PREDLOG ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA ( KAZALO

Transcription

PREDLOG ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA
( KAZALO PO VSEBINI ČLENOV)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen Vsebina zakona
2. člen Pomen izrazov
II. NAČELA CESTNEGA PROMETA
3. člen Skrb za varno, umirjeno in nemotno odvijanje cestnega prometa
4. člen Varstvo cest in okolja
III. ODGOVORNOST ZA VAREN IN NEMOTEN PROMET
5. člen Odgovornost in pristojnosti lokalnih skupnosti
6. člen Odgovornost staršev, posvojiteljev, skrbnikov in rejnikov
7. člen Odgovornost delodajalcev
8. člen Odgovornost ob sumu povzročitve prometne nesreč
IV. POOBLASTILA ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA IN
DRUGA POSEBNA DOLOČILA
9. člen Policijska pooblastila
10. člen Pooblastila vojaške policije
11. člen Pooblastila občinskega redarstva
12. člen Listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa
13. člen Odreditev tehtanja vozila
14. člen Izločitev vozila iz prometa
15. člen Čas trajanja izločitve vozila iz prometa
16. člen Odstranitev nepravilno parkiranega vozila
17. člen Odstranitev zapuščenega vozila
18. člen Prepoved vleke vozil
19. člen Prepoved vožnje osebi, ki ni sposobna voziti
20. člen Prepoved izdaje ali podaljšanja dovoljenj
21. člen Prepoved vožnje in začasen odvzem vozniškega dovoljenja
22. člen Zaseg motornega vozila
23. člen Odvzem prostosti
24. člen Posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov
25. člen Izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
V. PRAVILA CESTNEGA PROMETA
1.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
2.
Splošne določbe
člen Dolžnost upoštevanja cestnoprometnih pravil
člen Omejitve prometa
člen Ovire v cestnem prometu
člen Zima in zimske razmere
člen Avtocesta in hitra cesta
člen Lokalni promet
člen Območje umirjenega prometa
člen Območje za pešce
Posebni ukrepi za varno udeležbo v cestnem prometu
34. člen Varnostni pas
35. člen Zaščitna čelada
36. člen Prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno
1
zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila
37. člen Prepoved uporabe sredstev in naprav namenjenih onemogočanju delovanja merilnih
naprav
3.
Pravila varne vožnje
38. člen Vožnja z vozilom
39. člen Vožnja z vozilom po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi
40. člen Organizirana kolona vozil
41. člen Vožnja z vozilom na prehodu ceste preko železniške proge
42. člen Vožnja z vozilom na prehodu za pešce
43. člen Vključevanje v promet, sprememba smeri in premiki z vozilom
44. člen Vzvratna vožnja
45. člen Razdalja med vozili
46. člen Hitrost vožnje
47. člen Dovoljene hitrosti
48. člen Dovoljene hitrosti na avtocestah in na cestah, rezerviranih za motorna vozila
49. člen Dovoljene hitrosti za vozila policije in vozila Slovenske obveščevalno varnostne
agencije pri opravljanju posebnih nalog
50. člen Dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil
51. člen Prehitevanje
52. člen Varno prehitevanje
53. člen Prepoved prehitevanja
54. člen Vožnja mimo
55. člen Obračanje
56. člen Srečanje
57. člen Vključevanje v cestni promet
58. člen Približevanje križišču in razvrščanje
59. člen Prednost na križišču
60. člen Vožnja na križišču
61. člen Vožnja na krožnem križišču
VI. PRAVILA VARNE USTAVITVE IN PARKIRANJA VOZIL
62. člen Odpiranje vrat vozila
63. člen Zapustitev vozila
64. člen Označitev ustavljenih vozil
65. člen Vozilo ustavljeno na železniški progi
66. člen Ustavitev in parkiranje
67. člen Parkirna karta
68. člen Parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide
69. člen Območja kratkotrajnega parkiranja
70. člen Izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno
VII. PRAVILA UPORABE SVETLOBNE IN ZVOČNE OPREME
71. člen Zvočni in svetlobni opozorilni znaki
72. člen Uporaba svetlobne opreme na vozilu
73. člen Žaromet za osvetljevanje okolice vozila
74. člen Označitev živali ali črede
VIII. POGOJI ZA PREVOZ TOVORA V CESTNEM PROMETU
75. člen Tovor na vozilu
76. člen Označevanje tovora
77. člen Označevanje tovora na bočnih straneh
78. člen Obremenitev vozila
79. člen Pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti
80. člen Pogoji za opravljanje gospodarske vožnje
81. člen Vleka priklopnega vozila
82. člen Pogoji za voznika vlečenega vozila
2
83. člen
84. člen
Pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila
Vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in na cesti, rezervirani za motorna vozila
IX. VARSTVO UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
85. člen Udeležba pešcev v cestnem prometu
86. člen Označitev pešcev
87. člen Varna udeležba oseb s posebnimi potrebami v cestnem prometu
88. člen Označitev oseb na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila
89. člen Varstvo otrok
90. člen Prevoz oseb
91. člen Prepoved prevoza oseb
92. člen Prevoz skupine otrok, mlajših od 16 let
93. člen Vstopanje in izstopanje potnikov
94. člen Jahači, goniči in vodiči živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem
prometu
95. člen Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem
96. člen Pogoji za vzporedno vožnjo voznikov koles v cestnem prometu
97. člen Pogoji za udeležbo motornih koles in mopedov v cestnem prometu
98. člen Pogoji za udeležbo vprežnih vozil v cestnem prometu
99. člen Pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu
X. NAPRAVE ZA UREJANJE CESTNEGA PROMETA
100. člen Prometna signalizacija
101. člen Svetlobni prometni znaki
102. člen Prepoved vožnje v križišče pri zeleni luči na semaforju
103. člen Posebni svetlobni znaki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo
104. člen Pogoji za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo
105. člen Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve na vozilu
XI. PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
106. člen Alkohol
107. člen Prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola
108. člen Prepovedane droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
109. člen Preverjanje psihofizičnega stanja
110. člen Strokovni pregled
111. člen Prometne nesreče
112. člen Sankcija za povzročitev prometne nesreče
113. člen Dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
114. člen Zavarovanje dokazov ob prometni nesreči
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3
PREDLOG ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA
I. UVODNE DOLOČBE
Vsebina zakona
1. člen (1. člen ZVCP-1)
S tem zakonom se določajo prometna pravila za udeležbo v cestnem prometu ter pooblastila in
sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi.
K 1. členu:
Prvi člen določa vsebino zakona. Zakon določa cestno prometna pravila, pooblastila in sankcije, ki
jih izrekajo pristojni prekrškovni organi in sodišča po določbah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
3/07 − uradno prečiščeno besedilo, št. 17/08, 21/08 − popr., 76/08 – ZIKS-1C, 109/09 – Odl.US in
108/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških) v postopkih o prekrških.
Pomen izrazov
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. avtocesta je javna cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, ki izpolnjuje
predpisane pogoje za avtocesto in je označena s predpisano prometno signalizacijo;
2. hitra cesta je javna cesta, namenjena prometu motornih vozil, ki izpolnjuje predpisane pogoje
za hitro cesto in je označena s predpisano prometno signalizacijo;
3. cesta zajema vzdolžne površine, kjer se odvija promet udeležencev cestnega prometa in
vključuje poleg vozišča tudi pločnik in kolesarsko stezo;
4. vozišče je del ceste, ki ima eno ali dve smerni vozišči in je namenjeno prometu vozil. Pod
pogoji, ki jih določa ta zakon, ga lahko uporabljajo tudi pešci in drugi udeleženci cestnega
prometa;
5. smerno vozišče brez označenih prometnih pasov je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je
namenjen vožnji vozil v eni smeri in kjer vodi v eno smer samo en prometni pas;
6. smerno vozišče z označenimi prometnimi pasovi je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je
namenjen vožnji vozil v eni smeri in kjer vodita v eno smer dva ali več prometnih pasov;
7. prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok za
neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti;
8. prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi
počasne vožnje zmanjšujejo pretočnost prometa;
9. pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova namenjena pospeševanju vozil
pri vključevanju na javno cesto oziroma zaviranju pri izključevanju z javne ceste;
10. pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, namenjen ustavitvi in parkiranju vozil;
11. odstavni pas je vzdolžni del ceste, ki je od vozišča ločen z robno črto, na katerem ni dovoljen
promet in je namenjen ustavitvi vozil v sili;
12. ločilni pas je vzdolžni del ceste, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči;
13. izhodiščni prometni pas je prometni pas po katerem vozi voznik pred prehitevanjem;
14. robna črta je vzdolžna črta, ki označuje rob vozišča;
15. kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, namenjen prometu koles in koles s pomožnim
motorjem, ki je zaznamovan z vzdolžno črto;
16. kolesarska steza je s predpisano prometno signalizacijo označen, od vozišča fizično ločen del
ceste, namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem. Če se nahaja na pločniku, je
4
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
od njega ločen z vzdolžno ločilno črto, razen v primeru, ko je pločnik namenjen mešanemu
prometu pešcev in kolesarjev;
kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna cesta, namenjena
prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
pas za pešce je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen hoji pešcev;
pločnik je del ceste, ki je ločen od vozišča in je namenjen in urejen za promet pešcev, lahko pa
tudi za mešani promet pešcev in kolesarjev;
steza za pešce je s predpisano prometno signalizacijo označena javna pot, namenjena pešcem;
prehod za pešce je del vozišča, ki je namenjen prehajanju pešcev čez cesto in je označen s
predpisano prometno signalizacijo;
prehod za kolesarje je del vozišča, ki je namenjen prehajanju kolesarjev čez cesto in je
označen s predpisano prometno signalizacijo;
otok za pešce je dvignjena ali od cestišča kako drugače ločena urejena površina na cestišču,
namenjena postanku pešcev, ki prečkajo cesto ali vstopajo v vozilo javnega potniškega
prometa ali izstopajo iz njega;
križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti
ravnini. Za križišče šteje tudi priključek na javno cesto, razen priključka nekategorizirane
ceste, priključka dovozne poti do objekta ali zemljišča in priključka kolovozne poti brez
zgrajenega in utrjenega vozišča;
krožno križišče je križišče prednostne in neprednostne ceste, kjer prednostna cesta poteka v
zaključenem krogu. Promet poteka v nasprotni smeri gibanja urinih;
točka možnega trčenja nastane predvsem na križiščih, kjer se križajo poti dveh ali več
udeležencev cestenga prometa;
desno pravilo je pravilo med dvema voznikoma v cestnem prometu in velja, če se njune poti
križajo, če sta na istem prednostnem nivoju, in če si pripeljata bočno;
pravilo srečanja je pravilo med dvema voznikoma v cestnem prometu in velja, če se njune
poti križajo, če sta na istem prednostnem nivoju, in če si pripeljata iz nasprotnih smeri;
naselje je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja več stanovanjskih stavb, ki tvorijo
prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko
dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin. Naselje vključuje tudi dele ceste
znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb. Meje naselja morajo biti
označene s predpisanim prometnim znakom;
območje umirjenega prometa je s predpisano prometno signalizacijo označen del naselja ali
cesta ali njen del, kje imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa;
območje za pešce je s predpisano prometno signalizacijo označen del naselja ali cesta ali njen
del, ki je nam ejen pešcem ter izjemoma pod določenimi pogoji tudi drugim udeležencem
cestnega prometa;
nezavarovan prehod ceste čez železniško progo je prehod ceste čez železniško progo, označen
samo s prometnim znakom, ki je brez zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov,
ki napovedujejo prihod vlaka;
mrtvi kot je voznikovemu pogledu skrito področje okoli vozila, ki nastane zaradi
konstrukcijskih lastnosti vozila ali drugih vzrokov;
enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
osebni avtomobil je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika
še največ osem sedežev;
zgibni avtobus je avtobus, sestavljen iz dveh ali več togih delov, ki so med seboj povezani s
pregibnim delom, ki omogoča prehajanje oseb iz enega v drugi del;
posebna prevozna sredstva so invalidski vozički, otroška prevozna sredstva ter športni
pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke,
rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo, motorne sani, miniaturna motorna vozila, gokart in
po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po tem zakonu;
vojaško vozilo je motorno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje
vojske;
organizirana kolona vojaških vozil je posebej označena skupina desetih ali več vozil, ki
vozijo po istem prometnem pasu z določeno hitrostjo na predpisani razdalji, katere premik
odobri nadrejeno poveljstvo;
5
41. intervancijsko vozilo je vsako motorna vozilo, ki je posebej označeno in izvajajo določene
akcije. veza na 16.točko 4.odstavka 38.člena;
42. polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je konstruirano tako, da se s sprednjim
delom opira na vlečno vozilo;
43. vlak je železniško tirno vozilo, ki je konstruirano in namenjeno za vožnjo po železniški progi;
44. tramvaj je cestno tirno vozilo, ki je konstruirano in namenjeno za vožnjo po tirih, ki so
položeni na ali ob vozišču;
45. skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in najmanj enega
priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;
46. kolona vozil so tri ali več vozil, ki vozijo eno za drugim po istem prometnem pasu na takšni
medsebojni razdalji vozila, da sta hitrost vožnje in ravnanje voznikov v medsebojni
odvisnosti;
47. zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na
nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali drugi javni površini, ki ni
namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni;
48. zadrževalni sistem sestavljata sedež, ustrezno pritrjen na konstrukcijo vozila, in varnostni pas,
ki je najmanj v enem pritrdišču pritrjen na konstrukcijo sedeža;
49. sedež je naprava, vgrajena ali pritrjena na konstrukcijo vozila, ki skupaj z opremo služi kot
sedež za eno odraslo osebo in je lahko izveden kot posamezen sedež ali del sedežne klopi, ki
je namenjen sedenju ene odrasle osebe;
50. tovorni prostor je prostor za prevoz tovora v ali na vozilu, ki je ločen od prostora za voznika
in potnike;
51. utripalke pomenijo hkratno delovanje smernih svetilk na desni ali na levi strani motornega
vozila;
52. varnostne utripalke pomenijo hkratno delovanje vseh smernih svetilk;
53. masa vozila je masa vozila pripravljenega za vožnjo;
54. največja dovoljena masa je masa, ki jo določi proizvajalec oz. proizvajalka (v nadaljnjem
besedilu: proizvajalec) vozila glede na konstrukcijeske lastnosti vozila;
55. nosilnost je razlika med največjo dovoljeno maso in maso vozila;
56. skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so na
oziroma v njem;
57. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje
podlago, kadar vozilo miruje;
58. udeleženec cestnega prometa je oseba, ki je na kakršen koli način udeležena v cestnem
prometu;
59. pešec je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po cesti, pri tem pa lahko vleče ali
potiska vozilo, ali se premika z invalidskim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska,
in oseba, ki uporablja za gibanje drugo prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;
60. poklicni voznik je voznik, ki mu je vožnja glavna naloga v času opravljanja službe;
61. spremljevelec telesno ali duševno prizadetih oseb v cestnem prometu je oseba, ki zagotavlja
telesno ali duševno prizadetim osebam varno udeležbo v cestnem prometu;
62. gonjač oziroma gonjačka (v nadaljnjem besedilu: gonjač), vodič oziroma vodička (v
nadaljnjem besedilu: vodič) ali jahač oziroma jahalka (v nadaljnjem besedilu: jahač) je oseba,
ki na cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni čredo;
63. vožnja pomeni upravljanje kolesa, kolesa s pomožnim motorjem, vprežnega vozila ali
karšnega koli motornega vozila;
64. gospodarska vožnja je vožnja za potrebe kmetijstva ali gradbeništva, ki se opravlja na kratkih
razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti. Gospodarska
vožnja je tudi prevoz oseb v okviru turistične ponudbe, ki se opravlja s skupino vozil, ki jo
sestavljajo vlečno vozilo s priklopnimi vozili za prevoz oseb (v nadaljnjem besedilu: cestni
turistični vlak);
65. ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo
potniki ali da se naloži oziroma razloži tovor ali odpravi okvara na vozilu;
66. ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;
67. parkiranje je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila ali prekinitve
vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal skladno s
prometnimi pravili;
6
68. vožnja mimo je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se ne premika, objekta
ali ovire na vozišču;
69. srečanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki prihaja iz nasprotne smeri;
70. prehitevanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri
po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene
kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v isto smer, ni
prehitevanje;
71. prekoračena hitrost pomeni preseženo hitrost, določeno s prometnim pravilom ali prometno
signalizacijo. Prekoračena hitrost je lahko trenutna ali povprečna hitrost na določenem odseku,
izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi ali napravami;
72. prometni tok je več vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po cesti
gibljejo v isto smer;
73. bočna razdalja je razdalja med skrajno točko na levi ali na desni strani vozila in najbližjo
točko drugega vozila, udeleženca cestnega prometa ali ovire;
74. reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do
trenutka, ko prične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa;
75. zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve;
76. pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot;
77. zmanjšana vidljivost pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali
drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z največjo dovoljeno hitrostjo;
78. ponoči je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;
79. očitno pod vplivom alkohola je udeleženec cestnega prometa takrat, kadar je zaradi vpliva
alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo;
80. nezanesljivo je ravnanje udeleženca cestnega prometa, kadar zaradi neznanja, neizkušenosti,
vpliva alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka
ne obvladuje svojega ravnanja ali vozila v cestnem prometu in pride zaradi tega do kršitev
prometnih pravil, pomena prometnih znakov ali znakov policista oziroma druge pooblaščene
uradne osebe;
81. cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih
cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
82. zimske razmere so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali
ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica);
83. odgovorna oseba je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, odgovorna oseba državnega organa ali odgovorna oseba lokalne
skupnosti;
84. skupina otrok je skupina najmanj petih otrok, mlajših od 16 let, ki predstavljajo večino
potnikov v vozilu. Skupina petih ali več otrok iste družine in skupina petih ali več otrok, ki se
prevaža v javnem linijskem prevozu potnikov, se ne šteje za skupino otrok po tem členu;
(2) Drugi izrazi o vozilih, voznikih, učiteljih vožnje, spremljevalcih, cestah, delih ali vrstah cest
imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določajo predpisi o motornih vozilih, voznikih, javnih cestah,
prevozih v cestnem prometu in meroslovju.
K 2. členu:
2. člen določa pomen posameznih izrazov, ki so uporabljenih v tem zakonu.
7
II. NAČELA CESTNEGA PROMETA
Skrb za varno, umirjeno in nemotno odvijanje cestnega prometa
(1) Udeleženec oziroma udeleženka (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) cestnega prometa
mora ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno.
(2) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da ne ovira ali ogroža drugih udeležencev
cestnega prometa ali jim ne povzročajo škode.
(3) Udeleženec cestnega prometa sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa
in tisti, ki so dolžni skrbeti za ceste in prometno ureditev na cestah, ravnali v skladu s predpisi o
pravilih cestnega prometa, voznikih, motornih vozilih ter s predpisi o javnih cestah.
(4) Kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe,
ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, so drugi udeleženci dolžni nanje
posebno paziti in jim pomagati.
K 3. členu:
S tem členom se določajo temeljna načela cestnega prometa, in sicer načelo, da mora vsak udeleženec
oziroma udeleženka cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega prometa) ravnati
tako, da cestni poteka promet nemoteno, umirjeno in varno (načelo defenzivnega ravnanja). Od
vsakega udeleženca cestnega prometa se pričakuje, da pravočasno zazna morebitno nevarnost v
cestnem prometu in ji prilagodi svoje ravnanje. Zakon določa, da je vsak udeleženec cestnega prometa
dolžan ravnati tako, da s svojimi ravnanji ne ovira ali ogroža drugih udeležencev cestnega prometa
oziroma da jim ne povzroča škode. Ta člen tudo določa da ima vsak udeleženec cestnega prometa, ki
ravna v skladu s cestnoprometnimi pravili, pravico tudi od drugega udeleženca cestnega prometa
pričakovati, da bo ravnal v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in predpisi o javnih cestah , s
čemer se opredeljuje t.i. "načelo zaupanja". Hkrati je posebej poudarjena dolžnost, s katero se nalaga
vsem udeležencem cestnega prometa skrb za šibkejše udeležence v cestnem prometu, kot so otroci,
starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v
cestnem prometu, na katere morajo udeleženci cestnega prometa posebno paziti t.i. »načelo varstva
šibkejših udeležencev cestnega prometa«.
Varstvo cest in okolja
(1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače
onesnažiti okolja.
(2) Med vožnjo je iz vozila prepovedano odmetavati kakršnekoli stvari (cigaretni ogorki,
papir, plastenke, ...).
(3) Ko voznik na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti
motor. Ta določba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za opravljanje
določenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov, vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko
dvigalo ipd.).
(4) Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora
voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
(5) Z globo 100 eurov (80* - 113/7 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki z uporabo
vozila povzroča čezmerni hrup oziroma ropot ali kako drugače onesnažuje okolje, ali voznik, ki ne
ugasne motorja takoj, ko na cesti ustavi za več kot tri minute ali parkira vozilo.
(6) Z globo 300 eurov (250* - 113/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik motornega
vozila, ki preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, ne
odstrani z vozila zemlje ali blata, ki bi lahko onesnažilo vozišče ali udeleženec cestnega prometa, ki
ravna v nasprotju z določbo drugega ostavka tega člena.
8
K 4. členu:
V tem členu so zbrane določbe, ki obvezujejo udeležence cestnega prometa k ustreznemu ravnanju za
zagotavljanje varstva ceste in okolja. Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa
oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja. V določbah tega člena je opredeljena tudi dolžnost
voznika, ki se vključuje v promet na cesto s kolovozne poti ali druge zemljiške površine in izvajalca
gradbenih ali drugih del, da pri izvozu z gradbišča, kolovozne poti ali druge zemeljske površine, očisti
zemljo ali blato z vozil oziroma poskrbi, da se onesnaženo vozišče očisti.
III. ODGOVORNOST ZA VAREN IN NEMOTEN PROMET
Odgovornost in pristojnosti lokalnih skupnosti
(1) Za varen in nemoten promet na občinskih cestah so odgovorne občine.
(2) Občine določijo:
a) pogoje in način odstranitve in hrambe vozil, nepravilno parkiranih v smislu prvega
odstavka 16. člena tega zakona, ali zapuščenih v smislu 17. člena tega zakona;
b) pogoje in način uporabe naprave, s katero se začasno prepreči odpeljati vozilo (lisice),
ki je parkirano na cesti v naselju v nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo.
(3) Občina določi višino dejanskih stroškov, potrebnih za odstranitev in hrambo nepravilno
parkiranega vozila iz a) točke drugega odstavka tega člena in za priklenitev nepravilno parkiranega
vozila iz b) točke drugega odstavka tega člena.
K 5. členu:
5. člen zakonadoloča odgovornost občin za varen in nemoten promet na občinskih cestah. Občine
morajo v občinskih predpisih (odlok) določiti način dela občinskega redarstva pri nadzoru in urejanju
prometa, pogoje in način odstranitve in hrambe vozil ter pogoje in način uporabe naprav, s katero se
začasno prepreči vožnja vozila (lisice), ki je parkirano v nasprotju s tem zakonom ali s prometno
ureditvijo. Občina določi tudi višino stroškov za odstranitev in hrambo nepravilno parkiranega vozila
in za priklenitev nepravilno parkiranega vozila. Ti stroški so posebni stroški, ki jih lahko občina določi
poleg Zakona o financiranju občin. Občine so namreč v prvi vrsti odgovorne za ustrezno cestno
infrastrukturno ureditev svojih območij, po drugi strani pa na tem področju skrbijo za red in disciplino
v mirujočem prometu. Zaradi navedenih dejstev je pričakovano, da bodo kršitelji, ki ne upoštevajo
določil glede parkiranja in ustavljanja vozil, morali poravnati izvajalcem rednega vzdrževanja ceste
potrebne stroške, ki so nastali z odvozom vozila s kraja prekrška. Višina stroškov mora torej ustrezati
dejanskim stroškom odstranitve ali lisičenja, ne pa ustvarjanju dobička občinam.
Odgovornost staršev, posvojiteljev, skrbnikov in rejnikov
(1) Starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki so dolžni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad
otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, ko starši,
posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo vožnjo vozila v nasprotju s
predpisi o varnosti cestnega prometa.
9
(3) Z globo 300 eurov (80* - 94/1 ZVCP-1) se za prekršek kaznujejo starši, posvojitelji,
skrbniki oziroma rejniki, čigar otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, pa
je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.
(4) V primeru opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom so osebe iz
prvega odstavka tega člena dolžne plačati stroške iz 14., 16., 28. in 37. člena tega zakona.
K 6. členu:
V tem členu je določena odgovornost staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov za protipravno
ravnanje otroka ali mladoletnika v cestnem prometu, ki je posledica opustitve njihove dolžne skrbi ali
nadzorstva nad njim.
Odgovornost delodajalcev
Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice
(v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki), posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost in zaposlujejo druge osebe, ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da vozniki oziroma
voznice (v nadaljnjem besedilu: vozniki) vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga
oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje.
K 7. členu:
V 7. členu zakon izpostavlja obveznost izvajalcev javnega prevoza in tistih, ki opravljajo prevoz oseb
in blaga za lastne potrebe - pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki
samostojno opravljajo dejavnost in zaposlujejo druge osebe ter drugih organizacij. Izvajalci javnega
prevoza, so dolžni zagotoviti, da vozniki, ki v njihovem imenu in na njihov račun opravljajo javne
prevoze potnikov ali blaga oziroma prevoze oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse
predpisane pogoje. Izvajalci javnega prevoza potnikov in blaga so odgovorni za ustrezno psihofizično
stanje voznikov, izpolnjevanje predpisanih pogojev za varno udeležbo v cestnem prometu in tehnično
brezhibnost vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu. Sankcija predpisana v tem
členu se izreče izključno v primeru, ko za izvajalca javnega prevoza ali prevoza za lastne potrebe, ni
predpisana sankcija po drugih določbah tega zakona.
Odgovornost ob sumu povzročitve prometne nesreče
8. člen (nov)
(1) Kdor proda rezervne dele oziroma naprave za vozilo ali sprejme poškodovano vozilo v
popravilo ali opravi prevoz oziroma vleko poškodovanega vozila, pa ve, da obstaja možnost, da je bilo
vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je dano v popravilo ali je odvlečeno
oziroma odpeljano, udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovan ali je umrl,
povzročitelj oziroma povzročiteljica (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj) nesreče pa je s kraja
odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, ker je bilo to objavljeno
v sredstvih javnega obveščanja, ali je bil o tem obveščen kako drugače, mora to sporočiti najbližji
policijski postaji ali policistu.
(2) Z globo 1200 eurov (200* in 5 KT – 234/1 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje oseba, ki ob
sumu povzročitve prometne nesreče ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(3) Z globo 8000 eurov (nov) se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki proda rezervne dele oziroma naprave za vozilo ali
sprejme poškodovano vozilo v popravilo ali opravi prevoz oziroma vleko poškodovanega vozila, pa
ve, da obstaja možnost, da je bilo vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je
dano v popravilo ali je odvlečeno oziroma odpeljano, udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo
poškodovan ali je umrl, povzročitelj nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanim
oziroma dal svoje osebne podatke, ker je bilo to objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, ali je bil o
10
tem obveščen kako drugače, pa o tem ne sporoči najbližji policijski postaji ali policistu, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 800 eurov.
K 8. členu:
Če prodajalec, tisti ki sprejema vozila v popravilo oziroma tisti, ki opravlja vleko poškodovanega
vozila ve, da obstaja zgolj možnost, da je bilo to vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil
kdo poškodovan ali je umrl, povzročitelj pa je s kraja odpeljal, mora to sporočiti najbližji policijski
postaji ali policistu. O tem lahko izve iz sredstev javnega obveščanja, oziroma je o tem lahko obveščen
na kakšen drug način. Na ta način je možnost popravil takšnih vozil in zakrivanje sledov prometne
nesreče še dodatno zmanjšana.
IV. POOBLASTILA ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA
IN DRUGA POSEBNA DOLOČILA
Policijska pooblastila
(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja policija, razen kolikor je s tem zakonom
določeno drugače.
(2) Policisti oziroma policistke (v nadaljnjem besedilu: policisti) nadzirajo in urejajo promet na
javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje
in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega
prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali
drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.
K 9. členu:
9. člen zakona določa splošno pristojnost policije, da izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona, s čemer ima policija tudi pristojnosti za vodenje postopka in odločanje o prekrških določenih s
tem zakonom , kar je v skladu s 45. členom Zakona o prekrških (ZP-1). Hkrati pa ta člen omogoča,
da se s tem zakonom pooblasti tudi druge organe za izvajanje nadzora nad posameznimi določbami
tega zakona ( npr. vojaški policiji, inšpektorjem, redarkim službam lokalnih skupnosti).
Drugi odstavek 9. člena zakona posebej določa, da policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih in
nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest,
vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence v cestnem prometu. Policist tako izvajajo
pooblastila, določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo
na varnost cestnega prometa.
11
Pooblastila vojaške policije (nov)
10. člen
(1) Vojaška policija je pristojna za nadzor in urejanje prometa vojaških vozil na javnih cestah
in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzor vozil, tovora v in na vozilih,
voznikov in drugih vojaških udeležencev v cestnem prometu ter za odločanje o prekrških iz tega
zakona, če je prekršek storjen z vojaškim vozilom ali ga je storil pripadnik Slovenske vojske med
dejanskim opravljanjem vojaške službe.
(2) Pooblastila, ki jih imajo policisti po tem zakonu, imajo v primerih iz prvega odstavka tega
člena tudi vojaški policisti.
K 10. členu:
V 10. členu Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem
besedilu: Zakon o obrambi) je med drugim določeno, da vojaška policija skrbi za varnost vojaškega
prometa. V 66. členu Zakona o obrambi ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, vojaška policija
pravico in pooblastila, da ureja in nadzoruje vojaški promet. V 67. členu Zakona o obrambi je
določeno, da je območje pristojnosti vojaške policije v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena
za obrambo, na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice in zoper vojaške osebe. Pri
urejanju vojaškega prometa v javnem prometu in pri varovanju oseb po Zakonu o obrambi vojaška
policija svoje delo usklajuje s policijo. Vojaška policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi
uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma
istovetnost voznika in potnikov, če uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske. V navedenih
primerih in obsegu vojaška policija nadzira izvajanje določb po tem zakonu in odloča po Zakonu o
prekrških.
Pooblastila občinskega redarstva
(1) Občinski redarji oziroma redarke (v nadaljnjem besedilu: redarji) zaradi zagotavljanja
varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih izvajajo nadzor nad določbami 38. člena (vožnja z
vozilom), drugega odstavka 62. člena, 63. člena, 64. člena, 66. člena (ustavljanje in parkiranje vozil),
67. člena, 69. člena, 70. člena, 79. člena, 85. člena (udeležba pešcev v cestnem prometu), 86. člena
(označitev pešcev) in 99. člena tega zakona (posebna prevozna sredstva) ter izvajajo nadzor prometa s
samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo.
(2) Občinski redarji zaradi zagotavljanja varstva cest in okolja v naseljih in na občinskih
cestah zunaj naselij izvajajo nadzor nad določbami 4. člena (varstvo cest in okolja), 28. člena (ovire v
cestnem prometu), 31. člena (lokalni promet), 80. člena (pogoji za opravljanje gospodarske vožnje) in
94. člena tega zakona (živali v prometu) ter izvajajo nadzor prometa s samodejnimi napravami in
sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo.
(3) Občinski redarji pri opravljanju nalog iz prvega in drugega odstavka odločajo o prekrških,
urejajo promet, izvajajo pooblastila in ukrepe, določene s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene
z občinskimi predpisi.
(4) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka sme občinski redar zahtevati od voznika
motornega vozila listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno
dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo, listine o tovoru,
dovoljenje o izredni uporabi ceste, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero
ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti redarju zahtevane listine na
vpogled.
(5) Pri urejanju in nadzoru cestnega prometa občinski redarji uporabljajo znake, ki jih dajejo
policisti v skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.
(6) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ne izroči
občinskemu redarju zahtevano listino na vpogled, ali ki ne ravna po znaku občinskega redarja, ki ga
uporablja v skladu s predpisi o znakih, ki jih dajejo policisti.
12
K 11. členu:
Pooblastila občinskega redarstva v v tem členu so določena v skladu z določbami 3. člena Zakona o
občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, v nadaljevanju: Zakon o občinskem redarstvu), ki
določa delovno področje in naloge občinskega redarstva. Delovno področje in naloga občinskega
redarstva obsega tudi nadzor varnega in neoviranega prometa v naseljih. Naloge občinskega redarstva
so konkretno določene, občinskim redarjem pa so pri izvajanju teh konkretnih nalog podeljena
pooblastila, ki jih imajo po tem zakonu policisti. V okviru izvajabja svojih pristojnosti imajo
pooblastilo, da vozilo ustavijo ter da od voznika motornega vozila zahtevajo vozniško dovoljenje in
prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo
istovetnost.
Uporaba sredstev in naprav za ugotavljanje prekrškov je pri občinskih redarjih omejena zgolj na
samodejne merilne naprave za nadzor prometa (na primer: merilnik hitrosti, naprava za ugotavljanje
vožnje v rdečo luč ipd.), pri katerih se mora kršitev slikovno dokumentirati. Ko ugotavljajo občinski
redarji prekrške na ta način, ne ustavljajo voznikov motornih vozil, temveč obravnavajo prekrške na
način, ki ga uporabljajo za ugotavljanje prekrškov v zvezi z mirujočim prometom, ko kršitelja ni na
kraju prekrška.
Na podlagi 4. člena Zakona o občinskem redarstvu je občinsko redarstvo tudi občinski prekrškovni
organ.
Listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa
(1) Voznik je dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem
prometu, veljavno prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano
vozilo, potrdilo o skladnosti za vozilo homologiranega tipa, listine o tovoru, dovoljenje o izredni
uporabi ceste, dovoljenje za izredni prevoz in potrdilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega
prevoza ter dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa in jih na zahtevo policista izročiti na
vpogled. Spremljevalec izrednega prevoza mora imeti pri sebi potrdilo o usposobljenosti za izvajanje
izrednega prevoza in ga na zahtevo pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa izročiti na
vpogled.
(2) Voznik mora na policistovo zahtevo omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in
pri njem sodelovati.
(3) Posameznik, zoper katerega pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa vodi
postopek po tem zakonu, ne sme zapustiti kraja postopka, dokler mu pooblaščena uradna oseba, ki
vodi postopek, tega ne dovoli, sicer se ga prisilno zadrži na kraju. Pooblaščena uradna oseba
prekrškovnega organa lahko na ta način zadrži posameznika na kraju za čas, ki je nujno potreben za
izvedbo uradnega postopka.
(4) Če vozilo ali voznik ne izpolnjujeta predpisanih pogojev za udeležbo v cestnem prometu
mora voznik na podlagi odredbe policista poskrbeti za takojšnjo odstranitev vozila. Če voznik ne
poskrbi za odstranitev vozila, policist odredi odstranitev izvajalcu rednega vzdrževanja ceste na
stroške voznika.
(5) Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila v času izvajanja uradnega
postopka, dokler jim pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tega ne dovoli.
(6) Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko odreja vozniku in potnikom tudi
druge ukrepe za zagotovitev varnosti v postopku.
(7) Z globo 40 eurov (40* - 237/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, spremljevalec in
organizator izrednega prevoza, ki nima pri sebi listin, potrdil, dovoljenj ali dokumentov, predpisanih v
tem členu, ali ki jih na zahtevo policista ne izroči na vpogled.
(8) Z globo 400 eurov (400* - 237/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje:
a) voznik, ki na policistovo zahtevo ne omogoči pregleda vozila, opreme, naprav, tovora
in pri njem ne sodeluje ali,
13
b) posameznik, ki zapusti kraj nadzora, čeprav mu pooblaščena uradna oseba to ni
dovolila ali,
c) voznik in potniki, ki izstopijo iz oziroma z vozila v času izvajanja uradnega postopka,
pa jim pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tega ni dovolila ali
d) voznik in potniki, ki ne upoštevajo odredbe pooblaščene uradne osebe prekrškovnega
organa za zagotovitev varnosti v postopku.
K 12. členu:
Zaradi preverjanja pogojev za vožnjo vozila s strani nadzornih organov, mora voznik pri vožnji pri
sebi imeti dokazila s katerimi dokaže, da je upravičen do vožnje vozila, da je vozilo registrirano, da ni
brez ustreznih dovoljenj predelano. V primeru, da izvaja izredni prevoz pa tudi dovoljenje ter dokazilo
o usposobljenosti za izvajanje izrednega prevoza.
V kolikor policist to zahteva, mora voznik omogočiti pregled vozila, opreme in tovora. Pri pregledu
mora voznik sodelovati. Pregled vozila pa pomeni tudi vizualni pregled notranjosti vozila, vključno s
prtljažnim delom (odpiranje vrat prtljažnega prostora) in pregled motornega dela vozila (odpiranje
pokrova motorja). Pregled opreme in naprav obsega tudi preverjanje tehnične brezhibnosti določenih
sestavnih delov vozila, na primer pregled delovanja delovne in parkirne zavore, pregled luči,
zadrževalnega sistema in drugih naprav, ki so sestavni del vozila.
Posameznik zoper katerega policist vodi postopek, mora tudi ostati na kraju dokler policist to zahteva.
Navedeno je potrebno zaradi izvedbe postopka. Tega namreč ni možno izvesti v kolikor se med
postopkom posameznik oddalji, poskuša zapustiti kraj ali kako drugače z odstranitvijo vplivati na
nedokončanje postopka. Policist v tem primeru posameznika lahko za nujno potreben čas zadrži na
kraju. Prav tako v času uradnega postopka voznik in potniki ne smejo izstopiti iz ali z vozila.
Navedeno je potrebno predvsem zaradi zagotavljanja varnosti policistov v postopkih.
Prav tako je dolžnost voznika, da sam poskrbi za odstranitev vozila, če je policist ugotovil, da voznik
ali vozilo ne izpolnjujeta pogojev za varno udeležbo v prometu. V kolikor sam tega ne more storiti,
takšno odstranitev na stroške voznika odredi policist. Odredi jo izvajalcu rednega vzdrževanja ceste.
Odreditev tehtanja vozila
(1) Policist sme napotiti na tehtanje vozilo, za katerega sumi, da je tovor, ki se na njem
prevaža, naložen v nasprotju z določbami predpisov o cestnem prometu. Voznik mora na policistovo
zahtevo omogočiti tehtanje vozila. Če na kraju postopka vozila ni mogoče stehtati, mora na policistovo
zahtevo odpeljati vozilo na tehtanje.
(2) Z globo 1200 eurov (320* - 242/2 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ne upošteva
policistove zahteve o tehtanju motornega vozila.
(3) Z globo 2500 eurov (2.000* - 242/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v
nasprotju z policistovo zahtevo o tehtanju motornega vozila, odgovorna oseba pa z globo najmanj 250
eurov (200* - 242/3 ZVCP-1).
K 13. členu:
Zaradi ugotavljanja ali se prevoz tovora izvaja v skladu z zakonskimi pogoji, sme policist vozilo
napotiti na tehtanje, kar mora omogočiti tudi voznik. Če policist to zahteva, mora vozilo na tehtanje
odpeljati voznik.
Za odklonitev tehtanja je predpisana tudi stranska sankcija kazenskih točk, kar je predvsem posledica
določitve te stranske sankcije tudi v primerih najhujših prekoračitev obremenitve vozil (78. člen) in s
tem izenačitev obravnavanja prekrškov s podobnimi elementi ogrožanja (enako velja za odklonitev
preizkusa alkoholiziranosti in najhujšimi prekrški v zvezi s psihofizičnim stanjem voznika).
14
Izločitev vozila iz prometa
(1) Policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
- katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav, opreme ali
tovora ali tehtanju vozila;
- ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led,
voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko
raztresale ali razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista;
- ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso ali osno obremenitvijo po določilih
proizvajalca vozila;
- na katerem je tovor naložen ali pritrjen v nasprotju z določili tega zakona;
- ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane dimenzije ali dovoljeno osno
obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni
prevoz ali ne izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz, ali ne
izpolnjuje določb tega zakona o izredni uporabi cest;
- ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;
- ki mu v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljen vstop v državo;
- ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana;
- katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.
Če je prepoved iz zadnje alineje začasna, ga izloči za toliko časa, dokler prepoved vožnje ne
preneha.
(2) Policist lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa tudi motorna ali priklopna
vozila, ki ne izpolnjujejo drugih predpisanih pogojev za vožnjo v cestnem prometu, če bi to lahko
vplivalo na varnost prometa.
(3) Policist prepove nadaljnjo vožnjo motornega vozila, če voznik ali potnik ne uporablja ali
ne uporablja na predpisan način varnostnega pasu, dokler ga ne uporabi, ali če otrok, ki se vozi v
vozilu, ni zavarovan v skladu s štirinajstim odstavkom 90. člena tega zakona. Nadaljnjo vožnjo
prepove tudi, če voznik ali potnik na kolesu, kolesu s pomožnim motorjem, kolesu z motorjem,
motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu, ne uporablja predpisane zaščitne čelade
oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvideval proizvajalec, dokler je ne uporabi na način, ki ga je
predvideval proizvajalec.
(4) Policist, ki izloči iz prometa vozilo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko
odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.
(5) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani registrskih ali preizkusnih tablic z
vozila, se jih odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške.
(6) Odvzete registrske tablice se v roku treh dni od odvzema vrnejo uporabniku ali lastniku
vozila, s katerega so bile odvzete, če je odpravljen razlog, zaradi katerega so bile odvzete. Po tem roku
se pošljejo registracijski organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preizkusne tablice se uničijo.
(7) Policist začasno izloči iz prometa tudi motorna vozila ali skupino vozil, za katerimi je
zaradi počasne vožnje nastala kolona vozil.
K 14. členu:
Zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, sme policist prepovedati nadaljnjo vožnjo, vozilo pa
izločiti iz prometa. Gre za različne primere, ki se nanašajo na opremo vozila, preobremenjenost
oziroma prevoz in zavarovanja tovora, varovanje okolja ipd. V tem primeru se lahko iz vozila
odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.
Pooblastilo izločitve iz prometa ima policist tudi v primeru, ko za vozilom zaradi počasne vožnje
nastane kolona vozil. Gre za primere, ko voznik brez upravičenega razloga vozi z bistveno nižjo
hitrostjo kot je največja dovoljena in zaradi tega za njim nastane kolona, voznik pa se na prvem
primernem mestu ne izloči in kolone ne spusti naprej.
15
Čas trajanja izločitve vozila iz prometa
(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila
odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.
(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori,
odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.
(3) Z globo 100 eurov (80* - 240/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik ali lastnik vozila,
ki v roku ne odstrani izločenega vozila.
(4) Z globo 2.500 eurov (2.000* - 240/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne odstrani
izločenega vozila s ceste v skladu z določbami drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 250 eurov (200* - 240/4 ZVCP-1).
K 15. členu:
Vozilu se dovoli nadaljevanje vožnje šele po odpravi razlogov zaradi katerih je bila izločitev odrejena.
V roku 24 ur mora vozilo iz vozišča odstraniti lastnik, v nasprotnem primeru pa ga na stroške lastnika
odstrani izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
Odstranitev nepravilno parkiranega vozila
(1) Policist odredi odstranitev oziroma odvoz vozila, ki je parkirano v nasprotju z določili tega
zakona (nepravilno parkirano vozilo), če onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno
nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na
okoliščine lahko bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa v smislu 2. do 7. točke
petega odstavka 28. člena ali 15. ali 18. točke četrtega odstavka 66. člena tega zakona.
(2) Odstranitev vozila, nepravilno parkiranega na cesti, razen na državni cesti zunaj naselja,
odredi v skladu s prejšnjim odstavkom tudi občinski redar.
(3) Odstranitev vozila se opravi na stroške lastnika vozila.
K 16. členu:
Policistom je s tem zakonom dano pooblastilo odstranitve oziroma odvoza tistih nepravilno parkiranih
vozil, ki s svojim položajem ovirajo oziroma ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu. Gre za
vozila, ki neposredno ogrožajo potek prometa oziroma pešcev. Da bi se ta nevarnost odpravila je
vozilo potrebno fizično odstraniti in ogrožanje s tem odpraviti. Odstranitev vseh nepravilno parkiranih
vozil v naselju lahko odredi tudi občinski redar. Stroške odstranitve plača lastnik vozila.
Odstranitev zapuščenega vozila
(1) V primeru, da policist, občinski redar ali inšpektor, pristojen za nadzor cest, najde
zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku
treh dni od dneva izdaje odredbe.
(2) Če lastnik ne odstrani zapuščenega vozila v treh dneh, ga na njegove stroške odstrani
pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se zapuščeno vozilo lahko uniči.
(3) Z globo 300 eurov (250* - 244/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje lastnik zapuščenega
vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu z določbami prvega
odstavka tega člena.
16
K 17. členu:
Na zapuščeno vozilo pristojna uradna oseba namesti pisno odredbo, s katero naloži lastniku, da ga v
treh dneh odstrani. V kolikor ga v tem roku lastnik ne odstrani, odstranitev vozila na stroške lastnika
odredi pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest.
Prepoved vleke vozil
(1) Če policist ugotovi, da vleka vozila ni v skladu s predpisi, prepove nadaljnjo vleko, dokler
pomanjkljivosti niso odpravljene.
(2) Izjemoma lahko policist dovoli nadaljnjo vleko do najbližjega kraja, kjer je mogoče vozilo
popraviti ali odpraviti napake pri vleki.
K 18. členu:
Vleka vozil mora potekati v skladu z določbami tega zakona. Neupoštevanje teh določb lahko privede
do ogrožanja varnosti cestnega prometa. V tem primeru ima policist pooblastilo takšno vleko
prepovedati. Z vožnjo se lahko nadaljuje ko so pomanjkljivosti odpravljene. Ker v praksi prihaja do
primerov, ko je najbližji primeren kraj za popravilo in odpravo napak v bližini, policist lahko
izjemoma dovoli vleko do tega mesta.
Prepoved vožnje osebi, ki ni sposobna voziti
Če policist ugotovi, da v cestnem prometu vozi vozilo oseba, ki nima pravice voziti takega vozila ali
za katero iz upravičenih razlogov meni, da ni sposobna voziti takega vozila, ji sme preprečiti nadaljnjo
vožnjo.
K 19. členu:
Neposredno nevarnost v cestnem prometu predstavljajo vozniki, ki nimajo pravice voziti vozila v
cestnem prometu in tisti za katere je iz različnih razlogov očitno, da niso sposobni voziti vozila. Tem
voznikom ima policist pravico preprečiti (tudi fizično) nadaljnjo vožnjo in s tem zagotoviti njihovo
lastnost in varnost vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu.
Prepoved izdaje ali podaljšanja dovoljenj
20. člen (nov)
(1) Storilcu prekrška, ki v roku ne plača globe ali stroškov postopka, se ne izda ali ne podaljša:
prometno dovoljenje, potrdilo za preizkusno vožnjo ali prometno dovoljenje za začasno
registrirano vozilo,
- registrske ali preizkusne tablice,
- potrdilo o skladnosti za vozilo homologiranega tipa,
- vozniško dovoljenje ali njegov duplikat,
- dovoljenje za izredni prevoz,
- potrdilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega prevoza,
- dovoljenje o izredni uporabi ceste,
- dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa,
- potrdila po ADR.
(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, ministrstvo pristojno za promet in drugi
organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila za postopke iz prejšnjega odstavka imajo
-
17
pravico do brezplačnega vpogleda v evidence izrečenih glob in stroškov postopka prekrškovnih
organov in sodišč, ki odločajo o prekrških.
K 20. členu:
Da bi vplivali na neplačnike globe oziroma stroškov postopka, za katere je bil kršitelj pravnomočno
kaznovan, je predvidena nezmožnost podaljšanja potrdil ali dovoljenj, ki so vezana na vožnjo oz
udeležbo v cestnem prometu. S tem bi vplivali na kršitelje, da bi poravnali neplačane globe ali stroške
postopka vsaj preden bi si poskušali pridobiti kakršnokoli potrdilo, navedeno v tem zakonu. Gre za
implementacijo določbe četrtega odstavka 20. člena Zakon o prekrških, po kateri pa ni mogoče
določiti tega ukrepa za potrdila in listine, o katerih se vodijo uradne evidence na področju osebnih
stanj. V zvezi s področjem, ki ga pokriva ta zakon, se ne izdajajo potrdila in listine o osebnih stanjih.
Zaradi učinkovitega izvajanja navedenega pooblastila je predvidena možnost, da policija, ministrstvo
za promet in drugi organi in organizacije, ki na podlagi javnega pooblastila izvajajo postopke v
cestnem prometu, lahko brezplačno vpogledajo v evidence izrečenih glob ali stroškov postopka
prekrškovnih organov in sodišč, ki odločajo o prekrških.
Prepoved vožnje in začasen odvzem vozniškega dovoljenja
(1) Policist vozniku prepove nadaljevanje vožnje in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje
v naslednjih primerih:
a) če voznik stori prekršek, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih točk, ki ima
za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;
b) če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana voznikova sposobnost za vožnjo;
c) če voznik ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju;
d) če voznik vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane v njegovo vozniško
dovoljenje;
e) če voznik prekorači dovoljeni čas trajanja vožnje ali ne izkoristi predpisanega počitka;
f) če je vozniško dovoljenje neveljavno zaradi zdravstvenih razlogov.
(2) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razloga navedenega v točki a)
prejšnjega odstavka tega člena, policist takoj, najkasneje pa v 24 urah skupaj z obdolžilnim predlogom
pošlje sodišču. Tako odvzeto vozniško dovoljenje se vrne vozniku motornega vozila po pravnomočno
končanem postopku na sodišču, v katerem je bilo vozniku izrečeno pogojno prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja. V primerih, ko je vozniku izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega
dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja, se le–to ne vrne vozniku.
(3) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razlogov, navedenih v točkah b)
do f) prvega odstavka tega člena, se vrne vozniku, ko prenehajo razlogi za odvzem.
(4) Začasno odvzeto neveljavno vozniško dovoljenje se pošlje organu, ki ga je izdal.
(5) Če imetnik vozniškega dovoljenja ne prevzame začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
v treh dneh od dne, ko mu je bilo odvzeto, se to pošlje organu, ki ga je izdal.
(6) Voznik, kateremu je bila prepovedana nadaljnja vožnja po prvem odstavku tega člena,
mora poskrbeti, da se vozilo odstrani na primeren prostor. Če tega do zaključka postopka na kraju
prekrška ali roka, ki ga z ustno odredbo določi pooblaščena uradna oseba, ne stori, ga na stroške
voznika odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
K 21. členu:
Poleg primerov, ki so vezani na psihofizično stanje voznikov, policist vožnjo vozniku lahko prepove
tudi vozniku zaradi njegovega fizičnega, zdravstvenega ali duševnega stanja, neuporabe pripomočkov,
ki bi jih sicer moral uporabljati, neupoštevanja omejitev vpisanih v njegovo vozniško dovoljenje,
neupoštevanja omejitev časa trajanja vožnje oz. počitka in v kolikor se mu izvršuje kazen prepovedi
vožnje motornega vozila. Gre za primere v katerih bi nadaljevanje njegove vožnje lahko vplivalo na
varno in nemoteno odvijanje prometa. Vozniško dovoljenje se vrne v 24 urah, v kolikor gre za odvzem
zaradi vožnje pod vplivom alkohola, mamila oziroma gre za odklon preizkusa alkoholiziranosti. V
18
drugih, v začetku omenjenih primerih, pa se vozniško dovoljenje vrne ko minejo razlogi za odvzem.
Ta čas pa je lahko krajši ali daljši od 24 ur. Če ga voznik ne prevzame v 3 dneh ali gre za neveljavno
vozniško dovoljenje, se vozniško dovoljenje pošlje organu, ki ga je izdal.
Zoper najhujše kršitelje vožnje pod vplivom alkohola (močna opitost oziroma odklon preizkusa
oziroma strokovnega pregleda) je predviden začasen odvzem vozniškega dovoljenja do izdaje odločbe
oziroma sodbe o prekršku. Vozniško dovoljenje se v nobenem primeru ne vrne vozniku, če mu sodišče
izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe.
V primerih, ko je bila vozniku zaradi vožnje pod vplivom alkohola oziroma zaradi drugih vzrokov
določenih v tem členu, prepovedana nadaljnja vožnja, mora poskrbeti za odstranitev na primeren
prostor. Če tega ne stori takoj na kraju oziroma tega ne stori v roku, ki ga določi policist, ga na
njegove stroške odstrani prisotni izvajalec rednega vzdrževanja ceste. S tem bo zagotovljena
odstranitev vozila, ki ga voznik zaradi stanja v kakršnem je, ne sme voziti.
Zaseg motornega vozila
22. člen (238. a člen ZVCP-1)
(1) Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega
prekrška:
1. če je bil kršitelj v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek:
- iz c) točke petega odstavka 47. člena ali
- iz d) točke šestega odstavka 47. člena ali
- iz d) točke sedmega odstavka 47. člena ali
- iz e) točke osmega odstavka 47. člena ali
- iz 107. člena ali
- vožnje v nasprotju z omejitvijo, vpisano v vozniškem dovoljenju, pri čemer ima kršitelj veljavno
vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali
skupina vozil, ki jo vozi ali
- se kršitelju izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije in
ne gre za kršitev iz 107. člena tega zakona ali
- je kršitelju izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali mu je izrečena sankcija
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
2. če je kršitelj kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je
bila prepovedana nadaljnja vožnja.
3. če je motornemu vozilu potekla veljavnost prometnega dovoljenja za več kot 30 dni, potekla
veljavnost prometnega dovoljenja za začasno registrirano vozilo ali potekla veljavnost potrdila za
preizkusno vožnjo.
4. če motorno vozilo ni tehnično brezhibno zaradi napak na podvozju ali na napravah za upravljanje
ali zaviranje, ali so v motorno vozilo vgrajene nehomologirane naprave, nadomestni deli in oprema, ki
bi morali biti homologirani oziroma tipsko ali posamično odobreni za to vozilo.
(2) Policist zaseže motorno vozilo tudi v primeru, če je bil kršitelj hkrati zaloten pri vožnji
motornega vozila v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali
teče pred pristojnim sodiščem postopek za prekršek, za katerega je predpisana sankcija prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja in pri storitvi prekrška iz 107., 108. ali 109. člena tega zakona.
(3)Zaseženo motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o
prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o prekršku hrani pri policiji.
(4) Za hujši prekršek iz prvega odstavka tega člena se šteje prekršek, za katerega je predpisana
globa najmanj 300 eurov in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali prepovedi vožnje
motornega vozila, ali vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih
kategorij v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška.
19
K 22. členu :
V 22. členu Zakona o prekrških je določeno, da se s predpisi, ki določajo prekrške, lahko pooblastijo
uradne osebe prekrškovnih organov, da smejo zaseči predmete, ko uradno zvedo za prekršek. V skladu
z navedenim določilom pa 22. člen predloga zakona določa, da policist zaseže vozniku motorno
vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, pri čemer mora biti izpolnjen vsaj eden od
alternativno določenih pogojev. Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana globa
najmanj 300 eurov in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali prepoved vožnje
motornega vozila, ali vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih
kategorij v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška. V primeru zasega
mora policija motorno vozilo takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa se
do izdaje sodbe o prekršku hrani na policiji.
Z predlaganimi spremembami želimo institut zasega razširiti še na nekatere druge najhujše kršitve
cestno prometnih predpisov.
Z novelo predlagamo zaseg motornega vozila za voznike motornih vozil, ki so v postopku za prekrške
pred sodiščem za katere se jim lahko izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljena.
Tovrstnim voznikom bi se ob zalotitvi pri prekršku in hkratni vožnji pod vplivom alkohola,
prepovedanih drog, zdravil (107. člen, 108. člen in 109. člen) na podlagi drugega odstavka 22. člena
začasno zaseglo vozilo. Gre za tako imenovano kumulacijo vožnje v času postopka na sodišču in
vožnje pod vplivom alkohola.
Odvzem prostosti
23. člen (238. b člen ZVCP-1)
(1) Policist pridrži voznika vozila, ki je zaloten pri prekršku iz c) točke tretjega odstavka 107.
člena ali c) točke četrtega odstavka 107. člena, c) točke petega odstavka 107. člena ali trinajstega
odstavka 109. člena, ugotovljenem s pomočjo sredstev ali naprav za ugotavljanje alkohola. Policist
pridrži voznika za največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur.
(2) Voznik, ki je pridržan mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume takoj obveščen
o razlogih za pridržanje, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči
zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo o
pridržanju dolžan obvestiti njegove najbližje oziroma delodajalca, če je tuj državljan, na njegovo
zahtevo tudi konzulat njegove države. Za postopek in prenehanje pridržanja ter pravice storilca, ki je
pridržan po tem členu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek o prekršku in se nanašajo na
pridržanje storilcev prekrškov.
K 23. členu:
23. člen predloga zakona ureja pridržanje v primerih, ko je voznik zaloten pri prekršku vožnje pod
vplivom alkohola ali mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo
njegovo sposobnost za vožnjo. Glede odvzema prostosti po tem členu policija postopa v skladu z
določili 110. člena Zakona o prekrških, ki se nanašajo na pridržanje. Odvzem prostosti oziroma
pridržanje pri policiji lahko traja največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur. V primeru odvzema prostosti
mora biti voznik, ki je pridržan, v materinem jeziku ali v drugem jeziku, ki ga razume, takoj obveščen
o razlogih za pridržanje, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči
zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo o
pridržanju obvestiti njegove najbližje oziroma delodajalca; če je tuj državljan, na njegovo zahtevo tudi
konzulat njegove države.
Glede na zelo perečo problematiko vožnje pod vplivom alkohola predlagamo, da bi policisti pri
zalotitvi osebe pod vplivom alkohola, ki bi ga ugotovili s pomočjo sredstev ali naprav za ugotavljanje
alkohola (107. člen) obligatorno pridržali voznika.
Tako pridržanje bi odredili kljub temu, da bi bil vozniku po preizkusu z indikatorjem odrejen
strokovni pregled (se ne strinja z rezultatom preizkusa ali ne podpiše zapisnika) s čimer se pri
preizkušancu preveri rezultat indikatorja.
20
Posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov
(1) Ministrstvo za notranje zadeve, policija, vojaška policija, občinska redarstva, upravna
enota, državno tožilstvo, sodišče in ministrstvo, pristojno za promet imajo v zvezi s svojim delom
pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike
motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o
izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih.
(2) Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih,
ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na
njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo
javna pooblastila. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim delom pravico
pridobivati in uporabljati tudi organizacije, ki so z javnim razpisom izbrane za izdelavo in
personalizacijo vozniških dovoljenj.
(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo
brezplačno poslati te podatke organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu s tem
zakonom, se vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje tega zakona, za vozila,
voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in
organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti.
K 24. členu:
Opredeljena je pravna podlaga za pridobitev in uporabo podatkov o imetnikih vozniških dovoljenj,
kandidatih za voznike motornih vozil, prekrških in kaznivih dejanjih v cestnem prometu ter o
izrečenih sankcijah, kanih in ukrepih. Vsi omenjeni organi podatke potrebujejo zaradi vodenja
prekrškovnih ali kazenskih postopkov in z njim povezanim izrekanjem kazni. Poleg njih je omenjeno
pooblastilo dano tudi drugim organom in organizacijam pri izvajanju javnih pooblastil in
organizacijam, ki so preko javnih razpisov izbrane za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj.
Opredeljena je tudi obveznost brezplačnega posredovanja teh podatkov.
Določen je tudi namen zbiranja podatkov in sicer se zbirajo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za
izvajanje tega zakona, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu ter zaradi njihovega pošiljanja
organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti
Izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem ali pogojnim prenehanjem
veljavnosti vozniškega dovoljenja
(1) Imetniku vozniškega dovoljenja, ki ni voznik začetnik, in ki v času treh let doseže ali
preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje ali pogojno prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja po določbah zakona, ki ureja prekrške, sodišče, na območju katerega ima
imetnik vozniškega dovoljenja stalno ali začasno prebivališče.
(2) Imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, in ki v času treh let doseže ali
preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje ali pogojno prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja po določbah zakona, ki ureja prekrške, sodišče, na območju
katerega ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno ali začasno prebivališče.
(3) Imetniku vozniškega dovoljenja, pri katerem je vožnja motornega vozila osnovni poklic, se
lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero
opravlja osnovni poklic, razen, če je z motornim vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino
21
kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja vozniškega dovoljenja ali, če je z motornim vozilom
katerekoli kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk.
K 25. členu :
V prvem odstavku 26. člena predloga zakona je tako kot v tretjem odstavku 22. člena Zakona o
prekrških določeno, da imetniku vozniškega dovoljenja (vozniku), ki ni voznik začetnik, in ki v času
treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja po določbah Zakona o prekrških, sodišče, na območju katerega ima imetnik
vozniškega dovoljenja (voznik) stalno ali začasno prebivališče. Tudi v četrtem odstavku 214. člena
Zakona o prekrških (posebna pristojnost) je določeno, da je za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti
vozniškega dovoljenja pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca.
Ker četrti odstavek 22. člena Zakona o prekrških določa, da se z zakonom lahko za posamezne vrste
voznikov določi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu
kazenskih točk v cestnem prometu, je v drugem odstavku 113. člena predloga zakona določeno, da
imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, in ki v času treh let doseže ali preseže 7
kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče, na
območju katerega ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno ali začasno prebivališče.
V tretjem odstavku 113. člena predloga zakona je za imetnike vozniškega dovoljenja, pri katerih je
vožnja motornega vozila osnovni poklic, posebej določeno, da jim sodišče ne izreče prenehanja
vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo, s katero opravlja imetnik vozniškega dovoljenja osnovni
poklic. Navedeno pa ne velja za primere, ko tak voznik doseže ali preseže tretjino kazenskih točk,
predpisanih za izrek prenehanja vozniškega dovoljenja ali, če je z motornim vozilom katere koli
kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk.
V. PRAVILA CESTNEGA PROMETA
Splošna pravila
Dolžnost upoštevanja cestnoprometnih pravil
26. člen (24. in 122. člen ZVCP-1)
(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen:
a) če je drugače določeno s prometnim znakom,
b) če drugače odredi policist ali vojaški policist,
c) če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar ali inšpektor.
(2) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti in vojaški policisti, razveljavijo prometna
pravila in prometno signalizacijo.
(3) Znake, ki jih dajejo policisti in vojaški policisti, predpiše minister, pristojen za notranje
zadeve. Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za katere je predpisana pisna oblika, dajejo policisti in
vojaški policisti ustno.
(4) Z globo 400 eurov (nov) se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne ravna po
znaku ali ukazu oziroma odredbi policista, občinskega redarja ali inšpektorja.
(5) Z globo 600 eurov (nov) se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne ravna po
predpisanem znaku, s katerim ga policist, občinski redar ali inšpektor ustavlja ali ne upošteva njihove
22
odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje. Vozniku motornega vozila se poleg globe izreče tudi 6
kazenskih točk.
K 26. členu:
27.člen določa, da so udeleženci cestnega prometa dolžni ravnati skladno z odredbo pooblaščenih
uradnih oseb, ki izvajajo nadzor nad spoštovanjem zakona o pravilih cestnega prometa in sicer
policistov, občinskih redarjje ali inšpektorjjev, ki je dana v skladu z njihovimi pooblastili, četudi
odredba odstopa od prometnih pravil. Določba je glede na dosedanjo ureditev dopolnjena zaradi
novih pooblastil občinskih redarjev in inšpektorjev pri nadzoru cestnega prometa, ki se nanašajo
na temeljne obveznosti udeležencev cestnega prometa. Hkrati se določa tudi obveznost ministra,
pristojnega za notranje zadeve, da predpiše znake, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe pri
izvajanju nadzora cestnega prometa. Zakon določa obliko ukazov in odredb in sicer določa, da
dajo ukaze oziroma odredbe pooblaščene uradne osebe ustno na kraju samem, razen v primeru, ko
je za posamezno odredbo določeno, da se izda v pisni obliki.
Omejitve prometa
(1) V Republiki Sloveniji se sme omejiti oziroma prepovedati promet udeležencev cestnega
prometa ali vozil zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja
javnega reda ali varovanja okolja.
(2) Če je treba zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda,
lahko pristojni minister z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev
cestnega prometa ali vozil.
(3) Minister, pristojen za promet, lahko na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, z
odredbo omeji ali prepove promet vseh ali posameznih udeležencev cestnega prometa ali vozil na
območjih, ki so zaradi varstva okolja varovana s posebnimi predpisi.
(4) Če je treba zagotoviti nemoten potek cestnega prometa, lahko minister, pristojen za
promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, z odredbo prepove ali omeji promet
vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil.
(5) Z globo 100 eurov (80* - 115/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje udeleženec cestnega
prometa, razen voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z odredbo o omejitvi ali prepovedi
prometa, izdani na podlagi drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
(6) Z globo 300 eurov (200* - 115/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik tovornega vozila,
ki ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje vremenske razmere v katerih velja z znakom
označena izrecna odredba ali voznik motornega vozila, ki ne ravna v skladu z odredbo o omejitvi in
prepovedi prometa iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik
ravna v nasprotju z odredbo iz drugega, tretjega, četrtega ali šestega odstavka tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 400 eurov (400* - 115/7 ZVCP-1).
K 27. členu:
V Republiki Sloveniji se sme omejiti oziroma prepovedati promet udeležencev cestnega prometa ali
vozil zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda
ali varovanja okolja. Te omejitve se uveljavijo z odredbo pristojnega ministra. Odredbo o omejitvi
prometa na cestah v R Sloveniji, s katero se zagotavlja nemoten cestni promet, izda minister, pristojen
za promet v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, odredbo o omejitvi prometa zaradi
varstva okolja na območju, ki je varovano s posebnimi predpisi, izda minister, pristojen za promet, na
predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, odredbo o omejitvi prometa zaradi zagotavljanja
23
varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda pa izda minister, pristojen za
notranje zadeve.
Ovire v cestnem prometu
(1) Ovire v cestnem prometu so:
- delovišče na cesti ali ob cesti, če vpliva na cestni promet;
- predmet ali material na cesti ali ob cesti, ki ovira ali ogroža udeležence cestnega
prometa;
- na cesti postavljeno vozilo z namenom zapore prometa, če ovira ali ogroža udeležence
cestnega prometa;
- na cesti ustavljeno, parkirano, ustavljeno poškodovano ali pokvarjeno vozilo, če ovira
ali ogroža udeležence cestnega prometa;
- izredni prevoz;
- onesnažena cesta (npr. z zemljo, peskom, listjem, gnojem, oljem), če ogroža ali ovira
udeležence cestnega prometa;
- prireditev na cesti ali ob njej, ali drugo dogajanje ob njej, če vpliva na varnost ali
pretočnost prometa;
- skupina udeležencev cestnega prometa.
(2) Oseba, ki je odgovorna za povzročitev ovire, ki ni posledica nepričakovanega dogodka,
mora imeti dovoljenje pristojnega organa.
(3) Oseba, ki brez dovoljenja povzroči oviro na cesti, jo mora takoj odstraniti. Pokvarjeno ali v
prometni nesreči poškodovano vozilo mora takoj umakniti z vozišča ali z dela ceste, na katerem ovira
ali ogroža druge udeležence cestnega prometa, z drugih delov ceste pa najkasneje v 12 urah.
(4) Če ovire ni mogoče takoj odstraniti z vozišča, jo mora oseba iz prejšnjega odstavka na
primerni oddaljenosti označiti z varnostnim trikotnikom, ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti pa tudi z
utripajočo svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve, baklo, ali na drug, okoliščinam primeren način,
in o tem takoj obvestiti najbližjega občinskega redarja oziroma občinsko redarstvo, policista,
policijsko postajo ali izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Pristojni izvajalec rednega vzdrževanja
ceste mora označiti oviro s predpisano prometno signalizacijo in jo ob zmanjšani vidljivosti ali ponoči
tudi osvetliti.
(5) Če oseba iz tretjega odstavka tega člena ne odstrani ovire v predpisanem času, jo mora na
podlagi odredbe uradne osebe organa, pristojnega za inšpekcijsko nadzorstvo cest, občinskega redarja
ali policista, odstraniti pristojni izvajalec rednega vzdrževanja ceste, če:
1. ogroža varnost cestnega prometa;
2. onemogoča ali ovira normalen promet vozil na prometnem pasu, zlasti na ozkem in
nepreglednem delu ceste, v predoru, podvozu, galeriji, na mostu, nadvozu ali na križišču;
3. onemogoča promet tirnih vozil ali vlaka na prehodu ceste čez železniško progo;
4. onemogoča dovoz do garaže, dvorišča, skladiščnega prostora ali drugih, po namenu
podobnih objektov, ali onemogoča dovoz do zasebnega objekta oziroma zemljišča;
5. onemogoča pešcem, zlasti osebam z otroškimi in invalidskimi vozički, uporabo pešpoti ali
pločnika;
6. onemogoča kolesarjem uporabo kolesarske steze, kolesarskega pasu ali kolesarske poti;
7. onemogoča dostop do označenega priključka za vodovodno omrežje ali dovoz na označeno
intervencijsko pot oziroma vožnjo po takšni poti.
(6) Če je zaradi ovire na cesti moteno ali ogroženo interveniranje državnih organov, gasilcev
ali službe nujne medicinske pomoči, varovanje varovanih oseb ali izvršitev drugih nalog na podlagi
zakonov, lahko policisti v okviru možnosti takoj odstranijo ovire s ceste in jih zavarujejo do prihoda
pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(7) Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire ter morebitnega obvoza nosi tisti, ki je oviro
povzročil. Če je ovira vozilo, mora stroške poravnati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila,
razen če dokaže, da mu je bilo neupravičeno odvzeto.
(8) Če je zaradi varnosti cestnega prometa pri opravljanju izrednega prevoza potrebna
kratkotrajna ustavitev prometa (npr. pri vključevanju v promet na vozišču, pri vožnji na zoženem delu
24
vozišča ali pri vožnji skozi krivine), lahko izvedejo ustavitev prometa tudi usposobljeni delavci
izvajalca izrednega prevoza. Pri tem morajo biti predpisano oblečeni in uporabljati predpisane znake.
(9) Z globo 200 eurov (160* - 123/9 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki je
odgovorna za povzročitev ovire ali ki brez dovoljenja povzroči oviro na cesti, če ravna v nasprotju z
določbami drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z
ovirami v cestnem prometu ravna v nasprotju z določbami drugega ali tretjega ali četrtega ali petega
ali osmega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 250 eurov.
K 28. členu:
Člen opredeljuje ovire v cestnem prometu in določeno ravnanje oseb, ki oviro povzročijo oz. so
odgovorni za njen nastanek. V petem odstavku so taksativno našteti primeri, ko mora povzročitelj v
predpisanem času odstraniti oviro s ceste. Če tega ne stori, jo mora na njegove stroške odstraniti
pristojni izvajalec rednega vzdrževanja. Novost je pooblastilo policije, da lahko odstrani oviro s ceste
v primeru, da je zaradi ovire na cesti moteno ali ogroženo interveniranje državnih organov, gasilcev ali
službe nujne medicinske pomoči, varovanje varovanih oseb ali izvršitev drugih nalog na podlagi
zakonov. Policisti se predvsem pri neprijavljenih prireditvah in shodih ter prireditvah organiziranih
brez dovoljenja pogosto srečujejo s problemom zagotavljanja pogojev za učinkovito interveniranje v
primeru, ko udeleženci na vozišče postavijo različne predmete, vozila, ipd. Pri tem še ni mogoče
govoriti o ogrožanju varnosti, gre pa zato, da je bistveno omejeno ali ovirano izvajanje interveniranja,
ko za to obstajajo pogoji. V takšnih primerih ni mogoče vedno čakati na prihod upravljavca ceste, pač
pa je potrebno ovire odstraniti.
Zavarovanje ovire pomenijo ukrepi policije za preprečitev nepotrebnega poškodovanja ali odtujitve.
Zima in zimske razmere
(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila
v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v
zimskih razmerah.
(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali
drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z
njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna
vidljivost.
(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko
ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev policist.
Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
(5) Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje vremenske razmere zaradi
katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
(6) Z globo 100 eurov (120* - 114/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki pozimi ali v
zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s
predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo
snežnih verig.
(7) Z globo 200 eurov (120* - 114/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ne očisti
motornega ali priklopnega vozila skladno z določbami drugega odstavka tega člena.
(8) Z globo 400 eurov (400* - 114/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki pozimi in v
zimskih razmerah ravna v nasprotju z določbami tega člena, pa je zaradi tega oviran ali onemogočen
promet.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v času zime ali
zimskih razmer motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu nima opremljenih s predpisano
zimsko opremo, odgovorna oseba pa z globo najmanj 120 eurov (120* - 114/6 ZVCP-1).
25
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v času zime ali
zimskih razmer motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu nima opremljenih s predpisano
zimsko opremo, če je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 400 eurov (400* - 114/6 ZVCP-1).
K 29. členu :
V določbah o prometu pozimi in v zimskih razmerah je določen način uporabe zimske opreme v
Republiki Sloveniji. V prvem odstavku je določeno, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v
cestnem prometu predpisano zimsko opremo (zimska oprema je predpisana v pravilniku o napravah in
opremi vozil v cestnem prometu) pozimi, ki je časovno opredeljena in v zimskih razmerah v prvem
odstavku tega člena. Voznik mora pred vožnjo očisti z vozila sneg in led oziroma vodo ter očisti stekla
vozila. Voznik vozila, ki zaradi neustrezne zimske opreme obstane na cesti in ovira promet, mora
nemudoma odstrani. Če tega ne stori, odstranitev vozila odredi policist izvajalcem rednega
vzdrževanja ceste, in sicer na voznikove stroške.
Avtocesta in cesta, rezervirana za motorna vozila
(1) Na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila, lahko zapeljejo in vozijo po njej le
vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60
km/h.
(2) V promet na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, se sme voznik vključiti in
izključiti le na označenih priključkih.
(3) Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste ali ceste, rezervirane za motorna vozila,
imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti.
(4) Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti ali hitri cesti, mora
voziti po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vključiti v promet, pri tem ne sme ovirati ali
ogrožati vozil, ki vozijo po njej.
(5) Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti ali na hitri cesti, se mora z vozilom
pravočasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja hitrosti zapeljati na začetek
zaviralnega pasu.
(6) Na avtocesti in hitri cesti, z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer ni
dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenemu vožnji v nasprotni smeri.
(7) Na avtocesti in hitri cesti, z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo
motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.
(8) Na avtocesti in hitri cesti, ki ima tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri,
smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin
vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča.
Vozniki tovornih vozil smejo prehitevati na drugih delih avtoceste in ceste, rezervirane za motorna
vozila, razen na tistih delih, kjer je to prepovedano s prometno signalizacijo.
(9) Pri vožnji ponoči z žarometi za kratki svetlobni pramen po avtocesti ali cesti, rezervirani za
motorna vozila, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba prilagoditi
vidni razdalji:
- če so dobro vidne pozicijske svetilke spredaj vozečega vozila;
- če je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen z odsevniki za označevanje poteka
ceste;
- če so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe žarometov za dolgi svetlobni pramen.
(10) Na vozišču avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, je prepovedano obračanje,
vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.
(11) Na odstavnem pasu je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitve v sili.
(12) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vozijo in ustavijo na odstavnem pasu
vozila izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju
vozil, vozila upravljavca cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora nad plačevanjem cestnine
26
uporabljajo cestninski nadzorniki, vozila policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega
prometa in vozila inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Pri tem morajo biti označena s
predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami.
(13) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na
prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo
intervencijskih vozil.
(14) Pešci ne smejo stopiti na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila, ali hoditi po
njej.
(15) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
1. policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog;
2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;
3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč;
4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter
upravljavce cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor nad plačevanjem cestnine;
5. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila;
6. delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske blagajnike pri opravljanju delovnih nalog;
7. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na avtocesti, pri označevanju ovire,
8. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.
(16) Z globo 200 eurov (150* - 110/16 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki vozi vozilo
na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila v nasprotju z določbo prvega ali sedmega odstavka
tega člena ali pešec, ki stopi na ali hodi po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila.
(17) Z globo 300 eurov (200, 260 ali 300* - 110/17, 110/18 in 110/20) se za prekršek kaznuje:
a) voznik, ki se na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila v promet, ne vključi
ali ne izključi na označenih priključkih, ali na vozišču avtoceste in ceste, rezervirane
za motorna vozila, obrača, vozi vzvratno, ustavi, ali parkira ali vozi, parkira ali ustavi
vozilo na odstavnem pasu;
b) voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti ali cesti rezervirani
za motorna vozila in ne vozi po pospeševalnem pasu in se ne vključi v promet z
ustrezno hitrostjo, ter pri tem ovira ali ogroža vozila, ki vozijo po njej;
c) voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti ali na cesti rezervirani za motorna
vozila in se z vozilom ne umakne pravočasno na desni prometni pas in z zmanjšano
hitrostjo zapelje na začetek zaviralnega pasu;
d) voznik, ki ne označi vozila iz enajstega odstavka tega člena, s predpisanimi
svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami;
e) voznik, ki v primeru zastoja ne pustijo med kolonama vozil, ustavljenima na
prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za
vožnjo intervencijskih vozil;
f) voznik tovornega vozila, ki na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila
prehiteva tam, kjer je to s prometnim znakom prepovedano.
(18) Z globo 1.200 eurov se za prekršek kaznuje voznik, ki vozi vozilo na avtocesti ali cesti,
rezervirani za motorna vozila v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
K 30. členu:
Ta člen določa posebna pravila pri vključevanju in izključevanju v oziroma iz prometa, vožnje, vleke
pokvarjenih motornih vozil, ustavitve in hoje ki veljajo na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna
vozila. Določa pravico vožnje in ustavitve po odstavnem pasu za vozila izvajalca rednega vzdrževanja
avtoceste, vozila policije, vojaške policije in inšpekcijskih služb pri opravljanju službenih nalog,
pravila ravnanja voznikov ob zastojih. Izrecno je prepovedana vzvratna vožnja, obračanje, parkiranje
in ustavitev, razen ustavitve v sili na odstavnem pasu. Posebna pravila so potrebna predvsem zaradi
velike hitrosti, dovoljene na avtocesti, zaradi katere mora ta cesta izpolnjevati tudi druge pogoje, ki za
ostale ceste niso nujni (ustrezna kvaliteta vozišča, ki omogoča dober oprijem in onemogoča nastanek
kolesnic, večja širina prometnih pasov, odstavni pasovi, blage krivine, blagi vzponi in spusti, ter
učinkovito odvodnjavanje meteornih voda).
27
Vožnja v nasprotno smer na avtomobilski cesti je eno najbolj nevarnih dejanj, pri čemer so posledice,
ki lahko nastanejo najhujše. Statistično so tovrstna deviantna dejanja v porastu, prav tako tudi
posledice. V sedanjem zakonu je za tovrsten prekršek predpisana globa 300 eurov. Vozniku
motornega vozila pa se izreče tudi 5 kazenskih točk. Glede na pogostost tovrstnih dejanj, menimo, da
je sankcija v povezavi z posledico, ki lahko nastane z tovrstnim prekrškom (najhujše prometne
nesreče) neprimerna, oziroma prenizka. Sedanja sankcija za tovrstne prekrške v zadostni meri ne
učinkuje na kršitelje v smislu odvračanja do tovrstnih dejanj, temveč ravno nasprotno.
Z navedeno spremembo predlagamo bistveno postrožitev sankcije do tovrstnih dejanj. In sicer
predlagamo globo v višini 1.200 eurov in stransko sankcijo 18 kazenskih točk. Tovrstne kršitelje bi se
takoj po zalotitvi pri prekršku na podlagi novega 238. c člena Zakon o varnosti cestnega prometa po
obdolžilnem predlogu obravnavalo prednostno. Kršitelju, ki bi bil s pravnomočno odločitvijo sodišča
spoznan za odgovornega bi prenehalo veljati vozniško dovoljenje. Časovno obdobje, ko bi lahko oseba
ponovno pridobila vozniško dovoljenje bi bilo eno leto. Menimo, da bi nova ureditev bistveno vplivala
na posameznika (specialna prevencija), kakor tudi na širšo javnost (generalna prevencija).
Lokalni promet
(1) Lokalni promet je promet vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z
motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in motokultivatorjev, ter promet motornih vozil, s katerimi se
kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil.
(2) Lokalni promet je na določenem območju tudi promet motornih vozil, ki imajo na tem
območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih lastniki oziroma lastnice ali imetniki
oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetniki) pravice uporabe imajo na tem območju
prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe,
registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče
ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.
K 31. členu:
V tem členu je natančno opredeljen in pojasnjen pomen pojma lokalni promet, ki ga upravljalec ceste s
predpisano prometno signalizacijo dovoli na posameznih cestah ali njihovih delih. Tranzitni promet je
na delih cest, ki si označena kot lokalni promet, prepovedan.
Območje umirjenega prometa
(1) V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega
prometa.
(2) Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno previdno, še zlasti pa
morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.
(3) Z globo 100 eurov (80* - 98/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje, voznik, ki ne potrebuje
vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z globo 200 eurov (160* - 98/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik motornega vozila,
ki v območju umirjenega prometa ravna v nasprotju z določbami drugega ali tretjega odstavka tega
člena.
28
K 32. členu:
V območju umirjenega prometa, kjer je hitrost omejena na največ 10 km/h, imajo pešci prednost pred
vozili, vozniki pa morajo voziti posebno previdno. V območju za pešce, ki je namenjeno pešcem, pa je
promet vozil v skladu s drugim odstavkom dovoljen le izjemoma. Tudi v tem območju velja hitrostna
omejitev 10 km/h, s tem da vozniki ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev. V območju za pešce je
dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne
ovirajo ali ogrožajo pešcev.
Območje za pešce
(1) V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in
kolesarjev, vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev.
(2) V območju za pešce smejo zaradi opravljanja dejavnosti zapeljati vozila nujne medicinske
pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila vojaške policije, vozila, s
katerimi se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest in
vozila za zbiranje in odvoz odpadkov in vozila, ki jih vozijo vozniki iz prvega odstavka 70. člena tega
zakona. Druga vozila smejo zapeljati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno
signalizacijo.
(3) Z globo 200 eurov (160* - 99/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki v območju za
pešce ravna v nasprotju z določbami prvega ali drugega odstavka tega člena.
K 33. členu:
V območju umirjenega prometa (32. člen), kjer je hitrost omejena na največ 10 km/h, imajo pešci
prednost pred vozili, vozniki pa morajo voziti posebno previdno. V območju za pešce (33. člen), ki je
namenjeno pešcem, pa je promet vozil v skladu s drugim odstavkom dovoljen le izjemoma. Tudi v tem
območju velja hitrostna omejitev 10 km/h, s tem da vozniki ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev. V
območju za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev,
vendar le tako, da ne ovirajo ali ogrožajo pešcev.
Varnostni pas
(1) Med vožnjo morajo biti osebe v motornem vozilu, na vseh sedežih, kjer so vgrajeni
varnostni pasovi, pripete na način, ki ga je predvidel proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem
besedilu: proizvajalec) vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za avtobuse mestnega potniškega prometa in
za avtobuse, ki imajo stojišča, na katerih osebe stojijo.
(3) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebi iz prvega odstavka tega člena, ki z veljavnim
zdravniškim potrdilom dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati. Minister,
pristojen za zdravje, izda natančnejši predpis o zdravstvenih razlogih, zaradi katerih osebam ni treba
uporabljati varnostnih pasov ter o obliki in vsebini zdravniškega potrdila.
(4) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebam na zadnjih sedežih v vozilih policije in
vojaške policije, če uporaba varnostnega pasu onemogoča izvajanje uradnih nalog.
(5) Z globo 120 eurov (120*- 83/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik ali potnik, ki ni
pripet z varnostnim pasom skladno z določbami prvega odstavka tega člena.
K 34. členu:
Določba opredeljuje obvezno uporabo varnostnih pasov v motornih vozilih, kakor tudi izjeme. Izjema
so osebe, ki z veljavnim zdravniškim potrdilo dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more
29
uporabljati. Izjema so tudi osebe na zadnjih sedežih v vozilih policije, kadar bi uporaba varnostnega
pasu onemogočala izvajanje uradnih nalog policije in vojaške policije. Gre za novost, ki omogoča, da
policisti pri opravljanju specifičnih nalog (npr. vožnja prijete osebe) ni potrebno pripeti, saj mora
policist biti pripravljen ukrepati v vsakem trenutku. Vozila policije zaenkrat niso predelana na tak
način, ki bi onemogočala kakršnokoli aktivnost (pobeg, napad na policista…) spremljane oz. prijete
osebe.
POSEBNI UKREPI ZA VARNO UDELEŽBO V CESTNEM PROMETU
Zaščitna čelada
(1) Voznik in potnik na kolesu z motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu in
štirikolesu brez zaprte kabine, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno
motoristično čelado.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zaščitne čelade ni treba uporabljati vozniku in
potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim
predpisom, ki ga izda minister, pristojen za promet, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni zadrževalni
sistem.
(3) Otrok mora imeti med vožnjo kolesa na glavi pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Enako
velja tudi za otroka, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozi kot potnik.
(4) Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.
(5) Z globo 200 eurov (120* - 84/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, potnik ali jahač,
ki ne uporablja homologirane zaščitne motoristične čelade ali zaščitne čelade skladno z določbami
tega člena. Enako se za prekršek kaznuje tudi spremljevalca otroka iz tretjega odstavka tega člena.
K 35. členu:
Člen določa obvezno uporabo homologirane zaščitne čelade za voznika in potnika na kolesu z
motorjem, trikolesu, lahkem štirikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine.
Prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali
zmožnost obvladovanja vozila
(1) Voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi
zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke,
telefon itd.).
(2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav s takšno glasnostjo, ki
mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik razen kandidat za voznika, ki ga učitelj
vožnje uči vožnje motornega vozila, in kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil v spremstvu
spremljevalca, med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje Pri
opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike
materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije ter vojaške policije, je
med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.
(4) Z globo 40 eurov (40* - 72/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ne potrebuje
vozniškega dovoljenja, če pri vožnji uporablja določene naprave ali opremo v nasprotju z določbami
tega člena.
(5) Z globo 120 eurov (120* - 72/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik ali učitelj vožnje
motornega vozila, ki uporablja določene naprave ali opremo v nasprotju z določbami tega člena.
30
K 36. členu:
Določba opredeljuje prepovedi vozniku med vožnjo uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi
zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
»Prepoved uporabe sredstev in naprav namenjenih onemogočanju delovanja merilnih naprav«
(1) Udeleženci cestnega prometa ne smejo uporabljati in tudi ne imeti pri sebi ali v vozilu ali
na njem naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali
tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa.
(2)Naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav
ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa ni dovoljeno
vgraditi oziroma namestiti v ali na vozilo.
(3) Naprava iz prejšnjega odstavka, ki jo udeleženec cestnega prometa uporablja ali jo ima pri
sebi ali v vozilu ali na njem, se odvzame. Če voznik ne odstrani naprave z vozila ali iz njega, se jo
odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na njegove stroške.
(4) Z globo 400 eurov (400* - 24/6 ZVCP-1) se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki uporablja, ali ima pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili
ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni
organi pri nadzoru cestnega prometa.
(5) Z globo 8.000 eurov (8.000* - 24/7 ZVCP-1) se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki vgradi ali namesti v ali na vozilo napravo, ki bi otežila, motila ali
preprečila delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni
organi pri nadzoru cestnega prometa, odgovorna oseba pa z globo 800 eurov (800* - 24/7 ZVCP-1). Z
globo 800 eurov (800* - 24/7 ZVCP-1) se kaznuje za tak prekršek tudi fizična oseba.
K 37. členu:
38.člen prepoveduje posedovanje in uporabo naprav, s katerimi bi lahko udeleženci cestnega
prometa otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki
jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa ter določa, da se je take naprave
tudi prepovedano vgraditi v vozilo. Zakon določa, da se naprava, s katero bi lahko otežili, motili ali
preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni
organi pri nadzoru cestnega prometa, odvzame.
2. Pravila varne vožnje
Vožnja z vozilom
(1) Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, ki ji
pripada njegovo vozilo.
(2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču oziroma desni kolesarski stezi glede na
dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni kolesarski stezi mora voziti po desni strani steze.
(3) Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov, morajo voziti vozniki po desni
strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in
neovirano.
(4) Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje, razen v nevarnosti. Voznik
dvoslednega vozila mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila
31
ali se voziti po dveh kolesih. Voznik enoslednega vozila mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti
vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila ali se voziti po enem kolesu.
(5) Z globo 50 eurov (40* - 25/7 ZVCP-1) se kaznuje voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 400 eurov (300* - 25/5 ZVCP-1) se kaznuje voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena. Vozniku osebnega avtomobila, ki izpušča krmilo ali se vozi po dveh
kolesih ter vozniku motornega kolesa in kolesa z motorjem, ki izpušča krmilo ali se vozi po enem
kolesu, se izreče tudi 5 kazenskih točk.
K 38. členu:
V tem členu je določeno, kako, po kateri cesti ali njenem delu sme voziti voznik določene
vrste vozila v cestnem prometu. Posebej je opredeljeno, kje morajo vozniki voziti na vozišču, ki nima
označenih prometnih pasov. Četrti odstavek prepoveduje promet motornih vozil, katerih največja
dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso na cesti ali njenem delu, če je promet teh vozil
omejen s predpisom ali prometno signalizacijo. Peti odstavek 11. člena pa posebej prepoveduje take
načine vožnje vozila v cestnem prometu, ki imajo zaposledico nenadno znatno zmanjšanje hitrosti
vožnje, sunkovito speljevanje, zaviranje, ali ustavljanje, razen v nevarnosti ter hkrati določa,
obveznost voznika, ki namerava znatno zmanjšati hitrost, da se pred nameravanim znatnim
zmanjšanjem hitrosti prepriča,če lahko to varno stori.
»Vožnja z vozilom po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi«
(1) Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi mora voznik voziti po
sredini prometnega pasu.
(2) Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po desnem prometnem
pasu. Če ima smerno vozišče tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih
pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju.
(3) Na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer v naselju sme voziti
voznik motornega vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 7.500 kg, ki lahko brez
oviranja sledi prometnemu toku, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu smernega vozišča.
(4) Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo vse
prometne pasove na smernem vozišču in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo pred njimi vozeča
vozila, ni dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas, razen zaradi razvrščanja pred križiščem
ali ustavitve vozila.
(5) Če je na smernem vozišču iz prvega odstavka tega člena na enem od prometnih pasov
onemogočen promet vozil zaradi ovire ali se pas konča, so vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem
pasu dolžni omogočiti vključevanje na ta prometni pas tako, da vozijo s primerno hitrostjo in na takšni
razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (v nadaljnjem
besedilu: sistem zadrge).
(6) Na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno
voziti po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri.
(7) Na cesti ali njenem delu je prepovedan promet motornih vozil, katerih največja dovoljena
masa presega največjo dovoljeno maso, omejeno s predpisom ali prometno signalizacijo in motornih
vozil za katera je prepovedan promet s prometnim znakom, ki se nanaša na omejitve uporabe ceste ali
njenega dela glede na vrsto prometa, ki jo je določil upravljavec ceste.
(8) Z globo 40 eurov (40* - 26/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki na smernem
vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi ne vozi po sredini prometnega pasu ali ne vozi
na način, predpisan v drugem odstavku tega člena ter voznik, ki ne upošteva sistema zadrge.
(9) Z globo 200 eurov (120* - 26/9 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki zapelje z enega
na drug prometni pas v nasprotju z določbami četrtega odstavka tega člena.
32
(10) Z globo 1.200 eurov (300* - 26/10 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki na cesti,
ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču,
namenjenem vožnji v nasprotni smeri. Vozniku motornega vozila se poleg globe izreče tudi 18
kazenskih točk.
(11) Z globo 400 eurov (300* - 26/11 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki vozi z
vozilom, katerega največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso, po cesti ali njenem delu,
kjer je prepovedan promet motornih vozil, omejen s predpisom ali prometno signalizacijo, ali za
katerega je prepovedan promet s prometnim znakom, ki se nanaša na omejitve uporabe ceste ali
njenega dela glede na vrsto prometa, ki jo je določil upravljavec ceste.
(12) Z globo 1.000 eurov (1.000* - 26/12 ZVCP-1)se za prekršek kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki vozi z vozilom,
katerega največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso, po cesti ali njenem delu, kjer je
prepovedan promet motornih vozil, omejen s predpisom ali prometno signalizacijo, odgovorna oseba
pa z globo 300 eurov (300* - 26/12 ZVCP-1).
K 39. členu:
Ta člen določa načine voženj vozil na cesti, na kateri so označeni prometni pasovi. Tako je določeno,
da mora voznik na smernem vozišču z označenimi prometnimi pasovi voziti po desnem prometnem
pasu. Kadar pa ima smerno vozišče tri prometne pasove, pa je dovoljena vožnja po desnih dveh
prometnih pasovih, medtem ko je levi prometni pas namenjen prehitevanju. Tretji odstavek določa, da
smejo na večpasovni cesti v naselju voziti po prometnem pasu, ki ni skrajno desni, le vozila katerih
največja dovoljena masa ne presega 7.500 kg. V četrti odstavek tega člena določa prepovedi
zamenjave prometnega pasu ob zgostitvi prometa. V petem odstavku tega člena je naveden sistem
zadrge z namenom večje pretočnosti prometa in zmanjševanja možnosti prometne nesreče.
Organizirana kolona vozil
(1) Za premike organiziranih kolon vozil ali posameznih vozil, ki jih zaradi vzdrževanja
javnega reda izvaja policija, ne veljajo določbe tega zakona o hitrosti vozil v organizirani koloni,
načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na tovornih vozilih, in o izrednih prevozih.
(2) Za premike organizirane kolone vojaških vozil ali posameznih vojaških vozil, ki se
izvajajo zaradi obrambnih potreb ali mednarodnih obveznosti države, ne veljajo določbe tega zakona o
hitrosti vozil v organizirani koloni, načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na tovornih
vozilih, in o izrednih prevozih.
(3) Vojaški policisti spremljajo kolono vozil iz prejšnjega odstavka na čelu in začelju, pri tem
pa morajo uporabljati svetlobne znake iz 105. člena tega zakona. Pri spremljanju kolone vojaških
vozil smejo vojaški policisti urejati promet vozil, pri tem morajo uporabljati znake, ki jih dajejo
policisti v skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.
(4) Minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, podrobneje
predpiše izjeme glede prometa vozil iz drugega odstavka tega člena.
K 40. členu:
V tem členu so določene izjeme oz. dovoljena odstopanja od prometnih pravil pri vožnji organiziranih
kolon vojaških vozil in vozil policije pri opravljanju nalog v zvezi z obrambnimi potrebami države oz.
njenimi mednarodnimi obveznostmi in zagotavljanjem javnega reda.
33
Vožnja z vozilom na prehodu ceste preko železniške proge
(1) Na prehodu ceste preko železniške proge ima vlak ali drugo tirno vozilo, ki se premika po
železniških tirih (v nadaljnjem besedilu: vlak), prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa.
(2) Na nezavarovanem prehodu ceste preko železniške proge mora biti udeležencem cestnega
prometa zagotovljena zadostna pregledna razdalja glede na hitrost vlakov na tem delu proge in
omogočeno, da pravočasno in zlahka opazijo bližajoči se vlak. Na prehodu pešpoti ali kolesarske poti
preko železniške proge se poleg svetlobnega znaka, ki naznanja prihod vlaka oziroma, da se bodo
zapornice ali polzapornice začele spuščati uporabi zvočni znak z enako frekvenco, kot je na semaforju
za pešce, ko na semaforju gori rdeča luč.
(3) Udeleženec cestnega prometa se mora ustaviti pred prehodom preko železniške proge:
- ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oziroma da se bodo zapornice ali polzapornice
začele spuščati;
- ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene;
- ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s predpisanim znakom;
- nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje vlak, čeprav udeleženec
cestnega prometa na to ni posebej opozorjen. Progo smejo prečkati šele, ko se prepričajo,
da se prehodu ne približuje vlak.
(4) Z globo 200 eurov (120* - 50/6 ZVCP-1(120* - 51/5 ZVCP-1), ) se za prekršek kaznuje
udeleženec cestnega prometa, razen voznika motornega vozila, ki ne ustavi pred prehodom ceste preko
železniške proge skladno z določbami tega člena.
(5) Z globo 300 eurov (250* - 50/6 ZVCP-1, 250* - 51/4 ZVCP- ) se za prekršek kaznuje
voznik motornega vozila, ki ne ustavi pred prehodom ceste preko železniške proge skladno z
določbami tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki ne zagotovi ukrepov, določenih v drugem
odstavku tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 400 eurov
(400* - 51/6 ZVCP-1).
K 41. členu:
V členu so vsebovane splošne določbe, ki veljajo za obe vrsti prehodov ceste preko železniške proge,
našteva situacije, ko se mora udeleženec cestnega prometa ustaviti pred prehodom, in določa označitev
prehoda in približevanje prehodu ceste preko železniške proge s predpisano prometno signalizacijo.
Člen opredeljuje tudi, se mora na prehodu pešpoti ali kolesarske poti preko železniške proge poleg
svetlobnega znaka, ki naznanja prihod vlaka oziroma, da se bodo zapornice ali polzapornice začele
spuščati uporabi zvočni znak z enako frekvenco, kot je na semaforju za pešce, ko na semaforju gori
rdeča luč. Hkrati se določajo minimalni varnostne pogoje glede preglednosti in vidnosti na takšnem
prehodu ter obvezuje udeležence cestnega prometa, da počakajo in pustijo vlak mimo.
Vožnja z vozilom na prehodu za pešce
34
(1) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga
ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno
prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi na prehodu za pešce na kolesarski
stezi ali drugi prometni površini.
(3) Z globo 600 eurov (300* - 49/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki na prehodu za
pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist ne omogoči
pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj. Vozniku motornega vozila se
izreče tudi 5 kazenskih točk.
K 42. členu:
Določba ureja obveznost voznika,ki se približuje prehodu za pešce. Tako je določeno, mora
voznik voziti s posebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko
prehoda ogrožal pešce. Ureja se prednost pešcev pred vsemi vrstami vozil in v tem smislu izenačuje
prehod za pešce na vozišči in prehod za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini.
vozišču.
Vključevanje v promet, sprememba smeri in premiki z vozilom
(1) Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje,
premikom vozila ali vključevanjem v promet, se mora voznik prepričati, da to lahko stori brez
nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje.
(2) Pri spremembi smeri vožnje mora voznik svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati
s smerno utripalko. Voznik vozila, ki nima smernih svetilk, nakaže namero z vodoravno odročeno
roko.
(3) Z globo 120 eurov (40* - 27/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki se preden
zapelje na drug prometni pas ali pred vsako drugo spremembo smeri vožnje, premikom vozila ali
vključevanjem v promet, ne prepriča, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega
prometa ali premoženje in svoje namere pravočasno in nedvoumno ne nakaže s smerno. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.
vozniškega dovoljenja, ki se preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo
smeri vožnje, premikom vozila ali vključevanjem v promet, ne prepriča, da to lahko stori brez
nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje in svoje namere pravočasno in
nedvoumno ne nakaže s smerno svetilko ali z vodoravno odročeno roko.
K 43. členu:
Ta člen obvezuje voznika, da se mora pred vsako spremembo smeri vožnje, premikom vozila ali
vključevanjem v promet, prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega
prometa ali premoženje in svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati na predpisan način.
Poseben poudarek temelji na pogledih, ki jih voznik mora izvesti. Namreč, veliko nesreč se zgodi, ker
se vozniki premalo prepričajo, če lahko brez nevarnosti opravijo kakršnikoli premik z vozilom. To
pomeni, da bi se voznik, predvsem osebnega avtomobila s pogledom v notranje vzvratno ogledalo, v
zunanje vzvratno ogledalo in čez rame moral natančno prepričati o varnosti vseh aktivnosti (premiki),
saj lahko le na ta način premosti mrtvi kot vozila, oz. opazi drugega udeleženca cestnega prometa, ki
je »skrit« v mrtvem kotu vozila. Nujnost teh pogledov poudarjajo tudi učitelji vožnje v avtošolah. Prav
tako je vse več smernih vozišč, tudi v naseljih, z dvema prometnima pasovoma, kjer so pogledi
neobhodno in nujno potrebni.
35
Vzvratna vožnja
(1) Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik vozi vzvratno po desni strani
desnega smernega vozišča glede na položaj vozila. Kadar vozi vzvratno, mora voznik ustaviti vozilo,
ko mu pripelje nasproti po istem prometnem pasu drugo vozilo.
(2) Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu vklopljene varnostne utripalke. Pri vzvratnem
parkiranju in vzvratnem obračanju mora voznik vklopiti smerne svetilke.
(3) Vzvratna vožnja je prepovedana, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrozil drugega
udeleženca cestnega prometa ali premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na
delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali
na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto.
(4) Z globo 40 eurov (40* - 28/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki vozi vzvratno v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 200 eurov (160* - 28/7 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki vozi vzvratno
na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu
ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju
z neprednostne na prednostno cesto. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.
K 44. členu:
Ta člen ureja vzvratno vožnjo po cesti. Dovoljuje jo le na krajši razdalji in le v primerih, kadar voznik
s tako vožnjo ne more ogroziti drugega udeleženca cestnega prometa ali premoženja, v taksativno
naštetih primerih pa jo izrecno prepoveduje. Pri vzvratni vožnji mora voznik motornega vozila vklopiti
varnostne utripalke in s tem opozoriti druge udeležence cestnega prometa, da se njegovo vozilo
premika vzvratno. Ta določba pa ne velja za vzvratno parkiranje, pri čemer je dovolj, da smer nakaže s
smerno svetilko.
Razdalja med vozili
(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na
razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna
razdalja).
(2) Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati:
a) da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred
njim, zmanjša hitrost ali ustavi,
b) da se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se, ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje
kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od
razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).
vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbami o varnostni razdalji.
(5) Z globo 300 eurov (120* - 29/4 ZVCP-1)se za prekršek kaznuje voznik motornega vozila,
ki ne vozi na varnostni razdalji za drugim vozilom skladno z določbami prvega ali drugega odstavka
tega člena, ali ne vozi na minimalni varnostni razdalji za drugim vozilom, skladno z določbami
tretjega odstavka tega člena.Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
(6) Z globo 300 eurov (nov) se za prekršek kaznuje voznik motornega vozila, ki ne vozi na
minimalni varnostni razdalji za drugim vozilom skladno z določbami tretjega odstavka tega člena.
K 45. členu:
46. člen natančno opredeljuje pojem minimalne varnostne razdalje, ki jo mora upoštevati
voznik vozila, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu. Varnostna oziroma minimalna
36
varnostna razdalja med vozili se določa s sekundno metodo. Določanje minimalne varnostne razdalje
s sekundno metodo omogoča vozniku, da enostavno in relativno natančno oceni to razdaljo ter jo med
vožnjo za drugim vozilom tudi vzdržuje. Varnostna minimalna razdalja je razdalja med dvema
voziloma, ki vozita drugo za drugim na istem prometnem pasu in ni manjša od razdalje, ki jo pri
hitrosti, s kakršno vozi vozilo, ki vozi za drugim vozilom, prevozi v dveh sekundah (varnostna
razdalja). Na podlagi tako določene minimalne varnostne razdalje, bo omogočen tudi učinkovit nadzor
upoštevanja varnostne razdalje med vozili, ki je vse pogosteje vzrok prometnih nesreč ter tudi
sankcioniranje voznikov, ki varnostne razdalje ne upoštevajo, kar dosedaj ni bilo mogoče.
Hitrost vožnje
(1) Voznik mora hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim
ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in
tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga
lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje.
(2) Voznik, ki se približuje križišču, prehodu ceste preko železniške proge, prehodu za pešce ,
kolesarski stezi ali drugi prometni površini mora voziti posebno previdno. Voziti sme s takšno
hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo
na križišču prednost, da lahko varno ustavi pred prehodom ceste čez železniško progo oziroma da
lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje.
(2) Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence
v cestnem prometu.
(3) Kadar je hitrost vozila za več kot polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali
delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti varnostne utripalke, razen če uporablja posebno
opozorilno svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve v skladu s 105. členom tega zakona.
(4) Voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti in od
hitrosti prometnega toka vozil na smernem vozišču, za katerim se nabere kolona vozil, se mora, če ga
kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil
mimo.
(5) Ob zmanjšani vidljivosti, manjši od 50 metrov, morajo vozniki motornih vozil, ki
prevažajo nevarno blago, in vozniki motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, razen
izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in posipanje),
zmanjšati hitrost tako, da je izključeno vsako ogrožanje in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru,
ter poskrbeti za varnost vozila in tovora. Enako velja v primeru, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu
ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila.
vozniškega dovoljenja, ki hitrosti in načina vožnje ne prilagodi poteku, tehničnim in drugim
lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju
vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma,
da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje ali, ki vozi vozilo tako
počasi, da ovira druge udeležence cestnega prometa ali se ne umakne z vozišča kot določa četrti
odstavek tega člena. Enako se kaznuje kaznuje voznik motornega vozila, ki vozi tako počasi, da ovira
druge udeležence cestnega prometa, ali če ne vklopi varnostne utripalke ali se ne umakne z vozišča
kot določa četrti odstavek tega člena.
(7 ) Z globo 300 eurov (150* - 33/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik motornega vozila,
ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3
kazenske točke.
(8) Z globo 600 eurov (460* - 30/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki hitrosti in
načina vožnje ne prilagodi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti,
vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim
sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo,
37
glede na okoliščine, lahko pričakuje. Vozniku motornega vozila se poleg globe izreče tudi 5 kazenskih
točk. Enako se kaznuje voznik (200* - 45/4 ZVCP-1 in 4 KT - 45/4 ZVCP-1), ki se približuje križišču,
prehodu ceste preko železniške proge, prehodu za pešce, kolesarski stezi ali drugi prometni površini in
ne vozi posebno previdno, ali s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge
udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču, prehodu ceste preko železniške proge, prehodu za
pešce, kolesarski stezi ali drugi prometni površini prednost.
K 46. členu:
46. člen določa, da je voznik dolžan hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim
lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju
vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim. Od voznika se pričakuje, da bo vozil vozilo tako,
da bo ves čas vožnje obvladoval vozilo in ga tudi ustavil pred vsako oviro, ki bi se pojavila na cesti,
pa gre za tako oviro, ki jo, glede na okoliščine, pri vožnji vozila v cestnem prometu lahko pričakuje.
Ta člen posebej opredeljuje tudi hitrosti s katero se sme voznik približevati križišču, prehodu za pešce
oziroma prehodu ceste čez železniško progo ter terja od voznikov posebno previdnost. Zakon tudi
določa, da pa voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge
udeležence v cestnem prometu in hkrati zavezuje voznike, ki s počasno vožnjo tako ovirajo promet, da
se za njimi nabere kolona vozil, ki jih ne more varno prehiteti, da se na primernem mestu sami izločijo
iz prometa in s tem pripomorejo k povečanju pretočnosti prometa. Peti odstavek zavezuje voznikei
motornih vozil, ki prevažajo nevarno blago, in voznike motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni
prevoz, razen izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in
posipanje), da morajo ob zmanjšani vidljivosti in sicer pri vidljivosti, ki je manjša od 50 metrov,
zmanjšati hitrost in sicer tako, da se izključi vsako morebitno ogrožanje . Vozniki teh vozil so ob
zmanjšani vidljivosti dolžni ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru, ter poskrbeti za varnost vozila
in tovora. Slednje velja ne le ob zmanjšani vidljivosti, temveč tudiv primeru, če je cesta spolzka zaradi
snega, ledu ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana
stabilnost vozila.
Dovoljene hitrosti
(1) Največja dovoljena hitrost vozila je:
a. na cestah v naselju - 50 km/h;
b. v območju omejene hitrosti - 30 km/h;
c. v območju umirjenega prometa in v območju za pešce - 10 km/h.
(2) Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila
lahko največ 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to
omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.
(3) Na cesti zunaj naselij je največja dovoljena hitrost za vozila:
a) na avtocestah - 130 km/h;
b) na hitrih cestah - 110 km/h;
c) na vseh ostalih cestah - 90 km/h.
(4) Hitrost vožnje vozil na javnih cestah zunaj naselja ne sme biti omejena na manj kot 40
km/h, razen, če to terjajo nujni začasni ukrepi za zavarovanje ceste ali prometa na njej.
(5) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost v
območju za pešce ali v območju umirjenega prometa, se kaznuje za prekršek z globo:
38
a) 300 eurov (250* - 32/7/b ZVCP-1), če prekorači dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h.
Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke;
b) 600 eurov (500* - 32/7/c ZVCP-1), če prekorači dovoljeno hitrost nad 10 do vključno 20
km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
c) 1.000 eurov (1.000* - 32/7/d ZVCP-1), če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 km/h.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega
vozila;
d) najmanj 1.200 eurov (1.000* - 32/8 ZVCP-1), če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30
km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(6) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti
v naselju, se kaznuje za prekršek z globo:
a) 100 eurov (80* - 32/7/a ZVCP-1), če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
b) 300 eurov (250*- 32/7/b ZVCP-1), če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h.
c) 600 eurov (500* - 32/7/c ZVCP-1), če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
d) 1.000 eurov (1.000* - 32/7/d ZVCP-1), če prekorači hitrost za več kot 30 km/h. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila;
e) najmanj 1.200 eurov (1.000*- 32/8 ZVCP-1), če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50
km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(7) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti
zunaj naselja, razen na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po
dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z
globo:
b) 300 eurov (120* - 32/9/b ZVCP-1), če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;
c) 600 eurov (240* - 32/9/c ZVCP-1), če prekorači hitrost do nad 30 do vključno 40 km/h.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
d) najmanj 1.000 eurov (380* - 32/9/d ZVCP-1), če prekorači hitrost za več kot 40 km/h.
vozila.
(8) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom, ali prometnim znakom omejeno hitrost na
avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima
pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:
a) 50 eurov (50* - 32/10/a ZVCP-1), če prekorači hitrost do vključno 20 km/h.
b) 100 eurov (50* - 32/10/b ZVCP-1), če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h;
c) 300 eurov (150* - 32/10/c ZVCP-1), če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;
d) 600 eurov (200* - 32/10/d ZVCP-1), če prekorači hitrost nad 40 km/h do vključno 50
km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
e) najmanj 1.000 eurov (300* - 32/10/e ZVCP-1), če prekorači hitrost za več kot 50 km/h.
vozila.
(9) Z globo 50 eurov (50* - 32/11 ZVCP-1) se kaznuje za prekršek drugega udeleženca
cestnega prometa, ki prekorači največjo dovoljeno hitrost, predpisano v tem členu.
(10) Z globo 2.000 eurov (2.000* - 35/2 ZVCP-1)se za prekršek kaznuje pravno osebo, ki
ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorno osebo pa z globo 200 eurov (200* - 35/2 ZVCP-1).
K 47. členu:
47.člen določa splošne hitrostne omejitve na slovenskih cestah. Tako je določeno, da je največja
dovoljena hitrost vozil na cestah v naselju 50 km/h, na cestah v območju omejene hitrosti 30 km/h ter
na cestah, ki so v območju umirjenega prometa in v območju za pešce 10 km/h. Zakon tudi omogoča,
da je na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih lahko največja dovoljena hitrost največ 70
39
km/h, pod pogojem, da takšno hitrost omogoča varnost prometa,r predpisani prometnotehnični
elementi, pri čemer mora biti takšna hitrost posebej določena s predpisanim prometnim znakom.
Tretji odstavek določa tudi največje dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselij ter glede na vrsto ceste
določa, da je največja dovoljena hitrost na avtocestah 130 km/h, na cestah, rezerviranih za motorna
vozila 110 km/h, na vseh ostalih cestah pa 90 km/h. Četrti odstavek tega člena prepoveduje
upravljalcem cest omejevanje hitrosti vožnje vozil na javnih cestah zunaj naselja pod mejo, ki je
določena v zakonu, saj določa, da hitrost vožnje ne sme biti omejena na manj kot 40 km/h, razen, če to
terjajo nujni začasni ukrepi za zavarovanje ceste ali prometa na njej.
Dovoljene hitrosti na avtocestah in hitrih cestah
(1) Na avtocestah in hitrih cestah, ki imajo fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema
prometnima pasovoma je hitrost vožnje omejena na:
a) 80 km/h:
- motorna vozila s priklopnimi vozili in zgibni avtobusi;
b) 90 km/h:
- tovorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.500
kg, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju oziroma s potrdilom (certifikatom), s
katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo
registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo;
c) 100 km/h:
- avtobusi, brez priklopnih vozil, razen zgibnih avtobusov, če imajo to vpisano v
prometnem dovoljenju oziroma s potrdilom (certifikatom), s katerim pristojni organ
ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, dovoljuje za to
vozilo vožnjo s takšno hitrostjo.
(2) Voznik se kaznuje za prekršek z globo:
Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 (2* - 34/5/b ZVCP-1 ) kazenske točke;
c) 600 eurov (300* - 34/5/c ZVCP-1), če prekorači hitrost za več kot 20 km/h. Vozniku
K 48. členu:
Določba opredeljuje posebne omejitve hitrosti za motorna vozila s priklopnimi vozili, tovorna vozila
in avtobuse na avtocestah in na hitrih cestah, ki imajo fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema
prometnima pasovoma
Dovoljene hitrosti za vozila policije in vozila Slovenske obveščevalno varnostne agencije
pri opravljanju posebnih nalog
(1) Omejitve hitrosti določene s prometnimi pravili ter omejitve hitrosti, izražene s
postavljenimi prometnimi znaki, ne veljajo za vozila policije, opremljena s posebnimi napravami za
ugotavljanje hitrosti, kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v cestnem prometu in za vozila
policije ter vozila Slovenske obveščevalno varnostne agencije, kadar policisti ali uradne osebe
agencije z njimi na podlagi dovoljenja državnega tožilca, preiskovalnega sodnika ali direktorja
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije izvajajo prikrita preiskovalna dejanja iz svoje pristojnosti
po zakonu, ki ureja naloge, pristojnosti in pooblastila policije ali zakonu, ki ureja kazenski postopek
40
oziroma posebne oblike pridobivanja podatkov po zakonu, ki ureja delovanje Slovenske
obveščevalno–varnostne agencije. Vozniki teh vozil morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da
ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega
premoženja.
K 49. členu:
49. člen določa izjeme glede upoštevanja dovoljenenih hitrosti za vozila policije in vozila Slovenske
obveščevalno varnostne agencije in pogoje, pod katerimi smejo vozila policije in vozila Slovenske
obveščevalno varnostne agencije voziti hitreje. Tako je določeno, da omejitve hitrosti določene s
prometnimi pravili ter omejitve hitrosti, izražene s postavljenimi prometnimi znaki, ne veljajo za
vozila policije, opremljena s posebnimi napravami za ugotavljanje hitrosti, vendar izključno takrat,
kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v cestnem prometu. Izjema velja tudi za vozila policije
ter vozila Slovenske obveščevalno varnostne agencije, kadar policisti ali uradne osebe agencije z njimi
na podlagi dovoljenja državnega tožilca, preiskovalnega sodnika ali direktorja Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije izvajajo prikrita preiskovalna dejanja iz svoje pristojnosti po
zakonu, ki ureja naloge, pristojnosti in pooblastila policije ali zakonu, ki ureja kazenski postopek
oziroma posebne oblike pridobivanja podatkov po zakonu, ki ureja delovanje Slovenske
obveščevalno–varnostne agencije. Vendar pa zakon posebej določa, da so tudi v teh primerih, vozniki
teh vozil dolžni voziti tako in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih
udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
Dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil
(1) Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:
a) 80 km/h:
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki vlečejo
priklopno vozilo;
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg in za takšna vozila, ki
vlečejo lahki ali bivalni priklopnik;
- za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago, razen zgibnih avtobusov.
b) 70 km/h:
- za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vlečejo priklopno
vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik;
- za zgibne avtobuse.
c) 60 km/h:
- za avtobuse na cestah zunaj naselja, v katerih potniki med vožnjo stojijo;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na avtocesti ali cesti,
rezervirani za motorna vozila.
d) 50 km/h:
- za avtobuse na cestah v naselju, v katerih potniki med vožnjo stojijo in za avtobuse
mestnega potniškega prometa;
- za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo potniki;
- za vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige za sneg;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo, razen na avtocesti ali cesti,
rezervirani za motorna vozila;
- za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m.
e) 20 km/h:
- za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiščih ali sedežih, prigrajenih na
zunanji strani vozila;
- za cestni turistični vlak.
(2) Avtobusi, tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, priklopna
vozila, razen lahkih in bivalnih priklopnikov, morajo imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani
označbo največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil. Dodatno morajo biti s takšno
41
označbo označena motorna vozila in skupine vozil, ki smejo voziti na avtocestah in na hitrih cestah, s
hitrostjo 80, 90 oziroma 100 km/h. Ta označba je po obliki in barvi enaka prometnemu znaku za
omejitev hitrosti, njen premer pa je najmanj 20 cm.
(3) Voznik, ki ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, se kaznuje za
prekršek z globo:
c) 800 eurov (300* - 33/4/c ZVCP-1), če prekorači hitrost za več kot 20 km/h. Vozniku
(4) Voznik avtobusa, tovornega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg,
traktorja in priklopnega vozila, razen lahkega priklopnika in bivalnega priklopnika, ki na vidnem
mestu nima predpisane označbe za to vrsto vozil v skladu z določbami tretjega odstavka tega člena, se
kaznuje za prekršek z globo 50 eurov (50* - 33/5 ZVCP-1).
K 50. členu:
V tem členu so določene hitrostne omejitve za posamezne vrste vozil v cestnem prometu. Zakon tudi
določa, da so določene vrste vozil dolžne imeti imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani označbo
največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil.
.
Prehitevanje
(1) Prehitevanje vozil je dovoljeno le po levi strani.
(2) Po desni je dovoljeno prehiteti le:
- vozilo, ki zavija levo, če je voznik tega vozila dal predpisan znak in zavzel na vozišču tak
položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil levo, in če je na njegovi desni strani dovolj prostora
za prehitevanje;
- vozilo, ki vozi na cesti v naselju, s smernim voziščem z dvema ali več prometnimi pasovi,
po prometnem pasu, ki ni skrajno desni;
- vozilo, ki vozi na ploščadi z več prometnimi pasovi, v katero se razširi smerno vozišče pred
cestninsko postajo, na kateri je hitrost omejena na največ 60 km/h;
- tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.
(3) Tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča, je dovoljeno prehiteti le po
desni strani, če je med tirnim vozilom in desnim robom vozišča prometni pas. Na enosmerni cesti ga je
v takem primeru dovoljeno prehiteti tudi po levi strani.
(4) Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna
vozila, razen na ploščadi iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.
vozniškega dovoljenja, če prehiteva vozilo v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 300 eurov (200* - 36/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki prehiteva
vozilo v nasprotju z določbami tega člena.
K 51. členu:
Člen določa pravila prehitevanja. Kljub temu, da so uvedene vinjete in je odpadla obvezna ustavitev
na cestninskih postajah, zakon dovoljuje prehitevanje po desni strani tudi na ploščadi z več
prometnimi pasovi pred cestninsko postajo, na kateri je hitrost omejena na največ 60 km/h.
Varno prehitevanje
42
(1) Voznik sme začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj prostora. S prehitevanjem ne sme
ovirati udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva.
(2) Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, mora dati voznik
predpisan znak, nato pa ga na primerni bočni razdalji prehiteti. Prehiteti mora brez oklevanja, po
končanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi
čimprej vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.
(3) Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme voznik, ki je prehitel
vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo ali drugega udeleženca cestnega prometa, ostati na prometnem
pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se mu približujejo od
zadaj.
(4) Voznik prehitevanega vozila ne sme povečevati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost
in se pomakniti k desnemu robu vozišča in s svojim ravnanjem omogočiti vozniku, ki prehiteva
čimprejšnjo zaključitev prehitevanja.
(5) Z globo 40 eurov (40* - 37/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki pred
prehitevanjem ne da predpisanega znaka iz drugega odstavka tega člena.
(6) Z globo 300 eurov (200* - 37/5 ZVCP-1- 37/7 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki:
a) začne prehitevati kljub temu, da na cesti nima dovolj prostora;
b) s prehitevanjem ovira udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva;
c) ne prehiteva na primerni bočni razdalji prehiteti;
d) ne prehiteva brez oklevanja;
e) se po končanem prehitevanju ne vrne čimprej na prometni pas, po katerem je vozil pred
prehitevanjem;
f) na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma po prehitevanju ostane na
prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo in s tem ovira hitrejša vozila, ki se mu
približujejo od zadaj;
g) kot voznik prehitevanega vozila, med prehitevanjem poveča hitrost ali po potrebi ne
zmanjša hitrosti in se ne pomakne k desnemu robu vozišča.
Vozniku motornega vozila se za prekršek iz šetega odstavka tega člena izrečejo tudi 3
kazenske točke.
K 52. členu:
V tem členu so določena pravila, ki jih mora voznik upoštevati pred in med prehitevanjem, zato, da bi
manever prehitevanja opravil varno. Prehitevanje ni najbolj pogost vzrok prometnih nesreč, so pa
običajno, če se to dogaja na dvosmernem vozišču, strahotne posledice. Prav tako je prehitevanje eden
od najzapletenejših in najzahtevnejših premikov z vozilom v prometu, saj so (običajno) prisotne velike
hitrosti. Dodatna težava je tudi v tem, da mora voznik, ki želi prehiteti, v zelo kratkem času pogledati
situacijo, oceniti situacijo in se odločiti »da« ali »ne«. Vsi ti parametri kažejo na to, da se velikokrat
pojavi nevarna situacija (škarje) zaradi nenamerno storjene napake. Nekatere voznice in vozniki se do
konca svoje vozniške kariere ne »naučijo« varnega prehitevanja. Vsi ti in še mnogi drugi parametri
zahtevajo, da morajo vsi trije udeleženci v nevarni situaciji prehitevanja ( voznik, ki prehiteva, voznik,
ki je prehitevan in voznik, ki vozi nasproti) storiti vse, da do prometne nesreče ne pride.
Zaradi pogostih situacij, ko se voznik vozila, ki prehiteva, odloči, da bo zaradi nasproti vozečega
vozila (ali iz kakršnegakoli drugega razloga) prekinil prehitevanje in se bo z zaviranjem vrnil za
vozilo, ki ga želi prehiteti, bi moral voznik prehitevanega vozila povečati hitrost in s tem omogočiti
čimprejšnje vključevanje vozniku, ki je prehiteval. Zato je za voznika prehitevanega vozila določena
obveznost, da prilagodi hitrost in s tem vozniku, ki prehiteva, omogoči čimprejšnjo zaključitev
prehitevanja. Hkrati pa zakon nalaga posebne dolžnosti tudi vozniku prehitevanjega vozila, saj le ta
med prehitevanjem ne sme povečevati hitrosti svojega vozila, poleg tega pa je dolžan po potrebi tudi
zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča.
43
Prepoved prehitevanja
(1) Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila:
a) če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;
b) če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil v
levo, ali se je razvrstil za zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z določbo
tretjega odstavka 51. člena tega zakona;
c) pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na
smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
d) v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev;
e) po odstavnem pasu;
f) če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno vozišče oziroma na prometni
pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;
g) če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za
prehitevanje;¸
h) ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so
pešci;
i) ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima
pasovoma;
j) vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi gostote prometa ali drugih
razmer v prometu;
k) ko se približuje mestu, kjer se izvaja delo na cesti, na katerega je opozorjen s predpisano
prometno signalizacijo;
l) na križišču, razen vozilo, ki zavija levo v skladu s 51. členom tega zakona, vozilo, ki vozi
po prednostni cesti in vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je promet
urejen s svetlobnimi prometnimi znaki;
m) na prehodu ceste čez železniško progo.
(2) V primerih iz l) in m) točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prehiteti enosledno vozilo.
(3) Z globo 200 eurov (150* - 38/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki prehiteva ali
začne prehitevati drugo vozilo, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati, ali če je voznik, ki
vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil v levo, ali se je razvrstil za
zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z določbo tretjega odstavka 51. člena tega zakona,
vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi gostote prometa ali drugih razmer v
prometu, ali ko se približuje mestu, kjer se izvaja delo na cesti, na katerega je opozorjen s predpisano
prometno signalizacijo, ali na križišču, ali na prehodu ceste čez železniško progo.
(4) Z globo 400 eurov (200* - 38/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki prehiteva ali
začne prehitevati drugo vozilo po odstavnem pasu, ali če se po prehitevanju ne bi mogel varno
vključiti na smerno vozišče oziroma na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem ali ob
zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma. Vozniku
motornega vozila se izrečejo tudi 4 kazenske točke.
(5) Z globo 1.000 eurov (500* - 38/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki je začel ali
prehiteva vozilo pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen
na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma, ali je začel ali prehiteva vozilo v
predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev, ali je začel ali prehiteva
vozilo, če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za
prehitevanje, ali je začel ali prehiteva vozilo, ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce,
na katerem ali ob katerem so pešci. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk.
K 53. členu:
53. člen taksativno določa prepovedana prehitevanja. Tako natančno določa, kdaj in na katerih delih
cest velja splošna prepoved prehitevanja, hkrati pa določa tudi, v katerih primerih, je kljub splošni
prepovedi prehitevanja, prehitevanje kljub temu dovoljeno. Tako velja, da je v križišču prepovedano
prehitevanje, razen, če se prehiteva- vozilo, ki zavija levo v skladu s 22. členom tega zakona, vozilo,
44
ki vozi po prednostni cesti ali vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je promet urejen
s svetlobnimi prometnimi znaki.
Vožnja mimo
(1) Voznik, ki pelje mimo udeleženca cestnega prometa, vozila, objekta ali ovire na vozišču,
sme to storiti po levi ali desni strani, če ima dovolj prostora. Pri tem ne sme ovirati udeležencev
cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z nasprotne smeri.
(2) Če voznik svojo namero, da bo zavil levo, nakaže s predpisanim znakom in se postavi v
takšen položaj, iz katerega se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, smejo drugi vozniki voziti
mimo le po njegovi desni, če je na cesti dovolj prostora.
(3) Vožnja mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišču, je prepovedana, če se voznik
po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v
kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po katerem vozi.
(4) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišču dovolj prostora, lahko voznik
enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil
po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem.
(5) Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na katerega
stopa pešec, je prepovedana.
vozniškega dovoljenja, če vozi mimo udeleženca cestnega prometa, vozila, objekta ali ovire na
vozišču v nasprotju z določbami tega člena.
ki vozi mimo drugega vozila, udeleženca cestnega prometa, objekta ali ovire na vozišču v nasprotju z
določbami prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(8) Z globo 800 eurov (500* - 40/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznika motornega
vozila, ki se ne ustavi in vozi mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na
katerega stopa pešec. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk.
K 54. členu:
Člen ureja vožnjo mimo ustavljenega vozila, kolone vozil ali drugega objekta na vozišču in
določa pravila varne vožnje mimo ovire na cesti, ki jih mora voznik pri vožnji mimo upoštevati. Zakon
v tem členu izrecno prepoveduje vožnjo mimo, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez
oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po
prometnem pasu, po katerem vozi in vozila, ki se je ustavilo pred prehodom za pešce.
Obračanje
(1) Obračanje vozila v cestnem prometu je prepovedano:
- na ozkih ali nepreglednih delih cest;
- na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih delih cest;
- ob gostem prometu vozil;
- ob zmanjšani vidljivosti.
Prepovedano je tudi polkrožno obračanje na križišču.
vozniškega dovoljenja, če obrača vozilo v nasprotju z določbo prejšnjega tega člena.
45
ki obrača vozilo v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
K 55. členu
Člen taksativno našteva primere prepovedi obračanja vozil v cestnem prometu in sicer prepoveduje
obračanje vozila na ozkih ali nepreglednih delih cest, na mostovih, viaduktih, predorih in drugih
nevarnih delih cest, ob gostem prometu vozil, ob zmanjšani vidljivosti in tudi polkrožno obračanje na
križišču.
Srečanje
(1) Pri srečanju mora voznik zagotoviti na svoji levi strani zadostno bočno razdaljo med
svojim vozilom in udeležencem cestnega prometa, s katerim se srečuje, če je treba, pa se tudi umakniti
na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti.
(2) Na križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki prihaja z nasprotne smeri in tudi
zavija levo tako, da ga pusti mimo na svoji desni strani.
(3) Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom (npr: gorske
ceste), kjer je srečanje oteženo, mora ustaviti vozilo in po potrebi zapeljati vzvratno ter omogočiti
varno srečanje voznik, ki to lažje stori.
(4) Na cesti z velikim vzdolžnim nagibom ustavi praviloma tisti, ki vozi navzdol, razen kadar
je tistemu, ki vozi navkreber, zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti.
(5) Kadar mora na cesti iz prejšnjega odstavka pri srečanju eno od vozil zapeljati vzvratno,
mora to storiti voznik vozila:
- ki se srečuje z vozilom, ki vleče priklopno vozilo;
- ki se srečuje z avtobusom.
(6) Z globo 100 eurov (80* - 42/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki pri srečanju z
drugim udeležencem cestnega prometa ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
K 56členu:
V tem členu so predpisana splošna pravila srečanja dveh vozil ali vozila in drugega prometnega
udeleženca, in pravila, ki veljajo pri srečanju na zoženem delu ceste ali na vzponu oz. na spustu, ali
pri srečanju vozila, z avtobusom ali z vozilom, ki vleče priklopno vozilo.
Vključevanje v cestni promet
(1) Voznik mora pri vključevanju v cestni promet ali v promet na prednostno cesto pustiti
mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega
pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka:
- kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno
signalizacijo označena kot neprednostna;
- kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni cesti;
- kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, s pločnika ali z druge površine,
ki ni cesta.
vozniškega dovoljenja, če pri vključevanju v promet ne upošteva določil tega člena.
ki se vključuje v nasprotju z določbami tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5
kazenskih točk.
46
K 57 členu:
V 57. členu so določena splošna pravila prednosti v cestnem prometu. Tako je določeno, da mora
voznik mora pri vključevanju v cestni promet ali v promet na prednostno cesto pustiti mimo vsa
vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa
vozila, katerih smer vožnje seka in sicer kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s
predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna, kadar se vključuje z nekategorizirane
ceste v promet na javni cesti in kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, s pločnika
ali z druge površine, ki ni cesta.
Približevanje križišču in razvrščanje
(1) Voznik, ki se približuje križišču, mora voziti posebno previdno. Voziti sme s takšno
hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo
na križišču prednost.
(2) Ko se približuje križišču, se mora voznik na zadostni razdalji pred križiščem razvrstiti:
- za zavijanje v levo - na levo stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v
levo;
- za vožnjo naravnost - na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za vožnjo
naravnost;
- za zavijanje v desno - na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v
desno;
- kot je določeno s prometno signalizacijo, če je razvrščanje urejeno na tak način.
(3) Voznik ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka
obstal na križišču in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.
(4) Z globo 200 eurov (120* - 45/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki se pred
križiščem pravočasno ne razvrsti skladno z določbami drugega odstavka 39. člena ali voznik, ki
zapelje na križišče, čeprav zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka tega ne bi smel storiti.
K 58. členu:
V tem členu je določeno, na kakšen način se sme voznik približevati križišču in kako se mora pred
križiščem razvrstiti. Posebej je določen način razvrščanja vozil pred križišči, kjer so na vozišču
označeni ali neoznačeni prometni pasovi. Ustrezno – pravilno razvrščanje ima velik pomen za varen in
tekoč potek prometa, saj je zraven smerne svetilke edini komunikacijski element za druge voznike, da
želimo zaviti.
V tretjem odstavku je pomembna določba, ki določa, da voznik ne sme zapeljati na križišče, če bi
zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na križišču in oviral ali onemogočil promet
vozil z leve ali desne. Določba je namenjena zagotavljanju večje pretočnosti križišč ob gostem
prometu, zlasti v prometnih konicah.
47
Prednost na križišču
(1) Na križišču ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo), razen če je s
prometno signalizacijo določeno drugače.
(2) Voznik, ki na križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri
in vozijo naravnost ali zavijajo desno in so na istem prednostnem nivoju (pravilo srečanja).
(3) Voznik, ki zavija na križišču desno, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po
kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka.
(4) Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo
po označenem prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu,
po katerem vozi.
(5) Voznik, ki na križišču zavija, mora dati prednost pešcem, ki prečkajo vozišče, na katero
namerava zaviti. Ko voznik pri zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti mimo vsa
vozila, ki vozijo po tej stezi.
(6) Tramvaj ima na križišču prednost pred drugimi vozili.
vozniškega dovoljenja, ki ne upošteva pravil o prednosti na križišču, predpisanih v določbah tega
člena.
ki ne upošteva pravil o prednosti na križišču skladno z določbami tega člena. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
K 59. členu:
Določba natančno opredeljuje pravila o prednosti med udeleženci na križišču. Tako je določeno, da
ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani. Voznik vozila, ki na križišču zavija levo, pa
mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno.
Posebej je določena prednost vozil,, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki
jo prečka pred vozilom, ki tavija desno. Enako velja tudi za vozila, ki vozijo po označenem
prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu, po katerem
vozi. Zakon določa, da mora voznik, ki na križišču zavija, mora dati prednost pešcem, ki prečkajo
vozišče, na katero namerava zaviti, kadar pa voznik pri zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo,
mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po tej stezi. Zakon določa tudi, da imajo v križišču absolutno
prednost pred drugimi vozili tirna vozila. KAJ PA PEŠCI?
Vožnja na križišču
(1) Voznik, ki zavija na križišču levo, zapelje do sredine križišča, razen če s prometno
signalizacijo ni določeno drugače ali če tega ne dopušča promet z nasprotne smeri.
(2) Na križišču, razen na nekaterih krožnih, je menjava prometnega pasu prepovedana.
(3) Voznik, ki na križišču zavija na smerno vozišče z dvema ali več prometnimi pasovi, sme
zapeljati na kateregakoli od teh pasov, razen če istočasno zavija na isto smerno vozišče tudi voznik, ki
prihaja z nasprotne smeri. V takem primeru zapelje voznik, ki zavija levo, na levi prometni pas,
voznik, ki zavija desno, pa na desni prometni pas tega smernega vozišča. Avtobusno postajališče,
zgrajeno neposredno za križiščem, ni desni prometni pas v smislu te določbe.
(4) Na križišču, kjer prednostna cesta zavija desno in je potek prednostne ceste označen s
predpisano prometno signalizacijo, mora biti vozilom na kolesarski stezi, ki je speljana naravnost na
vozišče, s predpisanim prometnim znakom ("križišče s prednostno cesto" z dopolnilno tablo "za
kolesarje") odvzeta prednost.
48
(5) Z globo 40 eurov (40* - 47/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki zavija na križišču
levo, in ne zapelje do sredine križišča, razen če s prometno signalizacijo ni določeno drugače ali če
tega ne dopušča promet z nasprotne smeri ter voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna
v nasprotju z določbami o vožnji na križišču.
(6) Z globo 100 eurov (80* - 47/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki na križišču,
razen krožnega, menja prometni pas, ali ki na križišču zavija na vozišče z dvema ali več prometnimi
pasovi, v nasprotju z določbami tretjega odstavka tega člena.
K 60. členu:
Člen določa način vožnje na križišču, s poudarkom na zavijanju v levo, ter prepoveduje menjavo
prometnih pasov na križišču. V zvezi s tem določa, da sme voznik, ki na križišču zavija na smerno
vozišče z dvema ali več prometnimi pasovi, zapeljati na kateregakoli od teh pasov, razen če istočasno
zavija na isto smerno vozišče tudi voznik, ki prihaja z nasprotne smeri.
Vožnja na krožnem križišču
(1) Na krožnem križišču mora biti promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik
na vozišču krožnega križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to križišče.
(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov,
se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim
voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna
situacija tega ne dovoljuje ali mu je zaradi lastnosti križišča (npr. krožna križišča z majnim premerom)
ali lastnosti motornega vozila (npr. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.
(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se
vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu
pa na notranji prometni pas, vozišča krožnega križišča.
(4) Preden zapusti krožno križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji
prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje
desno tudi z notranjega prometnega pasu.
(5) Na izvozu s krožnega križišča, na katerem je dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega
prometnega pasu, mora biti zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju desno.
(6) Z globo 100 eurov (80* - 48/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki se na krožnem
križišču razvršča v nasprotju z določbami drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
K 61. členu:
Ta člen predpisuje prometno ureditev na krožnem križišču.
V drugem odstavku tega člena je določeno, da se mora voznik, ki zapelje na krožno križišče katerega
vozišče ima dva ali več prometnih pasov, razvrstiti na notranji prometni pas.
Razvrstitev voznika z vozilom na notranji prometni pas je v nekaterih primerih (skoraj) nemogoče
izvesti, kot na primer:
- (lastnosti križišča) razvrstitev na notranji prometni pas v (zelo) majhnih krožnih križiščih, ki imajo
sicer označena dva prometna pasova,
- (lastnosti vozila) razvrstitev na notranji prometni pas krožnih križišč, velikim tovornim vozilom s
priklopnikom. To je fizično možno le na (zelo) velikih krožnih križiščih.
Zaradi tega je dodano: razen če mu je zaradi lastnosti križišča (napr. krožna križišča z majhnim
premerom) ali lastnosti motornega vozila (nap. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.
49
VI. PRAVILA VARNE USTAVITVE IN PARKIRANJA VOZIL
Odpiranje vrat vozila
(1) Med vožnjo morajo biti vrata vozila zaprta.
(2) Na ustavljenem ali parkiranem vozilu ni dovoljeno odpreti vrat, če bi se s tem oviralo ali
ogrozilo drugega udeleženca cestnega prometa.
(3) Z globo 100 eurov (80* - 54/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik ali potnik, ki med
vožnjo odpira vrata vozila ali če na ustavljenem ali parkiranem vozilu odpre vrata vozila, tako, da z
odpiranjem vrat ovira ali ogrozi drugega udeleženca cestnega prometa.
K 62. členu:
V tem členu je določeno, da morajo biti med vožnjo vrata vozila zaprta, in da na ustavljenem ali
parkiranem vozilu voznik ali potnik ne sme odpreti vrat, če bi s tem oviral ali ogrozil drugega
udeleženca cestnega prometa.
Zapustitev vozila
(1) Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da se vozilo ne more samo
premakniti in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.
(2) Z globo 50 eurov (40* - 55/2 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki zapusti vozilo in
ne ukrene vse potrebno, da se vozilo ne more samo premakniti ali vozila ne zavaruje pred
neupravičeno uporabo.
K 63. členu:
Določba opredeljuje, da mora voznik, ki zapusti vozilo, ukreniti vse potrebno, da se vozilo ne more
samo premakniti in da mora vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.
Označitev ustavljenih vozil
(1) Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti
in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa, mora voznik takoj vklopiti
varnostne utripalke. Na nevarnih oziroma nepreglednih delih ceste ali če vozilo nima naprave za vklop
varnostnih utripalk ali ta ne deluje, mora voznik postaviti varnostni trikotnik.
(2) Ustavljeno skupino vozil, razen motornega vozila z lahkim ali bivalnim priklopnikom,
kolono vozil ali vozilo, ki prevaža nevarno blago, je treba označiti z dvema varnostnima trikotnikoma.
(3) Varnostni trikotnik je treba postaviti ob desni rob vozišča:
- tako, da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, pravočasno in zlahka opazijo;
- na takšni razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od zadaj in vozi s predpisano
hitrostjo, dovolj časa, da varno ustavi vozilo ali zapelje mimo ustavljenega vozila.
Dva trikotnika se postavita vzporedno eden poleg drugega tako, da sta oddaljena eden od drugega za
dolžino stranice.
50
(4) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je treba vozilo iz prvega odstavka tega člena osvetliti v
skladu z določbo sedmega odstavka 72. člena tega zakona. Če zaradi tehničnega stanja vozila to ni
mogoče ali če vozilo kljub temu ni vidno na potrebni razdalji, je treba ustavljeno vozilo označiti z
rumeno utripajočo svetilko, baklo ali na drug primeren način.
(5) Z globo 100 eurov (80* - 57/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ne označi
ustavljenega vozila na način določen v tem členu.
K 64. členu:
Ta člen določa ukrepanje voznika, kadar vozilo ustavi na cesti zaradi okvare, prometne nesreče ali
drugega vzroka in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa.
Vozilo ustavljeno na železniški progi
(1) Če vozilo obstane na železniški progi, ga mora voznik takoj odstraniti. Če tega ne more
storiti, mora nemudoma obvestiti center za obveščanje ali policijo in pravočasno opozoriti voznika
vlaka.
(2) Z globo 100 eurov (80* - 58/2 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki vozila
ustavljenega na železniški progi ne odstrani, ali ne obvesti centra za obveščanje ali policije in
pravočasno ne opozori voznika vlaka.
K 65. členu:
Ta člen določa, kako mora ravnati voznik, katerega vozilo obstane na železniški progi na prehodu
ceste čez železniško progo.
Ustavitev in parkiranje
(1) Ustavitev ali parkiranje na vozišču je dovoljeno le na desni strani vozišča v smeri vožnje.
Če so na desni strani vozišča tirnice, je dovoljena ustavitev ali parkiranje na levi strani vozišča. Na
enosmerni cesti je dovoljena ustavitev ali parkiranje na obeh straneh smernega vozišča.
(2) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti vzporedno z robom vozišča in sme biti
oddaljeno od roba največ 30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo.
Parkiranje v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih, je prepovedano.
(3) Če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni
površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami.
(4) Ustavitev in parkiranje je prepovedano:
1. na prehodu za pešce, kolesarje in na razdalji manj kot 5 m pred prehodom. Če so na
vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s
predpisano označbo na vozišču;
2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti, kolesarskem pasu ali na tirnicah. Če
je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce
zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče;
3. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške
tirnice;
4. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred
križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo;
5. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu;
51
6. na označenem avtobusnem postajališču. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena
ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
7. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.);
8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in
neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča
ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
9. na pospeševalnem, zaviralnem in odstavnem pasu. Na odstavnem pasu je za nujno
potreben čas dovoljena ustavitev vozila v sili. Ob tem mora voznik storiti vse potrebno, da
ustavljeno vozilo, osebe ali tovor ne ogrožajo udeležencev cestnega prometa;
10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak;
11. na vozišču ceste zunaj naselja;
12. na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi;
13. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene
prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok, odstavni ločilni in robni pas,
bankina,…);
14. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu
vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega
podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred
katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisanim
prometnim znakom, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s
predpisano označbo na vozišču;
15. na označenem parkirnem prostoru za invalide oziroma invalidke (v nadaljnjem besedilu:
invalide), razen za osebe iz prvega in drugega odstavka 67. člena tega zakona;
16. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
17. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora biti označena
s predpisano prometno signalizacijo;
18. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno
signalizacijo, in v območju za pešce.
(5) Z globo 50 (40* - 52/5 ZVCP-1) eurov se za prekršek kaznuje:
a) voznik, ki ne ustavi ali ne parkira vozilo na desni strani vozišča v smeri vožnje, razen če
so na desni strani vozišča tirnice oziroma če ustavi ali parkira vozilo na enosmerni cesti;
b) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo, ki ni vzporedno z robom vozišča in je oddaljeno od
roba več kot 30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo ali
parkira v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih;
c) voznik, ki ne ustavi ali ne parkira vozila v skladu na označenih parkirnih mestih v skladu z
označbami na vozišču ali drugi prometni površini;
d) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na prehodu za pešce in na razdalji manj kot 5 m pred
prehodom;
e) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji
manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice;
f) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega
roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano
prometno signalizacijo;
g) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na označenem avtobusnem postajališču;
h) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni
prometni znak;
i) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na vozišču ceste zunaj naselja;
j) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več
prometnimi pasovi;
k) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso
namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil.
a) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti,
kolesarskem pasu ali na tirnicah;
b) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu
in nadvozu;
c) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na ozkem ali nepreglednem delu ceste;
52
d) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim
oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na
vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
e) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo, na pospeševalnem, zaviralnem ali odstavnem pasu v
nasprotju z določbami 9. točke četrtega odstavka tega člena;
f) voznik, ki parkira vozilo na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev
v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže,
skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča v
nasprotju z določbami 14. točke četrtega odstavka tega člena;
g) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na označenem parkirnem prostoru za invalide v
nasprotju s 15. točko četrtega odstavka tega člena;
h) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo na označenih poteh, namenjenih intervencijskim
vozilom;
i) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo nad priključkom za vodovodno omrežje v nasprotju z
določbami 17. točke četrtega odstavka tega člena;
j) voznik, ki ustavi ali parkira vozilo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce
v nasprotju z določbami 18. točke četrtega odstavka tega člena.
K 66. členu:
Ta člen opredeljuje pravila ustavljanja in parkiranja vozil. Parkiranje je v slovenskih mestih zaradi
kroničnega pomanjkanja parkirnih mest glede na število avtomobilov vse težje, zato morajo biti
zakonske določbe o parkiranju jasne in natančne. Natančno je določeno, na kakšen način je parkiranje
dovoljeno, še natančneje pa, kje in kdaj je prepovedano.
Parkirna karta
(1) Parkirna karta se lahko izda osebi, ki ima zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih
ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in
osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro in osebi, ki ji
je priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb.
(2) Parkirno karto lahko pridobijo tudi naslednji upravičenci:
- zdravstvene službe, socialne službe in invalidske organizacije, katerih delavci obiskujejo
oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje
in življenje,
- osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali
medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro,
- osebe z multiplo sklerozo,
- osebe z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro,
- težko telesno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o
varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
- težko duševno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o
varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
- osebe, ki so slepe,
- mladoletne osebe, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube,
okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju.Parkirno karto
izda na zahtevo upravičenca upravna enota, na območju katere ima upravičenec stalno
prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(3) Pogoje za izdajo parkirne karte, obliko parkirne karte, njeno veljavnost, način
označevanja vozila, postopek in stroške za njeno izdajo, predpiše Ministrstvo pristojno za delo,
družino in socialne zadeve.
53
(4) Ministrstvo pristojno za delo, družino in socialne zadeve vodi evidenco izdanih parkirnih
kart, upravne enote pa vnašajo podatke v evidenco.
(5) Evidenca izdanih parkirnih kart vsebuje naslednje osebne podatke:
- zaporedno številko vpisa,
- ime, priimek, EMŠO upravičenca oziroma naziv upravičenca,
- kraj stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža upravičenca,
- serijska številka parkirne karte,
- datum izdaje,
- številka odločbe oziroma številka potrdila izbranega osebnega zdravnika.
K 67. členu:
Določba določa, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, da bi pridobile pravico do parkirne karte,
kateri organ jo izda in vodi evidenco o izdanih parkirnih kartah. Hkrati je določeno tudi kateri osebni
podatki se vpisujejo v evidenco izdanih parkirnih kart.
Parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide
(1) Vozilo parkirano na označenem parkirnem prostoru za invalida mora biti označeno z
veljavno parkirno karto.
(2) Parkirno karto sme uporabljati spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo, ki je imetnik
parkirne karte in sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila.
(3) Z globo 50 eurov (40* - 53/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik vozila, ki ne označi
pravilno parkirano vozilo z veljavno parkirno karto.
(4) Z globo 200 eurov (120* - 53/10 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki neupravičeno
uporabi parkirno karto. Policist ali občinski redar neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku
odvzame in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala. O odvzemu policist ali občinski redar izda potrdilo.
K 68. členu:
Določba določa, da smejo biti na označenem prostoru za invalide parkirana izključno vozila, ki so
označena z veljavno parkirno karto. Zakon tudi določa, da se v primeru zlorabe parkirne karte, le ta
odvzame in vrne organu, ki jo je izdal.
Območja kratkotrajnega parkiranja
(1) Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje časovno omeji (območja
kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme trajati največ dve uri.
(2) Območja kratkotrajnega parkiranja morajo biti označena s predpisano prometno
signalizacijo. Označbe na vozišču ali drugi prometni površini, s katerimi so označena posamezna
mesta ali pas za parkiranje, na katerih je parkiranje časovno omejeno, morajo biti modre barve.
(3) Na območju kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu
v vozilu. Po izteku dovoljenega časa mora voznik vozilo odpeljati.
(4) Z globo 50 eurov (40* - 56/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki na območju
kratkotrajnega parkiranja ne označi čas prihoda na vidnem mestu v vozilu ali po izteku dovoljenega
časa vozila ne odpelje.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki na predpisan način ne označi območja
kratkotrajnega parkiranja z ustrezno prometno signalizacijo, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika pa z globo 120 eurov (120* - 56/5 ZVCP-1).
54
K 69. členu:
Člen določa kaj je območje kratkotrajnega parkiranja ter pogoje za uporabo tega območja.
Izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno
(1) Zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij smejo ob
obiskih oskrbovancev (bolnikov oziroma bolnic, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi
nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, za največ dve uri parkirati
vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev
cestnega prometa ali jih ne ovira v smislu 2. do 7. točke petega odstavka 28. člena tega zakona. Na
način iz prejšnjega stavka lahko parkirajo tudi osebe iz prvega in drugega odstavka 67. člena.
(2) Uradne osebe (policisti, vojaški policisti, inšpektorji, preiskovalni sodniki, …) smejo pri
opravljanju nalog, za katere so pooblaščene s tem zakonom, za nujno potreben čas parkirati vozilo, ki
ima nameščene posebne svetlobne in zvočne signale, tudi na mestih, kjer je to prepovedano s
prometnim pravilom ali predpisano prometno signalizacijo.
(3) Na mestih, kjer je to prepovedano s prometnim pravilom ali predpisano prometno
signalizacijo, smejo pri opravljanju nalog, za katrere so pooblaščeni s tem zakonom , za nujno
potreben čas parkirati tudi občinski redarji.
(4) Kadar upravičenec oziroma upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) iz prvega
odstavka tega člena parkira vozilo na pločniku, mora pustiti prost najmanj 1,60 m širok del pločnika za
pešce, ki ne sme mejiti na vozišče.
(5) Z globo 100 eurov (80* - 53/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznujejo zdravstveni delavci,
delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij ter osebe iz četrtega odstavka tega člena, ki
parkirajo vozilo v nasprotju z določbami prvega ali tretjega odstavka tega člena.
K 70. členu:
Določba opredeljuje izjeme, v katerih primerih se sme parkirati tam, kjer je to prepovedano.
VII. PRAVILA UPORABE SVETLOBNE IN ZVOČNE OPREME
Zvočni in svetlobni opozorilni znaki
(1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme uporabiti voznik le kadar je ogrožen on sam ali
kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri
prehitevanju v naselju sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih
opozorilnih znakov mora paziti, da ne zaslepi drugega voznika.
(2) Voznik mora vklopiti varnostne utripalke na vozilu tudi:
- pri vstopanju otrok v avtobus ali drugo motorno vozilo, s katerim se opravlja prevoz
skupine otrok, in izstopanju iz njega;
- ko je treba opozoriti druge udeležence cestnega prometa na nevarnost na cesti, zlasti če je
zadnji v ustavljeni ali počasi vozeči koloni vozil na cesti zunaj naselja.
(3) Z globo 50 eurov (40* - 64/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki uporablja
svetlobne in zvočne znake v nasprotju z določbami tega člena.
55
K 71. členu:
V tem členu je določeno, kdaj in na kakšen način mora voznik uporabljati zvočne in svetlobne
opozorilne znake, s katerimi opozarja druge udeležence cestnega prometa na nevarnost.
Uporaba svetlobne opreme na vozilu
(1) Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v cestnem prometu s prižganimi
svetilkami za dnevno vožnjo ali žarometi s kratkim svetlobnim pramenom.
(2) Ponoči uporablja voznik iz prejšnjega odstavka praviloma žaromete z dolgim snopom
svetlobe, ki jih mora pravočasno zasenčiti, ko mu prihaja nasproti drugo vozilo, skupina pešcev ali
vlak, če vodi cesta ob železniški progi, ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da bi dolgi snop
svetlobe motil voznika. Ob zasenčenju žarometov je treba prilagoditi hitrost vozila dolžini
osvetljenega dela ceste. Vožnja samo s pozicijskimi svetilkami (svetilke za označevanje vozila) v
cestnem prometu ni dovoljena.
(3) Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost, in v predoru ni
dovoljeno uporabljati žarometov z dolgim snopom svetlobe.
(4) Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporablja žaromete s kratkim svetlobnim pramenom
ali žaromete za meglo ali kombinacijo teh žarometov. Uporaba žarometov za meglo je dovoljena le,
kadar je vidljivost manjša od 50 m oziroma, kadar prevzemajo funkcijo kotnega žarometa. Uporaba
zadnjih svetilk za meglo ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr.
v koloni vozil).
(5) Žarometi, svetilke in odsevniki na vozilu med vožnjo ne smejo biti umazani.
(6) Voznik iz prvega odstavka tega člena mora voziti podnevi s prižganimi svetilkami za
dnevno vožnjo. Kot svetilke za dnevno vožnjo se lahko uporabljajo tudi žarometi s kratkim svetlobnim
pramenom, katerih svetilnost je v takem primeru lahko zmanjšana za največ 25%. Svetilke za dnevno
vožnjo ali žarometi s kratkim svetlobnim pramenom, ki se uporabljajo kot svetilke za dnevno vožnjo,
so lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane pozicijske svetilke.
(7) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti
osvetljeno s pozicijskimi svetilkami. V naselju zadostuje, da je vozilo osvetljeno s pozicijskimi
svetilkami na tisti strani vozila, ki je obrnjena proti sredini ceste. Označitev vozila s pozicijskimi
svetilkami ni potrebna na cesti, na kateri cestna razsvetljava zagotavlja dobro vidnost vozila ali če je
vozilo ustavljeno ali parkirano na označenem parkirnem prostoru.
(8) Z globo 50 (40* - 61/9 ZVCP-1) eurov se za prekršek kaznuje:
- voznik, ki uporablja žaromete za meglo in/ali zadnje svetilke za meglo v nasprotju z
določbami četrtega odstavka tega člena;
- voznik vozila, na katerem so žarometi, svetilke ali odsevniki umazani;
- voznik vozila, ki ne uporablja svetilk za dnevno vožnjo v skladu z določbami šestega
odstavka tega člena;
- voznik, ki ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti s svetilkami ne označi vozila ustavljenega
ali parkiranega na vozišču v skladu z določbami sedmega odstavka tega člena.
(9) Z globo 120 eurov (120* - 61/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ponoči ali ob
zmanjšani vidljivosti ali v predoru ne uporabi žarometov v skladu z drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.
K 72. členu:
Določbe o svetlobni opremi na vozilih v 72. členu dopuščajo le predpisano svetlobno opremo, vozniki
pa jo smejo uporabljati le v skladu z zakonom. Določbe o njihovi uporabi v 46. členu so dopolnjene s
svetilkami za dnevno vožnjo, ki nadomeščajo prižgane žaromete s kratkim svetlobnim
pramenompodnevi. V šestem odstavku 72. člena je določeno tudi, na kakšen način se lahko
uporabljajo žarometi kratkim svetlobnim pramenomkot svetilke za dnevno vožnjo.
56
Glede vožnje s prižganimi žarometi podnevi so pri nas mnenja še vedno deljena, čeprav koristi
prižganih žarometov na motornih vozilih nedvomno večkratno presegajo morebitne slabosti. Švicarji,
ki so 1.1.2002 uzakonili vožnjo podnevi s prižganimi svetilkami za dnevno vožnjo ali z žarometi s
kratkim svetlobnim pramenom, pričakujejo zaradi tega na svojih cestah blizu 10% manj mrtvih in
poškodovanih (na slovenskih cestah je v letu 1998, ko je večina med nami prižgala žaromete, umrlo
13,5 % manj ljudi kot leto poprej). Švicarji ugotavljajo, da prižgane svetilke podnevi omogočajo
boljšo vidnost motornih vozil v cestnem prometu in s tem večjo varnost pri prehitevanju, boljšo oceno
oddaljenosti teh vozil, zlasti med pešci in kolesarji, boljšo vidnost v območju obrobnega (perifernega)
vida, zlasti pri otrocih in starejših, ki slabše vidijo v območju obrobnega vida, zgodnejše zaznavanje
vozil s prižganimi svetilkami in s tem krajši reakcijski čas, lažje ločevanje med vozili, ki vozijo v isti
smeri in vozili, ki prihajajo nasproti, boljšo vidnost vozil s prižganimi svetilkami pri različnih
vremenskih in drugih pogojih (na primer: vožnja skozi gozd, vožnja ob nizkem soncu), boljšo vidnost
in s tem večjo varnost pri menjavi prometnega pasu, zlasti na avtocestah in drugih cestah, ki
omogočajo vožnjo z večjo hitrostjo, saj voznik prej in lažje opazi vozilo, ki ga s prižganimi svetilkami
dohiteva po sosednjem prometnem pasu.
Enako kot v drugih državah, tudi Švicarji ugotavljajo, da se bo zaradi vožnje s prižganimi svetilkami
povečala poraba goriva za 1 do 2 odstotka (ob dovoljenem zmanjšanju svetilnosti žarometov s kratkim
svetlobnim pramenomin brez sočasno prižganih pozicijskih svetilk tudi manj), kar je zanemarljivo v
primerjavi s povečano porabo zaradi agresivne vožnje, ki poveča porabo tudi za 30 %, ali vožnjo s
premalo napolnjenimi pnevmatikami ali s prtljažnikom na strehi, kar poveča porabo tudi za 10 %.
Obveznost vožnje motornih vozil s prižganimi svetilkami podnevi imajo uzakonjeno Švedska,
Norveška, Finska, Danska, Poljska (pozimi), Češka (pozimi), Slovaška, Estonija, Švica, Madžarska
(zunaj naselja), Italija, Hrvaška, Španija, Portugalska (kjer je določeno s prometnim znakom), Izrael in
Kanada, glede na priporočilo EU pa se bo število teh držav zanesljivo še povečalo.
Žaromet za osvetljevanje okolice vozila
(1) Žaromet za osvetljevanje okolice vozila sme biti prižgan le pri opravljanju dela in ne sme
slepiti ali kako drugače motiti udeležencev cestnega prometa.
(2) Z globo 100 eurov (80* - 62/2 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ima prižgan
žaromet za osvetljevanje okolice vozila v nasprotju z določbami tega člena.
K 73. členu:
Žaromet za osvetljevanje okolice vozila sme biti prižgan le pri opravljanju dela in ne sme slepiti ali
kako drugače motiti udeležencev cestnega prometa.
Označitev živali ali črede
(1) Gonič, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je žival ponoči ali ob zmanjšani
vidljivosti v cestnem prometu označena s svetilko, čreda pa spredaj in zadaj z najmanj po eno svetilko.
Svetilke morajo oddajati belo svetlobo in morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci
cestnega prometa pravočasno in zlahka opazijo. Jezdna žival je lahko namesto svetilke označena z
odsevnimi trakovi na spodnjih delih nog.
(2) Z globo 80 eurov (80* - 63/2 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje gonič, vodič živali ali črede
in jahač, ki ne osvetli živali ali črede po določbah tega člena.
57
K 74. členu:
V skladu z določbo tega člena mora biti žival ali čreda na cesti ponoči osvetljena. Gonjač, vodič živali
ali črede in jahač mora poskrbeti, da je žival ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu
predpisano označena s svetilko. Jezdna žival je lahko namesto svetilke označena z odsevnimi trakovi
na spodnjih delih nog.
VIII. POGOJI ZA PREVOZ TOVORA V CESTNEM PROMETU
Tovor na vozilu
75. člen (65. člen ZVCP-1 in 66. člen ZVCP-1)
(1) Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz, nalaganje, razlaganje ali pritrditev tovora,
morajo biti na in v vozilu naložene in pritrjene oziroma pokrite tako, da:
- ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa;
- ne povzročajo škode na cesti in objektih;
- ne onesnažujejo okolja;
- ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;
- ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno;
- ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;
- se ne razsipajo ali padajo z vozila.
(2) Če tovor, naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali naprave, ki so namenjene za
prevoz ali pritrditev tovora, zakrivajo mesto, na katerem je nameščena registrska tablica ali svetilke na
zadnji strani vozila, mora biti kot najbolj izpostavljen del na zadnji strani vozila nameščen nosilec z
registrsko tablico in predpisanimi svetilkami in odsevniki.
(3) Tovor ne sme segati čez sprednji del vozila. Lažje predmete je dovoljeno prevažati na
zunanjem prtljažniku na osebnem avtomobilu ali tovornem vozilu tako, da sega tovor največ 1 m
preko sprednjega dela vozila. Del tovora, ki sega preko sprednjega dela vozila, ne sme biti nižje od
nivoja strehe vozila.
(4) Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila oziroma skupine vozil, razen pri
izrednih prevozih, ki se opravljajo na podlagi dovoljenja pristojnega organa. Na tovornem ali
priklopnem vozilu mora biti tovor oprt na najmanj 5/6 svoje dolžine.
(5) Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ pol metra preko sprednjega in zadnjega dela
vozila, njegova širina pa ne sme presegati enega metra. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno prevažati
nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile ipd.).
(6) Tovor mora biti naložen in pritrjen v skladu s predpisom ministra za promet, s katerim se
podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu.
(7) Z globo 100 eurov (80* - 65/6 ZVCP-1, 40 -66 ZVCP) se za prekršek kaznuje voznik, ki
ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ima naložen, pritrjen ali pokrit tovor ali naprave, ki so
namenjene za prevoz ali pritrditev tovora v nasprotju z določbami tega člena.
(8) Z globo 200 eurov (160* - 65/4 ZVCP-1 oz. 120* - 66/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje
voznik motornega vozila ali skupine vozil, ki opravlja prevoz, ali oseba, ki naloži tovor v nasprotju z
določbami tega člena.
(9) Z globo 1.600 eurov (1.600* - 65/5 ZVCP-1) oz. 1.200* - 66/5 ZVCP-1) se za prekršek
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki opravlja prevoz ali ki naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba
pa z globo 160 eurov (160* - 65/5 ZVCP-1 oz. 120* - 66/5 ZVCP-1).
K 75. členu:
58
V prvem odstavku 75. člena je predpisano, na kakšen način mora biti tovor naložen, pritrjen ali pokrit
na oziroma v vozilu v cestnem prometu. Po določbi drugega odstavka mora biti v primeru, ko tovor,
naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali naprave, ki so namenjene za prevoz, nalaganje,
razlaganje ali pritrditev tovora, zakrivajo mesto, na katerem je nameščena registrska tablica ali svetilke
na zadnji strani vozila, kot najbolj izpostavljen del na zadnji strani vozila nameščen nosilec z
registrsko tablico in predpisanimi svetilkami in odsevniki. Ta določba nadgrajuje določbi petega
odstavka 72. člena, ki določa, da svetilke in odsevniki ne smejo biti zakriti ali umazani.
Poleg tega je določeno, da mora minister, pristojen za promet, podrobneje predpisati način namestitve,
pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu.
Označevanje tovora
(1) Če sega tovor več kot 1 m preko zadnjega dela vozila, mora biti na najbolj izpostavljeni
točki označen:
- na osebnih avtomobilih, trikolesih, lahkih štirikolesih, štirikolesih in lahkih priklopnikih,
ki jih vlečejo osebni
avtomobili - s tablo, veliko najmanj 25 × 25 cm, pobarvano
izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo, nameščeno
prečno na smer vožnje;
- na drugih vozilih - s tablo, veliko najmanj 40 × 40 cm, pobarvano izmenično s poševnimi
trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje.
(2) Ob zmanjšani vidljivosti in ponoči je treba znaku iz druge alineje prejšnjega odstavka
dodati rdečo neslepečo svetilko.
(3) Izjemoma je lahko podnevi ob dobri vidljivosti tovor, ki se prevaža na osebnem
avtomobilu, označen z rdečo tkanino, veliko najmanj 40 x 40 cm.
(4) Z globo 100 eurov (80* - 67/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ne označi tovora
v skladu z določbami tega člena.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne označi
tovora v skladu z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 160 eurov (160* - 67/5 ZVCP-1).
K 76. členu:
Ta člen določa, kako mora biti označen tovor na vozilu, ki presega vozilo po dolžini ali širini. Velikost
table, s katero se označuje tak tovor je predpisana v najmanjših merah, lahko pa te predpisane mere
tabla tudi presega.
Označevanje tovora na bočnih straneh
(1) Če sega tovor čez vozilo na bočnih straneh, mora biti glede na vrsto vozila označen na
bočno najbolj izpostavljenih mestih na sprednji in zadnji strani s tablami iz prve oziroma druge alineje
prvega odstavka prejšnjega člena, ki morajo biti nameščene prečno na smer vožnje. Ponoči in ob
zmanjšani vidljivosti mora biti tak tovor označen na bočno najbolj izpostavljenih mestih tudi z belima
svetilkama na sprednji strani in z rdečima svetilkama na zadnji strani.
(2) V primeru, da tovor na vozilu zakriva vidno polje v vzvratnih ogledalih, je treba namestiti
dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata normalno vidno polje. Dodatnih vzvratnih ogledal ni treba
namestiti na vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, pri katerem zagotavljata varnost prevoza
najmanj dve spremljevalni vozili.
(3) Z globo 100 eurov (80* - 68/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ne označi tovora
v skladu z določbami tega člena ali ki ne namesti dodatnih vzvratnih ogledal v skladu z določbami
drugega odstavka tega člena.
59
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne označi
tovora v skladu z določbami tega člena ali ki ne namesti dodatnih vzvratnih ogledal v skladu z
določbami drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 160 eurov (160* - 68/4 ZVCP-1).
K 77. členu:
Ta člen določata, kako mora biti označen tovor na vozilu, ki sega bočno preko vozila.
Obremenitev vozila
(1) Skupna masa vozila ne sme presegati največje dovoljene mase vozila. Tovor ne sme
obremenjevati posameznih osi vozila nad dovoljeno osno obremenitvijo po določilih proizvajalca
vozila.
(2) Voznik, ki opravlja prevoz, ali oseba, ki naloži tovor, v nasprotju s določbo prejšnjega
odstavka se za prekršek kaznuje:
a) z globo 300 eurov (200* - 69/2/a ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
maso do vključno 10 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev
po določilih proizvajalca od 3 do vključno 10 odstotkov;
b) z globo 400 eurov (300* - 69/2/b ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
maso nad 10 do vključno 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno
obremenitev po določilih proizvajalca nad 10 do vključno 20 odstotkov;
c) z globo 800 eurov (600* - 69/2/c ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
d) z globo 1.200 eurov (nov), če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 30
odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih
proizvajalca nad 30 odstotkov.
(3) Naročnik prevoza ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s določbo prvega odstavka
tega člena se za prekršek kaznuje:
maso od 3 do vključno 10 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno
obremenitev po določilih proizvajalca od 3 do vključno 10 odstotkov;
b) z globo 400 eurov (300* - 69/3/b ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
c) z globo 800 eurov (600* - 69/3/c ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki opravlja prevoz ali ki naloži tovor v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena se za
prekršek kaznuje:
b) z globo 1.000 eurov (900* - 69/4/b ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
60
c) z globo 1.800 eurov (1.800* - 69/4/c ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
(5) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki je naročnik prevoza, in ki opravlja prevoz ali ki naloži tovor v nasprotju z določbo
prvega odstavka tega člena se za prekršek kaznuje:
b) z globo 1.000 eurov (900* - 69/5/b ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
c) z globo 1.800 eurov (1.800* - 69/5/c ZVCP-1), če skupna masa presega največjo dovoljeno
K 78. členu:
V tem členu so določena pravila glede največje dovoljene obremenitve (skupna masa in osne
obremenitve) vozila vključno s tovorom. Enako se po tem pravilu obravnava skupna masa, ki presega
največjo dovoljeno maso vozila, in tovor, ki presega posamezne osi vozila nad dovoljeno osno
obremenitvijo, ki jo je za konkretno vozilo določil njen proizvajalec. Izjemo predstavljajo le izredni
prevozi, za katere je mogoče dobiti dovoljenje.
Po novem je za najhujše prekoračitve določb tega člena predpisana tudi stranska sankcija kazenskih
točk, saj prekomerna preobremenitev pomeni ne samo večjo obremenitev ceste, temveč pomembno
vpliva na vozne in konstrukcijske lastnosti vozila (upravljanje, ustavljanje, pnevmatike, stabilnost
vozila ipd.)
Pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti
(1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni
ustavljen promet vozil ali onemogočen promet drugih udeležencev cestnega prometa.
(2) Če je vozilo ustavljeno na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme
trajati dlje, kot je nujno potrebno.
(3) Če je treba zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski
poti, mora imeti voznik za to dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti.
(4) Z nalaganjem ali razlaganjem tovora se ne sme onesnažiti ceste ali povzročiti čezmernega
hrupa.
(5) Z globo 100 eurov (80* - 71/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki nalaga ali
razlaga tovor v nasprotju z določbami 62. člena.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki nima
dovoljenja pristojnega organa lokalne skupnosti za ustavitev vozila zaradi nalaganja in razlaganja
tovora na pešpoti ali kolesarski poti, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov (120* - 71/6 ZVCP-1).
K 79. členu:
V tem členu so določeni pogoji za nalaganje oziroma razlaganje tovora in čas ustavitve vozila zaradi
tega. Zaradi nalaganja ali razlaganja ne sme biti onemogočen promet drugih udeležencev cestnega
61
prometa, na delih ceste zunaj vozišča pa mora imeti voznik v takem primeru dovoljenje pristojnega
organa. Z nalaganjem ali razlaganjem tudi ni dovoljeno onesnaževati okolja.
Pogoji za opravljanje gospodarske vožnje
(1) Gospodarske vožnje se smejo opravljati v kmetijski dejavnosti z delovnimi stroji ali z
vozili za prevoz tovora, pri prevozu oseb v okviru turistične ponudbe pa tudi s cestnim turističnim
vlakom. Gospodarske vožnje se lahko opravljajo le na kratkih razdaljah predvsem na
nekategoriziranih, občinskih in državnih cestah.
(2) Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov lahko odstopa širina vozila ali
skupine vozil, s katerim se pri gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora, od določil tega zakona
oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, za največ 20%, višina pa za največ 10%.
(3) Če v skladu s prejšnjim odstavkom širina tovora presega predpisano, mora biti tovor na
najbolj izpostavljenih bočnih točkah na sprednji in zadnji strani označen s predpisanimi tablami na
način, določen prvem odstavku 77. člena tega zakona. Cestni turistični vlak mora biti na vlečnem in na
zadnjem priklopnem vozilu označen z dobro vidnima posebnima opozorilnima svetilkama, ki oddajata
svetlobo rumene barve.
(4) Gospodarske vožnje se smejo opravljati le podnevi. Na cesti, osvetljeni s cestno
razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost vozil, se lahko ponoči opravljajo vožnje s cestnim turističnim
vlakom. Na cesti, na kateri je največja dovoljena hitrost v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega
zakona večja od 50 km/h, je vožnja cestnega turističnega vlaka prepovedana.
(5) Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno na določenem območju in v določenem
časovnem obdobju, mora upravljavec ceste na to opozoriti druge udeležence cestnega prometa s
predpisano prometno signalizacijo. Cesto ali njen del, po katerem poteka proga cestnega turističnega
vlaka, mora označiti s predpisano prometno signalizacijo ter urediti in označiti končni postaji in
morebitna vmesna postajališča. Končni postaji cestnega turističnega vlaka morajo biti zunaj vozišča.
(6) Prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom zunaj označene proge iz prejšnjega odstavka je
prepovedan.
(7) Prevoz oseb s cestnem turističnim vlakom lahko opravlja voznik, ki ima najmanj vozniško
dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije F in B ter ni voznik začetnik.
(8) Z globo 120 eurov (120* - 82/7 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki opravlja
gospodarsko vožnjo v nasprotju z določbami tega člena.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja
gospodarsko vožnjo v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov (200*
- 82/8 ZVCP-1).
K 80. členu:
Člen opredeljuje, da so gospodarske vožnje omejene na opravljanje kmetijske dejavnosti in na prevoz
oseb s cestnim turističnim vlakom. Opravljajo se lahko le na kratkih razdaljah na nekategoriziranih in
občinskih cestah, na državnih cestah pa le s pisnim dovoljenjem upravljavca ceste. V določbah so
natančno opredeljene izjeme glede upoštevanja največje dovoljene širine vozil, pri čemer lahko
odstopa širina od predpisane za največ 20%, višina pa za največ 10%. S tem je Slovenija povzela
ureditev držav EU, ki pri takšnih prevozih dopuščajo širino3 metrov.
Predpisana je označitev vozil, s katerimi se opravljajo gospodarske vožnje, prav tako je predpisana
tudi postavitev ustrezne prometne signalizacije na cestah, na katerih se zgoščeno opravljajo
gospodarske vožnje. Novost predstavljajo pogoji za vožnjo cestnega turističnega vlaka. Voznik mora
za vožnjo cestnega turističnega vlaka imeti vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije
F in B in ne sme biti voznik začetnik. Do zdaj je cestni turistični vlak lahko vozil voznik z veljavnim
vozniškim dovoljenjem kategorije F, čeprav je v priklopnih vozilih lahko sedelo več deset potnikov.
62
Vleka priklopnega vozila
(1) Z motornim vozilom je dovoljeno vleči največ eno priklopno vozilo, s traktorjem in pri
gospodarski vožnji pa največ dve priklopni vozili.
(2) Pri gospodarski vožnji za prevoz oseb v turistične namene (turistični vlak) so dovoljena
največ tri priklopna vozila.
(2) Vlečna naprava ne sme biti obremenjena bolj, kot to dovoljuje proizvajalec vozila oziroma
proizvajalec vlečne naprave, pri čemer je treba upoštevati nižjo vrednost.
(3) V primeru, da priklopno vozilo ali tovor na njem zakriva vidno polje v vzvratnem ogledalu
vlečnega vozila, morata biti na vlečnem vozilu nameščeni dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata
normalno vidno polje.
(4) Z globo 60 eurov (60* - 90/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki nima nameščenih
dodatnih vzvratnih ogledal po določbah prejšnjega odstavka.
(5) Z globo 120 eurov (120* - 90/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki vleče
priklopno vozilo v nasprotju z prvim odstavkom tega člena, ali ki obremeni vlečno napravo bolj kot to
dovoljuje proizvajalec vozila oz. vlečne naprave.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja vleko
priklopnega vozila v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov (120* 90/7 ZVCP-1).
K 81. členu:
V določbi je urejena vleka priklopnega vozila. Z motornim vozilom je dovoljeno vleči največ eno
priklopno vozilo, s traktorjem in pri gospodarski vožnji največ dve priklopni vozili, pri gospodarski
vožnji za prevoz oseb s turističnim vlakom pa največ tri priklopna vozila. Predpisani so tudi temeljni
pogoji za vleko, ki se nanašajo na vlečno napravo in dodatna vzvratna ogledala na vlečnem vozilu.
Pogoji za voznika vlečenega vozila
(1) Vlečeno vozilo sme upravljati oseba, ki izpolnjuje pogoje za vožnjo vlečenega vozila.
(2) Z globo 300 eurov (200* - 87/2 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje oseba, ki upravlja vlečeno
vozilo in ne izpolnjuje pogojev za vožnjo vlečenega vozila.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki odredi vožnjo
vlečenega vozila osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za vožnjo vlečenega vozila, odgovorna oseba pa z
globo 200 eurov (200* - 87/3 ZVCP-1).
K 82. členu:
V tem členu so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati voznik vlečenega vozila.
Pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila
(1) Vleka dvoslednega motornega vozila je dovoljena le, če se to zaradi okvare ne more
premikati samo. Vleka enoslednega vozila je prepovedana.
63
(2) Pokvarjeno motorno vozilo je dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom, le, če je motorno vozilo
registrirano in sicer :
- z vrvjo samo trikolo, lahko štirikolo, štirikolo ali osebni avtomobil, ki ima brezhibno
delovno zavoro in brezhibno napravo za upravljanje, ki delujeta tudi, kadar motor ne
deluje.
- z drogom vozilo, ki ima brezhibno napravo za upravljanje, če pa njegova skupna masa
presega maso vlečnega vozila, pa tudi brezhibno delujočo delovno zavoro.
- oprto na vlečno vozilo, kadar niso izpolnjeni pogoji iz prve ali druge alineje.
(3) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, se lahko vleče motorno vozilo le tako, da
je oprto na vlečno vozilo.
(4) Pri vleki z vrvjo razdalja med vlečnim in vlečenim vozilom ne sme biti manjša od 3 m in
ne večja od 5 m.
(5) V vlečenem vozilu ne sme biti potnikov.
(6) Med vleko morata imeti obe vozili vklopljene varnostne utripalke. Če katero od vozil nima
varnostnih utripalk ali te ne delujejo, mora biti na vlečnem vozilu prižgana najmanj ena posebna
opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve, ki mora biti dobro vidna z vseh strani. Če
svetilka ni dobro vidna z zadnje strani, mora biti taka svetilka tudi na vlečenem vozilu.
(7) Pri vleki ponoči morajo biti na vlečenem vozilu prižgane najmanj pozicijske svetilke. Na
vlečnem vozilu mora biti prižgana najmanj ena rumena posebna opozorilna svetilka, ki oddaja
svetlobo rumene barve, ki mora biti dobro vidna z vseh strani. Če rumena posebna opozorilna svetilka
ni dobro vidna z zadnje strani, mora biti taka svetilka tudi na vlečenem vozilu.
(8) Kadar je vidljivost zmanjšana na manj kot 50 metrov, je vleka pokvarjenih vozil
prepovedana. Če se takšne razmere pojavijo med vleko ali se vozilo na cesti pokvari v takšnih
razmerah, je vleka dovoljena le do najbližjega kraja, kjer je mogoče pokvarjeno vozilo izločiti iz
prometa.
(9) Vleka pokvarjenega motornega vozila s pripetim priklopnim vozilom je dovoljena le do
najbližjega primernega prostora zunaj vozišča, kjer se priklopno vozilo izloči iz prometa.
(10) Z globo 120 eurov (120* - 86/5 , 89/3 ZVCP-1 in 88 ZVCP in160* - 85/8 ZVCP-1) se za
prekršek kaznuje voznik, ki vleče pokvarjeno motorno vozilo v nasprotju z določbami tega člena.
(11) Z globo 1.200 eurov (1.200* 86/6 ZVCP-1 i- 89/4 ZVCP-1 oz. 600* - 85/9 ZVCP-1) se
za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki pri vleki pokvarjenega vozila ravna v nasprotju z določbami tega člena,
odgovorna oseba pa z globo 120 eurov (120* - 89/4 ZVCP-1 oz 60* - 85/9 ZVCP-1).
K 83. členu:
V tem členu so določeni pogoji pod katerimi se lahko opravlja vleka pokvarjenega motornega vozila
(z vrvjo ali drogom ali obešeno oziroma naslonjeno na vlečno vozilo) in načine za takšno vleko. Člen
ureja tudi vleko pokvarjenega motornega vozila s priklopnim vozilom. Vleka pokvarjenega motornega
vozila s pripetim priklopnim vozilom je dovoljena le do najbližjega primernega prostora zunaj vozišča,
kjer se priklopno vozilo izloči iz prometa. Hkrati se določa tudi pogoje za vleko ponoči in ob
zmanjšani vidljivosti in prepoveduje vleko, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov.
Vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in na cesti, rezervirani za motorna vozila
(1) Vleka dvoslednega motornega vozila na avtocesti in na cesti, rezervirani za motorna vozila
je dovoljena izključno, če je do okvare prišlo med vožnjo na tej cesti in sicer le do najbližjega
izvoza.
(2) Na avtocesti in na cesti, rezervirani za motorna vozila je vleka enoslednega vozila
prepovedana.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je po avtocesti ali cesti, rezervirani za
motorna vozila, dovoljena vleka pokvarjenega tovornega vozila ali avtobusa do najbližjega kraja, kjer
je mogoče okvaro odpraviti, če vleka takega vozila po cesti nižje kategorije ni mogoča.
64
(4) Pri vleki po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, mora biti vlečeno vozilo
oprto na vlečno vozilo ali na priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil, na obeh vozilih pa morata
biti prižgani najmanj po dve dobro vidni posebni opozorilni svetilki, ki oddajata svetlobo rumene
barve, in sicer na vlečnem vozilu na sprednji strani, na vlečenem vozilu pa na zadnji strani.
(5) Z globo 200 eurov (60* - 85/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki opravlja vleko
vozila ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 1200 eurov (600* - 85/9 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja vleko
pokvarjenega vozila v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov (60* 85/9 ZVCP-1).
K 84. členu:
Člen določa dodatne pogoje za vleko pokvarjenega motornega vozila na avtocesti in na
cesti,rezervirani za motorna vozila.Tako je določeno, da dovoljena vleka po avtocesti in cesti
rezervirani za motorna vozila le, če je do okvare prišlo med vožnjo po tej cesti. Zakon dovoljuje vleko
takega vozila le do najbližjega izvoza, glede vleke okvarjenega ali poškodovanju avtobusa ali
tovornega vozila na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila pa omogoča vleko takega vozila
po avtocesti pod pogojem, da po cestah nižje kategorije, ki potekajo ob avtocestah, vleka ni mogoča.
IV. VARSTVO UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
Udeležba pešcev v cestnem prometu
(1) Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.
(2) Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali
steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov
koles s pomožnim motorjem.
(3) Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma
stopiti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni
pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
(5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje
(nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.).
(6) Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in
organizirana skupina pešcev, mora v primeru, ko ni mogoče uporabljati prometne površine namenjene
hoji pešcev, hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo,
ga mora voditi na svoji levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku.
(7) Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100
metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali
ju loči neprekinjena ločilna črta.
(8) Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče,
se mora prepričati, če to lahko varno stori.
- pešec, ki ne uporablja prometne površine, namenjene hoji;
- pešec, ki hodi po kolesarski poti ali stezi, v nasprotju z določbami drugega odstavka tega
člena;
- pešec, ki hodi po ali se zadržuje na vozišču ali nenadoma stopi nanj;
- pešec, ki hodi po vozišču v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena;
- pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in
organizirana skupina pešcev, ki hodijo po vozišču v nasprotju z določbami šestega
odstavka tega člena;
65
-
pešec, ki prečka vozišče v nasprotju z določbo sedmega odstavka tega člena;
pešec, ki ne prečka vozišča brez ustavljanja, ali ne prečka vozišča po najkrajši poti, ali se
ne prepriča, če to lahko stori varno, preden stopi na vozišče.
(10) Z globo 100 eurov (80* - 95/10 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje organizator skupine
pešcev, ki ne zagotovi hoje ali označitve organizirane skupine pešcev skladno z določbami šestega
K 85. členu:
Določbe o pešcih in njihovih obveznostih v cestnem prometu se glede na dosedanjo ureditev niso
spremenile. Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev, vozišče pa le tam,
kjer ni peščevih površin. Po vozišču hodijo pešci praviloma ob levem robu, razen kadar vlečejo ali
potiskajo voziček , kolo ali drugo enosledno vozilo.
Označitev pešcev
(1) Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem
vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko, ki
oddaja belo svetlobo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Svetloba svetilke
ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2) Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti,
po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču,
svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani ali odsevni telovnik živo
rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ali odsevnik iz prvega odstavka
75. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči
zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, uporabljati na začetku in na koncu skupine
najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko
drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno opazijo.
(4) Z globo 40 eurov (40* - 97/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje pešec, ki ni označen v
skladu z določbami tega člena.
(5) Z globo 100 eurov (80* - 97/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje organizator skupine
pešcev, ki ne zagotovi hoje ali označitve organizirane skupine pešcev skladno z določbo tretjega
K 86. členu:
Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku,
mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno belo svetilko. Pešec, ki
hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na
vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo svetilko ali predpisan odsevnik.
Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču,
mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo.
Varna udeležba oseb s posebnimi potrebami v cestnem prometu
Osebe s posebnimi potrebami, katerih udeležba v cestnem prometu, lahko predstavlja povečano
nevarnost zanje ali za druge, se smejo vključiti v cestni promet, ko same, ali tisti, ki so zanje
66
odgovorni, storijo vse, da s svojo udeležbo ne bi ogrožali sebe ali drugih udeležencev cestnega
prometa. V tem smislu morajo imeti spremljevalca oziroma spremljevalko (v nadaljnjem besedilu:
spremljevalca), uporabljati prirejeno vozilo ali potrebne pripomočke. Slepi pešci, ki so samostojno
udeleženi v cestnem prometu, morajo uporabljati belo palico.
K 87. členu:
V tem členu zakon določa posebne pogoje za varno udeležbo oseb s posebnimi potrebami v cestnem
prometu. Osebe s posebnimi potrebami so lahko udeležene v cestnem prometu le, s spremljevalcem
ali spremljevalko oziroma glede na svoje potrebe uporabljati prirejeno vozilo ali potrebne pripomočke,
slepi pešci pa morajo uporabljati belo palico.
Označitev oseb na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila
88. člen (110/15. člen ZVCP-1)
(1) Osebe iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke petnajstega odstavka 30. člena tega zakona, morajo
med hojo po avtocesti ali po cesti, rezervirani za motorna vozila, nositi odsevni telovnik živo rumene
ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve.
(2) Z globo 40 eurov (40* - 110/19 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje:fizična oseba, ki se
nahaja na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila, če ni označena skladno z določbami tega
člena.
K 88. členu:
Osebe 1., 2., 3., 4., 7.. in 8 točke petnajstega odstavka 30. člena tega zakona morajo biti predpisano
označene z odsevnimi telovniki med hojo po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila.
Varstvo otrok
(1) Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči
vseh drugih udeležencev.
(2) Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem
mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna
površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2.
(3) Učenci oziroma učenke prvega in drugega razreda osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz
nje nositi poleg odsevnika iz prejšnjega odstavka tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
(4) Kadar je treba poskrbeti za varnost otrok, posebno če se pričakuje večje število otrok na
enem mestu (prihod ali odhod iz šole, vrtca ipd.), lahko šole, organizirane skupine staršev,
organizacije za varnost cestnega prometa, ustanove, društva ali druge institucije organizirajo in
izvajajo varstvo otrok v cestnem prometu.
(5) Pri varovanju otrok iz prejšnjega odstavka na prehodu za pešce, mora biti oseba, ki varuje
otroke pri prečkanju vozišča, stara najmanj 21 let. Oblečena mora biti v oblačila živo rumene barve z
vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, pri varovanju pa mora uporabljati predpisani, obojestransko
označeni prometni znak "Ustavi!", s katerim ustavi prometni tok vozil in omogoči otrokom varno
prečkanje vozišča.
(6) Voznik mora na znak iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo pred prehodom za pešce in
pustiti otroke mimo.
(7) Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo
polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki oziroma
mladoletnice (v nadaljnjem besedilu: mladoletniki), če to dovolijo starši, posvojitelji oziroma
posvojiteljice (v nadaljnjem besedilu: posvojitelji), skrbniki oziroma skrbnice (v nadaljnjem besedilu:
skrbniki) oziroma rejniki oziroma rejnice (v nadaljnjem besedilu: rejniki) otroka. Otroci, ki obiskujejo
67
prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo
tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki.
(8) Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji,
skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so
seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom.
(9) O kršitvi določb tega zakona, ki jo stori otrok ali mladoletnik, sme policist obvestiti
njegove starše, posvojitelje, skrbnike oziroma rejnike.
(10) Z globo 300 eurov (200* - 91/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki na znak
osebe, ki varuje otroke pri prečkanju vozišča, ne ustavi vozila pred prehodom za pešce in ne pusti
otrok mimo.
K 89. členu:
Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh
drugih udeležencev. Ta določba izhaja neposredno iz 56. člena Ustave Republike Slovenije in
zagotavlja v povezavi z določbami tega in naslednjih členov tega zakona razmeroma visoko raven
varstva otrok, ki omogoča, da so otroci na slovenskih cestah tudi v evropskem merilu zelo varni. Tako
je posebej določeno, da morajo otroci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vidnem mestu nositi
»kresničko«, ki sem biti katerekoli barve, razen rdeče. Rumene rutice so razpoznavni znak za prvo- in
drugošolčke. Posebej je urejena možnost varovanja otrok pri prehajanju vozišča ceste, predpisan je
znak, s katerim tisti, ki varuje otroke, ustavlja promet vozil, in obveznost voznikov, da na ta znak
ustavijo pred prehodom. Posebej je določeno, kdaj smejo otroci samostojno v cestni promet in kako
morajo biti zaradi boljše prepoznavnosti označeni.
Prevoz oseb
(1) V motornem in priklopnem vozilu ali na njem se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v
vozilu sedežev oziroma stojišč, na način, ki ga je določil proizvajalec vozila.
(2) V bivalnem in lahkem priklopniku ni dovoljeno prevažati oseb.
(3) Voznik sme v avtobusu, ki v prometnem potrdilu nima vpisanih stojišč, voziti le toliko
oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v
vozilu.
(4) Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso varno vstopili oziroma
izstopili, in dokler vrata avtobusa niso zaprta.
(5) Na delovnem vozilu, ki ima prigrajena stojišča ali sedeže, se sme voziti le toliko oseb,
kolikor je teh stojišč ali sedežev. Na delovnem vozilu v cestnem prometu mora biti v takem primeru
prižgana rumena utripajoča luč.
(6) V bivalnem vozilu se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v prometnem dovoljenju
vpisanih sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih.
(7) Na sedežu poleg voznika ni dovoljeno voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola,
mamil ali psihoaktivnih zdravil.
(8) Na tovornem vozilu oziroma na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v
prostoru za tovor največ pet oseb, ki so potrebne za nalaganje oziroma razlaganje tovora.
(9) Osebe, ki se vozijo v vozilih iz petega ali osmega odstavka tega člena, ne smejo biti očitno
pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.
(10) Osebe iz osmega odstavka tega člena ne smejo v vozilu stati, sedeti na stranicah
tovornega prostora ali na nestabilnem oziroma nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki presega
višino stranic tovornega prostora.
(11) Na tovornem vozilu, ki nima stranic tovornega prostora, in na prekucniku ni dovoljeno
voziti oseb.
(12) Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti druga oseba le, če je v ta
namen na njem vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem potrdilu. Otrok, mlajši od 12
let, se sme na traktorju ali na delovnem stroju voziti le, če je zavarovan z njegovi telesni rasti
primernim zadrževalnim sistemom.
68
(13) Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja ali motokultivatorja ni
dovoljeno prevažati osebe.
(14) Med vožnjo v vozilu M1, N1, N2 in N3 z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti
otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V
vozilu M1, N1, N2 in N3, ki niso opremljeni z zadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok,
mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevažati le na sedežih,
ki niso prednji sedeži. Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu
za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično.
(15) Voznik začetnik ne sme voziti vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali
prevoz oseb za lastne potrebe.
(16) Pri opravljanju nalog policije lahko policist opravlja prevoz oseb z vozilom policije tako,
da mu ni treba upoštevati določil tega člena, vendar pri tem ne sme ogrožati potnikov ali drugih
udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
(17) Z globo 200 evrov (120* - 102/16 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje, voznik, ki prevaža
osebe v nasprotju z določbami tega člena.
(18) Z globo 1200 eurov (1200* - 102/17 ZVCP-1) za prekršek kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz
oseb v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200 eurov (120* 102/17 ZVCP-1).
K 90. členu:
Ta člen predpisuje pogoje za prevoz oseb, tako potnikov v javnem prevozu, kot tudi vseh drugih
potnikov, bodisi v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih, traktorjih ali v priklopnih vozilih.
Prepoved prevoza oseb
91. člen (nov)
(1) Vozila, v katerem se vozi poleg voznika več kot osem oseb, sme voziti oseba, ki:
a) v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve
prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za
kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči;
b) v evidenci nima več kot 10 kazenskih točk v cestnem prometu.
(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka ali ki vozi takšno vozilo pri
opravljanju svojega poklica, mora takoj pisno obvestiti delodajalca, pri katerem je zaposlena, o
neizpolnjevanju kateregakoli pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Delodajalci, ki uporabljajo vozila iz prvega odstavka tega člena, so dolžni za vse svoje
voznike, ki vozijo ta vozila, redno preverjati, preden jih odredijo na vožnjo, če izpolnjuje pogoje,
predpisane v prejšnjem odstavku. Organi, ki vodijo evidence podatkov iz prvega odstavka tega člena,
jim morajo na njihovo zahtevo brezplačno posredovati te podatke.
(4) Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje voznik, ki v cestnem prometu vozi vozila
kategorij M2 in M3 (avtobus) in je bil v zadnjih treh letih pravnomočno obsojen in je v kazenskem
postopku za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče IV. kategorije ali za kaznivo dejanje
zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, ali ima v evidenci več kot 10 kazenskih
točk v cestnem prometu ali takoj ne obvestiti delodajalca, pri katerem je zaposlen, o neizpolnjevanju
kateregakoli pogoja.
K 91. členu:
Vozila v katerem se poleg voznika vozi več kot osem oseb, sme voziti oseba, katera izpolnjuje pogoje
določene s tem členom. Prepoved vožnje vozniku takšnega vozila velja predvsem iz razlogov varnosti
potnikov. Pogoji so takšne vrste, ki kažejo na voznikovo upoštevanje cestno prometnih predpisov v
cestnem prometu (pravnomočna kaznovanost za kazniva dejanja s področja prometa, več kot 10
kazenskih točk).
69
Prevoz skupine otrok, mlajših od 16 let
(1) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev,
predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje.
(2) Skupino otrok, ki se prevaža z avtobusom, mora, razen pri prevozu v šolo in iz šole v
posebnem linijskem prevozu, spremljati najmanj en pedagoški spremljevalec (učitelj, vzgojitelj, trener
ipd.), ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v
avtobusu.
(3) Otroci morajo med vožnjo z avtobusom, razen med vožnjo z mestnim avtobusom v
naselju, sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na
sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so
pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.
(4) Skupino otrok sme prevažati z osebnim avtomobilom voznik, ki ima najmanj tri leta
vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije B, z avtobusom pa voznik, ki najmanj eno
leto poklicno vozi avtobus ustrezne kategorije (D1 ali D). Voznik, ki poklicno vozi avtobus kategorije
D manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, če je pred tem najmanj dve leti
poklicno vozil motorna vozila kategorije C. Voznik, ki poklicno vozi avtobus kategorije D1 manj kot
eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, ki nima več kot 16 sedežev, če je pred tem
najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije B.
(5) Poklicne vozniške izkušnje iz prejšnjega odstavka dokazuje voznik s potrdilom, ki ga izda
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem je voznik zaposlen oziroma pri
katerem je pridobil predpisane vozniške izkušnje. Potrdilo mora imeti voznik med vožnjo pri sebi in
ga na zahtevo policista izročiti na vpogled.
(6) Voznik ne sme v delovnem dnevu, v katerem prevaža skupino otrok, opravljati drugega
dela, ki bi lahko vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja motornega vozila (npr. vodenje ali
sodelovanje pri vodenju izleta ali ekskurzije, izvedba ali sodelovanje pri športni vadbi ali treningu).
(7) Če naročnik prevoza oziroma njegov predstavnik sumi, da je voznik v takšnem
psihofizičnem stanju, da ne zmore varno voziti, sme policiji predlagati, da pred začetkom ali
nadaljevanjem vožnje policist preveri njegovo psihofizično stanje, kot je določeno v 108. in 109. členu
tega zakona.
(8) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve,
predpiše posebne pogoje za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok. Minister, pristojen za
notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, predpiše druge, za varnost
pomembne okoliščine pri prevozu otrok, število pedagoških spremljevalcev glede na število otrok v
vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine otrok in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, ter
obrazec potrdila iz petega odstavka tega člena.
(9) Skupina otrok je skupina najmanj petih otrok, ki so večina potnikov v vozilu. Skupina
petih ali več otrok iste družine in skupina petih ali več otrok, ki se prevaža v javnem linijskem prevozu
potnikov, se ne šteje za skupino otrok po tem členu.
(10) Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti predpisano označeno.
(11) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek pedagoški spremljevalec, ki ne ravna v skladu z
drugim odstavkom tega člena.
(12) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju s
tem členom ali podzakonskim predpisom, izdanim na njegovi podlagi, ali vozi vozilo, ki je označeno s
predpisanim znakom za prevoz otrok, v katerem ni skupine otrok.
(13) Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju s tem členom ali podzakonskim
predpisom, izdanim na njegovi podlagi, odgovorna oseba pa z globo najmanj 300 eurov.
K 92. členu:
Določbe tega člena določneje opredeljuje pojem otroka zaradi zagotavljanja učinkovitejša varstva
otrok pri organiziranih prevozih v cestnem prometu. Ta opredelitev pojma otroka velja samo za ta
člen. Natančneje so določeni pogoji za prevoz skupin otrok, ki jih morajo izpolnjevati vozniki, ki
70
vozijo takšna vozila. V tem členu je določen vsebinski okvir za prevoze skupin otrok. Prvi odstavek
predpisuje obveznost pedagoškega spremljevalca pri organiziranih prevozih skupin otrok. Ta omejitev
ne velja za prevoze skupine otrok od doma v šolo in iz šole domov v posebnih linijskih prevozih, torej
pri običajnih šolskih prevozih otrok. Namen določbe je v tem, da se s pedagoškim spremljevalcem, ki
je lahko vzgojitelj, učitelj, trener, mentor idr. zagotavlja večja varnost otrok pri vstopanju in izstopanju
in med prevozom. Na vozniške sposobnosti in zmožnosti vplivajo tudi dodatne dejavnosti, ki jih lahko
voznik opravlja v času, ko ne vozi. Vodenje ogledov, treningov, vodenje skupine športnikov na
tekmovanjih zahteva poseben fizični in psihični napor in koncentracijo, ki negativno vpliva na varno
vožnjo. Zaradi navedenih dejstev je tovrstnim osebam omejena možnost prevažanja skupine otrok. Z
vidika varnosti je zelo pomembna določba drugega odstavka, po kateri morajo otroci med vožnjo
sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, ker je na ta način neposredno zagotovljena njihova večja varnost,
ob tem pa s hojo ali tekanjem po avtobusu ne motijo zbranosti voznika. Ta določba tudi preprečuje
organiziran prevoz skupin otrok na stojiščih, kar je v želji za čim večjim zaslužkom želja in zahteva
nekaterih avtobusnih prevoznikov. Deveti odstavek opredeljuje pojem skupine otrok. Med skupino
otrok zakon ne šteje skupine, ki je sestavljena v družinskem krogu. S tem je iz sistema organiziranih
prevozov skupin otrok izvzet prevoz več otrok v družinskih oziroma sorodstvenih okvirih.
Da bi spodbudili voznike motornih vozil na njihovo odgovornost, da zagotovijo uporabo varnostnih
pasov na vseh sedežih želimo spremeniti člen o uporabi varnostnega pasu in pri tem opredeliti tudi
odgovornost voznikov in pedagoških spremljevalcev, ki ne zagotovijo uporabo varnostnega pasu vseh
potnikov, pri čemer bi morala biti globa višja od tiste, ki je predpisana za neuporabo varnostnega pasu
pri voznikih in potnikih samih (predlagamo 200 evrov). Ker je za red in varnost skupine otrok na
avtobusu, s katerim se izvaja prevoz skupine otrok zadolžen spremljevalec, predlagamo, da se poenoti
tudi višina predpisane globe za spremljevalca z višino globe, predpisane za voznika (t.j. 200 evrov).
Po rezultatih statističnega opazovanja o uporabi varnostnega pasu je namreč 92% voznikov v
povprečju med vožnjo pripetih, medtem ko je na zadnjih sedežih pripeto le 60 % odraslih potnikov in
približno 72 % otrok, kar nedvomno pomeni tudi večjo verjetnost nastanka hudih telesnih poškodb ali
smrti. Po statističnih podatkih je uporablja varnostni pas manj kot polovica poklicnih voznikov kar
pomeni 49 % voznikov tovornih vozil in 31 %voznikov avtobusov.
Vstopanje in izstopanje potnikov
(1) Mimo avtobusa, ustavljenega na postajališču, morajo vozniki voziti tako, da je
zagotovljena varnost pešcev. Če potniki vstopajo ali izstopajo, je treba voziti mimo z zmanjšano
hitrostjo in posebno previdno.
(2) Vozilu iz prejšnjega odstavka je treba v naselju omogočiti speljevanje s postajališča, ko
voznik to nakaže s predpisanim znakom. Da bi mu to omogočili, morajo drugi udeleženci v cestnem
prometu zmanjšati hitrost in, če je potrebno, tudi ustaviti. Voznik avtobusa sme dati znak, da bo
odpeljal s postajališča, šele ko zapre vrata in je pripravljen za vključitev v cestni promet. V promet se
sme vključiti le, če s tem ne ogroža drugih udeležencev cestnega prometa.
(3) Mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, ki je posebej označeno za prevoz
skupine otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, je voznik dolžan
voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti.
(4) Kadar je vozilo, ki je posebej označeno za prevoz skupine otrok in ima vključene
varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavljeno na smernem vozišču, vožnja mimo za
vozila, ki vozijo po istem smernem vozišču, ni dovoljena, vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem
vozišču za vožnjo v nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po
potrebi vozilo ustaviti.
vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 100 eurov (80* - 101/5 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje, voznik, ki pri vstopanju
ali izstopanju potnikov ravna v nasprotju z določbami prvega ali drugega odstavka tega člena.
(7) Z globo 300 eurov (200* - 101/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje, voznik motornega
vozila, ki mimo ustavljenega vozila, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene
71
varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo ne vozi z zmanjšano hitrostjo in posebno
previdno, ali po potrebi ne ustavi vozila ali voznika, ki vozi po istem smernem vozišču mimo vozila,
ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali
izstopajo in je ustavljeno na vozišču ali voznika, ki vozi po smernem vozišču v nasprotni smeri, pa ne
vozi posebej previdno ter po potrebi ne ustavi vozila.
K 93. členu:
Mimo avtobusa, ustavljenega na postajališču, morajo vozniki voziti tako, da je zagotovljena varnost
pešcev, še posebno previdni morajo biti, če je avtobus označen z znakom za prevoz otrok. Če je tako
označen avtobus ustavljen na vozišču in ima vklopljene varnostne utripalke, morajo vozniki, ki vozijo
po istem smernem vozišču, vozila ustaviti, vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču za
vožnjo v nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno, po potrebi pa
tudi ustaviti.
Jahači, goniči in vodiči živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu
(1) Za jahače, goniče in vodiče živali, udeležene v cestnem prometu, se uporabljajo določbe
tega zakona o pešcih, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica, večje živali…), ki lahko ogrozijo varnost cestnega
prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno
vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.
(3) Živali iz prejšnjega odstavka, ki se prevažajo v delu motornega vozila namenjenega za
prevoz potnikov oziroma prtljage, morajo biti ustrezno zavarovane z varnostnim pasom oziroma na
drug primeren način.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na posameznih občinskih cestah
dovoljeno voditi živino na pašo s traktorjem, če tako določi občina v skladu s prvim odstavkom 11.
člena tega zakona.
(5) Jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, na kateri jezdi. Jahač,
mlajši od 14 let, smejo jezditi le v spremstvu polnoletne osebe.
(6) Jahači smejo uporabljati poti za jahače in nekategorizirane ceste, občinske ceste pa le, če to
ni v nasprotju s prometno ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.
(7) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za policiste pri opravljanju nalog policije.
(8) Jahač, ki jaha po vozišču, mora jahati ob desnem robu vozišča v smeri ježe.
(9) Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti živali. Pri presoji sposobnosti je
treba upoštevati število in vrsto živali, ki jih goni ali vodi.
(10) Čredo živali mora spremljati primerno število goničev ali vodičev glede na število in
vrsto živali ter značilnosti cestnega prometa.
(11) Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič goni v čredi. Če je živali veliko, jih
je treba razdeliti v več skupin in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne udeležence.
(12) Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po
robu vozišča ali bankini.
(13) Živali, ki so ob cestah, morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo
priti na cesto. Živali, ki so na cestah brez nadzorstva, se štejejo kot ovira v cestnem prometu. Za
ukrepe za zavarovanje in odstranitev ovire ter ukrepe zoper lastnika, vodnika, goniča ali jahača se
smiselno uporabljajo določbe 103. člena tega zakona.
(14) Z globo 40 eurov se za prekršek kaznuje:
- jahač, gonič ali vodič živali, ki ravna v nasprotju s tem členom,
- voznik ali potnik, ki vodi žival iz ali z vozila, ali prevaža žival v nasprotju z določbami
tretjega odstavka tega člena,
- lastnik živali ali druga oseba, ki ne nadzira ali zavaruje živali s skladu z določbami
trinajstega odstavka tega člena, čeprav bi to morala.
- jahač, gonič ali vodič živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena ali,
72
- voznik ali potnik, ki vodi žival iz ali z vozila, ali prevaža žival v nasprotju z določbami
tretjega odstavka tega člena ali,
- lastnik živali ali druga oseba, ki ne nadzira ali zavaruje živali v skladu z določbami
trinajstega odstavka tega člena, čeprav bi to morala.
K 94. členu:
Za jahače, gonjače in vodiče živali, udeležene v cestnem prometu, se uporabljajo določbe tega zakona
o pešcih, če ta zakon ne določa drugače. Domače živali morajo biti na cestah, namenjenih prometu
motornih vozil, v spremstvu osebe, ki jih vodi. Druge živali morajo biti na cesti pod nadzorstvom
gonjača. Novost predstavlja določba tretjega odstavka, v katerem je določeno, da morajo biti domače
živali, ki se prevažajo v delu motornega vozila namenjenega za prevoz potnikov oziroma prtljage,
ustrezno zavarovane z varnostnim pasom ali na drug primeren način. Ravno tako je novost določba
četrtega odstavka, po kateri je na posameznih občinskih cestah dovoljeno voditi živino na pašo s
traktorjem, če tako določi občina v skladu s prvim odstavkom 15. člena zakona in na teh cestah
opozori na to druge udeležence cestnega prometa s predpisano prometno signalizacijo. Jahač mora biti
telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, na kateri jezdi. Jahač, mlajši od 14 let, sme jezditi le
v spremstvu polnoletne osebe. Jezdenje je dovoljeno le na poteh za jahače, nekategoriziranih cestah in
na občinskih cestah, na katerih prometna ureditev dovoljuje jahanje.
Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem
(1) Vozniki koles morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer
teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.
(2) Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva
vzporedno, če širina poti to omogoča.
(3) Med vožnjo s kolesom je prepovedano:
1. izpustiti iz rok krmilo kolesa;
2. voziti kolo po enem kolesu;
3. dvigniti noge s pedal;
4. voditi, vleči ali potiskati druga vozila, razen vleke priklopnih vozil iz 4. in 5. odstavka tega
člena;
5. pustiti se vleči ali potiskati;
6. prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;
7. voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače.
(4) Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med kolesom in priklopnim vozilom
takšna, da voznik kolesa lahko obvlada kolo in priklopno vozilo in da se priklopno vozilo ne more
samo odpeti. Priklopno vozilo ne sme biti širše od 80 cm. Na sredini zadnje strani priklopnega vozila
mora biti nameščen rdeč odsevnik, predpisan za priklopna vozila, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti
pa mora biti nad njim prižgana pozicijska svetilka, ki oddaja rdečo svetlobo.
(5) V priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno prevažati oseb, razen v priklopnem
vozilu, konstruiranem in namenjenem za prevoz enega ali dveh otrok. Takšno priklopno vozilo mora
ustrezati pogojem iz prve in četrte alinee šestega odstavka tega člena.
(6) Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen
poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti
prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen tako:
- da ustreza velikosti otroka;
- da je trdno povezan s kolesom;
- da je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje preglednosti in gibljivosti;
- da onemogoča poškodovanje otroka.
73
(7) Dve ali več oseb se sme voziti le na kolesu posebne konstrukcije, ki je izdelano tako, da
omogoča varno vožnjo.
(8) Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme prevažati otroka le polnoletna
oseba.
(9) Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani
žareomet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki
oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh
pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.
(10) Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne ovira prometa.
(11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo s pomožnim motorjem.
prometa, ki prevaža otroka na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem in v priklopnem vozilu, ki je
dodano tema voziloma, v nasprotju z določbami šestega ali osmega odstavka tega člena.
- udeleženec cestnega prometa, ki vozi kolo ali kolo s pomožnim motorjem v nasprotju z
določbami prvega ali drugega ali tretjega odstavka tega člena ali,
- udeleženec cestnega prometa, ki uporablja priklopno vozilo dodano kolesu ali kolesu s
pomožnim motorjem v nasprotju z določbami četrtega ali petega odstavka tega člena ali,
- udeleženec cestnega prometa, ki uporablja kolo ali kolo s pomožnim motorjem v nasprotju
s sedmim odstavkom tega člena ali,
- udeleženec cestnega prometa, ki uporablja kolo ali kolo s pomožnim motorjem, ki ni
opremljeno skladno z določbami devetega odstavka tega člena.
K 95. členu:
Člen določa pravila vožnje s kolesom in s kolesom s pomožnim motorjem ter pravila za prevoz otroka,
mlajšega od osem let. Določa pogoje za vleko priklopnega vozila, uvaja tudi priklopno vozilo za
prevoz otrok, konstruirano za prevoz enega ali dveh otrok, ki mora biti izvedeno tako, da omogoča
varen prevoz otroka. Določa tudi pogoje za vožnjo na kolesu za dve ali več oseb, kot tudi pogoje za
vožnjo kolesa ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti.
Pogoji za vzporedno vožnjo voznikov koles v cestnem prometu
96. člen (103.a člen ZVCP-1)
(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena smejo vozniki koles, ki imajo licenco
Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne druge mednarodne kolesarske organizacije, za nastope na
organiziranih kolesarskih tekmovanjih pri izvedbi treninga na javni cesti voziti tudi po dva vzporedno.
Voznikom koles ni dovoljeno voziti vzporedno, kadar je zmanjšana vidljivost in ponoči. Pri vzporedni
vožnji se lahko uporablja le skrajni desni prometni pas.
(2) Trening iz prejšnjega odstavka lahko poteka na vozišču na tistih cest, ki nimajo
kolesarskega pasu oziroma kolesarske poti.
(3) Organizirana kolona voznikov koles, ki vozijo vzporedno, ne sme šteti manj kot štiri
voznike koles (2 para). Organizirano kolono voznikov koles spredaj ali zadaj spremlja vozilo,
označeno s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja rumeno svetlobo.
(4) Ko vozniki koles vadijo v skladu s prejšnjim odstavkom, smejo uporabljati na javnih
voznih površinah tudi tekmovalna kolesa. Vozniki koles morajo obvezno uporabljati kolesarsko
čelado.
(5) Vozniki koles morajo imeti v času, ko vozijo po določilih tega člena, pri sebi ustrezno
potrdilo o tem, da imajo licenco, ki jo je izdala Kolesarska zveza Slovenije ali ustrezna druga
mednarodna kolesarska organizacija. Navedeno potrdilo morajo vozniki koles predložiti pri nadzoru
na vpogled.
(6) Z globo 100 eurov (100* - 103. a/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik kolesa, ki med
vadbo na javni cesti vozi v nasprotju z določbami tega člena.
74
K 96. členu:
Vozniki koles, ki imajo licenco lahko ne glede na 80. člen pri izvedbi treninga vozijo po dva
vzporedno. Opredeljeni so pogoji pod katerimi lahko vozilo na tak način.
Pogoji za udeležbo motornih koles in mopedov v cestnem prometu
(1) Motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za prtljago na največ dveh kolesih,
ki ga vleče za seboj. Ta priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet tako, da se ne
more sam odpeti in da je zagotovljena njegova stabilnost.
(2) Voznik motornega kolesa sme prevažati potnika samo, če je na vozilu vgrajen za potnika
poseben sedež in stopalke za noge ali če ima stranski priklopnik. Potnik na motornem kolesu mora
imeti med vožnjo noge na stopalkah.
(3) Potnik na motornem kolesu je lahko le oseba, starejša od 12 let.
(4) Voznik motornega kolesa ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil
ali psihoaktivnih zdravil.
(5) Voznik motornega kolesa mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, se držati za
drugo vozilo, prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga ovirali pri vožnji, ali potiskati oziroma
vleči drugih udeležencev cestnega prometa.
(6) Voznik in potnik morata pri vožnji motornega kolesa uporabljati ustrezna zaščitna
motoristična oblačila in obutev.
(7) Določbe tega člena, razen določbe prejšnjega odstavka, se uporabljajo tudi za moped.
(8) Voznik mopeda, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika.
(9) Z globo 100 eurov (80* - 104/8 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik motornega kolesa
ali mopeda, ki uporablja priklopno vozilo dodano motornemu kolesu ali mopedu v nasprotju z
določbami prvega odstavka tega člena ali voznik motornega kolesa ali mopeda, ki prevaža potnika v
nasprotju z določbami drugega ali tretjega odstavka tega člena, ali potnik, na motornem kolesu ali
mopedu, ki med vožnjo nima nog na stopalkah.
(10) Z globo 200 eurov (160* - 104/9 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik motornega
kolesa ali mopeda, ki vozi osebo, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil,
ali ki vozi tako, da zmanjšuje stabilnost vozila, se drži za drugo vozilo, prevaža, vleče ali potiska
predmete, ki bi ga ovirali pri vožnji, ali potiska oziroma vleče druge udeležence cestnega prometa.
K 97. členu:
Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku,
mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno belo svetilko. Pešec, ki
hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na
vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo svetilko ali predpisan odsevnik.
Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču,
mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo.
Pogoji za udeležbo vprežnih vozil v cestnem prometu
98. člen (105. 106 in 108. člen ZVCP-1)
(1) Voznik vprežnega vozila mora upravljati vozilo ves čas, dokler se premika v prometu na
cesti, in sicer čim bližje desnemu robu vozišča.
(2) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva.
(3) Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara najmanj 14 let in sposobna
obvladati vprežne živali.
(4) Spremljevalec mora biti za vprežnim vozilom, če je to potrebno zaradi tovora oziroma za
priklopnim vozilom, kadar je to dodano vprežnemu vozilu. Spremljevalca zagotovi voznik.
75
(5) Voznik mora zagotoviti, da je vprežna žival sposobna vleči vozilo. Nesposobna je vprežna
žival, ki je vidno utrujena, bolna ali poškodovana.
(6) Vprežnemu vozilu se ne sme dodati priklopnega vozila, razen kadar se z njim opravlja
gospodarska vožnja, ko se mu sme dodati največ eno priklopno vozilo.
(7) Vez med voziloma mora biti toga in izvedena tako, da se ne more zlomiti oziroma da se
priklopno vozilo ne more samo odpeti.
(8) Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano priklopno vozilo, vlečeta
najmanj dve vprežni živali.
(9) Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo presegati predpisanih
dimenzij, razen pri gospodarski vožnji.
(10) Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravo za zaviranje.
(11) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno vozilo oziroma vprežno vozilo s
priklopnim vozilom na sprednji strani najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo in na zadnji strani
najmanj eno svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo, ki morata biti nameščeni levo od vzdolžne osi vozila.
Vprežno vozilo mora imeti na zadnji strani dva rdeča odsevnika, ki ne smeta biti trikotne oblike,
priklopno vozilo pa dva trikotna rdeča odsevnika, nameščena simetrično na vzdolžno os vozila.
(12) Z globo 40 eurov (40* - 105/3, 106 in 108. člen ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik
vprežnega vozila, ki upravlja vprežno vozilo v nasprotju z določbami tega člena.
K 98. členu:
Vožnja vprežnega vozila, spremljevalec in njegova vloga, prevoz tovora, gospodarska vožnja, stanje
vprežne živali, priklopno vozilo ter oprema in osvetlitev vprežnega vozila ponoči in ob zmanjšani
vidljivosti je vsebina teh štirih členov. Voznik in spremljevalec ne smeta biti mlajša od 14 let in
morata biti sposobna obvladati vprežne živali. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez
nadzorstva. Vožnja vprežnega vozila, spremljevalec in njegova vloga, prevoz tovora, gospodarska
vožnja, stanje vprežne živali, priklopno vozilo ter oprema in osvetlitev vprežnega vozila ponoči in ob
zmanjšani vidljivosti je vsebina teh štirih členov. Voznik in spremljevalec ne smeta biti mlajša od 14
let in morata biti sposobna obvladati vprežne živali. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti
brez nadzora. Vožnja vprežnega vozila, spremljevalec in njegova vloga, prevoz tovora, gospodarska
vožnja, stanje vprežne živali, priklopno vozilo ter oprema in osvetlitev vprežnega vozila ponoči in ob
zmanjšani vidljivosti je vsebina teh štirih členov. Voznik in spremljevalec ne smeta biti mlajša od 14
let in morata biti sposobna obvladati vprežne živali. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti
brez nadzorstva.
Pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu
(1) Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh
za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od
njegove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in
kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme
preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.
(2) Posebnih prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu
motornih vozil.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na vozišču ceste,
namenjene prometu motornih vozil, na kateri ni druge primerne prometne površine, ločene od vozišča
(4) Za promet posebnih prevoznih sredstev se uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo za pešce
oziroma kolesarje.
(5) Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost gibanja
pešcev (gokart, motorne sani, miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena.
Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za reševanje
človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic
76
onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo
motornih vozil, upravljati motorne sani oseba, ki sme voziti motorno vozilo.
prometa, ki uporablja posebna prevozna sredstva v nasprotju z določbami drugega ali tretjega odstavka
tega člena.
prometa, ki uporablja posebno prevozno sredstvo, ki ga poganja motor in ki presega hitrost gibanja
pešcev v nasprotju z določbami šestega odstavka tega člena.
K 99. členu:
Posebna prevozna sredstva so invalidski vozički, otroška prevozna sredstva ter športni pripomočki in
naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, smuči,
sanke, otroško kolo in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po tem zakonu
(glej 16. člen). Njihova uporaba, razen invalidskih vozičkov, je omejena na tiste dele cest, na katerih
se ne opravlja promet motornih vozil. V cestnem prometu je, razen natančno določene izjeme,
prepovedana uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja
pešcev (motorne sani, miniaturna motorna vozila, gokart).
V. NAPRAVE ZA UREJANJE CESTNEGA PROMETA
Prometna signalizacija PREVERITI USTREZNOST DOLOČB
100.
člen (116/5. člen ZVCP-1)
(1) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati skladno z omejitvami, prepovedmi in
obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. Tako morajo ravnati tudi tedaj, ko je to v nasprotju
s prometnimi pravili.
(2) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje udeleženec cestnega prometa, ki ravna v
nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo, razen
tistega, ki ravna v nasprotju s prometnim znakom za omejitev hitrosti, s prometnim znakom, s katerim
je urejena prednost vozil, s prometnim znakom za obvezno uporabo snežnih verig, s prometnim
znakom za omejitev skupne mase, osne obremenitve ali dimenzije, s prometnim znakom za omejitev
največje dovoljene mase, s prometnim znakom "prepovedano prehitevanje za tovorna vozila",
postavljenim na avtocesti oziroma cesti rezervirani za motorna vozila ali s prometnim znakom za
samoizločanje.
(3) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje voznik, ki ne upošteva predpisane prometne
signalizacije glede največje dovoljene širine, višine ali dolžine vozila.
(4) Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje voznik motornega vozila, ki ne ustavi pri
prometnem znaku »Ustavi!«. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
K 100. členu:
Vozniki morajo ravnati skladno z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, kljub temu, da je v
nasprotju s prometnimi pravili.
77
Svetlobni prometni znaki
101.
člen (119. člen ZVCP-1)
(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po barvah luči na semaforju, ki imajo
naslednji pomen:
1. rdeča luč - prepovedana vožnja vozil oziroma hoja pešcev;
2. rumena luč - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne
more varno ustaviti zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja;
3. zelena luč - prost prehod in obveznost za voznika, da brez odlašanja odpelje oziroma nadaljuje
vožnjo;
4. zelena luč v obliki puščice pomeni:
- na luči semaforja - voznik sme voziti le v smeri puščice;
- kot dopolnilni znak na semaforju - kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri
puščice, pri tem pa ne sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vključuje;
5. rdeča in rumena luč, ki gorita hkrati - prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala zelena luč;
6. rumena utripajoča luč - vozi posebno previdno. Enak pomen ima rumena utripajoča luč, ki se
uporablja kot samostojni svetlobni znak. Kadar je rumena utripajoča luč nameščena neposredno nad
prometnim znakom (če je prometni znak nad voziščem, je lahko nameščena tudi ob njem ali pod
njim), poudarja njegov pomen.
(2) Rumena luč v obliki puščice, ki je postavljena pri izhodu s križišča, obvešča voznike, ki so
na križišču in zavijajo levo, da se je za vozila, ki prihajajo z nasprotne strani, na semaforju že prižgala
rdeča luč in da lahko nadaljujejo vožnjo in zapustijo križišče.
(3) Glede medsebojne prednosti med vozili na križišču, na katerem je promet urejen s
semaforji, se uporabljajo prometna pravila o prednosti, ki sicer veljajo na križišču.
(4) Če je prometnih pasov več, se lahko za vsak posamezen pas ali smer vožnje uporabi
poseben semafor. V takem primeru morajo biti luči na vseh semaforjih v obliki puščice iz tretjega
(5) Za pešca velja zaporedje zelena-rdeča-zelena luč. Če se namesto zelene prižge rdeča luč,
medtem ko prečka vozišče, mora prečkanje nadaljevati.
(6) Vozniki koles morajo upoštevati svetlobne znake za pešce, če potekata pešpot in
kolesarska pot ena ob drugi in ni posebnih svetlobnih znakov za kolesarje.
(7) Stalno svetleč svetlobni znak nad prometnim pasom pomeni:
1. rdeč X - promet na prometnem pasu je prepovedan;
2. zelena puščica, usmerjena navpično navzdol - prometni pas je odprt za promet;
3. rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol - prometni pas je treba zapustiti v smeri
puščice.
(8) Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in sta na smernem vozišču najmanj
dva prometna pasova, lahko vozila vozijo drugo poleg drugega, tudi če gostota prometa tega ne
zahteva.
prometa, razen voznika, ki ne ravna po barvah luči na semaforju v skladu z njihovim pomenom,
določenim v prvem odstavku tega člena.
a) voznik, ki ne ravna po predpisanem pomenu rumene ali zelene ali zelene luči v obliki
puščice ali rdeče in rumene luči, ki gorita hkrati ali,
b) vozniki koles, ki ne upoštevajo pomena svetlobnega znaka predpisanega v določbi
šestega odstavka tega člena ali;
c) voznik, ki ne upošteva predpisanega pomena stalno svetlečega svetlobnega znaka nad
prometnim pasom v obliki zelene puščice ali rumene utripajoče puščice, usmerjene
poševno navzdol.
(11) Z globo 500 eurov (250* - 119/17 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki se ne ravna
po rdeči barvi na semaforju ali kadar utripa rumena luč ne vozi posebej previdno ali ne upošteva
rdečega X stalno svetlečega svetlobnega znaka nad prometnim pasom. Vozniku motornega vozila se
izreče tudi 5 kazenskih točk.
78
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne zagotovi
prometne ureditve v skladu z določbami četrtega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 400 eurov (400* - 119/19 ZVCP-1)
K 101. členu:
Člen natančno določa pomen luči na semaforju za udeležence v cestnem prometu. Posebej pomembne
so oblike luči in kombinacije teh luči.
Prepoved vožnje v križišče pri zeleni luči na semaforju
102.
(1) Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote
prometa ali ovire obstal na križišču tudi po spremembi svetlobnega znaka in oviral ali onemogočil
promet vozil z leve ali desne.
(2) Voznik, ki pri zeleni luči na semaforju zapelje na križišče, mora omogočiti zapustitev
križišča vozniku, ki je po spremembi svetlobnega znaka ostal na križišču.
(3) Z globo 200 eurov (120* - 120/3 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki pri zeleni luči
na semaforju zapelje na križišče v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, ali ki pri tem ne
omogoči zapustitev križišča vozniku, ki je po spremembi svetlobnega prometnega znaka ostal na
križišču.
K 102. členu:
Ta člen določa obveznosti za voznika pri zeleni luči na semaforju, če je križišče zasedeno z vozili, ki
vozijo v njegovi smeri, in za voznika, ki se mu je prižgala na semaforju zelena luč, pa so na križišču še
vozila z bočnih strani, ki še niso zapustila križišča.
Posebni svetlobni znaki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo
103.
(1) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so motorna vozila, na katerih se za izvršitev
določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki.
(2) Posebni svetlobni in zvočni znaki so:
1. Na vozilu s prednostjo:
- najmanj dve posebni opozorilni svetilki, ki oddajata svetlobo modre barve (v nadaljnjem besedilu:
modra svetilka). Ne glede na to določbo se sme za zagotavljanje prednosti na vozilih policije brez
policijskih oznak izjemoma uporabljati samo ena modra svetilka. Ta svetlobni znak se sme na teh
vozilih uporabiti tudi za opozarjanje na nesrečo, zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki
predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega prometa;
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (v nadaljnjem besedilu: sirena).
2. Na vozilu za spremstvo (vozilo, ki spremlja eno, dve ali več vozil):
- posebni opozorilni svetilki, od katerih ena oddaja svetlobo modre barve in druga svetlobo rdeče
barve (v nadaljnjem besedilu: rdeča in modra svetilka);
- posebni opozorilni svetilki, od katerih ena oddaja svetlobo modre barve in druga svetlobo zelene
barve (v nadaljnjem besedilu: modra in zelena svetilka);
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (sirena).
Modra oziroma rdeča in modra svetilka se uporabljata skupaj s sireno. Na vozilih s prednostjo ali
vozilih za spremstvo se lahko uporablja tudi svetlobni znak z žarometoma za dolgi svetlobni pramen,
ki enakomerno izmenično utripata, vendar le podnevi.
(3) Pomen posebnih svetlobnih in zvočnih znakov:
79
1. modra svetilka: udeleženci cestnega prometa morajo takoj dati prosto pot vozilu, ki daje tak znak.
Vozniki se morajo z vozili umakniti k robu vozišča, če je zaradi neovirane vožnje vozila s
prednostjo potrebno, morajo ustaviti ob robu ali zunaj vozišča, drugi udeleženci cestnega prometa
se morajo umakniti z vozišča;
2. modra svetilka in kratek zvočni znak s sireno: voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje tak
znak, mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu ali zunaj vozišča. Voznik in potniki ne
smejo izstopiti iz oziroma z vozila, dokler jim policist tega ne dovoli;
3. rdeča in modra svetilka: vozniki morajo takoj ustaviti vozila, drugi udeleženci cestnega prometa se
morajo takoj umakniti z vozišča, in dati vozilu, ki daje tak znak, in vozilom, ki jih spremlja, prosto
pot. Vozniki morajo ustaviti vozila ob robu ali zunaj vozišča. Vožnjo smejo nadaljevati šele, ko
odpeljejo mimo vsa vozila v koloni, vključno z zaključnim vozilom, ki daje znake z zeleno in
modro svetilko;
4. zelena in modra svetilka: kolone vozil s spremstvom je konec in s tem je konec tudi vseh prepovedi
in omejitev, ki so veljale zaradi uporabe rdeče in modre svetilke.
(4) Voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati
prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da
ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega
premoženja.
(5) Prepovedano se je priključiti vozilu s prednostjo, vozilu za spremstvo ali vozilu v
spremstvu ali jih prehiteti.
(6) Vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo sme med vožnjo izjemoma uporabljati tudi
samo posebne svetlobne znake brez sirene, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena
varnost udeležencev cestnega prometa, vozilo s prednostjo pa tudi, kadar s temi znaki opozarja na
nesrečo, zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega
prometa.
(7) Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov iz tega člena smejo biti
nameščene samo na vozilih, na katerih jih je dovoljeno uporabljati.
(8) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na
katerih je dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih
znakov, vrste posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter pogoje in način njihove uporabe.
(9) Z globo 200 eurov (160* - 126/13 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki se priključi
vozilu s prednostjo, vozilu za spremstvo ali vozilu v spremstvu ali jih prehiti, ali ki ima na vozilu
neupravičeno nameščene naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ali udeleženec
cestnega prometa, razen voznika, ki ne upošteva pomena modre svetilke.
a) voznik, ki ne da prosto pot vozilu, ki uporablja modro svetilko in se z vozilom ne
umakne k robu vozišča ali če je zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo
potrebno, ne ustavi vozila ob robu ali zunaj vozišča ali drug udeleženec, ki se ne
umakne z vozišča ali
b) voznik, ki ne ustavi takoj vozila ob robu ali zunaj vozišča in ne da prosto pot
vozilu, ki uporablja modro in rdečo svetilko ali nadaljuje vožnjo preden odpeljejo
mimo vsa vozila v koloni, vključno z vozilom, ki daje znake z zeleno in modro
svetilko ali drug udeleženec cestnega prometa, ki se takoj ne umakne z vozišča.
a) voznika, ki nepooblaščeno uporablja posebne svetlobne ali zvočne znake iz tega
člena ali jih uporablja v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena ali v
nasprotju z določbo podzakonskega akta ali
b) voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje znak z modro svetilkoin kratek
zvočni znak s sireno, in ne zmanjša postopoma hitrosti in ustavi ob robu ali zunaj
vozišča, ali voznik in potniki, če izstopijo iz oziroma z vozila, preden jim je
policist to dovolil.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ima nameščene
naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov na vozilih, na katerih jih je prepovedano
uporabljati, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov (400* - 126/14 ZVCP-1).
K 103. členu:
80
V členu so pojasnjeni posebni svetlobni znaki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo, njihova
uporaba in njihov pomen. Ta člen vsebuje tudi pooblastilo ministru, pristojnemu za notranje zadeve,
da določi vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno namestiti in uporabljati
naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, vrste posebnih svetlobnih in zvočnih
znakov ter pogoje in način njihove uporabe.
Pogoji za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo
104.
(1) Vozila s prednostjo in vozilo za spremstvo sme voziti oseba, ki:
- ni voznik začetnik;
- ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, v katero
spada vozilo, ki ga vozi;
- v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena in ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje
povzročitve prometne nesreče IV. kategorije ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v
prometni nesreči brez pomoči;
- v evidenci nima več kot 5 kazenskih točk v cestnem prometu.
(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka ali ki vozi takšno vozilo pri
opravljanju svojega poklica, mora takoj obvestiti organ ali organizacijo, pri katerem je zaposlena, o
neizpolnjevanju kateregakoli pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Organi in organizacije, ki uporabljajo vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo so
dolžni za vse svoje voznike, ki vozijo ta vozila, redno preverjati, če izpolnjuje pogoje, predpisane v
prejšnjem odstavku. Organi, ki vodijo evidence podatkov iz prvega odstavka tega člena, jim morajo na
njihovo zahtevo brezplačno posredovati te podatke.
(4) Z globo 400 eurov (400* - 127/4 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik vozila s
prednostjo ali vozila za spremstvo, ki ravna v nasprotju z določbami prvega ali drugega odstavka tega
člena.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki odredi, dovoli
ali dopusti vožnjo vozila s prednostjo ali vozila s spremstvom v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena, odgovorna oseba pa z globo 800 eurov (800* - 127/5 ZVCP-1).
K 104. členu:
Člen določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati voznik vozila s prednostjo in vozila za spremstvo ter
obveznost organa ali organizacije, ki uporablja takšna vozila.
Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve na vozilu
105.
(1) Na vozilih, ki se uporabljajo pri nadzoru in vzdrževanju cest, nameščanju in vzdrževanju
prometne signalizacije in opreme, električnih, telekomunikacijskih in drugih naprav in napeljav na
cesti ali ob njej, na vozilih inšpektorjev, pristojnih za nadzor cest, na vozilih cestninskih nadzornikov
pri opravljanju cestninskega nadzora, na vozilih za pomoč in odvoz poškodovanih in pokvarjenih
vozil, odvoz napačno parkiranih vozil, odvoz odpadkov, ter na vozilih občinskega redarstva in na
vozilih izvajalcev zasebnega varovanja, ki so na intervencijski vožnji ali vožnji, namenjeni prevozom
denarja in drugih vrednostnih pošiljk se pri opravljanju ali v zvezi z namenom opravljanja dela na
cesti uporablja posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve. Ta vozila smejo ustaviti
na cesti za toliko časa, kot je nujno potrebno za opravljanje del in smejo zapeljati tudi v območje za
pešce in v območje umirjenega prometa, če je to potrebno zaradi opravljanja del.
(2) Udeleženci cestnega prometa so dolžni omogočiti nemoteno delo osebam, ki ga opravljajo
z vozili iz prejšnjega odstavka, in odstraniti svoja vozila, če je to treba, zlasti v primeru, če je dan javni
81
poziv za odstranitev vozil z določenega območja zaradi izvajanja del večjega obsega ali javne
prireditve oziroma javnega shoda.
(3) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se uporablja tudi na vozilih
v cestnem prometu, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in na vozilih, ki spremljajo takšna vozila, na
posebno počasnih vozilih, delovnih strojih in vozilih, ki jim je dodano priklopno vozilo za vleko
pokvarjenih vozil, ter na traktorjih s traktorskimi priključki, ki presegajo širino traktorja. Posebna
opozorilna svetilka se uporablja tudi na traktorjih z nošenimi traktorskimi priključki, ki z zadnjim
robom segajo nazaj nad 1,5 m od zadnjega roba traktorja. V tem primeru se uporablja tudi dodatna
opozorilna svetilka, nameščena na zadnjem delu priključka.
(4) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se lahko uporablja tudi kot
opozorilo na prometno nesrečo, prireditev na cesti ali drugo oviro na cesti ter za označitev vozil, ki
prevažajo nevarno blago in za označitev kolone vozil, ki niso vozila v spremstvu.
(5) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se sme uporabljati samo v
primerih iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Nameščena sme biti samo na vozilih, na
katerih jo je dovoljeno uporabljati, in sicer na enak način kot modra svetilka na vozilih s prednostjo.
(6) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozila s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja
svetlobo rumene barve, mora voziti posebno previdno in po potrebi ustaviti vozilo.
prometa, razen voznika, ki moti delo oseb, katerega opravljajo z vozili, na katerih je nameščena in se
uporablja posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve ali ne odstavni svojega vozila
z območja izvajanja del, javne prireditve ali javnega shoda.
(8) Z globo 200 eurov (160* - 128/7 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov (200* - 128/8 ZVCP-1).
K 105. členu:
V členu je določen pomen in namen uporabe posebne opozorilne svetilke, ki oddaja svetlobo rumene
barve, ki je svetlobni znak za opozarjanje udeležencev cestnega prometa na določeno nevarnost.
Takšna nevarnost so tudi delovna vozila v cestnem prometu, vozila, ki se uporabljajo pri nadzoru in
vzdrževanju cest nameščanju in vzdrževanju prometne signalizacije in opreme, električnih,
telekomunikacijskih in drugih naprav in napeljav na cesti ali ob njej, vozila inšpektorjev, pristojnih za
nadzor cest, vozila za pomoč in odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil, odvoz napačno parkiranih
vozil, odvoz odpadkov in vozila občinskega redarstva, kadar se z njimi na cesti opravlja delo. Posebna
opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se lahko uporablja tudi kot opozorilo na
prometno nesrečo, prireditev na cesti ali drugo oviro na cesti ter za označitev vozil, ki prevažajo
nevarno blago in za označitev kolone vozil, ki niso vozila v spremstvu in se v druge namene ne sme
uporabljati. Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozila s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja
svetlobo rumene barve, mora voziti posebno previdno in po potrebi ustaviti vozilo.
VII. PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
Alkohol
82
106.
(1) Vožnja, usposabljanje kandidata za voznika ali spremljanje voznika pod vplivom alkohola
je prepovedano.
(2)Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom
alkohola. Učitelj vožnje oziroma učiteljica (v nadaljnjem besedilu: učitelj) ne sme usposabljati
kandidata za voznika motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom
alkohola.
(3) Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, ki ima v organizmu
več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, in voznik, ki tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže znake
motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.
(4) Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno
koncentracijo alkohola v izdihanem zraku.
(5) Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom alkohola, se ugotavlja s
sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom.
K 106. členu:
Ta člen določa, da je vožnja, usposabljanje kandidata za voznika in spremljanje voznika pod vplivom
alkohola prepovedana. V petem odstavku je določeno, da se navedeno ugotavlja s sredstvi, napravami
ali s strokovnim pregledom.
107.
(1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:
1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE;
2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne
potrebe;
3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
5. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila;
6. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila;
7. spremljevalec;
8. voznik začetnik;
9. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane
kategorije motornega vozila, ki ga vozi;
10. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je
vozniško dovoljenje odvzeto;
11. voznik, ki prevaža skupino otrok.
(2) Drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do
vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji
alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v
cestnem prometu.
(3) Kandidata iz 6. točke prvega odstavka tega člena ali voznika iz 9. točke prvega odstavka
tega člena, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek:
a) z globo 300 eurov (150* - 130/3/a ZVCP-1), če ima do vključno 0,50 grama alkohola na
kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
b) z globo 600 eurov (400* - 130/3/b ZVCP-1), če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega
zraka;
c) z globo 1200 eurov (500* - 130/3/c ZVCP-1), če ima več kot 0,80 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
(4) Voznika iz 1. 2., 3., 4., 8., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena, učitelja vožnje ali
spremljevalca, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek:
83
kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1. 2., 3., 4.,
8., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 4
kazenske točke;
zraka. Vozniku iz 1. 2., 3., 4., 8., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali
spremljevalcu se izreče tudi 8 kazenskih točk;
c) z globo najmanj 1.200 eurov (800* - 130/3/d ZVCP-1), če ima več kot 0,80 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku
motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(4) Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek:
kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju,
katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Vozniku motornega vozila se
izreče tudi 4 kazenske točke;
zraka. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 8 kazenskih točk;
c) z globo najmanj 1.200 eurov (950* - 130/4/d ZVCP-1), če ima več kot 0,80 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zrak. Vozniku
motornega vozila se izreče 18 kazenskih točk.
K 107. členu:
Prvi odstavek točno določa, kateri vozniki ne smejo imeti v cestnem prometu alkohola v organizmu.
Alkohola v organizmu ne smejo imeti tudi učitelj vožnje med usposabljanjem in spremljevalec.
V drugem odstavku je določena stopnja alkohola v organizmu za ostale voznike, pod pogojem, da tudi
pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih poseldica je nezanesljivo
ravnanje v cestnem prometu.
Alkohol pri voznikih v slovenskem prostoru je še vedno problem, še posebej pri mladih. Še vedno je
bilo približno tretjino vseh povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Je sicer
zaznati pozitiven premik (v letu po uveljavitvi zakona je bilo 48 prometnih nesreč s smrtnim izidom
manj, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola), vendar ne moremo biti zadovoljni z
ugotovitvami, da vozniki še vedno množično vozijo pod vplivom alkohola.
Prepovedane droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
108.
(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov,
ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za
voznika motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo
sposobnost za vožnjo.
(2) Pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec,
pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost
takih snovi v krvi in/ali slini.
(3) Z globo najmanj 1200 eurov (950* - 131/3 ZVCP-1) se kaznuje za prekršek voznik, učitelj
vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk (najmanj 10 kazenskih točk).
84
(4) Če se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovi prisotnost snovi iz prvega
odstavka tega člena ali njihovih presnovkov le v urinu, se voznika, učitelja vožnje ali
spremljevalca napoti na kontrolni zdravstveni pregled v skladu z zakonom, ki ureja voznike.
(5) Če se s postopkom iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da voznik, učitelj vožnje ali
spremljevalec, uporablja psihoaktivna zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik, se ga napoti na
kontrolni zdravstveni pregled, v skladu z zakonom, ki ureja voznike.
(6) Minister, pristojen za zdravje, določi listo snovi iz prvega odstavka tega člena.
K 108. členu:
Ta člen se nanaša na prepoved vožnje pod vplivom drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo. Prepoved vožnje pod vplivom
omenjenih snovi velja tudi za učitelja vožnje ter spremljevalca. – obrazložitev dopolni dr. Karlovškova
Preverjanje psihofizičnega stanja
109.
(1) Policist sme zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec
prometne nesreče (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega prometa) v organizmu alkohol ali več
alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola.
Neposrednemu udeležencu prometne nesreče policisti odredi preizkus s sredstvi ali napravami za
ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola, kot je
dovoljeno, mu policist prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila začasno odvzame
vozniško dovoljenje, zoper druge udeležence v cestnem prometu, ki so očitno pod vplivom alkohola in
ovirajo ali ogrožajo cestni promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi jim onemogoči oviranje ali
ogrožanje cestnega prometa.
(2) Če se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega
prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni
preizkus alkoholiziranosti, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušen
udeleženec cestnega prometa. Če voznik odkloni podpis, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik in
mu odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled. Policist izpolni zapisnik o preizkusu
alkoholiziranosti tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom
alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.
(3) Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za
ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista. Če preizkus odkloni, policist vozniku
prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno odvzame vozniško dovoljenje.
Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ne more
opraviti preizkusa, mu policist odredi strokovni pregled. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled,
ugotovi, da je pod vplivom alkohola, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega
vozila pa začasno odvzame vozniško dovoljenje. Policist odredi strokovni pregled tudi v primeru, če
udeleženec cestnega prometa ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca.
(4) Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi
ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma
strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo.
(5) Če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v
izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu
policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.
Če odkloni preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, se šteje, da se strinja z rezultatom preizkusa z
indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Na preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni
pregled odpelje udeleženca cestnega prometa policist s službenim vozilom. Če se s preizkusom z
merilnikom alkohola ali strokovnim pregledom ugotovi, da je udeleženec cestnega prometa v takšnem
psihofizičnem stanju, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, ga policist s službenim vozilom
odpelje nazaj k vozilu, ki ga je pred tem vozil, razen če obstaja nevarnost napada na policista ali če je
policist napoten na interventni dogodek.
85
(6) Udeležencu cestnega prometa, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko
nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje
alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, odredi policist strokovni pregled.
(7) Neposrednemu udeležencu prometne nesreče sme policist odrediti strokovni pregled, ne da
bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Osumljencu kaznivega
dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu, ali neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki ravna
v nasprotju s četrtim odstavkom 106. člena tega zakona, policist odredi strokovni pregled.
(8) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo
sposobnost za vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh
snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica
teh snovi v organizmu. Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot
sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.
(9) Če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za
prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica
takšne snovi v organizmu, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali
postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi policist
udeležencu cestnega prometa strokovni pregled.
(10) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih
zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v
cestnem prometu, odrediti udeležencu prometne nesreče III. ali IV. kategorije ali osumljencu
kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem
izvedel preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti ali postopek za prepoznavo
znakov oziroma simptomov teh snovi v organizmu.
(11) Udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil strokovni pregled, mora
ravnati po policistovi odredbi. Vozniku, kateremu je odredil strokovni pregled, policist prepove
nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno vzame vozniško dovoljenje, razen v
primeru iz tretjega odstavka tega člena, ko voznik zaradi zdravstvenega stanja ali drugega, s tem
povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa, zdravnik oziroma zdravnica (v
nadaljnjem besedilu: zdravnik) pa ugotovi, da ni pod vplivom alkohola.
(12) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje,
predpiše postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.
(13) Z globo najmanj 1200 eurov (950* - 132/13 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje voznik,
učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ne ravna po odredbi policista, če mu policist odredi preizkus s
sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali odkloni strokovni pregled. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
K 109. členu:
Določbe tega člena o preverjanju psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu so dopolnjene
v delu, ki zadevajo izpolnjevanje zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. Zapisnik o preizkusu
alkoholiziranosti (prvi del, s podatki o preizkušencu) se izpolnjuje tudi v primeru odklona preizkusa. V
tem primeru izpolnjen zapisnik igra pomembno vlogo pri dokazovanju prekrška odklon preizkusa
Policist opravi v zvezi z ugotavljanjem vožnje pod vplivom mamil predhodni predpisani postopek za
prepoznavo znakov oz. simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Gre zgolj za dodatno
preverjanje ugotovljenega suma, da je voznik pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil. Slednje
predstavlja osnovo za morebitno odločitev o odreditvi strokovnega pregleda. Ker pa gre v primeru
strokovnega pregleda tudi za poseg v človekovo telo smo mnenja, da je sum, na podlagi katerega bo
policist ta ukrep odredil, potrebno potrditi kar v največji meri in s tem kar najbolj zmanjšati možnost
njegove nepravilne odločitve. Prav temu pa je namenjen dodatni postopek za prepoznavo znakov oz.
simptomov mamila ali psihoaktivnih snovi v organizmu.
Dolžnost policista, da udeleženca v primeru takšnega stanju, da lahko vozi vozilo, odpelje nazaj k
vozilu ni več obvezna v primer, če obstaja nevarnost napada na policista (policist oceni njegovo
ravnanje ali obnašanje) ali če je policist napoten na interventni dogodek.
86
Strokovni pregled
110.
(1) Strokovni pregled iz petega odstavka 106. člena in drugega odstavka 108. člena tega
zakona obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko
povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin
oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu.
(2) Obseg odvzema vzorcev iz prejšnjega odstavka se določi glede na potrebe preiskave, s
katero se ugotavlja prisotnost navedenih snovi v organizmu.
(3) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje, kri, urin, drugo telesno
tekočino oziroma tkivo mora takoj izročiti policistu, ki jih mora poslati v najbližjo pooblaščeno
strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer se opravi analiza. Ustanova oziroma laboratorij mora
opraviti analizo najkasneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestiti tistega, ki je odredil
strokovni pregled.
(4) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni
mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je
mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola,
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(5) Analizo krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki
imajo ustrezno usposobljene delavce in opremo.
(6) Laboratorije iz prejšnjega odstavka pooblasti minister, pristojen za zdravje, ter predpiše
način in postopek ustreznih pregledov in analiz.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot zdravstvena
organizacija, zavod, laboratorij ali zdravnik zasebnik ravna v nasprotju z določbami tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov (400* - 133/7 ZVCP-1) .
K 110. členu:
V tem členu je dodana zgolj možnost, da se pri izvedbi strokovnega pregleda, obseg odvzema vzorcev
določi glede na potrebe preiskave, s katerimi se ugotavlja prisotnost posameznih snovi v organizmu.
Razumljivo je, da se obseg odvzema vzorcev lahko razlikuje in je odvisen od vrste različnih
dejavnikov.
Ustanova oziroma laboratorij mora opraviti analizo odvzetih vzorcev v roku petnajst dni in o tem takoj
obvestiti odredbo dajalca.
Prometne nesreče
111.
(1) Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za
javni cestni promet v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena
oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda;
(2) Prometne nesreče se glede na posledice delijo na štiri kategorije:
- prometna nesreča I. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda;
- prometna nesreča II. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno
poškodovana;
- prometna nesreča III. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno
poškodovana;
- prometna nesreča IV. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic
nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.
(3) Udeleženec prometne nesreče je vsak udeleženec cestnega prometa, ki je s svojim
ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesreče, in vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel
materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl.
87
(4) Neposredni udeleženec prometne nesreče je voznik v nesreči udeleženega vozila, učitelj
vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči
udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je
bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.
K 111. členu:
Prvi odstavek tega člena natančno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se določena nesreča
opredeli kot prometna nesreča in s tem zavezuje k uporabi določil zakona o varnosti cestnega prometa
v povezavi z obravnavanjem prometnih nesreč in dolžnostnih ravnanj po tem zakonu. Ti pogoji so:
1.
2.
3.
da se nesreče zgodila na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni
promet;
da je bilo v nesreči udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo;
je v nesreči najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna
škoda. Določa, da je prometna nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za
javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj
ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana, ali je nastala materialna škoda.
Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da ob pomanjkanju vsaj enega izmed
pogojev, nesreče ni mogoče obravnavati kot prometne nesreče. Nesreča, ki se pripeti na dvorišču
stanovanjske hiše, tovarne, izven cestnih površin, ki niso dane v uporabo v javni cestni promet, ni
mogoče opredeliti kot prometno nesrečo, četudi bi bilo v tej nesreči udeleženo premikajoče se vozilo
in bi vsaj ena oseba umrla, ali utrpela telesno poškodbo ali materialno škodo. Pri opredelitvi prometne
nesreče pa je prav tako pomembno, da mora škoda nastati pri tretji osebi (telesna poškodba, materialna
škoda) in ne zgolj pri povzročitelju. Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam, ali v kateri nastane
škoda izključno na voznikovem premoženju, ni mogoče obravnavati kot prometno nesrečo.
Drugi odstavek razvršča prometne nesreče na štiri kategorije, pri čemer je za opredelitev kategorije
pomembno ali je v prometni nesreči nastala samo materialna škoda (prometna nesreča I. kategorije) ali
pa je v prometni nesreči udeleženec utrpel telesno poškodbo.
Po kriteriju vrste telesne poškodbe, pa prometne nesreče deli na prometne nesreče, pri kateri je
najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana (prometna nesreča II. kategorije), na prometne nesreče,
pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana (prometna nesreča III. kategorije) in na
prometne nesreče, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči
(prometna nesreča IV. kategorije). Za opredelitev vrste telesne poškodbe (zlasti ali je neka poškodba
že dosegla stopnjo lahke telesne poškodbe, oziroma jo je presegla in s tem postala huda telesna
poškodba), pa so pomembni kriteriji določeni v kazenskem zakoniku.
Za opredelitev prometne nesreče po tretjem odstavku tega člena je torej pomembno, da v prometni
nesreči nobena tretja oseba ni utrpela telesne poškodbe ( torej oseba, ki ni bila povzročitelj) in da je za
temeljni prekršek po tem zakonu predpisana le globa. Za opredelitev prometne nesreče kot prometne
nesreče z neznatno nevarnostjo sploh ni pomembna višina nastale materialne škode, niti ravnanje
voznika ali dejstvo, da je voznik vozil vozilo po vplivom alkohola, niti druge okoliščine, v katerih je
do te prometne nesreče prišlo, temveč zgolj dejstvo, da je drugim osebam nastala le materialna škoda
ter pravna opredelitev kršitve. Kakor hitro se določeno ravnanje opredeli kot kršitev, za katero je za
temeljni prekršek predpisana tudi stranska sankcija kazenskih točk, take prometne nesreče ne glede na
okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen ali na minimalno škodo, ki je bila povzročena, ni mogoče
več opredeliti kot prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo.
Tretji odstavek opredeljuje pojem udeleženca prometne nesreče. Določa, da je udeleženec prometne
nesreče vsak udeleženec cestnega prometa, ki :
1. ki je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesreče in
2. tudi vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je
zaradi posledic nesreče umrl.
88
Udeleženec v prometni nesreči je torej vsaka oseba, ki je aktivno prispevala k nastanku prometne
nesreče, kakor tudi oseba, ki je bila s tem ravnanjem poškodovana ali je utrpela škodo na svojem
premoženju.
Četrti odstavek posebej opredeljuje pojem neposrednega udeleženca prometne nesreče, tako, da
določa, da je neposredni udeleženec prometne nesreče voznik v nesreči udeleženega vozila, kakor tudi
učitelj vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v
nesreči udeleženo vozilo, nadalje spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec kakor tudi vsak drug
udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.
Neposredni udeleženec prometne nesreče torej ni kandidat za voznika motornega vozila, niti voznik
začetnik, ki vozi vozilo po nadzorstvom spremljevalca.
Sankcija za povzročitev prometne nesreče
112.
(1) Če udeleženec cestnega prometa s prekrškom povzroči prometno nesrečo se za prekršek
kaznuje z globo najmanj 300 eurov. Vozniku motornega vozila se izreče tudi stranska sankcija
najmanj 5 kazenskih točk, lahko pa se mu izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila.
(2) Sankcija, izrečena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije,
predpisane za enak temeljni prekršek.
K 112. členu:
Člen določa temeljno sankcijo in sankcijo, ki jo lahko določi sodnik v primeru, da je udeleženec
cestnega prometa s prekrškom povzročil prometno nesrečo.
Dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
113.
(1) Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba:
- rešiti človeška življenja;
- preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;
- preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
(2) Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče:
- ustaviti vozilo;
- zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z
vozišča;
- pomagati poškodovanim;
- obvestiti policijo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
- soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati
podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke o obveznem
zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
- osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke;
- ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči
drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti
kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče vrniti.
(3) Neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, mora
nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v
prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko
številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
(4) Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo
uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo
njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu.
89
a) udeleženec cestnega prometa, ki ne pomaga pri prometni nesreči rešiti človeška
življenja, preprečiti ogrožanja drugih udeležencev cestnega prometa ali ne prepreči ali
omili ekološko nesrečo ali
b) udeleženec prometne nesreče, ki ne ustavi vozila, ne zavaruje ali označi kraj nesreče,
pri prometni nesreči I. kategorije čimprej ne odstrani vozila z vozišča, ali ne pomaga
poškodovanim, ali ne obvesti policije ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo,
razen pri prometni nesreči I. kategorije, soudeleženim ali oškodovanim v prometni
nesreči ne posreduje imena, priimka, naslova, podatkov iz vozniškega dovoljenja in
prometnega potrdila, podatkov o obveznem zavarovanju ali ne izpolni Evropskega
poročila o prometni nesreči, ali osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju
nesreče in ne posreduje svojih osebnih podatkov.
(6) Z globo 400 eurov (300* - 135/9 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje neposredni udeleženec
prometne nesreče, kateri je od trenutka nesreče do zaključka ogleda užival alkoholne
pijače, mamila, psihoaktivna zdravila ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo
njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu.
(7) Z globo 1.200 eurov (500* - 135/5 in 135/6 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje:
a) neposredni udeleženec nesreče, ki ne ostane na kraju prometne nesreče, dokler ni
končan ogled, razen, če tisti, ki vodi ogled ne odloči drugače ali neposredni
udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče nemudoma ne
obvesti upravičenca do podatkov ali policije, da je bil udeležen v prometni nesreči in
ne posreduje podatkov iz tretjega odstavka tega člena ali
b) neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je od trenutka nesreče do zaključka
ogleda užival alkoholne pijače, mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne
snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za varno udeležbo v prometu;
c) v prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila iz prvega odstavka 107. člena
tega zakona, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki je od trenutka nesreče do zaključka
ogleda užival alkoholne pijače, mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne
snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za varno udeležbo v prometu;
d) v prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila iz drugega odstavka 107. člena
tega zakona, ki je od trenutka nesreče do zaključka ogleda užival alkoholne pijače,
mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo
sposobnost za varno udeležbo v prometu, in sicer:
- če ima v organizmu več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali
- če ima v organizmu mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov,
ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
.
K 113. členu:
Pravilna ravnanja udeležencev ob prometni nesreči so izjemnega pomena predvsem z vidika varovanja
zdravja in življenja udeležencev v cestnem prometu, kakor tudi z vidika zavarovanja sledov prometne
nesreče. Zakonodajalec je z opredelitvijo dolžnosti udeležencev v cestnem prometu ob prometni
nesreči vrednostno opredelil svoj odnos do varovanja dobrin. Najbolj varovane dobrine so varovanje
zdravja in življenja ljudi ter okolja, zato je v prvem členu opredeljena dolžnost vsakogar, da pomaga v
prometni nesreči tako, da pomaga reševati človeška življenja, pomaga preprečevati ogrožanje drugih
udeležencev cestnega prometa ter preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo. K dolžnostnemu ravnanju so
torej zavezani vsi, ne le udeleženci v prometni nesreči.
Drugi odstavek pa posebej opredeljuje dolžnosti udeležencev v prometni nesreči, torej tistih oseb, ki
so ali aktivno prispevale k nastanku prometne nesreče, kakor tudi tistih, ki so bile s tem ravnanjem
poškodovane ali so utrpele škodo na svojem premoženju. Udeleženec prometne nesreče je dolžan
ustaviti vozilo ter zavarovati in označiti kraj prometne nesreče, kar je nujno potrebno, da se prepreči
ogrožanje drugih udeležencev v cestnem prometu ter zavarovanje sledov prometne nesreče.
Zavarovanje sledov pa ni potrebno, kadar v prometni nesreči drugi udeleženci niso utrpeli telesnih
90
poškodb, ali je bil v prometni nesreči poškodovan le povzročitelj, na vozilih pa je nastala le materialna
škoda ( prometna nesreča I. kategorije), zato morajo udeleženci prometne nesreče I. kategorije vozila
čim prej odstraniti iz vozišča in s tem preprečiti ogrožanje drugih udeležencev v prometu ter za varno
in tekoče odvijanje prometa.
Udeleženci v prometni nesreči so dolžni pomagati poškodovanim in o nesreči obvestiti policijo ali
koga drugega, ki lahko obvesti policijo. Udeleženci, ki so v prometni nesreči utrpeli materialno škodo
ali pa je bil v prometni nesreči poškodovan le povzročitelj, niso dolžni o taki prometni nesreči
obveščati policije. So pa dolžni v vsaki prometni nesreči soudeleženim ali oškodovanim v prometni
nesreči posredovati svoje osebne podatke (ime in priimek ter naslov), ter druge podatke, ki so potrebni
za uveljavljanje odškodninskega zahtevka (podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila
ter o obveznem zavarovanju) ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči. Udeleženci so dolžni
posredovati svoje osebne podatke osebi, ki ji je bila povzročena škoda, tudi, če ta oseba ni na kraju
nesreče.
Osma alineja drugega odstavka nadalje določa, da smejo udeleženci prometne nesreče zapustiti kraj
prometne nesreče šele, ko je ogled kraja prometne nesreče končan, razen, če oseba, ki vodi ogled, ne
odloči drugače. Kraj prometne nesreče je brez dovoljenja tistega, ki opravlja ogled dovoljeno zapustiti
le začasno in po pogojem, da je udeleženec kraj zapustil, ker je bilo treba rešiti človeško življenje.
Zakon pa hkrati določa, da se mora tak udeleženec, ki je predčasno in brez posebnega dovoljenja
osebe, ki vodi ogled zapustil kraj prometne nesreče, preden je bil ogled končan, vrniti se mora takoj,
ko je to mogoče.
Tretji odstavek posebej opredeljuje dolžnosti neposrednega udeleženca v prometni nesreči, ki je mesto
prometne nesreče zapustil, da je dolžan nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega
odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih
okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter
omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
V četrtem odstavku tega člena je posebej opredeljena prepoved uživanja alkoholnih pijač, mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost voznikov za varno
udeležbo v prometu od trenutka nastanka prometne nesreče do zaključka ogleda kraja prometne
nesreče. Slednje pomeni popolno prepoved uživanja alkoholnih pijač, mamil ali psihoaktivnih zdravil,
ne to glede na vrsto prometne nesreče in da se ogled pri PN I. kategorije ne opravlja. Prepoved
uživanja psihoaktivnih zdravil pa ne velja za postopke zdravljenja ob prometni nesreči, zato je
potrebno pozorno beležiti potek zdravljenja poškodovanih neposrednih udeležencev v prometni
nesreči, predvsem z vidika uporabe psihoaktivnih zdravil (protibolečinska terapija), in sicer zaradi
morebitnega kasnejšega ugotavljanja ali je neposredni udeleženec v prometni nesreči vozil vozilo pod
vplivom psihoaktivnih zdravil ali pa jih je morebiti prejel po prometni nesreči in pred odvzemom
telesnih tekočin.
Zavarovanje dokazov ob prometni nesreči
114.
(1) Policist mora priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije, opraviti vse potrebno
za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled.
(2) Policist mora priti na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati
dokaze, potrebne za odločitev o prekršku.
(3) Priča prometne nesreče mora udeležencu nesreče in policistu posredovati osebne podatke.
Če to ni mogoče, mora te podatke nemudoma sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled.
(4) Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po končanem
ogledu oziroma ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled. Pri taki prometni nesreči ni dovoljeno
spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena potrebna preiskava, razen kadar to
zahteva reševanje udeležencev prometne nesreče.
91
(5) Za umrle udeležence prometne nesreče sme odrediti preiskovalni sodnik ali policist
odvzem telesnih tekočin za analizo.
(6) Pri prometni nesreči, v kateri je kdo umrl ali bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora
policist:
- poskrbeti za premoženje, ki je ostalo na kraju nesreče,
- poskrbeti za odstranitev in hrambo vozil,
- poskrbeti, da so najbližji sorodniki umrlega ali poškodovanega obveščeni o nesreči.
(7) Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista mora zdravnik odvzeti udeležencu
prometne nesreče kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo za analizo in brezplačno posredovati
podatke o vrsti telesne poškodbe udeležencev prometne nesreče v roku 3 dni od sprejema
poškodovanega udeleženca prometne nesreče.
(8) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora na zahtevo policista zagotoviti:
- odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti udeleženci nesreče,
- odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi nesreče,
- zavarovanje ovir iz prejšnje točke, ki se ne dajo odstraniti, v skladu z določili tega zakona o
zavarovanju ovir na cesti.
(9) Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik morajo obvestiti najbližjo policijsko
postajo o:
- sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da je bil poškodovan v prometni nesreči in
- smrti poškodovanega v prometni nesreči.
(10) Minister, pristojen za zdravje, predpiše vrste in način zbiranja podatkov ter vodenje
evidenc o umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah.
(11) Z globo 300 eurov (260* - 136/12 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje:udeleženec ali priča
prometne nesreče, ki udeležencu prometne nesreče in policistu ne posreduje osebne podatke ali če to
ni mogoče, teh podatkov nemudoma ne sporoči policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled ali
udeleženec prometne nesreče, ki odstrani sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije preden je
končan ogled oziroma preden je tako odločil tisti, ki opravlja ogled ali udeleženec prometne nesreče,
ki spreminja stanje na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena potrebna preiskava.
(12) Z globo 400 eurov (300* - 136/13 ZVCP-1) se za prekršek kaznuje zdravnik, ki na
podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista ne odvzame udeležencu prometne nesreče krvi,
urina, druge telesne tekočine oziroma tkiva za analizo ali ne posreduje brezplačno podatke o vrsti
telesne poškodbe udeležencev prometne nesreče v roku 3 dni od sprejema poškodovanega udeleženca
prometne nesreče, ali ne obvesti najbližje policijske postaje o sprejemu poškodovanca, za katerega
obstaja sum, da je bil poškodovan v prometni nesreči in smrti poškodovanega v prometni nesreči.
(13) Z globo 1.200 eurov (nov) se za prekršek kaznuje oseba, ki ob sumu, da se je zgodila
prometna nesreča, ni ravnala v skladu z določbami tega člena.
(14) Z globo 3.000 eurov (3.000* - 136/14 ZVCP-1) se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot zdravstvena
organizacija, zavod ali zasebni zdravnik ne zagotovi ali izvede ukrepov, določenih osmem ali desetem
odstavku tega člena ali, ki kot izvajalec rednega vzdrževanja ceste na policistovo zahtevo ne zagotovi
ukrepov, določenih v devetem odstavku tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 300 eurov
(300* - 136/14 ZVCP-1).
K 114. členu:
Prvi odstavek opredeljuje dolžnost policije, ki izvaja nadzor nad varnostjo v cestnem prometu in nad
izvajanjem tega zakona, da mora obvezno:
1. priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije
2. opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in
3. opraviti ogled.
Policija je torej dolžna pri vseh prometnih nesrečah, ne samo, da policist pride na kraj prometne
nesreče in ga zavaruje, temveč mora opraviti tudi ogled kraja prometne nesreče. Dolžnosti
neposrednih udeležencev, opredeljene v 113. členu torej veljajo le za neposredne udeležence prometne
nesreče II., III. ali IV. kategorije, ne pa tudi za udeležence prometne nesreče I. kategorije.
92
Drugi odstavek določa obvezna ravnanja policista, kadar je seznanjen o prometni nesreči, v kateri je
bila povzročena le materialna škoda. Neposredni udeleženci prometni nesreči, v kateri je nastala le
materialna škoda, niso dolžni obvestiti policije, kadar pa je policist o taki prometni nesreči obveščen,
bodisi s strani neposrednih ali posrednih udeležencev ali koga drugega, tedaj je dolžnost policista, da
pride tudi na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotovi dejstva ter zbere dokaze, potrebne za
odločitev o prekršku. Policija je po tem zakonu organ, ki nadzoruje izvajanje tega zakona in ima zato
pristojnosti prekrškovnega organa po ZP-1. Postopek izvede po prijavi prekrškovni organ po uradni
dolžnosti (ex offo). Na podlagi ugotovitev pa se sme odločiti, da ne bo uvedel postopka, ali da bo
izvedel hitri postopek, ob pogojih ko hitri postopek ni dovoljen, pa bo podal obdolžilni predlog na
pristojno okrajno sodišče. Lahko pa policist na kraju prometne nesreče I. kategorije hkrati tudi
ugotovi, da je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 324. KZ-1.
Dolžnost policije v tem primeru je, da opravi vse potrebno za ugotovitev utemeljenosti suma storitve
kaznivega dejanja predrzne vožnje in v nadaljnjem postopku poda ustrezno kazensko ovadbo. Zato je
zelo pomembno, da policist tudi na kraju prometne nesreče I. kategorije ugotovi vsa dejstva in zbere
vse možne dokaze, za izvedbo postopka o prekršku, kakor tudi za potrebe morebitnega kazenskega
postopka.
Tretji odstavek sicer določa, da policistu ob prometni nesreči z neznatno nevarnostjo, ni potrebno
zbirati dejstev in dokazov, kot to določa drugi odstavek tega člena. Ob tem pa velja posebna
previdnost, saj nemalokrat na kraju samem udeleženci ne navajajo nikakršnih zdravstvenih težav, pa
se kasneje (čez nekaj ur ali dni) izkaže, da je oseba utrpela lahko telesno poškodbo in da je prometna
nesreča, ki je bila obravnavana kot prometna nesreča z neznatno nevarnostjo, dejansko prometna
nesreča II. kategorije. Naknadno ugotavljanje dejstev in zbiranje dokazov pa utegne popolnoma
onemogočiti ugotavljanje odgovornosti za prekršek. Ob tem velja posebej opozoriti na dolžnosti
policista, kot prekrškovnega organa. 51. člen ZP-1 zavezuje prekrškovni organ, da zbere vsa dejstva in
dokaze potrebne za odločitev o prekršku. Kolikor se bo policist kot prekrškovni organ odločil, da bo
zoper kršitelja izvedel tudi hitri postopek o prekršku, pa bo torej moral, ne glede na to določbo, preden
bo izdal plačilni nalog po členu 57. a ZP-1, zbrati vsa dejstva in dokaze, da bo lahko odločil o
prekršku.
Četrti odstavek zavezuje očividce, torej morebitne priče, da posredujejo policistu ali najbližji policijski
postaji svoje osebne podatke. Pričanje je državljanska dolžnost, zato je tudi razumljivo, da so vsi, ki
karkoli vedo o nesreči, dolžni pomagati tudi pri zbiranju dejstev in dokazov, v zvezi z obravnavano
prometno nesrečo.
Sledi prometne nesreče so izjemno pomemben dokaz, za kasnejše ugotavljanje vzrokov prometne
nesreče, kakor tudi povzročiteljev in njihove odgovornosti, zato je tudi zelo pomembno, da se sledi na
kraju prometne nesreče tudi ustrezno zavarujejo ter se smejo odstraniti šele, ko tisti, ki ogled opravlja
dovoli. Slednje velja za vse prometne nesreče, razen za prometno nesrečo I. kategorije. Zakon nadalje
tudi prepoveduje, da bi udeleženci ali kdorkoli drug spreminjal stanje na kraju prometne nesreče.
Slednje je dovoljeno šele, ko je končana preiskava, izjemoma pa tudi preden je končana preiskava in
sicer le, kadar je stanje na kraju prometne nesreče potrebno spremeniti zaradi reševanja udeležencev
prometne nesreče.
Po tem zakonu se sme odrediti odvzem telesnih tekočin za analizo le živim udeležencem v cestnem
prometu. Zaradi zavarovanja dejstev in dokazov pri ugotavljanju vzrokov prometnih nesreč, pa je
potrebno tudi, da se opravi analiza telesnih tekočin oseb, ki so v prometni nesreči izgubile življenje.
Ta člen zato v šestem odstavku posebej določa, da se sme tudi za umrle udeležence prometne nesreče
odrediti odvzem telesnih tekočin za analizo. Odvzem telesnih tekočin odredi preiskovalni sodnik ali pa
policist.
Sedmi odstavek opredeljuje dolžnosti policista, ki niso v neposredni zvezi z zavarovanjem sledov
prometne nesreče niti z zbiranjem dejstev in dokazov. Policist mora, razen pri prometni nesreči I.
kategorije poskrbeti, da ustrezne službe ali osebe prevzamejo premoženje, ki je ostalo na kraju
prometne nesreče v hrambo ter izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da izvede odvoz in hrambo vozil.
Prav tako, pa mora poskrbeti, da se najbližje sorodnike umrlega ali poškodovanega v čim krajšem času
obvesti o nesreči.
93
Odvzem telesnih tekočin za analizo sme odvzeti izključno zdravnik, in sicer le na podlagi odredbe
preiskovalnega sodnika ali policista. Zdravnik je dolžan ravnati po odredbi in odvzeti kri, urin, drugo
telesno tekočino oziroma tkivo za analizo telesne tekočine. Zakon tudi določa, da je zdravnik dolžan
brezplačno v roku 3 dni od sprejema poškodovanega udeleženca prometne nesreče sporočiti podatke o
vrsti telesne poškodbe. Zdravnik, bi torej moral na podlagi te zakonske določbe sporočiti le vrsto
telesne poškodbe (sled poškodbe, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba) ne pa tudi kaj vse je
imel udeleženec poškodovano in kakšne so bile poškodbe.
Deveti odstavek zavezuje vsakokokratnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da mora na izrecno
zahtevo policista obvezno zagotoviti odstranitev in hrambo vozil, če tega ne morejo udeleženci sami
ter odstraniti vse ovire na cesti, ki so nastale zaradi nesreče. Kolikor pa ovir ni mogoče odstraniti, so
izvajalci rednega vzdrževanja ceste dolžni ovire zavarovati tako, kot določa ta zakon. Dolžnost
izvajalcev rednega vzdrževanja cest je izjemnega pomena za čimprejšnjo vzpostavitev nemotenega
prometa in predvsem za vzpostavitev varnega odvijanja prometa tudi v primerih, ko ovir ni bilo
mogoče takoj in popolnoma odstraniti (oljni madeži, poškodovano cestišče).
Deseti odstavek opredeljuje dolžnostno ravnanja vseh zdravstvenih ustanov, kot tudi zasebnih
zdravnikov da sprejemu poškodovanca na zdravljenje, za katerega obstaja sum, da je bil poškodovan v
prometni nesreči in o smrti poškodovanega v prometni nesreči. Zdravstvene ustanove in zasebni
zdravniki so dolžni o teh primerih vedno obvestiti najbližjo policijsko postajo. O smrti
poškodovanega v prometni nesreči se obvešča policijska postaja le, kadar je smrt nastopila v roku 30
dni po prometni nesreči.
Enajsti odstavek določa, da vrste in način zbiranja podatkov ter vodenje evidenc o umrlih in
poškodovanih v prometnih nesrečah, predpiše minister, pristojen za zdravje.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.
člen
Podzakonski predpisi iz tega zakona morajo biti izdani najkasneje v dveh letih, od uveljavitve tega
zakona.
116.
člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
…)
117.
člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se
začne 1.1.2011.
94

PREDLOG ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA ( KAZALO

Transcription

Similar documents

ponudba spletne strani

Za vas smo pripravili naslednje pakete predelav vašega vozila na plin:

RIBIŠKA DRUŽINA LJUTOMER O B V E S T I L O

Karton voznika začetnika - AMZS

KEPA TRANSPORT DOO Skraćeni naziv poslodavca

PETRANS, DRUŽBA ZA TRANSPORT IN STORITVE DOO Sk

Potrdilo AERT vozniki 2014

Pooblastilo za prevzem otroka

Obveščanje kupcev o vračilu embalaže