Tehnika v osnovni šoli-Nemčija

Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Tehnika v osnovni šoli-Nemčija
Terezija Ceferin
Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I
Mentor: doc. dr. Janez Jamšek
Ljubljana, 2012
Povzetek
Seminarska naloga je namenjena učiteljem tehnike v osnovnih šolah. V seminarski nalogi so predstavljeni
predmeti, pri katerih se učenci v Nemčiji stari od 6 do 14 let učijo o tehničnih temah. V šolah se še zmeraj
premalo poudarja pomen tehnike, zato so v seminarski navedeni predlogi, ki bi pripomogli k večjemu zanimanju
in boljšemu izvajanju predmeta tehnika.
Kazalo
1 Uvod ........................................................................................................................................ 4
2 Navezava na učni načrt.......................................................................................................... 4
3 Pregled obstoječega gradiva................................................................................................... 4
4 Nemški izobraževalni sistem ................................................................................................. 4
4. 1 Obvezni in izbirni predmeti v osnovni šoli .............................................................................. 5
5 Področja tehnike v šolskih predmetih ................................................................................... 6
6 Tehnika v sekundarni šoli...................................................................................................... 7
6.1 Tehnika v realni šoli .................................................................................................................... 7
6.2 Tehnika v gimnaziji ..................................................................................................................... 8
6.3 Tehnika v glavni šoli.................................................................................................................... 9
7 Pomanjkljivosti in predlagane spremembe.......................................................................... 10
8 Sklep...................................................................................................................................... 10
9 Literatura .............................................................................................................................. 10
10 Priloge................................................................................................................................. 11
10.1 Učni list ..................................................................................................................................... 11
10.2 Učni list-rešen........................................................................................................................... 12
3
1 Uvod
Tehnika nas obdaja na vsakem koraku življenja. Priča smo njenemu hitremu razvoju in napredku. In človek je
tisti, ki vse to ustvarja. Oblikuje ga tudi šola, zato je poučevanje tehnike v šoli tako bistvenega pomena.
Poučevanje tehnike bi se moralo pričeti že v predšolskem obdobju, to je v vrtcu. Naloga šole je razviti otrokov
pravilen odnos in interes do tehnike.
V nemških šolah je premajhen poudarek na predmetu tehnika. V vseh primarnih šolah so tehnične teme
integrirane v predmetu, ki je obvezen za vse učence. Predmet tehnika ni obvezen v vseh sekundarnih šolah.
Tehnične teme se pogosto obravnavajo znotraj predmetov npr. materiali-narava-tehnologija. Problematika
tehničnega izobraževanja učencev se kaže predvsem v pomanjkanju tehničnega znanja učiteljev v primarni šoli
in da se predmet tehnika v sekundarni šoli ne izvaja kot samostojni-obvezni predmet. Namen seminarske naloge
je raziskati tehniško izobraževanje za učence starosti 6-14 let v nemških šolah.
2 Navezava na učni načrt
V Sloveniji osnovnošolsko izobraževanje traja 9 let. V prvi razred se vpisujejo otroci, ki v tistem koledarskem
letu dopolnijo 6 let, deveti razred pa končajo pri 14 letih. Šolanje je razdeljeno na 3 triletna obdobja. V zadnjem
triletju lahko učenci izberejo tri izbirne predmete. Uspešna končana osnovna šola omogoča učencu nadaljevanje
v katerikoli sredji šoli.
V slovenskih šolah se področja iz tehnike in tehnologije poučujejo pri različnih obveznih predmetih. V 1. triletju
obravnavajo teme pri predmetu spoznavanje okolja (3x105 ur), teme iz tehnike pa so integrirane. V 4. (105 ur) in
5. razredu (105 ur) se izvaja predmet naravoslovje in tehnika (1/3 ur je namenjena tehniki). Predmet se nadaljuje
v tehnika in tehnologija v 6., 7. in 8. razredu (70+35+35 ur) in gospodinjstvo v 5. (35 ur) in 6. razredu (52,5 ur).
Teme s področja tehnike in tehnologije so prisotne tudi v enoletnih izbirnih predmetih. Posamezni predmet
obsega 35 ur na leto. V 8. razredu lahko učenci izberejo predmet robotika v tehniki, v 9. razredu pa: elektronika
z robotiko, elektrotehnika, risanje v geometriji in tehniki in projekti iz fizike in tehnike. V katerem koli razredu
lahko izberejo predmete: obdelava gradiv: kovine, obdelava gradiv: les in obdelava gradiv: umetne snovi. Te
predmete lahko obiskujejo učenci eno, dve ali vsa tri leta. Vsebinsko se programi posameznega razreda vežejo
na predmet tehnika in tehnologija in so prilagojeni otrokovim sposobnostim.
3 Pregled obstoječega gradiva
Nemški izobraževalni sistem je opisan v [1,2], medtem ko v [3-6] najdete predmete, ki se v šoli izvajajo. Pod [79], je literatura, ki opisuje predmet tehnike v primarni in sekundarni šoli. Pomanjkljivosti in predlogi za boljše
izvajanje tehnike so zapisani v [8, 9, 11].
4 Nemški izobraževalni sistem
Organiziranost nemškega izobraževalnega sistema deluje po principu federalizma. Vsaka od 16-ih dežel (BadenWürttemberg, Bavarska (Bayern) , Berlin, Brandenburška , Bremen, Hamburg , Hessen, MecklenburgPomorjansko (Mecklenburg-Vorpommern) , Spodnja Saška (Niedersachsen), Severno Porenje-Vestfalija
(Nordrhein-Westfalen), Porenje-Pfalz (Rheinland-Pfalz), Posarje (Saarland), Saška (Sachsen), Saška-Anhalt
(Sachsen-Anhalt), Schleswig-Holstein, Turingija (Thüringen) je odgovorna za lastno izobraževalno politiko, kar
pomeni obstoj raznolikih in med seboj tekmujočih izobraževalnih sistemov. Izdelava učnih načrtov, izbira
didaktičnih pristopov in potrjevanje učbenikov so v pristojnosti posameznih deželnih ministrov za šolstvo [1].
Obvezno šolanje v Nemčiji otroci pričnejo s šestim letom starosti in traja 9 let (10 let v Berlinu, Brandenburgu in
deželi Nordhein-Westfalen). Šolanje je razdeljeno na primarno in nižjo sekundarno stopnjo. Primarna stopnja
traja prva štiri leta (v Berlinu in Brandenburgu traja šest let). Po štirih letih šolanja učence razdelijo na različne
izobraževalne poti, ki se razlikujejo tako po znanjih, pridobljenih v izobraževalnem procesu, kot po tipu
zaključnega izpita po končanem šolanju. S tem prehodom je neposredno povezana ena ključnih značilnosti
nemškega šolskega sistema – zgodnja diferenciacija učencev glede na njihovo domnevno sposobnost [1].
Učenci lahko izbirajo med štirimi vrstami šol. Hauptschule (glavna šola): poteka od 5. do 9. razreda (oz. 10
razreda). Učencu da osnovno splošno izobrazbo in ga usmerja k poklicnemu izobraževanju. Realschule (realka)
poteka od 5. do 10. razreda in učencu da srednjo splošno izobrazbo. Gymnasium (gimnazija) poteka od 5. do 10.
razreda. Učencu zagotovi intenzivnejšo splošno izobrazbo. V nekaterih deželah se izvaja še 4 tip šole
Gesamtschule (splošna šola), ki združuje značilnosti Hauptschule in Realschule [2]. V preglednici 4.1 je
nazorno prikazano nemško osnovnošolsko izobraževanje glede na starost učencev.
Pregladnica 4.1: Nemški izobraževalni sistem osnovne šole [1-2].
Starost
15
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
Glavna šola
(Hauptschule)
Vrsta šole
Realka
Gimnazija
(Realschule) (Gymnasium)
Primarna šola (Grundschule)
Vrtec
Splošna šola
(Gesamtschule)
Razred
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
Stopnje
Nižja
sekundarna
stopnja
Primarna
stopnja
Predšolska
vzgoja
Prehod na višjo sekundarno stopnjo je okoli 15. leta starosti učenca. Tip šole je odvisen od vrste zaključnega
izpita po opravljeni nižji sekundarni stopnji in sposobnosti učenca. Učenci lahko izbirajo med splošnim
izobraževalnim programom na gimnazijah, poklicnim izobraževanjem ali kombiniranim izobraževanjem
(poklicno izobraževanje znotraj dualnega sistema). Vpis na univerzo je možen le z opravljeno maturo, ki se
neposredno opravlja na gimnazijah. Na ostalih šolah se lahko opravlja poklicna matura, ki je do določene mere
enakovredna splošni maturi, vendar pa samo na programih, ki so bolj splošno usmerjeni [1].
4. 1 Obvezni in izbirni predmeti v osnovni šoli
Dežele nimajo enakega učnega načrta, zato se tudi predmetniki med deželami razlikujejo. V preglednici 4.2 so
prikazani obvezni in izbirni predmeti, ki se izvajajo v nemški pokrajini Baden-Württemberg.
5
Preglednica 4.2: Obvezni in izbirni predmeti, kjer so predmeti tehniškega izobraževanja v krepkem tisku [3-6].
Vrsta šole
Primarna šola
Realna šola
Gimnazija
Glavna šola
Obvezni predmeti
verska vzgoja, nemščina, matematika,
angleščina,
človek-narava-kultura
(Mensch, Natur und Kultur), športna
vzgoja
verska vzgoja/etika, nemščina, tuji jezik,
matematika,
zgodovina,
geografija,
ekonomija, državljanska vzgoja, kemija,
biologija, fizika, glasba, športna vzgoja
verska vzgoja/etika, nemščina, 1. in 2. tuji
jezik,
zgodovina,
matematika,
naravoslovje, športna vzgoja, umetnost,
geografija, ekonomske-socialne študije
verska
vzgoja/etika,
nemščina,
matematika, angleščina, svet-čas-družba,
materiali-narava-tehnologija (Materie Natur – Technik), gospodarstvo-delozdravje
(Wirtschaft
Arbeit
–
Gesundheit), glasba-šport-ustvarjanje
Izbirni predmeti
/
(od 7. razreda dalje) tehnika (Technik),
človek in okolje, francoščina ali angleščina2
(od 8. razreda dalje) naravoslovje in
tehnika (Naturwissenschaft und Technik),
glasba, likovna umetnost, šport, 3. tuji jezik.
(od 8. razreda dalje) narava in tehnika
(Natur und Technik), ekonomska in
informacijska tehnologija, zdravstvo in
sociala
5 Področja tehnike v šolskih predmetih
Učenci se s vsebinami tehnike srečujejo pri različnih predmetih v času osnovnošolskega izobraževanja. V
primarni šoli (I.) je tehnika vključena v predmet spoznavanje narave in družbe (Sachunterricht oz. Mensch,
Natur und Kultur) (4x148 ur). V nižji sekundarni šoli (II.) pa se področje tehnike izvaja pri naslednjih predmetih
[4, 5, 6]:
- realna šola: tehnika (A), človek in okolje (B);
- gimnazija: naravoslovje in tehnika (C);
- glavna šola: materiali-narava-tehnika (D), ekonomija-delo-zdravje (E), narava in tehnika (F).
Za posamezni predmet v nižji sekundarni šoli je namenjeno naslednje število ur: tehnika (3x111 ur), človek in
okolje (3x111 ur), naravoslovje in tehnika (2x148 ur), materiali-narava-tehnologija (5x128 ur), gospodarstvodelo-zdravje (5x111 ur) in narava in tehnika (2x74 ur) [4, 5, 6].
(I.) Tehnika v primarni šoli. Tehnične teme v osnovnih šolah so integrirane znotraj predmeta, pri katerem se
obravnavajo teme o naravi in družbi [7].
Predmet je razdeljen na več tematskih področjih. Glede izvajanja posameznega tematskega sklopa ni zavezujočih
zahtev. Učitelji imajo pedagoško svobodo in se lahko sami odločijo, kako dolgo in kako intenzivno želijo učiti
posamezno tematsko področje. Poleg tega se učitelji prilagodijo potrebam in zmožnostim učencev. V načrtih
tudi ni jasnih in obveznih navodil, katera sredstva in metode naj bi učitelji uporabljali v pedagoškem procesu.
Tako učitelji lahko izberejo ustrezne metode za posamezne teme in učence. Osrednje pedagoške ideje so:
raziskovalno učenje (raziskujejo, analizirajo in odkrivajo), učenje iz vsakdanjega življenja (iz znanih stvari
preidejo na nepoznana) [7].
V primarni šoli ima učitelj veliko svobodo pri poučevanju. Svoboda mu daje širše možnosti na tistih področjih,
ki jih pozna. Tako lahko z veseljem in odlično podaja znanje, ki ga ima [7].
Svoboden način poučevanja pa ima tudi negativne posledice. Večina učiteljev v primarni šoli so ženske, ki
nimajo dovolj širokega znanja o tehniki. Prihaja do izpuščanja tistih tehničnih vsebin, ki jih učitelji ne poznajo.
Otrok zato ne razvije vseh svojih veščin in nekaterih sposobnosti ne odkrije [8].
Cilj izobraževanja tehnike v primarni šoli je razviti osnovna tehnična znanja. Glavne teme učnega načrta so [7]:
- moč/ električne energije in obnovljivih viri energije: učenci se
naučijo, kako graditi na
električni krog in kako lahko varčujemo z energijo;
- delo z mediji in računalnikom;
- načrtovanje, gradnjo in testiranje tehničnih postopkov in konstrukcij: učenci se naučijo; kako razviti in
izdelati tehnične pripomočke ali stroje;
- proizvodnja, delo v podjetjih in organizacijah in
- tehnološki razvoj in njegove posledice.
(II.) Tehnika v nižji sekundarni šoli. Tehnika ni obvezni predmet v sekundarnih šolah. V nekaterih šolah je kot
samostojen predmet, v nekaterih pa se izvaja v kombinaciji z znanstvenimi študijami (npr. fizika in kemija).
Obseg tehničnih tem je odvisen od vrste šole, razreda in predmeta [7].
6 Tehnika v nižji sekundarni šoli
Prisotnost tehničnih tem v učnih načrtih za sekundarne šole se razlikuje glede na vrsto šole. V realni šoli se
učenci s tehniko srečajo pri dveh predmetih: tehnika (A) ter človek in okolje (B). V gimnaziji si za izbirni
predmet lahko vzamejo naravoslovje in tehnika (C). V glavni šoli pa se učenci s področjem tehnike srečajo pri
predmetih kot so materiali-narava-tehnika (D), gospodarstvo-delo-zdravje (E) ter narava in tehnika (F).
6.1 Tehnika v realni šoli
Predmet tehnika se izvaja kot izbirni predmet tehnika od 7. razreda dalje. Tehnične teme se pojavijo tudi v
izbirnem predmetu človek in okolje.
(A) Tehnika
Namen predmeta je, da učenec izrazi svoje ideje, se uči sodelovanja in odgovornosti. Osnovni cilj ni le
razumevanje tehnike ampak tudi iskanje novih idej in rešitev [9].
Pri predmetu tehnika spoznavamo interdisciplinarno delo v šoli, ki podpira in spodbuja sodelovanje z drugimi
predmeti. Tako učenec zavestno odkriva svoje sposobnosti in poklicne interese. V realki odkrivajo naravnanosti,
sposobnosti in zanimanja za [9] :
- industrijo, podjetništvo, obrt;
- informatiko;
- transport
- energetiko in ekologijo
- gradbeništvo
Teme, ki jih spoznavajo pri predmetu tehnika so [9]:
- delo in izdelava: kaj je tehnika ? Kako se načrtuje, zasnuje in izdela izdelek? Kakšne so prednosti in
slabosti tehnoloških procesov in sistemov za ljudi in okolje? Učenci naj bi razumeli tehnične risbe in
standarde (so kot sredstvo za načrtovanje, ustvarjanje in uporabo). Spoznajo materiale kot je les,
kovina in plastika. Naučijo se varne uporaba orodja za obdelavo teh materialov.
- informatika in komunikacija: kaj pomeni obdelava podatkov / informacij? Zakaj so informacijske in
komunikacijske tehnologije danes ključne pri razvoju? Kakšne prednosti in slabosti prinašata prenos in
obdelave podatkov?
- transport: kako organizirati prevoz ljudi in blaga? Kako se lahko poveča mobilnost ljudi in blaga?
Pomen mobilnosti v naši družbi. Kakšen bo transportni sistem v prihodnosti? Kakšne so prednosti,
slabosti in posledice transporta za ljudi in okolje?
- oskrba surovinami in odstranjevanje odpadnih snovi: kako ravnati s hrano in surovinami, da bo
družbeno in okoljsko odgovorno in kako uporabljati odpadke? Način oskrbovanja z energijo.
Spoznavanje razlik med fosilnimi gorivi, jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije. Seznanjenje z
različnimi tehnološkimi možnostmi za varčevanje z energijo.
- gradbeništvo in življenjski prostor: kakšen je naš življenjski prostor? Načrtovanje in gradnja
objektov. Predmeti in snovi za gradbene tehnologije. Možnosti gradnje energetsko varčnih stavb [9].
7
Uporabljajo se različne učne metode in pristopi kot so raziskovanje, načrtovanje, izdelava nalog in projektov,
analiza izdelkov. Naučijo se strokovnega jezika, prispevajo svoje ideje in jih načrtujejo, izvedejo in vrednotijo
[9].
(B) Ljudje in okolje
Predmet ljudje in okolje vključuje tako družino in kot tudi širšo družbo. Posameznika vzgaja k odgovornemu
načinu življenja in razvija njegove praktične spretnosti. Prav tako vzgaja k načrtovanju življenja in
samostojnemu razmišljanju ter razvijajo sposobnosti timskega dela z različnimi metodološkimi pristopi. Cilj je,
da prevzamejo odgovornost za sebe in druge. Predpogoj za to so naša lastna dejanja [9].
Predmet obsega štiri področja [9] :
socialno področje ima široko tematiko, ki vzgaja k odgovornosti zase in za druge tako na področju
družine, starševstva, zdravja, reševanja sporov, medosebnih odnosov itd.
- gospodarstvo v večji meri obravnava ekonomsko-finančno vodenje gospodinjstva. To pomeni nakup
hrane, oblačil, izbira proizvodov, pravice in obveznosti potrošnika.
- prehrana: gre za poudarek v načrtovanju, vrednotenju in pripravi polnovredne in zdrave hrane, pravilno
ravnanje s hrano, nevarnosti in higiena v kuhinji.
- tekstilstvo: spoznavanje tekstilne verige (od vlaken do izdelka), nakup in ohranjanje tekstilnih izdelkov
ter uporaba detergentov, spoznavanje šivalnega stroje in osnovne tehnike šivanja.
6.2 Tehnika v gimnaziji
Tudi v gimnaziji se tehnika izvaja kot izbirni predmet. Predmet naravoslovje in tehnika (opisan v nadaljevanju)
poteka od 8. razreda dalje.
(C) Naravoslovje in tehnika
V svetu vse bolj prevladujeta znanost in tehnologija. Namen predmeta znanost in tehnika v gimnaziji je, da
učenci pridobijo znanje na teh področjih, da so sposobni sprejeti odgovorno vlogo v osebnem življenju in družbi,
da prepoznavajo stališče časov. Že v gimnaziji se tako učijo znanstvenega razmišljanja in posledično tudi dela
[9].
Izobraževanje obsega znanje, spretnosti in odnose, razumevanje tehničnih struktur, reševanje problemov v naši
družbi, učence spodbuja v njihovi radovednosti, iščejo izzive za sedanje in prihodnje generacije, ocenjujejo
sisteme in inovacije v skladu z načelom trajnostnega razvoja. Razpravljajo o razvoju ekonomskih, okoljskih,
etičnih in socialnih meril ter gospodarne rabe energije in recikliranje odpadnih materialov [9] .
Učijo se socialnih in akademskih veščin, razumevanja industrijskih, proizvodnih in inovacijskih procesov ter
pomena in odprtosti do novih tehnologij. Odkrivajo vlogo znanosti in nje pomen v vsakdanjem življenju in
umetnosti. Učijo se tako timskega dela kot tudi individualne odgovornosti pri izdelavi skupnih projektov.
Načrtujejo znanstvene in tehnološke projekte v skupini, kjer izražajo in utemeljujejo svoje trditve. Tako
pridobivajo tudi sposobnosti postavljanja hipotez in napovedi [9].
Predmet znanost in tehnika obsega štiri področja, ki dajejo širok in raznolik spekter znanja. Področja so: človek,
okolje, tehnika ter Zemlja in vesolje. Predmet obravnava znanstvene teme (geologija, meteorologija, biokemija,
astronomija, ekologija itd.) kot tudi eksplicitno tehnične teme (elektronika, industrija, energetika itd) [9] .
Pri posameznih področji so zajete teme [9]:
- Človek: spoznavanje zgradbe in delovanja telesa, pomen zdravja in zdravstvenega tveganja, koristi in
škodljivosti medicinskega napredka, etična vprašanja, hrana in prehranjevalne navade ter njihov učinek
na zdravje in okolje.
- Okolje: poznavanje in analiza življenjskega prostora, poznavanje mineralov, kamnin in različnih tal,
podnebje in njegov vpliv na vreme.
- Tehnika: pomen in vrednost inženirskih veščin, znanstvene in tehnične informacije, vpogled v
industrijsko proizvodnjo, odprtost do novih tehnologij, analiza rabe energiji, obeti energetske oskrbe v
prihodnosti, kemijsko inženirstvo, nanotehnologija, informacijska tehnologija.
- Zemlja in vesolje: zemljina atmosfera in njena zaščita, astronomska opazovanja in dogodki, razvoj
sončnega sistema, ki je najpomembnejši za življenje na Zemlji.
8
6.3 Tehnika v glavni šoli
Področja tehnologije so integrirana znotraj dveh obveznih predmetov: materiali-narava-tehnika in gospodarstvodelo-zdravje. Poleg tega imajo učenci na voljo tudi izbirni predmet narava in tehnika.
(D) Materiali-narava-tehnika
Moderna družba je predmet hitrih tehnoloških, socialnih in kulturnih sprememb, zato je znanstveno in strokovno
izobraževanje bistvenega pomena v naši družbi. To je tudi namen predmeta materiali-narava-tehnika. Predmet
narava in tehnika združuje biologijo, kemijo, fiziko in tehniko. Učenci razvijajo strokovna znanja na različnih
področjih in tehnično mišljenje. Dobijo temelje za povezovanje znanj, ki jim omogočajo vseživljenjsko učenje.
Spoznajo osnovno razumevanje narave in okolja. Delo v razredu temelji na analiziranju, načrtovanju,
preiskovanju, eksperimentiranju, preiskovanju.
Učna snov v 5. in 6. razredu [9]:
- prepoznavanje in opisovanje materialov, varnost pri delu;
- pravilna uporaba orodja, opreme in strojev; delo z različnimi materiali (plastika, les, kovine, tekstil),
izdelava enostavnih električnih vezij;
- toplotna energija;
- poznavanje rastlin in živali, odnosi v ekosistemu, vpliv človekovega delovanja na naravo;
- telesni razvoj in
- anatomija človeka.
Učna snov v 7.-9. razredu [9]:
- značilnost zraka, oksidacija, redukcija, dihanje;
- lastnosti vode, uporaba vode iz ekološkega vidika, kisline, baze, soli;
- človek kot biološko in družbeno bitje;
- osnove genetika, biomedicinska tehnologija in
- osnovne teorije elektrike in elektronike, porabniki električne energije, izdelava vezij, uporaba
električne energije.
(E) Ekonomija-delo-zdravje
Učenci pridobijo različne praktične spretnosti in sposobnosti. V skupini ali individualno rešujejo probleme in
naloge iz vsakdanjega življenja. Poudarek je na projektnem delu, ki učence tudi spodbuja na navezovanje stikov
s strokovnjakov izven šole [9].
Učna snov obsega področja [9]:
- trgovina/potrošništvo
- delo-proizvodnja-tehnika
- poklici, delovna mesta
- družina-prosti čas-gospodinjstvo
(F) Narava in tehnika
Narava in tehnika je izbirni predmet, pri katerem učenci pridobijo strokovno znanje, izkušnje in spretnosti s
področja industrije, gospodarstva, etike, ekologije in narave. Pouk se izvaja v naravi, laboratoriju, delavnici,
proizvodnji (tovarni)[9].
Pri tem predmetu obravnavajo naslednje teme [9]:
- kultura in življenjski prostor;
- gradbeništvo;
- kemija v vsakdanjem življenju;
- od ideje do načrtovanja in
- od polizdelka do izdelka.
9
7 Pomanjkljivosti in predlagane spremembe
V Nemčiji nimajo na vseh pedagoških fakultetah predmeta tehnike za učitelje v primarnih šolah. Zato si morajo
znanja in spretnosti s področja tehnike pridobiti sami [8].
Učitelji imajo izredno veliko možnosti samoiniciativnega izobraževanja npr. didaktična in metodološka
svetovanja, strokovno literaturo in internetne vire informacij, sodeluje lahko tudi pri različnih usposabljanjih iz
področja tehničnih tem. Pomoč so tudi organizacije, kot je Združenje nemških inženirjev (Association of
German Engineers) [8] .
Nemčija nima enotnih izobraževalnih standardov na področju poučevanja tehnike. Smernice niso točno
določene, tako učitelj lahko poučuje samo tisto, kar sam želi in zna. Učni načrti bi morali biti bolj natančno in
konkretno sestavljeni, zato da ne bi prišlo do izpuščanja tehniških vsebin predvsem v primarni šoli [10].
Predmet tehnika bi se moral izvajati kot obvezni predmet v vseh vrstah sekundarnih šol in v vseh nemških
pokrajinah [10]. Tako bi bili vsi učenci deležni tehnične izobrazbe, saj se za izbirne predmete v sekundarni šoli,
ki so povezani s tehniko, odločajo večinoma le fantje. Kot obvezni predmet naj bi se tehnika izvajala na fakulteti
za izobraževanje bodočih učiteljev v primarnih šolah [8].
Projektno delo in učenje, raziskovanje in učenje v majhnih skupinah bi morale biti glavne metode tehničnega
izobraževanja [11].
Učni načrt naj bi spodbujal interdisciplinarno učenje [11] .
Izboljšati opremljenost razredov, kar bi omogočalo večje možnosti za uresničevanje aktivnega učenja tehnike
[8].
Cilj tehniških predmetov naj ne bi bil le posredovanje tehničnega znanja in spretnosti, ampak je poleg tega
potrebno krepiti učenčeve tehnične sposobnosti, še posebej pri deklet [11].
Narediti bi bilo potrebno nove programe in vsebine, da bi dekleta že v začetku šolanja navdušili za področje
tehnike [8].
Glede na to, da imajo starši velik vpliv na tehnične interese svojih otrok, bi se morali vključiti v tehniško
izobraževanje. Starši in otroci naj bi obiskovali tečaje, ki bi jih bolj motivirali [11].
8 Sklep
Nemčija je tehnološko visoko razvita država. Glede na to dejstvo smo pričakovali, da ima predmet tehnika
pomembno vlogo v učnem načrtu. S seminarsko nalogo smo ugotovili, da predmet tehnika ni obvezen in
samostojen predmet. Ker se tehnične teme obravnavajo predvsem pri izbirnih predmetih, marsikateri učenec
osnovno šolo zaključi brez osnovnega znanja tehnike. Zato bi bilo potrebno, da bi bila tehnika vsaj v gimnaziji
obvezni in samostojen predmet, saj so predvsem gimnazijski učenci tisti, ki bodo sodelovali pri nadaljnjem
tehniškem razvoju in ga tudi znanstveno bodo oblikovali. Študij za učitelje v primarni šoli bi moral nujno
vsebovati predmet tehnika. Samo tako se bodo bodoči učitelji lahko usposobili za poučevanje tehničnih tem.
9 Literatura
[1] J. Pikalo in ostali, Vsebinski okvir državljanske vzgoje v državah evropske unije – mednarodna primerjalna
analiza (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FDV, 2011).
[2] Organisation of the education system in Germany (2011)
[http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/eurybase_full_reports/de_en.pdf].
10
[3] Primarna šola v Nemčiji (Grundschule) [http://www.bildung-staerktmenschen.de/unterstuetzung/schularten/GS].
[4] Glavna šola v Nemčiji (Hauptschule) [http://www.bildung-staerktmenschen.de/unterstuetzung/schularten/WRS].
[5] Nemška realka (Realschule) [http://www.bildung-staerkt-menschen.de/unterstuetzung/schularten/Rs].
[6] Nemška gimnazija (Gymnasium) [http://www.bildung-staerkt-menschen.de/unterstuetzung/schularten/Gym].
[7] M. Endepohls-Ulpe and J. von Zabern, WP 3 – Curriculum content analysis – Results from Germany,
Understanding and Providing a Developmental Approach to Technology Education, 042941 (2009),
[http://update.jyu.fi/images/5/55/WP3_Results_from_Germany.pdf].
[8] M. Endepohls-Ulpe, J. Ebach, J. Zabern, Proposed changes for teacher education, Understanding and
Providing a Developmental Approach to Technology Education, 042941
(2009)[http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0CCgQFjAB&url=htt
p%3A%2F%2Fupdate.jyu.fi%2Fimages%2F5%2F55%2FUPDATE_deliverable_D3.4.doc&ei=W_mPUKC1
KNH64QSl04HwAQ&usg=AFQjCNHwlK9WTRWyaXrQwaSQRKbR1LoY7w&sig2=ZS_PE7RqZpcQSg3
P7bR24Q]
[9] Izobraževalni načrti za vse razrede osnovne šole v Nemčiji (Bildungsplane) [http://www.bildung-staerktmenschen.de/service/downloads/Bildungsplaene/].
[10] A. Rasinen in ostali, Technology education for children in primary schools in Finland and Germany:
different school systems, similar problems and how to overcome them, Int J Technol Des Educ 19 (4), str.
367 (2009).
[11] M. Endepohls-Ulpe, J. Ebach, J. Zabern , Proposed changes for a new curriculum, Understanding and
Providing a Developmental Approach to Technology Educatio, 042941 (2009),
[http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CCEQFjAA&url=http%3A
%2F%2Fupdate.jyu.fi%2Fimages%2Ff%2Ffa%2FUPDATE_deliverable_D3.5.doc&ei=bviPULatGqam4gT
RmYCgBw&usg=AFQjCNFjQiGYdd89rGh9rFOV31oqTxSdJg&sig2=ISCtC-E0YOn-auTPPlV6qA].
10 Priloge
10.1 Učni list
1. V kateri šoli imajo največ predmetov, ki obravnavajo tehniška področja?
a) primarni šoli
b) realni šoli
c) gimnaziji
d) glavni šoli
2. Katere tehnične teme obravnavajo v primarni šoli pri predmetu narava in družba (Sachunterricht)?
3. V oklepaju izberi in pobarvaj pravilni odgovor.
Predmet tehnika se v realni šoli izvaja kot (izbirni/obvezni) predmet od (5./6./7.) razreda dalje.
4. Predmet znanost in tehnika v gimnaziji obsega štiri področja, ki dajejo širok in raznolik spekter znanja. Katera
področja so to?
5. Kako bi lahko izboljšali bolj kakovosten pouk tehnike v nemških osnovnih šolah?
11
10.2 Učni list-rešen
1. V kateri šoli imajo največ predmetov, ki obravnavajo tehniška področja?
a) primarni šoli
b) realni šoli
c) gimnaziji
d) glavni šoli
2. Katere tehnične teme obravnavajo v primarni šoli pri predmetu narava in družba (Sachunterricht)?
V primarni šoli obravnavajo teme: moč / električne energije in obnovljivih viri energije, delo z mediji in
računalnikom, načrtovanje, gradnja in testiranje tehničnih postopkov in konstrukcij, proizvodnja, delo v
podjetjih in organizacijah, tehnološki razvoj.
3. V oklepaju izberi in pobarvaj pravilni odgovor.
Predmet tehnika se v realni šoli izvaja kot izbirni/obvezni predmet od 5./6./7. razreda dalje.
4. Predmet znanost in tehnika v gimnaziji obsega štiri področja, ki dajejo širok in raznolik spekter znanja. Katera
področja so to?
Področja so: človek, okolje, tehnika ter Zemlja in vesolje.
5. Kako bi lahko izboljšali bolj kakovosten pouk tehnike v nemških osnovnih šolah?
Učni načrti bi morali biti bolj natančno in konkretno sestavljeni, zato da ne bi prišlo do izpuščanja tehniških
vsebin predvsem v primarni šoli. Predmet tehnika bi se moral izvajati kot obvezni predmet v vseh vrstah
sekundarnih šol, da bi bili vsi učenci deležni tehnične izobrazbe, saj se za izbirne predmete v sekundarni šoli, ki
so povezani s tehniko, odločajo večinoma le fantje. Kot obvezni predmet naj bi se tehnika izvajala na fakulteti za
izobraževanje bodočih učiteljev v primarnih šolah. Projektno delo in učenje, raziskovanje in učenje v majhnih
skupinah bi morale biti glavne metode tehničnega izobraževanja. Potrebno bi izboljšati opremljenost razredov.
Cilj tehniških predmetov naj ne bi bil le posredovanje tehničnega znanja in spretnosti, ampak je poleg tega
potrebno krepiti učenčeve tehnične sposobnosti, še posebej pri deklet.
12