ZELENO JAVNO NAROČANJE
Transcription
ZELENO JAVNO NAROČANJE
Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta ZELENO JAVNO NAROČANJE (diplomska naloga) Avtor: Jerneja Kovačič Mentor: Prof. dr. Rajko Pirnat Ljubljana, julij 2013 ZAHVALA Zahvaljujem se prof. dr. Rajku Pirnatu za mentorstvo. Zahvaljujem se tudi Anžetu Godcu (Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o), Branku Kašniku (Inštitut za javno zasebno partnerstvo, zavod Turjak) in Urošu Škufci (Praetor d.o.o.) za delitev izkušenj iz prakse zelenega javnega naročanja. 2 POVZETEK Zeleno javno naročanje je javno naročanje, pri katerem naročnik naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti. Proces »zelenitve« javnega naročanja se je v evropskem prostoru pričel v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja. Od takrat je Evropska unija sprejela vrsto političnih, pa tudi zakonskih dokumentov, ki urejajo vključevanje okoljskega vidika v procese javnega naročanja. Pomembno vlogo pri razvoju zelenega javnega naročanja je imelo Sodišče Evropske unije, ki je s sodbama v zadevah Concordia Bus ter ENV in Wienstrom pomembno vplivalo na vključevanje okoljskega vidika v sekundarni pravni okvir javnega naročanja v Evropski uniji. Interpretacijo sodišča iz omenjenih sodb sta prevzeli tudi Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju in Direktiva Sveta 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev, ki predstavljata normativni okvir zelenega javnega naročanja v Evropski uniji. Slovenija je zakonsko ureditev javnega naročanja harmonizirala z evropsko s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki predstavlja pravno podlago za vključevanje okoljskega vidika v javno naročanje v RS. Najpomembnejša politična dokumenta Evropske unije na področju zelenega javnega naročanja sta Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP) ter sporočilo Javno naročanje za boljše okolje, ki podajata smernice in orodja za pospešeno uvajanje zelenega javnega naročanja v evropskem prostoru. Na podlagi sporočila Javno naročanje za boljše okolje je Evropska komisija pripravila priročnik za zeleno javno naročanje (European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit) in vzpostavila postopek za določanje skupnih evropskih okoljskih kriterijev zelenega javnega naročanja. Leta 2009 je Vlada RS sprejela Nacionalni akcijski načrt zeleno javno naročanje 2009-2012, v katerem je predvidela tudi sprejem uredbe o zelenem javnem naročanju. Uredba o zelenem javnem naročanju je bila na podlagi 39. člena ZJN-2 sprejeta konec leta 2011, od takrat pa je bila že štirikrat spremenjena. Sprejem uredbe je v slovenskem prostoru med javnimi naročniki, pa tudi med ponudniki dvignil kar nekaj prahu, saj je uvedla številne novosti, ki zahtevajo spremembo v utečenih postopkih javnega naročanja in tehnološko prilagoditev ponudbe. Uredba temelji na priročniku Evropske komisije, sledi vsebini in ciljem sporočila Javno naročanje za boljše okolje in uvaja obvezno zeleno javno naročanje za 11 skupin izdelkov in storitev, obenem pa je izvedbena pomoč javnim naročnikom pri vnašanju okoljskih zahtev v javno naročanje. 3 Ključne besede: javno naročanje, sekundarne politike javnega naročanja, zeleno javno naročanje, Uredba o zelenem javnem naročanju. 4 SUMMARY Green Public Procurement (GPP) is defined as a process whereby public procurers seek to procure goods, services and works with a reduced environmental impact throughout their life cycle when compared to goods, services and works with the same primary function that would otherwise be procured. In Europe the process of »greening« public procurement began in the early 90s of the 20th century. From then on the European Union has adopted several policies as well as legal documents governing the integration of environmental considerations in the public procurement processes. The Court of Justice of the European Union played an important role in development of GPP. Judgements of the Court in cases Concordia Bus and ENV and Wienstrom had a significant impact on the integration of environmental considerations in secondary legal framework of public procurement in the European Union. The interpretation of the Court from the mentioned judgements was also taken over by the Directive 2004/17/ES coordinating the procurement procedures of entities operating in the water, energy, transport and postal services sectors and also the Directive 2004/18/ES on the coordination of procedures for the award of public works contracts, public supply contracts and public service contracts, which represent a normative framework of GPP in the European Union. Slovenia's regulation of public procurement was harmonized with the acquis communautaire with the adoption of the Public Procurement Act (ZJN-2), which provides the legal basis for the inclusion of environmental considerations into public procurement in the Republic of Slovenia. The most important European Union policies in the field of GPP are Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan (2008) and Communication “Public procurement for a better environment” (2008), which provide guidelines and tools for accelerating implementation of the GPP in Europe. On the basis of the Communication “Public procurement for a better environment” the European Commission prepared a Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit and established the procedure for a definition of common European environmental criteria of GPP. In the year 2009 the Government of RS adopted the National action plan for GPP 2009 – 2012, which provided for the adoption of a decree on GPP. The Decree on Green Public Procurement was adopted on the basis of Article 39 of ZJN-2 in the end of 2011, and has been changed four times since then. The adoption of the Decree in Slovenia has raised quite some dust among public procurers and also among suppliers, because it introduced numerous novelties, which require modification of the known public procurement practice and technological adjustment of the offer. The Decree is based on the European Commission GPP Training Toolkit and follows the content and objectives of the Communication “Public procurement for a better environment”. It introduces a mandatory GPP for eleven groups of products and services, and 5 represents a support for public procurers in bringing environmental consideration in public procurement. Key words: public procurement, public procurement secondary policies, green public procurement (GPP), Decree on Green Public Procurement. 6 KAZALO 1 Uvod ................................................................................................................................. 9 2 Splošno o zelenem javnem naročanju ......................................................................... 11 2.1 Definiranje pojma zelenega javnega naročanja ..................................................... 11 2.2 Okoljski instrumenti v zelenem javnem naročanju ................................................ 12 3 Politike s področja zelenega javnega naročanja v Evropski uniji ............................ 15 3.1 Začetne politične iniciative Evropske unije ........................................................... 15 3.2 Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP) .......................................................................................... 18 3.3 Sporočilo Javno naročanje za boljše okolje ........................................................... 19 4 Pravni viri zelenega javnega naročanja v Evropski uniji ......................................... 21 4.1 Mednarodni sporazumi .......................................................................................... 21 4.2 Načela v primarnem pravu Evropske unije ............................................................ 23 4.3 Sodna praksa Sodišča Evropske unije.................................................................... 24 4.4 Direktiva 2004/17/ES in Direktiva 2004/18/ES .................................................... 31 5 Zakonodaja in politike na področju zelenega javnega naročanja v Sloveniji ......... 34 5.1 Strateški dokumenti in politike zelenega javnega naročanja ................................. 34 5.2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) ....................................................................... 36 5.3 Uredba o zelenem javnem naročanju s spremembami ........................................... 38 6 Vključitev okoljskega vidika v izvedbo javnega naročila ........................................ 43 6.1 Predrazpisna faza zelenega javnega naročila ......................................................... 43 6.2 Naslov in opis predmeta javnega naročila ............................................................. 45 6.3 Tehnične specifikacije............................................................................................ 46 6.4 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in izbor ponudnikov ...................................... 49 6.5 Merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe ............................................................... 51 6.6 Določila pogodbe o izvedbi naročila ..................................................................... 54 7 7 Zeleno javno naročanje po izbranih področjih .......................................................... 56 7.1 Zeleno javno naročanje električne energije ........................................................... 56 7.2 Zeleno javno naročanje stavb ................................................................................. 58 8 Zaključek ....................................................................................................................... 65 9 Viri in literatura ............................................................................................................ 67 10 Priloge ............................................................................................................................ 72 8 1 Uvod Nabava javnega sektorja poteka po formaliziranem in pravno urejenem postopku javnega naročanja. Primarna politika normativnega urejanja in izvajanja javnega naročanja od nekdaj zasleduje vodilo »best value for money« pri čemer kot edino merilo upošteva le ceno predmeta javnega naročila. To je povsem razumljivo, saj se pri javnem naročanju porablja denar davkoplačevalcev, zato mora biti nabava javnega sektorja primarno gospodarna in stroškovno učinkovita. Vendar pa se od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja v Evropski uniji vse bolj uveljavljajo tudi okoljska, socialna in druge horizontalne oziroma sekundarne politike javnega naročanja, ki poleg cene zasledujejo tudi okoljske, socialne in druge cilje. Glavni cilj okoljske sekundarne politike javnega naročanja v Evropski uniji je zmanjšati negativni vpliv nabave javnega sektorja na okolje. Javna naročila, ki zasledujejo cilje okoljske sekundarne politike, zato izbirajo ekološko ustrezne izdelke in storitve, ki pa imajo praviloma višjo ceno. Vendar pa okoljska sekundarna politika javnega naročanja ni nezdružljiva s primarno politiko oziroma z učinkovito in racionalno porabo javnih finančnih sredstev. Način javnega naročanja, ki združuje primarno in okoljsko sekundarno politiko javnega naročanja, okoljske vplive blaga, storitev oziroma gradenj, upošteva tudi s stroškovnega vidika in pri ocenitvi stroška predmeta javnega naročila poleg nabavne cene upošteva tudi stroške v celotnem življenjskem krogu predmeta naročila, torej tudi obratovalne in vzdrževalne stroške, stroške razgradnje, odlaganja in tako dalje. Ta način javnega naročanja, ki ga lahko imenujemo tudi zeleno javno naročanje, omogoča, da preko instituta ekonomsko najugodnejše ponudbe javni naročnik nabavi izdelke in storitve z najnižjimi stroški v celotni življenjski dobi in z najmanjšim okoljskim vplivom. Zelena javna naročila imajo velik potencial vpliva na proizvodne in potrošne vzorce in procese. Javni sektor Evropske unije po nekaterih ocenah za javna naročila vsako leto porabi skoraj petino BDP oziroma 2 milijardi evrov za nakup izdelkov, kot so: elektronska pisarniška oprema, pohištvo, papir, vozila, hrana, oblačila, elektrika, čistila oziroma za storitve kot so vzdrževanje in gradnja stavb, voznega parka, čiščenje prostorov, ipd. in tako predstavlja pomemben faktor povpraševanja oziroma vpliva na ponudbo trga. Z uvedbo okoljskega vidika v javno naročanje javni sektor lahko spodbudi rabo novih, okolju prijaznejših izdelkov in usmeri potrošnjo pa tudi raziskave v inovacije v smeri razvoja zelenih izdelkov ter novih okoljskih tehnologij. 9 Javno naročanje je ena izmed prioritet, ki jih ureja politika enotnega notranjega trga Evropske unije. Normativna ureditev javnega naročanja in s tem tudi zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji je zato izrazito vpeta v evropsko pravno ureditev. V diplomski nalogi bom zato najprej predstavila politiko Evropske unije in razvoj zelenega naročanja. Razčlenila bom evropski normativni okvir zelenega javnega naročanja in predstavila sodno prakso ter vpliv Sodišča Evropske unije na razvoj zelenega javnega naročanja. V osrednjem delu diplomske naloge pa se bom osredotočila na pravno ureditev zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji in preučila skladnost slovenske pravne ureditve z evropsko. Predstavila bom slovenske programske dokumente, ki omenjajo zeleno javno naročanje, in analizirala pravne podlage za vključevanje okoljskega vidika v postopke javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Predstavila bom različne možnosti za vključevanje okoljskega vidika v postopek izvedbe javnega naročila in specifike zelenega javnega naročanja posameznih skupin storitev oziroma izdelkov, za katere je zeleno javno naročanje obvezno. V nalogi bom skušala izpostaviti tudi nekatere probleme, s katerimi se srečujejo javni naročniki in ponudniki pri izvajanju zelenega javnega naročanja v Sloveniji. 10 2 Splošno o zelenem javnem naročanju 2.1 Definiranje pojma zelenega javnega naročanja Zasledimo več poimenovanj 1 in opredelitev zelenega javnega naročanja. 2 Evropska komisija je pojem zelenega javnega naročanja opredelila v sporočilu »Javna naročila za boljše okolje«3 kot proces, v katerem javna uprava kupuje takšno blago ali naroča takšne storitve in dela, ki imajo manjši vpliv na okolje skozi celoten življenjski krog, če jih primerjamo z blagom in storitvami, ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funkcije. 4 Definicijo zelenega naročanja najdemo tudi v slovenski zakonodaji v Uredbi za zeleno javno naročanje.5 Uredba zeleno javno naročanje zelo podobno kot Evropska komisija definira kot naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2)6 ali Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS)7 naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti. Slovenija je tako ena izmed šestih držav, ki zeleno javno naročanje definirajo v kakšnem izmed normativnih aktov. 8 Zeleno javno naročanje v Evropski uniji je najbolj razširjeno v Avstriji, Danski, Finski, Nemčiji, Nizozemski, Švedski in Veliki Britaniji (Green7)9. 1 Pojavljajo se poimenovanja: environmentally responsible procurement; green public procurement; green public purchasing. 2 Poleg poimenovanja zeleno javno naročanje oziroma green public procurement – GPP v izvirniku se pojavljajo še poimenovanja environmentally responsible procurement; green public purchasing, za vse pa je značilno vključevanje okoljske sekundarne politike v postopke javnega naročanja. 3 Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final). 4 Prevod definicije je podan v Akcijskem načrtu za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012. 5 Uredba o zelenem javnem naročanju, Ur.l. RS, št. 102/2011, Spremembe: 18/2012, 24/2012, 64/2012, 2/2013. 6 Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2), Ur.l. RS, št. 12/2013- uradno prečiščeno besedilo. 7 Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS): Ur.l. RS, št. 72/2011-uradno prečiščeno besedilo, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26, 90/2012. 8 Poleg Slovenije še Danska, Francija, Italija, Japonska, Luksemburg (Vir: OECD Government at a Glance Public Procurement, 43. Special feature: Green procurement (podatek velja za leto 2011). (dostopno na: http://www.oecd-ilibrary.org/governance/government-at-a-glance-2011_gov_glance-2011-en) 9 Price Waterhouse Coopers: Collection of statistical information on Green PublicProcurement in the EUReport on data collection results (2009) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statistical_information.pdf). 11 Pojem zelenega javnega naročanja se nekoliko razlikuje od koncepta »trajnostno javno naročanje« - Sustainable public procurement (SPP), ki ga razvija UNEP v sodelovanju z UNDESA. Trajnostno javno naročanje je definirano 10 kot »proces, v katerem organizacije zadovoljijo svoje potrebe po blagu, storitvah in gradnjah na način, ki dosega vrednost v finančnem (denarnem) smislu, na podlagi celotne življenjske dobe v smislu ustvarjanja koristi, ne samo za organizacijo, temveč tudi za družbo in gospodarstvo, hkrati pa zmanjšujejo škodljive vplive na okolje«.11 Iz definicije je razvidno, da trajnostno javno naročanje izhaja iz tristebrne paradigme trajnostnega razvoja in poleg okoljskih in gospodarskih vplivov upošteva tudi družbene vplive javnih naročil. Za namen te diplomske naloge se bom omejila na preučevanje zelenega javnega naročanja. 2.2 Okoljski instrumenti v zelenem javnem naročanju 2.2.1 Ocena stroškov v celotni življenjski dobi - Life Cycle Costing (LCC) Life Cycle Costing (LCC metoda) ali metoda ocenjevanja stroškov v celotni življenjski dobi je, kot že ime pove, metoda ocenjevanja stroškov blaga, storitve ali gradnje, skozi celotno predvideno življenjsko dobo. Metoda v izračun stroškov vključi: - stroške nakupa, najema ali zakupa, vključno z morebitnimi premijami, pristojbinami, provizijami in drugimi oblikami plačil, - stroške uporabe in delovanja, vključno s stroški potrošnega materiala - stroške vzdrževanja, - stroške, ki nastopijo po prenehanju uporabe blaga, stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ali po končanem izvajanju storitve, vključno s stroški odstranitve, razgradnje in sanacije, - zunanje okoljske stroške, oziroma eksternalije.12 10 Definicija Task Force on Sustainable public procurement. Task Force on Sustainable public procurement je eno izmed teles, ki sodeluje v programu (Framework of Programmes on Sustainable Consumption and Production), imenovanem tudi The Marrakech process on SCP, ki ga vodi UN Department of Economic and Social Affairs (UNDESA) and the United Nations Environment Programme (UNEP). Vir: Marrakech Task Force on Sustainable Public Procurement Brochure (2011) (dosegljivo na: http://www.unep.fr/SCP/procurement/docsres/ProjectInfo/MTF_Flyer_A4_Ansicht.pdf). 11 “A process whereby organisations meet their needs for goods, services, works and utilities in a way that achieves value for money on a whole life basis in terms of generating benefits not only to the organisation, but also to society and the economy, whilst minimising damage to the environment.« 12 3. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju. 12 2.2.2 Znak za okolje Znak za okolje je oznaka, ki jo lahko pridobi izdelek ali storitev, če izpolnjuje določene okoljske zahteve oziroma merila. Izpolnjevanje okoljskih zahtev presojajo posebne skupine neodvisnih strokovnjakov, ki so pooblaščene za certifikacijo. Okoljske zahteve in merila, na katerih temeljijo posamezni znaki, so javno dostopne. Znaki so lahko, glede na prostor podeljevanja, nacionalni, evropski, večnacionalni ipd. Ločimo znak za okolje tipa I, II in III. Znak za okolje tipa I: je prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljske prednosti določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev okoljskega znaka tipa I temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih. Podeljuje ga državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je bila v skladu s standardom SIST EN 45011 ali Vodnikom ISO 65 (Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov) akreditirana za potrditev uporabe določenega okoljskega znaka tipa I.13 Primeri znaka tipa I so: Ecolabel – evropski znak za okolje, poznan tudi kot okoljska marjetica, Nordic Ecolabel, Der Blaue Angel. Znak za okolje tipa II ali samodeklaracija je oznaka, s katero proizvajalec sam deklarira okoljske lastnosti izdelka. Običajno te lastnosti izdelka proizvajalec označi s piktogramom.14 Znak za okolje tipa III ali okoljska deklaracija za proizvode (EPD): je prostovoljna okoljska oznaka, ki količinsko oziroma vrednostno opredeljuje okoljske vplive določenega blaga, storitve ali gradnje. Oznaka je deklaratornega značaja in omogoča z visoko stopnjo zaupanja predstaviti okoljske lastnosti proizvoda. Navedbe proizvajalca o okoljskih vplivih posameznega blaga, storitve ali gradnje preveri neodvisna institucija (EPD standard ISO 14025, verifikacija po ISO 14040 in ISO 14020). 15 13 4. točka, 3. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju. Znaki tipa II niso zajeti v Uredbi o zelenem javnem naročanju. Več o tem v poglavju 5.3. 15 6. točka 3. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju. 14 13 Slika 1: Znaki za okolje tipa I 2.2.1 Sistem okoljskega ravnanja Sistem okoljskega ravnanja je prostovoljni sistem ravnanja organizacije ali posameznika, ki se vzpostavi po standardu ISO 14001, shemi EMAS ali drugem standardu ali shemi. Sistem je sestavni del celotnega sistema vodenja, organizacijske strukture, postopkov planiranja, delovnih procesov, razvojnih virov in odgovornosti. Sistem okoljskega ravnanja vodi k izvajanju, doseganju, nadzorovanju ter vzdrževanju okoljske politike organizacije in obvladovanju njenih okoljskih vplivov.16 16 3. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju 14 3 Politike s področja zelenega javnega naročanja v Evropski uniji Proces »zelenitve« javnega naročanja je razmeroma nov pojav, ki se je v Evropski uniji pričel v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja. Od takrat je Evropska unija sprejela vrsto političnih pa tudi zakonskih dokumentov, ki poleg primarnih, zasledujejo tudi cilje sekundarnih politik in omogočajo dejansko vključevanje okoljskih zahtev v procese javnega naročanja. Na ozelenitev postopkov javnega naročanja je nedvomno vplival proces integracije okoljskih politik17. Zahteva po integraciji okoljskih politik je bila sprejeta v primarno pravo Evropske unije z Amsterdamsko pogodbo 18 leta 1997, sedaj pa je zapisana v 11. členu 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije. 3.1 Začetne politične iniciative Evropske unije Zeleno javno naročanje kot tržni instrument se je razvilo v okviru procesa integracije okoljskega vidika v sektorsko politiko enotnega notranjega trga unije,20 katerega del je tudi politika javnega naročanja21. Že v letu 1996 je Evropska komisija izdala Zeleno knjigo o javnem naročanju (1996),22 v kateri v 7. poglavju nakaže možnosti za ozelenitev javnega naročanja v Evropski uniji. V Strategiji trajnostnega razvoja (2001)23 Evropska komisija potrdi pomembnost vključevanja okoljskega vidika v postopke javnega naročanja in zada državam članicam premislek o možnostih spodbujanja razvoja in potrošnje okolju prijaznih izdelkov in storitev s pomočjo javnega naročanja. Pomemben mejnik v postopku »ozelenitve« javnega naročanja v Evropski uniji predstavlja Razlagalno sporočilo Evropske komisije o vključevanju okoljskih vidikov v 17 Environemntal policy integration – EPI (več o tem v poglavju 4). Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte, Uradni list Evropske unije C 340 (10.11.1997). 19 Zahteve varstva okolja je treba vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. (11. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije). 20 Začetek procesa integracije okoljskega vidika na področju politike skupnega enotnega trga predstavlja Sporočilo Evropske komisije: Communication from the Comission to the European Parliment and the Council, "Single market and the Environment«, COM (1999) 263 final, Bruselj 1999/06/08. 21 J. P. Garcia: Public Policies and Environmental Issues in International Public Procurement, V: Jean Monnet Working Paper Series - Environment and Internal Market (2012), str. 5 (dostopno na: http://www.desadeleer.eu). 22 Green Paper - Public Procurement in the European Union: Exploring the Way Forward COM (96) 583. 23 Communication from the Commission, A Sustainable Europe for a Better World: A European Union Strategy for Sustainable Development, COM (2001) 264 final. 18 15 javno naročanje (2002),24 v katerem je pojasnjeno, na kakšen način se lahko okoljski vidik v tedanjem normativnem okviru25 vključuje v vse faze postopka javnega naročanja. Sporočilo poda konkretne predloge, kako vključiti okoljski vidik v opis predmeta javnega naročanja, v zahtevane tehnične specifikacije, med pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, v merila za ocenjevanje in izbor najugodnejše ponudbe in v samo pogodbo za izvedbo javnega naročila. Zeleno javno naročanje je omenjeno tudi v Šestem okoljskem akcijskem programu EU (2002-2012), 26 v katerem je za doseganje okoljskih ciljev predviden tudi ukrep: »pospeševanje politike zelenih javnih naročil, da se dovoli upoštevanje okoljskih značilnosti in možna integracija okoljskega življenjskega cikla, vključno s fazo proizvodnje, zadevami v postopkih javnih naročil, pri čemer se spoštujejo pravila o konkurenci in notranjem trgu Skupnosti, s smernicami o najboljši praksi, ter začetek pregleda zelenih javnih naročil v institucijah Skupnosti«27. Ukrep iz programa je podrobno razdelan v Sporočilu o integrirani politiki do proizvodov (2003). Evropska Komisija v Sporočilu o integrirani politiki do proizvodov (2003) 28 izrecno poudari pomen zelenih javnih naročil za doseganje okoljskih ciljev in priporoči konkretne ukrepe za pospešitev uvajanja zelenega javnega naročanja. Navede, da je potrebno preučiti, v kakšni meri se posamezne države članice že poslužujejo zelenega javnega naročanja, in oceniti potencialni vpliv zelenega javnega naročanja na okolje. Državam članicam priporoči naj do 2006 pripravijo nacionalne akcijske načrte, v katerih naj predvidijo konkretne cilje in ukrepe za ozelenitev javnega naročanja. 29 Akcijski načrti za članice sicer niso pravno obvezujoči, vendar pa s sprejetjem akcijskega načrta država članica izkaže določeno mero politične motiviranosti za ozelenitev nacionalne zakonodaje javnega naročanja. Poleg 24 Commission Interpretative Communication on the Community law applicable to public procurement and the possibilities for integrating environmental considerations into public procurement (Commission Proposal COM (2002) 274 final) - Razlagalno sporočilo Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki se upošteva pri javnem naročanju, in možnostih, da se okoljski vidiki vključijo v postopke javnih naročil (COM (2002) 274 konč. 25 Takratna zakonodaja Evropske unije ni izrecno predvidevala vključevanja okoljskih zahtev v postopke javnega naročanja. 26 Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions On the sixth environment action programme of the European Community 'Environment 2010: Our future, Our choice' - The Sixth Environment Action Programme COM (2001) 0031 final. 27 Šesti okoljski akcijski program: 3. člen, 6. točka. 28 Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Integrated Product Policy - Building on Environmental Life-Cycle Thinking COM (2003) 0302 final. 29 Slovenija je Akcijski načrt za zeleno javno naročanje sprejela šele 21.5.2009. Več o tem v poglavju 5.5.1. 16 akcijskih načrtov državam članicam predlaga ukrepe za informiranje javnosti, vključno s pripravo priročnika za zeleno javno naročanje, spletno bazo izdelkov in spletno stran, ki bi nudila informacije o zelenem javnem naročanju30. V letu 2004 je Evropska komisija izdala Akcijski načrt za okoljske tehnologije (ETAP) 31 z namenom spodbujanja razvoja in uporabe okoljskih tehnologij. V akcijskem načrtu Komisija poudari pomen zelenega javnega naročanja pri spodbujanju razvoja okoljskih tehnologij in izpostavi njegov potencial vpliva na izboljšanje pogojev na trgu. Akcijskemu načrtu sledi poročilo 32 o izvajanju načrta v letih 2004-2006, v katerem Komisija izpostavi prioritetne ukrepe za prihodnje obdobje in znova poudari, da bo v prihodnje potrebno v akcijskih načrtih določiti cilje in merila uspešnosti za pospeševanje zelenih javnih naročil ter pripraviti navodila in praktična orodja za javne naročnike.33 Obnovljena strategija EU za trajnostni razvoj 34 iz leta 2006 omenja zeleno javno naročanje v okviru prioritete trajnostne porabe in proizvodnje in postavlja cilj do leta 2010 na nivoju Evropske unije doseči enako povprečno raven izvajanja zelenih javnih naročil kot so jo tedaj dosegale najbolj uspešne države članice. Najpomembnejša politična dokumenta Evropske unije na področju zelenega javnega naročanja pa sta Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP) 35 ter sporočilo Javno naročanje za boljše okolje, 36 ki podata smernice in orodja za pospešeno uvajanje zelenega javnega naročanja v Evropski uniji. 30 Sporočilo o integrirani politiki do proizvodov - Box 3 (2003), str. 12. Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Stimulating technologies for sustainable development: an environmental technologies action plan for the European Union" COM (2004) 38 final - ETAP. 32 Report of the Environmental TechnologiesAction Plan (2005–2006) (Commission Communication SEC (2007) 413) – ETAP. 33 C. Leire, O. Mont, C. Dalhammar: Green Procurement Policies and Practices, V: Handbook of Environmental Policy (2010), str. 53. 34 Review of the EU Sustainable Development Strategy (EU SDS) Council of the European Union Brussels, 9 June 2006. 35 Communication from the Commission - Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan 2008 COM (2008) 397 final. 36 Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final. 31 17 3.2 Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP) S sprejetjem direktiv javnega naročanja37 v letu 2004 je Evropska unija uredila legislativni okvir za izvajanje zelenega javnega naročanja, vendar pa je sprejetje direktiv odprlo vrsto konkretnih vprašanj glede izvajanja zelenih javnih naročil. Glede na izsledke študije,38 ki je preučila tedanje izvajanje zelenega javnega naročanja v državah članicah Evropske unije bi morala Evropska komisija države članice bolje informirati in pripraviti usposabljanja za izvajalce zelenega javnega naročanja. Prav tako pa bi morala odpraviti pravne nejasnosti zakonodaje, utrditi politično podporo v državah članicah in pripraviti akcijske načrte z konkretnimi zastavljenimi cilji izvajanja.39 Kot odgovor na te izzive je Evropska komisija leta 2008 objavila Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP), ki ga spremlja tudi sporočilo Javno naročanje za boljše okolje.40 V akcijskem načrtu je Komisija zagotovila, da bo javnim naročnikom držav članic pomagala pri uvajanju zelenega javnega naročanja in v ta namen razvila smernice in orodja v pomoč izvajanju zelenega javnega naročanja. Komisija je predvidela tudi oblikovanje okvirnih ciljev in zagotovitev vzorcev razpisnih pogojev, ki so v skladu z zakonodajo notranjega trga. Obljubila je tudi oblikovanje postopka, v katerem bi sodelovale vse države članice, v okviru katerega bodo opredeljena in dogovorjena skupne okoljske zahteve za zelena javna naročila za posamezne skupine izdelkov in storitev. Predvideni ukrepi iz akcijskega načrta so bili podrobneje razdelani v sporočilu Javno naročanje za boljše okolje. 37 V letu 2004 sta bili sprejeti Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. Več o tem v poglavju 4.4. 38 Green Public Procurement in Europe: Conclusions and recommendations (2006) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/take_5.pdf). 39 European Comission, DG Environment: GPP - Policy framework (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_policy_en.htm). 40 Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final. 18 3.3 Sporočilo Javno naročanje za boljše okolje Sporočilo Javno naročanje za boljše okolje je najbolj izčrpen politični dokument Evropske unije na področju zelenega javnega naročanja. V sporočilu Evropska komisija definira zeleno javno naročanje in predlaga cilj, da naj bo do leta 2010 v državah članicah skupno v povprečju »zelenih« vsaj polovica javnih naročil. 41 Za izpolnitev cilja Komisija predlaga sveženj ukrepov za pospešitev uvajanja zelenega javnega naročanja. Sporočilo pa vsebuje tudi smernice kako z zelenim javnim naročanjem zmanjšati negativne vplive javne porabe na okolje in kako spodbujati inovacije okolju prijaznih izdelkov in storitev. Glavni namen sporočila Javno naročanje za boljše okolje je odpraviti ovire, s katerimi se srečujejo javni naročniki pri izvajanju zelenega javnega naročanja. V ta namen Evropska komisija v sporočilu razdela več ukrepov, ki jih je navedla že v akcijskem načrtu AN SCP/SIP in jih nato pojasni v spremljevalnem dokumentu42 sporočila. Ukrepi, ki jih Komisija navaja v sporočilu, so: - določitev skupnih kriterijev za zelena javna naročila, - informiranje o ocenjevanju stroškov izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu (LCC - Life Cycle Costing), - priprava pravnih smernic za izvajanje zelenih javnih naročil, - spodbujanje politične podpore zelenemu javnemu naročanju.43 3.3.1 Skupni kriteriji zelenega javnega naročanja Določitev skupnih okoljskih zahtev za zeleno javno naročanje na evropski ravni javnim naročnikom olajšuje izvajanje zelenega javnega naročanja, s pravnega vidika pa zmanjšanje tveganja izkrivljanja trga in omejevanja konkurence. V času izdaje sporočila je bilo za zeleno javno naročanje izoblikovanih omejeno število okoljskih zahtev, ki so bile primerne za vključitev v razpisno dokumentacijo. Poleg tega so se okoljske zahteve med seboj na nacionalni ravni zelo razlikovale, kar je ustvarjalo pravno negotovost. Evropska komisija je 41 Communication from the Commission - Public procurement for a better environment of 16 July 2008, COM (2008) 400 final. Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final), str 8. 42 Commission staff working document accompanying the Communication Public procurement for a better environment SEC (2008) 2126. 43 European Comission, DG Environment: GPP – Policy framework (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/gpp_policy_en.htm). 19 zato leta 2008 objavila Priročnik za usposabljanje javnih naročnikov 44 s preliminarnim seznamom skupnih evropskih okoljskih zahtev za zeleno javno naročanje. Okoljske zahteve so bile oblikovane deloma na osnovi zahtev evropskih in nacionalnih znakov za okolje in deloma na podlagi informacij, zbranih od zainteresiranih strani iz industrije in civilne družbe.45 V sporočilu Komisija določi deset prioritetnih skupin46 izdelkov oziroma storitev, ki so zaradi okoljskih lastnosti in drugih značilnostih najprimernejša za izvajanje zelenega javnega naročanja. 47 Evropska komisija v sporočilu predlaga formalizacijo postopka za določanje skupnih okoljskih kriterijev in določi dva osnovna tipa okoljskih zahtev za zeleno javno naročanje: temeljne okoljske zahteve in priporočila.48 Na podlagi tega predloga se kasneje razvije standardiziran postopek, za razvoj in revizijo skupnih okoljskih kriterijev zelenega javnega naročanja, ki ga sedaj vodi Inštitut za tehnološka predvidevanja (IPTS) Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC).49 Skupne okoljske zahteve Evropske unije za zelena javna naročila so oblikovana na način, da jih je mogoče neposredno vključiti v razpisno dokumentacijo in vsebujejo informacije o metodah preverjanja.50 Evropska unija redno širi nabor kategorij produktov in storitev za katere se določajo skupni okoljski kriteriji. Trenutno so skupni okoljski kriteriji na voljo za 21 skupin izdelkov oz. storitev. Okoljske zahteve se redno posodabljajo in prevajajo v vse uradne jezike Evropske unije. 51 44 European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit (2008) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/toolkit_en.htm). 45 Public procurement for a better environment (2008), str. 5- 6. 46 1. gradbeništvo; 2. hrana in gostinske storitve; 3. vozila in prevozne storitve; 4. energija; 5. elektronska pisarniška oprema; 6. tekstilni izdelki; 7. papir in tiskarske storitve; 8. pohištvo; 9. čistilna sredstva in storitve; 10. oprema v zdravstvu. (Vir: Public procurement for a better environemnt (2008), str. 7). 47 Public procurement for a better environment (2008), str. 5 -7. 48 To tipologijo prenaša v slovenski pravni red Uredba o zelenem javnem naročanju (Ur. l. RS št.102/2011). Več o tem v poglavju 5.3 Uredba o zelenem javnem naročanju. 49 Institute for Prospective Technological Studies (IPTS) of the European Commission's Joint Research Centre (JRC). 50 Na osnovi enotnih okoljskih zahtev Evropske unije s prilagoditvijo nacionalnim specifikam so oblikovane tudi okoljske zahteve iz prilog Uredbe o zelenem javnem naročanju. 51 Na podlagi enotnih okoljskih kriterijev so bile določene tudi okoljske zahteve slovenske Uredbe o zelenem naročanju, ki je predstavljena v poglavju 5.3. 20 4 Pravni viri zelenega javnega naročanja v Evropski uniji V pričujočem poglavju bodo predstavljeni mednarodni sporazumi, evropski primarni in sekundarni pravni viri zelenega javnega naročanja v Evropski uniji, ki so obenem tudi pravni okvir slovenske zakonodaje zelenega javnega naročanja. Zelo pomemben vir, predvsem v razvoju zelenega javnega naročanja, pa je tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki je s svojimi odločitvami pomembno vplivala na uveljavitev vključevanja okoljskega vidika v javno naročanje. 4.1 Mednarodni sporazumi 4.1.1 Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih Evropska unija in vse države članice so članice Svetovne trgovinske organizacije in podpisnice Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o zagotavljanju poštene mednarodne konkurence za javna naročila, tako imenovanega Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih52. Sporazum o javnih naročilih je začel veljati leta 1996, kot priloga k Sporazumu STO. Evropska unija kot stranka sporazuma je vsebino zavezujočega sporazuma prenesla 53 v aquis communitare, s čimer je vsebina postala zavezujoča tudi za vse države članice.54 Sporazum sicer na nobenem mestu ne omenja okoljskega vidika v javnem naročanju, vendar pa je v preambuli sporazuma poudarjena nujnost zasledovanja načela trajnostnega razvoja ter varovanja in ohranjanja okolja. Zato za sporazum velja, da javnim naročnikom omogoča vključevanje objektivnih in preverljivih okoljskih zahtev, v kolikor so te v skladu z načeli sporazuma, še posebej z načeloma transparentnosti in nediskriminatornosti. Vključevanje okoljskih zahtev je v praksi možno pri opredelitvi tehničnih specifikacij 52 Agreement on Government Procurement (GPA) (dostopno na: http://www.wto.org/english/tratop_e/gproc_e/gp_gpa_e.htm). 53 Council Decision 94/800/EC of 22 December 1994 concerning the conclusion on behalf of the European Community, with regard to matters within its competence, of the agreements reached in the Uruguay Round multilateral negotiations (1986-1994). 54 European Comission, DG Environment: GPP - International policy framework (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/international_policy_en.htm). 21 (vključno z opredelitvijo postopkov in načinov proizvodnje) in pri merilih za izbor ponudnika.55 Zasledovanje okoljskih ciljev v postopkih javnega naročanja pa izrecno omogoča revizija Sporazuma, 56 sprejeta marca 2012, ki pa še ni stopila v veljavo. Po reviziji sporazuma je vključevanje okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja izrecno predvideno. Okoljske zahteve lahko javni naročniki v postopek javnega naročanja vključijo v skladu s 6. točko 10. člena sporazuma 57 v tehnične specifikacije in v skladu s členom z 9. točko 10. člena sporazuma58 med merila za izbor ponudnika. 4.1.2 UNCITRAL59 Modelni zakon o javnem naročanju Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo je leta 1994 sprejela Modelni zakon o javnih naročilih glede blaga, konstrukcij in storitev.60 Modelni zakon, ki za članice sicer ni zavezujoč, oziroma je zgolj priporočilne narave, je bil sprejet predvsem zaradi neurejenosti zakonodaje javnega naročanja v nekaterih državah. V tem modelnem zakonu še ne najdemo določb, ki bi omogočale vključevanja okoljskega vidika v javno naročanje. Komisija pa je v letu 2011 sprejela nov modelni zakon, ki je nadomestil prejšnjega, z naslovom Modelni zakon o javnem naročanju.61 Novi modelni zakon že vključuje možnost vključevanja okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja.62 55 European Comission, DG Environment: GPP- International policy framework (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/international_policy_en.htm). 56 Decision on the Outcomes of the Negotiations under Article XXIV:7 of the Agreement on Government Procurement (GPA/113). 57 6. točka 10.člena: For greater certainty, a Party, including its procuring entities, may, in accordance with this Article, prepare, adopt or apply technical specifications to promote the conservation of natural resources or protect the environment. 58 9. točka 10. člena: The evaluation criteria set out in the notice of intended procurement or tender documentation may include, among others, price and other cost factors, quality, technical merit, environmental characteristics and terms of delivery. 59 United Nations Commission on International Trade Law - Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo. 60 UNCITRAL Model Law on Procurement of Goods, Construction and Services (1994) (dostopen na strani: http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/procurement_infrastructure/1994Model.html). 61 UNCITRAL Model Law on Public Procurement (2011) (dostopen na strani: http://www.uncitral.org/uncitral/uncitral_texts/procurement_infrastructure/2011Model.html). 62 S. Arrowsmith et al.: EU Public Procurement Law (2011), str. 302. 22 Okoljske zahteve lahko javni naročnik, v skladu z 2.(a) točko 9. člena vključi v pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika,63 v kolikor meni, da je to primerno in ustrezno glede na okoliščine določenega javnega naročila. V skladu z 2.(b) točko 11. člena pa so okoljske zahteve lahko vključene tudi med merila za ocenjevanje ponudb, ki se nanašajo na predmet javnega naročila.64 4.2 Načela v primarnem pravu Evropske unije V Pogodbah65 zeleno javno naročanje ni izrecno omenjeno. Za javno naročanje in s tem seveda tudi za zeleno javno naročanje, pa veljajo pravna načela Pogodb, zlasti načelo prostega pretoka blaga, 66 načelo svobode ustanavljanja 67 in načelo svobode opravljanja storitev. 68 Pogodba o Evropski skupnosti z omenjenimi načeli zasleduje osnovni cilj evropskega pravnega reda, odprtje trga med državami članicami tudi na področju javnega naročanja. Iz naštetih osnovnih načel so se, predvsem s sodno prakso Sodišča Evropske unije, razvila tudi bolj specifična načela javnega naročanja, ki jih je potrebno upoštevati tudi pri zelenem javnem naročanju. To so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti. 69 Načela so med seboj enakovredna in jih je potrebno upoštevati skozi celoten postopek oddaje javnega naročila. Tudi pri vključevanju okoljskega vidika v javno naročanje je zato potrebno upoštevati vsa zgoraj našteta načela in paziti, da katero od načel ni kršeno. 63 (Article 9) Qualifications of suppliers and contractors: 2. Suppliers or contractors shall meet such of the following criteria as the procuring entity considers appropriate and relevant in the circumstances of the particular procurement: (a) That they have the necessary professional, technical and environmental qualifications, professional and technical competence, financial resources, equipment and other physical facilities, managerial capability, reliability, experience and personnel to perform the procurement contract. 64 (Article 11) Rules concerning evaluation criteria and procedures. 2. The evaluation criteria relating to the subject matter of the procurement may include: (b) The cost of operating, maintaining and repairing goods or of construction; the time for delivery of goods, completion of construction or provision of services; the characteristics of the subject matter of the procurement, such as the functional characteristics of goods or construction and the environmental characteristics of the subject matter; and the terms of payment and of guarantees in respect of the subject matter of the procurement. 65 Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008) in Pogodba o Evropski uniji (PEU) Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008). 66 28. člen PDEU. 67 49. člen PDEU. 68 56. člen PDEU. 69 2. uvodna izjava Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. 23 V primarnem pravu Evropske unije pa velja omeniti tudi zahtevo po »integraciji okoljskih politik«, 70 sprejeto z Amsterdamsko pogodbo leta 1997, zapisano v 11. členu 71 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu s to zahtevo je potrebno horizontalno politiko varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje vseh politik in dejavnosti Unije, z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja. 72 Ta postopek Evropska unija izvaja preko strategij vključevanja okoljskih zahtev v svoje sektorske politike na vseh področjih, tudi na področju politike enotnega notranjega trga, katerega del je tudi politika javnega naročanja. Načelo integracije okoljskih politik je tako eno izmed pomembnih gibal v razvoju zelenega javnega naročanja. 4.3 Sodna praksa Sodišča Evropske unije Sodišče je imelo pomembno vlogo pri razvoju zelenega javnega naročanja. S svojimi sodbami je sprva vplivalo na razvoj pravnih načel in njihovo interpretacijo ter kasneje na vključevanje okoljskega vidika v sekundarni pravni okvir javnega naročanja v Evropski uniji. Pred sprejetjem direktiv o javnem naročanju73 v letu 2004 evropski pravni okvir javnega naročanja ni bil usklajen s cilji okoljske horizontalne politike Evropske unije in ni določal ustreznih, jasnih pravil za zeleno javno naročanje. Javni naročniki so zato sami iskali različne možnosti za vključevanje okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja, vendar pa so se takšni poskusi večkrat končali pred nacionalnimi institucijami za nadzor javnega naročanja. Te pa so se, zaradi nejasnih pravnih podlag, preko postopka za predhodno odločanje z vprašanji v konkretnih primerih obračale na Sodišče Evropske unije. Za razvoj pravnega okvira zelenega javnega naročanja sta pomembni predvsem sodbi v zadevah: - Concordia Bus,74 - ENV in Wienstrom.75 70 Environmental Policy Integration – EPI. Zahteve varstva okolja je treba vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja (11. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije). 72 Arrowsmith et. al.: Public Procurement in EU (2011), str. 302. 73 Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. 74 Sodba Sodišča v zadevi - Oy Ab, formerly Stagecoach Finland Oy Ab, v. Helsingin kaupunki, HKLBussiliikenne [2002] ECR I-7213, 17.9.2002 (od tu dalje Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 Concordia Bus). 71 24 Sodišče Evropske Unije je z zgoraj navedenima sodbama nakazalo potrebo po modernizaciji prava javnega naročanja Evropske unije in po učinkovitejšemu vključevanju ciljev sekundarnih politik v evropsko zakonodajo. 4.3.1 Concordia Bus (Zadeva C-513/99) Javni naročnik, mesto Helsinki je objavil javni razpis za izbor izvajalca gospodarske javne službe mestnega avtobusnega prometa. V razpisni dokumentaciji je navedel, da bo pogodba sklenjena z ekonomsko najbolj ugodnim ponudnikom. Za ocenjevanje ekonomsko najugodnejše ponudbe pa je javni naročnik določil naslednja merila: 1. skupna cena ponudbe, 2. kvaliteta avtobusnega voznega parka, 3. kvaliteta in okoljsko upravljanje operaterja.76 Pri drugem merilu za ocenjevanje in izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe je javni naročnik med drugim ocenjeval tudi emisije dušikovih oksidov in hrupa, pri čemer je dodatne točke podelil ponudnikom, katerih avtobusi niso presegli mejne vrednosti, postavljene v razpisni dokumentaciji. Pri tretjem merilu pa je podelil točke ponudnikom, ki so v podjetjih izvajali certificirane programe varstva okolja. 77 Javni naročnik je prejel šest ponudb, med njimi tudi, v skladu s točkovanjem, ekonomsko najugodnejšo ponudbo podjetja HKLBussiliikenne in drugo uvrščeno ponudbo podjetja Concordia (takrat še pod imenom Swebus).78 Concordia (takrat še Swebus) se je pritožila pristojnemu finskemu sodišču, češ da je merilo, ki je upoštevalo emisije dušikovih oksidov in hrupa avtobusov, nepošteno in diskriminatorno. Trdila je, da je javno naročilo favoriziralo edinega ponudnika, ki je bil sposoben zagotoviti avtobuse z emisijami pod mejnimi vrednostmi, HKL-Bussiliikenne. Javni naročnik po trditvah Concordie pri celotni oceni ponudb ne bi smel upoštevati okoljskih zahtev, saj po njihovem mnenju niso neposredno povezane s predmetom razpisa.79 75 Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN AG and Wienstrom v. Republik Österreich, [2003] ECR I14527, 4.12.2003 (od tu dalje Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom). 76 Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 21. 77 Ibid., točka 24. 78 Ibid., točka 26. 79 Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 30. 25 Finsko sodišče je postopek prekinilo in podalo predlog za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije med drugim tudi o vprašanju, ali lahko javni naročnik v razpisni dokumentaciji med merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe vključi tudi okoljske zahteve in za doseganje določenih okoljskih zahtev dodeli dodatne točke.80 Vprašanja je Sodišče nekoliko reformuliralo in podalo sledeče odgovore. Na vprašanje »Ali je pravo Unije s področja javnega naročanja, še posebej pa člen 36(1) 81 Direktive 92/50/EGS82 mogoče razlagati tako, da se v postopku javnega naročanja za storitev izvajanje gospodarske javne službe mestnega avtobusnega prometa javni naročnik lahko odloči za oddajo javnega naročila ponudniku, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri čemer javni naročnik kot merilo upošteva emisije dušikovih oksidov in hrupa vozil na način, da ponudniku podeli dodatne točke, v kolikor so te emisije pod določeno mejno vrednostjo«83 je sodišče odgovorilo, da merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe niso nujno zgolj ekonomske narave in da je iz besedila prve točke 36. člena Direktive 92/50/EGS mogoče razbrati da le-ta niso izčrpno našteta ampak zgolj primeroma. 84 Poleg tega 6. člen Amsterdamske pogodbe določa, da je zahteve varstva okolja treba vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zato Sodišče zaključi, da (a) točka 1. poglavja 36. člena Direktive 92/50 ne izključuje možnosti, da javni naročnik uporabi okoljska merila pri ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Sodišče EU je s tem odgovorom potrdilo možnost vključevanja okoljskih zahtev v merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, vendar pa je dodalo, da morajo biti v takšnih primerih izpolnjeni naslednji pogoji: - merilo mora biti povezano s predmetom javnega naročila, - merilo ne sme omogočati neomejene svobode izbire javnega naročnika (merilo za izbor mora biti objektivno merljivo in preverljivo), 80 Ibid., točka 35. 1. odstavek 36. člena Direktive 92/50/EGS določa, da so merila, na podlagi katerih lahko naročnik odda naročilo (citiram): (a) če je oddano za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, različna merila v zvezi z naročilom: na primer kakovost, tehnična ustreznost, estetske ali funkcionalne značilnosti, tehnična pomoč in storitev po prodaji, datum dostave, rok dostave ali izvedbe, cena ali (b) le najnižja cena. 82 Direktiva Sveta 92/50/EGS, z dne 18. junija 1992, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev. 83 Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 43. 84 Ibid. točke 53-55. 81 26 - merilo mora biti izrecno navedeno v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o razpisu, - merilo mora biti v skladu z vsemi temeljnimi načeli prava EU, zlasti pa z načelom nediskriminacije. Sodišče je ugotovilo, da so okoljske zahteve v merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe v zadevi Concordia Bus izpolnjevale zgoraj naštete pogoje. 85 Na vprašanje »ali ni z okoljskimi zahtevami v merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe javni naročnik kršil načelo enakega obravnavanja, saj je izbrani ponudnik kot eden redkih lahko ponudil vozni park, ki je izpolnjeval okoljske zahteve meril 86 « je Sodišče odgovorilo, da javni naročnik ni kršil načela enakega obravnavanja, kljub temu da je okoljske zahteve v merilih izpolnjevalo le nekaj podjetij, saj so bile okoljske zahteve v merilih v zadevi Concordia Bus objektivne in enake za vse ponudnike. Okoljske zahteve so bile neposredno povezane s predmetom javnega naročila - voznim parkom, ki bo izvajal storitev mestnega avtobusnega prevoza. Okoljske zahteve so bile sestavni del meril za katere je bil določen sistem podeljevanja točk. V okviru tega sistema so se dodatne točke lahko dodelile tudi na podlagi drugih meril, prav tako povezanih z voznim parkom, pa pritožnik tega ni osporaval.87 Mnenje Sodišča v zadevi Concordia Bus je bilo kasneje še dodatno potrjeno s sprejetjem Direktive 2004/18/ES 88 in Direktive 2004/17/ES, 89 s katerima se v sekundarni zakonodaji Evropske unije uveljavi možnost vključevanja okoljskih zahtev v merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe ob izpolnjevanju zgoraj naštetih pogojev, ki jih je v zadevi navedlo Sodišče. 4.3.2 ENV in Wienstrom (Zadeva C-448/01) Republika Avstrija je objavila povabilo k oddaji ponudb v odprtem postopku za oddajo javnega naročila dobave električne energije za pisarne avstrijskega državnega aparata. V povabilu je javni naročnik navedel, da bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba. Merili za izbor ekonomsko najugodnejše pogodbe po razpisni dokumentaciji sta bili: 85 Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točke 58-67. Ibid., točka 70. 87 Ibid., točke 81-86. 88 1. odstavek 53. člena Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. 89 1. odstavek 55. člena Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. 86 27 - neto cena električne energije na KWh (55 %) - električna energija, proizvedena z obnovljivimi viri energije (45 %)90 Javni naročnik je tako v merilu postavil okoljsko zahtevo, da mora biti predmet naročila električna energija, proizvedena na način, ki manj obremenjuje okolje - s pomočjo obnovljivih virov energije. V razpisni dokumentaciji je zahteval, da mora ponudnik zagotoviti dobavo vsaj 22,5 GWh električne energije iz obnovljivih virov, kolikor je bila ocenjena letna poraba energije za oskrbo pisarn, in da ne sme vede dobaviti električne energije jedrskega izvora. Pri tem pa od ponudnikov, zaradi tehničnih omejitev, ni zahteval nobenih dokazil o izvoru električne energije. Ponudnik je prejel točke v zvezi z drugim merilom le za količino električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je presegla minimalno zahtevano količino električne energije. Vsak ponudnik pa je moral predložiti dokaz, da je v zadnjih dveh letih razpolagal ali da bo v naslednjih letih lahko zagotovil minimalno količino električne energije letno iz obnovljivih virov energije, ki je enakovredna ocenjeni letni porabi pisarne avstrijske zvezne republike (vsaj 22,5 GWh), v nasprotnem primeru bo ponudba izločena. Poleg tega si je javni naročnik pridržal pravico do prekinitve pogodbe in pravico do odškodnine v primeru kršitve zahtev iz povabila k ponudbi.91 Javni naročnik je prejel štiri ponudbe in izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo ponudnika KELAG (Kärntner Elektrizitäts-AG and Stadtwerke Klagenfurt AG group), na osnovi cene in vpliva storitve na okolje, v skladu z razpisno dokumentacijo. 92 Neizbrana ponudnika ENV AG in Winstrom GmbH sta vložila pritožbo na pristojni avstrijski urad za javna naročila, 93 češ da je bilo več določb v javnem razpisu nezakonitih. Pritožnika sta navedla več nepravilnosti, med drugim tudi naslednje: javni naročnik ni zahteval nobenega dokaza o izvoru dobavljene električne energije; izločitev ponudbe, v kolikor ponudnik ni podal dokaza o predhodnem/prihodnjem nakupu električne energije iz obnovljivih virov energije; merilo za izbor najugodnejše ponudbe je dobava vsaj 22,5 GWh (letno) električne energije iz obnovljivih virov energije. Urad je postopek odločanja prekinil in podal predlog Sodišču Evropske unije za predhodno odločanje o vprašanjih iz zadeve.94 90 Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 15. Ibid., točke 16-18. 92 Ibid., točka 19. 93 Bundesvergabeamt Ósterreich. 94 Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točke 23-26. 91 28 Na vprašanje »ali je zakonodaja Unije na področju javnih naročil, zlasti 26. člen 95 Direktive 93/36,96 nasprotuje temu, da naročnik med merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe za dobavo električne energije, vključi zahtevo po dobavi električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije« se je Sodišče EU v odgovoru navezalo na zadevo Concordia Bus in ponovno poudarilo, da merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe niso nujno gospodarske narave. Zakonodaja Evropske unije javnemu naročniku dopušča, da v merila vključi zahtevo, po dobavi električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, pod pogojem, da merilo izpolnjuje vse štiri ugotovljeno pogoje iz primera Concordia Bus, ki smo jih navedli pri prejšnjem primeru 97 . Sodišče ugotovi, da je konkretno merilo povezano s predmetom javnega naročila in je bilo izrecno navedeno v razpisni dokumentaciji. Merilo tudi ne omogoča neomejene svobode izbire javnega naročnika in je v skladu z vsemi temeljnimi načeli prava EU.98 Glede postavljenega merila »dobava električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov«, je Sodišče odgovorilo tudi na vprašanje »ali je merilo lahko vrednoteno s tako visoko utežjo (45 %)«99 z odgovorom, da je merilu mogoče dodeliti tako visoko utež. Na vprašanje »ali lahko javni naročnik določi takšno merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, za katero ne namerava oziroma ni sposoben preveriti točnost navedb v predloženih ponudbah 100 « je Sodišče odgovorilo, da določitev takšnega merila ni v skladu s pravom Evropske unije, saj je s tem kršeno načelo enakega obravnavanja, ker s takšnimi merili za izbor ni mogoče zagotoviti transparentnosti in objektivnosti razpisnega postopka.101 Na vprašanje »ali ni javni naročnik, s tem ko v razpisni dokumentaciji ni natančno definiral obdobja oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije s tem kršil pravo 95 Direktiva v 26. členu določa, da so merila za oddajo naročila lahko: (a) ali zgolj najnižja cena; (b) ali gospodarsko najugodnejša ponudba, različna merila glede na določeno naročilo: npr. cena, datum dobave, tekoči stroški, ekonomičnost, kakovost, estetske in funkcionalne značilnosti, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična podpora. 96 Direktiva Sveta 93/36/EGS, z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga, Uradni list Evropske unije L 199 (9.8.1993), str. 0001- 0053. 97 Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 64. 98 Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 33-34. 99 Ibid., točka 29 (1). 100 Ibid., točka 29 (2). 101 Ibid., točka 51. 29 Evropske unije na področju javnega naročanja«,102 je Sodišče odgovorilo, da bi javni naročnik moral v povabilu k oddaji ponudb naročniku določiti obdobje, v zvezi s katerimi bi morali ponudniki v svoji ponudbi navesti količino električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bi jo lahko v tem obdobju dobavili, sicer bi lahko prišlo do kršitve načela enakega obravnavanja in načela transparentnosti. Ta opustitev bi lahko ponudnikom otežila ali celo onemogočila preučitev in ugotovitev obsega spornega merila, ki bi si ga ponudniki tako lahko razlagali na več načinov.103 Sodišče je na vprašanje v zvezi s spornim merilom »ali lahko javni naročnik zahteva od ponudnika, da navede, koliko električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, lahko dobavi neopredeljeni skupini potrošnikov in dodeli največje število točk ponudniku, ki navaja najvišji znesek, ter točkuje le količino dobave električne energije, ki presega pričakovano letno porabo javnega naročnika, navedeno v razpisni dokumentaciji (22,5 GWh)«104 odgovorilo, da merilo za oddajo naročila, ki upošteva izključno količino električne energije, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, ki presega pričakovano letno porabo javnega naročnika (ki je določena v povabilu k oddaji ponudb), ni povezano s predmetom javnega naročila. Takšno merilo daje prednost ponudnikom, ki so sposobni dobavljati večje količine električne energije kot drugi ponudniki in tako lahko povzroči neupravičeno diskriminacijo ponudnikov, katerih ponudba v celoti izpolnjuje zahteve v zvezi s predmetom javnega naročila.105 Na kratko povzemimo najpomembnejše ugotovitve Sodišča v primeru. Sodišče je v zadevi sledilo mnenju iz primera Concordia Bus in znova potrdilo ugotovitve Sodišča, da je uporaba okoljskih zahtev v merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe združljiva s predpisi Evropske unije, četudi merilo ne zagotavlja neposredne gospodarske koristi za naročnika. Po mnenju sodišča je dopustno med merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe vključiti okoljsko zahtevo, da mora biti predmet javnega naročila proizveden na določen način. Poleg tega ima lahko takšno merilo ovrednoteno z visoko utežjo. Vendar pa mora biti okoljska zahteva v merilu povezana s predmetom javnega naročila in ne s splošno sposobnostjo ponudnika. Okoljska zahteva mora biti tudi preverljiva, da ne omogoča neomejene svobode 102 Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 29 (3). Ibid., točka 58. 104 Ibid., točka 29 (4). 105 Ibid., točke 68-69. 103 30 izbire javnega naročnika. Poleg tega mora biti izrecno navedena v razpisni dokumentaciji in v skladu z vsemi temeljnimi načeli prava EU. 4.4 Direktiva 2004/17/ES106 in Direktiva 2004/18/ES107 Po izdaji Razlagalnega sporočila Komisije 108 je Evropska komisija pričela z reformo ureditve javnih naročil in sprožila zakonodajni postopek za sprejem Direktive 2004/17/ES in Direktive 2004/18/ES. Postopek sprejemanja omenjenih direktiv so spremljale polemike ali v zakonodajo javnega naročanja Evropske unije vključiti tudi okoljski vidik. Temeljni predpisi, ki so tedaj urejali področje javnega naročanja v Evropski uniji, 109 zelenega javnega naročanja niso posebej urejali, niso pa ga prepovedovali. Javni naročniki, ki so želeli izvesti zeleno javno naročilo, so tako na različne načine poskušali vključiti okoljski vidik v postopke javnega naročanja. Ob tem pa so »tvegali« možnost revizije nadzornih organov in razveljavitev javnega naročila oziroma druge predvidene sankcije v skladu z nacionalno zakonodajo. Komisija je možnosti vključevanja okoljskega vidika v postopke javnega naročanja znotraj tedaj veljavnega normativnega okvira tudi pojasnila v Razlagalnem sporočilu o vključevanju okoljskih vidikov v javno naročanje. 110 Vendar to sporočilo ni odpravilo normativne nejasnosti in negotovosti javnih naročnikov pri izvajanju zelenega javnega naročanja. Pomembno vlogo pri uvajanju sekundarnih politik v javno naročanje je odigralo Sodišče Evropske unije, ki je s svojimi odločitvami nakazalo smer razvoja zakonodaje. Na drugi strani pa je Komisija zavzela bolj konzervativni položaj in za normativno ureditev javnega naročanja zagovarjala strogo ekonomski pristop. Komisija ni želela preseči idejnega okvira, predstavljenega v Razlagalnem sporočilu, in ni podpirala vključitve okoljske sekundarne politike v predlagano novo zakonodajo. V zakonodajnih predlogih Komisije vključevanje okoljskega vidika v javno naročanje ni bilo omenjeno. V nasprotju s Komisijo pa je Parlament zagovarjal možnost, da javni naročniki 106 Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, Uradni list Evropske unije, L134/1 (30.4.2004). 107 Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, Uradni list Evropske unije, L134/114 (30.4.2004). 108 Razlagalno sporočilo Evropske komisije o vključevanju okoljskih vidikov v javno naročanje. 109 Direktive: 92/50/EGS, 93/36/ EGS, 93/37/ EGS, 93/38 s spremembami; 97/52/ EGS; 98/4/ EGS. 110 Razlagalno sporočilo Evropske komisije o vključevanju okoljskih vidikov v javno naročanje - glej zgoraj. 31 na podlagi zakonodaje vključujejo okoljske zahteve v postopke javnega naročanja, pod pogojem, da so zahteve nediskriminatorne in v skladu z zakonodajo Evropske unije. Na koncu sta Evropski parlament in Svet sprejela odločitev in 31. marca 2004 sprejela naslednji direktivi:111 - Direktivo Sveta 2004/17/ES o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju 112 (»Utility« direktiva oz. direktiva javnega naročanja na infrastrukturnem področju), - Direktivo Sveta 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev113 (»splošna« direktiva). S sprejetjem »paketa direktiv« pa so prenehale veljati direktive 92/50/EGS, 93/36/EGS, 93/37/EGS114 in direktiva 93/38/EGS115. Glavni namen sprejetja »paketa direktiv« je bil predvsem vsesplošna poenostavitev in posodobitev zakonodaje javnega naročanja, direktivi pa hkrati predstavljata tudi zakonski okvir za zeleno javno naročanje na ravni Evropske unije.116 Določbe, ki urejajo zeleno javno naročanje, so podobno formulirane, tako v Direktivi 2004/18/ES, kot v Direktivi 2004/17/ES. Za namen diplomske naloge bom zato, v izogib ponavljanju, obravnavala le določbe, ki se nanašajo na zeleno javno naročanje iz Direktivi 2004/18/ES. 4.4.1 Zelene določbe Direktive 2004/18/ES Direktiva 2004/18/EC že v preambuli nakaže namen predpisa, da v skladu z načelom okoljske integracije pojasni »kako lahko naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, medtem ko dosegajo največjo vrednost za vložena javna sredstva«. 117 V drugi uvodni izjavi preambule pa je navedeno, da direktiva temelji tudi na sodni praksi Sodišča EU. 118 Sodišče je v primerih Concordia Bus in ENV Wienstrom 111 M. Neyrinck: Public procurement as an instrument to promote non-economic values, V: Democratic Governance and Theory of Collective Action (2009), str. 19-20. 112 V nadaljevanju Direktiva Sveta 2004/17/ES. 113 V nadaljevanju Direktiva Sveta 2004/18/ES. 114 82. člen Direktive 2004/18/ES. 115 73. člen Direktive 2004/17/ES. 116 European Comission, DG Environment: GPP – EU public procurement directives (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_public_directives_en.htm). 117 Direktiva Sveta 2004/17/ES, preambula, uvodna izjava 2. 118 Za katere primere iz Sodne prakse gre, je podrobneje predstavljeno v poglavju 4.3 Sodna praksa Sodišča Evropske unije. 32 pojasnilo možnosti za vključitev okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja, pod pogojem, da so te zahteve povezane s predmetom naročila in so v skladu s temeljnimi načeli in predpisi Evropske unije. Direktiva v več členih ureja izvajanje zelenega javnega naročanja in določa: - vključitev okoljskih zahtev v tehnične specifikacije (23. člen, 3. odstavek, točka (b)), - uporabo znakov za okolje (23. člen, 6. in 7. odstavek), - postavitev okoljski pogojev za izvedbo naročil (26. člen), - določitev organa za informiranje o obveznostih v zvezi z varstvom okolja (27. člen), - zahteve, o dokazovanju sposobnosti gospodarskih subjektov v zvezi z izvedbo pogodbe v skladu z ukrepi za ravnanje z okoljem (48. člen, 2. odstavek, točka (f) in 50. člen) in - vključitev okoljskih zahtev v merila za izbor ponudbe (53. člen). 4.4.2 Implementacija direktiv Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.119 Temeljni namen direktive kot akta pa je harmonizacija zakonodaje držav članic s pravom Evropske unije. Če nacionalno pravo ni v skladu s cilji direktive, je potrebno nacionalne predpise uskladiti z direktivo, tako da so izpolnjene obveznosti, določene v direktivi. Države članice so morale nacionalno zakonodajo uskladiti z direktivama najkasneje do 31.1.2006. Slovenija je nacionalno zakonodajo uskladila z materijo direktiv za javno naročanje s sprejetjem ZJN-2 leta 2006. Tako imenovane »zelene« določbe direktiv, ki so pravna podlaga zelenega javnega naročanja, so bile s sprejetjem omenjenega zakona prenesene tudi v slovensko zakonodajo, o čemer se bomo lahko prepričali v poglavju 5.2. 119 288. člen PDEU. 33 5 Zakonodaja in politike na področju zelenega javnega naročanja v Sloveniji Slovenski politični dokumenti in pravna ureditev zelenega javnega naročanja sledi politikam in direktivam s področja zelenega javnega naročanja Evropske unije. Slovenija je sicer obvezno zeleno javno naročanje uvedla razmeroma pozno in nekoliko zaostaja za evropskim povprečjem po odstotku zelenih javnih naročil. V pričujočem poglavju bom predstavila slovenske strateške dokumente in politike, s katerimi je Slovenija sledila evropski horizontalni politiki vključevanja okoljskega vidika v javno naročanje. V drugem delu pa bom predstavila slovenski pravni okvir zelenega javnega naročanja. 5.1 Strateški dokumenti in politike zelenega javnega naročanja V Strategiji razvoja Slovenije (2008) je zeleno javno naročanje omenjeno pri razvojni prioriteti »Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja«. V to prioriteto je vključen tudi ukrep »Integracije okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce«, v okviru katerega je predvidena tudi uveljavitev zelenih javnih naročil.120 Uvajanje zelenega javnega naročanja predvideva tudi Nacionalni Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2008-2016 (2008). Omenjeni akcijski načrt prepoznava zeleno javno naročanje kot podporni instrument za doseganje energetske učinkovitosti v javnem sektorju. Predvideva uveljavitev sistema zelenih javnih naročil za povečanje energetske učinkovitosti opreme, vozil in stavb javnega sektorja. Izvajanje zelenega javnega naročanja v javnem sektorju pa prepoznava tudi kot zgled zasebnemu sektorju za povečanje energetske učinkovitosti in spodbudo industriji, da razvija nove okoljske tehnologije in proizvaja okolju prijaznejše izdelke.121 Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta 2008-2010 (2008) zelena javna naročila nekoliko nenavadno navaja kot enega izmed prednostnih ukrepov za zagotovitev odprtega in konkurenčnega trga in napove pripravo Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012. Dokument prevzema cilj 120 121 Strategija razvoja Slovenije (2005), str. 41. Nacionalni Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2008 – 2016 (2008), str. 57 – 66. 34 Evropske komisije, podan v sporočilu Javno naročanje za boljše okolje,122 v slovenski prostor: 50 % vseh javnih naročil, izvedenih v skladu z minimalnimi kriteriji za zeleno javno naročanje.123 5.1.1 Akcijski načrt za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012 Leta 2009 je Vlada RS sprejela Nacionalni akcijski načrt zeleno javno naročanje 20092012 in s tem izpolnila priporočila Komisije Evropske unije iz Sporočila o integrirani politiki do proizvodov. 124 Osnovni namen akcijskega načrta je pospešiti izvajanje zelenega javnega naročanja v Sloveniji in na ta način: - zmanjšati negativen vpliv na okolje, - izboljšati učinkovitost rabe javnih financ, - spodbujati trg in inovacije za okoljsko sprejemljivejše izdelke, - spodbujati nove okoljske tehnologije in brezogljično gospodarstvo, - dajati dober zgled.125 V akcijskem načrtu Vlada RS ponovno prevzema splošen cilj iz sporočila Evropske komisije Javno naročanje za boljše okolje in ga prenaša na nacionalni nivo: do leta 2012 doseči v povprečju 50 % zelenih javnih naročil v okviru javnega naročanja za izbrane skupine izdelkov in storitev 126 iz Priročnika Evropske komisije za usposabljanje za zeleno javno naročanje.127 Poleg tega pa v akcijskem načrtu postavlja tudi druge sistemske cilje, kot so npr.: sprejem uredbe o zelenem javnem naročanju, usposabljanja izvajalcev zelenega javnega naročanja in pilotni projekti za izvedbo postopkov zelenega javnega naročanja.128 122 Communication from the Commission - Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan 2008 COM (2008) 397 final. 123 Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta 2008 – 2010, DEL III, (2008), str. 7. 124 Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Integrated Product Policy - Building on Environmental Life-Cycle Thinking COM (2003) 0302 final. 125 Akcijski načrt za zeleno naročanje v letih 2009-2012 (2009), str. 22. 126 Papir, gradbeništvo in stavbe, elektronska pisarniška oprema, pohištvo, vozila, električna energija, hrana in gostinske storitve, čistilna sredstva in storitve čiščenja. 127 Akcijski načrt za zeleno naročanje v letih 2009-2012 (2009), str .22 (Ta cilj je Slovenija sicer že določila v dokumentu Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta 2008 – 2010 (2008), ki je predstavljen zgoraj. 128 Ibid., str. 23. 35 5.2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) Temeljni predpis, ki ureja javno naročanje blaga storitev in gradenj v Sloveniji, je Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2). Poleg ZJN-2 pa javno naročanje za področje gospodarskih javnih služb ureja tudi Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju: ZJNVETPS). 129 Z zakonoma je Slovenija uskladila nacionalno zakonodajo javnega naročanja z evropsko Direktivo 2004/17/ES 130 in Direktivo 2004/18/ES. 131 S sprejetjem omenjenih zakonov pa Slovenija ni izpolnila samo pravno formalni vidik harmonizacije nacionalne zakonodaje z evropsko, ampak tudi uredila pravno podlago za uveljavitev sekundarnih politik v javnem naročanju, med drugim tudi okoljske sekundarne politike. Določbe, ki urejajo zeleno javno naročanje, so podobno formulirane, tako v ZJN-2, kot v Direktivi ZJNVETPS. V izogib ponavljanju določb bom za namen diplomske naloge obravnavala le določbe ZJN-2, ki se nanašajo na zeleno javno naročanje. 5.2.1 Načela javnega naročanja Pri zelenem javnem naročanju je potrebno upoštevati splošna načela, ki v slovenskem normativnem sistemu veljajo za javno naročanje. ZJN- 2 v 5. členu določa, da mora ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Enako opredelitev najdemo tudi v 12. členu ZJNVTEPS. 5.2.2 Zelene določbe ZJN-2 Zakon prevzema ureditev zelenega javnega naročanja iz Direktive 2004/18/ES in predstavlja pravno podlago za zeleno javno naročanje v slovenskem okviru. Zakon omenja pojme, kot so: varstvo okolja, znak za okolje, sistem ravnanja z okoljem ipd. Zelene določbe ZJN-2 urejajo: 129 Zakona sta bila sprejeta 23. novembra 2006, v uporabi pa sta od 7. januarja 2007. Implementirana v slovenski normativni okvir s predpisom ZJN-2. 131 Implementirana v slovenski normativni okvir s predpisom ZJNVETPS. 130 36 - vključitev okoljskih zahtev v tehnične specifikacije (37. člen, 3. odstavek, točka (b) ZJN-2, ki implementira 23. člen, 3. odstavek, točka (b) direktive), - uporabo znakov za okolje (37. člen, 6. in 7. odstavek ZJN-2, ki implementirata 23. člen, 6. in 7. odstavek direktive), - določitev okoljskih pogojev za izvedbo naročil (39. člen ZJN-2, ki implementira 26. člen direktive), - določitev organa za informiranje o obveznostih v zvezi z varstvom okolja (40. člen ZJN-2, ki implementira 27. člen direktive), - zahteve o dokazovanju sposobnosti gospodarskih subjektov v zvezi z izvedbo pogodbe v skladu z ukrepi za ravnanje z okoljem (45. člen, 2. odstavek točka (f) in 47. člen ZJN-2, ki implementirata 48. člen, 2. odstavek, točka (f) in 50. člen direktive), - vključitev okoljskih zahtev v merila za izbor ponudbe (48. člen ZJN-2, ki implementira 53. člen direktive). Pri vsakem členu iz ZJN-2 navajam tudi določbo iz Direktive, ki jo ta člen implementira. Podrobna vsebina členov z »zeleno« vsebino bo predstavljena v 6. poglavju. Prva sprememba Zakona o javnem naročanju, 132 sprejeta februarja 2008 v 7. členu dovoljuje, da lahko zavezanci pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (npr. sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.) in živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil. V 39. členu ZJN-2 podeljuje pristojnost Vladi, da s predpisom uredi zeleno javno naročanje za posamezne predmete javnega naročanja. Vlada lahko predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja določenih predmetov upoštevati okoljske vidike in določi način vključevanja teh vidikov v: predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in določila pogodbe o izvedbi javnega naročila. Na podlagi te določbe je Vlada RS v letu 2011 sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju. 132 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2A) Ur. l. št. 16/08. 37 5.3 Uredba o zelenem javnem naročanju s spremembami Akcijski načrt za zeleno javno naročanje kot enega izmed ciljev do leta 2009, določa tudi sprejetje izvedbenega akta na področju zelenega javnega naročanja, uredbo, s katero bi vlada jasno in natančno opredelila vse potrebne elemente razpisne dokumentacije za določene predlagane skupine izdelkov in storitev.133 Slovenija je ta cilj izpolnila konec leta 2011, ko je Vlada Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2134 in prvega odstavka 43. člena ZJNVTEPS, konec leta 2011 sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju (v nadaljevanju uredba). Sprejem uredbe je v slovenskem prostoru med javnimi naročniki in tudi med ponudniki dvignil kar nekaj prahu, saj je uvedla številne novosti, ki zahtevajo spremembo v utečenih postopkih javnega naročanja in tehnološko prilagoditev ponudbe. Uredba temelji na priročniku 135 Evropske komisije in sledi vsebini in ciljem sporočila Javno naročanje za boljše okolje. 136 Uredba uvaja obvezno zeleno javno naročanje za določene skupine izdelkov in storitev, obenem pa je izvedbena pomoč javnim naročnikom pri vnašanju okoljskih zahtev v javno naročanje. Zavezanci za zeleno javno naročanje so javni naročniki137 po ZJN-2 in ZJNVTEPS. Namen uredbe je: - zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj, - dajanje zgleda zasebnemu sektorju ter potrošnikom.138 Uredba je stopila v veljavo 9. decembra 2011, v uporabi pa je od 14. marca 2012. 139 Kljub dolgotrajnemu procesu priprave in sprejemanja je bila uredba v dobrem letu že štirikrat 133 Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009-2012 1. Odstavek 39. člena ZJN-2: Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in določila pogodbe o izvedbi javnega naročila. Enako tudi v 1. odstavku 43. člena ZJNVTEPS. 135 European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/toolkit_en.htm). 136 Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final). 137 Naročniki po zakonu ZJN-2 (3. člen) in ZJNVETPS (3. člen) so: – organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, – javni skladi, javne agencije, javni zavodi, – javni gospodarski zavodi in – druge osebe javnega prava. 138 2. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju. 134 38 dopolnjena oziroma spremenjena,140 kar nakazuje na to, da uredba vsebinsko ni bila dovolj temeljito pripravljena oziroma usklajena. Spreminjanje uredbe pa je še povečala negotovost javnih naročnikov pri vodenju postopkov javnih naročil. 5.3.1 Predmeti zelenega javnega naročanja Uredba določa izdelke in storitve oziroma »predmete javnega naročanja«, za katere mora javni naročnik v postopek javnega naročanja vključiti določene okoljske zahteve. Predmeti javnega naročanja, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, so: 1. električna energija, 2. živila, pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve, 3. pisarniški papir in higienski papirnati proizvodi, 4. elektronska pisarniška oprema, 5. avdio in video oprema, 6. hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalnimi stroji in klimatske naprave, 7. stavbe, 8. pohištvo, 9. čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila, 10. osebna vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in avtobusi, 11. pnevmatike.141 Uredba ima 12 prilog, v katerih natančneje opredeli zgoraj naštete predmete zelenega javnega naročanja in za vsak predmet posebej določa okoljske zahteve. Predlagane okoljske zahteve za naštete skupine izdelkov in storitev vključujejo naslednje okoljske vidike:142 - rabo energije in energetsko učinkovitost, - rabo naravnih virov (neobnovljivi, obnovljivi viri, biorazgradljivi izdelki), - rabo nevarnih snovi (kemikalije), 139 Uredba je za javne sklade, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode in druge osebe javnega prava določila prehodno obdobje do 31.12.2012 v katerem so morali našteti subjekti okoljske zahteve vključevati le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, ki pa so morali predstavljati 25 % vseh točk (Priloga 12). Posebni prehodni obdobji pa sta predvideni tudi za za gradnje stavb in za ekološko pridelana živila. 140 Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 18/2012, 24/2012, 64/2012, 2/2013). 141 5. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju. 142 Akcijski načrt za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012 (2009), str. 8. 39 - emisije snovi v okoljske medije (zrak, vodo, tla), - nastajanje odpadkov, recikliranje in ponovno uporabo/izrabo obnovljivih virov. Javni naročnik lahko okoljske zahteve za predmete zelenega javnega naročanja vključi v: - opredelitev predmeta javnega naročila, - v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, učinkovitost, funkcionalnost ali drugo lastnost predmeta javnega naročanja, znak za okolje oziroma oceno življenjske dobe, - kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, - kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe, - kot dodatna določila v pogodbi, ki jo sklene z izbranim ponudnikom, ali v primeru okvirnih sporazumov, z izbranimi ponudniki.143 5.3.2 Okoljske zahteve uredbe Uredba prevzema tipologijo okoljskih zahtev iz sporočila Javno naročanje za boljše okolje144 in jih deli na: - temeljne okoljske zahteve: minimalne zahteve, ki jih mora naročnik v postopku javnega naročanja upoštevati pri opredelitvi predmeta javnega naročila, tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, meril za izbor najugodnejše ponudbe ter v pogodbenih določilih, - dodatne okoljske zahteve oziroma priporočila: so zahteve, ki jih naročnik na podlagi lastne presoje vključi v postopek javnega naročanja, kadar želi uveljavljati dodatne ali višje standarde varstva okolja, kot so določeni v temeljnih okoljskih zahtevah.145 Temeljne okoljske zahteve so v prilogah podane za vse zgoraj naštete predmete zelenega javnega naročanja, za določene predmete146 pa določa tudi dodatne okoljske zahteve. Uredba pa na nobenem mestu javnim naročnikom ne prepoveduje določanja tudi drugih okoljskih 143 4. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju. Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final). 145 3. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju. 146 električna energija, živila; pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve; pisarniški papir in higienski papirnati proizvodi; elektronska pisarniška oprema; pohištvo; osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza. 144 40 zahtev. V 6. členu izrecno navaja, da lahko javni naročniki z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja in v skladu z določbami ZJN-2 in ZJNVETPS v postopek javnega naročanja vključujejo tudi druge okoljske zahteve, ki niso navedene v prilogah uredbe. Prav tako zeleno javno naročanje s to uredbo ni omejeno le na postopke javnega naročanja zgoraj naštetih predmetov. Okoljske zahteve lahko javni naročniki v skladu z ZJN-2 in ZJNVTEPS vključujejo tudi pri nabavi drugih izdelkov in storitev. Seveda pa mora javni naročnik te okoljske zahteve navesti v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji.147 Uredba uveljavlja tudi uporabo metode ocenjevanja stroškov v celotni življenjski dobi. Javni naročnik mora pri oddaji javnega naročila upoštevati oceno stroškov v celotni življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje, kadar narava predmeta javnega naročanja in okoliščine oddaje javnega naročila to dopuščajo. V tej oceni upošteva zunanje okoljske stroške le, če obstaja metodologija za njihov izračun.148 Uredba v prilogah za vsak predmet javnega naročanja navaja tudi načine dokazovanja izpolnjevanja okoljskih zahtev. Dokazovanje izpolnjevanja okoljskih zahtev je v praksi zelenega javnega naročanja tudi eden glavnih problemov uredbe. Pri določenih predmetih so možnosti dokazovanja alternativno opredeljene, ponudnik lahko predloži eno izmed več naštetih dokazil. Pri drugih predmetih pa je dokazovanje določeno kumulativno in mora ponudnik predložiti vsa zahtevana dokazila. Primeri dokazil, ki jih uredba navaja, so: znak za okolje tipa I, tehnična dokumentacija, poročilo o preizkusu neodvisne akreditirane institucije, izjava ponudnika, ipd. Kot ustrezno dokazilo se pogosto upošteva tudi izjava ponudnika. Uredba pa pri več okoljskih zahtevah ponudnikom dopušča predložitev katerega koli drugega dokazila, ki izkazuje izpolnjevanje zahtev iz uredbe. Takšen odprt sistem dokazovanja je za ponudnike ugoden, po drugi strani pa lahko prihaja do zlorab, saj je za javne naročnike zelo zahteven. Javni naročniki niso seznanjeni z vsemi možnimi načini dokazovanja, oziroma so negotovi glede ustreznosti predloženih dokazil ponudnikov. Ponudniki lahko vede ali nevede predložijo neprimerna dokazila, za katere prepričajo javne naročnike, da so ustrezna. 147 148 5. odstavek 6. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju. 6. odstavek 6. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju. 41 5.3.3 Sankcije Uredba pomanjkljivo ureja področje sankcij. Sankcija za ponudnika, ki ne izpolnjuje obveznih okoljskih zahtev iz razpisne dokumentacije v skladu z uredbo, je izključitev iz nadaljnjega postopka izbora. V kolikor se izkaže, da izbrani ponudnik pri izvedbi javnega naročila ne upošteva okoljskih zahtev uredbe, ki jih vsebuje pogodba o izvedbi javnega naročila, uredba kot sankcijo določa le prekinitev pogodbe. Za javne naročnike, ki pri pripravi razpisne dokumentacije ne upoštevajo pravil uredbe, pa uredba sama ne določa nobenih sankcij. V takšnem primeru se sproži revizijski postopek, vendar pa je tu potrebno izpostaviti problem aktivne legitimacije. Aktivno legitimacijo sprožitev revizijskega postopka v zvezi z javnim naročilom, ki ne upošteva pravil uredbe, ima oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda in zagovornik javnega interesa.149 Neizbrani ponudnik težko dokaže, da je zaradi nespoštovanja pravil uredbe utrpel škodo. Tako lahko revizijski postopek v zvezi z javnim naročilom, ki ne upošteva pravil uredbe sproži le zagovornik javnega interesa, 150 kar je v praksi zelo redko. 149 1. odstavek 14. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 43/2011, Spremembe: Ur.l. RS, št. 60/2011-ZTP-D). 150 V skladu z 2. odstavkom 6. člena ZPVPJN so zagovorniki javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila: Ministrstvo za finance, Računsko sodišče Republike Slovenije, Javna agencija za varstvo konkurence in Komisija za preprečevanje korupcije. 42 6 Vključitev okoljskega vidika v izvedbo javnega naročila V pričujočem poglavju bom predstavila možne načine vključevanja okoljskega vidika v izvedbo postopka javnega naročanja in določbe, ki to urejajo v slovenskem normativnem okviru. Na tem mestu je treba poudariti pomembno razliko v izvedbi javnega naročila med skupinami izdelkov in storitev, za katere je obvezno zeleno javno naročanje po uredbi, in ostalimi skupinami izdelkov in storitev. Za skupine izdelkov in storitev, za katere je obvezno zeleno javno naročanje po uredbi, je pri izvedbi zelenega javnega naročila potrebno upoštevati določila uredbe. Uredba sama v prilogah za vsako posamezno skupino izdelkov oziroma storitev določa temeljne okoljske zahteve, ki jih javni naročnik mora vključiti v razpisno dokumentacijo oz. objavo o javnem naročilu. Uredba pa ponuja tudi dodatne okoljske zahteve, za katere je odločitev o vključitvi v postopek javnega naročanja prepuščena javnemu naročniku. Javni naročnik pa lahko poleg temeljnih in dodatnih okoljskih zahtev v javno naročilo vključi tudi druge okoljske zahteve, ki jih določi sam. Pri opredelitvi teh zahtev mora upoštevati določila ZJN-2. Za ostale skupine izdelkov in storitev zeleno javno naročanje ni obvezno. Odločitev o vključitvi okoljskega vidika v postopek javnega naročanja je tako prepuščena javnemu naročniku in njegovi okoljski ozaveščenosti. Pri zelenem javnem naročanju ostalih skupin izdelkov in storitev mora javni naročnik upoštevati določila ZJN-2, lahko pa si pomaga tudi z določili uredbe in okoljskimi zahtevami iz prilog uredbe. 6.1 Predrazpisna faza zelenega javnega naročila Pri zelenem javnem naročanju je zelo pomembna faza priprava na izvedbo javnega naročila. V tej fazi javni naročnik oceni dejanske potrebe in ugotovi možne vplive na okolje, ki bi jih določen predmet javnega naročila lahko imel. Na podlagi ugotovljenega lahko opredeli okoljske zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila. V tej fazi javni naročnik tudi izbere postopek, po katerem bo oddal javno naročilo. Vsak postopek ima svoje posebnosti, ki jih je potrebno upoštevati tudi pri vključevanju okoljskih zahtev. Pred določitvijo okoljskih zahtev je smiselno tudi posvetovanje s trgom.151 Na ta način lahko javni naročnik ugotovi, kaj 151 Direktivi o javnih naročilih izrecno dovoljujeta „tehnični dialog“ z dobavitelji za pridobitev nasveta, ki bi ga bilo mogoče uporabiti pri pripravi razpisne dokumentacije. Dialog mora biti pregleden in nediskriminacijski. 43 lahko pričakuje oziroma zahteva od trga in katere okoljske zahteve so v danem trenutku prezahtevne oziroma jih je nemogoče doseči. 6.1.1 Določitev okoljskih zahtev zelenega javnega naročila Vsak izdelek oziroma storitev se z vidika okoljskih vplivov razlikuje od drugih. Vendar pa lahko opredelimo nekaj značilnih okoljskih vplivov, na katere moramo biti pozorni pri naročilu blaga, storitev oziroma gradenj.152 Pri zelenem javnem naročanju blaga, je potrebno ugotoviti: – okoljski vpliv materialov, ki jih vsebuje izdelek, – okoljski vpliv proizvodnega postopka na okolje, – porabo energije in vode pri uporabi izdelka, – trajnost/življenjsko dobo izdelka, – možnosti recikliranja/ponovne uporabe izdelka ob koncu življenjske dobe, – vrsto in obliko embalaže ter vrsto prevoza izdelka.153 Pri zelenem javnem naročanju storitev moramo biti pozorni na: – izdelke in materiale, ki se uporabljajo pri izvajanju storitve, – postopke upravljanja, vzpostavljene za zmanjšanje vpliva storitve na okolje, – porabo energije in vode ter količino odpadkov pri izvajanju storitve, – strokovne izkušnje in znanje ter usposobljenost osebja za izvedbo naročila na okolju prijazen način.154 Pri zelenem naročanju gradenj moramo poleg vseh zgoraj navedenih možnih vplivov biti pozorni na vplive, ki ga bo imela gradnja, kot poseg v prostor, na okolje. Pri projektih, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, je potrebno zahteve in priporočila študije upoštevati tudi v okviru javnega naročanja.155 Za skupine izdelkov in storitev, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, v skladu z uredbo, je ta analiza že bila opravljena v okviru postopka določanja enotnih kriterijev. Rezultat dialoga (tj. končna razpisna dokumentacija) ne smejo nobenemu od sodelujočih dobaviteljev zagotoviti nepoštene prednosti. ZJN-2 to ureditev prevzema v 69. členu, ki javnim naročnikom dovoljuje strokovni dialog z gospodarskimi subjekti, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence. 152 European Comission: Buying Green! (2011), str. 28. 153 Ibid., str. 28. 154 Ibid., str. 29. 155 Ibid., str. 29. 44 Okoljske zahteve za te izdelke in storitve, ki so navedene v prilogah uredbe, lahko javni naročnik neposredno vključi v razpisno dokumentacijo. Javni naročnik mora okoljske zahteve navesti v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji. Okoljske zahteve lahko opredeli: – v naslovu in opisu predmeta javnega naročila, – v tehničnih specifikacijah, – med pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, – med merili za izbor najugodnejše ponudbe, – med določili v pogodbi, ki jo sklene z izbranim ponudnikom. 6.2 Naslov in opis predmeta javnega naročila Javni naročnik je pri izbiri naslova in opisu predmeta javnega naročanja razmeroma svoboden. Vendar pa je za uspešno izvedbo zelenega javnega naročila ta faza postopka, še posebej opis predmeta javnega naročila, zelo pomembna.156 Naslov zelenega javnega naročila mora biti formuliran na način, da lahko ponudnik takoj razbere, da gre za zeleno javno naročilo, ki vsebuje okoljske zahteve, 157 enako pa velja tudi za opis predmeta javnega naročila. Uredba v 2. poglavju 4. člena obvezuje naročnika, da mora določiti predmet javnega naročanja tako, da je iz opisa predmeta jasno razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj obremenjujoče blago, storitev ali gradnja, in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo vsaj temeljne okoljske zahteve iz prilog uredbe. Ta določba se smiselno lahko uporabi tudi za javno naročanje izdelkov in storitev, za katero zeleno javno naročanje ni obvezno. 158 Naročnik mora okoljski vidik v naslovu in opisu predmeta javnega naročila izpostaviti v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom nediskriminacije. Z okoljsko opredelitvijo naslova in opisom predmeta javnega naročila naročnik ne sme ovirati ali preprečiti dostopa do razpisa gospodarskim subjektom iz drugih držav članic Evropske unije ali gospodarskim subjektom iz tretjih držav, 159 z enakovrednimi pravicami.160 156 J. P. Garcia: Public Policies and Environmental Issues in International Public Procurement, V: Jean Monnet Working Paper Series - Environment and Internal Market (2012) str. 8-9. (dostopno na: http://www.desadeleer.eu). 157 European Comission: Buying Green! (2011), str. 28. 158 Določbe uredbe so obvezujoče le za postopke javnega naročanja 11 skupin izdelkov in storitev iz uredbe. 159 Na primer, gospodarskim subjektom iz držav, ki jih zavezuje Sporazum STO o vladnih naročilih. 45 6.3 Tehnične specifikacije Tehnične specifikacije so namenjene opredelitvi zahtev javnega naročnika glede predmeta javnega naročila. ZJN-2 v 37. členu poda splošna pravila za določanje tehničnih specifikacij javnih naročil blaga, storitev in gradenj. Zakon predvideva več enakovrednih načinov za opredelitev tehničnih specifikacij v postopkih javnega naročanja. V 3. odstavku, točki (b) navaja tudi možnost določitve tehničnih specifikacij z opredelitvijo in opisom storilnostnih in funkcionalnih zahtev, v okviru katerih lahko poda tudi okoljske zahteve oziroma v skladu z dikcijo zakona elemente, zahteve ki se nanašajo na varstvo okolja.161 Uredba pa v 4. členu določa, da lahko javni naročnik okoljske zahteve vključi v tehnične specifikacije kot tehnični standard, učinkovitost, funkcionalnost ali drugo lastnost predmeta javnega naročanja, znak za okolje oziroma oceno življenjske dobe. Pri vključevanju okoljskih zahtev v tehnične specifikacije mora javni naročnik paziti, da ne krši načel javnega naročanja, še posebej načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, transparentnosti in sorazmernosti. Opredelitev tehničnih specifikacij mora biti jasna in natančna, da si jih vsi potencialni ponudniki razlagajo na enak način in da jih je moč preveriti. Nanašati se morajo na značilnosti predmeta javnega naročila in ne na splošne zmogljivosti ali kakovost ponudnika kot gospodarskega subjekta. 162 Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Oblikovane morajo biti na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, na način da ne nedopustno omejujejo konkurence med ponudniki.163 6.3.1 Storilnostne in funkcionalne okoljske zahteve Specifikacija na podlagi storilnosti/funkcionalna specifikacija opisuje želeni rezultat in pričakovane učinke (na primer v zvezi s kakovostjo, količino in zanesljivostjo), vključno z načinom njihovega merjenja. Ne določa vhodnih materialov ali proizvodnih metod 160 European Comission: Buying Green! (2011), str. 28. M. Čampa et. al.: Zakon o javnem naročanju s komentarjem (2007), str. 176 – 179. 162 Ibid., str. 30. 163 2. odstavek 37. člena ZJN-2. 161 46 ponudnika. Ponudnik lahko sam predlaga najustreznejšo rešitev. 164 Takšen pristop v opredelitvi daje več priložnosti za bolj inovativne odzive ponudnikov, z vidika sekundarnih politik. Vendar pa morajo biti okoljske zahteve v tehničnih specifikacijah dovolj natančno opredeljene, da omogočajo ponudnikom ustrezno opredeliti predmet naročila in da naročnikom omogočajo oddajo naročila.165 6.3.2 Opredelitev zelenih materialov in proizvodnih metod Sestava izdelka, način njegove izdelave ali način izvedbe storitve ali gradnje lahko predstavlja pomemben del vpliva na okolje. Pri določanju tehničnih specifikacij se lahko upoštevajo materiali in proizvodne metode.166 Javni naročnik lahko zahteva, da je predmet javnega naročila izdelan iz določenega materiala ali vsebuje določen odstotek recikliranega ali ponovno uporabljenega materiala. Prav tako lahko določi, da predmet javnega naročila ne sme vsebovati o materialov ali kemičnih snovi, ki bi škodovali okolju ali zdravju. Pri tem se javni naročnik lahko sklicuje na zakonodajo, ki ureja uporabo in promet z nevarnimi snovmi, na primer Direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi167 ali Uredbo 168 REACH.169 Javni naročnik lahko v tehničnih specifikacijah določi tudi okoljske zahteve glede proizvodnih postopkov in metod predmeta naročila.170 V specifikacije se lahko vključijo le tiste okoljske zahteve, ki so povezane s proizvodnjo izdelka in prispevajo k njegovim značilnostim, pri čemer ni nujno, da so vidne. Javni naročnik lahko na primer določi, da mora biti dobavljena električna energija proizvedena iz obnovljivih virov energije, kot v primeru Wienstrom. Vendar javni naročnik za predmet javnega naročila ne sme zahtevati izključno določenega proizvodnega postopka, ki je lastniški ali kako drugače na voljo le enemu 164 European Comission: Buying Green! (2011), str. 33. Točka (b) 3. odstavka 37. člena ZJN-2. 166 Priloga 6 iz Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Ur.l. RS, št. 18/2007). 167 Direktiva 2002/95/ES o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. 168 Uredba (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. 169 European Comission: Buying Green! (2011), str. 33. 170 Priloga 6 iz Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Ur.l. RS, št. 18/2007). 165 47 dobavitelju ali dobaviteljem v eni državi ali regiji, saj bi v šlo v tem primeru za kršitev načela enakopravnosti.171 6.3.3 Uporaba okoljskih standardov Tehnične specifikacije so lahko oblikovane na podlagi evropskih, mednarodnih ali nacionalnih okoljskih standardov. 172 Navajanje standardov v tehničnih specifikacijah ima veliko prednosti, saj so standardi jasni, nediskriminatorni in se običajno oblikujejo po postopku, ki vključuje številne zainteresirane strani, vključno z nacionalnimi organi, okoljskimi organizacijami, združenji potrošnikov in industrijo.173 Pri vsakem sklicevanju na standard pa mora javni naročnik navesti besede »ali enakovredni«,174 saj morajo naročniki omogočiti dostop do razpisa tudi vsem ostalim potencialnim ponudnikom, katerih blago, storitve ali gradnja, ni potrjeno s standardom, a izpolnjuje vse zahteve, ki jih določa standard. Za dokazovanje enakovrednosti mora biti ponudnikom dovoljena uporaba kakršne koli oblike dokazil (na primer tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa).175 6.3.4 Uporaba znaka za okolje Okoljske zahteve, ki jih vsebujejo znaki za okolje, so za javnega naročnika koristni viri informacij pri oblikovanju razpisnih zahtev. Znaki za okolje se po direktivah za javno naročanje lahko v zvezi s tehničnimi specifikacijami uporabijo na dva različna načina: - za pomoč pri pripravi tehničnih specifikacij za opredelitev značilnosti predmeta javnega naročila ali - za preverjanje skladnosti s temi zahtevami.176 Javni naročnik lahko v okviru okoljskih storilnostnih in funkcionalnih zahtev v tehničnih specifikacijah uporabi specifikacije znaka za okolje ali po potrebi njene dele. Vendar pa javni naročnik od potencialnih ponudnikov ne sme zahtevati, da so vključeni v določeno shemo znaka za okolje. Kot ustrezen znak za okolje zakon navaja evropski ali večnacionalni znak oziroma katerikoli znak za okolje, pod pogoji, da: 171 European Comission: Buying Green! (2011), str. 34. Točka (a), 3. odstavek, 37. člena ZJN-2. 173 European Comission: Buying Green! (2011), str. 31. 174 Točka (a), 3. odstavek 37. člena ZJN-2. 175 4. odstavek 37. člena ZJN-2. 176 6. in 7. odstavek 37. člena ZJN-2. 172 48 so navedene specifikacije znaka za okolje primerne za opredelitev značilnosti blaga ali - storitev, ki so predmet naročila, - so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij, - so znaki za okolje sprejeti v postopku, pri katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani (npr.: vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije), so na voljo vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom.177 - Drugi način uporabe znaka za okolje v zvezi s tehničnimi specifikacijami pa je povezan s preverjanjem ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih specifikacij iz razpisne dokumentacije. Javni naročnik lahko v navede, da se za blago in storitve, za katere ponudnik predloži znak za okolje, domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije. Tudi pri preverjanju pa mora od ponudnika sprejeti tudi katerokoli drugo primerno dokazilo (npr. tehnično dokumentacijo proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa).178 6.4 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in izbor ponudnikov Javni naročnik lahko okoljske zahteve vključi med pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika. Obvezni pogoji za ugotavljanje sposobnosti so v zakonu taksativno našteti in med njimi ni pogoja, ki bi vključeval okoljski vidik. Okoljske zahteve pa lahko javni naročnik vključi med opcijske pogoje za ugotavljanje osnovne sposobnosti ponudnika, in pogoje za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti. 6.4.1 Osnovna sposobnost ponudnika Naročnik lahko kandidata izključi iz nadaljnjega postopka, zaradi ravnanja v škodo okolja. Zakon tega sicer na nobenem mestu izrecno ne omeni, vendar to razlago lahko izpeljemo iz 42. člena. ZJN-2 v 2. odstavku 42. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročanja izloči kandidata ali ponudnika, tudi če: – je bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem, 177 178 6. odstavek 37. člena ZJN-2. 7. odstavek 37. člena ZJN-2. 49 – mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil. Po teh določbah je možno iz postopka izključiti kandidata, ki je v okviru poklicnega ravnanja povzročil škodo v okolju in bil zaradi tega prestopka tudi obsojen. Prav tako je možno iz postopka izključiti kandidata, ki mu lahko naročnik dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil ali strokovne napake oziroma hujše kršitve poklicnih pravil, ki so povzročile škodo v okolju. Javni naročnik mora pri uporabi zgoraj navedenih razlogov za izključitev upoštevati načelo sorazmernosti. Pri odločanju o izključitvi iz postopka zaradi osnovne nesposobnosti mora obravnavati vse zadevne okoliščine in preučiti ukrepe, ki jih je gospodarski subjekt sprejel za odpravo razlogov, ki so botrovali nastanku strokovne napake oziroma prestopka.179 6.4.2 Tehnična in kadrovska sposobnost Za ugotavljanje tehnične in kadrovske usposobljenosti lahko javni naročnik od ponudnika zahteva dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje, da ima na voljo dovolj znanja, izkušenj, materialnih sredstev, prostorskih kapacitet in kadrovskih resursov za uspešno izvedbo javnega naročila. Dokazila, ki jih lahko javni naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva od ponudnika so izčrpno določena v 2. odstavku 45. člena ZJN-2. Javni naročnik lahko na različne načine vključuje okoljski vidik med pogoje za ugotavljanje tehnične usposobljenosti ponudnika. Od ponudnika lahko zahteva okoljsko tehnično usposobljenost, na primer za: preprečevanje nastajanja in ustrezno ravnanje z odpadki, preprečevanje razlitja ali uhajanja onesnaževal, nizke porabe goriva ali motenj naravnih habitatov. Pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti pa lahko zahteva ustrezno okoljsko izobrazbo in poklicne kvalifikacije ali usposobljenost osebja, ki je odgovorno za izvajanje naročila.180 6.4.3 Tehnična/kadrovska sposobnost in sistemi okoljskega ravnanja Javni naročnik za ugotavljanje tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta v postopkih javnega naročanja gradenj ali storitev lahko zahteva, da le-ta v svoji ponudbi navede ukrepe 179 180 European Comission: Buying Green! (2011), str. 40. Ibid., str. 40. 50 za okoljsko upravljanje, ki jih bo izvajal med izvedbo naročila. 181 Ti ukrepi morajo biti neposredno povezani z izvedbo naročila. Izvajanje ukrepov sistema okoljskega ravnanja tako lahko dokazuje, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. 182 V 47. členu pa zakon ureja dokazovanje sposobnosti ponudnika v povezavi z sistemi okoljskega ravnanja. Javni naročnik lahko od ponudnika zahteva predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki dokazujejo, da je ponudnik sposoben izvajati ukrepe okoljskega upravljanja. 183 Pri tem se javni naročnik lahko sklicuje na zahteve sistema Evropske unije za okoljevarstveno vodenje organizacij - EMAS184 ali na druge sisteme za upravljanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih in mednarodnih sistemih, potrjenih s strani organov in so usklajene z zakonodajo skupnosti. Poleg registriranih programov okoljskega upravljanja mora javni naročnik kot dokazilo sprejeti tudi opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt za varovanje okolja. Naročniki v nobenem primeru ne smejo od ponudnikov zahtevati, da so registrirani v okviru sistemov EMAS ali da v celoti izpolnjujejo zahteve registracije.185 Uporaba sistema okoljskega ravnanja pa ni omejeno samo za dokazovanje tehnične sposobnosti za izvajanje ukrepov okoljskega ravnanja ponudnika. Primerno je tudi dokazovanje tehnične in kadrovske usposobljenosti za v povezavi z drugimi okoljskimi zahtevami, kot so na primer zahteve glede tehnične opreme ali usposobljenosti oseb, v kolikor sistem ravnanja z okoljem razpolaga z ustreznimi podatki, ki jih mogoče uporabiti pri dokazovanju usposobljenosti.186 6.5 Merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe Merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe so institut javnega naročanja, ki javnemu naročniku omogoča, da na podlagi vnaprej določenih meril vrednoti in primerja ponudbe in nato izbere najugodnejšo ponudbo. Javni naročnik lahko ponudbe med seboj primerja le glede na ceno in naročilo odda ponudniku s ponujeno najnižjo ceno. Lahko pa ponudbe kvalitativno primerja oziroma jih oceni tudi na podlagi drugih meril in naročilo odda ponudniku, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri slednjem načinu se kot merilo ocenjevanja 181 Točka (f), 2. odstavek 45. člena ZJN-2. European Comission: Buying Green! (2011), str. 42. 183 47. člen ZJN-2. 184 EMAS izvirno ECO-Management and Audit Scheme. 185 European Comission: Buying Green! (2011), str. 42. 186 Ibid., str. 43. 182 51 ponudb poleg kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, lahko vključijo tudi okoljske lastnosti.187 Pri uveljavljanju vključevanja okoljskega vidika med merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe je imelo pomembno vlogo Sodišče Evropske unije. Sodišče je v primerih ENV in Wienstrom 188 ter Concordia Bus 189 pojasnilo možnosti vključevanja okoljskih zahtev med merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe in postavilo pogoje, ki jih morajo okoljske zahteve izpolnjevati.190 Interpretacijo Sodišča iz sodb v primerih ENV in Wienstrom ter Concordia Bus je prevzela evropska sekundarna zakonodaja in posledično tudi slovenska normativna ureditev. Iz omenjenih primerov sodne prakse sledi, da morajo okoljska merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Okoljska merila morajo biti povezana s predmetom javnega naročila. 191 Naročniki lahko svobodno določajo predmet naročila in v skladu s tem izbirajo merila za oddajo naročila. Vendar pa se morajo merila nanašati na predmet naročila in ne na druge vidike v postopku javnega naročanja ali dejstva, ki niso relevantna za izbor predmeta javnega naročila. V zadevi Wienstrom je tako Sodišče ugotovilo, da je merilo za oddajo naročila v zvezi s količino električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ki presega pričakovano porabo naročnika, nesprejemljivo, ker ni povezano s predmetom naročila.192 2. Okoljska merila javnemu naročniku ne smejo omogočati brezpogojne svobode izbire, zato morajo biti objektivno merljiva in preverljiva.193 Če so med okoljskimi merili zahteve, katerih naročnik ne more preveriti, je objektivna primerjava ponudb nemogoča. Merila pa morajo biti tudi jasna in razumljiva, da jih vsi ponudniki razumejo in si jih na enak način razlagajo. 194 Sodišče je v zadevi EVN in Wienstrom ugotovilo, da merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, za katero javni 187 1. odstavek 48. člena, ZJN-2. Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN in Wienstrom. 189 Sodba Sodišča v zadevi C-513/99, Concordia Bus. 190 Več o tem je že bilo povedanega v poglavju Sodna praksa Sodišča Evropske unije. 191 Sodba Sodišča v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 59. 192 Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN in Wienstrom, točka 74. 193 Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 61 in 4. odstavek, 48. člena ZJN-2. 194 European Comission: Buying Green! (2011), str. 45. 188 52 naročnik ni nameraval oziroma ni bil sposoben preveriti točnost navedb v predloženih ponudbah, ni v skladu s pravom Evropske unije. Ker naročnik ni zahteval dokazil za preverjanje izpolnjevanja meril, je kršil načeli enake obravnave in transparentnosti.195 3. Okoljska merila morajo biti predhodno objavljena.196 Naročnik mora merila objaviti v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ter vsako merilo posebej opisati in ovrednotiti. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik ponudbe vrednotiti, v skladu s predhodno objavljenim opisom načina vrednotenja meril.197 4. Okoljska merila morajo biti v skladu z vsemi temeljnimi načeli prava Evropske unije, zlasti pa z načelom nediskriminacije.198 6.5.1 Vrednotenje okoljskih meril Vrednotenje okoljskih meril lahko odločilno vpliva na uspešnost izvedbe javnega naročila z okoljskega vidika. Utež, ki se dodeli posameznemu merilu za oddajo naročila, določa vpliv tega merila v končni oceni. V zvezi z vrednostjo uteži, ki se dodelijo okoljskim merilom, ni sicer nobene omejitve. Pri vrednotenju okoljskih meril pa je vseeno potrebno upoštevati kako pomembni so okoljski cilji za naročilo, v primerjavi z drugimi vidiki, kot so stroški in splošna kakovost. Pri določanju uteži za okoljska merila je smiselno upoštevati tudi kakšne so zahtevane tehnične specifikacije v istem javnem naročilu. V kolikor tehnične specifikacije že upoštevajo okoljski vidik, je lahko utež, dodeljena okoljskim merilom za oddajo naročila manjša. 199 6.5.2 Okoljski znaki in sistemi za ravnanje z okoljem Okoljske zahteve, ki jih vsebujejo znaki za okolje lahko, pod določenimi pogoji, kot sem že omenila, vključimo v tehnične specfikacije javnega naročila. Okoljske zahteve znakov za okolje lahko vključimo tudi med merila za ocenjevanje in izbor ponudbe. Lahko pa se okoljske zahteve znakov za okolje uporabijo kot minimalne zahteve v tehničnih specifikacijah in kot merila, tako da se v fazi ocenjevanja izdelkom ali storitvam, ki izpolnjujejo več okoljskih zahtev iz znaka za okolje, dodeli več točk. Vendar pa tudi pri preverjanju 195 Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 51. Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 62. 197 4. odstavek 47. člena ZJN-2. 198 Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 63. 199 European Comission: Buying Green! (2011), str. 48. 196 53 izpolnjevanja meril za ocenjevanje in izbor ponudbe javni naročnik od ponudnikov ne sme zahtevati določene certifikacije ali okoljskega znaka, ampak mora upoštevati kakršna koli druga dokazila o izpolnjevanju okoljskih zahtev.200 Prav tako lahko javni naročnik med merila za ocenjevanje in izbor ponudbe vključi sisteme okoljskega ravnanja, vendar tudi tu ne sme od ponudnikov zahtevati, da so registrirani v določenih sistemih ravnanja z okoljem sistemov in mora sprejeti katerokoli dokazilo, ki izkazuje, da je ponudnik sposoben izvajati ukrepe ravnanja z okoljem. 201 6.6 Določila pogodbe o izvedbi naročila Naročnik lahko okoljske zahteve vključi kot pogoj v določilih o izvedbi javnega naročila. V tem primeru mora okoljske zahteve v zvezi z izvedbo naročila navesti v osnutku pogodbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji. Okoljski pogoji v določilih o izvedbi javnega naročila morajo biti usklajeni s predpisi Evropske skupnosti.202 Pogodba o izvedbi naročila, ki jo kasneje podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije.203 Z okoljskimi zahtevami, kot pogoji za izvedbo naročila, javni naročnik določi, da je treba blago dobaviti ali storitve oz. gradnje izvesti na določen način, ki manj vpliva na okolje. Med pogodbena določila tako lahko vključi na primer zahteve v zvezi z učinkovito rabo naravnih virov pri izvedbi, recikliranjem ali ponovno uporabo embalaže dobavljenega izdelka, količino nastalih odpadkov in emisij pri izvedbi javnega naročila, ipd. Okoljski pogoji za izvedbo naročila morajo biti povezani z izvedbo naročila. To pomeni, da se morajo nanašati na naloge, ki so potrebne za proizvodnjo in zagotavljanje kupljenega blaga, storitev ali gradenj. Naročnik lahko določi, da se gospodarski subjekti izključijo iz nadaljnjega postopka izbora, v kolikor se ti z okoljskimi pogoji za izvedbo naročila ne strinjajo. 204 Okoljski pogoji za izvedbo naročila, objavljeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, morajo biti jasno določeni, da se vsi ponudniki lahko seznanijo z 200 Ibid., str. 49. Ibid., str. 49. 202 2. odstavek 39. člena ZJN-2. 203 4. odstavek 71. člena ZJN-2. 204 1. odstavek 40. člena ZJN-2. 201 54 vsemi obveznostmi naročila in jih lahko upoštevajo pri oblikovanju svojih ponudb. 205 Javni naročnik lahko v razpisni dokumentaciji tudi navede ustrezen organ, od katerega lahko ponudnik ali kandidat v postopku oddaje javnega naročila pridobi ustrezne informacije o obveznostih pri izvedbi javnega naročila v zvezi z varovanjem okolja. 206 Namen te določbe je, da javni naročnik ponudniku omogoči seznanitev s specifičnimi obveznostmi v zvezi z varstvom okolja na območju izvedbe javnega naročila. Skladnost z okoljskimi pogoji za izvedbo naročila je mogoče spremljati le med izvajanjem naročila. Za neizvajanje okoljskih zahtev v fazi izvedbe javnega naročila lahko javni naročnik predpiše tudi kazni ali v obratnem primeru bonuse za okoljsko učinkovitost. Okoljski pogoji za izvedbo naročila ne smejo biti prikrite tehnične specifikacije, pogoji za ugotavljanje sposobnosti ali merila za ocenjevanje in za izbor ponudb. Zato javni naročnik od ponudnikov ne sme zahtevati, da dokazujejo skladnost z okoljskimi pogodbenimi določili med postopkom javnega naročanja.207 205 European Comission: Buying Green! (2011), str. 54. 1. odstavek 40. člena ZJN-2. 207 European Comission: Buying Green! (2011), str. 54. 206 55 7 Zeleno javno naročanje po izbranih področjih 7.1 Zeleno javno naročanje električne energije V prvi prilogi uredba določa okoljske zahteve za naročanje električne energije, katere proizvodnja predstavlja enega izmed poglavitnih virov onesnaževanja okolja. Negativni vplivi proizvodnje električne energije iz fosilnih virov energije so predvsem izpusti ogljikovega dioksida in druge emisije, izkoriščanje in onesnaževanje naravnih virov in negativni vplivi na zdravje ljudi ter biotsko raznovrstnost. Z okoljskimi zahtevami, ki jih določa Priloga 1, uredba spodbuja javne naročnike k nabavi električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije 208 (v nadaljevanju OVE) in s soproizvodnjo električne energije 209 (v nadaljevanju SPTE), ki je z okoljskega vidika veliko manj obremenjujoča. Priloga 1 se je v praksi izkazala kot dobro pripravljena, saj tako javni naročniki kakor tudi ponudniki nimajo težav, prvi pri vodenju postopka zelenega javnega naročanja in drugi pri izpolnjevanju zahtev iz zelenih javnih naročil električne energije. 7.1.1 Okoljske zahteve zelenega javnega naročanja električne energije Javni naročnik mora že v opredelitvi predmeta javnega naročila jasno izkazati, da gre za zeleno javno naročilo električne energije, in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo okoljske zahteve iz Priloge 1. 210 Uredba v Prilogi 1 pravzaprav določa samo eno temeljno okoljsko zahtevo, ki jo mora javni naročnik vključiti v tehnične specifikacije, merila za izbor najugodnejše ponudbe in v določila pogodbe o izvedbi naročila. Dobavljena električna energija mora biti v določenem deležu proizvedena iz OVE in/ali SPTE z visokim izkoristkom, kot jih določa zakon, ki ureja energetiko. Ponudnik izpolnjevanje te zahteve izkazuje z izjavo, da bo po preteku koledarskega leta na račun naročnika unovčil ustrezno količino potrdil o izvoru električne energije, ki jih izdaja za to pooblaščena institucija,211 s čimer bo dokazal, da blago izpolnjuje zahtevo. V praksi je med nekaterimi javnimi naročniki 208 Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. (Vir: 4. člen Energetskega zakona (EZ-UPB2) Ur.l. RS, št. 27/2007- uradno prečiščeno besedilo. Spremembe: Ur.l. RS, št. 37/2011 Odl.US: U-I-257/09-22). 209 Soproizvodnja električne energije je tehnološki proces sočasne proizvodnje koristne toplotne in električne oziroma mehanske energije iz istega goriva. (Ibid., 4. člen). 210 1.1.1 točka 1. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 211 Trenutno je to Javna agencija RS za energijo. 56 prisotno nezaupanje o verodostojnosti potrdil oziroma dejanskem izvoru električne energije iz OVE in/ali SPTE z visokim izkoristkom. Nezaupanje pogojuje predvsem nepoznavanje regulacije trga in procesa nabave električne energije, zato bi na tem področju bilo potrebno dodatno ozaveščanje javnih naročnikov. V tehničnih specifikacijah mora javni naročnik določiti, da mora biti 40 % dobavljene električne energije pridobljene iz OVE in/ali SPTE z visokim izkoristkom. 212 Lahko pa v tehnične specifikacije namesto temeljne vključi dodatno okoljsko zahtevo, da mora biti vsa dobavljena električna energija pridobljena iz OVE. 213 Med merila za izbor najugodnejše ponudbe mora javni naročnik vključiti tudi okoljska merila »več energije iz OVE, »več energije iz SPTE z visokim izkoristkom« oziroma »več energije iz SPTE, ki temelji na OVE«. Delež električne energije, proizvedene iz OVE, SPTE z visokim izkoristkom in SPTE, ki temelji na OVE, ki presega minimalni delež, kot ga je naročnik opredelil v opisu predmeta oziroma tehničnih specifikacijah, se v okviru meril točkuje z dodatnimi točkami. 214 Iz uredbe pa ni moč razbrati ali lahko javni naročnik alternativno navaja in točkuje okoljske zahteve glede na navedena merila. Uredba tudi ne določa uteži okoljskih meril. V praksi javni naročniki okoljska merila pri nabavi električne energije pogosto iz neznanega razloga preprosto izpustijo. Naročnik mora v pogodbo o izvedbi naročila vključiti določilo, da mora izbrani izvajalec ob koncu vsakega leta izvajanja pogodbe navesti izvor električne energije, ki jo je dobavil naročniku, in priložiti potrdilo o unovčenju ustreznega števila potrdil o izvoru električne energije. Po uredbi mora naročnik v pogodbi o izvedbi določiti, da bo v primeru, če ponudnik ne bo izpolnjeval pogodbenih obveznosti na način, predviden v pogodbi o izvedbi javnega naročila, začel ustrezne postopke za njeno prekinitev. 215 To določilo uredbe je nekoliko nenavadno, saj se pogodba o izvedbi javnega naročila sklepa za eno leto. Naročnik bo izvor električne energije lahko preveril šele po poteku veljavnosti pogodbe. Tu ostaja odprto vprašanje sankcioniranja izvajalca javnega naročila, v kolikor ta po preteku enega leta ne bo predložil ustreznih potrdil o izvoru električne energije. 212 1.1.2 točka 1. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. Ibid., 1.2.2 točka 1. priloge. 214 Ibid., 1.1.3 točka 1. priloge. 215 Ibid., 1.1.3 točka 1. priloge. 213 57 7.2 Zeleno javno naročanje stavb Okoljske zahteve za zeleno javno naročanje stavb določa Priloga 7, ki se uporablja, kadar je predmet naročila: - projektiranje idejne zasnove (IDZ), idejnega projekta (IDP), projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekta za izvedbo (PZI) ali projekta izvedenih del za novogradnjo (PID), dozidavo, nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe216 (CC-SI 1),217 - gradnja stavbe, redno ali investicijsko vzdrževanje stavbe (CC-SI 1) ter nakup, vgradnja oziroma montaža naprav in proizvodov v stavbi. Za javno naročanje stavb uredba določa samo temeljne okoljske zahteve. Naročnik pa lahko v skladu s 5. členom uredbe določi tudi druge okoljske zahteve ali pa v skladu s 4. členom okoljske zahteve iz meril za izbor najugodnejše ponudbe vključi med tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali kot določila pogodbe o izvedbi javnega naročila. Po sprejetju sprememb uredbe je za zeleno javno naročanje stavb določenih veliko manj okoljskih zahtev, kot jih je bilo prvotno predvidenih ali pa so te bolj ohlapne. Za prilogo 7 je uredba določila tudi prehodno obdobje. Priloga 7 se je tako začela uporabljati s 1.7. 2012. Pri javnem naročanju stavb je potrebno upoštevati tudi zahteve uredbe iz drugih prilog,218 ki določajo okoljske zahteve za opremo stavbe. To v praksi povzroča nekaj težav, saj morajo javni naročniki poleg okoljskih zahtev za glavni predmet javnega naročila v razpisno dokumentacijo vključiti tudi okoljske zahteve za vse podpredmete javnega naročila. V praksi se javni naročniki okoljskim zahtevam uredbe izognejo z drobitvijo javnih naročil in ločeno nabavo opreme stavb, ki ne presega praga za javno naročanje male vrednosti. 7.2.1 Zeleno javno naročanje projektiranja Pri javnem naročanju storitve projektiranja se temeljne okoljske zahteve vključijo v opredelitev predmeta javnega naročila, med pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v tehnične specifikacije, med merila za izbor in v določila pogodbe o izvedbi naročila. Kadar je predmet 216 Razen če to prepoveduje predpis, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Klasifikacijo objektov določa Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur. l. RS, št. 109/11). 218 Javni naročniki morajo poleg 7. priloge upoštevati tudi okoljske zahteve za podpredmete javnega naročanja iz 4. priloge (elektronska pisarniška oprema), 5. priloge (avdio in video oprema), 6. priloge (hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji in klimatske naprave) in 8. priloge (pohištvo). 217 58 javnega naročanja projektiranje idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo ali projekta izvedenih del za novogradnjo, dozidavo, nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe in je naročnik že pred začetkom uporabe 7. priloge razpolagal s projektno dokumentacijo, v postopek javnega naročanja vključi le tiste temeljne okoljske zahteve za projektiranje, ki jih je, glede na predhodno izdelano projektno dokumentacijo, mogoče upoštevati, ne da bi bilo treba spreminjati že obstoječo projektno dokumentacijo.219 7.2.1.1 Predmet javnega naročila Naročnik mora predmet javnega naročanja opredeliti tako, da je iz opisa predmeta jasno razvidno, da so predmet javnega naročanja storitve, ki zagotavljajo manjše obremenjevanje okolja, in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo temeljne okoljske zahteve iz uredbe.220 Predmet javnega naročanja lahko naročnik opredeli zelo podrobno, na primer: stavba energijskega razreda A1221 po energetski izkaznici stavbe, ali stavba z ločenim sistemom za zbiranje deževnico. Uredba navaja primer opredelitve predmeta222 javnega naročila, v katerem opredeli, da gre za javno naročilo, pri katerem se upoštevajo načela trajnostne gradnje. To po mojem mnenju ni najboljši primer opredelitve predmeta, saj je trajnostna gradnja vsebinsko širši pojem,223 pri katerem naročnik poleg ekonomskega in okoljskega vidika upošteva še socialni vidik. 7.2.1.2 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti Javni naročnik mora med pogoje za ugotavljanje sposobnosti vključiti kadrovske pogoje za projektno skupino ponudnika, ki mora biti sestavljena tako, da se zagotovijo znanja na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, učinkovite rabe vode, ravnanja z odpadki, zagotavljanja zdravih bivanjskih in delovnih razmer ter okoljskih lastnosti 219 Uvod Uredbe o zelenem javnem naročanju. Ibid., 7.1.1 točka 7. priloge. 221 Stavbe se v skladu s 6. členom Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 77/2009) razvrščajo v razrede energetske učinkovitosti glede na letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe. 222 Naročnik lahko opredeli predmet javnega naročila na naslednji način: Projektiranje idejne zasnove, idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo ali projekta izvedenih del za novogradnjo, dozidavo, nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe, pri kateri se upoštevajo načela trajnostne gradnje. 223 Kriteriji za trajnostno gradnjo inzeleno javno narocanje (2011), str. 1 (dostopno na: http://www.gizrmk.si/zrmkinstitut/pdf/Kriteriji-za-trajnostno-gradnjo-in-zeleno-javno-narocanje-GI-ZRMK.PDF). 220 59 gradbenih materialov in izdelkov. Dokazovanje izpolnjevanja pogojev ponudnika je mogoče s predložitvijo primerljivih referenčnih projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projektov za izvedbo, ki presegajo minimalne zahteve iz zakonodaje 224 ali z drugimi ustreznimi dokazili, kot so na primer licence, diplome ipd.225 7.2.1.3 Tehnične specifikacije Javni naročnik mora v tehničnih specifikacijah zelenega javnega naročila projektiranja vključiti zahtevo, da mora ponudnik v projektno dokumentacijo vključiti rešitve za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije, učinkovito rabo vode, ravnanje z odpadki, zagotavljanje zdravih bivalnih in delovnih razmer in rabe okolju prijaznih gradbenih materialov in izdelkov. Ponudnik lahko za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij poda svojo izjavo.226 V tehničnih specifikacijah zelenega javnega naročanja projektiranja mora biti določeno tudi, da mora delež lesa ali lesnih tvoriv, vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme), znašati vsaj 30 % prostornine vgrajenih materialov. Ta zahteva je dvignila kar nekaj prahu med izvajalci, kar je privedlo do kompromisne rešitve v spremembi uredbe,227 da tega ni potrebno upoštevati pri pritlični plošči in konstrukciji pod njo. Poleg tega se polovica tega deleža (t.j. 15% prostornine vgrajenih materialov) lahko nadomesti z gradbeni proizvodi z znakom za okolje Tip I (EU okoljska marjetica) ali Tip III (EPD). Ponudnik to izkazuje z izjavo v ponudbi, ki ji priloži tudi tabelo, iz katere sta razvidna prostornina in deleži vgrajenih materialov.228 Okoljske zahteve v tehničnih specifikacijah za projektiranje zahtevajo tudi, da emisije hlapnih organskih spojin v gradbenih proizvodih, ki bodo uporabljeni pri gradnji, ne smejo presegati vrednosti, določenih v evropskem standardu 229 za določitev emisij ali v enakovrednem standardu, in da mora projekt za izvedbo vključevati določene tehnične rešitve 224 Pravilnik, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah; pravilnik, ki ureja prezračevanje in klimatizacijo stavb; pravilnik, ki ureja zvočno zaščito stavb; pravilnik, ki ureja varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih; ali pravilnik, ki ureja tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca, ali prostorsko tehnične smernice za zdravstvene objekte. 225 7.1.2 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 226 Ibid., 7.1.3 točka 7. priloge 227 Sprememba Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 64/2012). 228 7.1.3 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 229 SIST EN ISO 16000-9, SIST EN ISO 16000-10, SIST EN ISO 16000-11. 60 za varčevanje z vodo, v primeru novogradenj pa, da se bo lahko uporabila deževnica oziroma prečiščena odpadna voda. Ponudnik to izkazuje z izjavo.230 7.2.1.4 Merila za izbor Uredba je sprva določala štiri obvezna okoljska merila, po spremembah uredbe pa sta ostali le dve merili. Javni naročnik mora med merila za izbor ponudbe vključiti merilo »nižja poraba energije« in navesti metodologijo, po kateri se ta določa. Ponudnik to izkazuje z izjavo, v kateri navede največjo vrednost letne primarne rabe energije v stavbi, za katero bo projektiral projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekt za izvedbo. Drugo obvezno okoljsko merilo za izbor ponudbe pa je merilo »gradbeni proizvodi, ki temeljijo na obnovljivih surovinah«, pri katerem so projekti, ki vključujejo več kot 30% prostornine vgrajenih materialov, ki temeljijo na obnovljivih surovinah, 231 ali iz reciklirane surovine nagrajeni z dodatnimi točkami. Ponudnik to izkazuje z izjavo. Obvezni okoljski merili morata v razmerju do ostalih meril znašati vsaj 20% oziroma 10% vsako.232 7.2.1.5 Določila pogodbe o izvedbi naročila Naročnik mora v pogodbo o izvedbi naročila vključiti določilo, da bo v primeru, če ponudnik ne bo izpolnjeval pogodbenih obveznosti na način, predviden v pogodbi o izvedbi javnega naročila, začel ustrezne postopke za njeno prekinitev. 233 Izpolnjevanje okoljskih zahtev ponudnik v več primerih izkazuje samo z izjavo, kar pomeni, da bo moral naročnik ves postopek izvedbe pogodbe preverjati, ali se izvajalec drži okoljskih zahtev iz javnega naročila. Javni naročnik bo zato moral biti ustrezno tehnično usposobljen za nadzor izvajanja. 230 7.1.3 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. Npr.: les, celuloza, konoplja, volna. 232 7.1.4 točka, 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 233 Ibid., 7.1.4 točka 7. priloge . 231 61 7.2.2 Zeleno javno naročanje gradnje in vzdrževanje stavb ter nakupa, vgradnje oz. montaže naprav in proizvodov v stavbi Pri javnem naročanju storitev gradnje stavbe, rednega ali investicijskega vzdrževanja stavb (CC-SI 1) ter nakupa, vgradnje oziroma montaže naprav in proizvodov v stavbi se temeljne okoljske zahteve v skladu s spremembo uredbe 234 vključujejo le v opredelitev predmeta javnega naročila, v tehnične specifikacije in med določila pogodbe o izvedbi naročila. Pri javnem naročanju zgoraj naštetih storitev se okoljske zahteve, ki jih naročnik kot obvezne opredeli v projektni nalogi ali projektni dokumentaciji, štejejo za tehnične specifikacije. Vendar pa uredba določa, da mora naročnik pri javnem naročanju teh storitev v postopek javnega naročanja vključiti le tiste temeljne okoljske zahteve iz uredbe te priloge, ki se nanašajo na posamezen predmet javnega naročanja, in jih je glede na predhodno izdelano projektno dokumentacijo mogoče upoštevati. 235 V praksi ta določba uredbe omogoča obid uredbe z drobljenjem javnih naročil projektiranja. Na ta način se vrednost javnih naročil projektiranja zniža do te mere, da javno naročanje, v skladu z ZJN-2 in tudi upoštevanje uredbe, ni obvezno. Pri javnem naročanju izvedbe pa se v razpisni dokumentaciji določijo le tiste okoljske zahteve uredbe, ki jih je, glede na predhodno izdelano projektno dokumentacijo, sploh mogoče upoštevati. 7.2.2.1 Predmet javnega naročila in tehnične specifikacije Tudi pri javnem naročanju gradnje mora naročnik določiti predmet javnega naročanja tako, da je iz opisa predmeta jasno razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj obremenjujoča gradnja, in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo temeljne okoljske zahteve iz te priloge. Pri gradnji, rednem ali investicijskem vzdrževanju, nakupu ali vgradnji oziroma montaži naprav in proizvodov mora izvajalec upoštevati tehnične specifikacije, ki jih je javni naročnik določil že v javnem naročilu projektiranja in okoljske zahteve »zelenega projekta« izbranega izvajalca. Izpolnjevanje zahtev ponudnik izkazuje z izjavo. 236 234 Sprememba Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 64/2012). Uvod 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 236 Ibid., 7.2.2 točka, 7. Priloge. 235 62 Uredba prepoveduje vgrajevanje proizvodov in materialov, ki vsebujejo preveč zdravju škodljivih snovi,237 kar ponudnik izkazuje s predložitvijo tehnične dokumentacije proizvajalca oziroma ustreznim dokazilom, iz katerega izhaja, da so izpolnjene zahteve, ali pa z izjavo, da bo pri gradnji zagotovil, da se izpolnijo zahteve.238 Pri vgradnji lesa se lahko uporabi le les iz zakonitih virov, kar ponudnik pri oddaji ponudbe lahko izkazuje tako, da ponudbi priloži eno izmed navedenih potrdil oziroma certifikatov 239 iz uredbe, ali katerokoli drugo ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zahteve. Tehnična specifikacija za gradnjo in urejanje sanitarij določa, da morajo biti te opremljene s tehnologijami za racionalno porabo vode, kar ponudnik izkazuje z izjavo.240 Dokazovanje dejanske izpolnitve tehničnih zahtev pri izvedbi javnega naročila pa uredba ureja v določilih, ki se nanašajo na pogodbo o izvedbi naročila. 7.2.2.2 Določila pogodbe o izvedbi naročila V pogodbi o izvedbi mora naročnik določiti, da ponudnik najkasneje ob primopredaji objekta naročniku posreduje tehnično dokumentacijo proizvajalca, iz katere izhaja, da uporabljeni gradbeni proizvodi izpolnjujejo naročnikove zahteve. Po končanih gradbenih ali obnovitvenih delih pa mora ponudnik usposobiti upravljavca stavbe za energijsko učinkovito uporabo stavbe, za doseganje načrtovane porabe energije in vode. Ponudnik mora program in način usposabljanja upravljavca stavbe predložiti že pri oddaji ponudbe. Pred primopredajo objekta mora ponudnik izvesti preizkus zračne prepustnosti, znan tudi kot Blower door241 test.242 237 Uredba prepoveduje uporabo proizvodov, ki vsebujejo žveplov heksafluorid (SF6), notranje barve in lake, ki vsebujejo hlapne organske spojine z vreliščem največ 250 °C, v kolikor te presegajo določene vrednosti koncentracije, materiale na osnovi lesa, pri katerih so emisije formaldehida višje od zahtev za emisijski razred E 1, kot jih opredeljujejo standardi SIST EN 300, SIST EN 312, SIST EN 622, SIST EN 636, SIST EN 13986. Emisije hlapnih organskih spojin, ki so v uporabljenih gradbenih proizvodih, ne smejo presegati vrednosti, določenih v evropskem standardu za določitev emisij SIST EN ISO 16000-9, SIST EN ISO 16000-10, SIST EN ISO 16000-11 ali v enakovrednem standardu. 238 7.2.2 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 239 Lahko predloži potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve; potrdilo FSC ali PEFC zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS; dovoljenje FLEGT, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU. 240 7.2.2 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 241 M. Šijanec Zavrl: Zahteve in pravila Uredbe o zelenem javnem naročanju (priloga 7), Zahteve za javne naročnike (2013) (dostopno na: 63 Tudi za neizpolnjevanje določil pogodbe o izvedbi javnega naročila gradnje in vzdrževanje stavb ter nakupa, vgradnje oz. montaže naprav in proizvodov v stavbi je kot pogodbena sankcija v uredbi predvidena le prekinitev pogodbe, kar je lahko problematično. Za javnega naročnika je bolj smiselno, da že v razpisni dokumentaciji in nato tudi v pogodbi o izvedbi naročila določi poleg prekinitve pogodbe tudi druge sankcije, ki se uvedejo, v kolikor se izvajalec okoljskih zahtev ne drži. Kot sankcije pridejo v poštev predvsem odpoved pogodbe in plačilo vnaprej določene pogodbene kazni zaradi kršitve določb razpisne in ponudbene dokumentacije, plačilo nastale škode ter stroškov naročnika, ki jih ima z odpovedjo pogodbe in tudi unovčenje bančne garancije.243 http://www.gbc-slovenia.si/2012/11/15/povzetki-predavanj-s-seminarja-zahteve-in-pravila-uredbe-ozelenem-javnem-narocanju-priloga-7/). 242 7.2.3 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju. 243 B. Ferk, B. Kašnik, M. Potočnik: Zeleno javno naročanje, V: Pravna praksa, praksa – priloga, letn. 31, št. 18 (10.5.2012), str. VII. 64 8 Zaključek Zeleno javno naročanje se zaradi velikega potenciala vpliva na proizvodne in potrošne vzorce in procese v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavlja kot eno izmed tržnih oziroma ekonomskih instrumentov varstva okolja. Evropska unija je za uveljavitev zelenega javnega naročanja sprejela vrsto političnih, prav tako tudi zakonskih dokumentov, ki urejajo vključevanje okoljskega vidika v procese javnega naročanja. Zeleno javno naročanje v Evropski uniji je najbolj uveljavljeno v Avstriji, Danski, Finski, Nemčiji, Nizozemski, Švedski in Veliki Britaniji, Slovenija pa po odstotku zelenih javnih naročil nekoliko zaostaja za evropskim povprečjem. Slovenska ureditev zelenega javnega naročanja sledi politikam in direktivam s področja zelenega javnega naročanja Evropske unije. Pravna ureditev javnega naročanja Republike Slovenije je bila harmonizirana z evropskima direktivama s področja javnega naročanja leta 2006 s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki predstavlja pravno podlago za vključevanje okoljskega vidika v javno naročanje v RS. Leta 2009 pa je Vlada RS sprejela Nacionalni akcijski načrt zeleno javno naročanje 2009–2012, v skladu s priporočili Evropske komisije iz Sporočila o integrirani politiki do proizvodov, v katerem je predvidela tudi sprejem Uredbe o zelenem javnem naročanju. Le-ta je bila, na podlagi 39. člena ZJN-2, sprejeta 9. decembra 2011, v uporabi pa je od 14. marca 2012. Vsebinsko uredba temelji na priročniku Evropske komisije (European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit) ter sledi vsebini in ciljem sporočila Javno naročanje za boljše okolje. Uredba prevzema tipologijo okoljskih zahtev iz sporočila Javno naročanje za boljše okolje in uveljavlja uporabo metode ocenjevanja stroškov v celotni življenjski dobi (LCC). Zeleno javno naročanje je na podlagi ZJN-2 mogoče izvajati pri nabavi katerekoli skupine izdelkov ali storitev. Javni naročnik mora okoljske zahteve navesti v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji. Okoljske zahteve lahko javni naročnik vključi v postopek javnega naročanja, tako da jih opredeli: v naslovu in opisu predmeta javnega naročila, v tehničnih specifikacijah, med pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, med merili za izbor najugodnejše ponudbe, ali med določili v pogodbe, ki jo sklene z izbranim ponudnikom. Pojem zelenega javnega naročanja pa se na splošno napačno enači le z javnim naročanjem v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki določa obvezno vključevanje okoljskih zahtev v javna naročila za 11 skupin izdelkov in storitev. Okoljske zahteve uredbe so določene na podlagi skupnih okoljskih zahtev Evropske unije, ki se sprejemajo po 65 standardiziranem postopku za razvoj in revizijo skupnih okoljskih kriterijev zelenega javnega naročanja pod vodstvom Inštituta za tehnološka predvidevanja (IPTS) Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC). Izvajanje zelenega javnega naročanja, v skladu z uredbo v Sloveniji, v praksi spremlja kar nekaj težav. Uredba zahteva določene spremembe utečenih postopkov javnega naročanja in tehnološko prilagoditev ponudbe, kar je seveda naletelo na odpor, tako pri javnih naročnikih, kot pri ponudnikih. Kot enega ključnih problemov pri izvajanju uredbe bi izpostavila dokazovanje izpolnjevanja okoljskih zahtev. To je v določenih primerih po mojem mnenju urejeno preveč ohlapno, po drugi strani pa je v določenih primerih dokazovanje izpolnjevanja okoljskih zahtev iz uredbe v praksi celo nemogoče. Največja pomanjkljivost uredbe, po mojem mnenju, pa je pomanjkljiva ureditev sankcioniranja. Tako uredba na primer za javne naročnike, ki pri pripravi razpisne dokumentacije ne upoštevajo pravil uredbe, ne določa nobenih posebnih sankcij. Javni naročniki in ponudniki lahko na področju zelenega javnega naročanja v naslednjem obdobju pričakujejo kar nekaj sprememb. Evropska unija redno dopolnjuje skupne okoljske zahteve za zeleno javno naročanje in širi nabor skupin izdelkov in storitev. Trenutno so skupne okoljske zahteve za zeleno javno naročanje na voljo za 21 skupin izdelkov oz. storitev, v pripravi pa so tudi nove. V naslednjih letih se torej lahko nadejamo širjenja nabora skupin izdelkov in storitev, za katere bo zeleno javno naročanje obvezno, tudi v Sloveniji. Obetajo se tudi spremembe krovnih zakonov javnega naročanja, ZJN-2 in ZJNVETPS, ki bodo morda prinesle nove zelene določbe. V postopku sprejemanja pa je tudi nova evropska pravna ureditev javnega naročanja, s katero bo Slovenija morala uskladiti nacionalno zakonodajo. Do takrat pa upamo, da bodo javni naročniki prepoznali pozitivne učinke in ponudniki priložnosti zelenega javnega naročanja ter bo izvajanje zelenega javnega naročanja v Sloveniji že ustaljena praksa. 66 9 Viri in literatura 9.1 Pravni viri 1. Agreement on Government Procurement (GPA) (dostopno na: http://www.wto.org/english/tratop_e/gproc_e/gp_gpa_e.htm) (30.6.2013) 2. Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte, Uradni list Evropske unije C 340 (10.11.1997) 3. Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, Uradni list Evropske unije, L134/1 (30.4.2004) 4. Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, Uradni list Evropske unije, L134/114 (30.4.2004) 5. Energetski zakon (EZ-UPB2) Ur.l. RS, št. 27/2007, Spremembe: Ur.l. RS, št. 37/2011 6. Pogodba o delovanju Evropske unije, Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008) 7. Pogodba o Evropski uniji, Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008) 8. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 77/2009 9. Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN AG and Wienstrom v. Republik Österreich, [2003] ECR I-14527, 4.12.2003 10. Sodba Sodišča v zadevi C-513/99, Concordia Bus Finland Oy Ab, formerly Stagecoach Finland Oy Ab, v. Helsingin kaupunki, HKL-Bussiliikenne [2002] ECR I-7213, 17.9.2002 11. UNCITRAL Model Law on Procurement of Goods, Construction and Services (1994) (dostopno na: http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/procurement_infrastructure/1994Model. html) (30.6.2013) 67 12. UNCITRAL Model Law on Public Procurement (2011) (dostopno na: http://www.uncitral.org/uncitral/uncitral_texts/procurement_infrastructure/2011Model.ht ml (30.6.2013) 13. Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, Ur.l. RS, št. 18/2007 14. Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Ur. l. RS, št. 109/11 15. Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Ur. l. RS, št. 109/11 16. Uredba o zelenem javnem naročanju, Ur.l. RS, št. 102/2011, Spremembe: Ur.l. RS, št. 18/2012, 24/2012, 64/2012, 2/2013 17. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), Ur.l. RS, št. 12/2013 - uradno prečiščeno besedilo 18. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), Ur.l. RS, št. 43/2011, Spremembe: Ur.l. RS, št. 60/2011 19. Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) Ur.l. RS, št. 72/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26, 90/2012 9.2 Programski dokumenti 1. Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009–2012 (2009) (dostopno na: http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/javnar/UredbaZelenJN/Akcijski_Z eJN.PDF (30.6.2013) 2. Commission Interpretative Communication on the Community law applicable to public procurement and the possibilities for integrating environmental considerations into public procurement -Commission Proposal COM (2002) 274 final 3. Commission Interpretative Communication on the Community law applicable to public procurement and the possibilities for integrating environmental considerations into public procurement - Commission Proposal COM (2002) 274 final 68 4. Commission staff working document accompanying the Communication Public procurement for a better environment SEC (2008) 2126 5. Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final) 6. Communication from the Commission -Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan 2008 COM (2008) 397 final 7. Communication from the Commission - Integrated Product Policy - Building on Environmental Life-Cycle Thinking COM (2003) 302 final 8. Communication from the Commission - Stimulating technologies for sustainable development: an environmental technologies action plan for the European Union COM (2004) 38 final – ETAP 9. Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions On the sixth environment action programme of the European Community 'Environment 2010: Our future, Our choice' - The Sixth Environment Action Programme COM (2001) 0031 final 10. Communication from the Commission, A Sustainable Europe for a Better World: A European Union Strategy for Sustainable Development, COM (2001)264 final 11. Council of the European Union (2006) Review of the EU Sustainable Development Strategy (EU SDS) - Renewed Strategy, Brussels, 9 June, 2006 10117/06 12. Green Paper - Public Procurement in the European Union: Exploring the Way Forward COM (1996) 583 13. Nacionalni Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2008 – 2016 (2008) (dostopno na: http://www.gen-energija.si/upload/files/156-AN_1.pdf (30.6.2013) 14. Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta 2008 – 2010 (2008) (dostopno na: www.svrez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/katal_inf_javn_znac/SINRP2008-slo.pdf (30.6.2013) 69 15. Report of the Environmental Technologies Action Plan (2005–2006) (Commission Communication [SEC (2007) 413]) ETAP 16. Strategija razvoja Slovenije 2005-2013 (2005) (dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf (30.6.2013) 9.3 Literatura 1. Boštjan Ferk, Branko Kašnik, Maja Potočnik: Zeleno javno naročanje, V: Pravna praksa – priloga, letn.31, št.18 (10.5.2012), str. I-VIII 2. Charlotte Leire, Oksana Mont, Carl Dalhammar: Green Procurement Policies and Practices, V: Handbook of Environmental Policy, Nova Science Publishers, (2010), str. 44 - 75 3. European Comission: Buying Green! - A Handbook on Environmental Public Procurement (2011) / Evropska komisija: Kupujmo zeleno! - Priročnik o zelenih javnih naročilih (2011) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/guideline_en.htm.) (30.6.2013) 4. European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit (2008) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/toolkit_en.htm) (30.6.2013) 5. European Commission, DG Environment: Green Public Procurement (2013) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm) (30.6.2013) 6. Green Public Procurement in Europe: Conclusions and recommendations (2006) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/take_5.pdf) (30.6.2013) 7. José Pernas García: Public Policies and Environmental Issues an International Public Procurement, V: Jean Monnet Working Paper Series - Environment and Internal Market, Vol. 2012/5 (2012), str. 1-24 (dostopno na: http://www.desadeleer.eu) (30.6.2013) 8. Maja Koković, Milanka Čankovič: Uredba o zelenem javnem naročanju (dostopno na: http://www.mf.gov.si/fileadmin/UredbaZelenJN/Uredba_ZeJN_UA_3.pdf) 30.6.2013) 70 9. Kriteriji za trajnostno gradnjo in zeleno javno narocanje, ZRMK (2011) (dostopno na: http://www.gi-zrmk.si/zrmkinstitut/pdf/Kriteriji-za-trajnostno-gradnjo-in-zeleno-javnonarocanje-GI-ZRMK.PDF) (30.6.2013) 10. M. Šijanec Zavrl: Zahteve in pravila Uredbe o zelenem javnem naročanju (priloga 7), Zahteve za javne naročnike (2013) (dostopno na: http://www.gbc-slovenia.si/2012/11/15/povzetki-predavanj-s-seminarja-zahteve-inpravila-uredbe-o-zelenem-javnem-narocanju-priloga-7/) (30.6.2013) 11. Margit Čampa, Franci Kodela, Sašo Matas, Igor Šoltes, Štular Tadej: Zakon o javnem naročanju s komentarjem (2007) Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije 12. Marie Neyrinck: Public procurement as an instrument to promote non-economic values, V: Democratic Governance and Theory of Collective Action, Vol. IAP VI/06 (2009), str. 1- 74 (dostopno na: http://iap6.cpdr.ucl.ac.be/docs/FDI-HD/WP-PAI.VI.06-FDI.HD4.pdf) (30.6.2013) 13. OECD Government at a Glance - Public Procurement, 43. Special feature: Green procurement (2011) (dostopno na: http://www.oecd-ilibrary.org/governance/government-at-a-glance-2011_gov_glance2011-en) (30.6.2013) 14. Price Waterhouse Coopers: Collection of statistical information on Green PublicProcurement in the EU-Report on data collection results (2009) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statistical_information.pdf) (30.6.2013) 15. Sue Arrowsmith et. al.: EU Public Procurement Law - An Introduction (2011), University of Nottingham (dostopno na: http://www.nottingham.ac.uk/pprg/documentsarchive/asialinkmaterials/eupublicprocurem entlawintroduction.pdf) (30.6.2013) 16. UNEP: Marrakech Task Force on Sustainable Public Procurement Brochure (2011) (dostopno na: http://www.unep.fr/SCP/procurement/docsres/ProjectInfo/MTF_Flyer_A4_Ansicht.pdf) (30.6.2013) 71 10 Priloge Priloga 1: Kronološki pregled predpisov in politik zelenega javnega naročanja Naslov v slovenskem jeziku Leto 1996 Zelena knjiga o javnem naročanju 2001 2001 2001 2002 2003 2004 2004 Izvirni naslov v angleškem jeziku Green Paper - Public Procurement in the European Union: Exploring the Way Forward COM (96) 583 Razlagalno sporočilo Evropske komisije Commission Interpretative Communication on o vključevanju okoljskih vidikov v javno the Community law applicable to public naročanje procurement and the possibilities for integrating environmental considerations into public procurement -Commission Proposal COM (2002) 274 final Strategija trajnostnega razvoja Evropske Communication from the Commission, A unije Sustainable Europe for a Better World: A European Union Strategy for Sustainable Development, COM (2001)264 final Šesti okoljski akcijski načrt Evropske Communication from the Commission to the unije Council, the European Parliament, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions On the sixth environment action programme of the European Community 'Environment 2010: Our future, Our choice' The Sixth Environment Action Programme COM (2001) 0031 final Razlagalno sporočilo Komisije o Commission Interpretative Communication on zakonodaji Skupnosti, ki se upošteva pri the Community law applicable to public javnem naročanju, in možnostih, da se procurement and the possibilities for integrating okoljski vidiki vključijo v postopke environmental considerations into public javnih naročil procurement -Commission Proposal COM (2002) 274 final Sporočilo Evropske komisije o integrirani Communication from the Commission politiki do proizvodov Integrated Product Policy - Building on Environmental Life-Cycle Thinking COM (2003) 302 final Akcijski načrt za okoljske tehnologije Communication from the Commission (ETAP) Stimulating technologies for sustainable development: an environmental technologies action plan for the European Union COM (2004) 38 final - ETAP Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju Council Directive 2004/17/EC of 31 March postopkov za oddajo javnih naročil 2004 coordinating the procurement procedures naročnikov v vodnem, energetskem in of entities operating in the water, energy, transportnem sektorju ter sektorju poštnih transport and postal services sectors (Council storitev Directive 2004/17/EC) Naslov v slovenskem jeziku Leto 2004 Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev 2007 Poročilo o izvajanju akcijskega načrta za okoljske tehnologije (ETAP) 2006 Obnovljena strategija Evropske unije za trajnostni razvoj 2006 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) 2006 Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS).244 2008 Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP) 2008 Sporočilo Javno naročanje za boljše okolje 2008 Spremljevalni delovni dokument sporočila Javno naročanje za boljše okolje 2009 Akcijski načrt za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012 Izvirni naslov v angleškem jeziku Council Directive 2004/18/EC of 31 March 2004 on the coordination of procedures for the award of public works contracts, public supply contracts and public service contracts (Council Directive 2004/18/EC) Report of the Environmental Technologies Action Plan (2005–2006)(Commission Communication [SEC (2007) 413]) ETAP Council of the European Union (2006) Review of the EU Sustainable Development Strategy (EU SDS) - Renewed Strategy, Brussels, 9 June, 2006 10117/06 - Communication from the Commission Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan 2008 COM (2008) 397 final Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400 final) Commission staff working document accompanying the Communication Public procurement for a better environment SEC (2008) 2126 - 2011 Uredba o zelenem javnem naročanju 2011 UNCITRAL Modelni zakon o javnem naročanju 2012 Revizija Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih (GPA) UNCITRAL Model Law on Procurement of Goods, Construction and Services 2011 WTO GPA Decision on the Outcomes of the Negotiations under Article XXIV:7 of the Agreement on Government Procurement (GPA/113) 73