katalog programov usposabljanja za leto 2015

SOCIALNA ZBORNICA
SLOVENIJE
KATALOG
PROGRAMOV USPOSABLJANJA
ZA LETO 2015
November 2014
Izdajateljica: Socialna zbornica Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: http://www.szslo.si
Priprava in ureditev kataloga: mag. Anton Kustec, mag. Urša Borišek Grošelj, dr. Bojan
Regvar
Oblikovanje naslovnice: Premiere d.o.o.
Grafična priprava in tisk: Premiere d.o.o.
Naklada: 1 200 izvodov
Katalog programov usposabljanja za leto 2015 je 16. 10. 2014 na 3. redni seji potrdil
Strokovni svet Socialne zbornice Slovenije in 6. 11. 2014 na 3. redni seji Upravni odbor
Socialne zbornice Slovenije.
2
KAZALO PROGRAMOV USPOSABLJANJA
Posttravmatska stresna motnja in izgorelost pri ljudeh v pomagajočih poklicih ........................ 7
Sodelovanje s svojci v varstveno delovnem centru in domu za starejše .................................. 8
Pogovor z otrokom – praktično usposabljanje ........................................................................... 9
Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva ....................................................... 10
Izziv del in nalog centra za socialno delo na področju preživnin ............................................. 12
Delo v splošno korist – pregled zakonodaje, vloga CSD pri delu v splošno korist,
pregled zanimivih primerov ...................................................................................................... 13
Komunikacijski trening za izboljšanje veščin nastopanja v javnosti ........................................ 14
Skrbništvo kot ukrep varstva osebe in njenega premoženja ................................................... 16
Nasilje v družini in samomor .................................................................................................... 17
Zasvojenost z internetom pri otrocih in mladostnikih............................................................... 18
Osebnostne motnje in prikaz najučinkovitejših pristopov zdravljenja ...................................... 19
Reševanje stisk otrok na CSD, kadar odpove matična družina .............................................. 21
Priprava mnenja za sodišče v okviru varstva otrok in družine................................................. 22
Učinkovito vodenje vsakdanjih razgovorov v domu za starejše .............................................. 23
Kako reagirati v različnih problemskih situacijah v odnosih s strankami in drugimi? .............. 24
Motivacijski intervju ali kako motivirati nemotivirane ............................................................... 26
Anksiozne motnje .................................................................................................................... 27
Vodenje ustnih obravnav na CSD ........................................................................................... 28
Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva ....................................................... 29
Čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov .............................................................. 31
Soočanje s smrtjo in žalovanjem pri izvajanju socialne oskrbe na domu ................................ 32
Vrstniško nasilje ....................................................................................................................... 34
Psihosomatske motnje in pridružene telesne in duševne motnje ........................................... 35
Vloga in naloge socialnega delavca znotraj več disciplinarnega tima paliativne oskrbe ........ 36
Razvojne stopnje otroka in mladostnika in uspešno premagovanje vzgojnih težav ............... 38
Načrtovanje, vodenje in ocenjevanje delovnih procesov v javnem zavodu ............................ 39
Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva ....................................................... 40
Razumevanje samomorilnega procesa in prepoznavanje potencialno
samomorilnih oseb................................................................................................................... 42
Izgorelost zaposlenih v domu za starejše lahko prepreči sprotno reševanje konfliktov .......... 43
Dan Socialne zbornice Slovenije ............................................................................................. 44
Gluhi in naglušni ...................................................................................................................... 46
Spolnost oseb z motnjami v duševnem razvoju ...................................................................... 47
3
Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi,
veseli me, da vas lahko že deveto leto zapored uvedem v Katalog programov usposabljanja
Izobraževalnega centra SZS. Katalog po svoji zasnovi sledi prejšnjim. Njegova vsebina je
pripravljena na temeljih izkušenj iz preteklih let, dopolnjen pa je s temami, ki so še posebej
aktualne v sedanjem obdobju. Kot osrednje strokovno združenje na področju socialnega
varstva si bomo še naprej prizadevali za ohranjanje in razvoj strokovnih znanj in veščin, ki so
kljub novim grožnjam z varčevalnimi ukrepi nujne za zagotavljanje kvalitetnih storitev ljudem s
socialnimi stiskami in težavami.
Ne dvomim v to, da bo katalog vzbudil vaše zanimanje in pozornost. V Izobraževalnem centru
želimo ponuditi le najboljše in verjamemo, da boste v prihodnjem letu znova delili del tega z
nami tudi vi.
Veselimo se novih srečanj z vami.
Dr. Bojan Regvar
Generalni sekretar SZS
4
Lokacija Izobraževalnega centra SZS
1 Dostop z AC (avtoceste)
Izobraževalni center se nahaja ob t.i. južni ljubljanski obvoznici oz. v samem nakupovalnem
središču na Rudniku, tik ob hipermarketu E. Leclerc in v bližini trgovskega centra Supernova.
a) dostop s štajerskega oz. dolenjskega AC kraka
Pri vožnji po AC iz smeri Maribora oz. Novega mesta proti Kopru bodite pozorni na izvoz Lj –
jug (izvoz št. 32). Ko zapustite AC, sledite označbi nakupovalno središče Rudnik (naravnost
čez semaforizirano križišče) mimo podjetja Viator – Vektor. V krožišču, tik pred nakupovalnim
centrom E. Leclerc, zavijete prvi izvoz desno ter nato v naslednjem križišču levo in takoj nato
desno na parkirišče pred stavbo C, v kateri se v drugem nadstropju nahajajo prostori
Izobraževalnega centra.
b) dostop s primorskega oz. gorenjskega AC kraka
Pri vožnji po AC iz smeri Kopra oz. Kranja proti Novemu mestu bodite pozorni na izvoz Lj –
Rudnik, Industrijska cona (izvoz št. 33). Ko zapustite AC, sledite označbi nakupovalno
središče Rudnik, kjer v križišču zavijete desno čez AC nadvoz. V naslednjem križišču zavijete
zopet desno na Peruzzijevo ulico, se držite smeri skrajno desno cca. 1,7 km (na levi strani
mimo Mc Donaldsa, Agipa, Obija…), naravnost skozi krožišče in nato v križišču, za trgovskim
centrom E. Leclerc, zavijete levo in takoj zatem na desno na parkirišče pred stavbo C, v kateri
se v drugem nadstropju nahajajo prostori Izobraževalnega centra.
2 Dostop iz centra Ljubljane
Iz centra Ljubljane je najenostavnejši dostop do Izobraževalnega centra po Dolenjski cesti,
torej v smeri proti Škofljici. Na Dolenjski cesti, v križišču pred trgovino Hofer, zavijete desno,
peljete čez železniške tire in nato v prvem križišču zavijete levo. V naslednjem križišču
zavijete desno, peljete ob Supernovi in za trgovino E. Leclerc do konca ulice in zavijete levo
na parkirišče pred stavbo C, v kateri se v drugem nadstropju nahajajo prostori
Izobraževalnega centra.
Kontaktni naslov:
Izobraževalni center
Ukmarjeva ulica 2 (prej Jurčkova cesta 233), 1000 Ljubljana
Telefon: 01/292 73 17
Fax: 01/292 73 18
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.szslo.si
5
Januar
DAN
1 ČE
2 PE
3 SO
4 NE
5 PO
6 TO
7 SR
8 ČE
9 PE
10 SO
11 NE
12 PO
13 TO
14 SR
15 ČE
16 PE
17 SO
18 NE
19 PO
20 TO
21 SR
22 ČE
23 PE
24 SO
25 NE
26 PO
27 TO
28 SR
29 ČE
30 PE
31 SO
NASLOV SEMINARJA
POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA IN IZGORELOST PRI LJUDEH V
POMAGAJOČIH POKLICIH
SODELOVANJE S SVOJCI V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU IN DOMU
ZA STAREJŠE
POGOVOR Z OTROKOM – PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
6
Posttravmatska stresna motnja in izgorelost pri ljudeh v
pomagajočih poklicih
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim na področju socialnega varstva, pa tudi zdravstva in
šolstva.
Izvajalca
Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani), Adil HUSELJA (Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Sindikat
policistov Slovenije)
Vsebina
Dolgotrajen, pretiran stres, na katerega posameznik v hitenju vsakdana nima niti časa za
premišljen odziv, v nekaj letih pripelje do sindroma izgorevanja pri še tako močnem, trdnem in
stabilnem človeku. Duševna travma je postala prav tako nekaj, kar srečujemo tako pri svojih
uporabnikih kot tudi pri sebi in je žal premalo prepoznana in razumljena.
Na enodnevnem seminarju bomo pregledali teoretične osnove stresa, sindroma izgorevanja,
duševne travme in posttravmatske stresne motnje. Udeleženci bodo na sebi preskusili
nekatere metode za blaženje stresnega odziva in se seznanili s široko paleto možnih načinov
pomoči pri iskanju čustvenega ravnovesja in vzdrževanja učinkovitega funkcioniranja.
Znanje bo udeležencem seminarja koristilo pri obvladovanju lastnih stresnih odzivov in
morebitnih odzivov na duševno travmo, lažje pa bodo pomagali in razumeli svoje stranke oz.
uporabnike, ki preživljajo sindrom izgorevanja in posttravmatsko stresno motnjo. Stres je
namreč sestavni del življenja in le ustrezno odzivanje nanj nam omogoča, da nam ne greni
življenja in da smo v življenju zadovoljni, uspešni, zdravi in srečni.
Datum izvedbe
8. januar 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
7
Sodelovanje s svojci v varstveno delovnem centru in domu za
starejše
Udeleženci
Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2013 in je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih
centrih in domovih za starejše.
Izvajalka
Damjana ŠMID (Zavod Modrin)
Vsebina
Sodelovanje s svojci je osnova in hkrati nadgradnja dela v domovih ter varstveno delovnih
centrih. Predvsem zato, ker so uporabniki še vedno del svojih družin in prinašajo izkušnje iz
njih s seboj kamorkoli gredo. Srečevanje s stiskami svojcev in z njihovimi odnosi (do odraslih
otrok s posebnimi potrebami ali do staršev) zahteva od zaposlenih veliko razumevanja,
potrpežljivosti in znanja, zlasti zato, ker odnosi s svojci določajo nadaljnje odnose z
uporabniki, kar pa vpliva na kvaliteto bivanja in delovanja v zavodih ter v veliki meri tudi na
naše delo.
Z namenom, da bi ohranjali ali vzpostavili kvalitetne medsebojne odnose in sodelovanje,
bomo na seminarju skupaj iskali rešitve kako priti do tega, da bodo vsi vpleteni čim bolj
zadovoljni. Kljub težjim delovnim razmeram in slabemu vrednotenju dela ne smemo pristati na
to, da bi postale te razmere naš izgovor za slabo sodelovanje. Problem sodelovanja bomo
pogledali iz vseh zornih kotov – s strani svojcev, uporabnika in zaposlenega. Končni cilj bo
dosežen, če bomo ugotovili na kaj vse lahko vplivamo (in kako to naredimo) in s čim se
moramo pri svojem delu sprijazniti.
Poleg tega se bomo lotili informacijskih tabel in obvestil za svojce, ki sicer ne morejo
nadomestiti osebne komunikacije, lahko pa so nam v podporo. Seminar bo nudil možnost, da
udeleženci poiščejo svoje rezerve, talente, kreativnost in nas spomnil, da imamo veliko
različnih izbir, ko se odločamo kako bomo delovali in sodelovali.
Datum izvedbe
14. januar 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
8
Pogovor z otrokom – praktično usposabljanje
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki v okviru izvajanja
javnih pooblastil na področju družine ali v okviru socialno varstvenih storitev izvajajo pogovore
z otroki in mladostniki. Primeren je tudi za strokovne delavce iz kriznih centrov za mlade in iz
sorodnih delovnih področij.
Izvajalka
Mag. Metoda MAJ, univ. dipl. psih., spec. psih. svet.
Vsebina
Pri pogovorih z otroki in mladostniki lahko uporabljamo različne tehnike in pripomočke, s
katerimi izboljšamo delovni odnos z otrokom in na otroku prilagojen način pridobimo
dragocena otrokova nebesedna in besedna sporočila. Hkrati imajo te tehnike razbremenilno
in terapevtsko vrednost.
Seminar je praktične narave; spoznali in preizkusili bomo nekaj preprostih tehnik, ki bi jih
lahko pri svojem delu z otroki v večji meri uporabljali socialni delavci, pedagogi in psihologi na
različnih področjih dela v socialnem varstvu, podobno kot se uporabljajo v šolstvu, zdravstvu
in psihoterapiji. Preizkusili bomo razne delovne liste, izrazne tehnike, karte, tehniko za
soočenje s preteklostjo in prihodnostjo »Otrokovo potovanje«, pogovorno tehniko »Plusi in
minusi« za spodbujanje razmišljanja v situacijah izbire, in druge, ter pri vsaki tehniki opredelili,
na katerih področjih, kdaj in kako jo lahko uporabimo v praksi.
Seminar je praktično nadaljevanje seminarjev »Pogovor z otrokom« in »Otrokovo mnenje«,
vendar je primeren tudi za nove udeležence.
Datum izvedbe
20. januar 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
9
Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim in drugim delavcem na področju socialnega varstva, ki so se
usposobili za strokovno delo, dokazujejo vsaj leto dni delovnih izkušenj na tem področju in imajo
doseženo izobrazbo v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 –
UPB2, s spremembami) in tudi tistim delavcem, ki želijo dokazovati znanja, kot zahteva 56. člen
ZSV.
Izvajalci
Damijana PETERLIN (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti),
Andreja RIHTER (CSD Ljubljana Vič-Rudnik), Tanja KALAN (CSD Ljubljana Center), dr. Janez
POGORELEC (Služba Vlade RS za zakonodajo), mag. Irena PRAŽNIKAR (zunanja sodelavka
SZS), mag. Danica HROVATIČ (zunanja sodelavka SZS), dr. Monika BENKOVIČ KRAŠOVEC
(Informacijski pooblaščenec), dr. Suzana OREŠKI (Društvo ALTRA) in drugi strokovnjaki.
Vsebina
Strokovni izpit na področju socialnega varstva je predpisan za strokovne delavce, zato ga
morajo opraviti za samostojno izvajanje strokovnega dela v socialnovarstvenih organizacijah.
Udeleženci bodo seznanjeni s temeljnimi vsebinami s področja zakonodaje, ki jo morajo poznati
za opravljanje strokovnega izpita. Seznam literature je objavljen na spletni strani www.szslo.si,
prav tako tudi prijavnica in ostala ustrezna pojasnila. Priporočamo udeležbo na seminarju, saj
so med predavatelji tudi člani izpitnih komisij, ki bodo predstavili številne praktične in teoretične
probleme socialnega varstva. Udeležencem dvodnevnega seminarja bodo predstavljene
vsebine: Ustava in državna ureditev ter organizacija javne uprave, Izbrane teme iz Zakona o
socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ureditev
institucij Evropske unije, Varovanje osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Kazensko
procesno in materialno pravo ter izvrševanje kazenskih sankcij, Pravna ureditev zakonske
zveze in družinskih razmerij, Invalidsko varstvo. Udeleženci bodo prejeli obsežno gradivo.
Datum izvedbe
27. in 28. januar 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
16 pedagoških ur
10
Februar
DAN
1 NE
2 PO
3 TO
4 SR
5 ČE
6 PE
7 SO
8 NE
9 PO
10 TO
11 SR
12 ČE
NASLOV SEMINARJA
IZZIV DEL IN NALOG CENTRA ZA SOCIALNO DELO NA PODROČJU
PREŽIVNIN
DELO V SPLOŠNO KORIST – PREGLED ZAKONODAJE, VLOGA CSD PRI
DELU V SPLOŠNO KORIST, PREGLED ZANIMIVIH PRIMEROV
KOMUNIKACIJSKI TRENING ZA IZBOLJŠANJE VEŠČIN NASTOPANJA V
JAVNOSTI
13 PE
14 SO
15 NE
16 PO
17 TO
18 SR
19 ČE
20 PE
21 SO
22 NE
23 PO
24 TO
25 SR
26 ČE
27 PE
28 SO
11
Izziv del in nalog centra za socialno delo na področju
preživnin
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki delajo na področju
preživnin, predhodnega družinskega posredovanja in svetovalnih pogovorov pred razvezo.
Namenjen je tako tistim, ki še na novo spoznavajo področje dela, kot tudi tistim, ki že imajo
praktične izkušnje in lahko prispevajo k usklajeni praksi dela centrov za socialno delo.
Izvajalci
Mag. Maja BREZNIK (CSD Kranj), (predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti), Irma KIRIN in mag. Nadja MAROLT(Okrožno sodišče v Ljubljani),
Jaka BIZJAK (Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije)
Vsebina
Eno od javnih pooblastil, ki jih izvajajo centri za socialno delo, je evidentiranje in usklajevanje
preživnin, določenih z izvršilnim naslovom, tako za mladoletne kot za polnoletne osebe. CSD
s strokovno pomočjo tudi pomaga staršem pri sporazumevanju glede preživljanja otrok ob
razvezi ali ob razpadu izven-zakonske skupnosti. Zaposleni na CSD se z vprašanjem
preživnin srečujejo skoraj na vseh področjih dela, posredno ali neposredno.
Kljub temu se vprašanju preživnin na področju socialnega varstva v Sloveniji prevečkrat
posveča premalo pozornosti glede na to, kako pomembno vplivajo rešitve tega vprašanja na
življenje ljudi, njihovo materialno varnost in predvsem medosebne odnose. Zato je potrebno
strokovno znanje o tem širiti od ozko opredeljenih del in nalog, na širok spekter znanja in
informacij, ki bo uporabnikom zagotavljal rešitve, s katerimi bodo bolj zadovoljni, in bo
prispeval k stabilnejšim odnosom med upravičenci, zavezanci in zakonitimi zastopniki.
Namen seminarja je spodbuditi strokovni pristop od administrativnega k svetovalnemu ter
izmenjati izkušnje in informacije, pomembne na področju preživnin. Spregovorili bomo o
načinih in kriterijih ter postopkih določanja ustrezne višine preživnine (izziv – sostarševstvo),
spreminjanja višine in ukinjanja preživnine, o pravicah in možnostih v primeru neplačevanja
preživnine, se seznanili z zakonskimi predpisi ter vlogo in pristojnostjo CSD, sodišča,
notarjev, Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, predvsem pa
bomo izmenjali informacije in izkušnje o konkretnih vprašanjih, s katerimi se strokovni delavci
pri delu na področju preživnin srečujemo.
Datum izvedbe
3. februar 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
12
Delo v splošno korist – pregled zakonodaje, vloga CSD pri
delu v splošno korist, pregled zanimivih primerov
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim na centrih za socialno delo, ki delajo na področju
nadomestnih kazni in ostalih ukrepov v splošno korist.
Izvajalki
Karin PEZ (CSD Koper), Stanka TUTTA, univ. dipl. sociologinja
Vsebina
Nadomestna kazen in nadomestilo uklonilnega zapora z opravo dela v splošno korist se na
CSD knjižita in evidentirata kot istovrstni nalogi, na nekaterih CSD pa tudi izvajata pretežno
enako, pa to nista. Nadomestna kazen je namreč način izvršitve kazni zapora, medtem ko
lahko sodišče z opravo dela v splošno korist nadomesti tudi uklonilni zapor tistemu, ki v
določenem roku ni plačal izrečene globe v postopku o prekrških. V prvem primeru gre torej za
storilce kaznivih dejanj, ki so praviloma zahtevne stranke CSD in poleg organiziranja dela
potrebujejo še drugo pomoč CSD (tudi obseg dela v splošno korist je precej večji), v drugem
primeru pa gre za prekrškarje, ki niso plačali globe in v večini primerov sicer sploh ne bi bili
stranke CSD.
ZIKS določa, da za izvedbo konkretnega splošno koristnega dela sodišče s sklepom določi
CSD, ki je zadolžen za njegovo izvedbo in sicer na predlog pristojnega CSD. Zato pristojni
CSD za organizacijo in nadzor izvajanja tega instituta ni nujno CSD po stalnem bivališču
obsojenca ali kršitelja, v določenih primerih pa ni dobro, da je ali je to celo v nasprotju z
namenom splošno koristnega dela. Splošno koristno delo se tudi ne more izvajati kot pravna
pomoč med CSD, kar je sedaj pogosta praksa. Je pa CSD po stalnem bivališču obsojenca ali
kršitelja vedno pristojen za pripravo predloga sodišču. Splošno koristno delo bi moralo biti
opravljeno v javno korist in bi v vsakem konkretnem primeru moralo biti načrtovano v skladu z
namenom, zaradi katerega je bila obsojencu izrečena kazen oziroma kršitelju globa za
prekršek, ki ju nadomešča s splošnim koristnim delom, vendar v praksi temu ni vedno tako.
Praviloma se namreč splošno koristno delo izvaja v skladu z željami obsojenca ali kršitelja in
razpoložljivostjo ter možnostmi izvajalskih organizacij.
Tudi mrežo izvajalskih organizacij so večinoma postavili koordinatorji in dejansko ne izhajala
iz potreb posameznega CSD, ki izvaja splošno koristno delo. Še posebej je to problem pri
zagotavljanju ustreznega splošno koristnega dela za specifične skupine kršiteljev ali
obsojencev, ker taka mreža izvajalcev ni postavljena, potrebe po njej pa so v nekaterih okoljih
velike. To je le nekaj težav in dilem, na katera bomo na seminarju skupaj, tudi ob obravnavi
posameznih primerov, skušali iskati odgovore.
Datum izvedbe
10. februar 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
13
Komunikacijski trening za izboljšanje veščin nastopanja v
javnosti
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim na področju socialnega varstva, ki želijo izboljšati veščine
komunikacije, javnega nastopanja in retorike.
Izvajalec
Leon MAGDALENC, direktor in partner Nastop plus d.o.o.
Vsebina
Nihče ni rojen govorec, se pa lahko vsak v govorca spremeni. Za to mora imeti željo, da
javnostim nekaj sporoči. V prvi vrsti medijem. Na seminarju se bomo ukvarjali na kar se da
praktičen način z naslednjimi temami:
-
kako sovraštvo medijev spremeniti v naklonjenost,
kako z novinarji,
kako z obrambne drže stopiti v proaktivno komunikacijo,
zakaj so priprave najpomembnejši del nastopa,
verbalna in neverbalna govorica,
kako pripravimo ključna sporočila in poudarke,
kaj vse moramo vedeti, preden stopimo pred kamero ali mikrofon,
ključne posebnosti TV medija,
zakaj je Radio še vedno tako močan medij,
kako se pripravimo na nepričakovana vprašanja,
kako reagiramo v kriznih situacijah,
katere taktike uporabimo, ko smo napadeni,
od novinarske konference do nastopa v živo,
kako pustimo dober vtis,
kako premagamo tremo,
zakaj se ne ukvarjamo s strahovi,
kaj ostane po nastopu.
V praktičnem delu bodo udeleženci skozi tri faze – priprava, izvedba, vtis – pred TV kamero
naredili preizkus konkretnih komunikacijskih situacij: samopredstavitev, kratka predstavitev
dela, izjava za televizijo, intervju za mozaično oddajo, negativna vprašanja, nagovor. Analiza
posnetkov bo imela en sam cilj: najti najboljše rešitve in udeležence pripraviti za morebitne
ključne situacije zaznane kot priložnosti.
Datum izvedbe
12. februar 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
14
Marec
DAN
1 NE
2 PO
3 TO
4 SR
5 ČE
6 PE
7 SO
8 NE
9 PO
10 TO
11 SR
12 ČE
13 PE
14 SO
15 NE
16 PO
17 TO
18 SR
19 ČE
20 PE
21 SO
22 NE
23 PO
24 TO
NASLOV SEMINARJA
SKRBNIŠTVO KOT UKREP VARSTVA OSEBE IN NJENEGA PREMOŽENJA
NASILJE V DRUŽINI IN SAMOMOR
ZASVOJENOST Z INTERNETOM PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH
OSEBNOSTNE MOTNJE IN PRIKAZ NAJUČINKOVITEJŠIH PRISTOPOV
ZDRAVLJENJA
25 SR
26 ČE
27 PE
28 SO
29 NE
30 PO
31 TO
15
Skrbništvo kot ukrep varstva osebe in njenega premoženja
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki izvajajo javno
pooblastilo skrbništva.
Izvajalka
Mag. Nada CAHARIJAZ FERME (CSD Celje)
Vsebina
Ukrep skrbništva, ki je namenjen otrokom in odraslim osebam, je eno najzahtevnejših področij,
ki jih je država zaupala centrom za socialno delo. Je ukrep, ki močno posega v osebne pravice
oseb, ki se jim postavlja skrbnika, zato je potrebno postopek izpeljati tako, da se prvenstveno
dosledno upoštevajo pravice osebe, ki se ji postavlja skrbnika, vendar pa ne smemo zanemariti
tudi določenih upravičenj njenih sorodnikov.
V dopoldanskem delu seminarja bodo najprej predstavljeni: institut skrbništva, namen, vrste
skrbništva, ter naloge skrbnika, s poudarkom na odobritvah pravnih poslov za varovanca.
Popoldanski del pa bo namenjen delavnicam in reševanju aktualnih dilem na področju
skrbništva, pri čemer bodo udeleženci imeli možnost izpostaviti svoje dileme oz. postavljati
vprašanja.
Datum izvedbe
3. marec 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
16
Nasilje v družini in samomor
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo in strokovnim
delavcem iz nevladnih organizacij ter vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo z
družinskim nasiljem.
Izvajalec
Doc. dr. Robert ORAVECZ (Psihiatrična bolnišnica Ormož)
Vsebina
V zadnjem obdobju se je v Sloveniji zgodila serija umorov in posledičnih samomorov storilca,
ki je vznemirila javnost – tudi strokovno. Čeprav so se v medijih oglašali strokovnjaki s svojimi
predstavami o vzrokih teh dejanj, bo predavatelj celoten pojav razširjenega samomora
predstavil v širšem socio-kulturnem kontekstu. Pri družinskem nasilju, ki se konča z umorom
in nato samomorom storilca, je enako pomembno vedenje storilca in žrtve, še bolj pomembno
pa je razumevanje njunega medsebojnega odnosa. Seminar bo naravnan izrazito
preventivno, z namenom posredovanja znanja v interakciji z udeleženci, ki se soočajo pri
svojem vsakdanjem delu s problematiko prepletanja samomora in nasilnih kaznivih dejanj.
Datum izvedbe
10. marec 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
17
Zasvojenost z internetom pri otrocih in mladostnikih
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem na centrih za socialno
delo in strokovnim delavcem iz nevladnih organizacij ter vsem ostalim, ki se pri svojem delu
srečujejo s to problematiko.
Izvajalec
Peter TOPIĆ (Inštitut za zasvojenosti in travme)
Vsebina
Internet je ob pravilni rabi zelo uporabno orodje. Če pa ga zlorabljamo, lahko postanemo
zasvojeni skoraj z vsem, kar je povezano z njim. Ne le z igranjem računalniških igric, ljudje
lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, branjem novic
na spletu ali s seksualnimi vsebinami. Ne glede na to, kako nenevarna se nam zdi določena
aktivnost na prvi pogled, ima lahko, če preraste v zasvojenost, prav tako uničujoče posledice
kot droge ali alkohol. Najbolj ranljiva populacija za razvoj zasvojenosti so otroci in mladostniki,
v starosti med 8 in 18 let. Razumevanje vpliva interneta in elektronskih medijev na razvoj
mladostnikov in njihovih možganov je ključno za dobro vzgojo, še pomembnejše pa za
strokovne delavce, ki se srečujejo s to populacijo.
Datum izvedbe
17. marec 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
18
Osebnostne motnje in prikaz najučinkovitejših pristopov
zdravljenja
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih centrih, posebnih socialno varstvenih
zavodih in zavodih za usposabljanje, delo in varstvo.
Izvajalka
Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani)
Vsebina
Osebnostne motnje so tako zelo pogoste, da je samo vprašanje časa, kdaj bomo v svojem
osebnem ali poklicnem življenju naleteli na posameznike s temi težavami. Ljudje, ki imajo
osebnostne motnje, namreč niso bolni v medicinskem smislu besede, ampak imajo določene
osebnostne lastnosti zelo poudarjene do to mere, da imajo zaradi tega težave oni sami in tudi
okolica. Poleg tega so ljudje z osebnostnimi motnjami izjemno rigidni v svojem odzivanju in
zato venomer pričakujejo, da se jim bo podrejala okolica. Zlasti pomagajoči poklici spadajo
med tiste, kjer je skoraj pravilo, da se srečamo s posamezniki z osebnostnimi motnjami. To
pomeni, da je potrebno zelo dobro poznati pristope za učinkovito delo in prilagoditi naša
pričakovanja. Mnogokrat se namreč zgodi, da strokovnjaki nadvse korektno izvajajo svoje
delo, a jih zraven preganja občutek, da niso storili vsega, kar bi se dalo oziroma kar se od njih
pričakuje. Zgodi pa se tudi, da strokovnjaki v dobri veri, da pomagajo, samo še poglabljajo
težave.
Tekom seminarja bomo pregledali posamezne osebnostne motnje in definirali najboljše
pristope in prilagoditve pričakovanj. Udeleženci se bodo naučili konceptualizirati posameznika
tudi z vidikov osebnostne motnje in opredeliti cilje ter načine za dosego teh ciljev. V prvem
delu seminarja bodo na svojih delovnih listih izvajali posamezne naloge (opredelili na primer
klienta, ki ima določene značilnosti osebnostne motnje) in nato v drugem delu opredelili svoja
odzivanja – kot dobre strategije, kot strategije, ki jih je mogoče izboljšati in dopolniti. Opredelili
bodo realne cilje, ki jih je mogoče doseči.
Datum izvedbe
24. marec 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
19
April
DAN
1 SR
2 ČE
3 PE
4 SO
5 NE
6 PO
7 TO
8 SR
9 ČE
10 PE
11 SO
12 NE
13 PO
14 TO
15 SR
16 ČE
17 PE
18 SO
19 NE
20 PO
21 TO
NASLOV SEMINARJA
REŠEVANJE STISK OTROK NA CSD, KADAR ODPOVE MATIČNA DRUŽINA
PRIPRAVA MNENJA ZA SODIŠČE V OKVIRU VARSTVA OTROK IN
DRUŽINE
UČINKOVITO VODENJE VSAKDANJIH RAZGOVOROV V DOMU ZA
STAREJŠE
KAKO REAGIRATI V RAZLIČNIH PROBLEMSKIH SITUACIJAH V ODNOSIH
S STRANKAMI IN DRUGIMI?
22 SR
23 ČE
24 PE
25 SO
26 NE
27 PO
28 TO
29 SR
30 ČE
20
Reševanje stisk otrok na CSD, kadar odpove matična družina
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki izvajajo javno
pooblastilo "varstvo družine".
Izvajalka
Stanka TUTTA, univ. dipl. sociologinja
Vsebina
Za celovit in skladen razvoj osebnosti bi morali vsi otroci odraščati v krogu svojih družin,
obdani s srečo, ljubeznijo in razumevanjem (18. točka uvoda Načrta ukrepov za izvajanje
svetovne deklaracije o obstanku, zaščiti in razvoju otrok iz devetdesetih let, ki naj bi se
realiziral do leta 2000), pa vemo, da nikoli ne bo tako. Ni takega sveta, da bi vsi otroci dobili
tisto, kar potrebujejo, v družini. Mnoge družine svojih stisk ne morejo, ne zmorejo, ne znajo ali
nočejo rešiti same, zato ima CSD dolžnost in pravico sodelovati pri urejanju družinskih
razmerij vselej, kadar je potrebno poskrbeti, da se uveljavijo ali zaščitijo koristi otrok. Zmotno
je razmišljanje, da je poseg CSD v družino nujen le v primerih, ko gre za krivdno ravnanje
staršev in je kazen za starše. Nasprotno, nujen je vselej, kadar je v družini ogrožen zdrav
razvoj otrok ali to zahtevajo druge koristi otrok (6. člen ZZZDR), torej tudi, ali še pogosteje
takrat, ko starši brez krivde zatajijo.
Živeti z mamo in očetom je za otroka vedno največja korist, zato lahko CSD poseže v družino
z ukrepi vedno šele takrat, kadar bi vse druge rešitve (morda tudi samo prehitre) otroku lahko
povzročile še večjo škodo. Sprejemanje ukrepov CSD s posegi v družino torej nikakor ni
edina mogoča in pogosto za otroke tudi ne najboljša pomoč. S kvalitetnim nudenjem storitev,
pravilnim prepoznavanjem stisk družine, celostno obravnavo družine v stiski in ustreznim
načrtovanjem pomoči skupaj z družino, lahko CSD pomembno vpliva na zmanjševanje števila
potrebnih ukrepov in posegov v družine. Kadar pa na podlagi ocene situacije družine CSD
ugotovi, da je zdrav razvoj otrok v družini tako ogrožen, je dolžan pravočasno sprejeti ukrep,
ki je glede na potrebe otrok iz konkretne družine najmilejši in najboljši. Vendar brez strokovne
ocene situacije za otroka najbolj ustreznega ukrepa ni mogoče sprejeti, saj za razrešitev
specifičnih stisk družin ne more biti enakih odgovorov, ampak morajo biti odgovori vedno
prilagojeni specifičnim potrebam družine v stiski. Prednost pri tem morajo zato imeti ukrepi s
katerimi v življenje (socialno mrežo) otroka z ukrepom CSD vstopa nadomestna družina ali
druga podporna ali nadomestna služba, ki lahko v vsakem trenutku otroku ali mladostniku v
krizi pomaga in mu nudi to, kar mu njegova družina ni zmogla, se pa potem, ko je stiska,
pogosto predvsem staršev, na razreševanju katere je CSD dolžan delati, premagana, lahko
umakne in pusti družino samostojno.
Datum izvedbe
2. april 2014
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
21
Priprava mnenja za sodišče v okviru varstva otrok in družine
Udeleženci
Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2013 in je namenjen strokovnim delavcem, ki delajo
na področju varstva otrok in družine.
Izvajalki
Irma KIRIN (Okrožno sodišče v Ljubljani), Lili ROPRET ČERVEK (CSD Ljubljana Moste –
Polje)
Vsebina
Največ primerov, s katerimi se srečujemo na oddelku za družinsko sodstvo, je urejanje družin
po razpadu zakonske ali izven zakonske skupnosti. Sodišče mora dobiti odgovore na
najpomembnejša vprašanja, in sicer glede otrokovega nadaljnjega varstva in vzgoje ter
preživljanja in stikov s tistim staršem, ki mu otrok ne bo zaupan v varstvo in vzgojo. S temi
vprašanji oziroma z vprašanjem, kaj je v največjo korist otroka, se na sodišču srečujemo tako
v pravdnem kot nepravdnem postopku. V prvem delu seminarja bo predstavljeno sodelovanje
sodišča s centri za socialno delo v primerih, ki jih na sodišču obravnavamo in v katerih
potrebujemo mnenja oziroma poročila CSD. Obravnavani bodo posamezni postopki in
mnenja, ki jih sodišče pridobi od pristojnih CSD. Sodišče do vseh odgovorov pride po
izvedenem dokaznem postopku, z zaslišanjem pravdnih strank, na podlagi ugotovitev CSD, z
mnenji izvedencev, na podlagi razgovora z otrokom. S svojo svetovalno in strokovno funkcijo
imajo CSD pri tem pomembno vlogo. Sodelovanje CSD in sodišča je tako zelo pomembno,
poročila in mnenja CSD, ki so celovita, jedrnata in obsegajo pomembne ugotovitve in dejstva,
pa imajo lahko pomembno vlogo pri odločanju sodišča. Če je mnenje CSD tako, potem lahko
sodišče že na podlagi tega mnenja pride do končne odločitve in ni potrebno angažirati še
sodnega izvedenca. Tega bi se morali posluževati le v najtežjih primerih, v primerih, ko je
poleg kliničnega psihologa potrebno še sodelovanje specialista psihiatra. Predstavljenih bo
tudi nekaj mnenj CSD, govor pa bo tudi o tem, kakšna so pričakovanja sodišč glede mnenj,
kakšna naj bodo mnenja CSD in kaj morda pogrešamo na sodiščih v poročilih in mnenjih
CSD.
Datum izvedbe
9. april 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
22
Učinkovito vodenje vsakdanjih razgovorov v domu za starejše
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem v domovih za starejše.
Izvajalka
Karin ELENA SÁNCHEZ (Kaetrida – Poslovno svetovanje, izobraževanje in moderiranje)
Vsebina
»Prava komunikacija poteka tedaj, kadar poslušamo in razumemo. Kaj to pomeni? To
pomeni, da vidimo izraženo idejo in odnos do nje z vidika druge osebe, in čutimo, kako jo ona
doživlja; z namenom doseči njen referenčni okvir v zvezi s stvarjo, o kateri govori.« (Carl
Rogers). Na temelju nevrolingvističnega programiranja bodo udeleženci seminarja razumeli,
kako poteka komunikacija in kaj se pri komunikaciji dogaja. Spoznali bodo temeljna načela
komunikacije ter znali razlikovati ter v komunikaciji preiti iz ciljnega v problemski okvir.
Poudarek bo na moči besed in pomenu pozitivnega jezika v komunikaciji ter iskanju možnosti
za njegovo uporabo v vsakdanjih razgovorih v domovih za starejše. Kot orodje za
komunikacijo s starostniki bomo uporabili meta model jezika, ki omogoča razumevanje
prevajanja misli iz globinske strukture v besede. Z meta vprašanji lahko ugotovimo kakšne
specifične misli je imela oseba, ko je nekaj povedala in tako bolj razumemo njihov pomen.
Uporaba novih znanj bo izboljšala medosebne odnose s starostniki in sodelavci v domovih za
starejše ter dvignila komunikacijo na višjo in bolj pozitivno raven. Naučili se bomo, kako s
pomočjo navedenega v pogovoru upoštevati starostnikove potrebe in interese ter se s ciljno
komunikacijo ter uporabo pozitivnega jezika približati njihovemu čustvenemu in miselnemu
svetu, z namenom, da spodbudimo njihovo samorefleksijo, postavljanje ciljev, prioritet in
meja.
Datum izvedbe
14. april 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
23
Kako reagirati v različnih problemskih situacijah v odnosih s
strankami in drugimi?
Udeleženci
Seminar je namenjen predvsem zaposlenim na centrih za socialno delo in v nevladnih
organizacijah.
Izvajalka
Mag. Metoda MAJ, univ. dipl. psih., spec. psih. svet.
Vsebina
Neprestano komuniciranje je sestavni del poklicev na področju socialnega varstva. Interakcije
z uporabniki, sodelavci in institucijami so pogosto občutljive in zahtevne, zato je koristno, da
smo nanje čim bolj pripravljeni, podobno kot se v obliki praktičnega usposabljanja pripravimo
na šoferski izpit in kasneje na vožnjo v zahtevnih razmerah.
Kako reagirati, da ohranimo profesionalnost in etičnost? Katere besede izbrati? Kako postaviti
meje? Kaj narediti v konkretnih situacijah, ki nam zaradi svoje zahtevnosti ali pa subjektivnih
dejavnikov predstavljajo problem?
Seminar je praktične narave; udeležencem preko delavnic in vaj ponuja izmenjavo izkušenj
na področju komunikacije in trening komunikacijskih veščin v konkretnih problemskih
situacijah, v katerih se pogosto znajdejo v svojem delovnem okolju.
Datum izvedbe
21. april 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
24
Maj
DAN
1 PE
2 SO
3 NE
4 PO
5 TO
6 SR
7 ČE
8 PE
9 SO
10 NE
11 PO
12 TO
13 SR
14 ČE
15 PE
16 SO
17 NE
18 PO
19 TO
20 SR
21 ČE
22 PR
23 SO
24 NE
25 PO
26 TO
27 SR
28 ČE
29 PE
30 SO
31 NE
NASLOV SEMINARJA
MOTIVACIJSKI INTERVJU ALI KAKO MOTIVIRATI NEMOTIVIRANE
ANKSIOZNE MOTNJE
VODENJE USTNIH OBRAVNAV NA CSD
PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
25
Motivacijski intervju ali kako motivirati nemotivirane
Udeleženci
Seminar je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s strankami oz. uporabniki, ki
imajo težave z odvisnostjo.
Izvajalca
Doc. dr. Maja RUS MAKOVEC (Psihiatrična klinika Ljubljana), prof. dr. Rok TAVČAR
(Psihiatrična klinika Ljubljana)
Vsebina
Motivacijski intervju je način komunikacije s pacientom/klientom/uporabnikom, ki izvira iz
področja odvisnosti, vendar se je uporaba tega pristopa razširila na vsa področja škodljivega
življenjskega stila. Motivacijski intervju je uporaben pristop pri vseh klientih, ki iz kakršnega
koli razloga ne sodelujejo v zdravljenju, obravnavi, reševanju težav. Z uporabo motivacijskega
intervjuja strokovni delavec preide iz pasivnega ocenjevanja motiviranosti klienta za
spremembo v aktivno vlogo in skuša motivacijo za spremembo spodbuditi in jo ves čas
podpirati.
Prvi sklop bo naslovil tematiko vnosa spremembe v način razmišljanja in vedenja. Ljudje se
nagibamo k temu, da ponavljamo tisti kognitivni in vedenjski stil, ki smo ga začeli uporabljati
na začetku spoprijemanja s problemi. Ta stil je do neke mere pogojen z normami in stilom
okolja, v katerem živimo, pa tudi z osebnostnimi in genskimi lastnostmi (temperamentom
npr.). Ponavljanje določenega kognitivnega/vedenjskega stila zaradi ponavljanja oblikuje tudi
nevrobiološko utrjeno pot, ki za preseganje potrebuje vnos energije-motivacijo. Strokovnjaki
utegnemo podcenjevati moč utrjenega vedenja in energije, ki je potrebna za vnos spremembe
v ljudi, ali pa spregledamo pozitivne aspekte (»dobiček«), ki ga ljudje doživljajo ob škodljivem
vedenju. V popoldanskem delu bo predstavljena praktična uporabnost Motivacijskega
intervjuja pri ljudeh, ki se težko spreminjajo oziroma veljajo za nedostopne spremembi
vedenja oziroma življenjskega stila.
Datum izvedbe
5. maj 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
26
Anksiozne motnje
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih centrih, posebnih socialno varstvenih
zavodih in zavodih za usposabljanje, delo in varstvo.
Izvajalka
Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani)
Vsebina
Anksiozne motnje so skupina motenj, v katero spadajo panična motnja z ali brez agorafobije,
enostavne fobije, socialna fobija, generalizirana anksiozna motnja in obsesivno kompulzivna
motnja. Vsem naštetim motnjam je skupno, da posameznik doživlja neobvladljivo tesnobo, ki
namesto, da bi varovala, prične ovirati.
Dandanes so anksiozne motnje še vedno premalo prepoznane, zato ljudje nimajo možnosti,
da bi prišli do prave pomoči. Mnogi se zatekajo v osamljenost, zlorabo alkohola in tablet.
Okolica velikokrat priskoči na pomoč tako, da nevede težave še poveča. Pogosto jih srečamo
tudi pri otrocih in mladostnikih, zlasti če imajo posebne potrebe, pa tudi med aktivnim
prebivalstvom in v starosti. Zdravljenje obsega predvsem razumevanje narave težav,
soočanje, spreminjanje vzorcev mišljenja, vedenja in čustvovanja in pri nekaterih uporabo
zdravil.
Udeleženci bodo na seminarju spoznali različne anskiozne motnje in se naučili, kakšen je
najboljši pristop do posameznika, ki trpi zaradi teh težav.
Datum izvedbe
12. maj 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
27
Vodenje ustnih obravnav na CSD
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim na centrih za socialno delo.
Izvajalec
Mag. Boštjan J. Turk (Inštitut za civilno in gospodarsko pravo)
Vsebina
Centri za socialno delo že vrsto let izvajajo zahtevno nalogo vodenja ustnih obravnav z
namenom rešitve najbolj perečih težav, nesoglasij in konfliktov v občutljivih socialnih primerih.
Izkazalo se je, da je prav vodenje ustnih obravnav ena izmed najzahtevnejših nalog CSD. Če
namreč želijo te obravnave voditi zakonito in uspešno, morajo poskrbeti, da bodo njihovo
vodenje zaupali posameznikom, ki niso le vešči zakonov, ampak posedujejo obenem ravno
pravšnjo mero avtoritarnosti in tudi empatičnosti do "uporabnikov" ustnih obravnav. To
pomeni, da se od njih pričakuje tudi to, da imajo ustrezne človeške vrline in diplomatske
spretnosti. V praksi se je izkazalo, da številni voditelji ustnih obravnav poznajo predpise, a
zaradi njihove pogoste dvoumnosti in nedorečenosti niso prepričani, če sploh ravnajo prav.
Poleg tega številnim strokovnjakom navkljub ravnanju po "črki zakona" precej primanjkuje
taktičnosti, pa tudi strpnosti in razumevanja do udeležencev ustnih obravnav.
Na seminarju bomo med drugim spregovorili tudi o pomenu mnenj izvedencev in strokovnih
komisij, o pristopih k vodenju ustnih obravnav ter o tem, ali bi morali skrbneje izbirati osebe, ki
vodijo ustne obravnave. Govorili bomo o metodah zagotavljanja zakonitih, a obenem
učinkovitih, uspešnih in humano vodenih ustnih obravnav. Jasno in nedvoumno bomo morali
odgovoriti tudi na vprašanje kaj sploh želimo doseči z ustnimi obravnavami. Dotaknili pa se
bomo tudi vprašanja pomanjkljivosti zakonodaje na določenih področjih.
Datum izvedbe
19. maj 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
28
Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim in drugim delavcem na področju socialnega varstva, ki so se
usposobili za strokovno delo, dokazujejo vsaj leto dni delovnih izkušenj na tem področju in imajo
doseženo izobrazbo v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 –
UPB2, s spremembami) in tudi tistim delavcem, ki želijo dokazovati znanja, kot zahteva 56. člen
ZSV.
Izvajalci
Damijana PETERLIN (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti),
Andreja RIHTER (CSD Ljubljana Vič-Rudnik), Tanja KALAN (CSD Ljubljana Center), dr. Janez
POGORELEC (Služba Vlade RS za zakonodajo), mag. Irena PRAŽNIKAR (zunanja sodelavka
SZS), mag. Danica HROVATIČ (zunanja sodelavka SZS), dr. Monika BENKOVIČ KRAŠOVEC
(Informacijski pooblaščenec), dr. Suzana OREŠKI (Društvo ALTRA) in drugi strokovnjaki.
Vsebina
Strokovni izpit na področju socialnega varstva je predpisan za strokovne delavce, zato ga
morajo opraviti za samostojno izvajanje strokovnega dela v socialnovarstvenih organizacijah.
Udeleženci bodo seznanjeni s temeljnimi vsebinami s področja zakonodaje, ki jo morajo poznati
za opravljanje strokovnega izpita. Seznam literature je objavljen na spletni strani www.szslo.si,
prav tako tudi prijavnica in ostala ustrezna pojasnila. Priporočamo udeležbo na seminarju, saj
so med predavatelji tudi člani izpitnih komisij, ki bodo predstavili številne praktične in teoretične
probleme socialnega varstva. Udeležencem dvodnevnega seminarja bodo predstavljene
vsebine: Ustava in državna ureditev ter organizacija javne uprave, Izbrane teme iz Zakona o
socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ureditev
institucij Evropske unije, Varovanje osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Kazensko
procesno in materialno pravo ter izvrševanje kazenskih sankcij, Pravna ureditev zakonske
zveze in družinskih razmerij, Invalidsko varstvo. Udeleženci bodo prejeli obsežno gradivo.
Datum izvedbe
26. in 27. maj 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
16 pedagoških ur
29
Junij
DAN
1 PO
2 TO
3 SR
4 ČE
5 PE
6 SO
7 NE
8 PO
9 TO
10 SR
NASLOV SEMINARJA
ČUSTVENE IN VEDENJSKE MOTNJE OTROK IN MLADOSTNIKOV
SOOČANJE S SMRTJO IN ŽALOVANJEM PRI IZVAJANJU SOCIALNE
OSKRBE NA DOMU
11 ČE
12 PE
13 SO
14 NE
15 PO
16 TO
17 SR
18 ČE
19 PE
20 SO
21 NE
22 PO
23 TO
24 SR
25 ČE
26 PE
27 SO
28 NE
29 PO
30 TO
30
Čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem in sodelavcem na področju socialnega varstva in
drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z otroci in mladostniki.
Izvajalka
Marija ANDERLUH (Pediatrična klinika Ljubljana)
Vsebina
Čustvene in vedenjske motnje so najpogostejše duševne motnje v obdobju odraščanja, ki
prizadenejo več kot 10% otrok in mladostnikov. Pogostejše so pri otrocih, ki odraščajo v
družinah z večjimi stresnimi obremenitvami in v manj ugodnih psihosocialnih razmerah. S
temi družinami se pogosto srečujejo strokovni delavci na področju socialnega varstva.
Na seminarju bodo predstavljene čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov,
prepoznavanje le-teh ter razumevanje njihovega nastanka. Seminar bo vključeval prikaze
praktičnih primerov, ki zahtevajo sodelovanje različnih strokovnih služb. Z namenom praktične
uporabnosti bo tekom seminarja omogočena tudi predstavitev posameznih lastnih primerov
udeležencev, razprava pa bo usmerjena v iskanje najboljših možnosti ukrepanja in
obravnave.
Datum izvedbe
4. junij 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
31
Soočanje s smrtjo in žalovanjem pri izvajanju socialne oskrbe
na domu
Udeleženci
Seminar je namenjen socialnim oskrbovalkam in socialnim oskrbovalcem na domu.
Izvajalke
Petra MIKLOŠA in Judita SLAK (Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik),
Tatjana HORVAT in Mojca PAVŠIČ (Slovensko društvo hospic)
Vsebina
Socialne oskrbovalke se pri svojem delu srečujejo z uporabniki, ki postopoma pešajo v
zdravju in sposobnostih, ne tako redko pa se srečajo tudi s primeri smrti uporabnika v
domačem okolju. Tovrstne situacije lahko za njih pomenijo stresno situacijo, ki izčrpava in
povzroča izgorelost. K temu pripomore tudi naravnanost današnje družbe, v kateri sta smrt in
žalovanje težko sprejeti in se ju želi skriti ali čim prej premagati.
Na seminarju bodo udeleženke spoznavale svoj odnos do smrti in minevanja. Osnova dobrih
strategij predelave omenjenih dogodkov namreč pogosto temelji na lastnih izkušnjah,
prepričanjih, stališčih in vrednotah posameznika do izgub in minevanja. Nadalje bodo
spoznale značilne prvine potreb ob izgubi ter načine ravnanja in komuniciranja z umirajočim
in z njegovimi bližnjimi. Predstavljene bodo tudi oblike sodelovanja s svojci, kot so osnovno
informiranje o različnih oblikah pomoči po izgubi svojca. Seminar bo interdisciplinaren, kar
pomeni, da bodo obravnavani primeri, ki jih bodo izpostavile udeleženke seminarja.
Datum izvedbe
10. junij 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
32
September
DAN
1 TO
2 SR
3 ČE
4 PE
5 SO
6 NE
7 PO
8 TO
9 SR
10 ČE
11 PE
12 SO
13 NE
14 PO
15 TO
16 SR
17 ČE
18 PE
19 SO
20 NE
21 PO
22 TO
23 SR
NASLOV SEMINARJA
VRSTNIŠKO NASILJE
PSIHOSOMATSKE MOTNJE IN PRIDRUŽENE TELESNE IN DUŠEVNE
MOTNJE
VLOGA IN NALOGE SOCIALNEGA DELAVCA V DOMU ZA STAREJŠE
ZNOTRAJ VEČ DISCIPLINARNEGA TIMA PALIATIVNE OSKRBE
24 ČE
25 PE
26 SO
27 NE
28 PO
29 TO
30 SR
33
Vrstniško nasilje
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim na centrih za socialno delo in vsem ostalim, ki se pri svojem
delu srečujejo z otroci in mladostniki.
Izvajalec
Marko JUHANT (Čmrlj – komuniciranje in ustvarjalnost)
Vsebina
Oblike nasilja se spreminjajo, enih je več, drugih manj. Vse bolj se kaže strahopetnost
nasilnežev, če se le da, delujejo na daljavo. V primerjavi s fizičnim nasiljem ali osebnimi
izjavami gre za različne potrebe, ki jih zadovoljujejo. Hkrati se težava seli v mlajša starostna
obdobja. Sicer so se že pred leti vrtčevski otroci spontano lotili mobinga, a odkrito, kot danes,
pač ne. Posebno poglavje so mali nasilneži v prvem in drugem razredu OŠ, ko bi jih morda še
najlažje ustavili, vendar pogosto manjka aktivnosti pri večini odraslih akterjev v tej zgodbi.
Kaj je vendarle možno storiti v različnih starostnih obdobjih, kako ravnati, da smo uspešni v
tako pomembnih prizadevanjih, kljub temu, da recimo starši nočejo ali ne morejo sodelovati?
Obravnavali bomo 4 primere. Skladno z etiko in hkrati iz resničnega življenja.
Na kratko in na splošno o obnašanju otrok in mladih:
1. razred: vpije, moti pouk, porine, udari.
5. razred: izziva, napada sošolce, laže.
8. razred: vodi prikrite akcije, spušča moteče glasove (ki ne smrdijo), izmika se obveznostim,
manipulira med šolo, domom in sošolci. Vedno zraven, nič kriv, starše zna vedno pridobiti na
svojo stran.
2. letnik: kratka vžigalna vrvica, učno neuspešen, agresiven do vseh, športnik.
Datum izvedbe
10. september 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
34
Psihosomatske motnje in pridružene telesne in duševne
motnje
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih centrih, posebnih socialno varstvenih
zavodih in zavodih za usposabljanje, delo in varstvo.
Izvajalka
Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani)
Vsebina
Psihosomatske motnje spadajo med manj znane, a žal precej pogoste zdravstvene težave.
Ljudje, ki imajo aleksitimijo, to je zmanjšano zmožnost izražanja čustev, bodo s telesom
povedali, da so zdrknili v nepredstavljivo čustveno stisko zaradi različnih psihosocialnih ali
ekonomskih ali drugih razlogov.
Med psihosomatske motnje v širšem smislu spada tudi manj prilagojen odziv na stres in
sindrom izgorevanja. Sem spadajo tudi resna obolenja kot je astma, neurodermitis, sindrom
razdraženega črevesja, kronična bolečina, tenzijski glavobol, rana na želodcu itd.
Najpomembnejše je razumevanje teh stanj, saj skupaj s posameznikom tudi strokovnjaki radi
pademo v past, ko pravzaprav postane bolezen in njene posledice izgovor za nedejavnost v
spreminjanju življenjskega sloga. Če k temu pridružimo še dodatne telesne in duševne
težave, je posameznik v nevarnosti, da postane kronični bolnik z vsemi negativnimi in
pozitivnimi posledicami.
Na seminarju bodo udeleženci spoznali posamezne vrste psihosomatskih bolezni – predvsem
z vidika njihove podobnosti glede odzivanja posameznika in družbe nanje. Nato bodo
spoznali katera obolenja se rada pridružijo tem motnjam in kako dodatno ovirajo
posameznika. Podrobno bomo pogledali pasti, v katere se ujamemo in načine za aktiviranje
posameznika in bližnje okolice za izboljšanje stanja.
Datum izvedbe
17. september 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
35
Vloga in naloge socialnega delavca znotraj več
disciplinarnega tima paliativne oskrbe
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim v domovih za starejše.
Izvajalki
Urška LUNDER (Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik), Katarina ZAJEC
(Dom starejših občanov Fužine)
Vsebina
Stanovalci domov za starejše imajo do zadnjega dne življenja pravico do najboljše paliativne
oskrbe. Celostna, organizirana paliativna oskrba temelji na osebnem odnosu, sočutnem
spremljanju in spoštovanju dostojanstva ter vrednot stanovalca in njegovih najbližjih. Socialni
delavec je tisti, ki skrbi, da so stanovalec in njegova družina skozi celoten proces vključeni v
soodločanje in jim je na ta način omogočeno, da jih podpiramo in skupaj sledimo njihovim
potrebam in njihovi volji.
Na seminarju se bodo udeleženci seznanili s potekom dobro organizirane paliativne oskrbe v
domu starejših občanov in z vlogo socialnega delavca znotraj več disciplinarnega tima.
Spoznali bodo spretnosti v komuniciranju za podporo stanovalcu in njegovi družini, pomen
družinskih sestankov ter veščine komunikacije z družino, v kateri je težko doseči soglasja.
Spregovorili bomo tudi o veščinah in spretnostih, ki so poleg strokovnega znanja pomembne
pri delu socialnega delavca.
Datum izvedbe
23. september 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
36
Oktober
DAN
1 ČE
2 PE
3 SO
4 NE
5 PO
6 TO
7 SR
8 ČE
9 PE
10 SO
11 NE
12 PO
13 TO
14 SR
15 ČE
16 PE
17 SO
18 NE
19 PO
20 TO
21 SR
22 ČE
23 PE
24 SO
25 NE
26 PO
27 TO
28 SR
29 ČE
30 PE
31 SO
NASLOV SEMINARJA
RAZVOJNE STOPNJE OTROKA IN MLADOSTNIKA IN USPEŠNO
PREMAGOVANJE VZGOJNIH TEŽAV
NAČRTOVANJE, VODENJE IN OCENJEVANJE DELOVNIH PROCESOV V
JAVNEM ZAVODU
PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
37
Razvojne stopnje otroka in mladostnika in uspešno
premagovanje vzgojnih težav
Udeleženci
Seminar je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z odraščajočo mladino.
Izvajalca
Dr. Albert MRGOLE in Leonida MRGOLE (Vezal – umetnost kreacije odnosov)
Vsebina
Odzivnost pomembnih bližnjih oblikuje otrokove izkušnje na razvojni poti. Vsako razvojno
obdobje ima svoje značilnosti, z značilnimi potrebami, ki morajo biti zadovoljene, in
veščinami, ki jih mora otrok ali mladostnik razviti za zdrav razvoj.
Najnovejša dognanja v nevroznanosti podpirajo pomen stika, prek katerega lahko pomembni
drugi (starši, učitelji, vzgojitelji, trenerji…) opravljajo vzgojne naloge. Stik je motivacijski
dejavnik z največjim vplivom. Pri oblikovanju stika je odločilno kakšne vrste so odzivi staršev/
odraslih: varni, vsiljivi, prepovedovalni, ignorantski, kaotični. Tip odzivnosti oblikuje otrokov
karakter in strategije v odnosih z ljudmi, prav tako tudi otrokov odziv v odnosu. Težave v
odnosih nastajajo zaradi vplivov, ki se jih odrasli ne zavedamo.
Avtorja bosta predstavila vse razvojne faze in tipične situacije iz vsakdanjega življenja, v
katerih se odvijajo odnosi z otroki, na konkretnih primerih, z demonstracijami v živo in z
možnostjo, da udeleženci sami doživijo izkušnjo različnih tipov odzivnosti.
Datum izvedbe
6. oktober 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
38
Načrtovanje, vodenje in ocenjevanje delovnih procesov v
javnem zavodu
Udeleženci
Seminar je namenjen vodstvenim delavcem v javnih socialno varstvenih zavodih.
Izvajalka
Mag. Špela REŽUN (VDC Zagorje ob Savi)
Vsebina
Zahteve po racionalnem, a hkrati kakovostnem in k uporabniku naravnanem delovanju javnih
zavodov je mogoče uresničiti le s postavitvijo jasnih razvojnih usmeritev – ciljev, ki so merljivi
in jih lahko periodično spremljamo ter ocenjujemo uspešnost njihovega uresničevanja.
Pomembno je, da so že v načrtovanje delovnih procesov vključeni tako uporabniki kot
zaposleni, saj se s tem poveča njihova motiviranost za uspešno uresničevanje načrta. V
slovenskih javnih zavodih je zaradi relativne varnosti zaposlitev, nizke fluktuacije zaposlenih
in nestimulativnega sistema plač težko doseči motivacijo, delovno zagnanost, kreativnost in
pripadnost zaposlenih. Toda z večjo vključenostjo, rednimi povratnimi informacijami o
doseženih ciljih, samoevalvacijo uspešnosti, učinkovitimi letnimi razvojnimi pogovori,
izobraževanji, skupinami za kakovost in razvoj, je možno vsaj delno kompenzirati anomalije
nevzpodbudne in toge zakonodaje.
Udeleženci seminarja bodo spoznali kako v praksi pripraviti dober strateški in letni načrt;
dobili bodo orodja za planiranje; spoznali bodo kako postaviti kazalnike uspešnosti njihove
organizacije in posameznih zaposlenih; naučili se bodo voditi učinkovit letni razgovor z
zaposlenim in dobili konkretne obrazce v ta namen; spoznali bodo na kakšen način se lahko
izognejo tipičnim slabostim pri načrtovanju, vodenju in ocenjevanju delovnih procesov v
slovenskih javnih zavodih in si s tem ustvarijo konkurenčno prednost ter postanejo bolj
usmerjeni v uresničevanje potreb njihovih uporabnikov; dobili bodo standardizirane
vprašalnike za merjenje in izboljševanje organizacijske kulture.
Datum izvedbe
14. oktober 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
39
Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim in drugim delavcem na področju socialnega varstva, ki so se
usposobili za strokovno delo, dokazujejo vsaj leto dni delovnih izkušenj na tem področju in imajo
doseženo izobrazbo v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 –
UPB2, s spremembami) in tudi tistim delavcem, ki želijo dokazovati znanja, kot zahteva 56. člen
ZSV.
Izvajalci
Damijana PETERLIN (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti),
Andreja RIHTER (CSD Ljubljana Vič-Rudnik), Tanja KALAN (CSD Ljubljana Center), dr. Janez
POGORELEC (Služba Vlade RS za zakonodajo), mag. Irena PRAŽNIKAR (zunanja sodelavka
SZS), mag. Danica HROVATIČ (zunanja sodelavka SZS), dr. Monika BENKOVIČ KRAŠOVEC
(Informacijski pooblaščenec), dr. Suzana OREŠKI (Društvo ALTRA) in drugi strokovnjaki.
Vsebina
Strokovni izpit na področju socialnega varstva je predpisan za strokovne delavce, zato ga
morajo opraviti za samostojno izvajanje strokovnega dela v socialnovarstvenih organizacijah.
Udeleženci bodo seznanjeni s temeljnimi vsebinami s področja zakonodaje, ki jo morajo poznati
za opravljanje strokovnega izpita. Seznam literature je objavljen na spletni strani www.szslo.si,
prav tako tudi prijavnica in ostala ustrezna pojasnila. Priporočamo udeležbo na seminarju, saj
so med predavatelji tudi člani izpitnih komisij, ki bodo predstavili številne praktične in teoretične
probleme socialnega varstva. Udeležencem dvodnevnega seminarja bodo predstavljene
vsebine: Ustava in državna ureditev ter organizacija javne uprave, Izbrane teme iz Zakona o
socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ureditev
institucij Evropske unije, Varovanje osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Kazensko
procesno in materialno pravo ter izvrševanje kazenskih sankcij, Pravna ureditev zakonske
zveze in družinskih razmerij, Invalidsko varstvo. Udeleženci bodo prejeli obsežno gradivo.
Datum izvedbe
20. in 21. oktober 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
16 pedagoških ur
40
November
DAN
1 NE
2 PO
3 TO
4 SR
5 ČE
6 PE
7 SO
8 NE
9 PO
10 TO
11 SR
12 ČE
13 PE
14 SO
15 NE
16 PO
17 TO
18 SR
19 ČE
20 PE
21 SO
22 NE
23 PO
24 TO
25 SR
26 ČE
27 PE
28 SO
29 NE
30 PO
NASLOV SEMINARJA
RAZUMEVANJE SAMOMORILNEGA PROCESA IN PREPOZNAVANJE
POTENCIALNO SAMOMORILNIH OSEB
IZGORELOST ZAPOSLENIH V DOMU ZA STAREJŠE LAHKO PREPREČI
SPROTNO REŠEVANJE KONFLIKTOV
DAN SOCIALNE ZBORNICE SLOVENIJE
41
Razumevanje samomorilnega procesa in prepoznavanje
potencialno samomorilnih oseb
Udeleženci
Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2011, namenjen pa je strokovnim delavcem in
strokovnim sodelavcem na centrih za socialno delo in strokovnim delavcem iz nevladnih
organizacij ter vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo s potencialno samomorilnimi
osebami
Izvajalec
Doc. dr. Robert ORAVECZ (Psihiatrična bolnišnica Ormož)
Vsebina
Samomor je tragično človeško dejanje, motivirano s hudo, neznosno duševno bolečino in se
odvija na dokaj skrivnosten način. Čeprav se zdi, da je samomor impulzivno dejanje, ki se
zgodi v trenutku, večinoma temu ni tako. Od začetnih misli na samomor do dokončanega
samomora pelje pot, ki je zaznamovana z dokaj značilnimi elementi. Znanstvena dognanja na
področju suicidologije, diskurzivnih znanosti in nevrobiologije ponujajo veliko informacij o tem,
kako se ta proces odvija in kateri so ključni elementi, ki pospešijo ali upočasnijo pot, ki pripelje
do samomora. Pri tem je še posebej pomembno prepoznavanje tistih dogajanj, ki temeljijo na
medosebni komunikaciji posameznika s socio-kulturnim okoljem.
Predavatelj bo plastično na posameznih primerih predstavil elemente samomorilnega
procesa, ob tem pa ponudil razumevanje samomorilnosti na način, ki bo udeležencem
seminarja pomagal prepoznati ta pojav in jih usposobil za ustrezno interveniranje v smislu
preprečevanja samomora.
Datum izvedbe
5. november 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
42
Izgorelost zaposlenih v domu za starejše lahko prepreči
sprotno reševanje konfliktov
Udeleženci
Seminar je namenjen zaposlenim v domskem varstvu.
Izvajalka
Mag. Franka BERTONCELJ (Egoforma)
Vsebina
Delo v domskem varstvu zahteva od zaposlenih strokovno znanje, timsko sodelovanje vseh
služb in veliko mero empatije do stanovalcev ter njihovih svojcev. Vedno večje zahteve in
standardi kakovosti ter delovne obremenitve brez dodatne pomoči povzročajo doživljanje
zaskrbljenosti in strahu. Pritiski hitro pripeljejo do poslabšanja medosebnih odnosov in
konfliktov med zaposlenimi. Ko nas delo, družina in vsakdanjik izčrpavajo, postane sindrom
izgorelosti težava, ki danes pesti čedalje več ljudi. Kot kažejo raziskave, je najbolj pogost v
službah pomoči, zanj pa so dovzetne predvsem ženske.
Poleg števila obveznosti, ki jim nikoli ni konca in s tem povezane telesne izčrpanosti, je glavni
razlog izgorelosti naš pristop do dela, naše osebnostne značilnosti, miselna naravnanost in
pomanjkanje podpore v medosebnih odnosih. Sodelovanje, spoštovanje, zaupanje, timsko
delo in sprotno reševanje konfliktov so ključni pri preprečevanju nezadovoljstva in izgorelosti
na delovnem mestu. Socialne veščine konstruktivnega reševanja konfliktov so tisti
psihosocialni dejavnik, s katerim lahko močno pripomoremo k odpravljanju stresa in
izgorelosti med sodelavci. Naučimo se kako!
Datum izvedbe
12. november 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
43
Dan Socialne zbornice Slovenije
Institucije Evropske unije so odločile, da bo leto 2015 Evropsko leto za razvoj. Potekalo bo
pod geslom "Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost" s tremi glavnimi cilji. Prvi cilj bo
obveščati državljane o razvojnem sodelovanju EU in držav članic ter poudariti rezultate, ki jih
je Unija skupaj z državami članicami dosegla kot svetovni akter in jih bo v skladu z nedavnimi
razpravami o splošnem okviru za obdobje po letu 2015 dosegala tudi v prihodnje. Prav tako
bo leto namenjeno spodbujanju neposrednega sodelovanja, kritičnega razmišljanja in
dejavnega interesa državljanov Unije in zainteresiranih strani pri razvojnem sodelovanju, tudi
z oblikovanjem politik in njihovim izvajanjem. Tretji cilj je ozaveščati o koristih razvojnega
sodelovanja Unije ne le za prejemnike razvojne pomoči Unije, ampak tudi za njene
državljane, in doseči širše razumevanje skladnosti politik za razvoj ter med državljani v Evropi
in v državah v razvoju spodbujati občutek skupne odgovornosti, solidarnosti in priložnosti v
spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu.
Svoj delež bo k temu dodala tudi Socialna zbornica Slovenije, ki bo na dnevu Socialne
zbornice Slovenije, ki bo potekal predvidoma tretji teden v novembru, obravnavala omenjeno
tematiko. Skupaj z različnimi izvajalci iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja bomo
zlasti preverili, v kolikšni meri je v Sloveniji dosežen razvoj socialnega varstva in kako stroka
vidi pot naprej.
Datum izvedbe
19. november 2015
Kraj izvedbe
Grand Hotel Bernardin, Kongresni center Bernardin
Trajanje
7 pedagoških ur
44
December
DAN
1 TO
2 SR
3 ČE
4 PE
5 SO
6 NE
7 PO
8 TO
9 SR
10 ČE
11 PE
12 SO
13 NE
14 PO
15 TO
16 SR
17 ČE
18 PE
19 SO
20 NE
21 PO
22 TO
23 SR
24 ČE
25 PE
26 SO
27 NE
28 PO
29 TO
30 SR
31 ČE
NASLOV SEMINARJA
GLUHI IN NAGLUŠNI
SPOLNOST OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
45
Gluhi in naglušni
Udeleženci
Seminar je namenjen strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem v varstveno delovnih
centrih, posebnih socialno varstvenih zavodih, centrih za socialno delo, izobraževalnih
ustanovah in zavodih, društvih in invalidskih organizacijah.
Izvajalec
Matjaž JUHART (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije)
Vsebina
Gluhota je nevidna invalidnost, ki je ljudje ne opazijo, dokler ne pridejo v stik z gluho oz.
naglušno osebo. Faze razvoja gluhe oz. naglušne osebe potekajo po enakih razvojnih
principih kot pri slišečih osebah, razlike pa se pokažejo predvsem pri časovnem zamiku
posameznih faz. Drugačnost pri razvoju izgube sluha ni posledica zgolj gluhote, slabših
sposobnosti ali prizadetosti. Ker je razvoj jezika slabši v primerjavi s slišečimi, so ob tem
velike ovire tudi pri sporazumevanju in dostopnosti do informacij in komunikacij, posledice pa
se kažejo na različnih področjih življenja in dela. Kažejo se predvsem pri pridobivanju
akademskih znanj (proces izobraževanja in vseživljenjskega učenja), na področju
pridobivanja socialnih in emocionalnih izkušenj (integracija in socialna vključenost), pri
kognitivnem razvoju (razvoj jezika in kulture) ter na področju mišljenja (identiteta gluhih in
naglušnih oseb). Narejena je bila raziskava na vzorcu 800 gluhih, iz katere razberemo
socialno strukturo gluhih v Sloveniji.
Na seminarju bodo predstavljene prilagojene tehnike in načini sporazumevanja z gluho ali
naglušno osebo. Človek je socialno bitje in za zadovoljevanje svojih potreb potrebuje
sočloveka s katerim je v odnosu. Ne more pa uresničevati svojih potreb v odnosu s
sočlovekom, če ne govorita skupnega jezika. Jezik gluhih je znakovni jezik. Slovenščina je
gluhim osebam tuj jezik. Udeleženci seminarja se bodo seznanili tudi z različnimi pogledi na
gluhoto, od tradicionalnega, medicinskega do danes sprejetega socialnega vidika. Teoretična
znanja in izkušnje se lahko navezujejo na osebni in profesionalni razvoj posameznika v
zasebnem, intimnem in javnem življenju. S praktičnimi primeri bomo vstopili v svet gluhote in
ga ob tem primerjali s svojim svetom in osebnim/profesionalnim življenjem.
Datum izvedbe
1. december 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
46
Spolnost oseb z motnjami v duševnem razvoju
Udeleženci
Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2011, namenjen pa je zaposlenim v varstveno
delovnih centrih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo ter posebnih socialno varstvenih
zavodih.
Izvajalka
Vojka LIPOVŠEK POLC (CUDV Črna na Koroškem)
Vsebina
Spolnost je najlepši in najobčutljivejši del človekovega življenja, plod naših osebnih izkušenj
in osebnostih lastnosti. Za mnoge je spolnost občutljiva tema o kateri se ne govori. Še
posebej občutljiva pa postane takrat, ko govorimo o osebah z motnjami v duševnem razvoju.
Toda pri njih ni spolnost nič drugačna od spolnosti pri ostalih ljudeh. Tako kot mi si želijo
bližino nekoga s katerim bi delili trenutke intimnosti.
Na seminarju bomo spregovorili o spolni vzgoji oseb z motnjami v duševnem razvoju, kot
življenjskem procesu od obdobja mladostništva do pozne starosti in poskusili umestiti pomen
spolnosti za njihov zdrav osebnostni razvoj in vsakodnevno kvalitetno življenje. Predstavljene
bodo oblike vedenja na področju spolnosti, prepoznavanje spolnih potreb pri osebah z
različnimi stopnjami motenj v duševnem razvoju ter ravnanja ob tem. Spregovorili bomo o
osveščanju in ravnanju v posebnih primerih, kot so istospolna partnerstva, o primerih
partnerstev ob večjem razlikovanju v dojemanju obeh partnerjev ter o delu s svojci, ki morda
niso pripravljeni na tovrstne potrebe in ravnanja pri svojih otrocih.
V različnih oblikah skupinskega dela bomo obravnavali konkretne primere ter se pogovarjali o
ustreznih načinih našega reagiranja na izraženo potrebo oz. vedenje. Seminar priporočamo
strokovnim delavcem in sodelavcem, ki delajo z mladostniki in odraslimi osebami z motnjami
v duševnem razvoju v posebnih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in
centrih za usposabljanje delo in varstvo.
Datum izvedbe
8. december 2015
Kraj izvedbe
Izobraževalni center SZS
Trajanje
7 pedagoških ur
47
SOCIALNA ZBORNICA
SLOVENIJE
PRIJAVNICA
(naslov seminarja)
Ime in priimek udeleženca/ke: …………………………………………………………………………………………
Članstvo v Socialni zbornici Slovenije (označite):
individualni/a član/ica
kolektivni/a član/ica
nečlan/ica
Organizacija: ………………………………………………………………………………………………………………….
Naslov: ………………………………………………………………………………………………………………………….
tel.: …………………………………………… fax: ……………………………………………………………………….
E-pošta: ………………………………………………………………………………………………………………………..
Datum: …………………………………….. Podpis prijavitelja: ……………………………………………………
Naziv plačnika: ………………………………………………………………………………………………………………
Naslov plačnika: …………………………………………………………………………………………………………….
Davčni zavezanec za DDV (obkrožite):
Datum: ………………………………..
DA
ID številka za DDV: ………………………….
NE
Davčna številka: ……………………………..
Podpis plačnika: …………………………………………....
S podpisom te prijavnice izrecno dovoljujem, da Socialna zbornica Slovenije moje osebne podatke
uporablja v skladu in na način, določen v 72. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP – 1, Ur. l.
RS št. 86/04 in 113/05) ter v skladu z določbami svojega Pravilnika o varovanju osebnih podatkov z dne
7.6.2007, to je za namene neposrednega trženja (zlasti za informiranje o organiziranih izobraževanjih,
posvetih in drugih oblikah srečevanj in dejavnosti, ki jih opravlja in organizira zbornica z uporabo
poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev).
Posameznik lahko pisno kadarkoli zahteva, da zbornica trajno ali začasno preneha uporabljati njegove
podatke za namen neposrednega trženja.
Prijavnico nam lahko pošljete po faksu ali pošti!

Ukmarjeva ulica 2, 1000 LJUBLJANA
+386 (0)1 292 73 17;  +386 (0)1 292 73 18
Koseška cesta 8, 1000 LJUBLJANA
ID za DDV: SI54713960, matična številka: 5823757, IBAN: SI56 0201 0001 8187 078
http://www.szslo.si e-pošta:  [email protected]
48