83. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 7. april 2016
83. redna seja Vlade RS
Vlada določila besedilo predloga odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja
država 2017 – 2019
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Odloka o okviru za pripravo
proračunov sektorja država za obdobje od 2017 do 2019. Vlada se je seznanila tudi z
osnutkom Programa stabilnosti 2016, resorna ministrstva morajo svoje pripombe posredovati
Ministrstvu za finance do 13. aprila.
Vsebini Programa stabilnosti in Nacionalnega reformnega programa se dopolnjujeta in
prekrivata. PS se osredotoča na makro-ekonomski razvoj, fiskalno politiko in javne finance.
NRP pa opisuje ukrepe, napovedane strukturne reforme znotraj EU semestra, doseganje
EU2020 ciljev. Oba dokumenta predstavljata temeljni strateški okvir razvoja Slovenije.
Na podlagi spremenjenega 148. člena Ustave RS je Državni zbor v letu 2015 sprejel Zakon o
fiskalnem pravilu, ki vsebuje temeljna načela upravljanja z javnimi financami na ravni
celotnega sektorja država. Zakon o fiskalnem pravilu tudi na novo določa vlogo Državnega
zbora v načrtovanju javnofinančne porabe.
V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu je tako Državni zbor vključen v pripravo načrta
javnofinančne porabe za naslednje triletno obdobje že od samega začetka, ko postavi ključne
javnofinančne cilje, ki jih je treba zasledovati pri javnofinančnem načrtovanju. Zakon določa
dva ključna cilja – ciljni saldo sektorja država kot celota in posamezne blagajne javnega
financiranja ter najvišji možni obseg izdatkov za sektor država in posamezne blagajne javnega
financiranja, to je za državni proračun, proračune občin, pokojninsko in zdravstveno blagajno.
V skladu z navedenim vlada Državnemu zboru RS posreduje Okvir za pripravo proračunov in
sicer dvajset dni pred rokom za posredovanje Evropski komisiji. Okvir, pripravljen v obliki
odloka Državnega zbora, mora v skladu z zakonom določiti ciljni saldo in najvišji možni obseg
izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto in ciljne salde in najvišji možni obseg
izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja. Podatki se Državnemu zboru posredujejo
za naslednja tri leta, torej za leta 2017, 2018 in 2019. Sestavni del gradiva, ki ga vlada
posreduje državnemu zboru je tudi osnutek Programa stabilnosti 2016.
Program stabilnosti je do sedaj služil tudi kot slovenski srednjeročni fiskalni okvir, z letošnjim
letom pa v skladu s 6. členom ZFisP predstavlja vsebinsko obrazložitev okvira. Tako Republika
Slovenija izpolnjuje zahteve Direktive Sveta 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi
okvirji držav članic.
Predlog odloka je oblikovan na podlagi Pomladanske napovedi makroekonomskih kazalcev, ki
jo pripravi UMAR. Višina ciljnega salda sektorja država in najvišjega obsega izdatkov je
določena ob upoštevanju zakonskih določb, v skladu s katerimi mora država postopno doseči
srednjeročno uravnoteženost javnih financ. Vlada predvideva, da je mogoče uravnoteženost
javnih financ sektorja država s postopnim zniževanjem primanjkljaja doseči do leta 2020.
Ciljni saldo sektorja država in najvišji obseg izdatkov sektorja država za posamezna
proračunska leta od 2017 do 2019 po metodologiji ESA skladno z 2. členom Zakona o
fiskalnem pravilu znaša:
Leto
2017
2018
2019
Ciljni
saldo
sektorja
država (v % BDP)
-1,6
-1,0
-0,4
Najvišji
obseg
izdatkov
sektorja država (v mio €)
18,419
18,537
18,584
Ciljni saldo in najvišji obseg izdatkov za posamezno institucionalno enoto sektorja država po
denarnem toku, iz tretjega odstavka 6. člena zakona o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št.
55/15; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki ustreza ciljnemu saldu sektorja država iz prejšnjega
člena znaša:
Institucionalna enota
Državni proračun
Občine
Pokojninska blagajna
Zdravstvena blagajna
Leto
2017
2018
2019
2017
2018
2019
2017
2018
2019
2017
2018
2019
Ciljni saldo
(v % BDP)
-1,7
-0,9
-0,9
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
Najvišji obseg izdatkov (v
mio €)
9,527
9,573
9,416
1,992
2,117
2,115
5,166
5,246
5,329
2,573
2,638
2,710
Progam stabilnosti (osnutek) je letos prvič posredovan v Državni zbor skupaj z Okvirom za
pripravo proračunov, skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu (ZFisP), dvajset dni pred rokom
za posredovanje Evropski komisiji, kot njegova vsebinska obrazložitev. Sledile bodo
obravnave na Odboru za finančno in monetarno politiko, Komisiji za nadzor javnih financ,
Ekonomsko socialnem svetu. Vlada bo preučila predloge, napotke in pripravila končno verzijo
Programa stabilnosti (PS).
Slovenija bo na podlagi aprilskega EDP poročanja o temeljnih agregatih sektorja država za
leto 2015 lahko izšla iz postopka presežnega primanjkljaj in iz korektivne roke Pakta stabilnosti
in rasti (SGP). Primanjkljaj države je bil za leto 2015 ocenjen na 2,2 % BDP, v letu 2014 pa je
po reviziji znašal 4,9 % BDP. V letu 2015 je bil prvič po letu 2008 ustvarjen primarni presežek v
višini 0,8 % BDP, leto prej je primarni primanjkljaj znašal 1,7 % BDP. Skupni prihodki države
so se v letu 2015 nominalno povečali za 4,0 %, skupni izdatki pa nominalno skrčili za 1,7 %.
Vstopni podatki, objavljeni tudi na strani Statističnega Urada RS, za vstop v preventivno roko
SGP za leto 2016 so: primanjkljaj države za leto 2016 je ocenjen na 871 milijonov evrov ali 2,2
% BDP, bruto konsolidirani dolg države naj bi konec leta 2016 znašal 31 658 milijonov evrov
ali 79,9 % BDP.
Vlada vztraja na začrtani poti, da bo strukturni saldo sektorja država po oceni uravnotežen v
letu 2020, ko dosežemo naš srednjeročni fiskalni cilj (MTO). Dokler pa Slovenija MTO še ni
dosegla, skladno s 15. členom ZFisP namreč velja prehodno obdobje in pravilo, da se mora
strukturni deficit postopno zniževati proti MTO, na način, da bo to skladno s SGP. V času
konvergence, ZFisP s številko ne predpisuje hitrosti prilagajanja in niti formule za izračun
zgornje meje izdatkov. Ciklična pozicija Slovenskega gospodarstva pa po oceni vlade ni tako
ugodna kot ocenjujejo izračuni EK. V Sloveniji je prisotna deflacija, imamo presežek v tekočem
delu plačilne bilance in brezposelnost je nad dolgoročnim povprečjem. Stopnja investicij,
industrijska proizvodnja, ne nazadnje pa tudi stopnje rasti BDP niso na ravneh izpred krize,
torej ne moremo zgolj na podlagi skupne metodologije EU trditi, kot to trdi EK, da se slovensko
gospodarstvo pregreva, še posebej, ker izračuni drugih mednarodnih inštitucij (IMF in OECD)
tega ne potrjujejo.
Vir: MF
Po novem Zakonu o javnem naročanju Vlada RS sprejela še Uredbo o skupnem javnem
naročanju Vlade RS in Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju
Vlada RS je izdala Uredbo o skupnem javnem naročanju in Uredbo o finančnih zavarovanjih
pri javnem naročanju ter obe uredbi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Obe uredbi izhajata iz novega Zakona o javnem naročanju, ki je začel veljati s 1.4.2016 in
sledita konceptu sprejetih uredb z nekaj popravki. V pretežni meri gre torej za uskladitev
vsebine obeh že obstoječih uredb z novim ZJN-3, ki prinaša v slovenski pravni red med
drugimi tudi novost pri izločitvenem kriteriju, ki nekega ponudnika izločajo iz postopkov
javnega naročanja (v primeru kršitve pogodbene obveznosti, neupravičenega pridobivanja
informacij, posredovanja zavajajoče razlage, ne plačevanja davkov, če je njegova ponudba
neobičajno nizka), obenem pa uvaja socialno komponento (v primeru neplačevanja
podizvajalcev s strani ponudnika, ali v primeru, če ponudnik ne izplačuje prispevkov in plač
zaposlenim, je takšen ponudnik prav tako lahko izločen iz postopka javnega naročanja).
S skupnim javnim naročanjem vlade se poenostavlja javno naročanje, znižujejo stroški
postopka naročanja za vladne naročnike in ponudnike, predvsem pa zagotavlja enoten
standard predmetov naročanja ter najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.
Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije prinaša nekaj manjših
postopkovnih izboljšav pravil skupnega javnega naročanja, ki so jih predlagali naročniki,
vključeni v skupno javno naročanje vlade, oziroma Ministrstvo za javno upravo kot izvajalec
skupnih javnih naročil vlade, v pretežnem delu pa ostaja ureditev skupnega javnega naročanja
enaka kot prej.
Ob upoštevanju razmer na trgu pomeni namreč skupno javno naročanje vlade manjše
administrativno breme za ponudnike in nižje odhodke javnih sredstev, pri katerem se zgolj na
ravni vladnih naročil ocenjujejo letni prihranki preko 20 mio evrov.
Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju določa vrste in instrumente finančnih
zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino in trajanje
zavarovanj ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju.
Z uredbo želimo zagotoviti, da bodo naročniki pri oddaji javnih naročil določali bolj sorazmerne
in manj stroge zahteve v zvezi s finančnimi zavarovanji, zaradi česar je mogoče pričakovati
večjo konkurenčnost pri oddaji javnih naročil in nižje vrednosti ponudb. Ponudniki namreč
stroške finančnih zavarovanj praviloma prenesejo na naročnike tako, da jih pri pripravi
ponudbe vračunajo v ponudbeno ceno, s čemer je posredno tudi javno naročanje
gospodarnejše. Zaradi manj pogostih in strogih zahtev naročnikov, nižjih zavarovalnih vsot in
krajših rokov ročnosti finančnih zavarovanj bo na podlagi uredbe boljša tudi likvidnostna
sposobnost ponudnikov, njihov kreditni potencial oziroma sposobnost zadolževanja pa večja.
Vir: MJU
Vlada določila besedilo predloga Zakona o prijavi prebivališča
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o prijavi prebivališča in ga
pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vse hitrejši migracijski tokovi in spremenjene družbenoekonomske razmere, ki so posledica
vstopa Slovenije v Evropsko unijo, svetovnega procesa globalizacije in gospodarske krize,
skokovit razvoj informacijske tehnologije, želja upravljavca po popolni, ažurni in točni evidenci
registra stalnega prebivalstva ter pomanjkljivosti izvajanja določb sedanjih predpisov na
področju prijave prebivališča zahtevajo korenit poseg v določbe veljavnega Zakona o prijavi
prebivališča, zato smo pripravili nov zakon in ne zgolj spremembe in dopolnitve obstoječega.
Temeljni namen Zakona o prijavi prebivališča je zagotoviti skladnost registra stalnega
prebivalstva z dejanskim stanjem nastanitve posameznikov. Na naslov prebivališča je vezanih
veliko pravic, zato se v praksi pogosto dogaja, da posamezniki zlorabljajo institut prijave
prebivališča tako, da prijavljajo prebivališča na naslovih, kjer dejansko ne prebivajo.
Posledično so podatki v registru prebivalstva nepravilni, letno pa se povečuje tudi število
postopkov ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ki jih vodijo upravne enote. Zaradi
zagotovitve točne evidence stanja, gibanja in nastanitve posameznikov je v predlogu določena
obveznost posameznika, da ob prijavi prebivališča navede resnične podatke o naslovu
naselitve, in obveznost lastnika, solastnika ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na
naslovu, da ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.
Eden od ciljev zakona je zmanjšati število ugotovitvenih postopkov in jih tudi skrajšati. Predlog
zakona tako določa možnost predhodnega obveščanja posameznikov o prijavno-odjavni
obveznosti še pred uvedbo postopka ugotavljanja prebivališča. S tem se predvideva
zmanjšanje števila uvedenih postopkov, ki so posledica nepoznavanja prijavno-odjavne
obveznosti. Število ugotovitvenih postopkov se bo zmanjšalo tudi zaradi določb o prenehanju
prebivališča; postopki pa bodo krajši tudi zaradi ustreznejše ureditve instituta zakonskega
prebivališča. Postopek ugotavljanja prebivališča se tako uvede, kadar upravna enota na
podlagi dvoma ali obvestila, da posameznik ni izpolnil prijavne obveznosti, posameznika
seznani s prijavno obveznostjo, ta pa se na pisanje ne odzove, ali kadar posameznik izpolni
prijavno obveznost, pa upravna enota kljub temu dvomi, da posameznik na naslovu prebiva
oziroma kadar pobudo za uvedbo postopka vloži občina. Predlog določa tudi možnost
ugotavljanja začasnega prebivališča za slovenske državljane in ne zgolj za tujce, ki nimajo
stalnega prebivališča v RS, kot to določa veljavni zakon, saj skladno s predlogom začasno
prebivališče namesto enega, velja dve leti.
V predlogu zakona je bistveno bolje urejen institut t. i. zakonskega prebivališča, ki omogoča
registracijo prebivališča in iz tega izhajajoče uresničevanje pravic in dolžnosti. Opredeljen je
kot fiktivni naslov stalnega prebivališča, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja
dejanskega stalnega prebivališča, kadar mu po določbah zakona stalnega prebivališča ni
mogoče prijaviti. Da bi imeli vsi posamezniki, ki dejansko prebivajo na območju določene
občine v RS, prijavljeno stalno prebivališče, predlog zakona opušča stroge pogoje za določitev
zakonskega prebivališča in tako brezdomcem in posameznikom, ki so nastanjeni v zavodu za
prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma
njihovih dislociranih oddelkih, omogoča določitev zakonskega prebivališča na naslovu občine,
žrtvam nasilja v družini in žrtvam trgovine z ljudmi pa na naslovu centra za socialno delo. Po
predlogu zakona se lahko zakonsko prebivališče žrtvi nasilja v družini ali žrtvi trgovine z ljudmi
določi tudi zgolj na predlog centra za socialno delo, državnega tožilstva ali policije. S tem se
odpravlja pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, na katero že več let opozarja Varuh
človekovih pravic.
Cilj predloga zakona je tudi odprava administrativnih ovir, zato opušča nekatere obveznosti,
kot so prijava na predpisanem obrazcu, posredovanje določenih podatkov ob izpolnjevanju
prijavne obveznosti (narodnost, zakonski stan, dovoljenje za posredovanje podatkov),
obveznost predložitve dokazila o pravici do prebivanja, če eden od staršev prijavlja otroka na
naslov svojega prebivališča, obveznost stanodajalca, da posamezniku prijavi naslov za
vročanje, uvaja uporabo sodobnega delovnega mesta s podpisnimi tablicami na upravnih
enotah, možnost elektronske prijave začasnih prebivališč stanodajalcev itd.
Predlog novega zakona odpravlja pravno praznino pri izvajanju posameznih določb veljavnega
zakona, tako da jasno opredeljuje posamezne pojme ter dosledno določa pogoje in postopek
prijave prebivališča, enotne roke za prijavo in odjavo prebivališča, postopek ugotavljanja
dejanskega prebivališča ter preverjanja resničnosti prijave prebivališča, kar bo zagotovilo
enotno prakso dela upravnih enot.
Veljavni zakon določa, da prijava začasnega prebivališča traja največ eno leto. Posamezniki, ki
so dolžni prijaviti začasno prebivališče, pogosto obnavljajo prijavo začasnega prebivališča,
zato se s predlogom zakona zaradi odprave administrativnih ovir podaljšuje najdaljše obdobje
prijave začasnega prebivališča z enega na dve leti. Predlog zakona omejuje število začasnih
prebivališč, in sicer ima lahko posameznik hkrati največ eno začasno prebivališče v RS ali en
začasni naslov v tujini.
Predlog zakona ukinja gospodinjsko evidenco, saj se je sedanja ureditev v praksi izkazala kot
neustrezna. Iz naslova skupnega gospodinjstva namreč izhajajo številne pravice
posameznikov, zato posamezniki izjave o članstvu v določenem gospodinjstvu pogosto
spreminjajo. Podlaga za spremembo je izjava, njena resničnost pa se ne preverja, saj kontrola
pristojnega organa nad dejanskim stanjem (kako gospodinjski člani porabljajo dohodke za
zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin) ni mogoča. Posledično gospodinjska evidenca
registra stalnega prebivalstva ne odraža dejanskega stanja, kar je v nasprotju z namenom
zakona. Alternativa pridobivanju podatkov o članih posamezne gospodinjske skupnosti na
podlagi izjave je lahko kombinacija podatkov, ki se pridobijo iz centralnega registra
prebivalstva in drugih registrov.
S predlogom zakona se ohranja policijska prijava, tako za tujca, ki nima veljavnega dovoljenja
za prebivanje, pa se nastani pri fizični osebi (npr. pri sorodniku), kot tudi za tujca, ki se nastani
v turističnem ali gostinskem objektu, s tem, da se evidenca policijske prijave, ki jo vodi policija
po veljavnem zakonu, preimenuje v evidenco gostov. Na tem področju je predvidena
racionalizacija dela gostiteljev v okviru poročanja podatkov v turizmu, zlasti z elektronsko
podprtim postopkom poročanja in odpravljenim poročanjem o istih podatkih več organov. Po
predlogu zakona gostitelji oziroma turistični in gostinski objekti ne pošiljajo več podatkov o
gostih neposredno policiji, SURS in občinam, temveč jih pošiljajo prek enotne točke - spletne
aplikacije Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Ta bo določene podatke, vključno
s šifriranimi osebnimi podatki gostov, po zaščiteni povezavi dnevno posredovala tudi v
evidenco gostov na policijo, ki bo podatke primerjala s podatki svojih evidenc zaradi
ugotavljanja, ali je treba izvesti katerega od ukrepov, ki so v pristojnosti policije.
Predlog zakona kot prekrškovni organ namesto Inšpektorata RS za notranje zadeve določa
upravne enote, ki neposredno izvajajo določbe zakona. Te bodo hitreje zaznale morebitne
kršitve in jih zato tudi hitreje sankcionirale, posledično bodo prekrškovni postopki učinkovitejši.
Zato bodo nadzor nad izvrševanjem določb zakona poleg upravnih enot in policije opravljali
tudi občinski inšpektorji. Predlog zakona dopolnjujejo kazenske sankcije zlasti zaradi
preprečevanja fiktivnih prijav in dopušča možnost, da prekrškovni organi za prekršek izrečejo
globo, ki je višja od najnižje predpisane globe.
Vir: MNZ
Nova Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov
Veljavnost Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov se izteče 8. aprila 2016. Zato je Vlada
RS je danes na redni seji izdala novo Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov in
jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba začne veljati 9. aprila 2016 in velja
dva meseca. V novi uredbi je predpisana metodologija oblikovanja cen za 95- oktanski
neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na
svetovnem trgu (Vir: PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja USD/€. Modelske cene
se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij, kar je po izsledkih opravljenih študij
najoptimalnejši časovni okvir za oblikovanje cen naftnih derivatov v Sloveniji. Marži
distributerjev se ne spreminjata.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se po metodologiji oblikujejo že od leta 2000. Distributerji
naftnih derivatov so že večkrat dali pobudo za liberalizacijo cen. Prvi korak je liberalizacija cen
za neosvinčene bencine višjih oktanskih vrednosti in ekstra lahkega kurilnega olja. Ukrep
določitve cen ostaja v veljavi za 95- oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo
(dizel), ki sta vključena v predlog uredbe.
Na podlagi ugotovitev, da je povpraševanje po 98 in več oktanskem neosvinčenem motornem
bencinu cenovno precej neelastično, hkrati pa je 95-oktanski motorni bencin, ki bo še naprej
pod regulacijo, dober substitut 98 in več oktanskemu bencinu, Ministrstvo za finance ocenjuje,
da bo prišlo do sorazmerno majhnega izpada javnofinančnih prihodkov odprave regulacije cen
98 in več oktanskega bencina, t.j. za približno 0,3 mio EUR. Pri ekstra lahkemu kurilnemu olju
se pričakuje, da se zaradi dokaj konkurenčnega okolja in enostavnega vstopa novih
konkurentov, končna cena za potrošnike (skupaj s prevozom goriva na dom) ne bo bistveno
spremenila, zato tu ne bo prišlo do zaznavnih finančnih učinkov.
Vir: MGRT
Vlada določila oblikovanje obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov
Vlada RS je danes na redni seji določila, da se v letu 2016 oblikujejo obvezne rezerve nafte in
njenih derivatov v višini, ki ustreza dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v
letu 2015 in pomeni minimalno količino 581.665 ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja
kot neosvinčeni motorni bencin super 95, dizelsko gorivo, kurilno olje – ekstra lahko, gorivo
JET A1 in kurilno olje – srednje. V navedeni količini so upoštevane že doslej oblikovane
količine obveznih rezerv. Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov morajo doseči minimalno
stanje zalog, določenih v prejšnji točki, najpozneje 1. aprila 2016.
V skladu s prilagajanjem slovenske zakonodaje zakonodaji Evropske unije je bil sprejet Zakon
o blagovnih rezervah, ki v 21.a členu določa, da mora Republika Slovenija zagotavljati
minimalne količine obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov, ki ustrezajo dnevnemu
povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni. Na podlagi prvega odstavka 21.e člena Zakona o
blagovnih rezervah se obvezne rezerve nafte in njenih derivatov oblikujejo in zagotavljajo po
proizvodih in količinah, ki jih za vsako koledarsko leto določi Vlada RS na predlog ministrstva,
pristojnega za preskrbo.
Pri izračunavanju minimalnih zalog se upošteva poraba vseh naftnih derivatov na podlagi
podatkov energetske statistike, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije. Izračunavanje
se opravi v skladu s Pravilnikom o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih
derivatov.
V letu 2015 je bila domača poraba naftnih derivatov po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije 2.215.000 ton, kar v ekvivalentu surove nafte znese 2.358.975 ton. Na podlagi tega
se v letu 2016 oblikujejo obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v višini, ki ustreza
dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v letu 2015 in pomeni minimalno
obvezo 581.665 ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja kot neosvinčeni motorni bencin
super 95, dizelsko gorivo, kurilno olje – ekstra lahko, gorivo JET A1 in kurilno olje – srednje.
Kakovost oblikovanih obveznih rezerv mora ustrezati kakovosti, kakršno za posamezno gorivo
določajo veljavni predpisi.
Vir: MGRT
Vlada izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem
potniškem prometu
Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po
železnici v notranjem potniškem prometu in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.
Cene prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu, ki so bile oblikovane v
skladu s predpisi in so veljale na trgu na dan 14. april 2016, se določijo kot najvišje. Z dnem
uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po
železnici v notranjem potniškem prometu (Uradni list RS, št. 25/14). Nova uredba začne veljati
15. aprila 2016 in velja 6 mesecev.
Na podlagi 8. člena Zakona o kontroli cen sme trajati ukrep kontrole cene prevoza potnikov po
železnici najdalj eno leto, vlada pa ga lahko po tem času obnovi.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ugotovilo, da je bila zadnja Uredba o
določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu
uveljavljena 15. 4. 2015.
MGRT je dne 15. 3. 2016 sklicalo usklajevalni sestanek, na katerem je bilo s predstavniki
Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo, Slovenskih železnic, Ministrstva za
finance in Urada RS za makroekonomske analize in razvoj dogovorjeno:
· Dvig cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu v tem trenutku
ni potreben z vidika makroekonomskih kazalcev (nizka medletna inflacija 2015 in
deflacija ob koncu leta, občutno znižanje cen energentov v zadnjem času, umirjeno
cenovno gibanje pri večini ostalega blaga in storitev, nakazana odsotnost cenovnih
pritiskov).
· Nov cenik prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu bo sestavni
del integriranega sistema javnega potniškega prometa, ki je v fazi intenzivnih priprav in
bo predvidoma uveden s 1. 9. 2016. Gre za prenovo celotnega modela notranjega
avtobusnega in železniškega potniškega prometa, optimizacijo (avtobusnih in
železniških) potniških linij in obenem nujno prilagoditev EU tehničnim standardom in
operabilnosti, vse s ciljem za več prepeljanih potnikov.
· Z uvedbo integriranega javnega potniškega prometa bo uvedena enotna vozovnica in
ukrep kontrole cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu ne
bo več aktualen.
· Ukrep kontrole cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu se
začasno podaljša za 6 mesecev z novo uredbo, s katero se cene ne spremenijo;
· V primeru uvedbe integriranega sistema javnega potniškega prometa pred iztekom
veljavnosti uredbe, je možno ukrep preklicati.
Vir: MGRT
Vlada določila predlog sprememb Zakona o gostinstvu
Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o gostinstvu in ga hkrati s predlogom Zakona o prijavi prebivališča poslala
Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po rednem postopku. Vlada
predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o gostinstvu in predlog Zakona o prijavi prebivališča obravnava na isti seji
Državnega zbora Republike Slovenije zaradi njune vsebinske povezanosti in potrebe po
sočasni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona želi predlagatelj predvsem vzpostaviti
pravni temelj za register
nastanitvenih obratov, ki ga bo kot sestavni del projekta
poenostavitve poročanja v zvezi z nastanitveno dejavnostjo (e-poročanja) vzpostavil in
upravljal AJPES. Vsi nastanitveni obrati se bodo morali po uveljavitvi tega zakona vpisati v ta
register, s čimer bodo pridobili enotno identifikacijsko številko. Register bo javen, dostop do
podatkov pa brezplačen. S tem bodo prvič na enem mestu celovito zajeti vsi nastanitveni
obrati, bistveno pa se bo tudi povečala kakovost in ažurnost podatkov o teh obratih.
Pravna podlaga za uvedbo oziroma obveznost e-poročanja bo podana z novim Zakonom o
prijavi prebivališča.
Uveljavitev tega projekta je izjemno pomembna, saj bo tako z administrativnega kot tudi
stroškovnega vidika razbremenila ne le različne prejemnike podatkov, temveč še zlasti
poslovne subjekte – gostince, kmete in sobodajalce, ki nudijo gostom nastanitev.
Vir: MGRT
Vlada določila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju
skladnega regionalnega razvoja
Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter ga posredovala
Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po rednem postopku.
Spremembe in dopolnitve ZSRR-2 so predlagane na dveh področjih:
1. izboljšanje sistemskih rešitev, ki so se po uveljavitvi ZSRR-2A v letu 2012 izkazale za
pomanjkljive ali težko izvedljive in bodo omogočile lažje doseganje ciljev zakona in
2. racionalizacija administrativnih postopkov, ki bo omogočila lažje izvajanje in dodatno
varčevanje pri uporabi javnih sredstev.
S črtanjem določbe, da se dogovori za razvoj regij pripravljajo za obdobje štirih let, bo pripravo
dogovorov za razvoj regij laže uskladiti z načrti izvajanja operativnih programov evropske
kohezijske politike in s proračunskim načrtovanjem ter vsebinami vključenih projektov.
Predlaga se tudi, da dogovor za razvoj regije velja do izteka obdobja trajanja vključenih
projektov ali nadomestitve z novim. Predlog zakona ustrezno ureja izbris regionalne razvojne
agencije iz evidence. Do izbire nove regionalne razvojne agencije opravlja naloge podpore pri
delovanju sveta in sveta regije občina katere predstavnik je predsednik sveta regije razen, če
svet regije ne določi druge občine.
Predlog zakona določa podroben postopek dodeljevanja finančnih pomoči v primeru
nujnih ukrepov regionalne politike, ko pomoč dodeljujejo vsebinsko pristojna ministrstva in v
primeru, ko jo dodeli Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Prav tako se
določa podroben postopek dodeljevanja regionalne pomoči brez javnega razpisa na podlagi
vloge in neposredne pogodbe.
Z odpravo določbe, da znotraj javnega deleža nobena od občin ne sme imeti več kot
tretjinskega ustanoviteljskega deleža v regionalni razvojni agenciji se zmanjšuje
administrativno breme v občinah. Glede regionalnih razvojnih agencij se odpravlja tudi
terminološka nejasnost pojma »pravne osebe v večinski javni lasti«, ki se zamenjuje z
ustreznejšim pojmom »pravna oseba z večinskim javnim vplivom na podlagi večinskega
deleža vpisanega kapitala ali ustanoviteljskega deleža in z večinskim vplivom občin znotraj
javnega vpliva«. Pri tem torej ne gre za drugačno vsebinsko rešitev od sedanje ampak za
terminološko jasnost.
Predlaga se bolj fleksibilna ureditev postopka odločanja o manjših prerazporeditvah znotraj
poslovnega in finančnega načrta Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
O prerazporeditvah med postavkami poslovnega in finančnega načrta sklada bo lahko odločal
minister, pristojen za regionalni razvoj do višine sredstev, ki jih določa ustanovitveni akt sklada.
Podrobneje se določa, da občinski svet predlaga kandidate za predstavnike občin v
razvojnem svetu regije. Predlaga se tudi, da lahko zaradi prenehanja izpolnjevanja pogojev za
imenovanje v svet (npr., če po lokalnih volitvah član sveta ni več občinski funkcionar) med
mandatom razvojni svet regija s sklepom zamenja posameznega člana sveta, če zamenjavo
predlaga organ, ki je člana predlagal. Pri tem mora upoštevati sestavo sveta. Takšen sklep
sprejme svet z večino glasov vseh članov. Mandat nadomestnega člana traja od sprejema
sklepa do izteka mandata sveta. S tem predlogom se poenostavlja postopek zamenjave
članov razvojnega sveta regije.
Zaradi sprememb in dopolnitev Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–
2015 (ZRPPR1015-A) bi lahko sprejeto podaljšanje obdobja izvajanja za dve leti, pomenilo
dvojno upravičenost Pomurske regije do regionalnih spodbud (po posebnem pomurskem
zakonu in sistemskem Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja). Zato se
predlaga sprememba petega odstavka 24. člena ZSRR-2 tako, da se izključuje dvojno
financiranje po ZSRR-2 in po ZRPPR1015 in ZRPPR1015-A. Prav tako pa se preprečuje, da
bi zaradi posebnega razvojnega zakona Pomurje kot regija z največjo brezposelnostjo, v novi
finančni perspektivi 2014–2020 do določenih ukrepov evropske kohezijske politike in politike
razvoja podeželja, sploh ne bilo upravičeno.
Vir: MGRT
Vlada seznanjena s Končnim poročilom o pregledu izdatkov s predlogi nabora možnih
rešitev s finančnimi posledicami za leta 2017 – 2020 na področju socialne varnosti in
pokojninskega varstva
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Končnim poročilom o pregledu izdatkov s
predlogi nabora možnih rešitev s finančnimi posledicami za leta 2017 – 2020 na področju
socialne varnosti in pokojninskega varstva. S seznanitvijo vlade s končnim poročilom z delom
preneha Delovna skupina za pregled izdatkov sektorja države na področju socialne varnosti in
pokojninskega varstva, ki je bila ustanovljena s sklepom Vlade RS št. 02401-10/2015/5 z dne
19. 5. 2015.
Vlada je 19. 5. 2015 ustanovila delovno skupino za pripravo pregleda izdatkov sektorja države
na področju socialne varnosti in pokojninskega varstva. V ta namen je delovna skupina
pripravila poročilo pregleda izdatkov, ki ima dva glavna dela in sicer na prvi del, kjer je zajeta
analiza in primerjava izdatkov s povprečjem EU in drugi del, ki vsebuje sklope ukrepov.
Analiza v prvem delu temelji na primerjavi izdatkov za socialno zaščito po mednarodni
klasifikaciji ESSPROS (področja klasifikacije so boleznine, invalidnost, starost, smrt hranitelja,
družina in otroci, brezposelnost, nastanitev, druge oblike socialne izključenosti) in izbranih
kazalnikih učinkov, ki se v največji meri uporabljajo za spremljanje doseganja ciljev na
posameznem področju socialne zaščite. Socialni izdatki, zajeti v pregledu, so leta 2013
predstavljali 17,9 % BDP. Od tega je za različne vrste pokojnin namenjenih 11,7 % BDP. Za
vsa ostala področja pa je bilo tako namenjenih okoli 6 % BDP.
Skupina je razpravljala o različnih ukrepih, ki so razdeljeni po posameznih področjih ter na
usklajene in neusklajene, saj delovna skupina ni dosegla popolnega soglasja o vseh predlogih.
Glede na velikost oziroma obseg izdatkov je največji učinek na izdatke možno doseči na
področju starosti in sicer na področju pokojninskega sistema. V splošnem se pri ostalih
socialnih transferjih postavlja vprašanje, kako zagotavljati na eni strani ustrezno raven pomoči
in na drugi privlačnost zaposlitve in aktivnosti pred neaktivnostjo. Prav tako je treba dati
prednost aktivnim oblikam spodbud pred pasivnimi oblikami prejemkov. Glede na to je treba
izpostaviti tudi ciljnost posameznih ukrepov (ali je za določene ciljne skupine ukrep ustrezno
izpeljan). Izpostaviti velja tudi pomembnost preglednosti možnih prejemkov, ki jih lahko dobi
posameznik in pravičnost sistema, ki je praviloma namenjen ranljivim skupinam.
Za ukrepe, kjer je bilo mogoče je ocenjen finančni učinek (nižji izdatki v primeru, da se ukrep
izvede). Predlagani ukrepi skupaj bi v povprečju na leto lahko znižali obseg izdatkov za okoli
0,4 % BDP, medtem ko bi usklajeni ukrepi lahko vplivali na znižanje za okoli 0,1 % BDP. Ob
tem je treba opozoriti, da v oceni niso upoštevani učinki usklajenih ukrepov, ki jih v tej v fazi ni
bilo mogoče oceniti in bodo pozitivno vplivali na srednji rok.
Vir: MF
Vlada ne soglaša z Letnim poročilom ATVP za leto 2015 in Finančnim načrtom Agencije
za leto 2016
Vlada RS na današnji redni seji ni dala soglasja k Letnemu poročilu Agencije za trg
vrednostnih papirjev za leto 2015 in k Finančnemu načrtu Agencije za trg vrednostnih papirjev
za leto 2016, katera je sprejel Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev na seji dne 14. 3.
2016.
Iz Letnega poročila agencije za leto 2015 je razvidno, da je agencija v letu 2015 realizirala
165.674 EUR presežka prihodkov nad odhodki, kar je v primerjavi z načrtom za leto 2015 za
153.651 EUR več. V Letnem poročilu agencije za leto 2015 je navedeno, da se ves ugotovljeni
presežek prihodkov nad odhodki leta 2015 (z upoštevanjem davka od dohodkov pravnih oseb)
v višini 164.633 EUR razporedi v rezerve agencije, in sicer v skladu s Finančnim načrtom
agencije za leto 2015, ki ga je sprejel Svet agencije na seji dne 23. 3. 2015, in h kateremu je
dala Vlada RS soglasje dne 16.4.2015.
Ministrstvo za finance ugotavlja, da razporeditev celotnega presežka prihodkov nad odhodki ni
v skladu z drugim odstavkom 492. člena ZTFI, zato je predlagala vladi, da ne da soglasja k
Letnemu poročilu agencije za leto 2015. V skladu z drugim odstavkom 492. člena ZTFI bi se
moral presežek prihodkov nad odhodki agencije za leto 2015 (z upoštevanjem davka od
dohodkov pravnih oseb) v višini 164.633 razporediti v:
· rezerve agencije v višini 12.023 EUR, kolikor je bilo načrtovano s Finančnim načrtom
agencije za leto 2015,
· proračun Republike Slovenije v višini 152.610 EUR.
V Finančnem načrtu agencije za leto 2016 pa je navedeno, da agencija načrtuje, da se
realizirani presežek prihodkov nad odhodki (po načelu poslovnega dogodka) na podlagi 492.
člena ZTFI v celoti razporedi v rezerve agencije. Glede na to, da 492. člen ZTFI določa, da se
iz presežka prihodkov nad odhodki, realiziranega v preteklem letu, del izloči v rezerve agencije
v višini, določeni s finančnim načrtom agencije za leto, v katerem je bil presežek realiziran,
ostanek pa se usmeri v proračun Republike Slovenije, je potrebno navedbo v Finančnem
načrtu agencije za leto 2016 ustrezno uskladiti z veljavno zakonodajo.
Na podlagi navedenega je Ministrstvo za finance predlagalo, da vlada ne da soglasja k
Letnemu poročilu agencije za leto 2015 in Finančnemu načrtu agencije za leto 2016, ki ju je
sprejel Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev na seji dne 14. 3. 2016.
Vir: MF
Vlada seznanjena z letnim poročilom o izvedenih dejavnostih pri uresničevanju ciljev
Nacionalnega programa finančnega izobraževanja po stanju na dan 31. 12. 2015
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z letnim poročilom o izvedenih dejavnostih pri
uresničevanju ciljev Nacionalnega programa finančnega izobraževanja po stanju na dan 31.
12. 2015.
Vlada RS je 16. 12. 2010 potrdila besedilo Nacionalnega programa finančnega izobraževanja
(NPFI), ki ga je pripravila medresorska delovna skupina, v kateri so sodelovala ministrstva,
pristojna za finance, gospodarstvo, delo in socialne zadeve ter izobraževalni sistem. Pri
njenem delu so tvorno sodelovali tudi nadzorni organi in interesna združenja s področja
finančnega sistema ter Zveza potrošnikov Slovenije.
Vlada je na isti seji sprejela sklep, da Ministrstvo za finance v sodelovanju z drugimi ministrstvi
enkrat letno poroča vladi o izvedenih dejavnostih pri uresničevanju ciljev Nacionalnega
programa finančnega izobraževanja. Gre za peto letno poročilo s stanjem na dan 31. 12. 2015.
Vir: MF
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji za
pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih
financ.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na področju javnih financ spreminja veljavno Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ
predvsem zaradi bistveno spremenjenih razmer na finančnih trgih, kar ima za posledico, da
predpisana splošna diskontna stopnja na ravni 7 odstotkov ne odraža več dejanskih razmer
glede zahtevane stopnje donosa investicijskih projektov in se ta zniža na 4 odstotke.
Dodanih pa je tudi nekaj manjših sprememb, s katerimi se odpravljajo določene nejasnosti pri
uporabi te uredbe.
Vir: MF
Zavrnitev zahteve za podelitev začasnega izvajanja koncesije na dimnikarskem območju
Žiri
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se družbi Dimko, podjetju za dimnikarske storitve, d. o. o.,
Škofja Loka zavrne zahteva za podelitev začasne koncesije za izvajanje obvezne državne
gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega
zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Žiri.
Sprememba Zakona o varstvu okolja (ZVO) določa, da se za tista koncesijska območja, na
katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv.
Skladno z zakonom, vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje
predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije, in sicer do 31. 12.
2016.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 12. 2. 2016 na spletni strani objavilo Javni poziv za
podelitev začasne koncesije. MOP je v okviru predhodnega postopka ugotovil, da družba
Dimko, podjetje za dimnikarske storitve, d. o. o., Škofja Loka, ne izpolnjuje predpisanih
pogojev v skladu z ZVO in Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne
gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega
zdravja in varstva pred požarom, saj za obravnavano dimnikarsko območje ne zagotavlja
zadostnega števila zaposlenih. Javni poziv bo ponovljen.
Vir: MOP
Izdaja odločbe o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskem območju Vojnik
Vlada RS je izdala odločbo o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Vojnik, podeli
družbi Celjski dimnikarji, družba za opravljanje dimnikarskih storitev, d. o. o., Celje.
Za podpis koncesijske pogodbe je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno
Majcen.
Sprememba Zakona o varstvu okolja (ZVO) določa, da se za tista koncesijska območja, na
katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. decembru 2015, izvede javni
poziv. Vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane
pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije.
Ministrstvo za okolje in prostor je 12. 2. 2016 objavilo Javni poziv za podelitev začasne
koncesije na dimnikarskem območju Vojnik. Ministrstvo je prejelo tri pravočasne zahteve za
podelitev začasne koncesije.
V primeru več prijav na posamezno dimnikarsko območje ima skladno z ZVO prednost pri
podelitvi oseba, katere sedež je najbližje središču koncesijskega območja. Za središče
koncesijskega območja se šteje sedež občine iz koncesijskega območja. V okviru
predhodnega postopka je bilo ugotovljeno, da ima sedež najbližje sedežu občine Vojnik družba
Celjski dimnikarji, zato ima prednost pri podelitvi začasne koncesije. Prav tako je ministrstvo v
predhodnem postopku ugotovilo, da družba izpolnjuje vse predpisane pogoje ter da zoper njo
ni začet postopek za odvzem koncesije.
Vir: MOP
Sklenitev aneksa h koncesijski pogodbi za odvzem naplavin v 2016 iz struge reke Save
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi za odvzem naplavin v letu 2016 iz struge
reke Save na območju občine Litija, s koncesionarjem PGM Hotič, proizvodnja gradbenega
materiala d. o. o., Litija. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor
Ireno Majcen.
Aneks obravnava odvzem naplavin v letu 2016 na delih vodnega telesa reke Save – prodni
zadrževalnik Majdičev Log, s katerim vlada določi posebne pogoje, ki jih mora upoštevati
koncesionar med izvajanjem v letu 2016. Vsebina je pripravljena na podlagi Strokovne podlage
in analize možnosti odvzema naplavin reke Save v letu 2016, ki jo je pripravil Inštitut za vode
RS.
Vir: MOP
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju
in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ter jo objavila v Uradnem listu
Republike Slovenije
Vlada RS je na seji 31. marca izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ter jo objavila v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč je pripravljen z namenom, da se uredi
reševanje v eno- in dvocevnih predorih na avtocestnem in cestnem omrežju in železnicah ter
da se opredelijo naloge portalnih gasilcev. S spremembo bo urejeno tudi področje
helikopterskega reševanja in za ta namen opredeljeni državni zrakoplovi Slovenske vojske in
Policije. Zmanjšana so tudi merila za organiziranje enot prve pomoči, kar bo prineslo določene
finančne prihranke na nivoju lokalnih skupnosti, zato sprememba uredbe pomeni tudi
realizacijo sklepa Vlade Republike Slovenije o sistemskim spremembah zakonodaje, ki se
nanašajo na znižanje stroškov delovanja občin.
Vir: MO
Vlada o Poročilu IJS za leto 2015
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o delu Inšpektorata za javni sektor v letu 2015.
Inšpektorat za javni sektor (IJS) je v letu 2015 deloval v skladu s sprejetim letnim načrtom
dela. Podobno kot v prejšnjih letih je tudi v letu 2015 povečal število rešenih zadev (rešil jih je
10 % več kot v letu pred tem). Še naprej pa narašča tudi število pobud in predlogov: v letu
2015 se je povečalo za 19 %, na kar najbolj vpliva vse več pobud, ki jih prejema Inšpekcija za
sistem javnih uslužbencev, ki je v letu 2015 prejela 47 % več pobud kot leto prej, medtem ko je
število prijav Upravni inšpekciji ostalo približno na ravni preteklega leta (+ 2 %).
Poleg opravljanja nadzorov na osnovi prejetih pobud je v letu 2015 inšpektorat razširil obseg
t.i. sistemskih nadzorov na podlagi ocene tveganja. V letu 2015 je tako izvedel 47 sistemskih
nadzorov, in sicer nadzorov nad pravilnostjo določitve in izplačevanja plač pri uporabnikih
proračuna z največjim povečanjem mase sredstev za plače od leta 2007 dalje, nadzorov nad
pravilnostjo izplačil za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in iz naslova
tržne dejavnosti, nadzorov nad pravilnostjo izplačevanja dodatka za dvojezično poslovanje in
nadzorov nad pravilnostjo dvojezičnega vodenja upravnih postopkov in upravnega poslovanja.
S prakso izvajanja sistemskih nadzorov inšpektorat nadaljuje tudi v letu 2016.
Na področju delovanja Upravne inšpekcije so bile kršitve v povprečju ugotovljene v 38 %
rešenih zadev, kar je enak delež kot v letu 2014. Povišal se je zlasti delež kršitev v zadevah s
področja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, približno enak pa je ostal v zadevah
s področja Zakona o splošnem upravnem postopku.
Na področju delovanja Inšpekcije za sistem javnih uslužbencev so bile kršitve v povprečju
ugotovljene v 57 % rešenih zadev, pri čemer je bil njihov delež zelo visok v zadevah s področja
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (70 %), relativno nizek (25 %) pa v zadevah s
področja Zakona o javnih uslužbencih. Delež kršitev ZSPJS se je v primerjavi z letom 2014
povečal (v letu 2014 so bile kršitve ugotovljene v 57 % rešenih zadev), medtem ko se je delež
kršitev ZJU bistveno znižal (v letu 2014 63,6 %). Pri ZSPJS je bilo največ nepravilnosti pri
izplačilu plač (41 %), kar je precej več kot v letu 2014.
Poleg izrekanja ukrepov je inšpektorat dal tudi več pobud pristojnim organom, s katerimi bi se
lahko na sistemski ravni odpravili vzroki za nekatere nepravilnosti oziroma zmanjšalo tveganje
za njihovo nastajanje.
Vir: MJU
Stališče RS o spremembi Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih
Vlada RS je sprejela predlog stališča Slovenije glede spremembe evropske Direktive o
odlaganju odpadkov na odlagališčih (1999/31/ES). Slovenija podpira večino predlaganih
sprememb predloga te direktive.
Glede na trenutne rezultate odlaganja odpadkov in stanje zgrajene infrastrukture termične
obdelave odpadkov, Slovenija izraža pomisleke za doseganje cilja odlaganja komunalnih
odpadkov na odlagališča na 10% do leta 2030, saj je ta ob obstoječi infrastrukturi za ravnanje
s komunalnimi odpadki v Sloveniji težko dosegljiv.
Vir: MOP
Stališče RS o spremembi direktiv o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih,
odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o OEEO
Vlada RS je sprejela stališče o predlogu sprememb direktiv o izrabljenih vozilih, o baterijah in
akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski
opremi OEEO.
Slovenija podpira predlog evropskih direktiv o izrabljenih vozilih (2000/53/ES), o baterijah in
akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (2006/66/ES) ter o odpadni električni in
elektronski opremi (2012/19/EU), saj bo ta prispeval k uveljavitvi boljšega in jasnejšega
zakonodajnega okolja glede poenotenja poročevalskih obveznosti držav članic ter zmanjšanja
administrativnih in upravnih bremen v zvezi s poročevalskimi obveznostmi, ki izhajajo iz
navedenih direktiv.
Evropska komisija je decembra 2015 predstavila sveženj o krožnem gospodarstvu, ki vsebuje
Akcijski načrt za krožno gospodarstvo – »Zapiranje zanke«, Načrt za izvedbo akcijskega
načrta ter štiri zakonodajne predloge, s katerimi se spreminja šest direktiv o odpadkih (med
njimi tudi omenjene štiri direktive).
Prehod na bolj krožno gospodarstvo, kjer se vrednost izdelkov, surovin in virov ohranja čim
dlje v gospodarstvu, ustvarjanje odpadkov pa se čim bolj zmanjša, je ključni prispevek EU k
prizadevanjem za razvoj trajnostnega, nizkoogljičnega in konkurenčnega gospodarstva,
učinkovitega z viri. Zakonodajni predlogi o odpadkih vključujejo dolgoročne cilje za povečanje
priprave za ponovno uporabo in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki
in odpadna embalaža, in zmanjšanje odlaganja na odlagališča. Cilji naj bi državam članicam
pomagali s postopnimi spremembami uveljaviti hierarhijo ravnanja z odpadki in spodbuditi
potrebne naložbe v sisteme za ravnanje z odpadki. Dodatni ukrepi naj bi pripomogli k bolj
jasnemu in enostavnemu izvajanju, k uvajanju ekonomskih spodbud in izboljšanju sistemov
razširjene odgovornosti proizvajalcev v tistih primerih, ki jih določajo posamezne direktive
(OEEO, izrabljena vozila, odpadne baterije in akumulatorji).
Vir: MOP
Stališče RS o spremembi direktive o odpadkih
Vlada RS je sprejela stališče o spremembi evropske Direktive o odpadkih (2008/98/ES).
Slovenija načelno podpira predlog te direktive, ob tem pa izraža tudi nekaj zadržkov.
Slovenija podpira postopno višanje cilja priprave za ponovno uporabo in recikliranje
komunalnih odpadkov na 60% do leta 2025 oz. na 65% do leta 2030, izraža pa dvom v
pravilnost predlagane nove metode za izračun stopnje recikliranja in priprave za ponovno
uporabo komunalnih odpadkov. V nadaljnjih postopkih si bo zato Slovenija prizadevala za
spremembe te metodologije.
Slovenija podpira tudi vse ukrepe, s katerimi se uveljavlja hierarhija ravnanja z odpadki,
vključno z uporabo ekonomskih instrumentov v ta namen, izraža pa dvom glede njihove
obvezne uporabe, tudi z vidika obremenjevanja gospodarstva z novimi dajatvami v času, ko se
kažejo prvi znaki okrevanja po gospodarski in finančni krizi iz leta 2008 in napovedih nove
finančne krize. Slovenija je zadržana tudi glede predlogov sprememb in dopolnitev naslednjih
opredelitev pojmov: komunalni odpadki, biološki odpadki in priprava za ponovno uporabo.
Slovenija načeloma podpira konkretne zahteve glede preprečevanja odpadkov, ki jih bodo
morale izpolnjevati države članice, meni pa, da vse predlagane zahteve niso izvedljive na
nivoju posamezne države. V nadaljnjih postopkih si bo zato prizadevala za bolj harmoniziran
pristop na nivoju EU.
Slovenija podpira minimalne zahteve glede sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, ne
zgolj zaradi večje harmonizacije uveljavitve teh sistemov v državah članicah, ampak tudi zaradi
zagotovitve boljšega zakonodajnega okolja, ki bo posredno prispevalo k izboljšanju
učinkovitosti predpisov, na podlagi katerih so uveljavljene posamezne sheme razširjene
odgovornosti. V nadaljnjih postopkih pa si bo Slovenija prizadevala za bolj jasno opredelitev
zahtev glede vzpostavitve sistema – zakonodajnega okvirja ter zahtev, ki jih morajo
izpolnjevati kolektivne operativne sheme, v katere se lahko združijo proizvajalci za
izpolnjevanje svojih obveznosti, in katere v njihovem imenu in za njihov račun izpolnjujejo
predpisane obveznosti v skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalcev.
Vir: MOP
Stališče RS o spremembi direktive o embalaži in odpadni embalaži
Vlada RS je sprejela stališče Slovenije k predlogu evropske direktive o embalaži in odpadni
embalaži (14976/15). Slovenija podpira predlog te direktive.
Slovenija podpira postopno višanje ciljev priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadne
embalaže in posameznih embalažnih materialov do leta 2025 oz. do leta 2030, izraža pa dvom
v pravilnost predlagane nove metode za izračun stopnje recikliranja in priprave za ponovno
uporabo odpadne embalaže. V nadaljnjih postopkih si bo zato Slovenija prizadevala za
spremembe te metodologije.
Zakonodajni predlogi o odpadkih vključujejo dolgoročne cilje za povečanje priprave za
ponovno uporabo in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki in odpadna
embalaža, in zmanjšanje odlaganja na odlagališča. Cilji naj bi državam članicam pomagali s
postopnimi spremembami uveljaviti hierarhijo ravnanja z odpadki in spodbuditi potrebne
naložbe v sisteme za ravnanje z odpadki. Dodatni ukrepi naj bi pripomogli k bolj jasnemu in
enostavnemu izvajanju, k uvajanju ekonomskih spodbud in izboljšanju sistemov razširjene
odgovornosti proizvajalcev v tistih primerih, ki jih določajo posamezne direktive (OEEO,
izrabljena vozila, odpadne baterije in akumulatorji).
Vir: MOP
Vlada sprejela stališče do predloga sklepa Sveta EU o podpisu sporazumov o
finančnem mehanizmu EGP in o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–
2021
Vlada RS je sprejela stališče, da Republike Slovenije soglaša s podpisom Sporazuma med
Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem
mehanizmu EGP 2014–2021, Sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o
norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, Dodatnega protokola k Sporazumu
med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško in Dodatnega protokola k
Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo.
Uradna pogajanja z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško o njihovih finančnih prispevkih za
obdobje 2014–2021 so se začela januarja 2014 in zaključila 17. julija 2015. Evropska komisija
je 23. februarja 2016 Svetu EU poslala predlog sklepa o podpisu Sporazuma za Norveški
finančni mehanizem 2014–2021 in Sporazuma za Finančni mehanizem EGP 2014–2021 ter
dodatnih protokolov k obema sporazumoma. Predviden podpis sporazumov je 25. maj 2016.
Za Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem je bil dosežen dogovor o
skupnem svežnju v višini 2,8 milijarde EUR za obdobje 2014–2021, ki v primerjavi z obdobjem
2009–2014 pomeni 11,3-odstotno povečanje za oba finančna mehanizma.
Vir: SVRK
Vlada o zakonskih ter registriranih partnerskih skupnostih
Vlada RS je sprejela predlog stališča o Predlogu sklepa Evropskega sveta o odobritvi
okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in
izvrševanja sodnih odločb o premoženjskih razmerjih mednarodnih parov, ki zajema zadeve iz
premoženjskih razmerij med zakoncema in premoženjskopravnih posledic registriranih
partnerskih skupnosti.
Vlada je sprejela tudi predloga stališč o predlogu Uredb Sveta za izvedbo takega okrepljenega
sodelovanja na področju zakoncev in registriranih partnerskih skupnosti. Republika Slovenija
podpira sodelovanje pri obeh uredbah v okviru okrepljenega sodelovanja zato podpira predlog
Sklepa Sveta.
Uredbi o premoženjskih režimih naj bi zagotovili enoten sistem pravil o sodni pristojnosti,
pravu, ki se uporablja, ter vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb na področju
premoženjskih razmerij med zakoncema in premoženjskopravnimi posledicami registriranih
partnerskih skupnosti.
Zaradi posebnih lastnosti zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti ter različnih
pravnih posledic teh oblik partnerstva, je Komisija leta 2011 predstavila dva predloga uredb:
prvi akt za zakonske zveze, drugi pa glede partnerjev v registrirani partnerski skupnosti.
Namen predlogov je tako zmanjšati negotovost glede premoženjskopravnih pravic
mednarodnih parov ter zagotoviti lažji pretok sodnih odločb in pravnih aktov med državami
članicami.
Vir: MP
Vlada se je seznanila z informacijo o Pobudi o oblikovanju tehnično projektne pisarne
za Jugovzhodno Evropo
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o Pobudi o oblikovanju tehnično
projektne pisarne za Jugovzhodno Evropo.
Namen pisarne bi bil zagotavljanje tehnične in projektne pomoči ter predvidoma oblikovanje in
povezovanje projektov na področju energetske učinkovitosti.
Za Slovenijo bi bila takšna pisarna dobrodošla iz vidika prenosa dobrih praks in širjenja znanj,
tehnične in projektne pomoči ter povezovanja manjših projektov na področju energetske
učinkovitosti. Slovenskim podjetjem bi olajšali realizacijo projektov energetske obnove stavb v
Sloveniji in njihov prodor na tuje trge.
Pisarno bi povezali z že obstoječo nacionalno tehnično pisarno na Ministrstvu za infrastrukturo,
kar bi omogočilo sinergije med pisarnama in generiralo novo dodano vrednost v obliki razvoja
znanj in širjenja dobrih praks.
Ministrstvo za infrastrukturo si bo aktivno prizadevalo za realizacijo te pobude, saj v njej vidi
dobro izhodišče za napredek na področju učinkovite rabe energije, kar bo eden od temeljev
Energetskega koncepta Slovenije, ki je ravno v nastajanju, in hkrati dobra priložnost za
prepoznavnost ter politično in gospodarsko uveljavljanje Slovenije v regiji jugovzhodne Evrope.
Vir: MzI
Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu tehničnega dogovora med
Slovenijo in Hrvaško o vojaški vaji Ščit 2016
Tehnični dogovor med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za
obrambo Republike Hrvaške o vojaški vaji Ščit 2016 na ozemlju Republike Hrvaške opredeljuje
časovni okvir skupnega usposabljanja, splošna načela, obveznosti udeležencev, standarde,
vrsto, raven ter obseg in način podpore, ki jo bo Republika Hrvaška kot država gostiteljica med
skupnim usposabljanjem zagotovila Slovenski vojski kot gostujoči sili.
Vaja bo potekala na območju Republike Hrvaške, in sicer na območju rta Kamenjak od 11. do
22. aprila 2016. Vaja je osrednja vaja Hrvaške vojske leta 2016, udeležba Slovenske vojske pa
zelo pomembna, saj bo sodelovalo do 70 pripadnikov Slovenske vojske, in sicer s svojo
opremo in vozili, osebno oborožitev bo imela le Vojaška policija. Na vaji bodo izstreljene štiri
rakete IGLA S. Glavni namen skupnega usposabljanja je izmenjava znanja in zagotovitev
združljivosti sistemov sil zračne obrambe. Slovenska vojska bo na vaji izvajala izpitno bojno
streljanje z raketnim sistemom kratkega sistema IGLA S, kar je eden izmed temeljnih pogojev
za uvedbo tega oborožitvenega sistema v operativno uporabo enot zračne obrambe Slovenske
vojske. Sekundarni del vaje bo namenjen skupnemu usposabljanju iz logistične podpore, pri
čemer bo večino usposabljanj izvajala Slovenska vojska.
Vir: MO
Vlada ne podpira sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih
Vlada RS je sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih
prejemkih, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani
Jože Tanko). Vlada predloga Zakona ne podpira.
Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko) s predlogom Zakona o socialno
varstvenih prejemkih predlaga, da se v veljavnem Zakonu o socialno varstvenih prejemkih
črtajo določbe, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin za upravičence
do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejete
socialne pomoči iz dediščine upravičenca socialne pomoči, in sicer za prejeto denarno
socialno pomoč, varstveni dodatek, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k
plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.
Omejitev dedovanja po 128. in 129. členu Zakona o dedovanju naj se ne uporablja do
sprejema nove ureditve dedovanja.
Vlada v daljšem odgovoru pojasnjuje, da Zakon o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976 že ves
čas določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o
socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Zakon tudi določa, da se lahko
Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu
s predpisi o socialnem varstvu, do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila
te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni
pomoči.
Ustavno sodišče RS je že presojalo ustavnost 128. člena Zakona o dedovanju in odločilo, da je
legitimno, da se dajalec pomoči (Republika Slovenija in tudi lokalne skupnosti) lahko poplača
iz zapustnikovega premoženja. Ugotovilo je namreč, da je bil poseg v pravico do zasebne
lastnine in dedovanja nujen zaradi varstva druge ustavne pravice, to je pravice do socialne
varnosti drugih državljanov, ki jo zagotavlja Republika Slovenija, saj je dolžna zagotavljati
socialno varnosti vsem državljanom. Socialna država na temelju pravice do socialne varnosti
ne sme ogroziti te pravice z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči.
Namen instituta zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nikoli ni bil zmanjševanje števila
upravičencev do denarne socialne pomoči (leta 2012 je bilo povprečno mesečno 47.880
prejemnikov denarne socialne pomoči, leta 2013 50.648, leta 2014 56.020 povprečno
mesečno in leta 2015 59.500 povprečno mesečno) in prav tako ne števila upravičencev do
varstvenega dodatka.
Vlada je s spremembo zakonodaje že leta 2013 najnujnejše pomanjkljivosti odpravila, za
ostale pomanjkljivosti ZSVarPre, ki zahtevajo temeljitejše spremembe in analize, med katerimi
je tudi vprašanje zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, pa se je Vlada Republike
Slovenije s koalicijskim sporazumom zavezala, da bo prejemnike varstvenega dodatka, ki
imajo v lasti nepremičnino v manjši vrednosti, razbremenila prepovedi odtujitve nepremičnine.
Zato Vlada Republike Slovenije namerava predlagati, da se bo po regijah določila povprečna
vrednost nepremičnin (na podlagi uradnih evidenc Geodetske Uprave Republike Slovenije).
Tako se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin ne bo opravila na tistih
nepremičninah, katerih vrednost ne bo presegala določenega deleža te povprečne vrednosti
nepremičnin po posamezni regiji.
Vlada Republike Slovenije predloga Zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih
prejemkih ne podpira, saj vseh sprememb, ki jih na tem področju predvideva tudi sama ni
mogoče urediti z amandmaji. Vlada Republike Slovenije bo zato predlagala spremembe z
novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, kot je predvideno v programu dela vlade za
leto 2016.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo Matjaža Nemca v zvezi z zagotavljanjem
sredstev za PUM
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko pobudo Matjaža Nemca v zvezi z
zagotavljanjem sredstev za PUM. Poslanec Matjaž Nemec je na vlado naslovil poslansko
pobudo, ki se nanaša na izvajanje javno-veljavnega izobraževalnega programa Projektno
učenje za mlajše odrasle (PUM) s predlogom, da vlada prouči možnost njegovega
stabilnejšega financiranja.
Vlada pojasnjuje, da je sredstva za izvajanje PUM od 11. 7. 2008 do 31. 8. 2013 zagotavljalo
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) iz sredstev Evropskega socialne sklada
(ESS) na podlagi javnih razpisov. Od 2014 je sofinanciranje programa PUM in programov
Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) zagotavljalo Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) tudi iz sredstev ESS. Odločitev je bila
medresorsko usklajena, ker MIZŠ v okviru ESS ni več razpolagal s sredstvi za sofinanciranje,
obenem pa so navedeni programi povečini namenjeni brezposelnim osebam. Spremljanje
programa je pokazalo, da je bila odločitev prava, saj se je zaradi aktivnega sodelovanja in
velike angažiranosti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) število vpisanih v
PUM glede na leta prej bistveno povečalo.
Program bi se po prenehanju financiranja s strani MIZŠ končal 31. 8. 2013. MDDSZ je
zagotovil potrebna sredstva za nadaljevanje programa PUM in ga prevzel v sofinanciranje na
podlagi Zakona o urejanju trga dela. S tem se je zagotovilo nadaljevanje programa do 30. 9.
2015, torej do izteka stare finančne perspektive (2007–2014).
Program Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O) je umeščen v novo finančno perspektivo v
Operativni program evropske kohezijske politike 2014 do 2020. Program je nastal na podlagi
PUM in predloga prenove, ki ga je pripravil Andragoški center Slovenije.
Z začetkom nove finančne perspektive je MDDSZ intenzivno pristopilo k pripravi vloge za
projekt. Vlogo projekta PUM-O je MDDSZ na Službo Vlade za kohezijsko politiko posredoval 9.
3. 2016. Medtem na ZRSZ že potekajo potrebne aktivnosti za začetek programa, da bodo
izvajalci predvidoma aprila 2016 lahko začeli izvajati program PUM-O, ki se bo v okviru nove
finančne perspektive predvidoma izvajal do konca aprila 2021.
Vlada se zaveda pomena programa PUM in tudi novega program PUM-O, zato bosta pristojni
ministrstvi preučili možnost nadaljnje sistemske ureditve, ki bo omogočila stabilnejše
financiranje javno-veljavnega izobraževalnega programa PUM tudi po končani finančni
perspektivi 2014–2020.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela odgovor zaradi nenotifikacije predpisov za prenos evropske Direktive
2011/51/EU, da se razširi na upravičence do mednarodne zaščite
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na
obrazloženo mnenje Evropske komisije, št. SG-Greffe(2016)D/1771 z dne 10. 2. 2016, zaradi
nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 11. 5. 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje
uporabe na upravičence do mednarodne zaščite.
V odgovoru Republika Slovenija Evropski komisiji sporoča, da je sedmi odstavek 1. člena
delno že prenesen z Zakonom o tujcih, ostale določbe direktive pa bodo v pravni red
prenesene z Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Predvidevamo, da bo
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih na Vladi v začetku junija 2016, sprejetje v
Državnem zboru pa se pričakuje najpozneje do konca septembra 2016. Republika Slovenija
bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih priglasila v elektronsko notifikacijsko
bazo Evropske komisije takoj po objavi zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: MNZ
Vlada izdala uredbo o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in ZAE o gospodarskem in
tehničnem sodelovanju
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado
Združenih arabskih emiratov o gospodarskem in tehničnem sodelovanju, podpisanega v
Ljubljani, 17. septembra 2015.
S sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih arabskih emiratov o
gospodarskem in tehničnem sodelovanju se pogodbenici zavezujeta, da si bosta v okviru
svojih zakonov in predpisov in ob upoštevanju mednarodnih obveznosti ter sporazumov kar
najbolj prizadevali za razvoj in krepitev gospodarskega in tehničnega sodelovanja na čim širši
podlagi na vseh področjih, za katere menita, da so v njunem obojestranskem interesu in v
obojestransko korist. S tem namenom pogodbenici ustanavljata medvladno komisijo, ki
obravnava področja v okviru tega sporazuma. Sporazum je bil podpisan ob obisku ministra za
gospodarstvo Združenih arabskih emiratov Sultana bin Saeeda Al Mansoorija v Republiki
Sloveniji 17. septembra 2015.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi uredbe o seznamu tretjih držav z vizumsko obveznostjo
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih
državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so
oproščeni te zahteve.
Republika Slovenija se strinja s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri
prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve.
Komisija je v zadnjem, četrtem poročilu o napredku, sprejetem 18. decembra 2015, navedla,
da je Gruzija po njenem mnenju dosegla potreben napredek in sprejela vse potrebne reforme
za zagotovitev učinkovitega in trajnega izpolnjevanja preostalih meril. Na podlagi te ocene in
glede na rezultate nenehnega spremljanja in poročanja, ki sta se izvajala od začetka dialoga o
liberalizaciji vizumskega režima med EU in Gruzijo, je Komisija potrdila, da je Gruzija izpolnila
vsa merila iz vseh štirih sklopov druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega
režima. Na podlagi tega poročila je Komisija predstavila zakonodajni predlog za spremembo
Uredbe (ES) št. 539/2001, s katerim bo Gruzija prenesena na seznam držav, katerih državljani
so oproščeni vizumske obveznosti. Oprostitev vizumske obveznosti bo omejena na imetnike
biometričnih potnih listov.
Vir: MZZ
Sprememba članstva medresorske delovne skupine za izvajanje memoranduma o
sodelovanju med Vlado RS in ICPE
Vlada RS je na današnji seji sprejela Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju medresorske
delovne skupine za izvajanje Memoranduma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in
Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE) z dne 6. 12. 2012.
Mednarodni center za promocijo podjetij (»International Center for Promotion of Enterprises –
v nadaljevanju ICPE) je mednarodna in medvladna organizacija s sedežem v Sloveniji. Od
svoje ustanovitve pod okriljem Organizacije Združenih Narodov v letu 1974 je mednarodni
center užival velik ugled in bil steber diplomatske, gospodarske, izobraževalne in kulturne
povezave med takrat neuvrščenimi državami. Julija 2009 je izvršno vodstvo ICPE prevzela
Slovenija in s tem so se možnosti sodelovanja z gospodarstvom in aktivnosti v gospodarski
diplomaciji v državi gostiteljici povečale. Novo vodstvo ICPE od julija 2009 skuša graditi na
prenovljeni podobi centra, novemu timu in strategiji, ki ustreza vlogi slovenske države kot
članice Evropske unije, kot države gostiteljice in tudi kot države članice ICPE.
Zaradi kadrovskih sprememb na nekaterih ministrstvih je bilo potrebno spremeniti članstvo
medresorske delovne skupine za izvajanje Memoranduma o sodelovanju med Vlado
Republike Slovenije in Mednarodnim centrom za promocijo podjetij - ICPE.
Nova sestava medresorske delovne skupine je sledeča:
· dr. Tomaž Boh, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
predsedujoči;
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
Dragoljuba Benčina, državna sekretarka, Ministrstvo za zunanje zadeve,
sopredsedujoča;
mag. Darka Tea Glažar, sekretarka, vodja Službe za mednarodno sodelovanje in
evropske zadeve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport;
Iztok Žigon, generalni direktor Direktorata za investicije, Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport;
dr. Janez Šumrada, veleposlanik, Direktorat za gospodarsko diplomacijo, Ministrstvo
za zunanje zadeve;
Mateja Grašek, pooblaščena ministrica, Sektor za mednarodno pravo, Ministrstvo za
zunanje zadeve;
Barbara Knapič Navarrete, podsekretarka, Sektor za mednarodne finančne odnose,
Ministrstvo za finance;
mag. Janez Rogelj, sekretar, Direktorat za turizem in internacionalizacijo, Ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo;
Klaudija Koražija, sekretarka, Kabinet ministra, Ministrstvo za javno upravo;
Nina Gregori, generalna direktorica Direktorata za upravne notranje zadeve migracije
in naturalizacijo, Ministrstvo za notranje zadeve;
mag. Dominika Marolt-Maver, sekretarka, Služba za evropske zadeve in mednarodno
sodelovanje, Ministrstvo za notranje zadeve;
Janja Kokolj-Prošek, sekretarka, vodja Službe za živilsko – predelovalno industrijo in
mednarodno medinstitucionalno sodelovanje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano;
Bojan Dejak, sekretar, Direktorat za vode in investicije, Ministrstvo za okolje in prostor;
Elena Del Fabro, vodja kabineta, Ministrstvo za okolje in prostor.«.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za spremljanje
izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v
družini ter o boju proti njima
Medresorsko delovno skupino sestavljajo:
· mag. Maruša Gortnar, vodja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti,
· Sara Slana, članica, Nina Samec Hartman, namestnica, Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti,
· mag. Lea Javornik Novak, članica, dr. Simona Rajšp, namestnica, Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti,
· Jana Lovšin, članica, Aleš Kenda, namestnik, Ministrstvo za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti,
· Alenka Krmelj, članica, mag. Dominika Marolt Maver, namestnica, Ministrstvo za
notranje zadeve,
· Anton Toni Klančnik mag., član, Alojz Sladič, namestnik, Ministrstvo za notranje
zadeve, Policija,
· Simona Kumar, članica, Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanje v
pravosodju,
· dr. Agata Zupančič, članica, Ministrstvo za zdravje, Barbara Mihevc Ponikvar,
namestnica, Nacionalni institut za javno zdravje,
· Mija Javornik, članica, Tjaša Štamcar, namestnica, Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport,
· Erika Lenčič Stojanovič, članica, Špela Turk, namestnica, Ministrstvo za javno upravo,
· Nina Lenardič Purkart, članica, Ministrstvo za zunanje zadeve,
· Martina Kontelj, članica, Statistični urad RS,
· mag. Darja Kuzmanič Korva, članica, Sendi Murgel, namestnica, Skupnosti centrov za
socialno delo Slovenije,
· Špela Veselič, članica, Dalida Horvat, namestnica, Društvo SOS telefon za ženske in
otroke – žrtve nasilja,
·
·
Katja Zabukovec Kerin, članica, Katarina Bervar Sternad, namestnica, Zavod Center
za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS.
Polona Kovač, članica, Alenka Kukolj, namestnica, Zavod Center za informiranje,
sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS.
Medresorska delovna skupina na podlagi Ustave, Konvencije in zakonov izvaja usklajevanje,
izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in
boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe Istanbulske konvencije.
Vir: MDDSZ
Sprememba sklepa o ustanovitvi, sestavi in nalogah Medresorske delovne skupine
Drava ter sklepa o imenovanju pogajalske skupine, ki bo zastopala RS v pogajanjih z
avstrijsko stranjo
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o spremembi sklepa o ustanovitvi, sestavi in
nalogah Medresorske delovne skupine Drava – november 2012. Kot vodjo Medresorske
delovne skupine Drava – november 2012 se imenuje Lidijo Stebernak, državno sekretarko na
Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), namesto mag. Tanje Bogataj, nekdanje državne
sekretarke na MOP. V delovni skupini se zaradi menjave delodajalca, zamenja nekdanjo
uslužbenko Ministrstva za pravosodja Nino Zupan, zaradi reorganizacije Inštituta RS za vode,
se pri Darku Anzeljcu spremeni naziv organa, katerega zastopa v projektni skupini, s strani
Ministrstva za infrastrukturo pa se imenuje mag. Jože Dimnik, namesto dosedanjega člana
Cveta Kosca.
Prav tako je vlada sprejela Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju pogajalske skupine, ki bo
zastopala RS v pogajanjih z avstrijsko stranjo. Novi vodja pogajalske skupine je mag. Darko
Krašovec, generalni sekretar vlade, namesto nekdanje državne sekretarka na MOP, mag.
Tanje Bogataj. V skupino se je imenovalo tudi Barbaro Peternelj iz generalnega sekretariata
vlade in veleposlanika Andreja Grasselli ter Martino Jerman iz Ministrstva za zunanje zadeve.
Vir: MOP
Vlada izvedla skupščino KAD
Vlada RS je na današnji redni seji kot Skupščina Kapitalske družbe (KAD) odpoklicala člana
nadzornega sveta KAD Sama Lozeja.
V skladu z določili tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 in četrtega odstavka 15. člena statuta
družbe je uprava dolžna sklicati skupščino, če to zahteva delničar družbe. Predlagateljica tako
zahteva, da naj skupščina odloča o odpoklicu enega člana nadzornega sveta in imenovanju
novega člana nadzornega sveta.
Predlagateljica predlaga, da se odpokliče član nadzornega sveta Sama Lozeja, namesto njega
pa se za članico nadzornega sveta imenuje Natalijo Stošicki.
Natalija Stošicki je univerzitetna diplomirana ekonomistka, zaposlena je v SID Banki, kot
pomočnica direktorja razvoja bančnih produktov, strategije in analiz. V svoji poklicni karieri je
bila svetovalka direktorja ATVP, svetovalka Vlade RS in vodja sektorja trga kapitala na MF,
svetovalka v APEK za področje ekonomskih analiz, svetovalka in članica ter predsednica
uprave v Medvešek Pušnik DZU, izvršna direktorica v MP, Poteza, Publikum DZU in
direktorica sektorja za finance, računovodstvo in kontroling v Vzajemni.
Poleg tega pa je aktivna na mednarodni ravni, kjer je bila članica več odborov in delovnih teles
Evropske komisije in Evropskega sveta, članica delovne skupine WG Regulatory Accounting
pri IRG, članica TAIEX expert group, svetovalka Evropskega Parlamenta na področju
finančnih storitev, članica stalne delovne skupine NEFI oin delovne skupine SMEs Mezzanine
Finance. Je članica izpitne komisije pri ATVP za preizkus strokovnih znanj za opravljanje
poslov borznega posrednika in članica arbitražne komisije pri Združenju družb za upravljanje
GIZ. Zelo dobro pozna trg vrednostnih papirjev, ima managerska znanja, znanja s področja
financ, računovodstva in kontrolinga. Dobro pozna delovanje zdravstvenih in pokojninskih
skladov in ter bank.
Vir: MF