DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA DRŽAVNI IZPIT š.l. 2014/2015

DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM
ISTITUTO STATALE
DI ISTRUZIONE SUPERIORE
CON LINGUA DI INSEGNAMENTO SLOVENA
___________________________________________________________________________________________________________
DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA
DRŽAVNI IZPIT
š.l. 2014/2015
KEMIJA, MATERIALI IN BIOTEHNOLOGIJA
OKOLJSKE BIOTEHNOLOGIJE
RAZRED: 5. KB
Vsebina:
Seznam kandidatov in predstavitev razreda
Predstavitev poklicnega profila
Šolske in obšolske dejavnosti
Seznam predmetnih profesorjev
Priprava na državni izpit
Poročilo o izmenjavi šola-delo in usmerjanju
Zaključna poročila predmetnih profesorjev
Trst 14. maja 2015
SEZNAM KANDIDATOV IN PREDSTAVITEV RAZREDA
Priimek in ime
Kraj in datum rojstva
CARLI Francesca
Trst, 10.11.1996
DELL’ANNO TJAŠA
Trst, 05.04.1995
HERIC Kevin
Gorica, 27.07.1994
MAVRAIDIS Niko
Videm, 07.02.1996
PAOLETTI Valentina
Trst, 01.04.1996
SARDO Giada
Trst, 13.03.1996
ZERIALI Chantal
Trst, 13.01.1996
Razred je na začetku šolanja na našem zavodu obiskovalo deset dijakov. Ena dijakinja se je
že na začetku prvega razreda izpisala, druga se je vpisala na drugo višjo srednjo šolo, dijak pa se je
odločil za elektronsko smer naše šole. Kasneje se je razredu pridružila še ena dijakinja, ena pa je
zaostala v lanskem šolskem letu. Vsi so med seboj složni in znajo delovati kot skupnost. Nekateri
so sposobni in delovni ter se redno pripravljajo za preverjanja. V glavnem vsi v razredu sodelujejo,
nekateri dosegajo tudi dobre in prav dobre rezultate, pri drugih pa je šolski uspeh le zadosten,
predvsem pri znanstvenih predmetih. Vedenje v razredu je vedno olikano in spoštljivo, vzdušje je
prijetno, brez vsakršnih disciplinskih težav.
Nekateri dijaki tega razreda so bili redno soudeleženi pri šolskih in obšolskih dejavnostih, ki
jih je organizirala šola. Posebno v zadnjih letih so nekateri sodelovali predvsem na pobudah,
vezanih na promocijo kemijsko-biološkega oddelka.
Dijaki so se udeleževali Matematičnih olimpiad in nekateri so se uspešno predstavili tudi na
Kemijske igre, kjer so dosegli prva mesta na pokrajinski ravni. V zadnjem trieniju so nekateri
tekmovali tudi na Olimpiadah naravoslovnih ved. Redno so sodelovali pri šolskih športnih igrah,
kjer je ena dijakinja letos dosegla prvo mesto pri namiznem tenisu.
Od drugega razreda dalje so bili dijaki vključeni v projekt Educhange, pri katerem šola
gosti tujega študenta oziroma absolventa kake tuje univerze, ki dijakom predava v angleščini.
Lekcije so tudi znanstveno-tehničnega značaja in trajajo 5-6 tednov.
Razred se je posebno izkazal na natečajih za Kugyjevo nagrado, kjer so dijaki leta 2013
sestavili brošuro o ločenem zbiranju odpadkov in pri tem zasedli 1. mesto za višje srednje šole. V
istem šolskem letu so v sklopu projekta 3R izdelali dvojezični Slovenski slovar reciklaže
(Riciclabolario) v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov in reciklažo. V šolskem letu 2012/13 pa so
poslušali predavanja o zbiranju in reciklaži odpadkov, izdelali zabojnike za ločeno zbiranje smeti in
s temi izdelki dosegli 3. mesto za višje srednje šole.
Dijaki so bili posebno aktivni pri večletnem projektu bio-kemijskega oddelka Spoznavanje
in vključevanje v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost našega teritorija in sodelovali pri
vseh pobudah, vezanih na to obšolsko dejavnost.
PREDSTAVITEV POKLICNEGA PROFILA
Dijak, ki zaključi kemijsko-biološko smer zna opravljati kemijske, biološke in
mikrobiološke analize ter razbrati kemijske in fizikalne parametre, ki uravnavajo naravne ter
industrijske procese. Opravljeno delo zna znanstveno obdelati in v strokovno-znanstvenem jeziku
tudi predstaviti. Skrbi za varstvo in zaščito okolja, saj pozna pomembnejše bio-kemijske in fizikalne
zakonitosti naravnih procesov.
Lahko opravlja svoje delo v laboratorijih, ki izvajajao kemijske, biokemijske in
mikrobiološke analize ter v laboratorijih, ki se ukvarjajo z monitoražo, varstvom in remediacijo
okolja. Lahko se zaposli tudi v kemijski, farmacevtski in biotehnološki industriji, v zdravstvu in v
znanstveno-raziskovalnih ustanovah. Lahko tudi nadaljuje študij na katerikoli univerzitetni
fakulteti.
ŠOLSKE IN OBŠOLSKE DEJAVNOSTI
23. septembra 2014 so se dijaki udeležili pobude v Bazovici v sklopu večletnega šolskega
projekta »Kolobar«, ki predvideva sajenje in vzdrževanje dreves ob kamnu, ki ga je šola postavila v
lanskem šolskem letu.
Na začetku oktobra sta se dijak in dijakinja tega razreda udeležila enotedenske poučne
ekskurzije na Sicilijo v sklopu večletnega projekta celotnega bio-kemijskega oddelka z naslovom
Spoznavanje in vkjučevanje v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost našega teritorija, ki
je letos predvidevala tudi strokovne oglede kleti in torklje v Cataniji ter keramične delavnice v
Caltagironeju. V sklopu istega projekta se je cel razred udeležil ekskurzije v Goriška Brda z
vodenim ogledom kleti za pridelovanje žlahtnega kisa in restavracije družine Sirk v Krminu ter
vinskih kleti Gravner na Oslavju in Terčič v Števerjanu. V povezavi z omenjenim projektom, bodo
dijaki obiskali višjo srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom Pietro Coppo v Izoli in predstavili
projekt ter delovanje in pobude naše šole. Z istrskimi sovrstniki se bodo nato podali na ogled Expa
v Milan 25. in 26. maja. Proti koncu šolskega leta bodo dijaki tudi sodelovali pri pripravi
zaključnega večera s predstavitvijo opravljenega dela in plani za bodočnost.
8. novembra so si dijaki ogledali gledališko predstavo na znanstveno tematiko v gledališču
Miela Il mio DNA inconta Facebook, ob 150-letnici rojstva Maksa Fabianija, pa so v KC Skerk v
Trnovci obiskali razstavo o tem slovenskem arhitektu.
Kot v prejšnjih šolskih letih so v sklopu projekta Educhange sledili dr. Shreeni Amal iz
Kanade, ki smo jo 6 tednov gostili na naši šoli in ki jim je v angleščini predavala v glavnem o
argumentih z znanstveno tematiko.
Dijaki so se v teku šolskega leta udeležili Arhimedovih iger in dve dijakinji tudi Olimpiad
naravoslovnih ved. V sklopu projekta Diffondo so poslušali predavanji na biotehnološko tematiko v
zvezi z matičnimi celicami, kloniranjem, gensko terapijo in gensko spremenjenimi organizmi.
Novembra so sledili tudi predavanju M.Vascotta o radonu in februarja predavanju M.
Hanžka o človekovih pravicah v luči aktualnega dogajanja v svetu. Tudi v sklopu projekta Progetto
di diffusione della cultura dell'impresa del Gruppo Giovani imprenditori di Confindustria del FriuliVenezia Giulia je bilo na programu predavanje 28. februarja, nekateri dijaki pa so se udeležili tudi
pobude s podobno tematiko z naslovom Fiera delle professioni na borznem trgu v Trstu. Maja so
dijaki sledili tudi predavanju o solidarni trgovini.
V sklopu projekta Po poteh prve svetovne vojne, so si dijaki ogledali razstavo v društvu
Grad v Banih z naslovom Spomini dveh vojn - pogledi mlade generacije in predstavo 1914-1918:
Trst mesto v vojni v SSG. 25. februarja so poslušali predavanje prof. D. Frandoliča Naši kraji med
prvo svetovno vojno v sliki in besedi in pri tem tudi aktivno sodelovali z branjem raznih odlomkov.
V marcu so se udeležili tudi ekskurzije po goriškem Krasu Po poteh prve svetovne vojne, ki jo je
vodil prof. Frandolič.
V okviru večletnega projekta »Večkulturni Trst« so letos dijaki obiskali grško skupnost v
Trstu.
10. februarja, kot pobudo vezano na proslavljanje dneva slovenske kulture, so se vsi dijaki
zavoda udeležili ekskurzije Mlada Ljubljan, obiskali slovensko prestolnico in različne ustanove, ki
se ukvarjajo z mladino in socialno problematiko.
Januarja so si dijaki ogledali predstavo Savina: zgodba matere deportiranke v
koncentracijskem taborišču v muzeju Revoltella. Trije dijaki tega razreda so se nato od 19. do 22.
februarja udeležili pobude Vlak spomina in obiskali koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ob 70.
obletnici konca 2. svetovne vojne so si vsi ogledali tudi razstavo Lonjer-partizanska vas v KD
Lonjer-Katinara z avtorico razstave dijakinjo Gayo Beltrame in zgodovinarko prof. M. Ivašič.
27. marca je dijakinja tega razreda predstavila svojo lansko študijsko leto v Venezueli in
povabila pet tujih dijakov, ki se letos šolajo v Italiji v sklopu projekta Intercultura. Bieniju naše šole
so spregovorili o svoji italijanski izkušnji in šolskem sistemu v lastnih državah.
26. marca je bil na vrsti tudi tečaj oživljanja BLSD, ki ga naša šola že drugič organizira na
pobudo dijakov v spomin na preminulega profesorja D. Pečenka.
V okviru športnih pobud, so nekateri dijaki sodelovali na medrazrednem turnirju odbojke,
atletskem športnem dnevu in na medšolskih športnih igrah ter se udeležili ekskurzije na sneg v
Forni di Sopra.
Ekskurzijo je kot vsako leto organiziralo tudi Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije –
tokrat so naši dijaki obiskali Novo mesto, si ogledali tovarno Revoz in obiskali Trubarjevo
domačijo v Raščici.
Nekateri dijaki so si med šolskim letom ogledali naslednje predstave v SSG: Workshop na
Moliera, Filomena Marturano, Mihaiš- kje si človek(židovski šansoni) in Hlapci.
V teku šolskega leta so imeli dijaki tudi možnost, da prisostvujejo predvajanju devetih
angleških filmov (British Film Club) in se udeležijo nekaterih abonmajskih predstav gledališča La
Contrada. V sklopu šolske gledališke ponudbe so si dijaki tudi ogledali musical Fame v angleščini v
Kulturnem domu.
Nekateri dijaki so se udeleževali različnih krožkov: nekateri so se posluževali krožka Sos
matematika in krožka Od ideje do predstavitve.
SEZNAM PREDMETNIH PROFESORJEV
Predmet
Profesor
SLOVENŠČINA
PETTIROSSO Patrizia
ZGODOVINA
PETTIROSSO Patrizia
ITALIJANŠČINA
SOSIČ Giuliana (do decembra in
od 20. aprila dalje), PERTOT
Helena (od januarja do aprila)
MATEMATIKA
OSTROUSKA Cinzia
ANGLEŠČINA
JELERCIC Irena
TELESNA VZGOJA
MEULIA Silva
ANALIZNA KEMIJAIN INSTRUMENTALNA ANALIZA
SIVITZ Nidia / GULIČ Romana
ORGANSKA KEMIJA IN BIOKEMIJA
PASARIT Katja/GULIČ Romana
BIOLOGIJA, MIKROBIOLOGIJA IN TEHNOLOGIJE
NADZORA OKOLJA
ČOK Sara / BANDI Peter
OKOLJSKA FIZIKA
STURMAN Fabio
VEROUK
SUARD Maks (do 3.10.),TUL Jana
PRIPRAVA NA DRŽAVNI IZPIT
Dijaki so dne 20. aprila 2015 pisali simulacijo 3. pisne naloge. Nalogo so sestavljala vprašanja
tipologije B iz naslednih predmetov:
• analizna kemija in instrumentalna analiza
• matematika
• organska kemija in biokemija
• tuji jezik (angleščina).
Primerek naloge je priložen izpitni dokumentaciji. Način točkovanja in merila za vrednotenje so
posebej določeni za vsak predmet in so priloženi nalogi.
POROČILO O IZMENJAVI ŠOLA-DELO IN USMERJANJU
Dijaki 5. KB razreda so ob koncu šolskega leta 2013-2014 opravili tritedensko delavno
prakso v naslednjih podjetjih ali ustanovah:
CARLI FRANCESCA
DELL'ANNO TJAŠA
HERIC KEVIN
MAVRAIDIS NIKO
PAOLETTI VALENTINA
SARDO GIADA
ZERIALI CHANTAL
Študijsko leto v Venezueli
ICGEB
OGS
SAFEN
OGS
TEST VERITAS
DEMUS LAB
V začetku letošnjega šolskega leta so dijaki opravili še nadaljnjih 120 ur delovne prakse v
naslednjih podjetjih in ustanovah:
CARLI FRANCESCA
DELL'ANNO TJAŠA
HERIC KEVIN
MAVRAIDIS NIKO
PAOLETTI VALENTINA
SARDO GIADA
ZERIALI CHANTAL
Študijsko leto v Venezueli
DEMUS LAB
OGS
SAFEN
ICGEB
OGS
TECNA LAB
V šolskem letu 2014-2015 so dijaki sledili naslednjim pobudam v sklopu usmerjanja:
oktobra so opravili test interesov (alfa test) za univerzitetno orientacijo z dr. Selenjo Umek in nato
so se, 15.oktobra, udeležili dneva odprtih vrat na tržaški univerzi. Sledili so tudi informativnim
srečanjem o študiju v Sloveniji in interesenti so se februarja udeležili tudi dneva odprtih vrat na
ljubljanski univerzi. V sklopu pobud za usmerjanje so se dijaki 29. aprila udeležili predstavitve
Višjega tehniškega zavoda »A. Volta«, 11. februarja pa so spoznali tudi zavod SISSA, ki je
višješolcem odprl svoja vrata.
Odgovoren za usmerjanje in izmenjavo šola – delo
Peter Bandi
Predmeta: SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST – ZGODOVINA
Predmetna profesorica: PATRIZIA PETTIROSSO
1. POROČILO O STANJU RAZREDA
Razred obiskuje pet dijakinj in dva dijaka. Eno dijakinjo letos prvič učim. Dijaki se aktivno
vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces in kažejo zanimanje tako za književne kot družbene
pojave. Dijaki so med seboj zelo povezani, vzdušje v razredu je prijetno.
2. DOSEŽENI UČNI CILJI
SLOVENŠČINA
Nekaj dijakov ima težave pri pisnem sporočanju. Vsi pa ustrezno obvladajo književno
interpretacijo, tudi njihovo književno znanje je ustrezno.
ZGODOVINA
Dijaki so pri razumevanju in pojasnjevanju zgodovinskih pojavov in procesov uspešni.
3. UČNE METODE IN UČNA SREDSTVA
Pouk sem oblikovala z različnimi oblikami in metodami v skladu s cilji, vsebinami in recepcijsko
zmožnostjo dijakov.
Pri obeh predmetih je bilo izhodišče pouka besedilo. Dijaki so vodeno ali samostojno brali,
razčlenjevali, analizirali in vrednotili razna besedila. Pri književnem pouku je bilo pomembno tudi
domače branje, pri katerem so dijaki celostno prebirali obravnavana ali druga dela. Z obiski razstav,
gledaliških predstav, predavanj in ekskurzijami so dijaki poglobili svojo umetnostno, zgodovinsko
in družbeno zavest.
Pri pouku smo uporabljali predpisana učbenika (KVAS, Jana, 2000: Potovanje besed 5, REPE,
Božo, 2005: Sodobna zgodovina) in delovni zvezek (CENCELJ, M. et al., 2001: Potovanje besed 5)
ter druge učbenike, priročnike, reprodukcije slik in druge vire informacij.
4. OBLIKE PREVERJANJA IN KRITERIJI OCENJEVANJA
Pri slovenskem jeziku in književnosti sem preverjala dijakovo bralno pismenost, književno znanje
in zmožnost problemske obravnave pojavov in njegovo sporazumevalno zmožnost.
Dijaki so pisali štiri šolske naloge, pri katerih smo simulirali Tipe A (analiza besedila), B (kratki
esej in časopisni članek) in D (splošna naloga).
Preverjanje je potekalo v obliki testov in spraševanj. Preverjala sem tudi domače branje.
Pri zgodovini sem preverjala in ocenjevala razumevanje, pojasnjevanje in uporabnost zgodovinskih
vsebin in dijakovo kulturno in družbeno zavest ter zmožnost medpredmetne povezave.
Preverjanje je potekalo v obliki testov in spraševanj.
Ocena testa je pri zgodovini in pri slovenščini bila obravnavana kot ustna ocena.
Merila za vrednotenje in ocenjevanje pri simulaciji prve pisne naloge (Tip A, B, C, D)
• povezanost s temo / razumevanje, razčlenitev in umestitev besedila: največ 4 točke
• jezikovna pravilnost in slogovna ustreznost: največ 5 točk
• organiziranost besedila / struktura članka / in utemeljevanje trditev: največ 3 točke
• kritična presoja in izvirnost: največ 3 točke.
Največje možno število točk: 15. Najmanjše število točk, potrebnih za zadostno oceno: 10.
Končna ocena šolske naloge je seštevek doseženih točk, ki se pretvorijo v oceno.
5. PREDELANE UČNE VSEBINE
V pričujočem dokumentu se učne vsebine za slovensko književnost navajajo z ustreznimi elementi
interpretacije.
SLOVENŠČINA
KNJIŽEVNI POUK
POTI SLOVENSKE MODERNE
Nova romantika, dekadenca, simbolizem, impresionizem. Slovenski impresionistični slikarji.
Pripovedništvo in dramatika
I. CANKAR: obdobja ustvarjanja. Roman M. Kačur: dogajalna zgradba, dogajalni Č in P, osebe,
pripovedovalec, pesniške podobe in simboli, idejne prvine. Roman Na klancu: zgradba, slog, vrsta
romana, simboli, ideja. Drama Hlapci: dramski konflikt, prispodobe v odl., primerjava Jermana in
Kačurja, idejne prvine.
Lirika
A. GRADNIK: teme Gradnikove poezije. Cikel De profundis (izbrane pesmi), Vodnjak.
MED REALIZMOM IN MODERNIZMOM V SVETOVNI KNJIŽEVNOSTI
Moderna lirika, moderni roman, moderna drama.
F. KAFKA: Preobrazba: moderna groteskna novela, motivi, pripovedovalec in jezik, idejne prvine,
avtobiografsko ozadje. E. HEMINGWAY: Starec in morje: modernizem, simboli, idejne prvine.
R.M. RILKE: Vrtiljak, vloga barv in podob, idejne prvine. Zgodovinske avantgarde: kubizem,
futurizem, konstruktivizem, dadaizem, nadrealizem. F.G. LORCA: Mesečna romanca: “vsebina”,
nadrealistične podobe, ideja.
OD EKSPRESIONIZMA DO SOCIALNEGA REALIZMA NA SLOVENSKEM
Ekspresionizem v poeziji, pripovedništvu in dramatiki
Nastanek in značilnosti ekspresionizma, vrste slovenskega ekspresionizma. Ekspresionistični
slikarji v Evropi in na Slovenskem.
S. KOSOVEL: Slutnja. Ekstaza smrti. Kons 5. Kosovel in Černigoj, avantgardnost Integralov.
I. PREGELJ: Matkova Tina: dogajalna zgradba, književne osebe, ekspresionizem, idejne prvine.
S. GRUM: Dogodek v mestu Gogi: biološka in socialna zaznamovanost oseb, ujetost v
psihoanalizo, simultani oder, vloga didaskalij, ekspresionizem in grotesknost, idejne prvine.
Socialni realizem v pripovedništvu
Nastanek in značilnosti socialnega realizma. Podoba malega človeka. Pripovedna tehnika.
P. VORANC: Samorastniki: okvirna zgradba, mali človek, osebe, pripovedna tehnika, ideja.
M. KRANJEC: Režonja na svojem: politične in gospodarske razmere, osebe, pripovedna tehnika,
idejne prvine.
TEMATSKI MODUL: PRVA SVETOVNA VOJNA V KNJIŽEVNOSTI
Medpredmetne povezave: slovenščina, zgodovina, verouk. Izbrani avtorji in besedila: K. ABEL: iz
dela Kras, knjiga o Soči novela Vročina in druge novele. I. CANKAR: črtica Kostanj posebne sorte.
P. VORANC: roman Doberdob.
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V DRUGI SVETOVNI VOJNI - Književnost NOB
Zgodovinski okvir in značilnosti slovenske NOB-književnosti.
M. BOR: Srečanje: avtobiografsko ozadje, lirske in epske prvine, moderna balada.
K. DESTOVNIK-KAJUH: življenjska in umetniška pot. Bosa pojdiva: motivi, kontrast, ideja.
F. BALANTIČ: življenjska in umetniška pot, teme, slog njegove poezije. Zasuta usta: metaforika.
POTI SODOBNE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
Sodobno slovensko pripovedništvo
E. KOCBEK: življenjska in umetniška pot, prelom, odmev, eksistencializem in personalizem v zb.
novel Strah in pogum. Novela Črna orhideja. B. PAHOR: življenjska in umetniška pot, teme in
pripovedna tehnika. Roman Nekropola: avtobiografski roman, taboriščna tematika, dvojna
perspektiva, pripovedovalec, ideja. A. REBULA: življenjska in umetniška pot, tematika, pripovedna
tehnika. Roman Senčni ples: dogajalni Č in P, glavna književna oseba, idejne prvine.
Sodobna slovenska lirika (po 15. maju)
J. MENART: Croquis. K. KOVIČ: Južni otok. T. PAVČEK: Še enkrat glagoli. C. ZLOBEC:
Pobeglo otroštvo. T. ŠALAMUN: Maline so.
DOMAČE BRANJE
Dijaki so prebrali več književnih del, o katerih so pisno poročali. Domače branje sem preverjala
tudi v obliki testov.
JEZIKOVNI POUK
Tipi nalog 1. pisne naloge državnega izpita: vaje. BESEDILNE VRSTE: Esej. Časopisni članek.
ZGODOVINA
SVET NA PRELOMU STOLETJA: IZ 19. V 20. STOLETJE
Sistem zvez. Imperializem. Velika krizna žarišča pred prvo svetovno vojno. Britansko-burska
vojna. Rusko-japonska vojna. Revolucija v Rusiji leta 1905. Prva in druga balkanska vojna.
Znanstveni in tehnični razvoj - najpomembnejši izumi konec 19. in v začetku 20. stoletja.
Slovenci v habsburški monarhiji. Dualizem. Kmečko vprašanje. Izseljevanje. Nastanek političnih
strank. Jugoslovanska ideja. Utrinki iz življenja: običaji, vzgoja, prehrana in stanovanjska kultura.
PRVA SVETOVNA VOJNA
Vzroki, povod. Propaganda med prvo svetovno vojno. Balkansko bojišče. Zahodna fronta. Vzhodna
fronta. Vojna na morju in v kolonijah. Soška fronta. Revoluciji in državljanska vojna v Rusiji.
Gospodarstvo, znanost in tehnologija med vojno. Konec vojne in njene posledice. Slovenci med
prvo svetovno vojno: majniška deklaracija, upori v vojski.
TEMATSKI MODUL: S KORNELOM ABELOM PO POTEH PRVE SVETOVNE VOJNE
Ogled razstave Spomini dveh vojn – Pogledi mlade generacije v društvu Grad v Banih in predstave
1914-1918, Trst-mesto v vojni v SSG. Predavanje prof. D. FRANDOLIČA o Kornelu ABELU,
nastop dijakov z branjem odlomkov o prvi svetovni vojni, ogled Frandoličevega filma Vojna je
strašna stvar. Videozapis o soški fronti in delo z zgodovinskimi viri. Ekskurzija po goriškem Krasu
po poteh Kornela Abela in po bojiščih soške fronte.
SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
Povojna ureditev sveta. Wilsonove točke. Versajska Evropa. Mirovne pogodbe. Društvo narodov.
Razvoj znanosti in tehnike. Mednarodni slog. Velika gospodarska kriza. Totalitarizmi: vzroki,
značilnosti. Italija in fašizem: vzroki, vzpon Mussolinija, korporativizem, ekspanzionizem,
italijanska koncentracijska taborišča. Nemčija in nacizem: Weimarska republika. Nacistična
Nemčija: NSDAP, SA, SS, Gestapo, noč dolgih nožev, kristalna noč. Hitlerjev ekspanzionizem.
Nacistična ideologija in nacistična koncentracijska taborišča. Sovjetska zveza in stalinizem:
sovjetsko gospodarstvo - vojni komunizem, Leninov NEP, Stalinova oblika gospodarstva. Stalinovo
uvajanje totalitarizma: gulagi, čistke, stalinistična država, kult osebnosti. ZDA med obema
vojnama. Španska državljanska vojna: vzroki, potek, odmev v slikarstvu in književnosti.
Slovenci v obdobju med svetovnima vojnama: Država SHS. Kraljevina SHS in obdobja
jugoslovanske države.
Po 15. maju
Boj za slovenske meje. Primorski Slovenci v času fašizma.
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Kratek oris druge svetovne vojne.
6. UČNO-VZGOJNE POBUDE
S KORNELOM ABELOM PO POTEH PRVE SVETOVNE VOJNE, medpredmetni in
medoddelčni projekt, oblikovanje prof. Dario Frandolič, zamisel in vodenje prof. P. Pettirosso
(v 1. in 2. polletju)
Razstava Spomini dveh vojn – Pogledi mlade generacije, SKD GRAD, Bani, avtorja dijaka I.
Kocman in R. Dolenc, ref. prof. P. Pettirosso (27.10.2014)
Predstava v SSG: M. Sosič, C. Tolazzi, I. Pison: 1914-1918 Trst, mesto v vojni, ref. prof. P.
Pettirosso in prof. M. Zerjal (28.11.14)
Predavanje Naši kraji med prvo svetovno vojno v sliki in besedi, prof. D.FRANDOLIČ, ref.
prof. P. Pettirosso (25.2.2015)
Poučna ekskurzija S Kornelom Abelom po goriškem Krasu, vodil prof. D. Frandolič, ref. prof. P.
Pettirosso (4.3.2015)
Razstava MAKS FABIANI med mestom in Krasom, v UKC SKERK v Trnovci, ref. prof. P.
Pettirosso (20.11.14)
Ekskurzija Mlada Ljubljana ob Dnevu slovenske kulture, ref. prof. Lapornik (10.2.15).
Razstava LONJER – partizanska vas, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, vodili
dijakinja G. Beltrame in prof. M. Ivašič, ref. prof. P. Pettirosso (15.4.2015)
Poučna ekskurzija VEČKULTURNI TRST - Grški Trst, ref. G. Sosič (12.5.2015)
Projekt Srečanje z gledališko umetnostjo, ogled abonmajskih predstav v večernih urah v SSG, ref.
prof. M. Lapornik: E. De Filippo: Filumena Marturano (17.1.15), Mi ha iš – Kdo si človek?
(22.2.15), I. Cankar: Hlapci (26.3.15).
Predmetna profesorica:
Patrizia Pettirosso
ITALIJANŠČINA
UČNE VSEBINE DO 15. maja
Predmetni profesor: Giuliana Sosič
Razred: V.KB
Slika razreda
5. KB razred šteje pet deklet in dva fanta. Razredna skupnost je heterogena, nekateri imajo dobro
razvite delovne navade in logično-analitične sposobnosti, pri nekaterih pa so te sposobnosti še
nekoliko omejene in se pogosto zadovljijo z ustaljenimi in stereotipnimi odgovori. V glavnem se
dijakinje in dijaki primerno izražajo, so pa razvidne nekatere slovnične in sintaktične
pomanjkljivosti in predvsem pri nekaterih so razvidne večje težave tako v pisnem kot ustnem
izražanju. Dijaki kažejo precejšnje zanimanje za snov in večinoma aktivno sodelujejo pri pouku.
Didaktični cilji:
- razpoznavati temeljne značilnosti obravnavanih obdobij, uvrščati obravnavana knjižna besedila v
avtorjev opus in v literarnozgodovinsko obdobje;
- kritično vrednotiti besedila na podlagi tehtnih argumentov in osebnih izkušenj;
- brati, razumeti ter interpretirati izbrana književna, zgodovinska, znanstvena, strokovna,
unmetnostna besedila in kritične ocene;
- razumeti in interpretirati izbrane slike pomembnejših smeri likovne umetnosti tega obdobja;
- uporabljati ustrezno literarno-zgodovinsko terminologijo pri ustnem in pisnem izražanju.
Učne vsebine, predelane do 15.maja
Dijaki so se v tem letu seznanili z literarnozgodovinskimi in umetniškimi obdobji od druge
polovice 19. Stoletja do povojnega obdobja.
Fra Ottocento e Novecento: contesto storico-sociale.
Il Romanticismo italiano: G. Leopardi, A Silvia.
Positivismo: contesto storico-sociale, le invenzioni tecnologiche e l’idea di progresso, fiducia nel
metodo sperimentale e nella scienza: Comte, Darwin.
Naturalismo: i caratteri del romanzo naturalista: cenni sugli autori;
GIOVANNI VERGA: gli inizi tardo romantici e il passaggio al Verismo.
Ideologia: lo scrittore come scienziato, il pessimismo, “la questione meridionale”, conservatorismo.
Tecniche narrativo-stilistiche: straniamento, impersonalità, coralità, linguaggio popolare .Testi:
Rosso Malpelo, La Lupa, I Malavoglia.
La nascita della poesia moderna
Contesto storico-sociale: la crisi politica e sociale dell’Italia, la svolta illiberale della borghesia
italiana, la rottura con la tradizione, il primato della Francia, l’ascesa sociale del ceto borghese.
G. Carducci: cenni sull’autore, l’evasione dal presente e la figura dell’intellettuale; San Martino,
L’inno a Satana.
Baudelaire: I fiori del male, A una passante.
Emily Dickinson: Udii una mosca ronzare.
E. Praga: Vendetta postuma.
G. Pascoli: biografia, ideologia. La grande proletaria si è mossa. Il fanciullino.
Testi: Lavandare, Temporale, Il Tuono, Da Italy.
GABRIELE D’ANNUNZIO
Biografia e ideologia: la vita come opera d’arte, l’estetismo “Il verso è tutto”, il superomismo.
Testi- Il piacere: Andrea Sperelli, l’eroe dell’estetismo; La conclusione del Piacere, Pioggia nel
pineto.
Le avanguardie:
Storia, politica e società nella prima metà del Novecento; Le avanguardie:l’Espressionismo, il
Futurismo, Il Dadaismo, il Surrealismo, I Crepuscolari, “La Voce”,Le scoperte scientifiche, la
psicoanalisi di Freud,
Testi: S. Freud, Lo svelamento di una verità nascosta, G. Gentile, Il Manifesto degli intellettuali
fascisti, F. T. Marinetti, Manifesto del Futurismo.
La narrativa nelle avanguardie: F. Kafka, Uno strano risveglio, J. Joyce, Il monologo di Molly, M.
Proust, Le Madeleine.
LUIGI PIRANDELLO: vita e opere. L’umorismo. Il contrasto tra il fluire della vita e la maschera.
La crisi dell’io. L’evoluzione del teatro pirandelliano, il “teatro nel teatro”.
Testi: La differenza tra umorismo e comicità: la vecchia imbellettata; Il fu Mattia Pascal: In giro
per Milano: le macchine e la natura in gabbia, Pascal porta i fiori alla propria tomba; Uno,
nessuno e centomila: La vita non conclude; Novelle per un anno: Il treno ha fischiato; C’è
qualcuno che ride; Sei personaggi in cerca d’autore: Finzione o realtà; Enrico IV : La vita, la
maschera, la pazzia; Così è ( se vi pare).
ITALO SVEVO: biografia, influssi culturali, il personaggio dell’inetto e la critica delle strutture
borghesi, l’analisi interiore e l’influenza della teoria psicoanalitica, il sistema dei personaggi.
Testi: Senilità: Inettitudine e “senilità”; La coscienza di Zeno: Lo schiaffo del padre, La proposta
di matrimonio, Lo scambio di funerale, La vita è una malattia.
La poesia:
Sergio Corazzini, Desolazione del povero poeta sentimentale;
Aldo Palazzeschi, Lasciatemi divertire (Canzonetta);
Salvatore Quasimodo, Ed è subito sera;
EUGENIO MONTALE: la vita, la disarmonia con la realtà, l’impossibilità dell’arte.
Testi: Ossi di seppia: I limoni, “Meriggiare pallido e assorto”, Non chiederci la parola, “Spesso il
male di vivere ho incontrato”; Le occasioni: “Addii, fischi nel buio, cenni, tosse”;
Učne vsebine po 15. maju
Program, ki ga mislim predelati od 15. maja do konca šolskega leta, bom
obravnavala sintetično in v glavnih obrisih.
Giuseppe Ungaretti: la biografia, il tema della guerra, l’innovazione metrica e sintattica;
L’allegria: I fiumi, Soldati, San martino del Carso.
Cenni sulla narrativa italiana postbellica e la letteratura triestina: C. Magris, F. Tomizza.
Učne metode
Pri uvajanju novih učnih vsebin sem se v glavnem posluževala frontalne učne metode.
Obravnavano snov sem razložila, z vprašanji in diskusijo pa naj bi dijaki sami prišli do poglabljanja
obravnave tematike.
Zaradi obsežnosti snovi sem se pri podajanju vsebin posluževala zlasti frontalne učne oblike, učno
snov pa smo poglabljali s pomočjo multimedijskega didaktičnega sistema Prometeo (videolekcije,
tabele, analize tekstov in slik, intervjuji) Druge metode so prišle v poštev pri samostojnem delu, ki
so ga dijaki opravljali po skupinah ali individualno. Dijaki so opravili seminarsko delo in sami
obdelali in nato individualno predstavili v razredu posamezne avtorje in njihova dela.
Preverjanje znanja
Delo v razredu sem sproti preverjala,ob zaključku enot so pisali pisne naloge . Vadili so ustno
strnjeno obravnavo snovi in odgovore odprtega tipa. Pri pisnih in ustnih preverjanjih sem bila
pozorna na bogatost izražanja dijakov in na njihove sintetične in analitiche sposobnosti in na
njihovo sposobnost interdisciplinarnega povezovanja.
Posebne pobude:
Zgodovina, kultura in vera tržaške grške skupnosti v Trstu.
Dijaki bodo obiskali gršo-pravoslavno cerkev, muzej in kjižnico grške skupnoti v Trstu. Seznanili
se bodo z njenim zgodovinskim razvojem, z versko in jezikovno podobo ter s kulturnimi in
gospodarskimi dosežki skupnosti.
Predmetni profesor
ZAKLJUČNO POROČILO PREDMETNEGA PROFESORJA
Šolsko leto 2014/2015
Razred: V. KB
Predmet: MATEMATIKA
Predmetni profesor: OSTROUSKA Cinzia
1. POROČILO O STANJU RAZREDA
V razredu je 5 dijakinj in 2 dijaka, večina je imela zadovoljivo predznanje. Dijaki so
spoštljivi, vzdušje v razredu sproščeno, disciplinskih problemov ni bilo.
Večina dijakov je redno sledila pouku in med poukom v glavnem sodelovala. Nekateri so
sicer počasneje usvajali snov, vendar so s stalnim delom dosegli več kot zadostne uspehe.
Zaradi nestalnih delovnih navad in skromnega predznanja, je uspeh pri enemu dijaku
skromen. Nekatere dijakinje dosegajo dobre in zelo dobre uspehe.
2. DOSEŽENI UČNI CILJI
Pouk matematike je bil predvsem “praktično” zasnovan- izrekov nismo dokazovali ampak
smo analizirali samo njihov geometrijski pomen in jih uporabljali pri reševanju vaj.
Večina dijakov zna rešiti dano nalogo s primerno metodo, logico sklepati in kritično
presojati rezultate.
Med šolskim letom smo vadili naslednje tipe vaj: sintetica obravnava snovi (Tip A),
reševanje krajših vaj in zaprta vprašanja (Tip B). Nekateri dijaki imajo še nekaj težav pri
reševanju vaj.
3. PREDELANE UČNE VSEBINE (do 12. maja 2015)
ODVOD – uporaba odvoda pri študiju funkcije (intervali naraščanja in padanja funkcije,
morebitni ekstremi in prevoji; intervali konveksnosti/ konkavnosti funkcije).
DIFERENCIAL funkcije-definicija in geometrijski pomen; uporaba diferenciala pri
računanju približnih vrednosti funkcije;
TAYLORJEVA FORMULA – aproksimacija funkcije s Taylorjevim polinomom.
MacLaurinov polinom.
INTEGRAL
Opredelitev nedoločenega integrala; nedoločeni integral elementarnih funkcij; nedoločeni
integral
vsote dveh funkcij in produkta funkcije s konstanto.Metode integriranja (metoda
substitucije, integracija po delih-»per partes«). Integracija racionalnih funkcij.
Določeni integral in njegov geometrijski pomen; osnovne lastnosti določenega integrala;
zveza med določenim in nedoločenim integralom.
Uporaba določenega integrala (računanje ploščin likov, računanje prostornine rotacijskega
telesa, računanje dolžine loka)
Posplošeni integral.
VSEBINE, KI BODO PREDVIDOMA PREDELANE DO KONCA ŠOLSKEGA LETA
DIFERENCIALNE ENAČBE
Navadna diferencialna enačba 1. reda. Enačba z ločljivima spremenljivkama
4. UČNE METODE IN SREDSTVA
Pouk matematike je potekal v obliki predavanj in vaj. Pred začetkom vsakega modula z
dijaki smo ponovili vsebine, ki smo jih potrebovali za novo snov, nato je sledila razlaga s
primeri in vaje, s katerimi so dijaki utrdili pridobljeno znanje in pridobili računsko
spretnost.
Dijaki so reševali vaje samostojno ali pa v skupinah.
Pri pouku matematike sem uporabljala naslednja učna sredstva: zapiske, priporočeni učbenik
Baroncini,Manfredi, Fragni- LINEAMENTI.MATH VERDE 4 in Baroncini,Manfredi,
Fragni- LINEAMENTI.MATH VERDE 5 (samo za vaje) ter fotokopije z dodatnimi vajami
5. OBLIKE PREVERJANJA IN MERILA ZA VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE
Preverja se poznavanje učnih vsebin, primerna uporaba strokovnega izrazoslovja, računsko
spretnost, sposobnost logičnega sklepanja in utemeljevanja lastnih izbir.
Končna ocena iz matematike vsebuje poleg ocene pisnih in ustnih preverjanj tudi oceno
poskusa 3. pisne naloge državnega izpita.
Ocenjevanje sledi navodilom VIN-a.
Predmetni profesor:
Cinzia Ostrouska
Trst, 12. maja 2015
PREDMET:
PREDMETNI PROFESOR:
ANGLEŠČINA
IRENA JELERCIC
1. SLIKA RAZREDA
Razred sestavlja 7 dijakov. Razredna skupnost je prijetna in vodljiva skupina, pouk poteka v
glavnem nemoteno in sproščeno. Dijaki si radi pomagajo med sabo in sodelujejo pri pouku. V
glavnem redno obiskujejo pouk in opravljajo domače obveznosti, pri utrjevanju učnih vsebin in
učenju pa niso vedno dovolj temeljiti. Večina dijakov ima še težave tako pri ustnem kot pisnem
izražanju, saj ni uspela zapolniti jezikovnih vrzeli.
2. UČNI CILJI
Med šolskim letom so dijaki spoznavali osnove biologije, kemije, biotehnologije in mikrobiologije
v angleščini ter razvijali sporazumevalne možnosti in jezikovno pravilnost v tujem jeziku. V kolikor
je jezikovno znanje nekaterih dijakov šibkejše, sem nekaj ur namenila odpravljanju napak in
utrjevanju slovnice.
3. UČNE VSEBINE
Zaradi zmanjšanja števila načtrovanih ur dijaki niso obravnavali vseh vsebin, ki so bile predvidene
po letnem učnem načrtu.
Predelane teme
Safety in the lab
Pages: 18-21
Laboratory equipment, lab measuring tools, lab techniques and experiments, how
to clean laboratory glassware
Pages: 22-25, 28-30
Matter, the building blocks of matter, the periodic table, chemical reactions
Pages: 44-53
Branches of chemistry, analytical chemistry, analytical methods and instrumental
analysis
Pages: 54-60
Organic chemistry, aliphatic compounds and aromatic compounds, polymers and
synthetic polymers
Pages: 74-83
Biochemistry: carbohydrates, proteins, lipids, nucleic acids
Pages: 84-93
Microbes, prokaryotes and eukaryotes, bacteria, growth requirements for microorganisms, microbial biotechnology
Pages 106-122
Pollution, go green, green power
Pages: 136-145
ponavljanje in utrjevanje predelanih vsebin
govorne vaje in spraševanja
preverjanja, utrjevanje slovnice (nepravilni samostalniki, predlogi, členi, nedoločni
pridevniki in zaimki, primerjalniki in presežniki, glagolski časi, modalni glagoli) in
popravljanje preverjanj
Skupno število ur (vključno z urami preverjanja)
Število ur
2
5
7
3
3
6
6
4
9
9
14
68
Predvidene teme, predelane po 15. maju
4
Air pollution, air sampling and analysis, potable water supplies, the types and
causes of water pollution Pages: 146-156
Ponavljanje vsebin
4
Skupno število ur 8
4. UČNE METODE, DIDAKTIČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI
Pri učenju tujega jezika in analizi slovničnih struktur se poslužujem primerjalne in kontrastivne
metode, opirajoč se na slovenski in italijanski jezik. Učne vsebine so povezane v zaokrožene
tematske sklope, ki obravnavajo naravoslovna predmetna področja: biologijo, kemijo,
biotehnologijo in mikrobiologijo.
Učne ure so bile kombinirane: potekale so predvsem v dvojicah ali manjših skupinah, individualno
ali frontalno. Pri razvijanju bralne spretnosti sem uporabila tehnike »skimming, scanning, intensive
and extensive reading«. Za utrjevanje pisne sposobnosti so dijaki pisali vodene sestavke (v glavnem
sem se posluževala spletne strani www.ted.com) in vadili odgovarjanje na vprašanja odprtega tipa.
Dijaki so razvijali nadjezikovne in nadbesedne spretnosti kot sta sklepanje o vsebini in ugotavljanje
pomena novih besed iz danega konteksta. Ustno sporočanje so utrjevali z ustnim podajanjem in
razčlenjevanjem obravnavanih besedil in ustnimi predstavitvami na vnaprej določeno temo. Vadili
so vse štiri jezikovne spretnosti: slušno in bralno razumevanje ter govorno in pisno sporočanje.
Predelane vsebine so iz predpisanega učbenika:
Paola Briano, New A Matter of Life, Edisco 2013
Nekaj gradiva sem črpala iz sledečih učbenikov in spletnih strani:
C.Oddone-E. Cristofani, Chemistry & co., Editrice San Marco 2012
N. Coe, M. Harrison, K. Paterson: Oxford Practice Grammar Intermediate, Oxford University
Press, Oxford 2010
P. Ur: Grammar Practice Activities – A pratical guide for teachers, Cambridge University Press,
Cambridge 2013
- https://www.khanacademy.org/
- http://www.periodicvideos.com/
- http://www.bbc.co.uk/worldservice/learningenglish/
- ted.com
Dodatne delovne liste za slovnico sem sproti pripravljala in prirejala. Posluževala sem se tudi
učnega gradiva na spletu, avdio- in videoposnetkov, CD-romov in interaktivne table. Dijakom sem
naložila gradivo na spletno e-učilnico.
5. OBLIKA IN KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Preverjanje je bilo najavljeno in je potekalo po obravnavanih učnih enotah. Bodisi v prvem polletju
kot v drugem polletju so dijaki pisali tri šolske naloge.
Pri ocenjevanju pisnih nalog sem upoštevala:
- stopnjo razumevanja in poznavanja obravnavanih vsebin, sposobnost logičnega povezovanja in
sinteze ter izčrpnost odgovorov;
- sposobnost pravilnega in natančnega strokovnega izražanja, jezikovno pravilnost, pravopisno in
slogovno ustreznost.
Dovoljena je bila raba enojezičnega slovarja med simulacijo pisne maturitetne naloge.
Pri ustnem preverjanju sem upoštevala pravilnost izražanja in izgovorjave, ustreznost besedišča,
sposobnost prepričljivega podajanja znanja, utemeljevanja ter povezovanja.
Dijaki so pisali tudi tihe vaje, v katerih sem preverjala znanje slovnice in novih besed.
6. DEJAVNOSTI POVEZANE Z VIP-OM
Dijaki so novembra in decembra sodelovali pri projektu Educhange, v sklopu katerega je šola
gostila univerzitetno študentko iz Kanade.
19. februarja so si dijaki ogledali gledališki muzikal Fame jr., ki ga je organizirala gledališka
skupina Il Palchetto.
ANALIZNA KEMIJA in INSTRUMENTALNA ANALIZA
š.l. 2014-2015
V KB
Prof.: Nidia Sivitz , Romana Gulič
1. Poročilo o stanju razreda
Razred je obiskovalo sedem dijakov, pet dijakinj in dva dijaka. Vsi so redno sledili pouku in kazali
zadostno zanimanje za predmet. Domače delo je bilo pri nekaterih dijakih nestanovitno in neredno.
Z večjim prizadevanjem in študijem bi si pridobili več znanja in boljše uspehe. V laboratoriju so
vedno radi delali in sodelovali. Vzdušje v razredu je bilo vedno prijetno in ni bilo nikoli
disciplinskih težav.
2. Doseženi učni cilji
Vzgojno-izobraževalni cilji in tranzverzalne kompetence:
dijak:
razume predelane vsebine;
svoje znanje zna smiselno podajati v pisni in ustni obliki in zna uporabljati znanstveno
terminologijo;
sposoben je logičnega sklepanja in povezovanja učnih vsebin tudi interdisciplinarno;
je znanstveno rigorozen, natančen in urejen ter varno opravlja laboratorijske vaje.
Didaktični cilji:
dijak:
• pozna osnove kemije do take mere, da po končanem državnem izpitu, nima nobenih težav
bodisi pri zaposlitvi kot tehnik, bodisi na katerikoli znanstveni fakulteti;
• razume in opiše z znanstveno terminologijo vse vsebine;
• ima dovolj osnov za razumevanje zahtevnejših vsebin na znanstvenem področju;
• razume pomen kinetike pri kemijskih reakcijah, pozna pomen reda reakcij in jih zna iz tega
vidika obravnavati;
• pozna koligativne lastnosti in pravilno rešuje računske naloge, pozna važnejše fazne
diagrame in jih smeselno opiše in razloži;
• pozna osnove elektrokemije in pravilno rešuje računske naloge;
• pravilno izvaja različne kemijske poskuse ob strogem spoštovanju varnostnih pravil
• pravilno izvaja standardne laboratorijske tehnike analizne kemije in nadzoruje reakcijske
pogoje
• pravilno izvede meritve različnih kemijskih veličin, ima sposobnost upodabljanja podatkov
v obliki tabel in risanja diagramov
• načrtuje poskuse in je sposoben timskega dela
Skoraj vsi dijaki so dosegli omenjene cilje v zadostni ali dobri meri.
3. Učne metode in sredstva
Pri podajanju učnih vsebin sem se posluževala, poleg klasične frontalne metode, predvsem
pogovorne in sodelovalne metode (laboratorijska didaktika) z delom na tekstih iz različnih
učbenikov in zapiskov. Vsebine fizikalne kemije smo črpali iz učbenikov: Jelka Sodja-Božič
FIZILAKNA KEMIJA in Lazarini – Brenčič ANORGANSKA KEMIJA.
4. Oblike preverjanja in kriteriji ocenjevanja
Teoretični del
Preverjanje je potekalo v pisni in ustni obliki. Splošno znanje sem preverjala v šolskih nalogah (tri v
prvem in tri v drugem polletju). Ustno spraševanje je potekalo v obliki podajanja vsebin, kot
simulacija za državni izpit. Pri ocenjevanju ustnih in pisnih preverjanj sem sledila kriterijem VIP-a
in vedno upoštevala znanje in razumevanje vsebin, ustrezno oblikovanje ustnih in pisnih sporočil,
rabo pravilnih znanstvenih izrazov in sposobnost analize in sinteze ter reševanja novih problemov.
Laboratorijsi del
Dijake sem ocenila na podlagi pridobljene praktične kompetence v laboratoriju in na podlagi
skrbnosti, urejenosti in strokovnosti pisnega in grafičnega podajanja eksperimentalnega dela.
5. Predelane učne vsebine
KEMIJSKA KINETIKA
Kemijska kinetika
hitrost reakcije in reakcijski mehanizem
Reakcijska hitrost
zakon reakcijske hitrosti, red reakcije, reakcije ničtega reda, koncentracija reaktanta in čas
reakcije, reakcije prvega reda, grafični prikaz, reakcije drugega reda, grafični prikaz,
razpolovni čas reakcij ničtega, prvega in drugega reda
Teorija trkov in hitrost reakcij
aktivacijska energija, vpliv temperature, Arrheniusova enačba
Reakcijski mehanizmi
opredelitev zakona hitrosti pri večstopenjski reakciji, elementarne reakcije, molekularnost
reakcij, enomolekulske, dvomolekulske in trimolekulske reakcije, počasna stopnja reakcije,
verižne reakcije
Katalizatorji
katalizatorji in inhibitorji, avtokataliza, homogena kataliza, kontaktni katalizatorji
FAZNA RAVNOTEŽJA
Enokomponentni sistemi
entalpija faznih prehodov, fazni diagrami enokomponentnih sistemov (voda in ogljikov
dioksid, fazno pravilo)
Dvokomponentni sistemi
raztopine, podajanje koncentracije raztopin, topnost plinov v tekočini, Henryev zakon, topnost
trdnih snovi v tekočini, koligativne lastnosti raztopin, znižanje zmrzišča, zvišanje vrelišča,
osmoza, zmesi tekočin, zmesi tekočin s popolno topnostjo, parni tlak idealne zmesi tekočin in
Raoultov zakon, diagrami parnih tlakov dveh tekočin s popolno topnostjo, vrelni diagrami,
enostopenjska destilacija, frakcionirna destilacija, neidealne zmesi tekočin, azeotropne zmesi,
vrelni diagrami azeotropnih zmesi, zmesi tekočin z delno topnostjo, zmesi tekočin, ki se ne
topijo druga v drugi
Topnost tretje komponente v dvofaznem sistemu tekočin
razdelitveni Nernstov zakon, primer ioda
ELEKTROKEMIJA
Električna prevodnost
električni naboj, Faradeyev naboj, prevodniki 1. in 2. reda, električna prevodnost raztopin
elektrolita, molska prevodnost, mejna molska prevodnost in Kohlrauschev zakon, ionska
gibljivost
Elektrokemijski členi
delovanje galvanskega člena, negativna anoda in pozitivna katoda, redukcija in oksidacija v
galvaskih členih, redoks vrsta, Daniellov člen, napetost člena in standardni elektrodni
potenciali, Nernstova enačba, členi v ravnotežju
Elektroliza
pozitivna anoda in negativna katoda, elektroliza taline NaCl, elektroliza vodne raztopine
NaCl, kvantitativni vidiki elektrolize in Faradeyev zakon
LABORATORIJ
Potenciometrično titriranje
Umerjanje pH- metra s postopkom dveh pufrskih raztopin
Skladiščenje in vzdrževanje steklene elektrode membranskega tipa
Kislo- bazično nevtraliziranje s stekleno elektrodo
Potenciometrično titriranje z reakcijami obarjanja
Risanje diagramov z aplikacijo programa Excel
Nevtraliziranje dvokarboksilnih kislin v naravnih vzorcih
Uporaba in tariranje konduktometra
Konduktometrične kislo-bazične nevtralizacije z uporabo platinske elektrode
Spektroskopske analize
Analize vode
Trst, 8. maja 2015
Nidia Sivitz
Romana Gulič
Predmeta:
ORGANSKA KEMIJA IN BIOKEMIJA in
LABORATORIJ
KATJA PASARIT
ROMANA GULIČ
Profesorja:
•
OPREDELITEV IZHODIŠČNEGA STANJA V RAZREDU
Skupino sestavlja sedem dijakov, ki sem jih poučevala že v lanskem šolskem letu. Dijaki tvorijo kar
homogeno razredno skupnost. Nekateri imajo dobre delovne navade, drugi so dokaj nestalni. Učne
vsebine večina od njih osvaja počasi.
Vzdušje v razredu je sproščeno, disciplinskih težav ni.
CILJI IN KOMPETENCE
razumevanje soodvisnosti zgradbe, lastnosti in uporabe snovi
razumevanje naravnih procesov in načinov kemijskega proučevanja narave
odgovoren odnos do uporabe snovi, sposobnost in pripravljenost za zavzeto, odgovorno in
utemeljeno ravnanje za zdravje in v okolju (kemijska varnost)
eksperimentalno-raziskovalne spretnosti in veščine
naravoslovne postopke, spoznavne procese (kompleksno mišljenje), kritično mišljenje in
ustvarjalnost
prostorske predstave oziroma osnove kemijske vizualne pismenosti z vizualizacijskimi
sredstvi oziroma sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT)
naravoslovno pismenost in s tem zavedanje o soodvisnosti družbenih, družbeno-ekonomskih
in naravoslovno-tehniških procesov.
Kemija posebej udejanja razvijanje naravoslovno-matematčne kompetence (zmožnosti) za razvoj
kompleksnega in kritčnega mišljenja:
iskanje, obdelava in vrednotenje podatkov iz več virov:
‒
zmožnost presoje, kdaj je informacija potrebna,
‒
načrtno spoznavanje načinov iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov
‒
načrtno opazovanje, zapisovanje in uporaba opažanj/meritev kot vira podatkov
‒
razvijanje razumevanja in uporabe simbolnih/grafičnih zapisov
‒
uporaba IKT za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavljanje informacij;
uporaba osnovne strokovne terminologije pri opisovanju pojavov, procesov in zakonitosti
razvijanje eksperimentalno-raziskovalnega pristopa:
‒
navajanje na izbiro in uporabo primerne in varne opreme
‒
opredelitev dejavnikov poskusov (eksperimentov); razlikovanje med konstantami in
spremenljivkami ter poznavanje kontrolnih (referenčnih) poskusov
‒
presoja zanesljivosti pridobljenih rezultatov
‒
navajanje na argumentirano sklepanje pri predstavitvi;
»odnosna« in odločitvena zmožnost:
‒ zavedanje, kako naravoslovno-matematične znanosti in tehnologija vplivajo na življenje in
okolje
- prepoznavanje in preprečevanje nevarnosti v skrbi za zdravje in okolje
‒ sposobnost za odgovorno in aktivno sodelovanje pri reševanju problemov in pri trajnostnem
oziroma sonaravnem razvoju.
DIDAKTIČNE METODE IN UČNI PRIPOMOČKI
Pri izvajanju učnega procesa sem se posluževala povečinoma frontalne metode. Pri dijakih sem
skušala razvijati kritično mišljenje, na podlagi katerega bodo dijaki znali bodoče informacije
uporabiti, vrednotiti in ustrezno predstaviti.
OBLIKE IN KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Za preverjanje znanja sem se posluževala ustnih spraševanj. Dijaki so pisali tri šolske naloge na
polletje. Negativne ocene so popravljali ustno.
Seveda pri oblikovanju ocen sem sledila kriterijem VIP-a.
Pri izoblikovanju končnih ocene sem
upoštevala:
Pri spraševanju sem upoštevala:
znanje
jezik in način podajanja
poznavanje pomena strokovnih izrazov
pravilno uporabo strokovnih izrazov
natančnost pri podajanju
natančnost pri reševanju računskih nalog
znanje
jezik in način podajanja
poznavanje pomena strokovnih izrazov
pravilno uporabo strokovnih izrazov
natančnost pri podajanju
natančnost pri reševanju računskih nalog
•
PREDELANE UČNE VSEBINE – do 15.maja
MODUL 1 – OPTIČNA IZOMERIJA
Kiralni ogljik
Polarizirana svetloba
Enantiomerija in optična aktivnost
konfiguracija R in S
prednost skupin
Spojine z več kiralnih atomov
diastereoizomeri
strukture mezo
resolucija racematov
MODUL 2 – ZGRADBA IN LASTNOSTI ORGANSKIH KISIKOVIH SPOJIN
Pregled organskih kisikovih spojin po funkcionalnih skupinah in poimenovanje:
enostavne (monofunkcionalne) kisikove organske spojine( alkoholi, etri, aldehidi, ketoni,
karboksilne kisline, estri, amidi)
Izomerija organskih kisikovih spojin:
položajna, funkcionalna
ALKOHOLI
Alkoholi in fenoli:
vpliv zgradbe na lastnosti alkoholov (fizikalne lastnosti: vrelišče, gostota in topnost alkoholov,
primerjava vrelišč in topnosti)
oksidacija alkoholov
eliminacija vode pri alkoholih
ALDEHIDI in KETONI
Aldehidi in ketoni:
zgradba, poimenovanje
Vpliv karbonilne skupine na lastnosti spojin
Značilne reakcije:
oksidacija, redukcija,
nukleofilna adicija na karbonilno skupino
Aldehidi in ketoni v življenju
KARBOKSILNE KISLINE in NJIHOVI DERIVATI
Karboksilne kisline:
kislost in vplivi na jakost karboksilnih kislin
Oksidacija primarnih alkoholov in aldehidov
Priprava in hidroliza estrov, priprava in hidroliza amidov
MODUL 4 – MEHANIZMI
Mehanizmi SN1 in SN2 ter E1 inE2
MODUL 5 – SPEKTROSKOPIJA
Spektroskopija IR (teorija)
Spektroskopija NMR (teorija)
Interpretacija spektrov
PROGRAM LABORATORIJA ORGANSKE KEMIJE in BIOKEMIJE
Analize na ogljikovih hidratih, Tollensova reakcija, Fehlingova reakcija
Dokaz škroba v različnih vzorcih
Tariranje in uporaba polarimetra
Skladiščenje in vzdrževanje polarimetrične kivete
Določanje desnosučnosti in levosučnosti optično aktivnih snovi
Priprava in določanje kota alfa invertnega sladkorja
Uporaba refraktometra in ultratermostata
Določenje lomnega količnika sladkornih in hidroalkoholnih raztopin
IR spektrofotometer
Nega celic za IR spektroskopijo
Priprava in snemanje spektrov tekočih in trdnih vzorcev
Kvalitativno določanje najvažnejših funkcionalnih skupin organskih spojin
Izolacija acetilsalicilne kisline iz tablet aspirina
Določanje beljakovin v jajčnem beljaku
Saponifikacija
Cilji laboratorijske aktivnosti
razumevanje organske analitike in karakterizacije organskih spojin iz eksperimentalnih opažanj
izvajanje standardnih laboratorijskih tehnik organske kemije
točnost in strokovnost pri vodenju laboratorijskega zvezka
odgovorno upoštevanje varnostnih prvil
Preverjanje
Dijake sem ocenila na podlagi pridobljene praktične kompetence v organskem laboratoriju in na
podlagi skrbnosti, urejenosti in strokovnosti podajanja eksperimentalnega dela.
PREDELANE UČNE VSEBINE – po 15.maju
MODUL 3 – ZGRADBA IN LASTNOSTI ORGANSKIH DUŠIKOVIH SPOJIN
Amini kot baze (primarni, sekundarni in terciarni amini)
Reakcije aminov s kislinami in nastajanje soli
Aminokisline:
kiralni center, L-aminokisline in D-aminokisline
amfoternost aminokislin
bipolarni značaj aminokislin
Peptidna vez
Polipeptidi in proteini kot produkt kondenzacijske polimerizacije
Vrste in primeri zgradbe proteinov: primarna, sekundarna, terciarna in kvartarna zgradba
Trst, 8. maja 2015
Katja Pasarit
Romana Gulič
BIOLOGIJA, MIKROBIOLOGIJA IN TEHNOLOGIJE NADZORA OKOLJA
ZAKLJUČNO POROČILO
Šolsko leto 2014-2015
Razred: 5. KB
prof.: Sara Čok, Peter Bandi
1. SLIKA RAZREDA
Razred je sestavljalo pet dijakinj in dva dijaka. V razredno skupnost se je vrnila tudi
dijakinja, ki se je lani šolala v Venezueli in bila deležna, v prvih dveh tednih šolskega leta,
podpornega pouka. Njeno znanje biologije v zvezi z lanskimi vsebinami je bilo evalvirano s testom,
pri katerem pa je pokazala šibko znanje.
Vsi dijaki so pri pouku vedno sledili in sodelovali ter se za predmet zanimali. Nekateri so
bili pri delu precej površni in imeli so težave pri pomnjenju in povezovanju učnih vsebin.
Dojemanje, analiza in sinteza snovi je bila nekoliko počasna in v glavnem je bilo precej okorno tudi
ustno in pisno sporočanje. Disciplinskih težav ni bilo, dijaki so bili spoštjivi in olikani in delo v
razredu je potekalo sproščeno.
2. DIDAKTIČNI IN SKUPNI PREČNI CILJI
Po obravnavi modulov biotehnologije, ki so izpadli iz lanskega učnega načrta, je bil smoter
letošnjega programa osvojiti temeljno znanje na področju tehnologij za pripravo pitne vode,
čiščenje odpadnih vod, odstranjevanje polutantov iz onesnaženega zraka, remediacijo tal in
odstranjevanje ter reciklažo trdnih odpadkov. Poleg poznavanja različnih tehnologij, so dijaki
morali sintetizirati naučene vsebine tako, da so pokazali, da so sposobni predlagati najprimernejše
posege in procese za odstranjevanje onesnaževalcev in remediacijo kontaminiranih območij.
Nekatere analize so usvojiti tudi s praktičnimi vajami v sklopu laboratorijskega dela.
Učne vsebine so bile razdeljene na daljše module, ob zaključku katerih so dijaki v večji ali
manjši meri dosegli naslednje didaktične cilje:
•dijak pozna različne metode in tehnike čiščenja odpadnih voda in vode namenjene pitju;
•pozna pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na biološko čiščenje vode;
•pozna važnejše sisteme bioremediacije tal in uničevanja ter reciklaže trdnih odpadkov;
•pozna tehnike za odstranjevanje nekaterih polutantov ozračja;
•predlaga najprimernejše posege za čiščenje onesnažene vode, zraka in tal;
•pozna osnovne tehnike za monitoražo za varstvo in zaščito okolja ter varnost na delovnem
mestu;
•pozna in zna izvajati nekatere analize na področju mikrobiologije okolja;
•razume laboratorijske vaje, analizira rezultate in jih zna tolmačiti;
•opravlja eksperimentalno delo ob upoštevanju varnosti in natančnosti.
Poleg didaktičnih ciljev, tesno vezanih na predmet, so si dijaki v letošnjem šolskem letu
lahko pridobili tudi naslednje transverzalne kompetence:
- dijak predelane vsebine razume, jih zna analizirati in sintetizirati ter kritično presoditi;
- svoje znanje zna smiselno in tekoče podajati v pisni in ustni obliki in zna uporabljati znanstveno
terminologijo;
- znanje tudi samostojno poglablja in kaže iniciativnost;
- sposoben je logičnega sklepanja, poglobljenega razmišljanja in povezovanja učnih vsebin, tudi
interdisciplinarno;
- je znanstveno rigorozen, natančen in urejen ter pravilno in varno opravlja laboratorijske vaje ter
jih zna tolmačiti.
3. A) UČNE VSEBINE PREDELANE DO 15. MAJA
a)Teoretični del
KLASIČNA GENETIKA: Mendlovi zakoni, Morganovi poskusi na vinski mušici (vezani geni).
MUTACIJE: spontane in inducirane mutacije, strukturne in številčne mutacije, mutageni
dejavniki.
METODE SPREMINJANJA ORGANIZMOV: Prenos DNA: rekombinacija, znotrajcelični
prenos genskih informacij; medcelični prenos genskih informacij: transformacija, transdukcija,
konjugacija, transpozicija. Biotehnološke metode: restrikcijske endonukleaze; pomnoževanje
DNA z verižno reakcijo s polimerazo (PCR); gelska elektroforeza. Tehnika rekombinantne
DNA: pridobivanje eksogenega gena; klonirni vektorji; vnašanje vektorja v gostiteljsko celico
(elektroporacija, zlitje protoplastov, raba Agrobacterium tumefaciens, biolistična metoda,
mikroinjiciranje, liposomi idr.); selekcija rekombinantnih celic. Aplikacije biotehnologije v
medicini in diagnostiki, gensko spremenjeni organizmi (transgene rastline in živali),
reproduktivno in terapevtsko kloniranje, bioremediacija, biosensorji, biotehnologija v
industrijski proizvodnji.
TEHNOLOGIJE ČIŠČENJA PITNE IN ODPADNE VODE: Mikrobiološka analiza pitne
vode. Indikatorji fekalnega onesnaževanja. Odpadne vode. Samočistilna sposobnost voda.
Čiščenje odpadnih voda: kemijsko-fizikalno in biološko čiščenje. Aerobno čiščenje:
precejalniki, aktivno blato, biodiski, fitodepuracija. Mikroorganizmi in spremljajoča
združba v čistilnih naprava z aktivnim blatom. Anaerobno čiščenje. Mikroorganizmi v
digestorijih.
TEHNOLOGIJE REMEDIACIJE TAL: Sestava tal. Mikrobne asociacije v tleh. Vloga
mikroorganizmov v tleh. Mineralizacija organskih snovi. Kemijske, fizikalne in biološke metode
remediacije tal in situ in ex situ. Genetsko spremenjeni mikroorganizmi in bioremediacija.
TEHNOLOGIJE ODSTRANJEVANJA ZRAČNIH POLUTANTOV: Mikro- in makroonesnaževalci zraka. Polutanti iz industrij. Mikrobiologija zraka. Kemijski, fizikalni in biološki
postopki odstranjevanja onesnaževalcev zraka: adsorbcija, biofiltracija, kondenzacija,
odstranjevanje polutantov na „vlažni“ način, sežiganje, elektrostatično usedanje.
b) Laboratorijski del
Mikrobiološka analiza pitne vode: celokupno število mezofilnih bakterij na PCA. Koliformne in
fekalne koliformne bakterije s tehniko MPN in MF. Predhodni, potrdilni in zaključni testi pri
kolimetriji;
Mikroorganizmi v zraku: filtracija in tehnika izpostavljanja petrijevk;
Mikrobiološka analiza tal;
Mikrobiološke analize mleka in vina.
B) UČNE VSEBINE PREDELANE PO 15. MAJU
UNIČEVANJE IN RECIKLAŽA TRDNIH ODPADKOV: klasifikacija, zbiranje in
uničevanje oz. reciklaža trdnih odpadkov. Pridobivanje energije iz odpadkov.
VARNOST NA DELOVNEM MESTU IN MIKROBIOLOŠKA PREVENTIVA: monitoraža za
varstvo in zaščito okolja in varnost na delovnem mestu.
4. UČNE METODE IN OBLIKE, PRIPOMOČKI IN SREDSTVA
Pri podajanju učnih vsebin smo se v glavnem posluževali frontalne metode in dela z
učbenikom za nekatere module genetike in biotehnologije (B. Brajkovič: Biologija –genetika), za
ostala poglavja, za katera ne obstaja primeren slovenski učbenik, pa smo snov črpali iz novejših
italijanskih tekstov in iz slovenskih, italijanskih in angleških virov na medmrežju. Večkrat smo se
posluževali računalniških predstavitev in dijakom smo včasih razdeljevali fotokopije. Pouk smo
skušali večkrat problematizirati in učne ure osnovati tudi na strukturiranih pogovorih, vezanih na
obravnavane tematike in aktualnost. Posamezna poglavja smo skušali med seboj primerjati in
povezovati nove argumente z že usvojenimi. Ključne pojme smo večkrat poudarjali in širše
didaktične sklope utrjevali v razredu skupaj z dijaki. Nekatere tematike smo tudi razširili z branjem
in analizo znanstvenih člankov ter poglavij iz knjig.
5. OBLIKE IN KRITERIJI PREVERJANJA TER OCENJEVANJA ZNANJA
Preverjanje je potekalo v ustni obliki s ponavljanjem in utrjevanjem predelanih tematik ter s
povezovanjem že znanih vsebin. Posluževali pa smo se predvsem dolgoročnejših spraševanj,
večkrat kot priprava na pisne preizkušnje in skušali postavljati vprašanja tako, da je vsak dijak
pokazal razumevanje vsebin, a tudi sposobnost analize in sinteze ter povezovanja med različnimi
didaktičnimi enotami. Ključna je bila primerjava med predelanimi tehnologijami in sposobnostjo
predlogov uporabe primernih tehnik za remediacijo okolja in utemeljevanje izbir. Preverjanje je
potekalo tudi v obliki šolskih nalog - tri na polletje. Pri ustnih in pisnih preverjanjih smo vedno
upoštevali znanje in razumevanje, ustrezno oblikovanje ustnih in pisnih sporočil in rabo pravilnih
znanstvenih izrazov. Pri ocenjevanju ob koncu vsakega polletja smo upoštevali tudi sodelovanje v
razredu, resnost pri delu, razgledanost in opravljanje domačega dela. Ocenjena je bila tudi ročna
spretnost, varno in pravilno opravljanje laboratorijskih vaj ter laboratorijski dnevnik.
6. DEJAVNOSTI, POVEZANE Z VIP-OM
Dijaki so bili soudeleženi v projektu »Spoznavanje in vključevanje v agronomsko, obrtniško
in gospodarsko stvarnost našega teritorija«. Oktobrske poučne ekskurzije na Sicilijo za celotni
kemijsko-biološki oddelek, ki je del omenjenega projekta, sta se udeležila le dijak in dijakinja tega
razreda, ki sta skupaj s sošolci sodelovala tudi pri vseh drugih pobudah, predvidenih v zgoraj
omenjenem projektu. Spomladi smo npr. organizirali celodnevno poučno ekskurzijo v Goriška
Brda, kjer smo si ogledali kleti Sirk v Krminu, Gravner v Oslavju in Terčič v Števerjanu. Spoznali
so tako pripravo žlahtnega kisa, vina, ki ga Gravnerjevi pridelujejo v anforah, ki so zakopane v
terenu in kletarjenje v tronadstropni moderni kleti gospoda Terčiča. Vsi dijaki so v sklopu
predmeta tudi opravili v laboratoriju analize vina; tudi kemijsko-biološke analize v sklopu projekta
»Kemijske in mikrobiološke analize tal«, so prispevale k bolj strokovnemu poznavanju gojenja
oljke in trte iz agronomskega vidika.
Interdisciplinarne povezave s kemijo so potekale skozi celotno šolsko leto in tudi branje
znanstvenih in strokovnih člankov in odlomkov v slovenščini, italijanščini in angleščini so
predstavljali del učnih ur.
Dijaki so sledili dvema sklopoma predavanj v okviru projekta “Diffondo”, ki ga prireja
združenje AIRH (Associazione Italiana Ricerca, Cura e Prevenzione Handicap) in se poslužuje
raziskovalcev inštituta ICGEB, ki so svoje referate osredotočili predvsem na zarodne celice, gensko
zdravljenje in gensko spremenjene organozme. 8. novembra so si dijaki tega razreda ogledali tudi
predstavo “Il mio DNA incontra Facebook” v gledališču Miela.
Dijaki so bili aktivno soudeleženi tudi pri pripravi in vodenju dnevov odprtih vrat in drugih
pobudah, ki so vključene v promocijo bio-kemijskega oddelka naše šole.
Dve dijakinji sta tekmovali tudi na „Olimpiadah naravoslovnih ved”, vsi pa so sodelovali pri
krožku “Od ideje do predstavitve”, kjer so se vadili v kreativnosti in predstavitvi svojih zamisli.
Predmetna profesorja:
Sara Čok in Peter Bandi
PREDMET:
PREDMETNI PROFESOR:
OKOLJSKA FIZIKA
FABIO STURMAN
1. SLIKA RAZREDA
Razred je sestavljen iz petih dijakinj in dveh dijakov. V razredu ni disciplinskih problemov, vedenje
je dobro in pouk poteka nemoteno. Sodelovanje pri pouku je zadostno-dobro, obisk pouka pa je
dober. Nekateri dijaki imajo še težave z uporabo in računanjem z najvažnejšimi fizikalnimi
količinami. Nekoliko pomanjkljiva pa je sposobnost samostojnega in kritičnega pristopa do snovi.
2. UČNI CILJI
Učni načrti, ki je bil predložen na začetku šolskega leta je bil skoraj v celoti predelan z nekaterimi
manjšimi spremembami . Med letom so dijaki spoznali radioaktivnost, njeno uporabo in učinke na
živa bitja, s posebnim poudarkom na plin radon. Seznanili so se s proizvodnjo električne energije in
njenim prenosom. Obravnavali so jedrske elektrarne, njihovo strukturo ter delovanje. Spoznali so še
vodikove gorivne celice. Vsi dijaki so dosegli zastavljene cilje v zadostni meri, nekateri pa so
dosegli tudi prav dober uspeh.
3. UČNE VSEBINE
Zaradi krčenja števila načrtovanih učnih ur bomo poglavje o EM valovanju le delno obdelali.
Tema
Ure
Ponavljanje osnovnih fizikalnih pojmov in količin: merski sistem SI, predpone, napake,
hitrost, pospešek, Newtonovi zakoni, sila, delo, energija, moč, navor, tlak.
3
Radioaktivnost: radioaktivno žarčenje (α, β in γ), radioaktivni razpad, razpadne verige.
3
Radioaktivnost: razpolovni čas in metoda C14 za datiranje organskih materialov.
3
Radioaktivnost: aktivnost (bequerel – Bq), absorbirana doza (gray - Gy), ekvivalentna
doza (sievert – Sv).
2
Radioaktivnost: merjenje radioaktivnosti, anihilacija, slabljenje žarčenja in razpolovna
debelina. Uporaba radio izotopov v medicini
3
Radon: nastanek radona in radon v bivanjskih prostorih. Prof. Massimo Vascotto predaval
o problematiki radona.
4
Radon: vpliv radioaktivnega sevanja na živa bitja.
2
Elektrarne: termo elektrarne, hidro elektrarne, sončne elektrarne in vetrne elektrarne.
Vodne, parne in vetrne turbine.
3
Izmenična trifazna napetost in efektivna vrednost izmenične napetosti. Daljnovodi in
transformatorske postaje, višanje in nižanje izmenične napetosti, izgube pri prenosu
električne energije.
3
Jedrske elektrarne (JE): jedrska cepitev, verižne reakcije. Jedrsko gorivo. KRŠKO jedrska elektrarna v Sloveniji. JE in jedrski program v Italiji. JE v Evropi.
2
Jedrske elektrarne: vrste jedrskih reaktorjev - tlačnovodni reaktor PWR, vrelni reaktor
BWR, tlačnovodni težkovodni reaktor PHWR, plinski reaktor GCR, vodno hlajeni,
grafitno moderirani reaktor LWGR.
3
Jedrske elektrarne JE: Primarni krog, sekundarni in terciarni krog.
Varnostni sistemi. Kontrolna soba. Jedrski odpadki.
2
Nesreče v jedrskih elektrarnah: Three Mile Island (ZDA), Chernobyl (Ukrajina) in
Fukushima Daiichi (Japonska).
3
Vodikove gorivne celice: zgodovina, delovanje gorivnih celic. Tipi gorivnih celic – PEM,
Alkaline FC, Direct Methanol FC, Reformed Methanol FC, MCFC, SOFC – trdno oksidne
4
GC. Učinkovitost in izkoristek, uporaba in problematika gorivnih celic.
Ponavljanje in utrjevanje predelanih vsebin
9
Ustno preverjanje in testi
6
Predstavitev referatov in gledanje didaktičnih filmov
14
Skupno število ur
69
Predvidene teme predelane po 15. maju
Elektromagnetno (EM) valovanje: povezava med električnem in magnetnim poljem.
Maxwellove enačbe. Nevarnost EMV. Merjenje EM valovanja. EM onesnaženje.
4
Preverjanje
2
4. UČNE METODE, DIDAKTIČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI
Zaradi pretežno teoretskega znanja in ker šola nima niti osnovnih znanstveno-didaktičnih
pripomočkov in niti laboratorija, sem se pri pouku posluževal frontalne metode. Pri predmetu ni
predviden asistent in torej ni laboratorijskega dela, ki bi utrdilo in podkrepilo teorijo. Pri delu sem
zelo pogosto uporabljal interaktivno tablo, ko sem podajal učno gradivo s spleta in pri gledanju
videoposnetkov. Posluževali smo se tudi računalniških fizikalnih simulacij PhET
(https://phet.colorado.edu/). Dijaki so pripravili referate o izbranih vsebinah v obliki predstavitve in
predavali celemu razredu. Ker nimamo primernega učbenika sem za večino učnih vsebin iskal
kvalitetno gradivo na spletu kot predstavitve ali tekstovne dokumente. Uporabljeno gradivo sem
shranil na razredni računalnik in je tako dostopno vsem dijakom.
5. OBLIKA , KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Vsa preverjanja so bila vnaprej napovedana. Dijaki/nje so pisali dva testa na polletje in pripravili en
referat na polletje ter predavali sošolcem/kam. Ustno oceno pa je dopolnilo še ustno spraševanje. Pri
ocenjevanju sem upošteval poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter sposobnost
pravilnega in natančnega strokovnega izražanja.
6. DEJAVNOSTI POVEZANE Z VIPOM
PROJEKT RADON - Dijaki/nje so 21.11.2014 sledili dvournemu predavanju prof. Massima
Vascotta, ki se ukvarja z meritvami na radonu na Inštitutu za fiziko na tržaški univerzi. Dijakom je
predaval o radonu in prikazal razne detektorje, ki jih uporabljamo pri merjenju radioaktivnega
onesnaževanja. 15.05.2014 pa bodo dijaki, po četrti učni uri, obiskali Inštitut za fiziko in sledili
zaključnemu predavanju ter spoznali tehnike in aparature, ki jih uporabljamo v jedrski fiziki za
merjenje radioaktivnosti.
TELESNA
ŠOLSKO LETO:
VZGOJA
2014/2015
RAZRED:
PREDMETNI PROF.:
5. B
SILVA MEULIA
STANJE RAZREDA IN DOSEŽENI CILJI OB ZAKJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Sodelovanje dijakov pri pouku je bilo redno in aktivno.Pri praktičnem pouku so utrdili že
poznane elemente športnih iger, atletike ter gimnastičnih vaj.Dosegli so določeno avtonomijo
pri delu in sposobnost smoternega izbiranja vaj glede na zaželjeni učinek . V glavnem so
izboljšali znanje in uporabo športne terminologije ter vsebin teorije telesne vzgoje.
UČNE OBLIKE IN METODE
Uporabljala sem metodo razlage in demonstracije. Pri utrjevanju in učenju novih gibalnih
elementov sem uporabljala kombinacijo analitične in globalne metode.
Delo je potekalo individualno, v parih in skupinah.
Pri teoriji sem uporabljala frontalno metodo razlage.Preverjane je potekalo tako pisno
kot ustno.
KRITERIJI OCENJEVANJA
Osebni psihomotorični napredek.
Sodelovanje, prizadevnost, rednost.
Odnos do dela.
Spoštovanje in pripravljenost sprejemanja drugih, ter pomoč drugim sošolcem.
Izražanje in uporaba pravilne terminologije.
Obvladanje teorije.
Lestvica ocen je bila od 2 do 10.
OBLIKE PREVERJENJA
Praktični pouk: testiranje in opazovanje pri izvajanju gimnastičnih vaj, športnih iger in
elementov atletike.
Teorija: pogovor, spraševanje, pisni tekst.
PREDELAN PROGRAM DO 15 MAJA
Praktični del programa smo skoraj v celoti predelali.
Predelane teme pri teoriji:
zgodovina športa od Olimpijskih iger stare do moderne dobe, Južni Sokol in ZSŠDI;
športna terminologija, telesna vzgoja, rekreacija in tekmovalni šport;
gimnastične vaje, motorične sposobnosti:podrobno moč, hitrost, koordinacija, gibljivost,
vzdržljivost in njen vpliv na zdravje;
gibalni sistrem: vrste mišic in kosti;
energijski sistemi in fiziologija gibanja.
PROGRAM PO 15 MAJU
Praktični del: utrjevanje športnih iger.
Teorija: ponavljanje.
Trst, 15.05.2015
Prof.: Silva Meulia
Predmet: VEROUK
Profesor: Jana TUL
Predelane vsebine:
Do 5. maja 2015 sem predelala predvidene vsebine
6. Opredelitev pojmov: moderna in antika (z vidika sociologie, psihologije in filozofije). To jim
pomaga pri razumevanju sodobnega sveta, vedenja v družbi in njih samih.
7. Ljubezen! Opredelitev pojma ljubezen in razlikovanje le-te od zaljubljenosti. Kaj je bistvo
ljubezni/zaljubljenosti in kako rasti v ljubezni.
8. Novodobne vere. Opredelitev pojma. Bog obstaja ali ne? Nove oblike verovanja in verskih
praks.
Čas do konca šolskega leta pa nameravan posvetiti poglabljanju predelane snovi in seveda tudi
aktualnim temam.
Metode dela:
Pri pouku sem uporabljala frontalno metodo učenja in skupinsko delo s pomočjo interneta.
Učni pripomočki:
Vsebine sem črpala iz svojih zapiskov in učbenik ni bil predviden. Uporabljala sem tudi
multimedijska sredstva.
Načini preverjanja:
Moj predmet je namenjen učenju za življenje, zato tudi ni preverjanja. Kriterij ocenjevanja je bilo
sodelovanje pri pouku.
Doseženi cilji:
Težko je definirati ali so bili cilji doseženi, ker se bo to pokazalo tekom njihovega življenja.
Trst, 5. maj 2015
prof. Jana Tul
.....................................................................................................................................................