znanstveni licej - dokument 15. maja

:tfffrfo
JtaT|lEd:mtr t|rtm cd LKr DttErlrîo|lor/Ex
qrgsù.l
lJúdal
|fi!r bo
aolíD
a
Ìhmco'E
Llúùico ?. Tntd
ostlwrEÌrÈvtr.x|zawoa!|.oytflroruàr.Ia(or
rl|!!5.nl harú.À ú lC !8. Crllg.|ùg
iEài l.{ ?. TruÈf
' Ilto mA-OffiA úJr* Fúdd. t4
tuboaal lzlzt cF. et@ ,tat7
.{ì.t gúel(}2oflrudd|.lt p.c gttrc'ltaunefaqlúrdo|ni
nw.aobrbdú.f.naa
Sor-sxo LETo 2014/1s
ZRXUUÓHI DoKUMENT RAZREDNEGA sVETA
5. razred znanstvenega liceja
Zaktjuéni dokument rozrcdnegd sveta
5. raneda zndnstveneEd llcejo
-
opciid upordbne znanosti
7. Prcdstovítev razreda
d) Sestdvd ruzrcdo
Razred sestavlja devet dijakov. od katerih eden s posebnimi uénimiteiavami uènimi,
petjih prihaja
iu
Gorice, ostali ìz okoliskih vasi (vrh, Doberdob, Steverjan) infriièa. Stirje dìjaki ìzhajajo iz slovenskih druiin,
dva iz melanih , ostali trije pa iz italijanskih. V prvem razredu je bilo trinajst dijakov, od teh jih je ostalo
deset vdrugem, kjèrso sè jim pridrutilitri.ie ponavljalci. Vtretjem razredu sta skupino zapustila dva dijaka,
v èeîrtem Èe dve dijakinji.
Seznom
d ol{ov (v oklepojuje dotum
Benso
Jd!
Bertè
Mdtco (27.7.1995)
rojstvo)
(15. 12 1996)
BoschiMilo (5.9.1995)
lvono
Cotiè
Ferletié
(20.11.1996)
Toin
Guodognino
(12.12.1996)
Tin
(9.5.1996)
MauùJon (27.12.1995)
P i ose
ntie r Vole ùo (2 5. 10. 1 996 )
Terpin
Jernej (21,6,1996)
je heterogen, tako v pristopu do dela, kot glede uénih sposobnosti, uènega uspeha in zanimanja.
Veèina dijakovje med lolskim letom aktivno sodelovala pri uèno vz8ojnem procesu, le nekateri so obèasno
pokazali manj zanimanja v odnosu do snovì, oz. manj sistematiènosti in vztrajnosti pri domaèem delu. Dúaki
so v trieniju dobro napredovali in poleg specifianih predmetnih znanj nadaljevali v razvoju sposobnosti za
samostojno delo in kritièno razmil|janje. Rarred delujè dobro bodisi kot skupina, bodisi na nivoju
ó,1
Razred
posamezntKa.
d Dldoklèno kontínuiteto
Spremembe v sestavì profesorskeSa razrednega sveta
informatikl ln slovensèini
pri prehodu
.
2. Doseieni sploíni vzgoJno lzobruÈevdlnl cilji
iz èetrte8a v peti
letnik so bjle le pri
(Odnosnq vedenjsko in spoznavno podroèje)
Dijaki so v odnosih med seboj in do ostalih korektni
in spoEtliivi. Z leti so vedno bolj razvili èut
skupine in smrt soSolke, kije zaznamovaa zaèetek èetrtega letnika je ie poveèal njihovo
medsebo.ino povezanost. Uspeinejsi rade volje pomagajo Sibkejlim. Stopnja usvajanja znanja ter
odgovornega in zrelega odnosa do !olskega dela je sicer razlièna. Nekateri so v petih letih Solanja
vestno in z veseljem opravljali svoje dolinosti, za druge pa je bilo to nekoliko teije. Na podroèju
spoznavneSa in 3irlega osebnostnega razvoja so v glavnem dobro ali zelo dobro dosegli splosne
cilje, ki sijih ie iola zastavila v trieniju.
3. DoseZena zndnja, kompetence in sposobnosti
a) na posameznih predmetnih podroèjih {glej poroèila predmetnih profesorjev, priloga A)
Seznam predmetov 5. letnika s Stevilom uènih ur
Predmetoi profesor
SlovenSèina
132
Adrijan Pahor
Italij ansèina
t32
Vanda Srebotnjak
AngleSèina
99
Kaùa Bresciani
Peter Cernic
Zgodovina
66
Viljem Gergolet
Matematika
132
Nadia Grusovin
lnfoImatika
66
lrena Lac
Fizika
99
Marco Petejan
r65
Dania Bregant
Filozofija
Naravoslovje
fusanje in zgodovina umetnosti
66
Ma.rta Visintin
Telesna vzgoja
Verouk
Mafa Lombardi
33
Mirjam Bratina
4, Ekskuîzije, pouéno potovdnjd, prireditve, tekmovdnid ln druge deidvnost,
Dijaki tega razr€da so se med letom udeleZili naslednjih pobud:
September:
-
17., l8
ir
19. Projekt STARGAIE ( predavanje natemo zadruàriètva),
Oktober:
-
l. Izlet v Celje,
2. Orientacijski pohod po
kasu na temo L svetovne vojne;
8. Ogled razstave Rudolfa Sakside,
11. Pobuda
16.
,Dan odprtih glav<, predavanja o naèrtovanju kariere,
fNVALSI (italijansèina)
17. Seminar v Vidmu na t€mo
i. svet. vojne,
23. in 24. Dan odprtih vrat na univerzi v Trstu.
November:
- ll. Predavanje o grafenu,
- 13. Predavanje o protivirusnih proteinih (Nova Goric4 univerza),
- 18. Predavanje iz kemije,
- 19. Obisk hiie eksperimentov (Nova Corica),
.21.ALFATEST,
-
25. Cledaliska predstava: Mesto v vojni.
26. Gledali5ka predstava v angle5kem jeziku:
Ar
ideal husband (Videm),
December:
-
3. Gledaliska pr€dstava: Lizystrata,
9. Ekskurzija v Visco,
17. Predavanje E, Kovaòa,
23.Ekskurzija v Villo Manin in ogled razstave Man Ray-
Januaî:
-
8. Usmerjanje, Opèine, predstavitev vseh slovenskih univerz,
26 predstavitev fizikalne univerze iz Ljubljane,
Februarl
-
4. Predavanje v sklopu projekta La guena
7. Obisk videmske univerze,
9. Presemova proslava , gost M. Kosuta,
degliAltri,
-
I
l. Predsîavitev
teèaja robotike,
13, Obisk univerze v
19. Predavanjev
Ljubljani,
sklopuprojeklaLa guenadegliAlt,
20.Ogled muzeja na goriSkem gradu v sklopu projekta La guena degli Altd,
Marec:
-
3. Predstavitev univerze v
Novi Gorici,
6. Gledaliska predstava: Sei personaggi in cerca d'autore, Pirandello,
od23. do 27. Solskl rzlel: lufin ln juìna Francija.
April:
-
S.Predavanje v sklopu projekta La guerra degli
14. Predavanje:A square root
univ.
-
of-l,
a new step
Alti,
forward in the mathematical world ( predava
prol L Cristea),
I5. Ekskurzija v Benetke in ogled muzeja
P.
Gugg€rheim,
21. GledaliÀka predstava: Hlapci, Cankar,
Maj:
-
4, Obisk DrZavnega zavoda za nukleamo fiziko, Padrièe (Trst),
Do konca Solskega leta sta
5e
predviden:
- udeleiba na Sportnem dnevu- Memorial Joaice Mikulus , 18. maj4
- sodelovanje nekaterih dijakov na E-STORIA, 23. maja.
Nekateri dijaki so v popoldanskih urah sledili l0-urnemu teèaju robotike, nekateri so si v sklopu
ponudbe SSG Èolam ogledali v veóemih urah predstavi: Kar tako mimogrede in Zlati prah ima3 v
oòeh.
5, Kriteúji preverjanjo În ocenievanid
Pri vrednotenju in ocenjevanju znanja so profesorji
upoltevali kriterije zajete v osebnih letnih uènih
naòrtìh.
6. Priprdvo na dÈovnl îzpit
Razrednisvet odloèi, da bo do konca meseca maia izvedel:
eno simulacijo tretje pisne naloge { predmeti: angl., fil., inf., zg. um.; tipologija naloge: B}),
eno simulacijo druge pisne naloge,
eno simulacijo prve pisne naloge
.
Primeri simulaci s priloienimi kriterijivrednotenja so za.ieti v prilogi
C.
Gorica, 12.05.2015
Eolski
iic
Podpls koordlnatorja
C-1T.tr+o-.--.---...-
f- ar
b-,t--r
-{o.. ..?o^ \tl-. c
ISTIÍUÍO STATALE OI ISTRU?IONE CON UNCUA D'INSEGNAÌúENTO SLOWNA
Liceo classico 'P, Trubaa
Magìstralè
'5. GtÉgoltiè' ad indiízzo spainenlate elèIe scienze
DRZAVNT IZoBRA2EVALNIz^voD s
Klasièna
soctati,
soenttfico-tecralogin, ped4oqca
SLoVENSKI UèNI}I JÉZ|KOM
lÉ6i"P.lrubal
Uèileljisèo"S. GÉgod!é'z dru:boslovno, znanslveno-tehnoloàko, p€dagoÈko smedo
t€|.
34170 GORIZIA- GORICA vla Puccini,14
04ai 82123 lax 0481 533263 lavn. 0481 32387
€-mail [email protected] ii
Priloga A
POROÒILO PREDMETNEGA PROFESORJA
Predmet: slov€n5èina
r. DOSEZENI UÒNI
Smer: V.r.
znrn.lic. Sol.leto:
2014-2015
CILfi:
a)
znanje:
dijaki poznajo posamezna literama obdobja, njihove znaèilnosti, prebrali so obvezna litemma dela.
Dijaki v glavnem poznajo osnovne znaèiÌnosti èlanka, inîeryretativnega oziroma razpravljalnega
eseja, ki ga uporabljajo pri problemski obnvnavi knjize!îosti. LetoSnji program slovenske
knjiZewosti za drZavni izpit je nekoliko omejen po obsegu zaradi èasovne stiske, v kateri sem se
znasel zaradi lekaîerih sicer naórtovanih pa tudi nenapovedanih dejavnosti v okviru letoÈnjega
Solskega leta, zaradi katerih nismo uspeli izvesti obdobja sodobne knjiZevnosti v predvidenem
obsegu (vsaj do sedemdesetih let dvajsetega stoletja).
b)
kompetence (zmoznosti):
dijaki so zmoZnì posamezna dela kîiîièno presojati, literame tekste umesòati v prostor in óas,
jih
med seboj primerjati. Dijaki so zmotui lineamih primerjav pojavov in odnosov, analize sovplivanja,
torej vzroèno-poslediónih povezav, analize vsaj enega problema z veò altemativnih plati.
c)
sposobnosti:
Dijaki samostojno vrednotijo posamezna obdobja in literama dela, Sposobni so
zdruZevanja
literamo-teoretskega in zgodovinskega znanja z lastnim tazmítljanjem in problemskim pristopom,
literamo-zgodovinske primerjave, kije sestavni del vsakrsne interpretacije.
2.
UCNE VSEBINE: v dogovoru z dijaki bom nekaj avtorjev iz sodobne slovenske knjiZevnosti
in nekatere zamejske a\4orje predvidoma obravnaval 5e do 31. maja 2015.
Uènc etrote
Obdobje/uporabljen èrs
Slovenska modema, glavne znaèilnosti, literame struje, zgodovinski
Mumova (Sneg, Nebo, nebo.., Pomladanska romanca, Pesem
Vlahi, Ah, ti bori, Prisel
òas
je krog bozièa, Ko dobrave
okvir 3ue
o
ajdi, 8ur
se mraòe, Pa ne
pojdem prek poljan), in Kettejeva poezija (Jagned, Tam zunaj je sneg, Na
trgu, Na molù San Carlo VII, Na otèevem grobu, Adrija IV., Moj Bog III,
Melanholiòne misli); (ponovitev).
Oton Zupanèiè, interpretacija poezij
rz
posameznih lit.zbirk. (Ti 5ur
skrivnostni moj cvet, Manom Josipa Muma Aleksanùov4
z
vlakom,
Duma, Zebljarska, Ves, poet, svoj dolg).
lvan Cankar, àivljenje in delo, ponovitev posameznih najpomemb. del. l0 ur
Poezija (V bogatih koèijah se vozijo, Iz moje samome, genke mladosti,
Vinjeîe (Epilog), Na klancù, Manin Kaèur, Hlapec Jemej, Podobe iz sanj,
Za narodov blagor, (Kralj fla Betajnovi), predavanja.
Sopotniki modeme: Finagar: Pod svobodnim sonceú, (Dekla Anèka), 4 ure
Izidor Cankar. S poti.
Obdobje med vojnama, ekspresionizem, eropski okvir, futurizem, kon-
struktivizem, nadrealizem, kubizem (G. Lorca
-
Vitezova
pesem). 3 ure
Mod€mi rom. (Joyce, Ulikses) Knjizevnost
med vojnama na Slovenskem: Gradnik (Noò v Medani, Eros Tanatos, De 1ó ur
prol'undis, Mors victrix, Slnrt Ivana Gradnika), Plegelj (Matkova Tina,
Tolminci), Kosov€l (Balad4 Slutnj4 Bori, Ekstaza smrti, Noktumo, Kons
X, Kons 5), Grum (Dogodek v mestu Gogi), Jarc (Clovek in noè).
Socialni rcalizem, zgodovinski okvir,
T.
Seli3ka (Sedmorojenèki,
Pretrgana popisnica, SluZkinja pi5e), F.Bevk, (Bene5ki Slo-
venci, K.M, eedermac), Igo Gruden (Perice ob Savi, Kd5ka dekleta, V 8ur
nabrerinskih karnnolomil, Balada
o
otroku), P.Voranc (Boj na
poZiralniku, Samorastniki, Doberdob), M. Kranjec (Rezonja na svojem).
V.Badol (Alamut), posebnost njegove proze, pom€n, prevodi.
2luÀ
I-lteran .a v easu tt. svet. Vojne, zgodovinski okvir, Kajuh (Bosa pojdiv4 6ur
dekle, obsorej, Slovenska pesem, Materi padlega partizana), Balantiè
(Nekoó bo lepo), Bor (Gazimo, gazimo, Sreèanje, Sel je popotnik skozi
atomski vek ).
Sodobna knjiZevnost, slovstveni okvir, evropski okvir.
Slovenska sodobna knjizevnost, kamparska (utilitaristiòna literatur4
L.Krakar (Titovo kolo) kot pdmer take angaZirane literature. Prehod v
intimizem:
Pesmi Stirih, Koviè (Bela pravljica), Zlob€c (Pobeglo otlostvo), Menaf
(Balada o radiu, Croquis), Pavòek (Se enkrat glagoli), Minatti (Pohod, Pa
bo pomlad
prisl4 Nekoga mora.i imeti rad).
60. leta ìn obdobje eksistencializm4 Zajc (Veliki èmi bik), Kosmaè
(Tantadruj).
Kratek oris zamejske krize\,nosti. s posebnim poudarkom na obeh najpomembnejSih ustvarjalcih
-
Pahorju (novele) in Rebuli (Vinograd rimske
cesallceJ.
Edvard Kocbek: Strah in pogum. literami pomen zbirke,
liter.- zgodovinska umeièenost, Eno novelo (Cma orhideja) smo
predelali, interpretirali, skupno pr€diskutirali. (snov èetn€ga letnika)
Diiaki
so v
okviru Studiia slov. literature orebrali oredvidene litera-
me tekste. (sedem romauov ali zbirk novel in roma! Maje Haderlap Angel
pozabe, ki smo ga med poukom izrecno omenili).
U
METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, DOPOLNILNI POUK,
ird.:
Pri podajanju snovi sem uporabljal razliÒne metode: metodo ustne Ezl€e, ki sem jo uporabljal
predvsem takat, ko je moja razlaga najbolj priblitala dùakom uèno snov; metodo demonstriranja,
da so si dijaki pridobili ustezna spoznanja o stvamosti - naravni in &ùbeni, ki so îemelj za
razvijanje posplositev; metodo razgovora: dijaki so bile aktivni v procesu pouèevanja in so se na
podlagi prejsnjih spoznanj skulali dokopati do novega znanja (mislim predvsem na poroòanje o
raznih tekstih, berilih, ki smo jih obravnavali v Soli ali doma, referatih, poroèilih); metodo branja in
dela s tekstom: dijaki so se seznanile s tekstom, razumeli njegov smisel in ga znali interpretirati,
Uène m€tod€ sem med seboj kombiniral in jih pdlagajal vsebini in tipu uène snovi.
Glede oblik dela: poleg frontalne oblike, ki je vóasih nujna, je delo potekalo tudi individualoo,
v dvojicah, pri pouku zgodovìne pa tudi skupinsko.
V okviru òtudija slovenske literatue v V. razredu znaústveno tehnoloskega liceja dopolnihi pouk
ni bil potreben.
4. UÒILA IN UÒNI PRIPoMoÒKI:
(Uóbeniki in drugi pisni viri; uèna tehnologija; AV redstva)
Pri obravnavi slov. literature sem uporabljal sodobne strokovne literamozgodovinske tekste od
B. Patemuja do Andrijana Laha, priroènike za mentorje slov. knjiàevnosti in priroènik
knjiZeho didaktiko dr. BoZe Krakar Vogel (Stezice do besedne umetnosti
Ill, lV.
za
Svet
knjizevnosti 3 in 4, Branja 4.. Pri razvijanju uène snovi sem se posluzeval tudi dokumentarcev
in AV sredstev.
5.
PROSTORSKA ORGANIZACUA POUKA:
(laboratorij i, knj iZnica, ekskurzij e, potovanj a, r^z stave, stat.
..
.
.)
Med letom so dijaki prebrali doloèeno literamo gradivo, obiskali nekaj gledalilkih predstav.
6.
KRJTERIJI IN INSTRUMENTI ZA PREI'ERJENJE IN VREDNOTENJf, UÓNIH
DOSEZKOV:
(Pisne naloge, ustno prcverjenje, naloge objektivnega tipa, $afièno prevejenje, praktiène vaje,
laboratorijske vaje......)
Uporabljal sem Fedvsem sprotno preverjaîje: kratko ustno sprasevanje enega ali dveh dijakov na
zaèetku ureje bila koristna por.ratna informacija za prcfesorja in dijake. Konèno preve{anje pa sem
uporabil ob koncu posameznih (pomembnih) uènih enot in ob koncu polletja. Preverjanje je
terneljilo na ustnem spralevanju, saj pride pli tej obliki najbolj do izraza dijakova osebnost,
zmoznost koncentracije in sposobnost pravilnega razmiÀljanja in podajanja. Ocene so bile odvisne
tudi od dijakovega poznavaqja, pristojnosti in zmoznosti upoÉbe osvojenega znanja. V vsakem
razredu sem po vsaki uèni enoti - po ie omenjenem preverjanju - narnenil po potebi nekaj ur
poglabljanju in uîrjevanju.
Pri pisnem ocenjevanju sem bil pozoren prevsem na slovnièno pravihost, tehtoost izraàanja,
sposobnost lirSega povezovanja, utemeljevanja, kritiènega vrednotenja in uporabe Ze prisvojenega
znanja. Posebno teZo je imelo tudi ustlezno in smiselno stuktùiEnje pisnega sestavka in osebni
kritiòni p stop,
Dijak (Tim Guadagnino) - s posebnimi uènimi potrebami - je bil med Solskim letom pri pisanju
Solskih nalog in testov deleZen nekaterih olajÈav in kriterijev za ocenjevanje, kot jih predvideva
uadna zakonodaja.
Komisiji
so ns razpohgo primefi
Simulacija pwc pisne naloge
uporabljenih oblik prcverjanjr:
Gorica, ......12.5.2015
Podpis profesorja
lSîlîUîO SîAIALE Dl
íSîRUZIONE CON LINGUA DINSEGNATIíENTO SLOIENA
U@o
dasi@ P. ftubat-
Magistt tè 3- Gtègoréié'ad kdirízo spannontab dana sfi'nza Eocìèti, scientific,.tecnotogtct, pedasqiLt
DRZAVNI IZoBRA2EVALI{I zAvoD s SLoVENSKIM Uè]{IM JEzKoM
Kla3iÈniri€ "P. Ttub.r
UènetiSae "S. G€go.aial z drurboslovno, znamvenGlehnoloalo, pedagoèko
3,tt70 GORIZIA
tet.
fd
ftio
- GORICA vl.Puc.lni,lrt
0461 E2123 iet, 0481 533263 - C(81 32387
s-mail 99!oO:lO9q|!Dtql4lztb!9.iÌ
Priloga A
POROÒILO PREDMETNEGA PROFESORJA
Predmett ITALIJANSCINA
1.
Smeri Znarstveni
DOSEZENI UÒNI CILJI:
a)
znanje:
Razred
sestaulja deuet dijakou, ki so u teku petih let sotanja dobro
napredouati in si v nekateríh pimeih htdi samostojno utrjeuali in
pogtabljali predelano snou. Med njimi je tudi díjak s posebnimi uénimi
teznuam| ki je bil useskoà deleùen useh zakonsko preduidenih olajSau in
pnlagajanj pi pisnem preverjanju. Zastauljeni program so neka@rt dijaki
usuojili u zadouotjiui meri drugi pa dobri ali zelo dobrí in ga tako písno kot
ustno utem.eljeno podajajo. Med letom smo vadili to"ko analizo titerarnih
tekstou kat sestauo élankou in esejeu pa tltdi sintetiùn obraunauanje
snoui Za domaÒe delo so pisali predusem arrymentatiune tekste. V
éolskih nalogah sem predusem preuerjala doseÈeni niuo kompetenc branja
in razumeuanja raznourstnih besedíl ter sposobnost pisnega sporoéanja.
b)
kompetelce (zmoznosti):
Razred je na sploíno predusem u pisníh izdetkih dokazal, da suoje
znanje zna. tudi pimerno pikazati, utenetjítí. Pri tematskem pouezouanju
s snoujo nekateih drugih predmetov so nekateri dijaki pousem dosledni
in douolj razgledani, drugi pa le s teZauo dosegajo zastauljene cilje.
Jeàkoune kompetence so nekatei dijaki usuojilí le u zqdostni meri drugi
pa dobi alí zelo dobri. BoliSe so se na splosno izkazali pri razumeuanju
tudi neliterqrnih besedil recímo normatiunih- Óe oa uzamemo u Dretres
splosne socia.lne kompetence, potem je tu treba prtznati, da Ie due àijakini
in en dijak so usuojili konpetenco samostojnega zbiranja gradiua in
uóenja. îltdi kar se tièe sposobnosti uzpostauljanja uÒinkouitih sociatnih
relacij niso usi dosegli pousem zadostnih kompetenc.
c)
sposobnosti:
po sposobnostih ín nagnjenjih precej razlióni
dijaki, Ie polouica zna snou osebno urednotiti in jo primerno
uporabljati. Nekaj dijakou je bistuo predelane snoui 2e ukljuéilo u
Razred sestauljajo
sklop suojih urednot in izobrazbe.
2.
UCNE VSEBINÉ:
Obdobje/uporsbljcn òcs
Uène enot€
La crisi di fine Ottocento, lo sviluppo industriale,riflessi letterari.Il
september-oktober
Decadentismo, I poeti maledetti:
13 ur
Beaudelaire:Conispondenze,L'albatros ;
Verlaine:Arte poetica;
Rimbaud:Vocali.
Pascoli: la poetica ed il pensiero politico, le opere; X agosto,
Il
oktober-november-
temporale, Nebbia, Novembre, L'assiuolo, Il gelsomino
december
nottumo,L'ulîimo viaggio
3l w
D'Annunzio: L'inconùo di Ulisse
Saba: la poetica;
ll
canzoniere: Amai, Trieste , Sera di febbraio,
A
mia moglie, La capra, Caffè Tergeste, Città vecchia, L'arboscello.
Il mito di Ulisse
da Omero ai giomi nostri
januar 7 ur
februar
L'inetto
Svevo: La coscienza di Zeno.
Pirandello: l'umorismo,Sei personaggi in cerca d'autore, Emico IV,
Uoo, nassuno e centomila,
Il fu Mattia
12
ur
Pascal.
Kafka: La metamorfosi (f inetto Gregorio Samsa). Analisi dei singoli
autori, lettura dei testi con Padicolale accento sull'argomento tattato.
U.Saba,
ll canzoniere
Il periodo fascista: L'Ermetismo.
Ungaretti: ll porto sepolto (lettura compatata con Kosovel:Ikarov
sen)
Montale; Forse una mattina, Non chi€derci la parola, Meriggiare
marec-april
l8 ur
pallido e assorto, I limoni, Spesso il male di vivere ho inconhato,La
storia, Caro piccolo insetto, Ho sceso, dandoti il braccio...
Alle origini del tenorismo in Italia
april 12 ur
Lo sbarco degli Americani in Sicilia, la strage di Ponella della
Ginestra Gladio in Europa, il caso Moro.
ll
Neorealismo: Pavese: la poedca. i romanzi.
Letteratua ed industda.
maj -
junij
15
ur
Calvino e il labirinto. I nostri antenati; Se una notte d'invemo un
viaggiatore.
Eco: Il nome della rosa, Diario minimo, L'isola del giomo prima,
Il
pendolo di Foucault.
3.
UENE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA,
DOPOLNILNI POUK, itd.:
Poleg obièajnega ftontalnega pouka , so si dijaki ogledali sklop filmov, ki so pripomogli k
poglabljanju doloèenih segmentov predelane snovi. Samostojno so si morali tudi poiskaîi vire po
intemetu, Nekaj tematskih sklopov v zvezi s sodobno zgodovino pa so poglobili s tem, da so
prebirali eseje in o njih poroèali.
4.
UÒILA IN UÒNI PRIPoMoÒKI:
Dijaki so se lahko posluZevali katerega koli uèbenika. Snov so poglabljali
s
pomoèjo intemeta in
drugih pisnih virov.
Letterah-Lra tomo A5,BS in A6 in 86.
Ed. Atlas
5.
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA:
(laboratorij i, knj iznica, ekskuzij e, potovanj a, raz stave, stari
Dijaki se niso posluZ;euali
.. .
..)
Solske knjiànice, Iahko so
si
sami doma
prebirali u teku leta. Gradiuo za
prískrbeli knjige po programu in jih
poglabljanje nekakrth argum.entou sodobne zgodouine jim je piskrbela
profesoica.Veékrat so se pi zbiranju gradiua posluZeuali interneta.
6. KRITERIJI IN INSTRUMENTI
ZA PREVERJENJE IN VREDNOTENJE UCNIH
DOSEZKOV:
(Pisne rElog€, ustno preverjenje, naloge objektivnega tipa, glafièno pleverjanje, Faktiène vaje,
laboratorijske vaje...... )
Preuerjanje se je oduijalo u obliki pogouora, predusem smo uadili samostojno
ustno poroèanje. Dijaki so pisali domaèe naloge po slemi prue pisne naloge
na dràaunem izpitu. Solske naloge pa so bile struktuirane tako, da so
preuerjale kompetence branja in raztmevanja raznolikih besedil Tako pisne
izdelke kot ustna spra6evanja sem ocenjeuala na osnoui na profesorskem
zboru sprejete razpredelnice.
Gorica, 12. maja 2015
Pgdpis profesorja
DRZjA\NI IZOBRAZEVALNI ZAVOD
Uèitetisèe "S. Gregorèiè"
S
SLOVENSKIM UÒMM JEZIKOM
s humanistiòno, druàboslovno, ananstveno in znanstveno-tehnolosko
sme4o
I(asièni licei "P. Trubar"
341?0 C.ORIZIA - GORICA vir Pùcciùi' 14
tel. 0481 82123 fax 0481 533263 ravn. 0481 32387
e-mail sqig0q20!2(@!gszie4s.i!
DR;:AVNI tzPrr, !.r. 201412015
Zikljuènl dokùment razrednega svet!
POROÒILO PREDMETNECA PROFESOR,'A (PTiIOgE A)
Smer: Znanstvenr
Predmeh .ÀngleIóin!
DOSEZENI UENI CILJI
a) ZNANJA
Dijak pozna anglelko in, v manjÈi meri, ameriSko knjizevnost, kultuo in
zgodovino 19. In 20. stoletja (od vilrtorijaskega obdobja do 20./30. let 20.
stoletja).
b) KOMPETENCE
aa
prcpanati literamo zwst danega besedila, ga zgodovìnsko in
kultumo oFedeliti, analizilati vsebioo izpostavljajoè Slavne tematike in
Dijak
vsebine
c) SPOSOBNOSTI
Dijak je sposoben razòlcnjevati in povezovati pridobueno znanje, toè[o,
uîejeno in pov€zano podajati obravlavano snov ter samostojno in kdtióno
obravnavati dano vsebino
Uane enote
PREDELANE UENE VSEBINE
Obdobje in ùporrb[en éas
The Victorian Era
Charles Dickens - Grcat Expectations
Charlotte Brotrtè - Jane Eyle
Oscar Wilde - The Pictule of Dodan Grey
The USA in the l9th Cenhrry
Heman Melville - Moby Dick
Edgar Allan Poe - The House ofUsher
Henrv James - Portrait ofa lady
The tum of the century
Joseph Coffad Heart ofDarkness
D. H. liwrence - Sons and lovers
Modemism
James Joyce - Evelino (Dubliners)
T. S. Eliot The waste land
september
t) ur
november
l) uf
-
oldobeî
-
december
december - januar
12 \tr
februar
l0 ùr
marec
The First World War and war poets
Wilfted Owen - Dulce et Decorum Est
Anthem for Doomed Youth
Siegfiied Sassoon
-
april
5u.
-
maj
Survivors
Aftermath
UCNE METODE IN OBLIKE, INDI!'IDUALIZACIJA POUKA.
PO
PODPORNI PO
Frontalno uèenj€, individualno delo v ioli in doma, skupisko delo ali delo v dvojicah, poudarek na
sprosdeno debato in analizo obravnavanega besedila, jezikorne vaje in poglabljanja vezana na
obrauravano besedilo, ogled daljlih in kajsih filmov v anglesèini, domaèe branje angleskih knjig,
ah za iezik. Poudarek na èi
ie po ko
i aktivno sodelovanie dii
INU
PRIPOM
Greame Thomson, Silvia Maslioni, NeÌ,' Li
Black Cat
2006
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (labontoriji, knjiznica, ekskùziie. stazi...
Delo v razredu
I<RITERIJI OCENJEVANJA {iz lemega uènega naèrra)
INSTRUMENTI ZA PR.EI'ERJANJE IN \,'RXDNOTENJE UÒNIH DOSEZKOV
Pisne Solskc naloge z vprasanji odprtega tipa
SpraSevanja o knji:evnosti
SploÈne govome vaje za oceno, a nevezane Da knjiZno snov
Pisne kontrolke @movrstnih tipolosii za ùeverianie znania
Goricr, 12.5.2015
.
Podpis profesorja
1"(
7.-.,.--
DRiAVNT IzoBRAiÉvAL'{I zAvoD s sLovENsKIM
Uè IfII ,EZIKOI.I
Humanrstrcnr in znansweni licej "S. Gregorèiè
Klaslèni llc€J "e Truba."
34170 GORIZIA
-
GORICA vlr Pucclnl, l:l
6v.. 04Al 32387
tcl. 0461 62123 tar 0:181 82123
DRZAVI{I IZPIT, ó.t. 2014/2015
Zrkljuòni dokumert razr€dlega sv€t.
POROÓILO PREDMETNEGA PROFESORJA
Predmet:
Zgodovioa
(PTiIOgA
A)
Smeri znanstvetra
DOSEZENI UCNI CILJI
a) ZNANJA
bì KOMPETENCE
Dijaki poznajo glavne zgodovinske dogodke od konca XIX. vse do zaèetka
petdesetih let XX. stoletja. Dijaki poznajo pravne, ekonomske, politiène in
druabene pojme, s katerimi lahko nadgadijo znanje o kljuènih dogodkih, ki
so se zeodili v èasu od konca XIX. stoletia vse do zaèetkov hladne voine.
Skomj vsi dijaki, upoStevajoè zgodovinsko metodo, kitiúno obravnavajo
velike druàbene in civilizacijske spremembe konca XIX. in prve polovice
XX. stoletja. Veèina dijakov je sposobna preseèi faktogafski pristop in
poiskati tudi globlje druZbeno ekonomske vaoke zgodovinskega dogajanja.
Vsi so si ustvarili sliko o stmi poîi uveljavljanja demokmtiònih sistemov v
Evropi. Nekateri dijaki izstopajo
natanènem poznavanju sosledice
zeodovinskih dosodkov.
Dijaki so sposobni analitièno obravnavati predelano snov Nekateri so si celo
izdelali samostojne zgodovinsko interyletacijske modele, katerimi,
izhajajoè iz preteklosti, uspesno tolmaèijo tudi sedanjost. V glavnem vsi
dijaki znajo povezovati zgodovinske dogodke s splo5no kultumo zgodovino.
v
c) SPOSOBNOSTI
s
PREDELAT\E UCNE VSEBINObdobje in uporabljen èas
Uène enote
Praa svetovna vojtra
SEPTEMBER -OKTOBER
Kriza na Balkanu, vzroki prve sveto\,ne vojne, nov naèin
bojevanj4 industrijska vojn4 potek vojne, vojne fronte 6UR
(Vzhodna, Zahodna, Soika in Solunska). drlava in
ekonomija med vojno, dru2ba
vojna- problem
italùanskega interventizna irl falijanski vstop v vojno,
nati kaji med vojno in po vojni, mirorine pogodbe (pariz
in Rapallo), rojstvo DrZave SHS, rojstvo Kraljevine
SHS, Wilsonove toèke, Drustvo narodov. nova
razmejitev Ewope po prvi svelotni voiù.
Druga industrijskl revolucija in delavsko vpralanje
NOVEMBER - DECEMBER
proizvodnji za éasa
Spremembe
industrijske
revolucije (primami, sekundami in terciami sektor). 8 URE
taylo'jzem, politiène spremembe prcd prvo sveto\rrio
vojno, primer Francije, imperializmi (ftancoski,
britanskí, nemSki), sociaho vpraSanje ob koncu 19.
stoletja in rojswo socialistiènih strark po dogodkih
PariSke komune, SPD, II. htemacionala).
in
v
ll.
Revolucije - ruska revolucija -komunizem
DECEMBER - JANUAR
Rusija pred vojno, leto 1905 in Duma, bolj5eviki in
menjievikì. carska artokracija, Rusija v vojni,
Februarska revolucij4Apîilske teze, KereDski,
Ol:tobrska revolucij4 vojni komunizem, drZavljanska
vojna, NEP, Leninova srnrt, Stalin m oblasti, Stalinove
petletke, gulagi, Stalinova zunanja politika.
7UR
Faiizeùl
Kriza po vojni, stavke, kiza italijanske demokacije
(katolièani in politik4 socialisti, komunisti, Giolinijevi
liberalci), Mussolini, San Sepolcristi, vzpolr fa5izma,
pohod na fum, velike reforme leta 1923, uboj
Matteotija" falistizacija drZave med letl 25-27, grajenje
JANUAR-FEBRUAR - MAREC
7
ttR
totalitarizma, konkordat.
Slovenci od leta 1919 do l€ta 1943
Problem razmejitve po prvi vojni, (Korolka, Porabje,
Primorska, Stajerska). Slovenci v Jugoslaviji.
Primorci v Italiji (politika, Sole, drustva, kultua, tisk),
uveljavljanje faiistiènega nasilja na vzhodni meji ltalije,
upor Slovencev pod falizmom (TIGR
tajna
k*èanskosocialna organizacija), prvi in drugi Tràa3ki
in
proces.
Demokr.cije med fasizmi in komunizmom
MAREC- APRIL 4 URE
Ekonomska kdza po prvi svetovni vojni v Nemèiji,
Weimarska republika, rojstvo NSDAP, vloga ZDA pîi
finanèni pomoèi Ewopi po prvi svetovli vojni,
gospodarska urediîev sveta in uveljavitev dola{a,
svetovna kriza 1929, New deal in utrditev demokÉcùe,
welfare state, posledice kdze let 1929 v Evropi, kiza
demolcacij v Errcpi, Hitlerjev vzpon, volitve 1932,
priprava reZima, 1935 Hindembugova sÍirt, diktatura,
nastanek Tretjega Reicha, antisemitizem, Ljudska
ftonta, Spanska drZavljanska vojna, problem Sudetov.
Stirideseta letr - Druga sv€tovtra vojlr
APRIL
sili v vojno, Blitzkrieg, vojaiki potek druge 5UR
svetovne vojne, problem upora in kolaboracije,
Nemèija
italùanski napad na Jugoslavijo, èetniki, ustasi, upor na
Slovenskem, OF, problem domobranstva, sodelovanje z
zavezniki, koncenhacijska taborisèa,
osvoboditev,
dogovori
Teheranu, Jalti, atomska bomba in atomski
vek, revoìucija v Slovenùi
v
I
Zrèetek hladne vojne
APRIL _ MAJ
Posdamska konferenc4 OZN, NATO, povojni poboji,
Nuremberiki proces, povojna ureditev Ewope in ideja
Evropske unije, \elezna zavesa, problem Nemèije in
Berlina, meje pri nas, Svobodno tda{ko ozemlje,
gospodarska last na Zahodu,
Marshallov naèrt
blokovska politika in hladna vojna. Snov bom zakljuèil
16. maja.
3 URE
in
UCNE METODE IN OBLIKE,INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK
Poukje potekal v glavnem ùontalno, deloma v delavnicah, kjeiso@aki poglobili preavsemìàilo
prve svetovne vojn€. Pri ob'ravnavanju snovi srno segati po virih in sicer: èasopisnih besedilih,
dokLrnentih, multimedijskih posnetkih, ogledih filmov oz. filmskih odlomko;(Il detino Maneoni,
Uomini conto, Modemi èasi, Diktator).
Med letom so dijaki sodelovali na mednarodnem simpoziju o pouèevanju prve svetovne vojne, ki
je odvijal v sklopu proj ekta Insegnare la Grande guerra inpav delavnici posveèeni zbiraqlu
zgodovinskega spomina v sklopu projekta Za guerra degli altú.Izdelali so tudi zgodovinski
irÌtervju, kije bil objavljen na spletu.
se
Pred vsakim preverjanjem smo snov ponovili.
UCILA IN UCNI PRJPOMO
Uébenih.
E. Dolenc, A. Gabriò, Zgodovina 4, DZS, Ljubljana
Viri: èasopisje XX, stoletja
Zapiski.
OdfoEki fifmovf Uominì conîrc, Diktator, Modemi éosl, Delitto Motteotti , Diktaîoh
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA
Pouk se je odvijal v razredu, v muzeju in na predavanjìh. Pri pouku smo uòinkovito uporabljali
multimedijska sredstva, predvsem intemetno povezavo in LIM tablo.
Na îerenu so si ogledali tudi klaje prve svetovne vojne in sicer obmoèje Vrha sv. Mihaela in
iinski muzei v Gorici.
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uèDega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJf,
Poleg obièajnih spraSevanj sem pri preverjanju znanja in ocenjevanju uposteval tudi domaèe delo.
Datume spralevanj oz. roke domaèih nalog (priblitno tri na Stirimeseóje) sem doloèal sporazurÌrno
in ob upoòtevanju spraievanj iz ostalih predmetov, Ocene posamiònih spra.Sevanj sem dijakom
sprotipovedal.
Sploòni kiterij ocenjevanja so bili
1
I
?
t
t
dojemanje predelane snovi;
usvajanjeterminologijet
sposobnost samostojnega podajanja predelane snovi;
kitièno-dialektièni odnos do snovi;
sposobnost povezovanja in sestavljanja samostojnih sintez.
Opis pomena ocen:
l= dijak odkloni
spra5evanje in ostane v klopi.
2= dijak stopi iz klopi, a ne spregovori.
3= dijak odgovarja na zastavljena vpn5anja z nesmiselnimi odgovori.
4= dijak odgovarja na vpraÀanja, aje razvidno, da ni usvojil sploSnegajedra predelane snovi. O
snovi ni sposoben racionalno in skleojeno spregovoriti .
5= dijakje le deloma dojel predelano snol ni pa bil sposoben o njej smiselno in sklenjeno
sprcgovodti.
6= dijak je usvojila minimalúo znarje, in ga samostojno podal, èeprav ni razvil sposobnosti
kritiènega povezovanja snovi in ustrezne terminologije.
?= dijak je snov usvojil in jo je samostojno podal, èeprav je bil pd podajanju terminololko negotov.
8= diiak ie srtov usvoiil, jo samostojno podal, usvoiil terminologiio, ni Da Se doseeel kritiòne
odnosa do snovi in sposobnosti samostojne sinteze.
9= dijakje snov usvojil,jo samostojno podal, usvojil terminologijo, razvil kritièen odnos do snovi,
ni pa Èe sposoben integrirati znanja z drugimi znanji in na osnovi tega podajati svoje sinteze.
l0= dijakje snov usvojil, jo samostojno podal, usvojil terminologijo, razvilje kritièen odnos do
snovi, je sposoben integ lati znanje z drugimi znanji in na osnovi tega podajati svoje sinteze,
Gorica, 12. mrja 2015
.
J
Pph
p\-
nroreqPria
//SNÎUTO STATALE DI ISÍRUZIONE CON LINCUA O'INSEGNA'',E
Masctao.s
fO SLOVENA
GÉsotéié.a.!,***3"d,Í#ffalailu!#[,,è soètati e s.,.ntiico.t&@os@.
DRzAVNI IZOBRA2EVALNIZAVOO S SLOVENSKIM UèNIM JEZIKOM
u, n u
n' ". u., *'l''#ì
lffl,*.[,\H,,* *-*,, "* ",
*
321170 GORIZIA- CORICA vla Pucclnl, la
t.l. lax 0461 62123 tà|. 0481 533263 - 0481 32387
€nail g!!El}a)QO2l!jg44i9!s!
Prilogr A
POROÒILO PREDMETNEGA PROFESORJA
PredmettFilozortjq
SmeriZDatrsfvetra
Sol.leto:2014/15
r. DOSEZENI UÒNI CILJI:
a)
znanje:
Dijaki so se rpeljali v osnove filozofskega razmisljanja s Studijem posamezri.ih avtorjev, filozofskih
tem, besedil, ter si tako zagotovili podlago za morebitni nadaljnji studij iz humanistiènih,
dru.aboslovnih in znanswenih ved.
b)
kompetence (zmoZnosti):
Dijaki so si pridobili precejSnje zmoZnosti za razumevanj€ in ocenjevanje drugaònih nazorov in
pogledov s primerjavo razliènih aworjev in temaîik; zmoZîost logiènega skleparja, deduktivnega in
induktivnega pristopa, jasne predstavitve teoretiònega znanja, in samostojnega raziskovanja.
c)
sposobnosti:
Dijaki so razvili sposobnost samostojnega in kitièn€ga miSljenja ter presojanja, sposobnost
prepoznavanja predsodkov in objekîivnosti; sposobnost strpnosti in spoltovanja
raz liènosti,oblikovanja etiène drZe, sposobnost razvijanja filozofskega argumenta na podlagi
poznavanja in razumevanja filozofskih pojmov in problemov, interpretiranja in !'rednotenja
fìlozofskega besedila.
2.
UÒNE VSEBINE:
Uètre eoote
Kriticizem: Kant
Obdobje/ùporrbljcD èis
September,
oktober (8
ur)
Nem3ka klasièna filozofija: Hegel
Novembe/december
(
l0 ur)
Januar (4 we)
Etiòni idealizem: Fichte; Estetièni idealizem. Schelling Januar (3 ure)
Voluntaristièni pesimizem -Schopenhauer
Februar (4 ure)
Zadetki eksistencializma - Kierkegaard ,
Marec (3 ure)
Heglova levica: Feuerbach
Apri(2 uri)
Filozohja kot kitika ekooomije: Marx
Maj (3 ure)
lracionalizem - Nietzsche
Maj (3 ure)
3.
UENE METODE IN OBLIKf,,, INDII'IDUALIZACIJA POUKA,
DOPOLNILNI POUK, itd.:
Pri posredovanju uène snovi sem se posluZeval liontalne metode, ki sem jo mestoma popestril z
metodo razgovora. Obèasno smo posegali po tekstih a!'torjev, z branjem in komentiranjem v
tazreou,
4.
UÒILA IN UÒNI PRJPoMoÒKI:
(Uèbeniki in drugi pisni viri; uóna tehnotogija; AV sredstva)
Pri podajanju uéne snovi sem prctezno upolabljal uèbenik
Abbagnano ftinerari di filosofia. Dijaki so si snov zapisovali.
5.
PROSTORSKA ORGANIZACUA POUKA:
(laboratorij i, knj iZnica, ekskurzij e, potovanj a, razstave, sîazi.
6. KRITERIJI IN INSTRUMENTI
. . ..
)
ZA PREVERJENJE IN VREDNOTENJE UÒNIH
DOSEZKOV:
(Pisne naloge, ustno preverjenje, naloge objektivnega tipa, grafièno prevejenje, praktiène vaje,
laboratorijske vaje......)
Kriteriji ocenjevanja so bili osnovani na preverjenju razumevanja obravnavane vsebine, na
sposobnosti primedanja in logiènega sklepanja. Pisno preverjenje je potekalo na osnovi èasovnih
rokov osvojiwe posameznih uènih enot.
Gorica, 15.5.2015
Podpk profesorjr
DR'AVNI IZOBRAZEVALNIzAvOD S SLOVENSKTM Uè IM JEZI KOM
Uètleljisè "S. Gregodtc z drutbollovno
Kla3iéni llcci
3a170 GORIZA
irì
znaGtv€no-léhnolosko sm€io
'P lruba/
- GgRlca vl.
Pucclnl, 'la
t!r.0481 82123 tax 0481 82123 Évn.0481 32387
DRZA\/NT rZPIT , é.t. 2ot4l20l5
Zokljuèni dokument razrednegt sv€ta
POROCILO PREDMETNEGA PROFESORJA (Prilogs A)
Smer: zn!trstveni licej- opcija uporaboe zDanosti
Predmel; matematik.
DOSEZENI UCNI CILJI
Dijaki so (v c€loti, delno ali v nezadostni meri, kotje razvidno iz ocene) v zvezi
s predelano
snovjo dosegli sledeèa
a)
ZNANJA
b) KOMPEÎENCE
cì SPOSOBNOSTI
- znanje definicij, izrekov in postopkov;
- zlwrje pimemih matematiènih simbolov oz zapisov;
- ananje primeme matematiòne teminologije .
-
uporaba primeme matematiène terminologije in tnatematiònih
simbolov pri podajanju snovi;
upolaba teorije za preverjanje lastnosti, utemeljevanje postopkov in
reÈevanje vaj (preprosti primeri);
Sposobnost Ézum€vanja, analize in sinteze podatkov ali teksta;
sposobnost uporabe primeúe matematiène terminologije in
matemariònih simbolov pri podajanju snovi:
sposobnost uporabe znanja, npr. za resevanje vaj :
sposobnost samostojnega iskanja, analize in sinteze podatkov, tudi
zgodovinskih lustna ocena nad osmico).
PREDELANE UENE VSEBINÉ
Uòne enote
Transformacije v ravnini.
Transformacija in inverzna trarÌsformacija. Transfomacija toèk
in krivulj v ravnini. Negibne toèke in figure, figure regibne po
toèkah ali globalno negibne. Kompozitum transformacij.
Izometrije: hanslacij4 rctacija acaljenje òez toéko in èez
premico, drsno acaljenje. Afin€ tÌansformacije, homotetije in
Dodoblosti.
Obdobie
ir
uDor&blien è!s
Sepr.-oK.
(l7h
z vstelo uvodnim pogovorom
predstavitvùo proCrane)
in
r ufiKcla.
Definicija fimkcije. Realna firnkcija realne spremenljivke.
Algebrske in transcendentne funkcije. Defrnicijsko obmoèje,
Okt.-nov.
(9ù z vstelimi
uratni Solske nalogc in
njene poPnve)
iskanje definicijskega obmoèja dane fimkcije.
Lrmlrc.
Razn€ tipologije okolice, izoliana toòka" stekali!èe.
Limite. Definicija limiîe Oodisi s pomoèjo epsilona, bodisi z
okolicami). Desna in leva limita. Neskonòne limite, limite v
neskonÒnosti, neskonène limite
neskonènosti. Asimotota.
Doloèanje vodoravnih. narpiènih in poierrih asimptot.
Zvezne in nezvezne firnkcije (dei z uporabo limite) in njih grafi.
Toèke nezveznosti in njih klasifikacija (nezveznost I. , II. in III.
tipa ali odpravljiva nezveznost), Dirichletova funkcùa.
Raèunanje limit zvemìh funkcij. Izreki v zvezi z limitami, limita
vsote(z dokazom), zmnoZka in kvocienta dveh l'unkcij. Izrek o
edinosti limite (z dokazom), o ohranjevanju predznaka (z
dokazom), o primerjavi. Weietstrassov izrek, izrek o ,,vmesnih
2
Nov,
(llh
-jan.
z vsleto 2. in 3. Solsko nalogo itr
njunima popràvMa )
v
vrednostih", izrek o nièlah zvezne fi.nkcije. Nièle zvezrie
funkcije in r€Sitve €naèbe (opisno), opis f'ostopka bisekcije.
Nedoloèene oblike.
Limita funkcije (sinx/x ko x teZi k nióli (z dokazom) in limita
funkcije(l +1/x)rx ko x tezi k neskonènosti.
Odvod.
Smemi koefìcient premice, sekanta in tangenta na graf funkcije v
dani toòki. Definicija in geometriòni pomen odvoda fimkcije v
dani toèki. Raèunanje odvoda dane funkcije v dani toòki. Desni
in levi odvod. Enaèba tangert€ na glaf funkcije v dani toèki.
Stacioname toòke.
Toòke, kjer fi.rnkcùa ni odvedljiva: navp. Fevoji, kuspide in
kotne îoòke ali kolena.
Povezava med odvedljivostjo funkcile v toèki in zv€znostjo
lizrek z dokazom).
Odvodi osnovnih funkcij (z dokazom), odvod eksponenîne in
logaritemske funkcije.
Odvod zmnoZka konslante s funkcijo, vsote in zmnoika dveh
funkcij (z dokazom).Odvod zrnnoaka treh funkcij, kvocienta
dveh fuokcij, sestavljene funkcije, funkcije potencimne na
funkcijo, inverznih funkcij oz. inverznih funkcij trigonometriènih
fwtkcij, odvod fwkcije, ki vsebuje veè kot erio nezrianko.
Viijiodvodi.
Rolleov izrek (z dokazom). Lagrangejev izrek (z dokazom) in
posledice. Cauchyjev izrek (z dokazom), De Hospitalov iaek.
Iskanje maksimuma" minimuna in prevojer.
Konveksnost in konkavnost funkcije.
Primeri Studija funkcije.
Craf funkcije f(x) in graf tunkcije f'(xJ.
Febr.-april
(3lh zvleio4.lolsko naloso in njcno
poprrvo )
Apr.-l5.maj
Integral.
Nedoloòen integlal. Osnovni integrali, lntegral sestavljene
tunkcije.
Integriranje
z
vpeljavo nove spremenljivke
in
(do 12. maja:7h z lsrcto 5. Soìsko naloso
,,integratio per
pafes".
!n nleno popravo ,
do 15. maja predvideriac 2h lckcùc)
Doloèeni integral. SploSna delinicija. Lastnosti.
Osnovni izrek integralnega raòuna, povezava doloèenega z
nedoloèenim iotegralom.
*Uporaba doloéenega integrala pri raèunanju povrsin kivoèrtnih
likov in prostomin \rytenin.
*( predelano do 15. Maja 2015)
Do konca Solskega leta bomo !e , poleg vaj in spraievanj, pisali
simulacijo in zadnjo Solsko nalogo.
*ravede..
rr.
Maj.-jun.
.o tiste ùre nri.nrtikc, ki so bile d€jsnrko polveèene pouku, red o3tllibi ùrrmi so Poaekdc druge
l{. .pr. 3.m a diirk org.rizir.h predrv.rje v rtr8|.!èini nrt rÍo:,. !quÙ. root of -1, 3
mrthcmrtic.l vorld'. Predsy.l.jc uriv.rzii.ara prof.3orlci hinr CrÈt . (Novogorlstr univ.)
Dn.
n.*
3t.p
foR.rd ir th.
UCNE METODE IN OBLIKE. INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI PO
Frontalna lekcija, interaktivna frontalna lekcija, uporaba in analiza teksta, skupno in individualno
reievanje vaj v razredu, skupna poprava in komentar domaèih vaj in Solskih nalog v razredu.
UCILA IN UCNI PRIPOM
-
Uvedeni teksti,
podatki iz Intemeta,
prograÌn za risanje gralbv l'unkcij (uporabljeni na interaktivni tabli, pobÉni z intemeta)
profesorjevi zapiski.
,
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriii, kniihica, ekskurzije, stazi...
Razred, po potrebi laboratorij informatike.
KRITERJJI OCENJEVANJA (iz lemega uònega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UòNIH DOSEZKOV (plsno
1n
ustno Dreverianie. nalose obiektivneea tioa- erafiéno orevedanìe. oraktiéne vaie. referati)
V vsakem Stirimeseòju vsaj dve ustni spraÈevanji in tri
Solske naloge.
Dijaka s posebnimi uènimi zahtcvami se obravnava v skladu
s
predvideno obstojedo zakonodajo.
LESTWCA ZA DOLOCANJE OCEN (predvsem za ustno in konéno oceno)
oc9na
10
Oplsniki
Uòni cilji so doseZeni z odliónim uspehom: dijak z veliko gotovostjo
obvlada predelano snov in jo zna preglcdno posredovati z osebdmi in
izvimimi oristooi: samostoino Ézume in Doslobi del snovi: natanòno zna
resevati vse vaje in probleme.
9
I
I
6
Uènj cilji so doseZeni z zelo dobrim uspehoú: dùak z golovosrjo obvladt
predelano snov in jo zna pregledno posredovati z osebnimi in izvimimi
pristoDii samostoino Doclobi del snovi .
Uèni ciUi so dosezenì z dobrim uspehom: dijak obvlada uène snovi,
njegova predstavitev je jasna, pravilna, gotova; uèenje je stalno in
uèinkovito.
Uèni ciUi so dosezeni z zadovoUivim usp€hom: dijak kaae poznavanje in
potrebne sprctnosti v skomj vseh primerih; predstavitev je primema,
uòna Drizadevnost ie stalna.
Uèni ciui so dosezeni le v zadostni meri: dùak snov v glavnem pozna,
vendar
5
4
3
1--2
s
skroúnim osebnim doprinosom
in z
negotovostmi pri
podaianìul uèna prizade\.nost ie le zadostno vztraina
Uòni cilji niso doseZeni v zadostni men: dijak kaZe vrzeli v znanju: le
delno pozna uòno snovi podajanje je nejasno, netoèno, negotovo;
Drizadeva.di€ ie obóasno ali nezadostno
Uòni cilji niso dosezeni: dtak pozria samo Feproste vidike ifl Se to v
zmedeni irl neueieni obliki: kaie skromno za\,zetost za uèenie
Uòni cilji niso doseZeni v zelo resni obliki: dijak pozna nekaj osamljenih
nepomembnìh sestavin uène snovi; ne studira, obèasno odklania
preverjanie, ne opravlia domaòiÀ dolZnosti.
Uém ciÌii sploh niso dosezeni inlali iih ni mosoèe oceniti. ker diiak
odklanja katerokoli obliko preverjanja in kaze sploh odklonilen odnoido
ir
DreclmeÎa.
GLEDI, PISNE OCENE
Pri vsaki iolski nalogi dobijo dijaki tabelo na podlagi katere lahko sarni preverùo dobljeno occno
glede na pravilno resene naloge.
Dijaku, ki je zasaèen pri prepisovanjuje dodeljena ocena ena, ne glede na to karje napisal.
Corica, 12.maj 2015
Podpis profesXrja
<-::-.
,.
Lu'yo.l't.\ /lrt d ! CL
ISTITUTO STAÌALE OIISIRUZONE SUPERIORE CON LINGUA DINAEONAiIIENTO SLOVENA
Lic€odelle scienze ums.è li@o lci.ntfico "S. GEgorèiè
Llc€o cla$lco "P. Truba'"
oR'AvNI IZoBRA2EVALI.II zAvoD s SLoVENSKIM UÓNIII JE.ZIKOM
Humani6liénl ln :nanslv..l li€j "S. GEgoÉié'
Klasièni licei "P. Truba/
3a170 GORIZÀ- GORICA vlJul. Puccini,la
.
Él.ftd
0/A1 A2123 C.F . 91021140317
3-mail: [email protected] p€s sois0o?002@p€c.isùuzione.it
www 301!ktc.nt€r.nót
DRZA\îU TZPIT, é.t. 2or 412015
Zrkljuóni dokument razrednega lveta
POROÒILO PREDMETNEGA PROFESORJA @Tiloga A)
Pr€dmeti
Infomatika
Smer: Znanstveni Licej (Uporabne Vede)
DOSEZENI UCNI CILJI
a) ZNANJA
Nekateri dijaki so pouku sledili z zanimanjem in so aktivno sodelovalì. Z
zanimivimi vpralanji in predlogi so popestrili pouk in predlagali
optimalne reÈitve v vajah, ki predvidevajo veè moZnih opcij. Stopnja
znanjaje pd dijakih raztlolika. Nekate imajo namreè Se tezave
predvsern pri praktióni uporabi znanja. Ostali dijaki beleZijo dobre in
prav dobre ùène uspehe in med Solskim letom so se redno vkljuèevali v
uèni proces.
Dijaki znajo:
definirati pojme polje, niz znakov, struktw4 podpro$am (tunkcija)
razloZiti princip delovanja algoritmov za urejanje (insefsort,
selesort, bubbl€sorl)
definirati pojem èasovna kompleksnost in asimptotska kompleksnost
defi[irati razliène podrazrede problemov
definirati ooiem numeriéna metoda
Dijaki so zadovoljivo razvili spretnost uporabe teorije za utemeljevanje
postopkov in sestavljanje prograrnov (prcprosti prim€ri). Veèina dijakov je
sposobna kitièno razmisljati o predlagani resitvi, jo zagovadati in rrednotiti
predloge te! pripombe sosolcev. Nekateri izstopajo v natanùrosti in
iznajdljivosti pri iskanju primemih postopkov, ki resijo predloZeni problem
Dijaki znajo:
uporabljati pdmemo informatsko-matematièrio terminologijo
bÉti in pisati podatke iz poli (iz vektorja in iz matrike)
uporabljati nize in polja
definirati in uporabljati gnezdene struktue
urejati podatke v poljih z razliènimi algoritmi
izraèunati èasovno kompleksnost enostavnih kod
doloèiti asimptotsko kompleksnost enosîavnih kod
napisati izvome kode za vse najpomembneise aleoritme ùeiania
.
.
o
.
.
b) KOMPETENCE
.
.
r
r
.
.
.
.
c)
sPosoBNosTI
analizirati program in ovrednotiti rezultate dobljene s progamsko
resitvijo
poiskati ap.oksimirane resitve in oceniti pmvil-nost reóirve na podlagi
doloèedh spremenljivk (geciznost, ltevilo iteracij, z Òeînih
Dodatkov)
Dijaki so sposobni naètovati postopek reseu-fi izbran"gul.o6iii[
analitièno obramavaîi predelano snov in povezovati med sabo predelane
vsebine. Konslruktivno sodelujejo v skupini z upombo digitalnih tebnologij,
sposobni so tekoèega, urejenega in povezanega podajanja obramavanih
vsebin. Dùaki so v tekoòem letu razvili sposobnost razèlembe danega
proble4a in aldiviranja ustrezne reòitvene sheme.
PREDELANE UCNE VSEBINE
Obdobjc in uporrbljeo éss
Uène enote
Ponavljanje programskega jezika C
September-november
(ll
.
Zanka for, while...do, stavki il,.else, switch (lab.
vaja kvadratna enaèba, Ézvrstitev trikotnikov)
Vaje s pretvorbami iz in v binami, oktalni, desetiÈki
ètevilski sistem
Polja (inicializacija, deklaracija poli, izpis najveèjega
elementa v polju)
Nizi znakov (programi z in brez uporabe knjiZnjice
string.h)
POLJA SlEvll(matrike) v C-ju
.
.
o
.
.
.
November (5 ur)
deklaracija in inicializacija marrik
kvadratne in simetdèoe matrike
vsota in produkt matrik
(vse z odgovadajoèimi kodami)
KLASICNI ALCORITMI Z VEKTORJI
.
.
December-janurr (8 ur)
Urejanje s selekcijo, z zamenjavo, urejanje bubble solt
(naèela delovanja)
Algoliîmi selesort, insertsort, bubblesort in
odgovarj
aj
oèe kode
KOMPLEKSNOST ALGORITMOV
definicija problema in naloge
èasovna zahtevnosî algoritrna
primitivne-elementame operacij e
prednosti in slabosti uporabe èasolae zaht€vnosti
odvisnost Stevila operacij od vhodnih podatkov
strukturirani programi
raèunanje òasovne kompleksnosti v enostavnih
Jrouar-februar
15
ur)
ùr)
primerih
ASIMPTOTSKA KOMPLEKSNOST
Febrùar (5 ur)
notacija O-veliki
urejenost med
O-velikimi
asimptotska kompleksnost
algebra O-veliki in njene znaèilnosti
izrek o vsoti in zmnozku
ekvivalenca med algoritmi
KOMPLEKSNOST PROBLEMOV
Marec (3 ure)
izraèunljivi in neizraèunlj ivi problemi
obvladljivi problemi
polinomski in eksponentni pÌoblemi
razred NP
razred P in NP-polni
April (6 ur)
NUMERICNA MATEMATIKA
.
o
.
predstavitev ètevil s plavajoèo vejico
napake pri numeriònem raòunanju
raòunanje kvadratnegakorena-babilonski algoritem
(sestava kode upostevajoò razliène spremenljivke:
preciznost, zaóetno vrcdnost, St€vilo iteracU)
Do
ALGOzuTMI NUMERICNE METODE
.
.
Taylorjeva vrsta (sestava kode za aproksimacijo
funkcije sinus upostevajoè preciznost, ètevilo iteract;
rekurzivna formula za funkcijo sinus)
Bisekcija (koda s spreruenljivimi ekstremi,
preciznostjo)
Aproksimacija integralov (metoda s pmvokotniki,
ls.Mrja
(5 ur)
MajJunij (4 ure)
tapezi in metoda Cavalieri-Simpson)
**15 ur j€ bilo
nemenjenih raznim predavani€n, obiskom
uriverr' €kskurzljlm' zborovani€m' izletom'
gledsliSki'n pr.dst vrm.
U
METODE IN OBLIKE. INDIVTDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, d
Pouk predmeta sem izvajala v dveh oblikah. Teoretiène ule so poîekale s fionÎalno razlago,
pogovorom in nzgovorom. Ure neposrednega pouka ob raéunalnikih so se navez-ovale na teoretièni
del, pri èemer so dijaki praktiòno uporabljali in preverjali obravnavana teoretièna spoznanja. V teh
urah so dijaki individualno ali v skupini opredelili informacijski problem, ga analizirali' izdelali
kakovostno resitev (optimalno). v okviru laboratorijskega delaje prislo do stalnih izmenjav mnenj
med dùaki, do msvetov bodisi s strani plofesorja kot ostalih dijakov in do iskanja izvimih resitev
IN UCNI PRIPOMOCKI
Profesorjevi zapiski, gradivo s spleta. Za poglavja o kompleksnosti algo;tmov sem se posluZevala
knjige P. Camagni, R. Nikolassy: Corso di Informatic4 Linguaggio C e C++, volune 3,2014.
Freeware Drosram Dev C++.
PROSTORSKA ORGANIZACUA POUKA (laboraroriji. knjiznica, ekskLu-zije-staziPouk s€ je odvijal v razredu in v raéunalni5kem laboratoriiu.
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uònega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE
ustno preverianie, naloee obiekîivnega ti
koltrolnih nalog sem pri preverjanju znanja in ocenjevanju upostevala tudi
sodelovanje in delo, ki so ga dijaki opravili v raòunalniikem laboraroriju. pri ocenjevanju (s
Stevilkami od Stiri do deset) sem upostevala prizadevnost, zanimanje in sodelovanje v razredu,
rednost pri opravljanju domaèih dolZnosti, nenazadnje pa tudi znanje in razumevanje obravnavane
snovi, njeno pravilno podajanje v primemem logièno - matematiènem jeziku in uporabo ustrezne
Poleg obióajnih
teminologije.
Pd laboratorijskih izdelkih sem upoótevala: pravilno analizo in razvoj vaje, èitljivost, uejenost in
nedvoumnost izdelka, pravilno strokovno temrinologijo in simboliko.
Pri ocenjevanju in wednotenju sem upoètevala kiterije in olajòave za SUT.
LESTVICA ZA DOLOCANJE OCEN (predvsem za ustni in kónèi6ìceno)-
ocena
l0
9
8
Opisniki
Uèni cilji so doseZeoi z odliènim uspehom: diiak z vali[o eotovoslio
obvlada .predelano snov in jo zu pregledno posredovati z oébnimi in
Evlmlml pnstopli s,ùnosîojno razune in poglobi del snovi; natanèno zna
reselau vse vale m Dlobleme.
Uèni cilji so dose2eni z zelo dobrim uspehom: diiak- lotovosìb obvlada
predelano snov in jo zna pregledno posredovari-z ose-bnimi in izvimimi
pnstopi; samosîoino poglobidel snovi .
Uèni ciUi so dos€Zeoi z dobrim uspehom: dijakjbvlad; uène snoG
je jasna, pravìlna, sotova; uèenje je stalno in
liÌf?;1r3:"0'""t""
7
Uéni cilji so dosezeni z zadovoliivim uspehom: diiak kaze ooznavanie in
primerii; predstaiite"je primerna, úina
po-trebne spretnosti v skoraj vseh
Dnzaoevnost te stalna.
6
Uèni cilji so doseZeni le v zadosrni meril diiak snóvlìEwrèfr-fraravendar s skromnim osebnim doprinosom in z íegorovostnii pri podàjanjul
5
Uèni cilji niso dose2eni v zadostni meri: diiak ka2alEèll v znanlu: G
delno, pozna. uèno snov: podajanje je néjasno, netoòno. negdtovo;
4
Uèni cilji niso dosezenii dijak pozna samo preproiG vidì[è-ii-Gì-v
zmederu ln neueieni obliki; kaze skJornno zavzelost za uòenie
Uèni cilji niso dose2eni v zelo resni obliki: diiak pozna netai osamlienitr
in nepomembnih sestavin uéne snovi; ne'studira obèasiro odkiania
ucna pflTaoevnost le te zadostno vz.hatna
pflzaoevanle Ie oDcatsno atr nezadostno
3
preveianje, rc oPravlja omaòih do
Uaniìi]r' sDi6b n-iso doscr-.î-nali lih ni moSoòe ocenili. ker dijak
odlldnjiLat;okoh obliko preverjanja In kazc sploh odklonilen odnos do
colca,
12.
msjr
2015
Podpis profesori!
'(? a! (
.'ì <'
DRZAVNI IZOBRAZEVALI{I ZAVOD S SLOVENSKI UèNIìI JEZIKOM
Uèll.[i3è6 "S G.egoÈiq z druZboslovno in znanstuenon€hnololko smedo
Kralièni lic.j P Truba/
3a'170 GORIZIA-GORICA vi. Pucclnl, l:l
r.l.0481 82123 lax 0481 82123 lavn 0481 32387
DRZAYNI IZP|T
, ó.r. 201412015
Zakljuèni dokument razrednega sveta
POROÒILO PREDMETNEGA PROFESORJA (PúIOgA A)
Predmet: FIZIXS
Smer: ZNANSTVENI LICEI
DOSEZENI UCNI CILJI
a) ZNANJA
Poaravanje osnovnih pojmov in vsebin predelanih snovi, re5evanje
enostavnih problemov vezanih na predelano snov
b) KOMPETENCE
Skupinsko delo, analiza, simulacija in re$evanje problemov, sinteza
rezultatov in primema predstavitev dobljenih reznltatov, p memo iztarúrje
s Domoèio tehnoloskih iaaz ov
sPosoBNosrr
Sposobrcst Ézumevanja enostavnih pojavov v naravi, reSevanje enostavnih
problemov, razumevanje in obvladanje postopkov, analiza podatkov,
sinteza rezultatov, sodelovanje v skupinskem delu, pravilno izraZanje
c)
Uóne enote
PREDELANE UCNE VSEBINE
Obdobje in uporabljeo
òas
Mehanika: gibanje (pregled raznih gibanj), sila in
gibanje, gibalna kolièina, delo, energija (potencialna,
S€ptembe!, Okîober : 20 ur
kinetiòna, toplotna), deformacija snovi (Hookov zakon),
Kslorikr, Termodinrmikai temperatur4 toplota,
prevajanje toplote, kuriha vrednost, fazne spremembe, 1.
November. December : 14 ur
zakon termodinamike
Elektrikr iú Mrgnetika: el. sila, el. polje, el. napetost, el.
potencial, kapacitivnost, el. tok, magnetna sìla na
elektlièle delce; magnetna sila na tokovni vodnik: navor
magnetne sile; gostota magnetnega polja; magnetni
pr€tok; magnetna indukcija
December, Januar, Februar, Marec
30 ur
:
Nihanje, valovanjer harmonièno nihanje, nihala, duÈeno
in vsiljeno nihanje. razna valoranja
Osnovtri pojmi r€litivDosti
Marec,April:8ur
April, Maj : l0 u!
UCNE METODE IN OBLIKE, INDTVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI
Frontalna razlag4 skupinske
in
PO-
individualne vaje v razredu, vaje v laboratoriju, domace delo,
IN UCNI PRIPOMO
DZS - R. Kladnik : svet elektronov in atomov; pot k maturi : zapiski
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjiZnica, ekskurzije,
iaZi-
Skupinsko in samostojno delo v razredu z razvijanjem argumentov predelane snovi in z reSevanjem
vaj in konÌretnih problemov, vaje v laboratoriju
KRITERJJI OCENJEVANJA (iz letnega uènega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UÒNIH DOSEZKOV
(DiSNO
objekivneea tipa. erafi òno
Poznavanje predelanih vsebin, logièna povezava in analiza podatkov, pravilno izraaanje,
sodelovanje v razredu, oblika pisnih izdelkov, napredek
Preverjanjeje potekalo z individualnimi pisnimi vajami v razredu in s spraievanjem pri tabli
Gorica, 12.05.2015
Podpis profesorjr
DRiAv I EoaRA2EVALNI zAvOD
S SLOVEIiISÍIiI UèNIM JEZKOM
Uèit6ljiaè€'S. Gragorèìè'5 humanÉtièno, Ù!:bosloho, znansl@nosmqjo
Klgsitìi licsi 'P. Trubaa
3a170
GoRlzla- GoRlcA vl. Ps.cltrl, l4
tel,0481 62123 fsx 0481 533263 Év.- 0.481 32387
ó{all
4ois002002@i6truzión6.il
DRZAVNI TZPIT,
5.r. 2014/2015
svet!
doknment
rrzredùega
Zakljuètri
POROCTLO PREDMETNECA PROFESORJA (Priloga A)
Predmet: Naravoslovje
A)
ZNANJA
b) KOMPETENCE
Smer: Zranstverd
DOSEZENI UENI CILJI
Dijaki poznajo bíoloÈke molekule, zgradbo
in lastností polimerov'
ìn molekularne
proceseì
klasióne
osnove
najpomembnejée presnovne
genetiket temeljne pojme ekologijet medvrstne odnose ter odnose
éloveka do okolja,
Uja*i prouéujejo pomen uporabe polimercv na najrazliènejíih podroéiÌh
élovekovega delovanja in obremenjevanja okolja z njiml s pomoajo
boratodjskih preizkusov prepoznajo bioloéke molekùle in razlikujejo
njihove funkcije. znajo predstavíti osnovne presnovne procese kot niz
biokemijskih reakcij, razlikujejo njihov pomen za iivljenje in delovanje
celice in organizma nasploh. Razlozijo postopek za kloniranje in
razlikujejo razmnoievalno kloniranie iivali od kloniranja za zdravljenje
Na preprostih modelih razlozÙo rnoZne naéine umetnega spreminjanja in
prenosa genov; analizirajo osnovne razlike med kriZanjem in unletnlm
spreminjanjem genotipa z gensktm inienirstvom tèr ovrednotiio mozne
prednosti in slabosti uporabe gensko sTemenjenih organiznlov.
Smotrno povezujejo in utemeljujejo pridobljeno znanJe iz ekologije; v
botaniénem wtu spoznajo nekai okoliÈkih ekosistemov ter loèujejo med
posameznimi drevesnimi in grmovniùi vrstarni. Vrednotijo posleclice
onesna,enosti okolja in razumejo, éemu ie potrebno ohranjati biotsko
pestrost,
ta
cì SPOSOBNOSTI
Dijaki so sposobni tekoéega, urejenega in samostojnega podajanja
obravnavanih vsebin. Sposobni so tudi razèlenjevati in povezovati
pridobljena znanja, jíh kritièno vrednotÌti ih jih samostojno uporabiti.
PREDELANE UèNE VSEBINE
Uène enote
Obdobje
in
uporabljen èts
BOTANIÒNI VRT
Spoznavanje znaèilnih drevesnic ìn grmovnic alpskega, okolÉkega
i n k raèko-sredozemskeaa obmoéia.
OGLJIKOVI HIDRATI
Optiéna izomerija, cènter kiralnosti, del itev og ljikovih hid ratov,
delitev monosaharldov, Fischeríeva in HaworthÒva proiekciiska
8ur
5ur
forrhula D-glukoze, reakcija honosaharjdov s Fehlingiii-reagentom, otigosaharidi (saharoza, laktoza, maltoza), polisaharidi
(ékrob, celuloza, glikoqenl, funkcjje ogljikovih hidratov.
L]PIDI
Triacilgliceroli (triglicerídi), fosfotipidi, voski, neumiljivi tipidi
(steroidi), mila.
BEUAKOVINE
SploÉna
fomula amlnokistin, obtika aminokjstine, povezovanje
6ur
6ur
aminokislin, primarna, sekunalarnat terciarnat kvartarna zgradba
beljakovin, delitev in vloga beljakovin; encimi - molekutski clelavci
iz celic v sluZbi sodobnega èloveka, encimi - pospeÉevalci kemijske
reakcìje.
ZGMDBA 1N TASTNOSIT POLIMEROV
Adicijska in kondenzacijska potimerizacùa; og\ikovodikj, kot
surovina za hateriale, ki omogoéajo dènaénji naèin ;ivljenja.
Primeri produktov adicijske polimerjzacije (pE, pp, teflon, pVC, pS
...). Primeri produktov kondenzacijske polime zacije:potiamidi
(najlon), poliestri. potimeri v vsakdanjem Zivtjenju: pimeri uporabe
v 9radbeniétvu, medicini, kozmetiki, avtomobitski industriii tn vDtivt
na ollolje. Kavèuk, èkrob, cetutoza, potjDeDtidi, DNA..
CELTCF NASTA]AJO IZ CELIC
Celice - mini tovarne za projzvajanje uporabnih snovl,celièna
delitev,podvojitev DNA pred celiéno delitvijo, delitev prokariontske
in evkariontske celice, mitoza.
CELICA DELOE KOT CELOVT, UMVNAVAN SISTÉM
Stopnje celiénega cikla, uravnavanje celiénega cikla, ùravnavanje
izraianja genov. nenadzorovana delitev rakastjh cetic, odziv ceijce
na razlièna sporoèila, ojaèevalni sistemi cetice, kloniranje rasdin in
2ivali
5 ure
PRESNOVNI PROCESI
17 ur
Postopno sproééanje energije iz organskih snovi v celici; razgradnja
organskih molekut z uporabo kisika; izgftdnja ATp z uporabo
koncentracijskega gradientè protonov; hudí stnJpi, ki onemogoèajo
proces cellènega dihanja; razgradhja oryanskih snovÌ brez uDorabe
kisika; upotaba vrenla pri predetavi )ivit; arganske motekute gorivo za celièno dihanje. Prctvarjanje svettobne energije v
kemijsko energUo; izgradnja glukoze s fotosintezo; fotosinteza in
celiéno dihanje prí rastlinah.
DEDOVANJE LASTNOSTI
Dedne lastnosti, genom/ ugotavljanje zaporedja nukleotidov v
genomu, mesto gena v genomu, fenotjp in genotip organizma,
mútacije, toèkovne mutacije, krofiosomske mutacije, kromosoml
éloveka in éimpanza, spontane mutac1e in mutageni dejavntki,
mejoza in spotno hzmnotevanje, Gregor Mendel, utemeljltelJ
genetike, dedovanje qenov, nove kombinacije èlelov in fenoÚpskih
lastností, nekatere dedne hotnje pri éloveku, rodovnik, spolno
vezano dedovanle, popolna in nepopolna dominanca, geni z veè kot
dvema aleloha, doloéanje fenatipskih lastnostit skakajoéi geni,
vpliv okolja na lasthosti organizma.
GLNLI IKA V FUNKCI]I ZADOVOUEVAN]A èTOVEXOVIN POTAIA
Umetni izbor, kriZanje in genski inZeniring, vnos tujega gena v
celicot bakteùje, ki izdèlujejo ètoveéki tnsutin, genska teraptía,
qensko sprenenjene rasttine, analiza DNA in genetski prof osebe,
doloianje oéetovstvè,tueganja in etiéni problemi uporabe novih
tehnol09ij.
72 ur
73 ur
KAJ JE EKOLOGI]A?
Predmet prouèevanja ekologíje, zmotno enaéenje ekologije z
loéevanjem smeti in izdelavo varènih strojev, povezava ekologije z
drugitni vedami.
OSNOVNI POJMI V EKOLOGIJI
Biosfera, bíotn, biocenoza alí Zivljenjska zdruZba, vrsta, populacija,
biotop, ekosístem, habitat, ekoloéka niè, ekoloéki ceh.
MEDVRSTNI ODNOSI
SoZitje, priskledniÈtvo, koristno sodelovanje, tekmovanje,
plenilstvo, odvisnost in koevolucija plena in plenilca, mimikrija,
zunanJe in notranje zajedalstvo.
PRETOK ENERG(JE IN KROZENJE SNOVT V EKOSISTEMU
P marna in sekundama proizvodnjat pretok energijet kroienie
vode, ogljìka in kisika.
VARSWO OKOLJA IN NAMVE
Obnovljivi ìn neobnovljivi viri energije, vplivi onesnazevaia na
okolje, bioakumulacja, tista voda in éistilne naprave, onesna;enost
ozraéia, bio,estrost kot vred nota.
UBORATORIJ
Oksidativna razgradnja sahatozet priprava Fehlingovega reagenta,
Fehlingova reakcija, inverzija saharoze, hidroliza Ékroba,priprava
mtlè. doloèànie btoloékth molekul v hrant.
12
ur
UCNE METODE IN OBLIKE, INDTVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI PO
Dojemalni in zrclostni procesi se pospeÈujejo s pomoéio étudlJa p merov. Z dllaki sem se
lotevala aktualnih, okoljskih in drugih problemov v zvezi z naravoslovjem, Za uspesen
prcblemski pouk ne zadoÈèajo samo primeri v uèbenikih; vzetí iih je mogoée tudí iz
vsakdanJega Zivljenja ali sodobnih medijev, ki omogoéaio aktualizaciio in raznovrstnost uénih
metod ìn obtik. S spodbujanjem opazovanja in komentiranja naravníh dogajanj sem dijake
vodita k razviJanju kritiènega miéljenja. S pomoèjo pîoblemskega pdstopa sem jih spodbujala,
da so si z lastnim iskanjem in Nouéevanjem p dobilidoloèena pomembna naravoslovna
in si oblikovali odnos do narcve v skladu z n
U
KEMIJA
INU
- SNOV
KEMIJO MZUMEM KEMIJO
BIOLOGTJA CELICE
EKOLOGIJA
. D,
- ANDR SMRDU - JUTTO 2O1O
ZNAM 3 - ANDREJ SMRDU - JUTRO 2O1O
IN SPREMEMBE 3
IN
GENETIKA
TOME,
A.
-
,TUèEK, VILHAR
-
DZS
VRÉZEC
PROFESORJEVI ZAPISK| IN ELEKTRONSKE PROSOJN ICE
ekskurziie, stazi...
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (loboratoriii. knii
Delo v razredu in v Èolskem laboratoriju, predavahja v sodelovanju z Un[verzo lz Nove Gorice,
obisk HiÉe ekspeùmentov v Novi Gorici, obisk dezelnegè meteorcloékega observato ia OSMER
FVG,
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uènega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN \-REDNOTENJE UòNIH DosEZKov toisno
ustno preverJaqe. naloge objektivnega trpa, gratiéno prevenante,
V razredu obèasno dodeljujem reéevan|e vaj iz kemíje v skupinah ali tudì samostojno;
v laboratoiju poteka delo vedno v skupinah, znotraj kateríh pride do natrtovanja poskusa,do
delitve dela ter do bele,enja in interpretacÌje podatkov. Podatke je obícajno treba vpisovati v
e treba veèkrat naértati araf,
Med izvajanjem uènih enot iz kemije dobjjo dijaki skoraj vsako uro doÀilo-iiidAlii
predvideva reÉevanje vaj. Poleg tega si morajo tudi urejevati taboratorijski zvezek: ópisati
morajo potek laboratorijskega poskusa, povedati, do katerih zakljuèkov jjh je poskus prìvedel
in katero kemijsko zakonitost so z njim preverili.
Slabost spraéevanja je éasovna neekonomiènostt zato je ékoda uporabtjati ustno
preverjanje za tiste cilje, ki jih lahko enakovredno prcverimo na pisni naèjn. pisna oblika ie do
neke..nere tudi objektivnejéa, saj dobijo in reèujejo vsi dijaki pod istimi pogoji ;naka
vpraéanja; ustno preverlanje je nujno pri tistih predmetìh, ki Ètqejo prednost ustnega
izra'anja med pomembne cilje (slovenèèina, jeziki). Ktjub temu je pa vsakemu dijaku dana
moznost ustnega preverjanja znanja, èeprav daje veéina dijakov prednost pjsnemu
preverjanju in zlésti odklanja spraéevanje prcd tablo. plahi in anksiozni díjaki se pri ustnem
spraéevanju obíéajno slabÉe odreZeja in ne uspejo ustrezno vatariziratt Dridobtienlh
kompetenc. Zato puéiam obièajno prostor za ustho preverjanje za tjste prifiere, ko dobi
dijak negativno oceno pri pisnem preverjanju: oceno ima dijak vsetej moZnost popraviti z
ustnim spraÈevanjem, tako da lahko izkaie eventuetne kofipetence, ki prì pfoem izdetku niso
priíle do iznza.
S pisnimi kontrolkami preverjam pogtavja iz kemije, kjer pride v poétev reéevanje vaj in
(v manjéi mefi) poznavanje teor|e, saj je sama reÈitev vaje postedica poznavanja teoretskih
zakonítosti. Ostala poglavja obiéajno prcveiam s postavtlanjem vpraéanj, ki zahtevaJo kratke
oclgovorc, véasíh sestavljam tudi kofipleksnejÉe naloge naloge za prevedanje dijakovih
KOmpecenc.
Krite ji vrednótenja so ízpeljani iz uénih citjev, ki zastopajo zetene vidike znanj in veéèin
v uèhem naértu. Pred vsakirn preverjanjem so dijakí seznanjeni z vsebioo preverjanja, s citjj,
ki jíh preverjanje zasleduje in s kriterùi ocenjevanja.
V primeru, ko dijak ne dóseíe kriterijev, ki so potrebnl za pridobltev zadostne ocene, se
dodatno preverjanje opraví skozi vse tiste uène enote, v katerÌh ée ka,e pomanjktjivostì.
prcveianja znanja so vnaprej napovedéna in izpeljana v dogovoru z dijaki, tako
si lahko ustrezno organizirajo domaèe delo ín da lahko prihajajo v èoto sproééeno in brez
strahu pred morebitnimi improviziranimi spraèevanji. V primeru eventuetnih teàav pri
Vsa
da
usklajevanju éasovnih terminov, se skuéam vselej prilagoditj dijakovim potrebamt razen èe ni
pridobiteu doloéenega pokazatelja znanja v toèno doloèenem obdobju nujno potebna (npr.
pred roditelJsklm sestankom ali Ned zakljuèkom ocenjevatnega obdobja).
V sploénem sem pri vrcdnotenju ustnega nastopa ín pisnih izdelkov uDoÈtevala zahtevano
znanje, Ezlago pojmovt navajanjè pimerovt povzemènje in posptoéevanje po(tatkov,
relevanje nalogt presojo smiselností posameznih podatkov v nalogi ter pàvezovarye
teoretiènega znanja z vsakdanjim zivljenjem. Upoétevala sem tudíjasnost in urejenost
izdelka, jezikovno pravilno ízzZanje ìn upoebo éitljíve pisave, ki ne dopuééa veé moànih
interpretacij zapisanega podatka.
Pri eksperimentalnem delu sem upoétevala samostojnost branja navodil in izbire
ustreznih pripomoókov za izvedbo vaje, dosledno upoètevanje navoclil, primernost vedenja,
t.j. skrb za vano delo in uporabo priporoéeníh zaÉèitnih srcdstev, diakovo organiziranost,
sistematiénost, spretnost in natanènost p delu, Vrednotila sem tudi iasno in natanèno
belèZenje izvedbe poskusa, redno zapisovan)e tn prav no ènahztran\é opa;ònl, pravìtno in
nataneno zapisovanje rezultatov, prcgledno in jasno prikazovanje podatkov v zapiskih,
tabelah in grèfih, interpretacijo dobljenih podatkov in sposobnost ocenitve napak.
Predmet vrcdnotenja je seveda tudi sodelovanje v raaredu, redno obiskovanje pouka,
rcdna prisotnost med prevetjanji znanjat sprotno pisanje nalog in opravljanje domaèega
dopolnilne9a dela.
Upo'tevala sem tudi skú za beleZenje izkuÈenl, ki Jih je dijak detezen v sktopu
dodatnih de|avnosti ter prispevke, ki so jíh dijaki pripravili za objavo v lokatnem tisku.
Pri preverjanju znanja sem upoÈtevala tudi olajèave, ki so predvidene za dijake s
specifièni mi uèn ími teZava mi.
Corica, 14.5.2015
ú:'i-=J
s slovEitsxtM uaNtM tEzt(oM
HumanìstièniÌnznanstveni licej'5.Gregorèiè(
DîtavNt tzoBRArEvatNt zavoD
Klasièni
lacej,P.lrubar(
ISTIIUTO STATALE DIISTRUZIONE SUPÉRIORE CON LINGUA D'IN5EGNAMEI{TO SLOVENA
Liceo d€lle scienre umane e llceo scientifico DS. Grecorèiè(
Liceo classi.o )P. Trubar{
34170 GORICA -6ORlZlA, vi. Pu.clnin. 14
tel-Íax 0481 82123 - ravn -lprcs O4aL 323a7
C.F. 9!0274403!7 email: [email protected]
DRZAVNI IZPIT
S.t.zotqzots
PoRoètto PREDMETNEGA PRoFÉsoRJA
Priloga A
Smer: znanswena
Predmet: rlsanie in zgodovina umetnosti
DosEzENr uÒNr
a)
ZNANJA
ctlr
Dijaki poznajo in razumejo temeljne pojme iz likovne umetnosti in
zgodovine umetnosti. V teku Solskega leta so usvojili osnovne smerntce
umetnostneta razvoja od neoklasicizma do likovnih smeri iz prve polovice
XX. stoletja. lz posameznega obdobja poznajo znaòilnosti, avtorje in
pomembnejla dela ter druibene, politiène, zgodovinske in kulturne
dejavnike, ki so vplivali na umetniSko ustvarianje. Preko praktiÈnih vaj so
tudì spoznali razliène likovne tehnike in izboljiali izraianje preko grafiènih
sredstev.
Dijaki tudi poznajo temeljna pravila tehnlènega risanja, znajo grafièno
ponazoriti prostor ter risati po opazovanju tako, da upoitevajo proporcÙe.
b) KOMPETENCE
Kandidati so zmotni logièno podajati in povezovati predelano snov,
razèleniti in sintetizirati Slavne znaéilnosti posameznih obdobij, primerjati
razliène slogovne znaéilnosti in osnovno analizirati likovno delo. Predelano
snov znaio tudi navezovati na druge predmete in stroke Diiaki lnaio
uporabljati tehniène pripomoèke in nekatere risarske/8rafiène tehnike
bodisi pritehniènem kot pri prostem ustvarjanju.
c) SPOSOBNOSTI
Kandidati so zmoini logiéno podajati in povezovati predelano snov,
razèleniti in sintetizirati Slavne znaèilnosti posameznih obdobij, primerjati
razliène slogovne znaèilnosti in osnovno analizirati likovno delo. P.edelano
snov znajo tudi navezovati na druge predmete in stroke. Sposobni so tudi
razbirati in naèrtovati osnovne ortogonalne projekciie in telesa v prerezu
ali prodoru, aksonometrije ter perspektive.
PREDELANE UÒNE VSEBINE
Uèha enota.
éos
(nzporeahev
w
ncseahl
NEOKLASICIZEM:
.
sploino o arhitekturi in kiparstvu (Canova)
J. L. David
P sego Hotocijev 17784-851
UmoùeniMarut 11793)
Preékonje Alp llSO!)
,. A. D. Intrer
Napoleon na prcstolu 11806)
o
o
o
september -oktober
(4 ure)
a
ROMANII'(A:
.
.
.
.
.
sploino o giabnju in nacionalnih tendencah
(Fùssli, Turner, poleg spoda.i navedenih avtorjev)
T. Géricalut
Splqv Meduze .L878-79],
E. Delacroix
Svobodo, ki vodi ljudstuo (1830)
o
a
F. Goya y Lucientes
a
o
o
o
a
o
DruÍina Ko a lV. 1800-OI)
Mojo vestido 17800)
Mojo desnuda llAO2)
Los Coptichos 11799)
El Trcs de Mojo de 180311,874)
Quinta delSordo, Madrid
C. o. F.iedrich
Popotnik nod moùen negle l],aLal
oktober - november
(2 uti)
o
TEHNIèNO RISANjE:
.
aksonometrijei tipologije in naèrtovanje
kavaliaske, monometriène ter izometriòne,
dimetriène in trimetriène a.
oktober
-februor
(8 ut)
REVOLUCIJA V GRADBENISWU OB KONCU XIX. STOT.
.
.
.
splosno o novih materialih in gradbenih tehnikah
univerzalneekspozicije
J, Paxton - Crystol Poioce, London (1851)
G.Eillel-Tout EiÍleL Paris (1889)
A. Antonelll- Mole Antonelliana 11888)
G. Mentori- Galleria V.E.ll (1865-77)
urbanizem v ltali.ij
o
a
o
o
november
(2 uti)
REALIZEM:
.
.
.
.
.
.
razvoj in vpliv fotografije
Saloni
splolno o krajinarstvu in barbizonski loli (Corot,
Millet)
G. Courbet
Avtopoftrct s psom ll842l
Pogreb v Ornonsu 17849 50)
Slikoúev otelje lptibl. 1855].
E. Manet
Le joueut de fifrc 17866)
Zojttk no tîovi {'1863)
Olinpijo $4631
sploano o kiparswu - A. Rodin
o
a
a
november - december
(3 ure)
a
a
a
MACCHIAIOLIr sploEno o gibanju, Caffè
Michelangelo (G. Fattori), f. Signorini, G. Fattori
DAOAIZEM' (avahtgarde)
.
.
.
.
Cabaret Voltaire (Zurich, 1916)
Manifest Dada,lzara, 1918
reaoy maoe
.
M. Ray
M, Duchamp
o Fontdno(Vodomet)lr9!71
o
o
In
december
(2 uti)
L.H.O.O.Q. (L9791
Cddeou
grc sovo v io I í na
l!921)
l!924 -69)
IMPRESIONIZEM
.
.
.
.
sploÈno o smeri (Café Guerbois, Salon des
Refuses, F€lix Nadar) in urbanistièniprenovi
(Baron Haussmann - Pariz)
Monet
o lmptesijo, sonénivzhod (1,872],
o Kotedrclo v Rouen (razne, pribl. 1894)
o Postojo Soint Lozore kazne, pîibl. !877\
a Mloko z nínfejomi / vodne ninfeie lrazr'el
a Lo Grcnouillèrc 17869],
E. Detes
a Lekcijo boleto l'1873-73l,
o Absint |úa?S-16)
P. A. Renoir
o Lo Grenouì ère lL869l
C.
(4 urc)
.
o
a
a
Moulin de la Galette (18761
Zojttk èolndùev llaa\
Sedeéo kopolko (1883)
slovenskiimpresionlsti
POST.IMPRESIONIZEM
.
.
.
.
P. Cezanne
o
o
o
Hila obeienca v Auvers (1872-73)
lgralca kart (razne, pribl.1894)
Mont saint-victoire (1902-1906)
G. Seurat
o Une baignade a Asnières (1883-84)
o Un dimanche après-midia l'île de la
Grande Jatte (1883-85)
o Le Chahut (1889-90)
P. GauSuln
o Val(1888)
o Rumeni Kristus {1889)
o Aha oe feii? (1892)
o Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam
gremo? (1897-98)
V. Van Gogh
o Jedcikrompirja(1885)
o Avtoportreti (razni)
o Veduta v Arlesu z irisi (1888)
o Zvezdnato nebo (1889)
o Zitno polje z leteóimivranami {1890)
jdnuor - Íebruoî
(4 ute)
SECESIJA
.
.
.
.
uvod v obdobje in sodobne problematike,
sploino o Arîs & Crafts (W. Mor.is)
art nouveau po Evropi in njene zvrstne
deklinacije (moda, g.afika, pohiitvo, likovna
umetnost, arhitektura (V. Horta, A. Gaudi)
G. Klimt
a
o
o
o
a
a
Se jo prepovedonih s/i* {ienski aktj)
Judito l.
'L907)
Ddhae (!907-091
Noseénost (Uponje Il) (L9O7-O8I
Poljub (r9o7-0a)
Zibelko \!9L7 -La)
J. M. Olb,ich
o Secesijski poviljon no Dunoju (L8981
(4 uîe)
.
AVANTGARDE:
FAUVIZEM
.
.
sploino o skupini in ekspresionizmu po Evropi
H. Matlsse
o Portrct Modome MotisJe (1905)
a Zenskd s klobukom ll9'5)
a Rdeèo sobo ll908l
a Ples (1909-10)
a Pink nùde (rczo okt)l!935)
a omenili colloges (rczni)
EKSPRESIONIZEM
.
.
splosno o skupinidi€ Br0cke
E, L, Kirchner
o
Pet iensk po
marec - dpril
(3 urc)
cestill9lSl
Nold€
Plesolko 17973],
E. Munch
Bolno deklicd (!885-86)
Veèer no Korzu Koîl Johonn lL892l
Kr* (1893)
sploano o ciklu Ziyrenjski hiz 17893-1978')
splo3no o degenerirani urnetnosti in zatiranju
umetnilke8a delovanja v obdobju nacifaiizma
(fot.)
a
o
a
o
o
KUBIZEM
.
.
sploano o smeri, analitièni in sintetièni kubizem,
collages in papiers collés (Picasso in Braque)
P. Picasso
a
a
o
o
o
Les
demoíselles d'Avignon (L907].
Pottrct Ambrcìse-jo Vo od-a l!909-!01
Tihoritje s pleteno stolico 17972)
T je glosbeniki 1t79211
Guehico 17937].
dpil - mdj
(2 uri)
FUTURIZEM
.
.
.
.
Manifest Futurizma (F.1. lvlarinetti, 1909)
o futuristiènih dejavnostih {sèrate futuriste),
umetniSkih podroè.,ih, grafika - parol jberismo
U. Boccloni
A. Sant'Elia splogno o arhitekturnih naèrtih in
moderni viziii urbaneqa okolia
moj
(4 uîe)
.
G. Balla
OER 8I.AUE REIÍER
-
PREKO XANDINSKEGA DO
ABSIRAKTIZMA
.
.
sploino o skupini Der Elaue Reiter
BAUHAUST sploÀno
-v
povezavi s Kandinskijevim
delovanjem
ABSTRAKÍIZEM
.
.
V. tGndinskij
Piet Mondrian
-
DE STlJL
in NEOPLAST|C|ZEM
NADREAUZEM
.
.
.
.
sploino o nadrealizmu, povezava s Freudovo
psihoanalizo, Bretonov manifest (1924)
J, Miró
R.
Matfitte
S. Dalí
TEHNIENO RTSANJE:
.
perspektive
optil - moj
(5 ur)
Ponavljanje predelane snovi; oblikovanje raziskave za
zrelostnii2pit.
(2 uti)
UCNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI PO
Predmetu sta bili po urniku namenjeni dve zaporedni uri. prvo uro sem navadno namenila
predavanju uène vsebine, drugo uro pa sem obièajno posvetila tehniènemu rjsanju, le poredkoma
sem obravnano snov tudi utrjevala preko likovnega izdelka. Pouk je v glavnem potekal v frontalni
obliki s pomoèjo Powerpoint-predstavitve, ki so jo diaki naknadno dobili kot gradivo. Nekatere
tematike smo {e dodatno poglobili z branjem besedil, ogledom videoposnetkov in drugih
multimedijskih virov ali pa preko vaj in tékstov v anglelkem jeziku (CLIL).
IN
U
PRIPOM
Uvedena uèbenika:
G. Dorffes, A. Vettese, E, Princi, Arte e Artisti, 3, del (uÈbenik), Atlas, 2011
N. Golob, Umetnostna zgodovine, 02S, 2003 (oz. nova izdaja 2010)
.
.
oijakom pa sem nudila tudidopolnilna gradiva iz drugih uèbenikov ali priroènikovl
. G, Dorfles, A. vettese, E. Princi, Arte e Artisti, 3- del (didaktièno gradivo za profesorja),
.
.
.
Atlas.2012
feodoro, ltineturío nell'ofte,vol.3,zanichelli, L996
N. Golob, Umetrostno zgodovind nd moturi, OZS,2oII
S. Mafara, Diiegno geomet co, Zaîìchelli, 1992
druge bibliografske in medijske vire (monografije, razstavne kataloge, vire na spletu, svoje
Powerpoint predstavitve ipd.) 5e zlasti so pomembni osebnizapiski dijakov.
G. Cricco in F. P, Di
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (labontoriii, kniiznica
stazi...
V glavnem je pouk potekal v risalnici, ki je opremljena z ustreznimi tehniènimi in likovnimi
pripomoèki (televizor, raèunalnik, risalna oprema idr.). Med letom pa so diaki obiskali tudi
nekatere razstaver Rudolf Saksida v Pokrajinskem muzeju v Gorici (8 10.2014), Man Ray v vili
Manin (23.12,2014), Pecgy Guggenheim Collection v Benetkah {15 4.2015) in si ogledali biografski
film o Van GoShu rBrama di vivere( (1956).
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uónega na.òrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UóNIH DosEZKov (pisno
Z dUakì smo med urami zgodovine umetnosti sproti obnovilì predelano snov prejsnje uÈne ure in
preverjali domaèe in Solske izdelke (likovne izdelke, raziskave, domaèe naloge) Vsak njihov
izdelek je bil ocenjen zato, da bl bili uèenci Je bolj motivirani do dela in da bi razvili avtokritièen
pristop. Konèno/sumativno preverjanje pa je v Slavnem potekalo preko napovedanih kontrolk in
sPraÈevanj.
Pri ocenjevanju lìkovnih izdelkov, domaèih nalog ter tehnìènih risb sem upoitevala natanènost v
izvedbi, vsebinsko bogatost, skladnost z dodeljenimi navodili, izraznost in grafièno oblikovanje ter
spoStovanje roka za oddajo. Pri pisnih in ustnih preverjanjih iz zSodovine umetnosti sem bila
pozorna na urejeno podajanje snovi, sposobnost smiselnega povezovanja in kritiènega presojanja
ter ustreznost lzra2anja.
Konèna ocena je osnovana predvsem na uspehih. ki so jih uèenci dosegli pri preverjanjìh iz
zgodovine umetnosti in pritehniènih polah. Integrativno delo, kot 5o lahko likovni in drugiizdelki,
je tudi, a v manjSi meri, vplivalo na oceno. fe - kot tudi sodelovanje v razredu in odziv na
predlagane pobude - sem namreó pozitivno upoltevala kot znak za proaktivnost, trud in
zanimanje za svoj predmet.
Po potrebi sem duaku s SUT dodelila daljii éas za rejèvanje pisnih preverjanj, pri katerih nisem
upoitevala napak v zapisovanJu besed. Po dogovoru ob zaèetku Èolskega leta pa ni bilo
predvidenih dodatnih olajiav.
lestvica za doloèanie o€en
4
Dtak odklanja preverjanje oz. ne odtgvarja na vprajanja, ne oddala Ikounih izdetkorr.
Dijak povsem nezadostno po2na uèno snov, ne opravlja SotstilTAomatih-lravit, nimà
osnovnih delovnih navad, nima zvezka/potrebaèi!-
5
Dijak pomanjkljivo pozna uèno snov, deloma opravlja iolska,/dorn-aèa opravlla,
6
7
osnovne delovne navade so skrgmne, nima zve2ka/potrebJèin.
Dijak obvlada uèno snov, opravlja Solska/domaèa opravila, ima libke osnóvne deloun.
navade, i2delki so èedni, a ne upoltevajo danih navodil,2apiski so povrjnr jn
neooDolni.
Dijak dovolj jasno obvlada uèno snov, deloma opravlja iolske/domaèe otveznosti,
izdelki so dokonèani, vendar v izvedbi so povrini in okorni. Obòasno pozablja opremo,
vendar to ne 2avira njegovega sodelovanja med poukom. Zapiski so precej doDro
ureJent.
9
10
Dijak uanesljivo in poglobljeno obvleda uèno snov in pri tem svole trditve smiselno
utemeljuje. Redno opravlja lolske/domaèe obveznosti, ki pa so v izvedbi Ie nekoliko
povrani, opa2ne so manjle napake. Op.emo prinaia skoraj redno. Zapiskiso urejeni.
Dijak zelo dobro pozna uèno snov ter je sposoben pogtoúj-no in izèfuno .azÈlenyeuati
ter povezovati. Likovni izdelki 50 redno oddani, opazne so le redke, manjie napake.
Opremo prinaia dokaj redno. Zapìskiso urejeni.
Dijak pozna v celoti uène vsebine ter jih zna meddisciplinarno povezovati. Ooremo
prina3a redno, aolska/domaèa opravila izpotnjuje kakovostno ter sè razlikuje po iikovni
sporoèilnosti izdelkov, tehniÈni ve!èini in konènih estetskih dose;kih. Zapjski so
llqgnr'
Merila ra vrednotenie in ocenievanje tretje naloge
RltEtlI
Poznavanje snovi (vsebina)
Zmoinost razèlenjevanja, povezovanja ali
dokazovanja
Jezik in izrazoslovje
od0doStoèk
od0do4toèke
od0do3îoèke
Komisiji so na razpolago primeri uporablienih oblik preverjanjal
Pisna preverjanja (kontrolke) in simulacia tretje pisne naloSe.
Gorica, 12. maja 2014
Prof€sodev podpis
(prof. Marta LOMBARDT)
lyw&,n^t,
IS'ÌItJIO STAIALE
DI ISIRUZIONE SUPERIORE CON IINGT'A D1XIIEOI{A*ENTO SLOVENA
delre $èdé uman€ o lrceo s.iènlfi@
Greso.èé"
li6o
Li6
dassi@ "P Trubat"
5
Dt{ZavNt tzoBRazEvatNt zavoD s sLovENsKtH uÒNtir
Humanisliòniin znanstveói lr@j "S Gregorúd
34170
€îailÌ
JEa(or,
Krasièniliej P rtubaa
GORlZla- GORICA vidul. Puccini,l4
lèl fiax1481 A2123 C F.91021440311
Oois002m2@[email protected] pec sois002002@p€c.rslru:ionè n
DRZAVNI IZPIT,
5.r. 20r412015
Zakljuòri dokument razrednega sveta
POROEILO PREDMETNEGA PROFESORJA (PriIOgA A)
Predmct: lportne in gibrlnc vede
a)
zltANJA
b) KOMPETENCE
.
.
.
.
c) SPOSOBNOSTI
.
.
Smer:
znanstveni licej
DOSEZENI UCNI CILJI
Namenska uporaba rafeznih in kepilnih vaj
poznavanje nekate.ih individuaìnih in ekipnih Sportov (tchnika"
pravila, fair play, organizacija preizkùsenj in tumirjev).
Pridobitev zavesti o lastni telesnosti v smislu vrednotenja osebnega
fi ziéno motoriònega stanja
zavedanje pozitivnih uèinkov îelesne vadbe, poznavanje in uporaba
primemih gibalnih in sponnih dejavnosti za izboljsanje
psihofiziènega stanja
ll"dnot"tÌì. t"l"sn.
Izboljsanje oz. vzdrzevanje
a) kondicijskih motoriènih sposobnosti
(
vzdÉljivost, moè, gibljivost,
hitrost)
b) koordinacijskih moloriènih sposobnosti ( skladnost, spretnost, prcciznost,
ritmiónost in mvnotezìe).
UCNE VSEBINE
didaktièni sklopi
Obdobje/uporabljen ùas
Gimnastiene vaje: razezne. krepilne. sporostilne.
6ur
Odbojk4 mali nogomet kosarka: individlralna tehnika v sklopu ìgre.
l0 ur
Predspofne spÌetnostne ig"e z 2ogo.
4 ure
Krozna vadba z uporabo malega in velikega orodja (kolebnice, plezala, 8ur
vodoravna in navpièna lestev, Svedska skrinja, ovire)
Atletika: atletska abeced4 hitri tek in Staf€ta 4X100. hrbtna rehnika skoka 8ur
v
visino. suvanje kogle z boCnim zaletom.
Standardni plesi v parih z zunanjim izvedencem: dunajski in angteski 16 ur
valòek, tango, cha-cha-ch4 salsa. swing, blues, disco-hustle.
METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA PO
PODPORNI
Pri kondicùski vadbi sem upor:tbljala metode delq ki so specifiòne za ozyoj oz.vzdraevanje
posameznih motoriènih sposobnosti. Pri utrjevanju sportne tehnike pa kombinacùo globalne in
analitiòne metode dela. Vadba.je bila v glavnem skupinska, redkokdaj pa individualizirana po
manjSih skupinah.
IN UCNI PRIPOMO
U
Pri praktiÒnem pouku smo uporabljali vse drobno in veliko orodje, ki ga imamo v telovadnici.
PROSTORSKA ORGAMZACIJA POUKA ltaboratorli, knliZniè4 ekskurz_i|e'fazi...
Pouk je potekal v Solski relovadnici ali na atletskem stadionu sosednje Sole. Vsi dijaki so se
udelezili Sportnega dne v sflomìn na prol J. Mikulus,
bil 18, maja na Solskem atletskem
stadionu. V oktobru so sodelovali na medpredmetnem orientacùskem pohodu po Kmsu na temo l.
kijc
svetovne vojne. Nekaterì dijaki so se udelezili Solskih Sportnih tekem v odboikina mivki.
heverjanje je bilo sprotno
. v obliki opitzovanja dijakov pri izvajanju vaj in med Sportnimi igami
v oblikitestov in preizkuseni ob zakliuóku oosameznih cnot.
P konònem preverjanju sem upostevala
. rezultate lportnih preizkusenj in testov
. osebni napredek dijaka
o rednost obiskovanja pouka in sodelovanje pri obsolskih Sportnih dejavnostih
. Sportno obnaSanje, odnos do dela in do skupine
.
KRITERIJI OCENJEVANJA
10
9
-
Dijak
.
.
o
-
Dijak
.
.
o
8
-
-
redno in
akivno sodelujc pri pouku in pri obsolskih èportnih dejavnostih
obvlada pravila fair playa in pomaga sosolcem
dosega dobre ali zadovouive rezultate pri tcsti.anju in Sportnih preizkuSnjah
redno in aklivno sodelujc pri poul,r
obvlada pravila fair playa
Dijak
.
r
o
6
dosega dobre ali prav dobre rezultate pri sportnih preizkuSnjah in testiranju
Dùak
.
.
.
7
dosega odliòne rezultate pri lportnih preizkuinjah in testiranju
redno in aktivno sodeluje pri pouku in pri obsolskih sportnih dejavnostih
obvlada pravila fair playa in Domaqa sosolcem
dosega skromne rezultate pri Spofnih preizkulnjah in testiranju
redno sodeluje pri pouku
ne obvlada pravil fair playa v vseh situacijah
- Dijak
. dosega slabe rezultate prì testiranju in òportnih preizkuènjah, vendar
. redno sodeluje pri pouku in
. obvlada pravila fair playa v veèini situacij
Dijak
ni dosegel nobenega napredka
obèasno obiskuje pouk
imapasiven odnos do predmeta in skupine
ne obvlatla pravil fair playa
Dtjak
ni dosegel nobenega napredka
ima odklonilen odnos do vseh predlaganih dejavnosti
neredno obiskuje pouk.
Gorica, 12. maja 2015
oRZAVNI IZoBRA2EVALNIzAVoD s SLoVENSKIM UENIM JEZIKOM
Uèil6lléè.'S. G€gol(id
s humanÈtióno,
dru:bGlovno, znanstvano in zn.nstveno-ùahnologko sm6Ùo
Klesièni lic.l 'P. Trubaa
r.l
34170 GORIZIA - GORICA vla Pucclnl,l,l
o4E1 82123 rax0481 533263 Évn.0481 32367
e-mail sejl)OjaQl)Aej9!4Èiq!..!
DRZAVNI IZPIT, 3.I. 2OI4l2OI5
Zskljuùtri dokumett rarrr€dtregs sveta
POROÒILO PREDMETNEGA PROFESORJA (PdIOgA A)
Predmel:
VEROUK
s) ZNANJA
Smer: ZNANSTVENI
DOSf,Zf,NI UENI CILJI
pozÍajo
Dijaki
znaèilnosti vzhodnih verstev in njihov odtros do etiènih
vpralanj; dijaki samostojno ovrednotijo bistvo
nauka:ljubezer do Boga
b) KOMPETENCE
'bliinjega
krsòanskegr
in sebe.
odnos do problemov v sodobtri drurbi in
izoblikujejo oseben,svoboden in odgovoren pogled na ,ivljenje v luèi
Dij&ki razvijejo kritièen
praviònosti in solidarnosti.
c) SPoSOBNOSTI
Dijaki so sposobni primerjati razlière poglede na temelina Zivlienjska
vpralanja ter analizirati in vrednotiti pomen in vplive kr5èanstvs in
drugih religij na zgodovinske dogodke in na druIbene rajtmere v
sodobnem svefu.
Uèle enote
PRf,,DELANE UÓNE VSf,BINE
Obdobje in uporabljeD èrs
uri
ETIÒNE DILEMET pogledi razliènih vent€v
sept, okl.; 2 uéni
VZHODNA VERSTVA
okt.-nov.;4 uètre ur€
KRSCANSKA ANTROPOLOGIJA:
dec,- april;
Trihotomna saruktura èloveka
Duhovnost
DuSevnost
Telesnost
LJUBEZEN DO BLIZNJEGA
Definicije ljubezni
Agape,caritas, eros
l2 uènih ur
Svetopisemski odlomki o ljubezni
Razvoj ljubezeoskega odrrosa;
Druàina nekoè in danes, zaknment zakona
LJUBEZEN DO BOGA:
Vzioki
maj-junij:
4 ùène zre
za rteiz€m
Filozolija religije
UCNE METODE IN QELIIE,INDIVIDUALIZACIJA POUKA. PODPORNI POU
Metode razlage, razgovora, delo s tekstom, ogled dokumentarnega filma;
D€lo po skupiùrh, po dvojicah in individtdiziran pouk;
UCILA IN
I PRIPOM
Uòbeniki, Sveto pismo, Eric Fromm: Umetnost ljubezni, raèunalnik-int€rÍet. vide;:
Uporabljala sem laboratorij informatike za d€lo z internetom;
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uònega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VR,EDNOTENJE UÒNIH DOSEZKOV
ustno preverjanje. naloge objekti\,f|ega tiip4 grafièno preverjanie, Drakîiène vaie. referati
IOiSNO iN
Vrednotila sem predvsem zrnimanje in $odelovanje; spraÀevanj€ je bilo predvsem ù!too:
Goric., 12.5.2014
Podpis profesorjsl
lt"{u..
"{or,__
q.L--1
f"1*