Primorski utrip št. 205, februar 2015

Transcription

Primorski utrip št. 205, februar 2015
Februar 2015
Leto 21
Številka 205
Izhaja 15. v mesecu
Cena 0 €
Izolski župan
želi biti dolgoprogaš
INTERVJU
“Skrajni čas je, da
nehamo razmišljati, kako bomo
reveža spravili
ob denar.”
10
Burek
14
4
Lucija
MED STANOVALCI VRE
Bo
jz
18
Si ga upate
pripraviti
sami doma?
Obrnite časopis okrog za ...
a
pa
rk
iri
FELJTON
šč
a
Stari nogometni
mojstri: Piola
2
Februar 2015
BESEDA UREDNIKA
Drugi tir je spet dražji
No, pa smo preživeli apokaliptične napovedi vremenoslovcev, ki so
nedavno napovedovali sodni dan z vsemi pritiklinami zadnje bitke
na Armagedonu, nato pa se je spet izkazalo, da se je tresla gora in
rodila miš. Pri tovrstnih zadevah bi se morali tudi mediji zavedati, da z vsakim novim prispevkom povečujejo strah in paniko med
prebivalstvom. Nekateri teoretiki zarote celo trdijo, da predvsem v
ZDA mediji namerno bombardirajo ljudi z nasiljem ter kriminalom,
zaradi česar so predvsem tisti bolj neumni v resnici prestrašeni in
frustrirani, ker so prepričani, da jim z vsakega vogala preti smrtna
nevarnost. Če vas pot zanese čez lužo, se lahko izborno zabavate že
s tem, da skušate nagovoriti mimoidoče, denimo ko sprašujete za
pot. Skoraj vsakdo bo namreč sprva prestrašeno odskočil, povsem
drugače pa je v bolj sproščeni Južni Ameriki, kjer so me nekoč trije
možakarji osebno pospremili do trgovine, da se prepričajo, če sem
našel vtičnik za elektriko.
Toda vrnimo se v našo realnost... Slovenska politika bo tik pred
zdajci lovila zadnji rok za evropska sredstva, s pomočjo katerih naj
bi zgradili famozni drugi tir med Koprom in Divačo. Bojda je na
uspešnost pogajanj vezana tudi zaupnica ministru za prometu Petru
Gašperšiču, kar je vsekakor zanimivo, kajti prav on je na začetku
manadata nonšalantno razlagal, kako 2. tira sploh ne rabimo, v vsakem primeru pa Slovenija zanj nima denarja. Če je soditi po predoru
Markovec, bo čez kakšnih 10 let morda res zgrajen, brez vsakršnega
tveganja pa lahko stavite vse, da se bodo tudi po tem projektu vlekli
repi in obtožbe, kdo je koliko pokradel. O ceni razširitve železniške
proge se je veliko govorilo, vse pa kaže, da bodo tatinski Slovenci
skušali sforsirati očitno napihnjeno številko 1.4 milijarde, čeprav je
kitajski podpredsednik ob nedavnem obisku v Luki Koper ponujal
»ključ v roke« za 400 milijonov!? Tragikomično zveni tudi napoved,
da bodo iskali zasebnega partnerja. Zagotovo investitorji stojijo v
vrsti, da svoj denar zmečejo v železniško progo v neki čudaški državi, sami pa od tega ne bi imeli nič, kajti vnaprej je jasno, da bosta z
drugim tirom profitirala zgolj Luka Koper in Slovenske železnice.
Včasih se človek resnično vpraša, ali nas ima nekdo za idiote ali pa
je sam toliko neumen, da verjame vsem svojim oslarijam. Pa ne gre
zgolj za drugi tir – eh, takšnih »drugih tirov« smo se zadnjih 20 let
nagledali... Malce starejši se bodo ob tem morda spomnili znamenitega jugoslovanskega »flopa« v Obrovcu, ki je v nekdanji državi
veljal za največjo nasedlo naložbo, nedavno pa sem slišal nekoga
modrovati, kako je SFRJ v bistvu bankrotirala. Hm, država z 22-imi
milijoni prebivalcev je dolgovala cca. 20 milijard dolarjev, enajstkrat
manjša Slovenija pa se počasi približuje 30-im milijardam evrov...
Boris Planinc
Izdajatelj:
Domates d.o.o.
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Naslov uredništva:
Primorski utrip
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Tehnična priprava:
Marn ST, medijske storitve
Matična št.: 5884713000
ID za DDV: SI21305498
Splet:
www.primorski-utrip.si
Odgovorni urednik:
Boris Planinc
Facebook:
www.facebook.com/primorskiutrip
Kontakt uredništva:
T: 0590 21 000
F: 0590 21 001
E: [email protected]
Primorski utrip je brezplačen časopis
za območje slovenske Obale in Krasa,
tiskan v nakladi 4.000 izvodov.
Kontakt za oglaševanje:
T: 040 232 581
E: [email protected]
V razvid medijev je vpisan pod
zaporedno številko 1859.
Vse pravice pridržane.
Šala na dan odžene težave stran
Mož in žena se prepirata.
Žena (histerično): “Bolje bi bilo, če bi se poročila s hudičem!”
Mož (povsem mirno): “Draga, poroke med
sorodniki so prepovedane.”
3
Februar 2015
Do konca marca naslednja faza hidravličnih izboljšav v Izoli
Začasne zapore
V sklopu del bodo dokončali
tudi preplastitev ceste od Šareda proti Maliji, kjer so bile
sicer že sredi januarja zaključene hidravlične izboljšave. V
sklopu del v Jagodju je na ulicah Na terasah in Pod Šaletom
v načrtu ureditev del njima na
Cesti v Jagodje. Ob zaključku
redakcije naj bi bil ta del že
končan. Nato sta na vrsti obe
že omenjeni ulici, kjer bo v
času del postavljena začasna
popolna zapora, ki se bo pomikala vzdolž obeh ulic. Dostop
bo v času del možen samo za marca. Nadaljuje pa se projekt
stanovalce, zaključek del pa je hidravličnih izboljšav še v
Kortah, kjer so v začetku fepredviden do sredine marca.
Prav tako že začeli z deli na bruarja najprej opravili pripraJužni cesti in v Kortah. Na ve, zdaj pa že potekajo tudi
prvem odseku dela potekajo gradbena dela. Ta sledijo smeri
od krožnega krožišča pri Kaju- od odcepa za Šmarje proti stahovi ulici do križišča s cesto A ri osnovni šoli. Postavljena je
poleg Tehnikovih blokov. Tam začasna popolna zapora, ki se
so postavili delno zaporo ceste, pomika vzdolž ulice. Tudi tuki se pomika proti križišču s kaj bo dostop v času del možen
cesto A. Promet sicer ni oviran samo za stanovalce, dela pa
v večji meri in v večini še po- bodo predvidoma zaključena
teka dvosmerno. Dela bodo za- sredi marca, je sporočilo modključena predvidoma do konca ro vodstvo občine Izola. (N.R.)
Projekcije bodo vsako prvo sredo v mesecu potekale vse do vključno junija
V koprsko mestno jedro se vrača film
Koper – Zavod SI-FILM je 4.
februarja pričel z novim projektom, ki bo potekal vsako
prvo sredo v mesecu in ponuja
filmske projekcije. Namen je
ponuditi dodatno kulturno vsebino v centru Kopra in vrniti
film v njegovo mestno jedro.
Obiskovalcem bodo postregli
z različnimi filmskimi vsebinami, od premier filmskih novosti do slovenskih klasik, od
resnih filmov do bolj sproščenih. Projekcije bodo potekale
vse do vključno junija, vstopnice pa si lahko obiskovalci
zagotovijo pred predstavo v
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
koprskem Turistično informa- ne so v ta namen podelili Zdru- obolelih za demenco.
cijskem centru (TIC, Titov trg) ženju Spominčica, ki s svojim A.V.S.
in na dan projekcije na blagajni delovanjem pomaga svojcem
dogodka od 18.30 dalje.
Prvič so si obiskovalci lahko
ogledali slovensko premiero filma Še vedno Alice (Still
Alice), in sicer v cerkvi sv.
Frančiška Asiškega v Kopru.
Projekcija je bila organizirana
v sklopu dobrodelne akcije,
v kateri so zbirali sredstva za
nadaljnji razvoj na področju
osveščanja javnosti o Alzheimerjevi bolezni in pomoči
svojcem obolelih. Del vstopni-
Primorski utrip k vam domov
AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike
Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo
izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolnite spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov [email protected].
Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste
samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega
utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov.
AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na
dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vrednosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si.
Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja.
Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš
domači naslov še danes!
URARSTVO - OROLOGERIA
MILOŠ STEGOVEC S.P.
OBALA 114, 6320 PORTOROŽ
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV
Da, želim, da Primorski utrip
pošiljate na moj domači naslov.

Izola – Skoraj do konca prvega
pomladnega meseca bo Izola
veliko delovišče, saj potekajo
dela na nadaljevanju projekta
hidravličnih izboljšav vodovodnega omrežja v upravljanju
Rižanskega vodovoda. Prve
dni februarja so stroji zagrmeli najprej v ulicah Na terasah
in Pod Šaletom, kasneje pa še
na Južni cesti ter v Kortah. Na
občini zagotavljajo, da bodo
dela zaključena do sredine oz.
konca marca, odvisno od delovišča.
Ime in priimek:
Ulica in hišna št.:
Poštna št. in pošta:
Telefon:
S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete
plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje
Primorskega utripa na dom.
Podpis:
Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov:
Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa
Primorski utrip na vaš domač naslov.

4
Februar 2015
Zaradi ignorance občine stanovalci stvari vzeli v svoje roke
Parkirna vojna v Luciji
Portorož – Prebivalci Lucije
na težave s parkiranjem opozarjajo že najmanj deset let,
a od občine razen obljub in
nekaj predvolilnih kvadratnih
metrov asfalta v vseh teh letih
niso dobili nič. Zato je lastnikom stanovanj v stolpičih Obala 123, 125 in 127 (med glavno
cesto in osrednjo lucijsko prometnico) prekipelo, saj njihova
parkirna mesta zasedajo obiskovalci ter zaposleni v TPC
Lucija, naposled pa jim ni preostalo drugega, kakor da stvari
vzamejo v svoje roke. Dostop
do parkirišča pred omenjenimi
stolpiči bo po novem z zapornico omogočen samo stanovalcem.
zdravstveno zavarovanje, zavod za zaposlovanje, …), zaradi česar se je prometni pritisk
na Lucijo močno povečal. Nekaj let kasneje se je iz Pirana
tja preselila še glavna avtobusna postaja, odpirati so se začele bančne poslovalnice, pisarne
in številni novi lokali. Lucija je
tako postala upravno-poslovni
center in prometno vozlišče
piranske občine, pri čemer je
prometna infrastruktura ostala na ravni spalnega naselja iz
sedemdesetih. Krivca za to ni
težko najti: vsi dosedanji župani(nje) so se lucijskih težav
lotevali z gasilskimi akcijami,
ko bi morali dejavno pristopiti k oblikovanju in realizaciji
Zgodovina težav s parkira- dolgoročnega razvoja kraja.
njem v Luciji sega več desetle- Očitno je z urejanjem prostotij nazaj. Ko so v sedemdesetih ra v Luciji nekaj zelo narobe,
in osemdesetih gradili stano- kar pove tudi dejstvo, da piranvanjske stolpiče tega spalnega sko javno podjetje Okolje, ki je
naselja, nihče ni računal na v lasti občine, uradno ni vededružbeni in ekonomski razvoj. lo, da je parkirišče pred bloki
Če je takrat na posamezno sta- Obala 123, 125 in 127 zasebno
novanje odpadlo morda pol zemljišče. Vse skupaj bi bilo
avtomobila, je danes številka prej komično kot tragično, če
trikrat višja. Namesto, da bi ne bi taisto JP Okolje pred leti
odgovorni zagrizli v problem gradilo omenjene stolpiče in
slabe ureditve mirujočega pro- kupcem stanovanj prodalo tudi
meta v Luciji, ga bolj ali manj zemljišče pred bloki!? Ko so
vztrajno ignorirajo. Doseda- stanovalci pred časom že hoteli
nje investicije v to področje postaviti zapornico, je namreč
so bile večinoma omejene na JP Okolje sprožilo sodni spor,
nekaj kant barve in prometnih češ, da gre za javno pot, ki je
znakov, prišlo je do „revolu- opredeljena v občinskem odcionarne“ spremembe Šolske loku. A sodišče je lani nagnilo
ulice v enosmerno s parkira- tehtnico v prid lastnikom stanjem ob robu ceste, kar zaradi novanj ter odločilo, da gre za
povečanega prometa jezi pre- zasebno zemljišče, ki pripada
bivalce ob Liminjanski cesti, stanovanjskim stolpičem, čenekaj predvolilnih kvadratnih tudi je v odloku občine Piran
metrov asfalta pa je dotlej kategorizirano kot javna pot.
brezplačno makadamsko parkirišče ob TPC-ju spremenilo Zaradi zapornice zavrela
kri
v plačljivo.
Na postavitev zapornice pred
JP Okolje v svojem filmu
skupnim parkiriščem omenjeDa je prostorsko načrtovanje nih blokov so se burno odzvali
Lucije popolnoma stihijsko, prebivalci sosednjih stolpičev
se je pokazalo konec devetde- na številkah 117, 119 in 121,
setih, ko je bil ob cesti Obala ki so doslej kljub prometnezgrajen
Trgovsko-poslovni mu znaku »dovoljeno samo
center oz. TPC. Vanj so se iz za stanovalce Obala 123, 125
Pirana preselili številni uradi in 127« uporabljali parkirišče.
(upravna enota, notar, zavod za Stisko prebivalcev gre razu-
Zapornica že stoji. Od 1. marca dalje bodo na parkirišču za njo lahko parkirali samo stanovalci blokov Obala 123, 125 in 127. Ker pričakujejo nejevoljo tistih, ki so kljub prometnemu znaku za prepoved parkirali na površini v
lasti stanovalcev, so namestili tudi videonadzorno kamero.
meti, saj število parkirnih mest
pred njihovimi bloki ne zadostuje niti za tretjino stanovanj.
Toda bes in grožnje, ki jih zdaj
usmerjajo proti upravniku ter
stanovalcem blokov Obala
123, 125 in 127, zagotovo niso
rešitev, najbrž pa tudi ne bodo
pomagale. »Zapornica ostane,« so odločeni lastniki stanovanj, ki so ozemlje, na katerem
stoji skupno parkirišče treh
stolpičev, plačali pri nakupu
stanovanj. Pravico do omejitve dostopa na svoje zasebno
zemljišče bodo branili z vsemi
pravnimi sredstvi, morebitne
poškodbe zapornice ali druga
vandalska dejanja pa dosledno
prijavljali policiji, še napovedujejo.
Halo, občina?
šujejo prebivalci Lucije, ki se
že leta iz dneva v dan soočajo
s problemom parkiranja pred
stanovanjskimi bloki. Slišati
je tudi predloge, s katerimi bi
vsaj nekoliko omejili parkirno
stisko. Za začetek in z najmanj
stroški bi občina lahko uvedla
dovolilnice za stanovalce in
določila območja, kjer je dovoljeno parkiranje zgolj z dovolilnico, ki bi hkrati omogočala tudi brezplačno parkiranje
v plačljivi modri coni vzdolž
ceste Obala ter na parkirišču
pri TPC-ju. A glede na izkušnje iz preteklosti se Lucijčani
upravičeno bojijo, da bodo tudi
tokrat poslušali zgolj obljube
in pojasnila, zakaj nečesa ni
mogoče narediti. Že videno, že
slišano in tudi psi še vedno lajajo, ko gre karavana naprej...
Kako dolgo se bo še nadalje- N.R.
vala ignoranca občine, se spra-
Nič več parkiranja zaposlenih in obiskovalcev TPC-ja na parkirišču stanovalcev.
5
Februar 2015
Križi in težave sežanskega terminala brez prometa
Oddaljeni satelit
Sežana – Na skrajnem zahodu
Sežane se na približno sedemdesetih hektarjih razteza nekdanji kamionski terminal, ki
ima danes drugačno funkcijo
kot pred desetletji. Včasih je
bil poln tovornjakov, špedicij in gostinskih lokalov, svoj
prostor pod soncem so našle
trgovina, banka, pošta…, danes pa je tam le manjše število
parkiranih vozil, kajti večina
jih gre v ali iz Slovenije kar
skozi avtomobilski mejni prehod na Fernetičih. Poleg tega
je na Terminalu le en bar, kajti
samopostrežna restavracija in
hotel sta že kar nekaj časa zaprta. Banke ni več, le pošta še
vedno posluje. V izpraznjenih
prostorih nekdanjih špedicij
in drugih poslovnih prostorov
so sedaj sobe za oddajanje za
daljši čas, predvsem za delavce. Resnici na ljubo, obstaja
tudi nekaj podjetij, ki imajo na
Terminalu svoje poslovne prostore, ravno tako posluje manjše število proizvodnih obratov.
Beseda Terminal je namerno
napisana z veliko začetnico,
saj je danes mestni predel Sežane, kjer se špediterska dejavnost sicer že dolgo ne izvaja
več, ime pa je ostalo. Vendar
Terminal kljub temu, da ni po-
polnoma izpraznjen, deluje kot
mesto duhov in v njem še zdaleč ni tistega vrveža, kakršnega
se “lokalci” spominjajo iz preteklosti. Verjetno bi bilo prav,
da bi občina širila pozidavo na
tem področju, kjer je še precej
praznega prostora za novogradnje ter širitev Sežane. Priložnosti se ponujajo predvsem
v trikotniku med Partizansko
cesto in avtocesto ter zahodno
in južno od Terminala.
V letu 2014 je cesta na
vzhodnem delu dobila asfaltno
prevleko, a je ponoči v temi, saj
še vedno nima javne razsvetljave. Še ena nerodnost bode v
oči, kajti vse ulice na območju
Terminala so poimenovane kar
Partizanska cesta, kar je zelo
problematično za dostavljalce
in obiskovalce. Že sicer je težko najti določen naslov, ker je
celoten predel uvrščen pod eno
ulico, za nameček pa je tudi
številk zelo malo in velika večina poslovnih prostorov ima
naslov kar Partizanska cesta
109. Zmešnjava, da ji ni para
niti v Tanzaniji in celo v sosedski ter prijateljski banana-državi Sloveniji bi težko našli večjo zmedo... Verjetno ni prehuda
umetnost na novo poimenovati
nekaj ulic (zaslužnih domačih
Narava je znova udarila, čeprav le s pol moči
Burja v Brkinih
Ilirska Bistrica – Že leta ugotavljamo, da se klima v naših
krajih spreminja. Težko govorimo o štirih letnih časih kakor
nekdaj, saj so meje med njimi
vse bolj zabrisane. Pogosto
se spopadamo z deževnim in
sušnim obdobjem, kar smo še
pred kakšnim desetletjem uvrščali nekam daleč na afriški ali
azijski kontitent.
Seveda so vsem v spominu
dogodki iz začetka lanskega
leta, ko je Notranjsko prežel
ledeni mraz z žledom. Poletje
je minilo brez večjih šokov,
zato pa je jesen prinesla velike
poplave na ilirskobistriškem
področju. Narava nas vsako
leto preseneča, kar je postalo
že stalnica, vremenu pa očitno
ni všeč, kako človek ravna s
planetom Zemljo.
V preteklem tednu smo bili
priče močnim sunkom burje, ki
je ogrozila predvsem prebivalce in rastlinstvo krajev ob hrvaški meji. Najmočnejši sunki
so bili v Vipavski dolini, a tudi
Ilirska Bistrica z okolico se ni
izognila vremenskim nevšečnostim. Veter je predvsem ob
cesti Reka–Trst napravil nekaj
škode na prometnih znakih, na
Območje sežanskega terminala na zemljevidu / Grafika: S. Poles
herojev je več kot dovolj), navsezadnje je velik del področja
odmaknjen od dejanske Partizanske ceste in se sploh ne nahaja na njej.
Težava ostaja tudi pri povezavi slovenske in italijanske
avtoceste na Fernetičih, kjer
je avtocesta prekinjena in se
vozniki 500 metrov peljejo
po navadni cesti z zmanjšano
hitrostjo. Nekoč so že obstajali načrti za ureditev tega
območja, ki so vsebovali tudi
štiripasovnico, namenjeno tovornjakom iz Italije pripelje
na slovensko stran, vse skupaj
pa je bilo “zapakirano” kot del
glavne ceste Opčine-Sežana.
A vse to so le načrti, ki v danajšnjih kriznih časih verjetno
še nekaj časa ne bodo izvedeni,
zato ostaja zgolj upanje, da bo
sežanski Terminal kdaj dočakal svoj trenutek, ko bo polno
zaživel in se bolj povezal z
osrednjim delom mesta, kajti
zaenkrat se zdi še najbolj podoben oddaljenemu satelitu v
drugem osončju.
Sandi Poles
www.primorski-utrip.si
udaru so bile tudi table gostinskih in trgovskih lokalov, ponekod pa celo dimniki hiš.
Po drugi strani je burja tudi
prevetrila in prečistila okolje,
zato ne bi bilo nič hudega, če bi
vsaj občasno usekala na vseh
področjih čudaške države med
Alpami in Jadranom. (N.R.)
Tamara Maja Španjol M. s.p.
Obala 130, Lucija
040 192 967
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
pedikura in manikura
depilacija
6
Februar 2015
Izolski župan na obisku pod Zoncolanom
Piranski klub znova najboljši klub v Gimnastiki za vse
Šport in turizem
Flip uspešno zaključil sezono
Izola – Konec meseca sta župan občine Izola Igor Kolenc
in direktor Turističnega Združenja Izola Dean Kocjančič
obiskala občino Sutrio. Ta leži
v videmski pokrajini v Furlaniji, znana pa je predvsem po
smučišču na gori Zoncolan. In
ravno preko tega tudi v naših
krajih priljubljenega smučišča
se je pred leti že vzpostavilo
sodelovanje med krajema. Namen tokratnega obiska je bila
analiza dosedanjega sodelovanja med občinama in možnosti razširitve povezovanja tudi
na druga področja, povezana
predvsem s športom in turizmom.
Piran – Konec januarja je
Gimnastična zveza Slovenije na kongresu razglasila naj
športnike za leto 2014. Že trinajstič zapored je piranski klub
Flip dobil priznanje kot najboljši slovenski klub v programu Gimnastika za vse. Točke
je pridobil z zmagami ekip in
posameznikov na državnih
prvenstvih v gimnastiki, akrobatiki in skokih z male prožne
ponjave, skokih na trampolinu
ter na pokalu Slovenije, z organizacijo dveh državnih prvenstev in pokala Slovenije ter
s sodelovanjem na Eurogym
festivalu na Švedskem, kakor
tudi na festivalu Golden age
v Franciji. Med primorskimi
klubi se je na 2. mesto uvrstilo
ŠD Renče, na 4. Salto Piran, na
7. Capris iz Kopra, na 9. GGD,
na 12. Twist in na 19. GIM, vsi
trije so iz Nove Gorice.
la potencial v tem športu, saj
bo v začetku marca že drugič
potekala kolesarska dirka za
Veliko nagrado Izole, ki se je
hitro uveljavila v svetovnem
koledarju, saj za letos nastop
napovedujejo tudi nekatera
zelo znana imena. Oba župana
Mattia Manlio in Igor Kolenc
sta ob želji po še tesnejšem sodelovanju sklenila, da si bosta
mesti v prvi fazi pomagali pri
promociji teh dveh pomembnih kolesarskih dogodkov, v
prihodnje pa svoje moči združili še pri drugih rekreacijsko-turističnih aktivnostih.
V.K.
Mimo Zoncolana namreč poteka trasa Gira d’Italia, druge
največje svetovne kolesarske
dirke. Tudi Izola je prepozna-
Naslednja številka izide 16. marca.
Med posamezniki je v disciplinah skoki z MPP in na
VPP ter akrobatika v absolutni
kategoriji med fanti 1. mesto
zasedel Daniel Golenač (Flip
Piran), 2. mesto pa David Peras iz ŠD Renče. Med dekleti
si je v absolutni kategoriji 2.
mesto priborila Ilaria Grižon
iz Flipa. Do 10. mesta pa so se
uvrstili še naslednji Primorci:
med dekleti je 5. mesto zasedla Ula Simšič, 6. Rebeka
Grižon, 9. Neža Simčič, vse
iz Flipa Piran. Med fanti je na
5. mestu Tim Mozetič, 6. Jan
Ferjančič (oba iz Renč), na 9.
mestu Borut Gregorič iz Salta in na 10. Miha Pregelj iz
Renč. Posebno priznanje »Trener leta« pa je prejel trener ŠK
Flip Piran Danimir Azirovič.
S podelitvijo je Flip uspešno
zaključil tekmovalno sezono
2013/2014, prav tako pa tudi
zastopanje Slovenije na gimnastičnih festivalih v letu 2014.
A.V.S.
KRIŽARJENJA
PO VSEH MORJIH SVETA
Uveljavite
popust
5%
na namestitev v kabini
s kodo
Putrip
Popust lahko uveljavite
za rezervacije do 30.03.2015
^
CFC KRIZARJENJA
T: +386 5 671 0 777
E: [email protected]
Untitled-2 1
1/10/2015 4:25:44 PM
7
Februar 2015
Piranska občina je slovenski kulturni praznik obeležila v Avditoriju Portorož
Tartinijevo priznanje je prejela Ksenija Kmetec Petaros
Piran – V tem mesecu smo se
8. februarja spomnili na našega velikega pesnika Franceta
Prešerna. V ta namen so po
celi Sloveniji pripravili vrsto
prireditev, izjema ni bila niti
piranska občina, ki je slovenski kulturni praznik obeležila
s slavnostno prireditvijo v Avditoriju Portorož. Ob tej priložnosti so podelili Tartinijevo
priznanje za izjemne dosežke s
področja kulture, ki pomembno
oblikujejo življenje prebivalcev občine Piran. Prejela ga
je Ksenija Kmetec Petaros.
Kot so zapisali v obrazložitvi,
je bibliotekarska specialistka
v Mestni knjižnici Piran odgovorna za domoznansko zbirko,
s svojim dolgoletnim delom
na področju bibliotekarstva,
domoznanstva in kulture pa
vselej prispeva k popularizaciji
znanja in zvišanju zavesti o po-
Nagrajenka Ksenija Kmetec Petaros / Foto: Občina Piran
menu dediščine ter pripadnosti la v mestni knjižnici, tedaj še
piranskemu in istrskemu speci- Matični knjižnici Piran. Domoznansko dejavnost je zafičnemu okolju.
Svojo pot je začela v Pomor- čela razvijati v devetdesetih
skem muzeju Sergej Mašera letih 20. stoletja, čeprav takrat
Piran, kjer je postavila temelje domoznansko delo v knjižnipomorski strokovni knjižni- ci formalno še ni obstajalo in
ci, leta 1985 pa se je zaposli- je pomenilo komaj zametek
kasnejše uspešne dejavnosti.
Ksenija Petaros Kmetec prebivalcem piranske občine, pa
tudi širše, tukajšnjo kulturno
dediščino predstavlja z organizacijo in vodenjem kulturnih prireditev, literarnih večerov, pripravljanjem razstav,
s sodelovanjem pri lokalnih
in nacionalnih projektih, pisanjem strokovnih in poljudnih člankov ter prevajanjem
domoznanskih prispevkov iz
italijanščine v slovenščino. Ob
tem neutrudno navezuje stike
in izvaja različne oblike sodelovanja s posamezniki, društvi
in ustanovami, ki si prizadevajo za širjenje znanj o dediščini
in kulturi tega okolja, so še zapisali v obrazložitvi.
Ajda Vanessa Simonic
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Kolesarska zveza Slovenije organizira mednarodno kolesarsko dirko
Potrebujejo prostovoljce
Izola – Kolesarska zveza Slovenije bo v nedeljo, 1. marca, pripravila mednarodno kolesarsko dirko »2. Velika nagrada Izole«
(kategorija UCI 1.2.) z udeležbo 200 kolesarjev iz 20 držav. Start
bo ob 12.00 v Izoli, cilj pa je predviden okvirno ob 16. uri. Dirka
bo potekala na trasi skupne dolžine 160 km, ki bo peljala skozi
naslednje kraje in naselja: Izola, Baredi, Gažon, Šmarje, Dragonja, Sečovlje, Seča, Lucija – Valeta, Strunjan, Belvedere, Jagodje. Čeprav izolski Grand Prix nima dolge tradicije, je termin
izbran zelo posrečeno, zato je dirka vzbudila veliko zanimanja
tudi med vrhunskimi kolesarji in marsikaterega bomo tudi videli
na obalnih cestah.
Organizatorji k projektu vabijo tudi prostovoljce. Potrebujejo
namreč čimvečje število ljudi, ki so pripravljeni pomagati pri organizaciji, zato iščejo približno 80 redarjev za celotno traso. Za
njih bo ustrezno poskrbljeno (prehrana preko dneva), ob koncu
dirke pa je predvidena pogostitev ter povrnitev stroškov, ki so
jih imeli ob opravljanju redarske službe. Sestanek z redarji je
predviden v nedeljo, 1. marca ob 9. uri. Vsak redar bo prejel tudi
uradno majico kolesarske dirke. Kontaktna oseba s Kolesarske
zveze Slovenije je Aleš Kalan, ki ga lahko pokličete na telefonsko številko 041 777 906 ali mu pišete na elektronski naslov
[email protected].
Želite prejemati Primorski utrip na dom?
Več informacij na strani 3 in na spletni strani
www.primorski-utrip.si
Foto: Organizator
Šiviljstvo
Duška
Dušanka Jugovac s.p.
Pristaniška 2, Koper (1. nadstropje Tržnica)
T: 040 699 098
Nudimo vam razna popravila:
krajšanje, daljšanje, ožanje oblačil,
menjava vseh vrst zadrg, podlog...
Po naročilu šivamo zavese, prte, blazine in kar si želite.
8
Februar 2015
Avstrijski gostje po številu nočitev presegajo nemške
in italijanske državljane
V Kopru bo zimsko počitniško varstvo organizirala OŠ
Dušana Bordona
Na Dunaju nosilci
Kje bodo otroci med počitnicami?
Koper – Zimske počitnice so pred vrati, zato so se v koprski
občini že pripravili na počitniško varstvo za učence osnovnih
šol, ki ga bo letos organizirala OŠ Dušana Bordona Semedela-Koper. Varstvo je namenjeno učencem od 1. do 5. razreda in
bo zagotovljeno v času med 23. in 27. februarjem od 7.30 do
16.30. Poskrbljeno bo za malico, kosilo, popoldansko malico in
pester program. Ob delnem sofinanciranju Mestne občine Koper
znaša prispevek staršev za učence, ki obiskujejo osnovne šole v
koprski občini 6 evrov na dan oziroma 30 evrov za pet dni, za
ostale pa 10 evrov na dan oziroma 50 evrov za pet dni.
N.R.
Izola – Izolski predstavniki so se minuli mesec odpravili na
Dunaj, kjer so naš obalni biser predstavili na turističnem sejmu Na natečaj se je prijavilo 16 avtorjev, ki so skupaj
Ferienmesse. Po besedah direktorja Turističnega združenja Izo- oblikovali 29 predlogov
la Deana Kocjančiča predstavljajo namreč avstrijski gostje prvo
tuje emitivno tržišče, saj po številu nočitev že presegajo nemške
in italijanske državljane. Občina in turistično združenje sta na
sejmu poudarila predvsem izolsko gastronomsko ponudbo in
možnosti aktivnega oddiha. Za popestritev in slikovito predstavitev istrske kulturne dediščine so poskrbeli člani Turističnega
društva Šparžin iz Kort.
Dragonja je dobila svoj logotip
Sejem sicer beleži vsako leto izjemen obisk, letos je na njem
sodelovalo več kot 700 razstavljavcev iz 70-ih držav. Avstrijski
trg je po mnenju agencije Spirit za Slovenijo izjemno pomemben, saj avstrijski gostje ustvarijo velik del prenočitev v slovenskih zdraviliščih in v Istri. Na slovenski stojnici se je tokrat Dragonja - Mestna občina Kopredstavilo 21 podjetij, nosilno temo slovenske predstavitve pa per je sklenila javni natečaj za
oblikovanje predloga grafičnesta prevzela Maribor in Izola.
ga znaka (logotipa) za obmoA.V.S.
čje porečja Dragonje. Natečaj
je bil objavljen 6. januarja, do
Obeta se dopolnitev plažno-rekreacijske ponudbe,
19. januarja pa se je nanj pritudi prostor za speedminton
javilo 16 avtorjev, ki so skupaj
oblikovali kar 29 predlogov.
Ocenjevalna komisija je preg-
Pod Belvederjem isti najemnik
Izola - Sredi novembra je občina Izola objavila javno zbiranje ponudb za oddajo prodajnega mesta pod Belvederjem.
Vloge so oddali trije ponudniki, največ točk pa je na razpisu
zbralo podjetje MVL d.o.o. iz
Portoroža, ki je prostor imelo
v najemu že prej. Po mnenju
komisije za oddajo nepremičnega premoženja je namreč
predložil najbolj kvaliteten in
zanimiv prodajni program, ki
se bo odvijal na javni površini,
pa tudi največ dodatnega programa za popestritev osnovne ponudbe. Med drugim naj
bi na območje plaže postavil
splav za sončenje oz. kopanje,
dodatno kabino za preoblačenje in tuš. Poleg tega bo prostor namenjen tudi športnim
dejavnostim: obiskovalci bodo
lahko SUP-ali in snorklali, želi
pa vzpostaviti tudi prostor za
speedminton (badminton na
steroidih). Občina je tako oddala 300 m² veliko zemljišče
za namene opravljanja gostinske dejavnosti kot dopolnitev
plažno-rekreacijske ponudbe.
Izbrani najemnik pripravlja
pestro ponudbo tudi pri gostinskem delu, kjer ne bo manjkalo svežih sokov, različnih piv,
buteljčnih vin in pa pestrega
glasbenega programa. Prostor
pod Belvederjem je v najem
oddan za obdobje petih let, odleglo pa je tudi nočnim pticam,
ki bodo lahko še naprej rajali v
priljubljenem lokalu.
N.R.
ledala vse pravočasno prispele predloge grafičnega znaka
za območje porečja Dragonje
in izbrala dva najboljša, in sicer logotip Barbare Kogoj in
logotip, ki so ga oblikovali v
Studiu Mak. Zmagovalca natečaja bosta prejela vsak po 500
evrov nagrade.
A.V.S.
Naslednja številka izide 16. marca.
9
Februar 2015
Predstavljamo primorske originale
Igor Mikolič
Koper – Tokratni gost rubrike
Igor Mikolič je istrski glasbenik, ki je v javnosti najbrž bolj
poznan po svojih umetniških
vzdevkih Al Picone in Igor
Lija. V zase značilnem slogu
«one man banda« je dvakrat nastopil tudi na festivalu
MMS, lani izjemoma v duetu
z Lucienne Lončina. Krasi ga
izvrsten vokal ter odlična energija in sproščenost, z njim smo
se pogovarjali tik pred novim
odhodom v Združene Države
Amerike, kjer ga čaka serija
nastopov.
mi sem plodno sodeloval, sem
‘zalagal’ tudi z velikimi glasbenimi imeni, od vseh verjetno
najbolj izstopa pokojni Lucio
Dalla, ki je bil tudi moj velik
vzornik. Ravno tako sem pripeljal še neuveljavljenega Andreo Boccellija za veliko manj
denarja, kot je vreden danes,
ter še nekaj bolj ali manj znanih italijanskih imen. Tu so še
‘internacionalci’ Kool and the
gang, Paul Young, Village People itd..«
Najbrž so ti na to obdobje
ostali prijetni spomini?
Igor Mikolič, Igor Lija, Al »Res je, denimo prvo srečanje
Picone... S katerim od treh se z Luciom Dallo. Ko me je ob
sploh pogovarjamo?
svojem prihodu zagledal pred
»Tokrat z Igorjem Mikoličem, novogoriško Perlo, me je takoj
začel objemati, ujel me je tako
ker ne nastopam na odru.«
Kaj pa ima omenjena troji- rekoč nepripravljenega, zdelo
ca skupnega in v čem se raz- se mi je, da me morda celo osvaja, saj se je nekako vedelo,
likujejo?
da je homoseksualno usmerjen
»Zmeraj sem to jaz, nastopam (smeh). No, nato se je izkazapa z različnimi imeni zato, da lo, da me je zamešal za nekega
ljudje že v štartu vedo, kateri nogometaša Bologne. V lepem
repertoar jih čaka. Igor Lija spominu imam tudi nogometni
poje ‘istrsko’, tudi z avtorski- turnir in druženje v domači
mi pesmimi in takrat je treba Brezovici, katerega se je udelenekoliko pozorneje prisluhniti. žila tudi takrat popularna itaAl Picone preigrava pretežno lijanska pevska skupina Neri
tuje uspešnice, a zna tu in tam per caso. Omenil bi še povabizapeti tudi pesmi iz repertoarja lo italijanskega pevca Pupa na
Igorja Lije.«
praznovanje abrahama.«
Kdaj se je začela tvoja glas- Glasbo si torej doživljal iz
bena aktivnost in kako se je različnih zornih kotov. Karazvijala ta strast?
tere so glavne spremembe,
»Z glasbo sem se začel ukvar- ki jih opaziš v današnji prijati v osnovni šoli. Bil sem morski glasbeni sceni glede
športnik, nogometaš, a to ni na nekoč?
bilo dovolj, prevladovala je »Včasih je bilo več cover banmočna želja po drugačnosti. dov in še več nastopov, se mi pa
Če se nekoliko pohecam, sem zdi, da je danes več avtorskega
se za to pot odločil tudi zato, ustvarjanja. V tej smeri napreker so dekleta bolj padala na dujemo, imamo razne Rudije
glasbenike.«
Bučarje, Tinkare Kovač, Lare
Kasneje si se ukvarjal tudi z Baruce, če jih naštejem le nekaj, ki na svoj način prispevajo
organizacijo dogodkov...
tudi k prepoznavnosti regije.«
»Drži, po igranju v nekaj
skupinah, tudi v tujini, sem se ‘Od anbot do danas’ je vaš
poklicno aktiviral v agenciji, ki albumski prvenec, izšel pa je
se je ukvarjala z organizacijo leta 2012. Koliko vam pomeprireditev, a sem jo po nekaj ni ta izdelek?
letih zapustil in šel na svoje. »Ja, prva plošča in zaenkrat
Predvsem kazinoje, s kateri- edina, počasi pripravljam
Igor Mikolič v duetu z Lucienne Lončina / Foto: Osebni arhiv
novo, imam že štiri pesmi, a
ne mudi se mi preveč, ker to
delam predvsem zato, da skozi glasbo ohranim ‘besedo’.
Istra mi je dala starše (mati je
iz Trebeš, oče iz Brezovice pri
Gradinu) in to se mi je zdel
dober način, kako nekaj vrniti
njima ter zemlji. Ta projekt sem
imel kar nekaj let v predalu in
zadovoljen sem, da se je kljub
ne ravno pompozni promociji
nekako prijel.«
Nekajkrat si nastopal v
ZDA, sedaj se tja odpravljaš
za tri mesece. Je to najdaljši
izlet čez lužo?
»Doslej sem bil najdlje mesec
in pol, ko sem združil nastope v
ZDA in Kanadi. Čaka me nov
izziv, odpirajo se mi nove poti
in projekti, ki bi jih seveda rad
uspešno izpeljal. Nastopam
pretežno v kulturno pomembnem in legendarnem San Franciscu. Najprej sem igral za slovensko občinstvo, nato so me
povabili Hrvati, sedaj še Italijani, pri tem pa mi zagotovo
pomaga širok repertoar in petje v več jezikih. Gostoval sem
tudi na eni izmed tamkajšnjih
radijskih postaj, kjer sem v
dolgem intervjuju predstavljal
Istro, kar se je Američanom
zdelo zelo zanimivo.«
Se je v ZDA zgodilo še kaj
zanimivega?
»Spomnim se, ko sem prvič
nastopal v neki italijanski restavraciji, v kateri sicer pridejo v poštev pretežno blues kitaristi. Za tujo publiko nastopam
najpogosteje kot Al Picone, kar
pomeni, da svoje petje spremljam na klaviature. Nisem bil
prepričan, kako me bodo sprejeli, saj je bil tudi moj repertoar drugačen od tistega, česar
so bili vajeni, a je šlo dobro
skozi. Skoraj bi naredil napako, da si ne bi postavil vaze
za napitnino, saj je to pri njih
navada, s katero so me presenetili. Drugačen občutek je namreč biti na odru, ko te publika
na tak neposreden način ceni,
čeprav zmeraj pravim, da je
največja nagrada že aplavz.«
Morda je potemtakem čas
za dodaten psevdonim ekskluzivno za nastope čez
lužo?
»Mogoče pa res, haha. Sam
repertoar pa je vsekakor že
nekoliko prilagojen njihovemu
okusu.«
Vasja Klun
10
Februar 2015
Pogovor meseca – izolski župan mag. Igor Kolenc
„Potenciali so, moramo jih le izkoristiti“
Izola – Lani jeseni je v drugem
krogu lokalnih volitev mag.
Igor Kolenc v izolski občini
zabeležil dokaj gladko zmago
in si priboril še drugi zaporedni
mandat župana. Po pregovornih stotih dnevih miru je najbrž
kar pravi čas, da izvemo, kako
je zastavil delo in kako ocenjuje pretekla štiri leta. Za začetek
je gotovo zanimiva primerjava
obeh volilnih zmag.
V obeh primerih ste na lokalnih volitvah zmagali v
drugem krogu. Obstaja še
kakšna podobnost med tema
dvema dogodkoma?
„Mislim, da paralel ni. Morda le to, da je obakrat šlo za
drugi krog, drugih vzporednic
pa ne vidim. Bile so volitve, na
žalost pa ljudje v politiko ne
verjamejo več. Temu primerno se tudi obnašajo do volitev,
kljub temu pa se morajo zavedati, da vsak glas šteje. Edine
spremembe lahko naredimo
sami. Nihče drug ne bo tega
storil namesto nas. Udeležba
na volitvah je vedno manjša,
kar je odraz razumevanja in
udeležbe ljudi v sami politiki.
Tudi politiki razumejo demokracijo precej po svoje – če
meni odgovarja, potem to je
demokracija, sicer pa ni. Po
mojem nas bosta trenutni položaj in dogajanje okoli nas primorala, da se streznimo.“
Pravijo, da se v prvih štirih
letih določene stvari zastavi,
za realizacijo pa je potreben
še en mandat. Je v vašem primeru podobno? Kaj je bilo
zastavljeno in kaj je bilo oz.
še bo uresničeno?
šele na osnovi vseh temeljev,
ki jih postavljamo, vidne pa
ne bodo čez en mandat, ampak
šele kasneje.“
Mnogi slovenski politiki se
prav tega bojijo. Namreč, da
bi bili njihovi rezultati vidni
šele takrat, ko bodo sami le
še packa na zidu ali statistična opomba pod črto. Kako
gledate na to?
„Ta bojazen obstaja kvečjemu zaradi načina, kako deluje naša politika. Nekdo je
izvoljen, ima nekaj časa in
manevrskega prostora, čez dve
leti pa se že pripravlja na naslednje volitve. Osebno menim,
da to ni pravi pristop. Pravi
pristop je vedno delo na dolgi
rok. Kdaj bo slovenska politika
dovolj modra in bo razumela,
kaj je prava korist za naše ljudi, pa je drugo vprašanje…“
…ki ga zdajle ne bi odpirali. Raje povejte, na kaj ste s
svojo ekipo najbolj ponosni v
prvem mandatu ?
„Verjetno sem najbolj ponosen na to, da smo uspeli
ustvariti nekakšen politični
mir. Marsikatero zadevo iz
zgodovine smo uspeli očistiti in hkrati pripraviti temelje
za prihodnost. Danes nam je
povsem jasno, kaj rabimo jutri.
Največja neznanka pa je tisto,
kar nam bo pripravila država.
Mi točno vemo, kaj mesto potrebuje za svoj razvoj, kakšne
potenciale ima in se tudi zavedamo, koliko prihodkov lahko
sploh ustvarimo. Ljudje pa v
glavnem razumejo le odhodkovno stran, torej tisto, kar naj
bi jim občina ponudila. Občina
jim lahko daje le tisto, kar dobi
skozi prihodke in nič več. Če je
odhodkov (pre)več, pač jemlje
od nekod, kjer bo »špage« slej
ko prej zmanjkalo.“
„Odvisno... Od samega začetka se trudim, da bi vse, kar
delam v tem mestu, delal na
dolgi rok. Seveda to pomeni,
da ne more biti rezultatov na
hitro. Kljub temu pa smo že v In kako je s to »špago« tremojem prvem mandatu inve- nutno v Izoli?
stirali relativno veliko v razvoj
mesta, kar se danes pozna. In „Mi ne živimo v oblakih. Vsetako bomo tudi nadaljevali. skozi trdim, da je naš realni
Ključne zadeve bodo stekle proračun približno 15 milijo-
Župan Izole mag. Igor Kolenc / Foto: Vlado Krivec
nov in pol. Vse ostale zadeve
so vezane na – hm, kako bi
rekel? – neumen način financiranja. Če bi se lahko v tem trenutku zadolžili za bistveno večjo vsoto, kot je tistih dovoljenih
8 odstotkov glede na realne
prihodke preteklega leta, se ne
bi pogovarjali o degradiranih
območjih Delamarisa, Argoline ipd.. Vendar tega zakonsko
ne moremo narediti. Seveda se
bo kdo oglasil, aha, občina bi
potemtakem to kupila, vendar
v istem trenutku nakup avtomatsko postane strošek. Vse to
drži, ampak na ta način bi dejansko lahko položili roko nad
ključna področja, ki so zelo pomembna za razvoj.“
menjamo pozornost v bodočem
razvoju dejavnosti v mestu. Mi
še vedno potrebujemo storitvene dejavnosti, rabimo obrtnike,
neko industrijsko nišo z veliko
dodano vrednostjo in tako naprej. Izola je paralizirana iz
tistega obdobja, ko je bila največji delodajalec, ampak z nizko dodano vrednostjo. In zato
imamo problem ti. upokojencev na minimalcu. Mi moramo
demografski premik narediti v
pravo smer. To pa se ne zgodi
čez noč, to gre na dolgi rok. Na
žalost pa nimamo neke pametne strategije s strani države,
saj so vsi postopki preveč zakomplicirani, zbirokratizirani
in predolgo trajajo.“
Dotakniva se še dveh točk.
Ena je zelo uspešna iniciativa
»Kilometer nič«, druga pa videz mesta in infrastruktura,
ki se modernizira. Kako ko„Normalen razvoj nekega mentirate ta dva segmenta,
mesta je vezan na tisto, kar ju vidite kot nekakšen vrh
mu je dano. V našem primeru mandata?
je to gotovo lega, podnebje, „Kilometer nič je projekt,
kvaliteta življenja... Relativno vezan na turizem. Nismo si
blizu nas živi 94 milijonov lju- ga kar izmislili ali odkrivali
di in potrebujemo zgolj obisk Amerike, to je pač naša da0,1 odstotka le-teh (94.000, nost. Ni povsod normalno, kot
op.a.), da bi svoj turistični je za nas, da jemo svežo ribo,
promet podvojili. Na tem mo- imamo kakovostno olivno olje
ramo graditi. Turizem pomeni in poleg še kozarec odličnega
priložnost za marsikoga brez vina. Le malokje v svetu je takdelovnega mesta, ki si ga lahko šen luksuz običajen, te stvari se
skozi to panogo ustvari. Toda največkrat drago plačujejo. Mi
paziti moramo, da ne gremo iz vse to premoremo na majhnem
ene skrajnosti v drugo. Turi- koščku zemlje, kar je prednost,
zem je le en segment, ki mu na- ki jo je treba izkoristiti. Kar
Že med kandidaturo za župana ste poudarjali turistični
potencial Izole, ki ni več ribiško mesto kot nekoč. Je to
prava pot?
11
Februar 2015
pa zadeva infrastrukturo, to je
predpogoj, da se lahko sploh
ustvarja naprej. Vsa ta krožišča, ceste in ostalo, kar delamo, niso poceni. Vse precej
stane, ampak potem se prednosti namnožijo. Skozi tovrstne
projekte smo dali ljudem delo
ter ustvarjali prihranke, saj denimo do Kopra prideš 10 minut
prej kot nekoč in ne čakaš več
pred semaforji. Prihranili smo
ljudem čas in denar ter se še
znebili prometnih nesreč, ki
jih na krožiščih praktično ni.
Zdaj končujemo veliko krožišče z novo vpadnico v Izolo,
ki bo odprla sveže možnosti.
S to cesto se bo sprostil stari
prostorski akt, tam bo celotna
cona pripravljena za delovanje
in upam, da bomo našli podjetnike, ki bodo na zemljiščih
nekaj naredili. Potrebe so, zavedati pa se moramo, da dobra
podjetja niso glasna. O njih se
ne ve veliko, ker delajo. Glasni
so tisti, ki so tik pred potopom,
ali pa oni, ki so bili navajeni na
različna državna in občinska
korita.“
Kje vidite Izolo čez 10 do 15
let in doklej bi želeli vztrajati
na županskem položaju?
„No, Izola po mojem mnenju
v prihodnje ne sme prerasti števila 20 tisoč prebivalcev. Zgolj
tako lahko obdržimo neko kakovostno raven življenja v njej.
Potrebnega je še veliko dela,
da bomo imeli delovna mesta in storitve z visoko dodano
vrednost. Zanesljivo v Izoli ne
vidim kopice nakupovalnih
središč. Skratka, imamo dob-
re potenciale, a bomo morali
biti pazljivi ter »hiteti počasi«
korak za korakom. Z vzpostavitvijo malo drugačnega sistema
financiranja občine, na nekih
novih temeljih, bomo lažje
uravnavali, kaj je mogoče in
kaj ne. Nikakor ne želimo nižati standarda občanov, cilj je,
da bi ga vsaj zadržali na sedanjem nivoju. Potrebno bo tudi
pravilno balansirati s tistim,
kar prihaja s strani države. Ta
nas po eni strani reže in omejuje, po drugi pa nalaga marsikdaj nepotrebno delo. Tukaj
bo potrebno veliko telovadbe.
Kje pa se jaz osebno vidim? Po
nekem času vsaka nova ideja
naredi korak naprej. Obstaja
krivulja, po kateri se nekako
bližam njenemu vrhnjemu delu
in normalno je, da me bo nato,
ko se pričnem spuščati, nekdo
zamenjal.“
Morda še kakšno sporočilo
za konec?
„Skrajni čas je, da nehamo
razmišljati, kako bomo reveža
spravili ob denar, če uporabim
tak izraz, da nehamo razmišljati, kdaj bo nekdo drugi nekaj naredil za nas. Pač pa moramo začeti razmišljati, kako
bi naš položaj obrnili v svojo
korist. Za lepšo prihodnost, ki
jo bomo imeli le, če si jo bomo
sami ustvarili, sicer je ne bo.
Za vse tiste apatične pa še to:
naj se odpeljejo v kakšne druge kraje, da vidijo, kako tam
ljudje živijo. Ponekod se živi
boljše, marsikje pa tudi bistveno slabše…“
Vlado Krivec
KOLUMNA
Dve resnici
Živeti v naši državi ni več preprosto. V bistvu mora vsak
med nami imeti dva programa. Enega, ki deluje v realnem
režimu in drugega, ki je namenjen virtualnemu življenju.
Ne razumete? Ni čudno, v naši domovini je »ne razumeti« vedno bolj pogost pojav. Če ne razumete ste torej povsem normalni in običajni ljudje! Razumniki, no ti…ti imajo
vgrajena oba programa. Enega virtualnega za nas in drugega
realnega zase.
Če ste imeli opravka s pravosodjem, boste razliko lažje razumeli. Tam že dolgo ni več pomembno kaj je res, pač pa
obvelja to kar dokaže postopek. In resnica zlahka pogori ob
eni sami proceduralni napaki, četudi je tako očitna, da še
vrabci o njej čivkajo.
Pa je ta virus res ušel in okužil ostale ravni življenja? Presodite sami. Vendar upoštevajte kar vidite, slišite, berete...
Recimo (ste že pozabili, kajne) o univerzi brez študentov,
pa o tunelu, ki ga ni in ni, o zapornikih, ki to niso in davkih,
ki jih ne bo, pa vseeno prihajajo. Ja. Vse to upoštevajte in
videli boste, da imamo dva svetova. Enega za nas in drugega za njih.
Kako sicer razložiti v medijih že pozabljeno univerzo brez
študentov, ko pa je smrtniku kristalno jasno, da si ne zasluži denarja. Hja, razumniki pojasnijo, da »papirje« ima.
In posledično naš denar tudi. Bo kdo odgovarjal? Dvomim.
Papirji so, resnica pa tako ali tako nima vrednosti.
In kako razumeti izjavo uglednega bančnika (tudi na frank
smo že skoraj pozabili), ki pravi, da gre pri franku za odnos
med banko in njeno stranko? Je že pozabil kako smo odnos
med banko in stranko pri slabih kreditih večkrat dokapitalizirali tisti, ki s tem nismo imeli prav ničesar? Moj spomin
ni tako kratek. In pomnim tudi, da zaradi tega ni nihče odgovarjal, plačal, sedel... In ko smo že pri frankih, je sploh
kdo vprašal banke koliko so v resnici same dolžne frankov
in kdo bo »pokasiral« razliko?
Če bi imel izbiro, če bi lahko, bi raje pomagal ljudem, ki
so najeli posojila v frankih. To so naši sosedje, sodelavci,
prijatelji in znanci, ki si zaslužijo pomoč. Tako, po »kmečko«, ker niso kupovali tovarn, hotelov, jaht. Večinoma so si
le privoščili streho nad glavo.
Onih s slabimi krediti pa ne poznam. Ne tistih, ki so jih
dali, ne tistih, ki so jih vzeli. Pa sem jim vseeno moral pomagati.
Tako je v tem svetu. Mi, resnični ljudje pomagamo (beri
plačujemo) tistim, ki živijo v svojih zgodbicah. Dokler nas
to ne bo razjezilo, bo trajalo. Tu bomo živeli, delali, plačevali, oni pa bodo samo navidezno z nami. V resnici bodo
tako kot doslej živeli svojo pravljico. Na naše stroške, seveda!
Alex Krebelj
Naslednja številka izide 16. marca.
12
Februar 2015
Rišparmin
ETERICA Holistični center
Čistilnica SUZI
Tamara Maja Španjol s.p.
Obala 130, Lucija
Čistilnica SUZI
Obala 130, Lucija
Obala
info: 040 192
967130, Lucija
040 192 967
info: 05 677 83 63
Tamara Maja Španjol M. s.p.
- 50%
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
na masaže
pedikura in manikura
Velja do 15.3.2015
depilacija

Cruise Ferry Center Križarjenja
- 20%
na izbrane storitve
Velja do 15.3.2015

Fitness FIT365
KRIŽARJENJA
Adonis d.o.o.
FIT365, Martina Lenassi s.p.
Podbeška c. 54, Koper
PO VSEH MORJIH SVETA
Liminjanska 94b, Lucija
5%
info:
05 671 0 777
Uveljavite
popust
info: 041 351 971
na namestitev v kabini
s kodo
Putrip
- 5%
Popust lahko uveljavite
za rezervacije do 30.03.2015
^
CFC KRIZARJENJA
Velja do 15.3.2015

Untitled-2 1
1/10/2015 4:25:44 PM
TV Shopping
www.tvshopping.si

Velja do 15.3.2015

Trgovina Moje nitke
Klipnet d.o.o., PE Lucija
Liminjanska 96, Lucija
Trgovina Moje nitke
Obala 136, Lucija
info: 080 35 76
info: 040 543 451
- 5%
Velja do 15.3.2015
- 25%
na izdelek po izbiri
na vse izdelke

- 10%
na vse vadbe
na namestitev v kabini
T: +386 5 671 0 777
E: [email protected]

Velja do 15.3.2015
Tukaj je lahko vaš kupon
Tukaj je lahko vaš kupon
Pokličite 040 232 581 ali pišite na
[email protected]
Pokličite 040 232 581 ali pišite na
[email protected]

13
Februar 2015
Nogometni klub Jadran HK je dopolnil častitljiv jubilej
90 let za 90 minut
Hrpelje-Kozina – Lahko le
ugibamo, kako ponosno, spoštljivo in z neizmerno ljubeznijo
do življenja so pred devetdesetimi leti na današnjem območju občine Hrpelje-Kozina
ustanovili prvi športni klub in
odigrali prvo nogometno tekmo. Takrat ni bilo televizije,
ni bilo avtomobilov, ni bilo interneta…, bil pa je nogometni
klub Jadran!
ga lahko predstavljamo kakor
pavzo med polčasoma. Med
vojno ni bilo veliko časa za
igro, žogo in nogomet. Mogoče so kdaj pa kdaj med seboj odigrali kakšno tekmo, a
vse je bila le kratkotrajna igra
med resnejšim dogajanjem.
Tudi povojni časi so bili težki.
Obnavljali so se kraji, gradile so se stavbe, hiše ter ceste,
vse prostovoljno, a z velikim
Verjetno se nam zdi, da je bilo navdušenjem in sodelovanjem
takrat vse drugače, a za nogo- vseh.
metno igro je bilo potrebno Leta 1975 je za Nogometni
imeti enako ekipo, kot jo imajo klub Jadran prišel čas za novi
klubi danes. Potrebno je bilo zagon, za nadaljevanje tekme,
sestaviti enajst igralcev, ki so za novih 90 minut. Sledila so
pokrivali celotno igrišče pred leta neutrudne volje in zavzegolom, kadar so bili od tek- tosti, leta za razvoj nogometa,
mecev napadeni in potrebno je za katerega je nujno imeti urebilo hitreje in s spretnimi pote- jeno nogometno igrišče. Začazami prelisičiti nasprotnika ter sno je zraslo v Krvavem potozatresti mrežo. Vseh 90 minut! ku, kjer ga imamo še danes. Že
takrat so zapisali cilje in vizijo:
Tako kot danes...
In potrebno je bilo trenirati “Nogometni klub se je selil iz
čim več dni v tednu, da so se kraja v kraj. Le neumorna vokrepile mišice in da se je urila lja in zavzetost njegovih člataktika, ki bo korak uspešnejša nov sta dosegli to, kar imamo
od nasprotnikove. A vseeno je danes. Nadvse smo ponosni,
da je bil vloženi trud z uspehi
bilo takrat vse drugače!
poplačan in da danes nogomeNa treninge so fantje hodili tni klub v svoji krajevni skuppeš ali z vozom, občasno je kdo nosti predstavlja pomemben
celo pretekel celo pot ali pa se dejavnik športnega življenja in
pripeljal z doma narejenim ko- kažipot za nadaljnje delovanje.
lesom. In kako veličastne so Vsi krajani moramo vztrajati
bile šele tekme! V tistih časih pri uresničitvi srednjeročnega
si moral na igrišče, če si želel plana glede graditve športnega
videti nogometno tekmo! Kak- centra ob osnovni šoli, v kateri
šen TV prenos, ne bodite sme- se danes šola približno 300 našni... Verjetno so fantje tekali ših otrok. Zavedamo pa se, da
še hitreje in še več, če so okoli bo do tega cilja še dolga pot.”
igrišča posedala brhka dekleta. (Vir: Kronika Hrpelj, Vladimir
Vse za ljubezen: do športa, do Grželj)
uspeha, nogometa in punc.
V tedanji Jugoslaviji je deloRedno so tekmovali in se valo veliko nogometnih klubov
uvrstili v II. slovensko ligo, v in odvijale so se lige, tekme so
kateri so dosegli zavidljivo 2. se prenašale po radijskih valomesto. Poleg igralcev je klub vih, v katerem od domov so si
spremljalo veliko število na- jih lahko celo ogledali na televijačev. Leta 1932 so uredili viziji.
prvo nogometno igrišče. Tudi
nakup prve usnjene žoge je po- Nogometni klub Jadran je
menil posebno veselje in čast. takrat igral v II. slovenski ligi
in pogoji za delovanje klubov
Bogato klubsko dejavnost je so postajali zahtevnejši, stoprekinila druga svetovna voj- pničke do uspeha strmejše! Še
na. Zgodil se je premor, ki si
strmejše so danes, ko je življenje, svet in vse, kar se na njem
vrti, v primežu moderne dobe
in je doživljanje športa povsem
drugačno.
Zato pa vsa čast tistim, ki so
šport in nogomet pripeljali do
danes, vsem, ki so igrali, gradili in navijali teh 90 let za častitljivih 90 minut igre, iskrene
čestitke in zahvala!
Vsi ostali pa se še vedno zavedajo: še vedno gre za nas in
naše otroke! Tudi danes se v
naši šoli trudi 300 otrok. Ne
učijo se samo za ocene, učijo
se tudi navad, vrednot, vsega za življenje in delo. Tu gre
za naše zdravje in obstoj, tu
dobi posebno mesto in dodano vrednost tudi šport. Nudi
nam namreč gibanje, druženje
in sodelovanje, za kar smo vsi
ustvarjeni in zaradi česar postane naše življenje aktivnejše
ter bogatejše! Spodbujajmo
naše otroke, da bodo živeli aktivno, športno in zdravo, naj ne
preživljajo svojega časa med
štirimi stenami z računalniški-
mi prijatelji in virtualno igro,
ki ne hromi zgolj mišic, ampak
tudi možgane.
Ni važno, kateri šport je
otroku bolj všeč, samo da se
uči športnih veščin, spoznava vrednote ter deli uspehe in
poraze s prijatelji, soigralci,
trenerjem ali navijači. Seveda
ne bo vsak izmed njih postal
“Zlatan Ibrahimović ali Tina
Maze”, imel pa bo temelje in
priložnost, da zraste v zdravo,
odgovorno, sposobno odraslo
osebo.
Entuziasti pa bodo medtem
delali v Nogometnem klubu
Jadran, skrbeli za Šolo nogometa in učenje mladih nogometašev, ki z vso vnemo tečejo
po igrišču, samo da so zunaj
in zabijejo več golov kakor
nasprotnik. Nikomur ne bo žal,
če si bo kakšno tekmo ogledal
s tribun ob igrišču, navijal za
naše ter srečal koga poznanega. Vse to je šport! Za naslednjih 90 minut!
Nevenka Ražman
PESNIŠKI KOTIČEK
Negativ
Sem kot negativ
nisem se razvil
brez vseh barv, oblik nejasnih
notranjih krikov glasnih,
pogledov tihih, praznih
čakam pravo luč, pravo svetlobo, da iz neba
posveti stene mojega srca
in se prikaže pravokotno,
gladko, toplo
kot objem, kot nasmeh
čakam v plastičnem kokonu,
dokler se ne izgubim, dokler
ne izgorim,
da postanem slika
v plamenih, na tleh
in ne ostanem samo košček
negativov mozaika
in končam spet v smeteh.
Vasja Klun
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
14
Februar 2015
Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (3) – Piola (Italija)
Celo stricu je zabil hat-trick!
Portorož – O italijanskem
nogometu imajo ljudje zelo
različno mnenje, toda dejstvo
je, da so naši zahodni sosedje
že skoraj celo stoletje v svetovnem vrhu. Blesteli so že v
30-ih letih 20. stoletja, ko se je
v zgodovino vpisalo nekaj izjemnih zvezdnikov, izmed katerih je kar težko nekoga posebej
izpostaviti. Sentimentalni Italijani še zdaj z velikim spoštovanjem in pomenljivim šepetom
izrekajo imena Ferrarija, Meazze, Biavatija, Schiavia, Ferrarisa IV, Colaussija..., pa tudi
naturaliziranih
Argentincev
Orsija, Montija in Guaite. Navsezadnje jim je prav ta generacija prinesla dva zaporedna naslova svetovnega prvaka, ko so
pod vodstvom znamenitega Vittoria Pozza slavili 1934. doma
ter štiri leta kasneje v Franciji.
Vseeno pa se je eno ime vzdignilo nad vse ostale in čeprav je
v »misiji Mundial« sodeloval
zgolj v Franciji, bo Silvio Piola
najbrž za vedno ostal najboljši
srednji napadalec »azzurrov«,
konkurenca na tem mestu pa je
pri njih v resnici izjemna!
Debitiral pri šestnajstih
Še danes je 183 centimetrov
visoki napadalec za vsakega
trenerja »božji dar« in lahko
si le zamišljamo, kako je močni in dolgonogi Piola odstopal
od soigralcev ter nasprotnikov
v tistih davnih časih! Rodil se
je 1913. in do konca kariere
zamenjal – za takratne čase –
neobičajno veliko število klubov. Začel je namreč pri Pro
Vercelliju, nato pa nastopal za
takrat najboljše klube »škornja« Lazio, Torino, Juventus
ter globoko v 50-ih letih še za
Novaro, kjer je takoj po koncu
igralskih dni pričel tudi s trenerskim delom. Bil je rojen
golgeter z izjemnim občutkom, vendar tudi z izbrušeno tehniko. Za napadalca je
najpomembneje, da zna stre-
ljati z obema nogama in to je
Piola obvladal do popolnosti.
Zaradi svoje višine je bil enako nevaren tudi v igri z glavo, nasprotniki pa so si lahko
zgolj razbijali ta organ, ko so
razmišljali, kako bi ga ustavili.
Poleg tega se je odlikoval z neverjetno borbenostjo, kajti zanj
ni obstajala izgubljena žoga,
prav njegova nepopustljivost
pa je večkrat povlekla za seboj
tudi soigralce. S takim odnosom do igre ter s karizmo, ki jo
prinašajo le naslovi in doseženi
zadetki, je seveda lahko postati
»leader« moštva, toda v življenju ni nič podarjenega in vsako
stvar si je potrebno priboriti.
Že v 30-ih letih je bilo italijansko prvenstvo med najboljšimi na svetu, Piola pa je
v različnih dresih dolga leta
kraljeval na lestvici najučinkovitejših nogometašev Apeninskega polotoka. S svojimi
klubi je bil vedno blizu vrha,
a nikoli na njem, vseeno pa
je najbolj ljubil nastope za
reprezentanco, kjer je igral v
resnično izbrani družbi. Z žogami sta ga »filala« ravno tako
legendarna Meazza in Ferrari,
on pa je njune podaje pridno
pospravljal v mrežo. Za izbrano vrsto svoje dežele je kljub
2. svetovni vojni od 1935. do
1953. leta odigral 34 tekem,
kar je bila za tiste čase zelo respektabilna številka, kajti srečanj je bilo na splošno veliko
manj kot v današnjih dneh. In
kar je še pomembneje – vedno
je bil na pravem mestu, zmeraj
je prav on predstavljal največjo
nevarnost za nasprotna vrata!
Že zelo zgodaj je napovedal
veliko kariero, kajti v Serie A
je debitiral pri 16-ih in kmalu je celotna Italija govorila o
monstrumu, ki trese mreže kot
za stavo. Zaradi značilnega
nosu so ga klicali Orlič (Aquilotto) ter kasneje Tihi ubijalec, ker izven igrišča bojda ni
Naslednja številka izide 16. marca.
veliko govoril, na travniku pa
je bilo povsem drugače. Fraza »spravljati v obup« je med
športnimi novinarji zelo priljubljena, Piola pa jo je komaj
polnoleten izpolnil dobesedno,
ko je Napoliju pod Vezuvom
za Pro Vercelli zabil hat-trick,
zaradi česar je frustrirani domači vratar Giuseppe »Bepi«
Cavanna sredi tekme zapustil
igrišče. Verjetno ga ni toliko
jezilo, da mu je tri zadetke podaril anonimni mulc, ampak je
bil Piola poleg vsega hudega še
njegov nečak!? »Mali« je imel
talent vsekakor v genih, kajti
nekoč je pojasnil: »Moj brat
Serafino je bil še boljši igralec, vendar je moral nositi očala in se je odločil za študij,«
dober nogometaš je bil tudi
bratranec Paolino, pravnuk
Alonso pa je z brazilskim državljanstvom nastopal v nižjih
evropskih in južnoameriških
ligah. Soigralci ga sprva niso
marali, ker je forsiral igro z
glavo, nogometni »šminkerji«
pa so takrat nastopali z zalizanimi pričeskami a la Rodolfo
Valentino in so se bali, da bi
se jim lasje razkuštrali, toda
najstnik jih je znal pridobiti na
svojo stran. Na enem od prvih
nastopov v elitni družbi mu je
grobi branilec Brescie Pasolini zagrozil: »Hej, teliček! Tole
je črta kazenskega prostora in
če jo prestopiš, ti bom polomil
noge,« nakar se je prikazal kapetan Pro Vercellija Ardissone
in hitro zaključil debato: »Če
jo ti prestopiš, boš imel opravka z mano!«
Gol na vsaki tekmi!
Prvo svetovno prvenstvo l.
1930 v Urugvaju je bila velika uspešnica, kajti nihče ni
pričakoval, da se bo novo tekmovanje tako hitro »prijelo«
in si takoj pridobilo največji
ugled. Predvsem Južnoameričani so s fanatično predanostjo
spremljali svoje reprezentance,
vendar pa so s tem na pleča
svojih nogometašev naložili
tudi ogromno breme rezultatske odgovornosti. Italija na
prvem shodu najboljših ekip
sveta ni nastopila, Mussolinijev režim pa je štiri leta kasneje ocenil, da bi bila organiza-
15
Februar 2015
Silvio Piola
Rojen: 29. september 1913 (Robbio).
Umrl: 3. oktober 1996 (Gattinara).
Klubi: 1929-34 Pro Vercelli (127 tekem/51 golov), 193443 Lazio (227/143), 1944 Torino FIAT (23/27), 1945-47
Juventus (57/26), 1947-54 Novara (185/86).
Reprezentanca: svetovni prvak l. 1938 (34/30).
Trener: selektor Italije 1953-54, trener Cagliarija 1954-57.
cija prvenstva velika reklama
zanj. Rimski pravnik Mauro je
na kongresu FIFE v Stockholmu prepričal delegate, da je
Italija boljši izbor od Švedske,
vzporedno pa so se novopečeni
industrijski bogataši – večinoma družine kot Pirelli, Agnelli, Ferrari..., ki še danes v veliki meri obvladujejo »calcio«
– razletele po Južni Ameriki v
iskanju mojstrov žoge italijanskega porekla. Že 1932. leta so
vile, avtomobili in lep kupček
gotovine prepričali Montija,
Orsija ter Guaito, da se v njihovih žilah pretaka več italijanske kot argentinske krvi in
postavljeni so bili temelji ekipe, ki je kar šestnajst let držala
naslov svetovnega prvaka, kajti v 40-ih letih ni bilo svetovnih
prvenstev zaradi vojne. Silvio
Piola je leta 1934 že krepko
opozoril nase in je kot 21-letnik potihem upal, da bi ga lahko Pozzo uvrstil v svojo selekcijo, vendar je znameniti trener
ocenil, da še ni dovolj zrel za
najvišjo konkurenco. Veliki up
apeninskega nogometa je bil
seveda hudo razočaran, toda to
ga je še dodatno motiviralo in
zarekel se je, da naslednji Mundial ne bo minil brez njega.
Tako se je tudi zgodilo in že
leto zatem tudi Vittorio Pozzo
ni mogel mimo mojstrovin napadalca, ki je obetal, da postane eden največjih strelcev vseh
časov. Nastop na SP v Franciji
je v zadnjem trenutku odpovedala Argentina in sreča pri žrebu se je nasmehnila Švedom,
ki so se v konkurenci petnajstih ekip neposredno uvrstili
v četrtfinale. Italija je uvodno
tekmo odigrala proti Norveški
in naletela na nepričakovano
trdega nasprotnika. Skandinavci so skupaj s Kubo in Nizozemsko Vzhodno Indijo (zanjo so nastopali Indonezijci,
Kitajci, Japonci ter Nizozemci)
veljali za popolne autsajderje,
vendar so v Marseillu povsem
nadigrali branilce naslova. V
drugem polčasu so celo dosegli
drugi zadetek, ki pa ga je avstrijski sodnik Beranek iz neznanih razlogov razveljavil in
to je rešilo svetovne prvake. Pa
seveda Piola, ki je v podaljšku
dosegel odločilni zadetek za
2:1 ter omogočil soigralcem,
da stres po srečanju preženejo v enem od slovitih pariških
bordelov. V četrtfinalu so se
»azzurri« v klasičnem dvoboju
pomerili z gostitelji Francozi
in znameniti pariški stadion
Colombes (danes ne obstaja
več) je 60.000 gledalcev napolnila do vrha. Vstopnica,
ki je uradno veljala petnajst
frankov, se je na črno (pre)
prodajala za sto, vendar pa niti
pomoč navijačev ni pomagala
domači ekipi. Italijani so zaigrali kot prerojeni in marsikdo
se je spraševal, če je to res enaka ekipa kot tista, ki je imela
toliko težav z Norveško. Ah,
kolikokrat smo kasneje videli
enak scenarij v režiji iste reprezentance... Končalo se je z
zmago Italijanov 3:1, Piola pa
je z dvema zadetkoma napovedal kandidaturo za najboljšega
napadalca prvenstva, čeprav je
v brazilskem dresu neumorno
tresel mreže Leonidas, za Madžare pa je zadeval Zsengeller.
ravno pravočasno, kar je zviti
trener Pozzo tudi predvidel.
V polfinalu so sicer imeli tudi
nekaj sreče, kajti Brazilija je
imela za seboj dvakrat po 120
minut igre proti Poljski ter Češkoslovaški, njihov najboljši
igralec Leonidas pa je moral
zaradi popolne izčrpanosti izpustiti dvoboj za vstop v finale.
Vseeno je bil končni izid negotov do zadnjega žvižga, toda
Silvio Piola je za 2:1 znova
podpisal en zadetek. Dvakrat
je bil uspešen tudi v finalu proti Madžarom, kjer so se Lahi
izkazali s standardno trdno obrambo, boljšimi živci ter napadom, v katerem sta s po dvema
zadetkoma blestela Colaussi in
še enkrat več – Piola. Kot zaprisežen lovec si je pred tekmo v
trgovini ogledoval novo puško
ter prosil predsednika FIGC
(italijanska nogometna zveza)
Vaccara za posojilo, nakar mu
jo je slednji obljubil, če v finalu premagajo Madžare. »Heh,
potem je že moja,« je bojda
odvrnil Piola. Italijanski »centroavanti« je tako postal prvi
udeleženec svetovnih prvenstev, ki je prav na vsaki tekmi
dosegel vsaj en zadetek, kajti v
štirih nastopih se je vpisal med
strelce kar šestkrat. V Franciji sta bila sicer uspešnejša od
njega Leonidas in Zsengeller,
ki sta zabila po sedem golov,
toda vseeno je bil Silvio Piola
neuradno izbran za najboljšega
igralca prvenstva. Poleg njega
so se od njegovih soigralcev
v najboljšem moštvu znašli še
vratar Olivieri, branilec Rava
ter partnerja iz napada ColauItalijani so prišli v formo ssi in Ferrari.
Slovo pri štiridesetih
II. svetovna vojna je za dobro
desetletje prekinila nogometne
aktivnosti in s tem tudi Pioli preprečila, da bi v modrem
dresu svoje dežele zabeležil še
kakšen uspeh. Burne dni svetovnega spopada je sprva preživljal v Rimu, kjer je nastopal
za Lazio, nekega dne pa ga je
mati preplašeno opozorila, da
ga je iskal neki nemški vojak.
Ko je naslednjič zaropotalo
po vratih, sta si s Piolo padla
v objem, kajti obiskal ga je
nekdanji vratar avstrijske vrste
Platzer, kateremu je novopečeni srednji napadalec ob reprezentančnem debutu l. 1935
sredi Dunaja zabil dva gola, s
čimer je takrat močna Avstrija sploh prvič v zgodovini izgubila na domačem Praterju.
Na naslednjem svetovnem
prvenstvu l. 1950 v Braziliji
je bil legendarni Italijan s 37imi leti že prestar, čeprav je v
domačem tekmovanju še vedno tresel mreže. Priložnost so
dobili mlajši, vendar je Silvio
Piola zadnje reprezentančno
srečanje odigral šele 18. maja
1952. leta proti Angliji, ko so
se mu v Firencah ob veličastni
poslovilni tekmi rojaki zahvalili za vse, kar je dobrega storil
za italijanski nogomet.
Morda v današnjih dneh njegovo ime ni tako znano kot
denimo Giuseppe Meazza,
po katerem se imenuje tudi
sloviti milanski San Siro in je
bil v srcih navijačev velik Piolin rival, toda prav vsi, ki so
ga videli igrati, trdijo, da je bil
ob Brazilcu Leonidasu prav
16
Februar 2015
Zmagovita italijanska reprezentanca s SP 1938. Silvio Piola stoji desno ob
selektorju Vittoriu Pozzu, ki ponosno dviga v zrak zlato Nike.
on prvi prototip modernega
srednjega napadalca. S svojo višino, močjo, borbenostjo
in nogometnim znanjem bi se
sosedje sestavljajo svojo najboljšo enajsterico vseh časov,
je številka 9 vnaprej oddana –
vsa čast Bettegi, Boninsegni,
Paolu Rossiju ali Vieriju, toda
do Piolinih umetnij jim manjka
še veliko. Zelo, zelo veliko...
Sloviti apeninski nogometni
kronist Gianni Brera je nekoč
zapisal, da ga na Piolo občasno
spominja desnica napadalca iz
70-ih let Gigija Rive, kar je
slednji vzel za kompliment:
»Končno me je nekdo prepoznal za pravega nogometaša,«
medtem ko Piola ni bil impresioniran: »Že res, toda jaz sem
tako streljal z obema nogama.«
stoletnici rojstva pa so mu jih
ponovno pripisali in njegove
številke do današnjih dni ostajajo nepresežene. Na prvoligaških tekmah je namreč za
Pro Vercelli, Lazio, Juventus
ter Novaro dosegel rekordnih
290 golov in bil dvakrat tudi
1. strelec prvenstva, vendar se
nikoli ni veselil »scudetta«,
kar je nadoknadil z naslovom
svetovnega prvaka v italijanski
reprezentanci.
Boris Planinc
gotovo lahko meril tudi z da- Iz sicer natančnih italijanskih
našnjimi obrambami, v tistih arhivov je sprva sicer skrivdavnih časih pa je predstavljal nostno izginilo 16 prvoligaških
pravo avantgardo. Ko naši zadetkov »Tihega ubijalca«, ob
www.radiocapris.si
Želite prejemati Primorski utrip na dom?
Primorski utrip na Facebooku
Več informacij na strani 3 in na spletni strani
www.primorski-utrip.si
facebook.com/primorskiutrip
17
Februar 2015
Predstavljamo lokalne glasbene matadorje Marineros
Znani obrazi, nova zgodba
Portorož – Se še spominjate, kako je »Bambina« lovila
»Ribe-ribe« in smo vsi skupaj
na »Veseli december« kričali »Stiskaj«? V nadaljevanju
je med pogovorom s skupino
Marineros opaziti nagibanje
h kvalitetni izvedbi in izboru
glasbe, katero igrajo za širšo
publiko izključno v živo.
Kakšna je osebna izkaznica
skupine Marineros?
„Smo skupina Marineros,
prihajamo z Obale in okolice.
Trije so forešti, pero se držijo
blizu Črnega kala. Vize ne rabimo, vinjeto pej ja. Skupina je
sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, kateri imamo za seboj
kar nekaj kilometrine. Smo
sedemčlanska zasedba in sicer šest bižatov in ena mušola.
Barko krmarimo Marino Bubola (harmonika, trobenta, vokal), Jani Bandelj (klaviature,
vokal), Nika Hrvatin (vokal),
Matej Ivančič (bas kitara, vokal), Tomaž Debevc (kitara),
Ado Krpan (bobni, vokal) in
Matej Rodela (harmonika).“
Odkod ime Marineros?
„Večina članov je od leta
2006 delovala kot zasedba
‘Dan ponjer’ nato pa kot ‘Nočni skok’. Skupaj smo takrat
posneli dve zgoščenki in štiri
videospote. Na zadnji zgoščenki sta tudi singla Stiskaj
in Ribe, ribe, s katerimi smo
prejeli prvo mesto v oddaji Na
zdravje – razglednica Slovenije. Zaradi tega nas je spoznala
širša publika. Kljub številnim
nastopom, Stiskanju in prodanim Ribam je tudi nas oplazila
tajkunska veja. Ampak se ne
damo. Z zamenjavo in dodatku
novih članov smo združili moči
in kot pravi mornarji dvignili
sidro in jadra. Od tukaj tudi
ideja za ime Marineros.“
Kako imate razdeljene vloge v skupini?
„Vloge so razdeljene enakovredno, saj ne delamo razlik
med nami.“
V vašem repertoarju najdemo narodno-zabavne kot
tudi zabavne skladbe, kajne?
„Da. Smo en velik multipraktik. Zadovoljimo še tako
zahtevnega obiskovalca. Od
25-letnice pa do letnika 1925,
haha.“
Ker ste zabavljaški bend in ti svoje publike z nekvalitetniigrate tudi narodno-zabav- mi nastopi.“
no glasbo, opažate morda Ni originalno, je pa nujno.
porast ali upad zanimanja Načrti za prihodnost?
zanjo med mlajšimi genera„Želimo, da bi skupina v tej
cijami?
postavi delovala še dolga leta
„Absolutno je še vedno precej ter da bi nas publika čimprej
zanimanja za to zvrst, ampak spoznala pod novim imenom,
mi na vsakem nastopu dajemo saj smo ostali stari obrazi z
vso energijo iz sebe ob vsaki novo, boljšo zgodbo. V priprazvrsti, katero zaigramo. Ne de- vi je tudi nov material z videlamo razlik. Če smo pa s tem ospotom, ampak za kaj več še
vsaj enemu obiskovalcu poma- malo počakajmo.“
gali, da je vzljubil slovensko
glasbo, smo naredili ogrom- Imate kakšen moto ali modro misel za konec?
no.“
Katere svoje lastnosti bi kot „Drevo moraš globoko posaskupina najbolj izpostavili? diti, da zraste visoko, tudi če je
potrebno tu pa tam kakšno taj„Naša skupna lastnost je, da kunsko vejo odrezati. Moto pa
želimo glasbo v živo zaigrati je: doma se najej, drugod samo
čimbolj kvalitetno, ker v tem pikni!“
uživamo in nočemo poneumljaN.R.
Tamara Maja Španjol M. s.p.
Obala 130, Lucija
040 192 967
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
pedikura in manikura
depilacija
URARSTVO - OROLOGERIA
MILOŠ STEGOVEC S.P.
OBALA 114, 6320 PORTOROŽ
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV
18
Februar 2015
Domača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (1)
Legenda živi
Portorož – Se vam je zagnusila kvazi zdrava hrana, ki bi jo
izbljuval še sosedov pes? Imate dovolj nasvetov, po katerih
bi morali pojesti tono kopriv
mesečno, da bodo vaše očesne
beločnice povsem enake kot
pri manekenki XY? Bi ustrelili
nutricionističnega guruja, ko
olivno olje danes razglaša za
največji čudež narave, jutri pa
ga ne bi smeli niti pogledati?
Primorski utrip od februarske
številke ponuja recepte s področja srednje Evrope in Balkana – pozabite na 14 “slow-food” hodov, to je (bila) hrana
šampionov! Začenjamo z legendarnim burekom oz. pito,
na čemer so zrastli Emir Kusturica, Ivica Osim, dr. Nele
Karajlić, Safet Sušić, Goran
Bregović, Gavrilo Princip,
Mirza Delibašić, Ivo Andrić..., pa tudi številne generacije slovenskih nočnih ptic,
ki so na ljubljanski železniški
postaji iskale “zadnji odcep za
Brooklyn”.
do tal, če diletantsko omenite
sirni burek. Kaj takšnega namreč ne obstaja, to je podobna
neumnost kot npr. topli led...
Še enkrat in za vselej: burek
obstaja zgolj in samo z mesom!
Ostale variacije so pite, kamor
sodijo predvsem sirnica, krompirjeva, špinačna ter zeljanica.
Privežite se torej, vzletamo...
Burek oz. krompiruša
Izkušena gospodinja dobro
ve, da moramo za kakršenkoli
burek vedno uporabiti najmanj
1 kg moke, ker bo vonj zagotovo privabil prijatelje, znance
in/ali sosede. Za testo potrebujemo še ščepec soli, kavno
skodelico olja ter pol litra
mlačne vode. Moko stresemo
na kup, na sredini naredimo
luknjo ter vanjo vsujemo sol
in olje. Počasi dodajamo mlačno vodo in gnetemo v mehke
hlebčke. To je delikaten trenutek, ki zahteva roko mojstra,
zato si lahko mlada dekleta
za vajo nabirajo izkušnje tudi
Uh, prvi polčas je za nami in
še vedno smo v igri... Zdaj se
lotimo nadeva, v katerega zamešamo 1 kg mletega mesa
in 4 naribane čebule, medtem
ko sol in poper v prefinjeni sarajevski maniri dodamo
“od oka”. Če se odločimo za
krompirjevo pito, meso pač
zamenjamo s kilogramom
krompirja, možne pa so tudi
vmesne variante, npr. “pol-pol”.
Zdaj maratonci že tečejo
zadnji krog in seveda ni več
prostora za napake! Na rob
raztegnjenega testa vse naokoli položimo nadev v obliki
klobase. Robove prepognemo
čez nadev in testo na sredini
prerežemo. S pomočjo platna previdno zvaljamo testo in
nadev proti sredini, da dobimo
dolge zvitke, katere oblikujemo v polžke, velike približno
10 cm. Naši vodilni teoretiki se
sicer še prepirajo okoli oblike,
vendar pa je spirala, polžek,
navaden krog ali kaj tretjega
zgolj stvar estetike in ne vpliva
na okus...
Najtežje smo opravili, zato si
v tem trenutku obrišemo potno
čelo ter srknemo kozarec rujnega za pogum pred zadnjim
dejanjem. Polžke položimo
v pekač in pečico nastavimo
na 200°C, po desetih minutah
vročino znižamo na 180°C ter
pečemo še 10-15 min, da zlato
porjavijo. Ko je burek pečen,
ga lahko za nostalgičen okus
polijemo z enakovredno mešanico vode, olja in vegete, nakar
ga seveda pojemo. Pravi jedec
ga bo zmazal tudi pol kile, običajnemu “malinovcu” pa zadošča že 200 gramov.
Jasna Softić
Tajska ima veliko razlogov, da se rima na rajska
Več kot seks-turizem
Ker nianse delajo kakovost,
razjasnimo osnovne pojme.
Kakor še veliko drugih stvari,
so burek proti Evropi zanesli
Turki v zlatem obdobju Otomanskega cesarstva, v izvirniku pa se imenuje börek. V
nekdanji deželi »od Triglava
do Vardarja« je za njegovo
domovino veljala Bosna in
Hercegovina, kjer se boste
za vse večne čase osramotili
z gipsom ali cementom, a ga
seveda ne smejo pojesti! Vešče
naredimo 4-5 mehkih hlebčkov
in jih pustimo pol ure počivati.
Nato vsakega posebej razvaljamo na platneni površini, s
katero pokrijemo veliko jedilniško mizo. Na tej točki se
tekma izgublja ali dobiva, kajti
za vsesplošno slavo in ugled je
potrebno testo razvaljati povsem na tanko!
Piran – Knjižnica v „najbolj
turističnem slovenskem kraju“
je 9. februarja v svoji čitalnici
gostila potopisno predavanje o
resničnem turističnem biseru
Tajski. Predstavila jo je Bojana Ljubec, sicer večkratna obiskovalka in ljubiteljica
atraktivne budistične dežele.
Na azijski diamant ne gleda
zgolj z vidika preživljanja
prostega časa, temveč tudi
preko prostovoljnega dela, ki
se je razmahnilo predvsem po
uničujočem cunamiju l. 2004. življenju in neverjetni ponudbi
Glavno mesto Bangkok sicer spolnih storitev, vendar Tajska
slovi tudi po divjem nočnem skriva še veliko več. (N.R.)
19
Februar 2015
Test gospodinjskega aparata
Žar na steklu
Koper - Včasih pozimi zanemarjamo jedi z žara. Kot bi
njihov okus ne bil primeren za
mrzla obdobja. Pa ni tako, namizni žari so nam tudi te jedi
pomembno približali in nič
takega ni, če si kar na domači
mizi spečemo nekaj zdravega in okusnega. Tudi na namiznem žaru lahko pečemo
povsem brez maščob, ko govorimo o steklokeramičnem
žaru, pa tudi brez ogljikovega
dioksida, zaradi česar je hrana
še bolj zdrava.
Oglje in plin sta povsem odveč, ko namizni žar priklopimo
na elektriko. Ko se steklokeramična plošča segreje, hrano
preprosto položimo nanjo in
pričnemo s peko. Če nam je
tako ljubše, lahko uporabimo
še rešetko in nanjo zložimo že
pečeno hrano, ki tam počaka
topla in pripravljena za ser-
viranje. Steklokeramika ima
številne prednosti, med katerimi sta najbolj očitni enostavno
čiščenje in peka povsem brez
dodanih maščob. Nekaterim
je izredno všeč tudi okus, ki je
nekoliko drugačen, ker hrana
ni izpostavljena ogljikovemu
dioksidu, ki se sicer sprošča
med gorenjem oglja, briketov
ali plina. Hrana je zato še bolj
zdrava.
Steklokeramični žar je izredno lahko očistiti, saj je
gladek, tako, kot tudi ohišje,
ki je narejeno iz nerjavečega
jekla. Ker ima zelo kakovostno steklo SCHOTT, se čisti
na enak način, kot kuhalna
steklokeramična plošča. Večje
in prilepljene delce odstranimo s strgalom, ki ga dobimo
skupaj z žarom, kar ostane po
strganju, pa preprosto obrišemo z vlažno krpo. Občasno in
Zima še ne pomeni, da se je treba odreči jedem z žara. Namesto pečenja z ogljem ali plinom na vrtu, uporabite električni žar s steklokeramično
ploščo.
po potrebi pa še s čistilom za vključeno napo pripravimo
svoje najljubše jedi z žara, ki
steklokeramične plošče.
Na žaru lahko pripravljamo jim z vrtljivim kovinskim gumvse vrste hrane, zelenjavo, bom namenimo ravno pravšnjo
meso, ribe in še kaj. Ker je temperaturo peke med 60 °C
kompakten, ga zlahka umesti- do 250 °C. Vse to ne glede na
mo v kuhinjo ali pa ga prepros- letni čas. Zanimivo, kajne!
to položimo na kuhalno ploščo,
če je prosta seveda in tam pod
www.delajzame.si
Hrpeljci spoznavajo penine na odličnem nivoju
Razprodano!
Hrpelje-Kozina – V Hrpeljah se je lani pričela serija delavnic
o kulturi pijač in hrane. Na vinsko zapriseženem območju so se
stvari lotili temeljito ter najprej spoznavali osnovne pojme: kaj je
vino in kakšni so ustrezni kozarci, nato pa so tudi pogledali vanje
preko avtohtonih vin Slovenije. Spoznavanje plemenite pijače se
je nadaljevalo tudi letošnjega januarja, ko je bila izvedena delavnica “Razposajeni mehurčki – ali poznamo penine?”.
Prijeten januarski večer pod zvezdnatim nebom je bil odlično izhodišče za spoznavanje penin. Pod vodstvom domačega
sommeliera in viteza vina Petra Boršiča je večer v dobri družbi
poslušalcev in odličnih penin hitro postal zelo razposajen. Rezervacije za delavnico so sicer pošle že v prvem tednu objave, saj
je bilo število udeležencev omejeno na 30 oseb.
S peninami so se udeleženci delavnice seznanili po sklopih.
Najprej so spoznali, da penine ločimo po metodi pridobivanja,
vsebnosti sladkorja, barvi in seveda tudi po kakovosti. Udeleženci so lahko sami poskušali odpirati steklenice in točiti penine. Za veliki finale so jim prikazali odpiranja penine s sabljo, ki
je v zgodovini veljal za prestižen dogodek na evropskih dvorih.
Delavnica se je zaradi interesa udeležencev in kopice vprašanj
zavlekla pozno v noč, k čemur je pripomoglo tudi dodatno poskušanje vzorcev.
Krajevna skupnost Hrpelje bo s tovrstno obliko delavnic in
osveščanja ljudi o zdravi prehrani nadaljevala tudi v prihodnje.
Dobro obveščeni viri pravijo, da bo naslednja delavnica posvečena rosejem in kombinaciji vina s hrano, potekala pa naj bi junija, torej v času hrpeljskega vaškega praznika “opasila”. (N.R.)
20
Februar 2015
Vino in alkoholne pijače moramo znati uporabljati v svoj prid
Kozarček na dan prežene zdravnika stran
Hrpelje-Kozina – Da je jedi
koristno in slastno zaliti z vinom, se strinjajo tudi znanstveniki, ki so pojasnili, zakaj nam
prija ob hrani popiti kakšen
kozarec vina. Gre za uravnoteženje nasprotij, pravijo.
vina, ker sestavine v vinu uspešno prekrijejo maščobo ter
znižujejo raven holesterola.
Nekateri telesu občasno privoščijo počitek preko posta. To
(običajno) ne pomeni stradanja, temveč zgolj dan odmora
za telo, da lažje izloči snovi,
Jin in jang
ki jih več ne potrebuje oz. so
Pri „sobivanju“ hrane z vinom lahko celo nevarne za zdravje.
ne gre le za naravno kombina- Nekaterim (čudakom) vino in
cijo, temveč je ugodje posledi- hrana ne prijata vedno, pa naj
ca ravnotežja, ki ga povzročita se sliši še tako neverjetno!? Otv ustih. Vino zaradi taninov roci, ranjenci in bolehni so vedeluje »adstringentno« oz. ki- činoma opravičeni, a je vseeno
selkasto (priznajte, da prvič dobro vedeti, kako je z vnosom
slišite!), s čimer dajejo občutek alkohola ob bolezni. Enostavizsušenosti, meso pa s svojimi no moramo vprašati telo, česa
maščobami usta navlaži. Suho si želi. Idealni so različni čaji,
vino in mastno meso sta torej kamor prilijemo vino ali močkot jin in jang senzoričnega no alkoholno pijačo, vse sevespektra, podobno pa velja tudi da z občutkom za dobro mero.
za druge kombinacije jedače Po čaju z vinom bo srečni bolin pijače, ki jih najdemo širom nik poskočen kot gams!
po svetu. Ob sušiju gurmani
grizljajo vloženi ingver, kisle
Čaj za okrevanje
kumarice v sendvičih z mesom
- 2 dl vode
imajo enako funkcijo, Francozi
se osvežijo s sorbeti in vinom,
- malo cimeta in klinčkov
ponekod v Afriki ali Aziji pa s
- malo ruma
čajem. Različne svetovne kulinarike poznajo nešteto kombi- 1 žlička medu
nacij hrane in pijače, razlog pa
- 1 čajna vrečka poljubnega
je seveda ugodje okusa.
čaja
Zimski čas je zaradi mraza
kot nalašč, da uživamo mastno
in težjo hrano. Resda nas ta
hrana bolj greje in nam daje
več energije, toda hkrati pusti
v našem telesu več holesterola.
Ravno zato je ob takšni jedi
priporočljiv kozarček rdečega
- 1 dl poljubnega belega
vina
Takšen čaj se je od nekdaj
pripravljal po naših domovih
in tudi danes vedno znova odkrivamo modrost prednikov,
ki so si sami lajšali prehlade.
Vino se je uporabljalo za razne pripravke, ki jih domača
lekarna ni pozabila, na rekonvalescente in živčne pa
ugodno vpliva tale zvarek:
v litru slajšega vina dobre kakovosti za 10 dni namočimo
80 g zrezanih žajbljevih listov
in pustimo na soncu dva tedna.
Nato precedimo ter po jedi
vsakič vzamemo eno veliko
žlico tega zdravila in pri priči
se bo mir naselil celo v najbolj
mračni dom.
Peter Boršič
Tinktura
Alkohol je bil pogosto baza za lajšanje različnih težav, pri
čemer je ključnega pomena njegova kakovost. Na vrhu je
vinsko žganje ali pa tropinovec, kajti ima najboljše parametre alkohola in je brez vonja. Včasih so izdelovali tinkture,
ki jih še danes pozna homeopatija, spodaj opisana pa je vsestransko uporabna.
V litrsko steklenico damo 200 g drobno narezanega svežega žajblja, prelijemo z močnim žganjem, ki vsebuje od
50 do 60 „gradov“ in dobro zapremo. Shranimo na sobni
temperaturi v svetlem prostoru. Večkrat dobro pretresemo, pa tudi krajši pogovorček s „šnopcem“ ni odveč, posebej ko začne odgovarjati. Po treh tednih ga precedimo
skozi čisto bombažno krpo, prelijemo v temne steklenice
ter shranimo na hladnem in mračnem mestu. Uživamo
dvakrat na dan po 10-15 kapljic v kozarčku vode. Tinkturo lahko uporabljamo tudi za grgranje ali izpiranje ran,
vendar pretiravati ne gre, kajti žajbelj vsebuje živčni strup
tujon, ki je v večjih količinah škodljiv.
21
Februar 2015
Akcija na prodajnem mestu Emonec v Šalari!
Ob nakupu kave nad 2,50 €
ena degustacija kave gratis!
Emonec Kafe d.o.o., Koper
Vanganelska cesta 20, 6000 Koper, tel.: 05 625 90 78, e-mail: [email protected]
22
Februar 2015
Ne izgubljajte časa z blebetanjem uspešnežev
Do cilja vodi več poti
Portorož – Verjetno ima marsikdo čez glavo dovolj vseh ti.
instantnih uspehov, ki obljubljajo velike dobičke in mednarodno uspešnost, če vplačate
nekaj sto evrov. Sprva je šlo
večinoma za klasične mrežne
marketinške podvige, vendar
se tudi pri „prodajanju megle“
stvari spreminjajo. Dandanes
številni obljubljajo preboj, če
le kupite njihov produkt oz.
verjamete, da vas bodo naučili, kako uspeti na Facebooku,
prodajati kavo ali se prebiti kot
zavarovalni agent.
Nič ni narobe, če nekdo to
ponuja in nekdo drug v takšno
(večinoma) oslarijo verjame
ter jo preizkusi. Najbrž se bo
opekel, ampak nekateri pač
najdejo užitek v tovrstni negotovosti. In zdaj mislite, da bi
vas seveda morali opozoriti na
vse možne prevare, ki obstajajo na tem svetu. Napaka! Navadno zadošča že ščepec zdrave
pameti, kajti če je nekaj videti
prelepo, da bi bilo resnično,
to verjetno tudi ni. Seveda pa
nikoli ne boste izvedeli, ali je
zadeva v resnici lepa, če vanjo
ne boste verjeli oz. investirali
nekaj denarja, časa ali energije. Roko na srce, večinoma je
to karta, na katero igrajo marketinški guruji, kajti vsakogar
gloda črv dvoma: „Kaj pa, če
je vse res?“
Glava je za razmišljanje
Po svetu se medtem širi nova
religija postavljanja ciljev, kar
je povsem v redu (predvsem
za tiste, ki jih takšno teoretiziranje ne zanima), vendar se
ga večina loteva napačno, kar
potem prinese razočaranje in
opuščanje taistih ciljev. Vse
preveč uspešnih ljudi govori o
tem, kako so si postavili cilje
in jih tudi dosegli. Različne
knjige – bolj ali manj blef sumljivih „podjetnikov“, katerih
edini podvig je ravno v tem,
da prepričajo dovolj negotovih
tepcev v nakup knjige – trdijo, da se je potrebno učiti na
uspešnih ljudeh, torej bi moral
vsakdo pazljivo preštudirati,
kaj so naredili „zmagovalci
globalizacije“ in to kopirati.
Seveda pa vsi pozabljajo, da za
vsakim uspešnim človekom ne
stoji zgolj ženska, temveč običajno tudi veliko neuspešnih
let, o katerih le redki govorijo.
Ljudje pač raje slišijo zgodbe
o zmagovalcih. Uspešni ljudje
predavajo na znanih univerzah,
vodijo privatne seminarje, pišejo knjige ter s tem generirajo
še več uspeha. Je že kdaj kateri
od ti. uspešnežev priznal, kako
je imel enostavno srečo ali pa
je bil največji podlež med podleži, da je preko trupel zlezel
do vrha? Dajte no, po lastnih
besedah so vsi garali od zore
do mraka. Malo morgen, bi
rekli južno od nas... Je Mark
Zuckerberg genialen, ker je
ustanovil Facebook? Hm, idejo
je ukradel dvema študentskima
kolegoma, financiral pa jo je
njegov edini prijatelj, katerega Pot namesto cilja
je kasneje tako svinjsko z..j..l,
Iz celotnega razmišljanja bi
da so ga vsi skupaj tožili ter
lahko povlekli ugotovitev, da
prejeli bajne odškodnine.
so cilji precenjeni, veliko višjo
Tovrstnih resničnih dogajanj vrednost pa ima sama pot do
»navadni ljudje« običajno ne njih. Spomnite se risanke Wile
poznajo, temveč prebirajo le E. Coyote and The Road Ruklasične zgodbe o uspehu in se nner (Kojot in Ptica tekačikajpak tudi sami odločijo, da ca), ki ima neskončno veliko
bodo poskušali zgraditi svojo nadaljevanj, v katerih kojot polastno. Ker so zaslepljeni s ci- skuša uloviti ptico tekačico, ta
ljem svojih vzornikov, prepros- pa se mu vsakič izmakne. Koto spregledajo njihovo pot, ki jot poskuša in poskuša, kupuje
je bila pogosto trnova tako ali različne pripomočke, izumlja
drugače. Je res lahko kdo tako stvari ter se žrtvuje zgolj zato,
neumen in kot majhen otrok da bi ujel kosilo. Mimogrede,
verjame, kako so neko mane- matematika se ne izide, saj pokenko „odkrili“ na poti iz šole, rabi veliko več kalorij za lov,
čeprav je vsakomur jasno, da kakor bi jih pridobil, če bi ptise je v resnici prebila čez neš- co pojedel, toda navsezadnje je
teto postelj? Skratka, tovrstni to le risanka. Skratka, lovi jo iz
lovci na uspeh si zgolj zastavi- dneva v dan in mnogo nadaljejo cilj in ga poskušajo uresni- vanj kasneje pride do svojega
čiti korak za korakom v skladu trenutka slave, ko mu naposled
z (olepšanimi) navodili iz knji- uspe ujeti tekačico. Takrat pogge. Nato se pojavi ena težava, leda v kamero in izjavi: „Kaj
pa druga ter seveda tretja in pa naj zdaj počnem?“ Prav to
sledi veliki trenutek. Kdor te- je tudi „point“ tega razglabljažave premaga, bo uspel, če pa nja, kajti ko naposled dosežete
nad vsem skupaj obupa, bo pač cilj, je to zgolj trenutek, ki ste
obtičal in preostane mu zgolj ga lovili morda več let. Za večobjokovanje poskusa. Zakaj? no bo ostal zgolj trenutek, toda
Jasno, ker ni dosegel cilja...
pot do njega je prinesla cel kup
dogodivščin, ki vsakomur ostanejo v spominu veliko dlje
kakor sam cilj.
Ko si torej določite cilje, poskušajte najti več poti do njega
in enostavno začnite pogumno
hoditi po njih. Ne velja se
obremenjevati, katera je prava,
najkrajša, široka, ozka... Vsaka
pot je namreč priložnost, da
spoznate nove ljudi, pridobite
posle in izkušnje ter dodatne
kvalitete. Definitivno vodi proti želenemu, potrebno jo je le
prehoditi in na njej uživati. Ko
naposled dosežeš cilj, pa si takoj postaviš novega, ki prinaša
tudi nove poti z novimi užitki.
Kdor ga je dosegel, je ob tem
mimogrede in povsem zastonj
prišel tudi do dragocenega
spoznanja, da so različni motivacijski priročniki, nasveti za
uspeh ali knjige o osebnostni
rasti zelo uporabni, če morate
npr. podložiti omaro. Kaj menite, je Messi postal velik nogometaš po zaslugi treningov
in talenta ali je prebiral biografije Maradone, Peleja & Co.?
Marko Kotnik
www.markokotnik.com
23
Februar 2015
Metoda uspešnega uresničevanja življenjskih ciljev
Nevrolingvistično programiranje
Koper - Nevrolingvistično
programiranje je metoda razumevanja tega, kako mišljenje,
vedenje in jezik organizirati
tako, da bomo dosegli svoj cilj.
Metoda je nastala v zgodnjih
70-letih prejšnjega stoletja, ko
sta John Gridler in Richard
Bandler iz Kalifornijske Univerze v Santa Cruzu sistematično analiziral tri izjemne svetovne psihoterapevte: geštaldt
terapevta Fritza Perlsa, družinsko psihoterapevtko Virginio
Satir in psihiatra psihoterapevta Miltona Ericsona. Izbrala
sta vzorce vedenja in jezika teh
izjemnežev in jih pretvorila v
jezikovne modele. Metodo sta
poimenoval NLP. Sestavni del
NLP je subjektivno doživljanje sveta. Vsak posameznik
je namreč poseben v svojem
doživljanju in uporablja njemu
lasten model sveta. Vsak od
nas lahko doseže spremembe
na svojem področju delovanja
in osebnosti, če zna v sebi najti pozitivne vire za spremembe,
bodisi zavestne ali nezavedne.
NLP je uporabna in uspešna
medoda na različnih področjih
od poslovnega, korporacijskega, vodstvenega, izobraževalnega in trženga do osebnega
razvoja.
Vsi smo se razvili kot enkratne osebnosti, iz lastne podobe
v duši dobrega človeka. Vsak
od nas bi naj bil odgovoren do
sebe in drugih, kako bo sestavil sebe, svojo osebnost. Individualne posebnosti so tiste, ki
nas naredijo ljudi z različnimi
lastnostmi in odlikami in navsezadnje privlačne osebnosti. Samo v procesu indivuduacije se oblikuje bogatejša in
zrelejša osebnost, ki postaja
učinkovitejša. Psihične rasti ne
moremo sprožiti z zavestnim
naporom volje. Človek živi v
prostoru in času, med ljudmi. Živi v okolju, kot celovita, polna, barvna, posebnost.
Postane človek-do sebe in do
drugih, blaga in pogumna ter
odločna osebnost. To je samo
nekaj od principov NLP.
NLP pomaga posameznikom,
ki iščejo svojo pravo pot v življenju, ki iščejo poklicanost, ki
jih je strah in se bojijo ljubiti.
Šole, učitelji, starši, partnerji v
konfliktu ali sporu, otroci kot
žrtve ločitvene stiske, posamezniki s travmo, osamljeni....
vsi tisti, ki imate veliko srce,
pa vas je zapustila sreča, ker
niste imeli priložnosti ali pa
so vas izrinili tisti, ki mislijo,
da ovladujejo zakonistosti tega
sveta in jim je zunanja moč in
nasilje ljubša kot pa globoka
modrost in sočutje človeškosti.
Vsem vam bo NLP rešitev vaših problemov.
S pomočjo metode NLP
odpravimo tesnobo, stres in
različne oblike agresije zoper sebe, brez zdravil in psihoanalize. Treba je le dovolj
temeljito prisluhniti sebi, se
prepustiti izkušenemu svetovalcu (coachu), ki pozna
metode in tehnike nevrolingvističnega programiranja,
ki temeljijo na najnovejših
spoznanjih nevropsihologije,
delovanja spomina in čustvenih procesov in podzavesti.
Vse to je združeno v izvirni
metodi in tehnikah nevrolingvistike.
Dr. Beno Arnejčič
24
Februar 2015
25
Februar 2015
Utripova nagradna križanka
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
DARILNI BON
1. nagrada: Odstranjevalnik dlak Velvetisse
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
2. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 10 evrov
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
KODA: 9URLE3Z3
Veljavnost do:
3. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 5 evrov
Rešite in pošljite do
DARILNI BON
28. februarja!
Darilni bon je vnovčljiv v spletni trgovini www.tvshopping.si ali pri
telefonskem naročilu na telefonski številki 080 35 76.

Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Navodila za sodelovanje
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
Veljavnost do:
KODA: A7KAVXG5
A N K A 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2. V obrazec vpišite
svoje
DARILNI
BONpodatke.
11 12 3. Izrežite po oznakah, vstavi10€
te v kuverto in najkasneje do
28.2.2015 pošljite na naslov:
1. Pravilno rešite križanko.
14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 VODORAVNO NAVPIČNO 1 ­ Mesto ob slovenski obali 6 ­ Simbol za železo 8 ­ Vrtna uta 9 ­ Tračnica 11 ­ Zvezda velikanka v Kefeju 13 ­ Svetovna reka v grški mitologiji 14 ­ Skandinavska letalska družba 15 ­ Sinjska viteška igra 17 ­ Medmet smeha 19 ­ Jadranski otok 21 ­ Rodezijski politik 22 ­ Ljudstvo v zahodni Afriki 24 ­ Oranje 26 ­ Simbol za astat 28 ­ Mešana preja 30 ­ Zmaha pri šahu 1 ­ Tropski sadež 2 ­ Tovarna opeke 3 ­ Zapečena rezina belega kruha z marmelado 4 ­ 6. črka abecede 5 ­ Odebeljen del debla 6 ­ Smerokaz za osmico 7 ­ Vpiši: E 8 ­ 13. črka abecede 10 ­ Beograjska glasbena skupina 12 ­ Babilonski bog sladke vode 16 ­ Otok v otočju Tuamotu 17 ­ Najmlajši Noetov sin 18 ­ Skandinavsko moško ime 20 ­ Nadnaravno bitje 23 ­ Simbol za aluminij 25 ­ Italijansko: kralj 27 ­ Kratica za Trieste Trasporti 29 ­ Simbol za dušik 30 ­ 14. črka abecede Primorski utrip, Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
4. Izžrebani nagrajenci bodo
objavljeni v naslednji številki
Primorskega utripa.
V boben za žrebanje bodo
uvrščene samo pravilno rešene križanke.
Osebni podatki bodo uporabljeni samo za namen sodelovanja v žrebu nagrajencev.
Telefon ali e-pošta
Naslov
Ime in priimek
Veljavnost do:
KODA: Y58JYI8S
13 Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
K R I Ž V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
26
Februar 2015
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
dogodki | lokalna ponudba | novosti
18.2. ob 19:00
Mestna knjižnica Izola
20.2. ob 19:00
Mestna knjižnica Izola
Srečanje
Mestna knjižnica Izola vabi na srečanje
Študijskega krožka Kako živim ta
trenutek. V srečanju bomo osvetlili
temo jeze in strahov – njunih izvorov,
kako jima pogledamo v oči in ju
izničimo.
O vzrokih, spoznanjih in rešitvah
povezanih z jezo in strahovi bo
spregovorila Andreja Kočevar iz Doma
notranje izpolnitve. Vstop je prost.
Predstavitev
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja
Izola vabita na predstavitev z naslovom
EFT ali tapkanje: prva pomoč za
čustvene stiske.
Življenje pred nas postavlja nemalo
izzivov, ki jih ne uspemo sproti
predelati, v nas se kopičijo nemir,
nemoč, žalost, jeza, strah (npr. izguba
službe, bolezen, denarne stiske…).
V predavanju boste spoznali, kako si
v čustvenih stiskah lahko pomagate
z enostavno in preprosto tehniko –
EFT (Emotional Freedom Technique)
oziroma tehniko čustvenega
osvobajanja, ki ji na kratko pravimo
tudi tapkanje. S tapkanjem si kadarkoli
lahko pomagamo do večjega miru
in zbranosti, vaša aktivnost bo bolj
osredotočena in smiselna. Tehniko
bo predstavila Berta Rebol, ki se s
tapkanjem ukvarja že pet let, o njenih
izkušnjah si lahko preberete tudi na
blogu: http://eftzgodbezanavdih.
blogspot.com/ .
Vstop je prost.
JEZA IN STRAHOVI – NJUNI
IZVORI, KAKO JIM POGLEDATI
V “OČI” IN IZNIČITI
19.2. ob 19:00
Samostan Sv. Ana, Koper
KONCERTNI CIKEL ‘VIVACE’
V koncertnem ciklu »Vivace« gostimo
mlade nadobudne in ambiciozne
glasbenike. Predstavili se bodo na
krajših koncertih in se skušali povezati
z občinstvom ... Pa ne samo preko
glasbe, tudi poslušalci bodo za kakšen
trenutek povabljeni k aktivnosti ... 1. koncert bo 19.2.2014 ob 19.00 v
samostanu Sv. Ane V kopru, kjer se bo
predstavil Uroš Barič (kitara).
Vljudno vabljeni!
EFT ALI TAPKANJE: PRVA
POMOČ ZA ČUSTVENE
STISKE
februar - marec
2015
20.2. ob 19:00
Manziolijeva palača
OTVORITEV SKUPINSKE
RAZSTAVE »TRIESTE-ISOLA,
IMPRONTE IN ANDATA E
RITORNO«
Otvoritev razstave
Otvoritev skupinske RAZSTAVE
»TRIESTE-ISOLA, IMPRONTE IN
ANDATA E RITORNO« grafičnega
ateljeja pod mentorstvom Franka
Vecchieta. Razstava bo na ogled od
20.2. do 15.3.2015.
20. 2. ob 20:00
Kulturni dom Izola
SVETLANA MAKAROVIČ:
MESEČINSKA STRUNA
Literarno-glasben recital
Svetlani Makarovič se bo pridružil
izjemen godalni trio, ki ga sestavljajo
Bojan Cvetrežnik, Klemen Bračko in
Barja Drnovšek.
V presunljivi baladni pravljici mladi
in nadarjeni ciganski violinist Tibor
podleže pohlepu in zato izgubi svoj
izjemni talent. »Mesečinska struna
govori o tem, da se umetnik pred
apriorno avtoriteto nikoli ne sme
prikloniti tako globoko, da poljubi
tla. Če to stori, mu ugasne zvezda,
mesečina vzame struno nazaj in violina
utihne za zmeraj.« (S. Makarovič)
PORTOROŽ - PORTOROSE
Nova kolekcija
BOUTIQUE CHARME | Obala 43, 6320 Portorož | galerija San Marco |
facebook: Butique Charme | [email protected]
27
Februar 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
Organizator dogodka: Zavod SI-FILM
Medijski pokrovitelj:Regional Obala.
Partner v projektu:Mestna občina
Koper.
27.2. - 1.3. 2015 ob 15:00
Izola
ADRIA BIKE SHOW
Kolesarska prireditev
Od petka, 27. februarja do
nedelje, 1. marca.
Več informacij o največji kolesarski
prireditvi v slovenski Istri: http://www.adriabikeshow.si
27.2. ob 18:00
Manziolijeva palača
IZOLA IN RIBIŠTVO
Predstavitev
IZOLA IN RIBIŠTVO – večer
posvečen Svetovnem dnevu gledališča.
Projekcije na temo ribištva pripravljene
pod mentorstvom Dragana Sinožiča.
Pripovedovalka: Amina Dudine.
28.2. ob 19:00
Kulturni dom Hrvatini,
Hrvatini
ISTRA SMO LJUDJE
Proslava ob slovenskem kulturnem
prazniku - nastopile bodo različne
sekcije članov KD Hrvatini, KD Istrski
grmič in DSMO Kiljan Ferluga, pridružili
pa se jim bodo tudi člani slovenskega
kulturnega društva Istra iz Pulja. 5.3. ob 20:00
Dvorana sv. Frančiška
Asiškega v Kopru
KONCERTI AMABILE
Vabimo vas, da odprto in radovedno
prisluhnete naši večstoletni glasbeni
dediščini, ne glede na to, koliko vam je
blizu. Dovolite si, da se vas dotakne!
V abonmajskem ciklu Amabile 14/15
je postavljena v ospredje sporočilnost
s temami, ki so vsem skupne in so del
našega vsakdana. Spodbuditi želijo
zavedanje o pomenu vsakega trenutka,
saj s posameznimi trenutki ustvarjamo
življenje. Pustite se presenetiti z
odličnimi glasbeniki, premišljeno
izbranim programom in dramaturškimi
vložki vsakega večera, prepustite
se trenutkom novih zaznav!
5.3. ob 19:00, Galerija Alga
MARTA FREI
Otvoritev razstave
Marte Frei redna udeleženka na
številnih ekstemporih, kolonijah,
razstavah, simpozijih, likovnih in
kiparskih delavnicah ter dobrodelnih
prireditvah. Prejela je že veliko nagrad
in priznanj, njena dela so v številnih
stalnih zbirkah doma in v tujini.
6.3. ob 20:00
Avditorij Portorož
Predstava
SUPER ABBA
REVIVAL ŠOV V ŽIVO
oblikovanje
oglaševanje
print shop
Skupina ABBA STARS bo Avditorij
Portorož preplavila z odlično glasbo
skupine ABBA, odmevale bodo
uspešnice, zapisane z zlatimi črkami
v zgodovini pop glasbe: DANCING
QUEEN, MAMMA MIA, S.O.S.,
WATERLOO, CHIQUITTITA, THE
WINNER TAKES IT ALL, HONEY,
HONEY, TAKE A CHANCE ON ME,
FERNANDO, SUPER TROUPER …
Večno skladbe skupine ABBA, v
odlični interpretaciji kar 8 članske
zasedbe ABBA STARS, bodo pričarali
nepozaben večer. Obeta se odličen
glasbeni šov, v živo.
6.3. ob 20:00
Kulturni dom Izola
PRIMORSKA POJE
Koncert
Revija pevskih zborov v organizaciji
CKŠP Izola in JSKD IO Izola.
7.3. ob 20:00
Kulturni dom Izola
TENDANZA
Plesna predstava ob 10-obletnici
Plesnega društva Erato
14.3. ob 17:00
Kulturni dom Izola
RIBIČ IN NJEGOVA HČERKA
Lutkovna predstava za otroke v izvedbi
Lutkovnega društva Mari O Net.te
distribucija
www.studio18.si
28
Februar 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
Organizator dogodka: Zavod SI-FILM
Medijski pokrovitelj:Regional Obala.
Partner v projektu:Mestna občina
Koper.
27.2. - 1.3. 2015 ob 15:00
Izola
ADRIA BIKE SHOW
Kolesarska prireditev
Od petka, 27. februarja do
nedelje, 1. marca.
Več informacij o največji kolesarski
prireditvi v slovenski Istri: http://www.adriabikeshow.si
27.2. ob 18:00
Manziolijeva palača
IZOLA IN RIBIŠTVO
Predstavitev
IZOLA IN RIBIŠTVO – večer
posvečen Svetovnem dnevu gledališča.
Projekcije na temo ribištva pripravljene
pod mentorstvom Dragana Sinožiča.
Pripovedovalka: Amina Dudine.
28.2. ob 19:00
Kulturni dom Hrvatini,
Hrvatini
ISTRA SMO LJUDJE
Proslava ob slovenskem kulturnem
prazniku - nastopile bodo različne
sekcije članov KD Hrvatini, KD Istrski
grmič in DSMO Kiljan Ferluga, pridružili
pa se jim bodo tudi člani slovenskega
kulturnega društva Istra iz Pulja. 5.3. ob 20:00
Dvorana sv. Frančiška
Asiškega v Kopru
KONCERTI AMABILE
Vabimo vas, da odprto in radovedno
prisluhnete naši večstoletni glasbeni
dediščini, ne glede na to, koliko vam je
blizu. Dovolite si, da se vas dotakne!
V abonmajskem ciklu Amabile 14/15
je postavljena v ospredje sporočilnost
s temami, ki so vsem skupne in so del
našega vsakdana. Spodbuditi želijo
zavedanje o pomenu vsakega trenutka,
saj s posameznimi trenutki ustvarjamo
življenje. Pustite se presenetiti z
odličnimi glasbeniki, premišljeno
izbranim programom in dramaturškimi
vložki vsakega večera, prepustite
se trenutkom novih zaznav!
5.3. ob 19:00, Galerija Alga
MARTA FREI
Otvoritev razstave
Marte Frei redna udeleženka na
številnih ekstemporih, kolonijah,
razstavah, simpozijih, likovnih in
kiparskih delavnicah ter dobrodelnih
prireditvah. Prejela je že veliko nagrad
in priznanj, njena dela so v številnih
stalnih zbirkah doma in v tujini.
6.3. ob 20:00
Avditorij Portorož
Predstava
SUPER ABBA
REVIVAL ŠOV V ŽIVO
oblikovanje
oglaševanje
print shop
Skupina ABBA STARS bo Avditorij
Portorož preplavila z odlično glasbo
skupine ABBA, odmevale bodo
uspešnice, zapisane z zlatimi črkami
v zgodovini pop glasbe: DANCING
QUEEN, MAMMA MIA, S.O.S.,
WATERLOO, CHIQUITTITA, THE
WINNER TAKES IT ALL, HONEY,
HONEY, TAKE A CHANCE ON ME,
FERNANDO, SUPER TROUPER …
Večno skladbe skupine ABBA, v
odlični interpretaciji kar 8 članske
zasedbe ABBA STARS, bodo pričarali
nepozaben večer. Obeta se odličen
glasbeni šov, v živo.
6.3. ob 20:00
Kulturni dom Izola
PRIMORSKA POJE
Koncert
Revija pevskih zborov v organizaciji
CKŠP Izola in JSKD IO Izola.
7.3. ob 20:00
Kulturni dom Izola
TENDANZA
Plesna predstava ob 10-obletnici
Plesnega društva Erato
14.3. ob 17:00
Kulturni dom Izola
RIBIČ IN NJEGOVA HČERKA
Lutkovna predstava za otroke v izvedbi
Lutkovnega društva Mari O Net.te
distribucija
www.studio18.si
29
Februar 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
14.3. ob 19:30
Avditorij Portorož
Predstava
AVTORSKI PROJEKT: 25.671
Prešernovo gledališče Kranj
Drama
Premiera: 21. marec 2013
Režija in scenografija: Oliver Frljić.
Igrajo: Vesna Jevnikar, Darja Reichman,
Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoša
Ternovšek, Borut Veselko, Matjaž
Višnar, Maja Frančeškin, Maja Rekar,
Bojan Stojanov.
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se
bodo pretresljive zgodbe o izbrisanih
znašle v literarni ali gledališki obliki. V
Prešernovem gledališču Kranj so na
oder postavili zelo posebno, izredno
angažirano predstavo v režiji Olivera
Frljića, ki je v zadnjih letih na celotnem
prostoru nekdanje Jugoslavije nase
opozoril z nekaj politično izjemno
angažiranimi in kontraverznimi
predstavami.
18.3. ob 18:00 - 19:00
Velika predavalnica, UP
Famnit, Glagoljaška 8, Koper
Izleti v matematično vesolje:
Od najmanjših kvadratov do delovanja
CT naprave
Cikel poljudnih predavanj o matematiki
in njeni vlogi v sodobnem svetu,
Izleti v matematično vesolje že šesto
leto zapored prinaša predavanja o
matematiki v vsakdanu.
www.famnit.upr.si
24.3. ob 9:00
Kulturni dom Izola
OBMOČNO SREČANJE
GLEDALIŠKIH SKUPIN
Gledališke predstave
org. CKŠP Izola in JSKD IO Izola
SOL. Oziroma vse, kar je povezano s
tem pojmom.
Trajanje razstave: 23. 1. - 5. 4. 2015
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave!
Organizator: Foto Klub Portorož
Apolonijeva palača na
Župančičevi ulici 9, Piran
do 22.2.2015
27.3. ob 20:00
Kulturni dom Izola
HUUN-HUUR-TU
Koncert
Skupina iz avtonomne republike Ruske
federacije Tuva bo izvajala pesmi s
tradicionalnimi glasbili in značilnim
grlenim petjem.
V mimetičnih zvokih zasedbe HuunHuur-Tu se zrcali narava azijske stepe,
v melodijah globina kulture.
To je dogodek sezone, ki ga ne smete
zamuditi!
28.3. ob 17:00
Kulturni dom Izola
OBMOČNO SREČANJE
GLEDALIŠKIH SKUPIN
Gledališke predstave
org. CKŠP Izola in JSKD OI Izola
do 5.4.2015, ob 17:00
Kulturni dogodek
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ:
ZGODBE O SOLI
Tokrat so člani Fotokluba Portorož
zadali nalogo skozi fotografijo prikazati
vsakdanjo in samoumevno dobrino -
Kulturni dogodek
SAMOSTOJNA LIKOVNA
RAZSTAVA (TINE DEKORTI)
Svoje risbe in druga dela bo na ogled
postavil Tine Dekorti. Avtor nam
bo predstavil likovna dela izdelana v
svinčnih-kreda tehniki, ki so nastala v
zadnjih dveh letih. Nedvomno gre za
izjemno razstavo, saj gre za avtorja, ki
z veliko truda in potrpežljivosti izdeluje
svoje likovne izdelke in s tem dokazuje,
da mojstrstvo na tem svetu še vedno
obstaja. Tor-pet: 15:00 - 19:00;
Sob-ned: 11:00 - 16:00. Za več
informacij in ogled izven urnika
pokličite 031 381 809
Razstavo sta omogočila Krajevna
skupnost Občine Piran in KUD Esko.
Mestna galerija Piran
do 24.5.2015
Razstava: F. Vecchiet v Piranu
Kustosinja razstave: Nives Marvin
www.obalne-galerije.si
www.facebook.com/obalnegalerije
CROSSFIT
BOOTCAMP
Liminjanska cesta, Lucija, 6320 Portorož | Info: 041 298 641