16. april 1964 (št. 733)

DOLENJS
,IST
PREDLOG PREDSEDSTVA ZVEZE BORCEV NOVOMEŠKE
OBČINE
Oddelek NOB v Dolenjskem muzeju
naj bi dobil posebno razstavno zgradbo, k i b i b i l a osrednji spomenik NOB Dolenjske —
Z n o v i m s p o m i n s k i m objektom bi najpreudarneje in n a d v s e dostojno počastili 20-letnico
osvoboditve in 600-letnico obstoja Novega mesta
P r i z g r a d i t v i v o d o v o d a v R u m a n j i vasi p o m a g a
vse, m l a d o i n staro. V i a r k u , kjer bodo položene
cevi, ie bila t u d i 69-letna M a r i j a H r o v a t iz R u m a nje v a s i . N a s i p a v a l a i e zemljo v jarek i n spraše­
v a l a : » J e treba še dosti?« — V e č o t e m berite n a
14. strani današnje številke!
, V soboto bo letna
s k u p š č i n a ZB
v Novem mestu
Z veliko naglico se nam
približujeta dve nadvse po­
membni obletnica: ena iz pol­
pretekle dobe, tj. 20-!etni'ca
osvoboditve in povojne gradi­
tve socialističnega
življenja,
druga pa iz daljne preteklosti
— 600-letnica ustanovitve No­
vega mesta.
N i vseeno, kako bomo pri­
čakali ti dve obletnici, še
manj pa, kako jih bomo pro­
slavili. Mogoče je za nekatere
zadeve že prepozno, da bi jih
za obletnici izvedli, za neka­
tere je pa le še čas, če se jih
bomo takoj oprijeli.
Obe obletnici sta tako po­
membni, da lahko z njima za­
ključimo neko obdobje v raz­
voju našega mesta in Dolenj­
ske, saj je to njeno središče.
Na podlagi teh zaključkov
lahko uravnamo novo pot, se­
stavimo nove delovne sporede
in si postavimo daljne smotre
našega skupnega življenja.
Dvajset let ni kdove kako
dolga doba v življenju naro­
da. Se v življenju posamezni­
ka ne pomeni tako doba kake
posebne razsežnosti, vendar
pa so v 20-letni mladostni do­
bi ustali človekov odnos do no sejo, na kateri je obravna­
zunanjega sveta, utrdi se pot, valo vprašanjo graditve po­
po kateri je hodil i n se obli­ sebne stavbe v sklopu Dolenj­
kuje njegov značaj.
skega muzeja za prostore od­
Tudi naša revolucijska doba delka revolucije in osvobodil­
je v precejšnji meri podobna nega boja. .
tej mladostni dobi človeka,
Na seji je bii predložen
posebno še, ker se je poraja­ idejni osnutek nove zgradbe,
lo v borbi in se nadaljevala z ob tem pa se je jasno poka­
utrdivijo vseh' pridobitev na­ zala potreba po gradnji oddel­
rodnoosvobodilne borbe in ka N O B in njegove kasnejše
revolucije.
naloge.
Ker je 20-letnioa del celot­
Dolenjska je bila nepreki­
nega razvoja mesta in njego­ njeno torišče narodnoosvobo­
ve okolice, katere središče je, dilnega gibanja in boja skozi
je prav, da obe proslavi zdru­ vsa štiri leta. Res je, da je ta
žimo v eno, in to še bolj slo­ neprekinjenost zadeva celot­
vesno. Pomembnost teh pro- ne Slovenije in spadajo te za­
siav je tako velika, da mora­ deve v osrednji muzej NOB,
mo zgraditi nekaj trajnega in venaar pa ima Dolenjska toli­
hkrati veličastnega. Prav ob ko svojih posebnosti, da so
tem mislimo, da bi zgradili vredne svoje lastne zgradbe v
v Novem mestu pri Dolenj­ Dolenjskem muzeju v No­
skem muzeju zgradbo oddel­ vem mestu.
ka NOB.
V razgovoru so oživele doPredsedstvo Z B občine No­
len iske posebnosti:
vo mesto je z veseljem spre­
Izseljenski pas na Krškem
jelo predlog Dolenjskega mu­
polju in problemi Kočevarjev
zeja, da skliče posvetovanje
gledfe graditve. Na podlagi te­
ga posvetovanja je predsed­
stvo Z B občine Novo mesto
sklicalo 31. marca 1964 izred-
ob naselitvi na tem področju^
prvi poizkusi sestavljanja
večjih partizanskih enot na
Dolenjskem in napad na Buoko;
začetki oboroženih enot mlhojlovičevcev in preokret T
belogardizem s »Štajerskim
bataljonom« v šentjoškl hosti;
volitve krajevnih N O odbo­
rov v poletju 1942 in njihovo
delo;
skupni boji hrvaških in slo­
venskih partizanskih enot;
neprestani boji v Suhi kra­
jini zlasti za Žužemberk;
Rog s svojimi bazami i n
bolnicami;
interniranci v italijanskih
taboriščih;
delo protiljudske duhovšči­
ne po dolenjskih vaseh;
pfedvsvem pa gospodarska
zaostalost Dolenjske v predaprilski Jugoslaviji ter pogoji
za delo in rast naprednih su,
zlasti K P in SKOJ.
(Nadaljevanje na 14. str.)
Kočevska knjižnica v novih
prostorih
Vabilo na razstavo ljudskih ročnih
Včeraj je kočevska knjiž­
nica po večmesečnem odmoru
spet odprla vrata za številne
ljub: tel je vsakovrstnega bra­
nja. V novem domu telesne
kulture so dobJli štiri večje
prostore, vendar so že sedaj
premajhni, posebno ker ni­
majo skladišča in za veliko
knjig ni prostora na policah.
Novost v knjižnici je svobo­
den pristop do knjig, tako da
bo vsak bralec lahko po volji
izbira' etivc
kolikor bi j i h potrebovali,
posebno ne poučnih. S štirimi
knjižnimi
kovčki
kočevske
knjižnice prihajajo knjige t u .
di v vse večje kraje občin«,
kasneja p a bodo vlarjatniđ
prešle vse knjižnice v občini
pod to centralno knjižnico.
V prostore stare knjižnica
(mala dvorana za komitejem)
se
je preselila pionirstoa
knjižnica šole Jožeta ŠešJot "
ki se je doslej stiskala kar f
šolski pisarni.
uničljive oblikovalne sile, se­
stavnega dela ljudskega ho­
tenja. Razstava je obraz tega
ljudstva, je njegovo srce; ka­
bogastvu Spodnjega Posavja. že nam njegovega duha. 2 i
Pletenine iz slame, ličja,
vljenje ljudstva je tisočletno
šibja in vitric, glineni lonci, Razstava je zares poučna in
in njegova ustvarjalna sila
sklede, vrči, vazice in peteli­ zanimiva; zato naj bi »i jo
oblikuje tisoč in eno obliko.
ni, stare, nove vezenine, vse vsakdo ogledal!
Pravljični sestanek oblik, ki Nekatere izmed naštetih ob­
je na razstavi v Bežicah raz­
lik, ki so nastale v zadnjem
porejeno, da bo vsakomur jih ustvarja spodnjeposavsko
nekaj povedalo o lepoti in ljudstvo, je izraz njegove ne­ stoletju, so razstavljene na tej
Knjižnica ima sedaj okrog
razstavi.
10.000 knjig, skoraj ves peri­
Je ljudstvo utrujeno, je ža­
odičen tisk in večino sloven­
lostno ali veselo, mu peša
skih revij. Posebna novost je
ustvarjalna sila ali morda
OD 16. DO 26. APRILA
ločen mladinski oddelek s
čitalnici; dvakrat na teden,
V roku med 16. In 18. apri­
f)
Danes ob 18. uri bo v
f) brežiškem prosvetnem do- to Je ob sredah ir. petkih od lom izdatne padavine t moč­
O) mu odprta razstava ljud- 14.—16. ure. pa bo odprt štu­ no ohladitvijo, sneg deloma
do nižin. Nato nekaj jasnih,
# skih ročnih izdelkov iz dijski oddelek
V novih prostorih bo knjiž­ sprva hladnih dnL Nekako
O) Spodnjega Posavja in Bele
nica veliko lažje opravljala od 22. aprila dalje nestalno
% krajine. P r i d i t e !
padavinami,
svoje pomembno kulturno po­ s pogostnimi
išče nove oblike? Kako se
slaništvo, škoda le, da zaradi vendar bodo tudi prehodni
vrašča vnove življenjske po­
prepu'lih sredstev ne morejo razjasnitve pogostne.
goje, kaj in kako dela — to
Dr. V . M .
kupovali vseh novih knjig,
naj pomaga ugotoviti tudi ta
razstava.
Vse, Id hodo sodili, mora
voditi resnica: lastnost /.tira
vega ljudskega življenja Je
živahno, svojstveno oblikova­
nje skladnih in u|M>rabnih
predmetov nameneskih oblik.
Prav tako oblikujejo ljudske
roke slogovno čiste izpovedne
ali krasilnr oblike, ki so do­
V s e m naročnikom i n b r a l c e m D o l e n j s k e ­
ločene z izvirnimi lastnostmi
ga lista sporočamo, d a b o m o še ta mesec z a ­
našega Ijudatva z njegovo
čeli izdajati novo p r i l o g o našega m e d o b č i n ­
izvirno likovno voljo. Kadar
skega g l a s n i k a S Z D L . Z a občine Č r n o m e l j ,
ljudskega duha zastrupljajo
Kočevje, M e t l i k a , N o v o mesto, R i b n i c a l n
nasilni in kvarni vpdvi. ki
Trebnje bomo izdajali U R A D N I V E S T N I K
jih sejejo od ljudstva odtr­
gani posamezniki ali skupine,
D O L E N J S K E , k i b o i z h a j a l po p o t r e b i l n ga
se porajajo spački ln kič. Se­
bodo v s i naši r e d n i naročniki p r e j e m a l i b r e z ­
le v luči tega dejstva spozna­
plačno k o t stalno p r i l o g o D o l e n j s k e g a lista.
mo krivico in ikodo, prizaV a b i m o v o d s t v a občinskih skupščin, z a ­
dejuno predvsem v zadnjih
sto letih. Sprehod po zanimi­
vodov, uprav, gospodarskih i n vseh drugih
vi razstavi nam tato potrju­
organizacij, društev ter vse ostale, d a s i t a ­
je, daje prizadevanje napred­
koj naročijo p o t r e b n o število D o l e n j s k i h U '
nih likovnih umetnikov ter
stov. k e r u r a d n e g a v e s t n i k a d o l e n j s k i h občin
likovnih pedagogov, ki sprotne b o m o posebej t i s k a l i i n razpečevali. L e t n a
čajo neodvisno oblikovalno
naročnina za D o l e n j s k i list z u r a d n i m vest
domišljijo pravzaprav priza­
devanje zu človeka, za svobo­
n i k o m v r e d znaša z a 1964 s k u p n o 1200 d i ­
do duha in za srečo med cve­
narjev. U s t a n o v e i n podjetja, k i potrebujejo
točimi drevesi.
več i z v o d o v u r a d n e g a v e s t n i k a , p r o s i m o , d a
Ohltčilf zanimivo razstavo
zdravi dolenjski humor — ali kako so nekateri preveč dobe­
tako i naročijo ustrezno število D o l e n j s k i h
v Brežicah, semanHe M I I
listov.
razumeli zadnjo podražitev našega domaČega tednika
ustvarjalnim
duhom nalih
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
ljudi!
PROF. MIRO KUtH.KR
V sejni dvorani občaY*ega
sindikalnega sveta v Novem
mestu se bo v -soboto, dne
!S aprila, ob 9. uri dopoldne
začela letna skupščina Zdru
*enja borcev NOV novomeš­
ke občine. Na dnevnem redu
sta poroči'i predsednika ln
nadzornega odbora organiza­
cije Združenja borcev NOV.
izdelkov v Brežicah
x
VREME
URADNI VESTNIH
DOLENJSKE
Naš dobri,
sedno
V LUCl
SMERNIC
ZA
PREDKONGRESNO
AKTIVNOST ZVEZE
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
KOMUNISTOV
Vodilna vloga za demo­
Med Djakarto in Manilo ni več kot
dobrih tisoč kilometrov, vendar po­
osebljata obe mesti pravzaprav dva
pola. V Djakarti je bil te dni priprav­
ljahu sestanek za konferenco azijsko
afriških držav; v Manili pa so slavili
desetletnico
pakta za Jugovzhodno
Azijo — S E A T O .
V Manili so pregledali račune za
nazaj, v Djakarti pa so predstavniki
29 dežel razpravljali o sklicanju nove
bandunške konference. T a tema je le­
tos še posebno aktualna. Bliža se de­
setletnica zgodovinske konference v
Bandungu.
Večina azijskih in afriških dežel je
mnenja, da bi bila ta močno zaželena.
Vendar ne letos, letošnji program je
že zelo natrpan. V Ženevi je svetovna
konferenca o razvoju, v Kairu bo jese­
ni druga konferenca nevezanih dežel,
julija bo v Alcksandriji afriški vrb,
sestanek najvišjih predstavnikov .Afri­
ke. Novi Bandung naj bi bil zato dru­
go leto, 18. aprila, na obletnico prve
bandunške konference.
kratizacijo, ne za oblast
Nemalokrat slišimo napač­
no mnenje, da je Zveza ko­
munistov činitelj oblasti. DeJnsko je čedalje manj instru­
ment oblasti in zmeraj bolj
— kot pravi program Z K J —
činitelj oblikovanja fai razvi­
janja socialistične zavesti de­
lovnih množic. V čem je po­
temtakem vodilna vloga Zve­
ze komunistov? N a to vpra­
šanje odgovarjajo smernice
za predkongresno aktivnost
takole:
prerasti oblast v imenu ljud­
stva v o b l a s t tega l j u d ­
stva samega.
Ob neizpodbitnih dejstvih,
ki jih nd mogoče zanikati, so
naravnost smešne trditve po­
sameznih, resda osamljenih
»humanistov«, da so politične
organizacije, med njimi tudi
Zveza komunistov, glavna ovi­
ra nadaljnje demokratizaci­
je. Po njihovem bi torej lah­
ko shajali brez političnih or­
ganizacij. Zdaj, na tej stop­
»Vodilno vlogo Zveze ko­
nji družbenega razvoja, je ta­
munistov uresničujemo dan­ ka trditev lahko rezultat utodanes predvsem z bojem za pističnega sanjarjenja o ne­
nadaljnjo'demokratizacijo po­ kakšni
absolutni
svobodi.
litičnega življenja družbe in »Sem za vse, kar se postav­
• prenašanjem splošno druž­ lja na pot svobodi!« pravi
benih zadev na javne družbe­ tak utopdst, pri tem pa po­
ne tribune, kjer se del o.ni
zablja, da se postavlja na
ljudje — torej tudi komuni- pot tako pojmovanj
svobo­
di tudi nuja, da morajo ljud­
je zgodaj zjutraj na delo in
da sodobna družba lahko ži­
vi le, če je organizirana. Po
tem pojmovanju ni prav, da
so p r i nas razviti in manj
razviti predeli. K o bi taki sa­
njači mogli pričarati, da bi
•ti kot njihov neločljivi del
— kot člani samoupravnih bil ves svet kar čez noč vse­
stransko bogat, brez dolgo­
organov in kolektivov vsak
trajnih naporov v premago­
dan javno in demokratično
vanju objektivnih protislovij,
razgovarjajo in sklepajo.«
bi bilo naenkrat konec vseh
Zvezi komunistov torej ne
težav. Samo — tega ne mt>
gre za to, da bi vodila mno­
rejo storiti. Taki .> isameariižice »za roko«, torej da bi
ki zanikajo vse, :<w 'e do­
vladala namesto njih, pa če­
brega i n slabega v naši druž­
prav v njihovem imenu m za
bi, sami pa ne DoaU&jo no
njihovo dobro. Ves dosedanji
bene rešitve — ras?n bese.]
družbeni razvoj pri nas do­
kazuje prav nasprotno: stal­
0 Samo z besedami o neno težnjo ZK, da na podlagi
9 kakšni abstraktni svobodi
spoznanih objektivnih zako­
0 in donklhotovskem humanitosti odpira pri ljudeh za­
0 nizinu pa ni mogoče odvest o tam, da je usoda v
0 straniti neenakomemosti v
njihovih rokah in da se mo­
0 razvoju, razločkov objckrajo usposabljati , za to, da
0 tivnega položaja in pogo
bodo znali sami vladati. Ka­
% jev gospodarjenja itd. Kdor
ka vladati? Seveda čedalje
% hoče razreševati ta protimanj drug nad drugim in
% slovja, mora bili na tleh
zmeraj bolj tako, da bodo,
0 stvarnega življenja in vsak
svobodno združeni, upravljali
% dan se mora spoprijemati
stvari — ne ljudi. Ob vseh
% s težavami take ali d n i
prelomnih dogodkih, ko je
% gačne narave.
pretila nevarnost silne biro­
kratizacije, je bila prav Zve­
Zveza komunistov si ne de­
za komunistov Usta, ki je pr­ la iluzij, da je samoupravlja­
va odkrila to nevarnost in se nje delovnih ljudi že rešeno
JI uspešno izognila, zvesta Le­ vseh težav in nevarnosti. D o
ninovemu načelu, da mora
seči, da bo samoupravljanje
To je stališče večine afriških dežel,
zlasti arabskih. Obljubljeno
nam je
bilo, da bo ta konferenca p r i nas, v
Afriki, poudarjajo
predstavniki afri­
ških dežel. To bi bilo tudi logično,
če hočemo že govoriti o enakopravno­
sti afriških dežel. Ali ne gre vendar
za afro-azijsko konferenco!
Za to, da bi bila ta konferenca v
Aziji, se posebno zavzema kitajska
diplomacija, Indonezijci pa bi, razum­
ljivo, najraje, če bi bila kar v Bandun­
gu. S tem na tihem že računajo.
Toda vloga, ki jo je prevzela indo­
nezijska diplomacija, in jo brani sko­
raj ves indonezijski tisk, je žalostna.
N A Š AKTUALNI
KOMENTAR
p o l n o zaživelo v vseh s v o j i h
p o j a v n i h o b l i k a h , to je stvar
vsakodnevnega boja m n e n j i n
premagovanja p r o t i s l o v i j . Se
so sile, k i p r i t i s k a j o n a druž­
bene odnose zaviralno, priza­
devajoč s i , d a b i j i h usme­
r i l e v s m i s l u kapitalistične
restavracije a l i krepitve biro­
k r a t s k i h teženj. Zveza k o m u ­
nistov z g l o b o k o analizo druž­
bene s t v a r n o s t i o d k r i v a te si­
le i n m o b i l z i r a množico z a
boj p r o t i n j i m . Tega p a r.e
počenja tako, d a b i koman­
dirala i n predpisovala, kaj
je socialistično i n k a j n i . A l i
tako, k o t je rečeno v smer­
nicah:
V prizadevanju, da prikaže bandunško
konferenco kot edinega pravega pred­
stavnika novih, revolucionarnih držav,
so začeli v Djakarti ironizirati kairsko
konferenco — nevezane države.
Ta konferenca sploh ni potrebna,
nevezane države so za mir s kapitali­
sti, za koeksistenco z imperialisti, za
spravo s kolonialisti — so voda na
Dve
konferenci
mlin staremu družbenemu redu. T a
konferenca zato ni potrebna. Le Ban­
dung je pravi glas narodov, ki stopajo
v zgodovino, Bandung je proti ameri­
škemu imperializmu, je za boj do kra­
ja, pišejo za kitajskimi listi zdaj še
indonezijski.
To je ena plat te žalostne medalje,
druga pa je, da so začeli nekateri in­
donezijski listi odkrito in brez vsake
rezerve napadati in ironizirati naša
prizadevanja za ohranitev miru. Pri
tem citirajo nekateri celo albanske
vire, drugi pa ponatiskujejo kitajske
članke. T a akcija dobiva vse bolj zna­
čaj politične kampanje. Vse kaže, da
uživa tudi uradni blagoslov. T o pa je
le en dokaz več, kako močen je že
kitajski vpliv v tej deželi.
Konferenca v Manili predstavlja dru­
gi pol. V glavnem mestu Filipinov so
govorili predvsem o vojaških vpraša­
kopravni član in kot notranja
idejna in politična sila, k i
v samoupravnih organih '.n
družbenih organizacijah de­
luje za najnaprednejše rešit­
ve z razvijanjem socialistič­
ne zavesti in z demokrVičnim bojem mnenj.«
Zveza komunistov se v de­
mokratičnem boju mnenj r.e
spopada samo z vo'.untaristi
in utopisti, ki, kot je dejal
Boris Ziherl v svoji razpravi
na posvetovanju v B e o g r a a u ,
subjektivno večji d » l žalijo
d o b r o i n novo, m e d t e m k o
gredo objektivno čestokrat na
roko raznim k o n s e r v a t i v n i m
silam, od buržoaznih ostan­
kov pa do birokracije. iJna
»Komunisti v teh organih
se spopr^ema s politično na­
ne morejVi in ne smejo de­
lovati kot činitelj, ki od zu­ pačnimi ir škodljivimi poj­
naj vsiljuje vnaprej priprav-, movanji vloge Zveze konvinistov tudi v svojih lastnih vr­
ljene sklepe, marveč kot ena­
njih Jugovzhodne Azije, na prvem me­
stu seveda o situaciji v Južnem Viet­
namu. Ključ za rešitev vsega položaja
v tem delu Azije naj bi bila zmaga v
Južnem Vietnamu, popolna likvidacija
vsega uporniškega gibanja, njihovih
vojaških oporišč in političnih pozicij.
To je bila teza ameriškega zunanje­
ga ministra Ruska. Francoski zunanji
minister je branil drugo stališče —
Saigon mora dobiti vlado, k i bo uži­
vala zaupanje vseh, ne le desničarskih
elementov. Francija meni, da je treba
najti diplomatsko rešitev, ameriška di­
plomacija je za vojaško. Vojno v Juž­
nem Vietnamu je treba končati z
vojno.
Toda, bo uspelo Američanom tam,
kjer so doživeli Francozi svoj najtežji
poraz po drugi svetovni vojni?
Francoska diplomacija je sploh ve­
liko bolj elastična. Ne le v Aziji, po­
vsod. V Latinski Ameriki, v vprašanju
Kube, v Afriki, v okviru Atlantske
zveze, Francozi so se pobotali z Nem­
ci, sklenili so finansirati industrijsko
proizvodnjo nerazvitih dežel.
Njihova
formula za Jugovzhodno
Azijo je nevtralnost. Z vojno ni mogo­
če doseči nič. Francoski premier Georges Pompidou je ondan v Tokiu izja­
vil, da bi tudi zmaga v Južnem Viet­
namu ne pomenila rešitve!
Očitno je, da danes v bližini kitajske­
ga kolosa n i možna druga politika kot
tista, k i vsaj na tihem priznava, da
živi znotraj velikega zidu 700-milijonska nacija. Tega se zavedajo praktično
žc vse države Jugovzhodne Azije: Kam­
bodža, Indonezija, Burma. Zato sku­
šajo krmariti izven nevarnih tokov
hladne vojne.
stah, kai je tudi eden izm^d
zgovornih dokazov iskrenosti
ajenega b o j a z a nadaljnjo dcr o k r a t i z a c i j o političnega živ­
ljenja družbe. Tako je rečeno
v smern.rar>, da je škodi ji/o
b i r o k r a t s k o pojmovanje, ki v
5.vezi k o m u n i s t o v v i d i samo
z u n a n j i f i u i t e l j , k i deluje c d
•.goraj, \ čuanu Zveze komu­
nistov p? človeika, k i je po­
klican, da predpisuje, kaj je
v.cialist'.čno in kaj ni. S k o d I I v o po ;e tudd lažno !ibetahstično podcenjevanje i n
zanikanje vodilne vloge Z/cse
k o m u n i s t a " k a r p r i v e d e do
toleriranja raznih d e f o r m a i j ,
konec koncev p a k p r e p u n i t v i vodilne vloge nesociali$;.čn i m a l i b i r o k r a t s k o konser­
v a t i v n i m družbenim silam in
težnjam.
J . B.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
O Prejšnji teden je bil v Ljubljani občni
zbor republiškega sindikalnega sveta, ki se je
odločno zavzel za krepitev standarda delovnih
ljudi. O tem je/ govoril v svojem referatu tudi
predsednik Franc Popit, ki je med drugim de­
jal, da je dosledno uveljavljanje delitve po delu
eden ključnih problemov sedanjega časa. Idejni
pogledi — je poudaril referent — kako rešiti
ključne ekonomsko-družbene, pa tudi idejne pro­
bleme, s katerimi se spoprijemajo subjektivne
•ile, posebno še sindikati, vsebujejo mnogokrat
nian.se dveh različnih koncepcij: birokratskoadministrativne in demokratično-tržne. Sindikati
T Sloveniji so odločno za to, da nadaljujemo
prizadevanja po poti Intenziviranja gospodarje­
nja na osnovi materialne spodbude proizvajalcev
In njihove družbene afirmacije. T o je tudi sta­
lišče centralnega sveta Zveze sindikatov Jugo­
slavije. To je stališče vseh naprednih sil, ki
edino vodi do zadovoljujočih gospodarskih re­
zultatov in ki mobilizira za reševanje omenjenih
problemov ustvarjalnost delovnega človeka.
Na občnem zboru sta mimo drugih razprav­
ljavcev govorila tudi sekretar C K Z K S MIha
Marinko in predsednik CS Z S J Svetozar Vukmanović. Prvi je med drugim dejal, da se v
notranjih stroških podjetij skriva marsikateri
neracionalni izdatek. Odpraviti take nepotrebne
Izdatke pomeni, da s tem ustvarjamo večje mož­
nosti za povečevanje osebnih dohodkov delavcev.
Tovariš Marinko se Je zavzel tudi za čimprejš­
njo korekcijo instrumentov, tako da bi še bolj
•krepili materialno osnovo samoupravljanja.
Tovariš Vukmanovič Je odgovoril na vpraša­
nje, ali res grozi nevarnost, da bodo spremem­
be v odnosih med osebno potrošnjo In akumula­
cijo zavrle razvoj gospodarstva. Med drugim Je
dejal, da se tisti. U tako mislijo, ne bi smeli
sklicevati na nekatera obdobja v preteklosti,
zakaj takrat Je nastal zastoj, ker so nosilci go­
spodarjenja v bazi ostali brez sredstev, medtem
ko M Investicijski skladi na vrhu niso zmanj­
šali. Danes pa gre za to, da b i ostalo več sred­
stev delovnim organizacijam. Zaradi tega spre­
membe odnosov med osebno potrošnjo in aku­
mulacijo — seveda v korist standarda — ne bi
zavrle razvoja gospodarstva. Narobe: to bi omo­
gočilo, da bi vsestransko razvili proizvajalne
sile, odprli proces delovnega vključevanja v
O BER OČ SPREJEMAMO
USMERJENOST
NA STANDARD
mednarodno delitev dela, hitro povečevali pro­
izvodnjo, produktivnost in življenjski standard.
0 Seizmografi astronomskega geofizikalnega
observatorija ljubljanske univerze so v ponede­
ljek ob 9.30 dopoldne zabeležili potres 310 km
jugovzhodno od Ljubljane. Kmalu zatem so pri­
spela tudi v Novo mesto prva poročila o po­
tresu osme stopnje v Slavonskem Brodu In
okolici, ki je terjal dva mrtva in nekaj deset
poškodovanih. Sprva Je kazalo, da tudi mate­
rialna škoda ni občutna, ker rušilna moč potresa
ni bila tako velika. Vendar so kaj kmalu ugo­
tovili, da je v okolici mesta prizadetih več vasi:
okrog 500 hiš Je neuporabnih. Večjo škodo so
utrpela tudi nekatera podjetja. Izvršni svet
Hrvatske je prispeval kot prvo pomoč za ubla­
žitev posledic potresa 500 milijonov dinarjev.
V potresno področje so takoj prispele tudi
zdravniške ekipe. Vojska Je prispevala 1000 šo­
torov za ljudi brez strehe nad glavo.
Močnejši potresni sunek so čutili tudi pre­
bivalci Beograda. Zaradi tega Je nastal preplah;
ljudje so pohiteli na ulice in v parke. Tam so
se zadrževali, boječ se, da bi se potres ponovil.
Potres so čutili tudi v Sarajevu in še T neka­
terih drugih krajih. Čeprav znanost Se nI v
stanju vnaprej predvidevati nevarnost potresa,
vseeno menijo priznani strokovnjaki, da je strah
pred ponovitvijo potresa odveč.
# Na seji sekretariata izvršnega odbora zvez­
nega odbora SZDL Jugoslavije so te dni raz­
pravljali o razvoju gospodarskega sistema, o če­
mer prav v tem času tečejo razprave širom po
Jugoslaviji. Sekretariat je menil, da bi morale
organizacije SZDL spodbujti demokratični po­
stopek in čun širšo svobodo razpravljanja, kar
naj bi prispevalo k vsestranskemu spoznavanju
vseh vidikov nadaljnjega razvoja gospodarskega
sistema. Na seji sekretariata so obširno govorili
o predloženih
spremembah v gospodarskem
sistemu.
0 Na dvodnevnem obisku v Jugoslaviji Je
bil ugledni gost, predsednik Trinldada In Tobaga,
dveh otokov v Karibskem morju, dr. Eric VVilliams. ^ času kratkotrajnega prijateljskega obi­
ska Je obiskal tudi Brione, kjer se Je srečal
s predsednikom Titom. Državnika sta govorila
o medsebojnih odnošajih dveh držav In o mož­
nostih nadaljnjega sodelovanja.
0 Glavna zveza kmetijskih zadrug Je pozvala
kmetijske zadruge, naj se začno čimprej pri­
pravljati na volitve članov zadružnih svetov in
upravnih odborov. Časa ni veliko, ker Je pred­
videno, da bi končali z volitvami do sredine
Junija. Zadrugam priporočajo, naj bi omogočile
člmvečjemu Številu zasebnih kmetov sodelova­
nje z njihovo g o s p o d a r s k o dejavnostjo, ker Je le
tako mogoče ustvariti pogoje za večje sodelo­
vanje koperantov v organih upravljanja zadruž­
nih delovnih organizacij.
0 Včeraj so v Kolašinu svečano proslavili
začetek zvezne mladinske delovne akcije za Iz­
gradnjo odseka jadranske magistrale od Kolašina do Bijeloga polja. V šest mladinskih naselij
vzdolž ceste je en dan prej prispelo 12 mla­
dinskih delovnih brigad s 1400 fanti In dekleti.
Danes so zapisali v dobro brigadirjem že prve
delovne rezultate — prve kubike.
JCRATKL
I IZ RAZNIH STRANI j
• Hruščov sedemdesetletnik.
V petek bo slavil premier Sov­
jetske
zveze N l k i t a Hruščov
svoj sedemdesetletni d a n . V
Moskvo i e že prišlo večje števi­
lo visokih partijskih funkcio­
narjev, med njimi so Ulbricht,
Novotnv, Cedenbal, prišel- p a
bo
tudi
predsednik
Fin: ke
Kekkonen. V Moskvi se že n e ­
kaj d n i mudi poljska partijska
delegacija na čelu z Gomulko.
• Razcep v K P Indije? M e d
izrednim sestankom narodnega
sveta K P Indije je zapustilo za­
sedanje 32 članov. Povod za to
so bila pisma, k i naj bi Jih
pred Štiridesetimi leti napisal
predsednik partije Dange bri­
tanskemu vdcekralju. Z a te trdi
Dange da so podtaknjena, k i ­
tajska frakcija pa. da so res­
nična. V teh nudi Dange »VSO
pomoč britanskim oblastem«.
Kaže. da ie prišlo v vrstah K P
Indije že do prvega nevarnega
razcepa In da se utegne partija
razbiti na dve k r i l i : prosovjetsko i n prokltajsko.
• Vclesejem v MIlanu. V ne­
deljo so v prisotnosti predsed­
nika Italijanske republike Segnlja odprli 42. mednarodni **"
Jem v Milanu. Naša pod let'*
nastopajo kolektivno v devetin
paviljonih, v Palači narodov P*
Je tudi nas turistični infori«*"
čilski urad. N a sejmu nastop*
uradno 51 držav.
• Ameriške okrepitve že
ma. AmeriSko obrambno m m "
strstvo Je odpokliralo tiste četft
k i so Jih med berlinsko k r i l
1M1. leta postali v Zvezno repu­
bliko Nemčijo, d « bi okrepu
tamkajšnje enote.
1
0
1
•
JuUJ« konferenca O * "
moiiv.-c.uth.,. Predsednik britan­
ske vlade Home Je l « J a „ ? L
b i bila konferenca držav » n
tanske skupnosti zaželena. >*°
najbolj verjeten datum navaja*
Jo Julij. Predvidevajo, da -.<"
sta te udeležila tudi Z a n i d o "
pa Južna Rodezija. N a k n n .
renci bodo namreč razpravlja'
tudi o položaju v tel držav;
Bela manjšina želi utrditi «£1,
Jo oblast na račun črncev.
vlh je 250.000, drugih trt rnaJone
v l L
Izredno živahen
promet
Kupcev za prašiče Je ved­
no več. Tudi na zadnjem no­
vomeškem ponedeljkovem Mr
•nn se Je to močno poznaloNaprodaj Je bilo 955 pujskov,
prodali pa so Jih 811. O * "
*o se gibale med 9500 i "
11.500 din, In Jih zaradi t *
"kega povpraševanja vse "
poldne niso znižali.
đ 0
S SEJE IZVRŠNEGA
ODBORA OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU
Tudi majhne pripombe občanov so dragocene
Na seji izvršnega odbora
okrajnega odbora SZDL v
Celju so prejšnji petek raz­
pravljali o nedavnih zborih
volivcev, na katerih so obča­
ni in proizvajalci obravnavali
letošnje družbene načrte ob­
čin. Analiza o teh zborih je
na osnovi podatkov občinskih
odborov SZDL pripravila ide­
ološka komisija pri okrajnem
odboru SZDL. To je prvi po­
skus sistematičnega obravna­
vanja odnosov do zborov vo­
livcev m problemov na tem
področju.
Analiza sicer ni popolna,
vendar opozarja na mnoga
vprašanja, nekatera že kar
kroničnega značaja,
čeprav
so nedavni zbori volivcev bili
vsebinsko mnogo bolje pri­
pravljeni kot v prejšnjem o b
dobju. Tokrat so se za temeljitejše
vsebinske
priprave
zavzele zlasti kra.jevne orga­
nizacije SZDL. Tako je raz­
pravljalo o predlogih občin­
skih družbenih načrtov i n o
pripravah na zbore občanov
kar 70 odst vseh krajevnih
organizacij SZDL na območju
celjskega opraja. V brežiški
občini na primer so o pred­
logu občinskega družbenega
načrta in pripravah za zbore
razpravljale vse krajevne or­
ganizacije SZDL, v sevniški
občini pa 16 krajevnih orga­
nizacij SZDL. V Brežicah je
bila tudi razširjena seja s
predstavniki krajevnih orga­
nizacij SZDL, posveti občin­
skih političnih aktivov v bre­
žiški občini itd. Na podoben
način so se pripravljali tudi
v drugih občinah tega okraja,
vendar so za posamezne o b
čine še vedno značilne neka­
tere stare slabosti. Med te
sodi nenehno
pomanjkanje
časa za priprave na zbore vo­
livcev, pomanjkljiva priprava
to posredovanje
ustreznega
gradiva za razprave o druž­
benem načrtu, premalo prila­
gojeno razpravljanje o druž­
benem načrtu glede na pogo*e v posameznih krajih in v
delovnih organizacijah, pre­
majhne priprave nekater);h
odbornikov in pomanjkljiva
skrb za zapisnikarje na zbo­
rih
volivcev,
pomanjkljivo
obveščanje in ponekod še ne­
primerni prostori.
Vseh 375 zborov volivcev na
terenu in zborov delovnih
skupnosti se je udeležilo čez
32.000 volivcerv in proizvajal­
cev, sodelovala pa je polovica
vseh odbornikov
občinskih
skupščin, približno 200 članov
političnih aktivov in blizu 40
republiških poslancev.
Analiza opozarja, da v celj­
ski, mozirski, žalski in sev­
niški občini niso izvedli zbo­
rov delovnih skupnosti.
TEMELJITO PROUČIMO
VSE PREDLOGE
OBČANOV!
Na zborih je bilo mnogo
'najrazličnejših
prlipomb,
mnenj in predlogov, zanimi­
vo pa je, da jih v posameznih
občinah različno ocenjujejo.
Medtem ko v enih govorijo o
bistvenih pripombah
obča­
nov in proizvajalcev, govore
Z A B E L E Ž E N O
»Župan bi lahko uredil«
Ko obiskujem podjetja, v razgovorih z raznimi
predstavniki neredko slišim opazke: »Samo občina
bi nas lahko rešila!«, »Občina nima razumevanja
za nas!« pa tudi: »Skoda, da nismo iste branže
kot sosedno podjetje, že zdavnaj bi dobili kredit!«.
Malo tukaj in malo tam, pa se kaj hitro nabere
poln koš bodic, izrečenih na račun občine in na
račun župana. Domala povsod »modrujejo« o gospo­
darstvu in razvoju na tak način in prtijo krivdo za
vse, kar se je zataknilo, bodisi občini bodisi osebno
županu . . .
Naši župani imajo čez glavo skrbi. Na razvoj
v občini gledajo precej drugače kot »vodilni« v pod­
jetjih, ki delajo prej naštete opazke. Takšno mo­
drovanje mnogih občanov županom prav gotovo
ne olajšuje dela. Celo grozilna pisma z vsakovrst­
nimi zahtevami po razširitvi zmogljivosti v podjet­
jih, po povečanju plač prosvetarjem in pisma z
zahtevami, naj rešijo težave v kmetijstvu, v telesni
kulturi itd., prejemajo. Velika sreča je, da imajo
župani tajnice. Te v njihovi odsotnosti vljudno
rešujejo osebne intervencije (teh ni malo!) In spre­
jemajo telefonične grožnje . . .
Zupanov delovni dan je poln nalog, občani, k i
Prihajajo k njemu osebno, zaradi »sila važnih za­
dev«, ki so največkrat vse prej kot to, pa mu včasih
** preveč kradejo čas. Nič čudnega torej, če župan
želji rešiti se nadležne stranke, včasih reče:
»Bomo že uredili!«, »Bo že nekako šlo! Vaše pred'"Ki- bomo proučili!« Nemalokrat mu le- takšna,
bodrilna, na pol obljuba pomaga, da odpravi di­
rektorja ali znanca, s katerim »ta bila pred leti
•kupaj v službi.
v
Nič boljše nI, če župan obišče zbor volivcev.
Tam ga do kraja izmučijo s problemi cest in potov,
otroških igrišč in javne razsvetljave. l*ri tem vsi
Pozabljamo, da o politiki s sredstvi odloča občinska
•kupščina, da imamo prioritetni red investiranja,
katerim smo sporazumno določili, v kaj bomo
investirali več in v kaj manj, v kaj prej in v kaj
Pozneje; in da imamo pri vsaki občinski skup"čini kopico družbenih organov (svetov in komisij),
''' kot kolektivni, predstavniški organi o marsičem
odločajo.
s
Veliko preprosteje je lotiti se župana... In če
bo obljubil, da ho zadevo rešil (tega ne more
'!' tudi ne sme!), se bo po občini širila ocena,
* je župan enostranski, da dela proti gosppilark
J " občine, da je nasprotnik turizma,
.| 'jstva ali šolstva... Marsikomu se bo zame
"e sicer osebno, pa vendar, kot župan.
y
'Ka, kar želimo, ne moremo zgraditi takoj,
sem, ki se na prej opisani način lotevajo županov,
*J v premislek povemo: pri uveljavljanju svojih
ti«| '
' '
poslužujejo zvez največkrat
" Umije, k i niso prepričani v to, da so njihove
Pravle« In zahteve dovolj utemeljene. In 4c nekaj:
'»k način rušimo tisti samoupravni red, ki ga
gadimo že več kot desetletje, pa z njim se nismo
d o v o l j n i . Numeslo da bi ga gradili, ga rušimo!
Jt.
r
u
z
v
u
ct
r
1
s,
V
s
a
C
Z l i n
l
v
8
6
Ob dnevu železničarjev
v drugih o manjših nepomembnejših pripombah. Na
seji izvršnega odbora so upra­
vičeno poudarili, da so tudi
majhne
pripombe
občanov
bistvene in da jih je tako tre­
ba tudi obravnavati. Malo
verjetno je namreč, da bi ob­
čani v kratkem času, kolikor
traja zbor, lahko izoblikovali
takšne predloge, s katerimi
bi spremenili družbeni načrt,
ki so ga pripravljali strokov­
njaki.
pomanjkljivostmi
seznanili
tudi
uslužbence
občinskih
uprav. Praksa namreč opo­
zarja, da v občinskih upra­
vah prepočasi
spreminjajo
svoj način dela in da se novi
šestem
v delu
občinskih
skupščin prepočasi uveljavlja,
čeprav je pričakovati, da se
bo po srečanju občinskih sta­
tutov hitreje uveljavljal.
Izvršni
odbor
Okrajnega
odbora SZDL je razpravljal o
krajevnih skupnostih, Ugoto­
Na seji so med drugim pou­ vil je, da ustanavljanje kra­
darili, da je že pri sestavlja­ jevnih skupnosti i n sestav­
nju družbenih načrtov ali ljanje njihovih statutov za­
programov treba omogočiti ostaja in da so glede teh v
občanom, da bodo lahko da­ občinah še nekateri nerazči­
jali pobude in vplivali na se­ ščeni pojmi in problemi. Za­
radi tega je predlagal, naj bi
stavljanje teh.
Ob zaključku so predlagali, okrajni odbor SZDL sklical
o vprašanjih
naj bi v občinah še temeljito posratovanje
in v celoti preučili probleme krajevnih skupnosti.
glede zborov volivcev in s
SREĆKO P R A T N E M E E
Zaloške opeke so razprodane
Sredi preteklega tedna so
v zaloški opakarni prvikrat
v tem letu stekli stroji. S u ­
rovih opek bodo letos iz­
delali 7,700.000, žgali pa jih
bedo samo 7,100.000. To ko­
ličino so tudi že razprodali
odjemalcem. Več kot 3,5 mi­
lijona opečnih enot' bo po
pogodbi dobil »Pionir« Novo
mesto, manjše količine pa
še gradbena podjetja »Gro­
suplje«, »Begrad« (Črnomelj)
in »Sava«
(Videm-Krško).
Med naročniki je tudi 100
zasebnikov. 600.000 nežganih
opek bodo pustili za rezervo
ob začetku sezone v prihod­
njem letu.
če bo vreme ugodno, letos
v opekarski industriji ne bo
težav. V Zalogu bodo uvedli
verjetno že ta mesec drugo
izmeno. T u so izboljšali
transport gline iz glinokopa,
V hotelu PUGLED
dovolj prostora
Zadje
čase je v hotelu
Pugled v Kočevju dovolj pro­
stora. Konec marca se je mu­
dilo v Kočevju večje število
nemških turistov, 25. aprila
pa je najavljena skupina 50
izleinikov iz Trsta.
27. aprila se bo pričela dru­
ga slovenska avto-moto tran­
sverzala v počastitev 25 letnlce ustanovitve Osvobodilne
fronte. Ena izmed kontrolnih
postaj, na katerih bodo ude­
leženci transverzale dobili po­
sebne pečate, bo tudi v Ko­
čevju t hotelu. Na vseh teh
postojankah bodo morali da­
jati udeležencem vse potreb­
ne zgodovinske in ostale tu­
ristične informacije o kraju
in bližnji okolici.
j
tako da so namestili žičnico,
ki povleče polne vagončke
vse do opekarne. Razen pro­
izvodnih pogojev so se letos
občutno izboljšali
domala
vsi delovni pogoji. Delavcem
so na primer nabavili nove
obleke in škornje, obratna
menza podjetja pa je začela
dvakrat na dan pripravljati
topli obrok hrane.
Priprave na letošnjo turistično sezono
V Novem mestu je bilo
26. februarja posvetovanje
za pripravo na letošnjo
turistično sezono v obči­
nah Novo mesto, Črno­
melj, Metlika in Trebnje.
Navzoči so bili predstav­
niki skupščin navedenih
občin, okraja
Ljubljana,
republiški tržni inšpektor
ter sanitarni in tržni in­
špektorji medobčinske in­
špekcijske službe v No­
vem mestu.
Na posvetovanju
so raz­
pravljali predvsem o ukrepih,
ki jih morajo storita inšpek­
cijski organi, da bi se turist
v teh občinah kar najbolje
počutil. Domenili so se, da
Voda razdrla cesto
Prejšnji teden je bil v Loki
velik naliv. Voda je pridrla
z Dobrave in začela razdirati
cesto. Prebivalci so se trudili,
da so vodo speljali drugam.
Pot, ki jo je voda resno na­
čela, je sicer že dolgo slaba.
Potrebno jo Je popraviti. Mordada bi bilo prav, če bi or­
ganizirale množične organiza­
cije delovno akcijo. Dela bi
moral voditi strokovnjak.
Rekonstrukcija v
Novomeška Industrija obu­
tve počasi navezuje
svojo
proizvodnjo na ono v tovarni
Peko. V zvezi s tem bodo še
letos začeli z manjšo rekon­
strukcijo strojne opreme. To­
varna Peko bo midila Indu­
striji obutve stroje, ki bodo
proizvodni trak izpopolnili ta­
ko da bo precej ročnega dela
odpadlo. Elaborat z vsemi
tehničnimi ln ekonomskimi
računi je že pripravljen. Stro­
ji so še v tovairnl Peko, od­
koder jih bodo prepeljali v
Novo mesto takoj, ko bo
kooperaciji
opravljena
priprava
dela.
Upajo, da bodo v maju že
stekli v Novem mestu. Tovar­
na Peko bo nudila tudi stro­
kovno pomoč, da bi se delav­
ci Industrije obubve priučili
delu z novimi stroji. V tej,
koristni kooperaciji se Indu­
striji obutve, ki bi sicer ze­
lo težko zbrala sredstva za
nakup nove strojne opreme,
obeta rešitev toliko bolj tu­
di zato, ker bi novo strojno
opremo le težko gospodarsko
uporabljali.
Kljub znatnemu izpadu zaradi
gripe so plan dosegli
Industrija obutve v Novem
mestu je v prvem četrtletju
izpolnila proizvodni plan s
104,88 odst., realizacijo po so
uresničili s 100 odst. V pri­
merjavi z lanskim letom se
je letos proizvodnja povečala
za 32 odst., realizacija pa za
47 odst, Uspeh Je precejšen,
zlasti, če upoštevamo, da se
J«
proizvodnja
povečala,
kljub temu, da Je bilo Števi­
lo delavcev enako kot lani,
naše čestitke
razen tega pa so v marcu
Izgubili 3640 delovnih ur za­
radi gripe.
Pravkar teko pogajanja za
Izvoz ženskih škorenjčkov na
zahod. V kooperaciji s tovar­
no obutve Peko pa ie delajo
20.000 parov vrhnjih delov
za ftkorenjčke, namenjene Iz­
vozu. Celotno proizvodnjo
ima.-o že prodano, s tržišča
pa še vedno Čutijo pritisk za
nova naročila.
bodo v pripravah sodelovale
vse inšpekcije: sanitarna, trž­
na, veterinarska, urbanistič­
na, gradbena in druge. Poleg
inšpektorjev bodo sodelovali
tudi predstavniki turističnih
društev.
Inšpektorji bodo v najkraj­
šem času pregledali vse lo­
kale ln druge turistične ob­
jekte ter izdali odločbe za od­
pravo morebitnih pomanjklji­
vosti. Gostinske lokale ln
druge turistične objekte, k i
ne bodo urejeni tako, kot bo
inšpekcija določila, bodo za­
časno zaprli, dokler pomanj­
kljivosti ne bodo odpravljene.
Posebna skrb bo posvečena
higieni v lokalih in tudi strež­
nega to ostalega zaposlenega
osebja v gostinstvu. Uvedli
bodo nočne in nedeljske kon­
trole in takoj ukrepali.
V razpravi je bilo poudar­
jeno, da je treba najstrože
ukrepati >zoper take gostilni­
čarje, ki točijo alkoholne pi­
jače mladoletnikom in vinje­
nim osebam. Vsi, ki zaposleni
v gostinstvu, tudi v zasebnem
sektorju, pa morajo v službi
nositi predpisane bele delov­
ne obleke. Ugotovljeno je, da
je strokovnost gostincev v
vseh štirih občinah, zlasti pa
v Beli krajini, izredno slaba.
Večina zaposlenih nima pred­
pisane kvalifikacije, mnogi pa
niso obiskovali niti tečaja o
higienskem minimumu. Go­
stinska podjetja, zasebni go­
stilničarji, turistične organi­
zacije in gospodarska zborni­
ca se vse premalo zanimajo
za to, da bi si gostinci pri­
dobili kvalifikacijo. S pomoč­
jo ljudske univerze b i lahko
organizirali tečaje. Tega se bo
treba lotiti, ker sodobni turi­
zem zahteva tako strežno
osebje, k i je sposobno hitro
to kulturno postrečd gosta.
Ker je pri nas vedno ved
tujih turistov, bi morali go­
stinski delavci vsaj delno ob­
vladati nekaj tujih jeziikov. V
gostiščih pa ni važna samo
notranjost lokalov, temveč
tudi okolica, k i jo Je treba
urediti tako, da bo za turista
čim privlačnejša.
Notranja
oprema naj bo originalna za
svoj kraj, gostom pa je tre­
ba nuditi domače speoialitet*
to dobra vina, kakor tudi pri­
merno zabavo. Belokranjska
folklora jurjevanje to spo»
minkarstvo so za turiste po­
sebno privlačni to b i Jih ka­
zalo bolj izkoristiti.
Posvetovanje je uspelo T
vseh pogledih, zato lahko
upamo, da bo letošnja turi­
stična sezona vsekakor bolj«
pripravljena kot je bila prejš­
nja leta.
Jože Skof
Z ZASEDANJA OKRAJNE
SKUPŠČINE
SPREJELI SO STATUT
CELJSKEGA OKRAJA
Odborniki okrajne skupščine so se pretekli Četrtek zbrali
na svoji 9. seji l n posvetuj največ časa razpravi i n sprejemu
.okrajnega statuta. Čeprav so o osnutku že razpravljali na eni
Izmed prejšnjih sej, tudi tokrat nI manjkalo živega zanimanja
za dokument, k i bo v prihodnje urejeval odnose med okrajem
In občinami, razvijal medobčinsko sodelovanje ter vlogo l n
naloge Okraja.
Okrajna komisija za statut Je odbornike seznanila z m n o ­
gimi pripombami i n predlogi s sej političnih organizacij i n
občinskih skupščin, n a katerih so razpravljali o osnutku
okrajnega statuta. Komisija za statut je večino pripomb upo­
števala, hkrati pa Je izpopolnila l n Izboljšala nekatera določila.
N a zasedanju okrajne skupščine so odborniki obravnavali
predvsem osnovna vprašanja za celoten družbeni razvoj. Z a r a ­
di tega so se ustavjall o b vprašanju, k a k o s statutom zajeti
nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja, delitve dohodka il -la,
ln delitve nasploh. E n a k o s k r b so posvetili kadrovskemu v p r a ­
šanju. M i m o teh osnovnih vprašanj so se odborniki lz gospo­
darsko manj razvitih občin zavzrmall, naj b i v statut vnesli
le skrb okraja za nerazvita območja. P o raznih pomislekih
so sprejeli ustrezno besedilo, d a Ivo okraj skrbel za' razvoj
nerazvitih območij skupaj z republiškimi organi.
Iz sprejetega statuta Jo razvidno, da bo okraj kot družbeno-polltična skupnost k o m u n vse manj deloval kot oblastni
organ l n da se b o njegova delavnost razvijala na osnovi
dogovarjanj z občinami i n njihovih stallSČ. Statut, kakršnega
»o sprejeli. Je prilagojen posebnostim okraja l n Je usklađen
i ustavnimi načeli, sama praksa v prihodnje p a bo pokazala,
kaj b o treba i e dopolniti a l i spremenitL
i
T U B E R K U L O Z O NI P R E M I R J A ! -
S T U B E R K U L O Z O NI P R E M I R J A ! - g
Zdravljenje tuberkuloze
Najvažnejši ukrep v boju
proti tuberkulozi je zdrav­
ljenje.
Prvi cilj zdravljenja je, da
bolniku vrnemo zdravje, če
pa tega ne moremo popolno­
ma doseči, skušamo bolezen
vsaj zaustaviti in napraviti
bolnika nenevarnega za oko­
lico. Pri tem nam danes po­
magajo
uspešna
zdravila:
Štreptomvcin, Pas in Eutizon
In še vrsta novih bolj ali
manj učinkovitih, kot so Tre-
P i i e dr. Velena
Zokrajšček-Sever
cator, Pirazinamid, Cikloserin, Kanamvcin in drugi, s
katerimi lahko dokončno oz­
dravimo vsako dovolj zgodaj
odkrito tuberkulozo.
Uspeh zdravljenja, k i je
dolgotrajno in včasih
tudi
težko, pa seveda ni odvisen
le od zdravil in zdravnika,
temveč v največji meri od
bolnika samega! Tu govori­
mo o zdravljenju pljučne tu­
berkuloze, ker je le-ta zaradi
okuževahja po dihalih naj­
bolj razširjena.
• Zdravnik mora vsako obo­
lenje skrbno preučiti in do­
ločiti za vsakega bolnika po­
sebej način zdravljenja po
najnovejših veljavnih princi­
pih. Izbrati mora zdravila, ki
bi bila najbolj
učinkovita.
Uspešnost — oziroma učinko­
vitost zdravil pa je odvisna
od občutljivosti bolnikovih
bacilov na zdravila. To ob­
čutljivost določujemo v la­
boratoriju na gojiščih. Prin­
cip je, da zdravimo vedno
i
najmanj
tremi
zdravili
hkrati; s tem zmanjšamo
možnost, da bi bacili poslali
neobčutljivi — rezistentni —
na zdravila. Jemanje enega
samega zdravila je nedopust­
no, ker je praksa pokazala,
da postanejo v takem prime­
ru bacili kaj hitro neobčut­
ljivi In je tako zdravljenje
povsem neučinkovito.
Ves čas zdravljenja zasle­
dujemo in določujemo koli­
čino izločenih bacilov in njih
kakovost, to se pravi občut­
ljivost na zdravila, ki jih bol­
nik prejema. V primeru, K O
So bacili postali neobčutljivi,
moramo
predpisati
nove
kombinacije drugih zdravil,
in sicer tistih, na katere so
bacili še občutljivi. T a zdra­
vila mora bolnik jcmiti vse
dotlej, da bacili izginejo in
jih na nekaj zaporednih bak­
terioloških gojiščih ne mo­
remo več vzgojiti.
To je bila prva faza zdrav­
ljenja — zaustavili smo obo­
lenje. Vendar to še ni dovolj.
Zdravljenje moramo nadalje­
vati toliko časa, da se na me­
stu razpada napravi čvrsta
brazgotina. Za to sta po mne­
nju strokovnjakov potrebni 2
len._
Koliko potrpljenja, volje in
vztrajnosti je potrebno tu­
berkuloznemu
bolniku, da
vzdrži, da se dve leti do­
sledno ravna po navodilih
zdravnika in da ves ta čas
redno jemlje zdravila, ki se
jih človek kaj hitro naveliča
(36. tablet dnevno) in ki jih
včasih tudi težko prenaša,
zlasti Pas. Nekateri bolniki
zgubijo voljo in enostavno
prenehajo
z
zdravljenjem,
»Najvažnejši
ukrep v boju
proti tuberkulozi
je zdravlje­
nje ...« trdi tudi dr. Velena
Zakrajšek-Severjeva,
zdravni­
ca pljučnega oddelka
novome­
ške bolnišnice.
češ saj tako ne bo nič kori­
stilo. Koliko prepričevanja je
včesih potrebno, da bobiiku
dopovemo, kako nujno jc
zdravljenje, hi ga zopet pri­
pravimo do tega, da redno
jemlje zdravila.
Najprej je potrebno
zdravljenje
v bolnišnici
Ko smo zaustavili proces,
to se pravi, da se je zasen­
čenje ali kaverna zmanjšala
oziroma izginila in da v bol­
nikovem izmečku v najmanj
treh zaporednih gojiščih ni­
smo več našli'bacilov, bolni­
ka lahko odpustimo domov.
Doma bo jemal zdravila da­
lje in se bo kontroliral \ po­
dročnem dispanzerju. Da se
bo bolnik lahko zdravil do­
ma, pa mora imeti ugodne
pogoje. Zato moramo vsake­
mu bolniku pomagati v soci­
alno ekonomskem pogledu,
kolikor je potrebno. Dispan­
zerska služba sama ne zmo­
re tega. Zato je nujno potreb­
na pomoč socialne služ'je,
Rdečega križa, sindikata in
organov samoupravljanja. Le
z enakim konceptom in pra­
vočasno moralno in materi­
alno podporo bomo lahko do­
segli čim boljše in hitrejše
zdravljenje.
Najboljši so prejeli nagra­
de. Prvo nagrado je osvojila
11-letna deklica s področja
Cerkelj za dobro zapete pes­
mi. Prireditev je po mnenju
domačinov
izredno uspela.
V dvorani se je zbralo okrog
250 ljudi, ki so jo napolnili
do zadnjega kotička. Vstop­
nino bo Prosvetno društvo
uporabilo za ureditev dvora
ne, za nabavo kiijdg z a knjiž
nlco in podobno.
Predsezonski pregledi
gostišč
Organi tržne in sanitarne
močno izrabljena. Okolje ne­
inšpekcije so na področju katerih gostišč j « taksno, da
novomeške občine doslej pre­
dela lastnikom pravcato sra­
gledali 49 od skupno 64 go­
moto. Pomanjkljivosti, ki jih
stišč. S pregledi skušajo za­
inšpekcijski organi ugotavlja­
gotoviti, da bi b:la gostišča jo, so toliko manj razumlji
do turistične sezone priprav­
ve, ker so krediti za manjše
ljena za dostojen sprejem go
adaptacije na razpolago in
stov. V precejšnjem delu go­
dosegljive vsem gostincem
stišč, zlasti pa v onih ob av­
Inšpekcijski
organi
bodo
tomobilski cesti in v podgorvsem gostiščem, kri so Jih
janskem sektorju, je razen
obiskali, izdali odločile, v ka­
redkih izjem, opaziti letos
terih bodo navedene pomanj
razveseljiv napredek. Največ
kljivosU in rok. do katerega
pomanjicljlvostr:
odkrivata
Jih morajo odpraviti. Po po­
oba inšpekcijska organa v
teku roka bodo gostišča, ki
uredlbvi okolja gostišč, pa tu- pogojev, ne bodo Izpolnila
dd oprema je marsikje že
predlagana v kaznovanje.
Miro Kugler: H r a n i
v Volčjem
(1963)
nove tuberkuloze ravno v naj­ Po deželi, zlasti na Dolenj­
ožjem bolnikovem krogu, v skem, je vse preveč zakore­
družini in bližnji okolici — ninjeno zmotno mišljenje, da
v tako imenovanem kontak­ lino daje moč. Jasno pa je
tu. Dosti težje pa je s kmeč­ seveda, da manjkajočih ka­
kim prebivalstvom. Kmečki lorij v prehrani ni mogoče
ljudje se namreč zaradi po­ nadomestiti z alkoholom. Za­
manjkanja delovne sile zdra­ to moramo alkoholizem zati­
vijo mnogo manj časa. Kmet­ rati in zavarovati pred njim
je pravzaprav sploh nimajo zlasti mladino To bo poma­
Zaradi jetike umre
največ ljudi s kmetov časa biti bolni. V bolnico pri­ galo tudi pri zdravstvenem
hajajo prekasno, iz bolnice
prosvetljevanju
ljudstva.
Mnogi bolniki nam tudi odhajajo prezgodaj, doma pa Zdrav način življenja, zdrava
predčasno uhajajo iz bolnice. z zdravljenjem tudi ne nada­ in zadostna prehrana, skrb
Pri tem navajajo vse mogoče ljujejo. Tako se bolezen kaj za telesno duševno zdnvje
vzroke, včasih tudi pra-> sme­ hitro zopet poslabša. Ni čud­ ter končno dosledno zdravlje­
šne. Nekateri sploh nočejo
no torej, da je največ po­ nje prav vsakega tuberkuloz­
razumeti, kako potrebno je slabšanj ravno med kmečkim nega bolnika nas bodo prive­
Kdaj bolnik lahko preneha z
zdravljenjem in se spet uvrsti
koordinirano zdravljenje, in prebivalstvom in da je ravno dli do cilja, katerega smo si
med pridobitne člane skupno- - se jim njihove hipne osebne
tu največ kroničnih bolnikov,
zastavili: izkoreninjenje da­
sti. odloči dispanzerski zdrav­
koristi
zde važnejše
od ki so zamudili čas, ko bi se nes še zelo težke in množlS*
nik p o " predhodnem skrbnem
pretehtanju vseh Kliničnih Iz­
zdravljenja. Nenehno jih mo­ mogli zdraviti operativno, in ne bolezni — tuberkuloze.
vidov, radiografskih kontrol in
ramo prepričevati in jim do­ so postali rezistentni, in tudi
pregledov Izmečka. Ce delo. ka­
S tuberkulostatiki i.uamo v
kazovati zmotnost njihovih umrijvost je danes največja
terega je bolnik opravljal prej.
nI pretežko, se bo zdravnik od­
stališč. Delavce še nekako med kmečkim prebivalstvom. svojih rokah izredno učinko­
vito orožje proti tuberkulo­
ločil za zaposlitev že med sta­
obdržimo v bolnišnici, če ne
bilizacijsko kuro. pri težkih
zi. Čim dosledneje ga hotno
drugače, s sankcijami, ki jih
fizičnih delavcih in delavcih v
uporabljali, tem manj bo
Alkoholizem m r a m o
Škodljivem okolju pa bo zdrav­
izvajajo zavodi za socialno za­
med zdravimi prebivalci bol­
zatirati
ljenje doma daljše, oziroma bo
varovanje, ali pa uporabimo
takemu bolniku
treba
najti
Rada bi se dotaknila še al­ nikov z bacili tuberkuloze V
odredbo o prisilnem zdrav­
drugo, lažje delovno mesto —
koholizma, k i je žal zelo raz­ izmečku in tem manj bo no­
ali pa ga bo treba prekvallfi- ljenju, vendar je to le izhod
širjen med našim ljudstvom. rih okuženj z jetiko.
v najhujši sili, to je takrat,
ko bolnik striktno odklanja
zdravljenje, vemo pa, d a bo
škoda z okuževanjem njegove
okolice velika. Danes je do­
kazano, da sc najde največ
zdravljenje nujno vezano samo
na bolnišnico in je zato ne­
primerno dražje. Znano je, da
Je po poročilih zavodov za so­
cialno zavarovanje
zdravljenje
tuberkuloznih bolnikov najviš.
Ja postavka v njihovem pro­
računu. Ce pa prištejemo še
izgubo delovnih d n i , je ta vso­
ta ogromna škoda za naše go­
spodarstvo.
20 odst. zaposlenih naj bi letos
oddalo kri
S tuberkulozo
ni premirja
Danes velja načelo, da vsa­
ko novo odkrito tuberkulozo
zdravimo v bolnici, to pa za­
radi tega, ker moramo ugo­
toviti, kako bolnik prenaša clrati. Prekvalifikacija se lah­
ko začne že v bolnici, če se
zdravila in kasna je rezisten­ predvideva, d a bolnik ne bo
tnost (odpornost), pa tudi za­ mogel delati .na svojem prejš­
njem delovnem mestu. K a d a r
to, da bolnika prevzgojimo.
Tak bolnik se mora namreč se bolnik ponovno privaja na
delo, Je nujno, da redno jem­
odpovedati vsem svojim sla­ lje zdravila ln da redno daje
bim navadam, ki so pospeše- izmečke v bakteriološko kon­
» P o k a ž i , kaj z n a š ! «
na Bizeljskem
Prosvetno društvo na Bl»eljekeim je v nedeljo, 12. apri­
la, organiziralo v tamkajšjem
se/lntiiicrn domu kulturno
•abavno prireditev pod naslo­
vom »Pokaži, kaj znaš!«. Na»topilii so pevci, recitator ji im
glasbeniki Vseh skupaj je
bilo okrog 14. Prišli so lz
Brežic, Cerkelj,Dobrave, Bi­
strice ob Sotli in IE drugih
krajev. Pevce in reoitatorje
J« spremljal orkester Celu
loze iz Vidma-Krškega.
vale obolenje:
tu m i.-lini
predvsem na čezmerno uživa­
nje alkoholnih pijač, na to
največjo slabost dolenjskega
človeka. Ima pa hospitalno
zdravljenje še en namen — z
njim preprečujemo okuževanje v bolnikovi družini oz.
njegovi okolici. V bolnici
ima bolnik ustrezno hrano,
zadosten počitek, duševni in
telesni mir in le tako >i bo
moglo telo nabrati toliko ob­
rambnih snovi, da bo Uhko
dokončno obračunalo s tu­
berkulozo.
Na Bazi 20
okrepčevalnica
Na p a r t i z a n s k i R o g . kjer
je ohranjenih še mnogo spo­
m e n i k o v iz druge svetovne
vojne, prav tako n a bazo 20,
kjer je med N O B delalo glav­
no poveljstvo slovenske parti­
zanske vojske, p r i h a j a vedno
trolo.
dosti izletnikov iz vse države,
pa tuđi i n o z e m s k i h gostov ne
Ogromno škodo
manjka. Posebno v letnem
času ne mine dan, d a ne bi
za posameznika
kdo ogledoval barak in lepo
In družbo
oskrbovanega grobišča. K e r
T o bi bil idealen način zdrav­
na vsem Rogu n i nobenega
ljenja pri urejenem sodclujogostinskega lokala, se Je že
6em bolniku. Zal pa v praksi
nI vselej tako. B o l n i k i včasih
dalrj časa kazala potreba po
te v bolnici nočejo jemati zdra.
okrepčevalnici, kjer bi gostje
vU redno, nekateri pa Jih de­
dobili hrano in pijače.
jansko slabo prenašajo. Zato
moramo uvesti druge k o m b i ­
nacije, k i pa so manj učinko­
vite ln včasih že teže prenos,
ljive. V takih primerih se pre.i
odločimo za operativno zdrav­
ljenje, ssveda če so za to po
goji. Z operacijo skušamo od­
straniti tiste dele pljuč, lz k a
terlh se razsipajo bacili po te­
lesu. Idealno bi seveda bilo. 6e
bi z operacijo mogli odstraniti
prav vsa tuberkulozna žari­
šča. Za kirurški poseg se od­
ločimo tudi takr.it, kadar predvidevamo, da s samimi zdravili
ne bomo mogli doseči dokonč­
nega ozdravljenja. aH kadar
vidimo, da bolnik ne bo vi
našim navodilom, da Je samo­
svoj — nekooperatlven.
P r i takih bolnikih Je možnost
nastanka
rezlstcnce
mnogo
večja. Kaj pa pomeni postati
rezlstenten. se marsikdo niti
ne zaveda. T o se pravi, da Je
možnosti
zdravljenja
In oz­
dravljenja vsaj /a 50 odstotkov
manj. Zdravljenje
revjstentne.
ga bolnika je
dolgotrajnejše
ln težje. Zdravila druge vrste
kot Trecator, C y k l o s e r l n je Se
teže prenašati. NalbolJ važno
pa Je, da tale bolnik tudi s v o ­
jo okolico okužuje 7. rezistent­
n i m ! bacili Njegove žrtve se
že od vsega početka
morajo
zdraviti z man| uspešnimi k o m b l n a c l l a m l |n lin.i|o mani upa
nja na dokončno
ozdravljenje
Konec
koncev
pa Je
tako
Po dolgih letih so se za
gradnjo odločili, in kot vse
kaže, bodo v kratkem pričeli
graditi. Načrte .'e izdelal arhi­
tekt K obe.
D. G.
Seja i z v r š n e g a
odbora ObO SZDL
Novo mesto
V petek, 17. a p r i l a , b o o b
16. u r i v N o v e m mestu seja
izvršnega o d b o r a občinskega
o d b o r a SZDL N o v o mesto.
Na njej bodo pretresal! po­
datke iz analize o delu kra­
j e v n i h organizacij SZDL i n
podnižnic. V feburarju i n v
m a r c u letaš so skupine, se­
stavljene lz članov izvršnega
o d b o r a ln plenuma, obiskale
vse krajevne organizacije l n
vse podružnice i n se t a m razgovarjnle o celotni delavnosti
obojih. Ugotovitve t e h obi­
skov ln razgovorov bodo os­
nova za Izdelavo p r o g r a m a
dela občinskega odbora SZDL
s krajevnimi
organizacijami
ln podružnicami.
'
Občinski odbor R K Novo
mesto je že začel s priprav­
ljanjem krvodajalske akcije
po podjetjih, ki bo trajala od
5. maja do 3. novembra. Da
bi zadostili potrebam novo­
meške krvodajalske postaje,
bi se moralo vključiti v vr­
ste krvodajalcev 20 odstot­
kov vseh zaposlenih v Novem
mestu. V novembru
bodo
spet prišli na vrsto krvoda­
jalci s terena, ki jih bodo
zbirali krajevni odbori R K .
Krvodajalska akcija po kra­
jevnih odborih Je potekala
letos v prvem četrtletju ve­
liko laže kot lani. Krajevni
odbori, ki so prej delo n»
področju krvodajalstva pre­
puščali bolj občinskemu od­
boru RK, so se letos v večini
primerov sami lotili akcije
in jim je uspelo pridobiti
dovolj krvodajalcev. Na t*"
renu jc največ težav z mlaj'
širni zaposlenimi ljudmi. '
delajo izven stalnega biva"'
šča, ker se izgovarjajo, d a *
vključeni v krvodajalstvo *
tovarni, tam spel pa trdij"
nasprotno.
OBRTNI SERVIS SEMIČ
takoj
zaposli
1 kvalificiranega strugarja
2 kvalificirana kleparja
1 kvalificiranega varilca
Julija 1964 sprejme v uk V A J E N C E
za sledeče poklice:
2 ZA P L E S K A R S K O S T R O K O
2 KLEPARJA
ORODNEGA KOVAČA
P O D K O V S K E G A KOVAČA
2 STROJNA
KLJUČAVNIČARJA
STRUGARJA
VARILCA
Ponudbe pošljite n a O b r t n i servis Semič —
k o m i s i j a za sprejem ln odpust delavcev.
Svojim strankam In vsem Semičonom pri­
srčne čestitke za praznik delal
k
0
Pred kulturno revijo v Črnomlju
D a b i se a m a t e r s k a k u l t u r no-prosvetna dejavnost t u d i
nadalje ohranjevala, p r i d o b i ­
vala n a množičnosti i n kvali­
teti, že vrsto let p r i r e j a m o v
večjih
središčih
Dolenjske,
Spod. Posavja in Bele krajine
medobčinske
kulturno-prosvetne revije. O b vsem tem ne
moremo m i m o pohvale za
vso pomoč i n p o d p o r o , ki jo
vsako leto n u d i j o priredite­
ljem o k r a j n a vodstva družbe­
no političnih organizacij ter s
tem omogočajo, d a medob­
činske kulturno-prosvetne rei'e postajajo
že tradicio­
nalne.
v
Letos bo kulturna
revija v
Črnomlju pod vodstvom
Zve­
ze kulturno-prosvetnih
orga­
nizacij
občine
Črnomelj,
v
organizacijsko
pomoč pa ji
bodo tudi ostale
organizacije.
Ne nameravamo
podrobneje
opisovati zahtevnosti
in odgo­
vornosti
izvajanja
tovrstnih
množičnih kulturnih
manijesteci;, omeniti
pa
moramo,
da • v
marsičem
presegajo
zmogljivosti
naših
kulturni­
kov amaterjev, prav zato je
tako dobrodošla
vsestranska
Pomoč, ki jo nudi
organiza­
torjem
običnska
skupščina
Črnomelj.
T u d i n a letošnji r e v i j i bodo
v glavnem nastopale s k u p i n e ,
ki j i h bo za nastop določila
Posebna žirija. D a bi b i l pro­
gram še pestrejši, so povab­
ljene tudi nekatere s k u p i n e
i n p o s a m e z n i k i , k i bodo so­
delovali k o t gostje. M e d te­
m i naj o m e n i m o
Invalidski
pevski zbor, p r i z n a n i pionirsk harmonikarski
zbor iz Kar­
lovca, pevko Ivanko
Kraševec, belokranjski
študentski
oktet iz Ljubljane,
pripadni­
ke JLA
ui delavski
pevski
zbor tovarne STOL iz Dupli­
ce. T r e n u t n o je z n a n le o k v i r ­
n i p r o g r a m revije, k i ;e pred­
viden n e k a k o takole:
•
V soboto, 25. aprila, bo
ob 20. uri slovesna,
otvoritev
revije
z nastopom
pevskih
zborov z okoli 400 pevci, or­
kestri
in recitatorji.
Istega
dne bo že p r e d revijo v r s t a
u v o d n i h p r i r e d i t e v : tako bo
popoldne otvoritev
razstave
»Pohod X I V . divizije« v iz­
vedbi M u z e j a N O B iz L j u b l j a ­
ne; o k o l i 16. ure pričakujejo
vse nastopajoče pevske sku­
pine, n a k a r bo n a rokomet­
n e m igrišču jurjevanje v p r i ­
r e d b i osnovne šole Črnomelj,
zatem p a slovesen sprevod po
mestu. U r o p r e d otvoritvijo
revije bo p r e d p r o s v e t n i m do­
mom
promenadni
koncert
godbe n a p i h a l a .
V nedeljo, 26. aprila, bo ve­
liko pionirsko
kulturno
slav­
je. Ob 9. uri bo v
prosvetnem
domu slovesna ustanovitev
pi­
onirske
kulturno-prosvetnee
organizacije
osnovne šole Čr­
nomelj,
razvitje
društvenega
prapora
naših najmlajših
ter
sprejem
300 pionirjev
ii no­
voustanovljeno
prosvetno
dru.
itvo. P o navedenih slovesno­
stih
bodo
m l a d i n s k o igro
»Kekec« izvedli šolarji do­
mače osemletke, nato p a je
p r e d v i d e n sprevod po m e s t u .
Popoldne ob 14. u r i se bo slo­
vesnost nadaljevala n a roko­
metnem igrišču, k j e r bodo
najprej n a s t o p i l i m l a d i har­
m o n i k a r j i , sledilo p a bo ve­
selo p i o n i r s k o rajanje.
Dramske
uprizoritve
so na
sporedu v nedeljo,
ponedeljek
in torek, vselej z začetkom
ob 8. u r i zvečer.
Svojevrstna
prireditev
se
obeta v sredo, 29. aprila,
ko
bo »Belokranjski
večer«, na
katerem
bodo
mladi
Belokranjci
nastopali
v
glasbi,
skupinskem
in solo petju ter
v šegavi besedi. Zaključni del
prireditev
bo 30. aprila.
Ta­
krat se bodo zvrstili
najbolj­
ši zabavni
ansa?nbli iz prej
omenjenih
področij,
sodelo­
vali pa bodo še pripadniki
vo­
jaškega garnizona
iz Črnom­
lja ter Invalidski
pevski zbor
iz
Ljubljane.
T o l i k o o o k v i r n e m progra­
mu
prireditev,
podrobnejši
spored p a b o m o o b j a v i l i kas­
neje. K o t je razvidno, bo le­
tošnja k u l t u r n a revija zajela
širši k r o g nastopajočih. Z l a s t i
p a je razveseljivo, d a bodo v
o k v i r u p r i r e d i t v e n i h d n i ime­
l i tudi naši najmlajši
svoj
Kako bodo ocenjevali v Brežicah
daj j končno znan tudi sestav
Ocenjevalnih
žirij
na
razstavi
ljudskih ročnih izdelkov v Breži­
cah
Poslana dela bodo ocenile
naslednje komisije:
z
e
I. ŽIRIJA LIKOVNIKOV: aka­
demski slikar prof. Zoran Didek,
akademski kipar
Janez r.ena.ssi,
akademski slikar
prof. Bogdan
NAS
Borčič in akademski slikar prof.
Miro Kugler.
II. 2IMJA IZDELOVALCEV: —
keramik in lončar mojster Anton
Lešnjak. gospodinja Angela Slak
in kmet Miha Pšeničnik.
III. ŽIRIJA STROKOVNJAKOV
ZA ŽENSKA ROČNA D E L * : stro­
kovna učiteljica
Jelena Vimpol-
O B I S K
» V meni ni prostora
za bolezen . . . «
Bil sem iznenađen, ko so
mi povedali, da ga bom našel
" b o l n i c i na oddelku za rchabiliiacojo.
Res je bil tam. Se' je za vrati na stolčku in
čakal na »gavge«. kot je rekel
Salt. Pravi VINKO
VITKOJ^č. veder in nasmejan,
ka­
lnega
pozna vse Novo me" o . »puška ga ubila
bukoto«..,
d e
v
— Vinko,
govori se, da si
dočakal 50. Teiko
verja­
memo, povej, kako' je s tem?
obdelala; povej kaj o tem, ka
ko si
parlizanil!
— Delati sem začel 1941.,
povezal pa me je brat Janez.
1942. sem bil z 72 let
staro
matmrjo skozi novomeške in
ljubljanske
zapore odveden v
internacijo
v Italijo,
odkoder
sem se vrnil po
kapitulaciji.
Bil sem sprejet v KP, postal
sem načelnik Narodne
zašči­
te za rajon
Vinica
in Stari
trg, sodeloval
sem pri
prvih
volitvah
v NOO in bil izvo­
ljen v rajonski
in okrajni
od­
bor OF, pa tudi član rajon­
skega in okrajnega
komiteja
KP sem bil takrat. Nato sem
stopil
v XV.
belokranjsko
brigado,
kjer sem
opravljal
razne dolinosti,
od
politdelegata in čelnega komisarja
do
komisarja
bataljona.
— Kako
si zašel v Novo
mesto?
— V vojski sem ostal do
leta 1956, bil v Novem mestu
nazadnje v službi in tu demo­
biliziran.
V Novem
mestu
sem se ielel ostati, ker me
je z Novomeščanl
vezalo
ie
prijateljstvo
iz
internacije.
— Bolezen te, kot je videti,
~~~ Res je, Abraham
je tudi
kdaj
*
naSel, ka) čei!
Tudi ni ne vem kako potrla,
ozdraveli?
U teiko verjamem,
zato o kaniš
Tal
razmišljam
veliko.
— Hias me daje. Jaz me­
*°
nepričakovano je prišlo. nim, da bi bilo za vse moje
„, * «sf, zato, ker mi
iivlje- grehe dovolj, ko bi me dali
Post?'
° nikoli 2 rožicami
dvakrat na »gavge«.
zdravniki
mar
'
pa pravijo, da bo treba ostati
Vin?*
"
P
tu 10 do 15 dni. ISias bo mo­
,j
'- 10 otrok nos je bilo v
ral iz mene, »puška ga bu­
kova«, ker v meni ni
prostora
lat,
'•
'
za bolezen. Tudi moj
»abraPri u " P° ' '
poklic
ni
nobena
jj
s a m z materjo.
Osta- hamski«
" ° se razbcžall za
kruhom prelomnica
pri delu. zalo mi­
JJ" * *tu. Najtele
je bilo v slim,
da bomo še
marsikaj
" J * 1H35, ko tem volil za naredili
za našo socialistično
stvar!
OOH' " < Pa 1e °
Veder
in nasmejan
je bil
im
»l *ki
fca.il«,
kot
Vinko
tudi ob slovesu.
Želi­
ČIL?
- Zadevali
«°
'
«>
Posnjiia,
pri hiši pa ni mo mu skorajšnjega
okreva­
"O denarja
, |I,
nja in mu Iz srca
čestitamo
> ie ie
minilo!
za 50-Mnico.
ki je. kot vse
-*" Abrahama
sva.
Vinko. kaie.
resnična!
m e r
a
t
n
e
te
!
o i l
n
R
1 9 1 4
r
o
d
u
v
s
P
o
d
e
k
m
9 e
l
a
c
u
b
a
16
IV.
ŽIRIJA ZGODOVINARJEV
IN ETNOLOGOV:
ravnatelj Po­
savskega muzeja prof. Stane Skaler, arheolog prof. Marjana TJršič in etnolog Božo Račič-Kume.
V. ŽIRIJA GOSPODARSTVENI­
KOV IN PREDSTAVNIKOV TU'USTICNIH ORGANIZACIJ: pred­
sednik K Z in predsednik turistič­
nega društva
v Krškem
Stane
Nunčič, direktor hotela Sremič v
Krškem Maks Pogačar, ekonomist
Erih Slatner, predsednik sveta za
turizem OS Brežice Ludvik Hren,
direktor
Kopitarne
v
Sevnici
Maks Bile in absolventka visoke
gostinske
šole Majda Dobovšek
VI. ŽIRIJA VAŠKIH D E K L E T :
Antonija Levak iz Artič.
Pavla
Smit i/. Zabiikovja pod Lisco ln
Tilka Kuhar iz Dob pri Kostanje­
vici.
2irije bodo delale po nasled­
njem redu:
1. Žirija zgodovinarjev ln etno­
logov SO. aprila od 9. ure dalje.
Istega dne bo delala tudi žirija
strokovnjakov
za ženska
ročna
dela (od 14. ure naprej).
2 Žirija likovnikov bo
22. aprila od 9. ure dalje.
delala
S, Žirija izdelovalcev in žirija
deklet bo zasedala 20. aprila od
9. ure dalje.
4 21rija gospodarstvenikov ln
predstavnikov turističnih organi­
zacij bo ocenjevala predmete ln
se posvetovala 30. aprila od 9. ure
naprej.
Posamezni člani žirij bodo do­
bil! še posebno obvestilo oziroma
vabilo.
Po razšla.
in pregledu poro
Ć1I posameznih žirij bo v začetku
maja organiziran posvet najboljšib ljudskih oblikovalcev ln stro­
kovnjakov domače obrti n pred»tavniki družbenih organizacij ter
ot>činsklh skupščin,
na katerem
bo sestavljen načrt za organizi­
rano domačo obrt in za Izdelova­
nja Izvirnih spominkov za gostin­
stvo In turizem v Spodnjem Po»r.vju.
V lc:ošnJi Jeseni bi torej
začela načrtno delovati organizi­
rana domača obrt. Na ta način
bo Spodnje Posavje imelo v letu
11)65 vsestransko pripravljeno kva­
litetno turistično aktivnost.
Za prireditveni odbor
pri svetu /.i turizmi
OS llnžiir:
prot Miro
Kugler
r t
c
K
1
o
i e
b i U >
SC!,tvu
t
r
c
s
e
m
d e
o s
a
v
0
r u n
p r J
il
za
ar
T e k l i
v r a
h
P
a
šek, gospodinja s končano stro­
kovno šolo za ženska ročna dela
Mira Kugler in učiteljica Ivanka
Ostrelič.
a
k a f
o t
;
r a u
Nič v e č
» P i o et c o n t r a «
N a zadnjem sestanku so se
sodelavci k u l t u r n e s k u p i n o
»Pro et centra« v N o v e m me­
stu odl/>čill, d a s p r e m e n i j o
Ime svoje s k u p i n e . Odslej se
bo Imonovala k u l t u r n a sku­
p i n a »Jivncz Trdina«. H k r a t i
so r a z p r a v l j a l i o razširitvi
članstva i n o novih o b l i k a h
k u l t u r n e dejavnosti.
dan. P r a v tako je razveseljivo
sodelovanje p r i p a d n i k o v J L A
ter tovarišev i z K a r l o v c a .
S k r a t k a , k u l t u r n a r e v i j a bo
p o m e n i l a poleg k u l t u r n e m a ­
nifestacije še povezavo m e d
dertovnimi l j u d m i , saj b o d o
nastopili pionirji, mladinci,
starejši delavci, i n t e l e k t u a l c i
in pripadniki J L A .
Poleg k u l t u r n e g a bo i m e l a
revija v s e k a k o r t u d i turistič­
n i p o m e n , saj bo v prireditve­
n i h dneh o b i s k a l o Črnomelj
nad 700 nastopajočih, razen
njih pa tudi ostali izletniki i n
t u r i s t i . D a bo bivanje gostov
v Črnomlju čim prijetnejše,
bodo poskrbele domače turistično-gostinske organizacije.
P r i r e d i t e l j i že zdaj vabijo
vse prijatelje BeJe krajine,
naj v dneh revije obiščejo Čr­
nomelj i n tako p r i p o m o r e j o ,
da bo revija čim svečaneje
potekla.
T r e t j e največje p r i z n a n j e za m e d a l j o srebrne
zvezdice je d o b i l za tale K O Z O L E C učenec
S l a v k o Cerovšek z V e l i k e g a T r n a p r i K r š k e m ;
r i s b a je v z b u d i l a n a r a z s t a v i » O T R O C I G R A ­
F I K I - O T R O C I K I P A R J I « v Ljubljani v i d ­
no pozornost. M l a d e m u r i s a r j u smo t u d i m i
p o s l a l i lepo knjižno d a r i l o , d a bi še naprej
r i s a l in se v šoli d o b r o učil!
SLAVKO GRAHEK
Nagrade na brežiški razstavi
Nagrade za izdelke, razstav­
ljene
n a razstavi l j u d s k i h
ročnih izdelkov v Brežicah:
NAGRADA
ZA
K O : 20.000 d i n .
KERAMI­
NAGRADE
ZA
LONČAR­
S T V O : 1. 10.000 d i n i n o d k u p
najlepših del, 2. 5000 d i n in
o d k u p najlepših del, 3. po­
hvala i n o d k u p najlepših del.
N A G R A D A ZA U M E T E L N O
UPORABE
SLAME:
10.000
dinarjev.
N A G R R A D E ZA P L E T E N I ­
N E I Z S L A M E : 1. 10.000 d i n
i n o d k u p najlepših del, 2.
5000 d i n i n o d k u p najlepših
del, 3. p o h v a l a i n o d k u p naj­
lepših del.
N A G R A D E Z A P L E T E NIIZ ŠIBJA: 1. 10.000 d i n i n
o d k u p najlepših del, 2. 5000
d i n i n o d k u p najlepših del,
3. p o h v a l a i n o d k u p najlepših
dal.
N A G R A D E ZA P L E T E N I N E
IZ V I T R I C : 1. 10.000 d i n i n
o d k u p najlepših del, 2. 5000
d i n i n o d k u p najlepših del,
.3 pohvala i n o d k u p najlepših
del.
NAGRADE
ZA P L E T E N I ­
NE
IZ
LIČJA: 1. nagrada
10.000 d i n i n odkup najlepših
del, 2. nagrada 5000 d i n i n od­
k u p najlepših del, 3. p o h v a l a
i n o d k u p najlepših del.
N A G R A D E ZA V E Z E N I N E :
1. nagrada 20.000 d i n i n od­
k u p najlepših del, 2. nagrada
10.000 d i n i n o d k u p najlepših
del, 3. pohvala i n o d k u p naj­
lepših del.
N A G R A D E ZA P I S A N I C E :
1 nagrada 5000 d i n , 2. na­
grada 4.000 d i n , 3. nagrada
3000 d i n , 4. nagrada 2000 d i n ,
5. nagrada 1000 d i n .
NAGRADI
DOLENJSKEGA
LISTA:
D o l e n j s k i list bo nagradil
najlepši b e l o k r a n j s k i izdelek
z 10.000 d i n i n še
posebej
Uspeli veseli
v
večer
Mokronogu
P r e t e k l o nedeljo je K U D
M o k r o n o g p r i r e d i l Veseli ve­
čer, n a k a t e r e m so n a s t o p i l i
domači h u m o r i s t i , r e c i t a t o r j i ,
godba i n moški p e v s k i z b o r .
R a z e n teh s o n a s t o p i l i Ivo
PavSlč, k i je poslušalce s svo­
j i m i točkami popeljal v svet
čarovnij,
in pevki
Majdi
F r a n j g a in R e z i Peček.
S p o r e d je zelo ugajal m l a ­
d i m i n starejšim poslušalcem
k a t e r i m Je p o m e n i l ta večer
posebno doživetje, k i ga ne
bodo t a k o k m a l u p o z a b i l i .
T a k i h p r i r e d i t e v s i v Motaronjga i n R e z i Peček.
M.
najJepši zasavski izdelek
10.000 d i n .
TRGOVSKO
PODJETJE
z ' ročju za odlične uspehe p r t
delu za drugo republiško raz­
stavo »Otroci g r a f i k i — otro­
c i kiparji«, p o d e l i l :
»KRKA« BO NAGRADILO:
1. najlepšo k e r a m i k o z belo
moško srajco iz najboljše
tkanine,
2. najlepše
žensko
ročno
delo s 4 m delena za obleko,
1. dve n a g r a d i po 5000 d i n za
oblikovno najbolj dognani .ln
za področje najbolj značilni
deli i n
1
posodo
2. s po 1000 d i n bb n a g r a d i l
10 najboljših p i s a n i c s tega
področja.
4. najlepšo pletenino iz šibj a s svileno komoinežo,
Nagrade bodo podeljene p o
oceni l i k o v n e žirije i n žirije
izdelovalcev.
3. najlepšo lončeno
s svileno ruto,
5. najlepšo pletenino i z vitric s svileno kombinežo,
6. najlepšo pletenino i z lič­
ja s svilenimi nogavicami.
Zavod za pedagoško službo
v Krškem bo i z republiške
nagrade, dodeljene temu pod­
Nagrade ne bodo podeljene,
če ne bo i z d e l k a , k i b i n a ­
grado zaslužil.
P r i p r a v l j a l n i o d b o r je p r a v
tako s k l e n i l , d a ne bo oce­
njeval za nagrade s t a r i h iz­
delkov.
Delo predmetnega aktiva
za fiziko v Novem mestu
Medobčinski zavod za pro­
svetno pedagoško službo v
N o v e m m e s t u p r i r e j a o d časa
do časa seminarje za posa­
mezne predmetne s k u p i n e .
P r e d z a d n j i teden je b i l o več
takih
predmetnih
aktivov,
med n j i m i tudi aktiv za fizi­
ko .Le ta je b i l prijetno pre­
senečenje za udeležence. Po­
leg predavanja i n demonstra­
c i j predavatelja so v s i udele­
ženci samostojno izvajali vse
poskuse, o k a t e r i h je preda­
vatelj p r o f . Mođic govoril i n
jih demonstriral. Gimnazija
je p o s o d i l a svoje garniture
za množično e k s p e r i m e n t i r a ­
nje iz m e h a n i k e , tako da J«
vsak udeleženec poslušal pre­
davanja i n istočasno' s a m iz­
vajal p o s k u s . K e r je posamežna g a r n i t u r a zelo enostavna
i n poceni, jo bodo učitelji
l a h k o n a b a v i l i a l i celo s a m i
i z d e l a l i p r i p o u k u i n z njo
eksperimentirali.
Udeleženci so p r e j e l i tudi
po en i z v o d l n a v o d i l za ekspe­
rimentiranje z opisom i n r i *
b a m i p r i p r a v . N a v o d i l a so b£
la p r i p r a v l j e n a nalašč za tO
p r i l i k o , k a r Je t u d i p r i j e t n i
novost v d e l u predmetnSH
aktivov.
A. B.
Ponosne pesmi o boju
in svobodi
S koncertom,
ki ga je pripravil
ob svoji 20-lelnici, S0
je Partizanski
invalidski
pevski zbor iz Ljubljane
v ponideljek zvečer predstavil
tudi v Novem mestu in bil pri ob­
činstvu deležen prisrčnega sprejema.
Prireditev
pod pokro­
viteljstvom
predsedstva Zveze Združenj borcev NOB pome­
ni kvalitetno
popestritev
kulturnega
sporeda, ki je letos v
dolenjski
metropoli bogat in obetajoč.
Obiskovalci
so imeli priložnost videti in slišati zbor,
kot se je okrog Radovana Gobca zbral ie na
osvobojenem
belokranjskem
ozemlju leta 1944 in vlival s pesmijo pogu­
ma borcem v boju za svobodo, ki se je tedaj bližala z na­
glimi koraki. Pod Gobčevo taktirko
je zbor, ki ga
odlikuje
izredna glasovna
ubranost, zapel dvajset najlepših pesmi
iz dni bojev za osvoboditev.
V tem sklopu so po ena srb­
ska, hn>atska, črnogorska, makedonska
in bosenska
parti­
zanska pesem. Petje je bilo lepo združeno z recitalom
od­
lomkov
tz lirike
partizanskih
pesnikov.
Solisti
so b i l i ;
mezzosopranistka
Vanda Ziherl, basist Miro Cernigoj, baritonist Polde Cernigoj,
tenorist Jože Gašperšič,
baritonist
Joie Udovč, tenorist Lojze Culkar, baritonist
Gabrijel
Grmek in recitator Stane Cesnik. Partizansko
llriko sta inter­
pretirala
Vida Levstik in Joie Lončina. Posamezne
pesmi
je s harmoniko
spremljal
Janez
Kuhar.
Goste je v imenu občinstva pozdravil
predsednik
občin­
skega odbora Zveze združen) borcev NOB Miloš Jančič. v
imenu najmlajših pa so se jim zahvalili
pionirji
ter
jim
predali šopke rot.
Med poslušalci je bilo malo mladine.
Zakaj?
ZAPISKI
Z
OBČINSKE
KONFERENCE
ZVEZE
ZDRUŽENJ
BORCEV V
KOČEVJU
Občinska doklada
Rešujmo vsa vprašanja borcev s pravim posluhom!
z N O B namreč še ni dovolj za
priznanje delovne <k>be!
Razen tega je komisija reše­
vala prošnje tudi za izredno
upokojitev po 80. členu (33
prošenj). O d teh jih je biLo
doslej
ugodno
rešenih 13.
ostale pa so zavrnjene. Po iz­
rednem postopku prejema pokajnino 35 članov organizaci­
je, vendar vsi primeri še ni­
so rešeni. Komisija je rešila
tudi 45 vlog za občinsko pri­
znavalnino, k i jo prejemajo
tisti borci ln aktivisti, k i žive
v slabih socialnih razmerah.
Mišljenje ljudi pa je drugač­
ne: priznavalnino po njiho­
vem prejemajo vsi, k i imajo
dvojno šteto delovno dobo.
Občinska k o n f e r e n c a Z Z B Kočevje, k i se je j e
udeležilo n a d 60 delegatov i n gostov — m e d n j i m i
so b i l i t u d i p r e d s e d n i k O b S , p r e d s e d n i k O b S S , se­
k r e t a r o k r a j n e g a o d b o r a Z Z B L j u b l j a n a i n številni
n o s i l c i S p o m e n i c e 1941, j e b i l a v v s a k e m p o g l e d u
plodna i n konstruktivna. V u v o d n e m referatu p r e d ­
s e d n i k a obč. o d b o r a Z Z B K o č e v j e T o n e t a Štimca je
b i l a n a k a z a n a v r s t a p r o b l e m o v bivših borcev, r e ­
z e r v n i h oficirjev i n v o j n i h i n v a l i d o v , v r a z p r a v i p a
so u g o t o v i t v e p r e d s e d n i k a še razširili i n n a k a z a l i
m a r s i k a t e r o s m e r n i c o za izboljšanje stanja.
Po ugotovitvah občinskega
sindikalnega sveta je večina
gospodarskih organizacij v
svojih statutih ugodno rešila
vprašanje bivših borcev, po­
nekod pa so se temu enostav­
no izcignili. Predvsem bi mo­
rali v statutih zajeti vpraša­
nja borcev, ki so za delo
manj sposobni.
Teze novega pokojninskega
zakona so predvsem med čla­
ni' ZZB zbudile veliko zanima­
nje in so jih kočikor mogoče
dobro preštudirali. K o so na
konferenci govorili o tem, so
poudarila, da bi moral novi
pokojninski
zakon
urediti
predvsem
vprašanja
tistih
borcev, kj se po vojni iz ob­
jektivnih vzrokov niso mogli
sojati ali si pridobiti strokov­
no znanje. V občini je bilo
konec leta še 60 zaposlenih
borcev, k i so imeli pravico do
posebnega
dodatka. Ce se
upokoje po sedanjih merilih,
lahko dosežejo le minimalno
pokojnino 6. pokojninskega
razreda!
Potrebno je urediti tudi
vprašanje borcev-kmetovalcev.
V pasivnih krajih občine jih
živi še veliko, medtem ko
mladina, če je le mogoče, od­
haja • večje kraje. Stari ljud­
je, ki ostajajo na kmetijah,
Bami ne morejo več obdelo­
vati zemlje in se primerno
preživljati.
Občni zbori krajevnih orga­
nizacij Zveze borcev (v 21 or­
KOČEVSKA
ganizacijah je 2269 članov,
vendar ta številka ni popolno­
ma točna) so potekali v re­
du, razen ponekod, kjer so se
lovili ob nepomembnih drob­
narijah. To predvsem tam,
kjer niso med letom utegnili
sproti reševati problemov po­
sameznih članov. Pohvaliti pa
velja organizacije v Kočevju
in okolici, kd so veliko poma­
gale pri organizaciji oktobr­
ske proslave, člani Z B v Dolgi
vasi so sodelovali z vaščani
pri urejanju kulturnega doma,
v Banja loki pa so postavili
lep spomenik padlim borcem.
Od vseh komisij p r i obč.
pdberu je imela največ dela
komisija za pomoč borcem
in priznanje posebne delovne
dobe, k i je obravnavala 341
prošenj za prizanje posebne
delovne dobe. 248 prošenj so
rešili pozitivno. Pri reševanju
prošenj za dvojno dobo mora­
jo dati svoje mnenje tudi ko­
misije krajevnih organizacij,
katerih mnenje pa je bdlo, žal,
rekdokdaj popolnoma odkri­
tosrčno. Mnogokrat se za
dvojno delovno dobo potegu­
jejo tudi taki, ki tega ne za­
služijo ali pa so bili celo na­
sprotniki nase borbe, vendar
sd mislijo, da se Je v teh le­
tih že vse pozabilo. Zanimivo
pri tem je, da nihče ne išče
priznanje od leta 1943 ali 1944,
ampak le od 1942 ali celo 1941,
v čemer je že pravo izkori­
ščanje pravic nekdanjih bor­
cev. Samo Uho simpatiziranje
OBČINSKA
SKUPŠČINA
izvršitev lanskega
Občina je lani dodelila za
priznavalnine 4,5 milijona, le­
tos pa pet milijonov din, s
katerimi razpolaga upravni
odbor sklada. Konec lanskega
leta je dobivalo priznavalnine
62 ljudi, priznavalnine pa so
od 3000 do 10.000 din (skupno
izplačanih 3,217.500 din); vsota
za enkratne pomoči je znašala
747.500 din, za zdravstveno za­
varovanje 333.400 din in za
štipendije 208.000 din.
Preteklo leto je dobilo sta­
novanja 38 borcev, kar je pre­
cej, je pa še vedno nerešenih
32 prošenj za stanovanja. Sta­
novanjski problem bo torej še
naprej velika skrb organiza­
cije. Slabo je tudi zdravstve­
no stanje bivših borcev. Letos
bodo z zdravstvenimi pregledi
članov še nadaljevali (okrog
200), vendar pa ni dovolj le
pregled,
potrebno
je tudi
zdravljenje. Tako bo odšlo na
zdravljenje letos 40 članov or­
ganizacije; to so le delavci ali
upokojenci, medtem ko kmeč­
ki zavarovanci ne pridejo v
poštev, čeprav so tu potrebe
prav tako velike.
Za spomenik v Banja loki
je krajevna organizacija zbra­
la milijon 200.000 din, za spo­
menik v Osilnicd ' v planu so
še v Llvoldu in Mozilju) pa so
JE OBRAVNAVALA
proračuna
nespremenjena
že zbrali 1,4 milijona din. Za
20-detnioo osvoboditve bo tre­
ba tudi urediti vsa grobišča,
spomenike in spominske plo­
šče (napise). Ker bodo za to
potrebna večja sredstva, pri­
čakuje
organizacija
pomoč
širše družbene skupnosti.
Problemov bivših borcev je
še veliko, tudi majhni niso.
Uspešno jih bomo rešili le v
zavesti, da je to naša dolž­
nost za njihove zasluge v voj­
ni. Po drugi strani pa je tre­
ba prenašati tradicije NOB na
mlajše, da bodo spoznavali
našo preteklost, našo borbo
in čas, v katerem se je poro­
dila nova družba. Dc'žnost
vseh bivših borcev je, da
ohranijo dragoceno gradivo iz
vojne poznejšim rodovom, če­
prav je to sicer malo težko,
v obliki spominov in razgovo­
rov z rriladino. Vsak drobec
iz naše bližnje preteklosti je
že sedaj pomemben kamenček
v mozaiku zgodovine, še po­
membnejši, še bolj nenado­
mestljiv pa bo čez leta. Sko­
da, da bi se izgubil!
Fr. Grivec
Na podlagi smernic, danih z družbenim planom za
letošnje leto, da se v tem letu ne bodo povišale davčne
stopnje zavezancem, razen v kmetijstvu z novo kategori­
zacijo kmetijskih površin, naj bi odlok o občinski dokladi
od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1963 veljal
še letos.
Po tem odloku naj bi bila občinska doklada od
uslužnostne obrti, k i dela neposredno za individualnega
potrošnika, in na dohodke gostinske dejavnosti, če znaša
letna davčna osnova 100.000 din — 1 odst. in se do davčne
osnove 400.000 din stopnjuje tako, da znaša davčna stop­
nja 3,5 odst. Za nad 400.000 davčne osnove je davčna
stopnja 4 odst. Davčna stopnja od proizvodne obrti in od
dohodkov drugih samostojnih poklicev je 2 odst., če znaša
letna davčna osnova 100.000 din, do davčne osnove 800.000
din pa se stopnjuje do 9 odst. Za nad 800.000 din je davč­
na stopnja 10 odst. Davčna stopnja od davčne osnove
700.000 pri odvetnikih je 6 odst., nad tem pa 7 odst.
Sklep o tem so sprejeli na zadnji seji občinske skup­
ščine Kočevje, k i je bila prejšnji četrtek. Na tej seji so
sprejeli tudi nov odlok o taksah na območju občine.
Novost tega odloka je v tem, da ne predpisuje več taks
za uporabo prostora, naprav itd. po dosedanjih tarifnih
številkah 2, 3 in 6. (Taksa za uporabo pločnikov in cesti­
šča pred poslovnim prostorom, taksa na igralna sredstva
v javnih lokalih — karte, biljard, balinišče, kegljišča —
taksa za oglase in objave). Takso na firmo so doslej
plačevale tudi obrtne uslužnostne delavnice in obrati
družbene prehrane, k i imajo z družbenim planom občine
posebne olajšave.
m
PO SPREJEMU »OBČINSKE
USTAVE« V KOČEVSKI
Statut ni edini akt, ki obravnava občana
Zadnja seja občinske skup­
ščine Kočevje ni bila navad­
na seja, kakršnih je bilo do­
slej že toliko; bila je nekaj
čisto drugega, dejal bi en­
kratnega. Zc pred dobrim le­
tom je prejšnji ljudski odbor
obravnaval prvi osnutek sta­
tuta, kasneje so govorili o
njem še večkrat,
posebno
zadnje mesece, ko so že ob­
ravnavali drugi osnutek, to­
krat, 9. aprila, pa so dokonč­
no sprejeli svojo občinsko us­
tavo.^
Pot do statuta je bila dol­
ga, od prvih ustavnih razprav
pred poldrugim letom do pr­
vega in drugega osnutka. V
razgovorih o obeh je sodelo­
valo na stotine in tisoče ob­
čanov, ki so predlagali veliko
sprememb in dopolnitev, ker
so dobro vedeli, da jc od do­
brega, človeku resnično približanega
statuta
marsikaj
odvisno. Občinska statutarna
komisija je iz obilice gradiva
zborov volivcev izluščila 56
primerov, ki jih je bilo vred­
no upoštevati v dokončni re­
dakciji, člani skupščine pa so
v četrtek v živahni razpravi
pridejali še marsikatero upo­
števanja vredno misel.
Predsednik občinske skup­
ščine DRAGO B E N C I N A je
v uvodnih besedah opisal pri­
zadevanje za pripravo čim
boljšega statuta, ki pa, kakor
je dejal, še vedno ni do po­
drobnosti popoln. Volivci so
na zborih volivcev imeli pred­
vsem veliko pripomb k po­
glavjem o gospodarstvu, o
odnosih med gospodarskimi
organizacijami in občino, k
poglavju o obveznostih obči­
ne pri zadovoljevanju skup­
nih potreb občanov, o kme­
tijstvu, ustanavljanju krajev­
nih skupnosti itd.
Čeprav naš statut ni idea­
len družbeno-politični akt, je
dejal tov. predsednik, pa ni
edini akt v občini, ki obrav­
nava človeka v ožjem in šir­
šem smislu. T u so še statuti
gospodarskih organizacij in
zavodov, društev in končno
krajevnih skupnosti. Se pra­
vi, da s sprejemom občinske­
ga statuta še ni končano ne­
ko obdobje, da morda celo
nakazuje njegov začetek, ki
se bo stopnjeval tja do spre­
jema (in praktične uveljavit­
ve) slehernega statuta,
pa
najsi bo to statut največje
gospodarske organizacije ali
pa zadnje krajevne skupno­
sti. S tem da je statut obči­
ne dokončno potrjen in spre­
jet, pa bo treba poskrbeti.
bilo izdanih 20,5 rriiilijona, za milijonov, dohodki stanovanj­
socialno varstvo 24,754 mili­ skega sklada pa so bili pla­
jona, zdravstveno zaščito sko­ nirani v višini 373 milijonov,
raj
20 milijonov, državno doseženih skoraj 287, izdanih
upravo 22,5 milijona, komu­ pa 268,441.732 dinarjev.
nalno dejavnost 13,5 milijona,
Razen tega so na seji ob­
dotacije 115,5 milijona, ob­
činske skupščine sprejeli še
veznosti in garancije 47 in
odlok o višini pristojbin za
proračunsko rezervo 7,850 mi­
K O Č E V S K E
cestna motorna vozila komu­
lijona din, skupaj nekaj nad
nalnih gospodarskih organi­
272 milijonov.
zacij in odlok o razveljavitvi
N O V I C E
Po planu naj bi prišlo v odloka o priznavalninah.
sklad za financiranje šolstva
odstotkov obvezne rezerve in skoraj 179 milijonov, realizi­
10. odst. posebne proračun­ ranih Je bilo 181,698 milijona,
ske rezerve. Odborniki so so­ porabljenih pa 179 milijonov.
glasno potrdili zaključni ra­ V gozdni sklad naj bi prišlo
OBISK V GARNIZIJI N A R O D N E G A H E R O J A M I R K A BRAČIČA
čun. Po tem so znašali do­ 32, realiziranih ,'e bilo 34 mi­
hodki proračuna lani nekaj lijonov, izdatkov pa Je Imel
nad 455 milijonov; upoštevati
p a je treba Izdatke za finan­
ciranje medobčinskega skla­
da za šolstvo (31 milijonov),
»Prifarec« na kapi)! — Pestro kulturno in Športno življenje —
finan. med obč. sklada nego­
Vojak in umetnik hkrati — Tesno sodelovanje med garnizljo
spodarskih investicij (31 mi­
SLA in občinskimi družbeno-političnimi činitelji — Obisk deklet
li j.), sredstev za financiranje
upravnih organov (84, 810 mi­
iz » T O R B I C E « v garniziji In vojakov v » T O R B I C I « — Sodelovanje
li].) in 10 odst. posebne pro­
mladine z armado v Ribnici na Dolenjskem
računske rezerve (27,330 mi­
l i j.), skuplj torej dohodki
Ze na »kaplji« me je pozdravil stari nik, 29. november itd.). Za letošnji ob­
proračuna 280.532.339 din. Z a
znanec »Prifarec« Zidar,- trgovski po­ činski praznik bodo na športnem pod­
p ros veto in kulturo
pa Je
močnik iz Vasd — Fare ob Kolpi, ln md ročju sodelovali le tam, kjer Je zaradi
napisal prepustnico. Mimogrede sva še neugodnih vremenskih razmer mogoče.
malo poklepetala o njegovem življe­ V nedeljo so skupaj z mladino orga­
Matični urad Kočevje
nju v vojski in če kaj misli na dom. nizirali akcijo Ilegalec, ki ponazarja
Od 3. do 9. aprila ao v LJub­
»Kar dobro se počutim tu,« Je dejal in delo Ilegalcev med okupacijo.
ljani rodile: Valerija Fink lz zeljn
se nasmehnil. »Veš, kar lepo Jo, če
Vse lansko leto so imeli prisrčne od­
— Metko; Elizabeta Pavli« iz Ko­
služIš takole »doma«. Gledaš domače nose s kulturno-prosvetnimi ustanova­
čevja — Villja; Marija Žagar l i
Miro Kugler: R E Z I K A
Kočevja — Jano; Danica Žagar Iz
obraze, domače gozdove... Na dom mi na terenu. Za kulturno življenje v
Gornjih Ložin — |lotldarJa; Nilu
tudi misJdm, na našo Faro, znance, pri­ garnizonu skrbi poseben kulturno-pro­
30,886
milj.; v sklad za pospešeDtvjak Iz Kočevja — Rada; Mari­
jatelje ln domače. Lahko Jih pozdra­ svetni odbor. Prav tako Je razgibano
ja Imen&ek Iz Kočevja — Mojco: nje kmetijstva se Je steklo
Marija Solaja lz Kočevja — MI­ skoraj 7,5 milijona (namesto
viš po časopisu, k i ga tudi prebirajo.« športno zMJonje (med najmarijivejsdlana; Frančiška VlaJlc- lz Kočevja 8,324), izdatkov pa Je imel
Z majorjem Petrom Navarinom sva ml športniki Je nogometaš Ivan Mal— Štefana; Pavlina Stupica lz K o
govorila predvsem o sodelovanju voj­ nar, ročni stavec lz Kočevja), Doni
čevja — Tomaža; Anica Romih Iz 5,796 milijonov. Razpoložljiva
ske z družbeno^poUtionimd organizaci­ JLA v Ribnici pa daje prireditve tudi
Kočevja
— Vezno;
Stanislava sredstva cestnega sklada so
KieifulJ iz Kočevja — Janjo; Šte­ znašala lani dobrih 12 milijo­
jami v občini, o vlogi garnizona v živ­ za civilno prebivalstvo.
fanija Bradač lz Rapljeva — An
ljenju kraja ipd. Na prvem mestu ce­
Prosti čas vojaki Izkoriščajo na naj­
nov (milijon manj od plana),
dieja; Marija Kralj Iz Zeljn — Jo­
loletnega plana sodelovanja, ki ga vsa­ različnejše načine, vsak za Usto, kar
izdatkov pa Je bilo nekaj
žeta; Terezija Marin« lz Kočevja
ko leto napravijo, Je sodelovanje na ga najbolj veseli. Pred leti je služIl
— Marjanco; Jožeta Logar lz M «
man.' kot 12 milijonov. Sklad
tiovnlka — Josloo.
kultumo-prosvetnem ln športnem pod v Ribnici vojsko slikar Aleksandar DJoza komunalne potrebe druž­
Poročila t U ae: Anton Rus. so
rooju. Ob večjih zgodovinskih dneh so novdd, ki Je v treh ali Štirih mesecih
fer lz Dolge vasi, ln Marija Kr- benega standarda Je planiral
akcijo garnizona ln prebivalcev Ribni­ poslikal 23 velikih platen ln jih potem
36,971
milijona
dohodkov
kcvtč. pletilja iz Kaptola.
Umrla sta: Ana iljanec, gozpoce skupne ali pa vsaj usklađene (22. Ju­ pustH v garnizonu. V svojih slikah
(realizacija 30,724 milijona),
d nja Iz Kočevja. 80; Franc Krte, porabljenih pa Je bilo 25
lij, dan mladosti, 1. maj, občinski praz­ Je na živ ln dostopen naoln prikazal
Na zadnja seji je skupščina
občine Kočevje obravnavala
tudi zaključni račun za pre­
teklo leto z zaključnimi raču­
ni proračunskih skladov, 6
»Dobro nam došli, dragi drugovi!«
upokojenec lz Gorenja. 7«.
OBČINI
da ne bo obležal v kakem
zaprašenem predalu, ampak
da nam bo vsem koristen
vodnik in usmerjevalec pri
našem delu, v našili prizade­
vanjih in načrtovanju nadalj­
njega razvoja.
V razpravi je sodeloval tu­
di poslanec kočevske občine
v republiškem kulturno-prosvetnem zboru BORIS MIKOŠ, ki je govoril v glavnem
o problemih šolstva in kul­
ture v luči občinskega statu­
ta.
BANJA LOKA: krajev­
ni urad naj uraduje
tudi pri nas
Statut kočevske občine do­
loča izven Kočevja le štiri
krajevne urade: Draga, Predgrad, (K i I niča in Fara, ki pa
lahko uradujejo tudi izven
svojega sedeža na svojem ob­
močju. Občani v Banja loki
so na zboru volivcev predla­
gali, naj bi krajevni urad
Fara enkrat tedensko uradoval pri njih, kar bi bilo vse­
kakor vredno upoštevati, saj
bi na ta način številnim 6t>
čanom s tega območja olajša­
li delo, ker so od Fare precej
oddaljeni.
zgodovino naših narodov od prvega
srbskega upora dalje (Osvoboditev, Pi
vi streli v Srbiji, Streljanje dijakov »
Kragujevou, v Ječi, Turjak 1943, P r *
hod čez Albanijo itd.). Slike, katerih
vrednost Je ocenjena na nekaj mdlU "
nov ln so dokaz Izredno pestrega kul­
turnega dela v armiji, sedaj uporab­
ljajo pri predavanjih lz naše zgodovi­
ne. Major Navarin mi Jih Je z zado­
voljstvom pokazal med enim prejšnjih
obiskov, ko sva opazovala plrikponkarje v veliki dvorani.
--
0
Vojaki sodelujejo v naj različne j * *
krožkih: glasbenih, recit&torskdh, dram­
skih. Najpomembnejša oblika izobraže­
vanja pa Je vojaška univerza, P *"
katere spoznavajo najrazličnejša P°"
droftja (zgodovina, umetnost, knjl2° '
nost itd.). Predavajo vojaki ln stafflUne.
K o so mladinke lz sodraške Torbic*
pripravile za 8. februar akademijo
počastitev Prešernovega dne, so a~j
atovale tudi v garnizonu. Vojaki, ki » °
goste iz S od raži ce nadvse toplo P "
zdravili, so tako spoznali
*Lrt
bogate slovenske književnosti, n " * * !
največjega poeta. Kolektivu Torbice
sklenili vrniti oblak prihodnji mes« •
za 1. maj pa bodo obiskali še
ki v Ribnici in Sodraždcl. Tedaj
, j
šolah prikazali tudi razstavo
Zai
o delu ln življenju v J L A ter o vi *
naše armade v socialistični W " 2 3 j
domovine. Pred kratkim so »"„^L,.
garnizon tudi štirje glasbeniki U J ^ Z ,
ce. Peti član njihovega kvinteta ta»w
1-
y
0
d e W e
0
8
0*»?%
b o a o
totoex
J
OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA J E V T O R E K SPREJELA
STATUT
Končano je pomembno obdcbje
in ki bi jih lahko s statutom
Med 15. in 25. marcem je
lažje uredili.
bilo v 26. volilnih enotah v
Predvsem živo so volilci
ribniški občini 30 zborov vorazpravljali o ustanavljanju
lilcev, na katerih so občani
razpravljali o osnutku občin­ krajevnih skupnosti, zaveda­
joč se, da pomenijo nadalj­
skega statuta, udeležilo pa
se jih je 8 odst. volilcev. O njo demokratizacijo in poglo­
neposrednega
samo­
problematiki, ki je tesno po­ bitev
vezana z občinskim statutom, upravljanja, odločanja o stva­
so razpravljali tudi delovni r e h , ki zadevajo širšo družbo
in slehernega posameznika.
kolektivi; na 19 takih sestan­
kih je sodelovalo okrog 450 Prve krajevne skupnosti bo­
do zaživele že do konca ma­
občanov, za javno razpravo
pa je bilo v tem letu organi­ ja, ostale pa do začetka no­
vembra.
ziranih 49 pogovorov, na ka­
terih jc sodelovalo 14 odst.
Statutarna komisija je ob
volivcev. K osnutku statuta so
sodelovanju
strokovnjakov,
dali občani neposredno 17 do­ članov IO SZDL in po pri­
polnitev; 8 dopolnitev so dale pombah volivcev dopolnila ali
delovne organizacije, osem pa
spremenila 74 od 175 členov
jih je pismeno predložilo
statuta.
združenje vojaških vojnih In­
Kljub nekoliko slabši ude­
validov. Občani so med sta­
ležbi volilcev na zboru lahko
tutarno razpravo precej po­ ocenjujemo statutarne razpra­
drobno spoznali osnutek svo­ ve ugodno, ker so občani
je lokalne ustave in se dotak­
mnogo predlagali in opozori­
nili vseh pomembnih proble­ li na pomanjkljivosti v delu
mov, s katerimi se ukvarjajo
organov občinske skupščine
Iz Grčaric in okolice
gozda do kamionske ceste je
skoraj nenadomestljiv.
Grčarske Ravne so majhen
zaselek 6 hiš, oddaljen o d G r ­
čaric slabih pet m i n u t hoje
po razdrapani poti, k i je b i ­
l a zgrajena kdove kdaj, po­
pravljena pa n i k o l i Posebno
je težko v z i m s k e m času s
pluženjem, ker ovirajo trak­
tor s plugom velike skale p o
p o t i i n o k o l i nje. Vaški od­
b o r Grčarice je s k u p n o z
gozdnim o b r a t o m
Grčarice
s k i e n i l , d a se pot p o p r a v i .
Z deli bodo pričeli že p r i h o d ­
n j i teden.
Mladinska
organizacija
je
zadnje čase v Grčaricah spet
zaživela. Po daljšem mrtvilu,
ki je nastalo predvsem zaradi
slabih organizatorjev, se je
končno le našel nekdo, ki je
spravil organizacijo v red.
Vendar težave še niso prema­
gane, saj se še vedno dobijo
ljudje, ki popolnoma neupra­
vičeno kritizirajo.
Kot prvo nalogo so mladin­
ci sprejeli, da bodo naštudirali Linhartovo komedijo —
Veseli dan ali Matiček se že­
ni in jo uprizorili na doma­
čem odru v maju.
Kljub
mehanizaciji,
k i se
pozna tudi p r i gozdnih d e l i h
( p o d i r a n j u i n spravljanju le­
sa), je dober konj do sedaj
še najbolj zanesljiv »stroj«.
Posebno p r i vlačenju lesa i z
Norbert
Cerne
Preimenovane ribniške ulice
na katerega so b i l i vabljeni
o d b o r n i k i občinske skupščine
i z območja R i b n i c e i n člaru
komisije, k i je p r i p r a v i l a
osnutek za poimenovanje u l i c .
Na
posvetu so dokončno
i z o b l i k o v a l i predlog i n ga da­
l i v potrditev občinski skup­
ščini. T a k o bo R i b n i c a dobila
imenjs u l i c i n trgov i n b o s
tem vsekakor p r i d o b i l a n a
ugledu.
R i b n i c a raste podolž i n počes. Letos bo gradnja stano­
vanjskih hiš še posebno raz­
gibana — precej graditeljev
bo zasebnikov. R i b n i c a se ši­
ri, l j u d i je vedno več. vse to
p a narekuje potrebo, da Rib­
nica dobi ulice i n trge.
O poimenovanju u l i c so
p r e b i v a l c i precej r a z p r a v l j a l i ,
seveda, pa vseli predlogov ni
bilo mogoče sprejeti, sicer bi
imele ene ulice po dve a h
tri imena. Da se izločijo naj­
boljši predlogi, je stanovanj­
ska skupnost sklicala posvet,
Podobno kot v R i b n i c i bo
treba čiiriprej
poimenovati
ceste v Sodražici, ki postaja
iz leta v leto večja.
Slapšak služi tu vojaški rok, pa so
Potem s k u p n o p r i p r a v i l i krajši koncert
garnizon.
Posebno lepo Je razvito politično so­
delovanje m e d g a r n i z o n o m l n občinskim i f o r u m i . O b razpravah o letošnjem
družbenem planu Jc predsednik občine
Se n e k a t e r i m i družbeno-poutičnlmi
dolavol seznanil starešine garnizona o
družbonom planu, druga važnejša akci­
j a pa je s k u p n o proučevanje občinske8a statuta. Tov. N a v a r i n Je p o u d a r i l .
**• garnizon nI enota zase. pač pa Je
sestavni del občine, zato morajo tudi
ojakl, predvsem pa starešine, dobro
Poznati prizadevanja l n smernice za
družbeni m gospodarski razvoj občine
8 8
in nekaterih organov družbe­
nega
samoupravljanja.
Te
ugotovitve naj bodo poslej
vodilo pri resnem, sistema­
tičnem in vsestransko poglob­
ljenem delu na vseh področ­
jih gospodarskega ln družbe­
nega življenja.
Od vseh pripomb k statu­
tu naj navedemo le nekatere:
ZVVI je npr. predlagala usta­
novitev posebne delovne or­
ganizacije za zaposlitev žena
in mladine na lažjih delovnih
mestih, k poglavju o social­
nem varstvu pa je (ZVVI) da­
la pripombo, da je občina
dolžna preskrbeti stanovanja
socialno šibkim vojnim in
vojaškim invalidom, vdovam
K E S E T O
ter borcem NOB po možno­
sti pod ugodnejšimi pogoji
ali preskrbeti za to kredite
Z V V I je predlagala davčne
olajšave dela nezmožnim, v
prvi vrsti vojaškim in vojnim
invalidom, vdovam in borcem,
štipendije pa je treba (po
istem predlogu) dajati v p n i
vrsti otrokom umrlih in so­
cialno šibkih ter otrokom vo­
jaških in vojnih invalidov itd.
Vseh teh stvari ni bilo mogo­
če vnesli v statut, opozorile
pa so na določene pomanj­
kljivosti, čemur bo treba v
prihodnjosti posvetiti malo
več pozornosti.
Opozoriti velja tudi na ne­
katere probleme v kmečkem
zavarovanju. Premije, ki jih
vplačujejo kmečki zavarovan­
ci, ne pokrivajo izdatkov skla­
da kmečkega
zavarovanja
Stroški nenehno rastejo In
upravni odbor sklada pri­
pravlja predlog za povišanje
premij. To plačevanje že se­
daj močno bremeni nekatere
zasebne kmetijske proizvajal­
ce. Statut občine pravi, da
»občina skrbi za to, da so
občanom
zagotovljene
zla­
s t i . . . te in te oblike zdrav­
stvenega varstva«. Kako v
sodelovanju z upravnim od
borom sklada to vprašanje
čim bolj zadovoljivo rešiti,
je veliko vprašanje, toda tu­
di občina nima materialnih
možnosti, da bi mu pomagala.
Na tej seji skupščine so
med drugim obravnavali še
poročilo sveta za kmetijstvo
in
gozdarstvo, imenovanje
ulic in trgov v Ribnici, pred
log odloka o odločitvi po
dročij dela in ustanov svetov
ObS in nekaterih drugih stva­
ri, o čemer bomo poročali
prihodnjič.
čakal k a m i o n i n odpeljal njihove sive
lesene kovčke v vojašnico i n potem, k o
so prestopili z zelenjem okrašeni vhod
v garnizon, na katerem Je bilo z mo­
d r i m i črkami napisano: »Dobro n a m
došli, dragi drugovi!«, so postali pravi
8
v
Vojak, domu nekje lx SumadJJe, m i
J Pred k r a t k i m dejal, k o svu se po
Rovarjala na »kapiji«: »S težkim srcem
Pohajaš v garnizon, toda k m a l u se
Povadiš- postane tvoj drugi d o m , ostali
°}&ki pa so tvoji bratje, vsi skupaj
ellka družina. K o odhajaš domov,
t » . ' * e r ves čas hrepeniš, ti Je še
tov i ""*
- Nokako navadil si se na
so
u •
> * JenJ • • «
* *J
"»kateri odhajali domov. Ob izhodu
.
• tovari« še poslednjič poljubili.
' "-menjali naslove, stisnili roko ln se
>
s ceste Se poslednjič ozrli na
"lihov dom«. OdMl so fantje Iz vseh
-Oav nnfte domovine ln vsak Je odne
v svojem srcu košček tega njihove
*
doma, košček dvoletnega »Ivljonja
vojaški suknji, kar mu bo za vse živ
Uenje ostalo v spominu. Te dni so
*P"t prišli novi. Ze> na postaji Jih ]e
8
v
n
8
5
s r < - u
n
s e
>
e l
a
P
m
a
u
l v l
e
P
r
a
v
t
d
Poročnik H e n r i k Dov/.nn iz T r ž i ­
šča je eden i z m e d a k t i v n i h sode­
lavcev iz vrst J L A v ribniškem
lavnem
življenju
vojaki. Prišli so preprosti kmečki fant­
je, delavci, študentje, Inženirji, profe
»orjl. Vsak bo II seboj prinesel nekaj
svojega, kar se bo potem zlilo v prist
no tovarištvo.Major Navarin Jc dejal, da mora rekrut že od prvega dne spoznati, da Je
vojak, spoznati mora skrb starešin
č i g a v a je j a v n a
tehtnica?
Tako se sprašujejo vsi,
Id bi radi stehtali tovor
na ribniški javni tehtnici,
saj pri tehtanju vedno zgu­
bijo veliko časa. Tehtnica
posluje v sklopu Komuna­
le, posluje pa samo dve
url na dan: po eno uro
dopoldan in popoldan. Iz­
ven tega časa (vsi upo­
rabniki ne morejo plani­
rati uporabe točno za do­
ločen čas!) morajo člove­
ka, ki jo upravlja, iskati
na dragem koncu Ribnice;
pri tem gre v nič veliko
časa, da ne govorimo o
morebitni nesreči, če pu­
sti človek konja samega
pri tehtnici v neposredni
bližini nezavarovanega že­
lezniškega prelaza! In po­
tem, recimo, odpelje člo­
vek voz sena na Ugar, ko
pa se vrne, da bi stehtal
prazen voz, mora spet
iskati človeka, da bi mu
to napravil. Bi se morda
ne dalo napraviti kako
drugače (kdor upravlja s
tehtnico, naj stanuje bliže
ali kako drugače), vseka­
kor tako, da se ljudje ne
bi spraševali: K A J SMO
MI T U ZARADI T E H T N I ­
C E ALI J E T E H T N I C A
ZARADI NAS? V E R J E T ­
NO BO DRŽALO ZADNJE!
300 milijonov iz » S U K N A «
v Jurjevici
Iz leta v leto povečuje
obrat tekstilne tovarne Sukno
iz Zapuž v Jurjevici pri Rib­
nici svojo proizvodnjo, iz leta
v lete se obseg proizvodnje
obrata, v katerem je dobilo
zaposlitev že 85 ljudi iz oko­
liških vasi, predvsem žensk,
veča in zavzema vedno vid­
nejše mesto v gospodarstvu
občine. Po letošnjem planu
naj bi znašala proizvodnja že
okrog 300 milijonov din. Pro­
izvajajo
predvsem mikane
tkanine, polproizvode pa do­
konča matično podjetje na
Gorenjskem.
Kakor so nam povedali, do­
segajo doslej plan v redu in
ni bojazni, da bi ne izpolnili
sprejetih obveznosti. V bliž­
nji prihodnosti bodo zgradili
verjetno še kotlarno in bar­
varno (apreturo), tako da bo­
do tudi sami izdelovali konč­
ne izdelke, predvidena pa je
še gradnja ene haSe za predil­
nico ali tkalnico.
Povprečni mesečni dohodki
so se v zadnjih mesecih že
precej dvignili; tako je bil
povprečni mesečni OD febru­
arja 25.000 din, mesec kasneje
"pa že 23 tisoč. Zanimivo je to,
da je osebni dohodek odvisen
od proizvodnje (60 odst.) in
kvalitete in odpadkov (zniže­
vanje proizvodnih stroškov)
— 40 odst.
Skrajšanje delovnega časa
bo uvedeno v okviru celega
podjetja, vendar so o tem tu­
di sami že razmišljali. Verjet­
no bodo uredili tako, da bodo
tri sobote v mesecu proste.
š e v e č tokih v e č e r o v
v Ortneku!
19. marca so nas obiskaU
beneški fantje in nam nudi­
li prav prijetem večer. Petrlčeva gostilna je bila ob tej
priložnosti zasedena do zad­
njega kotička. Bratje Knapiči so nudili marsikaj i n
nedvomno zadovoljili ljubi­
telje domače glasbe in pe­
smi. Le prostor ne ustreza
tolikšni udeležbi. Krajevne
zastopnike ob tej priložnosti
pozivamo, da na merodajnih
mestih posredujejo, ker b i
radi čim prej prišli do bolj­
šega prostora.
» K o r o š k i tihotapci«
v Slemenih
Kulturno-prosvetno društvo
Slemena je zelo delavno. Vsa­
ko leto nastopijo z enim ali
dvema deloma. Tako so pred
kratkim spravili na oder igro
»Koroški tihotapci«, ki je
kljub slabemu vremenu pri­
vabila številne gledalce celo
od Karlovice ln Turjaka.
Letos prvič: »Ob žici okupirane Ribnice«
N a posvetu občinskega odbo­
ra Z B Ribnica 10. aprila so do­
ločili program proslav za le.os.
Prva proslava večjega obsega
bo že 26. aprila. Rezervni ofi­
cirji bodo imeli ta dan najprej
svoj program, n a : « pa bo p: i
Francetovi Jami v Mali gori to .
varlško srečanje članov U R O J
ln zveze boroev.
N a praznile dela — 1. maja
bodo sli bivši borci na izieie
ln prireditve, k i jih bo organi,
ziral sindikat. 4. julija bo v M a kosah pri Dolenji vasi central­
na proslava Z B , k i se je bodo
udeležili bivši borci, člani osta­
lih organizacij in .nlatlina iz
vse ribniške občine, o r g a n i z a c i ­
ja proslave bo v rokah krajev­
ne organizacije Z B Dolenja vns.
tej pa bo v pomoč posebna ko
misija. Ob tej priliki bo.lo v
Makošah
odkrili
spominsko
obeležje.
Po zgledu LJubljane in K o ­
čevja
bo letos 22. julija na
praznik vstaje slovenskega na­
roda prvič tek okrog žiie o k u ­
pirane Ribnice. Pri tem bodo
sodelovale
ekipe
organizacij
Z B , ekipe množičnih organiza
clj, mladine, pripadnikov J L A
Itd. Namen prireditve .je obu­
diti spomine na te>lte dni o k u ­
pacije In junaškega odpora pro­
ti zivojalcem. Prireditev bo po.
stala
tradicionalna, na>bolš.i
ekipa pa bo prej -la pre'io 'nI
poka'. Z a izvedbo prireditve js
zadolžena posebna komisija.
Podrobno so se pogovorili o
nalogah in delu posameznih k o ­
misij, tako o komisiji za skrb
zanj. N e k a j časa je odmerjenega za pri­
lagajanje n o v i m razmeram; spoznati se
morajo z delom i n načinom življenja
velikega kolektiva, da se bodo lahko
čim prej vključili v že formirane ko­
lektive
starejših
vojakov.
Spoznati
morajo tudi R i b n i c o l n njeno bližnjo
okolico ter splošen gospodarski i n k u l ­
t u r n i razvoj kraja. Sele potem, ko bodo
/.aprisegh, bodo postali p r a v i vojaki
Naj k o t p r i m e r lepega sodelovanja
med garnizonom l n družbeno-Bolitičniml organizacijami obodne navedemo 24letnega podporočnika H e n r i k a Dovž:uia,
d o m a iz Tržiča. T a k o j po p r i h o d u v
s a r n i z o n se je vključil v delo kot član
.Socialistične zveze, na zadnji konferen­
c i ribniške mladine decembra lani p a
te b i l Izvoljen tudi v občinski komite
Z M S . Je tudi član upravnega o d b o r a
delavske univerze v R i b n i c i »Ko som
prišel v Ribnico«, Je dejal, »me je ma­
jor N a v a r i n vpeljal v delo. Vesel sem
bil, k o sem spoznal, da b o m lahko de­
lal z d o b r i m i tovariši v R i b n i c i S k o d a ,
da m l a d i n s k a organizacija nima za svo­
je delo več sredstev, i m a pa precej
možnosti, da z r a z n i m i p r i r e d i t v a m i
p r i d o b i več sredstev Sodelovanje voj­
ske si zamišljam aktivno predvsem na
športnem In k u l t u r n e m področju. K u l ­
turne prireditve, kd J i h o r g a n i z i r a m o
m l , naj b i bile tudi za ostale prebival­
ce. Prav tako bi lahko ribniška mladi­
na i n vojaki sodelovali p r i urejanju
športnih objektov Ipd. Možnosti za
uspešno delo Je res veliko . . . «
K.
(irivec
za borce, zgodovinski in ostalih
komisijah, zgodovinska komisi­
ja, k i je najštevilnejša, bo i m e ­
la sorazmerno najbolj odgovor­
no nalogo. Izražena je bila zah­
teva, naj se v gradu, kjer Ima
prostore etnografski muzej, do­
loči projtor tudi za zgodovin­
sko dejavnost N O B in da se pri
Muzejskem društvu osnuje od­
delek za zgodovino N O B .
Govori!! so tudi o skrbi za
zdravje bivših borcev in v zve­
zi s tem o zdravstvenih pregle­
dih bivših borcev, letovanju i n
drugem.
Novi odbor Je z vso resnostjo
zagrabil za delo.
-It
Ribnica dobi obrat družbene
prehrane
Na nedavni seji sveta sta­
novanjske skupnosti v Ribni­
ci so razpravljali največ o
družbeni prehrani v kraju, ki
postaja problematična. Seda­
nji prostori, v katerih poslu­
je menza, ne ustrezajo, šte­
vilo abonentov pa je vedno
večje.
Svet
stanovanjske
skupnosti je sprejel sklep, da
bodo še letos pričeli graditi
sodoben obrat družbene pre­
hrane. Stavba bo predvidoma
dvonadstropna in bo v pri­
tličju imela lokal, kjer bodo
lahko 500 gostom priprav­
ljali hrano, prvo nadstropje
je določeno za potrebe servi­
sov, drugo nadstropje pa za
družinska stanovanja. Loka­
cija je predvidena v Kolo­
dvorski ulici v bližini obra­
tov Inlesa.
O tem sklepu so razprav­
ljali tudi na zboru volivcev,
kjer so bili mnenja, da je
tak obrat Ribnici res potre­
ben. Del sredstev za gradnjo
bo
prispeval stanovanjski
sklad pri občim.občani i n
svet stanovanjske skupnosti
pa računajo tudi na finančno
sklad pri občini, občani in
zacij.
Leta 1970 že blizu
pol milijarde, č e . . .
Kolektiv
Pletdlnice žičnih se bodo p r e s e l i l i verjetno d o
mrež v Sodražici se t r u d i , d a junija, bodo preselili vse sta­
b i čim bolj povečal proizvod­ re stroje i n n a k u p i l i nekaj no­
njo, Čeprav sedaj še delajo v vih. R e k o n s t r u k c i j a j i h b o ve­
zastarelih, n e p r i m e r n i h pro­ ljala b l i z u 40 m i l i j o n o v , o d te­
s t o r i h . Letošnji plan znaša že ga bodo vložili skoraj 70 odst.
154 m i l i j o n o v i n je za 28 odst. lastnih sredstev, kasneje p a
večji o d lanskega, v p r v i h nameravajo n a k u p i t i še z a
dveh mesecih p a so dosegli 19 okrog 30 m i l i j o n o v strojev.
odstotkov letne proizvodnje. Sele tedaj bodo proizvodno
P r o i z v o d n j a v januarju i n fe­ kapacitete lahko do k r a j a iz­
b r u a r j u letos se je v p r i m e r
k o r i s t i l i , uvedli t r ' delovna
Javi z i s t i m oddobjem lanske­ izmene, proizvodnost pa se b o
ga k-ta povečala za 98 odst. povečala najmanj za 40 odst.
S razmerno s tem se Je dvig­ K l j u b t e m u se število zapo­
n i l tudi fizični obseg proiz
slenih ne bo bistveno poveča­
vodnje.
lo; predvsem bodo m rali poPovpraševanje p o n j i h :v h s k r b e ' i za dobre strokovne
čemur
diie
tudi
p r o i z v o d i h j i m onemogoča, delavce
da b i vsaj za zdaj m i s l i l i n a osnutek njihovega s atuta po­
p r e h o d na skrajšani delovni sebno pozornost.
čas; nasprotno, navadno de­
c e b i i m e l i zagotovljena
lajo celo po deset i n več u r . devizna Br6d*tva — nr?vijo —
pa še ne morejo z a d o v o l j i l i za uvoz s'.njev in če ne bo­
številnih kupcev V s o doseda­ do Imeli s'tnosii s surovina­
njo p r o i z v o d n j o so sproti p r o
m i <*eh i i m včash p r m a n j d a l i , prav teAo p a imajo skle
kujet. h: proizvodni« °t> k o n ­
njene pogodbe že za vse leto
cu sedemle'n->ga piana znaša­
P r o i z v o d n j a i n produktiv­ la že blizu p o l m i l i j a r d e . . .
nost se bosta močno povečali
(g)
po končani r o k o n s t r u k o i j l . V
novih, večjih p r o s t o r i h bodo
Berite in razširjajte
lahko stroje k a r najbolj Izko­
D o l e n j s k i list!
r i s t i l i . V novo halo, v katero
1
Robert
Meric
J E
SMRT
M O J
P O K L I C
18
K o je prišel do svojega avtomobila, se j e sceloma
o b r n i l p r o t i m e n i , oči so se m u uprle v neko nevidno
točko n a d mojo glavo i n rekel je s počasnim i n me­
haničnim glasom:
»Težka naloga, vendar j o m o r a m o opraviti do
konca.«
V z r a v n a l sem se i n rekel:
»Javvohl, H e r r Reichsfiihrer.«
Pozdravil sem, v r n i l m i j e pozdrav i n stopil je
T avto.
Dvanajst d n i po t e m obisku, natanko 30. julija,
l e m prejel iz Berlina naslednje p i s m o :
S t u d e n a
i n
postala vabljiva tudi za turi­
ste. Največ koristi od tega
bodo sevega imeli Kostanjevi­
čani. Ker je Kostanjevica s
Studeno del turistično zani­
mivega dolenjskega območja,
jamarji želijo, da bi j i m po­
magali tudi vsi ostali. Pobuda
in zavzetost, kakršno so s
svojim dosedanjim delom po­
kazali novomeški jamarji, je
pri nas sila redek pojav, zato
Lepote te jame, ki je boga­ ureditvena dela potekajo že njihove želje ne bi smele na­
ta kapnikov in podzemnih je­ dve zapovrstni nedelji. Do leteti na gluha ušesa pristoj­
zerc, sponrinjajo na najlepše zdaj so naredili vrata, ker bo­ nih družbenih činiteljev, saj
gre za razvoj dolenjskega tu­
rizma!
Ivan Zoran
E n o najlepših p o d z e m n i h j a m n a D o l e n j s k e m ,
S t u d e n o p r i K o s t a n j e v i c i , j e p r e d leti z a l i l a v o d a .
K o t v e d o p o v e d a t i starejši Kostanjevičani, se j e to
zgodilo, k o se j e u t r g a l o b l a k . V o d a , k i je naglo
z a l i l a p o t o k e i n kotanje, t u d i j a m i n i p r i z a n e s l a .
V d r l a j e v S t u d e n o i n j o z a s u l a z zemljo, gruščem
i n večjimi s k a l a m i . O d t i s t i k r a t p a do lani, k o so
j a m o začeli r a z i s k o v a t i novomeški j a m a r j i , je v e ­
l j a l a S t u d e n a z a teško p r i s t o p n o .
Pred dnevi je policija iz
Philadelphivje aretirala 35-letnega Josepha Margela, ker je
z nožem zaklal brivca 52-2etnega
Emilia
Fantanazzija.
»Zelo slabo m i je postrigel
lase,« je izjavil Margel polica­
jem, ko so ga aretirali.
I
2e večkrat s e m R S H A prosil, naj m i ne pošilja
toliko transportov, a vse moje prošnje so bile za­
m a n . P o ovinkih s e m o d nekega dokaj neprevidnega
nrada zvedel, d a bo po posebnem navodilu reichsfiih­
rerja vsak šef S S , k i b i hote a l i nehote še tako ne­
znatno zavrl p r o g r a m iztrebljanja, kaznovan s smrtjo.
D a , židovski t r a n s p o r t i so povsod imeli prednost, celo
p r e d transporti orožja i n vojske, namenjene n a rusko
fronto.
N i kazalo drugega, k o da se u k l o n i m . A kljub te­
m u s e m se d a n n a d a n bolj i n bolj zgražal: v tabo­
rišču, k i je bilo spočetka organizirano tako zgledno,
je vladala vedno hujša, nepopisna zmešnjava. Jetniki
B O u m i r a l i k a k o r muhe, epidemije so pokosile skoraj
toliko enot k o t plinske celice i n trupla so se pred
b a r a k a m i kopičila tako hitro, d a so ekipe k o m a n d ,
k i so j i h vozile v k r e m a t o r i j , omagovale.
Dne 16. avgusta s e m dobil iz B e r l i n a telefonsko
•poročilo, d a bo standartenfuhrer prišel n a informa­
tivni obisk v K L B i r k e n a u . I n res je K e l l n e r prišel že
naslednji d a n navsezgodaj. Izkazal s e m m u vso po­
trebno čast i n m u o d p r l vsa vrata. Posebno se je
zanimal za specialni postopek i n za organizacijo krematorijev, opoldan p a s e m ga povabil k sebi na ko­
tilo.
Sedla sva v salon i n čakala, da bo v jedilnici vse
pripravljeno. Čez nekaj časa se j e prikazala Elsie.
K e l l n e r je skočil pokonci, u d a r i l s petami, nadvse
Spretno ujel monokel, se p r e l o m i l v dvoje i n E l s i e
poljubil konce prstov. N a t o j e spet prav tako naglo
ledel, k a k o r j e b i l vstal, o b r n i l glavo proti oknu, d a
•e je pokazal njegov popolni profil, i n rekel:
» K a k o se počutite v Aucshwitzu, gnadigc Frau?«
O d p r l a je usta, a že j o je prehitel:
»Ja, j a , seveda, ta neprijetni vonj . . . «
Odsekano je z a m a h n i l z roko.
» . . . l n vse to. A verjemite m i , d a Imamo p r i nas
v K u l m h o f u prav takšne n e v š e č n o s t i . . . «
N a t a k n i l s i je m o n o k e l ter živahno i n s prijaznim
obrazom pogledal okrog sebe.
» A m p a k lepo ste s i u r e d i l i . . . čudovito lepo ste si
uredili stanovanje, giiiidigc F r a u . . . «
Skozi steklena vrata je pogledal v jedilnico.
» . . . In vidim, da imate čudovito lepo izrezljano
kredenco...«
»/.elite
pogledati, Standartenfiilirer?«
je rekla
Elsie.
Stopil s e m v jedilnico. K e l l n e r se je ustopil pred
kredenco i n s i dolgo ogledoval reliefne podobe.
»Religiozni m o t i v . . « je rekel i n zavil oči. »Veliko
g r o z e . . . judovsko-krščanska koncepcija s m r t i . . . «
Odsekano je zamahnil z roko.
« . . . i n sploh v s a t a ž a r a . . . Seveda, samo če ve­
ruješ v onostranstvo k a k o r o n i , i m a smrt svoj po­
m e n . . . A m p a k k a k o odlična izdelava, mein Lieber!«
In rekel s e m :
» T o je izrezljal neki poljski Žid, l l e r r Standartenfiilirer.«
»Ja, ja,« je rekel Kellner, »je že m o r a l imeti v ži­
lah kakšno kapljo nordijske k r v i . Drugače ne bi bil
sposoben ustvariti take umetnine. Ziilje so sloprocentno neustvarjalni ljudje, o, to že dolgo vemo.«
Nalahno i n ljubkovaje je šel s s v o j i m i negovanimi
r o k a m i po reliefu.
»Oh,« je nadaljeval, »čisto karakteristično delo /a
j e t n i k e . . . N e vedo, če bodo za en s a m d a n preživeli
svoje d e l o . . . Seveda, s m r t j i m je p o m e m b e n dogo­
dek . . . V s e življenje nosijo s seboj tisto neumno
upanje...«
Našobil se je i n v zadregi sem vprašal:
o
CSZB^
•••••
LJ-J
43. N a višim 7''' * je kapetan » V e g e « vnovič vključil m o ­
torje. M o r a l je » . " I " " , d a je lahko o b r n i l raketo i n j o tako
uravnal, d a k r o a » o g Zemlje. » V e g a « leti s takšno hitrostjo,
da obkroži ZenuJ"» Qveh i n p o l urah. — Z a » V e g o « je pole­
tel tudi »Sirius«, * i e r i m potuje D u b . K a p e t a n »Siriusa« je
Egipčan Kemal J*" - Glavno je, d a je poletel ob točno iz­
računanem tren"!*'Pa se bo približal » V e g i « n a razdaljo
kakšnih 10 kin. P * sme.
1
r
s
a
1
44. T u d i v tej raketi so s a m i strokovnjaki. Izjema je Anglež
Cooper, dopisnik največjega svetovnega časnika » K o s m o s « .
T u d i novinarja so prej izurili za polet v vesolje. O d p o t o v a l
je z raketo, d a b i poročal, k a k o napreduje gradnja vesolj­
ske postaje. — D u b je d o b i l nalogo, naj opazuje nebo i n
takoj opozori kapetana, k o bo zagledal » V e g o « . D u b u dela
družbo novinar. T o j e m l a d , zdrav i n izurjen človek, k i dobro
prenaša polet v vesolje.
45. N o v i n a r govori v m i k r o f o n , k i oddaja poročilo narav­
nost n a Zemljo: »Sonce sije, p o v s o d naokrog p a j e trda tema,
okrašena z neštetimi zvezdami. V i d e t i so kot o k r a s k i n a novO .
letni jelki. T u k a j nebo n i m o d r o , kot če ga gledamo z Zemlje.
N i zraka, skozi katerega b i p r o d i r a l i sončni žarki i n g a
osvetljevali.« — » T a m j e ! « j e takrat nepričakovano z a k l i c a l
Dub i n pokazal s p r s t o m majhno srebrnkasto točko. »Raketa
,Vega\ O d daleč je videti k o t zvezda.«
1
Umesten u k a z
Ž
S
^^^^^^^
Umor z a r a d i pričeske
Višji čin — nagrada z a ubijalca
» V zvezi s poročilom šefa administrativne skupine
P , Reichsfiihrerja S S , o obisku dne 18. julija 1942
v K L Auschwitz sporočamo, d a je L a g e r k o m m a n d a n t u S S — S t u r m b a n n f i i h r e r j u R u d o l f u L a n g u podeljen
in S S - Obersturmbannfiihrerja, i n to z dne 18. j u ija 1942.«
T a k o j s e m pričel graditi še ostala dva krematorija.
K e r s e m s i z dosedanjo graditvijo p r i d o b i l že veliko
|zkušenj, s e m b i l prepričan, d a bodo dela končana
p r e d določenim r o k o m . Potreba po povečanju obrata
p a je postajala tudi čedalje bolj občutna, kajti takoj
po H i m m l e r j e v e m obisku je R S H A pričel pošiljati
transporte v tako pospešenem r i t m u , d a je dvojni
k r e m a t o r i j I. k o m a j zmagoval svojo nalogo. K e r s m o
n a specialni postopek pošiljali samo za delo nespo­
dobne, je ostali priliv še povečal že tako veliko šte­
vilo prebivalcev taborišča. Jetniki so se gnetli v pre­
tesnih barakah, higienski i n p r e h r a m b e n i u k r e p i so
Vsak d a n bolj šepali i n nenehoma so se širile epideuje — p r e d v s e m epidemije škrlatinke, difterije i n
fusa. Položaj je b i l brezupen, kajti tovarne, k i so
ha t e m področju rasle k a k o r gobe po dežju — za­
r a d i številne i n cenene delovne sile — so v t e m času
aposlovale še malo ljudi, število jetnikov, k i so deali v tovarnah, je bilo v p r i m e r i s prenaseljenostjo
taborišča zares neznatno.
turizem
Gasilci mesta Hobrook v
vzhodni Angliji so sprejeli od
svojih
predstavnikov
zelo
strog ukaz: ne smejo več loputati z vrati svojega gasil­
skega doma niti glasno kri­
čati v notranjosti poslopja.
Vzrok: stara zgradba se lah­
ko ob najmanjšem pišu vetra
zruši.
M N J S K E NOVICE
uspelo, da jo je privezal na
verigo. Žival je nato slovesno
odkorakala na postajo, kjer
so jo spravili v živinski va­
gon potujočega cirkusa.
strank K 15.869,32. Posojil je
bilo danih 44. strankam K
18.209,— a vrnilo je 20 strank
K 8.030,—.
(V
bolnišnico
us m i 1 j e n i li
bratov
v
Težak
novorojenček
K u n(liji
p r i Novem
V vzhodni Srjbiriji se je
m e s t u ) se je sprejelo me­
pred nekaj dnevi rodil 6 ki­
Kaj so pisali v naših krajih pred 60 leti
seca marca 146 bolnikov, kon­
logramov in 200 gramov te­
cem februarija 1904 jih je
žak otrok. Njegova mati, k i
S l o n i c a je d i v j a l a
ostalo 91, skupaj 237. Od teh
je danes stara 43 let, je do­ p o t o n i
in beda že itak ubogih ljudij 236 strank vzdignilo 95.797 K
se jih je odpustilo: 97 ozdrav­
po Celovcu
slej rodila že 12 otrok. Oba,
Je nepopisna.
40 h, torej manj vložilo 966 K ljenih, 46 zboljšanih in 3 neflH»a>
španski
kralj
Alfons
mati
in
otrok,
se
dobro
poču­
Majhni vzroki imajo pogo­
( U t o p l j e n e c . ) Dne 12. 74 h. 8 strankam se je izpla­ izdravljeni. Umrlo jih je 7.
.jj. ti bil skoro ob krono
sto velike posledice. Tako bi tita.
t. m. našli so v K r k i pod ju- čalo hipotečnih posojil 7000 K Oskrbovalnih dni se je na­
.
jivtf^le.
Anarhisti
so
vrlahko komentirali nenavadni
136 menic se je esstičnim poslopjem utopljen­ — h,
bralo tekom preteklega me­
"\ , Sarceloni bombo prav
Nevaren lovec
dogodek, ki se je pripetil
ca, kateri je moral že dalj komptovalo za 37.557 K — h .
seca 2949. V oskrbovanju jih
f
«
i
^
K
,
a
ranjena
sta
pred dnevi v Celovcu. N a ce­ V ameriškem mestu Georčasa v vodi ležati. Mogoče, Stanje vlog 2,526.206 K 54 h.
sti je slonico Jenny splašila getownu so meščanu Haroldu °!L& » človeka, kralju pa da ga je voda donasla iz gore-. Denarni promet 404.918 K je ostalo 84.
I iiS
zalega zgodilo. T o
drobcena miška. Slonica je Bilkinsu sodnijsko prepove­
(Vozne cene v Ame­
# tretjič, da je bilo krapodrla vrata neke hiše i n ho­ dali hodita na lov. V obrazlo­
r i k o ) znatno znižane: K a ­
tela vdreti v stanovanje. P r i - , žitvi obsodbe je rečeno: go­ V P V O %rije v nevarnosti
kor iz današnje anonce ome­
ted »tkem času njegohiteli so krotilci in jo pravo­ spod Bilkins tako slabo vidi
njenega
zastopnika
»Ham­
»
'
i
a
.
Tudi
sicer
j
e
časno pomirili. Prinesli so ji in je tako zelo naglušen, da
burg Amerika Linie« razvid­
Mogočni steber v S t u d e n i p r i K o s t a n j e v i c i je eden dve vedri vode, in ko si je je pred kratkim streljal v šti- n *Sr*"*«m prav slabo. DO"
no, je imenovana družba
\Vu,
sledeči dogodek.
i z m e d najlepših doslej o d k r i t i h k a p n i k o v v d o l e n j ­ dodobra pogasila žejo, Je po­ rimotornd bombnik, za kate­
stao
cene tako znižala, da se da­
Pri Bilbao se je
rega Je mislil, da Je divji 7 se
škropila
vse
navzoče.
Nazad­
skem podzemlju
nes v daljno Ameriko pelje
jjl» -P oces\ia vel. P ^ k a
nje je enemu izmed krotilcev puran.
Mestno županstvo s tem naznanja, da mora vsak­
ft^t
pogrebom nekega
za polovico stroškov, kakor
do,
ki
rabi
vodo
iz
vodovodov
v
kako
posebno
svrkraške tvorbe na Slovenskem. do j a m o z a p r l i . D o prihodnje­
VrfgtF*- Pogrebe!, k i niso
je svoj čas taka vožnja stala.
ho,
npr.
gašenje
apna,
pri
zidanju,
itd.
imeti
preje
eli
> so šli za
To s o v prvi spoznali marljivi ga leta p a bodo o b pomoči
0
dovoljenje
od
podpisanega
županstva,
ter
tudi
dolo­
(Stavba
nove
šole
i n jamarjev i z
''"Let "* pokriti in so kajamarji iz Novega mesta in domačinov
čeno odškodnino plačati. Posebno pa se opozarja na
v C r m o š n j i c a h ) . Dne
sUKflke, dočim so bili
začeli jamo pogosteje obisko­ d r u g i h s l o v e n s k i h krajev oči­
to, da se korita po deželi ne rabijo za dru^o, nego
7. maja 1.1. ob 9. u r i dopovati. Nekajkrat so se spustili stili naplavine v o k o l i 150
j d e ^ procesije odkriti
Izključno samo za napajanje živine; pranje raznega
ludne vršila se bode v občin-'
do njenega dna, vsak obisk metrov dolgem vhodnem rovu
° „molili. Poslednji so prperila, zelenjave, ali drugo je strogo prepovedano,
skem uradu v Crmošnjicah
v jami pa je pomenil nov ko­ in uredili 15 metrov stopnišča
ravno tako jc tudi prepovedano pipe v hišah vedno
minuendo-licitacija
zaradi
rak v še neraziskane dvorane do vstopne dvorane. Stopni­
edši
i o . hoteli zbiti
odprle imeli, t. j . vodo vedno teči pustiti, ter se
podzemlja. V dobrem letu so šče se bo podaljševalo v 5
oddaje nove stavbe trirazredl, ^
glav, zaradi česar
bode vsak tak prestopek postavno kaznoval. Ob
raziskali vse tiste dele jame, metrov dolg konzolni most na
ne ljudske šole v Crmošnji­
p Pogrebci napadli z
jednem se prosi si. občinstvo, da na vsak tak slučaj
ki so bili pristopni brez upo­ levi strani prvega jezerca. Ob
^ m
kamenj em.
cah. Do tega dneva sprejele
drugem
jezercu,
ki
leži
pravo­
opozori
mestno
županstvo.
rabe večji raziskovalnih sred­
se bodejo tudi pismene po­
kotno
na
smer
prvega,
pa
bo
stev.
nudbe pri županstvu v Cr­
(Novo mesto, 15. aprila 1904)
flOVAAtE M E S T .
Vest o novo raziskani jami treb3 v steno zavrtati rov,
mošnjicah, katerim je dodati
se jo naglo širila. Zanjo so se po katerem se bo prišlo v
kolek jedne krone in kavcija
začeli zanimati strokovnjaki kapniško dvorano. Okoli 450
10 odst. tistih del, za katere
metrov
jame
bo
tudi
razsvet­
in ljubitelji podzemlja in nje­
se ponudba stavi. Celi stav­
njih
krajev,
ker
je
tu
nepo­
70
h.
Vseh
strank
bilo
ljene
in
se
bodo
v
ta
namen
irf*
sem™*'
govih naravnih lepot širom po
beni operat bo do dneva lici­
znan. Našli J O nekaj denarja Je 919.
Sloveniji. Da bi lahko služi­ poslužili lokalnega električne­
tacije na vpogled razgrnjen
pri njem in rožni venec. Naj­
(
H
r
a
n
i
l
n
i
c
a
i
n
p
o
­
la turizmu, so jo novomeški ga omrežja. Sama razsvetlja­
*
uničil Je V I te- bolj gotovo je, da Je po ne­
pri c. kr. okrajnem šolskem
s
o
j
i
l
n
i
c
a
z
a
K
a
n
d
i
j
o
jamarji začeli tudi urejati. va bo veljala okoli 600.000 di­
^ j/F* popoludne vas Pri- sreči padel v vodo.
I n o k o l i c o ) , reg. zadru­ svetu v Rudolfovem ln pri
Sprejeli so nalogo, da jo do narjev. Največji problem je,
župniji PodgTad.
T u d i tegale trebanjskega p s a je z v a b i l o p r v o p o ­
v
Crmošnjicah.
odkod
dobiti
sredstva
za
vse
( M e s t n a h r a n i l n i c a ga z neomejeno zavezo, ime­ županstvu
prihodnjega leta, ko bo v Ko­
s * j#rnc je zgorelo H h i *
m l a d a n s k o sonce n a t r a v n i k , kjer si je l a h k o pre'
Novem
mestu.)
V la je meseca marca 1904 pro­ Stavba z notranjo upravo
stanjevici zbor jugoslovanskih to, ker nimajo sami denarja
fc .jmi gospodarskimi po- v
je preračunjena na
t c g n i l u d e . M e d »telovadbo-« g a n i z m o t i l a niti t \ Si tudi 2 vola. Revščina mesecu marcu 1904 Je 193 meta K 75.982,54. Vložilo je 84 vred
jamarjev, uredijo (oliko, da niti za prevoz iz Novega me­
k a m e r a , k i se m u ie približala n a p o l d r u g i meter.
strank vložilo 94.830 K 66 h, strank K 22.675,50, dvignilo 64 26.500 K.
bo dostopna za turiste i n lju­ sta v Kostanjevico. Vendar bi
se dalo vprašanje rešiti, če bi
bitelje podzemnih lepot.
pokazali dovolj zanimanja za
Predsednik
novomeškega
novo dejavnost okrajni, ob­
Jamarskega kluba Vinka Pačinski in predvsem krajevni
deršlča
in eden
njegovih
činitelji ter bi prizadevanja T o n e
O ž b o l t :
2 ku mimo preže spustil proti koraku so bili medvedji sle­ vilil, da n i kazalo drugega
ustanoviteljev ter najbolj na­
vasi.
Jamarjev temu primerno pod­
dovi: odtisi manjših, srednjih kot zapustiti prežo.
vdušenih
jamarjev
sploh
prli. Slej ko prej bo Studena
22. novembra smo že ob pe­
Kmalu zatem Je od vzhod­ ln velikih podplatarjev, pr­
Lojze Medle Je povedal, da
ne strani prihajal drugi, šel stov in krempljev, polomlje­ tih popoldne zasedli preio.
po travniku in mimo preže v no sadno drevje, oglodani ko­ Čuvaja Stimca nismo vzeli a
smeri vasi 2urge. V grmovju ruzni storži, populjeno in o b seboj. Tudi Stanko ni bil
nad krmiščem pa le še ved­ žrto korenje, številni medve­ prejšnjo noč miren, a silna
želja, da bi videl medveda, ga
^ » • « v blUttno preže l n no lomilo. Vendar Je bilo za dji č l k l . . .
^
^
^
^
^
Čuvaj
Toni
Je
zopet
začel
Ob zverinskem tuljenju Je
$r*\»lfr * u o b n i snop sem to noč medvedje pojedine na
je vlekla z nami, čeprav sva z
priganjati,
naj
greva
proti
2. novembra proti večeru Robertom želela, da bi šla na
pasji lajož v vasi pojenjal.
ATA h krmifetu. T i k ob. ko- krmišču konec. Zavoljo Ustih
Nedaleč stran Je na travniku domu. Mene Je vleklo na pre­ oO^d žarele oči na močni treh strelov, glasnega govor­ sem dospel v Belico z lov­ lov sama.
pod drevjem zašolestelo list­ žo. Dva dni prej sva pripelja­ ^t) -»lavi. Btt Je medved. jenja in svetiikanja z elek­ skim gostom Robertom EbrPosedli smo v visoki preži.
je. Začuli so se počasni kora­ la velikega konja, ki si Je bil jfflS^ metrov stran J siivl trično žepno svetilko se Je lom, ki se Je odločil, da od­Mrak je naglo napolnil vso
v bližnjem gozdu zlomil nogo. ^e**j 7-opet Je v zrak potil
streli
medveda.
V
njegovi
ki. Prihajali so bilže.
dolino. Nad Cabranko ln Kolmedvedja predrznost poleg­
V soboto, 7. m a r c a , ie izšla v posebni p r i ­
družbi Je bil tudi lovec Stan­ ko se Je neopazno pomikal
»Pazi, za hrbtom Je med­ Zavoljo tiste krave, ki so Jo A{$ 'if predi /neia sta se le- la.
^
umaknila.
logi " - D e l a - p r v a številka n o v e radijske i n t e ­
medvedi
v
eni
noči
razvlekll
ko Karlovšek. Sedeli smo za proti zahodu mesečev srp.
ved!« sem polglasno dejal ču­
M o r d a b i b i l o prav, če bi kmečko mizo in se ponujali
in pojedli, som se odločil, da
levizijske revije. O b i l n o Ilustrirana i n v s e b i n ­
vaju ln ga prijel za suknjič.
Nedaleč so v gozdu prekinile
^
Ji
toni
Je
prijel
za
leJih
p
u
s
'
l
l
i
p
r
i
m
i
r
u
in
se
vr­
In res, K) do 12 korakov napraviva drugače. Presekala
sko pestra revija bo obsegala K i s i r a n i četrs turSko kavo. Čuvaj Stimec nočni mir medvedje stopinje.
C%!>o
njej
v
hipu
zlezel
nili,
k
a
k
o
r
je
b
i
l
predlagal
pod nami Je nekajkrat prhnll sva konja na polovico in ga
tinskcua f o r m a t a --Dela«. Prinašala bo celoten
tu< p ^ r ^ kakih 10 do 12 čuvaj itlmec, a kaj, k o Je t i ­ Je razlagal dogodivščine, ki Napenjali smo ušesa ln zrli
ln puhnil medved, nato po 20 s pomočjo vprege potegnila
domači p r o g r u m i n precej tujega radijskega
tfrjto
na stari l n debeli sta noroda, kt nama Je ne­ Jih Je bil doživel preiJSnJo noč med gozdno drevje, od ko­
na
drevo,
lako
da
Je
bil
spo­
korakih odskočll in postal v
der naj bi se prikazal kos­
in televizijskega p r o g r a m a . V njej bo Vrsta
tfl j j t oiesnil i l o l i P d»- nadno prišla za hrbet, pre­ pri opazovanju medvedov.
dnji
del
en
meter
nad
zemljo.
grmovju. Med silovitim medmatinec. A glej, za našimi
križala
tudfl
najine
načrte.
fl%fF*
preži
oddahnil.
sestavkov, k i bodo še posebej g o v o r i l i o p r o ­
Kmalu zatem smo krenili hrbti Je naenkrat zaščiestelo
vednjlm koncertom pri krmi­ Polovico konja sva navezala
Morala
sva
tako
ravnati.
SI­
iBJ*'**
»
n
»o
v
bilig r a m u tedna, razen tega pa bodo v njej še
in v mraku posedli na viso­ listje. Na travniku 9e Je med
šču pa se je najin sosed za­ na močno verigo ln drugo po­
cer pa, knko na.| človek ve,
d r u g e z a n i m i v o s t i , k i bodo poslušalcem i n gle­
čel-bližati. Odločila sva se za lovico na debelo žloo. Oba ko­ P jrruovju pozno v noč kaj vse se lahko Izclml iz ki preži ob medvedjem krmi­ leskovimi grmadami v meseč­
d a l c e m približale svet r a d i a in televizije.
strol. K o Je odjeknil, se Je sa sva pričvrstila z Jekleno $Pfc Medvedi. N a trideset tega. zlasti zategadelj, ker se šču nad Belico. Začetek Jo nem siju pojavil medved in
medvedja bitka ob krmišču v žico k deblu, meneč, da bo z»
N o v o radijsko p r i l o g o bodo d o b i l i vsi n a ­
le to noč na krmišče in ok­ slabo kazal. Preveč nas Je bi­ enakomerno stopal svojo pot,
hipu polegla. Slišati ni bilo nekaj Časa zaleglo.
ta se od nJCRtt vra- rog nJega že v mraku nutep- lo ln bili smo nemimi. Naj­ dokler se nI na krmišču usta­
ročniki » D e l a « , n e d a b i se naročnina zvišala.
Pomaknili sva se m previd­
ničesar, le najin podplatar so
» o ^ J e , vendar to noč lo precej medvedov. Sodila več preglavic pa Je povzroča vil ln se brez obotavljanja
K o t sestavni d e l sobotnega » D e l a « pa bo n a
je kjub temu bližal. Zopet Je no stopala proti krnvišcu,
sva, da Jih Je pet do sedem. prav čuvaj Stimec. Prejšnjo pričel gomastltl z dobrotami.
voljo t u d i v s e m , k i k u p u j e j o naš d n e v n i k v
sva električno
počil strel. Sele takrat je k o uporabljala
noč se Je močno prehladil, Nekoliko stran Je po travni­
kolportu/i.
Drugo Jutro sem obšel re­ zato j hropel in kaši jal, se ku prihajal drugI in končno
smat.inec s počasnim kora­ svetilko, nekajkrat zavpUa ln tf>' o *k.u m se p o travnimed hojo glasno govorila. Dovir nad Belico. Na vsakem krotovičil, presedal ln moto­ Se tretji.
kom odrinil. .
PREGLED
u
i v
w
i
s e
fc
13
V
1kr
NAZNANILA MESTNEGA
MAGISTRATA
t a < i a n
o 0
ve
a
Cvetke iz tujih logov
Abernethv je b i l zelo nejevoljen, če ga je k d o ponoči
budil. N e k o noč j e m o r a l nujno k težkemu b o l n i k u . U t r u ­
jen se je vrnil domov l n legel, k o se ponovno oglasi zvonec.
» K d o je?« zakriči razburjen.
»Gospod doktor, nujno, moj s i n je požrl miš.«
» č e j e tako,« reče doktor m i r n o , »naj požre še mačko!
Mene p a pustite spati.«
Napoleonov zmagovalec Wellington j e b i l zelo strog i n
ga vojaki zato niso marali. K o je b i l še polkovnik, je padel
v kanal i n b i utonil, da ga n i rešil m i m o idoči vojak. Wellington se m u j e ves ginjen zahvaljeval i n ga spraševal,
kako naj se m u oddolži.
»Največjo uslugo m i storite, če nikomur.nič ne pove­
ste,« j e dejal vojak.
»Zakaj?« se je začudil polkovnik.
» č e m o j i tovariši zvedo, da s e m v a m rešil življenje,
me prav gotovo vržejo v kanal.«
r
s
i u h o v r i i k a
u
< , 6 ( i o 5 t o
0
f t W
e
n
1
111
d v &
s
ot
Bralcem „ D e l a " in
naročnikom R T V
Z n a n i p r a v n i k E l d o n je n a vprašanje, kakšna je razlika
m e d z d r a v n i k o m i n odvetnikom, odgovoril takole:
»Pri p r v e m se t i oči navadno zapro, p r i drugem p a
odpro...«
V
? T
N O C I
P r i Waterlooju je bila leta 1815 odločilna bitka, k i je
zapečatila Napoleonovo usodo. P r e d bojem Je i m e l angle­
ški vojskovodja Wellington običajni nagovor n a vojake,
zgodovinarji p a so m u navadno prisojali več, k a k o r je
govoril.
Vodič vodi družbo po bojišču i n j i razkazuje posamez­
ne točke. T a m , kjer je p r e d bitko stal Wellington, se
družba ustavi i n vodič reče:
»To je tista točka, kjer je govoril Wellington svoje
slavne besede. A teh besed n i govoril.«
Pesnik i n romanopisec Walter Scott j e srečal berača i n
ga hotel obdarovati. K e r p a slučajno n i imel p r i sebi dro­
biža, m u je dal srebrnik i n rekel:
»Nate, vzemite; ostanete m i p a dolžni Sest pennyjevjt
» B o g v a m povrni,« še je zahvaljeval berač, »želim v a m
samo, d a b i živeli tako dolgo, dokler v a m ne poplačam
tega dolga.«
*
Angleški pesnik Bjrron je b i l rahlo šepav i n ga je za­
r a d i tega že vsako namigavanje razžalostilo. V s a k o m u r p a
Je skušal vrniti m i l o za drago.
» K a k o kaj gre?« ga Je z z l o b n i m p o u d a r k o m vprašala
nekoliko škilava dama.
» K a k o r pač vidite!« Je zasikal občutljivi pesnik.
M E D
Sv
B
v
5
(Vi
l,
s l T
w<
e
V s e kaže, d a s v a prišla n a obisk p r e p o z n o , kuj?
V Cerkljah so začeli urejati
zdravstveni dom
Preživnine v brežiški občini začasno urejene
O preživninskem
varstvu
k m e t o v razpravljajo
zadnje
čase v vseh k m e t i j s k i h ob­
činah. V Brežicah so bile pre­
živnine n a dnevnem redu n a
seji občinske skupščine 7 t.
m . O b a z b o r a s t a izglasovala
o d l o k o preživninskem var­
stvu,
odlok
o ustanovitvi
s k l a d a z a preživninsko var­
stvo i n sprejela t u d i p r a v i l a
tega s k l a d a .
do preživnine bolan ; n m u je
p o t r e b n a tuja nega i n o s k r b a ,
p o s k r b i zanj občinski skrb­
stveni organ v s p o r a z u m u z
zdravstvenim domom i n kra­
jevno skupnostjo. Višina pre­
živnine se menja s spremem­
bo življenjskih
stroškov v
s o r a z m e r j u z višino p o k o j n i n .
Uživalci preživnine i m a j o
p o o d l o k u , k i ga je sprejela
občinska skupščina Brežice,
P r a v i c o d o preživninskega pravico do zdravstvenega var­
v breme
občinskega
v a r s t v a imajo kmetje, k i o d ­ stva
dajo svoje posestvo v druž­
beno last i n u p o r a b o , če s o
se do sedaj pretežno preživ­
l j a l i z obdelovanjem zemlje.
I z p o l n i t i m o r a j o t u d i starost­
ne pogoje. Moški l a h k o d o b i
preživnino s 65. letom, a žen­
s k a s 60 letom starosti. V p r i ­
m e r u nesposobnosti z a delo
je to možno že p r e ; . D o pre­ proračuna v p r i m e r u , če b i
živnine so razen l a s t n i k a po­ i z g u b i l i pravico do kmetijske­
sestva upravičeni tudi tisti, ga zavarovanja. Preživnine se
k i j i h j e le-ta preživljal. T o bođo izplačevale i z sredstev
v e l j a prav tako z a preužit- občinskega s k l a d a z a preživ­
ninsko varstvo kmetov. V ta
karje.
s k l a d se bodo stekale t u d i
Višina preživnine je odvis­ rente, k i pripadajo nekda­
n a o d vrednosti zemljišča, k i n j i m l a s t n i k o m z a oddane goj e prešlo v družbeno last. D o zo/ove. T e rente bodo m o r a l e
gozdnogospodar­
polne preživnine imajo pra­ izplačevati
vico tiste osebe, k i so zadrža­ ske organizacije, k i so goz­
le v svoji lasti le stanovanjsko dove prevzele. V s k l a d za pre­
hišo i n gospodarsko poslop­ živninsko varstvo bo m o r a l a
j e ter t o l i k o zemljišča, k o l i ­ občinska skupščina n a m e n i t i
k o r je potrebno z a rejo ene t u d i d e l sredstev z a socialno
k r a v e j n enega a l i dveh pra­ varstvo, d e l občinskih d o k l a d
šičev. Ohišnica ne s m e b i t i i n taks o d p r o i i ^ a j a l n i h p r i ­
več'a o d polovice h e k t a r j a prav i n predmetov v držav­
lastnini
ter d r u g a
n j i v v p r v e m bonitetnem raz­ l j a n s k i
r e d u oz. o d t e m u ustrezajoče sredstva.
površine v ostalih okoliših.
O d l o k , k i ga je skupščina
Površino
ohišnice
določita sprejela o preživninah, je le
s p o r a z u m n o k m e t i j s k a orga­ začasen. O e k o n o m s k i h pre­
n i z a c i j a , k i je posestvo prev­
zela, i n upravičenec do pre­
živnine.
BREŽIŠKE
VESTI
živninah v občini Brežice sko­
raj ne m o r e m o govoriti. T o
dokazuje t u d i tale izračun
na enem izmed nadpovpreč­
n i h posestev v občini. Z a k o n ­
ca sta stara 65 i n 74 1. Posedu­
jeta 4,5 h a obdelovalnih po­
vršin. O d d a l a b i vso zemljo
razen ohišnice, torej b i b i l a
upravičena do polne preživ­
nine 15.400 dinarjev mesečno.
E k o n o m s k a preživnina i z k u ­
pnine z a zemljišča b i b i l a v
t e m p r i m e r u 3.500 dinarjev
mesečno, če upoštevamo, d a
so s k u p n a leta doživetja izra­
čunana n a 13 let. R a z l i k o
11.900 dinarjev mesečno b i b i l
moral
kriti
preživninski
s k l a d . T a r a z l i k a p a je pre­
cejšnja.
V občini Brežice je o k o l i
300 k m e t o v brez potomcev.
P r o b l e m ostarelih kmetoval­
cev se torej pojavlja neodvis­
no o d podružbljanja. V s i t i
ljudje b o d o nekoč onemogli
i n t r e b a b o nekaj u k r e n i t i .
Preživnine v večini p r i m e r o v
n i m a j o gospodarske osnove
in v mnogih primerih bo v
ospredju reševanje s o c i a l n i h
problemov, za k a r bo tudi
treba najti sredstva. Z a i l u ­
stracijo samo tole: p o l n a pre­
živnina znaša 15.400 dinarjev
za d v a zakonca, l n če to po­
množimo s 300, je mesečni
znesek 4,620.000, n a leto p a b i
bilo to 55 m i l i j o n o v dinarjev.
K u p n i n e z a zemljišča b i lah­
ko k r i l e le tretjino tega zne­
ska, torej b i 37 m i l i j o n o v še
vedno m o r a l a k r i t i občinska
skupščina. Z a t o l i k o b i se
pravzaprav povečali i z d a t k i
za socialno dejavnost, k a j t i
o preživninah n a gospodarski
osnov; največkrat ne m o r e
b i t i govora. V s e k a k o r p a b o
tudi ta p r o b l e m terjal ustre­
zno rešitev, o k a t e r i b o tre­
b a razmišljal.
V Cerkljah so prebivalci izkoristili toplo in sončno vre­
me in se lotili popravila zdravstvenega doma. Pripravili so
vse za napeljavo vodovoda, tako da zdaj pričakujejo samo
še strokovnjaka, ki bo opravil to delo. Vaščani delajo
prostovoljno vsa dela, za katera ni potrebna kvalificirana
delovna sila. Do jeseni bi radi imeli sodobno urejen zdrav­
stveni dom in upajo, da se jim bo letos dolgoletna želja
vendarle izpolnila.
V Hrast ju in Račji vasi so na ceste navozili gramoz.
Pri navažanju gramoza so najeli traktorje kmetijske za­
druge, ceste pa so z njun nasuli vaščani na prostovoljni
delovni akciji. Delo je za nekaj časa spet opravljeno, ra­
čuni so poravnani, in kadar bo ponovna potreba za uredi­
tev cest, bodo vaščani spet radi prijeli za lopato.
V s e te zadeve bodo dokonč­
no rešene šele z z a k o n i t i m i
p r e d p i s i o p o k o j n i n s k e m za­
varovanju kmetov, k i se v n a ­
ši državi že p r i p r a v l j a j o . O d ­
l o k i o preživninskem varstvu
so l e začasni u k r e p i i n zago­
t o v i l i naj b i n o r m a l e n potek
podružbljanja k m e t i j s k i h p o ­
vršin po p r e d v i d e n i h p l a n i h .
V šoli ni prostora za idejna razpotja
Aktiv Zveze komunistov pro­
svetnih delavcev občine Bre­
žice je te dni razpravljal o
idejnih problemih učno-vzgojnega dela na šolah. Pobudo
za sestanek je dal občinski
odbor S Z D L na razširjeni
seji, na kateri so obravna­
vali
predvsem
materialne
probleme šolstva.
Tov. Haler je v uvodnih
mislih poudaril, da smo bili
v minulem obdobju priča iz­
redno široke razprave o pro­
blemih šolstva v naši javno­
sti in da je ob materialnih
problemih in reorganizacijah
nujno treba spregovoriti tu­
di o idejnosti pouka. Šolstvo
je kot del družbene nadgrad­
nje tudi del političnega si­
stema, zatorej je idejna vse­
bina učno-vzgojnega procesa
izredno važna.
Sola vzgaja mladega člo­
veka za delovno mesto, daje
mu strokovnost, vendar to še
ni vse. Vzgojiti mora široko
K m e t u , k i o d s t o p i svoja ze­
razgledanega upravljavca in
mljišča v družbeno last, j e
zavestnega člana naše druž­
zajamčena mesečna peživniM i n u l o soboto je b i l v P i ­ posebno pozornostjo s o raz­ bene skupnosti. Uresničeva­
n a 11.000 dinarjev. V s i nadašecah r e d n i letni občni z b o r
p r a v l j a l i o o b n o v i lovskega nje takih ciljev je odvisno
zajamčena mesečna preživni­
domače lovske družine. Člani
d o m a , s k a t e r o so že začeli. od celotnega šolanja, od vse­
ne prejemajo le 40 odstotkov
so se z b r a l i poinoštevalno i n
o d tega zneska, to j e 4.400
Pišece bodo z lepo u r e j e n i m bine učnih predmetov, od
p r e t r e s l i poročilo o delu d r u ­ d o m o m precej pridobile to vloge družbenih organizacij,
dinarjev. Ce je upravičenec
žine v p r e t e k l e m letu. o de­
marsikateri lovec in turist se od vpliva domačega okolja,
lovnih uspehih i n napakah, k i
predvsem pa od vpliva uči­
so to delo spremljale, h k r a t i bo rade volje ustavil t a m , če telja. Reforma je prinesla v
z obračunom z a l a n s k o ob­ b o d o domačini poskrbeli, da šolstvo korenite spremembe,
Samomor
dobje p a s o že o b r a v n a v a l i se b o v n j i h o v e m o k o l j u k a r vendar
smo bo številnih
t u d i načrte z a tekoče leto. S najbolje počutil.
organizacijskih
problemih
v Vrhovski vasi
marsikje zanemarili vsebino
V V r h o v s k i vasi so v po­
učno-vzgojnega procesa. No­
nedeljek.
13. a p r i l a ,
našli
ben mlad občan naj ne bi ob
mrtvega
Mihaela
Golobica.
vstopu iz šole zavil na stran­
P o k o j n i je b i l rojen 1914. le­
pot; postati mora napreden
t a i n je n a p r a v i l s a m o m o r za­
človek in to bo tudi postal,
r a d i živčne r a z r v a n o s t i .
V podjetju z a p o p r a v i l o v e s t i c i j s k i h p o p r a v i l . - K e r z a če bo idejnost pouka dovolj
voz v D o b o v i se v zadnjem ta dela niso i z k o r i s t i l i vseh poudarjena. Precej teh mož­
Matični urad Globoko
o b d o b j u storilnost dela h i t r o p r o i z v o d n i h z m o g l j i v o s t i , s i nosti daje prosvetnim delav­
V marcu ni bilo rojstev Izven
veča. Z a delovni k o l e k t i v je je podjetje p o i s k a l o delo v cem učna snov sama. Pri
bolnUnloe. - Porok ni bilo. — to lepo priznanje. Podjetje
d r u g i h r e p u b l i k a h i n opravi­ oblikovanju predstave o sve­
Umrl) s o : Marija Cvetko, prep o p r a v l j a železniške tovorne lo zanje več i n v e s t i c i j s k i h po­ tu odigravajo nedvomno naj­
užilkarlca iz PirSenbrega, 79;
A n a Zoreič, delavka iz G l o b o ­
vozove za S k u p n o s t železni­ p r a v i l
tovornih
voz. T o večjo vlog naravoslovne ve­
kega, 63; Martin
Podgoršek,
ških
transportnih
podjetij osnovno dejavnost j e podjet­ de — fizika, kemija, biologi­
kmet iz Brezja. 45.
L j u b l j a n a , p a tudi z a ostala je l a n i dopolnjevalo z de­ ja, zemljepis, zlasti pomembno
železniška t r a n s p o r t n a pod­ l o m n a želemiških konstruk­ mesto pa pripada zgodovini in
Matični urad Kapele
jetja, če v L J u b l j a n i ne do­ cijah, p r i čemer Je zaposli­
V marcu je bila rojena Izven
b i dovolj naročil. L a n i so lo šestino delavcev z a 4 me­
bolnilruo* ena deklica. - Porok
n i bilo. - U m r l i s o : Jože V i d ­
o p r a v i l i z a LJubljano 522 ln- sece. Letos s o to o p u s t i l i .
Naročite D O L E N J S K I
mar, kmet lz. Podvlnja, 60; Ivan
Uspelo j i m je s k l e n i t i dovolj
U r e k , kmet lz Kapel, 70; A n a
LIST sorodnikom v
Hotko, k n i < . ' • • ; : < Iz Župelevpogodb z a p o p r a v i l a v o z s
Ofi, 84; Mihael l l • .• kmet iz
S k u p n o s t j o železniških p o d - t u j i n i — h v a l e ž n i v a m
razlaganju zgodovinskih po­
javov v družbi. Zgodovina je
predmet, k i lahko veliko pri­
pomore k vzgoji čuta za
znanstveno resnico, če jo po­
daja idejno izoblikovan člo­
vek.
V razpravi, ki se je raz­
pletla ob nizu teh misli, so
se vsi prisotni zavzeli za več­
jo idejno zavzetost pri po­
dajanju učne snovi in pre-
družbenih dogajanj. Potrebni
so tudi tesni stiki z nepo­
srednimi proizvajalci, aktivno
sodelovanje učiteljev v orga­
nih družbenega upravljanja
in v družbeno-političnih or­
ganizacijah, kar je najboljše
jamstvo
za
razumevanje
družbenih ciljev in potreb.
Diskutanti so v razpravi
poudarili pomembno vlogo
kolektiva pri usmerjanju ti-
Lovci v Pišecah so imeli
občni zbor
Delovni kolektiv PPV v Dobovi
povečuje produktivnost
2upeievca,
84; Janez Vogr.nc,
kmet lz Kapel. 67.
Matični urad Brežice
Občinsko šahovsko
prvenstvo z a pionirje
Izven bolnišnice Je bila rojena
Turnir Je bil odigran v prosvet­
V marcu ena deklica.
nem domu ln se ga Jo udeležilo
•'uročili so se: Kari Kostevc, 9 pionirjev In 6 pionirk, pred­
intHtf iz Zupelevca, ln Marija Pln- stavnikov posameznih Sol v obči­
turio,
uslužbenka a Blzvljskega; ni.
Boris Žagar, student Iz Prebolda,
KrzulUll - pionirji:
1. Dobrln M:lena Jchnek, uslužbenka lz
sek — Dobova, 3. Zbontar — Bre­
Nove vosi pri Breganl.
zice I, 3. Cerjak — Brezice II. —
I mrli so: Jozela Modvoduc, po- rionlrke: 1. Kolar Irena — Bre­
IJedelka Iz Bojsnega, 47; Franc žice I.
Zagmajster. nočni čuvaj .• Blatne­
ga :i6; Janez Spllek, kmetovalec lz
V tem mesocu se bo pričelo tu­
Prilip, 58; Terezija Najger, upo­ di ekipno dopisno prvenstvo repukojenki >/ Bukovja. 70; Terezija bl.ke, ki bo trajalo eno leto.
Sctutok.
upokojenka lz Dolenje
Tihi.
vas:. 80; Zofija Hiijnsck, snažilka
z i
i kr" i, 51, Ivan Urek, preuzitknr iz Slogonskega, 7", Mar­
tin Kranjčevlč, kmetovalec Iz Ko­
bil. .VI; Milica Koslč, poljedclka
lz Zapruslcu, 30; Jože Komučar,
kmc-tovalec Iz Žejnega, 64; Karel
Preteklo soboto je bilo n a
Hunski, KOG. podplranec Iz "Jubrežiški tedenski prašičji se­
kovja, 76; Ana Zidar, upokojenka
jem pripeljanih 1000 pujskov.
lz Loke pri Zidanem mostu, 72;
Janez Zidarlč. kmetovalec lz Sel, Razen 50. so bili vsi prodani.
76, Anion Sptler. kmetovalec lz
Cena se je za manjše pujske
Stolovnika,
75; Ivana
Hočevar,
gibala med KOI) in 900 din za
UMkQj4Mkl Iz Otavnlka, 47: MIha
OicSar. upokojenec Iz nobenega,
kg žive teže, večji pa sn hiti
84 I^opold Fe.-enčak. upokojenec
prodani po največ 330 din z a
lt Cerlne.
70; Lenka Jnnkov:č,
kilogram.
p:eu •
Iz Krtke vasi, 88.
11.
aprila na b r e ž i ­
š k e m sejmu
SPODNJE
jeMJ' L j u b l j a n a l n Zagreb.
bodo
za pozornost!
F r a n Stiplovšek: B R E Z O V I C A (1960)
vladalo je mnenje, da bi mo­
rali učiteljski kolektivi na
vseh šolah razpravljati tudi
o idejnih problemih. Pone­
kod že imajo takšne sestan­
ke. V Globokem npr. se se­
staja kolektiv enkrat meseč­
no in tedaj obravnava samo
idejna vprašanja. Ce se bodo
prosvetni delavci bolj usme­
rili k idejni vsebini svojega
dela, se najbrž ne bo več do­
gajalo, da bi morala mladi­
na prva načenjati vprašanje,
zakaj so nekateri njeni uči­
telji
tako odmaknjeni od
stih prosvetnih delavcev, Id
govorijo v jeziku, ki ni »
skladu z marksističnimi pO*
gledi na svet. Razprava je bi­
la pogumna in živahna ter j
pokazala veliko aktualnost
načetih problemov. Na s*
stanku so prosvetni delavci
razpravljali tudi o pomenil
družbenega samoupravljanj*
pri nas in še posebej o v' *
gi samoupravnih organov
šolstvu ter o uresničevanj *
sklepov, ki jih Je sprejel ob"
činski odbor S Z D L Brežic«
na zadnji razširjeni seji.
e
-
0
1
1
tom, d a so Spodnje l n G o r n j e Skopi«*
izločene iz katastrske občine Krška vaJ
In uvrščene Iz prvega v d r u g i davčn'
okoliš. N a tem območju so v g l a v n e *
p r o d n a t a zemljišča, domačini j i h im«"
nujejo S u h o polje od 5. 7. bonitetne«*
vala 76 d o p o l n i l n i h l n s p r e m i n j e v a l n l h r a z r e d a In vldemskokrška občina i *
predlogov. 57 p a Jih j e z a v r n i l a z obraz­ sosednje vasi V i h r e . M r t v i c e In druff*
ložitvijo, k i j o bodo predlagatelji p r e
uvrstila celo v tretji okoliš. L a s t u "
jeli v p i s m e n i o b l i k i . O d b o r n i k i so po­ prodnatih parcel bodo s p r e m e m b o gO*
t r d i l i predlog komisije i n dodali še sa­ nJega o d l o k a sprejeli z v o l l k i m za<" '
m i nekaj mnenj. R a z p r a v a n i prinesla voljstvom.
skoraj nič novega, l n k d o r Je pričako­
Z a 1964. leto Je uvedena tudi m,"**'
val, d a b o pretres občinske ustave pred
nejša lestvica občinske doklade ns
sprejetjem bolj buren, je b i l razočaran
M o r d a j e b l l o tako zaradi tega, k e r Je zdove. Z a g.>zdne parcele d o 30 000
o statutu vsakdo že prej povedal svoje narjev katastrskega d o h o d k a lx> znaš­
In Je zadnjo sejo skupščine razumel la občinska dokiadn 6 odstotkov, '
katastrski dohodek vlSji, pa 9 o d < °
samo še k o t dokončno potrditev.
kov. S t o p n j a doklade ie zmanjšana
N a dnevnom redu skupne seje Je blln to. k e r jo zasebno Izkoriščanje g'** ",,
tudi obravnava statutov delovnih orga­ zaradi podružbljanja gozdne p r o i * * *
nizacij, o k a t e r i h Jo predložila poročilo nje omejeno.
k o m i s i j a za pomoč p r i sestavljanju nji­
hovih statutov. K o m i s i j a Je omenila po­
K o l i k š n i b o d o p r i s p e v k i z a t° °.
m a n j k l j i v o s t i posameznih statutov l n
o d b o r n i k i so m e n i l i , naj b i vsakn de­ In p r o s v e t n i d o m ntt V e l i k i Doli« 1 '
lovna organizacija posebej obravnavala
N B predlog volivcev krajevnega
te p r i p o m b e v sodelovanju s k o m i s i j o
močjR V e l i k a Dolina |e skupščina spr
Jola odlok o uvedbi krajevnega P*Jj
V nadaljevanju soje je skupščina
sprejela odlok o s p r e m e m b i o d l o k a o spevka za gradnjo prosvetnega
^
stopnjah občinske doklade n a d o h o d k e In osnovne šole nu V e l i k i dolini
od kmetijstva. P r v a s p r e m e m b a Je v r.boru volivcev s o Izglasovali, naj
ZAPISKI Z Z A D N J E SEJE BREŽIŠKE OBČINSKE
SKUPŠČINE
Upoštevali so 76 dopolnitev in sprememb
O
seji občinske
skupščine
Brežice, k i je b i l a 7. a p r i l u , smo
na k r a t k o že poročali i n o b v e ­
stili bralec, d a ie b i l n a njej
sprejet občinski statut. O s t a ­
tutu sta razpravljala oba zbora
skupščine h k r a t i z občinskim
odborom S Z D L . Predsednik dbčinskega o d b o r a S Z D L V l a d o
Doržič ie v n e k a j u v o d n i h m i ­
slih ocenil zbore volivcev i n
sodelovanje občanov p r i d o p o l ­
njevanju stntuta, n a k a r sc je
razvila r a z p r a v a .
V s i p r i s o t n i so b i l i seznanjeni s pred­
logi l n s p r e m e m b a m i , k i J i h Je občin­
s k a statutarna k o m i s i j a upoštevala l n
vnesla v statut, prejeli s o p a tudi tiste
predloge, k i Jih k o m i s i j a iz. teh a l i onih
razlogov nI upoštevala. Razprava k te­
m u predlogu k o m i s i j e nI prinesla b i ­
stvenih dopolnitev In se Je celo odda­
ljila od statuta h k o n k r e t n i m zadevam,
k i ne sodijo vanj. K o m i s i j a Jo upošte­
>
/
e
1
0
l
0
Statut v korist neposrednega odločanja občanov
Ficko Vendel:
» O b č i n s k a s k u p š č i n a sprejema statut z z a v e s t j o , da pride čim
i z r a z a s a m o u p r a v l j a n j e in neposredno o d l o č a n j e o b č a n o v . «
SEVNIŠKI
strani statuta podjetja, pri
katerem je zaposlen.
Odborniki so se strinjali s
težavami, ki so jih imele de­
lovne organizacije pri izdela­
vi statutov. Menili so tudi,
da ne bi kazalo odlašati z da­
janjem soglasij za sprejem
tistih statutov, ki so samo
delno
pomanjkljivi, ker je
rok, do katerega morajo de­
lovne organizacije
sprejeti
svoje statute, zelo kratek.
Predsednik Jože Knez je v
imenu skupščine naglasil, da
morajo delovne organizacije
pri izdelavi svojih
statutov
upoštevati priporočila občin­
ske komisije.
Po oceni odbornikov je v
do zdaj predloženih statutih
prešibko obdelano informira­
nje članov delovnih kolekti­
vov, pravice in dolžnosti pa
so često ločeno obravnavane.
Vrsta osnutkov boleha na
slabi obdelavi vprašanja ne­
posrednega odločanja v ko­
lektivu, drugi pa nakazujejo
skozi določila slabo perspek­
tivo izobraževanja in kadro­
vanja. Odbornik iz »Kopitar­
ne« se je strinjal z ugotovit­
vami, izrečenimi o
slabši
Ob semanjih dneh, ki so v
Sevnici vsako drugo soboto v
mesecu, dobi kraj sila živah­
no podobo. Tako je bilo tudi
minulo soboto. Mestece je v
toplem pomladnem dnevu oži­
velo kakor mravljišče.
Pločni­
ke so zasedli prodajalci vseh
vrst in razstavili na njih naj­
različnejšo
robo.
Namesto
stojnic so nekateri
uporabili
kartonske škatle od televizor­
jev in radijskih
aparatov, le­
sene gajbice in zabojčke vseh
velikosti.
Manj
izbirčni
so
dobiva ob vsem tem nove na­
loge tudi občinski odbornik,
ki je odgovoren za delo zbo*ov
volivcev
in
občinske
•kupščine. V ustreznem sta­
tutarnem načelu je rečeno,
4a je odbornik družbeni de­
lavec.
Pripombe k osnutku statu­
ta, preden so ga obravnavali
ha seji občinske skupščine,
*o bile največkrat uporabne,
testo pa so se nanašale na
Podobna vprašanja, kot: kdo
"o urejeval vaške poti, mos­
••
•
Kneza
aprila
so bili
delov
KAJ PA STATUTI DELOV­
NIH ORGANIZACIJ?
VESTNI K
•
do
valide NOB. Statut kmetijske
zadruge Tržišče-Šentjanž ne
razčiščuje pojma proizvodne­
ga okoliša, o obveščanju pa
govori le površno. K statutu
trgovskega podjetja v Sevnici
ni bistvenih pripomb, med­
tove in podobno. Tudi k po-, tem ko so v kovinskem pod­
glavju, ki govori o krajevni jetju prešibko obdelali vpra­
skupnosti, so bile tehtne pri­ šanje komisij in pravilnikov
pombe. Občani so predvsem v kolektivu. »Jugotanin« bo
rzpravljali o financiranju teh moral dopolniti poglavja O
skupnosti. Take predloge, do­ pravicah delavcev do izobraz­
polnila in pripombe so od­ be. Kmetijska zadruga v Sev­
borniki dobili na zadnji teji nici, gostinsko podjetje, ko­
podjetje.
v dodatku za osnutek statu­ munalno obrtno
ta. Nedvomno je res, da kaj »Jutranjka«, bife Svobode v
bistvenega niso imeli pripom­ Krmelju pa bodo morali svo­
niti, vendar pa je hila sliba je statute delati znova, ker
tudi njihova prejšnja udelež­ sedanji ne obdelujejo pravil­
ba v razpravah. Predsednik no vprašanj, ki jih mora vse­
občinskega
odbora Sociali­ bovati vsak statut delovne or­
stične zveze Dušan BreUn jc, ganizacije.
govoreč o aktivnosti SZDL v
Nekateri odborniki gospo­
razpravah o statutu, dejal, da
manj kot polovica odborni­ darske skupine, zlasti odbor­
niki iz organizacij, katerih
kov v razpravah ni sodelova­
la, čeprav je bila to ena nji­ statutarni osnutki so bili od­
hovih dolžnosti. Nekateri od­ klonjeni, so menili, da je
borniki so potem izrazili za­ podkomisija zato tako oce­
skrbljenost zaradi tega, ker njevala, ker ne pozna dejan­
skrb za pokopališča in vzdr­ skega stanja. Večina odbor­
ževanje
kulturnih spomeni­ nikov pa je ugotavljala, da
kov ni obdelana tako. kot bi so podjetja na splošno zamu­
bilo zaželeno. Mimo tega so dila roke, do katerih bi mo­
odborniki menili, da je sta­ rala izdelati in predložiti svo­
tut kljub temu zrel, in so ga je statutarne osnutke. Rezul­
na predlog predsednika Kne­ tat teh zamud, so poudarili
za soglasno sprejeli.
nekateri, je nedvomno seda­
nja naglica izdelave in ne­
soglasij v statutih.
P o d p r e d s e d s t v o m p r e d s e d n i k a Jožeta
sta oba z b o r a občinske skupščine n a seji 7.
sprejela statut sevniške občine. V o b r a v n a v i
r a z e n tega t u d i o s n u t k i statutov n e k a t e r i h
n i h o r g a n i z a c i j ter n e k a j o d l o k o v .
Član občinske komisije za
statute
in
podpredsednik
skupščine Ficko Vendel je
v obrazložitvi pomena statu­
ta naglasil, da je za nami
dolgotrajna in težka naloga,
ob kateri je nastajal statutar­
ni osnutek. Prvi osnutek je
bil izdelan in pripravljen za
razpravo že v prvih mesecih
preteklega leta, ko pa je bila
sprejeta ustava, je bilo treba
v novem osnutku upoštevati
vsa pozitivna ustavna določi­
la. T a na prvem mestu ome­
njajo č l o v e k a
k o t no­
silca
vse
družbene
t v o r n o s t i . V občinskem
statutu so ustrezna določila
konkretneje obdelana. Do po­
polnega izraza pride zlasti obČanova samoupravna pobuda
Statut, ki pravico do teh po­
bud uzakonja, našteva, kakš­
ne so lahko oblike za samo­
upravo. Občan uveljavlja svo­
jo samoupravo med drugim
na zboru volivcev. Podpred­
sednik Vendei je omenil, da
bolj
Razprava o statutih delov­
nih organizacij je bila bolj
živahna. Uvodno poročilo k
tej točki dnevnega reda je
odbornike seznanilo s tem,
kasni so statutarni osnutki
delovnih organizacij, predlo­
ženi
podkomisiji
občinske
statutarne komisije. Osnutek
statuta »Kopitarne« je prema­
lo obdelal vprašanje obvešče­
nosti v kolektivu. Novatorstvo in iznajditeljstvo v njem
nista našla odmeva. Prav ta­
ko statut ne zagotavlja po­
sebnih pravic za borce in in­
mm
•
V Šibeniku se je letoviška
sezona začela ie ob koncu marca.
Pogodbe za letovanje prvih gostov
iz Avstrije na otoku Zlarinu so
že sklenjene. Do glavne turistične
sezone bo urejeno tudi novo turi­
stično naselje v Vodicah (150 le­
žišč) ter avtokamp na Martinskl.
• Štiri največje avtoservisne cen­
trale na jadranskem območju bo­
do skupaj pospeševale servisno
službo ob jadranski magistrali. Iz­
boljšali bodo predvsem preskrbo z
rezervnimi deli in organizirali nuj­
no pomoč, za kar bodo nabavili
ustrezna vozila.
• V Skopju je začela pred Krat­
kim delati nova avtomatska te­
lefonska centrala s 120 priključki.
vavv
t
a
fj) Društvo prijateljev mla•"Jie v Tržišču je na zad­
ati več izvodov Pravil zveze
"Jem sestanku sklenilo naba-
pionirjev in jih podariti pio­
nirskim starešinskim svetom
na šolah na Telčah, v Trži­
šču, Krmelju ln Šentjanžu.
T i naj bi pionirje seznanjali
s pravih njihove organizacije,
da Jih bodo dodobra spo­
znali.
#) Pred kratkim je kra­
jevni odbor R K v Tržišču
razpravljal o krvodajalski ak­
ciji. Sklenili so takoj začeti
z zbiranjem krvodajalcev, in
to ne le po podjetjih, tem­
več tudi po okoliških vaseh.
Vsi, k i so bili na območju
te organizacije najbolj po­
trebni pomoči
družbe, so
prejeli v pomoč nekaj oble­
ke.
M.
J^etje prispevali 2 odst. od letnega
r*tastrskega dohodka, obrtniki ln ostasamostojni poklici 2 odst, od osnove
J* dohodnino ln delavci 2 odst. od neto
i dohodkov za leta 1964, 1695 ln 1968.
~kupscina je bila nekoliko drugačnega
^ n j a ln je predlog spremenila. Glej * na to, da zaposleni že tako plačuje­
jo dopolnilni proračunski prispevek
rj_l odst. prispevek za gradnjo bolnissta se oba zbora odločila, naj M
j Potleni plačevali po 1 odstotek, kmet­
ij ta obrtniki pa 2 odstotka. Tistih de
2Q 5OV. ki imajo manjše dohodke kot
j ° dinarjev, po sklepu skupščine ne
„(JJ^ell obremenjevati. Zaposlenih na
r"°cju Velike doline sicer ni veliko,
IJP*** bodo njihovi prispevki sa lolo
j.
h v treh letih znašali okrog 7 mltt
4
V l a d o L a m u t : Iz pariške s k i c i r k e
rov. Do konca leta 1963 so bili skladi za
komunalne potrebe pri krajevnih ura­
dih. T i so bili ukinjeni in vse financira­
nje bo prevzel enotni komunalni sklad
pri občinski skupščini. V sklad se bodo
i tekali prispevki Investitorjev, posebni
prispevki za kanalizacijo, sredstva lz
občinskega proračuna, dohodki od de­
javnosti krajevnih odborov, dotacije ln
razni drugi prispevki.
N o v « cest« IV. reda
Skupščina je na sadnji seji razprav­
ljala tudi o spremembi ln dopolnitvi
odloka o kategorizaciji cest. Nekatere
dosedanje ceste IV. reda se po tem od­
loku podaljšajo z novimi cestnimi od
cepi, nekatere manj pomembne ceste
p« so sedaj izločene med krajevne poti.
0),*' '. prispevki kmetov in obrtnikov Podaljšana Je cesta Dol. Plrosica—OOT.
U^°* 600.000 dinarjev. Odbornik is Ve- Plrosdoa do Brvi in Izvira, dosedanja
o J V ^ l n e je po sprejetju tega odloka obvozna pot Clmski—Sentlenart—Zor1) 0 » ' da hi bila čimprej tudi dolž- ko je naknadno določena za cesto IV.
^ 7 * c * o o v s Jesenic in Obrežja, da reda kot razbremenilna cesta za vprež'oilul
odlo^Jo * » prispevek novi
na vozila od Brežic do žel. postaje,
^oct* °
obiskovali tamkajšnji
med ceste IV. reda pa se prištevajo te
poti: Rakovec — Most na Sotll. Bizefljiko — Vinarska zadruga — Janeževa
toftovLu *
* °nl
plan in finance Je
Hit^T*
občinski skupščini, naj bi gorca, odcep ceste Golobic do šole Bu» ^ r * l t a enoten sklad za financiranje soča vas in cesta Sola—Morslavlč—Pin­
ijjjj *°munalnlh dejavnosti razen tl- ta rič. Med krajevno poti se odslej pri­
števajo za gospodarstvo manj važne ce­
'
*e pokrivajo lz namenskih vi­
ste
Mostec—Sela. Bizeljsko— Bračna
vas in cesta iz Bušeče vasi do šole.
Na predlog sveta za urbanizem, ko­
munalne in stanovanjske zadeve je o b
člnska skupščina sprejela odlok o spre­
membi odloka o določitvi dela najem­
nine za poslovne prostore, ki se odvaja
v stanovanjski sklad. Po tem odloku
se 5 odstotkov najemnin za poslovne
prostore odvede krajevnim skupnostim
kot njihov dohodek. To velja samo za
tiste poslovne prostore, ki sO na ob­
močjih krajevnih skupnosti.
V
b
v
a o ,
0
U O l c o
t
r
1
11
K
1 0
b
o
rtru
d
o
b
,
V sevniški občini so delavci na prvem mestu «•
največ kreditov za pohištvo, največje vsote pd
za avtomobile - 800 vlagateljev hrani v KB
63 milijonov
Pred tremi leti so imeli vlagatelji hranilnih vlog v
sevniški komunalni banki naloženih 16 milijonov dinarjev.
Danes je ta vsota večkrat presežena in tudi število lastni­
kov hranilnih knjižic se je precej pomnožilo.
Med vlagatelji so na prvem mestu delavci. Lani je 850
vlagateljev naložilo na hranilno knjižico 61 milijonov di­
narjev, letos pa je imelo do konca meseca marca 800 vla­
gateljev v banki 63 milijonov dinarjev. K temu moramo
prišteti vsoto 6,500.000, k i so jo vlagatelji vložili v banki
za obdobje dveh let. Ta denar se uporablja za investicije
v osnovna sredstva za potrebe gospodarstva.
Vzporedno z večanjem kreditne sposobnosti se veča
tudi število posojilojemalcev. Največ potrošniških kreditov
najemajo občani za opremo stanovanj. Med njimi so pred­
vsem mladi ljudje, ki si na novo urejajo domove. Precej
interesentov je tudi za avtomobilske kredite. Lani jih je
bilo v Sevnici 80, bi so se zadolžili za 35,307.000 dinarjev.
Ostalih potrošniških kreditov je bilo skupno 129,983.000,
posojilojemalcev pa 1.207. Do konca minulega meseca je
letos 1.282 interesentov najelo za 138,942.000 dinarjev po­
trošniških kreditov.
Zasebniki najemajo tudi turistične kredite. Njihovo
število je majhno. Lani je vzel kredit samo en zasebnik,
letos pa že trije, in sicer skupno 1,500.000 dinarjev. Poso­
jila najemajo predvsem zaradi tega, da bi izboljšali pogoje
za nastanitev in prehrano tujih turistov.
V banki takole gospodarijo s hranilnimi vlogami: 20
odstotkov takoj izločijo kot obvezno rezervo, 20 odstotkov
od celotne vsote uporabijo za investicije, največ za gradnjo
stanovanj, ostalo pa za kratkoročne kredite za obratna
sredstva.
Sprehod skozi sevniški sejemski vrvež
Novice iz Trzisca
•j) V počastitev dneva že­
lezničarjev je priredil sindi­
kat v Tržišču žalno kome­
moracijo
pred
spominsko
Ploščo padlih. Z recitacijami
ki NOB in pesmijo so na­
topili
ob
tej
priložnosti
otroci, železničarji pa so oči*Wli in uredili železniško po' J o ter okrasili spominsko
Noščo padlih tovarišev. Ob
koncu proslave so bili nagra­
jeni otroci, ki so se najbolj
ukazali s sodelovanjem na
k^turno-prosvetnem področ­
ju.
Kdo najbolj varčuje?
Skupščina Jo prevzela poroštvo pri
najetju posojil petim delovnim organi­
zacijam: Kovini (Bizeljsko) za investi­
cijsko posojilo 2,800.000 dinarjev za po­
ravnavo obveznosti za kupljena osnov­
na sredstva; Obrtnemu kovinarskemu
podjetju Do bova za 20 milijonov dinar­
jev kot eačasen namenski kredit za na­
bavo surovin; trgovskemu
podjetju
»KRKA« (Brežice) za posojilo 5 mili­
jonov dinarjev za preureditev lokala;
trgovskemu podjetju Brežice — vino
ca 3 milijone za ureditev prodajnih
prostorov v Celju ln Zagrebu. Skupšči­
na Je nadalje sprejela poroštveno iz­
javo za Kmetijsko zadrugo Brežice za
dvoje Investicijskih posojil za nabavo
kmetijsko mehanizacije In opreme v
mesku 35 milijonov dinarjev.
razložili sinje stvari kar po
tleh.
Največ je bilo prodajalk se­
men, ki so še prav posebej
radodarno
ponujale
mimoi­
dočim čebulček, čeravno ne
čisto poceni. Levo in desno
po mostu so bili med drugim
razstavljeni
leseni izdelki, ki
jih je prinesel
možakar
te
Sodražice, pletenine v konku­
renci domačina in gosta iz
Zagreba, čevlji, copate, grob­
lje, motike,
lopate,
lončena
posoda in pa seveda galerija
raznih
spominkov,
glavnickov, zaponk, obeskov,
ogle­
dal in drugega kiča, ki se je
bahavo košatil na
stojnicah
svojih
lastnikov
iz sosednje
Hrvaške.
Kupcev in radovednežev se
je tisto dopoldne veliko nab­
ralo. Avtomobili
so se le po­
časi in ob stalnem
hupanju
prebijali
skozi množico
ljudi
sredi mesta, še prav posebej
Pa je bilo tesno na delu ceste
ob sejmišču za živino.
Zjutraj
je cvetela zlasti
kupčija
s
prašički. Na sejem so jih pri­
peljali 650 do treh mesecev
starosti
m 85 starejših
od
treh mesecev.
Za
prašičke,
stare 6 do 7 • tednov, so zah­
tevali
prodajalci
6.000 do
14.000 dinarjev, število prašič­
kov je bilo ta ta čas zelo ve­
liko, kar dokazuje, da so se
kmetovalci
zadnje čase moč­
no oprijeli prašičereje.
Malo­
ne vsak kupec je vprašal za
pasasto sorto, ker vzreja teh
prašičkov ni težavna. Največ
prašičkov
pasaste sorte pri­
peljejo
ljudje iz Rake, Buč­
ke in iz Studenca.
Na sejme v Sevnici je že
od nekdaj močno navezan ru­
darski revir (Zagorje,
Trbov­
lje in Hrastnik),
ki zelo ce­
ni pasasto pasmo zaradi pre­
proste reje. Tudi na Gorenjskem jo poznajo in v soboto
so bili med kupci
Jeseničani,
Blejčani,
Tržičani
in Kranj- čani. Ljudje iz teh krajev ra­
di obiskujejo
sevniške praši­
čje sejme, kajti vsakokrat od­
hajajo z njih
zadovoljni.
Proti enajsti uri, ko se je
kupčija okoli prašičkov
pole­
gla, so pričeli kmetje
voditi
na sejmišče
govejo
živino.
Takšen je sejmiščni
red in
plemenski sejem za govedo je
prav tako vsako drugo sobo­
to. Tokrat
so pripeljali
na­
prodaj 85 goved.
Prevladuje
sivo rjava pasma. Sevnica že
od nekdaj slovi po tem, da
ima na sejmih vedno
dobro
plemensko živino. Ves ta pre­
del je za živinorejo zelo ugo­
den. Na sejmišču so poveda­
li, da so tudi primeri
špe­
kulantske
prodaje,
vendar
bolj redki. Kupec
mešetarjem včasih nasede in težko je
tedaj, če je lastnik
edine
kravice,
ki
kljub
mešetarjevim
prepričevalnim
ob­
ljubam
nima
potomstva.
Ob sprehodu skozi
sejemsik vrvež se mi je kot slučaj­
nemu obiskovalcu nehote utr­
nila misel, da je treba v Sev­
nici še marsikaj
urediti. Ta­
ko n. pr. provizorična
lesena
uta na sejmišču za živino kli­
če po trdnejših
temeljih
in
organizator
sejmov bo moral
postaviti novo. V mestu pa je
še vse preveliko
nasprotij
med moderno
samopostrežno
trgovino in prodajo jajčk, če­
bule in podobnega na pločni­
ku pred njenimi
izložbami.
Prej ali slej bo treba poskr­
beli za tržnico in tako izrav­
nati nasprotja
med
prodajo
v trgovinah in na zasilno skrpanih stojnicah
vzdolž ploč­
nikov ob glavni cesti.
J. T.
Celjski k n j i ž e v n i k i v Loki
5. aprila so Loko obiskali
književniki iz Celja Pran Roš,
Stane Terčak ln Dane Debič.
Obiskovalcem Jih Je v P r o
svetnem domu, kjer so gostje
brali svoja dela, predstavil
tajnik
Prosvetnega
društva
»Primož Trubar«, v imenu
mladine pa Jih Je pozdravila
učenka Silva. Književniki so
prejeti šopke rdečih nagelj­
nov.
Poslušalcem se Je prvi pred­
stavil Dane Debič, ki Je pre­
bral
odlomek
lz
romana
»Brez
milosti« s tematiko
NOB. Stane Terčak Je pre­
bral odlomek lz »Glažute«, k i
opisuje dogodek na Pohorju.
Fran Roš je naprej prebrali
pretresljivo pesem »Ob 20-let­
nici Kaj uhove smrt «, potem
pa mladinsko pesem »Vnučki«.
!
Literarni popoldne Je vse­
kakor uspel. Zadovoljni po­
slušalci bi še prišli na tako
prireditev. To jim bo bržčas
tudi ustreženo, ker jih bodo
književniki najbrž znova ob>
skali v Juniju.
POSAVJE
DOBILI SMO SVOJO »OBČINSKO USTAVO"
v istem razdobju lanskega le­
ta.
Iz razprave, v katero so po
tute o s n o v n i h šol Črnomelj,
Semič,
V i n i c a , poročilu posegli nekateri od­
borniki in sekretar občinske­
Adlešiči, S t a r i t r g i n Dragatuš, statut Delavske
ga komiteja Z K S , povzema­
univerze i n gimnazije Črnomelj, razpravljali o
mo, da je letošnji izpad že
i z v r š e n e m d r u ž b e n e m p l a n u v p r v e m t r o m e - nekaka praksa iz prejšnjih
s e č j u 1964 i n o s t a l i h t o č k a h d n e v n e g a r e d a .
let. Ob koncu leta, ko je bit­
ka za dosego plana največja,
»o tudi rezultati najboljši, v
valce. Povedal je za primer
Osnutek statuta je pripra­
začetku leta pa se nikomur
starčka, ki se je vse življenje
vila občinska statutarna komi­
ne mudi in je že v navadi, da
udinjal pri gospodarjih za
sija s pomočjo petih podko­
hlapca ali poljskega delavca, nekoliko počivamo. Kes pa je,
misij, imenovana že konec
zdaj, ko je v visoki starosti, da so za izpad plana v nekate­
leta 1961. Osnutek so večkrat
pa prejema le 3.000 din me­ rih panogah tudi objektivni
spreminjali in dopolnjevali,
razlogi, zlasti pri gradbeni­
sečne občinske podpore. Je
vnašali pripombe in predloge
štvu in kmetijstvu (dolga zi­
brez
strehe
in
večkrat
lačen
občanov, priporočila organov
ma in mrtva delovna sezona).
kot sit. Ob tem so se k bese­
In organizacij, določila zvez­
Skupščina je sklenila na
di oglašali številni odborniki
ne in republiške ustave, vse
prihodnji seji obširneje in po­
in se strinjali, da je sicer
to pa je bilo treba uskladiti
drobneje razpravljati o tem
najvišja
socialna
podpora
i
materialnimi možnostmi
vprašanju, ko bo izdelana
3.000 din vseeno prenizka za
občine. Ze lani novembra so
analiza za posamezne panoge
dostojno preživljanje, po dru­
odborniki o osnutku precej
in gospodarske organizacije,
gi strani pa prišli do zaključ­
razpravljali, dali več pripomb
tokrat pa so bili odborniki
ln dodatnih predlogov, k i jih ka, da občina nima kje vzeti
je komisija upoštevala in iz­ dodatnih potrebnih milijonov, seznanjeni le s precej skopimi
bančnimi podatki in golimi
dala nov osnutek letos 15. ja­ če bi hotela vsem 56 social­
dejstvi.
nim podpirancem mesečno
nuarja. Od takrat do zadnje
8. a p r i l a s o o d b o r n i k i o b e h
zborov
črno­
m a l j s k e skupščine sprejeli občinski statut, sta­
seje se je že spet pokazala
potreba po nekaterih dopol­
nitvah. Tako je bil pred spre­
jetjem na 12. seji osnutek dan
v razpravo s 25 novimi pro­
blemi. Razprava o statutu
pa je bila menda zaradi tega,
ker so ga že večkrat premlevali, na zadnji seji precej
borna.
podporo podvojiti ali potro.1 i ti. Sklenili so, da bodo take
izjemne primere, kot je pove­
dal odbornik Skrinjar. pripo­
ročili občinski socialni služ­
bi v posebno reševanje.
Na
ločener. (
glasovanju
obeh občinskih zborov so za­
tem vsi odborniki glasovali
za statut in ga sprejeli. Tako
je tudi črnomaljska občina
dobila svojo prvo ustavo.
več. Poslovalo je v šolskih
prostorih, dela je bilo malo,
zaslužek nizek, zato so delav­
ci sami prenehali z delom.
Imenovana je bila posebna
komisija ki bo ukinitev pod­
jetja izpeljala. Mizarji, zapo­
sleni v viniški mizarski delav­
nici, imajo vse možnosti, za
samostojno obrt, ki jim jo je .
ponudila občina, če ne vsi,
naj bi vsaj eden prosil za
obrtno dovoljenje, ostale mi­
zarje pa bi zaposlili kot moj­
stre in pomočnike. Ob koncu
je bilo poudarjeno še to, naj
obrtniki na svojem območju
govore z zasebniki, ki brez
dovoljenja opravljajo to ali
ono obrt, in jih povabijo v
legalno
obrtno
dejavnost,
ker bodo po določenem roku
inšpekcijski organi proti šušmarjem ostro ukrepali.
R.B.
K o m i s i j a z a o b r a v n a v o sta­
tutov občine Črnomelj janu­
Na seji je skupščina potr­ arja i n februarja n i i m e l a
dila pravilnik o poslovanju, posebnega dela, saj je v t e m
sistemizaciji delovnih fciu-st času sprejela le 6 osnutkov,
in delitvi sredstev občinskega m a r c a i n a p r i l a p a j i h je ob­
sodišča v Črnomlju, ki je ravnavala k a r 19. P r i dose­
prešlo na predlog republiških danjem delu je omenjena ko­
organov na poizkusilo nagra­ m i s i j a ugotovila, d a v neka­
terih podjetjih
s p l o h niso
jevanje.
Edini pripombi: brez­
Ker so nekateri člani ozi­ preštudirali nove zvezne i n
Po poročilu statuarne ko­
plačno šolanje in višje
roma predsedniki s v A v pro­ republiške ustave in so po­
misije in njenem predlogu z
sili za rešitev, je komisija za s n e m a l i k a r stara p r a v i l a , če­
socialne podpore
dodatnimi 12 pripombami so
volitve in imenovanja dali ravno so v n a s p r o t j u z novo
izglasovali tudi sprejem sta
Odbornica Žuničeva je za­
več predlogov za razrešitev zakonodajo. Razen tega je ko­
tutov
za
osrednje
in
samo­
htevala pojasnilo, zakaj v
in imenovanje novih članov, m i s i j a opazila, d a je v statu-'
stojne šole v občini, kakor
občinskem statutu ni zagotov­
ki so bili v celoti izglasovani. tih prešibko obdelano obve­
tudi statut delovske univerze
l j e n o brezplačno šolanje. Od­
Med temi je najvažnejša spre­ ščanje delovnega človeka t n
in črnomaljske gimnazije.
govor predsednika skupščine
memba nastopila s tem, da tudi n j zagotovljeno polno so­
je to vprašanje lepo osvetlil.
je dosedanji predsednik zbo­ delovanje delavcev p r i d e l i t v i
Povedal je, da pomeni v sta­
V prvem tromesečju 20,9 ra delovnih skupnosti Janko osebnega d o h o d k a m e d de­
tutu zagotovljeno brezplačno
l o v n i m i enotami.
odst. družbenega plana Butala odšel v Makedonijo,
Šolanje tudi oskrbo učil, kar
P o m a n j k l j i v o s t i , k i j i h je
zato je zbor delovnih skup­
predstavlja spričo številnih
Tovariš Cimerman, načelnik
nosti izvolil za, novega pred­ k o m i s i j a o d k r i l a , se kažejo
učencev v vsej občini toliko
oddelka za gospodarstvo, je
tudi v t e m , da v n e k a t e r i h
sednika Rada Vrliniča.
in toliko milijonov, in da te­ poročal o izpolnitvi plana v
Veterinarska
postaja Je predloženih osnutkih ni za­
ga določila za zdaj niso mogli
letošnjem prvem tromesečju.
predložila skupščini v potrdi­ gotovila o izMjučnem odlo­
vnesti v statut niti najboga­
Iz njegovih besed je bilo raz­
tev nov cenik za veterinarske čanju s a m o u p r a v n i h organov
tejše slovenske občine. Naglavidno, da je bil družbeni plan
storitve, vendar so odborni­ glede u p o r a b e sredstev l n
sil pa je, da bi lahko šolo
od predvidenih 25 odst. v po­ ki sprejem odložili do prihod­ skladov. Jasneje p a b i m o r a l i
same organizirale neke vrste
sameznih panogah dosežen ta­
postopek z a
nje seje s pripombo, da ga določiti «tudi
podporne knjižnice, v katere
kole: industrija 23,4 odst.
bodo
najprej
preštudirali. združevanje a l i u k i n i t e v de­
bi šolarji prispevali rabljene
kmeti jstvo-sotinlistični sek­
Najprej ga niso dobili na l o v n i h organizacij. P o n e k o d
knjige Id se največkrat valja­
tor 16 odst., gradbeništvo
vpogled zaradi tega, ker je so silno s k r o m n o obdelali do­
jo po koteh stanovanja, ali
3 odst., promet 24,9 odst.,
bil rok med preložitvijo ceni­ ločila, k i govore o s p r e j e m u
pa organizirale vsaj šolske
trgovina 22,1 odst., gostin­
ka občini in seji obeh zborov i n o d p u s t u d e l o v n i h moči, i n
sejme pred začetkom šolskega
stvo hi turizem 20,4 odst.,
ni razvidno, k d o p r a v z a p r a v
prekratek.
leta. Tudi tu bi lahko učenci
obrt 20,3 odst. in v ostalih
Vsi odborniki razen enega, o t e m odloča. P r a v tako je
dosti ceneje prišli do knjig
dejavnostih 20,7 odst. Skup­
obdelano po­
ki se jc glasovanja vzdržal, p o m a n j k l j i v o
kot v trgovinah.
no je bil občinski družbeni
so sprejeli predlog o redni dročje reelekcije.
plan dosežen z 20,9 odst., kar
ukinitvi Mizarske delavnice
Tovariš Skrinjar pa je pred
je za 4 odst. manj kot je
na Vinici. To podjetje je zadskupščino
načel
vprašanje
bilo tem času predvideno,
nje čase obstajalo le po ime­
višjih socialnih podpor za
ADLEŠIČI:
hkrati pa za 34 odst. več kot nu, delal pa nI v njem nihče
onemogle in ostarele kmeto­
koristno
zdravstveno
predavanje
• • l.i/ plačam davek na obrt, moj so­
sed pa prav tako dela, zasluži več kot
jaz in nič ne daje družbi. Kaj na obči­
ni spite, da tega ne vidite?« — Dopis­
nic in pisem s tako vsebino je na ob­
činsko skupščino Črnomelj prišlo več
ln še prihajajo. Na podlagi teh obvestil
so šli inšpekcijski organi na teren. Kaj
so ugotovili?
Pozno zvečer je v neki hiši gorela luč.
Slišati je bilo rezek glas skobelnika.
— Dober večer mojster, Kako gre delo
od rok?
— Oh, saj nisem mojster. Žena potre­
buje nekaj oblancev, da bi podkurila . . .
V kotu pri vratih pa so bila visoko v
skladovnice naložena vrata, okna, podbo­
ji ln drugi mizarski izdelki.
— Zakaj nimate obrtnoga dovoljenja?
— Ker bi mi vse pobrali davki! Kako
naj pa živim?
V drugi vasi so se Inšpektorji ustavili
pred mlinom.
,
— Imate mlin ali ne?
— Da, a meljeni samo zase. Nikomur 5e
nisme mlel!
Izgovor bi bil dobor, ko ne bi ravno ti
stl trenutek vstopil možak z vrečo na ra­
mi ln rekel: »Tole ml boš zmlol, Jane?!«
Tudi kovač, znan kot dober mojster, Je
zatrjeval, da dela le zase, čeravno je imel
v delavnici tri okovano pluge, plužne In še
kup drugih izdelkov.
Tržna Inšpekcija je v črnomaljski obči­
ni odkrila nad štirideset takih primerov.
Zakaj vse to? Novi republiški zakon dopu­
šča možnost razvoja obrtne dejavnosti
pod najugodnejšimi
pogoji. Bno izmed
določil tega zakona pravi tako: Z obrtnimi
Btoritvaml za posameznike kot s postran­
skim poklicem se smejo ukvarjati tudi
osebe v delovnem razmerju, osebni upo­
kojenci, vojni ln delovni Invalidi, gospo­
dinje ln drugI, ki niso v delovnem razmer­
ju, če so za to strokovno usposobljeni In
če tako svoje delo priglase za obrt pristoj­
nemu organu občine, v kateri imajo stal­
no bivališče.
Ker istočasno ob tako razvitem šušmarstvu ugotavljamo, da v Beli krajini obrt
fedalje bolj' izumira, je treba učinkovitih
ukrepov. Na zadnjih dveh sejah so o tem
razpravljali tudi odborniki občinsko skup­
ščine in sklenili, da Je treba zoper šušmarje najostreje ukrepati. Do 15. maja
Imajo vsi zasebniki, ki se brez dovoljenja
ukvarjajo z obrtjo čas, da si priskrbe
obrtno dovoljenje, po tem datumu pa bo­
do vsi šušmarji predlagani sodniku za
prekrške v kaznovanje.
V okviru programa, kj ga
Je v počastitev 20-letnice R K
izdelal občinski odbor R K
Črnomelj, Je bilo 5. aprila v
Adlešičih predavanje. Dr. Ivo
Bohač iz LJubljane je števil­
nim poslušalcem govoril o hi­
gieni na vasi ln pokazaho tu­
di nekaj skioptlčnih slik. Do­
mačini so bili s predavanjem
zelo zadovoljni in upajo, da
bodo kmalu spet kaj podob
nega slišali.
V. P.
D O L E N J S K I
L I S T
Špišičem
Albinčkotn
na toplem
i n prijateljem
pomladanskem
son­
c u v P r e l o k i . F a n t a sta šolo že končala i n p r a v i t a ,
d a j u delo n a k m e t i j i najbolj
m l a d i n c e v danes
bolj
veseli. K e r je t a k i h
malo, j u predstavljamo n a ­
šim b r a l c e m z željo, d a b i j i m a uspešno k m e t o v a ­
nje
p r i n e s l o k a r največ
zadovoljstva!
O odgovornosti n a delov­
n e m m e s t u se v e l i k o govori,
vendar o njej tudi črnomalj­
s k i statuti ne p o v e d o dosti.
Odgovornost obravnavajo le
načelno,
brez
predvidenih
m a t e r i a l n i h i n k a z e n s k i h uk­
repov p a ta določila ne mo­
rejo učinkovati. V s t a t u t i h je
zaslediti vse p r e m a l o zagoto­
vil o p r a v n i pomoči, socialn o - k a d r o v s k i službi i n mož­
nostih z a izobraževanje de­
lavcev. Naštete napake i n vr­
zeli, k i j i h je
črnomaljska
statutarna k o m i s i j a zasledila
v doslej predloženih o s n u t k i h
d e l o v n i h organizacij, p a niso
edine. R a z e n teh imajo neka­
t e r i o s n u t k i tako skrotovičeno slovenščino, kakršne '.udi
k o m i s i j a p r i najboljši
volji
ni m o g l a r a z u m e t i .
V splošnem j e videti, d a so
o s n u t k i s a m o u p r a v n i h aktov,
k i j i h je k o m i s i j a sprejela v
zadnjem
času,
vsebinsko
slabši. T o kaže n a n a g l i c o de­
la v podjetjih i n zavodih. K o ­
m i s i j a je vse take osnutke
z a v r n i l a , saj n i dolžna statu­
te izdelovati, temveč j i h le
dopolnjevati z m o r e b i t n i m i
p r i p o m b a m i . O d vseh obrav­
n a v a n i h osnutkov je b i l a k o ­
m i s i j a najbolj zadovoljna z
delom, k i s t a ga v t a a k t
vložila k o l e k t i v a L e k a r n e i n
splošnega trgovskega podjet­
ja.
Če pa upoštevamo, da je
od 33 delovnih organizacij v
občini še vedno 8 takih, k i
osnutkov do 9. aprila niso
izdelale, lahko ugotovimo pri
vsem tem delu dokaj kritično
bilanco. Osnutki ostalih de­
lovnih organizacij so sicer iz
delani, vendar je komisija
nekatere zavrnila, tako da je
bilo le malo sprejetih in bo
večina delovnih organizacij
črnomaljske
občine
spreje­
mala statute pb določenem
skrajnem roku.
-
V bodoče bo treba p r i iz­
delavi statutov vsekakor poe
kazati več temeljitega dela,
saj gre za najvažnejšo listino,
k i b o u r a v n a v a l a tako življe­
nje cfcc.avca v t o v a r n i k o t
s t r o k o v n j a k a v zavodu.
Skrb za strokovno izobraževanje
v Semiču
Kolektiv Obrtnega servisa
'Semič je v dobrih dveh letih
narastel od treh na 30 članov
in je v investicije doslej vlo­
žil že 10 milijonov dinarjev.
Kljub temu bi bilo treba iz­
popolniti strojni park in zame­
njati nekatere že dokaj iztroSene stroje. Navzlic tolikim
potrebam po sredstvih pa ni­
so pozabili na investicije v
kadre.
Obrtni servis v Semiču šti­
pendira dijaka strojnega od­
delka na STS v Ljubljani,
6 članov kolektiva pa obisku­
je kovinarsko šolo za odra­
sle v Novem mestu, katerim
podjetje plačuje šolnino. Na
zadnjem sestanku je bil spre­
jet budi sklep, da bo podjetje
krilo stroške šolanja za vse
člane k o l e k t i v a , k i se vpišejo
v tečaje i n šole. T a k o so
u s t v a r i l i možnosti z a strokov­
no izobraževanje v s a k e m u de­
l a v c u a l i d e l a v k i , ne glede n3
starost a l i k v a l i f i k a c i j o . VJ>-
NOVICE
ČRNOMALJSKA
KOMUNE
•
Prrd kratkim so p r e l * * " * ^
novt daljnovod mod Klklndo in
mišvarom. Vod Je dolg 63 Ka";
njegova napetost pa Je 110
vatov. S tom sta povezani
TL
nase države ln Romunije, kar »Jj
omoKOčllo medsebojno pomoč
Izmenjavo električne energije.
o n i r (
Verjetno pa to ne bo dovolj In so bodo
morale s probloniom obrtništva in zapo­
slovanjem mladine po končani osemletki
načrtneje ukvarjati tudi množične ln poli­
tične organizacije, kajti le s skupnimi
močmi bomo lahko obrti v Heli krajini za­
gotovili mesto, ki Ji pripada v našem go­
spodarstvu.
J . A.
Lepa
12
Jožetom
Večji del statutov po 9. aprilu
Drobne, a pomembne
odločitve
Šušmarjev ne bomo več trpeli!
M a r t i n P l u t z nečakom
drar.ainska
šola
i m a to p o m a n j k l j i v o s t ,
da nima stanovanj
za « *
st.
,
u
ifO'
i3)
O B Č I N S K E TAKSE
ma zatiranje bolezni ter pre- I
prečevanje zasebne ali obče '
škode.
f) Taksa za lov,;ks pse
O s m i d a n po o b j a v i v u r a d n e m g l a s i l u bo z a ­
čel v t r e b a n j s k i občini veljati n o v o d l o k o občin­ ln čl vaje znaša 500, za luk­
suzne pse pa 1000 dind.-jev
s k i h taksah. N a v o d i l a za izvrševanje o d l o k a bo d a ­
letno Plačevati je ne bo tre­
j a l svet z a družbeni p l a n i n finance, m e d t e m k o b i : varnostnim organom, ker
bodo veljale za občinske takse vse določbe z a k o n a
imajo pse za službene potre­
o u p r a v n i h t a k s a h i n u r e d b i o p r i s i l n i izterjavi be, slepcem pa za pse vrdiČ3 Taks bodo oproš.^jii last­
davkov.
nik
rodovniških
l-.vskih
. Takso za firmo bodo plačati dnevno takso 20 di­ psov Gospodinjstvo, ki ima
plačevali zasebni
obrtniki narjev, tisti, ki bodo postavi­ dva ali več psov, bo plačalo
(pavšalisti), samostojna po­ li šotore, campinge in stojni­ takso za luksuzne pse. Odlok
klici, potočni mlini, zasebni ce, pa bodo plačali vsak dan prsri, da je treba pie prija­
viti do 31. januarja vsako le­
in družbena gostinski obrati 200 dinarjev.
ter gospodarske organizacije.
# Za objave in oglase to. Kdor ne bo psa prijavil
Letne takse za naštete znaša­ bodo plačevali vsi, ki to in v terr roku, bo plačal dvo.r.o
jo od 500 do 30.000 dinarjev. ki bodo zaradi svojih koristi takso
Plačati jih bo treba do 31. v zaprtem prostoru ali r a
9) Javni
lokali bodo po
marca. Polovično takso bodo prostem izobesili
reklame tem odloku plačevali takso
plačale le gospodarske orga­ (ali pa jih narisali na zid) za glasbo. Ce imajo stalno
nizacije, katerih dejavnost bo enkratno takso po 1>00 dinar­ glasbo (nastopi najmanj 4stekla po 30. juniju. Elek­ jev, ne glede na velikost in krat tedensko), znaša meseč­
trični, neonska, fluorescenč­
število
reklamnih izvodov. na taksa 6.000 dinarjev. Za
ni in drugi svetlobni napisi Takse ne bodo plačevala dru­ občasno glasbo (trije teden­
oziroma oznake za firmo so štva i n družbene organizacije ski nastopi) je določena me­
takse oproščeni.
za svoje reklame, napise in sečna taksa 3.000 dinarjev.
0 V
naslednji
določbi obvestila, ter delovne orgard- Za priložnostno glasbo bodo
pravd odlok, v katerih prime­ zadje, ki bodo reklame in Javni lokal! plačali 1.000 dinar­
rih je treba plačati takso za podobno objavljale v sklepu jev dnevne takse. Za glasbe­
rednega poslovanja. Tass r e ne reprodukcije z mehanični­
uporabo prostega prostora.
Rečeno je, da bo moral vsak, bo treba plačevati tudi od mi sredstvi (gramofon, radio,
juke-box in podobno) ter gla­
kdor bo na prostem postavil slik in napisov, k i so >» p r i
vrtiljak, cirkus ali kaj po­ po i c čilu ustreznih zavodov sbo na kutltumo-umetiuških
dobnega, za vsak kvadratni namenjeni za pospeJevr.nje prireditvah takse ne bo treba
meter zasedenega prostora turizma, pobijanje Alkoholiz­ plačati.
STATUT SPREJET S PLOSKANJEM
Po statutu bodo n a z i v častnega o b č a n a podeljevali tistim d r ž a v ­
ljanom i z v e n o b č i n e , k i bodo i m e l i n a j v e č z a s l u g z a napredek
v trebanjski občini
M O K R O N O G , 8. a p r i l a - O b a z b o r a občinske
skupščine i n občinski o d b o r Socialistične zveze t u ­
kajšnje občine sta začela ob desetih v P r o s v e t n e m
d o m u s k u p n o sejo, n a k a t e r i sta o b r a v n a v a l a s t a ­
tut občine. V i m e n u občinske k o m i s i j e za statute
je o p o m e n u občinskega statuta s p r e g o v o r i l J a n e z
G a r t n a r . P o daljši o b r a v n a v i je napočil s l a v n o s t n i
t r e n u t e k , k o so o d b o r n i k i soglasno sprejeli n a j n o ­
vejši s a m o u p r a v n i a k t občine. T e m u svečanemu
r e n u t k u je p r i s o s t v o v a l t u d i republiški poslanec
Branko Grahek.
Janez Gartnar je v obraz­
ložitvi statuta pouuaril, da je
statut popolnoma usklađen z
ustavnimi določili. Tako xot
ustava, govori tudi statut o
človeku ne več kot obiektir,
ampak kot subjektu, zato na­
ziv o b č a n ni razglašanje pa­
pirnatih načel. Občan, katereremu je v statutu posvečena
vsa skrb, ima vse pravice,
ima pa tudi dolžnosti. Vse
to mu bo omogočalo boriti
se proti vsem deformacijam
vsakdanjega
življenja. Pri
vsem tem so postavljene ta­
ke norme, da bodo človeku
omogočile svobodno počutje.
Ko je govoril o napornem
in nedvomno dolgotrajnem
delu v zvezi z izdelavo sta­
tuta, je tovariš Gartnar pove­
dal, da se je treba za statut
v obliki, kakršen je bil spre­
jet, zahvaliti ne le sodelav­
cem, pač pa predvsem obča­
nom, k i so v razpravah dajali
predloge. Le-teh pa ni bilo ta­
ko mak). Nekaj najvažnejših,
ki jih bo treba upoštevati
pri zadnji redakciji statuta, je
omenil tudi Gartnar, med
tem, ko je obrazlagal nekate­
ra važnejša statutarna dolo­
čila. Tako so občani med
nih, socialnih, komunalnih in razpravo predlagali, naj bi
drugih dobrin in uslug, hkra­ podeljevali vsem, k i bi imeli
ti pa ureja njihove medse­ večje zasluge za razvoj obči­
bojne odnose, varuje zakoni­ ne, naziv častnega občana.
tost, opravlja družbeni nad­ Prav tako je važno določilo,
zor itd. Poleg tega je pred­ da smejo odborniki sami
sednik poudaril široke kom- sklicevati zbore volivcev. Kar
petence, k i jih imajo uprav­ zadeva družbeni nadzor, ga
ni odbori in delavski sveti, lahko opravljajo tudi zbori
opozoril je na nujnost uskla­ volivcev, občani sami pa sme­
jevanja mnenj in predlogov
jo neposredno sodelovati p r i
občanov s predlogi skupščine,
izdajanju predpisov. Pravica
kar naj skupščini in njenim
do samouprave in neposred­
organom
zagotovi
zares
nega odločanja je določilo, na
uspešno izpolnjevanje njiho­
katerega se navezujejo vsa
vih nalog.
ostala statutarna načela. Iz­
Iz besed predsednika pa redno pomembno pa je na­
tudi drugih odbornikov je čelo medsebojnega sodelova­
zvenelo, da je poleg skup­ nja, k i ne dovoljuje, da bi se
ščine predvsem dolžnost ob­ občina zapirala v svoje meje.
čanov, da statut spravijo v
Z novim občinskim statu­
življenje. Razvoj sam bo po­
kazal tudi morebitne po­ tom je uzakonjen tudi nov
manjkljivosti in potrebe, da datum občinskega praznika.
se statut kasneje še izpopol­ Trebanjska občina bo odslej
ni in uskladi s pospešenim vsako leto imela svoj praznik
ekonomskim in družbenim 4. septembra, to je v spomin
razvojem v občini. Široko so­ na dan, ko je bila na Tredelovanje
pri sprejemanju belnem ustanovljena Gubčeva
vsakoletnega in perspektiv­ brigada. Posebno- statutarno
nega družbenega plana ter določilo tudi pravi, da je ob­
občinskega proračuna pa bo činski praznik dela prost dan.
omogočilo, da se bo še moč­ AH naj bo ta dan plačan ah
neje uveljavilo načelo javno­ ne, odločajo posamezne de­
sti v delu občinske uprave, lovne organizacije.
kar naj tudi prispeva k na­
Nemogoče je na skopo od­
črtnemu in hitrejšemu go­
spodarskemu in vsestranske­ merjenem prostoru obdelati
mu razvoju metliške občine. vsa tista poglavja, ki so v
statutu najvažnejša ln kate­
rim so tudi občani v razpra­
vah posvečali največjo pozor­
nost. Zato bi kazalo posvetiti
nekaj besed le še tistim po­
glavjem, h katerim so imeli
v razpravi na seji svoje pri­
pombe odborniki. Skupina
odbornikov se je dotaknila
ciganskega vprašanja. MeniU
so, da bi moral statut pose­
bej imeti določila za občane
ciganskega porekla. Kot je
znano, tudi ustava ne govori
posebej o tem vprašanju. V s i
občani imajo svoje pravice
in dolžnosti, zato velja to tu­
di za Cigane, ki prebivajo na
ozemlju trebanjske občine.
K o so odborniki vztrajali, da
bi glede na to, ker Cigani nei
upoštevajo svojih dolžnosti
v zadostni meri, posebej
predpisali določalo o brezpo­
gojnem podrejanju vsem, kar
velja za ostale občane, je bi­
lo dano pojasnilo, da bodo
cigansko vprašanje začeli re­
ševati z raznimi ukrepi, da
pa se to ne tiče statuta. K o
so nato pripominjali k nebist-
V Metliki so sprejeli občinski statut
11. aprila sta v Metliki za­
d a l a oba zbora občinske
skupščine, na kateri je bil
•Prejet novi občinski statut.
Sejo, ki je bila tokrat po­
sebno svečana, je vodil pred­
sednik
občinske
skupščine
Franc Vrviščar, ki jc pouda­
ril velik pomen te nove ob­
činske ustave, s katero je
podan temelj za gospodarski,
družbeni in kulturni razvoj
občine in kjer so zagotovlje­
ne pravice, hkrati pa tudi
dolžnosti občanov.
Osnutek statuta so minuli
Iz Metlike in okolice
mesec podrobno pretresali na
številnih zborih volivcev, v
delovnih organizacijah, sve­
tih in sindikatih. Komisija
za izdelavo statuta je prejela
vrsto pripomb, jih pregleda­
la in nato vnesla v osnutek
precej popravkov, dopolnil,
marsikaj pa tudi črtala, zla­
sti tisto, kar bo podrobneje
določeno s statuti krajevnih
skupnosti, z raznimi odloki,
pravilniki, določili itd. Po
razpravi, v kateri so navzoči
predlagali še nekaj poprav­
kov, je bil osnutek statuta
soglasno sprejet.
' Predsednik Vrviščar je na­
to znova poudaril pomen te
važne zgodovinske in zakon­
ske listine, ki je povezana
z velikimi spremembami v
življenju
našega delovnega
ljudstva. Novi statut preprič­
ljivo govori, da je današnji
človek skozi družbeno in
delavsko samoupravljanje do­
bil široke pravice in je tako
postal odločujoč faktor pri
gospodarskem razvoju obči­
ne. Njegovo sodelovanje v
občinski skupščini, v raznih
svetih, komisijah, krajevnih
skupnostih, zborih volivcev
in občanov je spričo decen­
tralizacije vsak dan večje in
je zato komuna res temeljna
družbeno-politična
skupnost,
ki lahko občanom zagotavlja
vse več življenjskih, kultur­
# Minuli teden je medob­ metni krožek, je tu organizi­
činski inšpektor po gostin­ ralo tečaj za voznike ama­
skih lokalih metliške občine terju, ki želijo opraviti izpit
Pobral 28 vzorcev, črnega in A i n B . Tečaj je namenjen
belega vina, ki jih je nato članom delovne organizacije
posebna komisija, sestavljena Novoteksa, pa tudi drugim
>lz petih vinarskih strokov­ občanom, saj je splošna že­
njakov, ocenila. Pri tem je lja, da se čimveč občanov
^omteija upoštevala
barvo, seznani s cestnoprometnimi
čistost, vonj, cvetico, okus, predpisi i n usposobi za vož­
aromo,
harmonijo,
nego, njo z motornimi vozili. Te­
ubranost in splošni vtis po­ čaj obiskuje 40 ljudi i n bo
sameznega vzorca. Ko je vse trajal dva meseca. Kasneje
ocenila in točkovala po gor­ je predviden še en tak te­
k i h kriterijih, je največ vzor­ čaj.
cev — ti so bili označeni s
številkami in so šele po
' 0 Okrajna zveza za teles­
oceni izvedeli za lastnike — no kulturo v Ljubljani je po­
dobilo oceno prav dobro, ne­ slala občinski zvezi večjo po­
kaj vin je bilo odličnih, ne­ šiljko športnih rekvizitov in
kaj prav dobrih, pet vzorcev opreme (žoge, copate, majice,
Pa je bilo izločenih, ker so trenirke itd.) Ta zares lepa
mešani s hibridnimi sor- pomoč okrajne zveze veliko
* * i i oziroma je bilo v njih pomeni za domača telesnočutiti duh po gnilobi oziroma vzgojna društva, ki Imajo za
Plesni.
svojo dejavnost
odmerjena
Ta pokušnja vin je bila le pičla denarna sredstva.
hkrati opozorilo gostinskim
prutom, da tako v svojem
*°t v interesu potrošnikov
j a v l j a j o ln točijo res kvaUtetna vina, ki Jih lahko na» l j o bodisi v metliški vin* * kleti ali pri članih kme­
t s k e zadmge. To zahteva
»love« belokranjskih vin, zla- »ti U m i e
, 5 x e črnine, pa
* * * l zaupanje domačega gor * ln tujca, ki pride v Belo
Na področju občine Metli­
Ravno tako je bila ena glav­
ajlno ln hoče tu pokusltl ka deluje 14 krajevnih orga­ nih nalog reševanje posebne
^ Pristno domače vino.
nizacij ZB, v katerih je 1754 delovne dobe za časa N O B
•
članov, od tega 794 žena. Od in skrb za borca in otroke
• Na Vinomeru so ta me- celotnega števila je 185 nekda­ padlih borcev. Ta skrb je pre­
f* Pričeli na površini 20 njih lnternirancev in 20 voj­ vladovala tuđi na letošnjem
občnem zboru Združenja bor­
ktarov
zrlgolane
zemlje nih ujetnikov.
V gospodarstvu Je zaposle­ cev občine Metlika. Kako pre­
' • " " t i trte. Zasadili
bodo
Predvsem žametno
črnino, nih 169 Članov, v državnih or­ skrbeti borcem stanovanja,
kakor reševat probleme, da
ganih in družbenih organiza
cijah Je 36 članov. Kmetov, bodo bivši borci materia-lno
k| posedujejo več kot 1 ha ze­ dostojno oskrbljeni, da se bo­
mlje, pa Je zaposlenih 73. Ve­ do njihove zahteve pravočas­
čina kmetov borcev se išče no reševale. V preteklem le­
zaposlitev, ker so v zadnjem tu Je bilo ugodno rešenih nad
času oddali del posestva ali 300 takih zadev.
vinogradov K Z , ki Je arondlmodrrj r
Zgodovinska in spomeniška
ln j •'"ankinlo. portugalko rala vinograde i n ' zemljišča.
»on« H ° *
'
to Je črno V K Z Je včlanjenih 79 čla­ dejavnost,, ki Jo je do sedaj
ak
JeJo znano metli- nov, SZDL pa 1325 čflannv. reševala organizaciju Združe­
bo ' T " " " - Le manjši nasad Tuko Je od skupnega števila nja borcev, Je vidna nu pod­
»°rte ! ?
ahlne namizne prebivalcev v občini 26 odst. ročju
spomenikov, spomin­
J« nJ kjer bo dozorelo grozd članov ZB. Velika večina čla­ skih plošč ln obeležij dogod­
P r o d ^ ^ J e n o za zobanje ln nstva dela aktivno na vseh kov ln krajev iz NOB, kakor
področjih Javnog« in družbe
tudi v pisanju dogodkov iz
noga življenja.
Skoraj vso najslavnejših dni naše zgodo­
h,*.
"">«o društvo Novo krajevne organizacije Z B so vine. V ta namen obstaja tu­
Obr-,.,
Metliki v
v preteklem letu posvetile več di muzej NOB. Na področju
atu Novoteksa svoj pro skrbi šolanju otrok borcev. občine Metlika so 4 večji spo­
D u
n
b
Skrb za človeka — eno najvažnejših
v
m e t
vprašanj ZB občine Metlika
U
kr
c
ne
M e t l i š k i
l^DNIK
enM
V
1
R
N
K
0
da
0
a
l ?J
1(1
k l
l
m
a
v
.
meniki, in to: v Metliki, Grad­
cu, Suhorju in Rosalnicah,
Poleg tega Je Se 19 spomin­
skih plošč in obeležij in dve
skupni grobišči. Urediti pa je
še potrebno grobišča na Su­
horju, v Busnji vasi, Radovici ln Podzemlju. Stroški bo­
do znašali skupno 3,130.000
din. Potrebno bo tudi uredi­
ti razna obeležja važnih do­
godkov na Dobravicah, Lok­
vici, Gršičlh, Vinomeru _ ln
Dragan. Nekatera obeležja'so
bila zgrajena brez strokovnih
priprav. Zato bo potrebno te­
mu posvetiti v bodoče več
skrbi ln delati bolj načrtno.
Tudi Je potrebno bolj skrbe­
ti za že obstoječe spomenike
ln obeležja, ker so izpostav­
ljeni dežju, mrazu, soncu in s
tem hitremu uničevanju. K o ­
misijo za zgodovinsko in spo­
meniško dejavnost čaka po­
leg tega še veliko dela; do­
končna ureditev partizanske
kronike, zbiranje dokumen­
tov, dopolnjevanje že napisa­
TREBANJSKE
NOVICE
venim pomanjkljivostim, je
odbornik Franjo Bule opozo­
ril, da je treba v statut do­
datno vnesti določilo, po ka­
terem se statut lahko dopol­
njuje in spreminja.
Predsednik skupščine Ivan
Gole je ob koncu razprave
dejal: »Če nima nihče več pri­
pombe, dajem statut na gla­
sovanje. Kdor je zanj, naj
dvigne roko!«
Odborniki so hkrati dvi­
gnili roke in začeli ploskati.
Statut občine je bil sprejet.
V drugem delu seje je tov.
Franc Zidar poročal o izde­
lavi statutov delovnih organi­
zacij. Omenil je, da je komi­
sija, kateri je predsedoval,
pregledala vrsto statutarnih
osnutkov. Večino teh bi sme­
li imeti za sprejemljive, ne­
kaj pa jih bo treba znova na­
rediti. Ooborniki, ki so prej
prejeli poročilo te komisije
(izvleček poročila je prejšnji
teden objavil tudi naš ted­
nik), v razpravi niso imeli
posebnih pripomb. S tem da
so dali soglasje k statutar­
nim osnutkom, so odobrili
sprejemanje statutov delov­
nih organizacij (seveda ob
upoštevanju pripomb občin­
ske statutarne komisije).
ne kronike NOB. T o vse mo­ podatki za članstvo po enot­
ra biti končano do bodoče nih organizacijskih načelih,
skupščine v, letu 1965.
kar je nujno potrebno za pra­
vilno evidenco. Konferenca
Na skupščini je bilo precej
Združenja borcev občine Met­
govora o težavah pri poklic­
lika je enoglasno obsodila
nem
usposabljanju
članov
provokatorsko delovanje usta­
ZB, o zdravljenju v toplicah
ških emigrantov v Nemčiji,
ter uveljavljanju pokojnin­ ki"še upajo blatiti imena na­
skih pravic. Med borci Je iz ših borcev, herojev, voditeljev
dneva v dan več obolenj, kot revolucije, hoteč jih postaviti
so: revma, živčna izčrpanost, na zatožno klop. To početja
srčna obolenja, T B C in dru­ obsoja danes ves napre Injl
go, kar je posledica N O B ali svet posebno pa ga obsojajo
Internacije.
bivši borci interniranci i n
V zadnjih mesecih so bile vojni ujetniki ki so na sebi
organizirane tri večje prosla­ čutili vse strahote in zverstva
ve: za 22. julij 1963 proslava nacifašističnega režima. Za­
z odkritjem spomenika in to se pridružujejo vsem, k i
zahtevajo najstrožje kaznova­
grobišča v Rosalnicah, prosla­
nje ustaških zločincev, prene­
vo X V . S N O U B in Bel. od­
hanje gonje proti našim vod)>
reda 29. septembra v Metliki
teljem in povračilo škode,
in proslava pohoda X l V . di­
storjene našim narodom.
vizije na Štajersko 5 januar­
ja 1964. Priprave so terjale
Na konferenci sta sodelo«
ogromno dela, organizacije
vala tudi sekretar okrajnegA
Z B na terenu, ki so pri tem
odbora Združenja borcev LJvfr
sodelovale, zaslužijo vso po­
bijana Franc Vrhovšek ln se­
hvalo.
kretar obč. odbora Združenja
V tem letu se je izvršil tu­
di popis članstva Z B V V I in
ZROP in Je bila urejena do­
kumentacija za izdajo novih
članskih izkaznic. Namen po­
pisa jo bil, da se dobijo vsi
borcev Črnomelj Rade K o r dič. Izvoljeno je bilo novo
predsedstvo obč. združenja
ZB, ki ga vodi predsednik
Frenk Mo'.ek.
Reti'ma Fir
Oddelek NOB v Dolenjskem muzeju
j
(Nadaljevanje s 1. str.)
V s e to nam služi pri vzgoji
mladega rodu v predanosti
ljudstvu, premagovanju težav
In naporov, neprestani borbi
za dosego pravic, zavzetosti v
delu za našo stvarnost Hd.
Toda vsa ta lepa rekla nam
ostanejo le pobožne želje, če
ni prostora, kjer naj bi bdlo
to smotrno razstavljeno ln
kjer naj bi bili shranjeni ti
dokumenti. Sodoben prikaz
Pred o b č n i m z b o r o m
t o p l i š k e g a TD
7. aprila je Turistično dru­
štvo v Dol. Toplicah imelo
sejo, na kateri so ugotovili
uspehe, dosežene v preteklem
letu. Urejena je bila turistič­
na pisarna, ki je zadovoljivo
poslovala v minuli sezoni,
vedar je bila čez zimo odprta
le neka; ur dnevno. Sklenili
so razpisati mesto za novo
uslužbenko, ki naj bi začela
čimprej uradovati s polnim
delovnim časom, da bodo
lahko izletniki in turisti do­
bivali v letnem času vse po­
trebne informacije
Ostale naloge, ki j i h bo
društvo moralo izpeljati v le­
tošnjem letu, pa bodo določili
na občnem zboru, ki je pred­
viden konec meseca
D. G.
najrazličnejših
zgoaovine v muzeju je naj­ nih sredstev
boljše učno sredstvo, posebno sJbladov težko dosegljivi, bi se
še zato, ker je nemogoče i n morali nasloniti predvsem na
negospodarsko, da bi imela lastna sredstva in šele na pod­
vsaka šola svoje zgodovinske lagi teh zaprositi-za prispevke
predmete. Sedanji prostori so iz omenjenih skladov. Prido­
odločno premajhni, arhivski bitev lastnih sredstev b i bila
prostori, kamor bd se moral možna na več načinov.
shraniti tudi ves ostali arhiv
Ker izvaja predsedstvo Z B
in dokumenti, k i so še po raz­ občine Novo mesto že precej
nih krajevnih odborih i n pri takih akcij, kot so: ureditev
posameznikih, kajti drugače grobišč padlih borcev in žrtev
jih bo uničili čas, pa že od NOE,
postavljanje
obeležij
prenatrpanosti kar pokajo.
zgodovinskih
dogodkov iz
Po že prejšnjih dobro pre­ NOB, pisanje krajevnih kro­
mišljenih sklepih naj bi stal nik in dokončna izdelava to­
novi paviljon v podaljšku se­ pografije NOB, ga močno za­
danje muzejske stavbe na vo­ nima tudi graditev in dokonč­
galu Muzejske ulice in Mej na ureditev muzeja NOB. Za
vrti. Med stavbami bi nastal vso to dejavnost pa mora zbi­
prostor, k i bi bil parkovno rati svoja lastna sredstva, da
urejen. V njem bi postavili se bo lahko postavil osrednji,
grobnico dolenjskih herojev, najlepši in najpomembnejši
da bd vsaj ob 20-letnici dobili spomenik Dolenjske — odde­
lek N O B pri Dolenjskem mu­
dostojno oddolžitev.
Denarna sredstva so najtrši zeju.
V ta namen je sklenilo
predsedstvo Z B občine Novo
mesto, da osnuje sklad za
spomeniško in zgodovinsko
V nedeljo » P E R O «
dejavnost, iz katerega bo pri­
speval znaten del za gradnjo.
na odru v Otočcu
Na seji je bil sestavljen tu­
CIani K U D Oton Zupančič
z novomeške gimnazije bodo di predlog za gradbeni odbor,
v nedeljo gostovali z duho­ ki naj ga skupščina občine
vito francosko komedijo »Pe­ Novo mesto potrdi in vključi
ro« v Otočcu ob Krki. Do­ kot poseben odbor v odboru
mačine vabimo, da ne zamu­ za proslavo 600-letnice Novega
dijo prijetne zabave i n raz­ mesta.
Predsedstvo Z B občine No­
vedrila!
vo mesto je zato prevzelo po­
budo Dolenjskega muzeja, da
ob dvajsetletnici osvoboditve
ter šestoletndoi Novega mesta
zgradi v sklopu Dolenjskega
posebno
razstavno
Da bi letošnjo turistično je zatem govoril o kulturnih muzeja
sezono dočakali bolje pri­ in zgodovinskih spomenikih zgradbo za oddelek osvobodil­
pravljeni kot v preteklih le­ ter o turistični
geografiji nega boja ln ljudske revolu­
tih, je pred kratkim delav­ Dolenjske, hkrati pa pred­ cije kot osrednji spomenik
NOB Dolenjske.
ska univerza v Novem mestu vajal številne diapozitive.
organizirala po naročilu Do­
Novomeška delavska uni­
Ta oddelek bo v svojih zbir­
lenjske turistične zveze eno­ verza je sklenila s podobni­ kah prikazoval razvoj napred­
dnevni seminar za turistične mi poglobljenimi seminarji nega
delavskega
gibanja,
delavce.
nadaljevati jeseni, razen tega osvobodilnega boja in ljudske
Obiskovalci tega seminarja pa se je dogovorila z zdravi­ revolucije ter socialistične iz­
8 0 poslušali 4 zanimiva pre­ liščem Dolenjske in Šmarje­ gradnje Dolenjske. Obenem
davanja. Najprej je Niko ške Toplice, da bo gostom bo v svojem arhivu hranil
Paulič govoril o pomenu tu­ vsake izmene v letošnji sezo­ dokumentarno gradivo za na­
rizma za Dolenjsko in njego­ ni omogočila predavanje o šteta obdobja- Ob zgradbi Je
vem perspektivnem razvoju, lepotah Dolenjske. Tudi ta predvidena ureditev grobnice
predavatelja iz republiške tu­ predavanja bodo spremljali narodnih herojev lz Dolenj­
ristične zveze tovariša Ivan diapozitivi. Računajo, da bo­
V a r g a in Joško Delničar pa do goste še bolj zainteresi­
sta posredovala predavanji o rali za naše kraje, hkrati pa
turistični informativni službi je to ena izmed novih oblik
ln seznanila poslušalce z na­ propagande za naš razvija­
činom sprejema turistov. No­ joči se turizem.
Krajevna organizacija Z B
vomeški arheolog Tone Knez
je pred kratkim sklicala se­
stanek odbora za postavitev
spomenika neznanim partiza­
nom. K e r so bili grobovi
padlih borcev doslej neure­
jeni, je bilo sklenjeno, da
bodo na soteškem pokopali­
šču postavili spomenik vsem
znanim in neznanim padlim
junakom. Odkritje Je pred­
videno za 5. julij 1964.
Organizacija R K je imela
preteklo nedeljo lepo obiskan
•I Pred nedavnim so T r d i n o ­
• Dvo nesreči, k i sta se pre­ občni zbor. Clanl so izrazili
v o cesto čez G r m zaprli. K e r teku teden zgodili na kandljželjo po zdravstvenih preda­
namerava podjetje
Opremale« stkem križišču, vsUJuJeta mloel,
vanjih, zato je novoizvoljeni
n a koncu T r d i n o v e ulice zgra­ da so zaradi nameščenega pro­
diti novo proizvodno dvorano, metnega zrcala postali vozniki
odbor sprejel nalogo, da bo
k i bo Sla preko sedanje ceste, motornih vozil preveč drzni. V
s pomočjo občinskega odbo­
m o r a j o tam cesto preložiti. O b tem križišču Je namreč kljub
ra R K taka predavanja or­
tej
prlložnosU
bodo
cestišče ogledalu potrebna najptrevidne?oreh. Ker so prispevki denar-
Pričakujemo še več turistov
ske, na vidnem mestu pa bo­
do vklesana tudi imena padlih
borcev in žrtev fašističnega
nasilja iz navedenega področ­
ja. Predsedstvo Z B občine
Novo mesto proglasa izgradi­
tev stavbe oddelka N O B Do­
lenjskega muzeja za svojo
glavno delovno nalogo v letih
1964 in 1965 s tem, da z« to
akcijo nameni del lastnih
sredstev iz vodi izvršitev na­
slednjih akcij:
Postavljeni
so temeljni
kamni, sedaj pa je odvisno le
še od naše skupnosti, kakšna
bo nadaljnja graditev najlep­
šega
in
napomembnejšega
spomenika v Novem mestu ln
na Dolenjskem.
Jože
Zamljen-Drejče
P r e b i v a l c i R u m a nje vasi p r a v i j o o sebi t a k o l e : » D o ­
b r i p r i d e l u , d o b r i p r i j e l u ! « D a so d o b r i p r i d e l u , '
so d o k a z a l i p r a v te d n i , k o so začeli g r a d i t i v o d o ­
v o d : v pičlih desetih d n e h so i z k o p a l i o k o l i 800
m e t r o v v o d o v o d n i h j a r k o v , k i p o n e k o d dosežejo
g l o b i n o d o 2 m . Posnetek p r i k a z u j e i z k o p a v a n j e
j a r k a vzdolž asfaltirane ceste v R u m u n j i v a s i .
Vodovodi na »tekočem traku«
Vodovod bodo v prihodnje dobili predvsem kraji, katerih prebivalstvo bo
samo prispevalo znaten delež v delu ali sredstvih
č a s z a h t e v a svoje i n n a p r e d e k je o p a z e n d o ­
m a l a v v s a k e m k r a j u . P r e d l e t i so občani n o v o m e ­
ške občine h o t e l i e l e k t r i k o , zdaj, k o je e l e k t r i f i k a ­
cija končana, b i r a d i p i t n o vodo, tako, k i priteče
iz v o d o v o d n i h c e v i . P o m a n j k a n j e pitne vode trpijo
n e k a t e r i p r e d e l i z l a s t i v p o l e t n i h sušnih mesecih.
Užitno v o d o m o r a j o nositi i n v o z i t i o d daleč. Č e b i
i m e l i v o d o v o d , b i samo o d p r l i p i p o i n v o d a b i t e k ­
l a , k o l i k o r b i je hoteli. D a , če b i i m e l i v o d o v o d . . .
P o v s o d g a še n i m a j o , toda novomeško k o m u n a l n o
podjetje » V o d o v o d « rešuje, kot je v r a z g o v o r u p o ­
v e d a l njegov d i r e k t o r M i l o š M a t k o , zelo uspešno
v p r a š a n j e p i t n e vode v občini. Iz d i r e k t o r j e v e g a
r a z g o v o r a , v k a t e r e m i e p o s r e d o v a l vrsto p o d a t k o v
o v o d o v o d n i h d e l i h , željah p o v o d o v o d u i n p r o b l e ­
m i h , p o v z e m a m o danes le tiste podatke, k i goovre
o letos končanih v o d o v o d n i h d e l i h .
del p r i urejevanju
režima v občini.
vodnega
V Rumanji vasi se že nekaj
dni s krampi in lopatami vr­
sti skupina za skupino doma­
činov, ki so se odločili imeti
svoj vodovod. Do zdaj so sko­
pali že blizu 800 metrov Jar­
kov za cevovod. Vodovod bo
vieljal 3,8 miljj dna dinarjev.
Zemeljska dela v vrednosti
1,177.000 dinarjev bodo opra­
vili prebivalci, ostale stroš­
ke pa bosta prevzela »Vodo­
vod« in občinska skupščina
v Novem mestu.
Vodovodni program je to­
rej obsežen in bo zanesljivo
uresničen, ker so v vseh
zgornjih primerih sredstva za­
gotovi jna. V bodoče bo pod­
jetje
»Vodovod«
prevzelo
predvsem tista dela, pri ka­
terih bodo znatno pomagali
občani. Nekateri doscdan.ll
primerih (Rumanja vas itd.)
so spodbuden zgled, kako se
želje prebivalstva, k i hoče
Imeti vodovod, najlaže ures­
ničujejo.
Lanskega septembra je pod­ Dolenjske, končana p a b o d o
do 1. maja.
jetje »Vodovod« začelo po­
L a n i j e »Vodovod« najel
večevati TOdovodni rezervoar
na Grmu v Novem mestu, ki 2 m i l i j o n a dinarjev p o s o j i l a
t u d i z a zgraditev vodovoda
bo imel zmogljivost 400 kub.
o d S k o c j a n a p r e k Zaloganja
metrov. Podjetje je pri Ko­
do GoriŠKc vasi i n z a vodo­
munalni banki najelo večja
vodni x i e - . c d ZalDginja d o
investicijska sredstva. Dela
Vrha.
Do novega
leta so
so poverjena Vodni skupnosti
o p r a v i l i 40 o d s t o t k o v d e l . P r i
tem dejansko sodelujejo trije
investitorji: podjetje »Vodo­
vod«, k m e t i j s k a zadruga l n
•
Na mednarodni razstavi izu­
prebivalstvo Goriške vasi. K mov v Bruslju so dobili Jugoslo­
vanski
izumitelji 7 zlatih, 10 Škr­
s k u p n i vsoti 5,3 m i l i j o n a d i ­
latnih, 8 srebrnih ln 3 bronast*
narjev s o občani p r i s p e v a l i medalje.
ganiziral. Govorili so tudi o
1,8 m i l i j o n a dinarjev, K Z p a
mlečni kuhinji na šoli v So­
1 m i l i j o n . Predvidevajo, d a B I^uljcdelnica v Splitu bo
teski, ki lepo deluje, vendar
pribosta o b a vodovoda letos pre­
nekateri starši nimajo dovolj
hodnje leto gradila dva tramperJ*
d a n a svojemu namenu, če­ po 12000 ton nosilnosti za trgov
razumevanja zanjo in tudi
prav se s p o m l a d a n s k a dela sko ladjevje Pakistana. Dve ladJ
skromnega prispevka za ma­
bo ladjedelnica poslala v Pakistan
lico svojim otrokom ne da­ z a r a d i zamočvirjenih tal, p o ze letos.
k a t e r i h gre d e l o m a t r a s a ce­
jejo.
• Po obvestilu sveta za gradbe­
ništvo zvezne gospodarske zbor*
vovoda, še niso pričela.
Kot kaže bomo v Soteski
nlce Je v prvih dveh mesecih
B
l
i
z
u
7
milijonov
bo
veljal
ln okolici le začeli obnav­
tos dosegla proizvodnja cen""''*
vodovod, k i ga te d n i ureja­ 378.000 ton, kar Je za 174.000 f
ljati električno omrežje. Z
j o m e d G o t n o i n Regerčo kot v Istem času lani. Predvide«*'
izdatno finančno pomočjo, ki
vasjo ter S m i l i e l o m . Z e m e l j ­ Jo. da bo mesečna proizvodnja 1
Jo Ja nudila tovarna Novopoletnih mesecih dosegla okrog ™
s k a dela b o o p r a v i l o komu­ tisoč ton cementa.
les, bomo lahko kupili dro­
nalno
podjetje.
»Vodovod«
gove ln žico, elektrifikacijB Jugoslovanska kmetijska W*
f i n a n c i r a gradnjo z l a s t n i m i
skemu odboru pa bodo mo­
ka bo namenila letos za B**K
sredstvi. Dolžina vodovodne kmetijskih strojev ln kmetljs*'
rali nuditi pomoč tudi obča­
trase znaša b l i z u enega k i l o ­ zgradbo 27 milijard dinarjev. >*.
ni. Po drugi strani pričaku­
jemo pomoč tudi od občine. metra, vodovod s a m p a je nakup zemljišč bo odobrerun B
milijard dinarjev, kar Je za 4 n>>"
eno pomembnejših letošnjih lijBrde več kot lani. Lani so dru*
A. V .
-
Vesti iz Soteske
ffovomešJsB kronika
-
1
Sa vožnja, i n kdor drugače m l sU. Jo lahko lzkupi.
• V ponedeljek so na tržnici
prodajali že zgodnje redkvice
m V spodnji delikatesni trgo­ po 40 d i n Šopek. V »ploSnem Jc
v i n i s e je prod dnevi pokvaril bil trg tokrat dobro založen,
avtomat
za kuhanje
ekspres tako z zelenjavo, semeni, sadi­
N a p o p o l n i osnovni šoli v
Učiteljski
kolektiv, k a k o r
k a v e . . K o l i k o strank Je v lodoal k a m i , lončarskimi l7delkl. roža­
p r i h a j a l o samo zaradi kave, se mi, pleteninami In obutvijo Iz Otočcu poučuje 10 učiteljev
tudi p r e b i v a l c i Otočca s i p r i ­
j e p o k a z a l o v teh dneh. T u d i v
plastične mase. Cer.e so bdle ta­
dopoldanskih urah. okoli dese­ ke: radič na merice po 50 din, l n e n a h o n o r a r n a moč 230zadevajo, d a b i p r o s v e t n i m
t i h ko so Imeli p r e j največ pro­ regrat na merice po 40 d i n ,o t r o k , šolsko poslopje p a i m a delavcem n u d i l i boljša stano­
m e t a , j e l e dni prostora dovolj. k r o m p i r 40 d i n k g , kisla ropa
le 4 učilnice. P r e b i v a l s t v o v vanja, vendar to nI v n j i h o v i
R a z e n iLsiužbcnk. prizadetih z ln zelje 50 d i n merica, čebula
m a n i S I m p r o m e t o m , težko ča- 70 din ke. talca 23 din, ipinafia k r a j u naglo narašča vzpored­ moči. Razumejo, d a občina
ka'o
popravljenega
avtomata
se turiz­ ne m o r e vsem šo'am naen­
50 din merica, korenina ,pcter- no z razvijajočim
tUdI stalni - k o f c t a r j l - . k i so s e sllla 10 d l i i skorteltoa smetane
m o m . N a Otočcu gradijo 3 k r a t zgraditi stanovanj, ven­
m o r a l i m e d t e m preseliti v k a ­ 100 din. mleko 70 d'n ln Sopkl
stanovanjske bloke, k i bodo
varno.
teloha 20 din.
prevlokli z asfaltom. Dela Je
prevzelo novomeško K o m u n a l ­
n o pod.'etje.
RAZGLAS
S K U P Š Č I N A OBČINE
NOVO MESTO
oddelek za gospodarstvo
na podlagi prvega odstav
k a 58. člena temeljnega
zakona o j a v n i h
cestah
( U r a d n i list F L R . I , štev.
27-459/61) zaradi dotraja­
nosti lesene k o n s t r u k c i j e
prepoveduje
promet preko lesene­
ga mostu č e z Krko
na Loki.
bena gospodarstva v državi oi* '
pila 125 428 ha zemljo.
a
Otočec: kaj pa stanovanja za učiteljstvo?
m Gibanje prebivalstva: rodi­
le s o : F r a n c k a Voglar 17." Z a ­
grebške - Andreja. Pavla I u k sič Iz rtubčeve 13 - Roka, T o n ­
čka Bla'lč Iz U u b l j a n f k e > Marilo. M a r l ' a Hočevar 17. P s dorslčeve 33 - deklico. F.mtll'a
Zultč |z PnrterSIčove J - n n m ta, Danica Peterlln Iz T r u b a r V va 3 - Matelko. Marila Petič Iz
Ragov«ke 16 - D r n C e o in M a r i ­
ja Wlr>d!scher Iz T r d i n o v e 1 deklico
Poročili so se- noRn StnnISIč.
elektrotehnik Iz nršllna. In Ma­
rti« Fnblančč. u lužbenkn iz
l.lithl » n « k e 1: Rudolf Jenšknvec. mJznr z Orlča ln .Trvžefa n o
žlč.
k n h l n l ' k a nomnčnlei z
OlavncBa trga |! M n r P i n filnlBol. gradbeni t e h " l k Iz T r u h a r leve 1. in M i r i ' a CJantar. I I B U I Ž henVn
\z rtr«Tna.
*
Smrti ta toden v mestu nI
bilo
že t o Jesen n u d i l i 24 stano­
vanj za gostinske delavce.
K a j p a j e s stanovanji z a
prosvetne delavce? T u d i tu Je
upoštevana p r a k s a , d a je za­
nje vsako stanovanje d o b r o .
V šolskem poslopju stanuje
u p o k o j e n i u p r a v i t e l j , sedanji
šolski upravitelj pa i m a pod­
strešno stanovanje n a d k r a ­
j e v n i m u r a d o m , poleg njega
pa stanuje še poročena pro­
svetna delavka. V Soli s'anuje
v pritfctf.ju stavbo v s o b i c i
učiteljica z dvema o t r o k o m a ,
v podstrešnih sobah ( 3 x 3 m )
p a stanujeta Se dve učteljlcl.
N e k a j učttljlc ae vozi v Oto­
čec l z N o v e g a mesta.
dar ne b i s m e l ! p u s t i t i oto­
ških p r o s v e t n i h delavcev ča­
k a t i v nedogled. Naj b i ime­
novali občinsko k o m i s i j o , k i
b i pregledala v s a stanovanja
prosvetnih delavcev i n dolo­
čila, k j e stanovanja najbolj
potrebujejo.
S. S k .
Za prvi maj v Orehovici
Družbene
organizacije v pih dobitkov, npr. radijski
Orehovici
pri Šentjerneju sprejemnik za 4(I.(XMI dinar­
pripravljajo pestro proslavo, jev, e l e k t r i č n i gramofon (25
ki bo 1. maja pri Novaku, tisoč dinarjev), kubik smre­
pričela pa se bo ob 10. url. kovega lesa In nad 300 manj­
ših dobitkov v skupni vred­
Po slavnostnem „ govoru bo
nosti
500.000
dinarjev.
Zveza borcev
razvila
svoj
Cisti dobiček je namenjen
prapor, nakar bodo o b i s k u
vulei slišali recitacije in pet­ za zgraditev domu družbenih
organizacij v Orehovici.
je nilntlinskc);:i pevskega zbo­
ra. Na dveh stavbah, kjer so
bili prvi sestanki <>l v za­
Matični urad Hinje
četku NOB, bodo odkrite spo­
V marcu nI bilo rojstev Izven pominske plošče. Po proslnvi
rodntanlre — Porok nI bilo. —
bo ljudsko rajanje s sreeolo- t mrl Je: Jože Papež, kmetovalec U
vom. Pripravljenih je več le­ ?vlrč. M .
•
V letoinjem februarju so J *
gnslovanske Juvnc elektrarne P L
Izvedle 945.7 milijona kilovat"""
»r električne energije, kar Je *J
5 odstotkov manj kot v Istem M g
lant. Mani električne energij« *£
letos proizvedle predvsem n a j " * '
Jugoslovanske hidrocentrale o*> *
drami ln v Rosni, ker v febrU*
Ju ni bilo dovolj vode.
rl
J
1
B Februarski Izvoz Iz na*> * * J '
Je bil za 200 milijonov dinar/",
manJS! kot mesec dni prej- VjJ,
Izvoznim planom so zlasti b* ^ m
metalurgija, kovinska, kernlW» „
električna Industrija ter lndus»"
lesnih Izdelkov.
< | r
1
PODJETJE
liče
SAMSKA
STANOVANJA
v
Novem
NASLOV
V
ODDKI.KU.
mestu
OOLASNE*-
BREŽIŠKI TEDENSKI ŠPORTNI KOMENTAR
Minuli teden je bil poln šport­
nih dogodkov in Brežičani so bi­
li z uspehi svojih športnikov za­
dovoljni, vendar se po športni ne
delji ćuti napetost. Ljudje ugibIjejo, kako bodo ekipe še vnaprej
zastopale barve Brežic in upiavi• čile uspehe prvega kola spomla­
danskega tekmovanja.
rokometnih igriščih, in so vod­
stvo iz minute v minuto poveče­
vali. Napadalna trojka Kneževič,
Šetinc in Dogan je v lepih kom­
binacijah preigravala nasprotniko­
vo obrambo in po krožnem napa­
dalcu Boslne dosegala gole. Prvi
polčas se je končal z rezultatom
11:4 za domačine. Po odmoru so
Brežicam zaigrali še lepše in raz­
lika se je stalno večala.
Rezultat: Brežice : Drava 29:11.
— Brežice: Novak 1, Sindler, Še­
tinc 4, Florjančič 3, Dogan 5, Bosina 6, Jurešlč 1, Avsec 2, Kneže­
vić 7, Glogovšek, Šetinc. — Dra­
va: Podpodec, Jurkovič 2, Fabjan
2, Burjan,
Stranko, Gašperšič,
Kovač 4, Belšak 3, Cerneze 1.
Sodnik Vogrinc iz Maribora je
bil odličen.
nečenje prvega kola ženske repu­
bliške lige, ker ni nihče pričako­
val, da bo zadnjeplasirana na le­
stvici
premagala
drugoplasirano
in celo kandidata za naslov re­
publiškega prvaka. Tekma se je
končala z rezultatom 6:5 za Brežičankc.
Lepo in tehnično igro
Brežičank ni moglo ustaviti niti
slabo igrišče niti slab sodnik Mo­
der iz Ljubljane.
Igra sama Je
bila precej ostra ln po končani
tekmi je prišlo po krivdi Kranjčank do manjšega fizičnega obra­
čunavanja med tekmovalkami. S
to zmago so Brežičanke potrdile
drugo mesto v zimski republiški
ligi.
Brežice: Podgoršek, Božanič 2,
Melon 2, Lapuh, Engl, Veble, Les
2, Kolar K., Kolar M . , Pavlinič.
Mladost: Krampelj, Kolman 1,
Ankele 3, Tolar, Liebhart, Kristan
1, Gos, Kožar, Hafner, Lužar.
Med Brežičankami sta se pose­
bno izkazali vratarka
Podgor­
škova ln Katica Kolar.
j Štafeta mladosti krene 1. maja
Kot vsako leto tako tudi letos ne bo izostala ŠTA­
F E T A MLADOSTI, k i jo jugoslovanski narodi 'prirejajo
j v počastitev rojstnega dne predsednika republike mar­
šala Tita.
Letos bo začela svojo pot v Skopju, v mestu, ki ga je
lani zadela huda nesreča, a je zaradi vsestranske pomoči
jugoslovanskih narodov i n solidarnosti drugih držav vseh
kontinentov ponovno zaživelo. Štafeta bo letos potovala
ROKOMET
po nekoliko drugačni poti kot prejšnja leta, vendar bo
Rokometaši so se v prvem ko­
tudi letos njena pot dolga okoli 6000 kilometrov. Na dan
lu štajerske rokometne lige sre­
čal; na domačem igrišču s ptuj­
mladosti 25. maja bodo kot običajno v Beogradu na
sko Dravo. Zaradi slabega vreme­
NAMIZNI TENIS
stadionu JLA štafetno palico slovesno izročili slavljencu
n i (med tekmo je deževalo) nI
Končno bo začela z rednimi
— predsedniku Titu. *
bilo toliko gledalcev, kot so prvo­
treningi tudi namizno; eniška sek­
tna pričakovali. Toda kljub temu
cija, ki jo je ustanovil mladinski
Kot smo že omenili, tudi letos pot štafete ne bo kraj­
«* je na Igrišču zbralo okoli 300
aktiv Brežice-mesto. Zaenkrat bo­
ša, vendar pa bo njeno potovanje nekoliko hitrejše. Štafeta
gledalcev, najvnetejših
navijačev,
do trenirali v Domu JLA, ker Je
« so odšli zadovoljni z igrišča.
bo obiskala mnoge delovne kolektive, šole i n garnizone
ta miza edina od šestih v Breži­
Brežicani so se za začetek tekJLA, prenočevala pa bo p r i kolektivih, ki so v svoji
cah dostopna vsem Igralcem. Pro­
BREŽICE : SAMOBOR
jnovanja pripravljali vso zimo.
blem miz Je najvažnejši za novo­
dejavnosti dosegli najboljše rezultate. Tako bo najboljšim
l*lede na sedanji položaj morajo
V prijateljski trening tekmi za
ustanovljeno namiznoteniško sek­
in najprizadevnejšim izkazana posebna čast. štafeta pa bo
l a g a t i vse tekme, če se hočejo nadaljevanje tekmovanj v štajer­
cijo. Sekcija bo stopila v sestav
Ponovno vriniti v republiško ro­ ski ligi so Brežicani izgubili pro­
šla tudi skozi vsa mesta, k i proslavljajo pomembne
T V D Partizan, Jako da bo lahko
kometno ligo. Tekmovanje v re­ ti ekipi lz Samobora z . rezulta­
trenirala v telovadnici.
obletnice iz NOB. Tako bodo posebne slovesnosti na otoku
publiški ligi Je bilo za Brežičane tom 19:22. Tekma je imela podo­
TELOVADBA
Visu in Drvarju.
dokaj uspešno, vendar so po pre­ bo treninga in se je igrala po ze­
STRELJANJE
senetljivi zmagi Celulozarja iz Ki- lo slabem igrišču.
Kljub mnogim
težavam okoli
Brežicani so
Štafeta bo startala v Skopju. Nato jo bo nosila mla­
*kega nad mariborskim Branikom igrali v Samoboru zato, da bi se organiziranja tekmovanj v telova­
V dvorani prosvetnega
doma
dina SR Srbije, a po obisku v Kosovsko-metohijski oblasti
morali ligo zapustiti. Skoda, da privadili blatnemu terenu, ker jih db: se brežiški
pionirji lahko imajo brežiški strelci enkrat te­
Jo bodo prevzeli mladinci i n mladinke Crne gore. N a
Je sedaj tudi Celulozni- odpovedal naslednja tekma čaka v Lendavi, pohvalijo z lepimi uspehi. V tra­
densko skupen trening, večina
nadaljnje tekmovanje, ker smo s kjer ni asfaltnega igrišča.
dicionalnem telovadnem
dvoboju
dubrovniškem območju se bo štafeta zadržala en dan,
članov
pa
ima
puške
tudi
doma,
tem izgubili zadnjega predstavni­
Za nekompletne
Brežičane so med obema osnovnima šolama so kjer izkoristijo prosti čas za tre­
nato pa bo prestopila meje Bosne in Hercegovine. Od tod
ka Spodnjega Posavja v republi­ nastopili: Gavrilovič, Novak. Še­ pionirji
v telovadnici pokazali
niranje.
se bo znova spustila k morju in se ob obali (obiskala bo
ški ligi.
tinc 4, Dougan 1, Glogovšek 1, precej znanja in spretnosti pri iz­
SA H
vajanju telovadnih prvin in pre­
[ tudi otoka Vis in Hvar) pomikala do Knina. Nato jo
Drava
se je brežiški
publiki Kneževič 3, Bosina 6, Jurišič 2, magovanju zaprek.
Tudi šahisti s svojo aktivnostjo
I bodo prenesli v Drvar, od tam pa bo skozi Liko, Gorski
Predstavila kot disciplinirana ekl- Sindler 2 in Berglez.
Ob tem tekmovanju se Je po­ v zadnjem času privabljajo paž­
Pa, vendar so se njeni napadi
Kotar in Istro prešla v Slovenijo. Slovenska mladina jo
ŽENSKA REPUBLIŠKA LIGA
novno pokazala potreba po večji njo športne publike. Čeprav se
razbijali ob čvrsti obrambi doma­
i bo prevzela v Slovenskem Primorju, nato p a jo bodo
telovadnici,
ker
današnja
ne
za­
borijo
z
vsakdanjimi
materialnimi
činov
Domači so prikazali ak­
Zmaga Brežičank nad kranjsko
Telovadnica Je problemi, so 31. marca organizi­
i prek severnih predelov naše republike prenesli v Hrvatsko.
cije, kakršne se redko vidijo na Mladostjo je bila največje prese­ došča potrebam.
majhna, tako da je večje tekmo­ rali brzopotezni turnir in ekipno
I Od tam bo štafeta prek severne Bosne in delno Slavonije
vanje nemogoče. Ce bodo breži­ občinsko pionirsko prvenstvo. —
i prišla v zahodno Srbijo, nato v Vojvodino, od Novega
ški športniki nizali svoje uspehe Končan je tudi turnir mladincev
f takšnim tempom kot sedaj, bo ln pionirjev za pridobitev katego­
i Sada pa se bo prek Sremske Mitrovice i n Sabca približala
potrebno premisliti o novem telo­ rije. Med 16 mladinci in pionirji
j Beogradu. Tradicionalna
štafeta mladosti, k i združuje
vadnem objektu.
jih je osem dobilo naziv četrtoj skrene čestitke in pozdrave vseh naših narodov predsedRezultati — dečki ekipno: 1. kategornlka.
| niku republike Titu, bo 25. maja prispela v Beograd.
mesto ekipa osnovne šole Brežice
Rezultati — 1. Brzopotezni tur­
V zadnji tekmi zimske lige so Je praktično pomenilo zmago. Do I; 2. mesto ekipa osnovne šole
I Kdo bo letos izročil štafetno palico predsedniku Titu,
novomeški
košarkarji
zabaležill konca tekme so nato brez težav Brežice II; enak razpored je tudi nir: 1. Petrovič, 2. Kučer, 3. šte] še ni znano.
fm
ger. — 2. Občinsko ekipno pionir­
zmago v igri z drugoligašem Ze­ priborili še eno zmago v zimski pr, deklicah.
sko prvenstvo:
1. osnovna šola
leno Jamo. Novomeščani so zma­ ligi, čeprav so se Ljubljančani
t
Posamezniki — deklice: 1. me­
tokmo v slabem vremenu. Kon­
čala se je z rezultatom 5:2 za
Vcjnik. Brežicani so bili v prvem
delu gospodarji na igrišču in so
povedli z 2:0. Ker pa zaradi pre­
pozno poslanih registracij iz Ce­
lja ni Igralo nekoliko najboljših
igralcev, so Brežicani zaradi po­
manjkanja rutine v drugem pol­
času igrali zelo nervozno in dali
tri avtogole. To pa je bilo uso­
dno in so potem prejeli še dva
gola.
j
Zmaga v zadnji tekmi
jal- z rezultatom 45:32 ( 23:16).
Tekmo sta sodila Strickberger in
Camplin z manjšimi napakami, k i
Pa niso vplivale na rezultat.
trudili, da bi vsaj zmanjšali
liko.
raz­
sto Darinka Račič, osnovna šola
Brežice I; 2. mesto Liljana Bunič,
Novomeški košarkarji so v zad­ osnovna Sola Brežice II; 3. mesto
osnovna šola
nji , tekmi prikazali dokaj lepo Renata Faraguna,
Partizan je igral
v naslednji Igro, vendar bodo do začetka pr­ Brežice I; — dečki: 1. mesto Za­
gode,
osnovna
šola
Brežice I; 2.
Postavi: Petrič 1, Knoll 4, Fran­ venstva vsekakor morali popraviti
mesto Gorjup, osnovna šola Bre­
ko, Potrč, Setina 8, Goleš, Bla- igro v obrambi, saj zdaj še ved­
žice I; 3. mesto Bršec, osnovna
*ie 4, Polenšek, Uhan 16 in Spi no igrajo preveč mehko, kar na­ šola Brežice II,
izkoriščajo.
hal 12. Partizanove! so že v zače­ sprotniki s pridom
Telovadni dvoboj so pripravili
Proti Zeleni Jami Je po dolgem
tku ostro napadli in takoj dosečasu spet izvrstno zaigral Uhan, učitelji telovadbe: Marija Veble,
Eli osem točk prednosti, vendar ki se je v borbi s svojim prejš­ Polde Rovan in Pavel Bajde. .
Je niso izpustili vse do konca pol­ njim klubom odlično znašel ter
NOGOMET
časa. Ista slika se je ponovila se dosegel največ košev na tekmi.
v drugem delu. Novomeščani so
Nogometaši so gostovali v Voj­
Ušli za deset do dvanajst pik, Kar
niku,
kjer
so igrali prvenstveno
—al
Start v medobčinski rokometni ligi
Kdo bo drugi predstavnik v conski ligi
V nedeljo se prične tudi tekmo­
vanje v medobčinski
rokometni
lig. za moške. Lestvica v jesen­
skem delu je bila sledeča:
PARTIZAN (N. m.)
94:43 8
PARTIZAN (Metlika)
32:38 6
UČITELJIŠČE (N. m.)
63:47 4
SM1HEU (N. m.)
30:68 .2
PARTIZAN II (Crn.)
36:64 1
Razpored tekmovanja:
» . aprila — Partizan (Metlika) :
Partizan (Novo mesto)
Učiteljišče
(Novo
mesto)
:
Smlhel (Novo mesto)
- aprila — Partizan (Metlika) :
Smlhel (Novo mesto)
Partizan (Novo mesto) : Parti­
zan II (Črnomelj)
W- maj. _ partizan II
'Črno­
melj : Smlhel (Novo mesto)
Partizan (Metlika) : Učiteljišče
»Novo merto)
" • m a j i _ utiteijiMc (Novo me" ° l : Partizan II (Črnomelj)
mlhcl (Novo mesto) : Partl(Novo mesto)
" m a j a _ p ^ i z a n (Novo me5°> : Učiteljišče (Novo mesto)
fjttlzan (Metlika) : Partizan II
»Črnomelj).
. « t* samoga razporeda se vidi,
XL?°
Prvem kolu v srečanju
'»"laan (Metlika) : Partizan (No­
Biežice II, 2. osnovna šola Breži­
ce I, 3. osnovna šola Cerklje.
Trni
Gimnazijski šah na pravi poti
Novomeška gimnazija se lahko ko je imel že tri kmete več!). Te­
ponaša, da je vzgojila skoraj vse sar pa je presenetil z zmago nad
današnje najboljše novomeške ša­ Tomšičem, ki je že tudi stal bo­
histe. K o je v novomeškem šahu lje, a je spregledal celo trdnjavo.
danes vodilna generacija obisko­ Edino točko za četrtošolce Je pri­
vala gimnazijo, Je bil šah na gim­ boril Erpič z zmago na tretji de­
naziji močno razvit, toda ko Je sk' nad Petelinkarjem. Rezultat
ta zapuščala gimnazijo, je šah na
drugega dvoboja prvega kola fi­
njej vedno bolj nazadoval. Dolgo
so bili posamezni poskusi gimna­ nala med 3. a ln 4. b-II je 3:0 (1).
zijski šah spet dvigniti na prej­ Kei maturantje nimajo časa, bo­
šnjo raven brezuspešni. Lani pa sta preostali koli finala odigrani
jc
nekaj marljivih šahistov le v maju.
uspelo šah na gimnaziji pozitivi.
Izvedli so nekaj tekmovanj in tu­ Kot vse kaže, je med mladino
di na zunaj so se pokazali uspehi: za šah dovolj zanimanja, žal pa
mladi gimnazijski šahisti so se za­ je odnos novomeškega šahovske­
čel; vedno bolj uveljavljati v no­ ga društva do mladinskega šaha
vomeškem in dolenjskem šahu.
precej mačehovski. Res ima dru­
štvo ob večerih igralne ure, toda
večerne ure so za mladino pre­
cej neprimerne, zato mislim, da
b! društvo lahko organiziralo mla­
dinsko prvenstvo Novega mesta
(morda celotne Dolenjske?), ki b i
se igralo s hitrejšim tempom kot
običajna članska tekmovanja i n
bi ga vodili mladinci sami. Tako
bi z malenkostnimi stroški lahko
z malo propagande pritegnili mla­
dino v organizirane šahovske vr­
ste. Mladi pa bi novomeški šah,
ki zadnje čase zastaja, gotovo po­
živili.
Franc Gazvoda
ljubljanske conske lige (v Slove­
niji so tri cone). Prednost daje­
mo Partizanu (Novo mesto), ker
Letos
so gimnazijski šahisti
vodi z dvema točkama in boljšo krepko zavihali rokave. Uspešno
goldilerenco. Partizan iz Metlike so izvedli prvenstvo zavoda, or­
starta v spomladanskem delu z ganizirali srednješolsko ekipo pr­
»Tretje gimnazije«: Polenšek 11, hitrih Polenškovih prodorov in
veliko prednostjo, saj bodo od. venstvo Novega mesta ter odigrali Pire 8, Knoll 19, Jereb 12, Ber- Knollovih zadetkov izpod koša je
igral! vse tekme doma. V jesen­ več prijateljskih dvobojev. Da bi ger 8. Gimnazija: Počrvina 4, Go- spet postavilo stvari na svoje me­
Cerklje ž e p r v a k
skem delu je T V D Partizan Metli­ čonveč dijakov lahko preizkusilo Snik 4, Splihal S. 2, Berger 2 ta sto ta tretješolci
so na koncu
ka nastopal v gostih, ker ni imel svoje znanje, je šahovska sekcija Splihal 40.
zmagali,
čeprav je bila zmaga
Z a s a v s k e lige?
rokometnega igrišča. Sedaj je v pri SSD organizirala medrazredLetošnja košarkarska sezona se manjša, kot je bilo pričakovati.
Rokcnietna oklpa iz Cerkelj Metliki lepo asfaltno igrišče. V no prvenstvo gimnazije. Udeležba je v Novem mestu začela v sobo­
Na tekmi smo opazili, da so
je v drugem k o l u zasavske r o ­ borbi za prvo mesto lahko pose­ Je bila res množična. Prijavilo se to s pravim derbyjem:
ekipa mladinci letos bolje pripravljeni
kometne lige slavita pomembno že edinole še mlada zelo obetajo­ je kar 9 ekip, za katere Je na­ »tretje gimnazije«
Je v napeti kot prejšnja leta in bodo z res­
zmago n a d ekipo lz Zagorja. ča ln borbena ekipa učiteljišča lz stopalo 40 šahistov. Zaradi toli­ borbi za las premagala »ostanek nim treningom prav gotovo dose­
Cerkljanski rokometaši so pre­ Novega mesta.
Od ostalih dveh ko prijav ln ker gimnazija ne gimnazije«. Rezultat Je bil 59:52 gli lepe uspehe tudi na sloven­
magali svojega nasprotnika z ekip nima nobene možnost! za premore niti dveh kompletnih ša­ (21:28). Na Loki smo bili priče skem mladinskem prvenstvu. Tek­
rezultatom 27:13 (12:5), čeravno višjo uvrstitev, edino druga eki­ hovskih
garnitur,
so morali borbi kompletne mladinske ekipe, mo je sodil Blažič z napakami,
so bili gostje prepričani, d a bo­ pa Partizana iz Črnomlja lahko sprva igrati po cup sistemu. V fi­ ki Je bila okrepljena
s tremi vendar pa to ni bistveno vplivalo
do odnesli vsaj eno točko. V o ­ prehiti Smlhel.
nale so se plasirale ekipe 3. a, Igralci prvega moštva, zato Je bi­ na razvoj dogodkov.
dili so res nekaj minut, vendar
V spomladanskem delu bodo tu­ 1. C, 4. M . ta 4. b-II. Ze prvo la Igra vseskozi napeta ta zanimi­
—al
so domačini s pomočjo Kuželja di ženske prvič tekmovale v med­ kolo finala Je dalo presenetljiv re­
va.
V prvem delu se favoriti
ln Lopatica k m a l u
Izenači !.
zultat. Prvošolcl so premagali pr­
občinski rokometni ligi.
»tretja gimnazija« nikakor niso
nato pa vedno bolj večali raz­
vo ekipo 4. b kar s 3:1. Sporar znašli ta nasprotniki so odšli na
M-K
liko golov v svojo korirt.
Je premagal gimnazijskega prva­ odmor s sedmimi točkami pred­ MALI OGLASI V N A Š E M
S to zmago so s i rokometaši
ka Mrvarja, Stokanovič Je zabe­ nosti. K o so se gledalci že sko­
LISTU VAM PRINESEJO
Iz Cerkelj utrdili možnosti za
ležil točko v borbi z Gazvodom raj sprijaznili
a presenečenjem,
prvo mesto. Računajo, d a J i m Bela k r a j i n a : K o č e v ­
(Gazvoda je spregledal kvaliteto. pa Je prišlo do preobrata. Nekaj
ZANESLJIV USPEHI
bo 4 točke naskoka dovolj za
osvojitev prvega mesta.
je 1:0 (1:0)
V tekmi so se odlikovali pred­
Srečanja m e d nogometaši Be­
vsem KuželJ, Lopatic ln vratar
Vidmar. Sodil Je odlično tova­ le krajine (Črnomelj) i n Kočev­
ja so bila od nekdaj privlačna,
Zborovske skladbe Radovana Gob­
riš TopUSck lz Brežic.
-ob
vendar Je nedeljski tekmi m e d
ca. 15.30 V torek na svidenje.
obema moštvoma prisostvovalo
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 K o n ­
le okoli 400 Crnomal,'rcv. Igralci
cert po željah poslušalcev. 18.45
Bele krajine so Imeli moenost
Na
mednarodnih krlžpotjlh. 19.05
VSAK DAN: poročila ob 5.15. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Jo­
za vodstvo že v S. minuta, ko
6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, ža Slmčlč — Jelen: Po znanih ta Glasbene razglednice. 20.1K1 K o ­
Je Mixlič zapravil lepo piiložzbor
lz Maribora poje
19.30, 22.00. Pisan glasbeni spo­ neznanih notranjskih poteh. 11.50 morni
nont za gol. Domačine Je poveskladbe velikih mojstrov.
fcasavj. °?kH rokometni klubi lz Potulek, Kranjc 3, Pungaršek 3,
red od 5.00 do 8.00.
Hammond orgle. 12.05 Nali po­
del v vodstvo Svajger,
k i Je
eil
"Je » a l ?
»voje tekmova-Lalulč. Dušak 5. Kaluža 1. Haf­ streljal in dosegea gol v 37. m i ­
P E T E K , 17. APRILA: 8.55 Pio­ slušalci čestitajo ta pozdravljajo
SREDA, 22. APRILA: 8.55 Pisan
•nkrat u
rokometni ligi. Zaner 10, Kanlužar 2, Potlsek 2, Se- nuti. V protinapadu v 40. m l nirski tednik. 9.25 Od uverture — II. 13.30 Za našo vas. 13.50
svet pravljic In zgodb. 9.25 Popev­
I °rnotn! «J »Ki Pet klubov ln
ltč 2.
nutd gostom nI uspelo prema­
do kola po domači simfonični l i ­ Koncert pri vas doma. 14.10 Radi ke ta melodije vzhodnih dežel.
»kah
? " " t o Zasavja v Bregati vratarja Zunlča. D o konca
teraturi. 10.35 Novost na knjižni bi vas zabavali. 15.05 Od LJublja­ 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Po.
Jaonl «t.'.n
» naslodnjlh
L E S K O VKC : C E R K L J E 12:1»
irrvega
polčasa so kočevski
polici, 11.00 Pozor, nimaš predno­ ne do Pariza. 16.00 Humoreska zor, nimaš prednosti! 12.15 N K
Tekma med Leskovcem ln Cer- Igralci Mreljnli štln kote. do­
°<*et kluboJ
P ™**
sti! 12.25 K N - Inž. Cvetko Cuk:tega tedna P. G. Wodehouse: V i ­ — inž. Miha Ogorevc: Zimzelene
kljaml je bil derbv prvega kola. mači pa le enega. V drugem
Pomladansko pogozdovanje. 12.25 tez Agrevalne. 17.00 Poročila. 18.20 drevnine za Slovenijo. 12.25 Lah­
Cerkljanl,
ki
trenutno
zavzemajo
polčasu
so
najprej
začeli
napa­
&
* ° ' « o d d a n e si.Domače pesmi ln nape vi. 13.30 Le­ Na mednarodnih krlžpotjlh. 19.05 ka glasba. 13.30 Instrumentalni
prvo
mesto
na
lestvici,
so
i
svo­
dati
gostje,
k
i
so
v
tem
d«>lu
S > o
• r Pobova : Sevnica,
po melodije.
14.35 Madžarske, Glasbene razglednice. 20.00 Izbo­ ritmi ta melodije. 14.35 Češkoslo­
jo zmago napravili le en korak Igre dosegli k a r It kotov. C r * * lz «
,
K Brestanica
vaške ta poljske popevke. 15.40
poljske ln sovjetske popevke. 15.45 rite svojo popevko.
nomaljcl rwi samo 3. V tem pol­
s . vstop v štajersko ligo.
Jezikovni
pogovori.
16.00 Vsak
PONEDELJEK, 20. APRILA: 8.55 Komorni zbor R T V Ljubljana počasu so oboji imeli možnost d o ­
nosov.
Lcskovec: Bračun, Cesar, Sve­
Jo pesmi raznih narodov. 16.00
dan
za
vas.
17.05
Iz
žlvljonja
ta
Za mlade radovedneže. S.25 Poje­
se*! gol. vendar se rezultat do
.
«•*!«. ' SEVNICA 11:1»
tac 6, Stare, Mlakar, Pire 4 . L i ­
Iz naših kolektivov. 19 05 Glasbe­ ta mozzosopranlstka Biserka Cve- Vsak dan ta vas. 17.35 Iz fonokonca tekme nI spremenil.
teke Radia Koper. 18.45 Ljudski
ne razglednice. 20.00 Poljska za­ Jlč ta b a s i s t
SUmiva"** J . bil. vseakozl aa- pov«, Rablč 2, flribar, Znldaršlč.
Tomislav Nerallč. parlament. 19.05 Glasbene razgled­
— Cerklje: Vidmar, Kuželj B. 4 , V predtemi so mladinci i z
bavna glasba.
10.15 Domače skladbice. 11.00 Po­nice 20.00 Melodije v počasnem
Kočevja orem n Bal I slabe vrst­
{,11,
v s o V i « « " ln dež. ki KuželJ V. 7 , Komočar, Lopatic S, nike lz Črnomlja s 4:0 (3:0).
SOBOTA, 1 1 . APRILA: 8.05 Ve­zor, nimaš prednosti! 12.15 NKritmu.
,
Lajkorlč 1,
.,, ""fcompletnr / Dobovčanl so Oramc 1, stopu r,
dre melodije za konec tedna. — dr. Jože FerčeJ: Kakšne bitke
Horžen, Kodrič 1. Zlobko.
9.25 »Mladina poje« 10.15 Doma­ Imajo
za osemenjevanje. 13.30
ČETRTEK, 23. APRILA: 8.05 S
Trni
kotniku.
> uigranemu nače vlže T Instrumentalni izvedbi. Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslu­
koncertnih ln opernih odrov. 9.25
11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 šalci čestitajo
ta
pozdravljajo.
Matični urad
Jugoslovanski pevci zabavne glas­
—Inž. Mileva Kač: Nenadni uči­ 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak
"'" ANICA
»
ba 10.15 Pihalna godba Franko
nek reglona — uničevalec krom­ dan za vas. 17.0S Iz opernega al­
Dolenjske Toplice
Rokomet v H r a s t n i k u
Goldman Band. 11.00 Pozor, n i ­
pirjeve
rime
13.30 Glasbeni se­ buma. 18.10 Popevke ln melodije
1*. ai>i l l a Je bila dopoldne ob
ma! prednosti! 12.15 K N - Inž.
Rojstev i/ven porodnišnice v
jem. 14.35 Naši poslušalci čestita­ vzhodnih detel. 19.05 Glasbene raz­
10. u r l v i n a.- m i k u prvenstvena IDAMI) nI bilo.
Dušan TerčelJ:
Vrednotenje ka­
jo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glednice. 20 00 Skupni program
rokometna tekma m e d doma­
kovosti vina. 12.25 Zabavni zvo­
Poročila
a
l
«
sel
K
a
r
o
l
Setina,
££L&*
razmočeno čim Rudarjem l n ekipo Partljuiglasba. 16.00 Vsak dan za vos. JRT — studio LJubljana.
ki vzhodnih detel. 13.30 Glasbeni
oevltar lz D o l . Gradišča, i n
17.05 Gremo T kino. 18.45 Novo
na 1/. Sevnice. V zanimivi tek­ Ivanka Vidmar, bolniška strež­
T O R E K , 21. APRILA: 8.35 D o ­sejem. 14.35 Naši poslušalci če­
v znanosti. 19.06 Glasbene raz­
mi Je zmagala sevnlška ekipa nic« Iz Novega mesta.
mače pesmi ta napevl. S.45 Trlo stitajo ln pozdravljajo. 15.15 Za­
z rezultatom 18:15 (8:9). M e d
glednice. 20.00 »Pred mano Je po­
Lorenz
Igra Havdna. 10.15 Majhni li, vna glasba. 16.00 Vsak dan za
t
l
m
r
l
l
to:
Antonija
1-osn'nk,
domačimi Igralci sta r e natbolj
letje«.
zabavni ansambli. 11.00 Pozor, ni­ vas 17.15 Turistična oddaja. 18.45
odlikovala Hafner l n KSAtUtsT, upokojenka lz D o l . Toplic. 1 2 :
NEDELJA,
1».
APRILA;
8.00
maš
prednosti!
12.15 K N — tat. Ta teden v skupščinskih odborih.
Jožefu
V
o
k
r
l
r
e
k
.
iižltkarlen
Iz
rirt goetlh p a Trbove. Olnvtč l n
Mladinska radijska igra — S. R I M Franc Cafnlk: Kaplčanl al gra­ 19.06 Glasbene razglednice. 20.00
" " " » J . HoVtan V * * b c r l a k ' Jelen. Stinta. Sodil Je tovorla Urložnlk Trfiz p r ' Uršnlh snih. 79: F r a n c
man:
Lajna.
»05
Naši
poslušalci
Zupančič, upokojenec i z 1'oddijo ceste. 13.30 I i baletov »Ga­ Četrtkov večer domačih pesmi In
- Ke»e 6 - Rudar: Iz nrcžlc.
A.
čestitajo
ln pozdravljajo
— I. vune«
ho*ir 8 4 .
ln »Trlrogeljnlk«. 14.35 napevov.
vo mesto) odločalo, k d o b o med­
občinski rokometni prvak i n b o
s t e m pridobil pravico direktne­
ga nastopa v višjem tekmovanju
Derby za začetek sezone
K
s
v
ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA
?*
W
ok
V
U
l
d
M
0
to
e i a n o v
I
U
P
C o
0
b U
r k l
PMal
0
aobrt
S T
ffiSV
l n
0 8 t a n
1 0
n
a
RADIO LJUBLJANA
V T E M TEDNU VAS Z A N I M A
*
„
'
_
.
!
•"— "irtjiin r •*-
Dobrepolje:
18. ln 19. aprila dim »400 udarcev«. Od 21. do
50, p. Stara cerkev. Interesenameriški film »Oko ca oko«. 23. 23. aprila Jugoslovanski film —
U , zglasite se čimprej I
P R O D A M vinograd v dobrem aprila italijanski film »Stranpot« »Človek • fotografije« in švedski
Dolenjske Toplice:
23. ln 34. film »Hudičevo oko«.
stanju s kletjo l n inventarjem
Novo mesto — Dom JLA: Od
v Dobliokl gori. Ivan Sporar. aprila ameriški barvni film »Poj­
Petek, 16. aprila — Božlslava
mo
v
dežju«.
16. do 19. aprila francoski film
Maverlen l , Črnomelj.
Sobota, 17. aprila — Rudolf
»Madame
Sans Gene«. Od 20. do
Kočevje
—
Rudnik:
18.
in
19.
P
R
O
D
A
M
moped
C
o
l
i
b
n
t
r
i
Nedelja, 18. aprila — Konrad
brzine, lepo ohranjen — d a m aprila španski film »Orne kroni­ 22. aprila ameriški film »Mašče­
Ponedeljek, 19. aprila — Krna
vanje
vojaka
Pulija«.
ke«.
19.
aprila
ob
10.
url
mati­
tudt na ček. Naslov v u p r a v i
Torek, 20. aprila — Neža
Osilnira:
19. aprila angleški
neja ruskega filma »Kruh in cve­
Usta. (225/64)
Sreda, 21. aprila — Leonida
P R O D A M tesan grušt za hišo. tje«. 23. aprila češki film »Straža film »Smrt preži«.
Četrtek, 2 2 . aprila — Vojko
Naslov v upravi lista. (252/64) na meji«.
Predgrad: 16. ln 19. aprila an­
PRODAM
vprežno
kosilnico
'
Kočevje — Jadran:
17. in 19. gleški film »Tigrov zaliv«. z n a m k e » F a l l « na 16 nožev. aprila
francoski
barvni
film
Sevnica: 18. in 19. aprila Ita­
Nasdov v upravi lista. (251/64) »Cartouche«.
20. ln 21. aprila lijanski film »Lažni zakon«. 22.
Dragi manu oz. ženi Roz*liji P R O D A M
k o m b i n i r a n otroški ameriški film »Neznanec lz Nord aprila italijanski film »Vse v ča­
B a n iz V e l . Brusnic 3, želijo ob
voziček. Peric, Padertlčeva, ekspresa«. 22. In 23. aprila ame­ su službe«.
praznovanju 60-letnioe vse lepo,
Novo mesto.
riški film »Cudodelka«.
Sodraiica: 18. ln 19. aprila —
predvsem pa še mnogo let, mož P R O D A M hišo z gospodarskim
Kostanjevica: 19. aprila ameri­ ameriški film »Pesek Ivo Džime«.
ter otroci z družinami.
poslopjem, 38 a zemlja i n 9 a ški film »Dvorni norec«. 22. apri­
Stara cerkev: 18. ln 19. aprila
v i n o g r a d a . V e l . K a l 6, Mirna la francoski film »Darcilee«.
japonski film »Ljudje torpeda«.
peč.
Metlika: 18. ln 19. aprila nem­
Straža: 18. in 19. aprila itali­
P R O D A M kompletno spalnico. ški film »Graščina strahov«. 22. janski film »Kablrijine noči«.
Informacije dobite v konfek­ in 23. aprila angleški film »Okus
Trebnje: 18. in 19. aprila nem­
ciji » K r o j a č « , Novo mesto.
po medu«.
ški film »Zaljubljeni detektivi«.
P R O D A M lepo ohranjen čebel­
Mokronog: 18. in 19. aprila — 22. aprila slovenski film »Minuta
V s e m vaščanom i z vasi Mali
njak za 80 pan'ev. Jertč — amer. film »Dnevnik Ane Frank«. za umor«.
Podljuben. D o l . Mraševo, G o r .
M a l i v r h . M i r n a peč.
Novo mesto — Krka: Od 17. Brod na Kolpi: 18. in 19. apri­
Mraševo, Petane l n tov. K r a -D O B R O O H R A N J E N O k u h i n j ­
do 20. aprila ameriški barvni la angleški film »Betonska džun­
l e v c u Iz Praprec s « najlepše
sko opremo i n vzid&jiv štedil­
film
»Razbita ladja« in francoski gla«.
zahvaljujem za dano pomoč o b
nik ugodno prodam. Naslov v
Oecreči - posebno pa ae zahva­
upravi lista. (240/64)
ljujem Rudiju Vidmar.'u.
P R O D A M nekaj starih avtoplaščev IS » c o l « , p r i m e r n i h za
g u m i voz. Naslov v upravi
lista!
Ob tragični s m r t i priljubljene
UPRAVNI
ODBOR
gozdnega
l n nepozabne hčere i n sestre
sklada p r i skupščini občine
A M A L I J E UDOVIC
čanjšek Iz Cundrovca — VladiMATIČNI URAD NOVO MESTO
R i b n i c a proda 2 motorni kole­
lz vasi Repče prt T r e b n j e m
Od 6. do 13. aprila je bilo ro­ mirja, Metka Ivič iz Sel — Jan­
si Jawa - 250 ccm/56.
Se zahvaljujemo kolektivom M l .
ka, Cvetka Savnik iz Dobove —
Barskega podjetja, Kefno opre­ P O C E N I P R O D A M v o z p a r l z a r jenih 19 dečkov ln 18 deklic.
— v d o b r e m s t a n i u . I v a n M4Poročili so se: Jernej SmoleJ, Iztoka, Ana Kodrič iz Velike va­
me.
Kovinarskega
podjetja
si
— Mileno, Ivanka Gerjevič iz
heiič. K o t 13. p. R i b n i c a .
upokojenec iz Jesenic na Dolenj­
T r e b n j e , govorniku za ganljive
Sentlenarta — Gregorja, Karolipesede o b grobu tov. L a d u P o - K U P I M d o b r o o h r a n j e n Šivalni skem, in Angela Gorše, kmetoval- na Koritnik iz Slogonskega — Ro­
stroj. Naslov v upravi lista. — ka s Trške gore; Janez Klrn, de­
žesu, godbi na pihala l z T r e b ­
(243/64)
lavec, ln Amalija Lindlč, polje- berta. Cilka Višnjič iz Brežic —
njega ter vsem sorodnikom, 60I
S
C E M S O B O v N o v e m m e s t u . delka, oba lz Dola; Jože Vire, Tomislava.
sedom i n znancem za podarjene
P o možnosti s p o s e b n i m v h o ­ kmetovalec iz Gor. Kamenja, in
Venca i n spremstvo na njeni
d o m . P l a č a m d o b r o . N a s l o v v Ana Pate, poljedelka lz Dol. K a ­
Badnji p o t i .
menja; Ivan Slak, delavec s T r ­
u p r a v i l i s t a . (246/64)
Ž a l u j o č i : mama. brat L o j ­
O D D A M V N A J E M m a l o n j i v o ske gore, in Martina Lokar, po­
ze z družino, V i n k o z d r u ­
lz Zg. Karteljevega;
v V e l i k i Bučni v a s i . P o i z v e se ljedelka
žino, Jože z družino. F r a n ­
Pretekli teden so se ponesrečili
p r i J a n e z u M a k o v e u , čevljar­ Franc Slak, delavec s Trške go­
ce z družino. M l c i z druži­
re,
in
Marija
Sega, delavka iz in iskali pomoč v novomeški bol­
stvo. N o v o mesto.
no. Cveto i n Tone, k i služi­
vajenec Iz
Vel. Orehka; Ivan Bukovec, logar nišnici: Jože Pugelj,
M I Z A R S K E G A POMOČNIKA
ta vojaški r o k . ter Ivan.
s p r e j m e m o , plača d o 180. z a ­ lz Radohe. in Ana Kobe. polje­ Bršlina, je padel s kolesa in si
silno stanovanje.
S p r e j m e m o delka s Pristave; Srečko Skopin, poškodoval levo nogo; Jože Ma­
t u d i v a j e n c a z v s o o s k r b o . - čevljar iz Velikega polja, in Ma­ rinčič, upokojenec iz Skemljevca,
O b težki i z g u b i našega očeta,
Jurkovič, L J u b l j a n a . Gradaška rija Juršič, poljedelka iz Iglenl- se je s kropom poparil po levi
Ivan Gorenc, invalid lz
ka; Frančišek Juršič, vodovodni roki:
•tarega ata. brata
u l i c a 12.
GOSPODINJSKO
P O M O Č N I C O instalater iz Iglenlka. ln Marija Ostroinika. je padel s konja ln
FRANCA VIRANTA
si
poškodoval
prsni koš; Anton
Crnkovič,
delavka
iz
LJubljane;
n u j n o p o t r e b u j e m k štiričlan­
se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o vsem,
ski
družini, s t a n o v a n j e i n Stanislav Tramte, delavec iz Gor. Becele, delavec iz Smolenje vasi,
k i s o n a m n a kakršen k o l i na­
ostala
oskrba
p r e s k r b l j e n o ! Suhadola, in Ana Božič, kuhinj­ Je z mopedom trčil v tovornjak
čin p o m a g a l i : k o l e k t i v u r u d n i ­
in si poškodoval
noge;
Matija
N a s l o v v u p r a v i l i s t a . (249/64) ska pomočnica iz Smihela.
k a K o č e v j e , rudniški g o d b i . Z B .
Scibec. upokojenec z Blance. Je
G O S P O D I N J S K O POMOČNICO,
Umrli so: Janez Cvetan, krnel padel in si poškodoval levo no­
upokojencem
i n prijateljem.
p o S t e n o . k 3-članskl družini z Vrha pri Trebnjem, 76; Marija
P o s e b n a h v a l a tovarišem z a pos p r e j m e m t a k o ' . D o b r i p o g o ­ Mesojedec, gospodinja lz Šentja­ go; Antonija Pere, gospodinja iz
k l o v l l n e b e s e d e doma in p r i od­
ji. Inž. P r e t n e r S t r e k l j e v a 5. koba, 52: Ana Jerele, kmetovalka Črnomlja, je padla z voza in si
p r t e m grobu.
poškodovala desno koleno; Mari­
LJubliana.
iz Radovelj, 52; Rozalija Grmič,
Zahvaljujemo se nadalje vsem
T O V A R I S I C A , k t I m a veselje delavka lz Rajndola, 40; Franc ja Barbo, gospodinja Iz Orkljev•orodnikom,
sosedom, vaščaca, Je padla s klopi ln al zlomila
do I z l e t o v z avtom, vesele n a ­ Bele, kmet iz Dol. Lakenc, 69.
iSom za podarjen« vence i n
desno nogo; I-eopoM Cesar, sin
r a v e , n a l poSlJe n a s l o v (po
C v e t j e . Posebna hvala vsem, k i
posestnika Iz Rodin, je padel s
možnosti s s l i k o ) n a F r a n c
So n a m s t a U ob strani l n so
kolesa
in si poškodoval
glavo;
B a r e e l . poštno ležeče, P o d b o č p o k o j n i k a s p r e m i l i n a zadnji
Jei.i Perica, delavca iz Kanlžari­
je.
poti.
ce, Je nekdo udaril z rudniško
O B L A Č I L A OČISTI H I T R O i n
Ž a l u j o č i : Slavka z druži­
lučjo po glavi; Ani Buitez. gospo­
solidno
Kemična
čistilnica,
dinji iz GabrJa, Je pri sekanju
n o , , s i n France z družino,
N o v o m e s t o , G e r m o v a u l i c a 5.
PieU-kll teden so T novomeški drv odletelo poleno v glavo; Ja­
!
s i n Ivan i n Olga t e r ostalo D N E 28. M A R C A sem izgubila
porodnišnici rodile: Marija KaSorodstvo.
žensko ročno u r o o d M o k r o ­ Sič iz Brinja — Tomaža; Ivanka nez Pezdirc, čevljar lz Rodin, Je
n o g a d o T r e b e l n e g a . Poštene­ Hudorovac iz Semlča — Pavla; padel iz vlaka In si poškodoval
g a n a j d i t e l j a p r o s i m , d a j o Sonja Pelko iz Tržišča — Mira­ levo koleno.
p r o t i n a g r a d i o d d a n a p o s t a j o na, Marija Pavlic iz Vratna —
L M M o k r o n o g . (242/64)
Jožka. Ana Novak iz Žužemberka
B R E Ž I Š K A KRONIKA
— Jožeta,
Cveta Blagojevlč lz
Prečne — Gorana, Marija JarkoEMAJLIRAN STKDILNIK na ku­
NESREČ
vič iz Gornjega Vrhpolja — Ido,
rivo, pomivalno korito, železno
Pretekli teden so se ponesrečili
Štefka
Mohar
iz
Gotne
vasi
—
peč (Kraljica peči), Lutz poč,
ln Lskall pomoči v brežiški bol­
Silvo. Ana Butala Iz Podzemlja
lončeno peč (v ploščicah), trinišnici: Kina Ferlin, delavka lz
Črnomelj: 17. ln 19. aprila ame­ — Lilijano. Marija Judež lz Ve­ Arnovega sela, je na poti v služ­
Clkel, okna, vrala ln ostale stva­
ri poceni prodam. LJubljana, riški film »Enajst veteranov«. 21. like Cikave — Katico. Ljudmila bo padla ln dobila manjše poško­
Ovniček z Malega Slatnlka —
Rožna dolina. Cesta V. i t . 36. ln 22. aprila češki film »Tretja
dbe; Marija Rililč, preužltkarica
Ado. Danica
Gostisa Iz Šentjer­
P R O P \ M hišo v Slovenski vasi želja«.
iz Presladola. Je padla s kolesa
neja — Vojko, Danica Bregar Iz
in si poškodovala glavo;
Neža
Mlake — Cvetko, Marija štukelj
Iz Kanlžarice — Lilijano. Bernar- Smrkelj, posostnlca lz Nove vasi,
je
padla
In
si
poškodovala
levo
d i Lapajne iz Otočca — Andreja,
roko; Avgust Sinkovič, posestnik
Franc Kresal, 24, Iz Karteljeve­ Ivanka Kralj lz Straže — Tejo, z Blance. Je padel na travniku
ga. Kresal se Je peljal na m o ­ Rozalija Zavrl iz škintruperta — In st poškodoval desno nogo.
Edvarda, Marija Pate z Gornjih
torju. N a levem cestnem ovin
— Andreja.
Antonija
k u ga je zaneslo na bankino In Kamene
Kordlš
iz Vinice — Tomaža. Ma­
na travnik, po enajstih metrih
pa je treščil v Jablano. P o ne­ rija Seiko lz Blatnika — Marja­
Mopedist obležal mrtev sreči so Kresala, k i Je Imel no­ na. Adela Zver iz Kočevja — Ju­
krvavitve, odpeljali v rija. Jožefa Marinčič iz Grmovelj
N a cesti p r i Ratežu Ja prišlo tranje
10. a p r i l a ob 20.1 J do hude ne- bolnišnico, kjer pa Je umrl. . — Antona. Marija Mrhar z Mirne
areče, v kateri Je izgubil živ­ Materialno škodo so ocenili na — deklico. Marija 2agar iz Laz
»krog 30.000 dinarjev.
ljenje G r e g o r Luzar. Luzar, k i
— dečka, Marija Prime Iz Koro­
ie Je peljal n a mopedu. Je treške vasi — deklico.
fčil v oje vprežnega voza. K o t
Izsiljevalo prednost
Bo povedali očividci
nesreče
Cvet: lapuha, malih marjetic.
Iz b r e ž i š k e p o r o d n i š n i c e
Alojz ln Marija Rollh, Antonija
13. aprila ob 18.25 je vozil po
Korenine: trobentlce, rograta, re
P a v l i c i n F r a n c Šinkovec, k i so prednostni cesll z Glavnega tr­
Pretekli
teden so v brežiški plnca.
a « i>eljali na vozu.-ae Je mope­
porodnišnici rodile: Olga Vogrin
ga v Novem mestu Franc S o m ­
l.ulije: češmlnovlh korenin, čeld i « peljal brez luči. B r e z pred­ rak osebni avtomobil NM-10-13. Iz Brezjega — Branka,
Marija mlnnvth palic.
pisane luči pa Je bila tudi vpre­
K o Je hotel zaviti v T r d i n o v o Kozole lz Viher — Alojzija, 3te­
Pohitite tudi i nabiranjem lapuga. N e s r e č o še raziskujejo.
ulico, m u Je z desne strani pri­ tića Volk lz Veliko Doline — Ire­ liovrga cveta! Cene In navodila do­
peljala i osebnim avtomobilom no. Ivanka Predanič Iz Gor. Le­ bite v zadrugi aH direktno T po­
I.I-270-76 Marjeta Kotnik ter Iz­ narta — Marijo, Jožefa lapuh iz slovalnici GOSAII. Novo mesto.
MOTORIST T R E Š Č I L
siljevala prednost. P r i trčenju Artlč — Majdo,
Rozalija Volj!e nastala skupna Skoda 95.000
mHiitiiti.;riil,i(tjtni<i...i:i.n-it.i:'.M<uj; i>«i:ilttu:n,,iiit:.i!:ri::ti.riiii«UJI
V JABLANO
dinarjev.
13. prlla ob 13.55 >e j e na ce­
Prometno ogledalo
sti I. reda pri Gotnl vasi smrt.
ZBEGANI P E Š E C PADEL
tudi v Vavti vasi
no ponesreči] Inštruktor A M D
ČESTITKA
mmm
N E S R E Č E
NABIRAJTE
ZDRAVILNA
ZELIŠČA!
POD AVTO
NI ZABODEL SVOJE.
AMPAK N E Č A K 0 V 0
2EN0
Prometno ogledalo so pred
kratkim postavili tudd na ne
13. aprila ob 8.13 Je Jože G o ­
dec l z Malih dol pri Trebnjem
pregledno cestno križi.šče v
P o p i v a l a sta z a
prečkal Cesto komandanta Sta
Pretekli teden smo poro­ Vavti vasi, To ima za vodno
neta v Novem mestu. K o Je bil čali o tragičnem uboju 35-letu k r a d e n denar
večji promet s sosednjo Stra
te •redi cestišča, se Je zbegal,
ne Mare Dnigozet lz Pokleka žo velik pomen, zlasti pa bo
pri umikanju nazaj pa ga je
Varnostni
organi
so pred
podrl
poltovornjak
LJ-S64-70,
ki
na
Hrvaškem.
Vest
smo
po­
kratkim
prlleH brezposelnega
pripomoglo k večji prometni
kmečkega delavca Ivana B r e z ­ Ka Je vozli Jote Šiško. A v t o m o ­
vzeli pn r..KiolJ<^skem dnev­ varnosti.
bil se Je nesreči izogibal, ven­
n i k a , IS, I/ M a l n s k e vaai, k e r
niku, kot sami takrat se n i ­
dar m u n i uspelo. Neprevidni
Je 7. aprila ponoči vdrl v sta­
pešec Je b i l lažje poškodovan.
smo dobili Izvirnih podatkov.
novanje
Jožeta
Grlčarja
v
I.utrškom selu l n m u odnesel
Tako je žal v članek prišlo
D R U Š T V O KNJIGOVODIJ
f.ooo dinarjev, / a ta denar je
nekaj netočnosti. Umorjenka
Pirekucljaj po nasipu
B r e z n i k popival v novomeških
V NOVEM MESTU
nI bila žena ubijalca Janku
Javnih lokalih. Proti njemu Je
MIlan BurSlč
voznik tovor­
obvešča
t e zdaj uveden postopek zaradi
Dragozeta. temveč žena Dranjaka NM-27-38, je T. aprila v o ­
poneverb, k i Jih le Breznik za
zil po avtomobilski cesti. Ko. je
gozetovega nečaka. Dejanje
vse svoje člane ln dru
grešil, k o je bil l e pismonoša
opazil p r i Gmajni cestno udrtije Janko Dratpozet storil pod
T Veliki L o k i .
no, n'. zmanjšal hitrosti, ampak
ge, da bo Imelo
vplivom
alkohola,
saj
je
sum
je
hotel
nevarni
del
cestišča
Nekaj d n i prej so varnostni
obiti. T o pa m u Dl uspelo. Avto
organi prijeli tudi sezonskega
priznal, da Je ':-.••• .i dne spil
Je na'prej zanerio na baekinn,
REDNI LETNI
delavca Ivana Gotica. 14, la
voč kot dva litra vina. Mcd1 JuboSčice pr| Varaždlnti, ker po kateri Ja pel .'a I kakšnih 80
tom ko Je Mara Dragozet ra­
metrov In spotoma podrl d v a
Je vdrl v omaro svojega sode­
O
B Č N I ZBOR
lavca ti-i mu vzel 40.1X10 dinar­ »mernika, nato pa se je prevr­
n i m kmalti podlegla, J« K a t i ­
nil po nasipu. V nesreči, kt se
jev. Gotlč Je delal na dclovlšču
co živoder samo ranil, ker se
v soboto, 25. aprila 19«4,
ljubljanske A r r o - o b n o v e T D r a . le pripetila ob 8.45. sta bila laže
mu je Iztrgala ln zbežala Pre­
ob 9. uri v Domu ljudske
i k o v c u . K » je vzel denar. J« poškodovana voznik Buvšič In
nekaj dni popival, p..ion. pa l e njegov pomočnik, gmotno ško­
peljali so jo v zagrebško bolprosvete v Novem mostu.
do
p
f
ao
ocenili
na
120.ooo
di
Ji- /it.-krl v 7«'c>i: pr| Novem
niAnloo.
narlev.
atestu.
:
SGP „Vegrad",
Velenje
razpisuje
naslednja prosta
delovna
mesta:
— 4 gradbenih tehnikov
g p o o b l a s t i l o m z a vodje gradbišč i n vodjo
obrtnih obratov;
— 2 gradbenih delovodij z a v i s o k e
gradnje;
— 4 KV
železokrivce;
— 4 KV elektroinstalaterjev;
— 2 KV strojnih k l j u č a v n i č a r j e v ;
— v e č soboslikarjev.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Komfortna stanovanja s centralnim gretjem n a raz­
polago z a vodje gradbišč ln delovodje.
Za ostale so na razpolago samska stanovanja k i
hrana v menzi.
Interesenti naj se prijavijo pismeno ali osebno.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
SGP » V E G R A D VELENJE
Komisija za sklepanje in odpovedovanje
delovnih razmerij podjetja
AVTOPROMET
IN T U Z E M S K E
ŠPEDICIJE
» G O R J A N C I « - Novo m e s t o - S t r a ž a
razpisuje
več
prostih delovnih mest za
voznike motornih vozil
P o g o j i : C kategorija in po možnosti praksa na
špedicijski vožnji. Interesenti naj pošljejo pismene
ponudbe ali pa naj se osebno zglase v sekretariatu
podjetja v Vavti vasi.
P O D J E T J E
»ELA«
-
S P R E J M E
NOVO MESTO
T A K O J
- visokokvalificiranoga
s t r u g a r j a'
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Ponudbe pošljite upravi podjetja.
ZA 1. MAJ V S E M S T R A N K A M IN
Z N A N C E M PRISRČNA VOŠČILA!
OBJAVE -
POSLOVNIM
R A Z P I Š I
varjenja ter popravil
'
vodnih Instalacij.
Plača po pravilniku o
Obveščamo vse posestnike go­
zdov
na teritiirl.'u
občinske Jevanju delavcev l n u s l u * * !
stanovanjske
skup"*^
akui>ščlnc Ribnica, da bo redna cev
prijava sečnje za gospodarsko Družinsko stanovanje zag°*?L
Uenc.
Prijave
sprelema
JJ
leto 1964-65 o d 15. aprila do 15.
maja 1964 na gozdnih revirjih: novan.lska skupnost. RJbnlc«
71.
Ribnica
Dolenja vas, Ortnek,
Sodražlca ln L o s k l potok.
Opozarjamo
posestnike, <ta
1 1
sečnjo gotovo prlglase, ker po­
znejših rokov za prijavo sečnje
z<> aprila 1964 ob 8. u r i
ne bo!
na občinskem sodišču v
Komisija za izdajo sečnih
mostu prodani na javni d r « . .
dovoljenj pri ObS iiit.nl..«
i rabljeni pisalni stroji. 0*^
no tožilstvo - N o v o mesto.
OBVESTILO
v
o
u
1
S
r
Razpis j a v n e
dra* *
Razpis d e l o v n i h mest
Stanovanjska skupnost Ribni­
ca — mehanični servis sprejme
takoj v službo:
1. avtoinehanika, kl o vešč po­
pravila motornih koles.
2 ključavničarja
z
znanjem
DOLENJSKI LIST v v s « * *
hiSo Bele kiojine, S p 9 '
Posavja
In
DolenlsK' 1
DOLENJSKI UST
L A S T N I K I IN 1 Z O A . I A T T S J I : Občinski odbori S Z ^
Brežice. Črnomelj. Kočevje, Metlika. Novo mesto.
nlca. Sevnica in Trebnje.
UKKJtJJlS U R E D N I Š K I O D B O R ; T o n e OoanlK C " ^ '
nI ln odgovorni urednik), R i a Bačcr F r a n c a G r l '
Milo* Jakopec, Jožlra T r p p v ln Ivan Zoran.
I Z H A J A vsak četrtek
Posamezna številka " . , ,
— Letna naročnina IJOO d i n . polletna 600 d i n ; l>'•' ' i
j « vnaprej. Z a Inoziaiisivu: 1400 d i n — TekočI ™
p r f podr. N B v Novem mestu: 606-11 608-9 - N A ni- ,
U R K D N l S r V A IN U I H A V K : Novo mesto. Glavni " » , „
— Postni i>r«lal 1] - T e l . T o n II 2J7 - " o k o i i l * ; * ,
*>logr.ifl| ne vračamo
T I S K A : Časopisno p**
M E O v LJubllanl.
1
1
,
: l
e s ,
v
c
lliS
€