letopis sazu 2011

Transcription

letopis sazu 2011

ISSN 0374-0315
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE
ZNANOSTI IN UMETNOSTI
62/2011
THE YEARBOOK
OF THE SLOVENIAN ACADEMY
OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 62/2011
ANNALES
ACADEMIAE SCIENTIARUM
ET ARTIUM SLOVENICAE
LIBER LXII (2011)
letopis-62-2011-delovni-koncni.indd 1
7.6.2012 9:30:10
7.6.2012 9:30:13
SLOVENSKE
AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
62. KNJIGA
2011
THE YEARBOOK
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 62/2011
LJUBLJANA
2012
7.6.2012 9:30:13
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
DNE 27. FEBRUARJA 2012
Naslov - Address
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323,
telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected]
spletna stran: www.sazu.si
7.6.2012 9:30:14
VSEBINA / CONTENTS
I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ...........................................9
Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members,
Associate Members and Corresponding Members ..................................................11
II. POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA ............19
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2011 .........................................21
Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2011 .....................................21
Delo skupščine ..............................................................................................................31
Razred za zgodovinske in družbene vede................................................................. 47
Razred za filološke in literarne vede ......................................................................... 50
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ...............................51
Razred za naravoslovne vede.......................................................................................53
Razred za umetnosti .................................................................................................... 54
Razred za medicinske vede ......................................................................................... 57
Kabinet akademika Franceta Bernika ...................................................................... 58
Svet za varovanje okolja............................................................................................... 58
Svet za energetiko ......................................................................................................... 59
Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije ........................................................61
Odbor za preučevanje narodnih manjšin..................................................................61
Odbor za trajnostni razvoj ......................................................................................... 62
Odbor za slovenski jezik ............................................................................................. 63
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika .............................................. 63
Komisija za tisk in publikacije ................................................................................... 63
Komisija za statutarna vprašanja ............................................................................... 64
Komisija za človekove pravice .................................................................................... 64
Fundacija dr. Bruno Breschi ....................................................................................... 65
Fundacija Janez Vajkard Valvasor ............................................................................. 65
Uredniški odbor za zbornik ob 75-letnici SAZU .................................................... 66
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo ..................... 66
Mednarodna izmenjava raziskovalcev .......................................................................71
Jubileji .............................................................................................................................76
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja.........................................76
Znanstvena srečanja / Scientific Meetings ............................................................... 79
7.6.2012 9:30:14
Tiskovne konference .................................................................................................... 84
Predavanja na SAZU ................................................................................................... 86
Srečanje akademikov ..................................................................................................101
III. ČLANI / MEMBERS ...........................................................................................103
Razred za zgodovinske in družbene vede............................................................... 105
Razred za filološke in literarne vede ....................................................................... 109
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede .............................113
Razred za naravoslovne vede.....................................................................................118
Razred za umetnosti .................................................................................................. 122
Razred za medicinske vede ....................................................................................... 126
BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2011 /
2011 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS ....................................................... 130
Znanstveni delavci in svetovalci SAZU .................................................................. 206
NOVI ČLANI ............................................................................................................ 207
I. razred
Jože Mencinger ........................................................................................................... 207
Marija Wakounig ....................................................................................................... 208
II. razred
Martin Dimnik............................................................................................................211
III. razred
Črtomir Zupančič .......................................................................................................213
James Floyd Scott ........................................................................................................216
IV. razred
Boris Sket ......................................................................................................................217
Denis Noble..................................................................................................................219
V. razred
Stanko Kristl ............................................................................................................... 221
Zorko Simčič ............................................................................................................... 222
Milček Komelj............................................................................................................. 224
Tonko Maroević ......................................................................................................... 226
POKOJNI ČLANI / DECEASED MEMBERS ...................................................... 229
UMRLI V 2011 / DEPARTED IN 2011 ................................................................... 255
Henry Teune ............................................................................................................... 256
Milka Ivić .................................................................................................................... 259
Robert Blinc ................................................................................................................ 260
7.6.2012 9:30:14
Norbert Elsner ............................................................................................................ 264
Lukas Conrad Hottinger ........................................................................................... 266
Tone Pavček................................................................................................................. 268
IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE /
SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS ............................................................... 271
BIBLIOTEKA V LETU 2011 .................................................................................... 273
PUBLIKACIJE SAZU V LETU 2011 ....................................................................... 281
V. SUMMARY ............................................................................................... 289
SASA ORGANIZATION ...........................................................................................291
MEMBERS ................................................................................................................. 293
Section I. – Historical and Social Sciences ............................................................. 293
Section II. – Philological and Literary Sciences .................................................... 298
Section III. – Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences ......... 302
Section IV. – Natural Sciences ................................................................................. 309
Section V. – Arts..........................................................................................................313
Section VI. – Medical Sciences .................................................................................317
Library ......................................................................................................................... 322
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU /
MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER ........................................................... 324
7.6.2012 9:30:14
7.6.2012 9:30:14
I
ORGANIZACIJA SAZU
SASA ORGANIZATION
7.6.2012 9:30:14
7.6.2012 9:30:14
SKUPŠČINA SAZU
IZVRŠILNI ODBOR
Predsednik:
Podpredsednika:
Glavni tajnik:
Jože Trontelj
Matija Gogala do 5. maja, Tadej Bajd od 5. maja,
Marko Marijan Mušič
Andrej Kranjc
ČASTNI ČLAN:
France Bernik
REDNI ČLANI (84):
Tadej Bajd, Emerik Bernard, France Bernik, Janez Bernik, Ivan Bratko, Rajko Bratož, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga,
Franc Forstnerič, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Dušan
Hadži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Andrej Inkret, Drago Jančar, Andrej
Jemec, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Božidar Kos, Janko
Kos, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft,
Stanko Kristl, Lojze Lebič, Janez Levec, Jože Maček, Milko Matičetov, Janez
Matičič, Milan Mihelič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinarič, Dušan
Moravec, Marko Marijan Mušič, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu,
Marijan Pavčnik, Janez Peklenik, Jože Pirjevec, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Alojz Rebula, Veljko Rus, Zorko Simčič, Primož Simoniti, Uroš Skalerič,
Janez Sketelj, Slavko Splichal, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Franc Strle,
Saša Svetina, Alenka Šelih, Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževič, Jože
Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Anton
Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Robert Zorec, Zinka Zorko, Črtomir Zupančič, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš
IZREDNI ČLANI (16):
Tatjana Avšič-Županc, Bojan Čerček, Igor Emri, Boštjan Kiauta, Milček Komelj, Janez Lamovec, Jože Mencinger, Matija Peterlin, Raša Pirc, Blaž Rozman, Boris Sket, Tomaž Šalamun, Peter Štih, Vito Turk, Saša Vuga, Slavoj
Žižek
DOPISNI ČLANI (79):
Arthur E. Bergles, Nikolaj A. Borisevič, Pavel Bosák, Savo Bratos, Antonio
Cardesa, Henry R. Cooper Jr., James W. Cronin, Milan R. Dimitrijević, Mar11
7.6.2012 9:30:14
tin Dimnik, Arnold Feil, Rudolf Flotzinger, Manfred Geiger, Gerhard Giesemann, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gombocz, Drago Grdenić, Vill Grimič,
Erwin Louis Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Christian Hannick, Philip
G. Haydon, Milan Herak, Ljudevit Ilijanić, Hans-Dietrich Kahl, Stevan Karamata, Alan R. Katritzky, Georgi Konstantinovski, Silvin Košak, Abel Lajtha,
Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann,
Peter Mansfield, Sibe Mardešič, Tonko Maroević, Juraj Martinović, Mateja
Matevski, Anton Mavretič, Gian Carlo Menis, Pavle Merkù, Joseph MiličEmili, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Hermann Müller-Karpe,
Erwin Neher, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Denis Noble, Niall O'Loughlin,
Luko Paljetak, Branko Pavičević, Slobodan Perović, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Bogdan Povh, Erich
Prunč, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Hans Rothe, Helmut Rumpler,
James Floyd Scott, Roy Thomas Severn, Yehuda Shoenfeld, Dimitrije Stefanović, Erik Valdemar Stålberg, Jože Straus, Ivan Supičić, Gunnar Olaf Svane,
Sergio Tavano, Zlatko Ugljen, Felix Unger, John Villadsen, Marija Wakounig,
John S. Waugh, Anton Wernig, Karl Matej Woschitz
12
7.6.2012 9:30:14
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2011
A) PREDSEDSTVO
Predsednik:
Podpredsednika:
Glavni tajnik:
Jože Trontelj
Andrej Kranjc
Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede):
Marijan Pavčnik do 31. maja,
Peter Štih od 1. junija
Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede):
Andrej Inkret
Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede):
Josip Globevnik
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede):
Ivan Kreft
Tajnik V. razreda (umetnosti):
Niko Grafenauer
Tajnik VI. razreda (medicinske vede):
Janez Sketelj do 30. aprila,
Franc Strle od 1. maja
Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU:
Kajetan Gantar do 5. maja, Matija Gogala od 5. maja, Andrej Jemec in Alenka Šelih
IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA
Predsednik:
Podpredsednika:
Glavni tajnik:
Jože Trontelj
Andrej Kranjc
Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik
Boštjan Žekš, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in koordinacijo
Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg.
B) POSEBNE ENOTE SAZU
1. BIBLIOTEKA SAZU
Vodila jo je mag. Petra Vide Ogrin.
13
7.6.2012 9:30:14
2.
3.
ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodil ga je akademik Branko Stanovnik.
KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA
Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU.
C) SVETI, ODBORI IN KOMISIJE
1.
SVET ZA VAROVANJE OKOLJA
Predsednik: doc. dr. Davorin Tome
Člani akademiki: Matija Gogala, Janez Levec (okoljske tehnologije), Mitja Zupančič (varstvo narave, gozdarstvo)
Člani iz ožjega sestava: prof. dr. Mitja Brilly, FGG (vodno gospod., hidrotehnika), dr. Vida Hudnik, SVO RS (kemija, kemizacija okolja), prof. dr. Franc
Lobnik, SVO RS (okolje, pedologija, okoljska politika), Janja Leban, GZS (gospodarstvo in okolje), prof. dr. Peter Novak, SVO RS (energetika, okoljske
tehnologije), Nada Pavšer, Upravna akademija (izobraževanje, ekošole), prof.
dr. Anton Prosen, FGG (urejanje podeželja), prof. dr. Anton Strojin, ZVOS
(pravni vidiki okolja), prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Kazimir Tarman, prof. dr. Dušan Plut, dr. Jože Verbič
2.
SVET ZA ENERGETIKO
Predsednik: akademik Janez Peklenik
Tajnik: prof. Alojz Poredoš
Člani: Marko Avšič, prof. Maks Babuder, prof. Ferdinand Gubina, prof. dr.
Janez Krč, prof. Borut Mavko, dr. Milan Medved, mag. Janez Možina, prof.
Miha Tomšič, prof. Matija Tuma, prof. Jože Vižintin, dr. Franc Žlahtič
3.
SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE
Predsednik: akademik Marko Marijan Mušič
Sodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Biba Teržan, Boris
Paternu, Primož Simoniti, Jože Toporišič, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko
Stanovnik, Miha Tomaževič, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mario Pleničar,
Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebič, Milan Mihelič, Ciril
Zlobec, Marjan Kordaš in Jože Trontelj ter izredni član Tomaž Šalamun.
4.
ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN
Predsednik: akademik Jože Pirjevec
Člani akademiki: Matjaž Kmecl, Janko Pleterski, Anton Vratuša, Ciril Zlobec
in Valentin Hribar
14
7.6.2012 9:30:14
Ostali člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina
Lukšič-Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha,
prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nećak, dr. Vera Klopčič
5.
ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Predsednik: akademik Robert Blinc (†)
Člani akademiki: Boštjan Žekš, Mitja Zupančič, Janez Levec, Anton Vratuša,
Ciril Zlobec, Saša Svetina
Ostali člani: izredni član Vito Turk, prof. dr. France Lobnik, prof. dr. Lojze
Sočan, Anita Pirc-Velkavrh, prof. dr. Aleksander Zidanšek
6.
ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK
KOMISIJA ZA STROKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKEGA JEZIKA
Vodil jo je akademik Jože Toporišič.
Članica: dr. Helena Dobrovoljc
7.
KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE
Vodil jo je akademik Kajetan Gantar.
Člani: akademiki Rajko Bratož, Andrej Inkret, Igor Grabec, Mitja Zupančič,
Niko Grafenauer in Marjan Kordaš
8.
KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA
Vodil jo je akademik Marijan Pavčnik.
Člana: akademik Peter Gosar in akademikinja Alenka Šelih
Sodelavka: Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU
9.
KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Vodila jo je akademikinja Alenka Šelih.
Člani: akademiki Janez Bernik, Valentin Hribar, Drago Jančar, Marijan Pavčnik, Jože Pirjevec in Jože Trontelj
D) FUNDACIJI
1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI
Predsednik: akademik Kajetan Gantar, podpredsednik: akademik Primož Simoniti, tajnik: prof. Jože Faganel
2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR
Predsednik: akademik Matjaž Kmecl, člani: dr. Lojze Gostiša, Zoran Mezeg,
Anton Majzelj, Miloš Kovačič
E) UPRAVA SAZU
Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.
15
7.6.2012 9:30:14
7.6.2012 9:30:14
FUNDACIJI
1. Fundacija dr. Bruno Breschi
2. Fundacija Janez Vajkard Valvasor
SVETA, ODBORI IN KOMISIJE
1. Svet za varovanje okolja
2. Svet za energetiko
3. Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije
4. Odbor za preučevanje narodnih manjšin
5. Odbor za trajnostni razvoj
6. Odbor za slovenski jezik
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika
7. Komisija za tisk in publikacije
8. Komisija za statutarna vprašanja
9. Komisija za človekove pravice
1. Biblioteka
2. Oddelek za mednarodno sodelovanje in
znanstveno koordinacijo
3. Kabinet akademika Franceta Bernika
POSEBNE ENOTE
Sekretariat predsedstva
II. razred za filološke in literarne vede
Finančno-računovodska služba
Tehnično-nabavna in investicijska služba
IV. razred za naravoslovne vede
V. razred za umetnosti
VI. razred za medicinske vede
Oddelek za tisk in publikacije
Tajništvo razredov
III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Oddelek za matematične, fizikalne in
kemijske vede
Oddelek za tehniške vede
Pisarna predsedstva
Upravna pisarna
Kabinet predsednika
UPRAVA
I. razred za zgodovinske in družbene vede
Oddelek za družbene vede
Oddelek za zgodovinske vede
RAZREDI
PREDSEDSTVO
SKUPŠČINA SAZU
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949)
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)
Predsedniki:
Nahtigal, Rajko
Vidmar, Milan
Kidrič, France
Ramovš, Fran
Vidmar, Josip
Milčinski, Janez
Bernik, France
Žekš, Boštjan
Trontelj, Jože
(1939–1942), član filozofsko-filološko-historičnega razreda
(1942–1945), član matematično-prirodoslovnega razreda
(1945–1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisne
vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razreda za
zgodovinske in družbene vede (1948–1950)
(1950–1952), član razreda za filološke in literarne vede
(1976–1992), član razreda za medicinske vede
(2002–2008), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
(2008–), član razreda za medicinske vede
Podpredsedniki:
Lavrič, Božidar
Kuhelj, Anton
Ziherl, Boris
Kreft, Bratko
Blinc, Robert
Zlobec, Ciril
Gantar, Kajetan
Kralj, Alojz
(1950–1961), član razreda za prirodoslovne in medicinske
vede
(1961–1980), član razreda za matematične, fizikalne in
tehniške vede
(1975–1976), član razreda za zgodovinske in družbene vede
(1976–1992), član razreda za umetnosti
(1980–1999), član razreda za matematične, fizikalne in
tehniške vede (1980–1994), član razreda za matematične,
fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994)
17
7.6.2012 9:30:14
Trontelj, Jože
Šelih, Alenka
(2005–2008), članica razreda za zgodovinske in družbene vede
Gogala, Matija
(2008–2011), član razreda za naravoslovne vede
Mušič, Marko Marijan (2008–), član razreda za umetnosti
Bajd, Tadej
(2011–), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede
Glavni tajniki:
Krek, Gregor
Ramovš, Fran
(1939–1942), član pravnega razreda
(1942–1950), član filozofsko-filološko-historičnega razreda (1942–1945), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razreda
za filološke in literarne vede (1948–1950)
Kos, Milko
Kušej, Gorazd
Goričar, Jože
Batis, Janez
Drovenik, Matija
Andolšek-Jeras, Lidija (1999–2002), članica razreda za medicinske vede
Gogala, Matija
Kranjc, Andrej
(2008–), član razreda za naravoslovne vede
Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU:
Batis, Janez
Ramovš, Primož
Vodovnik, Lojze
Zlobec, Ciril
Mayer, Ernest
Andolšek-Jeras, Lidija (2002–2003), članica razreda za medicinske vede
Maček, Jože
Pavček, Tone
Svetina, Saša
Gantar, Kajetan
Jemec, Andrej
(2008–), član razreda za umetnosti
Šelih, Alenka
(2008–), članica razreda za zgodovinske in družbene vede
Gogala, Matija
(2011–), član razreda za naravoslovne vede
18
7.6.2012 9:30:14
II
POROČILO O DELU SAZU
REPORT ON THE WORK OF SASA
7.6.2012 9:30:14
7.6.2012 9:30:14
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2011
Predsednikovo poročilo na skupščini SAZU 28. februarja 2012
Spoštovane akademikinje in akademiki, izredni člani, častni član akademik
France Bernik, gospe in gospodje, komaj smo dobro obesili na steno nove koledarje, je za nami že šestina novega leta. Po tradiciji je februarska, tako imenovana finančna skupščina dan ne samo za gospodarsko-finančno poročilo in načrt našega
upravnega direktorja, ampak tudi za vsebinsko in delovno poročilo predsednika
za preteklo leto.
Slovenija in svet sta lani šla skozi razgiban čas, in podobno lahko rečemo tudi
o Akademiji. Dela in dogodkov ni bilo malo, o njih smo članstvo obveščali sproti
s poročili s sej izvršilnega odbora in sej predsedstva. Zadnje čase prejemate tudi
obvestila o naših objavah in odmevih iz izbranih medijev javnega obveščanja. Na
kratko bom nekaj teh dogajanj povzel v prihodnjih minutah.
Najprej naj se ustavim ob pietetnem spominu na naše kolege, od katerih smo
se morali posloviti v lanskem letu. To sta akademika Robert Blinc in Tone Pavček
ter dopisni člani prof. dr. Norbert Elsner, prof. Milka Ivić, prof. Henry Teune in
dr. Lukas Conrad Hottinger. Bili so plemeniti ljudje, vrhunski in neprekosljivi v
svojih dosežkih, zvesti prijatelji. Pogrešamo jih in pogrešali jih bomo.
Vzdrževali smo stike s sestrskimi akademijami. Delegacija vodstva se je
udeležila prazničnih slovesnosti ob 150-letnici Hrvaške akademije znanosti in
umetnosti, sam pa sem sprejel vabilo na praznovanje 170-letnice Srbske akademije znanosti in umetnosti. Udeležil sem se tudi prazničnega zasedanja Avstrijske
akademije znanosti na Dunaju. Omenim naj tudi stike s Črnogorsko akademijo
znanosti in umetnosti.
Akademija je bila tudi v preteklem letu dejavna v javnem življenju. Nadaljevali smo svojo vlogo pri delu vladnih organov. Omenim naj Svet za znanost
in tehnologijo in Svet za visoko šolstvo, v katerih smo sodelovali pri nastajanju
dokumentov o dolgoročni viziji slovenskega visokega šolstva in znanosti. Naše
poglede na državno politiko upravljanja in financiranja znanosti smo predstavili
tudi mednarodni javnosti. Dobili smo zagotovila, da se podpora temeljnim raziskavam ne bodo zmanjšala.
Še naprej smo opozarjali na obsojanja vredno uničevanje naše kulturne dediščine. Obžalujemo, da nam ni uspelo odvrniti mestnih oblasti od projekta garaže
pod Vodnikovim trgom niti ustaviti rušenja Kolizeja. Prav tako nam ni uspelo preprečiti nezakonite in tudi z drugih vidikov sporne odpovedi projekta graditve novega NUK-a po odobrenem projektu arhitekta akademika Marka Mušiča. SAZU
21
7.6.2012 9:30:14
je prejšnjo Vlado večkrat opozorila na nedopustne poteze njenih organov, žal brez
uspeha. O svojem stališču je zdaj obvestila tudi pristojnega ministra nove Vlade.
Še naprej smo si prizadevali za izboljšanje pouka na ravni osnovnih in srednjih šol. V organizaciji III. razreda smo imeli uspešen posvet o pouku matematike, fizike in kemije. Prihodnji mesec bo sledil posvet o pouku tehnike. Začelo se
je tudi snovanje posveta o umetnostni vzgoji. Načrtujemo, da bomo v doglednem
času nekaj podobnega opravili še za humanistiko in družboslovje. Ta prizadevanja se zdijo dobro sprejeta in koristna; menim, da Akademija s tem izpolnjuje
pomemben del svojega poslanstva. Med drugim se vključuje v projekt ALLEA o
posodobljanju pouka naravoslovja v Evropi, pri katerem sodeluje kot član jedrne
skupine naš glavni tajnik, akademik Andrej Kranjc.
Splošno je sprejeta ocena, da je globalno človeštvo zašlo v krizo, ki ni samo
gospodarska in okoljska, ampak tudi vrednotna. Vse bolj prodira spoznanje, da je
za reševanje tudi na lokalnih ravneh potrebna obnova etičnih vrednot. Posebno
boleče jih primanjkuje v šolski vzgoji, kjer je primanjkljaj tudi najbolj dolgoročno
usoden. Na Akademiji smo se že pred časom odločili, da podpremo prizadevanja
za vpeljevanje vrednotnih in etičnih vsebin v slovensko šolstvo na vseh ravneh,
od vrtca do univerze. Ob sodelovanju Zavoda Žiga Zois, ustanove civilne družbe,
in rektorata ljubljanske univerze, pa tudi ostalih slovenskih univerz smo zasnovali projekt Razvijanje kompetenc za privzgojo kulture znanja, vrednot in etike od
predšolske ravni do univerze. Del tega projekta je tudi ustanovitev Inštituta za bioetiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na včerajšnji seji predsedstva
sem prosil za soglasje k pokroviteljstvu nad tem projektom in Inštitutom (brez
finančnih obveznosti). Razmišljamo o ustanovitvi fundacije za zbiranje finančnih
sredstev zanj. Poimenovali bi jo po naših pokojnih kolegih, zdravnikih in velikih
avtoritetah na področju etike, Janezu in Levu Milčinskem.
Tudi v lanskem letu smo morali pomagali reševati zaplete s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju. Naj spomnim, da je SAZU njegova soustanoviteljica. Zaradi različnih nasprotujočih si zamisli je prihajalo do nepotrebnih, težko
razumljivih nesporazumov med državnimi uradniki in inštitutom, ki so se kazali
tudi v neurejenem financiranju. Prepričani smo, da je Inštitut kljub težavam in
skromnim sredstvom deloval pohvalno, in prizadevali si bomo, da se bodo razmere kljub nedavni hujši zaostritvi vendarle uredile in da bo mogoče izbrisati madež
na našem ugledu med izobraženci v Avstriji, ki jim ni vseeno za Slovenijo.
Imeli smo nekaj posvetovanj v zvezi z rabo slovenščine in tujih jezikov na
slovenskih univerzah. Ugotavljamo, da sicer neizogibna internacionalizacija visokošolskega študija lahko prinese tudi neugodne posledice. Predvsem mislimo na
neupravičeno omejevanje pravic slovenskih študentov in zaostajanje pri razvoju
slovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja. Veliko tega je mogoče z ustrezno politiko preprečiti. Ključno vlogo pri varovanju jezikovnih pravic in legitimnih interesov pa morajo opravljati univerze oz. njihove fakultete same. Razprave,
22
7.6.2012 9:30:14
katerih cilj je izdelava neke vrste memoranduma o rabi slovenščine v strokah in
znanosti, se bodo še nadaljevale.
Lani smo imeli volilno leto. Žal je bilo prostih mest manj, kot je bilo potreb.
Vseeno pa z veseljem pozdravljamo tri nove izredne, tri nove redne in pet novih dopisnih članov. Naj ponovno spomnim na institut svetovalcev Akademije,
ki lahko pomagajo reševati kadrovske zadrege pri naših projektih, predvsem pa
s svojim znanjem in izkušnjami dodajo bistvene kvalitete in prispevajo k ugledu
strok in Akademije.
Začeli smo pogovore o možni notranji preureditvi Akademije. Zastavili smo
si časovni okvir, ker želimo morebitne premike v strukturi razredov opraviti pred
začetkom opravil za naslednje volitve, torej v prihodnjih osmih mesecih. Kot veste, je naš načrt, da se omejimo na takšne preureditve, ki jih lahko dosežemo s
spremembami statuta. V zakon o SAZU za zdaj ne želimo posegati. Za to nalogo
smo razširili obstoječo statutarno komisijo, v kateri so zastopniki vseh razredov.
Delo bo koordiniralo predsedstvo, kjer se tudi zbirajo pisni predlogi za spremembe. Nekaj razprav po razredih je že bilo, dobili smo prva obvestila o stališčih.
V prihodnjem letu, točneje 12. novembra 2013, bomo priredili praznično slovesnost ob 75-letnici SAZU. Lani smo imenovali odbor za pripravo, ki je že začel
z delom.
Kot je znano, smo predlani zamrznili načrt, da pripravimo izjavo o kršitvah
človekovih pravic v prejšnji državi. Vsem akademikom to ni bilo prav. Lani sem
bil povabljen kot govornik na slovesnosti ob Evropskem dnevu žrtev totalitarnih
in avtoritarnih režimov. Podobno sem se odzval tudi na prošnjo za sodelovanje
na mednarodni konferenci o možnostih in pomenu sprave pod pokroviteljstvom
Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Govora, ki sem ju seveda
imel v lastnem imenu, sta natisnjena. Kljub prizadevanjem za doseganje sprave, v
katera se vključujejo številni ugledni posamezniki različnih provenienc, je ozračje
zaradi nerazčiščenih, neovrednotenih dejanj oblasti še vedno enako, če ne celo
bolj nelagodno kot pred leti. Ni dvoma, da je tako stanje državi in narodu, pa
tudi posameznikom v škodo. Morda bo prav, da Akademija razmisli, ali ne bi bilo
dobro poskusiti še enkrat in pripraviti nov osnutek izjave, v kateri bi bil v ospredju dobrohoten poziv k pomiritvi, pravični spravi in medsebojnemu odpuščanju.
Marsikdo ga od nas pričakuje, gotovo bi bil odmeven. Če bi bil sporočen z dovolj
taktnosti, bi bil sprejemljiv mnogim ljudem na obeh straneh črte, ki nas že tako
dolgo usodno ločuje. Nadvse pomembno pa se zdi, da prihajajočim rodovom zapustimo resnico brez olepševanja in zgodovinska dejstva brez opravičevanja zločinov, kdorkoli jih je že zagrešil. Med etičnimi in pravnimi sporočili mora biti tudi
nedvoumna moralna obsodba vseh preteklih in prihodnjih oblasti, ki si namesto
pravičnega kaznovanja izberejo maščevanje. Vabim k razmisleku.
Lansko leto je bilo plodno tudi glede izdajateljske dejavnosti. SAZU je sama
založila tri knjige, v sozaložništvu pa so izšle nadaljnje štiri. Založila je tudi sedem
23
7.6.2012 9:30:14
številk periodičnih publikacij in sofinancirala nadaljnje tri. Izšli so trije zborniki s posvetov, ki smo jih imeli na Akademiji, v sozaložništvu pa še štirje zvezki
Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Nadaljuje se delo pri digitalizaciji
literarne zapuščine Tarasa Kermaunerja.
Med posebno lepimi dogodki v življenju Akademije so tradicionalni sprejemi
naših članic in članov ob osebnih jubilejih. Lani so imeli okrogle obletnice akademiki Tine Hribar, Marko Marijan Mušič, Zinka Zorko, Janko Kos, Janez Matičič,
Boris Paternu, Ivan Bratko, Janez Peklenik, Marjan Kordaš, Dušan Hadži, Miha
Tišler, Jože Toporišič, Kajetan Kovič, Zorko Simčič, Ivan Kreft, Marijan Pavčnik,
Mitja Zupančič, Primož Simoniti in izredna člana Janez Lamovec in Tomaž Šalamun.
Tudi lani smo imeli na SAZU vrsto simpozijev, pogovorov o novih knjižnih
izdajah in drugih srečanj. Večina pomembnih dogodkov je objavljenih na naši
spletni strani.
Vabil na prireditve s prošnjami za nagovore ali predavanja je vse več; 35 takim prošnjam, lani naslovljenim na predsednika, je bilo ustreženo. Na Akademijo
se pogosto obračajo za mnenja, komentarje ali intervjuje različni mediji javnega
obveščanja ali o našem delu poročajo na svojo pobudo. Mediji nam nastavljajo
zrcalo – neredko sicer skrivenčeno in popačeno, a vendar zrcalo. Kot že rečeno,
je večji del objav te vrste prikazan v naših tedenskih poročilih. Teh ni malo in
tudi to priča, da se Akademija vse bolj vključuje v javno znanstveno, kulturno in
politično življenje.
Akademija je dostojno zaznamovala 20-letnico samostojne države Slovenije
z odmevnim simpozijem, ki ga je s sodelovanjem zunanjih predavateljev priredil
prvi razred. V počastitev obletnice in oceno uspehov in neuspehov prvih dveh
desetletij samostojnosti pa lahko štejemo tudi vrsto predavanj, člankov in drugih
objav naših članov.
SAZU je lani izstopila iz Evropske znanstvene fundacije (še naprej pa naše
interese v tej zvezi zastopata ALLEA in ARRS). Načeloma ne pristopamo k novim
medakademijskim asociacijam, v katere nas vabijo. Teh je že danes preveč; če bi
vse jemali resno, bi to terjalo veliko časa, pa tudi denarja za članarine in potovanj
na seje in zasedanja. Vodstvo ocenjuje, da je razvoj v to smer nepotreben, če ne celo
škodljiv. Odločili smo se, da vzdržujemo delovne stike predvsem s Svetovalnim
odborom za znanost evropskih akademij (European Academies Science Advisory
Council, EASAC) in Združenjem evropskih akademij (All European Academies,
ALLEA). Na bolj majhnem ognju imamo sodelovanje z Mednarodnim združenjem akademij (Union Académique Internationale, UAI), Medakademijskim
forumom za mednarodne zadeve (InterAcademy Panel on International Issues,
IAP), Mednarodno mrežo za človekove pravice (International Human Rights Network, IHRN) in Zvezo mediteranskih akademij (Euro-Mediterranean Academic
Network, EMAN). Seveda bomo v okvirih možnosti še naprej gojili bilateralne
24
7.6.2012 9:30:14
znanstvene in kulturne stike z akademijami, s katerimi imamo pogodbe o sodelovanju. Posebno veliko stikov imamo z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti.
Več boste našli v poročilu oddelka za mednarodno sodelovanje.
V lanskem letu smo podarili dva izvoda Valvasorjeve grafične zbirke. Enega
smo namenili Avstrijski narodni knjižnici (Österreichische Nationalbibliothek)
na Dunaju, kjer imamo Slovenci zastopanega veliko svojega knjižnega bogastva,
med drugim edini znani ohranjeni izvod prve slovenske tiskane knjige, Trubarjevega Katekizma, in kjer o zgodovinski slovenski navzočnosti še vedno pričata
portret in ravnateljska soba Jerneja Kopitarja. Drugi izvod faksimila Valvasorjeve
zbirke pa je šel v največjo skandinavsko knjižnico, Carolino Redivivo v Uppsali na Švedskem, ki med mnogimi zakladi hrani tudi izvirnik Valvasorjeve Slave
vojvodine Kranjske. Obe obdarovanki sta pokazali, da naše darilo visoko cenita.
Carolina se je naši Akademiji za prijazno gesto oddolžila s sijajnim faksimilom
izjemno ohranjenega rokopisa na pergamentu Codex Caesareus Upsaliensis, Svetega pisma iz 11. stoletja v latinščini.
Naj končam z ugotovitvijo, da kljub težavam in nekaterim neuspehom z lanskim akademijskim letom ne smemo biti nezadovoljni. Dano nam je bilo opazovati, razmišljati, ustvarjati in tudi sicer živeti in delovati v miru. Lahko verjamemo
oceni, da naša ustanova še naprej uživa ugled, čeprav naša opozorila niso vedno
slišana. Imamo dobre načrte za prihodnost. Ne dvomim, da jih bo sčasoma večina
uresničenih.
Jože Trontelj, predsednik
25
7.6.2012 9:30:14
SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2011
President's Address to SASA Assembly, 28th February 2012
Dear Members of the Academy, Honorary Member Dr. France Bernik, Ladies
and Gentlemen,
We have scarcely hung the new calendar on the wall, but one sixth of the
New Year is already behind us. By tradition the February, the so-called financial
assembly is not only the day for the economic-financial report and the plan of
our Administrative Director, but also for the President’s substantive and working
report for the last year.
Last year Slovenia and the world went through a time of important changes,
which were felt in every corner of the society, hence also in the Slovenian Academy
of Sciences and Arts (SASA). There was plenty of activities and numerous events,
of which members were notified by reports from meetings of the Executive committee and meetings of the Presidency. As of late, you have been receiving information on public appearances of the Academy members and different echoes and
reflections in select mass media. I will summarize some of these events briefly in
the following minutes.
First of all, I must pause in reverent memory of our colleagues, to whom we
had to bid farewell in the past year. They are Academy members Robert Blinc
and Tone Pavček and corresponding members Prof. Dr. Norbert Elsner, Prof.
Milka Ivić, Dr. Lukas Conrad Hottinger and Prof. Henry Teune. They were distinguished people, eminent in their achievements, faithful friends. They are and
will be sorely missed.
We have maintained relations with sister Academies. SASA’s executive delegation participated in the festive ceremony on the 150th anniversary of the
Croatian Academy of Sciences and Arts, while I accepted an invitation to the
celebration of the 170th anniversary of the Serbian Academy of Sciences and
Arts. I also participated in the festive session of the Austrian Academy of Sciences in Vienna.
In the past year the Academy was also active in public life. We continued
our role in the work of government bodies. I will make mention of the Council
for science and technology and the Council for higher education, in which we
cooperated in the formation of documents on the long-term vision for Slovenian
higher education and science. We also presented our views on the state policy of
administration and financing of science to the international public. We received
assurances that funds for basic research will not be decreased.
26
7.6.2012 9:30:14
Again, we called attention to the deplorable destruction of national cultural
heritage. We regret that we were not successful in dissuading the city authorities from the project of construction of a garage under the Vodnik Square, or in
stopping the demolition of the Kolizej. Similarly, we were unable to prevent the
highly controversial cancellation of construction of the new National University
Library after the project of the Academy member, architect Marko Mušič, had
been approved. SASA repeatedly warned the previous government of the intolerable moves of its bodies, unfortunately without success.
We continued our endeavours in the area of primary and secondary education. In the organization of SASA’s Section Three we had a successful consultation
on teaching the natural sciences. Preparations are underway for a conference on
teaching of technical sciences. Planning for a conference on art education has also
begun. We hope that in the foreseeable future we will also do something similar
for the humanities and the social sciences. These efforts seem to be well received
and beneficial; I think that in this way the Academy fulfils an important part of
its mission. Among other things it is involved in the ALLEA project on modernization of teaching science in Europe. In this project our Secretary-General, Dr.
Andrej Kranjc is a member of the core group.
It is an accepted fact that humanity has sunk into a global crisis, not only
economic and environmental, but also a crisis of values. More and more pervasively, the realization is dawning that for a solution at both global and local levels
as well the revival of ethical values is necessary. Particularly painful is their lack
in the school system, where their absence causes long-term ill effects. At the Academy, some time ago, we decided to support efforts to re-introduce ethical contents
into the Slovenian educational system at all levels, from preschool to university.
With the cooperation of the Žiga Zois Institution, institutions of civil society and
the Chancellery of Ljubljana University we designed a project Competence building in teaching and education for the culture of knowledge, values and ethics from
preschool level to university. Part of that project is also the establishment of the
Institute for Bioethics at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana.
The Presidency at its yesterday’s meeting agreed that the Academy should accept
patronage over the project and the Institute. There is also an initiative to establish
a Foundation for collecting financial resources for both.
Last year, the Academy was also called to help in resolving complications
with the Slovenian Science Institute in Vienna. Let me remind you that SASA is
its cofounder. Various conflicting ideas and interests led to unnecessary and difficult to understand disagreements (occurred) between government officials and
the Institute. This was also reflected in disordered funding. We believe that the
Institute, despite difficulties and modest resources, functioned in a commendable way, and we will endeavour to resolve the misunderstandings despite recent
worsening of tensions. We hope to preserve the hard earned good name of the
27
7.6.2012 9:30:14
Institute among our Austrian colleagues who care about friendly relations with
Slovenia.
We held some consultations in connection with the use of Slovenian and foreign languages in Slovenian universities. We are discovering that the otherwise
unavoidable internationalization of tertiary studies may also bring unfavourable
consequences. We are concerned about the unjustified restriction of the rights
of Slovenian students and the risk of lag in the development of Slovenian professional and scientific terminology. It is possible to prevent much of this by appropriate policies. The universities or their faculties themselves must play a key role
in safeguarding language rights and legitimate interests. Discussions, the aim of
which is to produce some kind of memorandum on the use of Slovenian in professions and science, (will) continue.
2011 was an election year. Unfortunately, there were fewer openings than required. Nevertheless, it is a pleasure to greet three new Associate, three new Full
and five new Corresponding Members. Let me again remind you of our (new)
possibility to elect advisers, who can offer valuable assistance in our projects.
With their knowledge and experience, they add essential qualities; their association with the Academy can give them additional authority in their own special
field of expertise and at the same time enhance the influence of the Academy.
We have begun discussions on possible internal reorganization of the Academy. We have set a time framework because we wish to agree on possible changes
in the structure of the Sections before the start of procedures for the next election,
i.e., in the next 8 months. As you know, our plan is to restrict ourselves to such reorganizations as can be achieved by modifications of the statute. For the time being
we do not want to touch upon the Law on SASA. For this task, we have expanded the
existing statutory commission, which now includes representatives of all Sections.
Next year, more precisely on 12th November 2013, we are organising a festive
ceremony on the 75th anniversary of SASA. Last year, a working group for preparative arrangements was appointed. The group has already started working.
As you may recall, two years ago we froze our plan to prepare a statement on
human rights violations in the former State. Not all Academy members seemed to
be pleased with the decision. Last year, I was invited to speak at the European Day
of Remembrance of Victims of Totalitarian and Authoritarian Regimes. I also responded to a request to take part in an international conference on the possibilities
and meaning of reconciliation in Celje and Ljubljana. The speeches, which I gave
in my own name, have been printed. Despite efforts to achieve reconciliation, in
which numerous distinguished individuals from various parts of the society took
part, the atmosphere, because of unclarified, unevaluated actions of the authorities, remained unchanged, or appears even more uneasy than in previous years.
There is no doubt that such a situation is to the detriment of the country and the
nation, as well as individuals. Perhaps it would be right for the Academy to con28
7.6.2012 9:30:14
sider trying again and preparing a new statement, in which a benevolent appeal
for just reconciliation and mutual forgiveness would be at the forefront. Many
expect it of us; certainly it would attract attention. If it were communicated with
sufficient consideration and respect for the highly sensitive issues, it might be acceptable to many people on both sides of the divide, which for such a long time has
so painfully stood between us. It would seem of utmost importance that we leave
to the upcoming generations the truth without embellishment, and historical facts
without apology for crimes, whoever may have committed them. Among the ethical and legal messages, there must also be unequivocal moral condemnation of all
past and future authorities who choose revenge instead of just punishment.
Last year was also fruitful with regard to publishing activities. SASA independently published 4 books, while a further 4 were published jointly. Seven issues
of periodicals were published and a further 3 jointly financed. Three collections of
papers from conferences (which were) held at the Academy, were published, while
an additional 4 issues of Collected Works of Slovenian Poets and Writers were
jointly published. The work of digitalizing the literary legacy of Taras Kermauner
continues.
Among the particularly fine events in the life of the Academy are the traditional receptions for our members on their personal jubilees. Last year Full Members Tine Hribar, Marko Marijan Mušič, Zinka Zorko, Janko Kos, Janez Matičič,
Boris Paternu, Ivan Bratko, Janez Peklenik, Marjan Kordaš, Dušan Hadži, Miha
Tišler, Jože Toporišič, Kajetan Kovič, Zorko Simčič, Ivan Kreft, Marijan Pavčnik,
Mitja Zupančič, Primož Simoniti and Associate Members Janez Lamovec and
Tomaž Šalamun celebrated their round anniversaries.
Last year, the Academy also hosted a series of symposia, discussions on new
literary editions and other meetings (at SASA). Most of the important events are
published on our website.
There are an ever-increasing number of invitations to various conferences,
symposia and festive gatherings with requests for addresses or lectures; 35 such
requests addressed to the President last year were accepted. Various mass media
often approach the Academy for opinions, comments or interviews or they report
on our work upon their own initiative. The media holds up a mirror to us – the
image often bent and distorted, but nevertheless a mirror. As has already been
said, a large part of our appearances in the press and other media is presented
in our weekly reports. That is no small amount, and this also bears witness to
the Academy becoming more and more involved in public scientific, cultural and
political life.
The Academy properly marked the 20th anniversary of Slovenia’s independence with a high-profile symposium, organized by Section One with the cooperation of external lecturers. In addition, a number of lectures, articles and
other publications of our members discussing the successes and failures of the
29
7.6.2012 9:30:14
first two decades of independence can also be considered contributions to the
celebration of the anniversary.
Last year, SASA resigned from the European Scientific Foundation (ALLEA
and ARRS will continue to represent our interests in that association). In principle, we will not accept invitations to join new inter-academy associations. Nowadays, there are a great many; taking all of them seriously would demand a lot of
time, and also money for membership fees and travel to meetings and sessions.
In our view, this development is unnecessary, perhaps even counter-productive.
We remain committed to maintaining working relations particularly with the
European Academies Science Advisory Council (EASAC) and the All European
Academies (ALLEA). On a smaller scale, we cooperate with the Union Académique Internationale (UAI), the Inter Academy Panel on International Issues (IAP),
the International Human Rights Network (IHRN) and the Euro-Mediterranean
Academic Network (EMAN). Of course, within the limits of possibility, we will
continue to foster bilateral scientific and cultural contacts with academies with
which SASA signed (we have) contracts on cooperation. We maintain particularly
active contacts with the European Academy of Sciences and Arts. You will find
more in the report of the Department for International Cooperation.
Last year, we donated two copies of Valvasor’s (Graphic) collection of prints
and drawings Iconotheca Valvasoriana. One was presented to the Austrian National Library (Osterreichische Nationalbibliothek) in Vienna, which houses a
substantial part of Slovenia’s literary wealth, including the only preserved copy
of the first Slovenian printed book, Trubar’s Catechism. Iconotheca Valvasoriana
will be placed in proximity of the portrait of Jernej Kopitar, one of the headmasters of the library, still a witness to the historical Slovenian presence. The other
copy of the facsimile of Valvasor’s collection went to the largest Scandinavian library, Carolina Rediviva in Uppsala, Sweden, which, among many treasures, is
also home to the original of Valvasor’s Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Both
recipients showed that our gift was highly appreciated. Carolina reciprocated with
a friendly gesture of presenting our Academy with a magnificent facsimile of the
exceptionally well preserved manuscript on parchment, Codex Caesareus Upsaliensis, a 11th century Latin Bible.
Let me finish by saying that despite difficulties and some failures in the last
Academy year, we must not be dissatisfied. We had the opportunity to observe,
deliberate, create, and also live and work in peace. We can be confident that our
institution enjoys respect, although our voice is not always heard. We have good
plans for the future. I do not doubt that the majority of these will come to fruition
in due time.
Jože Trontelj, President
30
7.6.2012 9:30:15
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 22. februarja in 5. maja.
Skupščina SAZU 22. 2.
Predsednik je odprl zasedanje skupščine, pozdravil navzoče in predlagal dnevni
red, ki je bil soglasno potrjen:
- potrditev zapisnika skupščine z dne 23. 2. 2010,
- poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2010,
- obravnava in potrditev poročila o poslovanju v letu 2010,
- obravnava in potrditev finančnega načrta SAZU za leto 2011,
- soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZRC SAZU,
- razno.
K točki 1:
Predsednik je navzoče člane Akademije prosil za morebitne pripombe k dnevnemu redu in zapisniku zadnje seje.
SKLEP:
Zapisnik skupščine z dne 23. februarja 2010 je bil soglasno potrjen.
K točki 2:
Predsednik je svoje poročilo, ki ga je ob prihodu na skupščino v tiskani obliki
predhodno prejel vsak član, začel z besedami:
»Pozdravljeni na redni februarski skupščini Akademije, ki bo v letu praznovanja 20. obletnice samostojnosti države Slovenije stara 73 let. To leto je tudi 318.
obletnica naše predhodnice, Akademije operozov. Našo prednico omenjam zaradi
dveh razlogov, ki ju bom navedel v nadaljevanju.
Moja dolžnost ob tej priložnosti je, da se nekoliko ozrem nazaj. Lansko leto nam
je bilo razmeroma naklonjeno. Vseeno pa naj se najprej spomnim naših kolegov in
prijateljev akademikov, ki so nas v tem letu zapustili. Aprila je odšel Boris Mayer,
maja Alojz Šercelj, avgusta Franc Gubenšek in Stanko Grafenauer, septembra dopisni član Evgen Pusić, oktobra pa dopisni član Aleksander Flaker.
Sit illis terra levis, naj jim bo zemlja lahka.
Volitve 2011
Čas od zadnje skupščine so na SAZU zaznamovale priprave na letošnje volilno
leto. Novici razredom sta bili dve, ena dobra in ena slaba. Zdravje in medicina sta
veliki večini članstva služila dobro in večina nas še vedno lahko sledi priporočilu
31
7.6.2012 9:30:15
starega Horacija, da se veselimo vsakega novega dne. Ta dobra okoliščina zasenči
ono drugo, da izpraznjenih sedežev skorajda ni. Danes imamo v Akademiji 83
rednih in 16 izrednih članov, obojih skupaj torej 99. Dopisnih članov imamo 78.
Kot veste, smo se odločili za tri mesta za nove izredne člane, za tri napredovanja
v redno članstvo in za pet novih dopisnih članov. Želje in potrebe pa so mnogo
večje. Nekateri razredi so precej postarani, nekateri so v zadnjih letih utrpeli hude
izgube. Nekateri razredi ostajajo brez novih mest. Žal ni bila kandidirana nobena
ženska niti noben slovenski znanstvenik ali umetnik iz tujine. Ugotavljam pa, da
je bilo kljub tem senčnim stranem letošnjih volitev dogovarjanje zgledno gentlemansko, brez hude krvi. Za to sem kolegicam in kolegom iskreno hvaležen.
Razprava o možnih vsebinskih in strukturnih spremembah
Ob volilnih razmišljanjih je znova oživela razprava o nekaterih strukturnih značilnostih SAZU. Resno moramo vzeti že večkrat izrečeno opozorilo, da v SAZU
manjka teorija, kritika in zgodovina umetnosti, z izjemo literarnih ved. Nimamo
torej teoretikov glasbe, likovnih umetnosti, arhitekture. Nekoč smo jih imeli, sijajne znanstvenike. Danes pa smo v zadregi celo glede tega, v kateri razred naj bi
bili izvoljeni. Poudarjeno je bilo, da taki člani ne sodijo v razred umetnikov. Do
zdaj smo umetnostne zgodovinarje in teoretike imeli v prvem, enega pa tudi v
drugem razredu. Prvi in drugi razred prihajata v poštev tudi v prihodnje. V razredu, ki bi se odločil za takšno ponovno vsebinsko obogatitev, bi lahko ustanovili
oddelek za vede o umetnostih, od upodabljajočih umetnosti prek muzikologije do
arhitekture – tudi ta v svoji vrhunski pojavnosti sodi med umetnosti –, in če bi
bil to drugi razred, bi v tak oddelek sodile tudi literarne vede. Potrebne dogovore,
ob vsej občutljivosti za avtonomijo razredov, vključno z njihovo notranjo ureditvijo, morebitno dopolnitvijo imena, vsekakor pa tudi z ustreznim povečanjem
števila članskih mest bi morali opraviti pravočasno, tako da bi spremembe veljale
že za prihodnje volitve. To pomeni, da moramo do dogovorov priti v dobrem letu
dni. Drugo tehtno opozorilo pa je, da se Akademija stara in da moramo nekako
poskrbeti za pomladitev. Dogovorjeno je, da z razmišljanjem in zbiranjem mnenj
začnemo že spomladi, takoj po volitvah, razprave pa bodo stekle jeseni.
V nedavnih razpravah je bilo ponovno odprto staro vprašanje o vlogi Akademije v družbi. Ali izpolnjujemo pričakovanja družbe? In ali smo sami s svojim delovanjem zadovoljni? Z več strani je prišla pobuda, morda najbolj artikulirano iz
tretjega razreda, da ponovno pregledamo vsebino našega dela, cilje, ki jih želimo
dosegati v prihodnosti, in pričakovanja, ki jih ima do nas družba. Nazadnje smo
to storili pred desetimi leti. Živimo pa v času naglih sprememb. Predsedstvo je
pobudo sprejelo in namerava sprožiti razpravo že letošnjo pomlad. Glede na vsebinske predloge bi presojali tudi morebitne potrebe po preoblikovanju strukture.
Kolikor bo le mogoče, bi pri tem pazili na ohranjanje tradicije, vsega tistega, kar
se je doslej obneslo. Pomembno bi bilo ostati znotraj okvira zakona o Akademiji,
32
7.6.2012 9:30:15
ki je na srečo širok, po zaslugi vodstva v času, ko se je zakon ustvarjal in sprejel.
Daljnovidnim kolegom smo danes morda še bolj hvaležni kot nekoč, za sedaj zakona ne želimo spreminjati. Nedvomno pa lahko veliko novega uredimo v statutu.
Še tretje pa je, da bolj izkoristimo možnosti, ki so v obstoječih okvirih že zdaj na
razpolago.
O mestu Akademije v slovenski družbi
O tem, kako nas vidi javnost, kako naši znanci in drugi ljudje, imamo seveda zelo
nepopolno podobo. V družbi civiliziranih, vljudnih ljudi človek navadno dobi več
pohval, kot si jih zasluži. Tako ni vedno lahko uganiti, kaj si ljudje pravzaprav v
resnici mislijo. Ne glede na to se vseeno zdi, da si je naša ustanova skozi desetletja
pridobila precejšen ugled, ki ga uživa še danes. Ta ugled je povezan z vplivom, je
mnogokrat edini adut, s katerim lahko kaj dosežemo. Tudi takrat, ko želimo le
to, da se kako naše stališče sliši, da je opaženo. Zato je ta ugled nadvse dragocen.
Ugled Akademije je seveda tolikšen, kot je ugled njenih članov. V razpravah ob
letošnjih volitvah je bilo izrečeno, da mora biti ena od lastnosti kandidata tudi
moralna integriteta. To je, rekel bi, nevidno merilo, ki ga ni treba niti razglašati.
A prav je imeti pred očmi, da je enako pomembno kot znanstvena ali umetniška
odličnost. Nedotaknjene javne podobe ni lahko obdržati, v današnjem času ljudje
ne varčujejo z obdolžitvami, ki jih s posebnim veseljem povzemajo mediji javnega
obveščanja, čeprav so velikokrat nepreverjene, pogosto krivične. Med Slovenci jih
ni malo, ki uživajo v kamenjanju in se presenetljivo lahkotno odločajo za vlogo
prvega metalca. Nenapisano, modro vodilo pravi, da je v takih primerih dobro počakati, da se zadeve razčistijo, prah poleže in dejstva pridejo na svetlo. Če se s tem
zamudi ena volilna perioda, to ni nesprejemljivo. Prosim, ne ugibajte. Kar sem
rekel, se ne nanaša na nobenega od kandidatov, evidentiranih za letošnje volitve.
Akademijo mnogi vidijo kot moralno avtoriteto. Nekateri menijo, da je ena redkih
ustanov, ki je to podobo v javnosti ohranila. To pa je nedvomno ena najzahtevnejših vlog v današnjem svetu in času, ko mnogi kar tekmujejo, kdo bo komu prej
vzel moralni ugled.
Prav zato pa SAZU večkrat razočara, ko se v javnosti ne oglasi takrat, ko bi se
po mnenju mnogih morala. Na to imamo svoj odgovor, da se ne moremo vtikati
v zadeve dnevne politike. Vendar je v javni razpravi vse več vprašanj, ki presegajo
okvire tega pojma. Akademija se ni oglasila pri sprejemanju družinskega zakona,
ni se opredelila ob pripravah na pokojninsko reformo, ni se odzvala na izziv, da
pove svoje mnenje o malem delu. Dileme niso majhne, pripravljavci zakonodaje
pa večkrat ne izbirajo rešitev, ki bi se zdele modre, daljnovidne, državljanom sprejemljive.
Kdaj je poseg v razpravo o vladnih ukrepih ali splošnih velikih vprašanjih
legitimen? Še najbolj takrat, ko Akademija lahko svetuje na podlagi spoznanj znanosti. Seveda SAZU nima na vseh področjih dovolj vrhunske izvedenosti. Vse33
7.6.2012 9:30:15
kakor si lahko pomaga s svojimi ekspertnimi sveti, v katerih imamo zunanje sodelavce in svetnike. Izkazali so se tudi svetovalci. To možnost bi lahko izkoristili
mnogo bolj, kot smo jo do sedaj. Zares, če se želimo s tehtnimi mnenji pogosteje
pojavljati v javnosti, imamo malo boljših možnosti, kot da se opremo na zunanje
sodelavce. Vrata za nova imenovanja so odprta, razredi so tu povsem samostojni,
upam, da bomo kmalu obogatili našo dejavnost tudi na ta način.
Kdaj naj Akademija stopi z mnenjem pred javnost? Umestna je zadržanost,
varčnost, inflacija takih nastopov bi našim mnenjem odvzela težo. Nadvse slabo
bi bilo, priti na dan prezgodaj, s premalo premišljenimi izjavami, ki jim je mogoče
oporekati. Enako velja za zadeve, ki se še razvijajo, kjer novi podatki, ki utegnejo
spremeniti končno sliko, še prihajajo.
Treba je upoštevati, da imamo na razpolago vrsto različnih načinov, ki so
primerni za različne potrebe in priložnosti.
SAZU se v javnosti oglaša z izjavami posameznih članov, posameznih razredov, predsedstva ali izvršilnega odbora. Poleg tega imamo tudi svete in odbore,
naposled pa prirejamo javne razprave, posvete in simpozije. Naši kolegi so člani
vrste pomembnih teles in organov, ki usmerjajo delovanje raznih institucij države.
Imamo tudi ministra v aktualni vladi. Kot zadnji, najredkeje uporabljeni način pa
je na razpolago še izjava Akademije kot celote. Imamo torej bogastvo oblik in načinov, ki jih uporabljamo bolj ali manj pogosto, bolj ali manj učinkovito. Gotovo
ni mogoče zanikati, da smo zaznavno navzoči v javnosti.
Seveda je treba opozoriti, da so akademiki in akademikinje poleg vsega še
deloholično aktivni vsak na svojem ožjem poklicnem področju. Tako bi rekel, da
smo vredni tradicije naših starosvetnih predhodnikov, operozov. In to je prvi razlog, da sem jih omenil v uvodu.
Vendar sem lani prejel pismo kolega, ki je nezadovoljno omenil, da je Akademija preveč pasivna, da se preveč ukvarja s preteklostjo in sama s seboj. Pismo
me je presenetilo. Vsaj vtis o tem, ali drži očitek o pasivnosti, je mogoče dobiti iz
letopisov. O vsakdanjem delu se je mogoče prepričati iz zapisnikov tedenskih sej
izvršilnega odbora. Priloga vsakemu zapisniku je kratek povzetek naše navzočnosti v medijih javnega obveščanja. Ne enega ne drugega ni malo, tako da ne bi
pritrdili niti omenjeni kritiki ne že pred časom zapisani oceni, da se SAZU vede
kot dremajoča stara gospa. Gotovo pa se lahko začnemo pogovarjati o tem, ali
se bomo načrtno in poglobljeno, z dolgoročnimi, morda tudi večdisciplinarnimi
projekti lotili posameznih načelnih, tudi globalnih vprašanj, ki so pomembna za
prihodnjo orientacijo naše družbe. Časi so taki, da to skoraj zahtevajo.
Delo Akademije v preteklem letu
Preteklo in prihodnje delo je glavna tema mojega današnjega poročila. Vsega ne
morem našteti in pravično opisati, bom pa vsaj bežno omenil nekaj nalog, ki smo
si jih zadali sami ali pa smo se jih lotili na prošnjo drugih.
34
7.6.2012 9:30:15
Veliko pozornosti smo posvetili vprašanjem šolskega izobraževanja. SAZU sodeluje v jedrni skupini evropskih akademij, ki razvija novo strategijo poučevanja
naravoslovja. Istemu vprašanju se posvečamo doma. Lanski posvet v organizaciji
tretjega razreda je sodeč po odzivih izredno lepo uspel. Snujemo projekt krepitve
vrednot v šolski vzgoji. Odpiramo večletni projekt podpore etičnim vsebinam v
izobraževanju od vrtcev do podiplomskega univerzitetnega študija.
Sodelovali smo v javnih razpravah o novi raziskovalno-razvojni strategiji
Slovenije. Njene dobre in šibke strani smo komentirali tudi za mednarodno javnost. Zavzemamo se za ohranitev temeljnih raziskav in za ustrezno svobodo in
avtonomijo znanosti. Med drugim tudi v novi raziskovalni politiki opozarjamo
na potrebno etiko raziskovalnega dela, na moralno integriteto znanstvenikov in
na dobro prakso v znanosti. Vključili smo se v jedrno skupino Stalnega odbora za
etiko v znanosti pri Allei. Za priznanje si lahko štejemo imenovanje predsednika
v 36-članski IBC, ugledni Mednarodni odbor za bioetiko pri Unescu.
Med deseterico simpozijev in posvetov, ki jih je priredila Akademija v preteklem letu ali pri njih vsaj aktivno sodelovala, naj spomnim vsaj na nekatere: na
simpozij ob 100-letnici rojstva Milana Vidmarja, znanstveni posvet ob 35. obletnici podpisa osimskega sporazuma, že omenjeni posvet o poučevanju matematike,
fizike in kemije v srednjih šolah, simpozij ob 10. obletnici smrti akad. Aleksandra
Bajta, simpozij v spomin Frana Bezlaja, 4. Memorial Leva Milčinskega, simpozij
ob 90. obletnici rojstva akademika Emilijana Cevca, mednarodni posvet Biološka
znanost in družba – organizmi kot živi sistemi in Etika v znanosti (na Dunaju).
Akademija je v tem letu založila oz. prispevala k stroškom objave 20 tehtnih
knjig. Kot vedno pa so mnoge knjige naših članov seveda izšle pri drugih domačih in tujih založbah. Na Akademiji smo imeli tudi predstavitve sedmih novih
publikacij.
Vodstvo je opravilo obisk pri naših zamejcih v Benečiji, v Špetru Slovenov,
Reziji in Ukvah v Kanalski dolini. Naši novi prijatelji so nam ga vrnili. Rezultat je
načrtovanje sodelovanja pri nekaterih etnološko-jezikovnih projektih. Na povabilo Slovencev v Kanadi sem se s predavanjem o etiki v medicini udeležil slavnostnega srečanja Slovenskega kanadskega kongresa v Torontu ob njegovi 20-letnici.
SAZU se je tudi v preteklem letu zavzemala za ohranjanje slovenske kulturne
in naravne dediščine. Še naprej smo se potegovali za ohranitev arheoloških dragocenosti pod Vodnikovim trgom, tako pri Nacionalnem svetu za kulturo kot pri
Državnem zboru. Nadaljujemo z zavzemanjem za ustanovitev regijskega parka na
ožjem območju Krasa, kjer nas skrbi divja industrializacija in množično poseljevanje z neavtohtonim prebivalstvom. Podprli smo ohranitev naravnih in kulturnih vrednot Goričkega. Zagovarjali smo zamisel o muzeju koliščarske naselbine
in situ na Špici ob Botaničnem vrtu. SAZU je pri Vladi RS vložila protest zoper
njeno nerazumljivo in obžalovanja vredno odločitev, da ustavi in odpove že začeti projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Uspeh teh
35
7.6.2012 9:30:15
pobud je bil doslej pod pričakovanji, vendar smo z njimi izboljšali vsaj poučenost
javnosti o ogroženih vrednotah naše dediščine. Ocenjujemo, da je tudi ta vloga
Akademije dolgoročno pomembna, da je vredna truda.
Poleg že omenjenih medakademijskih stikov moram navesti še vzpostavitev
sodelovanja s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti v Beogradu. Predsednik
Nikola Hajdin in podpredsednik Stanovčić sta k nam prišla podpisat sporazum,
sam pa sem pred tem obiskal SANU, kjer sem bil izredno prijazno sprejet. Imeli
smo pogovore o preteklem in možnem prihodnjem sodelovanju, predaval sem o
nalogah akademije v znanosti in družbi.
Na obisku smo imeli tudi predsednika Črnogorske akademije, profesorja
Momira Djurovića.
Spremljal sem predsednika Republike pri obisku Royal Society v Londonu,
ob izročitvi slovenskega darila, faksimilne izdaje Valvasorjeve Ikonoteke. Udeležil sem se tudi slovesnosti ob 350-letnici Royal Society, najstarejše neprekinjeno
delujoče akademije na svetu. Spoštovanje starožitnih začetkov Royal Society me je
opomnilo, da se pri nas preredko spomnimo naše lastne predhodnice, Akademije
operozov. Res pa je, da smo primerno zaznamovali njeno 300-letnico leta 1993.
Danes bi bila stara 318 let, in je med 10, če ne med 5 najstarejšimi evropskimi
akademijami, žal brez kontinuitete z današnjo SAZU. Spomnil pa sem se tudi na
rimsko Academio dei Lincei, ki je še starejša od Royal Society in uveljavlja svetovni primat, čeprav je bilo tudi njeno delovanje trikrat prekinjeno, vsega za več kot
160 let. To, kolegi in kolegice, pa je drugi razlog za mojo obuditev rodoljubnega
zgodovinskega spomina.
Na medakademijskem posvetu TWAS v Trstu sem sodeloval s predavanjem
o vlogi akademij v današnji družbi – to srečanje akademij jugovzhodne Evrope v
okviru globalne zveze akademij IAP je bilo posvečeno regionalnemu sodelovanju
na področju znanosti, tehnologije in inovacij. Udeleženci so ocenili sodelovanje
slovenske akademije z vlado pri upravljanju področij znanosti, kulture in izobraževanja kot vizionarski zgled, vreden posnemanja. Z odobravanjem je bil sprejet pogled v prihodnja desetletja, z opozorili na globalne in lokalne probleme in možnosti, s katerimi bodo morale vlade računati. Posebej je imponirala skrb za šolstvo na
vseh ravneh, za pridobivanje znanja kot vrednote in poudarek na privzgoji vrednot.
SAZU je v preteklem letu nadaljevala sodelovanje v istih medakademijskih
združbah kot prej. Podrobnosti bodo navedene v letnem poročilu oddelka za
mednarodno sodelovanje. Odločili pa smo se izstopiti iz Evropske znanstvene
fundacije (ESF). Koristi od članstva v tej organizaciji niso bile sorazmerne s članarino. Poleg tega je ESF ta čas v reorganizaciji, verjetno bodo izstopile tudi druge
akademije, ki nimajo lastnih raziskovalnih skladov.
SAZU se je vključila v reševanje zapleta med vlado in Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju. Zaplet je po našem mnenju nepotreben. SAZU je
ocenila, da je inštitut glede na skromna sredstva zelo dobro opravljal svoje po36
7.6.2012 9:30:15
membno poslanstvo, predstavljanje slovenske znanosti, umetnosti in kulture na
Dunaju. SAZU se zavzema, da bi inštitut to delo v isti obliki in s podobno vsebino
neovirano nadaljeval. V tej oceni in priporočilu pristojnima ministroma se nam
brez pridržkov pridružujejo druge članice oz. ustanoviteljice, vse štiri slovenske
univerze in ZRC SAZU.
SAZU je skušala v sodelovanju z ministrstvoma za znanost in kulturo prispevati k bolj dolgoročni ureditvi financiranja Slovenske matice. Tudi tu do končnih
dogovorov še ni prišlo.
Odmevnost ustvarjalnega dela akademikov v javnosti na svoj način kažejo
tudi priznanja. Omeniti moram visoka odlikovanja iz tujine, ki so jih prejeli akademiki France Bernik, Andrej Jemec in Boris Pahor. Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel akademik Kajetan Gantar. Tu pa je še cela vrsta stanovskih in
drugih priznanj, ki bodo zapisana v Letopisu.
Več umetnikov se je predstavilo z uspelimi razstavami doma in v tujini,
znanstveniki pa kot vedno z bogato bibliografijo.
Člani vodstva in ostali člani SAZU smo pogosto ustregli prošnjam, da z uvodnim nagovorom ali predavanjem odpremo znanstvena in kulturna srečanja v
Ljubljani in drugod po Sloveniji.
Članice in člani SAZU smo se tudi v lanskem letu odzvali na humanitarni
klic in poleti darovali otrokom in revnim družinam, jeseni pa prizadetim v poplavah. Oboje je bilo sprejeto z veliko hvaležnostjo.
Zelo prijetno se je spomniti sprejemov ob jubilejih naših kolegic in kolegov.
Okrogle obletnice so v letu 2010 praznovali Vinko Dolenc, Stane Gabrovec, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Niko Grafenauer, Matija Horvat, Milan Mihelič,
Dušan Moravec, Jože Mlinarič, Janez Orešnik, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Uroš
Skalerič, Saša Svetina, Peter Štih, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Saša Vuga, Franc
Zadravec, Ciril Zlobec in Boštjan Žekš. Velik privilegij predsednika je, da v nagovorih ob teh prazničnih sprejemih lahko pregleda in navzočim predstavi sijajne
dosežke, ki so njihovim ustvarjalcem odprli vrata v najvišjo ustanovo slovenskih
razumnikov in umetnikov. Tu moram izraziti priznanje in hvaležnost našemu
nekdanjemu predsedniku, častnemu članu akademiku Francetu Berniku, ki je ta
imenitni običaj vpeljal.
O slovenski samostojnosti, vrednotah in človekovih pravicah
Spoštovani, v letošnjem letu je težko govoriti ob takih priložnostih, ne da bi se
vsaj bežno dotaknili dveh stvari. Ena je 20-letnica samostojne slovenske države,
druga pa trojna – gospodarska, okoljska in moralna stiska. Mnogi omenjajo vse
skupaj kar v istem stavku. Kako smo mogli ta sad večstoletnih sanj, truda in žrtev
številnih rodov Slovenk in Slovencev, pridobljen s precejšnjo pomočjo čudovitega
daru usode, ki je poskrbela za ugodne okoliščine, tako zavoziti v vsega 20 letih? Filozofi, družboslovci in zgodovinarji bodo najbrž odkrivali zakonitosti, ki so tako
37
7.6.2012 9:30:15
rekoč morale pripeljati do sedanjega nezadovoljivega položaja. Vsi pa v takšno
predestiniranost zgodovine ne verjamemo.
Mnoge ljudi slišite govoriti o krizi vrednot. Res se zdi, da je med ljudmi več
zmede v pojmovanju vrednot kot na primer pred dvema desetletjema, ko smo si
pridobivali novo državo. To je bil poseben trenutek v zgodovini Slovencev, ki ga
svojevrstno zaznamuje markantni zobec navzdol v statistični krivulji pogostnosti
samomorov. Bila je renesansa vrednot: upanja in zaupanja, domoljubja, dobrohotne naklonjenosti sočloveku v stiski, ne le prijatelju, tudi neznancu.
A v teh 20 letih kot da se je velik del tega pozabil, kot da so na vrh prišle druge
reči. Tekmovalnost, prizadevanje za materialno blaginjo, celo tudi za premoženje, ki bistveno presega potrebe lastnika, so danes priznane kot vrednote. Prav.
Ampak – ali so na pravem klinu prednostne lestvice vrednot? Mnogi se boleče
zavedamo velikosti in teže teh vprašanj.
Gotovo so na višjem klinu človekove pravice. Akademija je članica Mednarodne mreže za človekove pravice; prek svoje Komisije za človekove pravice je lani
intervenirala v 4 primerih, ko so bili zaradi verbalnih deliktov, izražanja svojega
mnenja, zaprti znanstveniki v Siriji in Turčiji.
S predsednico komisije za človekove pravice sva se zavzela za ustavno presojo
zakona o arhivih, na podlagi katerega je bila sprejeta in od Upravnega sodišča
potrjena absurdna zahteva, da se popisi bolezni pacientov Psihiatrične klinike kot
pomemben del kulturne dediščine slovenskega naroda izročijo javnemu arhivu
Slovenije. S tem anahronizmom bi poteptali pravico do varovanja izjemno občutljivih osebnih podatkov najranljivejše manjšine, ljudi z duševno motnjo, povozili
bi pa tudi eno temeljnih, svetih dolžnosti iz deontološkega kodeksa zdravnikov.
Slovenski narod pa še vedno živi v senci mračnih dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Mnogi med nami menimo, da bi bilo tisočem nesrečnih
moških, žensk in otrok, okrutno usmrčenih v zunajsodnih povojnih pobojih, treba posvetiti sočuten spomin, brez pridržkov obsoditi zločine, storjene nad njimi,
naposled pa skesanim krivcem odpustiti. Gotovo je bilo marsikaj storjenega, prav
tako gotovo pa je bilo spravnih dejanj premalo. Dokler to ne bo dovolj dobro opravljeno, dokler tega ne bo razumelo in sprejelo dovolj Slovencev, narod ne bo imel
zdravih temeljev, na katerih je mogoče varno graditi prihodnost. V Akademiji
smo si zadnji dve leti prizadevali sprejeti izjavo o povojnih kršitvah človekovih
pravic, katere osnutek je pripravila Komisija za človekove pravice. Najhujša spozaba so bili seveda zunajsodni poboji, predmet izjave pa je bilo tudi nadaljevanje
neetičnih ravnanj oblasti skozi naslednja desetletja. Mnogim med nami ni vseeno, ker se to prizadevanje končuje brez uspeha. Pokazalo se je, da nismo zmogli
zbrati dovolj soglasja, da bi pripravljeno besedilo – táko, kot je, ali s popravki –
lahko objavili v imenu Akademije. Večina se zaveda, kako pomembno bi bilo, če
bi ustanove z javnim ugledom, kot je naša, pripomogle k splošnemu sprejetju vsaj
minimalnih etičnih standardov, pod katere ne sme nihče, ne glede na okoliščine.
38
7.6.2012 9:30:15
Naj izpostavim enega samega: državi in družbi ne more biti dovoljeno poravnavati
račune za hudodelstva, resnična ali namišljena, s slepim maščevanjem, mimo pravosodnega sistema. A tu je še vrsta drugih, še posebej zunaj vojnega časa povsem
nesprejemljivih ravnanj, ki pomenijo grobo kršitev minimalne etike. To danes
javnosti (in medijem, ki jo obvladujejo) še ni jasno. Zdi se, da ostaja sporno celo
vprašanje, česa nikakor ne sme storiti oblast, ki je prisegla, da bo varovala zakonitost in človekove pravice. Predlog izjave bo po sklepu komisije skupaj z ostalim
gradivom spravljen v arhiv. Podrobnejše poročilo o stališčih in odzivih akademikov pa je na razpolago tistim, ki so že ali še bodo izrazili željo.
Tu se želim dotakniti še enega vprašanja, s katerim se ukvarja svet v zadnjih
letih in se mu ni mogla izogniti niti Akademija. Kaj storiti s človeškim dostojanstvom? Pojavili so se novi etiki, ki nas prepričujejo, da je to ničvreden koncept, ki
ga je treba izgnati iz medicine in znanosti in ki ne more biti podlaga za odločanje
v pravu, zakonodaji in etiki. V napoto je libertarnemu pogledu na svet. Uporabljen naj bi bil namreč za vrsto »napačnih« opredelitev na podlagi tradicionalne
etike, kot je vztrajanje pri prepovedi evtanazije in proste trgovine s človeškimi
organi, izrezanimi iz teles živih ljudi, do odrekanja pravice do svobodnega pridelovanja človeških zarodkov za raziskave in ustvarjanja križancev med človekom
in živalmi. Po mnenju nekaterih libertarnih etikov te zvrsti je treba zdravnikom
prepovedati odločanje po vesti in odpraviti tudi pravico do ugovora vesti, saj sta v
najboljšem primeru izraz kaprice ali lenobe, v najslabšem pa hudodelska prestopka. Etiko naj bi vrnili filozofom, saj je to filozofska disciplina.
Ti ljudje govorijo o potrebi po prenovi družbe na podlagi novih vrednot. Temeljni nesporazum pa je v tem, da v resnici ne gre za nove vrednote, ampak za nove
interese. Tako s skrbjo gledamo, poslušamo in beremo o tem, kako bi nekatere veje
znanosti in stroke, pravilneje nekateri njihovi zastopniki želeli priti do pooblastil,
s katerimi bi dali posameznikom v roke nevarno novo moč, nove svoboščine in
koristi, uveljavljene brezobzirno proti legitimnim pravicam drugih. Tu ne gre samo
za neposredno oškodovane. Gre za izpodkopavanje temeljev, na katerih stoji današnja civilizacija. Saj vemo, da ta civilizacija ne deluje najbolje, vendar je neskončno
boljša kot nič. Razdiralne težnje ne morejo na mah narediti orjaške škode. Prek
počasne erozije obstoječega sistema vrednot pa delujejo enako usodno. Znana zakonitost govori o varljivi varnosti malih korakov, ki se zdijo nedolžni tudi na robu
prepada. Kam lahko pripeljejo, o tem pa imamo mnogo pretresljivih zgledov.
Nekateri se ozirajo na Akademijo v upanju, da bo storila kaj prepričljivega,
kaj odmevnega v obrambo vrednot, ki so nekoč vodile vsaj čut za prave izbire, če
že samih izbir mnogokrat niso mogle. V današnjih kriznih časih so pred to nalogo
akademije vsega sveta.
SAZU se bo tega lotila s prizadevanjem, da vpliva na šolsko vzgojo. Pri otrocih in mladih ljudeh je za vrednostno orientacijo in sprejem etičnih meril mogoče storiti največ. Do mladih imamo tudi največjo odgovornost. A kot pri učenju
39
7.6.2012 9:30:15
nasploh je tudi tu treba upoštevati spoznanja nevrobioloških znanosti, predvsem
ono o kritičnih časovnih obdobjih rasti in dozorevanja, ko so možgani za posamezne vrste učenja dojemljivi.
Če želimo kaj spremeniti, se moramo ozreti tudi v nekoliko bolj oddaljeno
prihodnost. Zato se je zdelo prav, odzvati se vabilu v skupino, ki je razmišljala o
urejanju prihodnjega sveta in naše države v prihajajočih desetletjih. V dokumentu
Kam po krizi iz predlanskega decembra je nekaj naših pogledov na etiko družbe
prihodnosti, ki jih je skupina avtorjev lani še dodatno pojasnila Državnemu zboru
in širši javnosti.
Del prihodnjih nalog in aktivnosti SAZU je torej predvidljiv. Čar prihodnosti
pa je v onem drugem delu, ki je nenapovedljiv. Negotovosti je danes kljub vsem
poskusom znanosti in raznih strok, da bi pogledale v prihodnost, več kot nekoč. Z
radovednostjo čakamo, upam, da ne povsem nepripravljeni. Zagotovo pa ne samo
kot pasivni, dremajoči opazovalci. Tudi ne gre samo za čakanje. Akademija želi
prispevati svoj delež k izbiram prihodnosti.«
Vabilu k razpravi se je najprej odzval akad. Janez Orešnik, ki se je zahvalil za
izčrpno poročilo. Zaveda se, da poleg objektivnih dejstev o delu Akademije vsebuje tudi osebne poglede predsednika na poslovanje v preteklem letu. Opozoriti želi
predvsem na to, da bo treba razmišljati o delu in reorganizaciji razredov. Čeprav
razpravo o tem podpira, pa je na današnji skupščini še ne namerava začeti. V zvezi
z organizacijo želi omeniti le nekaj splošnega: nerazumevanje med naravoslovnim
in humanističnim delom Akademije ima za posledico, da v nekaterih stvareh ni
mogoče priti do enotnega mnenja. Zato predlaga, da bi v isti skupini akademikov
imeli naravoslovce in humaniste.
K točki 3:
O finančnem poslovanju v letu 2010 je poročal upravni direktor Zoran Mezeg.
Akademija je za svoje delovanje in za delovanje ZRC SAZU prejela 4,038.382 EUR.
Večino sredstev, 97,6 % je prispeval proračun Republike Slovenije, 1 % Javna agencija za knjigo, ostalo pa je Akademija ustvarila sama: s prodajo publikacij, najemninami in oddajanjem Prešernove dvorane ter počitniških apartmajev.
Odhodki v letu 2010 so znašali 4,023.579 EUR in so bili za 14.803 EUR nižji
od prihodkov. Pozitivna razlika se je prenesla v leto 2011 in je namenjena plačilu
računov iz preteklega leta. V primerjavi s preteklim letom so bili odhodki za 3,5 %
nižji. So se pa povečala sredstva za tisk, in sicer za 10, 6 %. Skladno s politiko varčevanja v javni upravi so se sredstva za plače znižala za 3,5 %, ker sta nagrajevanje
delovne uspešnosti in napredovanje zamrznjeni. Tudi investicije so se v primerjavi
z letom 2009 znižale za 33 %, kar gre pripisati dejstvu, da se obnova stavb v lasti
Akademije počasi zaključuje.
SKLEP:
Skupščina je brez pripomb sprejela finančno poročilo za leto 2010.
40
7.6.2012 9:30:15
K točki 4:
Upravni direktor je predstavil tudi finančni načrt proračunskih sredstev za leto
2011, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel konec prejšnjega leta, objavljen pa je v Uradnem listu št. 96/10.
Delovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti je namenjenih
4,323.282 EUR. Pri pregledu posameznih postavk razveseljuje dejstvo, da sredstva
za tisk, fond upokojenih akademikov in nakup knjig, čeprav počasi, naraščajo. Za
nadaljevanje projekta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda je predvidenih 538.188 EUR. Akademija se je uspešno vključila tudi v reševanje finančnih
težav Slovenske matice, tako da ji bo v obliki finančnega transferja nakazala 80.000
EUR. Sredstva so namenjena za izvajanje skupnega programa znanstvenih prireditev in izdajanja publikacij. Akademija bo sofinancirala uredniško in organizacijsko delo ter znanstvena srečanja filozofskega, naravoslovnega in založniškega
odseka Slovenske matice. Več sredstev je namenjenih za mednarodno sodelovanje
in materialne stroške biblioteke, ostale postavke pa so v okviru nivoja za leto 2010.
Glede porabe sredstev za mednarodno sodelovanje je na vprašanje izr. člana
Petra Štiha upravni direktor pojasnil, da tuji gostje prejmejo dnevnico in plačano prenočišče, če gre za obisk v okviru pogodbeno urejenega medakademijskega
sodelovanja; če sporazuma ni, pa tujim gostom običajno lahko ponudimo hotel
in kosilo ali večerjo z gostiteljem. Plačilo potnih stroškov in honoriranje predavateljev ni možno. Možnost brezplačne nastanitve pa imajo gostje tudi v akademijskem apartmaju.
Akad. Boštjana Žekša so skrbele predvidene postavke v načrtu za leto 2012,
ki so nižje kot za letošnje leto, vendar je upravni direktor povedal, da so številke
zgolj planske, in je velika verjetnost, da bodo z rebalansi med letom spremenjene.
Akad. Janez Orešnik je sprožil razpravo o gradnji NUK II in izrazil mnenje,
da se problematika nanaša tudi na Akademijo kot najvišjo znanstveno in umetnostno ustanovo v državi. Na prostoru, predvidenem za gradnjo, bi se lahko združilo
več knjižnic, tudi fakultetnih in teoretično celo biblioteka SAZU, kar bi pripomoglo k znižanju stroškov delovanja.
Akad. Marko Mušič, avtor projekta NUK II, ki ga je Vlada v preteklem letu
razveljavila, je razložil, da je bil natečaj razpisan izključno za gradnjo stavbe NUK
II. V skladu s kasnejšimi zahtevami je bil projekt noveliran s priključitvijo CTK
in knjižnice Filozofske fakultete. Pri združitvi knjižnic na eni lokaciji in z razporeditvijo gradiva po strokah se doseže zahtevana kompleksnost in racionalizacija,
kar je v skladu s svetovnimi trendi. V načrtu je že predvidena podzemna povezava med obema knjižnicama in tudi nadzemni hodnik preko Slovenske ceste do
Filozofske fakultete. Namera Vlade, da se iz novega koncepta NUK II ponovno
izključita obe omenjeni knjižnici, ni modra.
Akad. France Bernik je opozoril na vsebino predsednikovega poročila, na katerega se bodo člani morali odzvati, in svetoval previdnost pri prestrukturiranju
41
7.6.2012 9:30:15
Akademije. Glede porabe sredstev pa se zavzema, da se jih več nameni nakupu in
ohranjanju knjižničnega fonda Biblioteke.
SKLEP:
Skupščina je brez pripomb sprejela finančni načrt za leto 2011.
K točki 5:
Glavni tajnik je predstavil predlog sprememb in dopolnitev Statuta ZRC SAZU, ki
jih je na seji predsedstva že pojasnil direktor prof. dr. Oto Luthar. Spremembe se
nanašajo na dodatni sedež izpostave (nova Raziskovalna postaja v Mariboru) in
na raziskovalni sklad ZRC SAZU, ki se na predlog pooblaščene revizorke ukinja.
Tako se v statutu spremenijo vsi členi, ki omenjajo raziskovalni sklad, in črtajo
merila za dodelitev prostorov.
SKLEP:
Na predlog predsedstva skupščina potrjuje spremembe in dopolnitve Statuta ZRC
SAZU v 5., 51., 54., 55. in 56. členu.
Pripravila:
Lucija Gorički
Glavni tajnik:
akad. Andrej Kranjc
Skupščina SAZU 5. 5.
Zasedanje skupščine je s pozdravom navzočih odprl predsednik Akademije. V
uvodnih besedah je poudaril pomembnost volitev, saj bodo novoizvoljeni člani in
novo vodstvo v naslednjih treh letih oblikovali delo in ugled Akademije. Predlagal
je naslednji dnevni red:
- potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2011,
- izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine,
- razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika ter treh članov predsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU,
- predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU,
- predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika ter tri člane predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU,
- poročilo verifikacijske komisije,
- volitve,
- odmor za kavo in ogled razstave v mali galeriji SAZU in Prešernovi dvorani,
- razglasitev volilnih rezultatov in zaključek skupščine.
K točki 1:
Ker ni bilo pripomb ne na zapisnik februarske skupščine ne na predlagani dnevni
red, je bil sprejet
42
7.6.2012 9:30:15
SKLEP:
Skupščina je soglasno potrdila zapisnik seje z dne 22. februarja 2011 in soglašala s
predlaganim dnevnim redom.
K točki 2:
Predsednik je predlagal še dva sklepa, in sicer izvolitev verifikacijske komisije in
delovnega predsedstva, ki bo skrbelo za pravilen potek volitev.
SKLEP:
Skupščina je v verifikacijsko komisijo soglasno izvolila akad. Dragico Turnšek in
akad. Zinko Zorko.
SKLEP:
V delovno predsedstvo je skupščina soglasno izvolila akad. Marijana Pavčnika za
predsednika, za člana pa akad. Alojza Kralja in akad. Cirila Zlobca.
Novoizvoljeni člani delovnega predsedstva so se zahvalili za zaupanje in predlagali v izvolitev še člane volilne komisije.
SKLEP:
V volilno komisijo, katere naloga bo štetje glasovnic, je skupščina soglasno izvolila akad. Franca Forstneriča za predsednika, akad. Uroša Skaleriča, izr. člana Petra
Štiha in akad. Roberta Zorca pa za člane.
K točki 3:
Predsednik delovnega predsedstva je predlagal, da se zaradi poteka mandata za
obdobje 2008–2011 glasuje za razrešitev vodstva Akademije ter članov predsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU.
SKLEP:
Skupščina je soglasno razrešila dosedanjega predsednika akad. Jožeta Trontlja,
oba podpredsednika akad. Matijo Gogalo in akad. Marka Mušiča ter glavnega
tajnika akad. Andreja Kranjca.
Soglasno razrešeni so bili tudi člani predsedstva, izvoljeni po 22. členu zakona o
SAZU: akad. Alenka Šelih, akad. Kajetan Gantar in akad. Andrej Jemec.
K točki 4:
Predsednik delovnega predsedstva je prosil tajnike razredov, da predstavijo kandidate za nove redne, izredne in dopisne člane.
Razred za zgodovinske in družbene vede
Akad. Marijan Pavčnik je predstavil prof. dr. Jožeta Mencingerja, kandidata za
izrednega člana, izr. član Peter Štih pa prof. dr. Marijo Wakounig, kandidatko za
dopisno članico.
Razred za filološke in literarne vede
Kandidata za dopisnega člana prof. dr. Martina Dimnika je predstavil akad. Jože
Krašovec.
43
7.6.2012 9:30:15
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Tajnik razreda Josip Globevnik je prebral utemeljitev za izr. člana prof. dr. Črtomirja Zupančiča, ki kandidira za rednega člana, in utemeljitev za prof. dr. Jamesa
Floyda Scotta, ki kandidira za dopisnega člana.
Razred za naravoslovne vede
Akad. Ivan Kreft je predstavil kandidata za novega izrednega člana prof. dr. Borisa
Sketa, akad. Robert Zorec pa kandidata za dopisnega člana prof. dr. Denisa Nobla.
Razred za umetnosti
Tajnik razreda akad. Niko Grafenauer je prebral utemeljitev za izrednega člana
prof. dr. Milčka Komelja in dopisnega člana prof. dr. Tonka Maroevića, izr. član
Saša Vuga pa je predstavil prof. dr. Stanka Kristla in gospoda Zorka Simčiča kot
kandidata za redna člana.
Vabilu k razpravi o kandidatih se ni odzval nihče.
K točki 5:
Predsednik delovnega predsedstva je povabil še k predstavitvi kandidatov za člane
vodstva in predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, za obdobje 2011
do 2014.
Kandidata za predsednika akad. Jožeta Trontlja je predstavil akad. Franc Strle.
Akad. Tadeja Bajda, kandidata za podpredsednika, je predstavil akad. Josip Globevnik, akad. Marka Mušiča, kandidata za drugega podpredsednika, pa je predstavil akad. Niko Grafenauer. Utemeljitev za akad. Andreja Kranjca, kandidata za
glavnega tajnika, je podal akad. Ivan Kreft.
Kandidate za člane predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, akad. Matijo Gogalo, akad. Andreja Jemca, akad. Branka Stanovnika in akad. Alenko Šelih
so (v tem vrstnem redu) predstavili akad. Ivan Kreft, izr. član Saša Vuga, akad.
Josip Globevnik in akad. Marijan Pavčnik.
K točki 6:
Akad. Dragica Turnšek je prebrala poročilo verifikacijske komisije. Akademija ima trenutno 99 članov, od tega 83 rednih in 16 izrednih članov. Na današnji
skupščini je navzočih 67 članov, predčasno pa je pisno volilo 17 članov. Skupno bo
torej na današnji seji volilo 84 upravičencev oz. 84,8 odstotkov.
Predčasno so pisno glasovali: akad. Ivan Bratko, akad. Matija Drovenik, akad.
Stane Gabrovec, akad. Igor Grabec, akad. Dušan Hadži, akad. Drago Jančar, akad.
Andrej Kranjc, akad. Gabrijel Kernel, akad. Lojze Lebič, akad. Jože Maček, akad.
Milko Matičetov, akad. Janez Matičič, akad. Jože Mlinarič, akad. Primož Simoniti, akad. Tomaž Šalamun, akad. Ivan Vidav in akad. Anton Vratuša.
K točki 7 in 8:
Akad. Marijan Pavčnik se je zahvalil za predstavitve kandidatov in za poročilo
44
7.6.2012 9:30:15
verifikacijske komisije. Glede na ugotovljeno sklepčnost je udeležence skupščine
prosil, da pristopijo k volitvam, nato pa se srečajo ob kavi in si ogledajo razstavo
v Prešernovi dvorani.
K točki 9:
Po prekinitvi zaradi štetja glasov je predsednik volilne komisije akad. Franc Forstnerič podal poročilo o rezultatih volitev. Volilo je 84 volilnih upravičencev, pri
tem pa volijo nove redne in dopisne člane samo redni člani, nove izredne člane pa
redni in izredni člani Akademije.
Za izvolitev v izrednega člana je bilo potrebnih najmanj 50 glasov, predlagani kandidati pa so prejeli:
prof. dr. Jože Mencinger
68 glasov,
prof. dr. Boris Sket
73 glasov in
prof. dr. Milček Komelj
70 glasov.
Za izvolitev v rednega člana je bilo potrebnih najmanj 42 glasov, posamezni kandidati pa so prejeli:
izr. član Črtomir Zupančič
74 glasov,
izr. član Stanko Kristl
68 glasov in
izr. član Zorko Simčič
67 glasov.
Za izvolitev v dopisnega člana je prav tako potrebnih najmanj 42 glasov, kandidati
pa so prejeli:
prof. dr. Marija Wakounig
70 glasov,
prof. dr. Martin Dimnik
69 glasov,
prof. dr. James F. Scott
73 glasov,
prof. dr. Denis Noble
72 glasov in
prof. dr. Tonko Maroević
69 glasov.
Predsednik volilne komisije je ugotovil, da so vsi predlagani kandidati za nove
izredne, redne in dopisne člane Akademije izvoljeni.
Akad. Franc Forstnerič je sporočil tudi podatke o glasovih, ki so jih prejeli kandidati za vodstvo Akademije v obdobju 2011 do 2014:
akad. Jože Trontelj (kandidat za predsednika)
77 glasov,
akad. Tadej Bajd (kandidat za podpredsednika)
78 glasov,
akad. Marko Mušič (kandidat za podpredsednika)
75 glasov in
akad. Andrej Kranjc (kandidat za glavnega tajnika)
79 glasov.
Glede na to, da je za izvolitev potrebnih najmanj 50 glasov, je predsednik ugotovil,
da so bili vsi predlagani kandidati za vodstvo Akademije izvoljeni.
45
7.6.2012 9:30:15
Kandidati za člane predsedstva, izvoljeni po 22. čl. zakona o SAZU, pa so prejeli:
akad. Matija Gogala
59 glasov,
akad. Andrej Jemec
61 glasov,
akad. Alenka Šelih
62 glasov in
akad. Branko Stanovnik
53 glasov.
V skladu z 22. členom zakona o SAZU izvoli skupščina Akademije tri člane predsedstva; za današnjo izvolitev je bilo potrebnih najmanj 50 glasov. Glede na volilni
izid je predsednik volilne komisije ugotovil, da so bili v predsedstvo izvoljeni prvi
trije kandidati, ki so prejeli največ glasov.
Predsednik je poročilo zaključil s čestitko vsem izvoljenim članom in vodstvu, čestitki pa so se pridružili tudi člani delovnega predsedstva in prosili novo
izvoljeno vodstvo Akademije, da prevzame vodenje skupščine.
Predsednik Akademije se je v svojem imenu in imenu ostalih članov vodstva
zahvalil za priznanje, ki so jim ga člani pokazali s ponovno izvolitvijo. Izrazil je
upanje, da bo tudi v prihodnje lahko izpolnil vsa pričakovanja tako v okviru Akademije kot zunaj nje. Nazadnje se je zahvalil še sodelavcem iz strokovnih služb, ki
so volitve pripravili in zagotovili nemoten potek glasovanja.
Akad. Jože Trontelj je udeležence povabil na slovesno podelitev članskih listin, ki bo 14. junija.
P. S.:
Vsem članom skupščine je bil predhodno poslan predlog sprememb Statuta
ZRC SAZU, ki se nanaša na število članov upravnega odbora. Ker na predlog ni
bilo pripomb, se lahko zapisniško ugotovi, da je skupščina Slovenske akademije
znanosti in umetnosti potrdila spremembo 32. člena Statuta ZRC SAZU.
Pripravila:
Lucija Gorički
Glavni tajnik:
akad. Andrej Kranjc
46
7.6.2012 9:30:15
RAZREDI SAZU
I. razred za zgodovinske in družbene vede
Ob koncu leta 2011 je imel razred 13 rednih, 3 izredne in 17 dopisnih članov.
Na volilni skupščini SAZU je bil 5. maja 2011 za izrednega člana prvega razreda
izvoljen Jože Mencinger, Marija Wakounig (Avstrija) pa je bila v istem razredu
izvoljena za dopisno članico. Razred je v tem letu zapustil dopisni član Henry
Teune (1936–2011).
Razred je imel v letu 2011 pet sej (18. januarja, 9. marca, 16. junija, 19. oktobra
in 21. decembra). Pred januarsko, marčno in decembrsko sejo so bile seje oddelka
za zgodovinske vede in oddelka za družbene vede.
Razred je na svojih sejah razpravljal o zelo različnih vprašanjih. Na prvi so
bile v ospredju volitve novih članov SAZU. Pogovori na to temo so se začeli že v
letu 2010, ko je bil evidentiran širši krog možnih kandidatov in so bila izoblikovana nekatera načelna izhodišča, ki jih je treba upoštevati pri volitvah. Člani razreda so se strinjali – seveda v primeru, da gre za kandidate, ki v celoti izpolnjujejo
merila za izvolitev –, da imajo pri kandidaturah za volitve novih izrednih članov
prednost tista področja, ki še niso imela ali pa že dolgo nimajo člana SAZU. Razred je hkrati predlagal, da bi na takšen način razmišljali tudi v ostalih razredih.
Z ozirom na to, da razred na volitvah 2011 ne more računati na več kot na eno
mesto, je bil za kandidata novega izrednega člana prvega razreda soglasno potrjen
prof. dr. Jože Mencinger v oddelku za družbene vede. Za novo dopisno članico pa
razred predlaga prof. dr. Marijo Wakounig. Na seji je bilo tudi dogovorjeno, da
bo oddelek za zgodovinske vede proti koncu leta pripravil enodnevni znanstveni
posvet ob dvajseti obletnici osamosvojitve Republike Slovenije ter da bo razred v
okviru Akademijinih publikacij pripravil zbornik razprav članic in članov razreda, ki naj bi predvidoma izšel 2012.
Na drugi seji je razred razpravljal o predlogih za novo vodstvo SAZU in kot
kandidatko razreda za članico predsedstva po 22. členu zakona o SAZU predlagal
akad. Alenko Šelih. Potrjeni sta bili pisni utemeljitvi za kandidaturi prof. dr. Jožeta Mencingerja in prof. dr. Marije Wakounig, medtem ko k predlogom drugih
razredov za nove redne, izredne in dopisne člane ni bilo pripomb. Ker se je akad.
Marijanu Pavčniku iztekal triletni mandat tajnika razreda, je razred na tej seji za
novega tajnika I. razreda soglasno izvolil izrednega člana Petra Štiha, ki je bil v
oddelku za zgodovinske vede soglasno izvoljen še v en mandat načelnika. Oddelek
za družbene vede pa je za novega načelnika soglasno izvolil akad. Slavka Splichala. Oba načelnika in tajnik nastopijo svoj mandat 1. junija 2011. Na seji je razred
47
7.6.2012 9:30:15
sprejel tudi predlog, da sproži postopek za imenovanje dr. Avguština Malleja za
svetovalca SAZU. V razpravi o rabi slovenščine in tujih jezikov v visokem šolstvu
je izpostavil pomen slovenskih terminoloških slovarjev za nosilna področja znanosti ter opozoril na neutemeljenost, da bi se v jezikovnem okolju, v katerem je
Slovenija, favorizirala zgolj angleščina. Razred meni, da mora biti uporaba tujih
jezikov v visokem šolstvu enakopravna.
Na tretji seji razreda je tajnik poročal o junijski seji predsedstva SAZU, na kateri je bila ustanovljena komisija za morebitno prestrukturiranje SAZU. Iz prvega
razreda bosta v komisji sodelovala akad. Alenka Šelih in akad. Marijan Pavčnik,
ki sta tudi člana statutarne komisije SAZU. Člani razreda so bili seznanjeni s pripravami na praznovanje 75-letnice SAZU, ki bo novembra 2013. V tem okviru bo
izšla posebna monografija o zgodovini SAZU, ki jo na pobudo I. razreda pripravlja Željko Oset z Inštituta za novejšo zgodovino, kot tudi zbornik, v katerem bodo
predstavljeni vsi člani SAZU. Velika večina članov prvega razreda je svoja bio-bibliografska gesla že pripravila. Razred je bil obveščen tudi o pripravah na simpozij Dvajset let slovenske državnosti, ki jih vodi pripravljani odbor v sestavi akad.
Tine Hribar, akad. Jože Pirjevec in izr. član Peter Štih. Na simpoziju bo s sedmimi
referati sodelovalo osem referentov, od tega štirje iz prvega razreda. Akad. Janko
Pleterski je predložil pisni predlog z utemeljitvjo za izvolitev dr. Avguština Malleja
za svetovalca SAZU, zato sta bila na seji imenovana dva poročevalca: akad. Jože
Pirjevec in izr. član Peter Štih, ki bosta do jesenske seje pripravila pisno poročilo.
Na četrti seji je razred formalno začel razpravo o morebitnem prestrukturiranju SAZU. Diskusija je pokazala precejšnjo zadržanost do morebitne reforme
SAZU. Člani razreda so pogrešali izhodišča, razloge kot tudi cilje, ki naj bi jih dosegli s prestrukturiranjem. Oblikovano je bilo mnenje, da je treba v razmisleku o
prestrukturiranju posvetiti pozornost tudi vprašanju, kako v delo SAZU vključiti
mlajše vrhunske znanstvenike in umetnike, ki bi nedvomno lahko veliko prispevali k delovanju Akademije na vseh področjih. Pri tem bi se lahko zgledovali po
nekaterih evropskih akademijah, ki so to že storile. Razred prav tako predlaga,
da se v razpravah o prestrukturiranju SAZU razmisli o razmerju med SAZU in
ZRC SAZU in ugotovi, ali so tudi tu potrebne kakšne spremembe oz. izboljšave.
Na seji so se člani razreda seznanili tudi s poročilom o imenovanju dr. Avguština
Malleja za svetovalca SAZU in ga soglasno podprli. Predlog z mnenjem razreda
bo posredovan predsedstvu SAZU, da se o njem izreče. V zaključnem razmisleku
o pripravi programa dela za leto 2012, ki bo glavna točka naslednje seje, je bil načeto vprašanje vabljenih gostov predavateljev na SAZU. To vprašanje bi bilo lahko
po mnenju razreda urejeno na bolj življenjski način – mogoče v obliki posebnega
sklada – ki bi omogočal plačilo potnih stroškov. Akad. Stanetu Gabrovcu je na
njegovo željo prenehalo članstvo v znanstvenem svetu Umetnostnozgodovinskega
inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. S sklepom IO SAZU z dne 12. 10. 2011 ga
je nadomestil izr. član Milček Komelj iz V. razreda.
48
7.6.2012 9:30:15
Zadnja seja razreda v letu 2011 je bila posvečena programu dela v letu 2012.
Ta predvideva več predavanj vabljenih gostov (dop. član Silvin Košak, Nemčija;
akad. Emilio Marin, Hrvaška; akad. Ivan T. Berend, Madžarska/ZDA; akad. Momčilo Zečević, Črna gora). Nadalje namerava razred organizirati posveta na temo
globalizacije ter o povojnih obračunavanjih v državah z odporniškim gibanjem.
Dodatno je bila v program uvrščena tudi soorganizacija posveta o dejavnikih, ki
omejujejo dostop žensk do vodilnih položajev v visokem šolstvu, ki ga bo razred
organiziral z Združenjem univerzitetno izobraženih žensk. Več članov razreda
namerava s pomočjo sredstev tiskovne komisje SAZU pripraviti monografske publikacije, ki bodo deloma izšle tudi v serijah SAZU. V letu 2012 je tako predvidena izdaja monografije akad. Bibe Teržan o absolutnem datiranju bronaste dobe v
Sloveniji. Akad. Marijan Pavčnik namerava pripraviti novo ažurirano izdajo Kaufmannovega Uvoda v filozofijo prava. V nemščini bo izšel prevod Ustoličevanja
koroških vojvod pok. akad. Boga Grafenauerja, katerega redakcija že narejenega
prevoda se je nekoliko zavlekla. Prav tako v nemščini bo izšla nova komentirana
izdaja Conversio Bagoariorum et Carantanorum akad. Herwiga Wolframa. Objavljeni bodo prispevki s posveta Dvajset let slovenske državnosti kot tudi zbornik prispevkov članov I. razreda. Na seji je razred obravnaval tudi informacijo o
možnostih sodelovanja z Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina in
menil, da bi ena takšnih skupnih tem lahko bila povezana z vprašanjem človekovih pravic.
V letu 2011 je v seriji Razprav I. razreda SAZU izšel zbornik referatov s posveta ob deseti obletnici smrti akad. Aleksandra Bajta. Prav tako je s podporo SAZU
izšla dopolnjena 4. izdaja Teorije prava akad. Marijana Pavčnika. Razred je v tem
letu organiziral tudi dva pogovora: enega o tretji poti med antikapitalizmom in
postsocializmom ob istoimenski knjigi akad. Veljka Rusa, drugega pa ob slovenski izdaji knjige Izbira dr. Renate Salecl. 19. in 21. 9. 2011 je deloma tudi na SAZU
potekal simpozij ob stoletnici rojstva muzikologa in člana I. razreda akad. Dragotina Cvetka, katerega glavni organizator je bil Muzikološki inštitut ZRC SAZU.
V organizaciji oddelka za družbene vede je imel 25. 11. 2011 na SAZU predavanje
dopisni član Jože Straus, ki je predtem postal ambasador znanosti Republike Slovenije za leto 2011. Naslov njegovega predavanja je bil Novi svetovni gospodarski
red kot izziv Evrope. Leto je razred zaključil z organizacijo posveta Dvajset let
slovenske državnosti, ki je potekal na SAZU 16. decembra 2011.
V letu 2011 sta dva člana razreda praznovala okrogel življenjski jubilej. Akad.
Tine Hribar in izredni član Jože Mencinger sta dopolnila sedemdeset let.
Peter Štih
49
7.6.2012 9:30:15
II. razred za filološke in literarne vede
Ob koncu leta 2011 je imel razred 15 rednih in 13 dopisnih članov. Na volitvah je bil za dopisnega člana izvoljen prof. dr. Martin Dimnik. Med letom je
umrla dopisna članica prof. dr. Milka Ivić.
Člani razreda so se sešli na 3 sejah (22. marca, 15. junija in 29. novembra).
Obravnavali so predvsem sprotna vprašanja.
Posebej pozorno in zavzeto so razpravljali o položaju slovenščine v javni rabi
in vse bolj razširjeni uporabi angleščine v visokem šolstvu. Zavzeli so se za to, da je
treba ohranjati in razvijati slovenski znanstveni jezik, in predlagali, da bi v okviru
SAZU organizirali širšo razpravo o slovenskem jeziku na slovenskih univerzah kakor tudi o slovenskem znanstvenem jeziku sploh. Doktorskih disertacij naj fakultete ne sprejemajo, če so napisane npr. samo v angleščini, potreben je tudi slovenski prevod, obenem pa naj skrbijo za ustrezno jezikovno raven tudi v slovenščini.
Znanstveniki naj – kolikor je le mogoče – objavljajo rezultate svojih raziskav tudi v
slovenščini ali vsaj tudi v izčrpnih slovenskih poljudnoznanstvenih povzetkih. Na
slovenskih univerzah mora slovenščina ostati dominantni jezik, kajti jezik je kompleten, če ima razvite vse svoje ravni, ne nazadnje seveda znanstveno. II. razred se
je soglasno zavzel, naj novi zakon o visokem šolstvu določi in zagotovi obvezne,
vsaj minimalne jezikovne standarde pri predavanjih, izpitih idr.
Člani so izrazili zaskrbljenost zaradi neugodne starostne sestave razreda (več
kot devetinsedemdeset let). Razred je že na dveh volilnih skupščinah ostal brez novega člana, tako da trenutno sploh nima izrednih članov. To vzbuja skrb posebej zato,
ker se prav ta razred posveča raziskavam jezika in književnosti, brez dvoma temeljnima »maticama« nacionalnega obstoja. O tem so člani intenzivno razpravljali na seji
15. junija, ki se je je na njihovo pobudo udeležil tudi predsednik SAZU. Akad. dr. Jože
Trontelj je omenil zakonsko omejeno število članov in potrebo po prestrukturiranju
SAZU, zatrdil pa, da si bo sam na naslednjih volitvah prizadeval za ustrezno »pomladitev« II. razreda z enim ali dvema novima članoma. Pri tem so člani opozorili na
vprašanje kriterijev, kjer mehanično seštevanje »citatov« ne more biti edino odločilno, in se zavzeli za kompetentnost oz. ingerenco razreda pri določanju novih članov.
Razred je podprl pobudo ZRC in sklenil, naj bo SAZU soizdajateljica predavanj
o slovenski književnosti, ki jih je imel okrog leta 1900 štiri semestre Karel Štrekelj na
univerzi v avstrijskem Gradcu: gre za znanstveno izdajo prvih univerzitetnih predavanj
v slovenskem jeziku, opremljeno s stvarnimi opombami dr. Marjana Dolgana in študijo
dr. Darka Dolinarja o Štrekljevi metodi, njegovem mestu v razvoju slovenistike idr. Ravno tako je podprl izid tretje, posodobljene izdaje Veterinarskega terminološkega slovarja.
Posamezni člani II. razreda so s knjižnimi in revijalnimi objavami tudi v lani
opazno sodelovali v javnem kulturnem življenju.
Andrej Inkret
50
7.6.2012 9:30:15
III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Ob koncu leta 2011 je imel razred 18 rednih, 3 izredne in
20 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede
10 rednih, 2 izredna in 13 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 8 rednih,
enega izrednega in 7 dopisnih članov. Na volitvah maja je bil izr. član Č. Zupančič
izvoljen za rednega člana in J. F. Scott za novega dopisnega člana. Septembra je
umrl redni član R. Blinc.
Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne
baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s katerimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na
svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge
v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo
strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje
aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev
financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji.
Razred je imel v letu 2011 pet sej. Na prvi seji, 6. januarja, je razpravljal o pripravah na volitve v SAZU v letu 2011. Ob uporabljenih kriterijih pri izbiri novih
članov SAZU v letu 2011 in zaradi dejstva, da tretji razred kljub nesporni odličnosti predlaganih kandidatov žal ni dobil nobenega novega članskega mesta, je
razred razpravljal o vlogi SAZU. Ena od misli o tem je bila, da se še pred volilno
skupščino organizira razprava o posameznih kandidatih, čeprav je sedanji statut
ne predpisuje. Razred je sklenil, da predsednika SAZU povabi na naslednjo sejo,
mu predstavi svoje mnenje in zlasti skrb za bodočnost Akademije. Na tej seji je
razred sklenil za naslednje mandatno obdobje za predsednika SAZU predlagati dosedanjega predsednika akad. J. Trontlja, za podpredsednika SAZU svojega
člana akad. T. Bajda, za člana predsedstva pa svojega člana akad. B. Stanovnika. Na drugi seji 20. januarja, ki se je je udeležil tudi predsednik SAZU, so bila
predsedniku predstavljena mnenja članov, izražena na prejšnji seji razreda, in je
bilo omenjeno, da bi morala biti pri izbiri novih članov glavni kriterij kvaliteta
kandidatov in ne napolnitev razredov. Omenjena je bila misel, da bi pred volilno
skupščino imeli »predskupščino«, na kateri bi predlagatelji predstavili kandidate
in bi bila odprta razprava o kvaliteti posameznih kandidatov. Povedano je bilo,
da bi bilo treba določiti vizijo in poslanstvo SAZU, od koder bi izvirali kriteriji
za izvolitve. Predsednik se je ugodno odzval in pozval k razmisleku, kaj je glavna
vloga SAZU. Strinjal se je s tem, da bi imeli »predskupščino«, morda iz dveh ali
treh enot. Obljubil je, da bo prevzel nadaljnjo pobudo o načetih vprašanjih. Na seji
je razred sklenil predlagati Č. Zupančiča za novega rednega člana in J. F. Scotta za
novega dopisnega člana. Na tretji seji 10. februarja je razred obravnaval predloge
51
7.6.2012 9:30:15
za nove člane iz drugih razredov in se z njimi strinjal. Izrazil pa je nekaj pomislekov ob volitvah. Razred je potrdil izid Zbornika o uspešnem posvetovanju na
področju poučevanja matematike, fizike in kemije, ki ga je razred na SAZU organiziral v letu 2010. Na četrti seji 17. marca je razred obširno razpravljal o zapisu, ki
ga je pripravil predsednik o rabi slovenskega jezika v visokem šolstvu. Ob koncu je
zaključil, da slovenščina na univerzah ni ogrožena. Glede vprašanja, ali naj bo kot
edini tuji jezik navedena angleščina, je bilo mnenje razreda pritrdilno. Glede tega,
ali so disertacije le v angleščini s slovenskim izvlečkom, pa je bilo mnenje razreda,
naj o tem odločajo fakultete. Razred je tudi sklenil, da za naslednje triletno obdobje podaljša mandate tajniku razreda akad. J. Globevniku, načelniku oddelka za
matematične, fizikalne in kemijske vede akad. G. Kernelu in načelniku oddelka
za tehnične vede akad. J. Levcu. Na peti seji 6. oktobra je razred začel razpravo o
kvaliteti raziskovalnega dela v Sloveniji na področjih, ki jih pokriva. Izraženo je
bilo mnenje, naj bi na tak način začeli razpravo vsi razredi. Za začetek bi bilo smiselno po posameznih področjih primerjati kvaliteto raziskav pri nas z drugimi
državami. Razred je sklenil predlagati SAZU, da na Akademijo povabi direktorja
ARRS; ta naj bi poročal o stanju kvalitete raziskav v Sloveniji, SAZU naj bi dobila
ključ za dostop do baz podatkov o mednarodnih objavah, po tem bi nadaljevala
z razpravo o kvaliteti.
Posamezni člani razreda imajo na SAZU in izven nje odgovorne zadolžitve.
Akad. B. Žekš je v Vladi Republike Slovenije minister za Slovence po svetu, akad.
T. Bajd je podpredsednik SAZU, akad. B. Stanovnik je predstojnik oddelka za
mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za
naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.
Akad. J. Peklenik vodi Svet za energetiko SAZU. Akad. T. Bajd predseduje Odboru RS za Zoisovo nagrado in je član upravnega odbora Slovenske matice. Izredni
član V. Turk je predsednik znanstvenega sveta pri ARRS. Akad. F. Forstnerič je bil
predsednik znanstvenega sveta za naravoslovje in matematiko na ARRS do oktobra, ko je prevezel dekansko mesto na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze
v Ljubljani, od tedaj pa je predsednik tega sveta akad. Branko Stanovnik. Izr. član
I. Emri je predsednik znanstvenega sveta za tehniko pri ARRS. Akad. J. Peklenik
je član Strateškega sveta predsednika vlade za energetiko Slovenije.
V letu 2011 je član razreda akad. G. Kernel prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fizike osnovnih delcev.
Josip Globevnik
52
7.6.2012 9:30:15
IV. razred za naravoslovne vede
Razred je imel ob koncu leta 2011 11 rednih, 3 izredne in 10 dopisnih članov.
V tem letu je izgubil dopisna člana akademika Norberta Elsnerja in Lukasa Conrada Hottingerja. Boris Sket je postal izredni član, Denis Noble pa dopisni član.
Razred je imel v letu 2011 štiri seje in več neformalnih posvetovanj. Na sejah smo razpravljali o problematiki naravoslovja v šolah, o stališčih SAZU glede
Krasa, glede varstva okolja in raziskovalne politike v Sloveniji, o Alpskem forumu, delovanju ARRS, o vsebini publikacij in dopolnitvi uredništva, objavljenih
knjigah članov razreda, predavanjih in nameravanih znanstvenih posvetovanjih,
pri katerih sodeluje razred kot soorganizator, ter o sprejemanju novih članov. Že v
letu 2009 smo na sejah uvedli kratke, s projekcijami ilustrirane predstavitve raziskovalnega in publicističnega dela članov razreda; v tem letu smo s tem nadaljevali. Tudi v letu 2011 smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugih
naravoslovnih ved v šolah ter problematiki varstva okolja. Razpravljali smo o vsebinskih in organizacijskih zadevah v zvezi z našimi publikacijami.
V okviru dejavnosti razreda je izšla knjiga Matije Gogala Po zvočnih sledeh
za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, IV. razred za naravoslovne vede, 2011. 160 str., ilustr., ISBN 978-961268-011-4), ki je izredna monografija s tega področja, edinstvena tudi v mednarodnem merilu, zato že potekajo priprave za izdajo angleške verzije knjige.
Izšla je tudi knjiga Geologija Slovenije (uredniki M. Pleničar, B. Ogorelec,
M. Novak; Geološki zavod Slovenije, 2011, 612 strani, ISBN: 9789616498241 /
9789616498265), ki je ocenjena kot mejnik v slovenski geološki znanosti, saj je
prvič pregledno zbran obsežen povzetek dosedanjih dognanj geologov na slovenskem ozemlju. Z dvojezično (slovensko-angleško) izdajo omogoča lažjo predstavitev izsledkov o naši geologiji v širšem evropskem in svetovnem prostoru in tudi
tujim bralcem odpira imeniten uvod v geologijo naše dežele. Poznavanje geološke
podlage ni pomembno samo za pridobivanje mineralnih snovi, temveč je tudi eno
od izhodišč za spoznavanje življenjskega okolja kot bistvenega dejavnika za sonaravno načrtovanje našega življenja na Zemlji.
Revija Acta Carsologica, letnik 40 (2011): Skladno s programom in uredniškim
načrtom je v letu 2011 izšlo troje številk revije Acta carsologica, letnik 40, skupno
na 555 straneh. Ta letnik vsebuje 39 strokovnih člankov, vsi so vezani na kras, avtorjev z vsega sveta: poleg domačih še iz osmih evropskih držav ter iz Avstralije,
Brazilije, Indije, Malezije in ZDA. Tako kot je pester izbor avtorjev, je pestra tudi
vsebina. Pri tem ne mislim toliko na pestrost v geografskem smislu, vendar je tudi
ta zelo pomembna, saj je npr. o krasu v Laosu zelo malo pisanega, ampak predvsem
na pestrost vsebine, kjer posebej izstopajo pregledni in teoretični prispevki. Takih
prispevkov je relativno malo, a so toliko bolj pomembni. Posebej bi morda lahko
poudarili pomen za mlade raziskovalce oziroma začetnike, ki pogosto prav v tej re53
7.6.2012 9:30:15
viji, ob pomoči recenzentov in urednika, objavijo svoj prvi znanstveni prispevek o
krasu. In ne nazadnje, čeprav ima revija le izvlečke, tega ima vsak prispevek, in nekatere daljše povzetke v slovenščini, je to za slovensko terminologijo zelo pomembno. Če ima v povprečju vsak članek pol strani slovenskega izvlečka, je to skupaj
skoraj 20 strani slovenskega zelo ozkostrokovnega besedila, kjer se včasih ugotovi,
da za določene strokovne izraze sploh (še) nimamo slovenske inačice.
Razredna revija Folia biologica et geologica je v letu 2011 izšla v treh zvezkih:
dvojni zvezek s področja biologije oziroma botanike in tretji zvezek s področja
geologije, natančneje paleontologije. Botanična zvezka vsebujeta sedem razprav s
področja genetike, floristike in fitocenologije desetih avtorjev. Rezultati, objavljeni v razpravah, niso pomembni le za Slovenijo, temveč za širši vzhodnoalpsko-dinarski prostor. Paleontološki zvezek vsebuje pet razprav treh avtorjev, ki opisujejo
nove najdbe in novosti o makro- in mikrofosilih v Sloveniji. Nekatere najdbe so
redkost celo v svetu. Prispevki bogatijo vednost o naši naravi in prispevajo k vedno bolj izpopolnjenim podatkom o naši biotski raznovrstnosti.
V letu 2011 je SAZU prek svojega IV. razreda in skupaj s Slovenskim fiziološkim društvom organizirala satelitsko posvetovanje v okviru mednarodnega društva International Society for Neurochemistry z naslovom Glial Cells in (Patho)
physiology, ki je potekalo od 24. do 27. avgusta. Na posvetovanju je sodelovalo 60
priznanih strokovnjakov z vsega sveta. Nosilci kratkih simpozijev so po posvetu v
reviji Journal of Neurochemistry objavili pregled ugotovitev posvetovanja, ki je bil
objavljen v januarju 2012 (V. Parpura, M. T. Heneka, V. Montana, S. H. Oliet, A.
Schousboe, P. G. Haydon, R. F. Stout jr, D. C. Spray, A. Reichenbach, T. Pannicke,
M. Pekny, M. Pekna, R. Zorec, A. Verkhratsky: Glial Cells in (Patho)physiology. J
Neurochem. 2012 Jan 17. doi: 10.1111/j.1471-4159.2012.07664.x.).
Več članov razreda in SAZU je sodelovalo pri Mednarodnem posvetu Biološka znanost in družba: Povezanost procesov. Frances Ashcroft, članica Kraljeve
družbe iz Londona, pa je imela na SAZU v soorganizaciji razreda predavanje in
predstavitev za tisk.
IV. razred je prek svojega člana aktivno sodeloval v državni komisiji za splošno maturo. Člani razreda aktivno sodelujejo tudi v komisijah in odborih SAZU,
organih ZRC SAZU in državnih organih.
Ivan Kreft
V. razred za umetnosti
Ob koncu leta 2011 je razred štel 18 rednih članov, 3 izredne in 11 dopisnih
članov. Dober mesec dni pred iztekom leta je naše vrste za zmeraj zapustil pesnik
Tone Pavček.
54
7.6.2012 9:30:15
Kot izredni član pa je bil v V. razred sprejet dr. Milček Komelj, k čemur je
potrebno dodati še kratko pojasnilo:
Po več predhodnih razpravah o 13 predlaganih kandidatih za novega člana
SAZU v V. razredu in po tajnem glasovanju, na katerem je kot kandidat prepričljivo zmagal dr. Milček Komelj, smo to določitev sprejeli in potrdili. Takoj zatem
sem jo posredoval tudi predsedstvu SAZU. Ker pa gre za precedens, saj v članstvo
razreda za umetnosti tako sprejemamo umetnostnega zgodovinarja in izjemnega,
takorekoč pesniškega interpreta likovne umetnosti, ne pa umetnika per se, smo
pri tej odločitvi posebej poudarili, da gre za izjemo, ne pa za pravilo. Ugotovili
smo tudi, da se posamezni razredi v SAZU preveč zapirajo vase, zato bo treba
prej ko slej pretresti danes že okorelo statutarno konstelacijo razredov v SAZU. To
pobudo je sprejelo tudi predsedstvo.
Na šestih sejah, na katerih smo se sestali v letu 2011, pa smo razpravljali tudi
o več pomembnih vprašanjih in temah, ki zadevajo kulturo, politiko in današnje
stanje duha na Slovenskem.
Ni naključje, da je našo pozornost posebej pritegnil degradirani položaj slovenskega jezika v javni rabi. O tem smo kritično spregovorili na več sejah, pri čemer nismo spregledali tudi dejstva, da se izmaličena podoba slovenščine oglaša iz
množičnih medijev, vse bolj pa je na račun angleščine zapostavljena tudi v našem
visokem šolstvu. Zato je za nas nepojmljivo in nevzdržno, da pristojne inštitucije
in univerze ne upoštevajo določil in norm, ki so glede položaja slovenskega jezika
zapisani v ustavi. To pa pomeni, da je takšna praksa pravnoformalno nedopustna
in v nasprotju z ustavo. S tem seveda nikakor ni rečeno, da so tuji jeziki v visokem
šolstvu a limine nedopustni, saj bi to vodilo v nevzdržno jezikovno samoomejevanje, ki je v nasprotju z globalizacijskimi procesi, s katerimi se srečujemo v
današnjem času. Treba pa bi bilo postaviti družbeno veljavna pravila, ki bi preprečevala negativistično samovoljo in degradacijo slovenščine v slovenski državi,
katere identitetni in integritetni formativ je že od nekdaj prav naš jezik.
Ne gre za noben purizem, pač pa za to, da v družbi zagotovimo spoštovanje
vseh tistih vrednot, ki so sestavni del naše nacionalne in državne verodostojnosti
in zagotavljajo naš kulturni in identitetni status v primerjavi z drugimi evropskimi entitetami. Na prvem mestu je seveda slovenski jezik. To se ne kaže le v omalovaževanju simbolnih oz. emblematskih in drugih oznak naše državnosti (npr.
v izobešanju zastav ipd.), čeprav je nacionalna država takorekoč normativna in
organična tvorba Slovencev kot zgodovinskega subjekta, pač pa predvsem v našem
okrnelem čutu za slovenski jezik v javni rabi, npr. v napisih, medijih, reklamah in
podobno.
Na koncu te razprave smo sprejeli tri sklepe:
Pridobiti širšo ustavnopravno razčlembo in razlago tistega dela ustave, kjer
je govor o slovenskem jeziku kot normativni kategoriji za slovensko družbo in
občestvo.
55
7.6.2012 9:30:16
Zahtevati od parlamenta in vlade, da se bolj razvidno opredelita do ustavno določene vloge in pomena slovenščine v javni rabi, kar se seveda nanaša
tudi na šolstvo in univerze. Ker vsi občutimo degradacijo slovenščine v lastni
državi, ne bi bilo odveč razmisliti tudi o pobudi za referendum v zvezi s tem
vprašanjem.
Dokončno je treba izoblikovati tudi že v našem razredu zastavljeno spomenico o slovenskem jeziku in jo predložiti v potrditev predsedstvu SAZU, nato pa
spraviti v javnost.
Nič manj aktualna pa ni problematika na področju krajinske ahitekture in
urbanizma, saj so posegi v naš prostor vse preslabo nadzorovani in preveč prepuščeni lokalnim oblastem in menedžmentu. Na to že ves čas opozarja Svet SAZU
za kulturo in identiteto prostora, ki mu predseduje akad. Marko Mušič. O tej problematiki sta bila na pobudo Sveta SAZU v zadnjem času pripravljena dva širša
posveta. Prvi je bil posvečen Krasu, drugi Prekmurju. Tako o rabi slovenščine v
javnosti kot o zaščiti slovenske krajine bi bilo treba pripraviti dva veljavna strokovna simpozija in ju potrditi tudi z ustreznima deklaracijama ali resolucijama, je
bil sklep razprave. Ta sklep bo treba uresničiti v letu 2012.
V zvezi s pobudo vlade, da SAZU predlaga enega svojega člana v delovno
skupino, ki bo preučila položaj kulture in umetnosti v vzgojno-izobraževalnem
sistemu, drugega pa v državno komisijo za splošno maturo za to področje, se je
sprožila kritična razprava, ki jo povzemam v naslednjih nekaj stavkih:
Priča smo vztrajnemu krčenju tistega kulturnega spomina, ki je vezan na klasiko in njeno izročilo od antike naprej do danes. To seveda pomeni, da je humanistično izobraževanje ves čas podhranjeno in zoženo na minimum. Zato pa v njem
vse bolj prevladujejo pragmatični, tržni, tako rekoč obrtniški vidiki in trendi, ki s
testi, neosmišljenimi spletnimi dopolnili in drugimi podobnimi pomagali vodijo
k čedalje večjim anomalijam v sistemu izobraževanja, med katere kot prvi spada
tudi vsevedni »fahidiotizem«, ki je zmerom najbolj sijoč obraz polintelektualizma.
O statusu predmetov s področja umetnosti in kulture na splošni maturi je težko
ali skoraj nemogoče govoriti, če imamo za izhodišče sedaj veljavne predmetnike
devetletnih šol, gimnazij itn.
Na podlagi širše razprave o tej kulturni problematiki je obveljala zamisel, da
v našem gremiju sprožimo pobudo za simpozij o humanistiki v izobraževalnem
sistemu, priprave zanj pa povežemo tudi s sodelavci iz drugih razredov SAZU.
Pred koncem leta še nismo utegnili izdelati njegove podrobnejše vsebinske zasnove, kaj šele anticipirati samo izpeljavo. Vsekakor gre pri tem za tematizacijo in
kritično presojo stanja in pomena humanistike ne le v šolstvu, ampak nasploh v
družbenem okolju, za katero je značilna entropija etičnih in tudi drugih konstitutivnih relat, kar opažamo na vseh koncih in krajih našega duhovnega, posledično
pa tudi povsem praktičnega kulturnega izkustva in načina delovanja, s kakršnim
nas med drugim osrečujejo razne kulturne institucije in mediji.
56
7.6.2012 9:30:16
Na takšno kulturnopolitično prakso kaže, recimo, usoda Mednarodnega
grafičnega bienala, za katerega ugotavljamo, da se je iz nekdaj svetovno veljavne in prestižne manifestacije grafične umetnosti sprevrgel v degradirano likovno
prireditev, v »dogodek«, ki je izenačen z vsemi drugimi podobnimi minornimi
fenomeni na področju likovne umetnosti, saj je bienale postal plen klikaškega
omrežja, ki ga ugonablja.
Vse te kritične ugotovitve pa so akademiki po drugi strani dopolnili tudi
s širšimi razsežji, ki jih vsebuje naše spraševanje o humanistiki in stanju duha
ne le na Slovenskem, ampak tudi v svetu. Gre namreč za civilizacijski problem,
ki se kaže kot »metamorfoza v kulturi sami« in je podkrepljen z izginjanjem
relevantnih kriterijev. Samo tako je mogoče, da se grafični bienale izenačuje z
»dogodki«, med kakršne spada, recimo, plakatno propagiranje pralnih praškov,
cvetličnih lončkov in podobnih fenomenov, ki seveda nikdar in nikoli ne morejo
biti primerljivi z Dogodkom, kar je bil ljubljanski Mednarodni grafični bienale
nekoč.
Ne preostane nam drugega, da v našem času in pod okriljem lastne države še
naprej napeto čakamo na Dogodek v mestu Gogi.
Niko Grafenauer
VI. razred za medicinske vede
Razred za medicinske vede se je v letu 2011 sestal na dveh rednih sejah in je
imel eno dopisno sejo.
Na eni od sej smo se odločili, da predsedstvu SAZU predlagamo, da bi bil
predstavnik medicinskega razreda v Komisiji za prestrukturiranje akademik Jože
Trontelj, v odboru za pripravo slovesnosti ob 75-letnici Akademije pa akademik
Marjan Kordaš.
Ker je tajniku akademiku Janezu Sketlju maja 2011 potekel drugi mandat, so
člani predlagali, da je za naslednje obdobje tajnik Franc Strle, namestnik pa akademik Janez Sketelj. Predlogi so bili soglasno potrjeni.
Vsebinsko smo v letu 2011 največ časa posvetili delovanju kliničnih farmacevtov v medicinskih ustanovah oziroma pri delu z bolnikom. Prof. dr. Aleš
Mrhar, mag. farm., je razredu predstavil vlogo kliničnega farmacevta v procesu
zdravljenja in potrebo, da klinični farmacevt postane partner zdravniku za varno,
pravilno in ekonomično uporabo zdravil. Razpravljali smo o odnosu klinični farmakolog – klinični farmacevt, o dodani vrednosti, ki jo omogoča delovanje kliničnega farmacevta v bolnišnici ter o organizacijskih pasteh, ki jih lahko prinese
vključitev kliničnega farmacevta v delo v bolnišnici. Mnenje razreda je bilo, da je
smiselno in potrebno združevati znanje v korist bolnika in da so se prve izkušnje
57
7.6.2012 9:30:16
delovanja kliničnih farmacevtov v bolnišnicah pri nas večinoma pokazale kot zelo
dobre, da pa morajo biti pristojnosti in odgovornosti jasno razmejene.
Razpravljali smo tudi o slovenščini v univerzitetnem izobraževanju v luči vse
večjega mednarodnega povezovanja in izmenjav učencev in učiteljev med državami EU. Osnova za razpravo je bil tekst, ki ga je pripravil akademik Jože Trontelj v
okviru programov, ki so že tekli na SAZU in s katerimi smo se strinjali. V razpravah smo se omejili na medicinsko področje. Poudarili smo temeljno izhodišče, da
mora zdravnik, ki bo delal v Sloveniji, obvladati slovenščino. Podprli smo stališče,
da se pri odločanju o jeziku poučevanja na posameznih stopnjah študija prepusti
avtonomija in odgovornost univerzam ob predpogoju, da mora biti slovenskim
študentom zagotovljena pravica do pouka v slovenščini.
Franc Strle
Kabinet akademika Franceta Bernika
Vodil ga je akademik France Bernik, častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tehnična sodelavka je bila Ana Marija Batić.
Bernik je nadaljeval in zaključil obsežno »Kroniko mojega življenja«. Avtobiografija je nastajala približno šest let in temelji na spominih zgolj v začetnem delu,
v daleč največji meri dokumentirano opisuje osebna doživetja polpreteklega dogajanja v treh naših nacionalnih ustanovah – na Univerzi v Ljubljani, v Slovenski
matici in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Gre za kroniko v klasičnem
pomenu, v kateri je kronološko načelo uveljavljeno po obdobjih in letih, oprto na
dnevniške zapiske in druge dokumentirane vire. Hkrati je kronika pripoved iz avtopsije, iz neposrednega sodelovanja v dogajanju in refleksivnega opredeljevanja
do subjektivno pomembnih vrhuncev dogajanja.
Bernik je bil član izdajateljskega odbora Slovene Studies (ZDA), član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka, sveta Elektroinštituta
Milan Vidmar, pa tudi član upravnega odbora in založniškega odseka Slovenske
matice.
France Bernik
Svet za varovanje okolja
V Svetu za varovanje okolja pri SAZU v letu 2011 nismo imeli sestanka, kar je
v prvi vrsti posledica pomanjkanja časa za pripravo in organizacijo samih sestan58
7.6.2012 9:30:16
kov, in ne posledica pomanjkanja primernih tem. Po elektronski pošti so se člani
seznanili z nekaterimi najbolj aktualnimi okoljskimi problemi, kot so na primer
državni prostorski načrt za cesto skozi Ilirsko Bistrico, osnutek predloga nacionalnega energetskega programa, predlog energetskega zakona. Preko predsednika
SAZU dr. Trontlja je svet podal negativno stališče do predloga ukinjanja statusa
naravne vrednote reke Soče.
Glede na sklepe prejšnjih sestankov je predsednik sveta spomladi pripravil
osnutek poslovnika, ki bo usmerjal delo sveta. Stari poslovnik, če je sploh kdaj
obstajal, je bil založen. Osnutek je pregledala sekretarka predsedstva SAZU ga.
Lucija Gorički in podala nekatere pripombe, predvsem v smislu poenostavitve dokumenta. V naslednji fazi mora poslovnik še skozi obravnavo in potrditev sveta
za varovanje okolja.
Predsednik sveta se je 8. 7. sestal s predsednikom SAZU dr. Trontljem in
glavnim tajnikom SAZU dr. Kranjcem. Pogovarjali smo se o načrtih sveta. Strinjali smo se, da najprej sprejmemo nov poslovnik, v nadaljevanju pa organiziramo
posvet na temo varovanja okolja v Sloveniji, na katerega bi povabili tudi zunanje
govorce, predvsem ljudi, ki bi lahko predstavili načrte države na tem področju.
Točen datum posveta in točna tema nista bila sprejeta.
Predsednik sveta je samokritično ugotovil, da mu za tako širok pristop k varovanju okolja, kot ga svet obravnava (od problematike žive narave do onesnaževanja človekovega okolja, vključno z umeščanjem objektov v prostor), ob vseh
službenih obveznostih (raziskovalno, pedagoško delo) primanjkuje časa. Neuradno je preko glavnega tajnika SAZU dr. Kranjca zaprosil za pomoč, da se za mesto
predsednika poišče nekdo, ki bi predvsem za organizacijo dela sveta lahko namenjal več časa. Dosedanji predsednik je izrazil pripravljenost, da ostane član sveta.
Glede na znanje, ki ga ima, ocenjuje, da bi lahko še vedno pripomogel k delovanju
sveta, a predvsem le v segmentu, ki mu je blizu tudi po službeni plati – varovanju
prostoživeče narave.
Davorin Tome
Svet za energetiko
Svet za energetiko SAZU je v letu 2011 nadaljeval s programom dela in
nalogami, ki si jih je zastavil ob ustanovitvi v letu 2004. Glavne aktivnosti so
bile usmerjene v oblikovanje razvojnih usmeritev na področju slovenske energetike.
V letu 2011 se je svet sestal dvakrat. Obravnaval je predvsem naslednje tematike:
- skupno stališče do razvoja slovenske energetike;
59
7.6.2012 9:30:16
- osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki je bil v javni razpravi;
- aktualno dogajanje v slovenski energetiki.
Svet je navedene tematike obširno prediskutiral na rednih sejah. Na osnovi
diskusij so naši člani prenašali usklajene zaključke v različne odbore in vladne
komisije. Poudarili smo pomen prioritete raziskav v slovenski energetiki, ki vodijo
do usklajenega razvoja celotne energetike in dajejo močno podporo učinkoviti
rabi energije in izrabi obnovljivih virov energije.
Predsednik Sveta za energetiko SAZU akad. prof. dr. Peklenik se je udeležil
ene seje Strateškega sveta za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS,
na dveh sejah ga je zamenjal njegov tajnik. Na sejah je tekla razprava o aktualnih
problemih slovenske energetike, o prenovljenem energetskem zakonu in osnutku
Nacionalnega energetskega programa.
Na prvi seji v preteklem letu smo razpravljali predvsem o skupnem stališču
sveta do razvoja slovenske energetike. Na osnovi teh razprav smo izoblikovali dokument, v katerem smo opozorili na učinkovito rabo energije, zanesljivo oskrbo z
električno energijo in ostalimi vrstami energije ter pomembno vlogo obnovljivih
virov energije. Opozorili smo, da bodo v bližnji bodočnosti klasične tehnologije
termoelektrarn (premog, plin, jedrska) še vedno predstavljale hrbtenico zanesljive oskrbe z električno energijo. Povečan ali prevladujoč delež obnovljivih virov
energije na tem področju bo možen z razvojem pametnih omrežij in tehnologij za
shranjevanje električne energije.
Na drugi seji smo razpravljali predvsem o osnutku Nacionalnega energetskega programa, ki je bil v javni razpravi do 15. 10. 2011. Na osnovi obširne razprave
o tem dokumentu je tajnik sveta pripravil skupno stališče z naslovom: Mnenje in
pripombe na Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike
Slovenije za obdobje do leta 2030: »aktivno ravnanje z energijo«. V tem stališču
smo poudarili, da dokument nima nacionalne usmeritve, ni vpet v druge nacionalne programe, ne upošteva stroke, daje nerealne napovedi rasti rabe energije
in nerealne ocene izrabe OVE, področja energetike so v njem neuravnotežena in
napoveduje nerealne ocene zmožnosti investiranja. Na koncu smo poudarili, da
se morajo pripravljavci NEP nujno posvetovati s kompetentnimi strokovnjaki z
referencami in izkušnjami s posameznih področij energetike o realnih ciljih in
jasnih perspektivah slovenske energetike, kot smo to pred časom predlagali Ministrstvu za gospodarstvo. To stališče smo poslali pred iztekom javne razprave na
Ministrstvo za gospodarstvo.
Tajnik Sveta za energetiko SAZU je v letu 2011 sodeloval v recenzijski skupini
EASAC Energy Steering Panel pri Evropskem združenju akademij, ki je recenzirala dokumenta »Outline of energy and research policy recommendations following the accident at Fukushima« in »Concept for an integrated energy research
programme for Germany«. Oba dokumenta je pripravila in zaprosila za njuno
recenzijo nemška akademija Leopoldina.
60
7.6.2012 9:30:16
Člani sveta so predstavniki raziskovanih inštitucij, univerz, uporabnikov
energetskih storitev in tudi državnih organov. Med njimi so tudi trije člani IAS-a
(Inženirske akademije Slovenije).
Janez Peklenik, Alojz Poredoš
Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije
Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije v letu 2011 ni imel nobene seje.
Marko Mušič
Odbor za preučevanje narodnih manjšin
Odbor, ki mu predseduje akademik prof. dr. Jože Pirjevec, je imel v letu 2011
dve seji: 14. julija in 15. novembra.
Odbor je v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja 21. januarja v
Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani organiziral informativno in kulturno prireditev štajerskih Slovencev: predstavitev Pavlove hiše v Potrni (Laafeld) pri avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg), ustanove, ki že več kot desetletje predstavlja dejavnost Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem in iz leta v leto organizira
vrsto izjemno zanimivih predavanj, razstav in pogovorov.
Na njej je mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7
za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark –
Pavelhaus, predstavila organizacijo in dejavnosti društva in načrte za prihodnost.
Prireditev je obogatil nastop pevskega zbora Pavlove hiše.
Odbor je v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja, Kulturnim
društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus in Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, Petanjci, 15.
novembra v dvorani SAZU organiziral znanstveni posvet »Živeti z mejo« – Značilnosti sodobnega položaja manjšin na avstrijskem Štajerskem. Na znanstvenem
posvetu so s svojimi prispevki sodelovali:
- akademik prof. dr. Anton Vratuša, dolgoletni predsednik Odbora Slovenske
akademije znanosti in umetnosti za preučevanje narodnih manjšin je v uvodni besedi
predstavil delovanje Odbora in sodelovanje s Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus;
- mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus, je predstavila dejavnosti društva v Pavlovi hiši in izven nje;
61
7.6.2012 9:30:16
- prof. dr. Matjaž Klemenčič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je
spregovoril o slovenski prisotnosti v statistikah na področju avstrijske dežele Štajerske od 1880 do 2001;
- akademikinja prof. dr. Zinka Zorko in Anja Benko s Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru sta predstavili podjunski govor vasi Rothwein (Radvanje) na
avstrijskem Štajerskem;
- dr. Christian Promitzer s Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Geschichte, je predstavil prispevek Dvoumne identitete: Razmišljanja o sedanjih slovenskih populacijah na avstrijskem Štajerskem;
- dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je predstavil prispevek Nemško govoreča etnična skupina prebivalcev na Apaškem polju;
- doc. dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je predstavil prispevek Štajerski Slovenci in njihova
manjšinska zaščita v primerjavi z zaščito koroških Slovencev;
- mag. Rudi Vouk, odvetnik v Celovcu, pa je predstavil spremembe pravnega
položaja štajerskih Slovencev v Avstriji po noveli zakona o narodnih skupnostih
2011.
Jože Pirjevec
Odbor za trajnostni razvoj
Odbor za trajnostni razvoj je pri svojem delu v letu 2011 tesno sodeloval z
Rimskim klubom. Njegovi najpomembnejši aktivnosti sta bili sodelovanje pri organizaciji posebne sekcije na konferenci SDEWES (Sustainable Development of
Energy, Water and Environment Systems) v Dubrovniku ter pri organizaciji obiska in predavanja dr. Jana Pronka v Sloveniji.
Posebno sekcijo na konferenci SDEWES z naslovom »Governance and Sustainability« sta organizirala akad. prof. dr. Robert Blinc in prof. dr. Aleksander
Zidanšek v čast 80. rojstnega dne prof. Iva Šlausa 26. septembra 2011. V sekciji je
bilo predstavljenih 12 predavanj iz Evrope, Japonske, Indije in ZDA. Žal se prof.
Blinc zaradi bolezni ni mogel udeležiti konference in je umrl prav na dan, ko je
potekala posebna sekcija.
Obisk dr. Jana Pronka v Sloveniji je organiziral akad. dr. Anton Vratuša. Pri
pripravi obiska, ki je bil predvsem po zaslugi dr. Vratuše zelo uspešen, je sodeloval
tudi Odbor za trajnostni razvoj. Visoki gost je obiskal več delov Slovenije. Po odmevnem predavanju na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 28. septembra
pa ga je sprejel predsednik republike.
Boštjan Žekš, Aleksander Zidanšek
62
7.6.2012 9:30:16
Odbor za slovenski jezik
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika
Komisija se v letu 2011 ni oglašala v javnosti.
Jože Toporišič
Komisija za tisk in publikacije
Komisija za tisk in publikacije, ki jo sestavljajo predstavniki šestih razredov –
akademiki Rajko Bratož, Andrej Inkret, Igor Grabec, Mitja Zupančič, Niko Grafenauer, Marjan Kordaš kot člani in Kajetan Gantar kot predsednik, je v proračunu
za l. 2011 razpolagala z namenskimi sredstvi v višini 87.000 evrov. V primerjavi s
prejšnjim letom, ko je bil v ta namen odobren znesek 80.000 evrov, je to pomenilo
na videz znaten porast.
Na seji komisije 15. februarja so bila od tega zneska najprej oddvojena sredstva za Letopis 2010 (6000 evrov) in za zgibanko o rimski nekropoli pri Šempetru
(1500 evrov), poleg tega 8000 evrov za poštne stroške (za knjige, ki jih Akademija
pošilja v zameno za publikacije drugih akademij in sorodnih znanstvenih ustanov). V resnici so se poštni stroški leta 2011 celo znižali (za 15 %), saj je bilo v ta
namen porabljenih le 6.786 evrov.
S preostalimi sredstvi je komisija podprla izdajo Zbornika ob desetletnici smrti akad. Aleksandra Bajta, knjigo akad. Andreja Inkreta o Edvardu Kocbeku (In
stoletje bo zardelo), knjigo akad. Marka Mušiča Spominski park Teharje, katalog
razstave Jagrove zapuščine v Biblioteki SAZU in dve periodični publikaciji (Acta
Carsologica, Folia biologica et geologica). Znesek 2000 evrov je bil namenjen za prepis neobjavljenega rokopisnega gradiva iz zapuščine akad. Tarasa Kermaunerja.
Komisija je podprla tudi več publikacij, ki jih izdaja Založba ZRC SAZU. 7000
evrov je prispevala za izdajo štirih knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in
pisateljev, po 1000 evrov je prispevala za knjigo Umetnostna dediščina Ljubljane
in za 52. zvezek zbirke Monumenta Artis Musicae Sloveniae, s po 1500 evri pa je
podprla nemoteno izhajanje dveh periodičnih publikacij ZRC (Acta geographica
Slovenica, Traditiones).
Čeprav se je za izdajanje knjig prelivalo tudi nekaj sredstev iz Fonda upokojenih akademikov, vseh knjižnih načrtov ni bilo mogoče uresničiti. Med drugim je
bilo načrtovano, da se krijejo tiskarski stroški za novi SBL (prvi zvezek naj bi izšel
leta 2011), vendar gradivo zanj še ni bilo zbrano.
Poglavitni vzrok, da znaten del predvidenih načrtov ni bil realiziran, pa je bila
uradna prepoved prevzemanja obveznosti, ki jo je (v pričakovanju rebalansa prora63
7.6.2012 9:30:16
čuna) sredi leta (20. julija) izdalo Ministrstvo za finance in je – kljub nekajdnevni
vmesni sprostitvi (23. 9.–25. 9.) – nato obveljala vse do konca koledarskega leta.
Zato čakajo komisijo za tisk in publikacije v naslednjem letu težke in zahtevne naloge, saj bo – kljub pričakovanemu zmanjšanju sredstev – treba pokriti veliko tega, kar je bilo leta 2011 zamujeno ali odloženo. Sem sodijo npr. med drugim
tudi priprave za izid jubilejnega zbornika ob 75-letnici SAZU in za že omenjeni
začetek izhajanja novega SBL.
Kajetan Gantar
Komisija za statutarna vprašanja
V letu 2011 komisija ni imela posebne seje. Člani komisije (še posebej sekretarka predsedstva in oba člana pravnika) so pojasnjevali tekoča pravna vprašanja.
– Člani statutarne komisije so akad. Peter Gosar, akad. Alenka Šelih, akad. Marijan Pavčnik in kot sodelavka Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU. Na
sejah komisije sodelujeta tudi glavni tajnik SAZU in upravni direktor.
Marijan Pavčnik
Komisija za človekove pravice
V preteklem letu je komisija za človekove pravice delovala v okviru mednarodne mreže »International Human Rights Network« (IHRN), ki je skupni organ
velikega števila akademij in znanstvenih združenj. Ta mreža podpira znanstvenike, katerih temeljne pravice so bile kršene zaradi mirnega izražanja mnenja, s
pošiljanjem vljudnih pisem protesta predstavnikom državne oblasti posamezne
države.
Na predlog podpisane je izvršilni odbor SAZU v letu 2011 poslal pisma, v
katerih izraža zaskrbljenost zaradi (praviloma) odvzema prostosti posameznim
znanstvenikom, v naslednjih primerih:
- iranski Baha´i voditelji Fariba Kamalabadi, Saeid Rezaie, Mahvash Sabet in
Vahid Tizfahm (28. marca),
- bahrainski inženir dr. Masaud Jahromi (20. septembra),
- turška sociologinja Pinar Selek (16. februarja),
- turški profesor Büşra Ersanlı, Department of Political Science and International Relations at Marmara University (8. novembra),
- ekonomist Nasser bin Ghaith iz Združenih arabskih emiratov (20. septembra),
- vietnamski matematik Pham Minh Hoang (20. septembra).
64
7.6.2012 9:30:16
Podpisana je osebno podprla protestno pismo, ki ga je IHNR poslala turškemu predsedniku vlade zaradi omejitve oziroma odvzema avtonomije Turški akademiji znanosti in umetnosti.
Alenka Šelih
Fundacija dr. Bruno Breschi
Uprava fundacije, ki jo sestavljajo akademik prof. dr. Primož Simoniti in
prof. Jože Faganel kot člana in akademik prof. dr. Kajetan Gantar kot predsednik,
se je 18. januarja 2012 sestala na seji, kjer je potrdila poročilo o delu fundacije v
letu 2011 in tudi sprejela načrt dela za leto 2012.
V letu 2011 je delo fundacije – v finančnem pogledu – nekoliko zastalo: sredstva so se zaradi zahtevnih znanstvenih načrtov, ki so bili realizirani v prejšnjih
letih, precej izčrpala, novih prilivov pa (kljub pričakovanjem in nekaterim zasebnim obljubam) žal ni bilo. Prizadevali smo si, da bi glavnico fundacije vsaj malenkostno oplemenitili z obrestmi na bančne vezane vloge (130 evrov). Od prodaje
knjig, ki jih je založila fundacija, se je v letu 2011 nabral komaj omembe vreden
znesek 47,25 evrov. S tem niso bili pokriti niti stroški računovodskih storitev in
plačilnega prometa.
Stanje sredstev fundacije na dan 31. decembra 2011 je bilo 18.012,58 EUR.
Fundacija si bo kljub nezavidljivemu finančnemu stanju prizadevala, da iz teh
skromnih sredstev v prihodnje prispeva vsaj simboličen znesek za načrte, ki so v
duhu načel njenega ustanovitelja Bruna Breschija o poglabljanju dobrososedskih
odnosov, zlasti na področju kulture in znanosti. Zato načrtujemo, da bi z denarnim
prispevkom podprli natis in izid ciklusa slovenskih predavanj o slovenski književnosti, ki jih je v letih 1899–1901 na graški univerzi imel naš rojak in tamkajšnji redni
profesor dr. Karel Štrekelj, čigar stoletnice smrti (7. julija 1912) se bomo v kratkem
spominjali. Gre v resnici za prva univerzitetna predavanja o slovenski književnosti,
in sicer v slovenskem jeziku (še pred ustanovitvijo ljubljanske univerze!), kar predstavlja lep primer kulturne širine in strpnosti, ki jo je – kljub vse močnejšim velikonemškim tendencam v njenem takratnem okolju – izkazovala graška univerza.
Kajetan Gantar
Fundacija Janez Vajkard Valvasor
Natisnili smo zloženko Iconotheca Valvasoriana in jo kot informativno gradivo poslali 173 knjižnicam in galerijam po svetu. Dr. Danilo Türk, predsednik
65
7.6.2012 9:30:16
RS, je zbirko v režiji podjetja Riko, d. d., daroval Harkinski nacionalni univerzi
Vasilija Karazima v Ukrajini; dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa Univerzi v Ljubljani, Avstrijski nacionalni biblioteki
na Dunaju in Univerzitetni knjižnici v Uppsali. Janez Škrabec, direktor podjetja
Riko in mecen, je ob vsakoletni proslavi Ustanove patra Stanislava Škrabca zbirko
Iconotheca Valvasoriana poklonil Frančiškanskemu samostanu Kostanjevica pri
Novi Gorici.
Matjaž Kmecl
Uredniški odbor za zbornik ob 75-letnici Slovenske akademije znanosti in
umetnosti
Uredniški odbor za zbornik ob 75-letnici SAZU se je formiral že januarja
2010 in se doslej zbral na sedmih sejah. Glavni urednik zbornika je akad. Andrej
Kranjc, člani odbora pa so predstavniki posameznih razredov SAZU: prof. dr.
Peter Štih, akad. Kajetan Gantar, akad. Alojz Kralj, akad. Matija Gogala, akad.
Niko Grafenauer in akad. Marjan Kordaš. Na seje je vabljen tudi upravni direktor
SAZU Zoran Mezeg.
Doslej je zbrana že večina biografij z osnovno bibliografijo posameznih rednih, izrednih in dopisnih članov. Gesla dopisnih članov v tujem jeziku prevajajo
člani razredov sami, slovenska gesla pa za objavo na spletni strani SAZU prevaja v
angleščino gospa Špela Truden. Sočasno z zbornikom gesel bo predvidoma poleti
2013 izšla tudi knjiga o zgodovini SAZU, ki jo pripravlja Željko Oset z Inštituta za
novejšo zgodovino. Knjiga z bio/bibliografijami in fotografijami članov bo obsegala približno 400 strani, v njej pa bodo na kratko predstavljeni tudi pokojni člani.
Uvod bo predsednikov, v prispevku glavnega tajnika pa bo predstavljeno današnje
delovanje Akademije in njene Biblioteke.
Andrej Kranjc
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v
nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2011 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave
znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila z 38 tujimi akademijami:
66
7.6.2012 9:30:16
Albanska akademija znanosti, Tirana,
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj,
Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj,
Akademija znanosti Belorusije, Minsk,
Bolgarska akademija znanosti, Sofija,
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo,
Akademija znanosti Češke republike, Praga,
Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica,
Estonska akademija znanosti, Talin,
Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,
Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki,
Francoska akademija znanosti, Pariz,
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb,
Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi,
Kraljeva irska akademija, Dublin,
Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem,
Kitajska akademija družbenih ved, Peking,
Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul,
Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam,
Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština,
Latvijska akademija znanosti, Riga,
Litovska akademija znanosti, Vilna,
Madžarska akademija znanosti, Budimpešta,
Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje,
Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin,
Poljska akademija znanosti, Varšava,
Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov,
Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva,
Romunska akademija, Bukarešta,
Ruska akademija znanosti, Moskva,
Slovaška akademija znanosti, Bratislava,
Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd,
Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm,
Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern,
Turška akademija znanosti, Ankara,
Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London,
Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg,
Kraljevo društvo v Londonu, London.
V letu 2011 je bil podpisan nov sporazum o bilateralnem sodelovanju z Britansko akademijo. Pripravlja se podpis sporazuma z Akademijo znanosti Islamske
67
7.6.2012 9:30:16
republike Iran ter podaljšanje protokola o sodelovanju s Poljsko akademijo znanosti in Poljsko akademijo znanosti in umetnosti za naslednje triletno obdobje.
SAZU je podaljšala sporazum o sodelovanju s Svetom Lindauskih srečanj za
obdobje 2011–2013. Za Srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki
v Lindauu 2011 je odbor potrdil dva od treh predlaganih slovenskih kandidatov:
dr. Jurija Dolenška in mladega raziskovalca Andraža Stožerja, oba z Medicinske
fakultete v Mariboru.
Na osnovi sodelovanja z oddelkom za mednarodno sodelovanje Deutsche
Akademie der Naturforscher Leopoldina je Akademija Leopoldina izrazila željo,
da bi z namenom poglobljenega sodelovanja s SAZU organizirali skupni simpozij
o področju (področjih), ki bi bilo zanimivo za obe akademiji. Akademik Matija
Horvat je septembra predaval na simpoziju o človekovih pravicah, ki ga je organizirala Akademija Leopoldina.
Na prošnjo gospoda Robina Yun-pina Luja, direktorja tajpejškega urada za
kulturo na Dunaju, se je predsednik akademik Jože Trontelj maja sestal z gospo
Canny Liao v zvezi s sodelovanjem z Akademijo Sinico.
Predsednik akademik Jože Trontelj je aprila sprejel novega japonskega veleposlanika, nj. ekscelenco g. Toshimitsa Ishigureja, s katerim sta se pogovarjala o
sodelovanju SAZU z Japonsko akademijo znanosti.
Akademik Branko Stanovnik in akademik Jože Krašovec sta se udeležila
63., 64. in 65. seje Senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akademik Jože Krašovec se je sej udeleževal kot senator, akademik Branko
Stanovnik pa kot dekan IV. razreda za naravoslovne znanosti. Na sejah je bil poudarek na ustanovitvi »Alma Mater Europea« – Evropske univerze pod okriljem
EAZU. Akademik Marko Mušič je bil 17. januarja izvoljen za rednega člana III.
razreda za umetnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Podpredsednik akademik Marko Mušič, ga. Sonja Kolar, prof. Janez Suhadolc, prof. dr. Fedja Košir in akademik Branko Stanovnik so obiskali Črnogorsko
akademijo znanosti in umetnosti od 30. 5. do 1. 6. 2011. Obisk je bil namenjen
promociji monografije Kolašin i Lovćen, predavanju prof. dr. Fedje Koširja in akademika Marka Mušiča ter pogovorom akademika Branka Stanovnika s predsednikom Črnogorske akademije znanosti in umetnosti o njihovi publikaciji Crna
Gora u XXI stoljeću - u eri kompetitivnosti. Akademik Marko Mušič je bil 29. 11.
2011 izvoljen za dopisnega člana Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.
Podpredsednik akademik Tadej Bajd se je junija udeležil satelitskega srečanja
evropskih akademij v Bregenzu, ki je potekalo v organizaciji Avstrijske akademije znanosti in umetnosti, septembra pa se je udeležil tudi konference donavskih
akademij v znanstvenem centru Poljske akademije znanosti na Dunaju, katere cilj
je raziskovalno delo.
Nekaj akademij je v letu 2011 slavilo visoke obletnice. Hrvaška akademija
znanosti in umetnosti je konec aprila 2011 praznovala 150-letnico obstoja. Poleg
68
7.6.2012 9:30:16
predsednika so se vabilu na slovesnost odzvali še oba podpredsednika in akademik Branko Stanovnik. 40-letnice Črnogorske akademije znanosti in umetnosti v
oktobru se je udeležil akademik Mušič, 170-letnice Srbske akademije znanosti in
umetnosti se je novembra udeležil predsednik akademik Jože Trontelj.
Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas
obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske
spremembe ali pa prosile za različne podatke.
Oddelek je sodeloval z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je
včlanjena tudi naša Akademija: Združenje evropskih akademij (ALLEA, All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EASAC,
European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Mednarodno
združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni
komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za
raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the
Alps) ter drugimi.
Izvršilni odbor SAZU je sprejel odločitev, da s 1. 1. 2011 Akademija izstopi iz
Evropske znanstvene fundacije.
Glavni tajnik akademik Andrej Kranjc je junija v Bruslju sodeloval na plenarnem zasedanju delovne skupine Združenja evropskih akademij ALLEA (All European Academies) izobraževanje v naravoslovju ter se novembra v Parizu udeležil
delovnega sestanka Fibonacci partners & ALLEA Science Education. Predsednik
akademik Jože Trontelj se je marca v Bruslju udeležil seje Stalnega odbora za znanost in etiko ALLEA. Srečanja interesne skupine za družboslovje in humanistiko
z evropsko komisarko za raziskave in inovacije Máire Geoghegan-Quinn, ki sta
ga organizirala Združenje evropskih akademij (ALLEA) in Britanska akademija
novembra v Londonu, se je kot predstavnik Akademije udeležil prof. Marko Snoj
z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Akademik Jože Krašovec se je udeležil 85. generalne skupščine Mednarodne
zveze akademij UAI (Union Académique Internationale) v Bruslju od 8. do 12.
maja 2011.
Akademik Žekš se je udeležil slovesnosti ob 10-letnici Svetovalnega odbora
za znanost evropskih akademij EASAC (European Academies Science Advisory
Council) 7.–8. 11. v Bruslju, kjer je bilo predstavljeno poročilo EASAC z naslovom
Concentrating Solar Power: its potential contribution to a sustainable energy future.
Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo
69
7.6.2012 9:30:16
za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili
dolžne zavzeti za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega
znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnica SAZU v IHRN je akademikinja prof. dr. Alenka Šelih. SAZU je v letu 2011 poslala pismo podpore posameznim primerom v Turčiji, Bahrainu, Vietnamu, Združenih arabskih emiratih in
protestno pismo zaradi ogroženosti avtonomije Turške akademije znanosti.
Ena od osrednjih nalog oddelka so znanstvene izmenjave na podlagi določil
dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju. V letu 2011 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 24 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 27 tednov,
26 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem
obsegu 29 tednov in šest dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem
poglavju Letopisa.)
Oddelek je organiziral štiri predavanja tujih znanstvenikov. (O predavanjih
na SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)
Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi
ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor,
predsedstvo, skupščino in druge enote.
Tudi v letu 2011 je akademik prof. dr. Branko Stanovnik sodeloval kot predsednik pri delu Komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike in
naravoslovnih ved.
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
70
7.6.2012 9:30:16
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine
Akademik dr. Husref Tahirović je obiskal Pediatrično kliniko Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana v okviru skupnega projektnega sodelovanja (17.–
20. 4. 2011).
Akademija znanosti Češke republike
Prof. Pavel Bosák in dr. Petr Pruner z Inštituta za geologijo Akademije znanosti
Češke republike sta opravljala terensko delo skupaj z znanstveniki Inštituta
za raziskovanje krasa ZRC SAZU (14.–20. 6. 2011).
Berlinsko-Brandenburška akademija znanosti
Dr. Martina Baleva z Berlinsko-Brandenburške akademije znanosti je obiskala
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU (28. 6.–3. 7. 2011).
Bolgarska akademija znanosti
Prof. dr. Elena Tomova z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti je
obiskala Inštitut za literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter opravljala raziskovalno delu v NUK-u (29. 5.–12. 6. 2011).
Evropska akademija znanosti in umetnosti
Prof. Felix Unger, predsednik EAZU se je udeležil mednarodnega simpozija Možnosti in pomen sprave na Teološki fakulteti v Ljubljani (3.–4. 11. 2011).
Estonska akademija znanosti
Dr. Jaak Tomberg z Estonskega literarnega muzeja je opravljal raziskovalno delo
na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani (14.–28. 6. 2011).
Dr. Mare Kõiva z Inštituta za narodopisje Estonske akademije znanosti je opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU
(1.–15. 11. 2011).
Kraljevo društvo iz Edinburgha
Dr. Vivian Blok z Inštituta James Hutton je obiskala Kmetijski inštitut Slovenije
(23.–26. 10. 2011).
71
7.6.2012 9:30:16
Madžarska akademija znanosti
Dr. Imre Attila s KFKI Atomic Energy Research Institute Madžarske akademije
znanosti je obiskal Oddelek za reaktorsko tehniko (R4) na Institutu Jožefa
Stefana (11.–15. 10. 2010).
Sador Koczor s Plant Protection Institute Madžarske akademije znanosti je obiskal Nacionalni inštitut za biologijo (26. 1.–2. 2. 2011).
Dr. Sandor Koczor z Madžarske akademije znanosti je obiskal Nacionalni inštitut
za biologijo (21.–28. 6. 2011).
Dr. Attila Imre in dr. Imre Barna z Madžarske akademije znanosti sta obiskala
Institut Jožef Stefan (24.–29. 10. 2011).
Prof. Gábor Barna in dr. István Povedák z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Madžarske akademije znanosti sta opravljala raziskovalno delo
na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU (7.–14. 11. 2011).
Ddr. Imre Fertő in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti sta v okviru sodelovanja v skupnem projektu obiskala Fakulteto za management v Kopru (23.–26. 11. 2011).
Dr. Peter Hajdu z Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti je obiskal Inštitut za slovensko literaturo ZRC SAZU (23.–26. 11. 2011).
Ruska akademija znanosti
Prof. Galina K. Elyashevich z Ruske akademije znanosti je prišla na strokovni
delovni obisk Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2.–7. 5.
2011).
Dr. Konstantin V. Nikiforov, vodja Inštituta slovanskih študij Ruske akademije znanosti, je obiskal Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU (5.–11. 5.
2011).
Dr. Nadezhda N. Starikova z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti je opravljala raziskovalno delo v knjižnicah in arhivih Slovenije, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na ZRC SAZU (5.–11. 5. 2011).
Dr. Sergey A. Romanenko z Ekonomskega inštituta Ruske akademije znanosti je
obiskal Zgodovinski inštitut Milka Kosa, NUK in Inštitut za novejšo zgodovino (2.–9. 6. 2011).
Dr. Tamara A. Shiganova in dr. Aleksander S. Mikaelyan z Inštituta za oceanologijo Shrishov Ruske akademije znanosti sta v okviru dvostranskega sodelovanja obiskala Morsko biološko postajo v Piranu (3.–14. 7. 2011).
Slovaška akademija znanosti
Mag. Ivan Petryshynec s Slovaške akademije znanosti je obiskal Inštitut za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani (5.–9. 6. 2011).
72
7.6.2012 9:30:16
OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI
Akademija znanosti Češke republike
Dr. Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljal raziskovalno delo na Biološkem centru Akademije znanosti Češke republike (7.–18.
5. 2011).
Dr. Nadja Zupan-Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljala
raziskovalno delo na Inštitutu za geologijo Akademije znanosti Češke republike (21.–25. 11. 2011).
Estonska akademija znanosti
Dr. Maja Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se je udeležila konference, ki je potekala v okviru Estonskega nacionalnega muzeja
(10.–17. 4. 2011).
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Dr. Marija Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je obiskala
Odsek za etnologijo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut za
etnologijo in folkloristiko (3.–12. 5. 2011).
Dr. Peter Weiss in dr. Carmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta obiskala Inštitut za hrvaški jezik v okviru projektov
Slovanski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas (13.–15. 6. 2011).
Madžarska akademija znanosti
Dr. Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan je obiskal Raziskovalni inštitut za atomsko
energijo KFKI Madžarske akademije znanosti (18.–21. 9. 2011).
Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se je udeležil konference Heroes, Celebrities, etc. na Univerzi Szeged (12.–17. 10. 2011).
Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management v Kopru je obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti v okviru skupnega projekta (4.–12. 12.
2011).
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
Akad. Kajetan Gantar se je udeležil simpozija ob 100. obletnici rojstva akademika
Petruševskega (13.–15. 10. 2011).
Romunska akademija
Dr. Tea Kolar-Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek z Geološkega zavoda Slovenije
sta obiskala Univerzo v Bukarešti v okviru skupnega sodelovanja in opravljala terensko delo (6.–9. 7. 2011).
73
7.6.2012 9:30:16
Ruska akademija znanosti
Dr. Zmago Šmitek in prof. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno
antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta se udeležila 11.
Mednarodne balkanske konference Inštituta za slovanske študije Ruske akademije znanosti (20.–25. 3. 2011).
Dr. Vili Bukošek z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je obiskal Institut visokomolekulskih spojin Ruske akademije znanosti (28. 6.–8.
7. 2011).
Akad. Andrej Kranjc je obiskal Inštitut za geografijo Ruske akademije znanosti
v Moskvi (4 dni) in se udeležil mednarodnega simpozija Northern Karst Systems in our Changing Environment v kraju Golubino pri Pinegi (Arhangelska oblast) (5.–10. 9. 2011).
Dr. Matej Šekli in ga. Januška Gostenčnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta obiskala Inštitut za ruski jezik Ruske akademije znanosti v okviru projekta Slovanski lingvistični atlas OLA (25. 9.–2. 10. 2011).
Dr. Alenka Malej in dr. Valentina Turk z Morske biološke postaje Piran sta v okviru skupnega sodelovanja obiskali P. P. Shirshov inštitut za oceanologijo Ruske akademije znanosti (2.–9. 10. 2011).
Dr. Miha Javornik in dr. Blaž Podlesnik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
sta obiskala Rusko akademijo znanosti (4.–9. 10. 2011).
Dr. Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na
Primorskem se je udeležil mednarodne konference Ruski človek in Rusija v
slovanskih literaturah, folklori in dokumentalistiki v organizaciji Inštituta za
slavistiko Ruske akademije znanosti (31. 10.–4. 11. 2011).
Akad. Jože Pirjevec, profesor na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, je obiskal Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti
v okviru skupnega projekta (10.–23. 10. 2011).
Slovaška akademija znanosti
Dr. Carmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je obiskala Slovaško akademijo znanosti v okviru sodelovanja pri projektu Slovanski
lingvistični atlas (24. 10.–6. 11. 2011).
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Dr. Urša Šivic z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU se je udeležila mednarodnega simpozija Musical Practices in the Balkans v organizaciji Muzikološkega inštituta Srbske akademije (22.–26. 11. 2011).
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
74
7.6.2012 9:30:16
2011 – Znanstvene izmenjave SAZU
Prihod
Št. znan. – tednov/dni
Avstrija
1
2d
Češka
2
2t
Estonija
2
4t2d
Bosna in Hercegovina
1
4d
Hrvaška
Madžarska
8
8t
Bolgarija
1
2t
Romunija
Rusija
6
7t5d
Slovaška
1
5d
Škotska (RSE)
1
4d
Makedonija
Nemčija
1
6d
Srbija
SKUPAJ
24 znan.
27 tednov
Država
Odhod
Št. znan. – tednov/dni
2
1
2t3d
1t1d
3
3
2t2d
2t5d
2
12
1
4t
14 t 1 d
2t
1
3d
1
26 znan.
5d
29 ted. 6 dni
Pripravil: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
75
7.6.2012 9:30:16
JUBILEJI
V letu 2011 so praznovali:
90 let: akademika Dušan Hadži in Zorko Simčič;
85 let: akademiki Janez Matičič, Boris Paternu, Janez Peklenik, Miha Tišler in Jože
Toporišič ter dopisna člana Savo Bratos in Stevan Karamata;
80 let: akademiki Janko Kos, Marjan Kordaš, Kajetan Kovič in Mitja Zupančič
ter dopisni člani Milan R. Dimitrijević, Joseph Milič-Emili, Erwin Louis Hahn in
James W. Cronin;
75 let: akademikinja Zinka Zorko in akademik Primož Simoniti ter dopisni člani Wolf Moskovich, Erik Valdemar Stålberg, Juraj Martinović, John Villadsen in
Denis Noble;
70 let: akademiki Valentin Hribar, Marko Marijan Mušič in Ivan Kreft, izredna
člana Janez Lamovec in Tomaž Šalamun ter dopisni člani Manfred Geiger, Niall
O'Loughlin, Martin Dimnik in Erich Prunč;
65 let: akademika Ivan Bratko in Marijan Pavčnik ter dopisni člani Felix Unger,
Wolfgang L. Gombocz in Henry R. Cooper jr.
60 let: dopisni član Pavel Bosák.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
ČLANOV SAZU
Tadej Bajd je bil izvoljen za podpredsednika SAZU s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine. American Institute for Medical and Biological Engineering ga je izvolil v naziv Fellow.
Igorju Emriju je Ruska inženirska akademija podelila medaljo »Engineering glory« in zlati znak Ruske inženirske akademije, njeno najvišje odlikovanje.
Prejel je veliko zlato medaljo »Engineering Glory« Nacionalne inženirske
akademije Kazahstana, bil je izvoljen za častnega člana Inženirske akademije
Ukrajine in prejel zlato medaljo »A. M. Podgornega«.
Peter Fajfar je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti (Liège, Belgija).
Franc Forstnerič je postal dekan Fakultete za matematiko in fiziko.
Matija Gogala je bil izvoljen za člana predsedstva, izvoljenega po 22. členu zakona
o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Dušanu Hadžiju je bila ob njegovi 90-letnici posvečena konferenca in posebna
številka Acta Chimica Slovenica.
Andrej Inkret je prejel Zoisovo priznanje za knjigo In stoletje bo zardelo. Kocbek,
življenje in delo.
Drago Jančar je za najboljši roman leta 2010 To noč sem jo videl prejel nagrado
kresnik. Za književni opus je prejel Prix Européen de Littérature (Strasbourg).
76
7.6.2012 9:30:16
Bil je finalist nagrade Angelus (Wroclaw) za najboljši srednjeevropski roman
leta (poljski prevod romana Katarina, pav in jezuit).
Andrej Jemec je bil ponovno izvoljen za člana predsedstva, izvoljenega po 22. členu zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Gabriel Kernel je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
Milček Komelj je bil imenovan za predsednika žirije za Župančičeve nagrade, za
člana novoustanovljenega Galerijskega umetniškega sveta Univerze v Ljubljani in za predsednika Komisije za spremljanje in odobritev rekonstrukcije
kipa talca iz Gramozne jame. Kot predstavnik SAZU je bil imenovan za člana
znanstvenega sveta Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri
ZRC SAZU.
Janku Kosu je bila ob njegovi 80-letnici v NUK-u posvečena razstava z naslovom
V literaturi.
Andrej Kranjc je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika SAZU. Zveza geografov
Slovenije mu je podelila Melikovo priznanje. Imenovan je bil za člana Delovne skupine za pripravo skupne kandidature za vpis Dinarskega krasa na
seznam svetovne dediščine UNESCO in za predstavnika SAZU v upravnem
odboru ZRC SAZU.
Lojze Lebič je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo.
Marko Marijan Mušič je bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU s področja humanistike, družboslovja in umetnosti. Postal je tudi redni član razreda
za umetnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.
Janezu Orešniku je senat Univerze v Ljubljani podelil naslov zaslužni profesor.
Boris Pahor je bil imenovan za komanderja reda umetnosti in leposlovja francoske republike. Prejel je odlikovanje sovjetskih zapornikov v nemških koncentracijskih taboriščih, za prispevek k ugledu in prepoznavnosti Slovenije
v Italiji in širšem mednarodnem okviru pa ga je odlikovalo Ministrstvo za
zunanje zadeve RS. Postal je tudi Delova osebnost leta 2010.
Zorko Simčič je ob 90-letnici prejel zlatnik Svetovnega slovenskega kongresa.
Slavka Splichala je 29-članski Svet Evropskega združenja za raziskovanje komuniciranja (Advisory Board of European Communication Research and Education Association, ECREA) izvolil za svojega prvega predsednika. Postal je
tudi novi načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU.
Branko Stanovnik je postal častni član italijanskega kemijskega društva in častni
občan občine Vrhnika.
Jože Straus je postal ambasador znanosti.
Franc Strle je postal novi tajnik razreda za medicinske vede.
Tomažu Šalamunu so posvetili simpozij Slovenska medkulturna neoavantgarda – poezija in svet Tomaža Šalamuna, ki je potekal v Ljubljani, Kopru in
Zagrebu.
77
7.6.2012 9:30:16
Alenka Šelih je bila ponovno izvoljena za članico predsedstva, izvoljeno po 22.
členu zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izvoljena je bila za
predsednico komisije za etična vprašanja Univerze v Ljubljani in za članico
komisije za Knafljevo ustanovo iste Univerze. Postala je tudi članica Academia Europea s sedežem v Londonu.
Peter Štih je postal novi tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede.
Jože Trontelj je bil ponovno izvoljen za predsednika SAZU. Postal je častni član
Slovenskega zdravniškega društva in prejel je naziv »Prometej znanosti za
vzorno donatorstvo« Slovenske znanstvene fundacije.
Ciril Zlobec je prejel mednarodno nagrado Trieste Scritture di Frontiera.
78
7.6.2012 9:30:16
ZNANSTVENA SREČANJA / SCIENTIFIC MEETINGS
24. in 25. avgusta
Celice glija v (pato)fiziologiji / Glial Cells in Patho(physiology)
Program:
Session I – Glial dynamics (Chair: Helmut Kettenman)
Andreas Reichenbach: Structural associations between neurons and glia in developed brain
Alexej Verkhratsky: Ionotropic glutamate receptors and purinoceptors in astroglia
Helmut Kettenmann: Microglia
Eva Sykova: Extracellular space diffusion parameters
Session II – Release of gliotransmitters (Chair: David C. Spray)
Robert Zorec: Exocytosis and vesicle trafficking in astrocytes
Vladimir Parpura: Ca2+ sources for the exocytotic glutamate release from astrocytes
Michela Matteoli: Secretory pathways in astrocytes
David C. Spray: Surfing in a lipid sea: Connexin and pannexin transport to and
movement within the plasma membrane
Session III – Astrocyte-neuron signaling (Chair: Philip G. Haydon)
Frank Kirchhoff: Genetic manipulations to study astrocyteneuron signaling
Marta Navarrete Llinás: Role of astrocytes in endocannabinoid-mediated synaptic plasticity
Stephane Oliet: Contribution of glial cells to synaptic plasticity
Philip G. Haydon: Purinergic signaling from astrocytes modulates synaptic transmission and behavior
Session IV – “Emerging topics” (Chair: Christian Steinhäuser)
Serguei Skatchkov: Functional impact of glial Kir4.1 channels on glutamate uptake in astrocytes and seizure susceptibility
Marko Kreft: Single Cell Measurements of Cytosolic Glucose in Astrocytes
Vedrana Montana: Bradykinin promotes the chemo-tactic invasion of primary
brain tumors
Yuriy Pankratov: Exocytosis of ATP from astrocytes and modulation of tonic and
phasic inhibition in the neocortex: novel pathway of glia-neuron interaction.
Nina Vardjan: Mobility of late endocytic/lysosomal compartments in interferon-gamma activated astrocytes
Session V – Glia in neurogenesis and brain metabolism (Chair: Arne Schousboe)
Milos Pekny: Astrocytes and the adult neurogenic niche
Christian Steinhäuser: Impact of connexins on neurogenesis in the adult hippocampus
Pierre Magistretti: Role of neuron-glia metabolic coupling in synaptic plasticity
Arne Schousboe: Astroglial glycogen metabolism is crucial for maintenance of
glutamatergic activity
79
7.6.2012 9:30:16
Joachim Deitmer: Glucose uptake and distribution in the mouse brain
Session VI – Glia in pathophysiology (Chair: Giorgio Carmignoto)
Giorgio Carmignoto: The contribution of astrocytes to focal seizure generation
Kazuhide Inoue: Glial functions in neuropathic pain
Michael Heneka: Astrocytes in Alzheimer´s disease
19.–21. septembra
Dragotinu Cvetku posvečen Mednarodni muzikološki simpozij (Nacionalna
glasbena zgodovina: preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja)
19. septembra
Uvodni nagovor akademika Janeza Matičiča
Življenje in delo Dragotina Cvetka I / Dragotin Cvetko: Life and Work I
Andrej Rijavec: Življenje za stroko: 100 let pozneje / A Life Devoted to Scholarship: A Hundred Years Later
Pierluigi Petrobelli: Dragotin Cvetko and the International Musicological Society: A Leading Example / Dragotin Cvetko in Mednarodno muzikološko društvo:
vodilna osebnost
Ivan Klemenčič: Dragotin Cvetko kot utemeljitelj slovenske muzikologije / Dragotin Cvetko as the Initiator of Slovenian Musicology
Gregor Pompe: Miselna izhodišča Dragotina Cvetka / The Conceptual Background of Dragotin Cvetko’s Scholarly Work
Nevenka Orešič Leban: opoldanski klavirski poklon Dragotinu Cvetku / Lunchtime Piano Hommage a Dragotin Cvetko
Preobrazbe nacionalnih glasbenih historiografij / Metamorphoses of National
Music Historiographies I
Nadežda Mosusova: What Is Necessary for a Modern National, Regional or European History of Music / Kaj je neobhodno potrebno za sodobno nacionalno,
regionalno ali evropsko zgodovino glasbe
Melita Milin: Serbian Musicology after 1945: Main Directions / Srbska muzikologija po letu 1945: glavne smeri
Roksanda Pejović: Pavle Stefanović: An Apologist for Modern Music in Belgrade
in the Second Half of the 20th Century / Pavle Stefanović: Beograjski apologet moderne glasbe v drugi polovici 20. stoletja
Matjaž Barbo: Pomen Dragotina Cvetka za razvoj slovenskega glasbenega zgodovinopisja / The Importance of Dragotin Cvetko for the Development of Slovenian
Music Historiography
20. septembra
Preobrazbe nacionalnih glasbenih historiografij / Metamorphoses of the National
Music Historiographies II
Marija Bergamo: O zgodovinskosti (tudi) glasbene zgodovine: pogled z južnoslovanskega prostora / On the Historicity (also) of Music History: A View from the
80
7.6.2012 9:30:16
South Slavic Perspective
Danica Petrović: Musicology through Institutions: The Sixty Years of the Institute
of Musicology in Belgrade / Muzikologija v ustanovah: šestdeset let Muzikološkega inštituta SANU
Barbara Boisits: Austrian Musicology after World War II / Avstrijska muzikologija po 2. svetovni vojni
Vprašanje evropske glasbene historiografije / European Music Historiographies:
Selected Chapters
Jiří Sehnal: The National in the Czech Music of the 17th and 18th Centuries / Nacionalno v češki glasbi 17. in 18. stoletja
Zijo Kučukalić: The Importance of the Phenomenological Interpretation of Music
Work in Contemporary Musicology / Pomen fenomenološke interpretacije glasbenega dela v sodobni muzikologiji
Življenje in delo Dragotina Cvetka II / Dragotin Cvetko: Life and Work II
Niall O’Loughlin: Slovene Music in a European Context: The International Activities of Dragotin Cvetko / Slovenska glasba v evropskem okviru: mednarodna
dejavnost Dragotina Cvetka
Borut Loparnik: Južnoslovanska ideja v delu Dragotina Cvetka / The South Slavic
Idea in the Work of Dragotin Cvetko
Manica Špendal: Nekaj pogledov Dragotina Cvetka na slovensko glasbo in slovensko muzikologijo / Some of Dragotin Cvetko’s Views on Slovenian Music and
Musicology
Tomaž Faganel: Dragotin Cvetko: univerzitetni učitelj / Dragotin Cvetko as University Teacher
21. septembra
Muzikologija: od nacionalnega proti globalnemu / Musicology: From National
towards Global
Eva Sedak: The Fate of National Musical Historiographies in a Global Context /
Usoda nacionalnih glasbenih historiografij v globalnem kontekstu
Jernej Weiss: »Slovenska glasbena zgodovina« ali »Glasbena zgodovina na Slovenskem«? Razmislek o prispevku čeških glasbenikov v glasbeni kulturi na Slovenskem / “The History of Slovenian Music” or “The History of Music in the Territory of Present-Day Slovenia”? Considerations Regarding the Contribution of Czech
Musicians to Slovenian Music Culture
Aleš Nagode: Prolegomena za novo Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem Prolegomena to History of Art Music in Slovenian Lands
Jurij Snoj: Časovna os in prostorske mreže v zgodovini glasbe na Slovenskem /
Chronological Axis and Spatial Network in the History of Music in Slovenia
81
7.6.2012 9:30:16
15. novembra
»Živeti z mejo«, Značilnosti sodobnega položaja manjšin na avstrijskem Štajerskem
V organizaciji odbora Slovenske akademije znanosti in umetnosti za preučevanje narodnih manjšin, Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Kulturnega
društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein
für Steiermark – Pavelhaus in Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija, Petanjci
Program posveta:
Boštjan Žekš: Pozdravne besede
Jože Pirjevec: Pozdravne besede
Sonja Novak Lukanovič: Pozdravne besede
Susanne Weitlaner: Pozdravne besede
Moderator: Janez Stergar
Anton Vratuša: Uvodna beseda
Susanne Weitlaner: Dejavnosti Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko
v Pavlovi hiši in izven nje
Matjaž Klemenčič: Slovenska prisotnost v statistikah na področju avstrijske dežele
Štajerske od 1880 do 2001
Zinka Zorko, Anja Benko: Podjunski govor vasi Rothwein (Radvanje) na avstrijskem Štajerskem
Christian Promitzer: Dvoumne identitete: Razmišljanja o sedanjih slovenskih populacijah na avstrijskem Štajerskem
Danijel Grafenauer: Nemško govoreča etnična skupina prebivalcev na Apaškem
polju
Boris Jesih: Štajerski Slovenci in njihova manjšinska zaščita v primerjavi z zaščito
koroških Slovencev
Rudi Vouk: Spremembe pravnega položaja štajerskih Slovencev v Avstriji po noveli zakona o narodnih skupnostih 2011
Odprtje razstave »Avgust Pavel, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem«.
16. decembra
Dvajset let slovenske državnosti
Program posveta:
Pozdravni nagovor predsednika SAZU Jožeta Trontlja
France Bučar: Od kdaj zamisel o samostojni slovenski državi
Jože Pirjevec: Razmislek Tarasa Kermaunerja o suvereni Sloveniji v »Skupinskem
portretu z Dušanom Pirjevcem«
Božo Repe: Dežela ali država? Glavni družbeni procesi v samostojni Sloveniji
Jože Mencinger: Slovenija – med zlomom socializma in krizo kapitalizma
Janko Prunk: Politična mentaliteta in kultura v samostojni Sloveniji
82
7.6.2012 9:30:16
Veljko Rus, Niko Toš: Socializem v postsocialistični Sloveniji
Tine Hribar: Prihodnost slovenske državnosti
83
7.6.2012 9:30:16
TISKOVNE KONFERENCE
19. januarja
Predstavitev zbornika prispevkov Die Grundlagen der slowenischen Kultur (Temelji slovenske kulture), ki je izšla pri Akademiji znanosti v Göttingenu in
katere sourednik je akad. France Bernik.
9. marca
Predstavitev knjige prof. Fedje Koširja Kolašin in Lovčen : od človeškega k onstrančloveškemu : arhitekt Marko Mušič, ki je izšla ločeno v slovenskem, črnogorskem in angleškem jeziku in je projekt Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.
Predstavitev knjige Izbira prof. dr. Renate Salecl.
12. maja
Predstavitev knjige Književne študije 3 akademika Borisa Paternuja.
20. junija
Predstavitev knjig akademika Josipa Vidmarja Moj obraz (Modrijan) in Obrazi
(Svobodna misel).
24. maja
Predstavitev monografije Tito in tovariši akademika Jožeta Pirjevca.
23. avgusta
Predstavitev temeljne nacionalne izdaje Slovenski zgodovinski atlas, ki je izšel pri
Novi reviji.
10. oktobra
Predstavitev monografije Staneta Bernika Milan Mihelič: arhitektura med stvarnostjo in vizijami.
18. oktobra
Predstavitev monografije Reformacija v srednji Evropi / Die Reformation in Mitteleuropa, ki so jo uredili Vincenc Rajšp, Karl W. Schwarz, Bogusław Dybaś in
Christian Gastgeber.
84
7.6.2012 9:30:16
29. novembra
Predstavitev knjig akademika Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo in Edvard
Kocbek – Mesec s kolobarjem avtorjev akademika Borisa Paternuja in dr. Mihaela Glavana.
14. decembra
Predstavitev knjige prof. dr. Edvarda Kovača Park spomina Teharje, ki ga je zasnoval arhitekt akad. Marko Mušič.
85
7.6.2012 9:30:16
PREDAVANJA NA SAZU
23. 3.
Akad. Janez Orešnik
NARAVNA SKLADNJA IN DIAHRONI POTEKI
Predavanje je predstavilo podlago, na kateri se zida tisti formalizem naravne
skladnje, ki odslikava mogoče diahrone poteke. Podrobnosti:
Tudi na diahronem področju deluje naravna skladnja izključno z dvojnicami,
in sicer je vsakič ena starejša, druga mlajša, ena se širi, druga se ne širi ali celo
pojema. Take dinamike naravna skladnja ne zmore določati, temveč taka dejstva
izkorišča. Nadaljnji premislek zajame vsakič naslednje momente:
1. Ali je neki potek spreprostitev ali zaplet. Na to vprašanje se odgovarja z
osnovnimi načeli naravne skladnje. Npr. v makedonščini (in še kje) se je kazalni zaimek, dodan kot naslonka samostalniški ali pridevniški besedi, spremenil v
označevalec določnosti: trava °ta 'ta trava' = 'this grass' (° zaznamuje naslonskost)
je postalo trava-ta 'trava (določna oblika)' = 'the grass'. Dvobesedna tvorba se je
spremenila v enobesedno. To po našem načelu najmanjšega napora, točka (b) v
seznamu aksiomov, pomeni, da je prišlo do spreprostitve; izraženo z lestvico: >nat
(trava-ta, trava °ta). (Vrstni red vrednosti v lestvici ne predstavlja smeri razvoja!)
2. Naravna skladnja trdi, da je med diahronimi poteki spreprostitev bolj naravna od zapleta. Izraženo z lestvico: >nat (spreprostitev, zaplet). Tudi to se utemelji z načelom najmanjšega napora, saj pri spreprostitvi nastane nekaj lažjega,
ugodnejšega, udobnejšega.
3. Po pravilih naravne skladnje zahteva izpeljava, ki se dogaja na področju
spreprostitev, vzporedno povezovanje; izpeljava, ki se dogaja na področju zapletov, zahteva križno povezovanje, slednje zato, ker je "zaplet" kot manj naravna vrednost lestvice >nat (spreprostitev, zaplet) tudi možno nenaravno okolje izpeljav.
4. Širjenje nekega pojava/enote je bolj naravno kot neširjenje/pojemanje pojava/enote; z lestvico: >nat (+, —) / širjenje pojava/enote. Medtem ko se širjenje
in neširjenje navadno spremljata (tj., eno se širi na rovaš drugega), pa deluje pri
nastanku pojava/enote iz nič nekaj časa kot rečeno samo širjenje, brez spremljajočega pojemanja. Torej je širjenje bolj pogostno od pojemanja, zato bolj naravno po
načelu o pogostnosti, točka (č) v seznamu aksiomov.
86
7.6.2012 9:30:17
20. 4.
Prof. dr. Katja Franko Aas
NADZOR MEJA IN KRIMINALIZACIJA MIGRACIJE V EVROPI
Profesor Katja Franko Aas z Inštituta za kriminologijo in sociologijo prava
Univerze v Oslu vodi projekt Nadzor kriminalitete v obmejni Evropi (Crime Control in the Borderlands of Europe), ki ga financira Evropski raziskovalni svet v
okviru sheme ERC Starting Grant.
Na SAZU je imela predavanje z naslovom Nadzor meja in kriminalizacija migracije v Evropi, v katerem je pokazala, kako se kriminalitetna in migracijska politika evropskih držav zbližuje. Nadzor migracij namreč postaja v sodobni Evropi
naloga organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, ob tem pa sodobni centri
za tujce ne sodijo pod zaporske pravne režime. Posledica tega je, da niti nacionalni
niti nadnacionalni zaporski standardi, ki so se oblikovali skozi desetletja z namenom, da se ustvarijo bolj humani pogoji prestajanja kazni zapora, zanje ne veljajo.
Napredujoče zbliževanje kriminalitetne politike in migracijskih nadzornih praks
vodi tudi do nesorazmernega zapiranja tujcev: v Švici in Luksemburgu je na primer
kar 71 odstotkov vseh zaprtih oseb tujcev, v Sloveniji je zaprtih tujcev 11 odstotkov.
Cilj projekta, ki ga vodi, je proučiti, kako družbene spremembe, kot sta globalizacija in povečana mobilnost prebivalstva, vplivajo na kazenske sisteme v Evropi, na delo in naloge policije, na razmere v zaporih in na nove oblike kazenskih
sankcij in v zadnjem primeru tudi na nove oblike izločanja iz družbe, ki vodi do
novega družbenega razslojevanja. Projekt je sestavljen iz petih delov, za katere so
zadolženi podoktorski raziskovalci (dva), doktorski kandidat in magistrski kandidat. Vsebinsko pa obsega študije čezmejnega policijskega dela, študije centrov za
pridržanje v Evropi, študijo o delovanju oddelka za priseljence norveške policije
ter zgodovinsko in pravno analizo deportacij. Glavna hipoteza projekta je, da nadzor migracij prispeva k razvoju novih oblik kaznovanja in poraja nove legitimacije
družbenega nadzora, imenovanega »krimmigracijski nadzor«.
15. 6.
Prof. Norbert Kroo
STOLETJE ZNANOSTI IN INOVACIJ (NEKAJ EVROPSKIH POGLEDOV)
V spreminjajočem se svetu se spreminja tudi znanost, eden od stebrov gospodarstva, temelječega na znanju. V tem svetu je mnogo izzivov in presenetlji87
7.6.2012 9:30:17
vih posledic, a vsa ta vprašanja so povezana z znanjem, časom, inovacijami, tekmovalnostjo in vodenjem. Na te težave se je Evropa odzvala z vizijo Evropskega
raziskovalnega področja (European Research Area – ERA) in njegovim glavnim
orodjem, Okvirnim programom (Framework Programme). Nov gradnik zadnjega
programa, to je 7. Okvirnega programa (FP7), je Posebni program zamisli (Ideas
Specific Programme), ki ga vodijo Izvršna agencija (Executive Agency), Evropski
raziskovalni svet (European Research Council – ERC) in njegov Znanstveni svet
(Scientific Council). V tem predavanju nas je avtor na kratko seznanil z načini
vodenja tega programa, z načini delovanja, denarnim stanjem in najnovejšimi izsledki. Začenja se oblikovati naslednji raziskovalni (R) in razvojni (D) program
Evropske unije. V predavanju je bilo razloženo trenutno stanje tega programa, temelječe na viziji EU2020, in njegovo vključevanje v Skupni strateški okvir (Common Strategic Framework), v katerega bo v bližnji prihodnosti ERA vložila največ
sredstev.
28. 9.
Dr. Jan Pronk, nizozemski znanstvenik – družboslovec, mednarodni diplomat in politik
ZA SPREMEMBO MEDNARODNE UREDITVE
V analitičnem pregledu družbenopolitičnega, gospodarskega in civilizacijskega razvoja ter mednarodne ureditve je dr. Pronk v osnovnih potezah predstavil
evropsko in svetovno družbo v prvi polovici XX. stoletja kot katastrofo: dve svetovni vojni in velika mednarodna ekonomska kriza med njima; globalni imperializem in kolonializem, nastop nacizma, fašizma in komunizma, povzročiteljev
milijonov ljudskih žrtev, holokavst ... Odvržena prva atomska bomba na Japonsko
pa je pomenila vrhunec nesreč. Zdelo se je, da se bo svetovna kriza nadaljevala kot
stalna nestabilnost in nevarnost. Med drugo svetovno vojno pa je dozorela zavest,
da bi nadaljevanje takih razmer uničilo civilizacijo. Doseženo je bilo globalno soglasje: to se ne sme več ponoviti.
Nastajala je nova svetovna družbena ureditev, zasnovana na šestih osnovnih
ciljih. Ti so: 1. mir: izogniti se novi svetovni vojni in stopnjevanju velikih spopadov; 2. varnost: upreti se mednarodnim in nacionalnim spopadom, ki bi ogrožali
svetovno varnost; 3. stabilnost: preprečevati in lajšati motnje svetovne ekonomske,
finančne, trgovske in prehrambne varnosti; 4. razvoj: omogočati napredek s ciljem,
da se dviguje blaginja ljudstva in izboljšujejo njegovi življenjski pogoji; 5. svoboda
narodov (dekolonizacija) in državljanov s podpiranjem procesov osamosvajanja
in demokratizacije; 6. varstvo človekovih pravic, začenši v glavnem s civilnimi in
88
7.6.2012 9:30:17
političnimi pravicami, na primer manjšin in ljudi, ki živijo pod diktaturo, nato pa
vključujoč tudi ekonomske in socialne človekove pravice.
Ti cilji so bili medsebojno soodvisni in so se morali vzajemno podpirati.
Ogrožanje enega med njimi bi ogrozilo tudi druge. Nova ureditev je torej tvorila
celovit sistem. Nove ustanove Združenih narodov so imele moč, da se uprejo rušenju skupnih ciljev. Vzpostavljen je bil ustrezen postopek za nadzor, vrednotenje
in ukrepanje, da se zagotovi spoštovanje obveznosti in njihovo izvajanje. Mednarodno pravo je bilo utelešenje globalnih vrednot.
Dr. Pronk je izrazil zadovoljstvo z novim soglasjem, opozoril pa je, da ta sistem obremenjuje napaka: nekaterim državam v sestavi Varnostnega sveta dodeljuje več moči kot drugim članicam tega organa OZN. Vendar je ugotovil, da je
bil kljub temu v šestdesetih povojnih letih dosežen napredek na vseh področjih
svetovnega razvoja in nasploh v mednarodnih odnosih.
V podporo tej ugotovitvi je navedel številna dejstva, na primer: svet se je izognil tretji svetovni vojni; svetovno gospodarstvo se je uspešno obnovilo; v dobrih
tridesetih letih so namesto nekdanjih kolonij nastale neodvisne države; njihova
politična avtonomija se dopolnjuje z ekonomsko samozavestjo, ki zagotavlja socialni razvoj in ljudsko blaginjo; v svetovnih razsežnostih se vse hitreje razvija zlasti
informacijska tehnologija. Mnoge dežele v razvoju, med njimi velike ekonomije
Indije in Kitajske, so dosegle izjemne stopnje letne rasti. Toda prepad med zastavljenimi cilji in doseženimi rezultati se vse bolj poglablja: na konferenci OZN v
Rio de Janeiru l. 1992 so npr. svetovni vodje slovesno obljubili, da bodo opredelili
svetovne vire za zmanjševanje revščine in ohranjanje okolja. Sprejeli so Agendo
21, ki naj bi zagotovila, da bi bilo 21. stoletje stoletje trajnostnega razvoja ob sodelovanju sil, usmerjenih na dobiček z javno oblastjo, in tako dokazale skupno
odgovornost za planet in njegovo prebivalstvo.
Dejansko pa okrog dve milijardi ljudi živi pod ravnjo človeka dostojnega
življenja ali komaj nad njo; globalizacija je v vseh deželah poglobila socialne in
ekonomske neenakosti; tretjina svetovnega prebivalstva nima ustreznega dostopa
do osnovnih dobrin; naravni viri se trošijo nad možnostmi njihove realne obnove
ali zadovoljive nadomestitve; podnebne spremembe povzročajo vse večje naravne
katastrofe. Polarizacija znotraj držav in na svetovni ravni se poglablja. Na vrhu
vsega pa je svetovna finančna in dolžniška kriza izrednih razsežnosti. Tudi to je
posledica narave globalizacije, ki je bistveno prispevala k nastanku nekontroliranih nadnacionalnih finančnih moči, ki delujejo v nasprotju z načeli, dogovorjenimi pred pol stoletja. Namesto javne odgovornosti nastopa privatna, kapitalistična
požrešnost. Najbolj pa nas mora skrbeti dejstvo, da smo razgradili zmožnosti,
da se vsem tem pojavom upremo. Resolucije Varnostnega sveta so le kos papirja.
Agencije Združenih narodov so porinjene na stranski tir. Njihovo vlogo so prevzele Skupine dvajsetih in tako imenovane Koalicije dobre volje, ki so nelegitimne.
Generalna skupščina Združenih narodov, ki ima splošni (zaokroženi) mandat, je
89
7.6.2012 9:30:17
ohromela. To je forum za razprave brez izvršilnih odlokov. Varnostni svet odloča,
toda njegova neustrezna sestava mu je vzela verodostojnost. Generalni tajnik svetovne organizacije nima moči za sestavo dnevnega reda niti za izvajanje odlokov
tega organa. Celotnemu sistemu OZN manjkajo instrumenti za akcijo. Dr. Pronk
meni, da je rešitev v obnovi dvostebrnega sistema poslovanja, ki je bil sprejet na
polovici prejšnjega stoletja – konsenz o globalnih vrednotah in mednarodnih ustanovah, ki naj zagotavljajo udejanjanje teh vrednot.
Po mnenju dr. Jana Pronka bi bile bistvene naslednje reforme:
1. Varnostni svet. Reforma Varnostnega sveta je nujna, toda brez reforme sistema se ZN kot celote VS ne bi bil sposoben spopasti z globalnimi izzivi. V zvezi
s tem govornik opozarja na predlog, ki ga je pred 25 leti oblikovala Komisija za
globalno vlado v svojem poročilu Naše globalno sosedstvo: Indija, Brazilija in Južna
Afrika naj bi postale nove stalne članice VS, toda brez pravice veta, sedanje stalne
članice bi ga uporabljale samo v posebej dogovorjenih pogojih in ga čez desetletje
ali dve opustile.
2. Ekonomski varnostni svet na osnovi Listine OZN. Ustanovi naj se poseben
EVS ali pa posebno telo v okviru sedanjega VS, ki naj bi se ukvarjalo s posebnimi problemi varnosti, kot so: podnebne spremembe, naravne katastrofe, varstvo
okolja, pomanjkanje energije, hrane, vode, finančne špekulacije idr. Sestava obeh
VS bi bila v bistvu enaka, tudi postopek njunega odločanja. EVS bi deloval na
raznih ravneh (na ravni pooblaščencev, ministrov, pa tudi predsednikov vlade ali
države).
3. Predsoba Varnostnega sveta (Pre-Chamber, Post-Chamber). Ustanovi naj
se posebno posvetovalno telo za obravnavanje problemov v zgodnji fazi njihovega
razvoja in za spremljanje izvrševanja odlokov VS. Tako bi se povečala učinkovitost ZN pri reševanju spopadov in preprečevanju samovoljnih posegov posameznih države v svetovno varnost.
4. Agencija ZN za obnovo. Ustanovi naj se Agencija ZN za obnovo (reconstruction). Tako bi se zapolnila praznina, ki je nastala, odkar je Mednarodna banka za razvoj odložila svoj mandat za obnovo. Agencija ZN bi morala imeti ustrezna sredstva za pomoč državam pri povojni obnovi in bi morala biti usposobljena
za hitro akcijo ob sodelovanju ljudstva in lokalnih oblasti.
5. Humanitarna (človekoljubna) pomoč. Sedanje agencije ZN za prehrano in
druge sicer imajo ustrezne mandate, nimajo pa potrebnih sredstev in niso ustrezno opremljene. Zato je nujno, da se ustvarijo zmogljivosti za pomoč (relief capacity) in za odgovorno hitro uporabo.
6. Splošni problem: pomanjkanje zmožnosti za udejanjanje lastnih odlokov.
Združeni narodi imajo mandat in izdelane postopke za posvetovanje in odločanje, toda izredno malo zmogljivosti za udejanjanje (izvajanje) svojih odlokov. Na
primer: ko Varnostni svet odloči, da pošlje mirovne sile v deželo spopada, mora
generalni sekretar prosjačiti, da mu dajo države na razpolago čete, kot so modre
90
7.6.2012 9:30:17
čelade. Ta proces zahteva včasih mesece, pa tudi več kot leto dni, kar celo akcijo
razvodeni. Združeni narodi bi morali razpolagati z lastnimi mirovnimi policijskimi in vojaškimi silami, ki bi lahko čim prej začele operacije. Te enote naj bi bile
majhne in bi se dopolnjevale s četami držav članic.
7. Lastna sredstva OZN. Odgovornosti OZN na področju obnove, človekoljubne pomoči, zagotavljanja miru in zaščite globalnih javnih dobrin predpostavljajo,
da bi ZN morali imeti možnosti, da poleg obveznih in prostovoljnih prispevkov
držav članic tudi sami pridobivajo sredstva. Sedanja mednarodna finančna kriza
nudi enkratno priložnost, da se ponovno pretrese predlog Jamesa Tobina o obdavčevanju kratkoročnih finančnih transakcij (kratkoročnega finančnega poslovanja) ali uporabe globalnih javnih dobrin.
8. Položaj generalnega sekretarja OZN. Generalni tajnik je močan toliko, kolikor mu sistem dovoli. Če poizkuša biti neodvisen od velesil, je v nevarnosti, da
ne bo ponovno izvoljen. Rešitev? Sistem bi se lahko okrepil, če bi imel generalni
sekretar samo en mandat, toda daljši, recimo sedem let.
9. Veščina globalnega zaposlovanja. Sodobni sistem ekonomske rasti, zlasti
pa delovanje globalnega kapitalističnega sistema poglablja siromaštvo in neenakopravnost ter proizvaja vse številnejše armade brezposelnih tako izobražencev
kot nekvalificiranih delavcev. Vzpostavitev sistema globalnega zaposlovanja bi
utegnila omogočiti krmarjenje v boljši smeri: ustanavljanje novih delovnih mest
z vlaganjem v javna dela, v majhna zasebna podjetja, prekvalifikacije delavcev,
z zaščito majhne posesti naravnih virov v kmetijstvu, gozdarstvu, ribarjenju, z
uvedbo novih tehnologij v deželah v razvoju …
10. Širša pooblastila Mednarodnemu denarnemu skladu. IMF naj bo svetovna
javna ustanova s pooblastilom, da kaznuje tako vlade kot nadnacionalne komercialne banke, kadar delujejo v nasprotju z mednarodnimi dogovorjenimi pravili in
načeli. J. Pronk: »Globalna ekonomija potrebuje globalno banko bank.«
Anton Vratuša
5. 10.
Prof. Frances Ashcroft
ŽIVLJENJE V SKRAJNOSTIH: UMETNOST PREŽIVETJA
Konec 19. in v začetku 20. stoletja so začetki balonarstva, letalstva, podmorništva in globinskega potapljanja ter čedalje pogostejše raziskave polarnih in visokogorskih krajev naznanili prihod tveganj, ki so jih sprva obsojali in se nad njimi
zgražali, danes pa so postala povsem sprejemljiva in celo zaželena. Tako danes
91
7.6.2012 9:30:17
mnogi živimo na »robu«, čeprav se tega pogosto ne zavedamo, na primer pri letalskih poletih na velikih višinah, jadranju v ledeno mrzlih morjih ali izpostavljanju
nevarnostim dekompresijske bolezni pri potapljanju in pri drugih adrenalinskih
športih. Vseh teh podvigov se lahko lotevamo na razmeroma varen način, zasluge
za to pa imajo na eni strani fiziologi, ki se ukvarjajo z delovanjem človeškega telesa, in na drugi neustrašni pustolovci, ki so meje človeških sposobnosti potiskali
čedalje dlje. Avtorica opisuje fiziološke odzive telesa v skrajnih razmerah in odkriva, kje so meje človeškega preživetja.
25. 11.
Prof. dr. Jože Straus, dopisni član SAZU
NOVI SVETOVNI GOPODARSKI RED KOT IZZIV EVROPE
Ključna vprašanja, s katerimi se je ukvarjalo predavanje, so bila: Pravna ureditev v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot osnova novega svetovnega gospodarskega reda. Posledice odpravljanja ovir za mednarodno sodelovanje na področju raziskav, razvoja, proizvodnje in trgovine v mejah Splošnega
sporazuma o carinah in trgovini (GATT) in dviganja standardov za varstvo pravic
intelektualne lastnine na temelju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS). Novi mehanizmi držav za nadzorovanje mednarodnih
obveznosti znotraj WTO in spreminjanje mednarodnega ravnotežja. Cui bono,
kdo pridobiva, kdo izgublja? Kje je Evropa? Kaj je treba storiti za okrepitev njene
konkurenčnosti v globalnem svetu?
Akad. Jože Trontelj: O ETIČNEM ODNOSU DO MATERINŠČINE1
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!
Jezik je dragocena dediščina. Soustvarjale so ga generacije ljudi davno pred
časom, ki ga danes štejejo za možni začetek narodov. Morda se je res začelo, kot
menijo nekateri, že v kameni dobi. Morda s pojavom dveh majhnih sprememb v
nekem genu, ki se imenuje FOXP2. Danes vemo, da je ta gen povezan s sposobnostjo govora in da je pred 40.000 leti, ko se je ta sprememba zgodila, našim prednikom ne samo podelila dar govora, ampak je sprožila s tem povezano kaskado
razvoja novih nevroloških in kognitivnih sposobnosti. To jim je naposled dalo
impulz, da so se iz Afrike odpravili v Evropo in se nato razširili po ostalem svetu.
1
»O etičnem odnosu do materinščine.« Nagovor ob slovesni podelitvi nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca 19. oktobra 2011, frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica.
92
7.6.2012 9:30:17
V Evropi so izpodrinili praprebivalce, neandertalce, ki so bili tu že kakih 300.000
let prej, drugod pa še druge vrste človeka in človečnjakov. Prav govor naj bi bil
omogočil nastanek predzgodovinskih narodov, ki so neandertalce verjetno fizično iztrebili v pravih vojnah. Jezik in govor torej nista prinesla le napredka, ampak
že na samem začetku, pred 30.000 in več leti, tudi okrutne vojne. Morda pa le ne
smemo dolžiti jezika, mogoče je bila kaka druga genetska mutacija našega prednika kromanjonca kriva za pojav agresivnosti, pohlepa in zavistnosti današnjega
človeškega rodu. Čisto sveža je novica, da so znanstveniki razvozlali tudi genom
neandertalcev in gen FOXP2 našli tudi pri njih. Govorne sposobnosti kromanjoncev torej za nesrečno izumrtje neandertalcev same po sebi niso bile krive.
Spoštovani, vas ni treba prepričevati. Vi veste, da je jezik edinstven zaklad.
Je orodje, ki ga možgani potrebujejo za logično mišljenje. Razumevanje govora
in sporočanje sta poglavitna vhod in izhod, ki sta možganom na razpolago za
sporazumevanje, za izmenjavo intelektualnih vsebin. A jezik in govor sta še več.
Naša slovenščina nam je temelj narodne identitete, kulture in svojskosti ljudi, ki
poseljujemo ta lepi košček sveta, je tudi temelj rodoljubja. Je pogoj za preživetje
Slovencev kot naroda. Materinščina je čudovito poimenovanje tega zaklada.
Sposobnost govora in zatem še pisanja in branja so sijajni darovi evolucije
ali Boga, kakor pač kdo verjame. Darovi, ki si zaslužijo posebno spoštovanje in
nego.
Ustanova patra Stanislava Škrabca mi je simpatična še zaradi ene svoje posebnosti. To je ljubezen do klasičnih jezikov in kulture. Sam sem imel privilegij,
da sem se pri odličnih profesorjih osem let učil latinščino in pet let klasično grščino. Društvo klasikov, Societas eruditorum in classicis, je pred kratkim opozorilo
na študijo, objavljeno v reviji Forum Classicum. Nekdanji predstojnik katedre za
klasično filologijo v Kölnu prof. Lebek je zasnoval raziskavo, v kateri je sodelovala
vrsta nemških univerz. Ocenil je sposobnost razumevanja nemških besedil, torej
besedil v materinščini pri več kot 3000 študentih medicine, naravoslovja, prava
in filozofije. Približno polovica se je v srednji šoli učila latinščine, ostali pa ne.
Raziskava je pokazala visoko signifikantno razliko v sposobnosti razumevanja – v
korist tistih, ki so se učili latinščine. Profesor meni, da je intelektualni napor pri
prevajanju latinskih besedil izostril tudi razumevanje materinščine. Če res lahko
stori to, je zavzemanje za vrnitev pouka latinščine v naše šole še bolj hvale vredno.
Jezik dobiva v globaliziranem svetu nov pomen, deležen pa je tudi novega varstva. Slovenščina še nikoli ni imela take veljave kot danes. Je eden od 23 uradnih
jezikov v Evropski uniji. O čem takem smo še pred pol stoletja lahko samo sanjali.
Vendar se danes mnogi sprašujemo, ali dovolj skrbimo za jezikovno kulturo, ko
gre za javno rabo. Zadnjič je bilo slišati zaskrbljene glasove ob novi visokošolski
zakonodaji. Kot evropske se tudi naše univerze vse bolj odpirajo svetu. Ali večja
raba tujih jezikov, posebno angleščine, na univerzah pomeni grožnjo slovenščini?
Na Akademiji večinoma mislimo, da ne. Seveda pa bo treba poskrbeti za ustrezno
93
7.6.2012 9:30:17
veljavo slovenščine, za neprikrajšanost slovenskih študentov in za ustrezno gojitev slovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja. To je mogoče urediti znotraj
univerz in njihove pedagoške in znanstvene politike, obljube so bile dane.
Bolj pa nas skrbi raven jezikovnega znanja, pismenosti in jezikovne kulture
mlade generacije. Tu, menimo, je mogoče in treba storiti več. Kdo naj stori več?
In kaj naj se stori? Na SAZU mislimo, da je najprej potreben boljši odnos, nato
pa tudi več znanja. Za oboje je prva poklicana šola – osnovna in srednja, pa tudi
univerza.
Odnos do materinščine v javni rabi ni samo estetsko, je tudi etično vprašanje.
Kot posameznik nimam pravice do poljubne malomarnosti. S svojim slengom, s
svojim žargonom zlahka okužim druge ljudi, svoje poslušalce in bralce. Če jim dobro sede v uho, bodo okužili svoje poslušalce in bralce. In slaba beseda se utegne
širiti zmagovito in naglo kot neke vrste tujerodna, invazivna vrsta plevela. Novi
žargonski izrazi, ki jih pobirajo in posvajajo ljudje s takim veseljem, ne pomenijo
nove svoboščine in bogatitve jezika, kot menijo nekateri libertarni intelektualci.
Nove slabe, od drugod izposojene ali skrotovičene besede in fraze bodo nekaj časa
modne, pozneje pa bodo bodisi ugasnile, kar bo dobro, ali pa prišle v splošno rabo
in polagoma v pozabo izrinile dobre stare izraze, kar bo slabo.
Ali ima današnji normalno razvit mlad človek pravico do poljubne stopnje
polpismenosti? Nekateri mislimo, da ne. Veseli smo na primer naše dobro razvite
lektorske službe, zavzemamo se za to, da bi lektorje še pogosteje prosili za njihovo imenitno obdelavo besedil. A tudi med uglednimi slovenisti sem srečeval nasprotna mnenja. Nekdanje jezikovno razsodišče je po mojem prepričanju opravilo
pomembno poslanstvo. Novi časi in novi pogledi na pravice, ki jih ne spremlja
ustrezna zavest o odgovornosti, pa takemu delu niso več naklonjeni. Javno mnenje zaničuje tako imenovano jezikovno čistunstvo. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo
sijajni Slovenščini za Slovence pokojnega Janeza Gradišnika izpred skoraj pol stoletja, če bi izšla danes. Ali ne bi z visokim odstotkom tedanje naklade končala na
Vevčah?
To ni razveseljivo. Najbrž je čas, da začnemo gojiti drugačen, bolj etičen odnos do materinščine kot najdragocenejšega izmed zakladov naše kulturne dediščine. Res, slaba javna raba maternega jezika je tudi z etičnega, ne le z estetskega
vidika vredna obsojanja. Jezikovne nemarnosti na ukaz kake avtoritete seveda ni
mogoče preprečiti. Edini recept je spodbujanje in širjenje jezikovne kulture. Je to,
kar je delal nekoč pater Stanislav Škrabec. In kar danes nadaljuje cenjena Škrabčeva ustanova s svojimi sodelavci. Prav bo, če bomo častno dolžnost skrbi za naš
jezik privzgojili vsem, ne samo javnim govorcem in piscem. Nagrada za dobro
opravljeno delo, če se ga loti večina Slovencev, bo vredna truda.
94
7.6.2012 9:30:17
Akad. Miha Tišler: KAJ IMATA KEMIJA IN UMETNOST SKUPNEGA?2
Kaj povezuje kemijo in umetnost? Kemija in umetnost se med seboj dopolnjujeta na dva načina: materialno in ponotranjeno, estetsko. Materialni prispevek
je viden zaradi razvoja kemije in novih materialov, ki jih uporabljajo upodabljajoči
umetniki, ponotranjeni pa na ustvarjalnosti, največ pri slikarjih in pisateljih, ki so
črpali navdih večinoma v alkimiji.
Človeštvo nagonsko stremi k simbolizaciji zaznavnega ali nezaznavnega z besedami, glasbo ali slikami. Že v davnih časih so kazali ljudje nagnjenje za ustvarjanje in doživljanje lepega.
Da je umetniška ustvarjalnost človeku imanentna, se odraža v enakih stremljenjih po nadgradnji vsakdanjega življenja že v starodavnih civilizacijah, ne
glede na katerem koncu sveta so bile, tj. iz časov, ko še ni bilo nikakršnih stikov,
komunikacije med oddaljenimi narodi. Nekaj izrazitih primerov predstavljajo čudoviti kipi konjev iz brona v starih civilizacijah, npr. iz dinastije Han (25–200) na
Kitajskem, v Grčiji. Najstarejše jamske risbe in poslikave najdemo po vsem svetu,
na Kitajskem, v Evropi so najbolj znane v jamah Chauvet (starost približno 32.000
let), Altamira (starost 16.500–14.000 let) in Lascaux (starost 17.000 let) z 2000 risbami, ki predstavljajo lov, divjad. Številni so okrašeni predmeti iz lončevine ter
risbe in petroglifi Indijancev v ZDA ter drugje na svetu. Za risbe so takrat uporabljali oglje in naravne mineralne pigmente, kot so okra, ki je zmes železove rude,
glinenca in apnenca, ali hematit, niso pa vedeli, katere so njihove sestavine.
Zanimanje za pojavni svet, za skrivnosti narave in njenih kemičnih sestavin
je zelo staro, pospešila ga je alkimija, evropska ima začetke v Egiptu. Počasi so
nastajale razne tehnologije in pridobivanje kovin iz rud. Šele v zadnjih stoletjih je
prišlo počasi in neustavljivo do razvoja današnje kemije, odkrili so temelje kemijskih zakonitosti, kot jih poznamo danes. Dosežki kemije so prispevali k izboljšanju materialnih dobrin in zdravja.
Risanje in slikarstvo kot najbolj razširjeni človekovi umetniški dejavnosti sta
bila spremljevalca človeštva od prazgodovine preko antike in srednjega veka do
modernih časov. Pigmenti, barvila so bili od nekdaj najpomembnejši pripomoček
in so bili v glavnem mineralnega in rastlinskega izvora (biopigmenti), uporabljali
so jih za različne namene do sredine 19. stoletja. Prvo sintetično barvilo je bilo egiptovsko modrilo, po sestavi kalcijev in bakrov silikat, ki so ga pripravljali steklarji v
starem Egiptu in so ga uporabljali še približno 4000 let pozneje, ko so odkrili ultramarin. Ta je še danes v rabi, je cenjeno 6000 let staro barvilo, kemično je aluminijev
silikat z vsebnostjo natrija in žvepla in je zelo občutljivo na prisotnost kislin. Pridobivali so ga iz dragocenega lazurita, katerega nahajališča so v Afganistanu. Danes je
na razpolago sintetični ultramarin. Mnoga barvila so bila strupena, ker niso znali
ugotavljati in preverjati njihove strupenosti. Vzrok za obolenja so bila predvsem
2
Prispevek ob mednarodnem letu kemije 2011.
95
7.6.2012 9:30:17
barvila z vsebnostjo svinca, kroma ali arzena. Slikarji tudi niso bili pozorni na čistoto nekaterih barvil z vsebnostjo sulfidov, zaradi katerih je v zmesi z drugimi
pigmenti prišlo sčasoma do sprememb in potemnitev. Proizvodnjo strupenega cinobra, živosrebrovega sulfida (HgS) so Kitajci obvladovali več kot 1000 let.
Že v renesansi so začeli slikarji predstavljali portrete tako, da so odražali ponotranjenost in fizično stanje portretiranca. Nekaj podobnega poznamo v kemiji,
ko mora kemik znati oceniti kemično spojino, ki jo predstavlja formula, kakšne
bodo približno njene kemične in fizikalne lastnosti, njena reaktivnost.
Francoski kemik Michel-Eugène Chevreul, član francoske akademije znanosti, je leta 1854 objavil osnove harmonije in kontrasta barv, znan je tudi po
t. i. »kromatskem diagramu« odnosov posameznih barv. Danes vemo, da človek
lahko razlikuje med 150 in 200 barvnimi odtenki. Spremembe pri uporabi barvil na področju slikarstva so se pojavile s sinteznimi barvili. Začetek sega v leto
1856, ko je 18-letni William H. Perkin v Angliji sintetiziral prvo organsko barvilo,
anilinski škrlat. Sledile so sinteze azo barvil, alizarina, trifenilmetanskih barvil
ipd., vzporedno pa se je razvijala industrijska proizvodnja. Konec 20. stoletja je
kemijska industrija proizvajala že več kot 4000 sinteznih barvil. Indigo, ki so ga
uporabljali že v starem Egiptu ter grški in rimski slikarji, so leta 1870 sintetizirali
in od takrat uporabljajo samo sintetičnega. Kasneje so se uveljavila tudi barvila
na temelju kompleksov organskih spojin s kovinami, npr. ftaleinski kompleksi.
Do ponovne spremembe uporabe barvil v slikarstvu je prišlo v šestdesetih letih
preteklega stoletja z uvedbo hitro sušečih se akrilnih barvil, pri katerih je vezivo
akrilni polimer. Tako je razvoj kemije v dobršni meri vplival na izvedbe slikanja.
Na slikarstvo in druga umetniška dela je pomembno vplival tudi razvoj moderne analizne kemije, spektroskopskih in drugih metod, ki jih uporabljajo pri
ugotavljanju morebitnih ponaredkov, za analizo barvil in pigmentov ter morebitnih prejšnjih poslikav, prekritih z novejšimi. Kemik prof. dr. Matija Strlič (Katedra za analizno kemijo Univerze v Ljubljani in Center za trajnostno dediščino, University College, London) je odkril način, kako zgodaj ugotoviti začetek
razpada plastičnih materialov in črnila na temelju galne kisline. Tako črnilo so
uporabljali od 12. do začetka 20. stoletja pisatelji, umetniki in arhitekti; črnilo je
neobstojno, korozivno in počasi razpada, kemično je kompleks med galno kislino
in dvovalentnimi železovimi ioni. Galno kislino so pridobivali iz taninske kisline
iz hrastovih šišk. K hitrejšemu razpadu črnila pripomore tudi kislinsko katalizirana hidroliza celuloze v papirju, čim bolj kisel je papir, tem hitreje razpada. Enako
velja za črnilo. Za ugotavljanje začetkov razpada uporablja Strlič neinvaziven postopek (brez jemanja vzorca in poškodovanja izvirnika), bližnjo infrardečo spektroskopijo, 1000 do 2500 nm (1–2,5 μm). S to metodo lahko ugotavljamo začetne
spremembe, preden pride do končnega propada pri starih rokopisih in plastičnih
materialih, od katerih so mnogi dolgoročno neobstojni. Pri slednjih poteka avtokatalitska kemična razgradnja estrov celuloze, poliuretanov ipd. Poleg tega vsebu96
7.6.2012 9:30:17
jejo mnogi polimeri dodane mehčalce, predvsem ftalate, ki se počasi izločajo, in
polimer postane krhek in se lomi.
Znameniti italijanski renesančni arhitekt Filippo Brunelleschi, znan predvsem po gradnji kupole stolnice v Firencah, je v začetku 15. stoletja začel uporabljati linearno perspektivo: na dvorazsežni podlagi je prikazal sliko, ki daje vtis
trirazsežnosti, kar se je hitro razširilo po Evropi. Dobra štiri stoletja pozneje so
bili kemiki pred enakim vprašanjem, ko so konec 19. stoletja ugotovili tetraedrsko zgradbo ogljikovega atoma in s tem možnost obstoja več stereoizomerov. Šele
kasneje so pričeli uporabljati stereokemične predstavitve kemičnih formul. Ker je
prostorska razporeditev atomov ali skupin odločilnega pomena za določeno reaktivnost spojine, je bilo treba najti način predstavitve atomov ali skupin na stereogenem atomu, tj., kako so atomi ali skupine na takem atomu usmerjeni v prostoru.
To so uresničili tako, da so formule kemijskih spojin predstavili na dvorazsežni
podlagi na način, ki prikazuje, ali so atomi ali skupine v ravnini, nad ali pod njo.
Uveljavile so se Fischerjeve ali druge projekcijske formule, ki so postale temeljni
pripomoček moderne kemije.
Kemiki Harold W. Kroto, Richard E. Smalley in Robert F. Curl (Nobelova
nagrada za kemijo leta 1996) so leta 1985 odkrili novo obliko ogljika, fuleren, nogometni žogi in krogli podobno spojino C60, ki jo sestavljajo peterokotniki in šesterokotniki. Ime fuleren so privzeli po arhitektu Richard Buckminster Fullerju,
graditelju kroglasto oblikovanih kupol. Eno od teh so postavili na svetovni razstavi v Montrealu leta 1967 za ameriški paviljon.
Po najnovejših teorijah t. i. »kognitivne arheologije«, ki jo je izoblikoval Steven J. Mithen, profesor arheologije na univerzi Reading v Angliji, je umetniški
izraz rezultat treh sposobnosti, ki so že pred tem obstajale v človeških možganih:
ustvarjanje mentalne slike in načrtovanje njenega prikaza v konkretnem; razumevanje pomena in sposobnost, da jo sporočimo drugim. Ko so se te tri različne
inteligence med seboj združile, je v naši evoluciji prišlo do velikega kvalitativnega
preskoka. Z ustvarjalnostjo smo postali popolnoma človeški, estetska inteligenca
pa predstavlja zmožnost zaznavanja lepega.
Slikanje alkimistov pri delu, v laboratoriju, je bil motiv številnih slikarjev v
preteklih stoletjih. Med drugim so bili to v 17. in 18. stoletju francoski in holandski slikarji, v 19. stoletju pa tudi nemški pesnik in slikar Carl Spitzweg. Ameriška
fundacija za kemijsko dediščino hrani približno 100 slik z motivi iz življenja alkimistov. Zanimivo je, da je žena francoskega kemika in začetnika moderne kemije
Antoina Lavoisiera Anne-Marie študirala umetnost pri znamenitem francoskem
slikarju Davidu, sočasno pa je pomagala soprogu pri poskusih. Španski nadrealistični slikar Salvador Dalí je v več svojih slik vključil molekule DNK v obliki
vijačnice zaradi njene pomembnosti v življenju.
Bela Vizi, upokojeni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Veszpremu,
je avtor številnih skulptur, ki predstavljajo kemične spojine, atome, stare sumerske
97
7.6.2012 9:30:17
simbole pisave ipd. Po Evropi je razstavljal več kot 30-krat, na kongresu kemikov v
Sopronu je pred leti predaval in prikazal svoja dela.
Kemija je in bo tudi svojska umetnost ustvarjanja molekul, ki jih na svetu
še ni bilo, ali pa poizkuša posnemati naravo pri gradnji pomembnih naravnih
spojin. Poznamo vrhunske izvedbe sintez, poučen primer je Robert Burns Woodward (Nobelova nagrada za kemijo leta 1965), ki je izvedel sinteze pomembnih in
zapletenih naravnih spojin, kot so klorofil, kinin, holesterol, kortizon, strihnin,
cefalosporin itd.
Znanstvenikom je uspelo, da danes lahko vidimo molekule, atome in zasledujemo potek kemičnih pretvorb. S časom je prišlo do sprememb razvoja: od analize do sinteze, od odkritja do proizvodnje. Življenje z vidika kemije je specifično
ravnotežje molekul, ki ga lahko človek s svojimi aktivnostmi tudi poruši. Uporabljivost kemičnih spojin je močan spodbujevalec za sintezno kemijo in za sinteze
podobnih spojin, ki so že v uporabi.
Je pa razlika med klasiki kemije in umetnosti. Slikarje, kiparje in njihove umetnine, monumentalno arhitekturo, palače in kulturno dediščino iz preteklosti še
vedno občudujemo kot stvaritve človekovega notranjega sveta in njegove ustvarjalnosti. Podobno je s klasično glasbo in klasiki v besedni umetnosti, medtem ko
objave o vrhunskih sintezah, npr. članke o 13 let trajajoči sintezi vitamina B12 z več
kot 100 reakcijskimi stopnjami kemikov Woodwarda in Alberta Eschenmoserja
komaj kdo še omenja ali prebere; izjemne dosežke s področja kemije imamo za
danost. Je to morda razumljivo zaradi velikega števila objav, približno 500.000
na leto, in velikega števila registriranih kemičnih spojin (danes jih je več kot 60
milijonov)? Ali pa: koliko kemikov ve, za katera odkritja je kdo prejel Nobelovo
nagrado?
Ali imata Groharjeva slika sejalca (upodobljen je tudi na slovenskem kovancu
za 5 centov) in rentgenska slika neke beljakovine kaj skupnega? Obe predstavljata trenutek ustavljenega časa določene aktivnosti ali pa točko nekega ravnotežja.
Slika sejalca nam da razumeti, da bo sejalec, ki z eno roko drži jerbas s semeni, z
drugo pa z zamahom trosi zrnje, v nadaljevanju v času ustavljenega dela, nadaljeval s sejanjem. In rentgenska slika beljakovine – ta predstavlja njeno strukturo v
določenem trenutku, lahko je to trenutno dejansko stanje v obliki kristala, vendar
se bo struktura v živem okolju, v celici, obdani z vodo, spremenila, beljakovina se
bo zvila v drugo obliko, ustrezno za določeno pretvorbo.
In še nekaj je pri tem bistvenega – različni ljudje bodo znanstvene dosežke
in umetniška dela opazovali in videli na sebi lasten način, odvisno od tega, kako
globoko sežeta njihovo dojemanje in znanje. Kozarec dobrega vina sodijo ljudje
predvsem po prijetni cvetici in okusu, včasih pogledajo tudi na nalepko, koliko
alkohola vsebuje. Koliko pa jih ve, da vsebuje temnordeče vino lahko do 900 različnih kemičnih spojin in katere vrste so te? Ali obstaja kakšna analogija z umetnostjo? V kemiji so pri sintezi osnova kemijski elementi (ogljik, vodik, kisik, du98
7.6.2012 9:30:17
šik, žveplo itd.) in kemijske vezi, pri glasbi pa note, intervali ipd. Določena slika ali
Beethovnova simfonija lahko napravita mogočen vtis, vendar ali razumemo vse
potankosti, ki sta jih umetnika želela predstaviti? Zakaj prav določena kombinacija tonov, zakaj kombinacija takih in ne drugačnih barv, odtenkov? Vse to je več kot
lepo, tako kot je zapletena narava. Ima povedano kaj skupnega? Sinteza določene
naravne kemične spojine mora potekati tako, da bo končni izdelek popolnoma
identičen z naravno spojino, tj. enaka mora biti razporeditev atomov, enaka stereokemija (kar je najtežje izvedljivo pri sintezi, npr. pri spojini z 10 stereogenimi atomi je teoretično možnih 1024 stereoizomerov, a samo en stereoizomer je identičen
z naravno spojino). Tudi poustvarjanje neke simfonije dirigentu ne dopušča spreminjati notnih zapisov. Pa vendar je v obeh primerih skupno to, da lahko kemik
izbira različne sintezne strategije, uporabi različne kemijske gradnike in različne
reakcijske stopnje, glasbeni poustvarjalec, dirigent, lahko vpliva na izvedbo z zapolnitvijo orkestra, z določenimi poudarki glasbenih elementov. V obeh primerih
odločajo človekova intuitivna sposobnost, predstavljivost, izkustvo.
Aleksander Borodin je bil po izobrazbi kemik, profesor kemije in avtor aldolne kondenzacije ter Borodin-Hunsdieckerjeve reakcije (reakcija srebrovih soli
karboksilnih kislin s halogeni, ko nastanejo organske halogenske spojine), a je
danes po svojih glasbenih delih, kot so njegove simfonije in opera Knez Igor,
v svetu bolj znan kot skladatelj. Tudi češki organski kemik Emil Votoček je bil
plodovit skladatelj, angleški skladatelj sir Edward William Elgar je doma izvajal kemične poskuse, patentiral pa je sintezo vodikovega sulfida. Njegov rojak,
skladatelj Cyril Scott je avtor opere The Alchimist. Slavni dirigent in skladatelj
Carlos Kleiber, ki je pokopan na Konjšici pri Litiji, je sprva študiral kemijo na
univerzi v Zürichu.
Rie Takahashi, biologinja na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA)
in pianistka, je izumila računalniški program, ki molekularno zgradbo beljakovin spreminja v glasbo. Melodije naj bi bile zelo lepe – nekatere spominjajo na
Chopinovo glasbo. Izjeme so beljakovine, povezane z boleznijo – huntingtin je
beljakovina iz 3144 aminokislin (približno 350 kilodaltonov) in je povzročiteljica
Huntingtonove bolezni (dedna bolezen zaradi selektivnega odmiranja možganskih celic, demenca, pojavlja se v nekoordiniranih gibih telesa) – oblikuje neprijetno glasbo, primerljivo z zvoki iz zatikajoče se predvajalne plošče.
Tudi besedne umetnosti so črpale navdih v kemiji ali alkimiji, vendar je Dante Alighieri v Božanski komediji postavil alkimiste kot ponarejevalce v pekel, v
najgloblji osmi krog. Največji švedski pisatelj August Strindberg je bil navdušen
nad kemijo, še preden je začel pisateljevati, delal je številne poskuse, napisal je tudi
novelo, v kateri razpravlja o uporabi velikih količin neuporabljenega dušika.
V preteklem stoletju je izšlo približno 1100 knjig in člankov, ki obravnavajo
področje alkimije. Brazilski pisatelj Paulo Coelho je napisal roman Alkimist, ki
je njegovo najuspešnejše delo in je prevedeno tudi v slovenščino. Kemik Carl Dje99
7.6.2012 9:30:17
rassi, izumitelj kontracepcijske tablete, je avtor več deset knjig, tudi o umetnosti,
Roald Hoffmann (Nobelova nagrada za kemijo leta 1981) pa je izdal zbirko pesmi
(The Sublime Art and Science). Carl Djerassi in Roald Hoffmann sta napisala igro
Kisik – kdo ga je pravzaprav odkril: Carl Wilhelm Scheele in Joseph Priestley sta
ga dobila iz živosrebrovega oksida (HgO), prvi leta 1772 s segrevanjem, drugi leta
1774 fotokemično, a nista vedela, da je kisik element. To je prvi ugotovil Antoine
Lavoisier, ki je pokazal, da je za gorenje potreben kisik, in je prvi dokazal da je
kisik element. Bile so tudi razlike v času objave njihovih odkritij: Scheele je svoje
ugotovitve poslal v objavo leta 1775, a ta je izšla šele leta 1777. Priestleyjeva objava
je sledila eno leto po poskusu (1775), Lavoisier pa je svoje odkritje objavil v knjigi
leta 1777. Roald Hoffmann je tudi avtor igre: Moreš moraš (Should' ve), v kateri
obravnava odgovornost pri odkrivanju in uporabi nevarnih spojin; gre za uporabo bojnih strupov v prvi svetovni vojni, za etiko v znanosti. Še bi lahko naštevali.
Slovenci imamo kemičarko in pisateljico Tito Kovač, ki je napisala biografske romane o Janezu Vajkardu Valvasorju, Žigi Zoisu in Janezu Bleiweisu ter o Grku Kapodistriasu, prvem grškem predsedniku. Polihistor Janez Vajkard Valvasor je bil
nasprotnik alkimističnih transmutacij nežlahtnih kovin v žlahtne, čeprav je bilo
to prepričanje takrat še močno uveljavljeno. V sporočilu tajniku Kraljeve družbe
(Royal Society) v Londonu je omenil, da je iznašel način ulivanja tanjših kipov iz
medenine, najverjetneje zaradi dodatka bizmuta ali cinka
Ker umetnost navdihuje, poznamo veliko primerov znanstvenikov, kemikov, ki so bili ali so dejavni na področju lepih umetnosti, bodisi da slikajo ali pa
so izvajalci glasbe. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1967 Manfred Eigen ima
posnetek, na katerem izvaja dva Mozartova klavirska koncerta z Bostonskim orkestrom. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987 in kemik Jean-Marie Lehn, ki
je tudi dopisni član SAZU, je na več simpozijih in kongresih zvečer poustvarjal
klasično glasbo na klavirju ali orglah. Tudi tako je kemija povezana z umetnostjo.
Leta 1986 je bil celoten beneški Bienale posvečen umetnosti in znanosti
(»Arte e Scienza«) in številni simpoziji, konference in razstave po svetu so namenjen povezovanju obeh.
Iz povedanega sledi, da kemija ni samo odkrivanje neznanega, ampak je tudi
precej povezana z umetnostjo. Estetika je nedvomno motivirajoča sila tudi v kemiji, s predstavitvami molekul, s stereokemičnimi risbami in modeli, s spektri,
računalniškimi grafi, z rentgenskimi posnetki ipd. Molekul velika večina ljudi
ne more neposredno opazovati, jih pa lahko kemiki na zgoraj omenjene načine
posredujejo drugim.
Lepe umetnosti, kot so besedna, glasbena, likovna in druge, predstavljajo višjo, dodatno kakovost življenja. Enako kot v umetnosti je tudi v kemiji in mnogih
drugih vedah pogoj za ustvarjalnost človekova notranja, duhovna usmerjenost.
Pri umetniškem ustvarjanju prevladujejo čustva in spoznanja o lepoti, pri kemiji
in drugih vedah pa odločata predvsem raziskovalna radovednost in razum.
100
7.6.2012 9:30:17
V smislu vsega povedanega nedvomno izstopa spoznanje, da sodobna kultura ne obsega samo negovanja lepih umetnosti, ampak tudi znanstveni napredek z
upoštevanjem etičnih načel. Raziskovanje, tudi v kemiji, je del kulture, v kateri je
zgoščena vsa duhovna vsebina človeštva, ki človeku zagotavlja višji smisel življenja.
Psihoterapevt in filozof Piero Ferrucci, avtor knjige Lepota in duša, je zapisal:
»Človek, ki se ga dotakne lepota, je nov človek, z drugačnim značajem, z mnogo
bolj bogatim in raznolikim notranjim življenjem, z bolj živim stikom s čustvi. V
odnosu z drugimi se laže sooča, bolje in globlje pozna življenje, izraža močnejšo
individualnost in trdnejše samospoštovanje, čuti silnejšo voljo do življenja, se bolj
primerno in ustrezno odloča in giblje v vsakdanjem življenju.
Lepoto najde vsak po svoje, pogosteje v naravi ali v umetnosti, lahko tudi v
kakšni dejavnosti, pri kateri se posameznik lahko izrazi, v odnosih z drugimi in v
vsakdanjem življenju.«
SREČANJE AKADEMIKOV
Tematsko srečanje akademikov je bilo v letu 2011 le eno, in sicer predavanje
dr. Matije Ogrina z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Dr. Ogrin je 26. maja v dvorani SAZU govoril o starejšem slovenskem slovstvu
v elektronskih znanstvenih izdajah in zbirkah. Predstavil je rezultate treh raziskovalnih projektov, ki jih je sofinancirala SAZU v sklopu programa Kulturna in
naravna dediščina slovenskega naroda.
Vprašanja, katere tradicionalne metode so za znanstveno izdajanje našega
starejšega slovstva najbolj relevantne in kako te metode prenesti s področja tiskane knjige v nov, elektronski medij, ni bilo moč rešiti brez opore v sodobni informacijski tehnologiji, njenih označevalnih jezikih in standardih (zato je v projektih sodeloval tudi Institut Jožef Stefan). Znotraj mednarodnega konteksta so
se našle primerne tehnične rešitve za znanstveno objavljanje specifično slovenske
slovstvene dediščine. Tako je nastal portal eZISS – Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva. Eden njegovih osrednjih dosežkov je e-izdaja
Brižinskih spomenikov.
Od znanstvenih izdaj posameznih besedil je raziskovanje nato naravno prešlo v širši okvir: številna slovenska besedila 17. in 18. stoletja so bila napisana, niso
pa bila natisnjena in so ostala v rokopisih. Od teh so mnogi propadli in so žal za
vselej izgubljeni. Več pomembnih, tudi obsežnih rokopisnih besedil baročne dobe
pa se nam je ohranilo, vendar so ostala do danes zvečine neznana. Ti rokopisi
so bili glavni predmet Ogrinovega tretjega raziskovalnega projekta: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprta
evidenca, znanstvene objave in analize. V predavanju je bilo pokazano, kako so
101
7.6.2012 9:30:17
te rokopise analizirali, nato pa opise in digitalne posnetke rokopisov združili v
elektronski repozitorij, ki začenja delovati na spletu in bo prosto dostopen najširši
javnosti – tako v domovini kakor v zamejstvu in po svetu.
102
7.6.2012 9:30:17
III
ČLANI
MEMBERS
7.6.2012 9:30:17
7.6.2012 9:30:17
REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED
Redni člani
za zgodovinske in družbene vede
Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega
veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik
oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca
2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I.
razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Rožna dolina IV/39, 1000 Ljubljana, tel.: 256-33-15.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 24111-92, faks: 425-93-37, e-pošta: [email protected].
Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v
Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.
Zasebni naslov: Hajdrihova 24, 1000 Ljubljana, tel.: 426-18-16.
Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28.
januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član
od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059-939-439, e-pošta: [email protected].
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 24110-06, faks: 425-93-37.
Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko
sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni
profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981,
redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda
SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996
do 1. aprila 1999.
Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 23831-032.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-23, faks: 42534-23, e-pošta: [email protected].
Mlinarič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne
zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni
105
7.6.2012 9:30:17
profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija
1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94.
Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava
Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani.
Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka
za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in
tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011.
Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 232-26-90 ali 232-5862.
Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 42031-97, faks: 420-31-15, e-pošta: [email protected].
Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940
v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005,
redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: [email protected].
Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,
Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@
fhs-kp.si ali [email protected].
Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni
član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40, 1000 Ljubljana.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-26, faks: 42534-23.
Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in
socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja
Zasebni naslov: Lubejeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 507-35-89 ali Kolodvorska 37,
4260 Bled, tel.: 04 574-25-81.
Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel.: 580-52-00, faks: 580-52-13.
Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za
družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu.
Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka
za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011.
Zasebni naslov: Gornje Cerovo 7 c, 5211 Kojsko, e-pošta: slavko.splichal@
guest.arnes.si.
106
7.6.2012 9:30:17
Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 580-52-42, faks: 580-51-06, e-pošta: [email protected].
Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete
Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu
za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra
1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija
2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998
do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica
predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008.
Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 283-47-01 ali 4260 Bled,
Grič 7 a.
Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 420-31-93, faks: 420-32-45, e-pošta: [email protected].
Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7.
junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000
Ljubljana, tel.: 241-15-54, faks: 423-12-20, e-pošta: [email protected].
Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915
v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni
član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: Rimska 14, 1000 Ljubljana, tel.: 251-01-88.
Službeni naslov: ICPE, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 568-23-31, faks:
568-27-75.
Izredni člani
Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in
politika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v
Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected].
Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana.
Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
107
7.6.2012 9:30:17
Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, načelnik oddelka za
zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008. Tajnik I. razreda od 1.
junija 2011.
Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059-01-89-08, e-pošta: [email protected].
Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v
Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Metelkova 7 b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-70-16, e-pošta:
[email protected].
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 24110-00.
Dopisni člani
Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu
za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od
30. maja 1991.
Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo
Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino
filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Gießnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.
Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro orientalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.
Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo Univerze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v
Linköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trierju
in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.
Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in
umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.
Müller-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni
O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj
na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
108
7.6.2012 9:30:17
Pavičević, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske
fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977.
Perović, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo
Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stefanović, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd,
Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor
Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu. Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti Univerze
George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000
Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.
Supičić, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v
Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije
znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila
1981.
Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7.
junija 2001.
Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na
Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna članica od 5. maja 2011.
II. RAZRED
Redni člani
za filološke in literarne vede
Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in
literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član
ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU
od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: Židovska ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 425-03-65.
109
7.6.2012 9:30:17
Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11.
oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27.
maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član
predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5.
maja 2011.
Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 540-90-60, e-pošta:
[email protected].
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-44, faks: 42564-92, e-pošta: [email protected]; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana,
Aškerčeva 2, tel.: 241-14-14, faks: 425-93-37.
Inkret, Andrej, dr. znanosti, zaslužni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. aprila 1943 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda
od 1. julija 2010.
Zasebni naslov: Zvonarska 7, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-19, e-pošta: andrej.
[email protected].
Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v
Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija
2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007.
Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 537-40-14.
Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno
teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od
6. junija 1983.
Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 436-80-99.
Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine
religij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze
Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri
Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 434-01-98, faks: 433-0405.
Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 434-5810, faks: 434-58-54, e-pošta: [email protected].
Matičetov, Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu.
Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Langusova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 426-51-86.
Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca
110
7.6.2012 9:30:17
1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja
1984 do 29. februarja 1988.
Zasebni naslov: Zvonarska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-92.
Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno
slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani.
Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda
SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.
Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051/622-732, e-pošta:
[email protected].
Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske
književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni
Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 505-46-28, e-pošta: pirjevec.
[email protected].
Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.
Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redni
član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija
2010.
Zasebni naslov: Javorjev drevored 9, 1000 Ljubljana, tel.: 283-10-60, e-pošta:
[email protected].
Stanonik, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško
književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23.
aprila 1987.
Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997.
Zasebni naslov: Šarhova 18, 1000 Ljubljana, tel.: 534-11-97.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 24110-00, faks: 425-93-37.
Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27.
septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979,
Zasebni naslov: Prijateljeva 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-88-20.
111
7.6.2012 9:30:17
Zorko, Zinka, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna
profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna
članica od 12. junija 2003, redna članica od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Spodnja Selnica 3, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02 671-91-18.
Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.:
02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e-pošta: [email protected].
Dopisni člani
Cooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana,
ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.
Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v
Torontu. Dopisni član od 5. maja 2011.
Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od
18. maja 1989.
Hannick, Christian, roj. 3. septembra 1944. Predstojnik oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1.
junija 2007.
Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in
redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni
član od 12. junija 2003.
Martinović, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost
Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član
od 23. maja 1985.
Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5.
maja 2005.
Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu
za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član
od 6. junija 1995.
Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi
v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009.
112
7.6.2012 9:30:17
Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike
in književnosti Univerze v Ǻrhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
III. RAZRED
Redni člani
za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12.
junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja
2011.
Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 256-23-80.
Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.:
476-82-36, faks: 476-82-39, e-pošta: [email protected].
Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v
Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997,
redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-11.
Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25,
1000 Ljubljana, tel.: 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e-pošta: [email protected].
Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27.
maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja
1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996
do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila
2008.
Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 251-98-52.
Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel.: 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e-pošta: pfajfar@ikpir.
fgg.uni-lj.si.
Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete
za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani.
Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 561-17-87.
Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel.: 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e-pošta: franc.forstneric@
fmf.uni-lj.si.
113
7.6.2012 9:30:17
Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete
za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik
oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18.
aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda od 18. aprila 2008.
Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-11.
Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19,
1111 Ljubljana, tel.: 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e-pošta: [email protected].
Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje
in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra
1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.
Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 426-55-57, e-pošta: peter.gosar
@siol.net.
Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija
1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 256-37-18, e-pošta: igor.
[email protected].
Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za
strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra
1980 do 30. junija 1992.
Zasebni naslov: Teslova 21, 1000 Ljubljana, tel.: 425-47-59.
Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 47602-70, faks: 425-92-44, e-pošta: [email protected].
Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14.
septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001;
načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda
SAZU od 1. junija 2008.
Zasebni naslov: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, tel.: 425-96-61.
Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel.: 477-37-95, faks: 425-70-74, e-pošta: [email protected].
Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko
in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni
profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27.
maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999
do 25. aprila 2002.
114
7.6.2012 9:30:17
Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 537 4825, e-pošta:
alojz. [email protected].
Levec, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra
1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12.
junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008.
Zasebni naslov: Pod brezami 32, 1000 Ljubljana, tel.: 283-33-51.
Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5,
1000 Ljubljana, tel.: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e-pošta: [email protected] ali [email protected], splet: http://www.fkkt.
uni-lj.si/si/?73.
Peklenik, Janez, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično
kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik
katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni
član od 29. marca 1979.
Zasebni naslov: Rodičeva 3, 1113 Ljubljana, tel.: 534-85-00.
Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, tel.:
477-12-16, 477-12-00, faks: 251-85-67, e-pošta: [email protected].
Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938
na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6.
junija 1995, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno
koordinacijo od 21. septembra 1999.
Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 755-11-40.
Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5,
1000 Ljubljana, tel.: 241-92-38, faks: 241-92-20, e-pošta: branko.stanovnik@
fkkt.uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-34, faks: 425-5330, e-pošta: [email protected].
Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni
profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v
Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 365-75-80,
faks: 365-75-85, e-pošta: [email protected].
Tomaževič, Miha, dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane
konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član
od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Kvedrova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 541-59-80.
115
7.6.2012 9:30:17
Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 280-40-00, faks: 280-44-84, e-pošta: [email protected].
Vidav, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje
in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni
član od 21. decembra 1962.
Zasebni naslov: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel.: 23474-31.
Zupančič, Črtomir, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze Ludwig-Maximilians v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani.
Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel.: +49 89/ 36133-62.
Službeni naslov: Department für Physik, Am Coulombwall 1, LMU München, D-85748 Garching, tel.: +49 89/289-141-44/45, faks: +49 89/289-141-46,
e-pošta: [email protected].
Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila
1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila
2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik
SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041-741-898.
Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2, 1000
Ljubljana, [email protected], tel.: 543-76-18, 543-76-00, fax: 431-5127; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.
Izredni člani
Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1000 Ljubljana, tel.: 257-27-52.
Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, Pot za Brdom 104, 1000 Ljubljana, tel.: 6207-100, faks: 6207-110, e-pošta:
[email protected].
Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani.
Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 256-57-20.
Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova
39, 1000 Ljubljana, tel.: 477-35-88, faks: 251-93-85, e-pošta: [email protected].
116
7.6.2012 9:30:17
Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta
»Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 519-96-51.
Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno
biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 477-33-65 ali 477-39-25, faks: 47739-84, e-pošta: [email protected].
Dopisni člani
Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na
Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član
od 23. aprila 1987.
Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931. Dr. fizike, redni profesor na Univerzi
v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze
v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009.
Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za proizvodne tehnologije na univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Univerze v
Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija.
Dopisni član od 21. maja 2009.
Grdenić, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko
kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca
1976.
Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete
Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije
Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supramolekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi v
Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in
medicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.
117
7.6.2012 9:30:17
Mardešić, Sibe, rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo in
topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in
umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od
1. junija 2007.
Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi
Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član
od 23. aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor
Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za
kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal
Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član
od 24. aprila 1981.
Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942. Redni profesor za fiziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011.
Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inženirstvo
in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003.
Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške
univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18.
maja 1989.
IV. RAZRED
Redni člani
za naravoslovne vede
Drovenik, Matija, dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani
in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od
23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja
1992 do 6. maja 1999.
Zasebni naslov: Pohorskega bataljona 8, 1000 Ljubljana, tel.: 534-34-35.
118
7.6.2012 9:30:18
Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem
pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja
1985.
Zasebni naslov: Pohorskega bataljona 185, 1113 Ljubljana, tel.: 534-18-46, e-pošta: [email protected].
Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na
biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila
1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik
SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakona
o SAZU od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 756-55-39,
Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor
krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani.
Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od
6. maja 2008.
Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana - Črnuče, p. p. 4959, tel.:
56-33-485.
Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27.
maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede
SAZU od 1. januarja 2007.
Zasebni naslov: Kremžarjeva 36, 1000 Ljubljana, tel.: 517-44-29, faks: 517-1488, e-pošta: [email protected].
Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.:
320-32-61.
Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni
profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18.
maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede
SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu
zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008.
Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1210 Ljubljana Šentvid, tel.: 512-35-31.
119
7.6.2012 9:30:18
Pleničar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni
član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.
Zasebni naslov: Prešernova 10, 4240 Radovljica, tel.: 04 531-49-49, e-pošta:
[email protected].
Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani,
Privoz 11, 1000 Ljubljana.
Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932
v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od
27. maja 1993.
Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 505-59-17.
Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2,
1000 Ljubljana, tel.: 470-63-73.
Vrišer, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.
Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član
od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: Murgle 205, 1000 Ljubljana, tel.: 283-43-98.
Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu
za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23.
januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija
2007.
Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 256-13-84.
Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e-pošta:
[email protected].
Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra
1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001.
Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006.
Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 432-41-66.
Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000
Ljubljana, tel.: 470-63-24, faks: 425-33-24.
Izredni člani
Avšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imu120
7.6.2012 9:30:18
nologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v
Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 529-20-87.
Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000
Ljubljana, tel.: 543-74-50, faks: 543-74-01, e-pošta: [email protected].
Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 425-87-73; Callunastraat
6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, e-pošta: [email protected].
Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011.
Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001
Ljubljana, tel. 320-33-63, e-pošta: [email protected]
Dopisni člani
Bosák, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geomorfolog, redni profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5.
maja 2005.
Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni
Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za
naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju.
Ilijanić, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geobotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12.
junija 2003.
Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30.
maja 1991.
Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija.
Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija
2007.
Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in krasoslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze.
Dopisni član od 12. junija 2003.
121
7.6.2012 9:30:18
Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fiziologije in direktor oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfordu,
Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011.
Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog,
ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član
od 5. maja 2005.
Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo
Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.
V. RAZRED
Redni člani
za umetnosti
Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13 a, 1370 Logatec, tel.: 754-26-78.
Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in
oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra
1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: Komenskega 8, 1000 Ljubljana, tel.: 231-17-66; 4274 Žirovnica, Breznica 41 a, tel.: 04 580-21-05.
Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda
SAZU od 1. oktobra 2009.
Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 534-26-27, 041
632-072.
Službeni naslov: Nova revija, Cankarjeva 10 b, 1000 Ljubljana, tel.: 244-45-60,
faks: 244-45-86, e-pošta: [email protected].
Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani.
Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član
od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-31.
Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 42243-42, faks: 422-43-43, e-pošta: [email protected].
Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije
za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29.
novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7.
junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član
predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008.
122
7.6.2012 9:30:18
Zasebni naslov: Zabreznica 40 b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio:
Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 425-56-76, e-pošta: [email protected].
Kos, Božidar, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju
Univerze v Sydneyju v pokoju. Rojen 3. maja 1934 v Novem mestu. Dopisni
član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Sela pri Dobovi 88 a, 8250 Brežice, tel.: 0599 21976, tel./faks:
07-4967613, 040/358203, e-pošta: [email protected].
Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja
za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v
Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik
V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.
Zasebni naslov: Trebinjska 15, 1000 Ljubljana, e-pošta: kajetan.kovic@guest.
arnes.si.
Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 283-88-14, e-pošta: s.kristl@
biro-arcus.si.
Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbenoteoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od
30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve
flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZU
od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009.
Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 518-31-55.
Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v
Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni
Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 252-23-05, 031/401-531, e-pošta: [email protected].
Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih
pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Zasebni naslov: Peričeva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 436-26-87.
Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 436-14-48.
Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23.
aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.
123
7.6.2012 9:30:18
Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Stari trg 11 a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 425-52-90, e-pošta:
[email protected].
Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko
in italijansko književnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu,
Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst / Trieste, tel.: +39 040 410880.
Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji
šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21.
maja 2009.
Zasebni naslov: Loka 42, 1434 Loka pri Zidanem Mostu.
Simčič, Zorko, pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5.
maja 2005, redni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-11-03, 031 200-866.
Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno
umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927
v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija
1995.
Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-28, atelje:
1000 Ljubljana, Svetčeva 1.
Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985,
redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6.
maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja
1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: Vošnjakova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 231-28-76.
Izredni člani
Komelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno
zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20 e, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 537 18 83,
gsm: 041-737-863, e-pošta: [email protected]
124
7.6.2012 9:30:18
Šalamun, Tomaž, pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni član
od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana, tel.: 231-45-22, e-pošta:
[email protected].
Vuga, Saša, pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči.
Zasebni naslov: Slamnikarska 1 b, 1230 Domžale, tel.: 724-43-52, 5216 Most
na Soči 59, e-pošta: [email protected].
Dopisni člani
Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od
1. junija 2007.
Grimič, Vill, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske
podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30.
maja 1991.
Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg,
Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija
2007.
Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Maroević, Tonko, rojen 22. oktobra 1941. Znanstveni svetnik na Inštitutu za
umetnostno zgodovino in profesor na katedri za umetnostno zgodovino na
Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist,
prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011.
Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija.
Merkù, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog.
Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta
Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni
profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo,
BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
125
7.6.2012 9:30:18
VI. RAZRED
Redni člani
za medicinske vede
Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 282-18-00.
Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška
7, 1525 Ljubljana, tel.: 522-53-57, e-pošta: [email protected].
Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član
od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 232-21-36.
Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2,
1000 Ljubljana, tel.: 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e-pošta: dusan.
[email protected].
Horvat, Matija, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni
član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: Jakčeva 38, 1000 Ljubljana, tel.: 524-88-06, e-pošta: matija.
[email protected].
Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske
fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17.
avgusta 1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija
2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005.
Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 232-24-96.
Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-83, faks: 543-70-21, e-pošta: marjan.
[email protected].
Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za
ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v
Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 510-82-28.
Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg
6, 1000 Ljubljana, tel.: 300-21-10, faks: 522-25-04, e-pošta: uros.skaleric@
mf.uni-lj.si.
Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija
1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011.
126
7.6.2012 9:30:18
Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 427-56-26.
Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.:
534-70-46, faks: 543-70-21, e-pošta: [email protected].
Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega
centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12.
junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011.
Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 517-12-91.
Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2,
1525 Ljubljana, tel.: 522-21-10, faks: 522-24-56, e-pošta: [email protected].
Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija
1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona
o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008.
Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 425-24-08, 041-778-235.
Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Lipičeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 543-76-02, faks: 543-76-01, e-pošta:
[email protected].
Trontelj, Jože, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor
nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo,
Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija
1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član
od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra
1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja
2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008.
Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel.: 364-50-09, 041-576-218.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-20, faks: 42534-39, e-pošta: [email protected]. Inštitut za klinično nevrofiziologijo,
Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel.:
522-15-00, 522-15-25, faks: 522-15-33, e-pošta: [email protected].
Izredni člani
Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji.
Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.
Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1 310423-38-36, faks: +1 310-423-02-45, e-pošta: [email protected].
127
7.6.2012 9:30:18
Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu
v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana.
Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 587-97-19,
Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v
Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415/
665-2071.
Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd
and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415/ 502-1902,
+1 415/ 502-1905, faks: +1 415-502-1901, e-pošta: [email protected].
Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani.
Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 534-65-66, e-pošta:
[email protected].
Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodnikova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 522-55-33, faks: 522-55-98.
Dopisni člani
Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v
Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in
predstojnik oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of
Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske
fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Milič-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-Christie
McGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.
Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimune
bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21.
maja 2009.
Stålberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27.
maja 1997.
128
7.6.2012 9:30:18
Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
129
7.6.2012 9:30:18
BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2011
2011 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS
Uredniški odbor se je odločil, da kljub raznolikosti in priporočilu, da člani
predložijo najpomembnejša dela po svojem izboru, objavimo bibliografije praviloma v obsegu in z vsebino, kot so jih posamezni člani predložili.
Tatjana Avšič-Županc
Plyusnina A., Krajinović L. C., Margaletić J., Niemimaa J., Nemirov K., Lundkvist
A., Markotić A., Miletić-Medved M., Avšič-Županc T., Henttonen H., Plyusnin A.: Genetic evidence for the presence of two distinct hantaviruses associated with Apodemus mice in Croatia and analysis of local strains. J Med
Virol 2011; 83(1): 108-14.
Ravnik U., Tozon N., Smrdel K. S., Županc T. A.: Anaplasmosis in dogs: The relation of haematological, biochemical and clinical alterations to antibody titre
and PCR confirmed infection. Vet Microbiol 2011; 149 (1-2): 172-6.
Durmiši E., Knap N., Saksida A., Trilar T., Duh D., Avšič-Županc T.: Prevalence
and Molecular Characterization of Tick-Borne Encephalitis Virus in Ixodes
ricinus Ticks Collected in Slovenia. Vector Borne Zoonotic Dis 2011; 11(6):65964.
Vesco U., Knap N., Labruna M. B., Avšič-Županc T., Estrada-Peña A., Guglielmone A. A., Bechara G. H., Gueye A., Lakos A., Grindatto A., Conte V., De
Meneghi D.: An integrated database on ticks and tick-borne zoonoses in the
tropics and subtropics with special reference to developing and emerging
countries. Exp Appl Acarol. 2011; 54:65-83.
Jereb M., Lunaček N. K., Kotar T., Saksida A., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Procalcitoni in hantavirus infection. Scand J Clin Lab Invest. 2011; 71(4):287-91.
Gjenero-Margan I., Aleraj B., Krajcar D., Lesnikar V., Klobučar A., Pem-Novosel
I., Kurečić-Filipović S., Komparak S., Martić R., Duričić S., Betica-Radić L.,
Okmadžić J., Vilibić-Čavlek T., Babić-Erceg A., Turković B., Avšič-Županc T.,
Radić I., Ljubić M., Sarac K., Benić N., Mlinarić-Galinović G.: Autochthonous dengue fever in Croatia, August-September 2010. Euro Surveill. 2011 Mar
3; 16(9). pii: 19805
Saksida A., Wraber B., Avšič-Županc T.: Serum levels of inflammatory and regulatory cytokines in patients with hemorrhagic fever with renal syndrome. BMC
Infect Dis. 2011 May 23; 11(1):142.
Arnež M., Avšič-Županc T., Ružić-Sabljić E.: Acute myositis associated with the
initial phase of tick-borne encephalitis. J Clin Virol. 2011; 51:272-4.
Korva M., Saksida A., Kunilo S., Vidan Jeras B., Avšič-Županc T.: HLA-Associated
Hemorrhagic Fever with Renal Syndrome Disease Progression in Slovenian
Patients. Clin Vaccine Immunol 2011; 18(9): 1435-40.
130
7.6.2012 9:30:18
Heyman P., Ceianu C. S., Christova I., Avšič-Županc T.: A five-year perspective
on the situation of haemorrhagic fever with renal syndrome and status of
the hantavirus reservoirs in Europe, 2005-2010. Eurosurveillance (Engl. ed.,
Online), 2011, vol. 16, issue 36, str. 1–8.
Račnik J., Trilar T., Zadravec M., Slavec B., Marhold C., Jelovšek M., Vergles-Ratja A., Avšič-Županc T., Zorman-Rojs O.: Proučevanje nekaterih bolezenskih povzročiteljev pri prostoživečih pticah pevkah (Passeriformes) ujetih
na jesenskem preletu v Sloveniji. V: Majdič G. (ur.). 4. slovenski veterinarski
kongres 2011, Portorož, 18.–19. november 2011. Program in zbornik referatov,
(Slovenian veterinary research, Supplement, 13). Ljubljana: Veterinarska fakulteta, 2011, 2011, vol. 48, suppl. 13, str. 146–149.
Avšič-Županc T., Saksida A.: Flavivirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 151–167, ilustr.
Fajs L., Avšič-Županc T. Togavirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 183–192, ilustr.
Avšič-Županc T.: Arenavirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska
virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 193–199, ilustr.
Avšič-Županc T.: Filovirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 201–207, ilustr.
Jeverica S., Avšič-Županc T.: Mimivirusi in drugi gigantski virusi. V: Poljak M.
(ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi,
2011, str. 283–286, ilustr.
Tadej Bajd
Supuk T., Bajd T., Kurillo G.: Assessment of reach-to-grasp trajectories toward
stationary objects. Clin. biomech. (Amsterdam). [Print ed.], Oct. 2011, vol. 26,
no. 8, str. 811–818, ilustr. http://dx.doi.org/10.1016/j.clinbiomech.2011.04.007.
Kamnik R., Perdan J., Bajd T., Munih M.: Exercise device for upper-extremity
sensory-motor capability augmentation based on magneto-rheological fluid
actuator. Int. j. mech. control, 2011, vol. 12, no. 1, str. 99–103, ilustr.
Povše B., Koritnik D., Kamnik R., Bajd T., Munih M.: Emulation system for assessment of human-robot collision. Meccanica, 2011, vol. 46, no. 6, str. 1363–
1371, ilustr. http://www.metapress.com/content/p01348v1578w0h73/fulltext.
pdf.
Bajd T., Mihelj M., Munih M.: Osnove robotike. 1. izd. Ljubljana: Založba FE in
FRI, 2011. V, 84 str., ilustr.
Mihelj M., Bajd T., Munih M.: Vodenje robotov. 1. izd. Ljubljana: Založba FE in
FRI, 2011. VI, 132 str., ilustr.
131
7.6.2012 9:30:18
Emerik Bernard
SKUPINSKE RAZSTAVE
Bernard E., Gvardjančič H., Muhovič J., Novinc F., Suhy B. (profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani): Akademija za likovno
umetnost v Benetkah, Magazzino del Sale 3; Benetke, 8. 4.– 6. 6. 2011.
Bernard E., profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani: Gorenjski muzej Kranj: Mestna hiša in Prešernova hiša, 14. 4.–17. 5. 2011.
Bernard E., profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani: Palacij in Stanovska dvorana na Ljubljanskem gradu, 5. 6.–28. 8. 2011.
Bernard E.: Pokrajina v novejši umetnosti, Od piktorializma do abstrakcije, Galerija Velenje, Velenje, Titov trg 5, 2011.
SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Bernard E.: Emerik Bernard in njegovi zimzeleni likovni svetovi, avla Osnovne šole
Rečica ob Savinji, 19. 2.– 27. 2. 2011.
KNJIŽNA IZDAJA
Bernard E.: Monografija 1968–2010, Edicija Hyperion Koper; teksti: Tomaž Brejc,
Andrej Medved, Emerik Bernard, oblikovanje Peter Skalar, fotografije Boris
Gaberščik, Koper 2011.
INTERVJU
Dokumentarni portret Emerika Bernarda v oddaji Razkošje v glavi na prvem programu Radia Slovenija, avtor Dušan Berne, urednik uredništva dokumentarno feljtonskega programa, 22. 10. 2011.
France Bernik
ZNANSTVENE OBJAVE
Primož Trubar in identiteta Slovencev. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči
in obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Uredila Kozma Ahačič in Petra Testen. Ljubljana, Založba ZRC SAZU 2011, str. 21–28.
Jasnovidec naše zgodovine. Edinost, sreča, sprava … Zbornik slavnostnih govorov
ob slovenskem kulturnem prazniku v središču Slovenije 1986–2010. Društvo
Geoss 2011, str. 53–55.
Negativni junak v Kosmačevi noveli Balada o trobenti in oblaku. Glasnik Slovenske
matice, Ljubljana XXXIII, 2011, str. 143–145.
Capudrov erotični roman s temo o drugi svetovni vojni. Primerjalna književnost,
Ljubljana, 2011, 34, št. 3, str. 201–208.
MEMOARSKI PRISPEVEK
Moji spomini na osnovno in meščansko šolo. 100 let Osnovne šole Franca Rozmana
Staneta. Osnovna šola Franca Rozmana Staneta, Ljubljana, 2011, str. 88–89.
OBSTRANSKO SODELOVANJE PRI DOKUMENTARNIH FILMIH
Ob 100-letnici rojstva Dragotin Cvetka. Portret. TV Slovenija 1, 25. septembra
2011, 21,45–22,35 (in ponovitve).
132
7.6.2012 9:30:18
Vrhunski znanstvenik, pedagog in prevajalec, akademik Kajetan Gantar, Zoisov
nagrajenec 2010 za življenjsko delo. TV Slovenija 1, 24. novembra 2011, 14,25–
15,00 (in ponovitve).
Janez Bernik
SKUPINSKA RAZSTAVA
20. stoletje: Kontinuitete in prelomi. Moderna galerija, Ljubljana, 28. 07. 2011–
KNJIGA RISB
Bernik J.: Hvala, mama. Zasnova Studio Breg, Harald Draušbaher in avtor Janez
Bernik. Besedilo in pesem Milček Komelj. Založba Nova revija d.o.o. Ljubljana, 2011, 689 str.
POEZIJA
Brez verzov, brez rim. Antologija slovenske pesmi v prozi. Pripravil in napisal spremno besedo Andrej Brvar. Študentska založba Ljubljana, 2011. [Objavljeni
dve pesmi: Oče, pod stopnicami sem skoraj v temi; Ugibam, od kod prihajajo
lepi kraji. Str. 176–177]
Ivan Bratko
Bratko I.: Prolog Programming for Artificial Intelligence, 4th edition. Harlow, Addison-Wesley/Pearson, 2011.
Žabkar J., Možina M., Bratko I., Demšar J.: Learning qualitative models from numerical data. Artificial Intelligence Journal, vol. 175, (2011), no. 9/10, str. 1604–1619.
Guid M., Bratko I.: Using heuristic-search based engines for estimating human
skill at chess. ICGA journal, Vol. 34 (2011), no. 2, str. 71–81.
Muggleton S., De Raedt L., Poole D., Bratko I., Flach P., Inoue K., Srinivasan A.:
ILP Turns 20: Biography and future challenges. Machine Learning Journal,
Vol. 86 (2011), Number 1, str. 3–23.
Žabkar J., Možina M., Bratko I., Demšar J.: Learning predictive qualitative models
with Padé. Informatica, vol. 35 (2011), no. 4, str. 435–444.
Košmerlj A., Bratko I., Žabkar J.: Embodied concept discovery through qualitative
action models. Int. Journal on Uncertainty, Fuzziness and Knowledge-Based
Syst., vol. 19 (2011), no. 3, str. 453–475.
Bratko I.: Autonomous discovery of abstract concepts by a robot. Adaptive and
Natural Computing Algorithms, Lecture Notes in Computer Sc., Volume 6593
(Springer 2011), str. 1–11.
Groznik V., Guid M., Sadikov A., Možina M., Georgiev D., Kragelj V., Ribarič
S., Pirtošek Z., Bratko I.: Elicitation of neurological knowledge with ABML.
Artificial Intelligence in Medicine - AIME 2011. Lecture Notes in Computer
Science, Vol. 6747 (Springer 2011), str. 14–23.
Oblak A., Bratko I.: Learning from noisy data using a non-covering ILP algorithm.
Lecture Notes in Artificial Intelligence, Vol. 6489 (Springer 2011), str. 190–197.
133
7.6.2012 9:30:18
Troha M., Bratko I.: Qualitative learning of object pushing by a robot. Proc. Qualitative Reasoning 2011 (Barcelona 2011) str. 175–180.
Rajko Bratož
TISKANE OBJAVE
Bratož R.: La basilica di Aquileia nelle fonti letterarie dal IV al VII secolo. V: Cuscito G., Lehmann T. (ur.). La basilica di Aquileia : storia, archeologia ed arte :
Der Dom von Aquileia. Geschichte, Archäologie und Kunst. Antichità Altoadriatiche, 69. Trieste: Editreg, 2010, str. 19–66.
Bratož R.: Die kirchliche Organisation in Westillyricum (vom späten 4. Jh. bis um
600) : ausgewählte Fragen. V: Heinrich-Tamaska O. (ur.), Keszthely-Fenékpuszta im Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen Noricum und
Moesia, (Castellum Pannonicum Pelsonense, vol. 2). Budapest, Leipzig, Keszthely, Rahden/Westf.: M. Leidorf, 2011, str. 211–248.
Bratož R.: La Chiesa aquileiese e l’Illirico occidentale al tempo di Cromazio. V: Beatrice P. F., Peršič A. (ur.). Chromatius of Aquileia and his age : proceedings of
the international conference held in Aquileia, 22-24 May 2008, (Instrumenta
patristica et mediaevalia, 57). Turnhout: Brepols, 2011, str. 103–143.
Bratož R.: Das Veneter-Ideologem bei den Slowenen. V: Lauer R. (ur.), Erinnerungskultur in Südosteuropa : Bericht über die Konferenzen der Kommission für
Interdisziplinäre Südosteuropa-Forschung im Januar 2004, Februar 2005 und
März 2006 in Göttingen. Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften
zu Göttingen, Neue Folge, Bd. 12, Berlin; Boston: De Gruyter, 2011, str. 1–35.
Bratož R.: Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v Noriku. V: Damjanović D. (ur.).
1700 godina Svetih srijemskih mučenika : zbornik radova s međunarodnog
simpozija o 1700. obljetnici Sirmijsko-panonskih mučenika (304.–2004.) :
zbornik posvećen pokojnom doc. dr. sc. Andriji Šuljaku, (Biblioteka Diacovensia, Studije, 17). Đakovo: [Katolički bogoslovni fakultet; Osijek: Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera], 2011, str. 155–181.
Bratož R.: Gotsko zavzetje Rima 410. Pomen dogodka za zgodovino poznega
rimskega cesarstva in za razvoj Zahodnih Gotov. Studia Historica Slovenica,
2011, letn. 11, št. 2/3, str. 829–866.
DRUGO
Bratož R.: Athaulf zwischen Pannonien und Rom : Kolloquium Probleme des römischen Westens : vabljeno predavanje na Universität Trier, 8. 2. 2011. Trier, 2011.
Bratož R.: Kirche und Bischöfe im westlichen Balkanraum im Frühmittelalter : predavanje na Das Ostkirchliche Institut der Universität Würzburg - Südosteuropa-Gesellschaft, Würzburg, 5. April 2011. Würzburg, 2011.
Bratož R.: Illyricum vor 531 : Kolloquium Die Collectio Thessalonicensis und die Rechte des Bischofs von Rom : vabljeno predavanje na Goethe-Universität, Frankfurt am Main, Campus Westend, 14.-15. April 2011. Frankfurt am Main, 2011.
134
7.6.2012 9:30:18
Bratož R.: Athaulf zwischen Pannonien und Rom : vabljeno predavanje na Kommission für Alte Geschichte und Epigraphik des Deutschen Archäologischen
instituts, 27. Mai 2011. München, 2011.
Bratož R.: Alarich und Athaulf zwischen Illyricum und Rom : vabljeno predavanje
na Lehrstuhl für Alte Geschichte, Julius-Maximians-Universität Würzburg, 30.
Juni 2011. Würzburg, 2011.
Bojan Čerček
Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B.,
Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N.,
Lange R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu
B. K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary intervention: Executive Summary A Report of the American College of Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force on
Practice Guidelines and the Society for Cardiovascular Angiography and
Interventions. J Am Coll Cardiol. 2011 Dec 6; 58(24):2550-83. Epub 2011
Nov 7.
Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lange R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K.,
Ting H. H.: ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary Intervention A Report of the American College of Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the Society for
Cardiovascular Angiography and Interventions. J Am Coll Cardiol. 2011 Dec
6; 58(24):e44-e122. Epub 2011 Nov 7.
Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lange R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K.,
Ting H. H., Jacobs A. K., Anderson J. L., Albert N., Creager M. A., Ettinger S.
M., Guyton R. A., Halperin J. L., Hochman J. S., Kushner F. G., Ohman E. M.,
Stevenson W., Yancy C. W.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary Intervention: A Report of the American College of Cardiology
Foundation/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines
and the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions. Catheter
Cardiovasc Interv. 2011 Nov 7.
Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lange R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B.
K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary
Intervention: A Report of the American College of Cardiology Foundation/
American Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the Soci135
7.6.2012 9:30:18
ety for Cardiovascular Angiography and Interventions. Circulation. 2011 Dec
6; 124(23):e574-651. Epub 2011 Nov 7.
Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lange R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B.
K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary
Intervention: Executive Summary: A Report of the American College of Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force or. Practice Guidelines and the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions.
Interventions. Circulation. 2011 Dec 6; 124(23):2574-609, Epub 2011 Nov 7.
Cesena F. H., Dimayuga P. C., Yano J., Zhao X., Kirzner J., Zhou J., Chan L. F., Lio
W. M., Čerček B., Shah P. K., Chyu K. Y.: Immune-modulation by polyclonal
IgM treatment reduces atherosclerosis in hypercholesterolemic apoE-/- mice.
Atherosclerosis. 2012 Jan; 220(1):59-65. Epub 2011 Oct 12.
Rafique A. M., Patel N., Biner S., Eshaghian S., Mendoza F., Čerček B., Siegel R. J.:
Frequency of recurrence of pericardial tamponade in patients with extended
versus nonextended pericardial catheter drainage. Am J Cardiol. 2011 Dec 15;
108(12):1820-5. Epub 2011 Sep 10.
Dimayuga P. C., Chyu K. Y., Kirzner J., Yano J., Zhao X., Zhou J., Shah P. K., Čerček B.:
Enhanced neointima formation following arterial injury in immune deficient
Rag-1-/- mice is attenuated by adoptive transfer of CD8 T cells. PLoS One.
2011; 6(5):e20214. Epub 2011 May 24.
Meisel S. R., Xu X. P., Edgington T. S., Čerček B., Ong J., Kaul S., Shah P. K.: Dose-dependent modulation of tissue factor protein and procoagulant activity in
human monocyte-derived macrophages by oxidized low density lipoprotein.
J Atheroscler Thromb. 2011; 18(7):596-603. Epub 2011 Apr 4.
Vinko V. Dolenc
Voršič M., Dolenc V. V., Ravnik J.: The origin of the ophthalmic artery. V: Pejković
B. (ur.), Štiblar-Martinčič D. (ur.). 3rd International Symposium of Clinical
and Applied Anatomy, University of Maribor, Faculty of Medicine, 22-24 July
2011. Book of abstracts. Maribor: Faculty of Medicine, 2011, str. 28.
Matija Drovenik
TISKANA OBJAVA
Drovenik M.: Stanko Grafenauer (1922–2010). Letop. Slov. akad. znan. umet.,
2011, knj. 61: 2010, str. 220–222, portret.
DRUGO
Drovenik M. (član ur. odbora 1971–) Geologija. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Geološki
zavod: Slovensko geološko društvo, 1953–.
136
7.6.2012 9:30:18
Igor Emri
TISKANE OBJAVE
Kubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: The influence of different sterilization techniques on the time-dependent behavior of
polyamides. J. biomater. nanobiotechnology (Print), 2011, vol. 2, issue 4, str.
361–368.
Gergesova M., Zupančič B., Saprunov I., Emri I.: The closed form t-T-P shifting
(CFS) algorithm. J. rheol. (N.Y. N.Y.), 2011, vol. 55, no. 1, str. 1–16.
Stringari G. B., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Time-dependent properties of bimodal POM - application in powder injection molding. Powder technol. [Print ed.], Apr. 2011, vol. 208, iss. 3, str.
590–595.
Burnik S., Kofler G., Pergar A., Emri I.: Nekatere mehanske lastnosti suhih in mokrih plezalnih vrvi = Some mechanical characteristics of dry and wet climbing ropes. Šport (Ljublj.), 2011, letn. 59, št. 3/4, str. 132–138.
Kubyshkina G., Emri I.: Slovenian Society of Rheology (SRR). Appl. rheol. (Print),
2011, vol. 21, iss. 1, str. 61–63.
Jin H., Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Zupančič B., Emri I.: The effect of extensive recycling process on time-dependent thermo-mechanical and rheological
properties of LDPE. V: Valant M. (ur.), Gardonio S. (ur.), Fabbretti E. (ur.),
Pirnat U. (ur.). Slovenian-Italian Conference on Materials and Technologies
for Sustainable Growth, Ajdovščina, 4-6 May 2011. Book of abstracts. Proceedings book. Nova Gorica: University, 2011, str. 1–5.
Jin H., Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Zupančič B., Emri I.: Time-dependent,
thermal and rheological properties of LDPE after exposure to simulated recycling. V: Slabe J. M. (ur.). 8th International Conference on Industrial Tools
and Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana, Slovenia, October 2nd-5th 2011. Conference proceedings. Celje: TECOS, Slovenian
Tool and Die Development Centre, 2011, str. 277–280.
Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B.
S. von, Emri I.: Optimization of bimodal pom-based binder for powder injection molding. V: Slabe J. M. (ur.). 8th International Conference on Industrial
Tools and Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana,
Slovenia, October 2nd - 5th 2011. Conference proceedings. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2011, str. 297–301.
Kubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Sterilization effect on structure, thermal and time-dependent properties of polyamides. V: Proulx T. (ur.). Mechanics of time-dependent and processes in conventional and multifunctional materials, volume 3, (Conference Proceedings of
the Society for Experimental Mechanics Series). New York; Dordrecht; Heidelberg: Springer, 2011, str. 11–19.
137
7.6.2012 9:30:18
S. von, Emri I.: Optimization of powder injection moulding binder through
bimodality and addition of short molecular chain components = Optimizacija sestave veziva v tehnologiji injekcijskega brizganja prahu z uvajanjem
bimodalnosti in dodajanjem kratkih molekulskih verig. V: Eberlinc M. (ur.),
Širok B. (ur.). Kuhljevi dnevi, 22. september 2011, Mengeš. Zbornik del. Ljubljana: SDM – Slovensko društvo za mehaniko, 2011, str. 259–266.
S. von, Emri I.: Optimization of POM-based binder for PIM feedstock through bimodality and addition of a low molecular weight polymer. V: Borbás
L. (ur.). 28th Danubia-Adria-Symposium on Advances in Experimental Mechanics, 28th September - 01st October, 2011, Siófok. Siófok: Scientific Society for
Mechanical Engineering, 2011, str. 171–172.
S. von, Emri I.: Time-dependent properties of bimodal polyoxymethylene-based binder for powder injection molding. V: Abstracts of ATEM'11. Tokyo:
Japan Society of Mechanical Engineers, 2011, str. 40.
Saprunov I., Emri I.: Behavior of PA6 materials at extreme thermo-mechanical loading. V: 7th Annual Europena Rheology Conference, AERC 2011, May 10-14,
2011, Suzdal, Russia. Conference book, book of abstracts. Moscow: Vinograd
Society of Rheology, Institute of Petrochemical Synthesis, Russian Academy
of Science, 2011, str. 58.
Gergesova M., Zupančič B., Saprunov I., Emri I.: The closed form time-temperature-pressure shifting algorithm. V: 7th Annual Europena Rheology Conference, AERC 2011, May 10-14, 2011, Suzdal, Russia. Conference book, book of
abstracts. Moscow: Vinograd Society of Rheology, Institute of Petrochemical
Synthesis, Russian Academy of Science, 2011, str. 89.
Zupančič B., Emri I.: Modelling of strain accumulation process in cyclically loaded
transmission belts. New York: Nova Science Publishers, cop. 2011. VII, 57. str.
Saprunov I., Kobal J., Emri I.: Shooting by 5.56 mm lead bullets into different
polymeric structures. Ljubljana: ISIT, 2011. 24 str.
DRUGO
Members of the steering committee, Sundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I.,
Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F., Hvilsted S., Lauprêtre F.: SUPERNET,
The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation of
Complex Polymer Structures : duration five years. Strasbourg: European Scientific Foundation, 1999–2003.
Emri I.: Mechanics of dissipative systems : some open questions : prispevek na konferenci na University of Wales, Institute for Non-Newtonian Fluid Mechanics,
Gwynedd, April 18-20, 2011. Gwynedd: University of Wales, Institute for
Non-Newtonian Fluid Mechanics, 2011.
138
7.6.2012 9:30:18
Kubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Sterilization effect on structure, thermal and time-dependent properties of polymides :
referat na SEM 2011 Conference & Exposition on Experimental and Applied
Mechanics, Uncasville, 13-15. 6. 2011. Uncasville, 2011.
Peter Fajfar
TISKANE OBJAVE
Kreslin M., Fajfar P.: The extented N2 method taking into account higher mode
effects in elevation. Earthquake eng. struct. dyn., 2011, letn. 40, št. 14, str.
1571–1589.
Kreslin M., Fajfar P.: The extended N2 method considering higher mode effects
in both plan and elevation. Bulletin of earthquake engineering, Online first,
2011, str. 1–21, ilustr.
Fajfar P., Dolšek M.: A practice-oriented estimation of the failure probability of
building structures. Earthquake eng. struct. dyn., Early view, 2011, str. 1–17.
Kreslin M., Fajfar P.: Razširjena N2-metoda z upoštevanjem vplivov višjih nihajnih oblik. Gradb. vestn., 2011, letn. 60, št. 4, str. 109–120.
Fajfar P., Fischinger M.: Nedavni močni potresi in nauki za Slovenijo. Gradb. vestn., 2011, letn. 60, št. 11, str. 289–299.
Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis of
building structures. V: Barbat A., Climent A. B. (ur.). 4CNIS - Cuarto Congreso Nacional de Ingenieria Sísmica, Granada. S. l.: Copycentro, 2011, str. 1–10
(vabljeno predavanje).
Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis
of building structures. V: Braga F., Mezzina M. (ur.). L’Ingegneria Sismica in
Italia : XIV convegno ANIDIS, Bari. Bari: Digilabs, 2011, str. 15–33 (vabljeno
predavanje).
Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis of
building structures. V: Seismic Risk Reduction and Damage Mitigation for Advancing Earthquake Safety of Structures : The 2nd International Conference on
Earthquake Engineering and Disaster Mitigation : (ICCEDM-II 2011), Surabaya,
Indonesia. Surabaya: Institut Teknologi Bandung (ITB): Indonesian Earthquake Engineering Association (IEEA), 2011, str. 101–112, (vabljeno predavanje).
Peruš I., Fajfar P.: Prediction of site-specific ground-motion parameters by a non-parameters by a non-parametric approach. V: SMiRT 21, International Association for Structural Mechanics in Reactor, New Delhi, India. Energy Security through Pursuit of Closed Fuel Cycle : SMiRT 21. New Delhi: International
Association for Structural Mechanics in Reactor Technology, 2011, str. 1–8.
DRUGO
Fajfar P. (ur. 2003–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester;
New York: J. Wiley, 1972–.
139
7.6.2012 9:30:18
Fajfar P. (član ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht:
Springer.
Fajfar P. (član ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibration. Beijing: Science Press, 2002–.
Fajfar P. (član ur. odbora 1998–) ISET Journal of Earthquake Technology. Roorkee:
Indian Society of Earthquake Technology.
Fajfar P. (član ur. odbora 1991–) International journal for engineering modelling.
Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb:
Faculty of Civil Engineering, 1991–.
Fajfar P. (član ur. odbora 1997–) Journal of earthquake engineering. Philadelphia:
Taylor&Francis Group, 1997–.
Dušan Ferluga
TISKANE OBJAVE
Vizjak A., Ferluga D.: Imunopatologija. V: Zidar N., Gale N. (ur.). Osnove patologije. Prva izdaja. Ljubljana: Katedra za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011, str. 47–54.
Jurčić V., Vizjak A., Aleš A., Jeruc J., Wieslander J., Ferluga D.: Goodpasture’s
syndrome with concommitant immune complex mixed membranous and
mesangiocapillary proliferative glomerulonephritis. Virchows Arch 2011; 459
(Suppl 1): S259.
Ferluga D.: Acute hantavirus nephropathy evolving into chronic diffuse destructive fibrosing tubulointerstitial nephritis. Vabljeno predavanje. Slide Seminar »Native and Transplant Kidney Pathology«. 23rd European Congress of
Pathology. Helsinki, 27 August – 1 September 2011. European Society of
Pathology, 2011, str. 1–6.
Vizjak A., Lindič J., Mravljak M., Jurčič V., Ferluga D.: Renal histopathology and
outcome of patients with anti-glomerular basement membrane disease. In:
Abstracts2view of the World Congress of Nephrology; Vancouver, Apr 8 – 12
2011. WCN, 2011, MO348.
DRUGO
Ferluga D.: Differential diagnosis of chronic tubulointerstitial injury. Vabljeno
predavanje. World Congress of Nephrology. Vancouver, 8 – 12 April 2011.
Ferluga D.: Electron microscopy of Fabry nephropathy and drug-induced phospholipidosis. Vabljeno predavanje. 23rd European Congress of Pathology.
Helsinki, 31 August – 1 September 2011.
Vizjak A., Ferluga D.: ANCA associated diseases: immunoserology, pathogenesis
and pathology. Vabljeno predavanje. 1st Macedonian Congress of Pathology
with International Participation. Ohrid, 12 – 16 October 2011.
140
7.6.2012 9:30:18
Franc Forstnerič
Forstnerič F., Lárusson F.: Survey of Oka theory. N.Y. j. math. (Online), 2011, vol.
17a, str. 1–28. http://nyjm.albany.edu/j/2011/17a-2v.pdf.
Forstnerič F.: Stein manifolds and holomorphic mappings : the homotopy principle in complex analysis, (Ergebnisse der Mathematik und ihrer Grenzgebiete,
vol. 56). Berlin: Springer, cop. 2011. X, 489 str., ilustr. http://www.springerlink.com/content/978-3-642-22250-4.
Ivan Gams
TISKANA OBJAVA
Gams I., Otoničar B., Slabe T.: Development of slope and related subsoil karst : a
case study from Bela Krajina, SE Slovenia = Razvoj pobočja in pripadajočega
podtalnega krasa : primer iz Bele krajine v jugovzhodni Sloveniji. Acta carsol.,
2011, letn. 40, št. 2, str. 329–340, ilustr. http://carsologica.zrc-sazu.si/downloads/402/Gams-et-al.pdf.
DRUGO
Gams I. (član ur. odbora 1996–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974–.
Gams I. (član ur. odbora 2003–) Acta geographica Slovenica. Ljubljana: Geografski
inštitut Antona Melika, ZRC SAZU: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2003–.
Gams I. (član ur. odbora 1977–1978, 1980–) Naše jame. Ljubljana: Jamarska zveza
Slovenije, 1959–.
Kajetan Gantar
Gantar K.: Poetika poikilije. – Primerjalna književnost 34, 1 (Ljubljana 2011), 33–
46.
Gantar K.: Prof. Marko Bajuk. – V: Glasnik Slovenske skupine v Mendozi (Mendoza junij 2011), 11–12.
Gantar K.: Longin, O vzvišenem. Založba Modrijan (Ljubljana 2011) /prevod str.
7–66, opombe str. 67–96, spremna študija »Longinov spis O vzvišenem v
okviru antičnih poetičnih prizadevanj in iskanj« str. 97–120.
Gantar K.: Zasilni pristanek. Slovenska matica (Ljubljana 2011), 264 str.
Gantar K.: Kakor družinski člani : kako sem postal odbornik Mohorjeve družbe.
Mohorjev koledar (Celje 2011), str. 127–130.
Gantar K.: Stoletnica rojstva akademika Mihaila Petruševskega. Keria, let. XIII,
št. 2, Ljubljana 2011, str. 5–8.
141
7.6.2012 9:30:18
Matija Gogala
TISKANE OBJAVE
Gogala M.: Po zvočnih sledeh za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, IV. razred za naravoslovne vede,
2011. 160 str., ilustr., zvd.
Gogala M., Trilar T., Drosopoulos S.: Two new species and a new genus of Cicadettini (Hemiptera, Cicadidae) from the Greek island of Evia. Dtsch. entomol. Z.,
2011, letn. 58, št. 1, str. 105–117, ilustr.
Gogala M.: Netopirji uporabljajo tudi magnetno orientacijo. Proteus, jan. 2011,
letn. 73, št. 5, str. 227.
Gogala M. (keynote): Sound or vibration, an old question of insect communication.
Entomologentagung DgaaE, Section 17: Symposium: Vibrational communication in Arthropods – A comparative approach. Berlin, 23. 3. 2011 - Abstracts: 203.
Trilar T., Gogala M.: Present status of mountain cicadas (Cicadetta montana s. lato)
in Europe. V: 13th international meeting, Missouri, June 4-7, 2011. Invertebrate
sound and vibration : 13th international meeting, University of Missouri, Columbia, USA, June 4-7 2011. [Missouri: University of Missouri, 2011], str. 91.
Gogala M., Trilar T., Drosopoulos S.: Acoustically characterized endemic cicada
species from Greek island of Evia. The XXIII Meeting of the International Bioacoustic Council, La Rochelle, 12.–16. september 2011, Addendum, Poster 37.
DRUGO
Gogala M. (član ur. odbora 1998–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974–.
Gogala M. (član ur. odbora 1988–) Bioacoustics. Oxon (OX): AB Academic Publishers, 1988–.
Gogala M. (član ur. odbora 1995–) Entomologia Croatica. Zagreb: Hrvatsko entomološko društvo, 1995–.
Gogala M. (član ur. odbora 1996–) Razprave – Slovenska akademija znanosti in
umetnosti. Gogala M. (član ur. odbora 1996–) Razred za naravoslovne vede.
Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982–.
Igor Grabec
Grabec I.: Sculptures and Verses, Translated by Alan McConnell-Duff, Edited
and published by Cultural Association »Mohorjan« Prevalje, 2011, umetniško delo, prevod.
Grabec I.: Estimation of experimental data redundancy and related statistics,
Non-lin. Phen. In Compl. Sys., vol. 14, no. 2, str: 177–183, 2011.
Grabec I., Švegl F.: Forecasting of Traffic Jam at a High-Way Bottleneck, Advances
in Complex systems, sprejeto 2011.
142
7.6.2012 9:30:18
Grabec I., Švegl F.: Forecasting of Traffic Jam at a High-Way Bottleneck, 19th Int.
Symp. On Electronics in Traffic – ISEP 2011, Ljubljana, Slovenia, March 2829. 2011, CD - Proceedings ITS Connecting Transport, R10, Eds.: Anžek M.
et al., Electrotechnical Association of Slovenia, Stegne 7, SI-1621 Ljubljana, SI,
http://www.ezs-zveza.si.
Grabec I., Švegl F.: Statistical forecasting of High-Way Traffic Jam, Int. Conf. Applied Statistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25–28. 9. 2011, Program and Abstracts, pp 17, Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J. Stare, http://conferences.
nib.si/AS2011
Govekar E., Bezgovšek J., Grabec I.: Control of laser droplet generation from metal wire. V: Schmidt M. (ur.). Lasers in Manufacturing 2011 : proceedings of
the Sixth International WLT Conference on Lasers in Manufacturing, Munich,
Germany, May 23-26, 2011, (Physics procedia, vol. 12). Amsterdam: Elsevier,
2011, str. 424–430, ilustr.
Grabec I.: SEETRANS 2011 - Transport Research Oportunities for South East Europe in the EU, Ljubljana, April 12-13, 2011, http://www.transslo-plus.si/en/ :
Brokerage and Networking Event – Organization and Project Ideas: Igor
Grabec, Project Idea: MOFOCRISTA,
Thematic Workshops – Road and Intermodal Project Ideas Explanations: Igor
Grabec, MOFOCRISTA – Modeling and forecasting of critical states in traffic flows,
Thematic Workshops – Road and Intermodal Best Practice Project: Igor Grabec,
Forecasting of traffic flows and congestions development at bottlenecks on
Slovenian high-ways network.
Grabec I., Švegl F.: Forecasting development of traffic jam at a high-way bottleneck, COST action MP0801 – Physics of Competition and Conflicts, Annual
Meeting, Eindhoven, NL, 18-20. 5. 2011, internal report, http://www-f1.ijs.
si/~tadic/COST_MP0801/ http://www.cost.eu/domains_actions/mpns/Actions/MP0801.
Grabec I., Borštnik Bračić A., Grabec I., Govekar E., Gradišek J., Mužič P., Susič E.,
Švegl F.: Characterization and modeling of patterns by an intelligent system,
1st Int. Conf. Art, Science and technology: Interaction of Three Cultures, Ort
Braude College, Karmiel, Israel, June 1, 2011, http://conferences.braude.ac.il/
ArtIndustrial/default.aspx.
Grabec I., Švegl F.: Statistical forecasting of high-way traffic jam, Int. Conf. Applied
Statistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25-28. 9. 2011, Program and Abstracts, p. 23,
Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J. Stare, http://conferences.nib.si/AS2011.
Borštnik Bračić A., Grabec I., Govekar E.: Modeling of Patterns by an Intelligent
System, Int. Conf. Applied Statistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25.–28. 9. 2011,
Program and Abstracts, p. 70, Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J.
Stare, http://conferences.nib.si/AS2011.
143
7.6.2012 9:30:18
Grošelj D., Grošelj H., Grabec I.: Biomechanical testing in computer guided flapless implant surgery, 20th Annual Scientific Meeting of the EU Association
of Osseointegration, Oct. 3-15, 2011, Athens, GR, poster 134, http://www.
eao-congress.com/site/-Home-page,2085.
Grabec I: Idea for a new EU project MOFOCRISTA, TRANSNEW.EU – Transport Research Oportunities Workshop, Sept. 30, 2011, Ljubljana, Prireditelj: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. http://www.transnew,eu.
Slovenski forum inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, Japti – javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, v sodelovanju z: Ministrstvo za gospodarstvo RS, http://www.foruminovacij.si/.
1.) Grabec I., Švegl F.: Napoved zastoja prometa na zapori avtoceste, 6. Slovenski form inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 368, Prijavitelj: Amanova
d.o.o., Inovativni potencial Slovenije – katalog inovacij str. 72, Nov. 22–23,
2011, Izdajatelj: Japti, uredila: Alenka Pahor Žvanut, http://www.foruminovacij.si/sfi/seznam-inovacij/seznam-razstavljenih-inovacij; inovacija je bila
prijavljena in razstavljena kot inovativna storitev http://www.imamidejo.si/
resources/files/Inovativna_storitev.pdf, http://www.imamidejo.si/resources/files/seznam_razstavljalcev_6._SFI.pdf.
2. Grabec I., Švegl F., Kalcher K.: Napovedovanje prometa na slovenskih avtocestah, 6. Slovenski forum inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 311, Prijavitelj: Amanova d.o.o., http://www.imamidejo.si/resources/files/6._SFI_-_seznam_prijavljenih_inovacij.pdf, Inovacija je bila prijavljena kot inovativni
proizvod, vendar ni bila razstavljena. http://www.imamidejo.si/resources/
files/Inovativen_proizvod.pdf
3. Švegl F., Kalcher K., Grabec I.: Merilnik slanosti cestišča, 6. Slovenski forum
inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 316, Prijavitelj: Amanova d.o.o.,
http://www.imamidejo.si/resources/files/6._SFI_-_seznam_prijavljenih_
inovacij.pdf; Inovacija je bila prijavljena kot inovativni proizvod, vendar
ni bila razstavljena. http://www.imamidejo.si/resources/files/Inovativen_
proizvod.pdf.
Grabec I.: Oprto pismo predsedniku in vladi RS: Kdo bo povrnil ugled Društvu
UNICEF Slovenija, Delo, 19. 2. 2011, Pisma bralcev.
Grabec I.: Application of an intelligent system for modeling of natural and artistic patterns, - Exhibition at the 1st Int. Conf. Art, Science and technology:
Interaction of Three Cultures, Ort Braude College, Karmiel, Israel, June 1,
2011, http://conferences.braude.ac.il/ArtIndustrial/default.aspx.
Niko Grafenauer
Grafenauer N.: Abeceda, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 56 str., ilustr.
Grafenauer N.: Troje gosk in en gosak, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 32 str.,
ilustr.
144
7.6.2012 9:30:18
Grafenauer N.: Žabja radijska postaja, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 32 str.,
ilustr.
Grafenauer N.: Slovenski prostor in čas, predgovor v: Slovenski zgodovinski atlas,
Ljubljana, založba Nova revija, 2011, 253 str.
Grafenauer N.: Rahel stik – preobrazba romana, str. 34, Pisatelj, dramatik, intelektualec – pogovor z Rudijem Šeligom, str. 224, v: Rudi Šeligo, zb. Interpretacije, založba Nova revija, Ljubljana, 2011, 337 str.
Grafenauer N.: Smo vaška srenja brez vizije in državljanske odgovornosti, intervju, Sobotna priloga Dela 29. I. 2011.
Matija Horvat
Horvat M.: Zapleti v odnosih med medicino in pravom. Isis (Ljubl.), 2011, letn. 20,
št. 2, str. 3–4.
Horvat M.: Medijska podoba slovenskega zdravnika : ali smo zdravniki vredni zaupanja bolnikov?. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], mar. 2011, letn. 80,
št. 3, str. 149–150. http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/
marec/149-50.pdf.
Horvat M.: Odgovor dr. Joachimu Grossu, dr. med., homeopatu. Isis (Ljubl.), 2011,
letn. 20, št. 8/9, str. 15.
Tine Hribar
Hribar T.: Do kdaj je vzdrževanje življenja z ukrepi, ki jih zmore medicina, skladno s svetostjo življenja, referat na 148. skupščini Slovenskega zdravniškega
društva, Ljubljana, 14. okt. 2011.
Hribar T.: Prihodnost slovenske državnosti, referat na posvetovanju Dvajset let
slovenske državnosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana,
16. dec. 2011.
Andrej Inkret
Inkret A.: In stoletje bo zardelo. Kocbek, življenje in delo. Modrijan založba. Ljubljana, 2011 (640 str.).
Inkret A.: Jože Brejc-Franček alias Jože Javoršek ali spregledano poglavje iz Kocbekove biografije. Sodobnost 75/2011, št. 12, str. 1596‒1605.
Inkret A.: Rudi Šeligo, Rahel stik. Interpretacije 11: Rudi Šeligo. Nova revija, 2011
(str. 36‒39).
Inkret A.: Med historijo in pasijonom. Interpretacije 11: Rudi Šeligo. Nova revija,
2011 (str. 96‒133).
Inkret A.: Direktor ljubljanske Drame je lahko kdorkoli. Delo, 11. 6. 2011.
Ženja Leiler: »Verjel je, ker je hotel, ker ni mogel verjeti ‒ verovati ‒ drugače«.
Pogovor z Andrejem Inkretom, piscem biografije Edvarda Kocbeka. Pogledi
2/2011, št. 4, str. 20‒23.
145
7.6.2012 9:30:18
Drago Jančar
Jančar D.: Des bruits dans la tête. (Zvenenje v glavi). Roman. Traduit du slovène
par Andrée Lück-Gaye. Passage du Nord-Ouest, Albi 2011, 254 str.
Jančar D.: Katarina, pavlin i iezuit. (Katarina, pav in jezuit). Roman. Pereveli so
slovenskogo Majja Ryžova, Marianna Beršadskaja. Limbus Press, Sankt-Peterburg - Moskva, 2011, 474 str.
Jančar D.: The galley slave. (Galjot). Roman. Translated by Michael Biggins. Dalkey Archive Press, Champaign - Dublin - London 2011, 367 str.
Jančar D.: A névtelen fa. (Drevo brez imena). Roman. Fordította és a jegyzeteket
írta Gállos Orsolya. L’Harmattan, Budapest 2011, 279 str.
Jančar D.: Posakuvanje za potsmev. (Posmehljivo poželenje) Roman. Prevod od
slovenečki Lidija Arizanovska. Slovo, Skopje 2011, 312 str.
Jančar D.: Graditeljat. (Graditelj). Roman. Prevod Gančo Savov. Izdatelstvo Balkani, Sofija 2011, 183 str.
Jančar D.: Sedel sem sam in srkal svoj čaj : čitanka / Drago Jančar ; [izbor, ureditev
in spremna beseda Jaroslav Skrušný ; fotografije Jane Štravs]. Cankarjeva založba, Ljubljana 2011, 226 str.
Jančar D.: Nordlicht. : Roman. Aus dem Slowenischen von Klaus Detlef Olof. Folio
Verlag, Wien 2011, 261 str.
Jančar D.: To noč sem jo videl. Roman, druga izdaja. Modrijan, Ljubljana 2011, 189
str.
Jančar D.: To noč sem jo videl. Roman, tretja izdaja. Modrijan, Ljubljana 2011, 189 str.
NOVELE
Jančar D.: Ni adawodd yr angel mohono. (Angel ga ni zapustil). Prevod v valižanščino: Anka Furlan. Taliesin, Wales 2011, p. 29–39.
Jančar D.: Augsburgo. Literarni dialogi Slovenija – Španija. Vloga pisateljev v sodobni družbi, Drago Jančar – José María Merino. Izdala Ambasada Kraljevine Španije, Ljubljana 2011, str 4-12.
ESEJI, ČLANKI
Jančar D.: In Europa, si suol dimenticare qui ogni casa… Lettera internazionale,
Roma, 3. trimestre 2011, str. 17–19.
Jančar D.: Die Flucht ohne Ende. Vorwort. Joseph Roth; Johann Georg Lughofer,
Mira Miladinovič Zalaznik (Hrsg.), Conditio Judaica. De Gruyter, Berlin-Boston 2011, s. 3–7.
Jančar D.: Laterna magica Vaclava Havla. Večer, Maribor, 27. 12. 2011, str. 13.
Jančar D.: Costretti a vivere in un mondo invaso dai rumori. Il Piccolo, Trieste, 9
settembre 2011, p. 40.
Jančar D.: »Dialoghiamo con l'islam moderato.« Intolleranza e sospetto non servono all'Europa. Riflessioni di una grande voce della letteratura slovena. Il
Piccolo, Trieste, 21 febbrario 2011, p. 15.
Jančar D.: Prišlek s Septentriona. Pogledi, Ljubljana, 25. maj 2011, str. 30–31.
146
7.6.2012 9:30:18
Jančar D.: Visitor from Septentrion. Halma, European Network 2011. Internetna
objava v okviru projekta Letters to Miłosz ob 100-letnici rojstva Czesława
Miłosza.
Jančar D.: Pridošlica sa Septentriona. Vijenac, Zagreb, 5. svibnja 2011, str. 21–22.
Jančar D.: Wajdin Katyn i slovenska Antigona. Vijenac, Zagreb, 14. srpnja 2011,
str. 21.
Jančar D.: Vajdin Katin i slovenska Antigona. Najveća trauma slovenske povijesti.
Danas, Beograd, 24. 8. 2011, str 10.
Jančar D.: Pisatelj med umetnostjo in angažmajem. Na robu, zbornik Drage 2010,
Mladika, Trst 2011, str. 112–128.
Jančar D.: Nemir povijesti, umjetnost, čovjekov nemir. Kolo 2–3, Zagreb 2011, str.
161 – 170.
Jančar D.: Über einen ganz besonderen Atlas – Beseda o čisto posebnem atlasu – Una
parola su un atlante del tutto particolare. Uvodna beseda v: Atlas der besonderen Orte = Atlas posebnih krajev = Atlante dei luoghi particolari / Herausgeber, izdajatelji, editori Universitätskulturzentrum Unikum, Kulturno društvo
Opoka, Stazione di Topolò = Postaja Topolove; Klagenfurt 2011, str. 13–18.
DRUGO
Zvenenje v glavi [Videoposnetek] = Headnoise / scenarij Andrej Košak in Dejan
Dukovski ; po romanu Draga Jančarja; direktor fotografije Dušan Joksimović; glasba Saša Lošić; [režija] Andrej Košak. Ljubljana : Slovenski filmski
center, javna agencija = Slovenian Film Centre 2011.
Dossier Drago Jančar: La littérature pour résister; Le seismographe slovène; La prison, au carré. Thierry Guichard. Pogovor. Le matricule des anges – Le mensuel
de la littérature contemporaine, Paris, Novembre – décembre 2011, p. 18–27.
Za nami je burna zgodovina, nastlana s trupli, mi pa živimo v lagodnosti nakupovalnih središč. Drago Jančar, književnik v fokusu. Intervju z Dragom Jančarjem vodil Andraž Gombač. Primorske novice, Koper, 6. septembra 2011, str.
14–16.
Drago Jančar: Danas se nitko više ne pita o smislu. Razgovarala Lana Franić. Vijenac, Zagreb, 22. rujna 2011, str. 4–5.
Drago Jančar – Nejc Gazvoda: Iz oči v oči. Pogledi, Ljubljana, 14. december 2011,
str. 28–31.
Il grande valzer brillante – Veliki briljantni valček (odlomek). V: Più vero della vita
– bolj resnično kot življenje. Pordenonelegge 2011, str. 41–49.
Jančar D.: Katarina, pav in jezuit/ Katarina, a páva és a jezsuita. Odlomek iz romana. Szlovén irodalmi antológia IV. Budapest 2011, str. 102–126.
Jančar D.: Drvo bez imena. Ulomci iz romana. Tema, časopis za knjigu 1-2, Zagreb
2010, str. 11–14.
Drago Jančar: Samo onaj koji poznaje prošlost, ima budučnost. Razgovorala Ines
Kotorac. Vjesnik, Zagreb, 11. 5. 2011.
147
7.6.2012 9:30:18
Intervju Drago Jančar: Ako u EU odumru slovenski i hrvatski sami smo krivi. Razgovarala Mirjana Dugandžija. Globus, Zagreb, 15. 4. 2011, str. 48–59.
V noči zgodovinskega nasilja žari njen obraz. Portreti nominirancev: Drago Jančar.
Slavko Pezdir, Delo, 8. junij 2011, str. 15.
Veselje do življenja z razlikami. Intervju z Dragom Jančarjem vodil Boštjan Tadel.
Pogledi, Ljubljana, 23. marec 2011, str. 24–25.
Jančar D.: A névtelen fa – Dugi otok. Odlomek iz romana Drevo brez imena. Lettre
Magyar, nr. 80, Budapest 2011, str. 25–27.
Andrej Jemec
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
Jemec A.: Slike 2009–2010, uvodna beseda Milček Komelj: Beli sij zveneče kozmične tišine, Savinov likovni salon Žalec, 3.–28. 2. 2011.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Jemec A.: Hommage à Zoran Kržišnik, Galerija Instituta »Jožef Stefan, Ljubljana
26. januar–16. februar 2011.
Jemec A.: Druga narava, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica, 14. april–15. maj 2011.
Jemec A.: Razstava novih pridobitev umetniških del iz Slovaške, Slovenije in z Malte, Evropski parlament, Bruselj, 19. april 2011.
Jemec A.: 26. Viški likovni salon, Osnovna šola Vič, Ljubljana, 4.–20. maj 2011.
Jemec A.: Razstava v spomin akademika Vinka Kambiča, Mala galerija SAZU, Ljubljana, 5.–13. maja 2011
Jemec A.: Zakladi slovenske grafike 1955–2005, Zbirka SAZU, MGLC, Grad Tivoli,
Ljubljana, 23. junij–4. september 2011.
Jemec A.: Majski salon 2011 ZDSLU, Delavski dom Trbovlje, 9. september–9. oktober 2011.
Jemec A.: 20. stoletje – Kontinuitete in prelomi, Moderna galerija, Ljubljana, 29.
julij 2011.
Jemec A.: Pokrajina v novejši umetnosti, Galerija Velenje, 13. oktober –12. november 2011.
Jemec A.: Galerija Kambič, Metlika, 27. november 2011.
Jemec A.: Socializem in modernost, Muzej sodobne umetnosti, Zagreb, 2. december 2011–5. februar 2012.
ZAPISI
Jemec A.: France Rotar – Sijaj resnice na poti k bistvu, Sodobnost, Ljubljana, letnik
75, oktober 2011, št. 10, str. 1302–1306.
Jemec A.: Moje prve šole, Zbornik 100 let Osnovne šole Franca Rozmana Staneta
1911–2011, Ljubljana Šentvid, 29. november 2011, str. 100–102.
Jemec A.: Uvodnik, Zamolčana dejstva, Sodobnost, Ljubljana, letnik 75, december
2011, št. 12, str. 1531–1540.
148
7.6.2012 9:30:19
Gabrijel Kernel
Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P.,
Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for single top quark production via contact
interactions at LEP2. The European physical journal. C, 2011, vol. 71, no. 2,
str. 1555-1–1555-13.
Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P.,
Podobnik T., Zavrtanik D.: A study of the b-quark fragmentation function
with the DELPHI detector at LEP I and an averaged distribution obtained
at the Z Pole. The European physical journal. C, 2011, vol. 71, no. 2, str. 15571–1557-29.
Matjaž Kmecl
Kmecl M.: Roman o slovenski masadi. V: Kodrič Z. Opoldne zaplešejo škornji,
(Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011, str. 239–
248.
Kmecl M. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): The
mysterious karst and the show caves of Slovenia. Postojna [etc.]: Postojna Tourist Society [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.
Kmecl M. (avtor predgovora) v Jerovec L., Zemljak M.: Podobe Valvasorjeve Ljubljane = Images of Valvasor's Ljubljana. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba,
2011. 111 str., ilustr.
Kmecl M. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Skrivnostni kras in turistične jame Slovenije. Postojna [etc.]: Turistično društvo
[etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.
Kmecl M. (avtor predgovora) v Kočar T., Knafelc S.: Svet med Mačkovcem, Mokrcem in Iško - Krvava Peč z okolico. Maribor: Ostroga, 2011. 558 str., ilustr.
Kmecl M.: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret : spomini na skrivne ljubezni,
(Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011.
Kmecl M., Zlobec C.: Če bomo prodajali, bomo hlapci! (spraševala Miša Čermak),
Jana, 22. 11. 2011, str. 9–11.
Žiberna M.: Dr. Matjaž Kmecl, pisatelj, publicist, a tudi oče vrtnice France Prešeren, Adria Airways In-Flight Magazine, april, maj 2011, št. 2.
Milček Komelj
TISKANE OBJAVE
Bernik J.: Hvala, mama. Monografija. Ljubljana, Nova revija, 2011. Besedilo in
pesem Milček Komelj. (689 str. risb in besedila.)
Komelj M.: Zmagoslavje svetlobe. Barviti zanos slikarja Silvestra Komela. Silvester Komel. In Trionfo della luce. Silvester Komel, un artista rapito dal colore.
Uvodna študija. V: Silvester Komel: Zmagoslavje svetlobe. In Trionfo della
luce. Nova Gorica, Kulturni dom, september 2011, str. 13–38.
149
7.6.2012 9:30:19
Komelj M.: Slikar barvitih kozmičnih prostranstev. Uvodna beseda ob otvoritvi
razstave Silvestra Komela v novogoriški Mestni galeriji, revija Kras, december 2011, št. 114–115, str. 54–55.
Komelj M.: Slikar Jože Tisnikar in njegova umetnost. Ob osemdesetletnici rojstva
in desetletnici smrti. Jože Tisnikar 1928–1998. Zbornik simpozija ob desetletnici umetnikove smrti. Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti,
2011, str. 23–34.
Cevc E.: Pesnitev in resnica. Cevčevo berilo. Izbral, uredil in spremno besedo napisal Milček Komelj. Ljubljana, Slovenska matica 2011. (Spremna beseda Pesnitev in resnica Emilijana Cevca, str. 428-466.)
Komelj M.: Emilijan Cevc in njegova Slovenska umetnost. Umetnostna kronika
30/2011, str. 36–43.
Komelj M.: Pravljične slikarske sanje Marte Jakopič Kunaver. The imaginary dreams in the pictures of Marta Jakopič Kunaver. Marta Jakopič Kunaver. Cvetoče mesto, The blooming town. Monografija. Ljubljana, Družina, 2011, str.
197–200.
Komelj M.: Izpovedi plamtečih duš. Slovensko slikarstvo tridesetih let XX. stoletja: Božidar Jakac in Elisaveta Bagrjana. Zvon 2011, št. 6, str. 44–49.
Komelj M.: Troje ponotranjenih slikarskih pokrajin: Beerova zemeljsko mitična,
Jemčeva kozmično astralna in urbano znakovna Brede Sturm. V katalogu
Pokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana,
Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 103.
Komelj M.: Beerova žareča polja, razvihrana v vetrovnem soncu. V katalogu Pokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 104–107.
Komelj M.: Beli sij zveneče kozmične tišine. Najnovejše slike Andreja Jemca. V katalogu Pokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 108–115.
Komelj M.: Enigmatično monokromno slikarstvo Brede Sturm. V katalogu Pokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 115–120.
Komelj M.: O vprašanjih umetnosti in njene svobode. Dramatske slike iz Benetk.
Howard Barker, Slike z usmrtitve. Slovensko narodno gledališče Drama, gledališki list, sezona 2010/11, 12, str. 16–24.
Komelj M.: Med univerzalnostjo življenja in kmečkim izrazom slovenske identitete. V: Umetnost Toneta Kralja. Tone Kralj, katalog stalne zbirke Toneta Kralja
v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, 2010 (izšlo 2011), str. 11–32;
Between the universality of life and a rustic expression of Slovene identity,
str. 37–49.
Komelj M.: Slovenski slikarji na Dunaju. I pittori sloveni a Vienna. Slovenian
Painters in Vienna. V čast sliki. Elogio della pittura. Homage to the Pain150
7.6.2012 9:30:19
ting. Emerik Bernard, Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc,
Branko Suhy. Kranj, Gorenjski muzej, Ljubljana, Ljubljanski grad, 2011, str.
36–45.
Komelj M.: Maleševa črta. The Line of Maleš; Modrec, Wise man. V katalogu
razstave Maleš – Mušič, prijatelja in sodelavca. Kromberk, Goriški muzej,
oktober 2011, str. 4–5.
Komelj M.: Božidar Jakac in avantgarda: spominska skica. Forum, 2011, letn. 4, št.
11/12, str. 57–71.
Komelj M.: Zakaj razprave o reviziji zgodovine. Glasnik Slovenske matice 2011,
str. 5.
Komelj M.: Sprejemanje in pretok obeh literatur. Glasnik Slovenske matice 2011,
str. 115–116.
Komelj M.: Ob 100-letnici rojstva Cirila Kosmača. Glasnik Slovenske matice 2011,
str. 141–142.
Komelj M.: Buditelj in veliki klicar (Valentin Vodnik). Glasnik Slovenske matice
2011, str. 191–194.
Komelj M.: In memoriam – prof. dr. Joža Mahnič. Glasnik Slovenske matice 2011,
str. 311–316.
Komelj M.: Predsednikovo poročilo. Glasnik Slovenske matice 2011, str. 322–
328.
Komelj M.: Slikarjeva ljubezen do trpečih in nemočnih. Fortunat Bergant: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nesti križ. Peta postaja križevega pota v Stični.
Vzgoja 2011, št. 49, str. 41–42.
Komelj M.: Barviti triptih kalejdoskopskih sanj. Stane Kregar: Deček pod oblakom. Vzgoja 2011, 50, str. 40–41.
Komelj M.: Grafični eksperiment. Tinca Stegovec: Na robu, 1964. Vzgoja 2011, št.
51, str. 41–42.
Svetloba ustvarjalnega srca. Elda Piščanec: Svetopisemska parabola, 1929. Vzgoja
2011, št. 52. 36–37.
Komelj M.: »V beli galeriji večnosti.« Slikovne priloge ob 70-letnici pesnika Nika
Grafenauerja. Nova revija 2010, št. 339–241, str. 220–229 (izšlo sredi 2011).
Komelj M.: Begićev ljubljanski kiparski opus. Ljubljana, glasilo Mestne občine
Ljubljana, 2011, št. 5, str. 8.
Komelj M.: Enigmatično monokromno slikarstvo Brede Sturm. Ljubljana, Kulturno umetniško društvo Krka, 2011 (razstavna zloženka). Ponatis v likovnem katalogu razstave v jeseniški Kosovi graščini. Jesenice, Gornjesavski
muzej, 2011.
Komelj M.: Samotna zatišja slikarjevih občutenj. Boge Dimovski. Ljubljana, Kulturno umetniško društvo Krka, 2011, razstavna zloženka.
Komelj M.: »Tišinaste slike« Zdenka Huzjana. Galerija Pedagoške fakultete, Ljubljana 2011, razstavna zloženka.
151
7.6.2012 9:30:19
Komelj M.: Begićeva vrata ljubljanske stolnice z novim zaključnim akcentom. Ljubljana, stolni župnijski urad, 2011; zloženka, izdana ob posvetitvi portalnega
zaključka južnih, t. i. ljubljanskih cerkvenih vrat 19. VI. 2011.
Komelj M.: Beerova njiva. Natisnjeno na vabilu za razstavo in zapisano kot motto
na razstavi Nikolaja Beera v Zagorju ob Savi, 2. avgusta 2011.
Komelj M.: Predstavitev knjige Roberta Simoniška Slovenska secesija. Ljubljana,
Slovenska matica, 2011. (Na straneh knjižnega zavihka.)
INTERVJU
Umetnostni zgodovinar z dušo pesnika Milček Komelj. Intervju (z Milčkom Komeljem se je pogovarjala Nuša Jurjevič). R5, Revija Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana, junij 2011, str. 163–165.
TV IN RADIJSKE OBJAVE
Umetnostnozgodovinska opredelitev kipa Zločin. Sodelovanje v dokumentarni
televizijski oddaji o kiparju Cirilu Cesarju; snemalna knjiga Pot v svetlobo,
2011.
Vrsta razgovorov in izjav za RTV in radio (mdr. o Silvestru Komelu, petih profesorjih slikarstva na ljubljanski likovni akademiji, Elisaveti Bagrjani, simpozijih in knjigah Slovenske matice; 22. III. 2011 sodelovanje v TV oddaji Knjiga
mene briga v razgovoru o lepoti ob knjigi Piera Ferruccija lepota in duša,
Kako doživetje lepega spreminja naše življenje).
DRUGO (PREDAVANJA, GOVORI, VODENJA)
Komelj M.: Božidar Jakac in glasba. Predavanje iz cikla Sozvočje. Ljubljana, Narodna galerija, 25. X. 2011.
Komelj M.: Skrivnosti slikarja Jožefa Petkovška. Pogled na recepcijo njegove
ustvarjalnosti.
Predavanje ob 150-letnici slikarjevega rojstva, Vrhnika, Kulturni dom Ivana Cankarja, Muzejsko društvo Vrhnika, 15. XII. 2011.
Komelj M.: Slovensko slikarstvo 30. let 20. stoletja in Elisaveta Bagrjana. Predavanje na simpoziju o Elisaveti Bagrjani; v organizaciji Veleposlaništva Republike Bolgarije in Študentske založbe. Ljubljana, Cankarjev dom, 9. XI. 2011.
Komelj M.: Prostor igre. Sodelovanje na okrogli mizi o knjigah z likovnimi in
arhitekturnimi vsebinami; po izidu učbenika Likovno snovanje avtorjev Beatriz Tomšič-Čerkez in Milčka Komelja. Ljubljana, knjigarna Konzorcij, 15.
II. 2011.
Komelj M.: Razgovor o kulturni zgodovini Bele krajine. (Na prireditvi pred občnim zborom belokranjskega muzejskega društva se je z urednikom Črnomaljske in metliške knjige Milčkom Komeljem v metliškem gradu 4. marca
2011 pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek.)
Komelj M.: Predstavitev dela dr. Dimitrija Rupla; pred njegovim predavanjem ob
20-letnici državnosti Slovenije, ob izidu knjige Slovenija na svetovnem prizorišču. Šempeter pri Gorici, 27. VI. 2011.
152
7.6.2012 9:30:19
Komelj M.: O pomenu umetnosti za mladino. Slavnostni govornik ob slovesni podelitvi Levstikovih nagrad 7. VI. 2011. (Delno natisnjeno v glasilu Mladinske knjige.)
Komelj M.: Otvoritveni govori ob več likovnih razstavah (mdr. Silvestra Komela,
Brede Sturm, Zdenka Huzjana, Bogeta Dimovskega).
Komelj M.: Umetnostni zgodovinar Mirko Juteršek (1932–2011). Govor ob slovesu
na ljubljanskih Žalah.
Komelj M.: Tone Lapajne (1933–2011), kipar arhaično prvinske moči, slikar poeme o barjanski zemlji in kozmičnih skrivnostih. Govor ob slovesu na ljubljanskih Žalah 18. V. 2011.
Komelj M.: Vodenje vsakoletne ekskurzije slovenskega centra P.E.N. 11. X. 2011
(Hrastovlje, Zanigrad, Milje …).
Marjan Kordaš
Sever M., Ribarič S., Runovc F., Kordaš M.: Analog simulation of aortic stenosis.
V: Masanori H. (ur.): Aortic stenosis - etiology, pathophysiology and treatment. InTech, Open Access Publisher, 2011, poglavje 6, str. 75–88.
Ribarič S., Kordaš M.: Teaching cardiovascular physiology with 3quivalent electrobic circuits in a practically oriented teaching module. Adv Physiol Educ 35:
149–160, 2011.
Božidar Kos
NOVO DELO – KOMPOZICIJA
Kos B.: The Mists of Evening / Večerne Meglice za flavto, klarinet, pozavno, vibrafon, klavir, violo in violončelo.
IZID ZGOŠČENK
Božidar Kos – EVOCATIONS
Skladbe: Catena 2, Fatamorgana, Evocations, Catena 1, Ansambel Slavko
Osterc, Steven Loy, dirigent, Edicije DSS 201186, Ars Slovenica.
Božidar Kos – AURORA AUSTRALIS
Skladbe: Aurora Australis, Simfonija št. 1, Simfonija št. 2, Simfonični orkester
Slovenske filharmonije, Marko Letonja, dirigent (1), Simfoniki RTV Slovenija, En Shao, dirigent (2,3), ZKP RTV Slovenija / Klasika, 112348.
IZVEDBE DEL
Kos B.: Evocations, Milan Hudnik, violončelo, Koncertni Atelje DSS, Dvorana
Slavka Osterca, Slovenska Filharmonija, 18. oktobra 2011.
Kos B.: Koncert za violončelo in orkester (krstna izvedba), Simfonični orkester
Slovenske filharmonije, Aleksander Rudin, dirigent, Jaka Stadler, solo violončelo, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 20. in 21. oktobra 2011.
Kos B.: Fatamorgana za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino, violončelo,
Ansambel Slavko Osterc, Simon Krečič, dirigent, Slowind Elliott Carter festival, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska Filharmonija, 14. novembra 2011.
153
7.6.2012 9:30:19
Janko Kos
OBJAVE
Kos J.: Pogovor s prof. dr. Jankom Kosom. Pogovarjala se je Petra Jager. V: Literaturi naproti : akad. prof. dr. Janko Kos. Ljubljana : NUK, 2011, str. 15–33.
Kos J.: Literatura je za samotnost. Naš pogovor: Ksenija Hočevar. Družina, letnik
60, št. 11., 13. marec 2011, str. 8.
Kos J.: Intervju: Tanja Lesničar - Pučko. Objektiv, 5. marec 2011, str. 10–13.
Kos J.: Koga pa to še šokira? Pogovor: Boštjan Tadel. Pogledi, letnik 2, št. 6, 9.
marec 2011, str. 22–25.
Kos J.: Srečanja z Božičem. V: Še preden se je začel svet. Peter Božič, človek gledališča. Ljubljana : Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja, št. 87, letnik
48, 2011, str. 11–16.
Kos J.: Književnost po osamosvojitvi. Demokracija XVI (23) : 11 (2011).
Kos J.: Neznosna lahkotnost političnih nalepk. Demokracija XVI (25) : 11 (2011).
Kos J., Virk T., Kocijan G.: Svet književnosti 3, posodobljena izdaja. Maribor :
Založba Obzorja, 2011, str. 355.
Kos J.: Filozofi in politika. Demokracija XVI (39) : 11 (2011).
Kos J.: Nevarna razmerja. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda.
Ljubljana, znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, str. 233–247.
Kos J.: Nekje mora biti meja. Vzgoja, št. 52, december 2011, str. 7–8.
Kos J: O čem govorimo, ko govorimo o literaturi. Pogovor z Jankom Kosom, pogovarjala se je Seta Knop. Primerjalna književnost, letnik 34, št. 3, december
2011, str. 7–31.
Kos J.: Tragedija med zgodovino in politiko. V: Pierre Corneille, Rimske politične
tragedije. Ljubljana : ISH publikacije, 2011, str. 7–14.
DRUGO
Kos J.: O čem govorimo, ko govorimo o literaturi. Pogovor Sete Knop z Jankom
Kosom, v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, 3.
marca 2011.
Kos J.: Portret. Scenarij Alenka Zor Simoniti, režija Slavko Hren. TV Slovenija, 1.
program, pisave, 28. april 2011.
Kos J.: Poosamosvojitvena književnost. Radio Slovenija, Sobotno branje, pogovor
z Goranom Deklevo, 25. julij 2011.
Kos J.: Nevarna razmerja. Referat na simpoziju Dušan Pirjevec, slovenska kultura
in literarna veda na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 30. november 2011.
Kajetan Kovič
Vandot J., Rozman A.: Kekec in Pehta, (Zbirka Zakladi otroštva). 2. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. [31] str., ilustr.
Kovič K.: Zlata ladja, (Zlata knjiga poezije). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. 78
str., barvne ilustr.
154
7.6.2012 9:30:19
Kovič K.: Kalejdoskop, (Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011.
www.amazon.com, www.itunes.com.
Kovič K.: Maček Muri. Posebna miniaturna izd. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2011. [24] str., ilustr.
Kovič K.: Maček Muri, (Zbirka Velike slikanice). 17. ponatis. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2011. [24] str., ilustr.
Kovič K.: Maček Muri. Maribor: Ruslica, 2011. http://www.vecer.com/ruslica/.
Kovič K.: Moj prijatelj Piki Jakob, (Zbirka Deteljica). 13. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 122 str., ilustr.
Kovič K.: Navodilo za hojo : čitanka, (Knjige za vsakogar). Ljubljana: Cankarjeva
založba, 2011. 182 str., portr.
Kovič K.: Pajacek in punčka, (Zbirka Velike slikanice). 3. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. [24] str., ilustr.
Kovič K., Zlobec C., Menart J., Pavček T.: Pesmi štirih, (Zbirka Feniks, 1). 7. izd.
Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 133 str.
Kovič K.: Zlata ladja, (Zbirka Velike slikanice). 1. ponatis. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2011. [44] str., ilustr.
Zych B., Kovič K., Učakar P. (ur.): Zlata ladja, Koledar 2012 : z izbranimi verzi iz
otroških pesmi Kajetana Koviča in ilustracijami Jelke Reichman iz slikanice
Zlata ladja (MKZ, 2003). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 1 koledar
(mali) (14 listov), barve.
Zych B., Kovič K., Učakar P. (ur.): Zlata ladja, Koledar 2012 : z izbranimi verzi iz
otroških pesmi Kajetana Koviča in ilustracijami Jelke Reichman iz slikanice
Zlata ladja (MKZ, 2003). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 1 koledar
(veliki)(14 listov), barve.
Kovič K.: Zmaj Direndaj, (Zbirka Velike slikanice). 4. natis. Ljubljana: Kovič, Kajetan.
Podoba dečka. Podoba deklice. Delo (Ljubl.), 14. feb. 2011, leto 53, št. 36, str. 8.
Madžarska antologija Szloven irodalmi antologia III.
Članka v časniku Delo in Primorskih novicah 21. 10.2011 ob osemdesetletnici.
Internetne objave ob osemdesetletnici.
Objave sonetov v angleški reviji Poetry Quebec.
Članek ob osemdesetletnici v Süddeutsche Zeitung. Alojz Kralj
OBJAVE
Kralj A. (chair), Skullason P., Proteasa V. (coordinator): University of Evora – Follow up Report, EUA-European University Association, Institutional Evaluation Programme, Brussels, maj 2010, pp. 15.
Kralj A. (chair), Ostrovsky I., Weil B., Ufert K., Kladis D. (coordinator): University of Mitrovica – Evaluation Report, EUA-European University Association,
Institutional Evaluation Programme, Brussels, julij 2010, pp. 32.
155
7.6.2012 9:30:19
Kralj A.: Slovenska robotika pri Springerju, Delo, rubrika Znanost, 1. april 2010,
stran 24.
Kralj A., (chair), Lanares J., Vardar Ö., Strahlman C., Purser L. (coordinator): University of Zagreb-Evaluation Report, EUA-European University Association,
Institutional Evaluation Programme, Brussels, maj 2011, pp. 21.
Kralj A. (chair), Zechlin L., Agius K., Kladis D. (coordinator): Brno University
of Technology, Brno, Czeh Republic, EUA-European University Association,
Institutional Evaluation Programme, Brussels, april 2011, pp.16.
Kralj A.: Presenetljiv mednarodni uspeh slovenske robotike, Delo, rubrika Znanost,
1. december 2011, stran 17.
Kralj A.: Dva nova robotska učbenika, Revija Ventil, Ljubljana, 17. December 2011,
stran 544.
DRUGO
Kralj A.: A Discussion of Unsettled Issues Related to Higher Education in Slovenia,
vabljeno predavanje na Mednarodni konferenci, Organization and Management of Modern University, Portorož, november 2009.
Kralj A.: Pisno mnenje in predlogi za dopolnitev ReNPVŠ 11-20, EPA 1690-V in
ReRIS 11-20, EP, posredovano v Državni zbor Republika Slovenije v postopku
Javna predstavitev mnenj, št. 065-31/11-1/1 z dne 5. 4. 2011, Ljubljana, 12.
aprila 2011, str. 2.
Andrej Kranjc
TISKANE OBJAVE
Kranjc A.: The origin and evolution of the term “Karst”. Procedia - social and behavioral sciences. [Online ed.], 2011, vol. 11, str. 567–570.
Kranjc A.: The origin and evolution of the term karst. [Zhongguo yanrong], Jun.
2011, vol. 30, no. 2, str. 157–162, ilustr.
Kranjc A.: Škocjanske jame in Unescova svetovna dediščina nekdaj in danes =
Škocjanske Jame and UNESCO World Heritage in the past and now. Kras
(Tisk. izd.). [Tiskana izd.], nov. 2011, št. 113, str. 12–15, fotogr.
Kranjc A.: Študij krasoslovja v Sloveniji. Koled. - Goriška mohorjeva druž., 2011,
str. 96–99, ilustr.
Kranjc A.: Akademije in poučevanje naravoslovja. V: Kranjc A. (ur.). Posvet o poučevanju naravoslovja, SAZU, 16. decembra 2009, (Zbirka Znanje kot vrednota, 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 21–25.
Knez M., Kogovšek J., Kranjc A., Liu H., Slabe T., Petrič M.: The Shuilian cave in
the upper region of the Chang Jiang river. V: Knez M. (ur.), Liu H. (ur.), Slabe
T. (ur.). South China karst II, (Carsologica, 12). Ljubljana: Založba ZRC: =
ZRC publishing, 2011, str. 125–137, ilustr.
Kranjc A., Liu H.: Lunan shilin (stone forest), human impact and protection of the
world natural heritage site. V: Knez M. (ur.), Liu H. (ur.), Slabe T. (ur.). South
156
7.6.2012 9:30:19
China karst II, (Carsologica, 12). Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC publishing,
2011, str. 223–230, ilustr.
Urushibara-Yoshino K., Kranjc A., Hada A., Inamori R.: Sulobeniyaseibu ni okeru
hitsuji no iboku no hennsenn = Transhumance of sheep in the Western region of Slovenia. Hosei Daigaku Bunngakubu Kiyou, 2011, no. 63, str. 39–48,
ilustr.
Kranjc A.: Ice caves use : historical overview, an example of Slovenia = Ispol’zovanie
ledjanyh peščer : istoričeskij obzor na primere Slovenii. V: Karstovye sistemy
severa v menjajuščejsja srede : sbornik tezisov : meždunarodnoj konferencii,
posvjaščennoj 300-letiju so dnja roždenija M. V. Lomonosova, 5-10 sentjabrja,
Golubino-Pinega, Arhangel'skaja oblast', Rossija : abstracts book : international conference dedicated to the 300th anniversary of the birth of M. V. Lomonosov, 5-10 September 2011, Golubino-Pinega, Arkhangelsk Region, Russia.
Moskva: [Russkoe geografičeskoe obščestvo], 2011, str. 14–17, ilustr.
Debevc B., Knez M., Kranjc A., Prelovšek M., Semeja A., Slabe T.: Preliminary
proposal for the project “Heaven’s Cave” (Vietnam) : adaptment for tourist
purposes. V: Bella P. (ur.), Gažík P. (ur.). Proceedings. Liptovský Mikuláš: Slovak Caves Administation, 2011, str. 47–51, ilustr. http://www.i-s-c-a.com/
resource/60-6th-isca-congress-debevc,-knez,-kranjc,-prelovsek,-semeja, -slabe-proposal-for-the-heavens-cave-vietnam-adaptment-for-tourist-purposes.
Kranjc A.: Pomen Krasa za krasoslovje. Arhitektura, raziskave. 2011/ 3, str. 23–26,
http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2578.
Kranjc A. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): The
mysterious karst and the show caves of Slovenia. Postojna [etc.]: Postojna Tourist Society [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.
Kranjc A. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Skrivnostni kras in turistične jame Slovenije. Postojna [etc.]: Turistično društvo
[etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.
DRUGO
Kranjc A. (ur.) Posvet o poučevanju naravoslovja, SAZU, 16. decembra 2009, (Zbirka Znanje kot vrednota, 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011. 84 str., ilustr., graf. prikazi.
Kranjc A. (član ur. odbora 1989–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974–.
Kranjc A. (ur. 2000–) Acta carsologica, Supplementum. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje
krasa, 2002–.
Kranjc A. (član ur. odbora 2003–) Acta geographica Slovenica. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU: Slovenska akademija znanosti
in umetnosti, 2003–.
157
7.6.2012 9:30:19
Kranjc A. (član ur. odbora 1994–) Annales. Series historia naturalis. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije = Capodistria: Società storica del Litorale: Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia = Koper: Science and Research
Centre of the Republic of Slovenia, 1994–.
Kranjc A. (član ur. odbora 2009–) The Egyptian Journal of Environmental Change.
Cairo: The Egyptian Society of Environmental Changes (ESEC), 2009–.
Kranjc A. (član ur. odbora 1991–) Geografski vestnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana:
Zveza geografskih društev Slovenije, 1924–.
Kranjc A. (član ur. sveta 2004–) International Journal of Speleology. Roma: Società
speleologica Italiana, 1964–.
Kranjc A. (član ur. odbora 2004–) Karstologia. Paris: Fédération française de
spéléologie; Nimes: Association française de karstologie.
Kranjc A. (član ur. odbora 1998–) Kras i Speleologia, (Prace naukowe Uniwersytetu Śląskiego w Katowicach). Katowice: Uniwersytet Śląski, 1977–.
Kranjc A. (glavni in odgovorni ur. 2009–) Letopis Slovenske akademije znanosti
in umetnosti. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950–.
Kranjc A. (član ur. odbora 2008–) Pesquisas em Turismo e Paisagens Cársticas.
Campinas, SP: Sociedade Brasileira de Espeleologia.
Kranjc A. (član ur. odbora 1995–) Slovenský kras. Bratislava: Osveta, 1959.
Kranjc A. (član ur. odbora 2008–) Zeitschrift für Geomorphologie. Stuttgart: Gebrüder Borntraeger.
Kranjc A. (član ur. sveta) Karst Developpment. Szombathely, Hungary.
Jože Krašovec
Krašovec J.: Viri in odličnost najstarejših slovanskih prevodov Svetega pisma. V:
Bogoslovni vestnik, 2011, letn. 71, št. 3, str. 383–393.
Krašovec J.: Vocabulary, style and tradition in Bible translation. V: Magyar Terminológia: Journal of Hungarian Terminology, 2011, letn. 4, št. 1, str. 6–18.
Krašovec J.: Strukture in konteksti literarnega branja Svetega pisma. V: Primerjalna književnost, 2011, letn. 34, št. 3, str. 47–64.
Krašovec J.: Die alten Bibelübersetungen in Mitteleuropa. V: Rajšp V. (ur.), Schwarz K. (ur.), Dybaś B. (ur.), Gastgeber C. (ur.). Die Reformation in Mitteleuropa : Beiträge anlässlich des 500. Geburtstages von Primus Truber, 2008 :
prispevki ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, 2008, (Srednjeevropska
znanstvena knjižnica; 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: ASO; Wien:
Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2011, str. 63–80.
Krašovec J.: The divine name YHWH in the original and in translations. V: Podtergera I. (ur.). Schnittpunkt Slavistik : Ost und West im wissenschaftlichen
Dialog. Festgabe für Helmut Keipert zum 70. Geburtstag. Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht Verlag (Unipress Bonn), 2011.
158
7.6.2012 9:30:19
Krašovec J.: Biblical foundation of reconciliation = Svetopisemske osnove sprave.
V: Martinjak A. (ur.), Strahovnik V. (ur.), Žalec B. (ur.). Mednarodna konferenca Možnosti in pomen sprave, Celje, 3.–6. november 2011, str. 19–20.
Ivan Kreft
Pongrac P., Vogel-Mikuš K., Regvar M., Vavpetič P., Pelicon P., Kreft I.: Improved
lateral discrimination in screening the elemental composition of buckwheat
grain by micro-PIXE. J. Agric. Food Chem., 2011, 59, 4, 1275-1280.
Kreft M., Berden Zrimec M., Zrimec A., Erdani-Kreft M., Kreft I., Kreft S.: Pumpkin fruit, seed and oil yield is independent of fruit or seed photosynthesis. J.
Agric. Sci., 2011, 149, 6, 753-760.
Regvar M., Eichert D., Kaulich B., Gianoncelli A., Pongrac P., Vogel-Mikuš K., Kreft
I.: New insights into globoids of protein storage vacuoles in wheat aleurone
using synchrotron soft X-ray microscopy. J. Exp. Bot., 2011, 62, 11, 3929-3939.
Wieslander G., Fabjan N., Vogrinčič M., Kreft I., Janson C., Spetz-Nyström U.,
Vombergar B., Tagesson C., Leanderson P., Norbäck D.: Eating buckwheat
cookies is associated with the reduction in serum levels of myeloperoxidase
and cholesterol: a double blind crossover study in day-care centre staffs. Tohoku J. Exp. Med., 2011, 225, 2, 123-130.
Kreft I.: Možnosti vpliva gensko spremenjenih (transgenih) organizmov na ekosisteme = Possible impact of transgenic organisms on ecosystems. V: Vičar M.
(ur.), Kregar S. (ur.), Ashcroft F. M. Mednarodni posvet Biološka znanost in
družba. Povezanost procesov: zbornik prispevkov. 1. izd. Zavod RS za šolstvo,
Ljubljana, [6. in 7. oktober] 2011, str. 101–105.
Štrekelj P., Kreft I., Stibilj V.: The selenium uptake in in tartary buckwheat sprouts
grown from seeds soaked in various selenium solutions. V: 6th International
scientific conference. Safety and quality of raw materials and foodstuffs. Nitra:
HACCP Consulting, Slovak Republic, [2-3 February] 2011, str. 323–325.
Vogrinčič M., Timoracka M., Melichacova S., Vollmannová A., Kreft I.: Rutin in
tartary buckwheat bread. V: 6th International scientific conference. Safety and
quality of raw materials and foodstuffs. Nitra: HACCP Consulting, Slovak Republic, [2-3 February] 2011, str. 336–339.
Kreft I.: Functional foods based on common and tartary buckwheat. V: 6th International scientific conference. Safety and quality of raw materials and foodstuffs. (Potravinárstvo, ročník 5, mimoriadne číslo, február 2011). Nitra: HACCP
Consulting, Slovak Republic, [2-3 February] 2011, str. 143–144.
Janez Lamovec
TISKANE OBJAVE
Gašljević G., Lamovec J., Jančar J.: Undifferentiated (embryonal) liver sarcoma :
synchronous and metachronous occurrence with neoplasms other than me159
7.6.2012 9:30:19
senchymal liver hamartoma. Ann. diagn. pathol., 2011, vol. 15, no. 4, str.
250–256.
Gašljević G., Lamovec J., Možina E.: Synovial chondrosarcoma complicating
long-standing synovial chondromatosis : a case report and pathologic-radiographic correlation. Current orthopaedic practice, Mar.-Apr. 2010, vol. 22, no.
2, str. 211–214, ilustr.
Kuzmić Prusac I., Jurić I., Lamovec J., Čulić V.: Angiomyomatous hamartoma of
the popliteal lymph nodes in a patient with Klippel-Trenaunay syndrome :
case report. Fetal and pediatric pathology, 2011, vol. 30, no. 5, str. 320–324.
Falconieri G., Lamovec J., Ambaye Abiy B.: Breast pathology, (Demos Surgical
Pathology Guides). New York: Demos Medical, cop. 2012. 172 str., ilustr.
DRUGO
Lamovec J.: Uncommon and rare histologic types of breast carcinoma : The Univestity of Kansas Medical Center, Department of Pathology & Laboratory Medicine, Grand Rounds, April 4, 2011, Lied. 4. Apr. 2011.
Lojze Lebič
NOVA DELA
Lebič L.: Glasba za violončelo in orkester
Lebič L.: Per archi (Za godala) – razširjena verzija.
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE IN DVD
Lebič L.: Duettino za klarinet in kitaro, Klara Tomljanovič - kitara, Uroš Rojko –
klarinet Ed.DSS 201181 – SAZAS Ars Slovenica.
Lebič L.: Upanje za ženski zbor in glasbila (besedila Anton Vodnik, Anica Černe),
Carmina Slovenica: Prošnja za besede, dirigentka Karmina Šilec Carmina
Slovenica rekords SAZAS CS CD 013.
Lebič L.: Akademski pevski zbor Tone Tomšič v obdobju Lojzeta Lebiča (1960–1961
in 1963.1065). Avtorja: Milan Clemente in Jože Humer, DVD (041) 599 222.
NATISI – PARTITURE
Lebič L.: Za godala /Per Archi, Edicje DSS št. 2002, Ljubljana 2011.
POMEMBNEJŠE IZVEDBE
Lebič L.: Rej za harmoniko. Izidor Kokovnik, harmonika, 2. marec 2011, Kongresna dvorana City Hotel, Ljubljana Podelitev Jurčičevih nagrad.
Lebič L.: Upanje (Valentin Vodnik) za ženski zbor Carmina Slovenika, dirigentka
Karmina Šilec. Otvoritev 26. Slovenskih glasbenih dni 4. april 2011, Piran,
Župnijska cerkev Sv. Jurija.
Lebič L.: Barvni krog. Ansambel MD 7, dirigent Steven Loy, 16. april 2011, Muzej
Mimara, Zagreb Glasbeni biennale Zagreb.
Lebič L.: Fčelica zleteila (po ljudskih motivih). Ženski hor studentskog kulturnog
centra NIŠ, Srbija, dirigent Zoran Stanisavljević, 17. april 2011, Dvorana Union. 11. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor.
160
7.6.2012 9:30:19
Lebič L.: Urok za mladinski zbor zmagovalna skladba MPZ RTV Slovenija, dirigent: Tomaž Pirnat. 10. maj 2011, mednarodno tekmovanje, Praga.
Lebič L.: Upanje (V. Vodnik) za mladinski zbor in instrumente. Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec. 17. maj 2011, stolna cerkev Maribor. Prošnja za
besede – Choregie Festival glasbenega gledališča.
Lebič L.: Intrada za trobila. Trobilna komorna skupina Akademije za glasbo, dirigent Dušan Kranjc. 22. junij 2011, Konservatorij za glasbo in balet, Ljubljana.
Lebič L.: Korant za simfonični orkester. Mednarodni orkester MIO, Orkestrska
akademija, dirigentka Živa Ploj Peršuh. 31. julij 2011, Slovenska filharmonija,
Ljubljana. (ponovitve)
Lebič L.: Invokacija / Invocation za klavir in klarinet. Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič – klavir 3.–7. avgust 2011. Valley Performing Arts Center, Los
Angeles, California.
Lebič L.: Pesem od zarje (koroška ljudska), Slovenski oktet, 31. avgust 2011, Festival Ljubljana, Križanke Slavnostni koncert ob 60. letnici Slovenskega okteta.
Lebič L.: Čas, Štirje letni časi, Urok, Šocej moj sel, Grudnove Smikle, dirigentka
Marjeta Naglič, 8. september 2011, atrij Trubarjevega antikvariata, Ljubljana.
Lebič L.: Za godala / Per archi. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
19. september 2011, Slovenska filharmonija, Ljubljana Ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka.
Lebič L.: Šocej moj sel (koroška ljudska), Carnice, dirigentka Martina Batić, 16.
oktober 2011, Slovenska filharmonija.
Lebič L.: KONS (a), KONS (b). Komorni ansambel SLO WIND, dirigent Robert
Aitken 15. november 2011, Slovenska filharmonija, Ljubljana 13. festival
SLOWIND 2011.
Lebič L.: Visoki rej. APZ Tone Tomšič, dirigent Sebastijan Vrhovnik, 18. december, Hotel Union, Ljubljana.
BESEDILA
Lebič L.: Pesem, boginja, zapoj ... Glasna, februar/marec 2011, str. 18-20. Pogovor
z Aljažem Zupančičem.
Lebič L.: Naša glasbena samopodoba. Letopis Akademije znanosti in umetnosti,
61. knjiga 2010, Ljubljana, 2011.
Lebič L.: Ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka. Besedilo za televizijsko
oddajo maj 2011, RTV Slovenija.
Lebič L.: Avtorski večer. Voditeljica Blažka Müller Pograjc. 12. december 2011,
Trubarjeva hiša, Ljubljana.
Lebič L.: »Naš etnomuzikolog France Marolt«. Slovenski etnografski muzej 15.
december 2011, Ljubljana.
DELA O SKLADATELJU
Kuhar N.: »Musik ist klingende Metaphysik«. Ob glasbi in besedilih slovenske161
7.6.2012 9:30:19
ga skladatelja Lojzeta Lebiča za pridobitev naziva Bachelor of Arts (BA), 641
strani Konservatorium Wien - Dunaj 2011.
Janez Levec
Galletti C., Djinović P., Specchia S., Batista J., Levec J., Pintar A., Specchia V.: Influence of the preparation method on the performance of Rh catalysts on CeO2
for WGS reaction. Catal. today. [Print ed.], 2011, vol. 176, no. 1, str. 336–339.
Djinović P., Osojnik Črnivec I. G., Batista J., Levec J., Pintar A.: Catalytic syngas
production from greenhouse gasses: Performance comparison of Ru-Al2O3
and Rh-CeO2 catalysts. Chem. eng. process. [Print ed.], 2011, vol. 50, no. 10,
str. 1054–1062.
Jože Maček
OBJAVE
Maček J.: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem 1892 do 1960. Urejanje, državni
nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1892 do 1960. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva
družba 2011, 606 strani.
Maček J.: Bolj ubožna kot premožna. Mohorjev koledar 2012. Izdala in založila
Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. Celje 2011,
str. 123–130.
Maček J.: Ante Gulin, Hrvatski srednjevjekovni kaptoli. Loca credibilia Dalmacije, Hrvatskog Primorja, Kvarnerskih otoka i Istre. Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za povijesne i društvene znanosti, Odsjek
za povijesne znanosti, 2008, 434 strani. Recenzija v Zgodovinskem časopisu
65, 2011, 1–2 (143), 216–219.
Maček J.: Mijo Mirković 1898–1963. Zbornik radova. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb 2010, 218 strani. Recenzija v Zgodovinskem časopisu
65, 2011, št. 3–4, (144), 534–537.
DRUGO
Maček J. (ur.), Trdan s. (ur): Izvedki referatov / Abstract volume. 10. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. 10th Slovenian Conference on Plant Protection with International Participation. 1.–2. marec 2011,
Podčetrtek, Slovenija. Ljubljana 2011. Društvo za varstvo rastlin Slovenije,
Plant Protection Society of Slovenia, 126 str.
Maček J. (ur), Trdan S. (ur.) Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Podčetrtek, 1.–2. marca 2011. Lectures and Papers
presented at the 10th Slovenian Conference on Plant Protection with International Participation. 1.–2. marec 2011,
Podčetrtek, 1.-2. March 2011. Ljubljana, 2011. Društvo za varstvo rastlin Slovenije,
Plant Protection Society of Slovenia, 401 str.
162
7.6.2012 9:30:19
Janez Matičič
NOVA DELA
Matičič J.: Languida, Etuda za klavir, op. 66, št. 9.
Matičič J.: Furiosa, Etuda za klavir, op. 66, št. 10.
IZVEDBA DEL
Matičič J.: Etuda, op. 30, št. 1 (Po belih tipkah), Katja Sinkovič (klavir), 12. januar
2011, Grand hotel Union (Modri salon).
Matičič J.: Etuda, op. 30, št. 1 (Po belih tipkah), Katja Sinkovič (klavir), 20. sezona
koncertnega cikla mladih GM oder, 7. marec 2011, Glasbena šola Kranj, 9.
marec 2011, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, 11. marec 2011, Glasbena šola Rogaška Slatina, 15. marec 2011, Zveza glasbene mladine Slovenije,
Slovenska Filharmonija, Radio Slovenija.
Matičič J.: Nocturno, Baletna glasba za klavir, op. 26, št. 11, Katja Sinkovič (klavir),
20. sezona koncertnega cikla mladih GM oder, 7. marec 2011, Glasbena šola
Kranj.
Matičič J.: 9. marec 2011, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, 11. marec 2011,
Glasbena šola Rogaška Slatina, 15. marec 2011, Zveza glasbene mladine Slovenije, Slovenska Filharmonija, Radio Slovenija.
Matičič J.: Suita za godalni orkester, op. 24, (Prelude – Danse – Sarabande – Finale), Spominski koncert ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, 19. september 2011.
Matičič J.: »Geodes« za tolkala in klavir, op. 57, Milanka Črešnik (klavir), Andraž
Poljanec (tolkala), 1. koncert Festivala Slowind 2011, 9. november 2011.
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE
Matičič J.: EXTASIS, Elektroakustična glasba, Janez Matičič, ED. DSS 201180,
Društvo Slovenskih skladateljev v sodelovanju z Radiem Slovenija, Januar
2011. Dela: Ostillations op. 37 (1966), Strette op. 40 (1968), Formes op. 43
(1971), (stavki: Videl sem orgle, ki so se zibale na valovih – Komaj … – Rojen iz groma ), Cosmophonie za klavir in magnetofonski trak op. 42 (1970),
Fusions op. 51 (1979), Trois visions op. 46 (1975), (stavki: Hypnos - Agora
– Extasis).
Matičič J.: GEMINI, Klavirska glasba, Janez Matičič, RTV Slovenija, 2011. Dela:
Gemini za dva klavirja, op. 45, (stavki: Graduel – Punctus – Fluides – Cantus
– Cinesis), Milanka Črešnik (klavir I), Janez Matičič (klavir II).
Matičič J.: Sonata št. 4 »Chorals«, za klavir štiriročno, op. 65, (stavki: Choral – Soave – Exalta), Tatjana Kavčič (klavir), Janez Matičič (klavir).
Matičič J.: IGOR OZIM, Slovenski violinski koncerti, Ed. DSS 200971, Društvo
Slovenskih skladateljev v sodelovanju z Radiem Slovenija, Dela: Koncert za
violino in orkester (1978–79), op. 49, Igor Ozim (violina), Simfonični orkester
RTV Slovenija, dir.: Samo Hubad
163
7.6.2012 9:30:19
DRUGI PRISPEVKI
Matičič J.: Uvodni nagovor, »Nacionalna glasbena zgodovina: preobrazbe v drugi
polovici 20. stoletja«, Mednarodni muzikološki simpozij ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka, Ljubljana, 19. september 2011.
Jože Mencinger
OBJAVE
Mencinger J.: Ali res plačujemo najvišje davke?. Gospod. gibanja, jan. 2011, št. 432,
str. 6–13, graf. prikazi, tabele.
Mencinger J.: Razprodaja? Gospod. gibanja, feb. 2011, št. 433, str. 6–13, graf. prikazi, tabele.
Mencinger J.: Proračuni, rebalansi in dejanski tokovi denarja. Gospod. gibanja,
apr. 2011, št. 435, str. 24–29, graf. prikazi.
Mencinger J.: Dolgovi, takšni in drugačni. Gospod. gibanja, maj 2011, št. 436, str.
6–15, graf. prikazi, tabele.
Mencinger J.: “Odkrita” izvozna (ne)konkurenčnost Slovenije. Gospod. gibanja,
sep. 2011, št. 439, str. 27–36, graf. prikazi.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Na trajnejšo rast domačega povpraševanja še čakamo. Gospod. gibanja, jan. 2011, št. 432, str. 14–33, graf. prikazi,
tabela.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Kar nekaj spodbudnih gibanj ob prehodu v 2011. Gospod. gibanja, feb. 2011, št. 433, str. 14–31, graf. prikazi, tabele.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Ali bančno stopicanje na mestu zavira krepitev gospodarske aktivnosti? Gospod. gibanja, mar. 2011, št. 434, str.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Domače trošenje začenja prispevati
k oživljanju gospodarske aktivnosti. Gospod. gibanja, apr. 2011, št. 435, str.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Dinamika trošenja se izboljšuje, a stabilne rasti še ni. Gospod. gibanja, maj 2011, št. 436, str. 16–33, graf. prikazi, tabele.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Inflacija v Sloveniji najnižja v evro
območju. Gospod. gibanja, jun. 2011, št. 437, str. 6–27, graf. prikazi, tabele.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Pešanju domačega povpraševanja se je
pridružilo še krčenje izvoznega. Gospod. gibanja, sep. 2011, št. 439, str. 6–26,
graf. prikazi, tabele.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Zahteve regulatorjev poglabljajo stagnacijo. Gospod. gibanja, okt. 2011, št. 440, str. 19–37, graf. prikazi, tabele.
Mencinger J.: Economic and monetary policy of Slovenia after entering EMU. V:
Monetary policy in the process of Croatia joining the European Union : collection of articles. Zagreb: Croatian Chamber of Economy, 2011, str. 25–34, tabele,
graf. prikazi.
164
7.6.2012 9:30:19
Mencinger J.: Fiskalna prihodnost Slovenije. V: Borak N. (ur.). Utrjevanje javnih
financ : zbornik. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, 2011, str. 15–36, tabele, graf. prikazi.
Mencinger J.: Lastniki družb in lastniki premoženja. V: Mencinger J. (ur.). Aleksander Bajt : 1921–2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10. obletnici smrti,
[Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25).
Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 189–208.
Mencinger J.: Uvodni nagovor. V: Mencinger J. (ur.). Aleksander Bajt : 1921–2000 :
zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10. obletnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 13–15.
Mencinger J.: Tudi bankirji so nasedli ustvarjanju bogastva s finančnim poglabljanjem : intervju z Jožetom Mencingerjem, profesorjem Pravne fakultete in
sodelavcem EIPF. Banč. vestn., jul./avg. 2011, letn. 60, št. 7/8, str. 2–8, portreti.
Polanec S., Berk Skok A., Mencinger J., Stanovnik T.: Tine Stanovnik: »To je zelo
slab dan za Slovenijo« : odzivi ekonomistov na padec pokojninske reforme.
Delo.si. [Spletna izd.], 5. 6. 2011, 1 str. http://www.delo.si/novice/referendum/
to-je-zelo-slab-dan-za-slovenijo.html.
Masten I., Mencinger J.: Ekonomisti : reforma je potrebna. Delo (Ljubl.), 15. mar.
2011, leto 53, št. 61, str. 2, fotografiji.
Mencinger J., Kešeljević A., Masten I., Kraus E., Tavčar Z.: O ključnih gospodarskih izzivih : intervju v oddaji Globus, TV Slovenija 1. MMC RTV SLO, 6.
december 2011. http://tvslo.si/predvajaj/odkrito/ava2.122696778/.
Arhar F., Kovač B., Mencinger J., Ovin R., Senjur M., Simič I., Wakounig M., Boršič D., Senjur M. (ur.): Letno poročilo fiskalnega sveta 2011 : ocena javnofinančne politike Slovenije 2010-2012, (Letno poročilo Fiskalnega sveta, [št.] 2).
Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Fiskalni svet, 2011. 151 str., ilustr.
DRUGO
Mencinger J.: Fiskalno stanje in fiskalna prihodnost Evro območja in Slovenije :
predavanje na Dnevu raziskovalnih dosežkov Pravne fakultete, Ljubljana, 6.
okt. 2011. Ljubljana: Pravna fakulteta, 2011.
Mencinger J. (ur.): Aleksander Bajt : 1921–2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU
ob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra
2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
2011. 271 str., portret, graf. prikazi, tabele.
Mencinger J.: (ur. 1993–): Gospodarska gibanja. Ljubljana: Ekonomski institut
Pravne fakultete, 1971–. http://www.eipf.si/gg.html.
Pfajfar L.: Osnovna statistika za ekonomske in poslovne vede. 1. natis. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta, 2011. IV, 369 str., ilustr., preglednice.
Štiblar F. (ur.): Development strategies, (Littera scripta manet, Littera, 7). V Ljubljani: Pravna fakulteta: = School of Law, 2011. 298 str., tabele, graf. prikazi.
165
7.6.2012 9:30:19
Mauer P.: Dva pogleda na prihodnost : glede stanja gospodarstva in prihodnosti
se mnenja ekonomistov razlikujejo : dr. Jože Mencinger ne vidi razloga za
preplah, dr. Igor Masten napoveduje nadaljnje propadanje podjetij. Podjetnik.
[Tiskana izd.], maj 2011, letn. 20, št. 5, str. 19.
Štiblar F.: Prof. dr. Jože Mencinger - sedemdesetletnik. Zb. znan. razpr. (Prav. fak.
1991), 2011, letn. 71, str. 7–38, portret.
Milan Mihelič
Predstavitev 50 minutnega dokumentarnega filma z naslovom “Arhitekt Milan
Mihelič” v produkciji RTV Slovenija, režija in montaža Amir Muratovič.
Monografija z naslovom Milan Mihelič - Arhitektura med svarnostjo in vizijo,
izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, avtor in producent Stane
Bernik. Knjižno izdajo so podprli: SAZU, Telekom Slovenije d.d., Gospodarsko razstavišče d.o.o. in Mestna občina Ljubljana.
Ivan Minatti
Sfar J.: Mali princ : stripovski album po knjigi Antoina de Saint-Exupéryja, kolorirala Findakly B., prevedel Minatti I., Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011,
110 str.
Minatti I.: Vznemirila si gladino mojega tolmuna – pesem. Elektronska knjiga.
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011.
Minatti I.: Literarni nastop na Fakulteti za slovenistiko Nova Gorica, 1. junija
2011.
Minatti I.: radijske objave.
Zdravko Mlinar
TISKANE OBJAVE
Mlinar Z., Splichal S.: Primerjalno raziskovanje in razvojni procesi. V: Toš N. (ur.),
Müller K. H. (ur.). Primerjalno družboslovje : metodološki in vsebinski vidiki,
(Dokumenti SJM, 17). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV - CJMMK,
2010, str. 35–50, tabele.
Mlinar Z.: Družbeno-politični kontekst in vloga sociologije v delovanju in preobrazbi VŠPV/FSPN/FDV. V: Kalin Golob M. (ur.), Grizold A. (ur.). Fakulteta
za družbene vede : 50 let znanosti o družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene
vede, 2011, str. 27–37, fotogr.
Mlinar Z.: Jan Makarovič, Stvarjenje človeka: antropologija ljubezni : Litera, Maribor 2009, str. 315. Teor. praksa, jan.–feb. 2011, let. 48, št. 1, str. 295–298.
Mlinar Z.: Z inovativnim nadgrajevanjem tradicije vstopajo v svet : sociološka razprava, (Zbirka Knjižnica Žirovskega občasnika, zv. 15). Ljubljana: Pegaz International, 2011. 71 str., ilustr.
166
7.6.2012 9:30:19
DRUGO
Mlinar Z.: Stvarjenje človeka : antropologija ljubezni : [predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Janom Makarovičem v Mladinski knjigi, Knjigarni Konzorcij,
Ljubljana, 14. jan. 2011]. Ljubljana, 2011.
Mlinar Z.: 20 let revije Annales : [slavnostni govor na počastitvi obletnice, Pokrajinski muzej Koper, 28. okt. 2011]. Koper, 2011.
Mlinar Z. (član ur. sveta 1981–): International journal of sociology and social policy. Hull: Barmarick Publications.
Mlinar Z. (član ur. sveta 1997–) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax.
http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/contp1-1.htm.
Mlinar Z. (član ur. odbora 1970–, predsednik ur. sveta 1995–) Teorija in praksa.
Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 1964–. http://
www.teorijainpraksa.si/.
Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–): Žirovski občasnik. Žiri: DPD Svoboda Žiri,
Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–.
Jože Mlinarič
Mlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv 36. Mariborska župnija sv. Janeza
Krstnika. Dokumenti II. Pokrajinski arhiv, Maribor 2011. 213 str.
Mlinarič J.: Arhivi cistercijanskih samostanov in njihova usoda s poudarkom na
stiškem in kostanjeviškem samostanu. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in
arhivov Slovenije 34, št. 2, Ljubljana 2011. Str. 275–294.
Dušan Moravec
Moravec D.: »Hvala lepa. Jaz bom diplomiral pri Ocvirku« (intervju). Intervjuvala
Gregorčič L. in Andres R. Oderuh – gledališki list AGRFT 2011, str. 121–127.
Ilustr.
PROJEKTI
Mušič M.: Oprema notranjščine cerkvene ladje (klopi, tlaki in bočne kapele). Nova
cerkev Rojstva preblažene Device Marije, Kotor Varoš, BIH. Izvedbeni projekt (št. projekta 2011/04, XI, veza 2010/12,II).
Mušič M.: Rekonstrukcija in dograditev cerkve v Retečah. Izvedbeni projekt - PZI
(št. načrta 2011/04,V).
Mušič M.: Obeležje inž. Stanku Bloudku ob Hali Tivoli v Ljubljani (avtor portretne plastike akad. Drago Tršar). Idejna zasnova (št. načrta 2011/05).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Izvedbena projektna dokumentacija zasteklitve (št. načrta 2011/07).
Mušič M.: Spovednice ob trgu in spodnji, pristopni del sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Idejna zasnova osvetlitve (št. načrta 2010/08,II).
167
7.6.2012 9:30:19
Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vrbasu. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Izvedbena projektna dokumentacija ob realizaciji (št. načrta 2011/10, veza 2010/06, V in 2009/07, II).
Mušič M.: Nova cerkev v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Južna
fasada, portal, izvedbena projektna dokumentacija (št. načrta 2011/11, II).
Mušič M.: Trg sv. Janeza Krstnika v dolini svetišča sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, spodnji, pristopni del. Izvedbena projektna dokumentacija ob realizaciji (št. načrta 2011/12, II, XI).
Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vrbasu. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Podhod, izvedbena projektna dokumentacija ob realizaciji (št. načrta 2011/12, II in 2011/15a).
Mušič M.: Znamenje križa na pokopališču v Šentjerneju na Dolenjskem. Izvedbeni projekt (št. načrta 2011/13).
Mušič M.: Vhodni portal na trg pred cerkvijo Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (maj 2011, št. načrta 2011/14a).
Mušič M.: Kip Blažene Device Marije in kenotaf žrtvam vojne. Zunanja ureditev
ob cerkev Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt
(avgust 2011, št. načrta 2011/14b).
Mušič M.: Trg pred cerkvijo, kenotaf žrtvam vojne, kip Blažene Device Marije in
glavni vhodni portal. Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Blažene Device
Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (november 2011, št. načrta 2011/14c)
Mušič M.: Kenotaf žrtvam vojne na trgu. Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (december 2011, št. načrta 2011/14d).
Mušič M.: Nove Žale: Spremljajoče ureditve, plošče z imeni pokojnikov v Gaju
spomina I. Projekt za izvedbo (št. načrta 2011/15).
Mušič M.: Nove Žale: Spremljajoče ureditve, plošče z imeni pokojnikov v Gaju
spomina II. Projekt za izvedbo (št. načrta 2011/15-A).
Mušič M.: Ureditev vaškega jedra na Ponikvi – 1. faza, prestavitev spomenika na
novo lokacijo. Idejni projekt (št. projekta 2011/16 veza 2010/09-PZI).
Mušič M.: Obeležje žrtvam prometnih nesreč, Nove Žale. PGD in projekt za izvedbo (št. načrta 2011/17, veza 2010/18).
REALIZACIJE
Mušič M.: Klasično grobno polje in spremljajoče ureditve, prvi del izvajanja. Nove
Žale, razširjeni del osrednjega ljubljanskega pokopališča (otvoritev 7. september 2011).
Mušič M.: Ureditev območja raztrosa pepela. Nove Žale, razširjeni del osrednjega
ljubljanskega pokopališča, v izvajanju.
Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vrbasu. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, v izvajanju.
Mušič M.: Spovednice ob trgu sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, v izvajanju.
168
7.6.2012 9:30:19
Mušič M.: Trg sv. Janeza Krstnika v dolini svetišča, spodnji, pristopni del. Podmilačje, BIH, v izvajanju.
INTERVJUJI, RAZGOVORI TER OBJAVE IN ČLANKI, POVEZANI Z DELOM
Krečič J.: Okrogli v letošnjem letu, Delo, 4. 1. 2011.
Bratož I.: Lopate in krampi so potihnili, muzike pa od nikoder, Delo, 5. 1. 2011.
Nedokončani kulturni zidovi, Delo, 5. 1. 2011.
Šutej Adamič J.: Jalova snovanja, Delo, 7. 1. 2011.
Klipšteter T.: Intervju Bruno Hartman, Dnevnikov objektiv, Dnevnik, 5. 2. 2011.
Teržan V.: Čuvaji moderne, Pogledi, Delo, 9. 2. 2011.
Mljač M.: Plečnik je hotel dati Ljubljani slovenski Ponte Vecchio, Sobotna priloga,
Delo, 19. 2. 2011.
Škerl P.: Kulturni center bo skromnejši, Delo, 4. 3. 2011.
Podlipnik A.: Grafični oblikovalec, Večer, Delo, 30. 3. 2011.
M. Mušič: Kotorvaroška ljepotica I svetište sv. Ive u novoj knjizi o arhitekturi u
Bosni I Hercegovini, Glasnik kotorvaroškog kraja, april 2011.
Bojc S.: Arhitekturne rešitve na Dolenjskem v sodelovanju s krajani, Delo, 5. 4.
2011.
STA: SAZU bo še naprej vodil Jože Trontelj, Dnevnik, 6. 5. 2011.
V Mariboru naj bi začeli graditi še letos. Dnevnik, 7. 5. 2011.
Konečnik J.: Plečnik bi pogrebce oblekel v rumeno. Dnevnik, 31. 5. 2011.
Jaklič T.: Nova mantra je knjižni evro, Delo, 4. 6. 2011.
Vogel M.: Zgodba NUK II se začenja znova, Delo, 4. 6. 2011.
Konečnik J.: “Nekoč bomo rekli kar Mušičeve Žale”, Dnevnik, 8. 9. 2011.
Petančič S.: Od parkirišča do NUK 2 je še dolga pot, Delo, 16. 9. 2011.
Pahor P.: Namesto stolpnic nevarna gradbišča, Veliki investitorji v primežu krize
in birokracije že leta prestavljajo gradnjo nekaterih za prestolnico pomembnih objektov, Dnevnik, 19. 9. 2011.
J. K. S.: Pomanjkanje kadrov, prostorov in opreme (dr. Melita Amberožič), Delo,
28. 9. 2011
Rovčanin M: Nikšičani ne žele da čiste gradsko ruglo. Akcija kod Doma revolucije…, Podgorica novine, 16. 10. 2011.
Mandić S.: Naše smeće, naš obraz. Veliko spremanje: »Alfa centar« pokrenuo akciju…, Dnevnik Vijesti, 16. 10. 2011.
L. N.: NVO »Alfa centar« organizuje akciju čiščenja i uredjenja prostora Doma
revolucije, Dan, 16. 10. 2011.
L. N.: Akciju uredjenja Doma revolucije podržali Sonja i Marko Mušič, čistili i
projektanti…., Dan, 17. 10. 2011.
Mandić S.: Veliko spremanje, I tvorac zdanja zasukao rukave, Dnevnik Vijesti, 17.
10. 2011.
Splet časopisa Vijesti Podgorica, Mušič zasukao rukave, 17. 10. 2011.
R. T.: Turk in Pahor sta se poklonila vojnim žrtvam, Delo, 1. 11. 2011.
169
7.6.2012 9:30:19
Pišek M., Mager I.: Ta žalost na veseli dan kulture. Dnevnik, 3. 12. 2011.
T. C.: Pri SAZU izšla knjiga o spominskem parku Teharje, Delo 15.12.2011.
Pahor P.: Podoba NUK II znana marca 2012, Dnevnik, 17. 12. 2011.
Bratož I.: Dolga zgodba o knjižnici za obzorjem, Delo, 23. 12. 2011.
Crnkovič M.: Janković še ni za odpis, Sobotna priloga, Delo, 24. 12. 2011.
Košir F.: Dolga zgodba o knjižnici za obzorjem, Sobotna priloga, Delo, 31. 12. 2011.
KNJIGE
Prof. dr. Fedja Košir: Kolašin in Lovčen, Od človeškega k onstrančloveškemu, arhitekt Marko Mušič. Knjige sta ločeno v slovenskem, črnogorskem in angleškem jeziku izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Črnogorska
akademija nauka i umjetnosti, december 2010. Predstavitev knjige 9. marec
2011 SAZU in 30. maj 2011 CANU ČG.
Prof. dr. Edvard Kovač: Park spomina Teharje, Arhitekt Marko Mušič. Knjigo sta
izdala in založila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Atelje Marko
Mušič, d. o. o., Ljubljana 2011. Predstavitev knjige 14. december 2011 SAZU
in 15. december 2011 Mohorjeva knjigarna, Ljubljana.
PREDAVANJA, PREDSTAVITVE IN NAGOVORI
Mušič M.: Arhitekt in risba, predavanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani,
25. 5. 2011.
Mušič M.: Ureditev trga sv. Janeza Krstnika in novega pastoralnega središča, predavanje v župnijski dvorani, Podmilačje, BiH, 28. 3. 2011.
Mušič M.: Kontinuitet kao imperativ nacionalnog identiteta (postdiplomski program), predavanje v Rektoratu univerze v Podgorici, ČG, 1. 6. 2011.
Mušič M.: Nova dvorana in spremljajoči prostori pastoralnega središča, predavanje v župnijski dvorani, Podmilačje, BiH, 19. 7. 2011.
Mušič M.: Podhod in povezava svetišča ter obale Vrbasa, predstavitev projekta v
dvorani pastoralnega središča, Podmilačje, BIH, avgust 2011.
Mušič M.: Oprema notranjščine cerkvene ladje (klopi, tlaki in bočne kapele),
predstavitev projekta v župnišču nova cerkev Rojstva Blažene Device Marije,
Kotor Varoš, BIH, avgust 2011.
Mušič M.: Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BiH, predstavitev projekta v župnišču nova cerkev Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BIH, december 2011.
Mušič M.: Nagovor ob predstavitvi monografije prof. dr. Fedja Košir, Kolašin in
Lovčen, Od človeškega k onstrančloveškemu, Prešernova dvorana SAZU, 9.
3. 2011.
Mušič M.: Nagovor v imenu SAZU ob jubileju Črnogorske akademije znanosti in
umetnosti, Narodno gledališče, Podgorica, ČG, 14. 10. 2011.
Mušič M.: Uvodni nagovor ob predstavitvi monografije dr. Staneta Bernika Arhitekt Milan Mihelič, dvorana SAZU, 3. 10. 2011.
170
7.6.2012 9:30:19
Janez Orešnik
Orešnik J. (z Varjo Cvetko Orešnik): Natural Syntax of Slovenian : The Complex
Sentence. Journal of Slavic Linguistics 19, 19–46. Bloomington, Indiana, 2011.
Orešnik J.: The imperative in Natural Syntax. Linguistica 51, 317–32. Ljubljana, 2011.
Orešnik J.: Natural Syntax : The English indefinite article. Studia Anglica Posnaniensia 46, 4, 41–71. Poznan, 2011.
Orešnik J.: Uvod v naravno skladnjo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2011, 116 strani.
Boris Pahor
Pahor B.: Dentro il labirinto : [romanzo], (Le strade, 196). 1a ed. Roma: Fazi, 2011.
630 str.
Pahor B.: Grmada v pristanu, (Zbirka e – Izbrano delo). Ljubljana: Cankarjeva
založba, 2011.
Rutar B.: Krik mačehe : pripravljeni atentat primorske organizacije TIGR na fašističnega diktatorja Mussolinija v Kobaridu 20. septembra 1938. 1. izd. Celovec: Mohorjeva, 2011. 230 str., ilustr.
Pahor B.: Necrópolis, (Colleción I read Slovenia). Ljubljana: Agencia pública del
libro de la República de Eslovenia: = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011. 223 str.
Pahor B.: Necropolis, (Collection I read Slovenia). Gift ed. Ljubljana: Slovenian
Book Agency: = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011. 151 str.
Pahor B.: Nekropola. 4. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 197 str.
Pahor B.: Nekropol´. Ljubljana: UMco; Moskva: Glasnost´, 2011. 255 str.
Pahor B.: Parnik trobi nji, (Zbirka e – Izbrano delo). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011.
Pahor B.: Pelerin parmi les ombres, (Collection I read Slovenia). Éd.-cadeau. Ljubljana: Agence Slovene du Livre: = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011. 214 str.
Štiglic T.: Streli v Bazovici : 6. sep. 1930 : dokumentarno igrani film. Novo mesto:
Studio Vrtinec, 2011. 1 video DVD (50 min), barve, zvok, stereo.
Pahor B., Orlič M.: Trikrat ne : spomini svobodnega človeka. 1. izd. Ljubljana:
Cankarjeva založba, 2011. 117 str.
Pahor B.: Zatemnitev, (Zbirka e-Izbrano delo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011.
Pahor B.: Zoran Mušič : Se questo e un uomo. Torino: Umberto Allemandi & C.,
2011. 127 str., ilustr.
Pahor B.: Io e Zoran, sopravvissuti a Dachau con il terrore che possa ripetersi :
l'incontro col Male di Pahor e Mušič, i due grandi italo-sloveni. Corr. sera, 10.
november 2011, letn. 136, št. 267, str. 43.
Pahor B.: Nekje se moram izpovedati, govoriti tako o grehih kot o čustvih : B. Pahor
Delova osebnost 2010. Delo (Ljubl.), 4. jan. 2011, leto 53, št. 2, str. 3, portret.
171
7.6.2012 9:30:19
Pahor B.: Le livre comme témoin de l'histoire = Knjiga kot priča zgodovine. V:
Rambaud, Mathias (ur.). Livre & numérisation. Ljubljana: Institut français
Charles Nodier, 2011, str. 153–167, fotogr.
Pahor B.: Ljudje mi ploskajo, ker ne zastopam političnih strank, ampak slovensko
identiteto! = Aktualno : intervju. Novi glas, junij 2011, št. 22, str.3, ilustr.
Pahor B.: Nel »Labirinto« di Pahor – l'inquietudine di Trieste e del suo incerto
futuro. Il Piccolo, 14. september 2011, letn. 130, št. 218, str. 41.
Pahor B.: Intervju z Borisom Pahorjem ob Evropskem dnevu jezikov : intervista a
B. Pahor novantottenne scrittore sloveno. Primorski dnev., 29. sep. 2011, leto
67, št. 230, str. [17], portret.
Boris Paternu
Paternu B.: Edvard Kocbek, Mesec s kolobarjem. Izbor pesmi in spremna beseda.
Izbor slikovnega gradiva in biografija Glavan M. Mladinska knjiga Založba,
Ljubljana 2011, str. 198.
Paternu B.: Inkretov Kocbek, Književni listi, Delo 16. marca 2011, str. 15.
Paternu B.: Kultivirana eksplozija imaginacije. Ob Šalamunovi sedemdesetletnici.
Književni listi, Delo 6. julija 2011, str. 13.
Marijan Pavčnik
TISKANE OBJAVE
Pavčnik M.: Auf dem Weg zum Maß des Rechts. Ausgewählte Schriften zur Rechtstheorie. Franz Steiner Verlag: Stuttgart 2011, str. 318.
Pavčnik M.: Teorija prava. 4., pregledana in dop. izdaja. GV Založba: Ljubljana
2011, str. 603.
Pavčnik M.: Das »Hin- und Herwandern des Blickes«. Über die Natur der Gesetzesanwendung, v: Sing-I Liu, Ulfrid Neumann (ur.): Gerechtigkeit – Theorie
und Praxis/ Justice – Theory and Practice. Nomos: Baden-Baden 2011, str.
157–171.
Pavčnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheidungen unter besonderer
Berücksichtigung der Situation in Slowenien, v: Schweighofer E., Kummer F.
(ur.): Europäische Projektkultur als Beitrag zur Rationalisierung des Rechts.
Österreichische Computer Gesellschaft: Wien 2011, str. 529–534.
Pavčnik M.: The Principle of Proportionality, v: Peking University Press: Archives
for Legal Philosophy and Sociology of Law, 16 (2011), str. 60–68. (Avtor skic
Lachmayer F.).
Pavčnik M.: Ob nekaterih oblikah zlorabe prava, v: Odvetnik, 13 (2011) 1, str.
7–8.
Pavčnik M.: Das Argument des Rechtsstaates unter besonderer Berücksichtigung
der Situation in Slowenien, v: Zeitschrift für öffentliches Recht, 66 (2011), str.
77–93.
172
7.6.2012 9:30:19
Pavčnik M.: Krhkost človekovega dostojanstva (uvodnik), v: Pravnik, 66 (2011)
9–10, str. 533–541.
Pavčnik M.: Nekatera metodološka (ne)soglasja razumevanja ustave, v: Podjetje in
delo, 37 (2011) 6–7, str. 1255–1263.
DRUGO
Pavčnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheidungen unter besonderer Berücksichtigung der Situation in Slowenien. Referat na mednarodnem simpoziju
IRIS (Internationales Rechtsinformatik Symposion) 2011 (Salzburg, 24. februarja 2011).
Pavčnik M.: Ustavno tumačenje. Referat na konferenci »Medjunarodno naučno
savjetovanje u povodu 65 godina Pravnog fakulteta Univerziteta u Sarajevu«
(Sarajevo, 6. aprila 2011).
Pavčnik M.: Der Rechtsstaat als Auslegungsfrage. Referat mednarodni konferenci
»Methodologie der Rechtsauslegung als die Rechtssicherheitsgarantie im gegenwärtigen Rechtsstaat« (Juristische Fakultät der Karlsuniversität Prag, 23.
junija 2011).
Pavčnik M.: Methodologische Klarheit und/oder gegenständliche Reinheit des Rechts? Bemerkungen zur Diskussion Kelsen - Pitamic (Methodological Clarity
and/or Substantional Purity? Notes on the Discussion between Kelsen and
Pitamic). Plenarni referat na 25. svetovnem kongresu Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo/ World Congress of Philosophy of Law
and Social Philosophy (Frankfurt/Main, 18. avgusta 2011).
Pavčnik M.: Nekatera metodološka (ne)soglasja razumevanja ustave. Uvodni referat na delovni sekciji (Ustavno)sodno odločanje na Dnevih slovenskih pravnikov (Portorož, 14. oktobra 2011).
Pavčnik M. (ur. 1994–) Pravna obzorja. Cankarjeva založba in GV Založba (od št.
30 dalje). Leta 2011 so izšle tri knjige [št. III (veliki format) ter št. 41 in 42].
Pavčnik M. (ur. 2003–) Scientia/Iustitia. Cankarjeva založba, Uradni list RS (od.
št. 8 naprej) in GV Založba (od št. 17 naprej). Leta 2011 je izšla ena knjiga (št.
19).
Janez Peklenik
Peklenik J.: Naša znanstvena sfera se na žalost ne posveča integriranemu sodelovanju z industrijo, kar bi morala biti ena od prioritet. Intervju. Ventil (Ljubl.),
avg. 2011, letn. 17, št. 4, str. 280–286.
Peklenik J., Poredoš A.: Svet za energetiko. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011,
knj. 61: 2010, str. 60–61.
Matija Peterlin
Lenasi, T., Peterlin B. M., Barboric M.: Cap-binding protein complex links pre-mRNA capping to transcription elongation and alternative splicing thro173
7.6.2012 9:30:19
ugh positive transcription elongation factor b (P-TEFb). J Biol Chem 2011,
286:22758-22768.
Lu, C., Contreras X., Peterlin B. M.: P bodies inhibit retrotransposition of endogenous intracisternal a particles. J Virol 2011, 85:6244-6251.
Peterlin B. M., Brogie J. E., Price D. H.: 7SK snRNA: a noncoding RNA that plays a
major role in regulating eukaryotic transcription. Wiley Interdiscip Rev RNA,
2011, on line.
Zumer K., Plemenitaš A., Saksela K., Peterlin B. M.: Patient mutation in AIRE disrupts P-TEFb binding and target gene transcription. Nucleic Acids Res 2011,
39:7908-7919.
Blazek D., Kohoutek J., Bartholomeeusen K., Johansen E., Hulinkova P., Luo Z.,
Cimermancic P., Ule J., Peterlin B. M.: The Cyclin K/Cdk12 complex maintains genomic stability via regulation of expression of DNA damage response
genes. Genes Dev 2011, 25:2158-2172.
Raša Pirc
OBJAVE
Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R., Zhang Q. M.: Upper bounds on the electrocaloric effect in polar solids. Appl. phys. lett., 2011, vol. 98, no. 2, str. 021909-1–021909-3.
Banys J., Macutkevič J., Lapinskas S., Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Low frequency dielectric investigation of Rb0.5(ND4)0.5D2PO4 dipolar glass. J. Appl. Phys.,
2011, vol. 109, no. 11, str. 114101-1–114101-4.
Rožič B., Kosec M., Uršič H., Holc J., Malič B., Zhang Q. M., Blinc R., Pirc R.,
Kutnjak Z.: Influence of the critical point on the electrocaloric response of relaxor ferroelectrics. J. Appl. Phys., 2011, vol. 110, no. 6, str. 064118-1–064118-5.
Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R., Zhang Q. M.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics. J. Appl. Phys., 2011, vol. 110, no. 7, str. 074113–074113-7.
DRUGO
Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics: theory and experiment. Predavanje na Workshop on the Fundamental Physics of
Ferroelectrics and Related Materials, 30 January – 2 February, 2011, Gaithersburg, MD, USA. NIST: Book of Abstracts, 2011, str. 82–83.
Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics theory and experiment. Predavanje na 12th European Meeting on Ferroelectricity,
June 26th - July 1st, 2011, Bordeaux, France. EMF 2011, [S. 1.: s.n.], 2 str.
Pirc R. (član odbora 1999–) European Steering Committee on Ferroelectricity.
Jože Pirjevec
TISKANE OBJAVE
Pirjevec J.: Tito in Kardelj : od “tovarišije” do sovraštva = Tito e Kardelj : da “compagni” a nemici. Ann, Ser. hist. sociol., 2011, letn. 21, št. 2, str. 501–508.
174
7.6.2012 9:30:19
Pirjevec J.: Boris Pahor : oporečnik. V: Kozak K. J. (ur.), Pregelj B. (ur.). Poetika
slovenstva : družbeni in literarni opus Borisa Pahorja. Koper: Univerza na
Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2011, str. 97–103.
Pirjevec J.: Slovenc´ i i russkie (1918–2008). V: Nikiforov K. V. (ur.). Slovenica.
1, Istorija i perspektivy rossijsko-slovenskih otnošenij, (Istoričeskaja kniga).
Sankt-Peterburg: Aletejja, 2011, str. 55–66.
Makarovič S., Pirjevec J.: Končno skupaj! : Svetlana Makarovič in dr. Jože Pirjevec. Jana (Ljubl.), 8. mar. 2011, letn. 39, št. 10, str. 7–9, fotogr.
Pirjevec J.: Novega Hitlerja ne bo! : prof. dr. Jože Pirjevec splošni stavki v Italiji ob
bok. Jana (Ljubl.), 13. sep. 2011, letn. 39, št. 37, str. 5-6, fotogr.
Pirjevec J.: Tito in tovariši. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 712 str.,
[16] str. pril.
Cvirn J., Dolenc E., Drnovšek M., Bajt D., Godeša B., Goropevšek B., Grdina I.,
Guštin D., Juvan M., Komelj M., Lazarević Ž., Marušič B., Pavlin T., Pelikan
E., Perovšek J., Pirjevec J., Stergar J., Stiplovšek M., Svoljšak P., Rozman F.
(ur.), Vodopivec P. (ur.): Slovenska kronika XX. stoletja. 3. izd. Ljubljana: Nova
revija, 2008–. Zv. <2>, ilustr.
DRUGO
Repe B., Matić D., Rupel D., Pirjevec J., Omerza I., Černač Z.: Koga skuša zaščititi
slovenska vlada z zapiranjem arhivov tajne politične policije : oddaja Pogledi
Slovenije, TV Slovenija, 1. program, 27. jan. 2011. Ljubljana, 2011. http://tvslo.
si/predvajaj/pogledi-slovenije/ava2.95043098/.
Pirjevec J.: Vloga zgodovine v italijanski politični misli danes : primer fojbe : Međunarodni znanstveni skup Sjevernojadranski povijesni panoptikum, Rijeka, 7.
10. 2011. Rijeka: Sveučilište u Rijeci, Filozofski fakultet, Odsjek za povijest,
7. okt. 2011.
Repe B., Pirjevec J., Prunk J., Guštin D., Godeša B., Slaček Brlek A. S., Jogan M.:
Okrogla miza ob sedemdesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte: »Mi pa se
nismo uklonili njih podivjani sili« : 5. AntiFA seminar na FDV, Ljubljana, FDV,
predavalnica 1, 1. mar. 2011. Ljubljana, 2011.
Pirjevec J. (član ur. odbora 2003–) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, 1993–.
Janko Pleterski
Pleterski J.: Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini? : (pismo iz mojega mlina
starejših občanov, 24. julija 2011). Borec, 2011, 63, št. 676/680, str. 8–55.
Alojz Rebula
Rebula A.: Notturno sull'Isonzo, prevod romana Nokturno za Primorsko, San Paolo, Milano 2011.
175
7.6.2012 9:30:19
Rebula A.: La vigna dell'imperatrice, prevod iz zbirke novel Vinograd rimske cesarice, Mladika, Trst 2011.
Rebula A.: Izbor kolumen iz tednika Družina, Družina, Ljubljana 2011.
Blaž Rozman
OBJAVE
Irman S., Škarabot M., Muševič I., Rozman B., Božič B.: The use of atomic force
microscopy to study the pathological effects of anti-annexin antibodies. J Autoimmun, 2011, letn. 36, str. 98–105.
Huegle T., Schuetz P., Daikeler T., … (Rozman B) …: Late-onset systemic sclerosis- a systematic survey of the EULAR scleroderma trials and research group
database. Rheumatology (Oxford), 2011, letn. 50, str. 161–165.
Avouac J., Fransen J., Walker U. A., … (Rozman B.) …: Preliminary criteria for the
very early diagnosis of systemic sclerosis; results of a Delphi Consensus Study
from EULAR Scleroderma trials and Research Group. Ann Rheum Dis, 2011,
letn. 70, str. 476–481.
Lakota K., Thallinger G. G., Čučnik S., Božič B., Mrak-Poljšak K., Ambrožič A.,
Rozman B., Blinc A., Tomšič M., Sodin-Šemrl S.: Could antibodies against
serum amyloid A function as physiological regulators in humans. Autoimmunity, 2011, letn. 44, str. 149–158.
Kužnik A., Benčina M., Švajger U., Jeras M., Rozman B., Jerala R.: Mechanism of
endosomal TLR inhibition by antimalarial drugs and imidazoquinolines. J
Immunol, 2011, letn. 186, str. 4794–4804.
Žigon P., Ambrožič A., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Modified
phosphatidylserine-dependent antiprothrombine ELISA enables identification of patients negative for other antiphospholipid antibodies and
also detects low avidity antibodies. Clin Chem Lab Med, 2011, letn. 49, str.
1011–1018.
Žager U., Irman Š., Lunder M., Škarabot M., Muševič I., Hodnik V., Anderluh G.,
Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Immunochemical properties and
pathological relevance of anti-beta2-glycoprotein I antibodies of different
avidity. Int. Immunol, 2011, letn. 23, str. 511–518.
Čučnik S., Kveder T., Ulcova G., Swadzba J., Musial J., Valesini G., Avčin T., Rozman B., Božič B.: The avidity of anti-(beta)2-glycoprotein I antibodies in patients with or without antiphospholipid syndrome: a collaborative study in
the frame of the European forum on antiphospholipid antibodies. Lupus,
2011, letn. 20, str. 1166–1171.
Lakota K., Žigon P., Mrak-Poljšak K., Rozman B., Shoenfeld Y., Sodin-Šemrl S.:
Antibodies against acute phase proteins and their functions in the pathogenesis of disese: A collective profile of 25 different antibodies. Autoimmun
Rev, 2011, letn. 10, str. 779–789.
176
7.6.2012 9:30:19
Holc I., Hojs R., Čikeš N., Ambrožič A., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Pahor
A.: Antiphospholipid antibodies and atherosclerosis: Insights from rheumatoid arthritis- A five year follow-up study. Immunobiology, 2011, letn. 216, str.
1331–1337.
Šuštar V., Bedina-Zavec A., Štukelj R., Frank M., Bobojević G., Janša R., Ogorevc
E., Kruljc P., Mam K., Šimunič B., Manček-Keber M., Jerala R., Rozman B.,
Veranič P., Haegerstrand H., Kralj-Iglič V.: Nanoparticles isolated from blood: a reflection of vesiculability of blood cells during the isolation process. Int
J Nanomedicine, 2011, letn. 6, str. 2737–2748.
Omersel J., Avberšek-Lužnik I., Ahlin Grabnar P., Kveder T., Rozman B., Božič B.:
Autoimmune reactivity of IgM acquired after oxidation. Redox Report, 2011,
letn. 16, str. 248–256.
Orbach H., Zandman-Goddard G., Boaz M., Agmon-Levin M., Amital H., Szekanecz Z., Szucs G., Rovensky J., Kiss E., Doria A., Ghiraldello A., Gomes-Arbesu J., Stojanovich L., Ingegnoli F., Meroni PL., Rozman B., Blank M.,
Shoenfeld Y.: Prolactin and autoimmunity: Hyperprolactinemia correlates
with serositis and anemia in SLE patients. Clin Rev Allergy Immunol, 2011
(e-pub).
Zandman-Goddard G., Orbach H., Agmon-Levin N., Boaz M., Amital H., Szekanecz Z., Szucs G., Rovensky J., Kiss E., Coroher N., Doria A., Stojanovich L.,
Ingegnoli F., Meroni P. L., Rozman B., Gomes-Arbesu J., Blank M., Shoenfeld
Y.: Hyperferritinemia is associated with serologic antiphospholipid syndrome in SLE patients. Clin Rev Allergy Immunol, 2011 (e-pub).
Lakota K., Frank M., Buzan O., Tomšič M., Rozman B., Sodin-Šemrl S.: Acute
phase proteins in prototype rheumatic diseases. In: Acute phase proteins –
regulation and functions of acute phase proteins (Veas F, ed.), InTech Open
access publisher-Medicine, Oktober 2011, str. 303–328.
DRUGO
Rozman B. (član ur. odbora) Rheumatologia.
Rozman B. (član ur. odbora) ISRN Inflammation.
Zorko Simčič
LEPOSLOVJE
Simčič Z.: Da veš! – Pesmi iz cikla Očetje in sinovi – Zvon, 2011, XIV, št. 1–2, str.
5–7. Simčič Z.: Zapiski s poti (Rim – Assisi – Bruselj) – Mohorjev koledar za
leto 2012. Celje, 2011, str. 166–175.
INTERVJUJI
Simčič Z.: Modrost je začetek vsega – Domače vaje. Literarni Zbornik ŠKG,
LXXXV1, 2011, str. 56–63. Pogovarjala sta se Barbara Koren in Tjaša Kocjan.
Simčič Z.: Premalo cenimo svojo državo (Ob dvajsetletnici osamosvojitve) – Večer,
23. junija 2011, str 11. Pogovarjala se je Melita Forstnerič Hajnšek.
177
7.6.2012 9:30:19
Simčič Z.: Ni mi preostalo drugega, kot da sem vzljubil svojo usodo – Pogledi /Delo,
9. novembra 2011, str 17–19. Pogovarjala seje Valentina Plahuta Simčič.
Simčič Z.: Drevo, razraslo v prst, ne more pasti – Reporter, 21. novembra 2011, str.
28–35. Pogovarjala se je Zlata Krašovec.
Simčič Z.: V resnici je tako, da se rojevaš in prerajaš vse življenje – Slovenski čas, št.
20, december 2011. Pogovarjal se je Brane Senegačnik.
GOVORI
Simčič Z.: Korektiv delovanja politike (Vloga in pomen Svetovnega slovenskega
kongresa ob 20-letnici) – Demokracija, XVI, št. 20, 28. julija 2011, str. 36 –
Govor na slavnostni akademiji ob 20-letnici SSK, Slovenski čas, 2011, št. 15,
str. 2.
Primož Simoniti
Simoniti P.: Über die kulturgeschichtliche Bedeutung des Humanismus bei den
Slowenen, v: Tu felix Europa. Der Humanismus bei den Slovenen und seine
Ausstrahlung in den mitteleuropäischen Raum / Humanizem pri Slovencih
in njegovo izžarevanje v srednjeevropski prostor, ur. Rajšp V., Bister F. J., Polzer M. Wien–Ljubljana, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju / Slowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien, 2011, 25–41.
Simoniti P.: edicija in prevod besedil Antona Maurisperga o Ptujski gori (Sacer
Marianae Stiriae zodiacus, 1709) v: Marija Zavetnica na Ptujski gori. Zgodovina in umetnostna zapuščina romarske cerkve, ur. Höfler J. Maribor, Umetniški kabinet Primož Premzl, 2011, 198–201.
Uroš Skalerič
TISKANE OBJAVE
Skalerič U., Gašperšič R., Marion L.: Gerontostomatologija v slovenskem prostoru. V: Medved R. (ur.), Tičar Z. (ur.), Ramovš J. (ur.). Problemska konferenca,
Brdo 15. septembra 2011, Zbornik referatov. Geriatrija in zdravstvena gerontologija v slovenskem prostoru : problemska konferenca, Brdo, 15. septembra
2011 : zbornik referatov. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2011, str. 30–39.
Gašperšič R., Vindiš B., Skalerič U., Cör A., Kovačič U.: Experimental periodontitis inluences TLR4 expression in sensory neurons innervating gingiva. V:
Periodontology, implantology, commom views, new opportunities : final program. [S. l.]: International Academy of Periodontology, 2011, str. 42.
Skalerič U., Gašperšič R., Gašpirc B., Petelin M., Schara R., Skalerič E.: Prevalence
of systemic diseases and use of medication in patients referred to periodontal
treatment. V: Periodontology, implantology, commom views, new opportunities : final program. [S. l.]: International Academy of Periodontology, 2011, str.
53.
178
7.6.2012 9:30:19
Schara R., Skalerič U.: Paradontalna bolezen. V: Medvešček M. (ur.), Mrevlje F.
(ur.). Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri
odraslih osebah. 2. izd. Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije, 2011, str.
86.
DRUGO
Skalerič U. (član ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvo
zobozdravstvenih delavcev, 1945–.
Boris Sket
TISKANE OBJAVE
Sket B.: Origins of the Dinaric troglobiotic mussel and its taxonomical classification. Congeria or Mytilopsis (Bivalvia: Dreissenidae)? = Izvor dinarske
troglobiotske školjke in njena pravilna taksonomska uvstitev. Congeria ali
Mytilopsis (Bivalvia: Dreissenidae)? Acta biol. slov. [Tiskana izd.], 2011, letn.
54, št. 1, str. 67–76.
Jugovic J., Prevorčnik S., Blejec A., Sket B.: Morphological differentiation in the
cave shrimps Troglocaris (Crustacea: Decapoda: Atyidae) of the Dinaric
karst - a consequence of geographical isolation or adaptation?. J. zoolog. syst.
evol. res., 2011, vol. 49, no. 3, str. 185–195.
Hou Z., Sket B., Fišer C., Li S.: Eocene habitat shift from saline to freshwater promoted Tethyan amphipod diversification. Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A., 2011,
vol. 108, no. 35, str. 14533–14538.
Sket B.: Ali je soška postrv (posebna) vrsta? : nekaj možnih odgovorov na bolj ali
manj pomembno vprašanje – kaj je vrsta? Delo (Ljubl.), 16. jun. 2011, leto 53,
št. 138, str. 24, ilustr.
Sket B.: Ali je soška postrv (posebna) vrsta? Razmišljanja in nekaj možnih odgovorov na bolj ali manj pomembno vprašanje – kaj je vrsta. Proteus, jan. 2011,
letn. 73, št. 5, str. 198–206, ilustr.
Sket B.: Aquatic isopods (Crustacea: Isopoda) of the wider Dinaric area. V: Zidar P. (ur.), Štrus J. (ur.). Proceedings of the 8th International Symposium of
Terrestrial Isopod Biology - ISTIB 2011, June 19–23, 2011, Hotel Ribno, Bled,
Slovenia. Ljubljana: Biotechnical Faculty, Department of Biology, 2011, str.
13–16.
Sket B.: All the numerous threats to the precious subterranean environment and
its inhabitants. V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann P. (ur.), Prelovšek M. (ur.),
Zupan Hajna N. (ur.). Karst underground protection : general information,
programme, field trips, abstracts. Postojna: Karst Research Institute, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2011,
str. 70–71.
Zagmajster M., Culver D. C., Sket B.: Evaluating threats to terrestrial cave fauna
and its protection - differences and commonalities among two karst regions.
179
7.6.2012 9:30:19
V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann P. (ur.), Prelovšek M. (ur.), Zupan Hajna N.
(ur.). Karst underground protection : general information, programme, field
trips, abstracts. Postojna: Karst Research Institute, Scientific Research Centre
of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2011, str. 84.
Zagmajster M., Sket B.: Baza podataka o podzemnoj fauni šireg područja Dinarida i njena primjenljivost. V: Buzjak N. (ur.), Paar D. (ur.). Stručni seminar
o speleološkom katastru, Perušić, 29.-30. 1. 2011 : zbornik sažetaka. Perušić:
Speleološki klub “Samobor”: Speleološki odsjek PDS “Velebit”: Hrvatsko biospeleološko društvo: Speleološki odsjek HPD “Željezničar”, 2011, str. 30–31.
DRUGO
Mulaomerović J., Redžić S., Kranjc A., Sket B., Mihevc A.: O karstologiji : BH Radio 1, oddaja Horizonti, 17. 10. 2011. Sarajevo, 2011.
Zagmajster M., Sket B.: Cave type localities in Slovenia and the database on Dinaric
subterraneam fauna : Scientific and expert Network meeting, 16.-18. September 2011, Perušič, Croatia. Perušić: Hrvatsko biospeleološko društvo, 2011.
Sket B. (ur. 2003–) Mémoires de biospéologie. Moulis: [S.n.], [1???].
Sket B. (član ur. odbora 2006–) National geographic. Ljubljana: Rokus, 2006–.
Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International Society of Subterranean Biology, 2003–.
Sket B. (član ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de Spéologie »Émile Racovitza«. Bucureşti: Editura Academiei Române, 1970–.
Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–. http://www.mapress.com/zootaxa/content.html.
Slavko Splichal
Splichal S.: Transnationalization of the public sphere and the fate of the public, (Euricom monographs). 1st ed. New York (NY): Hampton, cop. 2011. XIII, 255
str., tabele.
Splichal S.: Democracy, publicness, and global governance. V: Cheney G. (ur.).
The handbook of communication ethics, (International Communication Association (ICA) handbook series). New York; Abingdon: Routledge, 2011, str.
387–400.
Splichal S.: University in the age of a transnational public sphere. V: Zelizer B.
(ur.). Making the university matter, (Shaping inquiry in culture, communication and media studies). Abingdon; New York: Routledge, 2011, str. 55–63.
Splichal S.: Transnationalization of the public sphere and the fate of the public. V:
Abstracts. Oxford: University of Oxford, Department of Politics and International Relations, 2011. http://mde.politics.ox.ac.uk/images/stories/abstracts.
pdf.
Splichal S.: Globalized governance and the transnationalization of the public
sphere. International Academic Conference “Communication and Social
180
7.6.2012 9:30:20
Transformation: New Marxist Perspectives”. Fudan University, Shanghai,
13.–14. maj 2011.
Splichal S.: Transnationalization/Europeanization of the public sphere/s. V:
Sükösd M. (ur.), Jakubowicz K. (ur.). Media, nationalism and European identities. Budapest; New York: Central European University Press, 2011, str. 21–47.
Splichal S.: Javnost in javna sfera v dobi globalnega vladovanja. V: Toplak C. (ur.),
Vodovnik Ž. (ur.), Durnik M. Nov(o) državljan(stvo), (Zbirka Sodobna družba, 2011, 35). Ljubljana: Sophia, 2011, str. 189–218.
Splichal S.: There is no public sphere without a public : an interview with Slavko
Splichal. Mediální stud., 2010, vol. 4, no. 1, str. 64–72. http://medialnistudia.
files.wordpress.com/2011/08/ms_2010_01_5.pdf.
Splichal S.: 30 let fakultete 20 let kasneje : post scriptum. V: Kalin Golob M. (ur.),
Grizold A. (ur.). Fakulteta za družbene vede : 50 let znanosti o družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2011, str. 81–86, fotogr.
Branko Stanovnik
OBJAVE
Novak A., Bezenšek J., Grošelj U., Golobič A., Stanovnik B., Svete J.: Serendipity at
work: unexpected ring transformations of 4-aminopyrazolidin-3-ones into
N-aminohydantoins. ARKIVOC. [Print ed.], 2011, no. VI, str. 18–28.
Pirnat K., Šimunek P., Uršič U., Bezenšek J., Grošelj U., Golobič A., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Enamino esters in the synthesis of heterocyclic systems.
Transformation of diethyl acetone-1,3-dicarboxylate into polysubstituted
1,2,7, 8-tetrahydro-2,7-naphthyridine-4-carboxylates. ARKIVOC. [Print ed.],
2011, no. VI, str. 120–29.
Bezenšek J., Koleša T., Grošelj U., Meden A., Stare K., Svete J., Stanovnik B.: [2+2]
Cycloaddition of electron-poor acetylenes to enaminones. Curr. Org. Chem.,
2011, vol. 15, no. 14, str. 2530–2539.
Janjić M., Prebil R., Grošelj U., Kralj D., Malavašič Č., Golobič A., Stare K., Dahmann
G., Stanovnik B., Svete J.: A simple synthesis of 5-(2-aminophenyl)-1H-pyrazoles. Helv. Chim. Acta, 2011, vol. 94, no. 9, str. 1703–1717.
Uršič U., Svete J., Stanovnik B.: Transformations of dimethyl (2E,3E)-2[(dimethylamino)methylene-3-(1-methyl-2,5-dioxoimidazolidin-4-ylidene)
succinate with C-nucleophiles. Heterocycles, 2011, vol. 82, no. 2, str. 1435–1445.
Perdih P., Baškovč J., Dahmann G., Grošelj U., Kočar D., Novak A., Stanovnik B.,
Svete J.: Parallel synthesis of 1-substituted 5-(5-oxopyrrolidin-3-yl)-1H-pyrazole-4-carboxamides. Synthesis (Stuttg.), 2011, no. 17, str. 2822–2832.
Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Kasunič M., Podlipnik Č., Stanovnik B.,
Šimunek P., Svete J.: Regio- and stereoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-1-arylmethylidene-4-benzoylamino-3-oxo-5-phenylpyrazolidin-1-ium-2-ides to
methyl methacrylate. Tetrahedron. [Print ed.], 2011, vol. 67, no. 50, str. 9729–9735.
181
7.6.2012 9:30:20
Malavašič Č., Grošelj U., Golobič A., Bezenšek J., Stanovnik B., Stare K., Wagger
J., Svete J.: Synthesis and structure of novel (S)-1,6-dialkylpiperazine-2,5-diones and (3S,6S)-1,3,6-trialkylpiperazine-2,5-diones. Tetrahedron: asymmetry.
[Print ed.], 2011, vol. 22, no. 6, str. 629–640.
Malavašič Č., Stanovnik B., Wagger J., Svete J.: The effect of substituents on the
chiral solvating properties of (S)-1, 6-dialkylpiperazine-2,5-diones. Tetrahedron: asymmetry. [Print ed.], 2011, vol. 22, no. 12, str. 1364–1371.
Stanovnik B.: [2+2] Cycloaddition of electron-poor acetylenes to enaminones,
enamino esters and related systems. Ring expansion reactions and rearrangements : [invited lecture]. V: 10. Tagung Iminiumsalze, 12. - 15. September
2011 in Bartholomä/Ostalbkreis, ˝Sport- und Bildungszentrum Bartholomä˝.
Frankfurt: Gesellschaft Deutscher Chemiker, 2011, str. 5–21.
Stanovnik B.: Cycloadditions and Michael addition of acetylenes and azodicarboxylate to enaminones and related compounds : [invited lecture]. V: The 12th
Annual Florida heterocyclic and synthetic conference : March 6th - March 9th,
2011. [S. l.: s. n.], 2011, str. 63.
Stanovnik B.: [2+2] Cycloadditions and Michael addition of acetylenes and azodicarboxylates to enaminones : [invited lecture]. V: The Sixth Jordanian International Conference of Chemistry and the 11th Jordanian Chemical Conference, 19 - 21 April, 2011, Irbid - Jordan. Abstracts book. [S. l.: s. n.], 2011,
str. 20.
Stanovnik B.: New synthetic methodologies: from amino acid via heterocyclic systems to natural products : [plenary lecture]. V: Symposium International de
Chimie Hétérocyclique, Fès, Marocco, 26-29 Octobre 2011. Chimie Hétérocyclique: enjeux, valorisation et développement durable : resumes des conferences et communications. [S. l.: s. n.], 2011, str. 29.
Stanovnik B., Bezenšek J., Koleša T., Uršič U., Grošelj U., Svete J.: Enaminones
and related compounds in [2+2] and [4+2] cycloaddition reactions : [invited lecture], v: Babjak M. (ur.): 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic
Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University of
Technology, 2011, str. 18.
Stanovnik B.: Recent developments in enaminone chemistry. Cycloadditions of
acetylenes and related compound to enaminones : [invited lecture]. V: 3rd
International Conference on Heterocyclic Chemistry : December 10-13, 2011 :
dedicated to Hon'ble Late Shri Rajiv Gandhi : former prime minister of India
for his vision for science and technology in 21st century. Jaipur, India. [S. l.: s.
n.], 2011, str. IL-37.
Stanovnik B.: Nove sintezne metodologije: od aminokislin preko heterocikličnih
sistemov do naravnih spojin : [plenarno predavanje]. V: Kravanja Z. (ur.),
Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011,
182
7.6.2012 9:30:20
Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja.
Maribor: FKKT, 2011, str. 6.
Baškovč J., Perdih P., Dahmann G., Kočar D., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorial solution-phase synthesis of pyrazole histamine analogues. V: Babjak M.
(ur.), 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 26-29,
2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers. List of participants.
Bratislava: Publishing House of Slovak University of Technology, 2011, str.
36.
Bezenšek J., Svete J., Stanovnik B.: Additions of electron poor [π]-systems to enaminones. V: Babjak M. (ur.), 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic
Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University of
Technology, 2011, str. 41.
Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: 2-Fluoromethyl analogues of MacMillan’s 1st
generation imidazolidinone catalyst : a small perturbation causing a reverse
in the stereo induction. V: Babjak M. (ur.), 14th Blue Danube Symposium on
Heterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak
University of Technology, 2011, str. 61.
Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Šimunek P., Stanovnik B., Svete
J.: Regio- and stereoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethine imines to
methyl methacrylate. V: Babjak M. (ur.), 14th Blue Danube Symposium on
Heterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak
University of Technology, 2011, str. 97.
Stanovnik B., Bezenšek J., Koleša T., Uršič U., Grošelj U., Svete J.: [2+2] Cycloadditions of electron-poor acetylenes to enaminones : [lecture]. V: 23rd International Congress on Heterocyclic Chemistry, 31st July - 4th August 2011, Scottish Exhibition and Conference Centre, Glasgow, UK. Programme & abstract
book : ICHC 2011. [S. l.: s. n.], 2011, str. 141.
Bezenšek J., Svete J., Stanovnik B.: Adicije elektronsko revnih [pi]-sistemov na
enaminone = Addition of electron poor [π]-systems to enaminones. V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski
dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov s
posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 15.
Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: 2-Fluorometilni analogi MacMillanovega imidazolidinonskega katalizatorja prve generacije - majhna perturbacija, ki obrne
smer stereo-indukcije = 2-Fluoromethyl analogues of MacMillan’s 1st generation imidazolidinone catalyst - a small perturbation causing a reverse in the
stereo induction : [predavanje]. V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.),
183
7.6.2012 9:30:20
Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september
2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 17.
Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Šimunek P., Stanovnik B., Svete J.:
Stereoselektivne cikloadicije (1Z, 4R*, 5R*)-1-arilmetiliden-4-benzoilamino-5-fenilpirazolidin-3-on-1-azometin iminov z metil metakrilatom = Stereoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethine imines to methyl methacrylate.
V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski
kemijski dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 27.
Krbavčič A., Obreza A., Sollner Dolenc M., Stanovnik B., Škrlj M.: Kemijski priročnik. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2011. 1 optični disk (CD-ROM).
Stanovnik B.: Akademik, prof. dr. Branko Stanovnik, letošnji častni občan Občine
Vrhnika : neskromno priznavam, da mi imenovanje za častnega občana Vrhnike godi. Naš čas., 30. maj 2011, letn. 38, str. 8–9.
DRUGO
Stanovnik B.: Mednarodno leto kemije 2011 : (nagovor ob slovesnosti začetka
mednarodnega leta kemije v Sloveniji v Ljubljani 9. 2. 2011). Acta chim. slov.
[Tiskana izd.], 2011, vol. 58, suppl. 1, str. S5–S8.
Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995–, član ur. odbora 1976–) Acta chimica
slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian
Chemical Society, 1993–. http://acta.chem-soc.si/.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. New
York [etc.]: Academic Press, 1963–.
Stanovnik B. (ur. 2010–, član ur. sveta 2010– in »Scientific Editor«) ARKIVOC.
[Print ed.]. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000–.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. Zagreb: Hrvatsko
kemijsko društvo, 1956–.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry.
[Print ed.]. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. http://www.scirp.org/
journal/ijoc.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo,
Utah, etc.: HeteroCorporation.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1998–) Molecules. Berlin: Springer; Basel: Molecular
Diversity Preservation International.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry and
properties. Roma: Società Chimica Italiana.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivandrum: Research Trends.
184
7.6.2012 9:30:20
Franc Strle
Stanek G., Fingerle V., Hunfeld K.-P., Strle F.: Lyme borreliosis: Clinical case definitions for diagnosis and management in Europe. Clinical microbiology and
infection, 2011, vol. 17, issue 1, str. 69–79.
Maraspin-Čarman V., Ogrinc K., Ružić-Sabljić E., Lotrič-Furlan S., Strle F.: Isolation of Borrelia burgdorferi sensu lato from blood of adult patients with
borrelial lymphocytoma, Lyme neuroborreliosis, Lyme arthritis and acrodermatitis chronica atrophicans. Infection, 2011, vol. 39, issue 1, str. 35–40.
Glinšek U., Strle F., Ružić-Sabljić E.: Loss of plasmids of Borrelia burgdorferi sensu
lato during prolonged in vitro cultivation. Plasmid, 2011, vol. 66, issue 1, str.
1–6, ilustr.
Stupica D., Lusa L., Cerar T., Ružić-Sabljić E., Strle F.: Comparison of post-lyme
borreliosis symptoms in erythema migrans patients with positive and negative Borrelia burgdorferi sensu lato skin culture. Vector borne and zoonotic
diseases, 2011, vol. 11, issue 7, str. 883–889.
Strle F., Ružić-Sabljić E., Logar M., Maraspin-Čarman V., Lotrič-Furlan S., Cimperman J., Ogrinc K., Stupica D., Nadelman R. B., Nowakowski J.: Comparison of erythema migrans caused by Borrelia burgdorferi and Borrelia garinii.
Vector borne and zoonotic diseases, 2011, vol. 11, issue 9, str. 1253–1258.
Kunze U., Aspöck H., Chlibek R., Grgič-Vitek M., Strle F.: Tick-borne encephalitis : new paradigms in a changing vaccination environment. Wien. Med.
Wochenschr. (1946), 2011, vol. 161, no. 13–14, str. 361–364.
Nadrah K., Strle F.: Antibiotic combinations with daptomycin for treatment of
staphylococcus aureus infections. Chemother. res. pract., 2011, vol. [3], str.
[1-10], art. ID 619321. http://www.hindawi.com/journals/chrp/2011/619321/
cta.
Maraspin V., Ružić-Sabljić E., Pleterski-Rigler D., Strle F.: Pregnant women
with erythema migrans and isolation of borreliae from blood: course and
outcome after treatment with ceftriaxone. Diagn Microbiol Infect Dis, 2011
Dec;71(4):446–8. Epub 2011 Sep 13.
Stanek G., Strle F.: Lyme borreliosis: The European perspective. V: Halperin J.
J. (ur.). Lyme disease : An evidence-based approach, (Advances in molecular
and cellular microbiology, 20). Wallingford, Oxfordshire; Cambridge, MA:
CABI, cop. 2011, str. 140–153, ilustr.
Saša Svetina
Kristanc L., Svetina S., Gomišček G.. Effects of the pore-forming agent nystatin
on giant phospholipid vesicles. Biochim. biophys. acta, 2011, vol. 1818, issue 3,
str. 636–644, ilustr.
Svetina S.: Red blood cell shape, deformability and function in the context of the
evolutionary development of its membrane structure. V: 18th Meeting Europe185
7.6.2012 9:30:20
an Association for Red Cell Research, EARCR, Wrocław-Piechowice, Poland,
May 12-15, 2011. Book of abstracts. Wrocław: Institute of Biomedical Engineering and Instrumentation, Wrocław University of Technology, 2011, str. 21–22.
Švelc T., Svetina S.: A model of the micropipette induced deformation of the red
blood cell skeleteon. V: 18th Meeting European Association for Red Cell Research, EARCR, Wrocław-Piechowice, Poland, May 12-15, 2011. Book of abstracts. Wrocław: Institute of Biomedical Engineering and Instrumentation,
Wrocław University of Technology, 2011, str. 45.
Tomaž Šalamun
KNJIGE
Šalamun T.: Kdaj; Študentska založba, Ljubljana 2011.
Šalamun T.: Opera Buffa; Založba GOGA, Novo mesto, 2011.
Šalamun T.: The Blue Tower; (Sinji stolp), prevod Michael Biggins, Houghton
Mifflin Harcourt, New York, 2011.
Šalamun T.: El Manzano; (Jablana), prevod Pablo Juan Fajdiga, Lira, Editorial
Arte y Literatura, Havana, Kuba, 2011.
Šalamun T.: Ballata per Metka Krašovec; (Balada za Metko Krašovec), prevod Jolka Milič, predgovor Tatjana Rojc, Multimedia Edizioni, Salerno, 2011.
Šalamun T.: Balladë për Metka Krašovec (Balada za Metko Krašovec), prevod
Maks Leka, Tirana, 2011.
Šalamun T.: To Read: To Love, International Poetry Nights in Hong Kong 2011 (slovensko, kitajsko, angleško) The Chinese University Press, Hong Kong, 2011.
Šalamun T.: Po sledeh divjadi; KUD France Prešeren, Trnovo, Ljubljana, 2011.
ANTOLOGIJE
Šalamun T.: Livre d'or de Struga (Zlata knjiga Struge), prevod Zdenka Štimac, Le
temps Des cerises, Pariz, 2011.
Šalamun T.: Sowing words for seventy years; Antioch Review, Annyversary Issue,
Fall 2011, ZDA.
Šalamun T.: Voix Vives de méditerranée en méditerranée; Anthologie Sète 2011,
Francija.
Šalamun T.: Words and the World; The Chinese University Press, Hong Kong 2011.
Šalamun T.: Gare Maritime, anthologie écrite et sonore de poédsie contemporaine;
Maison de la Poésie De Nantes, France, 2011.
KNJIŽICA
Šalamun T.: Ein Mantel aus Travnik (Plašč iz Travnika) Mariborska literarna
družba, Zbirka Locutio 19, Maribor 2011.
OBJAVE PO REVIJAH
Šalamun T.: Drvel sem čez kitajske gore; Haun Saussy; Na hribu; Čaplje; Svetloba
so pikice s temnimi Bambiji; Plehec, črni plehec; Ne ubiti strašno; Gimnazija
Šentvid; Generalni sibib; Literatura, 238, april, 2011.
186
7.6.2012 9:30:20
Šalamun T.: Pesnik je absolutno briljanten; Špriklje posvojene; Kaj boš s svojimi pst!
pst Indijka; Lojze Kovačič na obisku na Taboru; Z višine, ko pokadim cigareto;
Ohranjanje kož; Temota panjev; Pav; Imam javno torbo; Vpogled, VII /12,
2011, Celje.
Šalamun T.: Palladium; Poetikon, 37–38 Ljubljana.
Šalamun T.: Et in Arcadia ego; Čebele v rosi; Djurić v belem svetu; Mrtev Tarcos
in ne vem kje je Pokopan; Obrnil bom vse kače; Oče; Poletje 2003; Upam na
podporo tako kot veverica od debla; Vojna in mir; Izvrhan vrček pobije lisice;
Poetikon 39–40, nov.–dec. 2011.
Šalamun T.: Persia; Skaters; Honey and Holofernes; Tran-:Siberia; Great-great-grandfathers; My Pricky Wants to Fuck!; Stripper; Tout Passe; Bark; Abraham Abulafia; (a huge dark man); World Poetry Portfolio, May 2011, Indija.
Šalamun T.: At Baroness Monti della Corte von Rezzori's ABZ, no. 6 ZDA.
Šalamun T.: Crocodile Mass, Two Lines ZDA.
Šalamun T.: Lido, Tin House, Volume 13, Number 2, ZDA.
Šalamun T.: Sounds Near Pistoletto; Pharaos and Kings; The Ocean State Review, ZDA.
Šalamun T.: Michael Thomas Taren and Tomaž Šalamun...; To Go Insane with
Happiness; Borderlands: Texas Poetry Review, ZDA.
Šalamun T.: Zinancantan; Gargoyle, no. 57 2011 ZDA.
Šalamun T.: Ptuj; Taverna; Nimrod International Journal, Spring/Summer 2011
Vol. 4, No. 2, ZDA.
Šalamun T.: Whoever Eats from the Tree of Life Loses All His Sins, Steamer, no. 3,
Australia.
Šalamun T.: The Cathedral in Marburg; Visoko; Y; Fulcrum, An Annual of Poetry
and Aesthetics, No. 7, Spring 2011.
Šalamun T.: hooves, rhino's wafer; how immortality smells; Important Confessions;
J'ai vu un énorme...; Asymptote Journal; Singapore, July 16, 2011.
Šalamun T.: I Want a Poem as Taut as Bamboo; St. George in Mexico; Sidebrowe,
June 2011.
Šalamun T.: We Build a Barn And Read Redaer's Digest, Poem of the Day, 6 June
2011.
Šalamun T.: Koń Leonarda; Dillinger; Ostrzeżenie; Zima jest glodna; Tomaž Šalamun; Cyc Gada Druga edicia populnarnego serialu, Poljska 2011.
Šalamun T.: In vacanţă; Proverbe; Eu am un cal; Răni; Sunt un zidar; 1/1/ 73; Tribul meu; (Ii implor Pe stăpâni); (Precum un câinecredincios); Te iubesc; Poesis
internaţional, No. 6 Septembrie 2011, Bukarešta, Romunija.
Šalamun T.: choory moory; Ghérasim Luca; Bat City, ZDA.
Šalamun T.: Opus; For David; I'm Cursed; The Deer's Face; The Arm that Walks;
Shing Wan Poetry Magazine, Hong Kong, 2. 12. 2011.
Šalamun T.: Poetry Contest Winner Selected by Tomaž Šalamun: Heather Tone,
Boston Review, Nov/De 2011.
187
7.6.2012 9:30:20
BRANJA IN PREDSTAVITVE, SIMPOZIJ
Šalamun T.: University of Austin, Michener Center for Writers, March, 14, 2011,
ZDA.
Šalamun T.: Round Top Poetry Festival, Round Top, Texas, April 15, 2011, ZDA.
Šalamun T.: Literarni nokturno, I. program Radia Slovenije, 4. VII. 2011.
Šalamun T.: Bei Jing University, 7. VI. 2011, Kitajska.
Šalamun T.: Cheng Du University, 9. VI. 2011, Kitajska.
Šalamun T.: Voix Vives de méditerranée en méditerranée; Sète 22. VII, 2011, Francija.
Šalamun T.: Festival Poezije in vina, častni gost, 25. VIII. 2011, Ptuj.
Šalamun T.: Festival Poezije in vina, youtube, 28. VIII. 2011, Ptuj.
Šalamun T.: Jaz, performans, Mini teater, 30. VIII. 2011, Ljubljana.
Šalamun T. & Ivica Buljan, youtube, Intervju, 30. VIII. 2011, Ljubljana.
Šalamun T.: Air Beletrina, youtube, 30. VIII. 2011, Ljubljana.
Šalamun T. & Robert Waltl, youtube, 4. IX. 2011, Ljubljana.
Šalamun T.: Mladinsko gledališče, ARS večer, 26. X. 2011, Ljubljana.
Šalamun T.: RTV Ljubljana, Pisave 14. 11. 2011.
Šalamun T.: Poetry Nights in Hong Kong, 7.–14. XI. 2011, Hong Kong.
Šalamun T.: Univerza v Grazu, slavistika, 17. XI. 2011, Avstrija.
Šalamun T.: Simpozij, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu, 19. XI, 2011, Zagreb.
Šalamun T.: Simpozij, branje, Konzorcij, 20. XI. 2011, Ljubljana.
Šalamun T.: Simpozij, Univerza Koper, 21. XI. 2011, Koper.
Šalamun T.: Narodni dom, Slovenski klub, 14. XII. 2011, Trst, Italija.
Šalamun T.: KUD France Prešeren, 19. XII, 2011 Ljubljana.
Alenka Šelih
TISKANE OBJAVE
Bavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo, Splošni
del. 5. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2011. 567 str.
Šelih A., Meško G.: Slovenian criminology - an overview. V: Meško G. (ur.), Sotlar,
Andrej (ur.), Winterdyk, John (ur.). Policing in Central and Eastern Europe social control of unconventional deviance : conference proceedings, [Ljubljana,
Slovenia, 22-24 September 2010]. Ljubljana: Faculty of Criminal Justice and
Security, 2011, str. 13–33.
Filipčič K., Šelih A., Petrovec D.: Uklonilni zapor - kriminalitetnopolitični in
ustavni vidiki. V: Zbornik. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2011, str. 126–130,
tabela.
Šelih A., Rosina A.: Spominski utrinki na deda dr. Franja Rosina. Čas. zgod. narodop., 2011, letn. 82 = n. v. 47, zv. 2/3, str. 252–255.
Šelih A.: Komisija za človekove pravice. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011, knj.
61: 2010, str. 65-66.
188
7.6.2012 9:30:20
Šelih A.: Profesor dr. Franjo Bačić (1923–2011). Pravnik (Print). [Tiskana izd.],
2011, letn. 66, št. 1/2, str. 5–6.
DRUGO
Šelih A.: Ženske, kazensko pravo in kriminaliteta: storilke detomorov in umorov na Deželnem sodišču v Ljubljani, 1899–1910 : prispevek na znanstvenem simpoziju Novi
prispevki k pravni in politični zgodovini žensk, Ljubljana, Dvorana Zemljepisnega
muzeja, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 1. dec. 2011.
Šelih A. (članica ur. sveta 2004–) European journal of criminology. London: Sage.
Šelih A. (članica ur. odbora 2004–) European journal on criminal policy and research. Amsterdam; New York: Kugler, 1993–.
Šelih A. (članica ur. odbora 1984–) Pravnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–.
Šelih A. (članica ur. odbora 1991–) Zbornik znanstvenih razprav. Ljubljana: Pravna
fakulteta, 1991–.
Peter Štih
TISKANE OBJAVE
Štih P.: Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? O jeziku slovanskih prebivalcev
prostora med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled zgodovinarja), v:
Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 8–51.
Štih P.: Il diploma di re Berengario I del 908 e il monastero feminile di Capodistria,
v: Atti – Centro di ricerche storiche – Rovigno 40 (2010), str. 67–97.
Štih P.: Plemstvo in mesta med severnim Jadranom in Panonijo v srednjem veku
(nekaj zapažanj, prvenstveno na slovenskih primerih), v: Mlinar J., Balkovec
B. (ur.), Mestne elite v srednjem in zgodnjem novem veku med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino (Zbirka ZČ 42, Ljubljana 2011), str. 7–24.
Štih P.: O izobraževanju in šolstvu ter o izobražencih in šolnikih v srednjem veku
na Slovenskem, v: Trškan D. (ur.), Trojarjev zbornik (Historia 19, Ljubljana
2011), str. 365–377.
Štih P.: Tisoč let od prve omembe Blejskega gradu (1011–2011) in začetki blejskega
gospostva škofov iz Briksna, v: Marko Vidic (ur.), Blejski grad : 1000 let prve
omembe (Bled 2011), str. 8–27.
Štih P.: Revizija zgodovine in revizionizem v zgodovinopisju? Vsekakor!, v: Glasnik
Slovenske matice 33 (2011), str. 10–15.
Štih P.: (ocena) Reinhart Härtel, I patti con il patriarcato di Aquileia 880–1255,
Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 119
(2011), str. 253–254; Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 527–528.
Štih P.: (ocena) Egon Boshof, Königtum und Königsherrschaft im 10. und 11. Jahrhundert, Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 203–204.
Štih P.: (ocena) Rainer Muraurer, Die gestliche Gerichtsbarkeit im Salzburger Eigenbistum Gurk, Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 205–206.
189
7.6.2012 9:30:20
DRUGO
Štih P.: Der karantanische Fürstenstein, referat na mednarodnem kolokviju Herrschaftszeichen und Staatsymbolik, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Dunaj, 27. 1. 2011.
Štih P.: Salzburg und der slowenische Raum im Mittelalter, referat na mednarodnem
simpoziju Stadt, Land und Kirche. Salzburg im Mittelalter und in der Neuzeit.
Tagung zur Eremitierung von Heinz Dopsch, Salzburg 23.–24. 9. 2011.
Štih P.: Zgodnji Slovani in slovanska naselitev v vzhodne Alpe, nagovor on odprtju
razstave Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja, Pokrajinski muzej Murska
Sobota, 21. 10. 2011.
Štih P. (odg. ur. 2000–) Zgodovinski časopis; l. 2011 izšel letnik 65, 545 str.
Štih P. (odg. ur. 2000–) Zbirka Zgodovinskega časopisa; l. 2011 izšle monografije št.
42: Mestne elite med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino v srednjem in
zgodnjem novem veku; št. 43: Bojan Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan, da bo
zmaga čim sijajnejša«. Volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi.
Štih P. (čl. uredništva 2001–) Studia historica Slovenica.
Štih P. (čl. uredništva 2011–) Radovi Zavoda za hrvatsku povijest.
Biba Teržan
TISKANE OBJAVE
Teržan B.: Hallstatt Europe: some aspects of religion and social structure. V: Tsetskhladze G. R. (ur.), The Black Sea, Greece, Anatolia and Europe in the first
millenium BC. Colloquia Antiqua 1 (Leuven – Paris – Walpole, Ma 2011) str.
233–264.
Teržan B.: Horses and cauldrons: Some remarks on horse and chariot races in situla
art. V: Casini S. (ur.), »Il filo del tempo«. Studi di preistoria e protostoria in
onore di Raffaele Carlo de Marinis. Notizie Archeologiche Bergomensi 19
(Bergamo 2011) str. 303–325.
Teržan B., Hellmuth A., Heimann F.: Amazonenmythos im Spiegel der eisenzeitlichen Grabfunde zwischen Pontus und Karpatenbecken. V: Sava E., Govedarica B., Hänsel B. (ur.), Der Schwarzmeerraum vom Äneolithikum bis in die
Früheisenzeit (5000–500 v Chr.). Band 2: Globale Entwicklung versus Lokalgeschehen. Internationale Fachtagung von Humboldtianern für Humboldtianer im Humboldt-Kolleg in Chişinău, Moldavien (4.–8. Oktober 2010). Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 27 (Rahden/ Westf. 2011) str. 253–272.
Hänsel B., Teržan B., Mihovilić K.: Brončane sjekire i njihovi djelovi. Opažanja na
primjeru nalaza s Monkodonje u Istri. V: Histria archaeologica 41/ 2010 ( Pula
2011) str. 5–33.
Hänsel B., Mihovilić K., Teržan B.: Monkodonja – novija iskopavanja i perspektive.
V: 100 godina Arheološkog muzeja Istre u Puli – Nova istraživanja u Hrvatskoj. Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 25, Zagreb 2010, str. 85–106.
190
7.6.2012 9:30:20
DRUGO
Teržan B. (članica ur. odbora 2007–) Archaeologia Adriatica. Sveučilište, Zadar.
Teržan B. (članica ur. odbora 1993–) Arheološki vestnik, ZRC SAZU Inštitut za
arheologijo, Ljubljana.
Teržan B. (članica ur. odbora 2000–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.
Teržan B. (članica ur. odbora 1994–) Il Mare Nero, Roma – Paris.
Teržan B. (članica ur. odbora 1997–) Universitätsforschungen zur Prähistorischen
Archäologie, Bonn.
Miha Tišler
TISKANA OBJAVA
Tišler M.: Tele-substitutions in Heterocyclic Chemistry. Acta Chim. Slov., 58, 9–13
(2011).
DRUGO
Tišler M.: Prva leta visokošolskih ustanov v samostojni Sloveniji. Predavanje na posvetu Premislimo Slovenijo dveh desetletij. Državni svet RS, 11. oktober 2011.
Miha Tomaževič
Tomaževič M.: Seismic resistance of masonry buildings in historic urban and rural nuclei : lessons learned in Slovenia. International journal of architectural
heritage. 2011, letn. 5, št. 4 & 5, str. 436−465.
Tomaževič M., Gams M.: Shaking table study and modelling of seismic behaviour of confined AAC masonry buildings. Bulletin of earthquake engineering,
2011, on-line.
Tomaževič M., Weiss, P.: Robustness as a criterion for use of hollow clay masonry
units in seismic zones : an attempt to propose the measure. Materials and
structures, 2011, on-line.
Tomaževič M., Gams M.: Ponašanje zgrada iz porastoga betona u potresnim uvjetima. Građevinar, 2011, letn. 63, št. 3, str. 235−244.
Tomaževič M., Gams M., Oblak A.: Protipotresno utrjevanje opečnih zidov s
kompozitnimi oblogami. Gradbeni vestnik, 2011, letn. 60, št. 9, str. 246−257.
Tomaževič M., Gams M., Oblak A.: Staro opečno zidovje in utrjevanje s kompoziti. Gradbenik, 2011, letn. 15, št. 6, str. 52−55.
Tomaževič M.: Katastrofalni potres na Japonskem. Gradbenik, 2011, letn. 15, št.
3, str. 48−49.
Tomaževič M.: Potres na Japonskem : vpliv na gradbene konstrukcije. Gradbenik,
2011, letn. 15, št. 4, str. 28−30.
Tomaževič M., Gams M., Berset T.: Strengthening of historic brick masonry walls
with for in-plane loads with GFRP coating. V: Schultz A. E. (ur.). The Eleventh North American Masonry Conference Transforming Traditions, 2011,
191
7.6.2012 9:30:20
Minneapolis, USA. Conference proceedings. Minneapolis: The Masonry Society; University of Minnesota, 2011, [12] str., (CD ROM).
Tomaževič M., Gams M., Berset T.: Seismic strengthening of brick masonry walls
with composites : an experimental study. V: SEWC, Structural Engineers
World Congress 2011, April 4th - 6th, Villa Erba, Como, Italy. Congress papers.
Como: SEWC, 2011, 10 str. (CD ROM).
Meli R., Brzev S., Tomaževič M. s skupino avtorjev: Seismic design guide for low-rise confined masonry buildings. Oakland: Earthquake Engineering Research Institute, 2011. http://www.confinedmasonry.org/wp-content/uploads/2009/09/ConfinedMasonry, DesignGuide82011.pdf.
Jože Toporišič
TISKANE OBJAVE
Toporišič J.: Škrabec o zaznamovanju naglasov v Pleteršnikovem slovarju. V: Jesenšek M. (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske
jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 13–18.
Kalčič M., Toporišič J.: S Toporišičem na Mostecu. Posavski obz., 9. jun. 2011, leto
15, št. 12, str. 11.
Toporišič J., Jemec Tomazin M. (ur.). Intervjuji in polemike, (Zbirka Linguistica et
philologica, 25). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 429 str.
DRUGO
Toporišič J., Zorko Z., Jesenšek M.: Toporišič : samotni hodec skozi neprijazni čas :
portret akademika Jožeta Toporišiča : dokumentarni film (VPS 21.20), RTV
Slo 1, 9. 10. 2011, ob 21.35.
Kolšek P.: Hudi jezikoslovec vedrega značaja : samotni hodec skozi neprijazni čas,
portret akademika Jožeta Toporišiča, dokumentarni film, RTV SLO 1, 9. oktobra ob 21.50. Delo, 11. okt. 2011, leto 53, št. 236, str. 15.
Toporišič J.: 85-letnica prof. dr. Jožeta Toporišiča : 07. oktober 2011. Brežice: Knjižnica, 2011. 1 video DVD (ca 12 min), barve, zvok.
Jože Trontelj
TISKANE OBJAVE
Manohin A., Gerželj G., Trontelj J., Balažic J., Žnidaršič V., Korošec D.: Dileme v
zvezi z bolnikovim zavračanjem transfuzije krvi. Isis 2011; 20 (1): 21–3.
Trontelj J.: O dolžnosti, da se učimo iz zgodovine. Communio 2011; 21 (4): 339–
46.
Trontelj J.: On the duty to learn from history. / O dolžnosti, da se učimo iz zgodovine. In: Možnosti in pomen sprave / The possibilities and meaning of reconciliation. Mednarodna konferenca / International conference, Celje, Slovenia,
3–6 november 2011. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2011: 18.
192
7.6.2012 9:30:20
Trontelj J.: Temna zarja ob dvajsetletnici samostojne Slovenije. Kdaj vrednote in
etika za vse? Tretji dan 2011; 40 (5/6): 57–62.
Trontelj J.: Privzgoja vrednot. Nujna planetarna naloga. Vzgoja 49 2011; 13 (1): 3–5.
Trontelj J.: Znanje kot družbena vrednota. Pogled iz medicine. V: Vičar M., Kregar
S. (ur.). Biološka znanost in družba. Povezanost procesov. Zbornik s prispevkov s posveta. Ljubljana, 2001 oktober 6–7. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo,
2011; 128–32.
Žakelj T., Trontelj J.: Etični vidiki presejalnih programov. V: Primic-Žakelj M.,
Jančar B., Čeh F., et al, (ur.). Državni presejalni programi za raka. 19. seminar
In memoriam dr. Dušana Reje: Slovenija proti raku: desetletni zdravstvenovzgojni program za zmanjšanje zbolevnosti in umrljivosti za rakom; 20. oktober 2011; Ljubljana. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku,
2011; 88–96 (predavanje na povabilo).
Trontelj J.: O znanju in vrednotah. V: Kranjc A. (ur.). Posvet o poučevanju naravoslovja. Ljubljana, 16. december 2009. Ljubljana: SAZU, 2011; 13–7.
Trontelj J.: Stimulation SFEMG: the need for good technique. V: Osredkar D., Koritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22–25, 2011. Book of abstracts: SNC`11 : Central European
FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience
Association, 2011: 190.
Trontelj J.: Results to be expected with stimulation SFEMG in early myasthenia
gravis. V: Osredkar D., Koritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience
Conference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22–25, 2011. Book of abstracts:
SNC`11 : Central European FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2011: 195.
Trontelj J.: Stimulation SFEMG in studies of neuromuscular physiology. V: Osredkar D., Koritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22–25, 2011. Book of abstracts: SNC`11 : Central
European FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2011: 195–6.
Trontelj J.: Nagovor. Pogled: revija za multidisciplinarno proučevanje in preprečevanje samomora Acta Suicidologica Slovenica 2011; 5 (1–2): 11–2.
Trontelj J.: V iskanju izgubljenega sočutja. V: Dežman J. (ur.). Resnica in sočutje:
prispevki k črni knjigi titoizma: poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije
za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009–2011. Družina: Ljubljana, 2011:
9–12.
Trontelj J.: Nagovor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V:
Mencinger J. (ur.). Aleksander Bajt: 1921–2000: zbornik razprav s simpozija
SAZU ob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21.
oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, 2011; 9.
193
7.6.2012 9:30:20
Trontelj J.: Pozdravni nagovor. V: Oblak Z., Klopčič L. (ur.). Poti znanosti k edinosti Slovencev. VII. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Ljubljana, 12–13 oktober 2011. Ljubljana: Svetovni
slovenski kongres, 2011: 21–2.
Trontelj J.: Soča in požrešnost energetikov: ali bomo dopustili »ukinitev naravne
vrednote z uredbo«? Delo, Sobotna priloga, 13. avgust 2011; 31.
Trontelj J.: Etični problemi sintezne biologije. Večer, priloga 7D, junij 2011, 29; 15.
Trontelj J.: Vrednote so večkrat le preoblečeni interesi. Intervju. Delo, Sobotna priloga (7. maj 2011) 2011; 53 (104)
Zgonik S.: Intervju (Jože Trontelj). Mladina (19. avgust 2011) 2011; 33: 44–9.
Trontelj J.: Tri vprašanja dr. Jožetu Trontlju. Novi svet 2011; 47; (2): 4.
Trontelj J.: Otvoritveni nagovor. V: Čepič M. (ur.). Posvet o poučevanju fizike,
kemije in matematike. Ljubljana, 22. september 2010. Ljubljana: SAZU, 2011;
12–4.
Trontelj J.: Spremna beseda. V: Bratina N. (ur.). Otrok s sladkorno boleznijo v vrtcu, šoli in pri športnih ter drugih aktivnostih. Ljubljana: Društvo za pomoč
otrokom s presnovnimi motnjami, 2011: 7.
Gregorčič M., Hanžek M., Kajfež-Bogataj L., Kreft L., Murn A., Plut D., Stanovnik
T., Školč J., Trontelj J., Kapš D.: Kam po krizi? Premišljanja o prihodnosti.
Ljubljana: Kabinet predsednika Vlade RS: Inštitut za civilizacijo in kulturo,
2011: 77 str.
DRUGO
Balažic J., Bošnjak M., Flis V., Živcec-Kalan G., Kastelic A., Korošec D., Prestor J.,
Rajapakse R., Trontelj J., Vidmar I., Vlahović D., Žmitek A.: Ogrožen bolnik
in poškodovanec – kdo ima pravico odločati o zdravljenju : [sodelovanje v
razpravi v okviru Skupnih predavanj na 18. Mednarodnem simpoziju o urgentni medicini, Portorož, 17. junij 2011]. Portorož, 2011.
Drago Tršar
Tršar D.: Razstava skupaj z akad. Andrejem Jemcem: V spomin na deseto obletnico smrti akad. dr. Vinka Kambiča na SAZU.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Viški salon, Ljubljana.
Mercator – razstavni prostor, Ljubljana.
Mednarodna razstava skulptur, Lendava.
Cerkev sv. Duha – galerija, Črnomelj.
Vito Turk
TISKANE OBJAVE
Jelinska C., Davis P. J., Kenig M., Žerovnik E., Kokalj-Jenko S., Gunčar G., Turk
D., Turk V., Clarke D. T., Waltho J. P., Staniforth, Rosemary A.: Modulation
194
7.6.2012 9:30:20
of contact order effects in the two-state folding of stefins A and B. Biophys. j.,
2011, vol. 100, no. 9, str. 2268–2274.
Ivanova S., Gregorc U., Vidergar N., Javier R., Bredt D. S., Vandenabeele P., Pardo
J., Simon M. M., Turk V., Banks L., Turk B.: Maguks, scaffolding proteins
at cell junctions, are substrates of different proteases during apoptosis. Cell
death & disease, 2011, vol. 2, str. e116-1–e116-11.
Mikhaylov G., Mikac U., Magaeva A. A., Itin V. I., Naiden E. P., Psakhye I. S., Babes L., Reinheckel T., Peters C., Zeiser R., Bogyo M., Turk V., Psahkye S. G.,
Turk B., Vasiljeva O.: Ferri-liposomes as an MRI-visible drug-delivery system
for targeting tumours and their microenvironment. Nature nanotechnology,
2011, vol. 6, no. 9, str. 594–602
Žerovnik E., Stoka V., Mirtič A., Gunčar G., Grdadolnik J., Staniforth R. A., Turk
D., Turk V.: Mechanisms of amyloid fibril formation : focus on domain-swapping. FEBS journal, 2011, vol. 278, no. 13, str. 2263–2282.
Repnik U., Stoka V., Turk V., Turk B.: Lysosomes and lysosomal cathepsins in cell
death. Biochimica et biophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824,
no. 1, str. 22–33, dec. 2011.
Turk V., Stoka V., Vasiljeva O., Renko M., Sun T., Turk B., Turk D.: Cysteine cathepsins : from structure, function and regulation to new frontiers. Biochimica et
biophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824, no. 1, str. 68–88
Stoka V., Turk V.: Strukturna in funkcijska mreža kot orodje za razvoj učinkovitejših pristopov vosebni terapiji. V: Lovrečić L. (ur.), Teran N. (ur.). 3. Simpozij slovenske medicinske genetike = 3rd Slovene Medical Genetics Symposium, Ljubljana, 8. aprila 2011. Osebna genomika med medicinsko uporabo
in komercializacijo : zbornik povzetkov. Ljubljana: Združenje za medicinsko
genetiko, Slovensko zdravniško društvo, 2011, str. 37–39.
Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1 mutants of human stefin B. V: Osredkar D. (ur.), Koritnik B. (ur.), Pelko M. (ur.).
Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22-25,
2011. Book of abstracts : SNC`11 : Central European FENS featured regional
meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2011, str.
173.
Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1 mutants of human stefin B : [presented at 36th FEBS Congress of Biochemistry
for Tomorrow Medicine, June 25-30, 2011, Torino, Italy]. FEBS journal, 2011,
vol. 278, suppl. 1, str. 475.
Špes A., Petelin A., Reinheckel T., Walczak H., Vandenabeele P., Turk V., Turk B.:
Katepsini in lizosomi kot ojačevalci signalov pri apoptozi sproženi z ligandi
smrti. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.): 5. Dan Mladih Raziskovalcev, Ljubljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”,
2011, str. 20.
195
7.6.2012 9:30:20
Hafner M., Repnik U., Turk V., Turk B.: Vloga proteaz pri s sfingozinom inducirani celični smrti. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan mladih raziskovalcev, Ljubljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “Jožef
Stefan”, 2011, str. 28.
Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro študij EPMI mutant
človeškega proteina stefina B. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan Mladih Raziskovalcev, Ljubljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana:
Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 30.
Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro študij lastnosti EPM1
mutant človeškega proteina stefina B. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan
mladih raziskovalcev, Ljubljana, februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 30.
Špes A., Petelin A., Reinheckel T., Walczak H., Turk V., Turk B.: TRAIL-induced
apoptosis and the role of lysosomes and lysosomal cathepsins. V: 28th Winter
School, Tiers, Italy, February 23rd-27th, 2011. Proteinases and their inhibitors :
recent developments. [S. l.: S. n.], 2011, str. 26.
Suban D., Zajc T., Renko M., Turk V., Dolenc I.: The role of cathepsin C and PGCP
in thyroglobulin processing. V: 28th Winter School, Tiers, Italy, February 23rd-27th, 2011. Proteinases and their inhibitors : recent developments. [S. l.: S. n.],
2011, str. 61.
Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1
mutants of human stefin B. V: 28th Winter School, Tiers, Italy, February 23rd-27th, 2011. Proteinases and their inhibitors : recent developments. [S. l.: S. n.],
2011, str. 68.
Mikhaylov G., Mikac U., Naiden E. P., Itin V. I., Reinheckel T., Peters C., Bogyo
M., Turk V., Psahkye S. G., Turk B., Vasiljeva O.: Ferri-liposomes, a novel
MRI-visible drug-delivery system, enabled successful tumor treatment by efficient cysteine cathepsins inhibition. V: Seventh General Meeting of the International Proteolysis Society, October 16-20, 2011, San Diego, California, USA.
San Diego: International Proteolysis Society, 2011, str. 55.
Turk V. (Guest Editor – povabljen kot editor). Special issue : Proteolysis 50 years
after the discovery of lysosome in honor of Christian de Duve. Biochimica et
biophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824, no. 1, str. 1–2.
Turk V.: Franc Gubenšek (1937–2010). Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011, knj. 61:
2010, str. 223–225, portret.
DRUGO
Turk V., Kaučič V., Boštjančič D., Mateta M., Meden A., Jamnik J., Krajnc P., Verčič D., Tenze G., Pucelj G.: Kemija v družbi : okrogla miza, Nacionalna konferenca o komuniciranju kemije »Kemija med percepcijo in realnostjo: vloga
znanstvenikov, industrije, medijev in izobraževanja«, 24. maj 2011, Ljubljana,
Slovenija. Ljubljana, 2011.
196
7.6.2012 9:30:20
Turk V.: Predsednik sekcije ‘’Mechanisms of Pathogenesis’’ na: Seventh General
Meeting of the International Proteolysis Society, October 16-20, 2011, San Diego, California, USA. San Diego: International Proteolysis Society, 2011, str. 31.
Dragica Turnšek
Turnšek D.: recenzija monografije Geologija Slovenije - The Geology of Slovenia.
(Pleničar M., Ogorelec, B. & Novak M. gl. ur.), Izd. Geološki zavod Slovenije,
Ljubljana, 2009, 612 str., (565 sl.), geološka karta, (izšlo 2011).
Anton Vratuša
OBJAVE
Vratuša A.: Dalle Catene alla Libertà. La “Rabska brigada” una brigata partigiana
nata in campo di concentramento fascista. Narodna in študijska knjižnica,
Trieste/Trst, KappaVu Resistenza Storica – Udine. 20011, str. 200.
Vratuša A.: Jezik sebeborskega urbarja. Sporočilo iskrenega učitelja. Biblioteca Slavica Savariensis. Tomus XIi Szomebathely 2011, str. 137–156.
Vratuša A.: Dr. Vanek Šiftar, slovenski romolog. Dr. Vanek Šiftar – slovenski romolog. INV – UŠF, Ljubljana 2011, str. 6–8.
Vratuša A.: Dr. Anton Trstenjak: Slovenci smo državotvorni narod. Pirjevčev zbornik. Poti zgodovine med Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo. Ob sedemdeseti obletnici akad. prof. dr. Jožeta Pirjevca, Koper – Capodistria, UP ZRS
2011, str. 543–550.
DRUGO
Vratuša A.: Jambori spominov in dobrega sosedstva. Tema: Slovenska Istra. Mladinska kulturna prireditev na Vrtu spominov in tovarištva, Petanjci 19, 6.
maja 2011.
Vratuša A.: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama. Uvodnik. Znanstvena konferenca: Celostno upravljanje zavarovanih območij – krajinski park
Goričko, ICPE, Ljubljana, 10. maja 2011, str. 1–4.
Vratuša A.: Visoki mednarodni gost v Krajinskem parku Goričko ter na Vrtu spominov in tovarištva. Uvod. 9. znanstvena konferenca PAZU, Murska Sobota,
25. novembra 2011.
Saša Vuga
Vuga S.: Predavanje o Cirilu Kosmaču v Klubu kulturnikov v Trstu, 24. 1. 2011.
Vuga S.: Saša Vuga, perfekcionist. Slovenščina je bila ustvarjena za 250 milijonov
ljudi, intervju z Borisom Ježem, Sobotna priloga Dela, 5. 2. 2011. Vuga S.: Tudi Milutina so odgnali, ponatis odlomka iz romana Vseenost (1972), zbornik Vstala Primorska (ZRC SAZU Nova Gorica – dr. Branko Marušič), 2011.
Vuga S.: slavnostni govor ob odprtju Gregorčičeve poti, Gradišče nad Prvačino, 4.
5. 2011.
197
7.6.2012 9:30:20
Vuga S.: Polkovnik Ahac, memoarski esej, Zbornik ob simpoziju fil. fakultete o dr.
Dušanu Pirjevcu (ob 90-letnici rojstva), 2011.
Vuga S.: Poslednje pismo, memoarski esej, zbornik Nove revije Interpretacije, Rudi
Šeligo, 2011.
Franc Zadravec
TISKANA OBJAVA
Zadravec F.: Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman (Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi). Murska Sobota: Franc-Franc, 2011. 246 str., ilustr.
DRUGO
Zadravec Franc (ur.) Socialna lirika : izbrano delo, (Zbirka Naša beseda). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976. 111 str., [1] f. pril.
Ciril Zlobec
POEZIJA
Kovič K., Zlobec C., Menart J., Pavček T.: Pesmi štirih, 7. izdaja, 1. natis, Cankarjeva založba, 2011.
Zlobec C.: Kot brat si mi, Delo, januar 2011.
Zlobec C.: V klas in kruh življenja I., Delo, avgust, 2011.
Zlobec C.: Oda in žalostinka za umrlim sinom, Delo, SP, 10. 12. 2011.
POEZIJA V ZBORNIKIH IN REVIJAH:
Zlobec C.: Samo ta dan imam, Pomladni pogovori z mrtvo hčerko ali Parabola
o cvetoči češnji, Pesmi Parnasa, Veronikini nagrajenci, Fit media, Celje,
2011.
Zlobec C.: In memoriam pesniku Tonetu Pavčku, dvema pesmima, že objavljenima v Delu, dodani še: V klas in kruh življenja II in Slovo na Žalah, Sodobnost,
št. 12. 2011.
POEZIJA V PREVODU
Zlobec C.: Binidad del amor y el dolor. prevod: Juan Octavio Prenz, Ediciones LAR
– literatura americana reunida, Buenos Aires, 2011.
ESEJISTIKA
V knjižni izdaji
Zlobec C.: Vse daljave niso daleč – Italijanska srečanja slovenskega pesnika, ZTT
– Est, Trst, 2011.
V revijah in zbornikih:
Zlobec C.: V zborniku Pesniki Parnasa: Kaj lahko zapišem ta trenutek o sebi? Moja
poezija – to sem jaz sam, Celje, 2011.
Zlobec C.: Neutrudnemu iskalcu svetlobe, pesniku in prijatelju Tonetu Pavčku v
slovo, Sodobnost, št. 12. 2011.
Zlobec C.: Tudi v svobodi s Prešernom, zbornik Edinost, sreča, sprava. 30 let projekta GEOSS, dopolnjena izdaja, Društvo GEOSS, 2011.
198
7.6.2012 9:30:20
Zlobec C.: Marginalije ob Mali sanjavki, spremna beseda v zbirki Mala Sanjavka
Marjance Kočevar, založba Goga, Novo mesto, 2011.
Zlobec C.: V tihem sozvočju z naravo, z odprtimi očmi v čas, spremna beseda v zbirki
V Plašljivem vrbju Radivoja Pahorja, Mariborska literarna družba, Maribor 2011.
Zlobec C.: Dvajset let pozneje, Glasilo Ljubljana, september 2011.
INTERVJU
Zlobec C. in Kmecl M.: Če bomo prodajali, bomo hlapci, (spraševala Miša Čermak), Jana, št. 47, 22. 11. 2011.
KNJIŽNI PREVOD
Giuseppe Tomasi di Lampedusa: Gepard, roman, spremna beseda: Odkritje, imenovano Lampedusa, MK, 2011.
DOKUMENTARNI FILM
Ciril Zlobec: Ljubezen – svetlo sonce in tema (30’). Scenaristka Neva Zajc, režiser
Samo Milavec, produkcija TV Koper, javna premierska projekcija, Štanjel,
Avgust 2011, predvajano na TV, Koper (2X) in TVS, 2011.
Zlobec C.: javni »slavnostni« govori in nagovori, literarni večeri (Ljubljana, Sežana, Koper, Trst, Celovec, Idrija, Radenci, Trzin, Jesenice ...).
Robert Zorec
OBJAVE
Velebit J., Chowdhury H. C., Kreft M., Zorec R.: Rosiglitazone Balances Insulin-Induced Exo- And Endocytosis In Single 3t3-L1 Adipocytes. Mol Cell Endocrinol (2011). 333(1):70–7.
Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Gabrijel M., Zorec R.: Physiopathologic Dynamics of Vesicle Traffic in Astrocytes. Histology and Histopathology (2011)
26:277–284.
Prebil M., Jensen J., Zorec R., Kreft M.: Astrocytes and Energy Metabolism. Acta
Physiologica et Biochemica (2011) 117(2):64–9 .
Prebil M., Chowdhury H. H., Zorec R., Kreft M.: Changes in cytosolic glucose
level in ATP-stimulated live astrocytes. BBRC (2011) 405(2):308-13.
Prebil M., Vardjan N., Jensen J., Zorec R., Kreft M.: Dynamic monitoring of cytosolic glucose in single astrocytes. Glia (2011) 59(6):903–13.
Jorgačevski J., Potokar M., Grilc S., Kreft M., Liu W., Barclay J. W., Bückers J., Medda R., Hell S. W., Parpura V., Burgoyne R. D. & Zorec R.: Munc18-1 tuning of
vesicle merger and fusion pore properties. J. Neurosci. (2011) 31:9055–9066.
Kovačič P. B., Chowdhury H. H., Velebit J., Kreft M., Jensen J., Zorec R.: Cytosolic
glucose homeostasis changes during differentiation of 3t3-l1 fibroblasts into
adipocytes: Direct measurements. J. Biol. Chem. (2011) 286(15):13370–81.
Kabaso D., Gongadze E., Jorgačevski J., Kreft M., Van Rienen U., Zorec R., Iglič
A.: Exploring the binding dynamics of bar proteins. Cell Mol Biol Letters
(2011) 16(3):398–411.
199
7.6.2012 9:30:20
Zorec R.: “Properties of Regulated Exocytosis in Astrocytes”, in Verkhratsky, A.
and Parpura, V. (eds), Physiology and Pathophysiology of Neuroglia: The Biomedical & Life Sciences Collection, Henry Stewart Talks Ltd, London 2011
(http://hstalks.com/?t=BL1272935-Zorec).
Stenovec M., Milošević M., Petrušić V., Potokar M., Stević Z., Prebil M., Kreft
M., Trkov S., Andjus P. R., Zorec R.: ALS IgG_Enhances The Mobility Of
Lysotracker-Labelled Vesicles In Cultured Rat Astrocytes. Acta Physiologica
(2011,) 203(4):457–71.
DRUGO
Zorec R.: »Vesicle Traffic in Astrocytes« and »Methodology: Membrane capacitance measurements in astrocytes«, vabljeno predavanje 27/03/2011, International Astrocyte School, Bertinori, Italy (27. 3. 2011–1. 4. 2011)
Zorec R.: »Fusion Pore properties of Peptidergic Vesicles«, vabljeno predavanje
19/04/2011, Vita-Salute San Raffaele University & San Raffaele Institute, Division of Neuroscience. Milan, Italy, April 20th, 2011)
Zorec R.: »Exocytotic Fusion Pore: An Evolutionary Invention of Eukaryotic
Cells», vabljeno predavanje 28/04/2011, Seminar forum at the Department of
Human Biology, Anatomy Building, Faculty of Health Sciences, University of
Cape Town on 28th April 2011 at 13h00, South Africa.
Zorec R.: »Fusion pore regulation of peptidergic vesicles«, vabljeno predavanje
14/06/2011, Department of Biochemistry, Imperial College London, London.
Zorec R.: “Measurements of cytosolic glucose in adipocytes” COST BM0602: Adipose Tissue: A Key Target for Prevention of the Metabolic Syndrome Final meeting in Kuopio, vabljeno predavanje 29/08/2011, Finland, 2011, August 29-31,
2011, University of Eastern Finland, Kuopio Campus, Mediteknia Auditorium.
Zorec R.: “Vesicle Traffic and Regulated Exocytosis in Astrocytes”, vabljeno predavanje 17/09/2011, 10th EuropeGlia, Symposium 31: Vesicle Dynamics in
astrocytes” Prague, Czech Republic, 13-17, September 2011.
Zorec R.: “Physiopathology of Vesicle Traffic and Regulated Exocytosis in Astrocytes”, vabljeno predavanje 23/11/2011, University of Colorado, Health Sciences, November 23, 2011.
Zorec R.: »Astrocyte Physiopathology, Regulated Exocytosis, Vesicle Traffic and
Fusion Pore Properties«, vabljeno predavanje 28/11/2011, Oregon Health Sciences Center & Vollum Institute, Portland, November 28, 2011.
Zinka Zorko
OBJAVE
Zorko Z.: Medjezikovni stiki v lendavskem kotu. V: Kolláth A. (ur.), Gróf A. (ur.).
Szépbe szőtt hit --- : köszöntő könyv Varga József tiszteletére, (Muratáj, 1-2).
Maribor: Magyar Nyelv és Irodalom Tanszék; Lendva: Magyar Nemzetiségi
Művelődési Intézet, 2011, 2010, št. 1/2, str. 296–306.
200
7.6.2012 9:30:20
Zorko Z.: Završki slovenskogoriški govor. Čas. zgod. narodop., 2011, letn. 82 = n.
v. 47, zv. 2/3, str. 221–229.
Benko A., Zorko Z.: Prekmurski knjižni jezik v Küzmičevem Evangeliju po Ivanu in prekmursko narečje v Strukovcih = Prekmurje literary language in
Küzmič’s Gospel of John and the Prekmurje dialect in Strukovci. Zb. soboš.
muz., 2011, 16/17, str. 219–244.
Zorko Z.: Panonsko haloško narečje : od Velikega Vrha do Žetal. Mohorjev koled.,
2011, str. 107–115.
Zorko Z.: Jezikovne drobtinice : zapis severnega štajerskega govora v občini Selnica ob Dravi. Selniške novice, maj 2011, leto 5, št. 12, str. 50–51, ilustr., okt.
2011, leto 4 [i. e. 5], št. 13, str. 39–40, ilustr.
Zorko Z.: Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti
Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V: Krakar-Vogel B. (ur.). Slavistika
v regijah – Maribor, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 22). Ljubljana:
Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2011, str. 21–28.
Zorko Z.: Prevzeto gozdarsko, lesarsko in stavbarsko strokovno izrazje v koroškem remšniškem podnarečju = Fachsprachliche Entlehnungen aus den Bereichen Fortschwirtschaft, Holz- und Bauwesen im Kärntner slowenischen
Remšeniker Subdialekt. V: Pohl H. D. (ur.). Akten der 10. Arbeitstagung für
bayerisch-österreichische Dialektologie in Klagenfurt 19.-22. September 2007,
(Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft, Jg. 34-36 (2008-2010). Wien:
Praesens, [med 2010 in 2011], str. 511–523.
Zorko Z.: Koroški govor Radvanja v Avstriji. V: Filipi G. (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 5, Koper, 13.–14. maja 2011 : [program
in povzetki = programma e riassunti = programme and abstracts]. Koper: Univerza, ZRS, 2011, str. 17–18.
Zorko Z.: Prekmursko glasoslovje od Avgusta Pavla do romanov Franceka Mukiča. V: Gadányi K. (ur.), Jesenšek M. (ur.). Az igaz tanár üzenete : Pável Ágoston
születésének 125. évfordulója tiszteletére : s spoštovanjem ob 125. obletnici rojstva Avgusta Pavla, (Bibliotheca Slavica Savariensis, tom. 12). Szombathely:
[s. n.], 2011, str. 169–181.
Zorko Z.: Prekmursko glasoslovje od Avgusta Pavla do romanov Franceka Mukiča = Phonetische Charakteristika der Sprache von Prekmurje von August Pavel bis zu den Romanen Francek Mukič's [!]. V: Jesenšek M. (ur.). Globinska
moč besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, (Mednarodna knjižna
zbirka Zora, 80). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike
in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 421–430.
Benko A., Zorko Z.: Madžarizmi v Mukičevem romanu Garaboncijaš in nekateri ustrezniki zanje v Pleteršnikovem slovarju = Hungarian loan words in
Mukič’s novel Garaboncijaš and some of their correspondents in Pleteršnik’s
dictionary. V: Jesenšek M. (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja,
201
7.6.2012 9:30:20
(Mednarodna knjižna zbirka Zora, 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 237–
252.
Benko A., Zorko Z.: Prevzeto besedje v romanu Garaboncijaš Franceka Mukiča. V: Filipi G. (ur.). Narečna prepletanja. Koper: Univerza na Primorskem,
Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2011, str.
273–286.
Zorko Z., Jesenšek M., Pavel J., Kozar-Mukič M.: 2011 – leto Avgusta Pavla : v oddaji Radijski razgledi, Radio Maribor, 7. maja 2011. 2011. http://www.rtvslo.si/
mojavdio/radiomaribor/razgledi-2011-leto-avgusta-pavla/6653/.
Toporišič J., Zorko Z., Jesenšek M.: Toporišič : samotni hodec skozi neprijazni čas :
portret akademika Jožeta Toporišiča : dokumentarni film (VPS 21.20), RTV
Slo 1, 9. 10. 2011, ob 21.35.
Zorko Z: Mulec F.: Graba, kdo bo tebe ljubil : izpoved resničnega pričevanja. 1. izd.
Pekre: samozal. F. Mulec, 2011. 204 str., ilustr.
Zorko Z.: Avsenik Nabergoj I., Lamping D. (ur.). Literarne vrste in zvrsti : stari
Izrael, grško-rimska antika in Evropa. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba,
2011. 623 str., ilustr.
Zorko Z.: Rus I.: Spomin živi. Slovenj Gradec: samozal., 2011. 125 str.
Zinka Z.: Jesenšek M. (ur.): Globinska moč besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob
80-letnici, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 80). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011.
667 str., ilustr.
Zorko Z.: Narečna členjenost v občini Videm. V: Mohorko T. (ur.). Občina Videm :
zbornik. Ptuj: Vejica, 2011, str. [178]–191, ilustr.
DRUGO
Zorko Z. (članica ur. sveta 2008–) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta,
Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008–.
Zorko Z. (članica ur. odbora 2005–) Studia Historica Slovenica. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001–.
Zorko Z. (članica ur. odbora 1995–) Studia Slavica Savariensia. Szombathely: Berzsenyi Dániel Tanárképzö Föiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992–.
Mitja Zupančič
Westergren M., Zupančič M., Kraigher H.: Tehnične smernice za ohranjanje in
rabo genskih virov : rdeči bor, ruševje in munika : Pinus sylvestris, P. mugo,
P. heldreichii : Slovenija. Gozd. vestn., 2011, letn. 69, št. 1, str. [39–46], ilustr.
Zupančič M., Westergren M., Kotnik A., Božič G.: Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : črni bor, sredozemski bori: alepski bor, pinija,
obmorski bor ter petigličasti bori: cemprin, molika, zeleni bor : Slovenija.
Gozd. vestn., 2011, letn. 69, št. 2, str. [107–114], ilustr.
202
7.6.2012 9:30:20
Božič G., Kutnar L., Zupančič M.: Genetic variability and suitability of under-planted beech in selected norway Spruce monocultures on the Pohorje Massif / Genetska variabilnost in primernost podsajene bukve v izbranih smrekovih monokulturah na Pohorju, Folia biologica et geologica 52/1-2, 2011, str.
5–25.
Zupančič M., Žagar V.: Problems of the association Castaneo-Fagetum sylvaticae
Marinček & Zupančič (1979) 1995 / Problematika asociacije Castaneo-Fagetum sylvaticae Marinček & Zupančič (1979) 1995, Folia biologica et geologica
52/1-2, 2011 str. 141–172.
Slavoj Žižek
TISKANE OBJAVE
Žižek S.: Hegel, sex and marriage. Lacan. ink, spring 2011, no. 37, str. 112–133.
Žižek S.: We zoeken het absolute op de verkeerde plek. Nexus (Kampen), 2011, nr.
59, str. 165–184.
Žižek S.: El tercer espacio. Arquitectura viva, 2011, n. 134, str. 112.
Žižek S.: With Hegel beyond Hegel : The Hegel variations: on the phenomenology of the spirit by Fredric Jameson, London: Verso, 2010. Criticism (Detroit),
Spring 2011, vol. 53, no. 2, str. 295–313.
Žižek S.: Tact in the age of WikiLeaks. Harper's (N. Y. N. Y.), April 2011, no. 1931,
vol. 322, str. 13–16.
Žižek S.: La rivolta nel deserto postideologico. Internazionale (Roma), 2/8 Sett.
2011, a. 18, n. 913, str. 88–91.
Žižek S.: Non siamo sognatori. Internazionale (Roma), 14/20 ott. 2011, a. 18, n. 919,
str. 30–31.
Žižek S.: WikiLeaks : wenn es unsere Pflicht wird aufzuhören, den Schein zu wahren. Lettre int. (Berl.), Juni 2011, 92, str. 60–62.
Žižek S.: Zero-degree protests : on the riots. Lond. rev. books, 8 September 2011,
vol. 33, nr. 17, str. 28–29.
Žižek S.: Todestrieb as an ethical category. V: Kisser T. (ur.), Rippl D. (ur.), Tiedtke M. (ur.). Angst : Dimensionen eines Gefühls. 1. Aufl. Paderborn: Wilhelm
Fink, cop. 2011, str. 113–127.
Žižek S.: From democracy to divine violence. V: Agamben G. Democracy in what
state?, (New directions in critical theory). New York: Columbia University
Press, cop. 2011, str. 100–120.
Žižek S.: Hegel and shitting : the idea’s constipation. V: Žižek S. (ur.), Crockett C.
(ur.), Davis C. (ur.). Hegel & the infinite : religion, politics, and dialectic, (Insurrections). New York: Columbia University Press, cop. 2011, str. 221–232.
Žižek S.: Preface : Hegel’s century. V: Žižek S. (ur.), Crockett C. (ur.), Davis C.
(ur.). Hegel & the infinite : religion, politics, and dialectic, (Insurrections). New
York: Columbia University Press, cop. 2011, str. IX–XI.
203
7.6.2012 9:30:20
Žižek S.: Die Entgiftung des Nächsten. V: Ramin S., Just R., Charim I., Seesslen
G., Žižek S., Ganglbauer K. Vorboten der Barbarai : zum Massaker von Utøya,
(Laikatheorie, Bd. 14). 1 Aufl. Hamburg: Laika, cop. 2011, str. 107–116.
Žižek S.: Die Puppe namens Theologie. V: Steimann D. (ur.), Weinecke F. Private
Andacht. Bönen: Kettler, 2011, str. 14–15.
Žižek S., López Martín F.: El acoso de las fantasias, (Cuestiones de antagonismo,
66). Madrid: Akal, 2011. 266 str.
Žižek S.: Ahir zamanlarda yaşarken. Istanbul: Metis, 2011. 588 str.
Žižek S.: Bienvenidos a tiempos interesantes. La Paz: Garza Azul, 2011. 119 str.
Žižek S.: Die bösen Geister des himmlischen Bereichs : der linke Kampf um das 21.
Jahrhundert. Frankfurt am Main: Fischer S., 2011. 384 str. http://deposit.d-nb.
de/cgi-bin/dokserv?id=3798411&prov=M&dok%5Fvar=1&dok%5Fext=htm.
Žižek S.: Comment lire Lacan, (Antiphilosophique collection). Condé-sur-Noireau: Nous, 2011. 169 str.
Žižek S.: De la croyance, (Rayon philo). 1re éd. [Arles]: J. Chambon, 2011. 317 str.
Žižek S.: Eerst als tragedie, dan als klucht. Amsterdam: Boom, cop. 2011. 238 str.
Žižek S.: En defensa de causas perdidas, (Cuestiones de antagonismo, 62). Madrid:
Akal, 2011. 479 str.
Žižek S.: Gewalt : Sechs abseitige Reflectionen = aus dem Englischen von Andreas
Hofbauer, (Laikatheorie). 1. Aufl. Hamburg: Laika, 2011. 188 str.
Žižek S.: Geweld : zes zijdelingse bespiegelingen. Tweede oplage. Amsterdam:
Boom, 2011. 224 str.
Žižek S.: Ideologian ylevä objekti. Vantaa: Aperion Kirjat, 2011. 368 str.
Žižek S.: Lacan : eine Einführung, (Fischer Taschenbuch, 17626). 3. Aufl. Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag, 2011. 171 str.
Žižek S.: Leggere Lacan : guida perversa al vivere contemporaneo, (Nuova cultura introduzioni, 217). Ristampa. Torino: Bollati Boringhieri, 2011. 136 str.
Žižek S.: Living in the end times. London; New York: Verso, 2011. XV, 504 str.
Žižek S.: Od tragedii do farsy : czyli jak historia się powtarza. Wyd. 1. Warszawa:
Wydawnictwo krytyki politycznej, cop. 2011. 265 str.
Žižek S.: Le plus sublime des hysteriques, (Travaux pratiques). 1re. ed. Paris: Press
universitaires de France, 2011. 443 str.
Žižek S., Klepec P. (ur.): Poskusiti znova – spodleteti bolje (Zbirka Čas misli). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 485 str.
Žižek S.: Primeiro como tragédia, depois como farsa. 1a ed. Sáo Paulo: Boitempo,
2011. 133 str.
Žižek S.: Prõta san tragõdia kai meta san farsa. Athina: Scripta, 2011. 226 str.
Žižek S.: Razmyšlenija v krasnom cvete : kommunističeskij vzgljad na krizis i soputstvujuščie predmety. Moskava: Evropa, 2011. 474 str.
Žižek S.: Tihi sugovornici Lacana, (Edicija Missing link). Zenica: Bosansko narodno pozorište, 2011. 275 str.
204
7.6.2012 9:30:20
Žižek S.: Vivere alla fine dei tempi. Milano: Ponte alle Grazie, 2011. 619 str.
Žižek S.: Vivre la fin des temps, (Bibliothèque des savoirs). [Paris]: Flammarion,
2011. 577 str.
Aloni U., Žižek S., Badiou A., Butler J.: What does a Jew want? : on binationalism
and other specters, (Insurrections: critical studies in religion, politics, and
culture). New York: Columbia University Press, cop. 2011. XX, 257 str., ilustr.
Žižek S.: Willkommen in interessanten Zeiten!, (Laikatheorie, Bd. 3). 1. Aufl. Hamburg: Laika, cop. 2011. 91 str.
Žižek S.: Lynch : il ridicolo sublime, (Minima, Volti, n.19). Milano; Udine: Mimesis, cop. 2011. 48 str.
Žižek S.: Mimari paralaks : sinif savaşinin spandrelleri ve diğer fenomeni. Istanbul:
Encore, cop. 2001. 127 str., ilustr.
Žižek S.: Ruda F., Hegels Pöbel : eine Untersuchung der »Grundlinien der Philosophie des Rechts«. Konstanz: Konstanz University Press, cop. 2011. 276 str.
Žižek S.: Ruda Frank, Hegel's rabble : an investigation into Hegel's philosophy of
right, (Continuum studies in philosophy). London; New York: Continuum,
cop. 2011. XVIII, 218 str.
Žižek S.: Mao, Zedong, Mao o praxi a rozporu, (SOK, sv. 8). 1. české vyd. v tomto
souboru. Všeň: Grimmus, 2011. 192 str.
Žižek S.: Lenin V. I., Žižek S. (ur.). Revolution at the gates : a selection of writings
from February to October 1917. Reprinted. London; New York: Verso, 2011.
VIII, 344 str.
Žižek S.: Jednou jako tragédie, podruhé jako fraška aneb Proč musela utopie liberalismu zemřít dvakrát. Praha: Rybka, 2011. 247 str.
Žižek S.: Lacrimae rerum : Kiéślowski, Hitchcock, Tarkowski, Lynch, (Seria Idee, 4).
Wyd. 3. Warszawa: Wydawnictwo krytyki politycznej, 2011. 326 str.
DRUGO
Vogt E. M.: Slavoj Žižek und die Gegenwartsphilosophie : Agamben, Vattimo, Dennett, Badiou, Fanon, Ranciere. Wien: Turia + Kant, 2011. 296 str.
Žižek S. (ur.), Crockett C. (ur.), Davis C. (ur.) Hegel & the infinite : religion, politics,
and dialectic, (Insurrections). New York: Columbia University Press, cop.
2011. XI, 237 str., ilustr.
Lenin V. I., Žižek S. (ur.). Revolution at the gates : a selection of writings from February to October 1917. Reprinted. London; New York: Verso, 2011. VIII, 344
str.
Budgen S. (ur.), Kouvélakis E. (ur.), Žižek S. (ur.) Yeniden Lenin : bir hakikat siyasetine doğru, (Sic, 7). Istanbul: Bsim Ocak, 2011. 383 str.
Žižek S. (član ur. odbora 1990-) Problemi. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962–.
205
7.6.2012 9:30:20
Znanstveni delavci SAZU
Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947, Ljubljana. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov.
Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991.
Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939, Bistrica ob Sotli. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za
elektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta
2007.
Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944, Ljubljana. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik
SAZU od leta 2007.
Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953, Ižakovci pri Murski Soboti. Doktor strojništva, redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote
in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Svetovalci SAZU
Gostiša, Lojze, rojen 7. junija 1923 v Žireh, dr. umetnostne zgodovine, svetovalec
SAZU za umetnostno zgodovino od 1. decembra 2009.
Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec
SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009.
Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu
od 1. decembra 2009.
Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag.
lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Biotehniške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od
14. junija 2011.
206
7.6.2012 9:30:20
NOVI ČLANI
I. razred
za zgodovinske in družbene vede
JOŽE MENCINGER
Rojen je bil leta 1941 na
Jesenicah. Po gimnaziji na Jesenicah je leta 1964 diplomiral na
Pravni fakulteti v Ljubljani, leta
1966 magistriral iz ekonomije
v Beogradu in leta 1975 doktoriral na ekonomskem oddelku University of Pennsylvania,
Philadelphia (ZDA) pri komisiji pod vodstvom nobelovca L.
R. Kleina. Doktoriral je s tezo
»Quarterly Econometric Model
of Yugoslavia«, ki je predstavljala prvi ekonometrični model jugoslovanskega gospodarstva in enega prvih v tedanjem
socialističnem svetu.
Jože Mencinger je zaposlen
na Pravni fakulteti v Ljubljani –
od leta 1987 kot redni profesor.
Predava predmete: Pravo in ekonomika EU, Statistika, Economics of Transition
in Mednarodni ekonomski odnosi. Predaval je na podiplomskih programih ekonomskih fakultet v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, bil je gostujoči profesor na
Univerzi v Pittsburgu v ZDA (1987), gostujoči znanstvenik v Torinu in na Dunaju.
Posamična vabljena predavanja je imel na univerzah v mnogih evropskih državah
pa tudi na univerzah in institutih v ZDA, Mehiki, Braziliji, Rusiji, na Kitajskem
in Japonskem. Od leta 1963 deluje na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v
Ljubljani, kjer je bil v času 1993–2001 direktor, zdaj je znanstveni svetnik in urednik publikacije Gospodarska gibanja. Sodeloval je z OZN in Svetovno banko in
je bil svetovalec UNDP za Bosno. Bil je minister za gospodarstvo in podpredsednik prve vlade Republike Slovenije od maja 1990 do maja 1991, od oktobra 1991
207
7.6.2012 9:30:20
do oktobra 1997 pa član Sveta Banke Slovenije. Od leta 1995 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Od leta 1998 do 2005 je bil dva mandata rektor Univerze v Ljubljani. Za delo
pri uvajanju slovenskega denarja je bil odlikovan z zlatim častnim znakom svobode
Republike Slovenije. Od leta 2002 je svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije.
Jože Mencinger sodi med začetnike empiričnega ekonometričnega raziskovanja našega gospodarstva, je avtor prvega ekonometričnega modela jugoslovanskega gospodarstva in soavtor še nekaj naslednjih ekonometričnih modelov.
Znanstveno delo Jožeta Mencingerja je mogoče razdeliti v dve skupini. Eno
predstavlja uporabna ekonometrija, drugi sklop delovanja je stalna aktivna udeležba v razpravah o gospodarskem sistemu in politiki ter družbenem razvoju pred
osamosvojitvijo Slovenije in tudi po njej. Za tržno preobrazbo gospodarskega sistema si je prizadeval že v času, ko to ni bilo politično primerno. Tudi zdaj v razpravah ne podlega vsakokratnim »resnicam« o delovanju gospodarstva, zato je
sooblikovalec mnenj o našem gospodarskem vsakdanu.
Jože Mencinger je avtor oziroma soavtor več kot 30 monografij, več kot 50
poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah (več kot polovico v tujini), več kot
300 znanstvenih in strokovnih člankov (med njimi je 29 izvirnih znanstvenih razprav v tujih jezikih) in številnih prispevkov v javnih občilih. Čeprav sodi v generacijo, ki si je s članki prizadevala vplivati predvsem na dogajanje v družbi, ne pa
jih objavljati zaradi točkovanj, je v SSCI citiranih 86 njegovih del.
Jože Mencinger je bil med prvimi zagovorniki uveljavitve tržnega gospodarstva že v nekdanji Jugoslaviji, v osamosvojeni Sloveniji pa je tudi aktivno bistveno
prispeval k oblikovanju ustreznega gospodarskega sistema in politike v njegovi začetni fazi; to je dalo dobro osnovo za uspešno slovensko ekonomsko preobrazbo.
Skupščina SAZU je prof. dr. Jožeta Mencingerja 5. maja izvolila za izrednega
člana SAZU.
Zvonimir Baletić (HAZU), Marijan Pavčnik, Alenka Šelih
MARIJA WAKOUNIG
Koroška Slovenka dr. Marija Wakounig se je rodila 19. marca 1959 v Celovcu in je po končani tamkajšnji Zvezni gimnaziji za Slovence študirala zgodovino na Univerzi na Dunaju. Študij je uspešno zaključila 1982, naslednje leto pa še
triletno izobraževanje iz temeljnih (pomožnih) zgodovinskih ved na prestižnem
Inštitutu za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Österreichische Geschichtsforschung), katerega članica je s tem postala. Leta 1985 je bila promovirana za doktorico zgodovinskih znanosti in postala leta 1986 asistentka na Inštitutu
za vzhodnoevropsko zgodovino (Institut für Osteuropäische Geschichte), kjer je
208
7.6.2012 9:30:21
zaposlena še danes. Leta 1996
se je habilitirala in postala naslednje leto izredna profesorica
(v okviru avstrijskega univerzitetnega sistema, kjer nazivi
niso adekvatni našim) na Univerzi na Dunaju. Leta 2000 je
bila izbrana za profesorico (C4)
vzhodnoevropske zgodovine
na Univerzi v Jeni, Nemčija,
vendar poziva ni sprejela; leta
2002 pa se je v postopku izbire
za profesorsko mesto C4 za novejšo in novo zgodovino vzhodne Evrope na Univerzi v Passauu, Nemčija, uvrstila na tretje
mesto. V letih 1999–2002 in
2004–2008 je bila namestnica
predstojnika Inštituta za vzhodnoevropsko zgodovino, v letih
2008–2010 pa njegova predstojnica. Med različnimi funkcijami in članstvi v komisijah, ki jih je opravljala v vsem tem času, omenimo le še, da
je bila med letoma 2004 in 2006 vicedekanja Zgodovinsko-kulturnoznanstvene
fakultete (Historisch-Kulturwissenschaftliche Fakultät) ter med letoma 2005 in
2007 članica Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti (Balkankomission bei der ÖAW). Je poročena in mati polnoletne hčere.
Dr. Marija Wakounig se je v času svoje univerzitetne in znanstvene kariere profilirala kot znanstvenica širokega kronološkega in geografskega spektra. V
svojih monografijah, razpravah in preglednih delih je raziskovala ter obravnavala
teme, segajoče od srednjega veka pa do zgodovine 20. stoletja ter od slovenskega
prostora do Rusije. V ospredju njenega dela so teme iz socialne zgodovine, kjer
je raziskovala predvsem zgodovino plemstva, iz zgodovine diplomacije, kjer je
tudi z ozirom na slovenski prostor treba izpostaviti zlasti proučevanje diplomata
in »odkritelja Rusije« Sigismunda Herbersteina, nadalje teme iz zgodovine žensk
kot tudi iz avstrijskega humanizma in zgodovine znanosti. Napisala je več knjig,
med katerimi izpostavljamo srednjeveško študijo o boju med madžarskim kraljem
Sigismundom Luksemburškim in Benetkami za prevlado v jadranskem prostoru
(Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxemburg und der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum, Wien
1990), obsežno monografijo o knežji rodbini Windisch-Grätz (Windisch-Graetz.
209
7.6.2012 9:30:21
Ein Fürstenhaus im 19. und 20. Jahrhundert, Wien/Köln/Weimar 1992; skupaj s
Hannesom Steklom) ter o avstrijski diplomaciji v Rusiji (Ein Grandseigneur der
Diplomatie. Die Mission von Franz de Paula Prinz von und zu Liechtenstein in St.
Petersburg 1894–1898, Wien/Berlin 2007), ki je tudi pred izidom v ruščini (Aristokrat i diplomat. Missija princa Franca de Paula von und cu Lichtenštejna v Sankt-Peterburge v 1894–1898 gg.). Pomembni so tudi njeni obsežni pregledi, v katerih
je prikazala zgodovino vzhodnoalpsko-severnojadranskega prostora v visokem in
poznem srednjem veku (Von Přemysl Otakar II. bis zu Maximilian I. von Habsburg, v: Arnold Suppan (Hg.), Zwischen Adria und Karawanken. Deutsche Geschichte im Osten Europas, Berlin 1998, 53–110; Der Alpen-Adria-Raum im hohen und
späten Mittelalter, v: Andreas Moritsch (Hg.), Alpen-Adria. Zur Geschichte einer Region, Klagenfurt-Celovec/Ljubljana-Laibach/Wien-Dunaj 2001, 123–172), kot tudi
uredništvo posameznih monografskih publikacij, med katerimi je treba omeniti
predvsem souredništvo zbornika o globalni zgodovini, ki postaja vse bolj ena od
osrednjih tem modernih zgodovinskih raziskav (Globalgeschichte 1450–1620. Anfänge und Perspektiven, Wien 2002 [izdala skupaj s Friedrichom Edelmayerjem in
Petrom Feldbauerjem]), ter uredništvo zbornika o ženskah, ki je prva celostna analiza položaja žensk v vzhodni Evropi v 20. stoletju (Die gläserne Decke. Frauen in
Ost-, Ostmittel- und Südosteuropa im 20. Jahrhundert, Innsbruck/Wien/München/
Bozen 2003).
Še posebej je treba opozoriti na povezovalno vlogo, ki jo ima dr. Wakounigova med slovensko in avstrijsko znanostjo in še posebej med slovenskim in
avstrijskim zgodovinopisjem. Tu ne gre toliko za njene raziskave, v katerih je že
od svoje diplomske naloge (študija o posestih ortenburških grofov na Kranjskem
v poznem srednjem veku) naprej posegala v slovenski prostor in z njim zvezano
zgodovino, ali za njena številna predavanja, ki jih je imela v Sloveniji, kolikor za
njeno tozadevno organizacijsko, strokovno, ekspertno in redakcijsko delo. Naj bo
s tem v zvezi za ilustracijo omenjeno njeno dolgoletno sodelovanje s Slovenskim
znanstvenim inštitutom na Dunaju, nadalje članstvo v uredniških odborih dveh
slovenskih zgodovinopisnih periodičnih publikacij (Zgodovinski časopis, Studia
historica Slovenica) kot tudi njena vloga zunanjega izvedenca v ocenjevalnih postopkih ARRS ter bolonjskih študijskih programov ljubljanske Univerze. Njena
velika zasluga (bila je izdajateljica in urednica) je tudi, da je v nemškem prevodu
in pri Avstrijski akademiji znanosti leta 2008 lahko izšla temeljna monografija o
humanizmu na Slovenskem akad. Primoža Simonitija.
Skupščina SAZU je prof. dr. Marijo Wakounig 5. maja izvolila za dopisno
članico.
Janko Pleterski, Rajko Bratož
210
7.6.2012 9:30:21
II. razred
za filološke in literarne vede
MARTIN DIMNIK
Profesor Martin Dimnik
je bil rojen 6. oktobra 1941 v
Ljubljani. V vojnih razmerah
leta 1943 je prišel v Avstrijo,
leta 1949 v Kanado. Leta 1960
je s priznanjem končal srednjo
šolo, leta 1965 je na Univerzi v
Torontu diplomiral na oddelku
za slavistiko, leta 1970 je opravil
magisterij na oddelku za ruski
jezik in književnost, leta 1971 je
dosegel magisterij na Teološki
fakulteti Univerze v Torontu.
Leta 1976 je dosegel doktorat
na Univerzi v Oxfordu v Angliji na oddelku za slavistiko. Od
leta 1977 je profesor na Pontifikalnem inštitutu za srednjeveške študije v Torontu za rusko,
bizantinsko in južnoslovansko
kulturo, v letih 1999–2006 je na Teološki fakulteti Univerze v Torontu predaval
zgodnje krščanstvo na Balkanu. V letih 1990–1996 je bil predsednik Pontifikalnega inštituta za srednjeveške študije v Torontu, od leta 2008 je akademski dekan
istega inštituta. Zadnjih 20 let v dogovoru z NUK-om skrbi za redno izmenjavo
publikacij med ustanovama. Podoben dogovor ima tudi s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani.
Od leta 1964 je Dimnik prejel več štipendij in priznanj v Kanadi, Angliji in
Sovjetski zvezi oziroma v Rusiji, Ukrajini in Hrvaški za svoje raziskovalno delo na
področju Kijevske Rusije v obdobju med 9. in 13. stoletjem, zgodovine Slovanov na
Balkanu v srednjem veku in zgodovine kovanega denarja Slovanov srednjega veka
na Balkanu. Zadnje pomembnejše priznanje je prejel decembra 2008 za knjigo Medieval Slavic Coinages in the Balkans: Numismatic History and Catalogue z izvolitvijo za dopisnega člana Hrvaškega numizmatičnega združenja v Zagrebu. Sicer je
član osmih akademskih združenj z navedenih področij v Kanadi, ZDA in Angliji.
Izvirne znanstvene in pregledne znanstvene publikacije obsegajo pet knjig,
40 znanstvenih člankov, dve poglavji o splošni zgodovini v okviru Univerze v
211
7.6.2012 9:30:21
Cambridgeu in več kot 60 člankov v uglednih mednarodnih, predvsem ameriških slavističnih in splošnih enciklopedijah. Tri Dimnikove knjige predstavljajo
njegove izvirne raziskave o dinastiji Černigov v Kijevski Rusiji: Mikhail, Prince
of Chernigov and Grand Prince of Kiev, 1224–1246 (Toronto, 1981); The Dynasty of Chernigov 1054–1146 (Toronto, 1994); The Dynasty of Chernigov 1146–1246
(Cambridge University Press, 2003). Znanstvene ocene priznavajo pomemben Dimnikov prispevek k razumevanju zgodovine Kijevske Rusije v srednjem veku. S
temi knjigami, ki so sad temeljitih raziskav kronik, arheologije, kovancev, pečatov,
»grafitov«, cerkva in arhitekture iz obdobja med 11. in 13. stoletjem, je Dimnik
temeljito revidiral poglede ruskih in zahodnih zgodovinarjev glede vloge dinastije
Černigov v Kijevski Rusiji.
Leta 2008 je Dimnik pri založbi Spink v Londonu v soavtorstvu z Julijanom
Dobrinićem izdal knjigo z naslovom Medieval Slavic Coinages in the Balkans: Numismatic History and Catalogue. Namen knjige je bil, da se srednjeveški slovanski
kovani denar z Balkana kot celote predstavi angleško govoreči strokovni javnosti. Knjiga nudi splošno sintezo sodobnega raziskovanja in katalog glavnih vrst
kovancev iz različnih srednjeveških slovanskih dežel Balkana in sredozemskih
mest. Do zdaj so kovance raziskovali le v specializiranih, v glavnem nacionalnih
študijah, ki so bile pod močnim vplivom avtorjevih etničnih pogledov. Dimnikova in Dobrinićeva študija je prva celovita sintetična obravnava kovanja denarja
pod političnimi avtoritetami srednjeveškega Balkana, zato jo je strokovna javnost
numizmatikov sprejela s pravim navdušenjem.
Profesor Dimnik je objavil tudi študije o apokrifnem spisu o Adamu in Evi v
Rusiji. Letos je izšla njegova knjiga z naslovom The Apocrypha of Adam and Eve in
Russia: The Forbidden Fruit (VDM Verlag Dr. Müller, 2010). Raziskovanje ruske
apokrifne verzije o Adamu in Evi je zadnjih sto let popolnoma zamrlo. Z boljševiško revolucijo leta 1917 je nastopila komunistična ideologija, ki je prepovedala
raziskovanje bibličnih tem v ruski kulturi. Dimnikova knjiga je znamenje novih
časov v tem pogledu, je pa tudi prva angleška študija, ki omogoča dostop angleško
govorečega sveta do tega ruskega izročila. Knjiga nudi razlago o tem, kako so apokrifi o Adamu in Evi v srednjem veku prišli v Kijevsko Rusijo, navaja seznam prepovedanih knjig, ki vključuje te apokrife, povzema ustno izročilo legend in pisane
pripovedi in natančnejšo obravnavo ene od najbolj razširjenih legend. Na koncu
razlaga pomen apokrifov za množice ruskih kmetov in za manjšino izobražencev.
Po eni strani knjiga opisuje ruske narodne prvine, ki so prišle v apokrifne zgodbe,
po drugi strani kaže, kako so apokrifne prvine postale del ruskega vsakdanjega
življenja. Knjiga je pomembno obogatila strokovno literaturo o zgodovini interpretacije Stare zaveze, ruske ljudske vernosti, religioznega pesništva, folklore, poganstva, literature na splošno, heroične folklore, drame, umetnosti in ikonografije.
Poleg monografij Dimnikovi številni znanstveni članki pomembno bogatijo
poznavanje različnih tem in uspešno razrešujejo različna odprta vprašanja. Raz212
7.6.2012 9:30:21
iskave temeljijo na neobdelanih zgodovinskih virih in ustvarjajo zanesljive geneologije knezov. Dimnik je uspešno sestavil tudi kronološki red dogodkov, ko je
obseg virov omejen. Drugod je določil tudi možne lokacije majhnih znanih ruskih
mest. Opozoril je tudi na pomembno mesto svetniških zavetnikov v dinastičnih
zgodovinah, predvsem sv. Borisa in Gleba. Na področju numizmatike je dognal
identiteto knezov, ki so izdajali kovani denar. Med njegove uspešne dosežke spada identifikacija odločb, ki so jih knezi potrdili leta 1097 na slovitem kongresu v
Ljubeču. V enem članku je dognal identiteto in vlogo kneginj dinastije Černigov.
Raziskal je tudi naravo dinastičnih grobnic v Kijevu od sredine enajstega do sredine trinajstega stoletja. Izvirne raziskave je opravil o dveh knezih neustreznega
izročila iz dinastije v Smolensku in ugotovil njihov pomen v zgodovini te dinastije. Drugo pionirsko delo je Dimnikova raziskava knežje dediščine v kneževini
Kijev. Njegov najnovejši članek je poglobljena raziskava narave knežje oblasti v
Novgorodu. Dimnik je uspešno zavrnil ustaljene poglede na to vprašanje z dokazi,
da knezi niso bili le določeni pozadniki, temveč neodvisni vladarji mesta.
Med glavnimi področji Dimnikovega akademskega raziskovanja in pisanja
je bilo ugotavljanje narave knežjega nasledstva v Kijevski Rusiji. Tej temi je posvetil dva članka: »The ‘Testament’ of Iaroslav ‘The Wise’: A Re-examination«,
Canadian Slavonic Papers 29, 4 (Toronto, 1987), 369–386; Succession and Inheritance in Rus’ before 1054«, Mediaeval Studies 58 (Toronto, 1996), 87–117. Med
prve znanstvene članke pa spadata dva, ki ju je navdihoval “romantičen” patriotizem. Dimnik je napisal dva članka o slovenski reformaciji s težiščem na Primožu
Trubarju: »Gutenberg, Humanism, the Reformation, and the Emergence of the
Slovene Literary Language, 1550–1584«, Canadian Slavonic Papers 26, 2–3 (1984),
141–159; »Primož Trubar and the Mission to the South Slavs (1555–1564)«, Slavonic and East European Review 66, 3. julij (London, 1988), 380–399. Poglavitni
namen teh prispevkov je bila želja, da začetke slovenskega knjižnega jezika in slovensko kulturo predstavi angleško govoreči strokovni javnosti.
Skupščina SAZU je prof. dr. Martina Dimnika 5. maja izvolila za dopisnega
člana SAZU.
Jože Krašovec, France Bernik
III. razred
za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede
ČRTOMIR ZUPANČIČ
Črtomir Zupančič se je rodil leta 1928 v Ljubljani. Študiral je matematiko in
fiziko na ljubljanski univerzi, kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Od leta 1956 je
213
7.6.2012 9:30:21
bil znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan. Na Univerzi v Ljubljani je postal docent
leta 1959 in izredni profesor
leta 1964. Leta 1968 je postal
redni profesor na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu, kjer je od leta 1997 zaslužni
profesor. Raziskoval je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani,
na Institutu za teoretsko fiziko
(pozneje imenovanem Institut
Nielsa Bohra) v Köbenhavnu,
pri Bell Telephone Laboratories, Murray Hill, N. J. v ZDA, v
Brookhaven National Laboratory v ZDA, v CERN-u v Ženevi, na Institutu SIN v Villigenu
v Švici in v Lawrence Radiation
Laboratory, Berkeley, ZDA.
Prof. Zupančič pri svojem
delu ni bil uspešen le na ozkem
področju raziskav, kot je značilno za večino vrhunskih znanstvenikov, ampak je
pustil svoj pečat na več področjih.
Že pred doktoratom je kot štipendist na Univerzi v Köbenhavnu skupaj s sodelavcem T. Hussom odkril coulombsko vzbujanje jeder in prvič izmeril zavorno
sevanje protonov. Sodeloval je pri odkritju prve družine rotacijskih stanj liho-lihih jeder. To je bila osnova pozneje uveljavljenega kolektivnega modela jeder, ki je
bil predmet Nobelove nagrade.
Skupaj z D. Jamnikom je razvil teorijo protonske ionizacije lupine K v težkih
jedrih, ki je upoštevala relativistične funkcije elektronov. Po doktoratu je pri betatronu na Institutu J. Stefan vodil skupino, ki je prva izmerila absorpcijo žarkov
gama pri jedrih, za kar je skupaj s sodelavci leta 1960 prejel Kidričevo nagrado.
Med letoma 1960 in 1962 je v Brookhaven National Laboratory raziskoval jedrske reakcije, do katerih pride pri prehodu visokoenergijskih protonov skozi snov.
Skupaj z A. Schwarzschildom je objavil t. i. koalescenčni model, ki razloži tvorbo
visokoenergijskih ionov pri relativističnih reakcijah s težkimi ioni. Ta članek se še
zmeraj pogosto citira. Od 1965 do 1968 je v CERN-u v Ženevi med drugim sodeloval pri razvoju večžičnih proporcionalnih komor, ki je njegovemu sodelavcu G.
Charpaku zagotovil Nobelovo nagrado. V letih 1968–75 je v CERN-u meril reakcije π--p →γn in π-p →π0n. Namen prve je bil študirati morebitno kršitev simetrije
214
7.6.2012 9:30:21
obrata časa v elektromagnetni interakciji. Obenem je sodeloval na Institutu SIN
v Villigenu (Švica) pri meritvah radiacijske absorpcije negativnih pionov na lahkih jedrih. V sobotnem letu 1975/76 je deloma raziskoval na Stanford University
(proučevanje procesov, ki nastanejo ob interakcijah med elektroni in pozitroni) in
deloma v CERN-u. V letih 1977–79 je sodeloval pri pripravah meritev globokoneelastičnega sipanja mionov na nukleonih (eksperiment NA4) v okviru kolaboracije BCDMS, katere vodja je bil v letih 1979–1983. Gre za meritve, ki so prinesle
vrsto natančnih podatkov o kvarkih in gluonih v nukleonu. Po letu 1983 je najprej
sodeloval v kolaboraciji ASTERIX v CERN-u, kjer je meril mehke žarke gama, ki
nastanejo pri anihilaciji pozitronija, in z R. Rückom pojasnil ta pojav. Nato se je
kot vodja nemških sodelavcev vključil v kolaboracijo Crystal Barrel, kjer je raziskoval mezonsko spektroskopijo v območju pod 3.2 GeV/c2. Rezultati obsežnih
meritev in analiz, ki jih je opravila skupina, pomenijo odločilen prispevek h klasifikaciji lahkih mezonov in k razumevanju močnih interakcij v neperturbativnem
območju. Vmes je izkoristil sobotni semester 1988/89 za sodelovanje pri načrtovanju SSC – superprevodnega supertrkalnika v Lawrence Radiation Laboratory v
Berkeleyju, ZDA.
Leta 1997 se je upokojil in postal zaslužni redni profesor Univerze LudwigaMaximiliana v Münchnu. Po upokojitvi se je posvetil problemu statistične analize
merskih podatkov. Za opis dogodkov, ki nastanejo pri trkih delcev visokih energij, je potrebno veliko število parametrov. Modelska funkcija, ki služi prilagajanju
merskim podatkom, ima obliko simuliranih dogodkov z metodo Monte Carlo.
Prof. Zupančič je s sodelavcem O. Kortnerjem razvil nekaj algoritmov za prilagajanje modelske funkcije merskim rezultatom. Med drugim sta širino intervalov v
večdimezionalnem parametričnem prostoru prilagodila številu merskih podatkov. S tem sta odpravila težavo, povezano s praznimi ali skoraj praznimi intervali.
Poenostavila sta tudi prepoznavanje eno- in dvodimenzionalnih vzorcev.
Njegova bibliografija obsega več kot 200 člankov v revijah z indeksom SCI.
Žal Web of Science ne razpolaga s podatki za obdobje pred letom 1970. Za obdobje 1970–2011 je citiranost njegovih del 3583 (3353 brez samocitatov, povprečna
citiranost 97).
Profesor Zupančič uživa zaradi svojih del, široke razgledanosti in značajskih lastnosti velik mednarodni ugled, o čemer pričajo ponudbe, ki jih je dobil
od ustanov, kot so New York State University za rednega profesorja, od Univerze
v Zürichu za rednega profesorja ter od Bell Telephone Laboratories za redno mesto. Zaupana mu je bila tudi vrsta vodilnih obveznosti: predsednik svetovalnega
odbora za fiziko srednjih energij pri zveznem ministrstvu v Bonnu, vodja mednarodne kolaboracije BCDMS v CERN-u v Ženevi, dekan Fakultete za fiziko ter član
Senata Univerze LM v Münchnu. Sodeloval je s poznejšimi Nobelovimi nagrajenci
A. Bohrom, B. Mottelsonom, G. Charpakom in C. Rubbio. Ima velike zasluge za
razvoj jedrske fizike v Sloveniji in za vzgojo uspešnih znanstvenikov. Tudi kot
215
7.6.2012 9:30:21
član Univerze Ludwig-Maximilian je bil ves čas v stiku z raziskovalnim delom
doma, zlasti pri razvoju fizike osnovnih delcev, ki se je začel po njegovem odhodu
v München. Leta 1960 je skupaj s sodelavci prejel Kidričevo nagrado in leta 1958
priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. 5. maja leta 2005 je bil izvoljen
za izrednega člana SAZU. Njegovo članstvo v SAZU je pomemben prispevek k
ugledu naše Akademije.
Skupščina SAZU je prof. dr. Črtomira Zupančiča 5. maja izvolila za rednega
člana.
Gabrijel Kernel
JAMES FLOYD SCOTT
Profesor James Floyd Scott
se je rodil 4. maja 1942 v kraju
Beverly, New Jersey, ZDA. Diplomiral je leta 1963 na Harvardu, doktoriral pa iz fizike
že dve leti pozneje pri 23-tih
letih na Ohio State University
z delom s področja molekularne spektroskopije. Šest let je
bil zaposlen kot raziskovalec v
Bell Telephone Laboratories v
oddelku za kvantno elektroniko. Leta 1971 je pri 29-ih postal
redni profesor za fiziko na University of Colorado, Boulder,
kjer je raziskoval feroelektrične
kristale z metodami laserske
spektroskopije. Med bivanjem
v Boulderju je bil na sobotnih
letih v Edinburghu, Oxfordu in
Parizu, ustanovil pa je tudi podjetje za proizvodnjo integriranih feroelektrikov,
pri katerih so tanki feroelektrični kristali vgrajeni v električno vezje. Za to iznajdbo, ki se uporablja v mobilnih telefonih, je prejel nagrado Product of the Year japonske elektronske industrije. Od leta 1991 je bil v Avstraliji, najprej v Melbournu,
nato pa v Sidneyju, leto 1997 pa je preživel kot Sonyjev nagrajenec na Japonskem
in kot Humboldtov nagrajenec v Nemčiji. Od leta 1999 je v Cambridgeu, kjer je od
leta 2009 direktor za raziskave v Cavendish Laboratory.
216
7.6.2012 9:30:21
V zadnjem obdobju je prejel še nekaj pomembnih nagrad in priznanj. Leta
2001 je prejel nagrado Monkasho na Japonskem, leta 2008 pa je postal član ugledne
britanske Kraljeve družbe in prejel zlato medaljo MRS (Material Research Society).
Njegova bibliografija je impresivna in vsebuje več kot 400 objav z več kot
23.000 citati. Tu je nedvomno najpomembnejša knjiga Ferroelectric Memories
(Springer, 2000), ki je bila citirana več kot 3.000-krat in prevedena v kitajščino in
japonščino.
To delo in drugi članki, objavljeni v najboljših časopisih (Science, Nature,
Physics Today, Reviews of Modern Physics) so bili izredno uspešni, saj po eni strani podajajo teoretske osnove uporabe tankih plasti feroelektričnih kristalov, po
drugi pa demonstrirajo njihovo uporabo.
Jim Scott je velik prijatelj slovenske fizike. Večkrat je predaval na Institutu
Jožef Stefan in redno obiskuje letne šole, ki jih organizira Institut. Njegov laboratorij je vedno odprt obiskovalcem iz Slovenije, s katerimi je objavil vrsto skupnih
člankov. Z raziskovalci iz Slovenije je sodeloval tudi pri vrsti skupnih evropskih
projektov.
Skupščina SAZU je prof. dr. Jamesa Floyda Scotta 5. maja izvolila za dopisnega člana.
Boštjan Žekš
IV. razred
za naravoslovne vede
BORIS SKET
Rojen je bil v Ljubljani 30. julija 1936. Je zoolog, speleobiolog, ki je diplomiral leta 1958 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti in doktoriral leta
1961 na Biotehniški fakulteti (BF) v Ljubljani. Od leta 1959 dela na ljubljanski
univerzi; leta 1969 je postal izredni in leta 1979 redni profesor za zoologijo nevretenčarjev in speleobiologijo na BF. V letih 1983–1985 je bil dekan Biotehniške
fakultete in v letih 1989–1991 rektor Univerze v Ljubljani.
Prof. dr. Boris Sket je svetovno znan speleobiolog, ki že več desetletij uspešno in na svetovni ravni raziskuje podzemni Kras in njegovo favno, premalo
znano naravno znamenitost naše države. Prispeval je številna nova in izvirna
spoznanja o podzemni favni Slovenije, Balkana in tudi drugih kraških predelov po svetu. Uvedel je nove poglede na taksonomijo nekaterih nevretenčarjev
(Hirudinea). Opisal je veliko število novih vrst (več kot 100), rodov (10), družin
predvsem jamskih rakov, pijavk in drugih živali iz podzemskega okolja. Posebno
mesto zasluži opis črne podvrste človeške ribice ali močerila. Med drugim je s po217
7.6.2012 9:30:21
kojnim akademikom J. Matjašičem za znanost opisal prvega
podzemnega ožigalkarja Velkovrhia enigmatica na svetu,
z J. W. Arntzenom pa črnega
močerila Proteus anguinus parkelj. Poleg našega podzemnega
sveta je raziskoval oziroma še
raziskuje podobne habitate po
svetu, od Kitajske in Filipinov
do Južne in Severne Amerike,
Šri Lanke, Kenije, Bajkalskega
in Ohridskega jezera, da omenimo vsaj nekatere. S podatki
je utrdil prvenstvo Dinarskega
krasa v podzemni biotski pestrosti in še posebej opozoril
na izjemno visoko biodiverziteto naših podzemnih voda.
Prvi na svetu je preučeval ekologijo obmorskih anhihalinih
jam.
Še posebej v zadnjem času si je prof. Boris Sket z veliko vztrajnostjo prizadeval za modernizacijo biološke in zoološke stroke pri nas. V Sloveniji je prvi vpeljal
molekulske filogenetske raziskave in v ta namen organiziral laboratorij. Mlajše
sodelavce je usmerjal v molekulskobiološke raziskave in jim pozneje sam ali s pomočjo drugih kolegov omogočil delo tudi doma. Med prvimi je speleobiološka
vprašanja začel reševati z molekulskobiološkimi in drugimi sodobnimi metodami. Pomembno je tudi, da si je za svoje raziskovalno delo znal poiskati sodelavce
doma in v tujini. Ta sodelovanja očitno niso efemerna in so zato tudi učinkovita.
Za prof. Sketa je značilen tudi multidisciplinarni pristop, ki mu ga omogoča njegovo široko znanje.
Sam ali s soavtorji obravnava taksonomijo, morfologijo in zoogeografijo
močerila in njegovega temnega sorodnika, taksonomijo nižjih rakov in pijavk s
primerjavo molekulskobioloških in morfoloških podatkov. Kot zanimivost naj
dodamo, da ima več kot 30 živalskih vrst vrstni prilastek „sketi“, podobno ime
ima tudi nekaj rodov (Sketia etc.).
Njegova dela iz zadnjih let so večinoma objavljena v revijah z indeksom SCI,
zaradi tehtnosti in zanimivosti pa imajo tako starejša, zlasti pa novejša dela za
precej posebno področje raziskav visoko stopnjo citiranosti. Pomen dela prof.
Sketa omenjajo avtorji večjih zbirnih in preglednih del s področja zoologije, eko218
7.6.2012 9:30:21
logije in speleobiologije. Poleg člankov v znanstvenih revijah je napisal ali uredil
poglavja za razne speleobiološke in zoološke knjige, med drugim Živalstvo Slovenije, biološki del Encyclopedia of Cave and Karst Science (uredil Gunn). Leta 2000
je kot soavtor sodeloval pri knjigi Wilkens, Culver in Humphreys: Subterranean
ecosystems v publikaciji Ecosystems of the World 30 pri založbi Elsevier.
Prof. Boris Sket je pomočnik glavnega urednika pri mednarodnih revijah Zootaxa in Stygologia, član uredniškega odbora pri Subterranean Biology, Travaux
de l’Institut de péologie E. Racovitza in domače revije Naše jame ter uredniškega
sveta pri revijah International journal of speleology ter Acta carsologica. Je tudi
zunanji sodelavec Centra za krš ANUBiH, dva mandata je bil predsednik International society of subterranean biology.
Leta 1965 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1988 je postal častni
član Speleološke zveze Jugoslavije, leta 1979 je prejel red dela s srebrnim vencem,
leta 1991 red Republike s srebrnim vencem, leta 1997 je postal častni senator Univerze v Ljubljani. Leta 2003 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene
dosežke, leta 2008 plaketo z zlatim znakom za življenjsko delo Jamarske zveze
Slovenije, lansko leto pa Veliko nagrado Miroslava Zeija za raziskovalno delo na
področju ved o življenju in okolju. Leta 2009 je bil izvoljen za inozemskega člana
Akademije nauka i umjetnosti BiH.
In še nekaj podatkov: po COBISS-u ima prof. Sket iz kategorij 1.01–1.03 127
del, 27 poglavij v znanstvenih monografijah (1.16) in eno samostojno znanstveno
monografijo. Iz istega vira navajamo skupno 486 čistih citatov, od tega 250 iz zadnjih treh let.
Skupščina SAZU je prof. dr. Borisa Sketa 5. maja izvolila za izrednega člana
SAZU.
Matija Gogala
DENIS NOBLE
Prof. dr. Denis Noble je bil rojen 16. novembra 1936 v Londonu. Diplomiral
je 1958 na University College London. Že iz tematike svojega doktorskega dela,
pod mentorstvom prof. dr. O. Huttra, je leta 1960 v reviji Nature objavil dva članka o fizioloških lastnostih in ritmiki srčne mišice. Pozneje pa je v tej reviji objavil
še en polemičen in dva odmevna izvirna znanstvena članka, v celoti pa je objavil več kot 350 znanstvenih razprav s področja fiziologije in sistemske biologije.
Objave so izšle v revijah z zelo visoko prepoznavnostjo (Science, Nature, PNAS,
Journal of Physiology in drugih). Citiranih člankov je po podatkih v bazi ISI
Web of Knowledge več kot 8000. Med letoma 1984 in 2004 je bil predstojnik katedre za kardiovaskularno fiziologijo Univerze v Oxfordu, Velika Britanija, kjer
219
7.6.2012 9:30:21
je trenutno zaslužni profesor in
direktor oddelka za računalniško fiziologijo. Med njegovimi
pomembnimi odkritji je, da je
dokazal, da v srcu ne obstaja
samo en ritmovniški oscilator
ter da so oscilacije membranskega potenciala srca povezane
s povratnimi zankami, ki veljajo za različne ionske kanale
v celični membrani kardiomiocitov in celic prevodnega sistema.
Denis Noble je eden od
utemeljiteljev sistemske biologije. Njegove raziskave so podprte z modeliranjem delovanja
organov in se osredotočajo na
integrirano – celostno interpretacijo funkcije od molekulskega nivoja do organizma kot
celote.
Kot avtor ali urednik je sodeloval pri desetih mednarodno znanih knjigah,
pri zadnji med njimi (The Music of Life, v slovenski izdaji knjige: Glasba življenja)
povezuje fiziologijo s filozofijo; kritično se sprašuje o veljavnosti centralne genetske dogme in opozarja na nova odkritja na področju bioloških in biomedicinskih
raziskav, ki upoštevajo, da je izražanje genov odvisno tudi od fizioloških procesov
ter da se zaradi slednijh t. i. epigenetske spremembe tudi lahko prenašajo na potomce. Znano pa je tudi njegovo kvantitativno obravnavanje teze, da le s poznavanjem proteinov in genov, ki jih kodirajo, zaradi kompleksnosti interakcij na
molekulski in drugih ravneh ni možno pojasniti delovanja celic, tkiv, organov in
sistemov. Slednje pa se je v zadnjem času močno poudarjalo, alternativa pa so bolj
integrirani experimentalni kvantitativni fiziološki pristopi.
Denis Noble je član Kraljevega društva v Londonu. Imenovan je bil za viteza
reda Britanskega imperija, prejel pa je še vrsto drugih uglednih priznanj. Od 1993
do 2001 je bil glavni tajnik Mednarodne zveze fizioloških znanosti (IUPS), od leta
2009 pa je predsednik te organizacije. Od januarja 2011 je glavni urednik revije
Interface Focus, ki jo izdaja Royal Society v Londonu.
Že pred leti je bil prvič v Sloveniji, intenzivneje pa sodeluje s Slovenijo zlasti
v zadnjih letih, tudi v povezavi s pripravami za slovenski prevod knjige Glasba
življenja, ki se trenutno prevaja tudi v kitajščino in japonščino. Oktobra 2010 je
220
7.6.2012 9:30:21
imel na SAZU ob izidu slovenskega prevoda predavanje o vprašanjih sistemske biologije, aktivno pa je sodeloval tudi na slovenskem posvetovanju Biološka znanost
in družba – Organizmi kot živi sistemi.
Skupščina SAZU je prof. dr. Denisa Nobla 5. maja izvolila za dopisnega člana
SAZU.
Robert Zorec
V. razred
za umetnosti
STANKO KRISTL
Arhitekt Stanko Kristl se
je rodil 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Leta 1954 je diplomiral
na oddelku za arhitekturo TF
Univerze v Ljubljani, leto pozneje je postal asistent pri prof.
Edvardu Ravnikarju. Pomembno se je uveljavil kot načrtovalec na področju arhitekture in
oblikovanja, kot publicist, kot
referent na mnogih kongresih,
seminarjih in simpozijih, leta
1981 pa je opravil znanstveni
doktorat.
Stanko Kristl sodi v tisto
znamenito jedro najplodnejše
povojne generacije arhitektov,
ki se je vidno uveljavila na prehodu iz petdesetih v šestdeseta
leta in je arhitekturni modernizem na Slovenskem skupaj s svojim učiteljem Edvardom Ravnikarjem znova usmerila k inovativno prepričljivim in avtorsko dorečenim rešitvam, ki so
Evropo in svet zanimale vsaj toliko kot najprodornejša snovanja oziroma njeni
akterji na drugih likovnih področjih. Glede na odmevnost bi celo lahko rekli,
da so njihovi dosežki nekoliko v prednosti, kar potrjujejo zanimanje in objave
v strokovnem tisku, a tudi neverjetna odmevnost v regiji in nekdanji skupni
državi.
221
7.6.2012 9:30:21
Dr. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavestno snoval
na jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkočutnim posluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značaja
racionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smotrno udejanjanje arhitekturne forme iz aksiomatičnih struktur, zraslih iz osebne
poetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o bivajočem. Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudit, strmeč k aksiomatičnemu obvladovanju načrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtoval
predvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno govoriti gradivu, tako da je z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimi
je pomensko zaznamoval strukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb.
Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnih
dosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljala
kot s časom skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpovednost. To
pot oriše jedrnat izbor Kristlovih uresničenih del, razstavljenih na najpomembnejših selektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniškimi priznanji, vse do Prešernove nagrade leta 1970. To so: univerzitetni stanovanjski bloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1968),
Diagnostično-terapevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli
(1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuvajtu (1985) itn.
Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, je
zgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja
v Ljubljani leta 2001, na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjem
izboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja v
Sloveniji.
Skupščina SAZU je dr. Stanka Kristla 5. maja izvolila za rednega člana.
Niko Grafenauer
ZORKO SIMČIČ
Zorko Simčič, pisatelj, dramatik in publicist, se je rodil v Mariboru leta 1921.
Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavil
kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemci
umaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bil je zaprt v taborišču Gonars.
Ob koncu vojne se je kot urednik Zbornika Zimske pomoči znašel med begunci.
V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je živel v Trstu in delal pri
Radiu Trst A, potem pa se je preselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela je
opravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje.
222
7.6.2012 9:30:22
Prvi roman Prebujenje je
objavil leta 1943, zanj je prejel
Prešernovo nagrado mesta Ljubljane. V tej pripovedi, nastali
sredi vojne vihre, je že razločno
oblikovan literarni postopek,
ki ga je avtor pozneje razvil v
svojem zrelem pripovedništvu.
Leto pozneje je izšla zbirka njegovih satir in humoresk Tragedija stoletja, isto leto je napisal
tudi libreto za opero Krst pri
Savici. Spomladi leta 1945 so v
Drami SNG v Ljubljani začeli
študirati njegovo dramo Zadnji
akord, a do uprizoritve ni prišlo. Z novelistiko je nadaljeval
v Trstu in Buenos Airesu, te
novele je pozneje zbral v pomembni zbirki kratke proze z
naslovom Odhojene stopinje. V
Meddobju je objavil programsko razmišljanje o sodobni književnosti, redno pa je pisal različne članke in eseje.
Leta 1957 je izšel njegov najpomembnejši roman Človek na obeh straneh stene, ki
velja hkrati za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva. Napisal
je tudi vrsto dram, naj omenim samo misterij Zgodaj dopolnjena mladost in mladinsko igro Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide. Njegova pesniška zbirka Korenine večnosti je zaznamovana z motivom smrti in bratomorne vojne, v kateri sta
izgubila življenje njegova brata. Po letu 1992, ko so v Sloveniji ponatisnili roman
Človek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, ga je kritika nemudoma uvrstila med najpomembnejše slovenske
pisatelje povojne dobe. Tudi v Sloveniji je po svoji ponovni vključitvi v literarno
in kulturno življenje veliko objavljal, nastopal in predaval in se tako tudi doma
uveljavil kot ena osrednjih osebnosti tukajšnjega kulturnega življenja.
Zorko Simčič je tako kakor v svojem poznem pisanju tudi v dramatiki in
esejistiki avtor intenzivnega samospraševanja in iskanja. V njegovi slogovno visoko oblikovani prozi je eksistencialna tematika človekove razdvojenosti in pogosto
tudi izgubljenosti v sodobnem svetu soočena z globokimi etičnimi iskanji in transcendentalnimi nadgradnjami. Brez dvoma je takšen tematski svet Simčičevega
ustvarjanja povezan z njegovo pretresov polno življenjsko potjo. Je eden redkih
pisateljev politične emigracije, ki mu je v pisanju uspelo najti stik s svetovnimi
223
7.6.2012 9:30:22
literarnimi tokovi, ne da bi pri tem zapostavil izkušnjo svoje in tudi skupinske
emigrantske usode.
V letu 2000 so izšla v knjigi njegova Srečanja z Majcnom, v kateri je objavil svoje dopisovanje s pesnikom in dramatikom Stankom Majcnom med letoma
1961 in 1970. Vsak mesec je na kulturnih straneh Dela objavljal svojo kolumno
(Dvanajst stolpičev in Post scriptum, 2002), v Književnih listih istega dnevnika pa
priobčil vrsto člankov. Objavlja tako v literarnih revijah (Zborniki Doma in sveta,
Nova revija, Zvon), v Glasniku Slovenske matice kakor tudi v publicističnih (Ampak), še vedno pa tudi v buenosaireškem Meddobju. Različne založbe v Sloveniji
so ponatisnile skoraj vsa njegova v emigraciji izdana dela, nekatere pa natisnile
tudi nova besedila: otroške pesmi (Srček, ki podi telešček, 2004), medtem ko je tržaška Mladika izdala avtorjeve mladostne črtice (Rimske zgodbe, ki so hkrati izšle
tudi italijanščini Racconti romani, 2006).
Ob njegovi 85-letnici (2006) so izšle tri knjige: Črni tekač, z opombami opremljen izbor avtorjeve proze in esejistike, napisane v času zdomstva (1946–1991),
Skozi razpetosti, izbor proze in esejev ter člankov, ustvarjenih po vrnitvi v domovino (1994), leta 2006 pa je izšel tudi izbor njegovih govorov v diaspori ter intervjujev po vrnitvi v matico Ob žerjavici in ognju.
Njegova besedila so bila vključena v več antologij (Dnevi smrtnikov, Buenos
Aires, 1960, Antologija slovenskega zdomskega pesništva, Buenos Aires, 1980, ter
v domovini izdane To drevo na tujem raste (1991), Pod južnim križem (1992), Kje
domovina si, izbor slovenske domovinske poezije (2009)).
Zorko Simčič je tudi avtor spremnih besedil k filozofskim knjigam Franceta
Vebra, Milana Komarja in Vladimirja Kosa pa tudi k dvema knjigama španskega
misleca Ortega y Gasseta (Meditacije o Don Kihotu in Opazovalec), ki ju je prevedel s svojo soprogo. Njuno skupno delo je tudi prevod knjige Milana Komarja
Orden y Misterio (Red in misterij, 2002).
Skupščina SAZU je Zorka Simčiča 5. maja izvolila za rednega člana.
Niko Grafenauer
MILČEK KOMELJ
Umetnostni zgodovinar, pesnik, esejist, kritik in avtor številnih knjig in
drugih besedil o umetnosti, univerzitetni profesor dr. Milček Komelj (roj. 16. 11.
1948. leta v Novem mestu) je izjemno ustvarjalna osebnost, ki je s svojim zajetnim
opusom (nad 1500 bibliografskih enot), polihistorskim znanjem in literarnim jezikom nepogrešljiva osebnost v današnji slovenski duhovni eliti.
Med njegovimi pomembnejšimi deli iz celotnega knjižnega opusa omenimo
Slovenski ekspresionizem: Slikarstvo in grafika (1979), Božidar Jakac in Dolenj224
7.6.2012 9:30:22
ska (1981), Mirsad Begić (1993),
Janez Bernik (1994) in umetnostnozgodovinska trilogija
Poteze (1997), Obrazi (1999) in
Svetniki (2008).
Njegova umetnostnozgodovinska in kritiško-interpretativna pisava, ki svojo mero
srečuje v klasikih te vede od
Izidorja Cankarja, Vojeslava
Moleta, Rajka Ložarja, Marijana Tršarja do Emilijana Cevca,
je sinteza znanosti in umetnosti
in se v njegovem delu udejanja
kot poezija vednosti. Njegov
poznavalski znanstveni aparat,
enciklopedični spomin in zanesljiv intuitivni uvid pri srečevanju z umetnostjo in umetniki razpira nešteto percepcijskih
registrov in likovne umetnine s
pesniškim zamahom prevaja v
kongenialne literarnokritiško-interpretativne ubeseditve.
Po teh lastnostih svojega opusa, ki izhajajo iz njegove osebne likovne in literarne nadarjenosti, je Komelj že od otroštva nerazdružljivo povezan z umetnostjo
in umetniki: še rosno mlad z Božidarjem Jakcem in Mihom Malešem, pozneje pa
s Francetom Miheličem, Marjanom Pogačnikom in danes z vsemi največjimi slovenskimi slikarji in kiparji našega časa, še posebej z Janezom Bernikom, Andrejem Jemcem in Dragom Tršarjem, o katerih je med drugim prispeval svoje eseje
tudi v knjigi Likovni umetniki akademiki, ki jo je izdala SAZU.
V trilogiji Poteze, Obrazi in Svetniki, s katerimi avtor – kot svoje življenjsko
poslanstvo – svojo vednost in redko dojemljivost za umetniški način izražanja in
bivanja razširja v najširšo strokovno in ljubiteljsko javnost, kjer je deležen vsesplošnega spoštovanja. Komeljeva interpretativna osredotočenost na slovensko umetnost in njegov domoznanski razvid prinašata v slovensko in akademijsko okrožje
potrebno sidro in hkrati razlikovalno prepoznavnost v evropskem in globalnem
kontekstu. Njegova interpretativna pozornost velja predvsem tistim slovenskim
umetninam in umetnikom, ki estetsko tematizirajo eksistencialne izkušnje in
pretrese, s katerimi so preprežena njihova dela. Človeška mera Komeljevega celotnega opusa in širšega javnega delovanja pa je dosledna etična presoja in dobronamernost, s katero se po pesniško godi kot ena redkih avtoritet našega časa. Tako
225
7.6.2012 9:30:22
dr. Milčka Komelja označujejo tudi člani komisij različnih nagrad, ki jih je dobil
za svoje delo, med njimi Župančičeve, kjer so ga označili za umetnostnozgodovinskega klasika.
Tako ustanovljena naveza med umetniki in Milčkom Komeljem je plod njegovega celotnega ustvarjalnega habitusa, kot ga prepoznavajo tudi kolegi v mednarodni javnosti, saj ga je v svoj razred za umetnost kot rednega člana uvrstila tudi
Evropska akademija znanosti in umetnosti v Salzburgu, v domačem kulturnem
obnebju pa je bil že drugič izvoljen na čelo Slovenske matice.
Na kratko povedano: dr. Milček Komelj je takšen duhovno svež in nezamenljiv privrženec umetnosti, ker tudi v svojih esejih, študijah ali interpretacijah nenehoma sledi nagibom umetnika, ki tiči v njem samem.
Skupščina SAZU je 5. maja prof. dr. Milčka Komelja izvolila za izrednega
člana.
Janez Bernik, Niko Grafenauer, Andrej Jemec, Saša Vuga, Drago Tršar
TONKO MAROEVIĆ
Akad. prof. dr. Tonko Maroević, rojen 1941. leta v Starem gradu na Hvaru, redni član
Hrvaške akademije znanosti in
umetnosti v razredu za umetnost, je eden največjih sodobnih hrvaških pesnikov, umetnostni zgodovinar in komparativist, literarni in likovni teoretik
in kritik, esejist in izvrsten prevajalec, predvsem iz romanskih
jezikov, pa tudi iz slovenščine.
Je raziskovalec sodobne hrvaške umetnosti, avtor vrste monografij o hrvaških slikarjih,
znanstveni svetnik na Inštitutu
za umetnostno zgodovino v Zagrebu in profesor na katedri za
umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu, podpredsednik Matice hrvatske in svojčas tudi lektor hrvaškega jezika na univerzah v
Milanu in Trstu. Odlikovan je bil z najvišjimi nacionalnimi nagradami in priznanji.
226
7.6.2012 9:30:22
Poznamo ga tudi kot prijatelja in velikega poznavalca slovenskega kulturnega
izročila. Nanašanj na slovensko poezijo, bodisi da gre za posvetila Prešernu ob
njegovem grobu ali pri slapu Savice ali za parafraze na temo (Župančičevega) izrekanja o pesniškem dolgu, je polna tudi Maroevićeva lastna poezija, ki se tako kot
njegova esejistika pogovarja z velikimi duhovi vseh časov, jezikov in (evropskih)
kultur. Prijateljstvo, kot se nam godi pri eruditu in pesniški duši formata Maroević, ne pomeni le človeške topline in pristnega stika na ravni osebnih srečanj,
ampak predvsem izjemno zanimanje za delo in spoznavne uvide ustvarjalnih sogovornikov; tako rekoč vsi trenutki pesniške bližine s sogovorniki pa so ovekovečeni v objavljenih in neobjavljenih sonetih kot njegove temeljne oblike prijateljske
komunikacije, pa tudi pronicljivih esejističnih oznakah na razglednicah, v pismih
ali objavah v strokovnem in znanstvenem tisku. Doslej je za objavo prevedel tudi
dve pesniški knjigi prijateljev akademika Cirila Zlobca in Marka Kravosa, medtem ko so krajše predstavitve slovenskih pesnikov (med drugim Borisa A. Novaka
in Miklavža Komelja) objavljene revijalno. Objavil je še zapise o likovnih umetnikih in interpretih umetnin (med njimi so Božidar Jakac, Zoran Mušič, Andrej
Jemec in umetnostna zgodovinarja Emilijan Cevc in Milček Komelj).
Umetniško in tudi znanstveno delovanje Tonka Maroevića izhaja iz teoretskega stališča, kot ga je pesnik artikuliral na širokem analitičnem korpusu evropske književnosti od antike do sodobnosti v svoji (knjižno objavljeni) doktorski
disertaciji z naslovom Napisane slike, Likovna umetnost v hrvaški književnosti
od moderne do postmoderne. Teza, da obstaja paralelizem (ne pa tudi enotnost)
ustvarjalnih umetniških tendenc ne glede na tehniko ali vrsto, je izhodišče njegovemu upoštevanju različnih umetnostnih zvrsti pri interpretaciji umetnin, pisanje o likovni umetnosti pa ob tem izrecno šteje za »književnost v ožjem pomenu
besede, ko ne sodeluje v razvrščanju slogovnega in kronološkega razvoja, ampak
govori (...) o delu z ozirom na povezanost s svetom človeških pomenov nasploh«.
V tem pogledu ima Tonko Maroević tudi pomembno sporočilo slovenski umetnostni zgodovini oz. vedi, ki se skoraj izključno posveča le suhemu razvrščanju
in kronologiji, ne oziraje se na izpovedno moč obravnavanih umetnin, hkrati pa
umetnik in znanstvenik v eni osebi kot vsestranski erudit s pesniško dušo postavlja zrcalo vsem (slovenskim) humanističnim vedam, ki se prepogosto inertno
oklepajo ozkih specializacij svojih področij, ne da bi znale prehajati meje, ki so
položene v temelj njihovega predmeta preučevanja in kritiško interpretativnega
posredovanja tako znanstveni kot najširši javnosti.
Maroevićev obsežen in nadvse kompleksen pesniški in znanstveni opus pa
hkrati kliče tudi k prevajanju njegovih del v slovenščino, poleg doktorske disertacije, ki ponuja neprecenljiv pregled zgodovine (literarne in likovne) estetike,
vezi med likovno kritiko in književnostjo, pregled likovne umetnosti v svetovni
književnosti in izbrane primere lucidnega »branja napisanih slik«, vsaj še njegovih izbranih pesmi iz celotnega pesniškega opusa Drvlje i kamenje, četudi gre za
227
7.6.2012 9:30:22
poezijo s tako obsežnim referencialnim pesniškim in umetnostnim aparatom in
za tako širok nabor pesniških oblik, ob tem pa tudi besedotvornih mojstrovin in
tančin, da bi mu lahko sledilo komaj katero prevajalsko pero. Prav tako pa bi bilo
dragoceno v slovenščino posvojiti tudi knjigo Skladište mješte sklada, ki prinaša
pregled Maroevićevega 40-letnega literarnokritiškega in esejističnega dela, pri katerem gre za »najrelevantnejši uvid v novejše hrvaško pesništvo, ki kaže povsem
nedogmatično in konsekventno sliko njegove estetike«.
Sobivanje s slovensko kulturo in umetnostjo je, kot zatrjuje umetnik sam,
navdih in korektiv njegove lastne ustvarjalnosti. Le redki pesniki in literarni zgodovinarji tako dobro poznajo slovensko književnost kot akademik Tonko Maroević. Prav tako imajo le redki slikarji in umetnostni zgodovinarji tako natančen
uvid v slovensko slikarstvo in kiparstvo kot ta izjemni umetnik, eruditski intelektualec in prijatelj Slovenije.
Skupščina SAZU je Tonka Maroevića 5. maja izvolila za dopisnega člana.
Niko Grafenauer
228
7.6.2012 9:30:22
POKOJNI ČLANI
DECEASED SASA MEMBERS
7.6.2012 9:30:22
7.6.2012 9:30:22
Andolšek-Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od
23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od
27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra
1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o
SAZU od 25. aprila 2002 do smrti.
Andrić, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in
vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor
za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od
13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od
23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12.
maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do
28. februarja 1995.
Balenović, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor
za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za
kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti,
Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor,
College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni
Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od
6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član
predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila
2002.
Bedjanič, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni
profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član
od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti.
231
7.6.2012 9:30:22
Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Belić, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor
za lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije
znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.
Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist,
kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni
Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja
Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka.
Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966.
Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, znanstveni svetnik IJS. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od
25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra
1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.
Bogdanović, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik,
gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na
univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija.
Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog –
malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC
SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna
profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.
Brajdić, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Brajković, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava,
redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v
Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
232
7.6.2012 9:30:22
Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj,
redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji
za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca
1974.
Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik
Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski
ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za
kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.
Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v
Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za
psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in
Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in
teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu
Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od
23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25.
januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do
7. maja 1996.
Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v
Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj,
redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija.
Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske
233
7.6.2012 9:30:22
in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od
1986 do 31. januarja 1991.
Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor
za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972.
Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni
profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član
od 7. februarja 1969.
Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca
1976.
Čubrilović, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih
znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na
Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Deanović, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21.
marca 1974.
Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij
umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni
član od 23. aprila 1987.
Despić, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor za
fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni
Djordjević, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni
profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija.
Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu,
Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričić, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor
za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske
akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih
znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5.
februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni
profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni
234
7.6.2012 9:30:22
član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do
smrti.
Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija
1953, redni član od 5. februarja 1970.
Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije
in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu,
Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.
Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije
akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.
Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni
profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni
profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani
in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23.
marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene
vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.
Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja
1939 do 30. septembra 1949.
Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor
za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.
Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. 10. 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Franchini, Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti,
predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29.
marca 1979.
Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška.
Fučić, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in
umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
235
7.6.2012 9:30:22
Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni
profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni
Geršković, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni
profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra
1958.
Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija.
Gligorić, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik
Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni
profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989,
Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni
profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od
7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene
vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do
30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor
za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član
od 10. marca 1977.
Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik,
Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.
Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni
profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in
njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13.
marca 1972.
Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21.
decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra
1949 do smrti.
Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete
za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila
236
7.6.2012 9:30:22
1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981
do 15. februarja 1989.
Grickat-Radulović, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti,
Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni
profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član
od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Gušić, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni
profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška.
Dopisni član od 3. julija 1964.
Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in
računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od
24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni
profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor
za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.
Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni
profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška.
Hegedušić, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar
mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.
Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana.
Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni
profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v
Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.
Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija.
Dopisni član od 17. aprila 1973.
Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor
za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
237
7.6.2012 9:30:22
Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni
član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.
Ivić, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za
srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v
pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Ivić, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za
srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija.
Dopisni član od 29. marca 1979.
Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jovčić, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni
profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu,
Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških
znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.
marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.
Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija
1953.
Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar,
redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda
za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.
Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni
profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in
njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja
1989.
Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični
teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja
marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni
član SAZU od 6. decembra 1949.
238
7.6.2012 9:30:22
Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih
znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6.
junija 1983.
Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja
Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od
5. februarja 1971.
Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor
za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani,
višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda
SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni
profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od
7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.
Kochansky-Devidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr.
naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni
profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član
od 29. marca 1953.
Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija.
Konstantinović, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor
za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od
18. maja 1989.
Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni
profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra
1956.
Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar,
redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od
6. decembra 1949.
239
7.6.2012 9:30:22
Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor
za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od
19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.
Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za
prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od
30. maja 1991.
Kostrenčić, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni
profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni
fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za
histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od
24. junija 1955.
Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru
za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana.
Redni član od 22. decembra 1961.
Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških
znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije,
redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.
marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Kratochvíl, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja,
dr. biologije, profesor zoologije, konzultant – vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970.
Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za
klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni
profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.
Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17.
oktobra 1958.
Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književ240
7.6.2012 9:30:22
nost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra
1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca
1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član
od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do
11. julija 1942.
Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za
kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23.
maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.
Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni
profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27.
maja 1993.
Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb,
Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb,
Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo
Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU
od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž.
arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24.
aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti,
znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni
član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni
profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik
SAZU od 1972 do 1980.
Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za
cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965.
Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od
25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
241
7.6.2012 9:30:22
Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti
od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor
Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca
1979.
Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih
znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila
1987.
Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik
SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za
novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956.
Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor
za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v
Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor
za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni
profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lobe, Feliks , rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra
1949.
Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23.
marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Logar, Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije,
redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13.
marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.
Lorković, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni
Lukić, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila
1987.
242
7.6.2012 9:30:23
Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki
fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.
Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.
Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za
entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.
Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Maksimović, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica,
Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti,
zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.
Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik – taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem
inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Izredni član od 21. marca
1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU
od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu
zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.
McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na
inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija
1995.
Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih
znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979.
Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor
za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za
geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra
1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955
do smrti.
Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih
znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska
knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.
243
7.6.2012 9:30:23
Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino
slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za
zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor
za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija
1995.
Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno
inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja
2005.
Mihajlović, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v
Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Mihalić, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb,
Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.
Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar,
redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.
Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med.,
redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni
profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Mohorovičić, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor
za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Molè, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni
profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska.
Dopisni član od 22. decembra 1961.
Moszyński, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor
za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7.
junija 2001.
Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni
profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od
16. maja 1940.
244
7.6.2012 9:30:23
Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni
profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v
Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar,
Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor
za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od
7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27.
junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo
in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija.
Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR.
Dopisni član od 7. novembra 1947.
Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni
profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22.
decembra 1961.
Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od
7. februarja 1968.
Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni
profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.
Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor
za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od
22. decembra 1961.
Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor
za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških
znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v
Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za
primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2.
junija 1953 do 17. junija 1958.
245
7.6.2012 9:30:23
Panteleev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski
profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko,
Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavček, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in
prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Izredni član od 7.
junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007.
Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič, Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965.
Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978,
dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pécsi, Márton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu.
Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni
profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta
1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor
matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni
profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru
in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27.
maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne
vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.
Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor
za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani.
246
7.6.2012 9:30:23
Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942
do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja
oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od
10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov
nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.
Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član
od 7. junija 2001.
Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor
za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni član
od 23. aprila 1987.
Pusić, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za
upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni
Rajičić, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni
profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca
1975.
Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo
Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6.
decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19.
maja 1981.
Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini,
Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni
profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani.
Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU
od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
247
7.6.2012 9:30:23
Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji
bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca
1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu. Dopisni član od 3. julija 1964.
Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo,
gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja
1969, redni član od 29. marca 1979.
Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni
Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član
od 16. maja 1940.
Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti,
znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave
univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za
kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni
član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savić, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.
Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana.
Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture,
svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.
Sirotković, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor
Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raz248
7.6.2012 9:30:23
iskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979.
Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni
član od 7. februarja 1967.
Sodnik-Zupanc, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka.
Izredna članica od 25. marca 1976.
Sovrè, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški
jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in
grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Stanković, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor
za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije
znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stelè, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni
Stevanović, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za
geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od
20. marca 1975.
Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar,
redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od
10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Szentágothai, János, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24.
aprila 1981.
Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23.
maja 1985.
Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru.
249
7.6.2012 9:30:23
Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palinolog,
znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997.
Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved,
redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6.
decembra 1949.
Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni
profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani.
Redni član od 16. maja 1940.
Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor
za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.
februarja 1969.
Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski
bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni
član od 21. decembra 1946.
Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni
član od 2. oktobra 1956.
Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni
profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška;
predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen
zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca
1979.
Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko
in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni
Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni
profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik
Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija
1983.
Tesnière, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za
primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član
od 2. junija 1953.
250
7.6.2012 9:30:23
Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesor
na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisni
Todorović, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni
profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija.
Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za
staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Tomović, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze
v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil.,
založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije,
častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo
Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni
Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec,
Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni
profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja
1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik
Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor
filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja
1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni
kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949;
predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU
od 25. marca 1976.
Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved,
častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v
251
7.6.2012 9:30:23
Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz.
SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične,
fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor
za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni
profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni
profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977,
redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do
7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra
1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU
od 7. maja 1996 do smrti.
Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega
inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija.
Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija
1953.
Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti,
literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija.
Dopisni član od 24. aprila 1981.
Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za
slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih
znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti
iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu
za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija
2003.
Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja
1993, redni član od 27. maja 1997.
Závada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga,
Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.
Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za
občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti
za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6.
252
7.6.2012 9:30:23
decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20.
marca 1975 do smrti.
Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni
profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.
oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.
Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor
za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za
zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti,
dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja
1970.
Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
253
7.6.2012 9:30:23
7.6.2012 9:30:23
UMRLI V 2011
DEPARTED IN 2011
7.6.2012 9:30:23
HENRY TEUNE
(1936–2011)
Izgubili smo znanstvenika, humanista in svetovljana,
prijatelja in sodelavca širokega
kroga slovenskih sociologov in
politologov ter dopisnega člana
Slovenske akademije znanosti
in umetnosti. Henry Teune je
umrl 12. aprila 2011 v Filadelfiji, kjer je ravno zaključeval
petdeset let svojega uspešnega
profesionalnega delovanja.
Bil je redni profesor na
oddelku za politične znanosti
pensilvanske univerze, na kateri je opravljal tudi več vodilnih
vlog. Bil je gostujoči profesor in
raziskovalec na vrsti univerz,
npr. na University of Cornell,
na Netherlands Institute of Advanced Studies, na International University of Japan, bil je Research Exchange
Scholar of the U. S. National Academy of Science v Ljubljani na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fellow of the Japan Society for the Promotion of Science idr.
Že v letih 1965–70 je bil Associate Director of Research enega največjih in
pionirskih komparativnih projektov na področju družboslovja v tistem času.
Projekt je zadeval vlogo lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnosti v ZDA,
Jugoslaviji, na Poljskem in v Indiji (knjiga s soavtorji Values and the Active Community, 1972). Ta projekt je veliko prispeval k pospešeni profesionalizaciji (zlasti
v metodološkem smislu) in internacionalizaciji družboslovnega delovanja v Sloveniji. V času, ko je bilo družboslovje pri nas ideološko in prostorsko zamejeno,
je ta projekt slovenskim raziskovalcem neposredno in posredno odpiral pot v svet
in hkrati možnosti za vključevanje svetovno priznanih družboslovcev in njihovih
inovativnih spoznanj v našo raziskovalno dejavnost. Iz tega pa so izhajale navezave tudi na nove mednarodne raziskave (S. Verba, R. Agger) pa tudi zelo zgodnje
uvajanje zahtevnejših postopkov računalniške obdelave podatkov pri nas. To je bil
eden od maloštevilnih raziskovalnih projektov velikega obsega v šestdesetih letih,
v katerem je šlo za primerjanje več držav z uporabo istih raziskovalnih protokolov
v vsaki državi. Vključeval je države z različnimi političnimi sistemi, kapitalistič256
7.6.2012 9:30:23
no, dve socialistični in manj razvito državo. Opravljenih je bilo nad 4000 intervjujev z voditelji v okrog 150 lokalnih enotah.
Prav na osnovi novih konceptualnih in metodoloških rešitev vprašanj, ki
so se zastavila v okviru tega raziskovanja (npr. merjenje določenih konceptov
na podlagi identičnih in ekvivalentnih indikatorjev v različnih državah) sta H.
Teune in A. Przeworski napisala že kar znamenito delo The Logic of Comparative
Social Inquiry. Ta knjiga je že od prve izdaje l. 1970 pa vse do danes eno temeljnih del s področja primerjalnega družboslovnega raziskovanja za tisoče študentov
podiplomskih študijev na univerzah po vsem svetu. V okviru Mednarodnega sociološkega združenja (ISA) pa je bila ta knjiga ena od nominiranih za »najboljšo
knjigo stoletja«.
V nadaljnjem sodelovanju sta se Henry Teune in Zdravko Mlinar skupaj (še
zlasti v času raziskovalnega delovanja Teuneja na FSPN v Ljubljani) lotila teoretskega pojasnjevanja dolgoročnih razvojnih zakonitosti, kar sta predstavila v knjigi
Developmental Logic of Social Systems (1978). Knjiga je dobila zelo visoke ocene,
kakršno je npr. podala prejšnja predsednica Mednarodne sociološke asociacije
prof. Margaret Archer na svetovnih kongresih v Madridu 1990 in v Brisbanu 2002
in kitajski zgodovinarji z vidika pojasnjevanja 4000-letne kitajske zgodovine; v
razpravah o njej (ali o njenih delih) pa so sodelovali tudi naši družboslovci (prof.
Jan Makarovič, prof. Andrej Kirn, akad. Tine Hribar, prof. France Bučar, akad.
Eugen Pusić idr.). Eden od recenzentov je zapisal (TiP, 18, 1): »Knjiga predstavlja
pomemben in po svoje izjemen prispevek k reafirmaciji tradicije ‘Grand Theories’,
ki vključujejo sisteme kot celote (in ne njihovih posameznih segmentov) v širokem
zgodovinskem kontekstu večstoletnih sprememb.« Glede na to je razumljivo, da
je bila odzivna tudi v okviru Society for General Systems Research v zvezi z njeno
aplikacijo na preučevanje evropske integracije.
Prof. Teune je v devetdesetih letih, po razsulu ‘socialističnih držav’, zasnoval
in vodil še drugi zelo obsežen raziskovalni projekt – Demokracija in lokalno upravljanje, ki je vključeval okrog 16000 lokalnih političnih voditeljev v 31 državah
sveta in v več časovnih točkah. Zasnoval ga je tako, da je zajel spremembe na lokalni ravni po velikih političnih preobrazbah v drugi polovici dvajsetega stoletja.
Sodelovali so tudi slovenski raziskovalci. To raziskovanje je bilo predstavljeno že
v vrsti publikacij.
Njegov tretji raziskovalni program, zasnovan 1999, ki ga je usmerjal kot glavni raziskovalec, pa zadeva projekt Sveta Evrope z naslovom Universities as Sites
for Democratic Education, ki pojasnjuje, kako univerze po svetu spodbujajo ali
preprečujejo demokratski razvoj glede na svoje študente, lokalno okolje in države.
Leto 2007 je bilo objavljeno poročilo o tem projektu, ki prav po njegovih usmeritvah poteka še naprej.
Njegova pomembna vloga v razvoju družbenih znanosti v mednarodnem
merilu je razvidna tudi iz dejstva, da je deloval kot predsednik International Stu257
7.6.2012 9:30:23
dies Association (ki vključuje več kot 4000 članov iz 80 držav) ter kot predsednik in/ali (so)ustanovitelj več sekcij v okviru Mednarodnega sociološkega (ISA)
in Mednarodnega politološkega združenja (IPSA), ki zadevajo lokalno-globalne
odnose, komparativno raziskovanje in splošna konceptualno-teoretska in metodološka vprašanja (COCTA); pritegnili pa so ga tudi v izvršilni odbor ISA tako, da
je vodil temeljno statutarno opredeljeno preobrazbo te najpomembnejše profesionalne sociološke organizacije v svetovnem merilu.
Teune je pogosto sodeloval s slovenskimi družboslovci tudi v pripravah mednarodnih srečanj v Ljubljani, Dubrovniku, na Poljskem, v ZDA, ob predstavitvi
naših del na svetovnih kongresih in ob drugih znanstvenih srečanjih ter pri knjižnih objavah v zvezi s tem, kot npr.: Social Ecology of Change, 1978, Globalization and Territorial Identities, Local Governance: Ten Empirical Studies, 1993,
Globalisierung: Ein Wissenchaflicher Diskurs, 2000, Local Governance Around
the World – The Annals of the American Academy Political and Social Science
(posebna št.), 1995, sodeloval je tudi v študijski skupini Človek in sistem v Zagrebu (akad. Eugen Pusić idr.) in še številnih drugih. Sicer pa je deloval v uredniških
svetih oz. odborih nekaterih osrednjih znanstvenih revij na svojem delovnem področju.
Prof. Teuneja tako po njegovih izvirnih teoretskih, konceptualnih in metodoloških spoznanjih na širokem področju družbenih znanosti kot glede na njegovo angažiranost in vpliv v raziskovalnih institucijah in v profesionalnih združenjih lahko uvrščamo med vrhunske družboslovce današnjega časa. Hkrati pa tudi
med tiste, ki so na številne načine pomembno prispevali k uveljavljanju družbenih
znanosti, še zlasti pa sociologije in politologije pri nas in v svetu.
Od njegovih novejših člankov po letu 1990 naj navedemo: Comparing Countries: Lessons Learned; Multiple Group Loyalties and the Security of Political
Communities; New Localisms and Old Identities in Global Political Economies;
Democracy, Globalization, and Local Politics; Globalization and Local Democracy, Three Political Cultures of Europe: Interpretations, Evidence and Theories;
Local Politics and the Comparative Study of Political Systems; Stories, Observations, Systems, Theories, Local Democracy in Russia, Central and Western Europe; The Developmental Logic of Globalization; Modernization, Democracy, and
Conflict, and New and Old Regions in European and Global Political Economies;
Global Democracy; Local Responses to the Globalizations of Our Era; Democracy, Numbers, and Theories; and The Dynamics of Local-Global Relations; the
Consequences of Globalization on Local Democracy: and Innovation Driven Globalization: From Information to Research Societies.
Henry Teune je bil izjemen poznavalec družbene kompleksnosti v svetovnem
merilu. Le-to je obvladoval s tem, da je nenehoma presegal tako znanstveno disciplinarne kot tudi geografske zamejitve. Hkrati pa je izražal spoštljiv odnos do
različnosti med samimi raziskovalci in v svojem osebnem življenju, saj je tudi v
258
7.6.2012 9:30:23
svojem zakonu združeval zahodno in vzhodno kulturo (zapustil je ženo – Japonko). V njegovem raziskovanju pa lahko prepoznavamo širino, ki je vključevala
smisel in zavzetost tako za konceptualno-teoretično in empirično delovanje, prav
tako kot za organizacijsko prodornost v uresničevanju zastavljenih ciljev.
Tisti, ki smo imeli priložnost, da ga osebno spoznamo, smo v njem prepoznavali izrazito kooperativnega in znanstvenemu etosu privrženega družboslovca.
Zdravko Mlinar
MILKA IVIĆ
(1923–2011)
Akademikinja, profesorica, doktorica Milka Ivić je
bila rojena 11. decembra 1923
v Beogradu, kjer je leta 1942
maturirala in je bila od 1945
do leta 1949 študentka jugoslovanskih jezikov in književnosti. Po diplomi je bila asistentka v Inštitutu za srbohrvaški
jezik SANU. Leta 1953 je na
Filozofski fakulteti v Beogradu
doktorirala (teza Značenja srpskohrvatskoga instrumentala i
njihov razvoj, tiskano kot knjiga pri SANU 1954). Novembra
1954 je postala znanstvena sodelavka Inštituta za srbski jezik, spomladi 1955 pa docentka
na Filozofski fakulteti v Novem
Sadu. Tam je postala redna profesorica in je predavala sodobni srbskohrvaški jezik in splošno jezikoslovje do upokojitve.
Kot profesorica gostja je predavala splošno jezikoslovje ter slovansko filologijo in skladnjo, pa tudi srbski in hrvatski jezik v mnogih univerzitetnih in znanstvenih središčih v Evropi (večkrat tudi v Ljubljani). Predavala je tudi v Severni
Ameriki in na Japonskem. Od konca 50-ih let je sodelovala na najpomembnejših
slavističnih in jezikoslovnih simpozijih in kongresih. Več kot dve desetletji je bila
vodilna članica komisije za preučevanje slovnične strukture slovanskih jezikov
pri Mednarodnem slavističnem komiteju.
259
7.6.2012 9:30:23
Za svojo neutrudno kvaliteto dela je prejela oktobrsko nagrado Novega Sada
(1963), sedemjulijsko nagrado Srbije (1992) in odlikovanje zlata plaketa Združenja
vseučiliških profesorjev in znanstvenih delavcev Srbije (1996).
Milka Ivić je avtorica številnih znanstvenih del, objavljenih doma in v tujini.
Nekatera njena dela so se še in še ponatiskovala. Zlasti znana je njena knjiga Pravci
u lingvistici, ki so jih prevajali tako rekoč po vsem svetu. Nadvse zanimiva je tudi
njena knjiga Lingvistični ogledi (1983). Uspešno je reševala zapletene zadeve. Ko
bereš to in še katero knjigo, vidiš, kako zapleten je včasih jezik, in si vesel dejstva,
da je Milka Ivić razmeroma pogosto v svojih delih omenjala tudi slovenščino. Njena bibliografija obsega 260 enot. – Umrla je 7. 3. 2011.
Jože Toporišič
ROBERT BLINC
(1933–2011)
26. septembra 2011 nas
je zapustil akademik Robert
Blinc, po dolgotrajni bolezni,
toda kljub temu do konca aktiven in znanstveno dejaven. Rodil se je v Ljubljani 31. oktobra
1933, bil je izredni član SAZU
od 7. februarja 1969, redni član
od 25. marca 1976, tajnik III.
razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980 ter
podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.
Akademik Blinc se je šolal
v Ljubljani, kjer je maturiral na
Klasični gimnaziji, diplomiral s
področja fizike leta 1958 in že
naslednje leto pridobil naziv
doktorja znanosti. V doktorskem delu je študiral tuneliranje protonov v feroelektričnih kristalih s kratkimi
vodikovimi vezmi. Nato se je v celoti in popolnoma posvetil znanosti, v kateri je
deloval več kot pet desetletij.
Živel in delal je v Ljubljani, poznali pa so ga po vsem svetu, saj se je udeleževal
mnogo znanstvenih srečanj, na katerih je po eni strani v vabljenih predavanjih po260
7.6.2012 9:30:23
ročal o rezultatih svoje raziskovalne skupine v Ljubljani, po drugi pa z njih domov
prinašal nove ideje in nove povezave, kar je njemu in njegovim sodelavcem omogočilo, da so bili pri svojem raziskovalnem delu uspešni in aktualni na svetovnem
nivoju, čeprav so živeli v ozkem in sorazmerno zaprtem okolju.
Za Roberta Blinca je bilo na začetku njegove znanstvene poti ključno, da je
bil po doktoratu na podoktorskem usposabljanju na elitni univerzi Massachusetts
Institute of Technology v Bostonu (MIT). Že prej se je doma seznanil z jedrsko
magnetno resonanco, takrat novo metodo za raziskovanje snovi, na MIT pa se je z
magnetno resonanco zares spoznal, se učil od ljudi, ki so samo metodo razvili, ter
ostal njen in njihov prijatelj vse življenje. Magnetna resonanca je bila nedvomno
osnovna metoda v raziskovalnem delu akademika Blinca, ki jo je uporabljal vse
življenje, ob tem pa jo je tudi razvijal in izpopolnjeval ter prilagajal za uporabo na
najrazličnejših sistemih. Ker sama magnetna resonanca ne more odgovoriti na
vsa vprašanja, ki se lahko postavijo ob raziskavah neke snovi, je akademik Blinc
poskrbel tudi za razvoj drugih potrebnih eksperimentalnih metod, tako da so
njegovo raziskovalno skupino sestavljali strokovnjaki z različnih področij fizike in kemije, od elektronske paramagnetne resonance in dielektrične ter optične
spektroskopije do sipanja nevtronov, mikroskopije na atomsko silo in teoretskih
analiz.
Po vrnitvi s podoktorskega izpopolnjevanja v ZDA je postal znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan (IJS) in docent na Odseku za tehniško fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Tedaj je na IJS osnoval
laboratorij za spektroskopijo z jedrsko magnetno resonanco, saj se je zavedal pomena te metode pri raziskovanju lastnosti snovi, njene strukture in njene dinamike, predvsem v povezavi s faznimi prehodi v snovi. Ko je laboratorij z uvajanjem
drugih metod za raziskovanje snovi kadrovsko in vsebinsko narastel, se je preimenoval v Odsek za fiziko trdne snovi, ki ga je do upokojitve vodil akademik Blinc,
skupaj 47 let. Poleg tega je dolga leta intenzivno sodeloval pri vodenju IJS in je
bil predsednik njegovega znanstvenega sveta. Ob tem je pedagoško in vodstveno
deloval na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil že leta 1970 izvoljen za rednega profesorja, bil pa je tudi prodekan (1974) in dekan (1976) Fakultete za naravoslovje in
tehnologijo. Po upokojitvi je zelo aktivno sodeloval pri ustanovitvi Mednarodne
podiplomske šole Jožefa Stefana in je bil njen dekan od leta 2004 do smrti.
Raziskovalna tematika akademika Blinca se je z leti spreminjala vzporedno s
spreminjanjem smeri raziskav v svetu. Njegova osnovna tema je bila neurejenost
v snovi, dinamika neurejenosti in spremembe neurejenosti, fazni prehodi. Stopnja
neurejenosti, ki jih je obravnaval, pa se je v skladu s svetovnimi trendi spreminjala in naraščala. Začelo se je z ledom, kjer neurejenost predstavljajo neurejeno
razporejeni protoni v vodikovih vezeh v sicer idealnem kristalu ledu. Nadaljevalo se je s feroelektričnimi kristali z vodikovimi vezmi, kjer je tudi pomembna
neurejena razporeditev protonov v vodikovih vezeh, ki vodi do faznega preho261
7.6.2012 9:30:23
da med neurejeno, paraelektrično fazo in urejeno, feroelektrično fazo. Teoretski
popis tega prehoda je v literaturi znan kot Blinc-de Gennesov model, ki pojasni
tudi izotopski efekt ob zamenjavi vodika z devterijem. Neurejenost je z leti postajala večja in tematika Blinčevih raziskav je prešla na tekoče kristale, predvsem
feroelektrične tekoče kristale, inkomenzurabilne kristale, psevdospinska stekla,
relaksorske feroelektrike, fulerene, organske feromagnete, itn. Pri feroelektričnih
tekočih kristalih, ki imajo vijačno strukturo, je napovedal značilne dinamične
pojave ob prehodu med paraelektrično in feroelektrično fazo ter obstoj mehkega
načina nihanja, ki se pri faznem prehodu upočasni, in Goldstonovega načina nihanja, ki obstaja v urejeni fazi in je posledica zlomitve zvezne simetrije ob faznem
prehodu. V tekočih kristalih je odkril nov relaksacijski mehanizem, ki je povezan
s fluktuacijami nematskega parametra reda (Blinc-Pincusov mehanizem). V inkomenzurabilnih sistemih je z metodo NMR potrdil obstoj solitonskega in fazonskega načina gibanja modulacijskega vala, v protonskih in devteronskih steklih
pa je prvi izmeril Edwards-Andersonov parameter urejenosti. S sodelavci je razvil
model slučajnih vezi in slučajnih polj za popis protonskih stekel ter sferični model
slučajnih vezi in slučajnih polj za popis relaksorskih feroelektrikov. Odkril je izvor feromagnetizma v organskem feromagnetu TDAE-C60 in naravo gigantskega
elektromehanskega efekta v relaksorjih PMN-PZT.
Akademika Blinca je zanimala tudi uporaba znanstvenih dosežkov oziroma
znanja, pridobljenega med raziskavami. Naj omenim pionirsko delo njegove skupine pri uporabi NMR za nedestruktivno določanje količine olja v semenih, za
merjenje strjevanja cementov in betona in za odkrivanje eksploziva TNT. Akademik Blinc je s sodelavci avtor 15 patentnih prijav oziroma patentov.
Bibliografija akademika Blinca je izjemno obsežna in bogata, saj vsebuje več
kot 700 izvirnih znanstvenih člankov, kar ga uvršča med najplodovitejše znanstvenike v svetovnem merilu. Velika večina del je bila objavljena v uglednih svetovnih
strokovnih časopisih, tu pa omenimo le tri članke v reviji Nature, dva članka v
reviji Science in 47 člankov v reviji Physical Review Letters. Njegova bibliografija
je izjemno intenzivna od začetka do konca. Že leta 1958, ko je začel objavljati v tujini, je objavil štiri članke (vodikova vez, infrardeči spektri, feroelektrični kristali),
od tega enega v elitni reviji Nature, kar kaže na visoke ambicije začetnika. Objavljal je prav do konca in tudi v letu 2011 je skupaj s sodelavci objavil dvanajst del.
Ob njegovih člankih je treba omeniti tudi njegove knjige in monografije. Morda je
najpomembnejša knjiga Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics (1974,
North Holland), ki je bila prevedena v ruščino (1975) in kitajščino (1982) in spada
med 600 najbolj citiranih znanstvenih knjig vseh časov ter se občasno še danes citira. Omenimo še njegovo zadnjo knjigo Advanced Ferroelectricity (2011, Oxford
Science Publications), ki je izšla tik pred njegovo smrtjo. Njegova bibliografija ni
le obsežna in bogata, ampak tudi izjemno kvalitetna in odmevna, saj je število citatov njegovih del okoli 14.500. Ob njegovi bibliografiji moramo poudariti veliko
262
7.6.2012 9:30:23
število soavtorjev, s katerimi je Robert sodeloval. Množica znanstvenikov iz tujine
in Slovenije, z IJS in univerz ter iz gospodarstva, mladi in stari, stalni (v nekem
obdobju) in enkratni, to kaže na sposobnost povezovanja, ki je pri nas izjemna.
Tudi njegova povezanost z znanstveniki vsega sveta je bila izjemna. Bil je gostujoči profesor na vrsti ameriških univerz (University of Washington, Seattle;
University of Utah, Salt Lake City; Kent State University, Ohio), na ETH v Zurichu, na Zvezni univerzi v Belo Horizontu v Braziliji, na Univerzi na Dunaju. V
dveh mandatih (1990–1996) je bil predsednik evropskega združenja za magnetno
resonanco Groupement AMPERE, bil je predsednik Evropskega odbora za feroelektrične materiale (1986–1999), član sedmih tujih akademij znanosti, prejel je
veliko mednarodnih in domačih znanstvenih priznanj in nagrad, kot zadnjo leta
2008 Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje Republike Slovenije
za znanstveno delo.
Akademik Robert Blinc je bil velik znanstvenik in velik človek. Znanost ga je
res zanimala in znanstveni dosežki, lastni in tuji, so ga veselili. Znanosti se je posvetil popolnoma. Na začetku znanstvenega dela se je odpovedal šahovski karieri,
ki se je začela obetajoče z vrhom v jugoslovanskem mladinskem šahu, ker je menil,
da ga bo to oviralo pri raziskovalnem delu. Ob koncu znanstvene kariere, ko je
bil že resno bolan, je še vedno intenzivno raziskovalno delal in vzdrževal stike s
svetovno znanostjo. Akademik Blinc je bil navdušen in navdušujoč znanstvenik,
ki pa se je zavedal, da brez trdega dela ne gre. Svoje lastnosti in poglede je prenašal
na mlajše sodelavce in dodiplomske in podiplomske študente, ki jim je bil mentor
oziroma somentor (85 diplomskih, 28 magistrskih in 36 doktorskih študentov)
in ki sedaj uspešno delujejo v tujini in doma, v gospodarstvu in v znanosti. V
znanosti ga ni zanimala le njegova ožja stroka, ampak vse, kar je bilo pomembno
in aktualno, v fiziki od osnovnih delcev do kozmologije in nastanka sveta. Verjel
je v znanost in je bil prepričan, da se morajo v znanosti povišati etične norme in
da je znanost edina, ki lahko rešuje današnje probleme in zagotovi svetu človeka
vreden razvoj. Prav zato je na SAZU vodil odbor za trajnostni razvoj in bil aktiven
član Rimskega kluba.
Hvaležni mu moramo biti, saj je Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
dal veliko. Kot dolgoletni podpredsednik SAZU je aktivno sodeloval pri ustvarjanju slovenske znanstvene politike. Poudariti je treba njegovo vlogo pri uvedbi sistema mladih raziskovalcev, ki še danes v spremenjenih okoliščinah skrbi za vzgojo
mladih znanstvenikov in strokovnjakov. Robert Blinc je bil kot podpredsednik v
vodstvu SAZU tudi v času vojne in osamosvojitve Slovenije ter ob prehodu v nov
demokratični politični sistem in tudi njegova zasluga je, da se je SAZU uspešno
preobrazila in da je slovenska znanost brez prevelikih pretresov preživela preobrazbo.
Boštjan Žekš
263
7.6.2012 9:30:23
NORBERT ELSNER
(1940–2011)
Verjetno se marsikdo spominja prof. Norberta Elsnerja,
ko je spregovoril na svečani
seji 12. junija 2003 ob prejetju listine za novega dopisnega
člana naše Akademije. Takrat
se je potrudil in kljub nepoznavanju slovenščine prebral
zahvalo v imenu novih članov
odlično prav v tem jeziku. Pogosto je prihajal v Slovenijo,
sam, s svojo soprogo ali vrsto
let s skupinami študentov biologije iz univerze v Göttingenu.
Na žalost pa je svojo bogato življenjsko pot po hudi bolezni
sklenil že lansko leto, mnogo
prezgodaj.
Rodil se je 11. oktobra
1940 v Hermsdorfu v Šleziji in je tako kot otrok doživljal strahote vojne in nato
kot izseljenec tudi hude povojne dni. Za znanstveno pot ga je navdušil gimnazijski
učitelj dr. Rombeck v kraju Siegen v Severnem Porenju in Vestfaliji, ki so mu rekli
tudi “kovač profesorjev”.
Naslednji mentor, ki ga je usmeril v bioakustične, nevroetološke in nevrofiziološke raziskave, je bil svetovno znani profesor in večkratni častni doktor več
univerz Franz Huber, ki je takrat učil in delal v Kölnu. Pri njem je Norbert Elsner
leta 1967 doktoriral z disertacijo Živčnomišične osnove predparitvenega vedenja
kobilice Gomphocerippus rufus. Podoktorsko gostovanje na inštitutih v Kampali (Uganda, prof. Hugh Rowel – regulacija gibanja), Köbenhavnu (prof. dr. Axel
Michelsen – bioakustika) in v Oregonu (prof. Graham Hoyle – fiziologija mišic
pri žuželkah) mu je v naslednjih letih še razširilo obzorje. Habilitiral se je leta
1974 na univerzi v Kölnu, štiri leta pozneje, 1978, pa je dobil mesto profesorja na
Katedri za zoologijo I Univerze Georga Avgusta v Göttingenu. Tam si je kmalu
ustvaril skupino mlajših sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskavah fiziologije živčevja, čutil in vedenja, predvsem v zvezi z akustično komunikacijo pri žuželkah.
Razvil je elektrofiziološke metode mišičnih odvajanj do take popolnosti, da je pri
poskusnih žuželkah z najtanjšimi žičnimi elektrodami istočasno odvajal akcijske
potenciale tudi z dvajsetih mišic. Ob tem so poskusne živali še kazale normal264
7.6.2012 9:30:23
ne vedenjske vzorce! S prijateljem prof. Ottom von Helversenom sta razvila tudi
optični sistem za sledenje stridulacijskih gibov poskusnih živali. Tako so nastale
cele partiture dejavnosti vseh soudeleženih mišic pri različnih vzorcih vedenja, na
primer pri stridulaciji kobilic.
Iz njegove delovne skupine je izšlo več uspešnih raziskovalcev, med katerimi
naj omenim vsaj prof. Bertholda Hedwiga, ki že nekaj let dela na Univerzi v Cambridgeu.
V Slovenijo je pogosto prihajal, večinoma ne sam, temveč s svojimi sodelavci
in študenti. Na Krasu, v kraju Brje pri Komnu, je vrsto let zapored od 1994 do
2008 organiziral terenske ekskurzije za študente zoologije, ki so obsegale vrsto
resnih terenskih raziskav, poskusov, študentskih projektov in predavanj. Pri tem
smo sodelovali tudi slovenski predavatelji.
V zadnjih letih je prof. Elsner s svojimi študenti in sodelavci preučeval tudi
speciacijo vrst na hibridnem pasu dveh sorodnih vrst rodu Stenobothrus na gori
Tomaros v Grčiji. Ob tem je sodelavce usmerjal k uporabi različnih metod, od
klasičnih morfoloških in zoogeografskih do molekulskih raziskav DNK. O tem
raziskovalnem delu je poročal tudi na simpoziju naše Akademije, ki smo ga priredili v Darwinovem letu 22. maja 2009. Naslov njegovega zanimivega predavanja je
bil More than »mesalliance«? Greek story about field crickets.
Akademik Norbert Elsner je bil odličen organizator, kar je še posebej dokazoval z organizacijo letnih srečanj nevrobiologov (Neurobiologentagung) v Göttingenu od leta 1982 do 2003, ki so postala vsako leto bolj priljubljena in zato
bolje obiskana. Vsako leto je nato izšel tudi zbornik z vsemi predavanji pri ugledni
založbi Thieme. Število udeležencev je raslo od nekaj deset do okoli 1500 v zadnjih
letih. Pogosto so se teh srečanj udeleževali tudi slovenski raziskovalci. Prof. Elsner
pa je sicer v svojem laboratoriju večkrat gostil slovenske biologe in jim pomagal
finančno in tudi z raziskovalno opremo.
Naslednja dejavnost, ki jo je prof. Elsner s sodelavci organiziral med letoma
1999 in 2010, so javna predavanja (tako imenovane Ringvorlesungen), pri katerih
so predavatelji različnih strok in iz različnih aspektov zajeli široko interdisciplinarno polje, kjer so o posameznih temah govorili znanstveniki naravoslovci in
družboslovci, filozofi, teologi, pisatelji. Zato so ta predavanja postala zelo priljubljena v široki javnosti, o posameznih temah pa so nato izšle zanimive in odmevne publikacije. Naj omenim nekaj naslovov: Das Gehirn und sein Geist, Was
ist der Mensch?, Scientia poetica – Literatur und Naturwissenschaft, Bilderwelten
– Vom farbigen Abglanz der Natur in Evolution: Zufall und Zwangsläufigkeit der
Schöpfung.
Občudovanja je vredno tudi delo, ki je nastalo s študijem korespondence med
slovitim biologom in ognjevitim zagovornikom evolucije Ernstom Haecklom in
Frido von Uslar Gleichen. Komentirana izdaja te korespondence in dnevnikov v
treh debelih knjigah (1160 strani) odkriva mnoga neznana dejstva iz življenja obeh
265
7.6.2012 9:30:24
osebnosti. Obenem pa kaže Norberta Elsnerja tudi kot zelo razgledanega humanista.
Prof. Elsner je bil član, vodja naravoslovnega razreda in več let podpredsednik Akademije znanosti v Göttingenu. Bil je tudi član Akademije naravoslovcev
Leopoldina ter kot že rečeno tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in
umetnosti.
Še v zadnjih dneh oktobra leta 2010 smo na Bavarskem nič hudega sluteč
skupaj proslavljali 85. obletnico njegovega mentorja in skupnega prijatelja prof.
Franza Huberja, čez slab mesec pa smo izvedeli, da se Norbert Elsner bori s smrtonosno boleznijo, ki ji je po več operacijah 16. junija 2011 podlegel.
Matija Gogala
LUKAS CONRAD HOTTINGER
(1933–2011)
4. septembra 2011 smo izvedeli žalostno novico, da je nenadoma umrl dopisni
član IV. razreda SAZU prof. dr. Lukas Hottinger iz Basla v Švici. Le nekaj dni prej
je Slovenski akademiji znanosti in umetnosti še poslal svojo
biografijo za zbornik SAZU ob
njeni 75-letnici. Zato dovolite,
da se ob slovesu naslonimo na
njegove besede, s katerimi se
nam je želel predstaviti.
Lukas Hottinger je bil rojen 25. 2. 1933 v Düsseldorfu v
Nemčiji, v zdravniški družini.
Kmalu so se preselili v Švico,
tako je osnovno in srednje šolanje končal v Baslu, kjer je na
klasični gimnaziji pridobil znanje latinščine in grščine, ki sta
mu pozneje pomagali na poklicni poti.
Na univerzi v Baslu je začel študij medicine, vendar je
kmalu prešel na naravoslovne
znanosti, posebej na mikropaleontologijo. Doktoriral je pod
266
7.6.2012 9:30:24
vodstvom prof. Manfreda Reichla leta 1959 s tezo o biostratigrafiji in sistematiki
eocenskih alveolinid predvsem iz Pirenejev. Isto leto se je poročil z Monique Riggenbach, s katero sta imela tri sinove.
Prvo službo je dobil na Geološkem zavodu Maroka v Rabatu, kjer je ustanovil
mikropaleolontološki laboratorij, in s prof. Anne Faure-Muret začel poučevati na
univerzi v Rabatu. Maroško obdobje je zaključil z monografijo o velikih jurskih
foraminiferah in njihovi strukturi, ki je bila sprejeta leta 1965 kot habilitacijska
naloga.
Že leto prej, leta 1964, se je vrnil v Basel, kjer je dobil mesto kuratorja v Naravoslovnem muzeju. Tu je potem med drugim stalno pripravljal razstave o geologiji baselskega področja. Leta 1966 je nasledil prof. Reichla in postal profesor
na univerzi v Baslu, kjer je vse do leta 1998 predaval vse veje paleontologije od
enoceličarjev do vretenčarjev.
Leta 1969 je prof. Ivan Rakovec, predstojnik Paleontološkega inštituta ZRC
SAZU, zaprosil L. Hottingerja, da postane mentor Katici Drobne, asistentki na
univerzi v Ljubljani, pri raziskavah alveolinid Slovenije. Pozneje se je iz tega razvilo stalno sodelovanje, saj so alveolinide Slovenije dopolnjevale podobno favno iste
starosti v Pirenejih in drugod in tako rešile mnoga odprta vprašanja o filogeniji
alveolinacej. Sodelovanje se je razširilo na razne druge skupine velikih foraminifer, predvsem na paleogenske aglutinirane konične foraminifere in na njihovo
ekologijo. Objavljenih je bilo več skupnih publikacij (Dela/Opera SAZU 33, 34) in
organiziranih več mednarodnih seminarjev o bentoških foraminiferah, dva taka
tudi v Sloveniji, in sicer na Morski biološki postaji v Piranu in v Postojni. Prav to
dolgoletno strokovno sodelovanje je Hottingerju omogočilo, da je spremljal rast
mlade Slovenije in razvil prijateljske vezi z mnogimi ljudmi. Podobno sodelovanje, osnovano na mentorstvu mladim doktorandom, se je razvilo tudi z univerzami v Zagrebu, Barceloni, Neaplju, Isfahanu in Lahoreju.
Kot gostujoči profesor v Izraelu je leta 1971 začel delati na univerzi v Jeruzalemu, kjer je raziskoval foraminifere Akabskega zaliva v Rdečem morju. To je
edino tropsko morje, do katerega se je dalo iz baselskega laboratorija z vozilom
in rednim trajektom direktno prepeljati vso potrebno opremo za potapljanje.
V morskem biološkem laboratoriju, ki ga je vodil prof. Zeev Reiss s Hebrejske
univerze, je bila švicarska posadka vedno dobrodošel gost. Rezultati tega skoraj
desetletnega raziskovanja so bili objavljeni leta 1984 kot »ekološka študija št. 15«
v Springer Verlag (Heidelberg). SAZU je omogočila tiskanje ustreznega taksonomskega gradiva leta 1993. Mikroskopske študije žive protoplazme in učinkovanja karbonatnih faktorjev v tropskih plitvih vodah so oplemenitile delo na
terenu.
V švicarski Akademiji naravoslovnih znanosti je Lukas Hottinger kot njen
član imel v svojem dolgoletnem strokovnem delovanju razne obveznosti. Za razliko od drugih akademij se tu članstvo ne podeli samo kot priznanje ali nagrada za
267
7.6.2012 9:30:24
izjemne znanstvene dosežke, ampak se označuje kot dolžnost in volja za prostovoljno delo. Enako je tudi v mnogih drugih švicarskih civilnih ustanovah. Med
letoma 1988 in 1994 je bil podpredsednik te akademije.
Od 1954 do 2010 je objavil 160 publikacij, od katerih je 6 obsežnih monografij.
Nagrade in priznanja: 1971 – spominska medalja Madžarskega geološkega zavoda, Budimpešta; 1993 – dopisni član SAZU; 1995 – medalja Geološkega
društva Punjab, Lahore; 1997 – častni doktorat avtonomne univerze v Barceloni,
Bellaterra; 1997 – Cushmannova nagrada v Saltlake City, ZDA; 1999 – zunanji
dopisnik Paleontološkega društva Nemčije.
Slovenski geologi in paleontologi smo izgubili nadvse dragega sodelavca in
prijatelja.
Dragica Turnšek, Katica Drobne
TONE PAVČEK
(1928–2011)
Pričakovano nepričakovana smrt. Dolgo, polnih deset
mesecev mu je bila ves čas za petami na njegovih selitvah iz bolnice v bolnico in zahrbtno zorela
v svojo Pirovo zmago nad njim,
kajti Tone Pavček, pesnik, ostaja
v naši zavesti tudi po svoji fizični smrti ohrabrujoča poosebljenost življenja samega. Skoznjo,
skozi svojo smrt, je s pesmijo le
še više zaplamenel v nas, nalezljivo radoživ, široko nasmejan,
vsak trenutek dialoško odprt za
pogovor tako o vsakdanjih tegobah življenja kot o nerazložljivih
poslednjih rečeh, ki se jim med
vsemi možnostmi prav poezija
še najbolj približa.
Prav ta navezanost, pravzaprav že kar nekakšna absolutna pripadnost življenju je Toneta Pavčka tako rekoč na prijateljski stisk roke približala ljudem vseh
generacij, od najmlajših do odhajajočih. Naj je bila noč še tako temna, jo je s svojo
268
7.6.2012 9:30:24
poezijo vztrajno in uspešno razpiral, da nam je skoznjo posijal žarek upanja, zarotniški pomežik h kljubovanju, za več samozavesti v teh negotovih časih globalne
zmedenosti, ki nas vse bolj množično peha v hromeče malodušje.
Vendar Pavček ni bil sentimentalni samarijan, ki bi lepil tolažilne obliže na
ranjena srca in duše ponižanih in razžaljenih. Ob številnih neumnostih in umazanijah našega slovenskega javnega življenja je znal in si upal povzdigniti svoj obtožujoči glas. Vendar nikoli s sovraštvom in slepo jezo.
S Pavčkom sva se spoznala na nekem zborovanju mladih literatov (1948), ko
se je, tri leta mlajši od mene, dokaj polemično, skoraj neprijazno sporekel z mano
in – postala sva prijatelja. Čeprav je diplomiral na pravu, jaz na slavistiki, sva bila
oba obsedena s poezijo, ne brez smisla tudi za banalno kruhoborstvo. On si je služil svoj vsakdanji kruh in se razdajal slovenstvu kot novinar pri dnevnem tisku,
na Radiu, na TV, kot urednik v založbi, kot direktor Mladinskega gledališča, celo
kot poslanec in ves čas še tu in tam, sproti in vmes, bi lahko dodali, kajti Pavček se
je »znašel« povsod, bil je opazno delaven, zgled in spodbuda sodelavcem, kjerkoli
je bil ali kamorkoli ga je zaneslo življenje.
Sicer pa: Tone Pavček je bil in tudi po smrti ostaja v absolutnem smislu pesnik, ki ga smrt ni utišala. Njegova knjižna bibliografija obsega, med izvirno poezijo, prevodi in esejistiko, kakih sto naslovov. Pri tem ne smemo prezreti, da je
enako odziven tako v poeziji za otroke in mladostnike kot v pisanju za odrasle.
Kar okrog trideset knjižnih enot je namenil otrokom in najstnikom (Čenčarija,
Majnice, Radobesednice, Juri Muri v Afriki idr.), ki sodijo prav gotovo v sam vrh
slovenske poezije v tem žanru, so umetnost v polnem pomenu te besede. Ne starajoči se del otroka v Pavčku samem. Tudi tu, le da v teh pesmih še bolj poudarjeno,
ista pesnikova radoživost, isti, kot že rečeno, ohrabrujoči prebliski svetlobe, ki
nam nikoli ne ugasnejo, če jih le zmoremo ugledati v sebi, ko nam jih osvetli Pavčkova pesniška beseda. Najbrž ni naključje, da je kar štiri nove knjižice za otroke
in mlade pospremil med bralce kar iz bolniške postelje, in hkrati v njej, že na smrt
bolan, dokončal svojo trpko duhovito pesniško zbirko Angeli, ki pa je izšla šele
posthumno, vendar z vsebino in v podobi, ki jo je določil pesnik sam, in se enakovredno uvršča med Pavčkove antologijske zbirke, kot so Ujeti ocean, Temne zarje,
Goličava, Darovi, Upočasnitve idr. Isti lirski duh žarči tudi v njegovi esejistiki. Pod
naslovom Čas duše, čas telesa je zbrana v štirih zvezkih in je nekakšna njegova
odprta doživljajska in spoznavna avtobiografija, saj je tudi izhajala v določenih
časovnih presledkih, skoraj dobesedno v nadaljevanjih.
Pavček je pesnik širokega zamaha. Njegova pesem ni nikoli enoznačna, tudi
otroška in mladinska ne, njegovo pesemsko »zgodbo« razširjata in poglabljata čisto poseben, skoraj spevni ritem in razkošno bogastvo podob, pogosto vezanih
na pesnikovo rodno pokrajino, Dolenjsko, pa tudi na sečoveljski, obmorski del
Primorske, ki je postala (po svobodni izbiri) njegov drugi dom, obe sta spleteni in
prepleteni v doživljajsko in estetsko celoto.
269
7.6.2012 9:30:24
Pavčkova pesem, njegova esejistika, pri čemer seveda ne gre prezreti njegovega obsežnega prevajalskega dela, ostajata tudi po fizični smrti svojega avtorja živa
zapuščina, iz katere bodo zajemale svoj navdih življenja tudi prihodnje generacije.
SAZU pa je z njim izgubila enega svojih najvidnejših članov. V našem razredu za
umetnosti ostaja za njim vrzel, ki je nihče med nami ne more zapolniti. Kot je ne
bo mogel tudi nihče v prihodnosti. Kajti fizična, občanska podoba in drža Toneta
Pavčka sta bili v polnem sozvočju z njegovo literaturo, vendar v družbi, tako »uradni« kot »samo« prijateljski, zmerom odprti v tisti skrivnostni »še nekaj več«, ki ga
je Pavček kar stresal iz rokava, pa naj je bil dobre ali slabe volje. Celo ko je s kom,
ali z večino okrog sebe, polemiziral, komu ali čemu nepopustljivo nasprotoval,
je komaj izrečeno (pre)ostro besedo takoj ublažil s širokim in glasnim smehom,
morda ob nenadni pomisli, da tudi sam v sebi vse življenje potuje skozi nerazrešljiva nasprotja. Znal pa je ločevati plodna od jalovih nasprotovanj. V besedah in
dejanjih.
Resnično: pogrešali ga bomo.
Ciril Zlobec
270
7.6.2012 9:30:24
IV.
BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE
SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS
7.6.2012 9:30:24
7.6.2012 9:30:24
BIBLIOTEKA V LETU 2011
V letu 2011 je delo v Biblioteki SAZU potekalo v skladu z načrti. Obdelava
gradiva, ki predstavlja glavnino in temelj našega dela, je po zaslugi prizadevnih
sodelavk in sodelavcev potekala nemoteno. Obenem lahko izpostavimo nekaj poglavitnih uspešno zaključenih projektov:
- uvedli smo elektronski sistem za zamenjavo publikacij, s čimer bomo lahko
prihranjeno delovno moč preusmerili na druga področja;
- uvedli smo avtomatizirano izposojo v knjižnicah inštitutov ZRC SAZU in
pri tem usposobili skrbnike inštitutskih knjižnic za uporabo tega segmenta v
sistemu COBISS3;
- intenzivno smo nadaljevali delo na področju odpisa nerelevantnega gradiva
in odpisali 2.424 enot;
- ukinili smo tiskanje kataložnih listkov za knjižnice inštitutov ZRC SAZU
in se odločili ohraniti zgolj matični listkovni katalog Biblioteke SAZU kot
centralno evidenco o celotnem gradivu ne glede na lokacijo v Biblioteki
SAZU;
- za knjižnico Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU smo obdelali 566
enot gradiva, ki je bilo last Inštituta že precej let, vendar še ni bilo obdelano;
- za knjižnico Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU smo obdelali
ok. 80 enot starejšega gradiva, ki ga je bilo treba obdelati po načelih obdelave
antikvarnega gradiva;
- za Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH) smo
v celoti opravili delo, ki je potekalo v okviru priprav Splošnega geslovnika
COBISS in verifikacije tipologij bibliografskih zapisov v bazi COBIB.SI;
- pripravili smo razstavo Čaropis na pisanicah, pirhi in risbe ornamentov iz
zapuščine Ivana Jagra (Prešernova dvorana, 5. 5.–7. 6. 2011);
- na osnovi v Biblioteki SAZU uspešno pripravljene spletne izdaje Slovenskega biografskega leksikona sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti in
Znanstvenoraziskovalni center SAZU podpisali sporazum z Bayerische Staatsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung Historisches Lexicon der Schweiz in Historische Kommission bei der Bayerischen
Akademie der Wissenschaften o vključitvi biografskih podatkov iz spletne
izdaje Slovenskega biografskega leksikona v mednarodni biografski portal
(Biographie-Portal, http://www.biographie-portal.eu/);
- nadaljevalo se je delo na področju skeniranja in priprave dokumentov za gradnjo Digitalne knjižnice SAZU.
273
7.6.2012 9:30:24
PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
V letu 2011 je Biblioteka SAZU obdelala 6.466 enot gradiva, kar podrobneje
prikazujeta naslednji razpredelnici:
Nakup
Monografske publikacije 1165
Serijske publikacije
244
Skupaj
1409
Zamenjava Dar
1313
1196
2509
1447
348
1795
Lastne
izdaje
289
112
401
Stari
fond
325
27
352
Skupaj
Stari
fond
4
0
25
0
29
Skupaj
4539
1927
6466
Delež neknjižnega gradiva predstavlja 171 enot:
Kartografsko gradivo
Slikovno gradivo
CD, DVD, (video)kasete
Multimed. gradivo, rač. dat.
Skupaj
Nakup
Zamenjava
22
0
4
4
30
13
2
0
10
25
Dar Lastne
izdaje
24
0
3
2
29
5
18
6
73
14
63
7
63
38
171
Največ gradiva smo pridobili z zamenjavo publikacij, nekaj manj z nakupi
in darovi. Obdelali smo tudi izvode lastne produkcije, torej publikacij, ki so izšle
pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in pri Znanstvenoraziskovalnem
centru SAZU. Precej gradiva, ki smo ga obdelali, je bilo v hrambi ZRC SAZU že
več let, a doslej še ni bilo obdelano. Prav tako smo obdelali nezanemarljivo število
starejšega gradiva, ki ga je bilo treba obdelati po pravilih in standardih, ki veljajo
za obdelavo antikvarnega gradiva. Retrogradna obdelava in obdelava starejšega
gradiva zahtevata več časa in znanja, ne samo zaradi strogih meril kakovosti in
kontrole, katerim so katalogizatorji danes podvrženi, temveč tudi zato, ker je sistem evidence Biblioteke SAZU kompleksen in je podatke treba preveriti na več
mestih.
Zahvaljujemo se vsem posameznikom, ki so Biblioteki SAZU darovali številne publikacije iz svojih zasebnih knjižnic, še posebej pa našemu sodelavcu Dragu
Samcu za dragoceno knjigo J. A. Scopolija iz l. 1769.
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
V letu 2011 smo na novo pridobili 6.466 enot. Komisija za odpis gradiva je
določila 2.424 enot oz. 2.743 zvezkov monografskega in serijskega gradiva, za katero je menila, da se v preteklosti ni pokazalo za zanimivo ali koristno za uporabnike Biblioteke. Tako je celotni fond Biblioteke SAZU ob koncu leta 2011 obsegal
274
7.6.2012 9:30:24
537.693 enot, podrobnejše številke po posameznih vrstah gradiva pa kaže naslednja razpredelnica:
knjig in letnikov revij
rokopisnih zapuščin
mikrofilmov
kartografskega gradiva
slikovnega gradiva
plošč, CD, DVD, (video)kaset
multimedialnega gradiva, rač. dat.
Skupaj enot
521261
136
856
4050
9655
1209
526
537693
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
Biblioteka SAZU je v l. 2011 v vzajemno bazo COBIB.SI prispevala 5.506 novih zapisov, to pomeni, da so jih kreirali katalogizatorji Biblioteke SAZU, s čimer
je število vseh zapisov v lokalni bazi Biblioteke SAZU naraslo na 169.599 zapisov.
Pri tem je statistična evidenca zaznala 5.131 popravljenih zapisov v lokalni bazi,
3.106 zapisov za potrebe bibliografij ter 1.780 zapisov, prevzetih iz baze COBIB.SI.
Odločili smo se, da prenehamo s tiskanjem kataložnih listkov za knjižnice
inštitutov ZRC SAZU, saj bomo tako prihranili čas in denar, obenem pa poenotili
prakso z večino drugih slovenskih knjižnic, ki so listkovne kataloge ukinile že
pred časom. Ne glede na to smo se prav tako odločili, da kot centralno evidenco
o celotnem gradivu, ki ga hrani Biblioteka SAZU, ter ne glede na lokacijo in lastništvo še vedno ohranimo matični listkovni katalog, ki bo omogočal vpogled v
bogastvo tega gradiva še vedno tudi na tak, klasični način.
ZAMENJAVA PUBLIKACIJ
Na področju zamenjave publikacij smo uvedli elektronsko poslovanje. To pomeni, da nam sistem, ki deluje kot spletna aplikacija, omogoča:
- enostavno in pregledno popravljanje in dopolnjevanje baze podatkov o zamenskih ustanovah,
- avtomatsko generiranje seznamov ustanov, ki jim pošiljamo določene publikacije,
- avtomatsko generiranje raznovrstnih drugih seznamov glede ustanov in publikacij, ki jih pošiljamo, in s tem razne statistične evidence,
- avtomatsko pošiljanje obvestil o poslanih pošiljkah naslovnikom,
- avtomatsko potrjevanje prejema pošiljk s strani naslovnikov,
- avtomatsko generiranje izpisa za nalepke z naslovi za pošiljke,
- avtomatsko vodenje zaloge, kjer gre za lastne publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki jih hranimo v našem skladišču, in še marsikaj.
Pri tako obsežni zamenjevalni dejavnosti, kakor jo ima Biblioteka SAZU z
275
7.6.2012 9:30:24
več kakor 1.500 ustanovami, pomeni takšna avtomatizacija postopka zlasti bistven prihranek časa, s čimer smo lahko delovne moči preusmerili na druga področja, ki doslej niso bila dovolj urejena. V l. 2011 smo ta presežek usmerili zlasti v
bolj sistematično delo na področju odpisa publikacij, kar se kaže tudi v rezultatih
na tem področju.
RAZPOŠILJANJE LASTNIH PUBLIKACIJ
Lastne publikacije SAZU in ZRC SAZU, ki smo jih v l. 2011 razposlali po
Sloveniji in svetu oz. smo jih obdelali za knjižnični fond, obsegajo 6.727 enot. Podrobnejši pregled omogoča naslednja razpredelnica: večina pošiljk je še vedno namenjena v tujino inštitucijam, s katerimi sta bodisi Slovenska akademija znanosti
in umetnosti ali Znanstvenoraziskovalni center SAZU vzpostavila zamenjevalno
dejavnost. Manj publikacij smo podarili, precej manj pa smo jih zamenjali v Sloveniji; nekaj smo jih tudi prodali oz. poslali kot recenzijske izvode.
Publikacije:
v zamenjavo – tujina
v zamenjavo – Slovenija
v dar
v prodajo
v oceno
obdelane za knjižnični fond
Skupaj:
3541
477
2175
356
86
92
6727
IZPOSOJA
Sredi l. 2011 smo uvedli avtomatizirano izposojo tudi v knjižnicah inštitutov
ZRC SAZU. To je hkrati pomenilo, da smo izpeljali krajše tečaje in tako inštitutske
knjižničarje seznanili s postopkom avtomatizirane izposoje v sistemu COBISS3.
Kljub uvedbi avtomatizirane izposoje smo precej gradiva izposodili še na klasični,
listkovni način, saj je približno tri četrtine celotnega gradiva Biblioteke SAZU še
vedno obdelanega le na listkih, v sistemu COBISS.SI pa še ne.
Ob uvedbi avtomatizirane izposoje na inštitutih ZRC SAZU smo se dogovorili, da bomo hkrati v Biblioteki SAZU sproti obdelali v sistemu COBISS.SI vse
gradivo, ki se je izposodilo in še ni bilo obdelano v sistemu COBISS.SI. Na ta
način je v bistvu že potekala retrospektivna obdelava omenjenih treh četrtin še
neobdelanega gradiva, obenem pa zlasti tistega gradiva, po katerem uporabniki
povprašujejo. Pri tem smo dopolnili zalogo za 327 enot, z nalepkami pa opremili
skupno 378 enot gradiva, od tega 332 enot za knjižnice inštitutov ZRC SAZU.
Konec l. 2011 je Biblioteka SAZU štela 2.746 članov, samo v zadnjem letu se
je včlanilo 324 novih uporabnikov, kar je za 45 članov več kakor preteklo leto. V
sistemu avtomatizirane izposoje smo zabeležili 2.926 enot izposojenega gradiva,
276
7.6.2012 9:30:24
kar je celo za 2.222 enot več kakor v preteklem letu. Za naše člane smo posredovali
211 zahtevkov za medknjižnično izposojo, iz drugih knjižnic pa smo prejeli 284
medknjižničnih zahtevkov, 5 od teh iz tujine. V čitalnici Biblioteke SAZU smo
zabeležili ok. 400 obiskovalcev.
Uporabniki Biblioteke SAZU so lahko dostopali tudi do nekaterih spletnih
revij v sklopu podatkovnih zbirk ScienceDirect, Springer in EbscoHost.
DIGITALIZACIJA
Slovenski biografski leksikon
V l. 2011 smo se posvetili pripravi nove verzije spletne izdaje Slovenskega biografskega leksikona. Posebno pozornost smo namenili podrobnemu pregledu in
popravljanju podatkov v segmentih osebnih in krajevnih imen, označenih v zapisu XML. Pri osebnih imenih smo označevali razne vrste nazivov ter po posvetu s
strokovnjaki ustrezno označili tudi plemiške predikate v imenih oseb plemenitega
rodu. Pri označevanju krajevnih imen pa smo pregledali natančnost normiranih
oblik, historičnih ali drugih variantnih oblik in ustreznost oznak za računalniško
obdelavo podatkov in prikaz na zemljevidu. Izpopolnjevali smo tudi taksonomijo
poklicev.
Natančneje smo izdelali načrtovano platformo za spletni portal Slovenska biografija, ki bo omogočal dostop do podatkov več biografskih leksikonov hkrati:
Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991), Primorskega slovenskega biografskega leksikona in na novo nastajajočega Slovenskega biografskega leksikona,
ki ga pripravlja ZRC SAZU s svojimi sodelavci.
V mesecu marcu je bil podpisan sporazum med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter Bayerische
Staatsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung Historisches Lexicon der Schweiz in Historische Kommission bei der Bayerischen
Akademie der Wissenschaften o vključitvi biografskih podatkov iz spletne izdaje
Slovenskega biografskega leksikona v mednarodni biografski portal (Biographie-Portal, http://www.biographie-portal.eu/).
Digitalna knjižnica SAZU
Nadaljevali smo s skeniranjem starejših publikacij, ki jih je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Prav tako smo nadaljevali s popravljanjem
besedila teh publikacij, v katerem so po postopku OCR ostale napake. Za namen
digitalizacijskih postopkov smo v l. 2011 nabavili dve licenci programa Adobe/
Acrobat X Pro, ki omogoča obdelavo dokumentov na ravni formata PDF, ter šest
licenc programa Abbyy Fine Reader, s katerim je mogoče iz skeniranega gradiva s
postopkom OCR pridobiti celotna besedila teh publikacij.
277
7.6.2012 9:30:24
OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKO
Biblioteka SAZU je tudi v letu 2011 intenzivno izpolnjevala naloge OSICH:
pri razvoju Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC) je Simona Frankl za področje
humanistike prispevala 644 novih in redigiranih gesel oz. predmetnih oznak. Na
področju spremljanja ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v
sistemu COBISS.SI in redigiranja njihovih bibliografskih zapisov s spremembo
tipologije v primeru nepravilne razvrstitve je pregledala, potrdila in/ali ustrezno
dopolnila 3077 bibliografskih zapisov. Biblioteka SAZU se je tudi v l. 2011 na področju vrednotenja bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti in gradnje
SGC s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostjo izkazala kot referenčna točka,
na katero se s svojimi vprašanji obračajo tudi druge slovenske knjižnice.
MUZEJSKA ZBIRKA SAZU
Na področju razstavne dejavnosti smo v l. 2011 pripravili razstavo Čaropis na
pisanicah, pirhi in risbe ornamentov iz zapuščine Ivana Jagra (Prešernova dvorana, 5. 5.–7. 6. 2011). Za razstavo Toulouse-Lautrec v Cankarjevem domu (17. 3.–25.
8. 2011) smo posodili 12 japonskih grafik iz zapuščine Ivana Jagra. Sodelovali smo
tudi pri pripravi spominske razstave ob 10-letnici smrti akademika Vinka Kambiča (Galerija SAZU, 5.–13. 5. 2011) in pri pripravi razstave o Avgustu Pavlu (Prešernova dvorana, 15. 11.–19. 12. 2011).
BIBLIOGRAFIJE
Biblioteka SAZU je bila tudi v l. 2011 zelo dejavna na področju bibliografij:
tako pri vnosu podatkov o objavah raziskovalcev ZRC SAZU v vzajemno bazo
COBISS.SI in urejanju njihovih bibliografij, pri urejanju bibliografij članov SAZU
in pri bibliografskem beleženju založniške dejavnosti ustanov SAZU in ZRC
SAZU. Vpogled v to dejavnost je možen s spletnega naslova http://www.sazu.si/
biblioteka/monografije-sazu-2011.html.
BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU
Simona Frankl
Slovenski biografski leksikon – označevanje biografskih podatkov z oznakami
TEI, v: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov [Elektronski vir]
(ur. Igor Zemljič, Maja Božič), Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010, str. 182–186 (Soavtorica: Mojca Mlinar Strgar)
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 (dostopno 14. 4. 2011)
Dušan Koman
Slikar Jernej iz Loke in njegova dela na Loškem: vodnik = The painter Jernej of Loka
and his work in Loka, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2011 (Zbirka Vodniki
po loškem ozemlju; 10)
278
7.6.2012 9:30:24
Nove »restavratorske« metode lepšajo podobo cerkva na Gorenjskem, v: Umetnostna kronika, ISSN: 1581–7512, 32, Ljubljana: ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2011, str. 51–54
(urednik) Čaropis na pisanicah: zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščine Ivana Jagra na SAZU, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011
Mojca Mlinar Strgar
Slovenski biografski leksikon – označevanje biografskih podatkov z oznakami
TEI, v: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov [Elektronski vir]
(ur. Igor Zemljič, Maja Božič), Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010, str. 182–186 (Soavtorica: Simona Frankl)
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 (dostopno 14. 4. 2011)
Nena Škerlj
Guernica, Guernice in guernice, Borec, ISSN 0006-7725, 63, št. 681/684, 2011, str.
251–265.
Helena Verbinc
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2010 (z dodatkom
za leto 2009), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ISSN 03740315, 61 (2010), 2011, str. 245–249.
KNJIGOVEZNICA
V knjigoveznici so bila opravljena raznovrstna knjigoveška dela na ok. 460
zvezkih. Med ta dela sodijo popravila hrbtov, izdelava map, prevezave, izdelava
ovitkov, razvezave in ponovne vezave zvezkov za namen skeniranja ipd.
OSEBJE
V Biblioteki SAZU je bilo v l. 2011 zaposlenih 20 oseb, od teh tri s skrajšanim delovnim časom. Med njimi je bilo 12 strokovnih delavcev z visoko izobrazbo, ki so kot imetniki določenih privilegijev za delo v sistemu COBISS.SI lahko
opravljali specializirana bibliotekarska dela. Ob njih je ostala knjižničarska dela
opravljalo 6 zaposlenih, pri čemer se je zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev
za knjižničarska dela priučila tudi poslovna sekretarka. Pretežni del leta sta bili na
porodniškem dopustu dve sodelavki, za eno od teh smo za določen čas zaposlili
samostojno bibliotekarko, vodjo Biblioteke je nadomeščala višja bibliotekarka Simona Frankl. Za sodelavko, ki je večidel že dve leti odsotna z dela iz zdravstvenih
razlogov, nismo mogli zaposliti nobene osebe za nadomeščanje. S koncem leta se
je upokojila višja bibliotekarka Helena Verbinc, ki je bila v Biblioteki SAZU zaposlena skoraj 24 let. Struktura delovnih mest je bila v l. 2011 torej naslednja:
279
7.6.2012 9:30:24
- oddelek za inventarizacijo: tri osebe, od katerih je ena tudi katalogizatorka
serijskih publikacij,
- oddelek za katalogizacijo: tri osebe,
- oddelek za klasifikacijo: tri osebe, od katerih sta dve občasno pomagali tudi
preobremenjeni katalogizaciji,
- področje digitalizacije: ena oseba,
- področje verifikacije bibliografskih zapisov in Splošnega geslovnika COBISS:
ena oseba,
- izposoja: dve osebi, od katerih se je ena intenzivno ukvarjala še z urejanjem
zamenjevalne dejavnosti, z uvedbo elektronskega poslovanja na tem področju in z uvedbo avtomatizirane izposoje v knjižnicah inštitutov ZRC SAZU,
- ekspedit: tri osebe, od katerih je ena intenzivno delovala tudi na področju
odpisa publikacij,
- knjigoveznica: ena oseba,
- poslovna sekretarka, ki se je priučila knjižničarskega dela in delovala tudi na
področju odpisa ter digitalizacije lastnih publikacij.
Zaposleni so se udeleževali izobraževanja, ki je bilo potrebno za delo in vzdrževanje ustrezne ravni obdelave gradiva. Anica Zadnikar je sodelovala v Komisiji
za katalogizacijo pri NUK, Helena Verbinc v Komisiji za podelitev nazivov pri
NUK, Marija Banjac pa je sodelovala kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU.
Zelo smo hvaležni kolegu Dragu Samcu, ki je še vedno pripravljen pomagati
in nesebično posredovati svoje izjemno znanje o gradivu v Biblioteki mlajšim kolegicam in kolegom.
Posebej se zahvaljujem kolegici Simoni Frankl, ki me je nadomeščala v času
porodniškega dopusta in s katero sva zgledno sodelovali ves čas moje odsotnosti!
mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke
280
7.6.2012 9:30:24
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA
LETO 2011
(z dodatkom za leto 2010)
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
1.
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 61 knj./2010 = Yearbook
of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, vol. 61/2010 (glavni in odgovorni
urednik Andrej Kranjc), Ljubljana, 2011, 292 str.
ISSN 0374-0315
PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
2.
Arheološki vestnik, 62/2011 (glavna urednica Marjeta Šašel Kos), Ljubljana,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 474 str.
ISSN 0570-8966
3.
Aleksander Bajt, 1921–2000, zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10-letnici
smrti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010 (uredil Jože
Mencinger), Ljubljana, 2011, 271 str.
(Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede = Dissertationes / Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis I: Historia et sociologia ; 25)
ISBN 978-961-268-009-1
PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
4.
Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, 40/1 (glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec
Gradišnik), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU,
2011, 138 str.
ISSN 0352-0447
281
7.6.2012 9:30:24
5.
Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, 40/2, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 151 str.
6.
Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, 40/3, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 186 str.
7.
Simčič, Zorko: Zgodaj dopolnjena mladost, okvirna drama v treh delih, Celje, Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, Ljubljana, Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, 2011, 164 str.
ISBN 978-961-218-984-6
PUBLIKACIJE III. RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE
IN TEHNIŠKE VEDE
8.
Posvet o poučevanju fizike, kemije in matematike, SAZU, 22. septembra 2010
(uredila Mojca Čepič), Ljubljana, 2011, 111 str. (Zbirka Znanje kot vrednota : izobraževanje za 21. stoletje ; 2)
ISBN 978-961-268-013-8
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE
9.
Acta carsologica = Krasoslovni zbornik, letn. 40, št. 1 (glavni in odgovorni
urednik Franci Gabrovšek), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2011, 219 str.
ISSN 0583-6050
10.
Acta carsologica = Krasoslovni zbornik, letn. 40, št. 2, Ljubljana, Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC
SAZU, 2011, 422 str.
282
7.6.2012 9:30:24
11.
Folia biologica et geologica, vol. 52, no. 1/2 (glavni in odgovorni urednik Matija Zupančič), Ljubljana, 2011, 172 str., 1 pril.
ISSN 1855-7996
12.
Folia biologica et geologica, vol. 52, no. 3, Ljubljana, 2011, 80 str.
13.
Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 50/1 (urednik Blaž Komac), Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2010, 169 str.
ISSN 1581-6613
14.
Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 50/2, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2010, str. 175–331
15.
Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 51/1, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, 224 str.
16.
Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 51/2, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 231–432
17.
Posvet o poučevanju naravoslovja, SAZU, 16.decembra 2009 (urednik Andrej
Kranjc), Ljubljana, 2011, 84 str. (Zbirka Znanje kot vrednota : izobraževanje za 21.
stoletje ; 1)
ISBN 978-961-268-012-1
18.
Gogala, Matija: Po zvočnih sledeh za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji, Ljubljana, 2011, 160 str.
ISBN 978-961-268-011-4
283
7.6.2012 9:30:24
PUBLIKACIJE V. RAZREDA ZA UMETNOSTI
19.
Kos, Božidar: Aurora Australis [Zvočni posnetek], Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska filharmonija, RTV Slovenija, Založba
kaset in plošč, 2011, 1 CD (66 min, 13 sek) + 1 knjižica (24 str.) (Klasika)
20.
Gorzanis, Giacomo: Skladbe za lutnjo [Glasbeni tisk] = Compositions for
lute = Intabolatura di liuto, libro primo (1561) (avtorica znanstvenokritične izdaje
Alenka Bagarič), Ljubljana, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, 2011, 1 partitura (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 53)
21.
Prenner, Jurij: Tri intabulacije motetov za glasbila s tipkami [Glasbeni tisk]
= Three motet intabulations for keyboard instruments (avtor znanstvenokritične izdaje Marko Motnik), Ljubljana, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, 2011, 1 partitura (Monumenta artis musicae
Sloveniae. Supplementa ; 3)
22.
Košir, Fedja: Kolašin, Lovčen, od človeškega k onstrančloveškemu, arhitekt
Marko Mušič, Ljubljana, SAZU, Podgorica, CANU – Crnogorska akademija nauka i umjetnosti, 2010, 95 str. (Vodniki k arhitekturi ; 3)
ISBN 978-961-268-008-4
23.
Košir, Fedja: Kolašin, Lovčen, from human to trans-human, architect Marko
Mušič, Ljubljana, SASA – Slovenian Academy of Sciences and Arts, Podgorica,
MASA – Montenegrin Academy of Sciences and Arts, 2010, 95 str. (Guides to
architecture ; 3)
ISBN 978-961-268-006-0
24.
Košir, Fedja: Kolašin, Lovćen, od ljudskog ka izvanljudskom, arhitekta Marko Mušič, Ljubljana, SAZU – Slovenska akademija nauka i umjetnosti, Podgorica,
CANU – Crnogorska akademija nauka i umjetnosti, 2010, 95 str. (Vodiči ka arhitekturi ; 3)
ISBN 978-961-268-007-7
284
7.6.2012 9:30:24
25.
Čaropis na pisanicah, zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščine
Ivana Jagra na SAZU (uredil Dušan Koman), Ljubljana, 2011, 50 str. (Biblioteka /
Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum
et artium Slovenica ; 14)
ISBN 978-961-268-010-7
26.
Bernik, Stane: Milan Mihelič, arhitektura med stvarnostjo in vizijami, Ljubljana, 2011, str. 245 str.
ISBN 978-961-268-017-6
27.
Kovač, Edvard: Park spomina Teharje, arhitekt Marko Mušič, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Atelje Marko Mušič, 2011, 101 str. (Vodniki k arhitekturi ; 4)
ISBN 978-961-268-016-9
28.
Zakladi slovenske grafike 1955–2005, zbirka Slovenske akademije znanosti
in umetnosti, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, 23. junija – 4. septembra, 2011 = Treasures of Slovenian graphic art 1955-2005, the collection of the
Slovenian Academy of Sciences and Arts, International Centre of Graphic Arts
(MGLC) Ljubljana, 23 June – 4 September, 2011 (urednik kataloga in avtor besedila Jojze Gostiša), Ljubljana, 2011, 55 str.
ISBN 978-961-268-015-2
PUBLIKACIJE, KATERIH IZDAJO JE SAZU SOFINANCIRALA
29.
Zlobec, Ciril: Vse daljave niso daleč, italijanska srečanja slovenskega pesnika,
Trst, ZTT = EST, 2011, 278 str.
ISBN 978-88-7174-139-0
30.
Grabec, Igor: Kipi in stihi, 1. ponatis, Prevalje, Kulturno društvo Mohorjan,
2010, 103 str. 31.
Grabec, Igor: Sculptures and verses, Prevalje, Mohorjan, 2011, 103 str.
ISBN 978-961-6806-03-9
285
7.6.2012 9:30:24
32.
Zadravec, Franc: Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman, Murska
Sobota, Franc-Franc, 2011, 246 str. (Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi)
ISBN 978-961-255-027-1
33.
Resman, Blaž, Seražin, Helena: Upravna enota Kočevje, občine Kočevje, Kostel in Osilnica, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, 453 str. (Umetnostna
topografija Slovenije)
ISBN 978-961-254-221-4
34.
Inkret, Andrej: In stoletje bo zardelo, Kocbek, življenje in delo, Ljubljana,
Modrijan, 2011, 639 str. (Poteze)
ISBN 978-961-241-503-7
35.
Toporišič, Jože: Intervjuji in polemike (uredila Mateja Jemec Tomazin), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 429 str. (Zbirka Linguistica et philologica ; 25)
ISBN 978-961-254-261-0
36.
Lebič, Lojze: Za godala [Glasbeni tisk], za komorni godalni orkester = Per archi, for chamber string orchestra, Ljubljana, Društvo slovenskih skladateljev, 2011,
1 partitura (33 str.) (Edicije Društva slovenskih skladateljev: Edicije DSS ; 2002)
37.
Zika, Ivan: 750 let mesta Kamnika, iz kamniške zgodovine (zbral in uredil
France Malešič), Kamnik, Studio Dataprint, 2011, 140 str.
ISBN 978-961-91779-4-5
38.
Pahor, Boris: Necropolis, Ljubljana, Slovenian Book Agency = Javna agencija
za knjigo Republike Slovenije, 2011, 151 str. (Collection I read Slovenia)
ISBN 978-961-92821-4-4
39.
Pahor, Boris: Necrópolis, Ljubljana, Agencia pública del libro de la República
de Eslovenia = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011, 223 str. (Colleción I read Slovenia)
ISBN 978-961-92821-5-1
286
7.6.2012 9:30:24
40.
Pahor, Boris: Pèlerin parmi les ombres, Ljubljana, Agence Slovène du Livre
= Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011, 214 str. (Collection I read
Slovenia)
ISBN 978-961-92821-6-8
41.
Vrečko, Janez: Srečko Kosovel, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011,
555 str. (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev ; 13)
(Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ; 247)
ISBN 978-961-254-325-9
42.
Pavčnik, Marijan: Teorija prava, prispevek k razumevanju prava, 4. pregledana in dopolnjena izd., Ljubljana, GV založba, 2011, 603 str. (Zbirka Pravna obzorja, Veliki format ; 3)
ISBN 978-961-247-193-4
43.
Truhlar, Vladimir: Zbrano delo (uredil in opombe napisal France Pibernik),
Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 358 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ; 248)
ISBN 978-961-254-328-0 (1. zv.)
44.
Keber, Janez: Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC
SAZU, 2011, 1158 str. (Zbirka Slovarji)
ISBN 978-961-254-329-7
45.
Žabota, Barbara: Kongresni trg, zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske, Ljubljana, Založba ZRC, 2011, 77 str. (Umetnine v žepu ; 4)
ISBN 978-961-254-338-9
46.
Upravna enota Jesenice, občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica (uredil
Blaž Resman), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 373 str. (Umetnostna
topografija Slovenije)
ISBN 978-961-254-346-4
Pripravila Breda Pajsar
287
7.6.2012 9:30:24
7.6.2012 9:30:24
V.
SUMMARY
7.6.2012 9:30:24
7.6.2012 9:30:24
SASA ORGANIZATION
A) THE PRESIDENCY
President:
Vice-Presidents:
Jože Trontelj
Marko Marijan Mušič,
Matija Gogala until May 5,
Tadej Bajd since May 5
Andrej Kranjc
Secretary-General:
SECTION ONE
Secretary:
Historical and Social Sciences
Marijan Pavčnik until May 31, Peter Štih since June 1
SECTION TWO
Secretary:
Philological and Literary Sciences
Andrej Inkret
SECTION THREE
Secretary:
Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
Josip Globevnik
SECTION FOUR
Secretary:
Natural Sciences
Ivan Kreft
SECTION FIVE
Secretary:
Arts
Niko Grafenauer
SECTION SIX
Secretary:
Medical Sciences
Janez Sketelj until April 30, Franc Strle since May 1
Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Kajetan
Gantar until May 5, Matija Gogala since May 5, Andrej Jemec, Alenka Šelih
Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for
International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Managing
Director, are also invited to the Presidency meetings.
291
7.6.2012 9:30:24
B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS
1.
2.
3.
Library
Department of International Relations and Scientific Coordination
Cabinet of Academician France Bernik
C) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Council for Environmental Protection
Council for Energetics
Council for Slovenian Space Culture And Identity
Committee for Ethnic Minorities Studies
Committee for Sustainable Development
Committee for Slovenian Language
Expert Commission For Slovenian Language Issues
7. Committee for Printing And Publications
9. Commission for Statutory Issues
10. Commission for Human Rights
D) FOUNDATIONS
1.
2.
Dr. Bruno Breschi Foundation
Janez Vajkard Valvasor Foundation
E) SASA MANAGEMENT
292
7.6.2012 9:30:24
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE
Full Members
Historical and Social Sciences
Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History,
Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,
Full Member since June 7, 2001.
Home: Rožna dolina IV/39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-33-15.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-1192, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected].
Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate
Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.
Home: Hajdrihova 24, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-18-16.
Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana,
retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin.
[email protected].
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24110-06, Fax: +386 1/ 425-93-37.
Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate
Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987
Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone. +386 1/28-31-032.
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax:
+386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected].
Mlinarič, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History
of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate
Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94.
Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate
Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or
+386 1/ 232-58-62.
293
7.6.2012 9:30:24
Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/
420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: [email protected].
Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at
the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding
Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009.
Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: [email protected].
Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000
Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: [email protected] or [email protected].
Pleterski, Janko, D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of
Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989,
Full Member since May 27, 1993.
Home: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40 SI-1000 Ljubljana.
+386 1/ 425-34-23.
Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: Lubejeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260
Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.
Office: Institute of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 1, SI-1000 Ljubljana,
Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13.
Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since
June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Gornje Cerovo 7c, SI-5211 Kojsko, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail:
[email protected].
Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone:
+386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: [email protected].
Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal
Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of
Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June
12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since
May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the
SASA since April 22, 2008.
Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI4260 Bled, Grič 7a.
Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000
Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.
[email protected].
294
7.6.2012 9:30:24
Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since
June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana,
Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: [email protected].
Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers’ Self-Management in the
World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate
Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.
Home: Rimska 14, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-01-88.
Office: ICPE, Dunajska 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax:
+386 1/ 568-27-75.
Associate Members
Mencinger, Jože, PhD., born on March 5, 1941 in Jesenice. Full Professor of Economic System and Politics, Statistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of
the University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2011.
Private address: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: [email protected]
Work: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana.
Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and
Associate Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.
Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018-908,
E-mail: [email protected].
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-1198, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: [email protected].
Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail:
[email protected].
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24110-00.
Corresponding Members
Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musicology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since
May 30, 1991.
295
7.6.2012 9:30:25
Home: Schützenstrasse 22, D-72070 Tübingen-Hirschau, Phone: +49 70/ 71791289.
Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz.
Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302-324.
Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrichstrasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705,
Kahl, Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute
of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June
12, 2003.
Home: Sandfeld 13, D-35396 Giessen.
Košak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph.D. in Archaeology. Associate Professor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of
the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding
Member since May 21, 2009.
Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: [email protected]
Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology,
University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of Linköping, National Technical University of Trodheim, University of Trier and
University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Kirschstrasse 15, CH-8724 Gottlieben, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Bodensdorf.
Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10.
Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology
and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine).
Müller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and
Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member
since May 27, 1993.
Home: Seniorenresidenz Ars vivendi, Ockershäuser Allee 45 a, D - 35037
Marburg.
O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB–Leicestershire, LE 11 2RD, E-mail: [email protected].
296
7.6.2012 9:30:25
Pavičević, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts,
University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10,
1977.
Home: Rista Stijovića 5, CRG-81000 Podgorica, or: Sindjelićeva 36/VII, SER11000 Beograd, Phone: +381 11/ 439-096.
Perović, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law,
Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April
23, 1987.
Home: Miročka 6/25, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11 / 324-48-15.
Office: Udruženje pravnika Srbije, Krunska 74, SER-11000 Beograd, Phone
+381 11/ 244-69-10, E-mail: [email protected] or: jperovic@beotel.:yu.
Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27,
1993.
Home: Kornblumengasse 9, AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Phone: +43 463/
281-782.
Stefanović, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musicology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and
Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Džordža Vašingtona 28 a, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3221985.
Office: SANU, Knez Mihailova 35, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/
3342-400, E-mail: [email protected].
Straus, Jože, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., Scientific
Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University
of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the
Foundation for the German Science. Corresponding Member since June
6, 1995.
Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax
Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax:
Supičić, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian
Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73.
Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11.
297
7.6.2012 9:30:25
Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June
7, 2001.
Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia.
Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617.
Wakounig, Marija, born on March 19, 1959. Historian, Associate Professor at the
Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA
Corresponding Member since May 5, 2011.
Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija.
Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spitalgasse
2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija.
SECTION TWO
Full Members
Philological and Literary Sciences
Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences,
SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6,
1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy
of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Member
of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003.
Home: Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-03-65.
Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin
Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate
Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President
of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5,
2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA
from April 22, 2008 to May 5, 2011.
Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail:
[email protected].
+386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone:
+386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37.
Inkret, Andrej, D. Sc., born on April 29, 1943, Professor Emeritus of Dramaturgy
and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University
of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full member
since May 21, 2009.
298
7.6.2012 9:30:25
Home: Zvonarska ulica 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-19, E-mail: [email protected].
Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary
History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member
since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14.
Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative
Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983.
Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99.
Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944.
Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana.
Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax:
+386 1/ 433-04-05.
Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/
434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: [email protected].
Matičetov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the
Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Langusova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-51-86.
Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the
Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25,
1976, Full Member since April 24, 1981.
Home: Zvonarska 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-92.
Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of
Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full
Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: [email protected].
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24114-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected].
Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature,
Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,
1979, Full Member since May 23, 1985.
Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: [email protected].
Simoniti, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
299
7.6.2012 9:30:25
Home: Javorjev drevored 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-10-60, E-mail: [email protected].
Stanonik, Janez, Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired Associate
Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.
Home: Zvonarska 13, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-66-92.
Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian Literary
Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997.
Home: Šarhova 18, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-11-97.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 1/ 425-93-37.
Zadravec, Franc, Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate
Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.
Home: Prijateljeva 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-88-20.
Zorko, Zinka, D. Sc., born on February 24, 1936, Emeritus Professor of History
and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University
of Maribor. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May
21, 2009.
Home: Spodnja Selnica 3, SI-2352 Selnica ob Dravi, Phone: +386 2/ 671-91-18.
Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Koroška cesta 160, SI2000 Maribor, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail: [email protected].
Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington,
Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995.
Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067.
Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures,
Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana
47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@
indiana.edu.
Dimnik, Martin, born on October 6, 1941, CSB, B.A., M.A. (Toronto), M.Div. (Toronto School of Theology), D.Phil. (Oxford), Senior Fellow at the Pontifical Institute
of Mediaeval Studies Kievan Rus, 9th to 13th century; History of Medieval Slavs
in the Balkans, (PIMS), Toronto. Corresponding Member since May 5, 2011.
Office: Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 59 Queen’s Park Cr. E., Toronto, Ontario, Canada M5S 2C4, Tel. (416) 926-7137.
300
7.6.2012 9:30:25
Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and
Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen.
Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802.
Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic
Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding
Member since June 1, 2007.
Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier.
Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie, Universität
Würzburg, Domerschulstrasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/ 312863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: [email protected].
Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philology
and Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Member since June 12, 2003.
Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax:
+49 551/ 394-707, E-mail: [email protected].
Martinović, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: Bolnička 30, BA-71000 Sarajevo.
Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sarajevo, E-mail: [email protected].
Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian
and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding
Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: [email protected].
Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute
of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding
Home: Italienerstrasse 39/10, AT-9500 Villach.
Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 6567, AT-9010 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22.
Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Diachronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since
May 5, 2005.
Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43
664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: [email protected].
Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99.
Prunč, Erich, born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at the
University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007.
301
7.6.2012 9:30:25
Home: Am Lindenhof 13, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818.
Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43
316/ 380-26-67, E-mail: [email protected].
Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slavistic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired.
Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841,
Fax: +49-228/486 086,
Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49-228/737-217, E-mail:
[email protected]
Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages
and Literature, University of $10rhus. Corresponding Member since May 18,
1989.
Home: Enebakken 4, DK-8520 Lystrup.
Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of
Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7,
2001.
Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT8010 Graz, Geidorfgürtel 28.
Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft,
Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 3809315.
SECTION THREE
Full Members
Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of
Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June
12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slovenian
Academy of Sciences and Arts since May 5, 2011.
Home: Bobenčkova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80.
Office: Faculty of Electrical Engineering, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana,
Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.
fe.uni-lj.si.
Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University
of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June
12, 2003.
302
7.6.2012 9:30:25
Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11.
Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax:
Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake
Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,
1993.
Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52.
Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar@
ikpir.fgg.uni-lj.si.
Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical
Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005.
Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386 1/ 561-1787.
Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 47665-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: [email protected].
Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana.
Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.
Home: Trnovska 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-11.
Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, Jadranska 19,
SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-7281, E-mail: [email protected].
Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976.
Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter.
[email protected].
Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of
Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member
since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail:
[email protected].
Hadži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology,
University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967,
Full Member since March 21, 1974.
Home: Teslova 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-47-59.
303
7.6.2012 9:30:25
Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386
1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: [email protected].
Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of
Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61.
Office: Faculty of Mathematics and Physics, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana,
Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: [email protected].
Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical
Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering,
University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member
since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and
Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: [email protected].
Levec, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: Pod brezami 32, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-33-51.
Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Aškerčeva 5, SI-1000
Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/ 24195-30, E-mail: [email protected] or [email protected], WWW: http://
www.fkkt.uni-lj.si/si/?73.
Peklenik, Janez, D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control
and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University
of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member
since March 29, 1979.
Home: Rodičeva 3, SI-1113 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-85-00.
Office: Faculty of Mechanical Engineering, Aškerčeva 6, SI-1000 Ljubljana,
Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: janez.
[email protected].
Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic
Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of
Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,
1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999.
Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40.
Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Aškerčeva 5, SI-1000
Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: branko.
[email protected]; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/
304
7.6.2012 9:30:25
Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18,
1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and
Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 36575-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: [email protected].
Tomaževič, Miha, D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of Earthquake
Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full
Home: Kvedrova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 541-59-80.
Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Dimičeva 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84,
Vidav, Ivan, Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics,
Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962.
Home: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/
234-74-31.
Zupančič, Črtomir, D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor
of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since
May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62.
Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748
Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail:
[email protected],
[email protected].
Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of
Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987,
Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008.
Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41/741-898.
Office: Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2,
1000 Ljubljana, [email protected], Phone: + 386 1 543-76-18, 543-7600, Fax 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.
Associate Members
Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May
5, 2005.
305
7.6.2012 9:30:25
Home: Grampovčanova 17, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52.
Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics, Pot za Brdom 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 620-71-00, Fax:
Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher
at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate
Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20.
Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI-1000
Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.
[email protected].
Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scientific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology. Associate Member since May 5, 2005.
Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51.
Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology,
Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25,
Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: [email protected].
Bergles, Arthur E., born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics,
Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since
June 7, 2001.
Home: 180 River View Lane, M.A. 02632-3236, US-Centerville, E-mail: [email protected].
Borisevič, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor of Physics and
Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24,
1981.
Office: The National Academy of Sciences of Belarus, F. Scoryna Av. 66, BY220072 Minsk.
Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of
Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre
and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris
Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@
lptmc.jussieu.fr.
Cronin, James W., born on September 29, 1931. Ph.D. in Physics. Professor at the
University of Chicago, Nobel Prize for Physics, 1980. D.h.c. University of
Nova Gorica. Corresponding Member since May 21, 2009.
306
7.6.2012 9:30:25
Office: Kavli Institute for Cosmological Physics, Enrico Fermi Institute, 5640
S. Ellis Av., Chicago, IL 60637, USA, E-mail: [email protected].
Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph.D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany.
D.h.c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of
Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009.
Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Universität
Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +499131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141. E-mail: [email protected].
Grdenić, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic
Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since
March 25, 1976.
Home: Masarykova 13, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 485-51-69.
Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Barkeley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720.
Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April
23, 1987.
Home: Tetovska 72, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 304-60-48.
Katritzky, Alan R., born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Heterocyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since June 7, 2001.
Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail:
[email protected].
Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of
supramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and of
Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in Paris.
Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003.
Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@
isis.u-strasbg.fr.
Mansfield, Peter, born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, University of Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. Corresponding Member since June 1, 2007.
Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University of
Nottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/
951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E-mail: [email protected].
Mardešić, Sibe, born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical
Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Uni307
7.6.2012 9:30:25
versity of Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and
Arts. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail:
[email protected].
Mavretič, Anton, born on December 11, 1934. Professor and Researcher at the
Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since
June 1, 2007.
Home: 34 Liberty St., MA 01760, US-Natick, Phone: +1 508/ 655-6579.
Office: E-mail: [email protected].
Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics,
University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member
since April 23, 1987.
Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190,
CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04.
Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member
since March 10, 1977.
Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p.f. 103980, D-69029 Heidelberg,
Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.
[email protected].
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981.
Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@
incasr.ac.in.
Scott, James Floyd, born on May 4, 1942. Full Professor of Physics, Director of research at Cavendish Laboratory, Physics Department at Cambridge University. Fellow of the Royal Society of London since 2008, SASA Corresponding
Home: Thorndyke, Huntingdon Road, Cambridge CB3 0LG, U. K. Phone:
44(0)1223-277793 (home), E-mail: [email protected]
Office: Department of Physics (QM), Cavendish Laboratory, Cambridge University, J. J. Thomson Avenue, Cambridge CB3 0HE, U. K.
Severn, Roy Thomas, born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of
Bristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Corresponding Member since June 12, 2003.
Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering, University of Bristol, Queen’s Building, University Walk, GB-Bristol
BS81TR, E-mail: [email protected].
308
7.6.2012 9:30:25
Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical
University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: Phone: +45 49/ 707-709.
Office: BioCentrum-DTU, Søltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby,
Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: [email protected].
Waugh, John S., born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the
Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member
since May 18, 1989.
Office: MIT 6-235, MA 02139, US-Cambridge, E-mail: [email protected].
SECTION FOUR
Full Members
Natural Sciences
Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate
Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992
to May 6, 1999.
Home: Pohorskega bataljona 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-34-35.
Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty
of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full
Home: Pohorskega bataljona 158, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-1846, E-mail: [email protected].
Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser
and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of
Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate
Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to
May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts
from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art.
22 of the Law on the SASA since May 5, 2011.
Home: Pot na Tičnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39.
Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member
309
7.6.2012 9:30:25
since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the
Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.
Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386
1/56-33-485.
+386 1/ 425-64-92. E-mail: [email protected].
Kreft, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997,
Home: Kremžarjeva 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax:
+386 1/ 517-14-88.
Office: Biotechnical Faculty, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Phone:
+386 1/3203261, E-mail: [email protected].
Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus
Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty,
since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law
on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008.
Home: Jerančičeva 12, SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Phone: +386 1/ 512-35-31.
Pleničar, Mario, D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostratigraphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981,
Full Member since May 30, 1991.
Home: Prešernova 10, SI-4240 Radovljica, Phone: +386 4/ 531-49-49, E-mail:
[email protected].
Office: Faculty of Natural Sciences and Tehnology, University of Ljubljana,
Department of Geology, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/244 54 13.
Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full
Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17.
Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana,
Phone: +386 1/ 470-63-73.
Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: Murgle 205, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1 283 43 98.
Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology,
Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana.
Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
310
7.6.2012 9:30:25
Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84.
Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104
Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert.
[email protected].
Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research
Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001.
Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66.
Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone:
+386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24.
Associate Members
Avšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of
Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007
Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.
Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87.
Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška
4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: [email protected].
Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotaxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the
Netherlands. Associate Member since June 1, 2007.
Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; ; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485442772, E-mail: [email protected].
Sket, Boris, PhD, born on July 30, 1936. Full Professor, scientific Consultant at
the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of
Ljubljana. Associated SASA Member since May 5, 2011.
Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995,
1001 Ljubljana, tel. 320-33-63, e-mail: [email protected].
Bosák, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist,
Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005.
Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute, Prague, E-mail: [email protected].
311
7.6.2012 9:30:25
Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph.D. in Neurosciences, Head of Department for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding
Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E-mail:
[email protected].
Herak, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: Zvonimirova 28, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 465-59-15.
Ilijanić, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany,
Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since
June 12, 2003.
Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb.
Karamata, Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Faculty
of Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May
30, 1991.
Home: Karamatina 17, 11080 Zemun.
Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of
the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1,
2007.
Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11,
D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E-mail: [email protected].
Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography
and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian
University. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33
491/ 930-026.
Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to
2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Computational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.
Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Oxford,
OX1 3PT, UK, [email protected].
Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005.
312
7.6.2012 9:30:25
Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail:
[email protected].
Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University
of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.
SECTION FIVE
Full Members
Arts
Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting,
Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate
Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78.
Bernik, Janez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana.
Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home: Komenskega 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-17-66, or Breznica 41 a, SI-4274 Žirovnica, Phone: +386 4/ 580-21-05.
Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired.
Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27,
Mobile: +386 41/ 632-072.
Office: Nova revija, Cankarjeva 10B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24445-60, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: [email protected].
Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6,
1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31.
Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/
Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and
Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired.
Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April
22, 2008.
Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66,
Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail:
[email protected].
313
7.6.2012 9:30:25
Kos, Božidar, composer and theorist, born on May 3, 1934. Professor of Composition, Sydney Conservatorium of Music, The University of Sydney, retired.
Corresponding Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.
Home: Sela pri Dobovi 88a, SI-8250 Brežice, Phone: +386-59921976, Phone/
Fax:+386-7-4967613, Mobile:+386-40 358203, E-mail: bozidar.kos88a@siol.
net.
Kovič, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: Trebinjska 15, SI-1000 Ljubljana, E-mail: [email protected].
si.
Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail:
[email protected].
Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June
6, 1995. In 2003 he was elected as a foreign member of the Royal Flemish
Academy of Belgium for Science and Arts.
Home: Ulica bratov Učakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31-55.
+386 1/ 425-34-23.
Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and
Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001,
Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386
31/ 401-531.
Mihelič, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24,
1981, Full Member since April 23, 1987.
Home: Peričeva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87.
Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14-48.
Minatti, Ivan, poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate
Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.
Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-58-09.
Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member
since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the
Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.
Home: Stari trg 11 a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E-mail: [email protected].
314
7.6.2012 9:30:25
+386 1/ 425-64-92.
Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired.
Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21,
2009.
Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880.
Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of
Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,
Home: Loka 42, SI-1434 Loka pri Zidanem mostu, Phone 03 568-42-08, E-mail: [email protected].
Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May
5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile:
+386 1/ 31-200-866.
Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture,
Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1.
Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor.
Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14,
1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law
on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: Vošnjakova 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-28-76.
Associate Members
Komelj, (Bogomil) Milček, born on November 16, 1948. Ph.D., retired Associate
Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2011.
Private address: Glinškova ploščad 20 e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537
18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: [email protected]
Šalamun, Tomaž, born on July 4, 1941. Poet and translator, Associate Member
since May 5, 2005.
Home: Dalmatinova 11, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail:
[email protected].
315
7.6.2012 9:30:25
Vuga, Saša, born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Member
since June 1, 2007.
Home: Slamnikarska 1B, SI-1230 Domžale, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI2516 Most na Soči, E. mail: [email protected].
Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Member
since June 1, 2007.
Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail:
[email protected].
Grimič, Vill, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers’ Union of Ukraine, Kiev. Corresponding
Home: Ul. Oles Hinchar 52/49, UA-Kyjiv-01054, Fax: +380-44/ 490-07-72.
Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator,
Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg.
Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Faculty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June
1, 2007.
Home: Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 309-5864,
GSM: + 389 70-338269; E-mail: [email protected].
Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May
23, 1985.
Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof.
Maroević, Tonko, born on October 22, 1941. Scientific Consultant - Institute of
Art History, Zagreb, retired Professor at the Department of Art History at the
Zagreb Faculty of Arts, poet, comparativist, critic, essayist, translator. SASA
Home: Gundulićeva 36, HR-1000 Zagreb, Phone: 01 485 60 38
Office: Institut za povijest umjetnosti, Ul. grada Vukovara, 68/III, HR-1000
Zagreb, Phone: 01 611 20 48.
Matevski, Mateja, born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: Partenija Zografski 49, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 31-77-829, E-mail: [email protected].
Merkù, Pavle, born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme
Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May
23, 1985.
Home: Via Rossetti 113, IT-34139 Trieste, Phone: +39 040/ 944-477.
316
7.6.2012 9:30:25
Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7,
2001.
Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332-490.
Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute
Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@podrecca.
at.
Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at
the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: Hazima Šabanovića 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413,
SECTION SIX
Full Members
Medical Sciences
Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23,
Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00.
Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: [email protected].
Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of
Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full
Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36.
Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail:
[email protected].
Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member
since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: Jakčeva 38, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail:
[email protected].
Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since
June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
317
7.6.2012 9:30:25
Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96.
Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.
[email protected].
Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of
oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate
Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28.
Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana,
Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail:
[email protected].
Sketelj, Janez, D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of
the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full
Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26.
Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.
[email protected].
Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the
Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of
the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12,
Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91.
Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525
Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc.
[email protected].
Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of
Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full
Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of
the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008.
Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +386
41/ 778-235.
Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana,
Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 543-7601, E-mail: [email protected].
Trontelj, Jože, D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor
of Neurology, Faculty of Medicine and the Ljubljana College of Medicine,
since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and
318
7.6.2012 9:30:25
Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. President of the Slovenian Academy
of Sciences and Arts since May 6, 2008.
Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386 41/
576-218.
+386 1/ 425-34-39, E-mail: [email protected]. Clinic of Neurophysiology,
University Medical Centre, Zaloška 7, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 52215-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: [email protected].
Associate Members
Čerček, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the
University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care
Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June
1, 2007.
Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.
Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of
Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/ 310-423-3836, faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: [email protected].
Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.
Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana.
Ofifice: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 58797-19, E-mail: [email protected].
Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology
and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member
since May 5, 2005.
Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/
665-2071.
Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1
415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: [email protected].
Rozman, Blaž, MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since
May 5, 2005.
Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66.
Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology,
Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 52255-98. E-mail: [email protected].
319
7.6.2012 9:30:25
Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of
Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001.
Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036
Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: [email protected].
Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head
of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of
Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981.
Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@
cs.com.
Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York
University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S.
Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18,
1989.
Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31,
Milič-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill
University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983.
Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS.
Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain
Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483.
Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medicine, Head, Department of Medicine 'B' and Center for Autoimmune Diseases,
Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corresponding
Home: Phone: +972-3/5344877.
Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/5302652, Mobile: +97252/6666120, Fax: +972-3/5352855, E-mail: [email protected].
Stålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May
27, 1997.
Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.
Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751
85 Uppsala.
320
7.6.2012 9:30:25
Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac
Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea.
Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.
[email protected].
Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001.
Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31,
D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail:
[email protected].
321
7.6.2012 9:30:25
LIBRARY
In 2011, work in the SASA library was carried out in accordance to plans. Processing library material, the core and foundation of our work proceeded without
interruptions. The Library staff processed 6.466 units and weeded 2.424 units. At
the end of the year, the Library fund comprised a total of 537.693 units. The SASA
Library dispatched 6.635 units in the field of own publications as part of exchange
within Slovenia and abroad. The Library welcomed 324 new members, so by the
end of 2011 the SASA Library numbered 2.746 members. In addition to processing
library material, the following key projects were successfully completed:
- Introduction of an electronic publication exchange system, which will enable
the staff to re-direct their time saved to other tasks;
- Introduction of an automatic exchange in SRC SASA institute libraries and
trained institute library administrators for the use of this segment in the COBISS3 system;
- Intensive efforts in the domain of weeding irrelevant material, that resulted
in 2.424 weeded units;
- Printing library card catalogue cards for the SRC SASA institute libraries
was discontinued and it was decided that the Library only retain the primary
SASA Library card catalogue as central records of all material, regardless of
its location within the SASA Library;
- For the Karst Research Institute, the SASA Library processed 566 units of the
Institute's considerably old, but previously unprocessed library material;
- For the Anton Melik Geographical Institute of SRC SASA, the Library processed about 80 units of older material that required appropriate processing
and tagging in accordance with the archivist guidelines for processing antiquarian material;
- all tasks related to the preparation of the General COBISS Glossary and verification of typologies of bibliographic records in the COBIB.SI database;
- put on an exhibition entitled Čaropis na pisanicah, pirhi in risbe ornamentov
iz zapuščine Ivana Jagra (Easter Egg magic, Easter eggs and ornament drawings from the legacy of Ivan Jager), (in the SASA Prešeren Hall, 5. May –7. June
2011);
- based on the successful presentation of the digital edition of the Slovenian
Biographical Lexicon prepared by the SASA Library, the Slovenian Academy of Sciences and Arts with SRC SASA signed agreements with Bayerische
Staatsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung
Historisches Lexicon der Schweiz and Historische Kommission bei der Baye322
7.6.2012 9:30:25
rischen Akademie der Wissenschaften on the inclusion of biographical data
comprised in the digital version of the Slovenian Biographical Lexicon into
the international biographical portal (Biographie-Portal, http://www.biographie-portal.eu/);
- continued scanning and digitalising documents as part of preparation for the
establishment of the SASA Digital Library
I would like to express special gratitude to my colleague Simona Frankl, who
substituted for me during my maternity leave. Throughout my absence, our cooperation was exemplary.
Petra Vide Ogrin
Head of SASA Library
323
7.6.2012 9:30:25
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER
A
Andolšek-Jeras, Lidija 18, 231
Andrić, Ivo 231
Apostolski, Mihailo 231
Avšič-Županc, Tatjana 11, 130
B
Bajd, Tadej 11, 13, 18, 45, 52, 68, 76,
113, 131, 291, 302, 332
Bajec, Anton 231
Bajt, Aleksander 165, 193, 231, 281
Balenović, Krešimir 231
Barton, Derek Harold Richard 231
Bartoš, Milan 231
Batis, Janez 18, 231
Bedjanič, Milko 231
Beier, Friedrich-Karl 232
Belić, Aleksandar 232
Benac, Alojz 232
Benhart, František 232
Bergles, Arthur E. 11, 117, 306
Berkopec, Oton 232
Bernard, Emerik 11, 122, 132, 151, 313
Bernik, France 11, 14, 17, 21, 26, 37, 41,
58, 84, 109, 132, 213, 292, 298
Bernik, Janez 11, 15, 122, 133, 225,
226, 313
Bevk, France 232
Bezlaj, France 232
Blinc, Robert 15, 17, 21, 26, 62, 232,
260, 263
Bogdanović, Milan 232
Bole, Jože 232
Borisevič, Nikolaj A. 11, 117, 306
Boršnik, Marja 232
Bosák, Pavel 11, 71, 76, 121, 311
Brajdić, Ivan 232
Brajković, Vladislav 232
Bratko, Ivan 11, 24, 29, 44, 76, 113,
133, 302
Bratos, Savo 11, 76, 117, 306
Bratož, Rajko 11, 15, 63, 105, 134, 210,
293
Bravničar, Matija 233
Brecelj, Bogdan 233
Breznik, Anton 233
Brodar, Srečko 233
Broz-Tito, Josip 233
Brzin, Miroslav 233
Bujas, Zoran 233
Butozan, Vaso 233
C
Cankar, Izidor 233
Cardesa, Antonio 11, 128, 320
Cevc, Emilijan 150, 227, 233
Cigoj, Stojan 233
Cilenšek, Johann 233
Cooper, Henry R. Jr. 11, 76, 112, 300
Cronin, James W. 117, 306
Cvetko, Dragotin 80, 81, 233
Č
Čamo, Edhem 234
Čelešnik, Franc 234
Čerček, Bojan 11, 127, 135, 319
Černigoj, Avgust 234
Čop, Bojan 234
324
7.6.2012 9:30:25
Čubrilović, Vasa 234
D
Deanović, Mirko 234
Demus, Otto 234
Despić, Aleksandar 234
Dimitrijević, Milan R. 11, 76, 128, 320
Dimnik, Martin 12, 45, 50, 76, 112,
211, 300
Djordjević, Jovan 234
Djurdjev, Branislav 234
Djuričić, Ilija 234
Dolar, Davorin 234
Dolenc, Metod 234
Dolenc, Vinko V. 11, 37, 126, 136, 317
Dolinar, Lojze 235
Drovenik, Matija 11, 18, 44, 118, 136,
309
Drujan, Boris 235
Dyggve, Ejnar 235
E
Elsner, Norbert 21, 26, 235, 264, 265,
266
Emri, Igor 11, 116, 137, 305
F
Fajfar, Peter 11, 14, 76, 113, 139, 303
Feil, Arnold 12, 108, 295
Ferluga, Dušan 11, 126, 140, 317
Fettich, Janez 235
Finžgar, Alojzij 235
Finžgar, Fran Saleški 235
Fischer, Kurt von 235
Flaker, Aleksandar 235
Flotzinger, Rudolf 12, 108, 296
Forstnerič, Franc 11, 45, 76, 113, 141,
303
Franchini, Aldo 235
Frangeš, Ivo 235
Fučić, Branko 235
G
Gabrovec, Stane 11, 37, 44, 105, 293
Gams, Ivan 11, 119, 141, 309
Gantar, Kajetan 11, 13, 15, 17, 18, 37,
43, 63, 64, 65, 66, 73, 110, 133,
141, 291, 298
Gaspari, Maksim 235
Gavazzi, Milovan 236
Geiger, Manfred 12, 76, 117, 307
Geršković, Leon 236
Gestrin, Ferdo 236
Geyer, F. Otto 236
Giesemann, Gerhard 12, 112, 301
Gligorić, Velibor 236
Globevnik, Josip 11, 13, 14, 37, 44, 52,
114, 291, 303
Globokar, Vinko 12, 125, 316
Gogala, Matija 11, 13, 14, 18, 46, 66,
76, 119, 142, 266, 283, 291, 309
Golia, Pavel 236
Golič, Ljubo 236
Gombocz, Wolfgang L. 12, 76, 108,
296
Goričar, Jože 18, 236
Gosar, Peter 11, 15, 64, 114, 303
Grabec, Igor 11, 15, 44, 63, 114, 142,
143, 285, 303
Grad, Anton 236
Gradnik, Alojz 236
Grafenauer, Bogo 236
Grafenauer, Ivan 236
Grafenauer, Niko 11, 13, 15, 37, 44, 57,
63, 66, 122, 144, 222, 224, 226,
228, 291, 313
Grafenauer, Stanko 31, 136, 236
Grdenić, Drago 12, 117, 307
325
7.6.2012 9:30:26
Grickat-Radulović, Irena 237
Grimič, Vill 12, 125, 316
Grošelj, Milan 237
Gubenšek, Franc 31, 196, 237
Gušić, Branimir 237
Gyergyek, Ludvik 237
H
Hadži, Dušan 11, 24, 29, 44, 76, 114,
303
Hadži, Jovan 237, 311
Hafner, Stanislav 237
Hahn, Erwin Louis 12, 76, 117, 307
Hajdin, Nikola 12, 36, 117, 307
Handke, Peter 12, 125, 316
Hannick, Christian 12, 112, 301
Hauptman, Ljudmil 237
Haydon, Philip G. 12, 79, 121, 312
Hegedušić, Krsto 237
Herak, Milan 12, 121, 312
Hieng, Andrej 237
Horvat, Matija 11, 37, 68, 126, 145, 317
Hottinger, Lukas Conrad 21, 26, 237,
266, 267
Hribar, Valentin 11, 14, 15, 24, 29, 48,
49, 76, 83, 105, 145, 257, 293
I
Ibrovac, Miodrag 237
Ilešič, Svetozar 237
Ilijanić, Ljudevit 12, 121, 312
Ingolič, Anton 238
Inkret, Andrej 11, 13, 15, 50, 63, 76,
110, 145, 286, 291, 298
Ivić, Milka 21, 26, 50, 238, 259, 260
Ivić, Pavle 238
J
Jakac, Božidar 150, 151, 152, 224, 227,
238
Jakopič, Rihard 238
Jakopin, Franc 238
Jama, Matija 238
Jančar, Drago 11, 15, 44, 76, 122, 146,
147, 148, 313
Jemec, Andrej 11, 13, 14, 18, 37, 43, 46,
77, 122, 148, 226, 227, 291, 313
Jovčić, Dimitrije 238
Jurančič, Janko 238
K
Kahl, Hans-Dietrich 12, 108, 296
Kalin, Boris 238
Kalin, Zdenko 238
Kambič, Vinko 238
Karamata, Stevan 12, 76, 121, 312
Kardelj, Edvard 238
Katritzky, Alan R. 12, 117, 307
Kenk, Roman 239
Kermauner, Taras 29, 239
Kermavner, Dušan 239
Kernel, Gabrijel 11, 44, 114, 149, 216,
304
Kiauta, Boštjan 11, 121, 311
Kidrič, Boris 239, 248
Kidrič, France 17, 239
Klopčič, Mile 239
Kmecl, Matjaž 11, 14, 15, 66, 110, 149,
299
Koblar, France 239
Kochansky-Devidé, Vanda 239
Kogoj, Franjo 239
Komelj, Milček 11, 45, 48, 55, 77, 133,
148, 149, 150, 152, 224, 226, 227
Koneski, Blaže 239
Konstantinović, Zoran 239
326
7.6.2012 9:30:26
Konstantinovski, Georgi 12, 125, 316
Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 24, 29, 57,
63, 66, 76, 126, 153, 317
Korošec, Viktor 239
Kos, Božidar 11, 123, 153, 284, 314
Kos, Gojmir Anton 239
Kos, Janko 11, 24, 29, 76, 77, 110, 154,
299
Kos, Milko 18, 240
Kosmač, Ciril 240
Kossack, Georg 240
Kostrenčić, Marko 240
Košak, Silvin 12, 49, 108, 296
Košir, Alija 240
Kovačič, Lojze 187, 240
Kovič, Kajetan 11, 24, 29, 76, 123, 154,
155, 314
Kozak, Juš 240
Kozina, Marjan 240
Koželj, Venčeslav 240
Kralj, Alojz 11, 17, 66, 114, 155, 304
Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 18, 22, 27,
42, 44, 45, 46, 66, 69, 74, 77, 119,
156, 281, 283, 291, 309, 332
Kranjec, Miško 240
Krašovec, Jože 11, 43, 68, 69, 110, 158,
213, 299
Krašovec, Stane 240
Kratochvíl, Josef 240
Kravar, Miroslav 240
Krbek, Ivo 240
Kreft, Bratko 17, 240
Kreft, Ivan 11, 13, 24, 29, 44, 54, 76,
119, 159, 291, 310
Krek, Gregor 18, 241
Krek, Uroš 241
Kretzenbacher, Leopold 241
Kristl, Stanko 11, 14, 45, 123, 221, 314
Krklec, Gustav 241
Krleža, Miroslav 241
Kuhelj, Anton 17, 241
Kühn, Othmar 241
Kumbatovič, Filip Kalan 241
Kuret, Niko 241
Kušej, Gorazd 18, 241
Kušej, Rado 241
Kyovsky, Rudi 241
L
Lajovic, Anton 242
Lajtha, Abel 12, 128, 320
Lamovec, Janez 11, 24, 29, 76, 128, 159,
319
Laroche, Emmanuel 242
Lauer, Reinhard 12, 112, 301
Lavrač, Ivan 242
Lavrič, Božidar 17, 242
Lavrin, Janko 242
Lebič, Lojze 11, 14, 44, 77, 123, 160,
286, 314
Leeming, Henry 242
Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 100, 117,
307
Lenček, Rado L. 242
Levec, Janez 11, 14, 15, 115, 162, 304
Lipuš, Florjan 12, 125, 316
Lobe, Feliks 242
Logar, Janez 242
Logar, Valentin 242
Lorković, Zdravko 242
Luckmann, Thomas 12, 108, 296
Lukić, Radomir 242
Lukman, Franc Ksaver 243
Lunaček, Pavel 243
M
Maceljski, Milan 243
Maček, Jože 11, 18, 44, 119, 162, 310
Majer, Boris 243
Maksimović, Desanka 243
327
7.6.2012 9:30:26
Mansfield, Peter 12, 117, 307
Mardešić, Sibe 118, 307
Maroević, Tonko 12, 45, 125, 226, 227,
228, 316
Martinović, Juraj 12, 76, 112, 301
Matevski, Mateja 12, 125, 316
Matičetov, Milko 11, 44, 110, 299
Matičič, Janez 11, 24, 29, 44, 76, 123,
163, 314
Matjašič, Janez 243
Mavretič, Anton 12, 118, 308
Mayer, Ernest 18, 243
McLaren, Anne 243
Mekuli, Esad 243
Melik, Anton 243, 322
Melik, Vasilij 243
Menart, Janez 243
Mencinger, Jože 11, 45, 47, 49, 82, 107,
164, 166, 207, 208, 281, 295
Menis, Gian Carlo 12, 108, 296
Merchant, Mylon Eugene 244
Merhar, Boris 244
Merkù, Pavle 12, 125, 316
Micevski, Kiril 244
Michie, Donald 244
Mihajlović, Mihajlo Lj. 244
Mihalić, Slavko 244
Mihelič, France 244
Mihelič, Milan 11, 14, 37, 84, 123, 166,
170, 285, 314
Milčinski, Janez 17, 244
Milčinski, Lev 244
Milič, Emili Joseph 12, 76, 128, 320
Minatti, Ivan 11, 123, 166, 314
Mlinar, Zdravko 11, 14, 105, 166, 257,
259, 293
Mlinarič, Jože 11, 37, 44, 105, 167, 293
Mohorovičić, Andre 244
Molè, Vojeslav 244
Moravec, Dušan 11, 37, 110, 167, 299
Moskovich, Wolf 12, 76, 112, 301
Moszyński, Leszek 244
Müller, Karl-Alexander 12, 118, 308
Müller-Karpe, Hermann 12, 108, 296
Murko, Matija 244
Mušič, Marjan 245
Mušič, Marko Marijan 11, 13, 14, 18,
24, 29, 76, 77, 124, 167, 291, 314,
332
Mušič, Zoran 171, 227, 245
N
Nahtigal, Rajko 17, 245
Negovski, Vladimir A. 245
Neher, Erwin 12, 121, 312
Nejedly, Zdenek 245
Neubauer, Robert 245
Neuhäuser, Rudolf 12, 112, 301
Nicod, Jean 12, 121, 312
Nitsch, Kazimierz 245
Noble, Denis 12, 45, 53, 76, 122, 219,
220, 312
Nougayrol, Jean 245
Novak, Franc 245
Novak, Grga 245
O
Ocvirk, Anton 245
O'Loughlin, Niall 12, 76, 296
Olszak, Waclaw 245
Orešnik, Janez 11, 37, 40, 41, 86, 111,
171, 299
Oštir, Karel 245
P
Pahor, Boris 11, 37, 77, 124, 171, 175,
286, 287, 315
Paljetak, Luko 12, 125, 317
Panteleev, Dimitar 246
328
7.6.2012 9:30:26
Paternu, Boris 11, 14, 24, 29, 76, 111,
172, 299
Paulin, Alfonz 246
Pavček, Tone 18, 21, 26, 54, 246, 268,
269
Pavčnik, Marijan 11, 13, 14, 15, 24, 29,
43, 44, 48, 49, 64, 76, 106, 172,
208, 287, 291, 293
Pavičević, Branko 12, 109, 297
Pavlov, Todor 246
Pavšič, Vladimir - Bor Matej 246
Pécsi, Márton 246
Peklenik, Janez 11, 14, 24, 29, 76, 115,
173, 304
Perović, Slobodan 12, 109, 297
Persianinov, Leonid Semenovič 246
Peterlin, Anton 246
Peterlin, Matija 11, 128, 173, 319
Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 122,
312
Pirc, Raša 11, 37, 116, 174, 306
Pirjevec, Jože 11, 14, 15, 37, 48, 61, 62,
74, 82, 106, 174, 175, 294
Pitamic, Leonid 246
Plečnik, Jože 246
Plemelj, Josip 246
Pleničar, Mario 11, 14, 120, 310
Pleterski, Janko 11, 14, 48, 106, 175,
210, 294
Podrecca, Boris 12, 125, 317
Pogačnik, Jože 246
Pohl, Heinz Dieter 12, 112, 301
Poldini, Livio 12, 122, 313
Polec, Janko 246
Popov, Andrej Vladimirovič 247
Potrč, Ivan 247
Povh, Bogdan 12, 118, 308
Prelog, Vladimir 247
Pretnar, Stojan 247
Prevoršek, Dušan C. 247
Prokop, Otto 247
Prunč, Erich 12, 76, 112, 301
Pusić, Eugen 247, 257, 258
R
Rajičić, Stanojlo 247
Rakovec, Ivan 247, 267, 310
Rammelmeyer, Alfred 247
Ramovš, Fran 17, 18, 247
Ramovš, Primož 18, 248
Rant, Zoran 248
Rao, Chintamani Nages Ramachandra
12, 118, 308
Ravnikar, Edvard 248
Rebula, Alojz 11, 124, 175, 315
Rechinger, Karl Heinz 248
Regen, Ivan 248
Rigler, Jakob 248
Rothe, Hans 12, 112, 302
Rozman, Blaž 11, 128, 176, 319
Rumpler, Helmut 12, 109, 297
Rus, Veljko 11, 83, 106, 294
S
Saeverud, Harald 248
Safar, Peter 248
Salopek, Marijan 248
Samec, Maks 248
Savić, Pavle 248
Scott, James Floyd 12, 118, 216, 308
Seidl, Ferdinand 248
Sever, Savin, 248
Severn, Roy Thomas 12, 118, 308
Shoenfeld, Yehuda 12, 128, 320
Simčič, Zorko 11, 24, 29, 45, 76, 77,
124, 177, 222, 223, 224, 282, 315
Simoniti, Primož 11, 14, 15, 24, 29, 44,
65, 76, 111, 178, 299
Sirotković, Jakov 248
Skalerič, Uroš 11, 37, 126, 178, 318
329
7.6.2012 9:30:26
Sket, Boris 11, 45, 53, 121, 179, 217,
218, 219, 311
Sketelj, Janez, 11, 13, 57, 126, 291, 318
Skok, Petar 249
Slodnjak, Anton 249
Sodnik-Zupanc, Anica 249
Sovrè, Anton 249
Spacal, Lojze Luigi 249
Splichal, Slavko 11, 106, 180, 181, 294
Stålberg, Erik Valdemar 12, 76, 128,
320
Stanković, Siniša 249
Stankowski, Jan 249
Stanonik, Janez 11, 111, 300
Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 46, 52,
68, 69, 70, 77, 115, 181, 184, 291,
304
Stefanović, Dimitrije 12, 109, 297
Stelè, Franc 249
Stern, Pavel 249
Stevanović, Petar 249
Straus, Jože 12, 49, 77, 92, 109, 297
Strle, Franc 11, 13, 44, 57, 58, 77, 127,
185, 291, 318
Stuhlpfarrer, Karl 249
Stupica, Gabrijel 249
Supičić, Ivan 12, 109, 297
Svane, Gunnar Olaf 12, 113, 302
Svetina, Saša 11, 15, 18, 37, 127, 185,
318
Szentágothai, János 249
Š
Šalamun, Tomaž 11, 14, 24, 29, 44, 76,
125, 186, 187, 315
Šašel, Jaroslav 249
Šeligo, Rudi 145, 198, 249
Šelih, Alenka 11, 13, 15, 18, 43, 46, 48,
64, 65, 70, 78, 107, 188, 208, 291,
294
Šercelj, Alojz 31, 250
Šidak, Jaroslav 250
Škerjanc, Lucijan Marija 250
Škerlj, Milan 250
Škerlj, Stanko 250
Šlebinger, Janko 250
Šnuderl, Makso 250
Štampar, Andrija 250
Štih, Peter 11, 13, 37, 43, 48, 49, 66, 78,
107, 189, 291, 295
Šuklje, Lujo 250
T
Tavano, Sergio 12, 109, 298
Tavčar, Alois 250
Tavčar, Igor 250
Taylor, Alan John Percival 250
Teržan, Biba 11, 14, 107, 190, 295
Tesnière, Lucien 250
Teune, Henry 21, 26, 47, 251, 256, 257,
258
Tišler, Miha 11, 24, 29, 76, 95, 115, 191,
305
Todorović, Kosta 251
Tolstoj, Nikita Iljič 251
Tomaževič, Miha 11, 14, 115, 191, 305
Tomović, Rajko 251
Toporišič, Jože 11, 14, 15, 24, 29, 63,
76, 111, 192, 260, 286, 300
Trofenik, Rudolf 251
Trontelj, Jože 11, 13, 14, 15, 17, 18, 25,
30, 45, 46, 50, 57, 58, 66, 68, 69,
78, 92, 127, 169, 192, 194, 291,
318, 332
Trstenjak, Anton 197, 251
Tršar, Drago 11, 124, 167, 194, 226, 315
Turk, Vito 11, 15, 117, 194, 306
Turnšek, Dragica 11, 44, 120, 197, 268,
310
330
7.6.2012 9:30:26
U
Wollman, Frank 252
Woschitz, Karel Matej 12, 113, 302
Wraber, Maks 252
Udovič, Jože 251
Ugljen, Zlatko 12, 125, 317
Unger, Felix 12, 71, 76, 129, 321
Ušeničnik, Aleš 251
Z
V
Vavilov, Sergej Ivanovič 251
Vavpetič, Lado 251
Veber, Franc 251
Vidav, Ivan 11, 44, 116, 305
Vidmar, Josip 17, 251
Vidmar, Milan 17, 58, 251
Vilfan, Sergij 252
Villadsen, John 12, 76, 118, 309
Vodovnik, Lojze 18, 252
Volkov, Mstislav Vasiljevič 252
Vouk, Vale 252
Vratuša, Anton 11, 14, 15, 37, 44, 61,
62, 82, 91, 107, 197, 295
Vrišer, Igor 11, 37, 120, 310
Vučenov, Dimitrije 252
Vuga, Saša 11, 37, 44, 125, 197, 226, 316
W
Wakounig, Marija 12, 45, 47, 109, 208,
209, 298
Waugh, John S. 12, 118, 309
Wernig, Anton 12, 129, 321
Zadnikar, Marijan 252
Zadravec, Franc 11, 37, 111, 198, 286,
300
Zajc, Dane 252
Závada, Vilem 252
Ziherl, Boris 17, 252
Zlobec, Ciril 11, 14, 15, 17, 18, 37, 78,
124, 198, 199, 270, 285, 315
Zorec, Robert 11, 44, 79, 120, 199, 310
Zorko, Zinka 11, 24, 29, 62, 76, 82,
112, 200, 300
Zupančič, Črtomir 11, 45, 116, 213,
216, 305
Zupančič, Mitja 11, 14, 15, 24, 29, 63,
76, 120, 202, 311
Zupančič, Rihard 253
Zwitter, Fran 253
Ž
Žekš, Boštjan 11, 13, 15, 17, 37, 62, 82,
116, 217, 263, 291, 305
Žižek, Slavoj 11, 108, 203, 205, 295
Župančič, Andrej O. 253
Župančič, Oton 253
Fotografije: arhiv SAZU in osebni arhiv posameznih članov SAZU
331
7.6.2012 9:30:26
ISSN 0374–0315
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
62. KNJIGA
2011
Uredniški odbor:
Jože Trontelj, Tadej Bajd, Marko Marijan Mušič
Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Kranjc
Zbiranje gradiva in urejanje:
Barbara Dovjak, Veronika Simoniti
Jezikovni pregled:
Marjeta Humar
Prevod v angleščino:
Špela Truden, Dianne Jones
Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
v Ljubljani
Prelom
Medija grafično oblikovanje d.o.o.
Tisk
Littera picta
Ljubljana, 2012
7.6.2012 9:30:26

letopis sazu 2011

Transcription

Similar documents

vabilo - Rurbance

Antona Šoba predstavitev

prospekt - IMAG kamini

letopis sazu 2009

Smernice za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja za kmete

Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju z

Branislav Rajić,1962, magister arhitekture in urbanizma

LIKOVNO IZRAŽANJE

GLEDALIŠKI LIST - Dve nevesti

DEDIŠČINA - Živa kulturna dediščina Slovenije