Primorski utrip št. 205, marec 2015

Transcription

Primorski utrip št. 205, marec 2015
Marec 2015
Leto 21
Številka 206
Cena 0 €
Težka noga in hitre roke
Izhaja 15. v mesecu
Največji mojstri
nogometa
INTERVJU
14
Planička
Andrej Jereb
Dirkanje ga še (za)mika
8
Obrazi Kopra in Izole
Parkirni križi in težave v Luciji
10
Zdenko Bombek ko fotografija ujame zgodovino
Piranska občina je uporabila
predlog iz Primorskega utripa
Primorski utrip na Facebooku
3
Obrnite časopis okrog za ...
facebook.com/primorskiutrip
2
Marec 2015
BESEDA UREDNIKA
Vratio se barba iz Amerike!*
Slovenija je pretekli teden spet dobila novo kost za glodanje,
kajti iz Dominikanske republike je tamkajšnja policija vrnila
nekdanjega direktorja Luke Koper Roberta Časarja, s katerim
nihče ni sočustvoval, saj se zagotovo ni vsedel v srca sodržavljanov kot nekakšen Robin Hood, ki beži pred podlo državo.
Ljudje so si ga namreč bolj zapomnili po legendarni izjavi: »Ko
zaključim ta mandat, mi ne bo več potrebno delati,« zanimiva pa
je tudi njegova zgodovina. Na čelo našega edinega pristanišča
ga je namreč ustoličila vlada Janeza Janše skupaj s pomočnikom Aldom Babičem, oba pa sta se ob Igorju Bavčarju (Istrabenz) in Andreju Lovšinu (Intereuropa) uvrstila med grobarje
obalnega gospodarstva, kar je sicer presenetilo le marsikoga. Če
daš opici kozarec, se resnično ne moreš čuditi, da ga je razbila... Mimogrede, tudi nekdanji 2. mož Luke Aldo Babič je imel
svoje zvezdne trenutke, ko je denimo »po sili dolžnosti« postal
predsednik koprskih nogometašev ter po naslovu slovenskega
pokalnega zmagovalca na prvi tekmi pokala Uefa vehementno
napovedal: »Če smo osvojili slovenski pokal, bi lahko tudi pokal
Uefa.« Seveda, kakšna pa je sploh razlika, pokal je pač pokal...
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je Koprčane izločil že
prvi naprotnik, bolgarski Litex.
Bolj tragično je dejstvo, da sta oba mojstra sploh prišla na tako
pomemben položaj. SDS je največja (opozicijska) stranka v
državi, katere šef je po nebulozni odločitvi ustavnega sodišča
zgolj zaradi tega dejstva slučajno še na prostosti, pa ne najde nič
boljšega od »dua Fantastikus« RČ-AB!? Bog se usmili... Oba
sta že imela za seboj zgodovino brez vsakršnih uspehov (blago
rečeno), Časar pa je celo genetsko obremenjen, kajti že njegov
oče je rešetke študiral z notranje strani, kamor je kot eden prvih
javnih primerov v socialističnem sistemu odšel z notorično sumljivega položaja na »uradu za parcele« piranske občine, kjer sta
ga kasneje nasledila Klavdij Mally in Boris Kočevar. In če smo
že začeli poetično, lahko v tem slogu tudi zaključimo – Pankrti
so nekoč prepevali Lokalne pizde ...
Boris Planinc
*Vrnil se je kapitan iz Amerike (dalmatinski hit iz 80-ih)
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Izdajatelj:
Domates d.o.o.
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Matična št.: 5884713000
ID za DDV: SI21305498
Odgovorni urednik:
Boris Planinc
Kontakt uredništva:
T: 0590 21 000
F: 0590 21 001
E: [email protected]
Kontakt za oglaševanje:
T: 040 232 581
E: [email protected]
Naslov uredništva:
Primorski utrip
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Tehnična priprava:
Marn ST, medijske storitve
Aljaž Marn s.p.
Splet:
www.primorski-utrip.si
Facebook:
www.facebook.com/primorskiutrip
Šala na dan odžene težave stran
Primorski utrip je brezplačen časopis
za območje slovenske Obale in Krasa,
tiskan v nakladi 4.000 izvodov.
Kdo ali kaj je prvi znanilec pomladi?
Zvončki? Ne.
Trobentice? Ne.
Žvrgolenje ptičkov? Ne.
Zeleno drevje? Ne.
Slovenec z mešalcem za beton.
V razvid medijev je vpisan pod
zaporedno številko 1859.
3
Marec 2015
Križi in težave parkiranja v Luciji
Občina stanovalcem »podarila« 9 parkirnih mest
Portorož - V pretekli številki
smo pisali o težavah s parkiranjem, ki pestijo prebivalce
Lucije. Še posebej po tem, ko
so se stanovalci blokov Obala 123, 125 in 127 odločili za
postavitev zapornice, ki bo
ostalim preprečila dostop do
edinega večjega brezplačega
parkirišča v tem delu kraja.
Zaradi omejitve dostopa na
parkirišče, ki je sicer v lasti
etažnih lastnikov omenjenih
blokov (kar je potrdilo tudi
sodišče), bodo v kratkem praktično brez parkirnih mest ostali
prebivalci blokov Obala 117
in 119. Ti so doslej omenjeno
parkirišče, čeprav jim ni pripadalo, uporabljali kot rešitev
za manjko parkirnih mest pred
svojimi bloki.
kih, ki so stisnjeni med glavno
cesto in ulico Obala, je prišel
do piranskih občinskih veljakov, ki so staknili glave in se
odločili za rešitev, kot smo jo
predlagali v prejšnji števili Primorskega utripa.
Pred majhnim, doslej javnim
parkiriščem poleg nekdanje
poslovalnice SKB, so postavili
znak »prepovedano parkiranje« z dopolnilno tablo »dovoljeno za imetnike dovolilnic
Obala 117 in 119« in ga tako
namenili izključno stanovalcem omenjenih blokov. Vsekakor bolje kot nič, čeprav
stanovalci že opozarjajo, da je
prometni znak postavljen tako,
da ga bodo vozniki, ki bodo
zavijali na parkirišče zlahka
spregledali.
pa še ti, kot pravijo zlobni jeziki, ne smejo biti večji od stoenk in katrc, če želijo potniki
normalno izstopiti iz avtomobila.
Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, pravijo, vseeno pa
Lucijčani upajo, da bo temu
sledil še kakšen ukrep za ureditev razmer s parkiranjem. Blokov, ki imajo premalo parkirnih mest, je v Luciji še veliko.
N.R.
Žal je na utesnjenem parkirišču, ki ga je občina »podarila«
Glas o križih in težavah s stanovalem omenjenih blokov
parkiranjem stanovalcev v blo- prostora le za 9 avtomobilov,
»Darilo« občine
URARSTVO - OROLOGERIA
MILOŠ STEGOVEC S.P.
OBALA 114, 6320 PORTOROŽ
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV
AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike
Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo
izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolnite spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov [email protected].
Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste
samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega
utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov.
AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na
dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vrednosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si.
Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja.
Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš
domači naslov še danes!
Da, želim, da Primorski utrip
pošiljate na moj domači naslov.

Primorski utrip k vam domov
Foto: Primorski utrip
Ime in priimek:
Ulica in hišna št.:
Poštna št. in pošta:
Telefon:
S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete
plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje
Primorskega utripa na dom.
Podpis:
Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov:
Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa
Primorski utrip na vaš domač naslov.

4
Marec 2015
5
Marec 2015
Sežanski stadion bo bogatejši pokrite tribune na vzhodni strani
Nogometaši z novo infrastrukturo
Sežana – Od lanske jeseni
je med sežanskim nogometnim stadionom in policijsko postajo gradbišče. Na
tem mestu namreč raste nov
objekt s pokritimi tribunami,
kjer bodo v pritličju štiri garderobe, sanitarije, kopalnice,
pisarna, shramba, pralnica ter
ostali pripadajoči prostori, ki
jih do sedaj stadion ni imel.
Prvo nadstropje bo namenjeno Zavodu za šport, turizem
in prosti čas (ŠTIP), kateri bo
z objektom tudi upravljal. Na
tem mestu bodo uredili štiri
pisarne, večnamenski prostor
in sanitarije. Iz večnamenskega prostora bo možen tudi izhod na nove tribune z 240-imi
sedeži. Dostop do tribun za
gledalce bo iz zunanjega ograjenega predela ob igrišču. Stadion že ima nepokrite tribune s
tisoč sedeži na severnem delu,
vendar niso najbolj primerne,
saj se nahajajo izza gola, zato
pregled nad igriščem seveda
ni tako dober kot s strani. Tudi
zaradi tega bo nova vzhodna
pokrita tribuna verjetno boljše
zasedena z gledalci, posebej če
bodo ob prenovi objekta prišli tudi rezultati domače ekipe.
Celoten novi objekt bo meril
840 kvadratnih metrov, dokončan pa naj bi bil do začetka
jesenskega dela nogometnega
prvenstva.
Sandi Poles
Tudi v Brkinih so preganjali zimo
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Pust v Hrpeljah
Hrpelje/Kozina – Obstaja
“običajen” čas med letom in
pustno obdobje. Pustni čas,
norčavi čas... A kljub vsemu
ima tudi pust svoje korenine
v tradiciji, ki v Brkinih sega
v 14. stoletje, ko naj bi nastali
škoromati.
Škoromati so sicer tradicionalna pustna maska Brkinov,
katere izvor sega daleč nazaj.
Prvi zapis o njih namreč sega
v l. 1340, ko je mestni svet v
Čedadu izrecno prepovedal
pojavljanje na ulici v obleki
škoromata. S tem veljajo škoromati za najstarejše maske na
Slovenskem, po nekaterih virih
naj bi se v Brkinih prvič poja-
vile pred 700 leti.
Po razlagi slovenskega etnologa dr. Nika Kureta se beseda “scaramatto” v pisnih virih
pojavi že leta 1228, ko so Brkini mejili na ozemlje oglejskih
patriarhov. Domačini so takrat
spoznali lik scaramatta, kasneje pa je izraz postal ime za
vse maske. Po Kuretovi razlagi
naj bi izhajal iz nemške besede
“scharwachter” - nočni čuvaj.
Danes so škoromati ohranjeni predvsem v vaseh Hrušica,
Podgrad in Javorje. Po ostalih
vaseh Brkinov je bolj v veljavi
običajno pustovanje, katerega
sestavni del je ti. »poberija«,
pobiranje pridelkov in denarja
po hišah. V večjih naseljih ter
mestih se ta navada ni ohranila, v Hrpeljah pa jo ohranjajo
skozi čas in še danes na pustno
soboto sledi »pobiranje darov
za pusta« po hišah. Vsako leto
ima pust tudi tematiko. Tako je
bila letošnja tema v Hrpeljah
Valentinovo, kajti ravno na
pustno soboto je med nas pri-
korakal tudi Sv. Valentin. Tako
so v Hrpeljah Valentinčke ter
Valentini odganjali oblake in
nam pripeljali sončno vreme.
Naslednji dan, v nedeljo, pa so
na svoj račun prišli še najmanjši, saj so imeli svoj pustni dan
skupaj z uporabno delavnico
za razvijanje čutil in spretnosti.
N.R.
Tamara Maja Španjol M. s.p.
Obala 130, Lucija
040 192 967
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
pedikura in manikura
depilacija
6
Marec 2015
SKLENI IN PRIHRANI.
PRIPOROČAJ IN PRIdobI.
do
160 EUR*
*Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti lahko izkoristite prihranek do 80 € za AS zavarovanja.
Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri
izbranem trgovcu v znesku do 80 €.
Širite krog zadovoljnih
zavarovancev!
Več o akciji »Super AS 2015« na www.as.si.
www.as.si
080 11 10
7
Marec 2015
V Ankaranu si sumničavo ogledujejo koprski fikus
Zamenjava na vrhu PP Piran
Nekateri so odšli
Nov »šef« piranske policije
Ankaran – Na zahodu ni novega... Dogajanje spominja na
boksarski obračun nekje v peti
ali šesti rundi. Prejšnjo, volitveno rundo, je dobil boksar v
ankaranskem kotu, a je koprski
vsaj v zadnjih nekaj mandatih
tradicionalno namazan z vsemi
žavbami, tako da prvi še nekaj
časa ne bo spustil garda, zlasti
pa si ne bo privoščil ležernosti v vse daljšem pogajalskem
obdobju. Pri grajenju temeljev
pač ni prostora za površnost in
naivnost.
A iz koprskega tabora zagotavljajo maksimalno kooperacijo
in so sosedom celo poslali »fikus miru«, tisti bolj sumničavi
so najbrž pomislili, da gre za
neke vrste trojanskega konja.
Naši vodilni teoretiki še razglabljajo o pomenu fikusa, bi
pa bila palma definitivno bolj
perverzen in celo zabaven iz-
bor. Malo humorja in folklore
nikoli ne škodi...
Z istega naslova v isto smer
je bil poslan tudi prvi kos famoznega luškega kolača, da
pa ne bo jedilnik preveč pocukran, velja postreči tudi z
»neuradnim« podatkom, da je
po volitvah čudežno, a kljub
vsemu pričakovano, upadlo
število prebivalcev Ankarana.
Eppur si muove...
Medtem tisti pravi Ankarančani bolj kot ne nemočno čakajo na (dobre) novice iz ringa, saj jim je jasno, da se bo ta
dvoboj zaključil brez knockouta. Šlo bo na točke, tudi zaradi
dodatnih bitk, ki jih na raznih
sodiščih po državi bije vedno
znova nedolžni koprski župan,
pa bi se lahko zavlekel celo v
podaljške.
Portorož – Pred dnevi je vodenje Policijske postaje Piran prevzel dosedanji pomočnik komandirja na isti postaji Aleš Kordič.
Enoto bo vodil po pooblastilu generalnega direktorja policije do
imenovanja novega komandirja, medtem ko je dosedanji »šef«
Rade Vilimanovič odšel na novo delovno mesto v Ministrstvo za
notranje zadeve. (N.R.)
Vasja Klun
Postanite prostovoljec Istrskega maratona 2015
Potrebujejo prostovoljce
Piran - Sodelovanje prostovoljcev pri pripravi tako zahtevne prireditve, kot je Istrski
maraton, je nenadomestljivo.
Tudi če bi organizatorji imeli
na kupe denarja za plačevanje
služb, specializiranih za posamezna opravila, bi na dan prireditve nekaj zmanjkalo: srčnosti in dobre volje, iz katere
celotna prireditev, ne samo tekači, črpa življenjsko energijo.
Prostovoljci dogodku vtisnejo
svoj pečat in se zapišejo v spomin tekačev. Njihova vnema
je primerljiva z zagnanostjo, s
katero se teka lotevajo tekmovalci.
da se občasno odrečejo nekaj
uram svojega prostega časa
in naredijo kaj koristnega za
skupnost. In ko govorimo o
športnih prireditvah, prostovoljcem je lastna tudi strastna
privrženost športu ter želja, da
dogodek doživijo na samem
prizorišču, v športni areni.
Za izpeljavo maratona bodo
organizatorji 12. aprila 2015
potrebovali številne prostovoljce, saj bo po piranski občini speljana proga najtežje in
najdaljše preizkušnje, 42-kilometrskega teka. Dobrodošel bo
vsak, ki je pripravljen pomagati pri zagotavljanju nadzora
Prostovoljci so osebe iz na- nad dogajanjem in pri skrbi
šega vsakdanjega okolja, ki za varnost tekačev. Letošnja
jih odlikuje pripravljenost, prireditev bo za prebivalce in
organizatorje iz piranske občine generalka pred Istrskim
maratonom 2016, ko bo Piran
središče vseh treh tekov, maratona, polmaratona in krajšega
rekreativnega teka - podobno
kot je bil lani Koper in je letos
Izola.
»Biti prostovoljec Banka Koper 2. Istrskega maratona pomeni postati del zgodbe o enem
najodmevnejših dogodkov v
slovenski Istri in Sloveniji (lani
je bil naš maraton po statistiki Googla na 1. mestu med
športnimi dogodki v Sloveniji,
organizatorji pa so pred dnevi
prejeli tudi občinsko priznanje
za najodmevnejši športni dogodek v piranski občini),« so
zapisali organizatorji.
Prostovoljcem bo zagotovljena oprema za delo, ki ga bodo
opravljali, na dan maratona
bodo dobili topli obrok in pijačo, posebno razpoznavno majico, ki jo bodo lahko obdržali za
spomin, ter posebno priznanje
organizatorja. In seveda hvaležnost tisočev tekačev!
Prijavite se lahko:
- s SMS sporočilom na tel. št.
068/151-300
- prek elektronske pošte na
prostovoljci@istrski-maraton.
si
- prek spleta na naslovu http://
www.istrski-maraton.si/sl/prostovoljci/form/2.html
N.R.
8
Marec 2015
Predstavljamo primorske originale
Andrej Jereb
Izola – Redki bencinski navdušenci prehodijo zanimivo
pot od dirkanja do varnosti v
prometu, zdaj že legendarni
izolski dirkač Andrej Jereb
pa je storil ravno to. Še vedno
je eno od najprepoznavnejših
imen slovenskega avtomobilskega športa vseh časov,
čeprav mineva pet let od njegovega zadnjega nastopa na
rallyju. Bilo je leta 2010, ko
se je odlično odrezal na sloviti
dirki v Monte Carlu, a njegovi
začetki so bili povsem drugačni. Gremo torej po vrsti...
pozna dolga leta, zato bi se oba
zgolj krohotala, če bi uporabljali vikanje...
Andrej, pet let je minilo, odkar si imel zadnjič na sebi čelado in kombinezon na pravi
dirki v Monte Carlu. Te vsaj
občasno zgrabi želja po dirkah?
„Če sem čisto iskren, zadnje
čase spet dobivam takšne impulze. V vmesnem obdobju sem
bil relativno miren, zdaj pa me
ob pogledu na dogajanje v dirkanju še zelo zasrbi. Denimo
ob pogledu na kakšnega legenLeta 1993 je kot 19-leten darnega starodobnega dirkal„mulc“ prvič dirkal na rallyju nika, ki še grmi.“
v Zagrebu za volanom malega Yuga, čeprav njegovi starši Si pa še vedno vpet v avtotega sploh niso vedeli. Ne le mobilski svet, saj sodeluješ z
zgroženi starši, tudi številni uvozniki, katerih vozila prodrugi so hitro izvedeli, da gre dajaš. Prisoten si tudi na raza zelo talentiranega fanta. V znih predstavah, torej nekaj
naslednjih letih je šla njegova tolažbe še najdeš?
kariera korak za korakom, a str- „Ja, kakšen »obliž na rano«
mo navzgor. Osvajal je naslove še pride v obliki raznih dogoddržavnega prvaka v nižjih ka- kov, na katerih sodelujem. Amtegorijah vse do leta 2000, ko pak, kot sem rekel, to je le obliž
je s Seatom Ibizo kit car osvojil na rano, pravega dirkanja od
prvi naslov slovenskega prva- Monte Carla 2010 ni bilo več.“
ka v skupni uvrstitvi. Uspeh
Torej lahko dokončno zatrje ponovil že naslednje leto in
dimo, da si od aktivnega dirnato še l. 2005, vmes pa dirkal
kača prešel v ambasadorja
v srbsko-črnogorskem prvenvarne vožnje?
stvu, kjer je prav tako nanizal
tri naslove prvaka. Potem je „Lahko rečem, da sem tudi
prišel na vrsto tisti največji in prej že sodeloval pri prometni
najtežji preskok, ko je Jereb varnosti. Nenazadnje dajem
odpeljal vrsto dirk za svetov- temu velik poudarek, ker meno prvenstvo na vseh mogočih nim, da je prav, če vsak na svopodlagah. Preizkusil je najbolj jem področju pomaga okolju v
grobi makadam v Grčiji, topil smislu izboljšanja varnosti in
sneg na Švedskem, se podpisal tudi drugače. Kot bivši aktivni
na hitre in gladke ceste Nove
Zelandije in navduševal nepregledne množice norih „afficionados“ v Argentini. Domač
je bil tudi na asfaltu, ledu in
snegu legendarnega Monte
Carla. Zdaj je družinski človek in podjetnik, kljub temu pa
vezi z zanj najlepšim športom
ni prekinil. Nekateri so, drugi
niso, tretji pa ne bodo nikoli!
Za pojasnilo jezikovnim puristom – spodaj podpisani avtor
teksta je ravno tako spretno
vrtel volan in hitrega Izolana
in zdaj upokojeni dirkač pa se- pomagal kakšnemu tebi poveda želim dodati svoj prispe- dobnemu mladeniču na njevek k temu, da je na cesti bolj govi dirkaški poti?
varno.“
„Ne bi želel ocenjevati druV tvojih aktivnih časih je gih, kdo je meni podoben in
bila Obala znana po števil- kdo ne. V vsakem primeru pa
nih dobrih rally posadkah, rad pomagam, če je le možnost
pa tudi dirke so prirejali na in vedno bom na voljo vsakonašem koncu, zdaj tega ni mur, ki pokaže interes ter poveč. Razen redkih fantov na tencial. Pomagam z izkušnjami
gorskih dirkah vlada mrtvi- ali pa tudi z bolj konkretnimi
prispevki. Vedno sem odprt za
lo. Kako gledaš na to?
„Žal je zdaj na Obali res pomoč.“
tako. Nekoč, v nekem vmesnem
času, je bila Slovenska Istra
znana tako po dirkah na tem
področju kot tudi po številnih
hitrih dirkačih. V tem trenutku
vlada precej sušno obdobje.
Tekmovanj ni več, ostalo je le
tisto v Ilirski Bistrici. Dirkačev
– denimo takšnih, ki bi krojili
vsaj slovenski vrh – ravno tako
ni več. Zato sem toliko bolj vesel tistih, ki skušajo po svojih
najboljših močeh predstavljati
ta šport tudi na našem področju.“
Ekipe, ki bi jo sam vodil, pa
nimaš v mislih?
„V tem trenutku to ni realno.
Že sam sem preveč zaseden s
svojo primarno dejavnostjo,
zato formiranje take ekipe v
tem trenutku ni mogoče. Če pa,
kot rečeno, ima kdo potrebe ali
želje, da mu s svojim izkušnjami pomagam, to storim z veseljem.“
Pa greva zdaj še na drugo
plat, k varnosti v prometu.
Še vedno velja stereotip, da
smo dirkači nekakšni cestni
Si kdaj pomislil, da bi sam divjaki. Tudi midva skušasestavil projekt, s katerim bi va že vrsto let to spremeniti.
Kaj meniš, smo že kaj napredovali?
„Mislim, da smo. Ta stereotip
vendarle ni več tako izrazit. Žal
verjetno tudi zaradi tega, ker
dirkačev vsaj na našem koncu
ni več veliko, to pa posledično
pomeni, da je prepoznavnost in
popularnost tega športa trenutno dokaj nizka. Seveda so se
tudi splošne razmere v prometu zelo spremenile. Promet je
danes bolj defenziven kot je
bil včasih, preventiva in kazni
Foto: Vlado Krivec so naredile svoje, pa tudi zara-
9
Marec 2015
di krize ter visokih cen goriva tehnologija doživela velike
manj pritiskamo na plin, kot spremembe. Avtomobili so danes opremljeni z veliko aktivne
smo včasih.“
Statistika pravi, da se je in pasivne varnosti. Končno
število mrtvih in poškodo- je bil sprejet tudi zakon, da se
vanih na naših cestah močno mora vsak mladi oziroma novi
zmanjšalo, za kar si mnogi voznik udeležiti treninga varpripisujejo zasluge. Toda po ne vožnje. To je osnovna šola
drugi strani se število nesreč znanja in varnega upravljanja
ni bistveno znižalo. Lahko avtomobila. Nenazadnje sta
ugotoviva, da so številke ugo- tudi zakonodaja in visoke kazdne predvsem po zaslugi teh- ni prispevali svoj delež, vendar
politika in represija nista najnologije cest in vozil?
bolj zaslužni za boljše stanje.“
„Nihče si ne more pripenjati
medalj, da je naredil red. Pri Za konec pa še o naših kratem mislim predvsem na pri- jih, kjer živimo. Kako se tu
stojne na raznih ministrstvih počutiš kot družinski človek?
in ostale birokrate. Tu imamo Ti je všeč, kar vidiš okoli
več dejavnikov, zagotovo pa sebe, ali bi kaj spremenil, če
je eden pomembnejših cestna bi imel možnost?
infrastruktura, ki je zelo dru- „Kot prvo in najpomembgačna kot denimo pred 20-imi nejše, zelo imam rad domače
leti. Slovenijo po diagonalah kraje in sem velik lokalpatriprekriva mreža avtocest, ki so ot. Po drugi strani pa bi si kot
najbolj varne ceste. Po dru- športnik in podjetnik želel, da
gi strani je tudi avtomobilska potencial tega čudovitega – po
mojem enega najlepših koščkov na planetu – boljše izkoristimo v smeri razvoja. Naravne
geografske danosti ter veliko
znanja, predvsem tehničnega,
moramo usmeriti v pravo smer.
Nekoč smo bili prava tehnološka velesila z vso industrijo in
razvojem, zdaj pa se odpirajo
le še trgovski centri! Kljub
vsemu verjamem v Obalo kot
zelo cvetočo gospodarsko in
turistično regijo, od česar bi
lahko vsi imeli koristi.“
Vlado Krivec
10
Marec 2015
Fotograf Zdenko Bombek predstavlja projekta »Obrazi Kopra in Izole« (1)
Nazaj v prihodnost
Portorož – Če je pero močnejše od meča, bi lahko rekli, da
fotografija (pogosto) premaga oba. Znani obalni fotograf
Zdenko Bombek (1959) je s
svojimi Obrazi vsekakor zadel v polno, zato bomo v vsaki številki predstavili delček
serijala iz Kopra in Izole. Na
kratko povedano, Bombek je
na Slovenski Obali izbrskal
ljudi, ki so bili nekoč fotografirani na določenem mestu in
jih „prestavil“ v današnji čas.
Back to the future... Od kod
zamisel? „Ko sem pričenjal s
projektom »Obrazi Kopra«,
me je zanimalo, kako se odražajo spremembe kraja in
ljudi v mojem mestu, kjer sem
rojen, v njem sem preživel celotno mladost in tukaj še danes
živim. Vse skupaj se je tudi
začelo z mojo staro fotografijo
iz otroškega obdobja, ki je tudi
naslovni diptih tega feljtona.“
Bombek skromno dodaja,
da ni izumil tople vode, kajti
„sama ideja po sistemu nekoč-danes ni neka novost, je pa
mogoče moj pristop za razliko od drugih podobnih fotografskih projektov malce drugačen, saj sem vzel v precep
predvsem en kraj in eno lokacijsko območje ter ga raziskal.
S pomočjo fotografije sem pokazal znatne spremembe, ki jih Takšno delo verjetno zahteva
je ustvarila minljivost časa.“
veliko „teženja“, navsezadnje
je potrebno najti ljudi, ki sploh
imajo primerne fotografije?
„Sprva sem pridobival stare
fotografije s pomočjo prijateljev, kasneje znancev in na
koncu meni čisto neznanih krajanov, večinoma iz obdobja od
1950-tih do sredine 1980-tih
let. Nato sem jih fotografiral
v današnjem času na podlagi
„originala“, na istem mestu, z
istimi ljudmi, podobno držo
telesa in mimiko obraza, v
enakem obdobju dneva ter letnega časa. Tako sem ustvaril
zanimivo primerjavo stare in
nove fotografije z razponom
tudi do 50 in več let. Fotografiji sta sestavljeni skupaj, kjer
je skozi čas lepo viden razvoj
mesta, še bolj pa sprememba
istega človeka, ki je na fotografiji ovekovečen.“ Verjetno
ni potrebno poudarjati, da so
„modeli“ pretežno moški, saj
si le redke pripadnice nežnega
spola želijo videti, kaj je iz njih
naredilo pol stoletja.
Ob tem se pojavljajo številna pričevanja iz takratnega
obdobja, nostalgija, spomini,
anekdote, družinske vezi in
ganljiva srečanja nekdanjih
prijateljstev iz otroških let, pa
tudi obuditve nekaterih. Preko starih fotografij je možno
tudi razbrati takratno življenje,
delo, sobivanje ali kakršno koli
povezanost z domačim krajem.
V Primorskem utripu bomo
skozi feljton predstavili vse
doslej narejene fotografije,
»Obrazi Kopra« zajemajo 75,
»Obrazi Izole« pa 64 diptihov.
Prvi del projekta je Zdenko
Bombek predstavil na razstavi
l. 2012, drugi del je prišel na
vrsto lani, v pripravi pa je tudi
predstavitev „Obrazov Pirana“.
N.R.
URARSTVO - OROLOGERIA
MILOŠ STEGOVEC S.P.
OBALA 114, 6320 PORTOROŽ
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV
11
Marec 2015
Jutranji koncert
KOLUMNA
Radio Capris in Stino v Snack
Podpis
Baru prebudili Obalo
Portorož – Primorci so dokazali, da se jim s pravim razlogom ni težko zbuditi zgodaj
zjutraj. In kaj je boljši razlog
od dobre glasbe, dišeče kave in
slastnih briošev?! Radio Capris, Snack Bar ter skupina Stino so pred dnevi poskrbeli za
noro doživetje – pripravili so
prvi jutranji koncert na Obali.
Obiskovalci polnega Snack
Bara so med 7.30 in 9.00 uživali ob rock glasbi, postreženi
pa so bili tudi z brezplačno
kavo Bar 2000 Supreme –
100% Arabica in toplimi brioši. Ob tem posebnem dnevu so
Caprisovci pripravili tudi poseben jutranji program in oddajo
Dobro jutro, Obala oddajali
Kar se je mnogim zdelo ne- kar iz lokala.
mogoče, se je tokrat uresniči- Dogodek so navzoči toplo
lo. Priljubljena obalna skupina pozdravili ter predlagali, da
Stino je poskrbela za čisto (p) se kmalu ponovi. Kdor ga jhe
osebno prebujanje, do zadnje- prvič zamudil, si še vedno lahga kotička napolnila Snack Bar ko prihodnjič navije budilko!
Žusterna in vse navzoče napol- N.R.
nila z dozo pozitivne energije.
Ste že imeli občutek, da si nekateri zakone pišejo sami?
Meni se to pogosto dogaja. Najbolj pa me jezi, ko »veliki«
nekaznovano uveljavljajo svoja, s kmečko logiko povsem
skregana pravila. Včasih se resno vprašam ali so ti ljudje
plod istega šolskega sistema kot mi?
V preteklih dneh so me obiskali predstavniki IPF. TO je
zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije. Dve prijazni gospe sta se predstavili
s službenima izkaznicama. Tako vidimo v kriminalkah. Če
ravno ne vprašaš in pogledaš iz svojih rok, bi sicer lahko pokazali abonma za avtobus. Majhno, nerazločno, hitro in od
daleč. A nič zato, saj si a zaupamo, prijaznost in lepa beseda
pa odpirata vrata zaupanja, kaj pravite?
Povedali smo si nekaj besed, izmenjali mnenja in napisali
sta zapisnik. Sledila je prošnja, da se na zapisnik podpišem.
Nisem videl ovir. Prebral sem ga in prosil za dopolnitev, ki
sta jo tudi takoj dopisali. Podpisal sem in jima povedal, da
si bom na naredil kopijo za svoj arhiv. V filmu bi se v tem
trenutku glasba ustavila.
Skorajda panično sta mi hiteli pojasnjevati, da kopije ni
dovoljeno narediti. Vprašal sem, kako bom dobil izvod dokumenta, ki sem ga podpisal in sta mi pokazali potrdilo (ne
kopijo zapisnika), na polovici A4, kjer je zapisano, da sta
opravili pregled. Prosim?!? To še ni vse, zapisnik naj bi mi
bil na voljo za morebiten vpogled pri njih v Ljubljani. Seveda nisem pristal na to.
Pa sta klicali v Ljubljano, kjer so jima zabičali, da ne smem
dobiti kopije zapisnika, ki sem ga podpisal.
Foto: Radio Capris
Morske dobrote odslej tudi na piranskih mizah
Prihaja ribarnica Valmarin
Piran – Najbolj turistična slovenska občina je znova dočakala
svojo ribarnico. Prostor pod občinsko stavbo na Tartinijevem
trgu 2 je sameval pet mesecev, odslej pa se tam nahaja ribarnica
Valmarin. Pirančanke in Pirančane je s svežimi ribami začela
oskrbovati v petek, 20. februarja, sicer pa bo obratovala vsak dan
od 8.00 do 12.30 oz. v poletnem času od 7.00 do 13.00.
Z Valmarinom upravlja družina Kante, ki se s prodajo rib
ukvarja že dobri dve desetletji. Z občino Piran so podpisali pogodbo za nedoločen čas, najem dobrih 65-ih kvadratnih metrov
površine pa jih bo stal 720 evrov mesečno.
Pirančani so brez ribarnice ostali septembra, ko se je podjetje
Delmar znašlo v stečaju in se umaknilo z vseh svojih lokacij. Občina Piran je 12. decembra na spletni strani in v Uradnem listu RS
objavila javno zbiranje ponudb za oddajo prostora. Prispeli sta
dve, od katerih je bila ena nepopolna, zato je vse pogoje izpolnjevala le ponudba Valmarina. Piranski župan dr. Peter Bossman
je 23. januarja sprejel sklep o dodelitvi poslovnega prostora, 11.
februarja pa z novo najemnico podpisal pogodbo. (N.R.)
Sem res taka sitnoba? Ni vrag, da je postalo običajno, če
dobiš kopije dokumenta, ki ga podpišeš? Zakaj potem te
prakse ne povzamejo še na policiji, redarstvu, upravnih enotah…si predstavljate prihranke?
Oseba na drugi strani telefonskega aparata je »inšpektorici« dejala, naj raje strže zapisnik, ki sem ga podpisal in
napiše novega. Kopije ne smem dobiti in pika! In tako sta
tudi storili.
Zdaj imajo nekje zapisnik, ki ga nisem videl, na njem pa je
odkljukano, da ga nisem hotel podpisati. Laž je tako postala
uradni dokument.
Zavod, ki me je preiskoval, ima gotovo kakšna javna pooblastila, zato sem zadevo čivknil predsedniku vlade in z
e-pismom prosil ministrstvo za upravo za nasvet, komu lahko dogodek prijavim. Do oddaje teksta v tisk ni bilo odziva.
Medtem pa IPF veselo niza zapisnike v eni sami kopiji.
Alex Krebelj
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Naslednja številka izide 15. aprila.
12
Marec 2015
Rišparmin
ETERICA Holistični center
Čistilnica SUZI
Čistilnica SUZI
Obala 130, Lucija
Tamara Maja Španjol s.p.
Obala 130, Lucija
info: 05 677 83 63
Obala
info: 040 192
967130, Lucija
040 192 967
- 50%
Tamara Maja Španjol M. s.p.
na čiščenje bunde
Velja do 15.4.2015

Cruise Ferry Center Križarjenja

Fitness FIT365
KRIŽARJENJA
Adonis d.o.o.
- 50%
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
na masaže
pedikura in manikura
Velja do 15.4.2015
depilacija
FIT365, Martina Lenassi s.p.
Podbeška c. 54, Koper
PO VSEH MORJIH SVETA
Liminjanska 94b, Lucija
5%
info:
05 671 0 777
Uveljavite
popust
info: 041 351 971
na namestitev v kabini
s kodo
Putrip
- 5%
Popust lahko uveljavite
za rezervacije do 30.03.2015
^
CFC KRIZARJENJA
Velja do 15.4.2015

Untitled-2 1
1/10/2015 4:25:44 PM
TV Shopping
www.tvshopping.si

Trgovina Moje nitke

Velja do 15.4.2015
Klipnet d.o.o., PE Lucija
Liminjanska 96, Lucija
Trgovina Moje nitke
Obala 136, Lucija
info: 080 35 76
info: 040 543 451
- 10%
Velja do 15.4.2015
- 25%
na izdelek po izbiri
na vse izdelke

- 10%
na vse vadbe
na namestitev v kabini
T: +386 5 671 0 777
E: [email protected]

Velja do 15.4.2015
13
Marec 2015
Termalna riviera za daljšo turistično sezono in kakovostno bivalno okolje
Sanje ali resničnost?
Piran – Na občini so nedavno prišli na dan s prostorskim
načrtom termalne riviere, ki
zajema območje dela Marine
Portorož, gramozno parkirišče
ob njej, kanal Fazan in okoliške ceste. S projektom želi
piransko modro vodstvo občini zagotoviti nov gospodarski
zagon ter razširiti turistično
ponudbo.
V času razgrnitve občinskega podrobnega prostorskega
načrta Termalna riviera se bo
javnost lahko podrobno seznanila z ambiciozno, celovito
in strateško načrtovano preobrazbo tega dela Lucije. Termalna riviera s seboj prinaša
spremembo značaja območja
ter preobrazbo danes zapostavljenih površin v kakovostno bivalno okolje, ob tem pa ponuja
tudi priložnost za zaposlovanje
občanov.
Kdo bo plačal?
Termalno kopališče je načrtovano kot objekt, ki bo
omogočil podaljšanje turistične sezone na celo leto, hkrati
pa bo občankam in občanom
ponudil storitev termalnih
toplic v lastnem kraju. Današnje improvizirano in prašno
parkirišče naj bi nadomestila
termalna riviera z veliko parkovno ureditvijo. Obstoječa
parkirišča bodo premeščena ob
cesto Obala, kjer bodo urejena
kot peščena površina z drevoredom. Krajinska ureditev bo
zakrila suhe priveze in ustvarila prijetno okolico ob središču
Lucije in parku Sonce. Poleg
novega termalnega kopališča
bo ureditev ponudila še odprt
dostop do morja za vse občane Lucije, urejen kanal Fazan,
parkirno hišo ter ureditev območja suhih vezov. OPPN bo
tudi uredil status zemljišč v
območju, ki so že stavbna in
delno pozidana. Rok za pripombe se izteče zadnji dan
javne razgrnitve, torej 17. marca 2015.
Na papirju je seveda vse lepo
in prav, kot običajno pa se bo
zataknilo pri denarju. Marina
je namreč finančno povsem izčrpana s strani sumljivega tajkuna Bojana Petana, ki je njene dobičke preusmeril v svoj
(večinoma bankrotirani) imperij DZS, opevano zasebno partnerstvo pa zagotovo ne pride
v poštev, ker se tujci lopovske
Slovenije izogibajo, medtem
ko domači posamezniki oz.
podjetja nimajo sredstev ali jih
skrivajo v tujini. O nekdanjem
“sponzorju“ lokalnih projektov
Casinoju ne gre izgubljati besed, Metropol so Stane Valant
& Co. že prodali, Bernardin pa
je s strani slednjega v podobnem položaju kakor Marina
po zaslugi Petana. Torej bomo
videli, je rekel slepi gluhemu.
N.R.
www.primorski-utrip.si
Predlog dokumenta bo javno
razgrnjen v avli občine Piran
in na KS Lucija od 6. februarja
do 17. marca 2015. Občinski
urad za okolje in prostor je 4.
marca v Luciji organiziral tudi
javno obravnavo dokumenta,
zainteresirani pa lahko svoje
pripombe in predloge še vedno Tako naj bi bila videti Lucija po izgradnji termalne riviere. Medtem se nekateri občani sprašujejo, ali takšen jeklevpišejo v knjigo pripomb.
no-betonski kolos sploh sodi v pretežno spalno naselje, katerega prometna infrastruktura že zdaj poka po šivih.
Predstavitev področja čustvene inteligence na interaktiven način
KŠOK vabi na StreSnitev
Koper – Klub študentov občine Koper (KŠOK) je ponovno
pripravil projekt StreSnitev.
Njegov namen je preko predavanja in delavnic udeležence
na interaktiven način seznaniti
s področjem čustvene inteligence v povezavi s stresom, jih
spodbuditi, da se konstruktivno
soočajo s prevladujočo problematiko ter jim predstaviti tehnike, ki spodbujajo učinkovito
razvijanje čustvene inteligence. Srečanja potekajo vsako
sredo ob 18. uri v e-Kavarni
Pina v Kopru, trajala pa bodo
še do 25. marca. Tematike delavnic so: samopodoba, osa-
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
mljenost, medosebni odnosi, odvijajo v okviru StreSnitve,
je udeležence seznaniti z razoptimizem in čuječnost.
ličnimi psihološkimi koncepti,
S projektom želijo predstaviti
o povezanosti teh s stresom in
čustveno inteligentnost kot eno
o učinkovitih načinih spoprijeod tistih značilnosti posamemanja s stresom. Skozi prakznika, ki mu omogoča, da lahtične aktivnosti, v katere bodo
ko uresniči ostale potenciale
udeleženci aktivno vključeni,
za učinkovito življenje. Kaj je
bodo pridobili znanja in veščitisto, kar dela največjo razliko
med bolj in manj učinkovitimi ljudmi z isto izobrazbo,
znanjem ali izkušnjami? Najpogosteje naj bi bila to ravno
čustvena inteligenca, sicer pa
tudi dobre zveze ali bogat oče
ne škodujejo.
Namen delavnic, ki se letos
ne, ki jih bodo lahko nato uporabili v vsakdanjem življenju v
različnih stresnih situacijah.
Udeležba na predavanju in
delavnicah je brezplačna ter je
možna ob predhodni prijavi na
elektronski naslov stresnitev@
ksok.si. (A.V.S.)
14
Marec 2015
Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (4) – Planička (Češkoslovaška/Češka)
»Malo pivo« je postal velik vratar
Portorož – Verjetno se razprave o najboljšem nogometašu vseh časov ne bodo zaključile do konca človeškega rodu
ali vsaj do dne, ko bodo pričeli
igrati roboti. Pele, Di Stefano,
Maradona, Moreno..., vsak
ima svoje argumente, prav
tako njihovi zagovorniki. O
najboljšem vratarju pa ni toliko
dvomov. Med obema vojnama
prideta v poštev le dve imeni:
Čeh František Planička in Španec Ricardo Zamora, kasneje se jima je pridružil še Rus
(oziroma takrat Sovjet) Lev
Jašin. Vse ostalo so zgodbice
za majhne otroke... Čeprav je
nestor hrvaškega novinarstva
Zvonimir Magdić pisal pravljice o predvojnih čudežih
Franja Glaserja, čeprav ima
Brazilec Gilmar dva naslova svetovnega prvaka, čeprav
Angleži še zdaj prisegajo na
Gordona Banksa, čeprav so
ob prestopu Vladimirja Beare
iz Hajduka v Crveno zvezdo
njegovo ulico na rodnem Braču preimenovali v Cesto izdajalcev itd.. Nekaj starejših strokovnjakov, ki so videli vse na
delu, se v en glas strinja, da je
bil najboljši čuvar mreže vseh
časov Čeh František Planička,
v njegov prid pa govorijo tudi
odlične obrambe na dveh svetovnih prvenstvih.
Navijač Sparte pristane v
Slaviji
Na začetku 20. stoletja je bil
srednjeevropski nogomet med
najboljšimi na svetu. Češkoslovaška, Madžarska in Avstrija so spadale v sam svetovni
vrh, kraljevina SHS oziroma
kasneje Jugoslavija tudi ni bila
daleč in zato ni nič čudnega,
da so otroci v Pragi sanjali le o
tem, da bi nekoč postali zvezdniki Sparte ali Slavije, ki sta
tudi danes ponos češkega glavnega mesta.
Seveda je tudi mali František
Planička, ki se je rodil 2. julija
1904, imel podobne želje. Ker
je živel v četrti Letna, kjer
še zdaj stoji stadion Sparte,
je že kot otrok spremljal vse
treninge svojih ljubljencev in
sanjaril, kako mu nekoč ne bo
potrebno skakati čez ograjo,
temveč bo na stadion prišel ob
ovacijah gledalcev. Po nekaj
letih kaljenja v nižjerazrednih
klubih so se mu sanje uresničile, toda ne za dolgo. Očitno
je bila doktrina o visokih vratarjih, na katero danes prisega
npr. Fabio Capello, že takrat
razširjena in eden od Spartinih
kvazi-strokovnjakov je modro
ugotovil, da „malo pivo“ (tako
Čehi pravijo ljudem nižje rasti)
nikoli ne bo kvaliteten vratar.
Žalostni in užaljeni Planička –
mimogrede, v resnici je meril
za predvojne čase povsem spodobnih 172 cm – se je vrnil v
svoj anonimni NK Bubeneč,
toda že kmalu zatem se je zanj
začel zanimati največji Spartin
tekmec Slavija. Zanj so odšteli 800 kron, kolikor je takrat
znašala mesečna plača manualnega delavca in začela se je
velika kariera „malega piva“.
Sicer ni znano, kaj se je zgodilo s Spartinim trenerjem, ki
je zahteval njegov odhod, toda
Slavija je dobila največjega
vratarja v svoji zgodovini, Planička pa je ostal zvest temu
klubu do konca svoje nogometne poti in zanj odigral kar 969
srečanj.
prekrasno poletel skozi zrak,
vendar pa istočasno tudi –
prejel gol! Kasneje sta kajpak
Higuita ali Chilavert še bolj
vneto skrbela za „show“ med
vratnicami. Ravno nasprotno je Planička vse podredil
obrambam in športu. Ni kadil,
ni pil niti piva, zaradi česar je
med rojaki veljal za čudaka,
Fanatični asket
vedno je bil svež, med prvimi
Brez nič ni nič in tega se je za- na svetu pa je tudi doumel povedal tudi mladi Planička. Kot membnost fizične priprave.
smo že omenili, ni bil visoke
rasti, zato je moral braniti raci- Njegovi treningi bi izmučili
onalno ter vnaprej predvideva- še bika! Celo uro so ga najboljti, kaj se bo zgodilo. Ni spadal ši strelci Slavije gnali iz kota v
med atraktivne paraderje, s či- kot in bojda je v tem času izvemer so predvsem južnoameri- del po 600 obramb! Zdaj levo,
ški vratarji zabavali gledalce. zdaj desno... Ko je končal s
Medklic: pa tudi s svojimi na- prostovoljno torturo, je navapakami! Znan je primer Argen- dno s soigralci odigral še „na
tinca Fillola, sicer svetovnega dva gola“ in sicer najpogosteje
prvaka iz leta 1978, ki je kot v vlogi desnega vezista, kar je
vratar brazilskega Palmeirasa od njega spet zahtevalo maprijatelju fotoreporterju oblju- ksimalne napore. Kot vratar je
bil lepo parado za njegov časo- sicer pretekel najmanj od vseh,
pis. Obljubo je resda izpolnil, vendar so trenerji trdili, da
je kondicijsko med najboljše
pripravljenimi nogometaši in
lahko po fizični pripravljenosti
konkurira vsakemu kolegu.
Večinoma se je zadrževal na
liniji, toda zaradi nevsakdanje
hitrosti je znal tudi bliskovito
zapustiti vrata, kar je s pridom
izkoriščal predvsem v dvobojih „ena na ena“. Čeprav nizek,
se ni bal niti visokih skokov,
kajti odriv, ki si ga je pridobil
s fanatičnimi treningi, mu je
omogočal (vsaj) „boksanje“
žoge tudi pri dvobojih z najboljšimi skakalci.
10.000 ljudi na Vaclavskem
trgu
Seveda je že kmalu pristal
tudi v izbrani vrsti svoje dežele, kar je bil takrat dokaz velike
kakovosti, kajti „češka ulička“
je že slovela po Evropi, na SP
1934. leta pa jo je spoznal tudi
svet. Na prvem svetovnem prvenstvu v Urugvaju Čehi niso
15
Marec 2015
nastopili, na drugem pa je bilo
povsem drugače. Po napovedih
naj ne bi spadali v vrh in Mundial, katerega organizacijo si
je – predvsem v propagandne
namene – zagotovila fašistična
Italija, so tudi pričeli v tem slogu. Šestnajst reprezentanc je
igralo po izločilnem sistemu.
Le-ta je bil že v prvem krogu
usoden za južnoameriške mojstre iz Brazilije in Argentine,
branilci naslova Urugvajci
pa so zaradi menjave generacij menili, da so preslabi in v
Evropo niti niso prišli.
Poleg Planičke sta bila velika
češkoslovaška aduta napadalca
Puč in Nejedly, ki pa sta že
na prvi tekmi proti Romunom
morala pokazati vso znanje.
Igralo se je na starem tržaškem
stadionu Grezar, na obeh
straneh pa so le z začudenjem
spremljali kraško burjo, ki je
divjala po igrišču. V prvem
delu so z njeno pomočjo igrali
Romuni in zgolj zavoljo fantastičnih obramb „malega piva“
povedli le z 1:0. V nadaljevanju so Čehi izkoristili pomoč
vetra ter z veliko muko dosegli dva gola in se uvrstili med
osmerico. Tam jih je čakala
Švica in nova izenačena tekma,
kajti Nejedly je le nekaj minut
pred koncem dosegel odločilni
zadetek za 3:2.
V polfinalu so Čehi pokazali svojo kakovost, ko so brez
težav s 3:1 odpravili Nemčijo
in se uvrstili v odločilni boj
proti domači reprezentanci.
To je bilo presenečenje, kajti
nihče ni pričakoval tako visoke uvrstitve Češkoslovaške,
toda iz tekme v tekmo so igrali
boljše, celotno prvenstvo pa
je blestel František Planička.
V finalu so bili povsem blizu
„nesmrtnosti“! Prvi polčas se
je namreč končal brez zadetkov, nato pa je Puč povedel
goste v vodstvo. Planička je
suvereno čuval svojo mrežo in
Čehi so na hitro skušali doseči
še drugi gol ter dokončno odločiti finalno tekmo. Zmanjkalo jim je le malo sreče: Nejedly
sam kot duh strelja preko vrat,
Svoboda pa je malo zatem že
premagal Combija, toda zadel le vratnico. Italijani so na
kolenih, ampak kot še mnogokrat kasneje so se izvlekli. Že
tistega daljnega 10. junija 1934
so se jim izplačala velika vlaganja, ko je Argentinec Orsi (z
nekaj kapljami italijanske krvi)
deset minut pred koncem „zaplesal tango“ okoli Koštaleka
in celo veliki Planička je bil
nemočen. Rimski Olimpico je
seveda ponorel od veselja in v
podaljšku so prebujeni Italijani
slavili z zadetkom Schiavia.
Kljub temu je celotna Češkoslovaška slavila svoje junake.
Njihova vožnja z vlakom od Planička (desno) z nizozemskim kapetanom Van Heelom 5. junija 1938
meje do Prage je trajala ves na uvodni tekmi 3. SP v Franciji, ki jo je Češkoslovaška dobila s 3:0 po
dan, po poti pa so jih pozdrav- podaljšku)
ljale nepregledne množice navijačev, ki so srečanje otrpli
spremljali preko radijskih sprejemnikov. V glavnem mestu se
je na Vaclavskem trgu zbralo
Rojen: 2. junij 1904 (Praga, Avstro-Ogrska)
preko 10.000 ljudi, plzensko
Umrl: 20. julij 1996 (Praga, Češka republika)
pivo je teklo v potokih, igralKlubi: 1923-38 Slavija (969 tekem). Prvak Češkoslovaške:
ci pa so bili deležni ovacij,
1929-31, 1933-35 in 1937
kakršnih „zlatna Prahá“ do
takrat še ni doživela.
Reprezentanca: 1926-38 Češkoslovaška (73 tekem). 2.
mesto na SP 1934
Planička je bil seveda izbran
za najboljšega vratarja prvenstva, v najboljše moštvo so se naleteli na Brazilce s takrat naj- vojnih časih veliko manj meduvrstili še trije njegovi soigral- boljšim svetovnim napadalcem državnih tekem, je zbral kar
ci, Nejedly je bil s petimi goli Leonidasom (o njem bomo še 73 nastopov za izbrano vrsto,
najboljši strelec, Češkoslova- pisali). Tekma v Bordeauxu je največkrat kot kapetan svoje
ška pa je bila dokončno vrisana bila zelo razburljiva, kajti vez- reprezentance. To je bil dolgo
na nogometni zemljevid sveta. ist „selecaa“ Zeze je dobil rde- celo svetovni rekord, v češkoPopoln uspeh!
či karton že v 13. minuti, malo slovaškem dresu pa ga je šele
pred koncem pa sta bila zaradi 1966. leta prekosil Ladislav
Nepremagan celo z zlommedsebojnega obračunavanja Novak ter kasneje sloviti Paljeno roko!
izključena še Riha in Macha- nenka. Mimogrede je PlaničNajboljši svetovni vratar je do. Leonidas je v prvem delu ka „zamenjal“ kar nekaj raznastopil tudi na SP čez štiri sicer premagal Planičko, toda ličnih držav in režimov, kajti
leta v Franciji. Vmes je doži- Nejedly še ni pozabil zabijati rodil se je v Avstro-Ogrski
vel tudi nekaj težkih trenutkov, golov in končni izid je bil tudi kraljevini, videl ustanovitev
saj mu je 1937. na srečanju v po 120 minutah igre 1:1. Kas- Češkoslovaške, preživel nemBudimpešti eden najboljših neje so zdravniki ugotovili, da ški protektorat pod Tretjim
madžarskih nogometašev vseh si je Planička že v 85. minuti Reichom, spremljal vrnitev
časov dr. Sarosi sam zabil se- zlomil roko, vseeno pa je še parlamentarne demokracije,
dem zadetkov, gostitelji pa so 35 minut branil brez napake! potrpel pod komunisti ter
Češkoslovaško premagali kar Na ponovljeni tekmi naslednji naposled v globoki starosti
z 8:3. Kljub 34-im letom pa je dan so „carioce“ od prvotne- umrl v samostojni Češki brez
bil Planička za naslednje sre- ga moštva poslali na igrišče Slovakov. Eden od kronistov
čanje najboljših znova odlično zgolj Leonidasa in vratarja svetovnega nogometa, Jugopripravljen in to je potrdil že Walterja, prav njihovih devet slovan dr. Mihajlo Andrena prvem srečanju z Nizozem- svežih igralcev pa je v drugem jević, ki je spremljal vse posko, ko je ohranil svojo mrežo polčasu odločilo zmagovalca, membne dogodke od leta 1920,
nedotaknjeno. Čehi so resda čeprav so Čehi na začetku celo je še dolgo kasneje trdil, da je
slavili šele po podaljšku, toda povedli. Planička zaradi po- bil prav Planička najboljši vrana tihem so upali, da bodo spet škodbe seveda ni mogel braniti tar vseh časov. Pa čeprav ga je
stopnjevali formo do konca pr- in to je bil tudi konec njegove bilo zgolj za „malo pivo“...
venstva.
bleščeče kariere.
Boris Planinc
Nato pa se je z njimi poigral Čeprav je bilo v tistih predwww.primorski-utrip.si
žreb, kajti že v četrtfinalu so
František Planička
16
Marec 2015
PESNIŠKI KOTIČEK
1
en pogled skozi okno
ena kaplja dežja
en oblak, ki osamljen lebdi
v jasnini neba
eno drevo, ki vztraja
v veku vetrov
en planet, ki srce mu nagaja
v osončju svetov
ena ranjena duša
eno breme, ki se sprosti
v eni solzi sreče utopi se suša,
da se življenje prerodi
Vasja Klun
Tečaj klasične masaže po programu za
poklicno kvalifikacijo
Cena tečaja je 550 €. Možnost obročnega
odplačevanja se uredi pred tečajem.
UGODNOSTI do 15.3.2015
- Ob plačilu v enkratnem znesku je cena le 490 €.
- V ceni tečaja so všteta tudi kosila.
- Vsak kandidat, ki se udeleži tega tečaja, se lahko brezplačno udeleži osnovnega tečaja športne
masaže
Tečaj bo potekal 10., 11., 12., 17., 18. in 19. aprila.
INFORMACIJE:
splet: http://tecaj-masaze.net/
telefon: 080 23 25
e-mail: [email protected]
17
Marec 2015
Velike pliskavke območje Sredozemlja naselile pred približno 18.000 leti
DNK analiza pokazala posebnost slovenskih delfinov
Piran – Raziskovalci slovenskega društva za morske
sesalce Morigenos so sodelovali v doslej najbolj podrobni
raziskavi genetske strukture
delfinov v Sredozemlju. Ta je
pokazala, da se delfini iz slovenskega morja genetsko najbolj razlikujejo od vseh ostalih
v Jadranu.
Raziskava, v kateri so poleg
slovenskih sodelovali še znanstveniki iz Italije, Hrvaške, Grčije, Izraela in Velike Britanije,
je bila objavljena v znanstveni
reviji Evolutionary Biology
(Evolucijska biologija). Genetiki in biologi so z uporabo
molekularnih metod ugotavljali sorodstvene povezave med
populacijami velikih pliskavk
v Sredozemlju ter dejavnike
in procese, ki vplivajo na genetsko strukturo in geografsko
razširjenost. Rezultati so pokazali, da so velike pliskavke
območje Sredozemlja naselile po zadnji ledeni dobi, pred
približno 18.000 leti. Omenje-
na raziskava je prav tako prvič
pokazala, da je v Sredozemlju
poleg »obalnega« prisoten tudi
ti. »pelaški« ali »odprtomorski« tip velike pliskavke, kar
doslej ni bilo znano.
mivi izsledki, ki kažejo, da so
delfini Slovenije in Tržaškega
zaliva edinstveni v primerjavi
z ostalimi lokalnimi populacijami v Jadranskem morju,
prav te vzorce pa je prispevalo
društvo Morigenos. Že s tega
vidika je populacijo ob slovenski obali izredno pomembno
ohranjati.
Poleg tega, da je raziskava pomembna za razumevanje evolucije in današnje razporeditve
delfinov v Sredozemlju, so
podatki o genetski populacij- O raziskavi so poročali mnoski strukturi ključnega pomena gi eminentni svetovni mediji,
tudi za učinkovito varstvo vrst. med drugim Discovery News
Za Slovenijo so najbolj zani- in Live Science. (A.V.S.)
18
Marec 2015
Domača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (2)
Čas je za šparoge
Portorož – Nekateri bi za “pozimsko” obdobje morda izbrali
joto, toda ko pričnete srečevati sprehajalce z drobnimi
šopki nečesa zelenega, kar ni
konoplja in česar ne pokadijo,
postane zamenjava jedilnika
že skoraj nuja. Da, fritaja s
šparogo – v sosednji in prijateljski Sloveniji bi rekli beluši, čeprav so po strokovnem
slovarju slednji zgolj gojeni,
šparglji pa rastejo divje v naravi – bo kot nalašč za ta mesec, najprej zaradi tega, da se
sprehodite po prebujajoči se
naravi, porabite nekaj nabranih
zimskih podkožnih zalog in
Foto: sparglji.net
nenazadnje pripravite odlično Šparglji z jajčko
kosilo, malico ali večerjo.
v najslabšem primeru pač nah- na 1-2 cm dolge koščke, dokranimo psa. Osnova so kajpak ler jih je možno lomiti in sicer
Tudi za vegije
šparglji, dodamo še olivno od vrha do trdega dela stebla.
Sestavine so na moč enostav- olje, jajca, poper, sol in po Operemo jih in zagrejemo na
ne, količina pa je stvar lastne želji še domačo panceto. Kot toplem olju, da se stebelca
izbire. Če bo končnega izdelka nalašč tudi za vegeterijance, ki zmehčajo, če bomo v fritajo
naneslo 200 gramov “po gla- naj pač panceto izbrskajo z vi- dodali panceto, jo popečemo,
vi”, ne bo nič narobe, ob (po- lico in jo preložijo na krožnik ko se šparglji malenkost pocvrejo. Na ocvrte šparglje in
nesrečeno) večjih količinah pa “normalno jedočih”.
so pri roki tudi lačni sosedje ali Priprava: šparglje nalomimo panceto dodamo stepena jajca.
Solimo in popramo ter premešamo in cvremo, da jajca
zakrknejo. Jajca pocvremo po
želji, lahko so še malce tekoča
ali jih popečete do trdega.
Različici fritaje s šparglji
sta še njeni sorodnici s peski
ali bljuščem. S čim? Peski
so česnovi poganjki, navadni
bljušč pa je značilna istrska
rastlina, vendar je manj izkušeni raje naj ne iščejo sami,
kajti bojda obstaja tudi strupena verzija, ki je na pogled zelo
podobna običajni. Za kakšno
taščo ali ostale sovražnike
svobodno mislečega liberalca
je kljub vsemu lahko zelo primerna, obe fritaji pa se seveda
pripravljata na enak način kot
klasična s šparglji. S prilogo
si ni potrebno beliti glave, saj
zadošča (domač) kruh, dobrodošlo je tudi “kilo in kilo pa
igra” oz. v prevodu liter vina in
mineralne vode.
Jasna Softić
www.primorski-utrip.si
19
Marec 2015
Test gospodinjskega aparata
Dizajn à la carte, tehnologija à la Bosch
Če pečemo purana, telečjo
pečenko ali brancina lahko s
tritočkovno sondo za pečenje
PerfectRoast peko zaključimo
brez truda in beljenja glave s
tem ali je vsebina že pečena,
ali morda celo presušena. Sonda za pečenje s tremi merilnimi
točkami namreč meri temperaturo mesa izjemno natančno
in to nam zagotavlja odlične
rezultate. Uporabimo jo lahko
Pečica z natančnim Perfect- tudi v mikrovalovni pečici ali
Bake senzorjem za peko ves v parni pečici.
čas peke meri količino vlage Posebnost nove serije predv jedeh in samodejno regulira stavlja tudi premični ventilator,
vse nastavitve. Tako ni več pot- ali 4D, kot so ga poimenovali.
rebno nastavljati načina gretja, Ta nam omogoča, da jedi pečečasa priprave in temperature. mo na poljubni polici od 1 do
Ob peki preprosto izberemo 4 z vedno enakim rezultatom.
vrsto jedi in pritisnemo na Zasluge lahko pripišemo no»Start«. Ostalo naredi pečica. vemu ventilatorju, ki med piNove pečice Bosch nedvomno predstavljajo velik korak
naprej. Serija 8, kot so jo poimenovali, tehnološko ponuja
številna tipala in programe.
Kombinacija obeh omogoča
uporabo z njimi pridobljenih
podatkov na način, da so meso,
ribe, vegetarijanske jedi, pecivo ali sladice vedno uspešno
pripravljene. In to tako, kot si
sami najbolj želimo.
hanjem spreminja tudi smer in
tako enakomerno porazdeli toploto na vse nivoje. Tak način
gretja zagotavlja enakomerno
peko tudi na vseh štirih nivojih
hkrati.
Nekatere pečice Bosch nove
Serije 8 imajo integrirano
parno pečico ter tako združujejo prednosti klasične pečice
in peke s paro. V njih lahko
pripravimo sočno pečenko s
hrustljavo skorjico ali odlično
zapečen kruh, saj peka s parno tehnologijo ponuja številne
prednosti.
Serija 8 je na voljo kot klasična pečica, 2 v 1 kombinirana
pečica (klasična in parna pečica, ter klasična in mikrovalovna pečica), parna pečica in
mikrovalovna pečica.
www.delajzame.si
20
Marec 2015
Razumevanje vinske kulture v teoriji (in kasneje tudi v praksi)
Vino za telebane
Portorož – V Sloveniji obdelujemo po podatkih Vinske družbe Slovenije 21.000 hektarjev
vinogradov, po pričakovanjih
pa bo letos v Sloveniji pridelano cca. 80 milijonov litrov
vina. Značilno je, da več kot 90
odstotkov vina ostane doma,
izvozimo ga le 7%. Izvoz vina
je glede na pridelek in pridelavo vin razmeroma majhen, kar
ostaja tudi ključno vprašanje
slovenske kmetijske politike.
Seveda v vsakdanjem življenju pogosto slišimo izraze,
ki označujejo vino, toda kako
sploh ločimo vina? Vsekakor
po barvi in sicer poznamo bela,
rose in rdeča vina. Nikakor ne
črnih, so le rdeča vina, kar je
neprimerno lepši izraz ter deluje bolj prefinjeno, predvsem
od drugega (popitega) litra
naprej... Po vrstah se vina delijo na mirno, peneče, biser ter
likersko ali posebno vino. V
Sloveniji so lahko označene
s tradicionalnimi izrazi, najbolj pogosto pa so mirna vina:
»vrhunsko vino ZGP«, »kakovostno vino ZGP«, »vino
PTP«, »deželno vino PGO« ali
»namizno vino«. Peneča vina
se delijo na »vrhunsko peneče
vino ZGP«, »kakovostno peneče vino ZGP«, »peneče vino
PTP«, »kakovostno peneče
vino« ali »peneče vino«. Biser
vina so označena kot »kakovostno biser vino ZGP«, »deželno biser vino PGO«, »biser
vino PTP« ali »biser vino«, likerska vina pa s »kakovostno
likersko vino ZGP«, »likersko
vino PTP«, »deželno likersko
vino PGO« ali »likersko vino«.
pa je mokro, se sprašujejo ljudje. Ta izraz deli vino glede na
stopnjo neprevretega (reducirajočega) sladkorja. V praksi
je vino bolj suho, če ima manj
sladkorja, ki mu je ostalo med
alkoholnim vrenjem. Suho
vino vsebuje do 8 gramov
sladkorja na liter, polsuho vino
med 8 do 14 gramov, polsladko
med 14 in 40 gramov, sladko
pa nad 40.
se uporablja za točno določena vino«, »kakovostno peneče
vina kot so teran, cviček, met- vino ZGP« pa se skrajšano
imenuje tudi »penina«.
liška črnina...
V Sloveniji imamo sicer tri
vinorodne dežele: Podravska
dežela z vinorodnima okolišema Štajerska Slovenija in
Prekmurje, Posavska dežela z
vinorodnimi okoliši Dolenjska,
Bizeljsko Sremič in Bela Krajina ter Primorska z vinorodnimi okoliši Goriška Brda, Kras,
Slovenska Istra in Vipavska
dolina.
Vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem« ali »vino
PTP« označuje posebno kvaliteto vinskih posebnežev v Sloveniji, kot so to teran, cviček,
metliška črnina in bizeljčan. Z
pravilnikom je natančno urejena tehnologija pridelave ter
predelave grozdja in vina.
Osnovni izraz v razredu namiznih vin je »deželno vino s
Vina si sledijo tudi po stopnji priznano geografsko oznako«
kakovosti. Tako pričnemo z ali »deželno vino PGO«.
namiznimi vini, vino PTP, kakovostno vino ZGP ter vrhun- Zakaj je suho?
sko vino ZGP. V praksi lahko k Vina občasno nosijo tudi čutem nazivom dodamo še druge den izraz – suho. Le kako, če
izraze. ki dodatno označujejo
kakovost ali posebnost vina.
Vrhunsko vino z zaščitenim
geografskim poreklom je tudi
»vrhunsko vino ZGP« oziroma »eminentno«, pri čemer se
tradicionalnemu izrazu lahko
priključijo še naslednji dodatki: »pozna trgatev«, »izbor«,
»jagodni izbor«, »suhi jagodni
izbor«, »ledeno vino«, »slamTri vinorodne dežele
nato vino« ali »vino iz sušeneKaj pomenijo te čudaške kraga grozdja« oziroma »arhivsko
tice? ZGP je vino z geografvino« ali »arhiva«.
skim poreklom, kar pomeni,
da izhaja iz točno določenega Tradicionalni izrazi v razredu
vinorodnega okoliša. Izraz kakovostnih vin, pridelanih na
PGO je okrajšava za priznano določenih pridelovalnih obgeografsko oznako, s čimer močjih, so »kakovostno vino
vino pripada vinorodni deže- z zaščitenim geografskim poli. Izraz PTP pomeni priznano reklom« ali »kakovostno vino
tradicionalno poimenovanje in ZGP«, čemur lahko priključije kakovostnega razreda, kar mo dodatne označbe »mlado
To je bilo nekaj teorije, o kateri marsikdaj slišimo po medijih ali na raznih predavanjih,
vsekakor pa spoznavanje vina
pomeni, da v njem uživamo.
Vino najbolje prija ob hrani.
Sta nerazdružljiva prijatelja. V
tem obdobju bo vsekakor prijala spomladanska lasagna,
ob kateri priporočamo kozarec
svežega, belega suhega vina,
pa naj bo to malvazija ali
chardonnay. Naredimo jo s
čebulo, olivnim oljem, mletim
mesom, korenjem, melancani, soljo, poprom, muškatnim
oreščkom, lovorovim listom,
baziliko, paradižnikom in mezgo, maslom, pšenično belo
moko, manj mastnim kravjim
mlekom ter sirom edamcem.
Peter Boršič
www.primorski-utrip.si
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
21
Marec 2015
Akcija na prodajnem mestu Emonec v Šalari!
Ob nakupu kave nad 2,50 €
ena degustacija kave gratis!
Emonec Kafe d.o.o., Koper
Vanganelska cesta 20, 6000 Koper, tel.: 05 625 90 78, e-mail: [email protected]
22
Marec 2015
Za zdravo življenje
Tradicionalna kitajska medicina
Koper - Tradicionalna kitajska medicina (v nadaljevanju
TKM) je edinstven sistem
zdravljena, star že več kot 3000
let. V kitajski medicini bolezen
pomeni porušeno energetsko
ravnovesje med dvema poloma celote, ženskim principom
‘yin’ in moškim principom
‘yang’. To je razloženo z naukom o ‘yin in yangu’, z naukom o ‘petih elementih’ ter teorijo ‘qi’ in ‘meridianov’. TKM
rešuje zdravstvene težave
celostno, saj se posveča vzrokom, zaradi katerih je bolezen
nastala, in ne samo zdravljenju
simptomov. S tem upošteva, da
je ves organizem medsebojno
povezan, saj so notranji organi
povezani med sabo, poleg tega
pa je vsak notranji organ povezan z določenim tkivom, čutilom oz. telesno odprtino (npr.
čvrsti organ ledvice je povezan
z votlim organom mehur, s
kostmi in z ušesi). Notranji organi se med seboj v določenem
zaporedju stimulirajo, nadzirajo ali zavirajo ter tako tvorijo
stabilno in skladno organsko
celoto. Vse bolezni so po TKM
posledica nepravilnega delovanja notranjih organov, ki
je povezano z nepretočnostjo
meridianov. Ker so notranji
organi povezani s preostalimi deli telesa (npr. s tkivi), se
notranje bolezni odražajo tudi
na površini telesa oziroma na
drugih tkivih. Zaradi teh tesnih povezav lahko zdravnik
TKM s preiskovanjem zunanjih sprememb, na primer na
očeh, barvi kože, jeziku, pulzu, ipd. ugotavlja delovanje
notranjih organov, postavi diagnozo in določi zdravljenje.
Metode zdravljenja pri TKM
so akupunktura, moksibustija,
uporaba vakuumskih kozarcev – ventuz, akupresura in
naravna zdravila (zeliščnega
in živalskega izvora). S temi
metodami zdravniki kitajske
medicine odpravljajo energijske blokade in poškodbe, nastale zaradi vpliva patogenih
dejavnikov, kot so preobreme-
večujejo, izločajo in odvajajo,
medtem ko je za les značilno,
da raste, se razveja, po njem
tečejo sokovi, zato jetra ustrezajo elementu lesa.
Notranji organi
njenost, dolgotrajno čustveno
stanje žalosti, strahu, skrbi in
jeze ter neprimerne, prekomerne ali neustrezne prehrane,
neustrezne fizične aktivnosti
ipd. Poleg tega so nepretočni
meridiani občutljivi na zunanje patogene dejavnike, kot
sta mraz in veter, ki lahko po
prizadetem meridianu pridejo
tudi do notranjih organov in jih
poškodujejo. Po teoriji meridianov in notranjih organskih
sistemov tradicionalne kitajske
medicine velja, da če qi prosto
teče po meridianih in notranji
organi delujejo v medsebojni
harmoniji, se človek bolezni
lahko izogne.
Osnovni koncepti
Yin/Yang
telesa in hrbtna stran telesa, ter
zunanjost telesa predstavljajo
yang, spodnja stran in trebušna
stran telesa, ter notranjost telesa pa pripadajo yin-u. Notranji
organi nastopajo v parih: votli
organi (debelo črevo, želodec,
tanko črevo, mehur in žolčnik)
so yang organi, njihovi parni
yin organi pa so polni notranji
organi (pljuča, vranica, srce,
ledvica, jetra). Določene fiziološke funkcije telesa so bolj
yang, druge bolj yin. Vse telesne funkcije, organi, tekočine
in tkiva tvorijo organsko ravnotežje, ki se nenehno sproti
vzpostavlja. Ko je porušeno,
pravimo da v telesu pride do
bolezni.
Pet elementov
Tudi teorija petih elementov
(les, ogenj, kovina, zemlja in
voda) temelji na pojmu harmonije in ravnotežja. Ti elementi
so v naravi med seboj tesno
povezani in tvorijo stabilno
celoto, prav tako se elementi med seboj proizvajajo in
stimulirajo, obenem pa tudi
nadzirajo in zavirajo. Ta kompleksna teorija predvideva, da
vsakemu izmed petih elementov ustreza določen notranji
organ, saj delovanje notranjih
organov v določenem smislu
ustreza lastnostim določenega
elementa. Tako jetra ustrezajo
elementu lesa, srce ognju, vranica elementu zemlje, pljuča
kovini in ledvice vodi. Vranica
je izvor qi-ja in krvi, zemlja je
izvor nastajanja in prehranjeYin/yang teorija v medicini vanja vseh živih bitij, zato vraje najbolje razumljiva v ana- nica pripada elementu zemlje.
tomskih odnosih: zgornja stran Jetra se rada razširjajo in poYin (ženski princip) in Yang
(moški princip) sta univerzalni
nasprotujoči si sili, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita
uravnoteženo in skladno celoto. Sta dinamična principa,
saj se v medsebojnem odnosu neprenehoma spreminjata,
preoblikujeta, vplivata drug na
drugega in sta drug od drugega
odvisna. Yang razumemo kot
svetlo, pozitivno, aktivno in
funkcionalno, dinamično načelo, yin pa kot temno, negativno, pasivno, statično načelo.
Vendar ta načela še ne govorijo, da je en boljši od drugega.
Za ravnotežje v telesu in okolju sta potrebna oba in njuno
ravnotežje v telesu je nujno za
zdravje.
TKM deli notranje organe,
kot smo že omenili, glede na
njihove skupne značilnosti v
dve skupini: čvrste in votle
organe. Čvrsti organi so srce,
jetra, vranica, pljuča, ledvica
in osrčnik. Njihova naloga v
smislu tradicionalne kitajske
medicine je, da proizvajajo,
hranijo in prevajajo qi, kri in
telesne tekočine po telesu. Med
votle organe pa spada tanko
črevo, debelo črevo, želodec,
žolčnik, mehur in trodelni grelec. Njihova naloga je sprejem
in prebavljanje hrane in vode,
absorpcija hranljivih snovi in
izločanje neuporabnih snovi.
Ti organi so med seboj različno povezani. Čvrsti organi
med seboj in votli organi med
seboj. Prav tako je vsak čvrsti
organ povezan tudi s svojim
odgovarjajočim votlim organom (npr. pljuča z debelim črevesom). Vsak čvrsti organ se
odpira v senzorični organ (npr.
pljuča v nos), poleg tega vpliva
na določeno tkivo (npr. pljuča
na kožo in dlake). Zaradi teh
tesnih povezav lahko zdravnik
TKM s preiskovanjem zunanjih sprememb ugotovi bolezensko stanje oz neravnovesje
v notranjosti telesa.
Energija qi
Qi (biopotencial) je osnovni
element stare kitajske filozofije. Qi pomeni življenjsko silo
ali vitalno energijo, ki prosto
teče po telesu zdravega človeka, po kanalih imenovanih
meridiani. Kadar je pretočnost
oslabljena, ovirana ali blokirana, človek zboli. Zato je bolezen posledica nepretočnosti in
neravnovesja.
Meridiani
Mreža meridianov je sesta-
23
Marec 2015
vljena iz poti ali kanalov, ki
prenašajo biopotencial (qi) in
kri po telesu. Večji navpični
in manjši vodoravni meridiani
sestavljajo mrežo, ki povezuje
notranjost in površino celega telesa. Meridiane so (stari)
zdravniki odkrivali v procesu
zdravljenja in neprestano povezovali izkušnje in povzemali dognanja in tako utrdili
koncept mreže meridianov. Po
več kot tisoč letih raziskovanja
je postal ta koncept vodilni, ne
samo pri terapijah, ampak tudi,
kot osnovni koncept teorije
TKM.
Diagnostika
Diagnostika poteka na podlagi osnovne teorije TKM: teorije glavnih notranjih organov,
teorije o mreži meridianov, teorije o yin-u in yang-u, teorije
o medsebojnem vplivu petih
glavnih načinov delovanja (ko-
vina, les, voda, ogenj, in zemlja), teorije o vzroku in poteku
bolezni.
Zdravnika po TKM zanima
človek kot celota. Tudi človekovo slabo počutje obravnava
kot bolezen, saj je to eden od
znakov neravnovesja. Diagnostika temelji na merjenju pulza
(tipanje radialne vene v šestih
položajih), opazovanju (jezika,
las, drže, oči, ipd.), poslušanju
(govora, dihanja in kašljanja)
in spraševanju (o subjektivnih
znakih kot so utrujenost, koncentraciji, potenju, apetitu in
žeji, okusu v ustih, prebavi in
mokrenju, o bolečinah, ipd.).
Opazuje se vse, kar se lahko
opazi brez inštrumentov in
poškodb bolnika. Na podlagi
teh opazovanj zdravnik določi
vzorec, po katerem se nato bolnika pozdravi.
(se nadaljuje v naslednji številki)
.SI
Naslednja številka izide 15. aprila.
ZDRAVNIKI TRADICIONALNE
KITAJSKE MEDICINE V kopru
Kaj je tradicionalna kitajska medicina - TKM?
Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medicine traja že več kot 3000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub
napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v
svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju
širokega nabora bolezni. Najpogostejši in najbolj znani metodi zdravljenja sta akupunktura
in kitajska medicinska masaža (tuina).
-50%
S tem letakom imate 20% popust na
diagnostični pregled tradicionalne kitajske
medicine
T: 040 206 744
WWW.KITAJSKAMEDICINA.SI
PodroCja zdravljenja
•
Glavoboli, migrene.
in zdravljenje debelosti.
24
Marec 2015
Pocˇitniške hiše in apartmaji v Sloveniji
Oddajamo vaše
pocˇitniške objekte
• 45-letne izkušnje
• 33.000 pocˇitniških objektov v 26 državah
• Tiskane brošure v vecˇ kot 20-ih državah
• Spletna prodaja po celem svetu
• Milijoni zadovoljnih strank širom Evrope
• Placˇilo najema pred prihodom gostov
• Brezplacˇno oglaševanje
Informacije in kontakti:
Tel: 05 677 7260 / 01 777 4180
E-naslov: [email protected]
0571_1013 Poster_standard size.indd 1
19-11-2013 12:44:19
25
Marec 2015
Utripova nagradna križanka
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
2. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 10 evrov
Veljavnost do:
Rešite in pošljite do
DARILNI BON
31. marca!
12 13 5 6 7 8 9 14 10 11 15 16 17 18 19 20 21 22 23 K R I Ž A N K A 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 1. Pravilno rešite križanko.
2. V obrazec vpišite
svoje
DARILNI
BONpodatke.
3. Izrežite po oznakah, vstavi10€
te v kuverto in najkasneje do
31.3.2015 pošljite na naslov:
KODA: Y58JYI8S
Primorski utrip, Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
4. Izžrebani nagrajenci bodo
objavljeni v naslednji številki
Primorskega utripa.
V boben za žrebanje bodo
uvrščene samo pravilno rešene križanke.
Osebni podatki bodo uporabljeni samo za namen sodelovanja v žrebu nagrajencev.
Telefon ali e-pošta
Nagrajenci februarske križanke: 1. nagrada - Velvetisse: Zora Kozlovič, Koper; 2. nagrada darilni bon 10 evrov: Cvetka Skok, Sežana; 3. nagrada - darilni bon 5 evrov: Darko Šuštar, Koper
Naslov
1 ­ Priprava za umetno dihanje 2 ­ Dodatno prestavno razmerje pri motorju 3 ­ Medena rosa na listih 4 ­ Madžarsko ime 5 ­ Glavno mesto Nove Kaledonije 6 ­ Bog lune pri brazilskih indijancih 7 ­ Propadlo slovensko gradbeno podjetje 8 ­ Osebni zaimek 9 ­ Osmi židovski mesec 10 ­ Največje mesto v Pakistanu 11 ­ Amper 15 ­ Sultanov razglas 16 ­ Star German 18 ­ Vrsta športnika 21 ­ Oznaka za pospešek 25 ­ Argon 27 ­ Ameriška pevka Irene 28 ­ Češki izraz za pest 29 ­ Italijanski nogometni klub 30 ­ Biblijski očak 31 ­ Gostoljubnost slovenskih domov 33 ­ Muslimansko moško ime 35 ­ Maroge, pege 38 ­ Ustanovitelj perzijske države 39 ­ Sedma grška črka 42 ­ Avtomobilska oznaka Pančeva Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
KODA: A7KAVXG5
Ime in priimek
1 ­ Veda o romanskih jezikih 12 ­ Izselitev ljudi zaradi vojne ali naravne nesreče 13 ­ Odprtina za metanje sena 14 ­ Košarkarski klub iz Soluna v Grčiji 17 ­ Prašič 18 ­ Velika tropska papiga 19 ­ Identifikacija 20 ­ Prva črka abecede 21 ­ Astat 22 ­ Neomejeno obdobje 23 ­ Okrajšava za Rolls Royce 24 ­ Danska glasbena skupina ‘.... Back’ 26 ­ Nemška pesnica Lise 32 ­ Začetek abecede 34 ­ Materialnost, snovnost 35 ­ 13. črka abecede 36 ­ Avtomobilska oznaka Italije 37 ­ Danski fizik Hans Christian 38 ­ Pristanišče v Nemčiji 40 ­ 18. črka abecede 41 ­ Grška boginja nesreče 42 ­ Vzletna steza 43 ­ 18. črka abecede 44 ­ Predel, področje Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Navodila za sodelovanje
VODORAVNO NAVPIČNO Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Veljavnost do:
4 V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
Veljavnost do:

3 Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
KODA: 9URLE3Z3
Darilni bon je vnovčljiv v spletni trgovini www.tvshopping.si ali pri
telefonskem naročilu na telefonski številki 080 35 76.
2 Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
3. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 5 evrov
1 Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
DARILNI BON
1. nagrada: Odstranjevalnik dlak Velvetisse
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
26
Marec 2015
27
Marec 2015
Nevrolingvistično programiranje
Uspešna organizacija časa
Koper - Času je treba prisluhniti. V času pa se moramo tudi
prilagajati, saj nam drugi določajo osebni in skupni čas. To
se še posebej dogaja v institucijah različne intenzivnosti in
totalnosti v službah, v katerih
služimo denar in smo zaposleni, ker nam drugi odrejajo čas.
Običajno smo v službah plačani glede na čas opravljenega dela. Senzibilizacija naših
občutkov za ta opisani umetni
čas nam omogoča, da znamo
s pravo mero uživati v prostem času, času, ki si ga sami
odmerjamo in ga sami usmerjamo. Človek hodi v šolo tudi
zato, da ima več časa. Gre za
učenje, ki nam je v veselje, za
znanje in vednost. V šolo ne
hodimo samo zato, da bi več
znali, več vedeli, temveč tudi
zato, da znamo svoje znanje
nabirati, ovrednotiti in posre-
dovati drugim, da na osnovi
pridobljenega znanja zaživimo
tako, da imamo več prostega
časa za uživanje in življenje
po individualni meri. Imeti
čas, imeti prosti čas pomeni
privoščiti sebi materialne in
nematerialne, duhovne dobrine
na način, da nismo zavistni do
tistih, ki imajo več časa od nas,
in tistih, ki si tega časa, ki ga
imamo mi, ne znajo ali morejo
privoščiti in vzeti. Znati naj ne
bo napuh egoista niti kompleks
lenega človeka. Imeti znanje,
pomeni učiti se zase, imeti več
znanja ter posebnega časa zase
in tudi za druge.
Sodobna nevroznanost povezuje smer očesnih premikov
z organizacijo časovne črte.
Posameznik z običajno organizacijo očesnih premikov
organizira svoj čas tako, da je
preteklost na njegovi levi stra-
ni ali za njegovim hrbtom. To
razberemo iz njegovih nezavednih gibov, ki jih oseba uporablja, ko opisuje dogodke, ki
so časovno odvisni. Prihodnost
se pri posamezniku nahaja na
desni ali pred njim. Ločimo
dva osnovna tipa časovne črte.
Časovna črta lahko poteka
asociirano skozi človeško telo
(in Time) v času. Kadar pa je
časovna črta disociirana, poteka mimo telesa (Trough Time)
jo imenujemo pregled skozi
čas. Posamezniki uporabljajo
časovno črto »skozi čas« ali
»v času«. Prvi so pogosto zelo
natančne osebnosti in se držijo dogovora. Pogosto delajo
eno stvar naenkrat. Njihovo
dojemanje časa je linearno v
zaporedju dogodkov. Gre za
način organiziranja časa, ki je
prisoten v anglo-evropskem
kulturnem okolju. Biološka
ura, še posebeje ritem spanja
in budnosti vpliva na pogosto
uporabo časovne črte v času. V
kulturah z vročim podnebjem
je točnost manj pomembna,
posamezniki pogosto opravljajo več svari hkrati. Posameznik ki deluje »v času« ima
preteklost za svojim hrbtom,
prihodnost pa je sestavljena
iz niza nastajajočih sedanjosti
(ibidem).
Z metodo nevroligvističnega
programiranja (NLP) vas uspešno usmerim in organiziram
času: da boste točni na sestankih in drugih srečanjih, da boste uspešni v načrtovanju časa,
da boste znali uživati v prostem času, da boste pravočano
uresničili zastavljene naloge,
da boste v načrtovanem času
uresničili zastavljene cilje.
Doc. dr. Beno Arnejčič
28
Marec 2015
Marec 2015
29
30
Marec 2015
Marec 2015
31