Pripombe k osnutku Zakona o spodbujanju razvoja turizma

PREDLOGI ZDRUŽENJA TURISTIČNIH VODNIKOV SLOVENIJE
NA OSNUTEK ZSRT-1
ZTVS predlaga, da se javna razprava podaljša za najmanj mesec dni, ker je bila začeta v najbolj neprimernem
času za našo stroko (visoka sezona in dopusti).
* PREDLOG GLEDE TEMELJNIH CILJEV OSNUTKA ZSRT:
Spremeni se 5. alineja odstavka 2.1 z naslovom CILJI predloga ZSRT:
– s spodbujanjem delovanja turističnih, vodniških društev in njihovih zvez ter ostalih društev in združenj, ki so
neposredno povezana s turizmom pri krepitvi turistične kulture.
* PREDLOG GLEDE 18. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
Dodata se nova odstavka:
(9) Turistično vodenje z usposobljenimi turističnimi vodniki in vodniki turističnega območja.
(10) Usposabljanje lokalnih turističnih delavcev in prostovoljcev (informatorji,…) ter dodatno izobraževanje
turističnih vodnikov turističnega območja.
Obrazložitev:
Turistične organizacije na lokalni ravni skrbijo za dodatno izobraževanje vodnikov, izobraževanje informatorjev in drugih turističnih
delavcev turističnega območja in promovirajo to dejavnost ter nudijo informacije o razpoložljivih vodnikih turističnega območja.
* PREDLOG, DA SO POGOJI V 30. ČLENU OSNUTKA ZSRT ENAKI KOT V 36. ČLENU ZSRT
Obrazložitev:
S stališča turističnega vodenja je bistvenega pomena:
1. Korektno in poštena promocija izletov in potovanj.
2. Strokovno pripravljen program izleta oziroma potovanja tako vsebinsko kot tudi tehnično ob upoštevanju domače in tuje
delavno pravne, prometne in druge zakonodaje).
3. Kvalitetno izvedena priprava izleta ali potovanja:
Pravilno in pravočasno izvedene rezervacije in plačila le teh…
priprava dokumentacije, gradiv in navodila za vodnika
predaja dokumentacije in navodil
4. Strokovna in pravna podpora pred, med in po izletu ali potovanju.
5. Dosedanja ureditev je do neke mere zagotavljala minimalno kvaliteto, v kolikor je odgovorna oseba ustrezno opravila svoje
naloge.
Kljub precejšnjemu številu podeljenih licenc (419 = 1 organizator potovanj na manj kot 5000 prebivalcev) je pravih organizatorjev potovanj
le za peščico. Za sposobne podjetnike zahteve po starem zakonu niso nepremostljiva težava. Prave produkcije je malo, novih programov z
redkimi izjemami ni. Znižanje standardov, kljub zakonom s področja zaščite potrošnikov zaradi specifičnosti panoge potencialno pomenijo
večje tveganje za goste ali potnike in podizvajalce.
* PREDLOG, DA SO POGOJI V 31. ČLENU OSNUTKA ZSRT ENAKI KOT V 37. ČLENU ZSRT
Obrazložitev:
1.
Že sedaj, kljub obvezni licenci in zavarovanjem, se relativno enostavno odpre potovalno agencijo, ki kot posrednik prodaja
turistične aranžmaje različnih slovenskih organizatorjev.
2. Strošek za letno registracijo je majhen v primerjavi s fiksnimi stroški agencije: plače in prispevki zaposlenih, elektrika,
računovodja, telefon, internet, ogrevanje, čiščenje, smetarina, voda, najemnina, …
3. Vsakdo lahko odpre agencijo in potem dela zmedo na trgu, ker enostavno ne ve, kako bi kaj prodal, izvaja nelojalno konkurenco
s prepovedanim zniževanjem organizatorjevih cen, največkrat je prav agencija z neizkušenostjo/neznanjem odgovorna za veliko
ali pa večino pritožb udeležencev potovanj, ki potem končajo na raznih forumih.
4.
5.
6.
7.
Take agencije ne poznajo niti osnovne sheme delovanja celotnega turističnega gospodarstva, kaj šele praktičnega znanja. S
poenostavitvijo in deregulacijo bo zmeda na trgu še večja.
Podatki kažejo, da postaja turizem ena od vodilnih panog v Sloveniji in tudi cilj države je, da se to še izboljša. Prihodnosti
slovenskega turizma ne moremo graditi samo na emitivnem turizmu, saj bi s tem ostale naše prenočitvene in ostale kapacitete
nezasedene, pač pa si moramo ustvariti boljše pogoje tudi za receptivni turizem. Vsi kazalci pravijo, da se iz leta v leto v
Slovenijo nameni več turistov, za katere moramo ustvariti boljše pogoje za potrošnjo ter doseči, da bomo dejansko od turizma
lahko živeli in da ne bo to še naprej dobrodelna dejavnost.
Zato je nepredstavljivo, da bi bilo v Sloveniji še več agencij ali organizatorjev, ker jih je glede na krizne razmere že tako preveč.
Primerjati se z Avstrijo je torej neprimerno, dokler osnovni pogoji niso enakovredni našim.
* PREDLOG GLEDE 33. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
1. Popravi se naslov 33. člena: (obveznost zagotavljanja turističnega vodenja in vodenja poti)
2. Popravi se prvi (1) odstavek 33. člena:
Organizator potovanja mora pri vsaki izvedbi turističnega aranžmaja doma ali v tujini, za vsako organizirano
skupino posebej, zagotoviti vodjo poti (v nadaljevanju besedila: VP), ki opravlja organizacijske in tehnične
storitve za udeležence turističnih aranžmajev od začetka potovanja do cilja in vrnitve. Kadar izvedba
turističnega aranžmaja terja turistično vodenje, pa mora organizator zagotoviti turističnega vodnika oziroma
turistično vodnico (v nadaljevanju besedila: turistični vodnik, TV), ki izpolnjuje pogoje iz 34. člena tega zakona.
Obrazložitev:
V prvem odstavku 33. člena se omenja vodja poti, ki nima svoje definicije v zakonu. Obenem formulacija ni pravilna, saj piše, da mora
turistična agencija zagotoviti osebo, ki vodi po v naprej določenem programu in opravlja organizacijske in tehnične storitve. Vodenje lahko
opravlja samo turistični vodnik in ne vodja poti. Le-ta skupino spremlja. Seveda je potrebno v 34. členu posebej definirati vodjo poti. Vsi, ki
so opravljali izpit za turističnega vodnika, so pridobili možnost izdelave izkaznice za turističnega spremljevalca in s tem opravljanja te
dejavnosti (glej spletno stran GZS!), kar pa v zakonu ni zapisano. Ker nam ni znano če obstaja tolmačenje, ki dovoljuje izdajo dveh izkaznic,
predlagamo ustrezno dopolnitev zakona, ki bi to reguliral.
3. V primeru, da se zakonodajalec odloči deregulirati turističnega spremljevalca oziroma vodjo poti,
predlagamo, da se z zakonom opredeli enotno opravljanje izpita za turističnega vodnika in vodjo poti hkrati,
s tem da ima ta oseba pravico uporabljati ločeno izkaznico za vodnika oziroma izkaznico za vodjo poti glede na
potrebe agencije oziroma samega aranžmaja.
Obrazložitev:
Vsi, ki so opravljali izpit za turističnega vodnika, so pridobili možnost izdelave izkaznice za turističnega spremljevalca (nova dikcija VP, glej
spletno stran GZS!), saj so v izpitu zahtevali tudi ta znanja. Zato bodo hkrati z deregulacijo oškodovani tudi slednji! Predlagamo, da se za
opravljanje obeh dejavnosti opravi en tečaj in izpit, kandidatu pa se podeli dve izkaznici. V Sloveniji namreč na področju emitivnega turizma
že sedaj velja, da posamezniki, ki so opravili izpit za turističnega vodnika, opravljajo tudi dela vodje poti. Pri ZTVS menimo, da sta tako za
opravljanje dejavnosti turističnega vodnika, kot vodje poti potrebna preizkus znanja in licenca (licenca/izkaznica TV/VP). Dve izkaznici
moramo imeti, saj se z njima ustrezno izkažemo organom pregona v tujini. V kolikor bi obveljal predlog za deregulacijo turističnih
spremljevalcev, bi bilo možno, da osebe, ki so v preteklosti pridobile naziv TS (800 oseb), lahko pridobijo naziv turistični vodnik in vodja
poti po drugačni poti, na primer v obliki diferencialnega izpita. Da bi te osebe lahko pristopile k diferencialnemu izpitu, bi morale
izpolnjevati določene pogoje, kot so dokazila, da so v preteklih treh letih delale kot TS. Predlog je, da bi mnenje za opravljanje diferencialnih
izpitov TGZ/GZS oblikovalo Združenje turističnih vodnikov Slovenije skupaj s TGZ/GZS. Če bi obveljal ta predlog, bi ustrezno rešili vse, kar
nas teži: turistični vodniki bi lahko v državah ES pridobili priglasitev občasnega dela, kakor je to zdaj že v praksi delovalo, hkrati pa bi
obveljalo to, kar velja v vseh ostalih državah ES in tistih izven ES , namreč da smo tam vedno samo vodje poti.
* PREDLOGI GLEDE 34. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
1. Popravi se naslov 34. člena: (pogoji za opravljanje dejavnosti turističnih vodnikov in vodij poti)
2. Popravi se prvi (1) odstavek 34. člena osnutka:
Dejavnost turističnega vodnika je turistično vodenje obiskovalcev v izbranem jeziku in po vnaprej določenem
programu, kar obsega poljudno razlago kulturno zgodovinske dediščine in naravnih znamenitosti ter posebnosti
določenega območja.
Obrazložitev:
V 1. odstavku 34. člena za turističnega vodnika predlagamo definicijo, ki je bolj skladna s terminološkim standardom EN 13809:2003, kjer je
dejavnost turističnega vodnika – tourist guide opisana.
Za lažje razumevanje razlike med turističnim vodnikom in turističnim spremljevalcem oziroma vodjo poti, so spodaj podrobno opisane
NALOGE TURISTIČNEGA VODNIKA:
2
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Lahko svetuje pri pripravi programa ali poti.
Sprejme goste na dogovorjenem kraju in jih spremlja na kraj ogleda, jih po poti informira o zgodovini in kulturi ter spomenikih in
znamenitostih ob poti.
Vodi posameznike ali skupine na oglede znamenitosti, umetniških del, v muzeje in arheološka najdišča, kjer je to dovoljeno, ter
jim razlaga zgodovinske, umetnostno zgodovinske in pokrajinske zanimivosti.
Odgovarja na vprašanja gostov in po potrebi poglobi razlago.
V okviru turističnega vodenja podrobno pozna geografijo, zgodovino, arhitekturo, umetnostno zgodovino, naravo, kulinariko,
lokalne navade in znamenitosti mesta in/ali širšega območja.
Predstavi tradicionalne folklorne, kulturne, športne in družabne dogodke povezane s preživljanjem prostega časa in s tem
spodbuja turista k ponovnemu obisku.
Je odličen govornik, pripovedovalec, komunikator in dobro pozna medčloveške odnose.
Je iznajdljiv, ima odlične organizacijske sposobnosti, spomin, sposobnosti verbalnega in neverbalnega izražanja, vljudnost,
prijaznost in potrpežljivost.
Turiste zna spodbuditi in jih vključiti v pripoved o kraju, ki jo poda na enostaven, prijeten in prepričljiv način.
Tekoče govori vsaj 2 tuja jezika in po potrebi prevaja lokalnega vodnika v tujini.
Ima nacionalno licenco in/ali specializacijo za posamezno področje.
Je prisoten na destinaciji – mestu ogleda.
Ekološki vidik – pozna svojo deželo in zna goste pravilno informirati o spoštovanju naravne dediščine.
Seznanjen je s pravnim redom in splošnim dogajanjem v državi, pri čemer mora biti nepristranski.
V skladu z veljavno zakonodajo lahko turistično vodi na potovanje na različne destinacije.
3. Ohrani in popravi se drugi (2) odstavek 34. člena osnutka ZSRT:
Dejavnost vodje poti obsega nudenje praktičnih lokalnih napotkov in upravljanje (vodstvene, organizacijske in
tehnične storitve) ter nadzor poteka programa po naročilu agencije od začetka potovanja do cilja in vrnitve, s
čimer zagotavlja, da se program izvaja, kot je opisano v promocijskih materialih oziroma kot je bil kupcu prodan
pred odhodom.
Obrazložitev:
Opis dejavnosti vodje poti je nujen, saj je omenjen v prvem odstavku 33. člena osnutka ZSRT. Če dejavnost ni opisana, bodo oškodovani
potrošniki, ki se nad delom vodje poti sploh ne bodo mogli pritožiti. O deregulaciji turističnega spremljevalca (VP) velja še premisliti, saj se v
terminološkem standardu EN 13809:2003 nahaja tudi definicija vodje poti – tour manager, ki je v obstoječem zakonu kar dobro formulirana
in skladna z omenjeno standardizacijo. Da bi se približali evropski standardizaciji, bi bilo zato potrebno vpeljati naziv vodja poti. Kot do
sedaj turistični spremljevalec, mora tudi vodja poti za pridobitev licence opraviti preizkus znanja. Hkrati velja, da se že pridobljeni nazivi
preimenujejo iz TS v VP.
Za lažje razumevanje razlike med turističnim vodnikom in turističnim spremljevalcem oziroma vodjo poti so spodaj podrobno opisane
NALOGE VODJE POTI:
1. Je odgovoren za spremljanje skupine na izlete, počitnice ali na potovanje na različne destinacije in z različnimi prevoznimi sredstvi od
začetne do končne postaje ter v kraju nastanitve.
2. Spremlja lahko tudi manjše skupine potnikov, ki potujejo z minibusom, osebnim avtom, železnico, letalom, …
3. Ima nalog s strani Turistične agencije (TA).
4. Dolžan je potnike seznaniti o posebnostih prevoznega sredstva, predstaviti pomembna navodila v zvezi z varnostjo na poti ter objaviti
svojo (službeno) telefonsko številko, na kateri je ves čas dostopen.
5. Deluje po vnaprej določenem programu, ki ga je potnikom predhodno posredovala TA.
6. Preverja dokumente potnikov na začetku poti: opozarja potnike glede predpisov in določil v zvezi s potnimi dokumenti, vizami,…
7. Upravlja z agencijskim denarjem za celo skupino: hrani in razporeja denar, ki mu je zaupan za plačevanje posameznih, v naprej
dogovorjenih storitev.
8. Skupaj s šoferjem določa dolžino počitka med vožnjo.
9. Opozarja na lokacijo sanitarij in svetuje pri načinu naročanja hrane in pijače.
10. Vsakokrat po zaključku počitka na poti preverja število potnikov.
11. Obvešča potnike o posebnosti okolja, kjer se skupina med vožnjo nahaja (ime pokrajine, kulinarike, kulturne znamenitosti brez
podrobnih opisov, ki so delo vodnika,...).
12. Opozarja potnike za vnos in iznos prtljage in po potrebi organizira pomoč za nošenje.
13. Skrbi za pravilno razdelitev sob (»rooming«).
14. Informira potnike o lokaciji lekarne in pomaga pri iskanju rešitev, za katere potnik (utemeljeno) prosi.
15. Usklajuje delo vseh udeleženih pri potovanju (vodnik, receptor, voznik, gostinec,…) in preverja zadovoljstvo nad storitvami, ki so
jih med potjo in v kraju bivanja deležni potniki.
16. Rešuje pritožbe na kraju samem tako med potniki in izvajalci storitev kot med izvajalci storitev.
17. Koordinira in povezuje lokalne vodnike za posamezne oglede znamenitosti.
18. Potnikom v kraju bivanja svetuje in jih informira o družabnih dogodkih, predstavah, seminarjih ali delavnicah ter organizaciji lokalnih
izletov.
19. Tekoče govori vsaj en tuj jezik in pozna jezik destinacije.
20. Zna poklicati strokovno pomoč, (zato je pomembno znanje jezika, poznavanje države, številke zdravstvenih ustanov).
21. Pomaga pri nesrečah, ki se zgodijo potnikom in nudi prvo pomoč v okviru svojega znanja, tako kot vsi navadni državljani (za
zdravnike … obstajajo malo drugačna pravila).
22. Obvesti diplomatsko predstavništvo ali agencijo pri kraji prtljage, dokumentov ali osebnih dobrin in pomaga pri sodelovanju z
lokalnimi oblastmi.
3
23. Potem ko v primeru kraj ali nezgod poskrbi za potnika, nadaljuje s programom, tako da je skupina kar najmanj ali ni prikrajšana za
plačane storitve.
24. Poizveduje in poskrbi za vrnitev izgubljene prtljage.
25. Obvlada kritične situacije (spomnimo se, kako so reševali dve skupini na poti v Libijo, ko so se tam začeli spopadi in kjer je bil z njimi
slovenski spremljevalec).
26. Je iznajdljiv, ima odlične organizacijske, koordinacijske in pogajalske sposobnosti, sposobnosti verbalnega in neverbalnega izražanja,
vljudnost, prijaznost in potrpežljivost, obvlada komunikacijo in medčloveške odnose.
27. Piše poročila za turistično agencijo.
Da je vodja poti dober in da lahko izpelje program najbolje, je primerno, da se turistična agencija in vodja poti že pred obvestilom potnikom
dogovorita o določenih specifičnostih, saj na ta način TA zagotavlja potnikom kar najboljšo storitev v času izleta, potovanja ali počitnic.
Nekatere agencije imajo vodje poti pogodbeno dogovorjene (tudi v tujini imajo vodje poti status samostojnega podjetnika).
4. V primeru, da se zakonodajalec odloči deregulirati turističnega spremljevalca oziroma vodjo poti,
predlagamo, da se z zakonom opredeli enotno opravljanje izpita za turističnega vodnika in vodjo poti hkrati, s
tem da ima ta oseba pravico uporabljati ločeno izkaznico za vodnika oziroma izkaznico za vodjo poti glede na
potrebe agencije oziroma samega aranžmaja.
Obrazložitev:
Glej obrazložitev glede predloga 33. člena točka 3!
5. Popravi se tretji (3) odstavek 34. člena osnutka:
Dejavnost iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravljajo osebe, ki opravijo strokovno usposabljanje
in preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti za turističnega vodnika ali vodjo poti, ki ga določi
Gospodarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve ter
kulturo in ministrstvom, pristojnim za turizem. Dokazilo opravljenega usposabljanja in preizkusa sta ustrezni
izkaznici (licenci) Gospodarske zbornice Slovenije. Tečaje za usposabljanje za turističnega vodnika ali vodjo poti
lahko izvajajo različni izvajalci, ki so pridobili javno pooblastilo s strani države, izpite pa po z zakonom
dodeljenim javnim pooblastilom izvaja Gospodarska zbornica Slovenije.
Obrazložitev:
Za opravljanje poklica vodje poti je tudi potrebna licenca. Preizkus znanja (licenca/izkaznica TS) v sedanji obliki agencijam zagotavlja, da
turistični spremljevalec izpolnjuje minimalne pogoje za opravljaje del spremljanja skupine potnikov/turistov. Če bo obveljal predlog za
deregulacijo, je potrebno razmišljati o možnosti, da osebe, ki so v preteklosti pridobile naziv TS (800 oseb), lahko pridobijo naziv turistični
vodnik ali vodja poti po drugačni poti, na primer v obliki diferencialnih izpitov. Da bi te osebe lahko pristopile k diferencialnim izpitom, bi
morale izpolnjevati določene pogoje, kot so dokazila, da so v preteklih 3h letih delale kot TS. Predlog je, da bi mnenje za opravljanje
diferencialnih izpitov TGZ/GZS oblikovalo Združenje turističnih vodnikov Slovenije skupaj s TGZ/GZS.
6. Popravi se četrti (4) odstavek 34. člena osnutka:
Določbe tega člena ne veljajo za opravljanje dejavnosti turističnega vodnika:
–
kadar državljan držav pogodbenic ES turistično vodi organizirano skupino obiskovalcev in hkrati
ustrezno uredi priglasitev občasnega dela turističnega vodnika iz 37. člena tega zakona,
–
kadar državljan držav pogodbenic ES izpolnjuje pogoje iz 36. člena tega zakona,
–
če so za turistično vodenje z zakonom določena posebna znanja (vodenje v muzejih, galerijah,
spomenikih, gorsko vodenje, ipd.),
–
kadar je za turistično vodenje možno pridobiti licenco (dovoljenje, soglasje, ipd.) na podlagi posebnega
programa usposabljanja, ki ga potrdi pristojni strokovni organ in h kateremu je dalo soglasje
ministrstvo, pristojno za turizem.
Obrazložitev:
Vodje poti (tour managerji) obstajajo skorajda v vseh državah sveta. Tudi slovenski turistični delavci smo v tujini najprej vodje poti. Če
pridobimo na osnovi naše izkaznice za turističnega vodnika v okviru posameznih držav ES priglasitev občasnega dela ali če v določenih
državah ES POD-a sploh ne zahtevajo, lahko tam opravljamo tudi dejavnost turističnega vodnika. Vodij poti na noben način ne moremo
preganjati pri opravljanju njihovega dela, ki je dejansko spremljanje skupine turistov v neko tujo državo (glej zgoraj opis nalog VP). Osnutek
ZSRT-1 izenačuje vodjo poti in turističnega vodnika. Vodja poti v nobenem primeru ni turistični vodnik in ne more opravljati dejavnosti
turističnega vodnika. Če pa se z zakonom opredeli enotno opravljanje izpita za turističnega vodnika in vodjo poti hkrati, ima lahko ta oseba
pravico uporabljati ločeno izkaznico za vodnika oziroma izkaznico za vodjo poti glede na potrebe agencije oziroma samega aranžmaja.
Obenem veljajo spodaj navedeni razlogi za spremembo četrtega odstavka 34. člena Osnutka ZSRT:
1. Spremljevalec oziroma vodja poti že po definiciji nima kompetenc za vodenje, v opisu nalog vodnika pa ni spremljanja.
2. Spremljanje je delo turističnega spremljevalca, vodje poti ali »tour managerja«.
4
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Kot je zapisano v osnutku ZSRT-1, gre za katerega koli tujega državljana, saj ni opredeljeno, da so to državljani držav pogodbenic
ES.
Prav zato alineja delovno, kulturno in izobrazbeno diskriminira slovenske državljane, saj morajo imeti za opravljanje dejavnosti
turističnega vodnika (TV) licenco brez katere so kaznovani, kateri koli tujec pa lahko pride v Slovenijo in to dejavnost opravlja
brez licence in brez ustreznih znanj, pa še kazni zanj niso predvidene.
Slovenski TV je ambasador Slovenije, je tisti, ki stoji pred gosti in je z njimi v direktnem stiku minimalno 2 uri, lahko pa seveda cel
dan ali tudi več. Zato bo slovenski državljan (ali tuji državljan, živeč v Sloveniji), z državno licenco za TV, bistveno boljše predstavil
našo državo, o njej pripovedoval z žarom, znal prikazati podrobnosti in povabiti goste, da porabijo denar za muzeje, razstave,
dejavnosti ipd. TV z državno licenco so lahko zelo dobro izhodišče za promocijo Slovenije in za to, da se gostje v našo državo radi
vrnejo.
Ekonomski vidik: precej turističnih vodnikov je samostojnih podjetnikov. Če se dovoli vsem tujim državljanom, da opravljajo to
delo v Sloveniji, se povzroča gospodarsko škodo, saj imajo poslovni subjekti manj dela, manj je plačanega DDV-ja in posledično
manj plačanih ostalih davkov. Če ni nadzora kdo vodi, se razvija tudi siva ekonomija – slovenski državljani (ali tujci, ki so se k nam
priselili) lahko po Sloveniji vodijo na črno, saj se ne kontrolira kaj počnejo.
Alineja vzpostavlja nelojalno konkurenco do lastnih državljanov (nižje cene delovne sile in s tem posledično dumpinške cene
turističnega vodenja), kar je zelo nepravično, obenem pa ne sledi ekonomski logiki. Naš zakon daje tujcem prednost.
Glede na podatke registra TGZ/GZS je bilo na dan 30.12.2011 v register vpisanih 800 oseb z licenco za TS, od tega jih je
podaljšalo licenco okoli polovica. Se pravi, da je ta poklic še vedno potreben in bi moral biti reguliran kot vodja poti. Sicer pa je
407 oseb v preteklosti pridobilo naziv TS na osnovi listin, a še vedno ostaja 393 oseb, ki so za opravljanje dejavnosti turističnega
spremljevalca opravili preizkus znanja in si z izpitom pridobili določena znanja in veščine.
V Sloveniji smo imeli na dan 31.12.2011 v registru TGZ/GZS 700 TV z nacionalno licenco in 210 občin z možnostjo razpisa za
lokalne vodnike, ki so največkrat komaj zadostili pogoju za licenco – 1 vodenje v dveh letih (razen Ljubljane, Bleda), kar pomeni
ogromno število vodnikov z licenco brez možnosti za delo.
6. Doda se šesti (6) odstavek 34. člena:
Dejavnost turističnega vodnika ali vodje poti lahko opravljajo izključno tuji državljani, ki opravijo preizkus znanja
pri TGZ/GZS ali imajo dokazila v skladu s 36. ali 37. členom tega zakona.
Obrazložitev:
Tako je na primer v Italiji: Evropska smernica: 2005/36/ES in 10. člen zakonske odredbe 206/07, ki določa prijavo občasnega dela
turističnega vodnika v Italiji kot začasno dejavnost, za kar se dobi potrdilo ustrezne institucije.
To posledično pomeni, da se neustrezno opremljene osebe lahko tudi kaznuje v primeru, da nimajo ustrezne licence oziroma dovoljenja. S
tem preprečujemo delo na črno, saj ima inšpektor podlago, da lahko tujca sploh ustavi. Tistim, ki nimajo dovoljenja, so seveda na voljo
vodniki republike Slovenije. Angažiranje domačih turističnih vodnikov mora temeljiti tudi na državnem interesu Slovenije za boljšo
predstavitev države in kakovostnejšo izvedbo programa.
7. doda se sedmi (7) odstavek 34. člena:
Dejavnost turističnega vodnika/voznika vključuje poleg dejavnosti turističnega vodnika iz 1. točke 34. člena tudi
delo voznika B kategorije, pri čemer mora vodnik izpolnjevati tako pogoje predpisane za turističnega vodnika,
kot tudi pogoje predpisane za pridobitev vozniškega dovoljenja B kategorije. Uredba (ES) št. 561/2006 definira
pogoje o počitkih in urah vožnje za vodnika/voznika na temeljnih kvalifikacijah za voznike D kategorije, ki naj
veljajo tudi za vodnika/voznika. Dejavnost turističnega vodnika/ voznika lahko opravljajo samo turistični
vodniki, ki imajo najmanj 3 leta vozniško dovoljenje B ali višje kategorije in so izkušeni vozniki. Dejavnost
turističnega vodnika/voznika se lahko opravlja samo kadar je naročnik turistična agencija, ki zagotovi lastno
prevozno sredstvo ali kadar se prevozno sredstvo za potrebe organizirane skupine najame pri pooblaščeni
pravni osebi.
Obrazložitev:
Povpraševanje in ponudba tovrstnih storitev strmo naraščata. Pri tem pa vsi ne upoštevajo pravil, ki so navedena v Zakonu o varnosti
cestnega prometa . Zaradi varnosti pri opravljanju tega poklica, bi ga bilo potrebno v zakonu opredeliti.
Če se upošteva evropske smernice in za lažjo komunikacijo med ponudniki in iskalci storitev, bi morali v
zakonu opredeliti ali sprejeti podzakonski akt, kjer bodo imeli svoje mesto:
Tour escort (EN13809:2003, 2.3.3)
Turistični spremljevalec je predstavnik agencije, ki nudi osnovno asistenco potnikom.
Local representative (EN13809:2003, 2.3.3)
Lokalni predstavnik je oseba ali agencija na destinaciji, pooblaščena s strani turističnega operaterja za nudenje
praktične pomoči kot tudi opravljanje organizacijskih in tehničnih storitev za udeležence turističnih aranžmajev.
8. doda se osmi (8) odstavek 34. člena:
Turistični vodnik ali vodja poti morata imeti med opravljanjem dejavnosti na vidnem mestu ustrezno izkaznico.
5
Obrazložitev:
Uporabnik storitev ali inšpektor lahko na ta način takoj preveri, ali ima dotična oseba veljavno licenco oziroma ustrezna dovoljenja in v
nasprotnem primeru ukrepa.
* PREDLOGI GLEDE 35. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
1. Spremeni se naslov 35. člena: (turistični vodnik, vodja poti)
2. Dopolni se prvi (1) odstavek 35. člena:
Oseba, ki opravi tečaj za usposabljanje in preizkus znanja za turističnega vodnika ali vodjo poti iz tretjega
odstavka 34. člena tega zakona, pridobi naziv »turistični vodnik« oziroma »vodja poti« in hkrati ustrezno
izkaznico.
Obrazložitev:
V naslovu in prvem odstavku je bil izpuščen vodja poti.
3. Dopolni se drugi (2) odstavek 35. člena:
- status vodnika/vodje poti: d.o.o., s.p., zaposlen, študent, upokojenec, brezposeln, …
Obrazložitev:
Zapis statusa v register GZS/TGZ je dobra oporna točka za odločanje o tem, katerega vodnika izbrati.
4. Dopolni se četrti (4) odstavek 35. člena:
Turistične vodnike ali vodje poti, ki so kršili zakonska določila z delovnega področja ali so bili deležni več
upravičenih kritik in pritožb Turistično gostinska zbornica Slovenije po uradni dolžnosti z odločbo odvzame
licenco in izbriše iz registra. Zoper odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za turizem. Po
pravnomočnosti odločbe se turistični vodnik ali vodja poti izbriše iz registra oziroma se mu odvzame licenca. Za
ponovno pridobitev licence je pogoj ponovno opravljanje izpita pri GZS/TGZ, ki ga kandidat lahko opravi šele 2
leti po izbrisu iz registra.
5. doda se peti (5) odstavek 35. člena:
Turistične vodnike ali vodje poti, ki več kot tri leta ne podaljšajo letnih registracij, Turistično gostinska zbornica
Slovenije po uradni dolžnosti z odločbo izbriše iz registra, ko le ta postane pravnomočna. Zoper odločbo je
dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za turizem. Za ponovni vpis v register zainteresirani posreduje
podatke za preteklo leto o številu dni vodenja in o relacijah vodenja.
6. Pomisleki glede drugega (2) odstavka 35. člena:
Zakon naj bo prilagojen smernicam, ki jih narekuje Evropska skupnost v svojem dokumentu Service
standardization: New European standard EN 15565 on tourist guide training, kjer je med drugim navedeno, kaj
vse naj bi obvezen tečaj za pripravo na izpit za turističnega vodnika vseboval ter koliko naj bi trajal (600 ur).
Evropski standard na področju tečajev za turistične vodnike je velik korak naprej in prvič v zgodovini predstavlja
kriterije za izobrazbo turističnih vodnikov v širšem evropskem prostoru, s čemer se zagotovi podobne usluge v
vseh državah. Hkrati tudi dokazuje, da je dejavnost turističnih vodnikov cenjena. Trenutno se v večini držav daje
prednost izpitu, novi standard pa daje prednost tistim, ki bodoče TV izobražujejo (da so profesorji, da so TV z
dolgoletnimi izkušnjami,…). Daje smernice, kako naj se organizira tečaj, kakšna znanja naj bodo bolj pomembna
in da je potrebno poleg državnih znanj, pridobiti tudi znanja s širšega evropskega prostora. Predvsem naj bo
večji poudarek na zgodovini Slovenije, natančnemu poznavanju posameznih predelov države, psihologiji
vodenja in delu z ljudmi. Ugotavlja se, da obstajajo obsežnejši tečaji in zahtevnejši izpiti za turistične vodnike
turističnega območja – na primer izpit in tečaj za lokalnega vodnika po Ljubljani. ZTVS se načeloma strinja z
zakonsko podelitvijo javnega pooblastila za državne izpite GZS/TGZ, vendar želi, da se v bodoče izpit spremeni v
sodelovanju z ZTVS. V primeru deregulacije predlagamo, da se uvede enotni izpit za turističnega vodnika in
vodjo poti ter podelitev dveh ločenih izkaznic, ki jih potrebujemo za pravilno identifikacijo v tujini (glej zgoraj).
* PREDLOG GLEDE 36. ČLENA OSNUTKA ZSRT :
1. Popravi se naslov 36. člena:
(priznavanje poklicnih kvalifikacij za dejavnost turističnega vodnika)
6
2. Popravi se prvi (1) odstavek 36. člena:
Fizične osebe iz držav pogodbenic, ki so v svoji državi pridobile pravico do opravljanja dejavnosti turističnega
vodnika in želijo to dejavnost opravljati v Republiki Sloveniji, morajo pri Ministrstvu, pristojnemu za turizem,
pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
Obrazložitev:
Oseba, ki je v državi pogodbenici turistični spremljevalec, se ne more v Sloveniji preimenovati in opravljati dela turističnega vodnika.
Dejavnosti se po svoji definiciji razlikujeta, v nekaterih državah pogodbenicah dejavnost turističnega spremljevalca ali vodje poti ni
regulirana.
* PREDLOG GLEDE 37. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
1. ZTVS se zavzema za uveljavitev priglasitve občasnega dela za turistične vodnike iz držav pogodbenic, zato
predlaga sledečo verzijo 37. člena:
(1) Ne glede na Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, morajo osebe iz držav pogodbenic, ki v Republiki
Sloveniji občasno opravljajo dejavnost turističnega vodnika, predhodno priglasiti opravljanje te dejavnosti v
Sloveniji.
(2) Naloge pristojnega organa v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju dejavnosti
turističnega vodenja izvaja ministrstvo, pristojno za turizem.
(3) Vloga za občasno opravljanje dejavnosti turističnega vodnika se vloži v skladu z Zakonom o postopku
priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora
in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 21/02, 92/07 in 85/09) (v nadaljevanju: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij). Vlagatelj izpolni
formular, ki ga oblikuje ustrezni organ Ministrstva, pristojnega za turizem, h kateremu mora ob prvi prijavi
priložiti fotokopijo osebnega dokumenta, overjene fotokopije dokazil o strokovni usposobljenosti za
turističnega vodnika v državi pogodbenici ter dokazila o tem, da ima vlagatelj pravico opravljati dejavnost iz
prvega odstavka 34. člena tega zakona v državi pogodbenici. Ta dokazila so listine, izdane v skladu s predpisi
držav pogodbenic. Vse listine morajo biti dopolnjene z navadnim prevodom v slovenski ali angleški jezik.
(4) Ministrstvo, pristojno za turizem, na podlagi vloge in dokazil iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje za
občasno opravljanje dejavnosti turističnega vodnika v Sloveniji za tekoče leto. Vloge se obnavljajo letno. Ob
nadaljnjih prijavah zadostuje izpolnjen formular, fotokopija osebnega dokumenta in dokazilo o tem, da ima
vlagatelj v tekočem letu pravico opravljati dejavnost iz prvega odstavka 34. člena tega zakona v državi
pogodbenici.
(5) Ministrstvo, pristojno za turizem, vzpostavi interaktivni register turističnih vodnikov, ki v Sloveniji občasno
opravljajo to dejavnost.
Obrazložitev za uvedbo prijave občasnega dela:
1. Da lahko dejavnost turističnega vodnika nemoteno opravljajo državljani držav pogodbenic, ne da bi imeli kakršno koli licenco, je
diskriminatorno do slovenskih državljanov, ki morajo to licenco imeti.
2. Z uveljavitvijo Prijave občasnega dela v tujini (POD-a) za Slovenijo, se vzpostavlja red na področju turističnega vodenja in
spremljanja in se slovenske državljane postavi ob bok tistim državljanom ES, kjer se moramo slovenski prijaviti za občasno
opravljanje te dejavnosti, navajamo nekaj primerov:
a. Avstrija
Poklic turističnega vodnika je v Avstriji reguliran. Kandidat se mora obvezno udeležiti tečaja in uspešno opraviti
preizkus znanja. Registracija se izvede v okviru obrtnih poklicev. Poklic turističnega spremljevalca v Avstriji ni
reguliran. Državljani držav članic EU lahko dobijo dovoljenje pod enakimi pogoji kot avstrijski državljani – kvalifikacije
izkažejo pri pristojnem ministrstvu in tam pridobijo dovoljenje (POD), ki velja za vso državo. Ostali tuji državljani lahko
to dejavnost opravljajo le, če je to opredeljeno v državnih pogodbah.
b. Italija
Poklic turističnega vodnika je v Italiji reguliran. Poklic turističnega spremljevalca je bil pred kratkim dereguliran.
Dejavnost turističnega vodenja lahko v Italiji opravljajo državljani Italije ali drugih držav članic EU, ki imajo
srednješolsko izobrazbo splošne smeri, opravljen tečaj strokovnega usposabljanja in preizkus znanja, po katerem
dobijo spričevalo o usposobljenosti za vodnika (turističnega vodnika ali vodnika po naravni in kulturni dediščini) in se
vpišejo v register. Nekatere regije dodatno terjajo znanje vsaj 2 tujih jezikov, od katerih mora biti vsaj eden izmed
njiju večinski jezik EU in še dodatna znanja.
Državljani držav članic EU lahko dobijo dovoljenje pod enakimi pogoji kot italijanski državljani – kvalifikacije izkažejo
pri pristojnem ministrstvu in tam pridobijo dovoljenje, ki velja za vso državo. Turistična podjetja ali fizične osebe, ki
ne pripadajo državam članicam EU, lahko dovoljenja (POD) za opravljanje te dejavnosti pridobijo le pod pogojem
recipročnosti in če izpolnjujejo določene pogoje.
c. Madžarska
7
3.
4.
5.
Tudi v tej državi je poklic turističnega vodnika reguliran. Imamo pa z njo slabe izkušnje, saj celo na osnovi direktive o
priznavanju poklicnih kvalifikacij ne izda ustreznega dovoljenja za vodenje (vložili smo več pritožb na Evropsko
komisijo).
d. Hrvaška
Hrvaška v ES šele vstopa, a že sedaj slovenski in evropski vodniki pri njih niti slučajno ne smejo voditi. Tudi po
vstopu v ES bodo zelo trdno ščitili svoje državljane pred nelojalno konkurenco.
POD je trenutno v veljavi za 9 od 27ih držav članic ES, a naša prizadevanja gredo v smeri, da se postavimo ob bok razvitim
državam in da pripomoremo k redu na področju turističnega vodenja, zmanjševanju sive ekonomije in plačevanju davkov tudi v
ES.
Podobno kot pri četrti alineji 34. člena, menimo, da je uveljavljanje POD-a dobro za državo, saj se vzpostavlja možnost nadzora,
več je plačanih dajatev v skupno malho ES, več je možnosti, da strokovno usposobljene osebe svoje delo opravljajo dobro – torej
da znajo predstaviti tudi tujo državo na primeren način.
Popolnoma odveč je skrb, da bi se na pristojno ministrstvo usul plaz prošenj (govora je bilo o 50.000 vodnikih, ki bi zdaj želeli
voditi po Sloveniji). Temu v prid navajamo številke prosilcev v Italiji za leto 2012: do 6. junija 2012 je za POD Italija zaprosilo
natanko 157 posameznikov, od katerih 2 iz Madžarske, 85 iz Slovenije, 1 iz Slovaške, 10 iz Češke, 21 iz Nemčije, 21 iz Francije, 5 iz
Avstrije, 1 iz Nizozemske, 4 iz Poljske, 5 iz Litve.
Ažuriran seznam: http://www.governo.it/Presidenza/DSCT/doc/elenco_aggiornato_08062012.pdf
* PREDLOGI GLEDE 38. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
1. Spremeni se prvi (1) odstavek 38. člena:
Več sosednjih občin na določenem turističnem območju lahko predpiše program turističnega vodenja na
turističnem območju, ki obsega specifična znanja.
Obrazložitev:
Licence samo na ravni občin so v praksi manj uporabne, saj je v Sloveniji 210 občin in da si obiskovalec v enem dnevu ogleda najmanj 3, če
izvzamemo Ljubljano ali Maribor. Vodnik ima tako lahko okrog vratu 5 licenc, vodi pa po kulturno dokaj zaključenem območju. Zato je
smiselno uzakoniti regijske licence, ki so že praksa v (primer: licenca za regijo Osrednja Slovenija) in razširiti poznavanje Slovenije v celoti,
saj tujce ne zanima samo domača vas ampak celotna država. Predlagamo, naj se uradno določijo enotne smernice, kako naj tečaj na lokalni
ravni poteka.
2. Popravi se tretji (3) odstavek 38. člena:
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati turistični vodniki turističnega območja, niso pogojeni s stalnim bivališčem
turističnega vodnika. Kandidat lahko opravi izpite tudi za več turističnih območij v Sloveniji.
3. Doda se peti (5) odstavek 38. člena:
Turistični vodnik turističnega območja je dolžan imeti med opravljanjem dejavnosti na vidnem mestu ustrezno
izkaznico.
Obrazložitev:
Uporabnik storitev lahko na ta način takoj preveri, ali ima dotična oseba veljavno licenco in v nasprotnem primeru ukrepa.
* PREDLOG GLEDE 39. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
1. Spremeni se 3. alineja drugega (2) odstavka:
- podatke o številu dni vodenja na turističnem območju za preteklo leto
Obrazložitev:
Če ni specifično določeno, lahko vodnik navede tudi število dni vodenj, ki se ne nanašajo na turistično območje.
* PREDLOG GLEDE 40. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
Predlog je, da ima pristojnosti za inšpekcijski nadzor tudi organ na ravni občin (mestno redarstvo, mestna
tržna inšpekcija).
* PREDLOG GLEDE 41. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
1. Spremeni se tretji (3) odstavek 41. člena:
8
Z globo od 1.200 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki sprejema
turiste na prenočevanje.
2. Spremeni se sedmi (7) odstavek 41. člena:
Z globo od 1.200 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena fizična oseba
3. Spremeni se deseti (10) odstavek 41. člena:
Z globo od 1.200 do 4000 evrov se kaznuje za prekršek iz osmega odstavka tega člena fizična oseba.
4. Spremeni se enajsti (11) odstavek 41. člena:
Z globo od 400 do 4.000 evrov se kaznujeta za prekršek pravna in fizična oseba, če ne zagotovita vodje poti ali
turističnega vodnika pri vsaki izvedbi potovanja doma ali v tujini v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena
tega zakona.
5. Spremeni se trinajsti (13) odstavek 41. člena:
Z globo od 200 do 600 evrov se za prekršek kaznuje pravna in fizična oseba, če opravlja dejavnost turističnega
vodnika ali vodje poti brez ustrezne licence iz 34., 36. ali 37. člena tega zakona.
6. Spremeni se štirinajsti (14) odstavek 41. člena:
Z globo od 50 do 400 evrov se za prekršek kaznuje pravna in fizična oseba, če opravlja dejavnost turističnega
vodnika za turistično območje, ne da bi izpolnjevala pogoje iz drugega odstavka 38. člena ter iz 36. in 37. člena
tega zakona.
7. Doda se petnajsti (15) odstavek 41. člena:
Z globo od 10 do 50 evrov se za prekršek kaznuje pravna in fizična oseba, ki nima na vidnem mestu označbe da
je turistični vodnik ali vodja poti oziroma turistični vodnik turističnega območja.
8. Doda se šestnajsti (16) odstavek 41. člena:
Z globo od 400 do 2000 evrov se za prekršek kaznuje fizična oseba in odgovorna oseba, ki najame organizatorja
potovanj, turističnega vodnika ali vodjo poti brez licence iz 33., 34., 36., 37. in 38. člena tega zakona.
9. Doda se sedemnajsti (17) odstavek 41. člena:
Z globo od 1.200 do 4000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki najame organizatorja potovanj,
turističnega vodnika ali vodjo poti brez licence iz 33., 34., 36., 37. in 38. člena tega zakona.
Obrazložitev:
Ker so storilci prekrškov tudi fizične osebe, kamor spada tudi podjetnik posameznik je ustreznejši izraz za vse fizične osebe.
Kaznovati je potrebno tudi tiste, ki koristijo usluge vseh izvajalcev brez licenc opisanih v tem zakonu, saj s tem spodbujajo delo na črno in s
tem ustrezno neplačilo DDV.
Povsod so navedene kazni zgolj za slovenske državljane, za tujce pa nič. Kdo je pristojen za kaznovanje? Mestni redarji in/ali inšpektorji?
Zneski kazni so približno pretvorjeni v evre.
* PREDLOG GLEDE 43. ČLENA OSNUTKA ZSRT:
Spremeni se drugi (2) odstavek 43. člena:
Odločba o podelitvi javnega pooblastila Turistično gostinski zbornici Slovenije za izvajanje preizkusov znanja za
osebe, ki pridobivajo naziv turistični vodnik in vodja poti in druge s tem postopkom povezane upravne naloge,
objavljena v Uradnem listu RS, št. 57/2011, velja do izteka časa, za katerega je bila sklenjena
Obrazložitev:
Turistični spremljevalec se spremeni v vodja poti.
* PREDLOG GLEDE 45. ČLENA :
1. Spremeni se naslov 45. člena:
(preizkus znanja za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja in vodenja poti v prehodnem obdobju)
Dokler TGZ/Gospodarska zbornica Slovenije ne določi programa iz tretjega odstavka 39. člena tega zakona, se
za preizkus znanja za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja in vodenja poti uporablja program strokovne
izobrazbe in usposobljenosti, ki ga je dne 3. februarja 1999 sprejela Gospodarska zbornica Slovenije v soglasju z
ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrom, pristojnim za turizem.
Obrazložitev:
Uvajamo licenco za turističnega vodnika in vodjo poti, zato smo ustrezno spremenili dikcijo.
2. V primeru, da se zakonodajalec odloči za deregulacijo turističnega spremljevalca, predlagamo sledeče:
9
V obdobju dveh let po sprejetju tega zakona imajo osebe, ki so v preteklosti pridobile naziv turistični
spremljevalec možnost opravljati diferencialni izpit za opravljanje dejavnosti turističnega vodnika in vodje poti
po 1. in 2. odstavku 34. člena tega zakona. Po preteku tega prehodnega obdobja, se lahko osebe, ki so pridobile
naziv turistični vodnik in vodja poti izkazujejo le z novimi izkaznicami.
* PREDLOG GLEDE 43. ČLENA OBSTOJEČEGA ZSRT
Predlagamo, da se smiselno umesti in dopolni 43. člen obstoječega ZSRT tako da velja za slovenske in tuje
državljane.
Obrazložitev:
Prevečkrat beremo o pogrešanih tujih kajakaših, planincih, naključnih turistih, ki jih zaradi nepoznavanja terena iščejo poleg policistov še
GRS, PGD, kajakaši, člani Civilne zaščite, kar vse predstavlja strošek za slovenske davkoplačevalce.
10