Razsirjene Strokovne podlage, september - dopolnitve - ERM-JVS

Transcription

Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami
STROKOVNE PODLAGE
ZA POSTAVITEV UČNEGA POLIGONA
NA ZAVODU GRM NOVO MESTO
Ljubljana, september 2011
VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM
1
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«,
prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.
Naslov projekta
STROKOVNE PODLAGE ZA POSTAVITEV UČNEGA
POLIGONA NA ZAVODU GRM NOVO MESTO
Številka pogodbe
Pogodba med Grmom Novo mesto in Razvojnim centrom
Novo mesto Št. PG-056/2011-ERM
in
Pogodba med Grmom Novo mesto in Limnosom in
Inštitutom za promocijo varstva okolja št. 1/2011
Naročnik
GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma
Sevno 13, 8000 Novo mesto
Izvajalec
LIMNOS Podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o.,
Požarnice 41, 1351 Brezovica pri Ljubljani
Odgovorni vodja projekta prof.dr. Danijel Vrhovšek, mag. biol.
Sodelavci na projektu
dr. Darja Istenič, univ. dipl. biol.
doc.dr. Maja Zupančič Justin, mag. biol.
Alenka Sajovic, dipl. prof. geo. in soc.
Iztok Ameršek, dipl. san. inž.
Danijela Urana, dipl. inž. agr. in hort.
Marjana Vrhovšek, univ.dipl.biol.
Martin Vrhovšek, abs.biol.
Urška Vidmar, abs. vod. in kom.inž.
Ana Jurše, univ.dipl. inž. gozd.
Andrej Hercog, abs. vod. in kom.inž.
Direktor
Marjana Vrhovšek, univ. dipl. biol.
Datum
16.09.2011
2
Kazalo
1
2
UVOD .............................................................................................................................. 5
JAREK NA KMETIJSKIH POVRŠINAH .......................................................................... 12
2.1 Problematika .............................................................................................................. 12
2.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi ............................................ 13
2.2.1 Princip delovanja................................................................................................ 14
2.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov ................................................................. 15
2.4 Predlog lokacije.......................................................................................................... 18
2.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir ....................................................................... 19
2.5.1 Idejni načrt objekta ............................................................................................. 19
2.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 20
2.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 22
2.6 Vzdrževanje ERM sistema ......................................................................................... 22
2.7 Didaktične usmeritve .................................................................................................. 24
2.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table............................................... 26
3 PROTIPRAŠNA BARIERA ............................................................................................. 28
3.1 Problematika .............................................................................................................. 28
3.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 34
3.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 39
3.6 Vzdrževanje objekta ................................................................................................... 39
4 RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA ZA VINSKO KLET ................................................ 43
4.1 Problematika .............................................................................................................. 43
4.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 52
4.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 55
3
5 PILOTNA UREDITEV VODNE AKUMULACIJE.............................................................. 60
5.1 Problematika .............................................................................................................. 60
5.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 70
5.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 71
6 NARAVNE EKOREMEDIACIJE ..................................................................................... 80
6.1 Problematika .............................................................................................................. 80
6.5.1 Načrt objekta ...................................................................................................... 90
6.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 90
6.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 91
6.7.1 Grmišče ............................................................................................................. 93
6.7.2 Gozd .................................................................................................................. 96
6.7.3 Travnik ............................................................................................................... 99
7 EDUKACIJSKA OPREMA UČNEGA POLIGONA ........................................................ 102
7.1 Predlog izdelave učne poti ....................................................................................... 102
7.1.1 Opis območja učnih poti ................................................................................... 102
7.1.2 Namen in cilji izvedbe učne poti ....................................................................... 103
7.1.3 Predlogi tras učnih poti..................................................................................... 104
7.2 Navodila za izdelavo tabel na učnem poligonu ......................................................... 104
7.3 Terenska in laboratorijska edukacijska oprema ........................................................ 107
8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 112
9 LITERATURA ............................................................................................................... 115
10
PRILOGE ................................................................................................................. 116
4
1
UVOD
Kot ena glavnih usmeritev tako na okoljskem kot tudi gospodarskem in socialnem področju se že
dalj časa uveljavlja trajnostni razvoj. Potreba po trajnostnem razvoju se je pojavila zaradi vse
večjega črpanja neobnovljivih naravnih virov in nepovratnega spreminjanja okolja, zaradi česar
našim zanamcem ne bo omogočeno enako kakovostno življenja kot ga imamo v tem trenutku.
Osnova trajnostnega razvoja je uporaba naravnih virov in koriščenje ekosistemskih funkcij do
take mere in na tak način, ki omogoča enako ali boljšo razpoložljivost teh virov za naslednje
generacije. Razumevanje koncepta trajnostnega razvoja je enostavnejše od njegove
implementacije, pri kateri se kljub dolgoletnim diskusijam o trajnostnem razvoju še vedno
pojavlja manko. Rezultati številnih raziskav in projektov, so pokazali, da so ekoremediacije (ERM)
med najbolj perspektivnimi pristopi, ki omogočajo uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v
praksi. Kot take ERM pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev DRP 2007-2011 in so aktivno
vključene v Plan B za Slovenijo (Pobuda za trajnostni razvoj). Poleg tega je Ministrstvo za okolje in
prostor sprejelo sklep o vključitvi ERM kot standarda v vse dokumente, ki obravnavajo okolje.
ERM prispevajo tudi k uresničevanju ciljev številnih EU direktiv kot so vodna direktiva
(2006/60/ES), habitatna direktiva (92/43/EGS), direktiva o okoljski odgovornosti v zvezi s
preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (2004/35/ES), direktiva o čiščenju komunalne
odpadne vode (91/271/EGS) ipd. ERM pa pridobivajo pomen tudi v regionalni politiki in postajajo
razvojna usmeritev nekaterih občin ali regij. Tako na območju JV Slovenije poteka projekt
»Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami«, ki je financiran s strani Evropskega sklada za
regionalni razvoj ter Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Geografsko heterogeno območje JV Slovenije ima velik delež zaščitenih območij Natura 2000 ter
poleg naravne tudi bogato kulturno dediščino. Za območje je značilna razpršena poselitev in
pretežno kmetijska dejavnost, ki pogosto predstavljata razpršene vire onesnaženja. Odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih voda kot tudi prestrezanje razpršenih virov onesnaženja iz
kmetijske dejavnosti marsikje v regiji še nista urejena. Predstavitev okoljskih problemov ter
možnih ERM rešitev je podana v študiji »Regionalne značilnosti JV Slovenije in evidenca okoljskih
problemov ter možnih ERM rešitev«, ki je bila izdelana v prvi fazi projekta »Trajnostni razvoj JVS z
ekoremediacijami«.
Zaradi pomena in uporabnosti ERM pri doseganju trajnostnega razvoja JV Slovenije je ključnega
pomena pravilno razumevanje koncepta ERM, delovanja ERM sistemov ter njihove
implementacije v okolju. V ta namen je bila v sklopu projekta predvidena tudi postavitev učnega
poligona za prikaz različnih ERM sistemov na Zavodu Grm Novo mesto. Učni poligon je namenjen
raziskovanju, spoznavanju in učenju o ERM za doseganje trajnostnega razvoja. Glavni učni cilj
izobraževanja na ERM poligonu je spoznavanje in razumevanje procesov, ki potekajo v naravnih
ekosistemih, in njihov prenos v ERM sisteme. Poznavanje delovanja in zgradbe naravnih
5
ekosistemov je nujna podlaga za razumevanje delovanja ERM. V prvi vrsti je poligon namenjen
otrokom, učencem, dijakom in študentom različnih usmeritev, prav tako pa se na poligonu lahko
o ERM izobražujejo druge ciljne skupine kot so lokalno prebivalstvo, nosilci razvoja v občinah,
podjetniki, predstavniki nevladnih organizacij, društev, turisti ter ponudniki turističnih storitev
ipd. Na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto se bodo lahko o ERM izobraževali
pedagoški, vodstveni in drugi delavci iz vzgojno-izobraževalnih zavodov ter strokovni in drugi
kadri javnih zavodov, agencij, ministrstev ipd. ERM poligon bo predstavljal pomemben učni
center ne samo za Zavod GRM Novo mesto, ampak tudi za druge srednje in osnovne šole iz
območja JV Slovenije pa tudi iz drugih regij. ERM poligon bo predvsem interesanten za šole, ki
izvajajo naravoslovne in naravovarstvene programe, in sicer za izvedbo obvezne prakse, izbirnih
vsebin, praktičnega pouka, terenskega dela in ekskurzij. Na ERM objektih v sklopu poligona bo
možno izvajati tudi zahtevnejša raziskovalna dela v sklopu diplomskih in magistrskih nalog, saj so
ERM sistemi na poligonu zasnovani večinoma kot pilotni objekti, na katerih je za potrebe
poskusov mogoče spreminjati vhodne parametre, obratovanje in/ali konstituente sistema, kar
omogoča vrednotenje vloge posameznih komponent (npr. rastlin in medija), proučevanje reakcije
sistema na spremembe (npr. povečana hidravlična obremenitev) ter prenos sistema v druga
okolja. Bistvo učnega poligona je omogočanje avtentičnega okolja za pridobivanje neposrednih
izkušenj iz narave, pridobljeno znanje na osnovi izkušenj pa bo direktno uporabno v praksi.
ERM poligon bo tako učilnica v naravi, kjer se bodo dijaki in učenci praktično udejstvovali in ne
zgolj opazovali.
Na učnem poligonu ob Zavodu GRM Novo mesto bodo v realnem okolju predstavljeni ERM
objekti za reševanje konkretnih okoljskih problemov prisotnih v JV Sloveniji. V sklopu projekta sta
se naročnik in nosilec projekta odločila za prikaz ekoremediacijskega jarka na kmetijskih
površinah, protiprašne bariere, rastlinske čistilne naprave za vinsko klet, pilotne ureditve vodne
akumulacije in predstavitev naravnih ERM oz. naravnih ekosistemov. Ideja o vzpostavljanju učnih
poligonov za raziskovanje in spoznavanje ERM sistemov je stara že več let. Prvi izobraževalni
poligon oz. ekoremediacijska učna pot je bila narejena ob reki Dragonji in je prikazovala naravne
ERM v rečnem ekosistemu, ki so osnova za vzpostavljanje samočistilnih in biodiverzitetnih funkcij
ter zadrževanja vode pri rastlinskih čistilnih napravah in revitalizacijah vodotokov. Do razmaha
ERM učnih poligonov pa je prišlo v lanskem letu, ko smo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto
Univerze v Mariboru vzpostavili ERM izobraževalni poligon v Modražah (Projekt »Vzpostavitev
izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«, nosilec Limnos d.o.o.,
financiran s strani MŠŠ in ESS). Za potrebe poligona smo uredili 17 edukacijskih okolij, ki
predstavljajo predvsem različne naravne ekosisteme, ki so podlaga za razumevanje grajenih ERM
sistemov, 3 modelne naprave, ki omogočajo izvajanje poskusov in podrobnejše spoznavanje
procesov, ki potekajo v ERM sistemih, ter 7 ekosistemskih tehnologij oz. grajenih ERM, ki
predstavljajo kompleksnejše objekte za sanacijo ali preprečevanje onesnaženja.
6
Slika 1: Model rastlinske čistilne naprave na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah.
Podobno kot ERM poligon v Modražah bo oblikovan tudi učni poligon na Zavodu GRM Novo
mesto, le da bo v prvi fazi število edukacijskih objektov manjše, le-ti pa bodo, kot že omenjeno,
vezani na specifiko lokalnega okolja JV Slovenije. Lokacija učnega poligona je vezana na
neposredno bližino šolskega poslopja, kar omogoča hiter dostop dijakom in študentom za
potrebe izvajanja pouka v naravi, samostojnega dela med odmori ali po pouku. Ker je ozemlje
šole veliko in ker so na voljo še številne druge ERM, je možno učni poligon v prihodnosti razširiti z
vzpostavitvijo novih ERM učnih objektov, ki bi razširili dejavnosti na poligonu in učni program.
Tako se npr. lahko uredijo naslednji ERM sistemi:
- prikaz različnih sonaravnih načinov kompostiranja na obstoječi kompostarni;
- vegetacijski pas za zaščito akumulacije pred razpršenimi viri onesnaženja iz vinogradov oz.
sadovnjaka;
- ERM sistem za čiščenje meteornih vod iz streh in/ali cestišč z zbiranjem vode za ponovno
uporabo;
- pilotni objekt za sanacijo sedimentov iz akumulacije;
- prikaz naravnih ERM na bližnjem potoku (brzica, tolmun, hitri tok) ipd.
Na ERM učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto bodo dijaki in študentje lahko spremljali
učinkovitost delovanja ERM sistemov (npr. kakovost vode na dotoku in iztoku iz RČN, na dotoku
in iztoku iz ERM jarka, kakovost vode v akumulaciji na različnih merilnih mestih), spoznavali
dodatne ekosistemske funkcije (npr. povečevanje biodiverzitete, reguliranje vodnih količin,
pridobivanje biomase, izboljšanje krajinskega izgleda), spoznavali vzdrževanje ERM objektov in
se učili o njihovi zgradbi. Preko spoznavanja učinkovitosti ERM sistemov bodo dijaki in učenci
spoznavali procese, ki omogočajo razgradnjo, pretvorbo ali zadrževanje različnih onesnažil. Učni
7
poligon je zasnovan tako, da omogoča spoznavanje naravnih ekosistemov kot ERM, ki so
izhodišče za razvoj oz. spoznavanje novih antropogenih oblik ERM za zaščito in obnovo okolja. Z
izvajanjem omenjenih aktivnosti je povezano tudi spoznavanje in ravnanje z ustrezno terensko
opremo in merilnimi inštrumenti, zbiranje in analiza dobljenih podatkov, priprava poročil,
razlaga in predstavitev rezultatov. Zaradi lokacije poligona v neposredni bližini šole, bo želene
parametre mogoče spremljati v daljšem časovnem obdobju in oblikovati bazo podatkov o
delovanju ERM sistemov. S tem bodo dijaki in študentje dobili vpogled v sezonsko dinamiko ERM
sistemov ter sledili večletne spremembe, ki se dogajajo s staranjem sistemov (ERM sistemi so živi
sistemi, katerih karakteristike se z leti lahko spreminjajo). Z oblikovanjem skupne baze podatkov
bodo dijaki in študentje dobili izkušnje skupinskega dela in izmenjave informacij. Njihovo delo bo
tudi osnova za predstavitve za javnost ter prenašanje primerov dobrih praks v druga lokalna
okolja. Poleg praktičnega dela se bodo dijaki in študente na učnem poligonu lahko tudi seznanili s
postopki priprave dokumentacije za umeščanje v prostor in izgradnjo ERM objektov.
Vzpostavitev učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto bo signifikantno povečala poznavanje
ERM sistemov, tako njihove zgradbe kot delovanja, ne samo pri direktnih uporabnikih (osnovne
in srednje šole, fakultete), pač pa tudi pri ostalih ciljnih skupinah, ki se bodo z ERM seznanile z
neposrednim obiskom poligona ali pa prek promocije le-tega. Poleg prepoznavnosti ERM bo
poligon pomembno izboljšal izobraževalne programe. Predmet Ekoremediacije je vključen v
izobraževalne programe biotehniških šol, ki pa večinoma v bližini nimajo na voljo učilnice v naravi
oz. poligona, kjer bi dijaki lahko neposredno spoznavali ERM sisteme. Vzpostavitev novega
(drugega v Sloveniji) ERM poligona se bo tako izboljšala kakovost izobraževanja o ERM ter
omogočila kakovostne ekskurzije in terensko delo. ERM poligon bo tudi popestril turistično
ponudbo kraja. Učni poligon bo namreč dostopen vsem interesentom, ERM objekti pa bodo na
informativnih tablah razloženi na način, razumljiv široki populaciji.
Izobraževanje dijakov o ERM sistemih za doseganje trajnostnega razvoja ima dolgoročno velik
vpliv na prepričanje in trajnostno usmeritev celotne družbe, saj le s pravilnim vzgajanjem mladih
generacij lahko dosežemo korenite spremembe v odnosu do okolja in naravnih virov.
Za ustrezno delovanje učnega poligona kot izobraževalne enote in doseganje zgoraj navedenih
ciljev, je pri vzpostavitvi poligona je ključnega pomena:
- pravilna vzpostavitev izobraževalnih ERM objektov (dimenzije, uporabljeni materiali,
zasaditev);
- poznavanje procesov, ki potekajo v ERM;
- poznavanje ekosistemskih funkcij ERM;
- nazorna in pravilna predstavitev delovanja ERM v izobraževalnih gradivih;
- strokovna usposobljenost osebja, ki vodi izobraževanje na poligonu;
8
-
razpoložljivost ustrezne terenske opreme in merilnih inštrumentov, ki so pravilno
umerjeni;
pravilno vzdrževanje ERM objektov.
V pričujočih Strokovnih podlagah za postavitev učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto
želimo predstaviti edukacijske objekte, ki tvorijo poligon, praktične vaje in naloge, ki jih učenci,
dijaki in študentje lahko izvajajo na posameznih objektih ter za to potrebno edukacijsko opremo.
Edukacijski objekti predstavljajo različne ekosistemske tehnologije oz. ekoremediacije in so med
seboj povezani z učno potjo v smiselno celoto (poligon za izkustveno izobraževanje o
ekoremediacijah).
Ker je poligon namenjen izobraževanju o ERM in ker je poznavanje ERM ključnega pomena za
doseganje ciljev poligona, v nadaljevanju podajamo kratek opis ERM. ERM ponujajo ekosistemski
pristop k reševanju okoljskih problemov ter trajnostno upravljanje z naravnimi viri ter ekosistemi,
tako vodnimi kot tudi kopenskimi. Izhajajo iz temeljnih principov delovanja ekosistemov, ki imajo
izredno pufersko, samočistilno, samoobnovitveno sposobnost ter biotsko raznovrstnost, ki
zagotavlja naravno ravnovesje v ekosistemu.
Za reševanje okoljskih problemov je razvitih veliko pristopov, ki pogosto vključujejo visoko
tehnologijo, vendar so ti pristopi, kljub njihovi učinkovitosti, predragi, operativno prezahtevni ter
pogosto dolgoročno ne sledijo načelom trajnostnega razvoja. Na drugi strani ERM z ekonomskega,
ekološkega in predvsem dolgoročnega vidika predstavljajo enega izmed najuspešnejših načinov
varovanja okolja. Poleg tega ERM ponujajo številne preventivne ukrepe, ki preprečujejo in omilijo
nastanek vrste ekoloških škod (poplave, suše, erozija tal, plazovi itd.). Sanacija le-teh za
marsikatero občino lahko predstavlja veliko finančno breme.
ERM tehnologije so uporabne pri odstranjevanju posledic onesnaževanja, kot tudi pri
preprečevanju nadaljnje degradacije okolja. Z njimi lahko zmanjšujemo in preprečujemo
točkovne (npr. industrijski obrati, naselja itd.), linijske (promet) in netočkovne vire (npr.
kmetijstvo) onesnaževanja okolja. Na drugi strani z ekoremediacijami obnavljamo degradirane
ekosisteme (npr. regulirane rečne struge, onesnažene zemljine, izsušena mokrišča, divja
odlagališča itd.), tako da jim povrnemo prvotne t.i. ekosistemske funkcije, kot so: samočistilna
sposobnost, visoka puferska sposobnost (zadrževanje vode), biotska pestrost, vezava CO 2 ter
tvorba kisika in zelene biomase.
Med najpogostejše ERM pristope za varovanje in obnovo okolja vključujemo:
 rastlinske čistilne naprave za čiščenje različnih vrst odpadnih voda:
- komunalne odpadne vode,
- industrijske odpadne vode,
9



- onesnaženi viri pitne vode,
- izcedne vode iz odlagališč odpadkov,
- izcedne vode iz cestišč;
revitalizacije degradiranih vodotokov, jezer, gramoznic, glinokopov, kalov itd.;
sonaravne sanacije deponij komunalnih odpadkov in
blažilne vegetacijske cone in pasove (preprečevanje vetrne in vodne erozije, izboljšanje
kakovosti zraka v urbaniziranih območjih, zmanjšanje jakosti vetra itd.)
Slika 2: Shema ekoremediacijskega sistema LIMNOTOP® za sanacijo deponije komunalnih odpadkov (vir:
arhiv LIMNOS).
Poleg naštetega se ERM uporabljajo prav tako za:
 čiščenje odpadnih voda iz netočkovnih virov obremenjevanja okolja (meteorne vode,
intenzivno kmetijstvo) s sonaravnim vzdrževanjem melioracijskih jarkov, zelenih
ponikovalnic, deževnih vrtov, zelenih cestišč itd.,
 terciarno oz. dopolnilno čiščenje komunalnih, živinorejskih, industrijskih in drugih
odpadnih voda,
 kondicioniranje vode za recikliranje in večnamensko uporabo (zalivanje, namakanje, itd.),
 zaščito naravovarstvenih območij, vodnih zajetij, vodovarstvenih območij,
 zaščito pred dotokom onesnaženih voda v stoječe in tekoče vode,
10


čiščenje onesnaženih zemljin,
izgradnjo oz. obnovo ekosistemov za redke in ogrožene vrste rastlin in živali itd.
Ekoremediacijske dajejo okolju izredno dodano vrednost in ponujajo vrsto prednosti:
 so poceni in okolju prijazne (sonaravne v funkcionalnem in estetskem pogledu);
 imajo večnamenske učinke (zadrževanje vode, zmanjšanje onesnaževanja, obnavljanje in
ustvarjanje ekosistemov in biološke pestrosti, vezava CO2, tvorba kisika in večnamensko
uporabne zelene biomase);
 vključujejo preproste, ljudem razumljive in naravovarstveno sprejemljive pristope;
 delujejo kot dodatek obstoječim sistemom za preprečevanje onesnaženja (npr. terciarno
čiščenje, zaprtje greznic in usedalnikov);
 omogočajo kondicioniranje pitne vode in vode za recikliranje (npr. namakanje,
splakovanje stranišč);
 preprečujejo izsuševanje, uravnavajo zračno vlago in temperaturo;
 ustvarjajo blažilna (puferska) območja (zračne bariere);
 sistemsko zadržujejo vodo in bogatijo podtalnico.
V nadaljevanju so predstavljeni edukacijski ERM objekti, ki bodo postavljeni na učnem poligonu
na Zavodu GRM Novo mesto. Za vsak objekt je najprej opisana problematika, ki jo s posameznim
ERM ukrepom rešujemo. Temu sledi predlog reševanja s poudarkom na ERM rešitvah. Izbrana je
najbolj primerna ERM rešitev in opisan princip delovanja. Opisano je stanje oz. vhodni podatki za
vzpostavitev učnega objekta na Zavodu GRM Novo mesto vključno z izbrano lokacijo. Lokacije
objektov so prikazane tudi na zemljevidu v prilogi. Lokacije objektov so bile določene v
sodelovanju z vodstvom šole. Za vsak edukacijski objekt so podane tudi tehnične specifikacije in
finančni okvir. V nadaljevanju je za vsak objekt opisana potrebna edukacijska oprema za
spremljanje delovanja in spoznavanje ERM ter podan nabor praktičnih nalog, ki se na vsakem
objektu lahko izvajajo.
Strokovne podlage v grafičnih prilogah podajajo idejne načrte za vzpostavitev edukacijskih okolij.
Pri tem je potrebno poudariti, da pri izvedbah v naravi lahko pogosto pride do nepredvidljivih oz.
nepričakovanih dogodkov, kot so npr. geomorfološka podlaga, nivo podtalnice, vremenski
dejavniki, sprememba namembnosti prostora. V takih primerih se izvedba pilotnega ERM sistema
prilagodi dani situaciji, zato je pri izvedbi objektov na poligonu možno določeno odstopanje od
idejnih načrtov oz. Strokovnih podlag v skladu z razmerami na terenu in željami uporabnika.
11
2
JAREK NA KMETIJSKIH POVRŠINAH
2.1 Problematika
Melioracijski jarki za izsuševanje kmetijske zemlje so razširjeni po več sto tisoč hektarjev zemlje
zahodne in vzhodne Evrope, prav tako tudi v Sloveniji na območjih z intenzivnim kmetijstvom.
Omogočajo osuševanje kmetijske zemlje v predelih, kjer je talna voda visoka. Glede na odvodnjo
ločimo več tipov melioracij. Za odvodnjo odvečnih površinskih vod se uporablja površinska
drenaža, ki jo običajno predstavljajo odprti umetni ali naravni kanali, kamor se steka voda iz
kmetijskih površin. Za lažje odtekanje vode so kmetijske površine lahko umetno nagnjene proti
kanalom. Za odvodnjo talne vode iz cone korenin pa se uporablja t.i. podpovršinska drenaža.
Lahko je v obliki odprtih jaškov ali cevi na globini 1 do 3 m. Pri tem tipu melioracije, odvečna voda
odteka podzemno do kanalov oz. cevi. Na ta način se lahko kontrolira nivo talne vode. Hkrati z
vodo se iz tal odstranijo tudi odvečne soli. Melioracije v kombinaciji z namakanjem se uporabljajo
tudi za odstranjevanje odvečnih soli iz zemlje. Pri tem se v zemljo dovaja več vode za namakanje
kot je potrebno za rast rastlin. Odvečna voda ponika skozi sfero korenin, raztaplja soli in jih
odvaja v zbirne kanale.
Ena od prednosti melioracij oz. sistemov za odvodnjavanje je izboljšanje prezračenosti prsti in s
tem večja produktivnost poljščin ali travnika, ker:
- rastline se lahko globlje zakoreninjajo,
- je na voljo večja izbira poljščin,
- je manj plevela,
- se izboljša uporaba (učinkovitost) gnojil,
- je manj denitrifikacije,
- je boljša travnata ruša,
- se poveča aktivnost mikrofavne,
- se izboljša struktura tal,
- se poveča temperatura tal, zato rastline lahko prej odženejo ipd.
Zaradi očiščenosti imajo melioracijski jarki zgolj funkcijo odvajanja vode, medtem ko so druge
ekosistemske funkcije zanemarljive (npr. samočistilna sposobnost, biodiverziteta, skladiščenje
biomase). Kljub temu pa drenažni jarek v okolju, kjer prej ni bilo odprte vodne površine,
predstavlja nov ekosistem – vodno telo, kjer se lahko naselijo določeni vodni organizmi. Prav tako
ima prioritete kot vsaka stoječa voda, zato ga moramo tudi temu primerno vzdrževati.
Poleg pozitivnih prispevkov melioracij k večji donosnosti pridelka, pa imajo melioracije tudi
negativne posledice za okolje in naravne ekosisteme. Z drenažo talne ali površinske vode iz
kmetijskih zemljišč se v melioracijske kanale iztekajo tudi velike količine gnojil in
12
fitofarmacevtskih sredstev. Melioracijski kanali so po ustaljeni praksi goli (brez rastlinja) zemljeni
jaški, namenjeni zgolj odtekanju vode. Zaradi nizke biodiverzitete in homogene zgradbe, je
čiščenje vode v melioracijskih jarkih minimalno. Onesnažena drenažna voda iz kmetijskih površin
se tako izliva neposredno v površinska vodna telesa (potoke, reke, jezera, močvirja), ter slabša
njihovo kakovost. Hkrati pa zaradi neposrednega stika s podtalnico vpliva tudi na kakovost
podzemnih voda ter prek pitne vode na zdravje ljudi in živali.
Glavna onesnažila, ki izvirajo iz kmetijstva (poljedelstva) so nitrati in druge dušikove spojine,
patogeni organizmi, ostanki fitofarmacevtskih sredstev in težke kovine. Na vnos onesnažil v tla
vpliva predvsem kmetijska praksa. Nepravilna uporaba pesticidov kot je uporaba neustrezne
opreme za nanašanje pesticida, preventivno škropljenje namesto po programu glede na zahteve
pridelkov in škropljenje pred močnejšimi padavinami so dejavniki, ki povečajo vnos onesnažil. Na
izpiranje onesnažil pa vplivajo predvsem fizikalne in kemijske značilnosti tal, raba tal, pokrovnost
z vegetacijo ter morebitna uporaba namakanja. Za izpiranje nitrata so najbolj dovzetna peščena
tla z nizko vsebnostjo organskih snovi. Ker se nitrat iz takih tal hitro izpira, so možnosti
rastlinskega privzema ali denitrifikacije omejene. Ker so taka tla revna, jih kmetje, da bi dosegli
želeni pridelek, pogosto dodajajo še večje količine gnojil. Dušik se bolj učinkovito zadržuje v
ilovnatih tleh, ki vsebujejo velike količine organskih snovi, vendar kljub temu tudi v teh tleh
prihaja do izpiranja. Onesnaženje z nitrati pogosto sovpada z onesnaženjem s pesticidi.
Do vnosa patogenih organizmov prihaja predvsem z uporabo organskih gnojil, saj lahko vsebujejo
veliko količino patogenih organizmov (do 106 na gram blata) kot so bakterije, virusi, praživali in
gliste. Število živih organizmov se lahko močno zmanjša s skladiščenjem gnojila pred uporabo. Tla
običajno predstavljajo učinkovito oviro pri prehajanju patogenov v podtalnico. Zaradi hitrega
umiranja patogenov pod površjem je število živih patogenov v podtalnici običajno nizko.
Onesnaževanje podtalnice s patogeni je predvsem problematično na območjih s tanko ali brez
plasti prsti čez skalnato podlago ali kraški teren.
2.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi
Ker so melioracijski jarki marsikje potrebni za zagotavljanje ustrezne rodovitnosti tal in
povečevanje donosa pridelka za potrebe hrane, hkrati pa želimo ohraniti kakovostno pitno vodo
ter površinske vode, je potreben nov tip melioracijskih jarkov, ki bodo poleg odvajanja odvečne
vode omogočali tudi čiščenje drenažne vode ter s tem zaščito virov pitne vode.
Čistilne enote se lahko oblikujejo že znotraj obstoječih melioracijskih jarkov, pri čemer moramo
upoštevati hidravlično prevodnosti sistema. Melioracijski jarki z dodano samočistilno ter drugimi
ekosistemskimi funkcijami so imenovani tudi ekoremediacijski (ERM) melioracijski jarki. ERM
13
melioracijski jarki so različni po svoji strukturi in funkciji ter se prilagajajo potrebam na specifični
lokaciji. V osnovi pa ločimo ERM jarke, ki so namenjeni predvsem zaščiti sprejemnih vodnih teles,
kamor se jarek odvaja ter ERM jarke, ki poleg čiščenja vode omogočajo tudi povečanje
biodiverzitete in omogočajo upočasnjeno odvodnjavanje, kjer se pojavlja suša. Jarki, ki so
namenjeni zaščiti sprejemnih vodnih teles so podobni klasičnim melioracijskim jarkom, le da
imajo na koncu pred iztokov v sprejemnik oblikovano čistilno gredo, ki omogoča zadrževanje in
odstranjevanje onesnažil iz vode. Večnamenski ERM melioracijski jarki pa so kompleksnejši in so
razdeljeni na tri ali več podenot, pri čemer je v vsaki enoti poudarjena ena funkcija (del za
zadrževanje vode, čistilni del in biodiverzitetni del). Na spodnji sliki je predstavljen ERM
melioracijski jarek za zaščito sprejemnika, medtem ko bo na učnem poligonu na Zavodu GRM
Novo mesto postavljen tridelni večnamenski ERM jarek.
Slika 3: Skica ekoremediacijskega melioracijskega jarka s čistilno enoto pred iztokom v sprejemno vodno telo.
2.2.1 Princip delovanja
Glavna funkcija ERM melioracijskega jarka je odvodnja in čiščenje vode. Od klasičnih
melioracijskih jarkov se ta tip ERM jarka razlikuje po eni ali več čistilnih enotah, revitalizacijskih
ukrepih kot so pragovi in tolmuni in ukrepih za povečanje biodiverzitete (zasaditev ustreznih
rastlin). Sredinski del jarka (približno polovica celotne dolžine) je čistilni del, napolnjen s peskom
in zasajen z močvirskimi rastlinami (predvidoma trstičjem). Pred čistilnim delom je običajno
zadrževalnik za usedanje suspendiranih delcev in na koncu biodiverzitetni del, ki se bo nadaljeval
v zadnji del, ki združuje vse predhodne funkcije.
14
Princip čiščenja vode v ERM jarku:
 Suspendirane snovi se deloma odstranijo že v predhodnem usedalnem bazenu,
preostanek pa se odstrani s filtracijo skozi medij.
 Raztopljena onesnažila kot so težke kovine in druge strupene snovi se odstranijo z
adsorpcijo na medij ter površino korenin. Rastlinske korenine so pomembno okolje za rast
in razvoj mikroorganizmov, ki sodelujejo pri razgradnji organskih snovi ter pretvorbi hranil
(nitrifikacija, denitrifikacija) in nekaterih drugih onesnažil.
 Nitrati in fosfati pa se iz vode odstranjujejo tudi z rastlinskim privzemom in vgradnjo v
rastlinsko biomaso.
 Patogeni organizmi se odstranijo iz vode prek filtracije skozi medij ter z inaktivacijo s
pomočjo izločkov rastlinskih korenin ter mikrobne združbe na mediju.
 Iz čistilne grede se prečiščena voda nato izliva v odvodnik.
Z ERM melioracijskimi jarki na različnih kmetijskih površinah na splošno kjerkoli jih izvedemo
povečujemo tudi tako imenovano biološko zaščito pred »škodljivci« kar znatno vpliva na porabo
fitofarmacevtskih sredstev in tako na izpiranje le teh v osnovne odvodnike. Jarek kot sekundarni
biotopi imajo velik ekološki pomen, predvsem kot rastišče rastlinskih in prebivališče živalskih vrst.
Tako oblikovani ERM melioracijski jarek ščiti podtalnico in vodotoke pred onesnaženjem, ter
zmanjšuje vplive suš in vetra, vodo, ki se v njem zadržuje. Prav tako so ERM jarki dobri učni prikaz,
da nam lahko služi tudi za namakanje. Zaradi teh funkcij neposredno vplivamo na povečanje
kmetijskega pridelka, pripomore k varovanju zdravja in estetskemu izgledu krajine. Poleg tega
lahko jarek služi kot napajalnik za divje prehodne živali. Tako imajo močvirske rastline znotraj
jarka in ob obrežju določen namen pri čiščenju vode, povečajo biodiverziteto vodnih in kopenskih
življenskih skupnosti ter v primeru visokih padavinskih vod odpravlja možnost poplavljanja
kmetijske površine.
2.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov
Na kmetijskih površinah na posestvu Zavoda GRM Novo mesto se odvečna talna voda ne
pojavlja. Ekoremediacijskega melioracijskega jarka zato ni mogoče postaviti direktno na poljskih
površinah, razen če bi se za potrebe izobraževanja in prikaza delovanja ERM sistema v ERM
sistem uredil dovod vode. Ker pa se na območju Zavodu GRM nahaja kompostarna, kjer nastajajo
onesnažene izcedne vode, smo se z naročnikom odločili, da pilotni ERM jarek postavimo na robu
kompostarne za zbiranje in čiščenje teh vod. Pilotni ERM jarek na kmetijskih površinah bo zato
namenjen čiščenju in odvajanju izcedne vode iz kompostarne, ki bodo predstavljale tako
meteorni odtok kot tudi izcedno vodo iz kompostnih kupov.
15
Kompostarna na Zavodu GRM Novo mesto predstavlja urejen prostor za odlaganje in pasivno
kompostiranje organskih odpadkov. Odlagalni prostor je v bližini gozda in oddaljen od zgradb.
Širjenje morebitnih neprijetnih vonjav tako ni moteče. Velikost obstoječega prostora za
kompostiranje je okvirno 2000 m2. Površina odlagalnega prostora skupaj s količino padavin in
odtočnim količnikom določa količino meteornega odtoka, ki se bo čistil na kompostarni.
Odlagalni prostor je nekoliko dvignjen nad ostalim terenom z nasutjem. Odvajanje izcednih vod
za enkrat ni posebej urejeno. Vode pronicajo skozi nasutje, na dnu pa se nahaja nepropustna
izolacija. Kup z odloženimi organskimi odpadki 4 do 5-krat letno preobrnejo v skladu s pravili
pasivnega kompostiranja. Zrel kompost je odložen na ločeni lokaciji.
Slika 4: Kompostarna na Zavodu GRM Novo mesto, od koder se izcejajo metabolne in meteorne vode v
ekoremediacijskih jarek.
Količina in tip odloženega organskega materiala v kompostarni vpliva na karakteristike vode, ki se
bo čistila v ERM melioracijskem jarku. Na posestvu letno proizvedejo približno 150 m 3 komposta.
Vhodni substrat komposta predstavlja:
- 1/3 - konjski gnoj
- 1/3 - silosni ostanki in druga odpadna krma
- 1/3 - ostanki iz predelave jabolk in ostali material.
Predvidevamo lahko, da je letno odloženega vhodnega substrata od 25 do 50% več v primerjavi s
končno količino komposta:
- Konjski gnoj: 70 – 100 m3
- Silosni ostanki in druga odpadna krma: 70 – 100 m3
- Ostanki iz predelave jabolk in preostali organski odpadki: 70 – 100 m3.
16
Ekoremediacijski melioracijski jarek bo potekal ob vznožju kompostarne na meji s travnikom v
dolžini okvirno 40 m in širini 0,6 m. Voda se bo gravitacijsko stekala iz kompostarne v ERM jarek.
Zgradba in delovanje ERM jarka sta v principu enaka kot pri podobnih jarkih za odvajanje in
čiščenje odvečne talne vode na kmetijskih površinah. ERM jarek na poligonu Zavoda GRM Novo
mesto bo sestavljen iz treh enot, ki omogočajo večnamensko funkcijo jarka, in sicer čiščenje
vode, reguliranje količine vode ter povečanje biodiverzitete na samem območju. Omenjene
funkcije so med seboj povezane – povečanje biodiverzitete in s tem raznolika združba rastlin in
živali v ekosistemu imajo večji potencial razgradnje ali pretvorbe različnih onesnažil ter boljšo
sposobnost prilagajanja okoljskim spremembam kot združba z nizko biodiverziteto. Zadrževanje
vode in s tem reguliranje vodnih količin poveča zadrževalni čas vode v jarku ter s tem čas, v
katerem potekajo čistilni procesi.
Slika 5: Lokacija za postavitev ekoremediacijskega jarka na kmetijski površini pred posegom.
Za vzpostavitev treh odsekov jarka na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto, kamor bo
pritekala voda iz kompostarne onesnažena z organskimi hranili, je potrebno v jarku oblikovati
poglobitev, narediti lesena pragova, ki bosta ločila dele med seboj ter vzpostaviti čistilno gredo v
srednjem delu. Čistilno gredo predstavlja prod specifičnih frakcij, v katerem je zasajeno trstičje.
Rezultati raziskav namreč jasno nakazujejo, da so trstične grede eden najučinkovitejših sistemov
čiščenja različnih vrst odpadnih voda. Zadnji del jarka se oblikuje po principu revitalizirane struge,
in sicer kot kanal, v katerega vgradimo elemente revitalizacije (pragovi, prodišče, tolmun). Z
elementi revitalizacije tako povečamo vsebnost kisika v vodi, kar privede do hitrejših procesov
čiščenja – predvsem nitrifikacije in razgradnje organskih snovi; denitrifikacija pa bo potekala
predvsem v sedimentu in čistilni gredi. Glavno funkcijo čiščenja izcedne vode iz kompostarne
imajo mikroorganizmi, ki predvsem razgrajujejo organske snovi iz komposta, oksidirajo amonij v
nitrat ter reducirajo nitrat v plinasti dušik. Močvirske rastline zasajene v čistilnem delu jarka bodo
omogočale ustrezen habitat za naselitev mikroorganizmov, izmenjavo oksičnih in anoksičnih con
17
v sferi korenin ter privzem hranil (amonij, nitrate, nitrite, fosfor) ter drugih onesnažil kot so težke
kovine in morebitni pesticidi. Rastline pod površje dovajajo kisik, ki preko listov in stebla prihaja v
sfero korenin iz ozračja.
Brežine ERM melioracijskega jarka se stabilizirajo z vrbovimi popleti, dodatno se lahko zasadi
obrežna vegetacija. Z zasaditvijo obrežne vegetacije ob melioracijskih jarkih pripomoremo k
pestrejšemu obvodnemu in vodnemu ekosistemu, ki predstavlja ugoden habitat za naselitev
žuželk, ptic in drugih živali. Obrežna vegetacija vpliva na mikroklimo okolja: poleti s senčenjem in
izhlapevanjem vode hladi okolico, pozimi pa oddaja akumulirano toploto. Prek koreninskega
sistema obrežna vegetacija tudi prispeva k samočistilni sposobnosti ERM sistema. Jarek na
učnem poligonu Zavoda GRM bo tako omogočal tudi opazovanje obrežnih in drugih rastlin, ki
bodo črpale vodo in hranila iz izcedne vode iz kompostarne, ki bo delovala kot gnojilo.
Slika 6: Primer vrbovega popleta na brežini potoka.
Opisane funkcije ERM jarka ob kompostarni na Zavodu GRM Novo mesto bodo preprečile
onesnaženje okolice ter talne vode z izcednimi vodami iz kompostarne, povečale biodiverziteto
na dani lokaciji ter blažile temperaturna nihanja.
2.4 Predlog lokacije
Lokacija pilotnega ERM jarka za kmetijske površine na učnem poligonu je prikazana na sliki v
Prilogi 1, mikrolokacija pa je prikazana v Prilogi 2. Pilotni ERM jarek za kmetijske površine je
lociran v območju Zavoda GRM Novo mesto. Točna lokacija ERM jarka je na parcelni številki 1701,
katastrska občina Ždinja vas 1457. Lastnik parcele je Republika Slovenija, Gregorčičeva ulica 20,
1000 Ljubljana, začasni upravljalec parcele pa je Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova cesta
16, Ljubljana.
18
Koordinate objekta:
Začetek jarka:
GKY: 515535
GKX: 76540
Konec jarka:
GKY: 515517
GKX: 76492
Slika 7: Fotografija lokacije postavitve ekoremediacijskega jarka na kmetijski površini (modra linija).
2.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir
2.5.1 Idejni načrt objekta
Idejni načrt ERM jarka za kmetijske površine je prikazan v Prilogi 2 in detajli za postavitev učnega
objekta ERM jarka v Prilogi 3.
19
2.5.2 Popis materiala
JAREK NA KMETIJSKIH POVRŠINAH
poz.
popis
enota
količina
I.
Material
Rastline
Navadni trs (Phragmites australis) korenike
1
kos
80
2
Nakup in dobava substrata 4-8/8-16/16-32 v razmerju 1:2:1
- frakcija 4-8
- frakcija 8-16
- frakcija 16-32
m3
m3
m3
m3
12
3
6
3
3
4
5
6
7
7
9
11
Leseni kostanjevi piloti (premer cca 8cm)- za leseni prag
Vrbove veje
Živi vrbovi količki
Kokosova mreža ali juta
Vrbove veje za fiksacijo kokosove mreže
Drevnine za zasadnjo okolice
Geotekstil (200g)
Travnato seme
kos
kos
kos
m2
kos
kos
m2
kg
7
110
10
50
24
15
35
10
II.
Delo
1
Strojni odriv humusne plasti na celotni površini lokacije jarka
m2
40
m3
12
3
Strojni izkop gradbene jame za izdelavo jarka dolžina=40m, širina=0.5 m
globina=0.5-0,7 m. Brežine 2:1
Odvoz odvečnega materiala na ustrezno deponijo
m3
9
4
Ureditev brežin (utrditev brežin s kokosovo mrežo in posejanje trave)
ur
20
6
7
8
Izdelava vrbovih popletov za ureditev brežin
Nasutje substrata
Zasaditev navadnega trsa
ur
m3
kos
30
12
80
2
20
TEHNIČNO POROČILO
STROJNI IZKOP
Strojni izkop za ERM jarek na kmetijskih površinah se izvede po predlagani skici (Priloga 2). Točna
lokacija začetka in konca jarka je opredeljena s Gauss–Krüger-jevimi koordinatami. V kolikor bo
pri strojnem izkopu prišlo do vidne nestabilnosti desnega brega izkopne jame, se del jarka
prestavi bolj proti obstoječi njivi. Izkop se izvede z strojno mehanizacijo, ki ima nagibno škarpirko
(planirko). Gradbena jama je globoka od 0,5 do 0,7 m. Nakloni brežin so 2:1. Na območju
zaprtega dela so lahko brežine večjih nagibov, kajti gradbena jama bo v zaključni fazi zasuta z
mešanico peskov in tako bodo tudi brežine stabilne. Na vrhu gradbene jame, se izvedejo brežine
nižjih naklonov (1:2 ali 1.3) zaradi preprečevanja erozije.
ODPRTI DEL (dolžina 8m)
Prvi del ERM jarka je odprti del, kjer se voda steka z vseh strani v jarek. Brežine so manjših
naklonov zaradi erozije in stabilnosti, kot na ostalih delih jarka. Na brežinah odprtega dela jarka
se izdelajo vrbovi popleti. Vrbovi poleti se izdelajo po priloženih skicah (grafična priloga 3). V
začetnih fazah je potrebno zagotoviti zadostno vlažnost zemlje, da se žive veje vrb zakoreninijo.
ZAPRTI/ČISTILNI DEL (dolžina 15m)
Zaprti del predstavlja glavno čistilno funkcijo jarka. Za zagotovitev optimalnih pogojev je
potrebno v gradbeno jamo naprej vgraditi geotekstil (200 g). S tem se prepreči spiranje zemljine
v peščeni filter. Na začetku in na koncu zaprtega dela se izvedejo vrbovi plotovi, ki preprečujejo,
da bi substrat prehajal v druge dele ERM jarka. Vrbovi plotovi se izvedejo z živimi vejami in živimi
vrbovimi količki, ki se bodo prav tako kot vrbove veje ukoreninili. Izdelava vrbovih plotov je vidna
v grafični Prilogi 3.
Na položen geotekstil se nasuje substrat. Substrat je mešanica rečnega proda različnih granulacij.
Za obstoječ objekt je potrebno narediti homogeno mešanico 4-8/8-16/16-32 v razmerju 1:2:1.
Tako pripravljen substrat se vgradi v gradbeno jamo s filcem. Po končani vgradnji se v substrat
posadijo korenike navadnega trsa (Phragmites australis).
DEL POVEČANE BIODIVERZITETE (dolžina 17m)
Brežine zadnjega dela jarka se pred erozijo zavarujejo s kokosovo mrežo ali juto. Kokosova mreža
se položi v 2 metrskem pasu na vsako brežino. Fiksiranje kokosove mreže se izvede z vrbovimi
palicami. Palice je potrebno zabiti v tla, tako da ne bodo moteče pri vzdrževanju objekta. Znotraj
struge se izdela leseni prag (grafična prilog 3), tolmun in prodišče. Prag je potrebno fiksirati v tla
in brežine. Fiksacijo pragu dosežemo z lesenimi kostanjevimi piloti, ki so tudi del pragu, v tla (cca.
0,8m) in v brežine (cca. 0,5). Tolmun za pragom se bo izoblikoval sam s časoma. Izvedba prodišča
se naredi s frakcije peska 16-32.
21
2.5.3 Finančni okvir
Dobava materiala in izvedba ERM jarka za kmetijske površine je ocenjen na 2.300,00 in 3.000,00
EUR (brez DDV).
2.6 Vzdrževanje ERM sistema
Po zasaditvi vseh močvirskih rastlin in drevesnih vrst na ERM objekte, je potrebno vsaj v
začetnem obdobju zagotavljati zalivanje dokler se rastline ne zakoreninijo in pridobijo ustrezne
fiziološke odpornosti na okoljske dejavnike.
Odprti del jarka
Vzdrževanje začetnega odprtega dela jarka na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto obsega
odstranjevanje sedimentiranega mulja in urejanje obrežne vegetacije, kar omogoča večjo
prevodnost jarka in ustrezno zadrževanje in odtekanje vode. Vzpostavitev novega ERM
melioracijskega jarka kjerkoli na kmetijski površini je hidrotehnični poseg v okolje, zato so kljub
pasivnemu delovanju ERM potrebna določena vzdrževalna dela. Glavna vzdrževalna dela so:
- obrezovanje vrbovih popletov vsako jesen,
- potrebna košnja brežin trikrat letno,
- čiščenje struge (jeseni odpadlo listje, možna erodirana zemlja itd.) z ohranjanjem habitata
- košnja in, v kolikor je potrebno, mulčenje brežine proti obstoječemu kompostu.
Ob primeru visokih padavinskih vod se lahko na obrežju jarka sproži erozija, kar privede do
hitrega zamuljevanja posteljice jarka. Zato je v tem primeru zelo pomembna zasaditev obrežja
melioracijskega jarka z vlagoljubnimi rastlinami ter ureditev vrbovih popletov. Vrbov poplet, ki bo
narejen na odprtem delu ERM jarka na učnem poligonu bo površinsko zaščitil zdrs zemlje ter s
tem upočasni zbiranje sedimenta v jarku.
Sedimentacija v prvem delu jarka se lahko poveča tudi po večjih padavinah, ki povzročajo
spiranje delcev iz prispevne površine kompostarne. V tem primeru je potrebno odvečno blato
odstraniti. Ker je jarek razmeroma majhen, lahko nakopičen sediment odstranimo ročno z lopato.
Pri odstranjevanju sedimenta pazimo, da ne poškodujemo koreninskega dela močvirskih oz.
obvodnih rastlin. V kolikor se na dnu jarka v sedimentu zarastejo vodne rastline, je njihova
odstranitev pri odstranjevanju sedimenta neizbežna. Izkopane rastline lahko ločimo od
izkopanega sedimenta in jih po opravljenem delu delno zasadimo nazaj. Rastline v odprtem delu
jarka pospešujejo sedimentacijo, kar je iz vidika čiščenja vode pozitiven doprinos. Seveda pa je
zaradi pospešene sedimentacije potrebno pogosteje odstranjevati nakopičeni mulj. Odstranjen
22
sediment odložimo na ustrezen prostor na kompostarni, saj se bo iz njega izcejala izcedna voda s
povečanimi koncentracijami hranil in drugih onesnažil. Odlaganje nakopičenega sedimenta
neposredno na kmetijsko zemljišče je nedopustno, saj pomeni direkten vnos onesnažil v okolje.
Če se nakopičenega sedimenta ne odstranjujemo iz ERM melioracijskega jarka, se čistilna funkcija
jarka zmanjša, pride pa lahko tudi do zamuljenja čistilne grede.
Čistilni del jarka
Glavna vzdrževalna dela na čistilnem/zaprtem delu jarka:
- jeseni (po prvi zmrzali) košnja posajenega trsta,
- odstranitev odpadlega listja, travnatih ruš na površini zaprtega dela,
- košnja brežin trikrat letno.
Z leti delovanja čistilnega jarka ali ob ekstremnih vremenskih dogodkih, ki povečajo vnos
suspendiranih snovi v jarek, lahko pride do zamuljenja čistilne grede. Zamuljenje čistilne grede
opazimo z zmanjšano prepustnostjo grede, kasneje pa se na vrhu grede lahko pojavi površinska
voda. Zamuljena čistilna greda ne opravlja več svoje funkcije, zato je potrebno izvesti sanacijski
ukrep. Iz čistilne grede je potrebno izkopati ves pesek in ga nadomestiti z novim. Trstičje, ki raste
na gredi, presadimo v nov pesek. Ob pravilnem vzdrževanju jarka (rednem čiščenju začetnega
odprtega dela) pričakujemo, da se zamuljenost čistilne grede lahko pojavi v roku 10 let od
pričetka obratovanja, odvisno od karakteristik dotočne vode.
Čistilni del jarka bo zasajen s trstičjem, lahko pa se pojavijo tudi druge rastline: predvsem v
začetku, preden se trst popolnoma razraste, se lahko pojavljajo različni pleveli in trave, kasneje
pa tudi druge močvirske rastline kot je rogoz, pa tudi šaši in ločki. Trave in plevele je potrebno iz
čistilne grede odstranjevati, medtem ko močvirske rastline lahko pustimo. Ob koncu poletja
vsako leto pokosimo močvirske rastline na čistilni gredi. Pokošeno biomaso pustimo čez zimo na
gredi ter s tem gredo toplotno izoliramo. Spomladi pred vegetacijsko sezono odmrlo biomaso
pograbimo in jo odložimo na kompostni kup.
Vzdrževanje obrežne in vodne vegetacije
Zaradi ugodnega okolja (zadosti vode in hranil) se močvirske rastline v ERM jarku lahko hitro in
močno razrastejo. Zaraščanje ERM jarka z obrežno in vodno vegetacijo je naraven proces, ki
lahko precej spremeni podobo pa tudi funkcionalnost jarka. Ker želimo na izobraževalnem
poligonu opazovati sistem delovanja jarka, je potrebno zaraščanje regulirati in s tem vzdrževati
prvotno prevodnost in funkcionalnost jarka. Presoja, kdaj je sistem zadosti zaraščen, da je
potrebno odstranjevanje vegetacije, naj temelji predvsem na vzdrževanju ustrezne hidravlične
prevodnosti jarka. Pri odstranjevanju odvečne vodne vegetacije ter obrezovanju obrežne
23
vegetacije pazimo na vsa živa bitja v in ob jarku (žabe, pupki, ptice, žuželke itd). Vodne rastline
odstranimo s korenino, olesenele obrežne rastline (vrbe) pa obrezujemo.
Pri vzdrževanju vegetacije ERM jarka je potrebno paziti tudi, da se ne razrastejo invazivne
rastlinske vrste (npr. japonski dresnik, rudbekija). Invazivne vrste je potrebno popolnoma
odstraniti, kar je včasih lahko zahteven in dolgotrajen proces.
Vzdrževanje dela s povečano biodiverziteto
Najpomemnejša vzdrževalna dela na tretjem delu jarka so:
- košnja brežin trikrat letno,
- čiščenje struge (jeseni odpadlo listje, možna erodirana zemlja itd.) z ohranjanjem habitata,
- v primeru trohnenja lesa pri vrbovih plotovih in lesenem pragu je potrebno les zamenjati,
- ohranjanje prodišč in manjših meandrov (v kolikor je potrebno čez čas vzpostaviti prvotno
stanje).
Občasno bo potrebna obnova ali revitalizacija strukturnih delov jarka kot so leseni pragovi,
prodišče in vrbovi popleti. V primeru velikega naliva in dolgotrajne prisotnosti visoke meteorne
vode je potrebno poleg zamuljenosti pregledati tudi stabilnost strukturnih elementov in jih
popraviti oz. nadomestiti z novimi.
Sovinc in sod. (1995) v svojem raziskovalnem projektu Ekološko sprejemljivejši način izvajanja
vzdrževalnih del na odvodnikih Ljubljanskega barja podaja smernice za čiščenje melioracijskih
jarkov, ki ne prizadene rastlinskih in živalskih vrst tako kot klasični načini vzdrževalnih del.
Omenjena publikacija se lahko uporabi za smernice in izobraževanje dijakov in študentov pri
vzdrževanju jarka, vendar seveda z obzirom, da je jarek na učnem poligonu ekoremediacijsko
oblikovan jarek in ne klasični melioracijski jarek. Z vzdrževanjem ERM jarka na Zavodu GRM Novo
mesto se dijaki in študentje lahko priučijo, kako se izvaja so-naravno vzdrževanje melioracijskih
jarkov na različno opredeljenih kmetijskih zemljiščih.
2.7 Didaktične usmeritve
Namen in cilji učnega objekta
Učni objekt ERM melioracijski jarek je namenjen za spoznavanje naravnih procesov, ki se odvijajo
v ERM jarku kot antropogenem objektu ekoremediacijske tehnologije ter za spoznavanje
strukture in principa delovanja ERM jarka ter njegovih ključnih funkcij. Njegova vzpostavitev
temelji na pomenu spoznavanja in razumevanja problematike melioracij ter urejanja klasičnih
24
melioracijskih jarkov, ki danes opravljajo zgolj enostransko funkcijo – odvodnjavanje in kot taki za
okolje predstavljajo veliko obremenitev, saj se vanj stekajo onesnaževala iz kmetijskih površin,
cestišč, izcednih voda iz divjih odlagališč, kompostarne itd. Učni objekt bo v sosledju obiskovalcu
omogočil vpogled v okoljsko problematiko urejanja klasičnih melioracijskih jarkov, ga seznanil s
posledicami takšnega urejanja jarkov na okolje ter predstavil možnosti reševanja problema s
pomočjo sonaravne ureditve jarkov, t. i. ERM jarkov.
S pomočjo objekta se bodo lahko uresničevali sledeči učni cilji:
- razumeti namen melioracijskih jarkov ter spoznati aktualno problematiko v zvezi z
vzdrževanjem melioracijskih jarkov,
- spoznati tipe melioriacij,
- razumeti negativne posledice klasičnih melioracijskih jarkov na okolje in naravne
ekosisteme,
- spoznati in razumeti strukturo in princip delovanja ERM melioracijskih jarkov,
- razumeti princip čiščenja vode v ERM jarku,
- razumeti osnovne ekoremediacijske funkcije ERM melioracijskih jarkov,
- spoznati karakteristike izcednih voda iz kompostarne,
- spoznati princip čiščenja izcedne vode iz kompostarne s pomočjo ERM jarka,
- spoznati pristop umeščanja ERM jarkov v prostor,
- spoznati pristope urejanja in vzdrževanja ERM jarkov.
Predlogi učnih programov
-
Negativni vplivi na okolje intenzivnega kmetijstva in melioracij
Struktura in princip delovanja ERM jarkov
Sonaravni pristop urejanja in vzdrževanja ERM jarkov
Umestitev ERM jarkov v prostor
Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti (predlogi za pouk)
-
popis združbe rastlin v ERM jarku in primerjava rezultatov s popisom združb rastlin v
klasičnem ERM jarku (primerjalna analiza);
popis združb rastlin v ERM jarku gorvodno, dolvodno oz. v različnih delih jarka;
ugotavljanje parametrov izcedne vode iz kompostarne (merilno mesto na iztoku izcedne
vode iz kompostarne ter v samem ERM jarku): merjenje temperature vode, določanje
trdote vode, merjenje v vodi raztopljenega kisika in nasičenosti vode s kisikom, merjenje
prevodnosti vode, merjenje pH vode, določanje BPK5, določanje koncentracije nitritnega,
nitratnega in amonijevega dušika, določanje koncentracije ortofosfatnih ionov, določanje
25
-
sušine, določanje skupne suspendirane snovi (lebdeči material v vodi), določanje skupnih
raztopljenih snovi (TDS) (bistrost vode) in ugotavljanje vonja in barve vode;
opazovanje in popis združb nevretenčarjev;
meritev količine vode v različnih razdaljah od ERM jarka;
prikaz zaščite jarka pred erozijo;
določitev potencialnega vpliva postavitve ERM jarka na izgled pokrajine;
opredelitev finančnih prihrankov na račun učinkovite zaščite;
ugotavljanje tipov in strukture tal in prsti v ERM melioracijskem jarku.
Vzorčna mesta za opravljanje praktičnih vaj (monitoringa) se določijo po vzpostavitvi objekta oz.
ko objekt prične opravljati svojo funkcijo.
Medpredmetne povezave in vsebine
Spoznavanje ekosistemov (antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije;
kmetijstvo; trajnostni razvoj; kompostiranje; hortikultura; kemija; biologija; varstvo okolja,
krajinska arhitektura, krajinska ekologija, varstvena biologija itd.
2.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table
Ob učnem objektu ERM jarek je lahko postavljena splošna informativna učna tabla, ki bo
predstavila pomen in princip delovanja ERM jarka. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo
samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in principa
delovanja ERM jarka in tako podlaga za izvajanje praktičnih vaj in učnih programov. Na drugi
strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o učnem
objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni problematiki. Tabla oz. njena vsebina je
lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje
opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega.
Tabla bo vsebovala tekstualni in grafični del. Sestavljena bo iz več zaporednih delov, in sicer:
- zaščitni znak za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo
prepoznavni znak učnega poligona,
- ime izobraževalnega poligona,
- vsebina (tekstualni in grafični del),
- znaki za osveščanje o ravnanju v naravi v skladu z navodili,
- logotipi: Razvojni center Novo mesto d. o. o., Zavod GRM Novo mesto, LIMNOS d. o. o. in
IPVO ter logotipi sofinancerjev projekta SVLR in Naložba v prihodnost v skladu z navodili
in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij”
26
Predlog vsebine informativne table
Informativna učna tabla bo predstavila problematiko, ki jo rešujemo s pomočjo ERM učnega
objekta, kratek opis ERM jarka, strukturo in namen ERM jarka. Tabla vsebuje tekstualni in grafični
del.
ERM melioracijski jarek
Klasični melioracijski jarki predstavljajo z naravovarstvenega vidika negativni vpliv na okolje.
Melioracijski kanali so po ustaljeni praksi goli (brez rastlinja) zemljeni jaški, namenjeni zgolj
odtekanju vode. Zaradi nizke biodiverzitete in homogene zgradbe, je čiščenje vode v melioracijskih
jarkih minimalno. Onesnažena drenažna voda iz kmetijskih površin se tako izliva neposredno v
površinska vodna telesa (potoke, reke, jezera, močvirja), ter slabša njihovo kakovost. Hkrati pa
zaradi neposrednega stika s podtalnico vpliva tudi na kakovost podzemnih voda ter kot vir pitne
vode na zdravje ljudi in živali.
Ekoremedicijski melioracijski jarki s specifično strukturo in zasaditvijo omogočajo poleg
odvodnjavanja tudi čiščenje vode. Struktura sonaravno urejenih melioracijskih jarkov je tako
sestavljena iz več izmenično zaporednih vzpostavljenih čistilnih con: rastlinskih filtrirnih con,
napolnjenih s peskom in zasajenimi močvirskimi rastlinami ter zadrževalnikov za usedanje
suspendiranih delcev.
ERM melioracijski jarki tako poleg čistilne funkcije nudijo še vrsto drugih ekoremediacijskih funkcij
kot so: povečanje biodiverzitete, zadrževanje vode ob viških, itd.
Razmislite, katere rastlinske vrste bi uporabili za zasadnjo ERM melioracijskih jarkov?
Predlog slik za vključitev na informativno tablo
27
Slika 8: Shemi in sliki melioracijskih jarkov.
3
PROTIPRAŠNA BARIERA
3.1 Problematika
Kakovost zraka je zelo pomembna za zdravje ljudi, pa tudi za rastlinstvo, živalstvo in za neživo
naravo. Onesnaženost zraka v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitji.
Meritve kakovosti zraka v Sloveniji upravlja Agencija za okolje. Rezultati meritev se iz leta v leto
spreminjajo in razlikujejo glede na merilno mesto in glede na letni čas. V zadnjih letih
predstavljajo mikroskopski delci v zraku velik problem, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po
Evropi in svetu. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih
požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti v
najširšem pomenu, industrija, promet, poljedelstvo). Kemijska sestava teh delcev je raznolika in
odvisna od vira. V delcih najdemo predvsem natrij, kalij, magnezij, kalcij, klorid, sulfat, amonij,
nitrat, organski ogljik, elementarni ogljik, težke kovine in organska topila (benzen). Delci
pomembno vplivajo na zdravje ljudi, kakor tudi na klimo, vidnost itd.
V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja,
usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem manjšim od 10
μm (PM10) in v zadnjih letih predvsem delcem manjšim od 2.5 μm (PM2.5), ki lahko prodrejo
najgloblje v pljuča (v pljučne mešičke). Na območju JV Slovenije je količina delcev PM10
28
povečana v UE Novo mesto (Slika 10), kar je predvsem posledica prometa. Pri tem ARSO navaja
zgolj celokupno količino delcev PM10 sproščenih v ozračje v enem letu. Kljub 200-500 tonam
sproščenih PM10 v ozračje na območju UE Novo mesto, pa mejne vrednosti v Novem mestu niso
bile presežene. Občasno povečane koncentracije PM10 so bile zabeležene v Krškem in Črnomlju
(Slika 8).
Zakonsko predpisana 24-urna mejna vrednost za delce PM10 je 50 μg/m3. Le-ta je lahko
presežena 35-krat v koledarskem letu. Kjer je število preseganj višje od dovoljenega, je potrebno
izdelati programe za zmanjšanje emisij in redukcijske scenarije in s tem zaščititi zdravje ljudi ter
drugih živih bitij.
Glavni onesnaževalec zraka v Evropi je promet, ki ga je težko oz. praktično nemogoče omejiti.
Koncentracije delcev PM10 so v glavnem posledica lokalnih virov emisije, ki jih je največ na
gosteje poseljenih območjih. Onesnaženemu zraku je stalno ali občasno izpostavljen vsak
prebivalec velikih mest Evrope, še več: v Evropi je cca 90% mestnega prebivalstva izpostavljenega
prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena.
Slika 9: Emisije delcev PM10 po upravnih enotah v letu 2006 (vir: ARSO, 2010).
29
Slika 10: Območja onesnaženosti zraka z delci PM10.
Odprte površine brez drevesne in grmovne vegetacije omogočajo prosto širjenje prašnih delcev,
pa tudi vonjav ter zvoka. Omenjeni dejavniki, predvsem pa prašni delci, so pogosto moteči ali
celo škodljivi za zdravje. Ustrezno oblikovane vegetacijske ovire z izbranimi rastlinskimi vrstami
lahko uspešno zadržujejo delce PM2,5 do PM10. Poleg tega tudi zmanjšujejo hrup ter pozitivno
vplivajo na izgled pokrajine.
Ker so protiprašne bariere za območje JV Slovenije priporočljiv ERM ukrep, sta njihova
postavitev in delovanje prikazana tudi na ERM poligonu na Zavodu GRM Novo mesto.
Postavitev protiprašnih barier v JV Sloveniji je priporočljiva predvsem za občini Črnomelj in Krško,
saj se tam občasno pojavljajo povišane koncentracije delcev PM10. Prav tako bi bila postavitev
smiselna v Novem mestu, saj ima največjo celokupno letno emisijo delcev PM10. Protiprašne
bariere se postavljajo bodisi v neposredno bližino vira prahu, bodisi ob mestu, kjer se ljudje
največ zadržujejo (ob hišah, trgih itd.)
Protiprašne vegetacijske bariere so tip vegetacijskih pasov. Vegetacijski pasovi so ožji in širši
pasovi drevesne, grmovne, travnate in mešane vegetacije. Postavljamo oziroma sadimo jih na
naslednjih območjih:
 na mejo med posameznimi kmetijskimi zemljišči (mejice),
 ob rekah, potokih in jezerih (filtrirni vegetacijski pas),
30



ob cestah in industrijskih objektih (protiprašne in protihrupne bariere, žive meje, živice),
ob virih pitne vode (zaščitni vegetacijski pas),
kot zelene površine okrog mest ali večjih monokulturnih kmetijskih območjih (blažilne
cone in koridorji) ipd.
Poleg osnovne funkcije zadrževanja prašnih delcev, imajo protiprašne bariere tudi druge
ekosistemske funkcije vegetacijskih pasov, in sicer:
 preprečujejo erozijo (vetrno – vetrni raznos prašnih delcev, vodno – vodna erozija tal),
 omogočajo izboljšanje kvalitete vode, zraka in tal (čistilna funkcija),
 pester preplet vegetacije prispeva k večji biološki pestrosti, saj izboljša pogoje za
prehranjevanje in naselitev različnih živalskih in rastlinskih vrst,
 z zadrževanjem in evapotranspiracijo vode prispevajo k uravnavanju vodnih viškov
(protipoplavni pasovi in ravnice),
 vplivajo na mikroklimo,
 omilijo širjenje neprijetnih vonjav,
 zmanjšujejo jakost hrupa,
 zmanjšujejo temperaturna nihanja,
 prispevajo k vezavi CO2 v podzemno in nadzemno rastlinsko biomaso,
 sproščajo kisik v okolje,
 tvorijo uporabno rastlinsko biomaso,
 predstavljajo estetski naravni element v okolju, itd.
Večino teh funkcij bo mogoče opazovati na protiprašni barieri na učnem poligonu Zavoda GRM
Novo mesto. Postopki oz. praktične vaje so opisane v poglavju o edukacijski opremi.
Vegetacijski pas povečuje samočistilno sposobnost okolja in predstavlja nadomestni habitat za
številne živali in tako prispeva k večji vrstni pestrosti. Vpliva tudi na mikroklimo z zadrževanjem
vode in blaženjem temperaturnih nihanj.
Vegetacijski pas je sestavljen iz drevesne in grmovne vegetacije, lahko pa vključuje tudi pas
enoletnih rastlin. Nižje rastline rastejo na obeh robovih vegetacijskega pasu, v notranjost sledijo
grmovne vrste in na sredini pasu višje lesne rastline. Izbor rastlinskih vrst, ki sestavljajo
vegetacijski pas, se pripravi na podlagi popisa rastlin v okolici. Prednost imajo hitrorastoče
pionirske vrste z globokim koreninskim sistemom, vrste s plodovi užitnimi za ptice ter vrste z
večjo estetsko vrednostjo.
Optimalna sestava vegetacije in najbolj efektivna širina vegetacijskega pasu variirajo od primera
do primera in so odvisne od lastnosti odpadnih voda (obremenitev, sestava, dinamika ipd.),
količine padavin ter pogojev rasti in uspevanja rastlin.
31
Rastline vegetacijskega pasu prevzemajo hranila in druga onesnažila in jih vežejo v biomaso ali
zadržijo v sferi korenin, kjer poteka tudi mikrobna razgradnja in adsorpcija na delce tal.
Pri zmanjševanju prašnih delcev iz zraka imajo pomembno vlogo rastline. Prašni delci se ujamejo
med izrastke na listnih ploskvah, lahko pa se prilepijo oz. vgradijo tudi v voskasto kutikulo. Znano
je, da so rastlinske vrste, katerih listi imajo več epidermalnih struktur (izrastkov) zadržijo več
prašnih delcev v primerjavi z listi, ki imajo gladko površino. Prav tako so v zadrževanju prašnih
delcev bolj učinkovite rastline z večjimi listnimi ploskvami kot tiste z manjšimi. Prašni delci se
tako ujamejo na površino listov. Hidrofobni delci pa se lahko vgradijo tudi v listno kutikulo
(voskasta plast na površini). Ob padavinah se večina delcev, ki so se nabrali na listnih površinah,
spere na tla, kjer so podvrženi biološki razgradnji in akumuliranju. Delci, ki so se vgradili v
kutikulo, pa se ob padavinah ne sperejo. Ti preidejo v tla ob odpadanju listov. Pri izbiri ustreznih
rastlinskih vrst za zasaditev protiprašne bariere je pomembna tudi izbira med zimzelenimi in
listopadnimi vrstami. Zimzelene namreč lahko zadržujejo prašne delce preko celega leta.
Protiprašne vegetacijske bariere lahko uporabljamo za preprečevanje točkovnega ali razpršenega
vira prašnih delcev. Za preprečevanje točkovnega vira prahu (npr. ob industrijskih in kmetijskih
obratih) postavimo bariero ob samem viru onesnaženja in tako preprečimo nadaljnje širjenje
prahu. Kadar pa želimo zmanjšati vsebnost prašnih delcev, ki ne izhaja iz specifičnega vira,
bariero postavimo ob mestu, ki ga želimo zaščititi – npr. rob vrta. Bariera mora biti postavljena
skladno z najpogostejšo smerjo vetra, ki s seboj prinaša prašne delce.
Na ozemlju Zavoda GRM Novo mesto je več manjših virov prašnih delcev. V zrak se sproščajo
predvsem ob strojni obdelavi tal, delih na kmetijskih posestvih in vožnji po makadamskih
cestiščih. Predvsem gre za večje anorganske delce, ki so sicer manj nevarni od PM10 in PM2.5,
vendar toliko bolj neprijetni. Za postavitev pilotne protiprašne vegetacijske bariere predlagamo
pas ob cesti mimo kompostarne in prostora za piknik nasproti kozolca. Bariera bo namenjena
lovljenju prašnih delcev, ki se dvigajo zaradi delovanja strojev na kompostarni ter vožnje
traktorjev in vozil po makadamski cesti. Dvigajoči prah je moteč za piknike in druga srečanja, ki
občasno potekajo ob hišici na drugi strani ceste.
32
Lokacija postavitve pilotne protiprašne vegetacijske bariere je določena med obstoječim
prostorom kompostarne in makadamsko cesto. Lokacija protiprašne bariere na učnem poligonu
na Zavodu GRM Novo mesto je prikazana v Prilogi 1 ter mikrolokacija v Prilogi 4. Protiprašno
bariero se postavi na parcelo 1701, katastrska občina Ždinja vas 1457. Lastnik parcele je
Republika Slovenija, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana, začasni upravljalec parcele pa je
Ministrstvo za šolstvo in šport , Masarykova cesta 16, Ljubljana.
Koordinate objekta:
Začetek bariere:
GKY: 515484
GKX: 76570
Konec bariere:
GKY: 515520
GKX:76552
Slika 11: Fotografija lokacija postavitve protiprašne bariere pred zasaditvijo.
33
Idejni načrt protiprašne bariere kot učnega objekta na poligonu Zavoda GRM Novo mesto je
podan v Prilogi 4.
Protiprašna vegetacijska bariera se bo raztezala v dolžini približno 30 m in je zasajena v treh
pasovih. Za zasaditev so bile uporabljene naslednje drevesne in grmovne vrste:
-
Tisa (Taxus baccata) je zimzeleni iglavec, ki omogoča zadrževanje prahu tudi v zimskem
času. Ker ima izrazito kutikulo, lahko zadržuje hidrofobne delce. Tiso lahko strižemo in
vzdržujemo obliko grma ali pustimo, da zraste v drevo. Rastlina je strupena z izjemo rdeče
semenske ovojnice, ki je hrana pticam. Tisa je avtohtona in raste v pretežno bukovih
gozdovih. Pogosto jo gojijo kot okrasni grm. Vključitev tise v protiprašno bariero na
učnem poligonu je pomembna za spoznavanje in izobraževanje o pomenu zimzelenih vrst
pri lovljenje prahu pozimi, vgrajevanju prašnih delcev v kutikulo, povečanju biodiverzitete
(ptice, ki se hranijo s semeni) in ne nazadnje tudi za spoznanje, da tisa ni zgolj okrasen
grm pač pa tudi avtohtono slovensko drevo.
-
Navadna kalina (Ligustrum vulgare) je najpogosteje uporabljena vrsta za oblikovanje
živih mej v Sloveniji. V Sloveniji je avtohtona in raste v listnatih gozdovih in grmiščih. Njeni
majhni listi sicer niso želena lastnost vrst v protiprašni barieri, pač pa imajo debelo
kutikulo, ki omogoča zadrževanje hidrofobnih delcev. Učinkovitost zadrževanja prašnih
delcev kaline bo mogoče primerjati z drugimi vrstami v protiprašni barieri. Vključitev
kaline v protiprašno bariero na učnem poligonu je pomembna za spoznavanje
učinkovitosti kaline pri lovljenju prašnih delcev, povečanju biodiverzitete na dani lokaciji
in izboljšanje estetskega izgleda bariere. Podobno kot pri tisi kalino lahko strižemo in
oblikujemo striženo živo mejo, lahko pa pustimo da prosto raste. Za izobraževalne
34
namene na učnem poligonu kot tudi zaradi bolj naravnega izgleda priporočamo, da se
kalina in tisa ne strižeta. Ne malo obiskovalcev poligona bo tako prvič videlo kalino in tiso
v naravni obliki in ne kot okrasni grm.
-
Puhasti hrast (Quercus pubescens) je toploljubja avtohtona vrsta, ki raste na prisojnih
kamnitih pobočjih in grmovnatih krajih. Za protiprašno bariero je bil puhasti hrast izbran
zaradi odlačenih listov, ki lahko uspešno lovijo prašne delce. Puhasti hrast zraste v visoko
drevo in omogoča lovljenje delcev v višjih plasteh, medtem ko bodo grmovne vrste v
barieri lovile delce v spodnjih plasteh.
-
Navadni mokovec (Sorbus aria) ima razmeroma velike liste, ki so na spodnji strani porasli
z gostimi dlačicami, kar listu daje žameten izgled in otip. Zgornja stran listov je svetleča in
brez dlačic. Mokovec je avtohtona grmovnica, ki raste v svetlih gozdovih in prisojnih suhih
območjih. Poleg odlačenih listov je bil za uporabo v protiprašni barieri na učnem poligonu
izbran tudi zaradi lepih belih socvetij, ki privabljajo opraševalce in užitnih plodov, ki
privabljajo ptice. Plodovi so užitni tudi za človeka - lahko jih uživamo surove ali posušimo,
skuhamo marmelado ipd., ponekod pa iz plodov kuhajo žganje. Čeprav listi mokovca na
spodnji strani zgledajo kot posuti z moko, je rastlina dobila ime zaradi drugega razloga;
včasih so namreč iz posušenih plodov mleli moko. Učenci, dijaki in študentje bodo tako na
protiprašni barieri spoznali ne le učinkovitost mokovca pri lovljenju in zadrževanju prašnih
delcev pač pa tudi spoznali rastlinsko vrsto in njene ekosistemske funkcije.
35
-
Dobrovita (Viburnum lantana) je na prvi pogled podobna mokovcu, vendar si rastlini
nista v bližnjem sorodu. Dobrovita je avtohtona grmovnica, ki raste na gozdnih robovih.
Pogosto jo gojijo kot okrasni grm. Za uporabo v protiprašni barieri je bila izbrana zaradi
razmeroma velikih dlakavih listov. Za razliko od mokovca so pri dobroviti listi odlačeni na
obeh straneh. Tudi na dobroviti bodo obiskovalci poligona lahko spoznali več
ekosistemskih funkcij: poleg učinkovitega lovljenja in zadrževanja prašnih delcev bo
dobrovita prispevala k biodiverziteti protiptašne bariere na učnem poligonu, z belimi
cvetovi privabljala opraševalce in krasila izgled bariere tudi s sprva rdečimi in nato črnimi
plodovi, ki pa sicer niso užitni.
-
Brogovita (Viburnum opulus) je avtohton grm, soroden dobroviti in raste pretežno v
vlažnih listnatih gozdovih. Ker ima razmeroma velike liste, ki so na spodnji strani dlakavi,
je bila brogovita izbrana za zasaditev v protiprašni barieri. Kot druge izbrane rastline pa
ima poleg lovljenja in zadrževanja prahu tudi druge ekosistemske funkcije, kot so estetski
element (velika bela socvetja in rdeči plodovi), povečevanje biodiverzitete, privabljanje
opraševalcev in ptičev. Vse omenjene funkcije bodo obiskovalci učnega poligona lahko
spoznavali na protiprašni barieri.
36
-
Puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum) je avtohtona grmovnica, katere listi so
po obeh straneh gosto dlakavi, kar ji daje potencial pri lovljenju in zadrževanju prašnih
delcev in uporabo v protiprašni barieri. Žametni eliptični listi, beli mesnati cvetovi in rdeče
jagode dajejo kosteničevju pomembno estetsko funkcijo. Kot ostale vrste tudi
kosteničevje prispeva k povečevanju biodiverzitete na dani lokaciji in privablja
opraševalce. Njegovi plodovi pa so strupeni. Obiskovalci učnega poligona na Zavodu GRM
bodo lahko spoznavali vse naštete funkcije.
Za vzpostavitev protiptašne bariere se na območju zasaditve izbranih rastlin najprej odstrani vsa
odvečna in moteča obstoječa vegetacija. Nato se izkopljejo luknje za zasaditev grmovnih in
drevesnih vrst. Luknje morajo biti dovolj prostorne, da lahko vanjo položimo celoten koreninski
sistem rastline, ki jo sadimo (korenine morajo biti čim bolj iztegnjene). Rastline se postavijo v
izkopane luknje, čvrsto zasujejo z zemljo in zalijejo. Dokler so sadike mlade protiprašno bariero v
sušnih obdobjih redno zalivamo. Kasneje, ko rastline pridobijo potrebno odpornost, zalivanje
večinoma ni potrebno.
37
PROTIPRAŠNA BARIERA
poz.
popis
I.
Material
1
2
3
4
5
6
7
Drevnine
Tisa (Taxus baccata) 100-150 cm
Navadna kalian (Ligustrum vulgare) 80-100 cm
Puhasti hrast (Quercus pubescens) 100-150 cm
Navadni mokovec (Sorbus aria) 60-80 cm
Dobrovita (Viburnum lantana) 50-70 cm
Brogovita (Viburnum opulus) 50-70 cm
Puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum)
50-70 cm
8
9
Zemlja za presajanje
Leseni količki za oporo (Tisa in Puhasti hrast)
II.
Delo
1
2
3
4
6
7
Strojni izkop gradbenih jam za tiso in puhasti
hrast 50x50x50 cm
Strojni izkop gradbenih jam za ostale drevnine
40x40x40 cm
Vgradnja zemlje za presajanje
Zasaditev, ročna dela
Odvoz odvečnega materiala na ustrezno
deponijo
Ročna ureditev okolice
enota
količina
kos
kos
kos
kos
kos
kos
10
8
5
12
4
4
kos
4
L
kos
940
15
kos
15
kos
32
L
ur
940
40
m3
2
ur
16
38
Dobava materiala in izvedba protiprašne bariere je ocenjena na 1.200,00 in 2.900,00 EUR (brez
DDV).
3.6 Vzdrževanje objekta
Za zagotavljanje trajnosti protiprašne bariere na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto so
potrebna občasna manjša vzdrževalna dela. Nekoliko več vložka je potrebnega v prvi vegetacijski
sezoni, ko so zasajene rastline še mlade:
- v sušnih obdobjih je potrebno redno zalivanje;
- redno spremljamo rast rastlin in jih zaščitimo pred napadi škodljivcev (če je potrebno
uporabimo okolju prijazna fitofarmacevtska sredstva);
- pri sajenju drevnin se pogosto zgodi, da nekatere sadike propadejo, zato jih moramo
nadomestiti z novimi;
- za izboljšano rast lahko rastline pognojimo.
Kasnejše redno vzdrževanje vegetacijske bariere obsega odstranjevanje odmrle biomase (npr.
posušene veje, listje) in obrezovanje. Obrezovanje naj bo minimalno, saj želimo vzpostaviti kar se
da naraven videz vegetacijske bariere. Zato tudi ne oblikujemo grmovnic, ki se sicer uporabljajo v
živih mejah (tisa, kalina). Z obrezovanjem le rahlo omejimo rast prekomerno razraščenih rastlin.
Drevesa in grme obrezujemo spomladi.
S rastjo in staranjem grmov in dreves protiprašne bariere je občasno potrebna tudi sečnja
izbranih lesnih rastlin, ki se jih nato nadomesti z novimi sadikami. Pridobljeno biomaso tako iz
sečnje kot obrezovanja ustrezno uporabimo (pridobivanje energije, gradbeni material, izdelki iz
lesa itd.).
Vzdrževanje protiprašne bariere obsega tudi odstranjevanje morebitnih invazivnih tujerodnih
rastlin (npr. japonski dresnik) ter plevelov.
39
Slika 12: Invazivni tujerodni vrsti: japonski dresnik (levo) in kanadska zlata rozga (desno).
Učni objekt protiprašna bariera je namenjen spoznavanju principa delovanja vegetacijske bariere
(pasova) kot blažilne cone za preprečevanje prašnih učinkov dejavnosti v okolju npr. s strani
prometa, industrije, kmetovanja itd.
S pomočjo učnega objekta se bodo uresničevali sledeči učni cilji:
 spoznati pomen blažilnih con,
 spoznati in razumeti pomen vegetacije oz. posameznih rastlinskih vrst za zmanjševanje
prenosa prašnih delcev v okolju,
 spoznati značilnosti in morfologijo posameznih rastlinskih vrst, ki prispevajo k
zmanjševanju prenosa prašnih delcev v okolju,
 spoznati ekosistemske in ekoremediacijske funkcije protiprašne bariere,
 spoznati pristope vzpostavitve blažilnih con ter vzdrževanja le-teh,
 spoznati problematiko umeščanja tujerodnih vrst oz. vnašanje invazivnih vrst v naše
okolje,
 spoznati pomen avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v okolju.
-
Dejavnosti in vplivi prašnih delcev na okolje,
Struktura in princip delovanja protiprašne bariere,
Sonaravni pristop urejanja in vzdrževanja protiprašne bariere,
40
-
Umestitev protiprašne bariere v prostor.
-
vrednotenje količine ujetega prahu na listih različnih rastlinskih vrst v barieri,
primerjava učinkovitosti različnih rastlinskih vrst med seboj (glede na listno površino,
habitus, sezonskost)
vrednotenje dodatnih ekosistemskih funkcij protiprašne bariere in posameznih rastlinskih
vrst v njej,
popisi rastlinskih in živalskih vrst posameznih tipov blažilnih con ter izvajanje medsebojnih
primerjav,
vrednotenje ekološko ugodnega stanja protiprašne bariere,
priprava načrta vzpostavitve blažilnih con v različne namene in v namen protiprašne
bariere,
ugotavljanje vsebnosti vlage v tleh, pH itd. na različnih mestih protiprašne bariere (glede
na vrsto, gostoto zasaditve itd.),
popisi avtohtonih rastlinskih vrst, popisi morebitnih invazivnih vrst ter spoznavanje
načinov in pristopov odstranjevanja le-teh,
prikaz prehoda rastlinskih in živalskih vrst z ene strani vegetacijske bariere na drugo stran
bariere itd.
Spoznavanje ekosistemov (antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije;
kmetijstvo; trajnostni razvoj; hortikultura; kemija; biologija; varstvo okolja, lesna biomasa,
obnovljivi viri energije; tehnika; gozdarstvo; onesnaženost zraka itd.
Ob učnem objektu protiprašni barieri bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo
predstavila pomen in princip delovanja protiprašne bariere ter njene ključne funkcije. Učna tabla
bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja,
prepoznavanju strukture in principa delovanja protiprašne bariere in tako podlaga za izvajanje
praktičnih vaj in učnih programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne
poti nudila osnovne informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni
41
problematiki – onesnaženosti zraka s prašnimi delci, negativnimi vplivi prometa, industrije,
kmetijstva in drugih dejavnosti. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni
atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki
jih le-ta obsega.
Protiprašna bariera
Onesnaženost zraka v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitji.
Zadrževanje in prenašanje prašnih delcev lahko učinkovito omilimo z ustrezno oblikovanimi
protiprašnimi barierami – ožjimi in širšimi pasovi izbrane drevesne, grmovne, travnate ali mešane
vegetacije – umeščenimi ob cestiščih, industrijskih obratih, farmah itd.
Rastline protiprašne bariere prevzemajo hranila in druga onesnažila, ki jih vežejo v biomaso ali
zadržijo v sferi korenin.
Protiprašna bariera se razteza v dolžini 30 m z zasaditvijo treh pasov drevesnih in grmovnih vrst: tise
(Taxus baccata), navadne kaline (Ligustrum vulgare), puhastega hrasta (Quercus pubescens),
navadnega mokovca (Sorbus aria), dobrovite (Viburnum lantana), brogovite (Viburnum opulus)
in/ali puhastolistnega kosteničevja (Lonicera xylosteum).
Protiprašne bariere hkrati zagotavljajo zmanjševanje hrupa, širjenja neprijetnih vonjav, pozitivno
vplivajo na mikroklimo, preprečujejo erozijo, povečujejo samočistilno sposobnost okolja in vrstno
pestrost. Prispevajo k vezavi CO2 in sproščanju kisika v okolje ter predstavljajo privlačen krajinski
izgled.
Katere dejavnike bi upoštevali pri umestitvi protiprašne bariere v prostor?
42
Slika 13: Primeri protiprašnih barier in vegetacijskih pasov.
4
RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA ZA VINSKO KLET
4.1 Problematika
Čiščenje odpadnih voda je bistvenega pomena pri varstvu okolja. Komunalne odpadne vode
predstavljajo velik delež pri onesnaževanju površinskih in pitnih voda, kar vpliva na bivalne in
življenjske razmere za vsa živa bitja. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem
okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih
gospodinjskih opravilih. Tipična komunalna odpadna voda predstavlja onesnaženje z 120 g KPK,
43
11 g skupnega dušika, 1,8 g skupnega fosforja ter 60 g BPK5 na osebo na dan. Po evropskih
standardih ena oseba proizvede približno 150 L odpadne vode na dan.
V Sloveniji skoraj 60% ljudi živi v naseljih manjših od 5000 prebivalcev, veliko naselij je manjših od
500 prebivalcev, številne pa so tudi osamljene kmetije in stanovanjski objekti. Razpršena
poselitev predstavlja problem tako pri oskrbi z vodo kot čiščenju odpadnih voda. Kljub temu, da
je čiščenje odpadnih voda osnova pri varstvu okolja je v Sloveniji s čistilnimi napravami povezanih
le 14% gospodinjstev. Predvsem gre za večja mesta, ki imajo danes že urejeno bolj ali manj
učinkovito čiščenje. Glede na Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske
vode (Ur. l. RS št. 105/2002 s popravki Ur. l. RS št. 50/2004, 109/2007) bo potrebno s komunalno
infrastrukturo in čistilnimi napravami opremiti poselitvena območja med 50 in 2000 PE do konca
leta 2017. V primeru občutljivih območij pa mora biti čiščenje komunalne odpadne vode iz
območij z več kot 50 PE zagotovljeno že do konca 2015 ter do konca 2018 za individualne stavbe
izven naselij. Ne glede na zakonodajo, pa je glede za odgovorno in trajnostno ravnanje z okoljem
nujno potrebno zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda objektom in to v čim krajšem
času, saj je izpust neočiščene odpadne vode eden največjih pritiskov na okolje.
Individualne stavbe izven naselij so tudi zidanice. Zidanice predstavljajo samostojne objekte v
vinorodnih območjih. Drugi samostojni objekti v slovenski krajini so tradicionalno le še kozolci ter
samotne kmetije v hribovitih in gorskih območjih. Na območju Dolenjske in Bele krajine naj bi
bilo okoli 17.400 zidanic, kar je polovica vseh zidanic v Sloveniji. Velika večina teh objektov je
brez sistemov čiščenja odpadne vode – odpadna voda se zbira v greznicah. Zidanice predstavljajo
velik turistični potencial za JV Slovenijo. Z vinskim turizmom in geografskim poreklom vina se trži
celotna regija JV Slovenije z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, zgodovino in tradicijo.
Vino in turizem se prepletata z naravno in kulturno dediščino: pestro pokrajino in etnografskimi
značilnostmi podeželskih območij, odličnimi vini in kulinariko. Turistična ponudba je vezana na
območja celotnih vinogradniških pokrajin, zgodovino vinarstva, zidanice, vinske kleti in vinsko
tradicijo. Turistična ponudba vključuje tudi izobraževalni moment, saj obiskovanje vinskih kleti
ter zidanic pomaga graditi zavedanje o vinu in vinogradništvu, medtem ko je znanje in zanimanje
obiskovalcev opazno v povečanju turističnih povpraševanj v okolici zidanic.
Povprečna zidanica je sestavljena vsaj iz treh prostorov: vinske kleti, prostora za druženje, v
katerega je vključena tudi manjša kuhinja ter sanitarij. Zunaj pred zidanico ali pa nekje v bližini je
še prostor za žar in pod brajdo ali nadstreškom prostor za druženje. Zidanice predstavljajo
zagotovilo razvoja številnih oblik turizma, skladnega regionalnega razvoja, razvoja podeželja,
ohranjevanja kulturne dediščine, podlago za oblikovanje drugih turističnih produktov in
ustvarjanja zdrave konkurenčnosti. Zidanice v ruralnem okolju ponujajo avtohtone in na
tradicionalen način ustvarjene dobrine, ki z vidika povpraševanja po turističnih doživetjih
predstavljajo še ne odkrito zanimivost. Čeprav je turistični potencial zidanic že dolgo znan, so do
44
danes ostale kot velika neizkoriščena posebnost in atrakcija slovenske turistične ponudbe.
Zidaniški turizem se mora pojavljati kot celoviti turistični produkt, ki zagotavlja najširšo podlago,
pogoje in okolje za vključevanje kulturne in naravne dediščine v turistično ponudbo. Ponujajo se
že turistični produkti oziroma storitve zidaniškega turizma, ki združujejo ponudbo bivanja v
ruralnih zidanicah z izvirno, avtohtono kulinariko v sami zidanici ali izven (gostilne), sprehode in
rekreativne aktivnosti, nabiranje gozdnih sadežev, atraktivne dogodke in prireditve (trgatve,
martinovanja) ter storitve zdraviliškega turizma v številnih okoliških termalnih središčih. Glede na
potrebo po trajnostnem razvoju JV Slovenije pa je v celostno ponudbo zidaniškega turizma nujno
vključiti tudi možnost izobraževanja o ukrepih za doseganje trajnostnega razvoja ter izvajanje
turistične dejavnosti zasnovati na načelih trajnostnega razvoja. V skladu s tem je potrebno
zmanjšati ekološki odtis zidanice kot turističnega objekta ter obiskovalce izobraziti o načelih
trajnostnega razvoja. Del pristopov oz. ukrepov za zagotavljanje trajnostnega razvoja bodo lahko
spoznali z obiskom učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto, kjer so predstavljeni različni
ekoremeidacijski objekt. Pomemben del osveščanja o trajnostnem razvoju pa je sama ekološka
naravnanost zidanice, npr. z rastlinsko čistilno napravo, ki omogoča čiščenje odpadne vode brez
strojne opreme in brez porabe električne energije, prečiščena voda pa se lahko uporabi za
zalivanje ali namakanje. Preostali del izobraževalnih aktivnosti pa je lahko vezan na informativne
plakate ali učne točke v zidanicah in drugih turističnih objektih in stimulira obiskovalce k ekološki
osveščenosti (izklapljanje električnih naprav, ko jih ne potrebujemo, uporaba varčnih žarnic,
navodila za ekonomično ogrevanje prostorov, ločevanje in recikliranje odpadkov, varčevanje z
vodo itd.).
Raziskave in izkušnje kažejo, da je odpadne vode na območjih razpršene poselitve bolj
ekonomično in učinkovito čistiti na samem mestu nastanka, to je v majhnih čistilnih napravah,
kot pa graditi dolge kanalizacijske sisteme do velikih centralnih čistilnih naprav. Za čiščenje
komunalne odpadne vode iz individualnih hiš in manjših naselij je na voljo več različnih tipov
malih komunalnih čistilnih naprav.
V naseljih z majhnim številom prebivalcev, ali z razpršeno poselitvijo je prevladujoči način
tretiranja odpadnih vod greznični sistem, ki je finančno najbolj dostopen lokalnemu prebivalstvu.
Poleg tega se vse bolj uveljavljajo tudi individualne čistilne naprave v obliki bodisi kompaktnih
bioloških sistemov bodisi rastlinskih čistilnih naprav.
Rastlinske čistilne naprave (RČN) delujejo po enakih zakonitostih kot naravna močvirja, le da
lahko pogoje veliko bolj kontroliramo. Mokrišča so idealna okolja za kemične pretvorbe zaradi
velikega spektra oksidacijskih stanj, ki se običajno pojavlja v takih tleh. Že v mnogih starejših
45
kulturah so v močvirja odvajali obremenjene vode. Prvi poskusi namenske uporabe grajenih
močvirij za čiščenje odpadnih vod segajo v leto 1973 (ZDA), zanimanje pa je naraslo po letu 1980.
V Sloveniji je bila prva RČN zgrajena v Ajdovščini leta 1989. RČN so danes razširjene po celem
svetu, predvsem za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Njihova prednost je enostavna
tehnologija in princip, zanesljivo delovanje in možnost odstranjevanja skupnega dušika s
sočasnim potekom nitrifikacije in denitrifikacije. Ker so rastlinske čistilne naprave živi sistemi, na
procese čiščenja vplivajo zunanji dejavniki kot so temperatura, vlaga, sončno sevanje itd., zato se
zlasti v zmernih klimatih pojavlja sezonsko nihanje.
Slika 14: Shema rastlinske čistilne naprave s horizontalnim podpovršinskim tokom.
Slika 15: Rastlinska čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode iz naselja Sveti Tomaž.
46
Rastlinske čistilne naprave delujejo po enakih zakonitostih kot naravna močvirja, le da lahko
pogoje veliko bolj kontroliramo. Glavni nosilci čiščenja v RČN so mikroorganizmi, medij in rastline.
Pri čiščenju vode sodeluje več med seboj povezanih procesov:
- usedanje ali sedimentacija neraztopljenih delcev na dno, na delce medija in na rastlinske
dele,
- filtracija,
- kemično obarjanje,
- adsorpcija in ionska izmenjava na površinah rastlin, rastlinskih ostankov, medija in
sedimenta,
- kemične pretvorbe,
- razgradnja, pretvorbe in vgrajevanje onesnaževal in hranil z mikroorganizmi in rastlinami,
- predacija in naravno odmiranje patogenih organizmov.
V RČN rastline prispevajo približno 20% čiščenja, preostalih 80% čiščenja poteka s pomočjo
mikroorganizmov in precejanja skozi substrat. Rastline skupaj s substratom in mikroorganizmi
tvorijo odličen puferski sistem in so posredniki med biotskimi in abiotskimi faktorji. Rastline
prispevajo k čiščenju predvsem s svojimi fizikalnimi učinki (precejanje skozi korenine, ustvarjanje
habitata za mikroorganizme, preprečevanje erozije in mašenja itd.), pomemben pa je tudi njihov
metabolizem (vgrajevanje snovi – predvsem dušikovih, fosforjevih hranil in kalija). Poleg tega so
rastline pomembne zaradi estetskega izgleda, kot bivališče različnih živali, zaradi zmanjševanja
vetra in hrupa in imajo tako tudi ekološki učinek. Rastline, ki zrastejo na RČN, lahko uporabljamo
kot vir biomase. Rezultat čiščenja na RČN je očiščena odpadna voda (komunalna, industrijska
voda ali izcedna voda iz deponij).
Glede na način pretoka vode ločimo več tipov RČN:
- sistemi s prosto vodno površino, ki se lahko delijo na sisteme s prosto plavajočimi
makrofiti in sisteme s potopljenimi makrofiti
- sistemi s podpovršinskim tokom vode, ki so zasajeni z ukoreninjenimi emergentnimi
makrofiti. Te sisteme nadalje delimo glede na pretok vode na:
o sisteme s horizontalnim tokom vode,
o sisteme z vertikalnim tokom vode in
o hibridne sisteme.
V našem okolju se uporabljajo predvsem sistemi s podpovršinskim tokom vode, ki bolje
prenašajo hladne zime in potrebujejo nekoliko manjše površine kot sistemi s površinskim tokom.
Ker ni proste vodne površine ni možnosti za pojav insektov ali smradu. Bazeni (grede) RČN so
globoki 0,5 do 0,8 m in zapolnjeni z mešanico gramoza, peska, mivke, zemlje in šote v primernih
47
razmerjih. Za zasaditev se najpogosteje uporabljajo navadni trst (Phragmites australis), sitec
(Scirpus spp.) in rogoz (Typha spp.). Pojavljajo se tudi Phalaris arundinacea in Glyceria maxima.
Sprva so bili razširjeni predvsem sistemi s horizontalnim tokom vode, zaradi boljšega
odstranjevanja dušikovih spojin pa so danes v ospredju sistemi z vertikalnim tokom. Pri RČN z
vertikalnim tokom se voda v sistem dovajala pulzno, zato je potrebno pred vtokom namestiti
črpališče.
Prednosti uporabe RČN:
 Stroški izgradnje in vzdrževanja so veliko nižji kot za konvencionalne čistilne naprave. Skrbno
izbrane rastline, substrat in mikroorganizmi nadomestijo drago opremo.
 Za kontroliranje delovanja praviloma zadostujejo občasni pregledi.
 Ob primerni konfiguraciji terena lahko delujejo povsem na bazi naravnih procesov in na
osnovi gravitacije.
 Lepo se vklapljajo v naravno okolje. Obliko RČN lahko zelo lepo prilagajamo glede na relief
krajine. Sisteme lahko namestimo na terasah, v obcestnih jarkih, pa tudi na strehah bivalnih
zgradb ipd.
 Velika puferska kapaciteta.
 Praviloma ni smradu, zato so RČN primerne tudi za v bližino naselij.
 Vodo po obdelavi na RČN lahko recikliramo, jo uporabimo za namakanje, gašenje požarov
ipd.
 Izkazujejo zadovoljivo delovanje tudi v hladnejšem delu leta in hladnejših klimatih.
 Pokošeno biomaso lahko uporabljamo za produkcijo metana.
Šibke strani:
 Potrebujejo relativno večjo površino kot konvencionalne čistilne naprave. Za 1 PE
potrebujemo od 2 do 3 m2 površine RČN.
 V preteklosti je bilo pogosto mašenje sistemov. Z uporabo pravilnih mešanic substrata in
ustreznim načinom izgradnje pa se danes ta problem praviloma ne pojavlja več.
 Delovanje je teže kontrolirati kot pri konvencionalnih sistemih.
Na ozemlju izobraževalnega poligona je odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod urejeno z
javnim kanalizacijskim sistemom, na katerega je priključena šola s pripadajočimi objekti. V
nasprotju s tem pa je v bližnjih goricah odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod še
pomanjkljivo. Odpadne vode se zbirajo v greznicah in se občasno odvažajo na centralno čistilno
48
napravo. Številne greznice so neurejene in obremenjujejo okolje z izpusti odplak. Dodaten
problem predstavlja periodična in sezonska obremenitev večine objektov, saj gre za zidanice in
ne za stanovanjske objekte. Občasno nastajanje odpadne vode predstavlja problem za delovanje
kompaktnih bioloških čistilnih naprav, medtem ko imajo RČN veliko pufersko sposobnost in ob
nihanju količine vode kot tudi koncentracije onesnažil še vedno omogočajo učinkovito čiščenje.
V sklopu projekta Trajnostni razvoj JV Slovenije z ERM bo tako v okviru vzpostavitve učnega
poligona na Zavodu GRM Novo mesto postavljena RČN pri zidanici na Trški Gori, ki je v lasti šole.
Zidanica (Slika 13) je v fazi obnove in bo namenjena v turistične namene (predvidoma brez
prenočišč), opravljanje praktičnega pouka ter kot skladišče za orodja. V zidanici bodo spravljene
tudi manjše količine vina, saj ima šola klet za nego in shrambo vina na drugi lokaciji. V zidanici
bodo dvoje sanitarije ter kopalnica s tuš kabino, odpadna voda pa bo nastajala tudi v kuhinji.
Natančna določitev količine odpadne vode zaradi dinamike v številu obiskovalcev ni mogoča. Za
zagotavljanje ustrezne puferske sposobnosti RČN tako z vidika hidravlične kot polucijske
dinamike, načrtujemo kapaciteto RČN za 15 PE. Ker so RČN sestavljene iz več gred in se lahko
prilagajajo razpoložljivemu prostoru, bomo RČN lahko v primeru povečanih kapacitet v zidanici
tudi ustrezno nadgradili.
Slika 16: Zidanica za katero bo postavljena rastlinska čistilna naprava za čiščenje komunalnih odpadnih
vod.
Glede na to, da so zidanice pomembne za razvoj podeželja in za ohranjanje kulturne dediščine ter
da je potrebno zagotoviti načelom trajnostnega razvoja, je sonaravno čiščenje komunalne
odpadne vode zelo pomembno. Rastlinska čistilna naprava poleg rešitve za odvajanje in čiščenje
odpadne vode, ponuja tudi možnost ponovne uporabe vode ter s tem prihranek vode. Voda, ki
49
priteče iz RČN se lahko ponovno uporabi za zalivanje trsnih nasadov ali za spiranje orodja. Prav
tako se lahko uredi okrasni zadrževalnik, ki se lepo vklaplja v naravo in predstavlja dodaten
krajinski element ter poveča biodiverziteto.
Lokacija RČN za komunalne odpadne vode je prikazana v Prilogi 1. Nahajala se bo ob zidanici na
Trški gori, ki je last Zavoda GRM Novo mesto. Zidanica je v fazi obnove, sistem za odvajanje,
zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode še ni narejen. Zidanica ima 2 stranišči in eno tuš
kad. Obstoječe odpadne vode so bile speljane v pretočno greznico.
Rastlinska čistilna naprava je projektirana za 15 PE, kar predstavlja 2,2 m3 odpadne vode na dan.
Usedalnik je dvoprekatni velikosti 3 m3. RČN bo omogočala čiščenje komunalne odpadne vode, ki
bo nastajala v zidanici. Brez tega ERM ukrepa, bi se komunalna odpadna voda zbirala v greznici,
pri čemer obstaja možnost nekontroliranega pronicanja v okolico. Neočiščena odpadna voda bi
tako lahko povzročila onesnaženje virov pitne vode ter površinskih vodotokov. Čiščenje odpadne
vode iz zidanice na RČN bo omogočalo tudi ponovno uporabo očiščene vode, in sicer za zalivanje
trte ali okolice zidanice, pranje orodja ipd., s čimer bodo upravljavci zidanice prihranili na
celokupni porabi vode. RČN bo tudi omogočala čiščenje odpadne vode brez porabe električne
energije, kar prav tako omogoča prihranek tako finančnih sredstev kot energije in ustreza
načelom trajnostnega razvoja.
Ker je zidanica v fazi prenove in okolica še ni idejno dokončana, lahko prihaja pri realizaciji do
manjših sprememb, in sicer spremenjene so lahko koordinate vtoka in iztoka. Velikost in
tehnologija RČN bo ostala enaka. Kljub možni spremembi se bo RČN zgradila za zidanico z
naslovom Trška Gora 8, 8000 Novo mesto. Locirana na parcelo 1556, katastrska občina Ždinja vas
1457. Lastnik parcele je Zavodu GRM Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto, začasni
upravljalec parcele pa je Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana.
Koordinate objekta:
Vtok v RČN:
GKY: 515060
GKX: 77283
Iztok iz RČN:
GKY: 515056
GKX: 77268
Mikrolokacija RČN je prikazana tudi v grafični Prilogi 5.
50
Slika 17: Fotografija lokacije postavitve rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod
iz zidanice.
Slika 18: Fotografija lokacije postavitve rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod
iz zidanice.
51
Idejni načrt RČN za komunalne odpadne vode iz zidanice na Trški gori je prikazan v Prilogi 5.
Tekom izgradnje RČN LIMNOWET® na Trški gori lahko prihaja do določenih odstopanj od
predloženih idejnih načrtov, saj je okolica zidanice še v izdelavi. Postavitev sistema LIMNOWET®
se bo prilagodila na način, da se RČN najbolje integrira v okolico objekta.
RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA LIMNOWET®
Trška Gora, 15 PE
poz.
popis
enota
količina
I.
PREDDELA in ZAKLJUČNA DELA
1
Zakoličba osi profilov
m
15
2
Vzpostavitev trase, postavitev gradbenih prečnih
profilov in zavarovanje le teh izven operativnega pasu
ur
9
3
Razprostiranje odvečnega izkopanega deponiranega
materiala.
m3
27
4
Posejanje površin čistilne naprave, nasipov,
razplaniranega materiala in poškodovanih površin, s
travnim semenom z dodatkom umetnega gnojila
m2
105
II.
ČISTILNA NAPRAVA
A.
ZEMELJSKA DELA
1
Strojni odriv zgornje humusne plasti na področju za
izvedbo čistilne naprave v začasno deponijo ob trasi
m3
16
52
2
Strojni izkop gradbene jame za izvedbo "gred" čistilne
naprave, v predvidenih naklonih in niveleti dna v
materialu III-IV. ktg.
m3
30
4
Strojni izkop za usedalnik in jaške v materialu III-IV.
ktg. primeren za kasnejši zasip objektov po končani
vgradnji, z odmetom v začasno deponijo ob trasi.
m3
5
5
Strojni izkop za " PEHD" cevi, z odmetom ob trasi v
začasno deponijo, za kasnejši zasip v materialu III. - IV. m3
ktg.
2
6
Vgradnja " boljšega materiala" iz začasne deponije v
nasip za izvedbo čistilne naprave, v predvidenih
naklonih in komprimiranje v plasteh do predpisane
zbitosti.
m3
15
7
Zasip jaškov, usedalnika z materialom iz začasne
deponije ob trasi, komprimiranje v plasteh do
predpisane zbitost.
m3
5
8
Zasip kanala izkopanega za cevi "PEHD" z materialom
iz začasne deponije ob trasi, komprimiranje v plasteh
do predpisane zbitost. Upoštevano je zaščita cevi z
drobnim peskom (0-8) v debelini 10cm ob ceveh.
m3
2
9
Izvedba obrobnega jarka za odvod meteorne vode
m1
20
10
Razplaniranje humusnega materiala iz začasne
deponije ob trasi.
m3
13
B.
GREDE ČISTILNE NAPRAVE
1
Dobava in vgradnja substrata za spodnji sloj (10cm) v
gredah čistilne naprave, pesek granulacije 16-32.
m3
4
Dobava in vgradnja substrata spodnji sloj gred čistilne
naprave. Od tega v:
- filtrirna greda pesek granulacije (16-32)
m3
2
m3
3
53
- čistilna greda pesek granulacije (4-8/8-16/16-32) in v
m3
razmerju 1:2:1.
15
-polirna greda pesek granulacije (2-4/4-8/8-16) v
razmerju 1:2:1
m3
3
3
Dobava, izdelava perforiranih cevi ( 6 lukenj fi12 na
obod (na 15 cm)) in vgradnja cevi PE Ø100 v grede
čistilne naprave.
m1
30
4
Dobava, in vgradnja polnih cevi PE Ø100 v povezavo
gred čistilne naprave in jaški, v povezavo med
usedalnikom in jaškom in izvedba priključka čistilne
naprave na kanalizacijo.
m1
10
5
Dobava in polaganjeEPDM folije debeline 1.52mm v
grede čistilne naprave in dobava in vgradnja
podložnega filca
m2
85
6
Dobava in montaža T členov za povezavo perforiranih
in polnih cevi PE Ø100
kom
3
7
Dobava in montaža kolenov za čistilne jaške PE Ø80
kom
3
8
Dobava in zasadite navadnega trsa (12 rastlin na m2)
m2
84,5
C.
JAŠKI in USEDALNIKI
1
Dobava in vgradnja razdelilnega jaška v filtrirni in
polirni gredi 200x200x200 mm.
kom
2
2
Dobava in vgradnja jaška med gredami za uravnavanje
nivoja vode PE 400x400 mm (h=120 - 1 kom, h=90 - 2 kom
kom), skupaj s pokrovom.
2
3
Dobava, montaža usedalnika V=3 m3
1
kom
54
Dobava materiala in izvedba rastlinske čistilne naprave je ocenjena na 24.000,00 in 25.400,00
EUR (brez DDV).
Vzdrževanje rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode iz zidanice na Trški
gori obsega:
1. Pregled usedalnika:


Usedalnik se pregleda enkrat na mesec, usedlina, ki se nabere na dnu se predvidoma
enkrat letno (zakonsko določeno enkrat na 4 leta) odpelje na centralno komunalno
čistilno napravo primerno za odvzem mulja.
Hkrati se preveri tudi pretočnost cevi v usedalniku zaradi možnosti zamašitve. S tem bi bil
onemogočen pretok vode iz usedalnika do rastlinske čistilne naprave.
2. Pregled pretokov in nivoje vode v čistilnih gredah:


Enkrat mesečno se pregleda pretoke na dotoku in iztoku iz LIMNOWET® sistema, ki
morajo biti enaki.
Pregleda se nivoje vode v gredah, da voda ni vidna na površini in se le-ta pretaka približno
5 do 10 cm pod površino substrata. Nivo vode se lahko na iztoku kontrolira v jašku za
zadrževanje vode.
3. Pregled jaškov, cevi:


Enkrat mesečno se pregleda vse polne in perforirane cevi v sistemu in se jih v primeru
zamašitve očisti. V kolikor so cevi zamašene, pride do površinskega toka vode ali do
zastoja vode v jašku.
Preko čistilnih jaškov se lahko očisti perforirane cevi na iztoku iz gred.
4. Pregled rastlinja na LIMNOWET® sistemu:

Košnja trstičja na višini 15-20 cm nad tlemi v mesecu oktobru ali novembru oz. najbolje je
to storiti po prvi zmrzali. Trst se pokosi s koso, srpom ali kosilnico za žive meje, ter
55



odstrani z LIMNOWET® sistema. Lahko se ga odloži na kompostnik ali mesto za
shranjevanje organskih odpadkov.
Rastline se popolnoma razrastejo šele po drugi vegetacijski sezoni. V kolikor je potrebno,
se rastline po drugem letu dosadi.
Morebitni večji plevel, ki se pojavi na LIMNOWET® sistemu se ročno odstrani.
Če se LIMNOWET® sistem nahaja v bližini dreves, ki jeseni odvržejo listje, se listje s
površine sistema odstrani.
5. Okolica LIMNOWET sistema:



Potrebno je urejanje okolice s košnjo trave.
Prepreči se vnos zemljin na LIMNOWET® sistem.
V primeru, da se v bližini LIMNOWET® sistema pasejo živali, se RČN zaščiti z ograjo saj
obstaja verjetnost, da živali popasejo rastlinje oz. da poteptajo površino sistema.
Rastlinska čistilna naprava predstavlja odličen učni objekt za proučevanje načina odvajanja in
čiščenja odpadnih voda iz individualnih objektov (hiš) kot je zidanica. Omogoča kontrolirane
pogoje in zagotavlja izvajanje vrsto eksperimentalnih nalog. Ob konkretni rastlinski čistilni
napravi lahko spoznavamo strukturo, funkcijo in princip delovanja rastlinske čistilne naprave.
Sistematično periodično lahko spremljajo učinkovitost rastlinske čistilne naprave z opravljanjem
fizikalno-kemijskih meritev. Skozi redno vzdrževanje rastlinske čistilne naprave za zidanico tako
spoznavamo in osvajamo postopek rednega vzdrževanja in upravljanja z rastlinsko čistilno
napravo.
 spoznati glavna izhodišča uporabe rastlinskih čistilnih naprav (razpršena poselitev,
vodovarstvena območja, manjša naselja, hribovita območja, (za)varovana območja, ne
stalno poseljena območja, zidanice, vikendi),
 razumeti funkcije in delovanje rastlinskih čistilnih naprav,
 spoznati onesnaževala, ki jih lahko očistimo z rastlinsko čistilno napravo,
 ovrednotiti prednosti rastlinskih čistilnih naprav,
 spoznati možnosti uporabe rastlinskih čistilnih naprav,
 seznaniti se z zakonodajo, ki narekuje ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
56


izvedeti meritve kakovosti vode na vtoku in iztoku vode iz rastlinske čistilne naprave
(obratovalni monitoringi),
spoznati potrebo po ustreznem vzdrževanju in upravljanju z rastlinskimi čistilnimi
napravami.





Rastlinska čistilna naprava – struktura in princip delovanja
Postopek pridobitve projektne dokumentacije za izgradnjo rastlinske čistilne naprave
Postopek izgradnje rastlinske čistilne naprave
Upravljanje in vzdrževanje rastlinskih čistilnih naprav
Obratovalni monitoring za ugotavljanje učinkovitosti rastlinskih čistilnih naprav














uvodna motivacija v učno vsebino, ki jo ponuja učni objekt (slikovno gradivo) –
odpadne vode, ki se neočiščene stekajo v potoke, onesnaženost površinskih in
podzemnih voda, centralne čistilne naprave itd.
karakteristike odpadnih voda,
načini odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji – primeri (slikovno gradivo) –
greznice, centralne čistilne naprave, male biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne
naprave,
opis zgradbe rastlinske čistilne naprave s pomočjo RČN za zidanico,
monitoring na vtoku in iztoku iz RČN (odvzemi vzorcev, fizikalno-kemijske meritve,
zbiranje rezultatov, interpetacija),
KPK, BPK (mejne vrednosti po zakonodaji),
spoznati pomen substrata (prepustnost substrata) – laboratorijska naprava za
ugotavljanje različne prepustnosti različnih vrst frakcij peska (različni peščeni filtri),
popis rastlin ob mlaki, mokrišču in prenos znanja o določenih rastlinah s pomočjo
rastlinskih ključev, da se le-te lahko uporabljajo za čiščenje odpadne vode na RČN,
spoznanje značilnosti vlagoljubnih rastlin,
izračun potrebne velikosti rastlinske čistilne naprave – izmera zgrajene rastlinske
čistilne naprave ter izrisi tlorisa,
izračun volumna rastlinske čistilne naprave (razmerje med substratom in količino vode
v RČN),
izdelava modela RČN (utrjevanje znanja),
postopek zasaditve rastlin na RČN,
vloga rastlin na RČN
57




pomen rastlin na RČN za vezavo CO2 in primerjava z drugimi sistemi čiščenja odpadne
vode (diskusija)
priprava poslovnika za vzdrževanje rastlinske čistilne naprave,
ravnanje z blatom, muljem iz čistilnih naprav (kompostiranje),
izdelava načrta za izgradnjo RČN za individualno hišo (4-članska družina).
Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); naravna mokrišča in njihova funkcija;
izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije; kmetijstvo; trajnostni razvoj; hortikultura;
kemija; biologija; varstvo okolja; gospodarjenje z odpadnimi vodami; upravljanje z rastlinskimi
čistilnimi napravami; ekološke analize in monitoringi; kemija, biologija, tehnika, matematika;
kompostiranje mulja iz usedalnikov rastlinske čistilne naprave itd.
Ob učnem objektu rastlinski čistilni napravi za zidanico bo vzpostavljena splošna informativna
učna tabla, ki bo predstavila strukturo in princip delovanja rastlinske čistilne naprave (RČN) za
zidanico. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu
izobraževanja, prepoznavanju strukture in principa delovanja RČN in tako podlaga za izvajanje
praktičnih vaj in učnih programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne
poti nudila osnovne informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni
problematiki, v tem primeru: kako očistiti odpadne vode na razpršenih območjih poselitve in bolj
ranljivih okoljih. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na
izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega.
Rastlinska čistilna naprava za zidanico
Neprečiščene odpadne vode na razgibanih območjih razpršene poselitve Jugovzhodne Slovenije
predstavljajo veliko grožnjo našim rekam, jezerom, podtalnici in s tem posledično tudi našim virom
pitne vode.
Odpadne komunalne vode lahko očistimo s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, ki delujejo po
principu samočistilnih sposobnosti naravnih ekosistemov. Za izredno občutljiva območja z razpršeno
poselitvijo se kažejo rastlinske čistilne naprav kot dolgoročna in trajnostna rešitev odvajanja in
58
čiščenja odpadnih voda.
Rastlinska čistilna naprava omogoča čiščenje odpadnih komunalnih voda iz zidanice brez porabe
električne energije ter možnostjo ponovne uporabe prečiščene vode.
Naprava je zgrajena iz usedalnika, treh zaporednih vodotesnih gred, nasutih z različnimi frakcijami
peska ter zasajenimi močvirskimi rastlinami. Ob sodelovanju mikroorganizmov, ki se naselijo na
koreninske cone rastlin, se učinkovito odstranijo spojine dušika, fosforja, težkih kovin in drugih
strupenih snovi iz odpadne vode.
Razmislite, kaj se zgodi s strupenimi snovmi v procesu čiščenja odpadne vode skozi rastlinsko čistilno
napravo?
Katere rastlinske vrste bi uporabili za zasadnjo rastlinske čistilne naprave?
Slika 19: Primer rastlinske čistilne naprave za cca. 15 PE.
59
Slika 20: Shema delovanja rastlinske čistilne naprave za individualno hišo.
5
PILOTNA UREDITEV VODNE AKUMULACIJE
5.1 Problematika
Vodna akumulacija je umetno ali naravno vodno območje, ki se uporablja za shranjevanje vode
za različne potrebe (energetika, kmetijstvo, pitna voda, industrija ipd.). V kmetijskih območjih se
vodne akumulacije pogosto gradijo z namenom zbiranja vode za namakanje pridelovalnih površin.
Za dotok vode v akumulacijo se uporabljajo izviri, potoki, del rečne vode ali meteorna voda s
streh stanovanjskih in gospodarskih poslopij. V primerih ko dotok vode ni stalen ali kadar so tla
prepustna je akumulacijo potrebno obložiti s nepropustno folijo in s tem preprečiti izgubo vode s
pronicanjem v tla.
Akumulacije lahko predstavljajo na novo vzpostavljen ekosistem stoječe vode na mestu
predhodnega terestričnega sistema. V akumulacijo se sčasoma naselijo vodni organizmi, ki
uspevajo v stoječih vodah. Hitrost poselitve in vrste organizmov so odvisne od bližine drugi
stoječih vodnih teles. Veliko akumulacij pa je oblikovanih kot pretočna in zajezitvena jezera na
manjših potokih in rekah. Akumulacije se razlikujejo od naravnih jezer po toplotnih lastnostih, po
vsebnosti hranil ter po rastlinstvu in živalstvu.
60
Poleg problemov v zvezi s stratifikacijo je za dobro gospodarjenje z zadrževalnikom potrebno
poznati in preprečevati tudi prehiter razvoj evtrofikacije, ki v zadrževalnikih običajno poteka
veliko hitreje kot v naravnih jezerih. Evtrofikacija je naraven proces staranja jezera, ki pa ga žal
človek s svojo dejavnostjo pospešuje. Glavni biološki kazalci evtrofnosti so kvantitativne
spremembe, spremembe v dinamiki, kvalitativne spremembe in zmanjšanje raznolikosti vrst.
Produktivnost vodnega biotopa se poveča, kar v končni fazi pripelje do t.i. cvetenja, to je
množičnega pojavljanja posameznih vrst planktonskih alg oz. cianobakterij (npr. Oscillatoria
rubescens, Anabaena flos-aquae). Povečana produktivnost je posledica naraščanja hranilnih snovi
v jezeru. Povečanje primarne produkcije preko prehranjevalnih verig vpliva tudi na povečanje
sekundarne produkcije. Povečanje biomase v jezerskem ekosistemu povzroči niz verižnih
sprememb. Vedno več odmrlega organskega materiala tone proti dnu. Dvigovanje dna pomeni
povečevanje plasti vode z višjo temperaturo. Poveča se aktivnost aerobnih bakterij, ki
razgrajujejo organski material. Posledica aerobne razgradnje pa je pomanjkanje kisika v
hipolimniju in tvorba H2S. Deficit kisika pa še poslabša stanje, saj se v anaerobnih razmerah iz
sedimenta začne sproščati fosfor, ki sodi med glavne generatorje evtrofikacije.
Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na
kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in
lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, različni vplivi pa se kažejo tudi daleč dolvodno.
Vodni zadrževalniki oz. akumulacije imajo dvojen vpliv na habitatne tipe in na lokalno značilno
floro in favno. Pod jezom akumulacije je vodni režim spremenjen v tolikšnem obsegu, da povzroči
delne spremembe favne in flore. Za mnoge vodne organizme je kljub izgradnji ribjih stez
pregrada na reki ali potoku nepremagljiva ovira in so prekinjene vsakršne migracije. Druga oblika
vpliva je posredna. V mirujoči vodni akumulaciji se skoraj v celoti spremeni vrstna sestava vodne
favne ali vsaj delež posameznih vrst. K tem spremembam prispeva postopna evtrofikacija vode.
Enako se na obrežju akumulacije začne sipati brežina oz. zemljina iz pobočja (erozija), ki prav tako
pripomore k hitrejši evtrofikaciji. V plitvih delih akumulacij se zaradi sedimentacije počasi začnejo
naseljevati vodni makrofiti.
Manjše vodne akumulacije, ki so oblikovane kot samostojna nepretočna jezera, se večinoma
uporabljajo za potrebe namakanja v kmetijstvu, ribogojstvo ali vir vode za zasneževanje
smučarskih površin. Razširjene so po celi Sloveniji in ena takih se nahaja tudi na ozemlju Zavoda
GRM Novo mesto. Tovrstne akumulacije so večinoma so oblikovane kot enostavne kotanje
okroglih oblik in obložene z nepropustno folijo ali kot pravokotni betonski bazeni. Pogosto so
razmeroma globoke, s čimer je preprečena rast makrofitov (močvirskih rastlin) na substratu
(sedimentu), ki se sčasoma nabere na dnu. Akumulacije , ki so obdane s folijo ali drugim umetnim
nepropustnim materialom, sicer dobro zadržujejo vodo, preprečene pa so druge ekosistemske
funkcije, kot so biodiverziteta, samočistilna sposobnost, reguliranje mikroklime, kroženje snovi in
kulturne funkcije. Vodnega in obvodnega rastlinja ni, povezava med vodnim in kopenskim
61
ekosistemom ni vzpostavljena. Ker ni obvodnega rastlinja, ni senčenja vodne površine in
posledično so temperaturna nihanja v akumulaciji močno povečana. Obvodna vegetacija tudi
preprečuje vnose onesnažil iz prispevnih površin v vodno telo. Take akumulacije so torej ekološko
močno okrnjene. Posledično je zmanjšana kakovost vode, kar negativno vpliva na samo uporabo
zadržane vode (vnos onesnažil v druga okolja, mašenje hidravličnih sistemov).
Za preprečevanje zgoraj opisane problematike, je ključna sonaravna ureditev vodnih akumulacij.
To pomeni, da poskušamo umetno vodno telo oblikovati po principu naravnih jezer in v
akumulaciji zagotoviti potek procesov, ki se odvijajo v naravi, in vzpostaviti življenjska okolja
primerna za organizme, ki naseljujejo naravne stoječe vodne ekosisteme. »Zdravi« ekosistemi so
strukturno in funkcijsko pestri ekosistemi. Revitalizacija akumulacij je način upravljanja z vodnim
telesom, ki upošteva strukturno in funkcijsko povezanost ekosistemov. Z revitalizacijo obnovimo
ekološko ravnovesje z ustreznimi vodnogospodarskimi posegi. Način revitalizacije se izbere glede
na namen in na prostorske zmožnosti okolja. Izboljšanje habitatne in biotske pestrosti in s tem
povezanosti ekosistemov na območjih kmetijstva je pomembno z vidika povečanja samočistilne
sposobnosti akumulacije ter zadrževalne funkcije.
V nadaljevanju podajamo nabor ekoremediacijskih pristopov za sanacijo akumulacij ter s tem tudi
nabor možnih rešitev za ekoremediacijsko ureditev akumulacije na ozemlju Zavoda GRM Novo
mesto.
ERM pristopi za sanacijo stoječih vodnih teles temeljijo predvsem na delovanju rastlin in
mikroorganizmov ter posnemajo naravna močvirja in obrežne ekosisteme. Rastline vežejo nitrate,
fosfate in pesticide ter tako zmanjšajo količino hranil in strupenih snovi, ki pritekajo v
akumulacijo. Mokrišča so vodni ekosistemi z veliko vrstno pestrostjo, ki opravljajo številne
funkcije v korist človeka: zagotavljajo zaloge pitne vode, zadržujejo vodo v pokrajini, čistijo vodo
– tudi izcedne in odpadne vode, uravnavajo vodostaj v rekah ter blažijo posledice visokih voda in
suše, obenem pa so tudi pomembna območja za rekreacijo. Poleg sanacijskih ukrepov na
brežinah, dotoku in iztoku, obstajajo tudi revitalizacijski ukrepi, ki so vezani na prosto vodno
površino. Ti so izvedbeno zahtevnejši, vendar lahko bistveno izboljšajo ekološko stanje vodnega
telesa.
Nabor ERM ukrepov za sanacijo akumulacij:
62
-
Ureditev dotočnega in odtočnega dela z ERM sistemi, ki vzpostavljajo ekosistemske funkcije,
predvsem čiščenje vode, pretvorbe hranil in povečevanje biodiverzitete. Večinoma gre pri
tem za postavitev trstičnih čistilnih gred na dotoku in iztoku.
-
Razgibanje brežin akumulacije poveča raznolikost habitatov in s tem samočistilno sposobnost
ter biodiverziteto. Na podoben princip razgibano oblikujemo tudi morebitne otoke (nizki ali
visoki otoki, ki vplivajo na obvodni in vodni habitat).
-
Ukrepi za zmanjšanje evtrofikacije so različni in jih izberemo glede na stopnjo evtrofikacije. V
akutnih primerih je možna uporaba železovih in aluminijevih soli ali karbonatov, ki vežejo
fosfor, prezračevanje, postavitev plavajočih otokov na naravnih algicidnih materialih ipd. Za
preprečevanje evtrofikacije pa so ustrezni vsi ERM sistemi oz. njihove kombinacije.
-
Nabiranje mulja na dnu akumulacije lahko zmanjšamo z zadrževanjem mulja na dotoku. V ta
namen se na dotoku oblikuje manjši zadrževalnik ali rastlinski filter, ki polovi suspendirane
delce. Z zmanjšanjem vnosa suspendiranih snovi v akumulacijo zmanjšamo tudi vnos hranil in
organskih snovi v vodno telo.
-
Predvsem pri akumulacijah z naravnimi brežinami je smiselna protierozijska zasaditev brežin,
s čimer preprečimo spiranje brežin ter s tem dodaten vnos hranil v sistem. Možno je
stopničasto oblikovanje brežin in zasaditev, protierozijska zaščita z biorogoznico, kokosova
vlakna, semenske preproge, vrbovi popleti, fašine ipd.
-
Na obrežju je smiselna postavitev blažilnih vegetacijskih pasov, ki preprečujejo dotok
onesnažil iz prispevnih površin v akumulacijo. Blažilni pas je oblikovan iz drevesne in grmovne
vegetacije, lahko pa je tudi travnat. Slednji daje možnost rekreacije ob jezeru in odpira pogled
na vodno površino (estetski vidik). Travnati pas se ne kosi.
-
Na obrežju akumulacije se lahko oblikujejo močvirja, ki se napolnijo z vodo iz akumulacije ob
padavinah (ob dvigu gladine). Akumulirana voda se kasneje počasi po naravni poti odvaja v
akumulacijo in jo bogati z vodo. Voda, ki se je zadržala v močvirju, je čista, saj imajo močvirja
visoko samočistilno sposobnost. S tem se poveča zadrževanje vode v akumulaciji in
samočistilna sposobnost.
-
Na odprti vodni površini lahko uredimo plavajoče otoke ali mokrišča. Gre za zasaditev
močvirskih rastlin na plavajoče nosilce, ki jih namestimo na specifičen del vodnega telesa
(npr. ob dotoku). Otoki so lahko zasidrani ali privezani na določenem mestu. Rastlinske
korenine prosto plavajo v vodi, jo filtrirajo in iz nje črpajo hranila. Pomemben delež pri
63
čiščenju imajo tudi mikroorganizmi, ki se razvijejo na koreninah. Otoki tudi pomembno
prispevajo k povečevanju biodiverzitete. Plavajoči otoki ali mokrišča so umetni sistemi, ki so
zasnovani za okrepitev procesov in interakcije, ki se pojavljajo v naravnih mokriščih med
vodo, rastlinam, mikroorganizmi, tlemi (usedline) in med ozračjem. Plavajoča mokrišča se
uporabljajo z namenom, da bi odpravili onesnažila iz onesnaženih voda na razmeroma
pasiven in naraven način. Zgrajena plavajoča mokrišča v največji meri uporabljamo za
čiščenje evtrofikacije v stoječih vodah. Plavajoča mokrišča lahko tudi zavirajo rast alg s
pomočjo senčenja, zmanjšajo obrežno erozijo in zagotavljajo dodatne habitate za življenje rib,
ptic in žuželk, kar je velikega pomena za umetno narejene vodne akumulacije. Prispevajo k
preprečevanju razrasti alg. Vse pa je seveda odvisno tudi od velikosti vodne akumulacije, da
ne nasičimo prostora preveč in s tem poslabšamo razmere za življenje rib, ki so trenutno
prisotne v danem jezeru. Vloga plavajočih rastlin je največja v času vegetacijske sezone, torej
v času najverjetnejšega pojavljanja evtrofikacije v vodni akumulaciji. V jesenskem času se
lahko rastlinske otočke iz akumulacije odstrani in s tem odstrani tudi hranilne snovi (dušik,
fosfor), ki so se naložili v rastline.
Slika 21: Plavajoči otok / močvirje.
Pri vseh zasaditvah se uporabljajo avtohtone vrste rastlin. Za zasaditve brežin z visoko
vsebnostjo talne vode se uporabljajo različne močvirske rastline kot so trstičje, rogoz, ločje,
plavajoče združbe makrofitov (lokvanji, blatniki, dristavci). Plavajoče in potopljene rastline
prispevajo k boljši sedimentaciji suspendiranih delcev, predstavljajo površino za naselitev
mikrooorganizmov, privzamejo hranilne in strupene snovi, uvajajo kisik v koreninsko cono, kar
omogoča nitrifikacijo in aerobno razgradnjo snovi, ter ustvarjajo tako življenjski prostor novim
živalim in organizmom. Paziti moramo, da ne zasadimo preveč rastlin, ker bi lahko prišlo do
prevelike razrasti, ker se s tem zmanjša akumulacija vode. Kadar so brežine utrjene s folijo, se
čeznjo lahko položi prevleka iz kokosovih vlaken ali semenska zastirka.
64
Na posestvu Zavoda GRM Novo mesto se nahaja vodna akumulacija, ki se napaja iz bližnjega
potoka. Namenjena je namakanju kmetijskih površin na posestvu oz. zalivanju rastlin v
rastlinjakih. Zaradi strmih brežin je ograjena z ograjo. Velikost akumulacije je približno 20x30 m.
Dno in brežine so pokrite s folijo. V zimskem času je dovolj dotoka in ni problemov z zamuljanjem,
poleti pa se količina vode v odvzemnem potoku zmanjša in posledično tudi dotok v akumulacijo.
Zadrževalnik je tako v tem času odvisen samo od količine padavinske vode. Takrat se občasno
pojavijo tudi težave z zamuljanjem odvodnih cevi. Dovod v namakalni sistem je bil najprej speljan
iz dna akumulacije, preko filtrov, ki so se zaradi zamuljenosti zamašili. V akumulaciji postopno
narašča tudi količina odmrlih rastlinskih delov in blata na dnu akumulacije, kar povzroča
manjšanje prostornine in postopne evtrofikacije. Kopičenje in resuspendiranje mulja v
akumulaciji pospešujejo tudi krapi in amurji, ki so bili umetno naseljeni v sistem. Cev za
namakanje je bila kasneje prestavljena na vodno gladino, kar bistveno zmanjšuje težave z muljem.
V vodni akumulaciji močno niha tudi vodna gladina zaradi slabega pritoka. Ribe so v akumulaciji
še vedno prisotne. Njihov prispevek je predvsem pri zmanjševanju populacije komarjev.
Dolgoročna prognoza vseh umetnih akumulacij in s tem tudi akumualcije na Zavodu GRM Novo
mesto je postopno zamuljevanje, bogatenje s hranili ter posledično postopne evtrofikacije.
Kakovost dotočne vode, dejavnosti v prispevnem območju, procesi v akumulaciji ter upravljanje z
njo pa vplivajo na to kako hitro (počasi) bo do tega prišlo. Evtrofikacijske procese v akumulaciji na
Zavodu GRM pospešuje odsotnost samočistilnih procesov v vodnem telesu, saj ni ustrezne
združbe rastlin in živali, ki bi to omogočala. V poletnem času se zaradi zmanjšanja dotoka nivo
vode v akumulaciji zniža, voda se še bolj segreje kar pospeši procese razgradnje organskih snovi,
porabe kisika ter sproščanje hranil. Večja količina hranilnih snovi omogoči hitro razmnoževanje
alg, večinoma modrozelenih cepljivk, ki prerastejo površino vodnega telesa. Ta množica alg tudi
množično odmira in ob bakterijski razgradnji odmrlega organskega materiala se intenzivno
porablja kisik. To povzroči znižanje koncentracije kisika v vodnem telesu, ki postane nezadostna
za preživetje drugih organizmov (žuželk, rib ipd.). Njihovo odmiranje še pospeši evtrofikacijo.
Posledice evtrofikacije vodne akumulacije na učnem poligonu Zavoda GRM lahko privedejo do:
 poslabšanje estetskega videza vode,
 zmanjšanje uporabnosti vode za potencialno napajanje živine
 zmanjšanje uporabnosti vode za tehnološko vodo,
 zastrupitve zaradi toksičnost nekaterih modro-zelenih alg za rastline in živali,
 dnevno-nočno nihanje koncentracije kisika zaradi fotosinteze in respiracije (od 0 do
200%),
 odmiranje višjih organizmov (rib) zaradi pomanjkanja kisika ponoči, itd.
65
Slika 22: Vodna akumulacija za potrebe namakanja na Zavodu GRM Novo mesto.
Uvedba ERM sistemov na akumulaciji v sklopu učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto bo
omogočila vključevanje naravnih procesov za izboljšanje ekološkega stanja akumulacije.
Odstranjevanje dušika v akumulaciji bo potekalo predvsem z denitrifikacijo, biološkim privzemom
in sedimentacijo. Mehanizmi zadrževanja fosforja bodo predvsem posedanje suspendiranih
delcev, vezava v sediment in biološki privzem. Pomemben prispevek bodo imele ERM na dotoku,
saj bodo zmanjšale dotok sedimentov v akumulacijo. Vegetacijski pasovi oz. obrežna vegetacija
bo poleg samočistilne funkcije zadrževala vodo in nudila habitat številnim živalskim in rastlinskim
vrstam, kar bo večalo biodiverziteto. Obrežna vegetacija ob akumulaciji na učnem poligonu
Zavoda GRM je funkcionalna tudi v smislu zaščite proti eroziji bregov in odnašanja hranilnih snovi,
kar zmanjša proces evtrofikacije. Kvaliteta vode je navadno boljša, če je prisoten širok pas
obvodnega koridorja. S pomočjo postavitve plavajočega otočka v samo akumulacijo se upočasni
ali prepreči proces evtrofikacije. Tudi plavajoče in potopljene rastline, ki niso vezane na otočke,
prispevajo k samočistilni sposobnosti. Vodne rastline izboljšajo pogoje za sedimentacijo
suspendiranih delcev, predstavljajo površino za naselitev mikroorganizmov, privzemajo hranilne
in strupene snovi, uvajajo kisik v koreninsko cono, kar omogoča aerobno razgradnjo snovi in
nitrifikacijo ter ustvarjajo življenjski prostor za druge organizme. Poleg že vseh naštetih
ekoremediacijskih izboljšav glede same akumulacije, bo okolica akumulacije na poligonu Zavoda
GRM dodala estetski vidik. Prav tako bodo učenci dobili praktični vidik zakaj ekoremediacijski
pristopi izboljšajo stoječe vode, kjer ni velikega pretoka. Spoznavali bodo tudi namen avtohtone
rastlinske vrste, kot zaščito in ustvarjanje novega habitata.
66
Za učinkovito delovanje vodne akumulacije v prihodnosti ter vzpostavljanja in vzdrževanja
dodatnih funkcij objekta predlagamo, da se izdela priročnik za vzdrževanje akumulacije. Priročnik
bi vključeval smernice za upravljanje z vodno in obvodno vegetacijo ter ravnanje z nakopičenim
sedimentom (izčrpavanje in odlaganje sedimenta). Za izdelavo priročnika bi bila potrebna analiza
kakovosti vode ter sedimenta v daljšem časovnem obdobju. Smernice za vzdrževanje so podane v
nadaljevanju.
Lokacija vodne akumulacije na Zavodu GRM Novo mesto je prikazana v Prilogi 1. Postavitev ERM
objektov za prikaz pilotne ERM ureditve vodne akumulacije bo vezana na dotok v akumulacijo,
brežine na južnem delu akumulacije ter prosto vodno površino. Natančne lokacije posameznih
ERM ukrepov so vidne v idejnem načrtu v Prilogi 6.
Slika 23: Brežina vodna akumulacija za potrebe namakanja na Zavodu GRM Novo mesto.
Akumulacija je potrebna obnove v večnamenskem smislu. Idejni načrt pilotne revitalizacije
akumulacije z ERM na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto je prikazan v Prilogi 6. Detajli
67
posega so razdelani v načrtu v Prilogi 7. Za revitalizacijo vodne akumulacije na posestvu
kmetijske šole načrtujemo:
-
Zasaditev dotočnega dela z navadnim trstom (Phragmites australis). Trst je zaradi svoje
odpornosti, prilagodljivosti in hitre rasti najpogosteje uporabljena rastlinska vrsta za
povečevanje samočistilnih sposobnosti vodih ekosistemov. Rastline za zasaditev se lahko
presadijo iz bližnjega naravnega habitata (jarki, močvirja).
Slika 24: Navadni trst (Phragmites australis) je zaradi svoje odpornosti in prilagodljivosti najpogosteje
uporabljena rastlinska vrsta pri ekoremediacijah.
-
Zasaditev dela brežine za povečanje biodiverzitete in samočistilnih sposobnosti. Za
zasaditev morajo biti uporabljene avtohtonih močvirske in vodne rastline. Natančen načrt
zasaditve je prikazan v načrtu v Prilogi 6. Kot plavajočo rastlino predlagamo vodno dresen
(Polygonum amphybium), ki bo s svojimi vijoličastimi cvetovi olepšala vodno površino. Raste
na globini 20-50 cm. Na drugem mestu (označeno v načrtu v Prilogi 6) pa zasadimo pokončne
močvirske rastline kot so šaši (Carex sp.), ločki (Juncus sp.), bički (Schoenoplectus sp.), sitci
(Scirpus sp.) in ježki (Sparganium sp.). Izbor rastlin naj temelji na vrstah, ki so naravno
prisotne v okoliških močvirjih in logih. Potreben je sprehod po okolici in izbor rastlin, ki jih
želimo imeti v akumulaciji. S prenosom rastlin iz neposrednega okolja bomo omogočili najbolj
učinkovito vklapljanje umetnega vodnega telesa v naravno okolje tako po izgledu kot tudi po
življenjski združbi, ki se bo v vodnem telesu vzpostavila.
-
Zasaditev grmovne obrežne vegetacije na manjšem delu brežine, za prikaz vpliva obrežne
vegetacije na vodno telo (senčenje, temperature vode in zraka, zračna vlaga). Predlagamo
68
zasaditev obrežnih rastlin v dveh skupinah, med katerima bo omogočen dostop do vode.
Razporeditev rastlinskih vrst je prikazana v načrtu v Prilogi 6. V prvi vrsti – najbliže vodnemu
telesu bodo zasajene vlagoljubne vrste, in sicer vrbovolistna medvejka (Spiraea salicifolia) ter
rožmarinolistna vrba (Salix rosmarinifolia). Nekoliko stran od vode pa bosta v prvi skupini
zasajena rumeni dren (Cornus mas) in brogovita (Viburnum lantana) ter v drugi skupini beka
(Salix viminalis) in češmin (Berberis vulgaris). Vse rastline so avtohtone in so bile izbrane z
namenom povečanja biodiverzitete, izboljšanja habitatne strukture ter estetike akumulacije.
-
V samo akumulacijo lahko umestimo dva manjša plavajoča otočka. Substratna preproga je iz
lahke kovinske konstrukcije ter iz vlaken jute, lahko pa se uporabi plastične nosilce. V substrat
se zasadijo pokončne močvirske rastline, značilne za lokalno okolje. Predlagamo mešanico
trsta, šašov in ločkov. Na posameznih delih se lahko vključi tudi vodna perunika (Iris
pseudacorus), ki z rumenimi cvetovi polepša izgled plavajočih otočkov. Plavajoči otočki s
pomočjo rastlinskih korenin pripomorejo črpanju hranil iz vode, povečajo samočistilno
sposobnost, dovajajo kisik v nižje plasti ter povečajo biodiverziteto s skrivališči za živali ter s
prehranjevalnimi viri. Detajli vzpostavitve plavajočih otokov na akumulaciji Zavoda GRM Novo
mesto so prikazani v načrtu v Prilogi 7.
-
Na drugem delu brežine naj se uredi podvodna vrbova fašina, ki prikazuje možen način
utrditve brežine z uporabo naravnega materiala. Poleg utrditve brežine vrbova fašina
omogoča tudi izboljšanje habitatne strukture ekosistema. Detajli postavitve podvodne vrbove
fašine na akumulaciji Zavoda GRM so prikazani v načrtu v Prilogi 7.
-
V sklopu revitalizacije akumulacije na Zavodu GRM Novo mesto v okviru učnega poligona
predlagamo tudi postavitev kokosove mreže na brežini akumulacije (lokacija prikazana v
Prilogi 6), ki bo omogočala izhod živalim, ki zaradi strmih brežin ne morejo iz vode (npr.
dvoživke, ujeti glodavci).
Za zasaditve bo na določenih mestih potrebno predhodno zagotoviti ustrezen substrat na
plastični foliji. Pri tem svetujemo uporabo kokosovih mrež.
Uvedba opisanih ukrepov za ekoremediacijsko ureditev vodne akumulacije v sklopu učnega
poligona na Zavodu GRM Novo mesto bo izboljšala kakovost vode v akumulaciji in zmanjšala
pojav cvetenja. Izboljšala se bo habitatna struktura akumulacije, zaradi česar se bodo tu lahko
naselile vodne in obvodne živali (predvsem ličinke žuželk na vodni vegetaciji ter ptice v obrežni
vegetaciji ter na otokih). Ustvarjanje novega habitata ter povečanje biodiverzitete ponuja
številne možnosti opazovanja živali ter spreminjanja ekosistema iz povsem umetnega v bolj
naravnega. Obrežna vegetacija bo omogočala delno senčenje vode ter s tem vsaj lokalno ublažila
69
dnevno-nočna ter sezonska temperaturna nihanja. Temperaturna nihanja namreč negativno
vplivajo na organizme v vodnem okolju.
UREDITEV VODNE AKUMULACIJE
poz.
popis
I.
Material
1
2
3
4
5
6
7
Drevnine
Različne vrste drevnin za zasaditev brežine (grmovnice)
- Vrbovolistna medvejka (Spiraea salicifolia)
- Rožmarinolistna vrba (Salix rosmarinifolia)
- Beka (Salix viminalis)
- Dobrovita oz. Brogovita (Viburnum lantana)
- Rumeni dren (Cornus mas)
- Češmin (Berberis vulgaris)
Vodna dresen (Polygonum amphibium)
Navadni trs (Phragmites communis)
Širokolistni rogoz (Typha latifolia)
Šaš (Carex sp.)
Vrbove veje za izvedbo fašin
Različne vrste rastlin za zasaditev plavajočih otokov
-Šaš (avtohtono vrsto) - Carex sp.
- Navadno ločje (Juncus effusus)
- Najmanjši rogoz (Typha minima)
- Širokolistni rogoz (Thypa latifolia)
- Močvirska perunika (Iris pseudacorus)
- Navadni biček (Schoenoplectus sp.)
- Gozdni sitec (Scirpis lacustris)
- Navadna vodna zlatica (Ranunculus aquatilis)
- Vodna meta (Mentha aquatica)
- Navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata)
- Močvirska spominčica (Mysotis scorpioides)
enota
količina
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
18
3
3
3
3
3
3
37
220
90
70
600
61
5
5
5
5
4
4
5
5
5
3
5
70
9
10
11
- Pravi kolmež (Acorus calmus)
- Kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus)
Nosilna konstrukcija za plavajoče otočke (cevi)
- alkaten 5/4 tlačne cevi
- Inox vijaki M12 z podložko in matico
Kokosova mreža
Zemlja za presajanje+glinopor+zeolit
Leseni količki za fašine (Vrba)
II.
Delo
1
Strojni izkop gradbenih jam za zasadnjo brežin 50x50x50 cm
kos
18
2
3
Strojni izkop-priprava za zasaditev močvirskih rastlin
Izdelava plavajočih otokov
- termična obdelava alkaten cevi na koncu (tesnenje)
- termično spajanje alkaten cevi v mrežo (20x20cm)
- polaganje in fiksacija kokosove mreže na konstrukcijo
kos
m2
ur
ur
ur
25
75
80
20
32
- vgradnja mešanice za zasaditev (zemlja, glinopor ter zeolit)
ur
20
4
Vgradnja kokosove mreže za pomoč pri izhodu ujetih živali
ur
10
5
Zasadnja plavajočih otokov ter obvodne vegetacije-ročna dela
ur
320
6
7
Izdelava fašin
Ročno ureditev okolice
ur
ur
72
50
8
kos
kos
m2
m
kos
m2
l
kos
5
5
75
570
50
100
1.800
30
Dobava materiala in izvedba ureditev akumulacije je ocenjena na 15.000,00 in 19.600,00 (brez
DDV).
Pri vzdrževanju vodnih zemljišč je potrebno vzpostaviti čas vzdrževalnih del, način odstanjevanja
vegetacije ter sonaravno urejanje erodiranih bregov. Vzdrževanje prav tako obsega ohranjanje in
vzpostavljanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v sami akumulaciji kot tudi v njeni okolici.
71
Izhodišča za priročnik vzdrževanja akumulacije z ERM objekti na učnem poligonu na Zavodu
GRM Novo mesto:
Načelne usmeritve vzdrževanja in upravljanja z akumulacijo na učnem poligonu:
 Vzdrževanje vodne akumulacije se izvaja na način in v takem obsegu, da se populacije
rastlinskih in živalskih vrst pretežno ohranijo. Na tak način in v obsegu se izvaja tudi
odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije. Izjema so invazivne tujerodne vrste, ki jih je
potrebno odstraniti v celoti.
 Ne izvajamo del, ki bi slabšala kvaliteto vode ali spreminjala temperaturo vode.
Temperaturo vode lahko spremeni že odstranitev obrežne vegetacije, na spremenjeno
kvaliteto vode pa lahko vplivajo vse dejavnosti, ki jih izvajamo v okolici akumulacije (npr.
gnojenje kmetijskih površin).
 Rekreacijske in izobraževalne aktivnosti se izvaja tako, da se ne poškoduje ali spremeni
lastnosti akumulacije.
 Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst, prav tako ne z
sajenjem tujerodnih vrst rastlin.
 Raziskovalno- izobraževalno poseganje ali poseganje pred sanacijo se izvaja tako, da se s
posegom ne poslabša zdravstveno stanje dreves in grmičevja
 Habitatni tipi zunaj in znotraj akumulacije se ohranja v ugodnem stanju tako, da se posegi
in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo na način, da je njihov
neugoden vpliv čim manjši.
 Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi
življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši
možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti. Zlasti v
času reprodukcije, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih oblik,
prezimovanje, levitve,itd.
 Ohranja naj se obstoječi vodni režim akumulacije ter se preprečuje izgradnja možnih
novih virov onesnaževanja in zatekanja v akumulacijo, kar bi povzročilo oz. pospešilo
evtrofikacijo.
 Ohranjati je potrebno povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst v in ob
akumulaciji ter omogočiti ponovno povezanost, če je bila le-ta prekinjena.
Vzdrževanje vegetacije v in ob akumulaciji na učnem poligonu:
 V obrežno vegetacijo se posega tako, da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti
obrežja. Obrezovanje in odstranjevanje delov obrežne vegetacije opravimo ročno oz. s
čim manjšim vplivom težke mehanizacije, ki bi lahko poškodovala obrežje. Obrežno
vegetacijo redno obrezujemo in skrbimo, da mrtve veje ne padajo v akumulacijo ter s tem
povečajo vnos hranil v sistem.
72





Trstičje na dotoku in pokončne močvirske rastline na brežinah ob koncu vegetacijske
sezone pokosimo in odstranimo biomaso ter s tem del hranil iz sistema.
Ob koncu vegetacijske sezone se pokosi tudi rastlinje na plavajočih otočkih in odstrani
biomasa.
Ohranja se sklenjena struktura in vrstna pestrost obvodne vegetacije (sonaravno
razmnoževanje in zasaditve).
Brežine voda naj se kosi med drugo polovico septembra in začetkom maja (v primeru
košnje okoli akumulacije).
Ob posegih naj se zasaditev brežin izvede izključno z lokalnimi avtohtonimi vrstami.
Upravljanje s sedimentom v akumulaciji na učnem poligonu:
 Ob povečanju količine sedimenta na dnu akumulacije, je le-tega potrebno odstraniti. Za
odstranitev sedimenta se odločimo ob kritičnem poslabšanju kakovosti vode ali debelini
sedimenta, ki zmanjša volumen akumulacije pod sprejemljivo mejo. Za odstranjevanje
sedimenta akumulacijo izpraznimo in s stroji odstranimo sediment. Pri tem poskušamo
ohraniti ostale komponente ekosistema nepoškodovane (brežine, vodne in obvodne
rastline). Delo opravimo v čim krajšem času.
 Izkopan sediment je potrebno ustrezno odložiti. Način odlaganja je odvisen od vsebnosti
hranil, težkih kovin in drugih onesnažil v sedimentu, zato je pred odlaganjem sedimenta
potrebno opraviti ustrezne kemijske analize. V primeru, da sediment ne vsebuje strupenih
snovi, je po stabilizaciji sedimenta možno le-tega uporabiti kot kompost na kmetijskih
zemljiščih. Pri tem je potrebno upoštevati Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla (Ur.l. RS, št. 68/1996).
 Morebitno praznjenje akumulacije naj se izvede od julija do novembra.
Za ohranjanje dobrega ekološkega stanja vodne akumulacije je potrebno ustrezno izvajati tudi
kmetijske dejavnosti v okolici akumulacije na Zavodu GRM Novo mesto:
- Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
- Površin v neposredni okolici vodne akumulacije naj se ne gnoji s hlevskim gnojem, naj se ne
uporablja mineralnih gnojil, škropiva naj se uporabljajo čim manj in še to samo ekološko
označena.
- Spodbuja naj se naravno kmetovanje na prispevnih površinah (ekološko kmetovanje,
integrirana pridelava).
- Na večjih kmetijskih površinah v okolici vodne akumulacije naj se ohranja ali na novo
vzpostavljajo ekoremediacijski pristopi, kot so mejice, koridorji, živice,itd.
Smernice za prispevno področje vodne akumulacije:
73
-
-
Vodna infrastruktura v prispevnem področju se načrtuje in dograjuje tako, da se omogoča
delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
Urejanje bližinskih vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno
dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje
ekosistema.
Preprečuje naj se onesnaženje voda z ustreznimi naravnimi rešitvami ter ustrezno sanira
obstoječa onesnaženja.
Trdnih in tekočih odpadkov se v bližini akumulacije ne odlaga.
V prispevnem področju naj se preprečuje pojavljanje erozije. Po predhodnem strokovnem
posvetu se območja erozije ustrezno zasadijo ali drugače sanirajo.
Za spremljanje ekološkega stanja akumulacije ter prognozo akumulacije sedimentov ter pojava
cvetenja alg, je smiselno na akumulaciji upravljati občasne limnološke analize. Le-te se lahko
izvedejo v okviru praktičnega pouka ali raziskovalnih nalog študentov. Limnološke analize
obsegajo:
- Vzorčenje dotočne vode preko celega leta: predlagamo analize enkrat mesečno, in sicer
raztopljen kisik, pH, prevodnost, temperatura, BPK, amonij, nitrit, nitrat ter celotni fosfor.
Občasno (enkrat na dve leti) se naredi še analiza težkih kovin.
- Analiza vode v akumulaciji na različnih globinah: trikrat letno merjenje kakovosti vode na
različnih globinah po transektu čez akumulacijo. Vzorci vode se analizirajo za enake
parametre kot dotočna voda. Občasno (enkrat na dve leti) se naredi še analiza težkih kovin.
Za vzorčenje vode iz različnih globin se uporablja Ruttnerjev vzorčevalnik. Za vzorčenje
potrebujemo čoln.
Slika 25: Ruttnerjev vzorčevalnik za vzorčenje vode iz različnih globin.
-
Spremljanje globine: na različnih delih akumulacije izmerimo globino vode ter Seccijevo
globino, ki je pomemben podatek o prosojnosti vode ter s tem posredno o intenziteti
primarne produkcije. Meritve izvajamo v transektih čez akumulacijo, da dobimo podatke o
variabilnosti odlaganja sedimenta po dnu. Za izvajanje meritev potrebujemo čoln.
74
Slika 26: Secchijev disk za merjenje Secchijeve globine.
-
Analiza sedimentov: na podlagi podatkov o globini vode na različnih mestih akumulacije
določimo lokacije za vzorčenje sedimenta. Sediment lahko vzorčimo iz čolna z uporabo
Petersonovega vzorčevalnika. Sediment analiziramo na vsebnost organskih snovi in težkih
kovin. Analizo sedimenta opravljamo vsakih nekaj let.
Slika 27: Petersonov vzorčevalnik za vzorčenje sedimenta.
Na podlagi rezultatov naštetih analiz ter skozi večletno opazovanje akumulacije se lahko poda
ocena kdaj bo potrebno odstraniti nakopičeni sediment ter opredeliti način odlaganja
sedimenta (ali je primeren za kompost oz. ga je treba tretirati kot nevaren odpadek). Omenjene
analize tudi omogočajo proučevanje procesa evtrofikacije ter naravnih in antropogenih
dejavnikov, ki na to vplivajo. Opravljanje analiz ter obdelava rezultatov so zahtevnejše delo,
primerno za študente naravoslovnih smeri pod strokovnim nadzorom, ki zagotavlja pravilno
vzorčenje, shrambo vzorcev, laboratorijsko analitiko in interpretacijo rezultatov.
Opravljanje opisanih analiz predstavlja osnovo za dolgoročno strategijo opravljanja akumulacije z
vidika kakovosti vode in ekološkega stanja. Poleg tega pa imajo omenjene analize velik
edukacijski potencial, saj predstavljajo limnološki projekt, prek katerega se študentje naučijo ne
le terenske in laboratorijske analitike, pač pa dobijo konkretno znanje o naravnih procesih v
75
akumulacijah, upravljanju stoječih vodnih teles ter vplivu prispevne površine, kar lahko direktno
prenesejo na druga okolja.
Učni objekt pilotne ureditve akumulacije – stoječega vodnega telesa bo omogočal vpogled v
spoznavanje osnovnih fizikalno-kemijskih značilnosti stoječih vodnih teles, biotske raznovrstnosti
stoječih voda ter pristope k večnamenskemu upravljanju s stoječimi vodnimi telesi s pomočjo
revitalizacije, preprečevanju evtrofikacije, zasaditve obrežij akumulacij ter zaščite le-teh pred
netočkovnimi viri onesnaževanja s strani zaledja.
Raziskovanje in poučevanje bo vezano na spremljanje kakovosti vode, vegetacijsko zarast v in ob
akumulaciji, naravne ekosisteme vlagoljubne vegetacije, spoznavanje živih in neživih dejavnikov
vodnih akumulacij, spoznavanje ekosistemskih storitev (funkcij) akumulacije itd. S sistematičnim
zbiranjem podatkov o posameznih komponentah akumulacije bodo dijaki lahko pridobivali bazo
informacij in podatkov, ki bodo osnova za trajnostno načrtovanje in upravljanje z vodno
akumulacijo na poligonu.
 spoznati fizikalno-kemijske značilnosti stoječih voda - akumulacij,
 spoznati strukturo (žive in nežive dejavnike) akumulacije,
 spoznati ontogenezo razvoja jezer,
 spoznati problematiko enonamenske uporabe stoječih voda antropogenega nastanka,
 spoznati različne tipe stoječih voda, njihove značilnosti ter značilne rastlinske in
živalske vrste,
 spoznati in razumeti procese, ki se odvijajo v stoječih voda,
 spoznati gospodarsko-sociološke funkcije akumulacij,
 spoznati pristope ugotavljanja kakovosti vode v akumulacijah,
 spoznati pristope pravilnega večnamenskega upravljanja z akumulacijami,
 spoznati avtohtone rastlinske vrste primerne za zasaditev (obnovo) degradiranih
vodnih teles,
 spoznati ekoremediacijske pristope za sonaravno sanacijo (obnovo) akumulacij,
 spoznati pristope preprečevanja vnosa (ne)točkovnih virov onesnaževanja v
akumulacijo,
 spoznati načine vzdrževanja vodnih akumulacij,
 spoznati načine in ukrepe za varovanje vodnih akumulacij,
76



spoznati zakonodajne zahteve na področju upravljanja z vodami,
spoznati pristope oblikovanja brežin ob akumulacijah,
spoznati avtohtone in invazivne vrste značilne za vodne akumulacije.





Stoječa vodna telesa – akumulacije (struktura in funkcije)
Ekoremediacijska obnova (ureditev) akumulacije
Ekoremediacijska ureditev mlake na domačem vrtu
Upravljanje in vzdrževanje akumulacij
Rastlinski otočki in pristopi zasaditve



















opazovanje procesov, ki se odvijajo znotraj akumulacije (primerjava z opazovanjem
procesov v mlakah, naravnih mokriščih itd),
analiza kakovosti vode na dotoku in v akumulaciji,
analiza kakovosti vode na različnih globinah akumulacije (meritve raztopljenega kisika,
koncentracije kisika, pH, prevodnosti, temperature, koncentracije amonijevih,
nitritnih in nitratnih ionov, koncentracije ortofosfatnih ionov in celotnega fosforja,
merjenje BPK, KPK, TOC, suspendiranih in raztopljenih snovi, klorofila itd.
merjenje globine vode in Secchijeve globine ter izdelava profila akumulacije,
spremljanje učinkovitosti delovanja zasaditve trstičja na dotoku,
spremljanje učinkovitosti delovanja plavajočih rastlinskih otokov,
vrednotenje ekosistemskih funkcij vzpostavljenih ERM ukrepov na akumulaciji,
popis rastlinskih in živalskih vrst v akumulaciji (primerjava z mlako, ribnikom,
naravnim in umetnim močvirjem),
spoznavanje značilnosti vodnih rastlin in izbor le-teh za zasaditev akumulacije,
opazovanje vpliva rastlin na fizikalno-kemijske razmere v akumulaciji ,
opazovanje dvoživk in priprava načrta varovanja dvoživk kot ogroženih vrst našega
vodnega okolja,
vrednotenje eno- ali večnamenske uporabe akumulacij,
priprava načrta upravljanja z akumulacijo,
priprava načrta revitalizacije akumulacije,
vrednotenje različnih tipov stoječih voda,
opis nastanka posameznih tipov stoječih voda,
izdelava naravovarstvenih smernic za varovanje akumulacije,
izdelava ukrepov, priporočil za sanacijo (obnovo) akumulacije,
izdelava načrta sanacije brežin akumulacije,
77












priprava načrta možnosti večnamenskega upravljanja z akumulacijo,
predstavitev namena akumulacije širši javnosti,
ovrednotenje vpliva človekove dejavnosti na kakovost vode,
analiza rabe tal na območju, kjer se nahaja akumulacija (identifikacija (ne)točkovnih
virov onesnaževanja),
izdelava kriterijev za prostorsko planiranje v obalnem in priobalnem pasu akumulacije,
uporaba pripomočkov za urejanje prostora (karte) in uporaba geoinformacijskih
sistemov,
iskanje informacij o rabi stoječih voda v preteklosti in načinov urejanja, upravljanja
itd.,
opredelitev naravnih in antropogenih vplivov na akumulacijo in gravitacijsko
območje,
ugotavljanje vpliva rastlin na usedanje delcev,
ugotavljanje procesa sedimentacije in izdelava ukrepov za čiščenje onesnaženih
sedimentov v akumulaciji,
opazovanje sprememb vidnega okolja zaradi morebitne povečane stopnje določenega
onesnaževanja vode (pojav alg – evtrofikacija)
iskanje indikatorskih organizmov itd.
Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); naravna mokrišča in njihova funkcija;
stoječa vodna telesa – struktura in funkcija; izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije;
kmetijstvo; ribištvo, turizem, prostorsko planiranje; trajnostni razvoj; hortikultura; kemija;
biologija; varstvo okolja; gospodarjenje z odpadnimi vodami; ekološke analize in monitoringi;
tehnika; vegetacijski pasovi; blažilne cone; netočkovni viri onesnaževanja; raba tal, kartiranje;
botanika; invazivne vrste itd.
Ob učnem objektu - vodni akumulaciji bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo
predstavila strukturo, funkcije in namen vodne akumulacije. Učna tabla bo edukacijska oprema v
podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in funkcij
(ekosistemskih storitev) akumulacij in tako podlaga za izvajanje praktičnih vaj in različnih učnih
programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne
informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni problematiki, in sicer
78
problematiki onesnaževanja in nepravilnega upravljanja z vodnimi akumulacijami v okolju. Tabla
oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki
potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega.
- zaščitni znak za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo
- ime izobraževalnega poligona,
- vsebina (tekstualni in grafični del),
in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij”
Vodna akumulacija
Vodna akumulacija je umetno ali naravno vodno območje, ki se uporablja za shranjevanje vode za
različne potrebe (energetika, pitna voda, industrija ipd.). V kmetijstvu predvsem za zbiranje vode za
namakanje pridelovalnih površin.
Pri upravljanju z vodnimi akumulacijami se kaže ključni problem evtrofikacije – problem pretirane
razrasti alg zaradi prevelikih količin vtoka hranilnih snovi v vodno akumulacijo, zlasti fosforja in
nitrata.
Za preprečevanje evtrofikacije je ključna sonaravna ureditev vodnih akumulacij, ki obsega ekološko
obnovo akumulacije na temeljih posnemanja naravnih mokrišč in obrežnih ekosistemov ter
delovanja rastlin in mikroorganizmov. Med najpogostejšimi ukrepi sonaravne ureditve vodnih
akumulacij se kažejo vzpostavitve umetnih mokrišč kot blažilnih »tamponskih con«, zasadnje obrežja
z vegetacijskimi pasovi, vzpostavitve rastlinskih otočkov, rastlinskih filtrov za filtracijo in
sedimentacijo suspendiranih delcev, razgibanje brežin akumulacije itd.
Razmislite, katere so ekoremediacijske funkcije sonaravno urejenih vodnih akumulacij?
Kakšen je družbeno-ekonomski pomen vodnih akumulacij?
Kako reševati evtrofikacijo iz točkovnega in netočkovnega vidika?
79
Slika 28: Rastlinski otočki za sonaravno ureditev vodnih akumulacij.
Slika 29: Fotografije evtrofnih jezer/akumulacij s cvetenjem alg.
6
NARAVNE EKOREMEDIACIJE
6.1 Problematika
Na ozemlju šole je več naravnih, sonaravnih in antropogenih ekosistemov, npr. iglast in mešan
gozd, grmišče, integriran in ekološki travnik, vinograd, sadovnjak, njive itd. V vsakem ekosistemu
prihaja do kroženja snovi znotraj sistema in pretoka energije skozi sistem. V naravnih ekosistemih
hranila in minerali ostajajo znotraj sistema ter krožijo med živimi in neživimi deli. Vnos in iznos
snovi sta bolj izjema kot pravilo. Za razliko od naravnih ekosistemov pa v kmetijskih in drugih
antropogenih sistemih človek posega v kroženje snovi z odvzemom hranil v obliki lesa, hrane,
humusa ipd. Da bi nadomestili odvzeta hranila in minerale, je potrebno te snovi ponovno vnašati
v ekosistem v določeni obliki (gnojenje, kolobarjenje).
Razlika med naravnimi ekosistemi in sistemi, ki jih je oblikoval človek, ni zgolj v drugačnem
kroženju snovi pač pa tudi v sami strukturi ekosistema. Za naravne ekosisteme je značilna velika
80
vrstna pestrost, medtem ko v antropogenih ekosistemih običajno prevladuje ena sama vrsta
(monokultura). Zaradi odsotnosti večjega števila vrst, so v atropogenih ekosistemih okrnjeni tudi
procesi kroženja snovi in pretoka energije. Tak sistem je veliko bolj dovzeten za motnje, ki
prihajajo iz okolja (npr. naravne katastrofe, onesnaženje).
Za prikaz razlik med naravnim in kmetijskim (antropogenim) ekosistemom na učnem poligonu
Zavoda GRM Novo mesto predlagamo, da se oblikujejo učne točke v gozdu, grmišču in na
travniku. Sistemi predstavljajo tri tipe kopenskih ekosistemov, ki se razlikujejo po količini
biomase, vrstni sestavi, ekosistemskih funkcijah in načinu upravljanja.
6.2.1.1 Grmišče
Osnovne karakteristike ekosistema
Grmišča predstavljajo habitat na prehodu med travnikom in gozdom, tako imenovana razvojna
faza, v kateri se povečuje delež listavcev v podmladku. Nekatera grmišča zaradi naravnih motenj
(npr.: požari, plazovi) nikoli ne dosežejo razvojne faze gozda. Veliko število živalskih in rastlinskih
vrst je vezanih ravno na ta del ekosistema. Z opuščanjem kmetijskih površin se površina grmišč v
Sloveniji povečuje. Danes je depopulacija prisotna predvsem na hribovskem ali drugače
omejevanih in obmejnih območjih. Z zaraščanjem nekdanjih travnikov in njiv se spreminja videz
kulturne krajine, ki postaja vse manj kultivirana (Žgajnar, 2008).
Grmičasta pokrajina je izvzeta iz intenzivnejšega gospodarjenja. Največkrat pomeni most med
kultivirano pokrajino in gozdom, tudi fazo v vegetacijskem nasledstvu. Človek zadržuje gozd s
požigalništvom, sečnjo, pašo in košnjo. Opuščene njive in gnojene travnike zaraščajo pionirske
vrste (robida, robinija, leska). Vresava in makija se pojavljata le fragmentarno, zato za
gospodarstvo nista problematični. Sta le dragocena elementa v sklopu življenjskih okolij rastlin in
živali.
Ekoremediacijske funkcije
Z ekološkega vidika obstajajo primeri, ki kažejo na to, da se ranljivost okolja zaradi opustitve
pridelave, lahko bistveno poveča. To kažejo predvsem posledice opuščanja pridelave na tistih
81
zemljiščih, kjer kmetijstvo hkrati s proizvodno opravlja tudi varovalno funkcijo v prostoru. Kot
primer lahko navedemo zaraščanje hribovskih travnikov in pašnikov, kjer strokovnjaki ugotavljajo,
da je možnost snežnih plazov na zemljiščih z nepokošeno travo bistveno večja kot na obdelanih
zemljiščih. Zaradi neobdelanosti se ne nazadnje v naravi tudi povečuje možnost požarov, ki lahko
prizadenejo tako sosednja kmetijska kot tudi gozdna zemljišča.
Sekundarna sukcesija oziroma zaraščanje ima znaten vpliv na dejavnike okolja. Kar se tiče
sprememb vodne bilance pri sekundarni sukcesiji načeloma velja, da se z zaraščanjem (oz.
večanjem indeksa listne površine) povečuje intercepcija in evapotranspiracija ter s tem zmanjšuje
odtok vode v podtalnico ali po površini. Poraba vode na površino se poveča, kar pomeni, da se
zaloge vode za vodne vire zmanjšujejo, kar ima tudi znatne posledice za reke in vodooskrbo
prebivalstva v zaledju. Po drugi strani pa zmanjšanje površinskega odtoka zmanjšuje intenziteto
poplav, zadrževanje vode v biomasi in evapotranspiracija pa blažita suše in ugodno vplivata na
mikroklimo. S pojavom dreves in grmov se spremeni prostorska razporeditev padavin na
mikroskali. Evapotranspiracija na z drevjem in grmovjem poraščenih površinah je za 20% večja,
od površin s prevladujočo zeliščno vegetacijo, globinski odtok pa je v zaraščenem za skoraj 37%
manjši. Ob napredujoči sukcesiji lahko pride do izsuševanja tal.
Izboljšave s pomočjo ERM sistema:
Na ERM učnem objektu- grmišče se bodo učenci lahko spoznali s pomembnostjo ekosistema, saj
je pomembno bivališče za številne ptice in žuželke, ter predstavlja kot gozdni rob, pomemben
kulturno-krajinski element. Grmišče bodo lahko preko vaj spoznali kot samostojni ekosistem, ki
deluje vzajemno z gozdno in kmetijsko krajino. Spoznali bodo tudi faze razvoja gozda, katerega
grmišče je vmesni sukcesijski stadij ter vrste v grmovju, ki nakazujejo naravno trend razvoja
gozda.
6.2.1.2 Gozd
Listopadni ali mešani gozd je vertikalno strukturiran ekosistem z visoko primarno produkcijo,
vendar je večina te produkcije naložena v obliki lesa in kot takšna nedostopna večjemu delu
živalske komponente. Količina hrane v obliki plodov in semen je razmeroma majhna (približno
600 do 3.000 kcal ha-1 leto-1), kar je morda eden od vzrokov za dokaj skromno vrstno diverziteto
v listopadnem gozdu. Še bolj omejujoč dejavnik je verjetno poudarjena sezonskost v
razpoložljivosti dobrin, katere učinek dodatno povečujejo nepredvidljiva večletna nihanja v
82
plodenju ključnih drevesnih vrst. Mnoge gozdne živali imajo zato širše ekološke niše, kot pa jih
lahko realizirajo v klimaksnem (t.j. zrelem) gozdu; mnoge vrste so zato tudi vezane na zgodnejše
sukcesijske stadije. Navadni polh (Glis glis) je ena redkih sesalskih vrst z očitnimi adaptacijami na
razpoložljivost dobrin v listopadnem gozdu. Poleg hibernacije je pri polhu razmnoževanje
sinhronizirano s plodenjem bukve, ki se pojavlja v večletnih ciklih. Pri upravljanju z biodiverziteto
listopadnega gozda moramo upoštevati sukcesijsko dinamiko in mozaično strukturo, saj se
biodiverziteta zmanjša, ko sistem enkrat doseže klimaksno stanje.
Karakteristike čistih smrekovih gozdov
Definicija čistih gozdnih sestojev, kjer prevladuje ena drevesna vrsta nad 90% imenujemo čisti
gozdni sestoji. V to skupino lahko uvrstimo iglaste gozdove, v kateri prevladuje ena vrsta iglavcev.
Nastajanje umetnih čistih gozdnih sestojev je v Evropi, od začetka devetnajstega stoletja naprej,
narekoval predvsem gospodarski preudarek. Najpomembnejši vzroki za nastajanje čistih sestojev
so v rastišču, izvoru, nastanku in razvoju gozdnih sestojev, v tekmovalni moči drevesne vrste ter v
gospodarskih motivih. Gospodarjenje s čistimi sestoji je primerno na rastiščih, kjer se čisti sestoji
spontano uveljavljajo. Čiste sestoje se glede na sodobne smernice gojenja gozdov, ne prenašajo
na rastišča, kjer jih po naravi ni. Velika tekmovalna moč določene drevesne vrste pripomore k
tvorbi bolj ali manj čistih sestojev tudi na poprečnih in odličnih rastiščih, kjer bi lahko potencialno
uspevale mnoge druge drevesne vrste. V naravi nastanejo čisti sestoji za prehodno obdobje, kot
posledica večjih katastrof ali kalamitet (požar, sneg, žuželke idr.). Razgradnji sestoja sledi
naselitev drevesnih vrst po določenem zaporedju in zakonitostih: najprej pionirji, sledijo ključne
vrste. Pri snovanju nasadov ne upoštevamo le ekonomskih kazalcev, temveč tudi splošno
zdravstveno stanje, vplive na gozdno rastišče itd. Prednosti čistih sestojev so v množični,
industrijski pridelavi enakih sortimentov. Predvsem so pri snovanju čistih sestojev v prednosti
pomanjkljivosti tega načina gojenja gozdov. Pomanjkljivosti so v: ogroženost sestojev in rastišč,
oteženo naravno pomlajevanje, enostranska in nepopolna izraba rastišča in sončne energije,
težavno prilagajanje trgu, okrnjeno večnamensko delovanje gozda.
Dandanes smrekove monokulture predstavljajo veliko težavo. Ker so to po navadi enomerni
gozdovi se velike škode pojavljajo ob vetrolomih in snegolomih. Takšna poškodovana drevesa pa
zelo rad napada lubadar, ki se prehranjuje z odmrlim ali odmirajočim lesom. Zaradi takšnih težav,
pa je potrebno smrekove monokulture prevzgojiti v raznomerne prebiralne gozdove, kjer
prevladujejo drevesne vrste, ki so na tem območju doma in jim takšna rastišča odgovarjajo.
Prevzgoje gozdov so zelo dolgotrajen proces, saj drevesa rastejo zelo počasi, uspešnost ukrepa v
nekem letu pa se pokaže čez mnogo let, lahko tudi desetletij kasneje.
83
Ekoremediacijske funkcije
Gozdovi sodelujejo pri:
 uravnavanju podnebja (blažijo vremenske ujme, hladijo ozračje),
 kroženju vode in drugih snovi,
 čiščenju vode,
 preprečujejo erozijo ter igrajo pomembno vlogo pri blaženju globalnih podnebnih
sprememb.
Biotska raznolikost gozdov je ena najbogatejših med vsemi kopenskimi ekosistemi. Gozdovi so za
človeka že od nekdaj tudi dragocen vir naravnih surovin. Zagotavljajo mu les za gradnjo in kurjavo,
za živali pa predstavljajo predvsem hrano (razni sadeži).
Gozdove pogosto imenujemo »pljuča Zemlje«. Izraz se je uveljavil zaradi pomembne funkcije
gozdov pri kroženju plinov na našem planetu. In čeprav sta dihanje in fotosinteza fiziološko in
funkcijsko povsem različna procesa, je podobnost med dihanjem živali in »dihanjem« rastlin.
Rastline ob fotosintezi sprejemajo iz zraka ogljikov dioksid in izločajo kisik. Gozd, katerega glavna
značilnost in največ biomase so drevesa, naj bi nam zagotavljal kisik za življenje.
Za pravilno razumevanje vloge gozda in gozdarstva je zato pomembno, da vedno znova
opozarjamo na funkcije, ki jih ima gozd poleg proizvodnje lesa. Med številne funkcije gozda, ki
ponazarjajo resnični pomen gozdov in gozdarstva pri varstvu okolja prištevamo zlasti:
 varstvo človeka in njegovih stvaritev pred naravnimi pojavi in ujmami (erozija in
degradacija tal, hudourniki, visoki vodostaji in plazovi),
 varstvo pred negativnimi vplivi civilizacije (hrup, prah, onesnaževanje voda, pomanjkanja
kisika in predelava ogljikovega dioksida),
 vlogo gozda kot edinega večjega ohranjenega ostanka narave in s tem pomembnega
socialnega dejavnika pri iskanju stikov človeka z naravo,
 vlogo gozda kot temeljnega ogrodja krajine v Sloveniji, ki je regenerator življenjske moči v
krajini, je naravno najobstojnejši krajinski element in je nasprotna utež v vse bolj
tehnicirani krajini,
 pomen gozda kot glavnega oskrbovalca Slovenije s čisto vodo, saj je večina vodnih izvirov
v gozdovih, kjer je vpliv kemičnega onesnaževanja vode minimalen zaradi filtracijskega
delovanja gozda in zaradi načrtne uporabe mineralnih gnojil.
Gozd obiskujejo številni in najrazličnejši obiskovalci, od tistih, ki v njem iščejo samo svež zrak in
mir, do tistih, ki nabirajo gozdne sadeže. Taki obiski v ničemer ne ogrožajo gozda in njegovih
funkcij, dokler so usmerjeni, obiskovalci pa primerno vzgojeni in imajo pravilen odnos do gozda.
Nepravilno in čezmerno nabiranje gozdnih sadežev, lomljenje vej in uničevanje mladja pa
84
nedvomno povzroča v gozdu škodo, ki je zlasti velika na območjih, kjer je večja koncentracija
obiskovalcev.
Na siromašnih tleh je pod smrekovimi sestoji večje izpiranje, zakisanje, sproščanje aluminija in
podzolizacija kot pod mešanimi sestoji. Zavedati se moramo, da ima vsaka drevesna vrsta
poseben koreninski sistem, posebne lastnosti listov, posebno strukturo sestojev in s tem tudi
svoje specifične vplive na razvoj prsti. Za nami je večstoletna zgodovina odnašanja hranljivih
snovi v obliki lesa, stelje, gozdnih sadežev ipd. iz gozda. Tak predrugačen gozd ima zmanjšano ali
uničeno sposobnost vrnitve v klimaksno stanje po motnji. Ne smemo pa tudi pozabiti na
sinergijske učinke različnih komponent podnebnega sistema in okolja, saj lahko to pripelje do
povsem novih in nepredvidljivih posledic.
Izboljšave s pomočjo ERM sistema
S pomočjo ERM sistema se bo trajno in optimalno izpolnjevalo splošno-koristne funkcije gozda,
kot je ohranjanje prostora za oddih prebivalstva in doseganje klimatsko in biološko ugodnih
učinkov v okolju. Ob enem se bo s pomočjo izobraževalnih modulov vzpostavilo okolje za
spoznavanje delovanje naravnega ekosistema kot je gozd. Opozorilo se bo na problematiko
dotičnega gozdnega sestoja, njegova ekološka in gospodarska vloga, ter opredelitev človekovega
delovanja. Glede na to, da je izbrani sestoj popolnoma antropogenega nastanka, se bo preko
priporočenih vaj, možno poučiti in praktično prikazati pozitivne in negativne vplive takšnega
ekosistema.
Za predstavitev ekosistema gozda, bo na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto
postavljena učna točka v iglastem gozdu. Učna točka v gozdu bo obiskovalcem omogočala
izvajanje meritev obsega in višine drevesa, določitev sociabilnosti sestoja, zdravje in vitalnost
sestoja, ter presojanje naravovarstvenega vidika gospodarjenja z takšnim gozdom.
6.2.1.3 Travnik
Travnik je s travo porasla zemljiška kategorija, namenjena pridelovanju krme za živino. Kosi se ga
povprečno dvakrat do trikrat letno, ponekod tudi do petkrat. Košnja se izvaja v vegetacijski dobi,
pozimi pa travnik počiva pod snežno odejo. Število košenj je odvisno od vremena, količine trave
in gnojenja. Od pašnika se loči po košnjah in skrbnejši obdelavi, saj se travnik več gnoji. Pašnik
prepoznamo tudi takrat, ko se živina ne pase, po na kratko odgriženi travi in iztrebkih, že od daleč
pa tudi ponekod ogoljenih tleh in bolj ali manj bujnem rastlinstvu ob napajališčih. Medtem, ko so
višinski pašniki namenjeni izključno poletni paši, pasejo v nižinah tudi spomladi in jeseni. Z
85
gospodarskega vidika razlikujemo vaško pašo (gmajno, komunelo, skuščino) in pašo na daljavo.
Gnojen travnik prepoznamo po ozelenitvi pred drugimi travnatimi površinami (naravnimi in
antropogenimi, in po temno zeleni barvi travinje. Značilna je majhna pestrost rastlinskih in
živalskih vrst, te pa se pojavljajo v velikem številu osebkov.
Na senožetih ali košenicah se po navadi kosi le enkrat letno, tako imenovani travniki pa so
posledično nahajajo tudi v malce višji nadmorskih višinah. Na senožetih je raven talne vode nizka,
tla pa so v nasprotju z gnojenim travnikom prehransko revna. Raven podtalnice je nizka bodisi
zaradi prepustnosti karbonatnih (kraški travniki) ali aluvialnih tal (loške krčevine) bodisi zaradi
nagnjenosti terena (gorski travniki, ježe, brežine nasipov).
Intenzivno obdelani travniki so danes že precej onesnaženi, saj se prepogosto gnojijo. Povečane
koncentracije hranil v tleh favorizirajo razrast določenih vrst trav in s tem njihov prevlado nad
drugimi vrstami, kar ima za posledico zmanjšano biodiverziteto.
Človek je travnike od nekdaj ohranjal s požiganjem, pašo in košnjo. Glede na stopnjo človekovega
vpliva razlikujemo:
1) naravna travišča, ki so pod gozdno mejo v Evropi dokaj redka;
2) sonaravna travišča, kjer se le enkrat letno pase ali kosi in praviloma ne gnoji; ter najbolj
vplivana
3) intenzivna kmetijska travišča.
Na sestavo traviščnih združb vpliva način gospodarjenja. Človek posega vanje z gnojenjem, košnjo
in pašnjo. Premočno gnojenje z gnojnico povzroča zapleveljenost s kobulnicami, kislicami in
nekaterimi košaricami. Čas košnje odloča o možnosti zorenja semena in s tem o možnostih
preživetja posameznih rastlinskih vrst. Premočna pašnja izloči mnoge dragocene vrste zelišč in
tako odpira možnosti za razvoj vrstam prileglimi listnimi rozetami (Plantago, Bellis, Hypochaeris).
Na pašnikih pogosto ostajajo nedotaknjene rastline, ki jih živina odklanja (Cirsium, Euphorbia,
Juncus). Okoli pastirskih stanov ni staj, kjer se nabirajo večje količine iztrebkov, se razvoje
posebna »stajska flora«. Ker so tla prepojena tudi s sečem (amonijak) in vsebujejo zato mnogo
dušika, se razvoje na teh mestih nitrofilna združba z značilnimi kislicami (Rumicetum alpini Br.Bl.). Število vrst v tej združbi je majhno, vendar nastopajo v veliki številčnosti in se zato ti deli
pašnikov po zunanjem videzu možno razlikujejo od ostalega okolja. Seveda se na te združbe
vežejo tudi vrste žuželk, stonog in malih glodavcev.
Karakteristike evtrofnega gojenega travišča (intenzivni travnik)
Evtrofno gojeno travišče oz. intenzivni travnik prepoznamo po tem, da ozeleni pred drugimi
travnatimi površinami in po temno zeleni barvi. Med bujno travo že od daleč opazimo živo
86
rumena socvetja regrata. Na ekstenziven način gojeni travniki so negnojeni in pozno košeni, zato
velikega pomena za preživetje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Prezgodnja in prepogosta
košnja prepreči cvetenje marsikateri redki ali zelo ogroženi rastlini. Zgodnja košnja lahko uniči
tudi gnezda travniških ptic ali pokonča mladiče, ki še niso sposobni leteti.
Pri gojenju so kmetije dajali prednost vrstam z večjo krmilno vrednostjo, vse druge rastline pa
skušali, kolikor mogoče, odstraniti. Z vidika pridelovalcev so namreč številne travniške cvetice
pleveli: ali so strupene ali pa nimajo krmne vrednosti in jemljejo prostor drugim, za izkoriščanje
primernejšim rastlinam. Za nadaljnje večanje donosa krme je bila potrebna uporaba umetnih
gnojil in herbicidov, hkrati pa se kažejo tudi negativni pojavi zaradi škodljivih vplivov strupenih
snovi v celotnem ekosistemu.
Ekoremediacijske funk cije
Travnik je transformator sončne energije v kemično vezano energijo organskih pridelkov. Prenos
energije preko prehranjevalnih verig domačih živali poteka podobno kot v naravnih ekosistemih.
Mnogovrstne traviščne združbe varujejo pred izčrpanostjo tal, napadi škodljivcev, ohranja
aktivnost dekompozitorjev v tleh in omogoča zdravo prehrano živine.
Travnik je življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Prevladujejo trave in druge
zelnate rastline. Poleg ripeče zlatice iz družine zlatičnic uspevajo različne vrste iz družine klinčnic
(zvezdica, lepnica), številne so metuljnice (detelja, košeničica, gladež, nokota, grahor, grašice),
trpotec, glavinec in rman ter razne predstavnice križnic in rožnic. Rane spomladanske travniške
rastline (vijolice, regrat, trobentice, penuša) so med drugim tudi prva paša za čebele. Sestava
rastlinskih vrst je odvisna zlasti od števila košenj v enem letu in uporabe gnojil. Na robu travnika
rastejo pritlični grmi in zelišča (potrošnik), ki se na travniku ne morejo obdržati, saj jim to
preprečuje konkurenca drugih vrst ali pa ne prenesejo košnje. Pašnja vpliva na sestavo različnih
talnih združb živali (zoocenoz). Teptanje in hoja posredno in neposredno delujeta na žuželke,
edafske organizme in voluharice. Voluharice in miši se zato umaknejo v varnejša bivališča, npr.
med ločke, kamor pašna živina ne hodi. Ker se s pašnjo spremenijo mikroklimatske razmere,
izkoristijo povečano sušnost kserofilne vrste pajkov, suhih južin, mravelj in kratkokrilcev. Na
travnikih gnezdijo mnoge vrste ptičev. Zaradi košnje je prizadet predvsem kosec (Crex crex),
zaradi poznega gnezdenja med travo.
Košnja na senožetih (v nižinah dve, v višavju ena) ohranja pri tleh toplo mikroklimo in
konkurenčno sposobnost počasneje rastočih rastlinskih vrst. Kjer travna ruša ni sklenjena, po
košnji vzklijejo semena. Ker se hranilna vrednost tal zelo spreminja, se ohranja mozaični sestav
rastlinskih in s tem živalskih vrst.
87
Na gnojenih travnikih gnojenje s hlevskim gnojem povečuje vsebnost dušika na rastišču,
dodajanje umetnih gnojil povečuje vsebnost mineralnih snovi v prsti. Oboje ustvarja na travniku
nenaravne življenjske razmere, ki so se jim prilagodile le redke travniške rastline in živali. Na
evtrofnih travnikih začnejo prevladovati navadni rman, navadna lakota, ripeča zlatica, navadni
regrat in ozkolistni trpotec, ki zaradi prevelikega deleža v travni sestavi postanejo nezaželeni
pleveli.
Paša je še starejši način zadrževanja rastlinskega nasledstva kot košnja. Zaradi pretirane paše je
pokrajina marsikje spremenjena do nerazpoznavnosti. V pasu nad drevesno mejo ostajajo
nepopaseni predeli ruševja, v nižinah močvirnate uleknine. Rastline so se na rastlinojede živali
prilagodile na več načinov: s strupi, trni, pritlehno rozeto, neprijetnim okusom in vonjem,
pospešeno rastjo in celo z zmožnostjo porušitve gensko ravnovesje plenilca. Miniaturni habitati
so živinski iztrebki, kjer poteka razvojni ciklus več vrst živali.
Izboljšave s pomočjo ERM sistema
Na učnem objektu-gnojeno travišče se bodo obiskovalci preko že utečenih potrebnih kmetijskih
del na Zavodu GRM Novo mesto, poučili o pomenu intenzivnega gnojenja in košnje. Preko
informativnih ERM tabel in vaj se bodo poučili o biotskem vplivu na ekosistem. Šibke točke
trajnostnega razvoja se bodo pokazale v intenzivnem gnojenju in v pogosti (3x) košnji, s katero
močno vplivamo na botanično sestavo travne ruše. Pogosta košnja močno zmanjša delež trav v
travni ruši, gnojenje pa poveča delež metuljnic.
Na evtrofnem travniku bodo učenci lahko s pomočjo predlogi ERM vaj izvedli določene meritve.
Pri tem bodo lahko spoznavali (obseg vaj odvisen od učnega programa):
 Prikaz lastnosti gojenega travišča; slabosti, prednosti, vpliv na biotsko raznovrstnost, vpliv
na kmetijsko panogo (pomen).
 Fizičen prikaz razlik med intenzivnim in ekstenzivnim traviščem.
 Popis rastlin in živali na enem in drugem travišču.
 Pedološki profili, prikaz talnih horizontov, razvoj humusne plasti.
Na ozemlju Zavoda GRM Novo mesto se nahaja več gozdnih sestojev, ki so primerni za izvajanje
vaj za spoznavanje sestave in delovanja gozdnih ekosistemov. Kot učni objekt se bo vključil
gozdni sestoj smreke poleg kompostarne (točna lokacija objekta določena v poglavju 6.4). Sestoj
je enomeren in po razvoju v fazi drogovnjaka, s poudarjenim svetlitvenim sklepom krošenj.
Gozdni sestoj ima skupne površine 1,85 ha, delež iglavcev je 98%, delež listavcev pa 2%, ki po
88
razvojni fazi spada med grmičevje (goščo). Ker je sestoj čisti smrekov enomeren in enodoben,
ima zaradi svoje strukture izjemno osiromašeno polnilno in grmovno plasti, ki zelo slabo
opravljata socialne in ekološke funkcije gozda. Kljub temu bo učna točka uporabna za prikaz
osnovnih ekosistemskih funkcij gozda, pomemben pa bo njen prispevek pri prepoznavanju
gojenih tipov gozdov ter njihovih razlik v primerjavi z naravnimi gozdovi.
Ob gozdnem robu je razvito grmičevje (razvojna faza gošča) z listnatimi grmovnimi vrstami, ki v
skupnem deležu celotnega sestoja predstavljajo dobra 2%. Grmišče je pomembno bivališče za
številne ptice in žuželke, ter predstavlja kot gozdni rob, pomemben kulturno-krajinski element.
Natančna lokacija grmišča je določena v poglavju 6.4. Gozdni rob je ustrezno razvit za prikaz
ekosistemskih funkcij grmišča na učni točki.
Slika 30: Smrekov gozd ter gozdni rob (grmišče) na Zavodu GRM Novo mesto.
Ker gre za pretežno kmetijsko krajino, je travnikov na posestvu dovolj. V neposredni bližini šole
se tako nahajajo ekstenzivni in intenzivni gojeni travnik ter pašnik. Za učno točko in prikaz
travniškega ekosistema je bil zaradi bližine ostalih točk izbran intenzivni gojeni travnika v bližini
kompostarne. Raba in gnojenje odločilno vplivata na botanično sestavo in pridelek travne ruše. V
primerjavi z intenzivnim travnikom, dober naravni travnik (ekstenzivni travnik) vsebuje 50 do 70%
trav, 10 do 30% metuljnic in 10 do 30% zeli. Preskrbljenost tal s hranili odloča, katere rastline
bodo prevladovale v travni ruši. Če so tla dobro založena s hranili, predvsem z dušikom, potem v
travni ruši prevladujejo visoke trave in širokolistne zeli. Ko začne dušika v tleh primanjkovati, pa
se poveča delež metuljnic. Na učni točki travnika bo med drugim mogoče določiti deleže
posameznih rastlinskih skupin (trave, metuljnice, zeli), narediti analizo tal ter tako oceniti stopnjo
intenzivnosti travnika.
89
Vpliv gnojenja na hranilno vrednost trav je visok in niha glede na intenzivnost in čas košnje.
Gnojenja s PK (fosfor, kalij) gnojili poveča delež metuljnic v ruši. Hranilna vrednost trav, metuljnic
in zeli je zaradi gnojenja s PK in NPK (dušik, fosfor, kalij) gnojili ponavadi višja od hranilne
vrednosti trav ekstenzivnega travnika. Metuljnice vsebujejo precej več neto energije za laktacijo
kot trave in zeli na gnojenih ravnikih. Podatki dolgoletnega povprečja kažejo, da je na PK gnojenih
različicah delež metuljnic bistveno večji kot na negnojenih in NPK gnojenih različicah.
Lokacije naravnih ekoremediacij v sklopu učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto so
prikazane v Prilogi 1. Za učno točko gozda na poligonu se je določil gozdni sestoj, ki se nahaja
med kompostarno in obstoječo infrastrukturo Zavoda GRM Novo mesto.
Ob robu smrekovega gozda je razvito grmičevje, ki bo predstavljajo učni objekt grmičevje.
Učni objekt intenzivni travnik se nahaja na koncu kozolca dalje od kompostarne.
6.5.1 Načrt objekta
Za vzpostavitev lokacij naravnih ekoremediacij je po predhodni določitvi mikrolokacij, potrebno
urediti ustrezen dostop (ureditev poti skozi gozd) ter postaviti učno tablo. Druga dela za
vzpostavitev učnih točk niso potrebna. Za ustrezno funkcioniranje in didaktično vrednost učnih
točk gozda, grmišča in travnika, je potrebno te ekosisteme ustrezno vzdrževati (poglavje 6.6).
Material za vzpostavitev učnih točk v gozdu, grmišču in travniku je vezan zgolj na postavitev
informativnih tabel. Ekosistemov pri vzpostavljanju učnih točk ne spreminjamo. Za ustrezen
prikaz je pomembno zgolj redno vzdrževanje.
90
Vzpostavitev lokacij naravnih ekoremediacij je ocenjena na 1.200,00 in 2.300,00 EUR (brez DDV).
V gozdnem sestoju in grmišču bo potrebno opraviti sprotna gojitvena dela, v skladu s smernicami
Gozdnogospodarskega načrta območja Novo Mesto oz. po navodilih revirnega gozdarja Območne
enote Zavoda za gozdove. Za ta dela so potrebna delovna sredstva gozdarja gojitelja in gozdarja
sekača (motorna žaga, kmetijski prilagojen traktor z vitlom, zaščitna oprema, ipd.). Po
informacijah vodstva Zavoda GRM Novo mesto so do sedaj gozdno-gojitvena dela opravili sami s
svojo opremo. Glede na to lahko predvidimo, da bodo ta dela izvajali še naprej z svojimi delavci
in opremo. Glede na potrebna vzdrževalna in sprotna gozdna dela, so po naši strokovni oceni, na
šoli dovolj usposobljeni za nadaljevanje teh del.
Vzdrževalna dela travnika narekujejo potrebo po kmetijski tehnični opremljenosti za košnjo,
obračanje in spravilo krme. Kmetijska šola je z to opremo zadostno opremljena in ne potrebuje
dodatnih usmeritev z naše strani.
Kljub navedenemu, v nadaljevanju podajamo osnovne smernice za vzdrževanje grmišča, gozda in
travnika na učnem poligonu.
 Vzdrževanje grmišča na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto
Pri vzdrževanju (negi) je potrebno ohranjati grmovne vrste, ki ne ovirajo razvoja mladja, ker s tem,
zlasti v zimskem času, povečamo prehransko osnovo rastlinojedih živalskih vrst in zagotovimo
racionalno izvajanje nege. Grmovne vrste moramo ohranjati tako v gozdu kot na gozdnem robu.
Grmovje je potrebno tudi za gnezdenje in prehrano ptic.
Ukrepi nege grmičevja so usmerjeni tudi v zaščite proti poškodbam vseh vrst in za odstranjevanje
manjvrednih konkurentov v zgornjem sloju. Zelo pogosto spadajo gojitveno manjvredni osebki
ravno med najmočnejše. Nujno potrebno je, da ustvarimo urejenost oz. razpoznavnost osebkov,
ki tvorijo goščo, in sicer najprej z ekoloških nato pa tudi z gospodarskih vidikov. Za praktične
namene popolnoma zadostuje, če v gošči razlikujemo tri socialne sloje, in sicer: zgornji, srednji in
spodnji sloj. Pri čiščenju grmičevja sekamo bolne, poškodovane, kratkodebelne, krive,
dvovrhnate, metlaste, grmovnate, slabo oblikovane osebke zgornjega sloja. Še posebej pazljivi
moramo biti pri dvovrhnatih osebkih. Pri čiščenju odstranimo tudi panjevce z dolgimi in
bohotnimi poganjki, ki utesnjujejo potencialno kakovostne osebke. Da se izognemo razgolitvi tal,
ali pa da preprečimo povijanje in upogibanje sosednjih osebkov, je smotrno, da ne izsekamo vseh
91
nezaželenih osebkov naenkrat, ampak jih odstranimo postopoma. Najprej najslabše, ki štrlijo ven,
potem pa notranje. Predrastkov ne odstranjujemo v celoti.
 Vzdrževanje gozdnega sestoja na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto:
V enomernem smrekovem sestoju, ki se nahaja na učnem poligonu je potrebno poskrbeti za
zdrav in stabilen sestoj v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi smernicami, ki so
določene v Gozdnogospodarskem načrtu območne enote Novo Mesto (Ur. l. RS. 101/2009).
Bistveno je pravilno oblikovanje rastnega prostora, tj. prava gostota od osnovanja sestoja do
zrelosti (sajenje, rahljanje, redčenje). Za vzdrževanje takšnega sestoja je pomembno obvejevanje:
obvejevanje spodnjega dela debla do višine 8,5 oz. 12,5 m, obvejevanje dbh 10-20 cm ter
obvejevanje živih vej do 40 mm premera; oblikovanje dreves, ki imajo globoke krošnje (celo do
75 %). Ciljni premeri sestoja, ki se morajo upoštevati so: najvrednejše deske so pri debelini
hlodov 45 cm, večji izplen nadomesti manjšo kakovost do debeline hlodov 55 cm. Večja debelina
je običajno povezana z večjim številom napak zaradi višje starosti.
V sestoju je treba izbrati drevesa ali majhne skupinice drevja in ji prepustiti do pozne starosti
(dve proizvodni dobi) za vzpostavljanje primernih habitatnih živalskih vrst. Naravnemu razvoju in
razkroju je treba prepustiti vsaj eno drevo oz. skupino drevja na oddelku, ki jih primerno
označimo v gozdnogojitvenem načrtu. Ne odstranjevati obvladanih podstojnih dreves, ki niso
neposredni konkurenti izbranim nosilcem funkcij. Prav tako ne odstranjevati grmovnih in
zeliščnih vrst, ki ne ovirajo razvoja novonastalega sestoja. Varovati in pospeševati je potrebno
minoritne in plodonosne drevesne vrste ter jih ohranjati do njihove fizične zrelosti. Pri negi
gozdnega roba je potrebno pospeševati vertikalno in horizontalno razgibano zgradbo ter
pospeševati plodonosne drevesne in grmovne vrste.
V sestoju, ki ima dobro sestojno zasnovo, je potrebno redčiti (sekati) bolj intenzivno (bolj pogosti,
z nižjo jakostjo), ker je večina sestoja slabo negovana. V delu sestoja s pomanjkljivimi sestojnimi
zasnovami je pri redčenju poudarek na izboljšanju statične stabilnosti. V enomernem gozdu s
sklenjenim zgornjim slojem izbiramo izbrance izključno v zgornjem sloju, ki ima preko 80 % lesne
zaloge in ustvarja prek 90 % vrednosti.
Pri vzdrževanju gozda je potrebno paziti, da se ne poškoduje učna tabla.
 Vzdrževanje intenzivnega travnika:
Izbrani travnik na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto je intenzivni gnojen travnik. Preko
prakse v učnih programih Zavoda GRM Novo mesto bodo dijaki in študentje opravili veliko
predvidenih vzdrževalnih del na travniku: gnojenje, košnja, spravilo.
92
Glede na to, da vzdrževanje intenzivnega travnika pomeni obseg celoletnih nujnih kmetijskih del
in da je kmetijska šola po svojih referencah dovolj usposobljena za opravljanje teh del, bi ta del
prepustili njim. Pri vzdrževanju travnika je potrebno paziti, da se ob mehanski obdelavi ne
poškoduje učna tabla.
6.7.1 Grmišče
Učni objekt naravne ekoremediacije – grmišče bo omogočal spoznavanje naravnega ekosistema
grmišča, ki ima svojo značilno strukturo in ekoremediacijske funkcije. S pomočjo učnega objekta
bodo lahko obiskovalci spoznali:
- strukturo (značilne rastlinske in živalske vrste) grmišča kot ekosistema,
- ekoremediacijske funkcije grmišča,
- načine gospodarjenja z grmišči,
- načine in ukrepe varovanja grmišča,
- načine vzdrževanja grmišč,
- načini trajnostne rabe grmišč za vzdrževanje biodiverzitete.
-
negativni vplivi izsekavanja grmišč
funkcija delovanja grmišč med kmetijsko površino in gozdom
sonaravni pristopi in vzdrževanje grmišč
zmanjševanje naravnih nevarnosti nesreč
Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti za dijake (predlogi za pouk)






popis rastlinskih vrst grmišča ter ugotavljanje njihovih značilnosti ,
ugotavljanje, spremljanje in primerjanje biodiverzitete grmišča, gozdnega roba in
travnika,
prepoznavanje ekosistemskih storitev grmišča,
priprava načrta vzdrževanja grmišča,
priprava ukrepov varovanja grmišča ,
priprava podrobnejših načrtov (smernic) za varovanje posameznih rastlinskih in živalskih
vrst, ki so vezane na habitat grmišča in so ogrožene,
93



opredelitev rodovitnosti tal na podlagi pedaloških analiz ter na podlagi rastlinskih vrst,
ugotavljanje količine prašnih delcev na površini listov, kot dokaz širjenja prahu,
izobraževalna funkcija: kaj vse se lahko naučimo ob grmišču.
Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru,
ekoremediacije; kmetijstvo; prostorsko planiranje; trajnostni razvoj; hortikultura; agronomija;
biologija; varstvo okolja; ekološke analize in monitoringi; tehnika; vegetacijski pasovi; blažilne
cone; netočkovni viri onesnaževanja; raba tal, kartiranje; botanika; invazivne vrste, gozdarstvo,
živilstvo
6.7.1.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table
Ob učnem objektu – identificiranem grmišču bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki
bo predstavila strukturo in ekoremediacijske funkcije grmišča. Učna tabla bo edukacijska oprema
v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in
funkcij (ekosistemskih storitev) grmišča. Tabla bo podlaga za izvajanje praktičnih vaj in učnih
programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne
informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o vlogi in pomenu grmišč, njihovega
ohranjanja in vzdrževanja. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski
tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta
obsega.
- zaščitnega znaka za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo
- imena izobraževalnega poligona,
- vsebine (tekstualni in grafični del),
in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij”.
94
Grmišče
Grmišča so habitati na prehodu med travnikom in gozdom, tako imenovana razvojna faza, v kateri se
povečuje delež listavcev v podmladku. Nastajajo z zaraščanjem travišč. Nekatera grmišča zaradi
naravnih motenj (npr.: požari, plazovi) nikoli ne dosežejo razvojne faze gozda. Veliko število živalskih
in rastlinskih vrst je vezanih ravno na ta prehod med travnikom in gozdom.
Zaraščanje vpliva na klimo oz. mikroklimo. S kolonizacijo grmov in dreves prispe do tal vse manj
svetlobe in
ko se zaraste, temperatura ob tleh precej pade, zato je tudi evaporacija iz tal manjša. Obenem se
veliko sončne toplote porabi za izhlapevanje vode zaradi povečanja indeksa listne površine.
Intenzivnost senčenja je odvisna od tipa vegetacije in drugih razmer na rastišču. Zaradi
neobdelanosti grmišč in slabega vzdrževanja se ne nazadnje v naravi tudi povečuje možnost požarov,
ki lahko prizadenejo tako sosednja kmetijska kot tudi gozdna zemljišča. Poleg tega se posebej s
pojavom dreves in grmov spremeni tudi prostorska razporeditev padavin.
Zakaj pride do pojava grmišč?
Opiši razvojne faze pri procesu zaraščanja in opiši vloge in pomen pionirskih vrst!
Slika 31: Primer grmišča.
95
Navodila za izdelavo in postavitev table
Informativna učna tabla se bo namestila ob grmišču.
Opisovalna tabla bo izdelana iz 3 mm debele dibond plošče na katero je nameščena solventna
nalepka. Tabla bo dimenzije 700 x 1000 mm ter nameščena na dva drogova velikosti 2000 mm in
2'' premera.
6.7.2 Gozd
Učni objekt gozd omogoča spoznavanje značilnosti gozdnega ekosistema ter vrsto
ekoremediacijskih funkcij (ekosistemskih storitev), ki nam jih ponuja. V sklopu učnega poligona je
namen gozda, spoznati z naravovarstvenega vidika načine trajnostnega gospodarjenje z gozdom.
Gozd kot učni objekt bo tako omogočal:
 spoznati značilnosti gozdnega ekosistema ter njegovo vlogo,
 spoznati in razumeti ključne ekoremediacijske funkcije gozdnega ekosistema,
 razumeti pomen ekosistemskih storitev, ki nam jih nudi gozd,
 spoznati pristope gospodarjenja z gozdovi v preteklosti in danes,
 spoznati načrte upravljanja z gozdov, zlasti tistih, ki se nahajajo znotraj Natura 2000
območij,
 spoznati načine vzdrževanja gozdnega ekosistema,
 spoznati ogrožene in zavarovane vrste gozdnih ekosistemov,
 spoznati živalske vrste v gozdnih tleh ter njihov pomen za nastanek humusnih tal,
 spoznavati naravno vrednoto in ekonomski potencial gozdnega ekosistema (pridobivanje
lesa, vzreja divjadi, vir farmacevtskih surovin, gozdni med – jagodičebje, oreščki,..).





popis drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst v gozdnem ekosistemu na ERM poligonu,
popis drevesnih vrst v sekundarni združbi gozda na ERM poligonu ter primerjava rastnih
pogojev enega in drugega sestoja,
vrednotiti gozdnogospodarske načrte z vidika trajnostnega gospodarjenja z gozdovi,
pripraviti načrt upravljanja z gozdom na ERM poligonu z namenom trajnostnega
gospodarjenja z gozdom,
popis ogroženih in zavarovanih vrst gozdnih ekosistemov,
96






popis živalskih vrst v gozdnih tleh,
vrednotiti starost gozdnih sestojev ter iskanje kriterijev za opredelitev drevesnih vrst kot
naravnih vrednot,
merjenje oz. ugotavljanje velikosti, debeline, starosti drevesnih vrst,
meritve pokrovnosti krošenj,
opazovanje in zapisovanje sezonske dinamike pojavljanja vegetacije,
iskanje indikatorskih drevnin in rastlinskih vrst v podrastju (rastlinski ključ) itd.
Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru,
ekoremediacije; kmetijstvo; prostorsko planiranje; trajnostni razvoj; hortikultura; agronomija;
biologija; varstvo okolja; ekološke analize in monitoringi; tehnika; vegetacijski pasovi; blažilne
cone; netočkovni viri onesnaževanja; raba tal, kartiranje; botanika; invazivne vrste, gozdarstvo,
živilstvo
Ob identificirani naravni ekoremediaciji – gozdu za učne namene bo vzpostavljena splošna
informativna učna tabla, ki bo predstavila strukturo in vlogo gozda. Učna tabla bo edukacijska
oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture
in funkcij (ekosistemskih storitev), ki nam jih nudi gozd ter odlična podlaga za izdelovanje načrtov
trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Predstavljala bo podlago za izvajanje terenskega dela in
praktičnih vaj. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne
informacije o gozdu, njegovi vlogi in pomenu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti,
ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega.
97
Iglasti gozd
Definicija čistih gozdnih sestojev, kjer prevladuje nad 90% ena drevesna vrsta imenujemo čisti gozdni
sestoji. V to skupino lahko uvrstimo iglaste gozdove, v kateri prevladuje ena vrsta iglavcev. Sestoj je
čisti smrekov enomerni in enodobni, ki ima zaradi svoje strukture izjemno osiromašeno polnilno in
grmovno plast, kateri zelo slabo opravljata socialne in ekološke funkcije gozda. Pomanjkljivosti so v:
ogroženost sestojev in rastišč, oteženo naravno pomlajevanje, enostranska in nepopolna izraba
rastišča in sončne energije, težavno prilagajanje trgu, okrnjeno večnamensko delovanje gozda.
Dandanes smrekove monokulture predstavljajo veliko težavo. Ker so to po navadi enomerni gozdovi
se velike škode pojavljajo ob vetrolomih in snegolomih. Takšna poškodovana drevesa pa zelo rad
napada lubadar, ki se prehranjuje z odmrlim ali odmirajočim lesom. Zaradi takšnih težav, pa je
potrebno smrekove monokulture prevzgojiti v raznomerne prebiralne gozdove, kjer prevladujejo
drevesne vrste, ki so na tem območju doma in jim takšna rastišča odgovarjajo. Prevzgoje gozdov so
zelo dolgotrajen proces, saj drevesa rastejo zelo počasi, uspešnost ukrepa v nekem letu pa se pokaže
čez mnogo let, lahko tudi desetletij kasneje.
Opiši vzroke za nastanek čistega smrekovega gozda!
Kakšne razlike opaziš med tlemi v listnatem in iglastem gozdu?
Ali ste vedeli…
da je eno izmed najvišjih živečih avtohotnih dreves v Evropi Sgermova smreka iz Pohorja, ki je visoka
62 m in meri v obseg 339 cm.
98
Predlogi slik za vključitev na informativno tablo
Slika 32: Prikaz plasti gozda (levo) ter listopadni gozd v štirih letnih časih.
Navodila za izdelavo in postavitev table
Informativna učna tabla se bo namestila ob iglastem gozdu.
Opisovalna tabla bo izdelana iz 3 mm debele dibond plošče na katero je nameščena solventna
nalepka. Tabla bo dimenzije 700 x 1000 mm ter nameščena na dva drogova velikosti 2000 mm in
2'' premera.
6.7.3 Travnik
Učni objekt travnik bo predstavljal odličen učni poligon za učenje in raziskovanje o načinih
gospodarjenja in upravljanja s travišči. V Sloveniji suha in vlažna travišča predstavljajo velik delež
varovanih območij znotraj t. i. Nature 2000 območij, saj so travišča pomembna z vidika, da
predstavljajo pomemben življenjski prostor številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
99
Ker so rezultat človeškega delovanja (dejavnosti) – ekstenzivnega kmetovanja je nujno potrebno
dijake izobraziti o tem, na kakšen način upravljamo in gospodarimo s travniškimi ekosistemi.
Cilji učnega objekta:
 seznaniti se s travniškim ekosistemom,
 razumeti bistvene značilnosti gojenih (intenzivnih) in negojenih (ekstenzivnih) travnikov,
 razumeti pomen negojenih travnikov za preživetje nekaterih redkih rastlinskih in živalskih
vrst,
 seznaniti se s pomenom in vplivi košnje in paše na izbor rastlinskih in živalskih vrst,
 razumeti pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih živali,
 spoznati ključne ekoremedaicijske funkcije travniških ekosistemov,
 spoznati biotsko raznovrstnost travniških ekosistemov ter njihov pomen,
 spoznati pristop upravljanja s travniškimi ekosistemi (ustrezno košnjo) v skladu s
kmetijsko-okoljskimi ukrepi z namenom ohranjanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
 spoznavanje ogroženih in zavarovanih travniških rastlinskih in živalskih vrst.





Spoznavanje travniških ekosistemov
Ukrepi trajnostnega gospodarjenja s travniškimi ekosistemi
SKOP ukrepi za zaščito metuljev na ekstenzivnih travnikih
Spoznavanje ustreznih načinov košnje ekstenzivnih travnikov
Ugotavljanje kaj se zgodi, če določen dejavnik spremenimo (nap. košnja v času gnezdenja,
košnja pred tvorbo semen na rastlinah, košnja pred cvetenjem)







popis vrst košenega travnika,
popis vrst nekošenega travnika,
ugotavljanje, spremljanje in primerjanje biodiverzitete gojenega in negojenega travnika,
vzdrževanje ekstenzivne obdelave travniškega ekosistema na ERM poligonu z namenom
varovanja biodiverzitete travnika (ekstenzivni travniki),
prepoznavanje ekosistemskih storitev travnika,
delitev rastlin po zdravilnosti, tujerodnosti/avtohtonosti, strupenosti (uporaba rastlinskih
ključev),
določevanje in različni načini vzorčenja živali (dvigovanje prsti/travne ruše, opazovanje
ptic, metuljev, žuželk,itd.).
100
Ob identificirani naravni ekoremediaciji – travniku za učne namene bo vzpostavljena splošna
informativna učna tabla, ki bo predstavila strukturo in vlogo travišč. Učna tabla bo edukacijska
oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture
in funkcij (ekosistemskih storitev), ki nam jih nudijo travišča ter odlična podlaga za izdelovanje
načrtov trajnostnega gospodarjenja s travišči z namenom ohranjanje visoke biodivezitetne vloge
travišč. Predstavljala bo podlago za izvajanje terenskega dela in praktičnih vaj. Na drugi strani bo
informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o travniku, njegovi
vlogi in pomenu trajnostnega gospodarjenja s travišči. Tabla oz. njena vsebina je lahko
predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise
učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega.
Travnik
Travnik je s travo porasla zemljiška kategorija, namenjena pridelovanju krme za živino. Travnik se
običajno razteza na večjih ravninskih območjih, kjer ga je možno obdelovati. Od pašnika se loči po
košnjah in skrbnejši obdelavi, saj se travnik več gnoji. Travnik je življenjski prostor mnogim
rastlinskim in živalskim vrstam. Prevladujejo trave in druge zelnate rastline. Je pretvornik sončne
energije v kemično vezano energijo organskih pridelkov. Mnogovrstne travišče združbe varujejo
pred izčrpanostjo tal, napadi škodljivcev, ohranja aktivnost dekompozitorjev v tleh in omogoča
zdravo prehrano živine.
Intenzivno obdelani travniki so danes že precej onesnaženi, saj se prepogosto gnojijo. Človek je
travnike od nekdaj ohranjal s požiganjem, pašo in košnjo. Glede na stopnjo človekovega vpliva
razlikujemo: 1) naravna travišča, ki so pod gozdno mejo v Evropi dokaj redka; 2) sonaravna travišča,
kjer se le enkrat letno pase ali kosi in praviloma ne gnoji ter najbolj vplivana 3) intenzivna kmetijska
travišča.
101
Travnik je naravni ekoremediacijski sistem in za ohranitev travniških površin je treba skrbeti na
sonaraven način s pomočjo tradicionalnih metod. Obenem je potrebno izvajati biomonitoring
ogroženosti rastišč in rastlinskih vrst, zlasti spremljati uspevanje ogroženih rastlin.
Kakšna je razlika med traviščem in pašnikom?
Slika 33: Ekstenzivni travnik (desno) in močvirni travnik (levo).
7
EDUKACIJSKA OPREMA UČNEGA POLIGONA
7.1 Predlog izdelave učne poti
7.1.1 Opis območja učnih poti
Z namenom spoznavanja in razumevanja naravnih, kulturnih in drugih danosti našega okolja se
vse pogosto vzpostavljajo različna orodja za interpretacijo narave. Med njimi so najpogostejša
tematske učne poti, učni poligoni, centri itd. Na ekoremediacijskem učnem poligonu na Zavodu
GRM Novo mesto je po vzpostavitvi predvidenih ERM objektov posamezne ERM objekte oziroma
učne točke med seboj smiselno povezati v učne poti.
Predlagamo vzpostavitev povezovalne učne poti med naravnimi in antropogenimi ERM sistemi na
poligonu, ki se lahko oblikuje kot več krajših zaokroženih učnih pot znotraj daljše učne poti, ki
vključuje vse sisteme. Krajše poti se lahko namenijo ciljanim obiskom poligona (npr. samo
naravne ali samo grajene ERM) in so ustrezne tudi za primere, ko je na razpolago manj časa (npr.
ena učna ura). V učno pot se lahko vključijo tudi drugi učni objekti na ozemlju šole, ki niso
102
predmet tega projekta in se na njih lahko prikažejo ekosistemske funkcije (npr. sadovnjak, potok,
permakulturni vrt). Na ozemlju šole se lahko zgradijo tudi dodatne ERM učne točke kot je
omenjeno že v uvodu (npr. vegetacijski pas, prikaz različnih načinov kompostiranja itd.).
Predlagana učna pot bo vsebovala učne objekte, ki so predmet teh strokovnih podlag. Namen in
delovanje teh objektov ter idejni načrti postavitve so predstavljeni v predhodnih poglavjih. Učna
pot bi torej obsegala:
 jarek na kmetijskih površinah,
 protiprašno bariero,
 rastlinsko čistilno napravo za zidanico,
 pilotno ureditev ERM akumulacije ter
 naravnih ekoremedicij – grmišče, gozd in travnik.
Glede na ta izhodišča je smiselno izdelati znotraj širše učne poti povezovalno krožno učno pot z
učnimi objekti naravnih ekoremediacij za spoznavanje struktur, funkcij in zakonitosti posameznih
naravnih ekosistemov (grmišče, gozd, travnik) ter na drugi strani povezovalno krožno pot, ki
povezuje antropogene ekoremediacije kot učne objekte, ki predstavljajo reševanje posameznega
okoljskega problema – odpadne vode, onesnaževanja tal in voda z izcednimi vodami iz
kompostarne, evtrofikacija vodne akumulacije, prašni delci.
7.1.2 Namen in cilji izvedbe učne poti
Učni poligon z vzpostavljenimi učnimi potmi bo predstavljal izhodišča za izkustveno izobraževanje
na prostem. Smernice poklicnega izobraževanja izhajajo iz tega, da je potrebno dijake in širšo
javnosti opremiti ne le z ekološkimi in naravovarstvenimi znanji, temveč tudi s številnimi
kompetencami. Za učinkovitejše razvijanje poklicnih kompetenc s področja naravovarstva in
okoljevarstva pa je bistveno učenje s pomočjo praktičnega pouka ter izvajanja terenskega,
raziskovalno-eksperimentalnega in projektnega dela. Učni poligon z učnimi potmi v okolici
objektov Zavoda GRM Novo mesto bo tako lahko nudil odlično podporno okolje za izvajanje
praktičnega pouka, delovne prakse, terenskega dela, naravoslovnih ekskurzij kot tudi
raziskovalnega dela dijakov. Hkrati bo poligon omogočal širši javnosti vpogled v pravilno
upravljanje in gospodarjenje z naravnimi viri.
Učne poti bodo lahko uporabne za samostojno ali vodeno izvajanje pedagoško-izobraževalnega
procesa, torej pod vodstvom učiteljev, mentorjev, strokovnjakov, predavateljev itd. ali uporabne
za samostojno učenje in raziskovanje in ne nazadnje tudi individualno ali skupinsko neformalno
učenje in odkrivanje naravnih danosti okolja.
103
Učne poti bodo ozavestile ljudi, zlasti nosilce razvoja in mlade, da imajo lokalne skupnosti mnogo
naravnih virov, ki jih lahko vključimo v lokalno-specifični razvoj, da pri tem upoštevamo delovanje
narave in da s tem istočasno na eni strani vzdržujemo okolje, na drugi strani pa ga saniramo na
način, kot bi naredila narava. S tem ko povečujemo naravne elemente in s tem krepimo
ekosisteme na lokalni ravni povečujemo samočistilne sposobnosti narave in na globalni ravni
pripomoremo k zmanjševanju propadanja biotske raznovrstnosti.
S tega vidika bodo učni poligon in učne poti namenjene zelo različni ciljni publiki. Ciljne skupine
za uporabo učnih poti bodo tako:
- dijaki in študentje Zavoda GRM Novo mesto,
- učenci in dijaki okoliških osnovnih in srednjih šol,
- predšolski otroci iz okoliških vrtcev,
- učitelji in drugi pedagoški sodelavci za izvajanje različnih seminarjev za učitelje, izmenjav
izkušenj, izvedbe študijskih skupin in drugih izobraževanj za dodatno izpopolnjevanje
učiteljev,
- turistični delavci,
- lokalni turistični vodniki,
- interpretatorji narave,
- predstavniki krajevnih in lokalnih skupnosti,
- subjekti za vseživljenjsko izobraževanje in 3. življenjsko obdobje
- lokalna društva in druga zainteresirana javnost za obiskovanje in neformalno
izobraževanja o ekoloških tematikah in spoznavanju značilnosti Jugovzhodne Slovenije ter
njene okoljske problematike.
7.1.3 Predlogi tras učnih poti
Predlog trase učne poti je predstavljen v grafični Prilogi 8.
7.2 Navodila za izdelavo tabel na učnem poligonu
Table v sklopu učne poti morajo biti izdelane v skladu s Pravilnikom o označevanju zavarovanih
območij naravnih vrednot (117/2002) in njegovih spremembah in dopolnitvah (Ur. l. 53/2005).
Opisovalne table morajo biti izdelane iz 3 mm debele dibond plošče, na katero je nameščena
solventna nalepka. Table ob posameznih objektih imajo predvidene dimenzije 700 x 1000 mm in
so nameščene na dva drogova velikosti 2000 mm in 2'' premera.
104
Slika 34: Shema splošne informativne table z dimenzijami.
Tehnične zahteve postavitve table
Barvna osnova:
- Barvna osnova je za vse tipe tabel enaka: zelena RGB #335F2A
Pisava:
- Slog bo za vse enak: Times New Roman. Velikost črk se spreminja glede na opis,
napis,...Temu se prilagaja tudi možnosti poudarjanja in naklona pisave. V kolikor se
uporablja na zeleni podlagi je barva črk bela.
Postavitev tabel:
- Table se pritrdijo na lesenih količkih kvadratnih profilov 6x6cm. Količki so pri
usmerjevalnih tablah zabiti v tal, pri ostalih se izvede betonske temelje zaradi stabilnosti
ob vremenskih spremembah ter možnega vandalizma.
Za določitev elementov celostne vizualne identitete se podaja predlog izvedbe natečaja za dijake
za oblikovanje zaščitne znaka učnega poligona.
105
Slika 35: Primer informativne table na učnem poligonu
106
Slika 36: Primer piktogramov za varovanje okolja (Pravilnik o označevanju zavarovanih območij in
naravnih vrednot, Ur. l. RS 117/2002).
7.3 Terenska in laboratorijska edukacijska oprema
Za potrebe učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto je potrebno kupiti osnovno terensko in
laboratorijsko opremo ter pripomočke za izvajanju praktičnih eksperimentalnih vaj, ki bodo
obiskovalcem omogočali izkustveno opazovanje in raziskovanje delovanja naravnih in
antropogenih ERM učnih objektov.
V nadaljevanju navajamo spisek opreme in pripomočkov, ki so potrebni za izvajanje širokega
spektra vaj, ki jih naštevamo v podpoglavjih didaktične usmeritve za vsako učno točko. Zavod
GRM Novo mesto že razpolaga z delom te opreme, prav tako se v praksi najverjetneje ne bodo
izvajale prav vse vaje, ki jih naštevamo v teh strokovnih podlagah. Po postavitvi poligona je zato
smiselno izbrati želene vaje (tudi glede na strokovno usposobljenost osebja, ki bo praktične vaje
vodil), narediti izbor opreme ter vaje testirati na ERM sistemih. Nakupljena oprema mora biti
shranjena v skladu s predpisi oz. navodili proizvajalca v notranjih prostorih šole oz. laboratoriju.
Merilno opremo kot so pH metri, sonde za merjenje kisika, ionov itd. je potrebno redno
umerjati/kalibrirati ter s tem zagotavljati pravilnost meritev. Zavod GRM Novo mesto ima že
vzpostavljen laboratorij za potrebe obstoječih učnih programov, zato bodo novo opremo lahko
pravilno vzdrževali zaposleni, ki so zato tudi strokovno ustrezno izobraženi.
V spodnji tabeli podajamo predloge terenske opreme za splošne ekološke analize:
107
Artikel
Cena na
enoto/EUR
Učne točke*
VMESNIK Z EKRANOM
LABQUEST
381,64
pH senzor
Temperaturni senzor
Senzor za merjenje prevodnosti raztopin EC
Senzor za merjenje raztopljenega kisika v vodi
Senzor za merjenje rečnega pretoka
Senzor za merjenje amonijevih ionov v vodni raztopini
Senzor za merjenje kalcijevih ionov v vodni raztopini
Senzor za merjenje CO2 v zraku
Za merjenje nitratnih ionov v vodni raztopini
Cev za ugotavljanje bistrosti
Planktonska mrežica
Winlab držalo za erlenmajerico/čašo za vzorčevanje vode
Teleskopska palica (nastavljiva dolžina)
Sveder za vzorčenje zemlje s nastavkom za potisk z nogo
Komplet za odpadne vode
Simulacija procesa odpadnih vod brez izpostavljanja toksičnim
kemikalijam, za ilustracijo kemijskih, fizikalnih, bioloških procesov
organskega razpada odpadne vode. Za opazovanje aeracije,
bioremediacije, stopnje filtracije. Za opazovanje in zapisovanje
podatkov razpade v določenem časovnem obdobju.
91,64
33,64
110,2
242,44
149,64
207,64
207,64
272,99
207,64
58,96
57,08
1
1
1
1
3 4
3 4
3 4
3 4
1
1 3 4
1 3 4
1 2 3 4 5a 5b 5c
1 3 4
4
4
40,40
1 3 4
40,61
1 3 4
74,36
1 2 4 5a 5b 5c
287,76
1 3
108
Dolgi termometer za merjenje temperature tal
Termometer,300mm, od -30 do +50°C, steklen termometer je
zamenljiv, dva ročaja za lažjo penetracijo v zemljo, nastavek za potisk s
telesom, lahko tudi z nogo
83,51
Kovček za analizo vode UW 2000 4 plasti v kovčku: 1. kivete, čaše,
ščetke, brizge, plastenke, testne kivete, spatula 2.reagenti za nalizo
vode: amonij, nitrati, nitriti,fosfati, železo,
baker,kromati,kloridi,sulfati,sulfidi,cianidi,klor 3. fotometer, pH
meter + temperatura, konduktometer, merilec za raztopljen kisik v
vodi 4. elektrode za zgornje instrumente
Specialni kovček za analizo zemlje
Vsebuje:
Reagente za analizo amonijaka, fosforja, kalija, nitratov, nitritov, pH.
Vsebuje disk za določitev tipa zemlje, enostavno tehtnico in sito…
Britvice (lahko skalpel)
Filter papir (moder trak)
Filter papir (beli trak)
Kalkulator
Kapalke (plastične), 3mL, v vrečki 500 kos
Ključ za določanje alg
2 5a 5b 5c
2969,00
134
386,00
2,60
6,30
6,30
15,00
10,75
10,00
1 2 5a 5b 5c
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
4
4
4
4
4
5a
5a
5a
5a
5a
4
5b
5b
5b
5b
5b
5c
5c
5c
5c
5c
109
Ključ za določanje nevretenčarjev
Ključ za določanje rastlin
Ključ za določanje živali tal
Krovna stekla, 18x18mm, 100 kos
Laboratorijske žlice, spatula z žličko, 180mm
Lončki za sušenje,nikel, za žarenje, 0,5mm debeline stene, 10mL
Merilni valj 50mL
Merilni valj 100mL
Merilni valj 250mL
Meter, kovinski, na roli (50 m)
Mreža za vzorčenje nevretenčarjev,
Fi luknjic=0,20 mm
(primeren fi po metodah okoljskega ministrstva)
10,00
10,00
10,00
1,08
5,33
15,50
4,30
4,70
8,00
40,00
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
4
4 5a
4 5a
4 5a
4 5a
4 5a
4 5a
4 5a
4 5a
4 5a
4 5a
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5b
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5c
5c
40,04
Nožek, skalpel
Objektna stekla, 50 kos
Petrijevke, PP
Pincete,110mm, zaobljena konica
Plastična banjica, 312x427x75mm
Plastična posodica za shranjevanje,PP
Spatule, lesen ročaj, 100mm
Sušilnik, 60-150°C
Tehtnica laboratorijska , 0,01g, do 1kg
Osnovni set za zbirko alg
2,60
2,17
0,11
2,50
5,20
0,07
3,07
678,00
165,75
5a
5a
5a
5a
5a
5a
5a
5a
5a
4
37,11
zaščitne rokavice
Mikroskop, v škatli, komplet s kamero
Kompas
4,00
288,21
11,38
1 2 3 4 5a 5b 5c
1 2 3 4 5a 5b 5c
1 2 3 4 5a 5b 5c
110
Lupa Magnifire 16x – kovinska
1 2 3 4 5a 5b 5c
25,83
Opazovalnik za žuželke
Kisik v kompostu (senzor za labQ)
Tensiometer
Tehtnica
Vremenska postaja (z on-line spremljanjem podatkov)
Termo - hygrometer (relativna, absolutna in temp)
Spektrfotometer SpectroVis-tudi za določevanje klorofila in ostalih
vidnih pigmentov v rastlinah
* 1 – jarek na kmetijskih površinah
2 - Protiprašna bariera
3 - Rastlinska čistilna naprava za vinsko klet
4 - Vodna akumulacija
5 - Naravne ekoremediacije : a)Travnik b)Grmišče
2,70
229,13
56,05
27,00
1200,00
106,39
492,25
1
1
1
1
1 2 5a 5b 5c
1 3 5a 5b 5c
2 5a 5b 5c
2 3 4 5a 5b 5c
2 3 4 5a 5b 5c
2 3 4 5a 5b 5c
2 3 4 5a 5b 5c
c)Gozd
V spodnji tabeli podajamo predloge osnovne biološke terenske ter laboratorijske opreme (za
analize, ki jih ni mogoče opraviti na terenu):
111
8
ZAKLJUČEK
Za doseganje trajnostnega razvoja je potrebno spremeniti način življenja in ga prilagoditi
razpoložljivim naravnim virom na način, da bodo le ti v enaki ali boljši kakovosti dostopni
kasnejšim generacijam. Prav zato je potrebno intenzivirati in razširiti izobraževanje in
ozaveščanje o odgovornejšemu odnosu do okolja, ekosistemskih dobrinah in storitvah, kar
omogočajo ekoremediacije. ERM omogočajo udejanjanje trajnosti na lokalnem in regionalnem
nivoju, saj izhajajo iz delovanja narave in se prek ekosistemskih tehnologij prenašajo v družbo. S
tem namenom poteka tudi projekt »Trajnostni razvoj JV Slovenije z ERM«, v okviru katerega bo
vzpostavljen tudi učni poligon za prikaz ERM sistemov na Zavodu GRM Novo mesto.
V okviru učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto bodo postavljeni štirje edukacijski objekti,
ki bodo prikazovali ERM za zaščito in obnovo okolja v JV Sloveniji. To so: ERM jarek na
kmetijskih površinah, protiprašna bariera, rastlinska čistilna naprava za čiščenje komunalne
odpadne vode iz zidanice ter pilotna ureditev vodne akumulacije za povečanje samočistilnih
sposobnosti in biodiverzitete. Poleg teh so načrtovane še tri dodatne učne točke, ki bodo
prikazovale naravne ERM, saj je poznavanje naravnih ekosistemov ključ do načrtovanja in razvoja
ERM za obnovo degradiranega okolja in povečanje ekosistemskih funkcij. Kot naravne ERM bodo
predstavljeni gozd, grmišče in travnik. Strokovne podlage podajajo namen in cilje učnega
poligona, ki so usmerjeni v izobraževanje o ERM za doseganje trajnostnega razvoja v JV Sloveniji
in prenosu znanja iz poligona v lokalno okolje. Za vsakega od ERM objektov v okviru poligona je
podano teoretično ozadje, kjer je predstavljena problematika, ki jo s specifičnim ERM sistemom
rešujemo. Poznavanje okoljskega problema je ključno za izbor pravilnega ERM ukrepa. Za vsak
ERM sistem so opisani tudi glavni principi delovanja, ki opisujejo procese, ki v ERM sistemu
potekajo in zaradi katerih ERM sistem omogoča sanacijo onesnaženja oz. izboljšanje ekološkega
stanja okolja. Poznavanje delovanja je predvsem pomembno za načrtovalce in upravljavce ERM
sistemov, strokovnjake ter pedagoške delavce, ki želijo podajati znanje prihodnjim generacijam.
Brez poznavanja delovanja ERM sistemov ter njihovih ekosistemskih funkcij je prenos ERM
sistemov v lokalno okolje dolgoročno neučinkovit, saj so končni uporabniki čedalje bolj
izobraženi in zahtevni ter želijo vedeti kako delujejo sistemi, ki jih aplicirajo v svoje okolje.
Za vsak ERM objekt, ki bo postavljen na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto v
strokovnih podlagah podajamo lokacijo, idejni načrt izvedbe ter okvirno finančno oceno. Ob
sami izgradnji objektov lahko prihaja do določenih odstopanj od strokovnih podlag, ki bodo
posledica razmer na terenu ter morebitnih dodatnih idej, ki se pojavijo ob izvajanju. Za vsak
objekt smo podali tudi navodila za vzdrževanje. Gre za osnovna načela vzdrževanja, ki jih je
potrebno izvajati na narejenih objektih. Vzdrževalna dela se natančneje specificirajo po
določenem času obratovanja objekta, saj se sčasoma lahko izkaže, da so določena vzdrževalna
dela, predlagana v strokovnih podlagah nepotrebna, medtem ko se na drugih mestih lahko pojavi
112
večja potreba po vzdrževanju. Izkušnje z vzdrževanjem ERM sistemov so pokazale, da se
najučinkovitejša navodila za vzdrževanje izdelajo na podlagi dnevnika obratovanja in vzdrževanja.
Dnevnik obratovanja in vzdrževanja se vodi od vzpostavitve ERM sistema in vsebuje zapise o
vseh delih, ki so se na objektu izvajala, rezultate monitoringov ter zapise o vseh morebitnih
težavah in opažanjih. Dnevnik vodi upravljavec ERM sistema. Za učni poligon na Zavodu GRM
Novo mesto priporočamo uvedbo dnevnika obratovanja in vzdrževanja kot enotnega dokumenta
za celoten poligon. Pod strokovnim nadzorom ga lahko vodijo dijaki in študentje. Priporočamo,
da se celoten poligon pregleda enkrat tedensko oz. v primeru nespremenljivih vremenskih
pogojev enkrat v dveh tednih.
Za vsak ERM objekt so podana didaktična priporočila vključno s predlogi za izvajanje praktičnih
vaj na ERM objektih. Pred natančnim oblikovanjem izobraževalnih programov na učnem poligonu
je potrebno vaje preveriti v praksi na izgrajenih ERM sistemih. Le s praktičnim preizkusom vaje
lahko napišemo natančna navodila za izvedbo vaje (od potrebne terenske opreme kot je obutev,
vzorčevalne posode do določitve mesta in načina vzorčenja) in se na podlagi rezultatov
pripravimo na ustrezno diskusijo.
V posebnem poglavju strokovnih podlag podajamo nabor potrebne edukacijske opreme za
izvajanje praktičnih vaj na ERM sistemih, ki so predmet strokovnih podlag. Nekaj od navedene
edukacijske opreme se že nahaja na Zavodu GRM Novo mesto in se lahko uporabi za delo na
poligonu. Edukacijska oprema obsega terenske in laboratorijske instrumente za merjenje
fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov v naravnih in grajenih ERM sistemih.
Učni poligon bo obiskovalcem omogočal razumeti namen ERM ter spoznati aktualne
problematike, s katerimi se srečuje območje JV Slovenije pa tudi drugi deli države. Obiskovalci
bodo spoznati tipe ERM, razumeli prednosti ERM pred konvencionalnimi pristopi k reševanju
dotične okoljske problematike, spoznali strukturo in princip delovanja ERM objektov na poligonu,
spoznali osnovne ekosistemske funkcije ERM melioracijskih jarkov in se seznanili s pristopi
umeščanja ERM v prostor ter njihovega urejanja in vzdrževanja ERM.
Po izdelavi strokovnih podlagah je naslednja faza projekta izgradnja ERM objektov, postavitev
učnih tabel, povezava objektov v enotno učno pot ter nakup edukacijske opreme. Za pripravo
učnih programov na poligonu vključno z učnimi listi za različne ciljne skupine bo potrebno v
prihodnji vegetacijski sezoni opraviti praktične preizkuse vaj kot je opisano zgoraj. Sledilo bo
izobraževanje na poligonu s strani ciljnih skupin. V okviru projekta bodo organizirani tudi dnevi
odprtih vrat za ogled učnega poligona, poletna šola za mlade na temo ERM na območju JV
Slovenije ter organiziran posvet na temo ERM v JV Sloveniji.
113
Učni poligon na Zavodu GRM Novo mesto se bo lahko razširil z novimi ERM točkami, ki se
smiselno vklapljajo v obstoječi poligon. Z razširitvijo poligona bi se povečala kapaciteta poligona v
smislu izobraževalnih vsebin, pričakovana pa je tudi povečana prepoznavnost poligona v drugih
regijah. S predstavitvijo več ERM sistemov se veča tudi prenos ERM v prakso, saj bo na poligonu
prikazano reševanje več okoljskih problemov. Nove učne točke lahko prikazujejo nove ERM
sisteme za reševanje okoljske problematike JV Slovenije s ciljem doseganja trajnostnega razvoja,
lahko pa prikaz ERM sistemov razširimo na okoljsko problematiko celotne države. Nove učne
točke so lahko prikaz različnih sonaravnih načinov kompostiranja na obstoječi kompostarni;
vegetacijski pas za zaščito akumulacije pred razpršenimi viri onesnaženja iz vinogradov oz.
sadovnjaka; ERM sistem za čiščenje meteornih vod iz streh in/ali cestišč z zbiranjem vode za
ponovno uporabo; pilotni objekt za sanacijo sedimentov iz akumulacije; prikaz naravnih ERM na
bližnjem potoku (brzica, tolmun, hitri tok) ipd.
Na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto se lahko oblikujejo novi učni programi in
okoljske vsebine. Zelo poučne so tematske učne poti namenjene spoznavanju specifične
problematike. Npr. spoznavanje biodiverzitete in vpliva ERM sistemov na biodiverziteto, pri
čemer obiskovalci poligona primerjajo biodiverziteto na različnih učnih točkah: v naravnih
ekosistemih, grajenih ERM sistemih in antropogenem okolju brez ERM ter primerjajo ali
poskušajo ugotoviti, kakšna je bila biodiverziteta na dani lokaciji pred in po vzpostavitvi ERM.
Zelo aktualna tematika v sklopu podnebnih sprememb bi bil učni program na temo vezave CO2 in
pridobivanja biomase v naravnih in grajenih ERM, pri čemer bi uporabnik poligona lahko
ugotavljal razlike v stopnji vezave CO2 v različnih ekosistemih in ovrednotil pomen ERM pri
blaženju klimatskih sprememb. Učni poligon se lahko uporablja pri različnih predmetih
(ekoremediacije, kemija, biologija, fizika, tehnika) in je interesanten za izvajanje praktičnega
pouka različnih izobraževalnih smeri (okoljevarstvo, hortikultura, krajinska arhitektura, varstvena
biologija ipd.
Učni poligon bo omogočal izobraževanje o ERM ter direkten prenosa znanja iz učnega okolja v
življenjsko okolje izven šole. Le implementacija ERM v praksi, izobraževanje mladih generacij ter
osveščanje lokalnega prebivalstva lahko spremeni razvoj (stagnacijo) regije oz. države iz
netrajnostnega v trajnostno, kar nima zgolj okoljskih pač pa tudi gospodarske in socialne
prednosti.
114
9
LITERATURA
ARSO,
2007. Poročilo pilotnega projekta »Opredelitev virov delcev PM10 v Sloveniji«.
http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/poro%C4%
8Dila%20o%20projektih/pilotni_PM10.pdf
ARSO, 2010. Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim
monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policiklicnimi aromatskimi
ogljikovodiki
(PAH)
v
Sloveniji
za
obdobje
2005-2009.
http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Ocena_kak
ovost%20zraka2010.pdf
Bulc T., Vrhovšek D., Zupančič M. 1998. The Use of Constructed Wetland in the Mediterranean Area.
Public Enterprise, 16, 3-4: 311-318.
Kadlec, Knight & Co. 2000. Constructed Wetlands for Pollution Control. IWA Publishing
Kadlec, R.H., Wallace, S.C. 2009. Treatment Wetlands. Second Edition. Boca Raton, CRC Press, Taylor &
Francis Group: 1016 str.
Manual of river restoration techniques, The River Restoration Centre, 2002.
Vrhovšek D., Vovk Korže A. 2007: Ekoremediacije. Filozofska fakulteta Maribor, Mednarodni center za
ekoremediacije in Limnos d.o.o., Maribor, Ljubljana.
Žgajnar, R. 2008. Analiza sukcesijskega razvoja gozdov na Bloškem hribu. Diplomsko delo. Univerza v
Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
115
10 PRILOGE
Priloga 1: Zemljevid lokacije izobraževalnega poligona z umestitvijo ekoremediacijskih objektov
Priloga 2: Idejni načrt ERM jarka za kmetijske površine
Priloga 3: Idejni načrt ERM jarka za kmetijske površine - detajli
Priloga 4: Idejni načrt protiprašne bariere
Priloga 5: Idejni načrt rastlinske čistilne naprave LIMNOWET® za odpadne vode iz zidanice
Priloga 6: Idejni načrt pilotne revitalizacije akumulacije
Priloga 7: Idejni načrt pilotne revitalizacije akumulacije – detajli
Priloga 8: Predlagana pot učnega poligona z umestitvijo ekoremediacijskih objektov
116

Razsirjene Strokovne podlage, september - dopolnitve - ERM-JVS

Transcription

Similar documents

Celovito upravljanje tveganj

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo Proletarska ulica 8 1000

Strokovne podlage učnih poti

Natalija Komljanc

IZOBRAŽEVALNI POLIGON o ekoremediacijah v Modražah (Poljčane)

TEMATSKE UČNE POTI po Dravinjski dolini

Pravi partner za izvedbo VKO - transformacija, razvoj človeških

Matematični potep

Prenesite publikacijo (pdf dokument) - Eu

Razvoj kompetenc zaposlenih v Adria Mobil, d. o. o.

Slovene - SI

Zgibanka Preložitev glavne ceste G2-108/1182 Ribče