LETNI DELOVNI NAČRT RAHELINEGA VRTCA s

Transcription

LETNI DELOVNI NAČRT RAHELINEGA
VRTCA s poslovnim časom2013/2014
Župnijski zavod sv. Janeza Krstnika, Rahelin vrtec, hiša otrok Montessori
Tel.: 040/724-744
Preška c. 33,
1215 Medvode
www.rahela.si
Vsebina
Vsebina
Organizacija vrtca __________________________________________________________ 1
Program vrtca _____________________________________________________________ 3
Dejavnosti vrtca ___________________________________________________________ 5
Sodelovanje vrtca _________________________________________________________ 11
Delovni tim vrtca __________________________________________________________ 12
Pomembni dnevi v šolskem letu 2013/2014 _____________________________________ 25
str. 01
»Ne gre zato, da
vidimo metodo. Gre
Rahelin vrtec, hiša otrok Montessori
Organizacija vrtca
za to, da vidimo
otroka.«
M. Montessori
Rahelin vrtec - hiša otrok montessori je zasebni katoliški vrtec in je organizacijska enota
Župnijskega zavoda sv. Janeza Krstnika.
Z delom smo začeli 1.9. 2008 in je to šesto (šol. leto) delovanja.
V šolskem letu 2013-14 vrtec obiskuje štiriinpetdeset otrok (54) v starosti od 11 mesecev
do vstopa v šolo.
so v tri skupina
heterogene
skupine:
•Razdeljeni
Ena heterogena
s 12 otroki
• ena heterogena skupina z 12 otroki v starosti od 1 do 3 let
• dve heterogeni skupini s po 21 otroki v starosti od 3 do 6 let.
V vrtec so vključeni tudi otroci z 'individualnostmi', ki bodo deležni posebne obravnave.
V vrtcu se izvaja celodnevni program Angelin vrtec – program montessori vrtca, za
katerega je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 69.seji, dne 17.6.2004 dal
pozitivno mnenje o ustreznosti programa.
1. DELOVNI ČAS vrtca in potek dneva
Vrtec je odprt ob delavnikih od 6.45 do 16.15 ure.
Zajtrk: 08.00 do 08.45 ure
Kosilo: ob 11.45 uri (za jaslične otroke ob 11.30 uri)
Popoldanska malica: od 14. ure dalje
KOLEDAR
Vrtec je zaprt :
• na vse državne praznike
• med božičem in novim letom, vključno s 24. decembrom (24. 12. 2013 do 2.1.2014)
• na veliki petek (20.04.2014)
• v času poletnih počitnic (28.07.-15.08.2014)
V času šolskih počitnic:
• jesenske počitnice: 28.-30.10.2013
• zimske počitnice: 17.-21.02.2014
• prvomajske počitnice: 28.-30.04.2014
je varstvo organizirano, če je vpisanih vsaj 5 otrok. O tem sproti obvestimo.
2. VZGOJNI CILJI
Starši in domače okolje imajo na otroka najmočnejši vzgojni vpliv. Za to vzgojitelji v naši hiši
otrok želimo stati ob strani staršem pri opravljanju starševskega poslanstva in jim pomagati
odkrivati kdo je njihov otrok in kakšne so njegove potrebe, ko se pripravlja na življenje.
Naš cilj je, da dejavnosti v hiši otrok odražajo vsakdanje življenje in odgovorijo na otrokovo
str. 02
močno potrebo po posnemanju opravil odraslih. V okolju so pripravljene dejavnosti iz
različnih področij življenja, ki so otroku blizu in v njem vzbujajo zanimanje. Prizadevali si
bomo, da bo otrok zrasel v ustvarjalno osebo, ki se v polnosti zaveda sebe, soljudi in sveta
okli sebe. Pomagali mu bomo razviti lastnosti kot so samostojnost – zdrava samopodoba,
ljubezen, ljubezen do dela in učenja, notranja motivacija, vztrajnost, koncentracija, notranja
disciplina in red.
CILJI vzgoje montessori:
Značilnost pedagogike Marie Montessori izhajajo iz spoznanja, da je vsak otrok posameznik
že od prvega trenutka. V otroštvu se postavljajo temelji njegove osebnosti. Zato je vzgoja
montessori »pomoč življenju«.
Cilji vzgoje Montessori:
• spodbujanje samostojnosti, samodiscipline in samospoznavanja;
• spodbujanje navdušenja za učenje;
• spodbujanje spoštovanja do sebe, drugega in sveta;
• sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju »akademskih« spretnosti.
Velika želja Montessorijeve pa je bila prispevati k vzgoji za mir. Če ima namreč otrok dobro
izkušnjo sobivanja z drugimi in če lahko sam kaj prispeva k srečnejšemu bivanju v skupnosti,
potem bo pripravljen dati svoj prispevek za mir v svetu.
K doseganju teh ciljev stremimo tudi v Rahelinem vrtcu.
a/ GLOBALNI CILJ:
Spodbujanje življenja v skupnosti in razvijanje socialnih odnosov
Naša glavna skrb je razvoj občutka pripadnosti skupnosti, sobivanja v skupnosti in prispevek
posameznika k dobremu počutju vseh v določeni skupnosti.
• Življenje v skupnosti - življenje v vrtcu daje mnogo priložnosti za prijateljstvo,
medsebojne odnose, razvoj čuta za druge, za učenje sodelovanja (v heterogenih skupinah
dobijo otroci izkušnjo, kako prositi, pomagati, obenem jim pomaga ustvariti občutek za
družino). V pripravljenem okolju sta izpostavljena sodelovanje in čut za skupnost.
• Socialno življenje – gre za pomemben vidik vzgoje v vrtcih Montessori, saj sta v njih
zelo cenjena občutljivost za skupnost ter spoštovanje potreb drugega.
Pomembno je, da odrasli znamo podpirati in spremljati kompleksnost socialnih odnosov. Ker
otrokom ni prirojeno znanje o tem, zakaj in kdaj se pozdravimo, kaj ponudimo ali npr.: kako si
obrišemo nos, se tega učijo v vrtcu kot del socialnega učenja. S starostjo jih spodbujamo, da
se veselijo različnosti, zavedajo razlik v kulturah in jih enakovredno spoštujejo.
Otroci se tudi naučijo opazovati, kdaj kdo potrebuje pomoč, in predvsem, da nihče ni
premajhen, da bi bil koristen.
str. 03
Program vrtca
1. PROGRAM VRTCA MONTESSORI
Maria Montessori: ''Ne iščite mojih nasvetov, ne iščite v metodi rešitev vzgojnih težav,
ampak glejte otroka, sledite otroku.''
To priporočilo Montessorijeve smo si vzgojitelji našega vrtca izbrali kot moto, kateremu
želimo slediti ob delu z otroki.
Velika teža našega dela bo usmerjena v opazovanje posameznega otroka, trudili se bomo
pripraviti vzgojni načrt za posameznega otroka, še posebno za tiste, za katere bomo opazili,
da potrebujejo še posebno pozornost (npr. glede na stopnjo razvoja socialna šibkost, zelo
nizka koncentracija, otroci s posebnimi potrebami.....).
Pri pripravi okolja bomo sledili značilnosti posameznega razvojnega obdobja:
Skupini prvega starostnega obdobja:
Otrokov razvoj se v prvih letih osredotoča na učenje samostojnosti. Odgovarjajoče
vzgojno okolje podpira to naravno težnjo otroka in mu omogoča, da bo postajal
samostojen in zato samozavesten.
To je obdobje intenzivnega zanimanja za jezik, velike potrebe po redu ter samostojne
skrbi zase (hranjenje, pitje, oblačenje, odvajanje od plenic)
Področja v pripravljenem okolju so: groba in senzomotorika, fina motorika, vsakdanje
življenje, jezik, in umetnost.
Skupini drugega starostnega obdobja:
Otrokov um počasi prehaja iz nezavednega srkanja okolja (srkajoči um), v zavedno
posnemanje. V ospredju je razumski razvoj. Otrok postane pravi mali delavec. Zato je
v okolju mnogo različnih pripomočkov za igro in razvoj na vseh področjih (vsakdanje
življenje, zaznavanje, matematika, jezik, znanost in umetnost), s pomočjo katerih lahko
otrok odgovori svojim trenutnim notranjim impulzom in preko lastnega dela pride do
novih spoznanj in s tem pridobiva na razvoju koncentracije, postaja samozavestnejši,
samostojen, samodiscipliniran.
Pri pripravi spodbudnega okolja za otroka bomo posvečali posebno pozornost na dobro držo
odraslega. Odrasel naj bi bil umirjen, veder, znal opaziti pri ljudeh in stvareh dobro plat,
sposoben sklepati kompromise, imel svoje mnenje in znal sprejemati mnenja drugih, bil naj bi
zgled človečnosti.
Vzgojitelj je vezni člen med otrokom in okoljem. Vsakega otroka skrbno opazuje, da bi
prepoznal njegove trenutne notranje potrebe (občutljiva obdobja), skrbno pripravlja okolje, ga
neguje in prilagaja trenutnim potrebam posameznika in skupine. Poleg tega usmerja
dejavnost in otroka spodbuja, vendar pa je otrok tisti, ki se uči in je s pomočjo same dejavnosti
motiviran, da pri njej vztraja. Vzgojitelj otroka razume, pozna njegove razvojne značilnosti in
občutljiva obdobja. Je odprt in pripravljen pomagati tudi otrokovi družini v zvezi z vzgojo in
napredkom njihovega otroka.
Njegova glavna naloga je pomagati otroku, da se v miru vključi in opravlja dejavnosti v vrtcu
str. 04
(normalizacija) ter da izbrano dejavnost opravi zbrano in vztrajno (koncentracija).
Vzgojiteljevo vodilo je misel M. Montessori: »Otroci so tisti, ki so me vsega naučili.«
Metoda, kot tudi naše delo se osredotoča na vzgojo in socialni razvoj. Temelji na otrokovih
razvojnih potrebah in svobodi znotraj meja.
str. 05
Dejavnosti vrtca
1. DEJAVNOSTI
Potek dneva:
Zjutraj se otroci zbirajo v t.i. jutranji sobi. Jutranji čas je namenjen prosti zaposlitvi, predvsem
samostojni igri v manjših skupinah (družabne igre, pogovori,…). Predvsem za mlajše pa je na
razpolago telovadnica (gibanje). To je zelo primeren čas, ko si otroci povedo kaj o svoji družini
ali podobno. Ta čas si otroci še posebej ustvarjajo občutek pripadnosti; starejši otroci se učijo
pomagati mlajšim. Mlajše otroke povabijo h gledanju knjige ali delu z materialom, ga
pospremijo do stranišča, pomagajo pripraviti vse, kar potrebujemo čez dan (sveže brisače,
krpe za brisanje miz in tal,...)
Zajtrk:
Ob 08.00 uri se začne zajtrk, ki ga imajo otroci v svojih sobah in traja do 08.45 ure. Otroci
pripravijo vse potrebno za zajtrk in zajtrkujejo, ko so pripravljeni.
Dopoldansko delo v sobah:
- čas prostega dela traja od 08.00 ure do 10.30 ure, za večje lahko tudi do 10.45 ure.
V skupini prvega starostnega obdobja se prične čas prostega dela po zajtrku in traja do
desetih.
To je čas tihega dela, ko imajo otroci možnost samostojno ali v manjših skupinah delati s
pripravljenimi materiali, pri tem so pozorni tudi na druge, saj pri delu ne motijo drug drugega.
Ob mirnem in zbranem delu si otroci podaljšujejo čas zbranega dela, kontrolirajo svoje
trenutne vzgibe in so pozorni na potrebe drugega.
Naša letošnja glavna skrb bo uvajanje dela v svojih sobah brez prehajanja. Vsak vzgojitelj bo
imel na skrbi določeno število otrok. Še večjo skrb in pozornost bomo namenili tudi opazovanju
oz. sledenju posameznemu otroku in zapisovanju opazovanj.
Prostemu delu sledi gibanje na črti in kratek skupen pogovor, kjer se skupaj pogovorimo o
kakšni aktualnosti. To je tudi čas, ko praznujemo (rojstne dneve, godove, šmarnice,...)
• Gibanje na črti: v zgodnjem otroštvu je gibanje zelo pomembno. Koordinacija
celotnega telesa je tesno povezana z razvojem inteligence. Koordinacija gibanja mu
pomaga, da si ustvari red znotraj sebe, da si pridobi samostojnost in obvladovanje
samega sebe. S tem, ko se uči uporabljati svoje telo, zunanja koordinacija omogoča
notranjo koordinacijo.
Za vse to je zelo pomembna kontrola lastnega telesa, za to je čas gibanja na črti zelo
pomemben čas dneva. Otroci s hojo po črti razvijajo koordinacijo telesa,
samozavedanje, ter obvladovanje gibanja. S plesom razvijajo ritmični in melodični
posluh, ter čut za skupnost.
Dopoldansko delo v sobah zaključimo z igro tišine. To je zelo pomemben čas dneva. Vsi
skupaj skušamo biti nekaj časa čisto mirni, v tišini. Ta čas se s počasi podaljšuje.
Otroku moramo dati vsak dan možnost, da začuti sam sebe, spoznava svet tišine v sebi in
okrog sebe ter razvije samokontrolo. Po igri tišine so otroci bolj odprti za poslušanje (bolje
str. 06
slišijo glasbo), za poslušanje drugih, potreb drugega, so veseli, pozorni,…
Po končani igri tišine se v miru pripravimo za gibanje na svežem zraku (sprehodi, igre na
igrišču, igralih, skrb za vrt,…). Ven bomo odhajali vsak dan - tudi če bo vreme slabo.
Kosilo od 11.45 do 12.15 ure
Dežurna otroka pripravita vse potrebno za kosilo (pripravita mize, povabita k molitvi, vodita
molitev, zaželita dober tek, razdelita juho oz. poskrbita za postrežbo.
Pri obedih spodbujamo otroke, da si vzamejo toliko hrane, kolikor je morajo pojesti (raje
večkrat po malo). Hrane naj se ne bi puščalo.
Počitek 12.30 do 14.00 ure
Po kosilu imajo vsi otroci počitek. Tudi tisti, ki ne zaspijo gredo za krajši čas na ležalnik in se
umirijo. Nato ti otroci pripravljajo popoldansko malico in urejajo prostor ali delajo kakšno
mirnejšo dejavnost.
Popoldanska malica je od 14.00 ure dalje. Otrok malica, ko se zbudi in uredi (zloži odejo in
pomaga pri pospravljanju ležalnika).
Popoldanski čas
Do 14.45 ure so otroci vsak v svoji sobi. Po tem gredo vsi skupaj na dvorišče, v telovadnico
ali se zaposlijo v sobi.
Ko bo zunaj primerno toplo vreme (pomlad, poletje), bomo več dejavnosti (materialov)
pripravili na terasi, dvorišču ali igrišču. Tako, da imajo otroci možnost tudi v času prostega
dela delati zunaj.
2. RAZŠIRITVENE DEJAVNOSTI / DODATNE DEJAVNOSTI
OTROCI:
•
•
Tuj jezik
je vključen v vsakdanjik v vrtcu. Vsakodnevno bo z otroki naravna angleško
govoreča vzgojiteljica.
• Kateheza Dobrega pastirja
• je 1x tedensko (ponedeljek ali sreda od 08.45.-10.15 ure ali od 10.15 – 11.45 ure)
za 4 in 5 letnike v atriju v župnišču. Vodi jih katehetinja Dobrega pastirja Tanja
Grabnar.
• Baletne urice
• bo 1x tedensko za otroke od 3 let in pol naprej (le kot dodatna ponudba ob
zadostnem številu prijav. Starši otroka vpišejo po lastni presoji in je tudi posebej
plačljivo).
• Glasbene urice po metodi Edgerja Willemsa
1x tedensko za otroke od dveh let in pol naprej (Le kot dodatna ponudba. Starši otroka
vpišejo po lastni presoji in je tudi posebej plačljivo).
str. 07
•
•
Gibanje: 1x tedensko bo telovadba vodena za posamezno skupino otrok in bo za
otroka obvezna (ob ponedeljkih ali sredah: ena skupina v atriju, ena v telovadnici),
ostale dni bomo gibanje prilagajali vremenu (zunaj - rolanje, sprehodi, tek na
smučeh,...ali v telovadnici).
Projekti: v letošnjem letu uvajamo novost in sicer bo vsaka vzgojiteljica skupaj z
otroki pripravila svoj projekt, ki bo trajal skozi vse šolsko leto.
Ideje so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Slovenstvo in slovenska kultura
Spoznavanje kulture in prehrane slovenskih pokrajin
Umetnost:
Spoznavanje življenja določenega slikarja in njegovih del – razstava, obisk galerije
Praktikum
Praktikum:
Šivanje
Vrtnarjenje in zeliščni vrt
Kuhanje
Spoznavanje drevesa v letnem času
Evropski projekti:
Sodelovanje pri Evropskih projektih EVS in Pomahajmo v svet
Outdoor learning: potrudili se bomo, da otrokom pripravimo učilnico v naravi.
Projekti so predstavljeni v prilogi LDN –ja.
•
•
•
•
•
Kulturne in športne dejavnosti ter izlete bomo organizirali tekom šolskega leta glede
na potek in izvajanje projektov.
Sodelovanje s starši:
večer z mamami in očeti
Skupna sveta maša ob družinskem dnevu (okoli materinskega praznika)
Občasna predavanja za starše.
POPOLDANSKE DEJAVNOSTI za OTROKE in STARŠE:
•
Program za otroke in starše (POS).
Namenjen otrokom od rojstva do 2,5 let in staršem, da enkrat tedensko preživijo uro in
pol v pripravljenem okolju montessori. Starši imajo, med tem, ko je otrok dejaven,
možnost naučiti se opazovati otroka in se uriti v zaznavanju otrokovih potreb. 1x
mesečno pa je pogovorna skupina za starše, kjer se pogovarjamo o aktualnih temah
starševstva.
•
Program za otroke (PO)
Program je namenjen otrokom od 2,5 do 6 let.
Otroci, ki ne hodijo v vrtec montessori ali sploh ne hodijo v vrtec imajo enkrat tedensko
možnost odkrivati svoje talente v pripravljenem okolju montessori in se srečati s svojimi
str. 08
vrstniki.
VZGOJITELJI:
•
•
•
Udeležba na aktivu vzgojiteljev Katoliških vrtcev
Sodelovanje v Združenju montessori Slovenije
Udeležba na enem študijskem dnevu (velja tudi udeležba na srečanju, ki ga
organizira Združenje montessori Slovenije)
Pomemben del socialne vzgoje so praznovanja. Za to praznovanju in praznikom dajemo velik
poudarek. Praznujemo rojstne dneve, godove (tudi vzgojiteljev, kuharic, župnika, spomnimo
se staršev,…)
V spodnjem načrtu mesečnih skupnih dejavnosti je razvidno tudi nekaj ostalih praznovanj
različnih praznikov. Vendar vsa niso vpisana, ker se sproti prilagajamo glede na aktualne
dogodke. Pogosto načrtujemo skupaj z otroki.
3. NAČRT MESEČNIH SKUPNIH DEJAVNOSTI
Mesec
September
Oktober
November
Dejavnost
 Uvajanje novincev v novo
šolsko leto
 Prilagajanje na novo
razporeditev pripravljenega
okolja
 Začetek projektov
 Začetek atrija
 Začetek glasbenih uric po
metodi E. Willems
 Začetek baletnih uric
 Projekti
 Izdelava adventnih venčkov
Sodelovanje s starši
 1. roditeljski sestanek za
starše: 17.09.2013 ob
17.00 uri

Informativno srečanje in
predstavitev POS in PO ter
predstavitev metode
staršem, ki nimajo otrok v
našem vrtcu

Večer z mamami v zeleni
sobi: 12.11.2013 ob 17. uri
Večer z mamami v oranžni
sobi: 19.11.2013 ob 17.00
uri
Marija romarica na obisku
pri družinah
Adventni sejem

December

Praznovanje:
o Obisk sv. Miklavža
o Praznovanje
adventnega časa
o Marija romarica (vsak
dan ena družina
odnese domov kip
Marije in doma ob njej
moli. Vsi ta dan še
posebej milimo za to
družino)
o Izdelovanje voščilnic
o Peka piškotov


str. 09
o
o
Januar
Februar
Izdelovanje jaslic
Praznovanje prvega
svetega večera:
postavitev in
blagoslov jaslic in
hiše

Projekti


Praznovanje drugega svetega
večera:
o postavitev sv. treh
kraljev
o blagoslov hiše
Projekti


Praznovanje svečnice
Projekti



Marec





Praznovanje pusta:
05.03.2014
Praznovanje pepelnične
srede: 06.03.2014
Začetek praznovanja
postnega časa: otroke
uvedemo v postni čas in ga
praznujemo:
o Z zbiranjem zrn
pšenice za dobra dela
iz katerih spečemo
velikonočni kruh
o Vsak dan posebej
molimo za dva otroka
o Obrišemo stopalo: z
obrisi stopal
sestavljamo pot po
kateri hodimo in smo
vedno bliže Jezusu,
pesem »Znova se
lahko rodiš«
Skupna sveta maša
28.03.2014 ob 16.30 uri
o Romanje do bližnje
kapelice
o Izdelovanje drobne
pozornosti za starše
Čiščenje, urejanje vrta


Večer z očeti v zeleni sobi:
04.02.2014 ob 17.00 uri
Večer z očeti v oranžni
sobi: 11.02.2014 ob 17.00
uri
Pogovorne ure od
17.02.2014 dalje
Večer z mamami v rumeni
sobi: 11.03.2014 ob 16.30
uri
Večer z očeti v rumeni sobi:
18.03.2014 ob 16.30 uri
str. 10

Projekti



Praznovanje velikega četrtka:
19.04.2014:
o Peka kruha in
obhajanje pashalne
večerje
Projekti
Maj


Branje šmarnic po sobah
Projekti

junij

Zaključek projektov

April
Opomba: za projekte glej točko 6.
2. roditeljski sestanek po
sobah:
o Oranžna soba:
08.04.2014 ob
17.00 uri
o Rumena soba:
09.04.2014 ob
17.00 uri
o Zelena soba:
10.04.2014 ob 7.00
uri
Povabilo staršem, ki želijo
otroke vpisati v Rahelin
vrtec na osebni pogovor z
ravnateljico
Piknik ob zaključku
šolskega leta 13.06.2014
ob 16.30 uri
str. 11
Sodelovanje vrtca
1. SODELOVANJE S STARŠI
Nekaj dejavnosti je že naštetih v zgornji razpredelnici.
SESTANKI ZA STARŠE
V mesecu septembru bo skupni roditeljski sestanek za vse starše. Vključevali bodo tudi
kratke predstavitve ali predavanja za starše.
Na spomladanskem roditeljskem sestanku bomo starše povabili v sobe, kjer imajo otroke.
Preživeli bodo čas z vzgojiteljicami, ob tem pa natančneje spoznali otrokovo okolje, njegov
dan in imeli predstavitev izbranega materiala, s katerim dela otrok.
POGOVORNE URE
Govorilne ure bodo od meseca februarja dalje po dogovoru z vzgojiteljico.
Najmanj enkrat letno naj bi se srečali za posameznega otroka.
Za krajši oz. sprotni pogovor je možno vzgojiteljico poklicati tudi po telefonu.
Uvajamo tudi kratka poročila za starše. Vsak otrok dobi zvezek, v katerega bodo vzgojiteljice
konec tedna staršem napisale kratko poročilo o delu otroka. Obenem bodo starši prejeli tudi
mapo z izdelki, ki jih je otrok izdelal v tistem tednu. V ta namen smo izdelali posebno torbo,
kamor se bo vse shranilo. Otrok torbo v petek odnese domov, v ponedeljek jo spet prinese
nazaj v vrtec. Zvezek in torba otroka spremljala od vstopa v vrtec do odhoda v šolo. Staršem
in otrokom želimo ob kasnejšem skupnem prebiranju zapiskov in izdelkov obuditi in ohraniti
prijetne spomine na vrtec.
HOSPITACIJE
Možne so tudi hospitacije in sicer vsak četrtek od 9.00
do 9.30. Potrebna je predhodna najava, po telefonu ali
e-pošti.
Hospitacije so možne tudi druge termine, vendar po predhodnem dogovoru.
SVET STARŠEV
Svet staršev se sreča najmanj dvakrat letno.
PREDAVANJA ZA STARŠE
Organiziramo dva predavanja na temo otrok-vzgoja z zunanjimi predavatelji ali jih pripravimo
sami v okviru rodit.sest.
DODATNE DEJAVNOSTI
so naštete v zgornji razpredelnici (družinska maša, večer z mamami, očeti).
str. 12
Delovni tim vrtca
1. DELOVNI TIM VRTCA
Prvo starostno obdobje:
Katarina Bajt
Ana Jelovčan
Drugo starostno obdobje:
Urša Hren
Ana Marija Grum
Polona Raspor
Polona Avsec
Primož Dobrovoljc
Angleško govoreča:
Ruth Conroy
Koordinator:
Maja Čeh
Ravnateljstvo:
dr. Mirjam Čebulc
Zaposleni v vrtcu so v skrbi za urejenost prostorov, prijetnejše in boljše počutje otrok ter
staršev kot koordinatorji zadolženi za posamezne prostore v vrtcu in del obogatitvenih
dejavnosti.
Seznam odgovornosti:
• revija Rahelina pot : Urša Hren,
• pralnica: Ana Jelovčan,
• skladišče: Ana Marija Grum,
• garaža: Ruth Conroy,
• hodnik: Polona Avsec
• jutranja soba: Katarina Bajt,
• izleti, inventar in zbornica: Maja Čeh,
• duhovni kotiček: Polona Raspor
• šport: Primož Dobrovoljc.
Projekti v RAHELINEM VRTCU
str. 13
1. PROJEKT ŠIVANJE
Otroci imajo radi ustvarjanje in ob pomoči odraslih lahko iz različnih materialov ustvarijo
lepe, kreativne in tudi uporabne izdelke. Pomembno je, da otroku zagotovimo dovolj
različnega materiala za ustvarjanje, saj z delom spoznavajo različne lastnosti in kakovosti
materialov. S tem pa si širijo svoje znanje. Bistvo vsega pa je igra, ki je za otroke prijetna.
Eden od zanimivih materialov za ustvarjanje je prav gotovo tudi blago.
S projektom »šivanje« želimo otrokom prikazati različne kakovosti blaga in šiviljske
pripomočke. Končni cilj pa so seveda izdelki.
Dejavnosti in predstavitve so namenjene predvsem otrokom v večji skupini (3-6), bolj
enostavne izdelke pa bomo naredili tudi z mlajšimi otroki.
1. Predstavitev tekstila
• tekstilne materiale so uporabljali že v davnih časih,
• narava je nudila človeku dlake raznih živali in vlakna rastlinskih delov, dokler se ni
pojavilo pomanjkanje tekstilnih vlaken zaradi obdelovalnih površin zemlje in
primanjkovanje hrane in s tem tudi primanjkovanje tekstilnih vlaken,
• tekstilne surovine so naravna in kemična vlakna, ki jih predelujejo razne panoge
tekstilne industrije.
2. Naravna in umetna vlakna (krpice različnih vrst blaga)
Naravna vlakna: - rastlinska (lan in bombaž),
- živalska (svila in volna).
Kemična-umetna vlakna: - regenerirana (celuloza, viskoza),
- sintetična (poliamid, poliakril).
3.
•
•
•
•
•
Vrste blaga (kartončki s primeri)
tiskano,
kosmateno,
beljeno,
apretirano,
barvasto.
4. Spoznavanje osnov šivanja
• preberemo knjigo in poslušamo (cd) Muca copatarica in Kdo je Vidku napravil
srajčico
• pogovorimo se o zgodbici in o tem kaj vse je Muca rabila da je zakrpala stare
copatke in sešila nove (tako spoznamo šiviljski pribor),
• pripravim škatlo s šiviljskim priborom,
str. 14
•
prinesem v vrtec šivalni stroj in vse šiviljske pripomočke in otroci me opazujejo pri
šivanju enostavnega izdelka.
5.
•
•
•
•
•
•
Dejavnosti
ples s svilenimi ruticami,
striženje blaga s škarjami,
slikanje na svilo,
hoja po blagu,
tipanje različnega blaga,
spoznavanje šiviljskega metra in merjenje z njim.
6. Izdelki (za otroke 3-6)
• osnovno šivanje z volno in veliko, debelo šivanko
•
šivanje po obrisu
•
šivanje na napetem, okroglem obroču
str. 15
•
izdelovanje cofka iz volne
•
izdelava enostavne lutke
•
figurice iz nogavic
•
šivanje lutkic/figuric
str. 16
•
izdelava daril za mamice ob materinskem dnevu
•
•
•
•
izdelava blazine
šivanje dišečih vrečk s sivko
šivanje novoletnih okraskov
šivanje gumba
Izdelki in dejavnosti (za 0-3)
•
osnovno šivanje z volno in debelo, veliko šivanko (na mus gumi)
•
šivanje z volno in trakci na »mreži«
•
•
šivanje gumba
izdelki s pomočjo vzgojiteljice
str. 17
2. PROJEKT SPOZNAVANJE UMETNOSTI
OKTOBER:
Projekt bo potekal od oktobra do maja. Sprva bi otrokom predstavili oziroma bi skupaj prišli
do ugotovitev, kaj vse je umetnost. Izdelali bi velik plakat, z različnimi smermi.
Nato bi se osredotočili na tiste, ki jih proučujejo umetnostni zgodovinarji. Arhitektura, kiparstvo
in slikarstvo.
OKTOBER/ NOVEMBER:
Začeli bi z arhitekturo. Spoznali bi poklic arhitekta. Spoznali pomembne arhitekture. (galerije,
gledališče, opero…). Pregledali zanimive zgodovinske arhitekture (piramide, različne cerkve,
moderna arhitektura). Arhitekt pa ne skrbi le zgradbe, nariše lahko načrte tudi za mostove,
notranjo opremo. Te primere bi spoznali preko Jožeta Plečnika.
Kdo je bil, kaj je naredil (otroci bi spoznali njegovo arhitekturo):
Izdelava kart :
•
•
•
•
•
•
•
•
Umetnost + smeri
Slike naših pomembnih arhitektur.
Različne arhitekture skozi zgodovino
Arhitekt- kaj vse potrebuje
Jože Plečnik – dela + knjiga o njem
Kar bi izdelovali otroci:
Naredili načrt učilnice.
Iz sladolednih palčk bi poskusili izdelati hišo.
DECEMBER:
Spoznavali bi smer kiparstva, poklic kiparja, kje ustvarjajo. Različni materiali s katerimi
ustvarjajo:
•
•
•
•
•
•
Karte različnih kipov, različnih materialov. (kiparstvo skozi zgodovino)
Robbov vodnjak, Prešernov trg (Zajc)… / svetovna umetnika Michelangelo in Rodin
knjiga- zgodovina kiparstva
Otroci iz gline izdelajo svoj kipec
Poskusijo tehniko plitkega reliefa. (lit. Marlo, Likovne tehnike, pp. 102,103)
Iz orehov izdelamo »kipce«/ figurice iz katerih lahko izdelamo jaslice. (hiške, ki jih
izdelamo pri arhitekturi lahko uporabimo za hlevček).
JANUAR:
Slikarstvo. Spoznavanje različnih poklicev – slikar, restavrator, kustos, arheolog.
Pregled skozi zgodovino ob slikah. Spoznavanje, da so umetniki v različnih obdobjih
uporabljali različne tehnike.
•
Izdelava kart za pregled zgodovine in knjiga.
str. 18
• Karte ujemanja. Poklic in orodje, ki ga uporablja pri svojem delu.
MOZAIKI:
•
•
Predstavitev mozaikov pri nas. Slike mozaikov iz tujine.(Ravenna)
Kako izdelamo mozaik. Priprava materiala, da lahko otroci sami zdelujejo mozaike
(iz kamenčkov, iz testenin, stročnic, barvnega papirja).
FEBRUAR:
GRAFIKA
•
•
•
•
Spoznavanje različnih grafičnih tehnik.
Naši grafiki: Černigoj, Pilon, Maleš
Izdelovanje matrice in nato vrezovanje./jajce + tempera – vrežejo z zobotrebci/
Tiskanje – izdelovanje različnih štampiljk in nato tiskanje.
MAREC in APRIL:
AKVAREL/TEMPERA
•
•
•
•
•
Spoznavanje materiala za slikanje. Različni pripomočki. Slikanje z lopatico.
Tehnika, ki je najpogostejša.
V različnih obdobjih so slikarji slikali drugače. Spoznali bi Bidermajer, realizem in
impresionizem.
Otroci bi narisali svoj avtoportret ali portret prijatelja. (realizem)
Slikanje v naravi oz. narave (impresionistično).
Konec aprila (če je mogoče) bi si ogledali tudi Narodno galerijo. (vodstvo po programu škrat
Gal v galeriji).
MAJ
• Pogled na moderne umetnostne tehnike. Kolaž, asemblaž, slikanje s tušem.
V tem mesecu bi spoznali še dva tuja umetnika, Picassa in Pollocka. Na kak način sta ona
dva ustvarjala in tudi mi bi poskusili z različnimi materiali ustvariti nekaj podobnega.
str. 19
3. ZELIŠČNI PROJEKT
V času, ko lahko večino živil kupimo v trgovini, otroci skoraj ne poznajo več izvora sestavin
prehrane. Namen našega projekta je, otrokom ponuditi konkretno izkušnjo pridelave rastlin,
natančneje zelišč, njihove predelave, uporabe v prehrani ter čutno doživetje le teh.
Raziskovali bomo, koliko 3–6 letni otroci vedo o zeliščih. Ob primerih zelišč in izdelkov bomo
spoznavali kaj zelišča vsebujejo, čemu so namenjena. Na podlagi dobljenih podatkov, iz
katerih bo razvidno, koliko otroci pravzaprav poznajo zelišča, bomo v skupinah pripravili
različne dejavnosti. Otroci bodo preko lastnih izkušenj spoznali razvoj rastlin, jih gojili v
lončkih in zeliščnem vrtu, spoznavali njihovo uporabnost v prehrani ter jih čutno doživeli.
Cilji:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Otrok spoznava vrt skozi vse letne čase.
Skupna skrb za vrt in okušanje, vonjanje, spoznavanje zelišč.
Otrok spoznava zelišča z vsemi čutili.
Otrok spoznava pomen zelišč v prehrani.
Otrok spoznava različno hrano in pridobiva navade zdravega prehranjevanja.
Otrok spoznava zdrav način življenja, osvaja zdrave navade in pri tem tudi kaj nauči
starše.
Otrok pridobiva izkušnje, stališča in vzorce vedenja, katera obdrži skozi življenja.
Spoznava pozitivne in negativne vplive okolja na rastlinstvo.
Vzgoja za zdrav način življenja v zdravem okolju, navajanje na ekološko pridelano
hrano.
Otrok spozna pomen kmetijstva za naš obstoj.
Dejavnosti, ki jih načrtujemo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Seznanjanje in spoznavanje zelišč s pomočjo zgodb ( Zelišča male čarovnice:
P.Kovač).
Zdravilna zelišča in dišavnice (žajbelj, bazilika, drobnjak, pehtran, majaron, peteršilj,
timijan, origano, citronska verbena, rožmarin, kamilica, materina dušica, melisa,
meta, arnika, ameriški slamnik, sivka, tavžentroža).
Izdelava knjižic za vsako zelišče, ki ga bomo spoznali.
Priprava zelišč v prehrani ( namazi, čaji, napitki, zdravilni pripravki…).
Priprava žajblovega želeja za bazar.
Zbiranje ekoloških semen in sadik zelišč.
Oblikovanje zeliščnega vrtička.
Sejanje in posaditev zelišč.
Nega zeliščnega vrta.
Zeliščni vrtiček v loncih.
Obisk zeliščarke pri Sv. Marjeti.
Spoznati travniške zdravilne rastline in jih poiskati na travniku.
str. 20
•
•
•
Sušenje zelišč.
Priprava zeliščnih soli in olj.
Aktivno učenje z neposredno izkušnjo je uspešna metoda pridobivanja znanja o
rastlinskem izvoru hrane. Ob vrtnarjenju bodo otroci razvijali tudi socialne odnose,
oblikovali odnos do živih bitij in spoznavali njihove življenjske potrebe, ter razvili
pozitivni odnos do vključevanja zelišč v njihovo prehrano.
»Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.«
str. 21
4. TEACHING ENGLISH AT RAHELIN VRTEC
Teaching English at Rahelin vtec will be different for the 0-3 year olds and the 3-6 year olds.
TEACHING ENGLISH TO 0-3 YEAR OLD
For 0-3 year olds the most important thing is that they hear English being spoken by a live,
human teacher (or any person on a regular basis and regardless of accent).
Two important discoveries are behind this declaration and hence the teaching method: The
first one showed that new-born babies are sensitive to any language’s phonemes (unique
sound combinations that make up a word)1, but that this is gradually lost after 6-9 months
i.e. the ability to distinguish between similar phonetic sounds becomes more difficult as you
get older. Their brains become specialized, trained to recognize the phonemes of the
language (or languages) they hear the most (Bronson & Merryman, 2009). The second
study showed that babies’ brains do not learn to recognize foreign-language phonemes off a
videotape or audiotape – at all1. American babies were trained to recognise Mandarin
phonemes from just 12 sessions of 20 minutes of ‘live human speech’ with Chinese
students. Through this and other studies, they discovered that the interaction between the
adult and the child is absolutely vital at this age. The response of the adult to the child is
essential while lip-reading allows babies to segment language being spoken into separate
words.
Keeping this in mind, the best approach for the Yellow Room is to expose them to as much
‘live’ auditory English as possible. This will be done through a lot of repetition and general
‘chat’, songs and rhyme.
TEACHING ENGLISH TO 3-6 YEAR OLDS
The main aim with the older (3-6 year old) children is to get the children speaking back and
answering to English teacher in English. This is one of the greatest stumbling blocks
anyone (child or adult) has in learning a foreign/second language which is not being learned
at home, or which is not spoken often. That is the final phase/stage of language learning for
Young Learners.
The general approach will be to encourage children to practice saying English words as
much as possible – even if they haven’t fully understood the meaning yet – and then to
1
Nurture Shock by PO Bronson & Ashley Merryman, 2009 (Chapter 10)
str. 22
check their understanding as they improve. The primary role is to motivate the children to
learn English and to maintain their interest for as long as possible/necessary, to improve
their English.
Managing this motivation and interest will occur in a variety of different ways, some of which
are outline below, and some which will develop naturally over the course of interacting with
different children. Establishing a good rapport with the children will be an important part of
this process. This may mean engaging in activities that aren’t necessarily the best for
language learning, but that will help with it at a later stage (e.g. playful games that don’t
necessarily require language) as there will be a better relationship between teacher and
student.
TYPES OF LEARNERS
There are 3 different types of learners: visual, auditory and kinaesthetic. The majority of
learners fall into the first category: they learn through seeing. Auditory learners learn best
through listening while, the third type, are those that learn through doing, seeing and
touching. I intend to teach using a variety of methods to cover all these ways of learning.
TEACHING A SECOND/FOREIGN LANGUAGE IN A MONTESSORI SETTING
In practical teaching terms we’ve separated this into 3 categories:
Using Montessori materials in the classroom that are already present 2.
Some do not have written/printed words with them. These may be perfectly adaptable to
English Language Learning (ELL), or may not. If not, but the child still shows interest,
English teacher will adapt the material as much as possible to suit the needs of ELL.
Some will have written/printed Slovene words, but are easily adapted to ELL by simply
adding similar word cards, but in English and with a British flag printed on them.
Using specific English Language Learning material: This will be (as much as possible)
Montessori material. Some material will have printed words (e.g. 3-part cards); some won’t
(e.g. boxes with figures for specific vowel/phonetic sounds). Some material may not
necessarily be specifically Montessori, but will be conductive to language learning (e.g.
materials used for certain games like board games).
No materials: Songs, games, activities, everyday situations that require vocal interactions.
GROUP ACTIVITIES & TIMING OF ENGLISH LESSONS
2
Please note: I intend to check with the Montessori-trained teachers the proper procedure for teaching this material
before I use it with the children.
str. 23
The personal learning style of the child will also be important to take into account when
teaching. Some will be quite happy to immerse themselves in a new language learning
experience, while others will be a bit more cautious and prefer to stand back and watch
others experiment before they try out something new. This is another reason why it will be
important to have a range of teaching methods that will also include group activities. How
much this is done and for how long, will depend on generally how the working day goes
once a routine has been established. In the afternoon after the children’s nap/sleep seems
to be a good time, but it is also important to try introduce some English ‘group’ activities in
the morning when the children are more concentrated. This might not necessarily be games
or activities that require group work: it could involve simply carrying out a task together such
as digging up the carrots in the garden, or folding and putting away laundry. Anything that
requires to instruct the children to carry out a task in English but that would also benefit the
‘shyer’ children present to learn from the those who understand better.
SPECIFIC EXAMPLES
Below are some specific examples how teaching English will be incorporated in Rahelin
vrtec. This will range from using materials in the classroom to every-day opportunities in the
cloakroom, the playground, at lunch etc.:
In each room there will be small objects in boxes for certain vowel sound (e.g. a box with
figures of a cat, a peg, a lid, a pot, and a nut.) We will use the 3-part Montessori Method:
Presentation of object and saying word, asking for object, then asking ‘What is this?’ If the
child is still interested another way of continuing the lesson and encourage the child to
repeat the words is to get them to close their eyes and try guess what the object is.
Life-cycle boxes (which have not printed words) e.g. of the butterfly or frog. The children will
get the English words, they could also write them.
3-Part cards – For the more advanced learners but potentially just the pictures can be used
for those who are not yet ready for reading/writing.
Songs with actions to explain verbs or nouns, e.g. The Wheels on the Bus, Incy-wincy
Spider, The Rabbit Song, I’m a Little Teapot etc. The english teacher will teach (with the
help of the Slovene teachers), the words to songs by very slowly saying each part of the
song, and waiting for the children to repeat after me. The Slovene teachers are important in
this process to explain some words that are difficult to act out or make clear in the time
available (or before the children lose interest!) This is not always necessary but it helps with
their understanding that it’s a different language.
Games or activities such as the Hokey Pokey song (right/left arm in/out, then legs, then
whole-self), Ring-a-Rosie (walk in a circle holding hands, fall down, jump up!) or the Grand
Old Duke of York (march in a circle, walk on tipy-toes, walk crouched, walk ‘half-way-up’ with
str. 24
a wobble!) Red Light/ Green Light (Stop! Go!) Various games/activities using balls (hand to
child and say ‘walk’, they must walk across room and hand to another child and order that
child to ‘walk!’) etc. etc.
Everyday Activities: A lot of learning for the children happens when there are every-day
situations that must be completed. Particularly when they want something, like biscuits!
This seems to be the best opportunity to get the children to voluntarily speak back to English
teacher in English. These opportunities present themselves every moment of the day, from
greetings in the morning, to ‘tidy-up’ time, to the children requesting things from the English
teacher. (“Ruth! Lulat! Pee-pee! Or biscuits!”) There’s no particular ‘structure’ or ‘plan’ to
teaching this way, just loads of interaction with the children.
IN SUMMARY
Expose 0-3 year olds to as much aural English as possible, through songs, rhymes and
every-day ‘chit-chat’.
Teach English to 3-6 year olds using as much Montessori material and methods as possible
but also include other (not necessarily specifically Montessori) games and activities and
every-day situations. (Although still in-keeping as much as possible with the Montessori
philosophy.)
str. 25
Pomembni dnevi v šolskem letu 2013/2014
DATUM
17.09.2013 ob 17.uri
Oktober
12.11.2013 ob 17.uri
19.11.2013 ob 17.uri
December
December
04.02.2014 ob 17.uri
11.02.2014 ob 17.uri
17.02.2014
11.03.2014 ob 16.30 uri
18.03.2014 ob 16.30 uri
28.03.2014 ob 16.30 uri
08.04.2014 ob 17.00 uri
09.04.2014 ob 17.00 uri
10.04.2014 ob 17.00 uri
13.06.2014 ob 16.30 uri
DEJAVNOST
1. roditeljski sestanek za starše
Predstavitev in začetek POS in PO
Večer z mamami v zeleni sobi
Večer z mamami v oranžni sobi
Marija romarica na obisku pri družinah
Adventni sejem
Večer z očeti v zeleni sobi
Večer z očeti v oranžni sobi
Začetek pogovornih ur
Večer z mamami v rumeni sobi
Večer z očeti v rumeni sobi
Skupna sveta maša
2. roditeljski sestanek v oranžni sobi
2. roditeljski sestanek v rumeni sobi
2. roditeljski sestanek v zeleni sobi
Piknik ob zaključku šolskega leta

LETNI DELOVNI NAČRT RAHELINEGA VRTCA s

Transcription

Similar documents

Cenik - Rahelin vrtec

"Solze nas lahko slepijo" - žalovanje

Izobraževanje v pedagogiki montessori za vzgojitelje otrok od

LETNI DELOVNI NAČRT RAHELINEGA VRTCA za

hiša otrok 21, december 2011.pdf

hisa_otrok_maj_2014.pdf

Uvertura v SinFonIJO 8: Študentska jezikoslovna delavnica

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS 2013/2014 Predmet

Oznanila št. 10 - Župnija Preska

Dr. Midhat Riđanović, Biography of a Simultaneous Interpreter