Gradivo Fanika Fras - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

UVRVI –
Uspešno vključevanje Romov
v vzgojo in izobraževanje
Program: Življenje in delo v vrtcu z romskimi otroki
gradivo
v okviru projekta
USPEŠNO VKLJUČEVANJE ROMOV V VZGOJO
IN IZOBRAŽEVANJE (UVRVI)
Kraj in datum: Maribor, avgust 2010
Avtorica: Frančiška Fras Berro
Partnerja v projektu
1
KAZALO:
1. UVOD
2. IGRE IN UČENJE PREDŠOLSKIH OTROK - strokovna izhodišča
2.1 Otroška igra
2.2 Učenje predšolskih otrok
2.3 Spodbujanje razvoja otrokovih medosebnih, medkulturnih in socialno - čustvenih
kompetenc
2.3.1 Socialne igre
3. METODA USTVARJALNEGA MIŠLJENJA »6K«
Partnerja v projektu
2
1. UVOD
Slovenija ima bogato tradicijo na področju kakovostne institucionalne predšolske vzgoje. Za
ohranjanje doseženih standardov in za nadaljnji razvoj tega področja pa se je potrebno
nenehno in fleksibilno odzivati na zakonodajne, družbene in konceptualne spremembe v
prostoru in času ter upoštevati vizijo nadaljnjega razvoja.
Strokovne podlage za pripravo vsebinskega koncepta seminarja predstavljajo:
Kurikulum za vrtce, 1999,
Dodatek h Kurikulu za vrtce za delo z otroki Romi, 2002
sodobna spoznanja razvojne psihologije,
evropske smernice na področju VIZ,
ugotovitve analize ZRSŠ o delu z romskimi otroki v slovenskih vrtcih.
Vrtec za otroka predstavlja življenjski prostor za aktivno učenje in pridobivanje vrednot za
življenje v medkulturni družbi. V dobi zgodnjega otroštva se postavljajo temelji za uspešno
pridobivanje znanj in spretnosti, ki jih bo otrok potreboval in razvijal v življenju, ter
osmišljenega sobivanja v družbi.
Vzgoja za aktivno državljanstvo in medkulturni dialog na predšolski stopnji je zajeta že v
načelih Kurikula za vrtce. Upoštevana je pri oblikovanju vsebinskega okvira znotraj
izvedbenega kurikula, kjer se bodo otroci učili o vlogi in pomenu nacionalne identitete,
življenja v skupnosti ter o osnovnih načelih demokratične politične ureditve, človekovih
pravicah in strpnosti. Učenje za demokracijo v vrtcu zajema učenje socialnih spretnosti tako,
da jim je omogočeno sodelovanje pri načrtovanju, odločanju, postavljanju pravil, da jih
spodbujamo k pogajanju in dogovarjanju z vrstniki, sodelovanju z vrstniki ter z lastnim
vzgledom vzgajamo spoštovanje do drugačnosti in strpnost v vsakodnevnem življenju v vrtcu.
Pri izvajanju dejavnosti smo pozorni tudi na upoštevanje načel kurikula, ki
predvidevajo/narekujejo premagovanje stereotipnih vzorcev, spodbujanje samostojnosti in
iniciativnost otrok, upoštevanje individualnosti in različnosti, omogočanje izbire, spoštovanje
zasebnosti in ozaveščanje otrok o svojih pravicah in pravicah drugih.
V strateških ciljih vseživljenjskega učenja se spodbuja iskanje novih učnih priložnosti, ki bi
bile odprte in prirejene za posamezne ciljne skupine. S ciljem zagotavljanja enakih
možnosti za vse velja posebna skrb preprečevanju izključevanja oz. marginalizacije
družbenih skupin, ki so najbolj odtujene učenju.
Partnerja v projektu
3
2. IGRE IN UČENJE PREDŠOLSKIH OTROK - strokovna izhodišča
Na seminarju smo posebej izpostavili pomen spodbujanja jezikovnih, medosebnih,
medkulturnih in socialnih kompetenc (Priporočila evropskega parlamenta in sveta v EU,
2006).
2.1 Otroška igra
“… Igra je brezmejna, variira v celovitosti. Igra reprezentira otrokov kognitivni, socialni,
emocionalni, gibalni razvoj ter povezave med vedeti in ne vedeti, aktualnim in možnim,
verjetnim in neverjetnim. To je dialog med domišljijo in realnostjo, med preteklostjo,
sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in absurdnostjo, med varnostjo in tveganjem.”
(Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M., 2001)
Vrste najpogosteje navedenih otroških iger so: funkcijska igra (razvoj gibalnih in zaznavnih
funkcij; konstrukcijska igra (otrok povezuje, sestavlja, gradi); dojemalna igra (po Toličiču,
1961): poslušanje, opazovanje, posnemanje in branje; simbolna igra (otrok reprezentira neko
dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta) in socialna igra.
(Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M., 2001)
V Kurikulu za vrtce je o igri zapisano:
- Otrok se najbolje uči skozi igro in druge dejavnosti, za katere je motiviran.
- Igra je tista dejavnost, ki na najbolj naraven način združuje temeljna načela predšolske
vzgoje in je v primeru, da je opredeljena dovolj široko … razumljena kot način
otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju.
- Otroška igra je dejavnost, ki se razvija zaradi nje same, je notranje motivirana,
svobodna, odprta in za otroka prijetna.
(Kurikulum za vrtce, 1999, str. 19)
Odrasli v vrtcu ustvarjajo pogoje za:
- spoštovanje otroka kot celovite osebnosti, kot enkratnega bitja,
- sprejemanje otroka kot kompetentnega na vseh področjih njegovega razvoja,
- upoštevanje individualnih in skupinskih razlik ter razlik med kulturami,
- zagotavljanje otrokove pravice do izbire in drugačnosti z vidika uresničevanja načela
uravnoteženosti.
Partnerja v projektu
4
S tem, ko odrasli ustvarjajo ustrezne okoliščine, omogočajo in podpirajo otroka pri:
- razvijanju individualne zavesti ter zavesti o pripadnosti skupnosti,
- ozaveščanju o možnostih in pomenu participacije v skupnosti,
- razvijanju sposobnosti za osebno odločanje ter avtonomno presojo,
- razvijanju sposobnosti sprejemanja odločitev in prevzemanja odgovornosti zanje ter
razvijanju kritičnega mišljenja.
Igra predstavlja aktivnost, v kateri otrok ob strukturiranju in integraciji vseh izkušenj pridobi
sebi nova spoznanja, izpopolnjuje svoje sposobnosti, ki vplivajo na njegov nadaljnji razvoj.
Pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja ima simbolna igra v kontekstu (v igri z
vrstniki iste ali različne starosti), ki pri otroku spodbudi tudi učenje na višjem nivoju.
Pedagoška delavnica: Vpliv različnih kultur na vzorce interakcije otrok v igri
Diskusija v manjših skupinah o tem, katere kulturne posebnosti strokovni delavci opažajo/
prepoznavajo v igri otrok Romov. Primerjajte prvine slovenske in romske kulture!
2.2. Učenje predšolskih otrok
V naši družbi so predstave, ki jih imamo o učenju, zelo omejene in pogosto zaznamovane s
šolskim učenjem. Vemo pa, da se ljudje učimo na različne načine, v različnih situacijah in z
različnimi nameni: uporaba interneta, gledanje TV, branje knjig, poslušanje kaset, obiski
gledališč, muzejev in galerij.
Dr. Marcela Batistič Zorec meni, da je učenje v vrtcu na eni strani povezano z vprašanjem o
razvoju mišljenja in drugih področij osebnosti predšolskega otroka, na drugi strani pa z načeli,
metodami in oblikami vzgojnega dela, ki naj bi optimalno prispevale k njegovemu razvoju in
učenju. Zavedati se moramo, da v predšolskem obdobju prevladuje spontano učenje, da se
otroci učijo preko igre ter drugih dejavnosti in rutin v vrtcu. Otroci se učijo v interakcijah z
vrstniki in odraslimi; otroci se učijo z opazovanjem, posnemanjem, preizkušanjem in
reševanjem problemov, s komentiranjem, spraševanjem in poslušanjem drugih, reševanjem
medsebojnih konfliktov in dogovarjanjem. Učenje ni povezano le z miselnim razvojem,
ampak zajema vsa področja osebnosti, torej gibalni, spoznavni, čustveni, socialni in moralni
razvoj. Ko se otrok uči, so običajno aktivirana vsa področja razvoja.
Če naj vzgojiteljice pri svojem delu s predšolskimi otroki ravnajo avtonomno in strokovno
odgovorno, morajo dobro poznati teoretske osnove, na katerih temeljijo sodobni kurikuli. Pri
razlagi odnosa med razvojem mišljenja in učenjem strokovnjaki na področju predšolske
Partnerja v projektu
5
vzgoje dajejo prednost kognitivnim teorijam pred behaviorističnimi razlagami, pri čemer se
največkrat sklicujejo na Piageta, Vigotskega, Brunerja, M. Donaldson, Gardnerja idr.
Kognitivnim teorijam je skupno, da poudarjajo:
- kvalitativno razliko med mišljenjem otrok v različnih razvojnih obdobjih in tudi na
razlike med otroki iste starosti,
- pomen optimalnega (občutljivega) obdobja za določeno učenje,
- aktivno vlogo otroka v procesu pridobivanja in konstruiranja znanj ter
- izhajanje iz otrokove notranje motivacije (smiselnosti problemov) za učenje. (Batistič
Zorec, M., 2000)
Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja
(Kurikulum za vrtce, str. 16) poudarja pomen aktivnega učenja. V načelu je opredeljeno, da je
potrebna stalna skrb za zagotavljanje za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje
tako iz načrtovanega in nenačrtovanega usmerjanja vzgojitelja, kakor tudi iz otrokovih lastnih
pobud. V ospredju učenja je razvijanje občutljivosti in zavesti o problemih, navajanje otrok
na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov ter omogočanje in
spodbujanje otroka k verbalizaciji in drugim načinom izražanja.
Aktivno učenje je tisto učenje, ki otroka celostno, miselno in čustveno aktivira, je zanj
osebno pomembno in vpeto v resnične življenjske okoliščine (Barica Marentič Požarnik,
2000, str. 12).
V pristopu High / Scope pa definirajo aktivno učenje kot učenje, v katerem otrok v
neposrednih aktivnostih z objekti in v interakcijah z ljudmi, idejami ter dogodki gradi novo
lastno razumevanje. Ključni elementi aktivnega učenja so:
- neposredna aktivnost z objekti,
- refleksija aktivnosti,
- notranja motivacija in reševanje problemov,
- proizvajanje in reševanje problemov.
Otroci so dejavno vključeni že pri načrtovanju. V času izvajanja dejavnosti sledijo
načrtovanemu zaporedju dogajanj, novim idejam in načrtom, ki izhajajo iz njihove igre,
rešujejo probleme ter gradijo svoje znanje na podlagi izkušenj. Odrasli otroke opazujejo in jih
ustrezno podpirajo. Ob koncu dejavnosti otroci predstavijo svoje izkušnje in odkritja, opišejo
svoje izdelke in pripovedujejo o dogajanju v času učnega procesa.
Partnerja v projektu
6
2.3 Spodbujanje razvoja otrokovih medosebnih, medkulturnih in socialno - čustvenih
kompetenc
Proces socializacije je tesno povezan s kulturo. Dr. Majda Hrženjak je zapisala: »Da bi se
romski otroci lahko vključili v slovenski izobraževalni sistem, kar je pogoj za integracijo
Romov v slovensko družbo, je potrebno v slovenskih vrtcih, ki jih obiskujejo romski otroci,
izpostaviti načela medkulturne in anti -rasistične vzgoje, ki brez oklevanja podpira manjšine
in krepi njihovo kulturno identiteto in ki vsem otrokom odpira enake možnosti izobraževanja.
Cilj medkulturne vzgoje naj ne bi bila asimilacija Romov, marveč obojestransko
prepoznavanje romske kulture kot še ene kulture v slovenski družbi. Romi v Sloveniji zaradi
svojega ekonomsko, družbeno in politično marginalnega in depriviligiranega položaja, ki
generira tudi neizobraženost, ne dajo dosti na svojo tradicijo in kulturo. Zato morajo biti
deležni vpeljevanja v lastno tradicijo in kulturo v slovenskem vzgojnem in izobraževalnem
sistemu.« (Hrženjak, M.: Zgodovinski, kulturni in družbeni vidiki vključevanja romskih otrok
v slovenske vrtce, 2001)
Strokovne delavke morajo v vsakem okolju posebej odkrivati skupne prvine slovenske in
romske kulture na osnovi sodelovanja s starši in opazovanja otrok. V skladu s tem pa izbirati
ustrezne oblike, metode, sredstva in vsebine dela na ravni vrtca in na ravni oddelka. Pri delu
z romskimi otroki gre za poskus integracije dveh kultur, zato so potrebne specifične strategije
VIZ dela, gre za poseben primer medkulturne vzgoje. Najti je potrebno tiste kulturne prvine,
ki so skupne romski in slovenski kulturi in na njih graditi (sodelovanje s starši, sorodniki in
romsko skupnostjo). Pri VIZ delu je namenjena posebna pozornost upoštevanju načela enakih
možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma:
Upoštevanje skupinskih razlik (glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor,
…) in ustvarjanje pogojev za njihovo izražanje.
Upoštevanje načela različnosti in multikulturalizma na ravni vsebin, dejavnosti in materialov,
ki naj otrokom omogočajo izkušnje in spoznanja o različnosti sveta (stvari, ljudi, kultur).
(Kurikulum za vrtce (1999). str. 12)
Medosebne, medkulturne in socialne kompetence vključujejo naslednje zmožnosti:
- komuniciranje, sodelovanje, dogovarjanje, izražanje idej,
- upoštevanje pogledov in mnenj, prepoznavanje,
- neverbalne komunikacije, timsko delo, zavedanje,
- drugačnosti in različnih kultur, strpnost in spoštovanje,
- sodelovanje v debatah,
- javno nastopanje,
- prevzemanje družbenih vlog in odgovornosti.
Partnerja v projektu
7
V vrtcu jih gradimo z različnimi igrami in dejavnostmi. Vrtec ima pozitiven učinek na razvoj
otrokove medosebne kompetentnosti s tem, da omogoča in spodbuja:
- pozitivne interakcije med vzgojiteljem in otroki,
- socialne interakcije med vrstniki.
Vloga odraslih - razvoj otrokove socialne kompetentnosti
- Omogočanje in spodbujanje pozitivnih interakcij med odraslimi in otroki, interakcij
med vrstniki.
- Vzgojiteljeva osebnost, senzibilnost, nudenje čustvene podpore in nevsiljivost pri delu
z otroki.
- Čustveno varni in stabilni socialni odnosi v skupini predšolskih otrok.
- Motivacija - otrokom vzbudimo interes za določeno aktivnost.
- Oblikovanje pozitivne samopodobe.
- Omogočanje, da lahko otroci s svojo dejavnostjo vplivajo na okolje - dobijo občutek
lastne učinkovitosti, saj je le-ta osnova za razvoj samozavesti in samospoštovanja.
- Varna navezanost na odraslo osebo.
2.3.1 Socialne igre
Razvoj otrokovega socialnega vedenja, tj. sposobnost vključevanja v socialne interakcije in
oblikovanje medosebnih odnosov omogočajo igre za razvijanje prosocialnega vedenja med
otroki. Pri teh igrah odrasli spodbujajo otroke k pogovoru o njihovih notranjih občutkih.
Otroci se preko iger učijo upoštevati tudi občutke in vidike drugih otrok in ljudi.
Socialne igre omogočajo in spodbujajo razvoj medosebnih kompetenc. Otroci se učijo
strpnosti v komunikaciji z vrstniki. Pomembno vplivajo na razvoj identitete, na boljše
komuniciranje z drugimi ter na sprejemanje in dajanje povratnih sporočil.
V socialnih igrah se sprošča veliko čustvene energije, zato jih je potrebno izvajati premišljeno
in obzirno. Pri izvajanju socialnih iger je potrebno upoštevati načelo prostovoljnosti. S
pomočjo socialnih iger razvijamo solidarnost med otroki in spodbujamo medsebojno pomoč.
Socialne igre otroke sproščajo, ker lahko izražajo svoja čustva, stališča in vedo, da bodo
sprejeti in razumljeni. Odraslim pa omogočajo vzpostavljanje bolj enakopravnega,
neposrednega in prijateljskega odnosa z otroki. Socialne igre omogočajo socialno učenje,
krepijo odprte in sproščene odnose med otroki.
Partnerja v projektu
8
V socialnih igrah mora vsak udeleženec dobro poznati svojo vlogo in pravila vedenja.
Socialne igre se izvajajo v obliki skupinskega dela in po metodi izkustvenega učenja.
Vključujejo različne oblike izražanja: verbalno, neverbalno, likovno, glasbeno in gibalno.
S socialnimi igrami najpogosteje uresničujemo naslednje cilje:
- razvijamo vedoželjnost,
- medsebojno povezanost in sodelovanje,
- odkrivanje novega pri sebi in drugem,
- sprostitev,
- komunikacijo,
- občutek, da nas drugi jemljejo resno,
- samokritičnost in kritičnost,
- nove načine reagiranja ...
Igre za spodbujanje socialnega vedenja
Cilji:
Sposobnost vključevanja v socialne interakcije
Oblikovanje socialnih odnosov
Vrste iger in dejavnosti:
Igre predstavljanja, spoznavanja
Igre za spodbujanje komunikacije in oblikovanje skupine
Igre opazovanja in percepcije
Igre za vživljanje in identifikacije
Primeri iger in dejavnosti za spodbujanje prosocialnih medosebnih veščin in vedenja
otrok
Pogovori z otroki ob slikah/risbah različnih življenjskih situacij (pravila socialnega vedenja,
interpretacija ravnanja oseb – Zakaj je tako ravnal? Poznaš koga, ki je tako ravnal? ipd.,
pogovor o čustvih - Kako se otrok na sliki počuti, ko je padel, ko se mu prijatelj smeje …
ipd.)
Reševanje problemov, konfliktov (Kako bi se ti počutil, oz. kaj bi ti storil, če bi se tebi to
zgodilo?)
Igre za razvoj samozavestne in pozitivno naravnane osebnosti
Otrok si pridobiva in se uči prvih spoznanj o sebi in svetu v družini. Vrtec in širše socialno
okolje otroku omogoča, da si gradi svojo samopodobo tudi s pomočjo zrcaljenja v očeh
Partnerja v projektu
9
vrstnikov in drugih ljudi. Pri tem je izredno pomembno otroku zagotavljati občutek
pripadnosti in sprejetosti.
Bolj ko je samopodoba realna, usklajena s stvarnostjo, bolj ko je jasna in pozitivna, boljša je
predispozicija za uspešne, zdrave in zadovoljne medosebne odnose.
Primeri dejavnosti:
- To že znam
- Moja slikanica
- Jaz - enkraten in svoj
- Moji uspehi
- Zrcalna slika
- …
Izhodišča za izbiro igre, učenja otrok:
- interesi: kaj otroka zanima, kaj se rad igra ali dela;
- predhodne izkušnje – poznavanje družinskih izkušenj otrok in “otroških kultur” (igra,
pogovori, vrstniški odnosi) ter znanja - kaj že ve;
- aktualni razvoj: dosežki (npr. portfolio) in sposobnosti (močna in šibka področja):
gibanje, govor in mišljenje, socialna kompetenca …
- potencialni razvoj: kaj zmore s pomočjo drugih, kako mu lahko širimo interese.
(Marcela Batistič Zorec, 2005)
Partnerja v projektu
10
Viri in literatura:
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo.
Majda Hrženjak: Zgodovinski, kulturni in družbeni vidiki vključevanja romskih otrok v
slovenske vrtce, gradivo za pripravo Dodatka h Kurikulu za vrtce za delo z otroki Romi
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za
psihologijo osebnosti.
Cvetković L., J. (2004). Možeš i drukčije. Zagreb: Alinea.
Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj (2008). SODOBEN VRTEC. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2001). Psihologija otroške igre. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Motik, D., Veljić, I. (2006). Spoznavam sebe, tebe, nas. Ljubljana: ZRSŠ.
Motik, D., Veljić, I. (2008). Vrtec in šola – stičišče kultur. Ljubljana: ZRSŠ.
Roncelli V., S., Kašnik J,,M., Senica, M. (2009). Da sije sonce. Ljubljana: ZRSŠ.
Virk-Rode, J., Belak-Ožbolt idr. (1998). Socialne igre v osnovni šoli. Ljubljana: ZRSŠ.
Virk-Rode, J., Belak-Ožbolt (1990). Razred kot socialna skupina in socialne igre. Ljubljana:
ZRSŠ.
Warden, D., Christie, D. (2001). Spodbujanje socialnega vedenja. Ljubljana: Inštitut za
psihologijo.
Partnerja v projektu
11
Pedagoška delavnica:
Predstavitev in evalvacija primerov iz prakse z vidika upoštevanja načel Kurikula za
vrtce pri delu z otroki Romov
-
Uvod v delavnico: Predstavitev načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti
med otroki ter načelo multikulturalizma (Kurikulum za vrtce 1999, str. 12)
Predstavitev in evalvacija primerov iz prakse (dejavnosti, igre, vsebine, ki omogočajo
in spodbujajo upoštevanje načela medkulturnosti in multikulturalizma)
3. METODA USTVARJALNEGA MIŠLJENJA »6K«
Metodo je zasnoval Edward de Bono, zdravnik in klinični psiholog, bivši predavatelj na
Oxfordu, Cambridgu in Harvardu ter avtor številnih knjig in delavnic o ustvarjalnem
mišljenju. Edina trenerka de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji je Nastja Mulej, ki je
njegovi osrednji deli, Lateralno mišljenje in Šest klobukov razmišljanja, prevedla v
slovenščino.
Metoda šest klobukov razmišljanja je danes že zelo razširjena po vsem svetu, je preprosta in
učinkovita, še posebej za delo v manjših skupinah. Človek je razmišljujoče bitje, ki bi naj za
uspešno reševanje problemov uporabljal ustrezen način razmišljanja. Avtor izhaja iz
predpostavke, da lahko vsak razmišlja še boljše, ustrezno. Naše tradicionalno razmišljanje v
veliki meri temelji na logiki, analizi in presoji, ne razmišljamo pa o oblikovanju rešitev. De
Bono pa nas spodbuja k razmišlanju – oblikovanju rešitev namesto presoje. Glavni namen te
je, da nas prisili, da v polni meri uporabimo sposobnosti naših možganov, kar se v običajnih
razpravah ne dogaja. Pogosto ljudje razmišljamo o preveč stvareh hkrati, kar povzroči zmedo.
Koncept metode »6k« nas uči, da pri razmišljanju ločimo čustva od logike, kreativnost od
informacij, prednosti od ovir … Ko si nadenemo enega od šestih klobukov, razmišljamo samo
na določen način. Barva klobuka predstavlja simbol za vrsto razmišljanja.
Pri tej metodi gre za paralelno razmišljanje, kjer vsi udeleženci istočasno osredotočeno
razmišljajo na isti način, v skladu s pomenom, ki ga predstavlja simbolni klobuk.
Edward de Bono je izumil preprosto tehniko, ki nam olajša ustvarjalno mišljenje. Pravi, da je
treba ob razmišljanju ali pogovoru ob vsakem primeru ali predlogu na »stvar« pogledati skozi
različne oči. Te različne prijeme imenuje »klobuke«, ki nam pomagajo gledati na stvari na
poseben način.
Partnerja v projektu
12
Rdeči klobuk
Vprašajmo se, kaj čutimo, kakšna je naša čustvena reakcija? Kaj se nam zdi? Ta klobuk
uporabite čisto na kratko.
Beli klobuk
Tu nam gre za informacije. Kakšna so dejstva? Kakšne informacije so nam voljo? Kako
pomembne so? Poskušamo biti nevtralni.
Rumeni klobuk
Sije sonce, nastrojeni smo pozitivno. Kako bomo zamisel uresničili? Kaj dobrega nam bo to
prineslo?
Črni klobuk
Klobuk previdnosti. Iščemo pasti, probleme, napake. Za kakšna tveganja gre? Razkrivamo
temno plat.
Zeleni klobuk
Smo ustvarjalni. Zelena barva pomeni rast. Iščemo nove ideje in rešitve. Lateralno mišljenje
se zgodi pod zelenim klobukom.
Modri klobuk
Klobuk, ki nadzoruje mišljenje. Določi temo, kliče druge klobuke k delu. Spremlja postopek
razmišljanja. Modro pomeni načrtovanje.
Prednosti razmišljanja z metodo »Šest klobukov« vidim v tem, da so bile naše diskusije pri
delu v skupini bolj načrtno usmerjene in učinkovite. Razlogi so zagotovo v tem, da so bili
udeleženci z uporabo posameznega klobuka usmerjeni k enakemu načinu razmišljanja oz. da
so razmišljali v isti smeri. Pomembno je tudi, da je vnaprej predviden/ dogovorjen čas za
posamezen način razmišljanja. Z uporabo te metode je mogoče vse udeležence v skupini na
neprisiljen način spodbuditi k aktivnemu sodelovanju.
(Vir: Edward de Bono, Šest klobukov razmišljanja. New moment, 2005 Ljubljana, prevod
Nastja Mulej)
Partnerja v projektu
13
Pedagoška delavnica: “Socialne igre z otroki in skupno branje – strategije dela z
romskimi otroki”
Moder klobuk: Izhodišče našega razmišljanja v tej delavnici so dejavnosti s predšolskimi
otroki, ki smo jih videli na posnetku, ter kontekst teh dejavnosti, ki smo ga spoznali v
priloženem besedilu.
Kako bi lahko nadgradili/izboljšali VIZ proces, če imamo za izhodišče dejavnosti na
posnetku? Razmišljamo s pomočjo metode “6K”.
Rdeč klobuk: Vaša občutja ob ogledu posnetka in ob branju besedila.
Bel klobuk: Kaj ste videli! Kaj ste spoznali? Pogovor o elementih zapisa.
Rumen klobuk: Kaj je bilo dobro? Kaj je bilo za vas koristno?
Črn klobuk: Kaj je bilo moteče? Izpostavite probleme …
Zelen klobuk: Kaj/kako bi še lahko naredili? Iščemo še druge možnosti, ideje.
Moder klobuk: Kaj smo pridobili? Kako naprej? Vprašanja za izvajalko.
Partnerja v projektu
14