POLARNA OBMOČJA - VEČNI IZZIV NARAVE Polarna območja se

POLARNA OBMOČJA - VEČNI IZZIV NARAVE
Polarna območja se razprostirajo okoli obeh Zemljinih polov. Območje na severu zemeljske oble
imenujemo arktično polarno območje ali na kratko Arktika. Na nasprotnem, južnem delu pa leži
antarktično polarno območje ali Antarktika.
Čeprav sta si obe območji krajevno tako daleč narazen, kakor je na Zemlji sploh mogoče, imata
veliko skupnega. Prva Skupna značilnost je njuna geografska lega na skrajnem severu in jugu
zemeljske oble.
V atlasu poišči zemljevida, ki prikazujeta obepolerni Območji.
Zakaj ju kartografi ne upodebijejo skupaj na enem zemljevidu?
·"D~~~~~~~~.2!r~itf!:l'
Njuna druga skupna značilnost so velika ledena pro- ~~"
stranstva v polarnem toplotnem pasu. Na podnebne razmere zelo vplivata polarni dan
in polarna noč. Na tečaju trajata po 180 dni na leto, na 75.
vzporedniku pa 100 dni. Sončni
žarki tu padajo zelo poševno in
slabo ogrevajo tla. Posledica so
nizke temperature. Zaradi tega
ni čudno, daje na teh območjih
najmanjša poselitev na svetu.
Naslednja skupna značilnost
je povezana z vedno večjim zanimanjem zanju. Ker sta območji zaledeneli in zelo težko dostopni, nekoč nista bili zanimivi. Zaradi razvoja moderne
tehnike in predvsem zaradi spoznanja, da sta rudno bogati, poPolarna pokrajina - prevladujoč element pokrajine je voda v treh
stajata vse bolj predmet sverazličnih egregeirui: stanjih.
tovnega preučevanja, pa tudi
meddržavnih lastniških sporov.
Temeljna značilnost obeh območijje mrzlo podnebje in ledeni pokrov, ki prekriva kopno in
morje. Debelina ledu je različna. Na celini je led zelo obsežen
in debel. Imenujemo ga celinski led. Najdebelejši je na Antarktiki in Grenlandiji, kjer njegova debelina preseže 3 km.
- ··Med Antarktiko in Arktiko
pa najdemo tudi razlike. Severni pol leži sredi oceana. Arktikaje območje vetrovnih in pogosto meglenin in zaledenelih
mor:ijter obdajajočega kopnega. Kopno se razteza v južnejše
geografske širine. Na njem kratek del leta uspeva tudi skromno rastlinstvo, več paje živaSeverni polje danes dostopen tudi turistom z debelejšo denarnico.
li. Zato v teh pokrajinah živi
Na sliki sta člana odprave, ki soju v bližino pola pripeljali z letalom.
tUdi človek.
~ Južni pol pa leži globoko sredi Antarktike. Ta z ledom pokrita celina je tudi najbolj osa.mljen
f; del našega planeta.
.~
f
-~J:.
~
E
DEŽELA VELIKIH DRUŽBENIH NASPROTIJ
Na eni strani veliko bogastvo:
tropski deževni gozd
ogromne količine vode
velike zaloge nafte in zemeljskega plina
veliko rud (boksit, železova ruda, barvne kovine, baker zlato,
srebro, ...)
bogata ribolovna območja
ogromne količine sladkorja, kave, kakava, tropskega sadja in tobaka
Na drugi strani pa:
ogromno zelo revnega prebivalstva
rasna diskriminacija
revščina
kriminal
brezdomci
lakota
nepismenost
zelo hitro rastoča mesta
hitra rast prebivalstva
brezposelnost
ZMERNOTOPLI
PAS
e) sredozemsko podnebje
naJZ
GORSKO PODNEBJE
Tu ločimo rastlinske višinske pasove (podobno kot v Alpah):
vroča zemlja (tierra
caliente): tropsko
podnebje do lOOOm
zmerna zemlja (tierra templada): subtropsko podnebje do 1900 m
hladna zemlja (tierra fria): zmernotoplo podnebj do 3100m
pašniki (paramos): hladno podnebje do 4900m
zmrznjena zemlja (tierra
nad 5100m
helada): podnebje večnega snega in ledu
"
TROPSKI DEZEVNI GOZD
V Amazonskem nižavju je prvotno območje tropskega deževnega gozda
veliko kot celotna Evropa. V njem najdemo zelo veliko različnih rastlinskih
in živalskih vrst.
Po Amazonskem
Amazonka.
Vendar tropski
nižovju
teče
ena izmed največjih
rek na svetu -
deževni gozd Amazonskega nižavja zelo hitro izginja.
Vzroki za krčenje
gozda:
•
nove obdelovalne površine
•
gradnja hidroelektrarn
•
prodaja lesa
•
ceste
•
•
prehrana
živinorejski
•
•
rudarstvo
poceni zemlja
Negativne
tudi
ranči
posledice posegov:
•
•
onesnaževanje
podrt je eko loškega ravnotežja
•
o
manj kisika
erozija prsti
GI
zmanjšanje svetovnih zalog sladke vode
o
izomrtje
•
spremenilo se bo tudi podnebje
številnih
rastlinskih
in živalskih vrst
v
JUZNA AMERIKA
~
L DRZAVE:
Čile (Santiago)
Peru (Lima)
Bolivija (La Paz)
Ekvador (Quito)
Kolumbija (Bogota)
Venezuela (Caracas )
Gvajana (George town)
Surinam (Paramaribo )
Francoska Gvajana
Brazilija (Brasilia)
Urugvaj (Montevideo)
..Argentina
(Buenos Aires)
2. POVRŠJE:
a) Nižavja:
.
Amazonsko nižavje
Laplatsko nižavje
Orinoško nižavje
b) Višavja (staro nagubano gorovje):
Brazilsko višavje (na VZ)
Gvajansko višavje (na S)
c) Gorska veriga (mlado nagubano gorovje):
Andi (na Z)
3. PODNEBJE:
. Podnebje se spreminja
glede na nadmorsko višino in geografsko
TROPSKI PAS
a) ekvatorialno
podnebje
Amazonsko nižavje
b) savansko podnebje
na S in J Amazonskega nižavja
c) polpuščavsko podnebje
- na J pod savanskim podnebjem (pampe)
d) puščavsko podnebje
puščava Atacama
širino.
KARIBSKI OTOKI
1. LEGA:
v Karibskem morju
2. DELITEV:
-
Veliki Antili (Kubc....)
Mali Antili
Bahamski otoki
3. IZVOR:
koralnega izvora
-
vulkanskega izvora
4. VZROKI ZA TEZAVE:
-
naravne nesreče (hurikani ,...)
premajhne možnosti za zaslužek
hitra rast števi la prebivalcev
monokulturne plantaže tropskega sadja (banane, kokus,...),
tropskih kultur in sladil
-
»turizem«. ki je pretežno v rokah tujcev
MED MORSKA AMERIKA
l.LEGA:
- ozek pas kopnega
- med Tihim in Indijskim
oceanom
2. PODNEBJE:
- ekvatorialno podnebje
3. PREBIVALSTVO:
Na tem območju živijo:
- Indijanci
Beici
Crnci
Mu/ati (potomci belcev in črncev)
Mestici (potomci belcev in Indijancev)
Zambi (potomci Indijancev in črncev)
4. GOSPODARSTVO:
- monokulturno poljedelstvo
Izvoz temelji
samo na nekaterih poljedelskih pridelkih,
ki jih pridelujejo
na velikih plantažah. To so: banane, ananas, sladkorni trs, kokus. tobak,
kava.
Velik problem monokulturnega poljedelstva
so cene pridelkov,
ki se na
svetovnem trgu iz leta v leto spreminjajo.
Za domače potrebe ostanejo na voljo le slabša zemljišča, na katerih ne
pridelajo dovolj hrane za celotno prebivalstvo. Posledica tega sta revščina
in podhranjeno prebivalstvo.
MEHIKA
1. POVRŠJE
a) polotok Yucatan
b) Mehiški zaliv
c) Mlado nagubano gorovje na VZ (potresi,
vulkcni)
d) Mehiška planota
2. PODNEBJE
a) VZ del: vroče in vlažno
b) Z del: suho
3. PREBIVALSTVO:
a) Gosto posel jeni predeli
Prebivalstvo je najgosteje naseljeno na območju glavnega mesta, kjer živi
kar okoli 20 milijonov prebivalcev. Zaradi hitre širitve mesta in
nenadzorovanega
priseljevanja
prihaja v mestu do številnih
problemov:
brezdomstvo
brezposel nost
onesnažen zrak
pomanjkanje
pitne vode
kriminal
b) Redko posel jeni predeli
Yucatan
Sušni deli na S
SZ države
Iz teh predelov se prebivalstvo
odseljuje,
predvsem po nelegalni poti v
ZDA in Kanado.
4. GOSPODARSTVO:
Poljedelstvo:
koruza, fižol,
Tropski pridelki:
bombaž, tobak, ...
banane, kokus, kava, kakav, ...
Rude: nafta, ...
Industrija
turizem
3-1
SREDNJA AMERIKA
1. LEGA:
Na prehodu med severno in južno Ameriko
2. GEOGRAFSKEENOTE:
- Mehika
_ Medmorska Amerika (ločuje dva oceana: Tihega in
_
At!antskega)
Karibski otoki (sestavljajo
morju)
jih otoki, ki ležijo v Karibskem
LATINS
A AMERIKA
1. ZAVZEMA:
J del S Amerike
Srednjo Ameriko
-
JAmeriko
Velik del njenega površja leži v tropskem pasu.
2. POSELITEV:
Najredkeje
-
poseljena območja so:
območje ekvatorialnega
puščave
podnebja
na 'višji deli gorstev
Najgosteje
poseljena pa so območja:
nekatere gorske planote
-
obaina območja
Večina prebivalstva
živi v mestih, ki se zelo hitro širijo.
3. SKUPNE ZNAČILNOSTI:
skupna preteklost
starih
španski in portugalski
rimskokatoliška vera
gospodarski
Latinski
civilizacij
(Inki, Maji, Azteki)
jezik
problemi
Ameriki
komaj uspe pridelati
dovolj hrane za svoje
prebivalstvo.
-
socialni problemi (revščina,
politični
nezaposlenost, ...)
problemi
kriminal (droge)
ekološki problemi (onesnaženost)
neenakomerna razporejenost
preživetje,
dobrine ogromno ljudi živi na robu
peščica pa je zelo bogatih)
KANADA
1. VELIKOST:
9,9 milijonov km2 ( po velikosti je druga največja država na svetu)
2. ŠTEVILO PREBIVALCEV:
28 milijonov
3. URADNA JEZIKA:
francoščina
in angleščina
4. POVRŠJE:
a) Kanadski ščit; zavzema velik del Kanade.
Je uravnan del zemeljskega
površja, ki so ga kasneje preoblikovali
ledeni ki. 50/0 površja Kanade pokrivajo gozdovi.
b) Nižavje ob reki Sv. Lovrenca
Celotno nižavje je nasula reka Sv. Lovrenc. Na tem območju živi kar
90/0 vsega prebivalstva
Kanade.
5. POSELITEV:
Redka poselitev
6. GOSPODARSTVO
a) Gozdarstvo:
velike površine porasle z gozdom
razvoj lesnopredelovalne
in papirne industrije
b) Poljedelstvo
na jugu Kanade
~ojijo; pšenico, koruzo, ...
c) Zivinoreja
ob Velikih jezerih
d) Ribištvo
e) Rud na bogastva
nafta in zemeljski
f) Industrija
plin
yO
GOSPODARSTVO ZDA
1. ZDA ima ugodne naravne in družbene razmere, zaradi katerih je postala
prva gospodarska velesi la na svetu.
Ugodne naravne razmere:
bogata nahajališča rud
veliko energijskih virov
obsežna prostranstva
rodovitne zemlje
bogate zaloge lesa
veliko pitne vode
a) Industrija
se je
najprej
razvila
na SVZ
(New York,
Chicago,
Detroit, ...)
b) Kasneje se je razvilo še območje ob Mehiškem zalivu in
c) Ti hem oceanu
3. Kmetijstvo
V kmetijstvu
je zaposlenih le 31'0 prebivalstva.
Visoko razvita je stopnja
mehanizacije, specializacije, izvoza, ...
Kmeti jski pasovi:
1. pas: Mlečni pas; nahaja se na SV ZDA, kjer so kmetije usmerjene v
mlečno govedorejo. Ležijo v bližini večjih mest (oskrba mest).
2. pas: Koruzni pas; med rekama Misisipi in Ohio. Kmetije so
usmerjene v pridelavo koruze in soje. Ukvarjajo pa se tudi z
svinjerejo.
3. pas: Pšenični pas; od Texasa do Kanadskih prerij.
Tu je zelo
rodovitno prst - črni ca.
4. pas: Bombažni pas; J ZDA ob Mehiškem zalivu.
5. pas: Na Floridi in ob Mehiškem zalivu gojijo sadje, agrume, vino,...
6. pas: pas ekstenzivne živinoreje; Z ZDA
2
PREBIVALSTVO
ANGLOAMERIKE
1. Prvotni prebivalci
Krištof
Amerike
so bili Indijanci
(kot jih
je
poimenoval
Kolumb, ko je prvič prišel v Ameriko). V Kolumbovem času je v
severni Ameriki živelo okrog milijon Indijancev.
Danes pa jih živi le še okoli 400 000, saj so jih
načrtno iztrebljali,
priseljenci
pozneje pa jih stisnili v posebne rezervate.
2. Na skrajnem severu celine, v Kanadi, na Aljaski
tisočletja
evropski
in Grenlandiji,
ze
živijo Eskimi.
3. Priseljenci so prišli v Ameriko večinoma iz Evrope.
•
Prvi or-ise] ienci so prišli
IVI
že v 17. stolet iu in se naselili na VZ
V
Amerike. To so bili predvsem; Angleži, Francozi, Nemci,Italijani,
•
V 18. stoletju
se je priseljevanje
nadaljevalo. Ljudje
...
pa so se
naseljevali predvsem na Z Amerike. Poleg Evropejcev so prihajali
tudi afriški črnci (sužnji).
•
Kasneje so se v Ameriko začeli seliti tudi Azijci.
GO STOT A POSELITVE
Velik del Severne Amerike je redko poseljen.
Zelo redko sta poseljeni:
severna Kanada in
Aljaska
Gosteje poseljeni predeli:
SVZ Amerike (ob Velikih jezerih)
Obala Tihega oceana (predvsem Kalifornijsko
nižavje)
7. Sredozemsko podnebje
- JZ del (Kalifornija)
Sredozemsko rastlinstvo
8. Oceansko podnebje
SZ del, ob morju
Sveža poletja in mile zime
Listnati gozd (sekvoje)
SUBTROPSKI PAS
9. Vlažno subtropsko podnebje
Florida in obala Mehiškega zaliva
Vroča poletja in »tople« zime
Vlažni subtropski in monsunski gozd
PODNEBJE IN RASTJE ANGLOAMERIKE
MRZLI ALI POLARNI PAS
1. Podnebje večnega snega in ledu
- na severu Angloamerike, na Grenlandiji
nizke temperature, malo padavin
- rast ja ni
SUBPOLARNI PAS
2. Tundrsko podnebje
- pod podnebjem večnega snega in ledu na severu
- dolge, mrzle zime
-
zelo kratka, hladna poletja
-
malo padavin
tundrsko rastlinstvo
3.
-
Hladno ali borealno podnebje
pod tundrskim podnebjem, obsega osrednji del Kanade
mila poletja, mrzle zime
malo padavin
iglasti gozd ali tajga
ZMERNO TOPLI PAS
4. Celinsko podnebje
- na VZ delu (Apalači)
listnati gozdovi
5. Polsuho ali stepsko podnebje
- v osrednjem delu Angloamerike
- vroča poletja, mrzle zime
- malo pcdovin (od 250mm do 500mm)
- visoko travna stepa ali prerija
6. Puščavsko podnebje
puščave sredi goratega zahoda v ZDA
- vroče podnevi, mrzlo ponoči
- malo ali nič padavin
- puščavsko rastlinstvo
~
••
JI
ANGLOAMERIKA
l.Lega:
-
na severni polobli
med Tihim oceanom na zahodu in Atlantskim
oceanom na vzhodu
2. Površje:
a) na Z so SEVERNOAMERIŠKE KORDILJERE (mlado gorstvo)
-
v VZ delu je Skaino gorovje
v osrednjem delu je Velika Kotlina (tu je zelo malo padavin)
na zahodu se vleče niz gorovij z različnimi imeni
-
ob morju, na zahodu, leži Kalifornijska
b) na J je DOUNA
nižina
SMRTI
c) osrednji del je OSREDNJE
NIŽAVJE,
ki se proti severu nadaljuje v KANADSKI ŠČIT
in zaključi s polotokom GRENLANDIJO
d) VZ del sestavljajo
-
APALAČI (staro gorstvo)
ob vzhodni obali leži PRIATLANTSKO
NIŽAVJE
Florido
3. Podnebje:
a) Delitev:
-
S del POLARNI PAS
-
Osrednji del ZMARNOTOPLI
-
J del SUBTROPSKI PAS
b) Na podnebje Angloamerike vplivata:
relief
morski tokovi
-
oddaljenost
c) Razporeditev
od ekvatorja
padavin:
največ padavin dobi JVZ del ZDA
proti Z se količina padavin zmanjšuje
PAS
s polotokom
AMERIKA
1.Lega:
med Atlantskim
in Tihim oceanom
na zahodni polobli
2. Zgodovina:
Ameriko je leta 1492 odkril Krištof
-
Kolumb
Ime pa je dobi la po Amerigu Vespucciju
3. Delitev Amerike:
Ameriko
lahko delimo na :
o) - severno Ameriko
- srednjo Ameriko
- južno Ameriko
b) - Angloameriko
Sem uvrščamo ZDA in Kanado.
- Latinsko Ameriko
Sem pa spadata srednja in južna Amerika.
POJMI:
NOVI SVET: ozemlje leta 1492 na novo odkritega
ANGLOAMERIKA:
ozemlje severne Amerike, ki ga sestavljata
Kanada. Prevladuje anglosaško prebivalstvo.
LATINSKA
sveta obeh Amerik.
AMERIKA:
Amerika. Prebivalstvo
Uradni jezik je angleščina.
ozemlje, ki ga sestavljata
je pretežno
španščina in portugalščina.
ZDA in
srednja
in južna
latinskega izvora, uradna jezika pa sta
..
..•
.>
Večina otokov je vulkanskega ali koralnega izvora. Vulkanski otoki so obsežnejši in višji,
saj se vulkanske gore dvigujejo tudi več kot 4000 m nad morjem. Ti otoki so porasli z bujnim tropsk:im rastlinstvom in
SO primernejši za poselitev.
Koralni otoki so zgrajeni iz
apnenčastih ogrodij mrtvih koral. Posebna oblika teh otokov
SO atoli. Atol sestavlja koralni
venec, ki obkroža vodno površino - laguno. Atoli se dvigujejo le
nekaj metrov nad morjem. Za
poselitev in razvoj gospodarstva
so manj primerni. Ponekod so v
lagunah pomorska oporišča.
IL----
Sanjsko lepa obala na otočju Fidži v Poliiieziji
.~____=__=_,
~-----------. ..
KAKO NASTANE ATOL1:;~':'.i1"f!''''''''-7*:·.~~~~';,~-;:'fr'~~
::::~:~:::==;=~:::r::podmorski greben v obliki prstana.
~~~~~~~'t'.##~;'i:~.
~~:
.:.~
.•.
·~:-·
~.t
t._.~.;
...
."
2. Iz različnih razlogov otok tone. Ker lahko korale
živijo le v določeni globini in v posebnih ekoloških
razmerah, z enako hitrostjo gradijo greben ob
robovih bodoče lagune.
3. Nazadnje vrh otoka potone v morje, okoli njega pa
ostane koralni venec z laguno na sredi. Taje praviloma z ožinami povezana z oceanom. Skozi njih se stalno pretaka voda.
Otoki so redko poseljeni, nekateri manjši pa celo neposeljeni. Prebivalci se razlikujejo
med seboj po telesnih značilnostih in stopnji omike. Melanezijci so temnopolti in kodrastih las. Še vedno živijo kot ..
preprosti lovci in ribiči. V to
skupino spadajo tudi Papuanci
z NoveGvineje. Bolj omikani so
Polinezijci. Ti so visoke rasti in
svetle polti ter izvrstni poljedelci in pomorščaki.
Domače prebivalstvo so z
nekaterih otokov izrinili priseljenci z Japonske, Kitajske in
Amerike, pa tudi iz Avstralije.
Nekatere otoške skupine sestavljajo samostojne državice,
druge pa pripadajo večjim državam ali so še vedno v kolonialni lasti. Havajski otoki so na primer ena od zveznih držav ZDA.
.-.: ----o -._~. ---,.-------~~.
.__.~ ..
fj,
Papuanec iz plemena Haga.ba v viševju Pepue - Nove Gvineje z
lokom in puščico lovi divjega prsšiče .
-_._.-
-:'~
e Kako imenujemo dva velika otoka, ki sestavljata Novo Zelandijo?
• Tudi na Novi Zelandiji so se ohranile rastlinske in žrvalske vrste, ki jih ne
najdemo v drugih delih sveta. Kaj je vzrok temu?
.
• Zakaj so na Južnem Otoku ledeniki, na Severnem pa ne?
• Zakaj večina prebivaistva živi na Severnem otoku?
• Zakaj je notranjost Avstralije veliko bolj sušna kot notranjost Nove Zelandije?
::.t!~~~;~~t-~~>·~~~.~:1-~~,t~~·.
..
RAZTRESENE
·····SREDIOCEANA
VULKANSKE IN KORALNE OTOKE POVEZUJEMO
V TRI VELIKE SKUPINE
Oceanijaje skupno ime za otoške skupine v Tihem OCe9-IlU
severovzhodno od Avstralije in Nove
Zelandije.
. .Široko raztresene otoke povezujemo v tri velike otoške skupine. Med Japonsko in NovoGvinejo
leži Mikronezjja, kije dobila ime po grški besedi mikros (majhen). Nova Gvineja in otoki vzhodno od nje so Melanezija, kije dobila ime po temnopoltih prebivalcih (rnelas v grščini pomeni črn).
Bredtoceana se širi Polinezija, Njeni številni otoki so dobili ime po grški besedi poly (mnogo). Del
te skiipine so Havajski otoki.
·1
i
~
"
..
,
':
..
.,
1
i
.
:'
. ;.,'
.
,
.'
.-_ .. -_._
j.....
Delitev Ocesnije
\.
--
-
-
--.-.---
-.~;....::. ..-
-.-
..~~
.
~~~.~~:~~.I.~
_'":_~~.t~~.
l
F
7. VZROKI za svojevrsten
a) osamljena geografska
b) oddaljenost
ŽIVALI:
Avstralije
rastlinski
in živalski svet Avstralije:
lega
od drugih celin
kenguru, koale, kljunaš, termiti,
emu, ...
RASTLINE:
veliki beli morski pes, kakaduji,
evkaliptus, ...
8. GOSPODARSTVO
Avstralija
je zelo razvita država. Ukvarja se z :
živinorejo
(največja
izvoznica volne na svetu in največja
pridelovaika govejega mesa)
pol
•
viedelistvo
_
vinogradništvo
bogata rudna nahajališča
OCEANIJA
Je skupno ime za otoke v Tihem oceanu SVod Avstralije
in Nove
Zelandije.
DELITEV:
Mikronezija
Malanezija
(Nova Gvineja)
Polinezija (Havajski otoki)
IZVOR:
-
vulkanskega in
koralnega
POSELITEV:
redka
~O
AVSTRALIJA
1. LEGA:
- Leži na južni polobli
- Med Tihim in Indijskim oceanom
2. VELIKOST:
najmanjša celina
_ meri 8 milijonov km 2
3. PREBIVALSTVO:
najredkeje poseljena celina
17 milijonov prebivalcev
2 prebivalca na km 2
Prvotni prebivalci so ABORIGINI ..
Priseljenci pa so predvsem iz Evrope in Azije.
4. NARAVNE ENOTE (POVRŠJE)
Avstralija je stara in slabo razčlenjena celina.
a) na vzhodu:
Veliko rnzvodno gorovje ali Avstralske Kordiljere
b) osrednji del:
Srednjeavstralsko
nižavje
c) na zahodu:
puščavski ravniki
- . osamela hribovja
d) obala:
- slabo razčlenjena (otok Tasmanija)
Veliki koralni greben
5. PODNEBJE IN RASTJE:
a) notranji del- puščavsko podnebje
b) notranji sušni del obdaja - polsuho podnebje
c) S del Avstralije - savansko podnebje
d) SVZ del Avstralije - ekvatorialno podnebje
e) JZ in J del Avstralije - sredozemsko podnebje·
6. VODOVJE:
- večji reki: Murray in Darling na JVZ
_ v notranjosti pa prebivalci uporabljajo podtalnico - arteški vodnjaki
.~
~.jY
~
t
..
f~""-
~l..lt ....
.r
.:...
.
<>:
..
~
f\ ..,~~~.
I
\
.~}' .
.•
-.
"
.~
'~L
f
.~.
~
!
'
i
~
!
\
\
,
r-'~~-~~.
~.........
....
~...
.
/
~
..~.
J
.~
V
PREBIV ALSTVO
V Afriki
živijo predvsem črnci, ki jih delimo na sudanske in bantu črnce.
Belci živijo predvsem na jugu in severu Afrike.
Na jgosteje
posel jeni predeli so:
priobalne ravnine
planote na večjih višinah
obala Gvinejskega zaliva
dolina ob reki Nil
VZ in J Afrika
SZ Afrika
Na splošno je najgosteje
ekvatorial ni.
poseljen savanski pas, najredkeje
pa puščavski in
Neznani po imi:
DŽUNGLA: vlažen tropski gozd z bujnim podrast jem
ZENITNO DEŽEVJE: deževje, ki nastopi nekaj dni po tem, ko je sonce
opoldne v zenitu
ZENIT: sonce se nahaja navpično nad nami
PASATI: so SVZ in JVZ vetrovi, ki pihajo od 30. vzporednika
ekvatorju
KONDENZACIJ A: zgoščevanje
zraka
proti
vodnih hlapov ob dviganju in ohlajanju