kinotečnik - Slovenska kinoteka

Transcription

poštnina plačana pri
pošti 1106 ljubljana
kinotečnik
brezplačni izvod
2014 2015
dvomesečnik Slovenske kinoteke, letnik XV, številka 9–10, maj-junij 2015
maj-junij
Na svoji zemlji
France Štiglic, 1948
trenutki odločitve
V letošnjem letu slavimo sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne in pri tem
se radi glasno veselimo tudi zmage nad fašizmom. V mesecu maju, v katerem je
bila osvobojena tudi Ljubljana, v čast obletnici v kinotečnem programu začenjamo
rubriko, ki smo jo naslovili Trenutki odločitve – ob 70. obletnici zmage nad fašizmom.
Z naslovom hočemo poudariti, da zmaga nad številnimi oblikami fašizma še
nikakor ni dokončna, da boj še traja. Način razmišljanja, ki je bil tako razširjen pred
sedemdesetimi leti, ni bil nikoli izkoreninjen, prav nasprotno, počasi in trdovratno se
je ukoreninil v marsikatero miselnost in realnost našega vsakdanjika – državnega,
političnega in družbenega. Spomnimo se samo tisočev mrtvih, ki končajo na dnu
Sredozemlja, za katere je vodilnim in manj vodilnim evropskim politikom prav malo
mar. Celo huje: med (pre)številnimi se je utrdilo gnusno prepričanje, da so si ti
ljudje – ki so nam tako daleč in tako tuji – tovrstno usodo pravzaprav zaslužili.
Pomislimo na vse posameznike in skupine, ki jim je zaradi drugačnosti in »tujosti«
tako ali drugače kratena osnovna človekova pravica, pravica do življenja, da o
pravicah o varnem, mirnem ali celo brezskrbnem življenju sploh ne spregovorimo.
Z retrospektivo filmov torej na kinoteki lasten način pozivamo k razmisleku o tem,
kako se bomo odločili v trenutku naše sedanjosti, saj z razmišljanjem in dejanji vsi
sokrojimo svojo usodo in usodo šibkejših od nas.
V začetku aprila je preminil pomemben akter zgodovine filmske umetnosti,
Manoel de Oliveira. V Kinoteki smo se velikemu mojstru večkrat posvetili z vso
pozornostjo: leta 2001, ko smo pripravili obširno retrospektivo njegovih del, nato pa
decembra 2012 s ponovno retrospektivo osmih filmov, ki jih je posnel po letu 2001.
Izjemni avtor je svoj kratki dokumentarni prvenec posnel že leta 1931 in se filmu
1
kinotečnik, maj-junij 2015
bolj ali manj intenzivno posvečal vse življenje – zlasti v zadnjih treh desetletjih in pol
pa je posnel vsaj en celovečerni film na leto. Aktiven je ostal vse do zadnjega diha,
v lanskem letu se je namreč, 105-leten, podpisal pod kar dva kratka filma (enega
je posnel kot festivalski napovednik za mednarodni filmski festival Viennale). Ker
v kinotečnem arhivu ne hranimo nobenega mojstrovega filma, mu izkažimo čast z
objavo njegove poezije (v izvirniku in v prevodu) … z Manoelom de Oliveiro izkažimo
čast filmu.
Varja Močnik, urednica filmskega programa
.
Filmi, filmi,
so še najbolj podobni
velikim knjigam,
vanje težko prodremo,
ker so tako bogate in globoke.
Filmes, filmes,
Os melhores se assemelham
Aos grandes livros que
Pela sus riqueza e profundidade
Se tornam de penetração difícil.
Film ni preprost,
saj je življenje zapleteno
in umetnost neopredeljiva.
Življenje naj bo neopredeljivo
in umetnost zapletena.
O cinema não é fácil
Porque a vida é complicada
E a arte indefinible,
Indefinible será a vida
E complicada a arte.
Odlomek iz Pesmi o filmu (Poema cinematografico) Manoela de Oliveire, 1986
1.5.
petek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana.
Njegov meteorski vzpon na položaj kralja medijev in pionirja
senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja
ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo
najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže
se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega
dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film
vseh časov.
Projekciji sledi predavanje dr. Jerneja Amona Prodnika
(Fakulteta za družbene vede), v katerem bo s poudarkom
na zgodovinskem vzpostavljanju korporativnih medijskih in
kulturnih industrij osvetlil družbeni in političnoekonomski
kontekst, v katerem je nastal film Državljan Kane.
2.5.
sobota
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
3.5.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
4.5.
ponedeljek
13.00
Teden ruskega filma
Trdnjava Brest (Brestskaia krepost)
Aleksandr Kott, Rusija/Belorusija, 2010, digitalni format,
2.35, barvni, 138', svp
20.00
Teden ruskega filma
Stalingrad
Fjodor Bondarčuk, Rusija, 2013, digitalni format, 2.35,
barvni, 131', svp
Glej ponedeljek 4.5. ob 16.00.
Zgodba o usodi mladega poročnika in dekleta nas popelje v
težke povojne čase. V dneve in tedne, ko se njuna ljubezen
sooča z najtežjimi preprekami.
Program sta pripravila Planeta Kino in Forum slovanskih
kultur. Vstop prost.
21.00
Animateka: Klasike vzhodnoevropske animacije iz arhiva
Slovenske kinoteke
Pesimist Gustav (Gusztáv a pesszimista), József Nepp,
Madžarska, 1966, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Romanca (Romance), Břetislav Pojar, Češkoslovaška, 1962,
16mm, 8'12", bd
Klop (Skamejka), Lev Atamanov, Rusija, 1967, 35mm,
10'24", bd
Točno dopoldne (V pravé dopoledne), Zdeněk Smetana,
Češkoslovaška, 1964, 35mm, 5', bd
Roka (Ruka), Jiři Trnka, Češkoslovaška, 1965, 35mm, čb,
19', bd
9.5.
sobota
18.00
Kinotečna matineja/Animateka: Klasike vzhodnoevropske
animacije iz arhiva Slovenske kinoteke
Pipa, Leopold Fabiani, Jugoslavija, 1984, 35mm, 7', bd
Fanfaron, mali klovn (Fanfarón, malý klaun), Břetislav Pojar,
Stražarjeve sanje (Strážca sen), Ivan Popovič,
Nevidna kapa (Czapka niewidka), Piotr Paweł Lutczyn,
Poljska, 1966, 35mm, 10', bd
Grozni Bill in njegov močni laso (Kamenáč Bill a jeho
přepevné laso), Václav Bedřich, Češkoslovaška, 1972,
35mm, 10', bd
6.5.
sreda
12.00
Teden ruskega filma
Bratje Č (Bratia Ch)
Mihail Ugarov, Rusija, 2014, digitalni format, barvni, 90', svp
Rusko-beloruski film oživlja prizore obrambe trdnjave Brest,
ki so jo Nemci napadli v prvi ofenzivi 22. junija 1941. Tri
obrambna območja so vodili poveljnik regimenta Pjotr
Mikhailovič Gavrilov, komisar Efim Moisejevič Fomin in vodja
9. obmejne postojanke, Andrej Mitrofanovič Kizhevatov. Vojni
veteran Aleksander Akimov po dolgih letih obuja spomine na
čas, ko se je kot 15-letni deček, globoko zaljubljen v prelepo
Anjo, znašel sredi krvave vojne.
16.00
Teden ruskega filma
Stalingrad
Fjodor Bondarčuk, Rusija, 2013, digitalni format, 2.35,
barvni, 131', svp
Drama nas popelje v svet velikega ruskega literata – Antona
Pavloviča Čehova, na družinsko posestvo v bližini Moskve,
v vroč poletni dan sredi 80. let 19. stoletja. 26-letni Anton
s težavo preživlja svojo veliko in disfunkcionalno družino:
očeta, ki je bankrotiral, bolehno mater, sestro, starejšega
in mlajše brate. Od zgodnjega jutra do poznega večera se
posveča literarnemu delu – piše kratke komične zgodbe.
Pozneje veliki pisatelj tako odkrije svoj talent.
20.00
Večer Kulturnega društva B-51/Rajvosa
Derviš in smrt
Zdravko Velimirović, Jugoslavija, 1975, video (posneto na
35mm), 1.85, barvni, 105'
Akcijska vojna drama, postavljena v čas bitke za Stalingrad
Ahmeda Nurudina, predstojnika islamske sekte dervišev,
(avgust 1942–februar 1943). Film prikazuje najgrozovitejše ki pooseblja dogmo verovanja v moralo in navade, globoko
podobe druge svetovne vojne in hkrati razkriva oživljanje
prizadene aretacija in kasneje usmrtitev nedolžnega brata.
človečnosti sredi vojne vihre. Skupina ruskih vojakov
Uspe mu zrušiti staro oblast in v upanju na vzpostavitev
poskuša v bojih na obrežju reke Volge v opustošenem mestu pravične družbe oblast prevzame sam. Žal novi ljudje
ubraniti strateško stavbo pred nemško vojsko. V krvavi
ne prinesejo nič novega: njihov duh in navade so ostali
epizodi, ko vojaki obeh strani vsak dan zrejo smrti v oči, se
nespremenjeni. Nurudinova iluzija o pravičnejši družbi se
razvije rahločutna ljubezenska zgodba.
sesuje kot hiša iz kart, kar ga kot človeka popolnoma zlomi.
Skozi Nurudinovo življenje, vzdušje in življenje v mestu,
odnos s kadijo in mehanizme oblasti se razkriva prava slika
oblasti in vladanja. V liku Hasana sta hkrati Derviš in smrt
18.30
in zgodba o prijateljstvu.
Večer SFA: Ponovno na platnu/Morda jih še niste videli
Projekciji sledi pogovor Igorja Koršiča z igralko iz filma
Rabljeva freska
Špelo Rozin. Vstop prost.
Anton Tomašič, Slovenija, 1995, 35mm, 1.37, barvni, 96'
V prikupnem mestu Morje se zbere skupina ljudi, ki
četrtek
jim je dana možnost, da razrešijo karmične vezi, ki jih
13.00
povezujejo. A kakor večina človeštva se tudi junaki filma
Teden ruskega filma
zgolj še bolj zapletajo v negativne strasti in ponavljajo
Bolniki (Pacienti)
svoje napake. Le Erik, Maks in Ksenja spoznajo, da se
Ella Omelčenko, Rusija, 2014, digitalni format, 1.85, barvni,
bodo v prihodnjih življenjih med seboj srečevali brez
104', svp
negativnega bremena preteklosti, samo če se odprejo
ljubezni ter odpuščanju drugim in sebi.
7.5.
20.30
Brezno
Igor Šmid, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 107'
Novoletna jelka (Vánoční stromeček), Hermína Týrlová,
Animirani filmi za otroke iz Jugoslavije, Češkoslovaške in
Poljske bodo najmlajše kinotečne gledalce v spremstvu
staršev in prijateljev popeljali v čas, ko sta bili v risankah
V pasti (W matni), Stefan Janik, Poljska, 1963, 35mm, 8', bd izvirna likovna zasnova in z glasbo povezana dramaturgija
pomembnejši od hitre montaže in nasilnih zgodb.
Stroj (Maszyna), Daniel Szczechura, Poljska, 1961, 35mm,
6', bd
Poljubi mehka me radirka, Zvonko Čoh, Jugoslavija, 1984, 20.00
Trenutki odločitve – ob 70. obletnici zmage nad fašizmom
35mm, čb, 6'
Qou vadis, Rudolf Borošak, Jugoslavija, 1984, 35mm, 2'35", Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 96', sp
bd
Kalamajka, Hermína Týrlová, Češkoslovaška, 1957, 35mm,
10', bd
Filmski arhiv Slovenske kinoteke hrani približno 6.000
filmskih naslovov na 16- in 35-mm kopijah. Med njimi smo
za majsko Animateko izbrskali referenčni program, kanon
vzhodnoevropske animacije, ki jih je Kinoteka pridobila od
RTV Slovenija. Med izbranimi dragulji so v prvem planu
češkoslovaške lutkovno animirane klasike (med njimi
najbolj pomemben in kontroverzen film genija lutkovne
animacije Jiřija Trnke Roka, Kalamajka mame češkega
animiranega filma Hermíne Týrlove ter ljubezenska parodija
Druga svetovna vojna v Rusiji. Dvanajstletni deček Ivan,
Romanca še enega začetnika češke lutkovne animacije
ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske
Břetislava Pojarja). Ob začetniku sovjetske animacije Levu
vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje,
Atamanovu, ob Madžaru Józsefu Neppu, ki si je izmislil
ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema,
lik, iz katerega je nastal zimzeleni Gustav, ter ob velikanu
ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed
poljske kinematografije in mojstru animirane izrezljanke
akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med
Danielu Szczechuri bomo predstavili tudi začetnika
berlinskimi ruševinami. Pretresljiv, liričen prvenec Andreja
sodobne slovenske animacije (Poljubi mehka me radirka),
Tarkovskega. Zlati lev v Benetkah 1962.
priznanega animatorja in ilustratorja Zvonka Čoha. Ne
"Nihče ni 'odrasel' pred resničnostjo vojne; prehuda
zamudite tega enkratnega izleta v zgodovino animiranega
je. Presega našo notranjo zmogljivost. Vsak človek se
filma.
pred njo zateče na svoje notranje obrambne črte. Kaj
mora pri tem v sebi porušiti, uničiti? Kaj je nepopravljivo
petek
izgubljenega? Ivanovo otroštvo je podoba žrtvovane
13.00
generacije; invazije invalidnih osebnosti, ki nosijo
Teden ruskega filma
na duševnosti brazgotine, kot je brazgotina na licu
Spokoritev (Iskuplenie)
poročnika Galceva. Da nam to pove, ne potrebuje
Aleksandr Proškin, Rusija, 2012, digitalni format, 2.35,
Tarkovski kar nič besed; pri njem govori samo slika.
barvni, 123', svp
Pokrajina. Obrazi. Srečanja in nagel preblisk oči.
Glej četrtek 7.5. ob 18.00.
Odvrnjen pogled. Cigaretni dim, ki se vije v temo in nekaj
brezpomembnih stavkov. Povsod pričujoča smrt. Veliko
16.00
pokopališče mladosti – tistega, kar pomeni mladost v
Teden ruskega filma
človeškem življenju." Rapa Šuklje
Bolniki (Pacienti)
Ella Omelčenko, Rusija, 2014, digitalni format, 1.85, barvni,
nedelja
104', svp
Kinoteka je zaprta.
Glej četrtek 7.5. ob 13.00.
8.5.
10.5.
18.00
Teden ruskega filma
Bratje Č (Bratia Ch)
Mihail Ugarov, Rusija, 2014, digitalni format, barvni, 90', svp
Glej sreda 6.5. ob 12.00.
20.00
Salò ali 120 dni Sodome (Salò o le 120 giornate di
Sodoma)
Pier Paolo Pasolini, Italija/Francija, 1975, 35mm, 1.85,
Sergej že leto dni obiskuje psihoanalitika, ki mu na terapijah barvni, 116', sp
svetuje, naj se loči. "Družina ni pomembna. Pomembno je,
kaj si želiš!" mu pravi. Prepričan je, da mu žena zatira ego.
Sergejeva žena Lena se odpravi k spovedi k očetu Sergiusu.
Ta, v nasprotju s psihoanalitikom, Leni svetuje, da ohrani
družino: "Družina je najpomembnejša. Če ni družine, ni
ruske države!" Nekega dne se srečajo, da bi si pojasnili
svoje različne poglede.
V neko slovensko vas se z avtobusom pripelje Štefan
(Bojan Emeršič), ki mu je prijatelj priskrbel sezonsko
delo na zadružni žagi. Hkrati s Štefanom se vrne domov
v duhovnika oblečeni Jože (Peter Boštjančič), ki postopa
okoli in blebeta svetopisemske izreke o grehu. Njegova
vrnitev najbolj vznemiri Marto (Barbara Jakopič), starejšo
sestro spolno neizkušene Anice (Darja Reichman). Anica
se Štefanu kmalu vda; sledi zdrs v brezno slovenske
ruralne psihopatologije.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
15.00
Teden ruskega filma
Trdnjava Brest (Brestskaia krepost)
Aleksandr Kott, Rusija/Belorusija, 2010, digitalni format,
2.35, barvni, 138', svp
Glej ponedeljek 4.5. ob 13.00.
5.5.
torek
17.00
Klasiki/Kino-katedra
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
18.00
Teden ruskega filma
Spokoritev (Iskuplenie)
Aleksandr Proškin, Rusija, 2012, digitalni format, 2.35,
barvni, 123', svp
I
program kinoteke, maj-junij 2015
11.5.
ponedeljek
18.00
Patriot
Tugo Štiglic, Slovenija, 1999, 35mm, 1.37, barvni, 88'
NATO pripravlja globalni načrt zaščite srednjeevropskega
prostora, zato v Sloveniji vzpostavi sistem za obrambo
pred letalskimi napadi, ki dobi ime Patriot. Mednarodna
teroristična organizacija poskuša sistem uničiti, grozi pa
tudi z uničenjem jedrske elektrarne. Katastrofo poskuša
preprečiti kriminalist (Branko Završan), odgovoren za sistem
Patriot.
20.00
Poker
Vinci Vogue Anžlovar, Slovenija, 2001, 35mm, 1.66, barvni,
105'
Italija, zadnji dnevi druge svetovne vojne. V intimnem
okolju zastražene vile se štirje dekadentni fašisti perverzno
izživljajo nad ugrabljenimi brhkimi mladeniči in mladenkami.
Na sporedu so brutalna posilstva, hranjenje z iztrebki,
grozovite oblike mučenja in umori. Labodji spev italijanskega
mojstra, posnet po črki zloglasnega de Sadovega romana;
veličastna, edinstvena mojstrovina v službi kritike vseh oblik Djura so poslali na partijo pokra, da odkrije pogrešan denar
svojega šefa, Matjaž sodeluje v igri, da je blizu svoji ljubezni,
enoumja.
Aljoša išče samega sebe, delilka kart pa v tej nevarni
igri poskuša ustreči vsem in hkrati sebi. V kruto igro za
življenje, v kriminalno dramo, polno preobratov in krvavih
obračunov, v kateri bi težko našli zmagovalca, se vmeša tudi
Borut. Kultna kriminalna drama Vincija Vogua Anžlovarja
pripoveduje resnico o življenju, in ne samo o smrti, zapisani
v kartah.
12.5.
torek
19.00
Spomini in sanje Kristine B. – Ljubljana 1941–1945
Veliko protikomunistično narodno zborovanje na
Kongresnem trgu v Ljubljani 29.6.1944, okupirana
Slovenija, 1944, 35mm, čb, 17'
Protikomunistično zborovanje – govori in domobranska
ikonografija na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, Mario Foerster,
Jugoslavija, 1945, 35mm, čb, 10'
Prihod partizanskih enot v Ljubljano ob osvoboditvi in
manifestacije prebivalcev.
Teža verige 2, nadaljevanje kontroverznega
dokumentarnega filma režiserja Borisa Malagurskega,
raziskuje rešitve za balkansko krizo obubožanih, zadolženih
in obupanih narodov ter poskuša gledalcu pomagati
razumeti okoliščine, ki narekujejo življenje v republikah bivše
SFRJ. Avtor kritično analizira poteze, ki jih narekuje Zahod
(na primer članstvo v EU in neoliberalni sistem), in raziskuje,
ali obstajajo rešitve, ki se ne ponujajo same od sebe.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem in gosti.
19.5.
torek
19.00
Klasiki
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112',
svp
21.5.
četrtek
19.00 Film in arhitektura
Alphaville (Alphaville, une étrange aventure de Lemmy
Caution)
Jean-Luc Godard, Francija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 100',
ap, svp
22.15
Kultivator
Pobesneli Maks (Mad Max)
George Miller, Avstralija, 1979, 35mm, 2.35, barvni, 93', sp
Avstralija, bližnja prihodnost. Zaradi naftne krize
civilizacija hitro drsi v anarhijo. Policistu Maksu (Mel
Gibson), pripadniku specialnih cestnih enot, poblaznela
motociklistična banda umori ženo in otroka. Maks se prelevi
v Pobesnelega Maksa, ki ga pri življenju ohranja zgolj še
nič manj poblaznela žeja po maščevanju. Postapokaliptična
klasika.
Partizanske bolnice na Slovenskem
Zvone Sintič, Jugoslavija, 1948, 35mm, čb, 17'
Prikaz dejavnosti partizanske sanitete v Ljubljani, na
osvobojenem ozemlju in drugod po Sloveniji.
Ljubljana mesto junak
Zvone Sintič, Jugoslavija, 1970, 35mm, čb, 31'
Prikaz odpora v Ljubljani v času okupacije.
V sodelovanju z MGML in Slovenskim filmskim arhivom pri
Arhivu RS.
16.5.
sobota
20.00
Bila je noč v Rimu (Era notte a Roma)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 16mm (posneto na 35mm
filmski trak), čb, 150', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) načrtuje na
dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma
veliki povratek na oder. Pri tem ga ovira arogantni,
pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi
realistične drame, in njegova partnerka, klasična balerina
(Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca.
Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony,
predstavo preoblikuje po meri ljudske zabave, požanje
uspeh pri občinstvu in osvoji srce resnobne soplesalke.
Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih
muzikalov vseh časov!
Gledalci so po projekciji vabljeni na Swing plesni večer v
dvorano Union, ki ga organizira društvo Dansa.
V sodelovanju s sejmom akademske knjige Liber.ac
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Karpopotnik
Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2012, 35mm (posneto na 16mm
in super8mm), 1.85, barvni, 50', ap
21.00
Odprto platno
V okviru programskega termina Odprto platno je možna
projekcija vaših filmov v kinotečni dvorani.
Predloge sprejema: [email protected].
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si. Vstop
prost.
13.5.
sreda
19.00
Hitlerjev pakt s Hollywoodom
Veliki diktator (The Great Dictator)
Charles Chaplin, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 125', svp
Chaplinov prvi povsem zvočni film, satirična kritika
nacizma, v kateri Charlie igra dvojno vlogo revnega
židovskega brivca in diktatorja Adenoida Hynkla iz
Ptomanije. Edinstvena zmes tragedije, komedije, satire
in mirovništva; dokument nekega žalostnega obdobja
človeške zgodovine. "Resnično veličasten dosežek
velikega umetnika, ki ga lahko morda označimo celo za
najpomembnejši film vseh časov." Bosley Crowther, The
New York Times, 1940
Pri založbi Umco je nedavno izšla knjiga Hitlerjev
pakt s Hollywoodom, intrigantna monografija, ki na
izviren način povezuje zgodovino filma in zgodovino
druge svetovne vojne. Uveljavljen mit pravi, da so bili
veliki ameriški studii steber boja proti nacizmu v času
Hitlerjevega prevzema oblasti, a nam delo ponudi kar
nekaj dokazov, ki temu močno nasprotujejo.
Projekciji sledi predstavitev knjige.
Trije zavezniški begunci, Američan, Anglež in Rus, ki
so pobegnili iz koncentracijskega taborišča, najdejo v
zadnjih mesecih nemške okupacije zatočišče v Rimu, na
podstrešju pri mladi črnoborzijanki Esperiji. Ko se povežejo
z odporniškim gibanjem, jih nacisti odkrijejo in ruski vojak je
med poskusom bega ubit. Angleški častnik, ki se je najprej
zatekel v plemiško palačo, nato pa v samostan, se naposled
spet znajde pri Esperiji, kjer ju preseneti Tarcisio, bivši
duhovnik, sedaj nemški vohun, kriv za smrt dekletovega
zaročenca. Primorana sta ga ubiti. Prav tedaj pridejo v Rim
zavezniške čete.
sam še precej bolj tragična figura, ker zna kot edini izmed
sodobnikov ceniti to skoraj popolno glasbo, sam pa je ne
zmore ustvariti. Oskarji za film, režijo, scenarij, masko in
F. Murrayja Abrahama v vlogi Salierija.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Klemna Mihačiča.
V sodelovanju s sejmom akademske knjige Liber.ac
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Leta 1971 je 28-letni Karpo Godina s kamero popotoval
po Vojvodini in posnel nenavaden "film ceste" Imam jednu
kuću, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset
let kasneje se po istih stezicah poda neka druga kamera, ki
sestavlja in si predstavlja njegovo potovanje.
V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2015.
Zasebni detektiv Lemmy Caution (Eddie Constantine) prispe
v Alphaville, futuristično mesto na drugem planetu, ki ga
nadzoruje tiranski računalnik Alpha 60. Detektivov ameriški
značaj je v nasprotju z mestnimi zakoni, ki prepovedujejo
ljubezen in izražanje mnenj. Zaljubi se v lepo, vendar
čustveno otopelo dekle (Anna Karina) in poskuša z njo
pobegniti iz mesta. Godardovsko razigrana zmes znanstvene
fantastike, filma noir in usodne romance.
21.00 Slovenski dokumentarni film
Ples z Mario
Ivan Gergolet, Italija/Slovenija/Argentina, 2014, digitalni
format, 75', sp
Devetdesetletna Argentinka Marija Fux v svojem studiu v
Buenos Airesu sprejema ljudi iz najrazličnejših družbenih
okolij, pogosto pa tudi psihično in telesno prizadete. Uči, da
nas h gibanju ne sili melodija, pač pa notranji ritmi, kot sta
srčni utrip in dihanje. "Ples je srečanje človeka s človekom,"
pravi. Srečanje z Marijo je marsikomu spremenilo življenje.
Projekcija se bo odvila v prisotnosti režiserja.
22.5.
petek
Zbogom, Dragon Inn (Bu san/Goodbye, Dragon Inn)
Tsai Ming-liang, Tajvan, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 82', sp
20.5.
sreda
17.00 Kino-katedra za pedagoge: Kratki film
Fantastična balada
Boštjan Hladnik, Jugoslavija, 1957, 35mm, barvni, 11'
17.5.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
18.5.
ponedeljek
18.00
V petek zvečer
Danijel Sraka, Slovenija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 102'
četrtek
Lahkotna najstniška komedija o razredu dijakov, ki jim
19.00
grozi, da bodo zaradi slabega učnega uspeha ostali
Filmski esej
brez tradicionalne zabave ob zaključku letnika. Letnik
Kaj ti je film?
morajo izdelati vsi, zato se poslužujejo kar najbolj izvirnih
Sabina Đogić, Slovenija, 2013, digitalni format, 1.77, barvni, načinov, da bi si izboljšali ocene in pretentali nezadovoljne
104'
profesorje. Seveda se pri tem ne odpovejo petkovim
Filmski esej, v katerem dvanajst vidnejših slovenskih
zabavam in romancam, to pa botruje številnim komičnim
filmskih režiserk in režiserjev vsak na svoj značilni način
prevratom in nepričakovanim zapletom. Nizkoproračunski
poda razmišljanje o tem, kaj jim pomenijo film, filmska
prvenec Danijela Srake je komična satira sodobnega
umetnost in filmsko ustvarjanje. En dan. En set. Dvajset
šolskega sistema.
filmskih režiserjev. En manifest.
Projekcija se bo odvila v prisotnosti režiserke.
20.00
21.00
Zadnja večerja
Večer Društva slovenskih režiserjev: Režiserji v dialogu
Vojko Anzeljc, Slovenija, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 94'
Večeri DSR z naslovom Režiserji v dialogu se odvijajo v
obliki pronicljivega dialoga med režiserjema, ki ob odlomkih
iz svojih filmov soočita svoji poetiki.
Tokratna sogovornika bosta Rok Biček in Olmo Omerzu.
Vstop prost.
14.5.
15.5.
petek
19.00
Dokumentarni film – Slovenska premiera
Teža verige 2 (The Weight of Chains 2)
Boris Malagurski, Srbija/Kanada, 2014, digitalni format,
1.85, barvni, 123', bp
Blebetavi norček Tinček (Matjaž Javšnik) in njegov nemi
prijatelj Hugo (Drago Milinović) zdravniku ukradeta kamero,
s katero ju je snemal, in uideta iz psihiatrične ustanove.
Tinček ima idejo za film, v katerem bi kot junak rešil žensko
in jo poljubil. Na ulici zalezuje dekleta, a vsaka ga spodi,
dokler ne sreča Magdalene (Aleksandra Balmazović),
nesrečne prostitutke … Burkaška črna komedija z
ekscentričnima glavnima likoma.
II
Na sončni strani ceste
Matjaž Klopčič, Jugoslavija, 1959, 35mm, čb, 17'
Kje je železna zavesa?
Mako Sajko, Jugoslavija, 1961, 35mm, čb, 12'
Jutrišnje Delo
Jože Pogačnik, Jugoslavija, 1967, 35mm, čb, 10'
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14’
Hop, Skip & Jump
Srdjan Vuletić, Slovenija/BiH, 2000, 35mm, barvni, 16'
(A)torzija
Stefan Arsenijević, Slovenija, 2002, 35mm, 1.66, barvni, 15'
Pred projekcijo bo predavanje Andreja Špraha.
Vstop prost.
Preteklost, sedanjost in prihodnost se prepletajo v
nostalgičnem poklonu in poslednjem pozdravu nepreklicno
odhajajoči epohi. Na zadnji večer pred zaprtjem stari kino v
Taipeiju obišče moški iz Japonske. Avditorij je skoraj prazen.
Edina zaposlena sta operater in hroma blagajničarka. Že
vrsto let delata skupaj, vendar se nikoli nista zbližala. Na
zadnji večer se dekle odloči obiskati projekcijsko kabino,
vendar operaterja ni tam. Prepričana, da se morata še
zadnjič srečati, ga začne iskati po kinu. V dvorani se
predvaja klasika Kinga Huja, Dragon Gate Inn. Čudovito
boleč poklon filmu in kinu.
21.00 Trenutki odločitve – ob 70. obletnici zmage nad fašizmom/
Kultivator
Okrožje 9 (District 9)
Neill Blomkamp, ZDA/VB, 2009, 35mm (posneto na digitalni
format), 1.85, 112', sp
21.00 Klasiki
Amadeus
Miloš Forman, ZDA, 1984, 35mm, 2.35, barvni, 160', sp
Antonio Salieri, eden najbolj priznanih skladateljev svoje
dobe, čigar dela pa ne segajo visoko nad povprečje, ima
za tekmeca Mozarta, norčavega hedonista, ki z največjo
lahkoto izraža svojo genijalnost. Salierija tekma spremeni
v pošast, ki hoče uničiti Mozarta, obenem pa se zaveda,
da je edini, ki ve, kako genialna je njegova glasba. Tako je
Nad Johannesburgom lebdi orjaška vesoljska ladja,
nezemljane pa so ljudje naselili v orjaško zbirno taborišče,
ki se je prelevilo v slum. Ljudje imajo vesoljske imigrante
za manjvredna bitja, zato jih stalno nadlegujejo, šikanirajo
in ponižujejo, pa tudi mučijo, da bi pridobili informacije
o njihovem tajnem orožju za množično uničevanje.
"Film tako rekoč z eno samo potezo zajame vse najbolj
udarne probleme sodobnega sveta – imigracijo, rasizem,
ksenofobijo, razredno segregacijo, begunska taborišča,
slume, privatizacijo, obsedenost z nuklearnim orožjem,
genetsko eksperimentiranje, politično korupcijo, strah
pred okužbo in vojne proti terorju. In veličina Okrožja 9,
posnetega v ironičnem reportažno-dokumentarnem slogu,
je prav v tem, da se ne zadovolji le s premiso, ampak jo
potegne do brutalnega konca." Marcel Štefančič, Jr.
23.5.
sobota
18.00 Kinotečna matineja/Trenutki odločitve – ob 70. obletnici
zmage nad fašizmom
Ne joči, Peter
France Štiglic, Jugoslavija, 1964, 35mm, 2.35, čb, 92'
Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert
Sotlar), ki sta sama svoja "četa", bi si želela kakšno večjo
nalogo, kot je razstreljevanje železniških prog. V taboru
ju pokliče poveljnik in jima da novo, zanju prav osupljivo
nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke.
Partizanska komedija z iskrivimi dialogi ter razburljivimi
junakinjami in junaki.
20.00 Trenutki odločitve – ob 70. obletnici zmage nad fašizmom
Casablanca
Michael Curtiz, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 102', sp
železnini blebetav indijski kos, če so v mestecu tudi
policaji, če...
V leru
Janez Burger, Slovenija, 1999, 35mm, 1.66, čb, 90'
Dizi (Jan Cvitkovič) je že zdavnaj pozabil na študij, a po
desetih letih še vedno živi v ljubljanskem študentskem
naselju, prepuščen brezdelju, poležavanju pred televizorjem
in popivanju s prijatelji. Ko se nekega dne prebudi z
mačkom, se v njegovi sobi pojavi bruc Marko, preprost
in nadvse marljiv podeželski fant, ki postane njegov
sostanovalec, kar Dizija prisili v razmislek o svojem
upočasnjenem življenju. Komična drama o večnem
študentu.
27.5.
sreda
20.00
Ob razstavi Primeri smeha v umetnosti v Mestni galeriji
Ljubljana
Volga Volga
Grigorij Aleksandrov, SZ, 1938, 35mm, 1.37, čb, 104', svp
Pod udarom zakona (Down by Law)
Jim Jarmusch, ZDA, 1986, 35mm, 1.66, čb, 107', sp
Trije nenavadni liki – zapit radijski napovedovalec,
nepomemben zvodnik in izgubljen priseljenec iz Italije – se
znajdejo v isti zaporniški celici. Kako jim uspe pobegniti,
ni jasno niti Jarmuschu. Blodijo po močvirjih Lousiane in si
vsak po svoje predstavljajo svobodo.
Film, ki je predvsem zaradi edinstveno ležernega humorja
takoj ob nastanku dosegel status kulta.
30.5.
sobota
20.00
Ljubljana
Plavolaskine ljubezni (Lásky jedné plavovlásky)
Miloš Forman, Češkoslovaška, 1965, 35mm, 1.37, čb, 82',
sp
Andula, mlado delavsko dekle iz zakotnega češkega
mesta, se zaljubi v člana glasbene skupine iz Prage in tako
ubeži dolgčasu svojega siceršnjega življenja. Toda njen
sen o srečni ljubezni se kmalu razblini. Grenka komedija,
nominirana za tujejezičnega oskarja, je Miloša Formana
izstrelila v mednarodno orbito.
zmaga levice na italijanskih parlamentarnih volitvah in
rojstvo sina. Oba dogodka sta seveda resnična, kakor je
v filmu resničen tudi Moretti: ko marca 1994 na volitvah
zmaga desnica, razočarani Nanni s svojo mamo pred
televizorjem pokadi prvi džojnt. Takoj naslednji dan se
odloči posneti dokumentarec o italijanskih političnih
razmerah, čeprav bi v resnici rad posnel muzikal v stilu
petdesetih let, a ga pesti ustvarjalna kriza. Komična
lepljenka političnih parol, utrinkov iz družinskega življenja
in filmskega eseja.
3.6.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Na svoji zemlji
Na svoji zemlji
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1948, 35mm, 1.37,
čb, 109'
31.5.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
1.6.
Casablanca, začetek druge svetovne vojne. V nočni
klub ciničnega ameriškega izseljenca Ricka na lepem
prikoraka Ilsa, njegova bivša ljubezen, ki mu je pred leti
v Parizu zlomila srce, ga zagrenila in pognala na romanje
po svetu. Njen novi mož, vodja odporniškega gibanja, je
v hudih škripcih in še vedno zaljubljeni Rick se znajde v
precepu: poslušati svoje ranjeno srce ali zatajiti čustva,
pomagati uporniku in zapraviti svoj nevtralni družbeni
položaj.
Klasičen, simptomatičen primer sovjetskega muzikala
pripoveduje zgodbo o rečni odpravi vaškega amaterskega
pevskega zbora v Moskvo, kjer poteka vsedržavna
glasbena olimpijada. Ruska komedijantska ikona Ljubov
Orlova in veteran filmskih platen Igor Ilinski nas zapeljeta
v množico polnokrvnih komičnih situacij. Volga Volga je
v Sovjetski zvezi doživel velikanski uspeh in Ljubov Orlovi
odprl pot do statusa megazvezde. V film se je zaljubil
Josip Visarijonovič, ki naj bi si ga bojda ogledal več kot
stokrat.
24.5. nedelja
28.5. četrtek
Kinoteka je zaprta.
25.5.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rudija Urana
Tista njena iskrica
Rudi Uran, Slovenija, 2014, digitalni format, barvni, 62'
Portret 12-letne deklice, ki je zaradi cerebralne paralize –
tetra pareze "ujeta" v svoje telo in živi v zavodu Dornava.
Barbara ne govori in njena edina pot sporazumevanja s
svetom je komunikator, majhen monitor, s katerim preko
očesne zaznave komunicira z okolico.
20.00
Večer SFA: Filmi Rudija Urana
Vlada
Rudi Uran, Slovenija, 2009, digitalni format, barvni, 53'
Vlada Divljan, glasbenik in umetnik, ki je v začetku 90. let, v
najbolj nemirnih časih na Balkanu, zapustil rodni Beograd in
začel svojo nenavadno pot emigranta. Tudi on je kot številni
drugi kulturniki izgubil svoj "kulturni prostor". Nekoč idol
svoje generacije se je v tujini oblikoval v zrelega ustvarjalca
filmske glasbe, ki se še vedno rad vrača na odre v države
nekdanje Jugoslavije. S prostorske in časovne distance
kritično razkriva pogled na svoje ustvarjalno delo, domovino
in dogodke, ki mu jih je namenila nepredvidljiva usoda.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS v
sodelovanju s produkcijsko hišo Kramberger & Uran.
19.00
Ljubljana
Trojčice iz Bellevilla (Les Triplettes de Belleville)
Sylvain Chomet, Francija/Belgija/Kanada, 2002, 35mm,
1.66, barvni, 80', sp
Šampion je osamljen deček, ki ga posvoji babica. Ko ta
opazi, da je deček najbolj srečen, kadar sedi na kolesu,
ga začne intenzivno trenirati. Leta minevajo, Šampion
doraste svojemu imenu in se pripravlja za udeležbo na
svetovno znani kolesarski dirki Tour de France. Šampion
tekmovanja ne zaključi, saj ga na gorskem vzponu ugrabi
par skrivnostnih možakov. Babica in njen zvesti pes Bruno
se ga odpravita reševat. Pot ju vodi prek oceana v velemesto
Belleville, kjer se srečata s slovečimi Trojčicami iz Bellevilla,
čudaškimi glasbenimi zvezdami iz tridesetih let, ki se
odločijo vzeti babico in Bruna pod svoje okrilje.
21.00
Klasiki
Lola
R.W. Fassbinder, ZRN, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 113', sp
ponedeljek
19.00
Ljubljana
Igor Šterk, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Maretova (Gregor Zorc) mladost se bliža koncu in podobno
kakor njegovi vrstniki ne ve, kaj bi s svojim življenjem. Študij
medicine je v najboljšem primeru nejasno vodilo, dekleta se
izmenjujejo na obzorju, ničesar stalnega ni v tem fantu sredi
dvajsetih let, čigar infantilnost podčrtuje njegovo zanimanje
za rejversko sceno. V tem podaljšku mladosti išče bežne
trenutke sreče. Drama o mladih ljudeh, izgubljenih v urbani
praznini.
21.00
Slepa pega
Hanna A.W. Slak, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 88'
Lupa (Manca Dorrer) najde narkomana Gladkega (Kolja
Saksida), ki je pobegnil iz bolnišnice. Da bi ga rešila
zasvojenosti, ga zapre v najeto sobo. Toda med zidovi
izolirane sobe se kmalu zabrišejo meje med jetnikom in
ječarjem. Na dan prihajajo grozljive skrivnosti in Lupa se
poda v boj za lastno svobodo.
2.6.
torek
18.00
Dejavno staranje s filmom
Nalezljivo veselje, Slovenija, 2015, digitalni format, 3'
Ples limon, Slovenija, 2015, digitalni format, 4'
Pravica do avanture, Slovenija, 2015, digitalni format, 4'
Avtorji filmov: Bojana Žokalj Jesih, Dušana Findeisen,
Ivan Korelc, Janez Goršič, Jasna Tepina, Marina Bahovec
torek
Verdel, Mateja Mahnič, Mira Grabovac, Nena Mijoč,
19.00
Primož Urgl, Silva Reiner, Uroš Trampuš, Violetta Bottazzo
in Zdenka Jerala.
Ljubljana
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje v
Trgovina za vogalom (The Shop Around the Corner)
sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in
Nemčija, petdeseta leta, čas pospešene prenove države.
Ernst Lubitsch, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 99', svp
televizijo predstavlja tri kratke filme o dejavnem staranju,
Zapeljiva kabaretna pevka in plesalka Lola (Barbara
ki so jih posneli starejši sami, ob strokovni in tehnični
Sukowa) se zaljubi v častnega in energičnega državnega
uradnika von Bohma z visokimi moralnimi standardi (Armin podpori mentorjev iz Slovenske univerze za tretje
življenjsko obdobje in Akademije za gledališče, radio,
Mueller-Stahl), čigar naloga je očistiti mesto korupcije
film in televizijo. Filmi so nastali v okviru mednarodnega
in smrdljivih poslov. Ko von Bohm izve, kako se preživlja
projekta CINAGE.
njegova ljubica, je šokiran; v njem se spopadejo poželenje
Projekciji sledi Okrogla miza o pomenu filma kot metode
in etična načela. Film tematizira čas vladanja znamenitega
za analizo družbenega in osebnega pogleda na dejavno
kanclerja Konrada Adenauerja in se kritično loteva t. i.
staranje, na kateri bodo sodelovali udeleženci in
nemškega gospodarskega čudeža.
mentorji (AGRFT) tečaja CINAGE in dr. Dušana Findeisen,
Projekcijo bo uvedel Urban Šrimpf, asistent in doktorski
študent prevodoslovja ter abosolvent filozofije in primerjalne izvedenka za dejavno staranje. Vstop prost.
književnosti. Projekciji sledi tudi diskusija. V sodelovanju z
Uslužbenca v majhni srednjeevropski trgovinici za vogalom, Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete.
21.00
Klara (Margaret Sullavan) in Alfred (James Stewart), se v
petek
resničnem življenju ne prenašata, obenem pa drug drugemu
Ljubljana
19.00
pišeta skrivna pisma, v katerih si izpovedujeta vedno bolj
April (Aprile)
žgočo naklonjenost. Težava je le v tem, da Klara in Alfred ne Ob razstavi Primeri smeha v umetnosti v Mestni galeriji
Nanni Moretti, Italija/Francija, 1998, 35mm, 1.66, barvni,
Ljubljana
vesta, da si dopisujeta ...
78', sp
Za zdaj brez dobrega naslova (Za sada bez dobrog naslova)
Tipična Lubitscheva komedija, obenem bistroumna in
Srđan Karanović, Jugoslavija, 1988, 35mm, 1.66, barvni,
lahkoživa, zadržana in objestna, začinjena s pikantnim
88', shr
humorjem in brezhibnim tempiranjem, kakršnega lahko
Mlad režiser bi rad posnel dokumentarni film o nesrečni
dostavi samo mojster.
ljubezni med srbskim delavcem in Albanko na nemirnem
Kosovu. Romantični zvezi se po robu postavljajo razlike v
21.00
tradiciji, veri in navadah ter zaostrene politične razmere v
tem delu Jugoslavije. Absurden preplet resničnosti in fikcije,
Ljubljana
tragedije in komedije.
Rop stoletja
Urška Kos, Slovenija, 1998, 16mm, 1.37, barvni, 15'
Kaj se zgodi, če štirim bratom in mami nekega dne zmanjka 21.00
denarja, če te pred nekaj dnevi ugrizne klop, če voziš
April v Morettijevem istoimenskem filmu zaznamujeta
Ljubljana/Kultivator
starega trabanta, če ne poznaš prometnih znakov, če je v
dva zanj pomembna dogodka na aprilski dan leta 1996:
Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na
slovenskem Primorskem med drugo svetovno vojno.
Začne se s prihodom nemškega častnika Kutschere, ki se
nameni iztrebiti "bandite" v Baški Grapi. Tu so vsi krajani
na strani narodnoosvobodilnega boja, le Drejc, na katerega
pritiska mati, obenem pa bi se rad poročil s Tildico, ki je za
partizane, še omahuje ... Epopeja o narodnoosvobodilnem
boju. Prvi slovenski celovečerni in zvočni film, ki so ga
snemali pod delovnim naslovom "V srcu Evrope".
Pred projekcijo bo predavanje Petra Stankovića. Vstop prost.
20.00
Ljubljana
Slaba vzgoja (La mala educación)
Pedro Almodóvar, Španija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 105',
sp
Madrid, 1980. Režiser Enrique Goded (Fele Martínez)
išče zgodbo za svoj naslednji film, ko ga obišče privlačen
mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec
Ignacio (Gael García Bernal). Nazadnje sta se videla pred
šestnajstimi leti, ko so Enriqueja vrgli iz šole. "Gre za
izredno intimen film, a ne ravno avtobiografski. Ni odraz
mojega šolskega življenja ali tistega, kar sem doživel ali
se naučil v prvih letih madridskega gibanja movida /.../ ni
poravnava računov z duhovniki, ki so me 'slabo vzgajali' ali
z duhovščino na splošno. Če bi se hotel maščevati, na to ne
bi čakal 40 let. Cerkev me ne zanima, tudi kot nasprotnica
ne. /.../ Film ni komedija, čeprav ne manjka humorja, niti
otroški muzikal, čeprav v njem pojejo otroci. Najraje ga
označim za film noir." Pedro Almodóvar
4.6.
četrtek
19.00
In memoriam: Franek Trefalt/Trenutki odločitve – ob 70.
obletnici zmage nad fašizmom
Trenutki odločitve
František Čap, Jugoslavija, 1955, 35mm, 1.37, čb, 98'
26.5.
29.5.
III
V času nemške okupacije domobranci pripeljejo v mestno
bolnišnico ranjenega pripadnika osvobodilnega gibanja in
od dr. Korena (Stane Sever), Profesorja, kot ga vsi kličejo,
zahtevajo, da jim ga takoj po operaciji izroči. Profesor
opravi operacijo, bolniški sestri pa naroči, naj z injekcijami
uspava domobrance. Toda njihov poročnik se nepričakovano
predrami. Vojna drama o etičnih dilemah.
21.00
Hudičev raj (Đavolji raj – ono ljeto bijelih ruža)
Rajko Grlić, Jugoslavija/ZDA, 1989, 35mm, 1.85, barvni,
98', sp
Druga svetovna vojna, poletno letovišče v Jugoslaviji.
Nerodni reševalec iz vode, ki ni še nikoli nikogar rešil, vzame
pod svoje okrilje dva begunca: vdovo padlega partizana,
vneto borko proti nacistični okupaciji, in njenega sina.
Nekega dne iz rečnih valov reševalec prvič reši utapljajočega
se človeka. Navdušenje skopni, ko se razkrije njegova
identiteta.
5.6.
petek
19.00
Evropa (Europa)
Lars von Trier, Danska/Švedska/Francija/Nemčija/Švica,
1991, 35mm, 2.35, čb/barvni, 112', sp
Američan nemškega porekla (Jean-Marc Barr) takoj po drugi
svetovni vojni prispe v okupirano Nemčijo. Stric (Ernst-Hugo
Järegård) mu priskrbi službo ščipalca kart na nočnem vlaku.
Po opustošeni deželi še vedno razsajajo ostanki nacističnih
sil, ki jih zavezniki neusmiljeno preganjajo in iztrebljajo.
V vrtincu spletk bi mladenič rad ostal nevtralen, vendar ga
sveža zaljubljenost postavi pred težke odločitve. Vizualno
impresivna, metafizična pravljica.
21.15
Kultivator/ Trenutki odločitve – ob 70. obletnici zmage nad
fašizmom
Rešitelj (Izbavitelj)
Krsto Papić, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.66, barvni,
87', ap
Majhno mestece v srednji Evropi med obema svetovnima
vojnama. Fašizem kaže svoje prve zobe in negotova
prihodnost je zavita v mračne slutnje. Podgane v mestu
mutirajo in začnejo privzemati človeško obliko; ni več
mogoče vedeti, kdo pripada ljudem in kdo živalim. Proti
silam zla se uporno vojskuje mladenič, glavni junak
zgodbe. Temačen znanstvenofantastični triler, ena
najboljših jugoslovanskih grozljivk.
6.6.
sobota
20.00
Trenutki odločitve – ob 70. obletnici zmage nad fašizmom/
D-Day
Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan)
Steven Spielberg, ZDA, 1998, 35mm, barvni, 170', sp
Vzhodna Nemčija je leta 1962 proizvedla celovečerni
televizijski dokumentarec o novodobni zgodovini takrat še
pod Francovim jarmom trpeče Španije, pri čemer dve tretjini
filma v resnici tvori izvirna in integralna verzija ene največjih
dokumentarnih klasik vseh časov, Španske zemlje Jorisa
Ivensa, še dandanes aktualnega in angažiranega apela k
uporu zoper fašizem na pohodu.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem. V sodelovanju z Dimitrom
Anakievim in FMF.
13.6.
sobota
19.00
Post YU črni film
Srbski žeblji (Srpski ekseri)
Dimitar Anakiev, Srbija/Slovenija, 2007, video, barvni,
50', sp
21.00
Kratki!: Minulih poletij šegave kronike
Radenci, Svetloton Zagreb (produkcija), Kraljevina
zgodbah, jih zreducira na fenomenologijo vsakdanjika,
Jugoslavija, 1937, 35mm, čb, 11'
razdrobi v številne male resničnosti." Tullio Kezich
Kam, Zvone Sintič, Jugoslavija, 1953, 35mm, čb, 13'
Skrivnost, Zvone Sintič, Jugoslavija, 1959, 35mm, barvni,
21.00
15'
Klasiki
Zakladi naše dežele, Jože Bevc, Jugoslavija, 1957, 35mm,
Cvet tisoč in ene noči (Il fiore delle mille e una notte)
barvni, 20'
Pier Paolo Pasolini, Italija, 1974, 35mm, 1.85, barvni, 129',
Kmetijskega proizvajalca Mikolaša prvi dopust, Filip Robar
svp
Dorin, Jugoslavija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Antologija erotičnih zgodb, snemana dve leti v štirih deželah
Zadnja šolska naloga, Matjaž Klopčič, Jugoslavija, 1961,
Kafkovska zgodba o malem človeku v času mafijske tranzicije
(Iran, Nepal, Jemen, Eritreja). Zgodbe povezuje arabski princ, ki 35mm, čb, 13'
Balkana. Miša Savić je kemijski inženir, zaposlen v majhnem
potuje na konec znanega sveta, da bi našel ugrabljeno sužnjo. V sodelovanju z Društvom za uveljavljanje kratkega filma
zasebnem podjetju na obrobju Beograda. Miša in njegov
Očiščen vsake dlake na jeziku, najbolj žgečkljiv in obenem
Kraken.
delodajalec proizvajata detergent in s tem preživljata svoji
najbolj strogo analitičen del Pasolinijeve trilogije o življenju,
petek
družini. Po uboju srbskega premiera Đinđića sta kemika
posnete po znamenitih literarnih delih preteklosti, ki se s
19.00
s periferije po hitrem postopku obtožena proizvajanja
Cvetom tudi zaključi.
Post YU črni film
amfetamina. Začne se pravni proces, v katerem je Miša Savić
sreda
Črne rute (Crne marame)
pravnomočno obsojen, nato pa ga pošljejo v zloglasni srbski
19.00
Branislav Bastać, Louis Grospierre, Jugoslavija, 1958,
zapor Zabela.
Slovenski film – Predpremiera!
35mm, 1.37, čb, 15'
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
Kólo – Pesem za Matijo Jamo
V slovenski alpski vasi Strmec, ki so jo po drugi svetovni
Amir Muratovič, Slovenija, 2014, digitalni format (posneto na vojni obnovili, je vojna terjala življenja vseh mož. Malega
20.30
16mm filmski trak), barvni, 64'
Marija imajo vse ženske za skupnega sina in vesele so, da
Post YU črni film/Festival migrantskega filma – uvertura
raste in se šola. Ko fant odide iz vasi, bodo izgubile edino
Razglednice
povezavo z zunanjim svetom.
Nika Autor, Slovenija, 2010, video, barvni, 10'
Črni film (Crni film)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 14', svp
Neke noči zbere Žilnik na ulicah Novega Sada skupino
brezdomcev in jih pripelje k sebi domov. Medtem ko
uživajo v gostoljubnosti njegove družine, poskuša avtor
"rešiti problem brezdomstva", pri čemer kot pričo s seboj
nosi filmsko kamero. Pogovarja se s socialnimi delavci,
navadnimi državljani in policisti. Vsi si pred "problemom"
zatiskajo oči.
Soesja Citroen je uveljavljena jazz pevka, ki že od najstniških V sodelovanju z Dimitrom Anakievim in FMF. Vstop prost.
let nastopa na Nizozemskem in po svetu. Kadar obišče
Slovenijo, išče sledi svojega deda, priznanega slikarja Matije 20.00
Film se osredotoča na diskurz, ki ga proizvajajo javna
Jame. Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo
občila. Posnetki iz arhiva TV Slovenija predstavljajo arhivsko
Post YU črni film
njeno svobodomiselno družino, predano umetnosti. Da bi
kolekcijo oz. dokumente medijskega poročanja o vprašanju
Vsakodnevno življenje romskih otrok iz Bloka 71
karseda prepričljivo prikazali bogastvo tonov, v katerih žarijo (Svakodnevni život romske dece iz Bloka 71)
migracij med letoma 2001–2008. Film prikaže, kako podobe
Jamove slike, smo dokumentarni film posneli na filmski
zaradi selektivnih postopkov montaže, kadriranja in načina
Ivana Todorović, Srbija, 2010, video, barvni, 22', ap
trak. Takrat nismo vedeli, da bo to zadnje delo TV Slovenija, Intimni pogled v srbsko romsko kulturo, ki osvetli romske
snemanja implicirajo kriminalizacijo in viktimizacijo prosilcev
posneto na film. Tako je film Kólo – Pesem za Matijo Jamo navade in njihovo združevanje kulturnih vplivov – od romske za azil.
tudi spomin na dobo dokumentarizma, ki se je dokončno
Poročilo o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji,
in srbske pa do španske pop kulture. Otroci neverjetno
poslovila.
januar 2008 – avgust 2009
veselo, optimistično in odprto govorijo o svojih sanjah in
Vstop prost.
upih, tudi o željah po izobraževanju, iz katerega so izključeni. Nika Autor, Slovenija, 2010, video, čb, 37', sp
Film prikazuje življenje prosilcev za azil v Sloveniji od januarja
Ko sem bila deček, sem bila deklica (Ja kada sam bila
21.00
2008 do avgusta 2009. Izpostavlja strukturo ureditve
klinac, bila sam klinka)
azilnega prava, izginjanje pravice do azila, kriminalizacijo
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
prosilcev za azil. Govori o nastajanju evropskega apartheida
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35,
in o sistemu proizvajanja "ljudi brez papirjev", prav tako pa
barvni, 202' (redux verzija), sp
predstavlja in poudarja samoorganizacijo prosilcev za azil,
pomen socialnih centrov in odprtih avtonomnih prostorov.
12.6.
10.6.
Normandija, 6. junij 1944, začetek konca druge svetovne
vojne. Na ameriški strani v slabem tednu padejo kar trije
bratje Ryan, četrti pa velja za pogrešanega nekje globoko
za nemškimi črtami. Ekipa osmih izurjenih vojakov dobi
nalogo, da prečeše Francijo in za vsako ceno najde četrtega
brata. Pod točo nacističnih krogel se možje sprašujejo o
smislu odprave in ceni človeškega življenja. Velik del epa je
Spielberg posnel iz perspektive vojnega fotografa. Osupljiva
uvodna sekvenca izkrcanja na plaži Omaha tako z gibanjem
in zvokom oplemeniti zgodovinsko fotografijo Roberta Cape.
7.6.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.6.
ponedeljek
19.00
Tea
Hanna A.W. Slak, Slovenija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 87'
Desetletni Martin z ekološko ozaveščenimi starši živi v
zavetju slikovitih gozdov, modri dedek pa ga uči, kako lahko
prisluhne naravi in najde magično povezavo med resničnim
in čarobnim svetom. Njihovo idilično življenje zmoti prihod
tete, ki je morala s hčerko Teo pobegniti pred grozotami
vojne na Balkanu. Čeprav deček nad skrivnostno Teo sprva
ni navdušen, prav v njej najde prijateljico, ki mu priskoči
na pomoč, ko je potrebno gozd zaščititi pred človeškim
pohlepom in uničevalnostjo.
21.00
Herzog
Mitja Milavec, Slovenija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 71'
Zlobec je zadnji dan druge svetovne vojne v nesreči
letala Herzog nad Jadranskim morjem izgubil ljubezen
svojega življenja. Slep za vse ostalo ji od tedaj
obsedeno skuša postaviti oltar, njegovo vse postavnejšo
hčer Ano pa medtem zapelje precej starejši Rihard.
Ljubimca in očeta združi prijateljstvo, ki ga grobo
prekine nesrečni potop, po katerem Zlobec ostane
prikovan na invalidski voziček. Rihard odpluje po svetu,
Ana pa se odseli in se k očetu vrača le enkrat na leto,
na svoj rojstni dan. Ob Anini zadnji vrnitvi se znova
prepletejo vse niti.
22.00
Slovenija moja dežela
50', sp
"Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v
filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski
vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta
kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase.
Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj
končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film
o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se
od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu
je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski
vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture,
realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod
izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v
Apokalipski danes. In imeli so kaj videti."
Marcel Štefančič, jr.
11.6.
9.6. torek
19.00
Otok v Ljubljani/Klasiki
Okoliščina (La circostanza)
Ermanno Olmi, Italija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 100', svp
Film prikazuje življenje premožne milanske družine, ki
je razpeta med stanovanjem v mestu, obmorsko vilo in
kmetijskim posestvom. Oče z zaskrbljenostjo spremlja
tehnološko posodobitev kmetije, mati, po poklicu notarka,
pa s trdo roko vodi tako posle kakor družino.
"Olmijev opus je prepreden s preprostimi eksistencialnimi
temami (ki pa še zdaleč niso preproste, saj so lastne vsemu
človeštvu): ljubezen, trpljenje, služba, pravičnost, uresničitev
ciljev. To so velike teme, a avtor jih poda v preprostih
IV
Transspolna Goca živi v Beogradu, mestu, ki ni strpno do
glbt-populacije. Preživlja se s prostitucijo, ljubi težavnega
fanta in skrbi za mladoletno nečakinjo. O svojem življenju
pogumno spregovori v kabarejski predstavi.
(Zunaj)zemljan Li (/Van/zemaljac Lee)
Saško Potter Micevski, Makedonija, 2012, video, barvni,
21', ap
(Zunaj)zemljan Li je kratka dokumentarna zgodba o
brezdomcu Mikiju Liju Trajčevskem, ki govori šest jezikov,
živi po načelih in prepričanjih Brucea Leeja in trdi, da se
srečuje z vesoljci.
Projekciji sledi pogovor z avtorico Ivano Todorović.
22.00
Post YU črni film
Poslednji Žilnik
61', sp
četrtek
19.00
Neukročena Španija (Unbändiges Spanien)
Jeanne & Kurt Stern, NDR, 1962, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
vsebuje film:
Španska zemlja (The Spanish Earth)
Joris Ivens, Ernest Hemingway, ZDA, 1937, 35mm, 1.33, čb,
52', svp
Dvajset let po osamosvojitvi pride v Slovenijo ameriški
televizijski producent Dale Hurd. Raziskuje primer izbrisanih
in sreča pripadnika bošnjaške skupnosti – Irfana in Nisveto.
Oba sta po osamosvojitvi zamenjala kulturno identiteto in
se poskušala vključiti v novo okolje. Slovenija moja dežela
je film o izkoreninjenosti in človeški potrebi po družbeni
pripadnosti.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
V sodelovanju z Dimitrom Anakievim in FMF.
14.6.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.6.
Znani srbski režiser Želimir Žilnik, rojen leta 1942 v
nacističnem koncentracijskem taborišču v Nišu, se leta
2006 odpravi na srbsko-bolgarsko mejo v bližini Bele
Palanke, kjer so leta 1944 četniki ubili njegovega očeta
Konrada. Pred začetkom druge svetovne vojne se je
družina Žilnik preselila iz Celja v Niš, potem pa so odšli
k partizanom, kjer so življenja izgubili zaradi okupatorjev
in njihovih sodelavcev. Žilnik raziskuje svoje korenine
in obenem odkriva temno plat zgodovine Balkana –
kolaboracijo.
ponedeljek
19.00
Dergi in Roza v kraljestvu svizca
Boris Jurjaševič, Slovenija, 2004, 35 mm, barvni, 96'
Radijski svetovalec Dergi se pred obsedeno oboževalko
umakne v gorsko kočo, kjer se mu pridruži še Roza, socialni
delavec, ki mora v mesecu dni zbrati zadosti denarja, da reši
sirotišnico pred zaprtjem. Da bi zbrala denar, se odločita
naštudirati predstavo Krst pri Savici in jo prodati gledališčem
in televiziji. Prismuknjena komedija v ritmih Foxy Teens in
s priljubljenim slovenskim komičnim duom s TV-zaslonov
devetdesetih v glavnih vlogah.
21.00
V deželi medvedov
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 72', sp
in zasvojenost z drogami. Svojo zgodbo pripoveduje ob
zavrženih ostankih otroške rojstnodnevne torte, ki jo
najde v smeteh. Film je posvetilo Bojanu Radanovu in
njegovi generaciji, pa tudi tistim, ki kljub družbeni apatiji,
osamljenosti in odvisnosti hrepenijo po boljšem življenju.
Projekciji sledi pogovor z avtorico Ivano Todorović.
V sodelovanju z Dimitrom Anakievim in FMF. Vstop prost.
21.00
Festival migrantskega filma
Odsevi genocida (Reflections On a Genocide)
David Fedele, Avstralija, 2011, video, barvni, 4', bd
Ivana Ljuština, Nemčija/Srbija, 2013, video, barvni, 48', ap
Organizirana skupina migrantov v Evropi, ki se bori za
svobodo gibanja, poskuša ozavestiti širšo javnost o položaju
in obravnavanju migrantov v Evropi. Kot eno od taktik boja
uporabljajo protestne marše. Pridružijo se jim tudi tisti
državljani, ki se ne strinjajo z rasistično migracijsko politiko
Evropske unije. Film prikazuje dinamiko skupine in njen
vsakdanjik na 300 km dolgi pešpoti.
Vstop prost.
20.15
Begunci iz Zahodne Papue (West Papuan Refugees)
David Fedele, Avstralija, 2011, digitalni format, barvni, 7', ap
Gradbeni sektor, ki je v Sloveniji zaposloval preko 70.000
tujih delavcev, je v letih 2010–11 propadel in za seboj pustil
dolgove, nedejavno gradbeno dejavnost ter izkoriščene
in neplačane delavce. Večina zaposlenih je iz prostora
bivše Jugoslavije. Medtem ko je država nemo opazovala
izkoriščane, podplačane, neplačane in ponižane delavce, se
je s kopičenjem bogastva kopičil gnev in odpor.
V sodelovanju z Dimitrom Anakievim in FMF.
16.6. torek
19.00
Bloomsday
Mrtvi (The Dead)
John Huston, VB/Irska/ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni,
83', svp
Ekranizacija istoimenske kratke zgodbe Jamesa Joycea
se odvija v Dublinu v začetku 20. stoletja in obravnava
neobhodnost smrti in vpliv, ki ga ima spomin na mrtve
na bivanje živih. Huston v svojem zadnjem filmu prepleta
avtorsko in osebno: Joyceovo zgodbo uporabi kot metaforično
anticipacijo lastne (avtorske) smrti in kot metaforo za svojo
privzeto domovino Irsko; Mrtvi, zgodba o družini, so obenem
tudi Hustonov družinski projekt, saj v njem glavno vlogo igra
hči Angelica Huston, scenarij pa je spisal sin Tony Huston.
V sodelovanju z Veleposlaništvom Irske.
21.30
Festival migrantskega filma/Post YU črni film
Kenedi, izgubljen in najden (Gde je bio Kenedi dve godine)
Želimir Žilnik, Srbija, 2005, video, barvni, 26', ap
Vstop prost.
21.6.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
22.6.
Multimedijski projekt, ki raziskuje genocid v Kambodži v
času režima Rdečih Kmerov v letih 1975–1979, ko je bilo
ubitih okoli dva milijona ljudi.
Elinkine
Enrique Verdugo, VB, 2014, video, barvni, 14', ap
Od roba morja do roba obzorja so otoki posejani kakor
mreža odskočnih točk za doseganje različnih ciljev. V
zadnjem desetletju je več tisoč imigrantov po svetu zapustilo
svoje domove. Da bi sledili sanjam in ustvarili nov začetek,
so za seboj pustili spomine. V upanju, da bodo dosegli
obljubljeno deželo, so tvegali svoja življenja na nevarni poti
preko morja.
Nekoristna fikcija (uma ficção inútil - 小說無用 - tiểu thuyết
vô dụng)
Kin Man Cheong, Macao, 2014, video, barvni, 31', ap
"Poskušal sem pokazati, kako sem se spopadal s kontrasti
med različnimi kulturami in načini razmišljanja skozi jezike."
Kin Man Cheong
Projekciji sledi pogovor z avtorjem Kin Man Cheongom.
Vstop prost.
22.30
Slika, ki je ni (L'image manquante)
Rithy Panh, Kambodža/Francija, 2013, Blu-ray, barvni, 96',
sp
Režiser se vrača v čas svojega otroštva ter nam pričara
nepozabno podobo nepredstavljivega: življenja in smrti v
času Pol Potovega režima Rdečih Kmerov. "Že več let iščem
sliko, ki manjka. Fotografijo, ki so jo med letoma 1975 in
1979, v času svojega vladanja Kambodži, posneli Rdeči
Kmeri. Slika sama seveda še ne dokazuje množičnega
pokola, pripravi pa nas k razmišljanju. K ustvarjanju
zgodovine. Zaman sem jo iskal po arhivih, v dokumentih, na
kamboškem podeželju. Zdaj vem: ta slika mora manjkati …
pravzaprav je sploh nisem iskal. Mar ne bi bila obscena in
brez pomena? Zato sem jo ustvaril sam." Rithy Panh
Vstop prost.
Ljudje iz Zahodne Papue že skoraj 50 let trpijo pod brutalno
oblastjo indonezijskih kolonialistov in kar 400.000 civilistov
je izgubilo življenja zaradi vojaških operacij. Tisoči so
pobegnili čez mejo v Papuo Novo Gvinejo, vendar so tudi
tam naleteli na nasilje. Film je dokaz kršenja listine ZN o
zaščiti beguncev, ki jo je podpisala Papua Nova Gvineja,
in odpira vprašanja o legalnosti vojaške operacije Sunset
Merona ter domnevnih pritiskih indonezijske vlade na Papuo
Novo Gvinejo, da zatre upore.
Velika škoda (Bikpela Bagarap)
David Fedele, Avstralija, 2011, video, barvni, 43', ap
Film razkriva človeško in ekološko katastrofo, ki jo doživljajo
in o njej pričajo prebivalci Papue Nove Gvineje: plenjenje
gozdnih virov s strani multinacionalnih podjetij, brezsramno
izkoriščanje ljudi, prelomljene obljube in korupcija politikov.
Vstop prost.
21.30
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
19.00
In za vami bomo vrgli morje (Et nous jetterons la mer
derrière vous)
Anouck Mangeat, Noémi Aubry, Clément Juillard, Jeanne
Gomas, Francija, 2014, video, barvni, 72', ap
Nadaljevanje filma Kenedi se vrača domov – dve leti
pozneje Žilnik svojega junaka Kenedija Hasanija sreča na
Dunaju in mu sledi pri vrnitvi iz zahodne Evrope v Srbijo.
Evropa preko plota
Želimir Žilnik, Srbija, 2005, video, barvni, 61', ap
Na kmetiji Roka Babičkovića nedaleč od madžarske meje
dela deset najetih delavcev, med njimi brata in sestra Anica.
Vzpostavitev schengenske meje je prinesla konec trgovine
in potovanj na Madžarsko, s katerimi so si lokalni prebivalci
prej služili kruh. Anica se odloči, da se bo poročila na
Madžarsko in si tako pridobila dovoljenje za delo. Gospodar
Roko njeno odločitev podpira in ji pomaga pri iskanju
navideznega ženina, ki bi bil pripravljen za plačilo stopiti v
V večini srednjevzhodnih in centralnih azijskih držav imajo
zakonski stan.
navado, da za odhajajočimi za srečno vrnitev vržejo vodo.
V sodelovanju z Dimitrom Anakievim in FMF. Vstop prost.
Pravimo jim migranti, 'kaçak', 'metanastes', so pa predvsem
sreda
Aziz, Sidiqi, Housine in Younes. Med vrsticami lahko beremo
19.00
njihove sanje in upe, ki jih nosijo s seboj. Te poti so samo
Festival migrantskega filma/Post YU črni film
začetek in mogoče ne bodo nikoli našle konca. Zgodba o
Ti je bolj všeč tu ali tam? (Is it better here or there?)
realnosti, zakonih, politiki Evrope. Zgodba o izgonu.
Elena Avdija, Kosovo/Švica, 2013, video, barvni, 33', ap
Projekciji sledi pogovor z avtorji obeh nocojšnjih filmov o
Film prepleta zgodbe štirih mladih, ki so se rodili na
položaju migrantov v Evropi. Vstop prost.
Kosovu in odraščali v Švici. Opira se na režiserjeve arhivske
posnetke ter raziskuje težaven položaj mladih priseljencev,
21.30
razpetih med preteklostjo in sedanjostjo.
Rapresent
Kopno na vidiku (Land in Sicht)
Judith Keil, Antje Kruska, Nemčija, 2013, video, barvni, 93',
ap
Abdul, Brian in Farid so obtičali v odmaknjenem azilnem
domu v mestecu Bad Belzig v nemški zvezni državi
Brandenburg. Od tam se poskušajo vključiti v nemško
družbo. Njihove predstave trčijo ob mentaliteto domačinov
na vaških veselicah, v državnih uradih in nočnih klubih. Film
gledalca ne pretrese, temveč v ospredje postavlja nehoteno
komičnost teh srečanj.
Vstop prost.
17.6.
19.6.
petek
19.00
Marš za svobodo (March for freedom)
V
ponedeljek
19.00
Predmestje
Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni,
91'
Marjan (Renato Jenček) pobegne s sedmine svoje
žene, ki je naredila samomor, in tam pusti že odraslo
hčer. Na stopnišču v bloku sreča nova soseda, Nebojšo
(Tadej Toš) in Jasmino (Maja Lešnik). O prišlekih z juga
nemudoma poroča Frediju (Peter Musevski), Slavku
(Jernej Šugman) in Lojzu (Silvo Božič), s katerimi
se redno dobiva v bifeju na kegljišču. Prijatelji so
vsakdanji možje, vsak po svoje globoko razočarani
nad življenjem. Drama o skupini frustriranih mož, ki se
spravijo nad mladi par z juga.
21.00
Kino-katedra: Twin Peaks 2016 in ponavljanje
Twin Peaks – evropski pilot nadaljevanke
David Lynch, ZDA, 1990, DVD, 1.33, barvni, 116', bp
Evropski pilot kultne nadaljevanke o umoru priljubljene
srednješolke, ki pretrese zakotno mestece Twin Peaks.
Evropska verzija pilota je skoraj enaka ameriški, razlikuje se
le po daljšem koncu, ki razkrije morilca.
Projekciji sledi predavanje Mirta Komela z naslovom "Twin
Peaks 2016 in ponavljanje". Vstop prost.
23.6.
18.6. četrtek
Portret mladega fanta Bojana, ki živi na ulicah Beograda.
Grafitiranje in hip hop sta zanj sredstvo za pobeg iz krute
realnosti, ki jo v njegovo življenje prinašata brezdomstvo
22.00
Poletna muzejska noč na Muzejski ploščadi (Metelkova)
Projekcija restavriranih eksperimentalnih filmov Karpa
Godine, Davorina Marca in Vinka Rozmana na Muzejski
ploščadi
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize.
Srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde
kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik mu
pojasni, da so velike korporacije zaplenile premoženje vseh
drobnih posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde
svojce in obubožana družina se odpravi na dolgo romanje
proti Kaliforniji, v medlem upanju na boljšo prihodnost
in službe. Zgodnja, ob nastanku hudo kontroverzna in
dandanes nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda,
posneta po istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
Vstop prost.
torek
19.00
Animateka/Kratki!: Retrospektiva Don Hertzfeldt – Kratki
Žanr (Genre), Don Hertzfeldt, ZDA, 1996, 16mm, 5'
Lily in Jim (Lily and Jim), Don Hertzfeldt, ZDA, 1997, 16mm,
13'
Billyijev balon (Billy's Balloon), Don Hertzfeldt, ZDA, 1998,
16mm, 5'
Neizbran (Rejected), Don Hertzfeldt, ZDA, 2000, 35mm, 10'
Premor v tretji dimenziji (Intermission in the 3rd
Dimension), Don Hertzfeldt, ZDA, 2003, 35mm, 2'
Bistvo življenja (The Meaning of Life), Don Hertzfeldt, ZDA,
2005, 35mm, 13'
Simpsonovi: Uvod (The Simpsons intro), Don Hertzfeldt,
ZDA, 2014, digitalni format, 2'
Družba prihodnosti (World of Tomorrow), Don Hertzfeldt,
ZDA, 2015, 35mm, 17'
20.6.
sobota
20.00
Poletna muzejska noč: Trenutki odločitve – ob 70. obletnici
zmage nad fašizmom
Beg v zmago (Escape to Victory)
John Huston, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 116', sp
V sodelovanju s festivalom VIS Vienna Independent Shorts,
Avstrijskim filmskim muzejem in društvom Kraken.
21.00
Animateka/Kratki!: Retrospektiva Don Hertzfeldt – Trilogija
Vse bo v redu (Everything Will be OK), Don Hertzfeldt, ZDA,
2006, 35mm, 17'
Tako ponosen nate (I am so Proud of You), Don Hertzfeldt,
ZDA, 2008, 35mm, 22'
Druga svetovna vojna, nemško taborišče za vojne
Kakšen lep dan (It's Such a Beautiful Day), Don Hertzfeldt,
ujetnike. Poveljnik taborišča, nekoč član nemške državne
ZDA, 2012, 35mm, 23'
reprezentance v nogometu, se odloči prirediti tekmo med
Don Hertzfeldt je superzvezdnik svetovne animacije. O
zavezniškimi zaporniki in zvezdniško nemško ekipo. Tekma
njegovi pomembnosti pričajo številne nagrade na filmskih
naj bi služila propagandnim namenom in utrdila vero v
nepremagljivost tretjega rajha. Zaporniki izdelajo načrt, kako festivalih, med njimi je najbolj pomembna nagrada za
življenjsko delo Persistence of Vision, ki jo je pri 34 letih
bodo sredi tekme pobegnili, vendar se v ključnem trenutku
prejel za svoj edinstveni doprinos umetnosti filma in filmske
odločijo nacistom izprašiti hlače na drugačen način. Žogo
animacije. Enkratna retrospektiva, ki smo jo pripravili v
med drugim brcajo Michael Caine, Sylvester Stallone, Max
sodelovanju s festivalom VIS – Vienna Independent Shorts
von Sydow in Pelé!
in Avstrijskim filmskim muzejem, predstavlja deset
Vstop prost.
Po spletu naključij so producenti scenaristično in režijsko
taktirko četrtega filmskega nadaljevanja razvpite vesoljske
plaže prepustili gospodu Spocku, njegov vulkanski (ne)smisel
za ironijo pa je nato iz resnobnega preiskovanja mračnih
kotičkov vesolja napravil miroljubno komedijo, ki jo namesto
laserskih žarkov rešeta prepevanje kitov grbavcev.
27.6.
filmov, od študentskih del črnohumornega in absurdnega
značaja do globokega eksistencialnega in filozofskega
razmisleka v celovečerni trilogiji Kakšen lep dan. Ne
zamudite kinotečnega animatečno kratkega srečanja s filmi
sodobnega žanrskega dadaista gole resničnosti in guruja
neodvisnega (DIY) ustvarjanja umetnosti.
V sodelovanju s festivalom VIS Vienna Independent Shorts,
Avstrijskim filmskim muzejem in društvom Kraken.
24.6.
sreda
19.00
In memoriam: Zmago Jeraj
Elegija za včerajšnji dan, Zmago Jeraj, Slovenija, 1965/66,
8mm, barvni, 7'5''
In kaj sedaj?, Zmago Jeraj, Slovenija, 1965/66, 8mm,
čb, 5'16''
Zamiranje (Melanholični triptih), Zmago Jeraj, Slovenija,
1965/66, 8mm, čb/barvni, 12'21''
Zmago Jeraj je sodil med največje slovenske likovne
umetnike zadnjih desetletij. Zanimale so ga številne
umetnostne tehnike, ne le tradicionalne, kakor je slikanje na
platno, risba in grafika, temveč tudi fotografija, ilustracija,
knjižna oprema, gledališka scenografija in film, s katerim se
je začel ukvarjati v drugi polovici 60. let.
Spomin na umetnika bo po projekciji filmov obudil Marko
Mitja Feguš.
sobota
20.00
Dr. Strangelove (Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop
Worrying and Love the Bomb)
Stanley Kubrick, VB, 1964, 35mm, 1.37, čb, 93', sp
Satirična komedija o obsednem stanju, ki zavlada v
ameriškem političnem vrhu pod pretnjo nuklearne vojne.
Katastrofa, ki se v peklenskem ritmu bliža in grozi, da bo
pokopala civilizacijo, je maslo neodgovornega ameriškega
častnika, sicer nepomembnega kolesca v vojaški mašineriji
Združenih držav Amerike. Hollywood se je ciničnega in
vizionarskega filma prestrašil in mu kategorično odrekel štiri
oskarje, za katere je bil nominiran. Praznih rok je morda
najbolj po krivici ostal Peter Sellers, ki blesti kar v treh
nepozabnih vlogah.
25.6.
26.6.
petek
18.00
Partizanska eskadrilja (Partizanska eskadrila)
Hajrudin Krvavac, Jugoslavija, 1979, 35mm, barvni,
130', sp
3.7.
petek
21.30
Poklon Lojzetu Potokarju/Letni kino Muzeja slovenskih
filmskih igralcev v Divači
Balada o trobenti in oblaku
28.6.
29.6. ponedeljek
19.00
Nikoli nisva šla v Benetke
Blaž Kutin, Slovenija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 61'
Iz votline v gorah se slišijo glasovi ranjenih partizanov.
Temnikar se zbudi na svoji samotni kmetiji s prisluhi
turobnih zvokov trobente. Na vratih se pojavijo belogardisti,
ki Temnikarju med petjem božične pesmi povedo, da gredo
pokončat ranjence, ki so jih partizani pustili v neki votlini.
Temnikar ve, da jim mora to preprečiti, obenem pa dvomi,
da bo to zmogel. Vseeno pograbi sekiro in se napoti po sledi
belogardistov. Psihološka vojna drama v ekspresionističnem
slogu.
prvih akcij. Nemci poostrijo nadzor, vendar skritega
nasprotnika ne morejo odkriti. Drama o otrocih kot vojnih
junakih.
7.8.
petek
21.30
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Tistega lepega dne
Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je bila med
obema vojnama pod Italijo. Vsi prebivalci so Slovenci, razen
italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so
trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani jih kljub
temu obvladujejo in jih zasmehujejo. Čistokrvna klasika in
eden najbolj komičnih dosežkov slovenske kinematografije.
14.8.
petek
21.30
Ne joči, Peter
10.7.
Čeprav o tem nihče ne spregovori, se je mlademu paru
Gregorju in Maši očitno zgodilo nekaj groznega. Da bi jima
vsaj na kratko olajšal bolečino, ju iz tujine obišče Gregorjev
oče Tone, ki ju odpelje na pohajkovanje z avtom. Na poti
protagonista doživljata hitre spremembe razpoloženja.
Skupaj sta, a obenem vsak zase. Prepad med njima postaja
vse globlji. Tone ju medtem pelje vse dlje od doma, a nič
bolj proč od tistega, kar se je zgodilo.
četrtek
Dan državnosti. Kinoteka je zaprta.
letni kino MSFI
S programom filmov v Letnem kinu Muzeja slovenskih
filmskih igralcev v Divači letos slavimo pogum vseh, ki so
pred sedemdesetimi leti s trdim bojem preprečili, da bi
fašizem postal vodilo našega vsakdanjika.
Program smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim
centrom in Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.00
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison
Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t. i.
replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov
najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi
vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati
še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika.
muzej slovenskih filmskih igralcev, divača
21.00
Instalacija ljubezni
Maja Weiss, Slovenija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 102'
Mojca je poročena z Vaskom, bogatim trgovcem mesa.
Je velika zbiralka klasičnih umetniških slik in zagrenjena,
saj otroka Nika in Vaci počasi zapuščata varno družinsko
gnezdo. Zdolgočasena ter željna ljubezni in strasti nevede
postane objekt video instalacije, ki jo s pomočjo hčere Nike
pripravlja umetnik Miloš, nekoč njen ljubimec iz študentskih
let. Mojčin lov za ljubeznijo se sprevrže v nenavadno
potovanje za vse, ki nastopajo v filmu, tudi za ekipo, ki
snema film Instalacija ljubezni.
30.6.
torek
19.00
V teku časa
Pomlad, poletje, jesen, zima … in pomlad (Bom yeoreum
gaeul gyeoul geurigo bom)
Kim Ki-duk, Južna Koreja/Nemčija, 2003, 35mm, 1.85,
barvni, 103', sp
petek
21.30
Na svoji zemlji
Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na
slovenskem Primorskem med drugo svetovno vojno. Začne
se s prihodom nemškega častnika Kutschere, ki se nameni
iztrebiti "bandite" v Baški Grapi. Tu so vsi krajani na strani
narodnoosvobodilnega boja, le Drejc, na katerega pritiska
mati, obenem pa bi se rad poročil s Tildico, ki je za partizane,
še omahuje ... Prvi slovenski celovečerni in zvočni film, ki so
ga snemali pod delovnim naslovom "V srcu Evrope".
17.7.
petek
21.30
Partizanski dokumenti 1941–1945
Stane Viršek, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 41'
Pregled najpomebnejših dogodkov in partizanskega
vsakdanjika med narodnoosvobodilno borbo v Sloveniji,
ki so jih posneli partizanski snemalci.
Slovensko primorje
Metod Badjura, Jugoslavija, 1947, 35mm, 1.37, čb, 20'
Dokumentarna poetična pripoved o pokrajini, ki je po drugi
svetovni vojni ob priključitvi Sloveniji v Jugoslaviji lahko spet
svobodno zadihala.
Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert
Sotlar), ki sta sama svoja "četa", bi si želela kakšno večjo
nalogo, kot je razstreljevanje železniških prog. V taboru
ju pokliče poveljnik in jima da novo, zanju prav osupljivo
nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke.
Partizanska komedija z iskrivimi dialogi ter razburljivimi
junakinjami in junaki.
21.8.
petek
21.30
Akcija
Jane Kavčič, Jugoslavija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 84'
24.7.
petek
21.30
Dobri stari pianino
France Kosmač, 1959, Jugoslavija, 35mm, 1.37, čb, 96'
Film, posnet po resničnem dogodku, v katerem skupinico
partizanov, ki se ne more prebiti iz mesta, zajame
malodušje. Poveljnik zato skuje drzen načrt: napadli bodo
zapor, osvobodili zapornike in se skupaj z njimi pretolkli
na varno. A tudi zaporniki so opustili vsako upanje in
pričakujejo le še zasliševanje, mučenje ali eksekucijo, zato
ne verjamejo, da so rešeni, ko partizani vdrejo v zapor.
Partizanski film noir.
28.8.
Pomlad leta 1942. Nemške zračne sile imajo na
jugoslovanskem nebu in v celotni Evropi popolno premoč in
povzročajo silne preglavice šibko varovanemu osvobojenemu
partizanskemu ozemlju. Zato Tito odredi ustanovitev
partizanske letalske enote, ki se bo na jugoslovanskem
nebu postavila po robu nemški Luftwaffe. Klasična
jugoslovanska vojna fantazija o medvojnem nastanku
partizanskega letalstva.
"Ko smo delali Partizansko eskadriljo, smo uničili na
desetine letal. Na mostarskem letališču, na tuzelskem.
Zažigalo se je, klatilo letala z neba, rušilo. Tanke in topove
smo metali v reko." Bata Živojinović
Nihče ni varen pred močjo letnih časov in letnim ciklom
rojstva, rasti in razkrajanja. Niti budistična puščavnika, ki
si delita samoto ob idiličnem ribniku, obdanem z gorami.
Menjavanje letnih časov prežema njuni življenji z napetostjo,
ki vodi tako v višje sfere duhovnosti kot tudi v tragedijo.
21.00
Odprto platno
V okviru programskega termina Odprto platno je možna
21.00
projekcija vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge
In memoriam: Leonard Nimoy
Zvezdne steze IV: Pot domov (Star Trek IV: The Voyage Home) sprejema: [email protected].
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si. Vstop
Leonard Nimoy, ZDA, 1986, 35mm, 2.35, barvni, 119', sp
prost.
Pianist Blaž (Frane Milčinski – Ježek) je Umetnik z veliko
začetnico, in dokler ga zaradi nesporazuma ne aretirajo
Nemci, se ne briga za težave, ki jih prinaša sovražnikova
okupacija. Njegov pianino začne po aretaciji nenavadno
pot, ki jo konča v cerkvi, kjer je belogardistična postojanka.
Klasičen in obenem strukturno drzen poklon vzravnani
človeški drži in pogumu pod tiranstvom okupatorja.
31.7.
petek
21.30
Nevidni bataljon
Jane Kavčič, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 78'
legenda
sp slovenski podnapisi/Slovene subtitles
svp slovenski video podnapisi/Slovene video subtitles
ap angleški podnapisi/English subtitles
shr srbohrvaški podnapisi/Serbo-Croatian subtitles
bp brez podnapisov/Without subtitles
bd brez dialogov/Without dialogue
V majhnem slovenskem mestu teče življenje tudi med
nemško okupacijo navidez mirno in brez zapletov. Ta mir
pa ni po volji otrok, ki so nezadovoljni s pasivnostjo svojih
staršev, zato ustanovijo odporniško organizacijo in se lotijo
VI
petek
21.30
Ljubezen
Rajko Ranfl, Jugoslavija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan
brezskrbno življenje s svojo druščino v Zeleni jami v
Ljubljani. Ker je njegova družina revna, Marjan pomaga
urejati pokopališče, da bi zaslužil denar za čevlje in plašč.
Nedolžno je zagledan v Lenko, njegov brat Berti in drugi
starejši vrstniki pa se bolj zanimajo za spolnost. Z italijansko
okupacijo se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se
eni povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi
kolaboracionisti. Vojna drama o dozorevajočem najstniku
posneta po literarni predlogi Marjana Rožanca.
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kolofon
razstava
iz zbirke:
filmski plakati iz časa
druge svetovne vojne
Kot del razstave Spomini in sanje
Kristine B., ki so jo ob 70-letnici konca
vojne pripravili v Galeriji Vžigalica, so
v dvorani Slovenske kinoteke poleg
filmskih projekcij na ogled plakati za
filme iz časa italijanske okupacije. Zlasti
dragocena sta plakata za film Pustolovci
(Zentrale Rio, 1939, italijanski naslov
Avventurieri) ), enega zadnjih filmov, v
katerem je nastopila Ita Rina.
Obiskovanje kinopredstav je bila že
pred vojno zelo priljubljena dejavnost
Ljubljančanov in tako je ostalo tudi med
okupacijo, kljub kulturnemu molku, ki
ga je proglasila OF. V Ljubljani je med
vojno delovalo pet kinematografov: v
centru mesta premierni kinematografi
Matica, Sloga in Union, v vzhodnem
delu mesta pa reprizna kinematografa
Kodeljevo in Moste. Jeseni leta 1941 so
italijanske oblasti v dvorani Sokolskega
doma na Taboru, na sedežu Dopolavora,
odprle še eno kinodvorano, namenjeno
predvsem delavskim organizacijam in
šolskim skupinam. Čas projekcij se je
med vojno večkrat spreminjal, saj se je
prilagajal policijski uri, ki so jo določale
okupacijske oblasti. Policijska ura se je
dolgo časa začenjala ob 20. uri, tako
da so bile zadnje projekcije že ob 18.30
uri, marca leta 1944 pa so jo na veselje
lastnikov kinematografov in občinstva
premaknili na 22. uro.
Okupatorske oblasti so takoj po zasedbi
vsaka svojega deleža slovenskega ozemlja
prevzele nadzor nad filmsko distribucijo
in lastnikom kinematografov ponujale
predvsem filme italijanske, nemške in
madžarske produkcije.
V Ljubljanski pokrajini so tako prevladovali
filmi, ki so jih tedaj množično snemali v
italijanskih filmskih studiih. Na sporedu
so se znašli tudi ameriški filmi starejšega
datuma, predvsem komedije, ki pa jih
je bilo sčasoma vedno manj. Po prihodu
Nemcev so ameriški filmi povsem izginili
s sporedov kinematografov, ljubljanskemu
občinstvu pa so bili na voljo le še filmi
nemške proizvodnje. Žanrsko so na
sporedu prevladovale drame in komedije,
med gledalci pa so bile zelo priljubljene
glasbene operete in zgodovinske drame
ter predvsem biografski filmi. Že prvi
mesec okupacije so Italijani pred glavnim
celovečernim filmom uvedli predvajanje
filmskih tednikov, s katerimi so med
prebivalstvo širili fašistično in nacistično
propagando.
Predvajani filmi so bili praviloma
opremljeni s slovenskimi podnapisi.
Največkrat preko diastekel, ki jih je
na ločenem projektorju menjaval
kinooperater, v kinu Union pa so razvili
poseben sistem podnaslavljanja na
filmskem traku, ki so ga predvajali
sinhrono s filmom.
Špela Čižman
.
6. festival migrantskega filma
11. mednarodni filmski festival
kino otok –
isola cinema
kinoteka in kinodvor 16.–19. junij
Slovenska filantropija med 16. in 19.
junijem 2015 pripravlja že 6. edicijo
Festivala migrantskega filma, ki bo v
Ljubljano ponovno pripeljal projekcije in
spremljevalne dogodke, ki osvetljujejo
različne teme in plati migracij, azila,
življenja beguncev ter integracije
priseljencev v novo družbeno okolje.
Konvencija o statusu beguncev iz leta
1951 definira begunca kot osebo, ki
se "zaradi utemeljenega strahu pred
preganjanjem, osnovanem na rasi,
veri, narodni pripadnosti, pripadnosti
določeni družbeni skupini ali določenemu
političnemu prepričanju, nahaja izven
države, katere državljan je, in ne more,
ali zaradi takšnega strahu noče uživati
varstva te države, ali osebo, ki nima
državljanstva, in se nahaja izven države,
kjer je imela običajno prebivališče, pa se
zaradi omenjenega strahu ne more ali
noče vrniti v to državo".
3.–7. junij v izoli
(Konvencija o statusu beguncev iz
leta 1951, preambula, 1. poglavje)
V okviru festivala želimo preseči
tradicionalno razumevanje pojma
"begunec", kakor ga definira zgornje
besedilo, in v soj žarometov postaviti
tudi sodobnejše vzroke in oblike
begunstva ter migracij.
Filmske zgodbe in prispevki
povabljenih gostov ne osvetljujejo
zgolj ovir in težav, s katerimi se
migranti soočajo ob prizadevanjih, da
bi polnopravno zaživeli v novem okolju.
Pokažejo nam, da sta medkulturni
prenos znanja in živahno kroženje
ustvarjalnih energij v današnjem
svetu eno osnovnih gibal družbenega
razvoja, multikulturna okolja pa poligon
raziskovanja odnosov med različnimi
tradicijami in iskanja novih oblik
sobivanja.
www.fmf-slovenija.si
.
poročilo
Od 3. do 7. junija se bo v Izoli odvil
11. mednarodni filmski festival Kino
Otok – Isola Cinema, ki slavi film v vseh
oblikah, vrstah in žanrih ter se posveča
gledanju, razmišljanju in pogovoru o filmu
na karseda neposreden in iskriv način.
Tudi na letošnji ediciji se bomo družili
pod številnimi filmskimi platni, ki jih bo
osvetljeval raznolik filmski program. In
letos (še) več pozornosti posvečamo
mladim filmskim avtorjem uveljavljene
kratkometražne sekcije Video na plaži.
Nova sodelovanja s sorodnimi pobudami
od blizu in daleč ustvarjalce združujejo
pod otoško zastavo odprtih pogledov,
mladostniške energije in drznih načrtov.
Izkoristimo torej sveži veter in napnimo
jadra, da nas popeljejo v Izolo in onkraj –
s filmi, njihovimi avtorji, drugimi filmskimi
gosti in gledalci z različnih koncev sveta
bomo odkrivali širne intimne in družbene
pokrajine, ki bi sicer morda ostale skrite
ali prikrite pod debelim slojem očitnega
in vsiljenega v naših mentalnih in fizičnih
prostorih.
www.isolacinema.org
.
10
izdajatelj: Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516
[email protected]; www.kinoteka.si
sofinancira: Ministrstvo za kulturo
dvorana silvana furlana
pisarna programskega oddelka
uradne ure: 11.00–14.00
tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521
Varja Močnik
[email protected]|01.43.42.522
Kaja Bohorč
Matevž Jerman
Anja Naglič
Marta Matičič
(eno uro pred prvo predstavo)
cena vstopnice: 4 eur
kinotečna kavarna
Kinotečna kavarna se odpre eno uro pred
prvo projekcijo.
slovenska kinoteka
direktor: Ivan Nedoh
muzejski oddelek
Metka Dariš
arhivski oddelek
Darko Štrukelj
raziskovalno-založniški oddelek
Andrej Šprah
knjižnica in mediateka
Viktor Bertoncelj
ponedeljek, torek, četrtek 9–15h
sreda
10–18h
petek
9–14h
kinotečnik
ISSN: C503-7182
urednica: Varja Močnik
oblikovna zasnova: Metka Dariš, Tomaž Perme
oblikovanje: Tomaž Perme
tisk: Delo
naklada: 7.000
distribucija: DPG
zahvale
Za kopije slovenskih filmov se zahvaljujemo
Slovenskemu filmskemu centru in Slovenskemu
filmskemu arhivu.
Pri organizaciji programa so nam pomagali
naslednji posamezniki in organizacije, za kar se
jim najlepše zahvaljujemo:
Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj, Slovenski
filmski arhiv, Nerina Kocjančič, Jožko Rutar,
Slovenski filmski center, Muzej in galerije mesta
Ljubljane, Sarival Sosič, Želimir Žilnik, Dimitar
Anakiev, Marina Uzelac, Festival migrantskega
filma (FMF), Jan Zakonjšek, Lili Bibič, AGRFT,
Avstrijski filmski muzej (Österreichisches
Filmmuseum), Daniel Ebner, VIS Vienna Shorts,
Susan Bardon, Veleposlaništvo Irske, Soracha
Pelan O’Treasaigh, Irski filmski inštitut, Diana
Grden.
slovenska kinoteka na sejmu collecta
V okviru letošnjega sejma Collecta
(posvečenega zbirateljstvu na temo
svetlobe) smo predstavili pester izbor
eksponatov iz zbirk Slovenske kinoteke,
Kino kluba Ljubljana in zbiralca arhitekta
Marka Mitje Feguša: 2x8-mm, super-8mm in 16-mm filmske kamere, filmske
projektorje, pripomočke za montažo
(montažna miza in razrezovalnice oz.
lepilnice), svetila, stative in projekcijska
platna.
Razstava je ponudila reprezentativen
izbor 2x8-mm in super-8-mm kamer, ki
so bile na trgu dostopne v šestdesetih in
sedemdesetih letih, ter izbor projektorjev
za 8-mm in super8-mm filmski trak za
nemo in zvočno predvajanje. Posebno
pozornost so pri obiskovalcih vzbudili
filmski projektor ameriške proizvodnje
(1892–1895) za projiciranje 25-mm
filmskega traku, kamera iz Japonske, na
katero je snemal režiser Tugo Štiglic, in
kinotečnik, maj-junij 2015
16-mm kamera Paillard Bolex režiserja in
snemalca Marjana Cilarja.
Ogled zbirk je močno obogatilo živahno
dogajanje:
– omizje s prof. Mirjano Borčič na
temo ohranjanja gradiv o filmskem
izobraževanju;
– pogovor Miha Pečeta (RC SAZU) z
obiskovalci o pomenu žanrskega filma za
slovenski film in o filmski ustvarjalnost
dr. Vinka Rozmana ter Toneta Račkija
(ZKO SLO) o avtorskem filmu kot primeru
reducirane filmske forme;
– projekcija diplomskega filma Andreja
Mlakarja Prijatelja (1978);
– projekcija filmov Marka Mitje Feguša
na temo "restavriranje in prenos
filmskega gradiva na druge medije":
Prizadevanje za reševanje filmskih
zapisov dr. Karola Grossmanna (1968–
2014), Zlomljeni selfie Janeza Puharja
(2014) in Za oknom (1968).
.
Veleposlaništvo Irske |
Slovenija
kinotečni red
Vstopnice so naprodaj pri blagajni
Kinoteke uro pred začetkom prve
predstave.
Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na
predstave pravočasno.
V dvorano Slovenske kinoteke ni
dovoljeno vnašati hrane ali pijače.
Prenosni telefoni morajo biti izključeni.

kinotečnik - Slovenska kinoteka

Transcription

Similar documents

Oporniki za vrtnine - Katalog (pdf)

kinotečnik - Slovenska kinoteka

pogoji (in) možnosti

čas filma - Slovenska kinoteka

v kino! - Slovenska kinoteka

druga petdesetletka - Slovenska kinoteka

jour de fête - Slovenska kinoteka

kinoatelje.it

etika filma - Slovenska kinoteka

Kinotečnik - Bojan Adamič

maj-junij-julij-avgust