med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina

OBČINA HRPELJE - KOZINA
Foto: Vesna Marion
številka 6
letnik XIII - 2010
Julij - Avgust
aktualno
iz vsebine
Sprejet program varnosti za občino
2
REZULTATI REFERENDUMA 6. 6. 2010 –
ARBITRAŽNI SPORAZUM 2010 2
30. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA DNE 17. 6. 2010 3
Veselje krajanov ob zaključku izgradnje kanalizacije Kozina
jug 4
Snemanje oddaje SLOVENSKI VODNI 4
KROG – GLINŠČICA
4
2. mesto za golaž naše občine
4
Najuspešnejši osnovnošolci pri županu
5
Od Jadrana do Triglava
5
MOJA DRUŽBA
5
Poslanski večer v Hrpeljah
6
SODOBNA MRLIŠKA VEŽICA V BREZOVICI 6
ORGANIZACIJSKA SHEMA ENOT IN SLUŽB CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI
HRPELJE - KOZINA
7
TURISTIČNA SEZONA
8
Materija gre naprej!
9
Ključavničarstvo Spasovič doniralo 10
prikolico PGD Materiji
10
Mladi matarski gasilci na državnem tekmovanju
10
Pesem na M`zarju
11
Starodavne lipe pri cerkvi sv. Štefana 11
v Brezovici
11
Izjemen pohod tigrovcev v Ocizli
12
21. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU
13
Dve novi priznanji za ATechove inovacije
14
Pesem na M`zarju
14
Bogastvo prednikov v noši
15
Društvo kmetic sežanske regije se je predstavilo
na Dnevu Parka Škocjanske jame »Belajtnga« 2010
15
‘BRKINI 2010’ na Tatrah
16
30 LET SEŽANSKEGA KLUBA MAKSA PERCA
17
BALINARSKI TURNIR V GRADIŠČU PRI MATERIJI
17
Turnir v balinanju Javorju
18
Tradicionalni balinarski turnir Obrov
18
31. tradicionalni turnir 18
v malem nogometu Vrhpolje 2010
18
Vrhpoljci obnovili gozdno cesto in uredili strugo
»Krvavega potoka«
19
VRHPOLJADA
19
Slovenski 20
evharistični kongres 20
Gročana – Vrhpolje – sv. Tomaž
20
Novi duhovniki koprske škofije
20
Letos smo v Klancu zopet imeli opasilo
21
Koronarke ponovno v Brezovici
21
Letna skupščina 21
TAJNIC NA Krasu 21
Člani DU in ZZB za vrednote NOB hrpeljsko-kozinske
občine v akciji
22
Izlet v Kumrovec
22
V poletje z novim znanjem računalništva
23
DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA
23
www.hrpelje-kozina.si
23
Društvo diabetikov Sežana
24
DRUŠTVO »VEZI«, PSIHIATRIČNA AMBULANTA SEŽANA IN CSD SEŽANA
NA IZLETU V PTUJU
24
DRUŠTVO »VEZI« ORGANIZIRALO IZOBRAŽEVANJE ZA TEŽJE
ZAPOSLJIVE OSEBE
25
15-LETNICA SEŽANSKEGA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV 25
Fontana na Kozini ima novo lastnico
26
Restavracija »Express« na Kozini ponovno zaživela
26
Zlatko Dedić 26
v Nane baru
26
VI. miting v gorskem teku brez meja – Glinščica 2010
27
ROKOMETNI TURNIR V BANJA LUKI
27
MINI ROKOMETAŠI JADRANA PREMAGALI CELJANE
IN ZASEDLI 4. MESTO
28
Novosti iz »tabora« Marka Vouka
28
10 let Brkinske godbe 2000
29
Mednarodni rokometni turnir Seregno (Milano) 33
Sebastjan Nedoh uspešno 34
prekolesaril DOS Extreme
34
PRIHAJAJOČEMU PRAZNIKU DRUŠTVA LJUBITELJEV BALETNE
UMETNOSTI NAPROTI …
35
23. srečanje kluba brigadirjev v Materiji
35
24. PREMSKA SREČANJA
36
Peršolja in Pahor uvedla akcijo 37
Primorci beremo
37
JUBILEJNA 10. MLADA VILENICA
37
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
38
Ta veseli dan ali Alenka 40
in Sandi se poročita!
40
TRIDESTA OBLETNICA ZAKLJUČKA 40
OŠ HRPELJE, LETNIK 1979/80
40
Marjeta Bolčič & 40
Guido Forniz
40
Stara fotografija
42
Letovanje otrok v Kranjski Gori
42
UTRINKI Z USPEŠNO IZVEDENE PROMOCIJE POKLICEV
43
Oratorij v Klancu
43
ŠOLA IZ SLADOLEDA
47
SLOVENSKO-MAKEDONSKA URA V 4. RAZREDU
48
TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE
48
PROMETNI DAN NA OŠ V HRPELJAH
49
SPOZNAJ SLOVENSKI JEZIK IN KULTURO
49
»MEDVEDKI« NA POTEPU
50
Z VLAKOM NA IZLET
50
Zaključni izlet 50
na Kokoš
50
»ROŽICE« OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
50
ZAKLJUČNI IZLET SKUPINE RIBICE
51
Iz vrtca v Materiji:
51
INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MAJU IN JUNIJU 2010
52
Edini pravilni zapis vasi je Pesek
52
PROSTOŽIVEČE MAČKE
54
OBVESTILO
55
MALI OGLASI
55
Prijava mučenja živali
55
VABILO
56
VABILO: sodelovanje in ogled 56
43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju
56
Nagradna akcija
56
NAPOVEDNIK
59
2
Sprejet program
varnosti za občino
Občinski svet OHK je na svoji 27. redni seji 18. marca 2010 sprejel Občinski program varnosti
za Občino Hrpelje - Kozina. Na podlagi tega je bil na zadnji koordinaciji županov kraških
občin v juniju podpisan protokol o sodelovanju Medobčinskega inšpektorata in policijske
postaje Kozina. Podpisnika protokola za našo občino sta bila župan Zvonko Benčič Midre in
komandir Policijske postaje Kozina Marjan Pelko.
S tem programom sta tako natančneje določena vrsta in obseg nalog redarstva. Podlaga
za izvajanje nalog je ocena varnostnih razmer in varnostnih potreb, ki obstajajo na tem
področju. Program obsega pet ciljev, ki urejajo kvaliteto varnosti v občini. Zasnovan je razvojno in ima naravo priporočil ter programskih smernic, ki se bodo realizirale skozi letne
načrte dela občinskih redarjev in razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih občina namenja za
to področje dela.
Občinski program varnosti je bil usklajen s predpisi in programskimi dokumenti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in Policijsko postajo Kozina.
Občinska uprava
REZULTATI REFERENDUMA 6. 6. 2010
– ARBITRAŽNI SPORAZUM 2010
VOLIŠČE
Hrpelje
Tublje
Krvavi Potok
Kozina
Vrhpolje
Artviže
Gradišče pri Materiji
Bač pri Materiji
Brezovica
Ocizla
Obrov
Prešnica
Rodik
Slivje
Tatre
Klanec pri Kozini
Javorje
ZA
178
28
41
136
25
18
52
81
24
27
28
33
70
87
14
28
34
V%
71 %
47 %
61 %
70 %
58 %
64 %
68 %
60 %
53 %
60 %
46 %
52 %
56 %
57 %
50 %
50 %
59 %
PROTI
72
31
26
57
18
10
24
53
21
18
33
31
56
66
14
28
24
V%
29 %
53 %
39 %
30 %
42 %
36 %
32 %
40 %
47 %
40 %
54 %
48 %
44 %
43 %
50 %
50 %
41 %
SKUPAJ
VOLIVCEV
579
163
156
407
69
53
135
335
76
99
263
127
242
425
44
114
133
SKUPAJ GLASOVALO
250
59
68
195
43
28
78
139
45
46
61
68
127
153
28
58
58
Opomba: do razlik v končnem seštevku lahko pride zaradi neveljavnih glasovnic, ki tukaj
niso prikazane.
Povzeto po poročilu državne volilne komisije
aktualno
30. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA DNE 17. 6. 2010
1.) Sprejeti so bili odloki:
- Odlok o zaključnem računu proračuna
Občine Hrpelje - Kozina za leto 2009.
Odlok je objavljen v Uradnem listu RS in
začne veljati naslednji dan po objavi.
- Odlok o programu opremljanja stavbnih
zemljišč za individualno stanovanjsko
zazidavo na parcelah št. 186, 187/1, 2, 3
in 198, k. o. Hrpelje. Odlok je objavljen v
Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
- Odlok o imenovanju ulice v naselju Hrpelje. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS
in začne veljati petnajsti dan po objavi.
- Odlok spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole »Dragomirja Benčiča Brkina« Hrpelje. Odlok je
objavljen v Uradnem listu RS in začne
veljati naslednji dan po objavi.
- Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o načinu opravljanja obveznih
lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Odlok
je objavljen v Uradnem listu RS in začne
veljati naslednji dan po objavi.
PRVO STAROSTNO OBDOBJE
Celodnevni program
Program
Živila
SKUPAJ
EUR
474,19
37,38
511,57
Poldnevni program (od 7. do 12. ure)
Program
Živila
SKUPAJ
322,49
10,50
332,99
Poldnevni program s kosilom (od 7.
do 12.30 ure)
Program
Živila
SKUPAJ
343,47
26,88
370,35
DRUGO STAROSTNO OBDOBJE
Celodnevni program
Program
Živila
SKUPAJ
333,96
37,38
371,34
Poldnevni program (od 7. do 12. ure)
Program
Živila
SKUPAJ
224,74
10,50
235,24
2.) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je
sprejel tretjo dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim
premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za
leto 2010.
V letni načrt razpolaganja z nepremičnim
premoženjem za leto 2010 so vključene
naslednje nepremičnine, ki so podrobneje
opredeljene v dopolnitvi letnega načrta:
Poldnevni program s kosilom (od 7.
do 12.30 ure)
Program
Živila
SKUPAJ
234,74
26,88
261,62
k. o. Hrpelje
k. o. Hrpelje
k. o. Hrpelje
k. o. Hrpelje
k. o. Ocizla
k. o. Poljane
k. o. Hrpelje
Parcelne št.
del parcel 3327/3, 3327/4,
3228/23 in 3228/5
del parcel 320, 3129 in 340/65
del parcel 316 in 3104/1
del parcel 3196 in 3176/1
6146/27
5073/2
ZKVL 939/9
V letni načrt pridobivanja nepremičnega
premoženja za leto 2010 so vključene naslednje nepremičnine, ki so podrobneje
opredeljene v dopolnitvi letnega načrta:
k. o. Hrpelje
k. o. Hrpelje
k. o. Materija
k. o. Prešnica
k. o. Artviže
k. o. Rodik
Parcelne št.
259
del parcel 3067/6 in 3067/4
837/2, 837/3
del parcel 131/3, 131/4, 130/3,
130/4, 4193/6, 4191/2 in 4139/85
53/2
2651/4
3.) Občinski svet je potrdil ekonomske cene
programov Vrtca Sežana, z veljavnostjo od
1. 9. 2010 dalje, tako da znaša mesečna
cena na otroka po posameznih programih:
Razvojni oddelek
Program
Živila
SKUPAJ
1.244,06
37,38
1.281,44
4.) Sprejet je bil pregled števila vpisanih
otrok in izdano soglasje k predlaganemu
številu in vrsti oddelkov v Vrtcu Sežana z
enotami na območju Občine Hrpelje - Kozina v šolskem letu 2010/2011, kot izhaja iz
predloga JZ Vrtca Sežana št. 178/18 z dne
22. 3. 2010.
V primeru, da se med letom pojavi potreba
po spremembi vrste oddelka zaradi starostne strukture vpisanih otrok in da ta sprememba ne vpliva na število zaposlenih,
je na podlagi obrazloženega predloga JZ
Vrtca Sežana pooblaščen župan za izdajo
soglasja za spremembo vrste oddelka.
Podano je bilo tudi soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Sežana v šolskem
letu 2010/2011, kot izhaja iz predloga JZ
Vrtca Sežana št. 178/18-2010 z dne 22. 3.
2010.
Župan Občine Hrpelje - Kozina je pooblaščen, da v primeru potrebe po objavi
prostega delovnega mesta med šolskim
letom izda soglasje k zaposlitvi.
V kolikor število vpisanih otrok v posameznem oddelku Vrtca Sežana presega normativ iz prvega odstavka 17. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB2 in
25/2008), je občinski svet Občine Hrpelje
- Kozina soglašal, da število otrok presega
veljavne normative za največ dva otroka v
oddelku.
5.) Podano je bilo pozitivno mnenje k imenovanju Radice Slavković, roj. 1. 1. 1955, iz
Sežane, Cesta na Lenivec 8, za ravnateljico
javnega vzgojno–izobraževalnega zavoda
Vrtec Sežana. Kandidatka za ravnateljico
javnega vzgojno–izobraževalnega zavoda
Vrtec Sežana Radica Slavković izpolnjuje vse
zahtevane pogoje za ravnateljico vrtca ter
ima dolgoletne izkušnje na področju predšolske vzgoje, zato je občinski svet podal
pozitivno mnenje k njenemu imenovanju.
6.) Kosovelovi knjižnici Sežana je bilo podano soglasje k zaposlitvi strokovnega delavca za leto 2011.
7.) Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina
Hrpelje je bilo podano:
- soglasje k zaposlitvi športnega pedagoga za šolsko leto 2010/2011. Letni znesek, ki ga mora občina zagotoviti v proračunu za leto 2011, znaša 25.546,25 EUR;
- soglasje k zaposlitvi učiteljice podaljšanega bivanja v Podružnični šoli Obrov za
šolsko leto 2010/2011. Letni znesek, ki ga
mora občina zagotoviti v proračunu za
leto 2011, znaša 20.639,89 EUR.
Občina Hrpelje - Kozina bo zagotovila 50
% finančnih sredstev za plačo delavke, ki
bo sistemizirana na delovnem mestu gospodinje, za šolsko leto 2010/2011. Letni
znesek, ki ga mora občina zagotoviti v proračunu za leto 2011, znaša 7.737,13 EUR.
Občina Hrpelje - Kozina bo zagotovila
90 % finančnih sredstev za plačo delavca, ki je sistemiziran na delovnem mestu hišnik-vzdrževalec, za šolsko leto
2010/2011. Letni znesek, ki ga mora občina zagotoviti v proračunu za leto 2011,
znaša 16.654,60 EUR.
8.) Za člana Sveta zavoda Centra za socialno delo Sežana, Kosovelova 4B, je bila imenovana ADA ŽIVKOVIČ, rojena 17. 8. 1952, s
stalnim bivališčem Senožeče 102/m, 6224
Senožeče.
9.) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je
sprejel Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini
Hrpelje - Kozina. Sklep je objavljen v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan
po objavi.
Vera Kavre, občinska uprava
3
aktualno
Veselje krajanov ob zaključku izgradnje
kanalizacije Kozina jug
Sredi junija so se zaključila dela izgradnje
kanalizacijskega omrežja Kozina jug. Nove
pridobitve in vsega, kar je s seboj prinesel
ta projekt, so bili najbolj veseli krajani Dolinske, Jamske, Kolodvorske in Istrske ulice,
kar se je tudi občutilo na likofu ob zaključku
del. Združili so se skoraj vsi prebivalci tega
dela Kozine, redko kdo je manjkal, in vsak je
tudi rad prispeval k skupnemu druženju, kar
pove veliko. Veseli so bili tudi delavci Kraškega zidarja, na čelu z odgovornim vodjem del
Vladom Korošcem, in Aleksander Batič, ko-
ordinator iz občinske uprave Občine Hrpelje
- Kozina. Skupinska fotografija je nastala tik
pred zadnjo preplastitvijo Istrske in Kolodvorske ulice.
Na javnem razpisu izbrano podjetje za izvedbo gradbenih del Kraški zidar d.d. Sežana je z deli pričelo januarja letos in jih tudi
zaključilo v predvidenem času, do konca
junija. Vrednost investicije je 522.458,83
EUR. Zgrajenih je bilo 840 metrov meteorne
kanalizacije in 1.365 metrov fekalne kanalizacije. Obenem so obnovili tudi telefonsko
in vodovodno napeljavo ter rekonstruirali
javno razsvetljavo. Občina Hrpelje - Kozina
je pričela z montažo novih, sodobnih varčnih svetilk. Ob izvajanju velikega posega na
teh ulicah se bo na pobudo krajanov zgradil
tudi prepotreben pločnik.
V fazi gradnje kanalizacije Kozina jug se bo
na omrežje priključilo 35 gospodinjstev. V
nadaljevanju se načrtuje gradnja čistilne naprave. Občina je že pridobila vsa potrebna
upravna dovoljenja in v teku je javni razpis
za izbor izvajalca gradbenih del. Dela bodo
predvidoma stekla v prihodnjih mesecih.
Občina Hrpelje - Kozina se zahvaljuje krajanom za sodelovanje in strpnost v času gradnje.
Ester Mihalič
Snemanje oddaje SLOVENSKI VODNI KROG – GLINŠČICA
Podjetje CV koncept Multimedija d.o.o. iz Kamnika snema serijo oddaj Slovenski vodni krog, ki bodo jeseni na sporedu na RTV
SLO. Poleg oddaj o Velikem in Malem Obrhu, Martuljščici, Bistričici,
Osapski reki in Želimljinščici trenutno snemajo oddajo o Glinščici.
Oddaja bo trajala 25 minut, v njej pa bodo zajeli vse značilnosti te
reke in njene doline. Gre za potopisno oddajo, ki je tudi ekološko
obarvana. Fotografija je iz prizora, kjer se pohodnika Ana (Mojca
Fatur) in Rok (Žiga Čamernik) srečata z našim županom Zvonkom
Benčičem Midretom.
Ester Mihalič
2. mesto za golaž naše občine
Občina Hrpelje - Kozina je tudi letos v duhu sodelovanja s sosednjimi turističnimi društvi v Postojno poslala ekipo, ki jo je že tretje leto
zapovrstjo vodil podžupan Peter Boršič. Gre za tradicionalno kuhanje
»županovega« golaža v okviru zabavnega programa Furmanskega
praznika. V prijetni družbi s še štirimi občinami smo skuhali golaž za
2. mesto. Zmagal je župan Občine Postojna. Sodelovali so še podžupani občine Pivka in Cerknica ter županja sosednje zamejske Občine
Dolina, Fulvia Premolin. Čisto vsak golaž je bil drugačen in, zanimivo,
vsak je pristopil s čisto svojo mešanico začimb. Organizator TD Postojna je za nas res lepo poskrbel in dogovorili smo se, da se prihodnje leto zagotovo spet vidimo.
Ester Mihalič
4
aktualno
Najuspešnejši osnovnošolci pri županu
Župan Zvonko Benčič Midre je v svoje
prostore na občini povabil najuspešnejše učence, ki so letos zaključili devetletko.
To so učenci, ki so vseh devet let izdelali z
odliko in so bili uspešni tudi v obšolskih dejavnostih bodisi na športnem ali kulturnem
področju. Prejeli so številna priznanja v različnih tekmovanjih. Letos so bili to: PETER
POLES iz Skadanščine, LANA MIKLAVEC iz
Hrpelj, HANA DODIČ iz Hrpelj ter ANDRAŽ
BABIĆ iz Kozine. Župan jim je v dar poklonil
zanimivo knjigo »100 čudes sveta« in predvsem zaželel, da bi se s popotnico, ki so jo
prejeli na domači osnovni šoli, dobro znašli
v svetu in še naprej uspešno razvijali svoje
talente.
Ester Mihalič
Od Jadrana do Triglava
Leta 1944 so partizani razobesili slovensko zastavo na vrh
najvišje gore v Sloveniji in vrgli italijanski mejnik čez severno steno Triglava. V spomin na ta dogodek pohodniki iz
Primorske, predvsem veterani osamosvojitvene vojne leta
1991 (pripadniki Območnega združenja veteranov vojne za
Slovenijo in Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko), že dvanajst let zapovrstjo prehodijo
pot okroglih 200 km od Ankarana do vrha Triglava.
Tudi letos je v soboto, 3. julija, krenila na pot skupina osemnajstih veteranov. Vodi jih upokojeni policist Bojan Rovšek, ki
je skupaj z Vladom Ličnom, upokojenim vojaškim častnikom,
edini od 38 dosedanjih udeležencev pohodov, ki je pot prehodil vseh dvanajstkrat.
Na poti pohodniki v šestih dneh vsak dan prehodijo od 36
do 38 km. Letos se jim je pridružil tudi načelnik generalštaba
Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Steiner. Na poti se
je skupina ustavila tudi v Krvavem Potoku, kjer jih je pozdravil
župan Zvonko Benčič Midre.
Ester Mihalič
MOJA DRUŽBA
Volitve 2010 – prihodnost za nevladne organizacije
Regionalna stičišča nevladnih organizacij po vsej Sloveniji so skupaj s Centrom nevladnih organizacij – CNVOS oblikovala pobudo
Moja družba, s katero želijo spodbuditi razpravo med nevladnimi
organizacijami in kandidati za župane. S predstavniki občin si željo podpisati sporazume o sodelovanju. Središče Rotunda, Koper, v
okviru projekta Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške regije
aktivno sodeluje in koordinira
pobudo Moja družba v Obalno-kraški regiji.
S pobudo MOJA DRUŽBA bodo
v javnosti spodbudili razmišljanja o pomenu nevladnih
organizacij (društev, zavodov,
ustanov), predvsem pa poudarili krepitev sodelovanja z
občinami. Zato so pripravili
priročnik o sodelovanju med
občinami in nevladnimi organizacijami, v katerem občinam predlagajo podporne ukrepe, s katerimi bi nevladnim organizacijam zagotovile boljše pogoje za delovanje in razvoj. V priročniku so zbrani
tudi primeri dobrih praks in predlog sporazuma med občinami in
nevladnimi organizacijami.
Nevladne organizacije z Obale in Krasa se lahko vključijo v akcijo
prek Regionalnega stičišča NVO Obalno-kraške regije, ki bo prisotno na ključnih predvolilnih dogodkih. Podpiralo bo nevladne organizacije v razpravah z občinami, septembra pa na temo kampanje pripravljajo Forum nevladnih organizacij Obalno-kraške regije.
Razprava na temo kampanje MOJA DRUŽBA bo potekala tudi prek
spletne strani www.mojadruzba.si, javnega postavljanja vprašanj
kandidatom na predvolilnih shodih in drugih predstavitvah. Vse te
aktivnosti bo dopolnjevalo posredovanje informacij medijem, obveščanje prek Facebooka, spletnih strani organizatorjev, elektronskih in tiskanih glasil stičišč …
Dodatne informacije: Polona Žigo, Središče Rotunda, Koper; [email protected]; 051 245 494
5
aktualno
ORGANIZACIJSKA SHEMA ENOT IN SLUŽB CIVILNE
ZAŠČITE V OBČINI HRPELJE - KOZINA
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči se skladno s kriteriji organizirajo
enote in službe CZ, in sicer:
• enote za prvo pomoč,
• enote za prvo veterinarsko pomoč,
• tehnične reševalne enote,
• enote za radiološko, kemijsko in biološko
zaščito,
• enote za varstvo pred neeksplodiranimi
ubojnimi sredstvi,
• službe za proženje snežnih plazov,
• službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč,
• službe za podporo.
V strukturo CZ občine je vključenih 96 pripadnikov.
Naloge enot za prvo pomoč so predvsem
dopolnjevanje dela rednih zdravstvenih
služb, predvsem z dajanjem prve pomoči
poškodovanim in obolelim, sodelovanjem
pri negi in prevozu poškodovanih in ranjenih ter izvajanjem triaže. Enote opravljajo
tudi zahtevnejše naloge, kot so izvajanje
dekontaminacije poškodovanih in obolelih
in sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov. Ekipa za prvo pomoč
je organizirana tudi v osnovni šoli.
Tehnične reševalne enote
Glede na število prebivalcev občine je tehnično-reševalna enota sestavljena iz ene
ekipe za izvidovanje in enega oddelka za
reševanje. Po veljavnih merilih ekipo za
Pregled strukture Civilne zaščite občine
Enote za prvo pomoč
Enote za prvo pomoč se oblikujejo v ekipe,
oddelke in vode. Osnovna enota je ekipa,
ki jo sestavlja šest bolničarjev. Po dve ekipi
se povezujeta v oddelek in po dva oddelka
v vod. Vsaka ekipa ima vodjo in namestnika
ter štiri bolničarje.
Vsaka občina mora organizirati najmanj
eno ekipo in na vsakih 3.000 prebivalcev
še po eno. Glede na število prebivalcev je v
občini ustanovljen oddelek za prvo pomoč.
6
izvidovanje sestavljajo vodja in namestnik
vodje ter dva geofonista. Oddelek za reševanje sestavljata dve ekipi. Prva šteje deset
pripadnikov, druga šest pripadnikov. Tretja
ekipa se ne ustanovi, ker občina ni poplavno ogrožena.
Trenutna organiziranost enote izhaja iz
uredbe o merilih za organiziranje CZ in drugih sil ZRP iz leta 1996. Tehnična reševalna
enota je sestavljena iz treh ekip za reševanje. Prva in druga ekipa imata poleg vodje
še štiri reševalce, tretja ekipa pa je organizirana bolj specifično s tesarjem, elektrikarjem in vodoinštalaterjem.
Naloge tehničnih reševalnih enot so predvsem odkrivanje in reševanje ljudi iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin
in zemeljskih plazov. Enote sodelujejo pri
gradnji in utrjevanju nasipov, gradnji sanitarno-higienskih objektov in gradnji zaklonilnikov. Tehnične reševalne enote imajo
pomembno vlogo pri odpravljanju posledic nesreč, s popravilom komunalne infrastrukture in z urejanjem lokacij za začasno
nastanitev ogroženih prebivalcev.
Enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito
Občine, ki imajo od 3.000 do 20.000 prebivalcev, so dolžne ustanoviti oddelek za
radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo, medtem ko se na ravni regije
ustanovi najmanj en oddelek za RKB izvidovanje. Ob manjših nesrečah, predvsem ob
razlitju nafte in njenih derivatov, opravljajo
naloge zaščite in dekontaminacije gasilske
enote in druge specializirane službe.
Občinske enote za RKB zaščito pomagajo
prebivalcem pri izvajanju zaščitnih ukrepov
in pri dekontaminaciji ter izvajajo zaščito in
dekontaminacijo vode, hrane, živine, krme,
tehnike, objektov in drugih sredstev. Enote
RKB opravljajo detekcijo, identifikacijo, dozimetrijo in preprostejše analize.
Oddelek je sestavljen iz dveh ekip, ki imata
vodjo in pet dekontaminatorjev naravnoslovne ali tehnične usmeritve.
Službe za podporo
Službe za podporo se obvezno organizirajo na občinski, regionalni in državni ravni.
Ustanovitelji fakultativno odločajo o velikosti in številu enot, pri čemer morajo upoštevati, da je najmanjša enota ekipa in da
mora biti kadrovsko in materialno popolnjena v skladu z merili. Službe za podporo
so sestavljene iz enot za oskrbo, enot za
zveze, enot za prevoze ter enot za informacijsko podporo in administrativno delo.
Služba za podporo opravlja splošnejše naloge od specializiranih enot. Služba, ki je
notranje organizirana v obliki enot v skladu
s svojimi nalogami, zagotavlja logistično
podporo kot na primer nastanitev in oskrbo pripadnikov CZ in drugih sil ZRP z materialnimi in delovnimi sredstvi ter življenjskimi potrebščinami. Vzpostavlja, upravlja
in zagotavlja informacijsko podporo in
sredstva zvez med organi vodenja ter drugimi silami ZRP. Ena izmed pomembnejših skupin nalog je zagotavljanje prevoza
aktualno
moštev, opreme in materiala ter sodelovanje pri evakuaciji in začasni nastanitvi ter
oskrbi prebivalstva, kateremu se obenem
razdeljuje humanitarna pomoč. Služba za
podporo opravlja tudi administrativna in
tehnična opravila.
Služba za podporo je sestavljena iz vodstva
službe, le-to pa iz vodje, namestnika vodje
in pomočnika vodje. Vodja službe je hkrati
namestnik poveljnika CZ. Naloga vodstva
službe je koordinacija vseh aktivnosti, ki jih
enote v okviru službe opravljajo z ukazi, navodili in usmeritvami organov vodenja CZ.
a)Kurirska ekipa šteje deset pripadnikov
in ima povezovalno nalogo med organi
vodenja in enotami CZ in ZRP. Najpomembnejša naloga je vročanje pozivov
ob aktiviranju ali mobilizaciji. Kurirska
ekipa šteje deset kurirjev.
b)Ekipa za oskrbo je sestavljena iz vodje
ekipe, dveh ekonomov in skladiščnika.
Namesto skladiščnika Merila predpisujejo kuharja in pomočnika kuharja ter dva
člana ekipe brez določene usmeritve.
c)Ekipo za zveze tvorijo vodja, radiovezist
in telefonist, po novem se v ekipo uvrščajo tudi štirje kurirji. Kurirji naj bi imeli
vozniški izpit B in C kategorije. Trenutna
organiziranost ekipe za zveze umešča v
ekipo le radiovezista in radiomehanika s
predpisano izobrazbo.
Pred nami so topli poletni meseci, v katerih
si skoraj vsi privoščimo zaslužene počitnice.
V času vaše odsotnosti poskrbite, da bodo
vrata in okna stanovanja zaprta in zaklenjena. Priporočljivo je, da se s sosedi, znanci ali
sorodniki dogovorite, da v času vaše odsotnosti večkrat pregledajo stanovanje, vam
zalijejo rože, spravijo prispelo pošto v stanovanje in podobno, saj lahko le tako takoj
odkrijejo, da je bila v stanovanju nepoklicana oseba, ter s svojimi dejanji preventivno
delujejo in dajejo vtis, da hiša ali stanovanje
ni zapuščeno in prazno.
Ker pa moramo do želenega cilja na morju
ali v hribih ponavadi prevoziti kar precejšnje število kilometrov, se pogosto znajdemo v nepopisni gneči in zastojih na cesti.
Ob pogledu na neprekinjeno, od vročine
razbeljeno pločevino, ki neusmiljeno stoji
ali se le počasi premika, se nam zazdi, da
smo potovanje kaj klavrno pričeli. Navkljub
vsemu vam priporočamo, da v taki situaciji
ostanete mirni in potrpežljivi, saj z razburjanjem in jezo ne boste dosegli ničesar.
Da bi se izognili takim situacijam, vam svetujemo, da se na pot odpravite pozno popoldan ali ponoči, ko je promet na cestah
redkejši in bolj tekoč, ter po možnosti upo-
d)Ekipa za informacijsko podporo in administrativno delo vključuje vodjo ekipe, ki
mora imeti izobrazbo s področja informatike, in dva administratorja. Sedanjo
organiziranost je potrebno dopolniti z
administratorjem.
AKTIVIRANJE IN MOBILIZACIJA
Aktiviranje enot in služb
Mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev
za zaščito, reševanje in pomoč sta med
temeljnimi nalogami sistema varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Aktiviranje
obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se
CZ in druge sile ZRP vključijo v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. O aktiviranju CZ
in drugih sil ZRP odločajo pristojni poveljnik CZ in drugi organi za vodenje v skladu
z načrti zaščite in reševanja. Aktiviranje sil
ZRP izvede ReCo, odvisno od vrste in obsega nesreče. Izvaja se preko telefonskih zvez,
s samosklicem, preko osebnih pozivnikov,
javnega alarmiranja ali kurirjev. Lokalna
skupnost mora po načelu postopnosti pri
uporabi sil in sredstev najprej uporabiti
svoje sile in sredstva, kar se upošteva tudi
pri izvedbi aktiviranja sil CZ.
Mobilizacija
Mobilizacijo opredeljujeta tako ZVNDN kot
Zakon o obrambi. Glede na ZVDND obsega
mobilizacija postopke in aktivnosti, s kate-
TURISTIČNA SEZONA
rabljate stranske oziroma manj prometne
ceste. Pred potovanjem obvezno napolnite
rezervoar z gorivom in preglejte nivo olja
v vašem vozilu, saj v stoječi koloni še kako
prav pride v avtomobilu vgrajena klimatska
naprava, ki pa ne bo delovala, v kolikor ne
bo deloval vaš motor. Na potovanje s seboj
vzemite tudi osvežilno pijačo in prigrizek,
da boste lahko v vozilu preživeli žejne in
lačne trenutke. Če imate s seboj majhne
otroke, pa je to »obvezna oprema«. Vsekakor vam priporočamo, da v koloni na cestnih odsekih proti morju ali pa že na poti
nazaj ostanete mirni in strpni, se ravnate
po cestnoprometnih predpisih in navodilih
policistov, v kolikor ti urejajo promet.
V toplih poletnih mesecih je na naših cestah
opaziti tudi večje število voznikov motornih
koles, med katerimi se znajdejo tudi taki, ki
preizkušajo zmogljivosti svojih vozil in s svojim brezobzirnim prehitevanjem in divjanjem
ogrožajo sebe in vse okrog. Ob tej priliki bi
voznike motornih koles in koles z motorjem
opozorili na spoštovanje cestnoprometnih
predpisov in na dejstvo, da naše ceste niso
poligon za preizkušanje zmogljivosti motorjev in njihovih voznikov, saj je vse preveč prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.
rimi CZ in druge sile ZRP preidejo v stanje
pripravljenosti za izvajanje nalog v vojnem
ali izrednem stanju. Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe
pa tajna ali javna. O mobilizaciji CZ in drugih sil ZRP odloča Vlada RS, Ministrstvo za
obrambo pa skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelj za izvajanje
mobilizacije. Mobilizacijski poziv mora biti
pripadniku Civilne zaščite vročen osebno
s strani ustanovitelja. Poziv izda izpostava
URSZR na predlog ustanovitelja. Ustanovitelj pošlje zahtevek praviloma 40 dni pred
pričetkom usposabljanja, pred vpisom ali
pred ukinitvijo razporeda.
Civilna zaščita in sile ZRP se morajo mobilizirati v naslednjem času:
• štabi CZ (v sestavi, ki omogoča operativno delovanje) v štirih urah,
• službe za podporo v štirih urah,
• republiška enota za hitre intervencije v
štirih urah,
• poklicne formacije v štirih urah,
• prostovoljne formacije v osmih urah,
• dolžnostne formacije (CZ) v osmih urah.
Robert Kastelic
poveljnik Civilne zaščite
Občine Hrpelje - Kozina
V poletnem času, ko je tudi padavin manj,
velikokrat beležimo požare v naravnem
okolju. Zlasti v času, ko je razglašena velika
požarna nevarnost, se izogibajte vsakršnemu kurjenju na prostem. O vsakem opaženem ognju v naravnem okolju v tem času
pa prosimo, da takoj obvestite gasilce, policijo ali center za obveščanje, saj je le hitra
intervencija zagotovilo za čim manjšo škodo ali celo za rešitev človeških življenj.
V tem času imajo počitnice tudi naši otroci,
za katere smo še vedno odgovorni in jim
prav tako ni dovoljeno počenjati stvari, ki
so jim čez leto prepovedane. Tukaj mislimo
predvsem na vožnjo z vozili brez ustreznega vozniškega dovoljena, brez zaščitne čelade na glavi, hojo po cestah, obiskovanje
nočnih lokalov pozno v noč, povzročanje
hrupa v nočnem času, pijančevanje in vsa
ostala negativna dejanja. Prav je, da mladini
v času počitnic pustimo nekoliko svobode,
vendar naj bo to vse v okviru normalnega.
Prijetne in varne poletne dni vam želijo policisti PP Kozina!
Marjan Pelko
KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE
POLICIJSKI INŠPEKTOR I
7
aktualno / med ljudmi
Poslanski večer v Hrpeljah
Nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in poslanec stranke SDS,
dr. France Cukjati, je bil na povabilo domačega Kluba krščanskih izobražencev in
območnega odbora svoje stranke 8. junija
2010 gost poslanskega večera v Kulturnem
domu v Hrpeljah. V prijetnem pogovoru je
odgovarjal na vprašanja iz aktualnega političnega življenja. Tako se ni mogel izogniti
predstavitvi svojega stališča do problematike meje z Republiko Hrvaško, glede na bližnji referendum o arbitražnem sporazumu,
ki je bil prejšnjo nedeljo. Dalje je utemeljeval, da v Sloveniji primanjkuje vrednot
poštenosti in resnicoljubnosti, ker svet ne
upošteva več naravnega zakona in dekaloga. Sebe je predstavil kot drugačnega politika, ki si prizadeva za delovanje v službi
državljanov in nacionalnih interesov. Očitajoče pa je izpostavil, da delovanje politikov za lastno korist zlorablja demokratičen
političen sistem in negativno deluje v razvrednotenje te velike pridobitve sodobnega časa. Izpostavil je tudi svoje stališče do
napovedanih sprememb družinskega zakonika, pri katerem zagovarja, da ima otrok
pravico do obeh staršev, matere in očeta,
in zavrača aktualni vladni predlog za uveljavitev pravice istospolnih partnerjev do
posvojitve otrok. Nazadnje je govoril tudi
o razlogih za izgube in težave slovenske
zdravstvene blagajne, ki imajo po njegovem mnenju vzrok v nepripravljenosti slovenske politike in zdravniških lobijev, da bi
transparentno razmejili osnovne pravice
do zdravstvene oskrbe, ki jih mora financirati državni proračun, od nadstandardnih
pravic. Zanimivo je bilo tudi slišati, kaj je
uspešnega zdravnika vodilo v politiko, pa
je pojasnil, da ga prvotni poklic še vedno
spremlja, saj ima kar devet vnukov, ki jim
je potrebno občasno pogledati grlo in
tako primerno potolažiti. Tako se je večer
tudi ob hudomušnih anekdotah hitro iztekel.
Sicer pa je le nekaj deset obiskovalcev, saj
poslanski večeri v naših krajih še nimajo tradicije, lahko od blizu spoznalo visokega politika, ki ga je uvodoma pozdravil tudi domači župan Zvone Benčič - Midre. Ob tem
se mu zahvaljujemo za izkazano gostoljubje in napovedujemo zanimive poslanske
večere tudi v prihodnje. Medsebojno spoznavanje različnih pogledov in dialog nas
lahko vse bogatita in nam pomagata, da
napredujemo v skupnih prizadevanjih za
mir in dobro.
Jana Barba
SODOBNA MRLIŠKA VEŽICA V BREZOVICI
Uporaba mrliške vežice med temeljne elemente kakovosti in kulture bivanja
Pokopališče v Brezovici uporabljajo predvsem prebivalci štirih krajevnih skupnosti
in desetih vasi: Artviže, Bač pri Materiji, Brezovica, Gradišica, Materija, Povžane, Rožice,
Slope, Tublje pri Hrpeljah in Ostrovica. Skupno na območju navedenih krajev živi 705
prebivalcev.
Uporaba mrliške vežice predstavlja zadnje
počivališče oziroma zadnje dejanje pri slovesu od umrlega, ki je vedno težko in boleče.
Izgradnja nove vežice je bila nujna in dolgo pričakovana. Prvi koraki so bili storjeni,
ko so v novembru 2004 predsedniki petih
krajevnih skupnosti (Ostrovica je bila takrat
v Občini Divača, pod KS Misliče) podali na
občino skupno pobudo za izgradnjo. Sledila je izbira lokacije, ki se je uredila s podpisom pogodbe med Občino Hrpelje - Kozina in RKC – Škofijo Koper o zemljišču. Sledila je izdelava idejnih osnutkov, geodetske
meritve, pridobitev raznih dovoljenj in projektna dokumentacija. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno julija 2008.
Sama gradnja je potekla v dveh fazah. Leta
2008 je bila zgrajena vežica do četrte gradbene faze. V letu 2009 pa so se izvajala za-
8
ključna gradbena in obrtniška dela ter zunanja ureditev.
2. julija letos je župan Zvonko Benčič Midre
mrliško vežico tudi uradno predal namenu
in predsedniku KS Radotu Okretiču izročil
ključe. Izgradnja mrliške vežice je lepa pridobitev ravno v letu, ko cerkev sv. Štefana
praznuje 400-letnico.
Občinska uprava
ZAHVALA ŽUPANU NAŠE OBČINE
Krajani Brezovice in okoliških vasi se
zahvaljujemo županu Zvonku Benčiču Midretu, Občinskemu svetu in
upravi za izgradnjo mrliške vežice.
Brezovčani
med ljudmi
Materija gre naprej!
V soboto, 26. junija, je v Materiji vladalo veselo vzdušje. Po manj
kot dveh letih so gasilci iz Materije ponovno proslavljali novo pridobitev. Tokrat gre za novo vozilo, katerega nabava je za društvo in
celotno lokalno skupnost izrednega pomena.
»Novo vozilo namreč ni le nova pridobitev, ampak je tudi dokaz, da
društvo še vedno uspešno deluje in se razvija tako na operativnem
kot tudi organizacijskem področju,« je v svojem govoru poudaril
predsednik društva mag. Valter Fabjančič. Prireditve, ki jo je povezoval Danijel Cek, se je udeležilo veliko število visokih gostov, med
katerimi je potrebno posebej omeniti poveljnika Civilne zaščite RS
Mirana Bogataja, našega župana Zvoneta Benčiča Midreta, namestnika predsednika Gasilske zveze Slovenije Vilija Bržana, kakor tudi
številne druge goste, gasilke in gasilce ter krajane Matarskega podolja.
V kulturnem programu je poleg Brkinskega kvinteta trobil, pod
vodstvom mentorja Petra Pačnika, sodeloval tudi otroški pevski
zbor PGD Materija, pod vodstvom zborovodkinje Andreje Hrvatin
in mentorja Sandija Fabjančiča, ki je presenetil z novo pesmico in
koreografijo.
Naj preidem k bistvu same prireditve. Ta je bila namenjena prevzemu popolnoma novega gasilskega vozila znamke Renault Midlum
z gasilsko oznako GCGP-1. Gre za specialno vozilo, ki je prirejeno terenski vožnji in ekstremnim obremenitvam. Tako bodo lahko gasilci
z njim dostopali tudi na zahtevnih terenih in ob vsakem vremenu,
kar je še posebej dobrodošlo za odročne brkinske vasi, ko je pogosto s klasičnimi gasilskimi vozili dostop nemogoč. Vozilo z nosilno-
Komisija, ki je poskrbela za uspešno izpeljavo projekta. Stojijo z leve: Gregor Hervatin, Igor Šiškovič, predsednik komisije mag. Valter Fabjančič, poveljnik Civilne zaščite
RS Miran Bogataj in župan Občine Hrpelje - Kozina Zvone Benčič Midre, čepijo pa:
Sandi Fabjančič, Marko Renko, Damir Zec in Gregor Babuder.
tervencijah in usposabljanjih ter tako našim občanom zagotavljajo
visoko stopnjo varnosti, kar je tudi glavna naloga operativnih gasilcev. Posebej je treba poudariti, da v društvu veliko energije namenjajo tudi vzgoji mladih, ki so za nadaljnji razvoj gasilstva v Materiji
še kako pomembni – in tega se bodo držali tudi v bodoče.
Po kulturnem programu in slavnostnih govorih je sledil uradni prevzem vozila. Ključe vozila je od župana prejel poveljnik društva Igor
Šiškovič, nato pa jih je predal prvemu šoferju Dejanu Babudru, ki se
je zahvalil in obljubil, da bo vestno upravljal z vozilom in opremo v
njem. Nato je sledil prižig vozila in kratek pisk siren. Zatem je župnik
Vid Premrl vozilo tudi blagoslovil.
Gasilsko vozilo za gozdne požare
stjo 14 ton ima enojne pnevmatike, pogon 4 x 4 z reduktorjem in
blokadami pogonov, 300 konjskih moči in originalno podaljšano
kabino za prevoz šestih gasilcev. Prevažalo bo 3.000 litrov vode, 100
litrov penila in 200 litrov posebnega sredstva za gašenje požarov
v naravi. V prvi vrsti bo tako vozilo namenjeno gašenju požarov v
naravnem okolju, zaradi zadostne količine vode in posebej prirejene opreme pa bodo gasilci lahko z njim posredovali tudi ob vseh
stavbnih požarih in drugih nesrečah. V nadgradnji so nameščeni
trije navijaki z visokotlačnimi cevmi, moderna črpalka, agregat, vsa
oprema za nudenje prve nujne pomoči, dve motorni žagi, več prenosnih luči in radijskih zvez, različni ročniki in cevi, dve lestvi, gasilni
aparati ter druge naprave za posredovanje ob različnih intervencijah. Sodobno in popolnoma opremljeno vozilo, katerega vrednost
skupaj z vso novo opremo znaša nekaj manj kot 240.000 EUR, je
tako za matarske gasilce in Občino Hrpelje - Kozina izredno velik ter
finančno zelo zahteven projekt.
Predsednik društva je tudi poudaril, da je operativna sposobnost
članov na visoki ravni, kar vsakodnevno dokazujejo na številnih in-
Otroški pevski zbor PGD Materija
Predsednik PGD Materija mag. Valter Fabjančič in poveljnik Igor Šiškovič sta ob zaključku podelila še zahvale, in sicer Občini Hrpelje
- Kozina na čelu z županom Zvonetom Benčičem Midretom, sa-
9
med ljudmi
mostojnemu podjetniku Vitomirju Počkaju iz Rodika za pomoč pri
nabavi opreme novega vozila, gospodarski družbi METTIS d.o.o. iz
Maribora za korektno sodelovanje pri izdelavi in dobavi vozila ter
poveljniku civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina Robertu Kastelicu, ki je društvu pomagal do nove pridobitve. Ob tej priliki je iz
njegovih ust prišel tudi slogan »Materija gre naprej!«.
Po končani prireditvi so si lahko vsi udeleženci od blizu ogledali
novo pridobitev, ki jo je podrobneje opisal podpoveljnik PGD Materija David Fabjančič, zatem pa je sledila prava gasilska veselica z
ansamblom Casablanca.
Vozilo bo gasilcem iz Materije prišlo še kako prav, saj letno opravijo
od 50 do 70 različnih intervencij, od katerih so nekatere izredno
zahtevne in nevarne. Ena od takih se je zgodila pred kratkim, ko je
na parkirišču bencinske črpalke na Kozini zagorelo vozilo, ki je prevažalo počitniško prikolico, na kateri sta bili nameščeni dve plinski
jeklenki, ki ju je ogenj že zajel. Zahvaljujoč izredno hitri intervenciji
naših gasilcev je bil ogenj takoj pogašen in smo se tako izognili
večji katastrofi. Ob tem pa se nam nehote poraja misel, kaj bi se
zgodilo, če bi gasilci na kraj prišli samo nekaj minut pozneje in bi
prišlo do neizogibne eksplozije.
Srečno, gasilci!
Marinka Fabjančič
Foto: Marinka Fabjančič
Ključavničarstvo Spasovič doniralo
prikolico PGD Materiji
Nekaj dni pred uradnim prevzemom novega gasilskega vozila so
člani upravnega odbora in poveljstva PGD Materija v ožjem krogu
prevzeli v uporabo tudi zelo praktičen pripomoček, imenovan gasilski priklopnik za prevoz opreme. Gre za lahki priklopnik (prikolico)
za prevoz motorne brizgalne, cevi in druge opreme za tridelni napad. Novo pridobitev je v sodelovanju s PGD Materija skonstruirala
in izdelala ekipa Ključavničarstvo Bojan Spasovič s.p. in ga tudi v
celoti financirala. Napise na prikolici pa je ravno tako brezplačno
izdelala tiskarna VERTIS iz Materije. Predsednik Valter Fabjančič je
ob prevzemu izrazil zadovoljstvo in veliko veselje predvsem zato,
ker je do izdelave novega kosa opreme prišlo na lastno iniciativo
Bojana Spasoviča. Bojan je doma iz Hotične in je lastnik uspešnega
podjetja, ki se ukvarja s ključavničarstvom z najrazličnejšo mehansko obdelavo kovin. Podjetje ima sedež v Podgradu. Ob priložnosti
simboličnega prevzema je nastala pričujoča fotografija.
Ester Mihalič
Mladi matarski gasilci na državnem tekmovanju
Na sončno soboto, 5. junija 2010, se je avtobus Matarcev odpravil na pot proti Prekmurju. Dve ekipi mladih matarskih gasilcev sta
si z dobro uvrstitvijo na regijskem tekmovanju v Postojni prislužili
sodelovanje na državnem. Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza
Beltinci in Prostovoljno gasilsko društvo Lipovci so letos organizirali Državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža
Haceta v Lipovcih. V ta namen so nam v Tiskarstvu Vertis natisnili
majčke in naredili nov transparent, na katerem je upodobljena naša
Z leve stojijo: Sandi Fabjančič, Rene Fabjančič, Tadej Kljun, Jaka Škerjanc, Nejc Škerjanc, čepijo pa: Tadej Babuder, Matic Boštjančič, Lana Grk, Simon Zec in Klemen
Verko.
Z leve stojijo: Fabo Bilješkovič, Jaka Grk, Sandi Benčič, Kaja Šiškovič, Anja Škerjanc,
Matej Fabjančič, Saško Mavrič, čepi: Rok Vatovec, na tleh pa sta: Marko Fabjančič in
Luka Bradelj.
10
prepoznavna maskota. Tekmovanja se je udeležilo preko 1500 mladih gasilcev iz vse Slovenije, nastopila pa je tudi ekipa iz Hrvaške, ki
je tekmovala izven konkurence. To tekmovanje sicer poteka vsako
drugo leto, na njem pa gasilci prikažejo znanje v izvedbi mokrih vaj.
Ekipa pionirjev, katere mentor je Sandi Fabjančič, je tekmovala pri
med ljudmi
vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Ekipo mladincev, ki so
se poimenovali Mroži in katerih mentor je Saško Mavrič, pa čakala
malce težja naloga. Tekmovali so v mokri izvedbi vaje z motorno
brizgalno, nato pa jih je čakala še štafeta z ovirami na 350 metrov
dolgi tekmovalni progi.
Mladi gasilci so v času pred tekmovanjem vložili veliko ur v pridobivanje gasilskih veščin. Že sama uvrstitev na takšno tekmovanje je
izjemen uspeh, pa tudi vzpodbuda vsem pionirjem in mladincem v
društvu za nadaljnje delo v gasilstvu.
Po končanem uradnem delu na toplem sončku je sledila pot na
skupno kosilo, ki so se ga udeležili prav vsi, ki so nam pomagali pri
navijanju. Naj povem, da so bili z nami poleg ostalih otrok tudi starši
in nekateri veterani društva, torej tri generacije gasilcev na enem
mestu. Navzoče je nagovoril tudi predsednik PGD Materija mag.
Valter Fabjančič in pripravil tudi presenečenje: torto z napisom
»Naj živi in se razvija Gasilsko društvo Materija«.
Marinka Fabjančič
Z obžagovanjem poskrbeli za vitalnost
lip v Brezovici
Ob cerkvi sv. Štefana v Brezovici raste lipa, ki
je državni spomenik oz. »naravna vrednota
državnega pomena«, zavarovana v skladu
z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju
naše občine. Ta lipa je ena izmed najstarejših v Sloveniji, saj šteje že preko 400 let.
Po dostopnih podatkih je bila vsajena leta
1548. V državni register pa je vpisana tudi
zaradi svoje izjemne debeline 6,25 m in višine 24 m.
Zadnji večji posegi so bili izvedeni leta
1994, ko so bile odstranjene suhe in poškodovane veje, da se razbremeni krošnja. Tudi
v zadnjih letih lipi upada vitalnost, zato se
je Občina Hrpelje - Kozina na pobudo krajanov odločila za ukrepe nege drevesa. Po
pridobitvi strokovnega mnenja Zavoda za
varstvo naravne dediščine iz Nove Gorice je
izvedbo nege prepustila Hortikulturi d.o.o.
iz Sežane, ki je strokovno usposobljena za
take posege. Zaradi izjemne višine in odstranjevanja – pomlajevanja suhih vrhov
si je Hortikultura sposodila dvižno košaro
gasilcev iz Sežane z največjo višino 30 m.
Poseg je trajal ves dan, z veliko mero pazljivosti pri posegu v krošnjo, z upoštevanjem
cestišča, el. napeljave, javne razsvetljave,
kamnitega zidu ...
Lipa bo doživela tudi svojo predstavitev
vsej slovenski javnosti na RTV Slovenija, v
oddaji »Na vrtu«.
Robert Rogič, Hortikultura
Starodavne lipe pri cerkvi sv. Štefana
v Brezovici
Župnijska cerkev sv. Štefana mučenca v Britofu v vasi Brezovica bo jeseni praznovala
okrogel jubilej. Letos namreč mineva štiristo let, odkar je bila v talni zidec na njenem
pročelju vklesana letnica 1610 – takrat so
podaljšali njeno gotsko ladjo. V zvezi s tem
že nekaj časa obnavljajo cerkev in pred
kratkim so očistili suhih vej štiri orjaške lipe
pred njo, ki jim je posvečen ta prispevek.
Lipe pri cerkvi v Brezovici so zaradi častitljive starosti in izjemne velikosti zaščitene kot
naravne vrednote državnega pomena(1).
Razvrščene so ob cerkvenem obzidju: dve
raseta na njegovi notranji in dve na zunanji strani. Najdebelejši sta tisti poleg obeh
obzidnih portonov. Po podatkih Območne
enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v Novi Gorici ima votla lipa ob
levem portonu obseg 600 cm, lipa ob desnem portonu pa kar 620 cm (2). Te mere ju
uvrščajo med najdebelejše lipe v zahodni
Sloveniji
Lipe, ki so simbol slovenstva, so pogostne
družice naših cerkva. Na območju nekdanje velike župnije Brezovica, ki je bila v kasnejših stoletjih razdeljena na več manjših
župnij, so kot naravne vrednote državnega
pomena zaščitene samo še velike lipe pri
cerkvi sv. Martina v Slivju, ki je leta 1937
postala župnijska cerkev. Precej več je zaščitenih starih lip lokalnega pomena – in
prav tako vse rasejo pri cerkvah. Pri cerkvi
sv. Socerba na Artvižah sta dve, pri cerkvi
sv. Kancijana na Barki je ena, pri Marijini
cerkvi v Kačičah pa spet dve. Po eno staro
lipovo drevo je še v bližini cerkve sv. Antona v Markovščini, pri cerkvi sv. Štefana
med Orehkom in Kovčicami ter pri cerkvi
sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah.
Omeniti kaže še stare lipe izjemnih razsežnosti pri cerkvi sv. Primoža in Felicijana v
bližnjem Gradišču pri Materiji.
Lipe v Brezovici pa so izjemna posebnost
tudi po tem, da je znan točen datum, kdaj
so jih vsadili!
Ko sta pred desetletji novinarja Dnevnika
Miran Sattler in France Stele obiskala Brezovico, jima je Jože Hotež, po domače Karlotov iz Britofa, povedal, da mu je nekoč neki
tržaški notar pripovedoval, kako je v arhivih
našel zapisano, da so lipe pri cerkvi sv. Štefana zasadili 13. in 15. aprila 1548. Če je po-
datek točen, so bile letos stare 462 let! Bilo
jih je šest in menda so bile mladike visoke
poltretji meter. To pričevanje je objavljeno
tudi v njuni knjigi Stare slovenske lipe, ki je
izšla leta 1973 pri Mohorjevi družbi Celje.
Žal ne vemo, ne v katerem arhivu ne v kateri stari listini je omenjeni notar našel te podatke, zato resničnosti njegovih besed oziroma verodostojnosti navedenega datuma
ni mogoče preveriti. Da bi brezovske lipe
prav lahko bile iz tistega časa, pa se strinjajo tudi gozdarski oziroma naravovarstveni
strokovnjaki. V starem urbarju ali gospodarski knjigi cerkve sv. Štefana v Brezovici pa
smo našli še en zanimiv podatek v zvezi s
tamkajšnjimi lipami. Leta 1675 so vanj zapisali, da je imela cerkev med drugim premoženjem tudi dva panja ali roja čebel in
eden izmed njiju je bil v lipi na pokopališču
nasproti vhoda v cerkev. V izvirnem zapisu
v starinsko obarvani italijanščini piše dobesedno takole: Il Secondo /Bozo/ Se ritroua
nella Lippa del Cemiterio uerso La porta
della Chiesa parochiale.(3) Če je bil čebelji
roj leta 1675 v votli lipi, pomeni, da so bile
11
med ljudmi
brezovske lipe že takrat precej stare, kar
vsaj posredno pritrjuje navedbi tržaškega
notarja. V zapisu samem pa kaže opozoriti
še na to, da je v italijanskem besedilu lipa
imenovana s slovensko besedo, kakor da bi
pisec hotel poudariti njeno slovenskost! (4)
Po pripovedovanju pokojnega Jožeta Hoteža sta se dve izmed šestih lip kasneje
začeli sušiti in so ju posekali še v času avstro-ogrske države. Za eno bo to držalo
– verjetno je bila to prav omenjena votla
lipa s čebelami –, za drugo, ki je ni več, pa
ni čisto zanesljivo, ali so jo posekali že v tistem času. V inventarju cerkve sv. Štefana
iz leta 1913, se pravi iz časa tik pred prvo
svetovno vojno, ki je povzročila tudi razpad
Avstro-Ogrske leta 1918, namreč piše, da je
pred cerkvijo še pet lip. Zato ni prav jasno,
ali je bila peta lipa res posekana v tistem
času ali je morda vsaj za nekaj let preživela
prvo svetovno vojno. Hujši od svetovne vojne pa je bil za brezovske lipe katastrofalen žled leta 1952. Tako
hudo jih je oklestil, da so se Brezovčani bali,
da si ne bodo več opomogle. Po pričevanju
domačina Justa Ivanoviča so takrat odpeljali izpod njih kar trideset voz polomljenih
vrhov in vej, ki so prej segale vse do cerkve
in župnišča na drugi strani.
Lipe velikanke iz Brezovice so bile predstavljene v oddaji Na vrtu na prvem televizijskem programu, ki je bila na sporedu 19.
junija letos, pisec tega prispevka pa pripravljam knjigo o zgodovini tamkajšnje cerkve
sv. Štefana, ki bo izšla in bo predstavljena
ob slovesnem praznovanju njenega jubileja, predvidoma sredi septembra. Božidar Premrl
(1) V seznam naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena so vpisane pod identifikacijsko številko 27.
(2) Eno izmed meril za uvrstitev dreves med naravne
vrednote je minimalni obseg debla 500 centimetrov.
(3) Roj čebel je bil tudi v duplu ene izmed zaščitenih
lip pri cerkvi v Slivju. Pri obžagovanju teh lip pred
nekaj leti, ki ga je opravilo podjetje Hortikultura iz
Sežane, v lasti Roberta Rogiča, so del debla s čebelami rešili in ga izročili čebelarju v Rodiku.
(4) V tistem času je bil v Brezovici župnik italijanskega
rodu Anton Andrej pl. Garzarolli, ki je tam služboval od leta 1669 do 1675.
Izjemen pohod tigrovcev v Ocizli
Praznovanje 10. obletnice pohoda po Tigrovski spominski krožni
poti je uspelo bolj, kot smo si organizatorji upali želeti. Pravi poletni
dan je v nedeljo, 6. junija, v Ocizlo privabil več kot 600 pohodnikov.
Najprej smo prisluhnili kulturnemu programu, letos ob priliki obletnice, nekoliko daljšemu in bogatejšemu. V odsotnosti bolnega ministra Patricka Vlačiča je spregovoril župan Zvonko Benčič Midre, ki
je društvu ŠKTD Zveza Ocizla izročil plaketo za uspešno 10-letno
organizacijo tigrovskega pohoda. Malo več časa kot ponavadi pa si
je za govor vzel tudi predsednik društva Robert Grk. Poudaril je, da
spomin na tigre ne sme omejevati politično usmerjanje na »levo«
ali »desno«, ampak samo prava resnica tistih, ki so se uprli nasilne-
mu potujčevanju. Grk je tudi v imenu društev podelil zahvale tistim,
ki Ocizli in pohodu stojijo ob strani že vseh deset let, med njimi
Branku Bratožu Ježku (ki je pripravil opis poti), Prijateljem Istre, ki ne
zamudijo tigrovskega pohoda, in Občini Hrpelje - Kozina za stalno
finančno podporo.
Ponosni na prve tigrovce, doma iz Ocizle, Klanca in drugih vasi,
smo prisluhnili pesmim nenadkriljivega Tržaškega partizanskega
12
med ljudmi
pevskega zbora Pinka Tomažiča in jim velikokrat tudi pritegnili, zagotovo pa pri zaključni Vstajenje Primorske. Vaška mladina je že tradicionalno pripravila zanimiv prizorček iz vojnega obdobja. Zatem
pa nas je Brkinska godba 2000 s koračnico povedla do spominske
plošče, kjer sta za društvo, Robert Grk, in v imenu občine, župan
Zvonko Benčič Midre, položila cvetje. Od tu dalje je korak vodil naš
prvi pohodnik Joško Povh. Pohod je letos preveval spomin na vojne dogodke. Že pri okrepčilu za čaj so čakali prizori iz življenja naših partizanov v hosti, nadaljevalo pa se je z uprizorjeno bitko med
Nemci in partizani v izvedbi Kulturno-zgodovinskega društva Triglav (igralci, ki so igrali tudi v filmu Trst je naš!). Bitka se je odvijala na
travniku pod Ocizlo in bila je prava paša za oči. Pokalo je in starejše
je tudi stisnilo pri srcu ob spominu na resnične dogodke. Po drugi
strani pa je marsikateri otrok ali mladinec prvič slišal o II. svetovni
vojni in o uporu proti okupatorju slovenske zemlje.
V močnem soncu si je marsikateri pohodnik od tu dalje skrajšal pot
in jo kar po makadamski cesti ubral do Ocizle in do jote. Šotor se
je izkazal za dobro naložbo, saj je nudil odlično senco. Potem ko
smo se okrepčali z odlično joto ociskih žena, smo prisluhnili zanimivi debati med Gojmirjem Lešnjakom Gojcem in komandantom
partizanske čete ter »poraženci Nemci«. Članice Društva za zdravje
srca in ožilja Slovenije, Podružnica za Kras, so udeležencem merile
pritisk in krvni sladkor. Čisto za konec smo prisluhnili pesmi Kulturniške čete Prijatelji iz Kočevja. Vstajenje Primorske smo zapeli vsaj
trikrat, vsakokrat z enakim zanosom. Nazadnje so nam jo zaigrali
Navihani lisjaki, ki so držali družbo pokonci še ves popoldan in večer. Ves čas pohoda so bili z nami gasilci PGD Materija in reševalna
služba, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Ester Mihalič
Foto: Pavel Fičur
21. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU
Razstava je potekala v organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in Mestne
občine Ptuj, in sicer v minoritskem samostanu. Gre za osrednjo
kulinarično prireditev v slovenskem prostoru. Na njej si je bilo
mogoče ogledati kulinarične dobrote slovenskih kmetij iz domovine in zamejstva. Izdelki, ki so bili postavljeni na ogled, so
bili tudi strokovno ocenjeni. Podeljenih je bilo mnogo priznanj
in znakov kakovosti.
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj je za vse izdelke (razen za krušne) potekala v soboto, 22. maja. Dogajanje sta popestrila domača folklorna skupina in harmonikarski orkester.
Tudi v naši občini imamo nekaj dobitnikov priznanj:
Franc Klun – zlato priznanje za brinjevec in zlato priznanje za slivovec,
Igor Šiškovič – znak kakovosti za jabolčni kis,
zlato priznanje za jabolčni kis,
Angel Segulin – srebrno priznanje za slivovec,
Franc Jelušič – zlato priznanje za brinjevec,
bronasto priznanje za slivovec,
Željko Juriševič – srebrno priznanje za brinjevec,
Branko in Neda Pečar – srebrno priznanje za
jabolčni kis, bronasto priznanje za jabolčni sok.
Na svidenje prihodnje leto in upajmo, da bomo
našo občino predstavili še z več dobrotami in
prejeli še več priznanj za kakovostne izdelke.
Franc Klun
13
med ljudmi
Dve novi priznanji za ATechove inovacije
Primorska gospodarska zbornica je 23. junija v Kopru tradicionalno, že desetič, razglasila zmagovalce razpisa za podelitev priznanj in diplom inovacijam v obalno-kraški
regiji za leto 2009. Strokovna komisija je v
letošnjem letu ATechovim inovacijam podelila kar dve priznanji.
Srebrno priznanje za inovacijo Invertis je
prejel ATechov razvojni tandem: Vojko Blažič in Martin Glavina, bronasto priznanje za
inovacijo MESBox pa sta prejela Martin Žerjal in Elvis Stanič.
'Srebrna inovacija' Invertis je frekvenčni
pretvornik, zasnovan za elektromotorje
manjših moči, ki omogoča, da elektromotor tudi pri delovanju z manjšimi vrtljaji od
nazivnih ohranja enako stopnjo izkorist-
ka kot pri delovanju z nazivnimi vrtljaji. To
omogoča pomembne prihranke energije
v številnih aplikacijah pri črpalni in ventilacijski tehniki. Prav zaradi navedenega ima
Invertis velik potencial za zmanjševanje
porabe električne energije na številnih področjih in njegova uporaba lahko izdelkom,
ki jih Invertis dopolni, omogoči zadostitev
prihajajočim zahtevam v okviru Evropske
direktive EUP (Energy Using Products).
'Bronasta inovacija' MESBox pomaga najbolj naprednim in učinkovitim podjetjem,
ki za upravljanje proizvodnje uporabljajo MES sisteme. Ti omogočajo spremljanje
in nadzor proizvodnih procesov v realnem
času in fino planiranje s terminiranjem. Za
njihovo realizacijo je ključnega pomena
kakovosten zajem podatkov iz strojev, linij
in druge opreme v proizvodnih procesih.
ATechovi razvojniki so zato razvili MESBox,
posebno enoto za zajem in posredovanje
podatkov, posebej prilagojeno za zajem
podatkov na proizvodnih strojih, njihovo
shranjevanje v ustrezni obliki ter posredovanje nadzornemu MES sistemu preko
etherneta.
ATech s priznanji ponovno dokazuje svojo
naprednost in inovativnost ter vsako leto
znova dokazuje, da spada med najinovativnejša slovenska podjetja.
Anica Faganelj, ATech komunikacije
Pesem na M`zarju
V petek, 11. junija, se je v Bazovici odvijala
prireditev Pesem na M`zarju. To je njihova
letna prireditev, ki se odvija v središču vasi,
pod lipo. Pričela se je ob 21. uri in je trajala
dobro uro in pol. Nastopali so otroški pevski zbor A. M. Slomšek, učenci osnovne
šole Trubar – Kajuh iz Bazovice, mladinska
pevska skupina A. M. Slomšek iz Bazovice,
pod vodstvom Zdenke Kavčič Križanič, in
mešani pevski zbor Lipa, ki ga vodi Tamara
Ražem Locatelli. Na koncu, kot posladek,
pa smo bili na vrsti člani Folklorne skupine
Brkini.
Najprej smo skoraj zaspane ljudi prebudili z Brkinsko bando, ki ji je priskočil na
pomoč naš bivši predsednik Boris Ivančič.
Vsi zadovoljni smo Bazovcem odigrali dve
pesmi, na to pa je sledila predstavitev knjige Brkinske stezice, za katero so nas prosili
organizatorji prireditve. Tudi nam je bilo
povabilo všeč, saj je Slavka Cetin Čufar njihova domačinka in prav je, da se tudi njim
predstavi naša knjiga in tudi celotna Folklorna skupina Brkini. Pogovor s Slavko je
vodila Anja Kirn in skupaj sta v pičlih dvajsetih minutah predstavili nastanek knjige
in tudi to, kako je knjiga dobila naslov.
Med pogovorom sta Barbara Grželj in Peter Leban prebrala tudi dve pesmici, Slavka pa je svojim Bazovcem povedala dve
najbolj komični zgodbi, ki sta zapisani v
knjigi in sta se tudi v resnici zgodili. Za konec smo člani Folklorne skupine Brkini odplesali splet brkinskih plesov in se po
končani prireditvi veselili skupaj z domačini.
www.folklora.brkini.si
Folklorno skupino Brkini od srede junija najdete tudi na njihovi
uradni internetni strani: www.folklora.brkini.si. Na lično urejeni strani si lahko ogledate njihovo predstavitev, se seznanite
z aktualnim dogajanjem v folklori, si pogledate galerijo slik z
nastopov folklorne skupine in Brkinske bande – in še marsikaj.
14
Anja Kirn
med ljudmi
Bogastvo prednikov v noši
Občina Hrpelje - Kozina je pristopila kot partnerica Občini Dolina v projektu Zlate roke.
Prvi od dogodkov v okviru tega projekta se
je zgodil v Boljuncu 17. junija, ko so v knjižnici kulturnega središča France Prešeren
otvorili razstavo »Brška noša«. »S svojimi zlatimi rokami so pridne žene izdelale ljudske
noše, da nam pokažejo, kako bogata je bila
naša kultura v preteklosti,« je v uvodnem
nagovoru dejala dolinska županja Fulvia
Premolin. Občina Dolina je k postaviti razstave povabila krožek šivilj, ki pod vodstvom
mentorice Franke Slavec že več kot desetletje izdelujejo noše. Zanimanje za obuditev
tega običaja je povezano s prireditvijo Kraška ohcet, ki je najpomembnejši etnološkokulturni dogodek v zamejstvu. Poteka zadnji
teden v avgustu na vsaki dve leti v Repnu.
Takrat se zbere tudi do 700 udeležencev,
oblečenih v ljudsko nošo.
Briška noša (po Bregu, ime za vasi Ricmanje, Boršt, Boljunec in Mačkolje) se po kraju
navezuje na noše iz bližnje Istre in Škednja.
Ženske so jo nosile vse do konca 19. stoletja,
nekatere pa vse do prve svetovne vojne in
med njo. Za moško nošo na žalost ni ohranjen noben original, pa tudi podatkov ni
veliko. Izdelovanje brške noše zahteva veliko
potrpežljivosti, saj vse delo poteka ročno.
Tečajnice same šivajo, vezejo, plisirajo in ker
to počnejo s srcem, pravijo, jim ni težko. Na
tak način kulturno dediščino negujejo in jo
obogateno izročajo v dar prihodnjim rodovom. Najbolj pa jih veseli, da se za negovanje te tradicije zanimajo tudi mlada dekleta
in žene. Poleg novoizdelanih ljudskih noš si
je bilo mogoče na razstavi ogledati tudi stare slike in dele originalnih starih noš, v pritličju pa sladice in stare sladice zanje. Pridne
brške žene so dolga stoletja nosile težka bremena vsakdanjega življenja in dela v družini,
vendar pa so se kljub vestnemu opravljanju
vsakdanjih hišnih opravil znale lepo obleči.
Na otvoritvi razstave so obiskovalce v pretekli čas popeljale pevke folklorne skupine Stu
ledi, zbrane pa je v uvodu pozdravila odbornica za kulturo Občine Dolina Tatjana Turco.
Ester Mihalič
(Vir: članek Nives Pernat, Primorske novice)
Društvo kmetic sežanske regije se je predstavilo
na Dnevu Parka Škocjanske jame »Belajtnga« 2010
V nedeljo, 30. maja, se je na Dnevu Parka Škocjanske jame kot vsako leto tudi letos predstavilo Društvo kmetic sežanske regije, ki združuje članice iz celotnega območja UE Sežana.
Tokrat so na dveh stojnicah ponujale domače
dobrote – od pršuta, domačega kruha, klobas, različnega peciva, domače marmelade
do drnulovega soka, zeliščnih žganj, teranovega likerja in terana.
Za popestritev pa so prikazale, kako so včasih
kuhali »žajfo« in pripravljali »lug«. Na starem
»šporgetu« so kuhale »luj« in v »lugu« umazane cunje. Iz »luja«, »sode kaustike«, vode in
brinovega olja so naredile »žajfo«. Obiskovalcem so delile unikatne koščke »intimne žajfe
za roke«, da se bodo lahko sami prepričali, da
je prava. Prikazale so še, kakšen pralni stroj
so včasih imele kmetice – škaf, ploh, sirkovo
krtačo in žajfo. Da pa je bilo vse bolj živahno,
je poskrbela Tanja, ki je zaigrala na harmoniko. Kmetice upajo, da bodo na ta način mladim približale stare, že pozabljene običaje, in
obljubljajo, da bodo drugo leto obiskovalce
spet presenetile, zato nasvidenje čez eno leto
na Belajtngi!
Milena Štolfa, KSS Sežana
15
med ljudmi
‘BRKINI 2010’ na Tatrah
Na Tatrah se je odvila že 13. tradicionalna prireditev 'Brkini'. Dogajanje je bilo razdeljeno na športni in kulturno-zabavni vikend, nekaj
utrinkov pa vam sedaj tudi predstavljamo.
ŠPORTNI VIKEND
19. junija smo organizirali turnir v malem nogometu, ki se ga je
udeležilo 5 ekip iz okoliških vasi. Prvo mesto je letos odnesla ekipa
iz sosednje vasice Rjavče.
Kulturno-zabavni vikend
Četrtek, 24. junija
Začelo se je z nastopom skupine NAVIHANI LISJAKI, ki so poskrbeli,
da zabave in veselja ni zmanjkalo, tako da je rajanje trajalo vse do
jutranjih ur. Poskrbeli pa smo tudi za vroč večer, ki smo ga namenili
ženskam … vse ostalo pa naj ostane skrivnost …
Petek, 25. junija
V petek smo nadaljevali z rock skupino IKEBANA, ki je zopet navdušila številno občinstvo in poskrbela za odlično vzdušje in dobro
zabavo. Nismo pozabili niti na vroč večer, namenjen moškim.
Sobota, 26. junija
Pričeli smo že ob 18.00 popoldan, in sicer s srečanjem harmonikarjev skupaj s svetovnim mladinskim prvakom NIKOM POLESOM,
ki je celotno srečanje tudi ponovno obudil in organiziral odličen
popoldanski program. V sklopu srečanja je nastopila še plesna skupina gimnazije Ilirska Bistrica pod vodstvom Tanje Jenko, zapela
nam je tudi Nina Počkaj, celoten program pa je povezoval Roman
Zgore. Tekmovalo je 35 harmonikarjev v štirih kategorijah. V vsaki
kategoriji so podelili tri pokale (od 1. do 3. mesta) po odločitvi tričlanske komisije. Komisijo so sestavljali: Matic Štavar, evropski mladinski prvak v diatonični harmoniki, Marko Manin, znan harmonikar
iz zamejstva, in Alenka Hladnik, evropska prvakinja v diatonični harmoniki. Podelili pa so tudi pokal po izboru občinstva, ki ga je prejel
mladi Tomaž Tomažič iz Huj.
Po končanem popoldanskem programu je premierno nastopila
nova brkinska skupina »THE UNCLES« (strici), ki so absolutno navdušili številno občinstvo in tako v zgodnjih jutranjih urah zaključili
sobotni večer.
16
Nedelja, 27. junija
Z nedeljo smo zaključili štiridnevno rajanje, in sicer s pestrim kulturnim popoldanskim programom, ki je navdušil mnoge obiskovalce.
Pričeli smo ob 18.00 z nastopom igralskega društva iz Harij, sledil je
nastop odlične moške vokalne skupine SLAVNA. Eno večjih presenečenj je bil tudi nastop odličnega slovenskega humorista VINKA
ŠIMEKA, ki je občinstvo nasmejal do solz. Predstavila se nam je tudi
folklorna skupina MLADI GLAS IZ KANADE, ki je s svojim nastopom
navdušila in verjamemo, da je ob njihovem srčnem nastopu marsikomu zastal dih. Plesni točki je sledil še nastop ženske pevske skupine RESA iz Ilirske Bistrice, ki je z nežnimi ženskimi glasi odlično
zaključila popoldanski program. Ker pa nismo hoteli, da gledalci
odidejo domov brez plesa, je po končanem programu nastopil še
ansambel SPEV in s starimi, domačimi vižami navdušil obiskovalce
ter tako zaključil letošnjo prireditev »BRKINI 2010« na Tatrah.
Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali
pri letošnji prireditvi BRKINI 2010, in upamo na uspešno sodelovanje še naprej. Posebna zahvala in pohvala gre seveda celotni ekipi,
s katero, upamo, da bomo delovali tako uspešno še naprej.
Velika zahvala gre tudi Občini Hrpelje - Kozina in županu Zvonku
Benčiču Midretu, piceriji Maestro iz Ilirske Bistrice, ME-PLAST KOZINA D.O.O in Jožetu Ludviku za odlično pripravljen golaž.
Za Športno-kulturno društvo Tatre, Marko Mahne
med ljudmi
30 LET SEŽANSKEGA KLUBA MAKSA PERCA
Sežanski klub Maksa Perca (upokojenih delavcev Ministrstva za
notranje zadeve) je 30-letnico svojega uspešnega delovanja obeležil 11. junija ob 15. uri v sežanski smodnišnici – prav ob času in
na kraju, kjer se je pred 30 leti zbralo 39 članov takratne sežanske
občine in ustanovilo sežansko sekcijo koprskega kluba upokojenih
delavcev organov za notranje zadeve.
Na slovesnosti je prisotne pozdravil predsednik kluba Rade Varda,
zatem pa je podpredsednik in dolgoletni predsednik Srečko Butul,
ki je klub vodil od ustanovitve dalje kar 21 let, orisal zgodovino društva, ki sedaj šteje 85 upokojenih policistov iz občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina. Poudaril je veliko delovno pridobitev,
izgradnjo doma v smodnišnici pri Sežani. Zavod za pogozdovanje
in melioracijo Krasa jim je odstopil v uporabo zemljišče za društvene potrebe, rekreacijo in druge zadeve. Opravili so več tisoč prostovoljnih ur za čiščenje zemljišča, podiranje objekta na mejnem
prehodu Fernetiči in dovoz materiala na zemljišče, čiščenje materiala, zidakov, lesa ter nenazadnje tudi gradnjo objekta. Poudariti
velja, da je sežanski klub edini med slovenskimi klubi Maksa Perca,
ki razpolaga s svojim domom. Pri gradnji doma, ki se je pričela leta
1983, so opravili več kot 7500 prostovoljnih delovnih ur. V uporabo
so ga izročili ob sežanskem občinskem prazniku 24. avgusta 1986.
Širina doma se kaže v odprtosti za javnost.
»Lokacija doma je nedaleč ob cesti Sežana–Lipica in je primeren kraj
v naravi, kjer se lahko odpočijemo in naberemo novih moči za jutrišnji dan, zaznamovan s stresi in naglico. Na tem mestu je italijanski
okupator zgradil skladišča pred 2. sv. vojno in med njo, v katerih so
hranili smodnik in vojne strupe,« je med drugim poudaril Butul.
Ob 20-letnici kluba so izdali lično brošuro in zgoščenko, 13. julija
2007 pa razgrnili svoj prapor. Do leta 2002 so delovali kot sekcija
koprskega kluba, nakar so se organizirali kot samostojno društvo,
katerega predsednik je postal Boris Majdič. Za novega predsednika
so na občnem zboru 6. junija 2009 izvolili Radeta Vardo. Še naprej
so organizirali delovne akcije čiščenja okolice doma, izlete, piknike
in martinovanja. Prekrili so tudi streho nad roštiljem in sanitarijami,
pri tem pa sta največ zaslug imela Vid Šibelja in Lovrenc Razpet, ki
sta vodila tudi dela pri izravnavi plošče za plesišče. V teh 30 letih so
izgubili 62 članov, žal pa opažajo, da se policisti, ki zaključijo svoje
delovne aktivnosti, ne vključujejo v klub. O tem priča tudi podatek,
da je povprečna starost članov klubov Maksa Perca na Slovenskem
visoka – kar 72 let. V Sloveniji deluje 15 območnih klubov z 2500
člani, med katerimi je več kot sedem tisoč upokojenih delavcev organov za notranje zadeve.
30-letnico kluba so izkoristili tudi za podelitev priznanj in pohval
najzaslužnejšim članom za dolgoletno uspešno delo v klubu. Prejeli
so jih: Albert Čok, Franc Dragan, Lovrenc Razpet, Ciril Ravbar, Boris
Majdič, Vid Šibelja, Jože Volovec, Vera Gorjan, Ivan Krulej, Tatjana Rakita, Edvard Škrl, Marija Marinkovič, Gvido Udovič, Adolf Smolnik,
Jovo Stevanovski, Mirko Žirović, Jožef Muhič, Olga Knez, Vladimir
Janjić, Zavod za gasilno in reševalno službo, Društvo upokojencev
Sežana in Društvo diabetikov Sežana. Častni član kluba je postal
Srečko Butul, ki je ob tej priložnosti pripravil pregledno razstavo fotografij o 30-letnem delu kluba.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
BALINARSKI TURNIR V GRADIŠČU PRI MATERIJI
V soboto, 12. junija, se je v Gradišču pri Materiji odvijal 22. balinarski
turnir. Tekmovanje se je začelo ob 8.30 in je potekalo v treh kategorijah: v četvorkah (ekipno), v zbijanju balinčka in v bližanju v krog.
Udeležilo se ga je 11 ekip, ki so igrale na domačem balinišču in v
Obrovu. Še pred žrebom ekip smo se tekmovalci pogostili s sveže
pripravljeno zakusko. Nakar smo se nemudoma podali v boj za mamljive nagrade, med katerimi je poleg pokalov in medalj najbolj izstopal pršut. Organizatorji (domačini) so za las zgrešili najlepši pokal
in ostali brez pršuta, vendar so bili tudi drugega mesta zelo veseli.
Rezultati:
Četvorke:
1. Barka: Boštjan Polh, Darjo Polh, Aleksander Polh in Mitja Polh
2. Gradišče (ekipa A): Franc Klun, Franc Opara, Jože Ljubič in Franc
Dekleva
3. Brkini: Boštjan Zadnik, Bogdan Valenčič, Simon Mahne in Jože
Zadnik
4. Gradišče (ekipa B): Stanko Šturm, Branko Katič, Bojan Benčič in
Zvone Pangos
Bližanje v krog:
1. mesto: Franc Opara
2. mesto: Simon Mahne
3. mesto: Zvone Pangos
Zbijanje balinčka:
1. mesto: Branko Novak
2. mesto: Darjo Polh
3. mesto: Lado Fatur
Najboljše ekipe in tekmovalci so prejeli pokale, medalje in praktične nagrade. Že med prvim in drugim delom tekmovanja je udeležence turnirja čakalo kosilo v Gostilni pri Klavdiju, po razglasitvi
najboljših in podelitvi nagrad pa so se pogostili še ob jedeh z žara
in ob kozarčku rujnega.
Za Balinarski klub Sudest, Franc Klun
17
med ljudmi
Turnir v balinanju Javorju
ŠKD Javorje je v nedeljo, 4. julija, organiziralo že 7. balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 11 ekip (četvork) iz bližnje in širše okolice,
tudi iz sosednjih občin Divače in Ilirske Bistrice. Turnir se je odvijal v Javorju in Obrovu, kjer so nam balinarji Gradne odstopili
svoje igrišče in s tem pripomogli k nemoteni in hitrejši izvedbi
turnirja.
Tekmovanje je potekalo ves dan, saj so se pomerile ekipe v
četvorkah in tudi posamično v zbijanju balinčka in bližanju v
krog. Najuspešnejši posamezniki in četvorke so bili nagrajeni s
pokalom, ekipe pa tudi z medaljami in praktičnimi nagradami.
Zmagali so naši sosedje iz Obrova, ki so v izenačenem in napetem dvoboju premagali četvorko iz Vrem. Ves čas turnirja je bilo
poskrbljeno za hrano in pijačo ter domače dobrote, za kar gre
pohvala domačinkam oz. članicam ŠKD. Vsi sodelujoči so bili z
izvedbo in pogostitvijo zelo zadovoljni, saj so se že v naprej napovedali, da se tudi naslednjega turnirja zagotovo udeležijo.
Edi Ljubič
31. tradicionalni turnir
v malem nogometu
Vrhpolje 2010
Na turnirju z najdaljšo tradicijo na Obali in Kraško-notranjskem je
v sklopu Vrhpoljade sodelovalo 15 ekip. Turnir so otvorili mladi upi
U15 iz Divače in domači igralci Vrhpolj.
V tej starostni kategoriji so se najbolje odrezali Divačani, pred Plamo
in domačo ekipo. V revijalni tekmi U10 sta se pomerili ekipi Železničarja in AŠP-ja (otroci, ki so 7 dni preživeli na aktivnih športnih
počitnicah v naravi). Slednji so slavili s 3 : 0.
V članski konkurenci se je iz štirih predtekmovalnih skupin uvrstilo v
finalni del 8 ekip, ki so bile razvrščene v dveh skupinah. V zaključne
boje se ni uspelo uvrstiti ekipi Turistov iz Sežane (zmagovalci turnirja
2004 in 2005).
V I. skupini je v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo ekipa Taxi
Kobre (prvaki ZLMN Hrpelje), ostala tri moštva pa so se enakovredno potegovala za veliki finale.
V II. skupini si je “brazilska ekipa” na čelu s Hrvatinom (državni reprezentant v futsalu) s tremi zmagami priigrala finale.
Vse tekme finalnega dela so potekale športno, v duhu nogometnih
pravil, tako da sodnika Nenad Smajila in Zdenko Benčič nista imela
pretežkega dela.
Rezultati:
I. skupina
II. skupina
Košana : Bizi team 5 : 4 (2 : 2)* K NT : X team
4 : 3 (1 : 1)*
Brasil : Mia bar
1 : 0 ŠRD Vrhpolje : Bizi team 1 : 2
X team : Mia bar
1 : 0 K NT : Brasil
0:2
ŠRD Vrhpolje : Košana 1 : 0 Mia bar : K NT
0:1
Brasil : X team
1:0
* kazenski streli
Finale : za 1. mesto Brasil : Bizi team
za 3. mesto K NT : ŠRD Vrhpolje
Tradicionalni
balinarski turnir
Obrov
2:1
2:0
Iz rok predsednice KS Vrhpolje Dalje Čeranič so pokale prejeli:
Marko Hrvatin (Brasil) – najboljši igralec turnirja
Tadej Mihalič (Bizi team) – najboljši strelec
Zoran Štamfer (Brasil) – najboljši vratar
Košana – fair play
Brasil – 1.mesto
Bizi team – 2. mesto
K,NT – 3. mesto
ŠRD Vrhpolje se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji
turnirja, ter sponzorjem Bluemarine Koper, Pivovarni Flora Krvavi Potok in M-Projectu.
ŠRD Vrhpolje
Foto: Zdenko Benčič
Letošnjega 30. maja je v Obrovu potekal tradicionalni balinarski
turnir četvork, zbijanje balina in bližanje v krog, na katerem je
sodelovalo trinajst ekip iz naše, ilirskobistriške in divaške občine. Po napetih izločilnih bojih je zmagala ekipa Obrov 1, ki je v
finalnem obračunu premagala ekipo iz Ilirske Bistrice. Gostitelji
turnirja so poskrbeli za pogostitev in prijetno druženje.
18
med ljudmi
Vrhpoljci obnovili gozdno cesto in uredili
strugo »Krvavega potoka«
Vrhpoljci so se zbrali v več »rabutah« in staro cesto do rezervoarja povsem obnovili, razširili, posekali odvečno grmovje in na novo
tamponirali. Tampon je prispevala Občina Hrpelje - Kozina, s kopačem je pomagal Uroš Kovačič s.p., zaključna dela pa je opravil
Andrej Resinovič s.p. Sedaj si želijo to cesto obnoviti vse do protipožarne preseke, za kar jim manjka še nekaj sto metrov. S tem bi
bilo Vrhpolje zaokroženo in omogočen prevoz za gasilsko vozilo v
primeru nesreče.
Vrhpoljska krajevna skupnost pa je naredila še eno veliko delo, ko
je povsem uredila strugo »Krvavega potoka« od kapelice do mosta.
Potok teče skozi celo Vrhpoljsko polje, struga pa je bila povsem zaraščena z drevesi in robido. Posege s strojem je opravil Uroš Kovačič
s.p., pri tem pa je bilo potrebno tudi kar nekaj prostovoljnega dela.
Delo so nadgradili še z ureditvijo kala in ledenice, ki je v lasti agrarne skupnosti. Gre za čudoviti kulturni dediščini, ne samo Vrhpolj,
ampak cele občine. Sredstva je prispevala Občina Hrpelje - Kozina.
Vodja del je bil Milan Baruca in KS je bila ves čas prisotna. Sedaj
si želijo počistiti tudi drugo stran polja, da bi tako omogočili lažji
odtok odvečne vode. Lotili pa so se tudi čiščenja »Ošterščeve« ledenice v Dolini, ki je zelo dobro ohranjena, ampak je bila na žalost
dolga desetletja »rezervno smetišče«. Ledenico bodo ogradili za-
radi varnosti in bo tako postala lep kulturni spomenik, namenjen
ogledom. Uredili bodo tudi okolico, namestili klopi in tablo s kratkim opisom zgodovine ledenice. Ledenica je globoka približno 7
metrov in široka 8 metrov.
Ester Mihalič
VRHPOLJADA
Vrhpoljci so svoj vaški praznik, ki so ga poimenovali Vrhpoljada, obeležili s plesom,
balinarskim turnirjem in turnirjem v škrabah, športnimi počitnicami ter tradicionalnim turnirjem v malem nogometu. Igrala je
domača skupina Toki voki in jih kar dva dni
zabavala pozno v noč. Breskovca in pive ni
zmanjkalo, za lačne sta bila golaž in jota. V
nedeljo so kulturni program popestrili Šavrini in anka Šavrinke s svojo novo komedijo in
vse prisotne nasmejali do solz. Ob tej priložnosti pa so tudi prvič zapeli novo vrhpoljsko himno, ki jo je napisala Marija Lokčeva,
uglasbili pa Toki Voki. Spomnili so se tudi 20.
obletnice KTŠD Lipa Vrhpolje, ki je tako eno
starejših novodobnih društev v naših krajih.
Več o 20-letnem delovanju društva pa v naslednji številki glasila.
Ester Mihalič
19
med ljudmi
Slovenski
evharistični kongres
Gročana – Vrhpolje –
sv. Tomaž
Nedelja, 13. junija, je bil za slovensko Cerkev poseben, zgodovinski dan,
saj je v Celju potekal slovenski evharistični kongres in beatifikacija Alojzija Grozdeta. Tega dne so se od vsepovsod že v zgodnjih jutranjih urah
na celjski stadion zgrinjale množice vernikov, ki so na romarski kraj prišle
s svojimi dušnimi pastirji, skupaj jih je bilo preko 700. Tako so se na pot
skupaj z župnikoma g. Vidom Premrlom in Iztokom Mozetičem odpravili
tudi romarji iz naših župnij od Slivja in Brezovice do Rodika, Klanca in župnije Hrpelje - Kozina. Evharistični kongres, ki je sklenil leto, posvečeno
evharistiji, je potekal pod geslom »Evharistija – božji dar za življenje«.
Udeleženci in vsi tisti, ki so kongres spremljali od doma po televiziji ali
prek Radia Ognjišče, so tega dne potrdili pripadnost katoliški cerkvi in
izpričali Kristusovo središčno mesto v osebnem in občestvenem življenju. Kongres je bil namenjen poživitvi verskega življenja ob skrivnosti sv.
maše, ki je »vir in vrhunec krščanskega življenja«.
Na nedeljo pred praznikom sv. Tomaža apostola se je požrtvovalno
občestvo nekdanje gročanske prafare, predvsem iz vasi Vrhpolje,
zbralo ob razvalinah svoje župne cerkve v senci košatih stoletnih lip k
mašni daritvi v počastitev farnega zavetnika. Praznično bogoslužje je
vodil domači župnik Iztok Mozetič. V priložnostnem nagovoru se je
dotaknil veličastja evharističnega kongresa v Celju, dneva državnosti
ter mašniškega posvečenja na Sveti gori, saj je letošnji novomašnik
Boštjan Fegic nabiral pastoralne izkušnje kot diakon v naših župnijah.
Med prisotnimi domačini se je ponovno porodila želja po obnovitvi
porušene domače župne cerkve, ki datira v leto 1647, a žal zaradi
vojnih in povojnih razmer nezadržno propada. Združeni zbor ZCPZ
iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta je tudi letos sodeloval pri mašni
daritvi in tako zopet potrdil enotni kulturni prostor.
Jana Barba
Bogatemu pripravljalnemu programu z osebnimi pričevanji o tem, kako
tudi danes družine in posamezniki zajemajo pri studencu žive vere in
evharistije, je sledila slovesna sveta maša. Vodil jo je papežev posebni
odposlanec kardinal msgr. Tarcisio Bertone, vatikanski državni tajnik,
somaševal pa je celoten slovenski škofovski zbor s slovenskim metropolitom, nadškofom Stresom in nuncijem Castellójem, med njimi tudi
primorska škofa msgr. Metod Pirih in msgr. dr. Jurij Bizjak. Posebej pretresljiva je bila slovesna razglasitev mučenca Alojzija Grozdeta za blaženega. Ta mladi fant, umrl je pri 20-tih letih, je prav iz svete evharistije
črpal moč in navdih za dejavno krščansko življenje. S svojim pogumnim
pričevanjem za Jezusa Kristusa, ki se ni ustavilo pred nobeno grožnjo,
je zato postal naš prvi slovenski mučenec za sveto vero. Sveti maši, ki je
v eno občestvo povezala preko 32.000 ljudi, je sledila slovesna evharistična procesija in blagoslov z Najsvetejšim. S programom evharističnih
pesmi je v mogočnem zboru 1300 pevcev sodeloval tudi združeni zbor
ZCPZ, ki ga je pripravil njegov zborovodja in naš rojak Edi Race. Že med
pripravljalnim programom so v procesiji na stadion prinesli s cvetjem
okrašeno milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je bila zadnje dni
tudi sama romarica. Da je Mati božja kraljica slovenskih src, je izpričal
tudi spontan aplavz in petje večtisočglave množice.
Ob zaključku se postavlja vprašanje, kakšne sadove bo dogodek rodil za
prihodnost Cerkve. Kot poudarja mariborski nadškof metropolit Kramberger: »Cerkev prihodnosti mora biti bolj evharistično prežeta. Cerkev
prihodnosti bo morala biti še bolj preprosta in življenjska, ne Cerkev mogočnih organizacij in množičnih manifestacij, sredi katerih je pogosto
pozabila na Kristusovo skrivnost in globino. Brez te globine Cerkev nima
prihodnosti. Prvi kristjani so »lomili kruh po domovih ter uživali hrano z
veselim in preprostim srcem (Apd, 2, 46).« In dalje: »Cerkev prihodnosti
bodo podpirale male skupine, v katerih se bo vsak čutil sprejetega, upoštevanega, potrebnega in osebno uresničenega, ne bo le številka v statistiki. Ta občestva bodo očiščevala in bogatila župnije, prek njih škofije
in vesoljno Cerkev.«
Jana Barba
20
Koronarke ponovno
v Brezovici
V koronarnem društvu smo zaključili z rehabilitacijsko vadbo in
pričela se je sezona pohodov. Tako v poletnih mesecih enkrat
tedensko organiziramo pohod. Za prvi pohod smo izbrali okolico Brezovice, saj so nas vaščani prijazno sprejeli že ob praznovanju 10-letnice delovanja skupine, ki je bilo v vaškem domu v
Brezovici. Tudi tokrat smo pohod zaključile v vaškem domu in
nazdravile Zdenki in Bernardki ob letošnjem okroglem življenjskem jubileju.
Mira Koblar
med ljudmi
Novi duhovniki koprske škofije
Letošnji praznik apostolov Petra in Pavla je bil za koprsko škofijo še posebej slovesen, saj so bili v duhovnika posvečeni kar trije diakoni. Ob
Marku Sabotiču iz Borjane in Andreju Vončina iz Prvačine tudi Boštjan
Fegic, ki je svoje prve pastoralne izkušnje nabiral v naših župnijah. Slovesnost mašniškega posvečenja je v baziliki na Sveti gori vodil koprski
škof ordinarij msgr. Metod Pirih. V homiliji je poudaril, da je bistvo duhovniške službe v služenju vsem ljudem. Duhovnik ni menedžer, pač
pa pastir, ki razsvetljuje, spodbuja in varno vodi; je oče, ki ljubi, vzgaja
in tolaži. Nikoli ne sme pozabiti, da ima pred seboj žive osebe in ne
številke, kar terja od duhovnikov, da se znajo srečati z ljudmi, se z njimi
pogovarjati in jih zlasti poslušati.
Med posebnim obredom so pripravniki prejeli zakrament svetega reda
in postali duhovniki ter prvič somaševali ob svojem škofu. Ob koncu
pa so vernemu občestvu podelili svoj prvi novomašni blagoslov.
Kot rečeno, je Boštjan Fegic kot diakon od novega leta naprej svojo
pastoralno prakso opravljal v naših župnijah. Tako so ga kot kateheta
spoznali otroci drugega razreda, sicer pa je izmenjaje vodil nedeljsko
bogoslužje v Rodiku, Hrpeljah, Klancu in Dragi. Zanimal se je za naše
kraje in potrebe ljudi ter jim je bil vedno pripravljen prisluhniti. V nedeljo, 4. julija, je v rojstni župniji Šturje daroval novo mašo, prva službena
pot pa ga bo vodila v Cerkno. Ponovitev nove maše bo obhajal tudi v
naših župnijah, in sicer v soboto in nedeljo, 24. in 25. julija, po razporedu nedeljskih maš. Takrat bo tudi priložnost za prejem novomašnega
blagoslova, za katerega staro izročilo pravi, da si je vredno »znucati
čevlje« zaradi njegove vrednosti.
JBa
Letos smo v Klancu zopet
imeli opasilo
Da smo imeli letos v Klancu opasilo, gre velika zasluga našemu županu krajevne skupnosti Radotu Bolčiču. Na njegovo pobudo smo se vsi prostovoljci dogovorili, da
bomo letošnje opasilo priredili predvsem v zabavo in druženje vaščanov. Sicer pa smo
bili zelo veseli tudi vseh obiskovalcev in, po pravici povedano, tudi presenečeni.
Program smo izpeljali z našimi mladimi glasbeniki. Tako so se nam predstavili na harmoniki Jan Kavčič, na trobenti in tenorski tubi Pavel in Peter Lorger in na saksofonu Rok
Jug in Sandra Rijavec. Vmes pa nam je zapela mlada in obetavna Nina Počkaj.
V goste smo povabili Alenko, Petro in Matejo, vse članice Prosvetnega društva Kras, ki
so nas pošteno nasmejale.
Za konec smo na oder povabili vse naše mlade harmonikaše, ki so nas zabavali še za
pusta: Jan Kavčič, Manuel in Mike Zdravkovič, Patrik Rijavec in Tim Škrlj. Vsi so učenci
Valterja Počkaja. Program so povezovali domači humoristi: Pepa, Marika in Nane.
Za ples so poskrbeli Navihani lisjaki, Milan in Tomaž sta vsem obiskovalcem postregla
z golažem in polento, domačinke pa s pecivom. Za osvežilno pijačo je skrbela Mirjana
Mihalič, Bar pri Jerneju. Preprosto, enostavno in s času recesije primernimi stroški, smo
se vsi domači in gostje lepo imeli.
Zahvalili bi se radi Občini Hrpelje - Kozina in njenemu županu Zvonko Benčiču Midretu, ki nam je finančno omogočil izvedbo tega večera in nam tako izkazal zaupanje.
Vaščani Klanca
Letna
skupščina
TAJNIC NA
Krasu
V mesecu marcu smo se članice Kluba
tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa
in Notranjske zbrale na letni skupščini. Tokratna gostiteljica je bila Orjana
Gombač iz Sežane, zato je prostore za
skupščino izbrala kar v podjetju Vinakras
Sežana.
Pozdravu predsednice Irene Zadelj je
sledil glasbeni nastop gojenca Glasbene šole iz Sežane. Pregledale smo delo
kluba v letu 2009 in ugotovile, da je bilo
pestro. Redno smo se srečevale enkrat
mesečno, srečanja so bila obogatena
z različnimi vsebinami in predavanji:
zelišča, dejavniki tveganja, zdravstvena
tema (merjenje krvnega tlaka in sladkorja) … Udeležile smo se vseh aktivnosti, ki jih je organizirala Zveza klubov
tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije.
Pohvalimo se lahko tudi z organizacijo
pohoda na Snežnik, ki so se ga udeležile
tudi članice klubov iz Severne Primorske, Trebnjega, Novega Mesta, Maribora
… Po povratku s Snežnika smo imele
prijeten zaključek s piknikom na Mašunu. Prepričane smo, da je pohod vsem
udeleženkam ostal v lepem spominu.
Po uradnem delu skupščine smo se
prepustile Petru Boršiču, podžupanu
Občine Hrpelje - Kozina, zaposlenemu
na Vinakrasu Sežana. Popeljal nas je po
podjetju in nam predstavil tehnološki
proces pridelave vina.
Ob prijetnem druženju in klepetu nam
je petkov večer prehitro minil. Beseda je
tekla o naslednjem srečanju, ki bo na
materinski dan. Tokrat bo predavanje o
ličenju. Marija Doles 21
med ljudmi
Člani DU in ZZB za vrednote NOB hrpeljskokozinske občine v akciji
Čeprav že ves junij pošteno pripeka, se
upokojenci ne damo. Aktivni smo tako
ali drugače. Tokrat moram pohvaliti naše
vrle balinarje, ki so se kljub svoji zasedenosti s tekmovanji in turnirji širom Slovenije udeležili obeh dogodkov.
5. junija sta obe ekipi, ženska in moška,
sodelovali na 7. športnih igrah ZDU južno-primorske regije v Sežani. Ponosno
sem jih pospremila tudi sama. Ob slovesni otvoritvi z godbo na pihala nas je
pozdravil tudi sežanski župan Davorin
Terčon.
Igre so potekale v več disciplinah. Mogoče
bi bilo treba razmisliti tudi v našem društvu, da bi za naslednje leto organizirali še
kakšno ekipo v streljanju, reševanju križank
in igranju briškole in trešeta. Naši balinarji
sicer niso dosegli najvišjih rezultatov, vendar smo se predsedniki društev na kratkem
sestanku strinjali, da bomo ZMAGOVALCI
VSI, KI SE NASLEDNJE LETO ZOPET SREČAMO NA 8. ŠPORTNIH IGRAH.
13. junija je DU Ilirska Bistrica organiziralo
balinarski turnir ob praznovanju njihovega
občinskega praznika. Tudi tega turnirja sta
se udeležili obe ekipi. Tokrat je imela moška ekipa iz naše občine več sreče, za las
so zgrešili prvo mesto. Domov so se vrnili s srebrno medaljo, za kar jim v imenu
vseh upokojencev iskreno čestitam. Pohvaliti se moram, da so fantje eno medaljo podarili tudi meni – to je prva medalja
za moje »športno« udejstvovanje. Hvala
dekletom Mileni, Elvi, Milki, Silvi in Jelki
ter fantom Franetu, Vojotu, Radotu, Brankotu in Danilotu, da so uspešno zastopali
naše DU.
Nadja Žerjav
Izlet v Kumrovec
Ker je letos minilo 30 let od smrti našega
nekdanjega predsednika Tita, smo se člani
ZZB za vrednote NOB in člani DU odločili,
da bomo počastili spomin na »dneve naše
mladosti« z obiskom Kumrovca.
Zbrali smo se 12. junija na Kozini in se odpeljali proti Štajerski. Naša prva postaja je
bil ogled celjskega zapora, zloglasnega
Starega piskra. Tu nas je pričakal gospod
Ivan Grobelnik – Ivo, devetdesetletnik, še
edini živeči osvoboditelj 127-ih političnih
zapornikov iz Starega piskra, decembra
1944, ki je o tem tudi napisal knjigo. Živo
nam je opisal dogodke izpred dobrih 65 let,
ko je šest mladih aktivistov OF iz celjskega
območja s pomočjo paznika izvedlo akcijo
osvoboditev zapornikov. Pot smo nada-
ljevali do spominskega parka Frankolovo
v Grabnu pri Stranicah, da bi se poklonili
spominu na 100 talcev, ki so jih v drevoredu jablan obesili nacisti 12. 2. 1945. To je
bil nemški povračilni ukrep, ker so partizani
ustrelili visokega nemškega oficirja Antona
Dorfmeistra.
Lokalna vodička nam je pripovedovala o
pretresljivem zločinu, še najbolj pa so nas
presunile »žive« slike mladeničev in malo
starejših mož, ki so nam s pogledom sledili
ob ogledu muzeja. Simbolika tega zločina
je 100 prerezanih vrvi, ki visijo s stropa –
stotine ljudem je bila prerezana nit življenja. Poleg pa je postavljen še »lojtrnik«, s
katerim so prevažali trupla.
Mislim, da smo si vsi potihem zaželeli, da se
kaj takega ne bi smelo ponoviti, predvsem
pa ne smemo pozabiti in izbrisati spominov na grozodejstva, ki so nam bila prizadeta v drugi svetovni vojni.
Okrog dvanajstih smo že prečkali hrvaško
mejo in prispeli v muzej »Staro selo«, v Kumrovec. Ogledali smo si Titovo rojstno hišo
in zgledno urejene zagorske hišice, ki so
pravzaprav vsaka muzejček zase. Tu najdeš
bivališče mladoporočencev, pekarno, kovačijo, predilnico, lončarstvo … Vzeli smo
si kar nekaj časa za ogled in za hladno pivo
ali sladoled. Ob Titovem spomeniku smo
»škljocnili« še eno gasilsko in malo za šalo
malo zares zapeli tisto »Druže Tito, mi ti se
kunemo« …
Pot nas je vodila naprej do Bizeljskega, kjer
nas je v prijetni kmečki gostilni čakalo pozno kosilo. Ko smo si privezali duše, so se
okorajžili naši pridni pevci. Prepevali smo
od prigodnih pesmi do partizanskih in
udarnih. Seveda so se petju pridružili tudi
tisti, ki nimajo ravno najboljšega posluha,
zato pa dovolj dobre volje.
Čakal pa nas je še ogled Ogorevčeve repnice, ki so jo nekoč uporabljali za spravilo
poljščin in sadja. To so posebne v peščeno
zemljo izkopane kleti, v katerih danes skladiščijo doma pridelana buteljčna vina. Tudi
tu ni šlo brez pokušnje žlahtne kapljice, pa
še ohladili smo se brez klimatskih naprav.
Polni vtisov smo se odpravili proti domu.
Po kritiki, da že dolgo ni bilo postanka za
odtok in pritok, smo se še zadnjič ustavili
na »drink« in odpeljali proti Primorski. Dogovorili smo se za ponovno srečanje v septembru, ko bodo pasji dnevi mimo. Vsem
upokojencem, »borcem« in občanom želim prijetno in ne prevroče poletje.
Nadja Žerjav
22
med ljudmi
V poletje z novim znanjem računalništva
V času od 25. maja do 21. junija 2010 se je
na OŠ Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje
odvijal 60-urni javno veljavni tečaj »Računalniška pismenost za odrasle«. Ker je bil
tečaj sofinanciran s strani Ministrstva za
šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov, je bil za udeležence brezplačen. Nova
znanja je pod mentorstvom Sama Medena
pridobivalo 12 udeležencev iz Hrpelj, Kozine in okolice. Naučili so se kar najbolje
uporabljati osebni računalnik, spoznali so
prednosti njegove uporabe ter pridobili
osnovno računalniško usposobljenost, ki
jim bo v bodoče omogočila aktivno vlogo
v informacijski družbi. Udeleženci tečaja
sedaj samostojno delajo z datotekami in
urejevalnikom besedila ter uporabljajo internet in elektronsko pošto.
Kljub izredni intenzivnosti poteka tečaja in
sicer dvakrat do trikrat tedensko po pet šolskih ur, osipnikov ni bilo. Znotraj računalniške učilnice se je iz posameznikov, katerih
prvotni cilj je bil preseči lastno neznanje na
področju informatike, oblikovala močno
povezana prijateljska skupina. Po izjavah
udeležencev je bil tečaj zanimiv, pridobili
so uporabna znanja in so bili zelo zadovoljni s predavateljem.
Udeleženci, ki so uspešno zaključili tečaj,
bodo prejeli javno veljavno potrdilo, s katerim bodo dokazovali na novo usvojena
znanja. Vsem iskrene čestitke.
Posebna zahvala gre Občini Hrpelje - Kozina in ravnateljici OŠ Dragomirja Benčiča
– Brkina Hrpelje, ki sta s posluhom za potrebe občanov omogočili izvedbo tečaja.
Romana Morano,
vodja OE Ljudska univerza
DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA
Drugi del pomladnih aktivnosti se je pričel
z občnim zborom 3. aprila 2010 v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Bil je to volilni
občni zbor, kjer smo izvolili novo vodstvo.
Novi predsednik je sedaj Vojko Turk, dolgoletni član društva in nosilec športnih
aktivnosti. Dosedanjemu vodstvu je bila
izrečena zahvala za dobro vodenje. Dolgoletnemu predsedniku Društva diabetikov
Sežana Vladimirju Janjiču je bil podeljen
naziv častnega člana društva, štirje zaslužni
člani in zunanji sodelavci pa so prejeli zahvalo društva za nesebično delo v društvu
in za društvo.
Po občnem zboru je bilo predavanje Stojana Kralja, dr. med., o sladkornem bolniku
in posledicah na ledvicah. Veliko število
udeležencev je z zanimanjem prisluhnilo predavanju, nato pa je sledilo še kratko
druženje.
V hrpeljskem zdravstvenem domu je bilo
13. aprila predavanje Klare Peternelj, dipl.
msr., o sladkorni bolezni za sladkorne bolnike iz Občine Hrpelje - Kozina.
V okviru vseslovenske akcije »Očistimo Slo-
venijo« so se naši člani 10. aprila udeležili
čiščenja pohodnih poti na hrib Kokoš v organizaciji Planinskega društva Sežana. 17.
aprila pa so se člani udeležili čistilne akcije
vsak v svojem kraju bivanja.
V počastitev dneva upora proti okupatorju
so se člani društva udeležili proslave na Nanosu pri Abramovih in pohoda po kurirskih
poteh Dane pri Divači–Vareje. Na Varejah je
bila krajša slovesnost pri spomeniku in nato
druženje v kmečkem turizmu, zaključek pa
v Danah pri Divači.
8. maja je bil predviden pohod na Kozinskem, vendar je bil zaradi slabega vremena
prestavljen na relacijo Dane pri Divači–Matavun–Škocjan–Betanja in nazaj, pod dežniki.
Rekreativno zdravljenje je bilo v času od 16.
do 23. maja v Rogaški Slatini v Termah Sava,
kjer je bilo 11 naših članov.
V soboto, 29. maja, smo se člani društva
polnoštevilno udeležili petnajstih športnih
iger Društev diabetikov Slovenije na Rogli,
ki so potekale v organizaciji Zveze in društva iz Celja. Športnih aktivnosti smo se
množično udeležili na pohodih, kjer smo
si ogledali čudovite lepote narave Rogle.
Član Aleksander Uršič pa se je udeležil posamičnega tekmovanja v šahu, kjer je med
dvanajstimi udeleženci osvojil prvo mesto.
Vse te aktivnosti so zelo koristne za urejanje
sladkorne bolezni in holesterola.
V petek, 9. aprila, smo si ogledali tovarno
zdravil Krka v Novem mestu ter lepote gradu Otočec, kjer nas je »sprejel sam graščak«
in nam nazdravil s kozarčkom cvička.
Vsemu dogajanju pa je dalo piko na i priznanje Občine Sežana, ki ga je Društvu diabetikov v petek, 23. aprila, izročil župan Davorin Terčon kot najzaslužnejši organizaciji
na področju prostovoljnega dela v Občini
Sežana. Še posebej pa je bilo namenjeno
prejšnjemu predsedniku, sedaj častnemu
članu Vladimirju Janjiču. Za zaslužena priznanja smo prejeli tudi čestitko predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije
Janka Kušarja.
Pavel Škamperle
www.hrpelje-kozina.si
23
med ljudmi
Društvo diabetikov Sežana
Prvo polletje letošnjega leta smo zaključili
s predavanji za učence, ki so zaključevali OŠ v Komnu in Dutovljah. Predavanje o
sladkorni bolezni in o tem, kako pomagati
bolnikom, ko se znajdejo v slabem stanju,
je potekalo v torek, 8. junija, izvajala pa ga
je dipl. medicinska sestra Klara Peternelj iz
ZD Sežana. Po programu smo načrtovali
še predavanja v Sežani, Divači in Hrpeljah,
vendar so odpadla, ker se nam je ponesrečil diabetolog. V prihodnje načrtujemo redna letna predavanja, vendar ne na koncu,
ampak že med šolskim letom.
V sredo, 9. junija, so novi člani IO z novim
predsednikom društva Vojkom Turkom
obiskali občini Hrpelje – Kozina in Divača,
se predstavili županom in njihovim sodelavcem z letošnjim programom dela društva ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
V soboto, 12. junija, smo se udeležili tradicionalnega športnega srečanja Društev
diabetikov Postojna, Cerknica, Sežana in Il.
Bistrica v Ilirski Bistrici. Udeleženih je bilo 16
naših članov, uspešno smo se predstavili v
šahu, pikadu in balinanju. Zaključek je bil
kot ponavadi pri Novakovem mlinu.
Dogovorili smo se, da bomo s takim sodelovanjem nadaljevali in da bo naslednje
srečanje v Sežani.
V nedeljo, 13. junija, pa je bilo naše zadnje
srečanje v tem polletju, in sicer pohod v
Občini Komen. Sestali smo se pri štanjelski lovski koči ob 9. uri, kjer nas je pričakala
naša zvesta članica Marica Jazbec in poskrbela, da smo se pred pričetkom pohoda
okrepčali. Nadaljevali smo po lepo urejeni
poti proti Lokovcu. Tudi tam nas je pričakala Marica, saj sta se oba s predsednikom rodila v tem kraju. Po krajšem postanku smo
se vrnili po krožni poti nazaj na izhodišče,
kjer smo imeli parkirana vozila. Naš pohod smo zaključili na turistični kmetiji »Pri
Tavčarjevih« v Hruševici, manjkal pa ni niti
obisk naših članov, ki tam živijo.
Jože Volovec
DRUŠTVO »VEZI«, PSIHIATRIČNA AMBULANTA SEŽANA
IN CSD SEŽANA NA IZLETU V PTUJU
Društvo »VEZI« je tudi letos v okviru Kulturnega programa in v okviru Programa izobraževanje uporabnikov v povezavi z psihiatrično ambulanto dr. Nataše Sedmak iz
Sežane in Centrom za socialno delo Sežana
organiziralo izlet po Sloveniji. Tokrat nas je
pot vodila na štajerski konec, in sicer v Ptuj,
kjer smo bili zelo lepo sprejeti.
V Društvu opažamo iz leta v leto večje zanimanje za izvedbo takih in podobnih
projektov, kar kaže na to, da se ljudje s težavami v duševnem zdravju zavedajo svoje
bolezni in želijo z njo čim bolj kvalitetno živeti. Ljudje s težavami v duševnem zdravju
potrebujejo posebno strokovno vodenje
in podporo, da bi se zmogli vključiti ne le
v skupnost, temveč tudi v odnose z ljudmi
v skupnosti, s katerimi dobivajo na moči in
pozitivni samopodobi. Takšnih programov
in strokovno vodenih aktivnosti na Krasu
in Notranjskem, razen v okviru našega Društva, v skupnosti ni mogoče najti.
Kot vsako leto, smo se tudi letošnjega 20.
maja zbrali ob 7.00 zjutraj na stari avtobusni postaji v Sežani in po avtocesti odrinili
proti Ljubljani. Naš prvi postanek je bil avtocestno postajališče Kompolje, kjer smo
si privoščili malico. Sledila je vožnja proti
Šempetru, bolj točno v Spodnje Grušovlje.
Tam smo si ogledali hmeljarsko kmetijo
Rojnik. Sprejeli so nas odprtih rok in nam
opisali celoten postopek, odkar se hmelj
posadi, do obiranja in sušenja te dragocene dobrine.
Polni novega znanja smo pot nadaljevali
proti Ptuju. Na avtobusni postaji v Spodnji
Hajdini se je na avtobus vkrcala gospa Silva Sfartek, ki je tudi mestna svetnica. Vodila
nas je po samem mestu Ptuj in nam priskočila na pomoč pri vstopnicah za ogled
Ptujskega gradu. Čeprav donacijo kart v
celoti nismo pričakovali, nas je gospa Silva prijetno presenetila. Upraviteljica gradu
nam je, na prošnjo gospe Silve, donirala
karte za ogled Ptujskega gradu v celoti, za
kar se obema iz srca zahvaljujemo. Ogled
gradu je trajal eno uro, ogledali smo si zbirko starodavnega orožja, glasbil, renoviranega grajskega pohištva ter tradicionalne
ptujske maske. Imeli smo pa tudi srečo, da
smo ujeli upraviteljico gradu in se ji osebno
zahvalili s simboličnim spominkom, ki je nastal v delavnicah Društva »Vezi«. Gospa Silva
nas je popeljala še skozi stari del Ptuja, kjer
smo si privoščili sladoled. V spomin na Ptuj
nam je Gospa Silva poklonila repliko fotografije mesta.
Po ogledu gradu in starega dela mesta smo
bili vsi nekoliko utrujeni, pa tudi naši želodčki so nas opozarjali, da je že čas kosila. Tako
smo se odpeljali proti Kidričevem, kjer smo
si v restavraciji Pan privoščili kosilo. Po kosilu je sledil še ogled bližnje vrtnarije Revital
d.o.o., ki se ukvarja z vrtnarsko proizvodnjo,
načrtovanjem, urejanjem in vzdrževanjem
zunanjih površin ter prodajnim centrom.
Vrtnarija nam je za okrasitev naših enot podarila rože, mi pa smo se jim zahvalili in jim
obljubili, da se mogoče še vidimo.
Polni novih spoznanj in lepih vtisov smo se
na poti proti domu ustavili še na Trojanah, si
privoščili tradicionalni trojanski krof in v zgodnjih večernih urah prispeli v Sežano. Na izlet smo povabili tudi prostovoljce, na katere
smo zelo ponosni, saj so naši sodelavci.
Izlet je v sodelovanju z ostalimi organiziralo
Društvo »VEZI«, kar pa bi bilo skoraj nemogoče brez sofinancerjev, in sicer Fundacije
za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij – FIHO in Centra za socialno
delo Sežana, ter lastnih sredstev društva.
Še enkrat pa se zahvaljujemo vsem, ki so
nam omogočili brezplačne oglede (Kmetija Rojnik, gospa Silva Sfartek za vodenje po
mestu Ptuj ter ogled gradu Ptuj, vrtnarija
Revital d.o.o.), saj bi bil brez njih naš izlet
zelo okrnjen in nezanimiv.
Mojca Mahnič (pod mentorstvom mag.
Katarine Tomažič)
24
med ljudmi
DRUŠTVO »VEZI« ORGANIZIRALO IZOBRAŽEVANJE ZA
TEŽJE ZAPOSLJIVE OSEBE
Društvo za duševno zdravje in kreativno
preživljanje prostega časa »VEZI« je v okviru
Programa »Izobraževanje za različne ciljne
skupine« organiziralo Izobraževanje za
težje zaposljive osebe na temo INVALIDSKA KOMISIJA. Izobraževanje je potekalo
28. maja v prostorih dnevnega centra v
Štanjelu. Predavala je gospa Sabrina Poropat iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, enota Koper.
Program upravičuje potreba po ozaveščanju, informiranju ter socialnem in strokovnem učenju na celostnem nivoju. Odnos
do življenja z duševno boleznijo se sorazmerno spreminja in sooblikuje na vseh štirih nivojih, ki so ključni na poti do psihosocialne rehabilitacije uporabnika in njegove
družine. Program tako upravičuje neločljiva
povezanost vseh štirih elementov: uporabnika, njegove družine, skupnosti in stroke,
s ciljem, da bi bilo namenu psihosocialne
rehabilitacije zadoščeno in da bi duševna
bolezen presegla mejo diskriminacije in socialne izključenosti. Le z izobraževanjem na
vseh štirih nivojih je mogoče zagotoviti interdisciplinarni pristop k duševni bolezni in
življenju z njo ter skupnostnim programom
in ostalimi socialno varstvenimi storitvami.
Predavanje je pritegnilo veliko pozornosti,
predvsem je bilo veliko vprašanj s področja
invalidskega upokojevanja (pogoji upo-
kojevanja) ter o spremembah, ki naj bi jih
prinesel novi zakon o upokojevanju (drugo leto). Predavateljica nas je opozorila na
nekatere specifične pravice, ki jih imamo,
a so velikokrat neizkoriščene prav zaradi
naše nevednosti, saj nas z njimi takrat, ko bi
jih lahko izkoristili, strokovnjaki s tega področja niso seznanili. Gospa Sabrina nas je
opremila z brošurami, kjer so predstavljene
vse pravice, dolžnosti in postopki, ki se jih
lahko poslužujemo, seveda, če imamo za to
izpolnjene pogoje.
Zaključku izobraževanja sta sledili še pogostitev in podelitev potrdil o udeležbi na
izobraževanju.
Izobraževanje je financirala Fundacija za
financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij – FIHO, delno pa smo ga financirali tudi iz lastnih sredstev društva »Vezi«.
Mojca Mahnič (pod mentorstvom mag.
Katarine Tomažič)
15-LETNICA SEŽANSKEGA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA
INVALIDOV
Medobčinsko društvo vojnih invalidov
Sežana, ki združuje približno 200 članov
iz občin Sežana, Komen, Divača, Hrpelje Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, je
praznovalo 15-letnico delovanja v samostojni Sloveniji, čeprav so društva vojnih
invalidov obstajala že v bivši Jugoslaviji.
Srečanje članov Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ki združuje 15 društev, se
je odvijalo 29. maja v Kopru, sežanski člani
pa so po praznovanju odšli obeležiti 15-letnico delovanja v Vremsko dolino, kjer so
sklenili praznovanje Pri Sotlarju v Bujah. Tu
jih je nagovoril predsednik društva Franc
Mavrič, ki društvu predseduje že štiri leta.
Poudaril je predvsem vlogo in pomen društva pri uresničevanju posebnih socialnih
programov kot tudi številne aktivnosti v
zadnjem letu. Tako je glavna skrb, da invalidom sofinancirajo zdravljenje v zdraviliščih.
Prirejajo pa tudi razna srečanja z namenom
druženja članstva, saj je povprečna starost
precej visoka, pa tudi vojni invalidi se počutijo osamljeni. Posebno skrb namenjajo
socialni pomoči najbolj ogroženim invalidom. Izvajajo tudi programe rekreacije in
športa (pikado, šah itd.). Predsednik Mavrič
je vsem članom zaželel dosti zdravja in da
bi se še večkrat srečevali. Sicer pa ima društvo odprto pisarno v prostorih Krajevne
skupnosti Sežana na Srebrničevi ul. 1 ob
torkih od 8.00 do 11.00. Dosegljivi so tudi
na telefon: 05 / 734 12 07.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
25
med ljudmi
Fontana na Kozini
ima novo lastnico
Zlatko Dedić
v Nane baru
Eden prvih barov na Kozini z dolgoletno tradicijo je letos zamenjal lastnika. Bogdan Križman je lokal prodal Nevenki Segulin,
doma iz Markovščine. Tudi sama je že kar nekaj let v tem poslu
in ima izkušnje z gostinstvom, saj ima lokal v najemu tudi na
Škofijah. Nevenka se je novega projekta lotila, ker je lokal blizu
doma in ima dobro lokacijo. Konkurence se ne boji, saj pravi,
da je zdrava konkurenca lahko le spodbuda, da dobro delaš.
Ima tudi že kar nekaj idej in načrtuje prenovo lokala. Lokal je
uradno prevzela in »odprla« na prvo julijsko soboto. Malo se še
lovi, kot sama pravi, ker ne pozna še ljudi, vendar čuti, da ima
lokal dolgo tradicijo in stranke, ki so mu zveste. Upa, da bo tako
tudi naprej.
Zaenkrat Fontana ohranja urnik: vsak dan od 6.00 do 23.00, ob
sobotah in nedeljah do 24.00.
Sredi svetovnega prvenstva, kmalu po prihodu naših odličnih nogometašev domov, se je vabilu na pijačo lastnice Nane
bara Mojce Cergol odzval Zlatko Dedić in se tako oglasil v
Nane baru na Kozini. Prijazen, preprost fant se je pogovarjal in
fotografiral z vsemi, ki so želeli. Še posebej rad ima otroke, saj
ima doma enoletno punčko Saro, ki bo vsak čas shodila. Želel
si je, da kljub svetovnemu prvenstvu ne bi zamudil njenih prvih korakov. O svojih vtisih iz Afrike pa je povedal, da so sicer
žalostni, ker se je tako izšlo in niso šli naprej, da pa so dobra
ekipa, enotna in da si želijo še delati skupaj. Tako bodo tudi
nadaljevali s skupno igro.
Ester Mihalič
Ester Mihalič
Restavracija »Express« na Kozini ponovno zaživela
Pred dobrim letom dni je podjetje IDEL d.o.o. s sedežem v Podgorju vzelo v najem restavracijo »Express« na Kozini, med domačini
znano kot »Meksiko«. Lastnik podjetja je izkušen gostilničar Vlado
Čendak iz Podgorja. Čendak ima v Podgorju že gostilno »Pod Slavnikom«, ki ima že bogato tradicijo in je znana daleč naokrog.
Želijo si, da bi restavracija, ki ima dobre potenciale in lego, ponovno
zaživela. Obstoječe bodo poskušali izkoristiti v največji možni meri,
med drugim velik notranji prostor, primeren tudi za skupine, in nepogrešljivo veliko teraso na prostem.
Pričeli so z malicami, sedaj pa so ponudbo razširili še na kosila in
picerijo. Tako lahko čisto vsak dan pridete na malico, ki je na voljo
že od 9.00 dalje, ob 12.00 začnejo nuditi kosila, od 14.00 naprej pa
picopek pripravlja najrazličnejše pice. Pico si lahko odnesete tudi
domov, zanimiva in praktična ponudba pa je tudi kosilo za domov.
Za ceno 5 EUR na osebo imate dnevno pripravljeno, vsak dan drugačno kosilo.
Razmišljajo tudi o drugačni ponudbi – zabavi z živo glasbo ob koncu tedna.
Urnik:
Ponedeljek–petek: 9.00–22.00
Sobota in nedelja: 11.00–22.00
Telefon: 031 833 823
Ester Mihalič
26
med ljudmi
VI. miting v gorskem teku brez meja – Glinščica 2010
Z boljunske Gorice je v soboto, 19. junija, štartalo 113 tekačev in
tako nadaljevalo tradicijo čezmejnega teka, ki že šesto leto po vrsti
teče tudi čez Beko v naši Občini. Ta razgibana 12-kilometrska proga
je potekala od Boljunca preko Gornjega Konca po stezi za Botač
ter po stezi prijateljstva do Beke, nato so tekači obšli Sela, Vrh in se
nato preko steze nad Krogljami spustili do Jame v Boljuncu, kjer so
organizatorji postavili cilj. Najboljšim je odbornica Občine Dolina
Alenka Vazzi podelila priznanja: prvi med moškimi je bil Alessandro
Maraspin, ki je pritekel po 58-ih minutah, med ženskami pa je po
uri in deset minut na cilj prva pritekla Daniela Da Forno. Ta netekmovalna pobuda poteka v organizaciji Občine Dolina in Naravnega
rezervata Doline Glinščice.
Ester Mihalič
ROKOMETNI TURNIR V BANJA LUKI
Od 22. do 27. junija smo se starejše deklice ŠD Jadran Bluemarine
skupaj s fanti iz RD Jadran 2009 udeležile rokometnega turnirja v
Banja Luki. V tem mestu, ki šteje skoraj 300.000 prebivalcev, smo
preživele pet nepozabnih dni. Vsak dan smo odigrale po eno tekmo in vse brez težav zmagale (vse ekipe so bile iz Bosne in Hercegovine). Na koncu smo osvojile prvo mesto. Suzana Poplašen
je bila proglašena za najboljšo igralko turnirja, prav tako pa je bila
najboljša strelka. Ker je bila le ena tekma na dan, smo imele veliko
časa za zabavo v vodnem parku Aquana. Kopale smo se tudi v dežju. Dodobra smo si ogledale mesto Banja Luka, ki je zelo urejeno in
čisto. Obiskale smo največji rock koncert na Balkanu. V četrtek, 24.
junija, je konzularna pisarna Republike Slovenije organizirala sprejem ob državnem prazniku. Na sprejem, na katerem so bili vsi pomembni politiki Republike Srpske: predsednik, notranji minister in
župan, smo bile povabljene tudi mi. Ogledale smo si njihovo znano
tržnico »piaco« in opravile številne zelo poceni nakupe. V restavraciji »Mujo« smo jedle najboljše čevapčiče v lepinji na svetu.
Vsi skupaj smo bili nastanjeni v dijaškem domu, kjer pa je bilo bolj
malo spanja, saj nam pred drugo uro zjutraj ni uspelo zaspati. Vendar se to pri dnevnih aktivnostih ni poznalo. Najpomembnejša pa
so prijateljstva, ki smo jih sklenile z rokometaši in rokometašicami iz
Banje Luke. Zadnji dan smo se žalostni poslovili in si obljubili, da se
vidimo naslednje leto.
Najlepša hvala šoferju Ivanu Fabjančiču, Avtoexpert Povžane, ki je
brez pripomb in z nasmeškom prenašal vse naše neumnosti.
Z nami je bil tudi Filip Fabjančič, ki je posnel preko 1000 fotk.
Turnirja so se udeležile: Nika Renko, Nina Šiškovič, Lara Maglica,
Lana Miklavec, Kaja Šiškovič, Eva Urbančič, Suzana Poplašen, Ana
Marija Poplašen, Nina Mezgec Mrzlikar, Tina Zec, Natalija Burzanovič in trenerka Tanja Miklavec.
ŠD Jadran Bluemarine
Foto: Filip Fabjančič
27
med ljudmi
MINI ROKOMETAŠI JADRANA PREMAGALI CELJANE IN
ZASEDLI 4. MESTO
V soboto, 5. junija, je potekal mednarodni
mini-rokometni turnir ZASAVJE CUP v Hrastniku. Sodelovalo je več kot 60 ekip iz cele
Slovenije in sosednje Hrvaške. Na turnirju se
pomerijo najboljše mlade ekipe.
Naši rokometaši so bili razvrščeni v predtekmovalno skupino z ekipami RK CELJE
PIVOVARNA LAŠKO, RK DOLENJA VAS IN RK
RADEČE. Prva tekma je bila za naše najpomembnejša, saj so se pomerili z vrstniki iz
RK Celje Pivovarna Laško. Po lepi predstavi,
polni mojstrskih potez, so se zmage veselili
naši mladi upi, kar je velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Celje je namreč že leta na rokometnem vrhu, tudi pri mlajših selekcijah. Naši
mladi upi so zasedli prvo mesto v skupini in
se uvrstili v finalni del tekmovanja. Skupno so
na turnirju zasedli 4. mesto, kar je velik uspeh.
Ob tej priložnosti bi radi povabili vse otroke,
ki bi radi bili del te uspešne ekipe, naj se nam
naslednje leto pridružijo.
RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina
Na sliki: Domen Makuc, Nejc Gajšak, Aleksander Dekleva, Klemen Mahne, Matjaž Urbančič, Tilen Mlinarič, Matej
Poles, Andraž Makuc, Matej Enci in trener Dejan Čeranič
Novosti iz »tabora« Marka Vouka
Lani smo v glasilu prvič predstavili Marka
Vouka iz Gradišča v vlogi voznika, in to tistega, ki se vozi na gorsko-hitrostnih dirkah.
Lansko leto je bilo zanj, kljub šele začetnim
korakom v tem športu, zelo uspešno. Zanimalo nas je, kako Marko napreduje, zato
smo mu po elektronski pošti poslali nekaj
radovednih vprašanj.
Ste letos že začeli s tekmovanji?
S tekmovanji sem letos začel že meseca maja
s prvo gorsko-hitrostno dirko v Sevnici, ki jo je
krojilo zelo spremenljivo vreme (dež, sonce,
dež). Za trening pa sem odpeljal še dirko paralelnega relikrosa v Logatcu. Sedaj pa imamo v ekipi malo premora, namreč naslednja
28
dirka se začne šele sredi avgusta. V tem času
bomo poskušali avto še nekoliko izboljšati.
Pred mano pa je še pet dirk do konca za državno prvenstvo v gorsko-hitrostnih dirkah.
Kako ti gre?
Na prvi dirki v Sevnici je bil glavni cilj pripeljati
domov cel avto in nabrati čim več izkušenj s
tem avtomobilom. Na koncu pa sem dosegel
zelo lep rezultat, in sicer 1. mesto v kategoriji
do 21 let in 4. mesto v svoji diviziji (nad 3000
ccm). Skupno sem pristal na 11. mestu. Z rezultatom sem izredno zadovoljen.
Slišali smo, da si zamenjal »konjička«.
Nam lahko zaupaš, kaj voziš sedaj?
Za letošnjo sezono smo se v ekipi odločili za
korak naprej. Sedaj vozim zelo močan avto
SUBARU IMPREZO WRX STI. Gre za popolnoma drugačen avtomobil od lanskega, s 360
konjskimi močmi. Potrebno je voziti predvsem z glavo, paziti je treba pri pospeševanju
iz ovinka, sicer ti zadnji del avtomobila kar hitro odnese. Poleg tega je prisotna veliko večja
hitrost kot lansko leto, saj sem recimo na dirki
v Sevnici čez cilj peljal preko 200 km/h, kar je
za tako ozke in zavite ceste zelo hitro.
Kakšne so tvoje letošnje ambicije?
Letos je moj glavni cilj nabrati čim več izkušenj za naslednjo sezono. Cilj imam postati
tudi državni prvak v kategoriji do 21 let. Z
izboljšavo avtomobila in predvsem s hitro
vožnjo imam tudi možnost doseči 3. mesto v
diviziji nad 3000 ccm. Seveda pa je tu potrebno veliko finančnega vložka in pa predvsem
veliko sreče. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem
sponzorjem, vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, in seveda navijačem.
Ester Mihalič
za vsakega nekaj
10 let Brkinske godbe 2000
Brkinska godba letos praznuje svojih prvih
10 let obstoja. Verjetno ni med nami nikogar
več, ki ne bi o njej razmišljal kot o »naši godbi«. Že takoj v prvih letih delovanja je bilo
čutiti, da iz teh mladih ljudi nekaj bo. Mladost, zagnanost in vedno novi dosežki pod
vodstvom mladega in zagnanega kapelnika
Tomaža Škamperleta so na koncu prepričali še takega dvomljivca.
Trenutno v godbi igra 42 godbenikov, kar nekaj mladih moči pa se
že kali v Glasbeni šoli Sežana in v naši godbeniški šoli, ki jo že nekaj
let uspešno razvijamo.
Dogodkov je bilo v teh desetih letih toliko, da se je težko odločiti,
kateremu nameniti večjo pozornost. Prvomajske budnice, novoletni koncerti, intenzivne vaje, srečanja s prijatelji doma in po svetu,
razburjenje pred tekmovanji in veselje ob dobrih rezultatih, prav
nazadnje, letošnjega maja, pa še kot pika na i zlato priznanje s pohvalo na tekmovanju Zveze slovenskih godb v Vidmu - Dobrepolje.
Vse to so stvari, ki se jih radi in s ponosom spominjamo, in kakorkoli
že obračamo besede, teh 10 let je v vseh nas, v naših srcih pustilo
neizbrisen pečat.
V okviru praznovanja desete obletnice je Brkinska godba 2000 pripravila kar nekaj prireditev. Kot prva je bila 18. junija na vrsti otvoritev razstave slik in dokumentov iz zadnjih desetih let. Razstavo si
lahko do septembra ogledate v razstavnem prostoru KD Hrpelje.
Takoj naslednji dan je sledila slavnostna akademija, na kateri so bila
godbenikom podeljena priznanja za delo v godbi. Bronasto Gallusovo značko za 5 let aktivnega delovanja, ki sta jo v imenu JSKD podelili Breda Filipovič in Vladislava Navotnik, so prejeli MATIJA MARION, SIMON GOSPIČ, VID STARC, ERIK STARC, MARUŠKA CERKVENIK
in JAN ROJC. Za neprekinjenih 10 let godbeniškega udejstvovanja
je v imenu Zveze slovenskih godb njen predsednik Tone Urbas našim godbenikom KATJI ŠKERJANC, ANI SLUGA, JERNEJU FRANKU in
KLEMNU FILIPOVIČU podelil »Bronasto medaljo Bojana Adamiča«.
Na akademiji so prisotnim spregovorili ustanovitveni kapelnik Leander Pegan, župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre
in predsednik upravnega odbora BG 2000 Marko Filipovič. Župan
je ob tej priložnosti godbi v imenu Občine Hrpelje - Kozina podaril
Prvi nastop BG 2000 na reviji kraških pihalnih orkestrov
nov baritonski saksofon. Prireditev so s svojim nastopom popestrili člani trobilnega okteta iz Izole, domači vokalni kvartet Utrip ter
humoristka Erna Stantič. Program je povezovala voditeljica Ana
Godnik.
Ob deseti obletnici je godba predstavila svojo prvo zgoščenko. Na
njej je zbranih 14 skladb različnih avtorjev, tudi »znamenita« Šmentana muha, ki je bila prva kolikor toliko poslušljiva skladba Brkinske
godbe 2000. Zgoščenko je bilo mogoče kupiti že na akademiji, še
vedno pa si jo lahko omislite za simboličnih 5 evrov.
Za jesen, točneje 11. septembra, Brkinska godba 2000 pripravlja
slavnostni koncert, kjer bo predstavila brošuro, posvečeno desetemu jubileju. Že v naprej vljudno vabljeni k obisku koncerta.
Upamo, da nam je uspelo zbrati pričevanja o delu in življenju naše
10 let stare-MLADE godbe in vam pričarati vsaj delček tistega, kar
smo doživljali sami.
Upravni odbor Brkinske godbe 2000, Hrpelje, junij 2010
1. prvomajska budnica
Bas tubista
29
10 let Brkinske godbe 2000
Prvomajska budnica 2010
Tolkalca
Flavtistke
Božično novoletni koncert v KD Hrpelje 2006
Božično novoletna prireditev v športni dvorani 2007
Klarinetisti z dirigentom
Božično novoletna prireditev v športni dvorani 2009
30
Pozavnista
10 let Brkinske godbe 2000
Spomin s tekmovanja v Rivi del Garda
Prvi uspeh BG 2000 na tekmovanju v Ormožu
Veselje ob uspehu na tekmovanju v Rivi del Garda
Rogisti
Prvi poletni tabor v Lovranu
Ptuj 2000
Saksofonisti
31
10 let Brkinske godbe 2000
Tekmovanje v Schladmingu
S tekmovanja v Vidmu - Dobrepolje
Tenor tubisti
Tekmovanje v Žalcu
Trobentači
Tekmovanje v Železnikih
32
med ljudmi
Mednarodni rokometni turnir Seregno (Milano) No, pa smo se letos tudi rokometašice
ŠD Jadran Bluemarine in rokometaši RD
Jadran 2009 po dolgem času odločili, da
bi bil že čas, da se tudi mi udeležimo kakšnega turnirja. In tako smo se od 18. do
21. junija zabavali na 25. turnirju v Seregnu,
ki je le malenkost oddaljen od italijanskega
centra mode.
V petek osemnajstega ob 14:45 so se pred
našo Modro dvorano najprej zbrali fantje,
ki so se z malček zamude odpravili proti
prestolnici Lombardije. Tudi me se nismo
držale časa odhoda, saj je naš prevoz zaradi
prometne nesreče za nekaj časa obtičal v
Ljubljani, ampak to nas je vse prej kot motilo, saj smo lahko spremljale vsaj 1. polčas
tekme naših nogometašev proti ZDA. Toda
kdor čaka, dočaka, in hočeš nočeš smo
ogled tekme morale prekiniti in se pridružiti šoferju Marku Svetini ter vratarki Janji
Sirnik, ki sta nas že čakala v avtu.
V približno štirih urah in pol smo že prispeli
na prizorišče dogajanja, kjer smo se dekleta pridružila še drugemu delu ekipe, ki nas
je že čakala. Ker se iz našega kluba zaradi
takšnih in drugačnih obveznosti ni mogla
udeležiti celotna ekipa, smo na turnir povabili tudi članice sežanskega rokometnega
kluba in seveda vratarko ŽRK Ajdovščine.
Sledila je večerja in nato nastanitev v eni od
lokalnih šol, kjer smo se vsi bolje spoznali in
družili. Seveda ni šlo brez krsta novincev, in
tako smo se zabavali, dokler nas ni premagal spanec. Jutro smo začeli s sicer precej
bornim zajtrkom, a na to smo kaj kmalu pozabili, kajti sledil je ogled veličastnega Milana. Seveda smo se za sprehod po ulicah
Milana odločile le predstavnice nežnejšega
spola, kajti fantje so raje uživali v naših nastanitvenih prostorih. Dekleta smo občudovala tako Palazzo Sforzesco kot slavno
opero La Plaza, ne smemo pa pozabiti tudi
na milanski Duomo ter na milanskega bika,
na katerem se je vsaka trikrat zavrtela, kajti
to naj bi prinašalo srečo. Oči smo si ravno
tako napasle s pregledovanjem vitrin slavnih modnih znamk, kot so Valentino, Prada,
Rolex, Gucci, Armani in še bi lahko naštevali. Za nakup se sicer nismo odločile, ampak smo raje le opazovale vrtoglavo visoke
cene. Po kratkem ogledu Milana smo že
drvele na kosilo, kjer nas je kot vsakič čakal
odličen obrok.
In že je bila na sporedu naša prva tekma.
Igralo naj bi se kar na svežem zraku in betonskem igrišču ob jedilnici, kjer so naši
fantje tudi odigrali prvi polčas njihove prve
tekme, toda dež je preprečil hujše udarce
in nas popeljal v bližnjo telovadnico, kjer
so fantje uspešno dokončali prvi obračun z
neodločenim izidom. Za njimi smo na igrišče odkorakale me, ki smo kljub mešani eki-
pi in začetni neuigranosti uspele premagati
rokometno ekipo Seregna za malenkostna
a zanesljiva dva gola. To je bil tudi zaključek
naših tekem, večerja nam je dobro teknila
in dan smo spet zaključili s skupinskim debatiranjem in igrami.
Nedelja pa nam je že zjutraj postregla s
prvimi tekmami. Že ob 10:20 smo dekleta
pokazala svojo očitno premoč proti rokometašicam Ferrarina, saj smo bile boljše
kar za 18 zadetkov. Fantje so našo tekmo
spremljali s tribun in z bučnim navijanjem
tudi pripomogli k našemu uspehu. Njihov
naslednji spopad je bil na sporedu takoj za
našim, tako da smo tudi dekleta uporabila glasilke, z željo, da bi prinesle tudi njim
uspeh, a žal tokrat ni šlo. Ekipa Cologne je
bila za las boljša od naših.
Po kosilu smo si vzeli čas za krajši počitek,
kajti tekem še ni bilo konec. Ob 16:20 je bil
na vrsti moški derbi za tretje mesto, v katerem so bili rokometaši RD Jadran 2009 tisti,
ki so pokazali na igrišču več, in tako smo se
lahko že veselili prvega odličnega rezultata.
Dekleta pa se nismo še smela veseliti, kajti
le z zmago bi prišle do našega ciljnega 1.
mesta. Tako smo se ogrele in pripravile na
zadnjo tekmo proti Raluci. Tekma je bila
na začetku dokaj napeta, živčki so delovali
na polno, ampak že po par minutah se je
videlo, da smo sposobne premagati nasprotnice, in tako smo si z ogromno volje
in truda priigrale najbolj visok in bleščeč
pokal. Sreča je bila nepopisna in potrebno
je bilo le še počakati podelitev nagrad, kjer
pa so bile salve žvižgov še večje. Razlog sta
bili nagradi za najboljšo strelko turnirja, ki
jo je prejelo naše odlično krilo Sanja Rakič,
in najboljšega strelca, ki jo je dobilo v roke
še eno krilo, in sicer naš Andrej Filipčič. Vsi
smo jima čestitali. Ko smo prejeli še zaslužene pokale in majčke organizatorjev, smo
si pa res dali duška in nasmehi kar niso hoteli izginiti iz naših lic.
To pa je bil tudi uradni konec turnirja. Pred
telovadnico so sledili še zadnji pozdravi in
obljubili smo, da si še kdaj privoščimo takšen fenomenalen vikend, kot smo ga preživeli tu v Seregnu.
Tako smo se vkrcali v vozila in se okoli osme
ure zvečer odpravili proti Kozini. Kljub
temu, da smo bili ločeni kar na tri kombije, smo tudi med vožnjo uživali na polno in
izkoristili še zadnje skupne trenutke. Ko pa
smo prispeli domov, pa verjetno ni bilo nikogar, ki ne bi z užitkom smuknil v domačo
posteljo in se predal sanjam o naslednjem
turnirju, za katerega upamo, da bo že naslednje poletje.
Urška Švara
33
med ljudmi
Sebastjan Nedoh uspešno
prekolesaril DOS Extreme
Letošnja mednarodna ultramaratonska
kolesarska preizkušnja DOS Extreme (Dirka
okoli Slovenije) se je zgodila maja, o njej pa
v glasilu pišemo, ker jo je zelo uspešno prevozil tudi Sebastjan Nedoh, ki je vse svoje
otroštvo preživel v Hrpeljah.
Start tekme je bil 13. maja v Postojni, 1.230
km dolga pot pa je peljala po celi Sloveniji. Organizator ŠKD Notranjc iz Postojne je
progo razdelil na 12 etap. Organizacija je
bila vrhunska (več si lahko pogledate tudi
na internetni strani: www.dos-extreme.si).
Na zaključku vsake etape je bila časovna
kontrola. Udeleženci se morajo držati številnih pravil, tako glede starta in prihoda,
same vožnje, spremstva, opreme in vsega
drugega, kar spremlja tako ekstremno tekmo. V našem članku se ne bomo spuščali
v podrobnosti, je pa treba še napisati, da
so tekmovalci lahko tudi kaznovani. To so
časovne kazni za nespoštovanje prometnih
predpisov, ne glede na to, ali so jih naredili
tekmovalci ali člani ekipe. Kazni se seštevajo ves čas dirke in so kumulativne. Skupno
so dovoljene tri kazni, ob četrtem kaznovanju je tekmovalec diskvalificiran. Prva kazen
je 15 minut, druga 30 minut in tretja 1 ura.
V kategoriji moški do 50 let je bilo 56 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Češke, Švice, Avstrije in od drugod.
Sebastjan Nedoh je na cilj prispel 22. in je
za tekmo porabil 2 dni, 19 ur in 55 minut.
Zmagovalec letošnjega DOS Extrema je bil
Jure Robič, ki je progo prevozil v 1 dnevu,
18-ih urah in 56-ih minutah.
Organizatorji so o letošnjem DOS-u na
internetno stran zapisali: »Letošnji DOS je
34
Na fotografiji z desne: člana ekipe Damjan Geržina Mlakar in Marjan Rojc, tekmovalec Sebastjan Nedoh, vodja
ekipe Jure Griljc, člana ekipe Emil Gerlica in Zmago Resinovič ter direktor dirke Andrej Berginc
zaznamovalo ekstremno slabo vreme, ki je
botrovalo številnim odstopom. Od 64 tekmovalcev na startu jih je v cilj prispelo zgolj 27
... vendar zavedajmo se slogana našega tekmovanja 'na DOS-u ni poražencev, so samo
ZMAGOVALCI!'«
Sebastjana sem prek elektronske pošte povprašala, kaj mu pomeni ta uvrstitev?
Pomeni mi veliko zadovoljstvo, da sem izpolnil zastavljen cilj in uspešno končal zahtevno
dirko. Letošnja preizkušnja je bila ekstremna
v vseh pogledih: podaljšana proga za 50 km,
deževno vreme z odseki megle, nalivi, sodre,
močan veter in mraz, ki je pripomogel k podhladitvi številnih tekmovalcev in posledično
k odstopu. Kljub nepredvidljivemu vremenu,
manjšim tehničnim okvaram kolesa in padcu sem s pomočjo odlične ekipe in taktike
»preživetja« uspešno prišel na cilj. Ta uvrstitev
oziroma dirka mi pomeni dodaten mejnik pri
doseganju želenih ciljev v mojem ultramaratonskem kolesarjenju.
Odločitev za tako tekmo verjetno ni
narejena čez noč, zanjo je treba veliko
priprav?
To ultramaratonsko dirko sem spremljal že
dve leti, lansko leto (2009) sem se preizkusil
kot član ene izmed številčnih spremljevalnih
ekip. S pridobljenimi izkušnjami kot član spremljevalne ekipe in kot relativno izkušen tekmovalec ultramaratonskih dirk sem se odločil, da se v letu 2010 udeležim domače 'Dirke
okoli Slovenije', ki po zahtevnosti sodi v sam
svetovni vrh. Aktivnosti za dirko so se pričele
v jesenskem času z discipliniranimi treningi, ki
so trajali 6 mesecev.
Letošnje priprave na DOS so bile zaradi muhastega vremena z veliko padavinami zelo
nenaklonjene, zato sem izkoristil vsak trenutek in tako od januarja 2010 do dirke prevozil
nekaj več kot 6.000 km.
Veliko časa sem posvetil logističnim pripravam: sestavi ekipe, logistiki in opremi vozil,
športni opremi in prehrani ter iskanju finančnih in materialnih sredstev, za katere se vsem
darovalcem iskreno zahvaljujem, saj brez dodatnih sredstev ne bi zmogel uresničiti zastavljenega cilja.
Posebna zahvala pa pripada moji družini, ki
me je pri tem projektu podpirala.
S tabo je bila tudi spremljevalna ekipa
– kdo so bili to?
Odlična in nepogrešljiva ekipa spremljevalcev, ki je svoj uspešni krst doživela na tej ekstremno ekstremni dirki okoli Slovenije. Zelo
velika zahvala gre vodji in vsem članom spremljevalne ekipe »TEAM SEBA«, ki je pripomogla, da smo v cilju stopili na zmagoviti oder.
Žal moram omeniti, da se je dan pred dirko s
kolesom huje ponesrečil šesti član ekipe Matej Paradiž iz Sežane in da mu želimo hitro in
uspešno okrevanje. Naj naštejem člane moje
spremljevalne ekipe: vodja Jure Griljc (Lucija),
člani Zmago Resinovič (Hrpelje), Marjan Rojc
(Kozina), Emil Gerlica (Obrov) in Damjan Geržina Mlakar (Rodik).
Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi urednici
Občinskega glasila Ester Mihalič za izkazano
pozornost in članek v glasilu ter vsem navijačem in ljubiteljem kolesarstva, ki so me bodrili
in spodbujali na Dirki okoli Slovenije. Vsem
iskrena hvala.
Ester Mihalič
med ljudmi
PRIHAJAJOČEMU PRAZNIKU DRUŠTVA LJUBITELJEV
BALETNE UMETNOSTI NAPROTI …
Kot smo že poudarili, bo Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača
letos praznovalo svojo 10. obletnico delovanja. Po začetnih težavah, ki
spremljajo vsa društva ob nastanku, smo ponosni, da se lahko ozremo nazaj in ugotovimo, da naše delo ni bilo zaman. Ob prihajajočem prazniku
je 19. junija vse prisotne na 6. reviji na Krasu v Kosovelovem domu pozdravil tudi častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Vojko
Vidmar. Vidno ganjen je pohvalil delo našega društva in njegovo povezovalno vlogo na obalno-kraškem področju. Zasluga za to gre vztrajnosti predsednika Subiča in sodelavcev, ki so s svojim delom dosegli, da je
balet osvojil vse generacije in pognal korenine tudi med ljudmi, ki jim
tovrstna umetnost prej ni bila blizu. Seveda sta tako Vojko Vidmar kot tudi
predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode obljubila,
da bosta počastila osrednjo prireditev DLBU, ki bo 9. septembra v Divači.
Andreja Borovič
23. srečanje kluba brigadirjev v Materiji
Gasilski dom v Materiji je gostil 23. srečanje kluba brigadirjev Slovenskega Primorja, ki je tako že drugič potekalo po pokroviteljstvom župana Zvonka Benčiča Midreta. Le-ta je bil tudi slavnostni
gost srečanja. V svojem nagovoru se je zavzemal za ohranjanje vrednot mladinskih brigad, ki so bile: »… sad visoke narodne zavesti
mladih ter njihove solidarnosti.« Med 140-udeleženci so bili člani
primorskega kluba, skupaj s predsednikom Antonom Skokom, ter
gosti iz drugih klubov po Sloveniji. Zaradi slabega vremena smo
morali opustiti prvotno organizacijo srečanja na igrišču v Materiji in
se odločiti za dvorano v domu, kar se je izkazalo za dobro, saj smo
tako imeli prav vse na razpolago, za kar se PGD Materiji tudi iskreno
zahvaljujemo.
V kulturnem programu, ki smo ga pripravili na občini, so nastopili
Moški pevski zbor Slavnik, učenci OŠ DBB pod vodstvom mentorice Ivjane Rožac, partizanske sta na harmoniko zaigrala Matic Štavar
in Niko Poles, brali pa smo tudi pesmi Borisa Pangerca. Brigadirji so
še enkrat dokazali svojo veselo naravo ter optimizem in se zavrteli
ob zvokih ansambla »Navihani lisjaki«. Za odličen golaž je poskrbel
Franci Poropat »Šime«.
Ester Mihalič
Foto: Alen Hrvatin
35
med ljudmi
V SLOVO
Francu Gerdeviču, doma iz Golca (18. 12. 1928–24. 5. 2010)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Klun Sežana, župniku
Ivanu Furlanu, Zdravstvenemu domu Hrpelje in vsem sorodnikom in vaščanom, ki so pomagali ter darovali vence in sveče.
Žena Frančiška in ostali sorodniki
Na fotografiji je Milan Baruca iz Vrhpolj, ki ga poznamo kot
amaterskega zgodovinarja. Fotografija je posneta v Trevisu, na
eni od razstav, na katerih Milan sodeluje s kosi iz svoje obširne
zbirke starinskih predmetov. Obiskovalcem rad razlaga o preteklosti posameznih predmetov, o vzdrževanju in restavriranju
ter njihovi uporabi. Milan ima občutek za vrednost teh predmetov in se zaveda njihovega pomena. Redno se tudi udeležuje razstav v Padovi in Portobuffolu v Italiji.
Ester Mihalič
24. PREMSKA SREČANJA
Koper, Marij Maver, urednik revije Mladika
iz Trsta, in Dragica Breskvar, urednica revije Mentor iz Ljubljane. Pogovor, v katerem
so živahno sodelovali tudi poslušalci, se je
dotaknil še mnogih vidikov fenomena literarnih revij, s poudarkom na primorskih, ob
koncu pa je razprava na predlog Edelmana
Jurinčiča, ki je dejal, da bi rad slišal odgovor
na vprašanje, ali nam je sploh mar za revije
in kaj smo zanje pripravljeni storiti, izzvenela v skupnem pozivu ZKP, naj pripravi sreča-
nje urednikov z obeh strani slovensko-italijanske meje, na katerem bi poskušali odgovoriti na vprašanje, kako naprej z revijami
na Primorskem.
Po kratkem odmoru so se udeleženci preselili na grajsko dvorišče. V drugem delu
prireditve, Literarnem panju, je Magdalena
Svetina Terčon najprej razglasila zmagovalko literarnega natečaja Prem 2010 za
člane združenja za neobjavljeno pesniško
zbirko. Nagrada je pripadla pesniški zbirki
Istosrediščnost, delu Maje Razboršek iz Sežane. Utemeljitev odločitve tričlanske žirije,
ki so jo sestavljali David Bedrač, Vanja Strle
in Helena Rosa, je prebral tajnik ZKP David
Terčon. Knjiga bo izšla do naslednjih, jubilejnih 25. Premskih srečanj in bo takrat tudi
predstavljena.
Sledilo je še literarno branje, ki ga je vodila
Magdalena Svetina Terčon in se z odlomki
sprehodila skozi besedila do letošnjih na
razpisih za nagrado Prem nagrajenih del,
svojo literaturo pa so predstavili Lidija Habič, Darinka Kozinc, Stojan Ržek, Maja Turkovič in Vita Žerjal Pavlin.
24. Premska srečanja so se končala z nastopom gledališke skupine TKŠD Urbanščica
iz Vrem, ki je zaigrala komedijo Žalostne
zgodbe o veselih Kraševcih po motivih iz
knjige Franceta Magajne in v režiji Borisa
Mahniča. Plesne vložke so izvedli člani KD
Borjač iz Sežane.
Kot vsako leto veliko pozornost na Premskih srečanjih pritegne literarno branje, na katerem lahko poslušalci slišijo
najrazličnejše literarne poetike (Foto: David Terčon).
David Terčon
Združenje književnikov Primorske in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica sta v
nedeljo, 27. junija 2010, na gradu Prem izvedla že 24. Premska srečanja, vsakoletno
druženje primorskih književnikov.
Prireditev se je ob 15. uri začela v grajski
dvorani z uvodnim pozdravom predsednice združenja Magdalene Svetina Terčon in
okroglo mizo na temo »Literarne revije – od
kod, kam in kako«. Sodelovali so Edelman
Jurinčič, literarni urednik revije Fontana
36
med ljudmi
Peršolja in Pahor uvedla akcijo
Primorci beremo
Knjižnica Kozina je pričela z akcijo Primorci beremo s pesnikom
Aleksandrom Peršoljo in njegovo zadnjo zbirko Potovanje sonca, z odprtjem fotografske razstave Miloša Pahorja, ki bo na ogled
do polovice julija, in s kantavtorskimi zvoki Tomaža Bana. V letu
2010 je obenem nekaj obletnic literatov, ki so umeščeni na nov seznam bralne značke za odrasle (Pregelj, Kosmač, Šorli, Bevk, Vuga),
ki poteka od 9. junija, na dan rojstva Primoža Trubarja, in se zaključi
ob dnevu knjižnic, 20. novembra. Estetsko dovršenost Peršoljeve
pesniške zbirke je sooblikoval dolgoletni pesnikov prijatelj Klavdij
Tutta, da pa ne bi izzvenela v prazno tudi v širšem merilu, jo je v
angleščino prevedla Ana Jelnikar, s prepesnitvijo Richarda Jacksona. Pesnik je povedal, da je Jelnikarjeva na Cambridgeu prevedla
Kosovela, ki je v ZDA doživel ponovno rojstvo. Omenil je, da so v
prevajanju tudi Strniševe pesmi in da tudi sam pripravlja novo zbirko, ki naj bi izšla v letošnjem letu, Proti robu.
»Tršati Kraševc z jeklenim pogledom, ki je pravzaprav Bric«, kot so
Peršoljo pred leti označili v 7. valu Primorskih novic, je pesnik, zaljubljen v slikarstvo, idejni vodja tako likovnih kot prevajalskih delavnic, eden ustanoviteljev prireditve in društva Vilenica, Združenja
literatov Primorske, Premskih srečanj idr. Avtor trdi, da je tudi med
mladimi literati kar nekaj dobrih pesnikov, trenutno na pesnikovi
osebni listi prednjači Peter Semolič. Da se je potrebno postarati,
da bi se spominjali, je dodal kot popotnico. Tudi Miloš Pahor meni,
da je v vsako stvar, ki jo človek počne, potrebno dati sebe, svojo
dušo, sicer vse zvodeni, postane površinsko in zvočno onesnaženo.
Kantavtor Tomaž Ban je dodal, da je v svetu potrošništva potreb-
no medsebojno sodelovanje, ker se kot posamezniki prelahko izgubimo ali uspemo v množici. Obiskovalci so prisluhnili predvsem
Banovim avtorskim skladbam. Vsi trije so se strinjali, da si ne želijo
plehkosti, ampak sončnih nasmehov. Potovanje sonca v dušo, morda iz nje med ljudi, ki imajo še vedno posluh za kulturo. Pogovor z
avtorji je vodila Patricija Dodič.
(besedilo: Patricija Dodič, foto: Aljaž Peterlin)
JUBILEJNA 10. MLADA VILENICA
V soboto, 22. maja, so v veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani
že desetič podelili kristalna peresa Mednarodne otroške literarne
nagrade »mlada vilenica«. Festival, ki je nastal po zamisli pesnika
Aleksandra Peršolje, je povezal mlade ustvarjalce tako iz Slovenije
kot iz tujine.
Letos so prvič podelili tri kristalna peresa, ki jih je nagrajencem izročil predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač. Najboljše pesmi je izbrala
komisija v sestavi Maja Razboršek (predsednica) in Aleksander Peršolja (član).
V kategoriji od 7 do 10 let je kristalno pero prejela Nina Rozman,
učenka 3. razreda OŠ Mirna Peč, za pesem z naslovom Gore. V kategoriji od 11 do 13 let je kristalno pero prejel Rok Muhič, učenec
Vladimir Mljač, Lidija Magdevska, Rok Muhič, Nina Rozman in Magdalena Svetina
Terčon (z leve) so se po podelitvi kristalnih peres tako nastavili fotografom. (Foto:
Bogdan Macarol)
6. razreda OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, za pesem z naslovom
Nova pesem. V kategoriji od 14 do 15 let je kristalno pero prejela
Lidija Magdevska, učenka 9. razreda OŠ Poljane iz Ljubljane, za pesem z naslovom Tebi!
Letošnja prireditev je bila še posebej slovesna. V jubilejnem letu sta
organizatorja prireditve, KD Vilenica in Območna izpostava JSKD
Sežana, izdala dve publikaciji: zbornik pesmi vseh udeležencev in
samostojno zbirko vseh v desetih letih nagrajenih pesmi v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom Mavrica mlade vilenice/The
rainbow of Young Vilenica. Obe publikaciji je uredil David Terčon.
Na prireditvi so spregovorili predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač,
pobudnik festivala mlada vilenica Aleksander Peršolja, podžupan
Občine Sežana Božo Marinac ter vodja festivala Magdalena Svetina
Terčon. Program je povezovala Ana Godnik. V kulturnem programu
so poleg mladih pesnikov, ki so brali svoje pesmi, sodelovale tudi
bivše nagrajenke Eva Rener, Ana Šemrov in Gaja Rupnik Caruso.
Slednja nas je presenetila s predstavitvijo prvenca, pesniške zbirke z naslovom Gaine pesmi. Obiskovalci so se lahko naužili glasbe
mlade zasedbe Blue Bus iz Sežane in kvarteta klarinetov Glasbene
šole Sežana ter plesa skupine za izrazni ples Mehki čevlji KD Jožeta
Pahorja Sežana, ki jo vodi Milojka Širca.
Nagrajenci 10. mlade vilenice bodo 4. septembra nastopili na festivalu Vilenica in na grajskem dvorišču v Štanjelu prebrali svoje
pesmi, oktobra pa se bodo kot gostje udeležili festivala Cuisle v
Limericku na Irskem.
Izvedbo 10. mlade vilenice so omogočili Občina Sežana, Javna
agencija za knjigo RS, Zadružna kraška banka Opčine, Zavarovalnica Triglav – OE Postojna, Kraški zidar Sežana, Banka Koper in Krasinvest Sežana.
Magdalena Svetina Terčon
37
med ljudmi
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
Tako drobcene ročice,
vendar se za vse večne čase
oklenejo naših src.
P. Brown
Dobrodošli, Nejc, Korina Lana, Matej, Nai, Ajda, Ana in Janaja.
Monika Zobec in Mojca Grk
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: NEJC JURIČ
Rojen: 14. 12. 2009 v Postojni
Dolžina in teža: 49 cm in 2810 g
Starša: Jasna in Miha
Še nekaj o Nejcu: Nejc se je rodil kot sam Gaj Julij Cezar, po katerem je ta oblika poroda dobila tudi ime,
s carskim rezom. V postojnski porodnišnici je lahko mamo Jasno in novorojenčka obiskoval le Nejcev
očka Miha. Vsi njegovi bližnji (nonota, noni, pranona, pranono, teta in stric) pa so morali počakati, da
vidijo malo štručko. Nejc pridno raste, spoznava svet z rokicami in usti in je že pozoren na vse nove stvari
in ljudi. Mlada družinica živi in si ustvarja dom v Pivki, od koder je doma mamica, Nejca pa je mogoče
pogosto videti tudi v Ocizli, od koder prihaja očka.
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: KORINA LANA POČKAJ
Rojena: 5. 1. 2010 v Izoli
Dolžina in teža: 55 cm in 3065 g
Starši: Katja in Vladimir
Še nekaj o Korini Lani: Korina Lana je prišla na svet ob 14.41. Rojstvo prvorojenke je spremljal
ponosni očka. Ime za svojo hčerkico sta izbrala oba starša skupaj. Tudi če živita v Črnučah pri
Ljubljani in jo tam razvajata babica in dedek, smo vedno, kadar pride naš sonček v Hrpelje,
veseli in komaj čakamo, da jo pocrkljamo, nam povesta nono in nona. Mama in očka sta
zadovoljna, da je Korina Lana zelo pridna punčka, ki cele noči pridno spi, čez dan pa razveseljuje vse okrog sebe. Ko družina pride na Primorsko, so obvezni sprehodi. Kot zanimivost
nona doda, da se je Korina Lana rodila ravno na rojstni dan od nonota.
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: MATEJ CEK
Rojen: 2. 4. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 50 cm in 3250 g
Starši: Irena in Sandi
Še nekaj o Mateju: Starša sta že vnaprej vedela za spol svojega prvorojenca, katerega ime je izbral
tata. Za tatija je bila prisotnost pri porodu ena izkušnja več, ki je ni želel zamuditi. Mama pove, da je
Matej priden dojenček, ki noči prespi, obožuje kopanje ter sprehode po Rodiku, kjer družina stanuje.
Nona doda, da je njen vnuček dobrovoljček, saj se, ko se zbudi, najprej nasmehne in opazuje okolico.
Vsi sorodniki so z nestrpnostjo pričakovali prihod novega družinskega člana. Kot zanimivost mamica
pove, da se je Matej rodil dan po stričevem in dan pred nonotovim rojstnim dnevom.
38
med ljudmi
Moja prva osebna izkaznica
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: NAI MIKLAVČIČ
Rojen: 8. 5. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 52 cm in 3350 g
Starši: Mirella in Elvis
Bratec: Tai
Ime in priimek: ANA ŠEMOLE
Rojena: 14. 5. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 51 cm in 3390 g
Starši: Anita in Matej
Še nekaj o Naiu: Najin prvi
obisk za rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki« sva začeli
pri Naiu v Hrpeljah. Starša
sta nama povedala, da za
spol otroka nista izvedela do
njegovega rojstva. Skupaj
sta izbrala imela za svojega
drugorojenca. Tata ni hotel
zamuditi poroda, zato je bil
prisoten pri tako veselem
dogodku. Mamica pove, da je Nai priden dojenček, ki noč prespi,
zbudi pa se le, ko je lačen. Zelo uživa v kopanju in vožnji z vozičkom,
kjer vedno zaspi. Povedati moramo, da je Nai prišel domov ravno
na dan, ko je njegov bratec Tai praznoval rojstni dan. Tai svojega
mlajšega bratca naravnost obožuje, zelo rad ga crklja in mu deli
nešteto poljubčkov. Prihoda Naia so se razveselili tudi dve noni,
dva nonota in ena pranona.
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: AJDA CEGLAR
Rojena: 10. 5. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 50 cm in 2093 g
Starši: Barbara in Peter
Sestrica: Pia
Še nekaj o Ajdi:
Ko sva obiskali malo Ajdo,
se je ravnokar
zbudila in naju
z bistrimi očmi
pogledala. Triletna sestrica
Pia je nad njo
navdušena in jo
zelo rada pestuje, kar Ajdi tudi
ustreza. Naj še
povemo, da je
med Piinim in
Ajdinim rojstnim dnevom en dan razlike. Mama in tata dodata,
da sta za spol vedela samo onadva in da je ime drugorojenke
izbral tata, ki je tudi prisostvoval porodu. Starša Ajdo pohvalita,
da je pridna deklica, ki uživa v kopanju in v vožnji z vozičkom po
Javorjih, kjer družina stanuje. Prihoda najmlajše članice družine so
se razveselile tudi tri pranone in dva pranonota.
Še nekaj o Ani: Teden dni
pred napovedanim rokom je
na svet prijokala Ana. Hčerke
se je najprej razveselil tata,
saj je bil prisoten pri porodu.
Izbral ji je tudi ime. Mama
pravi, da je Ana ponoči prava
zaspanka, podnevi pa pridno
je in lepo pridobiva na teži.
Mala princeska z radovednimi očmi opazuje okolico,
domačim pa poklanja prve
nasmeške.
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: JANAJA KRESLIN
Rojena: 19. 5. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 50 cm in 3290 g
Starši: Tina in Boris
Bratec: Jonatan
Še nekaj o Janaji: Starša povesta, da sta ime za svojo
drugorojenko izbrala skupaj.
Spol je bil za vse presenečenje. Ati je bil prisoten pri
porodu in pove, da so to
zares krasni občutki. Janaja
noči pridno prespi, zato je
čez dan budna in uživa, ko jo
starejši bratec Jonatan crklja,
boža in pazi nanjo. Uživa v
kopanju, pa tudi v vožnji z vozičkom po Ocizli, kjer stanujejo. Naj
še povemo, da je Janaja že obiskala svoje sorodnike v Prekmurju,
od koder prihaja ati. Mamica in ati še dodata, da jima ob fantku in
punčki nikoli ne bo dolgčas in so sedaj popolna družina.
Rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki« sva prevzeli sosedi Monika Zobec in Mojca Grk, doma iz Ocizle. Skupaj bova v bodoče
obiskovali naše novorojenčke in jih predstavili v Občinskem glasilu. Za ustvarjanje te rubrike sva se odločili, ker obožujeva
naše najmlajše in naju veseli delo z njimi. Upava in si želiva, da bi obiskali čim več vaših in naših malih sončkov. Prepričani sva,
da bova v tem delu uživali in pridobili neko novo izkušnjo, ki naju bo obogatila.
Mojca Grk in Monika Zobec
39
med ljudmi
Ta veseli dan ali Alenka
in Sandi se poročita!
Marjeta Bolčič &
Guido Forniz
Soboto, 15. maja 2010, sta si za svoj poročni dan izbrala Marjeta in Guido. Pričakalo ju je deževno jutro, ki pa mu nikakor
ni uspelo skaliti slavnostnega dne. Zlata prstana sta si najprej
izmenjala v prečudoviti lipiški idili, nato pa jih je pot vodila
do cerkve sv. Martina v Slivju, kjer sta si ljubezen in zvestobo
obljubila pred Bogom.
Naj sreča vama lepe dà spomine in ljubezen nikdar naj ne
mine, vama iz vsega srca želimo vsi, ki vaju imamo radi.
Lili
Majsko soboto, 22. 5. 2010, sta za svoj poročni dan izbrala Alenka Lukač iz Velikih Loč in Sandi Segulin iz Škofij, zadnje leto
pa iz Hotične. Preden je ženin lahko zaplesal s svojo nevesto
in ji predal šopek, se je moral kar pošteno potruditi, za kar so
poskrbeli sovaščani neveste. Ravno ko je napočil čas, da pride
iz hiše nevesta, se je ulil dež. Alenka je tako po dežju prišla do
svojega izbranca. Mlada sta si »da« izrekla v s soncem obsijani
Lipici. Poročno slavje se je nadaljevalo v Restavraciji Jadranka
v Hrpeljah, kjer smo ob dobrotah, ki so se vrstile na mizah, in
prijetnih melodijah plesali in se veselili do jutranjih ur.
Vsi sorodniki in prijatelji mladoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo, da bi se na skupni življenjski poti ljubila,
sproti odpuščala, vedno odločala za dobro, stremela k skupnim ciljem, se spodbujala in spoštovala, imela veliko otrok …
TRIDESTA OBLETNICA ZAKLJUČKA
OŠ HRPELJE, LETNIK 1979/80
Prav na zadnji šolski dan tega šolskega leta smo se zbrali sošolke in
sošolci, ki smo zaključili šolanje v šolskem letu 1979/1980.
Ponovno srečanje po dolgih letih je bilo zelo zanimivo in prav za
vse neponovljivo. Če bi nas opazoval od daleč, bi človek mislil, da je
v sršenjem panju. Drug čez drugega smo se pozdravljali, ogovarjali,
pogovarjali in spraševali. Samo zbiranje je trajalo dobre pol ure, saj
je bilo potrebno že v prvi sapi dobiti prav vse najpomembnejše
informacije.
Ob dobri hrani, pijači in umirjeni glasbi pa so se razvili pogovori …
Kako si? ... Kje živiš? ... Koliko otrok imaš? ... Kje delaš? ... in seveda
tisti najpomembnejši A se spomniš …? In prav teh spominov je
bilo za pozno v noč.
Na koncu smo se seveda dogovorili, da se naslednje leto spet vidimo, saj je ostalo še veliko neodgovorjenih vprašanj in preveč neobdelanih spominov.
Složno pa smo čisto na koncu le ugotovili, da smo sicer v teh tridesetih letih zrasli in dorasli, spremenili pa se nismo prav nič.
Breda Filipovič
40
pretekli čas
Karlo Sosič
Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem opisuje
razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in drugih stavb ter
sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi
naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti
svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen
prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih številkah letošnjega glasila.
Kozina pred 100 leti
Poročila sva se z Marijo 2. 7. 1921. V zakonu sva imela tri otroke,
dvej hčeri in enega sina. Savo, Vladimirja in Nado. Predolga bi bila
izpoved, da bi začel podrobneje vse opisovat, v glavnem naj opišem
le delno življenje pod fašistično Italijo. Moja žena je že pri prvem
porodu dobila reumo in tako je tudi do smrti nosila in trpela. Največje gorje se je pričelo, ko so začeli otroci v šolo. Sama italijanščina in doma slovensko, to je bil pravi križev pot, in vendar so ostali
vsi trije zvesti svojemu jeziku ter zavedni Slovenci. Starejša hči se
je izučila za šiviljo, sin je ostal doma, dasiravno je bil zelo nadarjen
ni bilo sredstev za šolo. Najmlajša je hodila v Trst, samo je bila
vprašana, če govorimo v družini slovensko. Ni bila izprašana, zaman so bili potem izpiti. Starejša hči je šla v Maribor s trebuhom
za kruhom. Sin kmalu nato k vojakom. Po razpadu Italije je zbežal
domov in od doma v partizane, nakar je junija 1944 padel pri Novi
vasi na Dolenjskem. Starejša hči je 1942 bila povezana z O.F. ter
tudi šla pozneje v partizane, kjer so jo nekje na Krasu Nemci ujeli
in zaprli in odpeljali v Nemčijo, od koder se je vsa izčrpana vrnila
leta 1945, avgusta. Že isto leto se je poročila s poročnikom Mirotom Škapin. Kar so naslednja leta živeli v Opatiji, Puli in Celju, do
čina podpolkovnika. V zakonu so imeli tri sine. Vladimir študent
na fakulteti v Ljubljani. Miloš sedaj pri vojakih pri avijaciji. Najmlajši Stojan mesarski vajenec.
Najmlajša hči je šla takoj leta 1945 na pošto v službo. Prvo na Kozino, Izolo, Koper, Reka, Pula naposled Brijoni. Tukaj se je seznanila z današnjim možem Lukom Babič, od tukaj v Zemnu, potem
pa k mornarici je bil premeščen na Brijone. V Puli so stanovali do
upokojitve. Imajo v zakonu sina in hčer. Obe hčeri z zetoma so se
zedinili ter napravili na starem domu na Kozini novo hišo, kjer
živimo vsi skupaj.
Na kratko naj opišem še življenje od leta 1945 do danes. In sicer
moje in od moje umrle Marije. Bolj trdo je šlo, kajti kmetijo in službo je bilo težko opravljat. Vsako leto so pa prišli iz Pule in Celja pomagat, vsaj ob počitnicah. Plače niso bile velike, ampak je blo tudi
življenje poceni, tako da smo bili presrečni, da nam ni bilo treba
nikjer se bati govoriti v materinem jeziku ter smo se čutili doma.
Tako so minevali mesci in leta, da je prišla že pozna jesen. Letos
13. julija 1969 me je zapustila moja draga Marija. Meni osebno nič
ne manjka, hčere, zetje ter
vnuki so zelo dobri z menoj.
In vendar premnogokrat
se čutim sam, sam s seboj
nezadovoljen, ker 48 let bit
skupaj z ženo, ko jo ni več,
ni več nič, le živiš tjavendan.
Če bo kdo kdaj čital te moje
vrstice, gotovo bo dejal, da
o sebi sem največ pisal, to
čisto naravno. In sicer če
me kdo vpraša karkoli še iz
otroških, šolskih in vojaških
let, prav gotovo mu lahko
več povem, kakor pa kaj
sem včeraj čital v časopisih.
Mnogokrat sam sebe izprašujem, kako je to mogoče?
Leta so že kar prilična in
vendar v razumu popolnoKarlo in Marija na 40. obletnico poroke,
ma nič ne pogrešam.
2. 7. 1961
(6. del)
Sedaj pa gremo k tretjemu sinu
Karleta in Antonije, Pepčetu. Zelo
marljiv in brihten učenec je bil v
šoli. Doma je pomagal staršem na kmetiji, nakar se je zaposlil pri
železnici. Tukaj ga je zajela prva svetovna vojska. Najprej je odšel
v Kornenburg ter tam končal tečaj, radiotelegrafist, od tam na soško fronto, od soške na rusko, tako da se je 4 leta dobro ohranjeval
v pozadini. (Do vojske je bil pri pevskem društvu marljiv pevec ter
odličen tamburaš.) Takoj po kapitulaciji Avstrije je odšel v Jugoslavijo, tam se zaposlil pri pošti ter bil dolgo vrsto let v Kočevju kot
prožni mojster, pri telegrafu telefonu. Poročil se je s Poletti Antonijo iz Izole. V zakonu sta ostala brez otrok. Po razpadu stare
Jugoslavije se mu je posrečilo priti na Primorsko ter čakati konec
vojne. Po svobodi se je zopet povrnil v Jugoslavijo ter služboval na
Vrhniki. In tam dočakal zasluženo pokojnino. Še živi v Izoli s svojo
ženo. 4. hči Olga se je poročila v Ležeče pri Divači. Imela je dvoje
otrok, sina in hčerko. Ko so otroci nedorastli, je mož umrl ter ona
z otroci je prišla na Kozino. Hči je živela pri bratu v Kočevju, sin
je šel na Kosovo k sestri od pokojnega moža, izučil se je za traktorista, se ponesrečil in umrl. Hčerka je napravila učiteljski tečaj,
nekaj let učila in potem se je poročila z oficirjem J. A. Sedaj živijo
v Ljubljani v pokoju.
5. sin Tone se je šel mlad učit za mizarja v Solkan. Žal je bil za tiste
čase kot večina vajencev le namesto konja ter vozil le pohištvo,
tako da se je malo učil, ko je končal vajensko delo, se je zaposlil pri
pošti, tukaj ga je zajela svetovna vojna, je moral k vojakom. Bil je
na soški fronti in potem ujetnik v Italiji. Vrnil se iz ujetništva, se
je zaposlil pri železnici. Italijani so vse Slovence preselili v Italijo,
tako je moral tudi on zapustiti rodni kraj ter je služboval dol do
razpada. Nadaljeval je službo v Jugoslaviji do zasluženega pokoja. Poročil se je z domačinko Angelo Škapčevo. V zakonu so imeli
samo enega sina, kateri je končal po vojni gimnazijo v Postojni. Danes ima visoko funkcijo pri exportnemu podjetju pri luki v Kopru.
Je poročen, v zakonu ima samo eno hčer. Toni in žena pa stanujeta še vedno na Kozini.
6. sin Rudolf že od mladosti bolj šibke narave, zelo marljiv. Doma je
vedno delal, do vojske. V vojski se je zaposlil pri železnici, tako da
ni šel k vojakom. Pod Italijo mu je stric zapustil hišo in gostilno v
Herpeljah, katera je še precej delala, ga je pa občina zaradi značajnosti Slovenca tako obdavčila, da ni mogel obvladat vseh obveznosti. Poročil se je že kot starejši fant z vdovo Benčič Jožefo, katera
je imela s prvim možem sina. Pod Jugoslavijo jim je šlo, tako da se
je dalo živeti. Na žalost je prijel na pljuča in kmalu temu podlegel.
Žena je danes gospodinja. Sin živi v Beogradu kot podpolkovnik.
7. je sestra Marija, ona je bila tudi doma, dokler se ni poročila. Vzela je trgovca Andreja Obersnel, še danes živita v Trstu. Imela sta
enega sina in tudi je vzgojen v pravem slovenskem duhu, poročen
je z učiteljico Slovenko.
8. sin Stanko je bil tudi doma ilegalno je prešel granico, opravil
vojaščino v Jugoslaviji. Po vojaščini se je zaposlil pri pošti ter tam
tudi služil ves čas italijanske okupacije, bil je zaprt ter grozno mučen, tako da je kmalu po svobodi umrl. Zapustil je ženo in hčerko,
katere se danes pretolčujejo s pokojnino.
Najdaljši in najobsežnejši popis naše družine. In zaradi tega, ker
je tudi po istinitosti najbolj kozinska. Moj pokojni ded je imel prvo
ženo od Medičevih. Moj pokojni oče je imel ženo od Mezgičevih. In
jaz, tretji rod, ženo od Drdrinovih. Kar vse ostale hiše niso imele
niti dva roda pravih Kozink.
(se nadaljuje v naslednji številki)
41
pretekli čas / mladarije
Stara fotografija
Fotografija iz prejšnje številke glasila je bila
bolj trd oreh, prejeli smo samo eno delno
rešitev, ki nam jo je sporočila Nataša Lukač
iz Velikih Loč. Prepoznala je gostilno Risnik
v Divači, še vedno pa ne poznamo oseb, ki
so na sliki. Simbolično nagrado – zemljevid
Krasa in Brkinov – bomo pošiljateljici pravilnega odgovora poslali po pošti.
Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta, oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na
telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected].
Letovanje otrok v Kranjski Gori
Prva skupina predšolskih otrok, ki so v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana letovali v Kranjski Gori, se je
po petdnevni dogodivščini polna smeha in doživetij že vrnila, dve
izmeni otrok pa sta z vrstniki preživljali počitnice še do 30. junija.
Skupno je letovalo 100 otrok, ki so letos obiskovali Vrtec Sežana,
Dutovlje, Tomaj, Štanjel, Komen, Hrpelje, Divača, Lokev in Povir.
Tako je svoje vtise opisala prva skupina otrok.
Izlet v Tamar je bil izjemen, postali smo pravi planinci in se vzpeli do Črnih voda, kjer nas je pričakal sneg. Ob povratku smo si za
nagrado privoščili okusen sladoled, zvečer pa se znoreli na pižama
party-ju, kjer se je plesalo pozno v noč. Poseben izziv je bila priprava oblačila za večerno zabavo, dovoljeno je bilo vse mogoče, zato
so bile naše plesne točke sploh enkratne.
Po napornem planinarjenju in bandanju smo si privoščili lenarjenje
ter si ob jezeru Jasna nabrali kamenčke za srečo, da bi nas le-ta
spremljala ob obisku Kekčeve dežele.
Ob odhodu na sprehod smo pozabili zakleniti vrata našega doma
in ta čas nas je obiskal Bedanec. Ukradel je vse sladkarije. Na srečo
jih je našel Kekec, nam pustil sporočilo, da jih bomo našli, če poiščemo skriti zaklad. Bila je že tema, ko smo za lov uporabili naše
svetilke in iskali zaklad po celi hiši, pregledali vsak čevelj posebej in
ga končno našli. Navdušenje je bilo nepopisno, ko smo med sladkarijami našli še vabilo, v katerem nas je Kekec povabil na izlet v
Kekčevo deželo. Težko smo pričakali trenutek, ko je pred vrati zaropotal Bedanc-bus in nas popeljal proti Kekčevi deželi ... Tam smo se
držali skupaj, saj smo se bali, da nas preseneti Bedanec in ves čas
skovikali kot sove, saj se jih menda Bedanec zelo boji. Ugnali smo
ga zlahka in rešili Tinkaro, ki nas je v zahvalo odpeljala do Brinclja,
skozi skrivni rov še do Kekca, Mojce in Pehte, ki nas je pogostila s
pecivom in zdravilnim čajem. Polni vtisov smo se zadnji dan odpravili še na vožnjo s kočijo in se v sončnem dnevu zadovoljni vrnili
domov v objeme staršev ...
Osnovnošolci od 1. do 5. razreda bodo letos letovali v Pacugu od
21. do 31. julija in od 22. do 28. avgusta, mladina od 6. razreda dalje
pa v Poreču od 6. do 16. avgusta 2010.
Vse informacije in fotografije iz letovanj dobite na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana, Partizanska 18, 6210
Sežana. Več o programih in prijavnice tudi na spletni strani www.
mdpm.si
za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana,
Vanja Šturm
42
mladarije
UTRINKI Z USPEŠNO IZVEDENE PROMOCIJE POKLICEV
Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana že vrsto let ugotavlja, da so določeni
poklici na kraško-brkinskem območju med
mladimi slabo poznani in se zanje praktično ne odločajo.
Problematika deficitarnih poklicev, predvsem deficita tehničnih kadrov in obrtniških poklicev, že leta, danes pa vedno bolj
predstavlja pereč problem za celotno Slovenijo. Še posebej občutljive za neskladje
med potrebami po kadru in ponudbo na
trgu dela so manjše regije in področja, kjer
je lokalno gospodarstvo odvisno predvsem od razvoja in uspeha manjših ter
srednje velikih podjetij. Vse manj mladih se
odloča za izobraževanje za poklice kot so
mizar, kuhar, kamnosek ter številne druge
poklice s področja tehnike. Kar nekaj dobrih razlogov torej obstaja za to, da mlade
seznanjamo s perspektivami in možnostmi
na področju deficitarnih poklicev.
V četrtek, 20. maja, je Območna obrtnopodjetniška zbornica Sežana v Kosovelovem domu pripravila že drugo »Promocijo deficitarnih in obetavnih poklicev« za
učence sedmih in osmih razredov kraškobrkinskih osnovnih šol.
Promocija je potekala na čudovitem zunanjem prostoru v Amfiteatru Kosovelovega
doma v Sežani. Na predstavitvi so sodelovale naslednje srednje šole: Srednja zdravstvena šola Izola, Tehniški šolski center
Nova Gorica, Srednja tehniška šola Koper,
Šolski center Postojna, Srednja gozdarska
in lesarska šola Postojna in Šolski center
Srečka Kosovela Sežana. Na 17 stojnicah so
predstavljali 21 različnih poklicev, poseben
Oratorij v Klancu
Že nekaj let zapored imajo otroci možnost preživljanja počitnic tudi na oratoriju, ki
je organiziran v Klancu. Letos je zaradi lažje udeležbe razdeljen v dva dela: prvi je bil
konec junija, drugi del pa bo od 29. do 31. avgusta. Če kdo ne more biti na prvem delu,
lahko pride na drugega!
Zaradi pregleda nad številom se je potrebno prijaviti župniku.
Foto utrinek je s prvega dela oratorija.
Ester Mihalič
poudarek pa je bil na predstavitvi poklica
kuhar, natakar, slaščičar, avtoserviser, kamnosek in frizer. Pri predstavitvi poklicev
so sodelovali tudi delodajalci: Kamnoseški
izdelki Jernej Bortolato s.p., Okrepčevalnica
Apetit Matjaž Lindič s.p., Frizerstvo Mitja
Tavčar s.p. in Dea Sežana Milan Škapin s.p.
Več kot 300 učencev je v spremstvu svojih
učiteljev od stojnice do stojnice spoznavalo poklice. Od dijakov, profesorjev srednjih
šol ter delodajalcev so prejemali informacije o posameznem poklicu in poizvedeli o
možnostih izobraževanja.
Učenci so se lahko tudi preizkusili v poznavanju posameznega poklica in tisti, ki so se
uspešno izkazali na kvizu Boštjana Čukurja
(ki ga poznamo bolj kot glasbenika 6pack
Čukur), so bili tudi nagrajeni. Učenci so se
aktivno vključili v kviz in bučno spremljali
tekmovalni nastop posameznega učenca.
Projekt so finančno podprle občine Sežana,
Komen, Divača in Hrpelje - Kozina.
V okviru promocije so delodajalci vabili
osnovnošolce skupaj s starši na dneve odprtih vrat, ki so potekali v času od 24. junija
do 29. junija 2010.
Svoja vrata so odprli:
• Mizarstvo Bolčič, Bolčič Mitja s.p. , Kozina
– poklic mizarski tehnik,
• Okrepčevalnica Apetit, Matjaž Lindič s.p.,
Sežana – poklic kuhar in natakar,
• Frizerski salon Mitja Tavčar s.p., Sežana –
poklic frizer,
• Kamnoseški izdelki domače in umetnostne obrti Jernej Bortolato s.p., Pliskovica –
poklic kamnosek,
• Dea Sežana, Milan Škapin s.p., Sežana –
poklic kozmetični tehnik.
Doris Požar
43
mladarije
Cvekarije
Nastop … non-stop
S tem pomenljivim naslovom smo petošolci označili letošnje šolsko
leto, ki je prava olimpijada nastopov in nastopčkov, ki smo jim bili
priča in katerih kulturni utrip smo obogatili ter soustvarjali prav mi,
ob podpori in pomoči naših razrednikov Andrejke in Sebastijana.
Začelo se je pri štirni na Gorici, kjer smo sodelovali s plesom in petjem pri otvoritvi obnovljenega vaškega vodnjaka.
J Dekle je zajemalo z vedrom vodo ... že dolgo je tega.
Že nekaj tednov pozneje smo s plesom, skečem in petjem sodelovali na skromni otvoritvi deponije za kosovne odpadke v industrijski coni, kjer lahko velike smeti tudi ločujemo.
J Zabojnikov je bilo več kot občinstva, pa kaj zato …
Osmi marec, dan žena se je bližal in svojim mamam ter vsem mamam sveta smo v sklopu koncerta Nika Polesa pripravili prav posebno presenečenje. Ob spremljavi Navihanih lisjakov smo zapeli
pesem Ljubezen mamina, zanje smo napisali tudi pesmi ter jih pri
likovnem pouku naslikali.
J Kljub trudu se mnoge mame žal na slikah niso prepoznale …
Folklorna skupina Brkini je v mesecu marcu ponovila koncert v Ilirski Bistrici in zopet brez nas ni šlo. Iste točke, nova dvorana, novi
ljudje, novo doživetje.
J Za plesni nastop smo si za enega našega učenca sposodili plesalko Folklorne skupine Brkini, ki je bila dobrega pol metra višja od
našega učenca, ma, bolje velika kot nič …
Marca smo skupaj s četrtošolci nastopili v Botaču na Odprti meji,
kjer so svoj del prispevali tudi naši vrstniki iz zamejstva.
J V slikovitem okolju Glinščice smo ob petju Kekčeve pesmi izza
drevesa vsak hip pričakovali strica Bedanca.
Nadaljevali smo s pesmijo Naši mali sončki, ki je odmevala pod
sončno elektrarno podjetja Robotina. Na otvoritvi so bili prisotni
mnogi strokovnjaki in politiki ter tudi televizija Koper.
J S folklornim programom in ljudskimi plesi smo se sicer trudili odgnati dež, a nam to ni uspelo.
Ko so v mesecu novembru člani Folklorne skupine Brkini praznovali
desetletnico delovanja, smo se jim na velikem koncertu v nabito
polni športni dvorani pridružili tudi mi. Zaplesali smo ples zibenšrit
in zapeli pesem Dekle je zajemalo z vedrom vodo.
J Bilo je lepo nastopiti pred tisočglavo množico, čeprav smo bili
… bosi.
Mesec april je bil tako in drugače v znamenju smeti. Poleg skupne akcije Očistimo Slovenijo smo se petošolci prijavili na natečaj
podjetja SLOPAK in napisali ter uglasbili pesem z naslovom Skupaj
združimo moči. Posneli smo jo v improviziranem studiu s pravim
tonskim mojstrom, pesem in plakat pa poslali v Ljubljano na sedež
podjetja.
J »Skupaj združimo moči, zbiraj ločeno še ti, steklo plastika papir,
za naš ljubi EKO mir …
Maja Godina, Ana Godina, Katarina Juriševič in Ela Bolčič
44
mladarije
Skupaj združimo moči
Še moj dedek mi je pravil,
da nikol’ ne bo pozabil,
ko smeti povsod so b’le,
da smrdelo je vse.
Kar skoz’ okno so metali,
nič narave spoštovali,
reke, gmajne, čisto vse,
so smeti prekrivale.
Ref.
Skupaj združimo moči,
zbiraj ločeno še ti,
steklo, plastika, papir,
za naš ljubi eko mir!
Smo zato se skupaj zbrali,
da b’ naravo varovali,
vse smeti bi ločevali,
mater Zemljo spoštovali.
S časom je prišlo tako,
da smeti preveč je b’lo,
pa poglej zdaj naš planet,
oh, kako je prizadet!
Ref.
Skupaj združimo moči,
zbiraj ločeno še ti,
steklo, plastika, papir,
za naš ljubi eko mir.
Smo zato se skupaj zbrali,
da smeti bi ločevali,
jih na otok odpeljali,
mater Zemljo varovali.
Besedilo: učenci 5. a in 5. b razreda, OŠ DBB Hrpelje
Mentorja: Andrejka Lukač in Sebastijan Mavrič
Glasba in aranžma: Sebastijan Mavrič
Natečaj Slopak
Aprila smo se petošolci prijavili na natečaj »S pesmijo do ločenega
zbiranja odpadkov«, ki ga je razpisala Družba Slopak. Morali smo
napisati pesem, ki poziva ljudi k ločenem zbiranju odpadkov, jo
uglasbiti, na koncu pa še zapeti in posneti. S skupnimi močmi smo
napisali pesem, učitelja sta jo še malo popravila, učitelj Sebastijan
pa jo je uglasbil. Vadili smo in vadili in kmalu se je učilnica, znana
kot 5.a, spremenila v pravi snemalni studio. Snemal nas je Alen Hrvatin. Ko smo posneli pesem, smo naredili ovitke za CD in plakate.
Nato smo en ovitek s CD-jem in en plakat poslali na Družbo Slopak.
In nato … trenutki čakanja … in ja! Sicer nismo zmagali v celi Sloveniji, smo pa zato dobili regijsko nagrado. JUHUHU! BRAVO MI! V
torek, 22. 6., smo se odpravili v kino gledat Shreka 4, vstopnice pa
nam je plačala Družba Slopak. Ob tej priložnosti se ji zahvaljujemo
za nagrado.
Ela Bolčič, 5. a
Vsi na končni izlet!
V petek, 4. junija, smo se z avtobusom odpeljali proti gradu Turjak.
Najprej smo se ustavili pri kapelici, v kateri smo videli pravo grofovo srce. Pred gradom pa so nam pokazali lipo, o kateri je pisal
France Prešeren v epu Turjaška Rozamunda. Sledil je ogled gradu.
Vodič nam je povedal veliko zanimivosti o življenju na gradu. Pokazal nam je grajske sobane, ječo … Poslovili smo se od vodiča in
se odpeljali do Trubarjeve domačije. Tam smo si lahko ogledali ponaredke Trubarjevih knjig. Vodič nam je o Trubarju povedal veliko
zanimivih stvari. Ogledali smo si še stari mlin in žago. Najzanimivejši
del je bil ogled izvira Krke. Ta reka izvira v jami, ki je zelo akustična.
Ko je veliko dežja, jamo poplavi in voda dobesedno bruha skozi
vhod. Nedaleč od vhoda v jamo so iz blata zgrajene hišice. Po izletu
smo si vsi privoščili še slastno pico. Bilo nam je lepo in komaj čakamo naslednji izlet.
Tina Podnar, Jonas Aoun, Matic Dekleva in Nina Počkaj, 6. razred
Po napornem šolskem letu smo si zaslužili končno ekskurzijo. 7. razred se je odpravil na Vrhniko. Najprej smo obiskali arboretum v
Volčjem Potoku. Tam smo videli dinozavre, veliko lepih rož, prisrčne
hiške in še mnogo posebnih reči. Navdušeni smo tekali po parku in
se fotografirali ob velikih dinozavrih, namreč v tistem času so razstavljali okoli petdeset različnih dinozavrov. Potem nas je pot nesla
v Cankarjevo domačijo. Ogledali smo si njegova dela, hišo, spalnico
in slike. Seveda nismo spregledali črne kuhinje. Potem smo odšli v
Tehnološki muzej Bistra. Imeli smo vodiča, ki nas je prijazno seznanil z zgodovino avtomobilske tehnologije. Po vsem tem napornem
ogledovanju in poučevanju smo si privoščili pico. Utrujeni smo zapustili picerijo. Bil je nepozaben dan!
Meta Milosavljević Batič, 7. razred
Učenci 8. razredov smo se odpravili na končni izlet na Gorenjsko.
Ob 8.00 smo pojedli malico in zaspano pričakali avtobus. Po dobri
uri vožnje smo prispeli. Odšli smo v muzej Lovci na mamute. V sobah smo si ogledali prikaz evolucije človeka in njegovega okolja, v
času od 4.000.000 do 14.000 let pr. n. št. Ogledali smo si tudi rojstno
hišo Franceta Prešerna. V glavnem bivalnem prostoru in kamri je
večino opreme stare okoli 200 let. Najdragocenejše ohranjeno pohištvo naj bi bila zibelka, v kateri so zibali Franceta. Odšli smo tudi
na ogled Bleda. Imeli smo le malo časa, zato smo ga dobro izkoristili
in odšli vsak po svoje. Nekateri so si privoščili blejsko kremšnito,
nekateri ogled jezera … Domov smo se vrnili ob 17.00. Končni izlet
je bil uspešen in mislim, da smo se vsi imeli lepo.
Kaja Šiškovič, 8. a
Učenci 9. razredov smo se v spremstvu razredničark Lilijane Čepar in Suzane Štavar ter učitelja Jake Nemaniča odpravili na zadnji
končni izlet. Ker smo imeli zelo natrpan urnik, smo se pred šolo
zbrali že ob 5.30 zjutraj. Najprej smo se odpravili v Podljubelj, kjer
smo svoj pogum preizkušali v adrenalinskem parku. Tam smo se
zabavali do kosila. Po kosilu smo se odpravili na rafting. Oblekli smo
si nepremočljive neoprenske obleke in se spustili navzdol po reki
Savi. Tudi ta izkušnja je bila precej adrenalinska in zelo zabavna. Na
koncu smo bili vsi mokri, saj smo se metali v vodo. Ko smo se preoblekli in posušili, smo odšli v Ljubljano na karting in bowling. Za
večino so bile vse to nove, zanimive izkušnje, v katerih smo resnično uživali in se zabavali. Na koncu smo šli še v 3D kino, kjer smo
si ogledali najnovejšega Shreka. Utrujeni, vendar zelo veseli smo
se malo po deveti uri zvečer odpravili domov. Mislim, da lahko v
imenu vseh devetošolcev rečem, da smo se imeli zelo lepo, hkrati
pa nam je bili tudi malo hudo, saj je bili to naš zadnji skupni izlet.
Jan Novak, 9. b
45
mladarije
Tehniški dan
8. junij je bil prav poseben dan. Imeli smo tehniški dan. Delo pa je
potekalo kar na naši šoli. Naš razred so učitelji razdelili v dve skupini. Ena skupina je odšla v računalniško učilnico. Tu smo s pomočjo
posebnega računalniškega programa narisali tloris, naris in stranski
ris kaleidoskopa. Druga skupina pa je v tehnični učilnici izdelovala
čisto prave kaleidoskope. Nastala je zelo zanimiva igrača. To je zelo
stara naprava. Skozenj se vidijo zelo različni vzorci. Po malici smo se
skupini zamenjali. Učitelj nam je izdelke tudi ocenil. Seveda smo si
jih lahko odnesli domov. Dan je bil zelo zanimiv in poučen. Zelo mi
je bilo všeč.
Ivana Podnar, Alessia Udovič,
Tadej Graccogna in Luka Bak, 6. razred
Bil je lep, sončen torek, ko smo se učenci sedmih razredov odpravili
v Rodik. Kot običajno smo se v šoli zbrali do osmih, tu smo dobili
tudi malico. Ko je avtobus prispel, smo hitro zdrveli nanj in se posedli. Sledila je zelo kratka vožnja do Rodika. Najprej smo se po razredih odpravili vsak na svoj ogled. Mi, 7. a, smo si kot prvo ogledali
steklarsko delavnico, delo v njej je namreč zelo naporno in zahteva
veliko truda, saj je ob pečeh zelo vroče. Prijazen lastnik delavnice
nam je ob tem povedal obilo zanimivih stvari, ni pa pozabil tudi na
slabe lastnosti. Končne izdelke smo si lahko ogledali v razstavnem
prostoru in nekateri od njih so prav posebno lepi. Sledila je malica,
ki smo jo z največjim užitkom pojedli. Kmalu smo se s sosednjim
razredom zamenjali in tudi sami odšli v tovarno lesa. Sprejel nas je
starejši gospod, ki je tudi lastnik tovarne, in nam opisal svojo pot
do tega sedaj velikega objekta. Začel je namreč na svojem skednju
s skromnimi cilji, ampak vse je kmalu dobilo velik obseg, tako da
so morali narediti novo delavnico. Ko je sin odrasel, mu je tudi sam
pristopil na pomoč, in skupaj sta ustvarila zares dobro tovarno. Po
ogledu smo dobili še rogljiček, sokec in celo kemični svinčnik. Nato
pa smo se polnega trebuha odpravili proti Kozini. Ustavili smo se še
pred Tušem in si privoščili sladoled. »Ta dan je bil res nekaj posebnega!« smo se vsi enotno strinjali.
Veronika Poles, 7. a
Prometne delavnice V torek, 8. junija, smo na naši šoli imeli prometne delavnice. Izvajalec teh delavnic je Direkcija RS za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s podizvajalci. Učenci 8. in 9. razredov smo
se zbrali v učilnici, kjer sta nas dve gospe prijazno pozdravili. Prvo
uro smo gledali film z žalostnim koncem. Glavno sporočilo tega filma je bilo: »NE VOZITE POD VPLIVOM ALKOHOLA, KER LAHKO ŠKODUJETE SEBI IN DRUGIM.« Drugo in tretjo uro smo odšli v drugo
učilnico, tam smo se igrali igre na temo prometa. Med igro smo si
izmenjevali različna mnenja o varnosti v prometu. Zadnji dve uri
smo se odpravili na igrišče. Tam smo videli motorje, različne čelade
in različne letake, ki opozarjajo, kako pomembna je varnost v cestnem prometu. Najbolj zanimiva pa so bila prav posebna očala,
skozi katere smo videli, kot bi bili pijani. Upam, da bodo imeli tudi
naslednje leto prometne delavnice.
Ana Miklavec, 8. b
Izlet v Avstrijo
V soboto, 19. junija, smo se učenci treh izbirnih predmetov odpravili v Avstrijo novim dogodivščinam naproti. Najprej smo odšli v grad
občudovat ptice. Bile so zares čudovite in vredne ogleda. Ogledali
46
smo si tudi predstavo s pticami, ki je bila zelo zanimiva. Po končanem ogledu smo se odpravili v planetarij, kjer smo si ogledovali
različne kače, pajke, krokodile, žabe, želve ... Po kratki predstavitvi
kač smo imeli priložnost, da kačo pobožamo ter da si jo najpogumnejši nadenemo okrog vratu. Nazadnje smo odšli še v Minimundus, kjer smo videli veliko znanih struktur v pomanjšani obliki.
Slikali smo se pri nekaterih strukturah in se za trenutek počutili, kot
da smo res tam. Po poti domov nas je spremljal dež, a smo vseeno
varno prispeli. Izlet je bil zelo zanimiv in hkrati poučen.
Tinkara Mezgec, 8. a
Zaključna ekskurzija
v ponedeljek, 14. junija , smo se učenci petih razredov odpravili na
zaključno ekskurzijo z ladjo Solinarko.
Najprej smo se z avtobusom peljali do Strunjana. Sprehodili smo se
do pomola, tam še malce posedeli ob morju, in že je priplula naša
ladjica. Vkrcali smo se in odpluli proti Sečoveljskim solinam. V solinah nas je čakala vodička. Zbrali smo se okrog nje in ji prisluhnili.
Povedala nem je, da so solinarji v soline prihajali aprila, na svoje
domove pa so se vračali septembra. S svojimi družinami so živeli v kamnitih hišicah ob bazenčkih in kanalih. Solinarji so pri delu
uporabljali grablje, lopato, samokolnico, slamnik … V spodnjem
nadstropju je imel solinar majhno lopo, v kateri je imel spravljeno
orodje, v zgornjem nadstropju pa je živel s svojo družino. Imeli so
odprto kuhinjo in najpogosteje dve sobi.
Naslednja postaja je bil vrt kaktusov v Seči. Tam nas je prijazno
sprejela gospa Magda in nam razkazala prečudovit vrt in nam razložila vse o kaktusih. Zanimiv je bil kaktus, ki je tako visok, da so
mu morali v strehi narediti luknjo, da lahko raste še višje. Najstarejši
kaktus v vrtu se imenuje »zlata krogla« in je star 54 let. Kupili smo
si kaktuse in odšli na ladjo. Ladja se je obrnila in se pripravljala na
plovbo do Pirana …
JOJ!!!
mladarije
Učiteljico Andrejko in Tilna smo pozabili na kopnem! Hitro so ustavili ladjo, učiteljica in Tilen sta skočila gor. Tako, pa smo lahko odpluli proti Piranu. Po izkrcanju smo odšli na Tartinijev trg, kjer smo imeli
pol ure časa, da poližemo sladoled in kupimo kak spominek. Ob
enih smo se zbrali pri Tartinijevem kipu, se prešteli in se odpravili
proti avtobusu.
Tako se je naša ekskurzija končala. Domov smo odšli polni lepih
spominov na slovensko morje in obalo.
Luka Požar, 5. a
Vesela sem, da smo šli na končni izlet z ladjo, saj imam morje zelo
rada. V solinah sem izvedela, da je bila sol v starih časih »belo zlato«.
Beslinda Fazlija, 5. a
Zaključek projekta sadeži družbe
Hiša Sadeži družbe je prvi primer vzpostavitve medgeneracijskega
centra v Sloveniji, ki vključuje različne aktivnosti in različne skupine
v pomurski regiji. Medgeneracijski programi, ki jih Hiša ponuja, so
zasnovani na potrebah in zmožnostih starejše in mlajše generacije.
Večino dejavnosti izvajajo prostovoljci. V ponedeljek, 21. junija, je
potekala zaključna prireditev projekta Sadeži družbe. Udeleženci:
pet prostovoljk iz naše šole z mentorico in tri predstavnice skupine
starejših občanov »Brin« iz Hrpelj, ki deluje pod okriljem Rdečega
križa iz Sežane, smo se udeležile raznih delavnic, kot so medijska,
sitotisk, kuharska ter ogled mesta Murska Sobota. To je bila nagrada za celoletni trud. V letošnjem šolskem letu se je za prostovoljno
delo z mlajšimi učenci, učenci tujci, odločilo kar 22 učencev zadnje
triade. Nekateri izmed njih pa smo se odločili in sodelovali tudi s
skupino starejših občanov »Brin«. Prednovoletna delavnica nas je
združila, ko smo izdelovali novoletne čestitke in okraske, potem pa
smo se povezali in na dnevu šole nastopili skupaj v projektu Zdravje – Na zdravje. V prihodnje pa želimo naše sodelovanje še poglobiti, saj kot je zapisal dr. Janez Drnovšek: »Če si starejši in mlajši med
seboj pomagamo, zmoremo več in ustvarjamo boljšo družbo.«
Zahvaljujemo se Občini Hrpelje - Kozina, ki nam je omogočila to
poučno ekskurzijo.
Danijela Želko, mentorica kluba
Američani na obisku
V sredo, 23. junija, smo na šoli gostili tri Američane, Sarah, Kevina
in Richarda, ki so prišli iz države Michigan, ZDA. V Slovenijo so prišli
na obisk k svojim sorodnikom. Ena od njihovih sorodnic je učiteljica
Andrejka Lukač, ki jih je povabila v šolo, da bi se srečali z nekaterimi
učenci. Sedmošolci in osmošolci so jih imeli priložnost poslušati in
tudi kaj vprašati. Gostje iz Amerike so učencem predstavili svojo državo in jim povedali, zakaj so prišli v Slovenijo. Predstavili so jim svoje poklice ter šolo in predmete, ki se jih učenci v ZDA lahko učijo.
Ob koncu ure so se učenci gostom zahvalili za obisk in jih povabili,
da jih še kdaj obiščejo. Za učence je bila to prav posebna izkušnja
pri uri angleškega jezika.
Potem so Sarah, Kevin in Richard odšli še na zunanje igrišče, kjer so
potekale športne igre četrtošolcev in petošolcev. Nekaj petošolcev
je takoj pristopilo in pogovor z Američani je stekel kot po maslu.
Učenci so s svojim znanjem angleškega jezika navdušili tako učiteljico kot tudi vse tri goste iz Amerike.
Andrejka Lukač
ŠOLA IZ SLADOLEDA
V Hrpeljah so zgradili šolo, ki je bila vsa iz sladoleda. Vsi učenci smo se razveselili, saj
smo imeli sladoled neskončno radi. Prvi razred je dobil pisano učilnico iz sladoleda.
Tudi učiteljica je hitela lizati. Drugi razred je hitel lizati pred šolo. Jaz sem tretji razred.
Mi smo dobili najslajši kotiček, igrala. Tooo je užitek! Tudi četrti razred je dobil svojo
učilnico. Zelo so se razveselili. Peti razred je z vso naglico lizal za šolo. Šesti razred je dobil sladoledno igrišče. Lizali so in lizali. Sedmi razred se je sladkal v kuhinji. Osmi razred
je dobil telovadnico. Užitek jim je bilo lizati sladoledne žoge, obroče, blazine ... Deveti
razred je dobil največjo učilnico. Joj, joooj! Zelo se mi mudi. Ne utegnem je opisati do
konca, ker smo jo začeli takoj lizati in verjemite mi, to šolo smo polizali od začetka do
konca. Mljask ...
Monika Sinkovič, 3. a
Opravičilo
V zadnji številki glasila sem v članku o likovnih nagradah Likovni svet otrok Šoštanj
izpustila učenca Blaža Benčiča, ki je bil tako kot ostali že imenovani nagrajen z zlatim
priznanjem. Za napako se mu iskreno opravičujem.
Vesna Marion, profesorica likovne umetnosti
Počitnice zabavne so.
Oooo, a tudi v šoli je lepo.
Čakamo nestrpno jih.
In vsi hitimo,
Tega trenutka
Ne zamudimo.
In končno prihitijo,
Celo šolo obnorijo.
Ej, počitnice so tu!
Deja Juriševič, 3.a
47
mladarije
SLOVENSKO-MAKEDONSKA URA V 4. RAZREDU
‘’Lahko bi imeli vsak dan tak pouk!’’ je bil eden
izmed prvih vtisov po končani uri v 4. a razredu. Seveda, saj to ni bila običajna ura. Imeli
smo uro makedonščine in slovenščine. Uro
smo načrtovali skupaj s knjižničarko Dašo
Rebec, učiteljem makedonščine Zekirijo Šainoskim ter razredničarko Suzano Godina Jelušič. Pri uri sta prisostvovali tudi ravnateljica in
pedagoginja.
Učenci so spoznavali podobnosti in razlike
med obema državama. Učenci iz Makedonije
so strnili svoje vtise o prvem prihodu na našo
šolo. Tudi sošolci so zaupali, da jih niso znali
sprejeti medse. Prevevala so jih neprijetna čustva in tudi učitelj je priznal, da mu ob prihodu
v Slovenijo ni bilo lahko. Tudi z njim smo se
lahko pogovorili v slovenskem jeziku. Pesnik
Tone Pavček je napisal prekrasno pesem Pogumna Alenka, ki je prevedena v makedonščino, poleg tega je tudi uglasbena. Tako smo
skupaj pesmico zapeli v slovenščini ob spremljavi malih instrumentov, refren pa tudi v
makedonščini. Pogovor je nanesel na prijetna
in neprijetna čustva. Učenci so prepoznavali
besede za čustva v cirilici. Učenci priseljenci
so jim bili v veliko pomoč. Vsi trije so predstavili tudi svoj rojstni kraj: Debar in Labuništa.
Ti učenci so danes bogatejši za novo izkušnjo,
ki so jo delili z učenci priseljenci. Navdajale so
jih sproščene in prijateljske vezi, ker so njihove
sošolce spoznali kot otroke, ki se od njih prav
nič ne razlikujejo. Prijateljstvo in strpnost pa
sta dokaz za brisanje mej, ki jih tako radi postavljamo vsepovsod.
Suzana Godina Jelušič
MERITINA ZGODBA O PRIHODU NA NAŠO
ŠOLO
Ko sem prvič prišla v razred, sem se počutila
osamljeno. Nisem poznala nikogar, a sem vedela, da se bom sčasoma privadila. Vsak dan
sem bila bolj žalostna. Ko so se sošolci igrali,
sem jaz sedela in jih gledala, saj nisem vedela,
kako se v slovenščini vpraša: Ali se lahko igram
z vami?
Ko sem se vračala domov, sem bila vedno bolj
zaskrbljena in razmišljala sem, ali se bom privadila med novimi sošolci. Danes se v šoli po-
čutim zelo dobro, saj imam veliko prijateljev in
poznam tudi slovenski jezik, tako da se z vsemi lahko pogovarjam. Ko odhajam iz šole domov, nisem več zaskrbljena, saj komaj čakam,
da pridem nazaj v šolo in se družim s prijatelji.
Merita Ravmanoska, 4. a
Belma, Merita in Seldin
KAKO SO NOVE SOŠOLCE SPREJELI V RAZREDU?
Prva nova sošolka, ki je prišla v naš razred, je
bila Merita. Mi nismo vedeli, da bo prišla, in
ko jo je učiteljica predstavila, smo bili vsi začudeni, zato smo jo gledali, kot da bi prišla iz
vesolja.
Najprej je nisem marala, pravzaprav je ni nihče
maral: govorili smo ji za hrbtom in jo zmerjali.
Sama ne vem, kako se je ona takrat počutila.
To je bilo še v drugem razredu. V tretjem razredu pa smo se spoprijateljile, v četrtem pa
postali zelo dobri prijateljici.
Druga sošolka je bila Belma. Vedeli smo, da bo
prišla v naš razred, ker nam je Merita povedala.
Onidve sta se poznali že od prej. Ko je prišla,
je nismo gledali kot Merito. Bila je deklica srednje velikosti in lase je imela spete v čop. Nismo se preveč pogovarjali z njo. Letos se druži
največ z Valentino, Ašo in Ilmo.
Nazadnje je letos prišla k nam tudi Elmina,
Meritina sestrična. Z Elmino smo se začeli takoj pogovarjati in tako je še zdaj, čeprav še ne
govori slovensko, ampak se trudi.
Ker sem sama grdo govorila o Meriti, se ji
opravičujem, ker se takrat še nisem zavedela,
kaj počnem. Mislim, da smo bili na začetku vsi
skupaj presenečeni in da se nismo znali obnašati.
Kristina Mihelj, 4. a
TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE
Na tekmovanju za čiste in zdrave zobe, v katerem sodelujejo učenci šestdesetih razredov iz štirih občin (Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina), je Podružnična šola Obrov že
šestič zapored zmagala in dosegla največji odstotek (99 %) v
čistosti zob. ČESTITAM!
Boža Radišič,
zobna preventivna sestra
LE TAKO NAPREJ
Šport je v zadnjem času pomembna sestavina kakovostnega in
zdravega načina življenja. Tega se zavedamo tudi na naši majhni
šoli in se trudimo, da čim več ur športne vzgoje preživimo v naravi
in na igrišču. Že veliko let učenci prinašajo s tekmovanja atletike, ki
je organizirano na centralni šoli Hrpelje, veliko priznanj. Čeprav nas
je na šoli le 12, so jih letos vsi skupaj dobili kar 13. To je seveda lep
dosežek in vsem učencem še enkrat čestitamo.
učiteljice Podružnične šole Obrov
48
mladarije
PROMETNI DAN NA OŠ V HRPELJAH
Osmošolci in devetošolci OŠ DBB Hrpelje
so v torek, 8. junija, imeli prometni dan.
Prometne delavnice, ki so jih izvajali predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z Ministrstva za promet, so
bile zanimiva predvsem pa poučna sprememba tehničnih dni v tem šolskem letu.
Po ogledu filma in praktičnega dela v delavnicah so si otroci na šolskem dvorišču
ogledali zanimivo opremo, ki je imela zelo
poučno vsebino. Posebna očala, ki so »pričarala« alkoholiziranost, so bila otrokom
vsekakor najbolj zanimiva, saj nikakor niso
uspeli hoditi po zastavljeni črti oz. okrog
postavljenih ovir. Simulator motorja »kolibri« je prikazoval hitrost refleksov mladostnika, posebna čelada je ponazorila težo
človeške glave ob trku pri 25 km/h – kar
okrog 50 kg. Posebne tehtnice so simulirale težo telesa ob trku pri 30, 60 in 90 km/h.
SPV Občine Hrpelje - Kozina se zaveda pomena prometne varnosti, zato si je v svoj
program zastavil izobraževanje na različnih
ravneh. Poleg predavanja »MODRI L«, ki je bilo
namenjeno starejšim voznikom, je letos organiziral tudi obisk RNC na Kozini in omenjene
prometne delavnice na OŠ DBB Hrpelje.
Ker so otroci najbolj ranljiva populacija v
naraščajočem prometnem vrvežu, jim je
namenjena posebna pozornost. Za potrebe kolesarskega krožka in opravljanje kolesarskega izpita petošolcev je SPV Občine
Hrpelje - Kozina v letošnjem šolskem letu
nabavil dve novi kolesi, tako da so z nabavo
čelad in dveh koles v lanskem šolskem letu
zaokrožene potrebe po opremi za uspešno
opravljanje kolesarskega izpita naših otrok.
Kolesarski izpit so petošolci opravili v mesecu juniju. Želimo jim uspešno vožnjo,
prav vsem pa prijetne in varne počitnice.
Breda Filipovič
SPV Občina Hrpelje - Kozina
SPOZNAJ SLOVENSKI JEZIK IN KULTURO
Od januarja do junija 2010 je ob petkih v
prostorih OŠ DBB Hrpelje potekal program
Spoznaj slovenski jezik in kulturo, ki ga je
izvajala Marijanca Ajša Vižintin, prostovoljka MDPM Sežana. Namen programa, ki ga
je na MDPM Sežana podprla Ana Pangos,
je učenje slovenščine kot drugega jezika
in vključitev priseljencev v šolsko ter širše
družbeno okolje. V okviru programa so se
mame otrok priseljencev s Kosova (Fazlija
Rifadije, Suka Zyka, Sanije Nimanaj, Fazlija
Remzije, Sevdije Bytyqi) učile novih besed,
dialogov, brale, poslušale, zaigrale namišljene situacije (npr. nakup v trgovini, na-
ročanje pri zdravniku). Njihovi otroci, ki so
sodelovali na teh urah slovenščine, so nastopali v vlogi prevajalcev in pomočnikov.
Včasih so bile z nami tudi mame in otroci,
ki so prišli iz Makedonije.
Ko se je naše slovensko besedišče obogatilo, smo obiskali pekarno in slaščičarno v
Hrpeljah. V kavarni so si gospe same naročile pijačo. Na predzadnji skupni uri smo
šle tudi v Knjižnico Kozina, oddelek Kosovelove knjižnice Sežana, kjer sta nas sprejeli
knjižničarka Patricija Dodič in Gjilten Sali. V
slovenskem in albanskem jeziku sta nam
predstavili delovanje knjižnice in povedali kratko zgodbo Žabica nagica, ob kateri
smo se vsi nasmejali. Vse mame in nekateri
otroci, ki še niso bili člani knjižnice, so se
vpisali v splošno knjižnico in si izposodili
knjige. Uživali smo v prijetnem in spodbudnem okolju Knjižnice Kozina ter obljubili,
da še pridemo, saj si lahko ravno z branjem
okrepimo besedni zaklad.
Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri
programu Spoznaj slovenski jezik in kulturo, še posebej pa Janji Babič, ravnateljici OŠ
DBB Hrpelje, ki nam je prijazno odstopila
šolsko učilnico, ter knjižničarki Daši Rebec,
ki nas je podprla pri pouku slovenščine kot
drugega jezika s knjigami in slovarji.
Marijanca Ajša Vižintin
49
mladarije
»MEDVEDKI« NA POTEPU
Otroci in starši, seveda z Lilico in Romano, smo se še enkrat
srečali ob zaključku šolskega leta. Odpeljali smo se v Podbeže
k prijazni družini Kinkela, k gojitelju malih živali. Z zanimanjem
smo jih opazovali in se prav pošteno ustrašili petelina, ki je v
naši bližini zakikirikal … Nazaj grede smo se ustavili na otroškem igrišču v Obrovu, se malo posladkali ter poklepetali. Za
nekatere je bilo to zadnje jaslično druženje, saj »veliki« otroci
v jeseni odhajajo v vrtec, pa nič hudega, saj se bomo še srečevali.
Vesele počitnice in prijeten dopust.
vzgojiteljica Romana Dujmovič
Zaključni izlet
na Kokoš
V sončnem sobotnem dopoldnevu smo se otroci in starši
jaslične skupine »metuljčki« zbrali pred vrtcem. Z avtomobili
smo se odpeljali v vas Vrhpolje, kjer smo startali na Kokoš.
Po dobri uri hoje smo prišli na vrh. Otroci so med potjo hodili
sami, saj je pot nezahtevna in primerna tudi za jaslične otroke.
Na vrhu smo si najprej privoščili malico iz nahrbtnika. Sledilo je iskanje skritega zaklada, ki ga je pripravila mama Erika.
Skupaj s starši smo zaplesali rajalne igre in zapeli pesmice.
Počasi smo se odpravili proti domu. Tudi hoja navzdol ni povzročala nobenih težav.
Skupaj smo preživeli še eno lepo, sončno dopoldne.
Zorica Korošec
Z VLAKOM NA IZLET
Šolsko leto se je vse bolj bližalo koncu, ko smo se v skupini
»muck« že veselili izleta z vlakom v Koper. In končno je prišla
sobota, 5. junija, ko smo se skupaj s starši podali na naš težko
pričakovani izlet. Vožnja z vlakom je bila zanimiva, še posebno,
ker se je večina otrok prvič peljala z vlakom. Tudi sladoled v Kopru se je v toplem sobotnem dnevu zelo prilegel. In ponovno
vožnja z vlakom na Kozino. Polni doživetij in vtisov smo po prihodu na želzniško postajo na Kozini nadaljevali naše druženje
na turistični kmetiji Pri Damjanu v Slopah. Dan je bil poln čudovitih občutkov in za otroke nepozabnih doživetij. Vožja, igrice,
iskanje skritega zaklada, torta ... kako čudovito!
Hvala tudi vsem staršem za ta tako lep dan in pozornost, ki ste
nam jo izkazali.
Tako se šolsko leto končuje. Manci, Nastji, Gaji, Ani, Roku in Mateju lepe spomine na vrtec in srečen vstop v šolo, ostalim »muckam« pa lepe počitniške dni, do jeseni, ko se spet snidemo.
Lidija Benčina
50
»ROŽICE« OB ZAKLJUČKU
ŠOLSKEGA LETA
Ponovno se je končalo šolsko leto, v skupino »rožice« pa je
prineslo spremembe. Kar polovica otrok iz naše skupine gre
namreč v šolo. Vsem tem želimo lepe počitnice in uspešen začetek v šoli ter da bi čim dlje ohranili lepe spomine na vrtec.
Tistim, ki ostanejo, pa želimo lepe počitnice in polno slanih doživetij.
Na zaključni izlet smo odšli v Narin, kjer smo preživeli zelo lepo
in veselo dopoldne. Obenem se zahvaljujeva vsem staršem za
lep govor, darilo ter celoletno sodelovanje.
Še enkrat srečno vsem!
skupina »rožice« ter Ksenja in Barbara
mladarije
ZAKLJUČNI IZLET SKUPINE RIBICE
Ker se je leto že zavrtelo naokoli, smo se »ribice« zbrale na zaključnem izletu v Hotični. Otroci so slišali veliko novega o konjih, ga krtačili in jahali. Zabavali smo se tudi na različnih igralih, klepetali in se
posladkali s pravo torto v obliki ribice.
Staršem in otrokom se zahvaljujeva za prijeten popoldan in pripravljeno presenečenje. Posebna zahvala pa gre Ivančičevim, ki so nas
lepo sprejeli in vse pripravili.
Martina Hrvatin in Nežka Dakskobler
Iz vrtca v Materiji:
Junija smo medvedki novo prijateljico Lin dobili,
v Skadanščini tradicionalno šolsko leto zaključili.
Smo se pred soncem skrili z zaščitnimi pokrivali
in se na Orehek kmetijo gledat odpeljali.
Od nas so se tudi bodoči šolarji poslovili,
mi pa obljubimo, da jih ne bomo pozabili.
Zato: Eva, Domen, Aljaž, Klemen in Matija,
srečno v novo šolsko leto,
z znanjem in igro naj bo prežeto!
Medvedki, Iris in Tanja
foto: arhiv vrtca
Šolsko leto je naokoli. Medvedki smo skupaj doživeli veliko lepega.
Nekatere zamisli izpeljemo sami, pri nekaterih potrebujemo pomoč, ki pa jo vedno brez težav dobimo. Zato še enkrat najlepša
hvala Tiskarstvu Vertis, Zvonetu Gulji, PGD Materija, LD Slavnik, županu in Občini Hrpelje - Kozina, PP Kozina, podjetju Škerjanc, čebelarju Stanetu, Maju, Piki Nogavički, Dedku Mrazu, družini Vatovec,
staršem in vsem, ki ste kakorkoli prispevali k pestrejšemu vsakdanu
pri medvedkih.
51
za vsakega nekaj
INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MAJU IN JUNIJU 2010
Nedelja, 2. maj 2010, ob 01.32:
POŽAR BIVALNEGA ZABOJNIKA IN TOVORNEGA VOZILA NA KOZINI
Pri železniški postaji na Kozini je zagorel bivalni zabojnik, zatem pa se je požar razširil
še na parkirano tovorno vozilo. Po pozivu
RCO Postojna je na intervencijo izvozilo
šest gasilcev PGD Materija in štirje ZGRS
Sežana, ki so požar uspešno pogasili in
preprečili razširitev na sosednji zabojnik. V
požaru je bil bivalni zabojnik popolnoma
uničen, tovorno vozilo pa delno.
Sobota, 29. maj 2010, ob 17.05:
PROMETNA NESREČA V KRVAVEM POTOKU
Na glavni cesti pred Krvavim Potokom se je
zgodila prometna nesreča. Voznica kombiniranega vozila, ki je vozila iz smeri Krvavega Potoka proti Kozini, je v ovinku zapeljala
z vozišča, zaradi česar se je vozilo prevrnilo
in približno 20 metrov drselo v globel. V
nezgodi se je voznica telesno poškodovala.
Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo
izvozilo sedem gasilcev PGD Materija in trije ZGRS Sežana, ki so izvedli požarno varovanje in izklopili vire energije ter pomagali
pri izvleku vozila.
Sobota, 29. maj 2010, ob 20.55:
POŽAR V NARAVI V PREŠNICI
Zaradi nenadzorovanega kurjenja je med
Prešnico in Petrinjami zagorela suha trava.
Na intervencijo je izvozilo 12 gasilcev PGD
Materija in trije ZGRS Sežana, ki so požar
pogasili in izvedli požarno varovanje.
Petek, 4. junij 2010, ob 18.45:
PROMETNA NESREČA PRI HRPELJAH
Na glavni cesti med Hrpeljami in Tubljami
se je zgodila prometna nesreča, v kateri je
voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz
smeri Kozine proti Obrovu, na ravnem delu
ceste zapeljal z vozišča in trčil v drevo. V
nezgodi se je voznik telesno poškodoval.
Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili štirje gasilci PGD Materija in štirje
ZGRS Sežana, ki so izvedli požarno varovanje in izklopili vire energije.
Nedelja, 6. junij 2010, ob 02.17:
PROMETNA NESREČA NA AC PRI PREDORU KASTELEC
Na avtocesti Koper–Ljubljana, v bližini predora Kastelec, se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo osebno in
kombinirano vozilo. Ob silovitem trku vozil
se je kombinirano vozilo prevrnilo na bok
in obstalo na vozišču. V nezgodi so bile tri
osebe telesno poškodovane. Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija, GB Koper
in ZGRS Sežana, ki so poskrbeli za požarno
varovanje in izklop virov energije. Zaradi
nesreče je bila avtocesta v smeri Ljubljane
okrog dve uri zaprta za ves promet.
Nedelja, 6. junij 2010, ob 10.57:
POŠKODBA POHODNIKA NA SLAVNIKU
Pohodnik, ki je sestopal s Slavnika, si je poškodoval nogo in obstal na pobočju med
Skadanščino in Slavnikom. Po obvestilu občana, ki je pohodnika našel, in v dogovoru
z osebjem Zdravstvenega doma Hrpelje so
se gasilci PGD Materija s terenskim vozilom
takoj napotili k ponesrečencu. Na kraju so
mu nudili prvo nujno pomoč, zatem pa ga
odpeljali v Zdravstveni dom Hrpelje, kjer ga
je v nadaljnjo oskrbo sprejelo medicinsko
osebje.
Četrtek, 17. junij 2010, ob 10.52:
POŽAR OSEBNEGA AVTOMOBILA NA
PARKIRIŠČU RAVNE
Na parkirišču Ravne na Kozini je zagorel
osebni avtomobil, ki je prevažal počitniško
prikolico.
Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo
izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana,
ki so požar uspešno pogasili in preprečili
razširitev na počitniško prikolico in posledično eksplozijo dveh jeklenk kuhinjskega
plina, ki so bile nameščene na zunanjem
delu priklopnika. V požaru je bil osebni avtomobil popolnoma uničen.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
MATERIJA
Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija
[email protected]
www.pgdmaterija.si
Edini pravilni zapis vasi je Pesek
V prejšnji številki glasila smo pri vabilu na Vrhpoljado objavili zemljevid z napakami. Med drugim je napačen zapis vasi Pesek, kajti
vas ima uradno samo zapis v slovenščini. Po več desetletjih so si domačini te vasi in Občine Dolina izborili zapis svoje vasi, kot je od
vedno bil: Pesek. Narobe je torej, da se zapisuje: Pese (Pesek). Edino pravo uradno ime vasi je Pesek.
Prizadetim se opravičujemo za napako.
Ester Mihalič
52
za vsakega nekaj
Dva moža, oba hudo bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko
vsak dan več časa sedel, da se mu v pljučih
ni nabirala voda. Njegova postelja je bila
ob edinem oknu v sobi. Drugi mož je moral
vse dneve preležati in ni smel vstajati.
Kmalu sta moža vse ure dneva govorila
drug z drugim. Pogovarjala sta se o svojih
družinah,
domovih, službah, kje sta se vojskovala in
kje sta bila na počitnicah. In vsak dan je
mož, ki je lahko sedel in gledal skozi okno,
drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl
zunaj.
Mož na drugi postelji je začel živeti za te
trenutke, v katerih mu je prijatelj opisoval
dogajanje in barvitost zunanjega sveta.
Okno je bilo obrnjeno na park ob prelepem jezeru, ki so ga obrobljali zeleni griči.
Race in labodi so se igrali na vodi, otroci pa
so po jezeru spuščali svoje male čolničke.
Mladi pari so se objeti sprehajali, vse je cvetelo in dehtelo. Velika, mogočna drevesa so
lepšala pokrajino, v daljavi pa je bilo videti
tudi obrise majhnega mesta. Enkrat je sijalo sonce, drugič je deževalo, na nebu so se
risale mavrice, pomlad je naravo barvala v
zeleno, jesen pa v pisano paleto oranžnih
odtenkov. Kako lepo je bilo zunaj!
Ko je mož ob oknu natančno opisoval vse
podrobnosti, je mož na drugi postelji priprl
oči in si skušal vse te slikovite prizore čim
bolj predstavljati. Nekega toplega popol-
Mark Haddon, Skrivnostni primer ali kdo
je umoril psa
Prevedel Vasja Cerar, Založba Mladinska
knjiga, 2004
»Avtizem je Svetovna zdravstvena organizacija klasificirala kot razvojno motnjo, ki
izhaja iz osrednjega živčnega sistema. Diagnozo se lahko postavi z upoštevanjem
specifičnih kriterijev okvare sposobnosti
družbene interakcije, komunikacije, zanimanja, domišljije in aktivnosti. Vzroki,
simptomi in zdravljenje avtizma so še vedno zaviti v oblak nejasnosti. V Sloveniji je
na žalost literature o avtizmu veliko premalo ali skoraj nič. Prav tako se o avtizmu
dolgo časa skoraj nič ni vedelo, saj je bil ta
pojav izredno redek. Avtistični otroci so navadno dobili nepravilno diagnozo in so bili
obravnavani po programih, ki zanje niso
dneva mu je mož ob oknu opisoval parado,
ki se je premikala ob jezeru. Čeprav drugi
mož ni slišal godbe, jo je lahko videl v svojem umu. In tako so minevali dnevi in tedni.
Nekega jutra je sestra prišla v sobo in je na
postelji ob oknu našla negibnega moža, ki
je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in
poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo
odneslo ven.
Takoj ko je bilo mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra
mu je z veseljem ustregla. Ko se je udobno
namestil, ga je pustila samega. Počasi, z veliko truda, se je mož dvignil na komolce, da
bi prvič sam ugledal zunanji svet. Končno
je imel možnost sam užiti vso to lepoto!
Napel je vse moči in pogledal skozi okno
ob postelji. Gledalo je na prazen zid. Mož
je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog,
da je preminuli tako čudovito opisoval vse,
kar je videl zunaj. Sestra mu je povedala, da
je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal
pred oknom. Rekla mu je: »Verjetno je hotel
osrečiti vas.«
***
Nekega dne sem se usedel v taksi, ker sem
želel na letališče. Peljali smo se že nekaj
časa, ko je s parkirišča ob cesti pred nas nenadoma zapeljal avto. Moj voznik taksija je
močno pritisnil na zavoro, sunkovito zavil v
levo in se za las izognil trčenju. Voznik avta
pa je pomolil glavo skozi okno in se pričel
dreti in preklinjati.
Voznik taksija se je samo nasmehnil in mu
pomahal. Bil je povsem miren in prijazen.
Takoj sem ga vprašal: »Zakaj ste to naredili?
bili primerni, ali pa sploh niso bili obravnavani. V svetu beležijo enega avtističnega
otroka na 166 rojstev, pogostost pojava avtizma je narasla za več kot 1000 % v samo
enem desetletju! V Sloveniji natančne statistike niso znane, se pa zagotovo približujejo svetovnim statistikam. Ena prvih in redkih literatur pri nas je zagotovo knjižica dr.
Alenke Vojske Kušar, matere avtističnega
otroka in zdravnice, ki opisuje avtizem pri
svojem otroku.« (vir: svetovni splet)
Nekoliko kasneje o tem, zakaj današnjo misel začenjam s tako resnim uvodom. Naj o
avtizmu napišem še to, da obstaja kar nekaj
definicij, ki so v nekaj točkah skušale zajeti,
za kaj pri avtizmu sploh gre. Morda le nekaj
informacij tistim, ki o tem premalo vemo:
avtistični otroci so nesposobni vzpostavljati odnos z ljudmi tako kot ostali, imajo
motnje govornega razvoja, izjemen mehaničen spomin, ponavljajo besede, vprašanja, zamenjujejo zaimke, pri hranjenju
imajo pogosto motnje (moti jih določena
barva, vonj, okus), v sebi čutijo velik odpor
Ta človek je zapeljal pred taksi in naju skoraj
spravil v bolnišnico!«
Nato mi je voznik taksija povedal to, kar danes imenujem »zakon tovornjaka za smeti«.
Veliko je ljudi, ki so kot tovornjaki za smeti. Vozijo se naokrog polni smeti, polni
frustracij, polni jeze in polni razočaranj. V
trenutku, ko se smeti nabere do roba, potrebujejo prostor, kamor jih lahko stresejo
– in včasih jih stresejo nate. Ne jemlji tega
osebno. Samo nasmehni se jim in jim zaželi
vse dobro. Ne sprejemaj njihovih smeti in
jih ne raztresaj naokoli doma, v službi ali po
ulicah – ne dovoli, da ti tovornjaki za smeti
zasmetijo dan.
***
Mlad par se je na novo naselil v ulici. Naslednjega dne je starejši par, ki je živel v neposredni bližini, med zajtrkovanjem opazoval
mlado sosedo, kako obeša perilo.
Žena je vzkliknila: »Kako umazano perilo,
saj sploh ne zna prati! Morda potrebuje
boljši pralni prašek, pa bo bolje oprala.«
Mož je opazoval dogajanje in ni rekel ničesar. A vsakokrat, ko je mlada soseda sušila
perilo, je bil ženin komentar enak. Mesec
dni kasneje pa je neko jutro žena osupnila,
ko je videla, da je sosedino perilo čisto.
Rekla je možu: »Poglej, končno se je naučila
dobro oprati perilo! Le kdo jo je naučil?«
Mož pa ji je odgovoril: »Nihče. Jaz sem danes bolj zgodaj vstal in sem pomil okno.«
(NMČ, vir: internet)
do sprememb, želijo si enakosti, bojijo se
določenih zvokov ali so z njimi obsedeni,
navadno ne zdržijo očesnega kontakta, če
ga sploh dovolijo, imajo dober kognitivni
potencial, imajo trajno moten emocionalni odnos do ljudi, patološko so zaposleni z
določenimi predmeti ali njihovimi značilnostmi, imajo nenavadne zaznavne funkcije, stanja tesnobe, navadno imajo težave
pri druženju z vrstniki, bojijo se dotikov in
nežnosti, včasih so agresivni ali tudi avtoagresivni, ne morejo se vživeti v drugo osebo, vsebina govora je motena, ponavljajo
aktivnosti in imajo ozke in bizarne interese.
Navadno se avtizem pojavi v zgodnjem
ali srednjem otroštvu. Natrosila sem nekaj
informacij, povzetih iz člankov na spletu.
Zakaj pišem o tem, vam najbrž ni posebej
potrebno poudarjati. In tisto, kar je izredno
pozitivno – pred letom ali dvema je bila
knjiga izbrana kot maturitetno gradivo pri
angleščini, kar dokazuje, da morda kakšna
pot v šolskem sistemu tu in tam vendarle
ubira pravo smer.
Glavni junak mladinske knjige je Chri-
53
za vsakega nekaj
stopher Boone, star 15 let, 3 mesece in 2
dneva. Je avtist. Za vsakdanja življenjska
opravila potrebuje veliko več energije in
časa kot običajen človek. Zna našteti vse
države sveta in njihova glavna mesta in vsa
praštevila do 7507. Matematiko nasploh
obvlada. Ker je logična. Rad ima rdeče avtomobile. Kadar se zjutraj mimo njegove hiše
pripeljejo trije rdeči avtomobili zaporedoma, pomenijo dober dan, ko pripeljejo trije
rumeni, je dan slab in Christoper navadno
tiči v kotu in ne govori, renči ali gleda v tla.
Ne mara, da se posamezne vrste hrane na
krožniku med seboj dotikajo. Tudi njega se
ne smejo dotikati. Kadar ga želi oče objeti,
iztegne prste v pahljačo, nato se dotakneta s konicami prstov. Ne ve, kdaj so ljudje
okrog njega jezni, razen takrat, ko kričijo. To
zanj pomeni, da so jezni. Tudi drugih čustev
ne pozna. Ne mara novih krajev. Pomeni
mu preveč informacij hkrati. Ima odličen
spomin. Nov kraj je zanj prvovrstna težava,
ker se mora celoten kraj na nek način naučiti znova. Rad ima točen čas in detektivske
romane, kakršen je v neki meri tudi ta. Ne
mara rumene in rjave, ob njih mu je slabo,
v kakršnikoli obliki se pojavita, naj bo to v
hrani ali kako drugače. Ne mara pesniških
metafor in šal, ker jih ne razume. Ne mara
sprememb v vsakdanjem življenju. Zgodba se začne z umorom psa na sosedovem
dvorišču in ker je Christopher ljubitelj psov,
hoče razrešiti uganko, kdo je psa umoril. O
tem seveda napiše detektivko, pri kateri mu
pomaga Siobhan, učiteljica na posebni šoli
za avtistične otroke. Christopherjeva pripoved se večkrat zaplete v pojasnjevanje obrobnih dogodkov, v preiskavi pa pride na
dan marsikaj, česar Christoper ne bi smel
izvedeti. Pa mu vendarle uspe razrešiti ne
samo to uganko, temveč kar nekaj njih. Gre
za odlično napisan roman, za katerega je
avtor Mark Haddon prejel več nagrad, med
drugimi tudi nagrado Whitbread v dveh
kategorijah – za odrasle in mladino. Avtor
se je rodil v Northamptonu v Veliki Britaniji
leta 1962. Študiral je angleško književnost
in nekaj let delal kot vzgojitelj duševno
prizadetih. V Oxfordu živi z ženo in sinom
Alfijem. Piše otroške knjige in TV scenarije,
zanje je dobil nagradi BAFTA in Smarties.
Ne morem si kaj, da ne dodam ob vsem
tem še svoj preblisk. Roman je hkrati vesel,
žalosten, pretresljiv, globok in še bi lahko
iskala besed. Predvsem pa strese zato, ker
se le malokdo od odraslih zaveda, koliko
bogastva je v otrocih in v mladih, dokler so
zdravi, lepi, divji, takšni, kakršni pač mladi
in otroci morajo biti in so. Nenehno najdevamo v njih napake in si želimo ali kar
zahtevamo, da bi bili taki in onaki in da bi
zaključili to in ono, kar morda marsikomu
od odraslih ni uspelo. Ne vidimo pa oči in
v njihovih očeh cel svet in svetove in, ja, iskrenost brez laži. Takšni so otroci in takšni
so mladi. Večina njih je krasnih in čudovitih.
Pa če so zdravi ali manj zdravi ali pa hudo
bolni. Neradi se izneverijo tistemu, kar so. In
če se, se največkrat zaradi odraslih ali tistega, kar jim odrasli dajo ali ne nudijo v pravi
meri. Morda bi se morali veliko več učiti od
njih in jih nehati nenehno kritizirati. Priporočam knjigo v branje – nedvomno ne bo
zamujeni ali izgubljeni čas. Veliko zdravja
voščim čisto vsem in veliko dobrega branja
do prihodnjič …
Patricija
PROSTOŽIVEČE MAČKE
V naši okolici je veliko prostoživečih mačk,
vendar med ljudmi na splošno niso dobro
sprejete. Ker je takih mačk zaradi nekontroliranega razmnoževanja vedno več, skušamo v sodelovanju z občino ta problem čim
bolje rešiti. Dogovor je tak, da ko nekdo
opazi mačko brez lastnika, to sporoči na
občino, nato pa pristojna oseba ukrepa in
za mačko ustrezno poskrbi.
Odlov se izvaja s pomočjo posebne kletke
- živolovke, tako da je ves potek za mačko
najmanj stresen. Nato se mačko odpelje k
veterinarju, ki jo pregleda in jo nato sterilizira oz. kastrira. Vse ugotovitve o zdravstvenem stanju mačke, lokacija, na kateri
se giblje, ter kdaj je bila ulovljena, se beležijo, tako da je vsaka mačka evidentirana.
Ob sterilizaciji/kastraciji se mački (seveda
še vedno v narkozi) odreže konico levega
ušesa, tako da je razvidno, ali je prostoživeča mačka že sterilizirana/kastrirana. Po
opravljenem posegu in potrebni oskrbi, ki
jo določi veterinar, se mačko vrne nazaj na
lokacijo, s katere je bila odvzeta.
Tak odlov je potekal tudi pred nekaj dnevi,
ko sva se gospe Andreji Lenassi, ki odlov
prostoživečih mačk izvaja v naši občini že
nekaj let, pridružili tudi mladi prostovoljki iz SŠ Srečka Kosovela Sežana. Andreja
nama je najprej predstavila nekaj teorije
(dogovor z občino, uradna dokumentacija
in nekaj stvari o samem odlovu), nato pa
smo šle kar k praksi. Odpravile smo
se na lokacijo poleg blokov v Hrpeljah, kjer
54
je velika kolonija prostoživečih mačk, vendar gre zahvala gospe Andreji in njenemu
uspešnemu sodelovanju z občino, da je tista kolonija že skoraj povsem »porihtana«.
Še vedno pa se najde kakšna mačka, ki še
ni bila sterilizirana/kastrirana, zato smo se
ukvarjale z zvabljanjem mačke v živolovko.
Problem je, da take mačke niso vajene ljudi
in se jim zato nerade približajo, še posebej
pa živolovki, če jo prvič vidijo. Tudi z vablji-
vo hrano je mačko velikokrat težko spraviti
v kletko, saj se okrog živolovke s hrano ponavadi drenja tudi veliko ostalih mačk, ki so
na posegu že bile.
Kljub vsem težavam smo mačko končno
ujele in jo odpeljale na veterinarsko postajo v Hrpelje. Tam jo je veterinar pregledal in
ugotovil, da je zdrava, nato pa jo je pripravil
na poseg. Nama s sošolko je nato razložil
še nekaj o pogostih mačjih boleznih, kot so
za vsakega nekaj
FIV (mačji aids), FeLV (mačja levkoza) in mikrosporija. Zadnja je pogosto nalezljiva tudi
za človeka, zato je ob delu s prostoživečimi
mačkami potrebno biti previden in si razkuževati roke. Midve s sošolko sva bili zelo
zadovoljni, da sva videli, kako poteka odlov
prostoživečih mačk, in sva pripravljeni tudi
v naprej sodelovati v zvezi s problematiko
prostoživečih mačk.
Pa še nekaj besed o vzroku problema s
»prostoživečkami«:
Za problem prostoživečih mačk smo krivi
ljudje sami, saj svojih lastniških mačk po-
gosto ne steriliziramo/kastriramo zaradi
neumnih in povsem nerealnih izgovorov,
kot so: otroci morajo videti, kako to gre, to
ni naravno, mačke morajo biti svobodne ...
in še cel kup ostalih nesmislov. Zaradi tega
je mačk vedno več in kmalu nam njihovo
število zraste čez glavo, zato se mačke od
ljudi oddaljijo in postanejo plašne, saj imajo premalo stikov z njimi. Nato se naselijo
na kakšnih smetiščih, v skritih lopah, v zaraščenih dolinah. Tam se mačke seveda
nenadzorovano množijo, poleg tega pa
se s parjenjem in ugrizi med njimi prenaša
veliko že prej omenjenih bolezni, ki mačke
OBVESTILO
UREDITEV NASLOVA STALNEGA PREBIVALIŠČA V VEČSTANOVANJSKIH
STAVBAH Z VNOSOM PODATKA O ŠTEVILKI STANOVANJA
Upravna enota SEŽANA obvešča, da se bo v postopkih zamenjave osebnih dokumentov, ki jih bodo posamezniki urejali pri Upravni enoti Sežana in Krajevnih uradih v Komnu, Divači in Hrpeljah, istočasno ugotavljal tudi podatek urejenosti naslova stalnega
prebivališča posameznika z VPISOM ŠTEVILKE STANOVANJA (pravna podlaga je v Zakonu o prijavi prebivališča, Ur. list, RS, št. 59/2006-uradno prečiščeno besedilo in Ur. list,
RS, št. 111/2007)
Vse občane, ki stalno prebivajo v večstanovanjskih stavbah v zvezi s tem naprošamo,
da pred prihodom na upravno enoto ali krajevni urad ta podatek preverijo. Če bo podatek o številki stanovanja predhodno urejen, se boste izognili nepotrebnim zapletom
in čakalni vrsti.
To obvestilo naj še posebej upoštevajo občani in občanke, ki so svoje stalno prebivališče v večstanovanjski stavbi prijavili pred10.7.2008, saj se ta podatek v register stalnega
prebivališča do tega datuma ni vnašal.
V začetku leta 2011 bo Statistični urad Republike Slovenije izvedel registrski popis
prebivalstva, v katerem bo Register stalnega prebivalstva oz. Centralni register prebivalstva predstavljal enega izmed glavnih virov podatkov za izvedbo popisa, zato je
izrednega pomena, da je naslov stalnega prebivališča posameznika do vpisa številke
stanovanja urejen.
zelo oslabijo. Take mačke živijo težko življenje, ki je polno nevarnosti (le koliko povoženih mačk srečamo ob cestah?) in strahu,
saj jih ljudje velikokrat podijo stran od sebe
ali jih celo zastrupljajo (kar je seveda zakonsko prepovedano in kaznivo), ob tem pa se
ne zavedajo, da so za te težave krivi – oni.
Zato je pomembno, da za svoje mačke
odgovorno poskrbimo in jih steriliziramo/
kastriramo, da ne bodo plodile novih nezaželenih mladičev, ki končajo – kje že?
Rebeka Nikolič
Prijava
mučenja
živali
Če opazite fizično mučenje, pretepanje
in trpljenje živali (poškodovane, ranjene, neprimerno vzdrževane), ukrepajte
takoj.
Pokličite policijo in veterinarsko inšpekcijo in zahtevajte, da ukrepajo.
Prijavo pa pošljite tudi vašemu lokalnemu društvu za zaščito živali. Tako društvo kot inšpekcija morata zagotoviti
prijavljajočemu anonimnost, prijavo pa
lahko podate tudi anonimno.
Tu je naslov društva, ki je pristojno za
Brkine: [email protected],
spletna stran: http://www.mackon.
org, telefon: 040 220 153.
Pripravila:
Jana Dolgan, dipl. upr. org
Vodja Odd. za UNZ UE Sežana.
MALI OGLASI
****
Prodamo orehova jedrca. Telefon: 031 479 735
****
Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni
Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v
sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: (05) 6800 150.
Na spletni strani študentskih domov v Ljubljani www.stud-dom-lj.si sta objavljena
razpisa za sprejem v študentske domove za 2010/11 in razpis za najem sob pri
zasebnikih.
Pozor na rok za oddajo vloge: prvi sprejem 10. 8. 2010 in podaljšanje bivanja 20. 8. 2010.
55
za vsakega nekaj
VABILO
SPV Občine Hrpelje - Kozina vabi k sodelovanju prostovoljce za
pomoč pri urejanju cestnega prometa in varnosti v cestnem
prometu. Vsi, ki jih zanima varnost v cestnem prometu in so
pripravljeni ter sposobni pomagati pri delu prometne policije
in občinskih redarjev, naj to spročijo na Občino Hrpelje - Kozina. VLJUDNO VABLJENI.
Breda Filipovič
SPV Občina Hrpelje - Kozina
30 vreč zamaškov
so že odpeljali
Občina Hrpelje - Kozina in
Vrtec Hrpelje nadaljujeta dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov. Po zbiranju za Anžeta
smo se pridružili vseslovenski
akciji za 15-letno Mašo Topler
iz Mežice.
Maša ima tumor na malih možganih in kemoterapija jo je
prikovala na invalidski voziček.
Z mamo, ki okreva po operaciji na hrbtenici, živita v socialni
stiski.
Naš kontejner za zamaške še
vedno stoji pred Tušem na
Kozini, kamor pridno nosite
zamaške. Že nekaj časa je novost, da smo na kontejner namestili ključavnico. Ključ je na
voljo v »Nane baru«. Ukrep se je izkazal za uspešnega in je sedaj
veliko manj smeti in več prostora za zamaške, ki jih pridno nosite.
HVALA VSEM za to dobro voljo!
Občinska uprava
VABILO:
sodelovanje in
ogled
43. Mednarodnega
obrtnega sejma v
Celju
Še vedno velja vabilo pridelovalcem, gostincem in vsem drugim ponudnikom k sodelovanju na sejmu v Celje. Skupaj s
sosednjimi občinami bomo pripravili stojnico brkinskih in
kraških dobrot.
Sodelujete lahko na več načinov:
- Sodelovanje z reklamnim materialom, zgibankami, vzorčnimi primerki za razstavo; v tem primeru je potrebno dostaviti material v sprejemno pisarno občine najkasneje do
petka, 3. septembra.
- Sodelovanje na promocijskem dnevu Krasa in Brkinov –
v petek, 10. septembra, ko bomo skušali prikazati tipične
značilnosti našega prostora (prikaz kamnoseštva, priprava
tipičnih kulinaričnih dobrot in podobno), info: Ester Mihalič.
- Sodelujete pa lahko tudi drugače, v tem primeru se za informacije obrnite na Obrtno-podjetniško zbornico Sežana,
in sicer na Marijo Rogan ([email protected] ali 05 / 7300
060).
Za ogled promocijskega dneva Krasa in Brkinov bo
10. septembra 2010 organiziran brezplačen avtobusni
prevoz do Celja. Odhod v jutranjih urah izpred občine.
Obvezne prijave: 05 / 6800 150 ali e-pošta: [email protected]
Ester Mihalič, občinska uprava
Nagradna akcija:
Vabimo vas, da tudi z nami delite posrečene posnetke poletja, jih opremite s komentarjem, imenom in priimkom ter naslovom avtorja in nam jih pošljete na naslov: [email protected] ali Občina Hrpelje-Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, najkasneje do 15.9.!
Izbrali bomo tri najbolj zanimive po mnenju uredniškega odbora in avtorje nagradili ter fotografije objavili v glasilu! Vabljeni k sodelovanju!
Uredniški odbor
56
za vsakega nekaj
IN
PREŠKO OPASILO 2010
V PETEK, 23. 7. 2010
V NEDELJO, 25. 7. 2010
- Ob 16h TURNIR V MALEM NOGOMETU (ekipe 4 + 1). Prijavnina znaša 30,00 € na ekipo, prijavite se lahko na 041 821
071 (Iris Pečar). Število ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Prva tri mesta bodo nagrajena.
- sv. maša ob prazniku svetega Jakoba
- ves čas bo na ogled razstava izdelkov otroških delavnic
- predstavitev koledarja OD OPASILA DO OPASILA (2010–
2011)
- Ob 20h vam bo preška dramska skupina uprizorila novo
dramsko igro PREMIERNO na preškem odru
- do jutranjih ur pa nas bo ogreval narodnozabavni ansambel Biseri
- ˝Glasnost (ne)znanih˝. Na preškem odru bodo nastopile
skupine:
- PecheGlava
- POMARANČA
- Forgotten Eden
V soboto, 24. 7. 2010,
vas bomo prebudili s ˝kafetm in fruštkm˝.
V dopoldanskih urah se bo odvijal TURNIR V ˝BTKANJU˝
- Ob 17h bo 5. KMEČKA DIRKA Z ˝BCS˝-kami (kosilnicami) –
spretnostna vožnja z ovirami na ˝BCS-ki˝ (beri:˝bičieski˝). Tekmovali bomo vsi z eno˝BCS-ko˝, za katero bomo poskrbeli organizatorji. Dirkanje bo ocenjeno po času in spretnosti (ali je tekmovalec vse ovire uspešno premagal). Prijavnina znaša 15,00 €. Ob
prijavnini prejme vsak tekmovalec štartno številko in pijačo. Najboljši ˝kosci˝ bodo bogato nagrajeni. Kontakt: 051 652 668, Matjaž Pečar
Dirko bosta vodila Nine in Pepič z njunim neustavljivim humorjem, zato vsi vljudno vabljeni k sodelovanju in navijanju!
- KOZJA RULETA
- Zvečer ˝Glasnost (ne)znanih˝. Nastopali bodo:
V PONEDELJEK, 26. 7. 2010
- ob 17 h KOLESARJANJE-lahka tura
( kontakt 031 361 014-Srečko Memon)
- zvečer ples s skupino VIKEND
Program opasila in ostale dejavnosti društva lahko najdete na
www.presnica.si.
Za vse tiste, ki se nameravate zadržati v Prešnici več dni, bo organizirano brezplačno kampiranje ˝POD SKUKUCM˝.
Za vse lačne in žejne pa bo vse dni poskrbljeno.
INFO: 041 821 071 (Iris)
Vabljeni v Prešnico!
KŠTD in KS Prešnica
(Pridržujemo si pravico do spremembe programa.)
- Prospect
- REQUIEM
- Metalsteel
57
za vsakega nekaj
RODIŠKI DNEVI 2010
sobota, 17. julij
PRVI GORSKI TEK IN
GORSKI KOLESARSKI KRONOMETER
OB SPOMINSKEM DNEVU
Več informacij, vključno z natančnejšim opisom ter zemljevidom trase, dobite na internetni strani občine:
http://www.hrpelje-kozina.si/.
≈
nedelja, 18. julij, ob 14.00
KOMEMORACIJA OB SPOMINSKEM DNEVU
OBČINE HRPELJE - KOZINA
PRI SPOMENIKU PADLIH V RODIKU
≈
četrtek, 22. julij, ob 20.30
NA BORJAČU TURISTIČNE KMETIJE PRI FRIŠČEVIH
LITERARNI VEČER S PATRICIJO DODIČ
PREDSTAVITEV PESNIŠKIH ZBIRK
Večer bo vodila Maja Turkovič
Večer bodo popestrili člani ansambla ROMANTIKA
Toni Škrlj in Kristjan Dekleva
≈
sobota, 24. julij, ob 20.00
POD LUPO NA VASI
ŠTREKLJEV VEČER
PREDSTAVITEV NOVE PESNIŠKE ZBIRKE
VAŠČANKE DORE BERNETIČ
≈
nedelja, 25. julij
RODIŠKO OPASILO
Vabljeni!
TD in KS RODIK
58
za vsakega nekaj
NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina
Sobota, 17. julij., ob spominskem dnevu: prvi gorski tek in kolesarski kronometer. Ob 16.00 uri pričetek teka, ob 16.15 pričetek teka
otroci, ob 18.00 kolesarji
Nedelja, 18. julij, SPOMINSKI DAN Občine Hrpelje - Kozina – ob
14.00 komemoracija v Rodiku, ob 17.00 proslava na Artvižah.
OPASILO V PREŠNICI
Od 23. do 25. julija. Več na notranjih straneh glasila.
OPASILO V RODIKU
Od 22. do 25. julija. Več na notranjih straneh glasila.
OPASILO V OCIZLI
Sobota, 28. avgust – tradicionalni ex-tempore za otroke, turnir v
balinanju in v škrabah. Predstava za otroke in komedija za odrasle.
Prijazno vabljeni! Vstopnine ni!
Nedelja, 29. avgust – sveta maša v cerkvi sv. Marije Magdalene v
popoldanskih urah.
Prijave in info: www.ocizla.si
Razstavni prostor KD Hrpelje: Pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000, ki bo na ogled do srede septembra.
Nane bar: razstava olj na platnu avtorja Zorana Tokovića.
URNIK KNJIŽNICE KOZINA:
ponedeljek: od 7.00 do 14.00,
sreda in petek: od 10.00 do 17.00,
torek, četrtek in sobota zaprto.
Telefon: (05) 680 30 27
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO
Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]
KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00
in od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44
ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku
obrtne cone):
vsak torek od 14.00 do 17.00,
vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in
vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.
Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127
Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00
Dežurstvo: neprekinjeno
Redni urnik:
pon–pet: 7.30–19.00
sob: 7.30–13.00
ned, prazniki: 8.00–12.00
Policija: 113
Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112
(
PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada),
Zavetišče Horjul
(
PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113
(
PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske
(
PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI
ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@
gov.si, (05) 663 45 00
PLANINSKI POHODI:
Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od
18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko,
031 585 195, [email protected]
Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled:
Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)
Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto
na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150
ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.
Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected]
Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič
in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: obcina.hrpelje-kozina@
hrpelje.si
Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina
naklada: 1400 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič
Uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm,
Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tjaša Škerjanc • lektorica: Nives Mahne Čehovin,
tisk: Tiskarna GLEM, Marezige, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno
Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90
Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60
pon–pet: 8.30–16.00
sob: 9.00–12.00
ned: zaprto
Lekarna Divača: (05) 731 17 80
pon: 12.30–19.00
tor: 7.30–14.00
sre: 10.00–19.00
čet–pet: 7.30–12.00
Lekarna Sežana: (05) 731 17 70
pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00
sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00
ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00
59
zadnja stran
SPOMINSKI DAN
OBČINE HRPELJE - KOZINA
VABLJENI V NEDELJO, 18. 7. 2010,
ob 14.00 uri v Rodik
KOMEMORACIJA PRI SPOMENIKU PADLIH
POZDRAVNE BESEDE:
ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE
KULTURNA SKUPINA IZ RODIKA Z GOSTI
CERKVENI PEVSKI ZBOR RODIK
MOŠKI PEVSKI ZBOR SLAVNIK
BRKINSKA GODBA 2000
KVARTET POHODNIKOV ANKARAN–TRIGLAV
SLAVNOSTNA GOVORNICA
MINISTRICA LJUBICA JELUŠIČ
*******
POHOD PO POTEH SPOMINA
NA PADLE NA ARTVIŽE
********
ob 17.00 uri, Artviže
KULTURNI PROGRAM PRI SPOMENIKU NOB
POZDRAVNE BESEDE:
ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE
ZDRUŽENA PEVSKA ZBORA SLAVNIK IN LOPAR
BRKINSKA GODBA 2000
EVA SLUGA, PEVKA
IRENA ŠKAMPERLE, PEVKA
RAFKO VONČINA, IGRALEC
ALDA ČEHOVIN, RECITATORKA
BOJAN PODGORŠEK, REŽISER
IGOR ROJC, POVEZOVALEC
SLAVNOSTNI GOVORNIK
MINISTER DR. PATRICK VLAČIČ
Občina Hrpelje – Kozina
KS Artviže in Rodik
TD Rodik
Združenje borcev za vrednote NOB Sežana
Občinski odbor borcev za vrednote NOB
Hrpelje – Kozina
60