5.5 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE

Transcription

5.5 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE
5.5 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE
Že v Poglavju 3.5 smo poudarili, da predstavlja hrup velik okoljevarstveni problem.
V številnih primerih je treba zgradbe dodatno protihrupno zaščititi s pasivno zaščito – z zvočnoizolirnimi okni oziroma
zasteklitvami.
5.5
Pri iskanju rešitev za zaščito pred hrupom pa v nobenem primeru ne smemo
zanemariti najpomembnejšega vidika, to
je toplotne zaščite. Z ustrezno toplotno
zaščito lahko močno zmanjšamo porabo
primarne energije za ogrevanje, kar pomeni nižjo emisijo toplogrednih plinov in
velik prispevek k varstvu okolja. Sodobno zvočnoizolirno izolacijsko steklo mora
imeti ob širokem spektru zvočnozaščitnih
lastnosti (vse do Rw = 50 dB) tudi sposobnost, da močno zmanjša toplotne izgube
skozi steklo.
Zato omenjena stekla označujemo s tako
imenovanim vrednostnim parom. To število, ki je navedeno za tipom zasteklitve,
nam daje informacijo o toplotni in zvočni
izolativnosti zasteklitve. O vrednostnem
paru govorimo zato, ker sta obe vrednosti
v stalni soodvisnosti.
Sprememba ene pomeni tudi spremembo druge vrednosti. To soodvisnost določata predvsem naslednja elementa:
• širina medstekelnega prostora (MSP)
• vrsta plina v MSP.
Asimetrična vgradnja stekla
Toplotnozaščitni nanos
Zvočnozaščitna folija
Zunaj
Znotraj
Plinsko polnjenje
Distančnik
Sušilno sredstvo
Zunanje tesnilo Thyokol
106
Notranje tesnilo Butyl
5.5.1 Osnove iz gradbene fizike
Podrobnosti o načinu določanja potrebne
zvočne izolativnosti za posamezne primere navajamo v Poglavju 3.5.
Merilo za zvočno izolirnost je ocenjena
vrednost dušenja zvoka, ki je po DIN 4109
imenovana tudi vrednost Rw. Za dokazovanje teh vrednosti uporabljamo zgoraj omenjena standarda. Čeprav zvok, podobno
kot toploto, obravnavamo kot valovanje,
pa se fizikalne zakonitosti prenosa zvoka
skozi medij bistveno razlikujejo od tistih, ki
smo jih spoznali pri prehajanju toplote.
5.5.1
Zato je priporočljivo, da se pri navajanju
vrednosti o zvočni izolirnosti sklicujemo na
EN 20140 in EN ISO 717, saj so meritve po
tem standardu opravljene na celem oknu.
Zaradi obeh zgoraj opisanih zakonitosti nimata standardno (4/12/4) in celo troslojno
(4/8/4/8/4) izolacijsko steklo prav nič boljših zvočnoizolirnih lastnosti od enojnega
stekla z enako površinsko težo.
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Pri načrtovanju zvočne izolirnosti moramo
imeti v mislih celoten gradbeni element.
Pozornosti ne smemo posvečati samo
zvočni izolirnosti okenskega krila in izolacijskega stekla, ampak tudi tesnilu v fugah
in vključitvi okna v gradbeno odprtino (glej
Poglavje 3.5).
Frekvenca [Hz]
Sicer pa je zvočna izolirnost izolacijskega
stekla odvisna predvsem od dejavnikov v
nadaljevanju.
Pri vprašanju prenosa zvoka moramo
upoštevati temeljno pravilo, da je dušenje
odvisno od površinske teže (kg/m²) vgrajenega gradbenega elementa. Pri izolacijskih steklih vpliva na dušenje zvoka tudi
njihova dvoplastna sestava. Ker leži med
stekli plinska blazina, ki omogoča prenos
nihanja s prvega stekla na drugo, lahko
nastopijo resonance. To je tudi razlog, da
ima izolacijsko steklo predvsem v področju
nizkih frekvenc občutno slabše dušenje.
107
1. Teža stekla
3. Sestava izolacijskega stekla
Debelini zunanjega in notranjega stekla
morata biti različni. Čim bolj se debelini
med seboj razlikujta, tem višja je praviloma vrednost Rw.
4. Širina medstekelnega prostora
Frekvenca [Hz]
2. Elastičnost stekla
Frekvenca [Hz]
108
Čim širši je MSP, tem boljša je praviloma
zvočna izolirnost. S povečevanjem širine
se namreč resonanca praznega prostora
pomika proti nižjim frekvencam. Ker mora
biti praviloma vsako zvočnoizolirno steklo
tudi toplotnoizolirno, se moramo zavedati, da mu z vsako spremembo širine MSP
spremenimo tudi vrednost Ug.
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Bolj je steklo elastično, boljša je njegova
zvočna izolirnost. To spoznanje izkoriščamo pri uporabi lepljenih stekel, izdelanih
s posebno zvočnoizolirno folijo. Če dve
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
5.5.1
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Težje je steklo, višja je praviloma vrednost
Rw.
tanki stekli zlepimo s folijo, dobimo steklo,
ki ima večjo težo in manjšo togost. Takšna
izolacijska stekla imajo bistveno boljšo
zvočno izolirnost. To izboljšanje je najbolj
očitno v spodnjem in zgornjem frekvenčnem področju. Z uporabo lepljenih stekel
hkrati zmanjšamo tudi prenos zvoka skozi
cono z robnim tesnjenjem.
Frekvenca [Hz]
Zvočna izolirnost v visokih zgradbah
Iz okoljevarstvenih razlogov REFLEX svojih izolacijskih stekel ne polni več s težkim
plinom (SF6 - žveplov heksafluorid), s
katerim se je zvočna izolirnost praviloma
lahko izboljšala za 2-3 dB. Ker se plin uvršča med t.i. »toplogredne pline«, njegova
uporaba ni priporočljiva, ponekod pa je
tudi že prepovedana.
Vrednost zvočne izolirnosti posameznega
stekla je določena z meritvami v laboratoriju. Med meritvami je zvok (hrup) usmerjen pravokotno na zasteklitev. Predvsem
za zgradbe, ki ležijo tik ob prometnicah,
velja, da hrup do zasteklitve v višje ležečih nadstropjih prihaja pod drugačnim
kotom. Ker pogoji niso enaki tistim v laboratoriju, se na objektu izmerjena vrednost
zvočne izolirnosti razlikuje od laboratorijske (praviloma je občutno nižja). Zato so
za zastekljevanje oken v višjih nadstropjih
ponavadi potrebna stekla z višjo zvočno
izolirnostjo.
Plini, s katerim zamenjujemo zrak v MSP
(argon, kripton, mešanice), navadno vplivajo tako na zvočno kot tudi toplotno izolirnost.
Pri opisovanju elementov, ki vplivajo na
učinkovitost dušenja, smo večkrat uporabiti besedo “praviloma”, saj si zaradi nepoznavanja vseh soodvisnosti (te so od
primera do primera različne) posploševanja ne moremo privoščiti. To še posebej velja za primere, ko skušamo sestavljati posamezne vplive, da bi dobili čim
višjo vrednost Rw in čim boljšo toplotno
izolirnost. Razmišljanje, da hkratno združevanje izboljšav že samo po sebi zagotavlja ustrezno (večkratno) izboljšanje
zvočne izolirnosti, je običajno napačno,
saj posamezni elementi različno vplivajo
na dušenje. Zato je mogoče, da namesto
seštevka dveh izboljšanj dobimo njuno
medsebojno izničenje. To je tudi glavni
razlog, da ni mogoče sestaviti matematičnega izraza, po katerem bi vrednost
zvočne izolirnosti (podobno kot U-vrednost) nekega gradbenega elementa
preprosto izračunali. Na podlagi zgoraj
opisanih fizikalnotehničnih spoznanj teoretično sicer lahko načrtujemo izolacijsko steklo z določeno zvočno izolirnostjo,
vendar pa moramo te teoretično dobljene
rešitve preveriti z meritvijo po EN 20140.
5.5.1
5. Polnjenje MSP s plinom
Zmanjšanje vrednosti RW v področju
nizkih frekvenc
Pri večini izolacijskih stekel lahko iz merilne krivulje, ki je sestavni del vsakega preizkusnega spričevala, razberemo močno
poslabšanje dušenja pri nizkih frekvencah (100 do 250 Hz).
Temu poslabšanju (trenutno še) ne pripisujemo večjega pomena, saj človeško
uho nizke tone dojema kot “manj glasne”.
Izjema so le primeri, ko tak hrup povzroča
gost tovorni promet, za katerega so značilni globoki pridušeni toni. Tedaj je najustreznejša rešitev uporaba težkih izolacijskih stekel ali pa stekel, ki imajo v svoji
zgradbi ustrezna lepljena stekla.
109
Vpliv okrasnih profilov, vgrajenih v MSP,
na zvočno izolirnost
slabosti precej zmanjšamo, vendar pa toplotni mostovi še vedno ostanejo.
Zaradi toplotnih in zvočnih mostov imajo
okna s pravimi prečkami precej slabosti.
Zaradi netesnosti lahko pri večjem številu
križnih spojev pride do znatnega preboja
hrupa. S strokovno izdelavo navadno te
To pomanjkljivost v veliki meri odpravijo
sodobni sistemi rešetk iz okrasnih profilov (na primer dunajski križ), vstavljeni v
medstekelni prostor, ki niso v neposrednem stiku s steklom.
5.5.2 Spektralne korekcijske vrednosti (C, Ctr)
5.5.1
Zaradi lažje primerjave je smiselno, da se
za gradbene elemente, na primer okna,
prikazuje vrednost zvočne izolirnosti samo
z enim podatkom. Samostojni podatek, ki
prikazuje vrednost dušenja, je ocenjena
vrednost Rw. Ta se izračuna iz rezultatov
meritev, opravljenih pri različnih frekvencah. V okviru običajnih zvokov v bivalnih
prostorih lahko s tem podatkom zadovoljivo označimo, kako učinkovit je določen
gradbeni element pri dušenju hrupa.
Če pa je ovoj zgradbe obremenjen s hrupom nizkih frekvenc ali kadar pride do
porušitve dušenja (do preboja) v poljubnem frekvenčnem področju, je prikazo-
vanje učinkovitosti dušenja z vrednostjo
Rw neprimerno. O porušitvi govorimo
takrat, ko v krivulji, ki povezuje rezultate
meritev po posameznih frekvencah, evidentiramo ekstremen odklon navzdol.
Da bi upoštevali razlike med frekvenčnim spektrom hrupa v bivalnem okolju in
spektrom hrupa v okolju s prometom, je
standard EN ISO 717-1 uvedel korekcijski
vrednosti C in Ctr. Z njuno uporabo se vrednost Rw realno prilagodi tem spektrom
(glej Poglavje 4.11). Korekcijske vrednosti
se navedejo v oklepaju poleg ovrednotene vrednosti.
Primer: RW(C; Ctr) = 42 (-1; -4) dB
5.5.3 Drugi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju uporabe
zvočnoizolirnih stekel
Združene toplotno in zvočnozaščitne
funkcije od nas zahtevajo, da že pri načrtovanju natančno določimo posamezne
funkcijske vrednosti. Specifične lastnosti
teh stekel, predvsem širši MSP in asimetrična sestava, lahko močno potencirajo
učinek dvojnega stekla. Zato moramo
vnaprej preveriti še vrsto dodatnih kriterijev.
110
• Steklo z določeno vrednostjo Rw sicer
lahko poljubno vstavimo v okno, saj je
vrednost dušenja hrupa enaka v obeh
smereh, vendar je debelejše steklo
običajno obrnjeno proti zunanji, fasadni strani. S tem močno zmanjšamo
popačenje slike pri pogledu na ali skozi
steklo, hkrati pa povečamo odpornost
stekla na obremenitve vetra. Vendar bo
zaradi tega notranje, praviloma tanjše
steklo moralo prevzeti večji del deformacij, ki izhajajo iz fenomena dvojnega
stekla.
• Pri steklih majhnih dimenzij, katerih
stranice so krajše od 50 cm, pri steklih,
ki imajo MSP širši od 16 mm, in/ali ob
neugodnem razmerju dolžin stranic je
robno tesnjenje izolacijskega stekla
izpostavljeno izrednim obremenitvam.
Zato je že pri načrtovanju treba poiskati
skupno rešitev, ki se nanaša na sestavo
stekla, širino robnega tesnjenja in debeline posameznih stekel. V številnih
primerih bo moralo biti notranje tanjše
steklo kaljeno.
• Pri steklih, ki imajo v svoji sestavi tudi
stekla s povečano absorpcijo, širina
MSP ne sme presegati 16 mm. Tudi v
tem primeru je treba računsko preveriti,
ali naj bodo ta stekla kaljena.
Za stekla RX PHONE so značilne kombinacije različno debelih stekel, širši medstekelni prostor, ki je napolnjen s plinom,
ter uporaba lepljenega stekla s posebno
zvočnozaščitno folijo (SC). Modificirana
oblika te folije ima še dodatne mehanske
lastnosti, ki steklu omogočajo, da izpolnjuje vse zahteve za varnostno lepljeno
steklo. Da bi ustrezala vsem zahtevam, ki
se nanašajo na varčno uporabo energije,
imajo ta stekla na eni od notranjih površin
nizkoemisijski nanos. Z različnimi plinski-
mi polnjenji jim lahko koeficient toplotnega prehoda znižamo vse do 1,1 W/m2K po
EN.
Oznaka izdelka RX PHONE zvočnozaščitnega izolacijskega stekla je sestavljena
iz naslednjih podatkov:
• izmerjena zvočna zaščita Rw v dB
• debelina izolacijska stekla v mm
• Ug -vrednost v W/m2K po EN
Primer: zvočnoizolirno steklo
RX PHONE 36/26 1,1
Zvočnozaščitno izolacijsko steklo
Izmerjena zvočna zaščita Rw v dB
Debelina izolacijskega stekla
Ug -vrednost po EN
111
5.5.3
5.5.4 Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE
39/43 – 0,5 C
RX PHONE
RX PHONE
8/16/4
8/12/5/12/6**
4/12/4/12/4**
4/12/4/12/4**
17 SC/15/13 SC
9 SC/20/13 SC
9 SC/16/13 SC
9 SC/12/13 SC
13/16/9 SC
10/16/9 SC
8/16/13 SC
8/16/9 SC
6/16/9 SC
4/16/9 SC
10/12/4
6/12/4
10/16/6
10/20/4
10/16/4
8/18/6
39
32
33
51
50
49
47
46
45
43
42
41
39
39
37
40
39
38
37
37
36
dB
mm
6/16/4
Rw izmerjena
vrednost
EN 20 140
Sestava
zunaj/MSP/znotraj
-2
-2
-2
-1
-2
-3
-2
-1
-2
-2
-3
-2
-1
-3
-3
-1
-2
-2
-2
-2
-2
dB
C
-7
-6
-6
-4
-8
-8
-7
-5
-6
-6
-8
-6
-5
-7
-7
-5
-6
-6
-6
-5
-5
dB
C tr
-1
-1
-1
0
-1
-2
-1
0
-1
-1
-2
-1
0
-2
-2
0
-1
-1
-1
-1
-1
dB
-7
-6
-6
-4
-8
-8
-7
-5
-6
-6
-8
-6
-5
-8
-7
-5
-6
-6
-6
-5
-5
dB
C100-5000 C tr 100-5000
Korekcijske vrednosti
0,5
0,5
0,7
1,4
1,1
1,1
1,3
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
W/m2K
45
47
47
49
52
52
52
50
55
49
52
53
55
55
58
55
55
55
56
56
58
%
68
71
71
72
74
74
74
74
75
73
76
76
77
77
79
76
77
77
78
78
79
%
93
95
95
91
92
92
92
92
93
92
94
95
95
95
96
95
95
95
95
95
96
-
Svetlobnotehnične in
Ug sevalnofizikalne nazivne
nazivna
vrednosti EN 410
vrednost
EN 673
LT
Ra
43
36
36
45
42
38
34
38
35
37
33
31
29
26
22
32
34
30
32
28
26
mm
D
48
30
30
71
52
52
52
52
46
51
41
36
30
35
25
40
35
35
35
30
25
kg/m2
Teža
5,5
2,8
2,8
5,5
3,4
3,4
3,4
3,4
3,4
7,5
3,4
3,4
2,8
2,8
2,8
5,5
2,8
2,8
5,5
2,8
2,8
m2
Pripor.
maks.
površina
1:10
1:6
1:6
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:6
1:10
1:6
1:10
1:6*
1:6
1:10
1:6
1:6
-
Š:V
* Pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno.
** Dve stekli z Low-e nanosom.
SC – zvočno zaščitna folija
Pri večjih debelinah stekla lahko barva izolacijskega stekla postane bolj zelenkasta. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. Maksimalna teža izolacijskega stekla 500 kg. Navedeni so samo osnovni tipi, za druge
sestave prosimo pokličite tehnične službe REFLEX-a.
33/36 – 0,7
32/36 – 0,5 C
RX PHONE
50/42 – 1,1
51/45 – 1,4
RX PHONE
49/38 – 1,1
RX PHONE
47/34 – 1,3
RX PHONE
RX PHONE
43/37 – 1,1
RX PHONE
RX PHONE
42/33 – 1,1
RX PHONE
45/35 – 1,1
41/31 – 1,1
RX PHONE
46/38 – 1,1
39/29 – 1,1
RX PHONE
RX PHONE
39/26 – 1,1 C
RX PHONE
RX PHONE
40/32 – 1,1
37/22 – 1,1 C
RX PHONE
38/30 – 1,1
39/34 – 1,1
RX PHONE
RX PHONE
RX PHONE
37/28 – 1,1
37/32 – 1,1
RX PHONE
36/26 – 1,1
Tip
RX PHONE
Oznaka izdelka
Tehnični podatki: Kombinirana toplotno in zvočnoizolirna stekla RX PHONE
Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE:
5.5.4
112
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
5.5.4
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Krivulje zvočne izolativnosti
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 36/26 – 1,1
Tip: 37/28 – 1,1
Tip: 37/32 – 1,1
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 38/30 – 1,1
Tip: 39/34 – 1,1
Tip: 40/32 – 1,1
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 37/22 – 1,1 C
Tip: 39/26 – 1,1 C
Tip: 39/29 – 1,1
113
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
5.5.4
114
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 41/31 – 1,1
Tip: 42/33 – 1,1
Tip: 43/37 – 1,1
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 45/35 – 1,1
Tip: 46/38 – 1,1
Tip: 47/34 – 1,3
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 49/38 – 1,1
Tip: 50/42 – 1,1
Tip: 51/45 – 1,4
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 33/36 – 0,7
Tip: 32/36 – 0,5 C
Tip: 39/43 – 0,5 C
5.5.4
Frekvenca [Hz]
115
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]