10-VARNOSTNI NACRT

Transcription

10-VARNOSTNI NACRT

PRELIMENARNI VARNOSTNI NAČRT
št. načrta:
03/13
- 10.7
Naslovna stran s ključnimi podatki o
projektu:
Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št.
55/2008).
1.1/1.5
Vrsta načrta:
Investitor:
Objekt:
VARNOSTNI NAČRT
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Štefanova 5
1000 Ljubljana
URGENTNI CENTER - SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
600, 606, 609, 610, 611, 612, 618 in 669/1 vse k.o. Kandija
Vrsta projektne dokumentacije:
Projekt za izvedbo /1. etapa
(v nadaljevanju PZI)
Za gradnjo:
Dozidava in rekonstrukcija
12640 - Stavba za zdravstvo
Projektant:
Styria arhitektura d.o.o.
Cankarjeva ul. 6E,
2000 Maribor
David Mišič u.d.i.a. direktor
podpis:
Odgovorni projektant:
David Mišič u.d.i.a.
Odgovorni vodja projekta:
David Mišič u.d.i.a.
podpis:
podpis:
Številka projekta in izvoda, kraj in datum izdelave
projekta
številka načrta:
evidentirana pri projektantu
kraj:
datum:
dokument:
datum iztisa:
stran:
03/13
-10.7
Styria arhitektura
d.o.o.
SI 2000 - Maribor
oktober 2013
D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx
sreda, 23. oktober 2013
2 / 35
Kazalo vsebine načrta
55/2008).
1.2/1.5
10.7 PRELIMNARNI VARNOSTNI NAČRT
št.načrta:
št.načrta:
03/13
-
10.7
3.1. 1. Naslovna stran
3.1. 2. Kazalo vsebine načrta
3.1. 3. Izjava odgovornega projektanta načrta
3.1. 4. Tehnično poročilo
3.1. 5. Risbe
dokument:
datum iztisa:
stran:
3 / 35
Izjava odgovornega projektanta načrta
55/2008).
1.3/1.5
Odgovorni projektant načrta:
David MIŠIČ u.d.i.a. ZAPS A-1211
številka načrta:
03/13-10.7
(ime in priimek)
I Z J A V L J A M,
1. da je načrt 03/13-10.7 skladen s prostorskim aktom,
2. da je načrt skladen z gradbenimi predpisi,
3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za priključitev,
4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt
izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,
5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov.
03/13-10.7
David Mišič u.d.i.a. IZS A-1211
(ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka)
(št. načrta)
Maribor, oktober 2013
( kraj in datum izdelave )
(osebni žig, podpis)
dokument:
datum iztisa:
stran:
4 / 35
1.4 Tehnično poročilo
Kazalo vsebine tehničnega poročila:
1. SPLOŠNI OPIS
1.1 POSEBNE ZAHTEVE NAROČNIKA V ZVEZI Z IZVAJANJEM DEL IN IZVEDBO
1.2 LOKACIJSKI PODATKI KI IZHAJAJO IZ PROSTORSKEGA AKTA
1.2.1 Namenska raba površin:
1.2.2 Podatki o velikosti zemljišča
2. OPIS DEL IN SPLOŠNA NAVODILA ZA VARNO DELO
3. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE
3.1 GRADBENE IZVEDBE
3.1.1 OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL
3.1.2 OBMOČJE GRADBIŠČA IN ELEMENTI NJEGOVE UREDITVE
3.1.3 OPIS ZEMELJSKIH DEL IN PRIPRAVA GRADBENE JAME
3.1.4 GEOTEHNIČNI POGOJI
3.1.5 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL
3.1.6 OPIS ZIDARSKIH DEL
3.1.7 OPIS KANALIZACIJE
3.2 OBRTNIŠKE IZVEDBE
3.2.1 STREHA
3.2.2 ODVODNJAVANJE STREH
3.2.3 OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA
3.2.4 OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN
3.2.5 OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA
3.2.6 OPIS TESNENJA STAVBE
3.2.7 OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA
3.2.8 OPIS FINALNIH OBDELAV
3.2.9 TLAKI
3.2.10 STENSKE OBLOGE
3.2.11 OBDELAVA SANITARIJ
3.2.12 OPIS DVIGALA
3.2.13 ODPADKI
3.2.14 PODATKI O OBSTOJEČIH INSTALACIJAH
4. GRADBIŠČE
5. ZAVAROVANJE GRADBIŠČA PROTI OKOLICI
5.1 UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PISARN, GARDEROB, SANITARNIH VOZLOV IN NASTANITVENIH OBJEKTOV NA GRADBIŠČU
5.2 UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH KOMUNIKACIJ ZASILNIH POTI IN IZHODOV
5.3 DOLOČITEV KRAJA PROSTORA IN NAČINA RAZMESTITVE IN SHRANJEVANJA GRADBENEGA MATERIALA
5.4 UREDITEV PROSTORA ZA HRAMBO NEVARNEGA MATERIALA
5.5 NAČIN PREVAŽANJA, NAKLADANJA, RAZKLADANJA, SKLADANJA GRADBENIH MATERIALOV
5.6 NAČIN OZNAČITVE OZIROMA ZAVAROVANJA NEVARNIH MEST IN OGROŽENIH PODROČIJ NA GRADBIŠČU
5.6.1 Območje del ob potekajočem prometu
5.6.2 Območje del z gradbeno mehanizacijo (mot. vozila, grad. meh.)
5.6.3 Območje del z mehaniziranimi ročnimi orodji
5.6.4 Območje uporabe nevarnih snovi
5.7 NAČIN DELA V NEPOSREDNI BLIŽINI ALI NA KRAJIH, KJER NASTAJAJO ZDRAVJU ŠKODLJIVI PLINI, PARE IN HLAPI ALI KJER
LAHKO NASTANE POŽAR ALI EKSPLOZIJA
5.8 UREDITEV ELEKTRIČNIH NAPELJAV ZA POGON NAPRAV IN STROJEV TER RAZSVETLJAVO NA GRADBIŠČU
5.9 DOLOČITEV MEST ZA POSTAVITEV GRADBENIH STROJEV IN NAPRAV TER ZAVAROVANJA, GLEDE NA LOKACIJO GRADBIŠČA
5.10 GRADBENI ODRI
5.11 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM TER OPREMA, NAPRAVE IN SREDSTVA ZA VARSTVO PRED POŽAROM NA GRADBIŠČU
5.12 ORGANIZACIJA PRVE POMOČI NA GRADBIŠČU
5.13 ORGANIZIRANJE PREHRANE IN PREVOZA DELAVCEV NA GRADBIŠČE IN Z GRADBIŠČA
6. KRATEK OPIS IZBRANIH/UPORABLJENIH TEHNOLOGIJ GRADNJE;
6.1 Seznam nevarnih snovi;
6.2 Navedbo posebno nevarnih del;
6.3 Določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za življenje in zdravje delavcev, ter vrste in količine potrebne
osebne varovalne opreme; določitev prostorov ali delovišč, kjer veljajo olajšave v zvezi s splošno zahtevo nošenja čelade;
6.4 Smernice za usklajevanje interakcije z industrijskimi aktivnostmi v neposredni bližini gradbišča, tudi z začasno prekinitvijo
komunalnih vodov, če je to potrebno;
6.5 Terminski plan - načrtovano zaporedje/istočasnost, roki za izvedbo del; in projekt betona
dokument:
datum iztisa:
stran:
5 / 35
7 7 8 9 10 10 13 21 21 21 21 22 22 22 23 24 25 25 26 27 27 27 28 29 29 30 30 30 8 8 10 10 10 11 11 12 12 13 13 14 15 15 16 16 16 17 18 18 18 19 20 23 24 24 24 6.6 6.7 7. Skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o poteku posameznih faz dela.
Požarni red – izvleček za zaposlene
Grafične priloge
dokument:
datum iztisa:
stran:
6 / 35
31 31 35 34 1.
SPLOŠNI OPIS
Uporabnik Splošna bolnišnica Novo mesto in investitor Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000
Ljubljana, namerava prizidati objekt splošne bolnišnice z urgetnim blokom.
Predmet projekta je izgradnja urgentnega centra in intezivne terapije, v sklupu kompleksa Splošne
bolnišnice Novo mesto. Posledično se spremenijo gabariti objekta B2, v območju navezave prizidka.
Prav tako se na novo vpostavijo dostopi iz Šmihelske ceste in sicer: zahodno dostop do bolnišnice,
severno dostop v garažo za reševalna vozila in vzhodno dostop v urgenco.
Center za urgentno medicino – nujna medicinska pomoč, združena v skupnem urgentnem oddelku
– bloku, vsebuje vse dejavnosti, ki so potrebne za prvo – urgentno obdelavo in (orientacijsko)
diagnostiko za nadaljnjo usmeritev in določitev potrebnih postopkov ter ustrezno terapijo na
specialističnem nivoju strok; vključena je tudi splošna primarna obravnava bolnikov glede na
urgentne indikacije. Gre torej za realizacijo koordiniranega programa in končnega projekta
organizirane urgentne službe na ravni države.
Združevanje in obdelava vseh urgentnih bolnikov na skupni lokaciji pogojuje prisotnost specialistov
vseh strok; s tem pa je omogočeno timsko konziliarno delo v primarni in specialistični diagnostiki in
terapiji. Zaradi specifične obravnave bolnikov v primerih nudenja nujne medicinske pomoči oz. v
urgentnih stanjih, je potrebna v sebi zaokrožena skupina ustrezno urejenih prostorov in površin, ki
so namenjena samo tej dejavnosti in ki jih opravljajo neprekinjeno 24 ur.
Slika 1 - predvidena gradnja urgentnega centra
1.1
POSEBNE ZAHTEVE NAROČNIKA V ZVEZI Z IZVAJANJEM DEL IN IZVEDBO
Glede na predvidena investicijska sredstva, investitor namerava gradnjo izvesti v dveh etapah,
znotraj predvidene prve faze širitve bolnice, kot jo predpisuje Ureditveni načrt zdravstvenega
dokument:
datum iztisa:
stran:
7 / 35
kompleksa Novo Mesto. Projekt za gradbeno dovoljenje je izdelan tako, da je možna gradnja
posamezne etape, kot zaključene celote. Glede na navedeno, namerava investitor pridobiti gradbeno
dovoljenje za gradnjo celotnega objekta in dve ločeni uporabni dovoljenji, za vsako etapo posebej.
1. Etapa obsega gradnjo kleti in pritličja s predvidenim programom, vključno s celotno izvedbo
zunanje ureditve. V PZI dokumentaciji, bodo predvideni ukrepi, ki bodo omogočali nadgradnjo
konstrukcije pritlične etaže. Streha nad pritličjem, se izdela kot je v nadaljevanju predstavljena
streha 2. Etape, vključno z atiko po celotnem robu objekta.
2. Etapa obsega gradnjo nadstropja. V nadstropju je predviden oddelek intezivne nege in kot takšen
predstavlja ločeno celoto.
Zaradi ločenih programov in navezav na obstoječe objekte ter predvidenih konstrukcijskih ukrepov,
je takšen način gradnje mogoč.
Prelimenarni načrt je sestavni del PZI projektne dokumentacije za izvedbo 1.etape.
1.2
LOKACIJSKI PODATKI KI IZHAJAJO IZ PROSTORSKEGA AKTA
1.2.1
Namenska raba površin:
Podatki namenske rabe, ki izhajajo iz lokacijske informacije:
podrobnejša namenska raba
parc. št.
osnovna namenska raba
(PNR)
600-del, 604,
606, 609, 610,
611, 612, 618
območje stavbnih zemljišč
CD-območje centralnih
dejavnosti
599, 600-del
območje stavbnih zemljišč
ZD-druge urejene zelene
površine
podrobnejše površine (PNR)
CDz - območje zdravstva
Območje gradnje zajema parcele iz prve vrstice in parcelo 669/1. Na zajetih parcelah je dovoljena
gradnja zdravstvenih objektov.
Parcela 669/1 v naravi predstavlja Šmihelsko cesto, predmet gradnje na tej parceli so dovozi in
gradnja pločnika.
1.2.2
Podatki o velikosti zemljišča
Parcele:
stavbna zemljisca v ureditvenem obmocju
Številka KO
dokument:
datum iztisa:
stran:
Ime KO
Št. parcele
Delež površine
parcele, ki leži
na območju, v
%
Skupna površina
parcele, po
podatkih
zemljiškega
katastra v m2
Delež površine
parcele, ki leži na
območju
1483
k.o.Kandija
600
36,47%
3.255 m2
1.187 m2
1483
k.o.Kandija
606
28,55%
746 m2
213 m2
1483
k.o.Kandija
609
100,00%
686 m2
686 m2
1483
k.o.Kandija
610
100,00%
746 m2
746 m2
8 / 35
1483
k.o.Kandija
611
100,00%
385 m2
385 m2
1483
k.o.Kandija
612
100,00%
1.919 m2
1.919 m2
1483
k.o.Kandija
618
9,95%
7.833 m2
779 m2
1483
k.o.Kandija
669/1
5,05%
3.308 m2
167 m2
6.082 m2
stavbna zemljisca v ureditvenem obmocju
Številka KO
1483
1483
1483
1483
1483
1483
1483
1483
Ime KO
k.o.Kandija
k.o.Kandija
k.o.Kandija
k.o.Kandija
k.o.Kandija
k.o.Kandija
k.o.Kandija
k.o.Kandija
Št. parcele
600
606
609
610
611
612
618
669/1
Delež površine
parcele, ki leži
na območju, v
%
36,47%
28,55%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
9,95%
5,05%
Skupna površina
parcele, po
podatkih
zemljiškega
katastra v m2
3.255
746
686
746
385
1.919
7.833
3.308
Delež površine
parcele, ki leži na
območju
m2
m2
m2
m2
m2
m2
m2
m2
1.187
213
686
746
385
1.919
779
167
m2
m2
m2
m2
m2
m2
m2
m2
6.082 m2
2.
OPIS DEL IN SPLOŠNA NAVODILA ZA VARNO DELO
Pred pričetkom izvajanja kakršnihkoli del na območju gradbišča je potrebno predvideti in preprečiti
nevarnosti, ki bi lahko izhajale iz obstoječih instalacij, naprav objektov in dejavnosti, ki se ali se
bodo opravljale na območju gradbišča. Izvajalec del mora zakoličiti in zavarovati vse podzemne
instalacijske vode, kot so vrisani v situaciji komunalnih vodov in po navodilih posameznih pristojnih
soglasje dajalcev!
Gradnja bo potekala tudi v času zdravstvenega procesa. Zaradi tega morajo dela omogočati
nemoten proces v objektu, za celotni čas gradnje prizidka in rekonstrukcije obstoječega objekta.
Izbrani izvajalec je dolžan izdelati dopolnitev preliminarnega varnostnega načrta in ga dopolniti s:
terminskim planom, seznamom izvajalcev del, seznamom tehnologije opravljanja dela in tehnologije
izvedbe del. Dopolnjeni varnostni načrt mora biti usklajen in potrjen s strani naročnika in
odgovornega nadzornika.
Na objektu se bo izvajalo gradbena, obrtniška in instalacijska dela za katera mora imeti vsak
posamezni izvajalec izdelan program varstvenih ukrepov s katerim so določeni postopki in načini za
varno izvedbo predvidenih del.
Projekt zajema strojni široki izkop, vgrajevanje tampona, izdelava kabelske kanalizacije, zaščito
obstoječih instalacij, polaganje robnikov, polaganje tlakovcev, izdelava raznih temeljev za koše,
klopi in ureditev okolice.
dokument:
datum iztisa:
stran:
9 / 35
Pri izvajanju del je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo, dela izvajati v skladu z navodili iz
programa varnostnih ukrepov, izvesti zavarovanja po posameznih fazah gradnje, kjer se izvajajo
dela, izvesti zavarovanje območja pred objektom, kjer se bodo izvajale aktivnosti v zvezi z izvedbo
del (gradbiščni prostori, deponije materiala, manipulacijski prostor, itd.).
Pred pričetkom izvajanja del morajo biti odklopljene vse instalacije, ki potekajo na območju, kjer se
izvaja dela.
Razsvetljavo med gradnjo se lahko izvede s prenosnimi lučmi priključenimi na napetost 24 V ali z
reflektorji priključenimi na napetost 220 V, vendar morajo biti fiksno nameščeni na višini min 3,00
m od tal.
Povsod kjer so možni dostopi ljudi na gradbišče in prehodi preko gradbišča je potrebno postaviti
opozorilne table "Pozor gradbišče! Prehod prepovedan".
Pri izvajanju del je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo, dela izvajati v skladu z navodili za
izvedbo določenih del, izvesti zavarovanja gradbišča proti cestišču po katerem bo celotni čas
gradnje potekal promet.
3.
TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE
Struktura poročila po vsebinah:
‐ GRADBENE IZVEDBE
‐ OBRTNIŠKE IZVEDBE
‐ ZUNANJA UREDITEV
3.1
GRADBENE IZVEDBE
3.1.1
OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL
Na območju parcel se v sklopu načrtovane investicije 1. Etape, delno ruši centralni, severni dostop v pritličju
z nadstrešnico in kletni prostori pod nameravano gradnjo.
V 2. Etapi je predviden preboj fasadne stene in reorganizacija prostorov v območju navezave oddelka
intenzivne nege.
Rušitve so obdelane v ločene načrtu in elaboratu gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
3.1.2
OBMOČJE GRADBIŠČA IN ELEMENTI NJEGOVE UREDITVE
Ureditev gradbišča bo prilagojena zahtevnosti gradnje. Območje morajo biti ograjeno in označeno z
gradbiščno tablo. Pisarne, garderobe in sanitarni prostori za delavce bodo urejeni v območju gradnje. Vsa
komunalna infrastruktura potrebna za nemoteno gradbiščno delo bo zagotovljena iz obstoječega omrežja.
Načrt gradbišča je prikazan v vodilni mapi tega projekta. V fazi PZI mora izvajalec pripraviti načrt gradbišča in
varnostnih ukrepov.
3.1.3
OPIS ZEMELJSKIH DEL IN PRIPRAVA GRADBENE JAME
Tlorisni gabarit kletnega dela prizidka bo 29 x 49 m. Izkop se izvede v celotnem delu objekta. Temeljenje se
vrši na relativni koti -5,00m. Delno globji izkopi se izvedejo v območju temeljev in dvigalnih jaškov.
Poseg ne bo imel večjih vplivov na obstoječo gradnjo, razen lokalno, zaradi podobne globine obstoječih
temeljev (razlika 50cm). Lokalni ukrepi se izvedejo v območju stika prizidek obstoječe.
dokument:
datum iztisa:
stran:
10 / 35
Za zavarovanje izkopa gradbene jame objekta in zavarovanje obstoječega objekta se upošteva navodila
gemehanskega poročila.
3.1.4
GEOTEHNIČNI POGOJI
Za ugotovitev strukturnega sestava in dolocitev nosilnosti temeljnih tal ter pogojev temeljenja in izvedbe sta
bili na karakteristicnih mestih lokacije objekta in zunanje ureditve s strojno vrtalno garnituro MVS3 v mesecu
aprilu 2013, izvrtani dve sondažni vrtini, skupne globine 14,5 m.
Na osnovi terenskih razmer, ugotovljenih geotehnicnih parametrov, prevzeti relativni globini in nacinu
temeljenja na temeljni AB plošci se temeljenje tla locirajo v delno v grušcnatem apnencu gostega sestava in
glinasto meljnih zemljinah, težko gnetnih do poltrdnih in poltrdnih konsistenc.
Glede na heterogen strukturni sestav planuma temeljnih tal razlicnih mehanskih lastnosti, se planum temeljih
tal na pretežnem srednjem in severnem delu ojaca z vgradnjo nasipne blazine. Nasipna blazina se izvede v
debelini 50 cm do kote temeljenja iz prodno pešcenega materiala ali kamnitega drobira, klasificiranega za
gradnjo nasipov. Vgrajevanje se izvede v dveh plasteh s sprotno komprimacijo do zbitosti v vrednosti
staticnega modula stisljivosti Me> 40 MPa.
3.1.5
OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL
Nosilna konstrukcija objekta je sestavljena iz AB etažnih plošč, katere so podprte z AB stebri in togo AB
fasadno steno, katera poteka vzdolž celotnega oboda objekta. Vsi vertikalni nosilni elementi potekajo
neprekinjeno od strešne do temeljne plošče. Vse AB etažne plošče so zaradi večjih razponov in nevarnosti
prebojev stebrov, dimenzije 30cm in bodo izdelane iz betona C30/37 in armirane z armaturnim jeklom B500a
(mreže) in B500b (palice). Za preprečevanje preboja smo predvideli nad stebri protiprebojne elemente (npr.
Schoeck bole) in dodatno armaturo v zgornji coni plošče nad stebri (mrežo iz palic fi16/10cm). AB stebri,
kateri so bodo izvedeni iz betona C35/45 in armirani z armaturnim jeklom B500b so dimenzije 50/50 in
potekajo neprekinjeno od strehe do temeljev.
Večji delež horizontalni obremenitev, katere so posledica potresa prevzame zraven AB stebrov in dvigalnih
jaškov AB fasadna stena, katera gre vzdolž celotnega oboda stavbe in je sestavljena iz vertikalnih stebrov in
nosilcev (parapeti na višini etaž), kateri skupaj tvorijo toge okvirje. Stena poteka neprekinjeno od temeljev do
strehe. Izvedena bo iz betona C30/37 in armirana z jeklom B500b (palice) in B500a(mreže). Zaščitni sloj v
pritličju in nadstropju znaša 2.5cm, v kletni etaži pa zaradi možnosti stika z vodo 3.5cm.
Objekt je temeljen s temeljno ploščo debeline 40cm. Izvedena bo iz betona C30/37 in armirana z jeklom
B500a (mreže) in B500b(palice). Zaščitni sloj betona mora zaradi možnosti stika z vodo znašati 3.5cm. Zaradi
nevarnosti diferenčnih posedkov mora biti celoten objekt temeljen na tako pripravljeni podlagi, da so
nosilnosti tal enakomerno razporejene. Pri preračunu smo upoštevali modul reakcije tal 20.000kN/m3. Ker je
v kleti predvidenih veliko AB sten, katere so povezane z AB stebri ni nevarnosti prebija temeljne plošče. Pod
stebri, kateri niso povezani s steno (v garaži reševalnih vozil) je temeljna plošča zaradi možnosti preboja
ojačana z vuto debeline 1m.
V osi 1 se z novim objektom približamo obstoječemu objektu, katerega temelji so 50cm višje od temeljev
novega objekta. Na stiku (med osema A in B) predlagamo podbetoniranje obstoječih temeljev v segmentih po
1m. Novi segmenti morajo segati minimalno do globine temeljenja novega objekta.
Ob fasadnih stenah sta predvideni dve jekleni konzolni nadstrešnici, kateri sta togo vpeti v fasadno steno.
Maksimalna dolžina konzole znaša 5.6m. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz primarnih paličnih nosilcev,
kateri so postavljeni v rastru cca. 2m. Palični nosilci so sestavljeni iz kvadratnih profilov 120/120/5. V prečni
smeri so predvideni še sekundarni profili (80/80/5) in križno zavetrovanje fi16. Kritina je trapezna pločevina.
Vsak primarni nosilec bo sidran v AB slop fasadne stene s dvema sidrnima ploščicama debeline 30mm in 8x
dokument:
datum iztisa:
stran:
11 / 35
sidra fi16. Zaradi velikega vpetostnega momenta se AB fasadni slopi v katere je vpeta nadstrešnica armirajo
z močnejšo vzdolžno armaturo.
Zaradi etapne gradnje se v 1. Etapi predvidi nad pritlično ploščo vgradnja armaturnih palic in stremen, v
steberne nastavke (nastavki na pritlično ploščo, v višini atike) in atike, ki se jih obbetonira z betonom nižje
marke, kar omogoča v 2. Etapi odstranjevanje betona in ohranitev armature. Tako pripravljena armatura
omogoča gradnjo 2. Etape, brez posegov v stropno ploščo pritličja.
3.1.6
OPIS ZIDARSKIH DEL
 opis sten, grajenih iz plinobetona se izvedejo skladno s projektom PZI
 opis prebojev in drugih posegov v zidane konstrukcije: vsi instalacijski preboji v vertikalni in horizontalni
smeri, ki prehajajo požarne sektorje morajo biti izvedeni z pasivna požarna zaščita kabelskih prebojev,
pasivna požarna zaščita prehodov neizoliranih kovinskih cevi ter požarna zaščita prehodov izoliranih (npr.
z armaflexom prevlečenih) kovinskih cevi
 opis izvedbe hidroizolacij zidanih konstrukcij se izvede skladno z opredeljenimi rešitvami v projektu PZI in
skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago
3.1.7
OPIS KANALIZACIJE
Kanalizacija mora biti izveden askladio z navodili soglasjedajalca.
FEKALNA KANALIZACIJA
Obstoječi objekti so že priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Načrtovani prizidek bo na javno omrežje
priključen skladno s projektnimi pogoji upravljavca.
Kanalizacijski sistem je v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in
prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski
sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. I. RS, št. 88/11 in 8/12) in
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. I. RS, št. 47/05,
45/07 in 79/09).
Vse vertikale fekalne kanalizacije se predvidijo iz litoželeznih kanalizacijskih cevi.
Horizontalna fekalna kanalizacija se izvede s polietilenskimi varjenimi cevmi. Pod stropom kleti se izvedejo
litoželezne cevi z gumijastimi tesnili na spojih.
Čistilni kosi fekalne kanalizacije se vgrajujejo v higiensko nezahtevnih prostorih.
METEORNA KANALIZACIJA
Meteorna kanalizacija se predvidi s polietilenskimi varjenimi cevmi. Horizontalna kanalizacija se predvidi iz
polietilenskih cevi za spajanje z obojkami ali varjenjem. Meteorna kanalizacija je ločena od fekalne in
odvedena v javno kanalizacijsko omrežje. Meteorna kanalizacija se izvede s podtlačnim sistemom »Pluvia« ali
podobnim, ki omogoča manjše število vertikal in manjše dimenzije. Podrobnejši opis odvodne strešnih
meteornih je opisan v poglavju streh.
V garažah se predvidijo talni sifoni s proti smradno zaporo. Tla v podzemni garaži imajo načrtovane talne
izpuste katerih izvedba odvodnjavanja odpadnih voda se spelje preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s
koalescentnimi filtri v javno kanalizacijo.
dokument:
datum iztisa:
stran:
12 / 35
Odvodnjavanje padavinske vode iz vseh zunanjih utrjenih površin, je s primernimi vzdol-žnimi in prečnimi
nakloni v PE požiralnike premera 400 mm s peskolovom. Na požiralni-ke se vgradi LTŽ rešetka, dimenzije
400/400 mm. Na dovozu v kletno etažo objekta se vgradi linijski požiralnik širine 200 mm iz PE-HD kanalet in
LTŽ rešetko, razred C 250. Požiralniki so s PE cevmi premera 200 mm priključeni na padavinsko kanalizacijo.
Priključne cevi so položene na plast cementnega betona in polno obbetonirane.
3.2
OBRTNIŠKE IZVEDBE
3.2.1
STREHA
Objekt sestoji iz dveh tipov strehe. Nad objektom je predvidena ravna streha, v minimalnem naklonu 2°,
izvedena po principu gramozne balastne ravne strehe. Nadstrešnice se izvedejo s pločevinasto kritini v
naklonu 5°.
Streha nad objektom je načrtovana v principu:
‐
Zaradi etapne gradnje, je smiselno uporabiti sistem strešne kritine, ki se lahko v času gradnje enostavno
odstrani in v čimvečji meri ponovno uporabi pri izvedbi strehe 2. Etape.
Balastna streha je tehnika pritrjevanja strešne kritine na strešino z majhnim naklonom, kjer gornji sloj z
lastno maso pritrjuje hidroizolacijsko membrano, prosto položeno na podlago. Balast mora biti izdelan tako,
da ustreza zahtevam za pritrjevanje, odvisnim od sile vetra.
Predvideli smo izvedbo strehe v sestavu parna zapora, dva sloja toplotne izolacije, od tega en sloj v naklonu,
na toplotno izolacijo se položi strešna kritina izdelani iz polimerne EPDM gume, ki se spaja s segrevanjem.
EPDM gumo se obteži z gramoznim nasutjem.
Strešna kritina EPDM, se izvede tudi vertiakalno na atike, z zavihkom preko atike. Atike se zaščiti s ALU
pločevinastimi kapami.
V 1. Etapi se z EPDM kritino, popolnoma obloži tudi vse stebrne nastavke ter se jih dodatno zaščiti s ALU
kapami. Prav tako se izdela pločevinste zaključke nad strehami jaškov, pri čemer se hidroizolacisji sloj
zaključuje preko jaškov in stebernih nastavkov.
Streha nadstrešnic
‐
Predvidena je pločevinasta streha proizvajalca kot naprimer TRIMO TPO 1000. Kritino se mehansko pritrdi na
podkonstrukcijo nadstrešnic. Robni zaključki in žlebovi se izvedejo s ALU pločevino – kot kape atik in
nastavkov stebrov.
3.2.2
ODVODNJAVANJE STREH
V izračunu prispevnih vrednosti je vpisan predlog velikosti varnostnega preliva, ki zagotavlja faktor varnosti
2.0. Višina varnostnega preliva je med 10 in 15 cm. Podrobnosti so predstavljene v brošuri Varnostni prelivi
ravnih streh in žlebov.
Zaradi manjšega števila vertikal, z manjšimi preseki in aktivne odvodnje meteornih padavin, je predvideno
podtlačno odvodnjavanje strehe, kot naprimer Pluvia. Vertikalne cevi so pritrjene na stebre, horizontalne pa
na strope s pomočjo Geberit Pluvia sistemskih šin. Vertikale so pritrjene na podlago s sistemskimi pritrdili, pri
čemer je nujno potrebno upoštevati potrebni prostor za kolena in vtočnike. Mikrolokacijo vertikal, horizontal in
vtočnikov je potrebno uskladiti ob izvajanju.
Opis sistema: kot na primer Geberit Pluvia podtlačni sistem za odvodnjavanje meteornih vod s streh deluje
kot popolnoma napolnjen sistem. Napolnjenost sistema je dosežena z ustreznim dimenzioniranjem cevovodov
in hidravličnim izravnavanjem pretokov vode v sistemu ter s posebno oblikovanimi Pluvia vtočniki. V
vertikalah nastaja podtlak, ki se preko napolnjenih razvodov prenaša do vtočnikov. Nastali podtlak srka vodo
dokument:
datum iztisa:
stran:
13 / 35
v vtočnike in učinkovito odvodnjava vodo s strešne površine. Cevni razvodi so iz polietilena, varjeni in trajno
tesni, popolnoma gladki in elastični. Gladkost cevi in velika hitrost vode zagotavljata samočistilni učinek
cevovodov.
Razvod:na ravni strehi je predvidenih 8 vtočnikov in po eden na posamezni nadstrešnici. Horizontalni razvod
pod streho oz ploščami poteka brez padca, vertikalni razvod poteka v objektu.
Priključek na zunanjo kanalizacijo: Odtok meteorne vode Pluvia se konča izven objekta, na oddaljenosti 2
m od zunanje stene, v umirjevalni cevi, na globini –0,80m.
Pritrjevanje Horizontalni razvod je pritrjen s Pluvia obešalnim sistemom na stropno ploščo. Vertikalni razvod je
pritrjen klasično na betonske stebre. Obešalno konstrukcijo je potrebno zavarovati proti nihanjem.
Toplotna izolacija in ogrevanje: Cevovode je potrebno toplotno izolirati zaradi preprečevanja pojava
kondenzata. Ogrevanje vtočnikov je predvideno. Varnostni odtoki: Meteorna kanalizacija je dimenzionirana za
pričakovane padavine. Odvodnjavanje izrednih padavin je potrebno urediti preko varnostnih odtokov.
Garancija: Geberit nudi časovno neomejeno garancijo na funkcionalnost sistema in 10 letno garancijo za vse
elemente cevnih sistemov.
Vrednost: poleg Geberitovih materialov potrebnih za montažo sistema Geberit Pluvia vključno s spojnim in
pritrdilnim materialom in ustreznih montažnih del je potrebno dodatno upoštevati še vrednost dobave in
montaže toplotne izolacije. Poleg tega je potrebno je upoštevati tudi pripravljalna in zaključna dela,
nepredvidena dela, dodatni pritrdilni material, pomožni material, prevoz, DDV in ostalo. Vrednost materiala
Geberit predstavlja približno do 70% izvedbene vrednosti.
3.2.3
OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA
Objekt je zaščiten s toplotno izolacijo ustreznih debelin in sestav za zagotavljanje najnovejših standardov
energetske učinkovitosti. Podrobnosti o energetski učinkovitosti s parametričnimi prikazi in izračuni so podani
v elaboratu gradbene fizike, ki je sestavni del tega projekta. V območjih prekinitve vertikalne površine z
horizontalno ploščo se predvidijo vsi ukrepi za preprečevanje toplotnih mostov.
Opis predvidene izolacije strehe objekta
‐
Streha objekta je po celotni površini opremljena z strešno izolacijo deb. min 28 cm. Streha je na vseh nivojih
poleg vseh ostalih slojev za pravilno sestavo zelene in pohodne strehe predvidena v dveh slojih :
- plošča za ravne strehe XPS toplotna izolacija v ploščah na preklop,
- toplotna izolacija za ravne strehe v naklonu.
izolacija zunanjih sten oz. fasade objekta
‐
Objekt je v iz vseh strani delno vkopan in delno nad niveleto terena. V območju fasadnih površin pod niveleto
terena je v skladu z izračuni transmisije objekt izoliran s toplotno izolacijo - XPS, debeline 5 - 10 cm.
Pri tip je prezračevana fasada z zračnim slojem med slojem toplotne izolacije in finalno oblogo zunanjega
plašča. Kot toplotna izolacija se v tem primeru načrtuje iz izolacijskih plošč iz kamene volne nižje gostote za
izolacijo zunanjih zidov pri prezračevanih fasadah, plošče so dodatno enostransko kaširane z belim steklenim
voalom, vgradnja plošč s posebnimi fasadnimi pritrdili. Toplotna izolacija skladna s standardom EN
13162:2008, požarnih lastnosti A1 skladnost o SIST EN 13501-1
Zunanji ovoj fasade je izdelan iz profiliranega stekla dimenzij 498/60/7 mm U-profilno steklo »single glasing«
mat belo na horizontalni podkonstrukciji iz ALU. Proizvod kot na primer sistem Lamberts Linit ALU serie 60,
profilacija brez prekinjenega toplotnega mosta, eloksirano po E6, kontrolirana montaža z upoštevanjem
dokument:
datum iztisa:
stran:
14 / 35
termičnih raztezkov ter tesnjenje delovnih stikov. Polnilo profilirano steklo proizvod kot na primer Lamberts
Linit, P50/50/7 .
Drugi tip fasadne obloge je kontaktna tankoslojna fasada na XPS ploščah in organskim armirnim slojem,
fasadni sistem, ki prenese mehanske obremenitve do 20 J, odporen na točo, bolj elastičen in ni vodovpojen.
toplotna izolativnost oken, vrat in zasteklitev na fasadi
‐
Vsi stekleni deli stavbe ( streha, fasada, okna) so izdelani iz toplotnoizolacijskega troslojnega stekla toplotnih
prevodnosti U<0,8 W/m2K. Vsi stavbni elementi so v ALU izvedbi z faktorjem U<1,0 W/m2K
opis talnih toplotnih izolacij
‐
Vse medetažne plošče so zaščitene z toplotno izolacijo minimalne debeline 7 cm pod estrihom. Talna plošča
nad hladno kletjo je iz spodnje strani dodatno izolirana z stropno izolacijo iz plinobetona kot naprimer Ytong
Multipor razreda A1 deb. 5 cm.
3.2.4
OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN
Suhomontažne predelne stene: predelne stene bodo suhomontažne – mavčno kartonske na kovinski
podkonstrukciji s primerno zvočno izolativnostjo za steno brez vrat min. 56 dB, za steno z vrati min. 47 dB in
dosledno upoštevanimi detajli proizvajalca. Vse stene izdelane iz mavčno kartonskih plošč, morajo biti
projektirane po navodilih proizvajalca, vodoodporne plošče in ojačena podkonstrukcija v sanitarijah,
predvideti izvedbe s primerno zvočno izolativnostjo ter kompaktnostjo glede na namembnosti prostorov.
Stene, nosilci iz vidnega betona se po potrebi očistijo ter zaščitijo z ustreznim protiprašnim brezbarvnim
premazom.
Inštalacijske stene bodo suhomontažne – mavčno kartonske na kovinski podkonstrukciji s primerno
zvočno izolativnostjo.
V prostorih z višjo higiensko zahtevnostjo, je predviden končna obdelava mavčno kartonskih plošč, ki
omogoča zagotavljanje potrebnih higienskih zahtev in vgradnjo potrebne opreme, skladno s smernicami za
zdravstvo.
Zastekljene predelne stene bodo izdelane v skladu z normativi zvočne izolativnosti ter v primeru prehode
požarnih sektorjev z normativi požarne in dimne nepropustnosti. Stene so prikazane v risbah steklarskih
detajlov – SD.
Sanitarne predelne stene: predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max –
ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene
naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom, skladno
s površinskimi PN – risbami.
Večino montažnih sten se izvede, skladno s prostorsko tehnično smernico TSG-12640-001:2008 tako, da se
izdela podkonstrukcijo na izveden plavajoči estrih. Stene tehničnih prostorov in stenske obloge dvigalnih
jaškov, se izvede na AB ploščo. Izvedba sten je razvidna iz tlorisov in prerezov in načrta tlakov.
3.2.5
OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA
Okna: Okna iz ALU okvirjev po obliki, načinu odpiranja in shemi ustrezna arhitekturni zasnovi, ki morajo
omogočiti zadostno osvetlitev prostorov. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno
izolativnost opredeljeno v Elaboratu gradbene fizike (U<1,0 W/m2K). Omogočeno naj bo čim enostavnejše
čiščenje (z notranje strani zasteklitve) in vzdrževanje. Eventualne zasteklitve parapetnih delov in vse
zasteklitve v nivoju terena morajo biti izvedene iz varnostnega stekla ESG. Zasteklitve v notranjosti stavbe naj
se izvedejo iz varnostnega stekla.
dokument:
datum iztisa:
stran:
15 / 35
Senčila so predvidena iz zunanjih lamel širine 30-40cm, z motornim krmiljenjem, ki omogoča tudi delno
zatemnitev prostorov.
Zunanja, notranja vrata: ALU vratni podboj s krilom naj zagotavlja zvočno izolativnost 30 dB. Vrata
opremljena s cilindrično ključavnico, sistemskim ključem, priporno metlico v pragu, dvokraki nasadili s
skritimi tečaji. Vrata v suhomontažnih GK stenah se vgradijo v UA profiliran okvir. Vsa notranja vrata izdelana
iz trdega lesa z v pri-vstavljenim tesnilom. Krila polna, obložena s kvalitetnim laminatom (Max- ali
enakovredno), zaključki z ABS ali masivnimi nalimki brez brazde.
Vrata v hodnikih in v knjižnico so steklena v ALU okvirjih zastekljena z varnostnim steklom. Pritrjena morajo
biti z vsaj 3 točkovnim naslonilnikom. Pri izvedbi je potrebno zagotavljati predpisane svetle širine prehodov
skladno s projektom in k projektu priloženimi shemami.
Nasadila šarnirna, uležajena. Kljuke RF lite, ključavnice cilindrične, sistemski ključ po navodilih investitorja
(generalni ključ, več uporabni ključ, posamezni ključi). Vsa steklena vrata v varni izvedbi (lepljena, kaljena).
Požarne zapore na hodnikih morajo biti transparentne.
Zasteklitve večjih dimenzij, steklene stene, opis konstrukcije večjih zasteklitev: steklene stene fasade iz
ALU, z varnostnim steklom ustrezne zvočne izolativnosti za steno brez vrat min. 56 dB, za steno z vrati min.
47 dB. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v Elaboratu
gradbene fizike (U<1,0W/m2K).
3.2.6
OPIS TESNENJA STAVBE
Zunanje tesnjenje stavbe mora biti zapora za veter in dež, mora pa biti paropropustno, tesnjenje na notranji
strani pa mora biti zračno in paroneprepustno, in sicer mora notranje tesnjenje omejiti prehajanje pare v
tolikšni meri, da se pred zunanjo zaporo para ne sme zadrževati.
3.2.7
OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA
Pozicije, princip odpiranja so opisani v projektu strojnih instalacij.
3.2.8
OPIS FINALNIH OBDELAV
‐
zunanjost objekta:
fasada
Na objektu se pojavijo trije elementi:

kontaktna fasada v območjih pod koto pritličja, na stenah ki niso v zemlji,

steklena površina v pasu, z spredaj ležečimi senčili

prezračevana fasada, s končnim slojem kot naprimer Kerrock.
zunanji tlaki
Zunanje utrjene površine so prikazane in obdelane
opis zunanjih ograj, rešetk
Zunanje ograje so oblikovane v dveh principih:
Stopniščna zunanja in notranja ograja je oblikovana po sistemu jeklenega okvirja iz kvadratne jeklene cevi
dim. 60/20 mm z pokončno ležečimi profili enakega prereza barve RAL9016 bela..
opis stropov
dokument:
datum iztisa:
stran:
16 / 35
Stropovi zdravstvenih prostorov so izdelani iz mavčno kartonske in/ali kovinske obloge v viseči izvedbi bruto
75 in 95 cm od AB plošče. Spuščena stropna obloga z vodoravno spodnjo ploskvijo brez fug s pokrito
podkonstrukcijo, sestavljeno iz profilov iz pocinkane jeklene pločevine kot nosilnih (UA-profil 50 x 40) in
montažnih (stropni C-profil 60 x 27) profilov, z nonius spodnjim in zgornjim delom / navojno palico M 8*,
pritrjeno na nosilni strop.
Strop se predvidi glede na higienske zahteve prostora, skladno s standardom ISO 14644-1. Stropi so
prikazani v risbah površinskih načrtov – PN.
Izvedbe morajo dosegati predpisane absorbcijske vrednosti, na podlagi priloženega elaborata gradbene fizike
za področje akustike.
3.2.9
TLAKI
Plavajoče estrihe se izvede skladno z načrtom tlakov. Ker se montažne stene pretežno gradi na plavajoči
estrih, je izdelati prekinitve v plavajočem estrihu. Prekinitve se izdela skladno s standardom DIN 4109 tabela
29. Tako, da je možno zagotoviti akustično izolativnost med prostrori do 55 dB.
Tlaki v hodnikih zdravstvenih in pisarniških prostorih
Kriteriji za izbiro tlakov v prostorih za zdravstvo temeljijo predvsem na sposobnosti vgrajenih materialov v
zvezi z izpolnjevanjem zahtev kot so:
- trdnost in neobčutljivost na mehansko obrabo
- prožnost in manjša občutljivost na mehansko obrabo
- neobčutljivost na čistila in dezinfekcijska sredstva
- vodonepropustnost
- ne drsnost – sposobnost preprečevanja zdrsov in padcev uporabnikov
- antistatičnost
- sposobnost preprečevanja drugih nesreč – električni udar in podobno
- negorljivost – samo ugasljivo v primeru požara
- sposobnost nudenja ugodnega počutja uporabnika
- bakteriostaznost – sposobnost preprečevanja razvoja bakterij.
V prostorih, kjer je zahtevan elektro-prevoden tlak, mora biti položen tlak permanentno elektrostatični, lepljen
na cementni estrih z elektro prevodnim lepilom. Zahtevana prevodnost 1.000.000≤R≤. Zaradi boljšega
zagotavljanja prevodnosti mora imeti tlak naneseno mrežo iz ogljikovih vlaken.
Dobava visokokvalitetnega homogenega PVC-ja. Spadati mora v gorljivostni razred Bfl-s1 po (EN 13501-1) in
v protizdrsnosti razred R9/R10 po BGR 181. Teža materiala mora biti minimalno 2900g/m2. Material mora biti
trajno antistatičen in imeti možnost kombinacije barv. Odporen mora biti na stole na koleščkih in na agresivna
čistila. Material mora imeti PUR ECO površinsko zaščito, ki omogoča trajnostno zaščito površine in čiščenje
brez dodatnega premazovanja in vzdrževanje. Razred po EN685 23,33,43.
Material mora biti dobavljiv rolah širine 183mm in pa ploščah dimenzije 60,8mm*60,8mm. Dinamični
koeficient trenja mora biti po EN 13893 DS. Izguba debeline po EN 649 manjše eli enako 0,15mm. Barvo in
vzorec določi aritekt.
Višina zaokrožnice mora biti najmanj 10 cm iz mehansko odpornega materiala ( ALU). Izbran tlak mora biti
negorljiv (samougasen v primeru požara) in mora ustrezati standardu B1 - po TSG sist en 13501.
Tlaki na stopnišču
Na hodnikih in na stopnišču, kjer se ne zahteva antistatični oziroma elektroprevodni tlak mora biti izveden
finalni tlak iz naravnega kamna izveden v skladu z načrti tlakov PZI. Stopniščne plošče in čelne plošče se
izdelajo v enem kosu po celotni širini stopnišča ( 120 cm). Protizdrsni faktor R12. Tlak se izvede v barvni
kompoziciji po načrtu tlakov PZI – glej risbe PN.
dokument:
datum iztisa:
stran:
17 / 35
Tlak tehničnih prostorov
Protiprašni brezbarvni premaz, samoliv - epoksi. Kjer je potrebno se izdela antistatičen, elektroprevoden
samoliv, po načrtih PZI – glej risbe PN.
Tlak garaže
Protiprašni brezbarvni premaz, samoliv – epoksi, s posipoma ali podobna rešitev, za izdelavo povoznega tlaka
garaže, po načrtih PZI – glej risbe PN.
3.2.10 STENSKE OBLOGE
Stenske obloge na hodnikih se izvedejo iz protiudarnih plošč deb. 8mm iz kompozitnih plošč z ustrezno
neobčutljivostjo na čistila in dezinfekcijska sredstva in preprečevanjem nastajanja razvoja bakterij, skladno s
higienskimi zahtevami prostora.
Stenska obloga se na vogalih zaključi s proti udarnim profilom do višine 120 cm. Na višini 90 cm se predvidi
robno držalo za roke v skladu s pravilnikom za projektiranje objektov prilagojenim funkcionalno oviranim
osebam.
3.2.11 OBDELAVA SANITARIJ
Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do višine 200 cm, stik s tlakom z za-okrožnico, kitan s trajno
elastičnim kitom. Sanitarna oprema naj bo srednjega kvalitetnega razreda, WC školjke konzolne, kotlički naj
so podometni, pisoarji z avtomatskim izpiranjem. Ob umivalnikih naj bodo električni priključki za sušilce las(
v sanitarijah in prostorih garderob za zaposlene ), nerjaveči nosilci, ogledala z brušenimi robovi vpeljani v
stensko keramiko.
Predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max – ali enakovredno, debele 14
mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s
kvalitetno keramiko, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom, skladno z načrti PZI.
3.2.12 OPIS DVIGALA
V prizidku sta predvideni dve dvigali za transport mateiala.
Pozicija dvigala, konstrukcijski sistem dvigalnega jaška, tip dvigala :
Električno osebno dvigalo
2 kosa
Tip:
brez strojnice, uveljavljene blagovne znamke s certifikatom o preizkusu, kot npr. KONE
EcoSpace, PW06/10-19
Nosilnost: 6 oseb ali 480 kg
Hitrost vožnje:
1,00 m/s
Višina dviga:
4,00 m
Število postaj:
2
Število dostopov:
- dvigalo čistega materiala 2 na isti strani in 1 dvostransko - prehodna
kabina
- dvigalo nečistega materiala3, na isti strani - neprehodna kabina
Namestitev dvigala: v samostojnem betonskem jašku
Velikost jaška:
širina: 1,50 m; globina: 1,65 m
Višina glave jaška:
3,60 m
Globina jame jaška: 1,10 m
dokument:
datum iztisa:
stran:
18 / 35
Vrsta pogona:
Namestitev pogona:
Pogonska moč:
Število voženj na uro:
Priključna napetost:
Notranje mere kabine:
Frekvenčno in napetostno krmiljeni pogon s trifaznim tokom s sinhronskim
motorjem - EcoDisc - z izvedbo brez reduktorja in patentiranim nastavljivim
zavornim sistemom za varno, udobno in tiho obratovanje
Sinhronski motor brez reduktorja z integriranim pogonskim diskom je pritrjen
v glavi jaška na jeklenih vodilih kabine. Brez strojnice!
2,8 kW, energetsko učinkovito dvigalo razred ”A” v skladu s standardom VDI
4707
do 180
3 x 400 V, 50 Hz
širina: 1,00 m; globina: 1,25 m; višina: 2,20 m
Kabina (po izboru arhitekta): design izbor iz predloženih katalogov, stene iz brušene nerjaveče pločevine
Austurias Satin, tla pripravljena za lokalno oblogo po izboru arhitekta - položi naročnik, strop iz belo
pobarvane pločevine in varčnimi LED okroglimi svetilkami, inox okroglo oprijemalo z zaoblenimi zaključki na
stranski steni, ogledalo na zadnji steni v delni širini in delni višini, zasilna avtomatska razsvetljava,
avtomatski ventilator v stropu, prostoročna telefonska naprava za povezavo med kabino in klicnim centrom
za primer reševanja ujetih oseb iz kabine dvigala
Vrata kabine:
avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine
Asturias Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, frekvenčno regulirani pogon, varovanje z infrardečo
svetlobno zaveso in omejilnikom zaporne sile
Vrata jaška:
avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine
Asturias Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, brez požarne odpornosti
Mikroprocesorsko krmiljenje: zbirno krmiljenje DC simplex, požarno evakuacijska vožnja v glavno postajo
ob alarmu za požar, avtomatsko natančno pristajanje in niveliranje kabine, predčasno odpiranje vrat pri vožnji
v postajo, filter proti radijskim motnjam, možnost priklopa na hišni agregat, servisni panel za vzdrževalca v
najvišji postaji nameščen v vratnem okvirju, regenerativni sistem s pripadujočo opremo za vračanje odvečne
električne energije nazaj v omrežje
3.2.13 ODPADKI
Odpadki so razdeljeni v tri kategorije (biološki, papir, steklo, embalaža -plastika in ostalo). Ločevanje
odpadkov mora biti zagotovljeni že v fazi prenosa odpadka uporabnika v koše za smeti v posameznih
prostorih s delitvijo papir, plastika, ostali odpadki. Bioloških odpadkov v objektu ne bo. Odpadki od vsake
omenjenih kategorij se zbirajo ločeno v posebej označenih kontejnerjih.








dokument:
datum iztisa:
stran:
Pri projektiranju so upoštevani
zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93)
Zakon o ravnanju z odpadki (Ur.l.SRS 8/78 IN 29/86)
neorganske snovi, ki niso podvržene fermentaciji in se zelo počasi razkrajajo, kot so: mineralne
snovi, papir, steklo, keramika, platno, smeti od čiščenja stanovanj
organske snovi, ki so podvržene fermentaciji in razmeroma hitremu razkroju, kot so: snovi
živalskega izvora, ostanki nepredelane hrane, kosti in podobno
ostanki po popravilih, razen ostankov od gradbenih in končnih del v hišah, industrijski in obrtni
odpadki v stanovanjskih hišah, vrtne smeti, pomije, poginule živali in podobno.
Investitor mora v objektu predvideti prostor za posode (smetnjaki) za zbiranje odpadnih snovi, ki
morajo biti na lahko dostopnem mestu za odvoz komunalnega podjetja.
Z upoštevanjem določil te dokumentacije in drugih predpisov, ki urejajo delovanje posameznih
instalacij, obravnavana gradnja ne bo škodljivo vplivala na okolje.
19 / 35
3.2.14 PODATKI O OBSTOJEČIH INSTALACIJAH
Navedba soglasij in soglasij za
priključitev
(5)
Soglasja na projekt in za priključitev
Komunala Novo Mesto d.o.o.
Podbevškova ulica 12
8000 Novo Mesto
ELEKTRO Ljubljana d.d., DE Novo Mesto
Ljubljanska cesta 7
8000 Novo Mesto
GRATEL d.o.o.
Laze 18a
4000 Kranj
Način zagotovitve minimalne
komunalne oskrbe
(6)
Oskrba s pitno vodo in priklopi na kanalizacijsko
omrežje:
Soglasje št.: 60-DF-386/2013
Datum: 10.6.2013
Soglasje k projektu:
Soglasje št.: 539-S/2013
Datum: 10.6.2013
Soglasje na projekt:
Soglasje št.: 333213_ND
Datum: 16.5.2013
Oskrba s pitno vodo
- na interno omrežje znotraj kompleksa Splošne
bolnišnice Novo Mesto, parc.št. 618, k.o. Kandija
Oskrba z elektriko
- iz obstoječih kapacitet Splošne bolnišnice Novo
Mesto, parc.št. 606, k.o. Kandija
Odvajanje odpadnih voda
- priključitev na javno kanalizacijo , parc.št. 669/1 k.o.
Kandija
Dostop do javne ceste
- novi dostopi, parc.št. 669/1 k.o. Kandija
Dostop do komunikacije
- iz obstoječih kapacitet Splošne bolnišnice Novo
Mesto, parc.št. 606, k.o. Kandija
Izvajalec je dolžan pred vsakim posegom v območju komunalne infrastrukture obvestiti pristojnega
soglasjedajalca, ki naj zakoliči obstoječe vode, objekte oz. naprave in potrdi potrebne ukrepe za zavarovanje
oz. prestavitev voda, objekta ali naprave.
dokument:
datum iztisa:
stran:
20 / 35
4.
GRADBIŠČE
5.
ZAVAROVANJE GRADBIŠČA PROTI OKOLICI
Območje gradbišča je veliko in ga je potrebno ograditi v celoti. Potrebno je postaviti ograje, tipske ali iz
armaturnih mrež in PVC pletiva (višina 2 m), ter na vhode namestiti komunikacijska vrata širine min 5,00 m.
Predvsem je potrebno večjo pozornost posvetiti prehodom ljudi, ter dosledno ščititi vse odprtine kjer je
možnost padca v globino. Prav tako se lahko zapre tudi samo del gradbišča, kjer se dela izvajajo, vendar ob
predpostavki, da se na delu gradbišča, kjer se odvija promet (peš ali z avtomobili) ne izvajajo dela, kot tudi,
da so vsa dela dokončana ali pa sploh ne začeta. Delo se lahko izvaja tudi v več fazah, vendar je potrebno
vsako začeto fazo zaključit, tako, da zaključena celota ne predstavlja več nevarnosti za promet in ali pešce.
Dostop z ulic na gradbišče je potrebno prav tako opremiti z opozorilnimi tablami.
Gradbišče je potrebno zavarovati predvsem z vidika prometa, saj mora promet ob samem gradbišču potekati
neovirano. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je potrebno prometno signalizacijo osvetliti oziroma opremiti z
utripajočimi lučmi.
Dostope na gradbišče je potrebno jasno označiti z opozorilnimi tablami "Dostop na gradbišče nezaposlenim
prepovedan" in "Obvezna uporaba zaščitnih sredstev".
5.1
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PISARN, GARDEROB, SANITARNIH VOZLOV IN NASTANITVENIH OBJEKTOV NA
GRADBIŠČU
Ureditev gradbišča mora biti urejena v skladu s shemo ureditve gradbišča, ki je v prilogi varnostnega načrta.
Gradbiščni prostori so projektirani na osnovi plana delovne sile, ki je potrebna za izvedbo del. Dejansko
postavitev prostorov za zaposlene bodo izvedli izvajalci posameznih del. Na gradbišču so predvideni
gradbiščni zabojniki, ki so nujno potrebni za organiziranje in vodenje gradbišča.
5.2
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH KOMUNIKACIJ ZASILNIH POTI IN IZHODOV
Za dostop na gradbišče se lahko koristijo le s projektom prometne ureditve predvidene ceste in poti. Dostopne
poti je potrebno redno čistiti in vzdrževati.
Širina dostopne poti in poti po gradbišču mora znašati min. 3,0 m (za enosmerni promet) in min. 5m (za
dvosmerni promet): transportne poti na območju gradbišča morajo biti izravnane s tamponskim materialom,
utrjene ter vzdrževane. Poti morajo biti vedno proste, zalaganje robov z raznim materialom ni dovoljeno.
Deponije morajo biti minimalno 1,00 m oddaljene od robov poti.
Po gradbišču morajo biti urejene tudi poti za komunikacije delavcev. Širina poti mora znašati najmanj 60 cm,
prehode čez jarke in kanale pa je potrebno izvesti s plohi deb. 48 mm. Pri prehodih čez jarke in kanale globine
nad 1,00 m se izvede varnostna ograja. Posamezne izkope za jaške in podobno se ogradi z ograjo oziroma z
opozorilno vrvico. Poševne dohode in prehode se uredi s pomočjo rampe z naklonom do 40 %. Rampa se
izdela iz plohov deb. 48 mm, širine 60 cm, s prečno nabitimi letvami 28 x 48 mm na razmaku 35 cm. Če je
več kot 1,00 m nad tlemi, se izvede varovalna ograja.
Pred izhodom z vozili iz območja gradbišča na javno prometnico je potrebno očistiti kolesa (blato, kamenje,
ipd.) ter občasno glede na razmere izvesti čiščenje vozišča.(uporaba strojnih metel, oziroma ročno čiščenje)
dokument:
datum iztisa:
stran:
21 / 35
5.3
DOLOČITEV KRAJA PROSTORA IN NAČINA RAZMESTITVE IN SHRANJEVANJA GRADBENEGA MATERIALA
Deponiranje gradbenih materialov in opreme se izvede na območju zavarovanega dela gradbišča. Površine za
deponije morajo biti izravnane in utrjene. Material na deponiji mora biti zložen stabilno in pregledno, tako, da
je možen varen odvzem in manipulacija.
Višina skladov posameznih vrst materiala ne sme presegati 2,00 m. Cevi je potrebno zavarovati pred
kotaljenjem, višina sklada do 1,60 m.
Deponije kjer je možnost mehanskih poškodb (prevrnitve, štrleči deli) je potrebno označiti z opozorilnimi
napisi, tablami. Deponije naj bodo dovolj odmaknjene od prometnih poti in poti za pešce.
5.4
UREDITEV PROSTORA ZA HRAMBO NEVARNEGA MATERIALA
Skladiščenje nevarnih materialov (npr.:nafta, bencin, olja, barve, laki, plini, izolacijski materiali, ipd.). Te
morajo biti na gradbišču shranjene v prostorih, ki so ločeni od drugih in označeni ter urejeni namensko, v
skladu z lastnostmi snovi in navodili z varnostnih listin. Pretakanje nevarnih tekočin v posode, namenjene za
shranjevanje hrane ali pijače, ter druge posode, ki po namenu ne ustrezajo skladiščenju nevarnih snovi, je
prepovedano. Potrebo po nevarnih snoveh in materialih bodo izvajalci reševali s sprotnim dovozom in
odvozom z gradbišča, dnevno.
Neposredno na delovnih mestih na gradbišču je dovoljeno hraniti nevarne snovi samo v količini, ki je nujna za
enodnevno delo.
V neposredni bližini hranjenja nevarnih snovi morajo biti vedno na voljo kopije varnostnih listin ter ustrezna
sredstva in oprema za nudenje prve pomoči, v primeru hranjenja vnetljivih ali eksplozivnih snovi pa tudi
oprema za gašenje.
5.5
NAČIN PREVAŽANJA, NAKLADANJA, RAZKLADANJA, SKLADANJA GRADBENIH MATERIALOV
Prevozi gradbenih materialov se lahko izvajajo s tovornimi vozili, ki se morajo uporabljati strogo namensko.
Vozila morajo biti tehnično brezhibna (veljavno prometno dovoljenje). Upravljanje z vozili je dovoljeno samo
voznikom, ki so za to delo kvalificirani in usposobljeni. Pri vožnji po gradbišču mora voznik upoštevati
navodila delovodje. Pred vključevanjem na javne prometne poti je voznik dolžan očistiti kolesa vozila od blata.
Preden se prične tovor razkladati oziroma nakladati na vozilo, mora voznik poskrbeti za zavarovanje vozila
pred nekontroliranim premikom. Stranice zaboja na vozilu se lahko odpre šele, ko se ugotovi položaj
natovorjenega materiala. Odpiranje in zapiranje stranic morata vedno opravljati najmanj dva delavca. Prevoz
delavcev v zaboju vozila ni dovoljen. Pri izvozu vozil iz gradbišča na javno cesto je potrebno preveriti naložen
tovor (stanje privezovalnih naprav, zaprtost stranic) in čistost vozila.
Pri mehaniziranem nakladanju in razkladanju tovora, se v bližini lahko zadržujejo samo tisti delavci, ki so
potrebni za izvedbo delovne operacije. Pri dvigovanju tovora iz zaboja s pomočjo dvigala se mora delavec, ki
je navezal breme, pred operacijo dviga umakniti iz zaboja. Dvigovanje in spuščanje tovora se odvija na
komando signalista. Zadrževanje delavcev pod visečim bremenom in v neposredni bližini ni dovoljeno.
Če pri nakladanju oziroma razkladanju tovora sodeluje več delavcev, mora biti določen vodja skupine, ki
poskrbi za varno delo.
Sipke materiale (izkop, nasip) se naklada strojno oziroma razklada z zvračanjem. Zadrževanje delavcev v
delovnem območju strojev ni dovoljeno, če pa je njihova prisotnost nujno potrebna, morajo delati pod
neposrednim vodstvom delovodje ter uporabljati zaščitne čelade.
Skladanje gradbenih materialov se lahko izvaja le na ravne in utrjene površine. Višina deponij znaša
maximalno 2,00 m za stabilne materiale. Cevi se lahko deponira do višine 1,60 m s tem, da se izvede
dokument:
datum iztisa:
stran:
22 / 35
zavarovanje spodnje vrste proti kotaljenju. Pri deponijah sipkega materiala je upoštevati nasipni kot (kot
notranjega trenja).
Med posameznimi deponijami mora biti minimalno 60 cm prostega prehoda.
Za nakladanje in razkladanje težkih elementov ter za prenos in montažo le teh je potrebno uporabiti ustrezno
avtodvigalo (vgradnja cistern, montaža nadstrešnice, itd.), ki mora biti tehnično brezhibno ter opremljeno z
vso potrebno dokumentacijo (obratovalno dovoljenje, navodila za delo), upravlja pa ga lahko strokovno in za
varno delo usposobljen strojnik. Pomožna nosilna sredstva, ki se jih uporablja za navezovanje bremen morajo
biti atestirana, nepoškodovana in obdobno pregledana in preizkušena.
5.6
NAČIN OZNAČITVE OZIROMA ZAVAROVANJA NEVARNIH MEST IN OGROŽENIH PODROČIJ NA GRADBIŠČU
Celotno območje gradbišča je nevarno območje, zato je izvesti vse že prej navedene ukrepe kot so:
-
urediti zaporo cest, oziroma ustrezno prometno ureditev(signalizacija, znaki)
-
ograditi območje, vhode opremiti z znaki za opozorila in prepovedi, vzdrževanje reda in discipline
na delovišču, itd.
Vodstvo gradbišča je dolžno delavce seznaniti z nevarnostmi in predvidenimi varnostnimi ukrepi ter jih poučiti
o varnem načinu izvajanja del.
Izkopi globine nad 1,00 m morajo biti zavarovani z ograjo oz. označeni s signalno vrvico, montirano min. 1,00
m od roba izkopa. Odprtine, kjer obstaja nevarnost padca v globino je potrebno prekriti oz. zavarovati z 1,00
m visoko ograjo.
Izkopi globji od 1.00 m se morajo izvajati z razpiranjem ali z izkopom brežin jarka v naravnem naklonu
zemljine. Kontrolo globin izkopa je potrebno vršiti z roba kanala, da ne pride do zasutja v času izvedbe izkopa,
ko robovi še niso izkopani v naklonu oziroma ko ni izdelano razpiranje.
Podzemne instalacije, ki potekajo v bližini objekta se štejejo za nevarna mesta. Pred pričetkom del je potrebno
vse instalacije zakoličiti z upravljavci vseh podzemnih vodov. Delo v bližini podzemnih instalaciji nadzoruje
upravljavec inštalacije.
Vsi nadzemni električni vodi morajo biti ustrezno označeni tako, da izključimo vsako možnost, da stroji in
vozila pridejo v nevarno območje. Prepovedano je vsakršno delo v zaščitnem pasu električnih vodov brez
predhodnih navodil za izvedbo del s strani upravljavca teh vodov.
5.6.1
Območje del ob potekajočem prometu
Delo bo potekalo tik ob vozišču po površinah za gibanje delavcev, zato je potrebno urediti ustrezno
signalizacijo. Vsa dela oz nevarna območja se označijo z predpisano cestno prometno signalizacijo.
Cestne zapore oz. dela ob cesti se izvedejo z ustreznimi prometnimi znaki, zapornimi deskami, stožci,
semaforji, opozorilnimi trakovi – vrvjo.
Usmerjanje izmenično enosmernega prometa se izvaja s semaforji, odstopom prednosti s prometnimi znaki
ali delavci signalisti s pomočjo predpisano dimenzioniranih zastavic in loparjev.
Delavci, ki izvajajo dela ob potekajočem prometu, morajo nositi signalizacijska oblačila z odsevnimi trakovi
skladno s standardom SIST EN 471.
Dela ob potekajočem prometu ni dovoljeno izvajati pri močno zmanjšani vidljivosti (megla, tema…) razen, če
je gradbišče primerno osvetljeno z umetno razsvetljavo.
dokument:
datum iztisa:
stran:
23 / 35
5.6.2
Območje del z gradbeno mehanizacijo (mot. vozila, grad. meh.)
Neposredno območje del z gradbeno mehanizacijo pri prevozu, izvajanju del razkladanja, nakladanja,
izvajanju zemeljskih del in transportne poti je ogroženo območje za neposredne izvajalce del in udeležence v
cestnem prometu.
Ogroženo območje mora biti urejeno tako, da je zagotovljen varen prevoz in prehod uporabnikom javnih
površin in izvajalcev vzdrževalnih del. Ogroženo območje zavarujemo s cestno prometno signalizacijo,
opozorilnimi oznakami ter uredimo prostorsko ločene površine z ločilnimi ograjami oz. signalno vrvico.
Oblika zavarovanja je tudi določitev delavca signalista pri vzvratni vožnji ter vgraditev zvočne opozorilne
naprave na motornih vozilih in gradbenih strojih, ki delujejo v času vzvratne vožnje.
Na delovišču se bo uporabljala sledeča mehanizacija: (bager- rovokopač, tovorna vozila za prevoz materiala,
greder, valjari in finišer, po potrebi pa tudi kamionsko dvigalo. Delavcem je prepovedano gibanje v delovnem
območju stroja. Upravljalci posameznih strojev in delovodje poskrbijo za varno delo ob valjarih, finišerju itd.
Ogroženo območje opremimo s predpisanimi opozorilnimi znaki.
5.6.3
Območje del z mehaniziranimi ročnimi orodji
Izvajanje del z mehaniziranimi ročnimi orodji ustvarja določena nevarna mesta – območja, ki zahtevajo
zavarovanje proti okolici. Predvsem se pojavlja možnost udarca letečih odlomkov orodja oziroma
obdelovanega materiala. Neposredno ogrožena območja se zato zavarujejo s postavitvijo lovilne pregrade.
Ogroženo območje opremimo s predpisanimi opozorilnimi znaki.
Pozornost velja tudi pri uporabi mehaniziranega ročnega orodja s pogonskim gorivom, še posebej pri polnjenju
rezervoarja. Pogonsko gorivo ne smemo dolivati v orodje, ki je pregreto, oziroma med delovanjem.
5.6.4
Območje uporabe nevarnih snovi
Nevarna mesta se pojavljajo v sklopu prevoza nevarnih snovi, pretakanja goriv za delovno opremo, priprava
in uporaba barv za talne obeležbe, priprava in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, uporaba vročih asfaltnih
mešanic, uporaba tehničnih plinov .
Vozilo za prevoz nevarnih snovi označimo v skladu s predpisom ADR. Prostor za manipulacijo z nevarnimi
snovmi uredimo na območju, kjer ni neposredne nevarnosti direktnega izpusta v podtalnico (bližina vodnih
tokov, kanalizacijskega sistema ipd.).
Ogroženo območje opremimo z ustreznimi opozorilnimi znaki.
5.7
NAČIN DELA V NEPOSREDNI BLIŽINI ALI NA KRAJIH, KJER NASTAJAJO ZDRAVJU ŠKODLJIVI PLINI, PARE IN
HLAPI ALI KJER LAHKO NASTANE POŽAR ALI EKSPLOZIJA
Navedene nevarnosti in škodljivosti se lahko pojavijo pri:
dokument:
datum iztisa:
stran:
24 / 35
izvajanju del, kjer se uporabljajo varilni plini, lepila, barve, laki, ipd. (nevarnost požara), izvajanju hidroizolacij
z vročimi premazi.
Na delovnih mestih, kjer se lahko pojavijo plini in para, je dovoljeno izvajati dela le pod kontrolo osebe, ki se
nahaja izven nevarnega območja in z uporabo predpisanih zaščitnih sredstev.
Pri izvajanju del, kjer obstaja nevarnost požara, je potrebno s tehničnimi ukrepi poskrbeti za varnost, pri delu
pa je potrebno dosledno upoštevati predpisane varnostne ukrepe (prepoved kajenja, zračenje, prepoved
uporabe iskrečih orodij, itd).
Delavci, ki bodo izvajali dela z vročimi bitumenskimi premazi morajo uporabljati dodatna osebna zaščitna
sredstva (podaljšane usnjene rokavice, zaščitno obleko in čevlje, ščitnik za obraz).
Prah se lahko pojavi v sušnih mesecih zaradi prevozov po gradbiščnih cestah. Ceste kjer se izvajajo prevozi je
potrebno stalno polivati z vodo, da se tako prepreči prašenje.
5.8
UREDITEV ELEKTRIČNIH NAPELJAV ZA POGON NAPRAV IN STROJEV TER RAZSVETLJAVO NA GRADBIŠČU
V primeru posameznih del, kjer bi se pojavila potreba po el. energiji se bo le ta reševala s pomočjo el.
agregatov.
Za uporabo agregata za proizvodnjo elektrike morajo biti izpolnjeni naslednjimi pogoji:
- izvršen mora biti pregled agregata od strani strokovne osebe (električist), kar se dokazuje z zapisnikom oz.
evidenčnim kartonom
- ob agregatu morajo biti dana navodila za varno in pravilno uporabo
- ohišje agregata mora biti ozemljeno s sondo, ki mora imeti upor manjši od 100 ohmov (ustreza pocinkana
cev 0 1/2", l=1.50 m zabita v zemljo)
- izvršiti je potrebno pregled porabnikov
- na agregat se lahko priključi le toliko porabnikov kolikor je vtičnic
- priključevanje razdelilne omarice z več vtičnicami ni dovoljeno (to je možno in dovoljeno samo v primeru,
če ima agregat vgrajeno FID stikalo)
- fiksno nameščen agregat mora biti zavarovan z nadstrešjem.
Po končanem delavniku se vse gradbiščne porabnike izklopi. Razvod elektro kablov po gradbišču mora biti
izveden tako, da ne more priti do mehanskih poškodb Električna instalacija na gradbišču mora ustrezati točki
5. dodatnih zahtev iz Priloge IV. Uredbe.
Razsvetljavo prostorov (min. 75 lux) se izvede z reflektorji , ki morajo biti fiksno nameščeni izven dosega rok
na višini min 2,50 m od tal. Premeščanje reflektorjev je dovoljeno samo, ko so izključeni. Če so reflektorji
nameščeni nižje morajo imeti preko stekla zaščitno mrežo.
5.9
DOLOČITEV MEST ZA POSTAVITEV GRADBENIH STROJEV IN NAPRAV TER ZAVAROVANJA, GLEDE NA LOKACIJO
GRADBIŠČA
Na gradbišču je dovoljeno uporabljati delovno opremo, ki je varna, nepoškodovana, pregledana in
preizkušena. Na gradbišču je predvideno razno ročno orodje, vozila za odvoz materiala, ter stroji TGM.
dokument:
datum iztisa:
stran:
25 / 35
Vsi stroji, ki se bodo uporabljali na gradbišču, morajo biti brezhibni. Upravljanje strojev je dovoljeno samo
kvalificiranim in za varno delo usposobljenim strojnikom. Vsi stroji morajo imeti navodila za varno delo in
obratovalno dovoljenje oz. zapisnik o opravljenem internem pregledu.
Pri izvajanju premikov s stroji po gradbišču mora delovodja poskrbeti za varnost, signalizacijo in transportne
poti. Določiti je potrebno mesta, ki bodo namenjena parkiranju in vzdrževanju delovnih strojev.
5.10
GRADBENI ODRI
Na gradbišču je predvidena uporaba kovinskih cevnih gradbenih odrov. Delovni odri morajo biti ustrezno
načrtovani, postavljeni in vzdrževani, da se ne zrušijo ali nehote premaknejo. Delovni odri, prehodi in dostopi
na zidarske odre morajo biti postavljeni, dimenzionirani, zavarovani in uporabljani tako, da ljudje ne morejo
pasti z njih in niso izpostavljenim padajočim predmetom.
Kovinski cevni oder – fasadni oder
Sestavni deli odra morajo ustrezati standardom (cevi – SIST EN 1039, vezi in podpore elementov – SIST EN
47) posebne zahteve za odra pa SIST HD 1000. Pred pricetkom montaže mora biti vsak element pregledan.
Vsi sestavni deli kovinskega odra morajo biti med seboj trdo povezani v stabilno in enotno konstrukcijsko
celoto. Na vsako etažo kovinskega odra vodi lestev znotraj konstrukcije, ki mora biti na zgornjem koncu
pritrjena. Širina poda odra mora biti minimalno 60 cm. Višina etaže odra mora biti 200 cm. Razmik med
vertikalnimi nosilnimi elementi odra je lahko maksimalno 180 cm. Višina ograje mora biti min 1,0 m v skladu
z tc. 4.1.10. Stranski leseni rob mora biti visok najmanj 15 cm. Sidranje odra je potrebno vsakih 20 m2.
Zavetrovanje odra je potrebno izvesti z diagonalnimi tipskimi cevmi pod kotom 45° v vsaki etaži. Če oder
presega višino objekta je potrebno izvesti ozemljitev odra. Pred pričetkom del je potrebno izdelati načrt odra,
statični izračun (za cevni kovinski oder), sidranje, postavitev odra, zavarovanje pred prevrnitvijo, izvesti
pregled odra in voditi kontrolni list odra.
Pri montaži fasadnega odra je potrebno uporabljati varnostni pas, varovalno vrv, delovno obleko in ustrezne
delovne čevlje.
Oder na kozah
Za dela na višini nad 1,5 m do 2,0 m se lahko izdelajo delovni odri na zidarskih kozah. Koze so lahko visoke
največ 2,0 m. Izdelane morajo biti iz zdravega lesa. Razmik med kozami ne sme presegati 200 cm.
Postavljene morajo biti na trdo in vodoravno podlago. Za njih ni potrebna dokumentacija odra. Varnostna
ograja ni potrebna. Pred uporabo mora oder pregledati vodja posameznih del.
Premični odri
Za montažo posameznih elementov izvajanje obrtniških del so predvideni premicni odri. Ti morajo biti
postavljeni na nosilni in vodoravni podlagi brez neravnin. Izdelani morajo biti v skladu z zahtevami standarda
SIST HD 1004. Navodila za montažo in uporabo odra morajo biti na razpolago na gradbišču ves čas uporabe
odra.
Oder mora biti sestavljen in uporabljen v celoti v sladu z navodili tako, da je onemogočen nezaželen premik,
porušitev ali prevrnitev odra. Nosilnost tega odra je 15 kN/m2 (razred 2) oziroma 20 kN/m2 (razred 3).
Lestve
Lestve morajo ustrezati določilom SIST EN 131. Pred uporabo mora biti lestev predhodno pregledana in
brezhibna. Postavljena mora biti stabilno, segati sme 1,0 m preko mesta naslanjanja. Kot naslanjanja 65 75°. Naslanjanje lestve na kline, na vogale zgradb ali drogov ni dovoljeno.
Z lestev se lahko izvajajo le kratkotrajna dela, pri katerih ni potreben večji upor delavca, ter se uporablja le
lažje ročno orodje.
dokument:
datum iztisa:
stran:
26 / 35
Za izvajanje del na višini se lahko uporabljajo naslonske lestve do 8,0 m višine, A lestve pa do 3,0 m višine.
(Varnost na gradbiščih; urad RS za varnost in zdravje pri delu, str. 43)
5.11
UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM TER OPREMA, NAPRAVE IN SREDSTVA ZA VARSTVO PRED POŽAROM NA
GRADBIŠČU
Na gradbišču je potrebno vse kontejnerje in gradbene stroje (bager, rovokopač ipd.) opremiti z gasilnimi
aparati in sicer:
-
stroji s kabino in vozila
-
gradbiščni prostori (vsak)
1 kom tip S-3
1 kom tip S-6
Pri izvajanju del z lahko vnetljivimi materiali je potrebno izvesti dodatne ukrepe:
-
prepovedano je uporabljati odprt ogenj
-
prepovedano je kaditi
-
uporaba iskrečih orodij ni dovoljena
-
pri neposrednih virih požara se namesti ustrezna sredstva za gašenje.
Delavci, ki izvajajo taka dela, morajo biti poučeni o nevarnosti ter seznanjeni z varnim načinom dela.
Delovodja oziroma vodja gradbišča mora vsaj nekaj delavcev seznaniti s pravilno uporabo gasilnih aparatov
oziroma organizira poučitev od strani poklicnih gasilcev.
5.12
ORGANIZACIJA PRVE POMOČI NA GRADBIŠČU
Na gradbišču je potrebno namestiti omarico s kompletom za nudenje prve pomoči. Omarico se namesti v
gradbiščni kontejner če tega ni se omarico hrani v kombiniranem vozilu, ki je stalno na gradbišču. Omarica
mora biti zaklenjena ter opremljena z naslednjimi podatki:
-
kdo ima ključ
-
telefonsko številko najbližje ambulante
-
imena oseb, ki so usposobljene za dajanje prve pomoči
Omarica prve pomoči mora biti vedno kompletna in urejena (zadolžen delovodja). Pri lažjih poškodbah se
delavcu nudi prvo pomoč na gradbišču in se ga nato po potrebi napoti še v ambulanto. Pri težjih poškodbah
se takoj pokliče dežurnega zdravnika oziroma se poškodovanca odpelje v ambulanto, če njegovo stanje to
dopušča.
O vsaki težji poškodbi je vodstvo gradbišča dolžno takoj obvestiti strokovnega delavca za varstvo pri delu ter
pristojno inšpekcijo dela. Kraj nesreče je potrebno zavarovati zaradi kasnejše raziskave vzroka nesreče, ki jo
opravi pristojni inšpektor dela.
5.13
ORGANIZIRANJE PREHRANE IN PREVOZA DELAVCEV NA GRADBIŠČE IN Z GRADBIŠČA
Delavci bodo na gradbišče prihajali iz s prevoznimi sredstvi izvajalcev del.
Delodajalec mora zagotoviti zaposlenim prehrano med delom. Hrana bo urejena v katerem od bližnjih obratov
družbene prehrane.
dokument:
datum iztisa:
stran:
27 / 35
6.
KRATEK OPIS IZBRANIH/UPORABLJENIH TEHNOLOGIJ GRADNJE;

Pripravljalna dela
Pred pričetkom del se očisti teren, izvede predvidene platoje, zakoliči objekte in uredi dostopne poti in
prostore za razne deponije in vse ostale potrebne delovne platoje. Ureditev gradbišča se uredi po priloženem
načrtu ureditve gradbišča PGD. Izvajalec del je dolžan pripraviti načrt ureditve gradbišča, na podlagi
izdelanega načrta PGD.

Izvedba prizidka in rekonstrukcija objekta
Delo je potrebno izvesti v skladu z gradbenim načrtom, ki je izdelan za gradnjo oziroma rekonstrukcijo.

kabelska kanalizacija
kabelsko kanalizacijo se izvede skladno s projektom. Izvede se lovilce olj, jarke, prepuste, požiralnike in
ostale betonske elemente..
Asfaltiranje
Potrebno je biti pozoren na dosledno izvajanje varnostnih ukrepov pri gibanju v neposredni bližini valjarjev in
finišerja na kar so dolžni paziti tako upravljavci strojev kot tudi ostali delavci. Vožnja na strojih je strogo
prepovedana. Obvezna je uporaba osebnih zaščitnih sredstev predvsem primerne obutve(čevlji z podplatom
odpornim na vročino)
Dela v izkopih
Za dela v izkopi je potrebno dosledno upoštevati sledeča navodila:
Kot izkopa določamo po naslednji enačbi:
α= Φ/2 + 45º
kjer je Φ kot notranjega trenja materiala in je odvisen od vlažnosti in zrnatosti materiala.
Primeri kota notranjega trenja:
Material
ap.št
izkopa
ot notranjega trenja Φ[ º ]
Suha glina
0 45
Vlažna glina
0 25
Pesek
Skala
Suhi gramoz
Vlažni
gramoz
Blato, pepel
0
0
5 40
5
5 40
Ob zgornjem robu izkopa je obvezno zagotoviti vsaj 100 cm širokega prostega pasu
(prostora), na katerem ni dovoljeno odlaganje izkopanega materiala ali materiala in opreme potrebne za
gradnjo.
dokument:
datum iztisa:
stran:
28 / 35
Razpiranje brežin je potrebno izvajati strokovno, z ustrezno opremo po ustreznih normativih in statičnih
izračunih pod neposrednim vodstvom vodje posameznih del.
Ob prometnih površinah (cestah), po katerih se odvija promet, morata biti zavarovanje in stabilnost brežin
predhodno dokazana z upoštevanjem pričakovane obtežbe.
Odkopavanje zemlje mora potekati od zgoraj navzdol, pri čemer spodkopavanje ni dovoljeno. Gibanje delavcev
v delovnem območju strojev in naprav med delom ni dovoljeno.
Ročna dela smejo delavci opravljati le, ko stroj miruje.
Izkopne jarke in druge izkope je potrebno kopati v zadostni širini, ki omogoča neovirano delo delavcev v njih
tako, da ostaja po razpiranju in postavitvi cevovoda ali druge naprave (opaža, zidu…) v izkopu najmanj 60
cm prostora za gibanje delavcev.
Pri strojnem kopanju izkopa je potrebno paziti na stabilnost stroja. Izkopano zemljo je potrebno odlagati tako,
da ni ogrožena stabilnost strani izkopa. S stroji ali drugimi težkimi napravami ni dovoljeno obremenjevati
robov izkopa (pas 1m) le, če je z ustreznimi ukrepi zagotovljena stabilnost bočnih strani izkopa.
Za razpiranje bočnih strani izkopov je potrebno uporabljati les oziroma drug material ter opremo, ustrezne
trdnosti in velikosti. (standardne jeklene elemente, podporniki).
Prazen prostor med opažem in bočno stranjo izkopa je potrebno zapolniti in utrditi. Pomembno je, da se opaž
po celotni dolžini prilagaja dnu izkopa. Opaž za razpiranje mora segati najmanj 20 cm čez nivo terena.
Odstranitev opažev ob zasipanju izkopa je potrebno opraviti po navodilu in pod nadzorstvom vodje
posameznih del. Če pri odstranjevanju opaža obstaja nevarnost za zasutje delavcev, opaža ne odstranjujemo.
Za sestopanje delavcev v izkop ali vračanje iz izkopa, globljega od 100 cm, morajo biti zagotovljene lestve
ustrezne dolžine, tako da sega držalo za roke najmanj 100 cm nad robove izkopa. Sestopanje ali vstopanje je
lahko zagotovljeno tudi na kateri drug način(stopnice, rampe).
Pred začetkom del pri izkopu zemlje in vselej po neugodnih vremenskih pojavih, mrazu ali topitvi snega in
ledu mora vodja (zemeljskih del) opraviti pregled izkopa in po potrebi ustrezno ukrepati (za zavarovanje pred
zruški bočnih strani izkopa).
Za spuščanje materiala v izkope je potrebno uporabljati naprave( žlebove, lijake, transportna sredstva, ki so
primerna obliki in teži materiala. Tako je potrebno za montažna dela uporabljati avto dvigala, bagre, za
privezovanje pa eno ali več krake jeklene vrvi ali verige, ki so nepoškodovane.
6.1
Seznam nevarnih snovi;
Nevarne snovi, ki se bodo uporabljale na gradbišču so odvisne od izvajalcev in predvsem izbire materialov, ki
jih bo izbral investitor.
Nevarne snovi predvsem barve in laki se morajo na gradbišču uporabljati po navodilih proizvajalca.
6.2
Navedbo posebno nevarnih del;
Posebno nevarna območja na gradbišču bodo:
-
Dela v izkopih in pri samih izkopih globljih od 2,00m
(vsa dela v izkopih globjih od 2,00 m se varuje z razpiranjem ali kopanjem širokega izkopa pod notranjim kotom zemljine)
dokument:
datum iztisa:
stran:
Razna dela v nezavarovanih delih gradbišča
29 / 35
(vsa dela v nezavarovanih delih gradbišča se izvajajo pod stalnim nadzorom odgovorne osebe)
-
Razna montažna in demontažna dela
(dela potekajo v sklopu utečene ekipe, kjer je določen vodja, ki je hkrati signalis in koordinator montažnih del)
-
Vsa dela s težko gradbeno mehanizacijo
(v conah kjer potekajo dela z TGM je prepovedano zdrževanje ljudi, potrebno je tudi urediti obsege delovanja, zaradi
morebitnih zruškov)
Posebno pozornost je potrebno posvetiti izkopu za temelje saj lahko pride do nenadnega zruška podložnega
materiala in z tem do zasutja delavca v jarku. Nadzor nad pravilno in varno izvedenim delom opravlja
neposredni vodja del, ki mora biti stalno prisoten.
6.3
Določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za življenje in zdravje delavcev, ter vrste in količine
potrebne osebne varovalne opreme; določitev prostorov ali delovišč, kjer veljajo olajšave v zvezi s splošno
zahtevo nošenja čelade;
Delovna mesta, kjer je večja možnost za poškodbe in zdravstvene okvare:
 delo z vročimi premazi(bitumni)
 dela s težko gradbeno mehanizacijo
 delo pri vgradnji asfalta
 izdelava jaškov, vgrajevanje robnikov
Navedena dela lahko opravljajo delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
imajo opravljen zdravniški pregled z ozirom na specifiko dela in psihofizične pogoje imajo ustrezno strokovno
kvalifikacijo oziroma priučitev, imajo opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu in so starejši od 18 let.
Vodstvo gradbišča mora pred razmestitvijo delavca na določena dela preveriti, če izpolnjuje navedene pogoje.
Vsi delavci, zaposleni na gradbišču, morajo nositi delovne obleke in varovalne čevlje in čelado ter rokavice.
Ostala osebna varovalna oprema (očala, dežni plašči, gumi škornji ipd.) pa morajo biti vedno na zalogi v
skladišču in jih delavci zadolžijo po potrebi.
6.4
Smernice za usklajevanje interakcije z industrijskimi aktivnostmi v neposredni bližini gradbišča, tudi z
začasno prekinitvijo komunalnih vodov, če je to potrebno;
V neposredni bližini delovišča je glavna aktivnost (promet), ki lahko vpliva na gradnjo. Glede na to, da gradnja
poteka neposredno ob cestišču, se je potrebno dosledno držati meja prometne ureditve ter onemogočiti
sleherno prosto gibanje zaposlenih izven območja prometne zapore in območja dela.
6.5
Terminski plan - načrtovano zaporedje/istočasnost, roki za izvedbo del; in projekt betona
Terminski plan bo izdelal izvajalec in bo v varnostni načrt vstavljen naknadno. Naloga koordinatorja je
spremljanje plana in opozarjanje na morebitne aktivnosti, ki bi se pokrivale oziroma bi izvajalci del ogrožali
drug drugega.
dokument:
datum iztisa:
stran:
30 / 35
6.6
Skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Udeleženci pri izvedbi objekta morajo v skladu z 25. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu podpisati
dogovor o skupnih ukrepih varnosti in zdravja pri delu. Pisni sporazum je priloga varnostnega načrta in se v
enem izvodu hrani na gradbišču. Koordinator je dolžan vse udeležence pri gradnji seznaniti z vsebino
sporazuma in obveznostih, ki jih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču.
6.7
Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o poteku posameznih faz dela.
Vodje posameznih del kot tudi vodja gradbišča so dolžni na tedenske usklajevalne sestanke vabiti tudi
koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Na teh sestankih je potrebno pregledati plan dela po posameznih
izvajalcih za naslednji teden. Na osnovi pregleda plana in načrtovanih aktivnosti posameznih izvajalcev je
potrebno določiti, katere so tiste točke oziroma kateri so tisti dnevi, ko posamezni izvajalci ogrožajo druge.
Vodja gradbišča skupaj s koordinatorjem določi prioriteto oziroma vrstni red varnega izvajanja del. V primeru,
da kljub temu prihaja na gradbišču do oviranja in ogrožanja delavcev s strani drugih delodajalcev je
koordinator dolžan ukrepati.
dokument:
datum iztisa:
stran:
31 / 35
GRADBIŠČNI RED
1. Gradbiščni red določa pravila obnašanja z namenom zagotavljanja varnosti pri delu na gradbišču.
2. Vsi ki se na tem gradbišču nahajajo so dolžni upoštevati določila varnostnega načrta, ter njegovega izvlečka, to je
gradbiščnega reda, sicer jih je vodstvo gradbišča dolžno odstraniti z gradbišča.
3. Vstop na gradbišče je dovoljen le delavcem zaposlenim pri katerem od delodajalcev, ki opravlja delo v zvezi s tem
gradbiščem in je podpisal 'pisni sporazum', obiskovalcem pa le po predhodni odobritvi koordinatorja za varnost, kar
je potrebno vpisati v knjigo ukrepov.
4. Varnostna ograja okrog gradbišča mora biti stalno nameščena in neprehodna, vsa vhodna vrata morajo biti stalno
zaprta, odpira se jih le v primeru prehoda, v času ko je gradbišče ustavljeno pa morajo biti zaklenjena.
5. Na gradbišču smejo delo izvajati le polnoletne, zdravstveno sposobne (veljavno pozitivno zdravniško spričevalo)
osebe, ki so teoretično in praktično usposobljene za varno opravljanje svojega dela (dokazilo) in so trenutno
psihično in fizično sposobne varno in kakovostno opravljati delo.
6. Vsi ki se na gradbišču nahajajo so dolžni uporabljati predpisano osebno varovalno opremo (najmanj pa čelado,
ustrezne čevlje, delovno obleko, rokavice in ostalo po potrebi – očala,…)
7. Vsi stroji in naprave, ki se na gradbišču uporabljajo morajo biti brezhibni, opremljeni z navodili za varno delo in
poročili, ki potrjujejo njihovo brezhibnost. Z njimi smejo upravljati samo usposobljeni upravljavci, ki so dolžni redno
preverjati brezhibnost, neustrezne pa izločiti.
8. Vsak izvajalec je dolžan svoja dela opravljati po delovnih navodilih, to je pisnih navodilih, v katerih so opisani
pravilni in varni postopki izvedbe posameznega opravila na gradbišču.
9. Električno napeljavo na gradbišču mora redno vsakodnevno pregledovati poučen delavec, enkrat mesečno pa
strokovni delavec elektro stroke. Priklop na električni stikalni blok je dovoljen samo s soglasjem vodje del.
10. Vsa nevarna dela smejo potekati le pod neposrednim nadzorom vodje del.
11. Na gradbišču je sprotno potrebno vzdrževati red in čistočo, nastale odpadke sproti odstranjevati na predvideno
začasno deponijo, od tam pa skladno s predpisi na trajno odlagališče.
12. V primeru da kdorkoli na gradbišču opazi grožnjo za varnost in zdravje ali nastanek škode je dolžan o tem takoj
obvestiti vodjo del. Enako tudi v primeru da se izkaže potreba po nenačrtovanih delih ali situacijah, ki niso
predvidena v projektu in varnostnem načrtu.
13. Vodje del posameznih izvajalcev ki na gradbišču istočasno opravljajo različna dela se morajo stalno medsebojno
usklajevati v izogib nastanku nevarnosti zaradi istočasnosti opravljanja del, ter o tem poročati koordinatorju za
varnost pri delu.
14. V primeru poškodbe pri delu je vsakdo poškodovancu najprej dolžan odstraniti vzrok, nuditi prvo pomoč, nato
obvestiti vodjo gradbišča, ta pa po organizaciji ustrezne reševalne akcije obvesti koordinatorja za varnost in
odgovornega vodjo del.
15. Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati določila 'Požarnega reda'.
dokument:
datum iztisa:
stran:
32 / 35
16. Vse ukrepe za zagotavljanje varnosti je za svoje dela in zaposlene je dolžan zagotoviti posamezen delodajalec,
skupne pa v primeru neusklajenosti določi koordinator
17. Priklop električnega orodja in raznih strojev na gradbiščno elektro omarico je možen le pod pogoji in na
način, ki ga predpiše izvajalec elektroinstalacije.
Koordinator v fazi izvajanja:
dokument:
datum iztisa:
stran:
Odgovorni vodja del:
33 / 35
Požarni red – izvleček za zaposlene
Izvleček požarnega reda je izdelan za GRADBIŠČE: ____________________________ in mora biti
obešen na vidnem mestu poleg gradbiščnega reda
IZVLEČEK POŽARNEGA REDA
1. ORGANIZACIJA VARSTVA PRED POŽAROM
Za varstvo pred požarom je zadolžen:
 Investitor, vsi izvajalci, vodstvo gradbišča, vodje del, zaposleni, stranke
2. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
 Potrebno je redno vzdrževanje električne napeljave, delovnih sredstev na električno napajanje,
gasilnikov in ostalih požarnovarnostnih naprav;
 Prepovedano je nestrokovno priključevati električne naprave;
 Kajenje je dovoljeno le v zato določenih prostorih, kjer je potrebno uporabljati negorljive
pepelnike in kovinske posode za odlaganje cigaretnih ogorkov;
 Kovinske posode z gorljivimi odpadki praznimo v komunalne kontejnerje šele, ko smo se prepričali,
da ne predstavljajo nevarnosti za vžig;
 Pri skladiščenju gorljivih materialov je potrebno upoštevati varne odmike od teles, ki sevajo
toploto (minimalno 0,5m);
 Iz vseh prostorov je potrebno redno odstranjevati gorljive odpadke;
 V vseh prostorih je prepovedana uporaba odprtega ognja, razen z namenom izvedbe
posameznih del, vendar je tedaj potrebno zagotoviti požarno stražo;
 Potrebno je zagotavljati neoviran dostop do gasilnikov, električne omarice, in proste
evakuacijske poti in izhode iz prostorov ter dostop za intervencijska vozila.
3.



NAVODILA ZA RAVNANJE V PRIMERU POŽARA
Odstranite nevarnost za požar, če to lahko storite varno za sebe in druge;
Pristopite k gašenju začetnega požara, če to lahko storite varno za sebe in za druge;
Če niste uspeli opozorite vse prisotne na gradbišču na nevarnost, zagotovite umik ogroženih in
pomagajte pri umiku vseh, ki se nahajajo na gradbišču;
112
in posredujte podatke o tem:
 Obvestite GASILCE na tel.št.
kje gori – kaj gori
obseg požara
prisotnost nevarnih snovi
ali so na kraju požara ponesrečenci in ogroženi ljudje
ime in priimek osebe, ki sporoča podatke
 Obvestite odgovorno osebo
 Upoštevajte navodila gasilcev za ravnanje med in po požaru.
Datum:
Žig:
dokument:
datum iztisa:
stran:
Podpis odgovorne osebe:
34 / 35
7.
Grafične priloge


dokument:
datum iztisa:
stran:
10.7.1 NAČRT GRADBIŠČA
10.7.2 PRIKLJUČKI NA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
35 / 35
M= 1:500
M= 1:250
171.20
172.4
172.7
arn
sekundarni mešani
BETONSKE CEVI 30
ce st a
e le k tr ik
180.22
180.22
178.90
a -k a b .k
an.
180.20
178.98
180.22
180.16
651/2
180.69
178.78
rika
-k a b
180.31
180.42
pa rk ir iš če
178.84
178.69
178.32
177.25
177.29
178.43 telefon -n. (neakt .)
177.85
177.51
EVNN
-p . (n
eak
179.35
180.03
179.24
SC
prim
arni
m
O N S ešani
KE C
EVI
50
BET
125
181.31
cen
plin
SO
D
HO
IZ
180.14
180.25
180.39
180.39
178.95
189.56
178.31
178.28 178.28
178.29
178.06
a
18 9.5 0-v rh ve nc181.21
a
180.30
178.32
178.36
tlak ovan o
179.28
656
178.39
178.39
179.33
16
179.10
579
607
179.18
179.12
19
178.98
objekt
179.15
lokacija
164.5
604
179.21
179.17 658
179.15 657
634633 tlak ova no
178.12 178.24
659
178.23
179.24
616
Štefanova 5, Ljubljana, 1000, SI
projekt
615 614
179.17 613
179.23
k.o. Kandija, parc.št. 600, 606, 609, 610, 611, 612, 618, 669/1
naročnik
vrsta načrta
612611179.00
178.93
177.81 624
179.09
177.63 628
618617
179.03
621
627
623
177.65
625
626
177.62
629
630177.62
177.63
177.62
631
177.63
177.63
177.63
177.66 177.65
177.62
178.19
177.66
178.19
632
V179.19 2322
179.13 179.23
164.8
166.5
0
181.16
P.
179.35
655
39
178.28
P.
P.
P.
649
s ti .Ř 1 6
ir iš č
181.13
181.14
178.30
180.38
179.20
177.58
164.6
178.33
an. 2x2
a -k a b .k e s ta
c
park
181.29
180.12
179.40
654
tlakovano
179.96
180.28
180.07
P.
P.
163.0
179.57
risba
e le k tr ik
181.21
652
179.26
ABS ±0,00 = 181,20
179.43
18 9.4 8-v rh ve nc a
tlak ova no
164.8
177.69
578
178.88
179.00 576
18178.95
670 17
37
20
178.97
d. ka n.
178.85
31pa
668
pad. kan.
30 179.08
179.06
608179.15
609
41
179.10
38
179.05
66629
178.99
179.16
179.16
21610
179.19
179.11
179.01
179.01 178.90
671
619
620
tlakovano
178.74
179.10
28 662 663178.89 178.98
178.74
661 179.10
664
178.73
660
179.12
42
179.16
178.22
641
178.28
642
178.24
178.49
179.11
178.31
1. nad . 184 .93 1
prit . 181 .23 43
klet 177 .72
191 .90 -sle me
635 636
178.30
181.21
tlak ovan o
178.28
178.30
18 9.5 2-v rh ve nc a
17 7.73 -k-plerittlič je
18 1.19 - 1.na ds tr.
639
18 4.93
638
640
17 7.71 -k le67t 4
178.33
637 178.31
178.33
je
lič
178.24
18 1.22 -p rit tr.
653
18 4.95 - 1.2.676nanadsds tr.
179.35
18 8.69 - 675 tr.672
19 2.41 - 3.na ds
180.07
605
180.70
180.63
180.61
P.
181.33
Parapeti okenskih odprtin so označeni v cm od finalne kote AB konstrukcije!
Kotirane mere odprtin so vgradne in nimajo všteto višino estriha!
a c.
180.14
179.67
181.08
180.77
180.88
181.04
179.84
dijsk
179.23
180.96
181.09
180.94 180.00
180.96
Kan
180.41
178.22
179.97
180.98
181.08
180.82
asfa lt
177.73
178.71
d
na liz ac ija v o d o v o
180.97
178.53
179.98
d o s to p
180.57
180.59
180.55180.56
180.84
178.35
178.34
178.37
tlak ovan o
180.56
181.08
178.39
179.64 179.55
178.23
178.25
180.34
180.34
178.47
180.20
165.0
175.74
ko m . ka
180.75
181.22
181.23
181.19 184.83
606
178.58
178.52
180.58
pa d. ka n.
180.59
a
180.66
181.11
ir iš č
180.56 180.48
180.57
180.75
180.94
park
180.9
180.77
180.53180.54
180.54
181.34
18 9.5 5-v rh ve nc a
18 9.5 3-v rh ve nc a
178.51
179.63
178.32
o
178.36 tlak ovan
180.13
181.03
181.09
181.14
181.13
tlak ova no
180.54
181.00
180.65
181.31
181.28
181.20
1.2 0-v ho d
18 9.5 2-v178.31rh ve nc a 18
181. 21-v hod
180.88
sekvoja
174.92
177.98
180.11
180.84
673
181.10
180.56
178.18
178.32
180.97
175.58
180.51
180.28
180.30
180.89
181.29
181.26
181.47
181.16
181.11
600
180.76
180.62
181.00
181.32
181.23
180.84
178.34 178.34
178.35
179.37
180.46
180.83
181.49
180.79
181.10
klim e
180.56
669/1
tlak ovan o
180.67
telefo n -p.
180.58
180.57
SA
vo
do
vo
d
ter
LŽ
ta ces
ska
ihel
Šmi
180.46
180.43
180.85
180.49
178.36
180.50
180.56
an . 2x2 sti. Ř1 60
180.48
178.31
180.41
180.59
180.65
178.12
v gra dnji
181.09
asfa lt
180.88
180.99
180.71
180.49
177.56
ele ktr ika -ka b.k
180.52
180.57
180.51
178.25
178.18
178.36
180.66
S
179.00
180.30
180.64
180.78
180.29
180.80
178.91
pa d. ka n.
180.37
180.40
180.29
180.45
180.37
180.41
180.69
180.52
180.62
180.31
609
179.98
180.53
180.46
180.24
C
175.1
176.2
180.61
180.58
180.66
180.57
180.52
180.27
618
179.21
180.61
180.26
180.60
180.57
177.29
c e s ta
180.67
180.67
180.78
179.98
176.99
179.00
180.25
180.26
180.16
c e s ta
174.1
W
180.36
180.21
180.21
180.08
180.06
610
180.34 180.20
180.50
180.51 180.60
180.76
180.78
181.65
179.95
179.97
175.4
176.20
176.72
180.18
180.16
174.8
175.10
176.33
176.62
179.21
180.26
180.18
180.16
179.98
180.16
180.44
5%
179.30
179.09
180.32
180.18
179.86
180.26
175.20
n.
LŽ 80
LŽ 80
180.13
.k a
ano
125
L Ž plin
180.29
180.33
180.17
179.86
179.72
180.05
LŽ 80
140
PVC
25
NL 1
181.45
181.53
180.05
181.52
179.81
179.93
179.98
LŽ 80
181.57
kab
179.30
179.10
z
512
650
182.23
P.
ka-
612
P.
uvo
180.12
ktri
176.19
180.02
179.70
179.79
ele
d
178.66
179.13
179.56
- Šm
.
182.23
181.55
179.71
ovo
tl a k o v
b .k a n
182.94
073
400
hel
ik a -k a
182.63
655
lon
SL
178.9
178.99
179.57
179.59
nak
vod
KŽ
073
450
ta
e le k tr
181.65
EL
ces
P.
175.05
ja
179.30
174.83
176.08
P.
178.92
179.33
C
kom . kan aliz aci
181.77
W
178.29
178.67
178.87
181.02
181.73
174.79
na kl on 12 %
182.89
174.81
174.90
176.09
P.
178.66
182.26
174.80
176.44
178.81
174.0
174.8
174.80
174.90
178.12
178.19
178.19
178.83
178.87
176.05
176.21
177.84
177.69
180.30
181.23
182.71
177.68
177.67
178.62
654
181.90
n a k lo n 2 ,8 %
176.23
176.62
176.72
176.65
LŽ 80
e.o.
176.83
e.o.
177.71
174.83
174.81
178.30
178.31
180.25
181.85
181.79
177.53
177.56
178.41
182.03
182.98
181.50
SG
LŽ 125
18 0
178.12
WC sanitarije
174.9
LŽ 15 0
653
179.84
181.43
178.09
174.97
174.81
175.07
176.59
177.55
177.54
611
181.85
181.76
613
177.67
179.18
ti v n o )
174.94174.93
174.99
175.13
178.15
177.76
178.12 178.05
177.99
177.77
179.79
H
TP
177.71
177.44
177.45
177.49
178.62
179.93
181.34
176.85
176.86
176.89
177.00
177.70
177.59 177.29
177.22
177.34
178.78
178.60
175.01
176.72
177.10
no
176.97
ktiv
-n e a
v o d 176.80
ov d o
178.45
176.22175.06
175.09
176.91
d
datum
štev. projekta
599
165.1
VARNOSTNI NAČRT
PZI - Projekt za izvedbo /1. etapa
OBMOČJE GRADBIŠČA
avgust 2013
03/13
odgovorni vodja projekta
David MIŠIČ Mag. Arh.
ZAPS 1211
odgovorni projektant
ZAPS 1211
projektant
projekt ID
Boštjan ŠVENT ing. grad.
teamwork://TEAMWORK server BOSTA/UC-SB Novo Mesto - PZI - 23.10.2013
park
ir iš č
a
LD 8.6
P.
opeka
512
800
512
650
652
180.03
181.87
181.84
176.83
178.78
180.59
181.85
181.66
176.86 176.84
178.52
180.48
ovo
skladišče lesa
174.5
174.93
174.91
176.48 177.42
177.49
176.55
177.63
176.65177.65
177.65
177.66
176.84
178.52
178.55
178.54
178.57 178.50
180.46
176.05
176.45
176.70 176.51
178.49
179.18
180.70
vod
178.40
179.84
180.27
P.
073
450
.
po t
179.48
180.78
180.78
.k a n
178.92
180.16
P.
as fa lt no
t
elek
gradbiščna tabla
območje dosega gradbenega žerjava
peš pot
180.29
174.98
176.48
176.32
178.97
krožna žaga
175
180.35
180.44
180.48
179.23
175.91
175.97
173.0
električni priključek
h=1
179.23
179.30
179.31
180.14
178.37
PE 90
vo do vo d
179.37
179.69
,0 0
179.30
177.69
h=1
179.25
179.88
179.65
180.84
176.45
178.75
gradbiščni kontejner
616
175.09
174.95
zid
179.32
A NOVO MESTO
174.99
179.64
179.81
172.6
S P L O Š N A B O L N IŠ N IC
175.45
i
179.51
179.59
175.63
176.08
VHOD
179.35
25
614
175.35
MB mešalec
SG gramoz
SA armatura
172.5
cement
174.6
MB
649/2
179.33
175.58
178.51
615
SC
EL
KŽ
i
SL
SO
170
178.80
179.46
175.01
175.32
opozorilo gradbišče
171.4
173.2
175
179.69
177.82
174.6
174.88
175.45
177.11
178.65
179.25
175.30
174.6
174.87
174.89
174.85
174.91
,5 m
179.80
174.80
174.7
175.02
175.30
175.44
plin
LŽ 150
177.72
gasilni aparat
175.15
175.19
177.88
179.84
179.64
175.15
prva pomoč
175.00
174.84
174.92
174.85
174.86
174.82
175.01
174.75
175.07
174.95
174.99
TRANSPORTNA POT PO GRADBIŠČU
171.4
174.76
174.85
176.46
Zdravs
tveni d
om
179.87
174.95
Gradbiščna ograja
GRADBIŠČNA VRATA
172.9
174.66
174.94
177.96
617
174.5
174.56
174.59
cesta
650/2
179.80
174.80
174.89
512
700
176.86
174.83
175.48
174.61
Obstoječi objekti
Območje gredbišča
169.76
170.15
174.6
h=2
176.86
174.43
174.78
LEGENDA:
169.55
zid
176.05
073
500
174.09
174.22
174.84
174.82
174.86
174.93
174.69
169.96
170.19
170.45
m
174.80
176.72
173.20
173.82
174.13
OBMOČJE OBDELAVE
,5 0
seku SALON
ndar IT 2
ni me 5
šani
176.33
176.31
650/3
174.04
174.25
173.33
173.49
173.65
18 0
175.05
176.43
173.90
174.18
BETONSKE CEVI 50
170.06
170.03
170.04
170.26
170.45
primarni171.14
mešani
171.28
zid
176.33
176.49
171.80
LŽ 200
173.00
173.10
plin
170.29
171.15
171.20
172.22
Ka nd ijs ka ce st a
170.21
170.46
Območje najbolj izpostavljenih delov objekta
nad koto terena
169.79
h=2
174.95
176.47
m
69
175.87
176.02
176.09
70
176.05
176.26
173.00
171.38
171.40
LŽ 200
171.95
172.87
172.84 172.59
172.87
172.99
,6 0
176.46
LŽ 200
172.97
174.25
175.03
176.29
LŽ 80 172.61
173.16
173.20
m
176.64
173.6
LŽ 150
vodov od
zid
176.54
176.50
68
174.7
176.34
vo do vo d
176.55
17 5
176.52
171.47
172.10
172.75
172.72
Območje najbolj izpostavljenih delov objekta pod koto terena
170.33
171.46
zid
174.1
176.64
623
LŽ 100
172.66
225
OBJEKTI
m
PVC
LŽ 80
i
I 3 0 176.67
pocinkana 63
LŽ 80
,5 0
šan
176.55
CEV
i me
237
176.48
172
und
176.43
169.08
LŽ 100
627/1
173.6
sek
176.47 B
ETO
176.66N S K E
238
176.54
632/1
175.02
h=2
176.53
166.5
GRADBIŠČE
1:500
merilo
1:500
list št.
10.7.1
650/2
174.7
177.96
176.46
Zdravs
tveni d
om
175.02
175.19
177.88
17
ce st a
175.19
173.52 0
179.80
175.44
177.82
178.80
175.58
178.51
179.46
176.08
176.05
176.32
178.97
STO
178.87
179.10
125
180.29
plin
50
EVI
181.31
181.28
18
1 8 1 .1 8
0 .1
0
8
180.52
181.33
181.22
181.31
1
k a n a l M S1m
0%
20.3 , i=1.
PE Ř200, d=
181.19
178.95
189.56
181.23
184.83
178.31
18 1.2 0-v ho d
18 9.5 2-v rh ve nc a
178.31
EL EK TR O PO ST AJ A
R- KR G- AG RE GA T
178.32
R- KR G- MR EŽ A
18 9.5 5-v rh ve nc a
178.31
180.88
18 9.5 2-v rh ve nc a
179.57
181.21
178.31
179.43
18 9.5 0-v rh ve nc a
181.21
164.6
178.29
649
1. nad . 184 .93
prit . 181 .23
1
4
klet 177 .72
179.33
16
179.20
177.58
3
181.16
181 .21- vhod
178.37
180.14
179.67
park
180.14
ir iš č
180.98
a
P.
179.01
P.
tlakovano
179.10
P.
672
661
19 2.41 - 3.na ds tr.
604
tlakovano
179.12
660
662
28
178.90
663
179.10
178.98
620619
178.89
664
178.73
42
179.16
P.
178.30
179.17
179.15
179.28
179.35
178.24
178.19
177.66
V179.19
627618 617179.03
177.65
177.65
621
23
22
179.13
avgust 2013
03/13
ZAPS 1211
odgovorni projektant
ZAPS 1211
merilo
599
PRIKLJUČKI NA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
projekt ID
179.23
PZI - Projekt za izvedbo /1. etapa
projektant
0
a
178.28
178.12
tlak ova no
178.19
632
628
623
625 626
629 177.62
177.62
630 177.62
177.63
177.63
177.63177.63
177.62 177.66
c e s ta
ir iš č
TOČKA PRIKLJUČITVE- OBTIČNEGA KABLA
39
633
624
179.09
s ti .Ř 1 6
park
180.38
177.63
631
634
180.28
177.81
657
178.23
179.96
P.
178.93
656
655
181.21
612 611 179.00
VARNOSTNI NAČRT
odgovorni vodja projekta
an. 2x2
178.30
P.
projekt
a -k a b .k
635
178.74
e le k tr ik
605
180.70
naročnik
vrsta načrta
štev. projekta
658
P.
636
671
178.74
datum
659
k.o. Kandija, parc.št. 600, 606, 609, 610, 611, 612, 618, 669/1
Štefanova 5, Ljubljana, 1000, SI
risba
179.21
180.07
181.08
179.01
180.25
181.08
180.82
653
179.35
654179.40
180.39
180.39
179.11
179.26
166.5
610
178.99
21
od
180.41
179.19
179.05
lokacija
vodov
180.97
178.24
164.8
179.15
609608
179.10
29
666
179.16
179.16
objekt
d o s to p
180.84
652
668
179.08
na liz ac ija
179.23
180.34
675
178.24
30
179.06
41
38
164.5
178.85
ko m . ka
179.97
178.28
642
178.31
.
a c.
178.22
178.33
178.33
637
pad. kan.
tlak ova no
20
178.97
pa d . ka n
31
dijsk
178.58
178.52
tlak ovan o
181.08
178.53
638
640
tlak ova no
181.11
180.75
179.55
178.23
178.25
180.34
179.64
178.35
178.39
639
670
Kan
180.88
180.75
641
18 1.22 -p rit lič je
676
18 4.95 - 1.na ds tr.
18 8.69 - 2.na ds tr.
178.47
18 9.5 3-v rh ve nc a
179.15
37
578
178.88
576
18178.95
17
179.00
18 9.4 8-v rh ve nc a
67 4
ABS ±0,00 = 181,20
178.98
673
17 7.71 -k le t
179.12
Parapeti okenskih odprtin so označeni v cm od finalne kote AB konstrukcije!
Kotirane mere odprtin so vgradne in nimajo všteto višino estriha!
607
179.18
pa d. ka n.
178.36
178.34
181.10
tlak ovan o
579
19
606
17 7.73 -k le t
18 1.19 -p rit lič je
18 4.93 - 1.na ds tr.
178.33
179.10
178.22
181.11
175
177.69
178.06
TOČKA PRIKLJUČITVE- MREŽA
TOČKA PRIKLJUČITVE- AGREGAT
telefo n -p.
164.8
179.11
191 .90 -sle me
klim e
S
178.49
v gra dnji
181.09
180.00
179.63
tlak ovan o
178.28
178.30
178.28
178.28
180.41
180.99
180.96
180.88
181.04
181.20
178.36
180.45
181.13
179.84
ND DN80
180.94
pa d. ka n.
180.29
asfa lt
180.78
181.09
177.73
178.71
c e s ta
180.67
h=2
cesta
PE Ř
200, k a n a l M
d= 19 O 2
.7 3 m
, i=3
.0
%
178.34
180.96
181.09
179.98
180.20
asfa lt
181.14
180.58
180.13
140,40
m2
181.03
180.97
181.26
181.47
181.02
179.54 7
17
9 .7
7
180.84
181.29
180.76
178.18
180.37
tlak ovan o
178.36
178.34
178.35
175.74
sekvoja
180.89
180.79
178.18
178.25
180.28
180.30
180.62
181.49
181.34
180.60
180.51
180.66
180.20 5
180.20
180.34
180.50
180.83
180.67
178.32
180.33
178.51
180.59
ož no
po ve za181.23va na kr
a
oz18em1.lji18lo ob je kt
180.44
LŽ
zid
ani
meš
KE C
arni
BET
vo
do
vo
d
plin
ter
cen
ta ces
ska
ihel
- Šm
Šmi
hel
180.53
174.92
177.98
180.11
V02
180.46
180.51
an . 2x 2 sti. Ř1 60
180.49
180.26
600
180.49
609
181.00
180.84
179.37
180.46
ele ktr ika -ka b.k
180.17
180.80
175.58
180.64
180.76
181.32
180.69
180.50
178.12
ja
610
180.13
LŽ 80
180.05
180.37
177.56
LŽ 80
181.57
180.71
180.57
180.05
180.61
ano
179.98
180.85
180.30
180.58
181.10
179.93
LŽ 80
180.31
180.78
129,85 m2
179.00
tl a k o v
180.51
178.91
180.61
180.66
180.57
176.2
180.52
180.65
180.16
175.1
ta
179.86
618
179.21
ož no
po ve za va na kr
180.62
a
kt
je
oz em lji lo ob
180.27
180.06
180.29
176.20
177.29
180.56
V03
180.60
182.23
180.16
1.468,65 m2
180.26
180.08
z
1 8 0 .3
1 7 8 .6 0
912
180.52
180.26
180.24
180.41
179.79
175.4
V
ces
180.18
uvo
179.71
180.12
180.57
180.21
179.98
179.98
ITE
kom . kan aliz aci
179.98
179.95
179.97
TAV
176.33
INE
179.00
180.25
V01
179.70
182.63
ES
UK
176.99
180.36
.9 4
179.59
PR
SE
K
180.32
179
179.86
.1 7
1 8 1 .0 0 4
180
179.56
182.94
IJ
AŠE
180.26
181.20
,
200 , 178.73 3
Ř
P E .1 4 m
d=6 .0%180.21
i= 1
179.72
181.65
L
-
-
176.72
179.21
180.18
c e s ta
179.81
179.30
RN
180.16
179.33
179.57
ABE
D
D
180.18
180.16
1 7 7 .8
1 7 9 .0 2
1 7 8 .1 6 1 1
0
180.02
181.77
ME
179.13
178.99
181.02
182.23
1
k a n a l M.0S0m
, i=4.0%
22
PE Ř250, d=
ŠAN
ME
JEČ
P.
ONS
prim
182.26
182.71
612
DO
179.30
0
Ř5
AL
178.67
178.92
178.87
VO
178.81
OB
654
.0 %
VO
VO
na kl on 12 %
181.23
i= 3
kV K
DO
DO
179.30
178.83
178.66
N 20
VO
176.19
179.09
KAN
181.85
m,
VO
178.66
178.62
BC
180.30
.2 2
EN S
175
182.03
P.
VLJ
,5 m
178.31
180.25
STA
38
18 0
PE Ř
200,
d= 27
.2 0
LŽ 125
179.84
5
.6 0
1 7 8 5 .7 0
7
1
pov eza va na kro žno
oze mlji lo obje kta
lin. požir.
178.65 2
177.85
PRE
,d
=
m
%
178.30
178.12
00
LŽ 15 0
m, i=
3 .0
18 0
178.09
181.43
653
pov eza va na kro žno
oze mlji lo obje kta
177.10
Ř2
,5 0
181.85
PE
5%
NL-150
611
174.8
h=2
P.
177.97
174.85
.0 %
175.20
.0 %
)
k ti v n o
i= 1
n.
00
-p
180.03
lon
178.9
13
EVNN
. (n e a
179.24
.k a
175.10
176.62
17
1 7 7 .4 0
6 .4
0
178.41
179.35
00 k a
, d na
=1 l M
3 .0 O 3
8m
,
kab
zid
179.18
Ř2
ka-
1
k a n a l M O9m
0%
26.7 , i=5.
PE Ř200, d=
179.79
1 7 7 .9
1 7 7 .0 0
0
ktri
17
1 7 9 .2 3
8 .2
0
6
10
PE
nak
178.29
ele
d
i= 2
PE
177.67
ovo
m,
l M O 2 i=1.0%
k a n a177.99
m,
Ř200, d=9.86
176.90
177.51
178.12
177.77
178.19
176.24
178.05
vod
176.44
.0 %
177.85
181.34
178.15
177.76
q=20 l/s
178.19
9
179.93
OBSTOJ
178.62
178.12
LO
073
073
450
450
50
Ř2
177.45
177.49
-1
512
512
800
800
178.60
177.60
1 176.22
176.40
NL
1
1 , i=
a l F 8m
k a n=25.7
d
0,
178.69
telefon -n. (neakt .)
178.43
177.69
177.71
177.44
175.05
Ř20
178.45
177.84
174.83
176.08
PE
652
.2 4
177.68
PE
177.25
177.29
180.03
180.59
EČ MEŠ
AN KAN
AL BC
Ř 50
178.32
176
.4 9
177.34
e.o.
nal MO 1
PE177.71Ř200,k ad=
15.00m, i=3.0%
16
177.67
178.78
180.46
177.29
177.22
176.15 4
174.79
176.09
m
177.59
178.84
4
PE Ř200,
d=6.63m,
i=1.0%
180.48
177.70
176.83
,d
=
178.78
180.70
n a k lo n 177.49
2 ,8 %
177.00
e.o.
,5 0
179.18
176.89
174.81
174.90
h=2
176.80
LŽ 80
00
d
174.90
-1
ovo
176.86
176.72
176.65
177.63
175.44
NL
vod
178.52
vno
174.80
176.23
176.62
m
180.27
kti
-n e a
177.53
177.56
,6 0
179.84
P.
176.85
176.97
176.05
176.21
h=1
176.83
180.31
176.59
zid
176.85
174.26
174.80
175.07
m
176.84
176.86
174.8
175.13
,0 0
178.57
177.54
613
h=1
178.52 178.55
178.54
178.50
177.55
177.65
177.65 177.66
174.99
zid
176.65
179.48
180.42
177.49
177.63
176.55
176.84
174.83
174.81
174.93
174.81
0%
17.53m, i=4.
PE Ř250, d=
178.92
180.16
TP
TP
176.70
175.91
177.42
PE
d= 4 Ř 250,
.0
i= 4 . 0 m ,
0%
180.16
177.10
176.48
176.51
174.94
PE Ř4
0
d=5.19 0,176.72
m,
i=1.0%
kanal MO 1
3
PE Ř315, d=12.00m, i=2.0%
PE Ř200, d=10.00m, i=1.0%
176.70
178.49
175.01
176.30
175.34
3
2
176.45
po t
180.22
d
176.91
PE Ř4
0
d=5.44 0,
m
i=1.0% ,
175.35
177.10
175.86
178.78
176.38
174.04
1
175.30
178.98
-k a b
ovo
175.06
175.09
peš pot
an.
trika
vod
178.40
.
.k a n
176.22
OBMOČJE OBDELAVE-POVRŠINA
174.9
174.91
176.60
179.23
PLINOVOD OBSTOJEČ
174.93
17
1 7 8 .0 6
7 .0
5 5
175.97
vo do vo d
OBSTOJEČ TK VOD
174.5
174.97
17
1 7 7 .8 5
6 .2
7
PE 90
179.37
elek
180.20
OBSTOJEČA ELEKTRIKA
PREDVIDENA JAVNA RAZSVETLJAVA
176.48
178.37
178.90
a -k a b .k
PREDVIDEN VODOVOD
616
174.98
PE Ř200, k a n a l F 1
d=11.00m
, i=3.0%
175.91
179.31
e le k tr ik
OBSTOJEČ VODOVOD
174.95
175.80
175.01 2
177.69
179.30
PREDVIDENA FEKALNA KANALIZACIJA
174.99
175.45
zid
178.75
179.69
PREDVIDENA METEORNA (STREHE) KANALIZACIJA
170
176.45
179.23
A NOVO MESTO
175.09
179.81
179.30
PREDVIDENA METEORNA (OKOLJE) KANALIZACIJA
174.6
179.64
179.51
OBSTOJEČA MEŠANA KANALIZACIJA
175.35
S P L O Š N A B O L N IŠ N IC
4 1
4 .2
1 7 5 .8 0
7
1 4 .9 4
17
175.63
OBSTOJEČA METEORNA KANALIZACIJA
614
ŠEK
VODOMERNI JA
8m
1,
6x
1,
8x
2,
179.69
175.30
,
00
Ř2 m ,
P E 7 .3 4 %
d = = 1 .0
i
179.25
6
175.45
177.11
178.65
179.64
175.30
plin
LŽ 150
177.72
175.32
,
00
Ř2 m ,
P E 7 .7 2 %
d = = 1 .0
i
179.84
4 .1
LEGENDA:
175.01
Boštjan ŠVENT ing. grad.
teamwork://TEAMWORK server BOSTA/UC-SB Novo Mesto - PZI - 23.10.2013
1:250
list št.
10.7.2

10-VARNOSTNI NACRT

Transcription

Similar documents

CENIK STORITEV velja od 29. 4. 2010

01-ARHITEKTURA-PZI UC SBNM TEHNIČNO POROČILO.pdf

Kazalo vsebine projekta

TEHNIČNO POROČILO - Večstanovanjski objekt HABAKUK

PIRAMIDA - tekst PZI - IC Piramida Maribor

Evidenčni list izvajalca:

Tehnično poročilo

Izpušni plini in okolje 1. del .pdf

Jože Kunšek - BOSON, trajnostno načrtovanje, doo