Primorski utrip maj 2015

Maj 2015
Leto 21
Številka 208
Cena 0 €
Izhaja 15. v mesecu
www.primorski-utrip.si
Njegovo temeljno leto
RUDI BUČAR
16
S trebuhom za
kruhom: Obalni
košarkar v Nemčiji
RVJU
E
T
N
I
14
Večni nogometni
mojstri: Leonidas
iz Brazilije
12
Odzivi na predlog
participatornega proračuna
Piše: Mojmir Kovač
3
Obrnite časopis okrog za ...
4
Nemčija je velik
potencial za Luko
Koper
2
Maj 2015
BESEDA UREDNIKA
Kup evrov za nič
Če smo v preteklosti pogosto imeli precej pripomb na »modro
oblast« v občini Piran, jo velja tokrat pohvaliti, kajti z ekspresno
gverilsko akcijo so z vodilnega položaja na Turističnem združenju Piran odrezali gorenjskega analfabeta Francija Strajnarja, katerega je sicer želel ustoličiti ravno tako zdaj že nekdanji
predsednik NS Matjaž Žnidaršič. Oba izhajata iz bolj ali manj
bankrotiranega konglomerata Sava, predvsem Strajnar pa očitno
tudi deluje v duhu družbe, kajti večinoma se je vse, česar se je v
preteklosti dotaknil, spremenilo v d..k. Veliki mag stečajev, umetnik bankrota in žongler minusa je v preteklih letih sicer izkazoval cca. 200.000€ letnih dohodkov, pri čemer bi se v normalni
državi gotovo vprašali o zdravi pameti tistih, ki ga plačujejo,
v TZP pa smo lahko plastično videli, kako v Sloveniji tovrstni
nesposobneži kolobarijo z enega stolčka na drugega. Karkoli si
mislili o ZDA, čez lužo ne on ne Matjaž Žnidaršič ne bi dolgo
prosperirala, čeprav jih je slednji v mladih letih vsaj od daleč
malce povohal.
Seveda bi bilo logično tudi vprašanje, kako so do vratu zadolženi portoroški hotelirji (bojda zgolj vodilni v hotelu Marko
ne dobivajo napadov panike ob pogledu na banko) sploh lahko
»ugrabili« TZP, kar pa je spet povezano z neaktivnostjo občinarjev, ki so bili dolga leta navajeni, da jim turizem kar sam od
sebe prinaša obvezno takso in ostale dohodke. Dokler je plena
dovolj, se tudi plenilci izogibajo drug drugega, ko ga pa zmanjka, se pač morajo spopasti.
Nekaj optimizma je na brezvoljno in resignirano Slovensko
Obalo prinesla letošnja Internautica, kjer se resda kažejo znaki
okrevanja, čeprav bo verjetno minilo še nekaj let, preden bo
običajni državljan tudi v lastnem žepu občutil žvenket, ker je
tainta bogataš »skeširal« nekaj milijonov za svojo novo jahto.
Za tiste, ki pravzaprav nimajo veliko razlogov za veselje, je
poskrbelo vsaj sončno vreme, čeprav je seveda res, da tudi plaža in morje s praznim žepom ne predstavljata posebnega užitka. Seveda pa se s prihodom toplih dni nezadržno približuje
poletna sezona in vsi skupaj lahko stavimo zadnji evro, da bo
kljub bližnjemu odprtju tunela Markovec – Slovenija bi lahko
v Bruselj poslal kandidaturo za najdaljšo gradnjo in najneumnejši postopek – promet spet vroča tema v Slovenski Istri. Po
kupu porabljenih in pokradenih evrov bo namreč gneča med
Koprom in Izolo povsem enaka kot doslej, naprej proti Hrvaški
pa najbrž še malce večja. Čestitke!
Boris Planinc
Izdajatelj:
Domates d.o.o.
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Matična št.: 5884713000
ID za DDV: SI21305498
Odgovorni urednik:
Boris Planinc
Kontakt uredništva:
T: 0590 21 000
F: 0590 21 001
E: [email protected]
Kontakt za oglaševanje:
T: 040 232 581
E: [email protected]
Naslov uredništva:
Primorski utrip
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Tehnična priprava:
Marn ST, medijske storitve
Aljaž Marn s.p.
Splet:
www.primorski-utrip.si
Facebook:
www.facebook.com/primorskiutrip
Primorski utrip je brezplačen časopis
za območje slovenske Obale in Krasa,
tiskan v nakladi 4.000 izvodov.
V razvid medijev je vpisan pod
zaporedno številko 1859.
Šala na dan odžene težave stran
Srečata se znanki. Prva prijazno povpraša
drugo: “Kako pa kaj mož?” V tistem trenutku se
spomni, da je predlani umrl in hitro doda: “...še
vedno na istem pokopališču ?”
3
Maj 2015
Razprava o partecipatornem proračunu še naprej buri duhove
Bi ga lahko uvedla piranska občina?
investicije lepih 7 milijonov
evrov. Žal je največkrat tako,
da so prioritete občinskih uradnikov drugačne od prebivalcev
nekega kraja (o vzrokih raje ne
bi). Demokratično bi bilo, če bi
vsaj o dvajsetih odstotkih tega
denarja odločali tisti, ki tako
ali drugače polnimo proračun.
Kako določimo, kaj bomo
naredili? V prevodu: kako
1. Ali bi lahko tudi piranska preprečiti, da se občani ne
občina uvedla partecipatorni bodo stepli, ko bodo zagovarjali vsak svojo briljantno
proračun?
2. Kakšne koristi bi imeli od idejo?
Načinov za razdelitev denarnjega?
Je demokracija res samo to, ja med krajevne skupnosti je
da lahko vsake štiri leta voli- veliko. Denar se lahko deli na
mo župana? Naši dedje bi naj- enake dele, po številu prebivalbrž v grobu plesali akrobatski cev, po velikosti KS ali kako
rock’n’roll, če so se za to bo- drugače. Pomembno je, da krarili... Ne, demokracija je tudi jani sami podajo ideje, kaj naj
to, da lahko sami odločamo, se novega naredi ali popravi.
kaj bodo izvoljeni predstav- Na zboru krajanov posamezne
niki ljudstva naredili z našim krajevne skupnosti kasneje
izglasujejo konkretne projekte.
denarjem.
O katerem denarju sploh
govorimo? Občina se financira iz proračuna. Pripravi ga
občinska uprava, sprejmejo ga
občinski svetniki. V proračunu
je veliko postavk, med njimi
so tudi investicije. In prav v tej
postavki se skriva del sredstev,
o katerih lahko odločamo občani. V piranskem proračunu
za l. 2015 znaša postavka za
Prednosti partecipatornega
proračuna?
Svetovna banka je navedla nekaj prednosti, do katerih prihaja pri soodločanju o porabi
proračunskih sredstev. Te so:
a) zelo omejena korupcija in
vpliv škodljivih interesov na
izbiro investicijskih prioritet,
b) bistveno zvišana kakovost
življenja v kraju, c) znižujejo
Primorski utrip k vam domov
AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike
Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo
izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolnite spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov [email protected].
Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste
samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega
utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov.
AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na
dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vrednosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si.
Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja.
Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš
domači naslov še danes!
se socialne in razvojne razlike
med različnimi predeli skupnosti, d) pospešena gospodarska rast.
dogovorom bi lahko predstavniki ljudstva v občinskem svetu izglasovali, da se popravijo
ali na novo naredijo prav tiste
Poveča se tudi zaupanje obča- stvari, ki so jih krajani izbrali.
nov v občinsko oblast, hkrati Kaj pravijo občani?
so ljudje bolj zadovoljni, saj
„Ideja se mi zdi odlična, saj bi
lahko sami predlagajo in odlona ta način imeli občani vsaj
čajo o pomembnih stvareh. Poobčutek, da soodločamo pri
veča se tudi število občanov,
upravljanju z občinskim proraki sodelujejo pri različnih akčunom. Soodločanje pri poracijah. Včasih se je temu reklo
bi občinskega proračuna – pa
»udarniško delo« in karkoli si
čeprav o manjšem deležu – bi
kdo misli o njem, je bilo na ta
bilo za dvig morale vseh prenačin veliko narejenega.
bivalcev zelo koristno. PredKaj pravi slovenska zakono- videvam, da bi najprej „štardaja?
tali“ na ureditev komunalne
Slovenska zakonodaja parteci- infrastrukture in cest v zaledju
patornega proračuna ne pozna. občine, saj so nekatere v kaA vsaka dobra zakonodaja ima tastrofalnem stanju, urediti bi
luknje in obvoze. Po zakonu bilo potrebno struge naših rek
o lokalni samoupravi občani in potokov, pa otroška igrišča
na občinski proračun nimajo in športne objekte.“ (Magda,
nobenega vpliva. Sprejemanje Portorož)
proračuna je v pristojnosti ob- Mojmir Kovač
činskih svetnikov. S pravilnim
Da, želim, da Primorski utrip
pošiljate na moj domači naslov.

Portorož – Pretekli mesec smo
objavili intrigantno „kost za
glodanje“ o partecipatornem
proračunu, s katerim bi občani
odločali o nekaterih naložbah
ter porabi dela občinske denarja. Primeri iz sveta so lahko
sicer poučni, toda za prebivalce „najbolj turistične občine v
Sloveniji“ se postavljata predvsem dve ključni vprašanji.
Ime in priimek:
Ulica in hišna št.:
Poštna št. in pošta:
Telefon:
S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete
plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje
Primorskega utripa na dom.
Podpis:
Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov:
Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa
Primorski utrip na vaš domač naslov.

4
Maj 2015
V Münchnu je potekal največji logistični sejem v Evropi, v Portorožu pa jubilejna 20. Internautica
Nemčija velik potencial za koprsko pristanišče
München/Portorož - Luka
Koper se je tudi letos predstavila na največjem evropskem
logističnem sejmu Transport
Logistics v Münchnu. Odvija
se vsako drugo leto in je najpomembnejši dogodek v logistični branži tudi v svetovnem
merilu, saj se na njem predstavljajo vsa ključna podjetja
s področja pomorskega, železniškega, cestnega in zračnega
prometa.
Luka Koper je na sejmu
izpostavila zadnje dosežke
pristaniške družbe oziroma
novosti na področju investicij v pristaniške kapacitete. S
poglobitvijo morskega dna na
kontejnerskem terminalu so
se namreč odprle nove možnosti za obstoječe ter potencialne stranke na trgih srednje in
vzhodne Evrope, seveda tudi
gostiteljice sejma Nemčije.
Predvsem Bavarska predstavlja velik potencial za koprsko
pristanišče, ki je po kopenski
strani Münchnu bližje kot severne luke.
S tremi direktnimi kontejnerskimi servisi z Daljnim
vzhodom, s konkurenčnimi
vozninami v primerjavi s severno-evropskimi lukami ter z
gosto mrežo železniških povezav z zalednimi trgi je namreč
tudi Koper postal veliko bolj
zanimiv partner za nemške
partnerje. Trenutno predstavlja
nemški trg le dva odstotka pretovora Luke Koper (večinoma
avtomobili ter kontejnerji),
zato je bil sejem priložnost
tudi za promocijo ostalih blagovnih skupin, ki jih pretovarjajo, predvsem generalnih,
projektnih in sipkih tovorov.
Dejstvo je, da je poslovanje z
Nemčijo omejeno predvsem
zaradi slabše železniške povezave ter tradicionalne navezanosti nemškega gospodarstva
na svoja pristanišča. »Luka
Dobrodošli v novi podobi poslovalnice KiK
v sončnem Kopru
Samo za vas se po večtedenski fazi prenove predstavlja
najmodernejša poslovalnica na slovenski obali. Poslovalnico KiK v Kopru, na Ankaranski 4, v novem Shopping
Parku SUPERNOVA, odlikuje moderno in prijazno vzdušje. Nov videz poslovalnice si bo mogoče ogledati dne 15.
5. 2015 ter se prepričati v široko izbiro tekstilnih izdelkov,
kopalne mode ter perila za celotno družino. Pridite in se
prepričajte v resničnost KiK gesla: KiK kvalitetno, pametno, ugodno.
Kontejnerski terminal Luke Koper - Foto: portsofnapa.com
Koper je tranzitno pristanišče,
ki s svojim servisom večinoma
oskrbuje gospodarstva Avstrije, Madžarske, Slovaške, vse
bolj pa tudi Češke, Poljske in
držav zahodnega Balkana. Za
to potrebuje zmogljive in zanesljive kopenske povezave,
predvsem železniške, v kolikor
želi povečevati pretovor in izkoristiti potencial načrtovanih
investicij v pristaniško infrastrukturo. Luka Koper je že
danes najpomembnejše pristanišče Avstrije ter prvo kontejnersko pristanišče Madžarske.
V bodoče želimo svoj položaj
okrepiti tudi v Nemčiji«, je ob
robu sejma poudaril predsednik uprave koprskega pristanišča Dragomir Matić.
Internautica se pobira
Oglasno sporočilo
Po nekaj letih zatišja je jubi-
lejna 20. mednarodna razstava
navtike Internautica znova prinesla več optimizma proizvajalcem in razstavljalcem. Odprla sta jo častna pokrovitelja
predsednik republike Slovenije
Borut Pahor in župan občine
Piran dr. Peter Bossman, lepo
vreme pa je pripomoglo k solidnemu obisku, čeprav so nekateri nergali nad dvanajstimi
evri vstopnine. Kot običajno so
največ slin in pogledov požela luksuzna plovila Pershing,
Ferretti ter Cranchi, Elan pa
je prvič do sedaj pripravil celovito predstavitev vseh svojih
plovil (12 različnih). Proizvajalci očitno tudi na morju vse
bolj stavijo na električna in
hibridna vozila, vendar bo šele
prihodnost povedala, ali so se
resnično „prijela“. (A.V.S.)
www.primorski-utrip.si
5
Maj 2015
V sežanski Stari vasi bodo razkopavali do septembra
EU »časti« dve tretjini
Sežana – Večina kraške prestolnice je bila že pred dobrimi
desetimi leti prekopana zaradi
izgradnje kanalizacije, obnove
vodovodnih cevi in postavitve
plinovoda ter ostalih podzemeljskih kablov. Le eden od
treh starih predelov Sežane, soseska Vidmašče oz. po domače
Stara vas, pa nekako leta in leta
ni prišla na vrsto.
potekali po zraku, toda Slovenija in logika sta po navadi dva
različna pojma.
Tako tudi Stara vas prav vsega ne bo dobila, manjkala bo
denimo plinska napeljava, katera je v ostalih mestnih predelih že položena. Tudi vseh
ulic ne bodo prekopali, temveč
zgolj nekatere, saj bodo izostali Trg Vidmašče, Stara pot,
Strma pot, Ulica Iga Grudna in
Krpanova pot. Zgolj zaradi pomanjkanja denarja ali tudi zavoljo kakšnih drugih razlogov?
Bojda naj bi težave predstavljali tudi nekateri lastniki zemljišč, ki ne dovolijo kopanja
čez njihov teren. Ravno tako
nič novega...
Naposled so se pred dobrima
Stara vas v Sežani bo do septembra gradbišče. - Foto: Sandi Poles
dvema mesecema dela končno
svetilke, izdelane po evropskih milijone evrov.
pričela tudi na tem območju.
predpisih, ki ne dovoljujejo Kdaj bo prišlo na vrsto preoSeveda se izvajajo predvsem
“svetlobnega
onesnaženja”, stalih pet ulic, ne ve nihče. Verzaradi izgradnje fekalne kanavsa
dela
pa
naj
bi dokončali jetno v kakšni precej oddaljeni
lizacije, katera bi morala biti
do letošnjega septembra. Večji prihodnosti, navkljub evropski
po evropski direktivi povsod
del sredstev je občina Sežana zahtevi o čimprejšnjem priklokončana do leta 2017. Logičpridobila od Evropske unije, pu celotnega območja na čistilno bi bilo, da – če se že koplje
– v kanale postavijo še ostale V sklopu prenove bodo približno tretjino pa mora pri- no napravo.
vode, npr. nove vodovodne postavljene tudi nove ulične spevati sama. Celoten projekt
naj bi bil vreden približno 3 Sandi Poles
cevi ter kable, ki so do sedaj
Vabilo prostovoljcem za 13. EUCB v Kopru
Iščejo prostovoljce, ki imajo radi šport
Koper - Koper bo od 20. do
27. junija gostil prvenstvo
evropskih univerz v košarki.
Slovenska Univerzitetna športna zveza (SUSA), Univerzitetna športna zveza Primorske
(UŠZP), Univerza na Primorskem (UP) in mesto Koper
so že januarja 2013 pridobili
organizacijo letošnje izvedbe
prvenstva (EUCB), ki bo že
trinajsto po vrsti. UŠZP prireditve ne bi mogel izpeljati brez
podpore Košarkarske zveze
Slovenije (KZS), Mestne občine Koper (MOK), Univerze
na Primorskem in Študentske
organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP).
Koper in primorski univerzitetni prostor se bo tako pridružil skupini elitnih evropskih
mest, ki so že organizirala
Evropsko univerzitetno ko-
šarkarsko prvenstvo. Letošnje
prireditve se bo udeležilo 16
moških in 12 ženskih evropskih univerzitetnih ekip, ki jih
čaka naporen ritem tekem. Kar
78 tekem se bo namreč zvrstilo v dvoranah OŠ Koper, STŠ
Koper ter Areni Bonifika, medtem ko bodo ekipe nastanjene
v ankaranski Adrii. Koper bo
tako v zadnjem tednu junija
gostil okrog 500 udeležencev
prvenstva, ki bodo zastopali
svoje države in svoje univerze.
Za uspešno izvedbo projekta,
ki bo v ponos vsem udeležencem in lokalnemu okolju ter
širši Sloveniji, potrebujejo tudi
pomoč prostovoljcev, ki predstavljajo srce in ogrodje vsakega velikega športnega dogodka. Prostovoljci, ki sodelujejo
na takih projektih, prejmejo
pomembne delovne izkušnje.
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Obalni košarkaši se že pripravljajo na prvenstvo. - Foto: KK Portorož
Organizatorji so prepričani,
da lahko vsi pridobijo veliko
praktičnega znanja pri delovanju na omenjenem projektu.
Doslej se je za sodelovanje
prijavilo že skoraj 100 posameznikov, vseeno pa bi si radi
organizatorji zagotovili še nekaj dodatne pomoči.
Zato vas vabijo, da si na naši
spletni strani http://basketball2015.eusa.eu/ pogledate
projekt po bližje in se pod zavihkom ˝Volunteer˝ prijavite
na to nepozabno in poučno
avanturo.
N.R.
6
Maj 2015
a
eljs
dk
zem
ho
do
ad
izp
žled
ŽA
R
P
vlom
L
in rop
AVA
PO
laz
ki p
PO
C E LO V
ZAŠČIT ITA
VARNO A ZA
P O S LO
VANJE
POTR
ES
RAZBITJE
STEKEL
ODGOVORNOST
ano
s hr
v
e
t
i
up
zastr
Si.mobil vrača
50 %
letne zavarovalne premije!*
Bine Volčič
vam podarja 3-mesečni
online kuharski tečaj na
portalu www.binevolcic.si*
Vse v
paketu
Več na www.as.si pod aktualno, Podjetnik AS.
Pošljite nam svojo zgodbo na [email protected]
7
Maj 2015
Degradiranemu prostoru v Izoli se obeta nova podoba
Rekonstrukcija škvera
Izola – Modra občinska oblast je objavila sklep o pripravi
prostorskega načrta za območje IPA 3, kjer je danes degradirani prostor med Dantejevo
ulico, srednjo šolo in nekdanjo
tovarno Riba. Izolska občina
je izkazala interes, da se tam
uredi park in kulturne vsebine
s poudarkom na škveru ter repliki nekdanjega vodnjaka oziroma pralnice.
FIESA
Be
riš
ka
c
BELI KRIŽ
est
a
Son
čna
Le
ta m
pa
orn
kih
odr
st
e
an
ntj
Še
pot
R
KOPE
a
edo
v
Belok
cestraiška
ROŽ
PORTO
ariš
ce
PORTOROŽ
VRTNARIJA VRUNČ
UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
Belokriška cesta 9b,
MIHA VRUNČ s.p.
6320 Portorož
Vena Pilona 12, 6000 Koper
tel.: 040 710 405
tel.: 040 326 568
tel.: 05 918 3012
Ajda Vanessa Simonic
BELOKRIŠKA CESTA 9B, PORTOROŽ
g
Pacu
VRTNARIJA
VRUNČ
kovnih služb javno razgrnjen
in obravnavan predvidoma
aprila prihodnje leto, za arhitekturne rešitve območja pa
bo po sprejemu prostorskega
akta izveden natečaj.
VRTNARIJA
VRUNČ
FIESA
lok
Ces
Dopolnjen osnutek prostorskega akta in okoljsko poročilo
bosta pripravljena predvidoma
v začetku prihodnjega leta po
pridobitvi smernic in odločitve o izvedbi celovite presoje
vplivov na okolje. Prostorski
akt bi lahko bil po oceni stro-
foto: M. Vrunč
PIRAN
rebno upoštevati zgodovinsko
vrednost tega območja, saj se
na tem območju nahaja edini
še ohranjeni škver (manjši ladjedelniški obrat) v Izoli, ki je
vpisan v register nepremične
kulturne dediščine, v prejšnjih
stoletjih pa so izolske perice v
bližini prale perilo z uporabo
vodnega vira Ricorvo. Ob urejanju območja je zato predvidena rekonstrukcija škvera, ki
bi postal tehnični muzej na odEdini ohranjeni škver
prtem, prav tako je predvidena
S prenovo želijo namreč raz- postavitev replike nekdanje
širiti obstoječe zelene površine pralnice.
in jih podaljšati vse do obmo- Novi prostorski akt je tudi
rske promenade, ki povezuje priložnost za ureditev objektov
marino s starim mestnim je- v zasebni lasti ob Dantejevi
drom. V načrtu je upoštevan ulici in novo urbano ureditev
tudi 25-metrski obalni pas, ki ob pomožni cesti, ki pelje v
bo namenjen odprti javni rabi. marino. Tam je možno umestiti
Ob morju so tako predvidene nižje objekte, ki bi v pritličnih
večje tlakovane površine pri- prostorih imeli javne programerne za različne prireditve me, kot sta gostinstvo in trgona prostem. Poleg tega je pot- vina.
tel.: 05 918 3012
e-mail:[email protected],
www.garden-design.si,
www.vrtovi.net
8
Maj 2015
Zgodovina in kultura pitja žlahtne kapljice
Kozarec penine v pozdrav poletju
Kozina - Peneča vina imajo
kar lepo tradicijo. Nekoč so
veljala za pijačo vladarjev. Domovina tega posebnega vina je
Francija, kjer je pred več kot
300 leti (v 17. stoletju) pater
Dom Perignon po naključju
pripravil peneče vino. Kasneje, v 18. in 19. stoletju, se je
v francoski pokrajini Champagne, od tu ime šampanjec,
razvila kontrolirana proizvodnja penečega vina.
Danes peneča vina pridelujejo povsod po svetu, z imenom
šampanjec pa lahko poimenujemo zgolj peneča vina, ki so
bila pridelana v francoski pokrajini Champagne.
Šampanjec iz Champagne v
Franciji je ustvarjen iz treh vrst
grozdja, dveh rdečih in ene
bele: chardonnay, ki daje vinu
svežino in eleganco, pinot noir,
ki daje vinu telo in strukturo, in
pinot meunier, ki dodaja cvetne in sadne note. Peneča vina
so lahko narejena iz različnih
vrst vina, ne zgolj omenjenih
treh. Poznamo bela, rdečkasta
(rožnata) ali rdeča peneča vina
in šampanjce.
Pri nas penečim vinom pravimo penina, v Nemčiji jim pravijo sekt, v Italiji pa spumante, angleški jezik pa jih pozna
pod imenom sparkling wine.
Peneča vina so vina z večjo
vsebnostjo ogljikovega dioksida. Pridelujejo se iz osnovnega
vina, ki je največkrat priprav-
ljeno iz mešanice vin različnih
leg, sort in letnikov. Peneča
vina, ki imajo za osnovno vino
le eno samo sorto, so redkejša
in zato tudi dražja. Osnovno
vino za pridelavo penin je popolnoma suho in vsebuje tudi
več kislin kot običajno belo
vino. Poznamo tri različne,
najpogostejše načine pridelave
penin:
VbrizgavanjeCO2.
V osnovno vino se pod pritiskom vbrizga CO2. To so v
bistvu gazirana vina, ki so zelo
poceni, zato tudi niso vredna
velike pozornosti. So cenejša solni raztopini. Ob odprtju steklenice se zamrznjena usedlina
vina, dostopna vsem ljudem.
iz kvasovk kot zamašek požeKlasična ali šampanjska ne navzgor. V steklenico se na
metoda.
koncu dolije še odpravni liker
Osnovno vino se natoči v (mešanica vina in sladkorja),
steklenice, v katere se dodajo steklenica se zapre s plutovikvasovke in sladkor. Stekleni- nastim zamaškom in ovije z
ce se nato zaprejo z navadnim žičnato košarico.
zamaškom. Kvasovke povzro- Metoda charmat ali tankočijo ponovno vretje znotraj vska metoda.
posamične steklenice. Ko se
vretje ustavi, je treba odmrle Metoda charmat je sodobnejkvasovke odstraniti. To se lah- ši način priprave penečega
ko naredi takoj po končanem vina. Osnovno vino se natoči
vretju ali pa se pusti vino 'le- v visokotlačne tanke, v katežati na kvasovkah', še posebej re se dodajo tudi kvasovke in
pri boljših vrstah vina. Penine sladkor, tako da steče sekuntako lahko ležijo od nekaj te- darna (ponovna) fermentacija
dnov do mesecev, prestižne kar v tanku. Ker je tank zaprt,
vrste pa tudi več let. Ko je CO2, ki nastaja, ne more 'uiti',
kvasovke treba odstraniti, ste- zato ostane v vinu. Postopek je
klenice počasi obrnejo na gla- zaključen v šestih do devetih
vo, da se usedlina iz kvasovk mesecih. Vino se nato prefiltrinabere v vratu. Nato vratove ra, doda se mu odpravni liker,
steklenic zamrznejo v posebni nato pa se napolni v steklenice. Kljub temu da je ta metoda
cenejša in hitrejša od klasične
metode, to ne pomeni, da je
kakovost penečega vina slabša. Večina prodanih penin v
Sloveniji se prideluje po tem
postopku.
(demi sec) in sladko (doux).
Extra brut na primer pomeni,
da v osnovnem likerju (posledično tudi v penini) skorajda ni
sladkorja, polsuha penina pa je
bolj sladka.
Kdaj, kako, na kak način, komu pa lahko penino
postrežemo?
Mehurčki v kozarcu nam
veliko povejo o kakovosti
penečega vina: če so drobni,
številni in dolgotrajni, zagotovo pijemo dobro penino. Tudi
zato se priporoča uporaba pravilnih kozarcev za penino v
katerih lahko mehurčke lepo
opazujemo in uživamo ob pogledu nanje. Na kakovost penečega vina opozarja tudi pena,
ki mora hitro splahneti.
Penina je odličen aperitiv, saj
nam mehurčki vzbudijo tek.
Seveda jo lahko postrežemo
tudi k predjedem ali lažjim
glavnim jedem. Nekoliko slajšo penino lahko postrežemo k
zmerno sladkim sladicam, kot
je na primer zapečen kruh z
jabolki ali pa jo uporabimo za
pripravo zanimivega kokosovega sorbeta z penino.
Sladkorna stopnja pri pe- Penino postrežemo v visokih
nini ali kaj pomeni izraz od in ozkih kozarcih, da lahko
suhe do sladke penine.
opazujemo potovanje mePenine se razlikujejo po vseb- hurčkov od dna kozarca proti
nosti sladkorja, ki je bil dodan vrhu.
v vino v odpravnem likerju. Penino postrežemo v visokih,
Oznake, ki jih opazimo na ozkih kozarcih za penino, da
nalepkah, so brut, extra brut, imajo mehurčki, ki silijo proti
suho (sec), extra sec, polsuho vrhu dovolj prostora za svojo
9
Maj 2015
predstavo, ki jo je prijetno opazovati. Če pa želimo namesto
z očmi uživati z nosom, kar je
priporočljivo pri (pol)sladkih
peninah, izberemo širše kozarce. Penine ljubijo hladno,
optimalna temperatura za serviranje je med 2 in 5 stopinj
Celzija.
Odpiranje steklenice penine
smo po navadi povezovali z
glasnim pokom, vendar to ni
pravilno. Odpiranje mora biti
kar se da neslišno. Steklenica,
ki jo odpiramo, mora biti rahlo
nagnjena. S palcem ene roke
držimo zamašek, z drugo roko
pa steklenico počasi obračamo. Tako se steklenica odpre s
komaj slišnim pokom. Penino
nato natočimo v kozarec, ki ga
praviloma držimo v roki.
Peneča vina in šampanjce
vedno shranjujemo v temi, saj
so zelo občutljiva na svetlobo,
ki lahko povzroči tudi nezaželene spremembe na vinu. Ni
potrebe, da zaprte steklenice
hranimo v hladilniku, saj lahko
okus penine zaradi prenizkih
temperatur postane enoličen,
prav tako pa penini ne ustrezajo še tako rahle vibracije, ki jih
povzroča delovanje hladilnika.
Ob taki pijači, kot je penina,
pijača kraljev, kot so nekoč
dejali, se prileže tudi seveda
posebna jed. Ena takih posebno, dobrih jedi je prev gotovo
»tiramisu«. Tradicionalen tiramisu je nastal pod drugim
imenom. Več zgodb kroži o
njegovem poreklu. Po nekaterih virih naj bi prihajal iz
Veneta, drugi pa pravijo, da je
nastal recept za tiramisu konec
17. stoletja v Toskani. Ko je
takrat Cosimo de’ Medici, nadvojvoda Toskane, šel na potovanje v Sieno, so slaščičarji
zanj pripravili sladico, ki naj bi
imela karakteristike plemstva.
»Pomembna« sladica, ki se pa
pripravi z enostavnimi in okusnimi sestavinami. Imenovali
so jo »zuppa del duca«. Ker
mu je bila ta sladica zelo všeč,
je prinesel recept za tiramisu
nazaj v Firence.
V.K.
Češnjev tiramisu
Sestavine: 1 kg češenj, 80 g rjavega sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 1-2 zavoja otroških piškotov (odvisno od velikosti piškotov), 1 kanček češnjevega likerja, čokoladne mrvice
za dekoracijo.
Za maskarponejevo kemo: 5 jajc, 500 g maskarponeja, 50 g sladkorja
Priprava: Za češnjev tiramisu operemo in izkoščičimo češnje.
Skupaj s sladkorjem, vanilijevim sladkorjem in češnjevim likerjem jih damo v lonec, segrejemo in kuhamo približno 5-10 minut, da češnje spustijo sok. Posodo postavimo na stran, sok pa
precedimo ter mu dodamo češnjev liker.
Ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake zmešamo z maskarponejem in sladkorjem. Beljak stepemo v sneg ter ga previdno
vmešamo v maskarponejevo maso.
Vsak piškot na hitro pomočimo v češnjev sok in jih položimo
na dno pekača. En del češenj porazdelimo po piškotih in premažemo z maskarponejevo kremo. Nato položimo še eno plast
piškotov in postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo pekača.
Vrhnjo plast premažemo z maskarponejevo kremo.
Češnjev tiramisu damo v hladilnik za vsaj 2 uri, preden postrežemo ga posipamo s čokoladnimi mrvicami.
KOLUMNA
Hišni red
Spet je čas, ko med pomembnejše novice sodi (raz)prodaja državnega premoženja. Kaj in komu bomo prodali (če
sploh), je tema, ki zaposluje stare in mlade, revne in bogate,
izobražene in neizobražene... Seveda, tudi leve in desne. Pa
je to sploh pomembno?
Prodaja premoženja vsakič znova prinaša opozorila njenih
nasprotnikov: češ, tujci bodo odpustili delavce, zamenjali
dobavitelje in še veliko tega, kar naj bi močno škodilo ravno
nam, ki premoženje prodajamo.
Pustimo ob strani razloge, zaradi katerih sploh prodajamo premoženje, saj predvidevam, da je naša nesposobnost
v vlogi lastnika večinoma že prepričljivo dokazana s tem,
ko so podjetja, ki jih prodajamo, večinoma komajda živa.
Posvetimo se raje okolju, v katerega vstopajo novi lastniki.
Prihajajo namreč k nam. V državo, kjer mi (prodajalci, oziroma naša država) postavljamo pravila. Pišemo si zakone,
predpise, zaposlujemo organe pregona, določamo pogoje za
delo in drugo. Zapomnite si predvsem to: »Mi (naša država)
pišemo zakone in postavljamo pravila!« Hišni red pri nas
doma je torej naš.
Zakaj nas je potem tako strah tujcev? Jim morda prodajamo
tudi pravico za pisanje naših zakonov? Smo jim na skrivaj
prepustili inšpekcijske službe, policijo, pravosodje? Kolikor
vem, ne. Zakaj nas je torej strah in zakaj beremo o zgodbah,
kakršna se ravnokar dogaja v portoroških hotelih, kjer naj bi
po novem govorili tuj jezik in ustrahovali zaposlene? Vam
povem? Zato, ker jim to dovolimo. Saj se še spomnite, pravila postavljamo mi.
Težava torej ni v prodaji premoženja, pač pa v pravilih, ki
bi naj veljala za kupca, pa če je tuj ali domač. Tu je država
povsem odpovedala. In to drži kot pribito! Predstavljajte si
prej omenjene hotele v Švici, Avstriji ali na Bavarskem. Ne
gre, ker takšna zgodba tam ne bi trajala niti teden dni. Še
več, tam si takega početja kupec sploh ne bi privoščil, saj
ve, kaj bi ga sicer čakalo. Prej omenjeni hišni red je namreč
dobro napisan in kdor se ga ne drži, no pač »letel«.
Pri nas pa klasika. Lumpi z dragimi odvetniki kazni dočakajo – če sploh – pri tako visoki starosti, da jim v bistvu
pomeni brezplačno varovano bivanje, ki ga navadni smrtniki
drago plačujejo v domovih za ostarele. V Sloveniji iščemo
žvižgače in ne izžvižgane, tukaj je zatajila država. Ne zna
postavljati učinkovitih pravil in ne zna jih postaviti razumljivo ter za vse enako.
Zapomnimo si torej, prodaja premoženja ni problem, če je
hišni red (zakon) dober, hišnik (država) pa marljiv in enak
do vseh.
Alex Krebelj
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
10
Maj 2015
Fotograf Zdenko Bombek predstavlja projekt »Obrazi Kopra in Izole« (3)
Korcev niso premikali!
Portorož – Fotograf Zdenko Bombek še naprej potuje skozi čas s svojimi diptihi iz Kopra in Izole. Tokrat v koprskem delu predstavlja Tanjo Mask, ki je fotografirana na Cankarjevi ulici pred hišo, v kateri je pred 36-imi leti živela. Pozorni opazovalci bodo
ugotovili, da je število korcev na zidu po vsem tem času nespremenjeno, zato so drevesa pred Interevropo precej bolj zaraščena. V
Izoli sta se pred OŠ Vojke Šmuc l. 1979 z 2. e razredom slikala že pokojna razredničarka Bernarda Mejak in učitelj italijanskega
jezika Srečko Štefančič, zgolj v spominih takratnih otrok pa žal ostajata tudi sošolki Klavdija Franetič ter Rebeka Dekleva. Bralci ostrega očesa bodo morda prepoznali novinarko TV Koper-Capodistria Barbaro Kampos, sicer pa je razstava “Obrazi Izole” do
30. junija odprta v Mestni knjižnici v Livadah.
Obrazi
Kopra
Maj 2015
4
Obrazi
Izole
11
April 2015
12
Maj 2015
Predstavljamo primorske originale: Rudi Bučar
Glasba v vseh oblikah
Izola – Rudi Bučar je znan
Izolan in znan glasbenik, če
torej oboje združimo, bi lahko
rekli, da je znan izolski glasbenik. Note je imel zapisane
že v zibelko zaradi očeta, ki
je glasbeno aktiven še danes.
Navsezadnje je tudi Rudi na
tem področju že skoraj veteran,
čeprav je v njegovem primeru
ta beseda precej »zlorabljena«.
Pogovor je potekal na terasi
njegovega priljubljenega lokala v San Simonu po dobrem
kosilu. O glasbi, kaj pa drugega …
Zadnje leto je bilo zate ekstremno uspešno. Dve zmagi
na največjih slovenskih festivalih in tisto nesrečno 2. mesto na Emi. Vseeno je pesem
sedla v ušesa slovenskih poslušalcev. Ko tako pogledaš
nazaj, verjetno lahko oceniš
leto kot pozitivno, kajne?
„Bom kar rekel, da je bilo to
eno mojih temeljnih let v obdobju profesionalnega ukvarjanja z glasbo. Mogoče bi se
sam izrazil drugače, da ne gre
za nesrečno 2. mesto na Emi,
pač pa po mojem prepričanju
v marsikakšnem kontekstu za
srečno drugo mesto. Namreč,
vse skupaj se je zelo dobro
izšlo s promocijo novega dvojnega albuma Kuonc, ki je izšel
ravno prvi ponedeljek po tisti
soboti, ko je bila Ema. Če bi se
mi uspelo prebiti na Eurosong,
bi verjetno tudi promocija
izgledala čisto drugače. Tako
pa smo se znašli na lestvici
najbolj prodajanih slovenskih
plošč. Premikamo se od drugega, pa tretjega mesta do petega
in nazaj na drugega. Prvega se
sicer nismo dotaknili, ampak
tega že spet ne jemljem za nesrečno drugo mesto. Jasno mi
je, da je to nekaj, kar je lahko zelo dobro oziroma je vsaj
možno dobro unovčiti.“
Nesmiselno je Eurosongu
prodajati Eurosong
Če se za hip spet dotakneva
Eme. Tisti finale med tvojo
VJU
R
E
T
IN
pesmijo je nekaj bistveno
drugačnega, kar bi lahko ponudili Evropi, medtem ko je
komad, ki na Dunaj potuje,
pravzaprav nekaj, kar smo
vsi že slišali. Čeprav gre za
dobro pesem, obstajajo določene dileme. Ali bi morali
biti Slovenci vendarle bolj
pogumni?
„Heh, saj si že sam povedal
vse, kar je potrebno, zato vprašanje ostaja bolj retorično.
Vsekakor je potrebno poudariti, da je zmagovalna pesem
kvalitetna in tudi kvalitetno
odpeta. Gre pač za različne
okuse, a pustimo to. Menim,
da je najbrž nesmiselno Eurosongu prodajati Eurosong. No,
seveda bi se znalo zgoditi, da
je to bila dobra poteza, čeprav
osebno tega ne vidim. Veš, tudi
lani sem se za Emo odločil
podobno. Zastopam tezo, da
mora biti vsaj en temeljni element skladbe naš, slovenski.
Ne del besedila, temveč recimo
celotno besedilo. Letos sem šel
še malo bolj v korenine in se
lotil narečnega teksta, pa ne
le to. Lotil sem se elementov
Istre, od lestvice in intervalov
do instrumentov, dotaknil sem
se italijanskega kabareta ter
balkanskega groovea. Marsikoga bi lahko ta balkanski
ritem tudi zmotil, ampak poudaril bi, da je geografsko Istra
tudi del Balkana.“
Rudi Bučar - Foto: Vlado Krivec
ja ali pa ne). Tako sem denimo
prepričan, da je bilo storjeno
veliko krivice elektronski muziki, češ da DJ ne more biti
glasbenik. Mislim, da elektronika je muzika in tudi DJ-ji
so glasbeniki, le da je način
muziciranja ter upravljanja z
inštrumentom pač drugačen.
Očitno je to tudi uspešen izdelek, čeprav meni ni tako blizu.
Če uspeš z glasbo pritegniti veliko ljudi, potem očitno ni brez
veze, kajne? Nekaj je na tem.
Glasba mi je na splošno všeč
in vedno stremim h kvaliteti.
Kljub temu, da se ukvarjam z
različnimi stili, nikoli nisem
skušal narediti nečesa, kar mi
Ko sva že pri tem, verjetno ne ni bilo všeč, zgolj zato, da
v svoji glasbeni zgodovini v nekaj naredim in prodam.“
skladbe nisi vpletel samo še
kakšnih hardcore jazz ele- Dvojna plošča iz treh delov
mentov. Od zasedbe Spirits V kakšno smer torej zavija
naprej je tvoja glasbena pa- ta dvojni album? Gre bolj za
leta izjemno široka in razno- retrospektivo ali novo vajo?
lika. Je to glasbeni Rudi ali „Pravzaprav je zmes vsezgolj rad eksperimentiraš?
ga. Lahko bi rekel, da gre
„Glasbo imam zelo rad v za kolekcijo stilov, zato tudi
vseh oblikah in zato uporab- naslov Kuonc, torej nit v istrljam različne stile. Pogosto skem slengu. To je rdeča nit
pri takšnih vprašanjih rad med slogi mojega ustvarjanja.
uporabim citat Josipe Lisac: Naredil sem dvojno ploščo,
‘Ne postoji dobra ili loša mu- sestavljeno iz treh delov, prav
zika. Ili muzika postoji ili ne po Rudijevo. V bistvu gre za
postoji.’ (Ne obstaja dobra ali dve plošči, za ploščo Kuonc in
slaba glasba. Ali glasba obsta- za ploščo Kantajmo. Slednja
ponuja skladbe ‘a capella’ za
moške pevske sestave. Na njej
so predelani istrski napevi in
tri avtorske skladbe, naslovna plošča pa zajema studijsko
posnete skladbe ter tiste, katere smo posneli v živo iz portoroškega Avditorija z Istrabendom. Tu najdemo skladbe,
posnete pred leti, pa tudi tiste
nedavne, ki so postale uspešnice. Zraven so tudi nekatere, za
katere si še prizadevam, da bi
to postale.“
Doma jo boš letos poleti gotovo večkrat predstavil. Kaj
pa (sosednja in prijateljska)
Slovenija, kako te sprejema?
„Uh, zelo sem presenečen
nad odzivi iz celotne Slovenije.
Ta promocija sicer zdaj traja
že dva meseca, nastopamo pa
po klubih, kulturnih domovih
in različnih festivalih. Odzivi
so praktično fantastični, tudi
po prodaji plošče se to vidi.
Nadaljevali bomo zgodbo po
festivalih, kot so Lent v Mariboru, pa Ptuj, Novo Mesto in
podobni. Vse to so festivali,
kjer sem si že prej želel nastopati in se predstaviti. Za zdaj
mi gre torej kar dobro.“
Ma naj ti gre dobro še naprej, Rudi...
Vlado Krivec
13
Maj 2015
Tudi avtomobilizem kljub tradicionalnim uspehom čuti vsesplošno krizo
Primorci le še na gorskih dirkah
Portorož – Ravno zadnji konec tedna se je s tradicionalnim
gostovanjem v sosednji Furlaniji-Julijski krajini pričelo
letošnje državno prvenstvo v
gorsko hitrostnem avtomobilizmu. V tej panogi avtomobilskega športa so vozniki z
Obale vrsto let krojili sam vrh.
Morda ne tako pogosto v skupni razvrstitvi, zato pa zanesljivo v najmanjši diviziji 1, kjer
nastopajo vozila s prostornino
motorjev do največ 1400 ccm.
V tej skupini so naši vozniki
vrsto let v samem vrhu, saj so
naslovi prvaka – z izjemo enega, ki je pred leti šel na Koroško – praviloma ostajali lepo
ob morju ali vsaj zelo blizu
njega.
Sezona se torej pričenja ta
konec tedna v Verzegnisu blizu
Tolmezza in nadaljuje v drugi
polovici junija z dirko na Gorjance. V avgustu bo grmelo
najprej v Lučinah na Gorenjskem, nakar konec meseca
sledi še tradicionalni zbor najhitrejših evropskih gorskih voznikov v Ilirski Bistrici. Septembra je na vrsti istrski Buzet,
oktobra pa zaključek prvenstva
v furlanskem Čedadu.
Na sliki: Z leve Gregor Jurak, Marco Grossi, Denis Savič, Andrej Prelc in
Daniele Trani. (foto: Vlado Krivec).
dva zaporedna naslova odšla v
Brkine, kar bi se lahko ponovilo tudi letos, posebej zato, ker
beležimo močan osip obalnih
voznikov. Če so bili zadnja
Osip voznikov
leta med kandidati za zmage
Zadnji dve sezoni resda bolj Daniele Trani, Gregor Jurak,
drži tisto „blizu morja“, saj sta Manuel Dessardo in Marco
Grossi, bomo letos na štartnih
seznamih zaman iskali njihova
imena. Večkratni prvak Daniele Trani ima sicer doma v
Strunjanu odlično pripravljen
dirkalni Renault Clio RS, a ga
na dirkah, vsaj v vlogi voznika, ne bomo srečevali. Marco
Grossi, ki med mladimi vozniki veliko obeta, se je posvetil
predvsem rallyju, kjer bo –
sodeč po nastopu v Mariboru
– tudi uspešen. Njegov rdeči
Citroen AX Gti bo tako na gorskih dirkah med pogrešanimi
in ga bomo morda videli le v
Ilirski Bistrici. Podobno bo
tudi z Gregorjem Jurakom in
Manuelom Dessardom. Koprčan se volanu odpoveduje, ker
se datumi dirk prekrivajo s sinovimi nastopi v kartingu in
bo bržčas zraven le za vzorec,
Manuel pa si ureja dom in si bo
prav tako težko utrgal dovolj
časa. Zato pa se v boj za vrh
spet vrača nekdanji prvak Denis Savič. Izkušeni veteran se
je po premoru vrnil lani, letos
pa je eden glavnih kandidatov
za zmago v diviziji 1. Drugi
kandidat je hitri Brkinec Andrej Prelc, ki bo skušal osvojiti še tretji zaporedni naslov.
Vsega je kriv Krivec
Potem, ko je Vlado Krivec
prebil led na rallyjih konec
osemdesetih let prejšnjega
stoletja, mu je sledilo veliko
mladih fantov. Vozniki z Obale
so postali pomemben del slovenskega avtošporta, tako na
rallyjih kot gorskih in krožnih
dirkah. Sedanji koprski župan
Boris Popovič in izolski podjetnik Andrej Jereb sta pisala
zgodovino vsak na svoj način,
bila pa je še vrsta drugih imen.
Večino so se visoko uvrščali
v rallyju, toda nato je zabava
postajala vse dražja, položaj
pri nas pa vse resnejši. Veliko
jih je prenehalo z dirkanjem,
mladi nasledniki pa so se
usmerili v manj drage gorske
dirke. Letos se utegne položaj
še poslabšati... Podobno je s
prireditvami. Že v bivši državi je po obalnih cestah potekal legendarni rally Saturnus
(po številu gledalcev najbolj
množična slovenska športna
prireditev vseh časov!), nato
smo videli nekaj izvedb gorske
dirke iz Izole do Šareda, še
kasneje dvakrat rally Koper in
enkrat del rallyja Postojnska
jama. Potem pa – mrk. Tudi
kartodroma v Luciji ni več,
tistega v Kopru pa nikakor ne
uspejo »zagnati«. (N.R.)
Primorski utrip na Facebooku
.SI
facebook.com/primorskiutrip
Pišite nam: [email protected]
14
Maj 2015
Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (6) – Leonidas (Brazilija)
Črni diamant
Portorož – Brazilija! Samba,
kava, Rio de Janeiro, Copacabana, sanjska obala Atlantika,
(večinoma) čokoladna dekleta
in – nogomet. Edina dežela, ki
se lahko pohvali s petimi naslovi svetovnih prvakov! Umetniki žoge, gospodarji driblinga... Kljub temu pa so Brazilci
prehodili dolgo in trnovo pot
do svetovne nogometne velesile, kajti do 50-ih let sta jih
v Južni Ameriki gladko prekašala Argentina ter Urugvaj.
»Carioce« – sicer napačen
izraz za vse Brazilce, saj v
resnici označuje le prebivalce
Ria, npr. v São Paulu pa velja
bolj za žaljivko – so tudi pred
II. svetovno vojno znali igrati,
vendar so bili taktično nezreli,
v obrambi pa zelo naivni. Njihova strast za nogometom je
nepopisna, v preteklosti pa se
je v tej ogromni državi rodilo
toliko fantastičnih igralcev, da
je kar težko izbrati zgolj nekaj
imen.
Gumijasti človek
Vseeno pa se velika večina
strokovnjakov strinja, da je bil
prvi veliki brazilski zvezdnik
Leonidas da Silva, na stadionih širom sveta znan le pod
svojim prvim imenom. Do njegove pojave so Brazilci preživljali kaotično razdobje, v katerem nikakor niso mogli ujeti
koraka z velikima južnoameriškima tekmecema Urugvajem in Argentino. Slednji so se
nogometa učili od profesorjev
Angležev in ko so ga oplemenitili še z lastnim talentom, so
kaj kmalu prekosili učitelje. Na
drugi strani je Brazilija iskala
lastno pot, kar je seveda trajalo precej dlje, vendar pa na teh
temeljih še danes stoji vsa njihova veličina.
Temnopolti Leonidas je bil
človek, ki je prisilil nogometni
svet, da začne resno razmišljati o Braziliji kot bodočem velikanu. Črni diamant ali tudi
O’Homen Borracha (gumijasti
www.primorski-utrip.si
človek) se je sicer rodil 6. oktobra 1913 v eni od siromašnih
favel – revna naselja z bivališči
iz pločevinastih plošč ali kartona – Ria de Janeira. Na prašnih
in umazanih ulicah velemesta
je napravil prve nogometne
korake, seveda z žogami iz krp
(ti. krpenjače), ob katerih je
zrastlo toliko velikanov! Njegov talent ni ostal neopažen in
tako se je hitro znašel v klubu
Bonsucesso, že pri 19-ih letih
pa je v okviru Cope Branco v
Montevideu na srečanju proti
Urugvaju debitiral tudi v reprezentančnem dresu. V tem tekmovanju sta bili takrat izjemoma dovoljeni dve menjavi (na
uradnih tekmah se je to pravilo
uveljavilo šele l. 1967) in mladi Leonidas je vstopil v drugem polčasu ob vodstvu domačih z 1:0. Prisotnim gledalcem
na znamenitem Centenariu je
bilo takoj jasno, da spremljajo
začetek velike kariere, saj je
anonimni mladenič zabil dva
gola, od tega drugega s škarjicami, po katerih je kasneje
tako zaslovel. Pri priči ga je
angažiral urugvajski Peňarol,
vendar je kot pravi »carioca«
težko vzdržal brez rojstnega
mesta. Že po letu dni se je vrnil
domov, v njegovo mrežo pa se
je ujela prva velika riba – klub
portugalskih izseljencev Vasco
da Gama, ki je po Leonidasovi
zaslugi takoj osvojil prvenstvo
Ria de Janeira. Pri 21-ih letih
se je prvič odpravil čez veliko
lužo, vendar pa Brazilija na SP
1934 v Italiji ni imela sreče.
Kot vedno so imeli »kanarčki«
tudi takrat moštvo izjemnih
tehničarjev, ki pa so bili tudi
prav toliko nedisciplinirani in
zato jih je že po prvem srečanju poslala domov Španija.
Izid je bil 3:1 za »furio«, edini
gol za Južnoameričane pa je
zabil seveda – Leonidas.
Brazilski »čudežni deček« Leonidas da Silva. - Foto: www.saopaulofc.in
prestopil v Flamengo, ki je od
nekdaj veljal za klub revnih,
vendar je imel prav zato največ
razumevanja za črnopolte. Tam
je ostal vse do leta 1942, ko je
bogati tekmec z juga São Paulo zanj plačal za tiste čase nepojmljivih 50.000 dolarjev. Na
železniški postaji v São Paulu
ga je pričakalo 10.000 navijačev, sedemkrat toliko pa jih je
spremljalo njegov prvi trening
v dresu novega kluba! Tu je ostal do leta 1950, ko je zaključil
svojo nogometno pot, pet let
pred tem pa se je pri 33-ih poslovil od državne izbrane vrste
na enak način kot jo je začel.
Na srečanju proti največjemu
rivalu Argentini je Leonidas
dosegel dva gola, v sodelovanju z Zizinhom in Ademirjem
pa je poskrbel, da ga navijači
še dolgo niso pozabili – 6:2 in
adios, amigos! Po igralski karieri je najprej zaplaval v menedžerske vode, nato pa našel
svoj pravi poklic. Postal je namreč najboljši in najbolj znani
radijski (kasneje tudi televizijski) komentator v Braziliji,
prav njemu pa pripisujejo tudi
70.000 duš na treningu
izum slovitega krika GoooolllPo vrnitvi iz Evrope se je »O ll, ki v Južni Ameriki skoraj ne
Diamanto Negro« preselil v sme trajati manj kot minuto, če
Botafogo in tudi z njim osvojil reporter da kaj nase!
naslov prvaka, hitro zatem pa
Kljub vsem uspehom je Le-
onidas ostal brez omembe
vrednega rezultata (vsaj za
brazilske razmere) na svetovnih prvenstvih, čeprav je bil
1938. leta v Franciji proglašen
za najboljšega igralca, z Madžarom Zsengellerjem pa sta
si s po sedmimi doseženimi
goli razdelila naslov najboljšega strelca SP. Brazilce je takrat
pokopal pokalni »nokaut« sistem, zaradi katerega so izgubili
veliko moči in to so v polfinalu
izkoristili Italijani.
Bos zabil »chileno«
Na Mundialu ‘38 bi sicer moralo sodelovati šestnajst držav,
toda Argentina je v zadnjem
trenutku odstopila in zato so
se po volji žreba Švedi uvrstili
neposredno v četrtfinale. Brazilci so že v osmini finala odigrali eno najbolj vznemirljivih
srečanj v zgodovini največjih
tekmovanj. Francoski ljubitelji
nogometa so takrat seveda že
poznali južnoameriške artiste
in zato je bilo 30.000 vstopnic za dvoboj Poljske s »selecãom« razprodanih že teden
dni vnaprej. Vse se je začelo
po pričakovanjih, saj so Brazilci dobili prvi polčas s 3:1,
vendar se je med odmorom
nad Strasbourgom dobesedno
utrgal oblak in travnik je v
15
Maj 2015
Leonidas da Silva (Brazilija)
Rojen: 6. september 1913, Rio de Janeiro
Umrl: 24. januar 2004, Rio de Janeiro
Reprezentanca: 1932-46 (37 tekem/37 golov)
Klubi: 1931-32 Bonsucesso (51/55), 1933 Peňarol Urugvaj
(25/28), 1934 Vasco da Gama (29/27), 1935-36 Botafogo
(?/?), 1936-41 Flamengo (149/153), 1942-50 São Paulo
(212/141).
veda pa so bili južnoameriški
umetniki po treh maratonskih
dvobojih ter skupno 330-ih
odigranih minutah za polfinalni spopad s spočitimi Italijani
hudo utrujeni in tudi Leonidas
je moral to tekmo izpustiti.
»Azzurri« so v dramatičnem
finišu slavili z 2:1 ter kasneje po zmagi nad Madžarsko
osvojili drugi zaporedni naslov
svetovnih prvakov, Brazilci pa
so v boju za tretje mesto proti
Švedski spet nastopili z vsemi
najboljšimi in v pravi ekshibiciji zmagali s 4:2. S tem so
svetu prvič dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi ter kasneje seveda postali »zakon«,
vseeno pa bodo na naslov
svetovnega prvaka čakali še
dolgih 20 let. Kljub vsemu bo
ostalo zapisano, da so Peleju,
Didiju, Garrinchi, Zicu, RoNajboljši brazilski napada- naldu in ostalim velezvezdnilec vseh časov?
kom pot utirali prav Leonidas
Do konca so nasprotniki do- ter soborci.
segli še en gol, toda Brasil je Mnogi menijo, da Brazilija ne
le prišel med osmerico. Tam prej ne kasneje ni imela boljšejih je čakal še težji nasprotnik, ga napadalca, kajti ob gibčnoskajti Češkoslovaška je s slav- ti in hitrosti je imel Leonidas
nim vratarjem Planičko, pa do vrhunca izbrušeno tehniko,
Pucem, Nejedlyjem, Koštale- menda celo boljšo od samega
kom... spadala v sam svetovni Peleja! O kakovosti »črnega
vrh. Prva tekma se je tudi po diamanta« pričajo tudi številpodaljških končala z remijem ke, saj je praktično celotno ka1:1 (trikrat lahko ugibate, kdo riero vztrajal pri sanjskem povje bil strelec za Brazilijo) in prečju gol na tekmo. Njegova
po takratnih pravilih je bila že pojava je simbolizirala nov
naslednji dan na sporedu po- slog nogometa, kakršnega poznovitev. Brazilci so se odločili namo še danes in brez dvoma
za tvegano potezo in poslali bi se takšen igralec brez težav
na igrišče devet svežih rezer- znašel tudi v dvobojih z bruvistov, ki sta jih vodila vratar talnimi obrambami sedanjega
Walter ter seveda Leonidas. časa. Znanje je – poleg neumKljub izključitvi Zezeja že v nosti – pač neuničljivo!
13. minuti je »črni diamant«
Boris Planinc
spet zadel v polno in na koncu je bilo 2:1 za Brazilce. Sewww.primorski-utrip.si
trenutku postal blatna njiva.
Igralci izpod Južnega križa so
le začudeno čofotali po igrišču
in že po petnajstih minutah nadaljevanja je bilo 3:3. Nato je
Peracio s pravo bombo zabil
v mrežo vratarja in žogo (priče
trdijo, da se je zgodilo natanko
tako!), vendar so žilavi Poljaki
še enkrat izenačili. V podaljšku
pa je stopil na sceno Leonidas.
Enostavno si je sezul kopačke
in bos dosegel dva zadetka!
Drugi in skupno njegov tretji
je bil prava mojstrovina, saj naj
bi z neizogibnimi škarjicami z
roba kazenskega prostora skoraj razparal mrežo! Mimogrede, v Južni Ameriki škarjicam
pravijo »chilena«, kajti bojda
je potezo prvi javno prikazal
čilski vezist Ramon Unzaga
januarja 1914...
Otroci so se v Piranu preizkusili na prometnem poligonu
Pasavček opozarja na pas
Piran – Projekt Pasavček spodbuja pravilno uporabo otroških
varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo, tudi letos
pa se bo ustavil v Piranu. Zaključna prireditev preventivnega
projekta bo v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Piran je potekala v petek, 17. aprila, na
Tartinijevem trgu.
Zaključne prireditve so se udeležili otroci, ki so v letošnjem
letu sodelovali v projektu Pasavček, ki ga vodi in koordinira
SPVCP pri Javni agenciji za varnost prometa, pridružili pa so se
mu malčki iz vrtca Mornarček Piran, vrtca Portorož, vrtca Morje iz Lucije in vrtca iz Sečovelj. Člani Gasilske brigade Koper
so postavili poligon in skupaj s predstavniki PP Piran, PGD Piran, redarske službe ter Rdečega križa otrokom predstavili svoje
delovne obveznosti, naloge, opremo in službena vozila. Otroci
so se tudi preizkusili na prometnem poligonu, ki so ga postavili izvajalci programa Kolesarčki, s pomočjo poligona pa so na
zabaven ter poučen način spoznali osnove pravilnega vedenja v
prometu in prometne varnosti. Na prireditvi so sodelovali tudi
predstavniki Agencije RS za varnost prometa, ki so najmlajšim
prikazali pravilni postopek pripenjanja z varnostnim pasom in
tehnike za naletno težo, sodelovali pa so še AMD Pinko Tomažič
in ekipa AMZS. (A.V.S.)
16
Maj 2015
Kje so naše ladje? Tujino je izkusil tudi košarkar Emanuel Richter
Trojkašu na računajo hrane
Portorož – Praktično vsakodnevno slišimo, koliko mladih Slovencev se seli v tujino,
trend pa je kajpak prisoten tudi
v športu. Če smo odhodov največjih zvezdnikov vajeni, pa se
vse pogosteje dogajajo tudi na
nižji ravni. Nemški košarkarski klub Nördligen Giants se
je za letošnjo sezono v regionalni ligi (4. rang) okrepil kar
z dvema Slovencema in tako
Emanuel Richter kot Jan Petrovčič – lani sta skupaj igrala
pri Portorožu – sta se odlično
izkazala ter dodala velik delež
k 1. mestu in napredovanju
“velikanov”. Richter je povprečno dosegal 15.8 košev,
3.7 skoke in 3.6 podaje na
srečanje, Petrovčič pa je beležil po 9.5 točk ter 8.9 skokov.
Pogovarjali smo se z Emanuelom Richterjem, seveda pa nas
je najprej zanimalo, kakšna je
sploh konkurenca v Nemčiji.
Koprčan, resda priseljen s
Koroške – je po sezoni pri
Bambergu omenjal, da je
košarka v v Nemčiji vse bolj
“Zelo močna. Druga ekipa priljubljena.
Bayerna premore nekaj odlič- “Ja, strinjam se, da je Nemnih igralcev, navsezadnje sta čija v košarkarskem vzponu.
Mauricio Marin ter Daniel Ogledal sem si tudi nekaj teMayer tudi člana prvega mo- kem Bayerna iz Münchna in
štva. Pri Vilsbiburgu nam je videl zelo kakovostno košarko,
ameriški dvojec Boyer-Adams nenazadnje so tudi v Evroligi
povzročal dosti težav, oba klu- vse bolj konkurenčni.”
ba pa smo prehiteli zgolj za Kako pa je sicer potekalo
eno zmago. Gre za kvalitetne življenje v tujini? Ni domače
igralce, ki sodijo na višjo ra- kuhinje...
ven. S tema ekipama smo se
borili vse do predzadnjega kro- “Gotovo... Vsekakor pomeni
ga ter nato pred 1.200 doma- selitev v Nemčijo adaptiranje
čimi navijači dokončno slavili na novo okolje in predvsem na
nemščino. Eden od mojih ciljev
napredovanje v Pro B.”
je tudi obvladati jezik ter si po
Nördligen je bil ne tako končani karieri zgraditi prihodavno celo med prvoligaši. dnost v službenem smislu (Riči
Kakšne načrte ima?
je “v prostem času” diplomira“Res je, bili so v ti. BBL ligi, ni ekonomist, op.a.).”
vendar gre za majhno mesto, Pa primerjava s slovenskim
ki težko prenese proračun za “basketom”?
najvišjo konkurenco. Ravno
prvoligaška izkušnja je bila “Slovenska košarka se mi zdi
prevelik korak za klub, zato so zelo kvalitetna; roko na srce,
štartali znova iz 1. regional-li- igralci so na splošno dosti
ge in počasi načrtujejo vrnitev boljši od nemških. Razlika je v
do Pro A, kar je v bistvu 2. liga. denarju in organizaciji. Klubi
Uprava se zaveda, da je vrni- v 1. SNL plačujejo igralce “na
tev med elito najbrž nerealna.” potne stroške” ali pa jih celo
ne plačujejo. Laži ter nerealne
Slovenski reprezentant Bo- obljub so pri nas navada, kar
štjan Nachbar – sicer tudi
Foto: AumannPress
se v Nemčiji, vsaj v mojem primeru, niti slučajno ne dogaja.
Poleg tega v Sloveniji igralci
nimajo skoraj nobenih pravic.”
Navadno se reče, da morajo
tujci vedno prinesti prevago. Ali tudi Nemci doživljajo
“ausländerje” kot dodano
vrednost?
“Na tujce je nekaj več pritiska, saj imamo višjo plačo ter
uprava pričakuje, da se njihova investicija pač izplača. Najbrž je povsod enako – dokler so
rezultati dobri, je vse v redu.”
znano mestno diskoteko in pili
praktično zastonj. Po končani
zabavi smo čakali taksije, saj
je bilo veliko ljudi, nakar nas
je nek fant prepoznal in poskrbel za prevoz. Kot “Giants
players” smo v minuti dobili
taksi ob opravičilih voznika.
Pred blagajno v Lidlu sem celo
podpisal nekaj avtogramov, po
domačih zmagah pa mi denimo
v restavraciji niso zaračunali hrane. To so majhne stvari,
a te motivirajo, da na tekmah
daš vse od sebe.”
Zaslužek zadošča za spodobno življenje?
Ostajaš po izkušnjah v Kopru, Portorožu in zamejstvu “Dohodek je kar soliden, saj
ga sestavlja igralska plača,
“zgoraj”?
treniram pa tudi mlajše selek“Hja, nič ne bi imel proti, da cije. Na splošno pa zaslužek
ostanem v Nemčiji. Čez nekaj v 1. regionalni nemški ligi ne
dni imam sestanek z upravo, presega plač v najvišjem sloko se bomo pogovorili, kako in venskem tekmovanju.”
kaj za naslednjo sezono. Imam
tudi nekaj drugih ponudb iz
Nemčije, zato se mi očitno obe- Podpisi k slikam: 1. Najmočnejši adut Emanuela Richterja
ta zanimivo poletje.”
Manjši kraji so nava- so trojke, vendar mu niti eledno zelo privrženi svojim gantna preigravanja niso tuja.
klubom. Ste košarkarji v 2. S klubsko maskoto in soigralcem Jordanom TalberNördlingnu lokalni junaki?
“No, gotovo nas imajo ljudje tom, ki bi bil po “Ričijevem”
kar radi. Po odločilni domači mnenju nosilec igre tudi v vezmagi nad Vilsbiburgom smo čini slovenskih prvoligašev
odšli s celotno ekipo v najbolj
Boris Planinc
17
Maj 2015
Intervju z glasbeno skupino PecheGlava
Ej, stari … full ste dobri!
Portorož - Marsikateri radijski
poslušalec ali obiskovalec lokalnih koncertov, ki mu je med
drugimi glasbenimi zvrstmi
všeč tudi »Yu rock«, je na nek
način,prisiljen poslušati »uveljavljene« in dodobra zlajnane
»Yu rock« hite, ki jih domala
že vsak bend skuša servirati
po enakem, že dobro preizkušenem receptu. Kot v Vegetini
kuhinji, tudi na koncertih poslušalca hitro zadane mononatrijev glutaminat iz te tipične
začimbe, ki ima vlogo ojačevalca okusa in ima zato vsaka
jed, ki je pripravljena s tem dodatkom, enak okus. Poslanstvo
ojačevalca okusa, v glasbenem
smislu, pri nas marljivo opravljajo nekatere komercialne
radijske postaje,za lase privlečene TV oddaje, organizatorji
dogodkov in še nekateri drugi akterji… Ampak o tem raje
kdaj drugič… Je v začetku
pogovora dodobra kritičen Robert Čančar, pevec in tekstopisec skupine “PecheGlava”.
Kako bi na kratko opisali
skupino PecheGlava?
Smo obalna skupina PecheGlava. Največ nastopov smo do
sedaj imeli prav na obali. Življenje je tako naneslo, da so
se člani zaradi službenih obveznosti, kasneje razkropili po
ostalih krajih Slovenije in smo
morda zato manj »obalni«, z
izjemo kitarista Maurizia, ki se
ne pusti iztrgati iz domačega
Kopra (smeh). Ustvarjamo avtorsko glasbo, ki spominja na
rock bivše skupne države s to
razliko, da ji dodajamo modernejše prvine. Poslušalcu tako
želimo vzbuditi nostalgijo in
ga hkrati popeljati v današnji
čas. Besedila so tako ljubezenska, kot družbeno - politična.
Priredbe, ki jih tudi izvajamo,
so predelane na način, da se
odmikajo od prvotne izvedbe
in po navadi z našim vložkom
zvenijo bolj energično. Skupino sestavljamo:
Robert Čančar- vokal, Ado
Krpan - bobni in vokal, Žiga
Jelen - bas kitara, Vasja Jelen
- kitara, Maurizio Pellizer - kitara
Rekli ste, da ustvarjate avtorsko glasbo. Kdo je pisec Po koncertu skupine PecheGlava vas glava najbrž ne bo pekla.
besedil? Od kje navdih zanje?
bolj vneti obiskovalci koncer- dujem, ker sem še vsakič z naBesedila pišem sam. Nekaj tov smo ravno glasbeniki. V povedjo brcnil v temo(smeh).
jih je bilo napisanih že pred naši skupini smo bolj nagnjeni Morda je kriva ravno trinajsestavo skupine. Navdih naj- obiskovanju izvajalcev z avtor- stica(smeh).Kar se tiče prihovečkrat črpam iz tragikomičnih sko glasbo.Radi si ogledamo dnosti pa si želimo več velikih
situacij naše družbe, saj človek koncert pa naj bo v majhnem odrov.V skupini se dobro razune more ostati ravnodušen ob baru ali na velikem odru.S memo in dopolnjujemo. Želimo
vsem šmornu, ki se kuha okrog tem tudi drug drugega bolje si,da bi na plakatih končno
nas. Pa naj bo to ljubezen, po- spoznavamo,podajamo kritike nekdo pravilno napisal naše
litika ali le notranji nemir. Vse in izmenjujemo izkušnje.Pa še ime(smeh) in,da bi PecheGlaveč ljudi je pod odrom(smeh). va še dolgo živela saj nam je
to sodi na papir.
Veliko skupin si tudi deli ka- vsem v veselje biti član tega
Kako je vaša avtorska glas- kega člana.Osebno ne čutim posrečenega tima.
ba sprejeta?
nobenega rivalstva.Rivalstvo Morda še kakšna beseda za
Poslušalci oz. gledalci so zelo se bolj čuti pri organizatorjih konec? Sporočilo?
različni. Prvi cenijo avtorsko dogodkov.
delo in ti po končanem kon- V zadnjem času se na pri- Pozval bi vse zasvojence s
certu z veseljem stisnejo roko zoriščih vedno bolj uvaja pametnimi telefoni in seveda
ter izrečejo »Ej, stari…Full ste vstopnina.Kaj pravite na to? Facebook-om,da kakšen dan
ali vsaj kakšno uro v tednu
dobri !!« Drugi raje čakajo na
odmaknejo pogled z ekrana,ki
Vstopnino
podpiram
in
jo
tudi
kakšno sfrizirano priredbo, ki
jim je spremenil življenje in
sam
plačujem,kakor
tudi
vsi
jim požene kri po žilah. Tudi
organizatorji so razdeljeni člani v bendu.Oni toliko bolj obiščejo kakšen kulturni dogomed tiste, ki stavijo na prever- saj so vsak vikend na kakšnem dek.Ni nujno,da je to koncert.
jeno možnost in ponujajo pri- dogodku(smeh). Nič na tem Ljudje se med seboj sploh več
ložnost le peščici bendom, ki svetu ni zastojn in ne razumem ne poznajo,ne družijo in kljub
igrajo »šagra« glasbo, drugi zakaj je nekaterim samoumev- temu,da imajo tisoče prijatepa podpirajo lastno ustvarjal- no, da je glasbenik zastojn. ljev na družbenem omrežju, so
Poleg tega ima organizator še vedno osamljeni. Ni čudno,
nost. Slednji nas raje gostijo.
dogodka stroške in določen da je obisk kulturnih dogodkov
Ali se z drugimi obalnimi riziko. Vstopnina za razumno klavrn. Opažam, da tudi, ko seali skupinami, ki delujejo ceno in,če dobi obiskovalec še dijo skupaj na kavi, jim pogled
po vsej državi podpirate? kakšno konzumacijo je kom- kuka na telefon. Sogovornika
Obstaja med vami neko ri- promisna rešitev. Z vstopnino sploh ne poslušajo. Ne posvalstvo?
tudi dvigujemo raven kvalitete lušajo nobenega. Kako lahko
potem pričakujemo, da bodo
Seveda se podpiramo. Naj- dogodkov.
Vrnimo s k PecheGlavi. poslušali nas, glasbenike, naša
Kdaj lahko pričakujemo vaš sporočila in pozive?
CD. Kakšni so pogledi za Kje vas lahko slišimo v
živo?
naprej?
CD oziroma zbirka 13 koma- Ta mesec, 22. maja v Bjrca
dov je v pripravi.Projekt gre pubu v Sežani.
počasi proti koncu.Kdaj bo N.R.
končan pa tako nerad napove-
18
Konec maja naj bi izolska občina objavila razpis za
najem neprofitnih stanovanj
Na voljo jih bo 24
Izola – Tudi letos občina pripravlja razpis za oddajo neprofitnih
stanovanj v najem, ki naj bi bil objavljen konec maja. Predvidena je oddaja 24-ih neprofitnih stanovanj v starem delu mesta
ter v Livadah. Gre za stanovanja v lasti izolske občine, ki so se
izpraznila in jih je občina obnovila.
Razpis bo objavljen v občinskih uradnih objavah in na spletni
strani izolske občine, sicer pa bodo o njem pisno po pošti obveščeni vsi, ki so se prijavili na razpis leta 2008, ravno tako pa
tudi ostali, ki so se v tem času zanimali za najem stanovanja. Po
zaključku razpisnega postopka bo objavljena prednostna lista, z
uspelimi prosilci pa bodo nato sklenjene pogodbe za nedoločen
čas. V kolikor bo občina v času trajanja razpisnega postopka
(eno leto od objave) pridobila še kakšno dodatno stanovanje, bo
to oddano upravičencem po vrstnem redu na listi.
Prednostne kategorije, ki bodo določene v razpisu, so mladi in
mlade družine ter občani z daljšo dobo bivanja v občini Izola,
dodatne točke pa bodo dobili prosilci, ki so sodelovali na razpisu
za stanovanja v letu 2008 oz. prosilci s srednjo ali visokošolsko
izobrazbo. (A.V.S.)
Maj 2015
PESNIŠKI KOTIČEK
Vojak
Na uniformah šivi pokajo
in tisti, ki so ostali živi, jokajo
Bratje, ločeni od barv, zastav
drobiž so na elitni mizi stav
Vojak, poglej, kako preživlja raja
boriš se za svobodo, ki ne obstaja
V dežju, blatu, krvi in puščavi
dokler naboj zaspi v tvoji glavi
Upri se, preden noč spet pordeči
in zbudi se smrt, hinavsko zasmeji
Pohlep pokoplji, jezo in strahove
prostora manj za mlade bo grobove
Vasja Klun
V Hrpeljah bo ob lokalnem prazniku spet veselo
Junijsko opasilo
Hrpelje – Manjši kraji praviloma močno skrbijo za svoje izročilo in tudi KS Hrpelje niti letos ne bo pozabila na opasilo. Tradicionalni praznik oz. šagra bo v soboto, 13. junija, pred vaškim
domom v Hrpeljah.
Prvi del opasila bo potekal že dan prej z delavnico o vinu “Rose
– polenta razvajanja”. V soboto bo čez dan potekal nogometni
turnir dečkov in mladincev na malonogometnem igrišču z umetno travo v Hrpeljah, pravi možje pa bodo seveda prišli na plano
šele po sončnem zahodu.
V večernih urah bo organiziran turnir v briškoli, ob hrani in
pijači pa bo opasilo glasbeno začinila domača brkinska skupina
The Uncles. Vsekakor se v Brkinih obeta sproščen večer, dodatne informacije ali prijave pa so na voljo preko elektronske pošte
[email protected] oz. na Facebook strani KS Hrpelje.
19
Maj 2015
Salon za nego telesa
Ester Besednjak
TPC Lucija
Tel: 030 676 230
- Nega obraza (microdermoabrazija)
- Manikura
- Pedikura
- Kavitacija
Kavitacija je metoda liposukcije brez kirurških posegov, ki zagotavlja takojšnje in dolgotrajne rezultate.
Ste nezadovoljni z obliko vaše postave?
Želite izoblikovati svoje telo? Se bojite operativnih posegov? Dovolite aparatu VacCavite prestiž, da vam pomaga!
Obiščite TPC Lucija in si privoščite
profesionalno nego in videz, kot
si ga zaslužite!
Studio Kali - kjer znamo in vemo kaj je lepo.
Vabimo Vas, da pozabite na živčnost in
slabo voljo, ter za trenutek izklopite vse,
kar vas mori, tako da si privoščite Masažo oz. ostale storitve iz naše ponudbe.
Masaža je kot govorica skupna vsem.
je najstarejša in najbolj naravna metoda zdravljenja in ohranjanja zdravja.
Sprošča telo in um. Uporabljamo jo lahko
za zdravljenje in tolažbo, za odpravljanje
bolečin ali lajšanje napetosti. S pomočjo
masaže se lahko upremo neizprosnemu
življenjskemu ritmu. Pomeni sistematično gladenje, gnetenje in stiskanje tkiv ter
mišic, s čimer dosežemo popolno sprostitev. Za masažo uporabljamo zelo kakovostna , naravna olja, zato je učinek tudi
kozmetične narave. Vrednost masaže je
tudi v neposrednem človeškem dotiku.
Izboljša krvni obtok, sprošča mišice, spodbuja prebavo,stimulira limfni sistem, pospešuje izločanje odpadnih snovi iz telesa.
KONTAKT: 030 66 12 12 [email protected]
PONUDBA:
- Masaže ( od klasičnih, do relax, do energetske masaže – odpiranje energetskih
centrov);
- trajno lakiranje nohtov brez UV lučke;
- trajno lakiranje nohtov shellac;
- podaljševanje trepalnic – tudi 3D (volumen);
- svetlobna terapija BIOPTRON (certificiran medicinski aparat za zdravje in lepoto
spodbuja nastanek kolagena in elastina);
- shujševalni program.
KALI, Studio lepote in zdravja
Željka Kanjir s.p.
TPC Lucija
Obala 114
KUPON ZA 30% POPUST
KALI, Studio lepote in zdravja, Željka Kanjir s.p., TPC Lucija, Obala 114, 030 66 12 12, [email protected]

Na vse storitve
Do 30. junija 2015
20
Maj 2015
Domača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (4)
Iz dežele vzhajajočega sonca z ljubeznijo
Portorož – Cel kup bolj ali
manj pomembnih ljudi ob
prehodu iz pomladi v poletje
praznuje svoje rojstne dneve –
Primož Čepar & sin, (ne)odgovorni urednik, avtorica zapisa, Dalibor Radujko, Ante
Guberac... – in seveda se bo
marsikdo mastil s torto. Ena od
možnosti je Japonska torta,
za katero je najprej potrebno
nakupiti, ukrasti ali si sposoditi
400 g riževe čokolade, 100150 ml sladke smetane, 250
g sira mascarpone, naribano
limonino lupino, 150 g malin,
jagod ali višenj, eno vanilijevo in dve čokoladni “Šlag
kremi” (po mnenju naših vodilnih teoretikov Dolcela) ter
375 ml mleka. Za okraševanje
torte si velja omisliti še eno
sladko smetano in 50 g čokolade za kuhanje.
Riževo čokolado nalomite na
kose in raztopite na pari, pri
čemer je potrebno paziti, da
ne zavre. Z mirno roko dodate
sladko smetano in mešajte, da
se pacarija poenoti v gladko
zmes. Otroka – četudi po naravi ni hudoben – medtem privežite za radiator, sicer bo moral
Po uspešni nabavi je potrebno
posredovati čistilni servis!
zavihati rokave. Ker gre za delikatno operacijo, polno pasti, Raztopljeno zmes čokolade
jo objavljamo po korakih in na in sladke smetane vlijete v namaščen kalup za torte (premer
lastno odgovornost.
dekoracijo, ostale pojejte še
preden vas zalotijo ostali (lačni) družinski člani. Čez maline
posujete še čokoladno kremo
in jo oblikujete, s čimer tudi
zaključite torto, zato lahko
damo domišljiji duška ter jo
okrasimo s priljubljenimi pravljičnimi junaki ali z grbom
našega kluba.
Čokolado za kuhanje raztopite na pari in nanesite v tankem sloju na papir za peko.
Ohladite jo, razlomite na kose
ter obložite z njimi zunanji del
torte, kakor je prikazano na
cca. 26 cm) ter postavite v hla- sliki.
dilnik za približno 2 uri, da se
Smetano stepete in z njo okstrdi.
rasite torto.
Vanilijevo kremo pripravite
po navodilih na vrečki. V ste- Zraven se bo prilegla penina,
peno kremo narahlo vmešajte s katero nikar ne varčujte in
mascarpone ter naribano limo- dajte na hladno nekaj steklenic,
sicer bi lahko japonska torta
nino lupino.
pomislila, da jo je pojedel pes.
Vanilijevo kremo namažete
na ohlajeno čokoladno pod- Jasna Softić
lago. Posujete po njej maline,
nekaj jih lahko pustite še za
www.primorski-utrip.si
Pošljite nam svojo zgodbo na [email protected]
21
Maj 2015
www.elizabeth-trgovina.si
Trgovina Elizabeth
Pristaniška ulica 3 / 6000 Koper - Capodistria / tel 05 933 7160
22
Maj 2015
Tradicionalna kitajska medicina
Metode zdravljenja (2)
Zdravljenje obolenj živčnega sistema s tradicionalno
kitajsko medicino-akupunkturo in tuina masažo
Iz/zaradi povezave med živčnim sistemom (biomedicine)
in sistemom/mrežo meridianov
tradicionalne kitajske medicine lahko govorimo o zdravljenju obolenj živčnega sistema s
tehnikami akupunkture in tuina
masaže. V smislu biološkega delovanja, sta oba sistema
uravnavanja delovanja telesa
zelo podobna, njuno normalno
delovanje je zelo pomembno,
sta glavni/vodilni sistem prenašanja informacij ali biopotenciala-qi po telesu. Po eni
strani gre za kontroliranje in
uravnavanje delovanja posameznih glavnih notranjih organov (meridiani, nei-wai), sistemsko delovanje (živahnost),
ki povezuje vse dele telesa v
celoto. Po drugi strani gre pa
za delovamje v smislu združevanja ali distribuiranja informacij ali qi-ja, kot odzivanje
na spremembe in stimulacije iz
okolja ter ustrezen odziv, ki ne
samo poveže telo v celoto, ampak tudi telo in okolje poveže v
(harmonično) celoto. Refleks/
odziv/reakcija je oblika/način
osnovnega delovanja uravnavanja in delovanja živčnega
sistema (teh dveh sistemov).
Visoka stopnja razvoja velikih
možganov, možganska skorja,
je najboljše mesto za uravnavanje delovanja celega telesa,
tudi mišljenja, zavesti in drugih življenjskih funkcij. Živčni
sistem se porazdeli po celem
telesu, povsod je prisoten.
Podobno tudi sistem meridianov povezuje notranjost in
zunanjost (površino), zgornji
in spodnji del telesa, štiri okončine, vse kosti, pet čutnih organov in devet odprtin.
Sistem meridianov lahko dosega podobno uporabnost kot
živčni sistem. V smislu biološkega delovanja se po meridianih pretaka, poleg krvi, tudi
qi-biopotencial, energija (to-
plota), ki neguje glavne notranje organe, deluje obrambno in
ohranja ter varuje celotno telo.
Kako se bolezen pojavi/razvije
(kje se pojavi) in pa kako poteka (kam gre) je glede na sistem meridianov za diagnozo in
zdravljenje zelo pomembno, in
zato je teorija o mreži meridianov tudi osnovna podlaga tradicionalne kitajske medicine,
še posebej za prakso akupunkture in tuina masaže.
Ti dve praksi lahko pozdravita več vrst obolenj živčnega
sistema, ne samo zaradi osnovne teorije, ampak tudi zato, ker
klinične izkušnje to potrjujejo.
S tradicionalno kitajsko medicino, še posebej akupunkturo
in tuina masažo, se ukvarjam
že 30 let, poznam tudi osnove
biomedicine. 20 let sem delal
na Kitajskem, v Zagrebu 5 let
in 13 let v Sloveniji.
Z uporabo teorije sistema mreže meridianov in ob
upoštevanju razpravljanja o
simptomih
(diagnosticiranja) in izbiri ustrezne tehnike
zdravljenja lahko akupunktura
in tuina masaža dosežeta zares
dobre rezultate pri obolenjih
živčnega sistema.
Danes bom tukaj na kratko
predstavil nekaj uporabnih
aplikacij.
1. Migrena je prvi primer.
Je močan, ustaljen glavobol
povezan z živčnim in krvnožilnim sistemom, za pogost, neopisljiv glavobol so v glavnem
odgovorni naslednji meridiani:
zushaoyang danjing/GB (žolč)
meridian in shoushaoyang sanjiaojing/TE (trojni grelec)
meridian, še posebej točke na
zadnji strani glave, na robu
lasišča na sredini med hrbtenico in ušesi, točki fengchi /
GB20 in pa točki , ki ne ležita
na meridianih, ampak izven,
in sicer na sencah, stranski del
glave med očmi in ušeci, točki
taiyang/ EX-HN 5. Na hrbtni
strani zapestja, dva cuna proti rami je točka na meridianu
trojnega grelca/waiguan/TE
5 in pa na zunanji strani gležnja, na meridianu žolča, od
gležnja proti kolku tri cune,
točka xuanzhong/GB39, ali
pa malo nižje, na istem meridianu, točka zulinqi/GB 41.
Zdravljenje z akupunkturo ima
veliko vrednost in dosega dobre rezultate. Tudi pri drugih oblikah glavobola se lahko izbere
akupunkturne točke, glede na
razporeditev meridianov na
glavi, se izbere ustrezne točke
in se jih združi z ustreznimi
točkami na stopalih in rokah in
na ta način doseže zadovoljiv
zdravilni učinek.
2. Lokalna paraliza, krč
obraznih mišic, trigeminalni živec: te tri težave enako povzročajo patološke spremembe živcev, pri lokalni/delni paralizi
obraza vnetje živca za ušesom
ustvarja pritisk na živec, krč
obraznih mišic je posledica le
tega, bolečine v predelu trigeminalnega živca pa so povezane s patološkimi spremembami
živcev v možganih. Vse tri patološke spremembe se kažejo
na obrazu. Meridiani na obrazu
so: dachangjing/(debelo črevo)
LI meridian, weijing (želodec)
ST meridian, pangguangjing
(mehur) BL meridian, xiaochangjing (tanko črevo)/ SI
meridian, sanjiaojing (trojni
grelec)/ TE meridian in danjing (žolč) GB meridian, vsi
ti meridiani so razporejeni tudi
po različnih delih obraza. Zato
se za zdravljenje treh zgoraj
omenjenih težav lahko izbere
ustrezne točke na meridianih,
ki potekajo po obrazu in se jih
združi z ustreznimi točkami na
stopalih in rokah za zadovoljiv
in zdravilni učinek.
hrbtenice, po rokah in nogah.
Meridiani, ki potekajo po teh
delih telesa so: dumai/funkcionalni kanal, ki poteka po
hrbtenici (od trtice do zgornje
ustnice)/ GV, pangguangjing
(mehur) / BL meridian, weijing (želodec) / ST meridian,
xiaochangjing (tanko črevo) /
SI meridian, dachangjing (debelo črevo) / LI meridian in
feijing (pluča) /LU meridian.
Najboljši rezultat pa se doseže s kombinacijo aplikacij
akupunkturne in tuina (akupresurne) tehnike na ustreznih
meridianih in točkah.
4. Nespečnost, depresija,
težave s prebavo in podobne patološke spremembe so v
glavnem povezane z zavestjo/
umom/duhom/vitalnostjo. Bolezni živčnega sistema vključujejo več vrst patoloških
sprememb zavesti/vitalnosti.
Zgoraj omenjene težave lahko na podlagi teorije notranjih
organov in meridianov tradicionalne kitajske medicine, z
uporabo metode (bianzheng
xuanzhi) diagnoze in izbiro
ustrezne metode zdravljenja,
kombinacijo akupunkture in
tuina (akupresure) masaže na
ustreznih točkah in meridianih
ustrezno zdravimo in dosežemo zelo dober zdravilni učinek.
Zdravljenje alergijskih
simptomov z akupunkturo
Simptomi alergije so simptomi bolezni z relativno zapletenimi vzroki. Pogostokrat so
vzroki lahko: dedni, ali izvirajo iz okolja (kot npr. cvetni
prah, pršice, trave), ali iz hrane
oziroma živil (ribe, raki, mleko, jajca…), ali zaradi zdravil
(preventivna cepljenja, antibiotiki) itd. vsi ti vzroki lahko
vplivajo na zdravstveno stanje,
hkrati ta vpliv lahko povzročijo tudi čisto fizični vzroki, kot
so sončna svetloba, mraz, praskanje itd.
3. Dislokacija medvretenčne(ga) ploščice (diska), bolečine išiasnega živca, težave
vratnega dela hrbtenice: vse
tri omenjene težave vplivajo na živčne korenine in zato
povzročajo bolečine, mravljince in odrvenelost v ledvenem Simptome ali znake alergije
delu hrbtenice, vratnem delu pogostokrat, glede na mesto
23
Maj 2015
pojavljanja, ali pa pogostosti lahko je lažje ali težje oblike,
pojavljanja razdelimo na štiri čas trajanja je lahko daljši ali
pa krajši, hkrati pa je to edini
glavne skupine:
1. alergijsko vnetje veznice znak, na ostalih delih telesa ni
na očeh: najpogosteje se izra- posebnih znakov alergije.
ža z rdečo in srbečo veznico,
občutljivostjo na svetlobo, nenavadnim občutkom (solzenje
ob najmanjšem vetrcu), otečenostjo in prekomernim izločanjem.
2. alergijsko vnetje nosu: se
ponavadi razvije hitro in tudi
hitro uplahne/zgine. Na začetku se pojavi srbenje, draženje v
nosni votlini, potem kihanje in
izločanje bistre tekočine skozi
nos, tudi zamašena nosna votlina na eni ali obeh straneh, lahko je kratkotrajno ni pa nujno,
3. alergijska astma: preden
se pojavi astma se lahko že pojavijo simptomi kihanja, tekočega nosu, kašelj, utesnjenost
v prsih itd. Če se ti simptomi
ne pozdravijo takoj, se lahko
razvije astma. Pojavlja se pogostokrat ponoči z utesnjenim
občutkom v prsih, kratko sapo,
težkim dihanjem, prisilno sedečo držo, dihanjem z odprtimi ustmi in dviganjem ramen,
kratkim vdihom in dolgim izdihom.
4. koprivnica: na koži se po-
javijo različno velike in različ- podlagi je možnost, da zunanih oblik srbeče rdeče pike z nji boleznotvorni ali patološki
jasno mejo.
energetski potencial vstopi v
Zgoraj opisane simptome telo, še posebej v oslabljene
razdelimo glede na čas po- sisteme, toliko večja in lahko
javljanja, stopnjo razvitosti povzroči zgoraj opisane znake
simptomov glede na trajanje, alergij.
na akutne in kronične.
Tovrstni bolezenski simptomi
Tradicionalna kitajska medi- se v teoriji tradicionalne kicina meni, da so vzroki za aler- tajske medicine opisujejo kot
gijo tako notranji kot zunanji. primankljaj (bioenergetskega
Notranji vzrok je lahko dedni potenciala) v jedru ali v koreoziroma prirojen, pogostokrat nini in prebitek (bioenergetgre za primanklljaj energije v skega potenciala) na površini.
sferi vpliva in delovanja pljuč V primeru kronične, že dalj
ali pa primankljaj energije v časa trajajoče alergije, so lahko
sferi vpliva in delovanja vra- hkrati prisotni znaki prebitka
nice in ledvic, neutrjena zu- in primankljaja. V akutni fazi
nanja energetska plast (plašč) so glavni znaki prebitka, v kroali ovojnica (wei qi). Na tej nični fazi, pa so glavni znaki
primankljaja.
Kaj je tradicionalna kitajska medicina - TKM?
Tradicionalna kitajska medicina meni da, dokler v telesu
obstaja dovolj prave energije
(zheng qi), boleznotvorna patološka energija ne more vstopiti v telo in povzročati težav.
V akutnem primeru se zdravi
površina, v kroničnem pa jedro
ali korenina.
Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medicine traja že več kot 3000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub
napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v
svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju
širokega nabora bolezni. Najpogostejši in najbolj znani metodi zdravljenja sta akupunktura
in kitajska medicinska masaža (tuina).
V akutni fazi akupunkturna
terapija lahko olajša simptome alergije, pri kronični obliki
alergije pa akupunkturna terapija (o)krepi sfere vpliva ali
sposobnosti delovanja pljuč,
vranice in ledvic in na ta način
prepreči pogosto ponavljanje
simptomov.
ZDRAVNIKI TRADICIONALNE
KITAJSKE MEDICINE V kopru
-50%
S tem letakom imate 50% popust na
diagnostični pregled tradicionalne kitajske
medicine
T: 040 206 744
WWW.KITAJSKAMEDICINA.SI
PodroCja zdravljenja
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Glavoboli, migrene.
Nespečnost.
Obolenja vratu, vrtoglavica.
Bolečine v križu in nogah, mravljinci in
otopelost okončin, oteklost okončin.
Pomoč pri revmatskih obolenjih in
išiasu.
Odpravljanje posledic možganske kapi.
Vnetja živcev (obrazni idr.).
Bolečine v želodcu in prebavnem
traktu, težave s prebavo.
Neredna in boleča menstruacija.
Pospeševanje zmanjšanja telesne teže
•
•
•
•
DELOVNI CAS:
KOPER
PON.-PET: 08:30-13:00
Vojkovo nabrežje 29
in zdravljenje debelosti.
Izboljšanje miselne koncentracije,
izboljšana sposobnost učenja.
Različne športne poškodbe kit in mišic
(teniški komolec, golferski komolec).
Bolezenska stanja pri otrocih
(neješčost, prebavne motnje,
hiperaktivnost).
Obolenja zaradi kroničnega stresa,
depresije, tesnobe, nervoze.
Dr. LIU HONGZHOU
Pri kroničnih oblikah alergije, ki se pojavljajo vsako leto,
trajajo dalj časa in vplivajo
na delo in življenje, akupunkturno zdravljenje lahko pomaga. Akupunkturna terapija
v teh primerih relativno dobro učinkuje, tudi nima stranskih učinkov in zdravljenje
z akupunkturo ne bo vplivalo
na vsakodnevni tok življenja.
Uravnavanje pretoka vitalne življenske energije (qi) po
meridianih, da bi v telesu ponovno vzpostavili ravnovesje
oziroma zdravje, pogostokrat lahko doseže zmanjšanje
znakov/simptomov alergije,
pri nekaterih pa tudi popolno
okrevanje.
Dr. Han Zaoxinag, prevedel Miha
Virant
24
Maj 2015
PONOVNA
10
%
na vse
OTVORITEV
*
* Popust velja samo v navedeni poslovalnici in se
obračuna dne 15.05.2015 in dne 16.05.2015 na blagajni.
Popusta ni možno kombinirati z drugimi popusti.
Omenjen popust ne velja za darilne bone.
dne 15.05.2015
in 16.05.2015
v Kopru, Ankaranska 4, v novem Shopping Parku Supernova
Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote od 09.00 do 21.00, nedelja zaprto
Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik-textilien.si
Za novičke se enostavno prijavite in vedno boste na tekočem!
7752_WE_AZ_Koper_175x240_SLO.indd 1
www.kik-textilien.com
Ponudba velja samo za izdelke iz zaloge. Nakup samo
v količinah, običajnih za gospodinjstva. Pridržujemo si pravico
do napak. Barvna odstopanja so pogojena s tiskom.
KiK Textilien und Non-Food d.o.o, Ruska ulica 6, 2000 Maribor
04.05.15 10:42
Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medicine traja že več kot 3000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub
Maj 2015
napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v
svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju
širokega nabora bolezni. Najpogostejši in najbolj znani metodi zdravljenja sta akupunktura
in kitajska medicinska masaža (tuina).
25
Utripova nagradna križanka
1. nagrada: Diagnostični pregled pri zdr. tradicionalne kitajske medicine v Kopru
S tem letakom imate 50% popust na
2. nagrada: Diagnostični pregled pri zdr. tradicionalne kitajske medicine v Kopru
diagnostični pregled tradicionalne kitajske
3. nagrada: Darilni bon TV Shopping
v vrednosti 10 evrov
medicine
-50%
PodroCja zdravljenja
•
•
•
•
KOPER
PON.-PET: 08:30-13:00
14:00-18:00
Vojkovo nabrežje 29
T: 040 206 744
E: [email protected]
Veljavnost do:
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Navodila za sodelovanje
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
KODA: A7KAVXG5
KODA: Y58JYI8S
V boben za žrebanje bodo
uvrščene samo pravilno rešene križanke.
Osebni podatki bodo uporabljeni samo za namen sodelovanja v žrebu nagrajencev.
Dr. LIU HONGZHOU
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
in zdravljenje debelosti.
1. Pravilno rešite križanko.
Izboljšanje miselne koncentracije,
svoje
DARILNI
BONpoizboljšana sposobnost učenja. 2. V obrazec vpišite
datke.
Različne športne poškodbe kit in mišic
3. Izrežite po oznakah, vstavi10€
(teniški komolec, golferski komolec).
te v kuverto in najkasneje do
Bolezenska stanja pri otrocih 31.5.2015 pošljite na naslov:
(neješčost, prebavne motnje, Primorski utrip, Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
hiperaktivnost).
4. Izžrebani nagrajenci bodo
Obolenja zaradi kroničnega stresa,
objavljeni v naslednji številki
Primorskega utripa.
depresije, tesnobe, nervoze.
DELOVNI CAS:
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
Veljavnost do:
•
Rešite in pošljite do
DARILNI BON
31. maja
Telefon ali e-pošta
•
•
•
•
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
KODA: 9URLE3Z3
Naslov
•
Glavoboli, migrene.
Nespečnost.
Obolenja vratu, vrtoglavica.
Bolečine v križu in nogah, mravljinci in
otopelost okončin, oteklost okončin.
Pomoč pri revmatskih obolenjih in
išiasu.
Odpravljanje posledic možganske kapi.
Vnetja živcev (obrazni idr.).
Bolečine v želodcu in prebavnem
traktu, težave s prebavo.
Neredna in boleča menstruacija.
Pospeševanje zmanjšanja telesne teže
Nagrajenci aprilske križanke: 1. nagrada Diagnostični pregled: Namka Čauševič, Koper;
2. nagrada - Diagnostični pregled: Žiga Leskovšek, Portorož; 3. nagrada - darilni bon TV
Shopping za 10 evrov: Danica Žuvela, N. Gorica.
•
•
•
•
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Veljavnost do:
WWW.KITAJSKAMEDICINA.SI
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Ime in priimek

T: 040 206 744
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
DARILNI BON
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
26
Maj 2015
Naša avtošola se ponaša z bogatim voznim parkom
ter prijaznimi in izkušenimi učitelji vožnje.
040 19 10 00
[email protected]
www.as-capris.si
Novost v našem
voznem parku
nova
Toyota Yaris
Duke 125
Poučujemo kategorije AM, A1, A2, A, B, BE, C, CE
27
Maj 2015
Domači kino
4K na beli steni
Koper - Sony želi s 4K projektorjem Ultra Short Throw
(LSPX-W1S) narediti odločen
korak naprej. Inovacija, ki sodi
v sam vrh oblikovalskih in tehnoloških dosežkov, je po odličnih odzivih v ZDA in na Japonskem na voljo tudi evropskim
uporabnikom.
tor, saj posrečeno in premišljeno združuje visoko tehnološko
zmogljivost in z več nagradami
potrjen elegantni dizajn. Postavljen pred belo steno predvaja 147-palčno sliko, ki prikaže
štirikrat več podrobnosti v primerjavi s polno visoko ločljivostjo (Full HD). Projektor, ki
je že prejel oblikovalski nag147 palcev brez ekrana
radi Red Dot Award (Product
Pravzaprav ni samo druga- Design 2015, Best of Best) in
čen, tudi zanimiv je ta projek- 2015 iF design, postavlja nove
Za kino užitke v domači dnevni sobi. - Foto: Sony
smernice v notranjem oblikovanju in opremljanju bivalnih
prostorov, saj njegova minimalistična zasnova elegantno dopolni prostor. To je predvsem
plod Sonyjeve zavezanosti k
ustvarjanju dizajna.
Da gre za vrhunsko opremo
naših dnevnih sob potrjuje dejstvo, da je podjetje Sony vodilni proizvajalec avdio, video,
igralnih, komunikacijskih in
informacijskih tehničnih izdel-
kov za trg potrošnikov in profesionalnih uporabnikov. Tudi
s svojo glasbo, slikami, računalniško zabavo in spletnim
poslovanjem Sony predstavlja
vodilno znamko za digitalno
razvedrilo na svetu. Ne preseneča torej, da je Sony je zabeležil konsolidirano prodajo na
letni ravni v višini približno
75 milijarde USD za fiskalno
leto, ki se je končalo 31. marca
2014. (www.delajzame.si)
IZOLA
TEHNIČNI PREGLEDI
A M TC
100m
REGISTRACIJA VOZIL
ZAVAROVANJE
HOMOLOGACIJE
AVTOPRALNICA
VULKANIZERSTVO „SODA“
PONEDELJEK - PETEK: od 7.00 - 19.00, SOBOTA: OD 8.00 - 12.00; TEL.: 05/640 22 00
28
Maj 2015
Maj 2015
29
30
Maj 2015
Maj 2015
31