docDokapitalizacija Perutnine Ptuj
download 
Report Transcription
Dokapitalizacija Perutnine Ptuj
www.perutnina.com U V O D N I ČASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, JULIJ 2011, Številka 2 K Dokapitalizacija Perutnine Ptuj e-mail: [email protected] R azvojna logika v gospodarstvu je še vedno nezmotljiva v ugotovitvi, da kdor se ne razvija, ta stagnira, in kdor stagnira, dejansko nazaduje. To železno spoznanje prihaja v recesijskih časih še bolj do izraza kot v času debelih krav, kakor popularno poimenujemo obdobja rasti in ekspanzije. Ker to velja za živilskopredelovalno panogo v celoti, za mesnopredelovalno pa še posebej, se v vodstvu Perutnine Ptuj dobesedno vsak dan ukvarjamo z novimi razvojnimi možnostmi. Celotno obdobje našega mandata. Zato lahko pokažemo, da je danes Perutnina Ptuj že več kot dvakrat večja, kot je bila pred desetletjem. V 2001 smo tako imeli za 113 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, lani pa že za 241 milijonov. Prerastli smo v skupino podjetij z vertikalno organizirano vzrejo, predelavo in distribucijo v hladilni verigi do trgovinskih polic, vzpostavljeno vsaj v štirih državah. V skupini imamo ta čas že 3.408 sodelavcev in več kot 500 zadružnikov v štirih državah. Postali smo osrednje perutninsko podjetje v jugovzhodni Evropi in najpomembnejši pripravljalec zdrave, varne in prevladujočemu okusu potrošnikov prilagojene hrane v Sloveniji in širše v regiji. Pa smo kljub temu v nenehno razvijajočem se konkurenčnem okolju, kjer se vsak igralec v prehranski oskrbi bori za vsakega potrošnika. Pa naj to počne na tekmovalno pošten ali pa, kar se dogaja vse bolj pogosto, nelojalen način. Perutnina Ptuj je svojo pozicijo utrjevala v razvojni ekspanziji zadnjih dveh desetletij. Zanjo je poleg ustvarjene dodane vrednosti z lastnim delom zagotavljala na eni strani pogoje, na drugi pa že rezultate, najprej z lastninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijo v letu 1997. Nato s pripojitvijo Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj, ki sta prinesli odločilno povečanje stvarnega kapitala v letih 2004 in 2005. Vmes smo s prevzemom družbe Pipo Čakovec in kasneje še Topika v Vojvodini ter Mesne industrije v Srbcu ustvarjali materialne pogoje za delovanje Perutnine Ptuj kot mednarodnega koncerna. Z vsemi temi potezami smo ustvarili neprecenljivo materialno podlago za razvoj in prednosti, ki jih imamo pred konkurenco. Vendarle pa tudi drugi pomembni igralci na mesnopredelovalnem segmentu ne stopicajo na mestu. Trudijo se z vsemi sredstvi, da obdržijo pridobljena tržna razmerja ali pa jih celo izboljšajo. Z naložbami, marketinško iznajdljivostjo, trženjskimi in drugimi aktivnostmi. Ekonomsko in potrošniško okolje je v teh letih vseeno naklonjeno razvoju perutninarske dejavnosti. Najprej zato, ker je perutninsko meso (in izdelki) vse bolj popularno med potrošniki, ker je cenovno najbolj sprejemljivo in ker je njegova potrošnja v regiji še vedno podpovprečna glede na potrošnjo v najbolj razvitih državah. Vse to in izdelane projekcije rasti celotnega koncerna so nas pripeljale k odločitvi, da še tretjič odpremo možnost za dokapitalizacijo Perutnine Ptuj. Projektno idejo je v začetku julija (5. 7. 2011) soglasno podprl nadzorni svet Perutnine Ptuj, v sestavi Radovan Stonič (predsednik nadzornega sveta), Uroš Vidovič (podpredsednik nadzornega sveta), Natalija Veršič, Iztok Letonja in Simon Toplak. S tem je prižgal zeleno luč, da lahko uprava začne z aktivnostmi, ki odpirajo možnosti za razvojno dokapitalizacijo družbe. Nadzorni svet je namreč svojo soglasno odločitev utemeljil na dejstvih, da je naslednja možnost dokapitalizacije Perutnine Ptuj utemeljena z razvojnimi načrti in utrjevanjem mednarodnega položaja podjetja in skupine, saj brez tovrstnih ambicij dokapitalizacija ne bi bila potrebna. Še za izgradnjo bioplinske elektrarne, ki smo jo tudi začeli graditi v tem mesecu, smo že pred časom zagotovili vsa potrebna finančna sredstva. Ker pa je Perutnina Ptuj tako perspektiven mesnopredelovalni sistem v regiji, je kljub obstoječim ekonomskim razmeram v Evropi in svetu realno pričakovati, da bo na voljo dovolj prostega kapitala, ki še vedno ali bolje rečeno vedno bolj išče prave naložbene priložnosti. Najprej ga bodo, tako na osnovi predloga uprave kot potrditve s strani nadzornega sveta, lahko vpisovali obstoječi delničarji in šele zatem bo obseg, ki ne bo višji od polovice sedanje vrednosti kapitala Perutnine Ptuj, na razpolago ostalim finančnim in drugim vlagateljem. Na ta način bomo s Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj: »Predlagana dokapitalizacija je priložnost za družbo, delničarje in sodelavce, da nam tudi v prihodnosti ne bo treba upočasnjevati naših razvojnih korakov in ambicij, da ohranimo vlogo vodilnega mesnopredelovalnega podjetja v državi. » projektom dokapitalizacije, ki bo še predmet odločitve na avgustovski skupščini Perutnine Ptuj, ohranili stabilno lastniško strukturo, kot se je izoblikovala v minulih dveh desetletjih, delniško razpršenost in strateško vlogo obstoječih lastnikov, ki so že doslej prepoznavali razvojno, gospodarsko, socialno in prostorsko vlogo osrednjega slovenskega mesnopredelovalnega podjetja. Rezultati dosedanjih razvojnih korakov in nadaljnje potrebe po internacionalizaciji ter utrjevanju percepcije blagovnih znamk za vsakdanje nakupne odločitve potrošnikov so na eni strani garancije, na drugi pa priložnosti, s katerimi uprava snuje in usmerja sedanjost in prihodnost Perutnine Ptuj. Obstoječi delničarji in ob njih še potencialni finančni vlagatelji so tudi s soglasno potrditvijo nadzornega sveta že izrazili podporo predlaganemu projektu, ki seveda glede na gospodarske okoliščine ni enostaven in lahek. Ne glede na to pa zaradi vloge Perutnine Ptuj v prehranski verigi širše regije ter neizkoriščenih potencialov na področju razvojnih načrtov in projektov ocenjujemo, da bodo obstoječi ali novi investitorji prepoznali izjemen potencial ter kapital, ki ga prinaša tovrstna dejavnost v mesnopredelovalni panogi. Ne nazadnje se s tem projektom Perutnina Ptuj vključuje v uresničevanje prehranskih trendov in mednarodnih sugestij, ki prinašajo strateške spremembe v prehranski oskrbi. Potrošniki se namreč v prvi vrsti odločajo in s tem nagrajujejo tiste izbire, ki zagotavljajo kakovost, sledljivost, visoko prehransko varnost in v zadnjem času vse bolj tudi okoljsko prijaznost. Če smo doslej zagotavljali, da je perutninsko meso najbolj zdravo in da prinaša najkvalitetnejše beljakovinske obroke, bomo po zadnjih dogodkih v prehranski varnosti evropskih potrošnikov lahko trdili še, da so živila Perutnine Ptuj tudi z okoljskega vidika najbolj prijazna oblika prehrane. Naši potrošniki jo dobijo brez nerazumljivo velikih transportnih stroškov, zaradi česar je tudi nepriljubljenih emisij v okolje bistveno manj, kot pri hrani, ki za pot do potrošnikov potrebuje tudi čezoceanske razdalje. In ne nazadnje, naložbeno priložnost prinaša tudi dejstvo, da za kilogram prirasta govedine rejci porabijo dobrih 16 kubičnih metrov vode, rejci perutnine pa bistveno manj kot štiri. V podobnem razmerju se giblje porabljena energija, pa izpusti ogljikovega dioksida in drugih okoljskih dejavnikov. Perutnina Ptuj je torej tudi zaradi tega lahko naložbeno najbolj zanimiva priložnost. Zagotavljam, da jo bomo upravičili s skupnimi močmi managementa, vseh sodelavcev, zadružnikov in celotnega okolja, ki nam je naklonjeno. Prihodnost je torej na naši strani. 5. SKUPŠČINA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Dr. Roman Glaser ponovno predsednik upravnega odbora ·GZ e-mail: [email protected] S kupščina Štajerske gospodarske zbornice, ki je potekala 8. junija v Mariboru, je potrdila izvolitev novih članov upravnega odbora in za predsednika upravnega odbora ponovno potrdila dr. Romana Glaserja. Potrjeni so bili tudi člani nadzornega sveta kot tudi predsednica nadzornega odbora mag. Romana Pajenk. Dr. Šime Ivanjko, ki je z letošnjim letom zaključil uspešno štiriletno predsedovanje skupščine ŠGZ, se je zahvalil za opravljanje te funkcije in priložnost, da je prispeval k ustanovitvi tako pomembne institucije, kot je Štajerska gospodarska zbornica. Kot nova predsednica skupščine Štajerske gospodarske zbornice je bila izvoljena Nevena Tea Gorjup, ki se je zahvalila za izkazano zaupanje. Sejo je vodil predsednik skupščine prof. dr. Šime Ivanjko, mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, pa je na začetku predstavila poročilo za leto 2010. Posebej je izpostavila organizacijo treh Štajerskih gospodarskih forumov, na katerih so svoja mnenja soočili predstavniki vlade in gospodarstva o aktualnih temah zdravstvene reforme, plačilne nediscipline in reforme trga dela, spletno stran ŠGZ, ki z novo podobo omogoča pridobitev celovitih informacij o aktualnih dogodkih, storitvah in projektih Štajerske gospodarske zbornice, ter storitev član-članu in znamkico Sem član ŠGZ, ki predstavljata odlično osnovo za poslovno sodelovanje in promocijo med člani ŠGZ ter utrjevanje pozicije Štajerske gospodarske zbornice. V letu 2010 je Štajerska gospodarska zbornica organizirala 88 dogodkov in beležila preko 1700 udeležencev. ,Skupščina pa se ni samo seznanila z uspešnim delovanjem zbornice v preteklem letu, ukvarjala se je tudi z načrti za leto 2011, med katerimi bo največji poudarek na mreženju in spodbujanju regionalnega sodelovanja, poseben poudarek pa bo dan aktivnostim, s katerimi si bo ŠGZ utrjevala zbornično pozicijo v prostoru in s katerimi bodo gradili na večji pripadnosti članov Štajerski gospodarski zbornici. Direktorica ŠGZ je posebej izpostavila mednarodno aktivnost zbornice, tako bodo naslednji teden na primer organizirali poslovno srečanje s predstavniki podjetij Republike srbske v Prijedoru. Pomembna novost je tudi Almanah Štajerske gospodarske zbornice - predstavitev celotnega štajerskega gospodarstva, zbornice in podjetij v regiji z namenom, da štajerski gospodarstveniki uporabijo Almanah kot del predstavitvenega gradiva na skupnih nastopih v tujini, na različnih sejmih, na gospodarskih zbornicah in veleposlaništvih, pa tudi pri svojih poslovnih partnerjih. PERUTNINA PTUJ TOPIKO Referenãna farma Vajska v Srbiji Skupina Perutnina Ptuj je 21. aprila v Srbiji odprla še eno pomembno pridobitev primarne pridelave perutninskega mesa v Srbiji. e-mail: [email protected] naložbo pa so ptujski perutninarji še bolj utrdili, tako poslovni kot tudi tržni položaj svojih blagovnih znamk. Poleg dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj, sta objekte Farme Vajska slovesno odprla še dr. Bojan Pantić, predsednik vlade Avtonomne pokrajine Vojvodine, in Tomislav Bogunović, župan Občine Bač, in tudi na ta način potrdila pomen in vlogo Skupine Perutnina Ptuj v lokalni skupnosti ter regiji. F arme Vajska v Vojvodini so tako postale referenčni objekt za rejo perutnine s turnusno kapaciteto 210.000 brojlerjev. »Srbski trg je za nas izjemnega strateškega pomena, kar smo pravzaprav že manifestirali z intenzivno naložbeno politiko v izgradnjo sistema pridelave v Perutnini Ptuj Topiko, ko smo vzpostavili integrirane procese pridelave živil po enakih principih kot v domicilni reprodukcijski verigi,« je po otvoritvi farme povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Skupina Perutnina Ptuj je bila že doslej med desetimi največjimi slovenskimi vlagatelji v Srbiji, hčerinska družba PP Topiko pa je z realizacijo in uspešnim poslovanjem prevzela primat na srbskem trgu v segmentu perutninskega mesa, z novo, 1,3 milijona evrov vredno Sicer pa je Perutnina Ptuj v razvoj in implementacijo pridelovalnih zmožnosti, po standardih Perutnine Ptuj v sistemu KVS (kakovost, varnost, sledljivost), v Srbijo in PP Topiko investirala več kot 40 milijonov evrov in vsled naložbam znatno povečala pridelavo. Ta danes v Srbiji že zanesljivo dosega načrtovane količinske in kakovostne normative priprave zdrave, varne in kakovostne hrane iz perutninskega mesa.»Ob prihodu Perutnine Ptuj v Srbijo in organiziranju pridelave živil v letu 2008 smo za uspešno realizacijo poslovanja v integrirane procese pridelave vključevali vse svoje znanje, izkušnje in dobro prakso Skupine Perutnina Ptuj,« je povedal dr. Glaser in dodal, da v zadnjem obdobju posebno pozornost posvečajo povečevanju deleža vzreje piščancev brojlerjev na lastnih brojlerskih farmah. Za optimiranje dela mesne industrije je namreč eden izmed najpomembnejših dejavnikov konstantna količina in vrhunska kvaliteta vzrejenih brojlerjev, zato je lasten delež vzreje zelo pomemben. Prenovljene objekte Farme Vajska so opremili z najsodobnejšo opremo za krmljenje, napajanje, ventiliranje, gretje, hlajenje ter z razsvetljavo vodilnih evropskih proizvajalcev na tem področju. Popolnoma so obnovili infrastrukturo, uvedli plinifikacijo s tekočim plinom za ogrevanje farm, zamenjali elektroinštalacije, obnovili lastni vir vode, izvedli gradbena dela in nabavili nekatere delovne stroje, pričakujejo pa, da se bo naložba povrnila v obdobju petih let. »Rezultat naložbe je referenčna farma kapacitete 210.000 brojlerjev v turnusu, v kateri lahko na praktičen način dokažemo doseganje visokih standardov Perutnine Ptuj v segmentu vzreje piščancev brojlerjev. Pozitivne izkušnje in vzrejne rezultate že prenašamo na farme naših rejcev kooperantov. V prihodnje bomo glede na načrtovano rast prodaje vzrejo piščancev v našem podjetju v Srbiji širili v smeri povečevanja lastnih vzrejnih kapacitet in povečevanja vzrejnih kapacitet pri naših kooperantih, vse s ciljem, da zagotovimo mesni industriji konstantno oskrbo in visoko kvaliteto vhodne surovine,« je naložbo še dodatno pojasnil dr. Glaser. Farma Vajska ima 12 objektov v velikosti 960 kvadratnih metrov po objektu, kar je 11.520 kvadratnih metrov skupnih vzrejnih površin, poleg dr. Romana Glaserja pa sta objekte odprla še dr. Bojan Pantić, predsednik vlade Avtonomne pokrajine Vojvodine, in Tomislav Bogunović, župan Občine Bač, in tudi na ta način potrdila pomen in vlogo Skupine Perutnina Ptuj v lokalni skupnosti ter regiji. PERUTNINA PTUJ NA AGRIBIZU Zdaj je ãas za prehranske inovacije Na mednarodni konferenci Agribiz v Beogradu je segment perutninske proizvodnje ter Perutninine izkušnje predstavil dr. Roman Glaser. e-mail: [email protected] A gribiz je prva mednarodna konferenca, posvečena razvoju na agro-poslovnem področju v regiji JV Evrope. Zbrala je vse ključne akterje v branži z namenom izboljšanja pridelave ter proizvodnje v kmetijsko-pridelovalnem segmentu v celotni regiji. Na letošnji konferenci, ki se je odvijala 20. aprila v Beogradu, so med drugim iskali tudi odgovore na vprašanja enotne kmetijske politike EU in o njihovem vplivu na države kandidatke, kakšna je institucionalna vloga vlad v regiji glede izboljšanja konkurenčnosti kmetijsko-predelovalnih podjetij in katere regulatorne reforme so potrebne za izboljšanje varnosti prehrambnih proizvodov v aspektu mednarodnih standardov. Regijski živilsko-predelovalni segment, poglede na gospodarsko branžo in izkušnje so med drugimi predstavljali Ljerka Puljić, izvršna podpredsednica za strateške poslovne skupine iz hrvaškega Agrokorja, Miljan Ždrale, predstavnik Evropske banke za obnovo in ra- zvoj, ter Nikola Vujačić, generalni direktor srbskega Victoria Groupa, največjo pozornost pa je pritegnil panel dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj. Dr. Glaser je poudaril, da je potrebno odgovore na vprašanja in različne rešitve iskati na ustvarjalen način, saj se je vloga prehranskih podjetij in tudi prehrane v novejši zgodovini drastično spremenila. »Danes je za vsako podjetje v prehrambni branži najpomembneje, da zna učinkovito odgovoriti na spremembe v potrošniški miselnosti,« je povedal dr. Glaser in dodal, da Perutninina živila izžarevajo vsa potrebna sporočila o zdravju, saj so naravna in lahka, so priročna in ne zahtevajo veliko časa za pripravo, pri njihovi pripravi pa so upoštevani vsi etični dejavniki v celotni reprodukcijski verigi. »Zato potrošniku omogočijo, da v naših živilih uživajo, ker jim lahko v popolnosti in absolutno zaupajo,« je glavna sporočila povzel dr. Glaser. Glavnim akterjem prehranske industrije pa je povzel tudi miselnost Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je na mednarodni konferenci Agribiz v Beogradu predstavil strateške izzive upravljanja perutninskega prehranskega poslovnega sistema. vizije Perutnine Ptuj, ki se manifestira v konstantnem razvoju ter ustvarjanju prehranskih trendov. »Zdaj je čas za razvoj idej in inova- cij pri produktih, ki dosegajo želje potrošnikov po vrednosti, kakovosti in uživanju v hrani,« je še povedal dr. Glaser. ! NOVA ODLIČJA ZA PTUJSKO KLET Ptujska vina ‰e naprej v svetovnem vrhu Pullus sauvignon zlat v Bordeauxu, evropski vinarski zibelki. e-mail: [email protected] P tujska klet je z vini Pullus v junij vstopila z novimi odličji in se še dodatno utrdila na tronu največkrat in najvišje odlikovane vinske kleti na svetu. Tako s Concoursa Mondial de Bruxelles, Concoursa Mondial du Sauvignon in tudi z Decanterja, svetovno najvplivnejšega ocenjevanja, so se vina najstarejše slovenske vinske kleti vrnili z bero odličij, ki potrjujejo izjemno kontinuiteto vrhunske kakovosti vin Pullus. Na svetovnem ocenjevanju vin Concours Mondial de Bruxelles, ki se je letos odvijal v Luksemburgu, je Ptujska klet med več kot sedem tisoč prijavljenimi vzorci vin za Pullus sauvignon 2010 prejela pomembno zlato odličje. Za vino, ki je tipični predstavnik vinorodnega okoliša Haloz in Slovenskih goric, je žirija 260 someljejev, potrošnikov, uvoznikov, novinarjev in drugih vinskih strokovnjakov iz 40 držav ocenila, da v sebi nosi pristen odtis terroarja in da je odličen predstavnik svoje sorte. To pa so potrdili tudi ocenjevalci na eminentnem speci- aliziranem ocenjevanju sauvignona na svetu - Concoursu Mondial du Sauvignon. V izredni konkurenci s celega sveta in najbolj prepoznavnih vinorodnih okolišev je Pullus sauvignon 2010 v Bordeauxu dodatno potrdil zlato medaljo. »Vinorodni okoliši Haloz in Slovenskih goric, kjer pridelujemo tudi grozdje sorte sauvignon, po lastnostih sodi med najboljša območja na svetu. Zato lahko v Ptujski kleti donegujemo vino, ki je izrazito sortno in prepoznavno,« je povedal Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti in dodal, da je kontinuiteta odličij za kakovost dokaz, da ne le ohranjajo vinarsko tradicijo, ampak jo tudi nadgrajujejo z uporabo sodobne protektivne tehnologije. »Zlata medalja za sauvignon na specializiranem ocenjevanju ima še posebno težo. Še posebej zato, ker je bila konkurenca izredno kakovostna,« je še dodal Kobal. Kakovost vin Pullus pa je Ptujska klet potrdila tudi v Londonu, na najbolj prepoznavnem svetovnem ocenjevanju Decanter. Ptujski kletarji so v svojo odličij polno vitrino na Ptuju zato lahko oplemenitili še s štirimi srebrnimi odličji za Pullus rumeni muškat sušeno 2009, Pullus laški rizling 2008, Pullus renski rizling 2008 in spet za Pullus sauvignon 2010. Na specializiranem ocenjevanju vin rosé je Pullus rosé penina 2009, potomka svetovnega prvaka letnika 2006, prepričala ocenjevalce, da so ji za kakovost podelili srebrno medaljo. Tudi v San Franciscu, na največjem ameriškem ocenjevanju, kjer je Pullus pred dvema letom osvojil šampionski naslov Best of Show, so ptujski kletarji letos dokazali, da je kakovost ptujskih vin stalnica. Zlato medaljo za kakovost je prejel Pullus rumeni muškat 2009, s srebrnimi pa sta se odlikovala Pullus sauvignon 2010 in Pullus sivi pinot 2010, kar je še dodatna potrditev izbire ameriških kupcev, ki po vinih iz Ptujske kleti radi in v vse večjem številu posegajo na vzhodni obali ZDA, na Floridi, v New Yorku, v Washingtonu, New Jerseyju,v Illinoisu in v zahodnem Texasu. Seveda pa so za utrjevanje pozicije vrhunske kakovosti zelo pomembna tudi domača ocenjevanja. V Mariboru je na prerezu letnika 2010 Štajerske gospodarske zbornice na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor med konkurenco rednih trgatev vinorodne dežele Podravje ravno Pullus sivi pinot 2010 postal najvišje ocenjeno vino. Kakovost v Ptujski kleti je tako znova potrjena, kar je posebno priznanje kletarjem, ki v svojem nedrju najstarejše vinske kleti v Sloveniji čuvajo vinske zaklade preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. PROJEKT PP SAP Kontroling na stiãi‰ãu poslovnih procesov Tokrat pa bomo pogledali kontroling skozi prizmo poslovnih procesov, katerih vrednostni tokovi se poleg računovodstva stekajo tudi v kontroling. e-mail: [email protected] Ksenča Bokovec P " renova poslovnih procesov v skladu z zahtevami sistema celovitih rešitev oz. sistema ERP je eden najpomembnejših ključnih dejavnikov uspeha v projektu uvajanja novega poslovnega informacijskega sistema. O ključnih dejavnikih uspeha bomo govorili naslednjič, ko bodo tema izvedeni (ang. roll-out) projekti in načini, kako pristopiti k čimbolj učinkoviti uvedbi le-teh. Operativni in strateški kontroling Prav zradi svoje integriranosti oz. prepletenosti z operativnimi poslovnimi procesi, kot so nabava in vodenje zalog, proizvodnja, prodaja, vzdrževanje, projekti itd., je služba kontrolinga pogosto ‘na udaru’. V kontrolingu se namreč kažejo rezultati poslovnih procesov – pa naj bodo to stroški, prihodki ali druge vrednostne in količinske kategorije – z mnogih zornih kotov in razkrivajo pomankljivosti v samem izvajanju ali organizaciji poslovnih procesov. Zato je tudi vloga kontrolinga, seveda če je ustrezno podprta z informacijskim sistemom in z znanjem njegovih uporabnikov, za podjetje zelo dragocena. Kontroling tako na operativni kot na strateški ravni je pokazatelj urejenosti poslovanja podjetja, zato bi morali biti njegovi uporabniki vse ravni managementa in pozitivno sprejemati njegove zahteve po spremembah ali dopolnitvah v osnovnih, operativnih procesih. Kontroling torej ni samemu sebi namen, ampak služi podjetju na dveh ravneh: kot (1) operativni in (2) strateški kontroling. Operativni in strateški kontroling se v svojem bistvu razlikujeta, vendar se tudi dopolnjujeta. Pogoj za dober operativni kontroling je strate- ški kontroling, ki se osredotoča na področja, kot so delovni procesi, inovacije izdelkov glede na spremembe v zahtevah kupcev, razvoj kadrov kot tudi pridobivanje novih strank in iskanje novih nabavnih verig. Prav tako sodi v strateški kontroling analiza prednosti in slabosti podjetja. Na drugi strani se operativni kontroling ukvarja z dnevnim poslovanjem in usmerja na najpomembnejše informacije v zvezi z razvojem poslovanja podjetja. Pri tem je treba poudariti pravo mero pri zbiranju in obdelavi informacij, ki so potrebne za upravljanje poslovanja. Pogosto je prav to šibka točka kontrolinških sistemov v majhnih in srednjih podjetjih, saj po večini zbirajo in obdelujejo premalo ali preveč informacij, ne da bi se resnično usmerili na tiste, ki so pomembne za delovanje podjetja. Kombinacija dobrega operativnega in strateškega kontrolinga s pravim obsegom informacij je najboljša podlaga, ki omogoča upravi podjetja hitro in učinkovito odločanje ter nadzor nad tem, kako v podjetju poteka udejanjanje začrtane strategije. Kontroling kot proces Kontroling je cikličen proces, ki se znova in znova ponavlja. Vsak mesec namreč delamo podobne obračune in poročila, prav tako tudi na letni ravni po določenem postopku zaključujemo leto in izdelujemo letna poročila. Za zbiranje in tolmačenje informacij mora kontroling gledati tako v preteklost kot v prihodnost. Ker je povezan z vsemi poslovnimi procesi, močno vpliva na delovanje zaposlenih v podjetju in uvaja red, disciplino in doslednost v operativnih poslovnih procesih. Kontroling je sestavljen iz štirih glavnih korakov, ki so: • Postavljanje meril uspešnosti podjetja, ki jih izvajamo v procesu načrtovanja vzdolž vseh poslovnih procesov, • Merjenje in poročanje dejanskega poslovanja, • Primerjanje načrtovanega in dejanskega, • Preventivno in/ali korektivno ukrepanje. Poudariti je potrebno, da je kontroling posebna služba oz. funkcija v podjetju, ki mora biti praviloma ločena od finančno-računovodske, saj med njima obstajajo pomebne razlike, ki jih prikazuje tabela 1. Tabela 1: Razlike med finančnim računovodstvom in kontrolingom Slika 1 prikazuje bistvene lastnosti modula kontrolinga. Črne puščice Elementi Finančno računovodstvo Kontroling Uporabniki Zunanje ustanove Notranji uporabniki Standardi Priznani računovodski standardi (GAAP, IAS itd.) Interni standardi in smernice Poročanje Pretekli podatki Pretekli, načrtovani, ocenjeni, napovedani podatki Namen Zadovoljevanje zakonskih zahtev Podpora vodenju podjetja in odločanju Kot vidimo se obe funkciji razlikujeta v vseh štirih elementih, zato lahko pride do konfliktnih situacij, če obe službi združimo v eni. Gre namreč za drugačen način gledanja na podatke in zato pogosto do nerazumevanja razlik v prikazu podatkov. Tako lahko rečemo, da sta finančno-računovodska in kontrolinška služba podporni službi, ki uporabljata isto bazo podatkov, katere obdelujeta in predstavljata na različne načine in za različne potrebe. Področja kontrolinga v SAP-u Kontroling (v SAP-u je to modul CO) je eden najpomembnejših modulov, saj se vanj steka celotna integracija iz vseh drugih pocesov oz. modulov. Je pravzaprav integrator procesov. Kontroling je bil eden prvih modulov, ki jih je SAP razvil skupaj s finančnim računovodstvom. Temelji na Plautovem (nemškem) konceptu kontrolinga in je bil kasneje dopolnjen z načeli anglosaksonskega upravljalnega računovodstva (ang. management accounting). Modul kontrolinga predstavlja celovit sistem za spremljanje vseh vidikov poslovanja, ki so potrebni za pravočasno in učinkovito odločanje. Sestavljen je iz več področij, ki so prikazani na spodnji sliki. Slika 1: Arhitektura in integracija kontrolinga med različnimi področji odražajo tokove stroškov in aktivnosti. Puščice med kontrolingom splošnih stroškov (CO-OM) in proizvodnim kontrolingom (CO-PC) kažejo pretok stroškov med tema pomembnima deloma kontrolinga v proizvodnih podjetjih. Splošni stroški se razporejajo na proizvodne naloge kot režijski stroški. Tako splošni kot proizvodni stroški pa se prenašajo tudi v analizo donosnosti (CO-PA), kjer skupaj s prihodki tvorijo rezultat. Na ta način lahko ugotavljamo, kako donosno je podjetje na posameznih zunanjih, tržnih segmentih. Istočasno se vsi stroški in prihodki odražajo na profitnih centrih, ki predstavljajo notranji vidik uspešnosti po poslovnih enotah, ki so lahko produktno, lokacijsko, funkcijsko ali kako drugače oblikovane. Drugi moduli (npr. prodaja, nabava, proizvodnja, osnovna sredstva, kadri itd.) so v celoti integrirani s kontrolingom in finančnim računovodstvom. Ko uvajamo nov sistem celovitih rešitev za podporo vseh poslovnih procesov, moramo upoštevati visoko stopnjo integracije sistema, kot je SAP, in poslovne procese prenoviti v skladu z vgrajenimi lastnostmi posameznih rešitev (modulov) ter zahtevami integracije. Sicer tvegamo, da procesi ne bodo delovali pravilno oz. optimalno, kar se bo slejkoprej pokazalo v napačnih rezultatih v kontrolingu. Še posebej je to pomembno v proizvodnih podjetjih, ki morajo zagotoviti pravi pristop k izračunu standardnih cen izdelkov in polizdelkov ter omogočiti pravilen obračun proizvodnje. Glede na povezave in tokove med področji in moduli, ki so prikazani na sliki 1, je to zahtevna naloga, ki pogojuje sposobnost pogleda od zgoraj navzdol, da skozi celoto uskladimo njene sestavne dele. Oziroma drugače povedano, ta naloga zahteva popoln pregled nad vsemi informacijami, ki jih želimo pridobiti v operativnem kontrolingu in ki bodo služile kot podlaga za strateški kontroling, celovito poznavanje poslovnih procesov v nekem okolju in njihovih stičiščnih točk ter razumevanje in obvladovanje funkcionalnih lastnosti in integracije, ki nam jih ponuja sistem celovitih rešitev. Če želimo torej vzpostaviti dober strateški kontroling, ki bo v podporo procesu odločanja na najvišjih ravneh v podjetju, moramo sistem kontrolinga zasnovati tako, da bodo rezultati po profitnih centrih in segmentih donosnosti ter njihovih pokritjih odražali bistvene informacije, ki jih podjetje potrebuje. To pa pomeni, da struktura profitnih centrov in pretok stroškov in prihodkov med njimi odražata dejanske poslovne procese v podjetju, ter da pokritja po tržnih segmentih (le-ti morajo predstavljati bistvene kombinacije karakteristik, po katerih merimo rezultat na trgu) vključujejo vse pomembne stroške (neposredne in posredne), ki se nanašajo na določen tržni segment. Dobro postavljena zasnova kontrolinga omogoča enakovredno spremljanje vseh kategorij tako po načrtovanih kot dejanskih vrednostih od najvišje ravni do najnižjih podrobnosti. Integracija kontrolinga v SAP-u Operativni kontroling mora pri svojem delu uporabljati številne metode, ki omogočajo čimbolj vsebinsko pravilno in natančno (ne pa pikolovsko!) razporejanje stroškov na stroškovne nosilce različnih vrst. Slika 2 prikazuje glavne metode za razporejanje stroškov in druga orodja, ki se uporabljajo v različnih komponentah kontrolinga v sistemu SAP ERP. Slika 2: Metode in orodja v kontrolingu Da bi dosegli pravilnost rezultatov, se moramo zavedati visoke stopnje integracije poslovnih procesov v tako kompleksnem sistemu, kot je SAP. Prepletenost poslovnih procesov po- gojuje tudi kompleksnost definicije in vzdrževanja matičnih podatkov. V proizvodnih podjetjih so še posebno pomembni matični podatki materialov, ki nosijo številne, za mnoge procese potrebne atribute. Integracija, ki najbolj vpliva na kontroling, zajema naslednje module: • Proizvodnjo (PP), kjer izvajamo različne vrste kalkulacij, načrtovanje proizvodnih nalogov, obračun proizvodnje z izračunom odmikov in nedokončane proizvodnje itd., • Prodajo (SD), od koder prihajajo prihodki, popusti, rabati, vkalkulirani stroški ipd. in se beležijo na profitnih centrih ter segmentih donosnosti, • Nabavo (MM), kjer se knjižijo stroški na stroškovne objekte glede na namen ter zaloge po profitnih centrih in projektih, • Osnovna sredstva (AA), kjer dodelimo osnovna sredstva pravim stroškovnim mestom nalogom oz. projektom glede na procese, kar preko aktivnosti vpliva na kalkulacijo cen izdelkov, • Vzdrževanje (PM), kjer stroški vzdrževanja obremenjujo proizvodne linije oz. kapacitete ter druge objekte oz. opremo za vzdrževanje, • Projektni sistem (PS), kjer beležimo stroške razvoja novih izdelkov oz. drugih projektov in njihov vpliv na uspešnost oz. donosnost profitnih centrov in segmentov donosnosti, • Kadri (HR) s stroški zaposlenih, ki se preko aktivnosti razporejajo na proizvodnjo, vzdrževanje, projekte itd. Podlaga vsem tem povezavam je dobro postavljena organizacijska struktura (stroškovna mesta, profitni centri), ki odraža dejanski potek poslovnih procesov in je v skladu z organiziranostjo podjetja oz. se hitro prilagodi posameznim reorganizacijam, ki so dandanes zaradi dinamičnega okolja precej pogoste . Zaključek Vse, kar smo zgoraj na kratko povedali o bistvenih gradnikih kontrolinga lahko povzamemo v trditvi, da je kontroling, tako operativni kot strateški, zelo pomembna funkcija v vsakem resnem podjetju. Voditi ga morajo visoko usposobljeni kadri, ki razumejo tako delovanje posameznih področij kontrolinga, lastnosti in funkcionalnosti izbranega sistema celovitih rešitev kot tudi in še predvsem, poslovne procese in njihovo integracijo, ki se odraža skozi kontroling. Slika 2 PP SRBIJA Projekt reorganizacije se nadaljuje e-mail: [email protected] D anes se veliko piše in govori o organizaciji. Podjetjem vse bolj postaja jasno, da so prav tu še velike rezerve. Dobro organizirano podjetje bo namreč doseglo večjo splošno uspešnost kot slabo organizirano. Tu so še tudi druge koristi dobre organizacije: dobro organizirano podjetje bo vnaprej spregledalo težave in probleme, ki bi lahko nastali in lahko glede na to sprejme prave ukrepe za akcije, s katerimi bi prestregli nezaželene posledice bodočih dogodkov. To pa je nemogoče če v podjetju ne skrbimo posebej za bodočnost na področju, na katerem podjetje posluje, kar pomeni, da je potrebno preizkusiti videti v neko daljno ali bližnjo prihodnost. Pogled, usmerjen v prihodnost, ali predvidevanje bodočih dogodkov ni samo predmet razmišljanja preroških posameznikov. Predvidevanje prihodnosti je sistemsko spremljanje gibanj in dogajanj v okolju na določenem področju in definiranje dogodkov prihodnosti na tej osnovi. Vse to je mogoče doseči le s sistematičnim delom, ki pomeni zelo dobro organizirano zbiranje ustreznih informacij in podatkov ter pravilno sklepanje na tej osno- vi. Tudi najboljše tehnologije nam ne garantirajo uspešnega poslovanja, če vzporedno ne obstaja tudi zelo dobra organizacija. Da se vsega tega zavedamo tudi v Perutnini Ptuj, povedo projekti zadnjih dveh let. Po združitvi dveh hčerinskih družb v Bosni v začetku leta, ki se jima bo kmalu pridružilo še eno podjetje (postopki so že v teku), lahko o združevanju poročamo tudi iz Srbije. Tamkajšnje sodišče je namreč zadnji dan v mesecu maju, dne 31.5.2011 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se obstoječa tri podjetja Perutnina Ptuj d.o.o. Beograd, Tehnooprema d.o.o. in Perutnina Ptuj – Topiko Ad združijo, tako da od junija dalje deluje le še eno SKUPNO podjetje: PERU- TNINA PTUJ – TOPIKO AD Bačka Topola. Direktor skupnega podjetja je g. Franc Čelan. Skupina Perutnina Ptuj s tem uresničuje zastavljeni cilj po optimizaciji organizacijske strukture in izkoriščenju notranjih resursov. # POVZETEK REZULTATOV RAZISKAVE DOKTORSKE DISERTACIJE Vpliv porekla izdelka na zaznano vrednost blagovne znamke e-mail: [email protected] V raziskavi doktorske disertacije obravnavamo pomen zaznane vrednosti blagovne znamke z vidika percepcije slovenskih porabnikov. Z izvedeno stratificirano anketo in opravljeno kvantitativno raziskavo ugotavljamo povezave med poreklom izdelka, elementi marketinškega spleta izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke izdelka. Poudarek je na ugotovitvi, kako poreklo izdelka vpliva na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka in kakšen je njegov vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke v primerjavi z izbranimi elementi marketinškega spleta izdelka. Doktorska disertacija predstavlja izgradnjo strukturnega modela povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke. oziroma tujih (uvoženih) izdelkov. Namen raziskave je ugotavljanje povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke. Hkrati smo primerjali vpliv izbranih elementov marketinškega spleta izdelka z vplivom, ki ga ima poreklo izdelka na zaznano vrednost blagovne znamke. Cilj raziskave je preveriti temeljno tezo, ki je razvita skozi raziskovalne hipoteze in evalvirati konceptualni strukturni model povezav med poreklom izdelka in njegovim vplivom na zaznano vrednost blagovne znamke ter pri tem upoštevati tudi povezave med vplivi elementov marketinškega spleta na zaznano vrednost blagovne znamke izbranega izdelka. Preučevali smo način in moč povezav latentnih spremenljivk v modelu. Vpliv porekla izdelka na nakupni proces odločanja porabnikov Temeljna teza P $ Znano poreklo izdelka se je v mednarodnem raziskovanju izkazalo za enega izmed dejavnikov razlikovanja izdelkov in izbire porabnikov in s tem tudi konkurenčnosti izdelka. Raziskovanje vpliva porekla izdelka na obnašanje porabnikov v nakupnem procesu odločanja se kot predmet preučevanja pojavlja pri različnih avtorjih od začetka druge polovice dvajsetega stoletja. Vzroki, zakaj poreklo izdelka vpliva na nakupno odločitev, so raznovrstni: obsegajo poznavanje izdelčne skupine ter znanje o določeni državi. Sodobni porabniki izbirajo med mnogimi izdelki, ki so izdelani v različnih državah in celo njihovimi regionalnimi deli. Odzivi porabnikov na to dejstvo so različni in odvisni od značilnosti in prepričanja posameznika ter drugih objektivnih zunanjih vplivov. V nekaterih primerih je poreklo izdelka temelj za zaznavo boljše ali slabše kakovosti izdelka. Na splošno ljudje radi ovrednotijo izdelke iz lastne države bolje kot tuje, in izdelke iz razvitih držav bolje kot tiste iz manj razvitih. S tem postane podatek o poreklu izdelka pomembna informacija v procesu porabnikovega vrednotenja in v kasnejši fazi nakupne odločitve. Podjetjem se tako postavlja ključno vprašanje, ali pri svojih blagovnih znamkah izpostaviti poreklo izdelka. Namen in cilji raziskave Predmet našega preučevanja so piščančji izdelki na slovenskem trgu izdelkov široke potrošnje, kjer lahko zasledimo pestro izbiro uvoženih piščančjih izdelkov uveljavljenih blagovnih znamk. Za porabnike, ki so od dneva vstopa Slovenije v Evropsko unijo soočeni z veliko izbiro blagovnih znamk in njihovih izdelkov, pa predstavljajo relativno novost. Za marketinške managerje je pomembno, da poznajo stališča in obnašanje porabnikov v zvezi z nakupovanjem domačih Temeljna teza raziskave se glasi: poreklo izdelka ima vsaj tako statistično značilen vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke kot izbrani elementi marketinškega spleta (oglaševanje, izdelek, distribucija in cena). K oblikovanju temeljne teze raziskave je pripomoglo preučevanje, da ima poreklo izdelka, ob naraščajočem zavedanju lastne nacionalne in kulturne identitete porabnikov, statistično značilen vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke. Ugotavljamo, da učinek porekla izdelka v splošnem deluje z drugimi vhodnimi spremenljivkami, kot so poznavanje izdelka, značilnosti porabnika, značilnosti države, nacionalna pripadnost in domoljubnost. Naštete vhodne spremenljivke vplivajo na zaznavanje vrednosti blagovne znamke izdelka in nakupne odločitve porabnika. Informacija o poreklu izdelka vpliva na porabnika v procesu vrednotenja izdelka in njegove blagovne znamke glede na njegovo zaznano poreklo. Pozitivna podoba države porekla izdelka v očeh porabnika vpliva na njegovo nakupno odločitev in višjo zaznano vrednost blagovne znamke. preučevane blagovne znamke piščančjega izdelka domačega (slovenskega) porekla statistično značilno višja kot zaznana vrednost te blagovne znamke piščančjega izdelka, ki ni domačega porekla (primerjava razlike s Hrvaško) ter hipotezo H1c, ki preverja različne geografske ravni porekla izdelka (kot so regija/država/širše geografske entitete) na podlagi katerih lahko porabniki vrednotijo izdelke. Poleg omenjenih hipotez v zvezi s poreklom izdelka smo v raziskavi preverjali tudi druge hipoteze, ki se nanašajo na povezavo elementov marketinškega spleta izdelka in njihovega vpliva na zaznano vrednost blagovne znamke. Za vsak element marketinškega spleta izdelka je v nadaljevanju izpeljana hipoteza, pri čemer se vse nanašajo na Slovenijo kot domicilno državo in na piščančji izdelek izbrane blagovne znamke (slika 1). H2: Ugodnejše kot je razmerje med ceno in kakovostjo piščančjega izdelka, višja je zaznana vrednost blagovne znamke izbranega izdelka. H3: Obstaja pozitivna povezava med kakovostno distribucijo izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke. H4: Dober okus in ostale dobre lastnosti piščančjega izdelka pozitivno vplivajo na zaznano vrednost njegove blagovne znamke. H5: Kakovostno oglaševanje pozitivno vpliva na zaznano vrednost blagovne znamke. Na temelju pregleda literature s področja razvoja marketinškega spleta izdelka, nakupnega procesa obnašanja porabnikov, porekla izdelka in zaznane vrednosti blagovne znamke izdelka ter ob upoštevanju raziskovalno – strokovnega dela pri upravljanju blagovne znamke piščančjih izdelkov smo zasnovali konceptualni model povezav, ki ga prikazuje slika 1. Slika 1: Shematski prikaz hipotez in konceptualnega modela Hipoteze Z namenom testiranja temeljne teze raziskave so uporabljene v nadaljevanju navedene hipoteze, ki so preverljive v praksi, izražajo odnose med spremenljivkami in so empirično testirane s statističnimi metodami in metodami multivariatne statistične analize. Hipoteza H1a, ki temelji na temeljni tezi raziskave, predpostavlja pozitivno povezavo med domačim poreklom piščančjega izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke izbranega izdelka pri porabnikih. V raziskavi smo v zvezi s poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke preverili tudi hipotezo H1b, ki predpostavlja, da je zaznana vrednost Vir: Vukasović 2010 V konceptualnem modelu so kot neodvisne (eksogene) spremenljivke na osnovni predhodno izvedenih raziskav v literaturi in izvedene kvalitativne analize določene naslednje latentne spremenljivke: dobri oglasi (oglaševanje), dober izdelek (izdelek), založenost prodajnega mesta (distribucija), dobra cena (cena) in pomembnost slovenskega porekla (poreklo). Kot odvisna (endogena) spremenljivka pa je določena vrednost blagovne znamke (vredBZ). V konceptualni model smo vključili izbrane elemente marketinškega spleta. Njihov vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka smo preverjali v kvantitativni raziskavi. Konceptualnemu modelu smo dodali še poreklo izdelka, in sicer z namenom, da smo preverili kako velik in statistično značilen vpliv ima poreklo izdelka na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka v primerjavi z izbranimi elementi marketinškega spleta. Vplive med omenjenimi dejavniki smo preučevali v kvantitativni raziskavi, z izgradnjo strukturnega modela povezav pa smo prispevali k bazi znanja na obravnavanem področju. Anketni vprašalnik Za zbiranje podatkov kvantitativne raziskave je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Glede na način izvajanja je bil izbran vprašalnik, ki je bil uporabljen v pogovoru z anketiranci z metodo osebnega anketiranja na terenu. Anketni vprašalnik je vključeval štiri vsebinske sklope: ocenjevanje elementov marketinškega spleta izdelka izbranih blagovnih znamk, ocenjevanje zaznane vrednosti analiziranih blagovnih znamk, ocenjevanje kazalnikov porekla izdelka blagovnih znamk ter ugotavljanje preference ankteriranih porabnikov glede porekla izdelka blagovne znamke ob upoštevanju vpliva porekla izdelka na nivoju države. Analizirali smo vpliv držav Slovenija in Hrvaška na primeru izbrane blagovne znamke, ki se proizvaja tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Anketiranci so svoje preference izbora blagovne znamke slovenskega oziroma hrvaškega porekla ocenjevali na petstopenjski merski lestvici, pri čemer ocena 1 pomeni »sploh ne velja« za izbrano trditev, medtem ko ocena 5 pomeni »popolnoma velja« za izbrano trditev. Opis vzorca Stratificiran vzorec kvantitativne raziskave, N=574, predstavljajo prebivalci Republike Slovenije, stari od 18 do 65 let, ki vsaj enkrat mesečno konzumirajo sveže perutninske salame in poznajo izbrano blagovno znamko vsaj po imenu. Glede na metodo izbora gre za tristopenjski, proporcionalen in stratificiran vzorec. Vzorec je reprezentativen glede na starost, spol, regijo in tip naselja. Uporabljene statistične metode Pridobljene primarne anketne podatke kvantitativne raziskave smo analizirali z ustreznimi uni- in bivariatnimi ter multivariatnimi metodami obdelave podatkov s pomočjo statističnega programa SPSS in LISREL. Ključne značilnosti podatkov so izražene s pomočjo metod opisne statistike. Preverjanje strukturnega modela povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke V nadaljevanju prikazujemo povzetek rezultatov strukturnega modela za piščančjo salamo izbrane blagovne znamke, pri čemer so z elipsami prikazane latentne spremenljivke. Na puščicah med elipsami prikazujemo moč povezav, ki so bile izračunane s pomočjo programa LISREL. Izjema je le skrajno desna puščica z vrednostjo 0,34, ki ne kaže na moč povezave, temveč na nepojasnjeno varianco spremenljivke zaznane vrednosti blagovne znamke (vredBZ). To je tisti del variance zaznane vrednosti blagovne znamke, ki je ni možno pojasniti s spremenljivkami na levi strani slike. Neodvisne latentne spremenljivke oglaševanje, izdelek, distribucija, cena in poreklo pojasnijo kar 66 % variance zaznane vrednosti blagovne znamke (= 1 - 0,34 = 0,66 = 66 %), kar je relativno zadovoljiva pojasnjena varianca. Slika 2: Strukturni model povezav za preučevano blagovno znamko Na podlagi predstavljenih rezultatov je za izbrano blagovno znamko možno ugotoviti, da poreklo izdelka sicer nima največjega vpliva na zaznano vrednost blagovne znamke, vendar pa kljub temu vpliv ni zanemarljiv, oziroma je celo nekoliko večji od vpliva cene in oglaševanja (tabela 1). Tabela 1: Prikaz statističnih izračunov t-testa za izbrano blagovno znamk V raziskavi smo testirali medsebojna razmerja več dejavnikov hkrati. Tako smo s kvantitativnimi metodami iskali odgovore na vprašanje, kako močno in na kakšen način (neposredna in posredna povezava) so posamezni dejavniki v modelu zaznane vrednosti blagovne znamke piščančje salame povezani. Raziskali smo, kateri dejavniki vplivajo na zaznano vrednost blagovne znamke piščančje salame in kako močni so omenjeni vplivi. Sklep Raziskovalni problem temelji na ugotavljanju povezav med poreklom izdelka, elementi marketinškega spleta izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke izdelka. Čedalje več podjetij, predvsem v razvitejših gospodarstvih, se zave- Povezava t-statistika oglaševanje vrednost B.Z. 0,72 izdelek vrednost B.Z. 9,26 distribucija vrednost B.Z. 6,46 cena vrednost B.Z. 2,06 poreklo vrednost B.Z. 2,62 Opomba: B.Z. pomeni blagovna znamka. Če je ÷I t I > 1,65 je povezava statistično značilna () Vir: Vukasović 2010 Opravljene statistične analize z gotovostjo potrjujejo hipoteze H1a, H1b, H2, H3 in H4. Hipotezo H5 ni možno da pomena vrednosti izdelka in njegove blagovne znamke za porabnike, zato poskušajo čim natančneje ugotoviti, kakšna je vrednost njihovih izdelkov in blagovnih znamk. S tem védenjem namreč ustvarjajo pomembne konkurenčne prednosti pred podjetji, ki ne poznajo vrednosti svojih izdelkov in blagovnih znamk za porabnike. Rezultati raziskave so kljub svojim teoretično-konceptualnim in empiričnim prispevkom na izbranem primeru blagovne znamke izdelka delček v celotnem mozaiku preučevanja povezav med elementi marketinškega spleta, poreklom in zaznano vrednostjo blagovne znamke izdelka. Odprtih tem in priporočil za prihodnje raziskave je še veliko. Podrobneje so navedene v doktorski disertaciji. V primeru intervalnih podatkov so za analizo uporabljeni povprečje, standardni odklon in analiza variance. Linearne povezave med izbranimi spremenljivkami smo ugotavljali s pomočjo koeficienta korelacije. Večina hipotez H1a, H2, H3, H4, H5 je bila testirana s pomočjo strukturnih modelov s statističnim programom LISREL. Pri testiranju so bili opravljeni t-testi, s katerimi smo preverili, če so povezave med latentnimi spremenljivkami statistično značilne oziroma, če veljajo tudi za proučevano populacijo in ne le za proučevani vzorec (v kolikor so bile absolutne vrednosti ÷ t÷ > 1,65) ter različni testi prileganja modela podatkom: RMSEA (Root mean square error of approximation), NFI (Normed fix index), CN (Critical N), RMR (Root Mean Square Residual), GFI (Goodness of fit index). S pomočjo eksploratorne faktorske analize smo poskušali ugotoviti, če obstajajo določeni skupni dejavniki (faktorji), s katerimi je mogoče pojasniti, kako poreklo in izbrani elementi marketinškega spleta izdelka vplivajo na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka. Konceptualni model, povezave v modelu in hipoteze H1a, H2, H3, H4 in H5 smo preverili s pomočjo modeliranja z linearnimi strukturnimi enačbami in tako preverili skladnost teoretično zastavljenega konceptualnega modela z empiričnimi podatki. vrednost ÷ t÷ >1,65. Slednja kaže na več kot 95 % gotovost sklepanja iz vzorca na populacijo. Kriteriji zanesljivosti modela: RMSEA=0,077, NFI=0,97, CN=186, std. RMR=0,039, GFI=0,93 potrditi oziroma pri tej hipotezi ni možno ničesar z gotovostjo sklepati iz vzorca na populacijo. Vir: Vukasović 2010 Ugotovitve testiranja glavne teze in hipotez raziskave Iz levega dela slike 2 je razvidno, da so elementi marketinškega spleta med seboj zelo povezani (oglaševanje, izdelek, distribucija in cena). Najmanjša moč povezanosti je 0,34. Izmed omenjenih elementov marketinškega spleta sta s poreklom najbolj povezana izdelek (0,35) in cena (0,26), nekoliko manj pa oglaševanje (0,22) ter distribucija (0,15). Glede na rezultate prikazane v strukturnem modelu povezav za izbrano blagovno znamko ugotavljamo, da ima poreklo statistično značilen vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke. Vpliv porekla na zaznano vrednost blagovne znamke je sicer manjši od vpliva izdelka in distribucije. Kljub temu pa je vpliv porekla blagovne znamke večji od vpliva cene in oglaševanja na zaznano vrednost izbrane blagovne znamke. Na podlagi navedenega je možno glavno tezo raziskave potrditi, saj ima poreklo izdelka vsaj tako statistično značilen vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke kot izbrani elementi marketinškega spleta izdelka. Iz desnega dela slike 2 je razvidno, da imata največji vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke izdelek (0,51) in distribucija (0,29). Ostali elementi marketinškega spleta imajo manjši vpliv, pri čemer ima poreklo izdelka nekoliko večji vpliv (0,08) kot ga imata cena (0,06) in oglaševanje (0,03). Da ima oglaševanje relativno nizek vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke, je razumljivo, glede na to, da je izbrana blagovna znamka že uveljavljena zrela in ugledna blagovna znamka. Pri že uveljavljenih zrelih blagovnih znamkah oglaševanje pozitivno vpliva na prodajne rezultate. Na samo vrednost izbrane blagovne znamke, ki je že relativno visoka, pa predvidevamo, da ne more bistveno vplivati. Glede na rezultate raziskave ugotovimo, da med latentnimi spremenljivkami v strukturnem modelu obstajajo povezave, ki so statistično značilne pri÷ t÷ > 1,65. Torej lahko potrdimo utemeljenost postavljenih hipotez. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da smo temeljno tezo in večino od zastavljenih hipotez potrdili in sprejeli. Vsi sklepi temeljijo na prikazanem strukturnem modelu na sliki 2 in na t-testu statistične značilnosti, ki ima pri vseh sprejetih sklepih V raziskavi smo s statističnim programom za modeliranje z linearnimi strukturnimi enačbami LISREL evalvirali teoretično konceptualno zastavljen strukturni model povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke. Ugotovili smo, da ima poreklo izdelka vsaj tako statistično značilen vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka, kot izbrani elementi marketinškega spleta izdelka. Na podlagi predstavljenih ugotovitev lahko potrdimo teoretičnokonceptualno domnevo, da je poreklo izdelka spremenljivka, katero management v živilskopredelovalnih podjetjih v procesu snovanja strategije upravljanja blagovne znamke ne sme zanemariti. Priporočljivo je, da se v procesu upravljanja blagovne znamke poreklu izdelka posveča enake pozornosti kot oblikovanju in razvoju novih izdelkov, načrtovanju marketinških poti (distribuciji), oglaševanju in oblikovanju cen. Ob tem pa je potrebno upoštevati specifičnost izdelkov široke potrošnje. Vir: Vukasović, T. 2010. Model povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management Koper. % SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA Marketing - odgovornost za dobiãek in rast e-mail: [email protected] nosti na potrošnika, marketinški funkciji v roke potiska zgodovinsko priložnost, da si (do)končno zgradi svojo pozicijo in pomen znotraj organizacij ter se tako postavi ob bok tradicionalno vodilnim funkcijam v organizacijah, kot so finance, razvoj ali proizvodnja. Bodimo hitri, prilagodljivi in drzni. Marketing naj bo motor podjetja.'' N ajvečji marketinški dogodek v Sloveniji, ki vsako leto privabi številne domače in tuje tržnike, agencije, raziskovalce, prodajnike ter direktorje, je 17. in 18. maja v Portorož privabil prek 500 udeležencev. & Razprave so se vrstile predvsem okoli vprašanja, kako je trženje odgovorno za trajno uspešnost podjetja, kakšna je vloga trženja pri ustvarjanju dobička ter kako naj se marketing povezuje z drugimi procesi v podjetju. Toni Balažič, predsednik uprave Žita, d. d., in predsednik programskega sveta letošnje 16. SMK je že pred začetkom konference poudaril, da je dobiček nujno potreben za razvoj podjetij. »Nova situacija, zaradi njene temeljne osredotoče- Med tujimi govorci so na konferenci predstavili svoje primere: • dr. Dirk Buchta, PricewaterhouseCoopers: Marketing: odgovornost za dobiček in rast pogledi in izkušnje PwC • Andreas Peter Tiefengraber, Arthur D. Little Austria, Principal: Marketing: odgovornost za dobiček in rast pogledi in izkušnje A. D. Little • Andreas-Christoph Hofmann, direktor komuniciranja za blagovno znamko BMW: Trženje je poslovna filozofija, njegova odgovornost sta dobiček in rast - pogledi in izkušnje BMW • Roel Annega, direktor marketinga, Coca-Cola, osrednja in južna Evropa: Trženje je poslovna filozofija, njegova odgovornost sta dobiček in rast pogledi in izkušnje Coca-Cola • Gerd Leonhard, The Futures Agency: Trendi v trženju in usmeritve za povečano uspešnost podjetja Govorci iz različnih uglednih mednarodnih podjetij so si bili enotni, da marke- ting usmerja podjetje k iskanju višjih dobičkov, skrbi za potrošnike, k prodajanju dodatne vrednosti produktov in storitev ter k izboljšanju promocijskih aktivnosti, kar naj bi bili pomembni elementi za doseganje višjih dobičkov in rasti podjetja. Dirk Buchta je poudaril, da k doseganju uspeha na trgu povezujejo: usmerjenost k potrošnikom, upravljanje blagovnih znamk, inovativno ustvarjanje vrednosti, upravljanje tržnih poti, upravljanje blagovnih skupin, in kompleksna ponudba izdelkov. Roel Annega, Coca-Cola je s prepričljivim nastopom jasno pokazal, zakaj je Coca – cola že 125 let zgodba o uspehu. Ključ za uspešno trženje v prihodnosti bo uspešno združevanje različnih medijev, pri čemer bodo družbeni mediji na prvem mestu. Na trženje je potrebno gledati kot na investicijo in ne kot strošek. Uspešni tržniki jutrišnjega dne bodo po njegovem mnenju tisti, ki bodo znali svoje potrošnike nagovoriti na inovativen in poseben način. Ob tem je napovedal, da je cilj multinacionalke, ki je že prisotna v 206 državah, do leta 2020 podvojiti poslovanje, pri čemer bodo v središču njihova prizadevanja. Coca – cola vlaga v marketing 10% od dobička podjetja. Andreas – Christoph Hoffmann BMW je poudaril, da je v ospredju njihove pozornosti potrošnik in zadovoljitev njegovih potreb, ki so precej drugačne kot v preteklosti, k čemur so močno pripomogla tudi družbena omrežja. Konkreten primer ne le dobre prakse, ampak dobro zastavljenega trženja, pa smo spoznali na primeru Cedevite. Pred nekaj leti so se soočali s težavami, saj se potrošnikom ni ljubilo piti Cedevite, ker jo je treba mešati. Z uspešnim marketingom pa so ta napor spremenili v ritual. Andreas Peter Tiefengraber je poudaril, da trženje nagovarja želje potrošnikov. Z racionalnega prehajamo na emocionalno. Težko je najti racionalne argumente, zakaj bi nekdo kupil ročno uro, ki stane celo premoženje. Dodal je, da vloga trženja ni v tem, da bi izpolnilo zahteve potrošnika, temveč da izpolnjuje njegove želje, kako se približati zaželenemu življenjskemu stilu. Da bo trženjska funkcija uspešna, jo mora podjetje obravnavati kot povezujoč trajni proces, ki vpliva na vsa področja in oddelke v podjetju. Za uspeh v hudi konkurenci je pomembno biti vedno korak spredaj in ponuditi potrošnikom to, kar potrebujejo, in sicer po pravi ceni. V okrogli miza s kandidati za marketinškega direktorja/ direktorico leta 2011 so sodelovali: Mojca Avšič, Mercator, Aljaž Podlogar, Eta in Tina Tomažič, Fructal. Nagrado za marketinško direktorico leta 2011 je prejela Mojca Avšič iz Mercatorja. Vsi govorniki na 16. Slovenski marketinški konferenci so poudarili, da so osnova sprejemanja tržnih odločitev tržne raziskave in potrošniki. Odločanje ''na pamet'' ne prinaša uspeha na trgu. ŠKRATOVE DELAVNICE Ustvarjali smo na uricah Poli v centru Ljubljane e-mail: [email protected] dedke in babice. Poudarek meseca je bil na odkrivanju novih materialov ter izdelavi zanimivih in uporabnih pripomočkov za prosti čas. V sodelovanju s Perutnino Ptuj in blagovno znamko Poli smo pripravili POLI delavnice za zabavo in sprostitev v prostem času: s Poli poletimo v nebo, s Poli na ribičijo, Poli kolesarji, izdelaj Poli vetrnico, s Poli si poslikamo obraz, ustvarim si Poli torbico in Poli slonček za srečo. V sako soboto in nedeljo smo v mesecu maju skupaj ustvarjali na Škratkovih uricah Poli v centru Ljubljane, pred kavarno Tromostovje. Mesec maj je škratek posvetil prostemu času in tako pripravil zelo zabavne in inovativne ustvarjalne delavnice za otroke, stare 3 do 10 let, starše, Obisk delavnic je bil odličen, saj je v maju aktivno v delavnicah sodelovali okrog 800 otrok. Otroke in obiskovalce je v delavnice vabil tudi slonček Poli pate, ki je bil prava atrakcija v centru Ljubljane. Zraven letakov Poli je otrokom delil simbolična Poli darila in jih presenetil s Poli snackom. Ste za majhno norost? Lepo je biti nor na Poli, še lepše pa je biti nor kar na življenje samo. Zato bi si vsaj občasno vsi morali privoščiti kakšno majhno norost. Nekaj, kar razbije rutino vsakdana in požene adrenalin po krvi. Naj bo brezplačen obisk Vodnega zorbinga Poli začetek vaših majhnih norosti. Pohitite, saj je število brezplačnih vstopnic omejeno. Dogajanje: vsak dan od 10. julija do 31. avgusta 2011 Lokacije: Kopališče (plaža) Žusterna Koper, Camping Šobec Lesce in Grajsko kopališče Bled. Brezplačne vstopnice za vodni zorbing dobite v službi strateškega marketinga Perutnine Ptuj. Strateški Marketing ŽOGARIJA 2011 Ko igra in ustvarja mularija Z blagovno znamko Poli smo se že drugo leto vključili v družbeno odgovorni projekt Žogarija 2011. e-mail: [email protected] ogarija je namenjena otrokom v starosti od osem do dvanajst let. V sproščenem in pozitivnem vzdušju otroci osnovnih šol tekmujejo v nogometni igri 3 na 3, spretnostnih štafetnih igrah, ustvarjalnih likovnih delavnicah in pripravi hitrega zdravega energijsko polnega in bogatega obroka. Žogarija je v letu 2011 privabila k sodelovanju 52 osnovnih šol. Dogodki so se odvijali na 10 lokacijah, in sicer v Kopru, Novi Gorici, Ptuju, Mariboru, Brežicah, Postojni, Jesenicah, Lendavi in v Ljubljani. Finalna prireditev je bila izvedena 4. junija v Velenju. Poli je vse udeležence presenetila s simboličnimi darili in priznanji. Na finalni prireditvi v Velenju pa še z medaljami in pokali. Prireditve so potekale v mestnih jedrih, tako da so si jih ogledali tudi naključni obiskovalci. Celotno dogajanje posamezne prireditve ujame objektiv kamere in tako nastane polurna istoimenska oddaja. Î Poslikave vozil V Prištini Poli taxi, v Skopju Poli avtobus, na slovenskih cestah dostavna vozila Poli in Poli avtobus v novi preobleki. ' e-mail: [email protected] Na slovenskih cestah boste opazili dostavna vozila Poli v novi preobleki. V Prištini vas bo popeljal Poli Taxi. N a ulicah Prištine jih je težko zgrešiti. Govorimo o 6 Poli taxijih. Londonski model in rumena barva Poli jih naredita prepoznavne in atraktivne. Oglaševanje na javno prevoznih sredstvih v Prištini dopolnjuje povečan obseg prodajno-marketinških aktivnosti, ki smo jih na Kosovu pričeli intenzivneje izvajati v letu 2011. Odzivi zvestih potrošnikov izdelkov Poli POZDRAVLJ ENI, Skupaj z naš imi odgovori , na vprašan še zahvalo, je pretekleg za vaše nag a meseca va rade, ki jih p sodelovanja m pošiljamo ošiljate. Želim z vami. Vsake o vam povedat g dežnikov, n i, da smo ze ahrbtnikov in a darilca se zelo razvese lo veseli limo, najbolj odsevnih bre pridno upora pa smo se ra zrokavnikov. bljamo v de zveselili Dežnike in o ževnih ali m gremo na ka dsevne brezr eglenih dne k izlet ali po h, nahrbtnik o kavnike hof. V zahvalo va e pa napoln m pošiljamo imo kadar nekaj fotog Na koncu pa rafij. se še vam e nkrat zahva iz vaše stran ljujemo za vs i. a lepa in pri jetna presen ečenja Lep pozdrav! Otroci iz vrtc a Majšperk, skupina »M UCE« s Tatja no in Heleno . Po ulicah Skopja vas bo popeljal Poli avtobus, prav tako ga boste srečali na ljubljanskih mestnih ulicah. OGLAŠEVALSKA KAMPANJA Nori rekordi Poli in ‰tevilka 1 v Evropi e-mail: [email protected] Gigant plakat Poli št. 1 v Evropi Prenovljena vstopna stran www.poli.si in komunikacija dogodka 9. Poli maraton K aj pravite na skok s 25 metrov višine v samo 60-centimetrski škaf? Ali pa na preboj zvočnega zidu s kolesom na raketni pogon? Ali bo našim junakom uspelo, lahko izveste v novi oglaševalski kampanji Poli številka 1 med piščančjimi klobasami v Evropi. Oglaševalsko kampanijo Poli rekordi s povezavo na Poli številka 1 med piščančjimi klobasami v Evropi smo pričeli 20. maja na trgih Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Tekmovanja so vedno popularna in marsikdo bi rad postal številka 1 v Evropi. Tako kot je Poli. Zato smo Poli postavili ob bok vsem norim, smešnim in zanimivim poskusom biti številka 1 v Evropi. Aktivnosti so osredotočene na oglaševanje na TV (tv oglasa ''Skok'' in ''Kolesar''), gigant plakatih, internetu s poudarkom na prenovi spletne strani, nagradni igri in vzpostavitvi facebook strani, dogodkih na prodajnih mestih ter izbranih tiskanih medijih. Izvedbo komunikacijskih aktivnosti Poli rekordi planiramo do konec leta 2011. Ohranili bomo kontinuiteto v oglaševanju ter povezali masovno oglaševanje s prodajnim mestom ter z največjim Poli dogodkom, že devetim Poli maratonom. Sodeluj in ni št.1 potusdti a ti! Gigant plakat z najavo dogodka 9. Poli maraton POLI - PONOSNI SPONZOR Soustvarjali smo 10. Cici umetnije e-mail: [email protected] V imenu sponzorja Perutnine Ptuj in blagovne znamke je na zaključni prireditvi govorila dr. Tina Vukasovič, vodja blagovne znamke Poli. Z aključene so 10. Cici umetnije - praznik otroške likovne ustvarjalnosti. Natečaj Cici umetnije je največji likovni natečaj na državni ravni, na katerem sodelujejo predšolski otroci in otroci iz prvega triletja osnovne šole. Cici umetnije so praznik otroške likovne ustvarjalnosti. Ustvarjalno okolje, prijazno in varno vzdušje v vrtcih, šolah in v družini spodbuja otroka k odprtosti in želji po ustvarjanju. Natečaj 10. Cici umetnije je potekal v vrtcih in osnovnih šolah. Čestitka vsem udeležencem natečaja, objavljena v zaključnem biltenu 10. Cici umetnij Odziv je bil nad pričakovanji, saj se je na natečaj prijavilo kar dvakrat več izdelkov v primerjavi s prejšnjimi natečaji. Skupno se je prijavilo okrog 4.800 umetnij. Strokovna žirija je izbrala 130 del za zaključno razstavo in med njimi 14 najboljših del, ki so bila nagrajena. Otroški vrtec Ajdovščina, reviji Ciciban in Cicido ter Mladinska knjiga založba so ob zaključku natečaja pred Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani priredili slavnostni dogodek z odprtjem razstave ter podelitvijo nagrad vsem nagrajenim otrokom in mentoricam. PERUTNINA PTUJ - PIPO ČAKOVEC Poli - Superbrands Croatia 2010 e-mail: [email protected] S uperbrands Croatia 2010 uvrstio je POLI je među vodeće robne marke u Hrvatskoj. Proces glasovanja organiziran je i nadgledan od strane organizacije Superbrands, globalnog branding autoriteta koji provodi promociju i imenovanje najjačih robnih marki u 86 zemalja svijeta. Glasovi stručnog vijeća ove godine upotpunjeni su glasovima više od 23.000 potrošača što daje dodatnu važnost rezultatima. Tijekom veljače na hrvatskom tržištu Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec organizirala je promociju Poli Superbrands Croatia 2010. Marketinška podrška uključivala je promociju u medijima (print, jumbo plakati), oznaku Superbrands Croatia 2010 na svim Poli proizvodima te objave na www.poli.com.hr. Superbrands Croatia 2010 još jedna je potvrda kvalitete Poli-a. SPONZORSTVO DONACIJA Srce moje voli, rukomet i poli! Dru‰tveno odgovorna tradicija Perutnine Ptuj - Pipo âakovec se nastavlja e-mail: [email protected] e-mail: [email protected] P erutnina Ptuj–Pipo Čakovec 10.6. 2011. donirala je Prvoj gimnaziji Varaždin prijenosno računalo i projektor u vrijednosti 10.000 kn i tako ponovno pokazala svoju tradicionalnu društvenu odgovornost. »Uspješna poduzeća moraju poštivati potrebe okoline u kojoj djeluju i tako pokazati da su u društvu prisutna s konkretnim djelima, a ne samo rječima. U z slogan »Srce moje voli, rukomet i Poli« u Čakovcu je od 2. do 4. 6. održana Završnica prvenstva Hrvatske u rukometu za dječake rođene 2000. i mlađe. Organizator je bio RK »Infostar«, a zlatni sponzor Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec. Sport danas nije samo oblik razbibrige, može biti i zanimanje. Hrvatski rukomet jedan je od najjačih na svijetu što utječe na masovnost u rekreativnim ligama, među profesionalcima, ali i rukometnim podmlatkom. Najveći uspjesi hrvatske rukometne reprezentacije su dva olimpijska zlata, svjetsko zlato, tri svjetska srebra, dva europska srebra i europska bronca. Hrvatska je u posljednjih devet velikih natjecanja, na svjetskim i europskim prvenstvima i Olimpijskim igrama, devet puta igrala u polufinalu. Od osamostaljenja, ukupno je dvanaest puta bila među četiri najbolje reprezentacije, a osvojila je devet medalja. U Čakovcu se tih dana okupilo gotovo 400 djece iz cijele Hrvatske. Ovi mladi rukometaši već su dokazali da spadaju u hrvatski rukometni vrh. Njihovi najveći uspjesi tek dolaze. Uzori su im oni koji su u rukometu ostavili poseban pečat: Balić, Do- miniković, Džomba, Goluža, Kaleb, Lacković, Losert, Matošević, Metličić, Šola, Špoljarić, Šprem, Vori, Vuković i Zrnić. Čestitamo im na upornosti, sportskom srcu i radišnosti jer takvi rezultati ne dolaze sami od sebe. Posljedica su napornog rada, velikog odricanja, ali i talenta koji se u dječjim godinama može izbrusiti do pravog, sjajnog dijamanta. Prehrana je važan čimbenik sportskog života i uspjeha. Zato smo u Perutnini Ptuj – Pipo Čakovec odlučili poduprijeti završnicu prvenstva Hrvatske u rukometu za dječake 2000. i mlađe. Tijekom turnira natjecatelje je pratio POLI kojeg djeca, baš kao i rukomet, jako vole. Osim natjecanja, djeca su uživala i u brojnim aktivnostima koje im je omogućio organizator. Na otvaranju nastupio je dječji zbor Štigleci. Svi zajedno otpjevali su Poli pjesmicu koja je postala himna i »zaštitni znak« Prvenstva. Najboljeg pjevača Poli pjesme Poli je nagradio vrijednim poklonom. Organiziran je i Poli kids day na kojem je bila velika gužva i u redu se čekala prilika za osvajanje jednog od Poli poklona (rashladna torbica, frizbi, lopta za plažu, yo-yo igračka, olovka-puhalica). Zato se konstantno trudimo na različitim područjima, ključnima za razvoj i napredak, doprinositi materijalno, ali i moralno,« rekao je prilikom predaje donacije mr.sc.oec. Predrag Šegović, dr.vet.med., direktor Perutnine Ptuj–Pipo Čakovec. humanitarna biciklistička utrka te dvije predane su donacije za kupnju opreme Županijskoj bolnici Čakovec čime su doprinjeli boljoj zdravstvenoj skrbi u regiji. Uz to, krajem 2010. godine Perutnina Ptuj–Pipo Čakovec je deset obitelji slabijeg imovinskog stanja poklonila nove hladnjake do vrha napunjene odličnim proizvodima PP i Poli. U suradnji s centrima za socijalnu skrb, čakovečka Perutnina Ptuj-Pipo razveselila je obitelji u Virovitici, Vukovaru, Splitu, Rijeci, Varaždinu, Čakovcu, Šibeniku, Bjelovaru, Sisku te Osijeku. »Osmijeh na dječjim licima najljepši je trenutak darivanja, zato nas raduje kada možemo pomoći. »Odlučili smo pomoći eminentnoj obrazovnoj ustanovi u regiji čiji nekadašnji učenici su danas zaposlenici i Perutnine Ptuj-Pipo Čakovec,« objasnio je razloge donacije Prvoj gimnaziji Varaždin mr.sc.oec. Šegović, i dodao da bi svima moralo biti jasno da samo u stručno obrazovanom kadru i konstantnom obrazovanju leži svjetla budućnost za sve nas. Znanje pokreće svijet i zbog toga sam danas posebno sretan jer će ovom donacijom Perutnine Ptuj-Pipo Čakovec budući stručnjaci lakše usvajati potrebna znanja.« U proteklim godinama je Perutnina Ptuj–Pipo Čakovec, uz intenzivnu investicijsku politiku koja obuhvaća i društveno odgovorne projekte, realizirala više donacija i sponzorstava sportskim klubovima. Uz njihovu pomoć uređeno je nekoliko dječjih igrališta u sklopu vrtića, održana je ultramaratonska I danas kada investiramo u lakše usvajanje znanja,« rekao je još mr. sc. oec. Šegović. Donacijama Perutnina Ptuj–Pipo Čakovec dokazuje da su za njih potrošači uvijek na prvom mjestu. »Ne samo kada za njih pripremaju ukusne i prepoznatljive proizvode MADE IN CROATIA, već i kada trebaju pomoć, naglasio je mr.sc.oec. Šegović. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ V dru‰tvu izpolnjujemo sprejeti naãrt dela Lojze Cajnko Od Perutnine smo dobili tudi kape in majice, ki smo jih z veseljem oblekli. Ko nas je opazila na plaži neka slovenska Švedinja, je pristopila k nam, povedala, da pozna Perutnino Ptuj in lepo prosila za našo kapo. Spoznavni dan A pril še ni najbolj primeren za zahtevnejše izlete, zato smo se odpravili na Madžarsko, kjer naše babice še vedno najdejo kaj cenejšega za svoje vnuke. Izlet pa je bil namenjen Prlekiji. V Ljutomeru smo med drugim obiskali lončarja, ki izdeluje v glavnem umetniške in spominske izdelke. V sredini direktor Delfina Branko Simonič V maju smo se odpravili na kopanje v Terme Lendava. Nadaljevali smo s spoznavanjem Prekmurja in si ogledali tudi zanimivo vinsko klet v Mačkovcih. V upokojenskem hotelu Delfin v Izoli smo dobili želen termin sredi junija. Pri lončarju v Ljutomerju Na teden dnevno letovanje se je odpravila večja skupina naših članov, ki so se odlično počutili, saj je bila prijetna družba pa tudi vreme smo imeli ugodno. Kar prehitro je minil teden. Še zanimivost. Izvedeli smo, da Perutnino Ptuj poznajo celo na Švedskem. Dal sem ji svojo, ker so druge bile razdeljene. Za naslednje leto pa si je že rezervirala dopust v Delfinu v času, ko bomo letovali tudi Perutninarji. Res prijeten občutek. No poleg srečanj smo člani vodstva društva sodelovali tudi v aktivnostih Pokrajinske zveze in Zveze društev upokojencev Slovenije. Pripravljamo pa se že na naslednje aktivnosti našega društva. Seveda tudi na POLI maraton in Dan Perutnine. HUMANITARNA DEJAVNOST Sreãanje krvodajalcev Perutnine Ptuj e-mail: [email protected] Prejemnikov priznanj in plaket je bilo 93 in sicer: za 5-krat darovano kri K rvodajalska dejavnost v Perutnini Ptuj ima že tradicijo. Začetki organiziranega krvodajalstva v Perutnini segajo v leto 1976, vendar za tisti čas ni oprijemljivih podatkov. Dejavnost krvodajalstva je, od prvih podatkov leta 1981, precej nihala. Največji upadi odvzemov krvi so bili zabeleženi ob odhodu posameznega organizatorja, dokler organizacije ni prevzel njegov naslednik. Zadnja leta se sicer kaže rahel upad odvzemov, a na srečo porabo krvi na ptujskem območju še lahko pokrivamo z lastnimi darovalci. BEDENIK VLADO FRAS SANDI HIGL STJEPAN JURGEC MAJDA KELC ANGELA KLINC UROŠ LESJAK MARIJA LIČINA MILOŠ NEŽMAH MARIJA PRELOG SLAVKO ŠTRUCL ALEN VRABIČ MOJCA za 10-krat darovano kri FEGUŠ ALEKSANDER FIRBAS BRANKO FRAS SANDI HEBAR DUŠAN HIGL STJEPAN HOJSAK ANTUN JAVERNIK IRENA KRALJ SABINA KUHAR ŠTEFAN KUKOVIČ SIMONA LORENČIČ BRANKO RODOŠEK MARJANA SMOLEJ GREGOR VAUPOTIČ ANTON ŽMAUC MARIJA za 15-krat darovano kri K stabilnosti aktivnosti je svoj pomemben delež prispevalo vodstvo podjetja, ki je omogočalo razvoj dejavnosti, saj vemo, da je krvodajalska dejavnost za podjetje dokajšnji strošek, ki se odraža v plačanih dela prostih dnevih za darovano kri. Trenutno ima Perutnina Ptuj okrog 240 aktivnih krvodajalcev, ki več ali manj redno darujejo kri. V torek, 17. maja 2011 so bili vsi krvodajalci Perutnine vabljeni na srečanje s pogostitvijo, kjer so bila ob manjši svečanosti podeljena jubilejna priznanja krvodajalcem z okroglim številom odvzemov. BRAČKO ROBERT ČEH MARJAN DOBRAJC ERNEST FIRBAS BRANKO HIGL STJEPAN LETONJA MARIJA OVČAR ALOJZ PERNEK MILAN SKELA LUDVIK ŠEL JANEZ ŠOŠTARIČ ROMAN ŽMAUC MARIJA za 20-krat darovano kri GODEC MAKSIMILJAN GRAHEL IVAN ILEŠIČ MIROSLAV JAKLIN RAJKO KMETEC MARJANA KOLARIČ MARJAN OVČAR ALOJZ PERNEK JOŽE POTOČNIK DUŠAN SIMONIČ DRAGICA ŠOŠTARIČ ROMAN VILČNIK MAJDA ŽMAUC MARIJA za 25-krat darovano kri JAKLIN RAJKO KLAJDERIČ SLAVKO POŽAR JANEZ RAJH MARTA SLANA ANITA SVENŠEK MIHAELA TRAFELA JOŽICA VIDOVIČ BOJAN ŽELEZNIK MILAN ŽMAUC MARIJA za 30-krat darovano kri AVGUŠTIN MILAN ERJAVEC NEŽA FEGUŠ MARJAN JAKLIN RAJKO KOSTANJEVEC BOŠTJAN MAJERIČ BRANKO MALINGER JANEZ MLAKAR VIKTOR PETROVIČ ELIZABETA ROJKO MARIJA ROŠKAR FRANC SIMONIČ VINKO ŠPRAH JOŽEF VIDOVIČ IVANKA ŽELEZNIK MILAN ŽMAUC MARIJA za 35-krat darovano kri ARNUŠ MARJAN AVGUŠTIN MILAN CIZERL DUŠAN FEGUŠ ANTON NARAT SREČKO OZIMEK LEONIDA PLOHL MILAN ŽNIDARIČ JANEZ za 40-krat darovano kri KOVAČIČ IVAN KRAMBERGER MIRAN PREDIKAKA SONJA SITAR SREČKO VIDOVIČ ANDREJ za 45-krat darovano kri BOHANEC MIHAEL EMERŠIČ ALOJZ FIDERŠEK JOŽE PLOHL ANDREJ SITAR SREČKO ŠKERJANEC JANEZ VALENKO MIRAN za 50-krat darovano kri BOHANEC MIHAEL GABROVEC FRANC MARIN JANKO MARUH NEVENKA ROŠKAR SANDI za 60-krat darovano kri BEDRAČ VLADO DOVEČAR RADIVOJ HENTAK IVAN HOJNIK ZLATKO LESJAK IVAN POLIČ STANKO ROŠKAR SANDI ZAGORANSKI FRANC za 70-krat darovano kri TURNŠEK VALENTIN ZAGORŠEK STANKO za 80-krat darovano kri BEZJAK FRANJO ZAGORŠEK VLADIMIR za 90-krat darovano kri ERŽEN BRANKO za 100-krat darovano kri ERŽEN BRANKO Na srečanju krvodajalcev je navzoče sodelavce in goste pozdravil Slavko Visenjak, direktor PC Mesna industrija. Nekaj besed je prisotnim namenila tudi gospa Zalika Obran, predstavnica Območne organizacije Rdečega križa Ptuj. Žal so se predstavniki UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino zaradi zadržanosti opravičili, so pa poslali čestitko in zahvalo vsem krvodajalcem, ki je bila prebrana na srečanju. Po podelitvi priznanj so se krvodajalci in gosti zadržali še na družabnem srečanju ob prigrizku in prijetnem klepetu. Žal le, da se veliko krvodajalcev ni odzvalo vabilu na srečanje, vendar je to že kar ustaljena razvada srečanj zadnjih let. Pohvalno pa je, da se vabilom na darovanje krvi pa kljub temu zmeraj odzovejo. OTROŠKO RAJANJE V MOŠKANJCIH Veselje najmlaj‰ih in ustvarjanja Ïeljnih na 9. Poli maratonu Na največjem rekreativnem kolesarskem doživetju v Sloveniji bodo otroci polno zaposleni z raznovrstnimi vsebinami. e-mail: [email protected] P oli maraton ni le kolesarjenje, zabavno druženje odraslih in prvovrstno kulinarično doživetje. Poleg vsega dobrega za največje, je odlično poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo letos, na 9. izvedbi nadvse priljubljenega dogodka zabavno kolesarili, ustvarjali in uživali v vrhunski animacijski predstavi Pika Nogavička in gusarski kapitan. Tako bo tudi letos Poli, okusna botrica Poli maratona, svoje prvo mesto potrošniške izbire, delila z vsemi obiskovalci, ne glede na generacijo. Sodeluj in postani št. 1 tudi ti. Tako kot Poli, piščančja klobasa št. 1 v Evropi. Poli maraton je vsestransko doživetje okusov, občutkov in doživljanja. Tako je priljubljen med rekreativnimi kolesarji, da številka obiskovalcev vsakoletno narašča in prerašča slovenske okvirje. Tudi letos bo 3. septembra letališče pri Moškanjcih gostilo rekreacije in druženja željne, nadvse pa so, tako kot vsako leto, dobrodošli tudi najmlajši, za katere pripravljamo številne dogodivščine. Že takoj na vhodu bodo najmlajši dobili knjižico z opisom vseh možnih dejavnosti, ob obisku vseh pa bodo deležni še prav posebne nagrade. Poskrbljeno pa ne bo le za varno in smeha polno zabavo ter ustvarjanje, ampak tudi za polnjenje trebuščkov, ki bodo z veseljem pospravili kakšno Poli klobaso. Poslikave obraza Ustvarjanje se bo nadaljevalo na zelo poseben in oseben način - poslikavo obraza, ko se bodo nasmejani otroški obrazi spreminjali v najljubše pravljične like. Ustvarjala jih bodo dekleta z akademije za likovno umetnost otrokom, kot platno pa bodo po želji uporabile zvedav obraz ali pogumno roko malčkov. Veliko slikarskih delavnic Vzporedno bodo otroci lahko ustvarjali in se izobraževali na več slikarskih in likovnih delavnicah, tudi na prav veliki in posebni. Na velikanski slikarski delavnici Varni v prometu, so bodo verjetno prvič v življenju srečali s tako velikim platnom, ki ga bo potrebno seveda napolniti. Vsak otrok bo dobil tempera barve ter na velikansko slikarsko stojalo formata naslikal svoje doživljanje vprašanja - kako lahko poskrbimo za svojo varnost v prometu. Na koncu ustvarjanja pa bodo velikanske slike obiskovalcem na ogled na velikanski razstavi. Poli in promet Ker je tudi letos Poli zelo prometno ozaveščena, so bo prometna tematika nadaljevala tudi na ustvarjalni delavnici z naslovom Spoznavamo prometne znake. Otroci bodo na zabaven način spoznavali prometne znake ter jih tudi sami izdelovali s pomočjo barvnih kartonov, valovite lepenke in kolaž papirja. Prometne znake bodo nato prilepili na palice ter jih okrasili z barvnimi trakovi, ki bodo v teku plapolali in jih pogumno predstavili vsem. Za večjo vidnost v prometu, pa se bodo otroci izkazali tudi v delavnici izdelovanja smešnih pokrival, ki jih nikakor ne bomo mogli spregledati. Tako na Poli maratonu, kot tudi na cesti. Kolesarjenje in spretnostni poligon Seveda bo v ospredju tudi rekreativni značaj Poli maratona. Poleg trikilometrske trase Poli snack, ki je namenjena najmlajšim in njihovim družinam, se bodo mladi kolesarji lahko pomerili tudi na spretnostnem preizkusu s prometnimi znaki. Na ta način bodo v praksi preizkusili svoje pridobljeno znanje in dokazali, da so vedno večji in samostojnejši. Plazili se bodo skozi tunel, se preizkusili v hoji po ozki brvi, preskočili ovire, se preizkusili v slalomu in na koncu naredili čim daljši skok. Pika Nogavička in gusarski kapitan Kot jagoda na vrhu zabavnega dneva bodo še razna darilca in ob 14. uri zabavna animacijska predstava o Piki Nogavički in gusarskemu kapitanu. Pogumni gusarski kapitan se odpravi na dolgo pot iskanja izgubljenega zaklada. Pri tem si pomaga s starodavnim zemljevidom, ki ga pripelje na otok Tamba-Rumba. Na otoku v gusarsko ladjo vkrca posadko (male gusarje) in skupaj odplujejo na otok Taka Tuka do Zamorskega kralja, ki naj bi imel manjkajoči del zemljevida. Tu pa se kapitanovi načrti prekrižajo … Kdo bi si mislil, na otoku se skriva najbolj zabavna, najbolj navihana in najmočnejša punčka na svetu - Pika Nogavička. Ne samo, da Pika prelisiči kapitana, celo njegovo ladjo si sposodi in z otroki odpluje na otok Čunga-Lunga. Kapitan, vajen morja in ukan, se prikrade na otok, zavzame ladjo in si nazaj pribori zemljevid. Na njegovo največje veselje, je zemljevid popoln, saj je zamorski kralj Piki zaupal manjkajoči del. Zdaj je vse pripravljeno, da kapitan odpotuje na otok zakladov, edino vprašanje je še ali bo poleg vzel tudi Piko in otroke, ki si zaklada zelo želijo. Konca pa ne smemo izdati … NOGOMETNA ŠOLA POLI DRAVA Turnir »Mladi Drava‰ 2011« e-mail: [email protected] V nedeljo 29.05.2011 je v organizaciji ŠD Nogometne šole Poli Drava Ptuj potekal že 7. Mednarodni nogometni turnir selekcij U6, U8 in U10. Turnirja so se udeležili otroci od 6. do 10.leta starosti, ki so prišli od blizu in daleč dokazovat ter merit svoje znanje in moči. Skupaj je tako nastopilo 46 ekip iz vse Slovenije ter sosednje Hrvaške in Avstrije. Rezultati selekcije U-6: 1. NK CM CELJE 2. NK VERŽEJ 3. NŠ POLI DRAVA 1 4. NŠ SIMER ŠAMPION Naziv najboljši igralec turnirja U-6 je po oceni strokovne komisije pripadel igralcu NK CM Celje Beltram Niku. NŠ Poli Drava 1, ki jo je vodil trener Krajnc Boštjan se je v boju za 3. mesto pomerila z NŠ Simer Šampionom in zmagala s 3:1 ter tako osvojila odlično 3.mesto. NŠ Poli Drava 2 pa je končala na 13.mestu. Rezultati selekcije U-8: 1. NK MARIBOR 2. NŠ POLI DRAVA 2 3. NŠ SIMER ŠAMPION 4. NK RUDAR VELENJE Naziv najboljši igralec turnirja U-8 je pripadel igralcu NK Maribor Ferk Marku. Ekipa NŠ Poli Drava 2 se je pod taktirko trenerja Prelog Draga uvrstila na odlično 2. mesto. Ekipi NŠ Poli Drava 2 in NŠ Poli Drava 3 sta osvojili 15. in 16.mesto. V selekciji U-10 se je Nogometna šola Poli Drava pod taktirko trenerja Hojnik Roberta predstavila z dvema ekipama in sicer NŠ POLI DRAVA 1 in 2, ki sta na koncu zasedli 14. in 15. mesto. Pokale, medalje in darila so najboljšim podelili predsednik NŠ Poli Drava Igor Šoštarič, župan MO Ptuj dr.Štefan Čelan, predsednik MNZ Ptuj in direktor občinske uprave mag.Stanko Glažar in predstavnica generalnega sponzorja Perutnine Ptuj d.d. dr.Tina Vukasovič.Generalni pokrovitelj je vsem udeležencem turnirja podelil praktična darila. ! REKREATIVNO KOLESARJENJE Komaj ãakamo na 9. Poli maraton skrbno poskrbi za All inclusive ponudbo – zabava, rekreacija, hrana in pijača, poleg tega pa še darilo. e-mail: [email protected] Pripravljamo in komaj čakamo na že 9. Poli maraton, ki bo po olimpijsko najboljši Poli maraton do zdaj. P " oli maraton je ena od najbolj atraktivnih rekreativnih množičnih prireditev v Sloveniji. Je največje kolesarsko rekreativno doživetje, ki ga spremlja vrhunski zabavni program, oplemeniten s slastno gastronomsko ponudbo. Tudi letos bo prvo soboto v septembru na letališču v Moškanjcih obarvan s pisano mavrico kolesarskih oprav, prepojen z opojnimi vonji pečenega piščanca in razigrano nasmejan na različnih otroških delavnicah. Glavni namen Poli maratona je seveda rekreacija in promoviranje zdravega načina življenja. Vendar je Poli maraton še veliko več in k temu dejstvu vsak udeleženec ali organizator doda svoj nepogrešljiv prispevek. Kolesarji smo tisti, ki poskrbimo za svojevrstno kuliso, atmosfero Poli maratona pa zagotovimo vsi skupaj. Tudi zato je Poli maraton že zdavnaj prerasel okvire športnega dogodka in postal nepozabno doživetje gibanja, druženja, okusa in zabave. Najprej je seveda na vrsti kolesarjenje, kot glavni element doživetja. Sledi počitek in slastno okrepčilo, zabava ter obilica nagrad za najstarejše, najštevilčnejše, za posebne dosežke in nagrade, ki si jih prislužimo s kančkom sreče. Kaj pa je tisto, kar nas postavlja na sam vrh rekreativnih prireditev? Je celoten vtis skupnega druženja, vožnje skozi idilično pokrajino, prijazna beseda mimoidočih domačinov in nasmeh vsakega kolesarja. Zaradi celovitosti prijetnih vtisov Poli maraton vsako leto privabi številne ljubitelje rekreativnega kolesarjenja, do zdaj vsega skupaj več kot 40.000. Če bi vsak torej prevozil le en kilometer, bi obkrožili Zemljo, ker pa smo kilometre užitkov zajemali bolj pogumno in z veliko žlico, smo kolesarji Poli maratona Zemljo obkrožili že več kot stokrat. Ptuj in vin Pullus, najbolj in najvišje odlikovane vinske kleti na svetu Ptujske kleti. All inclusive Zaradi radostnih in kolesarjenja polnih doživetij privabi več tisoč ljudi, ki upravičeno pričakujejo nekaj več. Zato bo tudi letošnji, že 9. Poli maraton, oplemeniten z bogato ponudbo, ki jo seveda zaznamuje ponudba slastnih piščančjih jedi, kolikor jih lahko poješ, od Perutnine Kot se za dogodek takšne veličine spodobi, pa bosta na voljo v celostni ponudbi še brezplačna tehnična pomoč pred med in po kolesarjenju, zdravstvena oskrba, na koncu vsakoletne kolesarske kolone pa še tako imenovana metla za tiste kolesarje, ki omagajo ali imajo tehnične težave s kolesom. ALL A L L INCLUSIVE INCLUSIVE Perutninarji, lepo povabljeni! Poli maraton je izredno priljubljen med kolesarji iz najširše regije, kar mu dodaja še posebno privlačnost. Je vseslovenski dogodek, na katerem so prijazno sprejeti tudi kolesarji iz bližnje Hrvaške ali Avstrije, nadvse veseli pa smo tudi obiskovalcev iz drugih držav, ki jih sprejmemo na svojevrsten način – po ptujsko. Štajersko in ptujsko gostoljubje je namreč zaznamovano z značilnimi okusi, najlepšo pokrajino in dihanjem zemlje, ki je na teh koncih še posebej bogato nagradila pridne roke. Je pravi magnet za obiskovalce od tu in tam, zato vas vse vljudno vabimo, da pridete in tudi sami (še) enkrat doživite Poli maraton v vsej svoji veličastnosti, saj ste tudi vi sami ključen sestavni del celotnega doživetja. Komaj čakam Poli maraton, ki bo letos 3. septembra. KŽI NOVO MESTO 2011 11. ·portne igre sindikata e-mail: [email protected] â lani sindikata KŽI, smo se 4.junija 2011 udeležili športnih iger v Novem Mestu. V čudovitem vzdušju in v prepričanju , da smo najboljši, smo sodelovali v vseh disciplinah. V duhu poštene tekmovalnosti še smo enkrat dokazali , da res najboljši. V vseh disciplinah smo osvojili pokale. Naše moško moštvo v vlečenju vrvi je bilo najmočnejše.Hvala Upravi Perutnine Ptuj za pomoč, majice in kape. Vsem tekmovalcem gre posebna zahvala, saj smo še enkrat dokazali, da nismo samo pridni delavci ampak tudi DOBRI športniki. Lep športni pozdrav - drugo leto gremo po nove zmage. Pokale smo osvojili: Ženski pikado drugo mesto Moški pikado drugo mesto Namizni tenis moški drugo mesto Tek 4x100m ženske drugo in četrto mesto Tek 4x200m moški drugo mesto Mali nogomet drugo mesto Vlečenje vrvi moški prvo mesto Vlečenje vrvi ženske tretjo mesto Skupno smo bili PRVI in dobili PREHODNI POKAL. ALLL IN AL INCL INCLUSIVE CLUS CL USIV US IVE IV E Letali{~e Mo{kanjci pri Ptuju 3.september www.polimaraton.si ALL A L L INCLUSIVE INCLUSIVE 15 ob 14. uri Opis prog LIIIKA VEEzan imivost! Maxi Poli maraton - 62 km Poli Snack maraton - 3 km Maxi Poli maraton - 62 km Maxi Poli maraton (62 km) Izvrstna priložnost za potrditev poletne kolesarske kondicije. Mo{kanjci – Dornava – Pacinje – Ptuj – Janežovci – Desterni{ki breg – Trnovska vas – Vitomarci – Grlinci – Gabernik – Jur{inci – Grab{inski breg – Gomila – Polen{ak – Žamenci – Dornava - Mo{kanjci Organizatorji 9. Poli maratona Pri izvedbi 9. Poli maratona se zahvaljujemo pokroviteljem za podporo Napis d.o.o., Ptuj DIRKA PO SLOVENIJI 2011 Odliãni nastopi kolesarjev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj ter predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, je skupaj z upravnim odborom kluba sprejel zmagovalno ptujsko kolesarsko ekipo. e-mail: [email protected] O dlično ste zastopali barve kluba in dokazali, da lahko posežete tudi po najvišjih dosežkih v močni mednarodni konkurenci,« se je klubskim tekmovalcem zahvalil dr. Glaser ter posebne zahvale namenil Robertu Vrečerju, zmagovalcu prve etape Dirke po Sloveniji in skupno tretjemu, ter Reneju Glavniku, direktorju in prvemu možu kolesarskega kluba. 16 DIRKA PO SLOVENIJI - 16. DO 19.JUNIJ 2011 Končni vrstni red: 1. Diego Ulissi (Lampre) 13:42:46 2. Radoslav Rogina (Loborika) +0:36 3. Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) +0:43 Izjave po končani dirki Dr.Roman Glaser, predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Sam sem kot predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in kot Ptujčan izjemno ponosen, da naši fantje tako branijo barve kluba. Moram pa reči, da sem izvrstne rezultate naših kolesarjev tudi pričakoval, saj smo v letošnji sezoni praktično povsod dosegli izjemne izide, ki so posledica kvalitetnega dela v klubu«. Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Na dirki smo izpolnili vse svoje želje. Res smo si želeli 1.mesto, vendar moram reči, da so fantje resnično storili to, kar so lahko v tako močni konkurenci, poleg tega pa dva dni vleči celotno grupo ni mačji kašelj.« Robert Vrečer, kolesar Perutnine Ptuj in 3. na dirki Po Sloveniji: »Nismo razočarani, ampak ponosni, saj se je po dveh letih suše na dirki Po Sloveniji Perutnina Ptuj vrnila v velikem slogu in dokazala, da je daleč najboljša slovenska ekipa. Za moje osebno zadovoljstvo je bila zmaga na kronometru največja do sedaj.« âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, BRANKA OSTIå, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, Dr. TINA VUKASOVIâ, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com, PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected]. Oblikovanje in tehniãno urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e-mail: [email protected], Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek. PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.
