Predstavitev energetske prenove SBI

Energetska sanacija
Splošne bolnišnice Izola
Skupna pot
do integriranega
energetskega sistema
Največji projekt energetske sanacije bolnišnice v Sloveniji do leta 2012
Učinkovita organizacija, dobro sodelovanje
Inovativne tehnološke rešitve
- Po skrbnih pripravah in projektiranju je bila energetska sanacija - Integriran objekt – vsi sistemi so povezani in medsebojno soodvisni.
- Trojne instalacije – 30 let star objekt je predelan tako, da izkorišča izvedena v dobrih 6 mesecih.
- Običajna dejavnost bolnišnice se je ves čas odvijala neprekinjeno, domala vso toplotno energijo, ki bi jo sicer izgubili in razumno uporablja alternativne vire energije.
sočasno so potekala gradbena, strojna in elektro-instalacijska dela.
- Potekala so redna tedenska usklajevanja zunanjih izvajalcev in - Sevalno gretje in hlajenje (aktiven strop) zagotavlja optimalno počutje notranje koordinacijske skupine, zunanja izvedbena koordinacijska skupina se je usklajevala 2 do 3-krat tedensko.
- Upravljanje s svetlobo in z vpadom energije v prostore z integracijo Celovit pristop
- Instalacija hladilno-ogrevalnega sistema v strop notranjih prostorov.
- Zamenjava stavbnega pohištva.
- Toplotna sanacijo fasade.
- Optimizacija ogrevalnih sistemov.
ob manjši porabi energije.
razsvetljave in avtomatiziranega sistema senčenja, ki omogoča tudi individualne nastavitve.
- Inovativen in integriran sistem vodenja zajema popolnoma vse vgrajene naprave, omogoča določanje in avtomatsko izvajanje energetskih strategij ter možnost nastavitve individualnih preferenc.
Dolgoročni učinki
- Vgradnja prenosnikov za vračanje toplote.
- Vgradnja generatorja hladu.
- Stalen nadzor porabe energije.
- Posodobitev klimatizacijskega sistema.
- Zmanjšana poraba energije.
- Izboljšava pri ventilatorjih in črpalkah.
- Prestrukturiranje energentov: več električne energije, manj - Vgradnja frekvenčne regulacije.
- Meritev porabe energije.
- Uporaba obnovljivih virov energije: sončni kolektorji, toplotne črpalke.
- Sanacija razsvetljave.
- Izboljšano upravljanje in vzdrževanje objekta.
- Postavitev sistema za izrabo sončne energije.
- Vgradnja toplotnih črpalk.
- Vzpostavitev centralnega nadzorno-krmilnega sistema.
fosfatnega goriva.
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Od gradnje do energetske sanacije
Gradnja
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1971: priprava projektne dokumentacije za gradnjo
Splošne bolnišnice Izola,
1972: temeljni kamen,
1974-75: gradnja ceste Ruda - Splošna bolnišnica Izola,
1982: zgrajena 1. faza (kirurgija in DTS),
1984: zgrajena 2. faza (interni oddelek),
1988: zgrajen objekt DTS 2 in preurejeno pritličje objekta A,
1990: zaključena gradnja kuhinje, začetek gradnje objekta B,
1993: zgrajen oddelek za transfuzijo krvi,
1997: urejanje prostorov, selitev porodnišnice, ginekološkega
in pediatričnega oddelka, citopatologije.
Energetska sanacija
-
-
-
-
-
-
-
2009: začetek priprave dokumentacije za energetsko sanacijo objektov A, DTS in DTS 2,
2010: pridobljena sredstva za energetsko sanacijo ovoja stavbe na javnem razpisu Ministrstva za zdravje za energetsko sanacijo stavb v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje,
2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«
1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«; izdelana projektna dokumentacija,
2011, marec: javni razpis za izdelavo projektne in druge dokumentacije za izvedbo operacije energetske sanacije objektov Splošne bolnišnice Izola ter tehnično svetovanje in druge svetovalne inženirske storitve
2011, oktober: javni razpis za izvedbo energetske sanacije objektov Splošne bolnišnice Izola,
2012, februar: začetek izvedbe energetske sanacije,
2012, september: zaključek energetske sanacije.
Zasnova izolske bolnišnice bi lahko bila vzorčni primer energetske
potrošnje, če bi bila izvedena v skladu s projektom.
Energetsko najpotratnejši segment je fasada. Globinsko zasnovan
tlorisni gabarit (nad 30 m) izkazuje najnižji fasadni količnik med našimi
bolnišnicami. Izola ima le 0,16 m2 fasade/m2 uporabnega prostora,
Nova Gorica 0,40, pri posteljnem objektu UKC pa je fasadni količnik 0,20.
Ker je investitor zamaknil klimatiziranje bolnišničnih sob v naslednje
obdobje, je bil izveden nosilni konstrukcijski sistem dvojnih sten s
60 cm vmesnim jaškom, kar je danes omogočilo izvedbo razvodov
brez poseganja v bolniške sobe. Sočasno z energetsko obnovo so
danes zamenjana tudi nestrokovno izvedena drsna okna, za katere so
uporabili standardne okenske profile neprimernih dimenzij. Čeprav so
tedaj projektanti predvideli izvedbo sistema Gretsch-Unitas z ojačanimi
vertikalnimi jedri (veter, tesnjenje), je imel prednost lokalni dobavitelj.
Primerjava energetske zahtevnosti bolnišnice v obmorskih klimatskih
pogojih je neprimerljiva z energetsko potrošnjo celinskih bolnišnic. Pri
slednjih si vse do danes nismo uspeli priboriti npr. hlajenja bolniških
sob, ki se mu v obmorskih krajih ne bi smeli odreči, čeprav se je to
dogajalo v izolskem slučaju. To je še bolj nerazumljivo, ker je bila zaradi
načrtovanega naknadnega vgrajevanja razvodov za ohlajevanje bolniških
sob izvedena dvostenska nosilna konstrukcija s 60 cm medprostorom,
da omogoči izvedbo razvodov brez poseganja v sobe.
Brez dvoma bo po energetski sanaciji z energetskega stališča obratovanje
gospodarnejše, kar pa je daleč od tega, da bo zato energetska potrošnja
na m2 bolnišnične površine cenejša od katere primerljive celinske
bolnišnice. Primorski klimatski pogoji terjajo klimatiziranje delovnih
prostorov in bolniških sob prek daljšega obdobja kot v celinskem delu,
kjer lahko problem v določenih primerih rešujemo z zasenčenjem,
zelenjem isl. Naj dodamo, da so stroški hlajenja, razvlaževanja oziroma
klimatiziranja mnogo višji od stroškov ogrevanja.
Prof. dr. Stanko Kristl, avtor 1. objekta bolnišnice (A, DTS 1 in DTS 2)
3
4
Zahtevna operacija, dolgoročna pridobitev
Jani Dernič
poslovni direktor
Splošne bolnišnice Izola
Letos bo minilo 30 let od preselitve prvega kliničnega oddelka v prostore
sedanje Splošne bolnišnice Izola. Sledili so mu drugi in leta 1997 so se
oddelki iz Kopra, Izole ter Pirana združili na enem mestu. Žal pa gradnja
bolnišnice ob vseh spremembah načrtov še ni bila končana.
»Bolnišnico na hribu« je od začetka delovanja spremljal sloves energetske
potratnosti. V zimskih in poletnih mesecih, sredi primorske burje
ali sončne pripeke, je bilo težko doseči ugodno temperaturo bivanja
v bolniških sobah in tudi drugih prostorih. Primerjalna ocena naših
energetskih stroškov, ki smo jo izvedli v zadnjih letih, je potrdila, da
porabimo več energije in imamo višje stroške kot primerljive bolnišnice v
Sloveniji. Ta slabost naše bolnišnice se je ves čas poznala in se še vedno
odraža v poslovnih rezultatih, saj so bili stroški energentov prekomerno
visoki glede na standarde financiranja bolnišnic. Med najpomembnejšimi
odločitvami, pomembnimi za sanacijo poslovanja bolnišnice, je bila zato
usmeritev v zmanjševanje nepotrebne porabe virov zdravstvenih sredstev
za financiranje energentov. Odločitev Ministrstva za zdravje leta 2010, da
je potrebno sanirati objekte v upravljanju Ministrstva za zdravje in med
njimi tudi Splošno bolnišnico Izola, je vodila v izdelavo projektne naloge
za oceno možnih prihrankov. Temu sta leta 2011 sledila projektiranje, nato
v letošnjem marcu začetek izvedbe del, ki se je zaključila v septembru.
Celotna operacija je sofinancirana iz Kohezijskega sklada Evropske unije.
S tem je bolnišnica pridobila 6,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Za
razliko do 9,2 milijona evrov, kolikor je vredna celotna operacija, je najela
dolgoročni kredit.
Ob samem začetku postopkov nas je skrbelo, ali bodo cilji projekta
doseženi, vendar so nas utemeljitve strokovnjakov prepričale. Pred
začetkom izvedbe smo se spraševali, kako bomo lahko opravljali
svoje poslanstvo ob gradbišču in delih, ki bodo potekala na strojnih in
električnih instalacijah. Bomo lahko uresničevali program bolnišnice?
Kako oskrbovati bolnike, nas bodo izvajalci del ovirali v naših aktivnostih?
S pripravo lastnega projekta in oblikovanjem projektne skupine smo
dosegli, da so izvedbena dela v najmanjši možni meri vplivala na
uresničevanje programa bolnišnice. Bolniki in svojci so pokazali veliko
mero razumevanja pri selitvah in bivanju tudi v zasilnih bolniških sobah;
izvajalci so upoštevali naše zahteve. Novim zahtevam smo se prilagodili
tudi zaposleni in sprejeli, da moramo nekaj storiti, če želimo, da nam bo
jutri lažje. Selitve so postale vsakdanjost.
Ob koncu projekta smo ugotovili, da smo energetsko sanacijo končali v
predvidenem roku in v okviru predvidenih sredstev. Pridobili smo boljše
bivalne in delovne pogoje, ki jih bomo dopolnjevali tudi v prihodnje. Mnogi
smo pričakovali, da bomo lahko dokončali še nekatere druge želje, kot
so dokončna ureditev hemodialize, ureditev prostorov centralnega
operacijskega bloka in intenzivnih enot. Čeprav to žal ni bilo mogoče, je
pridobitev velikega dolgoročnega pomena za bolnišnico.
Ob koncu bi se zahvalil bolnikom za potrpljenje, projektantom, izvajalcem
energetske sanacije in sodelavcem za aktivno pomoč, da smo to obsežno
operacijo pravočasno končali in naredili pomemben korak k boljšim
pogojem delovanja ter poslovanja Splošne bolnišnice Izola.
Zahvaljujem se tudi sosednjim ustanovam za razumevanje in sodelovanje
pri posegih v bolnišnici.
Jani Dernič, dr. med.,
poslovni direktor Splošne bolnišnice Izola
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Ozdravljeni bolnišnici na pot
Stavba Splošne bolnišnice Izola je bila projektirana in zgrajena v času,
ko energetska učinkovitost še ni bila bistven element gradnje objektov.
Arhitekt, urbanist in oblikovalec, akademik prof. dr. Stanko Kristl je
bolnišnično stavbo začel načrtovati pred štirimi desetletji in jo zelo
sodobno zasnoval.Toda današnje zahteve po energetski učinkovitosti so
povsem drugačne, zato jim objekt ni zadoščal. Od njene predaje v uporabo
do energetske sanacije je preteklo 30 let, v tem času pa stavba ni bila
deležna resnejših posegov in posodobitev. Pomanjkljivo vzdrževanje in
postopno dograjevanje sta še povečala zahtevnost njene sanacije.
Splošna bolnišnica Izola se je na razpisu Ministrstva za zdravje uspešno
potegovala za finančna sredstva, kar je celotni »operaciji« dalo okvir:
finančne vire, merljive cilje in, zaskrbljujoče, izjemno kratke roke. Ker za
tovrstne investicije nima izkušenih strokovnih kadrov, je tehnično vodenje
zaupala zunanjim strokovnjakom. Oblikovali smo skupno ekipo notranjih in
zunanjih sodelavcev, ki so vsak na svojem področju dali izjemen prispevek
k uresničitvi projekta, delovali so kot uigrana ekipa in skupaj sprejemali
odločitve, ki so večkrat presegala običajna pričakovanja. Spopadli smo
se s celo vrsto vprašanj, s tehničnimi, z medicinskimi, organizacijskimi,
s finančnimi in povsem človeškimi izzivi, preskočili smo marsikatero
pričakovano in nepričakovano oviro ter dodobra spoznali razmere v
slovenskem zdravstvu in z njim povezano dogajanje.
Naštevanje vseh sodelujočih je nehvaležno in gotovo bom koga pozabil, zato
vsem, ki jih ne bom posebej omenil, že na začetku izrekam najiskrenejše
opravičilo. Na samem začetku seznama je direktor bolnišnice Jani Dernič,
ki je projekt energetske sanacije podedoval od predhodnika, a ga je kljub
temu sprejel za svojega in ga ob vseh strokovnih ter poslovnih izzivih
vodenja bolnišnice stalno postavljal v žarišče dogajanja. Mag. Dragici
Blatnik gre zasluga za odlično sodelovanje med »tehniko« in »stroko«. S
pomočjo Boruta Gregoriča je poskrbela, da smo nemoteno delali, ko so
v bolnišnici potekali vsi ustaljeni procesi. Gotovo si je težko predstavljati,
da je bolnišnica neprekinjeno delovala, medtem ko smo menjavali okna,
rezali instalacije in vgrajevali nove stropove. Marjan Cergol je mirno
prenesel, da smo povsem predelali tehnično opremo, ki jo je leta negoval.
A ne le to, prispeval je nasvete in izkušnje, ki jih lahko ima le nekdo, ki
bolnišnico in tehnično opremo pozna zelo dobro. Samo Krevs je s pomočjo
Jessice Fortuna poskrbel za tekoče administriranje in skrbništvo projekta.
Omeniti moram še dragocena finančnika, Andreja Pavletiča in Eleno
Beškovnik, brez obvladovanja denarnega toka bi se namreč projekt ustavil.
Konzorcij projektantov je vodil Artur Mlinar, operativne aktivnosti okrog
energetike pa je usklajeval Marjan Strnad. Oba sta s projektantsko in
svetovalno vlogo presegla osnovno projektiranje.
Ko smo se prebili skozi faze projektiranja, so se ekipi pridružili še tisti,
ki so poskrbeli za izvedbo. Sandro Cerovac je dobil nehvaležno vlogo
operativnega vodje projekta, človeka, ki je moral uskladiti vse aktivnosti
in akterje, da smo lahko 25. septembra 2012 uspešno zaključili izvedbo.
Tine Vadnal je vodil izvedbo in poskrbel za koordinacijo izvajalcev, Zlatan
Ravbar je nadziral in usmerjal aktivnosti na področju varnosti, nadzorniki
posameznih strok pa so poskrbeli, da je bila izvedba kakovostna in skladna
s projektno dokumentacijo.
Čeprav ni bila del naše ekipe, moram izpostaviti vlogo skupine, ki je pod
vodstvom Elene Beškovnik izvedla vse potrebne javne razpise. Verjamem,
da sta za tako uspešno izvedbo potrebna izjemna strokovnost in predanost,
pa tudi podpora strokovnih služb in vodstva bolnišnice.
Operacije seveda ni konec. Splošna bolnišnica Izola je po pogodbi z
Ministrstvom za zdravje dolžna meriti učinke izvedenega posega, o tem
poročati in dokazati prihranke. Pridobila je sodobno opremo in instalacije,
ki so integrirane v enovit sistem centralnega upravljanja. To ji zagotavlja
učinke in zahteva ustrezno upravljanje z objektom ter usposobljene
vzdrževalce. Vse to mora bolnišnica še vzpostaviti. Prav tako mora
zagotoviti nadaljnje posodabljanje vseh sistemov in objekta. Posodobili
smo večino najpomembnejših instalacij, ne pa vseh. Da bi zaposlenim in
uporabnikom zagotovili boljše pogoje, večjo ekonomsko učinkovitost in
manjše obremenitve okolja, bo potrebno še kaj postoriti. Verjamemo, da
bo to prispevalo k najpomembnejšemu cilju: zdravju bolnikov in Splošne
bolnišnice Izole.
mag. Devid Palčič, univ. dipl. inž. el.
vodja projekta energetske sanacije
5
Devid Palčič
vodja projekta
energetske sanacije
8
Za energetsko varčno in odgovorno bolnišnico
Namen in obseg energetske sanacije
Namen energetske sanacije:
- zmanjšati rabo energije in
- doseči čim večji delež obnovljivih virov energije.
Obseg energetske sanacije:
- posteljni objekt z operacijsko etažo (objekt A) in
- nižja objekta na severni strani (DTS, DTS 2), kjer so predvsem
ambulante in laboratoriji.
Izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo
bolnišnične stavbe z energijo
Zanimiva rešitev za oskrbo bolnišnične stavbe z energijo bi bila izraba
toplote iz polnilnega betona (betonska plast pod vozno površino) v predoru
Markovec, ki je bil med načrtovanjem energetske sanacije še v fazi izvedbe.
Polnilni beton namreč pozimi predstavlja potencialni vir toplote, poleti pa
ponor odvečne toplote. Tunel poteka neposredno pod bolnišnico, vendar je
izdelava usmerjene vrtine ekonomsko neupravičena.
Izhodišča za projektiranje in analiza
možnih rešitev
Projektanti so morali upoštevati:
- zahtevano doseganje prihrankov pri rabi energije,
- zahtevani delež obnovljivih virov v bodoči energijski bilanci SBI in
- omejitev sredstev, namenjenih za doseganje ciljev energetske
sanacije.
Izbrani projektantski konzorcij je v študiji izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo stavbe z energijo in v idejni zasnovi energetske sanacije
izpostavil vsa mesta nepotrebne izgube energije, da bi ugotovili možnosti
za preprečevanje njenih izgub in celo vračanje energije v objekt. Poleg
najpogostejših mest (izolativnosti stavbnega ovoja in sistemov za prenos
toplote, učinkovitosti naprav za proizvodnjo ogrevalnega in hladilnega
medija ter vgradnje energetsko varčnejših svetil) je med drugim preveril
ekonomiko vgradnje sistema za izkoriščanje toplote kanalizacijske vode,
absorbcijsko hlajenje, možnosti uporabe geotermalne energije iz predora
Markovec, sprejemnikov sončne energije, zračnih sončnih kolektorjev,
kotla na lesne sekance, toplotne črpalke zemlja/voda. Energetska
študija je razkrila vse arhitekturne, gradbene in instalacijske lastnosti
bolnišničnega kompleksa, notranje energetske tokove ter možnosti rabe
obnovljivih virov energije.
Shematski prikaz potencialne rešitve za izrabo toplote iz polnilnega betona v
predoru Markovec
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Drugo priložnost je predstavljala vgradnja kotla na lesno biomaso, a
je vrednost začetne investicije v opremo in obsežnih gradbenih del za
postavitev nove kotlovnice ter skladišča za sekance tudi v tem primeru
previsoka.
Tretji primer bi bila vgradnja solarnega absorbcijskega hlajenja.
Absorbcijski sistemi potrebujejo velike površine sprejemnikov sončne
energije, stalen vir toplote in velike hranilnike toplote visoke temperature.
Zaradi nizkega izkoristka sedanjih absorbcijskih naprav, velikih potreb
bolnišnice po hlajenju in visoke začetne investicije tudi ta rešitev ni prešla
v nadaljnje faze projektiranja.
Primerjalni podatki o rabi energentov
• Bolnišnica je pred energetsko sanacijo letno porabila več kot milijon litrov kurilnega olja, s čimer se je uvrščala med najbolj potratne tovrstne objekte v Sloveniji.
• Vir ogrevanja so bili trije oljni kotli, vsak z 2.300 kW nazivne grelne moči. Hladilni medij sta pripravljala dva hladilna agregata, vsak s 1000 kW hladilne moči.
• Splošna bolnišnica Izola je za svoje delovanje porabila prek 14 milijonov kWh energije letno.
• Zaradi energetske sanacije bo bolnišnica letno prihranila za več kot 6 milijonov kWh energije. Ogrevanje saniranih objektov bodo skoraj v celoti pokrivale toplotne črpalke.
Pred energetsko sanacijo in po njej: mesečna poraba ekstra lahkega kurilnega
olja in električne energije
9
10
Izbrane rešitve za energetsko varčnost
Izločitev dotrajanega oljnega kotla in hladilnega agregata: Iz ogrevalnega
sistema je odstranjen najstarejši oljni kotel, novejša kotla, ki ostajata,
bosta ob morebitnem izpadu toplotnih črpalk služila kot rezervni vir in
za pregrevanje sistema sanitarne tople vode za zaščito proti legioneli.
Iz hladilnega sistema je odstranjen najbolj dotrajan hladilni agregat s
hladilnim stolpom.
Obnova fasade z izolacijo in zamenjavo oken: Netesna in slabo izolativna
okna na vseh treh objektih so nadomestila nova z visokokakovostnim
okovjem, ki dobro tesnijo kljub veliki teži pomičnega dela. Toplotna
prehodnost stekel je 0,7 W/m2K, dosežena toplotna prehodnost celotnih
oken (steklo in okvir skupaj) pa znaša 0,95 W/m2K. Velik delež ima pri
sanaciji tudi obnova fasade z ustrezno izolacijo. Na osnovi izračunov
toplotnih izgub in dobitkov je bila izbrana optimalna zaščita stavbe, ki se
ujema z arhitekturo objekta. Neprosojni deli fasad so dodatno izolirani z od
8 do 12 cm izolacijskega materiala. Talna plošča neogrevanega podstrešja
objekta A je izolirana z 20 cm izolacijskega materiala, na objektih DTS pa
je bil odstranjen prodec in dodanih 20 cm izolacijskega materiala.
Pred energetsko sanacijo in po njej: transmisijske izgube na ovoju stavbe
Vgradnja toplotnih črpalk: Sistem temelji na optimalnem izkoriščanju
odpadne toplote prezračevanja in možnostjo sočasnega ogrevanja in
hlajenja z eno napravo. Z vgradnjo toplotnih črpalk se je težišče rabe
dovedene energije v stavbo odločno pomaknilo od kurilnega olja k
električni energiji. S skrbnim spremljanjem vršne moči transformatske
postaje prek sistema energetskega monitoringa bo bolnišnica (kljub novo
vgrajeni ogrevalno/hladilni tehnologiji) obratovala z nižjo vršno močjo kot
pred energetsko sanacijo.
Pred energetsko sanacijo in po njej: letna poraba električne energije za
hlajenje
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Učinki sodobnih gradbenih izolacijskih materialov in visoki temperaturni
izkoristki novih prezračevalnih naprav, vgrajenih na podstrešju objekta A,
se bodo jasno odražali v zmanjšani rabi ogrevalne energije.
Projektiranje integriranega energetskega
sistema
Celoten prezračevalni sistem temelji na ločenih dovodnih in odvodnih
ventilatorskih enotah, zato ni možna izvedba klasične rekuperacije
toplote odpadnega zraka s pomočjo protitočnih rekuperatorjev. Skupna
prezračevalna količina v bolnišnici znaša prek 150.000 m3/h, kar
predstavlja velik rekuperacijski potencial, v obliki toplega zraka pozimi in
hladnega poleti.
Pred energetsko sanacijo in po njej: letna poraba energije za ogrevanje
Po podrobni analizi je bila za rešitev izbrana rekuperacija toplote
odpadnega zraka, kombinirana s hrambo toplote in hladu v hranilnikih pri
različnih temperaturah. To je bilo doseženo s sodobnimi polivalentnimi
toplotnimi črpalkami, ki pridobljeno toploto usmerjajo iz objekta nazaj
tja, kjer je potrebna. Na odvodne prezračevalne kanale so bili vgrajeni
prenosniki toplote zrak/voda. Poleti ima odtočni zrak iz prostorov
povprečno temperaturo 26°C. Toplotna črpalka voda/voda oddaja toploto
odpadnemu zraku, hladi pa vodo za hlajenje prostorov. Pozimi se proces
obrne. Odpadni zrak temperature 24°C po istem sistemu oddaja toploto
ogrevalni vodi. Toplotna črpalka zrak/voda služi tudi za pokrivanje konic pri
ogrevanju ali hlajenju. Podobno inovativno bodo toplotne črpalke zajemale
odpadno toploto, ki nastaja v prostorih z velikimi notranjimi dobitki
(prostori z računalniškimi strežniki ali večjimi medicinskimi napravami).
Projektirane so bile tri polivalentne toplotne črpalke, v prvi fazi pa sta bili
zaradi preseganja predvidenih sredstev energetske sanacije vgrajeni dve:
- zrak/voda, ogrevalna moč 697,5 kW, hladilna moč 561,3 kW,
- voda/voda, ogrevalna moč 926 kW, hladilna moč 743,4 kW.
Pred energetsko sanacijo in po njej: poraba ogrevalne energije (STV,
ogrevanje, prezračevanje, para)
Z vgradnjo toplotnih črpalk bo dosežen tudi visok delež obnovljivih virov
energije.
Sanirani ogrevalni sistem bo v prehodnih letnih obdobjih s pomočjo
toplotnih črpalk lahko dobro izkoriščal tudi sončno energijo, zbrano na
225 m2 sprejemnikov sončne energije, postavljenih na strehi nižjega
severnega objekta DTS 2. V najbolj vročih dneh lahko sistem s pomočjo
sončne energije pokrije celotno potrebo za pripravo sanitarne tople vode.
11
12
Skica iz študije osončenosti in idealnega naklona sprejemnikov sončne energije
Sprejemniki sončne energije
V poletnih sončnih dneh bo tako pridobljena toplota neposredno uporabna
za pripravo sanitarne tople vode, v prehodnem obdobju pa jo bo do višje
temperature ogrela polivalentna toplotna črpalka voda/voda.
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Senčila
Zagotavljanje bivalnega udobja v bolniških sobah
Za zaščito pred sončnim obsevanjem v hladilni sezoni skrbijo zunanja,
avtomatsko upravljana senčila. Poleg dviganja in spuščanja žaluzij
upravlja centralni krmilno-nadzorni sistem tudi nagib lamel, kar
zagotavlja najvišjo energetsko učinkovitost, poleti pa dovolj svetlobe in
najmanjši vdor toplote, največ svetlobe in toplote pa pozimi. Senčila so
bila projektirana in dobavljena za najvišjo odpornost glede na obmorsko
lego in vetrne obremenitve bolnišnice. Ob močnem vetru jih krmilnonadzorni sistem s pomočjo vremenske postaje preventivno zaščiti in zloži
v nadokenske škatle.
Izboljšanju bivalnega udobja v bolniških sobah v objektu A je bila
namenjena posebna pozornost. Ogrevanje in hlajenje sob bosta potekala s
ploskovnim stropnim hlajenjem, ne pa s katerim od konvekcijskih sistemov
(kot so vpih podhlajenega zraka v zadostnih količinah, vgradnja stenskih
konvektorjev, uporaba split klima enot,…). Pod stropom bolniških sob so
hladilno/grelne plošče, ki na temperaturo v prostoru vplivajo predvsem s
pomočjo radiacije.
Krmilno-nadzorni sistem spremlja odprtost vseh zunanjih vrat. Če so
odprta dlje, kot je potrebno za varen prehod, bo o tem opozoril vzdrževalno
in varnostno službo. Vrata za osebje so opremljena tudi z napravami za
nadzor prehoda.
Detajl izvedbe stropnega hladilno/grelnega sistema
13
14
Poleg stropnega ogrevanja/hlajenja zajema celotna zasnova tudi
kakovostno in nadzorovano prezračevanje, ki poleti omogoča centralno
razvlaževanje in pozimi vlaženje. Sistem zajema razvlaževanje dovodnega
zraka, stalne meritve relativne vlažnosti v sobah, popolno kontrolo nad
temperaturo predtoka hladilne vode ter odprtosti oken. V nasprotnem
primeru bi lahko v najbolj vročih poletnih dneh visoke absolutne vlažnosti
v zunanjem zraku hladilni strop zarosil.
Namestitev hladilno/grelnih panelov v sobah
Potek prezračevalnih kanalov,
dovodnih stropnih rešetk ter
odvodnih prezračevalnih ventilov
v bolniških sobah
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Svetila
Enoten, modularno zasnovan sistem
Zamenjavi svetil je bil namenjen najmanjši delež sredstev. LED sijalke za
kakovostno osvetlitev delovnih in bivalnih prostorov namreč niso tako zelo
ugodne, kot obljubljajo proizvajalci. Zamenjava svetil je bila zato izvedena
v bistveno manjšem obsegu od načrtovanega, predvideni prihranki pa so
bili doseženi z drugimi ukrepi.
Vse novo vgrajene naprave in nekatere starejše, ki vplivajo na energetsko
učinkovitost, so s krmilno-nadzornim sistemom povezane v enoten,
modularno zasnovan sistem.
Naprave so povezane preko standardnih vodil, sistem pa je kljub veliki
kompleksnosti pregleden in obvladljiv tudi z vidika vzdrževanja. V primeru
potrebe po menjavi katerega od inteligentnih modulov bo novi element
samodejno prevzel ves program in nastavitve prejšnjega, saj je celotna
informacijska baza varno shranjena na centralnem strežniškem sistemu.
Arhitektura krmilno-nadzornega sistema
15
16
Arhitektura celotnega sistema je med običajnim delovanjem vodoravno
distribuirana, zato je celoten sistem neobčutljiv na odpoved enega
od segmentov. Ob morebitni napaki pa je zgradba navpična in strogo
hierarhična, saj ima vsak element jasen položaj v njeni strukturi.
Vstopni ekran, osnovna navigacija po sistemu in glavna opozorila
Struktura krmilja
Prikaz delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in nadzora
bolniških sob
Prikaz delovanja prezračevalnih naprav
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Preglednica parametrov posameznih naprav
Diagrami delovanja posameznih naprav
17
18
Načrtovanje izvedbe in preizkus vsakega
elementa
Med potekom del je bilo potrebno zagotoviti neprekinjeno obratovanje
bolnišnice. V zaključni fazi projektiranja so zato projektanti izdelali
terminski in lokacijski načrt skupaj z osebjem bolnišnice. Vseboval je
podroben načrt priprave posameznih bolnišničnih oddelkov na izvajanje
del, pri čemer je bila velika pozornost namenjena popolni ločitvi oddelkov,
v katerih so potekala sanacijska dela, od oddelkov, kjer se je odvijal
običajni delovni proces.
Preizkušanje in zagon posameznih segmentov ter celotnega sistema
sta potekala po prvič uporabljenih standardih pri prenovi slovenskih
bolnišnic, ki se danes redno uporabljajo v najzahtevnejših industrijah,
predvsem v farmaciji in nuklearni tehniki. Preizkušeni so bili priključenost,
samostojno delovanje in sistemsko delovanje vsakega elementa, kar je
bistveno za zanesljivo in učinkovito delovanje celovitega sistema, kakršen
je sodobna bolnišnica.
Zaključek
Glede na rezultate poskusnega obratovanja lahko pričakujemo, da se bo
energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola izkazala kot vzorčni primer
sanacije obstoječega starega javnega objekta, kar je mogoče doseči le z
jasno vizijo investitorja, s pravilnim in z usklajenim inženirskim pristopom
vseh strok v fazi projektiranja ter s strokovno izvedbo in nadzorom.
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Vodenje projekta energetske sanacije in CNKS
ROBOTINA d. o. o.
OIC-Hrpelje 38
SI-6240 Kozina, Slovenija
Tel: +386 5 689 2020
Fax: +386 5 689 2039
[email protected]
www.robotina.si
Podjetje Robotina se je v 20 letih razvilo iz ponudnika avtomatizacije v
ponudnika celovitih rešitev za avtomatizacijo na trgih Slovenije, držav EU,
Turčije, jugovzhodne Evrope, Brazilije in Azije. Dejavnost je razvejalo na
več področij:
- inženiring in svetovanje za različne namene avtomatizacije,
- avtomatizacija hiš in drugih objektov ter avtomatizacija infrastrukturnih objektov,
- inženiring in izvedba energetskih sanacij objektov,
- razvoj in proizvodnja elektronskih komponent, sistemov za nadzor in upravljanje fotovoltaičnih elektrarn,
- inženiring, izvedba, zagon, nadzor fotovoltaičnih elektrarn in drugih obnovljivih virov energije.
Robotina ima vodilni položaj na področju tehnologij nadzora in upravljanja
sončnih elektrarn, trajnostnih stavb, sistemov obnovljivih virov energije in
industrijske avtomatizacije.
Njena blagovna znamka Smartgreen je tehnološka platforma za pametne
rešitve, družba uspešno trži inovativne produkte SPSS (sistem za
upravljanje sončnih elektrarn), Integra SUN IQ (sistem upravljanja
električne energije v objektih) in Integra IQ (pametne instalacije).
Nekatere reference:
- Nova Pediatrična klinika v Ljubljani. Centralni nadzorni sistem.
Povezava med krmilniki je izvedena preko ločenega ethernet omrežja, kar zagotavlja velike hitrosti prenosa podatkov. V CNS so integrirani številni sistemi, med njimi klimati, razsvetljava, toplotna postaja, absorbcijski agregat, medicinski plini, hidroforna postaja, UPS, DEA, NN plošča, analizatorji električne energije, dvigala in integrirani SNMP protokol,
- Zdravilišče Rimske terme. Centralni nadzorni sistem in sistemska integracija.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Podjetje Robotina d. o. o. je vodilo projekt ter izvajalo in skrbelo za izvedbo
CNKS sistema, za koordinacijo med CNKS nivojem in ostalimi dobavitelji
oziroma izvajalci (izvajalci strojnih in elektro instalacij) ter za sistemsko
integracijo podsistemov oziroma integracijo podsistemov na ravni CNKS-a.
CNKS sistem v Splošni bolnišnici Izola sloni na hrbtenični ethernet
strukturi, z decentraliziranimi SPK-ji (npr: toplotna postaja, bolniška
soba, klimat), s čimer sta tudi vodenje in nadzor sistema decentralizirana.
Komunikacija med nadzornim sistemom (strežniki – Facility Management)
in SPK-ji v celoti poteka prek komunikacijskega standarda OPC.
Za lokalno upravljanje podsistemov ali naprav so vgrajeni operaterski
paneli, prek katerih uporabnik upravlja posamezne sisteme oz podsisteme.
Visokoperformančna arhitektura sistema in uporaba zadnjih uveljavljenih
tehnologij zagotovljata hiter in determinističen prenos podatkov med
uporabnikom in sistemom.
Odgovorni osebi:
Vodja projekta: Devid Palčič, predsednik družbe
Vodja inženiringa: Andrej Pašek
19
20
Projektiranje
NOSILNI PARTNER V KONZORCIJU PROJEKTANTOV
A. MLINAR d. o. o.
Projektiranje in druge storitve
Frenkova ulica 7
SI-6280 Ankaran, Slovenija
Tel. + 386 5 652 0310, fax + 386 5 6520 315
[email protected]
Dejavnosti:
- arhitekturni načrti za zahtevne, manj zahtevne in enostavne projekte,
- urbanistične zasnove, občinski prostorski redi ter državni in občinski lokacijski načrti,
- nadzor zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov.
V sodelovanju s specializiranimi strokovnjaki vodimo celotno izdelavo
projektne dokumentacije ter svetujemo pri investicijah in vodimo njihovo
izvedbo. V zadnjem obdobju smo se posebej specializirali za energetske
sanacije objekte in druge rešitve, prijazne okolju, kot so pasivna gradnja
objektov, fotovoltaika in elektarrne na biomaso.
Nekatere reference
- Mestna občina Koper: Gledališče Koper, Taverna, obnova starega mestnega jedra,
- okoli 30 poslovnoproizvodnih objektov in 20 objektov, namenjenih zdravstvu,
- okoli 30 večstanovanjskih objektov in 200 individualnih stanovanjskih objektov.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Vodenje konzorcija projektantov – nosilec konzorcija
Odgovorna oseba: Artur Mlinar, univ. dipl. inž. arh., odgovorni vodja
projekta
MINIMART, studio za arhitekturo d. o. o.
Tržaška c. 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel. +386 5 902 96 98, fax. +386 5 902 9699
[email protected]
www.minimart.si
Studio za arhitekturo, MINIMART d. o. o., je usmerjen predvsem v
projektiranje in vodenje projektov različnih zahtevnosti. Pogosto deluje
v večdisciplinarnih projektantskih skupinah, ki združujejo znanje in
izkušnje z željo po visoki kakovosti in učinkovitosti rešitev ter pri večjih ter
tehnološko in energetsko zahtevnejših projektih.
Med drugim svetuje pri prenovah, rekonstrukcijah, ureditvah in
novogradnjah ter izdeluje konceptualne rešitve; preverja lokacije za
različne uporabnike in trg.
Nekatere reference
- IDP, PGD energijsko učinkovit poslovno skladiščni objekt Klimahit, Ljubljana,
- IDP, PGD, PZI otroški vrtec Selo, občina Ajdovščina,
- IDP, PZI nizkoenergijska vila Števerjan.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Izdelava načrta arhitekture za prenovo ovoja bolnišnice za doseganje
ciljev energetske sanacije.
Odgovorna oseba: Nejc Batistič, univ. dipl. inž. arh.
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
EMINEO d. o. o.
Projektiranje strojnih instalacij v gradbeništvu
Tbilisijska ulica 81
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
www.emineo.si
[email protected]
Tel. +386 31 361 735
WINKY d. o. o.
Projektiranje in inženiring
Miklošičeva cesta 13
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel. +386 41 621 721
www.winky.si
[email protected]
Podjetje EMINEO d.o.o. bo konec leta 2012 praznovalo 10. obletnico
delovanja.
Dejavnosti:
- projektiranje električnih inštalacij in krmilno nadzornih sistemov za energetsko učinkovite objekte,
- priprava rešitev pri oblikovanju energijsko učinkovitih konceptov,
- razvoj in zasnova enotnega vodenja in nadzora vseh ključnih sistemov v objektu za optimalno delovanje in visoko energetsko učinkovitost,
- razvoj in zasnova enotnega sistema za energetski monitoring v
objektih,
- izdelava projektov vseh faz,
- priprava interaktivnih PID načrtov, ki uporabniku omogočajo
učinkovitejše in cenejše upravljanje ter vzdrževanje izvedenih
električnih sistemov.
Naše dejavnosti so:
- projektiranje vseh vrst strojnih instalacij v gradbeništvu,
strokovno nadziranje strojnih instalacij v gradbeništvu ter
komunalnih priključkov,
- izdelava pregledov oz. recenzij strojnih načrtov,
- izdelava elaboratov in izkazov potrebnih za zgradbe,
- energetske sanacije objektov z vidika projektiranja strojnih instalacij,
- svetovanje pri načrtovanju strojnih instalacij v gradbeništvu,
- projektiranje komunalnih priključkov, primarnih in sekundarnih razvodov, plinovodov, vodovodov in vročevodov.
Nekatere reference
- poslovna palača DSU Ljubljana, MZN, GPU,
- Tobačna mesto Ljubljana,
- poslovni, stanovanjski, zdravstveni in šolski objekti, vrtci hoteli, tovarne, proizvodne hale, športne dvorane in objekti, trgovski centri, gostinski lokali, bencinski servisi, posebni objekti, kotlovnice.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Projektiranje celotnega načrta strojnih instalacij
Odgovorna oseba: Marko Vrabec, univ. dipl. inž. str.,
odgovorni projektant strojnih instalacij
Nekatere reference
- IDP, PZI energetske sanacije Ortopedske bolnišnice Valdoltra,
- PGD, PZI, PID za Novo pediatrično kliniko v Ljubljani,
- PGD, PZI, PID za Mednarodni mejni prehod Obrežje.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Inženirske storitve: Izdelava projektne dokumentacije IDP,PZI, PID na
področju električnih inštalacij in naprav ter krmiljenja, upravljanja in
nadzora sistemov za ogrevanje, hlajenje, za pripravo tople sanitarne vode,
prezračevanje ter rekuperacijo toplote, krmiljenje ogrevanja, hlajenje in
za razsvetljavo v bolniških in zdravniških sobah, nadzor oken ter vrat in
energetski monitoring celotnega objekta.
Odgovorna oseba: Boštjan Vindšnurer, univ. dipl. inž. el., inž. str.
21
22
BAHČ d. o. o.
Polzela 205 a
SI-3313 Polzela, Slovenija
Tel. +386 31 343 353
www.bahc.si
[email protected]
Dejavnosti:
- projektiranje energetskih naprav za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje,
- projektiranje naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije (toplotne
črpalke, lesna bio masa, sončna energija in drugo),
- projektiranje procesnih naprav,
- energetski pregledi za industrijo in poslovne stavbe,
- energetsko svetovanje na področju obnovljivih virov energije,
- vodenje del,
- nadzor pri izvajanju del.
Nekatere reference
- poslovna stavba Kostak, Krško, izdelava projekta strojnih instalacij in nadzor (Nagrada Gospodarske zbornice Posavja 2008, Nagrada Ministrstva za gospodarstvo in časnika Finance v kategoriji
Energetsko najbolj učinkovit projekt 2008, Priznanje za izvedbo učinkovitega projekta 2011, Nagrada za energetsko učinkovito stavbo
MOS Celje 2008),
- poslovna stavba Plan-net, Kamnik pod Krimom, izdelava projekta strojnih instalacij in nadzor (Nagrada 2011 Ministrstva za
gospodarstvo in dnevnika Finance v kategoriji Energetsko najbolj učinkovit projekt),
- energetski poligon MIC Velenje.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Projektiranje energetskih naprav ogrevanja in hlajenja.
Parametri in algoritem delovanja sistema.
Energetska učinkovitost sistema in usklajenost delovanja naprav.
Odgovorna oseba: Edo Bahč, univ. dipl. inž. str.
Inštitut EVIP
Inštitut za Ekološke, Varčne, Inteligentne in Prijazne rešitve
Litostrojska 44d
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel. +386 40 191 441
www.evip.si
[email protected]
Pripravljamo energijsko učinkovite koncepte in sodelujemo pri njihovem
oblikovanju. V središču naše dejavnosti so izboljševanja energijske
učinkovitosti in uvajanje obnovljivih virov energije, zato krepimo zavedanje
o njihovem pomenu.
Razvijamo in uvajamo napredne tehnologije za vodenje in nadzor energijsko
učinkovitih objektov in infrastrukture. V sklopu tega:
- izdelujemo projekte vseh faz,
- pripravljamo projekte za pridobitev finančnih pomoči,
- širimo pozitivne izkušnje in znanje o energijsko naprednih tehnologijah.
Nekatere reference
- IDP, PZI energetske sanacije Ortopedske bolnišnice Valdoltra,
- IDP za fotovoltaične elektrarne na objektih v lasti Občine Izola,
- IDP, PZI za fotovoltaično elektrarno na objektu DSU Ljubljana,
- priprava in koordinacija EU razvojnega projekta EE-Highrise Ljubljana.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Pri energetski sanaciji Splošne bolnišnice Izola smo opravljali svetovalne
inženirske storitve: koordinirali smo konzorcij projektantov pri doseganju
ciljev energetske sanacije in vpeljavi sodobnih rešitev.
V projekt smo bili vključeni od idejnega projektiranja v maju 2010. Skupaj z
ostalimi člani konzorcija projektantov bomo sodelovali tudi pri nastavitvah
sistema vse do zaključnega poročila ob koncu leta 2013.
Odgovorna oseba: Marjan Strnad, univ. dipl. inž. el.,
odgovorni koordinator konzorcija projektantov
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
Izvedba
SKLOP 1:
GLAVNI IZVAJALEC
VG5 d. o. o.
Tehnološki park 24
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 561 0650, fax: +386 1 561 0655
[email protected]
www.vg5.si
VG5 d. o. o. je moderno inženiring podjetje v gradbeni panogi.
Naročnike spremljamo na celotni poti od prve zamisli do dokončanega
projekta. Izvajamo gradnjo za trg in za investitorje, izvedbeni inženiring,
strokovni nadzor, svetovalni inženiring in druge aktivnosti. Storitve
izvajamo s strokovno usposobljenimi in izkušenimi sodelavci s področij
arhitekture, gradbeništva, strojništva, elektrotehnike ter elektronike,
ekonomskih, finančnih in pravnih ved. Med svoje reference uvrščamo
stanovanjske, turistične, upravne in poslovne objekte, industrijskoskladiščne in trgovske objekte ter objekte za izobraževanje, šport in
zdravstvo, v teku pa je tudi večje število energetskih sanacij objektov.
Podjetje VG5 uspešno napreduje in vsako leto beleži rast skupnih
prihodkov. Dosegamo visoko donosnost in likvidnost ter visoko aktivnost
in produktivnost.
Nekatere reference
- poslovni objekti: Poslovna hiša Istrabenz Gorenje. Energetsko varčen objekt združuje izjemno napredne okoljske tehnologije, kot so toplotna
črpalka zrak-voda, lastna čistilna naprava, visokoizolativni in naravni
materiali ter premišljena razporeditev prostorov. Objekt plemeniti
svojo energetsko bilanco še z lastno proizvodnjo fotovoltaične elektrike; - objekti za izobraževanje, šport in zdravstvo: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča;
- stanovanjski objekti: Medgeneracijski center Bistrica.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Podjetje VG5 d. o. o. je imelo vodilno vlogo pri izvedbi del v sklopu 1.
Obsegala so izvedbo zunanjega ovoja objekta, to je strehe, fasade
in zunanjega stavbnega pohištva. Posamezne sklope smo izvajali s
priznanimi, vodilnimi partnerji na svojih področjih. Pristojni smo bili za
koordinacijo z osebjem bolnišnice, reševanje tehnoloških problemov, za
izvedbo in prilagajanje detajlov izvedbe.
Odgovorne osebe:
Za informacije o projektu ES SBI: Tomaž Krapež, komercialni direktor
Vodja projekta: Lovrenc Krapež, tehnični direktor
Vodja gradbišča: Martin Ponikvar
Pomočnik vodje gradbišča: Miha Brlan
23
24
SKLOP 2:
POSLOVODEČI PARTNER KONZORCIJA IZVAJALCEV
IMP, d. d.
Dunajska cesta 7
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 300 9010
[email protected]
www.imp.si
IMP, d. d. je vodilna slovenska družba za načrtovanje, projektiranje in
izvedbo zahtevnih tehnoloških ter infrastrukturnih sistemov. Že 65 let
razvijamo in zagotavljamo rešitve za ekološke, energetske, klimatske,
instalacijske in protipožarne sisteme. Povezujemo in delujemo na področjih
svetovanja, projektiranja, inženiringa, izvedbe in nadzora celotnih objektov
ali posameznih sistemov.
Dolgoletne izkušnje pri investicijski dejavnosti v gradbeništvu omogočajo
skupini IMP hitro prilagajanje potrebam trga ter željam in zahtevam
naročnikov na slovenskem in evropskem trgu. Z izkušnjami pri izvedbi
številnih objektov in nenehnim izpopolnjevanjem znanja ter veščin
uspešno izvajamo najzahtevnejše investicijske projekte, kar je naša
poglavitna dejavnost.
Nekatere reference
- Medgeneracijski center Bistrica. IMP, d. d. je investitor in izvajalec
celotnega projekta izgradnje Medgeneracijskega centra Bistrica v
Domžalah. Preplet različnih dejavnosti zagotavlja bogato druženje vseh
generacij in kakovostno življenje v domačem okolju. Vsebuje štiri
sklope: institucionalno varstvo, dnevni center, oskrbovana stanovanja
ter lokale s ponudbo različnih tržnih storitev. Objekt je v celoti
projektiran in izveden kot energetsko varčna stavba z maksimalnim
izkoristkom obnovljivih virov energije;
- Slovensko plinovodno omrežje; Vodilni partner na več projektih.
- SNG Opera in balet. Strojna in instalacijska dela.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
IMP, d. d., je kot poslovodeči partner konzorcija skupaj s partnerjem
Kolektor Koling d. o. o. in podizvajalci izvedel dela iz Sklopa 2.
Obsegala so:
- S2 – energetsko sanacijo notranjih prostorov bolnišnice,
- S3 – energetsko sanacijo prezračevanja,
- S4 – energetsko sanacijo virov in razvoda toplote in hladu,
- S5 – električne instalacije in energetsko sanacijo električnih naprav,
- S6 – sistem za upravljanje objekta.
Odgovorna oseba: Igor Benčan, inž. el., pooblaščeni zastopnik izvajalca za
sklop 2 in odgovorni vodja elektro instalacijskih del
Administracija in skrbništvo
Rogis d. o. o.
podjetje za razvoj, proizvodnjo in implementacijo krmilno nadzornih
sistemov v energetiki
Plese 9 a, SI-9000 Murska Sobota
e-mail: [email protected]
www.rogis.si
Podjetje Rogis d. o. o. implementira module programske opreme za
krmilno nadzorne sisteme v fotovoltaičnih elektrarnah. To zajema tudi
aplikacijo celotne rešitve vključno s strojno in programsko opremo,
implementacijo, vzdrževanje in nadzor.
Pri razvoju izdelkov in storitev podjetje sodelujemo z univerzami,
znanstveno raziskovalnimi organizacijami in registriranimi raziskovalno
razvojnimi skupinami ter aktivnimi raziskovalci.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Podjetje Rogis je izvajalo administracijo in skrbništvo projekta ter
energetsko knjigovodstvo. Odgovorna oseba je bil Samo Krevs, univ. dipl.
inž. str., ki ima večletne izkušnje na področjih informatike in energetike.
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema
KOLEKTOR KOLING d. o. o.
Arkova ulica 43
SI-5280 Idrija, Slovenija
Tel: +386 5 373 4160
[email protected]
www.kolektorgradbeniinženiring.com
www.kolektor.com
Nudimo celostne rešitve, s katerimi postane investicijska dejavnost naših
naročnikov preprostejša in učinkovitejša. Zasnovane so po načelu od ideje
do izvedbe in obsegajo vse od idejnih načrtov, arhitekturnega načrtovanja
zgradb, načrtovanja strojnih ter elektroinštalacij do izvedbe projektov, kar
vključuje tehnični prevzem in pridobitev obratovalnega dovoljenja.
Področja naše dejavnosti so: gradbeni inženiring, instalacije, energetika
in servisne storitve. K našim usmeritvam sodijo povečanje učinkovitosti
in zmanjševanje stroškov poslovanja strank, zato opravljamo tudi redno
vzdrževanje zgradb ter opreme. Oblikujemo sodobne in ekonomsko
utemeljene rešitve bivalnih in delovnih prostorov, ogrevanja, klimatizacije
in prezračevanja.
Del našega poslanstva je skrb za dobro počutje in zdravo, čim manj
obremenjeno okolje.
Studio Kernel
PARTNER KONZORCIJA IZVAJALCEV
25
Nekatere reference
- Kolektor Etra, izvedba nove hale za proizvodnjo transformatorjev,
- Hotel Jožef, sodoben mestni hotelski objekt,
- Dom upokojencev Idrija.
Vloga pri projektu energetske sanacije SBI
Izvedli smo vsa strojno instalacijska dela, potrebna za energetsko sanacijo
Splošne bolnišnice Izola.
Odgovorna oseba: Tine Vadnal, dipl. inž. str., direktor družbe in odgovorni
vodja projekta
OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
KOHEZIJSKI SKLAD
»NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST«
OPERACIJO DELNO FINANCIRA REPUBLIKA SLOVENIJA
OBJEKT / EDIFICIO:
INVESTITOR / COMMITTENTE:
GRADBENO DOVOLJENJE / LICENZA EDILIZIA:
PROJEKT / PROGETTO:
Odg. vodja projekta / Responsabile del progetto:
IZVAJALEC DEL / ESECUTORE DEI LAVORI:
Odg. vodja del / Capo responsabile del cantiere: NADZOR / SUPERVISIONE:
Odg. nadzornik / Supervisore responsabile: VODENJE PROJEKTA / COORDINATORE DEL PROGETTO: Administracija in skrbništvo / Amministrazione: Operativni vodja / Coordinatore dei lavori: Koordinator VPD / Coordinatore per SL:
JZZ SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA / OSPEDALE GENERALE ISOLA
Polje 40, 6310 Izola - Isola
JZZ SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA/ OSPEDALE GENERALE ISOLA
Polje 40, 6310 Izola - Isola
Ni potrebno – investicijsko vzdrževanje / Non è neccesario - manutenzione
ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV SPLOŠNE BOLNIŠNICE IZOLA / IL MIGLIORAMENTO DELL’EFFICIENZA ENERGETICA DELLE STRUTTURE DEL OSPEDALE GENERALE ISOLA
A. MLINAR d. o. o., MINIMART d. o. o., EMINEO d. o. o., WINKY d. o. o., INŠTITUT EVIP in BAHČ d. o. o.
Odg. vodja projekta: Artur Mlinar, univ. dipl. inž. arh., A. Mlinar d. o. o.
Odg. projektant arhitekture: Nejc Batistič, univ. dipl. inž. arh., Minimart d. o. o.
Odg. projektant za elektro inštalacije: Bojan Vindšnurer, univ. dipl. inž. el., univ. dipl. inž. str., Winky d. o. o.
Odg. projektant za strojne inštalacije: Marko Vrabec, univ. dipl. inž. str., Emineo d. o. o.
Svetovalec za energetsko učinkovitost in sistemsko integracijo: Edo Bahč, univ. dipl. inž. str., Bahč d. o. o.
Odgovorni vodja del s področja svetovalnih inženirskih storitev: Marjan Strnad, univ. dipl. inž. el., Inštitut EVIP
VG5 d. o. o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Konzorcij podjetij:
IMP d. d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana – poslovodeči partner
KOLEKTOR KOLING d. o. o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija – partner
Tine Vadnal, dipl. inž. str., Kolektor Koling, d. o. o.
Strojne inštalacije: Dean Mavri, univ. dipl. inž. str., MM-biro d. o. o.
Elektro inštalacije: Primož Puc, dipl. inž. el., MM-biro d. o. o.
Gradbena dela: Lido Gržinič, univ. dipl. inž. grad., s. p.
mag. Devid Palčič, univ. dipl. inž. el., Robotina d. o. o.
Samo Krevs, univ. dipl. inž. str., Rogis d. o. o.
Sandro Cerovac, univ. dipl. inž. el., Uninvest d .o. o.
Interna koordinacijska skupina: Jani Dernič, dr. med.; mag. Dragica Blatnik, dms; Duilio Peroša, dr. med.,
Felice Žiža, dr. med.; Andrej Pavletič, univ. dipl. ekon.; Zlatan Ravbar, univ. dipl. inž. str.;
Marjan Cergolj, univ. dipl. inž. el., Elena Beškovnik, dipl. ekon.; Mojca Tušek, univ. dipl. prav.;
Borut Gregorič, dipl. san. inž.; vsi vodje oddelkov v SBI in operativno osebje.
VARING PORTOROŽ d. o. o., Lepa cesta 40, 6320 Portorož
www.sb-izola.si