OŠ Antona Ukmarja Koper

Transcription

Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
Pot v gaj 2
6000 KOPER
PONUDBA
IZBIRNIH PREDMETOV
3. TRILETJE
Šolsko leto 2014/2015
Izbirni predmeti za šolško leto 2014/2015
1
2
KAZALO VSEBINE
UVOD ...................................................................................................................... 5
PONUDBA IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 .......... 6
DRUGI TUJI JEZIK .............................................................................................. 8
FRANCOŠČINA 1, 2, 3 ..................................................................................................... 8
NEMŠČINA 1, 2, 3 ........................................................................................................... 9
ŠPANŠČINA 1, 2, 3 ........................................................................................................ 10
KITAJSKI JEZIK ............................................................................................................. 11
VERSTVA IN ETIKA I, II, III ............................................................................. 12
FILOZOFIJA ZA OTROKE - KRITIČNO MIŠLJENJE ................................ 14
RETORIKA ............................................................................................................ 15
LITERARNI KLUB – 7. RAZRED ...................................................................... 16
ASTRONOMIJA .................................................................................................... 17
SONCE, LUNA IN ZEMLJA – 7. RAZRED ......................................................................... 17
ZVEZDE IN VESOLJE – 9. RAZRED ................................................................................. 18
GEOGRAFIJA ....................................................................................................... 19
ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI ........................................................................ 19
OKOLJSKA VZGOJA 1 ............................................................................................. 20
RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA.................................................................. 21
TURISTIČNA VZGOJA ....................................................................................... 22
POSKUSI V KEMIJI ............................................................................................. 23
ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU ....................................... 24
UMETNOSTNA ZGODOVINA ........................................................................... 26
KAJ NAM GOVORIJO UMETNINE .................................................................................... 26
ŽIVLJENJE UPODOBLJENO V UMETNOSTI ...................................................................... 26
OBLIKA IN SLOG ........................................................................................................... 26
LIKOVNO SNOVANJE (7., 8., 9.)........................................................................ 27
GLASBA ................................................................................................................. 28
ANSAMBELSKA IGRA .................................................................................................... 28
GLASBENA DELA .......................................................................................................... 29
PREHRANA ........................................................................................................... 31
3
SODOBNA PRIPRAVA HRANE ......................................................................................... 31
NAČINI PREHRANJEVANJA ............................................................................................ 32
VEZENJE ................................................................................................................ 33
RAČUNALNIŠTVO ............................................................................................... 34
UREJANJE BESEDIL - 7. RAZRED .................................................................................... 34
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA - 8. RAZRED ........................................................................ 34
MULTIMEDIJA - 9. RAZRED ........................................................................................... 35
PLESNE DEJAVNOSTI ........................................................................................ 36
ŠPORT ..................................................................................................................... 37
ŠPORT ZA ZDRAVJE ....................................................................................................... 37
ŠPORT ZA SPROSTITEV - 8.R .......................................................................................... 39
IZBRANI ŠPORT ................................................................................................... 41
ODBOJKA – 9.R (UČENCI IN UČENKE) ............................................................................ 41
KOŠARKA – 9.R (UČENCI IN UČENKE)............................................................................ 43
..................................................................................................................................... 44
PRIJAVA ZA IZBIRO IZBIRNEGA PREDMETA ............................................ 45
4
UVOD
Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati
pouk iz izbirnih predmetov.
Izbirni predmeti pomenijo način prilagajanja šole individualnim razlikam in
interesom učencev. Omogočajo poglabljanje in širitev znanja.
Učenkam in učencem ter njihovim staršem dajejo izbirni predmeti možnost, da
poudarijo močne strani lastnih interesov in njihovih sposobnosti, so lahko
priložnost, da se učenci in učenke pri njih izkažejo. Pri izbirnem predmetu so
učenke in učenci ocenjeni s številčno oceno od 1 do 5.
Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri
ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.
Učenec 7., 8., in 9. razreda, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim
programom, je na predlog staršev oproščen sodelovanja pri izbirnih premetih.
O oprostitvi odloči ravnatelj.
Na začetku šolskega leta imajo učenke in učenci en mesec časa za popravek svoje
izbire. V tem primeru se lahko vključi v skupino, kjer je še prostor in je ta
usklajena z njenim/njegovim urnikom.
Po končanem izbirnem postopku boste starši obveščeni o izbranih izbirnih
predmetih in urniku le-teh. Na koncu postopka boste tudi podpisali izjavo o
strinjanju z izborom.
Predstavitev izbirnih predmetov za šolsko leto 2014/2015 je objavljena na
spletni strani šole.
Gabrijela Dolinšek
ravnateljica šole
5
PONUDBA IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO
2014/2015
IZBIRNI PREDMET
rared
Št. ur/teden
TRILETNI PREDMETI
Učitelj/ica
Liliane
Strmčnik
7., 8. ,9.
2 URI
Nataša Režek
Maša Avsenak
Z.
Tina Čok
LAHKO TRILETNI PREDMETI
Marina Čevnik
VERSTVA IN ETIKA
7., 8. ,9.
1 URA
Verstva in etika I, II, III
Bembič
ENOLETNI PREDMETI
Maja Starc
7.
1 URA
LITERARNI KLUB
Šinigoj
Barbara
FILOZOFIJA ZA OTROKE IN
7.
1 URA
Hervatič
KRITIČNO MIŠLJENJE
LIKOVNO SNOVANJE
7., 8., 9.
1 URA
Igor Pucer
Likovno snovanje
ASTRONOMIJA
Sonce, luna, zemlja
7.
1 URA
Uroš V. Brdar
Zvezde in vesolje
8.
GEOGRAFIJA
1. Življenje človeka na Zemlji.
8.
2. Raziskovanje domačega kraja in 9.
1 URA
Peter Grbec
varstvo njegovega okolja
3. Okoljska vzgoja 1
7., 8., 9.
Maša Avsenak
9.
1 URA
RETORIKA
Zobec
UMETNOSTNA ZGODOVINA
Kaj nam govorijo umetnine
7.
1 URA
Igor Pucer
Življenje upodobljeno v umetnosti 8.
Oblika in slog
9.
GLASBA
Ansambelska igra
7., 8. ,9.
1 URA
Miloš Koradin
Glasbena dela
DRUGI TUJI JEZIK
Francoščina
Nemščina
Španščina
Kitajščina
TURISTIČNA VZGOJA
7., 8. ,9.
1 URA
Peter Grbec
6
PLESNE DEJAVNOSTI
Ples
7.
1 URA
Vesna Berce
POSKUSI V KEMIJI
8., 9.
1URA
Klarisa Marc
Žumer
1 URA
Gregor Škof
7.
8.
1 URA
Aljoša Pucer
Andrej Mlinar
9.
1 URA
7., 8.
1 URA
7., 8. ,9.
1 URA
7., 8. ,9.
1 URA
7., 8. ,9.
1 URA
RAČUNALNIŠTVO
1. Urejanje besedil
2. Računalniška omrežja
3. Multimedija
ŠPORT
Šport za zdravje
Šport za sprostitev
IZBRANI ŠPORT
Odbojka 9. r.
Košarka 9.r.
ORGANIZMI V NARAVNEM
OKOLJU
SODOBNA PRIPRAVA
HRANE
7.
8.
9.
NAČINI PREHRANJEVANJA
VEZENJE
Bogdana
Morgan Andrej
Mlinar
Irena Kodrič
Tatjana
Dominić
Radivojević
Tatjana
Dominić
Radivojević
Tatjana
Dominić
Radivojević
?
7
DRUGI TUJI JEZIK
FRANCOŠČINA 1, 2, 3
UČITELJICA: Liliane Strmčnik
Pri izbirnem predmetu francoščina se v prvem letu
učimo osnov, pri tem pa čim prej začnemo
govoriti francosko in to čim več. V zadnjih letih
smo priča izginjanju meja, državljani Slovenije in
ostali Evropejci ne ostajajo več doma. Možnosti
zaposlitve in raziskovalni duh jih ponesejo zunaj
meja njihovih dežel. V evropskih institucijah sta
uradna in delovna jezika angleščina in
francoščina. Kdor bo ta jezika obvladal, bo imel
večje možnosti zaposlitve, ne glede na stroko.
Pomislimo še na druge frankofonske države poleg
Francije, na Québec v Kanadi ter mnoge bližnje in
prekomorske dežele, kjer so Francozi skozi
zgodovino pustili svoj pečat. Potovanja širijo
obzorja, veliko bolj se vživimo v življenje
domačinov, če razumemo njihov jezik.
Pouk francoščine poteka dve šolski uri tedensko med katerimi veselo razgibavamo
sive celice in povezujemo svoje novo pridobljeno znanje z ostalimi že poznanimi
jeziki.
Učenje francoščine razumemo večplastno in se ne omejujemo zgolj na šolsko
gradivo, čeprav imamo na voljo prav simpatična učbenik in delovni zvezek Bolj
nadobudni lahko doma dodatno vadijo izgovorjavo in slušno razumevanje »v
živo«. Poslužujemo se tudi možnosti, ki jih nudi naša šola in obiskujemo
računalnico ter se odpravimo na slikovno popotovanje po Parizu in širše, po
francoskih pokrajinah, včasih pa se pozabavamo na kateri izmed – didaktičnih –
spletnih strani. Poslušamo tudi »karaoke« pesmice in z veseljem ugotovimo, da že
kar nekaj razumemo, pa tudi zapojemo...
V mesecu aprilu ali maju vas vabimo, da se udeležite naše urice francoščine in
sami presodite, ali bi se nam pridružili...
Načeloma je izbirni predmet francoščina v osnovni šoli triletni predmet, vendar
lahko učenec po enem ali dveh letih učenja tujega jezika izstopi. Z učenjem lahko
začne tudi v 8. ali 9. razredu, če ima ustrezno predznanje, oziroma če se priključi
začetnikom.
Kmalu na svidenje?
Alors, à bientôt!
8
NEMŠČINA 1, 2, 3
UČITELJICA: Nataša Režek
Število ur: 70 / 2 uri na teden
9
ŠPANŠČINA 1, 2, 3
UČITELJICA: Maša Avsenak Zobec
Opredelitev predmeta:
V času vse intenzivnejšega svetovnega povezovanja ima tuj jezik čedalje večji
pomen. Znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih učenci razvijajo pri pouku tujega
jezika, so pomembne zaradi širše komunikacijske sposobnosti v zasebnem in
poklicnem življenju.
¿Cómo te
llamas?
Yo
soy …
Me
llamo
…
Rad bi
znal!!!
Španščina je pomemben svetovni jezik, saj vključuje dolgo zgodovinsko in
kulturno tradicijo, ki je pustila sledove v svetovni civilizaciji. Ta melodični jezik je
po številu govorcev na drugem mestu v svetu. Z znanjem španskega jezika se nam
odprejo vrata v nov, zanimiv svet. Ta možnost je pred nami.
Cilji:
 na zabaven in prijeten način – z igranjem vlog, s pesmimi, filmi, literaturo..
…učenci razvijajo ustrezno in učinkovito sporazumevanje
 širjenje svojih sporazumevalnih zmožnosti preko meja materinščine
 spoznavanje španske kulture, običajev, glasbe, literature …
Predvidene metode:
UČITELJ je v učnem procesu pomočnik, usmerjevalec, ki vzpodbuja notranjo
motivacijo učencev. Pouk bo potekal v smislu razvijanja »resničnih« življenjskih
situacij ob interaktivnih in dinamičnih urah. ¡Hasta muy pronto!
10
KITAJSKI JEZIK
UČITELJICA: Tina Čok
Z ekonomsko rastjo in kulturno
ekspanzijo Kitajske postaja znanje
kitajskega jezika velika prednost, v
prihodnje pa najverjetneje tudi
Pri tem treba vedeti, da je Kitajski
veliko
več
kot
samo
sporazumevalno
sredstvo
v
gospodarskih stikih, je jezik več tisoč let stare kulture, ki je od vedno
zanimanje največjih raziskovalcev. Je tudi kultura naroda, ki šteje dobro
svetovnega prebivalstva in ki na svet gleda drugače, zato je poznavanje
nujno pogojeno s poznavanjem navad in običajev tistih, ki ta jezik govorijo.
nuja.
jezik
burila
petino
jezika
Pri pouku kitajščine bomo spoznavali osnove jezika in pisave, učili se bomo
osnovnih sporazumevalnih vzorcev, uporabnih v vsakdanjih življenjskih situacijah
(v družini, na tržnici, v šoli, o času in vremenu, v službi, o hobijih, na potovanju) in
ob tem spoznavali številne posebnosti kitajske kulture (praznike in festivale,
pomene pismenk v vsakdanjem življenju, o Pekinški operi, posebnosti kitajske
hrane,...).
UČITELJ pri pouku kitajščine spodbuja radovednost in vodi učence pri
samostojnem spoznavanju vsebin. Pri jeziku je poudarek na konverzaciji in
implementaciji naučenega v resničnih situacijah ter spoznavanju osnovnih pravil
pisanja in nekaterih temeljnih pismenk. Poleg učbeniškega gradiva je za pouk
izredno pomembna uporaba audio in video materiala, internetnih avtohtonih virov,
in kitajskih pesmi. Srečanja z avtohtonimi govorci in sodelovanje s Konfucijskim
inštitutom iz Ljubljane pa omogočajo, da učenci preizkusijo svoje znanje v praksi
in pomagajo pri približevanju te oddaljene kulture.
Dobrodošli vsi, ki se ne bojite poskusiti nekaj novega!
欢迎大家参加！
11
VERSTVA IN ETIKA I, II, III
UČITELJICA: Marina Čevnik Bembič
GLOBALNI CILJI
Naraščajoča odprtost in povezanost sveta omogoča in zahteva boljše poznavanje
drugih kultur in verstev. Svobodno gibanje ljudi in idej pa omogoča in zahteva
boljše poznavanje različnih verstev in verskih tradicij. Zahteva vzajemno
spoštovanje med ljudmi različnih verskih in neverskih nazorov.
Predmet je namenjen učencem vseh verstev in učencem brez verske vzgoje in
opredelitve. Lahko je celo prvo izčrpnejše strokovno utemeljeno seznanjanje s
svetom verstev, še posebej krščanstva.
Izbirni predmet navaja in pripravlja učence, da zrelo premišljujejo ter se sproščeno
in spoštljivo pogovarjajo o religiji ter osebnih in družbenih vprašanjih.
Okvirna tema obravnave je svet v katerem živimo. Vodilni motiv pri obravnavi
verstev je priprava učencev, da bodo lahko dojemali raznolikost verstev kot
sestavine raznolikosti sveta. Izhajamo iz verstva našega okolja in se sprašujemo po
njegovih značilnostih. Cilj predmeta je priprava na soočanja z različnostjo, iskanje
lastne identitete ob spoznavanju in sprejemanju različnosti.
NAČIN DELA
Oblike in metode dela spodbujajo učence k samostojnemu pridobivanju znanja,
razmišljanju in presojanju (razgovor, delo z besedilom, skupinsko in projektno
delo).
KRATKA VSEBINA
V 7. razredu so obvezne teme: (verstva sveta – svetovi verstev; krščanstvo, islam,
budizem, obvezne – izbirne teme (vzori in vzorniki; enkratnost in različnost) in
izbirne/dodatne teme (judovstvo; azijska verstva; tradicionalne religije; nova
religiozna gibanja; reševanje nasprotij; dogovarjanja in/ali nasilja; človek in
narava).
V 8. razredu so obvezne teme (ljudje in verstva – religijska kultura; religije:
skupnost, obredi, simboli, izkustvo; življenjska vodila religij; svoboda, vest,
odgovornost), obvezne/izbirne teme (družina; prijateljstvo, ljubezen, spolnost; delo
in/kot poklic) in izbirne/dodatne teme (religijske skupnosti – družbene skupnosti;
magija, okultizem, religija; egocentričnost in solidarnost v stiski; sanje, želje, cilji,
razočaranja).
V 9. razredu so obvezne teme ( Biblija; krščanstvo in zahodna civilizacija; religije
in vprašanja smisla življenja), obvezno – izbirne teme (rast krščanstva in njegove
delitve; razsvetljenstvo; krščanska inspiracija v delovanju pomembnih osebnosti
slovenske zgodovine) in izbirne/dodatne teme (verska (ne)strpnost, verske vojne;
znanost in vera; ateizem in humanizem).
12
TRAJANJE IZBIRNEGA PREDMETA
Predmet je trileten (7. razred – verstva in etika I, 8. razred – verstva in etika
II in 9. razred – verstva in etika III).
Učni načrt in njegovo izvajanje omogočata učencem, da smiselno izberejo predmet
tudi le za leto ali dve, po 1 uro na teden (35 ur). Pri tem učenci hodijo k pouku, ki
je predviden za njihov siceršnji letnik oziroma razred.
To se dosega z upoštevanjem temeljnih načel:
 da so religiološke vsebine obravnavane v treh zaokroženih celotah;
 da je pri načinu obravnave religijske problematike v vsakem letu v ospredju
pristop, ki je primeren starostni/razvojni stopnji učencev;
 da se etična in življenjska vprašanja, obravnavajo v posameznih letnikih,
izbirajo z vidika nagnjenj in potreb učencev danega letnika.
Temeljno znanje o religijah, ki ga učenec dobi pri zgodovini in predmetu etika in
družba, mu omogoča, da (s »preskokom«) prestopi v višji letnik predmeta verstva
in etika.
13
FILOZOFIJA ZA OTROKE - KRITIČNO
MIŠLJENJE
UČITELJICA: Barbara Hervatič
Poglavje KRITIČNO MIŠLJENJE je namenjeno sedmošolcem in traja eno leto. Po
enem letu lahko učenci zaključijo s predmetom ali pa nadaljujejo z naslednjim
poglavjem ETIČNA RAZISKOVANJA, naslednje leto pa s poglavjem JAZ IN
DRUGI.
Predmet obsega 1 uro na teden, letno je to 35 ur.
KOMU JE PREDMET NAMENJEN?
Vsem, ki jih zanima spoznavanje samega sebe in sveta v katerem živijo. Pogoj za
vpis k predmetu je ŽELJA PO RAZMIŠLJANJU S SVOJO GLAVO...
KAKO BOMO DELALI?
Delali bomo aktivno, preko dela v majhnih skupinah, razgovora, dialoga, debate,
različnih iger vlog in podobno. Izhodišče pouka je vsako leto druga čitanka z
zgodbami iz življenja otrok, na katerih se pri pouku gradi vodeni dialog. Preko
dialoga učenci raziskujejo v zgodbe vpletene probleme in izražajo svoja stališča in
mnenja.
Ocene učenci pridobijo glede na lastno aktivnost.
14
RETORIKA
UČITELJICA: Maša Avsenak Zobec
»Govor je mogočen gospodar, ki s skrajno majhnim in skoraj docela nevidnim
telesom izvršuje najvišja božanska dejanja. Zmore namreč tako pomiriti strah
in pregnati žalost, kakor tudi vzbuditi veselje in okrepiti usmiljenje.«
Gorgias, Hvalnica Heleni
Retorika je disciplina, ki v različnih oblikah in različnem obsegu spremlja
tako rekoč celotno človeško zgodovino. Namen in cilj retorike je analiza ter
pravilnejše in natančnejše oblikovanje argumentov in prepričevalnih tehnik na vseh
področjih človekovega življenja: od vsakodnevnih do zahtevnejših razgovorov. Je
obvezen izbirni predmet za učence 9. razredov. Namenjena mu je 1 ura
tedensko, tj. 32 ur letno.
Učenci bodo spoznali, da retorika ni znanost, temveč veščina, spretnost
oz. tehnika uspešnega (govornega) prepričevanja in argumentiranja. Ugotavljali
bodo, da je o isti stvari mogoče prepričljivo govoriti na različne načine. Seznanili
se bodo z etiko dialoga, nenapisanimi pravili (maksime), ki vodijo pogovor, z
argumentacijo in s sestavnimi deli retorične tehnike (iskanje, razvrstitev,
ubeseditev, pomnjenje, udejanjenje). Učenci bodo spoznali, da so vpeti v
sporočevalno verigo enkrat kot sporočevalci (govorci / pisci) ali kot naslovniki
(bralci / poslušalci). V obeh vlogah pa sooblikujejo uspešen ali neuspešen govor.
Poučevanje retorike v 9. razredu tako ni samo sebi namen. Učenci naj bi se namreč
naučili samostojnega in kritičnega oblikovanja ter izražanja stališč pri drugih
predmetih, v teku nadaljnjega izobraževanja, kakor tudi na vseh področjih
družbenega in zasebnega življenja.
15
LITERARNI KLUB – 7. RAZRED
UČITELJICA: Maja Starc Šinigoj
Predmet zajema dve podpodročji, in sicer branje in ustvarjanje leposlovnih
besedil. Podpodročje branja se povezuje z gibanjema Bralna značka, z domačim
branjem in z različnimi literarnimi natečaji. Prebirali bomo odlomke različnih
slovenskih in tujih mladinskih avtorjev, jih interpretirali, se pogovarjali o
obravnavani tematiki. Na enake oz. podobne teme bomo pisali različna umetnostna
in neumetnostna besedila. Izbrana oz. najboljša besedila pa bomo na koncu leta
skušali zbrati, urediti in izdati v obliki knjige.
Poustvarjalno in ustvarjalno pisanje je tudi dopolnilo šolskemu branju
književnosti in učencem povečuje občutljivost za literarno besedilo. Najboljša
besedila učenci objavljajo v mladinskem tisku, otrokom namenjenih rubrikah v
časopisih, v radijskih oddajah.
Predmet literarni klub se posredno ciljno povezuje s tekmovanjem v znanju
materinščine za Cankarjevo priznanje. Izbirni predmet literarni klub je enoleten in
se bo izvajal v 7. razredu.
Namenjena mu je 1 ura pouka tedensko, tj. 35 ur letno. Cilji se uresničujejo
selektivno glede na razred, v katerem se predmet izvaja, sposobnosti, predznanje in
interese učencev, ob upoštevanju individualizacije in diferenciacije.
16
ASTRONOMIJA
UČITELJ:Uroš V. Brdar
1. GLOBALNI CILJI:
Učenci:
 načrtujejo in izvajajo preprosta opazovanja;
 razvijajo mišljenje s pripravo opazovanja in analizo pridobljenih
ugotovitev;
 razvijajo sposobnost abstraktnega mišljenja;
 razvijajo kritičen in toleranten odnos do okolice ob spoznavanju mej
svojih spoznanj;
 razvijajo sposobnosti in željo za samostojno izobraževanje s pomočjo
različnih virov znanja.
2. OBLIKE IN NAČIN DELA:
 Predavanja (učiteljeva in gostujočih predavateljev);
 Multimedijske predstavitve posameznih tem;
 Eksperimentalno delo – astronomski laboratorij in izdelava didaktičnega
materiala;
 Klepetalnice – odprti pogovori o izbranih in aktualnih temah (tudi z
gostujočimi predavatelji);
 Seminarske in kratke raziskovalne naloge učencev – projekt NEBO NA
DLANI;
 Terensko delo - dnevna in nočna opazovanja našega neba s prostim
očesom, teleskopi in daljnogledi – dnevnik opazovanja, obisk
opazovalnice (observatorija);
 Računalniške simulacije in delo z računalnikom v računalniški učilnici.
3. KRATKA VSEBINA PO RAZREDIH:
SONCE, LUNA IN ZEMLJA – 7. RAZRED




Sonce – Zemlja – Luna. Zgodovinski pregled – od prazgodovine do danes.
Vrste objektov v vesolju, njihove oddaljenosti in velikosti.
Gibanje Zemlje in Lune okoli Sonca. Načrtovanje in izvajanje preprostih
opazovanj
Načrtovanje in izvajanje preprostih opazovanj Sonca in Lune – projekt
NEBO NA DLANI.
17

Obisk opazovalnice (observatorija).
ZVEZDE IN VESOLJE – 9. RAZRED




Orientacija po nebu: vzhajanje in zahajanje zvezd, navidezno gibanje
Sonca in teles Sončevega sistema - kako bi to videli iz vesolja.
Astronomska opazovanja zvezd in zvezdnih gruč – galaksij. Pogled v
»globoko vesolje«;
Načrtovanje in izvajanje preprostih opazovanj – projekt NEBO NA
DLANI.
Opazovanje s teleskopom in obisk opazovalnice (observatorija).
4. TRAJANJE IZBIRNEGA PREDMETA:
Predmet se izvaja v treh neodvisnih sklopih po eno leto. Izvaja se 1 uro tedensko
oziroma strnjeno v več urah za nočna opazovanja.
18
GEOGRAFIJA
ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI
Predmet lahko izberejo učenci: 8. razreda
Število ur: 35
UČITELJ: Peter Grbec
Namenjen je učencem osmega razreda, ki želijo zvedeti še več o vulkanih, potresih,
puščavah, polarnih območjih,…
Učenci bodo s pomočjo izbirnega predmeta:


razširili svoje znanje o puščavah, vulkanih, potresih, polarnih območjih,
monsunskih območjih
spoznali bomo, kako živijo ljudje v nenavadnih okoljih
Pouk bo potekal v učilnici in v obliki terenskih vaj na taboru v Prekmurju
(Vulkanija), ki bo v septembru 2014.
Doživljajski park
Vulkanija
v Prekmurju
19
OKOLJSKA VZGOJA 1
Predmet lahko izberejo učenci: 7., 8. in 9. razreda
Število ur: 35
Izbirni predmet temelji na spodbujanju “okoljske pismenosti”, ki naj bi jo glede na
naraščajoče okoljske probleme našega planeta pridobili vsi učenci.
Predvidene terenske vaje:
vetrna elektrarna v Dolenji vasi pri Senožečah in Jedrska elektrarna Krško.
Še posebej nas bo zanimalo:
o sončne in vetrne elektrarne,
o plusi in minusu različnih virov energije,
o kako zmanjšati stroške energije,
o električni avtomobili
o podnebne spremembe,
o eko kultura.
20
RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA
Število ur: 32
Namenjen je učencem devetega razreda, ki želijo praktično uporabiti znanje
geografije. Izbirni predmet sovpada z učno snovjo predmeta geografija v devetem
razredu.
Pouk poteka večinoma v obliki terenskih vaj na taboru v Fiesi ter na dveh
terenskih vajah (Seča in Koper).
Vsebina
Obdobje
TABOR FIESA
(proučevanje morja, sonca,
oblakov, orientacija, nočno
opazovanje zvezd,..)
September ali
oktober 2014
TERENSKE VAJE
(dve terenski vaji v Seči in
v Kopru)
September ali
oktober 2014
21
TURISTIČNA VZGOJA
Predmet lahko izberejo učenci: 7., 8. in 9. razreda
Število ur: 35
Izbirni predmet je namenjen učencem, ki radi potujejo in jih zanima turizem.
Pouk poteka v razredu in v obliki terenskih vaj.
Predvidene terenske vaje:




ogled Grand Hotela Kempinski Portorož in Grand Hotela Bernardin
ogled Marine Portorož
turistično vodenje po Piranu
ogled turistične agencije in turističnoinformacijskega centra
Učenci se bodo naučili:
kdo je turist,
kako pritegniti turiste k nam,
kako poskrbeti, da turisti čim dlje ostanejo pri nas,
zakaj so pomembne turistične agencije,
kaj je hotel, motel,…
kaj je restavracija, gostilna, katering,…
voditi po turističnem kraju,
kje so turistično zanimivi kraji v Sloveniji,
turistične šole in
poklici,
22
POSKUSI V KEMIJI
Predmet lahko izberejo učenci: 8. in 9.
razreda
Število ur: 35 in 32
UČITELJ: Klarisa Marc Žumer
KRATKA VSEBINA
Izbirni predmet Poskusi v kemiji omogoča
učencem, da spoznajo metode varnega eksperimentalnega dela v kemiji, razvijajo
eksperimentalne spretnosti in eksperimentalni pristop, ki vključuje: postavljanje
hipotez, opazovanje in opisovanje pojavov, preizkušanje, zbiranje in beleženje
opažanj in rezultatov, prepoznavanje soodvisnosti in povezovanje s teorijo in
življenjskim okoljem.
Pouk poteka v obliki laboratorijskega dela.
23
ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU
Obseg ur: 35 ur – strnjena oblika izvajanja
Razred: 7., 8.
UČITELJICA Irena Kodrič Pastori
Pri tem predmetu bodo učenci spoznavali
življenjske potrebe organizmov, jih gojimo in se
ob tem naučili odgovornega ravnanja z vsemi
živimi bitji, tako v naravi kot v umetnem okolju.
Vključevali bomo tudi predstavitve njihovih domačih hišnih ljubljenčkov.
Bistvena vsebina predmeta:
• naravno okolje, antropogeno okolje, organizmi v naravnem in antropogenem
okolju
Načini dela:
• aktivno delo z izkušnjo, ki jo učenci pridobijo s sodelovanjem v skupini in
induvidualno.
Srečevali se bodo s konkretnimi živimi bitji, materiali in okoljem.
Cilji:
• učenci bodo spoznavali osnovne ekološke zakonitosti naravnega prostora in
okolja, v katerem prebiva človek
• seznanili se bodo z značilnimi predstavniki živih bitij v svoji neposredni
okolici,
• svoja spoznanja in izkušnje bodo uporabili pri gojenju organizmov v vivariju,
akvariju, terariju
• učenci bodo spoznali, da se morajo ob odločitvi za domačo žival zavedati svoje
odgovornosti in posledic
• učenci se bodo naučili odgovornega ravnanja,ki je nujen pri varovanju
življenjskega okolja
• učenci se bodo seznanili z življenjskimi razmerami in tipičnimi predstavniki
v naravnem in umetnem okolju
Metode dela:
 terensko delo, laboratorijsko delo, delo s slikovnimi ključi, gojenje živali
in rastlin
24
Na naši šoli učenci že več let lahko neposredno opazujejo živali in zanje tudi
skrbijo,kar je zelo pomembno. Za živali smo v šoli uredili poseben prostor in tako
bodo učne ure potekale v prijetnem in delovnem vzdušju, kjer čas kar prehitro mine.
25
UMETNOSTNA
ZGODOVINA
KAJ NAM GOVORIJO UMETNINE
ŽIVLJENJE UPODOBLJENO V
UMETNOSTI
OBLIKA IN SLOG
UČITELJ: Igor Pucer
Temeljni cilj in namen predmeta je, da učenca vpelje v svet umetnostnih
spomenikov od davnine do današnjih dni. Prek njih naj spozna umetnost in kulturo
domačega kraja in širšega okolja. Daje mu široko kulturno izobrazbo in mu odpira
vrata v svetovno in slovensko umetnost, ki jo prepozna kot posebno vrednoto. Prek
seznanjanja z umetnostjo domačega okolja si učenec oblikuje narodno zavest in
samospoštovanje. Navaja ga na občutljivost za lepoto in kritično sprejemanje
likovnih stvaritev, varovanje kulturne dediščine, uči ga pristopa k umetnini in
razumevanja različnih izraznih načinov v umetnosti.
NAČIN DELA
Delo bo temeljilo na spodbujanju zanimanja in radovednosti učenca, ki bo izhajala
iz njihovega predznanja, pridobljenega pri pouku drugih (obveznih) predmetov. Ob
ogledovanju likovnih del (reprodukcije, diapozitivi, video, ogledi v galerijah,
okolici …), bom vzpodbujal kritične dialoge, svoja spoznanja bodo oblikovali v
javnih predstavitvah (plakati, poročila o obiskih razstav…). Na osnovi
pridobljenega znanja se bomo preizkusili tudi v pripravi tematskih razstav s
katalogom in vodstvom po razstavi.
KRATKA VSEBINA
V sedmem razredu bodo spoznavali temeljne ikonografske pojme kot so portret,
pokrajina, tihožitje … Preizkusili se bodo v likovni analizi (kompozicija,
kompozicijski elementi) in ugotavljali kaj nam umetnine pravzaprav sporočajo. V
osmem razredu se bodo srečali z umetniškimi slogi in spoznavali okoliščine
nastanka le- teh. V devetem razredu sledi prepoznavanje stilskih značilnosti.
Enoletni; ena ura tedensko.
26
LIKOVNO SNOVANJE (7., 8., 9.)
UČITELJ: Igor Pucer
Predmet je namenjen učencem, ki radi ustvarjajo in spoznavajo nove likovne
tehnike in materiale. Je ustrezno dopolnilo uram likovne vzgoje in zajema prav vsa
področja likovne umetnosti (risanje, slikanje, kiparstvo, grafika in oblikovanje
prostora). Učenci bodo na vseh področjih spoznavali nove, drugačne možnosti
likovnega izražanja, ki jih pri običajnem pouku ni mogoče izvajati. Likovne naloge
bodo v skladu z učnim načrtom prilagojene starostni stopnji in individualnim
potrebam učencev. Zasnovane bodo problemsko, temu pa bosta primerna likovni
motiv (vsebina, naslov dela) in tehnika (orodja, materiali …). Poleg dela v učilnici
bodo učenci nekajkrat ustvarjali
tudi na prostem.
Cilji premeta
Pri predmetu likovno snovanje, so
poleg običajnih spoznavnih ciljev,
na osnovi katerih bodo učenci
osvajali
likovno
teoretične
probleme in se seznanjali z
različnimi povezavami med vidnim
in
likovnim
svetom,
zelo
pomembni afektivni (čustva) in
psihomotorični cilji, ki so pri
obveznih predmetih in v sodobnem
svetu mnogokrat neprepoznavni in z manjšim številom ur vzgojnih predmetov v
devetletki okleščeni. Preko le-teh bodo učenci razvijali ustvarjalnost, inovativnost,
samostojnost, vztrajnost, kritičnost, pozitiven odnos do dela, delovne navade, ročne
spretnosti, bogatili bodo čustvene, socialne in osebnostne kvalitete, razvijali čut za
lepo, krepili domišljijo, predstavljivost, likovno mišljenje, ohranjali zmožnost za
likovno izražanje, razvijali bodo sposobnost doživljanja lepote tako v naravi kot v
umetninah, zmožnost razumevanja različnih medijev in vizualne kulture ter
sposobnost vrednotenja uporabnih predmetov. Naštete cilje, oziroma kvalitete,
človek prenaša v vsakdanje življenje, katerega kvaliteta je v veliki meri odvisna od
uspešnosti doseganja vsega naštetega.
Enoletni, vezan na razred; ena ura tedensko, oziroma dve uri na štirinajst dni.
27
GLASBA
ANSAMBELSKA IGRA
UČITELJ: Miloš Koradin
GLOBALNI CILJI:
 vadijo osnove ansambelskih
instrumentov (predvsem Orffova tolkala,
akustična in električna kitara, petje);
 ob glasbi se sproščajo, z njo se ukvarjajo tudi v prostem času;
 učenci ob glasbenih vrednotah uzaveščajo pomen uresničevanja višjih kulturnih
potreb;
 ob glasbenih in z glasbo povezanih dejavnostih razvijajo odgovornost za
skupno sodelovanje ter vrednotijo dosežke;
 izbirajo izvajalske sestave po svojih nagnjenjih in zmožnostih;
 učenci poustvarjajo vokalne, instrumentalne in vokalno- instrumentalne
vsebine;
 izražajo ustvarjalne zamisli z improvizacijo in glasbenim oblikovanjem ter
izvajanjem v razredu in javno;
 predstavljajo svoje poustvarjalne in ustvarjalne dosežke.
»Večkrat pozabimo zemljo nebo.
Muzika pa živi, muzika pa živi, nas radosti!«
NAČIN DELA
Ob vaji, v šoli in lahko tudi doma, na lastnih malih ansambelskih instrumentih, ter
šolskih Orffovih tolkalih in s petjem, bodo učenci spoznavali osnove instrumentov
in njihovega igranja posamezno, ter v skupni - ansambelski igri.
Začetno igranje se bo osredotočilo na memoriranje akordov in melodij z imeni
tonov brez not.
KRATKA VSEBINA
Ansambelska igra je dejavnost, ki s samostojno vajo na lastnih, šolskih
instrumentih in s petjem, združi v skupno in uglašeno zvenenje. Za doseči tako
uglašenost v ansamblu, pa je poleg skupne vaje, potrebna tudi samostojna vaja v
šoli in miselna ponovitev doma.
V to ansambelsko igro se bodo poleg že ustaljenih instrumentov (kitare in Orffovih
instrumentov) vključili še do sedaj manj rabljeni kot na primer električna kitara.
Mogoče se bo včasih pridružilo, kakšno ljudsko glasbilo.
TRAJANJE IZBIRNEGA PREDMETA: To je enoletni izbirni predmet, ki se izvaja
eno uro tedensko.
28
GLASBENA DELA
UČITELJ: Miloš Koradin
GLOBALNI CILJI:
 učenci spoznajo tematske sklope različnih glasbenih slogov, zvrsti in žanrov;
 navajajo se na sprejemanje obsežnejših glasbenih del;
 ob različnih zvrsteh umetniške komunikacije (glasbene, besedne, likovne in
gibno-plesne)
 izražajo glasbena doživetja in predstave;
 razvijajo sposobnost presoje in vrednotenja glasbenih dosežkov;
 selektivno izbirajo medijske glasbene programe in oblikujejo osebno zbirko
zvočnih posnetkov;
 obiskujejo glasbene prireditve in o njih poročajo;
 iščejo informacije o glasbi v literaturi in računalniških programih
OPERATIVNI CILJI
 poglobijo sposobnosti
doživljajske in
analitične recepcije
 receptivno razlikujejo
vokalno, vokalnoinstrumentalno in
instrumentalno glasbo
 razvijajo sposobnosti
aktivnega sprejemanja
daljših glasbenih del
 razlikujejo zvočne
barve
 se orientirajo v
temeljnih oblikovnih
značilnostih
VSEBINE
 transpozicija doživetij in predstav v drugih
oblikah umetniške komunikacije





suita (stari plesi)
sonata
godalni kvartet
simfonija
koncert





kantata (ali pasijon ali oratorij)
opera
musical (ali opereta)
zvočni zapisi slovenskih ljudskih avtohtonih
pesmi in priredb
skladbe ustvarjalcev s citati iz ljudske glasbe


razumejo sintezo
besedne in glasbene
umetnosti
poglobijo odnos do
ljudske glasbene
zapuščine
spoznajo ljudsko
glasbeno zapuščino
različnih narodov
 pesem
 pesem brez besed
 samospev

29



oblikujejo merila in
vrednotijo posamezne
glasbene dosežke


znajo uporabljati
informacije v priročni
literaturi in računalniških
programih




selektiven kakovosten izbor zvočnih posnetkov
obisk treh glasbenih prireditev:
–
opera ali balet
–
koncert
–
dobra zabavnoglasbena prireditev
glasbeni slovar
glasbeni leksikon
komentarji glasbenih prireditev in zvočnih
posnetkov
računalniški programi o ustvarjalcih in glasbenih
delih
Naslovi glasbenih izbirnih predmetov in njihovi operativni cilji kažejo, da je pri
glasbenih delih aktivno sprejemanje. Osrednji cilj tega predmeta je, da učenci z
interesom obiskujejo kakovostne glasbene prireditve,
zato jih vključujemo v neposredni program. Obenem pa je pomembno, da spoznajo
model dobrih zvočnih posnetkov, ki jim bo pomagal oblikovati osebno glasbeno
zbirko.
Glasbena dela
 so po svoji temeljni dejavnosti povezana z aktivnim poslušanjem pri predmetu
glasba;
 so prek vsebin tako kot ansambelska igra povezana tudi z mnogimi drugimi
predmetnimi področji (vzgoja za medije …).
Učenci po zaključku predmeta glasbena dela:
 poznajo izbor skladb;
 razumejo temeljne značilnosti večjih glasbenih oblik;
 prepoznajo zasedbe skladb in njihove ustvarjalce;
 poznajo temeljne informacije o glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih.
TRAJANJE IZBIRNEGA PREDMETA: To je enoletni izbirni predmet, ki se
izvaja eno uro tedensko.
30
PREHRANA
SODOBNA PRIPRAVA HRANE
Splošni cilji predmeta so usmerjeni k razvijanju uporabe, povezovanja in
tvornega razmišljanja za preudarno odločanje o lastni prehrani, predvsem
v smislu zagotavljanja zdravja, ter k razvijanju individualne ustvarjalnosti.
UČITELJICA: Tatjana Radivojevič
GLOBALNI CILJI
Učenci bodo spoznali:
 kaj sestavlja hrano,
 katere hranilne snovi moramo zaužiti, da zadostimo potrebam organizma,
 koliko hranilnih snovi potrebujemo,
 kakšna je zdrava hrana in kako jo pripravimo.
KRATKA VSEBINA
Ta izbirni predmet je namenjen učencem, ki so se odločili pridobiti več znanja in
praktičnih izkušenj o prehrani in sodobni pripravi hrane. Vemo, da je naše zdravje
v veliki meri odvisno od ustrezne hrane, ki mora biti raznolika, pravilno sestavljena
in pravilno pripravljena.
Predmet je nadgradnja vsebine, ki so jo učenci dobili pri rednem pouku
gospodinjstva.
NAČIN DELA
Skozi praktično delo bomo spoznavali
teoretična znanja.
To je enoletni izbirni predmet, ki se
izvaja eno uro tedensko oz. dve uri na
štirinajst dni
31
NAČINI PREHRANJEVANJA
Splošni cilji predmeta so usmerjeni k razvijanju uporabe, povezovanja in
tvornega razmišljanja za preudarno odločanje o lastni prehrani, predvsem
v smislu zagotavljanja zdravja, ter k razvijanju individualne ustvarjalnosti.
Izbirni predmet je enoletni, namenjen učencem 8. in
9.
razreda. Izvajanje: 2 uri skupaj na 14 dni; v obsegu
32 ur.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenci:
- razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in
tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu
zagotavljanja zdravja;
-
nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo;
-
poglabljajo znanja z vidika usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih,
gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah;
-
razvijajo individualno ustvarjalnost.
Pri predmetu bodo učenci spoznavali načine prehranjevanja nekoč in danes; doma
v Sloveniji in po širnem svetu; pri nas doma in pri sošolcu; v vrtcu in v šoli…
In vas morda zanima le kaj diši pri sosedovih?
Ugotavljali bomo stanje prehranjenosti posameznika, izračunali indeks telesne
mase, pokukali v prehrano dojenčka, športnika…
Načrtovali bomo celodnevni jedilnik, pripravili polnovredni obrok, ga degustirali
in ocenili.
Ne bomo le sedeli in se učili! Veliko bomo stali, kuhali, pomivali. Sodelovali pri
projektih in pripravljali ustrezne jedi.
Učenje in delo nam bosta v užitek, saj kjer iz kuhinje diši, srce se vsakomur smeji.
NAČINI PRIDOBIVANJA OCEN:
- ustna ocena s predstavitvijo seminarske naloge, plakata ali ppt predstavitve
-
ocena praktičnega dela priprave najmanj 2 jedi.
32
VEZENJE
VEZENINE
Vezenje ni samo kulturna dediščina, temveč je lahko vzgojni element v osnovnih
šolah, s katerim bodo učenci urili svojo motoriko, se družili, iskali lepoto,
ustvarjali in gradili svoje vzorce prihodnosti ter znanje prenašali bodočim
rodovom in še komu.
Vezenina je okrasni tekstilni izdelek, izdelan s
šivanko in nitjo. Tehnika vezenja pomeni
okraševanje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov za
vsakdanjo rabo.
Vezena oblačila in opremo so uporabljali vladarji
in cerkev vse do 17. in 18. stoletja, ko so si z
vezeninami začeli krasiti stanovanja in obleko tudi
plemiči in meščani.
V času vladavine Marije Terezije so v šolah za vse
sloje ponekod poučevale tudi UČITELJice za ročna
dela. Vezenje je bilo v osnovni šoli obvezen del
učnega programa od uvedbe obveznega
osnovnošolskega pouka leta 1869 do 1960.
Ta predmet danes ponujamo
kot izbirni
predmet z imenom Vezenje.
CILJI:
Spoznali in naučili se bomo različne tipe
vezenja:
- vezenje s križci
- angleško vezenje in rišelje,
- stebelni, slikarski in ploščati vbod
NAČIN DELA
Skozi praktično delo bomo spoznavali teoretična znanja.
To je enoletni izbirni predmet, ki se izvaja eno uro tedensko oz. dve uri na
štirinajst dni.
33
RAČUNALNIŠTVO
UČITELJ: Gregor Škof
Pogoj za izbiro predmeta je, da
(zaradi narave predmeta) dobi
vsak
učenec s privolitvijo staršev
brezplačno spletno aplikacijo elektronska
pošta,
spletna
pisarna - urejevalnik besedil,
elektronska preglednica, izdelava predstavitev, spletni koledar, prostor in orodja za
oblikovanje spletnih strani, orodje za neposredno sporočanje in 30 GB prostora z
domeno antonukmar.si. Učenec se bo s pomočjo te aplikacije tudi naučil drugačnih
načinov sodelovanja.
To brezplačno storitev ponuja podjetje Google uporabnikom izobraževalnih
ustanov.
Način dela
Delo poteka v računalniški učilnici, kjer ima vsak učenec svoj računalnik. Pouk
temelji na praktičnem delu učencev.
UREJANJE BESEDIL - 7. RAZRED
Kratka vsebina
 strojna in programska oprema računalnika,
 enote računalniške strojne opreme,
 pisanje in oblikovanje sporočila z urejevalnikom besedil,
 pošiljanje sporočila po elektronski pošti,
 delo v oblakih - google drive….
 osnove programiranja (Scratch)
Trajanje izbirnega predmeta
Enoletni, 35 ur, (dve šolski uri na 14 dni).
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA - 8. RAZRED
Kratka vsebina:
34
 lokalna in globalna omrežja,
 obdelava slike,
 JavaScript programski jezik za izdelavo interaktivnih spletnih strani. – osnove,
 izdelava enostavne spletne strani (Microsoft FrontPage)
 Izdelava spletne strani ( WordPress, v GOOGLU ali na ARNESU);
MULTIMEDIJA - 9. RAZRED
Kratka vsebina:
 obdelava slike, zvoka, filma,
 izdelava multimedijske predstavitve v PowerPointu, PREZZI-ju;
35
PLESNE DEJAVNOSTI
UČITELJ: Vesna Berce
Ples v šoli je ples za vse. Ples v šoli ni
plesna šola in ni namenjen vzgoji
bodočih poklicnih plesalcev. Cilj je, da
šoli s plesom in njegovimi vejami
seznanimo vse otroke, ki jih to zanima.
Vse vaje imajo obvezno glasbeno
spremljavo, le nekatere izvajajo učenci
brez glasbe za urjenje skupinskega
občutka.







v
Spoznavanje osnov različnih plesnih tehnik;
igra z gibanjem in ustvarjanje posameznika, partnerjev, skupine;
gibalno ustvarjanje na določeno temo;
priprava kratkega šolskega nastopa, kot prikaz celoletnega dela;
sodelovanje na plesnih prireditvah v Kopru;
ogled plesne prireditve v Kopru;
razvijanje razumevanja, obzirnosti in strpnosti.
36
ŠPORT
ŠPORT ZA ZDRAVJE
UČITELJ: prof. Aljoša Pucer
GLOBALNI CILJI
 Razvijati gibalne (predvsem moč, hitrost, koordinacijo gibanja, gibljivost) in
funkcionalne sposobnosti (aerobno vzdržljivost).
 Seznaniti se z različnimi oblikami športne rekreacije
 Ohranjati pravilno držo telesa in oblikovati skladno postavo.
 Opravljati dalj trajajoče gibalne
naloge aerobnega značaja v naravi,
kjer je poudarjena vztrajnost.
 Spopolnjevati športna znanja iz
plavanja,
potapljanja,
kanuja,
namiznega tenisa, pohodništva in
drugih vodnih športov.
 Seznanjanje
s
teoretičnimi
vsebinami: spoznati pomen redne
športne vadbe za zdravje, spoznati
primerno prehrano ob določenih
športnih aktivnostih, škodljivost
dopinga, poživil in drugih preparatov.
 Razumeti odzivanje organizma na napor.
 Oblikovati odgovoren odnos do lastnega zdravja.
 Spodbujati medsebojno sodelovanje, zdravo tekmovalnost, sprejemati
drugačnost in spoštovati pravila športnega obnašanja.
 Doživljati sprostitveni vpliv športne vadbe.
Vsebina predmeta in razdelitev ur po obdobjih:
OBDOBJE
ŠT.UR.
VSEBINA
KRAJ
September
20
Kanu,
plavanje, TABOR FIESA
orientacija,
potapljanje,
plezanje,
lokostrelstvo
Marec, april, maj
15
Plavanje
Žusterna
SKUPAJ
35
37
3. Ocenjevanje predmeta
Vadba bo potekala v strnjeni obliki. 20 ur bomo opravili na taboru v Fiesi, 15 ur pa
v »aquaparku« v Žusterni.
Ocenjevanje bo številčno. Ocena bo sestavljena iz približno 80% pridobljenega
gibalnega znanja in približno 20% teoretičnega znanja.
38
ŠPORT ZA SPROSTITEV - 8.R
UČITELJ: Andrej Mlinar
1. GLOBALNI CILJI
 Razvijati gibalne (predvsem moč, hitrost, koordinacijo gibanja, gibljivost) in
funkcionalne sposobnosti (aerobno vzdržljivost).
 Ohranjati pravilno držo telesa in oblikovati skladno postavo.
 Seznaniti se z novimi športi, ki so pomembni del sodobne športno-rekreativne
ponudbe
Seznanjanje s teoretičnimi vsebinami: razumeti odzivanje organizma na
aerobno ali anaerobno obremenitev, telesno ali psihično preutrujenost.
 Razumeti pomen redne spremljave telesne teže in ravni gibalne ter
funkcionalne učinkovitosti.
 Prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad in načinov
ravnanja.
 Oblikovati odgovoren odnos do lastnega zdravja (redno ukvarjanje s športom v
šoli in v prostem času, ravnovesjem med delom in počitkom, telesna nega,
zdrava prehrana).
 Doživljati sprostitveni vpliv športne vadbe.
 Razvijati kulturen odnos do narave in okolja.
 Spodbujati medsebojno sodelovanje in spoštovanje različnosti.
2. NAČIN DELA

39
Oblike Tabor Burja, 3 kolesarski izleti..
Oblike: frontalni, skupinski, individualni
Učne in organizacijske metode: demonstracija, razlaga, krožna vadba, poligon, po
postajah, z dodatnimi, z dopolnilnimi nalogami.
3. Vsebina predmeta in razdelitev ur po obdobjih
Vsebina
TABOR BURJA
(plavanje, potapljanje,
kanu, lokostrelstvo,
igre,…)
KOLESARSTVO
Število ur
Obdobje
20
September
15
marec,april,maj
Vadba bo potekala po v strnjeni obliki po eno ali več ur zapored.
40
IZBRANI ŠPORT
ODBOJKA – 9.R (UČENCI IN UČENKE)
UČITELJICA: Bogdana Morgan
Odbojka je najmlajša izmed športnih iger z žogo. Njeni najpomembnejši
značilnosti sta atraktivnost in borbenost v mejah »fair playa«. Poleg omenjenega
ima odbojka nekatere specifičnosti. Na igrišču se nahajata dve šesterki igralcev, ki
sta ločeni z mrežo. Zaradi nje ne prihaja do medsebojnih stikov v fazi napada in
obrambe. Trajanje odbojkarske igre je časovno neomejeno. Ta značilnost zahteva
od igralcev psihično in telesno vzdržljivost, nepopustljivost in odpornost na stres.
V odbojki igra pomembno vlogo uigranost ekipe, ki je odvisna predvsem od ravni
komunikacije in sodelovanja med igralci. Zaradi uvedbe novega načina štetja, pri
katerem vsaka napaka pomeni tudi točko, prevladujejo v igri tehnično-taktični
elementi z nizko ravnijo tveganja.
SPLOŠNI CILJI
 skrb za skladen telesni razvoj in navajanje na zdravo življenje,
 izpopolnjevanje športnih znanj,
 splošna kondicijska pripravljenost,
 kakovostno preživljanje prostega časa,
 oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev,
 krepitev občutka samozavesti in zaupanja vase,
 pozitivno doživljanje športa.
GLOBALNI CILJI
 razvijati nekatere gibalne in funkcionalne sposobnosti,
 opravljati dalj časa trajajoče gibalne naloge,
 nadgraditi tehnična in taktična znanja,
 seznaniti se s teoretičnimi vsebinami,
 spoznati pomen redne športne vadbe,
 poznati pravila izbranega športa,
 razumeti vpliv izbranega športa na organizem,
 spodbuditi medsebojno sodelovanje in zdravo tekmovalnost,
 spoštovati pravila športnega obnašanja.
PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE
41
 utrjevanje in izpopolnjevanje osnovnih tehničnih elementov: podaja z gornjim
in spodnjim odbojem, spodnji servis, napad z uporabo gornjega odboja,
 učenje in izpopolnjevanje zahtevnejših tehničnih elementov: udarec, gornji
ravni servis, sprejem servisa, sprejem udarca, enojni blok,
 utrjevanje osnovnih tehnično-taktičnih elementov v igri 3:3, 4:4,
 utrjevanje zahtevnejših tehnično-taktičnih elementov v igri 6:0, 4:2 s
podajalcem v prednji vrsti igrišča,
 seznanjanje s sistemom igre 4:2 s podajalcem v drugi vrsti igrišča in 5:1 (ogled
posnetkov različnih tekem),
 ogled kakovostnih odbojkarskih tekem (1. ženska DOL, reprezentančni nastopi,
polfinalna in finalna srečanja mlajših selekcij),
 organizirali bomo tekme proti različnim šolskim ekipam iz Kopra in okolice,
 poznavanje pravil igre male in velike odbojke,
 poznavanje sodniških znakov.
NAČIN DELA
Oblike dela: frontalna, skupinska, individualna, v parih.
Učne in organizacijske metode: demonstracija, razlaga, krožna vadba, po postajah,
z dodatnimi, z dopolnilnimi nalogami.
Vadba bo potekala po eno uro tedensko (skupaj 32 ur).
42
KOŠARKA – 9.R (UČENCI IN UČENKE)
UČITELJ: Andrej Mlinar
Košarka spada med športne igre, ki so zelo atraktivne. Aktivnost vsakega igralca in
celotnega moštva je usmerjena k osnovnemu cilju igre v košarki – zadeti koš.
Dosežki posameznika se v košarki ocenjujejo samo na osnovi deleža v okviru
moštva. Je ena izmed najbolje svetovno pokritih športnih panog, saj jo aktivno igra
večina svetovnih držav. Tehnično- taktični elementi se gibajo od enostavnih do
zelo kompleksnih, zato je dobro poznavanje le- teh osnova za dobro igro. Je
kontakten šport, ki pa ne omogoča grobosti, saj so pravila zelo jasna. Zaradi svoje
kompleksnosti nudi odlično osnovo za razvoj gibalnih sposobnosti.
Splošni cilji
 skrb za skladen telesni razvoj in navajanje na zdravo življenje,
 izpopolnjevanje športnih znanj,
 splošna kondicijska pripravljenost,
 kakovostno preživljanje prostega časa,
 oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev,
 krepitev občutka samozavesti in zaupanja vase,
 pozitivno doživljanje športa.
Globalni cilji
 razvijati nekatere gibalne in funkcionalne sposobnosti,
 opravljati dalj časa trajajoče gibalne naloge,
 nadgraditi tehnična in taktična znanja,
 seznaniti se s teoretičnimi vsebinami,
 spoznati pomen redne športne vadbe,
 poznati pravila izbranega športa,
 razumeti vpliv izbranega športa na organizem,
 spodbuditi medsebojno sodelovanje in zdravo tekmovalnost,
 spoštovati pravila športnega obnašanja.
Praktične in teoretične vsebine
 utrjevanje in izpopolnjevanje osnovnih tehničnih elementov: vodenje v
različnih okoliščinah, obrambna drža in gibanje, dvokorak.
 učenje in izpopolnjevanje zahtevnejših tehničnih elementov: dvokorak s slabšo
roko, slepa podaja,meti iz razdalje, blokade.
 utrjevanje osnovnih tehnično-taktičnih elementov v igri 3:3, 4:4, 5:5.
 utrjevanje zahtevnejših tehnično-taktičnih elementov v igri 5:0, 4:2 (križanja,
blokade)
43




seznanjanje z obrambo mož-moža in consko obrambo,
ogled kakovostne košarkaške tekme,
poznavanje pravil igre,
poznavanje sodniških znakov in osnov sojenja košarkarske igre.
Način dela
Oblike dela: frontalna, skupinska, individualna, v parih.
Učne in organizacijske metode: demonstracija, razlaga, krožna vadba, po postajah,
z dodatnimi, z dopolnilnimi nalogami.
Vadba bo potekala po dve uri tedensko (skupaj 32 ur) v enem konferenčnem
obdobju.
44
SPOŠTOVANI STARŠI, UČENKE IN UČENCI
Devetletna osnovna šola ponuja učencem 7., 8. in 9. razreda možnost izbire
izbirnih predmetov. V letošnji Publikaciji izbirnih predmetov za šolsko leto
2014/2015, vam predstavljamo izbirne predmete, ki jih šola ponuja za naslednje
šolsko leto.
Prosimo vas, da v tabelo vpišite dva ali tri izbirne predmete, za katere ste se
odločili, da jih bo Vaš otrok obiskoval v šolskem letu 2014/2015
Izpolnite tudi rubriko »rezervni izbor«.
Gabrijela Dolinšek
ravnateljica šole
_____________________________________
Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, Pot v gaj 2, Koper
Prijava za izbiro izbirnega predmeta
priimek in ime učenca/učenke, razred in oddelek - šolsko leto 2014/2015
Izbor izbirnega predmeta
rezervni izbor
izbirnega predmeta
1.
2.
3.
Oddal bom vlogo, da bo moj otrok
oproščen sodelovanja pri izbirnih
predmetih v šol. letu 2014/2015
DA
NE
V kolikor se za določen izbirni predmet ne bo odločilo dovolj učencev, bomo
upoštevali naslednji izbirni predmet po Vaši razvrstitvi v rubriki »Rezervni izbor«.
Obrazec naj ima učenec s seboj v času od 12. do 16. maja. Izbor bo učenec
vnesel v spletno aplikacijo pod vodstvom učitelja Gregorja Škofa v tem
terminu.
(podpis staršev)
45
Spremembe zakona o osnovni šoli ((Ur. L. RS, št. 102/9.11.2007)
17. člen
»Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda
izvajati pouk iz izbirnih predmetov.
Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz družboslovnohumanističnega sklopa in najmanj treh iz naravoslovno-tehničnega sklopa. V
okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika,
nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike.
Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri
ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.
52. člen
»Učenec 7., 8. in 9. razreda, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim
programom, je na predlog staršev oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih.
O oprostitvi iz prejšnjih odstavkov odloči ravnatelj.«
Predstavitev izbirnih predmetov za šolsko leto 2014/2015 je objavljena na
spletni strani šole.
46
Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
PREDSTAVITEV IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
Tekst: učiteljii izbirnih predmetov
Oblikovanje: Gregor Škof
Prelom in tisk: Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
Koper, april 2014
47

OŠ Antona Ukmarja Koper

Transcription

Similar documents

ODKRIVAJMO PRETEKLOST MOJEGA KRAJA

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI – 4 in 5. razred

gimnazija - CDI Univerzum

Izbirni predmeti 2014/2015 - Dobrodošli na spletni strani OŠ Zreče!

VS Bled_letak 2013 www - Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled

NIP Tehnika 1 in 2

Program TRGOVEC - SPI Poklic PRODAJALEC A

IZBIRNI PREDMETI - Osnovna šola Sladki Vrh

Tehnika v osnovni šoli-Nemčija

Publikacija OŠ Vodmat

Verstva in etika Izbirni predmet 2014/2015

Uvod (poglavja Uvodnik, Vezenje s tradicijo, Od načrta do prapora