Slip Ali bo konec težav z iskanjem pravega antifoulinga?

nasveti
nasveti za izkušene in manj izkušene pomorce
Revolucionarna novost iz domačih krajev
besedilo Božidar Peteh I foto Božidar Peteh
Slip
Ali bo konec težav z iskanjem pravega antifoulinga? Z resničnim veseljem tokrat objavljamo revolucionarno
novost, ki bo po našem mnenju precej spremenila del vzdrževanja plovil. Gre za segment večne borbe z obrastom
podvodnega dela, ki se v različni intenziteti pojavlja v različnih vodah.
V
erjetno še najbolj intenzivno v sredozemskem bazenu, kjer je turistična
navtika zaradi pogojev plovbe (bližina osrednje Evrope in koncentracije prebivalstva) še največja. Verjetno ni pomorščaka
(razen nekaj neizobraženih čarteristov), ki se
še ni na takšen ali drugačen način srečal s to
problematiko. Veliko pa o tem razmišljamo
lastniki plovil in na različne načine iščemo
možnosti, kako na različne načine zmanjšati stroške vzdrževanja podvodnega dela,
predvsem pa se izogniti tradicionalnemu pomladnemu barvanju podvozja. Ekološko bolj
ozaveščeni pa se tudi sprašujemo, kako in s
kakšnimi sredstvi zmanjšati onesnaževanje
morja s strupi in težkimi kovinami.
Osnova dobrega antifoulinga je namreč
še vedno težka kovina - baker (v preteklosti
tudi kositer) in pa kemično sredstvo (biocidi, fungicidi), ki skupaj zavirata razvoj favne
in flore na podvodni površini plovila, torej
trupu in drugih različnih delih: kobilica, krmilo, propeler …
V zadnjih letih, ko se že napoveduje prepoved uporabe bakra, ko so omejitve kemičnih substanc čedalje večje, izdelovalci premazov in tudi lastniki plovil iščemo različne
104 | maj 2011
rešitve in nadomestke, ki bi omejili ali vsaj
upočasnili obrast podvodnega dela. Pa do
sedaj izkušnje niso dale optimističnih rezultatov. Nekaj primerov:
Premazi
V tem segmentu prednjači razvoj premazov,
ki temeljijo na iskanju takšne površine plovila, ki bi bila najbolj podobna površini ribe,
torej gladka in spolzka. Želja je, da bi razvili
premaz, ki bi imel enake lastnosti kot organizem ribe, ki na površini proizvaja sluz, na
katero se ne oprime niti rastlina niti žival
(školjka). Nekaj prebliskov se sicer kaže, vendar so ti premazi še daleč od idealnega, pa
tudi nujno jih je obnavljati vsako leto.
Nadomestki
Ekološko bolj ozaveščeni iščejo možnosti z
uporabo naravnih substanc, ki ne vplivajo
na ekosistem morja. Tako se v severnem delu
Evrope precej spodbuja k uporabi premazov
na bazi mlečne masti in voska, v Angliji pa
na bazi lanolina. Tudi pri nas je poznano, da
je za zanesljivo zaščito propelerja najboljši
svinjski loj (osebno ga uporabljam že vrsto
let in je edini, ki zagotavlja čist propeler tudi
v umazanih vodah). Slabost teh naravnih nadomestkov je njihova velika topnost v vodi,
ki je v hladnih vodah še nekako sprejemljiva,
v našem predelu pa je uporabna morda za
nekaj notranjih sladkovodnih revirjev, kjer
se plovila v zimskem času tudi potegnejo iz
vode. Tako smo na našem testu antifoulingov pred leti preverili tudi industrijsko pripravljen premaz pod imenom “Biotard”, ki
pa se je pokazal kot neprimeren, saj ga je
večina odtekla že v fazi sušenja premazov.
Preostanek pa v vodi in školjke so se plovila
najhitreje oprijele v tem delu.
Električni antifouling
Gre za staro idejo, da se v okolju plovila vzpostavi šibko električno polje, kjer bi s pomočjo
tega kot z nekakšnim električnim pastirjem
preprečevali razvoj obrasta. Testi so pokazali
(študija na pomorski fakulteti v Bremnu), da
v laboratorijskih pogojih to še nekako deluje, predvsem na živalski svet, v praksi pa so
ti poskusi bolj klavrni in so največkrat samo
kot nekakšen dodatek za večjo učinkovitost
antifoulingov. Poleg tega ti niso primerni za
uporabo v marinah oziroma “gosto naseljenih
privezih”, saj še ni raziskan vpliv na sosednja
www.val-navtika.net
nasveti
nasveti za izkušene in manj izkušene pomorce
Slip
plovila oziroma medsebojni vpliv več plovil z
električno podvodno zaščito. Še zlasti je to izrazito za kovinska plovila, ki so posebej izpostavljena podvodnim galvanskim tokovom.
Ultrazvok
Uporaba ultrazvoka izhaja iz industrije, kjer
se ta uporablja za čiščenje elektronskih sklopov (čipov). V navtiki se je pokazal v načelu kot soliden in učinkovit sistem za zaščito
trupa, slabost pa je v tem, da je za kakovostno delovanje potrebno kar nekaj elektrike
(najmanj 3 A pri 12 V), kar za večino plovil
predstavlja prepreko oziroma težave s trajnim priključkom na privezih (zaradi varnosti upravljavci marin tega ne dovoljujejo).
Še večja slabost ultrazvoka je v tem, da ni
uporaben za “mehka” plovila (lesena ali pa
poliester sendvič konstrukcija) in predvsem,
da sistem ne deluje na delih plovila, ki so vibracijsko ločeni od trupa plovila. To pa sta v
prvi vrsti krmilo in pogonski sklop (propeler
z osovino ali pogonsko nogo), pri večini jadrnic pa tudi kobilica. Krmilo in osovina sta
od trupa ločena s teflonskimi ali gumi ležaji,
ki dobesedno “ubijejo” ultrazvočne vibracije, kobilica pa je zatesnjena z elastičnimi
tesnilnimi masami. To seveda pomeni, da na
krmilu, kobilici in pogonskem sklopu ta sistem ne deluje in je potrebno iskati drugačne
načine zaščite. Edini od evropskih izdelovalcev je na lanskem sejmu METS priznal, da ta
sistem lahko razumemo samo kot dopolnilo
klasični zaščiti pred obrastom, ne pa kot popolni nadomestek.
In tu je sedaj revolucionarna novost: ekološki plašč, ki bo morda nevšečnost vseh lastnikov plovil odpravil na zadovoljstvo tako
njih, kakor tudi morja, ki bi želelo ohraniti v
sebi življenje.
Slip
Izum, ki ga trgu ponuja podjetni štajerski
ljubitelj morja, g. Miran Žnidarec, se imenuje
“slip” (angleško ime se pač poda izdelku, ki
cilja na svetovni trg). Gre v bistvu za ponjavo iz sintetičnega materiala, ki objema obliko trupa barke pod njeno vodno črto. Torej
nekakšen plašč, ki se obda okoli podvodnega
dela trupa in po postopku izsesavanja vode
tesno prileže trupu in vsem delom, ki iz trupa
štrlijo (krmilo, propeler, krmilo …). Posledica tega je, da se zaradi hermetičnosti zapore do morske vode med ponjavo in trupom
ustvari pas, kjer ne uspeva nič, niti rastline
niti živali (školjke). Ta sistem zaščite plovil
(v malo drugačni obliki smo že videli v tujini
za zaščito “Z” pogona na gliserjih) obeta na
tem področju revolucijo, saj bo skoraj odpadla potreba po dragih in strupenih premazih.
S tem se bodo zmanjšali stroški vzdrževanja,
plovila bodo čistejša in bolj hitra, predvsem
pa nam bo narava hvaležna, da smo jo prenehali zastrupljati in uničevati življenje v morju
z nepotrebno kemijo.
www.val-navtika.net
2
1
3
4
5
6
foto 1,2: Ekoplašč je bil v testni različici narejen za
jadrnico dolžine 14 m in je zaradi tega dokaj velik.
Kljub temu ga dva človeka zlahka prenašata. Plašč
se razvije in se ga začne spuščati v vodo.
foto 3: Dva človeka, vsak z ene strani, ga z vrvmi
potegneta pod plovilom do premca. To delo lahko
opravi tudi en sam, s tem, da mora vrvi večkrat
privezati na ograjo in izmenično pomikati plašč
proti premcu z levega in desnega boka.
foto 4: Razpotegnjen plašč pod vodo naj se čim
bolj tesno prileže spodnjim delom plovila ter se
skrajni deli spredaj in zadaj privežejo na krmo oziroma premec.
foto 5: Z nožno ali v modernizirani različici z električno tlačilko se napihne obroč, ki je integriran v
gornji del plašča. Obroč ima premer okoli 10 cm
in ima nalogo, da stisne plašč ob plovilo v višini
vodne črte ter prepreči vdor vode z zgornje strani.
foto 6: Ko je obroč nameščen, se vključi že prej
postavljena vodna črpalka. V testni različici je šlo
za klasično potopno pretakanje na 220 V, v nadaljevanju pa se načrtujejo inačice z različnimi izvedbami in močmi ter z integriranimi avtomatskimi
stikali za vklop/izklop. Bolj zmogljiva je črpalka,
prej bo izčrpala vodo iz ekoplašča.
maj 2011
| 105
nasveti
nasveti za izkušene in manj izkušene pomorce
Slip
Da to ni zgolj teorija, sem se prepričal ob
obisku na barki pri g. Miranu v Istri. Idejo, ki
jo je razvil v fazi iskanja rešitve za svojo jadrnico, je testno najprej preizkusil na svoji 14metrski jadrnici in ko je ugotovil, da deluje,
se je odločil to ponuditi na trgu. Dela pa se
tudi na tem, da bi sistem tega ekoplašča postal v prihodnosti integralni del plovila, ki bi
se po uporabi preprosto spravil v del trupa,
toda to je še stvar razvoja. Da pa bo bralcem
jasno, kako sistem deluje, kratek opis postopka nameščanja in uporabe.
Namestitev
Kot je že omenjeno, je plašč narejen iz posebne sintetične tkanine (tehnične lastnosti
zaradi poslovnih razlogov ne bom omenjal),
ki omogoča delovanje tega plašča pod vodo
in v pogojih morske vode. Idealno bi bilo, da
bi bil plašč narejen oziroma skrojen čim bliže
obliki trupa, vendar praktična uporaba tega
ni potrdila kot nujnost. Oblika in velikost sta
postavljeni tako, da pokrijeta z nekaj velikostnimi številkami vse klasične jadrnice, nekaj
posebnosti bo verjetno potrebno pri regatnih
jadrnicah (globoka kobilica). Še najmanj težav bo pri motornih plovilih. V načelu pa ni
problemov, potrebno je le poskrbeti za to, da
plašč pokrije potrebno širino in dolžino od
vodne črte do vodne črte po vsem obsegu
plovila. Ena oseba s prav nič hitenja to delo
opravi v slabe pol ure.
V samem plašču sta poleg izbire materiala
in kroja samo še dve posebnosti (o delovanju
obeh v nadaljevanju):
• bočni napihljivi obroč, ki se ga napihne nad
vodno črto okoli plovila,
• potopna črpalka z odvodno cevjo, ki se postavi na najnižjo točko plašča.
Princip namestitve in delovanja plašča je
preprost. Plašč se najprej potegne pod plovilo
(priporočljivo je čim bolj na tesno) in se ga
pritrdi na štirih vogalih, pri plovilu nad 10 m
mogoče tudi po bokih. Čeprav je teža celotnega plašča lahko nekje do 50 kg (odvisno
od velikosti), pa lahko namestitev opravi ena
oseba z malo iznajdljivosti pri delu. Potem se
lahko z običajno tlačilko za gumenjake ali pa
z električno tlačilko napihne gornji obroč tako, da ta objame plovilo nad vodno črto povsem tesno in onemogoči prelivanje vode med
plaščem in trupom plovila. Ko je to urejeno,
se vklopi črpalka za vodo. Od njene moči in
od tega, kako smo bili pri nameščanju plašča
natančni, je odvisen čas črpanja vode, ki se
nahaja med plaščem in trupom plovila. Pri
srednjih velikostih plovil to traja nekaj ur,
pri večjih tudi več. Na jadrnici g. Mirana (14
m) je to v primeru, ko je plašč namestil sam
brez pomoči, trajalo okoli 6 ur.
Črpanje vode povzroči, da se zmanjšuje
volumen vode med plaščem in trupom tako
dolgo, dokler se plašč popolnoma ne prileže
trupu in se črpalka samodejno ustavi, ko vo106 | maj 2011
de ni več. Nameščen plašč učinkuje kot popolna in hermetična zaščita plovila. Izpolnjuje dve nalogi: zaščito trupa pred obrastom in
zmanjšuje vpliv morske vode na trup v smislu
prodora vode in tudi zmanjšanja galvanskih
tokov (še zlasti je dobrodošlo pri kovinskih
plovilih). Nas tu zanima predvsem delovanje
kot preprečevanje obrasta. Testiranje prototipa je pokazalo, da deluje izjemno. Potem ko
je g. Miran odstranil plašč s svoje barke, se
je pokazala popolnoma čista površina. Samo
tam, kjer so bile školjke že prej, so bili njihovi ostanki. Pa tudi glede tega že dela na tehnični rešitvi, kako odpraviti to nadlogo brez
mehanskega čiščenja. Ko bo test izveden (rezultate pričakujemo v roku meseca ali dveh),
bomo na straneh Vala o tem poročali.
Odstranitev
Odstranitev plašča je še hitrejši postopek. Izpusti se zrak iz obroča, odvežejo privezne vrvi
plašča in se ga potopi tako globoko, da se ga
potegne pod kobilico in krmilom. Ko plašč
odstopi od trupa, se pokaže nekaj zastarane
rjavkaste vode, kar dokazuje samo odmrle organizme. Plašč se potem potegne na kopno ali
na plovilo, po potrebi očisti (opere) in shrani.
Verjetno pa se bo logistika uporabe in shranjevanja teh plaščev v prihodnosti še dodelala
v smeri, da bo plašč integralni del trupa ali pa
bo za čiščenje, hrambo in nameščanje skrbel
servis v marinah.
Prednosti in slabosti
Najprej o slabostih. Pravzaprav bi o njih težko
govorili. Gre bolj za to, da bo potrebno prilagoditi nekatere postopke, potrebne pa bodo
tudi tehnične spremembe.
Največja ovira pri sedanjih plovilih je v
tem, da v času, ko bo na plovilu nameščen
plašč, ne bo možno uporabljati motorja (zimski zagon, polnjenje baterij), niti stranišča, in
izlivati drugih odpadnih voda v morje (tuš,
kuhinja …). Vendar so rešitve hitro pri roki.
Za zimski zagon motorja bo pač potrebno
napeljati cev do vode nad plaščem, izliv od-
padnih voda pa bo potrebno izpeljati s pomočjo zbiralnika (rezervoar odpadnih voda) in
črpalke nad vodno črto oziroma plašč. Že sedaj morajo nekatera starejša plovila z velikim
ugrezom za črpanje odpadne vode uporabljati
črpalke, saj je nivo bodisi lijaka ali pomivalnega korita blizu ali celo pod vodno črto.
Preprosto povedano: ovir ni, samo malo
razmisleka in modifikacije nekaterih sklopov.
Večina tega je možno na obstoječih plovilih
že sedaj, samo s kakšno cevjo in izlivom več.
Nekaj sprememb bo potrebno narediti tudi
v organizaciji dela ob prihodu in odhodu s
plovila. Potrebno bo rezervirati nekaj časa,
da se plašč bodisi odstrani oziroma namesti.
Slednje bo potrebno organizirati in tehnično
urediti tako, da se bo plašč samo namestil,
napihnil gornji rob in se bo vključila avtomatska črpalka. Tu bo potrebno poskrbeti
za dodatno zalogo energije oziroma električni priključek na obali tam, kjer je možen in
dopusten.
Edini resnejši premislek in iskanje tehnične rešitve bo potrebno za tiste morjeplovce, ki se podajajo na časovno daljše poti in
predvsem na območja z močnejšim obrastom
(tropsko morje). Kot rešitev se za te namene
nakazuje možnost, da se plovilo za čas plovbe
zaščiti s klasičnim antifoulingom trdega tipa,
ki deluje v času plovbe, ko pa morski popotnik pride na vmesni ali končni cilj (postanki
trajajo vsaj kakšen teden ali več), pa bi v času
počitka na plovilo namestil ekoplašč. Če pa
bo uspel tudi preizkus s samodejnim čiščenjem trupa školjk in obrasta, pa bo uporaba
plašča nasploh dobrodošla.
Torej, kogar zanima, da bi bil med prvimi uporabniki ekoplašča - „slipa“, naj stopi
v kontakt s podjetjem (kontaktne podatke
najdete v oglasu v tej številki revije) in zagotavljamo vam, da boste v dveh letih povrnili stroške, ki ste jih do sedaj imeli ob vsakoletnem dvigu plovila, prihranili pa boste
tudi najmanj en vikend, ki ste ga do sedaj
uporabili za čiščenje in nanos novega antifoulinga. ❐
Na koncu obroč in plašč tesno objameta trup. Na sliki so vidne vrvice, s katerimi se ga dodatno pritrdi (da ne pade
v morje). V spremenjeni različici je dodana še dodatna zaščita gornjega dela plašča v višini pol metra, z namenom,
da se prepreči pljuskanje vode čez obroč in nabiranje te v notranjosti plašča. Sedaj ta zaščita to popolnoma
preprečuje. Ta dodatek je mišljen za priveze, kjer je morje valovito (fotografija na prvi strani članka).
www.val-navtika.net