Razglednice z vrta 4

Transcription

12
12
12A
05 EPP
KODAK 50
13
3
13
1
22
22
13A
05 EPP
KODAK 50
22
A
14
23
2
4A
14
HIGH Q
Y SEED
UALIT
23
KO
DA
K5
00
5E
PP
14
S
KO
DA
K5
00
5E
PP
15
24
32
KO
DA
K5
0
15A
16
16A
A
27
PP
5E
00
K5
DA
O
K
32
33
A
32
31A
®
Razglednice
z vrta 4
ali vrtnarjenje z okusom
Za vse, ki radi vrtnarite!
Semina in Royal Seeds
Semina d.o.o je slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko
semen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državah
Evrope in dodelana v največjem in najmodernejšem semenarskem podjetju
v Italiji, SUBA SEEDS. Podjetje SUBA SEEDS se nahaja ob Jadranskem morju,
v pokrajini Emilia Romagna. Pokrajina je zaradi podnebnih in vremenskih razmer, ustreznih tal, odlične tehnološke infrastrukture ter znanja in izkušenj
tradicionalno poznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. Tukaj, ob Jadranskem morju pridelujemo semena vrtnin za semenska podjetja iz celega sveta.
Seme vrtnin, ki ga pakiramo v naše vrečice, pridelujemo tudi pri nas, npr.
v Vojvodini (Srbija).
Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenske avtohtone in udomačene sorte. Vse se vzdržujejo brez uporabe biotehnoloških metod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so našim rastnim
razmeram, niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo razveselile vsakega ljubiteljskega vrtnarja.
Seme pred pakiranjem kontroliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost,
čistoto, vlago). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim
standardom. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju.
DOMAČE SORTE V SORTIMANU ROYAL SEEDS
Repa Kranjska okrogla; solate Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Unicum, Posavka, Majska kraljica in NOVA OŽIVLJENA STARA SORTA Belokriška;
motovilec Ljubljanski; paprika Šorokšari, Kurtovska kapija in Botinečka žuta;
zelje Varaždinsko, Futoško in Ditmar; fižol Češnjevec, Jeruzalemski; rumeno
korenje; rdeča pesa Egiptovska.
LINIJE IZDELKOV
• Vrečice Royal Seeds STANDARD
(zelenjavna in cvetlična semena)
• Vrečice Royal Seeds MAXI Hobby
(zelenjavna semena)
• Vrečice Royal Seeds Herbal Line
(zeliščna oz. začimbna semena)
• Vrečice Royal Seeds Tomato
& Chili Line (semena paradižnikov
in čilijev) NOVO
• Vrečice Royal Seeds Bio Line
(ekološko pridelana semena) NOVO
• Travne mešanice semen Royal Seeds
(semena za vrtno trato)
P RIM
2
ANJE
LIR
VR
NOVO: EKO EMBALAŽA
– PLASTIFICIRANA Z ZELENJAVNO
PLASTIKO – PRVI IN EDINI
Seme mora biti hermetično pakirano,
zato da dlje časa ohrani svoje lastnosti.
Običajno seme pakiramo v papirnato embalažo,
ki je plastificirana. Pod znamko BZ Royal Seeds prvi v Sloveniji in širši regiji pakiramo
seme v papirnate vrečice, ki so plastificirane z UNIKATNO in INOVATIVNO zelenjavno plastiko. Ta plastika je izdelana po najmoder
RAZGRADLJIVA
JE BIO
nejših proizvodnih postopkih iz zelenjave. Vrečice lahko recikli- EČICA
ramo in so biorazgradljive, torej primerne za kompost ali
biološke odpadke.
K
ERN
E CI
Vrečice so označene z logotipom BIOPACK.
A Z A KO M P O S T I N R
• Dopolnila bom svoje delovno vrtno
orodje in si privoščila kakšno novo
sodobnejše, da bi si olajšala delo in se
znebila žuljev.
• Veliko slišimo o superhrani. Vedno je
najboljša tista, ki si jo pridelaš sam.
Med superhrano spada tudi mikrozelenje. Vzgojila ga bom kar sama iz semena Royal Seeds, da se prepričam,
ali mi superhrana ustreza.
SEME PRIDELANO V SLOVENIJI,
VOJVODINI IN V BLIŽNJI OKOLICI
(ADRIA REGIJA)
Semena pridelujemo tudi v Vojvodini, letos
pa smo seme
bučk pridelali
v Sloveniji. Vrečice, v katerih je
pakirano seme pridelano v naši regiji, je označeno s to nalepko.
Kaj vse bom
naredila, da bo
letošnje zelenjavno leto okusno
• Posvetila se bom tlem v zelenjavnem
vrtu in zemljo čim bolj obogatila z organsko maso (torej veliko zelenega
gnojenja in prekrivanja tal z rastlinskimi ostanki z vrta ali s slamo). Kot vedno
se bom posvečala kompostu.
• Ozelenila si bom balkon, da me bodo v
vročem poletju rastline osvežile. To je
čisto enostavno: veliki pisani lonci s
podstavkom, dobra zemlja, seme raznoraznih cvetlic in zelenjave …
• Posejala bom kakšno eksotično novost.
V domač zelenjavni vrt na podeželju
ali v balkonske lonce bom posejala črn
čeri paradižnik, črno kumino, nizek
fižol Slavonski zeleni, slovensko sorto
solate Belokriška, stebelno zeleno,
stevijo, »najbolj pekoč« čili na svetu ta
hip Bhut Jolokia, sočne rdeče jagode itd.
• Ne bom se jezila na plevel, ampak ga
bom kontrolirala in ga poskušala dojeti
kot obvezen, čeprav nezaželen, dodatek v svojem zelenjavnem vrtu.
• Načrtno bom poskusila privabiti več
koristnih živali v domači vrt – ptice,
ježke, krastače (brrr) …
• Moram si privoščiti še več listne zelenjave, ne samo klasične solate. Listna
zelenjava je enostavna za vzgojo in
osvežujoče zdrava.
• Za gnojenje in pospeševanje rasti bom
pripravke pripravila sama. Prave rastline
za to rastejo v bližini, prostora za plastične sode za zvarke imam tudi dovolj.
• Rdeče jagode – letos jih bom vzgojila
iz semena ter jim privoščila najbolj
sončno in toplo gredico, ki jo bom zalivala v času poletne suše. Končno bom
lahko celo poletje uživala v doma pridelanih sočnih rdečih jagodah.
ZA OKUSNO UREJEN ZELENJAVNI
VRT IN ČIM VEČ
OKUSNIH PRIDELKOV!
Spremljajte
nas na naši spletni strani:
www.semina.si.
Vsa semena znamke Royal Seeds
lahko kupite v spletni trgovini:
www.sejmo.si.
3
Za vse, ki radi vrtnarite
Nekaj utrinkov iz
naše pridelave
semena v 2015
SLOVENIJA
Lani je za nas ga. Katarina B. v kraju Kobilje v Prekmurju pridelala seme svetlo
zelenih bučk. Njivo je prekrila s folijo in
uredila namakanje. Bučke za dobro rast
nujno potrebujejo sončno vreme in letos
poleti ga je bilo v izobilju. Pridelek dobro
zrelih bučk in s tem kvalitetnega semena
je bil zato velik. Septembra je gospa Katarina s prijateljicami z njive pobrala zrele
bučke. Vsako so morale prerezati, ročno
pobrati ven seme in ga sprati z vodo. To so
počele ves mesec. Oprano seme je Katarina sušila na žičnatih mrežah na prepišnem podstrešju. Seme smo nato dostavili
v podjetje Suba Seeds, da bi ga fino očistili in preverili kalivost, čistoto, vlago in
zdravstveno stanje. Seme je bilo zapakirano v male vrečice in letos bo že v ponudbi za naše kupce. • Slika 1
VOJVODINA, SRBIJA
Vojvodina ima odlične pogoje za pridelavo
semena – ugodno podnebje, pravilno razporeditev padavin, odlično zemljo, ogromne poljedelske površine, mehanizacijo,
namakanje, znanje in izkušnje. Z našimi
znanimi kooperanti smo pridelali seme
solat, bučk, paradižnika, pora, čebule,
korenčka in različnih zelišč. • Slika 2
POKRAJINA PIEMONTE
(SEVER ITALIJE)
V pokrajini Piemonte so idealni pogoji za
pridelavo semena fižola. Ni preveč vroče
(fižol pri visoki temperaturi ne obrodi) in
imajo dovolj vode, ki priteče izpod Alp
(fižol potrebuje veliko vode za dobro in
bujno rast). Lani smo tam pridelali nov
domač fižol Slavonski zeleni, nizek Češnjevec, nizko vigno, limski fižol in še mnogo drugih sort fižola. • Slika 3
1
2
3
4
5
Semina kot družbeno odgovorno
podjetje
Lani smo nekaj semen tudi podarili. Nadvse zadovoljni vrtičkarji so nam poslali zgovorne fotografije svojega zelenjavnega vrta in pridelkov. • Sliki 4 in 5
4
Vsebina
KORENOVKE
6 Brstični ohrovt
24
Korenček
6 Raštika / Krmni ohrovt
24
Redkvica in redkev
7 ČEBULNICE
25
Kolerabica
8 Por
25
Koleraba
8 Čebula
25
Repa
8 Česen
25
Rdeča pesa
8 STROČNICE
26
Zelena
9 Fižol
26
Pastinak
10 Laški ali turški fižol
29
Sladki komarček
10 Limski fižol
29
LISTNA ZELENJAVA
10 Bob
29
Solata
10 Dolga vigna
29
Mešanica Baby Leaf
12 Nizka vigna
29
Radič
12 Grah
30
Endivija
13 Čičerika
30
Motovilec
14 Leča
31
Špinača in blitva
14 Soja
31
PLODOVKE
16 OSTALE VRTNINE
32
Paradižnik
16 Koruza
32
Jajčevec
17 Špargelj
32
Paprika in feferoni
18 Bela detelja
32
Kumare
19 ZAČIMBNICE IN ZELIŠČA
34
Bučke in buče
20 HERBAL LINE
38
Lubenica
21 TOMATO & CHILI LINE
46
Melona
21 BIO LINE
50
KAPUSNICE
22 CVETLICE
54
Cvetača
22 BOŽIČNO ŽITO
61
Brokoli
22 TRAVNE MEŠANICE
62
Zelje
22 LUNIN SETVENI KOLEDAR
64
Rdeče zelje
23 PODATKI O SEMENU
70
Kitajsko zelje
23 DOBRI IN SLABI SOSEDJE VRTNIN
72
Ohrovt
23 ŽIVALI V ZELENJAVNEM VRTU
74
5
Korenovke
Korenček Daucus carota
Najbolje raste na lahkih peščenih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim
gnojem. Gnojimo spomladi s kompostom, lesnim pepelom ali kameno moko.
Sejemo ga od začetka marca pa tja do junija. Pazimo, da ne sejemo pregloboko.
Kali zelo dolgo– 3–4 tedne. Raste naj v mešanih posevkih s čebulo, solato,
redkvico, grahom, porom, zeljem in paradižnikom. Najbolje kali, če ga sejemo
skupaj s semenom kopra. Če želimo vedeti, kam smo sejali, ga sejmo skupaj
s semenom redkvice. Odlično se obnese na visoki gredi. V času rasti gredico
zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in preprečujemo rast plevelom. Za
zastirko so odlični listi špinače, ki raste povprek po vrtu. Korenčke lahko
pulimo vse poletje, tja do snega.
Korenčke lahko tudi zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok.
Odličen je v voku – malo se zmehča in napije z maščobo, tako da prebavimo
več vitaminov, ki so topni v maščobah. Korenček je odličen za sočenje.
NANTES 3
DOLGI TOPI BREZ
STRŽENA
Srednje zgodnja sorta
(100 dni) oranžno rdečih
korenov, lepe oblike, dolgih
okoli 16–20 cm, prijetnega
okusa in lahko prebavljivih.
To je stara evropska sorta;
pozen in zelo roden korenček. Koreni so dolgi, s topim
vrhom. Odličen je svež,
za vlaganje, zamrzovanje za vzgojo na težkih tleh.
Odličen je tudi za setev v
FLAKER
in sočenje.
loncih kot BABY KORENČEK
ali MINI KORENČEK. Je sočRUMENI JAUNE
ne oranžne barve, hrustljav
DU DOUBS
in zelo okusen. Lahko ga
tudi skladiščimo. Prvič ga
redčimo oz. pulimo, ko je
visok 2–4 cm in 2 tedna
kasneje še enkrat. Končna
Pozna sorta oranžno rdečih
razdalja med rastlinami
korenov, ki so dolgi okoli
naj bo 5–8 cm.
22–24 cm, prijetnega okusa
in lahko prebavljivi.
Pozna sorta rumenega ko- Mlade izpuljene rastlinice
renja. Koren je velik (30 cm) pojemo v solati.
KURODA
in je primeren za svežo rabo,
skladiščenje ter krmo do- VIJOLIČEN KORENČEK
COSIMC
mačih živali.
PURPLE
NOVO!
MINI KORENČEK
CARACAS
O!
NOV
Zgodnja sorta oranžno rdečih korenov lepe oblike,
ki so dolgi okoli 14–18 cm,
hrustljavi in odličnega
okusa.
To je kratek koničast korenček in je dobra izbira
6
Je korenček, ki zbuja pozornost. Barva kože je svetlo vijolična, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne
NOVO!
KO
EN
KORENČEK
ATOMIC RED
R I ST
T
ZAKAJ JE SMUTI (»SMOOThIE«)
DOBRA IZBIRA
Smutiji vsebujejo vitamine, minerale,
A S V E antioksidante, naravne sladkorje, beljakovine in druga hranila, ki bi jih hkrati
v tako kratkem času sicer težko zaužili.
So lahko prebavljivi, kar se kaže tudi v hitrem povečanju energije. Telo porabi enostavne sladkorje
iz sadja kot hiter vir energije, za samo prebavo pa
ne potrebuje veliko napora.
N
in rumene barve, kar mu
daje poseben okus. Je enostaven za vzgojo. Prvič ga
redčimo oz. pulimo, ko je
visok 2–4 cm in 2 tedna
kasneje še enkrat. Končna
razdalja med rastlinami
naj bo 8–10 cm.
Dozori v približno 75 dnevih
po setvi. Je briljantno koralno rdeč korenček, unikatnega videza, ki barvno
obogati naše jedi. Je hrustljav, intenzivnega okusa,
odličen je tako surov kot
tudi kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom
likopenom, ki preprečuje
nastanek raka.
Redkvica
in
redkev
Raphanus sativus
Sejemo jo od maja do
septembra. Ljubitelji naj
jo sejejo vsakih 14 dni –
za celo poletje. Najbolje
raste v mešanih posevkih
s solato, korenčkom in
paradižnikom. Gnojimo s
kompostom, tla morajo
biti vedno dovolj vlažna,
da preprečimo napad bolhačev in da redkvice ne
olesenijo. Redčimo jo
pravočasno. Redkvice
pobiramo še mlade.
Skupaj s prehranskimi hranili zaužijemo tudi vlaknine, ki podaljšajo občutek sitosti in hkrati izboljšajo
prebavo ter izločanje.
Najpomembnejše je, da smutije lahko hitro pripravimo, pri čemer lahko uporabimo ogromno različnega sadja in zelenjave.
Zgodnja sorta. Okusne in
sočne redkvice so velike,
okrogle in intenzivno rdeče
barve.
ČRNA REDKEV ZIMSKA
ČRNA
FLAMBOYANT 3
SAXA (= Non plus ultra)
Zgodnja sorta. Okusne in
sočne redkvice so velike,
podolgovate, rdeče z belim
vrhom.
Črna, ploščato okrogla
redkev ima belo meso prijetno pekočega okusa. Je
zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo
lahko skladiščimo. Sejemo
jo julija.
7
Korenovke
Kolerabica
Repa Brassica rapa
Brassica oleracea
KRANJSKA OKROGLA
Kolerabico gojimo v Evropi že stoletja. Je enostavna za vzgojo. Sejemo
jo od pomladi do poletja.
Olesenelost preprečimo
z rednim zalivanjem in
prekrivanjem tal (mulč).
Lahko jo presajamo po
vsem vrtu, tako da zapolnimo prazna mesta.
Raste naj v družbi s solato, fižolom, grahom,
rdečo peso, porom, špinačo in paradižnikom.
DUNAJSKA BELA
EGIPTOVSKA
Zgodnja domača repa, ki
hitro raste. Uporabljamo jo
svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je ploščato okrogla
z rdeče vijoličnim vrhom.
Dobro uspeva povsod, kjer
ima dovolj vlage. Sejemo jo
julija, pobiramo septembra,
oktobra.
Srednje zgodnja pesa,
ploščato okrogle oblike,
temno rdeče barve.
BIKOR
KRANJSKA PODOLGOVATA
Zgodnja sorta (40-55 dni).
Gomolj je zeleno bel, ploščato okrogel, hrustljav in
Zgodnja domača repa, ki
okusen.
hitro raste. Uporabljamo jo
svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je podolgovata z
rdeče vijoličnim vrhom.
Brassica napus
Koleraba
RUMENA
Rumeno zelena koleraba
s finim, rumenim, okusnim mesom, ki vsebuje
veliko suhe snovi in lepo
diši. Sejemo jo julija. Dozori okoli 90 dni po setvi.
Primerna je za vzgojo v
pozno jesen in se odlično
skladišči. Nepogrešljiva za
pripravo zelenjavnih juh.
Je nezahtevna vrtnina.
8
podolgovato okrogle oblike, temno rdeče barve
brez kolobarjev.
DETROIT
Rdeča
pesa Beta vulgaris
Zelo zdrava vrtnina, saj
vsebuje veliko železa in
silicija, zato naj bi jo
imeli na jedilniku vsaj
enkrat tedensko. Prenaša tudi hladnejše
podnebje. Potrebuje
rahla, hranljiva humozna in vlažna tla. Ne
pozabimo je razredčiti.
Mlade rastlinice pohrustamo surove, najbolje
skupaj s solato v solatni
skledi. hvaležna bo za
dognojevanje z rastlinsko prevrelko. Rdečo
peso obvezno sočimo.
Stara evropska sorta, temno rdeče barve in ovalne
oblike. Idealna za domači
vrtiček. Dozori v približno
60 dnevih po setvi.
Primerna za svežo rabo,
vlaganje in skladiščenje.
CYLINDRA
podolgovata, temno rdeče
barve brez kolobarjev.
KO
EN
R I ST
RASTLINSKI GNOJILNI PRIPRAVKI
Zakaj si ne bi iz določenih rastlin našega zelenjavnega vrta
pripravili gnojilo?
T
N
ASVE
Rastlina
Paradižnik
Zelje
Rdeča pesa
Ognjič
Sveža masa
na liter
50 - 100 g
300 g
100 g
100 g
Redčenje
Učinki gnojenja
1 : 15
1 : 10
1 : 10
1 : 15
Krepi paradižnik in druge vrtnine
Za krepitev rastlin
Za pospeševanje rasti
Za krepitev rastlin, predvsem
paradižnika in zelja
Kopriva
100 g
1 : 10 - 1 : 20 Dušik, mikroelementi
Gabez
100 g
1 : 20
Dušik, mikroelementi
Regrat
150 - 200 g 1 : 5
Za pospeševanje rasti
Njivska preslica 100 - 200 g 1 : 10
Za krepitev rastlin
Sveže rastlinske dele razrežemo in jih damo v plastično vedro (pribl. 10 l)
ter prelijemo z ustrezno količino vode (po možnosti z deževnico). Ker se
peni in smrdi, vedro postavimo v odročen del vrta. Včasih pomešamo, da
harmoniziramo proces fermentacije. Po 2–4 tednih ni več penjenja in proces
je končan. Preden zalijemo vrt s pripravkom, ga moramo obvezno razredčiti.
Če pripravek razredčimo v razmerju 1 : 50, ga lahko poškropimo neposredno
po listih, saj se na tak način hranila posebej hitro absorbirajo.
RDEČA PESA MEŠANICA Primerne so za vlaganje,
BARV (Chioggia, Bull's
pečenje in zamrzovanje.
Blood, Burpees Golden,
Albina
Vereduna)
NOVO! Apium graveolens
Zelena
PRAŠKA – GOMOLJNA
ZELENA
Ima velik gomolj z belim
in aromatičnim mesom.
Uporabljamo tako gomolje
Mavrična mešanica rdečih kot tudi liste. Gomoljna
pes – belordeča, temno
zelena je izredno občutljiva
rdeča, rumena, bela.
vrtnina, ki zahteva veliko
Odlična barvna popestritev nege. Potrebuje veliko hranaših vsakdanjih jedi.
nil in vlage, zato tla med
rastlinami zelene prekrivamo in poleti, ko je suša,
obvezno zalivamo. Na
prosto jo presajamo maja
(ne prej) in gomolje pobiramo oktobra. Sadike presajamo plitvo, drugače ne
tvori gomolja. Sadimo jo na
rob solatne in kumarične
gredice.
9
Korenovke ~ Listna zelenjava
NOVO!
GIANT PASCAL – Stebelna ali belušna
zelena
!
tudi mlade liste, ki jih kot
začimbo dodajamo mnogim
jedem. Zahteva sončna in
NOVO
topla poletja, dobro pognojena tla ter veliko vlage
(v suši obvezno zalivamo).
Belimo ga tako, da osuodličen v kremni juhi. Kot jemo rastline, ko so gosamostojno jed ga pripra- molji veliki kot žogica za
vimo tako, da ga skuhamo golf. Nato jih postopoma
Uživamo odebeljene listne in zmehčamo na sopari.
še večkrat osujemo. Tri
Lahko ga jemo tudi suro- tedne po osipanju že popeclje – v solatah ali kuhane. Odlični so za sočenje vega v solatah. Uživamo
biramo pridelek.
in obvezno jih dodajamo
različnim jedem, saj vsaki
izboljšajo okus. Zelena
Lactuca sativa
ima veliko hranilnih snovi
in je zelo zdrava. Če žeSolata potrebuje sončno lego ter hranljiva in vlažna
limo bela stebla, jo lahko
tla. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna.
osujemo, in to vedno z
Najbolje raste v mešanem posevku s korenčkom,
vlažno zemljo. Ko je suša, špinačo in čebulo. Lahko pa jo presadimo kamorkoli
jo moramo zalivati.
na prazno mesto v vrtu (npr. med plodovke in kapusnice). Solate delimo na mehkolistne glavnate solate
ali puterice, krhkolistne glavnate solate ali ledenke,
solate z odprto rozeto ali gentiline.
Pastinaca sativa
Listi solate so lahko
različnih barv ali oblik.
Solata
Pastinak
MAJSKA KRALJICA
Veliki, kremasto beli koreni,
dolgi do 40 cm, so rahlo
sladki in imajo posebno
aromo. Vsebujejo veliko
vitaminov in mineralov.
Uporabljamo jih kot korenček in korenasti peteršilj.
Pastinak potrebuje humusna, hranljiva in vlažna
tla. Prezimi. Korene kopljemo od jeseni do pomladi,
če tla niso zamrznjena.
Korene lahko tudi skladiščimo ali zamrznemo.
Je zgodnja, poletna mehkoLJUBLJANSKA LEDENKA
listna glavnata solata, ki
oblikuje svetlo zelene in
čvrste glavice. Primerna je
za vzgojo v rastlinjakih,
tunelih in na prostem.
SOLATA V TIPU
ZAGREBAČKE
KRISTALKE
NOVO!
Sladki
komarček
Foeniculum vulgare
var. dulce
Oblikuje »gomolj«, ki je
prvovrstnega in edinstvenega okusa. Ujema se z
ribami, s krompirjem pa je
10
Poletna, domača, krhkolistna solata. Oblikuje velike
in kompaktne glave. Listi so
bleščeče rumenozelene
barve.
DALMATINSKA LEDENKA
Ledenka, prilagojena našemu podnebju in okusu.
Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi
in krhkimi listi. Je prijetnega okusa in lepega vonja.
MEŠANICA SOLAT ZA
»BABY LEAF«
Mešanica semen solat je
sestavljena iz 4 sort solat z
različnimi oblikami in barvami listov. Sejemo večkrat
na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno režemo mlade, sveže,
sočne lističe za solato.
Odlični so za pripravo
karpača. Posejemo tam,
kjer imamo prostor.
Domača, poletna, krhkolistna solata. Oblikuje velike
in kompaktne glave. Listi
so bleščeče temno zelene
barve.
UNICUM
velike kompaktne glavice
s polodprto rozeto in svetlo
zelenimi hrustljavimi listi.
Prenaša poletno vročino in
ne gre v cvet, zato jo lahko
sejemo večkrat od pomladi NANSEN
do jeseni.
Poletna, domača, krhkolistna in izredno okusna
solata. Oblikuje velike in
kompaktne glave. Listi so
bleščeče zelene barve z
rjavordečimi pegami.
SOLATA BELOKRIŠKA
ORIGINALNO SLOVENSKO
STARA SLOVENSKA SORTA
SOLATE – oživili so jo
v Kmetijskem Inštitutu v Ljubljani
!
NOVO
CATALOGNA
NOVO!
Posebna solata z zanimivimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi.
Lahko trgamo posamezne
liste (se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto
rozeto. NE GRE V CVET,
zato je primerna za vzgojo
od pomladi do jeseni. Sejemo je večkrat zapored v
razmiku enega tedna.
Krhkolistna glavnata solata,
svetle rumenozelene barve BERIVKA
brez rdečega listnega roba
je selekcija Primorske ledenke. Rastline so velike in
oblikujejo polzaprte glave.
Primerna je predvsem za
zgodnje spomladansko
pridelavo, v toplejših predelih tudi za prezimno
Berivko sejemo od marca
pridelavo.
do avgusta v vrste in jo še
mlado porežemo. Lahko jo
GENTILINA DIANA
redčimo in nekaj rastlin
Nova sorta solate gentilina, pustimo, da razvijejo
ki jo vzgajajo tudi profehrustljavo glavico.
sionalni vrtnarji. Oblikuje
To je zimska mehkolistna
glavnata solata. Spomladi
oblikuje rahle rumenkasto
zelene glavice. Sejemo jo
v zaporednih setvah od
15. 8. do 15. 9., tako da
prezimi v različnih razvojnih fazah.
POSAVKA
To je zimska krhkolistna
domača solata, ki spomladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdečim navdihom. Bolje prezimi, če jo prekrijemo s
kopreno. Sejemo jo od
sredine avgusta do konca
septembra v razmiku enega
tedna večkrat zapored.
11
N
LISTNA ZELENJAVA
– ZA »BABY LEAF«
Listna zelenjava za mešanice Baby
A S V E Leaf – špinača, malabar špinača,
blitva (pisanolistne so posebno okusne
in dekorativne), solate, radiči, mešanice baby leaf
(ali samo mešanice solat ali mešanice različnih
listnatih vrtnin), divja rukvica (Diplotaxis), rdeča
pesa, motovilec, spilantes, listna zelena, perila,
zimski portulak, rdeča vrtna loboda, koriander.
Zimska solata, stara evropska sorta, prilagojena tudi
našemu podnebju. Dobro
prezimi, spomladi oblikuje
kompaktne rdeče zelene
glavice.
T
NOVO!
R I ST
EN
ZIMSKA
RJAVKA
KO
Listna zelenjava
Mešanice
Baby Leaf
Pisane mešanice različnih listnatih vrtnin za rez
mladih listov
MIŠINA MEŠANICA
»BABY LEAF« (Rdeča
pesa Bikor, radič Castelfranco, solata Batavia
bionda, divja
rukvica)
O!
Posejemo in režemo. Rastline se obrastejo. Lahko
pa tudi ponovno sejemo, in tako od pomladi do jeseni. Lahko sejemo tudi na balkonu v malo večje
korito ali čez zimo v rastlinjaku.
NOV
Radič Cichorium intybus
Potrebuje sončno lego in hranljiva, vlažna tla. Radič
sejemo v vrste kamorkoli na prazne gredice na vrtu.
To je mešanica za rez mla- Izberemo več sort, da imamo celo leto svežega z vrta.
dih listov. Lahko jo sejemo Spomladi posejemo Verono in Tržaški solatnik, ostale pa poleti. Radič Palla Rossa 5-Mesola lahko secelo leto – od marca do
avgusta, na prostem v ze- jemo še avgusta, ker prezimi. Jeseni moramo biti z
lenjavnem vrtu ali na bal- radiči potrpežljivi, saj tvorijo glavice šele, ko je dovolj
konu v zabojčku; od oktobra hladno. Je odlična in zdrava solata. Vsebuje zdravilno
do marca pa v rastlinjakih. grenčino intybin, ki mu daje specifičen okus in posKo so listi visoki 15–20 cm, pešuje prebavo.
jih lahko že režemo. ObrasPALLA ROSSA 5
tejo se. Sejemo jo večkrat, PALLA ROSSA 3
- Mesola - zimski radič
da imamo vedno na voljo - jesenski radič
sveže liste. Lahko jih uživamo tudi kot MIKROZELENJE, se pravi porežemo
rastlinice, ko so visoke
3–8 cm, to je 5–10 dni po
kalitvi.
Jeseni, odvisno od vreme- Pozno jeseni in spomladi
na, oblikuje vinsko rdeče
oblikuje vinsko rdeče komglavice. Ne prezimi.
paktne glavice.
12
obraščajo. Jeseni ga razredčimo, in pozno jeseni
in spomladi bo oblikoval
kompaktne ovalne temno
rdeče glavice. Odličen je
tudi za siljenje.
CASTELFRANCO
– jesenski radič
TRŽAŠKI SOLATNIK
– celoletni radič
ne barve. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo na prostem,
v rastlinjakih in tunelih pa
pozimi ter zgodaj spomladi.
CORNET DE
BORDEAUX
Jeseni, odvisno od vreme- Sejemo ga celo leto in tudi
na, oblikuje pegaste vinsko mlade okusne liste režemo
rdeče glavice. Ne prezimi. celo leto. Po rezu se obraste. Nezahteven radič,
ki je obvezen v vsakem
BIANCA INVERNALE
– zimski radič
! zelenjavnem vrtu.
NOVO
Endivija
Cichorium endivia
Endivija bo hvaležna za
sončno lego in vlažna ter
hranljiva, rahla tla.
Pozno jeseni in spomladi
oblikuje zelene kompaktne Sejemo jo poleti za zgodnjimi kapusnicami, graglavice. Odlično prezimi.
hom, nizkim fižolom,
zgodnjim krompirjem,
PAN DI ZUCCHERO
čebulo in rdečo peso.
– jesenski radič
Kasneje jo razredčimo
in presajamo.
To je odlična poznojesenska zelenjava.
DEČJA GLAVA
Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje velike podolgovate zelene glave.
Ne prezimi.
NOVO!
To je stara francoska sorta.
Valoviti listi oblikujejo rahlo
glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so debeli,
masleno rumene do zelene
barve, so večji od nam
znanih endivij in izredno
dobrega sladkastega okusa.
Lahko režemo še mlade
liste, ker se obraste ali pa
jo pustimo, da se razvije do
polne velikosti. Primerna
je za jesensko in zimsko
pridelavo, saj prenaša nizke
temperature. Posebno
dobro se pozimi obnese
pod folijskim tunelom.
ESKARIOL
RUMENA
NOVO!
VERONA – celoletni radič
To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega
poletja do pozne jeseni.
Ne prezimi. Oblikuje velike
kompaktne rozete z rumeno zelenim osrčjem.
To je radič, ki ga sejemo
že od pomladi naprej na
gosto in do jeseni režemo
njegove zelene liste, ki se
To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega
poletja do pozne jeseni.
Ne prezimi. Oblikuje velike
kompaktne rozete z rumenim osrčjem.
MALAN (=Batavia Green)
Odlična endivija, ki oblikuje
40–45 cm velike rozete, s
kompaktnim osrčjem zele-
13
Listna zelenjava
ENDIVIJA, MEŠANICA
Čudovita mešanica
endivij – Bubikopf
(jesenska rumenozelena
eskariolka), Fiorentina
(zimska zelenorumena eskariolka), Verde a coure
pieno (zimska zelena eskariolka), Fine De Louviers (kodrolistna
rumeno-zelena).
!
NOVO
LJUBLJANSKI
Domač, okusen, zgodnji
motovilec, ki oblikuje velike
rozete s srednje velikimi,
dolgimi, gladkimi in svetlelahko porabimo na več
čimi listi.
načinov v zelenjavnem
vrtu. Uživamo jo surovo
VERTE DE CAMBRAI
ali kuhano neposredno
– v tipu ŽLIČARJA
z vrta.
MATADOR
Seme sejemo v vrste na
gosto. Lahko režemo še
mlade liste (pisana mešanica), lahko pa razredčimo
in pustimo prostor za različne endivije. Primerne so Okusen motovilec, ki obliza vzgojo od poletja do zime. kuje velike rozete s srednje
velikimi, ovalnimi, temno
To je hitro rastoča sorta,
zelenimi listi.
primerna za jesensko in
pomladansko setev. Ima
Valerianella locusta
velike, temno zelene, svetleče liste, bogate z vitamiSejemo ga od srede avSpinacea oleracea
nom C in železom.
gusta do konca septembra in to enakomerno po Najbolje jo bomo izkorisvsej površini ali v vrste.
tili, če jo bomo sejali
Setveno površino rahlo
spomladi in jeseni povsod
prekrijemo z zemljo ali
po vrtu, na prazne gredice
slamo, zato da ga do ka- ali na prazna mesta med
litve senčimo in skrbimo že rastoče vrtnine. Zgodaj Beta vulgaris
za enakomerno vlažnost. spomladi, ko posejemo
Liste trgamo posamič ali prve vrtnine, vržemo vmes Blitva velja za delikatesno
pa porežemo celo rozeto in še nekaj semen špinače. zelenjavo. Zelo popularna
je na Primorskem, vendar
pustimo, da poženejo novi Korenine izločajo sapoodlično raste tudi v celinlisti. Bolje prezimi, če ga nine, ki spodbujajo rast
prekrijemo s kopreno ali vseh vrtnin in pospešujejo skem, hladnejšem podnebju. Stebla s »špargsmrečjem. Ne mara pleve- godnost tal, kar dobro
ljastim« okusom kuhamo
lov, zato ga redno plevemo. vpliva na vse vrtnine.
na pari. Liste uporabljamo
Liste uporabljamo kot
HOLANDSKI
zastirko, površinsko kom- kot špinačo. Vsebuje veliko vitaminov A in C ter
postiranje in za zeleno
kalija, mangana, železa
gnojenje. Vonj špinače
in kalcija. Primerna je za
odvrača škodljivce, posebno bolhače. Korenine vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. Zelo
vedno puščamo v tleh.
lepa in uporabna je tudi
Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača v okrasnih loncih. Odlično
prezimi. Liste trgamo, saj
Okusen zgodnji motovilec, ne sme rasti v zemlji, ki
ki oblikuje velike rozete
je bila pognojena s svežim se obrastejo. Je nezahz velikimi, širokimi, rahlo
hlevskim gnojem. Če špi- tevna vrtnina. hvaležna
hrapavimi listi.
nače torej ne pojemo, jo bo za vlažna tla.
Motovilec
Špinača
Blitva
ali mangold
14
lepa je tudi ZA DEKORACIJO
v okrasnih loncih.
BLITVA LISCIA
A VERDE
DA TAGLIO
SREBRNOLISTNA
PISANOSTEBLENA ARCOBALENO MIX
Velja za delikatesno zelenNOVO! javo. Oblikuje zelena tanka
stebla in gladke, tanke ter
sladke, svetleče zelene liste.
Redno jo redno režemo, saj
se obrašča. Uporabljamo jo
kot špinačo. Primerna je za
vzgojo v rastlinjakih, tunelih
Rastlina oblikuje stebla in in na prostem. Odlično raste
rebra RAZLIČNIH BARV z
tudi v okrasnih loncih.
velikimi zelenimi listi. Zelo Odlično prezimi.
R I ST
EN
KO
Je hitro rastoča sorta
(60 dni). Temno zeleni listi
imajo bela listna rebra in
bele listne peclje.
NOVO!
T
N
PLASTIČNO / ALUMINJASTO
VRTNO ORODJE
Za delo na vrtu potrebujemo različna
A S V E orodja. Običajno uporabljamo tisto,
kar imamo na voljo oz. kar najdemo.
Zakaj pa si ne bi omislili kakšnega novega, sodobnejšega delovnega orodja, ki nam bo delo olajšalo?
Vzemimo si trenutek in se napotimo v trgovino, kjer
imajo veliko izbiro vrtičkarskega orodja (gradbeni
center z vrtnim oddelkom, večje kmetijske trgovine).
Presenečeni bomo, kaj vse lahko dobimo, da si
olajšamo delo.
Polona K.: »Lani spomladi sem prvič kupila
grablje, in to plastične z aluminijastim držalom.
Do sedaj sem uporabljala orodje svoje mame.
Nove grablje so mi kar drsele med rokami, delo
je bilo lažje in, čudežno, nobenih žuljev nisem
dobila. Grablje se niso ukrivile ali zlomile, tako
čvrste so bile.«
Malabar
špinača
Basella rubra
NOVO!
To je enoletna azijska popenjavka. Potrebuje veliko
toplote, drugače pa je za
vzgojo nezahtevna. Odlično
raste v sončnem delu zelenjavnega vrta in v velikem
loncu na balkonu. Potrebuje
oporo. Ko je suša, jo redno
zalivamo. Raste tudi v visečih košarah. Raste hitro, tako
da že 55 dneh po setvi lahko
uživamo mlade, velike in
sočne, rahlo odebeljene,
rdečkaste liste v solati ali
pa jo uživamo kot špinačo.
Uporabljajo jo tudi za zgoščevanje juh, jedi »stir-fries«
in v jedeh iz čilija. Je tipična
listna zelenjava in vsebuje
veliko vitaminov A in C,
železa ter kalcija.
15
Plodovke
Paradižnik Lycopersicon esculentum
Potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in dovolj vode. Gnojimo obilno, lahko
s kompostom, hlevskim gnojem ali z organskimi gnojili. Gnojimo mesečno od
začetka cvetenja do konca zorenja.
Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Dobri sosedje so zelje, peteršilj, grah, zelena, por, špinača, kapucinka.
Paradižnik redno zalivamo. Zastiramo ga, da ne raste plevel in da zemlja ostaja
vlažna. Mešani posevek: nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj,
solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen in kapucinka.
Zdravi plodovi brez škropljenja: Paradižnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi.
Izberemo mu sončno in toplo lego. Prednost ima tisti del vrta, ki je najbolj zaščiten pred
dežjem. Pred plesnijo, ki ga napade v vlažnih poletjih, ga zaščitimo tako, da rastline prekrijemo, vendar tako, da imajo veliko prostora (zraka) in svetlobe. Folija, ki ne prepušča
dežja, naj bo napeta v čim večjem oboku nad rastlinami, tako da imajo paradižnikove
rastline veliko prostora za rast. Vsak dan pregledujemo rastline in vse liste, na katerih
se začnejo pojavljati sivozelene pege, odtrgamo in uničimo (najbolje, da jih sežgemo).
Paradižnik v posodah: Ne pozabimo, da paradižnik zelo dobro uspeva v posodah.
Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim »polepšajmo« terase ter balkone. Vonj paradižnika odganja muhe.
Sadike sadimo poševno in globoko: Paradižnikovo sadiko sadimo čim globlje, kajti iz
stebla poženejo stranske korenine. Več, ko ima rastlina korenin, močnejša bo in bolj zdrava.
Pazite na temperaturo: Paradižnik ne nastavlja plodov pri temperaturi pod 13 ºC in
nad 32 ºC.
Češnjevi plodovi: Majhni češnjevi plodovi so idealni za zamrzovanje. Ne sprimejo so,
tako da jih lahko posamezne jemljemo iz vrečke. Omakam, juham in drugim jedem jih
tako lahko dodajamo celo zimo. Majhni češnjevi paradižniki so primerni tudi na popotovanju, saj jih lahko enostavno shranimo v posodah in cele pojemo. Osvežijo nas, ne
da bi se zmočili z njihovim sokom.
VOLOVSKO SRCE
NOVOSADSKI JABUČAR
To je pozna, visoka in bujna
sorta. Veliki plodovi (800 g)
so značilne srčaste oblike,
svetleče nežno rdeče barve,
zelo mesnati, sočni in izredno okusni. Niso primerni
za transport.
Domača visoka sorta. Veliki,
okrogli plodovi (130–150 g)
svetleče rdeče barve so
zelo okusni.
FINNY F1– paradižnik
v grozdu
SAINT PIERRE
Rodna visoka sorta. Plodovi
so rahlo ploščato okrogli,
gladki, težki okoli 200 g,
16
izrazito sladkastega in prijetnega okusa. Uživamo svežega v solatah in omakah
ter iz njega pripravljamo
sokove in koncentrate.
Visok (indeterminanten),
odporen, zelo roden in zdrav
paradižnik. Ima okrogle,
intenzivno svetleče rdeče,
okusne plodove, težke okoli
KO
EN
R I ST
T
N
OBVEZNA OZELENITEV BALKONOV
Lani poleti je bilo zares vroče. Posebej
v mestih, med betonom. Enostavno in
A S V E lepo se vročini lahko upremo z ozelenitvijo balkonov in teras. Če bi vsi mestni prebivalci, ki imamo balkone in terase na njih postavili kar
največ rastlin, bi v poletni vročini znižali temperaturo
zraka, kar bi nam omogočilo prijetnejše ter zračnejše
bivanje. Tak balkon je lepši pa še koristen je lahko, saj
lahko na njem pridelamo zelenjavo in zelišča za svoje
vsakodnevne potrebe. V loncih na terasi in balkonu
lahko uspeva skoraj vsa zelenjava.
Sara P.: »Lani sem namesto cvetlic v okrasne lonce
posadila začimbe. Na južnem, manjšem balkonu
sem v glinen lonec posadila različne bazilike, v
drugega rožmarin, majaron in timijan, v tretjega,
malo večjega, pa limonsko travo, ki se je bujno
razrastla. Na severnem balkonu je v večjem loncu
rastla, se razraščala in dehtela meta. Ne boste
verjeli, celo poletje, tja do prve jesenske zmrzali
sem imela pri roki sveže začimbe. Je lahko še
kaj lepšega? In metin čaj vedno osveži.«
120 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih
in rastlinjakih.
za svežo rabo, kuhanje
(omake), konzerviranje in
sušenje.
CHERRY BALL F1
– paradižnik češnjevec
Jajčevec
Solanum melongena
90 dnevih po presajanju.
Odlični so sveži ali pa
iz njih pripravimo kečap,
omake in sokove. Plodovi
ne pokajo.
Visok (indeterminanten),
srednje zgoden, odporen,
zelo roden paradižnik češnjevec, ki se dobro prilagaja
različnim podnebnim in
vremenskim razmeram.
Ima okrogle, svetleče rdeče
okusne plodove, težke okoli
20 g. Primeren je za vzgojo
na prostem, v tunelih in rastlinjakih. Uporabljamo svežega in zamrznjenega.
HEINZ 2005 – nizek
paradižnik
Nizek ali determinanten
paradižnik. Plodovi so gladki,
okrogli, iz 4–6 prekatov,
težki okoli 180 g in zelo
mesnati. Dozorijo v okoli
VIOLETTA LUNGA
RIO GRANDE – nizek pelat
Plod je podolgovato hruškaste oblike, dolg okoli
20 cm, črno vijoličen in
svetleč ter ima čvrsto zelenobelo meso. Dozori v okoli
Avtentična italijanska sorta 80 dnevih po presajanju.
Zahteva s hlevskim gnojem
paradižnika, udomačena
tudi že v naših krajih. Nizek pognojena tla, veliko vode
(determinanten) paradižnik. in sončno lego. Odlično bo
uspeval v plastičnem tunelu
Plodovi so gladki, podolin rastlinjaku.
govati (8 cm dolgi), težki
80–90 g, lepe temno rdeče
barve. Dozorijo v okoli
120 dnevih po presajanju.
Rastlina je močna, obilno
rodi in je dobro odporna
proti bolezni. Odličen PELAT
17
Plodovke
Paprika
in feferoni
Capsicum annuum
Potrebujejo sončno lego, vlažna tla, obilno pognojena
s kompostom ali hlevskim gnojem. Gnojimo mesečno,
od začetka cvetenja do konca zorenja. Gredice paprike redno zastiramo, med poletjem dodatno gnojimo
z rastlinsko prevrelko in ob suši redno zalivamo. Pred
setvijo seme čez noč namočimo v vodi. Rastlinam
lahko nudimo oporo (mreža). Prvi plod odstranimo,
da ne zavira rasti. Plodove kasneje redno trgamo, da
nastajajo novi. Mešani posevek – posamezne rastline
lahko posadimo na gredice korenčka in zelja ter ob
paradižnik.
ŠOROKŠARI
BOTINSKA RUMENA
Tip paradajz paprike. Je domača, srednje pozna sorta
(110 dni). Plodovi so sočni,
srednje veliki, tipično mlečno
bele do rumene barve.
Okusna in dišeča paprika.
Odlična za svežo porabo in
vlaganje. Vsebuje dragocene
vitamine, predvsem vitamin C in veliko mineralov.
SOMBORKA
NOVO!
Domača, srednje pozna
PAPRIKA KURTOVSKA
sorta, v tipu babure. Plodovi KAPIJA
so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve. Odlična za
svežo porabo, polnjenje in
vlaganje.
PALANAČKA
BABURA
NOVO!
JE SRBSKA PAPRIKA v tipu
babure oz. kvadrataste paprike. Plodovi so sočni, zelo
veliki, tipično mlečno rumene barve. Okusna in dišeča paprika. Odlična je za
svežo porabo, polnjenje in
vlaganje. To je srednje zgodnja sorta, 8–12 dni zgodnejša od sorte Šorokšari.
Rastlina je močna, kompaktna, nizka z visečimi plodovi.
To je SRBSKA PAPRIKA,
srednje zgodnja v tipu
»polbabure«, RAHLO PEKOČA in zato tudi zelo zdrava.
Paprike so težke 60–90 g,
svetlo rumene barve, zrele pa
DOMAČA, srednje pozna
rdeče barve. Meso je sočno
(125 dni) podolgovata in
in debelo. Uporabimo jo lahzelo rodna paprika – plodovi ko na različne načine, najso bočno sploščeni, zelene boljša pa je polnjena s kislo
in intenzivno RDEČE barve. smetano. Lahko jo pobiramo
Primerna je za svežo rabo, od 5 do 6-krat v sezoni.
pečenje in vlaganje.
FEFERONI SLADKI
SLONOVO UHO
To je sladka SRBSKA PAPRIKA »ajvaruša« z velikimi
in mesnatimi plodovi, ki na
rastlini visijo. Zelena barva
se v zrelosti spremeni v
KALIFORNIJSKO ČUDO
rdečo. Težka je od 150 g
Tip babure. Je srednje poz- do 250 g. Je odporna proti
na sorta. Plodovi so sočni, bolezni in daje stabilne
srednje veliki, zeleni in rdeči. pridelke. Za svežo rabo,
Odlična za svežo porabo.
pečenje in pripravo ajvarja.
18
To je sladek, dolg feferon
(15 cm dolg, 2,5 cm v premeru) s tanko kožo. Svetlo
zelena barva se v zrelosti
spremeni v rdečo, oranžno
ali rumeno. Rastlina je velika, kompaktna, močno
rodna. Primeren je za svežo
rabo, vlaganje in sušenje.
Dozorevati začne okoli
80 dni po presajanju.
FEFERONI PEKOČI
RUMENI
FEFERONI PEKOČI
ZELENI
IN RDEČI
TASTY GREEN (KING) F1
– HOLANDSKI TIP
NOVO!
(100 dni) pekočih, intenzivno rumenih feferonov,
dolgih 7–11 cm. Uživamo
jih sveže ali vložene.
Lahko jih vzgojimo tudi v
okrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo.
(90 dni) temno zelenih,
okusno pekočih feferonov,
dolžine 7–11 cm. V zrelosti
se obarvajo intenzivno
rdeče. Uživamo jih sveže
ali vložene.
Kumare
Cucumis sativus
Kumare potrebujejo dobro gnojena tla, zato jih pred
sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim
gnojem. Med rastjo jih dognojujemo s hlevskim gnojem ali kakšnim drugim gnojilom. Dobro rastejo samo,
če imajo dovolj toplote in vlage, zato tla okoli njih
obvezno prekrijemo z rastlinskimi ostanki, s slamo ali
črno folijo. hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so
popenjavke, jih napeljemo na plastično mrežo. Tako
vzgojene so tudi bolj zdrave in dlje časa rodijo. Ob
kumarični vrsti obvezno posadimo različne bazilike,
saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno
in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj
kumare sadimo ob solato, ko je ta že večja in mladim
rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo,
da imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast.
DARINA F1
DOLGE ZELENE
To je zgodnji holandski tip
solatnih kumar, ki so poznane po prijetnem in odličnem okusu in izredno dobri
prebavljivosti. Kumare so
temno zelene, gladke in
dolge okoli 25 cm. Lahko
jih gojimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni na
prostem, v tunelu in rastlinjaku. So tolerantne do
bolezni ter odporne proti
vročini. Zelo enostavno jih
je vzgajati in odlično rodijo.
LEVINA F1
– ZA VLAGANJE
To so odlične, hrustljave
kumarice za vlaganje. Hibrid je odporen proti bolezni.
Redno jih obiramo, saj s tem
pospešujemo nastanek
novih plodov. Primerne so
za pridelavo na prostem, v
tunelih in rastlinjakih.
PARIŠKI KORNIŠON
– ZA VLAGANJE
To je odličen in uveljavljen Klasične solatne kumare.
evropski hibrid solatnih kumar, zelo dolgotrajno roden MARKETER
in odporen proti boleznim.
Plodovi so zelo okusni. Primeren je za pridelavo na
prostem, v tunelih in rastlinjakih.
Odlične, hrustljave kumarice
za vlaganje. Redno jih obiramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov.
Primerne so za pridelavo na
prostem, v tunelih in rastlinjakih.
Klasične solatne kumare.
19
Plodovke
Bučke
Cucurbita pepo
• cukini in patišonke
• rastejo na grmičkih
• blagega okusa
• se ne skladiščijo
in
buče
Cucurbita maxima,
Cucurbita moschata
Vzgoja je enostavna – sončna lega, veliko sonca, veliko hranil in vlage, zato gnojimo, zalivamo pod list in
tla prekrijemo s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki.
Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Če smo na
tesnem s prostorom, popenjave buče napeljemo na
ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih
kupov. Obvezno naj rastejo v mešanem posevku s
fižolom, koruzo, kapucinko in cvetlicami, ki privabijo
čebele (npr. s sončnico, cinijo, koriandrom, korejsko
meto). Bučke redno trgamo, da rastejo nove, buče pa
pobiramo šele jeseni, ko dozorijo in jih skladiščimo
do pomladi. Kdaj so buče zrele? Ko na njih potrkamo,
morajo zazveneti votlo, imeti morajo razvito polno
barvo, steblo mora biti posušeno in krhko.
• vrtne buče, jedilne buče
ali “ZIMSKE BUČE”
• rastejo na dolgih
poganjkih
• so različnih oblik,
barv in okusov
• se odlično skladiščijo
GREYZINI F1 - BUČKE
hruškaste oblike, težke 1,5
–2,5 kg z oranžno rdečim
mesom. Iz njih pripravljamo
različne zelenjavne jedi in
kruh. So zelo dekorativne.
zelo okusne. Užitne so v vseh
velikostih. Trgamo čim mlajše zato, da pospešimo tvorbo
novih cvetov in plodov.
Rastejo na grmičku.
BUTTERNUT
WALTHAM - BUČA
SOLEIL F1 – RUMENE
BUČKE
Bučke so svetlo zelene z
belimi in zelenimi progami
ter zelo okusne.
Zimska buča z oranžnim
mesom, ki ima sladkast
okus po lešnikih.
DIAMANT F1 - BUČKE
MUŠKATNA BUČA
Plodovi so atraktivne rumene
barve, cilindrični, rastejo na
kompaktnem in bujnem grmičku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo
Bučke so temno zelene ter rastejo. Odlične za pripravo
solat, juh, omak in jedi s
zelo okusne.
testeninami, saj pri kuhanju
INDATLAN FEHER - BUČKE obdržijo svojo intenzivno
barvo ter polepšajo jedi.
HOKKAIDO UCHIKI
KURI – BUČA
Bučke so zelenkasto bele in
zelo okusne.
BIANCA DI TRIESTE
– BUČKE
Bučke so zelenkasto bele in
20
Velike, rebraste, ploščato
okrogle buče, težke 5–25 kg
z oranžnim, sladkim in okusnim mesom so prmerne za
pripravo različnih jedi. Jeseni oz. šele v času skladiščenja se zeleni plodovi
obarvajo oranžno rumeno.
CONNECTICUT
FIELD - BUČA
To je velika, svetlo oranžna
buča z rumenim, sočnim
mesom, ki tehta 7–11 kg.
Meso je primerno za prehHokkaido so odlične zimske rano ljudi in živali. Plodovi
buče, oranžne barve in rahlo so primerni tudi za deko-
KO
EN
R I ST
N
T
SESTRSKA GREDICA
Maji in Azteki so skupaj sejali koruzo,
visoki fižol in buče. Tak način pridelave
A S V E se imenuje MILPA oz. SESTRSKA GREDICA (pojavlja se tudi v legendah južnoameriških in nekaterih severnoameriških Indijancev).
Vse tri vrtnine se kot sestre dopolnjujejo. Glavna
vrtnina je koruza, ki nudi oporo visokemu fižolu.
Fižol bogati tla z dušikom, buče pa prekrivajo tla, da
so hladna, vlažna in brez plevelov. Iz koruze delamo
tortilje, tako da so kot buče vir škroba in vitaminov.
Fižol je vir beljakovin, mineralov in vitaminov.
Konec aprila na gredico posejemo sladko koruzo in buče. Ko
je koruza visoka 10–15 cm, poKoruza
sejemo fižol (1–2 semena fižola
posadimo 10 cm stran od posaFižol
meznega stebla koruze). Kasneje šibkejšo rastlino visokega
fižola odstranimo, da raste samo
Buče ena rastlina fižola na eni rastlini
koruze. Med posameznimi rastlinami koruze pa mora biti dovolj prostora, da rastejo buče.
racijo in izdelavo buč za
noč čarovnic. Dozori v približno 110 dnevih po setvi.
ATLANTIC GIANT – BUČA
Buča je velika, ovalno okrogla, rahlo rebrasta in
gladka, rumene barve s
sivim navdihom. Meso je
rumeno. Dozori v 100–125
dnevih po presajanju. Uporablja se za hrano ljudi, krmo
živali in za okras. Lahko
doseže težo do 100 kg.
Lubenica
Citrullus lanatus
CRIMSON SWEET
Predlogi zasaditve: Koruza naj raste na gredici v
vrstah, ki so med seboj oddaljene 60 cm. Razdalja
med rastlinami v vrsti naj bo 30 cm. Buče posadimo
okoli. Med 3 vrstami koruze pustimo 1,2 m širok
pas za buče. Buče morajo biti 50–60 cm stran od
koruze in fižola ter 2 m stran od naslednje buče.
Buče in fižol osujemo. Redno jih gnojimo. Mlade
poganjke buč pravilno razporedimo med koruzo.
Starejši poganjki buč ne prenašajo premikanja.
V takšni družbi se je najbolje obnesla bučka
Hokaido. Lahko posejemo tudi bučke oz. cukine
(grmički), da imamo več prostora za prehod.
Melona
Cucumis melo
veliko toplote, vlage (zalivamo pod list) in gnojena tla.
MEDNA ROSA
ANANAS
Srednje pozna sorta (90
dni). Plodovi so okrogli,
svetlo zeleni s temnimi
progami in težki 9–11 kg.
Imajo sladko in sočno
temno rdeče meso.
Primerna je za vzgojo pod
tuneli in na prostem. Je
odporna sorta, ki dobro
prenaša transport. Zahteva
tople in sončne lege ter
globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem.
Srednje zgodnja sorta (90
dni) za pridelavo v tunelih
in na prostem. Melone so
ovalne, težke 1,5–2,0 kg,
rumeno mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim
oranžnim mesom. Potrebuje
(105–110 dni) primerna za
vzgojo v tunelih in na prostem. Melone so okrogle
(1,6–1,8 kg), gladke, rumene barve z okusnim
sladkim aromatičnim zelenkasto belim mesom.
21
Kapusnice
Cvetača
Brassica oleracea
Cvetača bo dobro rastla
tam, kjer je dovolj vlage
in ni prevroče. Potrebuje
veliko hranil, zelo nam
bo hvaležna za kompost.
Dobri sosedje v mešanem
posevku so paradižnik,
zelena (rastoč skupaj
bosta obe vrtnini dali
boljši pridelek), nizek
fižol in facelija. Slabi
sosedje so krompir, ostale kapusnice in čebula
SNEŽNA KEPA
/ SNOWBALL
Srednje pozna (110–120
dni), bela, okrogla in kompaktna cvetača. Najbolje
raste v humoznih, vlažnih,
dobro pognojenih tleh, na
sončnih mestih. Rožo prekrivamo z listi. Njen najboljši sosed je paradižnik,
sledijo nizek fižol, zelena in
facelija. Poletne vročine ne
prenaša najbolje in težko
oblikuje rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni.
FUJIYAMA F1
NOVO!
Odličen hibrid cvetače, ki
dozori v okoli 60 dni po
presajanju. Oblikuje lepe,
snežno bele rože, težke
okoli 1,2–1,5 kg. Rodi zanesljivo in obilno. Primerna
je za poznopoletno in jesensko pridelavo.
22
MEŠANICA BARV
(Purple Grafitti
& Sunset)
NOVO!
Privlačne vijolične in oranžne cvetače so izrednega
okusa. Odlične so tudi surove. Rastline so velike,
kompaktne in zdrave. Cvetača najbolje raste v humoznih, vlažnih, dobro pognojenih tleh, na sončnih
mestih. Njen najboljši sosed
je paradižnik, sledijo nizek
fižol, zelena in facelija.
Brokoli Brassica oleracea
Ena najbolj zdravih vrtnin, ki bi jo morali redno uživati.
Brokoli je okusen in bogat z vlakninami, minerali ter
vitaminoma C in A. Seme posejemo v zabojčke 5–7
tednov pred presajanjem na prosto. Sejemo ga lahko
tudi na prostem (od marca do junija), takoj ko lahko
obdelujemo vrtna tla. Presajamo ga od aprila do julija,
na razdalji 40 x 50 cm. Tik pred cvetenjem odrežemo
glavno mesnato rožo, da zrastejo stranske, manjše.
Čarobni brokoli nas zalaga z okusnimi rožami celo
poletje do pozne jeseni, v primorju pa tudi pozimi. Rože
lahko zamrznemo in jih uporabimo pozimi. Dober sosed
je zelena. Brokoli ima rad svetlobo in veliko vlage, zato
suha peščena tla niso primerna za vzgojo. Pomembno: ob presajanju sadimo sadike tako globoko, da
se listni peclji spodnjih listov dotikajo tal. Tako zaščitimo koreninski vrat in spodbudimo rast korenin.
CORVET F1
(Calabrese natalino)
požene manjše stranske, ki
jih režemo pozno v jesen.
Glede okusa in vsebnosti
vitamina (predvsem vitamina
C) brokoli prekaša cvetačo.
Optimalna temperatura za
rast je 15–18 ºC, zato uspeva od pomladi do zgodnjega
poletja in poznega poletja v
Rastlina oblikuje veliko sivo- zimo. Dobra soseda brokolija
zeleno rožo. Ko jo odrežemo, sta paradižnik in zelena.
Zelje Brassica oleracea
Zelje bo dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni
prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležno za kompost. Jeseni prenese nekaj mraza. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah z
ali brez glavne korenine.
Dobri sosedje v mešanem posevku so nizek fižol,
grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija,
kamilica, kumina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje
so česen, ostale kapusnice, čebula.
ZGODNJE ZELJE: za sadike sejemo v začetku aprila v
toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico
in to 0,3–0,5 g na 10 m2. Na prosto presajamo aprila
in maja na razdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija
in julija.
POZNO ZELJE: za sadike sejemo v začetku maja na
prosto in to 0,3–0,4 g na 10 m2. Presajamo maja in
junija na razdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra.
NEW MIRODIMARU F1
Kitajsko
zelje
Brassica pekinensis
YUKI F1
NOVO!
SLAVA
To je zgoden hibrid, enostaven za vzgojo. Sedemdeset
dni po presajanju oblikuje
lepe kompaktne glave, težZgodnje (65 - 70 dni), zelo To je srednje pozna sorta
ke okoli 2 kg. Je blagega in
odporno zelje z okroglimi,
(120 dni). Glave so ploščato svežega okusa ter lepega
modrozelenimi in okusnimi okrogle in jih uporabljamo videza. Odličen je za kuhaglavami, težkimi okoli 1,5 kg. sveže ali za kisanje.
nje, lahko pa ga jemo suUporabljamo ga svežega.
rovega v solatah. Potrebuje
Odlično se prilagaja različ- VARAŽDINSKO 2
humusna, hranljiva in vlažna
nim podnebnim in vrementla. Dobro raste v družbi s
skim razmeram.
fižolom, grahom, kolerabico
in špinačo.
DITMAR
Srednje zgodnje zelje (90
dni) s sploščeno okroglimi,
rumenozelenimi, okusnimi
glavami. Uporabljamo ga
svežega. To je tradicionalna
evropska sorta.
Pozna DOMAČA sorta zelja
(140 dni). Srednje velike
glave so ploščato okrogle,
posebne rumenozelene
barve s finimi tankimi listi,
zato je zelje odlično za
kisanje in skladiščenje.
Rdeče
zelje
Brassica oleracea
FUTOŠKO
ROXY
Ohrovt
Brassica oleracea
VERTUS
Srednje pozna DOMAČA
sorta (90–100 dni). Ima
sploščeno okroglo glavo,
težko okoli 2–3,5 kg in je
posebne zelene barve. To
je odlično zelje za svežo
porabo in kisanje.
Pozno rdeče zelje (140 dni) s
pokončno okroglo vijoličnordečo glavo, težko okoli 1,6
–2 kg. Uporabljamo ga sve- Pozen ohrovt (140 dni) z
žega ali pa ga skladiščimo. okroglo, lepo zeleno glavo,
težko okoli 1,8–2 kg.
Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi.
23
R I ST
EN
KO
Kapusnice
T
N
NEKAJ O DOMAČI VZGOJI SADIK
• Priprava posodic za setev Posode za setev: plastični lončki,
lesene gajbice, mini rastlinjaki s prozornim pokrovom, kupljeni
A S V E kalilniki, setvena gnezda, za bob npr. rolica za toaletni papir itd.
Vse posode, kamor sejemo, morajo biti čiste (umazane dobro operemo
in očistimo). Posode do roba napolnimo s kvalitetno zemljo (substratom) za setev
(rahle in drobno mrvičaste strukture, skoraj brez hranil) in jo nato z deščico
pritisnemo, tako da do vrhnjega roba posode ostane 1–2 cm prostora. Tako oblikujemo ravno setveno površino, zemlja je kompaktna, da se korenine lažje
učvrstijo, pri zalivanju se seme in zemlja ne izpirata iz posode.
• Optimalen čas za setev za vzgojo sadik je prva polovica marca. Takrat je že
dovolj svetlo in sadike bodo dovolj velike za pravočasno presajanje na prosto.
• Pametno sejemo Večja semena (kumare, jajčevec, paradižnik, paprika, čili,
andska jagoda) sejemo lahko neposredno v lončke, po 2–3 semena skupaj.
Kasneje pustimo v lončku samo eno rastlino. Semen, ki kalijo na svetlobi (skoraj vse začimbnice z zeleno vred), ne prekrijemo, ampak jih samo pritisnemo
ob zemljo. Ostala semena, tista, ki kalijo v temi, obvezno prekrijemo s plastjo
zemlje. Nekatera semena čez noč namočimo, da hitreje kalijo.
• Vlaga Okolica kalečega semena mora biti vedno optimalno vlažna. Zemlja se
ne sme izsušiti, kalečih rastlinic ne smemo utopiti, zato redno škropimo z mlačno
vodo. Posode lahko tudi
prekrijemo s steklom ali
prozornim plastičnim
pokrovom, da voda ne
izhlapi. Pokrov odmaknemo, ko ovira rast
mladih rastlin.
• Pikiranje Ko imajo
rastline 2 prava lista
(torej s kličnimi listi
4 liste), jih presadimo
v večje posode. Presajamo lahko tudi kasneje,
vendar velja, da se mlajše rastline prej prilagodijo na novo okolje. Presadimo jih v
večje lončke v zemljo, ki vsebuje hranila.
• Prostor za vzgojo sadik Izberemo svetlo okensko polico, ki ni izpostavljena
žgočemu soncu. Vsak dan jih obrnemo za 180°, zato da bodo rastline
enakomerno osvetljene. Lončki ne smejo biti na kamnu oz. na hladni površini,
ker se lahko korenine »prehladijo.
Brstični
ohrovt
Brassica oleracea
visoko kakovostna zelenjava, bogata s hranljivimi
snovmi, okusna, trpežna in
odlična za zamrzovanje. Pred
zimo ga pognojimo z gnojili,
ki vsebujejo veliko kalija.
LONG ISLAND
Raštika
/ Krmni
ohrovt
Brassica
oleracea var. medullosa
Pozna sorta (130 dni), srednje odporna na nizke tem- To je visoka rastlina (do
perature. Brstični ohrovt je 1,5 m) s strženastim ste-
24
blom in številnimi velikimi
sočnimi listi. Daje velike
pridelke zelene mase, dobro
prezimi in čez zimo ostane
zelena. Iz sočnih listov si
lahko pripravimo zanimive
jedi.
Čebulnice
Por Allium porrum
DOMAČI DOLGI
Rad ima peščena, rahla,
hranljiva tla. Por sejemo
na gosto, tekom leta ga
redčimo in uporabljamo
še mladega in svežega v
kuhinji. Tako imamo por Pozen jesenski por, občutljiv
na voljo tudi poleti. Prena mraz. Spodnji beli del
sadimo ga lahko na raz- stebla je zelo dolg (60 cm).
lična mesta v vrtu, saj je
odličen sosed jagodam,
korenčku, zeleni, paradižAllium cepa
niku, solati in kapusnicam.
Čebula se dobro skladišči
CARENTAN
– spletemo pletenice in jih
čez zimo obesimo v hladen, zračen, ne presvetel
prostor. Sejemo jo v vrste
in celo poletje počasi redčimo. Izpuljene rastline
pojemo ali pa jih presadimo kamorkoli v vrtu, saj
Srednje pozen por, ki prezimi. je čebula dober sosed kuRad ima peščena, rahla,
maram, korenčku, solati,
hranljiva tla.
paradižniku in jagodam.
Čebula
A PONUDBA
EKSKLUZIVN
HOLANDSKA RUMENA
To je ploščato okrogla,
slamnato rumena čebula
blažjega okusa, ki se dobro
skladišči.
PTUJSKA RDEČA
To je srednje pozna sorta
s ploščatimi čebulami in z
rdečerjavimi ovojnimi luskami ter rdečkastimi mesnatimi listi. Je ostrega okusa
in se odlično skladišči. Vsebuje askorbinsko kislino, ki
širi žile in raztaplja holesterol.
Velik semenski česen,
pridelan v Sloveniji
• MESSIDOR (zimski česen z velikimi belimi stroki)
• SPRINT (zimski česen z velikimi belimi stroki
in rdečkastim navdihom).
VZGOJA ČESNA
Česen sadimo jeseni, približno 6 tednov, preden zemlja zamrzne (v večjem delu Slovenije
meseca oktobra). Lahko ga sadimo tudi spomladi, marca in aprila. Zemljo zrahljamo (plitvo
prekopljemo ali zgrabimo), odstranimo plevel, dodamo kompost. Najbolje, da sadimo samo
zelo velike stroke, saj iz njih zraste velik česen z velikimi glavami. Glavo česna razdelimo
na posamezne stroke in jih sadimo na razdalji 10–15 cm, 2,5–4 cm globoko. Med vrstami
naj bo 25–35 cm. Stroke sadimo z debelejšim delom navzdol, saj bodo tam pognali korenine. Stroke sadimo dovolj globoko zato, da čez zimo ne zamrznejo. Najbolje uspeva v propustnih oz. odcednih tleh (ne prenaša stojne vode, saj stroki zgnijejo), bogati z organsko
snovjo in na sončni legi. Raste tudi na slabših tleh, le da je pridelek manjši. Novembra, ko
posajeni česen že malo zraste, tla med rastlinami prekrijemo (mulčimo), zato da jih varujemo
pred zmrzaljo, lahko s slamo ali z ostanki z vrta (npr. korenjevim perjem, perjem repe, špinačnimi listi itd.). Spomladi mulč odstranimo in tla med vrstami zrahljamo oz. prezračimo.
Česen se tako hitreje ogreje, ima več zraka, tla pa oživijo. Tako bujenje iz zimskega spanja
pospeši njegovo aktivnost in rast. Plevela ne mara, zato ga redno plevemo, saj potrebuje za
rast veliko svetlobe. Če smo jeseni dodali kompost ali kakšno organsko gnojilo, ga med
vegetacijo ni treba gnojiti. Naša vrtna tla imajo dovolj hranil za česen. Konec maja ga lahko
zalijemo s prevrelko iz kopriv. Ko je suša, ga moramo obvezno zalivati. Najbolje je kapljično
namakanje, da ga po nepotrebnem ne zalivamo po listju. Česen v vrtu odganja zajce, krte
in voluharje. Na sosedne vrtnine deluje zdravilno, saj jih varuje pred napadom bakterijskih
bolezni. Iz česna si lahko pripravimo razne pripravke, ki so zdravilne za vrtne rastline.
25
Stročnice
a r o dno
2 01 6c n i
c
M
edn
Fižol Phaseolus vulgaris
l eto stro
Fižol potrebuje rahla, hranljiva in vlažna tla. Če je v času
setve še hladno, setveno površino prekrijemo s kopreno
ali pa ga sejemo v plastičnem tunelu. Temperatura tal
za setev fižola mora biti nad 10 ºC. Kot metuljnica se sam
oskrbi z dušikom iz zraka, zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem. Gnojimo ga z mineralnimi gnojili v času
cvetenja, ne prej. Okoli opore položimo 8–10 cm zrn
VISOKEGA FIŽOLA v 3 cm globoko jamico. V fazi cvetenja
ga rahlo osujemo. Visoke in dekorativne fižolove »stene«
uporabljamo kot zaščito pred vetrom, na primer za
kumare. Dobri sosedje so paradižnik, kumare, kapucinka, zelje, solata, zelena in rdeča pesa. Šetraj ga
v njegovi bližini varuje pred napadom uši. V suši ga
OBVEZNO zalivamo.
STAROZAGORSKI / NIZEK
za zelene ploščate stroke
Zgoden fižol, ki dozori že
okoli 60 dni po setvi. Rastlina
je srednje visoka in bujna.
Zeleni stroki so ploščati,
okusni in niso nitasti.
FRENCH NAVY / NIZEK
za zelene ploščate stroke
BERGGOLD / NIZEK za
je srednje visoka in bujna.
Rumeni stroki so ploščati,
okusni in niso nitasti.
ČUDO PIEMONTA / NIZEK
za pisane stroke in zrno
rumene okrogle stroke
je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo rumeni stroki so
okrogli, okusni in niso nitasti.
SUPERNANO GIALLO
/ NIZEK za rumene
ploščate stroke
26
PROFESIONALNA SORTA.
Zelo zgoden fižol, ki dozori
že okoli 50 dni po setvi.
Rastlina je srednje visoka
in zelo bujna. Svetlo zeleni
stroki so ploščati, dolgi
15–16 cm, okusni in niso
nitasti.
HARVESTER SEL. SAVIO
NIZEK za zelene okrogle
stroke
TO JE FIŽOL, KI NAS BO
NAVDUŠIL. Je nizek in zgoden fižol, saj dozori v 55–60
dnevih po setvi. Uživamo
stroke in zrnje. Ploščati, vijolično marmorirani in mesnati stroki so brez niti in
izredno okusni. Pri kuhanju
se obarvajo rumeno. Seme
je marmorirano (pisano).
Prenaša sušo.
PROFESIONALNA SORTA.
okoli 60 dni po setvi.
Rastlina je srednje visoka,
bujna in zelo zdrava. Zeleni
SLAVONSKI ZELEN
stroki so okrogli, okusni in
niso nitasti, dolgi 15–16 cm. NIZEK za rumeno
zeleno zrnje
NOVO!
TOP CROP / NIZEK
za zelene okrogle stroke
TO JE DOMAČA SORTA nizkega fižola, ki dozori okoli
75–80 dni po setvi. Rastlina
okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo
bujna. Nekatere rastline so
je srednje visoka, bujna in
zelo zdrava. Zeleni stroki so malo višje. Je odporen na
okrogli, okusni in niso nitasti. visoke temperature. Seme
je ledvičasto, rahlo svetlo zelene barve in izredno okusno.
ČEŠNJEVEC / NIZEK
V Slavoniji iz njega pripravza pisano zrnje
ljajo različne mineštre in juhe.
BORLOTTO LINGUA DI
FUOCO / VISOK
za pisano zrnje
Češnjevec je nizka in zelo
rodna, priznana evropska
sorta za pridelavo pisanih
zrn. Dozori že okoli 70 dni
po setvi.
BORLOTTO LINGUA DI
FUOCO SEL. ESTREMO
NIZEK za pisano zrnje
TO JE PROFESIONALNA
SORTA za vzgojo visokega
fižola za pisano zrnje. Rastlina je robustna, kompaktna,
zelo zdrava in rodna. Stroki
so dolgi 15–17 cm in imajo
7–8 ledvičastih pisanih semen. Z obiranjem strokov
začnemo 85–90 dni po
setvi. Primeren je za vzgojo
na prostem, v tunelih ter
rastlinjakih.
20–22 cm in imajo 7–8 okroglih pisanih semen. Z obiranjem strokov začnemo
kakšnih 80 dni po setvi.
Primeren za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih.
RUMEN KRIVČEK ANELLINO WAX YELLOW
VISOK za rumene
okrogle stroke
To je bujen fižol za pridelavo
okusnih okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih strokov, ki niso
nitasti. Z obiranjem strokov
začnemo 75–85 dni po setvi.
KRIVČEK ANELLINO DI
TRENTO / VISOK
za pisane stroke
in zrnje
NOVO!
Tradicionalna evropska sorta
visokega fižola za pridelavo
pisanega zrnja. Dozori približno 85 dni po setvi. Rastlina
je robustna, kompaktna, zelo
zdrava in potrebuje oporo.
Visok, bujno rastoč, ki dobro
prenaša različne vremenske
razmere. Stroki so ukrivljeni,
okrogli, zeleni z vijoličnimi
lisami (rahlo marmorirani).
Uživamo zelo okusne stroke,
ki niso nitasti in marmorirana zrna.
BORLOTTO LINGUA DI
FUOCO 3 SEL. EXTRA
VISOK za pisano zrnje
JERUZALEMSKI / VISOK za
rumene ploščate stroke
TO JE ODLIČNA PROFESIONALNA SORTA za pridelavo pisanih strokov in zrna.
Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in potrebuje oporo. Stroki so dolgi
To je odličen domači fižol za
pridelavo okusnih ploščatih
rumenih strokov. Ker je to
pozna sorta, začnemo z
obiranjem strokov kakšnih
90–100 dni po setvi.
27
Stročnice
KO
EN
R I ST
MERAVIGLIA DI VENEZIA
A GRANO NERO / VISOK za
rumene ploščate stroke
N
T
KAKO SMO LAhKO SAMOOSKRBNI
Samooskrba je beseda, ki jo dandanes pogosto slišimo. Vsak si jo razA S V E laga po svoje. Tako je tudi prav. Smo
lahko morda samooskrbni glede zelenjave, začimb in zelišč? Veliko, zares veliko jih lahko
pridelamo sami.
Za samooskrbo 4-članske družine z zelenjavo,
zelišči in krompirjem potrebujemo:
200 m2 zelenjavnih gredic (50 m2 na osebo), 40 m2
krompirja, 3 m2 zeliščnih gredic in 7–10 ur dela
na teden.
okusnih, dolgih in širokih ter
mesnatih ploščatih, rumenih
strokov. Z obiranjem strokov
začnemo 80–90 dni po setvi.
SUPERMACONI / VISOK za
zelene ploščate stroke
okusnih velikih in mesnatih
ploščatih, zelenih strokov.
Z obiranjem strokov začnemo
80–90 dni po setvi.
Če teh površin nimamo, se lahko znajdemo drugače.
Sejemo manj določenih vrtnin, boljše kombiniramo
v prostoru in času, dobro načrtujemo, tako da imamo pridelke tudi pozno jeseni in pozimi (vložene,
zamrznjene, posušene).
Na eno zeliščno gredico posadimo čim več začimbnic ali pa začimbnice sadimo med zelenjavo, da
izkoristimo prostor. Peteršilj, gomoljno zeleno, stebelno zeleno in kamilico lahko sadimo med paradižnik ali ob paradižnikovo gredico, šetraj pa med
nizek fižol. Ko fižol poberemo, šetraj pustimo in tam
posejemo kaj drugega, npr. rdečo peso, repo,
kolerabo.
Peteršilj posejemo v kratko vrsto, ob njem pol vrste
kitajskega drobnjaka, na drugo polovico stoletno
čebulo. V tretji vrstici naj bo divja rukvica (Diplotaxis).
Če imamo prostor, posejemo še eno vrstico radiča
Tržaški solatnik, da imamo solato celo poletje.
Ne pretiravamo s setvijo solate, saj dozori vsa
naenkrat, pojesti pa ne moremo vse.
Nizek fižol in grah sta obvezna.
Paradižnik in paprika ne bosta zasedla veliko prostora, vmes je lahko kar največ cvetlic in koriandra.
Sadimo v lonce.
28
COCO BLANC A RAMES
VISOK za zelene ploščate
stroke in bela
okrogla zrna
O!
NOV
Visok fižol, bujno rastoč
(2 m), ki dobro prenaša različne vremenske razmere.
Stroki so ploščati in zeleni.
V strokih je običajno 5–7
belih zrn. Uživamo mlade
zelene stroke in bela zrna
izrednega okusa. Zrna uživamo mlada in sušena.
TETOVAC / VISOK
za velika bela ploščata
in ledvičasta zrna
DOMAČ, visok, srednje pozni
fižol za pridelavo velikega in
belega ledvičastega zrnja.
Odličen za kuhane jedi (eno-
pozabili. Zelo priljubljen je
le še v južni Italiji. Uživamo
mlade zelene stroke, nedozorela semena (sveža ali
zamrznjena) in tudi posušena velika semena. Svež
bob kuhamo 15 minut, suho
imajo okus po kostanjih in seme pa pred uporabo namasleno teksturo, zato je to makamo 10 do 12 ur, nato
idealen fižol za pripravo eno- pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v
!
O
V
NO
loncu na pritisk pa 35 minut.
lončnic. Semena uživamo
sveža ali sušena. Zelo zdrav Lupina suhega boba je defižol (je izredno bogat z bel- bela, zato je morda najbolje,
če kuhanega pretlačimo.
jakovinami, vlakninami in
Vsekakor ima bob značilen,
fosforjem ter kalcijem).
rahlo grenak okus, ki pa ga
Potrebuje veliko toplote.
lahko omilimo s primernimi
Dobro prenaša krajša oblončnice, pasulj). Potrebuje ve- dobja suše. Prenaša vse tipe začimbami.
liko prostora in močno oporo. tal. Posadimo 6 zrn okoli ene
oporne palice. Ko je visok
15 cm, ga osujemo in tla
zastremo. Lahko ga gojimo Vigna unguiculata subsp.
v velikih okrasnih loncih na sesquipedalis
vročih terasah. Potrebuje
oporo. Stroke redno obiraPhaseolus coccineus
mo, ker s tem spodbujamo
rast novih.
EMERGO
Dolga vigna
Laški ali
turški fižol
Bob Vicia faba
To je plezajoča tropska enoletnica, z 2–4 m dolgimi
poganjki. V 70–80 dnevih po
setvi začnejo v paru rasti
50–90 cm dolgi stroki.
To je dekorativen fižol, ki
Najbolje je pobrati in kuhati
uspeva v slabših razmerah
še mlade in nezrele stroke.
in slabih tleh. Ne prenaša
Uživamo jih surove ali kuprevisokih temperatur, saj
hane. Uporabljajo jih v kitakrat odvrže cvetove, zato
tajski in malezijski kuhinji.
je odličen za sajenje na viš- Bob je stročnica, ki zraste
jih, hladnejših legah. Ovija do višine 80–90 cm. Strok Dolga vigna potrebuje veliko
sonca in toplote. V deževnem
je dolg 30 cm, v njem je
se okoli opore in oblikuje
goste, zelene listne zavese 4–7 semen. Ker je odporen in hladnem poletju slabo
in lepe metuljaste cvetove, na mraz, ga sejemo čim bolj raste. Ob suši jo moramo
tako v zelenjavnem ali ok- zgodaj spomladi, v primorju redno zalivati. Je zelo občutrasnem vrtu kot tudi v veli- tudi jeseni. Vročina mu ne ljiva na nizke temperature.
kem okrasnem loncu. Uži- ustreza, cvetovi odpadajo in Zelo lepa je tudi v okrasnih
vamo mlade stroke in zrnje. napadejo ga uši. Je odličen loncih na terasah in balkonih.
sosed solate, špinače, redkvice, zato ga sejemo skupaj s temi vrtninami. V vrtu
Vigna unguiculata
njegov vonj odganja voluPhaseolus lunatus
harja. Bob je eden od naj- subsp. unguiculata
Visok (do 4 m) in bujno ras- boljših virov rastlinskih beltoč, toleranten na vročino. jakovin. »Doma« je ob Kas- V 80 dnevih po setvi se na
V ploščatih, približno 7,5 cm pijskem morju, v Perziji in na nizkem kompaktnem grTibetu. V Evropi so ga gojili mičku oblikujejo dolgi stroki
dolgih strokih so velika,
ploščata, ledvičasta, vijoli- pred fižolom, koruzo in krom- z belim drobnim zrnom bež
čnobela semena. Semena pirjem, potem pa smo nanj barve in s črnim očesom.
SUPERAGUADULCE
Limski fižol
Nizka vigna
29
Stročnice
Najbolje je uporabiti še
mlade in nezrele stroke,
dolge 30–40 cm. Uživamo
jih surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski (»stir
fries«) in orientalski kuhinji.
Uživamo pa tudi zrna (podobno kot zrna ostalih stročnic). Redno gnojimo s kompostom in specializiranimi
gnojili za vrtnine (stročnice).
Potrebuje veliko toplote.
Dobro prenaša krajša obdobja suše. Ko je visoka
15 cm, jo osujemo in tla
zastremo. Lahko jo gojimo
v okrasnih loncih.
Grah Pisum sativum
Senator je srednje zgodnji
(približno 80 dni) in srednje
visoki (90–100 cm) grah.
Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 8–9 cm, zrna nagubana.
TELEFON
Telefon je srednje pozni
(približno 85–90 dni) in zelo
visoki (160–180 cm) grah.
Stroki so temno zeleni,
dolgi kakšnih 11–12 cm,
zrna nagubana.
Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega zelenjavnega vrta.
Enostavno ga je vzgajati, poleti uživamo sveža sočna
zrna, pozimi pa posušena ali zamrznjena. Koristen je
tudi za vrtna tla, ker jih bogati z dušikom (zato korenine graha vedno pustimo v tleh). Sejemo ga od marca
do avgusta, čim pogosteje na različnih mestih v zeCAROUBY – SLADKI
lenjavnem vrtu. Ko so rastline visoke približno 15 cm, OZ. SLADKORNI
NOVO!
jih moramo osuti. Nudimo mu oporo. Dobri sosedje
so korenček, kumare, solata, zelje in koper. Zgodnje
in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov.
ČUDO AMERIKE
To je zgodnji (približno
65 dni) in nizki (40–50 cm)
grah. Stroki so zeleni, dolgi
6–7 cm, zrna nagubana.
Poseben grah, pri katerem
uživamo tanke, nežne, ploščate stroke (12 cm) sladkega okusa. To je visok grah,
zrnje je oglato in nagubano. ki zraste do 150 cm in potrebuje oporo. Lepo cveti.
Stroke redno pobiramo, ko
RONDO
so še mladi (spodbujamo
rast novih).
Čičerika
Cicer arietinum
MALI PROVANSALEC
grah. Stroki so zeleni, dolgi
kakšnih 5–6 cm, zrna okrogla in gladka.
KELVEDON
grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 6–7 cm,
30
Rondo je srednje zgodnji
(približno 75-80 dni) in visoki (80–90 cm) grah.
Stroki so temno zeleni,
dolgi kakšnih 10–11 cm,
zrna nagubana.
SENATOR
Plod je zelo kratek strok,
bledo rumene barve in ima
običajno dve veliki zrni. Pri
optimalnih pogojih je lahko
na eni rastlini tudi do 100
strokov. Redno jo gnojimo s
kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stročnice). Prenaša vročino in
Soja Glycine max.
sušo, saj oblikuje močan
koreninski sistem, vendar jo
v močni suši v fazi cvetenja
in nastavljanja strokov zalivamo. V hladnem poletju
slabše raste in dozoreva.
Zrnje je izredno okusno in ga
uživamo podobno kot fižol
(kuhano). Odlična je tudi za
kalčke.
Suha zrna čičerike namočimo v hladni vodi za 24 ur.
Nato jih speremo, odcedimo
in stresemo v lonec z veliko
vode, šopkom zelišč, čebulo
in nekaj stroki česna. Ne
solimo. Ko zavre, lonec pokrijemo. Kuhamo približno
2 uri, lahko tudi dlje. Zrna
med kuhanjem večkrat poskusimo, da se ne razkuhajo.
Ko je čičerika že mehka (ne
sme izgubiti oblike in se
spremeniti v pire), solimo.
Počakamo 5 minut in odcedimo. Čičerika je tradicionalna osnovna hrana v
Indiji in jugovzhodni Aziji.
Od tam se je že davno razširila na Srednji Vzhod in
nato še v druge sredozemske dežele, Alžirijo, Maroko,
Španijo, na Portugalsko.
Najbolj znana jed iz čičerke
je arabski humus.
Leča
Lens esculentum
Leča je enoletna metuljnica,
visoka 50–70 cm s parno
pernatimi listi. Cvetovi se
razvijejo v pazduhah listov.
Strok je majhen in vsebuje
1–3 majhna semena. Dozori v približno 100 dnevih
po setvi (ko se stroki obarvajo). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaša krajša
obdobja suše. Prenaša vse
tipe tal. Ko je visoka 15 cm,
jo osujemo in tla zastremo.
Lahko jo gojimo v okrasnih
loncih. Leča vsebuje veliko
beljakovin (esencialnih aminokislin), dobrih ogljikovih
hidratov, do 2 % olja, vitamine iz skupine B, železo,
kalcij, kalij, fosfor in cink.
Je zelo aromatična in se
uporablja predvsem za juhe,
enolončnice, v solati in za
kalčke. Zeleno lečo kuhamo
od 30 do 40 minut.
SEME NI GENSKO SPREMENJENO. Rada ima humozna
in vlažna tla ter veliko sonca.
Ob suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in
tla zastremo. Soja bogati tla
z dušikom (izboljšuje vrtna
tla), zato vzgojimo posamezne kompaktne grmičke tu
in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3–4
mesece po setvi.
Pobiramo še zelene stroke
z razvitimi zrni, jih speremo
in kuhamo kakšnih 20 minut.
Ko se stroki ohladijo, izluščimo zrna in jih uporabimo
v različnih jedeh. Kuhamo
lahko tudi posamezna suha
zrna (iz posušenih strokov).
Zelena zrna lahko tudi zamrznemo. Kot pri vseh stročnicah, je tudi pri soji najbolj
pomembno, da jo pred kuhanjem namakamo v hladni
vodi vsaj 12–24 ur (poleti
manj, pozimi pa dalj časa).
Pomembno je, da zrna namakamo v veliki količini vode, da bomo odpadne snovi
lahko tudi odlili. V nasprotnem primeru bodo zrna spet
vpila odpadne snovi.
Pomemben je tudi čas kuhanja. Za večino semen velja, da jih kuhamo do mehkega, pri soji pa bomo to
težko dosegli – spet zaradi
visoke vsebnosti beljakovin.
Tudi ko je kuhana, je namreč nekoliko hrustljava. V
navadnem loncu jo kuhamo
od 60 do 75 minut, v »ekonom loncu« pa 20 minut.
Soja vsebuje veliko vlaknin,
beljakovin (esencialnih aminokislin), vitaminov in mineralov, predvsem veliko kalcija. Je zelo okusna in uporabna v veliko različnih jedeh.
31
Ostale vrtnine
Koruza
Zea mays
in dovolj vlage. Dobri sosedje so fižol, kumare, bučke,
melone in paradižnik.
SLADKA KORUZA
KORUZA
POKOVKA
To je visoka (180–200 cm)
sladka koruza. Ima storže s
sladkimi zrni, ki vsebujejo
veliko beljakovin in vitaminov. Dozori okoli 85 dni po
setvi. Primerna je za svežo
rabo (pečenje, kuhanje) in
vlaganje ter zamrzovanje.
Potrebuje dobro gnojena tla
NOVO!
To je srednje visoka koruza,
enostavna za vzgojo. Ima
storže z zrni, iz katerih pripravimo pokovko. Enostavna PRECOCE D'ARGETEUIL
je za vzgojo. Jeseni, ko zrna
dozorijo, jih oluščimo in shranimo za pripravo domače
pokovke( kokice ali popcorn).
Špargelj Asparagus officinalis
Šparglje prvič pobiramo 3 leta po sajenju. Poganjke
režemo največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4–5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov na leto. Če jih
režemo predolgo, odrežemo preveč poganjkov, rastlino
izčrpamo, zato bo prihodnje leto pridelek slabši. Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih,
vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego.
Tla pognojimo s hlevskim gnojem in jih prelopatamo.
Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene
zaboje ali lončke. Maja ali junija 8–10 tednov stare
sadike presajamo na stalno mesto na prostem. Neposredno na prostem sejemo aprila ali maja. Razdalja
med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm.
To je poznana stara sorta,
cenjena po vsej Evropi.
Poganjki so lepe zelene
barve z rahlo rozavijoličnim
navdihom. Če gredico spomladi, pred odganjanjem,
višje osujemo, bodo poganjki beli.
Bela
detelja
Trifolium repens
NOVO!
Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo
nasad z 20 do 30 rastlinami šparglja.
V »nasadu« špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo in po potrebi namakamo ali zalivamo. Jeseni
porumenele nadzemne dele rastline pokosimo. Spravilo
špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem
času, ko so tla in ozračje še hladna. Če želimo imeti beljene šparglje, po tretjem letu od setve ali presajanja oblikujemo visoke grebene, tako da mladi poganjki dosežejo
želeno dolžino, ne da bi pogledali iz zemlje. Ob koncu
pobiranja (po osmih tednih) grebene razgrnemo. Zelene
šparglje gojimo na ravni površini, brez nasutih grebenov.
Poganjke pobiramo 2–3-krat tedensko, ko so visoki približno 20–30 cm.
Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v
hladilniku. Da se preveč ne izsušijo, jih zavijemo v vlažno
krpo. Za daljše shranjevanje lahko šparglje zamrznemo
(sveže ali blanširane) ali vložimo (v kis ali v slanico).
32
Z belo deteljo izboljšamo
tla in popestrimo travnik.
Sejemo jo od pomladi
(marec) do srede septembra. Sejemo jo kot samostojno setev ali v mešanici
s travami.
To je plazeča rustikalna
rastlina, ki raste na vseh
tleh in prenaša tako sušo
kot mraz. Je tip navadne
bele detelje, ki dosega
visoke pridelke in je vsestransko uporabna za pašo
in košnjo.
KO
EN
R I ST
KAJ VSE LAhKO DAMO NA KOMPOST, KOLIKO IN ZAKAJ
Jesensko listje Uporabimo samo manjše količine (plast okoli 10 cm).
Pomešamo ga z ostalimi organskimi odpadki.
Strupene rastline Tako kot npr. bršljan in okrasne ostrožnike tudi
rastline paradižnika ter krompirja lahko damo na kompost. V kompostnem kupu
delujoči mikroorganizmi strupene snovi razgradijo. Lesene dele in iglice »strupenih« rastlin (razne ciprese) na fino narežemo, ker potrebujejo nekaj več časa
za razkroj.
Alge iz ribnika Alge poberemo, jih za nekaj dni pustimo na zraku, da se posušijo in jih nato primešamo kompostu.
Bolne, okužene rastline Bolezenski prenašalci (trosi, hife itd.) se ob visoki temperaturi, ki vlada v pravem kompostnem kupu, načeloma razgradijo. Rastlinske
dele damo v sredino kupa, da veter ne prenaša bolezenskih trosov. Nekatere
bolezni so malce bolj trdožive, zato posrbimo, da jih dlje časa kompostiramo.
Zelo bolne rastline lahko damo v komunalne biokompostne odpadke, saj kompostiranje tam poteka pod boljšim nadzorom in pri višjih temperaturah.
Koreninski pleveli Preden jih vržemo v kompostni kup, naj se dobro posušijo
(da rastline zagotovo niso več žive).
Semenski pleveli Če v svojem kompostnem kupu nimate »vročinske faze«,
torej visokih temperatur, ki seme uničijo, plevele z obilico semena vred raje
vrzite med komunalne biokompostne odpadke.
Zeliščni pripravki Koprivna prevrelka, ki vsebuje veliko dušika in mineralov, je
odlična za kompostni kup, saj spodbuja aktivnost mikroorganizmov, ki razgrajujejo organsko snov v njem.
Mah v pokošeni travi Mah vsebuje
»koktajl« snovi, ki ga varujejo pred
škodljivci (žuželke, polži) in glivičnimi
boleznimi, zato se zelo počasi razkraja.
V kompostni kup ga, pomešanega z
ostalim o organskimi odpadki, zlagamo
v tanjših plasteh.
Umazane kuhinjske papirne brisače
in časopisni papir V majhnih količinah
se moker in tanek papir hitro razgradi.
V večjih količinah potrebuje dlje časa,
ker ima premalo dušika, ki ga za delovanje potrebujejo mikroorganizmi. Enako
velja za časopisni papir. Če pa kdaj v kompost vržemo ostanke zelenjave, zavite
v časopisni papir, ne bo nič hudega. Če je dovolj vlažen, ga deževniki naravnost
obožujejo. Vendar samo v majhnih količinah. Časopisni papir načeloma sodi
drugam. Nikakor pa ne sodijo na kompostni kup kakršnikoli drugi papirni ali
kartonski izdelki.
Plesnivi ostanki hrane Brez skrbi jih damo na kompost, saj pestra združba
mikroorganizmov v kompostu dokonča posel, ki so ga začele plesni in hrano
do konca razgradi. Vdihavanje spor plesnivih gliv povzroča alergije, zato posodo
za organske odpadke v kuhinji redno čistimo. Uporabljamo lahko tudi biorazgradljive vreče.
Pepel Odvisno od porekla lesa in premoga, ima lahko pepel veliko težkih kovin,
zato ga poredkoma ali nikoli ne dodajamo kompostnemu kupu. Izjema je lahko
pepel iz domačega lesa.
Rastoče buče na kompostu Če s kompostom nimamo drugih namenov, lahko
na njega posejemo nekaj semen požrešnih zimskih buč. Vedeti moramo, da buče
kompost zelo izčrpajo.
Kaj imajo radi deževniki V kompostnem kupu si želimo čim več deževnikov.
Deževniki imajo radi kavne usedline, čebulne lupine, ostanke zelenjave zavite
v moker časopisni papir. Pomembno za deževnike je, da kompostni kup ni preveč izsušen, zato ga po potrebi zalivamo.
T
N
ASVE
33
Začimbnice in zelišča
BERLINSKI
To je odličen peteršilj za
pridelavo aromatičnih zelenih listov in velikih gladkih
korenov. Nekaj korenov lahko pustimo čez zimo v tleh,
saj običajno ne zamrznejo.
Peteršilj
Petroselinum crispum
Potrebujemo manjšo
gredico s tremi vrstami
peteršilja. Liste režemo
vse poletje do pozne jeseni. Jeseni liste porežemo in zamrznemo. Pri
korenastem pa korene
izkopljemo in skladiščimo
v kleti. Ker prenaša malo
sence (ena redkih vrtnin),
ga sejemo v bližino paradižnika. Ta mu nudi senco ob največji vročini,
peteršilj pa paradižnik
spodbuja k rasti in izboljša njegov okus.
DOMAČI LISTNIK
Rastlina ima gladke temno
zelene, zelo aromatične
liste, ki jih redno režemo.
Lahko ga vzgajamo tudi v
okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, jih sušimo
ali zamrznemo.
34
Rukola,
divja
rukvica
ali zidni
dvoredec
Diplotaxis tenuifolia
NATURELLE
Odlična je za celoletno pridelavo drobno narezanih
in zelo aromatičnih listov.
Če je ne režemo pogosto,
gre v cvet. Prvič režemo
8 tednov po setvi. Režemo
jo od zgodnje pomladi do
pozne jeseni. Lahko celo
prezimi. Vse leto jo sejemo
v lončke. Ima zelo izrazit
okus in je obvezna v vsaki
kuhinji. Ljubitelji jo lahko
vzgojijo tudi v okrasnem
loncu na terasi.
veliko vitamina C in železa.
Za zimo lahko lističe narežemo in zamrznemo. V vrtu
varuje sosednje rastline pred
napadom pepelaste plesni.
Raste tudi v okrasnem loncu
na terasi ali balkonu.
Bazilika
Ocimum basilicum
Seme bazilike kali na
svetlobi, zato semen po
setvi ne prekrijemo. Bazilika je zelo občutljiva na
nizke temperature, zato
jo sejemo v najbolj vroč
del vrta. Gojimo jo tudi v
okrasnih loncih (skupaj
s cvetlicami), lahko vse
leto. Dobro se obrašča,
zato lističe redno obiramo in uporabljamo sveže
za začinjanje različnih
jedi. Dobro se ujema s
paradižnikom in kumarami. S svojim vonjem
odganja muhe.
GENOVESE
Ima velike, izredno aromatične lističe.
DROBNOLISTNA
Drobnjak
Allium schoenoprasum
To je nezahtevna trajnica.
Spomladi lepo cveti. Vse poletje režemo cevaste liste,
ki jih uporabimo v različne
namene. Drobnjak vsebuje
Oblikuje okrogel grmiček z
drobnimi, izredno aromatičnimi lističi.
Majaron
Origanum majorana
Timijan
Thymus vulgaris
Koper
Anethum graveolens
Oblikuje lep grmiček s finimi
aromatičnimi lističi. Mlade
vršičke poganjkov in lističe
obiramo vse poletje. Tik preden se okrogli cvetni popki
odprejo, zelišče porežemo
in ga damo sušiti. Prilega se
k mesu, paradižniku, enolončnicam in h krompirjevim jedem. Ni zahtevna začimbnica. Je odličen sosed
čebuli.
To je trajno zelišče. Oblikuje
grmiček, visok 20–40 cm.
Mlade poganjke lahko trgamo vse leto, običajno pa
tik pred cvetenjem, ko ima
timijan največjo moč, poganjke odrežemo in jih posušimo. Raste lahko povsod
po vrtu, saj odvrača polže,
listne uši in kapusovega
belina. Timijan se prilega k
mesu in zelenjavnim jedem.
Origano
ali dobra
misel
Origanum
Šetraj
Saturea
Aromatična in zdravilna enoletnica, ki naj raste raztreseno po celem vrtu, saj
ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, zelja, kumar,
rdeče pese, solate in čebule. Je odličen sosed kumaram in drugim vrtninam,
saj njegova eterična olja
vplivajo na bolj zdravo rast.
Cvetovi privlačijo muhe
trepetavke, ki se hranijo z
listnimi ušmi. Sveže liste
dodajamo omakam in ribam
(ne kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični in zeleni solati. Cvetove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje.
vulgare
hortensis
NOVO!
Janež
Pimpinella
anisum
NOVO!
Začimbna trajnica, ki raste
na sončnem delu gredice
ali v okrasnem loncu na
terasi. Za kalitev potrebuje
svetlobo, zato semena po
setvi ne pokrijemo, ampak
ga samo pritisnemo ob tla.
Raste naj v bližini čebule
(varuje jo pred plesnijo in
vpliva na boljše skladiščenje), korenčka, drobnjaka, pora in paradižnika.
Lističe in mlada stebelca
za svežo uporabo trgamo
vse leto, za sušenje pa ga
porežemo junija, tik pred
cvetenjem. V čajne mešanice vnaša lepo barvo in
toplo aromo.
NOVO!
Začimbnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncu na terasi. Za
kalitev potrebuje svetlobo,
zato semena po setvi ne
pokrijemo, ampak ga samo
pritisnemo ob tla. Lističe in
mlada stebelca za svežo
uporabo trgamo vse leto, za
sušenje pa ga porežemo
junija, tik pred cvetenjem.
V mešanem posevku naj
raste s čebulo, z zeljem in
nizkim fižolom (odganja uši).
Odganja molje, zato ga, tako
kot sivko, damo v omare.
Šetraj tvori dobro harmonijo
s fižolom, kot sosednja rastlina v vrtu in tudi v jedeh.
Z njim tudi odlično začinimo
grah, lečo, krompirjeve jedi
in jedi iz zelja ter ohrovta.
Paše tudi k mesu, ribam in
jagnjetini.
To je visoka začimbnica z
belimi cvetnimi kobuli, v katerih se razvijejo začimbna
semena. Najbolje raste na
sončnem delu gredice. Ko
cvetni kobul spremeni barvo,
septembra ali oktobra,
cvetno steblo odrežemo in
ga posušimo. Seme shranimo v temnem kozarčku.
Za začinjanje ribjih jedi,
sesekljanegamesa, karijev,
jedi iz korenčka ter graha
in peciva uporabljamo cela
semena, ki jih tik pred uporabo zdrobimo ali zmeljemo
(pazimo, da ne začinimo
preveč). Semena so sladkasto cvetlične arome. Je
zdravilen.
35
Začimbnice in zelišča
Kamilica
Matricaria chamomila
Melisa
Melissa officinalis
NOVO!
Dobro prezimi. Odlično uspeva tudi v velikem okrasnem loncu, tudi na senčnem
Seme kali na svetlobi, zato Melisa je začimbna in zdra- balkonu. Obilno se razrašča.
ga po setvi ne prekrivamo. vilna trajnica, ki raste na
Lepa je tudi, ko cveti. Liste
Kamilica je enoletna zeliš- prostem ali v najmanj 5 l
trgamo vse leto. Za kalitev
čna cvetlica s čudovitim
velikem glinenem loncu na potrebuje svetlobo, zato searomatičnimi cvetovi. Raste sončni legi, v zmerno vlaž- mena po setvi ne pokrijemo,
na soncu, na humoznih tleh. nih tleh. Za uporabo nabi- ampak ga samo pritisnemo
Kamilica je odličen sosed
ramo mlade vršičke in liste ob tla. S svojo srčno svežo
kapusnicam, krompirju, fi- pred cvetenjem. Primerni
aromo je nepogrešljiva v
žolu, grahu, solati, blitvi,
so za omake, solate, sadne čajih, kot začimba v razrdeči pesi, špinači, zeleni, solate, okusna je ob ribah, ličnih jedeh in v različnih
čebuli in poru. Kamilica
uporabljamo pa jo še s
kozmetičnih izdelkih.
krepi odpornost in okus
številnimi drugimi jedmi.
sosednih vrtnin in odvrača Dodamo jo pred koncem
porovega molja. Uporabkuhanja. Kot čaj ali dodatek
ljamo sveže ali posušene
kopelim deluje proti glavocvetove (cvetne koške) v
bolu in pomirja. Je odlična
obliki čaja, ki mu dodamo paša za čebele, zato kakšen Salvia officinalis
NOVO!
med, kar v telesu izboljša
grmiček pustimo, da zacvsrkavanje kamiličnih učin- veti. Priprava čaja: 2 čajni
kovin. Primeren je tudi za
žlički zdrobljenih lističev
parne kopeli in obkladke.
prelijemo z vrelo vodo in po
Deluje protivnetno, lajša
5–7 minutah precedimo.
bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije.
Cvetove nabiramo opoldne
Mentha spicata Enoletnica oz. trajnica
ob suhem in toplem vreSpearmint
(odvisno od zime), ki ima
menu, ko je rumeni osredrada tople in sončne lege.
nji del koška močno izbočen Nezahtevna trajna začim- Ni zahtevna. Liste trgamo
in ko se povesijo beli jezi- bnica, ki raste tudi v polvse leto, uporabljamo sveže
časti cvetni lističi.
senci. Rada ima veliko vlage. ali sušene (izgubijo del arome). Lepo cveti. Odvrača uši,
gosenice in polže, zato je v
vrtu odlična med zelenjavo,
predvsem med fižolom, grahom, korenčkom in solato.
Žajbelj
navadni
Meta
Okra ali
bamija
Hibiscus esculentus
To je eksotična, tudi okrasna
rastlina, odporna na sušo.
Mlade nezrele plodove
(dolge okoli 6–9 cm) redno
trgamo. Priporočamo rokavice, ker lahko drobne dlačice povzročajo alergijo.
36
KO
EN
R I ST
T
N
ZELIŠČNI ZABOJČKI
V poljubne zabojčke lahko posadimo različne začimbnice oziroma
zelišča. Zabojčke postavimo na balkon. Izberemo poljubne lesene
A S V E zabojčke. Pazimo, da voda odteka (da ni stojne vode v območju
korenin), da zelišča ne izsušimo. Posadimo jih v kakovostno zemljo
in po potrebi dognojujemo. Če na dnu nimajo odprtine, kjer se voda odceja, na
dno, pod zemljo, damo debelejšo plast drenažnega materiala (razni glineni materiali), da bo voda zastajala v tej plasti. Kombinacij za zasaditev zeliščnega zabojčka je ogromno, saj imamo pestro ponudbo semen zelišč in začimbnic. Za vsak
okus je posebna kombinacija. Eksperimentirajmo!
Primer: ZELIŠČNI ZABOJČEK ZA PICO IN TESTENINE (rožmarin, žajbelj, origano,
timijan, šetraj).
niramo. Bamijo najdemo v
vsakem bosanskem loncu
in begovi čorbi, saj jima daje
značilen okus in gostoto.
Bamija je v bistvu delikatesa in specialiteta ter istočasno tudi zdravilo. Bogata
je z vitamini in minerali. Čaj
iz sušene bamije pomaga
diabetikom pri uravnavanju
ravni sladkorja. Blagodejna
sluz, po kateri je bamija
poznana, odlično zdravi vse
oblike želodčnih obolenj.
Olje iz bamije rešuje dermatološke težave. Uživamo jo
kot pečeno in kuhano zelenjavo ali pa jo uporabljamo kot gostilo za juhe,
čorbe in zelenjavne omake.
Bamijo lahko konzerviramo
tako, da jo sušimo, zamrzujemo, blanširamo ali mari-
Grško seno
ali sabljasti
triplat
Trigonella
foenum -graecum
NOVO!
Tradicionalna aromatična
rastlina, enostavna za vzgojo in vsestransko uporabna
– v vrtu za zeleno gnojenje,
za krmo domačih živali ter
za prehrambene in medi-
cinske namene. Metuljnica,
ki zraste 40–90 cm visoko,
ima majhne lističe in bele
cvetove, iz katerih se razvijejo stroki z 10–20 semeni.
Cveti od junija do avgusta,
seme pa dozoreva avgusta
in septembra. Rada ima veliko sonca, toplote in odcedna tla. Pred setvijo seme
za 12 ur namočimo. Sejemo
(povprek ali v vrste, ki so
med seboj oddaljene 15 cm)
v prazne gredice od pomladi do jeseni. Za zeleno
gnojenje jo 2 tedna pred
setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla. Uporabljamo njene
aromatične in zdravilne liste
(surove ali kuhane) in kot
začimbo cela ali zdrobljena
semena. So sestavni del
karija in mnogih drugih začimbnih praškov. Seme dodajajo sirom. Iz semen lahko
pripravimo tudi kalčke.
37
Herbal Line
POSEBNA ZELIŠČA
Izbor semen iz linije hERBAL LINE vas bo razveselil.
Odličen je za vse raziskovalce okusnih jedi in ljubitelje
eksotičnega vrta.
Zelišča so koristna tako v vrtu kot tudi v kuhinji. V vrtu
so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo
škodljivce in bolezni. So eksotično okrasna, zato nam
polepšajo vrt in terase ali balkone, saj uspevajo tudi
v okrasnih loncih. Primerna so za pripravo zeliščnih
čajev ali začinjanje različnih jedi.
Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini
mesta, kjer radi posedamo in meditiramo oz. počivamo,
ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami.
Enoletna zelišča posadimo kamorkoli na zelenjavnem
vrtu. Uporabimo samo malo domišljije in vrt bo takoj
zanimivejši.
STEVIA Stevia
rebaudiana
NOVO!
Sadike vzgojimo pri temperaturi nad 22 ºC – posejemo
v kakovosten substrat in
semena pritisnemo ob tla,
saj seme stevije kali na
svetlobi. Priporočeno je
pikiranje. Konec maja jo
presadimo na sončen del
zelenjavnega vrta ali v lončke (premera 16–18 cm).
Redno jo zalivamo. V lončku
raste vse leto. Mlade vejice
redno pobiramo, da se rastlina lahko bujno razrašča.
Liste posušimo in uporabimo. Rastlina stevije
zraste 50–70 cm visoko.
tov so vsestransko uporabna. Izberemo ji sončno
in vročo lego. Najbolje raste
na peščenih, prepustnih in
apnenčastih tleh. Sivke
dobro uspevajo tudi v loncih, kjer jo redno zalivamo
in gnojimo. Obvezno jo
porežemo (sredi avgusta).
Seme kali dolgo, potrebuje
redno vlaženje in temperaturo zraka 20–25 ºC.
VRTNA JAGODA
Fragaria x ananassa
Jagoda je enostavna za
vzgojo. Konec marca in
aprila jo sejemo v zaprtih
prostorih v kakovostno
zemljo za setev. Seme pritisnemo ob tla in ga pokrijemo z zemljo ali s papirjem. Vzdržujemo vlago.
Seme kali 2–3 tedne pri
optimalni temperaturi
zemlje okoli 20 ºC. Po 3–4
SIVKA Lavandula
tednih sadike presadimo
angustifolia
v lonček in ko mine nevarNOVO! nost slane, jih presadimo
na prosto v gredice ali
okrasni lonec. Lahko sejemo tudi neposredno na
prostem.
Jagoda zahteva zelo sončno lego, veliko hranil,
Sivka je prezimen, zimze- redno jo je treba zalivati
len, aromatičen grmiček, ki in rahljati ter pleti tla.
zraste 30–80 cm visoko.
Modrovijolični cvetovi močno dišijo. Eterična olja cve-
38
MERLAN
CELOLETNA
NOVO!
Rastlina zgodaj cveti in je
kompaktne rasti. Zaradi
svojih mnogoštevilnih roza
cvetov je tudi zelo okrasna.
Ima okusne plodove vse
poletje. Merlan je privlačno
barviti dodatek vrtu.
RAINBOW TREASURE
POVEŠAVA,
CELOLETNA
NOVO!
Ker se bujno razrašča in
plazi, je odlična jagoda za
sajenje v zelenjavni vrt med
zelenjavo ali cvetlice, v velike okrasne lonce in v viseče košare. Ima čudovite
cvetove v belih in roza odtenkih. Plodovi so dišeči in
sladki ter nas razveseljujejo
vse poletje.
ANDSKA JAGODA
Physalis peruviana
Seme kali na svetlobi. Raste
v obliki enoletnega grmička,
najbolje na sončni legi. Sušo
delno prenaša, a manj raste.
Najbolje raste na sončni
legi. Glede tal ni občutljiva,
zahteva samo veliko vode.
Odlično uspeva v loncih na
sončnih terasah in balkonih.
Majhni oranžni oz. rumeni
plodovi so podobni češnjevim paradižnikom. Oviti so
To je trajnica, lahko pa je
tudi enoletnica v zelenjavnem vrtu. Za vzgojo je
nezahtevna. Uporabljamo
vedno zelene, ploske liste,
ki imajo blag vonj po česnu.
Sveže liste uporabljamo
podobno kot drobnjak za
juhe, solate, ali skutne namaze ali pa jih pripravimo
kot zelenjavo. Cvetovi so
primerni za garniranje in
mešanje v potpurije.
EN
LISTNI ČESEN, ŠOPASTI
ČESEN ALI KITAJSKI
DROBNJAK
Allium tuberosum
R I ST
SKRIVNOSTI ZA NAJBOLJŠE
JAGODE
A S V E Sonce in še enkrat sonce. Če jagode
nimajo dovolj sonca, niso okusne. Zato
zanje izberemo najbolj sončno gredico v vrtu. Ob
suši moramo jagode obvezno zalivati. Le tako
bomo imeli velike in sočne plodove.
Ko jagode cvetijo, zemljo pod rastlinami prekrijemo
s slamo, folijo ali kartonom. Zoreče jagode ostanejo
čiste in ne gnijejo.
Jagode so lahko na isti gredici največ 3–4 leta.
Potem poiščemo novo sončno gredico. Če preveč
gnojimo z dušikom, so jagode sicer velike, a brez
okusa. Ko nehajo zoreti, jagodni gredici dodamo
kompost (30–40 g/m2). Spomladi, aprila, jih dognojimo z organskimi gnojili.
N
To je sorodnica čebule,
vendar ne razvije čebul in
ima votle cevaste liste, ki
se po rezanju obrastejo.
Odlična je kot dodatek k
solatam. V določenih jedeh
jo lahko uporabljamo namesto čebule. Uporabimo
jo tudi za okras. Ni zahtevna
za vzgojo. Posejemo jo skupaj s peteršiljem, saj jo tako
pogosto uporabljamo kot
peteršilj.
T
RDEČA STOLETNA ČEBULA ALI OZIMNI LUK
Allium fistulosum
trgamo, ker se iz njih razvijejo glavice s semenom.
Ko začnejo glavice zgubljati
NOVO! zeleno barvo, vendar še niso
suhe in odprte, jih oberemo
in posušimo (glejte sliko).
Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem
mestu. Aromatična semena
uporabljamo cela ali zdrobTo je nezahtevno, enoletno ljena (terilnik) kot zdravilno
aromatično zdravilno zeli- začimbo za različne jedi po
šče, ki ga sejemo zaradi
vsem svetu ali za izdelavo
črnih semen. Ta so začim- olja.
bna in zdravilna. Posejemo Arabci jo imenujejo habjo na gredico v zelenjavni
batul Barakah - semena
vrt. Potrebuje sonce. Lahko blagoslova, saj naj bi
jo sejemo večkrat zapored, črna kumina ščitila pred
da imamo sveže seme dlje vsemi boleznimi razen
časa na voljo. Cvetov ne
pred smrtjo.
KO
s papirnato lupino, zato so
primerni kot okras ob jedeh.
Plodovi imajo prijeten sladkast okus (kombinacija
paradižnika in ananasa)
in so odlični za pripravo
svežih prigrizkov, sadnih
solat, pit in marmelad.
ČRNA KUMINA ALI
RIMSKI KORIJANDER
Nigella sativa
Da bomo imeli lepe jagode, morajo gredico obvezno obiskovati čebele in čmrlji.
Za gredico obvezno skrbimo, tudi ko jagode ne zorijo – bolne liste odstranjujemo, redno okopavamo,
da ni plevela in da so tla rahla, če je suša zalivamo,
v mrzli zimi gredico prekrijemo s kopreno oziroma
pokrivalko.
Iz semena vzgojene jagode so bolj zdrave.
39
Herbal Line
POSEBNA ZELIŠČA
LISTNA ZELENA Apium
graveolens var. secalinum
KORIANDER Coriandrum
sativum
Rastlina ima močno narezane svetleče in aromatične
lističe. Uporabljajo se kot
peteršilj (le da imajo okus
po zeleni) za solate, juhe,
enolončnice, omake. Liste
uporabljamo sveže ali sušene. Sušeni listi odlično
ohranijo aromo. Nezahtevna začimbnica, primerna
za vsak zelenjavni vrt.
To je eksotično enoletno
zelišče, ki raste po celotnem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored,
da imamo na voljo sveže
lističe. Uporabljamo listke,
ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena
(rjave barve), in sicer kot
začimbo za zeljne in paradižnikove jedi, riž, meso in
pecivo. Semena so sestavni
del začimbne mešanice kari.
Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem.
Na splošno zelo zdravilna
rastlina. V vrtu cvetovi
privlačijo koristne žuželke.
KAPRE Caparis spinosa
Pred setvijo seme skupaj
s finim peskom za 14 dni
zamrznemo. Namesto tega
lahko seme pred setvijo za
24 ur namočimo v topli vodi,
ga zavijemo v vlažno krpo,
ki jo v zaprti plastični vrečki
za 6–8 tednov hranimo
v hladilniku. Nato (po obeh
postopkih) seme za 24 ur
namakamo v topli vodi in
ga posejemo v lončke, ki
naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v
lončku se ne sme izsušiti.
Ko mine nevarnost zmrzali
in ko je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto
v okrasni lonec, ki ga postavimo na toplo in sončno
mesto na balkonu ali terasi.
Odlično prenaša vročino.
Prezimimo jo v hladnem in
svetlem prostoru, saj prenese mraz do –8 ºC. Kapra
je čudovit grmiček z eksotičnimi cvetovi, ki raste
tudi navzdol. Zaprti cvetni
popki, vloženi v kisu, so
delikatesa.
40
ZIMSKI PORTULAK
Claytonia perfoliata
s tekočino napolnjene žleze,
ki dajejo videz, da je rastlina zamrznjena. Ima velike bele žarkaste cvetove.
Rahlo kiselkaste oz. slankaste liste, bogate z vitaminom C pobiramo pred
cvetenjem in jih uživamo
sveže ali pripravljene kot
špinačo. Zdrobljeni lističi se
uporabljajo kot milo. Zelo
enostavna za vzgojo. Prenaša vročino in sušo. Raste
tudi v okrasnih loncih.
RDEČA VRTNA LOBODA
ALI FRANCOSKA ŠPINAČA Atriplex hortensis
Uporabljamo ga namesto
motovilca. To je na mraz
odporna listnata zelenjava.
Raste vse leto na senčnih,
vlažnih legah, lahko pa tudi
v loncu na senčni terasi.
Zelene liste v obliki srčka
vse leto uživamo v svežih
solatah. So nevtralnega,
svežega okusa, rahlo odebeljeni. Uživamo jih pred
cvetenjem. Po rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C.
LEDENA ZEL ALI KRIOFIT
Mesembryanthemum
crystallinum
To je zelo zanimiva okrasna
plazeča rastlina s sočnimi
lopatastimi listi z valovitim
robom. Na listih so svetleče,
Visoka, zelo dekorativna in
nezahtevna enoletnica. Ima
svetleče rdeče liste z rahlo
kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uživamo kot špinačo.
Obvezna novost v domačem
zelenjavnem vrtu.
PEHTRAN Artemisia
dracunculus
Obvezna trajnica slovenskih
vrtov, saj iz njega pripravljamo tipično slovensko
KO
EN
R I ST
T
N
MIKORZELENJE
Mikrozelenje (mednarodno »MICROGREENS«) spada med SUPERHRANO,
A S V E o kateri se veliko govori. Če želimo poskusiti superhrano, potem je mikrozelenje,
ki si ga pridelamo sami, najboljša izbira. Mikrozelenje so zelo mlade rastlinice, ki jih uživamo sveže.
Mikrozelenje vsebuje v povprečju od 4- do 6-krat
več hranil kot odrasle rastline iste vrste.
Mikrozelenje pridelamo iz rdečega zelja, brokolija,
kreše, divje rukvice (Diplotaxis), rdeče pese, redkvice, korenčka, drobnjaka, koriandra, kitajskega
drobnjaka, bazilike, sončnice, kapucinke in še in še.
Seme posamezne vrtnine ali začimbnice na vrtu na
gosto posejemo. Ko so rastline visoke 4–8 cm (to je
nekje 5–10 dni po kaljenju), jih porežemo in pojemo
v solati ali v kakšni drugi jedi (ne kuhamo).
LIMONSKA INDONEZIJSKA BAZILIKA
Ocimum americanum
pehtranovo potico. Razrašča
se v obliki gostega grma,
listi so ozko suličasti lepe
zelene barve. Potrebuje
sončno in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaščitimo.
Uporabljamo sveže ali zamrznjene liste in mlade
vršičke. Pehtran se ujema
z različnimi solatami, juhami in omakami. Primeren je
tudi za vlaganje kumaric,
aromatiziranje kisa, olja ali
gorčice, za potico in štruklje.
Seme kali na svetlobi, zato
ga po setvi ne prekrijemo
z zemljo. Čudovita, košato
razrastla enoletnica z ovalnimi listi in belimi, svetlo
rožnatimi do vijoličnimi
cvetovi. Ima močan vonj
po vanilji. Odlična je tudi
v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami.
Odlično se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vp-
liva na rast drugih vrtnin.
Lističe uporabljamo, kot pri
ostalih bazilikah, za solate,
sladice in perutnino. Iz svežih in posušenih pripravimo
čaj, ki pomaga pri težavah s
prebavili. Primerna je tudi za
aromatiziranje olja in kisa.
IZOP, OŽEPEK, MILODUH
Hyssopus officnalis
Aromatična grmičasta začimbnica, trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimi ali
belimi cvetovi ob steblu.
Mlade poganjke in lističe,
rahlo grenkega aromatičnega okusa, uporabljamo
sveže ali posušene. Kot začimbo ga dodajamo k mesu,
divjačini, ribam, juham,
solatam in enolončnicam.
Uporablja se tudi za peko
na žaru, aromatiziranje olja
in kisa, za likerje in zeliščna
žganja. Cvetove uporabimo
za gratiniranje jedi. Čaj je
zdravilen. Raste na soncu.
Čebele ga imajo rade.
S svojim vonjem odganja
nekatere škodljive žuželke.
POLAJEVA MATERINA
DUŠICA
Thymus pulegioides
Blazinasto razraščajoča se
trajnica. Cveti v rozavijolični
barvi. Zelo dišeča rastlina.
Vršičke poganjkov in liste
porežemo pred cvetenjem.
Sveža in suha je primerna
kot začimba za krepke jedi,
predvsem pa iz nje pripravljamo čaj proti kašlju in težavam z želodcem. Uporab-
41
Herbal Line
POSEBNA ZELIŠČA
ljamo jo tudi za inhalacijo
NAVADNA MAČJA META
ali kot dodatek kopelim pri Nepeta cataria
prehladih. V vrtu privlači
koristne žuželke in odvrača
škodljive, zato naj raste v
zeliščni gredici ob robu zelenjavnega vrta.
NOVO!
lenjavnem vrtu. Iz belih ali
roza cvetov se proti jeseni
(približno 115 dni po setvi)
Trajnica. Visoka rastlina z
lepimi rožnato belimi ceva- razvijejo okusna in zdrava
stimi cvetovi v navideznih semena, ki jih uporabljajo
vretencih. Nezahtevna. Po v vseh svetovnih kuhinjah.
Cela semena popečemo
cvetenju jo porežemo, da
ponovno zacveti. Če zelišče do rahlo rjave barve v skozmečkamo, se sprosti zna- raj suhi (malo olja) ponvi,
čilen vonj po meti. Zelišče da spustijo svojo esenco.
Košato razrastla trajnica z zelo privlači mačke – v njem Lahko pa jih pred uporabo
zelenimi nacepljenimi listi in se valjajo ali ga grizljajo in zmeljemo v prah.
rahlo vijoličnimi do rožna- postanejo igrive. Mlade lisRIMSKA KAMILICA
timi ustnatimi cvetovi. Ena te in poganjke dodajamo
od bolj aromatičnih met.
sveže ali posušene juham Anthemis nobilis
Vršičke ali posamezne liste in omakam. Primerne so za
porežemo pred cvetenjem pripravo čaja proti prehladu,
in jih (sveže ali posušene) kašlju in za umirjanje neruporabljamo za čaje in za voze. V vrtu odganja uši in
začinjanje solat, omak, jedi veliko drugih škodljivih
iz skute in jajc, sladic, os- žuželk.
vežilnih pijač, sadnih solat
Nizka rastlina, ki se odlično
in sladoleda. Primerna je
PERILA ALI ŠISO Perilla
razrašča in tvori goste cvetudi za potpurije in dišavne frutescens var. crispa
toče preproge, zato je odvrečke, cvetlične dekoracije
lična za ozelenitev negovain kot dodatek kopelim.
nih površin (namesto vrtne
Nezahtevna. Gnojimo s
trate). Cvetovi so na dolgih
kompostom. Gojimo jo
pecljih, srebrno beli z rulahko tudi kot posodovko.
meno sredino. Po cvetenju
jo obrežemo. Cvetove upoKOREJSKA META
Agastache rugosa
Zanimiva enoletnica z rde- rabljamo v dišavnih šopkih
in potpurijih. Popolnoma
čimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo odprte cvetove uporabljamo
kombinacijo okusa po ko- sveže ali posušene za pripravo zdravilnega čaja,
riandru, cimetu in limoni.
Mlade liste in cvetove upo- poparka ali različnih kopeli.
rabljamo za začinjanje ribjih
jedi (suši), solat in testenin. ŽAFRANIKA ALI
BARVILNI RUMENIK
Privlačna rastlina s sleze- Užitni so tudi semena in
nasto modrimi cvetnimi
rdeči kalčki. Z listi lahko kis Carthamus tinctorius
»svečami« z izrazitim von- obarvamo vijolično. Enosjem in okusom po meti.
tavna za vzgojo. Raste tudi
Raste na sončni legi na
v okrasnih loncih na sončni
zelenjavnem in okrasnem terasi.
vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah.
RIMSKA KUMINA ALI
Iz nje pripravljamo čaje,
KUMIN Cuminum cyminum
Lepa okrasna rastlina s
lističe primešamo solatam Enoletna dišavna in zdrapokončnimi stebli, z ovalali potresemo po testenivilna rastlina, enostavna
nimi listi, rahlo bodičastimi
nah. Odlična čebelja paša. za vzgojo in rast. Sejemo
jo na sončno gredico v ze- na robovih, z oranžnimi ceKLASASTA META
Mentha spicata
42
vastimi cvetovi, združenimi
v glavičasta socvetja.
Nezahtevna, odlična za popestritev zelenjavnega vrta
in rezano cvetje ter posušene aranžmaje. Cvetove in
semena uporabimo sveže
ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za žafran in uporabni za barvanje
jedi ter naravnih materialov.
Semena lahko uživamo kot
dodatek k muslijem.
lenjavnega vrta, saj je uši
ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtninam v njeni
bližini. Ker ima močan aromatičen vonj, jo v Južni
Ameriki uporabljajo kot zaščito pred hudobnimi duhovi.
(vsebuje eterično olje citral).
Uporabna je kot sveža,
mleta ali suha začimba za
čaje, juhe in praške kari.
Dodajamo jo perutnini, ribam in k morskim sadežem.
Primerna je za izdelavo
potpurija. Uporabljajo jo v
MUŠKATNA KADULJA
kozmetični industriji. Dišeče
ALI SALVIJA ALI ŽAJBELJ sveče z limonsko travo odSalvia sclarea
ganjajo mrčes.
OZKOLISTNI AMERIŠKI
SLAMNIK
Ecihnacea angustifolia
SPILANTES, BRAZILSKA
KREŠA ALI ZOBOBOLKA
Spilanthes oleracea
Dekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koničastimi
listi s smolnatim vonjem.
Cvetovi so lilarožnati z vinsko rdečimi do vijoličastimi
Zanimiva enoletnica z rume- ovršnimi listi, svečasta socnordečimi cvetovi v glavi- vetja so dolga in razvejana.
častih socvetjih. Rada ima Mladi listi in poganjki so
toploto. Uspeva tudi v ok- uporabni zaradi svojevrstrasnih loncih. Liste in cve- nega smolnatega okusa
tove uporabljamo kot zele- kot začimba za jajčne jedi
njavo ali kot dišavnico v
in sladice. Iz njih pripravjuhah, solatah itd. Imajo
ljamo čaje ali z njimi arorahlo šampanjsko pikantno matiziramo napitke, npr.
oster okus. Prežvečeni listi vino. Cvetovi so za garniosvežijo dah, krepijo dlesni ranje, posušeni listi in cvein lajšajo zobobol.
tovi pa so obvezen del potpurijev, saj podaljšajo obVRTNA RUTICA Ruta
stojnost vonja.
graveolens
Odlična čebelja paša.
Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati,
vijolični in beli) so zelo dekorativni in privlačijo čebele.
Odlična je za rezano cvetje.
Nezahtevna je in odporna
na sušo. Jezičasti cvetovi
so primerni za garniranje
jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in sveže ali posušene
cvetoče rastline podpirajo
delovanje imunskega sistema. Odlična čebelja paša.
MAK ZA OKRAS IN ZA
SEME Papaver somniferum
LIMONSKA TRAVA
Cymbopogon sp.
Kompaktna in dekorativna,
vedno zelena trajnica, z
majhnimi sivozelenimi lističi in rumenimi cvetovi.
Rahlo grenke liste naberemo pred cvetenjem in jih
sveže ali posušene v majhnih količinah uporabljamo
kot začimbo za solate, meso
in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker
blagodejno vpliva na želodec. Raste naj ob robu ze-
Ni enostavna za kalitev,
potrebuje visoko temperaturo – 25–30 °C. Ko kali,
je zelo enostavna za vzgojo
in izredno dekorativna.
Najlepše raste v okrasnem
loncu, ki ga čez zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima svež vonj in okus po
limoni z navdihom vrtnice
NADVSE OKUSNA SEMENA
SO PRIMERNA ZA RAZLIČNE JEDI.
To je dekorativna enoletnica z nežnimi cvetovi na
dolgih cvetnih steblih. Posušene semenske glavice
lahko uporabljamo v suhih
šopkih, semena pa so
užitna in jih uporabljamo
za različne jedi ter za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelo dekorativna in
koristna rastlina.
43
Herbal Line
DIVJI TOBAK Nicotiana
sylvestris
POSEBNA ZELIŠČA
konih in terasah. Enostavna
je za vzgojo. Raste na soncu
ali v polsenci. Potrebuje
prostor, vlago in dovolj hranil.
MEHIŠKI PEHTRAN
Tagetes lucida
R I ST
EN
KO
To je visoka enoletnica, z
aristokratskim navdihom,
impresivno ogromnimi listi
in eksotičnimi belimi povešavimi cvetovi na dolgih
steblih. Zvečer, ko se ozračje
umiri, cvetovi dehtijo. Dobra
je v kombinaciji z vrtninami
in cvetlicami v zelenjavnem
vrtu. Lepa tudi na večjih bal-
N
T
ASVE
Enoletni eksotični in aromatični nenehno cvetoči
grmiček izvira iz Mehike,
kjer ga imenujejo YAUTHLI.
Uspeva na sončnih legah.
Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/ali janežu, ki jih
sušimo in uporabljamo za
različne čaje (tudi proti
prehladu) ali kot dodatek
k jedem (jajčnim in ribjim
jedem, sirnim namazom).
Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja
škodljivce) in kot obrobna
rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo
ga tudi v okrasnih loncih
na balkonu. Lep je kot rezano cvetje.
DOMAČI ČAJI
Kaj ko bi si v domačem vrtu sami nabrali zelišča za pripravo
različnih čajev? Je kaj lepšega kot v dobri družbi srkati aromatične in dišeče domače čaje?
Za čaje so primerne naslednje vrtne rastline:
• Bazilika – uporabni so listi in cvetovi. Čajem dajo svežo zeliščno aromo.
• Origano – čaj ima prijetni zeliščni vonj. Primeren je za odpravljanje želodčnih
težav in proti kašlju.
• Jagoda – listi so dodatek k čajnim mešanicam za vsakodnevno pripravo.
Čaj spominja na okus pravega čaja. Čaj iz plodov je svetlo rdeče barve in sladkastega okusa.
• Kamilica, prava – za čaj so sušeni in sveži kamilični cvetni koški. Čaj je odličen
z medom in ima protivnetni ter pomirjevalni učinek.
• Rimska kamilica – čaj iz cvetnih koškov je prijetne arome.
• Komarček – čaj iz plodov je sladkast in prijetnega zeliščnega vonja, blaži krče
in napenjanje.
• Kopriva (ni gojena, ampak je sestavni del vrta) – liste pripravimo v mešanici
z ostalimi aromatičnimi zelišči. Čaj je ostrega okusa in ima okus po špinači.
• Marjetica – cvetni koški so lep okras v aromatičnih čajnih mešanicah.
• Polajeva materina dušica – ogreje čajno mešanico in ima značilno aromo.
Je žensko zelišče.
• Melisa – je osnova za veliko čajnih mešanic (poparkov), odličnega vonja po
limonah. Pomirja in deluje proti depresiji.
• Meta – vse mete so odlične za čajne mešanice. Čaj sprva deluje ogrevajoče
potem pa osvežujoče hladilno. Limonin sok čaj še izboljša. Obvezna za vsakodnevno uživanje.
• Ognjič – ognjičevi cvetovi so čudovit okras v različnih čajnih mešanicah.
• Korejska meta (Agastache) – je prijetnega vonja. Prilega se k veliko čajnim
mešanicam.
• Pirnica (trava, ki je trdovraten koreninski PLEVEL) – ima dišeče korenike za
pripravo čajev prijetnega blagega in sladkastega okusa.
• Glavinec – cvetovi so čudovit barvni dodatek k čajnim mešanicam.
• Radič oz. navadni potrošnik (Cichorium intybus) – cvetovi radiča in navadnega potrošnika dajejo mešanicam čudovito modro barvo.
Cvetov naj bo v mešanici samo 10 %, ker rahlo grenijo.
44
VOLNATEC ALI VOLNATI
ČIŠLJAH Stachys lanata
ljivce, godi vrtnim tlom,
pospešuje rast sosednjih
rastlin, primerna je za oblikovanje poletnih šopkov,
užitna in tudi zdravilna.
Cvetne lističe intenzivnih
barv in prijetnega okusa
dodajamo solatam, omletam in siru. Iz cvetov pripObvezna cvetlica vsakega ravljamo ognjičevo mazilo.
Sorta Kablouna ima velike,
zelenjavnega vrta, saj je
dekorativna, odganja škod- svetleče, polnjene cvetove.
VRTNI OGNJIČ KABLOUNA Calendula officinalis
Kompaktna trajnica, odlična
za prekrivanje tal z mesnatimi srebrnimi listi in dekorativnimi cvetovi. Odličen
na skalnjaku, škarpah in v
okrasnih posodah. Prenaša
vroče sonce, delno senco,
sušo in skromna tla.
Cela rastlina se uporablja
za suhe šopke.
• Regrat (obvezen plevel
zelenjavnega vrta) – listi
so za pripravo čajnih
mešanic. Spodbuja telesno presnovo.
• Sivka – cvetovi obarvajo in dopolnjujejo
»pomirjevalne« čajne
mešanice.
• Sončnica – cvetovi dajejo mešanicam prijetno
rumeno »dišečo« barvo.
• Limonska trava
– osveži čajne mešanice.
• Navadna mačja meta
– čaj pripravimo iz posušenih listov; odišavi in
mešanico osveži.
• Muškatna kadulja
– je dobre arome.
• Mehiški pehtran
– eksotično poživi čajne
mešanice.
• Ožepek ali miloduh
– za zdravilne čaje.
• Žajbelj – sveži ali posušeni listi so obvezni
v zdravilnih čajih.
Več o samih čajnih mešanicah, o postopkih nabiranja, sušenja rastlin
in o pravilni pripravi čajev
je napisano v različnih
dobrih knjigah.
45
Tomato & Chili Line
Paradižnik
FIASCHETTE
Paradižnik je najbolj priljubljena zelenjava povsod po
svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem
vrtu. Še na balkonu se mora udomačiti. Preizkusite
različne oblike in barve paradižnika. Za vas smo izbrali nove, eksotične paradižnike z vsega sveta, paradižnike z zgodbami. Popestrili bodo vrt in kuhinjo.
BARVITI PARADIŽNIKI
Paradižnike in čilije vzgojimo iz sadik. Seme posejemo
v različne posodice, lončke (25 ºC). Sadike vzgajamo
v svetlem prostoru (18–21 ºC) in jih redno zalivamo
ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko.
Tla zastiramo. Paradižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj odganja muhe).
AURIGA
To je stara italijanska sorta,
ki izvira iz okolice Neaplja.
Paradižnik je nižje rasti,
vendar zelo roden. IZRAZITO ODPOREN NA SUŠO.
Plodovi imajo obliki slive,
težki so okoli 15–25 g, rubinasto rdeče barve, dobre
teksture in intenzivno živahnega okusa. Uporaben
je za solate, omake, kot
pelat in za sušenje.
BELMONTE Sel. RADEH
GOLDENE KONIGIN
To je priljubljen paradižnik iz
vzhodne Nemčije, srednje
visok za vzgojo na prostem
(potrebuje oporo). Dekorativni okrogli paradižniki so
svetleče oranžne barve,
sočni in zelo aromatični,
težki 50–100 g. Najokusnejši so sveže nabrani za
solate, sendviče.
BALKONZAUBER
Nizek (50 cm), zgoden, kompakten, robusten in roden
paradižnik. Primeren je za
sajenje v lonce ali na prostem. Zreli plodovi so okrogli,
gladki, lepe rdeče barve,
sočni, ne pokajo, težki 30 g.
Ker je zgoden in nizek, ga
lahko sejemo tudi neposredno na prostem.
46
To je največji paradižnik,
plodovi so težki 1–2 kg.
Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza
barva spremeni v rdečo.
Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši paradižnik. Je
srednje zgoden, visok, bujne
rasti, primeren za vzgojo
na prostem, pod tuneli in v
rastlinjaku.
To je visoka sorta rumenega
paradižnika, ki izvira iz Nemčije. Primeren je za vzgojo
na prostem. Plodovi so okrogli, srednje veliki, z gladko
in čvrsto lupino, dobre arome in prijetnega okusa.
Enakomerno zlato rumeni
postanejo, ko so zreli.
ILDI
Mini češnjev paradižnik z
dekorativnimi plodovi ruBIRON F1 - PROFI
mene barve (12–15 g) preTo je klasičen, srednje zgo- priča s svojim sladkastim
den hibrid, visoke in močne okusom in mehko lupino.
rasti (potrebuje oporo), od- Zraste do višine 150 cm
poren na bolezni in nema- (potrebuje oporo). Primeren
tode. Plodovi so lepe rdeče je za vzgojo na prostem, v
barve, sočni, okusni in čvrsti, rastlinjakih ali v loncih. Užitežki 250–300 g. Odličen je vamo jih sveže – pohrustaza vzgojo na prostem.
mo kot češnje, v solatah in
sendvičih. Ploščate grozde
PARADIŽNIKI IN ČILIJI VSEH OBLIK IN BARV
NOVO!
Visok (opora) dekorativen
ČRN čeri paradižnik. Paradižnički so okrogli, majhni
in temni s sladkim dinamičnim okusom. Tudi v
loncu se odlično obnese.
SCATOLONE 2
To je unikatna italijanska
sorta. Na visoki in bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli 11–13 cm
intenzivne rdeče barve.
Plodovi so votli, zato so
odlični za polnjenje in sušenje. Primeren je tudi za
solate in omake.
EN
ČRNI ČERI
R I ST
T
ASVE
N
To je sočen paradižnik za
popestritev poletnega vrta.
Visoka (podpora), zelo rodna
sorta, ki izvira z ruskega
Krima in je prilagojena različnim rastnim razmeram.
Plodovi so težki od 100 do
200 g in okusni (odlična
kombinacija kisline in sladkorja). Barve se prelivajo od
temno rdeče, prek vijolične
do črne. Za solate, sokove,
vlaganje, kuhanje.
KO
z do 100 plodovi lahko tudi SUPERSWEET 100
posušimo in uživamo do
To je visok, zelo zgoden,
oktobra.
obilno roden, dekorativen
koktajl paradižnik. Majhni,
NOIRE DE CRIMÉE
s premerom okoli 2,5 cm,
aromatični in sladki rdeči
paradižniki rastejo na 30 cm
dolgih grozdih. V grozdu je odporen je na različne bolezni. Za vzgojo na prostem
do 100 paradižnikov. Uživamo jih cele in sveže. Zelo in v rastlinjakih ter v loncih.
ČILIJI
Čili je zelenjava, ki jo uživajo po
vsem svetu. Je antidepresiv in na
splošno zelo zdrav.
Ostrina čilija je od alkaloida kapsaicin, ki ni v semenih, ampak v delih, kjer je seme pritrjeno na
plod. Jakost ali ostrino merimo po skovilovi lestvici. Čili Jalapeno je treba na primer 10.000-krat
razredčiti z vodo, da pekočega okusa ne bi več
občutili. Višja kot je številka, bolj oster je čili.
Ostrino pogasimo s potrpljenjem – traja približno
7–10 minut, odvisno od količine in moči zaužitega
čilija. Lahko pa spijemo kozarec mleka ali jogurta.
Čili so že ameriški staroselci uporabljali kot
začimbo in zdravilo:
• Čiliji spodbujajo delovanje želodčne sluznice,
ki začne izločati večje količine želodčnega soka
in tako ščiti želodec. Poveča se tudi prekrvavljenost prebavnega trakta, kar pospeši prebavljanje in izločanje plinov (ODLIČNO ZA HUJŠANJE).
• Kapsaicin deluje kot vazodilatator – širi kapilare
po celotnem telesu, od možganov do pet na nogah.
• Čiliji znižujejo holesterol LDL, zmanjšujejo agregacijo trombocitov in tako varujejo pred aterosklerozo ter srčno in možgansko kapjo.
• Čiliji so odlični antidepresivi.
• Sorta Jalapeno je zelo učinkovita v boju proti
raku na prostati.
Različne čilije, odvisno od velikosti, debeline mesa
ter ostrine, uporabljamo za polnjenje, vlaganje, prekajevanje in sušenje. Zaradi pestre sestave in obilice vitaminov je najbolje, da uživamo surove čilije.
Čilije posušimo tako, da jih nanizamo na nit in sušimo na soncu ali v sušilniku. Shranimo cele suhe
čilije, ker dalj časa zadržijo aromo kot zmleti.
Sušene čilije pripravimo na več načinov. Prelijemo
jih z vrelo vodo, jih v njej pustimo 20 minut, in jih
nato vmešamo v jed cele, sesekljane ali mlete. Cele
posušene čilije lahko tudi zmeljemo (odsluženi kavni
mlinček) ali zdrobimo v možnarju.
47
Tomato & Chili Line
HABANERO CHOCOLATE
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Čili
Čili paradižnik dopolnjuje. Tudi čiliji so
izredno raznovrstni. Za vas smo izbrali
eksotične in izredno pekoče čilije, ki jih
lahko gojimo tudi kot trajnice v posodah.
AJ, PEKOČI ČILIJI!
Seme posejemo v različne posodice,
lončke (22–30 ºC). Sadike vzgajamo v
svetlem prostoru (20 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva
dva prava lista, prepikiramo v večje
lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo
na sončno in toplo mesto v gredi ali v
velike posode. Čilije lahko v posodah
gojimo več let.
ANAHEIM
500 - 1.000
SKOVILOVIH ENOT
Minimalno pekoči
Blag in velik čili (15–18 x 3–5 cm). V zreli
fazi se obarva iz zelene v rdečo. Dozori v
70–90 dnevih po presajanju. Uživamo zelene in rdeče plodove. Anaheim je zelo
okusen svež, posušen ali pečen (za polnjenje). Uporaben je v salsah in jedeh
»tex–mex«.
FIRE CRACKER (PETARDE)
40.000 - 70.000
SKOVILOVIH ENOT
Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani, s premerom 4 cm
in dolgi 5 cm. Ko zorijo, se iz temno zelene
obarvajo v čokoladno rjavo. Grmičasta
rastlina zraste do višine 90 cm. Primerni
so predvsem za večletno gojenje v loncih.
Prvi plodovi dozorijo 100–110 dni po presajanju. Uporabni so za pripravo pekočih
omak, sals in ostalih mehiških ter karibskih specialitet.
HABANERO RDEČI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Svetleči rdeči plodovi so veliki (3,5–5
x 3–3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od
50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa
so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem
je namenjen za večletno vzgojo v loncih.
Dlje časa ko je plod na rastlini, bolj pekoč je.
HABANERO RUMENI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Svetleči rumeni plodovi so veliki (3,5–5
x 3–3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od
50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa
so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem
je namenjen za večletno vzgojo v loncih.
Dlje časa ko je plod na rastlini, bolj pekoč je.
ČILI HABANERO BEL
Pekoči
To so spektakularni čiliji, zelo okrasni zaradi svojih barv – od bele, vijolične, rumene, oranžne do rdeče. Uporabni so za
vse pekoče jedi. Rastlina zraste do okoli
0,5 m in je večletna, zato jo obvezno gojimo v okrasnih loncih.
Čiliji dozorijo 90–100 dni po presajanju.
48
200.000 - 350.000
NOVO!
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani, s premerom 4 cm
PARADIŽNIKI IN ČILIJI VSEH OBLIK IN BARV
BHUT JOLOKIA
Trenutno najbolj pekoč čili
na svetu
– ognjeno pekoč
1.000.000 +
NOVO!
SKOVILOVIH ENOT
Nevarno pekoči
in dolgi 5 cm. Med zorenjem se obarvajo
belo (rahlo krem). Grmičasta rastlina zraste
do višine 90 cm. Primerna je predvsem za
večletno gojenje v loncih. Prvi plodovi dozorijo 100–110 dni po presajanju. Uporabni
so za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških ter karibskih specialitet.
TI ČILIJI SO EKSTREMNO PEKOČI. UPORABLJATE JIH NA LASTNO ODGOVORNOST. Dozorijo v približno 120 dnevih po
presajanju. Čiliji so 6–9 cm dolgi in okoli
2,5 cm široki, rahlo grobe teksture, rdeče
ali oranžne barve. Rastlina lahko zraste
do višine 1 m.
RED CAP MUSHROOM RDEČI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v približno
70–90 dnevih po presajanju. Čiliji imajo
obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo
rdeče. Uporabni so za vlaganje, sušenje in
pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi.
Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline dajejo plodove od
pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih
na sončnih terasah.
YELLOW CAP MUSHROOM RUMENI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
SERRANO (MINI JALAPEÑO)
10.000 - 25.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v približno
70–90 dnevih po presajanju. Čiliji imajo
obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo
rumeno. Uporabni so za vlaganje, sušenje,
polnjenje in pripravo vseh mehiških ter
azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline dajejo
plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah.
Srednje pekoči
To je klasična sorta čilija iz Mehike. So
srednje pekoči. Rastline so robustne in
zrastejo zelo visoko ter dajejo velike pridelke. Hrustljavi svetleči plodovi so dolgi
2,5–5 cm (s premerom 1 cm) in so temno
zeleni ter rdeči. Odlični so za pripravo
sals in sušenje.
49
Bio Line
EKOLOŠKO PRIDELANA SEMENA
Za vse ljubitelje ekološkega oz. organskega zelenjavnega vrta smo pripravili pester izbor ekološko pridelanega semena. Seme je pridelano po mednarodnih
standardih za ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacetvskih sredstev in mineralnih gnojil. Sorte so
evropske tradicionalne in dajejo v naših pogojih s hranili bogate in okusne pridelke.
Domači vrt naj bo kar se le da »ekološki«. Prisluhnite
naravi, poskrbite za rodovitna tla, ne uporabljajte
fitofarmacevtskih sredstev (česar si niti ne želimo),
vzgajajte čim več različnih rastlin skupaj in se pred
škodljivci in boleznimi zavarujte z različnimi naravnimi metodami. Na ekološki način vzgojite zdrave
rastline, pridelki bodo okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo.
Domačih izdelkov ne boste prodajali na trgu, zato ni
treba nikomur dokazovati, da so pridelani po principih ekološkega pridelovanja. Pomembno je, da to
veste vi sami.
mo kompost ali jo posadimo
na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato
okoli bučk posejemo čim
več medonosnih cvetlic in
začimbnic.
DIVJA RUKVICA ALI
TANKOLISTNI DVOREDEC
BLITVA SREBRNOLISTNA
To je nezahtevna listnata
začimbnica in obvezen dodatek k različnim jedem.
Posejemo jo 2 do 3 vrstice
ličnega okusa. Primerna je ob peteršilju, ker jo režemo
To je najbolj razširjena tra- za pripravo juh, pit, marme- oz. strižemo tako pogosto
dicionalna sorta blitve v Ev- lade in sladic. Dozori v 125 kot peteršilj. Bolj ko jo reropi. Oblikuje velike, rahlo dnevih po presajanju. Skla- žemo, bolj se obrašča. Listi
diščimo jo 4–8 mescev.
nagubane temno zelene
so močno narezani in speliste in srebrno bela stebla Potrebuje veliko sonca, vla- cifično aromatični (z okusom
ge in prostora. Tla je treba po kreši in orehu hkrati).
ter rebra. Liste nabiramo,
ko so veliki kot dlan, pa tja obvezno prekriti. Redno
Ljubitelji jo lahko gojijo v
dodajamo kompost ali jo
do velikosti 1 m. Trgamo
posodah na balkonu ali celo
zunanje liste, s čimer spod- posadimo na kompostni kup. na okenski polici (zunanji).
Za oprašitev so nujne čebujamo rast novih. PotreNe mara suše.
buje hranljiva tla (kompost), bele, zato okoli buč posesončno prostorno lego (tudi jemo čim več medonosnih ENDIVIJA ESKARIOL
cvetlic in začimbnic.
malo sence prenese). Ob
RUMENA
suši jo zalivamo. Za boljšo
rast zalivamo s pripravkom
iz koprive in gabeza. Tla med
rastlinami prekrivamo.
Raste naj v mešanem posevku s korenčkom, fižolom,
redkvico in solato. Lepa je
v cvetlični gredici v zelenTo je jesenska endivija, ki
BUČKA BLACK BEAUTY
javnem vrtu ali velikem
oblikuje velike zelene glave
okrasnem loncu na terasi. To je lepa, srednje zgodnja, s svetlo sredino. Je nezahrodna sorta, z lepimi temno tevna vrtnina, ki potrebuje
zelenimi bučkami. Redno
BUČA MUŠKATNA
le dovolj sonca in vlage za
obiramo, da nastavlja nove rast ter razvoj. Gnojimo jo s
Ploščato okrogle, močno
rebraste ZIMSKE buče, ve- plodove. Raste na grmičku. kompostom. Tla med rastlike 25–50 x 15–30 cm in Potrebuje veliko sonca, vla- linami zastiramo. Sejemo oz.
ge in prostora. Tla obvezno sadimo za grahom, zgodnjim
težke 7–40 kg. Meso je
temno oranžno, sočno, od- prekrijemo. Redno dodaja- fižolom, redkvico, solato.
50
NIZEK FIŽOL
SLENDERETTE
To je nizek, roden fižol, ki,
odvisno od vremena, dozori
60 dni po setvi. Primeren za
pridelavo okroglih zelenih
strokov, ki niso nitasti.
Stroke za zimo zamrznemo
ali vložimo. Pred setvijo semena čez noč namočimo v
kamiličnem čaju (kamilica
seme razkuži in pospeši
kalivost). Fižol ima rad hu-
GRAH RONDO
To je srednje visok grah
(70 cm), zato mu nudimo
oporo (mreža, leskove veje).
Stroki so dolgi 10–11 cm in
imajo temno zelena sladka
zrna. Najboljša so sveža
zrna, za zimo pa jih posušimo ali zamrznemo. Pred
setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju
(kamilica seme razkuži in
pospeši kalivost). Grah ima
rad humozna in vlažna tla.
Pred setvijo dodamo kompost. Sejemo v dvojne vrste,
ki so med seboj oddaljene
20 cm. V njegovo neposredno bližino posejemo kamilico, solato, korenček in
redkvico. Ko so rastline visoke 10–20 cm, jih osujemo.
KORENČEK NANTES
KUMARE MARKETMORE
To je stara evropska sorta
sočnih solatnih kumar. Kumare potrebujejo sončno
in toplo lego, humozna tla,
redno jih je treba zalivati in
gnojiti (kompost, pripravki
iz koprive ali zelja), potrebujejo tudi oporo (mreža),
tla pa je treba prekriti. Pred
setvijo seme čez noč namočimo v mleku ali v pripravku
s česnom. Med kumare
posejemo čim več bazilike
in kopra.
PARADIŽNIK ACE 55 VF
To je srednje zgoden korenček, intenzivno oranžne
barve in zelo okusen. Pred
setvijo lahko seme zmešamo
z drobnim peskom ali mivko
in ga za dva ali tri dni postavimo na toplo. Mešanico
mozna, hranljiva in vlažna sejemo v suhem zatišnem
tla. Sejemo ga vsake 3 ted- dnevu v vrste. Korenček ima
ne v vrste – eno zrno na
rad zelo rahla, humozna in
10 cm. Dobro raste v družbi vlažna tla. Pazimo, da ga
s paradižnikom, ki ga varuje sproti redčimo, med rastlipred škodljivci, in s kuma- nami pa tla prekrivamo.
rami, z zeljem, s kolerabico, Redno ga zalivamo s pripz rdečo peso, s kamilico in ravkom iz koprive. Raste naj
z ognjičem. V njegovi družbi v družbi s čebulo, porom,
naj obvezno raste začimba timijanom (odganjajo korenšetraj, saj ga varuje pred
jevo muho) in z ognjičem,
ušmi in mu izboljša okus.
drobnjakom ter s česnom.
Proti ušem se borimo s pripravki iz kapucinke in pelina.
To je srednje visok paradižnik, s ploščato okroglimi,
sladkimi in sočnimi plodovi,
težkimi okoli 190 g. Odličen
je za solate in omake. Dozori 90 dni po presajanju.
IMA NARAVNO ODPORNOST
PROTI PLESNI.
Paradižnik potrebuje veliko
sonca, redno ga je treba
gnojiti (kompost in pripravki
iz koprive, gabeza, ognjiča
ter zelja), zalivati (nikoli po
rastlinah) in prekrivati tla
(mulčenje).
51
Bio Line
EKOLOŠKO PRIDELANA SEMENA
PETERŠILJ DOMAČI
LISTNIK
To je stara evropska sorta
peteršilja, ki so ga sejale že
naše prababice. Oblikuje
velike aromatične liste, ki
jih režemo vse poletje do
pozne jeseni Obrašča se.
Posejemo ga v 2–3 vrstice,
kjer je najbolj dosegljiv. Ker
dolgo kali, poskrbimo, da se
setvena površina ne izsuši.
Dobri sosedje peteršilju so
čebula, por, česen, paradižnik, redkvica, ognjič, žametnica, slaba soseda pa je
solata. Nezahteven je.
Vzgajamo ga tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, za zimo jih
zamrznemo.
POR CARENTAN 2
RADIČ PALLA ROSSA 3
grede in na prostem od marca do konca julija. Redkvice
sejemo v več zaporednih
setvah; ljubitelji vsakih
14 dni. Rade imajo sončno
lego in humozna tla ter veliko vlage. Najboljše so, ko
imajo premer okoli 2 cm.
Poleti dozorijo v štirih tednih, spomladi in jeseni pa v
osmih. Sejemo jih na gredico z nizkim fižolom, solato in paradižnikom. Ko se
te vrtnine obilno razrastejo,
smo mi redkvice že pobrali.
Radič, ki jeseni, ko se temperature ustrezno znižajo,
oblikuje okroglo, kompaktno rdečo glavico, izrazitega
okusa. To je nezahtevna
vrtnina. Posejmo in presadimo ga na prazne gredice
meseca julija. Ob setvi pazimo, da se setvena povr- SEZAM
šina ne izsuši. Kasneje ga
redčimo in presajamo.
Dobri sosedje so kapusnice,
kumare, boreč in koper.
NOVO!
RDEČA PESA DETROIT
To je visoka in lepa rastlina,
z dišečimi belimi ali roza
cvetovi, ki privlačijo metulje
in ptice. Izboljša vrtna tla.
Zahteva ZELO toplo in sončno lego in prepustna, humozna tla (gnojimo s kompostom). Sejemo jo v vrste
in kasneje redčimo, pravzaprav se zredči kar sama.
Mlade rastline potrebujejo
dovolj vlage in zaščite pred
močnim vetrom, ko pa razvije močan koreninski sistem, je rastlina močna in
ima raje bolj suha tla. Seme
poberemo, ko se stroki posušijo, vendar preden se
odprejo.
To je intenzivno rdeča in
sočna rdeča pesa. Uspeva
na sončni gredici, v humoznih tleh. Peso pognojmo s
kompostom, jo redno zalivamo in redčimo. Mlade rastlinice presadimo kamorkoli v
To je najbolj znana evrop- zelenjavni vrt ali pa jih poska sorta pora. Por je lepe jemo presne v solati. Najsivozelene barve z debelim bolje raste v družbi s koprom,
belim steblom. Dobro pre- fižolom, čebulo in šetrajem.
zimi. Potrebuje sonce, torej Rdeča pesa ne ustvari harga v vrstah redčimo. Sadike monije s špinačo, krompirrazličnih velikosti presadimo jem, paradižnikom, peter(globoko) na različna prazna šiljem in z blitvo, zato naj ne SOLATA LEDENKA
mesta v zelenjavnem vrtu raste v njihovi bližini. Kuha- LEDENA
na gredice s kapusnicami, mo jo, vlagamo ali sočimo. KRALJICA
NOVO!
korenčkom, solato, kumarami, z zeleno ali pa jih po- REDKVICA TONDO ROSSO
jemo. Pognojimo ga s kompostom in zalivamo s pripravki iz koprive (gnojenje)
in kamilice (za zdravje).
Por jemo svež z vrta vse
poletje do pomladi. Lahko
To je lepa, glavnata solata
ga tudi zamrznemo.
ledenka, ki hitro in dobro
To je hitro rastoča lepo rdeča raste v vseh vremenskih
redkvica. Sejemo jo lahko pogojih. Glavice so velike in
zgodaj v rastlinjake ali tople kompaktne, svetlo zelene,
52
KO
EN
R I ST
T
N
PLEVELI V ZELENJAVNEM VRTU
Pleveli so sestavni del našega vrta,
zato nas ne smejo jeziti. RazmnožuA S V E jejo se s semenom (ki je vedno prisotno v tleh, zraku, gnoju itd.) ali s
koreninami oz. živicami (stoloni). Vedeti moramo,
da v naravi ni golih, neporaslih tal.
Plevel je lahko koristen. Na začetku ščiti mlade rastline pred vročim soncem, močnim vetrom in dežjem
ter zadržuje vlago. Nekateri pleveli so tudi užitni.
Vsi pa so primerni za prekrivanje tal in vkopavanje
nazaj v tla, s čimer tlom dodamo organsko maso.
Poleg tega so seveda primerni za bogatenje kompostnega kupa. Odstranjujemo torej samo plevel,
ki res moti in ovira rast vrtnin.
Nekaj »plevela« lahko vedno pustimo. Najboljše plevelne rastline so v bistvu naše vrtne rastline. To so
vse kulturne rastline, ki se same zasejejo. Pustimo
jih čim dlje rasti po celem vrtu, ko pa že preprečujejo rast sosednjih vrtnin ali cvetlic, jih izpulimo in
z njimi prekrivamo tla oz. jih damo na kompost.
Take »plevelne« rastline so npr. ognjič, koriander,
koper, kalifornijski mak, metuljčki ali kozmeje,
melisa, paradižnik itd.
Plevemo z različnimi orodji (kakor vam najbolj ustreza) in to previdno, da ne pulimo sosednih gojenih rastlin. S pletjem tla tudi rahljamo.
paradižnikom, čebulo, fižolom, z grahom, s kolerabico
in špinačo.
SOLATA HRASTOLISTNA
RED SALAD
BOWL
!
NOVO
To je rdeča lahkotna hrastolistna solata. Režemo jo
kot berivko, kasneje pa pustimo, da oblikuje glave. Ima
mehke liste z osvežujočim
okusom. Sejemo jo v vrste
in kasneje redčimo (sadike
posejmo ali presadimo na
kakšno prazno mesto v vrtu).
Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje
sončno lego, humozna in
vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s paradižnikom,
čebulo, fižolom, z grahom,
kolerabico in špinačo.
ŠPINAČA GIGANTE
DE INVERNO
SOLATA MEHKLISTNA
MAJSKA KRALJICA
z nazobčanimi, krhkimi in
sladkimi listi. Sejemo jo v
vrste in kasneje redčimo
(sadike posejmo ali presadimo na kakšno prazno
mesto v vrtu). Več kot ima
prostora, kasneje gre v
cvet.
Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Sejemo jo na gredico skupaj
s kolerabico in redkvico.
Špinača z velikimi, svetleče
temno zelenimi listi, ki so
rahlo mehurjasti in koničasti.
Odporna je proti nizkim
temperaturam, zato dobro
To je zgodnja mehkolistna prezimi. Okusna je. Solatam
glavnata solata s kompak- dodajamo tudi surove mlatno srednje veliko glavico. de lističe. Špinača je nezaListi so okrogli, mehki, ze- htevna rastlina. Posejemo
leni z rahlo rdečkastim nav- je čim več, tudi povprek po
dihom ob robovih. Sejemo celem vrtu (ne med rdečo
jo v vrste in kasneje redči- peso, rukolo in cvetačo).
mo (sadike posejmo ali pre- Jemo jo mlado, z večjimi listi
sadimo na kakšno prazno prekrivamo tla (mulčenje),
mesto v vrtu). Več kot ima korenine pa pustimo v tleh,
prostora, kasneje gre v cvet. ker jih izboljšujejo.
Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Raste
naj v mešanem posevku s
53
Cvetlice
V vsakem biotičnem zelenjavnem vrtu so cvetlice
enoletnice obvezne, saj ga popestrijo in polepšajo.
Sejemo ali presajamo jih kamorkoli med zelenjavo
ali pa med zelenjavnimi gredicami oblikujemo cvetlične gredice. Izberemo cvetlice, ki so nam všeč,
privabljajo čebele in so odlične za rez (za živahne
poletne šopke). Cvetlice potrebujejo veliko svetlobe
(v senci ne cvetijo), zmerno mero hranil in dovolj
vlage, zato jih ob suši zalivamo. Aprila in maja jih
posejemo neposredno v zelenjavni ali okrasni vrt ter
v posode. Kasneje jih razredčimo in presadimo na
katerokoli prazno mesto v zelenjavnem vrtu, tudi
posamično med zelenjavo. Najlepše bodo, če redno
režemo odcvetele cvetove. Nato samo še uživamo.
PORTULAK ALI TOLŠČAK, zato ga po setvi ne prekriPOLNJEN CVET,
jemo. Je nizka enoletnica,
MEŠANICA Portulaca
ki neprestano cveti in je
primerna za obrobke, balkone, grobove in zasaditev
okrasnih posod. Cvetovi so
svetleče modre barve.
Redno jo gnojimo.
grandiflora
Višina: od 10 do 15 cm;
sejemo: od marca do maja;
presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Ker je seme zelo drobno, ga pred setvijo pomešamo s finim peskom, da
ga lažje enakomerno posejemo. Je nizka enoletnica,
s katero ustvarimo cvetočo
preprogo. Odlično prenaša
sušo in vroče sonce (sukulentna rastlina). Ima plezajoče steblo in bele, rumene,
roza, oranžne, rdeče polnjene cvetove. Primerna je
tudi za skalnjake in za setev
med betonskimi ploščami.
LOBELIJA, PLAVA
Lobelia erinus
presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Seme kali na svetlobi,
54
presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležna
enoletna cvetlica, ki cveti od
pomladi do jeseni in nam
krasi obrobke, gredice in
terase. Da obilno cveti, jo
redno gnojimo in zalivamo.
KAPUCINKA NIZKA
JEWEL, MEŠANICA
Tropaeolum
nanum
NOVO!
Višina: 30 cm; sejemo: od
marca do maja; presajamo:
od aprila do maja; cveti: od
KITAJSKI NAGELJČEK
PERSIAN CARPET, MEŠA- junija do oktobra. Kapucinka, ki raste v obliki grmička.
NICA Dianthus
Cvetovi se razvijejo nad lischinensis
NOVO! tjem in so polnjeni ali polpolnjeni v različnih svetlečih
barvah. Kapucinko sadimo
povsod, vendar najbolje
raste na manj gnojenih tleh.
Diši!
To upoštevamo, ko jo sadimo skupaj z balkonskimi
rastlinami v korito. Cela
sejemo: od marca do maja; rastlina je užitna. Je nepresajamo: od aprila do ma- pogrešljiva cvetlica z ekološke vrtove. Tudi v vazi so
ja; cveti: od junija do avgusta. Nizek pisano cvetoči cvetovi in poganjki izredno
kitajski nageljček z lepimi dekorativni.
enostavnimi cvetovi v razŽAMETNICA Tagetes sp.
ličnih barvnih odtenkih.
Cvetovi tudi lepo dišijo. Odličen za obrobke, za cvetlične Žametnica je čudovita,
gredice ali v vrtu med nizko vsestransko uporabna
zelenjavo ter v okrasnih lon- enoletnica, ki dolgo in
cih. Potrebuje sonce in vlago. bogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetovi so raAGERAT ali NEPOSTAR- zličnih barvnih odtenkov.
Odlična je za cvetlične
NIK, MODER Ageratum
gredice, obrobe in okrasmexicanum
ne posode. Žametnica
naj raste tudi med zelenjavo, saj odganja nekatere škodljivce, uravnava
rodovitnost tal in dobro
vpliva na rast sosednjih
rastlin. Obvezno jo sadi-
presajamo: od aprila do
maja; cveti: od junija do
novembra. Nizka kompaktna, bujno rastoča žametnica z lepimi svetleče rdečimi cvetovi.
CALANDO,
MEŠANICA
NOVO!
mo ob paradižniku, krompirju in peteršilju. Vpliva
tudi na zdravje tal.
ja; cveti: od julija do oktobra. Prelepa enoletna cvetlica,
ki hitro raste in bujno cveti.
Cvetovi so odlični za v vazo.
Ko odcveti, jo porežemo, da
se obraste. Ima enojne cvetove v oranžnih, rumenih,
roza in rdečih barvnih odtenkih. Sejemo jo večkrat zapored, da nam od junija do
oktobra krasi zelenjavni vrt.
PETUNIJA, MEŠANICA
Petunia hyb.
FAVOURITE, MEŠANICA
junija do novembra. Nizka
kompaktna, bujno rastoča
žametnica z ogromnimi
cvetovi v rumeni (limonsko
in zlato), globoko oranžni in
marelični barvi. Barve, ki
sejemo: od marca do maja; nam poživijo vrt.
presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do noSIERRA,
vembra. Nizka. Cvetovi so MEŠANICA
NOVO!
enojni v različnih rumenih,
oranžnih in rjavkastih barvnih odtenkih.
CHAMPION, MEŠANICA
oktobra. Veliki in dekorativni lijakasti cvetovi (beli,
rožnati, rdeči, vijolični) celo
leto krasijo obrobke, gredice
in okrasne lonce na terasah
in balkonih. To je enoletna
cvetlica, ki najbolje raste v
zračnih tleh in na soncu.
Redno jih dognojujemo.
PETUNIJA POVEŠAVA
Višina: 70 cm; sejemo: od SHOWERS
marca do maja; presajamo: Petunia hyb.
NOVO!
junija do novembra. Visoka
kompaktna, bujno rastoča
žametnica z lepimi svetleče
sejemo: od marca do maja; cvetov v rumenih, rdečih in
presajamo: od aprila do ma- oranžnih barvnih odtenkih.
ja; cveti: od junija do novembra. Nizka. Cvetovi so KALIFORNIJSKI MAK,
oranžni, rumeni, rdeče rjavi. MEŠANICA
Eschscholzia
BROCADE, RDEČA
californica
O! maja; cveti: od junija do
V
O
N
Tagetes patula
oktobra. To je čudovita meNOVO!
šanica barv povešajočih
petunij (podobne surfinijam). Sadimo jih v balkonska korita, viseče posode
ali na gredice, kjer se po
tleh bujno razrastejo. Med
rastjo jih redno zalivamo in
sejemo: od marca do maja; gnojimo. Potrebujejo sončno
sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do ma- lego in veliko toplote.
55
Cvetlice
DALIJA OPERA,
MEŠANICA
Dahlia sp.
NOVO!
od aprila do maja; cveti:
od junija do novembra.
Kompaktna nizka dalija s
polpolnjenimi cvetovi v intenzivnih rumenih, oranžnih,
vijoličnih, belih in rdečih
barvah. Sadimo na obrobke,
med zelenjavo ali na rob
zelenjavnih gredic, na cvetlično gredico ter v okrasne
lonce. Intenzivno in bujno
cveti vse poletje.
novembra. Vsestransko
uporabna in zelo lepa cvetlica enoletnica. Ima kompaktno rast in čudovite
svetleče cvetove v odtenkih
rumene in oranžne barve.
Odlična je tudi za rez. Najbolje raste na soncu. Raste
naj po celem zelenjavnem
vrtu, saj ugodno vpliva na
rast drugih vrtnin. Iz cvetov
pripravimo ognjičevo mazilo.
bodo hvaležne za zalivanje. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo
novi. So odlične cvetlice
za rez in v vazi zelo dolgo zdržijo.
NIZKA, MEŠANICA
ZAJČKI, MEŠANICA
Antirrhinum majus
aprila do maja; presajamo:
avgusta do oktobra
sejemo:
od
marca
do
maja;
NOVO! presajamo: od aprila do
maja; cveti: od julija do ok- NOJEVOPERNA,
MEŠANICA
tobra. To je čudovita enoNOVO!
letnica, ki je zelo razširjena
v naših vrtovih. Bogato cveti
Diši!
vse poletje, in sicer v odtenkih bele, rumene, roza
in rdeče barve. Primerna je
sejemo: od marca do maja; za okras gredic, obrobkov
in popestritev zelenjavnih
vrtov. Cvetovi v vazi dolgo Višina: 50 cm; sejemo: od
oktobra. Enoletnica, katere zdržijo. Cvetlica ni občutljiva, aprila do maja; presajamo:
drobni cvetovi se odprejo
vendar najbolje raste na
avgusta do oktobra. Veliki
zvečer in dišijo pozno v noč. soncu.
cvetovi v različnih barvnih
Ima izrazit in močan sladodtenkih na zelo razvejakast vonj. Je nezahtevna
ASTRE
nem steblu. Zgodaj cveti.
cvetlica, ki jo sejemo tam, Callistephus chinensis
kjer lahko uživamo v njenem vonju. Lepo raste tudi Astre so lepe enoletnice, MEISTER, MEŠANICA
v okrasnih loncih na terasi ki v različnih barvnih odali balkonu.
tenkih bujno cvetijo od
srede poletja do pozne
OGNJIČ, MEŠANICA
jeseni. Izberemo jim
Calendula officinalis
kakšno manjšo sončno
gredico v zelenjavnem
vrtu. Primerne so tudi za
zasaditev obrobkov in,
sejemo: od aprila do maja;
v kombinaciji z drugimi
cvetlicami, okrasnih lon- presajamo: od aprila do
cev. Obvezne so v zelen- maja; cveti: od avgusta do
javnem vrtu. Ob suši nam oktobra
NOČNA FRAJLA,
MEŠANICA Mathiola
bicornis
56
PRINZESS, MEŠANICA
maja; cveti: od avgusta do
oktobra
HI-NO-MARU,
MEŠANICA
avgusta do oktobra. Pozna
astra z impozantnimi in veDiši!
likimi polnimi cvetovi barve
sivke. Ima zelo pokončno in
kompaktno rast.
korita. Rastlina je kompaktna, cvetovi svežih in intenPOLNJENA GREMLIN,
zivnih barv. Redno režemo
ROZA
cvetove za v vazo. Odlično
!
NOVO se obrašča. Potrebuje sončno lego in apnena tla.
BRESKVICA, MEŠANICA
BARV Impatiens
balsamina
O!
NOVO!
maja; cveti: od avgusta do
oktobra. To je unikatna
enoletna astra POMPON z
dekorativnimi dvobarvnimi
cvetovi z belimi obrobki.
NOV
avgusta do oktobra. Pozna
astra z impozantnimi in
velikimi polnimi cvetovi roza
barve. Ima zelo pokončno
in kompaktno rast.
LAN RDEČI Linum
junija do oktobra. To je sredgrandiflorum
nje visoka enoletnica z le!
O
V
O
N
pimi velikimi, polnjenimi
cvetovi, ki spominjajo na
kamelijo. Cvetovi so na
POLNJENA GREMLIN,
pokončnih in čvrstih steRDEČA
blih. Nezahtevna je in če
!
O
NOV
ima dovolj prostora, cveti
vse poletje do jeseni. Raste
tudi v polsenci. Odlična je v
sejemo: od aprila do maja; skupinah za obrobke in med
zelenjavo v zelenjavnem
maja; cveti: od julija in av- vrtu. Raste tudi v okrasnem
gusta. Nežna in trpežna
loncu na balkonu. Redno
Višina: 75 cm; sejemo: od cvetlica naj raste v gosti
jo zalivamo in gnojimo.
aprila do maja; presajamo: skupini. Sejemo ga v okrasni Je užitna in tudi zdravilna.
od aprila do maja; cveti: od vrt, še lepši pa je v zelenavgusta do oktobra. Pozna javnem vrtu. Svilnati cveSONČNICA
astra z impozantnimi in ve- tovi so intenzivno rdeče
Helianthus annuus
likimi polnimi cvetovi rdeče barve. Enostavna in nezabarve. Ima zelo pokončno htevna cvetlica enoletnica. Sončnice so čudovite
in kompaktno rast.
cvetlice, različnih veŠABOJEV NAGELJČEK,
likosti ter oblik in barv
POLNJENA GREMLIN,
MEŠANICA Dianthus
cvetov. Cvetijo celo dolgo
MODRA
caryophyllus
Chabaud
poletje.
Vse zelo hitro
NOVO! Višina: od 50 do 60 cm;
rastejo, so nezahtevne.
sejemo: od aprila do maja; So odlična čebelja paša
presajamo: od aprila do ma- in zrela semena imajo
ja; cveti: od julija do oktob- ptice zelo rade. Cvetove
ra. Dišeči nageljček je pri- redno režemo za v vazo.
meren za sajenje na cvet- Jeseni jo razrežemo in
lične gredice in v cvetlična pustimo na vrtnih tleh, saj
57
Cvetlice
nam s svojo obilno rastlinsko maso bogati tla.
Sadimo jo obvezno v zelenjavni vrt ali na svoje
gredice (pazimo na višino, saj visoke senčijo
sosednje rastline) ali raztresene po celem vrtu.
Dobro uspevajo tudi v
večjih okrasnih loncih.
ENOLETNI SLEZ MAJORETTE POLNJENI,
MEŠANICA
Alcea rosea
O!
NOV
NOVO!
NIZKA, POLNJENA
SUNGOLD
julija in avgusta. To je čudovita visoka cvetlica z vrtov
naših babic. S svojimi svetlečimi in živahnimi barvami
popestrijo obrobke vrtov.
Lepi so na gredicah ob hiši.
Višina: 80 cm; sejemo: od Cvetovi privlačijo metulje in
aprila do maja; presajamo: čebele. Potrebujejo odcedna
od aprila do maja; cveti: od tla in veliko sonca. Gnojimo
julija do oktobra. To je nizka 1-krat letno, predvsem s
sončnica, bujno razvejana, kompostom. To so enoletne
s polnimi, lepimi in velikimi ali trajne cvetlice.
cvetovi zlatorumene barve.
RDEČA SALVIJA ALI
NIZKA, TWILIGHT ZONE
RDEČA OKRASNA
KADULJA Salvia splendens
NOVO!
Rastlina je visoka, močno
razrastla z dekorativnimi
listi in velikimi cvetovi bele
barve z rdečkasto ali roza
obrobo. Raste naj v skupini,
na severnem delu zelenjavnega vrta, na cvetlični
gredici ali ob hiši. Odlična
je za rez, saj v vazi dolgo
zdrži. To je zelo nezahtvena
cvetlica, primerna za vsak
vrt, obvezna pa v zelenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Sejemo jo v vrste ali
raztreseno po gredici.
Rastejo lahko na gosto.
CINIJA Zinnia elegans
julija do oktobra. To so čudovite nizke sončnice.
Rastline so zelo močne in
razvejane, polne cvetov v
rumenih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih.
VISOKA, MEŠANICA
Višina: od 35 do 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja;
cveti: od julija do oktobra. To
je enoletna cvetlica, ki ima
zanimive cvetove intenzivno
rdeče barve in dekorativne
liste. Celo sezono, tudi v
času vročine, ko jo zaliva- CANDY STRIPE
mo, ohranijo cvetovi svojo
intenzivno barvo. Odlična je
za obrobke, cvetne gredice
in okrasne lonce.
KOZMEJA PICOTEE
Cosmos bipinnatus
Višina: od 180 do 200 cm; aprila do maja; presajamo:
sejemo: od aprila do maja; od aprila do maja; cveti: od
presajamo: od aprila do ma- julija do oktobra. To je ena
ja; cveti: od julija do oktob- od najlepših in najelegantra. Lepa, pisana in svetleča. nejših cvetlic enoletnic.
58
To je čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem
steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi
različnih barv. Obvezno ji
namenimo gredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdrži
zelo dolgo. Potrebuje sončno lego. Ko se dobro ukorenini, se prebije tudi skozi
sušno obdobje. ODLIČNA
CVETLICA ZA REZ.
maja; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so različnih
barv z rdečimi lisami.
DROBNOCVETNA
LILIPUT, MEŠANICA
NOVO!
RUMENA
sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do
maja; cveti: od julija do
maja; cveti: od julija do ok- oktobra. Veliki cvetovi
tobra. Majhni cvetovi razrumene barve.
ličnih barv.
GLAVINEC POLKA DOT,
KAKTUSNA, MEŠANICA
MEŠANICA Centaurea
cyanus
ZA SUŠENJE
O!
NOV
paktna rastlina s kroglastimi
cvetovi v vijoličnih, roza, rdečih in belih barvnih odtenkih.
Lepa je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugim
balkonskim cvetjem. Redno
jo režemo (ko je cvet v polni
barvi) in dobro se obrašča.
Nezahtevna cvetlica, ki ima
rada sonce in prenaša vročino ter sušo. Lahko jo pognojimo, ko začne cveteti,
najbolje s kompostom.
SUHA ROŽA, MEŠANICA
Helichrysum bracteatum
ZA SUŠENJE
julija do oktobra, Lepi cvetovi različnih barv.
MEŠANICA
oktobra. Lepi cvetovi različnih barv.
RDEČA
oktobra. Veliki cvetovi
rdeče barve.
oktobra. To je staromodna
cvetlica, vendar še vedno
najlepša za živobarvne
pastelne šopke, tako sveže
kot tudi suhe. Redno jo režemo in dobro se obrašča.
Lepa je tudi za obrobke in
popestritev zelenjavnega
vrta. Je kompaktna rastlina
z množico cvetov v čudovitih odtenkih roza, modre,
vijolične in bele barve. Ni
zahtevna cvetlica, raste na
vseh tleh in prenaša sušo.
Najlepša pa je na sončni
legi. Cvetovi privlačijo čebele in metulje.
GOMFRENA, MEŠANICA
Gomphrena globosa
ZA SUŠENJE
julija do oktobra. Čudovita,
manj poznana enoletnica,
ki ne razočara. Odlična je za
sveže in suhe šopke (sušimo
jo kot ostale cvetlice). Kom-
presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je odlična enoletnica
za zasajanje gredic, najlepša pa je v suhih šopkih.
Cvetove porežemo, še preden se odprejo in jih posušimo v senci. Izberemo
sončno mesto in lahka ter
hranljiva tla.
STATIKA, LIMONIUM,
MEŠANICA Limonium
sinuatum ZA SUŠENJE
maja; cveti: od julija do oktobra, To je bujno cvetoča
59
Cvetlice
enoletnica, namenjena
predvsem za suho cvetje.
Cvetovi so rahlo slamnati
in različnih barvnih odtenkov. Potrebuje sončno lego
in hranljiva tla.
KAPUCINKA OUT OF
AFRICA Tropaeolum majus ima rad sončno in zavetno
POPENJAVKA
lego ter veliko vode.
OKRASNE BUČKE,
MEŠANICA Cucurbita pepo
POPENJAVKA
Sejemo: od aprila do maja;
oktobra. To je enoletnica z
dolgimi plezajočimi poganjki, dekorativnimi okroglimi
listi in s čudovitimi cvetovi.
Sejemo jo po celem vrtu, saj
je nadvse koristna – privablja čebele, prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlin in
jih varuje pred napadi različnih škodljivcev. Prelepa
je tudi v okrasnih posodah,
le če ima dovolj svetlobe,
vlage in hranil. Celi cvetoči
poganjki so odlični za oblikovanje eksotičnih šopkov.
Užitna je vsa rastlina.
TURŠKI NAGELJČEK,
MEŠANICA Dianthus barbatus DVOLETNICA
Diši!
Izberemo sončno gredico
in rodovitna tla. Posadimo
jih lahko tudi ob ograjo. Med
rastjo zalivamo in dognojujemo. Prikupne majhne
plodove različnih oblik in
barvnih vzorcev uporabljamo za okrasitev stanovanj in poletno jesenske
aranžmaje.
VRTNA MARJETICA,
POLNJEN CVET, MEŠANICA Bellis perennis
DVOLETNICA
O!
NOV
LEPI SLAK HEAVENLY
BLUE Ipomoea purpurea
POPENJAVKA
sejemo: od junija do julija;
presajamo: septembra;
cveti: od januarja do aprila
Sejemo: od aprila do maja; Dvoletnica, ki jo sejemo popresajamo: od aprila do
leti, da cveti vso pomlad.
Lepi polni cvetovi so v beoktobra. Pred setvijo seme lih, rdečih in roza odtenkih.
namočimo v vodi. Cveti so To ni zahtevna cvetlica.
prelepe modre barve, posa- V mrzlih zimah jo moramo
mezen cvet pa živi le en dan. zaščititi pred mrazom. Lepa
Vsako jutro se odpirajo novi je na obrobkih, na cvetličnih
cvetovi. To je hitro rastoča gredicah in v okrasnih lonpopenjavka, zato naj se
cih v kombinaciji s tulipani,
vzpenja ob ograji, pergoli, mačehami in narcisami.
žici, vrvici ali kolu. Lepi slak Lističi, ki imajo okus po
60
kostanju, so odličen dodatek k solatam.
cveti: od aprila do junija.
To je dvoletna cvetlica.
Cvetovi so beli, roza, rdeči,
vijolični in lepo dišijo. Primeren je za okras gredic in
za rez. Lep je v okrasnih
posodah na balkonih in terasah. Potrebuje sončno lego
in dobra hranljiva tla. Da
bolje prezimi, ga prekrijemo.
MAČEHA ALI VIJOLICA
Viola sp. SWISS GIANT
DVOLETNICA
• MEŠANICA BARV
• MODRA Z OČESOM
• RDEČA Z OČESOM
• RUMENA Z OČESOM
cveti: od oktobra do decembra in od marca do maja.
To je dvoletnica. Jeseni in
spomladi krasi cvetlične
gredice, obrobke in predvsem okrasne posode. Nezahtevna je in dobro prezimi.
Božično žito
da je okoli Božiča bujno in
lepo zeleno. Seme bolje kali,
če ga čez noč namočimo.
Posodico, ki ima na dnu
luknje, napolnimo z zemljo.
Seme posejemo tako, da
se zrna dotikajo, nato jih
prekrijemo s tanko plastjo
zemlje. Postavimo na toplo
in kar se da svetlo mesto v
kuhinji ali dnevni sobi. Da
preprečimo rast bilk v eno
smer, lonček vsak dan malo
obrnemo. Zalivamo zelo
previdno, saj semena pri
prekomernem zalivanju
rada postanejo plesniva,
listi pa porumenijo. Nežnim
rastlinicam zelo godi, če jih
Običajno ga sejemo okoli
vsak dan rosimo z mlačno
4. decembra (sv. Barbara) in vodo. Ko prva setev oze13. decembra (sv. Lucija), leni, posejemo novo. Tako
R I ST
EN
KO
Setev božičnega žita je
lepa navada, ki v prihajajočem letu napoveduje
obilno žetev, saj simbolizira nov kruh in novo
življenje. Božično žito je
tudi simbol svetlobe in
upanja. Na Gorenjskem
ga imenujejo »božično
žito«, na Štajerskem
»kaljeno žito«, na Dolenjskem »pšenička«, v Beli
Krajini pa je »večno življenje«. Nežne zelene bilke
pšenice so prelepa poživitev v predprazničnih
dneh. Mlade pšenične
bilke so užitne in zdrave.
bomo imeli v stanovanju
zelen okras v času, ko narava zunaj še počiva. Še bolj
nenavadno zelenje dobimo,
če pšenici dodamo nekaj
semen sončnic, redkvic ali
celo žametnic.
NAJEM
ZELENJAVNEGA VRTA
Za vse, ki nimate zelenjavnega vrta, vendar si ga
želite, obstaja enostavna rešitev.
V bistvu sta na voljo dve. Zelenjavo
lahko gojite na balkonu v loncih ali pa
najamete vrtiček in ustvarite svoj zelenjavni vrt. Poznam dekleti, ki sta najeli vrt, ena na Ljubljanskem barju
(100 m2 za 150 EUR/leto) in druga
v bližini Koseškega bajerja (50 m2 za
80 EUR/leto).
Vrtički so običajno ograjeni in imajo
dostop do vode. Vse ostalo je prepuščeno vaši domišljiji in pridnim delovnim rokam pa seveda pravi izbiri vrst
in sort vrtnin znamke Royal Seeds.
Za dober pridelek potrebujete 50 m2
in 3–5 ur dela na teden.
T
N
ASVE
helena Ž.: »Zaželela sem si doma
pridelane zelenjave in malo sprostitve, zato sem si lansko pomlad
najela košček zemlje v bližini doma
ob Koseškem bajerju. Pridelala
sem vse, kar sem si zamislila, obilo
zelenjave, začimbe za popestritev
in nekaj prelepih cvetlic.«
61
Travne mešanice
TRATA JE SESTAVNI DEL VRTA.
DA BOMO IMELI LEPO IN TRPEŽNO TRATO, MORAMO
UPOŠTEVATI KAR NEKAJ NAVODIL.
TRAVNA MEŠANICA
MUNDIAL - ZA ŠPORTNE
TERENE
Tla dobro pripravimo:
Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom)
in pesek (predvsem na težkih tleh, da jih prezračimo).
Tla počistimo in poravnamo:
Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih
delov. Površino pregrabimo in poravnamo. Površino ali
povaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne, da se uleže.
Gnojenje s specialnimi gnojili za trato:
Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo po površini,
pregrabimo in s tem površino še enkrat poravnamo.
Tekom rasti gnojimo 4x: konec marca, maja, v začetku
julija in v začetku septembra. Gnojimo pred ali med
dežjem.
Travna mešanica Mundial
je profesionalna mešanica
Setev travnega semena:
namenjena za oblikovanje
Seme posejemo čim bolj enakomerno po celi površini. trate v domačem vrtu, na
Setveno površino nato pregrabimo, tako da seme rahlo športnih terenih in v parkih,
prekrijemo s slojem zemlje. Površino povaljamo ali jo
kajti odlično prenaša obrepritisnemo z večjo desko. S tem omogočimo boljši kon- menitve in se po košnji hitro
takt semena z zemljo in posledično boljšo kalitev seobrašča. Trata je ob pravilni
mena.
negi kompaktna, zdrava in
harmonične zelene barve.
Zalivanje:
1 kg = 40 m2
3-4 tedne po setvi posejano površino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem omogočimo boljšo in hitrejšo
TRAVNA MEŠANICA
kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zaliTIVOLI – UNIVERZALNA
vamo zjutraj ali zvečer. Zalivamo obilno (VEČ VODE
MEŠANICA
NAENKRAT) in manjkrat, zato da namočimo plast tal
do globine 15 cm (8-10 l/m2).
Košnja:
Prvič kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3.
Nadaljnje košnje: Od marca do oktobra kosimo enkrat
tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz.
na 2/3 višine trave, tako da odstranimo 1/3 listne
mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s trate.
Zračenje trate (vertikuliranje):
Spomladi s posebnimi ostrimi grabljami trato dobro
pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enakomerno
po celi površini v tla naredimo luknje. S tem odstranimo
odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno
plast tal in rastline travne ruše ter spodbudimo razraščanje.
Obnova obstoječe razredčene in grde trate:
Trato čim nižje pokosimo in jo nato globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim
gnojilom za trato, posejemo izbrano mešanico semen,
prekrijemo z zemljo in po možnosti povaljamo. Dva
tedna površino zalivamo.
62
Sestavljena je iz kvalitetnih vrst in sort trav ter je
namenjena za setev domače vrtne trate, rekreacijskih površin in parkov.
Ob pravilni negi oblikuje
gosto, kompaktno in zelo
lepo večletno trato.
1 kg = 40 m2
TRAVNA MEŠANICA
SPORT – ZA ŠPORTNE
TERENE
TRAVNA MEŠANICA
MEDITERAN – ZA SUŠNE
IN SONČNE LEGE
TRAVNA MEŠANICA
SENKA - ZA SENČNE
POVRŠINE
Travna mešanica je namenjena za oblikovanje
trate v domačem vrtu,
na športnih terenih in v
parkih, kajti odlično prenaša obremenitve in se
po košnji hitro obrašča.
1 kg = 40 m2
Je preizkušena mešanica,
namenjena za sončne
in sušne površine. Zaradi
posebne sestave ob pravilni negi oblikuje gosto
in kompaktno večletno
trato.
1 kg = 40 m2
Travna mešanica je namenjena za setev na delno
senčnih površinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki ob pravilni
negi uspevajo tudi v manj
ugodnih pogojih. Primerna
za domače vrtove in parke.
1 kg = 40 m2
63
LUNIN SETVENI
JANUAR
FEBRUAR
1 PE
1 PO
od 2h
2 SO
do 3h
3 NE
do 2h
4h - 16h
od 17h
4 PO
od 16h
5 TO
6 SR
CVETOVI
do 3h
do 13h
od 14h
9 SO
do 18h
11 PO
od 19h
do 17h
13 SR
do 4h
14 ČE
do 3h
od 18h
5h - 11h
od 12h
15 PE
17 NE
LISTI
5 PE
od 1h
od 16h
10 SR
do 6h
13 SO
18 ČE
19 TO
19 PE
20 SR
KORENINE
20 SO
25 PO
do 13h
od 14h
CVETOVI
do 15h
27 SR
od 16h
od 7h
29 PE
30 SO
31 NE
LISTI
do 11h
12h - 15h
od 2h
od 12h
do 20h
od 5h
do 19h
od 20h
CVETOVI
do 22h
od 23h
LISTI
do 14h
od 15h
22 PO
PLODOVI
23 TO
PLODOVI
do 2h
25 ČE
od 11h
KORENINE
do 19h
27 SO
do 8h
28 NE
do 7h
29 PO
KORENINE
1h - 13h
KORENINE
26 PE
PLODOVI
28 ČE
od 23h
21 NE
24 SR
LISTI
26 TO
do 1h 2h - 13h
15 PO
do 23h
do 6h
od 4h
17 SR
od 7h
24 NE
do 3h
12 PE
KORENINE
23 SO
KORENINE
16 TO
LISTI
22 PE
od 5h
8 PO
18 PO
21 ČE
8h - 23h
do 4h
14 NE
4h - 13h
16 SO
4 ČE
11 ČE
KORENINE
12 TO
LISTI
9 TO
PLODOVI
10 NE
od 13h
3 SR
7 NE
LISTI
8 PE
2 TO
6 SO
od 4h
7 ČE
od 1h
do 12h
od 20h
od 9h
od 8h
do 20h
od 21h
od 14h
KORENINE
RAZDELITEV RASTLIN:
Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče
začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd.
Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata,
radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.
64
MAREC
APRIL
1 TO
LISTI
1 PE
2 SR
LISTI
2 SO
3 ČE
do 8h
4 PO
PLODOVI
5 SO
do 14h
6 NE
od 15h
KORENINE
7 PO
do 14h
8 TO
od 15h
10 ČE
do 19h
12 SO
13 NE
5 TO
6 SR
do 7h
7 ČE
do 7h
KORENINE
12 TO
13 SR
15 TO
KORENINE
15 PE
do 4h
16 SO
od 9h
18 PO
od 5h
19 SO
do 9h
do 1h
od 21h
od 10h
od 2h
do 7h
8h - 24h
od 1h
do 3h
17 NE
od 4h
do 20h
od 22h
11 PO
14 ČE
18 PE
do 21h
od 20h
14 PO
do 3h
od 9h
KORENINE
KORENINE
17 ČE
od 13h
10 NE
od 12h
do 1h 2h - 8h
do 17
od 21h
PLODOVI
do 11h
16 SR
od 2h
do 1h
9 SO
12h - 19h
11 PE
KORENINE
8 PE
CVETOVI
9 SR
od 2h
3 NE
od 9h
4 PE
od 16h
do 1h
od 4h
PLODOVI
do 9h
10h - 15h
19 TO
od 1h
KORENINE
20 NE
PLODOVI
20 SR
21 PO
PLODOVI
21 ČE
do 9h
10h - 21h od 22h
22 TO
do 9h
od 18h
22 PE
do 21h
23 SR
do 9h
od 18h
23 SO
CVETOVI
24 ČE
do 13h
14h - 24h
24 NE
do 9h
od 10h
25 PE
25 PO
LISTI
26 SO
26 TO
LISTI
27 NE
28 PO
do 3h
29 PE
LISTI
30 SR
do 17h
1h - 10h
28 ČE
od 4h
29 TO
31 ČE
27 SR
od 1h
od 22h
od 18h
30 SO
od 11h
KORENINE
do 2h
Polna luna
Prazna luna
Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik,
paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd.
Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico):
korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.
65
Vir: Maria Thun AUSSAATTAGE 2016, Matthias K. Thun
K O L E D A R 2 0 16
LUNIN SETVENI
MAJ
1 NE
JUNIJ
do 10h
2 PO
3 TO
8h - 13h
4 SR
LISTI
5 ČE
2 ČE
od 14h
do 18h
6 PO
od 19h
7 TO
8 SR
9 PO
od 22h
do 13h
11 SR
od 14h
1h - 19h
12 ČE
3 PE
od 19h
do 9h
10 TO
5h - 24h
od 1h
5 NE
do 17h
7 SO
LISTI
do 4h
4 SO
6 PE
8 NE
1 SR
od 11h
do 23h
do 18h
do 20h
od 17h
do 4h
9 ČE
od 5h
do 18h
10 PE
od 20h
11 SO
od 19h
12 NE
od 19h
PLODOVI
do 20h
5h - 13h
od 14h
13 PE
PLODOVI
13 PO
KORENINE
14 SO
PLODOVI
14 TO
KORENINE
15 NE
16 PO
15 SR
do 18h
3h - 6h
17 TO
16 ČE
od 7h
KORENINE
18 SR
do 4h
5h - 17h
do 10h
od 11h
17 PE
do 22h
18 SO
LISTI
19 ČE
do 3h
od 4h
19 NE
LISTI
20 PE
do 3h
od 4h
20 PO
do 14h
21 SO
od 15h
do 15h
od 16h
od 18h
do 11h
od 12h
21 TO
PLODOVI
22 NE
LISTI
22 SR
23 PO
LISTI
23 ČE
KORENINE
24 PE
do 22h
25 SO
do 23h
24 TO
do 4h
od 5h
25 SR
PLODOVI
26 ČE
do 13h
27 PE
do 16h
29 NE
31 TO
od 17h
13h - 17h od 18h
do 8h
30 ČE
od 20h
od 23h
12h - 18h
od 19h
do 2h
28 TO
29 SR
CVETOVI
do 2h
do 19h
26 NE
27 PO
KORENINE
28 SO
30 PO
od 14h
od 23h
od 16h
do 11h
od 12h
do 20h
od 9h
RAZDELITEV RASTLIN:
66
JULIJ
AVGUST
1 PE
od 22h
2 SO
3 NE
do 2h
do 18h
6 SR
7 ČE
PLODOVI
8h - 10h 15h - 21h od 22h
10 NE
do 17h
od 18h
do 7h
8h - 22h
12 TO
00h - 22h
13 SR
do 11h
12h - 18h
14 ČE
do 6h
do 22h
19 TO
do 12h
20 SR
do 2h 3h - 8h
21 ČE
do 4h
23 SO
do 4h
6 SO
od 22h
do 2h
od 8h
7 NE
KORENINE
8 PO
KORENINE
9 TO
do 16h
10 SR
do 15h
od 16h
od 23h
12 PE
LISTI
13 SO
LISTI
od 20h
16 TO
od 19h
17 SR
od 23h
18 ČE
od 13h
9h - 19h
od 17h
od 19h
od 20h
do 5h
6h - 14h
do 3h
19 PE
20 SO
PLODOVI
do 11h
od 12h
do 21h
do 8h
14h - 24h
od 22h
9h - 12h
od 13h
do 10h
od 20h
do 7h
od 8h
do 15h
22 PO
od 5h
od 15h
od 4h
21 NE
KORENINE
22 PE
do 8h
15 PO
10h - 18h
18 PO
od 13h
11 ČE
od 7h
do 9h
do 12h
5 PE
14 NE
do 17h
od 17h
LISTI
od 23h
CVETOVI
16 SO
17 NE
od 15h
od 4h
9 SO
15 PE
od 19h
do 14h
do 3h
8 PE
11 PO
4 ČE
CVETOVI
5 TO
do 16h
3 SR
od 3h
4 PO
1 PO
2 TO
KORENINE
17h - 22h od 23h
23 TO
PLODOVI
24 NE
od 1h
24 SR
25 PO
LISTI
25 ČE
KORENINE
26 PE
KORENINE
26 TO
27 SR
28 ČE
do 16h
od 17h
27 SO
do 2h
3h - 9h
29 PE
29 PO
KORENINE
30 SO
31 NE
od 23h
CVETOVI
Polna luna
30 TO
31 SR
od 15h
do 4h
28 NE
od 10h
do 22h
do 14h
od 5h
CVETOVI
do 5h
od 6h
do 20h
od 21h
PLODOVI
Prazna luna
67
K O L E D A R 2 0 16
LUNIN SETVENI
SEPTEMBER
1 ČE
OKTOBER
do 7h
od 22h
2 PE
do 14h
3 SO
3h - 11h
15h - 21h
od 17h
1 SO
4 TO
5 PO
KORENINE
5 SR
7 SR
do 11h
KORENINE
3 PO
KORENINE
10h -21h
od 22h
6 ČE
12h - 22h
od 23h
7 PE
do 9h
12h - 22h od 23h
2 NE
4 NE
6 TO
do 11h
do 17h
od 18h
CVETOVI
do 5h
od 6h
LISTI
do 19h
od 20h
8 ČE
LISTI
8 SO
PLODOVI
9 PE
LISTI
9 NE
PLODOVI
10 SO
do 12h
od 13h
11 NE
do 20h
13 TO
od 21h
do 22h
15 ČE
od 23h
6h - 16h
17 SO
LISTI
LISTI
16 NE
do 13h
od 15h
do 6h
do 16h
od 15h
do 17h
24 PO
od 18h
LISTI
do 7h
25 TO
do 9h
od 17h
CVETOVI
23 NE
do 1h
od 7h
KORENINE
22 SO
KORENINE
od 8h
do 23h
26 SR
27 TO
30 PE
od 4h
21 PE
26 PO
29 ČE
do 3h
20 ČE
od 8h
24 SO
28 SR
9h - 24h
od 16h
19 SR
PLODOVI
22 ČE
25 NE
14 PE
18 TO
do 7h
do 8h
17 PO
od 8h
20 TO
23 PE
od 16h
do 6h
19 PO
21 SR
12 SR
KORENINE
15 SO
do 19h
16 PE
18 NE
od 6h
13 ČE
KORENINE
14 SR
do 5h
11 TO
PLODOVI
12 PO
10 PO
27 ČE
od 6h
do 16h
do 3h
28 PE
do 19h
4h - 9h
od 8h
15h - 21h od 22h
29 SO
od 22h
30 NE
31 PO
od 4h
KORENINE
KORENINE
do 22h
od 23h
do 7h
RAZDELITEV RASTLIN:
68
NOVEMBER
DECEMBER
1 TO
od 21h
1 ČE
do 7h
8h - 16h
od 17h
2 SR
LISTI
2 PE
3 ČE
LISTI
3 SO
2h - 24h
4 NE
KORENINE
od 12h
5 PO
do 23h
od 13h
6 TO
4 PE
do 1h
5 SO
1h - 11h
6 NE
do 12h
7 PO
KORENINE
8 TO
do 16h
9 SR
do 12h
10 ČE
do 12h
od 21h
od 13h
11 PE
12 SO
13 NE
od 17h
do 2h
LISTI
9 PE
LISTI
10 SO
LISTI
12 PO
3h - 24h
13 TO
16 PE
od 2h
17 SO
do 23h
18 NE
19 SO
LISTI
19 PO
20 NE
do 13h
21 PO
od 14h
do 7h
od 13h
do 21h
do 11h
od 14h
do 12h
od 13h
CVETOVI
do 10h
od 11h
do 22h
10h -23h
20 TO
od 13h
od 8h
22 ČE
KORENINE
od 8h
23 PE
KORENINE
KORENINE
24 SO
do 10h
25 PE
KORENINE
25 NE
do 5h 6h - 8h
do 4h
27 NE
do 4h
28 PO
5h - 18h
od 19h
od 5h
do 16h
od 23h
PLODOVI
do 1h
24 ČE
26 SO
od 22h
21 SR
do 23h
22 TO
od 21h
do 12h
15 ČE
18 PE
23 SR
00h - 14h
8 ČE
KORENINE
do 1h
od 18h
2h - 20h
11 NE
od 2h
16 SR
17 ČE
do 17h
14 SR
15 TO
od 9h
7 SR
LISTI
14 PO
do 8h
od 17h
11h -18h
9h - 18h
26 PO
LISTI
27 TO
LISTI
28 SR
do 13h
od 23h
od 14h
29 TO
LISTI
29 ČE
PLODOVI
30 SR
LISTI
30 PE
do 23h
31 SO
KORENINE
Polna luna
od 19h
Prazna luna
69
K O L E D A R 2 0 16
Podatki o semenu
VRSTA / SORTA
BAZILIKA
BLITVA (MANGOLD)
BROKOLI
BOB
BUČE
BUČKE
CVETAČA
ČEBULA
ENDIVIJA
FIŽOL NIZKI
FIŽOL VISOKI
GRAH
JAJČEVEC
KOLERABICA
KOLERABA
KORENČEK
KUMARE
LUBENICA
MELONA
MOTOVILEC
OHROVT
OKRA
PAPRIKA
PARADIŽNIK
PETERŠILJ
POR
RADIČ
RDEČA PESA
REDKVICA
REPA
SLADKA KORUZA
SOLATA
ŠPARGELJ
ŠPINAČA
ZELENA
ZELJE
70
TEMP. ZA
KALITEV
V ºC
15 - 20
10 - 15
10 - 25
10 - 25
20 - 35
21 - 35
10 - 25
12 - 25
18 - 20
15 - 25
15 - 25
8 - 24
20 - 35
10 - 25
10 - 25
8 - 23
15 - 30
20 - 30
24 - 35
15 - 22
8 - 25
15 - 30
18 - 35
16 - 35
13 - 20
12 - 30
15 - 20
10 - 15
7 - 32
15 - 25
16 - 21
8 - 20
20 - 25
7 - 24
16 - 21
17 - 28
ŠTEVILO
SEMEN V
1 GRAMU
800
50
300 - 400
0,5 - 1
5-7
6-8
300
250 - 300
550 - 600
3-4
3-4
3 -4
250 - 270
250 - 330
330 - 500
900
30 - 40
10 - 20
20 - 30
600
300
18
140 - 170
280 - 320
450 - 600
350 - 400
500 - 600
50 - 60
100 - 140
400 - 500
5-7
700 - 900
40 - 50
80 - 100
2.500
250
GLOBINA
SETVE
0,1 cm
3 cm
1 - 1,5 cm
4 - 5 cm
2 - 3 cm
2 - 3 cm
1- 1,5 cm
1 cm
1 cm
3 - 5 cm
3 - 5 cm
5 cm
1 cm
2 cm
3 cm
1 cm
2 cm
2 - 4 cm
1 - 1,5 cm
1 cm
1 - 1,5 cm
2,5 cm
1,5 cm
0,5 - 1 cm
1 - 1,5 cm
1 cm
0,5 - 1 cm
3 cm
2 cm
1 - 2 cm
2 - 3 cm
0,5 - 1 cm
3 cm
1 - 2 cm
0,5 cm
1,5 - 2 cm
RAZDALJA
RASTLINAMI
RAZDALJA
MED
VRSTAMI
30 - 35
40
60 - 80
60 - 80
150 - 200
90 - 140
60 - 80
20 - 25
30 - 35
40 - 70
80 - 100
60 - 80
60 - 80
30
40
25 - 35
150 - 170
170 - 230
150 - 200
30
50
60 - 90
60 - 80
70 - 90
20 - 25
35 - 50
20 - 25
40
15 - 20
40
80
30 - 35
130
25 - 30
40 - 50
50 - 70
MED
(cm)
RAZDALJA
V VRSTI
20
30
50 - 60
20 - 30
100 - 150
60 - 80
50 - 60
7 - 10
25 - 30
5-8
20 - 25
6-8
40 - 50
25
30
3-5
80 - 90
70 - 120
50 - 100
5
50
40 - 60
40 - 60
35 - 50
2-5
10 - 15
18 - 20
15 - 20
3-5
25
30
25 - 30
30
3-5
20 - 30
50 - 55
ČAS SETVE
ZA VZGOJO
SADIK
V ZABOJČEK
III - IV
III - IV
II - IV
II - IV
III - IV
DIREKTNO
NA
PROSTO
V
IX - X
IV - VI
II - IV
IV - V
IV - V
IV - VI
IV
VI - VII
IV - V
IV - V
II - VII
II - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - IV
III - VIII
VII
III
IV - V
IV - V
IV - V
VIII - IX
IV - VI
III - VIII
IV - V
III - VIII
IV - VI
VI - VIII
IV
IV - VII
VII
IV - V
IV - VII
V
III - IV; IX - X
IV - V
IV - VII
ČAS
POBIRANJA
PRIDELKA
V - IX
X - III
VI - XI
VI - VII
IX
VII - IX
VI - XI
VIII - IX
XI - XII
VII - X
VIII - IX
VI - XI
VII - X
V-X
IX - X
VII - XI
VII - IX
VIII - IX
VIII - IX
X - IV
VIII - III
VII - X
VII - IX
VII - X
IV - XII
VII - III
VIII - III
VII - XI
VI - XI
X
VII - IX
VI - XI
V
V; IX - XII
IX - X
VII - XI
KOLIČINA
SEMENA ZA
SETEV (kg/ha)
3
15 - 20
0,3 - 2,2
200 - 250
3-6
3-5
0,3 - 2,2
5-8
0,8 - 4
100 - 120
90 - 100
160 - 220
0,3 - 3
4,5
2-3
3-7
3-5
4-5
4-6
10 - 12
0,3 - 2,2
8 - 10
0,8 - 2,4
0,4 - 2,2
10 - 20
3-5
8 - 20
15 - 20
12 - 15
3 - 5,5
15 - 20
0,9 - 3
4-7
24 - 30
0,3 - 1,5
0,3 - 2,8
71
Dobri in slabi sosedje vrtnin
VRTNINA
BELUŠI ALI ŠPARGLJI
BUČKE IN BUČE
ČEBULA
ČESEN
ENDIVIJA
FIŽOL
GRAH
JAGODE
KAPUSNICE
KOLERABICA
KORENČEK
KROMPIR
KUMARE
MANGOLD ALI BLITVA
PARADIŽNIK
PAPRIKA
POR
RADIČ
RDEČA PESA
REDKVICA IN REDKEV
SLADKA KORUZA
SOLATA
ŠPINAČA
ZELENA
72
DOBRI SOSEDJE
paradižnik, peteršilj, kumare, solata
bazilika, čebula, fižol, sladka koruza,
kapucinka, rdeča pesa
korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode
paradižnik, rdeča pesa, korenček,
kumare, jagode, vrtnice
fižol, por, kapusnice
boreč, kapusnice, kolerabica, solata, kumare,
zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa,
šetraj, jagode
korenček, redkvica, zelena, špinača, kumare,
buče, bučke, sladka koruza, solata,
kapusnice, kolerabica
česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača,
boreč, drobnjak, čebula
fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača,
krompir, solata, por, endivija, grah,
koriander, mangold
fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica,
por, solata, krompir, grah, paradižnik
čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold,
por, česen, grah, solata, drobnjak, koper,
žajbelj, zelje
kapusnice, kolerabica, špinača, sladka koruza,
bob, žametnica, kapucinka, meta,
kumina, kamilica
bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena,
špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje,
koper, koriander
redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol
fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pastinak,
peteršilj, solata, radič, zelena, špinača,
kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula
korenček, zelje
zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica,
kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača
paradižnik, visoki fižol, korenček, solata
nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula,
bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander
fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača,
mangold, kapusnice, kolerabica, grah,
kapucinka, šetraj
paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče,
melone, krompir
redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por
paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa,
kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta,
boreč, špinača, sladka koruza,
paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica,
kapusnice, krompir, jagode, grah, solata
grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica,
kapusnice, kumare, kamilica
SLABI SOSEDJE
česen, čebula
kumare
zelje, fižol, grah, por
fižol, kapusnice, grah
grah, česen, por, čebula
čebula, por, česen, fižol, krompir,
paradižnik
kapusnice
čebula, česen, jagode, kapusnice
korenček
sončnice, paradižnik, buče,
zelena, grah rdeča pesa
paradižnik, krompir, redkvica
grah, krompir, kumare, koper
fižol, rdeča pesa, grah
špinača, visoki fižol, krompir,
koruza, por
kumare
zelena, rdeča pesa
zelena, peteršilj
rdeča pesa
sladka koruza, solata, krompir
73
Živali v zelenjavnem vrtu
Vrtnarjevi pomočniki
- zaželjene živali
• Domače kokoši Spustimo jih v vrt, ko
ga obdelujemo, saj bodo pobrale ogrce,
strune in razne gosenice.
BIMO:
NE POOZADEL NAπEGA
A
S
æIVALEINJAVNEGA VRT
ZEL
• Krešič Črn neopazen hrošček, ki ponoči
uničuje polže.
• Deževniki So obvezni prebivalci vrtnih
tal, ker predelujejo organske snovi, da
postanejo dostopne rastlinam. Tako bo-
• Jež Obožuje polže lazarje. V zelenjavnem vrtu je zelo dobrodošel.
gatijo tla s hranilnimi snovmi, jih zračijo
in so pomemben člen v prehranjevalni
verigi. Brez njih so tla revna in sipka.
• Navadna krastača Obožuje polže
lazarje, saj jih v eni noči pospravi toliko
• Obvezni ptički na vrtu Sivi muhar,
grilček, poljski vrabec, rumeni strnad.
Nezaželjene
živali
• Krt, žužkojedi rovokopač Načeloma
nam v zelenjavnem vrtu ne škodi, razen
kot sama tehta. V vrt jih privabljamo
tako, da jim postavimo »kamnite hišice«.
• Železna kačica Vidimo jih, če dvignemo les, ki je dolgo ležal na vlažni prsti.
Prehranjuje se z odmrlo rastlinsko
snovjo in je zato pomembna predelovalka organske snovi.
74
če jih ni preveč. V bistvu je koristen, saj
se hrani s škodljivimi žuželkami. Kakšna
krtina tu in tam pa nas tudi ne bo uničila.
• Voluhar, nadležni vegetarijanec
V našem zelenjavnem vrtu koplje rove
in uživa podzemne dele rastlin (obožuje
krompir, korenček, kolerabo, peteršilj in
radič). Na srečo se ne pojavlja v večjem
številu, zato ga z ustreznimi pastmi
lahko ujamemo in odnesemo z vrta.
•
zaščitene živalske vrste, zato ga ne
ubijemo, ampak odnesemo v naravo.
Polži določenih rastlin ne marajo.
V vsakem zelenjavnem vrtu obvezno
rastoči ognjič odganja tudi polže.
Koloradski hrošč Ko krompir dvakrat
oberemo, to je poberemo ličinke, smo
zmagali.
• Gosenice metulja kapusovega belina
Z žretjem zelenih delov kapusnic in
onesnaževanjem z iztrebki nas spravijo
v zares slabo voljo. Gosenice so strupene, zato jih ptiči ne marajo. Preostane nam le, da jih poberemo. Ptiček
sivi muhar, naravni sovražnik kapusovega belina, se hrani z metulji, zato si
želimo da bi gnezdil v bližini našega vrta.
Ima veliko naravnih sovražnikov – malo
uharico, veliko podlasico, lisico, kanjo,
navadno postovko, določene lovske pse.
Življenje mu zagrenimo, če nasadimo
določene rastline – križnolistni mleček
(Euphorbia lathyris), cesarski tulipan
(Fritillaria imperialis), narcise.
• Bramor Velika žuželka (5 cm), ki se
hrani z nežnimi deli rastlin. Lahko nam
naredi škodo, če se prekomerno razČe bo prisoten, potem požrešnih gosenic ne bo. Med kapusnice moramo
posejati kamilice, saj njihov vonj preganja in odvrača metulje kapusovega
belina.
množi. Takrat se ga znebimo tako, da
vrtna tla dobro namočimo. Bramorji
prilezejo na plano in jih poberemo.
• Polži Največ škode nam naredijo lazarji
(goli). Najboljša obramba je, da jih z
vrtnih gred pobiramo zgodaj zjutraj.
Veliki vrtni polž (s hišico) ne naredi
takšne škode, manj jih je in sodi med
• Listne uši Listne uši niti niso tako
grozne, kot se nam zdi. Koristne so za
čebele, saj odvečne rastlinske sokove
izločajo na svojih zadkih, kjer jih prestrezajo medonosne čebele. Pojavljajo
se v najbolj bujni vegetaciji, takrat ko
so rastline močne in si po napadu uši
hitro opomorejo. Poleg tega imajo veliko
naravnih sovražnikov. Odrasle različne
vrste pikapolonic in njihove ličinke se
prehranjujejo z ušmi. Pikapolonice prezimujejo v votlih delih suhih rastlinskih
stebel, zato naj ti ostanki čez zimo ostanejo na vrtu. Z ušmi se hranijo tudi
žuželke kot so trepetavke, navadne
tančičarice, bogomolke.
(Vir: Ivan Esenko: Vrt, učilnica življenja)
75
4A
K
DA
KO
05
50
26
27
A
26
26
A
25
25
Vrt
révert
Jacques P
TisoË in tisoË let
bi bilo premalo
da bi se izreËi dalo
beæen trenutek veËnosti
ko si me objela
ko sem te objel
nekega svetlega zimskega jutra
v parku Montsouris v Parizu
v Parizu
na zemlji
na zemlji ki je zvezda.
S čebelico smo označili vse medonosne rastline.
Medonosno rastline so v našem
zelenjavnem vrtu obvezne,
saj privabljajo čebele in čmrlje,
ki oprašujejo rastline, da obrodijo.
SEMINA d.o.o., Brnčičeva 45, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija
www.semina.si / [email protected] / Telefon: +386 (0)81 601 081 / Fax: +386 (0)81 601 082
GSM: +386 (0)41 668 269, +386 (0)41 757 773
Besedilo: Semina d.o.o., Kristina Škrbec / Lektoriranje: Bojana Ivanjšič Mureškić / Oblikovanje in elektronski prelom: Blaž Grm
Foto: Nova Flora / Tisk: LitoBM, Bologna, Italia

Razglednice z vrta 4

Transcription

Similar documents

FLORA 2013 - Okrasni vrt

novejse zelenjadnice_misa pusenjak.pdf

NOVO! - semina

UČNA POT

IsTRskA DeBeLOPLODNA=DOLGOPLODNA PAUeTeT TONDA DI

Letak A4 jagodicevje.cdr

katera-cvetlica-pdf

Razmi{ljanje o trajnicah/ 2. del

Zelišča, zdravilne rastline - opis