ANG - Gimnazija Nova Gorica
Transcription
ANG - Gimnazija Nova Gorica
KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Predmetni aktiv učiteljev angleščine, Nova Gorica, 25. 8. 2015 1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu z izobraževalnim programom, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, določili o ocenjevanja znanja v Šolskem pravilniku Gimnazije Nova Gorica in kriteriji ocenjevanja pri angleščini, ki jih sprejme predmetni aktiv učiteljev angleščine. Učitelj ugotavlja doseganje učnih ciljev z uporabo različnih načinov (individualno ali skupinsko, pisno ali ustno) in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Preverjanje znanja se praviloma izvede pri pouku pred pisnim ocenjevanjem znanja. Učitelj predmeta dijake ob začetku šolskega leta seznani: z obsegom učne snovi v ocenjevalnem obdobju in zahtevanimi ocenami v vsakem ocenjevalnem obdobju; z oblikami, načini in postopki ocenjevanja znanja; z merili ocenjevanja znanja (obsegom učne snovi, točkovanjem, opisnimi kriteriji, dovoljenimi pripomočki pri pisanju, ipd.) 2. OBLIKE OCENJEVANJA Dijakovo znanje ocenjujemo individualno, pri delu v dvojicah ali skupinsko 3. NAČINI OCENJEVANJA 3. a) ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU Predmet: angleščina VRSTA OCENE Pisna ocena (redni testi) Ustna ocena Domače naloge: opisi, zgodbe, poročila, članki, ipd. Pisni izdelki: uradna pisma, eseji, ipd. Bralna značka Govorni nastop ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU najmanj 4 najmanj 1 po dogovoru z učiteljem po dogovoru z učiteljem po dogovoru z učiteljem po dogovoru z učiteljem Predmet : Angleščina – višja raven (četrti letnik) Dijaki pri dodatnih urah angleščine, pri katerih se obravnava snov za opravljanje mature na višji ravni, ne pridobivajo ocen. Dobre pisne izdelke ali uspešno pripravljene govorne nastope, ki jih dijaki izdelajo/pripravijo pri teh urah, lahko na predlog učitelja ─ izvajalca predmeta oceni redni učitelj dijaka. Ta ocena se vpiše v redovalnico samo s soglasjem dijaka. 3. b) PISNE OCENE Pisne ocene pridobijo dijaki s pisanjem najmanj dveh pisnih preizkusov znanja v vsakem ocenjevalnem obdobju. Testi preverjajo znanje slovničnih struktur in besedišča ter sposobnost bralnega razumevanja in pisanja krajših besedil. Učitelj ob začetku šolskega leta glede na posebnosti posameznega oddelka določi število in datume pisnih ocenjevanj znanja in jih zabeleži v razredni načrt ocenjevanj. V primeru, da je dijak odsoten na dan, ko se piše redni test, ima možnost pisati test in pridobiti manjkajočo pisno oceno praviloma ob koncu ocenjevalnega obdobja. Učitelj določi datum nadomestnega ocenjevanja, ki poteka na isti dan za vse dijake, ki niso pridobili predvidenih pisnih ocen. Učitelj lahko omogoči popravljanje posameznih negativnih ocen, ki jih je dijak pridobil pri pisnem ocenjevanju, pred koncem ocenjevalnega obdobja. Učitelj določi datum dodatnega ocenjevanja, ki poteka na isti dan za vse dijake, ki bi želeli popraviti negativno oceno. 3. c) USTNE OCENE - Dijaki pridobijo ustne ocene: - z izkazovanjem znanja slovnice, poznavanja besedišča, poznavanja vsebine obravnavanih tem in ustrezne rabe jezikovnih strategij v različnih govornih položajih (v obliki dvogovora oz. igre vlog s sošolci ali z učiteljem); - s pogovorom o določeni temi na podlagi slikovne ali pisne iztočnice; - z opisom slik, zemljevidov, grafov, ipd.; - z debato; - z igro vlog; s projektnimi nalogami in z govornimi nastopi, ki se ocenjujejo v skladu z maturitetnimi kriteriji. Če se dijak ne drži dogovorjenih rokov glede predstavitve projektne naloge ali govornega nastopa (neopravičena odsotnost, nepripravljenost), ga učitelj oceni z nezadostno oceno. Če je vsebina govornega nastopa dobesedno prepisana iz drugih virov (plagiat), se izdelka ne oceni. Dijak nima pravice do ponovne predstavitve izbrane teme. 3. d) OCENE IZ DOMAČIH NALOG lahko dijaki pridobijo za vnaprej dogovorjene pisne izdelke, ki jih oddajo v predvidenem roku. 3. e) OCENE Z EKSKURZIJ lahko pridobijo dijaki, če oddajo rešene delovne liste ali napišejo dnevnik. 3. f) OCENE ZA DOSEŽKE NA TEKMOVANJU ZA ANGLEŠKO BRALNO ZNAČKO lahko dijaki pridobijo s sodelovanjem na tekmovanjih »EPI Reading Badge« ali Knjižni molj »Bookworm«. Dijaki preberejo vse tri knjige in so ocenjeni z ocenami od 3 do 5 skladno z naslednjo ocenjevalno lestvico: 90% - 100% = odlično (5) 80% - 89,5% = prav dobro (4) 70% - 79,5% = dobro (3) Ocena se vpiše v redovalnico samo na dijakovo željo. 3. g) OCENE ZA DOSEŽKE NA TEKMOVANJIH Za vidni dosežek na tekmovanju iz znanja angleškega jezika za dijake 2. in 3. letnikov lahko nagradimo dijaka z oceno odlično (5). Kriterij za podelitev te ocene uskladimo v aktivu po vsakem zaključku tekmovanja. 4. MERILA OCENJEVANJA 4. a) PISNO OCENJEVANJE ZNANJA Meje za ocene pri pisnih preizkusih znanja so naslednje: 0% - 49,5% = nezadostno (1) 50% - 64,5% = zadostno (2) 65% - 79,5% = dobro (3) 80% - 89,5% = prav dobro (4) 90% - 100% = odlično (5) Izjemoma se lahko spremeni meje za ocene glede na zahtevnost pisne naloge. Za ocenjevanje pisnih sestavkov se uporabljajo kriteriji iz Predmetnega izpitnega kataloga za splošno maturo iz angleščine (str. 13-17). Če je pri pisanju 40% in več dijakov ocenjenih z nezadostno oceno, se pisno ocenjevanje ponovi, pri čemer ostaneta vsebina in obseg snovi pisnega preizkusa enaka. Pisno nalogo lahko ponavljajo tudi dijaki, ki so pisali pozitivno in želijo izboljšati oceno. V redovalnico se vpišeta obe oceni. Pri zaključevanju ocen učitelj upošteva vse ocene v redovalnici. Pri pisnem ocenjevanju znanja dijaki uporabljajo pisalo, ki pušča trajno sled (nalivno pero ali kemični svinčnik brez radirke). Če se dijak pri pisanju zmoti, besedo prečrta in jo napiše ponovno. Nečitljive izdelke, nejasne in nečitljive popravke ovrednotimo z nič (0) točkami. Po testu ni dovoljeno risati, čečkati ali ga trgati. Pri pisanju krajših sestavkov (pisma, poročila ali članka) in eseja je dovoljena uporaba slovarjev. Za dijake s posebnimi potrebami veljajo isti kriteriji ocenjevanja, prilagajamo pa jim načine preverjanja in ocenjevanja v skladu s pedagoško pogodbo. 4. b) USTNO OCENJEVANJE ZNANJA Učitelj na začetku leta dijake seznani z načinom ustnega ocenjevanja. Dijak mora pridobiti vsaj eno ustno oceno v šolskem letu. Preverjanje in opazovanje dijakovega jezikovnega ravnanja med govornimi dejavnostmi poteka vsako učno uro. Pri ustnem ocenjevanju učitelj postavi dijaku od 2 do 3 vprašanja, odvisno od učne snovi. Za ustno ocenjevanje se uporabljajo kriteriji iz Predmetnega izpitnega kataloga za splošno maturo iz angleščine (str. 18). Ustno ocenjevanje znanja je lahko napovedano. Če se dijak ne drži dogovorjenih rokov glede napovedanega spraševanja, ga lahko učitelj vpraša kadarkoli in nenapovedano. Poleg rednega ustnega ocenjevanja lahko dijak pridobi ustno oceno tudi pri govornem nastopu. 4. c) OCENA IZ DOMAČIH NALOG Domače naloge so sestavni del učenja angleškega jezika in zato obvezne. Namen domačih nalog je utrjevati in preverjati znanje, razvijati strategije samostojnega učenja, in s tem soodgovornost za lastno znanje. Ravno tako je dijak dolžan pri pouku zapisovati učno snov ter poskrbeti, da ima urejen zvezek z vsemi zapiski in rešenimi učnimi listi. Dijaki lahko pridobijo tudi oceno iz domačih nalog (krajših in daljših pisnih sestavkov). Dijaki oddajajo naloge v pregled v skladu z dogovorjenimi roki. Po preteku roka učitelj ni dolžan sprejeti naloge. Pridobljene ocene učitelj lahko vpiše v redovalnico. Če učitelj presodi, da dijak ni sam napisal domače naloge ali pa da je prepisana (plagiat), jo lahko zavrne in je ne oceni. Neopravljanje domačih nalog in neurejenost zvezka si učitelj beleži, te zabeležke pa upošteva pri odločanju med višjo in nižjo oceno ob koncu ocenjevalnega obdobja. 5. POPRAVLJANJE NEGATIVNO OCENJENEGA OCENJEVALNEGA OBDOBJA Dijaki, ki so bili ob koncu ocenjevalnega obdobja negativno ocenjeni, popravljajo oceno s pisnim preizkusom, ki zajema snov celega obdobja. Ocenjevanje poteka istočasno za vse dijake in samo enkrat. Če je dijak negativno ocenjen v prvem ocenjevalnem obdobju, mu učitelj omogoči enkratno popravljanje sklopa po zaključku ocenjevalnega obdobja (praviloma v roku 14 dni po prvi redovalni konferenci). Če dijak ne popravi ocene, ima v tem ocenjevalnem obdobju negativno oceno. V primeru, da je tak dijak pozitivno ocenjen v zadnjem ocenjevalnem obdobju, mu lahko učitelj pred zaključkom pouka (junija), omogoči, da še enkrat popravlja cel sklop snovi iz prvega ocenjevalnega obdobja. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj. V primeru daljše bolezenske odsotnosti, zaradi vnaprej znanih ali drugih opravičljivih razlogov dijak pridobiva oceno po dogovoru z učiteljem. 6. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU Če pri pisanju izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil, ga oceni z negativno oceno. Če dijaki ne oddajo pisne naloge pravočasno oz. ne zaključijo s pisanjem, ko se je iztekel čas, učitelj prepozno oddano nalogo oceni z negativno oceno. 7. ZAKLJUČEVANJE OCEN OB KONCU POUKA Končna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih dijak pridobi v šolskem letu in upošteva napredek dijaka v posameznem učnem obdobju. Upošteva celostno znanje in se oblikuje na podlagi uravnotežene vključitve vseh znanj in zmožnosti, ki jih dijak razvija pri pouku angleščine in ki jih ima priložnost pokazati. Zaključne ocene ne pridobimo z izračunavanjem aritmetične sredine. Dijak ob koncu pouka ne more biti ocenjen pozitivno, če v zadnjem ocenjevalnem obdobju nima nobene pozitivne ocene oz. če vsaj ena izmed pisnih ocen ni pozitivna. Glede na sklep aktiva, z dne 3. 7. 2012, lahko učitelj dijaku, ki v zadnjem ocenjevalnem obdobju nima nobene pozitivne ocene, vendar je v prvem ocenjevalnem obdobju pozitivno ocenjen, pred zaključkom zadnjega ocenjevalnega obdobja (junija) omogoči enkratno popravljanje celega sklopa snovi iz tega ocenjevalnega obdobja. 8. POPRAVNI IZPITI Pisni del izpita traja 90 minut. Izpitni izdelek se oceni glede na ocenjevalno lestvico navedeno v prvi alineji točke 4.a. Ustni del izpita je sestavljen iz treh vprašanj, ki se vežejo na predelane vsebinske sklope. Ustna ocena se oblikuje na podlagi kandidatovega poznavanja slovnice, besedišča, vsebine predpisane snovi in njegovih komunikacijskih zmožnosti, in sicer v skladu s kriteriji iz Predmetnega izpitnega kataloga za splošno maturo iz angleščine (str. 18). 9. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA Predmet – angleščina (1., 2., 3. in 4. letnik) POSLUŠANJE in SLUŠNO RAZUMEVANJE Dijak razbere globalno sporočilo govorjenega besedila in avdiovizualnih besedil v angleščini, ki jih učitelj predvaja pri urah angleščine. Dijak razume standardno sprejeto izgovarjavo in razlikuje različna narečja. BRANJE in BRALNO RAZUMEVANJE Dijak razbere globalno sporočilo različnih vrst pisnih besedil in pri tem uporablja različne bralne strategije. Zna tudi določiti temo in poiskati določene podatke iz člankov angleških in ameriških časopisov ter revij. Dijak razume tudi ključne misli in pomembne podatke v prebranih leposlovnih maturitetnih besedilih (3. in 4. letnik). GOVORNO SPOROČANJE in SPORAZUMEVANJE Dijak pripoveduje o različnih temah in pri tem uporablja besedišče, ki je na splošno primerno, čeprav se pojavljajo posamezne napačne rabe. Govor ni tekoč. Izgovorjava je povprečna, brez hujših napak. V govoru se lahko pojavijo tudi večje jezikovne napake, pomembno pa je, da je sporočanje razumljivo in se dijak v pogovoru odziva na sogovornikove spodbude. PISNO SPOROČANJE in SPORAZUMEVANJE Dijak tvori različna pisna besedila, na primer vodeni spis (odstavek, uradno in neuradno pismo), pa čeprav ne razvije vseh iztočnic in ima vsebina nekaj neprimernih informacij ter jezikovnih napak. Pri daljšem pisnem sestavku na določeno temo zna s preprostim besediščem to temo razviti in vsaj delno pokaže poznavanje oblike (uvod, jedro, zaključek) in registra (uradni/neuradni jezik). Tvori preproste, tudi zložene povedi. Dijak vsaj delno pozna zakonitosti notranje zgradbe besedil (kohezivnost, koherenco, vezna sredstva). Jezikovne strukture, ki jih uporablja, so večinoma enostavne. Kljub napakam je njegovo pisanje razumljivo.