Kazalo vsebine projekta

Transcription

VODILNA MAPA
Investitor: Občina Škofljica
Šmarska cesta 3
1291 Škofljica
Objekt: OSNOVNA ŠOLA LAVRICA
Parc. št.: 1843/4, 1843/10, 1843/19 (del), 1843/21 (del), 1843/22,
1843/26, 1844/1, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1844/7,1844/8 in
1844/26 vse k.o. RUDNIK
0.
VODILNA MAPA
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
0.10
0.10.1
0.10.2
0.10.3
0.10.4
0.11
Naslovna stran vodilne mape
Kazalo vsebine
Splošni podatki o objektu in soglasjih
Podatki o izdelovalci projekta
Izjava odgovornega vodje projekta
Povzetek revizijskega poročila
Lokacijski podatki
Zbirno projektno poročilo
Izkazi
Izkaz požarne varnosti stavbe
Izkaz toplotnih karakteristik stavbe
Izkaz energetskih karakteristik prezračevanja stavbe
Izkaz o zaščiti pred hrupom
Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev
št.mape:
11/13
Naslovna stran vodilne mape projektne dokumentacije:
Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št.
55/2008).
0.1/0.11
Investitor:
Objekt:
Vrsta projektne dokumentacije:
Občina Škofljica
Šmarska cesta 3
1291 Škofljica
OSNOVNA ŠOLA LAVRICA
Parc. št.: 1843/4, 1843/10, 1843/19 (del), 1843/21 (del), 1843/22, 1843/26, 1844/1,
1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1844/7,1844/8 in 1844/26 vse k.o. RUDNIK
Projekt za izvedbo - 1. faza brez temeljenja
(v nadaljevanju PZI)
Za gradnjo:
Nova gradnja
12630 - Stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
12650 - Športne dvorane
12620 - Muzeji in knjižnice
12640 - Stavbe za zdravstvo
Projektant:
Styria arhitektura d.o.o.
Cankarjeva ul. 6E,
2000 Maribor
David Mišič u.d.i.a. direktor
podpis:
Odgovorni vodja projekta:
David Mišič u.d.i.a.
podpis:
dokument:
datum iztisa:
stran:
številka projekta:
11/13
evident.
Styria arhitektura d.o.o.
kraj:
datum:
SI 2000 - Maribor
maj 2015
D:\2013 OŠ LAVRICA\~OŠ LA PZI - 2015 - SPREMEMBA\Dokumentacija\0-VM-PZI OŠ LAVRICA-2015.docx
ponedeljek, 1. junij 2015
1
Kazalo vsebine vodilne mape:
55/2008).
0.2/0.11
0.
št.mape:
VODILNA MAPA
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
0.10
0.10.1
0.10.2
0.10.3
0.10.4
0.11
dokument:
datum iztisa:
stran:
11/13
Kazalo vsebine
Lokacijski podatki
Izkazi
2
55/2008).
0.
VODILNA MAPA
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
0.
1.
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
dokument:
datum iztisa:
stran:
št.načrta:
11/13 -1
št.načrta:
11/13 -3.1
Naslovna stran
Kazalo vsebine načrta
Izjava odgovornega projektanta načrta
Tehnično poročilo
Risbe
št.načrta:
7/13
št.načrta:
2013-29
Naslovna stran
Tehnično poročilo
Risbe
NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME OBJEKTA
4.1. 1.
4.1. 2.
4.1. 3.
11/13
Naslovna stran
Tehnično poročilo
Risbe
NAČRT ZUNANJE UREDITVE
3.2.
3.2.
3.2.
3.2.
3.2.
4.
1.
2.
3.
4.
5.
št.načrta:
Kazalo vsebine
Lokacijski podatki
Izkazi
NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ OBJEKTA
3.1.
3.1.
3.1.
3.1.
3.1.
3.2
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
10.1.
10.2.
10.3.
10.4.
11.
NAČRT ARHITEKTURE
1.
1.
1.
1.
1.
3.1
0.3/0.11
Naslovna stran
3
4.1. 4.
4.1. 5.
5.
Tehnično poročilo
Risbe
NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME OBJEKTA
5.
5.
5.
5.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
10.1. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM
10.1. 1.
10.1. 2.
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
dokument:
datum iztisa:
stran:
št.študije:
064/ 2013
št.elaborata:
11/13 -10.3
št.elaborata:
11/13 -10.4
št.elaborata:
11/13 -10.5
Naslovna stran
Kazalo vsebine elaborata
Izjava odgovornega projektanta elaborata
Elaborat
10.5. ELABORAT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI
10.4.
10.4.
10.4.
10.4.
554369020130019
Naslovna stran
Elaborat
10.4. ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE AKUSTIKE
10.3.
10.3.
10.3.
10.3.
št.elaborata:
Naslovna stran
Kazalo vsebine zasnove
Izjava odgovornega projektanta zasnove
Zasnova požarne varnosti
10.3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE TOPLOTE
10.3.
10.3.
10.3.
10.3.
2031/01
Certifikat
Geodetski načrt
10.2. ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI
10.2.
10.2.
10.2.
10.2.
št.načrta:
Naslovna stran
Tehnično poročilo
Risbe
Naslovna stran
Elaborat
4
55/2008).
0.4/0.11
Zahtevnost objekta:
Zahtevni objekt
(navedba zahtevnosti objekta, na katerega se gradnja nanaša: enostaven, manj zahteven, zahteven)
Klasifikacija
celotnega objekta
OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC ZAGRADEC TER REKONSTRUKCIJA TP
(1)
(navedba naziva objekta, na katerega se dokazilo nanaša)
Klasifikacija
Posameznih delov
objekta
(1
)
Podrazred s šifro
Delež
80,55 %
12650 - Športne dvorane
13,56 %
12620 – Muzeji in knjižnice
2,63 %
0,59 %
CC-SI Struktura
Stavba za
izobraževanje in
znanstvenorazisko
valno delo
CC-SI Struktura
Športne dvorane
CC-SI Struktura
Muzeji in
knjižnice
CC-SI Struktura
Stavbe za
zdravstvo
Druge klasifikacije
•
(2)
dokument:
datum iztisa:
stran:
Skupina
Razred
Podrazred
Stavba za
izobraževanje in
znanstvenorazis
kovalno delo
Stavba za
osnovnošolsko
izobraževanje
STAVBE
Nestanovanjske
stavbe
Stavbe
splošnega
družbenega
pomena
1
12
126
1263
12630
STAVBE
Nestanovanjske
stavbe
Stavbe
splošnega
družbenega
pomena
Športne
dvorane
Športna
dvorana s
prostori za
športnike
1
12
126
1265
12650
STAVBE
Nestanovanjske
stavbe
Stavbe
splošnega
družbenega
pomena
Muzeji in
knjižnice
Knjižnica
1
12
126
1262
12620
STAVBE
Nestanovanjske
stavbe
Stavbe
splošnega
družbenega
pomena
Stavbe za
zdravsvto
Ambulante
1
12
126
1264
12640
Požarno zahtevna stavba ( PZ2) - na podlagi 7. člena Pravilnika o požarni varnosti v
stavbah (Ur.i.RS. 31/2004, 10/05, 83/05 in 14/07), razvrstitev stavb glede na
5
•
•
•
•
•
•
•
požarno zahtevnost.
ZA CELOTNO STAVBO: Požarno zahtevne stavbe (PZ2).
Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-N-003 Zaščita pred delovanjem
strele - 11. člen Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur.l.RS 28/2009,
2/2012).
Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-N-002 Nizkonapetostne
električne inštalacije - 13. člen Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v
stavbah (Ur.l.RS št.41/2009, 2/2012)
Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-1-005 Zaščita pred hrupom v
stavbah - 7. člen Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur.l.RS št. 10/2012)
Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba
energije- 5. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS št.52/2010)
Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-12640-001:2008, zvezka 1 in
3, Prostorska tehnična smernica za zdravstvene objekte. (Ur.l.RS št. 83/2008)
Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010, Požarna varnost v
stavbah, na podlagi 11. člena ZGO
Smernica SZPV 408/08 požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v
stavbah
Navedba prostorskega akta
PROSTORSKE SESTAVINE PLANSKIH AKTOV OBČINE:
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za
obdobje 1986-2000 in družbenega plana za obdobje 1986-1990 za območje Občine
Škofljica (Url. RS št. 71/04)
Prostorski izvedbeni načrt:
- Odlok o zazidalnem načrtu VS 4/4 Lavrica (RS 5) (Url. SRS št. 15/86, 28/86 in Url. RS
77/98, 47/06)
Po prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Škofljica je namembnost ureditvenega območja
opredeljena kot območje vzgoje in izobraževanja ŠDI 4/4 Lavrica.
Lokacija
Občina Škofljica
Kamnikarjeva ulica, 1291 Lavrica
(3)
Oznaka prostorske enote: ŠDI 4/4
Seznam zemljišč z nameravano
gradnjo
(4)
Parc. št.: 1843/4, 1843/10, 1843/19 (del), 1843/21 (del), 1843/22, 1843/26, 1844/1, 1844/2, 1844/3,
1844/4, 1844/5, 1844/7,1844/8 in 1844/26 – vse k.o. RUDNIK
Seznam zemljišč preko katerih
potekajo priključki na gosp. javno
infrastrukturo
KANALIZACIJA
ELEKTRO DOVOD
VODOVOD
TELEKOMUNIKACIJSKI DOVOD
PLINOVOD
METEORNA KANALIZACIJA
dokument:
datum iztisa:
stran:
parcela mesta
priklopa:
1843/21
1815/7 in 1816/43
1844/10
1843/21
1843/21
1843/21
parcele čez katere
poteka dovod /
dostop:
1843/21
1815/7, 1815/8,
1843/21
1844/10, 1843/21
1843/21
1843/21
1843/21
6
Seznam zemljišč preko katerih
poteka priključek na javno cesto
Dva priključka na občinsko cesto na parcelni 2297/4 k.o. Rudnik:
-
servisni uvoz: 2297/4 in 1843/19 k.o. Rudnik
-
glavni uvoz: 2297/4, 1843/15,1843/17 in 1843/21 vse k.o. Rudnik
Navedba soglasij in soglasij za
priključitev
Soglasja v območju varovalnih območij
vrsta varovanja oziroma omejitve:
(5)
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana
IZDANO
št. 35506-437/2014-4
datum 6.2.2014
Soglasja za priključitev
Vodovod:
Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
Vodovodna cesta 90
1001 Ljubljana
IZDANO
Kanalizacija (meteorna in fekalna):
Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
Vodovodna cesta 90
1001 Ljubljana
IZDANO
Elektrika:
Elektro Ljubljana d.d.
DE ELEKTRO Ljubljana okolica
Slovenska cesta 58
1516 Ljubljana
IZDANO
št. 123/2014
datum 31.1.2014
Plin:
Energetika Ljubljana d.d.
Verovškova 70, p.p. 2374
1516 Ljubljana
IZDANO:
št. soglasja: 3300PS-24500 /210563 /
z dne: 29.5.2013
Telekomunikacijski priključek:
Telekom Slovenije
Stegne 19
1210 Ljubljana-Šentvid
IZDANO:
št. soglasja: 20350 – LJ/110-MP
z dne: 28.1.2014
Prometna ureditev:
Občina Škofljica
Šmarska cesta 3
1291 Škofljica
Način zagotovitve minimalne
komunalne oskrbe
(6)
Oskrba s pitno vodo
Oskrba z elektriko
Odvajanje odpadnih voda
Dostop do javne ceste
Dostop do komunikacije
dokument:
datum iztisa:
stran:
IZDANO:
št. soglasja: 35109-3/2014
z dne: 31.1.2014
- iz javnega vodovodnega omrežja, skladno z navodili
soglasjedajalca, na parc. št 1844/10
- iz obstoječe TP / na parceli št. 1815/7 in 1816/43, obe k.o.
Rudnik
- priključitev na obstoječo kanalizacijsko omrežje (ločen
sistem meteornega in fekalnega omrežja), po projektnih
pogojih upravljalca, na parc. št 1843/21
- javni dostop preko obstoječega priključka, na cesto parc. št.
2297/4
- nov servisni dostop na cesto parc. št. 2297/4
- priključek na obstoječe omrežje na parc. št. 1843/21, po
pogojih upravljalca
7
Ocenjena vrednost objekta
Velikost objekta
Neto tlorisne površine po namembnosti - CC-SI
80,55%
SKUPAJ:
3.834,40 m2
12650 - Športne
dvorane
13,56%
SKUPAJ:
645,47 m2
12620 - Muzeji in knjižnice
2,63%
SKUPAJ:
125,14 m2
0,59%
SKUPAJ:
28,16 m2
Zazidalna površina:
velikost vse tri faze:
objekt:
SKUPAJ:
2.909,02
2.909,02
m2
m2
pritličje:
1. nadstropje
tehnična etaža
SKUPAJ VSE:
2.753,09
2.908,78
105,41
5.767,28
m2
m2
m2
m2
1. faza
2. faza
3. faza
SKUPAJ VSE:
2.864,40
693,69
2.209,19
5.767,28
m2
m2
m2
pritličje:
1. nadstropje
streha
SKUPAJ VSE:
2.462,92
2.160,45
137,06
4.760,43
m2
m2
m2
m2
1. faza
2. faza
3. faza
SKUPAJ VSE:
2.587,57
633,23
1.539,63
4.760,43
m2
m2
m2
m2
Bruto tlorisna površina:
velikost po etažah:
velikost po fazah:
Neto tlorisna površina:
velikost po fazah:
Bruto prostornina:
dokument:
datum iztisa:
stran:
8
pritličje:
1. nadstropje
streha
SKUPAJ VSE:
12.251,23
11.816,60
439,48
24.507,31
m3
m3
m3
m3
1. faza
2. faza
3. faza
SKUPAJ VSE:
11.869,29
2.826,62
9.811,40
24.507,31
m3
m3
m3
m3
pritličje:
1. nadstropje
streha
SKUPAJ VSE:
9.652,20
6.673,47
337,78
16.663,45
m3
m3
m3
m3
1. faza
2. faza
3. faza
SKUPAJ VSE:
7.875,22
1.926,23
6.862,00
16.663,45
m3
m3
m3
m3
velikost po fazah:
Neto prostornina:
velikost po fazah:
Število etaž:
P+1+TE (tehnična
etaža)
Tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem
vse tri faze skupaj:
S-J x V-Z
posamezne faze:
1. FAZA
2. FAZA
3. FAZA
po dogradnji 1.FAZE:
1.+ 2. FAZA
ali
1. + 3. FAZA
105,65m x 41,80m
S-J x V-Z
S-J x V-Z
S-J x V-Z
68,53m x 21,37m
18,35m x 20,44m
37,13m x 38,67m
S-J x V-Z
68,53m x 41,80m
S-J x V-Z
87,65m x 38,67m
Tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišču
S-J x V-Z
105,65m x 41,80m
absolutna višinska kota
262
finalna kota pritličja
±0.00=298,30 mnv
etažna višina:
svetla višina etaže:
3,85
3,95
3,45
2,80 in 3,10
2,80; 3,10; 3,35;3,45
2,30
Relativne višinske kote etaž
Pritlicje / +0,00
1. nadstropje / +3,85
tehnična etaža / +8,00
dokument:
datum iztisa:
stran:
9
Najvišja višina objekta
navede se višino, ki pomeni razdaljo med najvišjo točko objekta in najnižjo točko na
stiku z zemljiščem
kota venca tehničnih prostorov na strehi:
10,7 m
309,00 m
kota pete najglobjega temelja:
-4,74 m
293,56 m
kota pilotov:
ocenjena globina
-17,00 m
281,30 m
število stanovanjskih enot
0
Število ležišč
0
Število parkirnih mest
število obstoječih parkirnih mest
število parkirnih mest
SKUPAJ PARKIRNIH MEST
17
14
31
PM
PM
PM
2
PM
število parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe
Oblikovanje objekta
Oblikovanje objekta
fasada
kontaktna fasada, steklene fasadne zasteklitve,
akrilna fasadna zasteklitev, okna z okvirji iz
lesa/pločevine
orientacija slemena
glavna slemenska linija poteka S-J, v odklonu 20° proti
zahodu
naklon streh
strehe imajo minimalne naklone:
strehe nad nadstropjem 4°
strehe prostorov tehnične etaže 3°
kritina
- strehe nad nadstropjem: princip ravne strehe,
visokopolimerna folija, obtožena s prodcem, poti
zaščitene s tlakovci
- strehe tehnični prostorov: sistemska valovita
pločevina, kot naprimer TRIMO TPO
strehe prostorov tehnične etaže 3°
NI POSEBEJ PREDPISAN!
Zunanje površine
Odstotek zelenih površin
(15)
Zemljišče pod stavbo (na stiku z zemljiščem)
zelenice (vključno z igrišči in zunanje šolske
površine)
betonski tlak / tlakovano
terase - lesene:
zunanje športne površine:
pločniki:
dokument:
datum iztisa:
stran:
2.812,45 m2
2.173,70 m2
1.256,67
225,51
1.716,85
333,73
m2
m2
m2
m2
10
634,45 m2
SKUPAJ OBMOČJE OBDELAVE: 9.153,36 m2
ceste (asfaltirano):
Velikost gradbene parcele
9.297 m2
Faktor zazidanosti
(15)
Faktor zazidanosti
48,8%
Faktor izrabe zemljišča
(15)
Faktor izrabe zemljišča
70,8%
Odmiki od sosednjih zemljišč
Druge značilnosti objekta
(15)
Odmiki od sosednjih zemljišč
severno do ceste parc.št. 2297/4
47,56
severno do ceste parc.št. 1844/25 in 1843/12
25,28
južno do parc. št. 1840/3
vzhodno do meje s parc. št. 1815/8
vzhodno do parc. št. 1815/8 - transforamtorska
postaja
zahodno do meje s parc. št. 1844/12
zahodno do parc. št. 1844/12 - trgovski objekt
17,26
24,68
25,90
6,45
22,74
Druge značilnosti objekta
Objekt je potrebno pilotirati zaradi slabo nosilnih tal, pridvidena dolžina pilotov do
17m
dokument:
datum iztisa:
stran:
11
Podatki o izdelovalcih projekta
55/2008). 0.5/0.11
Projektant:
VODILNA MAPA
STYRIA ARHITEKTURA, d.o.o.
CANKARJEVA ULICA 6E, 2000 MARIBOR
Tel. 02 2282988
[email protected]
Odgovorni vodja projekta:
Projektant:
NAČRT ARHITEKTURE
ZAPS A-1211
podpis: / žig:
Tel. 02 2282988
[email protected]
Odgovorni projektant:
NAČRT GRADBENIH
KONSTRUKCIJ OBJEKTA
Projektant:
ZAPS A-1211
podpis: / žig:
GRANT D.O.O.
Partizanska cesta 36, 2000 Maribor
Tel: 02 2341850 Faks: 02 2341856
[email protected]
NAČRT ELEKTRIČNIH
INŠTALACIJ IN
ELEKTRIČNE OPREME
OBJEKTA
Projektant:
Domen Gradišnik u.d.i.g.
IZS G-3115
podpis: / žig:
Elektrodesign d.o.o.
Praprotnikova ulica 10, 2250 Ptuj
Tel: 051 373 711
[email protected]
NAČRT STROJNIH
INŠTALACIJ IN STROJNE
OPREME OBJEKTA
Projektant:
Vladimir Golubič, univ.dipl.ing.el.
IZS E-0835
podpis: / žig:
ENG D.O.O.
PARTIZANSKA CESTA 5, 2000 MARIBOR
Tel: 02 2524846 Faks: 02 2522387
[email protected]
dokument:
datum iztisa:
stran:
Jože BOREC inž.stroj.
IZS S-0720
12
podpis: / žig:
ELABORAT POŽARNE
VARNOSTI
Projektant:
INGKLAN d.o.o.
PUŠNIKOVA ULICA 18, 2000 MARIBOR
Tel: 031 561 801 Faks: 02 429 02 21
[email protected]
ELABORAT GRADBENE
FIZIKE:
- ZA PODROČJE TOPLOTE
- ZA PODROČJE AKUSTIKE
Projektant:
Petra Geršak-Klaneček u.d.i.g.
IZS TP-0699
podpis: / žig:
Tel. 02 2282988
[email protected]
ELABORAT
GOSPODARJENJA Z
GRADBENIMI ODPADKI
Projektant:
ZAPS A-1211
podpis: / žig:
Tel. 02 2282988
[email protected]
NAČRT UREDITVE OKOLJA
Projektant:
ZAPS A-1211
podpis: / žig:
IPTI d.o.o.
ULICA VALA BRATINA 9, 2000 MARIBOR
Tel: 031 319895 Faks: 02 2281341
[email protected]
GEODETSKI POSNETEK
Projektant:
Olga Vanček inž.grad.
IZS G-0655
podpis: / žig:
M.O.B.
Vino 17a, 1291 Škofljica
Tel. 0599 49 224, fax. 01 7888913
[email protected]
dokument:
datum iztisa:
stran:
Blaž Ogorevc dipl.inž.geod.
IZS Geo0353
13
podpis: / žig:
55/2008).
0.09/0.11
1.
TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE
Struktura poročila po vsebinah:
- GRADBENE IZVEDBE
- OBRTNIŠKE IZVEDBE
- ZUNANJA UREDITEV
5.1.
GRADBENE IZVEDBE
1.1.1
OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL
Na območju parcel se v sklopu načrtovane investicije izvede vsa obstoječa komunalna infrastruktura, ograje
in obstoječa zunanja ureditev. Na obravnavanem območju ni predvidenih rušitev.
1.1.2
OPIS ZEMELJSKIH DEL IN PRIPRAVA GRADBENE JAME
Tlorisni gabarit objekta bo 106x42 m. Objekt bo 2 etažen s stehnično etažo na streh in se sestoji iz,
P+N+TE, kjer je TE samo zunanji zamrežen prostor klimatov, ter dostop.
Kota temeljenja bo predvidoma na -1,08 m pod koto ± 0.00 = 298,30 mnv, pri čemer kota -1,08 predstavlja
spodnji rob temeljnih gred, ki so podprte s piloti. Globina pilotov je predvidena na -18,00m (17m piloti).
Projektiran nivo temeljenja objekta novogradnje narekujejo plitev izkop gradbene jame do cca 2m pod koto
terena.
Vsa zemeljska dela se izvedejo v skladu z Geotehničnem poročilu o sestavi tal in geotehničnem projektu
temeljenja, katerega je v fazi IDP izdelal SLP d.o.o., odg.projektant: Gorazd Strniša univ.dipl.inž.grad.
1.1.3
OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL
Objekt je deljen na 3 lamele. Šola ločena/dilatirana na tri dele, ki jih narekujejo posamezne faze izgradnje.
Nosilno gradbeno konstrukcijo sestavljajo armirano betonske (AB) stene ( v jedru objekta in delno na fasadah,
ostale zunanje stene se izvedejo kot montažne stene) AB stebri, monolitne AB plošče in sistem pasovnih gred
na pilotih.
POGOJI TEMELJENJA:
Predvidimo plitvo temeljenje - kombinacijo temeljnih plošč z pasovnih temeljev pod nosilnimi stenami, ki so
podprti s piloti – že izvedeno.
OPIS KONSTRUKCIJE:
Trdnostni razredi betona so C12/16 za podbeton, C25/30 za talno ploščo in temelje, C30/37 za stene, nosilce,
plošče in stebre .
dokument:
datum iztisa:
stran:
14
Temelji: AB temeljne plošče in AB pasovni, debeline in globine skladno z geomehanskim poročilom in
statično presojo, piloti pod pasovnimi temelji.
Nosili zidovi in stebri: Stebri v objektu, ki podpirajo plošče, prevzemajo praktično le vertikalne obtežbe.
Prostori v zgornjih etažah - pregradne stene, se tako lahko izdelajo kjerkoli na površini etaže, lahko se tudi
kasneje prestavljajo. Upoštevamo lahke pregradne stene z ustrezno zvočno in požarno izolacijo. Predvidimo
steno teže g < 2.0 kN/m1, kar pomeni približno dodatno enakomerno obtežbo plošče v velikosti 0.80-1.00
kN/m2.
Medetažna plošča: Na stebrih in stenah se podpirajo AB plošče. Predvidena debelina plošč je 25 cm;
izdelana iz C30/37 ter armaturnim jeklom B500a(mreže) in B500b(palice); možna odebelitev za 1cm ali 2,
odvisno od teže oblog (težji naklonski betoni na strehi, prodec...) in koncentracijskih konic napetosti direktno
nad stebri.
Strešna plošča: pretežno izdelana iz lesenih montažnih kaset, v območjih tehničnih podestov se izdela AB
plošče d=25cm.
1.1.4
OPIS ZIDARSKIH DEL

V objektu ni sten, grajenih iz opečnih modularnih blokov, opeke.

opis prebojev in drugih posegov v zidane konstrukcije: vsi instalacijski preboji v vertikalni in
horizontalni smeri, ki prehajajo požarne sektorje morajo biti izvedeni z pasivna požarna zaščita
kabelskih prebojev, pasivna požarna zaščita prehodov neizoliranih kovinskih cevi ter požarna zaščita
prehodov izoliranih (npr. z armaflexom prevlečenih) kovinskih cevi

opis izvedbe hidroizolacij zidanih konstrukcij se izvede skladno z opredeljenimi rešitvami v projektu PZI
in skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago
1.1.5
OPIS TESARSKIH DEL
Zunanje stene in obloge zunanjih AB sten se izdelajo iz prefabriciranih lesenih sten.
Ostrešje šole bo izvedeno iz lesenih nosilcev, kateri bodo narejeni iz lesa GDL28h in postavljeni v
predpisanem rastru. Leseni lepljeni nosilci podpirajo lesen strop / streho..
1.1.6
OPIS KANALIZACIJE
Novo zgrajeni objekt se priključi na javno kanalizacijsko omrežje, ki že upošteva potrebe
predvidenega/obravnavanega objekta.
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan in zgrajen tako, kakor je opisano v načrtu 3.2. Načrt
ureditve okolja.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. I. RS, št. 88/11 in 8/12) in
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. I. RS, št. 47/05,
45/07 in 79/09).
1.1.7
METEORNA KANALIZACIJA
Meteorna kanalizacija se deli na meteorno vodo strešnih površin in meteorno vodo utrjenih zunanjih površin.
Meteorna kanalizacija utrjenih zunanjih površin se odvaja preko separatorja mineralnih olj v meteorno
kanalizacijo.
Meteorni kanalizacija mora biti v celoti načrtovan in zgrajen tako, kakor je opisano v načrtu 3.2. Načrt
kanalskega priključka in ureditev okolja.
5.2.
dokument:
datum iztisa:
stran:
OBRTNIŠKE IZVEDBE
15
5.2.1. OPIS MONTAŽNIH KONTRUKCIJ
Dostop na steho je iz nadaljevanja severnega stopišča.
Zunanje evakuacijsko stopnišče iz jeklene konstrukcije stopnišča, antikorozijsko zaščiteno vroče cinkano,
končni sloj barve RAL 9010 - strukturno. Izdelano iz jeklenih sestavljenih profilov, po detajlu PZI. Končni sloj
strukturno steklo, kot npr. LINIT.
5.2.2. STREHA
Objekt sestoji iz dveh tipov strehe. Strehe nad objektom ter strehe pod prostorom klimatov, in identične strehe
nad prostorom za orodja)
Streha nad objektom ima leseno podkonstrukcijo, ki nosi lesene montažne kasetne plošče.
Kritina na strešni konstrukciji kot naprimer sistem:
- samolepilna parna zapora Sarnavap 5000E SA, Sd = 1800 m, homogeno priključena na atiko, preboje
- podložna izolacija iz mineralne volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)50-TR10-PL(5)550-WS (kot
npr. Knauf Insulation DDP-RT)
- pohodna toplotna izolacija iz mineralne volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)70-TR15-PL(5)650-WS
(kot npr. Knauf Insulation DDP) v debelini ...
- visokopolimerna armirana tesnilna folija na bazi FPO Sarnafil TG 66-18, zvezno pritrjevanje po obodu z
robnim pritrdilnim profilom, na spojih homogeno zvarjena
- zaščitna topotna izolacija - po SIST EN 13164 – 35kg/m3, s preklopom, enoslojno (kot npr. Polyfoam C350
LJ), v debelini 5 cm, L spoji
- zaščitna filterska tkanina S Felt VS 140
- nasutje pranega prodca fi 16-32 mm v debelini min. 8 cm oz po veternem izračunu
Nad prostorom za orodja je 15cm zaribana betonska površina- vgraditev betona z dodatki (C 30/37, XC4, XF4,
CI 0,2,Dmax16, S3, PV2)
5.2.3. ODVODNJAVANJE STREH
V izračunu prispevnih vrednosti je vpisan predlog velikosti varnostnega preliva, ki zagotavlja faktor varnosti
2.0. Višina varnostnega preliva je med 10 in 15 cm. Podrobnosti so predstavljene v brošuri Varnostni prelivi
ravnih streh in žlebov.
Priključki podtlačnega sistema na prostotočno kanalizacijo preko umirjevalne cev L=2m, padec 2%
Vertikalne cevi so pritrjene na stebre, horizontalne pa na strope s pomočjo Geberit Pluvia sistemskih šin.
Vertikale so pritrjene na podlago s sistemskimi pritrdili, pri čemer je nujno potrebno upoštevati potrebni
prostor za kolena in vtočnike. Mikrolokacijo vertikal, horizontal in vtočnikov je potrebno uskladiti ob izvajanju.
Tehnični opis sistema:
Vhodni podatki: podatki o zgradbi iz dokumentacije; intenzivnost padavin r = 392 l/s∙ha; faktor
odvodnjavanja strehe ψ = 1; izračun je skladen s standardom SIST EN 12056.
Sestava vtočnikov: Vtočnik za žleb.
Lokacija vtočnikov: vrisano v projektni dokumentaciji (načrt arhitekture, načrt strojnih instalacij).
Opis sistema: kot na primer Geberit Pluvia podtlačni sistem za odvodnjavanje meteornih vod s streh deluje
kot popolnoma napolnjen sistem. Napolnjenost sistema je dosežena z ustreznim dimenzioniranjem cevovodov
in hidravličnim izravnavanjem pretokov vode v sistemu ter s posebno oblikovanimi Pluvia vtočniki. V
vertikalah nastaja podtlak, ki se preko napolnjenih razvodov prenaša do vtočnikov. Nastali podtlak srka vodo
v vtočnike in učinkovito odvodnjava vodo s strešne površine. Cevni razvodi so iz polietilena, varjeni in trajno
dokument:
datum iztisa:
stran:
16
tesni, popolnoma gladki in elastični. Gladkost cevi in velika hitrost vode zagotavljata samočistilni učinek
cevovodov.
Razvod: Horizontalni razvod pod streho oz ploščami poteka brez padca, vertikalni razvod poteka v objektu.
Priključek na zunanjo kanalizacijo: Odtok meteorne vode Pluvia se konča izven objekta, na oddaljenosti 2
m od zunanje stene, v umirjevalni cevi, na globini –0,80m.
Pritrjevanje Horizontalni razvod je pritrjen s Pluvia obešalnim sistemom na stropno ploščo. Vertikalni razvod je
pritrjen klasično na betonske stebre. Obešalno konstrukcijo je potrebno zavarovati proti nihanjem.
Toplotna izolacija in ogrevanje: Cevovode je potrebno toplotno izolirati zaradi preprečevanja pojava
kondenzata. Ogrevanje vtočnikov je predvideno. Preklopno (termostatsko) stikalo, transformator in električna
napeljava do vtočnika niso upoštevani. Ogrevanje cevovodov v popisih ni upoštevano.
Varnostni odtoki: Meteorna kanalizacija je dimenzionirana za pričakovane padavine. Odvodnjavanje izrednih
padavin je potrebno urediti preko varnostnih odtokov.
Garancija: Geberit nudi časovno neomejeno garancijo na funkcionalnost sistema in 10 letno garancijo za vse
elemente cevnih sistemov.
Vrednost: poleg Geberitovih materialov potrebnih za montažo sistema Geberit Pluvia vključno s spojnim in
pritrdilnim materialom in ustreznih montažnih del je potrebno dodatno upoštevati še vrednost dobave in
montaže toplotne izolacije. Poleg tega je potrebno je upoštevati tudi pripravljalna in zaključna dela,
nepredvidena dela, dodatni pritrdilni material, pomožni material, prevoz, DDV, vse režijske stroške in ostalo.
Vrednost materiala Geberit predstavlja približno do 70% izvedbene vrednosti.
Sheme: so priložene v projektni dokumentaciji
dokument:
datum iztisa:
stran:
v peskolov
v revizijski jašek
za revizijskim jaškom
v kanalizacijo
17
Vtočnik za žleb - ogrevan
5.2.4. OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA

opis osnovnega sistema in predvidenih materialov za toplotno izolacijo objekta
Objekt je zaščiten s toplotno izolacijo ustreznih debelin in sestav za zagotavljanje najnovejših standardov
energetske učinkovitosti. Podrobnosti o energetski učinkovitosti s parametričnimi prikazi in izračuni so podani
v elaboratu gradbene fizike, ki je sestavni del tega projekta. V območjih prekinitve vertikalne površine z
horizontalno ploščo se predvidijo vsi ukrepi za preprečevanje toplotnih mostov !
Fasadna obloga je kontaktna tankoslojna fasada, ter v območju povečanih požarnovarnostnih potreb so
izolacijske plošče iz kam. volne za vgradnjo v t.i. ETICS - tankoslojne fasadne sisteme, kjer je toplotna
izolacija nosilni element fasade namenjena toplotni, zvočni in požarni zaščiti zunanjih sten v sistemu
tankoslojne kontaktne fasade. Plošče odlikujejo izboljšana toplotno izolativnost (toplotna prevodnost 0,036),
majhna teža in dobre mehanske lastnosti. Plošče (PTP-na zid poleg lepljenja (pasovno) tudi mehansko
pritrjujemo z ustreznimi fasadnimi pritrdili.
Kot npr. : kontaktna KNAUF INSULATION Plošča za kontaktne fasade kot naprimer FKD-S (PTP-035).
opis predvidene izolacije strehe objekta

Objekt sestoji iz 2 tipov strehe. Strehe nad objektom ter strehe pod prostorom klimatov in nad prostorom za
klimate)
Streha nad objektom ima leseno podkonstrukcijo oziroma AB ploščo in streho v sestavu:
- samolepilna parna zapora Sarnavap 5000E SA, Sd = 1800 m, homogeno priključena na atiko, preboje
- podložna izolacija iz mineralne volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)50-TR10-PL(5)550-WS
- pohodna toplotna izolacija iz lesenih volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)70-TR15-PL(5)650-WS v
debelini po sestavih konstrukcij
- visokopolimerna armirana tesnilna folija na bazi FPO Sarnafil TG 66-18, zvezno pritrjevanje po obodu z
robnim pritrdilnim profilom, na spojih homogeno zvarjena
- zaščitna topotna izolacija - po SIST EN 13164 – 35kg/m3, s preklopom, enoslojno (kot npr. Polyfoam C350
LJ), v debelini 5 cm, L spoji
- zaščitna filterska tkanina S Felt VS 140
- nasutje pranega prodca fi 16-32 mm v debelini min. 5 cm oz po veternem izračunu in izračunu strešne
konstrukcije
dokument:
datum iztisa:
stran:
18
Streha nad tehničnimi prostori ni toplotno izolativna.

toplotna izolativnost oken, vrat in zasteklitev na fasadi
Vsi stekleni deli stavbe ( streha, fasada, okna) so izdelani iz toplotnoizolacijskega troslojnega stekla toplotnih
prevodnosti U=/< 0,7 W/m2K. Vsi stavbni elementi so v ALU izvedbi z faktorjem U=/< 0,85 W/m2K

opis talnih toplotnih izolacij
Vse medetažne plošče so zaščitene z toplotno izolacijo minimalne debeline cca 7 cm pod estrihom, dvodelna
spodnji sloj toplotna izolacija EPS ter zgornji sloj toplotna izolacija EPS za razvod talnega ogrevanja vključno s
funkcijo preprečevanja udarnega zvoka.
Talna plošča nad terenom :Toplotno izolacijske plošče EPS položene s preklopom ali izdelane s preklopom,
tlačna trdnost po navodilu statika; min λ D =0,40 W/ mK; požarni razred E po E SIST EN 13501-1, nanje
položena toplotna izolacija EPS za razvod talnega ogrevanja, v ključno s funkcijo preprečevanja udarnega
zvoka.
5.2.5. OPIS IZVEDBE ZVOČNE IZOLACIJE OBJEKTA
Objekt se po klasifikaciji uvršča med Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo CC-SI 12630.
Na območju je veljaven prostoski občinski plan, v katerem je navedena mejna vrednost hrupa, za območje
nameravane novogradnje in znaša 60 dB.
Pri izračunu je uporabljena mejna vrednost L dnv = 60dB, kar je skladno s preglednico 1., iz smernice TSG-1005:2012.
5.2.6. OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN
 prefabiricirane montažne predelne stene: predelne stene bodo suhomontažne – mavčno
kartonske na leseni podkonstrukciji s primerno zvočno izolativnostjo za steno brez vrat min. 56 dB, za
steno z vrati min. 47 dB in dosledno upoštevanimi detajli proizvajalca. Vse stene izdelane iz
mavčno kartonskih plošč, morajo biti projektirane po navodilih proizvajalca, vodoodporne plošče in
ojačena podkonstrukcija v sanitarijah, predvideti izvedbe s primerno zvočno izolativnostjo ter
kompaktnostjo glede na namembnosti prostorov. Stene, nosilci iz vidnega betona se po potrebi
očistijo ter zaščitijo z ustreznim protiprašnim brezbarvnim premazom.
 inštalacijske stene bodo prefabiricirane montažne – mavčno kartonske na podkonstrukciji s
primerno zvočno izolativnostjo
 zastekljene predelne stene bodo izdelane v skladu z normativi zvočne izolativnosti ter v primeru
prehode požarnih sektorjev z normativi požarne in dimne nepropustnosti
 sanitarne predelne stene: predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč
(kot npr. Max – ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z
možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do stropa, stik s tlakom z
zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom.
5.2.7. OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA
 Okna: Okna iz lesenih in/ali ALU okvirjev po obliki, načinu odpiranja in shemi ustrezna arhitekturni
zasnovi, ki morajo omogočiti zadostno osvetlitev prostorov. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z
zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v Elaboratu gradbene fizike (U~0,8W/m2K). Omogočeno
naj bo čim enostavnejše čiščenje (z notranje strani zasteklitve) in vzdrževanje. Eventualne zasteklitve
parapetnih delov in vse zasteklitve v nivoju terena morajo biti izvedene iz varnostnega stekla ESG.
Zasteklitve v notranjosti stavbe naj se izvedejo iz varnostnega stekla.
dokument:
datum iztisa:
stran:
19





Senčila (žaluzije na vodilih iz ALU) so zunanje na vodilih omogočajo zatemnitev prostorov. Možna je
dodatna kombinacija notranjega senčila, kjer notranje senčilo preprečuje bleščanje (če je notranje
senčilo žaluzija ali rolo zavesa, mora imeti vodilo). Nadstropju je iz notranje strani opremljena z
svetlobno propustno in akustično zaveso. Vse fasadne zasteklitve so prav tako senčene s fasadnimi
elementi in zagotavljajo 40% osenčenost. Strešna zasteklitev ni dodatno osenčena iz zunanje strani,
zato mora zasteklitev imeti največji faktor prepustnosti sončnega sevanja gn=0,47.
Iz zunanje strani se s fiksnimi senčili senči hodnik na zahodu telovadnice.
zunanja, notranja vrata: Predvidena so zvočno izolativna vrata v prostorih, ki morajo zagotavljati
RW = 27 dB. Z upoštevanjem zahteve 1.1 iz TSG smernice mora biti proizvajalčeva izmerjena
vrednost večja za 5 dB, torej je mora biti deklarirana zvočna izolirnost vrat minimalno R'W = 32 dB.
Vrata opremljena s cilindrično ključavnico, sistemskim ključem, priporno metlico v pragu, dvokraki
nasadili s skritimi tečaji. Vrata v suhomontažnih GK stenah se vgradijo v UA profiliran okvir. Vsa
notranja vrata izdelana iz trdega lesa z v pri-vstavljenim tesnilom. Krila polna, obložena s kvalitetnim
laminatom (Max- ali enakovredno), zaključki z ABS ali masivnimi nalimki brez brazde.
Vrata v hodnikih in v knjižnico so steklena v ALU okvirjih zastekljena z varnostnim steklom. Pritrjena
morajo biti z vsaj 3 točkovnim naslonilnikom. Pri izvedbi je potrebno zagotavljati predpisane svetle
širine prehodov skladno s projektom in k projektu priloženimi shemami.
Nasadila šarnirna, uležajena. Kljuke RF lite, ključavnice cilindrične, sistemski ključ po navodilih
investitorja (generalni ključ, več uporabni ključ, posamezni ključi). Vsa steklena vrata v varni izvedbi
(lepljena, kaljena). Požarne zapore na hodnikih morajo biti transparentne.
zasteklitve večjih dimenzij, Zasteklitve v ALU okvirju, Predvidena so okna s troslojno zasteklitvijo,
kot naprimer okna proizvajalca Reflex, RX PHONE 36/38 A. Sestava zasteklitve je 6/12/4/12/4, z
izmerjeno vrednostjo RW = 36 dB in korekcijskima faktorjema C = -2 in Ctr = -6. Z upoštevanjem
zahteve 1.1 iz TSG smernice se izmerjena vrednost zmanjša za 2 dB, torej je zvočna izolirnost oken
R'W = 30 dB.Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v
Elaboratu gradbene fizike (U~0,8W/m2K). Učilnice se iz notranje strani opremijo z senčili iz
svetlobo-nepropustne tkanine.
Zasteklitve s polikarbonatnim steklo - telovadnica:
Plošče širine 100cm iz polikarbonata, odporne na UV in udarce. Izdela se dvoslojna zasteklitev, v
dvorani. Vsi profili morajo imeti prekinjen toplotni most.
Kljuke na evakuacijskih vratih
Vsa vrata na evakuacijskih poteh morajo biti opremljena s panik okovjem!
5.2.8. OPIS TESNENJA STAVBE
Zunanje tesnjenje stavbe mora biti zapora za veter in dež, mora pa biti paropropustno, tesnjenje na notranji
strani pa mora biti zračno in paroneprepustno, in sicer mora notranje tesnjenje omejiti prehajanje pare v
tolikšni meri, da se pred zunanjo zaporo para ne sme zadrževati.
Vsa tesnenja na strehi se izvede preko atik objekta!
5.2.9. OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA
Pozicije, princip odpiranja so opisani v projektu strojnih instalacij.
5.2.10. OPIS FINALNIH OBDELAV
zunanjost objekta:
o streha
Končni sloj je drenažni in filtrski sloj nasutje prodca, posluževalne poti tlakovane z betonskimi
tlakvci na prodcu. Tehnični prostori valovita pločevina.
dokument:
datum iztisa:
stran:
20
o
fasada
Strukturni omet
o
zunanji tlaki (balkoni, terase...)
Zunanje utrjene površine so izdelane iz betonskih tlakovcev ter metličenega betona z ustreznimi
premazi. Terase so iz pohodnih desk.
o
opis zunanjih ograj, rešetk
Oblika in definicija zunanjih ograj po definicija arhitekta v projektu PZI
o
opis stropov
stropne obloge se izdelajo iz dvoslojnih mavčno kartonska plošč, brez fug s pokrito
podkonstrukcijo, sestavljeno iz profilov iz pocinkane jeklene pločevine kot nosilnih (UA-profil 50
x 40) in montažnih (stropni C-profil 60 x 27) profilov, z nonius spodnjim in zgornjim delom /
navojno palico M 8*, pritrjeno na nosilni strop. Kombinirajo se z akustičnimi ploščami po
elaboratu akustike.
o
obdelave akustičnega stropa v hodnikih:
stropne obloge se izdelajo iz akustičnih plošč npr. KNAUF CLEANEO, brez fug s pokrito
podkonstrukcijo, sestavljeno iz profilov iz pocinkane jeklene pločevine kot nosilnih (UA-profil 50
x 40) in montažnih (stropni C-profil 60 x 27) profilov, z nonius spodnjim in zgornjim delom /
navojno palico M 8*, pritrjeno na nosilni strop.
5.2.11. TLAKI
Tlaki v učilnicah v knjižnici in prostorih vodstva šole
Dobava in polaganje masivnega parketa višjega srednjega cenovnega razreda dimenzij 500/70/21 s potrebno
končno obdelavo (brušenje, kitanje in oljenje).
Masivni klasični parket jesen
Kvaliteten les; lep svetla barva
Debelina parketa 21 mm
Dolžina parketa 500 mm.
Končna obdelava parketa: surov, olji se po položitvi
Parket je primeren za talno gretje
Parket ima pero in utor.
Zakrožnice morajo biti izvedena skladno z rešitvami PZI z uporabo ALU zaokrožnega profila kot na primer
Kueffner. Talna obloga mora brez prekinitve prehajati iz tlaka s nizko stensko obrobo.
dokument:
datum iztisa:
stran:
21
Slika 1 - zaokrožnica
Višina zaokrožnice mora biti najmanj 10 cm iz mehansko odpornega materiala ( ALU). Izbran tlak mora biti
negorljiv (samougasen v primeru požara) in mora ustrezati standardu B1 - po TSG sist en 13501.
Tlak v telovadnici
Dobava in montaža športnega poda, kot npr.: HARO model Berlin 12F, v kombinaciji s talnim gretjem Uponor/
Visbo Sport 25.
Zaključni sloj iz panelnega špotznega parketa Jesen 18.3mm na podkonstrukciji iz dvojno elastičnih nosilcev.
Skupna višina športnega poda 220-240mm. V pod je vstavljena pol trda toplotna izolacija z alofolijo debeline
150mm. Športni pod odgovarja DIN in EN normam ter ima certifikate FIBA, ISO, Garancija na športni pod 3
leta, sistemska garancija 10 let.
Tlaki na hodnikih in stopniščih
Tlak površinsko brušenega litega asfalta v sestavu bitumna in agregata iz peska kot na primer BituTerazzo.
Lastnosti tlaka:
Odzivnost na ogenj
Vodotesnost
Debelina vgradnje
Specifična teža
Gostota
Temperatura vgradnje
Globina prodiranja
Elektro prevodnost
Čas strjevanja
Dilatiranje
Razred trdnosti
Talno ogrevanje
Toplotna prevodnost
Protizdrsnost
dokument:
datum iztisa:
stran:
Razred B1
Absolutna vodotesnost, plino-tesnost in vlago-tesnost
3,0 do 4,0 cm – pri talnem ogrevanju 5,0 cm
cca. 72,5 kg/m2 pri debelini vgradnje 3-4 cm
cca. 2,5 t/m3
cca. 250 °C, materiali v stiku s vgrajenim BituTerazzo-om morajo biti ustrezno
odporni.
Pri trdnostnem razredu IC10-10/10mm pri temperaturi 20°C pod normirano
obtežbo določenih merjenih pogojih. IC 40 ima globino prodiranja 40/10 mm.
r= 1010 do 1012 ohmo-ov cm
cca. 4 ure
Polaganje brez dilatacij tlaka – izjema so konstrukcijske dilatacije !
IC 10 pri merjeni temperaturi zraka 20°C. Pri temperaturi + 5°C je trdnost
manjša.
Možna izvedba talnega ogrevanja z vgrajenimi bakrenim cevnim razvodom
0,7 do 0,9 W/mK ( Beton:2,10). BituTerazzo ima dobre toplotnoizolacijske
lastnosti zato ima pozitivne učinke pri uporabi.
Testiran v skladu s DIN 51130 s prilagojeno površinsko obdelavo v razredu od
22
Akustične lastnosti
R9 do R11. Glede na način brušenja se v skladi z DIN 51097 uvrša med
razrede A in C.
Pri izvedbi tlaka BituTerazzo v debelini nanosa 3 cm se izboljša udarni zvok za
14 dB brez dodanih izolacijskih plošč. Valovna dolžina se 30 krat hitreje
izravna kot pri betonu.
Tlak pod postavko terazzo se v stiku s steno zaključuje z nizkostenskim obrobnim profilom kot na primer
Kueffner Typ G80-10-BD.
Tlak tehničnih prostorov
Epoksidni pralni premaz - po vzorčenju in potrditvi arhitekta
Tlak sanitarij
TALNI GRANITOGRES; do debeline 10,5mm; Izvedba tlaka v sanitarijah,mokrih prostorih, jedilnici in kuhinji,
v skladu z EN14411 - G Bla; protizdrsni razred min. R11 (R12-v kuhinji); ratificirane, polaganje na 2mm fugo,
nizkostenska obroba z alu profilom. Izbira materijala in fugirne mase, v sestavi in barvi,po vzorčenju in
potrditvi arhitekta.Delovni stiki se predvidijo po načrtu polaganja. Način polaganja po načrtu.
5.2.12. STENSKE OBLOGE
Stenska obloga se na vogalih zaključi s proti udarnim profilom do višine 120 cm. V območjih stopnišč na
višini 90 cm se predvidi robno držalo za roke v skladu s pravilnikom za projektiranje objektov prilagojenim
funkcionalno oviranim osebam.
Slika 2 - kotni zaščitni profil kot naprimer Kueffner ES12
5.2.13. OPIS TELOVADNICE
V projektu predvidena telovadnica je opremeljena z osnovno potrebno opremo. Oprema ni predmet 1. FAZE
izvedbe.
5.2.14. OBDELAVA SANITARIJ
Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do višine 280 cm – oziroma minimalno do zgornjega roba vrat,
stik s tlakom z za-okrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom. Sanitarna oprema naj bo srednjega kvalitetnega
razreda, WC školjke konzolne, kotlički naj so podometni, pisoarji z avtomatskim izpiranjem. Ob umivalnikih
naj bodo električni priključki za sušilce las( v sanitarijah in prostorih garderob za zaposlene ), nerjaveči
nosilci, ogledala z brušenimi robovi vpeljani v stensko keramiko.
dokument:
datum iztisa:
stran:
23
Predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max – ali enakovredno, debele 14
mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s
kvalitetno keramiko do stropa, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom.
5.2.15. OPIS DVIGALA
Pozicija dvigala, konstrukcijski sistem dvigalnega jaška, tip dvigala :
Za predviden poseg graditve objekta z novim osebnim dvigalom za izboljšanje komunikacije v objektu ter
prilagoditev ustreznosti kabine dvigala invalidom se predvidi dvigalni jašek, znotraj katerega se lahko umesti
osebno dvigalo z naslednjimi karakteristikami;
"Električno osebno dvigalo - brez strojnice
kot npr. KONE, Thyssen, Otis
Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano skladno s standardom SIST EN81-1 in skladno s Pravilnikom o
varnosti dvigal (Ur.list RS št. 83/07). Po končani montaži dvigala priglašeni organ opravi končni pregled in
izda certifikat."
"Tip: brez strojnice, uveljavljene blagovne znamke s certifikatom o preizkusu, kot npr. KONE, Thyssen, Otis
Nosilnost: 6 oseb ali 480 kg, Hitrost vožnje: 1,00 m/s, Višina dviga: 3,85 m, Število postaj: 2, Število
dostopov: 2, na isti strani - neprehodna kabina
Namestitev dvigala: v samostojnem betonskem jašku (ni predmet ponudbe)
Velikost jaška: širina: 1,50 m; globina: 1,65 m, Višina glave jaška: 3,50 m
Globina jame jaška: 1,10 m, Dostopni prostor pod jaškom: NE, Vrsta pogona: Frekvenčno in napetostno
krmiljeni pogon s trifaznim tokom s sinhronskim motorjem - npr. EcoDisc - z izvedbo brez reduktorja in
nastavljivim zavornim sistemom za varno, udobno in tiho obratovanje
Namestitev pogona: Sinhronski motor brez reduktorja z integriranim pogonskim diskom je pritrjen v glavi
jaška na jeklenih vodilih kabine. Brez strojnice!
Pogonska moč: 2,8 kW, energetsko učinkovito dvigalo razred ”A” v skladu s standardom VDI 4707
Število voženj na uro: do 180
Priključna napetost: 3 x 400 V, 50 Hz
Notranje mere kabine: širina: 1,00 m; globina: 1,25 m; višina: 2,20 m
Dvigalo projektirano skladno s standardom SIST 81-70, ki definira kot minimalno mero kabine za prevoz
funkcionalno oviranih oseb, kabino velikosti 1000/1250/2200 mm."
Kabina (design izbor): izbor iz predloženih katalogov, stene iz brušene nerjaveče pločevine Austurias Satin, tla
pripravljena za lokalno oblogo po izboru arhitekta - položi naročnik, strop iz bele pločevine Cloud White in
varčnimi LED okroglimi svetilkami, inox okroglo oprijemalo z zaoblenimi zaključki na stranski steni, ogledalo
na zadnji steni nad oprijemalom, zasilna avtomatska razsvetljava, prostoročna telefonska naprava za
povezavo med kabino in klicnim centrom za primer reševanja ujetih oseb iz kabine dvigala (omogoča klic na 4
predhodno programirane številke)
"Vrata kabine: avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine Asturias
Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, frekvenčno regulirani pogon, varovanje z infrardečo svetlobno
zaveso in omejilnikom zaporne sile
Vrata jaška: avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine Asturias
Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, brez požarne odpornosti
Mikroprocesorsko krmiljenje: zbirno krmiljenje simplex, požarno krmiljenje oz. evakuacijska vožnja v glavno
postajo ob alarmu za požar, avtomatsko natančno pristajanje in niveliranje kabine, predčasno odpiranje vrat
pri vožnji v postajo, filter proti radijskim motnjam, možnost priklopa na hišni agregat, servisni panel za
vzdrževalca v najvišji postaji nameščen v vratnem okvirju, regenerativni sistem s pripadujočo opremo za
vračanje odvečne električne energije nazaj v omrežje"
"Signalizacija: Signalizacija primerna zahtevam invalidnih oseb po SIST EN 81-70
v kabini: vertikalno kabinsko tipkalo v kombinaciji iz brušene nerjaveče in polikarbonatnega stekla v delni
višini kabine, tipke za vsako postajo, braillova reliefna pisava, tipka za odpiranje vrat, tipka za zapiranje vrat,
tipka za alarm, digitalni LCD kazalnik preobremenitve, položaja kabine in puščice smeri vožnje v beli barvi na
črnem ozadju, stikalo na ključ za prednostno vožnjo in za rezervacijo kabine
v glavni postaji: inox pozivna tipka kvadratne oblike prilagojena za enostavno uporabo gibalno oviranih oseb,
digitalni LCD kazalnik položaja kabine in puščice smeri vožnje v beli barvi na črnem ozadnju ter gong
dokument:
datum iztisa:
stran:
24
v ostalih postajah: inox pozivna tipka kvadratne oblike prilagojena za enostavno uporabo gibalno oviranih
oseb, digitalni LCD kazalnik puščice smeri vožnje v beli barvi na črnem ozadju ter gong, signalizacija
montirana v okvir jaškovnih vrat"
"Dodatna oprema: razsvetljava jaška, lestev za dostop v jamo jaška, vtičnica na strehi kabine in
elektrifikacija jaška
Izvedba naprave v skladu s standardom SIST EN 81-1
Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano skladno s standardom SIST EN81-1 in skladno s Pravilnikom o
varnosti dvigal (Ur.list RS št. 83/07). Po končani montaži dvigala priglašeni organ opravi končni pregled in
izda certifikat."
"V obsegu dobave dvigala zajete naslednje postavke:
Servisno tipkalo na strehi kabine.
Pakiranje in transport do gradbišča.
Dokumentacija. (delavniška dokumentacija, PID, POV navodila)
Šolanje skrbnika dvigala.
Ploščice in napisi, ki pripadajo neposredno dvigalu, v skladu z SIST EN81-1.
Stroški za prisotnost montažnega osebja pri prevzemu dvigal in tehničnem pregledu objekta.
Montaža dvigala brez postavljanja odrov ob uporabi predhodno vgrajenih montažnih obešal.
Lestev za pomoč pri vstopanju v jamo jaška, ki ustreza SIST EN 81-1 predpisom.
Odstranitev pakirnega materiala.
Dobava montažnih obešal za dviganje v jašku.
Osvetlitev in elektrifikacija jaška v skladu z SIST EN 81-1 predpisom.
Stroški tehničnega pregleda dvigala in pridobitev certifikata.
Raztovarjanje in prenašanje težkih delov dvigala na gradbišču.
Enkratno naknadno čiščenje naprave po zaključku montaže.
Dostava uteži pri prevzemu s strani izvedencev."
5.2.16. ODPADKI
Odpadki so razdeljeni v tri kategorije (biološki, papir, steklo, embalaža -plastika in ostalo). Ločevanje
odpadkov mora biti zagotovljeni že v fazi prenosa odpadka uporabnika v koše za smeti v posameznih
prostorih s delitvijo papir, plastika, ostali odpadki. Bioloških odpadkov v objektu ne bo. Odpadki od vsake
omenjenih kategorij se zbirajo ločeno v posebej označenih kontejnerjih.
•
•
•
•
•
•
•
•
5.3.
Pri projektiranju so upoštevani
zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93)
Zakon o ravnanju z odpadki (Ur.l.SRS 8/78 IN 29/86)
neorganske snovi, ki niso podvržene fermentaciji in se zelo počasi razkrajajo, kot so: mineralne
snovi, papir, steklo, keramika, platno, smeti od čiščenja stanovanj
organske snovi, ki so podvržene fermentaciji in razmeroma hitremu razkroju, kot so: snovi
živalskega izvora, ostanki nepredelane hrane, kosti in podobno
ostanki po popravilih, razen ostankov od gradbenih in končnih del v hišah, industrijski in obrtni
odpadki v stanovanjskih hišah, vrtne smeti, pomije, poginule živali in podobno.
Investitor mora v objektu predvideti prostor za posode (smetnjaki) za zbiranje odpadnih snovi, ki
morajo biti na lahko dostopnem mestu za odvoz komunalnega podjetja.
Z upoštevanjem določil te dokumentacije in drugih predpisov, ki urejajo delovanje posameznih
instalacij, obravnavana gradnja ne bo škodljivo vplivala na okolje.
ELEKTRIČNE INŠTALACIJE
JAKI TOK
Razsvetljava
V objektu je predvidena glede na funkcijo splošna razsvetljava in varnostna razsvetljava.
V tehničnih prostorih (skladišča, strojnica, kuhinja) se izvede razsvetljava z fluorescentnimi sijalkami T5, v
izvedbi zaščite IP65.
dokument:
datum iztisa:
stran:
25
V učilnicah in kabinetih šole se izvede razsvetljava z LED tehnologijo. V učilnicah se izvede lokalna
avtomatska regulacija osvetljenosti glede na trenutno zunanjo svetlobo.
V telovadnici je razsvetljava izvedena z metalhalogenimi nadgradnimi svetilkami.
V prostorih, kjer je predviden dvojni strop se svetilke vgradijo v dvojni strop, v delih kjer ni predviden dvojni
strop pa se uporabijo nadgradne svetilke.
Vklop razsvetljave se izvede delno centralno na stikalnih tablojih delno lokalno po posameznih prostorih. V
hodnikih, sanitarijah in garderobah se izvede vklop in izklop razsvetljave s pomočjo senzorjev premikanja.
Varnostna razsvetljava
Varnostna razsvetljava se izvede z varnostnimi svetilkami, ki se napajajo iz lokalnih varnostnih virov.
Uporabijo se svetilke za osvetlitev evakuacijskih poti in svetilke za oznako evakuacijskih poti, slednje so
opremljene s piktogrami. Tokokrogi varnostne razsvetljave se izvedejo s kablom PP-y 3x1.5mm2.
V obravnavanem delu objekta bodo nameščene svetilke za varnostno razsvetljavo in sicer:
• zasilni izhodi, ki se uporabljajo za evakuacijo,
• obvezni zasilni izhodi in varnostne oznake,
• blizu stopnic (glej opombo) tako, da vsak sklop stopnic prejema neposredno svetlobo,
• blizu (glej opombo) vsake spremembe nivoja,
• pri vsaki spremembi smeri,
• pri vsakem podsektorju v koridorjih (hodnikih),
• ob (glej opombo) mestih prve pomoči,
• ob (glej opombo) mestih s postavljeno opremo za gašenje in javljanje požara (telefoni, ročni
javljalniki).
Točke označene z g.) in h.), če niso na evakuacijski poti ali v javnem prostoru morajo biti razsvetljene z
najmanj 5 lx na tleh.
OPOMBA: ob/blizu pomeni najmanj v razdalji 2,0m, merjeno vodoravno.
Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo manj kot 2,0m od
tal.
Varnostno razsvetljavo je potrebno izvesti v skladu s SIST EN 1838.
Mala moč
Napajanje objekta:
Je predvideno iz transformatorske postaje TP Lavrica bloki, parc.št. 1815/7. Iz obstoječega NN polja TP se
predvidi nov NN priključek s kablom NAYY 4x150mm2. Delno se uporabi obstoječo kabelsko kanalizacijo,
delno se predvidi nova kabelska kanalizacija s pomočjo PVC cevi fi 160mm in kabelskih jaškov. NN priključek
se izvede v skladu z projektnimi pogoji št. 274/2013 z dne 10.05.2013, ki jih je izdal Elektro Ljubljana.
Na zahodni fasadi šole se predvidi priključno merilna omara (PMO) z merilno garnituro in opremo v skladu s
soglasjem za priključitev, ki ga bo izdalo Elektro Ljubljana.
Iz PMO se napaja glavni elektro razdelilec šole RG, ki je nameščen v energetskem prostoru (prostor Š1.32.2 –
teh. elektro).
Iz glavnega elektro razdelilca šole se napajajo pod razdelilci objekta v pritličju in nadstropja. Kabli potekajo po
kabelskih policah v dvojnem stropu in vertikalno po kabelskih jaških.
ŠIBKI TOK
Univerzalno ožičenje
Telekom dovod:
Predvidi se dovod iz obstoječega Telekom omrežja. Iz obstoječega jaška Telekom se predvidi nova kabelska
trasa za potrebe telefonskega kabla in optičnega kabla. Predvidijo se dve cevi fi 110mm do fasadne priključne
omare. V fasadni priključni omari se namestijo krona letve za zaključitev telefonskega kabla. Predvidi se 20
parni telefonski kabel. Optični kabel poteka skozi fasadno priključno omaro do komunikacijskega vozlišča v
nadstropju objekta, kjer se zaključi na optičnih panelih v KO. Iz novega fasadnega TELEKOM delilca objekta se
dokument:
datum iztisa:
stran:
26
izvede povezava z instalacijskim telefonskim kablom do komunikacijkih omar v komunikacisjkem vozlišču v
nadstropju objekta.
Univerzalno ožičenje:
Iz komunikacijskega vozlišča se izvede univerzalno ožičenje do posameznih delovnih mest v učilnicah,
kabinetih in pisarnah s kablom FTP, cat.6. Za kabinete in pisarne se predvidi dvojna podatkovna vtičnica (2 x
RJ45, cat.6) na eno delovno mesto. Za specialne učilnice se za delovna mesta učencev predvidi enojna
podatkovna vtičnica na delovno mesto učenca.
Omogoči se analogna direktna linija za CENTRALO ZA JAVLJANJE POŽARA.
Sistem javljanja požara
V objektu, glede na požarno študijo, je potrebna vgradnja naprav za zgodnjo odkrivanje in javljanja požara.
Predvideni so dimni, temperaturni in ročni javljalci požara in hupe za signalizacijo. Predvidena je vgradnja
adresabilnega sistema javljanja požara.
Adresabilne zanke povezujejo adresabilne dimne javljalce požara, ročne adresabilne javljalce požara,
temperaturne adresabilne javljalce požara, adresabilne vmesnike za: tipanje stanja požarnih loput, zapiranje
požarnih loput, zapiranje protipožarnih vrat, izklop klimatov, odpiranje naprav za odvod dima in toplote
(NODT) v telovadnici in hupe za zvočno signalizacijo. Adresabilna zanka se izvede s posebej označenim
kablom rdeče barve IySty 2x0.8mm.
Požarne lopute so predvidene z elektro motornimi pogoni 230V za navijanje vzmeti, v primeru izpada napetosti
mora vzmet zapreti požarno loputo. Požarne lopute imajo prigrajena končna stikala za detekcijo stanja
požarnih loput. Naprave za odvod tima in toplote (NODT) so napajane preko vmesnikov požarne centrale.
Vmesniki naprave (NODT – okna v telovadnici) ob normalnem stanju držijo v zaprtem položaju (prisotna
napetost), ob požaru ali aktiviranju ročnega javljalca požara (posebej označeni ročni javljalci za odpiranje
NODT) vmesnik prekine napajanje (230V) in NODT (okno na stopnišču) se odpre. V izogib odpiranju NODT v
primeru izpada napetosti se za napajanje NODT uporabi napetost iz UPS naprave.
Centrala za javljanje požara se namesti v pritličju v energetskem prostoru, prostor Š1.32.2 – teh. elektro.
Registracija delovnega časa
Izvede se sistem za registracijo delovnega časa. Enota za registracijo se namesti v nadstropju pred vhodom v
zbornico.
Video nadzor
Za objekt se izvede videonadzor na glavnih frekventnih točkah v objektu in zunaj objekta. Signal iz kamer je
speljan na digitalni snemalnik.
Ozvočenje in ure
Predvidi se centralno ozvočenje po celotnem objektu za potrebe šolskega radia in zvonenja. Za telovadnico se
predvidi ločen sistem ozvočenja. Predvidi se sistem za prikazovanja časa z urami na hodniku in s centralno
uro.
Multimedijska oprema
V učilnicah se predvidi multimedijska oprema v obliki interaktivnega projektorja in bele keramične table za
pisanje. K opremi sodita tudi dva zvočnika za stereo sprejemenje avdio signala.
V zbornici se predvidi klasični projektor in platno na elektromotorni pogon. V telovadnici se prav tako predvidi
klasični projektor in platno na elektromotorni pogon ter ozvočenje.
V šolski avli se predvidi klasični projektor, platno na elektromotorni pogon in prenosna oprema za ozvočenje
(prenosni zvočniki).
STRELOVOD IN OZEMLJITVE
Za strelovodno instalacijo velja, da mora biti projektirana in izvedena v skladu s Pravilnikom o zaščiti stavb
pred delovanjem strele (Ur. list RS, 28/2009) ter v skladu s tehnično smernico
dokument:
datum iztisa:
stran:
27
TSG-N-003:2009 in v skladu s SIST EN 62305-1 do 4, SIST EN 50164-1 do 4.
Načrt električnih inštalacij in električne opreme – zaščita stavb pred delovanjem strele je izdelan na podlagi
tehnične smernice TSG-N-003:2009.
5.4.
STROJNE INŠTALACIJE
V načrtu PZI za novogradnjo osnovne šole LAVRICA v občini Škofljica, se obravnavajo naslednje strojne
instalacije:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
- talno ogrevanje vseh prostorov šole in telovadnice
- energetska oskrba za toplotne potrebe s toplotno črpalko zrak/voda in plinskim kotlom na
zemeljski plin
- energetska oskrba za hladilne potrebe s toplotno črpalko zrak/voda
- prezračevanje delovnih in šolskih prostorov šole z vgradnjo klimatskih naprav (klimatov) z
možnostjo ogrevanja in pohlajevanja ter izkoriščanja odpadne energije
- prezračevanje sanitarnih, pomožnih in funkcionalnih prostorov
- instalacija plina za kuhinjo in kotlovnico ter hišni priključek zemeljskega plina
- vodovod, kanalizacija, hišni priključek vode, hidrantno omrežje, požarno varstvo
- priprava tople potrošne vode s toplotno črpalko zrak/voda in plinskim kotlom
Pri izdelavi načrta so upoštevane zahteve iz študije požarne varnosti stavbe, št.: 64/2013 (ING.KLAN,
december 2013)
Pri izdelavi projektne dokumentacije so bili upoštevani:
Idejni projekt (arhitektura) št. KM 10/2013-A (junij 2013)
Dopolnjena projektna naloga investitorja za OŠ Lavrica
Pravilnik o projektni dokumentaciji (U.L.št.55/2008)
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah-PURES (U.l. št. 52/10)
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (U.l. št. 42/02 in 105/02)
OGREVANJE
Transmisijski izračun je izdelan v skladu s SIST EN, z upoštevanjem standardov ter podatkov iz gradbenega
projekta. Zunanja projektna zimska temperatura je -100C. Projektne temperature prostorov so v skladu s
pravilniki in so razvidne iz ostale dokumentacije. Predvideno je talno ogrevanje in toplozračno ogrevanje
(klimati).
PRIPRAVA OGREVNE VODE
Za pokrivanje vseh toplotnih potreb po ogrevanju in prezračevanju za potrebe šole in vrtca je predvidena
energetska oskrba s kombinacijo toplotne črpalke sistema zrak/voda in plinskega kotla oz. kotlov na zemeljski
plin. Vsa oprema za energetsko oskrbo je locirana v posebnem prostoru v pritličju in na strehi (toplotne
črpalke zrak/voda).
Predvidena je vgradnja reverzibilne toplotne črpalke, ki izkorišča toploto oz. hlad zraka in jo pozimi
transformira v medij - toplo vodo sitema 50/400C in v poletnem času v hladilno vodo sistema 6/120C.
Medij v razvodu v primarnem krogu toplotne črpalke je iz mešanice glikol/voda. Sistem toplotne črpalke je
sestavljen iz kompakte enote toplotne moči 96 kW (pri -10ºC) oz. 112 kW (pri 0ºC) in hladilne moči 124 kW. V
TČ je vgrajen uparjalnik in kondenzator ter vsa potrebna mehanska in elektronska oprema za regulacijo in
nadzor sistema. Toplotna črpalka je povezana tako, da pozimi ogreva toplotni izmenjevalec in poleti hladi
sistem klimatov.
Celotni primarni sistem TČ zajema toplotno črpalko, obtočno črpalko, sisteme varovanja z zaprto raztezno
posodo in varnostnim ventilom, preklopni regulacijski ventil poletje/zima, regulacijo/avtomatiko delovanja,
razvodne cevi do toplotnega izmenjevalca v energetskem prostoru (ogrevanje) in razvodne cevi do klimatov na
strehi (hlajenje).
dokument:
datum iztisa:
stran:
28
Sekundarni sistem TČ predstavlja razvod vode do zalogovnika (akumulatorja) vode, obtočno črpalko,
zalogovnik vode V = 2000 l ter elektronska regulacija z vsemi sistemskimi tipali.
Kot dodatni oz. rezervni vir ogrevanja oz. dogrevanja vode je predviden sistem z dvema plinskima
kondenzacijskima kotloma na zemeljski plin. Vgradita se dva toplovodna plinska kotla z močjo po 90 kW za
obratovanje neodvisno od zraka v prostoru in služita za ogrevanje in posredno za pripravo tople sanitarne
vode. Odvod dimnih plinov in dovod svežega zraka se vrši skozi koaksialni dimnik skozi streho. Toplovodna
kotla se dobavita v funkcionalni celoti z raztezno posodo, varnostnim ventilom, obtočno črpalko in kotlovsko
regulacijo. Dogrevanje ogrevne vode se vrši s cevnim toplotnim menjalnikom v zalogovniku vode.
Zalogovnik vode je povezan s predtočnim in povratnim razdelicem vode, na katerega so priključene
posamezne veje ogrevanja/hlajenja: veja za talno ogrevanje šole, veja za talno ogrevanje telovadnice s
pomožnimi prostori in veja za klimate. Na vejah za talno ogrevanje sta vgrajena EM regulacijska mešalna
ventila ter obtočni črpalki za sekundarni sistem ogrevanja. Ogrevna kroga za talno ogrevanje sta sestavljena
iz tropotnih mešalnega EM ventilov s katerimi se regulira predtočna temperatura v odvisnosti od vremenskih
pogojev in zahtev upravljalca (sistem 35/300C). Veja za klimate ima vgrajeno obtočno črpalko, regulacija
temperature se izvaja z regulacijsko skupino pri klimatih (sistem 45/400C).
Vsaka veja ogrevanja v kotlovnici ima svojo elektronsko regulirano obtočno črpalko, ki deluje v odvisnosti od
potreb. Kontrola delovanja obtočnih črpalk, oz. doseganje parametrov se vrši z ustreznimi manometri in
termometri v predtoku in povratku posameznih krogov. Vsa armatura in razvodi so predvideni za tlačno
stopnjo NP 6 bar.
V sistemu energetskega prostora se nahaja še sistem varovanja z zaprtimi razteznimi posodami, sistem
polnjenja z mehčalno napravo, ročni zaporni in regulacijski elementi ter elementi za merjenje temperature in
pritiska v sistemu oz. posameznih vejah. Varovanje ogrevnega/hladilnega sistema je s sistemom za
vzdrževanje tlaka Compresso CPV z zaprto raztezno posodo in kompresorjem, ki prevzeme raztezke vode vsled
segrevanja vode. Vse tlačne posode in uvodni pregledi opreme morajo ustrezati Pravilniku o pregledovanju in
preskušanju opreme pod tlakom (U.l.RS 92/2008).
Energetski prostor je nameščen v pritličju objekta in je protipožarno zgrajen. prostor bo imel ustrezno
prezračevanje in dovod zraka za zgorevanje. Prezračevanje in odzračevanje se vrši skozi odprtino v zunanjih
vratih, odvod pa je pod stropom skozi prezračevalno tuljavo. Vrata kotlovnice so samozapirajoča in se
odpirajo v smeri izhoda. Poleg vrat kotlovnice na zunanji strani kotlovnice se namesti stikalo za izklop v sili. V
skladu s ŠPV je potrebno zaradi preprečevanja prehoda požara, vse preboje za instalacije zatesniti oz. izvesti
z ustreznim materialom.
Povezovalne cevi med elementi v kotlovnici so iz jeklenih cevi ustreznih dimenzij in so v glavnem vodeni pod
stropom. Jekleni razvodi se morajo toplotno izolirati s toplotno izolacijo ustreznih debelin v skladu s
pravilnikom o racionalni rabi energije in zaščititi z AL oklepom. Vse jeklene cevi se morajo pred oz. med
montažo antikorozijsko zaščititi z dvakratnim premazom minija, po temeljitem predhodnem čiščenju površine
cevi. Na najvišjih točkah razvodov so predvidena odzračevanja z ozdzračnimi lončki, na najnižjih mestih so
predvideni izpusti vode iz sistema. Po končani montaži in pred barvanjem je potrebno ves cevovod dobro
izprati in izvesti tlačni preizkus s tlakom 1,5 višjim od obratovalnega.
PLINSKA INSTALACIJA
Za potrebe plinskih potrošnikov v kuhinji in energetskem prostoru se v skladu s soglasjem za priključitev
(Energetika Ljubljana, št 3300PS/210563 z dne 29.5 2013) izvede hišni priključek zemeljskega plina na javni
srednjetlačni plinovod PE-DN 100, ki poteka v obstoječi dovozni cesti SV od predvidenega objekta. Priključek
se izvede na investitorjevi parceli št. 1843/21 k.o. Rudnik v skladu z izdanim soglasjem. Hišni priključek bo
iz PE cevi dimenzije DN 50 s kapaciteto do 30 Sm³/h. Na odcepu za šolo se na plinovodu vgradi podzemni
zaporni ventil s cestno kapo.Na fasadi objekta pred vstopom v energetski prostor, je predvidena plinska
omarica z glavno požarno pipo in regulacijskim sklopom (regulatorjem tlaka 4 bar/23 mbar, filter, plinomer
G16). Priključna omarica je naravno prezračevana. Iz omarice potekata dva ločena voda plina, eden za
energetski prostor (plinska kotla skupne moči Q = 180 kW) in drugi za potrebe kuhinje (Q = 110,4 kW). Po
dokument:
datum iztisa:
stran:
29
vstopu v kuhinjo in energetski prostor se ločeno vgradi zaporna pipa in EM ventila, ki sta povezana s požarno
centralo. EM ventila za plin sta v odprtem položaju pri delovanju odvodnega ventilatorje nape v kuhinji
(kontrolirano prezračevanje) in ko v prostoru ni zaznati plina preko ustreznega detektorja, ki je v sklopu
požarnih sistemov oz. požarne centrale (elektro načrt). Od vstopnega mesta v kuhinji se plin spusti v kineto
in vodi do potrošnikov plina v kuhinji (plinski štedilnik, plinski kotel, plinska prekucna ponev, plinska parno
konvekcijska peč). Pri potrošnikih morajo biti vgrajeni plinski kroglični ventili s termovarovalom
Razvod je izveden iz jeklenih brezšivnih cevi. Cevi se spajajo z varjenjem, na armature pa z navojnimi ali
prirobničnimi priključki. Vsi prehodi cevi skozi steno, tla ali strop se izvedejo v zaščitni cevi večjega premera,
prosti presek pa se zapolni s trajnoelastičnim kitom.
Antikorozijska zaščita cevovodov sestoji iz čiščenja cevi do kovinskega sijaja, razmaščevanja, odstranjevanja
ostankov varjenja in podobno ter nanosa temeljne barve (2x) ter končnega barvanja z rumeno barvo za
nadometne cevi. Za cevi položene v estrihu se pripravi utor, nato se izolirane cevi (s PVC ali PE trakovi)
položijo v utor, zasipajo s peskom in zalijejo z bitumenom.
Izvedba plinske instalacije, polaganja plinovodov ter tlačne in trdnostne preizkušnje se morajo izvajati v
skladu spredpisi. Vsi preizkusi se morajo izvajati na neizoliranih varjenih spojih ter pred prekritjem oz.
zazidavo. Kontrola na trdnost in tesnost se lahko izvede z zrakom ali inertnim plinom. Pogoj za spuščanje
plina v napeljavo so uspešno opravljeni preizkusi. Prvo spuščanje plina v plinsko instalacijo sme opraviti le
distributer plina.
Za potrebe učilnice za naravoslovje je izvedena instalacija plina UNP v jeklenkah. V skladu s predpisi oz. ŠPV
je lahko v posameznem prostoru (učiteljevi mizi) varno spravljena jeklenka do 3 kg. Uporabljeni so ustrezeni
gorilniki s termovarovali opremljeni z zapornimi ventili in atestom DVGW. Pred vsakim odjemnim mestom je
predvidena zaporna kroglična pipa s termovarovalom. V teh prostorih so predvideni detektorji plina UNP in
povezani na požarno centralo, kar je obdelano v elektro načrtu. Jeklenke in gorilniki za plin so v obsegu
načrta opreme in niso zajeti v popisih za strojni del.
PREZRAČEVANJE, HLAJENJE
Pri določanju velikosti in kapacitete klimatov smo izhajali iz dejstva, da je osnovno zimsko ogrevanje
prostorov pokrito s talnim ogrevanjem (transmisijske izgube) ter potreb po prezračevanju. Prezračevanje s
klimati je predvideno za vse učilnice, kabinete, knjižnico, telovadnico ter delovne prostore šole. Lokalni
sistemi prezračevanja oz. odsesovanja so predvideni v vseh ostalih sanitarnih prostorih, garderobah in v
pomožnih prostorih
V skladu z zahtevami je predvidena vgradnja več sistemov klimatov za prisilno prezračevanje z dovodom in
odvodom zraka v vse prostore šole in vrtca. Klimati za šolo so izvedbe za zunanjo namestitev in se namestijo
na strehi šole (razen sistema KN-4). Za šolo so predvideni štirje sistemi: šola – osrednji del (KN-1), šola jug (KN-2), telovadnica s pom. prostori (KN-3), upravni prostori šole (KN-4). Za upravne prostore šole v
nadstropju je predviden samostojni klimat (KN-4), izvedbe za notranjo namestitev pod strop. Število
predvidenih sistemov je pogojeno z namembnostjo prostorov ter z združevanjem prostorov v odvisnosti od
prostorske lokacije (smer neba).
Funkcija klimatov je dovajanje svežega zraka, odvajanje slabega zraka, zimsko dogrevanje zraka, poletno
pohlajevanje zraka, filtriranje zraka in izkoriščanje odpadne toplote. Preden se zrak odvrže, se mu s pomočjo
sistema regeneratorja oz. rekuperatorja odpadne toplote odvzame del toplote, ki se uporabi za predgrevanje
svežega zraka. Delovanje je predvideno za delovanje s svežim zrakom. Zaradi racionalnega oz. varčnega
obratovanja so pogoni ventilatorjev izbrani s frekvenčno regulacijo za različne kapacitete delovanja.
Klimati imajo vgrajene grelnike in hladilnike, ki so povezani v sistem preko toplotne črpalke – zrak/voda.
Agregat v zimskem času proizvaja toplo vodo za potrebe ogrevanja, v poletnem času pa hladno vodo za
potrebe hlajenja. Sistem je napolnjen z mešanico glikol-voda.
Posamezni prostori imajo še dodatne stropne hladilne kasetne ali stenske enote - split sistemi. Ti prostori so:
električni sistemski prostor v nadstropju, mediateka/rač. učilnica, zbornica. Sistemi so sestavljeni iz notranje
stenske ali stropne hladilne enote in zunanje strešne hladilne enota ter cevne povezave iz Cu cevi za prenos
hladilnega medija (parna in tekoča faza). Sistemi delujejo neodvisno od ostalih sistemov. Zunanje enote se
namestijo na strehi objekta. Odvodi kondenzata se vodijo v najbližnje priključke kanalizacije preko sifonov.
Dovod in odvod zraka v prostore (učilnice) je skozi stropne kombinirane difuzorje z vrtinčnim vpihom in
odvodom zraka. Ostali prostori imajo dovod zraka skozi stropne ali linijske difuzorje ali rešetke, odvod zraka
dokument:
datum iztisa:
stran:
30
pa skozi stropne odvodne rešetke in prezračevalne ventile. Kanalski razvodi za distribucijo zraka so speljani v
spuščenem stropu hodnika in prostorov v vsaki etaži ter vertikalnih kanalov na določenih lokacijah na streho.
Prehodi kanalov skozi steno v drugo požarno cono so opremljeni s protipožarnimi loputami v skladu s študijo
požarnega varstva. Prezračevalni kanali v objektu so toplotno izolirani z 19 mm toplotne izolacije z zaprto
celično strukturo, zunanji kanali pa s 50 mm toplotne izolacije in Al plaščem.
V sklopu celega objekta je predvidenih nekaj samostojnih sistemov odsesovanja sanitarij, ki so predvideni v
posameznih etažah. Zrak vstopa v predmetne prostore iz hodnika skozi vrata in skozi zunanja okna. Odvod je
preko prezračevalnih ventilov in rešetk vgrajenih v dvojni strop. Odvodni ventilatorji so cevne izvedbe.
Dobavijo se z enofaznim elektromotorjem in z brezstopenjskim regulatorjem vrtljajev s katerim izberemo
poljubno intenzivnost prezračevanja. Vklop in izklop delovanja sistema je povezan s posebnim stikalomregulatorjem in z uro v elektro krmilni omari s čimer je možno nastaviti poljubni režim obratovanja.
Posamezne prostore kot so lokalne sanitarije, skladišče, čistila in podobno se prezračujejo z lokalnimi
odvodnimi ventilatorji. V te prostore se vgradijo ustrezni lokalni ventilatorji stenske ali stropne izvedbe. Odvodi
slabega zraka se izvedejo s samostojnimi vertikalami v steni ter izpuhom nad streho ali pa skozi fasado.
Vklop in izklop delovanja sistema je povezan s posebnim stikalom.
Posebno prezračevanje (odsesovanje) je predvideno v naravoslovnih učilnicah in kabinetih za omare za
kemikalije in »odsesovalne roke«. Za odsesovanje so predvideni odvodni ventilatorji iz plastičnih mas,
odpornih na kemične izparine. V kabinetih naravoslovja sta predvideni dve omari za kemikalije. Dovodi zraka
za omare kemikalij so iz fasade, odvod pa je speljan skozi strop nad streho. Vsak ventilator ima svoj
samostojni odvod (dovod) zraka iz PE cevi. Odvodni ventilatorji so v ekspozivno varni izvedbi in so v obsegu
dobave opreme.
V kabinetu za gospodinjstvo je dodatno odsesovanje iz kuhinjskih nap nad štedilnikoma z odvodom nad
streho. Vključitev vseh elementov je s posebnimi stikali.
Za posamezne prostore, ki so v uporabi občasno je zaradi varčevanja predviden izklop oz. vklop prezračevanja
preko zapornih loput z EM pogonom in posebnim stikalom. Takšen sistem je predviden za telovadnici,
jedilnico in avlo.
V šoli je predvidena kuhinja. Zaradi obremenitev s toplim blokom, predvidenimi količinami zraka za
prezračevanje in prostorskih možnosti smo se odločili za sistem z dovodom pripravljenega zraka v kuhinjo s
samostojnim dovodnim klimatom (KN-5) in ločenim odvodnim sistemom iz prostorov kuhinje in nape. Nad
termičnimi elementi (termo blok) je predvidena varčna napa PROVENT-MEDIA z dovodom in odvodom zraka.
Za pranje posode in konvektomati so pod stropom kuhinje obešene klasične nape preko katerih se odvaja
odpadni zrak nad streho objekta. Zunanji sveži in ogreti/ohlajeni zrak za centralno varčno napo dovaja
prezračevalna naprava KN-5 (dovodna klimatska enota), ki vsebuje dovodni ventilator, kanalski
grelnik/hladilnik in zračni filter. Nameščena je na strehi objekta. Odvodni ventilator iz varčne nape je kanalske
izvedbe in je postavljen na strehi objekta. Ostale klasične nape imajo svoje odvodne ventilatorje, ki se
vključujejo preko posebnih stikal. Odvodi so speljani nad streho.
Vodovodna instalacija
Predložena projektna dokumentacija je izdelana ob upoštevanju Odredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS
88/12) ter Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04 z nadaljnjimi dopolnili, veljavni čl. 9 in 10). Upoštevani
so tudi Projektni pogoji - vodovod (št. VO2104774MBB z dne 07.5.2013, JP VO-KA d.o.o. Ljubljana).
Ves vgrajeni material za izvedbo vodovodne instalacije mora biti prve kvalitete, biti izdelan v skladu s
standardom SIST EN 805 ter mora imeti priložen veljaven atest ali certifikat. Za vso vgrajeno opremo je
potrebno pridobiti predhodno soglasje investitorja ter nadzora. Izvedba do vodomernega jaška z števcem ni
predmet tega projekta.
Hišni priključek
Točni podatki o poteku javnega vodovodnega omrežja so bili pridobljeni pri upravljalcu le-tega (VO-KA
Ljubljana). Po podatkih upravljalca znaša priključni tlak na obravnavanem območju ca 4,5bar. Pri izvajanju
vseh del na javnem vodovodnem omrežju ter priključnem vodu se morajo upoštevati določila Tehničnega
pravilnika (VO-KA Ljubljana, november 2013).
Vsa predvidena dela za potrebe hišnega vodovodnega priključka bodo izvedena na območju k.o. Rudnik
(odcep na javnem vodovodnem omrežju na parc.št. 1843/21, vodomerni jašek na parc.št. 1843/22, po
navedenih parcelah pa bo potekal tudi priključni cevovod).
dokument:
datum iztisa:
stran:
31
Ob izvajanju vseh del mora izvajalec poskrbeti za zavarovanje delovišča ter si priskrbeti vsa potrebna
upravna dovoljenja (zapora cestišča), saj se predvidena dela izvajajo na območju javnih površin. Točno
lokacijo priključka na javnem vodovodnem omrežju določi predstavnik upravljalca le-tega, le on oz. od njega
pooblaščeni izvajalec pa lahko odcep s priključnim vodom ter vodomer z vso potrebno armaturo tudi vgradi.
Odtočna kanalizacija
Za odvod odpadnih vod iz objekta je predvidenih več ločenih odtočnih kanalizacij in sicer:
• odvod fekalne odpadne vode
• odvod onesnažene odpadne vode iz kuhinje
• odvod kondenzata od hladilnih naprav
• odvod padavinske vode iz strešin objekta (obdelano v gradb. načrtu)
Razen padavinske kanalizacije se vse preostale izvedejo enako s PP odtočnimi cevmi ter fazonskimi kosi, ki
se spajajo z mufami z vloženimi gum. tesnili, le padavinska kanalizacija se izvede s PE odtočnimi cevmi ter
fazonskimi kosi, ki se medsebojno spajajo s čelnim varjenjem (padavinska kanalizacija je zajeta v gradb. delu
načrta, predviden je vakuumski sistem odvodnje, zat se nanjo ne smejo priključevati nobeni drugi odtoki). Vse
kanalizacije razen odvoda kondenzata, ki se že v objektu priključi na fekalno kanalizacijo, se priključijo na
jaške zunanje kanalizacije, ki so predmet obdelave ureditve okolja.
Onesnažena kanalizacija kuhinje se na zunanjo priključi preko ločevalnika maščob, ki se vgradi izven objekta.
Ta ločevalnik bo potrebno med obratovanjem redno čistiti oz. odvažati nabrale maščobe. V ta namen mora
investitor skleniti ustrezno pogodbo s pooblaščenim izvajalcem teh del, imenovati pa mora tudi pooblaščeno
osebo za izvajanje redne kontrole ter za ta dela sestaviti potreben poslovnik.
Sanitarna oprema
Vsa vgrajena sanitarna oprema naj bo I. kvalitete, tip in barve pa naj bodo po izbiri investitorja ter v soglasju
s projektantom notranje opreme. Razporeditev je razvidna iz priloženih načrtov.
Vsa stranišča morajo biti opremljena z varčevalnimi vodokotlički (dvojno izpiranje, 3/6 l).
Vse mešalne baterije v objektu razen v kuhinji ter gospodinjski učilnici morajo biti opremljene z mehansko
nastavitvijo iztočne temperature, ki omogoči nastavitev temperature iztoka (v šolskem delu na ca 35°C,
drugod na ca 40°C). Zaradi varčevanja morajo biti vse mešalne baterije opremljene tudi z elementi za
omejitev količine pretoka.
Požarna zaščita
Za potrebe požarne zaščite v objektu je predvidena sledeča oprema:
• zunanje hidrantno omrežje
• notranje hidrantno omrežje
• ročni gasilni aparati
Zunanji hidranti so obstoječi, vgrajeni na javnem vodovodnem omrežju.
Notranje stenske hidrantne omarice so razmeščene v skladu z zahtevami pož. elaborata, opremljene pa so s
30m gibljive cevi, navite na izvlečnem kolutu z D-ročnikom. S curkom vode bo tako mogoče doseči vsak del
objekta. Opis izvedbe notr. hidr. omrežja glej pogl. .1.
Ročni gasilni aparati se v objektu namestijo v skladu z zahtevami pož. elaborata.
5.5.
IZVEDBA ZUNANJE UREDITVE
Oblikovanje okolja in prometne ureditve:
Območje predvideno za gradnjo nove osnovne šole je dimenzije 150 x 50 m, tako da šola z večnamensko
športno površino zapolnjuje celotno območje.
Dostop do šole in telovadnice je iz obstoječe ulice na vzhodni strani. Obstoječa ulica je, od priključka s
Kamnikarjevo ulico, širine 14,20 m, od tega vozišče 5,5 m, parkirišče na vzhodni strani 5,5 m ter
obojestranska pločnika v širini 1,6 m. V nadaljevanju se ulica razširi na širino 19,70 m, od tega vozišče 5,5
m, obojestranska parkirišča za pravokotno parkiranje osebnih vozil v širini 5,5 m ter obojestranska pločnika v
širini 1,6 m. Vse vozne in peš površine so utrjene z asfaltom. Vozišče in parkirne površine so od pločnika
dokument:
datum iztisa:
stran:
32
razmejene z dvignjenim robnikom iz cementnega betona. Odvodnjavanje padavinske vode obstoječega
cestišča je s požiralniki premera 500 mm z LTŽ rešetko 400/400 mm.
Z načrtom okolja nove šole je predvideno, da se na delu ulice, kjer so parkirišča samo na vhodni strani
vozišča, zgradijo še parkirišča, v dolžini novega objekta šole, tudi na zahodni strani vozišča. Dodatno se
zgradi 14 parkirnih mest za pravokotno parkiranje osebnih vozil. Dimenzije posameznega parkirnega mesta so
5,0 x 2,5 m. Ob novo zgrajenih parkiriščih pa se, v nadaljevanju obstoječega, napravi nov pločnik v širini 1,6
m. Pločnik se od zelenice razmeji z obrobo iz kamnitih tlakovcev dimenzije 10x10x10 cm. Odvodnjavanje
novih parkirnih mest in pločnika je v obstoječe ulične požiralnike.
Iz pločnika te ulice se uredijo tudi peš dostopi do nove šole. Glavni dostop se uredi v širini 11 m, dostop ob
telovadnici pa se uredi v širini 6,8 m. Pri dostopu ob telovadnici se zaradi višinske razlike, med obstoječo
ureditvijo cestišča in novo ureditvijo šole, napravijo stopnice in pot za premagovanje višinske razlike z
invalidskimi vozički. Oba dostopa do šole sta utrjena s cementnim betonom. Pohodna površina je metličena v
smeri odvodnjavanja. Na meji med asfaltno ureditvijo in zelenico se vgradi robnik 8/20 cm iz cementnega
betona. Vgradi se v nivoju asfalta. Na zelenici med šolo in pločnikom se uredi igrišče za drugo triado, ki se
ogradi z ograjo iz žičnih panelov, višine 1,6 m.
Na severni strani šole se, v dimenzijah 46 x 24 m, uredi večnamenska športna ploščad. Utrditev ploščadi je z
dvoslojnim drenažnim asfaltom in sintetično prevleko POLYTAN WS. Odvodnjavanje padavinske vode iz
ploščadi je z linijskim požiralnikom širine 200 mm. Na mejah ploščadi se v nivoju utrditve, vgradi robnik 8/20
cm iz cementnega betona. Na mestih, kjer višinske razlike med obstoječo ureditvijo in ploščadjo ne moremo
premoščati z brežino se napravi oporni zid iz cementnega betona. Več namenska ploščad je ograjena z ograjo
iz žičnih panelov, višine 4 m.
Na zahodni strani šole se od Kamnikarjeve ulice do vhoda v kuhinjo uredi servisna dostopna cesta. Priključek
na Kamnikarjevo ulico je preko poglobljenega robnika. Od priključka na Kamnikarjevo ulico do večnamenske
ploščadi je širina dovozne poti 5 m, v nadaljevanju pa je do manipulacijske površine širina poti 4 m. Utrditev
poti je z asfaltom. Razmejitev med asfaltom in zelenico je s poglobljenim robnikom 8/20 cm iz cementnega
betona. Višinsko je servisna cesta prilagojena Kamnikarjevi ulici in dovozni cesti k trgovskemu centru Hofer.
Višinska razlika med dostopno potjo ter novo ureditvijo šole in ploščadi se premosti z opornim zidom iz
cementnega betona.
V nadaljevanju manipulacijske površine se uredi tekaška steza za tek na 60 m. Utrditev tekališča je enaka kot
večnamenske ploščadi. Odvodnjavanje tekališča je v zelenico. Višinska razlika med tekališčem in zelenimi
površinami trgovine Hofer se premosti z opornim zidom. Obstoječa ograja, ki je sedaj postavljena na mestu
opornega zidu se odstrani in ponovno vgradi na oporni zid.
Na južni strani šole se uredi otroško igrišče za prvo triado. Igrišče je ograjeno z ograjo iz žičnih panelov višine
1,6 m. Višinska razlika med novo ureditvijo šole in obstoječim terenom se premosti delno z opornim zidom iz
cementnega betona in delno z brežino.
Ob obstoječi betonski ograji in novo urejenem igrišču prve triade se napravi pešpot širine 2 m. Jarek, ki je
sedaj na mestu pešpoti se kanalizira. Odvodnjavanje poti je s PE požiralniki z LTŽ rešetko. Pešpot je utrjena z
asfaltom. Na meji med asfaltom in brežino se vgradi dvignjen robnik 15/25 cm iz cementnega betona.
Vertikalna in horizontalna prometna signalizacija se postavi in zariše po situaciji prometne ureditve, ki je
priložena projektu.
Vse neutrjene površine se humusirajo, posejejo s travnim semenom in zasadijo.
Izvedba opornih zidov z drenažo ni predmet tega razpisa.
5.6.
dokument:
datum iztisa:
stran:
NAČRT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI
Po pravilniku o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih je investitor dolžan zagotoviti:
da izvajalci gradbenih del skladiščijo gradbene odpadke ločeno po vrstah materiala,
ločeno skladiščenje ali hrambo nevarnih odpadkov, če pa to ni mogoče pa ločeno oddajo zbiralcu ali
predelovalcu,
odstranitev nevarnih odpadkov pred rušenjem objekta (v primeru onemogočenega ločenega zbiranja
gradbenih odpadkov),
pri skladiščenju ali hrambi gradbenih odpadkov zagotoviti varovanje okolja in varne dostope zbiralcu ali
odstranjevalcu,
odlaganje odpadkov v zbirne zabojnike v primerih, ko začasno skladiščenje ni izvedljivo.
33
Investitor mora zadolžiti izvajalca gradbenih del cestne in komunalne infrastrukture:
da pri izkopu zemljin ne pride do mešanja materiala.
da izvajalec redno oddaja gradbene odpadke zbiralcu ali predelovalcu.
-
Izkopana zemljina bo ob izkopu naložena na prevozno sredstvo ter, brez vmesne deponije, odpeljana v
najbližji zbirni center gradbenih odpadkov.
V kolikor se med gradnjo pojavijo še kakršnikoli drugi odpadki, jih je potrebno prepeljati na stalno deponijo ali
predati v zbirni center gradbenih odpadkov, ki je s strani Agencije RS za okolje pooblaščen za to dejavnost.
Vsaka pošiljka gradbenega odpadka mora biti opremljena z evidenčnim listom.
Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora investitor, kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu
upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi od-padki, iz katerega so razvidni naslednji
podatki:
količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov ali oddanih neposredno v predelavo ali
odstranjevanje
količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje
količino predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka
količino gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču,
količino zemeljskega izkopa, predvsem onesnaženega, ki je bil odstranjen iz grad-bišča
ime in sedež firme zbiralca, predelovalca ali odstranjevalca gradbenih odpadkov, katerim je oddal gradbene in
nevarne odpadke
pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih zbiralci gradbenih in nevarnih odpadkov potrdili ob prevzemu
in s katerimi jamči oddajo odpadkov zbiralcem od-padkov
pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih predelovalci ali odstranjevalci gradbe-nih ali nevarnih
odpadkov potrdili ob prevzemu, in s katerimi jamči oddajo odpadkov neposredno predelovalcem ali
odstranjevalcem odpadkov.
-
dokument:
datum iztisa:
stran:
34

Kazalo vsebine projekta

Transcription

Similar documents

10-VARNOSTNI NACRT

TEHNIČNO POROČILO - Večstanovanjski objekt HABAKUK

Projektna naloga_sklop 3_Obcina Tolmin- NOVO

01-ARHITEKTURA-PZI UC SBNM TEHNIČNO POROČILO.pdf

1.0. tehnično poročilo 1.1. vodovodni priključek

PIRAMIDA - tekst PZI - IC Piramida Maribor

Priloga 8 - Šolski center Postojna

ODREDBA O PRODAJI NEPREMIČNINE

PZI dokumenti

Izpušni plini in okolje 1. del .pdf