Dnevniško žanrska literatura, kot jo pojmujem

Transcription

Vladimir Gajšek
Vladimir Gajšek: Uredništvo INTELYWAY, 2015
Dnevniki julij 2015, 2
Dnevniško žanrska literatura, kot jo pojmujem, izrekam ali pišem, ni stvar tolikanj
astronomskega časa, kot so doživetja v notranjem duhu osebnih in družbenih dogodivščin, ki
jih živim, en da bi jih tudi posebej opremljal drugače kot z vednostjo in znanjem, z mnenjem
in slutnjo, z zaznavo in učlovečeno predstavo, s pozornostjo in zavestno opredelitvijo do sebe,
spominov, sedanjosti in vsake bodoče pozitivne izkušnje, pri čemer nikoli ne fantaziram in ne
zahajam v utopije, najsi so razmere še tako kdaj prisotno boleče ali celo kakor brezizhodno
grozne, saj vedno obstaja določno upanje, naravnanost v dejavnost in preseganje obstoječega,
kar je tudi smisel teh dnevnikov, kakor tudi v njihovem korenitem nasprotju oz. v dokončnosti
bivajoče biti, a v brezkončni, torej nedokončani zapisni obliki samih bivalnih pojavnih
struktur, rečeno drugače, dnevniki so celostni izraz fragmentirane stvarnosti, so v vseh ozirih
tudi vidni razgledi kakršnihkoli dogajanj, kakor jih povem skozi neko kaoidno, pa vendar
soprisotno istočasnost, ta pa je v vseh krajih tudi dnevniško gotovo drugačna, saj pišem v
slovenščini v določnih razmerah, v časovno prostorskem okolju trirazsežnih poglobitev ali
vzponov, zato pa so ti dnevniki ne le slogovno kakor »neoprijemljivo« tukajšnji in zdajšnji,
ko jih berete šele potem, ko so objavljeni v INTELYWAYu – če si kdaj očitam, da premalo
gledam na svojega bralca, je tak očitek neupravičen, saj ne upoštevam vseh tistih, ki vedno
vse vedo, pa nič ne znajo ali ki vse znajo, pa ničesar ne vedo, skratka, najprej sem samemu
sebi bralec, ki sem božje neponovljiv, tudi v svojem času in doživljajskem prostoru, tudi pod
globino samozavesti in v ljubezni do bližnjika…, v periodi.
1
Vladimir Gajšek: Kot v Moskvi, 2013
14. julij 2015, torek
Ob 11:20 se pripravljam na odhod, Vid je vzel tabletko, pravi, da spet izloča mehurjasto
blato…
Dela in dnevi – Hesiod. Zunaj spet vroč dan. Z Vidom greva v knjižnico.
Anica soseda - zanjo natisnem v triplikatu pravni spis… Sosedje v Lipi so sicer annimni,
večidel tujci.
Ljubljana v svojem postmodernem malo/meščanstvu je lahko sebi odtujena, saj mesta nič ne
zavezuje k lastni urbani zgodovini – tako se dogaja vsakodnevje, od centra do Prul, prej pa s
prisilnimi preselitvami in sodno-policijskimi zaplembami vsega premoženja, z deložacijami in
prisilo, kar da je, čeprav prikrito, za stanovalce nekako »normalno«, ko se oskrijejo vsak v
svoj kotiček, ko pa so razjarjeno shujskani, pa kričijo pred parlamentom ali vlado…?
*
2
Epistolarnost ne sme biti le prijateljski čvek, ko pomislim na Ciceronova pisma Atiku. – In
Fenelonov prevod – v Rimu tikanje, v Franciji vikanje…
*
Pisal sem v odgovor Andreju Rotu, ki me vabi na zapoznelo rojstnodnevno praznovanje:
Dragi Andrej,
hvala za prijazno prijateljsko povabilo k praznovanju, kar z veseljem sprejemam,
kajti se že dolgo nisem oglasil, bilo pa je toliko, bi rekel, v tem času izsanjanih kakor resnic,
občutljivih so/doživetij ob pogojih prepletenih sobivanj, da sem vendarle izražal, kar je bilo
celo kakor wittgensteinsko neizrekljivo v izrekljive, zato pa seveda pobeg v sebstvo, a le za
druge, da izrazim svoje resnice kot srečo srečevanj, torej da sem se zaustavljal v duhovni
naravi življenja, a le zategadelj, da spet skozi svoja doživljajska spoznanja ali zrenja vidim
onstran kot kakšen vizionar, čeprav ne mistično, bolj z namigi vsakodnevja, med
neposrednimi dotiki dogodljajev, kakor v nekih višjih trenutkih navsezadnje osrečenosti,
kajti kar sem sejal, to bom tudi žel, ali kot so mi rekli doma kar tako, ko sem 14-leten
zagotavljal, da bom po poklicu svoboden umetnik in književnik in filozof, »Kakor si boš
postlal, tako boš ležal!«, kar sem si v svobodnem poklicu, ker je tako enostavno, tudi za vselej
zapomnil in kar živim, ko se lahko šele tako sploh pogovarjam, torej sem večkrat tvegal vse,
da ne bi bil nič, ničes ali nihče, v odkritju sebe skozi najvišje vesolje, bi spet rekel, med
zorenjem, ki se imenuje: prijateljstvo,
in v tebi sem našel toliko naklonjenega prijateljstva, da si me vsakokrat v mojih slabotnih
pospeških osrečil, me dvignil in pogovorno pomirjeval, z veselim upanjem in z upanjem
veselja,
in to je dejanskost, da potlej vem, kaj je prav in kaj ne, da skratka ločujem dobro od zlega in
sploh vsakršnih nasprotij, zrnje od plev, skoraj kakor v ignacijanskih vajah ali kako, čeprav
seveda lem stopenjsko, karseda v tihoti, obenem se namreč prijateljstvo sámo samovrača, če
verješ ali ne, nekam žlahtno in starosvetno, naposled nedopovedljivo, v dolgih preizkušnjah
tudi skupnosti in poklicno, z vpraševanjem in samospraševanjem enako kot z odgovori ter
celo s slavo, vse drugo pa ostaja neizogibno brez spomina v preteklosti ali brez navdušujočih
doživetij, spoznanj, predvidevanj, brez načrtov kot skoraj samoumevno, v resnici pa vendar
tako, da človek obrača, Bog pa obrne, in kot veš, živim nenehljivo v ustvarjalnoti, ko orjem s
pogledom naprej…
- sem te na enem od mohorjanskih pogovorov ali tiskovnih konferenc v knjigrni v Nazorjevi,
navzočeval je tudi mohorjan Planinšek, ki je govoril o salezijancih, sem te položil –
3
spregovoril sem objektivno skozi subjektnost o tvojem dobrem Francu Sodji, na kratko sem
namreč orisal zunanje okoliščine argentinstva in salezijanstva in sploh požrtvovalne vse
duhovščine, tudi v Slovenski vasi v Lanosu, saj ste prav vi, ubogi izseljenci, tako rekoč
povojni pregnanci, zgradili nov slovenski, požlahtnjen domovinski svet, kakršenkoli je že bil
tudi med prekrivanjem duše z rodovino domovino, s čimer se je spet sámo slovenstvo zapisalo
v notranja skladja skupnega, a vsega sveta – in Franc Sodja je tisti »pred vrati pekla« s pismi
mrtvemu bratu, tvoj vzgojitelj učitelj, predstojnik misijonskega zavoda, v meddobju slovenske
katoliške akcije, a nikoli »aktivističen«, vkjučen v trdno zaupanje, da slovenstvo zmaguje tudi
vse do Toronta, kakor si predstavljam, in duhovnik je vedno prežet z Bogom, tudi tam, kjer ga
je največ, med kajpak revnimi, izgnanimi, izseljenimi, upajoče obupanimi, tudi v na/svet in
tolažbo osebno in družbeno…, in le na kratko sem povedal, da je treba spregovoriti tudi o
izseljenstvu in salezijancih prav tam, si rečem: El Salvador, v podmeni gotovo da jezuitsko
(?),
– nakar je naš dobri, duhoviti urednik in direktor CMD Jože izrekel, da bo knjigarna
pripravila pogovor o Francu Sodji in predstavila tvojo knjigo ter bo tiskovna konferenca
pogovorno med drugim o salezijancih, pogovor pa seveda vodi Sodjev učenec: Andrej Rot, s
čimer so se vsi navzoči strinjali, torej se bo treba potruditi in komemorativno urednika
spomniti na ta njegov predlog, da te poprosi, ali bi ti seveda hotel voditi pogovor o Francu
Sodji in tematsko gotovo širše, kar je, menim, tudi že etično, ne le versko izseljensko
vprašanje, vprašanje v Sloveniji izgubljene starožitnosti v Bogu;
- bil sem tudi na izseljenskem srečanju, ki ga prireja SSK, npr., v parlamentu, kjer je, kot
vedno, nastopilo zamejstvo in izseljenstvo, na kosilu sem spomnil starosvetno modernega
Andreja Finka, ki se kakor ni spomnil, kako sem naslednjega dne, po ustanovitvi SSK, ko se
je začela 10-dnevna shisterizirana in podlo jugoslovanska vojna agresija, pisal prijatelju, sicer
bolj znancu visokemu aristokratu in španski kraljevski družini telegramsko pismo, da sem jih
obvestil, da hrumijo pri nas tanki, da nas bombardirajo z letali in kasetirajo itd., z g. Andrejem
sva takrat sedla v kavarno Petriček in je prevajal, »Egregio Signor« itd. v visoki španščini,
kajti če pišeš kralju, pač ne moreš pisati brez navdiha in zanosa vzvišenosti, tudi celo ne v
kriznih razmerah, ko prosiš najvišje plemstvo za pomoč…, in potem je prisedel k obedu še
bas baritonist Marko Fink, ki se z njim poznava, še iz razmer, ko sem sedel ob njem takmašno
v bežigrajski župnijski c. sv.bratov Cirila in Metoda, in pel je tedaj tako, da so me in so nas
oblile solze, sicer sta s sestro Bernardo pela tokrat tudi Lipi sprave itd., vsega tega se je
nabralo kar precej, odkar sem in smo evropski državljani,
- prav tako sem bil na predstavitvi monografije Valentina Inzka itd.,
in se mi zdi, da sem se udeleževal prav s tem navzočevanjem kakor velikih stvari, o katerih
slovenska občila sicer ne poročajo ne tiskovno ne oddajno, kdaj tudi v neprijetnih
razpoloženjih, ko vidim nekatere take »postmoderne« sramotne, v bistvu mučne situacije, ki
nas dobesedno potiskajo spet v vsiljevanje kakor komunistične pol/preteklosti in tiste
izobčevalne selekcije, ko več velja zanesljivost kot sposobnost, pomešano s praznim
gofljanjem oziroma paroliziranjem, saj tam nihče ne prisluhne sebi, ko nastopaško vpije
4
množično kakor čredni človek, a vidiš, to je že druga zgodba, potreben bi bil gotovo oddih,
premislek, počitek,
in treba je le pričakovati kaj višjega od privajenega obredja zgolj »higijene« uradovalnosti,
izbirati bi morali morebiti celo nekam pametnejše, boljše, kajpak predvsem oznanilne besede,
pri čemer ves čas poudarjam, da bi te morali, prav tebe, verificirano postaviti v realna
razmerja urednikovanj, od Banfielda do RTV Slovenija ali založniško…, da boš kakor v
»drugi vrsti«, skratka tako publicistično časopisno kot na rtv, spet v republiki duhov, ki niso
pač nekdanje odtamkajšnji večno meddobni aktivistični zombiji, v določni podobi tvojega ne
le znanja, ampak obvestilne ali sporočilne, novinarske in kulturne objektivnosti, kar pa je
sicer, verjemi ali ne, odvisno dogajanje v nekem večidel otujenem zaledju, z nepričakovanimi
izidi »glasovanj«, še zmerom med fdv-jevskim ideologiziranjem in obzorjem komunikacijskih
obzorij…
seveda, iskrena hvala za prijateljsko praznovalno povabilo, ki ga z vsem veseljem sprejemam
- moj tel.: 070 444 321
lp
Vladimir
**
Komentar:
Grk, Grk
Kot govori gospa lepotica, Slovenk, nekdaj misica, Miša/ Mihaela, Miška/ Novak, por.
Marlis, je prava - revolucionarka, seveda socialistka, ki bi lahko v grški vladi pač zagotovila s
sabo žensko kvoto, bila bi seveda v opoziciji! če pa bi bila v koaliciji, tedaj šele..., bi se
ciprasila! Dogaja se kakor današnja evropska titanomahija, ko je bruseljski Zevs s svojima
bratoma nemškim Hadom in angleškim Pozejdonom začel z Olimpa EU boj proti Kronosu
novoveških državnih usod in Titanom drugih kot novih držav članic EU globalno. Vsaj to
razumejo in doživljajo dandanes Grki.
Ekonomski trendi se vrivajo v socialne in pravne razmere, toda kaj ti bo papir, če nimaš niti
gotovine? Ali je Grčija socialistični Balkan? je tam kravata - prepovedana? Strah pred
bogatijo je bojazen pred lastno podobo, kajti prav Grčija slovi po svojih milijonarjih,
ladjarjih… Ambrozija in nektar.
5
Šefovanje n Balkanu je despotija, ki se vleče iz roda v rod, uradništvo do konca življenja ima
zagotovljeno službeno plačo. In vojska in... In bello musae silent.
Jugoslovanskih mej ni več, so pa grške meje v EU. Kar naj ne bi bila Evropa v Grčiji, je
postmoderni čas kibernetike, robotike, odlične poslovnosti... Vsaj turizem pa kajpak uspeva, z
oddihom plačljivih tujcev. Vse se plača, tudi nektarska pijača?
Ali bi se Slovenci preselili v Grčijo, Grki pa v Slovenijo - v novi selitvi narodov? Bogve,
kako bi bilo... kot Albanci na Kosovu? Selitve... Kdo pa še gleda na ljudi, če so brez stvari ali
živijo v pomanjkanju, v tistem znanem pomanjkanju kot v vojnih ali tik povojnih časih,
čeprav niti ni dandanes v Evropi in razvitem svetu prave lakote ali ko je sociala razvita celo
za vsakršne, tudi balkanske pocestnike? Marketenderice, Mati Korajža, Ivana Orleanska…
Geslo uspeha je večkrat osebno, skupinsko, rodovno in narodno prikrito. Kdaj se bo v javnosti
iztekla neki »grška tematika« poslovno državne prikrajšanosti, evrske bede in socializmov, ki
jih podpirajo reformatorji lastne poslovne zamrznjenosti v večnem ledu gorečega
preživotarjenega pekla?
**
Brezpravje uradno za tiste, spremenjene v Številko
Ali ste morda postali samo še Opr. št. -..., po določbi zakona... z odločbo..., na podlagi... z
možnostjo pravnega pouka na koncu? če so vas uspeli slovenski državni organi, zavodi, centri
itd. spremeniti v zap. št. ali opr. št., čeprav nosite seveda določno št. obleke in čevljev in
perila, vedite, da ste - razveljavljeni, več kot ibrisani ali izobčeni, ste namreč docela zavrženi,
vpisani kvečjemu v kak pisarniški arhiv, morda celo v fascikel. Pisarniške stenice.
Socializacija bede je brezperspektivna zgolj zdajšnjost. Je nenehno novo prajanje le delavskih
in kmečko obrobnih otrok. Je problematiziranje izginjajočega ali že kar izginulega srednjega
nižjega razreda, ki se vendarle ohranja in množi z birokracijo v državnih organih, v
pisarnicah…, te pa nadzirajo tudi revščino in bedo, skupaj s policijo in omrežji socianega
dela, davkarije, zdravstva, javnih ustanov… Da je tudi v razvitem svetu uradništvo
profesionalno, kar je zaznal v svojem klasičnem modelu birokracije Max Weber, je razvidno
tudi v sodobnih hitrih – pisarniško omrežnih – postopkih s pooblastili in zadolžitvah, v
pomenu strukturiranih navodil, v pristojnostih državnih organov, v javni upravi…
Kaj je že pravica do regresa in letnega dopusta, če ste razveljavljeni, po Ur. l. RS, št. itd.? kajti kot nosilec pravice ste bili, a vas več ni, ker ste samo še Št., seveda z navedbo datuma in
s podpisom vodje postopka in vodje… - kot uradne osebe. Tukaj se začne disciplinarna
birokracija v svojih reprezentancah.
Pri vsem tem ne mislim na agrarno birokracijo, značilno za t.i. Tretji svet, kjer prevladuje
celo, bi se reklo, ruralna zaostalost, celo ob prenaseljenih mestih, kar je značilno za Kitajsko
6
in Indijo, slednja v partijskem pogledu, enako kot je veljalo ali še velja za Rusijo in celo za
Srbijo in Bosn in Hercegovino, Makedonijo, Kosovo, Albanijo, Bolgarijo, Romunijo…, kjer
so naloge in polnomočja uprave in državnih organov centralizirane, skoraj, bi se reklo –
gubernatorske inkvazikolonijalno urejene. Kajti tudi kmetijstvo lahko nadzorujejo uradništva
centralizirano. Partijski in uradovalni aparat deluje torej tudi na kmetih. Tudi v kmečkih
razmerah so lahko ljudje le zap. Št. – tukaj seveda zdaj ne goorim o agrarnem kapitalizmu.
Sicer pa živite, tudi kot nemo na uradnih »razgovorih« zabrbljane in zapisane zap. Št. v
birokratsko urejeni javnosti, v administrativnem kapitalizmu. Kjer je človek le številka, je
kmalu izštet.
**
7
Vladimir Gajšek: Vitez Gratian Excelsior, 2015
15. julij 2015, sreda
Koliko dela! Nič ni samoumevno ali dano po sebi, kar tako! nimam časa, da bi mi bilo
dolgčas! Ne utegnem ne biti. Ali se zgodovina ponavlja samo v zdajšnji istočasnosti
metuljevega učinka ali v kaoidnem svetu dogodkov tu in tam, a ta trenutek? Kako pa na
drugih planetih, v vesolju?
Mariborski spomeniki?
Ja, Melita (Forstnerič Hajnšek), saj tudi tvoj ata, ko že omenjaš prijatelja Jožeta Košarja, tudi
mojega profesorja, tvoj očka Forsta, znameniti pesnik France Forstnerič nima nobenega
8
mariborskega spomeniškega ali mestno spominskega obeležja... - ko je izdal zbirko Zelena
ječa (1961), sva že veliko diskutirala, se družila, prijateljevala, poleg Slavka Juga, vpeljal me
je na počitniško novinarjenje na Večeru, kjer smo začeli Otmar Klipšteter, Manfred Meršnik,
Primož Žagar /spremstvo žene Silve/, vpadel je tudi sin zdravnika Rostoharja, prijatelj
Šalamunovih iz Kopra /očka pesnika in prevajalca, prijatelja Tomaža Šalamuna je bil namreč
pediater/ in smo sodelovali prijateljsko še s Fričekom (dvojček »Max und Moritz«) Mirkom
Čepičem, z Evaldovim bratom Flisarjem, z Gabrijelom Jesenškom - Gabrom, kaj šele šefi...,
brkež "prvoborac" Milan Filipčič in odg. ur. Drago Simončič, ta vedno uglajen, v kulturi pa
seveda Bako - Dionizij Amfora - sladokusni kot gurman in poznavalec žlahtnih buteljk, pa
tudi dobrih gostiln Branko Avsenak... - (uredništvo Večera: sprva na Maistrovi, /prej
Kopališka ul.2, nato, ko so mestno kahličasto kopališče podrli/, Svetozarevska 14, MB), ali
veliki prijateljček fotograf Dragiša Modrinjak (ta je za naslovnico moje prve zbirke PESMI
ustvaril fotografiko, moj mladostni portret; podaril sem mu svoj foto-atelje, stare mehovke,
Carl Zeiss – Jena fotoaparate, povečevalnik…)..., - nato so sledile zbirke tvojega ateka Dolgo
poletje (1968 – čas naših ljubljanskih študentskih nemirov in revolucije), Pijani kurent (1971
– vrnitev v slovensko mtologijo kot slovansko in nordijsko bajeslovje, vendar ptujsko ali
optujčeno) in Pesniški list 32 (1976), ko sem ga priporočil, menim, Jaši Zlobcu!, pa Ljubstava
/daleč in v blatu/ (1981) in Drava življenja (1993), da o Srakaču v prozi ne govorim... - veš,
Forsta je bil pristen prijatelj, kot brat, celo me je peljal na domačijo, kjer je tvoj dedek klepal
kosó..., in kolikokrat smo bili skupaj celo pri vas v "Bumerangu" (mame Marije, sinjeoke
muze, ne bom omenjal, vedno nam je, druščini, postregla)...
- in zdaj spet k profesorju Jožetu Košarju, s pisateljem, mojim odličnim prijateljem Milanom
Kajčem sta nekoč skupaj pastirovala (!) in sta se še po letih imela rada...
- Milan Kajč (1910 – 1985, samomor, vrgel se je z nadstropja, stanoval je Pri parku sicer s
celibatornima sestrama učiteljicama, strogo Vero in milo Mileno), ki je promoviral najprej, še
učitelj v Odrancih, nehvaležnega socrealista Miška Kranjca, gl. moj e-komentar:
https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/misko-kranjec-pisatelj-panonskihravnic/156524
pisal članek Otvoritev prve nove narodne šole po osvobojenju v Prekmurju (Milan Kajč:
Učiteljski tovariš, 22.12.1932, letnik 72, številka 44), sodeloval je pred vojno tudi s
Pokrajinskim muzejem v Mariboru in s tedanjim ravnateljem, ki mu je zbiral etno-gradivo,
proza Odmevi ob Muri (1935) — »Nekatere šole že nad leto dni dolgujejo, kljub dvakratnemu
opominjanju, znesek 25 din za Kajčeve »Odmeve ob Muri«. Prosim dotična upraviteljstva, da
to kmalu poravnajo. — Milan Kajč«, objavljeno v vesteh novičarsko v Učiteljskem tovarišu
(17. 06. 1937, letnik 77, številka 21); Tilka, kratka proza (1937),
doma mi je Milan kazal ob bogati zbirki školjk in izkopanin (privatni ljubiteljski arheolog je
hodil za bagri na Ptuju in nabiral rimske izkopanine?!), knjižico Glasbena Matica 1919 KUD "Jože Hermanko" - 40 let Glasbene Matice, predhodnice KUD "Jože Hermanko"
(1959), sam je basiral in pel med vojno, begunec izgnanec, v novodunajski operi, in sem ga
spodbudil, potem ko je objavljal pri Bakotu v Večeru črtice, naj objavi »literarne reportaže«
Školjke (1974), ki je knjigo kolega, prej Delov kulturni novinar, gledališki kritik, akademik
9
Andrej Inkret v Delu v nekaj vrsticah svinjsko raztrgal, hvaličil pa udboagenta, kolportažnega
pisca Galjota,
skupaj z Milanom sva preživela prijateljsko lep čas in mi je povedal o predvojnem Društvu
slovenskih književnikov in članih, zelo je cenil Otona Župančiča, ko je imel vedno pri sebi
tudi člansko izkaznico tega našega društva, - tudi smo prijateljevali in se družili z njegovim
sošolcem Radovanom Gobcem, sošolec slikar Zoran Mušič pa ni mogel priti na obletnico
mature iz Pariza zaradi bolezni...
- in se naj vrnem k Jožetu Košarju, o katerem pišeš, Zakaj Jože Košar nima ulice? Niti
knjigarna se ne imenuje po njem, ne trg, ne park, ne dvorana – mnogi pa sploh ne vedo, kdo je
(bil)..., in kaj vse so narunkali šele rilci skupaj o meni laži in klevet tu in tam, »formalno«,
toda prikrito, mariborsko jezavo neutolažljivo, da so po gostilniških govoricah pajzljali o
meni, ker pač nisem alkoholik in ne maram »mariborskih« tovrstnih manj kot oslarij,
kratkodnevnih klevet, da se dogaja neka druga izmišljeno sfantazirana, lumpenproletarska
»črna kronika« ter so me vselej celo lastni kot kolegi pustili na cedilu, so se umaknili v svoje
zavržne hobotnične luknje in puščali umazano črnilo, sami pa seveda po drugi strani
kolaborirali z udbovci – Janek Švajncer itd. – ali s partijstvom v občini – Slavko Soršak itd.,
doživljali so me zdaj spominsko sprevrženo, čemur je vedno glasno in jasno ugovarjal sicer
moj adept, še mladostni prijatelj Edvard Ajd, pokojni karikaturist, o njem tudi ni duha ne
sluha v Mariboru, še o nekaterih prijateljih slikarjih ne,
namreč Maribor je mesto, ki je v štajerščini po/zabil tudi zaradi nekakšnega jugoslovenarstva
na slovenstvo, in zdaj so glavni taki, ki se z njimi ne ukvarjam niti kot v podli literarno
založniški svinjereji, ko niso v Mariborski knjigi objavili ne Janeza Švajncerja st., Marijice
Švajncer, Hermana Vogla, Mirosa, Nade Gaborovič, Marjana Pungartnika - Pungija itd., Berte
Bojetu, predrzni butl pa plonkar kot sestavljalec MB knjige je s svojim pridanično stremuškim
založnikom s SM izključil celo mene... - in se kajpak radodarno lažejo javno v polresnicah
tudi "mariborsko" vsak po svoje, kakor da imam opravka s tipi amnestičnih epizod in
kapojevskimi socialističnimi nevrotiki kot svojevrstnimi pazniki, obenem ko se ta mariborska
sebinamenska lopovščina kar nadalljuje, celo so MB knjigo prevedli (za čigav denar?) v
angleščino, in tukaj moram reči, da se spretno sklicujejo največ/krat na Edija Kocbeka, ki se
seveda zdaj v grobu obrača, saj jih nisem videl niti enkrat pri Ediju, te prleške kje pri
prijatelju s kronično tragično usodo krščanskega socialista in titina, omenjajo celo še Majcna,
ki je v Mariboru, nesrečnik, na tržnici solato prodajal, a ne vem, ali so kupovali pri njem kaj
solate... - in vidiš, Melita, to je ta mariborska akulturna, barbarska shinavčenost in
neprizanesljiva brezobzirna, brž formalizirana kot pre/plačana moč laži in eno samo
egoistično, egotizirano povzpetništvo... Zato nima svoje spominske plošče ne ulice ali trga itd.
niti kdo moje družine znamenitih GAJŠEK...
**
10
Komentar:
Papežev Valvazor
Laboratorij navidezne dobrodelnosti… Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar,
Kamničanka, nekako bolj matematičarka, je navdušujoča, ker ne dela problemov, ob M.
Cerarju je papežu vročila Valvasorja..., kaj hočete še več? in vsi dosedanji slovenski
premierji, s premierko vred…
… ampak da bo podprla kamniškega župana Šarca o preimenovanju matične knjižnice, da ne
bo več knjižnica Franceta Balantiča, ampak le matična kamniška knjižnica? Neverjetno se zdi,
vsaj z državno pravnega gledišča, da kultministrstvo itak predstavlja paradigmo španovij in
klik, zgolj birokracijo, ki jim ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar niti ne stopi na
prste, kaj šele, da bi na kultministrstvu svojo uradovalno pozicijo uredila, da bi uredila tam
zaposlene uradne osebe, ki delujejo ponavadi sploh samovoljno in uničujoče navznoter,
zaslepljeno, navzven pa kako jasno nemočne, čeprav v omrežju drugih ministrstev
samopašno, s prekoračitvijo vsakršnih pooblastil - tako da primeroma niti že 70-letnemu
izredno dejavnemu intelektualcu ali umetniki, doseženo v povezavi z ZPIZom in DURSom in
občinarji, ne dodelijo niti nobene pokojnine, niti starostne državne pokojnine, češ da tak nima
dovolj "delovne dobe" - kar ni samo debela meščuharsko usrana laž, ampak je paragrafarski
papir, ki seveda vse prenese, tudi strašno žalitve sovražnosti in zanievanja, pretepe in socialno
skrajno nasilje nad umetnikom, kar seveda kultministrske divjadi v adinistrativizmi niti malo ne zanima, saj so vse uradne osebe v kanclijah docela brezobzirne, celo sadistično
povzdignjene, nekako bolj kakor v Cerkvi funkcionarsko...
Demoracija ni nastopaštvo, ampak vladavina prava, sociale v večini ljudsko. A za tako stanje
ni kriva zdajšnja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ampak kakor povsod urejeno
državno vladajoče brezpravje... in da ne bi bilo toliko zlaganosti in nikar čudnega
povzpetništva stremuhov, ki so se povzpeli, od mariborskih krogov do zaničevane Ljubljane,
kjer plačano delujejo vsaksebi, a vse nekaznovano in nenadzorovano. Država bi morala
poskrbeti, da se spet uvede svoboda - v knjižnice, založbe, medijska uredništva in da nastopijo
sposobni, ne pa med seboj zmenjeni lajavti peslajnarji. Ko namreč ne more kultministrstvo s
svojimi administrativizmi in v povezavi z ZPIZom, DURSom itd. zlomiti umetnika osebno,
ker je neodvisen, pač ukrepa tako, da se mu ne prizna niti dovolj delovne dobe - medtem
prejemajo Prešernove nagrade ne le podpovprečni butli, ampak celo protislovenski grabljivci
primitivci... - in zanje je vedno dovolj denarja, kar tako! temu nasprotujem javno in koderkoli.
Obolelost medkulturnih odnosov kaže na vso gnilobo kulturnodružbenih, še javno ali državno
podprtih organov, kjer prevladuje zlo posplošenosti. Vsa tovrstno razpasena birokracija s
preslepitvenimi metodami in postopki samovolje, zlasti nad umetnikom intelektualcem, je po
svvojem razširjenem vsepovsodišnjem, čeprav javnem, a anonimno prkritem omrežju – samo
kaznovalna birokracija, s skupki pisarnic in z odločitvami za zaprtimi vrati. Takšna
reprezentativnost je razosebljeno pravzaprav togo nesramna in unievalna, celo zlohotno
cinična in spreminja svoje žrtve v oštevilčene zadeve, v predmet vzvišeno oholega zasmeha.
11
Naposled le s policijo in eksekutroji sledi ta kaznovalna birokracija samo svojim interesom.
Ozdravitev? Možna je sistemsko in demokratično in s sprotnim nadzorom.
**
Grk, Grk
Atene
Parlamentarna podpora novim varčevalnim ukrepom je v Atenah skoraj plebiscitarna. Kljub
razhajanjem v Sirizi tako Aleksis Cipras ostaja relativno močan. IMF pa svari: Grčiji bo treba
odpisati dolgove. In dodatni prilivi evrov Grkom – evropsk bančništvo naj sega do komolcev
v bankomate…
**
Kultministrico hočejo odstaviti, čeprav deluje kot razredničarka v zbornici
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, Kamničanka, nekako bolj matematičarka, je
navdušujoča, ker ne dela problemov, ob M. Cerarju je papežu vročila Valvasorja..., kaj hočete
še več? da bo podprla kamniškega župana Šarca o preimenovanju matične knjižnice, da ne bo
več knjižnica Franceta Balantiča, ampak le matična kamniška knjižnica? Neverjetno se zdi,
vsaj z državno pravnega gledišča, da kultministrstvo itak predstavlja paradigmo španovij n
klik, ki jim ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar niti ne stopi na prste, kaj šele, da bi
na kultministrstvu svojo uradovalno pozicijo uredila, da bi uredila tam zaposlene uradne
osebe, ki delujejo ponavadi sploh samovoljno in uničujoče navznoter, zaslepljeno, navzven pa
kako jasno nemočne, čeprav v omrežju drugih ministrstev samopašno, s prekoračitvijo
vsakršnih pooblastil - tako da primeroma niti že 70-letnemu izredno dejavnemu intelektualcu
ali umetniki, doseženo v povezavi z ZPIZom in DURSom in občinarji, ne dodelijo niti nobene
pokojnine, niti starostne državne pokojnine, češ da tak nima dovolj "delovne dobe" - kar ni
samo debela meščuharsko usrana laž, ampak je paragrafarski papir, ki seveda vse prenese,
tudi strašno žalitve sovražnosti in zanievanja, pretepe in socialno skrajno nasilje nad
umetnikom, kar seveda kultministrske divjadi v adinistrativizmi niti malo - ne zanima, saj so
vse uradne osebe v kanclijah docela brezobzirne, celo sadistično povzdignjene, nekako bolj
kakor v Cerkvi funkcionarsko... A za takon stanje ni kriva zdajšnja ministrica za kulturo
Julijana Bizjak Mlakar, ampak kakor povsod urejeno državno vladajoče brezpravje... in da ne
bi bilo toliko zlaganosti in nikar čudnega povzpetništva stremuhov, ki so se povzpeli, od
mariborskih krogov do zaničevane Ljubljane, kjer plačano delujejo vsaksebi, a vse
nekaznovano in nenadzorovano.
Država bi morala poskrbeti, da se spet uvede svoboda - v knjižnice, založbe, medijska
uredništva in da nastopijo sposobni, ne pa med seboj zmenjeni lajavti peslajnarji. Ko namreč
ne more kultministrstvo s svojimi administrativizmi in v povezavi z ZPIZom, DURSom itd.
zlomiti umetnika osebno, ker je neodvisen, pač ukrepa tako, da se mu ne prizna niti dovolj
12
delovne dobe - medtem prejemajo Prešernove nagrade ne le podpovprečni butli, ampak celo
protislovenski primitivci... - in zanje je vedno dovolj denarja, kar tako!
**
Franz Kafka: Ein Landarzt – Vladimir Gajšek, Interpretacija
(posvečeno Christini Cerna in Janku Ferku)
- ja, der Junge ist krank. In seiner rechten Seite, in der Hüftengegend hat sich eine
handtellergroße Wunde aufgetan. Rosa, in vielen Schattierungen, dunkel in der Tiefe,
hellwerdend zu den Rändern, zartkörnig, mit ungleichmäßig sich aufsammelndem Blut, offen
wie ein Bergwerk obertags. So aus der Entfernung.
*
- in meinem Hause wütet der ekle Pferdeknecht; Rosa ist sein Opfer; ich will es nicht
ausdenken. Nackt, dem Froste dieses unglückseligsten Zeitalters ausgesetzt, mit irdischem
Wagen, unirdischen Pferden, treibe ich alter Mann mich umher. Mein Pelz hängt hinten am
Wagen, ich kann ihn aber nicht erreichen, und keiner aus dem beweglichen Gesindel der
Patienten rührt den Finger. Betrogen! Betrogen! Einmal dem Fehlläuten der Nachtglocke
gefolgt – es ist niemals gutzumache…
(Franz Kafka, avstrijski Jud, pravnik, uradnik pri zavarovalnici, pisatelj (3. 7. 1883, Praga - 3.
6. 1924 Kierling /pri Dunaju; ker je po letu 1917 zbolel za tuberkulozo, težave z grlom in
življenjkimi načrti. Od malega zatrt deček. Posledično grozavi sanjač, ki je uspel
konkretizirati simbole. Vsak na svetu količkaj izobražen človek ve, kdo je K.)
handtellergroße Wunde aufgetan. Rosa… - Rosa ist sein Opfer…
Branje Podeželskega zdravnika v izvirniku, torej v nemščini pokaže na jezikovno prefinjeno,
duhovito strukturiranost tekstovnega zapopadka v opisu – vagine, a tudi konjskega hlapca kot
mačota.
Iz bibliografije Franza Kafke
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Franz Kafka,
- ger.
1953
Franz Kafka,
Amerika : roman - ger.
1927
Das Schloss : Roman - ger.
1935
1946
Erzählungen
- ger.
1946
Erzählungen
- ger.
1946
Beschreibung eines Kampfes : Novellen, Skizzen, Aphorismen aus dem Nachlaß - ger. 1946
Il castello
- ita.
1949
Das Urteil und andere Erzählungen
- ger.
1952
Briefe an Milena - ger.
1952
Selected short stories of Franz Kafka
- eng.
1952
Hochzeitsvorbereitungen auf dem Lande : und andere Prosa aus dem Nachlaß
Amerika : Roman
- ger.
13
1953
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
Franz Kafka,
Der Prozess : Roman
- ger.
1953
FRANZ KAFKA,
PREOBRAŽAJ
- scc. ; - scc.
1954
Franz Kafka,
Max Brod, Franz Kafka : eine Biographie - ger.
1954
Franz Kafka,
Tagebücher : 1910-1923
- ger.
1954
Franz Kafka,
Journal
- fre.
1955
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1957
Moderne Erzähler. 1 - ger.
1957
Franz Kafka,
Der Prozeß : Roman typeknjiževni prikaz/pregled
- ger.
1958
Franz Kafka,
Briefe : 1902-1924
- ger.
1958
Franz Kafka,
Der Prozess : Roman
- ger.
1958
Franz Kafka,
- ger.
1958
Franz Kafka,
- ger.
1959
Franz Kafka,
Amerika : roman
- ger.
1959
Franz Kafka,
America
- ita.
1959
1959
Franz Kafka,
Listy do Mileny
pol
1959
Franz Kafka,
Der Prozess : Roman
- ger.
1960
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1960
Franz Kafka,
Der Prozess : Roman
- ger.
1960
Franz Kafka,
Briefe an Milena
- ger.
1960
Franz Kafka,
Der Prozeß : Roman
- ger.
1960
Franz Kafka,
Zamak
- ger.
1961
Spiele in einem Akt : 35 exemplarische Stücke
- ger.
1961
Franz Kafka,
Splet norosti in bolečine : izbrana proza- slv.
1961
Franz Kafka,
Il castello : edizione integrata con varianti e frammenti
- ita.
1961
Franz Kafka,
Der Prozess : Roman
- ger.
1961
Franz Kafka,
Proces : roman
- slv.
1962
Franz Kafka,
Prosessen swe
1962
Franz Kafka today - eng.
1962
Kafka : a collection of critical essays
- eng.
1962
Franz Kafka,
- ger.
1962
1962
Franz Kafka,
Proces : roman
- scc.
1962
Franz Kafka,
Das Schloss : Roman
- ger.
1962
Textsammlung moderner Kurzgeschichten - ger. ; - eng.
1962
Brod, Max Franz Kafka : eine Biographie - ger.
1963
Franz Kafka,
- ger.
1963
Franz Kafka,
Amerika : Roman - ger. 1963
Franz Kafka,
Der Prozess : roman
- ger.
1963
Franz Kafka,
A kastély : regény
hun
1964
Franz Kafka,
- ger.
1964
Franz Kafka,
Preobražaj i druge pripovetke - scc.
1964
Bihalji-Merin, Oto Graditelji moderne misli u literaturi i umetnosti - scc. 1965
Franz Kafka,
Die Verwandlung : Erzählung - ger.
1965
Franz Kafka,
Der Prozess : Roman
- ger.
1965
Franz Kafka,
Erzählungen
- ger.
1965
Wagenbach, Klaus Franz Kafka : in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten
- ger.
1966
Franz Kafka,
Briefe an Milena
- ger.
1966
Franz Kafka,
Das Kafka-Buch : eine innere Biographie in Selbstzeugnissen
- ger.
1966
Franz Kafka,
Die Romane - ger.
1966
Franz Kafka,
Der Prozess : Roman - ger.
1966
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1966
Franz Kafka,
Er : Prosa von Franz Kafka
- ger.
1966
Franz Kafka,
Briefe an Milena
- ger.
1966
Franz Kafka,
Le procès - fre.
1967
Franz Kafka,
Briefe an Felice: und andere Korespondenz aus der Verlobungszeit- ger.
1967
Franz Kafka,
Grad
- slv.
1967
Franz Kafka,
Briefe an Felice : und andere Korrespondenz aus der Verlobungszeit - ger. 1967
Franz Kafka,
Tagebücher : 1910-1923 - ger. 1967
Franz Kafka,
Das Schloß : Roman - ger.
1968
Franz Kafka,
Pripovijetke. Knj. 1 - scc.
1968
Franz Kafka,
Pripovijetke. Knj. 2 - scc.
1968
Franz Kafka,
Zamak
- scc.
1968
Franz Kafka,
Amerika - scc.
1968
Franz Kafka,
Pisma
- scc.
1968
14
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110.
111.
112.
113.
114.
115.
116.
117.
118.
119.
120.
121.
122.
123.
124.
125.
126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
144.
Franz Kafka,
Pisma Mileni
- scc.
1968
Franz Kafka,
Dnevnik
- scc.
1968
Franz Kafka,
Er : Prosa von Franz Kafka
- ger.
1968
Franz Kafka,
Amerika, Kurjač
- slv.
1968
Franz Kafka,
Proces
- scc.
1968
Franz Kafka,
Amerika : roman
- slv.
1969
Franz Kafka,
Amerika ; Der Prozeß ; Das Schloß : die Romane
- ger.
1969
Franz Kafka,
Dnevnici : 1910-1923 - scc.
1969
Franz Kafka,
- ger.
1969
Franz Kafka,
Franz Kafka
- ger.
1969
Wagenbach, Klaus Franz Kafka : in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten
- ger.
1970
Franz Kafka,
Sämtliche Erzählungen
- ger.
1970
Franz Kafka, , 1883-1924
Das Kafka-Buch : eine innere Biographie in Selbstzeugnissen - ger. 1970
Franz Kafka,
- ger.
1971
Franz Kafka,
Pisma Mileni
- scc. ; - scc.
1971
Franz Kafka,
Amerika : a kallódó fiú
hun
1971
The cracked looking glass : stories of other realities - eng.
1971
Franz Kafka,
La metamorfosi e altri racconti - ita.
1972
Franz Kafka,
- ger.
1972
Franz Kafka,
Letters to Felice
- eng.
1973
Franz Kafka,
Proces
- scc.
Franz Kafka,
Proces
srp
1975
Franz Kafka,
Briefe : 1902-1924
- ger.
1975
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1975
Franz Kafka,
Der Heizer
- ger.
1975
Franz Kafka,
Il processo
- ita.
1975
Franz Kafka,
America : con una cronologia della v- ita. dell'autore e dei suoi tempi, un'introduzione,
un'antologia critica e una bibliografia
- ita.
1976
Franz Kafka,
Tutti i racconti
- ita.
1976
Franz Kafka,
Tagebücher 1910-1923
- ger.
1976
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1976
Franz Kafka,
- ger.
1976
Franz Kafka,
Oeuvres complètes- fre.
1976
Franz Kafka,
- ger.
1976
Wagenbach, Klaus Kafka
- fre.
1976
Franz Kafka,
Briefe an Milena - ger.
1976
Franz Kafka,
The diaries : 1910-1923 - eng. 1976
Franz Kafka,
Die Romane
- ger.
1976
Franz Kafka,
Der Prozeß : Roman
- ger.
1976
Franz Kafka,
Proces
- scc. ; - scc.
1977
Franz Kafka,
Zamak
- scc.
1977
Franz Kafka,
Amerika - scc.
1977
Franz Kafka,
Odabrana djela. Sv. 3, Proces
- scc.
1977
Franz Kafka,
Odabrana djela. Sv. 6, Pisma
- scc.
1977
Franz Kafka,
Odabrana djela. Sv. 7, Pisma Mileni
- scc.
1977
Franz Kafka,
Odabrana djela. Sv. 8, Dnevnik - scc.
1977
Franz Kafka,
Odabrana djela. Sv. 1, Pripovijetke
- scc.
1977
Franz Kafka,
1977
Franz Kafka,
Die Aeroplane in Brescia und andere Texte - ger.
1977
Franz Kafka,
Pripovijetke
- scc.
1977
Franz Kafka,
Pisma
- scc.
1977
Franz Kafka,
Wedding preparations in the country and other stories - eng.
1978
Franz Kafka,
Brief an den Vater - ger.
1978
Franz Kafka,
Preobražaj - scc.
1978
Franz Kafka,
Pisma Mileni
- scc.
1978
Franz Kafka,
1979
Franz Kafka,
Der Prozeß : Roman - ger.
1979
Franz Kafka,
Preobražaj - scc.
1979
Franz Kafka,
Der Heizer - ger.
1979
Franz Kafka,
Brief an den Vater
- ger.
1979
Kafka, Franc
Proces
- scc.
1979
Franz Kafka,
Proces ; Preobražaj
- scc.
1980
Kafka, Franc
Proces
- scc. .
1980
Franz Kafka,
Il processo
- ita.
1980
Franz Kafka,
Proces
- scc.
1981
Franz Kafka,
The metamorphosis
- eng.
1981
15
145.
146.
147.
148.
149.
150.
151.
152.
153.
154.
155.
156.
157.
158.
159.
160.
161.
162.
163.
164.
165.
166.
167.
168.
169.
170.
171.
172.
173.
174.
175.
176.
177.
178.
179.
180.
181.
182.
183.
184.
185.
186.
187.
188.
Grad
190.
191.
192.
193.
194.
195.
196.
197.
198.
199.
200.
201.
202.
203.
204.
205.
206.
207.
208.
Kafka, Franc
Proces
- scc.
1981
Franz Kafka,
Jastreb
hrv
1982
Franz Kafka,
Das Schloss: Roman in der Fassung der Handschrift - ger.
1982
Franz Kafka,
Jastreb Franza Kafke - scc.
1982
Kafka, Franc
Proces
- scc. ; - scc.
1982
Kafka, Franc
Proces
- scc. ; - scc.
1982
Franz Kafka,
In der Strafkolonie - ger.
1982
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1982
Franz Kafka,
Letters to Felice : with Kafka's other trial - eng.
1983
Franz Kafka,
Letters to Milena - eng. 1983
Elias Canetti, 1905-1994 - Franz Kafka, Der andere process : Kafkas Briefe an Felice, Briefe an Felice und andere
Korrespondenz aus der Verlobungszeit : (Auswahl)
- ger.
1983
Franz Kafka,
Le procès - fre.
1983
Franz Kafka,
Das Schloss : Apparatband
- ger.
1983
Binder, Hartmut
Franz Kafka : Leben und Persönlichkeit
- ger.
1983
Franz Kafka,
- ger.
1983
Franz Kafka,
Briefe an Felice : und andere Korespondenz aus der Verlobungszeit - ger.
1983
Franz Kafka,
Er : Prosa - ger.
1984
Franz Kafka,
Dnevnici : 1910-1913 - scc.
1984
Franz Kafka,
Dnevnici : 1914-1923 : dnevnici s putovanja, varijante - scc.
1984
Franz Kafka,
Zamak
- scc.
1984
Franz Kafka,
Le château - fre.
1984
Franz Kafka,
La metamorfosi
- ita.
1984
Franz Kafka,
Amerika - slv.
1984
Franz Kafka,
Proces
- scc.
1984
Franz Kafka,
Amerika - scc.
1984
Franz Kafka,
Celokupne pripovetke
- scc.
1984
Franz Kafka,
Pisma
- scc.
1984
Franz Kafka,
Amtliche Schriften - ger. ; - cze.
1984
Canetti, Elias, 1905-1994
Der andere Prozeß : Kafkas Briefe an Felice - ger.
1984
Franz Kafka,
A per ; A kastély - hun.
1984
Franz Kafka,
Das Urteil : Erzählungen
- ger.
1985
Franz Kafka,
Beim Bau der Chinesischen Mauer : Prosa und Betrachtungen aus dem Nachlaß - ger. 1985
Franz Kafka,
Babilonski rov : proze, pismo očetu, dnevniki- slv.
1985
Franz Kafka,
Das Schloss : Roman
- ger.
1985
Franz Kafka,
Proces ; Preobražaj
- scc.
1985
Franz Kafka,
De- scc. iption of a struggle and other stories
- eng.
1985
Franz Kafka,
America - eng.
1985
Kafka, Franc
Proces
- scc.
1985
Franz Kafka,
Meistererzählungen - ger.
1985
Franz Kafka,
Erzählungen mit Materialien
- ger.
1986
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1986
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1986
Franz Kafka,
In der Strafkolonie und andere Prosa
- ger.
1986
György Lukács, Roman i povijesna zbilja : izbor radova
- scc. .
1986
189.
Franz
Kafka,
- slv.
1986
Elias Canetti, 1905-1994
Drugi proces : Kafkina pisma Feliciji - scc. .
1986
Franz Kafka,
Briefe an Milena
- ger.
1986
Franz Kafka,
Proces
- scc. ; - scc.
1987
Franz Kafka,
Proces
- scc. ; - scc.
1987
Österreichische Franz Kafka-Gesellschaft ; Wien-Klosterneuburg Österreichische Franz Kafka-Gesellschaft, WienKlosterneuburg
- ger.
1987
Franz Kafka,
A fűtő ; Az átváltozás : elbeszélések
hun
1987
Franz Kafka,
America- eng.
1988
Franz Kafka,
The metamorphosis - eng.
1988
Arthur Schnitzler, , 1862-1931 - Franz Kafka, Alfred Brust, Tri drame
- scc. . 1988
Franz Kafka,
The collected novels of Franz Kafka
- eng.
1988
Franz Kafka,
Proces
mac
1988
Franz Kafka,
La Muraille de Chine : et autres récits- fre. 1988
Franz Kafka,
L'Amérique
- fre.
1988
Franz Kafka,
The Trial - eng.
1988
Franz Kafka, Lojze Rozman,Metamorfoza : fantastična pravljica - slv.
1988
Franz Kafka,
1988
Franz Kafka,
1988
Deutsche Erzählungen. 2 = - ger. man stories. 2
- ger.
1988
Franz Kafka : 1883-1924 : Ausstelung zum hundertsten Gebutrstag 1.6.-25.7.1983, Österreichische Nationalbibliothek
16
209.
211.
212.
213.
214.
215.
216.
217.
218.
219.
220.
221.
222.
223.
224.
225.
226.
227.
228.
229.
230.
231.
232.
233.
234.
235.
236.
237.
238.
239.
240.
241.
242.
243.
244.
245.
246.
247.
248.
249.
250.
251.
252.
253.
254.
255.
256.
257.
258.
259.
260.
261.
262.
263.
264.
265.
266.
267.
268.
269.
270.
271.
272.
: Dokumentation
- ger.
1988
Milena - Kafkas unbekannte geliebte [Zvočni posnetek] - ger.
1988
210.
Franz Kafka,
- ger.
1988
Franz Kafka,
Leben und Werk
- ger.
1989
Franz Kafka,
Proces
- scc. ; - scc.
1989
Franz Kafka,
Proces
- scc. ; - scc.
1989
, Marcel Proust, 1871-1922
Jedna Swannova ljubav. Preobražaj. Čovjekova sudbina – scc. 1989
Max Brod, Franz Kafka,
Eine Freundschaft
- ger.
1989
Franz Kafka,
Proces
- scc. ; - scc. 1989
Franz Kafka,
Proces
- scc. ; - scc. 1989
Franz Kafka,
Il castello : edizione integrata con varianti e frammenti - ita.
1989
Franz Kafka,
Proces
- scc.
1989
Franz Kafka,
Das Schloss : Roman
- ger.
1989
Franz Kafka,
Preobrazba
- slv.
1989
Franz Kafka,
Eine innere Biographie in Selbstzeugnissen - ger.
1989
Christoph Stölzl,
Kafkas böses Böhmen : zur Sozialgeschichte eines Prager. Juden - ger.
1989
Franz Kafka,
1989
Franz Kafka,
Tagebücher : 1910-1923 - ger. 1989
Franz Kafka,
Briefe 1902-1924
- ger.
1989
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1989
Franz Kafka,
Beschreibung eines Kampfes : Novellen, Skizzen, Aphorismen aus dem Nachlaß- ger. 1989
Franz Kafka,
Erzählungen
- ger.
1989
Franz Kafka,
1989
v pripravi
Franz Kafka,
Hochzeitvorbereitungen auf dem Lande und andere Prosa aus dem Nachlaß - ger.
1989
Österreich erzählt 1 [Zvočni posnetek] : [ein Lesebuch für den Unterricht Deutsch als Fremdsprache] - ger. 198?
Franz Kafka,
In der Strafkolonie - ger.
1990
Franz Kafka,
Der Proceß : Roman in der Fassung der Handschrift - ger.
1990
Kafka, Franc
Proces : roman
- scc.
1990
Franz Kafka,
Briefe an die Eltern aus den Jahren 1922-1924 - ger. 1990
Franz Kafka,
Prvi bol - scc.
1990
Franz Kafka,
Dopisy rodičum z let 1922/1924 - cze.
1990
Franz Kafka,
Dopisy rodičům : z let 1922-1924
- cze.
1990
Franz Kafka,
Preobražaj ; Osuda ; Pismo ocu - scc. ; - scc.
1990
Franz Kafka,
Il castello - ita.
1990
Franz Kafka,
1990
C- ita. ti, Pietro
Kafka : Verwandlungen eines Dichters
- ger.
1990
Franz Kafka,
Zamok
- rus.
1990
, Alfred Doppler, 1921Geschichte im Spiegel der Literatur : Aufsätze zur österreichischen Literatur des 19.
und 20. Jahrhunderts - ger.
1990
Franz Kafka,
Nezvěstný (Amerika)
- cze.
1990
Franz Kafka,
Lettres à Milena - fre. 1990
Franz Kafka,
Tutti romanzi e i racconti : [America, Il processo, Il Castello, I racconti] - ita.
1991
Franz Kafka,
Romanzi e racconti - ita.
1991
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1991
The great wall of China and other short works - eng. ; - ger.
1991
Franz Kafka,
Romanzi e racconti
- ita.
1991
Franz Kafka,
Proces
- slv.
1991
Franz Kafka,
Neobjavljeni odlomki iz dnevnika
- slv.
1991
Sebald, Wilhelm G. Unheimliche Heimat : Essays zur österreichischen Literatur
- ger.
1991
Franz Kafka,
"Hochlöblicher Verwaltungsausschuß!" : amtliche Schriften
- ger.
1991
Franz Kafka,
Az átváltozás : válogatott elbeszélések
hun
1992
Franz Kafka,
The transformationa and other stories : works published during Kafka's lifetime - eng. 1992
Franz Kafka,
Tagebücher 1910-1923
- ger.
1992
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1992
Franz Kafka,
Der Prozess : roman - ger.
1992
Franz Kafka,
Das Schloss : roman - ger.
1992
Franz Kafka,
Erzählungen
- ger.
1992
Franz Kafka,
Franz Kafka,
Hochzeitsvorbereitungen auf dem Lande : und andere Prosa aus dem Nachlaß - ger.
1992
Franz Kafka,
The Trial
- eng.
1992
Franz Kafka,
La metamorfosi ; Nella colonia penale - ita. 1992
Franz Kafka,
The trial - eng.
1992
Franz Kafka,
1992
Franz Kafka,
The castle - eng.
1992
Tabori, George
Unruhige Träume : nach Franz Kafka
- ger.
1992
Franz Kafka,
Träume "Ringkämpfe jede Nacht"
- ger.
1992
17
273.
274.
275.
276.
277.
278.
279.
280.
281.
282.
283.
284.
285.
286.
287.
288.
289.
290.
291.
292.
293.
294.
295.
296.
297.
298.
299.
300.
301.
302.
303.
304.
305.
306.
307.
308.
309.
310.
311.
312.
314.
315.
316.
317.
318.
319.
320.
321.
322.
323.
324.
325.
326.
327.
328.
329.
330.
331.
332.
333.
334.
Franz Kafka,
Nachgelassene Schriften und Fragmente : in der Fassung der Handschriften ger.
1992
Franz Kafka,
Nachgelassene Schriften und Fragmente
- ger.
1992
Franz Kafka,
Proces
- cze.
1992
Franz Kafka,
Das Schloß : Roman : in der Fassung der Handschrift - ger.
1993
Franz Kafka,
Il fochista : racconto - ita.
1993
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1993
The trial [Videoposnetek] = Proces
- eng.
1993
Franz Kafka,
Splet norosti in bolečine- slv. 1993
Kafka-Symposion ; 1991 ; Klosterneuburg Franz Kafka in der kommunistischen Welt - ger. 1993
Franz Kafka,
Briefe an die Eltern aus den Jahren 1922-1924
- ger.
1993
David Mairowitz, Zane Robert Crumb,
Kafka for beginners - eng.
1993
Franz Kafka, Collected stories - eng.
1993
Franz Kafka,
Dopisy Mileně
- cze.
1993
Österreichische Franz Kafka Gesellschaft : Mitteilungsblatt
typečasopis
- ger.
1993Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1994
Gesammelte Werke
- ger.
1994
Franz Kafka,
- ger.
1994
Die besten Österreichischen Erzählungen : 19. und 20. Jahrhundert- ger.
1994
Slovensko-avstrijski simpozij o Franzu Kafki ; 1994 ; Maribor Slovensko-avstrijski simpozij o Franzu Kafki, 10.11. marec 1994 = Slowenisch-österreichisches Franz-Kafka-Symposion, 10.-11. März 1994 - ger. / Vladimir Gajšek
1994
Franz Kafka,
Splet norosti in bolečine- slv.
1994
Franz Kafka,
La metamorfosis
spa
1994
Franz Kafka,
Tagebücher : in der Fassung der Handschrift
- ger.
1994
Franz Kafka,
[Kratka proza]
- slv.
1994
Franz Kafka,
Il castello
- ita.
1994
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1995
Franz Kafka,
The metamorphosis and other stories - eng. 1995
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
1995
Franz Kafka,
Ausgewählte Erzählungen
- ger.
1995
Franz Kafka,
Brief an den Vater - ger.
1995
Franz Kafka,
Das Urteil und andere Prosa
- ger.
1995
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1995
Franz Kafka,
The metamorphosis and other stories- eng. 1995
Franz Kafka,
Die Verwandlung : Erzählungen - ger.
1995
Franz Kafka,
Das Schloß : Roman
- ger.
1995
Franz Kafka,
Der Proceß : Roman
- ger.
1995
Franz Kafka,
A per
hun
1995
Franz Kafka,
Das Urteil : und andere Prosa
- ger.
1995
Franz Kafka,
Kafka-Brevier
- ger.
1995
Franz Kafka,
Die Verwandlung und andere Erzählungen - ger.
1995
Franz Kafka,
Die Verwandlung [Računalniška datoteka] - ger.
1995
313.
Cuderman, Vinko
Šolska ura s Kafkovo Preobrazbo- slv.
1995
Franz Kafka,
Die Verwandlung : mit Materialien
- ger.
1995
Franz Kafka,
Romanzi e racconti
- ita.
1995
Franz Kafka,
Il processo
- ita.
1995
Franz Kafka,
La metamorfosi e altri racconti - ita.
1995
Franz Kafka,
The metamorphosis - eng.
1996
Müller, Michael
Franz Kafka, Der Proceß
- ger.
1996
Scholz, Ingeborg
Das Prozeß ; Das Acholß : Kommentare, Diskussionsaspekte und Anregungen für
produktionsorientiertes Lesen - ger.
1996
Franz Kafka,
Das Schloß : Roman
- ger.
1996
Franz Kafka,
Das Urteil : und andere Prosa
- ger.
1996
Franz Kafka,
Der Proceß : Roman typeknjiževni prikaz/pregled
- ger.
1996
Franz Kafka,
La metamorfosi : e altri racconti - ita.
1996
Franz Kafka,
La metamòrfose
fur
1996
Franz Kafka,
hun
1996
Franz Kafka,
The man who disappeared (Amerika)
- eng.
1996
Franz Kafka,
Erzählungen
- ger.
1996
Franz Kafka,
Leben und Werk
- ger.
1996
Die Erzählungen und andere ausgewählte Prosa
- ger.
1996
Franz Kafka,
America o Il disperso
- ita.
1996
Franz Kafka,
La metamorfosi e altri racconti : la raccolta completa dei racconti pubblicati in v- ita. dall'autore
- ita.
1996
Franz Kafka,
Amerika
hun
1997
Franz Kafka,
Lettera al padre
- ita.
1997
18
335.
336.
337.
1997
338.
339.
340.
341.
342.
344.
345.
346.
347.
348.
349.
350.
351.
352.
353.
354.
355.
356.
357.
358.
359.
360.
361.
362.
363.
365.
366.
367.
368.
369.
370.
371.
372.
373.
374.
375.
378.
379.
380.
381.
382.
383.
384.
385.
386.
387.
388.
389.
390.
391.
Franz Kafka,
The castle
- eng.
1997
Franz Kafka,
Ein Bericht für eine Akademie : Erzählungen = Jelentés az Akadémiának : elbeszélések - ger. ;
hun.
1997
Symposium der Österreichischen Franz Kafka-Gesellschaft ; 1995 ; Klosterneuburg
Das Phänomen Franz Kafka :
Vorträge des Symposions der Österreichischen Franz Kafka-Gesellschaft in Klosterneuburg im Jahr 1995
ger.
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
1997
Franz Kafka,
La metamorfosi i altres contes cat
1997
Franz Kafka,
Romane und Erzählungen
- ger.
1997
A per [videoposnetek]
typevideokaseta
hun
1998
Franz Kafka,
Motrenja o grehu, trpljenju, upanju in resnični poti
- slv.
1998
343.
Franz
Kafka,
Pisma Mileni
- scc.
1998
Franz Kafka,
Romane und Erzählungen - ger. 1998
Franz Kafka,
Proces
- slv.
1998
Franz Kafka,
Dnevniki rus.
1998
Franz Kafka,
Kafkova pisma Felice - slv.
1999
Franz Kafka,
Letters to Milena
- eng.
1999
Metamorphosis and other stories : works published during Kafka's lifetime eng.
2000
Franz Kafka,
Der Prozess und andere Erzählungen - ger. 2000
Franz Kafka,
Das Schloss und andere Erzählungen
- ger.
2000
Franz Kafka,
Amerika und andere Prosa
- ger.
2000
Canetti, Elias
Drugi proces : Kafkova pisma Felice
typeživljenjepis- slv. 2001
Franz Kafka,
Töredékek füzetekből és papírlapokból
hun
2001
Franz
Kafka,
Babilonski rov : proze, pismo očetu, dnevniki
- slv.
2001
Franz Kafka,
The great wall of China and other short works
- eng.
2002
Bilban,
Tina
Kafka v Zenonovem paradoksu : filozofija : - slv.
2002
Franz Kafka,
Il processo
- ita.
2002
Franz Kafka,
A per
hun
2002
Franz Kafka,
hun
2002
Franz Kafka,
Metamorphosis and other stories - eng.
2002
Franz Kafka,
Das Schloß : Roman
- ger.
2002
Franz Kafka,
Die Erzählungen und andere augewählte Prosa
- ger.
2002
364.
Franz
Kafka,
Das Schloss
- ger.
2002
Franz Kafka,
Der Proceß
- ger.
2002
Franz Kafka,
Der Verschollene
- ger.
2002
Franz Kafka,
Nachgelassene Schriften und Fragmente II
- ger.
2002
Franz
Kafka,
Nachgelassene Schriften und Fragmente I
- ger.
2002
Franz Kafka,
Drucke zu Lebzeiten
- ger.
2002
Franz Kafka,
Tagebücher
- ger.
2002
Franz Kafka,
Il processo
- ita.
2002
Franz Kafka,
Poslednja pisma
- scc.
2003
Franz Kafka,
Levél Apámhoz
hun
2003
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
2003
Franz Kafka,
Das erzählerische Werk. 1
- ger.
2003
376.
Franz
Kafka,
Das erzählerische Werk. 2
- ger.
2003
377.
Franz Kafka,
Franz Kafka : ein
Lesebuch mit Bildern
- ger.
2003
Franz Kafka,
La metamorfosi e altri racconti- ita.
2004
Franz Kafka,
Innen el -hun.
2004
Franz Kafka,
A kastély- hun.
2004
Franz Kafka,
Ein Hun- ger. künstler : vier Geschichten - ger.
2004
Franz Kafka,
Proces
- slv.
2004
Franz Kafka,
Proces
- bos.
2004
Blank, Herbert
V Kafkově knihovně : díla světové literatury a dějin, která Kafka vlastnil či znal : komentáře s
citáty z jeho dopisů a deníků = In Kafkas Bibliothek : Werke der Weltliteratur und Geschichte in der Edition, wie sie
Kafka besaß oder kannte : kommentiert mit Z- ita. ten aus seinen Briefen und Tagebüchern- cze. 2004
Franz Kafka,
Procesi
alb
2005
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
2005
Franz Kafka,
Brlog
- slv.
2005
Franz Kafka,
Il castello
- ita.
2006
Joseph Kiermeier-Debre, Franz Kafka,
Franz Kafka : Die Verwandlung : Leipzig 1916
- ger.
2006
Franz Kafka,
Metamorphosis : with The judgement
- eng.
2006
Franz Kafka,
Das Schloss : Roman
- ger.
2006
19
392.
393.
394.
395.
396.
397.
398.
399.
400.
401.
402.
403.
404.
405.
406.
407.
408.
410.
411.
412.
413.
415.
416.
417.
418.
419.
420.
421.
422.
423.
424.
425.
426.
427.
428.
429.
430.
431.
432.
433.
434.
435.
437.
438.
439.
440.
441.
442.
443.
Franz Kafka,
Das Schloß [Zvočni posnetek] : [Hörspiel] typezvočni CD
- ger.
2006
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
2006
Ceka Clod, 1970Le procès - fre.
2006
Aćin, Jovica
Šetnja po krovu : sabrani crteži Franca Kafke
typeanekdote
- scc.
2007
Noveller för världens barn 2007 : [klassiska noveller] swe.
2007
Franz Kafka,
Das Schloß : Roman - ger.
2007
Franz Kafka,
Romane
- ger.
2007
Franz Kafka,
Lettera al padre
- ita.
2008
Franz Kafka,
Naplók
hun
2008
The trial [Videoposnetek] = Proces
typevideo DVD
- eng.
2008
Montellier, Chantal Franz Kafka's The Trial : a graphic novel typestrip - eng.
2008
Franz Kafka,
Die Verwandlung [Zvočni posnetek]
typezvočni CD
- ger.
2008
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
2008
Franz Kafka,
Die Verwandlung ; Das Urteil : und andere Erzählungen : Text, Kommentar und Materialien
- ger.
2008
Franz Kafka,
Pisma Felice Bauer 1912-1913 - slv.
2008
Franz Kafka,
Amerika - slv.
2008
Franz Kafka,
Preobrazba in druge zgodbe : skice, črtice, novele I- slv.
2008
409.
Franz
Kafka,
Sentence iz Züraua - slv.
2008
Franz Kafka,
Proces ; Preobrazba
hrv
2008
Franz Kafka,
Amerika : Roman
- ger.
2009
Franz Kafka,
The Trial
- eng.
2009
Noveller för världens barn 2009 : [klassiska noveller]
swe
2009
414.
Franz
Kafka,
Opis nekega boja in druge zgodbe : [skice, črtice, novele II]- slv. 2009
Franz Kafka,
Dnevniki : 1909-1912- slv.
2009
Franz Kafka,
Pisma Mileni Jesenski
- slv.
2009
Franz Kafka,
Dnevniki : 1912-1914- slv.
2010
Franz Kafka,
Pismo očetu in druga kratka proza
- slv.
2010
Franz Kafka,
Das Urteil : und andere Erzählungen
- ger.
2011
Franz Kafka,
Geteilte Post : 28 Briefe an Grete Bloch
- ger.
2011
Franz Kafka,
Pisma Felice Bauer 1913-1917 - slv.
2011
Franz Kafka,
Fragmenti iz zvezkov in z lističev : [skice, črtice, novele IV]- slv. 2011
Franz Kafka,
The trial [Elektronski vir]
typee-knjiga
- eng.
2011
Franz Kafka,
La metamorfosi
- ita.
2012
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
2012
Franz Kafka,
Dnevniki : 1915-1923 ; Popotni dnevniki- slv.
2012
Franz Kafka,
Der Prozeß : Roman
- ger.
2012
Franz Kafka,
Pisma Felice Bauer 1912-1913 [Elektronski vir]
- slv.
2013
Franz
Kafka,
Dnevniki [Elektronski vir] : 1909-1912- slv.
2013
Franz Kafka,
Opis nekega boja in druge zgodbe [Elektronski vir]- slv.
2013
Franz Kafka,
Pisma Mileni Jesenski [Elektronski vir]
- slv.
2013
Franz Kafka,
Pisma Felice Bauer 1913-1917 [Elektronski vir]
- slv.
2013
Franz Kafka,
Dnevniki [Elektronski vir] : 1912-1914- slv.
2013
Franz Kafka,
Dnevniki [Elektronski vir] : 1915-1923 ; Popotni dnevniki- slv. 2013
Franz Kafka,
Pismo očetu in druga kratka proza [Elektronski vir]- slv.
2013
Franz Kafka,
Preobrazba in druge zgodbe [Elektronski vir] : skice, črtice, novele I- slv.
2013
Franz Kafka,
Amerika [Elektronski vir]
- slv.
2013
Franz Kafka,
Fragmenti iz zvezkov in z lističev [Elektronski vir] : [skice, črtice, novele IV]- slv.
2013
Franz Kafka,
Die Verwandlung
- ger.
2014
Franz Kafka,
Proces [elektronski vir] - slv.
2014
Franz Kafka,
Die Verwandlung - ger. 2014
Franz Kafka,
Grad : drama
- slv.
2015
Franz Kafka: Ein Landarzt – Vladimir Gajšek, Interpretacija - (posvečeno Christini Cerna in Janku Ferku), zasnutek,
Intelyway, elektronski vir, - slv. 2015
20
Vladimir Gajšek: Na raz/stavi, 2015
16. julij 2015, četrtek
V DSP – pensko praznovanje življenjkega jubileja Elze. Gl.: Elzine oči – Deviško penklubska
Elza Jereb (´80), jubilejno za rojstni dan – Intelyway – KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN
ODMEVI
http://intelyway.com/kultura/razmisljanja_in_odmevi/VladimirGajsek_-_Elzine_oci.pdf
21
**
Komentar:
Prijatelj Josip Tošo Primožič
Likovnost, kje so meje pogledov? – V rokah!
Aleksandra Berberih-Slana, Muzej NOMb, hvala za življenjski zapis o prijateljskem
telovadcu, olimpijoniku, slikarju Tošu Primožiču iz Mariboru, vsi smo ga imeli radi, posebno
še slikarji - mladi Vlado Potočnik Luftek, Bogdan Čobal, Vladimir Gajšek…
Doma pri Tošu… Kako sem tudi Vladimir Gajšek nemočno pri Tošu doma gledal, ko je že v
letih Tošo izvajal vaje na drogu med podboji vrat! Koliko prijazne umetniške iskrenosti,
sodoživljajske miline in znanja, vse pa res tudi povezano z živo dostojnim chaplinskim
humorjem! Telovadec je pokazal svojo prožno čilost še na stara leta. Tako prijazen prijatelj,
blago kritičen!
Kadarkoli smo v Mariboru tovariševali, umetniki, smo se družili veselo in nepristransko. Tošo
nas je navduševal že s svojo prisotnostjo – bil je karizmatična umetniška osebnost. Vsakogar
je zaznamoval s svojo pristnostjo doživljenjsko.
O, Tošo, hvala!
*
Slikana anekdota:
Ko sta Tošo Primožič in Leon Štukelj nastopala v Berlinu na Olimpijskih igrah, sta se
počesala kar na igrišču telovadišču - z grabljami!
Pa recite, da smo Slovenci brez humorja!
**
Odtegnitev zmage ali sodelovanja?
Premier Miro Cerar je odločil, »da pripadniki Slovenske vojske ne bodo sodelovali na
slovesnosti ob dnevu zmage Republike Hrvaške,« s čimer je verjetno kje vzbudil
presenečenje, saj je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović s premierom Zoranom
Milanovićem že naslovila na Cerarja vabilo za udeležbo pripadnikov SV na paradi, in kljub
22
temu, da je obrambna ministrica Andreja Katič že javno sporočila, da gardisti in pilatusi v
Zagrebu bodo, si je naša vlada premislila.
*
Zamenjane nevihte?
Ali je na slovensko vlado in premierja M. Cerarja morda res v zvezi s hrvaškim
zmago/slavjem pritisnil le srbski zunanji minister Ivica Dačić, ko s hrvaške strani gre za občutljivo zunanjepolitično vprašanje za odnose v JV Evropi, ki je za Slovenijo strateškega
pomena -, v Zagrebu ob 20. obletnici operacije Nevihta, da Slovenija ne pošlje desetih
gardistov in treh letal, je morda za koga med pacifisti kočljivo, za jastrebe pa strateško jasno.
Sosedski meddržavni odnosi ne morejo biti - paradni.
**
V zbornici izgorelih duš
Na kultministrstvu naj je kultministrica kakor razredničarka v zbornici?
Tako je svoje povedala prav ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.
Redovalnice - zakonodaje - so pripravljene, vladni dnevniki prav tako.
In ocene v tem šolsko kulturnem letu? Morda kulturne ekskurzije - kot tista k papežu
Frančiški v Vatikan, skupaj s premierjem?
Razredna zbornica je poslušala...
Poročala je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.
Zunaj kje pa je strokovna javnost.
**
Deložirani in ložirani
Neizogibno dejstvo je, da je DURS najmočnejši organ pregona, vezan na pravosodje kot
uklepanje ljudi, gonja, vožnja s kiblo, zaporništvo, torej močnejši sicer od policije…v
navezavi na moč
- Občinskih centrov za socialno delo z odločbami, kjer si le Številka
- Okrajnih izvršilnih sodišč z eksekutorji, kjer si le Številka
- ZPIZa , kjer si le Številka
23
-
Javnega stanovanjskega sklada v navezavi s socialnim delom, kjer nisi niti Številka.
Ljudje številke predstavljamo zgolj pisarniško ali paragrafarsko ista števila, sicer v različnih
številskih birokratskih sestavih.
**
Vizija jih zvija
Vizija države za prihodnost
na pametnem telefonu
in pametna diskreditivna sodobnost
po telebanskem političnem bontonu!
**
Pravdni stroški za službovanje
Preslepljenega le v lastne sanje?
Dimsi, dim si bil in Dim ostaneš,
ko si s sodnim ognjem roke maneš.
Tožba zdaj je izgubljena,
V premoženjski škodi
v določbi odločbe naj te
kakorkoli kje
zastopa žena.
Imaš srečo z dokazano delóvno dobo,
da ti izbrišejo vse delo s pokojninsko gobo.
Zdaj pravdne stroške v znesku 2280,70 evra plačaj
In na stopnicah prosto se obračaj!
**
A si pripravljen, Rupsi, na pretep?
- da bi za kazenski ukrep
dal kar 20.000 evrov v svoj žep?
**
Na kredo Država - ki ni Civitas Dei
Zore nam vsi krediti,
ki žele dočakat dan,
da bodo siromaki siti
24
brez cerkbvenih miši
pri slovenski hiši
in političnih podgan!
**
Grk, Grk
Evro-območje zapacano v Ljubljani
Berem, kaj da je evro-območje, kot da moral kje pozabiti na - politično ekonomijo, zlasti v
mednarodnih odnosih, na sposojanje, zadolževanje in kupčije med državami - kakor da ni
državnih bank itd. Berem, da so v Ljubljani mehki teroristi že napadli nemško veleposlaništvo
inz rdečo barvo zaenkrat ponečejali stavbo, češ, jutri pa bo tekla kri in bo mučenje, tudi morda
ugrabljenih slovenskih diplomatov, kajti postjugoslovenarstvo je še vedno samoupravno
skrajno nevarno v mafijsko prikritih združbah in v napadaštvu ter ustrahovanjih... Toda RS ne
bopopustila, tudi ne minister Mramor!
Pred leti so v CD že tudi barvno napadli Mramorja - ob Wolfowitzevem bančnem obisku!
*
Pročelje nemškega veleposlaništva – zapacano z rdečo barvo…: storilci spet ne/znani
Kot vse kaže. bi nekateri mehki teroristi vpeljali prazne police, razveljavitev pokojnin,
zničenje evra, izklop iz EU in NATO, z nasilno diktaturo lumpenproletarskih mogotcev v
ozadju in s splošnim pomanjkanjem, vsepa v imenu pijansko ohlokratskega ponosa, da so
protislovenski in izkoreninjeno sčefurjeni... Upajmo, da bo Država ukrepala. Parlamentarna
demokracija ne sme biti ovržena in nadomeščena s populističnim novim "socializmom"...Vsaj
ne v RS! Za pravno državo gre!
Ogorčenje shujskanih tipov je brezvestno, v resnici antidemokratično umazano. Zato mažejo.
*
Preiskujejo bivšo premierko Alenko Bratušek – grožnja z eno leto kehe
Klobčič se policijsko nenadoma odvija..., s kazensko ovadbo:"Glede »na cirkus in farso, ki jo
je policija izvajala doslej v tem primeru«, je Alenka Bratušek pričakovala, toda ne skupaj z
ljubljanskim županom idr., kljub temu, da »Odstopiti ne nameravam, zakon je popolnoma
jasen. Če bi politiki odstopali ob vsaki ovadbi, bi se sestava državnega zbora nenehno
spreminjala.«
25
Biti evrokomisarka - brez dokazanega znanja, le kateri profesor bi jo poslal tja,
nepripravljeno? Je res preveč verjela svojim prišepetovalcem, ki so se zdaj pač umaknili?
Ne gre obsojati sodstva, tožilcev in sodnic in sodnikov kar tako, kakor za subjektivni, čeprav
spolitizirani hec - ker ne ve, kaj in kdo so - pravniki
*
Dokler bodo obstajali napeti nabijači, namreč pod kovtrom, tudi politično, bo vse v redu koderkoli, od JFK do fafalice predsednikovega ameriškega nabijača, ko se je moral Moni/ki
celo opravičiti za užitke javno in ga je fafalica spodnesla...
Kaj pa menda navijač nabijač Juncker, ta žlahtni gospod Evrope, politični regljač?
Kaj pa Berlusconi, ki plača mesečno ločeni ženi 1,4 milijona evrov (!) itd. –
Ni krivda v nabijačih meljčih momljačih, ampak v evnuhih prekucuhih, ki so svetovalci
politike. Že od nekdaj.
Glasovi iz Srebrenice - pričevanjsko
Spoštovani bojevnik Sadik Selimović, prej ranjenec, preživel si!
In to je dovolj, da pričuješ!
Kakšen "dženeral" pa je bil onle zlikovski kot kapo Mladić, da je kar tako tvezil o pobijanju
kot da jé odojka za kosilo?
Ponavadi so celo SS generali imeli dovolj samo/spoštovanja, da niso grozili o revanšizmu ali
maščevalnosti, temveč so izvajali vojno vojaško operativo... tudi psihološko vojno so
prepuščali Jožetu Goebbelsu in drugim le propagandistom, ker so bili navsezadnje častniki.
Kadar se general vede kot nori klavec, sploh ni vojaški častnik, ampak zgolj primitivni
hudodelec, in tak je bil Mladić - celo z ranjencem vojakom se je menil kot klavec.
Pričuj, Sadik Selimović!
**
Ljudje so znoreli, poživinili kot agresorji, spremenjeni v »neandertalske zombije« v
uniformah, ko so napadli civilne žrtve, jim zaplenili vse premoženje, izganjali, likvidirali…
Almasa Salihović, ko pričuješ, vidiš tudi direktno dokaze o vojnih zločinih Srebrenice, ki jih
ne more, tudi če hoče, nihče kar tako zanikati.
26
Demokracija je zamrla v kriku nemih ust. Ne le itak izkopane pobite - moške - žrtve, ampak
tudi filmi in slike teh pobojev so dokaz, da ni mogoče genocida nikakor zanikati!
O, v Srebrenici so se osramotili Srbi najbolj doslej v svoji zgodovini.
*
Oho in aha, odgovori kot nasprotnik vere, krščanstva, kako da so kleriki v vojni vendar
večidel, pod Mussolinijem celo ohranjali moč, ki se je vezala na Državo?
Državljanska vojna – spet? Od Edvarda Kocbeka do V Sloveniji so po letu 1945, vsaj do
1949/50 ohranjali kler celo v šolah z veroukom, duhovščina je delovala... in je oznanjal svojo
moč Cerkve, ki je >kristus, drugo pa je ostanek predvojne katolicistične politike.
Cerkev je - bila - ločena od Države tako, da ji v izvršilni funkciji pomaga, ker je vsaka oblast
od Boga!
A čisto druga stvar je, ko meniš, da je vernost samo utvara, več, duševna motnja vodljive
javne pobebljenosti na ravni "razuma". Versko zaznamovano mišljenje se veže na besedo, ne
le skopo suhoparno na stavčno stavo, na dogmatiko, na zgolj teologiziranje, ker se hoče vera
iz/povedati. Sleherno verovanje, tako tudi France Veber, se nanaša nedvomno na življenjska
vprašanja. Ali je taka vprašanja mogoče z močjo ali cerkveno zgolj oblastjo izničiti? Da imajo
škofje moč, je znano. Kaj pa ti, ubogi človek, lahko te nažene že ključar! ali mežnar!
Lahko da versko kot prepričanje res ločuje resnico od resničnosti in narobe, kakor je po drugi
plati res, da sam verski čut počiva bolj v človeškem srcu kot po razumni pameti, s čimer pa ni
rečeno, da bi bil verni človek zato nujno nespameten ali celo lažno mističen. Versko čustvo
teži po nagonu po sreči, preko religijskega instinkta v sámo življenje: človek obrača, Bog pa
končno obrne.
*
Resnično, kar nas še danes boli, so poboji otrok, mladine, starostnikov, nemočnih, duševno
bolnih, rasno segregiranih, antisemitsko označenih, pohabljeno delanezmožnih... v času
2.svetovne vojne in bratomorskih podvigov tudi v Sloveniji.
Ampak ne gre za žrtveno konkurenčnost, češ, kdo da ima več žrtev, tudi odstotkovno!
Fašizem in nacizem sta bila nevarna enako kot jugoboljševizem s sovjetizmi vred - le da z
drugimi predznaki.
Vojna morilska patologija! in beri Angelo Vode... o "naših" neandertalcih uničevalcih.
27
Dokler se sadistkam kot uradnim osebam in njih frajerjem dobro godi, bodo pustošili. Pravo?
*
Ko bereš o Potočarih, Srebrenici... in jih slišiš, priče, je nekako tako, kot da bi spet slišal in
bral o "drugorazredni temi", kot je menil dr. Danilo Türk, ki ga take zločinske zadeve niti kot
pravnika niso zanimale in se jim je zavestno odrekel. Ampak med nekoč in zdaj res stoji ta
prekleta vojna - čeprav kot drugorazredna tema.
Prijatelj Ernest Petrič, diplomat in pravnik najvišje stopnje, je sodeloval v sarajevskih
razpravah o žrtvah etničnega čiščenja, skupaj z materami žrtev…
**
Prava uprava?
Ponavljam in ponavljam, da bi se utelesili demokratično, pravno in socialno. Kajti Državo
vladno dejansko upravlja, vodi uradno izvršilna moč:
- Občinskih centrov za socialno delo z odločbami, kjer si le Številka
- Okrajnih izvršilnih sodišč z eksekutorji, kjer si le Številka
- ZPIZa , kjer si le Številka
- Javnega stanovanjskega sklada v navezavi s socialnim delom, kjer nisi niti Številka
Kar je Država zunaj te izvršilnosti, je sebi odtujena oblast politike - zase. Je oblast cerkvene
oblasti kot verske skupnosti zase. So samo ljudsko odtujeni parketi.
Vsako od teh pisarniških vrat in izza njih odloča po svoje, lahko tudi samovoljno in s
preslepitvijo kot prekoračitvijo pooblastil. Vsa socialna omrežja so vsaksebi. Nadtora nad
vsemi temi ni. V teh razmerah ni nobene ustave.
Doživiš iznienje, zaplembo vsega premoženja, izselitveni izgon v brezdomstvo po krivici, a
ostajaš – v vrednotah, čeprav vržen sredi sodrge, ki je hujša šele uradniško, sodno,
policijsko… in s socialnimi delavci ali delavkami, ki odločajo o eksistenčnem položaju
prosilca socialne pomoči, medtem ko se cerkvena oblast prezirljivo obrne proč.
*
Kako strašna je izvršilna moč eksekucije! Sodno ne le popolnoma brezobzirno razčlovečena,
večidel sfintirana in z izpraznitvijo stanovanja/nepremičnine ljudi in stvari (ne pa tudi živali) »Reševanja problematike deložiranih družin so se lotili skupaj z Rdečim križem Slovenije,
Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter republiškim stanovanjskim
skladom. Deložirani bodo lahko začasno nastanjeni v 12 nezasedenih stanovanjih sklada v
Ljubljani in drugih krajih Slovenije.« Ko eksekutor izžene domačega naa cesto in mu Država
28
zapleni vse premoženje, zamenja seveda ključavničar ključavnico. Ni geta za izgnance, so
manj kakor tujci, zavrženi posmehu deklasiranih elementov.
**
Kaj je ZIZ kot zničenje socialno slovenskih prizadetih ljudi?
Kaj imajo humanitarne, ne pa živalske organizacije opraviti le uradno z uničenjem slovenskih
družin?
Kdo je dolžnik – in odpusti nam naše dolgé kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom:
Mrak: »Dolžnik je tudi tako imenovana povezana oseba, torej oseba, navedena v odločbi o
pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka, in se
njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z
zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.«
**
29
17. julij 2015, petek
Vladimir Gajšek: Podvojitev, 2015
Tudi po polnoči v sobi in zunaj – vroče, da se redno večkrat grem oprhat v hladni ali mlačno
hladni vodi.
Ko sva se vračala iz mesta, sva nakupovala z Vidom v trgovini Hofer – Šiška. Bilo je
prevroče, komaj še vzdržno.
30
Komentar:
Helena devica samica
Zgodba o služkinji, ki hoče postati svetnica
in pozna kritiko cerkvenooblastnih struktur, kdaj prinese drugim solato
s trga, ker je v domeni nekako s solatarkami
in jo poznajo vsi stolni kanoniki in reče socalnemu delavcu "Tovariš",
in je služila pri tov. Vidi Tomšič in sta se ženski razumeli
in je tov. Vida dobro skrbela, nič ji ni naredila, se reče,
vse najbolje o revolucionarkah in revolucionarjih!
in je služila pri Kocbekovih in je z Zdravko in Edijem
tovariševala in nekako sovzgajala Matjaža,Jurčka in hčerico,
in ta služkinja ni bila udbašica! da ne bi kdo rekel!
na stara leta prebiva kje v čumnati frančiškansko
in sanja, večna devica, prvobitne kristjane, Antona Strleta
spovednika katoliško
*
Nekaj domislic
Na robu preživetja
ni niti nagrobnega cvetja.
*
Poenostavljeno te odpišejo
kot zadevo te izbrišejo.
*
Čim večja je življenjska stiska,
tem bliže smrt z boleznijo zapiska.
*
Prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka,
kaj ti pove že socialna pratka!
31
Da crkni, mrkni
in v davčni obravnavi mrkni.
*
Niti v pomijah ni več svinjstvo,
če zamre kuhinja in gospodinjstvo!
*
Stroški nove kurilne sezone
za zaprte v kehi barabone!
*
Odpis dolgov ljudem v socialni stiski brez davčnih posledic
v projektu bodo sodelovala
*
Podjetja energetike, elektropodjetja,
upravniki, zavarovalnice, banke tisočletja!
*
Grk, Grk
Ko je naposled spet prispel domov, je grški premier Aleksis Cipras, še dan po uporu dela
poslancev svoje stranke, ki so v parlamentu glasovali proti prvemu paketu reform in
varčevalnih ukrepov v zameno za tretji paket finančne pomoči, preoblikoval svojo vlado!
Kočno je nekaj reda tudi v Grčiji - za sožitje v EU. Kako bo dokončno odločeno za priliv
milijonoc evrov posojila, pa bo znano: Grkom bo EU spet pomagala, da si dežela antike
opomore.
Le koliko časa bojo Grki aktualni kot v ospredju – tudi v medijih? V času kislih kumaric?
**
K pediatrovemu prepričanju
Ponosen sem, da sem zdravnik - je svojo monobiografijo naslovil pediater Pavel Kornhauser,
zdaj pa Silvo Lipovšek:»Otroci imajo v vsakem razvojnem obdobju specifično kirurško
patologijo, obstajajo anatomske in predvsem fiziološke posebnosti, ki se z rastjo in razvojem
32
spreminjajo in to je treba upoštevati. Tako kot za internistične bolezni otroka ne skrbi internist
za odrasle, ampak pediater, je prav, da ga tudi kirurško oskrbi za to posebej usposobljen
kirurg.« Tukaj se začne neka druga, kakor Božja igra z življenjem! Za otroke - vse, a z
znanjem in ljubeznijo.
**
Neoliberalno
Prispevek Neoliberalni totalitarizem in zloraba ekonomije - Diskurz o konkurenčnosti se
uporablja za zniževanje plač in vodi v vse večjo brezposelnost.je kakor mnenj avtorja in ne
izražajo nujno, ampak slučajno povprečna stališča uredništva ad hoc. Ekonomski strokovnjaki
delujejo z vso moralno odgovornostjo, kolikor gre za nacionalne ekonomije!
**
Avseniki, spet
Kakšna komentatorska tartufovska pizadevnost, ob shinavčeni podobici moda slovenskih
filharmonikov, ne pa tudi lajnarja... Kaj vse nam lajnajo politiki, trgovci, zdravniki, šomoštri,
farji, socialci, uradnice in uradniki, sodstvo... - Rastko Tepina je pač uborni lajnar, ni pa
peslajnar... medtem ko je Kulturno ministrstvo Slovenije - moč, oblast, odločanje, in jim ne
moreš nič, tako kot tudi drugod ne! od nagrad kresnik ali Prešernovih nagrad, od ZPIZ, da te
kap do DURSa...
Avseniki so za pisarne kvečjemu dodatno delo in strošek. Nekateri se bojijo, da bodo
zaplenjeni že čez 3 ali 4 leta - kot ostanek v represiji Države, ker so pač za/služili... Upajmo,
da preživijo.
**
Ex Oriente lux, ex Occidente crux
Premisleka vreden je članek »Roma veduta, fede perduta. Vidiš Rim in izgubiš vero« vedno
zanimivega p. Branka Cestnika, podobno kot etično filozofsko Janeza Juhanta, Bojana Žalca,
Branka Kluna, Strahovnika, sicer pa novinarskih oseb v katoliškem tedniku Družina in
drugih verskih tiskih…
Če se je res začelo novodobno kakor – le začasno - izginotje rimskokatoliške vere z nemško
dejavnim avguštincem Martinom Luthrom (10. november 1483, Eisleben, Nemčija - 18.
februar 1546, Eisleben, Nemčija; znan po 95 tezah, ki jih je 31. oktobra 1517 poslal nadškofu
v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu kot reformacija in nastanek skupin
luterancev, protestanto, s pozivom Cerkvi, naj se vrne k Sveteemu pismu, je in znan po
nasprotovanju Rimu in Katoliški cerkvi, zato izobčen; volilni knez Friderik Modri ga skrije na
33
svojem gradu Wartburg, kjer Luther dokonča prevod Svetega pisma v nemščino /vpliv na
Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in slovenske protestante/, s himnami spodbudi razvoj
petja v krščanstvu; se tudi poroči s Katharino von Bora 13. junija 1525, tako da se
poročijotudi pastorji /tudi Primož Trubar/), ki je mesec dni preživel v Rimu 1510, ko je v
živo videl velikega Raffaella pri delu, tedaj je Luthrova kritika čez vse ugodnega katoliškega
duhovništva in redovništva, celo v renesančnem razvratu in udobju naletela na dober odziv
vrnitve k veri. Rim kajpak ni propadel, kakor ni propadla Ljubljana…Roma aeterna.
Vatikan je, ne le Rim, prestolnica katolištva s svojima, verjetno vsaj dvema milijardama in
več verniki – kot svetovna papeška država, torej s svojo »diplomacijo« v imenu Jezusa
Kristusa.
Znani zlikovski sovjetski diktator, Stalin (Josif Visarijonovič Stalin /rusko:
, izvirno ime Ioseb Džugašvili /gruzinsko: იოსებ ჯუღაშვილი,
rusko:
, Iósif Džugašvíli, 6. december - 9. december, ruski koledar 1878, Gori, Tifliska gubernija, Ruski imperij, danes provinca Kartli, Gruzija - 5. marec 1953,
Kuncevo-Bližnji pri Moskvi, Sovjetska zveza; študij teologije na teološkem zavodu v
Tbilisiju, Gruzija, izključen) je res cinično vprašal: „Koliko divizij ima papež?“ ko je pobijal
in zapiral rusko in drugo duhovščino, papeža pa je imel kvečjemu za nemočno in smešno
lutko verskega fanatizma, norčljivo figurico. Stalin je vpeljal – kult osebnosti…
In zdaj p. Branko pokaže na katoliško verski postmoderni »kult osebnosti« v osebi papeža
Frančiška (prej krdinal Jorge Mario Bergoglio, DJ, argentinski jezuit italijanskega rodu, 17.
december 1936, Buenos Aires; tudi že kot duhovnik gostujoč v Sloveniji; po odstopu
predhodnika Benedikta XVI., zaslužnega papeža, 13. marca 2013 na konklavu izvoljen za
papeža, prvi papež iz Latinske Amerike, prvi neevropski papež novega veka), ki je
svojevrstna karizmatično demokratsko ljudska osebnost kot glavar Cerkve, presenetljiv po
življenjskem slogu in odprtega duha v imenu Jezusa Kristusa za vse, zlasti naklonjen revnim,
po vzoru sv. Frančiška Asiškega.
In kako je kje s katoliško vero v svetu in pri nas? Kako neki se izražajo naša nesorazmerja do
vernosti, ko se ve, kdo vodi?
Rim ali Ljubljana? Če vem, kaj sem doživel v Ljubljani kot zaplenjen vsega premoženja kar
tako, vržen na cesto brezobzirno, ali da se je prezirljivo napuhlo in hladnokrvno brezobzirno
odvrnil od mene in sina Vida ne le levičarski tabor, ampak tudi cerkvena sebinamenska
oblastnost, ali da so me kot intelektualca, književnika, prevajalca… obubožli naklepno, ko so
pri tem uradovalno uživali in odločili, da mi niti pri 70-ih letih niso dodelili državne starostne
pokojnine, medtem ko nagrajujejo še kar naprej vsakovrstne gimpljemin populiste, ščitijo
mestno golazen psihopatskih pretepačev, jugoslovenarskih ustrahovalcev, sovražnih
nasilnežev v njihovi zaigrani »revščini« itd., tedaj tudi vem, kako je resnično dandanes s
katoliško vernostjo; veliko sem tudi napravil za cerkvene strukture za boglonaj, kar je seveda
preverjeno vnemar kakor zaman, obenem sem pisal o veri in Cerkvi pozitivno, se družil celo
kdaj s cerkvenim, danes odstoplim oblastništvom itd. ugotovil sem, da se je res od latinske
34
Cerkve marsikaj radikalno spremenilo: nič več »mulier in ecclesia taceat«, ampak me npr.
urednica Družine včasih obregljivo »opozarja«, kam naj Vid v Galeriji Družina postavi malho
itd., da je javno prav nerodno.
Bil sem na premnogih katoliških manifestacijah, tudi na SAZU na simpoziju, na
Nikodemovih večerih redno, na srečanjih predavanj na teofaksu, na prireditvah, na okroglih
mizah, nazadnje pri jezuitih, na cerkvenih koncertih, tudi sem pisal obsežno in preverjeno, se
srečeval z domačimi in tujimi duhovniki in redovniki, od kardinala Paula Pouparda in Tomaša
Špidlika do naših, tudi prijateljskih, npr. frančiškanski patri, od p. Regalata Razbočana do p.
Francija Pivca itd., odstavljenega nadškofa Toneta Stresa poznam že od študentskih let, s p.
Edijem Kovačem se družm tudi v Slovenskem centru PEN…, iz Maribora se spomnim
obiskujočih Rafka Vodeba, pomožnega mariborskega škofa Vekoslavan Grmiča – Vekota,
Frančka Križnika…; Vidka je ob svojem rojstnem dnevu poljubil, objel, blagoslovil papež sv.
Janez Pavel II. A vse to je kakor zaman, zanič ali ničvredno, ker me je Država s svojo
brezobzirno in razčlovečeno birokracijo v svojih lažeh in krivično eksekutorsko obubožala.
Državno uspešni tipi, prej podpovprečni ništrc, so postali odločilni, plačani, nagrajeni,
akademiki – in do pred kratkim sem bil še skromen, toda ko sta mi dva paznika s sinom
preprečila ob posvetitvi S. Zoreta, da bi prišel čez hodnik na druženje z duhovščino – namreč
mene je onle Peter Zakrajšek pustil naprej, ko pa je opazil, da stopa za mano Vid, ki je bil z
mano, je ostro in izobčevalno pazniško švignil ter me, skupaj s paznikom Celarjem, nagnal ko
cucka pred vrata Galerije Družina v dež in mraz… - s sinom sva premrazovala na dežju,
medtem ko so mnogi znanci pohitevali brzaje drekobrbno mimo…, in celo več, prosil sem
nuncija in novega nadškofa, ali smeva na druženje, pa sta mrzovoljno pogledala samo proč in
je napuhlo novo umeščeni nadškof siknil, da tu on ne odloča ?!), med drugim je celo prosil
akademik prof.dr. Jože Krašovec, naj me paznika z Vidom vendarle pustita noter, a sta bila
brezobzirna do konca, tudi sem še poprosil starega prijateljskega znanca, mariborskega škofa
Jožefa Smeja, naj naju vzame s sabo, pa je le onemelo, o prijateljski, resno obtičal na mestu,
kakor prikvan in odsoten…, vse dokler po eni uri čakanja nisva z Vidom le vstopila v
druženje z duhovščino in redovništvom in drugimi ter sem poprosil novega nadškofa, ali bi
smela s sinom samo malo pigrizniti, kar je brž odobril…, nakar sem se pridružil Ivanu
Štuhecu in drugim znanim; ampak videl sem nekaj sluzvcev in jih vprašal, ali morda imajo
osbno natisnjeno vabilo, pa so seveda lagali, da ga imajo, a nihče vabila ni mogel pokazati,
ker ga ni imel…, da ne govorim o drugih, ki sploh niso nikomur pokazali kakega osebnega
vabila, sploh nobenega pisnega vabila povrhu, od Lojzeta Peterleta do Petra Venclja,
avstrijskega veleposlanika Clmensa Koje in vitezov, pa bi protokolarno morali, kaj šele vsi
drugi duhovniki in redovniki…: tako sem spoznal, da gre za privilegirano srenjo, ki deluje
povsem poslej cerkvenooblastno zase, in me, ker sem obubožal, kvečjemu brezobzirno
zaničuje. Odtlej sem se spreobrnil, me je izučilo – tudi k nedeljskim mašam grem samo
previdno in me ne brigajo tolikeri, čeprav vse redkejši »katoliki«… Kajti za revnega
intelektualca, umetnika, književnika, prevajalca – ni nobene milosti, kar poslej upoštevam.
Frančiškani so danes oblastni cerkveni red.
Le da me psihopatski pretepači v svojem sčefurjenem sovraštvu in izbruhih nasilja, ki jih ščiti
Država ne le s socialnim delom, ampak tudi s političnim zaledjem policijsko, kolikor obenem
35
Cerkev z zastonjkarstvom, ne bodo več žalili in pretepali! Konec! Odtlej ko sem doživel
toliko hudega, me je le streznilo, tudi seveda krščansko.
Med Rimom in postkomunistično sprevrženo Ljubljano so statistike samo spremenljive laži
po sebi, češ, da se ljudska pobožnost in obisk bogoslužja se vračata vatikansko, medtem ko
tukaj velja pobožnost največ za zaseveljavni nastop moči cerkveno, kjer nedeljniki sicer
pridejo kolikor toliko v cerkvene klopi, a le z zanesenjaštvom vsakodnevja; - kako naj bi bila
neki v Ljubljani in drugod družina češ najvišja vrednota, se ne pokaže samo v paradah ponosa
in ob ničkoliko ločitvah, to je v razvezah zakonske zveze, temveč v nastopih zbora za
republiko vsako sredo pred sodiščem, kaj šele manifestativno pred parlamentom…, sicer pa
itak v samoodtujitvi kariernih žensk, ki sso matere le toliko, kolikor imajo otroka v jaslicah,
vrtcu, šoli – obšolske dejavnosti, oče pa je lahko kvečjemu ploditelj; pojav kakor „novih
katoličanov“ s post-sekularizacijsko generacijo vernikov je v Ljubljani komaj kaj manj kot
iluzija, saj se katolištvo dogaja samo in samo v okviru cerkvene oblasti, ta pa je sebinamenska
in zaprta vase, čeprav se navezuje na politiko desnice, celo v oživitvi spomina na
domobranski antikomunizem, medtem ko v Vatikanu ni sledu, da bi bili novi katoliki morda
italijanski neofašisti; če povprečen rimski katoličan res pričakuje bolj skromno Cerkev, za
Ljubljančane velja, da so nadvse meščuharsko »imenitni« in ne poznajo nikakršne in nobene
skromnosti ter ubožca kajpak samo zaničujejo, ker ne spada v njihov župnijski krog, medtem
ko obubožanega vernika nadškof z nuncijem kajpak v oholosti svoje moči prezira; tako
imenovana dediščina 2. vatikanskega koncila je sicer znan izgovor za samorazumetje
cerkvene oblasti po sebi in farške znane tartufovske vloge, ko gre za dediče kakor državnih
zmag, ko je cerkvenost tukaj podobna kvečjemu oefarstvu; več posluha za mlade in družine
kaže ljubljanstvo v veri le tako, da so pod sicer znanim nadzorom, navidezno pa permisivno:
same družine se organizirajo v združbe, medtem ko mladi res lahko sodelujejo pri skavtih, v
oratorijih ipd.; kako naj ljubljanska Cerkev sploh morda načelno kje dopušča več avtonomije
na področju spolne morale, zlasti glede na »rožnati trikotnik«, danes pa na parado ponosa,
geje in lezbijke, je znano, ker se tudi odtujitev med fantom in punco, med moškim in žensko
kaže v za/sebnosti interesov kot v časih »prodane neveste«…
Papež Frančišek pa je tudi ljubljansko evropska in svetovna ikona, kar poudarjajo mediji in
tisk, saj kdaj spremljajo pač papeževa svetovna potovanja. V Ljubljani končno muslimani
gradijo džamijo, ki bo dograjena pozno leta 2017, da bo polno zaživela z mnogimi južnimi,
prej jugoslovanskimi prišleki, verjetno bodo gradili mošeje tudi na Jesenicah in še kje, saj je
islam prebivalstveno že druga verska skupnost v Sloveniji –prejšnji odpori nekaterih zavzetih
katolikov proti islamu so zdaj preseženi, saj se katoliki in muslimani zavzemajo za položaj
družine, za zvezo v poroki med možem in ženo, ne pa med le osebami, ki so lahko pač
istospolne. – Kar pa zadeva občutke praznine, tesnobe, eksistencialno krizo tudi ob polnih
hladilnikih in trgovskih policah, je treba res dodati, da se vsaj ljubljanstvo ne bo odreklo ne
dobri trgovini, hrani, blačilom, obutvam, standardu, kaj šele udobju in lagodju, kar ponuja
high-tech.
Seveda »Rim niso samo zgradbe in institucije. Rim so ljudje,« medtem ko življenje ljudi v
Ljubljani vseskozi in povsod določa – nižje – uradništvo, od šole do zdravstva, od zaposlitve
36
do pokojninskega varstva, od davkarije do plače, od stanovanja do oddiha… Zato p. B.
Cestnik navaja: »Danes v Rimu 62,2% katoličanov obiskuje sv. mašo (kako pogosto, ni
povedano), 62,1% jih redno moli, 41,7% jih redno obiskuje cerkve (na Slovenskem bi se ta
odstotek sukal med 25% in 30%), 39,3% jih bere versko literaturo, 23,2% jih hodi na
romanja, 13,1% jih redno prostovoljno dela v župniji.« Ljubljana so uradi in cerkve, Rim pa
zgolj ljudje…
»Če gre danes v Rim slovenski katoliški progresist, ni nevarnosti, da bo izgubil vero. Tudi on
bo potrjen. Ta isti katoličan namreč pritiska k manj togi cerkveni drži v polju institucije,
discipline, pastoralke in moralke. Pritiska v smeri manj imperialne in bolj frančiškanske
Cerkve (93,7%) ter Cerkve, v kateri ima ženska večjo vlogo (66,2%),« reče klaretinec p. B.
Cestnik, da potrdi kvečjemu statistično odstotke, pri čemer je ljubljanska frančiškanska
Cerkev nedvomno zdaj vrhnja oblast, odkar jo vodi nadškof metropolit, prej p. Stanko Zore:
ta z roko v roki z nuncijem pripozna le svojo moč in oblast, svojo sebicerkveno
samoodtujenost, ko prepušča »odgovornost« kakor škofijsko konferenčno svojemu ekonomu,
kar počne navidezno »poslušno« in kakor da z nuncijem ne odločata o ničemer, torej gre za
proslulo brezobzirno sprenevedanje. Kar pa zadeva večjo vlogo žensk v Cerkvi, niso
omenjene častne sestre, torej nune in delavke v ženskih samostanih, ampak je mišljeno
kaoidno ljubljansko laiško ženstvo, kajti večja ko bi bila v Cerkvi vloga ženstva, manj bi
pomenili že mladi bogoslovci. Cerkveno uradovalna kot institucijska ljubljanska drža je brez
pridržka enaka tisti v Državi, kjer odločajo uradne osebe o usodi vseh in vsakogar, le da je
tam vera sprevržena v ideologijo.
Tako so ljubljanska disciplina, pastoralka in moralka povsem mimo sv.križa ali Križanega,
zato pa komaj doseženi pritajeni eksorcizem, apriorno izobčevanje, vasezaprto vodstvo in
moralka povprečnih zanikanj ali zaničevanje ubožnosti, toda s klerikalno podporo
deklasiranm elementom sovražnega, večidel protislovenskega nasilja – samo primerček: če
hočeš v ljubjanskem Plečnikovem podhodu 1e dvigniti nekaj opranih srajc, ki si jih dal v
dobri veri v pranje prav tam, te napada pijani nasilnež, s tolpo razburjenih pridaničev ob sebi,
ki tulijo v pričakovanju, da boš tepen…, prostovoljec za pultom pa vse to ne le prenaša,
ampak se togo uradovalno izživlja, ko se ti uspe, ne da bi bil pretepen, prebiti do pulta, in
pove, da še ni nič oprano, ko poveš geslo…, nato pa se nekako izmuzneš iz kleščnega prijema
pijane preklinjajoče sovražne sodrge… in jo podurhaš iz tako imenovanega kakor »centra«;
poslej ne prideš po verjetno že oprane srajce, da ne bi bil kar tako, prav tam, napaden, ker pač
vladajo v takem podhodu samo tolovajske združbe nasilja in bruhajo svoje strašljivo in
ustrahovalno nasilje, grozijo, tudi kakor za šalo z umorom, največ tudi v znani
jugoslovanščini. Taka je ljubljansko ljudska razsežnost ustrahovanja, ki se dogaja s podporo
Cerkve, a tudi Države. Zveeza dobrote? Zlo je tam docela pozitivno potrjeno.
In vendar v upanju, zaupanju, v veri in ljubezni rečeno: Ex Oriente lux, ex Occidente crux!
**
37
Vladimir Gajšek: Julijski portret Vladimirja Gajška, 2015
18. julij 2015, sobota
Vroča je no, ni nespečna, le ustvarjalna, polna nekih mrgolečih fantazij, tudi pričakovanj, da
bi odpisala moja partnerka, ki se je kakor izgubila nekje med horoskopi nezadovoljstva na
Dunaju ali kje že, koderkoli v karierizmu, medtem ko sam nenehljivo samo in samo garam,
tako rekoč od jutra do večera in dlje, ko upoštevam svoje talente – genije, kar me ohranja
sicer pri življenju.
38
Zjutraj zajtrkujeva kranjske domače klobase, a ne pojeva vsega – je prevroče. Tudi kava,
sok…
*
Komentar:
Grk, Grk
Atene - V Atenah je soboto, 18. julij 2015 prisegla nova grška vlada,v petek je premier
Aleksis Cipras iz kabineta odpustil več predstavnikov levega krila vladajoče stranke Siriza in
jih zamenjal s svojimi tesnimi sodelavci in zaupniki.
Grški parlament je kljub nasprotovanju dela koalicijskih poslancev potrdil prvi reformni
paket, ki ga v zameno za tretji paket finančne pomoči zahtevajo evropski posojilodajalci, ker
so za reforme glasovale opozicijske proevropske stranke - proti ukrepom je glasovalo 32 od
149 poslancev Sirize, še 6se jih je vzdržalo, 1 je glasovanje bojkotiral.
Potem so članice EU Grčiji odobrile kratkoročno, premostitveno pomoč s 7milijardami evrov
iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, ki jo bo prejela do 19. 7.
2015; evroskupina je tudi odobrila začetek pogajanj o tretjem paketu pomoči.
**
Preselitev
Ni se treba zahvaliti Borisu Kidriču, Edvardu Kardelju, Borisu Ziherlu... za selitev, ker je
tukaj waldorfska zasebna šola -Ravnatelj Waldorfske šole Maksimilijan Rimele je potrdil, da
se bodo jeseni preselili v Valvazorjevo ulico, kjer je nekoč tik ob propadli Tovarni vozil in
toplotne tehnike Boris Kidrič delovala strojna šola. Proletarski Maribor je preteklost, preteklost stare Avstrije in Južnih železnic ter nadalje
jugoslovanskih tovarn in delavnic. Kako nam je potekalo življenje, mnogim celo med
gostilnicami in tavaštvom, sicer pa oblastno idejno odtujeno, ne da bi prav čutili, kdo da
odloča. Če pomislim na naše prijatelje, od neuresničenega, a zvestega šlosarja Fridla do
mladega elektrikarja Rudija Polnerja, od zdravnika Srečka do seveda Riharda Likavca in vseh
Likavčevih, od dobrega prijatelja Pepija do drugih neštevilnih, ki so prihajali k nam – šahirat!
Koliko moških in ženskih usod – vse pozabljeno, izginulo… Še mariborsko pisateljstvo:
izbrisano… in mi na misel pridejo med drugim nenadoma taka mariborska imena: Franc
Friškovec, Janez Švajncer, Slavko Kočevar, France Forstnerič, Ignac Kamenik, Marjan Kolar,
Branko in Franček Rudolf, Janez Rotar, Erik Prunč, Herman Vogel, Erich Prunč, Nada
Gaborovič, Andrej Kokot, Franc Šrimpf, Niko Kolar, Jože Ternar,Vinko Ošlak, Marica
Škorjanec, - Andrej Ujčič, Karel Pečko, Sergej Vrišer, Meta Gabršek-Prosenc, Breda Ilich39
Klančnik, Milojka Kline, Slavko Kores, Viktor Šest, Peter Može, Vojko Pogačar, Breda Varl,
- Manica Špendal, - Mira Medved, Bruno Hartman, Jože Filo, Vili Vuk, Janko Čar, Jože
Horvat, Emica Antončič, danes MB župan Andrej Fištravec, Marinka Poštrak, Vili Ravnjak,
Mitja Reichenberg, Mitja Visočnik, Ivan Ferbežar, - Vlado Golob, Stojan Požar, Franc
Šebjanič Lojze Štefanič, Ela Ulrih, - Zinka Kolarič, Andrej Logar, - Slavko Gerič, Dušan
Zbašnik, Davorin Kračun, Zdravko Kravanja, Stojan Kravanja…, ja, kdo še, tudi moji
profesorji na klasični gimnaziji, poleg drugih, nato univerzitetni profesorji… Kam so se
izgubili, jih kdo sploh še omenja? Niti senčice izpuhtelega spomina, le tlakovanje s pozabo,
medtem ko se šopirijo nekaterizombijsko kar nenehno privilegirani? Kakšne stanovanjsko
nove poselitve v blokih, preselitve iz enega ateljeja in pisateljskega studia v drugi, dokler je
šlo, vse zasebno in mimo ljudske milice in občinarjev, tudi še vselitve z okusom po nečem
svežem, morda celo po apnu in lesu, in kakršnekoli mestne industrijske razselitve, prisilne
znane izselitve…? Kje vse sem in smo stanovali v Mariboru? Kajuhova 3? kaj še… - nova
železniška postaja, da se je štajerstvo nekam ozelenilo, tam čez gostilna Guzl, naša »bela
hiša«, kjer je stanovala mama Čepič, malo naprej čez sošolec Andrej in nad njim olimpionik
Leon Štukelj, nasproti pa Branko Zinauer z lpim ateljejem na vrhu stanovanjskega bloka, sicer
še dlje navzdol sošolka Drolc z mamo profesorico nemščine in filozofije in z atekom
Adijem… Imena, ki se jih mimogrede spomnim – s temi sem se lahko družil. V Mariboru. Da
o drugih ne govorim.
V Ljubljani bi morali seliti vse klošarijsko ustrahovanje deklasiranih elementov iz centra
mesta na obrobje, iz Plečnikovega podhoda 1 ali s Poljanske 42 b ali iz Miklošičeve ali..., ko
se jim nudi vsakodnevno, nasilnežem, ne le sveža in nadvse dobra hrana, ampak tudi ugodje,
da so zavladali mestu v svoji "beračiji" jugoslovenarsko.
**
Jugoslavija – naša dežela!
Kaj je doslej Ljubljana doživela, Jugoslovani! ako čakate slovarja, ne čákajte ga od
abecedárja. Béli Hrovát, Rusnják ne, Slovák ne, z Jugoslovani ne drúgi, poet tvoj nov
Jugoslovanom venec vije, glasil Jugoslovanom se bo prihodnje čase, skeleče misli, de
Jugoslovan mile ne uvažava matere, vanj koruptivne, Jugoslovanov porodnico, Jugoslavijo
našo živi Tito, bratstvo in edinstvo vse, kar nas je sinov jugoslovanske matere! kondom žívi
vas Jugoslovanke, prelepe, žlahtne kot manekenke…
Kakšna razočaranje, vsekane rane s podganje izkoreninjenimi jugoslovanskimi zobmi
šarlatana sčefurjenca, prodana duša! Športna sla uničevanj! Podkupljeno prenapihnjeno.
Ampak ta milni mehurček brž kmalu poči.
*
40
Jugoslavija – moja dežela v narodnjaku jugoslovanskem
Jugoslavija - od kod lepote tvoje? kje lepše je kot u Jugovini? Zato pozdravljamo te iz srca in
srečni tu smo doma, Jugoslavija - naj tebi pesem poje, ne išči sreče drugod kot le doma,
Jugoslavija - naj tebi pesem poje! kot v ljubljanski drami!
**
Ni parada ponosa - Nevihta
Knin je bil eno od najmočnejših oporišč JNA, s centrom za opazovanje letal na morju in
kopnem, docela militariziran, podobno kot otok Vis...
Nevihta je le ime za zavzetje Knina in vsega jugoslovenarskega ozemlja pod srbočrnogorskimi generali in diktatorjem Miloševćem.
Vojna! koliko nedolžnih ljudi - civilistov je nastradalo, ko je slavna Tito-Miloševićeva
soldateska bežala, se umikala pred neurnim napadom...! Ubogi ljudje!
19. obletnica hrvaške vojno vojaške operacije Nevihta je tudi parada ubogih srbskih civilistov.
**
Brez kruha
Gospa Zora (Konjajev),
imaš srečo, da ti ne bodo centri za socialno delo, z ZPIZom, DURSom itd. zaplenili vsega
premoženja in te pognli na cesto, ker nisi dovolj jugoslovenarska v Ljubljani... in ker si drzneš
spregovoriti, kaj se dogaja v samovolji državnih organov, ki dejansko odločajo o usodi
slovenske države in ljudi, saj imajo total/itar/no moč nad vsem v praksi. Lačni otroci so v
visoko razviti družbi zakon, ker vladajo tisti in tiste, ki ne dovolijo revežu niti območnega
Rdečega križa v Ljubljani, niti denarne socialne podpore iz javnih sredstev. V omrežju
pisarnic, od CSD do ministrstev - in se bodo še norčevali in te proglasijo za bebavo...
**
Kipar Jiři Bezlaj
in podobe žuželk, podobno kot Jakov Brdar in podobe vranov in ptic na zemlji... oba sta velik
-
41
"Tri desetletja se že trudim prodreti v zakonitosti njegove rasti, v skrivnosti njegovega
notranjega življenja, v njegove intimnosti in pozorno prisluhniti njegovi modrosti," reče
Bežigrajčan Jiři, ki za bezljaj pobegne v večnost kamna. Stiški potok ga kdaj obliva in sveži.
In njegovega dobrega psa prav tako!
**
Kaznujte nasilje!
Ne le Mednarodno kazensko sodišče, ampak tudi sodstvo kazenskih procesov – kazensko
pravo – v lokalno samoupravnih razmerah bi lahko začelo preganjati sovražne ustrahovalce,
cestne in druge psihopatske pretepače, vso nasilno mestno sodrgo, ki jo ščitita Država in
Cerkev. Sicer se bo nasilje z mučenji in napadi širilo še bolj!
*
Zločini proti človeštvu, kratenje temeljnih človekovih pravic in druge oblike najhujšega
nasilja kljub trudu mednarodne skupnosti pogosto ostanejo brez epiloga v samih občinah, vse
dokler se deklasirani elementi sončijo v podpori Države in Cerkve in jih vsaj iz centra mesta
ne preselijo na obrobje, da bi s tem preprečili koncentracijo zla. Ustrahovanje v Ljubljani je že
povsakdanjeno, policija ne ukrepa ustrezno. Plečnikov podhod 1, Poljanska 42b itd. v
Ljubljani - zbirališče deklasiranih elementov nasilja in - zaščita!
*
Ne le Mednarodno kazensko sodišče, ampak tudi sodstvo kazenskih procesov – kazensko
pravo – v lokalno samoupravnih razmerah bi lahko začelo preganjati sovražne ustrahovalce,
cestne in druge psihopatske pretepače, vso nasilno mestno sodrgo, ki jo ščitita Država in
Cerkev. Sicer se bo nasilje z mučenji in napadi širilo še bolj!
Izjavo za Mednarodno kazensko sodišče so podpisali ministri:
Jean Asselborn, minister za zunanje in evropske zadeve Luksemburga, Julie Bishop,
ministrica za zunanje zadeve Avstralije, Børge Brende, minister za zunanje zadeve
Norveške, Didier Burkhalter, vodja Zveznega urada za zunanje zadeve Švicarske
konfederacije, Karl Erjavec, podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve
Slovenije,
Aurelia Frick, ministrica za zunanje zadeve Lihtenštajna, Kristian Jensen, minister za
zunanje zadeve Danske, Sebastian Kurz, minister za zunanje zadeve Avstrije, Manuel
González Sanz, minister za zunanje zadeve Kostarike, Timo Soini, minister za
zunanje zadeve Finske,
Gunnar Bragi Sveinsson, minister za zunanje zadeve Islandije, Margot Wallström,
ministrica za zunanje zadeve Švedske, Lubomír Zaorálek, minister za zunanje
zadeve Češke republike.
42
In kaj moreš, da so podpisali ministri?!
Vsaka socialna delavka kot uradna oseba občinskega CSD ima dejansko več izvršilne moči
odločanja o biti - ne biti kot kdorkoli med podpisanimi... Enako velja za odločujočo moč
cerkvenih struktur, ki gledajo na omenjeno možno kaznovanje vsakršnega, tudi socialnega
zla, s prezirom in proč, ker delujejo le na pisno vabilo s svojimi.
V Ljubljani že vladajo deklasirani elementi, ob podpori Države in Cerkve, kolikor jih ščiti
socialno delo, policija in psihiatrično zavarovanje moditensko ali s heroinom, tudi povratniki
zaporniki z okrutnimi hladnokrvnimi sanjarijami, kaj šele zblojeni upokojenci ali vsiljeni
priseljenci jugoslovenarji… in sv. Vincencij Pavelski seveda ni kriv, niti ne Don osko ali
Dominik Savio, kaj šele Frančišek Asiški… V Ljubljani je nad skromnim vernikom tudi ena
sama oholost cerkvene oblasti, ki pogleda proč in češ nič ne more. Dovolj ponižanj in
ustrahovanj! Dovolj sprenevedanja!
**
Gvatemalska umetnica Regina Jose Galindo, kdo lahko izbriše sledi pošastnih sovražnih
groženj in pretepov v Ljubljani, ko so mlatili in sovražno ustrahovali mene in sina deklasirani
elementi, a se CSD in policija ob drugih kar sprenevedajo - sin je že mladenič ali otrok imel
zlomljen nos in čeljust... - nihče ni ukrepal! sam sem bil kot intelektualec in umetnik kot
književnik že tepen do krvi, iskal sem pomoč na UKC - a so se socialci povrhu spravili name,
policija s sodstvom ne ukrepa. Ustrahovalce, tudi s smrtnimi grožnjami javno zadirčno, ščiti
Država in Cerkev, prav tako ščitijo psihopatsko pretepaštvo. Kaj počne ljubljansko kazensko
sodstvo?
*
Pri nas ni potreben performans, ker se dogaja nasilje kar javno.
Pri nas ni potreben performans, ker se dogaja nasilje kar javno.
V ljubljanski Trubarjevi hiši literature je ustrahovalec zagrozil književniku Vladimirju
Gajšku, poimenoma, da bo ustreljen, če bo govoril proti nacizmu. Nihe ni ukrepal, nasilnežža
so ščitili.
Ob krvavih napadih na književnika Gajška sredi Ljubljane niso poskusni morilci bili niti
kaznovani!
Tukaj performans torej ni nič potreben - pretepaštvo s sovražnostjo deklasiranih elementov se
dogaja javno! Nekaznovano!
**
43
Azilno
Madžarom in Italijanom v RS še bolj zavzeto okrepiti tvorno medsebojno sodelovanje,
zaščititi njihovo avtonomijo, če je kje kršena! enako - romski skupnosti ali plemenski romski
ureditvi: omogočiti zdravo življenje in šolanje romskh otrok, urediti žensko vprašanje,
usposabljanje za delo: to je naša demokracija, na katero smo človeško ponosni!
Veliko in dobro vlogo je odigrala, vsa čast! - policija.
Sicer pa: azil - pomeni stanovanje ljudi in prehrana.
Vse drugo je lari fari. Pomoč bratom beguncem in sestram begunkam in otrokom.
*
Na sliki vidim svoje sorodnike begunce kot izseljence, ki jih doslej očitno še nisem poznal,
četudi so od drugod, drugačne vere in celo političnega, če sploh - prepričanja. Kako malo je
potrebno za medčloveško ljubezen in medsebojno razumevanje, azilanti!
V Ljubljani sicer eksekutorji poskrbijo, da ti zaplenijo vse premoženje in te, slovenskega
državljana, potem poženejo na cesto brez vseh sredstev, torej niti ne v - azil.
V Ljubljani smo zaplenjeni in na cesto vrženi manj kot begunci brez domovine! in smo
prepuščeni kvečjemu pocestno sovražnemu pretepaštvu!
*
Tisti, ki so nam zaplenili, slovenskim državljanom, vse premoženje in nas nato izgnali ali
vrgli na cesto, niti pribežniki nismo; občinska ljubljanska CSD s svojo uradno osebo socdelavko ti ne bo dala odločbe niti za socialno denarno pomoč iz javnih sredstev, torej tudi
od območne RK ne smeš dobiti nobene pomoči. Država je območno nad Rdečim križem,
enako tudi cerkvena oblast: oboji pa podpirajo "svoje", ki sovražno ustrahujejo in tepejo,
nekaznovani.
Načrtovani 175 kilometrov dolgi in štiri metre visoki protimigrantski zid med Madžarsko in
Srbijo, da ga bodo pač potem porušili. Za kaj vse imajo gimpejni denar!
Niti azila nimamo. Crkavamo le sredi meščuharstva, brezpravni v lastni domovini, izigrani in
zaničevani po samovolji uradov - od ZPIZa do DURSa in CSD itd. MKL blokira samovoljno.
*
Kdaj, kje, Prometej, ki si ukradel ogenj s Sonca, pa v teh vročih dneh zagotoviš meni,
romskemu, judovskemu, avstrijskemu, italijanskemu, srbskemu, hrvaškemu, madžarskemu,
44
kot še hrvaškemu... bratu vsakodnevno vsaj krompirjevo juho ali solato s kosom kruha v
državi, kjer je sociala prepuščena socialnim samovoljnim delavkam - uradnim osebam, ki ne
dodelijo nit starostniku socialne denarne pomoči iz javnih sredstev, zato tudi ne od
območnega Rdečega križa, da o ZPIZ dietičnemu umiranju ne govorim, o cerkvenih
vasezaprtih strukturah...? Azil za izgnano deložiranega in zaplenjenega - bi bila sreča in
življenje. Moč Države in Cerkve je čez vse uradno!
**
Pankrti in drugi – jap. = hafu (izg.: haf)/ = ang. = half; sl. = pol
Nismo vedeli, da kje v civilziranih deželah pankrtstvo še kaj velja... - rasna "teorija"?
polkrvno ali polnokrvno.
Nekoč sem se pogovarjal s pesnikom kolegom Slavkom Mihalićem, ko sem prišel v Zagreb in
ga poklical na HAZU, naj pride na kavo v klub hrvaških literatov, sem se prijateljsko
pogovarjal, okrog se je nabrala suita... - ampak jaz znam le srbsko, e-kavsko.
Slavko me je vprašal, ali se nič ne bojim, ko sem med samimi Hrvati v Zagrebu, prav tam.
Rekel sem mu, da obvladam le e-kavsko in da se naj ne trudim z -jekavščino in -ijekavščino,
mlijeko mu!
Potem pa mi je Slavko rekel: No ja, moja mama je Avstrijka, oče madžarski huzar, jaz pa
čisti hrvaški pesnik!
Kako se je omizje smejalo! nič nacionalistično!
**
Salzburški festival 2015
Včasih je pisal o solnograških dneh Marjan Zlobec! in kako! da so se kravžljali jeziki in
možgančki!
Salzburški festival: Zvezde, zvesto občinstvo in odlična glasba - V 45 dneh se bo zvrstilo 188
predstav - Ana Netrebko bo pela v Verdijevem Trubadurju.
In letošnji 1.april - Marjan Zlobec in Ana Netrebko, kakor zaročena? da bi ga operna pevka
zasvojila in mu, Marjanu, vzela ledig stan?
Upajmo, da bo tudi tokrat katero od glasbenih predstav ocenil Marjan Zlobec...?
**
45
Dragi Ervin Fritz,
ko smo začeli z BS - srečanje slovenskih gledališč v MB, si nihče med gimplji plonkarji ali
žurnalističnimi pisci ni drznil odstaviti ne Josipa Vidmarja ne Bratka Krefta ali Glavnega
odbora BS - ni bilo pač nobenega populizma in teatralike, kot jo zganja zdaj z Jugoslavijo mojo deželo npr. ljubljanska Drama... za to ni kriva Diani Koloini, umetniška direktorica
Drame SNG Maribor (od 1. maja 2015) in ne Rastko Močnik, ki ni režiser.
Kriva je tista kulturnost primitivizma, ki se politizira napačno in se nagrajuje v domeni
funkcij. Kot da vodijo teater biljeterke...
**
Svetovni operni pevci
Ko sta na avdiciji pela Šaljapin in Gorki, je bil Maksim Peškov - Gorki sprejet, Šaljapin pa
odklonjen, a so se ga, vsaj kot statista - usmilili, namreč Šaljapina!
Željko Lučić - od odpravnika vlakov do svetovnega baritona...
In kaj šele naš bas bariton Marko Fink!
Kontekst teh pevcev je življenjsko znan!
**
Vrača se kljukasti križ in občudovanje nemškega kanclerja, socialistično partijskega tov.
Adolfa Hitlerja, ki je prvi gradil dvopasovnice, dal ljudem radijski sprejemnik in VW, prvi
uredil protikadilski zakon, skrbel za delovno ljudstvo, bil ljubitelj živali kot vegetarijanec, ki
je ljubil z vsem srcem in fanatično svojo domovino, se razumel z Evo Braun, imel je rad
otroke in ustanovil zdravo življenje svoje mladine, ki ga je ob priključitvi Avstrije Nemčiji
pozdravil vsaj milijon Dunajčanov spontano, ki je paktiral s Stalinom 1939, ki se je v govorih
zavzemal za mir, docela proti kapitalizmu... in je deloval kot nemški leninist!
Tov. Adolf Hitler je bil oboževan s strani delavcev.
Vrača se kljukasti križ in občudovanje nemškega kanclerja, socialistično partijskega tov.
Adolfa Hitlerja, ki se je zavzel za razvoj atomske fizike in združeval znanstvenike, npr.
Wernher Magnus Maximilian, Freiherr von Braun, ki je po vojni v ZDA razvijal prvo
ameriško jedrsko raketo srednjega dometa, imenovano Redstone, Hitler je ljubil vso glasbeno
nemško ustvarjalnost, še najbolj Richarda Wagnerja, sam je dobro risal in slikal, v oboroženih
silah in politiki se je izognil zapečkarstvu, bil je sugestivni govornik, in če gledaš filme, vidiš
Hitlerja le kot veliko osebnost, tudi v filmu Helene Berthe Amalie "Leni" Riefenstahl: Triumf
volje…
46
Leni Riefenstahl je v nagrajenem č-b filmu dokumentarcu Triumf volje poveličala osebnost
Adolfa Hitlerja kot edino bodočnost Evrope in sveta, kar bi filozofsko pomenilo, ko se ve, da
je socialistični partijski tov. Adolf Hitler imel pri sebi vedno knjižico Friedricha Wilhelma
Nietzscheja, antisemitskega nemškega filozofa, klasičnega filologa, kulturnega kritika,
pesnika in skladatelja...
Ljubljanski spomenik sprave je znak miru in osvoboditve.
**
Ni makiavelizem!
"Če ciljev nisi sposoben doseči, potem moraš mesto prepusti nekomu, ki jih bo." (Vojmir
Urlep)
O, ko bi to veljalo tudi v slovenski kulturi in umetnosti, kjer uničujejo celo delavne pogoje in
ustvarjalce genije ter nadpovprečne in - neodvisne!
**
Očetje in sinovi in prijatelji
Samo, mar res ni tvoj ata nikoli gledal na uro, če pa jo je imel tako rekoč ves čas na levici,
celo med spanjem?!
Bil je deloholik, ustvarjalec, z vso dušo pa - zdravnik! marsičesa me je naučil s svojim
življenjem in delom, zlasti v sodelovanju, od planinarjenja - poklonil mi je nove gojzarje - do
skupnih preživetih ur - še na Bohoričevi 4 sva šla večkrat obedovat v zdravniško menzo
UKC...
Dr.med. Janez Rugelj je bil iskreno zahteven. Zaupal je. Delal, garal. Ni hotel v penzijo. Umrl
kot asket učlovečeno božji.
**
47
Vladimir Gajšek: Džungelska, 2015
19. julij 2015, nedelja
Še ob enih zjutraj pišem. Komentram. Tudi čez destletj bo aktualno, o čemer pišem danes ali
sem pisal včeraj. Z znanjem predvidoma pišem in nezmotljivo.
*
Ves dan doma, ker je zunaj pre/vroče. Večkrat se oprham. Težko prenašam vročino.Dihala,
glava, noge so nekam težke.
*
Sosedi sem napisal pritožbo na okrajno sodišče, a negoduje, verjetno zaradi vročine – sicer pa
so jo res odirali. Stanovanjsko… deložirano, prieljeno v to čumnato, kjer ima prijavljeno
bivališčno stalno celo hčer, ki pa srečno in bogato poročena živi pri možu.
*
48
Nujna bivalna enota/NBE je čumnata, izbica, vendar zdaj tisočkrat boljše v Dravljah,
Celovška 264/VII, soba 708, s toplo vodo vkopalnici, sicer brez kleti…, tisočkrat boljše kot v
bloku smrti in moilcev in sovražnosti psihoptov v Tesarski 16 – V. = 88 stopnic gor, 88
stopnic dol, z vsakodnevnimi večkratnimi nevarnimi grožnjami med jugoslovenarskim
preklinjanjem nadutosti, kot da se je vselilo nekakšno miloševićevstvo, kar pa podpira CSD
Center in, neverjetno, celo policija v samoupravni lokalni skupnosti, soseka Prule: koliko
zanikrne hudobije, deklasiranielementi, starke in starci: bivši mučitelji/ce udbaštva.
NBE ni, lepše rečeno, nikakršno samsko stanovanje!
*
Komentar:
Uničenje slovenstva – socialno prebivalstveno
Socialna zaostalost se v Sloveniji kaže v socialnih birokratizmih, v popolni pre/moči uradnih
oseb - socialnih delavk in delavcev, ki izdajajo odločbe, na primer odločbo o socialni denarni
pomoči, sicer pa v vseh omrežjih (nižjih, a izvršilno povsem določilnih) pisarn, tudi od
sodišča in policije do ZPIZ dovoljne birokracije ali do dovoljne uradnosti DURS... Vsaka
socialna delavka občinsko ima večjo izvršilno moč, kot bi jo mogel imeti kdajkoli - državni
predsednik, premier, predsednik Državnega zbora, predsednik Državnega sveta, Ustavno
sodišče... - vse te uradne osebe v svojih pisarnicah štejejo za "neke gospode" in "neke gospe",
ki jih odpišejo mimogrede, ker da vsa politika Države ne pomeni nič.
Ko izvajajo te uradne mnogotere osebe svojo odločilno samovoljo, tudi s preslepitvami, z
uničevalnim odnosom, s prekoračiitvijo svojih pooblastil itd., so v svojih združbah spet
samosvoja mo čez vse in jim nihče ne more - nič!
Kako da ni jasno, da družina, ki ji Država zapleni vse - vredno - premoženje in izprazni
stanovanje ljudi in stvari, kot se reče, torej ko ključavničar zamenja ključavnico in je tako
rekoč družina vržena brezobzirno in razčlovečeno kot brezpravna v brezdomje ali na cesto,
med podrhaljeno sovražno in tudi pretepaško ali celo morilsko ustrahovalno sodrgo - kako da
ni znano in se javno sprenevedajo, da je taka izgnana družina na slabšem kot begunci?
Eno so namreč obubožani, ostareli, bolni... obrobniki, ki jih je Država vrgla v uničenje, drugo
pa so nasilno psihopatsko nevarni jugoslovenarski pretepači, ustrahovalci, "berači", ki imajo
sicer lepe pokojnine itd. - slednje pa Država s Cerkvijo vred ščiti. --- Da je socialno delo kot
uradništvo z drugimi pisarnami docela brezobzirno in brezvestno, posmehljivo še
zaničevalno, hladnokrvno krivično, ko spravi človeka in družino v ničes, je npr. ljubljanska
občinska praksa, povezana med sodiščem ali policijo in centrom za socialno delo, saj se je
razviilo nekakšno "obritoglavo" moško in tetovirano žensko kakor zaporniško
ibermenševstvo, sicer pomagaštvo eksekutorjev.
49
Ne gre za dolgove ali izterjavo dolgov z zavarovanjem po ZIZ, ampak za neposredno
uničevanje slovenskih ljudi v postmoderni dobi - s strani Države in Cerkve ter prezirljivo.
Obubožani kot socialno šibki so izpostavljeni nenehnim jugoslovenarskim sovražnim
grožnjam, da bodo pretepeni ali umorjeni... Cerkev in Država pa se sprenevedata, kakor da
lahko ohlokracija (vlada podrhaljene golazni) še naprej širi svoje nasilje... Država je s
Cerkvijo vred tudi poskrbel, da nabija stroške, ki jih zaplenjeni in deložirani slovenski
državljan ne more poravnati - in zdaj dodatno nastopijo eksekutorji. --. Odpis dolgov je na ta
način lahko kvečjemu puhla farsa, saj bodo občinske socialne delavke poklicale za zničenje
obubožanih ljudi policijo, ker naj bi se začel socialni holokavst, v tem pa so izvzeti kulturno
sefurjeni tolovaji, psihopatski pretepači, smrtonosno nevarni ustrahovalci, napadači izzivači,
ki jim Država s Cerkvijo vred nenehno pomaga, revne ljudi pa prepušča vsakršnemu
sovražnemu in hladnokrvno brezobzirnemu uničevanju.
Začenja se spet sezona lova na glave! na glave izgnanih, zaplenjenih slovenskih ljudi... in v
podporo jugoslovenarstvu. Pisarnice se bodo še naprej posmehovale nesreči in delovale
docela samovoljno... in vsa uradna omrežja bodo tudi neustavno ali protiustavno sodelovala.
Kakšna fraza pa je "ogroženi prebivalec"?! namreč dokler lahko pre/biva med grožnjami, da
ga dokončno kot slovenskega državljana uničijo! samovoljno in uradno! anomično.
**
Odbiti in prezrti
Kar pišejo butci trapasti, neizobraženi prostaki spletniki in spletkarji levo – desno Bolfi,
HodDok, Lucifer..., je zgolj bežna pravljica v primerjavi s silovto močjo, ki jo ima v
samovolji Država s svojimi socialnimi delavkami/delavci, z uradnimi osebami ZPIZ, DURS,
Javnega stanovanjskega sklada, izvršilnih sodiš s svojimi eksekutorji... namreč z vsakršno
prekoračitvijo pooblastil, enako kot je zadeva sociale s Cerkvijo!
Socialna denarna pomoč iz javnih sredstev se dodeli namreč tako, kot se socialnim
delavkam/delavcem pač zdi, enako je s - starostno državno - pokojnino, ki je ne dodelijo
slovenskemu intelektualcu ali umetniku, češ da baje nima morebitno dovolj "delovne dobe",
ko spregledajo zanalašč npr. obsežno bibliografijo, dokazano urednikovanje kulturnih revij,
prevajanje in urednikovanje antologij poezije ipd. - nič ne šteje za togo brezobzirne pisarnice
in njihovo zavrnitveno nonšalanco ter administrativno kot "pravniško" besedno drisko.
Uradno počnejo uradne osebe, kar jih je volja, so sprenevedavo ne le nesramno spretne,
ampak nevarno cinično uničevalne...
Enako kot na nižjih pisarniških ravneh v Državi deluje tudi prezirljiva cerkvena oblast, ki je
hkrati uradno pazniško odganjalna. --- Pošastno ustrahovanje je postalo slovenski vsakdan,
uničevanje z birokratskimi orodji praznega večidel paragrafarstva pa prizadeja slovenskemu
prebivalstvu kot narodu večje krivice in globoke rane kot kdajkoli prej. -- Opravijo na hitro - z
obrazcem, tako preprosto gre. Kje bratoljubja si videl oltarje? Kje vsaj kanček sočutja, kj šele
stroko? Ti birokratizmi so samo še stvar ideologije ali "teologije" v svojem znanem, javno
50
anonimnem uradovalnem nastopaštvu. Brez trohice vsaj sramu in brez vesti. Uradno! Z
zavrnitvijo!
*
Tako kot pišeš, kdor se zanimaš za socialo, govorijo - ljudje, tudi preprosti ljudje, ki ne
razumejo, da Država s Cerkvijo lahko deluje brezobzirno represivno, neustavno kot izvršilna
moč nad obubožanim, sprenevedavo in z zadostitvijo nevarnim jugoslovenarjem, ki znajo,
ker niso niti tradicionalno pohlevni, poskrbeti zase. Čudiš se lahko tem preprostim ljudem, ki
zdaj naivno za/upajo Vladi RS, ne da bi se ozrli na delovanje neusmiljenih uradnih oseb, ki
dejansko odločajo o vsem! vsaka socialna delavka ima večjo konkretno moč odločanja kot
kdorkoli med ministri/cami, kot v parlamentu ali celo kot državni predsednik, ki jim lahko
samo obljublja, da jim bo pomagal "po svojih najboljših močeh" ter se objema npr. novoletno
nasmejano s psihopatskim nevarnim pretepačem. Poblaznelo sčefurjeni jugoslovenarji so
ohlokracija, ki ustrahuje, tudi s svojimi tolpicami... in kdor živi, je dolžan le še sramotilni
smrti, tihemu posmehu in znni slovenski privoščljivosti..., češ - veselo uradno!
Če hoče Slovenija kakorkoli in minimalno na začetku preprečiti ustrahovanja sovražnih
napadov in zlo, mora najprej poskrbeti, da se ne bo šopirila - ohlokracija, to je oblast
podrhaljene sodrge, medtem ko bi se Država in Cerkev zaščitniško sprenevedali. Vsaj
minimalno zakonitost je treba zagotoviti v slovenski pravni Državi in vsaj minimalo sociale
tudi v Cerkvi.
**
Pri sosedu da je boljše?!
"Lani smo iz Hrvaške uvozili že za 654 milijonov evrov hrane, še pred štirimi leti pa je bilo to
število skoraj petkrat nižje – 135 milijonov." Kar zadeva evropsko pridelavo hrane, je treba
reči, da izdelave kranjskih klobas ne spoštuje po okusu nihče - klobase za kuhanje, cenejše,
tujih firm, so okusnejše, da ne moreš verjeti! Res pa je, da je odlična ponekod v Evropi, npr. v
Bruslju - italijanska kuhinja!
V času razvitega PROMETA je poslovanje z živili lahko samo odlično, če ni avtarkično.
Todorićev Mercator ni Jankovićev...
In: namesto slovenskih vin nam ponujjo celo na banketih - le sokove plus slano pecivo in
poceni piškote.
Niso oni krivi, če jim dovolite, da vas jedkajo, jedrijo, jeguljijo, jeklenijo, jedo... kot
kanibalsko, obenem še v tem jerobsko uživajo.
"Ampak že v prvi skupni državi, Kraljevini SHS in pozneje Jugoslaviji, je šlo marsikaj
narobe," tokrat jezljivo v živo piha Boris Jež. Novinar.
51
Vladimir Gajšek: Iz fantazije, 2015
20. julij 2015, ponedeljek
Ob pol enih sem še pokoncu… Lektoriral sem junijski dnevnik – knjigo, treba bo še dopolniti,
morda izdelati tudi imensko kazalo?
Danes ob opoldne z Andrejem Rotom v city hotelu. Slavilni obed. Če najdeš rijatelja, je to
krščanski Andrej Rot, naklonjen dobremu, popustljiv. Tout comprendre – c´est tout
pardonner.
Aglomerat tržno gospodarskih ali kulturnih dejavnosti? Z vedno duhovno živahnim in
uglajeno kritičnim Andrejem, krščanskim človekom, se pogovarjava o dogodkih, odkar nisva
bila skupaj.
Lagodno lahkotna kakor dejanja sed skrijejo v misli, ko je konec mišljenja in spregovori
prijateljsko srce. Odlično in v miru.
Ali sem dovolj sredi dogajanj, kakor globalno – dokler sem pač živ. To je bistveno bivajoče:
najprej: biti živ. Leben und leben lassen?!
Daleč daleč spredaj nekje je bodočnost, ki jo samo Bog pozna, preroki pa izgovarjajo, tudi kot
opozorilo. Jasno, meglena podzavestna podstava je mimo… kakor v renesansi.
Opoldne s prijateljem na kosilu je bilo, kot vedno, iskreno sproščeno, tako da je upanje.
52
*
Zunaj – vročina. Kako: tempus fugit…! In nepovrnljivo.
*
Popoldne v avli bežigrajske knjižnice srečam Vinka Zalarja, greva na kavo in se meniva o
Kajuhu in eksorcizmu itd.
**
Komentarji
Pomisleki, domisleki, izmisleki, premisleki
umisleki, razmisleki, namisleki…
Podoba v ogledalu
Ko je zagledal v ogledalu podobo skalpiranega vrabca, je pomislil, da je v ječi skupaj s svojo
v smrt zaklenjeno ženo, ko ga je ta, ljubljena soproga, življenjska tovarišica že prvič potegnila
v pozabo. Zato je razbil psiho-ogledalo z revolucionarno pestjo.
Za vsak primer ga je bilo v hlačah toliko kot nič! Zato pa se je tako besno razjezil ali se je
zjezljivo razbesnel, da je še v sanjah izjavljal, da ni kriv! Neodpustljive so namreč ženine
noge, ki so, kakor so, v postelji lahkotnih potez in ljubimcev, skritih v omari.
Podoba v ogledalu se je razcvetela v hibiskus ali rdečo gavtrožo ali v modrikasto hortenzijo.
Prezgodnja izkušnja jutra je napolnila ogledalo z razbitinami v kristalno noč.
*
Žrtve in ujede
Na živce mi grejo ničvredno pohlepni gospe in gospodje, ki uničujejo, razruvajo naše mesto,
dokler jih ne zaprejo, kakor morda ptice roparice, ki rade ščuvajo, razkljuvajo, celo izbljuvajo
živo meso svojih žrtev. Zato je nebo včasih res razkosano v neskončnem vesoljstvu.
Čim več je v gorah protislovnega, vse manj je skobcev, čukcev, sokolov, albatrosov
intakodalje, da bi bili podobni svobodi in vihrajočim zastavam.
Ujede se zvrtinčijo in sesuvajo v nevidno sled svojih žrtev. Padejo ko kamen, pograbijo,
odletijo. V tem je vse več usode velemest in tistih, ki komaj še dihajo, tui kje v trdem hospicu
in v sočutju obilno mesenih obrokov smrti.
53
Ampak orel kliče orla.
*
Spomenik sprave
Čim natančneje ovohavaš ozadje, tem večji pes si,
ki ga išče šintar med spomeniki herojev.
**
Hudič ima mlade v sopari poletja 2015
Vse je jasno, razen tega, da ni nič začrtano v svetlobi tvojih oči, o Bog! Tako mravljinči
ubogega strohnelega hudiča z njegovimi starci!
**
Zanimivo: vojna in mir
Kdor nosi lesen križ, ne misli na žeblje. In kdor maha s palmo miru, ne misli na enakost in
bratstvo v vojni. O tem se je treba še pozanimati.
Nobena vojna naj ne bo sprejemljiva…
**
Energetika
Energetska evropska prenova v Sloveniji zajema cel diapazon energentov.
"V Sloveniji bi morali izkoristiti možnosti za večjo energetsko učinkovitost in izkoriščanje
obnovljivih energijskih virov." Z energijami je treba varčevati, delovati učinkovito, jih
upotrebljati tehnološko večsmerno.
Občine kot lokalne - samoupravno suverene - skupnosti in regije so tudi energetska
prihodnost Evrope in sveta!
**
54
Sociala
Novinarček Peter Mašeter Maš Hlače Na Veter, morda pišeš o državni in cerkveni
birokratščini obubožanosti s prekoračitvami pooblastil uradnih oseb na več stopnjah in
funkcijskih nivojih v Sloveniji... - tukaj so omrežja socialnega odločanja oblasti ali vladanja
povsem samosvoja, popolnoma nenadzorovana, močna čez vse v praksah, od ZPIZa, DURSa
do CSDjev ali JSS itd, Socialno denarno pomoč iz javnih sredstev določi vsakokrat praktično
uradna oseba CSD v svoji pisarni, z odločbo, po obrazcu... - koliko cinizma nad povsem
zaplenjeno ali iz stanovanja izgnano osebo ali družino, ko je dom izpraznjen stvari in ljudi in
zamenjana ključavnica! Vsak pogovor s socialno delavko je ponekod občinarsko kakor
udbovsko zaslišanje.
**
Čim več je samovoljnih administrativizmov sociale, tem večja je samovoljna moč pisarn, ob
uradnih urah... Vsaka socialna delavka ali delavec ima več moči odločanja o biti ali ne biti,
kot bi se kdaj lahko e sanjalo državnemu predsedniku, ustavnemu sodstvu, premierju in
ministrom, predsedniku in članom Državnega sveta, poslancem Državnega zbora... - vsaka
uradna oseba lahko po zaslišanju prosilca socialne denarne pomoči iz javnih sredstev zavrne
in izda odločbo, s katero človeka dobesedno uniči.
Saj človek ne more poznati vseh tolikerih zakonov, novel zakonov, uredb, predpisov,
odlokov… Vsak birokratek ali vodilni že samovoljno lahko izvaja tudi samovoljno moč
preslepitvenih paragrafov, ko odpre svojo zadevo le sebi v prid. Za vso tako pisarijo pa –
službena pištola, pendrek, vezice in aretantski zidovi, kar tako, tudi »uklonilno«. Preveč smo
jim popustili!
Po drugi plati pa se širi protislovenk sovražna sodrga deklasiranih elementov, ki ima vso
podporo Države in Cerkve ter ima svoje centre sredi najstrožjega mestnega središča...
Zveze!
*
Administrativna omrežja so med seboj nenadzorovano povezana, kar velja posebej za socialo
in "pravnost" - toliko neprizanesljivega zaničevanja obubožanih, kot ga srečaš v CSD, boš
težko našel, kvečjemu le v cerkveno napuhlih prezirljivih strukturah. Država s Cerkvijo vred
ščiti ohlokracijo in protislovensko sovražno ustrahovanje, nihče med groznimi sovražnimi in
protislovenskimi ustrahovalci ni kaznovan.
Revnim je odpuščeno pač v večnem življenju. Država zna s svojimi obubožati človeka, ni kaj!
Razčlovečeni "interesi" so se povzpli nad slovenski narod. Uradi lahko delujejo že tako
55
samovoljno, ker so uradne osebe pač javno anonimne in brezobzirne, da se sociala dejansko
prikriva. Delujejo.
**
Dejansko župani, šefi komunalnih in državnih podjetij, premier... ne odločajo nič, razen če
sami privatno, a s svojo službo npr. oddajajo stanovanja. Odločajo namreč socialne delavke in
delavci kot uradne osebe, odločajo uradne osebe ZPIZa, DURSa, Javnega stanovanjskega
sklada, policija in sodstvo... Sicer križevniški papir vse prenese,tudi socialo. Enako ravnajo
cerkvene strukture s svojimi...
Dovolj bi bilo, ko bi npr. odstranili nasilne pretepače in pijano sovražne ustrahovalce, ki se
igrajo "berače" pred frančiškani, na ljubljanskem tromostovju... - niti policija ne ukrepa, kaj
šele v določnih "centrih" grozilno sovražnega jugoslovenarskega in drugega klošeraja!
namreč sredi mesta.
Socialne delavke se že razgreto adminisrativno pripravljajo, kako bodo lahko kmalu, ob
pomoči sodstva in policije, zničevale obubožane ljudi, v oporo pa jugoslovenarski ohlokraciji,
ki zganja sovražno protislovensko nasilje. Ta odpis dolgov je morda le policijskim in socislno
administrativni lov na glave - resnično revnih.
Se že pripravljajo na veselo jesen samovoljne in privoščljive uradne osebe samovolje! od
ZPIZa, DURSa do CSDjev...In ombudsmanka se kar izmakne. Javni teater pa je le!
**
56
Vladimir Gajšek: Medaljon, 2015
Zjutraj na kavo k sosedi ge. Anici, ki se razburja jezno, ker je šla na Karitas – od Poljanske na
Streliško – ter ni prejela ne kozarcev ne malega radijskega sprejemnika ne mikic…, medtem
ko so neki makedonskii prosilci dobili vse…, tudi kozarce ali skodelice.
**
Zunaj je spet neznosno vroče. Vid potegne do 10:00.
**
Možganska slika: Vid. Kako me boli, da so mi sina s policijo odpeljali kot kakega nevarnega
zlikovca v norišnico, ga tam po zaslišanju zvezali – ker je splezal spet pri Platani na streho, ko
je fotografiral, neka meščuharka je poklicala policijo, potem pa je sledila prisila, vse do
zaprtega oddelka blaznice – Vid me je komaj naslednjega dne dopoldne poklical, ne zdravnik
Terzič ali psihiatrinja Silva Demšar… Kako živahen genij prej, nato s psihofarmaki ubijanje
jaza, Vidove ustvarjalne duše, s poudarjenimi bojaznimi še naprej, tudi zabuhel obraz, ves čas
isti brezodmevni izraz obraza – in seveda neprimerna brezbrižnost psihiatrinj, zanašajočih se
na risperdal, zyprexa in citalon… Motnje? Gorje pametnemu!
57
**
V popoldanski nevzdržni vročini Vid zamudi banko, nato greba kupovat v bežigrajski liedl,
od tam v bežigrajsko knjižnico, vmes se pozdravim in pogovarjam z Igorjem Bahovcem, tudi
o eksorcizmu, o Hitlerju in Goebbelsu, ko povem o njem, da je bil izpričan katolik, navajajoč
Dostojevskega…
O dnevnikih mimogrede, bi rekel, v svojem esejistično:
http://intelyway.com/literatura/eseji/vladimirgajsekbeseda_in_celo_stevilo_svetosti/files/vladimirgajsek-beseda_in_celo_stevilo_svetosti_a4.pdf
*
Komentar:
O pretirani nameri sebstva ali samozavajanju
Ali živijo dandanes postmoderni ljudje v tistih pretiranih namerah, ko hočejo več, kolikor bi
utegnili zgoltati, pa jim prizadevno uspeva, saj se med seboj zategadelj nagrajujejo in si
povzpetniško držijo štange? In je v pretirani kritiki doseženo ravno nasprotno, kot ostrakizem.
Izsiljene sanje so ponavadi najslabše, ker imajo kajpak slabše stranske učinke, sanjane so, ne
pa izsanjane celo v budnem stanju, pri zavesti pogoltnosti. Tako ostane človek sam s svojimi
pretiranimi hotenji, in tudi ko mu uspe, se navsezanje ušteje, ker pač ne more preigrati samega
sebe ne telesno ne čustveno. Avtomatizmi proti zavesti, mimohod proti zastavljeno načrtovani
poti, pretiravanje v čustvih in naprezajoče v naklepih, pa naj gre za pozitivne ali negativne
misli in razmere.
Če na primer hoče punca na vsak način pretirano uspeti, pretirava tolikanj, da vključi svojo
družino, da ji pomaga – ampak ko je razstava, se ta izpoje sicer javno dobro, naposled pa
samo nekam čudno kričavo, če ne celo šemežno in neprikrito. Potem pa pridejo zraven
prislinjenci, ki ji scuzajo iz sicer še tako dobrega hotenja zadnjo kapljico krvo – ostane torej
samo silhueta, čipkasta razvejičanost kakor v fraktalizaciji, ki je fraktalizacija čustev in
nagonov in v predstavi motenih predvidevanj. In zato potem ta mala zaničuje dramatično
vzhičena vse naokrog sebe, sicer pa ostane sama proti sebi čisto nemočna: bolj ko je
odklonilna, bolj se odbija od sebe v lažne življenjske odbitke. Namesto da bi pozdravila
življenje, se obrne proč in hoče biti sama zase, sebizadostna, ampak le s podporo pristašic ali
v resnici skurbanh malomeščanskih pajdašij, ki sočloveka samo opravljajo in ga v lažnem
hvaličenju potiskajo v praznino, in v tej praznini punca vztraja, ko si domnevno misli, da je na
vrhu… - odtegnjena. Čim bolj si prizadeva biti v spozabi, tem bolj celo v zavezi s svojo
»mafijo« ostaja poglobljeno samošna. Da se ji ne zafeclja. Da potihem ne trpi še bolj, če so se
ji vsi pravi cilji sfižili, ostalo pa je le ostajanje v pretiravanju.
58
Kar je hotela pretirano, si je sama vzela in je punca vsebolj odtegnjena. Transecedntalnost
čustev v odnosu do razmerja je vedno naravnana.
V kazenskopravnem (in filozofskem) smislu imam tukaj opraviti z:
- intenntio rectai
- intentio obliqua.
Nekdo te lahko nevede prizadene, ko ni imel neposredne želje ne namre, da bi te užalil, le s
kako besedico, na katero si alergičen… - torej se ne maščuj, saj je spor mogoče zgladiti. –
Drugo pa so brezbrižno brezobzirni naklepi, da te odbijejo in surovo, čeprav prirejeno žalijo
in te celo uradno na take načine odstranjujejo in vunbaciteljsko žalijo. To najdem v potrditvi
celo na linku, gl.:
https://books.google.si/books?id=_8TqgfPVLSMC&pg=PA158&lpg=PA158&dq=intentio+re
cta&source=bl&ots=b2-zjb-6Q0&sig=OoNVJaXvAHxtZlOJwnsEt05L08&hl=sl&sa=X&ved=0CCgQ6AEwAWoVChMIj8XszuPrxgIVSIgsCh0J
ggCc#v=onepage&q=intentio%20recta&f=false
in v Summa theologiae:
https://books.google.si/books?id=OPd3K1IFkqUC&pg=PA134&lpg=PA134&dq=intentio+re
cta&source=bl&ots=UYkDiExu0d&sig=ERdfWfEslIVJYiGhy6rFjSqoZQs&hl=sl&sa=X&ve
d=0CGgQ6AEwCWoVChMIj8XszuPrxgIVSIgsCh0JggCc#v=onepage&q=intentio%20recta
&f=false
in
https://books.google.si/books?id=_8TqgfPVLSMC&pg=PA158&lpg=PA158&dq=intentio+re
cta&source=bl&ots=b2-zjb-6Q0&sig=OoNVJaXvAHxtZlOJwnsEt05L08&hl=sl&sa=X&ved=0CCgQ6AEwAWoVChMIj8XszuPrxgIVSIgsCh0J
ggCc#v=onepage&q=intentio%20recta&f=false
O nameri, ki je naravnana ali drugačna v sodobnem filozofskem premišljanju, gre za resnico
ali neresnico, a le v primerih, ki se nanašajo zgolj na logiko.
**
Štef Hawking
Hawkingov Štef ima srečo, da ne živi kje v Sloveniji, kjer bi ga potisnila kaka socialna
delavka s policijo vred v rejniško družino ali v dom invalidne mladine, koder bi lahko mirno
tiho shiral. Če bi imeln srečo, bi ga kateri od nevrologov uporabil za gibalno poskusnega
zajca, socialna delavka pa za poskusno podgano, koliko namreč lahko vzdrži.
59
O kakem Štefu Hawkingu ne bi bilo v Sloveniji niti besedice!
Poznan je pa primer Jaše Zlobca, ki je mlad zbolel za alzheimerjevko... demenca in
bolezenski znaki so Jašo umaknili iz življenja v preživetje - vse sorodstvo je ostalo ob strani
in v pomoč in za Spominčico.
Kako deluje pri nas psihiatrija?! si drzneš raziskati?
*
- "Z Jane, ki je Hawkingu v času katastrofalne zdravstvene prognoze in napredovanja bolezni
stala ob strani, sta se poročila leta 1965 in seveda bo tudi njun odnos v ospredju filma, v
katerem bo znanstvenika odigral Eddie Redmayne, Jane pa Felicity Jones."
Štef Hawking je imel srečo, da ga je našla skrbna partnerka, ki ga je poročila. Kaka naša bi
takega bolnika ne le zapustila, ampak z nesrečnikom ne bi hotela imeti nobenega opravka ter
bi ga pozabila, kar tako.
Jane Wilde, prijateljica Štefove sestre, polna življenjska zahvala za požrtvovalnost! Takšne
ženske ste resnično svetnice!
V filmskem primeru Hawkingovega življenja je zgled upanja, preživetja, smisla!
**
Slovenska že druga zadolžitev 2015
Gre za drugo zadolžitev RS letos in tretjo v mandatu vlade Mira Cerarja. Četrta zadolžitev bo
verjetno sledila, ko bomo izpraznili trgovske police in ko bojo uradne osebe prevzele s
pisarnicami vso oblast: socialne delavke, uradnice ZPIZa, omrežja uradov na ministrstvih,
pisarniški izvajalci DURSa, občinrstvo, od Javnega stanovanjskega sklada/JSS, mestne
uradovalne strukture oddelčno, knjižničarke, do policistov, arestantskih paznikov, svetovalk,
ipd., vse ena sama samovolja.
Zaenkrat velja predfinanciranje proračunskih potreb za leto 2016, saj se Država predvidoma v
letu 2015 lahko zadolži za skupno nekaj manj kot štiri milijarde evrov.
Sicer je marca 2015 država izdala za milijardo evrov obveznic za 20 let s kuponsko obrestno
mero 1,5 odstotka, zahtevano donosnostjo 1,553 odstotka in z dospelostjo v izplačilo 25.
marca 2035 - šlo je za prvo izdajo teh obveznic sploh; konec oktobra 2014 je država izdala za
milijardo evrov sedemletnih obveznic, z obrestno mero 2,25 odstotka in zapadlostjo 25. marca
2022.
60
Pri porazdelitvi sprejetih naročil vodijo
nemški vlagatelji s 30,3 odstotka izdaje,
britanski z 29,7 odstotka,
italijanski s 13,8 odstotka,
francoski z 8,2 odstotka,
azijski s 5,7 odstotka,
ostali evropski s prav tako 5,7 odstotka,
slovenski s 4,8 odstotka,
avstrijski z 1,7 odstotka.
**
EU, migracije, begunci –
človeški poskusni tujerasni kunci
Notranji ministri držav EU so odločili o razporeditvi beguncev, za sprejetje beguncev iz Italije
in Grčije ter stalno naselitev beguncev iz tretjih držav - do konca prihodnjega leta. Slovenija
bo sprejela 250 beguncev, jim dodelila nastanitev, hrano, zdravstveno oskrbo, za otroke pa –
šola.
Slovenija bo solidarna z 250 begunci, torej z 250-imi veččlanskimi družinami, ki jih bo
oskrbovala nedvomno poleg Rdečega križa še Karitas… in seveda CSDji, ki bodo zdaj
pokazali vnemo strogih migljivosti uradnih oseb – socialnih delavk, ki jih vse skupaj ni niti
malo strah: džihada. Te begunske družine, ki bežijo pred vojno in nepopisno socialno in
zdravstveno bedo, ne prihajajo iz bivših republik prej »skupne držav« Titove Jugoslavije, ne
govorijo srbohrvaško… in niso vladale v samoupravni posurovelosti vladajoče vojske in
udbe. Zanje velja zakon o tujcih, posebej pa Zakon o mednarodni zaščiti ii.
Slovenski, po krivici deložirani ljudje, ki nam je policija zarubila in zaplenila vse premoženje,
nas pognala v brezdomje, na cesto med zdrhaljeno posurovelo izzivaštvo groženj prisile, boja
za življenje, v nasilje brezvestnih ničvrednežev, pošastne razžalitve in ustrahovanje vsakršnih
podležev itd. – smo na slabšem dejansko kot begunci, kajti socialne delavke/ci nas
obravnavajo tako, da nas zavrnejo in nam ne z nekakšnimi odločbami po obrazcih ne dodelijo
niti mesečne socialne denarne pomoči iz javnih sredstev… in sleherna uradna oseba je oseba,
ki je zaposlena pri pristojnem organu, vsak organ pa Država v malem. Vlade odhajajo, se
menjavajo, ostane pa vse to odločujoče uradništvo sociale, ki nas zaničuje in izničuje.
Pomišljam tudi, kako so si gimpeljni in gimpeljnice podeljevali povrhu doktorate in
magisterije, da o diplomah ne govorim… kot v nekakšni seksualno iluzionistični in
sorodstveni revoluciji. In zdaj: begunci v Sloveniji, poleg celo brezposelnega gastarbajterstva.
http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/UFZJN/PEES/Evropski_sklad_za_
begunce/06_Sklad_za_begunce_-_Vecletni_program.pdf
61
https://www.uradni-list.si/1/content?id=102274
*
Prenehanje, izločitev ali odvzem statusa begunca je zakonsko določen z Zakonom o
mednarodni zaščiti, sprejet le po Ženevski konvenciji - o statusu beguncev, podpisana v
Ženevi 28. julija 1951 in po Protokolu o statusu beguncev, podpisanem v New Yorku 31.
januarja 1967 (Uradni list RS – MP, št. 9/92); sicer pa zakonito »Status begunca se prizna
državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na
rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem
političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega
strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja izven države,
kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v
to državo.«
Kaj pa ko je Država preganjala mene in Vida, mi razbila vse pohištvo, mi izpraznila
stanovanje še tako, da je zaplenila dragocenosti, od slik do knjižnice in nakita, zamenjala
ključavnico in naju s sinom izgnala kodderkoli, se reče, v cestno brezdomni ljubljanski
klošeraj, in to zavoljo nekakšne terjatve, ki do nje upnik, namreč tedaj lažnivo nasilni ZPIZ
območno v Ljubljani sploh ni bil upravičen, sicer pa so me izobčili iz Mariborske knjige… za notranjedržavnega izseljenca kot prisilnega brezdomca ne velja vrsta papirjev, med drugim
Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti in Uredba o načinih in pogojih za
zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito…, saj je bilo zagotovljeno izobčenje iz
ljubljanske občine, s tem iz slovenskega naroda in družbe, prav tukaj, brez nastanitve kot
nastanitvenih zmogljivostih v mestu, pač pa kot v času pračloveštva, tudi brez socialne
denarne mesečne in enkratne pomoči iz javnih sredstev, brez starostne pokojnine, tudi brez
kakega denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, brez zdravstvenega varstva, skratka
zagotovljena je smrtno življenjska ogroženost, izpostavljenost primeroma slovenskega
književnika, umetnika, prevajalca, bivšega urednika in intelektualca umiranju ali socialnemu
hiranju v uboštvu; socialne delavke in delavci, ki imajo v Državi, ob drugih uradnih osebah na
ZPIZu, DURSu itd. samosvojo totalno oblast, so ne le z naklepnim zaničevanjem onemogočili
notranjega slovenskega ali begunca v brezdomstvo, ampak so uradno z odločbami, ki niso kaj
drugega kot paragrafarsko nneznanje in anomija, dosegali postopno dolgotrajnejše uničevanje,
vse pa v pisarniških omrežjih med seboj in nenadzorovano. Nesrečno po Državi obubožani
ljudje so lahko prepuščeni kvečjemu nadaljnjemu brezpravju in nasilju psihopatske,
slovenstvu sovražne selekcije, ob podpori izvršilnega sodstva, eksekutorjev, policije. Verjetno
in bolj kot verjetno vsa ta socialnodržavna oblast poleg cerkvene meni, da je večna in
nenadomestljiva, ko gre za uničevanje, saj ostaja vsa represija na ravni javne anonimnosti in
objektiviranega zla ter medsebojne tihe, a zahrbtne dogovorjenosti med uradi, ki ostajajo,
medtem ko se vladni in drugi funkcionarji menjavajo. Ko izgubiš običajno pre/bivališče kot
stalno prebivališče, se lahko začne policijski lov na glave.
Tako si kakor pridobiš, klošerajski brezdomec, status subsidiarne oblike zaščite, ki se kaže v
tem, da si v lastni državi ne/državljan, ker ne izpolnjuješ prav zaradi tega pogojev statusa
62
državljana, kaj šele polnopravnega državljana, si namreč le resno in individualno življenjsko
in osebno ogrožen civilist.
Ob vsem ljubljanskem klošeraju tako ali drugače brezdomnih oseb pa prihajajo prav semkaj
poleg turistov še tujci begunci. Maja 2014 je bilo v Sloveniji 212 oseb s statusom begunca,
torej oseb, ki jim je tak status podeljen na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti, iz držav:
BiH: 13, Republika Kosovo: 15, Albanija: 1, Srbija in Črna Gora: 31, Ruska federacija: 9,
Ukrajina: 1,- Kazahstan: 16, Turčija: 1, -Somalija: 27, Maroko: 1, DR Kongo: 6, Sudan: 5,
Kamerun: 1, Sierra Leone: 3, Nigerija: 2, Zimbabve: 2, Afganistan: 22, Iran: 17, Sirska
Arabska republika:19, Eritreja: 5, Irak: 3, Zasedeno Palestinski ozemlje: 2, Jemen: 3,
Šrilanka: 2, Indija: 1, Pakistan: 1, - brez državljanstva: 3; za pomoč beguncem, podobno kot
bi veljalo za brezdomne osebe, ki niso begunci, ampak v domovini zaplenjeni in izseljeni ali
na cesto med klošeraj izgnanimi osebami, se lahko posebno pozornost namenja ranljivim
osebam s posebnimi potrebami, zlasti otrokom, mladoletnikom brez spremstva, invalidnim
osebam, starejšim, nosečnicam, roditeljem samohranilcem z otroki in žrtvam posilstva,
mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja. Begunci so skratka
socialno negativni turisti.
V zaključku Julijskega zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU (Bruselj, 20. julija 2015) so
ministri na kratko pregledali stanje po začetku izvajanja operacije v okviru skupne varnostne
in obrambne politike za soočanje z grožnjo migracij v Sredozemlju EUNAVFOR MED ter
pregledali povrhu še stanje odnosov med EU in Kubo, EU in Kolumbijo ter izrazili
zaskrbljenost nad stanjem v Bosni in Hercegovini.
Slovenija je lahko zagovarjala stališče, da želi delovati solidarno v odgovornostih do lastnih
in tujih državljanov, ko sprejema na svoje ozemlje kajpak le toliko beguncev, kolikor jih
lahko oskrbi ali jim ponudi pomoč, ponuja pa, da bo v dveh letih sprejela 250 oseb, od tega
230 v okviru prerazporeditve iz Italije in Grčije in 20 v okviru projekta trajne preselitve, torej
v načrtu za nastanitev in oskrbo teh oseb ob prihodu v Slovenijo, kajti ko so dogovori na ravni
EU dokončno potrjeni in so dovolj znane konkretne podrobnosti, lahko policija z azilnim
sektorjem javnost seznani, kako poteka sprejem beguncev v praksi. Obenem še gre za vidik
varnosti, kajti država namreč mora vedeti, koga sprejema na svoje ozemlje in mora imeti na
voljo tudi možnost, da zaradi potencialnega ogrožanja notranje varnosti sprejem nevarnih
oseb tudi zavrne – tem slovenskim pomislekom so se pridružile države članice EU Nemčija,
Češka, Slovaška, Nizozemska.
Ministrica (ali minister) za notranje zadeve je vrh te ledene gore tudi slovenske sociale,
povezano z izvršilnim sodstvom in eksekutorji, kadar zaplenijo vse premoženeje in
slovenskega človeka izženejo z doma, da je zdoma ali na cesti, sicer je tukaj še pravosodni
minister in je v tem primeru minister za delo, socialne zadeve, družine in enake možnosti.
*
63
Človek je hvaležen za sprotno poročanje o beguncih, ki prispejo kot državljani tretje države k
nam.
Sektor za azil MNZ ob humanitarnih organizacijah in uradnih osebah, pristojnih v socialno
državnih organih, so gotovo s tolmači pripravljene na prihod.
Zakonsko in z mednarodno konvencijo ter uredbami je urejeno, kako je treba begunstvo
organizirati pravilno, strokovno humanitarno in z bratsko ljubeznijo, torej ne načičkano.
*
Končno, potegnimo skupaj, kritični pozitivci!
S predlogom o izobraževanju in vzgoji, tudi za mladostnike in andragoško se strinjamo - tudi
v Centru Cene Štupar v Ljubljani.
V resnici so te stvari bolj preproste, če so strokovno nadzorovane in urejene - radikalno!
Evropa 3.tisočletja je tako različna od bivšosti, da se spreminja, s Slovenijo vred, v novo
urejenost socialnih, političnih in drugih razmerij.
**
Prikrivanje onstranstva tukaj
Ljudmila Novak , NSi , politika , Miro Cerar , Janez Janša , Grčija , nova medijska hiša
Ljudmila Novak, predsednica NSi: S Cerarjem sem se večkrat sestala kot z Janšo Meta Roglič
- Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak ni skrivala zadovoljstva, potem ko je bil na
julijski seji parlamenta sprejet njihov predlog zakona o prikritih grobiščih. Skupaj sta stopili
NSi in SMC. Dan kasneje je NSi prispevala glasove za izvedbeni...
**
Odloženo proti naravi
gospodarstvo , energetika , NEK , radioaktivni odpadki , odlagališče , Vrbina , Andrej Stritar ,
Martin Novšak
Hrvaška še okleva, ali bi svoj delež odpadkov iz krške nuklearke odlagala v Sloveniji ali ob
meji z Bosno in Hercegovino
Hrvaška si bo vzela pol leta za razmislek, ali bo svoj delež radioaktivnih odpadkov iz krške
nuklearke odlagala na skupnem odlagališču s Slovenijo pri Krškem ali jih bo vozila v
opuščeno vojašnico ob meji z Bosno in Hercegovino.
64
**
Julijsko zasedanje Sveta za zunanje zadeve EU
Bruselj, 20. julija 2015 - Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je udeležil zasedanja
Sveta EU za zunanje zadeve. Ministri so pozdravili zgodovinski dogovor o iranskem jedrskem
programu, ki je bil dosežen na Dunaju. V tem kontekstu so opravili prvo izmenjavo pogledov
glede implementacije sporazuma ter o prihodnjih odnosih EU z Iranom. Svet za zunanje
zadeve je obravnaval politični položaj v Libiji ter pozdravil napore in prizadevanja posebnega
predstavnika generalnega sekretarja OZN Bernardina Leona. Vzpostavljanje vlade nacionalne
enotnosti je ključnega pomena za stabilizacijo političnega in varnostnega položaja v Libiji.
Ministri so pri tem pozvali tiste libijske strani, ki se sporazumu še niso pridružile, da to storijo
čimprej. Svet za zunanje zadeve je obravnaval tudi načine nadaljnje pomoči Tuniziji, ki
zaobjemajo politična, družbeno-gospodarska in varnostna področja, vključujoč boj proti
terorizmu. Razpravo so nadaljevali na delovnem kosilu, kjer sta se ministrom pridružila tudi
predsednik vlade Tunizije Habib Essid in minister za zunanje zadeve Tad'eb Baccouche.
Glede bližnjevzhodnega mirovnega procesa so ministri izmenjali poglede na možnosti EU za
oživitev mirovnega procesa in izboljšanje stanja na terenu. Minister Erjavec je pri tem
poudaril, da mora ohranitev principa politične rešitve v okviru dveh držav ostati sestavni del
evropske politike ter izpostavil problem nezakonitih naselbin na palestinskem ozemlju na
Zahodnem bregu kot tudi nepriznavanje sprememb meja iz leta 1967 brez soglasja obeh strani
v okviru mirovnega sporazuma. Ob tem je poudaril tudi ključno vlogo medpalestinske sprave,
brez katere ni pričakovati konkretnega napredka. V prisotnosti posebnega predstavnika EU za
človekove pravice Lambrinidisa so ministri sprejeli EU akcijski načrt za človekove pravice in
demokracijo 2015 -2019.
**
65
Vladimir Gajšek: Moj cerebralni Vid, možganska slikca, 2015
Berem, študiram, pišem do 2:00. Ni dan vsakodnevno enak dnevu, vsak trenutek biti
bivajočega je pomemben. A treba je ločevati zrnje od plev, muho od slona, cerkveno miš od
oltarja in sv. hostije.
Ko niso več vedeli preganjaško, kako me naj prizadenejo, so mi napadli psihiatrično
policijsko sina Vida: najprej v norišnico, nato pregledi, slikanje možganov… zničenje
66
osebnosti, da očetno kdaj tiho zajokam vase. – Ampak Vid se bo pozdravl, ko se odkrene od
vseh teh uničevanj.
**
Komentar:
Brez socialne svobode v demokratični Državi
Najprej je treba ljubljanski skrajno nevarni in beraško sovražni klošeraj, jugoslovenarsko
sodrgo, preseliti iz samega mestnega centra – od Plečnikovega podhoda 1, Poljanske 42b, do
Pražakove 6 itd., da bo mestno jedro urejeno. Ohlokracija je že delno zavladala v Ljubljani,
ob podpori Države in Cerkve in s prepričanjem, da kdor obvlada cesto, tudi obvlada državo.
Za Ljubljano je nevarno, da se jugoslovenarski elementi ustrahovanja in vsakršnega
sovražnega nasilja kričavo ne le repenčijo, ampak tudi že kakor vladajo. CSD-ji jih
obravnavajo kot gospe in gospode.
Vprašanje zaposlovanja ne sodi v ta resor ministrstva za notranje zadeve ali ministrstva za
pravosodje. Kdor je bil zaposlen npr. v ženskem zaporu na Igu, je stigmatiziran.
Na fotki pred frančiškansko cerkvijo tromostovnikov v Ljubljani vodja družbene skupine spi,
medtem ko skupina naokoli poseda in menda čaka, da jih bo vodja popeljal v svetle zarje
brezrazredne družbe. Vodja spi, družba na stopnicah pa čaka.
Vzrok za težjo socialno integracijo ni in ni niti zlasti kakor negativna naravnanost družbe do
te »družbene skupine«, ampak je obubožanje na način izpraznitve stanovanja ljudi in stvari, je
deložacijska policijsko eksekutorska prisila, je policijska zaplemba vsega premoženja in
vrženost v brezšravje ceste ter ustrahovalnih in slovenskemu narodu nevarnih deklasiranih
elementov.
Socialna izključenost ni enorazsežnostna državnopolitična kategorija.
Zato »bralka« niti z besedico ne omeni občinskih centrov za socialno delo in uradnih oseb v
pristojnosti državnih organov v svojih pisarnicah.
Brezdomec revež, ki mu je Država policijsko zaplenila vse premoženje in ga izgnala z
eksekutorji na cesto, ni niti begunec, ampak je docela nezavarovan.
*
Vesna Milek s Tino Maze
Berem pogovor s Tino Maze, smučarko in pevko…
http://www.delo.si/sobotna/vsak-je-sam-svoj-bog.html
67
*
Teater pa tak
Si brala Sartrovo knjigo Sveti Genet? Oliko kreposti ima moški, ki ga je zapor kastriral tako,
da je njegovo evnuhoidnost spremenil v nekakšno svetništvo, ni vprašanje časa, ampak
vprašanje s sramoto okrvavljenega prostora, zaprtega prostora, rešetkastega. Ali konkretno:
zapor/i La Roquette v pariškem Quartier de La Roquette v11. Arrondissement, na obeh
straneh ulice Rue de la Roquette, svojčas je žvižgljala odsekavo giljotina, danes je tam Park
Square de la Roquette. Jean Genet. J.P. Sartre, J.Cocteau, P. Picasso, Rainer Werner
Fassbinder, A. Ginsberg…, rajde umetnikov v Parizu na Balkonu?
Kdo bo lizal stene zapora, oznojene in s spermo oškropljene?
**
Belgijci v Ljubljani zapirajo veleposlaniška vrata
Pravi diplomat: narobe je prodajati ideje, ki so brez osnove in ne vodijo nikamor, prav pa je
prodajati take ideje, ki vodijo še dlje.
Nasvidenje, eksscelenca duhoviti belgijski veleposlanik Paul Jansen - au revoir a Bruxelles?
**
Nevrotični gen - po Woodyju Allenu
Woody Allen v kliinču,
da se rep dvigne še pinču.
*
Kaj pa strah pred - vagina dentata!?
da mu bo ongá med nogami
v neti omami
kar odgriznila tolščata?!
68
Vladimir Gajšek: Kje pod Šmarno goro, 2015
Čeprav sem šel spat najprej pri odprtem oknu rano zjutraj, ob blizu 4:00, sem potem le okno
le priprl in zaspal.
silogizmi
http://www.nauk.si/materials/1096/out/index.html#state=12
**
Ko sedim izza zunaj supervročine v sovražni, začasno sobivalni, klošarsko kot prtljažni javni
knjižnični enoti, z levo nekakšnim informacijskim servisom Borzo dela, tu je vodja neki, ime
že samo pove: Tone Praznik - rojen v Stični na Dolenjskem, od leta 1995 član Šahovskega
društva Vrhnika, s sedežem srednje šahovske šole v društvenih prostorih, odlikovan z
vrhniško občinsko bronasto plaketo Ivana Cankarja, Na Grivi 17, Dragomer, 1351 Brezovica
pri Ljubljani, Občina Log-Dragomer -, ko sedim v miru in je slišati le neko žensko žužnjanje
ničvrednih pojasnil nekje spredaj,
Se spomnim, kako smo doma šahirali, to je bil naš edini domači šport – kraljevska igra, ko je
ata naročil tri šahovske mizice, s predali, v predalih šahovske figure, in kdo vse je prihajal k
69
nam šahirat, od majorjev do obrtnikov, od trgovcev do profesorjev…, včasih so šahirali od
sobote v nedeljo tudi cele noči, pili so kavo, kadili, vmes jedli kdaj hrenovke ali celo kranjske
klobase, vsi obsedeni s šahiranjem, hitropotezni in tisti v dolgih igrah, tisti živčno strastni,
znevrotizirani, oprezni in oni premišljeni, uglajeno inteligentni, skupaj v bistrcu igre,
zasvojeni skratka s šahom…,
in zdaj vidim naše zgledno do golega sprane frajličice, si bi najraje recitiral Jacquesa Préverta,
ki je ljubil življenje in ženske, tako ot svojo golo lastnino sredi mestne puščave in
malomeščanske brez/obzirnosti v slepoti lizljavih globljih poljubov, v osebni garderobi po
modi, letos je v modi – črna in so skoraj vse naše nežnospolne bitne eksistence v črnini,
čeprav ne grobno, sedminsko ali žalno žalobno, kakor v prenapolnjenem škatlastem skladišču
vsakršnih prikritih umazanij in brez pravega čustva v samohvaličenju praznih gobčkov, v
opranem perilu, a le zase, brez zunanjega sonca, brez svetlečih oči - ampak če voda v
studencu skali se kedaj, gotovo izbira si drugo tedaj, - studenček, studenček, zakaj se kališ, oj,
fantič, zakaj mi grešiš – in ti, Eva ali kdo že, nikoli nikjer sama, niti v soncu, ki ga hočeš
vsesati v vodi kot lovko hobotnice, ker sonce je le hobotnica, iz dneva v dan, v vodi, kje proti
Blejskemu jezeru ali celo proti Kopru ali Piranu, crkla kuzlica, bi rekel, sama na
predpražniku, žejnih oči in vzdihujoča po svojem gospodarju, s tako delavnimi tacami, ki
čipkajo slovensko zgodovino na Dunaju, in jaz z Jacquesom Prévertom (4. 2. 1900 – 11. 4.
1977 / Neuilly-sur-Seine) kot da sediva skupaj v knjižnici in vidiva te zbetonirano naveličane
obrazke počesanih damic, čohljajočih se včasih paseje za ušesi, nikoli skuštrane, s sončnimi
očali tega dne, ko ne vedo za kaj drugega kot zase, svoje prenosnike in papirje, medtem ko
naenkrat zakuka umetna kukavica k uku, vse so onemele, vse te ženskice, vse te deklice,
oglušelega srca, in kmalu bo sonce, Jaka, rečem, tu je tvoja
Sang et plumes, francosko:
»Alouette du souvenir
c’est ton sang qui coule
et non pas le mien
Alouette du souvenir
j’ai serré mon poing
Alouette du souvenir
oiseau mort joli
tu n’aurais pas dû venir
manger dans ma main
les graines de l’oubli.«
in slovensko:
70
Kri in perje
Sinička spomina
tvoja kri teče
ne moja
Sinička spomina
stisnil sem pest
Sinička spomina
mrtva ljubka ptička
ne bi smela prileteti
z moje roke jesti
zrnja pozabljenja
(Jacques Prévert, Spectacle, 1951)
- ampak tukaj nihče nič ne sanja ob delavnikih, od opoldne do polnoči, kaj šele ob nedeljah
čez noč, o praznikih preoblečen sam ob sivih arestantskih paznikih in drugih vseh uradnih
osebah, nobene milosti ne miline, nobene ptičke ne prave kretnje, me briga, preveč je vseh teh
strašno resnih frajlic, ki so spodaj z zlato obrezo zašite, brezdomno, brez hiše, med samimi
groznimi norci, ki se grejo pretepae,pa je ljubljanskon drugače!
In takoj se pojavi moj gimnazijski sošolec, razrednikov sin, atlet, dobra dušica, Mitja Miklič –
danes specialist medicine dela, prometa in športa (Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika, tel.:01 755
12 69), danes v svoji specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti – ja, moj Mitja,
kam te je zaneslo? Mi tja – ti pa semkaj, k Ivanu Cankarju! in med lokqlni primitivizem
doline šentflorjanske? Kaj igrajo v kinu na prostem, ker si prost in lahko greš v kino…? pa
Argonavtski festival – Argonavtski dnevi v športnem parku Vrhnika… izbor turistov najbolj
prijaznega kraja, le za koga?
*
Komentar:
Arbitražno do decembra s Hrvaško - odstop
Moja znana Jernej Sekolec (brat mojega gimnazijska sošolca Jožeta) in Simona Drenikova
(ministrirala je z Vidom v ljubljanski c. bratov sv. Cirila in Metoda – Bežigrad) podala
odstopni izjavi
Kaj je z mednarodnim pravom EU, ko se vmešajo balkanske Hrvatice, ki niso vzgojene med
gablecom in orado, ampak bolj v vojaškem pasulju in kislozeljnatem česnanju, da bi bile
morda celo enkovredni naši Simoni Drenik in drugim diplomatkam, da se spomnimo še
Jerneja Sekolca, ki ume obravnavati tudi balkansko državnost Hrvaške kot tako?! Kaj pa
71
hrvaške ženske vedo o do/končni odločitvi v svoji vladnodržavni kvoti - drugega kot do, da so
ndiplomatske celo nesramne, na način paparaci novinarstva, rumenega od tisočerih moških
mod in stilov mineralne vode? Bakarić in Kardelj sta svojčas barantala in zbarantala... in zdaj
so hevške ženske kvote, ki barantajo dalje.
*
Če po ženski pameti balkansko tudi mednarodno sodišče nima kredibilnosti in sporazum ne
obstaja več, bo morala svoj nesporazum navsezadnje pogoltniti sama zase in imeti
kredibilnost v obrekljive parafraze kakor v psihološki vojni obveščanja, kar poznamo tudi iz
svoje 10-dnevne vojne za Slovenijo. To, da je Jernej Sekolec kar odstopil, skupaj s Simono
Drenik, je diplomatski zdrs najvišje diplomatsko pravnega pomena. Pravica do Jadrana je
pravica do Slovenije v EU!
*
Kozlovska sodba v Haagu?
Končno članek, ki kaj konkretno politično inza Slovence mednarodno kritično, a usodno
pove: Slovenska politika soglasno v imenovanje novega arbitra, SLS v ovadbo; kot vse kaže,
se zdi, da je juristokracija šele v politiki zunanjih razmer pokazala svoje sicer zakrite zobe, ki
so bili prekriti z državnimi tajnostmi, o katerih sicer vrabci čivkajo na strehah. Drenikova in
Sekolec verjetno ne bi smela v smislu neodvisnega celo sodstva določati, kaj lahko dokončno
že potrjeni sporazum med Si in Hr pomeni, kar so hrvaški rumeni mediji takoj orumenili kot
škandal. Kako se sicer uradne osebe, pa ne le v sodstvu, dogovarjajo med seboj, od ZPIZ do
DURS in centrov za socialno delo, policijo in ministrskimi službami - bi bilo potrebno
inšpekcijsko preveriti, da ne bi bilo toliko odločilne samovolje. Kajti za samovoljo gre tudi v
primeru prislškovanja - s stacionarnega telefona, ki mu lahko prisluškuje z določne razdalje
zunaj, s kupljenimi prisluškovalnimi napravami, že vsak poljubni vohunski amaterček, celo
zase. Kaj vse se dogovarjajo uradne osebe v pristojnostih ne samo državnih organov, pa je že
odgovor na pravne razmere na različnih slovenskih družbenih področjih.
"Sporazum je perfekten, bil je sklenjen, bil je ratificiran in tako naprej. Sporazum drži in ga ni
mogoče zaradi tega razveljaviti ali mu oporekati," je ocenil dr. prof. Ernest Petrič, poznavalec
mednardnih razmr - tudi pravno kot neodvisen mislec in presojevalec ter ustavni sodnik, znan
po diplomatskih izkušnjah.
Ali bo torej sojenje v primeru odnosov med Slovenijo in Hrvaško v Haagu brez - slovenskega
- sodnika? Komaj kaj verjetno, kajti slovenska vlada že mora nadomestiti odstoplega Sekolca.
*
72
Zahvalil bi se picu, ki se še zavzema, kljub ljubljanskemu jugoslovenarstvu in sčefurjenosti,
kakorkoli za Slovenijo, ko je vsak dober glas kakor neznan, a prizaadevno znan v boju za
pravico do našega morja in ozemlja.
Simona Drenik in Jernej Sekolec – diplomata visokega ranga, poznavalca razmer - sta zdaj
kakopak dejansko samo grešna kozla medsoseske politike, čeprav velja, da je Sekolec na
Dunaju vedel, kaj in kako, česar tudi ni prikrival, in kar je tudi dejstvo slovenske zunanje
politike, Drenikova pa je bila vedečna zveza.
Gre za dva slovenska diplomata, ki sta izkušena v pogajanjih, kolikor v vednosti in znanju, a
sta nedostopnost opustila v javno evropsko politično korist - vseh dežel! to je namreč pravno,
ne pa nekakšno zalivsko vprašanje, kje morje bolj valovi...
Prisluškovali so z morsko školjko na ušesih, pa je "šumelo" - šum informacije pa je zmota!
*
Zaznati je mogoče pri vsakem količkaj državoljubnem Slovencu, kako čuti in vidi, da je
slovenski državljan in pozna vsaj nekatere osnove zgodovinskega konteksta odnosov med
Slovenijo in Hrvaško: nedopustno izsiljevanje je možno, če imaš za sabo, kot Hitler ali Stalin,
tankovske divizije, močno aviacijo, artilerijo, da o pehoti in mornarici ne bi sanjali! Hrvaške
ženke odločajo danes manj o trepalnicah in damskih vložkih, ko so nekam histerične, zato pa
bolj v pomenu mistike in pravnega horoskoparstva.
Jadranka, a boš prišla letovat na naš Jadran?!
*
Vsa slovenska zunanjepolitična struktura državnega funkcioniranja se je po odstopu
Drenikove v MZZ - Ljubljana in Sekolca na Dunaju (Haag) zdrznila, češ, kdo da bo nosil
posledice tujega brezpravja v Sloveniji? "Arbitražni sporazum sam po sebi ostaja in je
veljaven, a sicer so zadeve sedaj v veliki meri odprte," meni Vasilka Sancin. Zaradi suma sodne? - nepristranskosti ostaja sum...
M. Cerar meni, da bo po obstoječih pravilih, tako mednarodnih kot po arbitražni pogodbi,
arbitražno sodišče delalo naprej in zaključilo svoje delo s sodbo, ki bo obvezujoča za obe
strani.
Povsod sami pravniki zabavniki, ljubavniki in delavniki z rokavniki - kje pa je ljudstvo z
zelenjavniki?
*
73
Da ne bi kdo krivil Boža Dimnika, predsednika Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva in
častnega konzula Hrvaške pri nas, ki ume vsaj umiriti žogico, čeprav hrvaško politično
ženstvo pač "terja" mili izraz!) svoje, da je zdaj prišlo do nekakšnega "javnega" spora.
Arbitraža namreč ni nekakšen partljičevski hec, kdj gre politik za drevo opravit itd. potrebo
ali štos, kako je ata, socialistični kulak, skočil na mamo, ki je baje podržala prej nemškim
vojakom - kaj že? Postmoderno mednarodno pravo naj bi bilo politično vljudno.
Potrditi je treba - neodvisnost sodstva, ne pa novinarski čvek tako zdaj, potlej drugače...
*
Kar štejemo Hrvatom v dobro, je, da je vlada odstranila jugofirerja, čeprav tiste hiše v
Kumrovcu zaenkrat še niso razdejali! kot črnogradnjo! pa bi morali!
V Titovi Jugoslaviji smo morali Slovenci prepustiti naš Jadran Hrvatom, prav tako druge
kraje, čeprav ozemlja niti prebivalstveno niso bila hrvaška. Istra ni hrvaško Kosovo!
Obstaja celo tretja različica: da gre za poskus rušenja Cerarjeve vlad(avin)e - z zrušitvijo
Karla Erjavca preko MZZ skozi hrvaške poteze, čeprav prisluškovalno? za vzpon
demokratičnega socializma ali koga, ob podpori tiska?
*
Prisluškovali so s stacionarnega telefona pogovor, kar lahko stori sicer vsakdo, ki kupi
prisluškovalne mininaprave npr. v Avstriji, Nemčiji... - zelo preprosto, učinkovito.
Zakaj pa neki ne prisluškujejo meni? Kaj pa če govorim v samih šifrah, kdove... sam Bog!
Bilo bi srhljivo, ko bi šlo za znanstvene skrivnosti! uporabne za vojaštvo, za zdravje ipd.
Kar sta se menila Simona Drenik in Jernej Drenik telefonsko, je vredno kvečjemu solatark!
*
Jernej Sekolec ni Prekmurec, ampak Mariborčan, sin ugledne mariborske družine - oče je bil
oftalmolog...
Jernej Sekolec je znan po odličnem bistrcu in znanem pravnem mišljenju, zato so mu mnogi
že zavidali, celo tam, kjer bi najmanj pričakovali.
Ker Jernej Sekolec živi na Dunaju, pozna tudi dunajsko šolo lepega obnašanja, "alte
Wienerschule"...
74
V dijaštvu in študiju je bil dosleden, urejen, premočrten. Pa so ga hoteli onečastiti kot
nekakšnega udbovca, ko se ve, da so morali vsi jugoslovanski – zanesljivi - diplomati
komunisti poročati kot državni uslužbenci – udbi.
Kar se je zgodilo Jerneju Sekolcu kot arbitru zaradi človečnosti, bi bilo zanemarljivo, če ne bi
bili v zadevo vpleteni rumeni mediji in hrvaški nacionalizem.
*
Hrvaška = Srbija obvestilno. Prvi je informacijo o spornem posnetku Sekolec-Drenik objavil
srbski medij Blic, tako da je zaokrožil preko srbskih krogov do Hrvatov, pri čemer vemo, da
spada Večernji list lastniško v skupino Styria, ki se je lani združila z Adria Media Group, tja
pa spada tudi srbski dnevnik Kurir. Kot da gre za Jugoslavijo?
Tajnoobveščevalne službe so javni rumeni tisk in tv?
*
Arbitraža velja, slovenske glave letijo? - glave ne letijo, saj ostaneta Sekolec in Drenikova
zaposlena, Jernej v Haagu, Simona v Ljubljani, kar pa pomeni, da so pravzaprav odleteli z
Jadrana galebi, ki bi jih Slovenci slišali pivkati v hrvaščini: - Buči, buči, morje jugoslovansko!
Nekdaj bilo si slovensko, morje ni nas pokopalo, ob pečne ni nas razdejalo, da nas videti ni
več, tega kriv je ustaški in jugoslovanski meč! - Jenko in Heidrich/Hajdrih...?
Temu galebjemu pivkanju že prisluškujejo s tolmači v Haagu. Da ne bi sprejeli več arbitraže?
**
75
Vladimir Gajšek: Letnice, 2015
Vstanem dejansko ob 9:00, bral sem o žrtvah vojne in revolucije…
Če primerjam zdajšnje uradovalno državno brezpravje, ki me je s sinom izgnalo leta 2005, s
policijsko zaplembo vsega premoženja, na cesto, je vse tako človeka nevredno dejanje celo
paragrafarsko javno in se ne razlikuje od samih vojnih časov v Ljubljani 1941 do 1045, ob
splošnem sprenevedanju pristransko pisarniške vsemoči nad narodom. Tako rekoč sem ostal
na cesti s sinom brez pravic, brez nastanitve kakega stalnega prebivališča v MOL, brez
sredstev… v pravno povsem izpraznjenem prostoru; za razliko od vojnih časov je zdaj tako,
da dejansko odločajo samovoljno ohole uradnice in zadrti uradniki, ki seveda v pisarnah
prekoračijo svoje pristojnosti, in to tako, da izdajajo odločbe, s katerimi pravzaprav vladajo, a
ne odgovarjajo nikomur, celo več, s podporo sodišč in policije v brezvestno brezobzirnih
poniževanjih. Katalog kakih temeljnih človekovih pravic je izbrisan npr. posebej v knjižnicah,
od MKL do NUK, kjer si privoščijoo knjižnične delavke in delavci že karn znorelo anomijo,
saj so nama s sinom, verjetno v navezavi na policijo, prepovedali v MKL v vseh enotah –
javnih knjižnicah celo dostop oziroma »uporabo« dejavnosti knjižnic. Nihče jih, anomine
uradne osebe, ne sankcionira – pa naj so še tako razčlovečeno brezobzirni in ne le okorelega
pazniškega obnašanja, temveč uradovalno poniževalni v svojem ibermenševstvu: to se dogaja
sicer od uradov v centrih za socialno delo, v DURSu, posebej celo v ZPIIZu, in kot rečeno, v
knjižnicah.
Kot da še vlada udba s kompartijsko prisilo odločanja, povrhu še s klerikalizmom, ki prav
tako zaničuje neuradno vernost. Državni organi v svojih uradih, javnih zavodih, upravah itd.
76
delujejo oblastno, z razveljavitvenimi odlobami in sodbami, z ne le neupoštevanjem, marveč
tudi z vnaprejšnjo zlonamreno zlorabo prava – in vendar, vsaka odločba je samo obrazec take
zlorabe, kajti tudi zakonodajni normodajalec je samo verjetni vladni, parlamentarni,
nadškofovski parket. Etične vrednote so seveda plehko zasmehovane, če jih sploh kdo kje in
kdaj sploh omenja. Zaostreni odnosi zoper intelektualca so toliko razvidnejši, kolikor bolj je
pregon samoumeven, z vrsto vsakršnih prepovedi in brezvestno kilavo, čeprav pozunanjeno
uradno in z znanim paroliziranjem ali s frazami kakor v nekakšni pravniški čvekljivosti: gorje
mu, ki bi pristal na tako anomijo! Da bi bila kje razvidna svoboda demokratičnega slovenstva
v teh uradih, je seveda kvečjemu iluzija »uporabnika« - a na drugi strani so kajpak nagrajeni,
od SAZU do Prešernovih nagrad in kresnika itd., le za primer, največ protislovenski
drekobrbci in instrumentalizirani siceršnji podložniki, ki so sprijeti s samo oblastjo, a v
nevidnih spet drugih omrežjih.
Zdaj ne bom razglabljal posebej o partijnosti in klerikalizmu, marveč le o tem, da lahko
uradnice in uradniki oziroma vsepovsod plačane uradne osebe, torej tudi šomoštri, knjižnične
delavke in delavci, klerikalci itd. resnično odločajo s svojimi odloki, odločbami itd., skupaj s
sodišči in policijo, o biti ali ne biti nezavrovan in prepuščen goli eksistenci. Potem pa se
sprenevedajo, ko so storili, v čemer vidim odružbljeno zbebljenost, kako da sem obubožan in
me ne upoštevajo. Morali so me pustiti šele kleroslavilno pred vrati kot cucka s sinom, ko
naju je nagnal stolni kanonik – ekonom, da nisva smela v druženje, kar me je le iztreznilo. To
velja kajpak tudi za javno, odružbljeno življenje. Rdeči in črni klerikalizem sta državna moč
današnjega odločanja, toda poslej je tako, da vrnem milo za drago, in to takoj. Zato pa imajo
tudi težave v sodstvu.
Vem, da sem kritičen – a le kot tak lahko tudi pričujem.
*
Odslej bom morda pisal kot da se mi film odvrteva? Ali video?
*
V neizprosni vročini sva z Vidom ves dan doma…
**
Komentar:
EKO turizem
Si bil na kaki avstrijski domačiji - kmečki turizem in si zajtrkoval domače - vse vrhunsko, od
svežih žemljic do domačih jajc, mesa, celo šnopsek z drugimi gosti, v veselem pogovoru?
zraven konjska štala... Anže Čokl, iz bohinjskega park eko hotela, ali si si ogledal morda
77
dresuro Jugoslavija - moja dežela ljubljanske Drame, da veš, čutiš, doživljaš katarzo, kako in
da je balkanski duh v ljudeh še globoko zasidran, namreč sčefurjeno izkoreninjen duh prisile,
ne pa balkanski duh odličnih srbskih zdravilišč, letovišč, hotelov, motelov... od Vrnjačke
Banje do Paličkega jezera... - kdor je bil tam, ve, da je balkanski turistični duh lahko odličen!
**
Moj stari prijatelj FRANJO NOVAK iz Maribora, je bil že v stari Jugoslaviji prvi turstični
"delavec" - ustvaril je odlično revijo Biseri Jugoslavije, nato po vojni - Jugoslovanski biseri,
imel je vsaj tri častna meščanstva, med drugim je ustanovil tudi prvo jugokraljevsko
ambasado na Dunaju leta 1918/19...
V Rogaški Slatini je kraljeval Franjo Novak, imel je hotelske in zdraviliške izkušnje, prav
tam. Ker ni bil partijec, ni smel napredovati, so se pa dvigali celo bivši esesovci, prefarbani
potem v jugoboljševike, omeni ga Milica Ostrovška v knjigi Kljub vsemu odpor - (1963/ - od
septembra 1943 do junaške borbe na Studencih 15. julija 1944).
Kakšna je eko-razsežnost turizma med vojno, z visokimi oficirji, bordelstvom itd.? Bohinj?
Green Globe, obvestila so potrebna!
**
Etno vikend v Bohinju, Pohodniški in kolesarski paketi, Poletni potep po planinah, vožnja s
turistično ladjo po Bohinjskem jezeru, povratna vožnja z gondolo na Vogel, obisk cerkve Sv.
Janeza Krstnika, Planšarski muzej, Festival cvetja, Alpski večer v Bohinju Vasovanje in
Kmečka ohcet v Bohinju, udeležbo na Poletnem otroškem festivalu, ogled slapa Savica,
Aktivne počitnice na podeželju, Festival muharjenja, pohod z baklami, vodena pohodniška
tura, Kulinarična doživetja, bon za degustacijo na Prazniku sira in vina… Bohinjski turizem!
*
Ali bo ALPSKI KVINTET vžigal vesele narodnozbavne skladbe Jožeta Žitnika, besedilo:
VLADIMIR GAJŠEK - Nazaj na Bled se vračam spet!? Kolega Vinko Šimek je tudi prosil,
da je Vladimir Gajšek prispeval besedila za Alpski kvintet, tudi prijateljica Branka Kraner je
odlično pela! in Janko Ropret... Kaj pa Fritz Mulier?
Turistična bogata ponudba je blejsko okusno pestra, za grlo, oči, ušesa in vožnjo... ter
pohodno in kolesarsko..., da se sv. Janez Krstnik veseli bodočih krstov!
*
78
Svoj EKO sistem večnega turizma ima romska družina "mama Elka" Strojan, da o drugih,
bivajočih v skoraj čisti, neomadeževani naravi ne govorimo! le da menda nimajo elektrike in
ne vodne napeljave in žive plemensko naravno, tako rekoč bio-eko; enako velja za mnoge,
celo mestne in samo urbane brezdomce, ki spijo kar v naravi, koderkoli nanese, le da vsebno
sprejemajo preveč opojnih pijač, mlajši pa so narko-odvisniki... EKO turizem prodaja naravno
sožitje v sobivanju, a le za določen čas, za čas počitnic in dopustov, mnogi pa so v tak
"turizem" kar življenjsko prisiljeni.
Turizem ni skavtstvo ne taborništvo.
Ampak - neomadeževana narava je res samo zgolj ena, in eno življenje in en čas
dopustovanja.
**
TV ROMA AETERNA
Če bi v starem Rimu že poznali tv, bi oddajali orgije in gladiatorske igre, sicer pa tudi sojenja,
na katerih bi nastopno obrambno govoril Ciceron... božanski Julij Cetzar ali triumvirat ter
cesar Avgust s svojim dvorom pa bi pokazali veličino imperija. Seveda ne bi kasneje
manjkale tudi krščanske tv oddaje, od mučeništva do In hoc signo vincis...
Danees so tv oddaje še čisto nedolžne, kar zadeva strast spolnosti, so pa nekatere tuje
nadaljevanke tako zbluzene "erotično", da samo še stare mamke vzdihujejo ob ljubezenskih
straaašnih ali kata/strofalnih tragedijah in kriminalkah lahkega žanra.
Si predstavljate, kako bi oddajala tv EMONA AMOENA?
**
O Ljubiši Ristiću
Ljubiša Ristić (8. 2. 1947, Priština) Akademija dramskih umetnosti Belgrad, z ljubko Nado
Kokotović lepih las 1977 osnuje KPGT - „kazalište, pozorište, gledališče, teatar“.
Bil je režiser ljubljanskega Mladinskega gledališča.
1974. u Subotici formira svoj režiserski slog, jeseni 1985 prav tam formira „Kulturni bum“; v
Subotici 1995 se oddvoji srbska od madžarske Drame, zato preide v kino „Jadran“.Prizorišče
v gledališču je spremenil tudi v performativni teater, ko je iz dvorane izpraznil vse stole ali ko
je na jezeru Palič uprizarjal drame na splavu…
1996 rdečelasko Danko Lenđel v Belgradu 1996 osnuje Mednarodni art center
KPGT/„Međunarodni art centar K.P.G.T.“, v stari Cukrarni ob Adi Ciganliji na Čukarici.
79
*
Gledališčnik, režiser Ljubiša Ristić je sin Miroslava Ristića /М
Р
ћ, (24. 9. 1920 avgust 1979; politkomisar, kosovsko-srbski general, načelnik štaba in poveljnik vojaškega
področja, načelnik uprave v SSNO), zato je apriori tudi v Ljubljani užival ugled, dokler je
tukaj bival v kulturi. V Srbiji so ga nekako izigrali, ker je miloševićevec jugoslovenar:
http://www.vreme.com/cms/view.php?id=1058070
Jozula je Ljubišo proglasil za teatrskega terorista…, ampak je Pekarna z Ivom Svetino in
Dušanom Jovanovićem avtorjem uspevala, tudi SNG Drama. Bali so se starci mladih
umetniških gledaliških ljudi…
Zdaj ima Ljubiša 68 let. Bo imel pokojnino?
*
Ko sem literarno nastopal v Subotici, sem mimogrede obiskal tamkajšnjega gledališkega
direktorja, režiserja Ljubišo Ristića – noge je imel kavbojsko na mizi, vedro srbskega duha, a
umirjen, za nekaj trenutkov se je oglasila še njegova partnerka… Z gledališčnikom, ki sem ga
poznal in cenil še iz Ljubljane, sva se nekaj pogovarjala o pomenu evropske in balkanske
uprizoritvene umetnosti, sicer o književnosti, saj sem svojo prvo dvojezično knjigo POEZIJA
izdal pri Matici srpski v bližnjem Novem Sadu. Nič nisva politizirala, pogovor je potekal
osebno tovariško.
In, verjeli ali ne: v subotiški galerijici zagledam kralja-opico, grafiko Jožeta Ciuhe! Brž sem
jo kupil, okvirjeno!
**
Oliver Frljić: Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!
Kritični odzivi javno:
http://www.mladina.si/51772/oliver-frljic/
Oliver Frljić (34) je vodilno ime mlajše generacije hrvaških gledaliških režiserjev - Mladina
http://www.delo.si/kultura/oder/preklet-naj-bo-izdajalec-nadaljuje-z-gostovanji.html
Preklet naj bo izdajalec nadaljuje z gostovanji
Mednarodna uspešnica SMG v režiji oliverja Frljića od danes do 2. junija gostuje v
Montrealu.DELO
http://www.rtvslo.si/kultura/oder/preklet-naj-bo-izdajalec-svoje-domovine-tudi-vbelgiji/282236
Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! tudi v Belgiji
SMG s Frljićevim črnim političnim kabaretom potuje po Evropi
Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!
80
Avtor in režija, scenografija, kostumografija in izbor glasbe
Oliver Frljić
Oblikovanje luči
Oliver Frljić in Tomaž Štrucl
Dramaturgija
Borut Šeparović
Tomaž Toporišič
Asistent režije (študijsko) in svetovalec za gib
Matjaž Farič
Lučno vodstvo
Tomaž Štrucl
Oblikovanje zvoka in tonsko vodstvo
Silvo Zupančič
Producentka
Tina Malič
Vodja predstave
Urša Červ
Igrajo:
Primož Bezjak Olga Grad Uroš Kaurin Boris Kos Uroš Maček Draga Potočnjak Matej Recer Romana Šalehar Dario Varga Matija Vastl Blaž Šef - (vskok)
Gregor Zorc - (vskok)
**
81
Brez ljubljanske smrtnega gostoljubja – hospic?
Umirajoči še med živimi, ki jih življenje krotoviči, a jih nikoli ne uniči, so v Hospicu
prepričani, "da jih poskušata ljubljanska občina in njen zavod Lekarne Ljubljana izkoristiti
pod pretvezo skrbi za umirajoče." Nikoli in nikdar, zato ker niso trhle bilke, ki po toči ovene,
ker niso le številke - so ljudje!
Zato pa spodobno še umirajo, čeprav zdaj brez Hospica, in trpijo, dokler ne izdihnejo. Kdo jih
spremlja...
Jih morebiti umira preveč ali premalo, da bi se splačalo?
**
Pozor!
Svetlana Slapšak,
le pazi, da te ne obišče kaka socialna delavka - ti bodo odnesli Kralji ulice, ker imaš
nepospravljeno, da boš vedela, kaj pomeni: "ovo je sad naše"! ti bojo odnesli in preprodali v
svoji trgovini, upajmo, da gredo vsaj slike in risbe in grafike na steni v promet?! in če ne
drugega, te, Svetlana Slapšak, po zakonu o izvršbi in zavarovanju z zamudno sodbo pač
izženejo, potem ko ti policija zapleni vse premoženje, izprazni stanovanje stvari inn ljudi, ti
ključavničar zamenja ključavnico, ti pa lahko greš v kontejner na Poljanski 42b... - tako moč
imajo danes uradne osebe v svojih državnih pristojnostih. Saj, ti rečejo, niti pohištva, ko si na
cesti, ne rabiš - vse razbijejo.
**
82
Vladimir Gajšek: Vstop v glasbo, 2015
25. julij 2015, sobota
Ob pol enih zjutraj bliska in pogrmeva, a se ne shladi… niti pri nastežaj odprtem oknu.
*
Berem, študiram, pišem, sem utrujen…, ne pa izgorel.
**
Ponoči je zunaj res divjalo neurje, nevihtni bliski in pokanje, grmenje…
Priprem okno.
Nisem zaspal, ampak sem poslušal besno vreme in dež, ko se ni niti ohladilo.
Ko zjutraj vstanem – spet vročina, cestni hrup, vlak pelje mimo, vagoni na tračnicah drsijo
ropotavo, šumenje ceste in klimatskih naprav – a v duši spokojni mir. Kot najtišja molitev za
dober in lep dan.
83
**
Komentar:
Grk, Grk
Kot je bilo mogoče predvidevati, je ekonomija v svoji moči prevladala le ideologijo, tudi
ljubljansko - teroristično? - pacanje nemškega poslaništva, medtem ko Grki že hodijo v banke
ali lahko dvigajo evre na bankomatih. Če tega ne morejo, ostanejo revni v državi, ki ne
zagotavlja premoženjskega zavarovanja, niti dovolj visokih pokojnin v sicer dostopni cenovni
politiki.
Kot je bilo mogoče predvidevati, se razburjenost v banah ne splača in ne informativni sistemi,
ki so požolteli v socialističnih javnih divjanjih.
Nemčija ima vso pravico, da soodloča in da soodloči.
**
Redarski šimelj
Tudi če si vprežni konj,
vedi z uzdo v gobcu,
kot se spodobi konjezobcu:
Nič ni zastonj!
**
Silogistično:
Če res niso vsi butlji, ampak nekateri občani hepani, je mar res, da so vsi občani butlji in
hepani ali le hepani in butlji?
Odgovor =
DA
ali
NE?
**
Za kazen!
Eno je viktimologija, drugo penologija, vmes pa je psihiatrični blef, ki slepomiši največ z
učinkovitimi psihofarmaki, ob pomoči neuvidevne in nevedne policije,CSD, ZPIZ, DURS,
84
ministrstev... Pečarjeva viktimologija in Petrovčeva penologija kažeta, kaj je dopustna
kriminaliteta vse dotlej, dokkler ne pride do udejanitve sovražnosti v besedi in pretepanjih ali
mučenjih...
Če bi policija v Ljubljani ukrepala zoper nasilje odločneje, bi bilo gotovo s takim
preprečevanjem zla sovražno besednega, ustrahovalnega inn pretepaškega nasilja manj - a
tudi manj samovolje uradnih oseb, ki celo to nasilje dopuščajo in prenašajo, npr. Trubarjeva
hiša literature v Ljubljani, kjer nekaznovano zadirčno zagrozi s sovraštvom pisatelju
Vladimirju Gajšku, da bo ustreljen, ker je Gajšek govoril zoper nacizem...- namesto da bi
odgovorni ukrepali v MOL in MKL ter v sami Trubarjevi hiši literature, pridržali ustrahovalca
kot nevarnega inn izročili policiji, se vse take sovražne grožnje štejejo neresno - šele ko je
ustrahovani pretepen s poskusom umora, pa se nekdo med meščuharkami le morebiti zamisli.
Izzivače in nevarne deklasirane sovražne elemente ščitijo nekateri "v opravičilo" tudi tako, vsi
pa anonimni, da si pač žrtev "zasluži" biti, celo javno! žaljibo zasramovana, poniževana,
zadirčno z umorom ustrahovana. Tudi tega sostorilstva nihe v državi ne preganja in ne
kaznuje. Še hujša je šerifska ali socialno delavska podpora psihopatsko nevanremu nasilju in
pocestništvu ter psihopatskim ustrahovalcem, češ da se lahko ta "gospoda" npr. v Ljubljani
vmešava v vse in vsakogar izzivaško nasilno. - Zato je edino pravilno, da se nemudoma
preseli tako imenovane "centre" iz središča Ljubljane, iz Plečnikovega podhoda 1, iz
Poljanske 42/b, iz Pražakove itd., saj odtod redno lahko napadajo in jih nihče ne nadzoruje.
Če so npr. v letu 2014 res izdali 1,4 milijona in več za "metadon", je vprašanje, zakaj se to
dogaja prav v mestu, v samem ljubljanskem centru - ne pa s preselitvijo nevarnih vsaj na
obrobje mesta. Tako pa Država preseli le romske družine kot nevarne na rob mesta,
primeroma družino Strojan, da o drugih občinah, kjer bivjo ti ubogi plemenski ljudje s svojimi
družinami, sploh ne govorimo, ko se vsak njihov incident prenapihne, čeprav se ve, da jim
policija res odlično pomaga! --- Zmanjšajmo kriminaliteto odružbljenosti in motnje v
delovanju slovenstva!
Omejiti moramo čimprej tudi prekoračitve samostojno nenadzorovanih socialnih delavcev in
delavk kot uradnih oseb s svojimi državno izključnimi pristojnostmi, da lahko samovoljno, v
resnici brezpravno in po obrazcih odločajo o življenju, tako kot izvršilno sodišče, celo sodnice
za prekrške, policisti - lovci na glave intelektualcev in ustvarjalcev, ZPIZ in DURS ter javne
knjižnice. Zloraba prava s strani socialne, ekonomske, vzgojne, policijske, zaporniške,
knjižničarske, zpizovske... moči ne sme postati paradigma postsociallizma, ampak prav
narobe. ---Ptimer, ki je čisto nedolžen: Lepo bi bilo, ko bi v ljubljanski Platani s kolegom v
miru popil kavo, ne da bi pribebljal berač, ki se ne odstrani, vse dokler mu ne daš evrov,
potem pa v zahvalo glasno prdne in reče:"Serjem!" ali pred frančiškansko c. na tromostovju,
kjer tolpa tulečih pijanih beračev zahteva beraško denar, sicer zagroziženički, ko gre od maše,
da jo bo rak napadel, s hudičem vred in bo čimprej crknila, če ne bo dala evra! itd.
Kakšna beda, kjer ni osnovnega reda.
**
85
Vladimir Gajšek: Podpisano, 2015
26. julij 2015, nedelja
Končno – ohladitev! Pri odprtem oknu lahko živim.
**
Popoldne jezuit pater blagoslovi po maši voznike in avtomobile.
**
86
Komentar:
Obseden s prisluhi
Ker imam danes določne prisluhe zaradi prisluškovalne afere, sem obiskal psihiatrinjo
Politiko, ki je ob preiskovalni Sodnici Zunanji Politiki izrekla, da moram takoj v svoj kabinet
po zdravilo z imenom Demokracija, vsak dan eno psihofarmakološko tabletko, s kozarcem
vode iz Piranskega zaliva. Medicinska hrvaška sestra Jadranka bo gledala, ali sem tabletko res
pogoltnil in je ne izpljunil na haaški sodni toaleti.
Vse kaže, da mi obsedenost s prisluhi popušča! Noro!
Slovenski zunanji minister, spoštovani Karel Erjavec, nikar ne odstopite! res je, da ste
prispevali prav s hrvaškim vprašanjem k odstopu ali zrušitvi Janeza Janše, saj vas je premier
odpoklicalin nadaljeval sam, kar ni vprašanje toaletnega diplomatskega papirja, ampak
odgovor na papirnati robček - saj niste vi krivi, če pač Simona Drenik tako rada in
neustavljivo pojasnjuje, ni edina ženska - doslej - na svetu... če je ga. Simona govorila in
govorila, se je Jernej telefonsko ni naposlušal, ni pa bilo nikogar zraven, ki bi se v pogovor
vključil - in bi bilo pogovarjanja konec. Simona Drenik je nezaustavljiva mednarodno pravna
strokovnjakinja in rada analizira, tudi v nedogled.
*
Začeli ste, naš zunanji minister, spoštovani Karel Erjavec, nato nadaljevali z visoko slovensko
odgovornostjo v mednarodnem prostoru, tudi z Rusi itd., zato pa nikar ne odstopite - razen če
ne bo odstopila sicer mehka Cerarjeva vlada, katere minister ste...
Janez Janša je sicer upravičen do zahteve po vašem odstopu, saj ste ga z drugimi vrgli, ampak
v - slovenski - politiki je tako, da se ravna po demokratični volji ljudstva.
**
O politiki na Hrvaškem vemo kaj malo, skoraj ni, razen tega, da so domala vsi Hrvati
nacionalno, nekateri skrajno ali do kraja - zavedni in da svojo neodvisno državnost vežejo na
moč velesil, koder le morejo, tudi balkansko, a tudi tako, da hočejo balkanskim deželam vladati, če ne drugače, pa s pohrvatenim titoizmom...
Hrvaška politika vsaj zadnjih 20 let - vemo, kdo je bil Franjo Tudjman, najmlajši Titov
dženeral... in oporečnik.
Ni pa dobro sejati sovraštva mednarodno. Neše zahteve ozemeljsko so domovinsko in
mednarodno brez pridržkov upravičene - in to hrvaški organi vedo. Zato je odziv na prisluhe
tako v nebo vpijoč.
87
Janša pa je - pomladnik. Pučnikov dedič zmag.
**
Ko pomislim na hrvaške svoje prijatelje - na Gustava Krkleca, Dragutina Tadijanovića Tadijo, na Slavka Mihalića, na Ljerko Mifko in druge, se mi milo stori, ko berem o
sovražnosti zaradi političnih interesov.
Upam samo, da se ne bodo odnosi med nami skalili in da bo Piranski zaliv slovenski, kot to
določa nacionalna zgodovina Slovencev in Evropa.
**
- Ste v sredo poslušali pogovore med članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in
slovensko predstavnico na tem sodišču Simono Drenik, ki jih je objavila sosednja država?
"Žal. Zaradi svoje funkcije sem bil to dolžan poslušati."
Komentar: Predsednik parlamenta dr. Milan Brglez je moral, žal, poslušati vsaj enourni,
večidel niti ne strokovnjaški čvek med zgovorno diplomatko Simono Drenik in haaškim kakor
v gobezdaštvo zapeljanim arbitrom Jernejem Sekolcem. Morda se je, kljub temu, da je bil
dolžan to poslušati, tudi Brglez kmalu naveličal enournega stacionarnega telefona, da uhelj
boli?! Kajti zaradi čveka, ne pa zavoljo strokovno pravnega preudarjanja, sta morala
čebrnjača oditi.
**
Če bi zdaj prišel v igro še Dimsi ali Dim, namreč upokojenec Dimitrij Rupel, tedaj bi šele
vedeli, kako je na sceni umetni dim!
Dim bi se dimil tako, da bi naročil gablec, glodal pa bi odojka srbskega... in nas prepričeval,
da grizlja naše sirove štruklje, z okusom po bosanski piti.
Verjetno je Dim odpisan.Tudi če se je izdimil iz SDS.
**
Diplomatsko in manj diplomatsko o Karlu V. Erjavcu:
KARL VIKTOR ERJAVEC www.mladina.si/91519 "Hvala bogu, da je Damijan
odstopil." Minister KAREL ERJAVEC, v Trenjih, o odstopu svojega vladnega kolega.
IZJAVE TEDNA »Smatral sem, da je draginjski dodatek lahko dobra rešitev, če je to
predvolilna poteza, pa toliko bolje.« Obrambni minister KAREL ERJAVEC, v oddaji
88
24 ur, o dveh muhah na en mah „Res je, da imam lastnost, ki zavaja - lahko delujem
zelo nežno. Ljudje si vedno mislijo: tale je pa tako mehak.“
Obrambni minister KAREL ERJAVEC v Jani o mehkosti "Jaz še nisem za
odlagališče. A si to mislil? Da bi me zdaj odložili ven iz koalicije? A tako, kot
špecialen odpadek?"
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, v 24 urah, v "smučarskem" dialogu z Janezom
Podobnikom.
IZJAVE TEDNA »Ministrstva za okolje ne razumem kot odlagališče, čeprav je ena od
perečih težav, s katerimi se ukvarjam, ravno problematika odlagališč. Lahko mi
verjamete, da bom težave z odlagališči zelo uspešno rešil. Ali zame osebno pomeni, da
sem postal del odlagalnega programa, bo pokazala prihodnost.«
Okoljski minister KAREL ERJAVEC, v Magu, o odpadnem materialu
www.mladina.si/46639...cookieu=ok ZBOGOM IN HVALA ZA VSE KANTE
Minister Erjavec potrdil, da gre za najbolj transparenten odstop doslej Karl Erjavec,
velik in transparenten tudi med odstopanjem. “Vsak fant razume, če ga punca ne želi
več,” je povedal minister Karl Erjavec v čustveno obarvanem odstopnem govoru. “Žal
mi je, da koalicija ni delovala kot družina. Vedno je šlo le za trojček,” je še pojasnil s
svingerskega stališča in oznanil: “Oznanjam, da odstopam z mesta ministra. Morda se
vidimo kdaj drugič.”
Bivši okoljski minister, bivši obrambni minister, bivši član LDS in bivši član SLS je
posebej za Mladinamit izjavil: “Karli so bili zmeraj veliki” in v kratkem najavil izid
avtobiografije z naslovom Če že letim, potem bom s falconom. Številnim
oboževalkam, ki jih skrbi, kaj bo Karl Erjavec počel zdaj, sporočamo, da se bo v miru
posvetil svoji veliki ljubezni iz mladosti, ko je romanticiral o tem, da bi študiral
slikarstvo in živel na Montmartru v Parizu, a mu je oče svetoval, naj se zaradi
možnosti zaposlitve rajši odloči za študij prava, češ da lahko slika tudi v prostem času.
“Nisem namreč tak tip človeka, da bi se zapil in zaslovel šele po smrti. Tudi slikarstvo
je posel. Pomembno je, da znaš navezati stike in poiskati prave mecene. Mislim, da bi
mi to šlo dobro od rok,” dodaja Erjavec, ki ne izključuje sodelovanja z najbolje
prodajanim slovenskim slikarjem Juretom Jurčkom Cekuto, s katerim naj bi po naših
informacijah v kratkem ustanovila umetniško kolonijo z delovnim imenom
Konfiguracija. www.mladina.si/49577...mit-st-742
»Če so Finci osumljeni, so verjetno morali nekomu nekaj dati.« Obrambni minister
KAREL ERJAVEC v 24ur, o definiciji korupcije IZJAVE TEDNA "Imam hladno
orožje, nož, ki sem ga dobil na Finskem. Vendar je privit na podstavek."
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, v Nedeljskem dnevniku, o svoji osebni
oborožitvi. TEATER ERJAVEC "Ne gre za zavajanje, ampak gre za nerazumevanje te
89
moje izjave. V tistem času, ko sem to govoril, za 63 milijard bomo dobili 135
oklepnikov, je bil razpisni postopek že v teku. In v okviru razpisa, v okviru tistih
konfiguracij, ki jih je razpis vseboval, sem rekel, da 135 vozil ne bo stalo več kot 63
milijard. In dejansko so stala 61,9 milijarde, ker smo se dobro pogajali. Kot veste,
sama pogodba ni vredna 61,9 milijarde, ampak znaša 66,6 milijarde, zato ker smo
dodatno kupili poseben elektronski komunikacijski paket, ki je potreben, da ga
vgradimo že v tem trenutku, ko se vozila izdelujejo. Ker smo imeli izkušnje z
Valukom 6 x 6, ko je bilo to narejeno pozneje in smo zato imeli zelo hude težave.
Slovenska vojska je svetovala, da v okviru te pogodbe, v okviru tega razpisa kupimo
tisto minimalno opremo za elektronsko komunikacijsko opremo, to se pravi za sistem
vodenja in poveljevanja, da se ne bi srečali z enakimi težavami, kot smo jih imeli pri 6
x 6," je med soočenjem s člani parlamentarnega odbora za obrambo v Odmevih posel
61,9 + 4,7 milijarde tolarjev (259 + 19,5 milijona evrov) za vozila 8 x 8 +
komunikacijsko opremo pojasnil Erjavec. Kriv naj bi bil ohlapen razpis, ki ni
predvideval
točno
določene
dodatne
opreme.
www.mladina.si/95244
www.mladina.si/11958...a-postopek
MINISTER ZA NALAGANJE IN TEKSTIL "Naj povem, da se v tem trenutku vlaga
v sistemu nekje 1,55 BDP, v naših ciljih in zavezah do zveze Nato pa imamo zapisano,
da se bi ta delež povečal na 2 %. To pomeni približno v tem trenutku, da namenjamo
za nacionalno varnost okoli 108 milijard letno. Ko bomo dosegli 2 %, bo pa ta znesek
do okoli 140 milijard," je slovenskim državnim svetnikom na 42. redni seji državnega
sveta ob predstavitvi aktualnih obrambnih nalog razlagal minister za obrambo Karel
Erjavec.
"Ne nazadnje, to nam kažejo tudi druge grožnje, kot je na primer ptičja gripa; včasih
niti nismo vedeli za ta problem, ampak v tem globalnem svetu, ko smo vse bolj
povezani, ko so ti stiki zelo intenzivni, se pač tudi ne samo dobre stvari približujejo,
ampak tudi nekatere slabe. Na primer, v primeru Afganistana naj povem, da se
ocenjuje, da gre 75 % bruto domačega proizvoda iz naslova proizvodnje mamil, in žal
ta mamila najdejo pot tudi skozi Slovenijo, in žal tudi pri naši mladini ..." (proizvodnja
opija se je sicer po padcu talibanov precej povečala). "Moram pa reči, da se kot
minister zelo zavzemam, da tisto, kar lahko dobimo v Sloveniji, kupimo v Sloveniji,
od blaga do ne vem česa vsega, ne vem. Za Muro recimo si ne predstavljam, če ne bi
še Slovenska vojska bila zraven, kaj bi se dogajalo, itn."
"V Muri izjave ministra nismo razumeli v tem smislu, da je podjetje odvisno od
sodelovanja s slovensko vojsko. Prepričani smo, da tudi minister ve, da v Muri letno
sešijemo prek 2 milijona kosov oblačil in da bi težko z oblačili za 6500 pripadnikov
napolnili kapacitete. Res pa je, da nam je bilo javno naročilo v letu 2004 dobrodošlo,"
nam je poslal odgovor predsednik uprave Mure Borut Meh. "Skupna vrednost v tem
letu je bila 1,362 mio SIT in je predstavljala 8,5 % prihodkov, s tem da je bilo naših
izdelkov za blizu 40 %, ostalo pa so bili izdelki slovenske oblačilne, usnjarske in
90
obutvene industrije. Mura je po pogodbi namreč prevzela dobavo kompletnih
službenih oblačil in obutve za slovenske vojake.
V letu 2005 se je obseg bistveno znižal in prihodki iz prodaje Slovenski vojski so
predstavljali blizu 0,5 %." www.mladina.si/90213...cookieu=ok »Poglejte, če bom šel
na dopust, boste mediji imeli težavo, ker ta limonada z oklepniki zgleda, da bo trajala
do 21. septembra. Pa teli klici so dosti dragi, pa bolje, da sem tukaj v Ljubljani
dostopen, da vas iz prve roke informiram, kaj se dogaja.«
Obrambni minister KAREL ERJAVEC o dragih klicih v tujino. "V vojski potrebujemo
varno in profesionalno opremo, sicer ne bi bili profesionalci, temveč taborniki."
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, na tiskovni konferenci, o nakupih nove
opreme za slovensko vojsko. »Jaz sem bil takrat mlad fant in sem bolj igral tenis.«
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, v Vročemu stolu, o orožarskih poslih z
začetka 90. let. Karl Erjavec: »Ne moremo vztrajati v koaliciji, ki bo še naprej iskala
rešitve za pot iz krize samo na plečih upokojencev in na socialnem področju.«
predsednik Desusa in zunanji minister IZJAVE TEDNA »Morda se mladi, ki ne vidijo
pred seboj lepe prihodnosti, zatečejo k temu, da so nasilni nad starejšimi, in jih
izsiljujejo za denar, da zadovoljijo neke svoje konkretne potrebe.« Predsednik DeSUS
KAREL ERJAVEC, v intervjuju za siol.net, o nasilju mladih nad starejšimi
www.mladina.si/iskan...el+erjavec
BOB DNEVA "Državo vodijo ljudje, ki niso v red spravili niti svojih osebnih financ,
ki niso nič ustvarili, saj so profesionalni politiki že od majhnega. V gospodarstvu že
leta govorimo, kaj bi bilo treba narediti, vsi nas poslušajo, sliši pa nas nihče ne." Ivo
Boscarol, podjetnik Torek, 3. junij 2014 nov.vecer.com/Bob.aspx?d=1
BOB DNEVA "To, da ljudje ne zaupajo politikom, za slovenske politike ni problem.
Problem pa nastane takoj, ko se v njihovem vidnem polju pojavi kdo, ki ni v politiki,
pa bi mu ljudje lahko zaupali." Dragica Korade, novinarka Večera Torek, 01.julij.2014
nov.vecer.com/bob.aspx?d=1
BOB DNEVA "Bolj kot blagovne znamke, ki temeljijo na uresničljivih obljubah in
dolgoročnosti, so politiki v času predvolilnih kampanj kot poštne znamke - malo
slinjenja za enkratno uporabo." Aljoša Bagola, agencija Pristop Sreda, 2.julij 2014
BOB DNEVA "Vsekakor vreme ne more biti tako slabo, da bi kmetijstvu naredilo
toliko škode, kot jo naredijo politiki. Tudi toča, suša in moča skupaj ne." Torek, 29.
julij 2014 Andrej Podpečan, kmet iz Galicije v Savinjski dolini
91
BOB DNEVA "Dokler gnije gospodarstvo, bo, brez svežega denarja, tudi zdravstvo."
Mateja Grošelj, novinarka Večera Četrtek, 31.julij.2014 nov.vecer.com/bob.aspx?d=1
IZJAVE ZNANIH Glavni cilj firme je zaslužiti denar, a cilj vlade je vzeti velik del
tega denarja in ga dati drugim. Larry Ellison, soustanovitelj Oracla
KARL VIKTOR ERJAVEC & Co. Toliko škode, kot so državi Sloveniji in njeni
suverenosti povzročili v tem trenutku vsi odgovorni z samovšečnimi, egoističnimi,
narcisoidnimi, nepremišljenimi, drugimi neodgovornimi izjavami in dejanji, ki
odkrivajo do sedaj skrita diplomatska prizadevanja ob arbitražnem sporazumu, jo je do
danes le še malokdo. To, da so se pogovarjali na tako amaterski in primitiven način, ne
da bi se ne zavedali posledic svojih dejanj, potem enostavno pomeni, da niso kos niti
svojim visokim položajem in plačam ter niti svojim strokovnim referencam. Vsemu
skupaj prav gotovo na ogenj prilivajo bližajoče volitve na Hrvaškem, saj se po
dogodkih vidi, da so čakali objavo le-teh vse do sedaj, potem, ko so bili transkripti
objavljeni že na koncu lanskega leta. Vse to govori o pomanjkljivem samozaščitnem
in obveščevalnem delovanju, katerega višek smo lahko spremljali ob aferah pri prodaji
Telekoma. www.google.si/search...3e3opWM%3A
BOB DNEVA "Diplomacija je zelo prilagodljiva in ima veliko obrazov, zato je vedno
uporabna."
Dr.
Milan
Jazbec,
diplomat
Četrtek,
16.
julij
2015
www.vecer.com/bob.aspx?d=1
BOB DNEVA "Slovenija zelo trpi zaradi slabe vladne zasedbe, kar se nam vleče že
skozi zadnje štiri mandate." Emil Milan Pintar, profesor filozofije in sociologije Torek,
21. julij 2015 www.vecer.com/bob.aspx?d=1
MISEL DNEVA Z afero Pirangate sta se osramotili obe državi, Hrvaška in Slovenija.
A je razlika med obema državama vendarle bistvena: Hrvaški se bo ta sramota
izplačala, Sloveniji pa vse kaj drugega. Jana Krebelj, novinarka Petek, 24.julija 2015
www.primorske.si/Naslovnica
**
Džezovsko zadet v živo
Jazz!
Jaz!
Jaz!
Ja!
*
92
Ko mi je siceršnji ljubitelj klasične glasbe dejal, da jazza ne prenese, ker da to sploh ni nobena
glasba (!?), ampak nekaj primitivnega protiušesnega in proti duhu, proti svobodi lepote itd.,
ker da itak prihaja iz Amerike in pragmatizma, neo/liberalizma itd., mu, intelektualci, nisem
oporekal, naj ostane visoko intelektualni trapec, čeprav uspešen. Razkošje jazza! Ampak kako
da imajo visoko izobraženi takšen peh - srečo, nenehne uspehe, od ljubezni do statusa?
obtožujejo nas, da smo, ker poslušamo jazz - komunisti!s prikrito ljubico vred! neverjetno,
toda resnično!
*
Ko sem poslušal, kdaj že, v Ljubljani Satchmota, ga videl, trobentarja, kako si je z robcem
obisal potno čelo - sem še, dečko, neskončo užival in vzljubil tudi jazz. Armstrongov Lojzek
(Louis Daniel Armstrong - Satchmo in - Pops, afroameriški džezovski trobentar, /4. avgust
1901, New Orleans, Louisiana, ZDA - 6. julij 1971, New York, New York, ZDA/) je bil res
pravo doživetje.
Leta 1960 je bil prvi jugoslovanski jazz festival na Bledu, 7 lete zatem - 1967 se je zaradi
mednarodnega povpraševanja preselil v Ljubljano in preimenoval v ljubljanski Mednarodni
festival jazza.
Pa sestre Piters´sisters... pevke.
Aha, res pa je, da prijateljem v Križankah na ljubljanskem jazz-festivalu nisem dovolil kaditi
ter so me kleli, čistuna, ki ne prenesem tobaka, čeprav sem takrat tudi sam imel rad, da se mi
je kadilo pod nosom.
*
Prijatelj Smiljan Rozman, pisatelj, bil je tovarniški delavec, filmski igralec, glasbenik – igral
je bobne, saksofon in klarinetr, je imel zelo rad jazz - s svojim bratom Žujem, ta v Mariboru...
Odtlej smo tisti, ki imamo radi jazz, vsak kakor Cigan Štefan Matuš, glasbenik in brusač, ko
pride iz Murske Sobote v Ljubljano, poln upanja na boljše življenje in si tudi postmoderno pri
starih znancih brez uspeha išče delo in prenočišče...
Toda usoda jazza ni usoda pogreza! - čeprav je Smiljan v vojski odsedel arest, obtožen zaradi
izjavice nacionalšovinizma... - že takrat je poslušal jazz in bil zato pefau, protiarmadno.
Urban Koder, Borut Lesjak, Peter Ugrin, Jože Privšek...
*
Sinkopiram? Blues, ragtime, swing… – cool jazz, free jazz… koliko jazza! Original Dixieland
Jass Band, Original New Orleans Jazz Band, "Jass" music v New York City - Wilbur
Sweatman in Earl Fuller, - nato Count Basie, Cab Calloway, Jimmy pa Tommy Dorsey, Duke
Ellington, Benny Goodman, Fletcher Henderson, Earl Hines, Glenn Miller, Artie Shaw, tudi
Boogie-woogie, - bebop: Charlie Parker, pianisti Bud Powell in Thelonious Monk, trobentarji
93
Dizzy Gillespie in Clifford Brown, bobnar Max Roach, - Punk jazz in jazzcore predstavljajo
Lydia Lunch's Queen of Siam, mešanica Soul s free jazzom in punkom pa the Lounge
Lizards, - dandanes:James Carter, pevec Harry Connick, Jr., jazz in pop/rock z Diano Krall,
Norahom Jonesom, Cassandro Wilson, Kurtom Ellingom in Jamiejem Cullumom, še v 90-ih
letih pianist Jason Moran and Vijay Iyer, kitarist Kurt Rosenwinkel, vibrafonist Stefon Harris,
trobentarji Roy Hargrove in Terence Blanchard, saksofonisti Chris Potter in Joshua Redman,
klarinetist Ken Peplowski in basist Christian McBride, sicer jazz-rock vključno Pat Metheny,
John Abercrombie, John Scofield ali the Swedish group e.s.t.
*
In mimogrede: Vidove skladbe MOLTO VIVACE. Skladal je 15-letnik, računalniško, ne
morem se jih naposlušati,me vedno raz/vedrijo.
**
Gospod Demeter Bitenc,
vse najbplje, srečujeva se že lep čas in si poveva umetniško, čeprav meščansko, da lepota
umetniškega poklica zahteva celotno in vso eksistenco,m kar je iskreno in - po starem, še v
slogu Josipa Vidmarja, bi rekel. Pristen iskren ljubljanski meščan, vedno zgledno oblečen,
tudi z robčkom v žepu suknjiča, uglajen... Vse, kar je kmetavzarsko osorno, vam je tuje, zato
ste privrženi uglajenosti, a tudi radikalnosti.
K življenjskemu jubileju
prijateljsko
ad multos annos, gospod Demeter!
Vladimir Gajšek
**
Za etiko v vzgoji
Nedvomno je dr. Vojko Strahovnik odličen humanist, filozof, etik, a tudi kritičen strokovnjak
za pragmo vzgojnosti. Z drugimi filozofi, npr. z znamenitim filozofom dr. Bojanom Žalcem,
govori o vprašanjih človekovega postmodernizma... za etično vzgojo in moralno držo.
Z vedrino beremo Strahovnikove knjige in članke.
**
94
Kavarna slaščičarna Petriček in kultministrstvo
Na ljubljanski Cankarjevi ul. je bilo nekoč Ministrstvo za kulturo, nasproti tega pa
slaščičarna kavarna Petriček, kjer sta ustanovila filozofa Boro Dedijer (umorjen?) in Vladimir
Gajšek nevladno, pollegalno izobraževalno ustanovo LJUBLJANSKA FILOZOFSKA
UNIVERZA, v času marksizma edina tovrstna šola v Jugoslaviji, povezana tudi s
Korčulansko poletno šolo...
V Petriček je zahajal tudi brat Slavka Avsenika, kitarist: bili so prijetni pomenki.
V Petriček si lahko povabil na kavo tudi znamenite goste. V podaljšek slaščičarne… O tem
svojem – še študentskem in umetniškem ljubljanskem – obdobju bom še pisal. O druženjih,
sodelovanju, na Tribuni in v DSP in v PEN Klubu… in v študentski organiziranosti…
**
Ruska kapelica
Ko se zbero rusofili, šele vidiš, kako velik vpliv ima na slovenske politike Rusija... - danes ne
gre za razmerje a/teizem in ruska kapelica, le za razmerje Slovenija - Rusija, pri čemer lahko
omenimo še Srbe in Črnogorce! pravoslavce.
So mar tokrat pravoslavni duhovniki obiskali ljubjanskega pa mariborskega nadškofa
metropolita in druge škofe, v navezi ekumenizma?
Za politike, sodnike, poslance, ministre, šolnike, novinarje ni pomembno, ali so verni ali ne,
marveč ali so: neodvisni! po vesti in svoji funkciji. Ateisti omenjenih področij so v svoji
neodvisnosti samoumevni in pričakovani.
Je pa nevljudno, da Putin pusti čakati papeža Frančiška z enourno zamudo!
Naj živi Ruska kapelica!
**
95
Vladimir Gajšek: Flora, 2015
27. julij 2015, ponedeljek
Rano.Mir. Vid spi.
Berem, študiram, pišem.
K sreči se je zunaj
vsaj ohladilo.
*
Dopoldne – spet kava pri g. Anici Vrhovec… - spet je »uredila« nove sosede iz sobe št.
707…, ker so še opolnoči v čumnati nabijali z žogo ob steno.
*
Popoldne v liedl – nakup = 30 EUR.
*
Vidu »se sname« ura z vrat, ko pade tv sprejemnik, namreč gre mimo… Jutri: nova stenska
ura!
96
**
Erga kai hemera – Dela in dnevi
Je rekel ata: »Če ne boš za kaj drugega, boš pa avtomehanik, da boš tudi vozil avtomobil,
morda kasneje tovornjakar, boš kot je Rudi, elektrikar pa elektroinštalater, da boš popravljal
električne naprave, štemal po hišah za električne kable, sicer pa na dravski ribičiji, tudi kuhar
ali natakar lahko postaneš, otroškem vrtcu so kuharji med kuharicami vedno dobrodošli, so
pa cvet in alfa in omega vsake restavracije, pingvini z napitninami, kdaj na dalmatinski obali
krvavo potrebni, zlasti Slovenci, saj veš, kako odhajajo tudi naši mladi znanci tja, da med
dopusti na Jadranu zaslužijo, ker so pridni, pa še kakšno Nemko sproti pooneavijo, kakšno
blondino za nameček, in kaj ko bi bil mesa, kakor je tvoj bratranec Marko, saj veš, da
namerava odpreti svojo obrt in je vedno bogat, tudi se je dobro poročil in je odtlej imeniten,
sicer pa bi bil lahko tudi zidar ali tesar, če nisi za kaj drugega, le poglej te naše bošnjake
gastarbajterske, te naše priseljence, vsako jutro pripelje pred stanovanjski blok, kjer stanujejo
v sobicah po dva ali trije kar v eni sobi, pa jih šef razpelje na delovišča naokrog po mestu pa
se sak popoldan pozno vračajo, da le prespijo, in saj veš, kako živijo, na tri mesce se pojavijo
tam daleč doma, imajo hiše in krave, imajo svoje družine, hčere jim tam študirajo, sinovi prav
tako, ampak je ena sama občinska bosanska beda, ampak jim žene vedno pripravijo
zelenjavne pite, jim v jerbas napolnijo domače sire in pecivo, da reveži včasih živijo kak
teden ali dva samo od te domače hrane, noč če nisi za kaj druega kot za zidarja, ampak si
poglej, že palir je na boljšem, ta samo nadzoruje zidarska dela na gradbišču in meri čas
zidave, ja, kaj pa šele gospod gradbeni inženir, ta ima že ssvojo pisarno in lahko vsak dan
nekaj čez poldne odide s svojo ljubico vesekam, s svojo frajlico frajerko, da uživa in se vrne
nekaj pred drugo na delovišče v pisarno, včaih pa pstane še popoldan, ali res hočeš postati
navaden zidar z zidaki, da boš polagal opeko pa s kajlo kajlal in zidal, še vedno klasično,kaj pa če greš za peka, - parna pekarna peče pecivo po petdeset par pa pride policaj pa
povpraša po pecivu, po princeskah, po pinci po petdeset par – pa pravi pek: parna pekarna
pečemo pecivo po petdeset po pecivu, po princeskah, po pinci po petdeset par… - ∞…, vidiš,
kaj lahko vse postaneš tudi kot sezonski delavec ali vajenec ali pomočnik, kaj vse lahko
postaneš, če se ne boš pridno učil, ampak takrat sem pomislil, kako sem se naučil avtogeno
variti in sem med počitnicami zbral mulce z dvorišča, menda Jožko, Bertek, Vinko, Bertek,
Popi, Purši, Adi…, vsi ti prijateljčki, da smo odšli vsako jutro k imenitni vili, kjer sem
postavljal imenitne kovinske ograje, ja, kako sem se znašel, ko sem se naučil variti, in naučil
sem se pri očetovem sicer primestnem prijatelju Francu, kovinarju, ključavničarju in varilcu v
njegovi delavnici hitro variti, nato pa sem našel sam posel, da sem v vilah v izgradnji
postavljal stopniščne nadvse imenitne, lepe in občajno železobetonske in vhodne ograje,
namreč v velikih stavbah, ki so jih rušili, sem si za kakor hec izposloval tisti odpad, stare
avstroogrske stopniščne meščanske ograje, kar sem zvozil v drvarnico in drugod, nakar smo
šli v timu – team workers, mulci vsako jutro ob pol petih, ko je sončece vzšlo, na moje
gradbišče delovišče, fantje so dobili najprej žičnate krtače, tiste, se je reklo – drotpiršne, in so
eni ščetkali vso nesnago in rjo z ograj, potem sem izmerjeno odvaril, naposled smo postavili
ograjo vsakokrat na luknjaste podstavke, da so zidarji prišli in brž zazidali, in vsak nekje pred
97
poldnevom, ker je že pripekalo poletno počitniško sonce, smo odšli z delovišča, jaz sem
vedno spravil varilne bombe v senco…, in tako smo delali usklajeno načrtno, fantje so znali,
zlasti močnejši, pridržati ograjo, in ko je bilo v roku ali pred dogovorjenim rokom končano,
soliden posel, sem prejel na roko denar in izplačal svoje dvoriščne sodelavce, vsakomur svoje,
da so tudi oni imeli in si lahko kupili za šolo, ker itak ni bilo denarja, so si kupili sami šolske
potrebščine in čevlje in kake hlače za v šolo…, ja, poklici! Kako preprosta, pa vendar urejena
obrtniška dela, pobom z dvorišča sem celo priskrbel posel, da so delali kot pomočniki z
elektromojstri, hodili kor navadni delavci štemat po hišah v mestni okolici, mojster jim je na
gradbišče pripeljal vsak dan iz restavracije hrano v štosih, ampak so imeli od klesal tudi kdaj
krvave roke, ončno se jim je splačalo, ker je bilo odlično plačano, ja, sem il svojevrstni
kadrovik in organizator dela, zato privilegiran in nedotakljiv, sam svoj delodajalec po
dogovoru, bi se reklo, v sivi ekonomiji, ampak sem s svojim kakor podjetjem postavljal lepe
ograje hitreje in bolje kot vsaka druga samoupravna temeljna organizacija združenega dela,
kot se je reklo, saj je moja delovna ekipa ali začasna oziroma sezonska delovna sila delala
pridno in veselo, kakor Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi, čeprav smo delali trdó
pravzaprav kot težaki, da ne govorim, kako sem se zmenil spet za delo na črno, ko smo bili
krovci in so mulci lezli po odprti strehi kot mački, ja, kako so delovali škripci, vse mehanično,
od spodaj navzgor, skoraj kakor v karieri, birekel, in sem se dogovoril s trankami v hiši, da
sem iz skrinj na velikih podstrešjih lahko odnesel stare, že kdaj pozabljene in zapuščene
knjige, pravo bralno poslastico, največ v nemščini, a o tem zdaj ne bom govoril, le to rečem,
da sem si svojo osebno knjižnico napolnil s toliko raritetami, jaz knjigoljub, bibliofilski
strastnež, da sem potem lahko dolge večere in noči bral, seveda največ v gotici, sicer pa celo
latinske in druge knjige ali celo stare vezane letnike še avstroogrskih časopisov, medicinske
enciklopedije, tudi ves knaursov leksikonski tezaver intakodalje, izza pomladanskih
gospodarskih gibanj in tistih še vedno petletk, in koliko je bilo izsušenih in živčnih tkalk in
predilk in tako rekoč samohranilk, ko so se možje odpeljali v Deutsch, na gastarbajtersko
sezonsko delo, čeprav so tam ostajali tudi nekaj let, igrali v nemških krajevnih nogometnih
moštvih nogomet in živeli skromno, enako kot naši bošnjaki zidarji, tesarji, krovci…, kaj vse
so delali, razseljeni po nemških tovarnah, v delanicah industrijskih kompleksov, zavod za
zaposlovanje ali, kot se reče, borza dela je pa doma razpošiljala ljudi kadrovsko na delovna
mesta kamorkoli in koderkoli, od zdravnika do sodnika, le duhovniki iredovnice in redovniki
so bili kakor skrito itak povsod izključeni, medtem ko so napovedi Urada za
makroekonomske analize in razvoj razglašale partijsko večno srečo delavskega razreda in
razrednega boja ali ko so menjavali nekateri cigajnarji gmajnarji usodniki svobodniki službe
ko srajce, nekakšni begavci, ah, nad vsem je bila neki Partija s svojimi občinskimi pisarnami
in s svojimi sfriziranimi tovaršicami in tovariši, nekakšna imenitna svojat, tako rekoč boljši
ljudje, ki so se dvignili in je teklo v mestu tovarniško in uradno, bolnišnično in pogrebno
intakodalje življenje kar naprej, - ampak je rekel ata, še zdaj vem dobro, ko sem rekel, da bom
po poklicu umetnik in književnik: »Kakor si boš postlal, tako boš ležal!«, torej nobenega
samousmiljenja, ampak resnično življenje, Do it!, kot je kasneje rekla moja ljuba Christina, da
sem se zmigal in premagal znano moško lenobnost, ja, nobene utrujenosti, vedno je dovolj
priložnosti za učenje in delo…
**
98
Komentar:
Premišljam ob koncu tega četrletja IW.
Ugotavljam, kar zadeva kulturo in književnost: zdaj hvaličijo ongá akademskega laborantka,
ki je res uspešen kolportažni pisec, sicer poleg T. Partljiča stresa kot iz koša ne le neresnice,
ampak še najraje neverjetne polresnice, in naivci – verjamejo, ne da bi logično premislili, kaj
šele da bi kdo preveril. Bom ukrepal proti, prav tako zoper sestavljalca MB knjige. Dovolj mi
je, da se med seboj nagrajujejo, se plačujejo, si delijo položaje… - in kajpak hinavčijo. Kaj da
omenjam vse te ničvredneže, ki so se povzpeli sz osorno grobim primitivizmom, da so si
raz/delili položaje in denar, saj ne bodo več znani, upam, kmalu, čeprav so zdaj zlezli v rit
komerkoli, le da so se izsmradili doma in celo na tujem, ja, so se »promovirali«… Omenjam
jih le zato, ker so mi zahrbtno podlo škodovali že prej, v Mariboru, kolikor pomnim, a so se
delali potem v preslpitvah celo žrtve režima, nekateri celonz videzom malomeščanskih
brezobzirnih zombijevskih gizdic ali morskih psov, vendar ne lautréamontsko, nobenih
Maldororjevih spevov, le eno samo zanikanje vseh drugih zunaj njihove klapice, kamor me
seveda ne bi mogli zmigati,m saj nisem prijateljček hijenam in ne svinjerejec.
Takole mimogrede preverjam, koliko umetniških ali znanstvenih biografij sem premlel…,
koliko življenjskih uod in anekdot v različnih časih, v dobi debelih ali suhih krav. Koliko
oviro so napletli z oblastmi, da so gorele tudi grmade. Koliko lažno obrobnih zanikanj.
Pomišljam, kako so izigrali »katoliško« tudi Pierra Curieja, ko je kandidiral, čeprav skrajno
skromen, za sprejem med večne… - ampak proti poljski soprogi Mariji - Marya Salomee
Skłodowska- Marie Curie - niso več mogli, se je z znanstvenim raziskovanjem izkazala celo
za Nobelovo nagrado, skromna kot je bila… - če bi ta dva živela v Sloveniji, bi ju morda
večjemu orubili in ju deložirali, izgnali na cesto…Kako da sem navedel ravno odlični par
Curie - Pierre Curie pa Marie Curie, nato Ève Curie, Irène Joliot-Curie? saj so tukaj še: Paul
Langevin, Albert Einstein – ta je rekel, da je kolegica Marie hladna kot riba, Antoine Henri
Becquerel, Linus Carl Pauling… in seveda moj prijatelj Zdravko Kravanja, ta znanstvenik
genijalnega matematičnega duha.
Konec tega intelywayskega četrtletja je lahko začetek novih časov.
*
Mimogrede me prešine nekdanja mariborska druščina: Jože Košar ml., zapiti Džepe, po
bifejih je pijan razkladal svoje hipoteze, ko mu ne bi nihče pripisal, da je sin svojega očeta,
strogega ravnatelja naše klasične gimnazije, klasičnega filologa, prevajalca iz latinščine in
nemščine, znanega založnika (izvrsten kramljavec, bi rekel, saj sva se včasih zatopila ri njem
v uredniški sobi v klasične pogovore) in mame, stroge učiteljice Zdenke Vodenik, ravnateljice
osnovne šole…, kaj pa mirni Pavlek in bojeviti Peter, ta poročen, menim, z mojo sošolko
Siničko; poleg teh še Rostoharjev mirni sin, tudi kakor srečno nesrečni PrimožŽagar, kaj šele
vedno prijateljsko zvesti karikaturist Edvard Ajd, tudi nadalje Jaka Šraufenciger – Vinko
99
Šimek, Bertek Rodošek, manj Janko Jezovšek, sicer pa tolikeri maiborski gledališki igralci in
igralke, režiserji, tudi Tošo Primožič – slikar, iz scenskih gledaliških delavnic, zdaj tam slikar
Janez Rotman…, da o prijateljih likovnikih v vseh treh strokah in o umetnostnem
zgodovinarju Ujčiču ne govorim…, kaj šele tovarniška glasila, izvrstni človek okusa, vedno
dobri prijatelj Adrijan Grizold, TAM Tomo Perlič (strasten gobar, ki pa gob ni prenesel,
včasih jih je nabral poln prtljažnik), ELKOM…
Anthony Tomažin bogatin
je avstralski Slovenec, častni konzul Slovenije v Sydneyju in podjetnik. Kupil je Kordeževo
vilo v Lescah, med drugim ima v lasti še vilo Mangart na Bledu, v Ljubljani Opera bar, štiri
nadstropja Nebotičnika, Top Six Club, stanovanje v Filipovem dvorcu. Od NLB je kupil tudi
družbo RRC, v Avstraliji pa je lastnik podjetja Royal Guardian.
Nedvomno ali vsaj verjetno Anthony Tomažin ni član Foruma 21.
Nedvomno ali vsaj verjetno Anthony Tomažin ni član - bivšega - Kluba brezdomcev
Ljubljana.
Ne bodo mu zagrozili, da lastnina je tatvina (Proudhon) in ga razlastninili, ker nismo leta
1945/46!
Ker ni slovenski državljan, ga bodo verjetno pustili pri miru: od socialnih delavk do drugih
uradnih oseb ZPIZ itd.?!
Nedvomno ali vsaj verjetno se Anthony Tomažin ne boji tokrat, da mu bo Država vse tukaj
zaplenila in izpraznila vse stanovanje ljudi in stvari ter ga deložirala med ljubljanske
psihopatske deklasirance, kjer bi jugoslovanili - češ, Jugoslavija: moja dežela in Jugoslavija:
odkod lepote tvoje? -, ga sovražno zaničevali in pretepali.
Žívi - in pusti živeti.
**
Jidiš?!
Neki zombitardeč, se pa malce jezikovno motiš, ko končnico - le v nemščini pripisuješ
nemškemu jeziku: gre za JIDIŠ nemščino, torej za judovsko govorico v nemščini, ki jo še
danes, od srednjega veka naprej, govorijo nemški Judje: ja, zombiroterle... in mein Vaterle...
in Peterle...
To je tudi s končnico - le ali - li v nemščini samo judovsko ljubkovalnica, npr.: gigerli, ali v
ženskih in moških imenih... Tako so govorili doma jidiš in sicer med seboj Judje po vsej
Evropi.
100
Zaradi tega pa Loiserle Peterle še ni Jud! nemškoavstrijski Jud! zanesljivo ne z Dunaja!
Gruß: Walterli Gayer
**
Ko/laborant je uspeval
Kako so se v prvem letu izkazali slovenski poslanci v evropskem parlamentu, če so predlagali
za državljana Evrope nagrajenca SEDAM SEKRETARA SKOJa, tajnika SM, ko/laboranta
akademskega, kolportažnega pisca, seveda reklerikalizirano...?! vam je kaj znano? brez
trohice sramu?
Ugotovl sem, da to vest o lažnivem kljukcu prenaša domala vsa katoliško slovenska javnost –
prek Klemna Žumra.
**
Bralna značka
Katka,
če ni pamet kratka:
Bralna značka
je pralnica otroških možganov
zaradi veteranov,
ko puhti pred table njih sračka!
**
Premier v etiki Miro Cerar nekako pravniško kot politično meni, da ni pravega, torej umnega
razloga, da bi zunanji minister Karel Erjavec po izbruhu prisluškovalne afere moral odstopiti,
kot je bilo itak predvideno, saj bi s tem, ko bi Erjavec ponudil svoj odstop ali doživel
interpelacijo, morala vlada spet iskati zamenjave, s čimer bi bila kredibilnost izvršilnosti v
državi znova zelo omajana, če ne že nična; tako zunanji minister ne namerava odstopiti, če ga
vendarle doleti, kot rečeno, interpelacija, namerava na očitke podopustno odgovoriti;
Cerarjeva vlada je ena najmočnejših in uradovalno najbolj brezobzirnih, ker jo podpira
sodstvo z mediji vred in ne glede na notranje zadeve.
Kar zadeva zunanje zadeve, je Slovenija po obisku ruskega medveda med slovenskimi palčki
seveda močnejša za novo zaveznico, ne glede na EU oziroma z rahlo navezo na EU, medtem
ko so bili nekateri celo prepričani, čeprav zaslepljeno, da vlada izpolnjuje nekako bržda le
bruseljsko politiko. Karel Erjavec je spodnesel Janeza Janšo dokončno, ravno v primeru z
101
odnosi s Hrvaško, in se je razburjal ter napovedal kmalušen Janšev padec, kar se je tudi
zgodilo.
Če bi se prisluhi zgodili v času Janševe vlade, bi vlada brž padla, kaj šele z našo
veleposlaniško kriminaliteto v Parizu... Kajti Cerarjeva vlada je ena sama monolitna moč
izvrševanja sebizadostnih državnih organov s sebilastnimi pristojnostmi, kjer odločajo uradne
osebe: od socialne delavke do sodnije, od ZPIZa do DURSa, od ministrskih služb v svojih
omrežjih do uničevanja podjetništva, z naklonjenostjo pajdašijam... – naklonjena celo
reklerikalizaciji po sebi in s puhlimi javnimi izgovori, ki ščitijo nasilje.
Šele ko bo manj "činovništva" z določbami členov paragrafarstva usahlo, ko bojo odločbe
pravno utemeljene, sodbe v imenu ljudstva količkaj razumne..., se bo uredilo. Dotlej pa...
samovolja in moč
*
Mazohist, ko si končno dognal nenadomestljivost državno uradovalne moči, si na lastni koži
doživel, kako sleherna uradna oseba v pristojnosti državnega organa, zavoda, centra za
socialno delo itd. odloča o tvojem življenju, medtem ko se vsebolj nenadzoovano širi prav ta
kanclijska samovolja in moč anonimno, ob ohlokraciji. Kar je pri nas nedoločno, je
kvalificirano državno pozitivno.
*
Državni razred je v RS - meščuharstvo, ki ustreza šele modernizaciji lastne države, odtod
tolikero zagat, namreč v izgubi srednjega nižjega razreda, ki se je jel porajati, a še preden je
vzkalil, so ga zatolkli postkomunistično; zato se je razširila birokratsko razčlovečena
uradovalnost, državno spet malomeščansko kanclijstvo, ki pa deansko odloča - o vsem, ne
glede na veljavno ustavo, s prikrojevanjem zakonov in členov sebinamensko. To velja žal za
notranjo kot za zunanjo politiko. Za politiko vseh ministrstev in državnih organov... vse do
zadnjega varnostnika.
**
Zagovornik gole pri/sile, samo železne oblasti ne in ne Jeklenega = rus. Stalina, ker boš takoj
v gulagu ali kar likvidiran, seveda tihcano in da izpuhtiš z drugimi žrtvami takega, tudi kot
prej jugoboljševiškega režima. Ne želi si diktature - niti diktature (lumpen)proletariata ali
malomeščanskih norcev proslule uničevalne moči, ki se itak porajajo, celo v sodnem in
pravosodnem sistemu, z zaščito ustrahovalcev, pretepačev, sovražnikov slovenskega naroda
kot jugoslovenarjev...
Dokler bodo hvaličili celo barabijo, nagrajevali pridaniče, proslavljali kakega »državljana
Evrope« cerkveno in državno, v vseh klerikalizmih, je stanje res nevzdržno - za sposobne.
102
A to se bo gotovo sčasoma uneslo, ker primitivizem popusti.
*
Baje so diplomatska in meddržavna hrvaška prizadevanja za dobrososedske odnose že tako
močna, da bi Slovencem odvzeli, kar nam sicer politično, zgodovinsko, pomorsko,
diplomatsko, državno, ozemeljsko pripada... Če ne rešijo pravniki indiplomati, kar bi morali
urediti, ne glede na incidente in vodene spodrsljaje, glede na aktualne zasnutke brez
prihodnosti, se uveljavlja posebej hladna meddržavljanska vojna v imenu dobrih sosedskih
odnosov kot pot v pekel. Arbitraža je že sodno določila slovensko prednost, ki je ne morejo
pomotno sprenevedavo agitirati politično histerizirani prisluhi: stvar je resna in zahteva
odgovornost. Slovenija je spet zmagovalka.
*
Čudno, vse več je v komentarjih spletnega Dela izpisanih v nekakšni - jugoslovanščini...,
čeprav Jugoslavije ni več niti na zemljevidu - torej potrebujem/o upravičenega tolmača za to
jugoslovanščino. Na drugi strani pa - anglizmi svete preproščine.
Nekdaj skupna jedra - v srbohrvaščini, izbris slovenščine...
Kako je popenil Ciril Zlobec ali Janez Menart!
- kakšen jezik je to?
bosanščina,
srbščina,
črnogorščina,
hrvaščina,
srbohrvaščina,
jugoslovanščina kar pisarite v tujem slengu in sociopatsko jezikavo?
France Prešeren se v grobu obrača!
*
O, nota bene, natančno tako! tak je jezik jugoslovanščine kot jugoarmije!
podobno so gobezdačili jugoslovanski dženerali, od Adžića nprej, danes nekakšni upokojenci
v hotelih... imbecilni.
**
103
Naš čas prej in potem
Dr. B. Senegačnik je v prvi vrsti - katolik, podobno kot sodelavec priloge katoliškega tednika
Družine - Naš čas primeroma neki Matevž Kos, občudovalec Jugoslavije - moje dežele in
drugih proslulih španovij. B. Senegačnik se redno v Našem času odziva na aktualne
družbenopolitične dogodke v svojih katoliških manierizmih.
V resoluciji o slovenski nezavesti se ne more ovedeti, kdaj, kje in kdo je pravzaprav, namreč v
politideologiji... sklicujoč se na 4.totalitarizem - klerofašizem.
Na drugi strani je, prav tam, Mateja Komel Snoj, ki je kot časopisna začetnica anketirala
dopustnike, česa so sposobni pre/brati..., izbrance.
*
Dr. B. Senegačnik kot klasični filolog se vceplja v argumentacijo, kako da so še vedno tukaj
ideološke razprave med nadškofijo in političnimi partijami, posebej z upokojenci DeSUS, kar
tudi ob SD navaja. Zanima ga spomin morda na slovensko jugoslovanske konclagerje, na
Strnišče/ povojno Kidričevo… Zato se zanaša na svoje objavljivo opombarstvo v prilogi
katoliškega tednika Družina, ob podpori tudi drugih člankarjev, od Andreja Nagliča do Jožeta
Mlakarja idr.
Mateja Komel Snoj pa navaja osebe: Kuzma Ahačič, Jože Bartolj, Romana Bider Muhovič,
Matevž Kos, Edvard Kovač, Matija Ogrin, Alenka Puhar, Zorko Simčič, Marija Stanonik, češ
beri, preden začneš raz/mišljati... o čem neki aklimatizira?
*
Kaj da je ključni dogodek sodobne evropske zgodovine, si zagotavlja vprašanje zase dr. B.
Snegačnik, bivši ur. NoR., sam na temnem pragu upa, kjer je kajpak izrisan srčni grb, ko ptica
iz črnih zvezd prhne v dvojni čas, skozi Naš čas… in kdo naj bi bila Henkel Art.Award
zmagovalka, s henkel pivsko peno na ustih, ko je slišati vidno Fugo - Paris Altera, v otipu
svetlobe, kot da je življenje črno – belo?!? V prvih generacijah po letu Nič, torej po Kr.?
Prostori umetnosti na Académie de la Grande Chaumière ali spet Fuga za Vehbi Koç
Foundation, Istanbul...
dr. B. Snegačnik pa v kolumni. Kjer so menda visokoumni, a so tako visoko, da lahko padejo
še nižje.
Reakcija, kreacija…
**
104
Mrtev policist
Ljubljana - Danes okrog 17.50 je bil na območju Polja v Ljubljani na makadamski cesti
najden mrtev policist, je sporočila tiskovna predstavnica ljubljanske policijske uprave Nataša
Pučko. Kot nam je povedala, je bil policist ustreljen. 27.7.2015 - Fantje, ne dajte se!
Tudi grožnje in javna ustrahovanja z ustrelitvijo preprečujmo - prijava in po kazenskem
zakoniku - prisojena kazen. Ker ni "en hec"...
Policisti se trudite in ostajate na strani: človeka. Zato ukrepate tudi proti kriminaliteti in
razčlovečenosti.
Vedno ko beremo o napadih na policiste, nas spreleti srh!
Preprečevanje kriminalitete je najprej psiho-socialno, prevzgojno v družbi - policija na koncu.
**
Neizmerna moč oblasti?
Zaenkrat je vsa levica tako jekleno na vrhu, da v svoji prožnosti skzi naveze in omrežja ne
namerava zvrha od/stopiti nihče, so namreč v močni navezi.
So politična, sodna, policijska in socialna oblast in počno, kar jih je volja, in to iz dneva v dan
nedogled, s svojimi omrežji uradov po državni pristojnosti odločilnih organov.
So nezamenljivi, saj ljudstvo pač živi ljudsko, mimo oblasti, kvečjemu v pogojih prevladujoče
anomije kot samovolje uradov ali uradnih oseb... Tukaj prevladuje znana brezobzirnost - tudi
"protokolarno" in je ljudstvo odveč.
Iz varnostnih razlogov si npr. 25. 7. 2015 povabljeni Medvedjev in Cerar-gostitelj z Ruske
kapelice nista upala v Kranjsko goro na ljudsko fešto. Tako so se po svoje »neformalno«
razšli slovenski in ruski visoki politiki in predstavniki pravoslavne Cerkve…
**
105
Vladimir Gajšek: Znaki, 2015
Vid spi – učinek tablet.
Vreme je k sreči sivo, da človek lahko diha.
**
Popoldne po nakupih, jeva kar v parku odlično kosilo, in ko Vidu pade na gtla košček
kranjske klobase, začuda golobi mesojedci (?!) napadejo kolešček klobase šumno v navalu kot
jata,in res se čudim, da ti angelski simboli sv. Duha takole kluvajo: meso?!
**
V KOŽ sva z Vidom v centru za mlade, od koder so umaknili – baje zastarele – računalnike,
ugoraj neka mularija kakor kvarta in se na ves glas pogovarja, o čem že, samo moteči
mladinski glasovi…, kot kje v šolskih odmorih, nimajo kam?
Pravzaprav spet – klošarija, barabice, pridruži se tudi kurbica.
106
**
Komentar:
Historično
Zgodovinske zlorabe:
spomin je spam pozabe.
**
Odlično nov izraz: jugodomobranec.
Pravzaprav zagovornik zločinov tu in tam, med vojno in po vojni, ne da bi imenoval
poveljujoče komunistične zločince ali tudi žrtve... - boji so začuda kakor anonimni in
neidentificirani.
Katolikomunist! Neologizem?
**
Nad spomenik vsem žrtvam vojn
O tem je pisal Vladimir Gajšek, Tine Hribar in Spomenka, Alojz Ihan, Janvit Golob, Peter
Vodopivec, Janko Prunk, Fisherka, Viktor Blažič, Lovro Šturm, France Martin Dolinar, Jerca
Vodušek Starič, Boris Mlakar, Bojan Godeša, Božo Repe, Mitja Ferenc, Jože Dežman, Ivo
Žajdela, Janez Juhant, Mojca Šorn, Bojan Žalec, Tadeja Tominšek Rihtar, Anton Drobnič,
Vlado Simič, Anton Stres idr.
In neki komentar je bil s tem v zvezi izbrisan
**
Zunanjepolitično: je, kar ni
Odločitev mednarodno slovenske arbitraže
brez politične vraže
*
Kdo drugi kot vlada naj predlaga Arbitra in odločitev naj bo tokrat hitra!
107
*
Presenečeni neslovenski?
Torej Ronny Abraham ni slovenskega rodu in je slovenski arbiter? pač nimamo Slovenci
pravih pravnikov - očitno nikogar, ki bi nas uspel li mogel zastopati v arbitraži na haaškem
sodišču. Plačala bo tega sodnika kajpak slovenska država - koliko stane mesečno?
**
DIPLOMATSKO PRAVO - izbrane konvencije - gl. ur.: dr. Iztok Simoniti, souredniki: dr.
Milan Brglez, mag. Irena Jager Agius, Igor Kovač, M.A.I.S., dr. Ana Polak Petrič DIPLOMATSKO PRAVO - izbrane konvencije - Zbirka Mednarodno pravo – Gl. ur. zbirke:
dr. Andraž Zidar, odg. ur. zbirke: dr. Ana Polak Petrič, za založbo: Hermina Krajnc,
lektoriranje in prevajanje: mag. Nevenka Gajšek, Amerisa Kurbegović, Tea Mejak, mag.
Nataša Zupančič-Tomc, izdajatelja in založnika: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV,
Ljubljana in MZZ RS, Ljubljana 2014
Konvencije v diplomaciji so pravno zasnovane v utemeljitvi mednarodnih odnosov.
**
Končno vsaj en razumno mnenjski prispevek, ki razkriva neko igro v mednarodni politiki:
- najprej prisluhi, z odstopom Jerneja Sekolca in Simone Drenik, nezamudno, a v slovenskih
narodnodržavnih interesih pozitivno
- takoj že rok dveh tednov za predlog in umestitev novega arbitra
- takoj zatem nastop tujca - Ronny Abraham, ki ga bomo plačevali, vse do sojenja in sodbe,
kot da je arbitraža Trojanski konj
- igra negativizmov še zunanjepolitično: ekscelenca Stabejeva je kradla v Parizu in mora
odstopiti...
in nihče ne odgovarja, ne premier ne kdo drugi, tudi v MZZ?
Zdaj že omenjajo kar Mirjam Možganovo, ki je tudi delovala z našim državnim predsednikom
Janezom Drnovškom, in to uspešno korektno..., da bo naša veleposlanica v Parizu.
**
Odnosi med Hrvaško in Slovenijo so vroče ohlajeni, kot vroči sladoled mednarodne politike v
EU.
Demokratsko? »Zamenjava zunanjega ministra je samo vprašanje časa,« pravi ebelar
evroposlanec, pilot in kristjan Lojze Peterle, a tudi »Lepo je bilo z Dimitrijem Ruplom deliti
demokrščanske vrednote,« ko se uzgodovini med Brusljem in Ljubljano; zato: »Tista izkušnja
108
je neprimerljiva. Takrat smo imeli nekaj glavnih nalog: osamosvojiti Slovenijo, jo
demokratizirati in jo obrniti v smer Evrope ter evroatlantskih povezav. To smo tudi uspešno
opravili. Primerjavo z današnjim časom vidim v tem, da je položaj znova zelo zahteven, zelo
zapleten in že vrsto let zahteva hitro odločanje. Če primerjamo po tem kriteriju, primerjava ne
vzdrži. Mi v letu vladanja nismo pisali belih knjig in napovedovali priprav. Osamosvojitev
smo izvedli, zmagali vojno, uvedli svoj denar in dosegli mednarodno priznanje. Dinamika je
bila izjemna.«
Po možnem odstopu Karla Erjavca s položaja zunanjega ministra, kin ga ne bo, bo tudi
sporazum s Hrvaško slovensko-evropski tak, kot da ga ni.
**
Odnosi med Hrvaško in Slovenijo so vroče ohlajeni, kot vroči sladoled mednarodne politike v
EU.
Ampak Lojze Peterle vsaj ni ministrski sladoledar, kot nam je prodajal različne sladoledne
okuse v mednarodni politiki zunanji minister Dimitrij Rupel, le da jih bi lizal kar sam.
Slovenski evroposlanci morajo zagovarjati interes Republike Slovenije in slovenskega naroda.
*
Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec ne bo odstopil. - Cerar poslal pismo
hrvaškemu premierju. - Zamenjava zunanjega ministra je samo vprašanje časa. Hvaležni za
izstop upokojenca Dimitrija Rupla iz politike v zapečkarsko idiotstvo.
Z osamosvojenim Lojzetom Peterletom o prisluškovalni aferi, delu različnih vlad, o
razpletenih omrežjih, sodnih zapletih ob pomladniku Janezu Janši, izpadu lasulje SLS in ...
Dinamika je izjemna meddržavno in notranjepolitično celo v času dopustov in prisluškovalne
plaže.
*
Učinek prisluhov, kaj šele prividov
Miro Cerar Zoranu Milanoviću: Arbitraža edina pot za pravično rešitev
Ko je hrvaški premier samozavestno kot nekakšen zmagovalec odkrito napovedal odstop od
arbitražnega sporazuma, pa mu slovenski premier v pismu piše, da prav sporazum pomeni
edino pot za rešitev mejnega ali morsko ozemeljskega vprašanja.
*
109
Baje so diplomatska in meddržavna hrvaška prizadevanja za dobrososedske odnose že tako
močna, da bi Slovencem odvzeli, kar nam sicer politično, zgodovinsko, pomorsko,
diplomatsko, državno, ozemeljsko pripada... Če ne rešijo pravniki indiplomati, kar bi morali
urediti, ne glede na incidente in vodene spodrsljaje, glede na aktualne zasnutke brez
prihodnosti, se uveljavlja posebej hladna meddržavljanska vojna v imenu dobrih sosedskih
odnosov kot pot v pekel. Arbitraža je že sodno določila slovensko prednost, ki je ne morejo
pomotno sprenevedavo agitirati politično histerizirani prisluhi: stvar je resna in zahteva
odgovornost. Slovenija je spet zmagovalka.
*
Novi arbiter za morski slani liter
Predsednik vlade Miro Cerar o novem nacionalnem arbitru meni, da ga določi s predsedniki
parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin (torek, 28. 07. 2015), ker je konsenz pri
iskanju novega kandidata za nacionalnega arbitra, morda skupaj s Karlom Erjavcem, zaradi
prisluhov nujen: Hrvati so nas presenetili kakor porazno, a le v bitki začasno, ne v vojni za
morje in obalo ozemeljsko, čeprav so se zdaj izmaknili. V haaškem petčlanskem arbitražnem
tribunalu naj sedi sposoben in zanesljiv pravni slovenski diplomat.
*
Ni slovenstva
Slovenija je z Ronnyjem Abrahamom nekje med Gano in Slonokoščeno obalo, toda s
središčem v Parizu..., kjer se začne pravzaprav Haag.
*
Zunanji minister Karl Erjavec o zgodovinski preteklosti slovenske diplomacije v EU: "Včeraj
je bila velika zmaga slovenske diplomacije" - pojutrišnjem bo še večja.
Sicer je zunanji minister Karl Erjavec dobro predvideval, da so mu uprizorili nekaj zdrsa tudi
"v hiši", a imen kariernih diplomatov ali drugih uradnih oseb ni izdal - vrh čaše šampanjca je
poknil mehurček, to je to, za okus diplomatske penine, da se ne bi kdo še hrvaško razpenil!
*
S prisluškovanjem brez sence
Za ekscelence škandal par exellence
do svoje politično diplomatske
kandidatske
110
tatinsko programatske
ambivalence.
*
Verica Trstenjak, mednarodna pravnica:"V zadnjih dneh, odkar sem v Sloveniji, me spet
preseneča slovenski odnos do vrednot in tudi do naše domovine. Opažam, da se toleranca do
nespoštovanja prava, do kršenja temeljnih načel pravne države, demokracije in poštenosti
povečuje. Posebno v zvezi s slovensko-hrvaškim sporom o arbitraži pa vidimo popolno
odsotnost zavedanja in uresničevanja elementa državotvornosti."
Prav to, Verica, verificiramo nekateri s tabo v domovini, ne le psihološko napeto, ampak tudi
v smislu pravnega uma in etike.
*
DIPLOMATSKO PRAVO - izbrane konvencije - gl. ur.: dr. Iztok Simoniti, souredniki: dr.
Milan Brglez, mag. Irena Jager Agius, Igor Kovač, M.A.I.S., dr. Ana Polak Petrič DIPLOMATSKO PRAVO - izbrane konvencije - Zbirka Mednarodno pravo – Gl. ur. zbirke:
dr. Andraž Zidar, odg. ur. zbirke: dr. Ana Polak Petrič, za založbo: Hermina Krajnc,
lektoriranje in prevajanje: mag. Nevenka Gajšek, Amerisa Kurbegović, Tea Mejak, mag.
Nataša Zupančič-Tomc, izdajatelja in založnika: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV,
Ljubljana in MZZ RS, Ljubljana 2014
*
Veleposlaniška
Karel Erjavec je veleposlanici v Parizu Veroniki Stabej skrajšal
- krilo,
- njenemu psu pa rep,
- prepevaje tudi čas v kratkočasje,
- s petjem levitov tudi mandat,
- rjave lase...
ko policijsko poteka že, ne glede na imuniteto, proti ekscelenci predkazenski postopek.
Zdaj je vsega kriva kajpak finančno-računovodska služba MZZ, ker se ekscelenca ne spomni
nikakršne odškodnine. Kvečjemu protokol?!
**
111
Sociala
Celje ni glavno mesto Slovenije, kjer se nadaljuje uničevanje revnih in bolnih v omrežjih
centrov za socialno delo na lokalno samoupravni kot ozkopolitični ravni, tako rekoč
slovenofobno, ponujajo pa vse socialne in druge ugodnosti ohlokraciji, torej cestni oblasti
podrhaljene sodrge in nasilno protislovenske sovražne golazni ter jugoslovenarskemu tujstvu.
Če ne morejo drugače, izganjajo zlasti umetnika in intelektuaca, saj menijo spoznano, da z
uničenjem družine deložacijsko uničijo tudi človeka - medtem ko nagrajujejo drugo, zakrito,
postjugoboljševiško svojat, prikrito nadvse uspešne udboagente in druge pajdašije med seboj
zmenjenega reklerikaliziranega napuha in samovšečnosti - celo na evropski ravni.
Divide - et impera! četudi z javnimi polresnicami ali neresnicami in z vnebo vpijočimi
krivicami! V Državi in Cerkvi...
**
Ondan mi je znanec rekel, da priseljena družinica z juga, s štirimi otroki, ki so v vrtcu in šoli,
prejme socialno pmoč mesečno 1000evrov - npr. makedonska družina, samo oče je zaposlen,
gospa pa doma gospodinji, ob pomoči - klanskega - sorodstva, kjer ima tast npr. podjetje...
Tako ima veččlanska »družinica« plačano šolo in vrtec, s 1000 evri pa preživijo pravzaprav
bajno, ker vlagajo v hiše in sodelovanje v domovini, kjer predstavlja vsakomesečno vsaj 800
evrov in več zanje balkanske na jugu, pravo bogatijo.
Znancu nisem mogel oporekati, le to sem rekel, da muslimani vendarle plačajo verski davek zikat... in da vzgajajo svoje otroke s privilegirano ljubeznijo tudi narodne samozavesti, ki
seveda ni slovenska. Tem družinam priseljencev pomagajo še, kot mi je zagotovil znanec, tudi
Karitas, Rdeči križ, Društvo prijateljev mladine itd., z oblačili, hrano, higijenskimi
pripomočki itd. Da, otroke je treba vzdrževati, jih nahraniti, obleči, poskrbeti za njihovo
življenje in zdravje - zato se veččlanske, priseljene družine v Sloveniji - na državni in
cerkveni proračun - kajpak splačajo!
Poleg tega se širi tudi verska svoboda, z upoštevanjem druge največje verske skupnosti - z
islamom.
**
Henry, a ti ga je potegnila?
Moralist Henry Miller je v Parizu gladoval in se preživljal iz dneva v dan kot mmnogi drugi
umetniki, celo v spolovilih nežno ljubezensko veščih in kreativnih hostes, metres, hotnic
mestnega porekla, tujec z udom v njihovih ustih, da je brizgal črnilo romaneskne pisave.
Slovensko čistunstvo bi kajpak Henryja Millerja pobilo pocestniško podlo, z ustrahovanjem, d
ga kajpak skopijo... moral bi pisati kolportažno kot kak ko/laborant akademik, ker bi napisal:
112
to noč sem jo lizal, namreč lectovo lizuljico. Parižanka pa je Henryja Millerja krmila, da ga je
francosko scuzala. Odtod navdih!
Vesna Milek zna...
**
Samohranilka na cesti, japi v neprofitnem najemu
Ko ti direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada na vprašanje, ali je pomanjkanje
neprofitnih najemnih stanovanj še bolj pereče, kot kažejo že tako skrb vzbujajoči rezultati
razpisov, ponudi le grenak nasmeh, veš, da so razmere resne. Po zelo... Več »
*
Hrvaška za odstop od arbitražnega sporazuma na podlagi dunajske konvencije
PošljiTiskaj Velikost pisave
Ljubljana/Zagreb, 27.07.2015, 19:49 | N.Š./STA/J.S.
Hrvaška odhaja iz arbitraže, je po sestanku s predstavniki parlamentarnih strank sporočil
hrvaški premier Zoran Milanović. Gre za postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu
mednarodnih pogodb, je danes pojasnil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Lapaš.
Video
Arbitraža
Iz SVETA: Hrvaška zapušča arbitražo
01:54
f778084fcf_61641075
Iz 24UR: Hrvaška odstopa od arbitraže
04:40
46ade80a45_61641081
Iz 24UR: Hrvaška vlada in opozicija: Odstopamo!
04:36
Hrvaška politika o arbitraži
Začel se je teden, ki bi lahko bil odločilen za usodo arbitraže med Slovenijo in Hrvaško o
poteku meje med državama.
Predsedniki poslanskih skupin v hrvaškem saboru so danes na srečanju s premierjem
Zoranom Milanovićem dosegli soglasje glede odstopa Hrvaške od arbitražnega sporazuma o
reševanju vprašanja meje s Slovenijo.
Kot je dejal Milanović, se bodo pri tem držali postopkov, ki jih predpisuje mednarodno pravo,
da pa že od tega trenutka dalje menijo, da je arbitražni postopek končan.
113
"Na grožnje za nacionalno varnost ter nacionalne in državne interese smo se vsi odzvali
enako. Poskrbeli bomo, da z odstopom od arbitražnega sporazuma preprečimo malverzacije in
prevare," je izjavil predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je bil danes prvič kot šef HDZ
za isto mizo s hrvaškim premierjem in predsednikom SDP Milanovićem.
Po srečanju so podporo odstopu od arbitražnega sporazuma izražali tudi predsedniki nekaterih
drugih opozicijskih poslanskih skupin, kot sta Hrvaška demokratska zveza Slavonije in
Baranje (HDSSB) in Samostojna srbska demokratska stranka (HDSS), ter vrsta neodvisnih
poslancev, ki sodelujejo v različnih poslanskih skupinah.
Tudi neodvisna poslanka Jadranka Kosor meni, da je sporazum, ki ga je s svojim takratnim
slovenskim kolegom Borutom Pahorjem podpisala v Stockholmu novembra 2009, mrtev.
Pričakuje, da bo sabor na izredni seji v sredo in četrtek potrdil postopke za odstop od
arbitražnega sporazuma, podobno kot so sprejeli arbitražni sporazum pred nekaj manj kot
šestimi leti, v času, ko je Slovenija blokirala hrvaška pristopna pogajanja z EU.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes pozdravila enotno stališče premierja
in predstavnikov opozicijskih strank. "Ne glede na kršitve arbitražnega postopka bo Hrvaška
kot odgovorna članica mednarodne skupnosti še naprej iskala način za sporazumno reševanje
mejnih vprašanj ter si prizadevala za dobrososedske odnose s Slovenijo," so zapisali v
sporočilu za javnost iz urada hrvaške predsednice.
Medtem so dogovor vlade in opozicijskih strank pozdravili tudi ribiči iz hrvaške Istre, ki so
bili nezadovoljni z arbitražnim sporazumom. Pričakujejo, da bosta državi spor reševali na
katerem od mednarodnih sodišč, dotlej pa bo, kot trdijo, veljala sredinska mejna črta v
Piranskem zalivu.
Zapleti naj ne bi škodovali odnosom med državama
Na kakšen način naj bi se vprašanje meje med državama reševalo zdaj, Hrvaška še nima
odgovora, prav tako pa Milanović meni, da zadnji zapleti ne bodo škodovali odnosom med
Slovenijo in Hrvaško.
Milanović sicer ni želel komentirati potez slovenske vlade te dni, niti vloge Karla Erjavca. Je
pa potarnal, da Slovenija ni edina država, s katero nimajo rešenih mejnih vprašanj.
Tako Miro Cerar kot Erjavec sicer menita, da Hrvaška enostransko ne more zapustiti
arbitraže, a Milanović pravi, da mnenje Slovenije ni pomembno: "Lahko odidemo in bomo
odšli."
Potrdil je še navedbe novinarjev, da to med drugim pomeni, da bodo o svoji zahtevi za
prekinitev pogodbe obvestili tudi Slovenijo, ki bo imela tri mesece časa za odgovor. Če bo
Ljubljana nasprotovala prekinitvi, bi imeli državi še leto dni časa, da bi se dvostransko ali ob
posredovanju tretje strani poskusili dogovoriti, ali je prišlo do kršitev arbitražnega sporazuma
114
in ali je zaradi tega treba razveljaviti pogodbo. Tako bi se zgodba o arbitraži zavlekla globoko
v leto 2016.
*
Erjavec zaradi prisluškovalne afere ne bo odstopil: 'Arbitražni sporazum živi'
Premier Miro Cerar je ocenil, da ni razloga, da bi zunanji minister Karl Erjavec po
izbruhu prisluškovalne afere kar po sebi sam ponudil svoj odstop. Slovenski premier je
poslal pismo hrvaškemu premierju, v njem pa zapisal, da je izvedba arbitražnega
postopka edina pot za pravično rešitev mejnega vprašanja.
Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec je v izjavi po seji vodstva DeSUS
dejal, da je govoril s premierjem Mirom Cerarjem, ta pa je, po njegovih besedah,
ocenil, da ni razloga, da bi Erjavec po izbruhu prisluškovalne afere morda ponudil svoj
odstop. Koalicija pač ima svojo moč, dokler so v sedlu. Erjavec tako odstopil ne bo, če
bi ga doletela interpelacija, pa bo na očitke odgovoril.
Kot je pojasnil Erjavec, je Cerarja v današnjem pogovoru najbolj zanimalo to, ali je bil
minister seznanjen s pogovori med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in
agentko na sodišču Simono Drenik z ministrstva za zunanje zadeve, ki jih je prejšnji
teden objavil hrvaški tisk. Erjavec, kot trdi, s tem ni bil seznanjen, zato so bili zanj
objavljeni posnetki presenečenje. Cerar pri tem po Erjavčevih besedah tudi ne vidi
ministrove objektivne odgovornosti. Pogovor je potekal v zasebnih prostorih preko
zasebnih telefonov, kar je zunaj njegove pristojnosti, je pojasnil minister.
Erjavec je sicer priznal, da je bil Cerar "malce nezadovoljen", ker se ob izbruhu afere,
ki je zamajala arbitražni sporazum s Hrvaško, ni takoj vrnil z dopusta. "Vendar glede
na to, da sva bila dogovorjena, da ne bom dajal nobenih izjav, da bo izjave in zadevo
prevzel predsednik vlade, niti ni bilo smiselno, da bi se vrnil z dopusta, ki je bil že
vnaprej plačan in organiziran," je pojasnil.
Kot je zatrdil, pa je na daljavo dajal ustrezna navodila ministrstvu za zunanje zadeve,
pripravili so tudi vsa navodila za slovenske veleposlanike, kaj naj povedo
predstavnikom držav, v katerih službujejo. Za torek pa na ministrstvu po njegovih
besedah načrtujejo brifing za vse veleposlanike, ki delujejo v Sloveniji.
Tudi hrvaški enostranski odstop od sporazuma ni mogoč, saj meja ne meji na sámo
sebe - predsedniki poslanskih skupin v hrvaški skupščini/sabor so na srečanju s
karseda razburjenim premierjem Zoranom Milanovićem odločili, da bo Hrvaška
odstopila od arbitražnega sporazuma o reševanju vprašanja meje s Slovenijo… V zvezi
s tem pa je Erjavec poudaril, da enostranski odstop od arbitražnega sporazuma ni
mogoč: "Arbitražni sporazum tega ne predvideva, tako da hrvaška stran sicer lahko
115
sprejema takšne odločitve, vendar, kot veste, je arbitražno sodišče povedalo, da bo
nadaljevalo z delom, tako da bo ta postopek tekel naprej,"
Kot je pojasnil Erjavec, je bil sporazum podpisan pod okriljem Evropske komisije, kar
pomeni, da je pri njih tudi garancija za izvršitev odločbe. Komisija se po njegovih
besedah ne vtika v postopek, ima pa različne možnosti, da prisili državo članico k
izvršitvi arbitražne razsodbe. "Tako da tukaj ni nobene bojazni."
Tudi objavljeni pogovori med Sekolcem in Drenikovo po Erjavčevih besedah niso
povzročili nobene škode glede samega postopka, ker odločitev še ni sprejeta in arbitri
še proučujejo zadevo: "Arbitražni sporazum živi," kot sicer naš zunanji minister meni,
da je Sekolec gotovo ravnal prav, ko je odstopil.
Iz prejšnji teden objavljenih posnetkov je namreč razvidno, da se je dvojica
pogovarjala glede postopkov na arbitražnem sodišču, kar pomeni kršitev pravil in
postopkov. Tako kot Sekolec je s položaja prejšnji teden odstopila tudi Drenikova.
Karl Erjavec, zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec ne bo odstopil. - Cerar
poslal pismo hrvaškemu premierju
Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško vsebuje ustrezne mehanizme za rešitev
nastalega položaja, tako da sta oba vpletena medtem že odstopila, Slovenija pa je že
začela s postopkom za imenovanje novega arbitra, je sporočil premier Cerar, ki tudi
pričakuje, da bo Arbitražni tribunal v polni sestavi čimprej nadaljeval svoje delo in ga
tudi končal.
Milanoviću je predlagal, da se v tej zadevi vodi strpna in zadržana politika tako na
slovenski kot hrvaški strani, da ne bi dodatno vznemirjali javnosti v obeh državah.
Zagotovil mu je, da se slovenska vlada zavzema za nepristransko in neodvisno
arbitražo, kateri sta se zavezali obe državi s sprejetjem Arbitražnega sporazuma.
Cerar je zapisal še, da je prepričan, da je izvedba arbitražnega postopka edina pot za
pravično rešitev mejnega vprašanja, ki bo zagotovila trajno podlago tudi za nadaljnji
razvoj dobrih sosedskih odnosov med našima državama in narodoma. - "Slovenija
popolnoma zaupa v integriteto, neodvisnost in nepristranskost članov arbitražnega
sodišča"
Slovensko zunanje ministrstvo pa je medtem sporočilo, da se je Slovenija odzvala na
navedbe Hrvaške v pismu arbitražnemu sodišču v Haagu, v katerem je Zagreb navajal
domnevne okoliščine, ki naj bi pod vprašaj postavile verodostojnost in zakonitost
arbitražnega postopka.
V pismu so navedli, da so javno objavljeni transkripti in posnetki komunikacije
Sekolca in Drenikove razkrili kršitev temeljnih načel postopka.
116
Slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk pa je danes v imenu
Slovenije arbitražnemu sodišču pojasnila, da se Slovenija ne strinja s stališčem
hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić, da bi moralo sodišče takoj ustaviti postopek.
Slovenija meni, da mora arbitražno sodišče nadaljevati postopek in izpolniti svoj
mandat, kot je določen v arbitražnem sporazumu, so sporočili iz MZZ in dodali, da
Slovenija popolnoma zaupa v integriteto, neodvisnost in nepristranskost članov
arbitražnega sodišča in postopka.
Škrkova je ponovila, da bo Slovenija izpeljala postopek imenovanja novega arbitra v
skladu z roki, ki jih za tak slučaj predvideva arbitražni sporazum. Slovenija je ob tem
pozdravila poziv arbitražnega sodišča obema stranema, da se vzdržita vseh dejanj ali
izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sodišča. "Slovenska
stran to pomembno določbo arbitražnega sporazuma popolnoma spoštuje", so v
sporočilu zagotovili na MZZ.
Stranke morajo sporočiti svoje kandidate
Slovenija pa v tem času pospešeno išče novega arbitra. Parlamentarne stranke so
Cerarju poslale več predlogov, a imena kandidatov niso znana. O novem arbitru bodo
odločili jutri dopoldne. Vse štiri opozicijske stranke so se odločile, da svojega
kandidata ne bodo predlagale. Prvak DeSUS pa je dejal, da bo stranka za novega
slovenskega člana arbitražnega sodišča podprla tistega kandidata, ki ga bo predlagal
Cerar. Z imenom sicer Erjavec, kot pravi, še ni seznanjen.
Erjavec predvideva, da bo vlada v sredo že imenovala novega arbitra, "tako da bo
lahko delo na arbitražnem sodišču v Haagu potekalo nemoteno," je povedal. O
kandidatu se bodo v torek pogovarjali tudi na sestanku predstavnikov parlamentarnih
strank pri Cerarju, kateremu naj bi posamezne stranke do danes posredovale svoje
predloge kandidatov.
**
Demokratsko? »Zamenjava zunanjega ministra je samo vprašanje časa,« pravi čebelar
evroposlanec, pilot in kristjan Lojze Peterle, a tudi »Lepo je bilo z Dimitrijem Ruplom deliti
demokrščanske vrednote,« ko se uzgodovini med Brusljem in Ljubljano; zato: »Tista izkušnja
je neprimerljiva. Takrat smo imeli nekaj glavnih nalog: osamosvojiti Slovenijo, jo
demokratizirati in jo obrniti v smer Evrope ter evroatlantskih povezav. To smo tudi uspešno
opravili. Primerjavo z današnjim časom vidim v tem, da je položaj znova zelo zahteven, zelo
zapleten in že vrsto let zahteva hitro odločanje. Če primerjamo po tem kriteriju, primerjava ne
vzdrži. Mi v letu vladanja nismo pisali belih knjig in napovedovali priprav. Osamosvojitev
smo izvedli, zmagali vojno, uvedli svoj denar in dosegli mednarodno priznanje. Dinamika je
bila izjemna.«
117
*
Predvidevajo, da je bil za nova slovenska nadškofa imenovan...
Predvidevajo, da bo za novega slovenskega arbitražnega sodnika v Haagu imenovan:
- ustavni sodnik in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič,
- pravnik in diplomat Borut Bohte, i
- strokovnjak azenskega prava, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice
Boštjan M. Zupančič/BMZ.
Za nadškofa in škofe vemo, kako je odločil papež Frančišek, za slovenskega arbitra v Haagu
pa odloči…
**
Kaj je o izstopu iz SDS zunanjega ministra vlade, ki je izpeljal osamosvojitev, povedal Lojze
Peterle.
– Položaj, v katerem je država, ocenjuje evropski poslanec Lojze Peterle. Pred četrt
stoletja je vodil vlado, ki je ustanovila državo, bil je zunanji minister v vladi
naslednika Janeza Drnovška in je najbrž najbolj prepoznaven krščanski demokrat med
politiki. - Pred četrt stoletja ste v teh dneh šele nekaj mesecev vodili prvo
demokratično izvoljeno vlado, ki je že začenjala postopke za osamosvojitev. Je
mogoče tisto izkušnjo primerjati z letom vladanja Mira Cerarja?
118
Ob tričetrt na ena še slikam…
Oči me bolijo, čudno.
Vladimir Gajšek: Nočna risba, 2005
Ob 1:30 še buden. Koliko strasti. Koliko vesti!
**
Komentar:
Utelešeni v dobrem ali v bedi
Če bi le hoteli bogati vseliti kaj bogastva, tudi ameriškega, v slovensko podjetništvo kot
ekonomsko in finančno sodelovanje, bi se zdrznjeno nenadoma dvignili, celo nad Nemčijo in
Francijo, tako pa... povsod pravne in kazensko sodne in po drugi strani koruptivne ovire.
Tako pa še gnijemo, čeprav nas je vsaj milijo in nekaj čez, mešancev slovenskega rodu, ko ni
več važno - biti Slovenec, torej je bil tako imenovani partizanski boj zaman, vsaj vse dokler ni
slovenska vojska maja 1945 postala jugoslovanska in je Sovjetija s Stalinom in Titom itak
prevzela s petletkami celoten nadzor nad slovenskim ubornim narodom, narodom hlapcev, ki
pa se pretvarjajo, dokler se lahko, da so gospodarji. - Vse preveč jih imamo, že "državljanov
119
Evrope", ki jih plačuje slovensko ljudstvo vnemar!Ko pa gre zares, se brž umaknejo. Zato pa
še živimo, čeprav nas gnije milijon samo, med njimi sposobni, ki moramo ptrpeti, da nas ne
pohodi Država s Cerkvijo v svoji oholi drži zaničevanja. Vztrajamo, dokler pač smemo dihati
in nas vozijo uradne osebe, od centrov za socialno delo do ZPIZa ali DURSa itd. Ovirajo pa te
uradne osebe evropski in svetovni napredek, znanost in umetnost - v španovijah sebe hvalečih
gimpljev in ko/laborantov z akademsko apanažo mesečno, za manj kot prazen nič.
**
Sporazumno za nesporazum!
jup jupijej, dodali bomo še stroške vsakomesečnega plačevanja odvetnikov tujcev v Bruslju in
drugih s strani Republike Slovenije!
Medtem ko se je umaknilo primeroma belguijsko veleposlaništvo iz Sliovenije, češ da
varčujejo (?!), pa slovenski oblastniki plačujejo na veliko še tuje pravniške diplomate, kakor
da nimamo dovolj sposobnih svojih - kar so nam storili jugoviči severne balkanoidnosti, torej
srbski in hrvaški držasvni mediji v rumenem, bo itak pozabljeno... - so pač le trobila svojih
vlad. Ampak ne na račun Republike Slovenije!
Če kdo hioče vrnitev jugibiljševizma kot demosocializma, nam pripravlja obglavitev. Temu se
izognimo doma¨! Brž!
**
Kolinda Grabar Kitarović bi lahko sedela na galeriji parlamenta
Ampak res nismo vedeli, da bi zunajzakonska hrvaška partnerja Jadranka Kosor in Zoran
Milanović politično imela pankrta, ki je v EU devianten..., in hrvaška predsednica Kolinda
Grabar Kitarović naj bi bila menda botrica, ko ji je skupščinska ali saborska ali parlamentarna
izredne seje o kakor menda novih okoliščinah arbitražnega sporazuma sicer dvignil pritisk –
in bi ji poslanci, državni predsednici, menda celo dovolili priti v skupščino/ parlament/ sabor,
da bi tam sedela na galeriji kot čisto običajna državljanka… - in poslušala brez prisluhov.
*
V saboru/ skupščini/ parlamentu so na izredni seji, ki se je ni udeležila državna predsednica,
mleli le o eni točki – o odstopu od arbitražnega sporazuma, nakar so se zmleli v soglasno
mnenje, da arbitraža ni mejno potrebna. In ko notranjepolitično evropska komisija nima
mehanizmov, da bi preprečila, razveljavila odločitev hrvaškega sabora o odstopu Hrvaške od
arbitražnega sporazuma, je vprašanje, kako bi v Bruslju tako skupščinsko enostransko
odločitev zoper slovenske sosede sprejeli ali kar podprli.
Diplomatska inteligenca že deluje..., če ni dvostranskih pogovorov ali pogajanj.
Ne morejo se niti sklicevati negativno na arbitra R. Abrahama... in ne na hrvaški narod.
*
120
Odstop od sporazuma je pristop k novim nesporazumom.
Arbitražno sodišče bo delalo naprej, toda brez Republike Hrvatske... - enostransko in zase.
Niso pa Hrvati mogli doseči, da bi bil odstavljen Karl Erjavec, da se v slovenski državi,
politiki, domovini zaseje notranji, od zunaj sproženi razdor, odstop za odstopom slovensko v
vladi. Soglasni hrvatski poslanci kot v vojni skupšinsko natanko vedo, da z uničenjem
za/upanja in svojo enostransko diplomatsko absolutno voljo dosegajo uspeh, ki pa je,
strateško videno, le začasen, namreč do dokončne odločitve arbitražnega sodiščas o
ozemeljsko morskih razmerah v Istri in na Jadranu.
Hrvati so nam uprizorili škandal, nas pa niso omajali.
**
Bivši državni predsednik Türk je menil, da je Ronny Abraham sijajna rešitev.
Karl Erjavec: "Včeraj je bila velika zmaga slovenske diplomacije - Erjavec po sporočilu
Haaga pričakuje nadaljevanje dela arbitražnega sodišča in ravnanje v skladu z arbitražnim
sporazumom."
Ni jim, Hrvatom, niti skupščinsko/saborno in enoglasno odstaviti našega zunanjega ministra
Karla Erjavca. Ošibitev Slovenije torej kljub prisluhom ni uspela.
Vlada z M. Cerarjem še ostaja v Sloveniji na svojih pozicijah.
**
Trojanski vranec čez Trojane
Moj šahast konj ne rabi uzde,
uboga me, brez vajeti,
in če Hrvaško vso pretakneš,
enakega nikjer več ni.
Ron Ron Ron Ronny,
daj Abraham pozvoni,
da Zoran Milanović
se prebudi…
še Jadránka Kosor
- in to drži.
O-o moj, moj iskri vranec,
121
čez dol in klanec
že v morje zdaj kot blisk leti,
a tam na morju nič več ni!
**
Zapeljiva Vesna Milek
Kot vselej - Vesna Milek je sijajna!
Novinarka razume. Se sklicuje na dejanskost in znanje.
"...ko ena točka zunaj kroga odgovarja točno določeni točki znotraj kroga. Torej se svet tam
zunaj projicira v nas same. In obratno. Vse, kar je v nas, je samo projekcija zunanjega
sveta..."
Seveda bi se, medtem ko poslušam Mozarta ali Wagnerja, ko slikam ali pišem, celo mimoleže
rad projiciral npr. v Vesnin svet telesne notranjosati, da bi odgovarjal od zunanje točke v
njeno pičico, točno določeno znotraj kroga... v njenem vrtežu, na točki mojih in njenih
užitkov. Z moralistom Henryjem, za povratnik...
Sexus-plexus-nexus.
**
122
Vladimir Gajšek: Ni dvor, 2015
Po ogledu akcijskega postmodernega filma…
Še ob enih zjutraj slikam, filmski eros… za Intelyway. Za Pierra Bonnarda idr.
V CTK le toliko, da prizadevno natisnem vlogo za gospo Anico, ker jo sprt terjajo za denar,
3000 evrov, sama ne ve, od česa – zahteva iz Maribora, po odvetniku Razgoršku…
Dežuje, kaka sreča, čeprav me bolijo osti!
Zvečer si ogledava z Vidom akcijski film Kingsman – tajni agent, posnet po stripu – dober
je Miha Cain, zdaj že v letih, angleški gentlemani in okrutnost….
Kingsman: Tajni agent (2014) "Kingsman: The Secret Service"; režiser: Matthew Vaughn,
pisci scenarija, po stripu: Jane Goldman (screenplay), Matthew Vaughn (screenplay),
igrajo: nadčloveško spreten vohun: Colin Firth, mulc, sin ubitega vohuna vojaka: Taron
Egerton , Samuel L. Jackson
123
Z Vidom si ogledava tudi znova Jurski park.
**
In beseda…
Kaj da je pisava jezika in jezik pisave, ob splošnem sprenevedanju izginjajočih generaci
pisateljev/ic, pesnikov/ic, ki se zdaj še sončijo v uradovalni sicer shinavčenosti in v vrsti
polresnic ali v neizgovorjeno mimobežnih tvezenjih, kako da so pisali in pišeji, ko so
»ovrednoteni« nekateri gmpci celo šolsko, z določnimi konkretnimi kakor zasliševalskimi
vprašanji, ni stvar sloga in vsebine, ampak prevaranstskega življenja samega, saj so mnogi bili
sposobni z volkodlaško klubaško ajedljivostjo zgristi besno vse, kar je bilo na njihovi
nekzbrisno povzpetniški stremuški poti do uspeha, sicer še tako, da so bili sami v svojih
lažnivih in nevarnih klapicah, a v uredništvih objavno dobrodošli, tako vem, kako so hvaličili
sprva samo še marksizem-leninizem, pravzaprav nekorektni stalinizem, pod krinko sartrizma,
torej pariškega dirkališkega komunizma in izpuhtelega akademiškega levičarstva, danes pa
nekaj manj kot pod vplivom frankfurtske – judovsko rodovne – filozofske postmarksistične
šole ali narobe ideologije NDR in pravovernosti Titove Jugoslavije. Ali je partizanstvo bilo
enako ali še manj kot domobranstvo, ker je bilo tretirano kot ilegalni banditizem, čeprav s
pomočjo znorelo sadističnega Stalina, delujoče iz slovenskih gozdov (?), kjer je bila narava
čez vse, torej od kod prehrana, spanje, zdravje, stanovanje v naravi, oblike, obuvala…, bi bilo
stvar nove primerjave kot reč mentalitete in nacionalne slovenske, takrat še katolicizirane
identitete, ki je bila po vojni zatrta, preusmerjena v materializem, prepovedana. Na drugi
strani je poleg onkrajnega banditskega Stalina in primitivno državnega komunizma obstajal
nacionalno zavedni nacionalizem nemškega kot velenaroda, od Avstrije do Nemčije in
drugod, koder so pač prebivali nemški ljudje. Idejo te nadnacionalnosti kot ničejanskega
bermenševstva je izvajal in scela zagovarjal politično vehementni nemški kancler in vodja
Adolf Hitler kot antisemit in ljubitelj Wagnerjevih oper.Hitler je okrepil nemško vojsko in
mednarodno označeno, čeprav lastno militantnost do točke, ki je bila vseevropka,
civilizacijsko pa je obljubljal razvoj znanosti, tehnike in tehnologije, zaposlitev, šolski sistem
za zdravo mladino in vrsto drugih ukrepov, s katerimi je zagotavljal vsaj ducat let dobirne
javnega kot državnega interesa. Cena takega napredka je bilo uničevanje judovskih elit in
običajnih rasno češ manjvrednih ljudi kar je uspelo Hitlerju, ni dejnsko uspelo še nikomur
pred njim – tudi če je kdaj Hitler deloval kot leninist, vendar ni pristajal na sistem državnih
gulagov, tajne vseobvladljive kot sovjetsko vzorne policije in državne brezobzirne birokracije;
Nacionalna socialistična nemška proletpartija/ Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei/
NSDAP je zagotavljala moč Države čez vse: parapolitične enote državne prisile: SA - Sturm
Abteilung (rjavosrajčniki), prostovoljni jurišni odredi stranke NSDAP, ustanovljeni leta 1920.
Gestapo - Geheime Staatspolizei: državna varnostna služba, od 1936 naprej podrejena
Heinrichu Himmlerju, - SS – Schutzstaffel: posebni odredi politpartije pod vodstvom
Heinricha Himmlerja, - delavska SD – Sicherheitsdienst: varnostna služba znotraj SS,
ustanovljena 1931z vodjem Reinhardom Heydrichom. Skoraj nihče ne omenja, da so bili
partijski tovariši v Nemčiji 1933 do 1945 kot oblastniki le moški v najlepših letih, sposobni in
učinkoviti, medtem ko jih štejejo kakor novinarji, zgodovinarji in drugi za skoraj brezčasna
124
bitja ali priljubljene in varnost zagotavljajoče ukazovalce moči generacijsko so bili oblastniki
v nemškem tretjem socialističnem cesarstvu srednjih let, in npr. Zakon o zaščiti ljudstva in
države, februarja 1933, je razveljavitveno odpravil člene ustave, ki so govorili o liberalnih
zasnutkih državljanskih svoboščin, judovsko vodenega tiska in je priznaval vsemočnost
zvezne oblasti – kot zgled in uresničitev vseh jugoslovanskih ustav, kolikor o ustavi iz leta
1974 sploh govorimo o ustavi, ne pa kot o Kardeljevi izmišljiji partijsko enoumnega
fanatizma in besedne driske. Tako je Adolf Hitler dejansko prvi moderni evropski politik, ki
je vpeljal lokalno socialistični samoupravni sistem, v organizaciji združenega dela s
službenim zavarovanjem zaposlovanja. Poleg tega je bil Adolf Hitler nadvse priljubljen
doživljenjski šef države in partije ter učinkovit vrhovni poveljnik. Spet Zakon o ljudskih
sodiščih, maja 1934, je predvideval med drugim posebna sodišča za primere izdaje in
veleizdaje, kar je predhodnik tovrstnega povojnega jugoslovanskega sodišča, z znanimi
montiranimi sodnimi političnimi procesi…
– Moč Države sta zagotavljala tudi Katoliška cerkev in rimsko imperialni Benito Mussolini s
fašizmom: - »Država je vse, ničesar ni zunaj nje, nič ni proti njej./ Tutto nello Stato, niente al
di fuori dello Stato, nulla contro lo Stato –», Fasci Italiani di Combattimento / italijanske
bojevniške butare, ko so lat. fasces = v butaro povezane palice s sekiro kot starorimski simbol
oblasti, ki so jih nosili liktorji pred najvišjimi oblastniki: pretorji, konzuli, diktatorji in nato
pred imperatorji; cilindrične butare s sekiro v sredi so bile najprej simbol kraljeve in nato
republikanske oblasti. Kult vodje, npr.kaplarskega jugomaršala, se je uresničeval ne le s
proziintelektualno (lumpen)proletarizacijo, ampak z nenehnim ovohavanjem, kaj kdo
politično misli, ideološko občuti in ali je naravnan v karierizem.
Kakšna razlika med očetom, mamo in menoj: generacijsko, mentalno. Starša sta doživela,
preživela 2.svetovno vojno – izgnanca v Sarajevu, v nenehnih nevarnostih zgolj preživetja, ob
brutalnem nasilju okupatorjev, zlasti ustaše, Maks Luburić je na primer zasliševal očka
Avgusta, a se je očka rešil…
Vse tako pišem, da pokažem na tri vedenjsko in mentalno različna obdobja:
-
medvojno in tik povojno obdobje – moji starši: mariborstvo, osvoboditev,
povojno obdobje od leta 1960/62 do 1998, vmes leti 1974 / služenje vojaškega roka v
Kruševcu/ in 1980 – jugofirerjeva smrt
postmoderno obdobje: nato 1990 do Jelenine smrti 1996, policijska zaplemba vsega
premoženja in izgon z Vidom v brezdomstvo leta 2005 – hiša morilcev v Tesarski 16,
nato preselitev v azilni hotel Celovška 264 – soba z08, 7. Nadstropje: Vida priilno na
psihiatrijo in uničevanje sinove osebnosti s psihofarmaki
**
125
Komentar:
Nova SHS ali HSS?
Mednarodno pravo EU na preizkušnji
Slovenci nismo presenečeni, niti se ne vprašujemo, kako bo, ko Hrvaška ne upošteva ne EU
ne haaškega arbitražnega sodišča. Enostranska razveljavitev pogodbenih možnih pogojev ali
sporazuma je hrvaško vlado pripeljala do odstopa hrvaškega arbitra Budislava Vukasa in da je
razrešila dolžnosti svoji agentki pri arbitražnem sodišču Majo Seršič in Andrejo MetelkoZgombić..
Tiskovna predstavnica evropske komisije Mina Andreeva pa v Bruslju komentira:
»Pripravljeni smo poslušati obe strani in, če bosta želeli, v okviru svojih pristojnosti ukrepati,
da olajšamo nadaljevanje arbitražnega procesa.« Sodišče torej v Haagu funkcionira, četudi ga
Hrvaška ne upošteva ali niti ne prizna.
*
Če bi spet začeli odstopati naši ministri, npr. Mramor in Erjavec, bi se začele podirati domine
zdaj izvršilne oblasti in bi pač bile razdrte zveze med Brglezom in Cerarjem, obenem bi se
začela navznoter sesuvati zdajšnja kakor leva oblast..., Hrvati bi dosegli razkroj Slovenije in
bi dinozaversko vdrli.
V meddržavni politiki, kjer ni pripravljenosti enostransko za sporazum, je kvečjemu razvidno
- sovraštvo, tako pa v imenu ozemeljskih interesov. Hrvaška vlada ne bi smela enoglasno
sovražiti.
V pravnem svetu se urejajo stvari po zakonih in pravilih razsodno. Tudi v primeru slovenske
Istre ali Piranskega zaliva.
Doslej je vsaka enostranost - zgodovinsko slejkoperj propadla.
*
Če hrvaška skupščina/ parlament/ sabor sejmarsko enoglasno izglasuje odpoved
kakršnemukoli meddržavnemu sporazum(evanj)u na evropski ravni, samo nadaljuje politiko
jugoslovenizacije, ker je "prisluhnil" srbski politiki neposredno kott posredno maščevanje
Sloveniji, da smo se prvi osamosvojili; vsi zdajšnji poslanci bi pač glasovali enako v času
SFRJugoslavije, namreč partijsko določeni in s kimljajem tov. Tita, hrvaškega
jugoslovenarskega kaplarskega jugomaršala ali jugoboljševiškega Hrvata. Zato tako
jugoboljševiško odklanjajo Evropo in ne priznajo niti haaškega sodišča v svoji državni
organizaciji.
126
Morda so se v španovijah Hrvati hoteli znebiti Karla Erjavca? oslabiti Republiko Slovenijo?
*
Kaj more zoper enoglasno skupščinsko hrvaško voljo, da haaškega sodišča Hrvaška ne prizna,
tudi evropska komisija, če se ta niti ne strinja s hrvaško logiko odstopa od arbitraže. Hrvaška
politična trmica je vstajniško že iz zgodovine znana, da je država neodvisno hrvaško tudi
neprizanesljiva in izraža moč notranje državne samovolje, v nasprotju s Slovenci, ki smo
oholo objestni le dotlej, dokler ne izgubimo, potem pa se ljubljanska "politika" kar tihcano
umakne, tematika pa se zamenja, tudi na socialni, kulturni, ekonomski ravni.
Slovenska država je samovolja navznoter, inteligentno prilagodljiva navzven.
*
Ob rojstnodnevnem praznovanju smo gledali tv vesti dnevnika, in srbofilski kolega je izrazil
do Hrvatov sovraštvo - čemur sem že kot pisaelj odločno oporekal, vljudnoin mirno. In je
srbofil skočil nadme, me udaril po ustih do krvi - in konec slavja, sem odšel in pustil
neznanski primitivizem brez njegovega praznovanja. - Kar počne zdaj hrvaška skupščina, t.i.
sabor kot državni zbor, je nezaslišano, ko ne prizna niti EU ne haaškega sodišča. In bodo
posledice razločne v arbitraži, ki bo tokrat dokončna.
Ali bo po dokončni in nezastarljivi sodbi arbitraže napovedala Hrvaška Sloveniji in EU morda
vojno? vstajniško? da izstopi iz EU tajno in napade kot dženeral Adžić idr.?
*
Ronny Abraham je po rodu judovskega porekla, zato ga bodo pohvalili od Danila Turka do
BMZ..., kar je prav, saj ta arbiter ne bo nič kriv, če se na arbitraži ne uredi - nič. Še nadalje bo
slovenski narod odvisen od politike, ki se pretvarja, glede na notranje razprtije, kakor da ne bi
imeli dovolj prisebnih mednarodnih pravnikov in diplomatov, tako da smo posegli "evropsko"
v sodstvo s tujim pravnikom.
Slovensko pravo je zdaj v nekakšnem napredujočem nepriznanem nazadovanju. ako se zdi, da
sredine hajke pred sodiščem niso bile zaman proti "krivosodju", ko pravniki v svojih unkcijah
delujejo z omrežji nadvse učinkovito, ko gre npr. za deložacijo in plenjenje malih ljudi.
Sadizem... – juristokratsko preslepitvene razčlovečene okrutnosti in rabljevstvo, odločanje
uradnih oseb – od centrov za socialno delo do javnih knjižnic, od PIZa do DURSa itd. pa je
dokončno učinkovito, saj zavrže prošnje slovenskih ljudi, ob pomoči ministrstkih in drugih,
zlasti pravnih služb, jer ni nobenega in nikakršnega nadzora, kaj se v resnici z ljudmi dogaja.
Po drugi plati se je okrepila ohlokratska samovolja spet nekako jugoslovenarsko ali
izkoreninjeno sčefurjeno, od Jugoslavije – moje dežele v ljubljanski Drami do drugih
izobraževalno-vzgojnih, šolskih, zdravstvenih itd. ustanov, ki je javno anonimna, a napadalna.
127
**
Bi si Ronny Abraham upal priti v Ljubljano?
Slovenija ali Ljubljana je edina, kjer ti lahko nemoteno osorno in jezavo zadirčno anonimni
ustrahovalec, v Trubarjevi hiši literature, ko govoriš proti jeziku ustaštva uglajeno in natančno
jedrnato, zapreti poimenoma, ker se predstaviš - da boš umorjen oziroma ustreljen. Seveda
pocestna nevarna ljubljanska drhal lahko ustrahuje koderkoli - nekaznovano. Pretnje z
ustrelitvijo nihče od uradnih oseb Trubarjeve hiše literature ni niti prijavil policiji, morilski
ustrahovalec je kakor zaščiten. Doklej?
Bo odgovorna Alenka Gazvoda odgovarjala kazensko?
*
Ko bi se sodnik Ronny Abraham osebno pojavil v Ljubljani, nima nikakršne zaščite, da ga ne
bi zadirčno jezavo napadla, tudi z anonimno, a javno grožnjo umora pocestna drhal, ki preti
npr. v ljubljanski Trubarjevi hiši literature. Protislovenski jugoslovenarji in pristaši so
nevarni, a jih zaenkrat oblast pušča pri miru, celo več, bi Ronnyju Abrahamu že v ljubljanski
Drami pokazali, da je Jugoslavija - moa dežela, torej bi bilo vprašljivo čisto konkretno, kaj da
hoče arbiter...
Bi vsaj policija zavarovala Ronnyja Abrahama pred kakor zaščitenimi sovražnimi
ustrahovalci - ali pa bi ga izpostavljala samo resnim grožnjam?
*
Bi si Ronny Abraham upal priti v Ljubljano?
*
Obstaja resna nevarnost, da bi bi Ronnyju Abrahamu, če bi si drznil javno priti v Ljubljano,
zagrozil kak anonimni jezavo zadirčni ustrahovalec z ustrelitvijo, le če bi kaj pisnil - v
slovensko korist, namreč v arbitraži. Potem bi pa Ronnyja Abrahama kakšen pobalin varnostnik? - nagnal in zaščitil ustrahovalca.
To je pravna Slovenija, to je glavno mesto Slovenije - anonimna samovolja, ki presega celo
hrvaško balkanoidnost, še vedno na jugoslovenarske načine. Ne bi imeli prisluhov, ampak
resnično zadirčno sovražne grožnje, če bi si drznil Ronny Abraham kaj celo kot pravnik
pojasnjevati.
Verjetno bi Ronny Abraham brž pohitel iz Ljubljane...
*
128
Ko ne bi kaplarski jugomaršal v imenu stalinizma in sovjetske velesile pognal iz italijanske
zasedbe naših enot, bi videli, da bi mogla segati Slovenija morda do Benetk ali Milana... in bi
bile te italijanske krajine pod partizansko jugoslovansko oblastjo kvečjemu kolonije, kjer bi
kadili hercegovski ali makedonski tobak... Ampak ker je Tito popustil Stalinu in zaveznikom,
smo se morali umakniti, celo iz Trsta... Ni bilo slovenskega generala, ki bi zahteval, da
jugoslovanske ali slovenske partizanske enote osvobodijo Italijo vse do Benetk ali Milana.
Rima pa le ne bi slovenizirali, pa naj bi diplomati repetirali z jezikom, kolikor bi hoteli. Tudi
papeža ne bi postavljali Slovenci.
Istra je.
*
Na tem spletnem forumu berem neko jugoslovanščino ali tuje paroliziranje, ki ga berem le s
slovarjem v roki, da lahko sploh kaj razumem. Jugoslavija - moja dežela, v srbohrvaščini
ljubljanske Drame? Vsaj Oliver Frljič jim bo že pokazal! V mladinskem teatru! ali režiser
Vito Taufer. Ali mladi Toporišič...!
In kdo bo občinstvo?!
Če se že gre vlada teater, naj odigra to diplomatsko farso!
**
Vojvodinski kmečki turizem
Ja, Sonja Merljak, to ti je "retour à la nature", kot učijo že v šoli.
Da pa imajo turistični delavci kje v Vojvodini tak smisel za zbližanje med človeki in živalmi,
bi komaj verjel njihovi pridni in ukaželjni napredni sezoni. Bazen! in svinjak! oboje kot - šola
v naravi! imajo smisel za J. J. Rousseauja, čeprav Vojvodina - še - ni Pariz.
Sicer pa - Vojvodina, ta srbsko-madžarska dežela, je gostoljubna in poznana po odlični
pogostitvi, domači hrani kot specialitetah - tudi iz svinjine -, po starih gradskih, po ciganski
muziki ali čardašu, z režiserjem Ristićem, po Matici srpski v Novem Sadu, po slikarjih...
Vojvodina pač ni Avstrija s kmečkim turizmom! in narobe. Palič?
*
Ja, Sonja Merljak, večkrat sem gostoval, tudi s prijatelji, v Vojvodini, celo na jugosoldaški
karavli - meja z Madžarsko, ko smo se ogledovali skozi daljnoglede - so nam, civilnim
gostom, pripravili gostijo - z lastno svinjino in žganjem... zaigrali na harmoniko, ponudili
domače grozdje... bili so pač enota, kjer je vladal timski duh fantov v sivo zeleni uniformi.
129
Bili smo prijatelji... France Filipič je v Novem Sadu ali kje dobil v dar - sirkovo metlo, jaz
sem z ženo odklonil; sem pa prejel v dar srbsko narodno keramiko: komplet, od majolike do
značilnega krhkega kavnega servisa.
Prespali smo v Vojvodini vedno na čistem. Hrana - domača. Prijateljsko nevsiljivo ozračje.
Gostoljubje.
*
Nepozabno srbsko vojvodinsko doživetje. Po simpoziju smo bili povabljeni na kosilo... na
travnik!
Neki 70-letni pastir je za nas pripravil goveji golaž v kotlih na prostem, baje je kuhal že od
petih zjutraj, in verjemi ali ne, na prostem smo tisti enkratni pastirski golaž po/jedli, mislim,
da nekaterim ni bilo niti nerodno, ko so se prenajedli. - Tudi tisto je bil namreč nekakšen turizem.
Morebiti pa so se Vojvodinci "evropeizirali", se primitivirali do pračloveških skupnostnih
navad? kajti če ne žive po svoji šegi in navadi, zlasti na kmetih, je vse res narobe, posebej še v
Savskem centru v Belgradu, kjer so pripravljali pre/drago zanič kosila, le kokakola je bila
užitna.
*
Na kosilu v belgrajskem Savskem centru smo jedli tako rekoč neužitno kosilo: grahove juhe
se ni dotaknil nihče, pomfrtita nihče, kokošjih bedrc nihče, le tortico smo použili in pili kokakolo, vse pa preplačano! so se iz nas norčevali?
Zato sem nobelovce in druge povabil, naj doživijo "Balkan" na srbsko domačo jedačo in
pijačo in "sitno cirilico", to je na harmoniko... Kako sem to izpeljal, je čudež - nisem jim
dovolil, da bi se odpeljali s taksiji, ampak z avtobusi! so pristali...
V domači gostilni smo jedli srbske nacionalne jedi, Nemci so se takoj nažingali z "rakijo"... ostali smo do dveh ali treh zjutraj, potlej s taksijem v hotel.
Vsi moji povabljenci so doživeli "Balkan"! doživeli so čudež, nepozabni čudež, saj smo se v
tisti gotilnici med seboj v pogovorih vedro sprostili.
**
130
Alko?
Zdaj pa bi prijatelj Janez Rugelj zastrigek z ušesi. "Slovenija je ena najbolj dekadentnih držav.
To je pokazala lestvica, ki jo je objavila ameriška agencija Bloomberg." o že dolgo
doživljamo.
Ampak vsakdo se lahko izklopi, ker ga Država ne Cerkev ne upošteva kot osebnost s srcem in
pametjo, ampak le kot osebo ali objekt Države in Cerkve, ko so pisarne prekoračile oholo in
ibermenševsko brezobzirno svoje pristojnosti.
Zlasti nevarni ustrahovalci so državno in cerkveno zaščiteni. In nasilneži v svojem sovraštvu,
največkrat v protislovenski "uradni" drži mržnje in gluhobe za sočloveka.
Kar zadeva slovenska kakovostna vina - na zdravje, Slovenija, Evropa, svet! brez
sprenevedavosti!
**
Nekoč sem vprašal prijatelja pesnika Toneta Pavčka, ko je v letih imel - trde žulje na rokah,
kar ni bilo, vsaj meni meščanu se je zdelo tako, potrebno.
Tonček, kakor sem mu pravil, mi je smehljaje in nežno kot kmečko izrekel - da rigola
vinograd, to pa zahteva trde žulje na dlaneh. Da bo vino žlahtno.
Noben od pesnikov štirih ni bil alkoholik, pa so se ga večkrat nakresali do amena.
Skrivnost genija Franceta Prešerna, ki je bil alkoodvisnik, še do danes ni razkrita - Slodnjak in
drugi so rekali, da ni bil "habitualni pijanec". Kaj šele Ivan Cankar - ovrgel je očitke, saj je
znal svoje tekste na pamet! in ni pisal pijan.
Danes je največja ovira bolezni odvisnosti - trda droga, začne se s travo ali džojntom. Med
mladimi.
131
Vladimir Gajšek: Vladimir v klobuku, 2015 (foto: Vid Gajšek)
In je spet teden naokoli;
Vid ob 10:00 spet na pogvoru na borzi dela/ zavod za zaposlovanje;
Zunaj dež - in hrum kot običajno.
Še ob 2:00 sem buden.
Popoldne sva že doma z Vidom.
Mineštra.
Potem jezuiti.
**
132
Kaj pa je beseda, si je rekel, ko se je zjutraj vračal iz kopalnice po britju, še ves mrnjav ko
maček v žaklju ali kako,ja, kaj pa je beseda, če ni še stavka ne povedi, da ploh kaj zamrmral o
bogu in rekel, da je beseda meso postala, torej ne zlog niti črka in ne simbol ali znak,
katerikoli znak, sploh je beeda zato tukaj, da se zbudiš in potem veš, da si, namreč z besedo,
da veš, kje in kdaj si, namreč kateri dan je pravzaprav danes, katerega mesca in katerega leta,
če ni odveč, in kje neki, kot da se zbudiš iz narkoze po težki operaciji in se oziraš v
zatemnjeni sobi naokoli, ne da bi vedel, kako kje si, daj neki le, ampak on je že vedel z
besedo, da je živ, zbujen v pot, resnico in življenje, kot se reče, kajti le živ je lahko izgovoril
besedo, čeprav še brez povedi ai stavka, takole ko se je vračal iz kopalnice, lepo obrit in
nadišavljen z vodico po britju, a še ves nekako kakor v polsnu, med prebujanjem in dokončno
budnostjo, kar polzavestno, in si ni nič zamomljal v brado, niti ne o besedi, ker je pomisli, kaj
da ga danes čaka, menda že ne nobena beseda, ker je bil še kar Naprej kakor zaspan, dobro
ostrižen, lahko pa bi kaj pogrkaval kakor da si izplakuje grlo, lahko bi kaj izšepetal kar tako,
nerazumljive besede, ko se je zagledal vzdolž po hodniku in je šel spet v spalnico, sam, ko je
dišalo stanovanje po novem oplesku, sicer pa po čevljih in umetni masi, potiho je dišalo, na
kar se ni oziral, le cokljal je proti dnevni sobi.
**
Jezuiti? Za razliko od kutastih rjavih frančiškanskih patrov ali kapucinskih bratov so jezuiti,
bi se reklo, bolj civilni, ponavadi oblečeni navadno, tudi športno in v dnevno pohodnih ali
športnih copatih, tko da se v avtobusu ne bi nikomur niti sanjalo, da ima ob sebi jezuita.
**
Ampak kaj pišem – stokrat in tisočkrat moram ponoviti, kako so naju z Vidom eksekutorji
izgnali iz stanovanje v brezdomje, kako je zjutraj prišel v črno oblečen strogi satan, pozvonil,
in komaj sem odprl, je zinil jezavo in me mrzlo pogledal, kakor že pazniško kje v arestu ali
konclagerju: »Ključe!« in sem mu oddal ključe, nakar se je samo zasukal in izginil…, nakar
sta pricapljala njegova dva pomočnika, mi pomolila pod nos A$ format ciklostilni papir,
nekakšen obrazec, vstopila sta kot nova gospoarja, in Vid je pobegnil v nadstropje višje… in
je skrivoma špegal skozi okno hodnika, kako so se ustavili neki kombiji ali kamioneti.
Potem so šele prihrumeli obritoglavci, menda zaporniki, sami močni bodybilderji, v fantovski
opravi, mrko so nekaj godljali drug z drugim v jugoslovanščini, nekaj o kačah in zmajih, vsak
s svojo sekirco in macolo, da so začeli razbijati najprej pohištvo v dnevni sobi, najprej lepe
omare, sedežno usnjeno, seveda sicer drago garnituro, stole, pisalno mizico, sploh vse… kajti brezdomec pač ne bom menda potreboval nobenega pohištva, nakar so se spravili nad
kuhinjo, kjer so tudi porazbili z macolami in sekircami vse omarice, jedilni kot, stole in drugo
khinjsko opremo – razen umivalnika, umivalnik so pustili pri miru, tudi so potlej stopili na
balkon in uničili vso balkonsko garnituro, tudi kajpak cvetlične lončke z rožami vred,
naposled so odšli v kopalnico, kjer so razbili skoraj nov pralni stroj…, saj brezdomec pač
133
vsega tega ne potrebujem; v dnevni sobi so le sneli umetniške slike in jih zložili v plastične
kakor mrliške vreče, vse knjige so prav tako zbasali v plastične velike črne vreče, prav tako
nekaj tisoč računalniških kaset… in ko je bilo končano in vse odneseno v kamionete in
kombije, sta prišli, mislim, dve mladi čistilki, verjetno zapornici z metlo in vse pometli, ker so
pačprej moj sesalec za prah razbili z macolo, pa tudi omelo…
Sam sem stal šokiran, paničen v kotu dnevne sobe in samo gledal, ko je prispel naokoli še tisti
albanski ključavničar, policijski špicelj z ulice, sklonil se je, pokleknil, z orodjem brž
zamenjal ključavnico in me ni niti enkrat pogledal, strmel je predse kakor vojaško, in ko je
storil, je odklamal spet v svojo delavnico, v polni zavesti, da je odločilen policijski zastopnik,
če ne drugega, sodnoizvršilne deklarativne oblasti, iztrebljevalec tujec in pomagač,
Medtem sta se eksekutorja pomočnika ptestopicala kakor da jima je nerodno, bila sta namreč
Slovenca, vsi obritoglavci pa jugoslovanskega porekla arestantje, mladi nasilneži na koristno
prevzgojnem delu, kako so le uživali hladnokrvno, da so lahko razbijali lepo in dragoceno
pohištvo, so gledali mrko mimo mene, skoraj bi na glas zagrgral Die Fahne hoch…,
In nisem mogel nič drugega kot da sem počakal do konca, komaj so priklicali »upnika«,
nekega objestnega frajerčka z ZPZa, ki je prevzel ključe in očitno užival, ko je zaklenil
stanovanje, izpraznjeno ljudi in stvari, nakar je izginil, midva pa z Vidom nemočna, le vsak s
svojo plastično vrečko in brisačo in z mobitelom…
Kje bova prespala nocoj? Seveda, v kleti na tleh, potem pa bova že videla, kam in kako… oba brezdomca, državno policijsko zaplenjena, izseljena kamorsibodi, ker v Ljubljani ni niti
geta za take, kakor sva – bila – midva s sinom gimnazijcem.
Od kod tak razčlovečeno okrutni pritisk name in na komaj 19-letnega sinka? Nenadoma sem
zaznal, doživljal in spoznal, kako se vsi, tudi v DSP in PEN klubu samo kakor mežikavo
sprenevedajo, ko sem bil vržen s sinkom pravzaprav med ljubljansko podrhaljeno grozilno
svojat, med ustrahovalne deklasirance, zavržno nasilne pijance, odsluženo splesane kurbe,
med nasilne psihopate, povratnike zapornike…, večidel jugoslovenarje, sovražnike vsega, kar
samo diši po slovenstvu, po slovenskem jeziku, kaj šele pokulturi pozabljene omike ali po
naših šegah in navadah – kakor da ne živiva s sinom več v Republiki Sloveniji in se lahko
izživlja nad nama vsaka uradna oseba – ker za naju ni bilo ne nočišča ne možnosti stanovanja.
Tako Vid ni bil niti birman kot vsi ostali vrstniki, moral je tudi zapustiti kot brezdomec
seveda moščansko gimnazijo: povsod sva bila vnaprej avržena, posebej pa s strani socialnih
delavcev in delavk… in naju je zalezovala policija, v omrežju socialnega dela, iskali so
povode, da me zatolčejo, me prepuščali nabildanim bednim pretepačem, mladim beračem in
drugo v zlu in vsakršni hudobiji.
In ker sem v letih bolj krhkega zdravja in izčrpan kljub vsemu od nenehnega študija in
duhovnega dela, sem bil tudi večkrat pretepen, vseskozi sovražno jugoslovenarsko
134
zasramovan, ko sem doživel, kako socialni delavci zanalašč sprenevedavo vso to »gospodo«
celo po svoje , namreč socialistično, hujskajo proti meni. Kajti pravi reveži so mi povedali…
Poleg tega je ta vsa zahudičana klateško jugoslovenarska španovij, tudi v sodelavstvu s
socialnim delom, izzivala, kako da si drznem sploh bivati v Ljubljani – kjer sem že živel vsaj
štirideset let nepretrgoma, vse do nasilne izselitve in zaplembe vsega premoženja. Kaj jih
briga! Tako sva bila s sinom gimnazijcem domača izgnanca.
Kaj pa »upnik« ali ZPIZ, kjer je bila moja žena zaposlena kot dipl. pravnica, a je pač umrla?
Direktor ZPIZa mi je pial tako sramotno 'polzavedno pravniško čiribirščino, kakor da imam
opraviti pač z enakim deklasiranim primitivcem kot sem jih srečeval klateško psihopatsko
brezvestne4 in jugoslovenarke na cesti, ja, direktor ZPIZa j pisal okrutno brezobzirno kot
kakšen iobermenš, enak tudi uradnim osebam na centrih za socialno delo v občini ali kot
kakšen policist, ko izpolnjuje prekrkovni obrazec, če te je zasačil v zasedi, ko si ponoči prečkl
prazno cesto… - in kako so se uradnice z uradniki ZPIZ šemežno grdo lagali…, s kakimi vs
pretvezami, da jih ji sram, so nastopali proti meni: češ da nisem bil – s sinom pa ženo – v
stanovanju od – do, ampak kakor da sem prišel stanovat šelepred kratkim, verjetno so
računali, da bom izgubil ob takih podlostih živce in dokazoval »sodno«…, a sem samo stopil
v bežigrjski Kostanjčkov vrtec, tam prejel potrdilo, od kdaj je bil naš Vid v tem vrtcu in
postavil na ta način zpizovke in zpizovce na očitno debelo in nesramno laž. A kaj ko izvršilno
sodiše sprejema vsakršne očitne, torej naklepne laži – da le popelje svoje eksekutorje nad
slovenskega človeka, še zlasti hladnokrvno nad književnika, likovnega umetnika, prevajalca!
– seveda z znano fintico,ki se ji v takih primerih reče: zamudna sodba…
Izseljenec je obsojen brez sodbe, ko je izseljen ali deložiran na cesto: tisti A4 format
cikoostilnega papirja je samo obrazec, enako kot sodni odlok, ki ga podpiše javno anonimna
sodnica, ki je nič ne briga ne ustava ne zakon, ampak le da ustrež kakorkoli zgolj »upniku«.
Še posebej so se sovragi kot jugoslovenarji potlej ušteli, ko sem bil vržen v kontejner, pa ne
za smeti – ampak v tako imenovanem »zavetišču za brezdomce«, dame onemogočijo
življenjsko, če že ne gre drugače: v ozadju – kdo? Kajti tudi sodne krivice niso samoumevne,
kolikor za pravo velja tudi pravni um in razum in seveda ustava ali človečnost. Ker ne pijem
in ne kadim, sem mora zasrbeti marsikatero jugoslovenarsko dušivo – uradno osebo na
CSD… Tako skratka ni nihče dojel, kaj šele računal, da bom že po nekaj dneh okrutnega
brezdomca našel podobne nesrečnike in ustanovil Klub brezdomcev Ljubljana, saj sem bil leta
1990/91 psihoterapevt biblioterapevt pri prijatelju Janezu Ruglju in njegov tesni sodelavec.
Kako je bilo s požrtvovalnim socialno humanitarnim delom, sem načrtoval, ko smo
zapisnikarsko obiskali ombudsmana, klepetavo jalovega Matjaža Hanžka, policijski sindikat
in druge,posebej tudi v MOL… - ena sama zagovednost, socialni delavci pa so me le
poskušali posnemati. Ampak eno je, če si brezdomec in ti zupajo nesrečniki,drugo pa je, če se
v pisarni, skupaj s policijo, praskaš po obrazcih in v negodnih situacijah kot fascikelnih
zadevah, kjer je sleherni »prosilec« samo – zaporeedna številka. Koliko brezvestnih tipov! Da
135
mi pridejo spred oči! Ker imajo naposled vsak svoje ime in priimek, če ne drugega v svojem
kanclijskem jebanju ježa.
In kdo je lahko deložiran? Verjetno ne kakšen Marjan Papež, znan po paragrafarski
polpismeni čiribirščini, ki ne pozna, direktor ZPIZ, niti opravičila, da se je spravil nadme,
prav tako ne vse njegovo administrativno in drugo, na ZPIZu zaposleno osebje. – Prav tako ni
deložiran noben eksekutor in ne izvršilna sodnica, ki je posedala hladnokrvno ibermenševsko
v svoji kancliji in določila, če ne drugače, pa z »zamudno sodbo«, da je izgnala družino na
cesto in da je bilo vse premoženje »zaplenjeno«. Tudi ni zaplenjen noben policist, ki se mu ni
ljubilo sicer prisostvovati izselitvi kot deložaciji, saj ve, da je deložiranev v šoku in aztegadelj
v občutku tesnobne praznine čisto nemočan in šibko prepuščen čakanji, da bo zavržen. In niti
albanski ključavničar s svojo obcestno delavnico na Dunajski kot policijski kolaborantski
špicelj ima seveda imenitno stanovanje s svojo muslimansko družino. V prostaško brezdomje
je izseljen književnik razumnik, ki mu Država ne prizna niti delovne dobe, saj med
kanclajfuksami pač nikogar ne briga, da ima književnik mednarodno priznano bogato
bibliografijo… kako pa je s knjižiničarstvom postkomunzma, je znano.
Še danes n niti pravno dognano, kako da se je meščuharska zalega izvršilne oblasti spravila
prav nadme – podobno kot vsaj na kolega Jožeta Pučnika. Spravljali so se nadme bržda že
zato, ker sem bil osnovno šolo, poimenovano po Borisu Ziherlu, ki je sicer svojčas uničeval
gledališča, ker niso bila zgol agitacijsko-propagandno sredstvo Partije, uspel preimenovati v
Osnovno šolo Bežigrad, in kaj vse je poče šolski ravnatelj Tone Murgelj s kakor
afežejevskimi »tovarišicami«, da ne bi prišlo do preimenovanja…! Po drugi plati so tukaj
mariborski in ljubljanski pisateljski »kolegi«, ki so škodljivci prvovrstnega shinavčeno
zatohlega in zavistnega v uničevanju, saj sem bil izključen iz »pesmi, zgodb in pričevanj«
tako imenovane MB knjige iz leta 1999, kjer objavlja sicer novinarček o bl. A. M. Slomšku
itd., med drugim pa sebe plonkar grobijan kot sestavljalec te knjige, kakor »pasji sin« ali
pasjeglavec brez razloga in udbomafijski ko-laborant ruške srednje kemijske šole, danes
akademski povzpetnik, šekar s hvalnico pepelnate pameti kot sivine vred, takšno logično vse
spisje, objavljivo le zase, privzeto, vse spodrezali in zavrgli, le da so dobili v roke denar in
moč nerazsodnosti, a Franceta Filipiča ob 50.letnici stavkovnega vala v MB le navedejo, ne
pa njegovih pesmi – in da bo spenevedava nesramnost večja in očitnejša, navajta gimplja
Edija Kocbeka in Janka Glazerja, ki ju niti v čitanki ne najdeš…: kako da še takrat nisem
prepoznal, kako se med seboj dopolnjujejo kot čekisti, enkavedejevci, oznovci, udbaši… v
svojih pijanskih druščinah, pod pretvezami zanikrnega obnašanja? Saj so večidel shinavčeno
zahrbtno z lažmi ali kar s komaj kaj verjetnimi polresnicami pripravljali zaničevanje,
podtikanje, grobe zatohlo zanikrne obtožbe, češ kdo je kdo, le da so se potem sami izvlekli
bolj kot klovni razdrapanih odnosov, in to nepopravljivo. Je bilo tisto nesramno in utišano kot
zanemarljivo obrekovanje, polno osebnih klevet, še sploh veljavno, saj so se tamele duše
javno kar nenehno uspevale in bile pre/plačane? Kako neki sem bil potlej izseljen s sinom v
brezdomstvo, na socialno obrobje, med podrhaljeno golazen mestne pretepaške in
jugoslovenarsko ljubljanske sodrge?! Ko so me iz Linhartove 34/I izgnali, skupaj s sinom – ni
bilo na pogled kakor nikogar v stanovanjskem bloku, vse izumrlo, vsak zase se je pač skril, da
ne bi videl, kaj pa koga češ briga? Mora je bilo celo kaj privoščljivcev, kakor onle ostareli
136
nori prepirljivec, ki so ga hoteli,še dolgopotem, ko sem bil deložiran, celopretepsti, ker je le
preveč nagajal in se vtikal v«sosede«, ki so vendar navsezadnje živeli le vsak za svojimi
zaklenjenimi vrati in se srečevali kvečjemu v dvigalu.
Človek ne more verjeti, dokler se mu zničenje ne zgodi, dokler se ne zgodi, dokler ni v
brezzgodovinskem brezumnem in brezimnem okolju kakor v brezčasju žive smrti. Ni družine,
ni niti ohrnih sosedov. Nič, le osebna izkaznica –če si pač legitimiran. Kako pravniško
zmedeno zjekleneli so obritoglvci, ko pridrvijo močni, kako črn vrag je sam glavni eksekutor,
doslej še njbolj brezobziren okrutnež, kar sem jih kdj srečal. In potlej se seveda nihče nič ne
spomni, sploh ne ve, kdo da je bil kriv za krivično izseljevanje, deložacijo, izpraznitev
stanovanja ljudi in stvati – se kar še razumno sliši: beseda »izpraznitev«. Ta oblast priganja v
izselitev, da takole samo ustrahuje, celo z videzom razumevanja, ampak razumevanja samo za
svoj v bistvu krvavi posel. Kjti kaj pa sva lahko z Vidom vzela na cesto – saj naju niso
deportirali, kot so mojo mamico Ano in ateka Avgusta v začetkuvojne hitlerjani v živinski
zaplombirani vagon – pa v izselitev, kot begunce?
Za vedno so odpeljali vse zaplenjeno v kamionetih in kombijih. Kje so umetniške slike, ki jih
je ustvarila moja rajnka žena Jelena? Kje so grafike in slike prijateljev? Kje so vse knjige
bogate osebne in družinske knjižnice? Njim, eksekutorje, sodstvu, »upniku« je vseeno. Kot da
se ni zgodilo – privajena družbena blaznost, mrka norost sprenevedavega brezčutja. Kako
gladko poteka vsaka deložacija! Tako rekoč uradno, z obrazcem. – Tako sva s sinom izginila.
Ni naju pogrešal ne prijateljski mesar Petrin ne kdo drugi. Še v cerkvi se je zgodila
mimogrede – pozaba, nihče ni nikomur odgovarjal.
Kako gladko, lahkotno in vasezalupinjeno je potekala izselitev, ki ji pravniki pravijo –
deložacija! Kakor učeno rečeno: izvršba /izvršba na nepremičnine, nepremičninah; izvršba z
rubežem/ za izpraznitev stanovanja ali poslovnih prostorov, praviloma se opravlja v sodnem
izvršilnem postopku, izjemoma v upravnem… ali - prisilna izselitev iz stanovanjskih ali
poslovnih prostorov: grozi mu deložacija; npr.: izvršiti deložacijo…
Za deložiranca je Ljubljana mrtvo mesto, je kraljestvo zsužnjene in vasezaprte slepe ulice – z
večidel pridaniči in s skrajno že pritlikavo stremuškimi, povsem nesolidarno egoističnimi in
ustrahovalno nasilnimi – policijsko »ukročenimi«i kralji ulice, ki so kvečjemu ostanki sebe
kot kilavi brezvestniki, skrajno prodane duše in podrhaljenci ustrahovalci – a v navezavi s
socialno zaščitniškim delom… ampak na koncu koncev pridejo tudi taki na vrsto, taki
jugoslovenarski sprijenci in splesane okrutne in znorele kurbe, vse skupaj pa ena sama
ničvrednost, skupaj z uradnimi osebami. Tukaj je bila bebava osebica, slinava in ki ni morda
znala šteti do sto – pa so jo nagovorili, da je javno nastopila v vrvežu in kandidirala – za
predsednico Republike Slovenije, uboga tepatatep punca brezdomka, ki je rjula v tolpi od
zadovoljstva, ko me je v zimi v Ambroževem parku pretepal do krvi pijani nasilnež Majtan, in
tako, da mi je, obloženem z nahrbtnikom, polnim knjig, potisnil kapo čez oči in me nabildan
bunkal oziroma boksal v obraz, obenem pa tulil o bratstvu in jugoslovanskem edinstvu… - in
prav tedaj je, ko sem bil že ves krvav od boksanja, pripeljal čez most intervencijski policijski
avto, ki sem ga nekako zagledal, napel vse moči in skočil tako rekoč pred kiblo: policaji so
137
pač morali ustaviti, napisali so nekak zapisnik, pri Majtanu našli edini osebni dokument – v
zaporu izdelan nož, a ga niso odpeljali niti v pripor, kar tudi nekaj pove o preprečevanju
nasilja, saj si Majtan tudi ni znal ne mogel kaj niti lažnega izmisliti, zakaj me je pretepal…, da
ne govorim o drugih podobnih primerkih ljubljanske nasilno ustrahovalne golazni, ki je
grozila in še preti, da mi prereže grlo, da pobije vse Gajške in podobno, čeprav me niti ne
poznajo – le kdo jih je takole shujskal proti meni? Kje je bila tam vsaj trohica človeško
osebnega dostojanstva?!
Tolpe sprevrženih zlikovcev so v slovenskem glavnem mestu očitno – zaščitene. Kako bi se
sicer moglo primeriti šele v Novem mestu, da je mogla kandidirati, na čigav predlog in s
pripravo neki, bebava norica za državno predsednico, da se je smejal cel slovenski svet? In
nihče ni odgovarjal, ne tisti, ki je bebavo pripravil do državnopredsedniške kandidature, ne
tisti, ki bebave reve ni polal na vsaj začasno zdravljenje v psihiatrijo! Res, zapravljeni čas
kakršnegakoli bolestnega življa in bolečega življenja, nevredni čas biti.
Dnevnike pišem, ker sem seznanjen, in tako le neposredno. Ampak brez državnega protokola,
tudi brez kakršnegakoli zapisnika.
**
*
138
Komentar:
Ko krulijo slovenske debele svinje, se še divji merjasci brž umaknejo ali tiho
pobegnejo.
Hrvaška ne prizna obstoja Evrope ne Slovenije
S katero pravico si samovoljni Vukas čisto po svoje in zunajzakonsko drzne sploh v imenu
hrvaške države trditi, da je arbitražno sodišče hotelo (?!) Hrvaški odvzeti del ozemeljskih
voda (od kod Vukas kaj takega trdi, brez upravičenega razloga o sodišču?!) - ko bo kljub
Vukasovemu odstopu arbitražno sodišče objavilo sodbo predvidoma 17. decembra 2015. In
kljub enoglasnemu zanikanju ali zavrnitvi arbitražnega sodišča z notranjepolitičnim
absolutnim delovanjem hrvaške skupščine in vlade - kot da za hrvaško državo mednarodno
pravo ne sodstvo sploh ne obstaja! Upajmo, da bo EU ukrepala proti hrvaški diplomatski
anomiji.
*
"Slovenija se obnaša neevropsko. Arbitražni sporazum je kontaminiran in za nas več ne
obstaja. Ne bojimo se izolacije," je ob prihodu v hrvaško skupščino zinila Jadranka Kosor,
bivša hrvaška premierka, ki je skupaj s slovenskim premierom Borutom Pahorjem leta 2009
podpisala v Stockholmu arbitražni sporazum... Ah, te ljubke ženske nazarenske! vsaka
političarka potrebuje kaj preudarka. Ja, kajj pa bo danes za kosilo? Menda kosilo ne bo
kontaminirano ne kondominirana večerja.
*
Odkod pa odstopli hrvaški arbiter Budislav Vukas sploh ve, ne da bi morebiti predvideval,
kako da je – bilo - odločeno o meji med Slovenijo in Hrvaško in da je sodišče želelo Hrvaški
odvzeti del ozemeljskih voda? Podrobnosti ni izčvekal, je pa povedall, da je arbitraži kar
najostreje (?) nasprotoval, ker da, da sodišče še ni sprejelo nobene dokončne odločitve, zato
pa da je bilo predvideno, da bodo arbitražni sodniki do konca poletja podali mnenja o novem
načrtu predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma - lahko je bil presenečen, ko je
slovenska stran imenovala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama namesto
Jerneja Sekolca.
Sodišče v Haagu je sporočilo, da mora v skladu z arbitražnim sporazumom med državama
sedaj Hrvaška v 15 dneh imenovati novega arbitra kot člana sodišča, ki odloča o meji. Če tega
ne bo storila, bo novega člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča - postopek izstopa iz
arbitraže ali mednarodne pogodbe je zapleten, tako da bo postopek prekinitve arbitražnega
sporazuma verjetno potekal precej časa, medtem ko sodišče ne bo ugasnilo… Stališča EU so
tudi v tej zadevi določno dokončna – sodno.
**
139
Kar zijamo, niso ne pesmi ne sanje, ampak preprosto posurovelost slovenske zajedljivosti.
Laibachkunst - ni Kunst, še najmanj Laibach.
Je samo predstava zadirčnosti, brez okusa. Balkanizem par excellence!
Posurovela slovenkarsko jugoslovenarska zajdeljivost.
Ni Laibach ne Kunst. Balkanizem na gnoju pobitih.
**
Fikcijo pričakujemo v političnem geslovniku utopij, kaj šele v resnem dnevnem tisku - samo
jezik paroliziranja si poglej, pa boš videl, da ni več niti Chomskega ne Lacana ali francoskega
strukturalizma.
**
Zahvala
Prijateljsko z Jezusom
odslovljena nadškofa dr. Anton Stres - Ljubljana in dr. Marjan Turnšek –
Maribor se lahko vključita v delo Cerkve
Zahvaljujemo se vam, kardinal Marc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe, da se oba
upokojena nadškofa dr. Anton Stres - Ljubljana in dr. Marjan Turnšek – Maribor lahko brez
omejitev vključita v pastoralno in drugo življenje Cerkve, kot to predvidevajo splošna in
posebna določila, ko bosta lahko omenjena monsinjorja lahko po svojih močeh in
sposobnostih prispevala svoj delež pri pastoralnem poslanstvu, novi evangelizaciji in
dejavnostih slovenske krajevne RKC v dobrem.
Vladimir in Vid Gajšek,
Uredništvo spletne revije in založbe INTELYWAY
Na praznik sv. Ignacija Lojolskega, 31. julija 2015
**
140
Pošastni Laibach iz Ljubljane
Laibach ni Ljubljana, zato: Jetični problem je igrati v katerikoli državi gulagov in fantazme
enopartijske ideologije.
Totalitarec Morten Traavik je norveški režiser in avtor, prej s sedežem v Oslu in Stockholmu,
znan po lepotnem tekmovanju "Miss mina" - Angola, 2008 in Kambodža, 2009, kot projektov
na tujem, od 2010 kolaborant v Severni Koreji, ko se je satanistično izrazil knjižno: Hudič je
padli angel.
http://sourceecreative.com/news-or-feature-story.php?type=news&ID=8941
Ljubljana... lucidno brez predaha pesniki, likovniki, glasbeniki, gledališčniki..., da še
ubranimo svobodo in dostojanstvo poezije, ko nas stiskajo tudi domači stremuhi s svetovno in
domačo krizo, največ nezaposlenosti in dela, z nedokončano še zmerom tranzicijo, s tiranijo
tržišča, aktualne notranje in zunanje politike ..., toda še neskončno nad S. Korejo in diktaturo
partijsko enoumne bedne norosti. Smeh in zasmeh s krvavo jeznimi gobci... stalinsko, kim il
džongovsko.
**
Vladni piarovec – zamenjan?
Če bo Boštjan Lajovic predlagani predmet vladne seje, bomo nemara izvedeli, da ga več ne bo
- mar gre med novinarje?
**
Opombe:
Intentio recta
i
7. „Intentio recta“ und „intentio obliqua“
(Vgl. Russell 1905; Mates 21978, S. 36f.)
Ausdrücke können sich sowohl auf Gegenstände (scholastisch: „intentio recta“, wörtlich:
„geradli-niger Bezug“) als auch auf andere Ausdrücke („intentio obliqua“, wörtlich: „schräger
Bezug“) beziehen.
Ein und dieselbe äußere Form eines Ausdrucks (Graphem, Phonem), der als Eigennamen oder
Kennzeichnung verwendet wird, kann sowohl in der „intentio recta“ als auch in der „intentio
obliqua“ verwendet werden. Die Identität der äußeren Form gewährleistet daher nicht die
Identität der Wahrheitswerte.
141
Aussagen in der intentio obliqua lassen sich daran erkennen, dass an der Prädikatsstelle
Ausdrücke wie ‚Name’, ‚Bezeichnung’, ‚Ziffer’ usw. stehen oder sich einsetzen lassen.
Beispiele für mögliche Verwechslungen:
(1)
Rom ist die Hauptstadt Italiens.
(2)
Rom hat drei Buchstaben.
(3)
Also hat die Hauptstadt Italiens drei Buchstaben.
(1*) Kathryn Janeway ist die Kommandantin des Raumschiffs Voyager.
(2*) Kathryn Janeway ist der Name einer fiktiven Gestalt.
(3*) Also ist der Name einer fiktiven Gestalt die Kommandantin des Raumschiffs Voyager.
Zur Vermeidung von Unklarheiten sind Ausdrücke, die sich auf Ausdrücke beziehen, in
einfache Anführungszeichen zu setzen.
8. Grundlagen formal korrekten Schließens
(nach Hoyningen-Huene 1998, 37-40, 92-105)
Ein formal korrekter Schluss liegt dann vor, wenn mehrere Teilaussagen so zu einer Aussage
ver-knüpft sind, dass die Verneinung einer dieser Teilaussagen (der Konklusion) und die
gleichzeitige Bejahung der anderen Teilaussagen (der Prämissen) den Satz vom Widerspruch
verletzt. Die Verknüpfung geschieht durch Ausdrücke, die für Verbindung („und“) und für
Begründung („also“, „daraus folgt, dass…“ usw.) stehen. Welche Aussagen jeweils als
Prämissen und Konklusionen dienen, hängt von ihrer Stellung relativ zu diesen Ausdrücken
ab.
Wenn die Prämissen eines Schlusses wahr sind, dann ist also auch die Konklusion wahr, und
zwar mit logischer Notwendigkeit. Die Korrektheit eines Schlusses hängt jedoch nicht von der
Wahrheit oder Falschheit seiner Prämissen ab.
Beispiele: „Alle Menschen sind sterblich und Sokrates ist ein Mensch, daher ist Sokrates
sterblich.“ (korrekter Schluss mit wahren Prämissen und wahrer Konklusion) Die ersten
beiden Teilaussagen sind durch ein „und“ verbunden und werden daher beide als wahr
behauptet. Wer die letzte Teilaussage „Sokrates ist sterblich“ verneint, behauptet das
kontradiktorische Gegenteil von „Alle Menschen sind sterblich“. Wer die Teilaussage
„Sokrates ist sterblich“ verneint, die anderen beiden Teilaussagen aber bejaht, verletzt den
Satz vom Widerspruch, da dann behauptet wird: „Alle Menschen sind sterblich und
mindestens ein Mensch (nämlich Sokrates) ist nicht sterblich.“ Wenn die anderen beiden
Teilaussagen wahr sind, ist die Teilaussage „Sokrates ist sterblich“ daher mit logischer
Notwendigkeit wahr.
„Alle Katzen sind Pflanzenfresser. Alle Pflanzenfresser sind Säugetiere. Also sind alle Katzen
Säugetiere.“ (korrekter Schluss mit zwei falschen Prämissen und wahrer Konklu-sion)
142
Die Bedingung, dass die Verneinung der Konklusion den Satz vom Widerspruch verletzt,
kann nur dann erfüllt werden, wenn die Teilaussagen wahrheitsfunktional verknüpft sind, d.h.:
wenn der Wahrheitswert der Gesamtaussage das eindeutige Resultat – die Funktion im
mathematischen Sinne – der Wahrheitswerte der Teilaussagen ist. Sowohl die Prämissen als
auch die Weise der Verknüpfung müssen daher bestimmte Bedingungen erfüllen:
Die Verknüpfung der Prämissen muss extensional sein, d.h.: Die Verknüpfung darf keinen
inhaltlichen (zeitlichen, ursächlichen oder konditionalen) Zusammenhang ausdrücken,
sondern muss sich auf die Wahrheitswerte der Teilaussagen als solcher beziehen. Die
Verknüpfung darf also nicht intensional sein.
Beispiel: „Weil der Dozent eine Entgiftungskur macht, bekommt er Ausschlag.“ Auch wenn
beide Teilaussagen „Der Dozent macht eine Entgiftungskur.“ und „Der Dozent be-kommt
Ausschlag.“ wahr sind, könnte die Gesamtaussage falsch sein, wenn der Dozent etwa
Ausschlag bekommt, weil er zuviel Schokolade gegessen hat. Der Wahrheitswert der
Gesamtaussage ist also keine Funktion der Wahrheitswerte der Teilaussagen.
Formal gültige Schlüsse dürfen daher nicht mit Kausalerklärungen verwechselt werden.
Zwischen logischer und kausaler Notwendigkeit ist zu unterscheiden: Dass alle Menschen
sterblich sind und dass Sokrates ein Mensch ist, verursacht nicht den Tod des Sokrates,
sondern erweist diesen Tod lediglich als logisch notwendig.
Die Prämissen müssen kontextstabil sein, d.h.: Ihr Wahrheitswert darf nicht von dem
Einnehmen eines bestimmten Standpunktes abhängen. Aussagen, die indexikalische
Ausdrücke enthalten oder opake epistemische Kontexte konstituieren, kommen daher nicht als
Prämissen in Betracht.
Indexikalische Ausdrücke („hier“, „dort“, „schon“, „noch“) benennen Stellen in Raum und
Zeit oder Personen, deren nähere Bestimmung vom jeweiligen Standpunkt abhängt.
Aussagen, die indexikalische Ausdrücke enthalten, sind daher als Prämissen in einem
formallogisch gültigen Schluss nicht geeignet. Um aus derartigen Aussagen mögliche
Prämissen zu gewinnen, sind die indexikalischen Ausdrücke in Bezeichnungen bestimmter
Stellen in Raum und Zeit zu überführen.
Beispiel: „Hier brennt ein Feuer und immer, wenn hier ein Feuer brennt, wird ein Alarm
ausgelöst, also wird hier ein Alarm ausgelöst.“ Es könnte sein, dass „hier“ in der einen
Prämisse auf einen Ort im brasilianischen Urwald verweist und in der anderen auf das
Rektorat der Universität Bamberg. In diesem Fall ist es möglich, die Konklusion zu verneinen, ohne den Satz vom Widerspruch zu verletzen. Ein Schluss entsteht, wenn das „hier“
jeweils durch „im Rektorat der Universität Bamberg“ (oder eine andere exakte Ortsan¬gabe)
ersetzt wird.
Aussagen, die opake epistemische Kontexte konstituieren, handeln von Einstellungen
gegenüber Gegenständen und enthalten daher Verben des Wissens, Glaubens, Meinens usw.
143
Mit diesen Aus-sagen können keine gültigen Schlüsse gebildet werden, da ihre
Wahrheitswerte beim Vertauschen synonymer Ausdrücke nicht erhalten bleiben.
Beispiel: „Ich bin mir sicher, dass ich Bewusstsein habe. Ich bin mir nicht sicher, dass ich
einen Körper habe. Daher können mein Bewusstsein und mein Körper nicht identisch sein.“
(nach ZOGLAUER 1998, 39f.)
Aussagenlogik
1. Allgemeines zur Aussagenlogik
Aussagenlogische Verknüpfungen bilden komplexe wahrheitsfunktionale Aussagen, die sich
aus Teilaussagen (p, q, r, …) zusammensetzen. In der Folge werden der Einfachheit halber
meistens aussagenlogische Verknüpfungen von nur zwei Teilaussagen betrachtet.
Der Wahrheitswert der Gesamtaussage hängt ausschließlich ab von:
den Wahrheitswerten der Teilaussagen (w, f) und
der Art und Weise, wie die Teilaussagen miteinander verknüpft sind.
Die aussagenlogischen Verknüpfungen unterscheiden sich voneinander darin, dass sich aus
ver-schiedenen Verteilungen der Wahrheitswerte auf die Teilaussagen je verschiedene
Wahrheitswerte der Gesamtaussage ergeben. Diese Verteilungen lassen sich mit Hilfe von
„Wahrheitstafeln“ darstellen, welche die Kombinationsmöglichkeiten auflisten. Aus zwei
Teilaussagen und vier Möglichkeiten, diesen Teilaussagen einen von zwei Wahrheitswerten
zuzuordnen, resultieren 24 = 16 verschiedene aussagenlogische Verknüpfungen.
Diese Verknüpfungen (bzw. Operationen) werden durch logische Zeichen ausgedrückt. Es
sind verschiedene Zeichensysteme sowie verschiedene Benennungen der Zeichen und der
entsprechen-den Verknüpfungen im Gebrauch. Hier ein Überblick über die wichtigsten Fälle:
Negation: „nicht p“ bzw. „non p“
-p, ~p; Strich über dem Buchstaben
Konjunktion (Und-Verknüpfung):
„p und q“ bzw. „p konjugiert q“
Disjunktion (Oder-Verknüpfung; auch: Alter-native; Adjunktion): „p oder q oder beides“
Subjunktion: „wenn p, so q“ (auch: materiale Implikation)
Bijunktion (Genau-dann-wenn-Verknüpfung): p dann und nur dann (= genau dann), wenn q;
deutsche Abkürzung: g.d.w.,
englische Abkürzung: iff
p ↔ q; p ≡ q
(In der Folge werden die fett gedruckten Ausdrücke und Zeichen verwendet.)
Mit Ausnahme der Negation handelt es sich bei diesen logischen Zeichen um Junktoren, die
ver-schiedene Teilaussagen miteinander verbinden. Mit der Negation und den zwei Junktoren
144
Wenn verschiedene Verknüpfungen stets dieselbe Verteilung von Wahrheitswerten aufweisen
(logische Äquivalenz), soll dies in der Folge durch das Zeichen ‚≡’ ausgedrückt werden.
2. Wichtige aussagenlogische Operationen
2.1 Negation
Eine Negation besteht in einer Aussage mit folgender Form: „Es trifft nicht zu, dass p“.
¬p ist genau dann falsch, wenn p wahr ist, und genau dann wahr, wenn p falsch ist.
Die Negation verknüpft nicht zwei Teilaussagen miteinander, sondern kehrt den
Wahrheitswert einer Aussage um. Die Negation erzeugt also jeweils das kontradiktorische
Gegenteil einer Aussa-ge.
Bei mehrteiligen Subjekten und Prädikaten bleibt es unbestimmt, auf welchen Teil oder
welche Teile sich die Negation bezieht. Prädikate, die eine Beziehung ausdrücken (siehe
unten: Relatio-nen), können nicht geteilt werden, daher bezieht sich ihre Negation auf das
gesamte Prädikat.
Eine doppelte Negation ist äquivalent zur ursprünglichen Aussage: ¬ ¬ p ≡ p.
Wahrheitstafel der Negation:
p
¬p
w
f
f
w
Beispiele:
1.
p
„Angela kommt.“
¬p
„Es trifft nicht zu, dass Angela kommt.“
¬ ¬ p „Es trifft nicht zu, dass nicht zutrifft, dass Angela kommt.“ bzw. „Angela kommt.“
2.
p
„Angela kommt mit einem Schnupfen ins Kabinett.“
¬p
„Es trifft nicht zu, dass Angela mit einem Schnupfen ins Kabinett kommt.“
¬ p ist unter anderem in folgenden Fällen wahr:
•
Nicht Angela, sondern Kurt kommt ins Kabinett. (Negation auf Subjekt bezogen)
•
Angela kommt nicht ins Kabinett und hat auch keinen Schnupfen. (Negation auf
gesamtes Prädikat bezogen)
•
Angela kommt ins Kabinett, aber ohne Schnupfen. (Negation auf Teil des Prädikates
bezogen)
•
Angela kommt nicht ins Kabinett, hat aber Schnupfen. (Nega-tion auf Teil des
Prädikates bezogen)
145
„4 ist kleiner als 5.“
„Es trifft nicht zu, dass 4 kleiner als 5 ist.“, d.h.:
„4 ist größer oder gleich 5.“ (Aber nicht: „4 ist größer als 5.“)
4.
p
„Angela und Edmund sind miteinander befreundet.“
¬p
„Es trifft nicht zu, dass Angela und Edmund miteinander befreundet sind.“ (Aber
nicht: „Entweder ist nur Angela miteinander befreundet oder nur Edmund oder keiner von
beiden.“)
3.
p
¬p
2.2 Konjunktion
Eine Konjunktion besteht in einer Aussage mit folgender Form: „Sowohl p als auch q ist
wahr.“
Diese Aussage ist nur dann wahr, wenn auch die beiden Teilaussagen wahr sind. In allen
anderen Fällen ist die Aussage falsch.
Wahrheitstafel der Konjunktion:
p
q
w
w
w
w
f
f
f
w
f
f
f
f
Beispiele:
1.
p
q
2.
p
q
„Angela geht.“ (w)
„Klaus kommt.“ (w)
„Sowohl p als auch q ist wahr.“ (w), d.h.: „Angela geht und Klaus kommt.“
„Klaus kommt.“ (f)
„Angela geht und Klaus kommt.“ (f)
In einer Konjunktion können die Teilaussagen beliebig oft wiederholt werden, ohne dass sich
etwas an der Verteilung der Wahrheitswerte ändert (Idempotenz):
„Diese Eigenschaft wird auf der semantischen Ebene etwa von Eltern und Politikern oft
verkannt“ (SPIES 2004, 35), bzw.: „Getretner Quark wird breit, nicht stark“ (VOLKSMUND,
o.J.).
2.3 Disjunktion
Eine Disjunktion besteht in einer Aussage mit folgender Form: „Mindestens eine der beiden
Teil-aussagen p und q ist wahr.“
146
beide Teilaussagen falsch sind.
Disjunktionen werden auch so formuliert: „p oder q ist wahr.“ Der Ausdruck ‚oder’ wird dann
nicht im ausschließenden, sondern im einschließenden Sinn gebraucht (wie beim lateinischen
„vel“).
Auch für Disjunktionen gilt das Gesetz der Idempotenz: Wiederholungen gleicher
Teilaussagen verändern den Wahrheitswert der Gesamtaussage nicht.
Wahrheitstafel der Disjunktion:
p
q
w
w
w
w
f
w
f
w
w
f
f
f
Beispiele:
1.
p
q
2.
p
q
„Angela geht oder Klaus kommt.“ (w)
„Klaus kommt.“ (f)
„Angela geht oder Klaus kommt.“ (w)
2.4 Subjunktion
Eine Subjunktion besteht in einer Aussage mit folgender Form: „Es trifft nicht zu, dass p wahr
und q falsch ist.“ p wird hier ‚Vorderglied’, ‚Vordersatz’ oder ‚Antezedens’ genannt, q
‚Hinterglied’, ‚Hintersatz’ oder ‚Konsequens’.
p → q ist falsch, wenn p wahr und q falsch ist. In allen anderen Fällen ist p → q wahr.
Subjunktionen werden auch so formuliert: „wenn p, dann q“. Anders als das
alltagssprachliche ‚wenn … dann’ drückt die Subjunktion allerdings keinen inhaltlichen
(zeitlichen, ursächlichen oder konditionalen) Zusammenhang aus.
Die Subjunktion lässt sich folgendermaßen aus Negation und Konjunktion bzw. Disjunktion
her-leiten:
Wahrheitstafel der Subjunktion:
p
q
w
w
w
f
w
w
147
w
f
f
f
Beispiele:
f
w
p
„4 ist größer als 5.“ (f)
q
„München ist eine Großstadt.“ (w)
„Es trifft nicht zu, dass die Aussage ‚4 ist größer als 5’ wahr und zugleich die Aussage
‚München ist eine Großstadt’ falsch ist.“ (w), bzw.
„Wenn 4 größer ist als 5, dann ist München eine Großstadt.“ (w)
1.
p
„Bayern ist ein Freistaat.“ (w)
q
„Die Erde ist eine Scheibe.“ (f)
„Es trifft nicht zu, dass die Aussage ‚Bayern ist ein Freistaat’ wahr und zugleich die
Aussage ‚Die Erde ist eine Scheibe’ falsch ist.“ (f), bzw.
„Wenn Bayern ein Freistaat ist, dann ist die Erde eine Scheibe.“ (f)
2.
p
„4 ist größer als 5.“ (f)
q
„Es trifft nicht zu, dass die Aussage ‚4 ist größer als 5’ wahr und zugleich die Aussage
‚Die Erde ist eine Scheibe’ falsch ist.“ (w), bzw,
„Wenn 4 größer als 5 ist, dann ist die Erde eine Scheibe.“ (w)
3.
2.5 Bijunktion
Eine Bijunktion besteht in einer Aussage mit folgender Form: „p und q haben denselben
Wahr-heitswert.“ bzw. „genau dann p, wenn q“. Auch hier ist ‚wenn … dann’ nicht inhaltlich
zu verste-hen.
p ↔ q ist genau dann wahr, wenn p und q die gleichen Wahrheitswerte haben, d.h.: wenn
sowohl p und q wahr sind oder wenn sowohl p als auch q falsch sind.
Die Bijunktion lässt sich folgendermaßen aus anderen Verknüpfungen herleiten:
Wahrheitstafel der Bijunktion:
p
q
p↔q
w
w
w
f
w
f
w
f
f
f
f
w
Beispiele:
1.
p
q
148
p ↔ q „Genau dann kommt Klaus, wenn Angela geht.“ (w)
p
q
„Edmund geht nach Berlin.“ (f)
p ↔ q „Genau dann ist die Erde eine Scheibe, wenn Edmund nach Berlin geht.“ (w)
2.
Was haben wir gelernt?
•
Ausdrücke können sich sowohl auf Gegenstände („intentio recta“) als auch auf andere
Ausdrücke („intentio obliqua“) beziehen. Zur Vermeidung von Unklarheiten sind Ausdrücke
in der „intentio obliqua“ in einfache Anführungszeichen zu setzen.
•
In einem formal korrekten Schluss werden mehrere Teilaussagen (Prämissen) so zu
einer Aussage (Konklusion) verknüpft, dass die Verneinung einer Prämisse und die
gleichzeitige Bejahung der Konklusion den Satz vom Widerspruch verletzt.
•
Bedingungen für einen korrekten Schluss sind: wahrheitsfunktionale und extensionale
Verknüpfung der Prämissen; Kontextstabilität der Prämissen (keine indexikalischen
Ausdrücke, keine opaken epistemischen Kontexte).
•
In komplexen wahrheitsfunktionalen Aussagen hängt der Wahrheitswert der Gesamtaussage ausschließlich ab vom Wahrheitswert der Teilaussagen und der Art und Weise,
wie diese Teilaussagen miteinander verknüpft sind.
•
Die verschiedenen Verteilungen von Wahrheitswerten auf Teil- und Gesamtaussagen
lassen sich mit Hilfe von Wahrheitstafeln darstellen.
•
Wichtige aussagenlogische Operationen (hier: Negation, Konjunktion, Disjunktion,
Subjunktion und Bijunktion) lassen sich ebenfalls über die entsprechenden Wahr-heitstafeln
darstellen.
HAUSAUFGABE:
I. Was ist an folgenden Schlüssen formal nicht in Ordnung? Wie können die Fehler
gegebenenfalls behoben werden?
1.
m
n
l
Angela liebt Edmund.
Angela liebt nicht den Bayerischen Ministerpräsidenten.
Also ist Edmund nicht der Bayerische Ministerpräsident.
2.
q
r
p
Alle einsilbigen Wörter sind kurz.
Voigt ist ein einsilbiges Wort.
Also ist Voigt kurz.
149
3.
t
u
s
Es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen.
Jürgen ist vom Himmel gefallen.
Also ist Jürgen kein Meister.
II. Gegeben seien folgende Aussagen und Wahrheitswerte:
a
b
Der Ball ist rund. (w)
Sherlock Motschmichler verfolgt Jack den Tramper. (f)
Verbinden Sie diese beiden Aussagen durch die Ihnen bekannten logischen Junktoren,
formulieren Sie die dadurch entstehende Gesamtaussage und bestimmen Sie deren
Wahrheitswert!
LITERATUR:
Hoyningen-Huene, P. (1998): Formale Logik. Eine philosophische Einführung.
Stuttgart
Mates, B. (21978): Elementare Logik. Prädikatenlogik der ersten Stufe. Göttingen
Russell, B. (1905): „On Denoting“, in: Mind 14, 479-493; dt. in: ders., Philosophische
und politi-sche Aufsätze, hg. v. U. Steinvorth, Stuttgart 1971 u.ö., S. 3-22
Spies, M. (2004): Einführung in die Logik. Werkzeuge für Wissensrepräsentation und
Wissensma-nagement. Heidelberg-Berlin
Tugendhat, E. / Wolf, U. (21993): Logisch-semantische Propädeutik. Stuttgart
Zoglauer, T. (1997): Einführung in die formale Logik für Philosophen. Göttingen
Izvajanje zakona
ii
Upoštevati je nedvomno potrebno, ko gre za begunce: - poleg Zakona o mednarodni zaščiti
(uradno prečiščeno besedilo) (ZMZ-UPB2), - na podlagi drugega odstavka 153. člena
Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 23. 11. 2010 je Državni zbor
Republike Slovenije na seji dne 4. 2. 2011 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o
mednarodni zaščiti, ki obsega:– Zakon o mednarodni zaščiti – ZMZ (Uradni list RS, št.
111/07 z dne 5. 12. 2007); - – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni
zaščiti – ZMZ-A (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009); - – Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti – ZMZ-B (Uradni list RS, št. 99/10 z dne 7. 12.
2010); - tudi – Direktivo Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za
sprejem prosilcev za azil (UL L, št. 31/18 z dne 6. 2. 2003, str. 101, v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2003/9/ES) določa pravice in obveznosti prosilcev za mednarodno zaščito; - –
Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L,
št. 251/12 z dne 3. 10. 2003, str. 224, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/86/ES) določa
150
pogoje za združevanje družine za osebe s priznano mednarodno zaščito; - – Direktivo Sveta
2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo
izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status
begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite
(UL L, št. 304/12 z dne 30. 9. 2004, str. 96, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/83/ES)
določa pogoje za pridobitev mednarodne zaščite in njeno vsebino; - – Direktivo Sveta
2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali
odvzem statusa begunca v državah članicah (UL L, št. 326/13 z dne 13. 12. 2005, str. 13, v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/85/ES) določa postopek za priznanje ali odvzem
mednarodne zaščite; nadalje še: – Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000
o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe
Dublinske konvencije (UL L 316 z dne 15. 12. 2000, str. 26, v nadaljnjem besedilu: Uredba
2000/2725/ES) določa način posredovanja prstnih odtisov v centralno bazo Eurodac; –
Uredbe Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice,
odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje
države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 (UL L 50 z dne 25. 2. 2003, str. 109, v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2003/343/ES) določa pravila za določitev pristojne države za
vodenje postopka mednarodne zaščite; – Uredbe Sveta (ES) št. 767/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in
izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (UL L 218,
13. 8. 2008, str. 60–81, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2008/767/ES) določa lajšanje
izmenjave podatkov o vlogah za izdajo vizumov med državami članicami, in s tem povezanih
postopkov, izboljšuje izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in
posvetovalne postopke med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov; – Uredbe
Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in
biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL
L 385 z dne 29. 12. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2252/2004/ES) določa način
izdaje potnih listov za begunce; - – Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o
enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 154 z dne 15. 6. 2002,
str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1030/2002/ES) določa enotno obliko dovoljenj za
prebivanje za državljane tretjih držav; – Uredbe Sveta (ES) št. 380/2008/ES z dne 18. aprila
2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1080/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje
za državljane tretjih držav (UL L 115 z dne 29. 4. 2008, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba
380/2008/ES), ki spreminja Uredbo 1030/2002/ES.
151

Dnevniško žanrska literatura, kot jo pojmujem

Transcription

Similar documents

Predvajanje filma Franc Miklošič: človek in znanstvenik

Vabilo

Katalog podjetja POLI

MAJA HADERLAP

Preuzmite rad u pdf formatu

Mario Magajna (1916-2007) - Museen und Sammlungen im

Program Cikl cakl 2012

O umetnikih

MINDOC MINDOC

Mnenje - Skupnost Koroških Slovencev in Slovenk