NOVO! - semina

Semina Semina
Za vse, ki radi vrtnarite!
SEMINA IN SEMENA ROYAL SEEDS
Semina d.o.o smo mlado slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko
semen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državah
Evrope in dodelana v največjem in najmodernejšem semenarskem podjetju v Italiji
(SUBA SEEDS). Italijansko podjetje je v regiji Emilia Romagna, ki je tradicionalno
poznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. In to zaradi podnebnih in vremenskih
razmer, ustreznih tal in odlične tehnološke infrastrukture. V tej regiji pridelujejo seme
vrtnin za semenska podjetja s celega sveta. Naš cilj je dolgoročno razviti kvalitetno
pridelavo semen primernih vrtnin tudi v Sloveniji.
Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenske
avtohtone in udomačene sorte. Vse se vzdržujejo brez uporabe biotehnoloških
metod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so na naše rastne razmere,
niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo razveselili vsakega ljubiteljskega vrtnarja.
Seme pred pakiranjem kontroliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost,
čistota, vlaga). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim standardom. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju.
DOMAČE SORTE V SORTIMANU ROYAL SEEDS:
Repa Kranjska okrogla; solate Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Unicum,
Posavka, Majska kraljica; motovilec Ljubljanski; paprika Šorokšari, Kurtovska kapija
in Botinečka žuta; zelje Varaždinsko, Futoško in Ditmar; fižol Češnjevec, Jeruzalemski; rumeno korenje; rdeča pesa Egiptovska.
LINIJE IZDELKOV
• Vrečice Royal Seeds STANDARD
(zelenjavna in cvetlična semena)
• Vrečice Royal Seeds MAXI Hobby
(zelenjavna semena)
• Vrečice Royal Seeds Herbal Line
(zeliščna oz. začimbna semena)
• NOVO 2015 Vrečice Royal
Seeds Tomato & Chili Line
(semena paradižnikov in čilijev)
• NOVO 2015 Vrečice Royal Seeds
Bio Line (ekološko
pridelana semena)
• Travne mešanice semen
Royal Seeds
(semena za vrtno trato)
NOVO 2015: EKO EMBALAŽA
- PLASTIFICIRANA Z ZELENJAVNO
PLASTIKO – PRVI V SLOVENIJI
Seme mora biti hermetično pakirano, da ohrani svoje lastnosti dlje časa. Običajno
je pakirano v papirnato embalažo, ki je plastificirana. Mi pa prvi v Sloveniji pakiramo seme tudi v papirnate vrečice, ki so plastificirane z UNIKATNO in INOVATIVNO zelenjavno plastiko. Ta plastika je izdelana po najmodernejših
proizvodnih postopkih iz zelenjave.
Vrečice lahko recikliramo in so biorazgradljive, torej
primerne za na kompost ali med biološke
odpadke.
Vrečice so označene
z logom:
V svojem zelenjavnem vrtu želim preizkusiti čim več novih rastlin. Tako bo
pestrejši, da o jedeh, čajčkih in šopkih
sploh ne govorim.
Lansko leto ni bilo naklonjeno paradižniku.
Zato bo pa letošnje! Vzgojim si čim več
različnih paradižnikov iz semena. Različne sorte različno dobro prenašajo različno vreme. Torej ne glede na vreme,
bom nekaj pridelala. S paradižniki pa
posejem tudi kakšen peklensko pekoč
čili, ki ga vzgajam v loncu.
MOjI NAčRtI
zA LEtOšNjE
vRtNARSkO
LEtO
Lani sem se veliko pogovarjala z ljudmi,
ki vrtnarijo. NEKAJ njihovih izkušenj je
zajetih v tej brošuri in v letošnjem letu
nadaljujem z vrtnarskimi klepeti.
Lansko poletje me je z vremenom presenetilo. Ko začnem z vrtnarjenjem, ne
vem, kakšno poletje me čaka, zato si
vseeno posejem vse, kar si želim pridelati.
Se bom že sproti prilagajala vremenu.
Tudi letos kombiniram in preizkusim nove
kombinacije vrtnin, cvetlic in vseh možnih zelišč skupaj na gredicah. Ne pozabim posejati zelenjave, ki jo imam v vrtu
od jeseni do pomladi. Vem, da je kombiniran vrt lepši in bolj zdrav.
Bom URBANO VRTNARILA. Večje lonce,
korita ali drugo embalažo bom napolnila z zemljo in v njih zasejala različno
seme zelenjave in zelišč.
Kot vsako leto bom EKOLOšKO VRTNARILA: pravočasno sejala, upoštevala
mešane posevke, uporabila različne
zvarke, ki pospešujejo rast in odpornost
ter ščitijo mojo zelenjavo pred napadi
bolezni in škodljivcev, prekrivala tla,
pazljivo zalivala in se veselila okusnih
pridelkov.
Zelenjavnemu vrtu bom posvetila več
časa, v njem uživala, četudi ne bo vse
rastlo po mojih pričakovanjih in celoten
vrt bom malo dekorirala.
Preizkusila bom nove jedi iz zelenjave
in čaje ter napitke iz začimbnic in zelišč,
ki sem jih pridelala na svojem eko-eko
vrtu. Predvsem eksotične me vlečejo
- torej čim več čutnija? Več časa za
dobro užitkarsko hrano!
SEMINA.SI – SPLETNA STRAN
Z letošnjim letom nas lahko spremljate na naši spletni strani: www.semina.si
SEJMO.SI – SPLETNA TRGOVINA SEMEN
Vsa semena BZ Royal Seeds lahko kupite tudi preko spleta: www.sejmo.si
3
Vsebina
KORENOVKE
Korenček
Redkvica in redkev
Kolerabica
Koleraba
Repa
Rdeča pesa
Krmna pesa
Zelena
Pastinak
SOLATNICE
Solata
Radič
Endivija
Motovilec
šPINAČA IN BLITVA
PLODOVKE
Paradižnik
Jajčevec
Paprika in feferoni
Kumare
Bučke in buče
Lubenica
Melona
KAPUSNICE
Cvetača
Brokoli
Zelje
Rdeče zelje
Kitajsko zelje
4
5
5
6
6
6
7
7
7
8
8
8
8
9
10
10
11
13
13
14
14
16
16
18
18
18
18
19
19
20
20
Ohrovt
Brstični ohrovt
Krmni ohrovt
ČEBULNICE
Por
Čebula
STROČNICE
Fižol
Laški ali turški fižol
Limski fižol
Bob
Dolga vigna
Nizka vigna
Grah
Čičerika
Leča
Soja
OSTALE VRTNINE
Sladka koruza
Špargelj
ZAČIMBNICE IN ZELIšČA
HERBAL LINE
TOMATO & CHILI LINE
BIO LINE
CVETLICE
TRAVNE MEšANICE
LUNIN SETVENI KOLEDAR
PODATKI O SEMENU
DOBRI IN SLABI
SOSEDJE VRTNIN
20
20
20
21
21
21
22
22
24
24
24
24
25
25
25
26
26
27
27
27
28
32
38
42
46
54
58
64
66
Korenovke
kORENčEk
Daucus carota L.
Najbolje raste na lahkih peščenih in
globokih tleh. Gredic NE gnojimo s
hlevskim gnojem. Gnojimo spomladi
s kompostom, lesnim pepelom ali
kameno moko. Sejemo ga od začetka
marca pa tja do junija. Pazimo, da ne
sejemo pregloboko. Zelo dolgo kali:
3-4 tedne. Raste naj v mešanih posevkih s čebulo, solato, redkvico, grahom,
porom, zeljem in paradižnikom. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Da pa bomo vedeli,
kam smo sejali, ga sejemo skupaj s
semenom redkvice. Rad ima globoka,
vlažna, humozna, peščena tla. Odlično
se obnese na visoki gredi. V času
rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in preprečujemo
rast plevelom. Za zastirko so odlični
listi špinače, ki nam raste povprek
po vrtu. Korenčke lahko pulimo vse
poletje tja do snega. Korenčke lahko
tudi zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok. Odličen je
v voku: se malo zmehča in napije z
maščobo, tako da prebavimo več
vitaminov, ki so topni v maščobah.
Odličen je tudi za sočenje.
NANTES 3
Srednje zgodnja
sorta (100 dni).
Oranžno rdeči
koreni so lepe
oblike, dolgi okoli
16-20 cm, prijetnega okusa in lahko prebavljivi
FLAKER
Pozna sorta.
Oranžno rdeči koreni so dolgi okoli
22-24 cm, prijetnega okusa in
lahko prebavljivi.
KURODA
Zgodnja sorta. Oranžno rdeči koreni so
lepe oblike, dolgi
okoli 14-18 cm,
hrustljavi in odličnega okusa.
DOLGI TOPI
BREZ STRŽENA
Stara evropska sorta. Je pozen in zelo
roden korenček.
Dolgi koreni s topim
vrhom. Odličen je
svež, za vlaganje, zamrzovanje in za sočenje.
RUMENI JAUNE
DU DOUBS
Pozna sorta rumenega korenja. Koren
je velik (30 cm) in
je primerne za svežo rabo, skladiščenje in krmo domačih živali.
MINI KORENČEK
NOVO!
CARACAS
Je kratek koničast
korenček. Dobra
izbira za vzgojo na
težkih tleh. Odličen
tudi za setev v loncih kot BABY KORENČEK ali MINI KORENČEK. Je sočne oranžne barve, hrustljav
in okusen. Lahko ga tudi skladiščimo. Prvič
ga redčimo-pulimo, ko je visok 2-4 cm in
2 tedna kasneje še enkrat. Končna razdalja med rastlinami naj bo 5-8 cm. Mlade
izpuljene rastlinice pojemo v solati.
VIJOLIČEN
NOVO!
KORENČEK COSMIC PURPLE
Korenček, ki zbuja
pozornost! Barva
kože je svetlo vijolična, meso pa v
intenzivnih odtenkih oranžne in rumene
barve, kar mu daje poseben okus.
Je enostaven za vzgojo. Prvič ga redčimopulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna
kasneje še enkrat. Končna razdalja
med rastlinami naj bo 8-10 cm.
KORENČEK
NOVO!
ATOMIC RED
Dozori v ca. 75 dnevih po setvi. Je
briljantno koralno
rdeč korenček,
unikatnega videza,
s katerim dodamo barve v naše jedi.
Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličen
surov in kuhan. Sorta je posebno bogata
z antioksidantom likopenom, ki preprečuje nastanek raka.
5
Korenovke
REDkvIcA
Raphanus sativus L.
Sejemo jo od maja do septembra.
Ljubitelji naj jo sejejo vsakih 14 dni
– za celo poletje. Najbolje raste v
mešanih posevkih s solato, korenčkom in paradižnikom ali na robu
gredic. Potrebuje tla, pognojena s
kompostom in vedno dovolj vlažna,
zato da preprečimo napad bolhačev
in da redkvice ne olesenijo. Ker hitro
raste, jo je treba pravočasno redčiti.
Redkvice pobiramo še mlade.
NON PLUS ULTRA
Zgodnja sorta.
Okusne in sočne
redkvice so velike,
okrogle in intenzivno rdeče barve.
FLAMBOYANT 3
Zgodnja sorta.
Okusne in sočne
redkvice so velike,
podolgovate, rdeče
z belim vrhom.
REDkEvRaphanus sativus L.
V posodici zmešamo hladno stiskano
oljčno olje, malo soli in popra. Poljubne
koščke zelenjave pomakamo v olje in
jo pohrustamo. Služi nam kot prigrizek
med obroki, lahko med gledanjem
televizije in kot predjed.
ENOSTAVNO, OKUSNO ZDRAVO!
kOLERAbIcA
Brassica oleracea L. convar. acephala
Nadzemno kolerabico gojimo v Evropi
že stoletja. Je enostavna za vzgojo,
sejemo jo od pomladi do poletja.
Olesenelost preprečimo z rednim
zalivanjem in prekrivanjem tal (mulč).
Lahko jo presajamo po vsem vrtu,
tako da zapolnimo prazna mesta.
Naj raste v družbi s solato, fižolom,
grahom, rdečo peso, porom, špinačo
in paradižnikom.
ČRNA REDKEV
ZIMSKA ČRNA
Črna, ploščato okrogla redkev ima
belo meso prijetno
pekočega okusa.
Je zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo
tudi lahko skladiščimo. Sejemo jo julija.
DUNAJSKA BELA
Zgodnja sorta (4055 dni). Gomolj je
zeleno bel, ploščato
okrogel, hrustljav
in okusen.
KORISTEN NASVET
Brassica
napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.
SUROVA ZELENJAVA Z OLJČNIM
OLJEM – ITALIJANSKA SPECIALITETA
Na dolge rezine narežemo: korenje
vseh barv, stebelno zeleno, koren
zelene, rumeno kolerabo, kolerabico,
redkev, repo, paradižnik, papriko,
mlade bučke, solatne kumare, cvetačo,
zelje, brokoli, ohrovt, por itd. (TOREJ
VSE, KAR JEMO SUROVO).
6
kOLERAbA
RUMENA
Rumeno zelena
koleraba s finim,
rumenim, okusnim
mesom, ki vsebuje
veliko suhe snovi
in lepo diši. Sejemo julija. Dozori okoli 90 dni po setvi.
Primerna je za vzgojo v pozno jesen in se
odlično skladišči. Nepogrešljiva za pripravo
zelenjavnih juh. Je nezahtevna vrtnina.
REpA Brassica rapa L.
KRANJSKA
OKROGLA
Zgodnja domača
repa, ki hitro raste.
Uporabljamo jo
svežo, za kisanje
ali skladiščenje.
Je ploščato okrogla z rdeče vijoličnim
vrhom. Dobro uspeva povsod, kjer ima
dovolj vlage. Sejemo julija, pobiramo
septembra, oktobra.
KRANJSKA
PODOLGOVATA
Zgodnja domača
repa, ki hitro
raste. Uporabljamo jo svežo, za
kisanje ali
skladiščenje. Je podolgovata z rdeče
vijoličnim vrhom.
RDEčA
pESA
Beta vulgaris L. var. conditiva
Zelo zdrava vrtnina, saj vsebuje veliko
železa in silicija, zato naj bi jo imeli
na jedilniku vsaj enkrat tedensko.
Prenaša tudi hladnejše podnebje.
Potrebuje rahla, hranljiva humozna in
vlažna tla. Ne pozabimo je razredčiti.
Mlade rastlinice pohrustamo surove,
najbolje skupaj s solato v solatni
skledi. Hvaležna bo za dognojevanje
z rastlinsko prevrelko. Rdečo peso
obvezno sočimo.
EGIPTOVSKA
Srednje zgodnja
pesa, ploščato
okrogle oblike,
temno rdeče
barve.
CYLINDRA
Srednje zgodnja
pesa, podolgovata, temno rdeče
barve brez kolobarjev.
kRMNA
pESA
Beta vulgaris L.
Krmna pesa je slovenska tradicionalna poljščina, namenjena za krmo
domačih živali.
Ni zahtevna poljščina, vendar bolje
uspeva na območjih z več padavinami. Ustrezajo ji globoka, propustna in
plodna tla dobre strukture. Založno
gnojimo od konca februarja do srede
aprila, tekom rasti pa od srede maja
do konca junija. Odlično reagira na
gnojenje s hlevskim gnojem. Količina
dušika naj bo 150-200 kg/ha, fosforja
150 kg/ha, kalija okoli 250 kg/ha.
Tla, ki so siromašna z borom, je treba
gnojiti z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo bor, posebno tam, kjer ne
gnojimo s hlevskim gnojem.
Sejemo jo v drugi polovici marca pa
do konca aprila, ko se tla v setvenem
sloju (2-3 cm) ogrejejo na 5 °C. Količina semena za setev je 15-20 kg/ha.
Obvezno jo okopavamo in plevemo.
Krmno peso poberemo pred jesenskim mrazom (konec oktobra do
srede novembra), ker se zmrznjena
v skladišču kvari. Korene očistimo
in listje odsekamo/odrežemo.
ECKENDORF
NOVO!
Krmna pesa Eckendorf je oranžne
barve in podolgovato valjaste oblike.
Daje velike pridelke
in ima visoko vsebnost suhe snovi, zato se odlično
skladišči.
BIKOR
Srednje zgodnja
pesa, podolgovato
okrogle oblike,
temno rdeče barve
brez kolobarjev.
7
Korenovke
Solatnice
zELENA Apium graveolens L.
Izredno občutljiva vrtnina, ki zahteva
veliko nege. Potrebuje veliko hranil in
vlage, zato tla med rastlinami zelene
prekrivamo in poleti v suši obvezno
zalivamo. Na prosto jo presajamo
maja (ne prej) in gomolje pobiramo
oktobra. Sadike presajamo plitvo,
drugače ne tvori gomolja. Sadimo jo
na rob solatne in kumarične gredice.
PRAšKA
Ima velik gomolj
z belim in aromatičnim mesom.
Uporabljamo tako
gomolje kot liste.
pAStINAk
Pastinaca sativa L.
Veliki, krem beli
koreni, dolgi do
40 cm, so rahlo
sladki in imajo
posebno aromo.
Vsebujejo veliko
vitaminov in mineralov. Uporabljamo jih kot korenček in
korenasti peteršilj. Potrebuje humusna,
hranljiva in vlažna tla. Prezimi. Korene
kopljemo od jeseni do pomladi, če tla
niso zmrznjena. Korene lahko tudi
skladiščimo ali zamrznemo.
NOVO!
SOLAtA Lactuca sativa L.
Solata potrebuje sončno lego ter hranljiva in vlažna tla. Sejemo je večkrat
zapored v razmiku enega tedna. Najbolje raste v mešanem posevku s
korenčkom, špinačo in čebulo. Lahko
pa jo presadimo kamorkoli na prazno
mesto v vrtu (npr. med plodovke in
kapusnice).
Solate delimo na: mehkolistne glavnate solate ali puterice, krhkolistne
glavnate solate ali ledenke, solate z
odprto rozeto ali gentiline. Listi solate so lahko različnih barv ali oblik.
8
MAJSKA
KRALJICA
Je zgodnja, poletna
mehkolistna glavnata solata, ki oblikuje svetlo zelene
in čvrste glavice.
LJUBLJANSKA
LEDENKA
Poletna, domača,
krhkolistna solata.
Velike in kompaktne glave. Listi so
bleščeče rumeno
zelene barve.
DALMATINSKA
LEDENKA
Domača, poletna,
krhkolistna solata.
Oblikuje velike in
kompaktne glave.
Listi so bleščeče
temno zelene barve.
UNICUM
Poletna, domača,
krhkolistna in izredno okusna solata. Oblikuje velike
in kompaktne glave.
Listi so bleščeče
zelene barve z rjavo rdečimi pegami.
GENTILINA DIANA
Nova sorta solate, ki
jo vzgajajo tudi profesionalni vrtnarji.
Oblikuje velike kompaktne glavice s
polodprto rozeto in
svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenaša
poletno vročino in ne gre v cvet, zato jo
lahko sejemo večkrat od pomladi do jeseni.
CATALOGNA
Posebna solata z
zanimivimi krhkimi
in zelo okusnimi
kompaktnimi listi.
Lahko trgamo
posamezne liste
(se obrašča) ali porežemo celo glavo z
odprto rozeto. NE GRE V CVET, zato je
primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo je večkrat zapored v
razmiku enega tedna.
NANSEN
Je zimska mehkolistna glavnata solata. Spomladi
oblikuje rahle rumenkasto zelene
glavice. Sejemo jo v
zaporednih setvah od 15.8 do 15.9, tako
da prezimi v različnih razvojnih fazah.
KORISTEN NASVET
HOTEL ZA ŽUŽELKE
Naraven biotični ali organski zelenjavni vrt je bogat z žuželkami.
Več kot imamo različnih žuželk
v domačem vrtu, boljše bo ravnovesje
med »škodljivimi« in »koristnimi«,
manj agresivne bodo za naše vrtnine
škodljive žuželke. Zato žuželkam
postavimo HOTEL, ki ga naredimo sami
ali pa ga kupimo. Ti hotelčki so zelo
premišljeno narejeni, odvisno od tega,
kakšen življenjski prostor potrebuje
določena žuželka.
BERIVKA
Berivko sejemo od
marca do avgusta
v vrste in jo še
mlado porežemo.
Lahko jo redčimo
in nekaj rastlin
pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico.
MEšANICA
SOLAT ZA
»BABY LEAF«
Mešanica semen
solat je sestavljena
iz 4 sort solat z različnimi oblikami in
barvami listov. Sejemo večkrat na leto (na
prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno
režemo mlade, sveže, sočne lističe za
v solato. Posejemo kjer imamo prostor.
POSAVKA
Je zimska krhkolistna domača solata, ki spomladi
oblikuje hrustljave
rumeno zelene
glavice z rdečim
navdihom. Da bolje prezimi, jo prekrijemo s kopreno. Sejemo jo od srede
avgusta do konca septembra.
RADIč Cichorium intybus L.
Potrebuje sončno lego in hranljiva,
vlažna tla. Radič sejemo v vrste
kamorkoli na prazne gredice na vrtu.
Izberemo več sort, tako da ga imamo
svežega z vrta celo leto. Spomladi si
posejemo Verono in Tržaški solatnik,
ostale pa poleti. Radič Palla Rossa
5-Mesola lahko sejemo še avgusta,
saj prezimi. Jeseni moramo biti z
radiči potrpežljivi, saj tvorijo glavice
šele, ko je dovolj hladno. Je odlična
in zdrava solata. Vsebuje zdravilno
grenčino intybin, ki mu daje specifičen okus in pospešuje prebavo.
PALLA ROSSA 3
– jesenski radič
Jeseni, odvisno od
vremena, oblikuje
vinsko rdeče glavice. Ne prezimi.
PALLA ROSSA 5
MESOLA
– zimski radič
Pozno jeseni in
spomladi oblikuje
vinsko rdeče kompaktne glavice.
9
Solatnice
ENDIvIjA
Cichorium endivia L.
Endivija bo hvaležna za sončno lego
in vlažna ter hranljiva, rahla tla. Sejemo jo poleti za zgodnjimi kapusnicami, grahom, nizkim fižolom, zg.
krompirjem, čebulo in rdečo peso.
Kasneje jo razredčimo in presajamo.
Odlična poznojesenska zelenjava.
CASTELFRANCO
– jesenski radič
Jeseni, odvisno od
vremena, oblikuje
pegaste vinsko
rdeče glavice.
Ne prezimi.
NOVO!
BIANCA
INVERNALE
– zimski radič
Pozno jeseni in
spomladi oblikuje
zelene kompaktne
glavice. Prezimi.
PAN DI ZUCCHERO
– jesenski radič
Jeseni, odvisno od
vremena, oblikuje
velike podolgovate
zelene glave.
Ne prezimi.
VERONA
– celoletni radič
To je radič, ki ga
sejemo že od pomladi naprej na gosto
in do jeseni režemo
njegove zelene
liste, ki se obraščajo. Jeseni ga razredčimo, in pozno jeseni in spomladi bo
oblikoval kompaktne ovalne temno
rdeče glavice. Odličen tudi za siljenje.
TRŽAšKI
SOLATNIK
– celoletni radič
Sejemo ga celo leto
in tudi mlade okusne liste režemo
celo leto. Po rezi se
obraste. Nezahteven radič in obvezen v
vsakem zelenjavnem vrtu!
10
DEČJA GLAVA
Je srednje zgodnja
endivija za vzgojo
od poznega poletja
do pozne jeseni.
Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumeno zelenim osrčjem.
MALAN
Odlična endivija,
ki oblikuje 40-45
cm velike rozete,
s kompaktnim
osrčjem zelene
barve. Od zgodnje
pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo
na prostem, v rastlinjakih in tunelih pa
pozimi ter zgodaj spomladi.
ENDIVIJA
NOVO!
CORNET DE
BORDEAUX
Je stara francoska
sorta. Valoviti listi
oblikujejo rahlo
glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so debeli, masleno
rumeno do zelene barve, so večji od nam
znanih endivij in izredno dobrega sladkastega okusa. Lahko režemo še mlade
liste, ker se obraste ali pa jo pustimo,
da se razvije do polne velikosti. Je za
jesensko in zimsko pridelavo, saj prenaša nizke temperature. Posebno dobro
se pozimi obnese v folijskem tunelu.
MOtOvILEc
Valerianella locusta L.
Sejemo ga od srede avgusta do konca
septembra in to enakomerno po vsej
površini ali v vrste (lažje okopavamo).
Setveno površino rahlo prekrijemo z
zemljo ali slamo, zato da ga do kalitve senčimo in skrbimo za enakomer-
Solatnice
Špinača in blitva
no vlažnost. Liste trgamo posamič ali
pa porežemo celo rozeto in pustimo,
da poženejo novi listi. Da bolje prezimi, ga prekrijemo s kopreno ali
smrečjem. Ne mara plevelov, zato
ga redno plevemo.
HOLANDSKI
Okusen zgodnji
motovilec, ki
oblikuje velike
rozete z velikimi,
širokimi, rahlo
hrapavimi listi.
LJUBLJANSKI
Domači, okusen,
zgodnji motovilec,
ki oblikuje velike
rozete s srednje
velikimi, dolgimi,
in gladkimi listi.
VERTE DE
CAMBRAI
– v tipu
ŽLIČARJA
Okusen motovilec,
ki oblikuje velike
rozete s srednje
velikimi, ovalnimi, temno zelenimi listi.
špINAčA
Spinacea oleracea L.
Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo
sejali spomladi in jeseni povsod po
vrtu, na prazne gredice ali na prazna
mesta med že rastoče vrtnine. Zgodaj spomladi, ko posejemo prve vrtnine, vržemo vmes še nekaj semen
špinače.
Ker njene korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in
pospešujejo godnost tal, dobro vpliva
na vse vrtnine. Njene liste pa uporabljamo kot zastirko, površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje. Vonj
špinače odvrača škodljivce, posebno
bolhače. Njene korenine vedno puščamo v tleh. Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača ne sme
rasti v zemlji, ki je bila pognojena
s svežim hlevskim gnojem. Če torej
špinače ne pojemo, jo sigurno na več
načinov porabimo v zelenjavnem vrtu.
Špinačo uživamo surovo ali kuhano
neposredno z vrta.
MATADOR
Hitro rastoča
sorta, primerna za
jesensko in pomladansko setev.
Ima velike, temno
zelene, svetleče
liste, bogate z vit. C in železom.
bLItvA
ALI
MANgOLD
Beta vulgaris L. ssp. vulgaris
Blitva velja za delikatesno zelenjavo.
Poznajo jo na Primorskem, vendar
odlično raste tudi v celinskem, hladnejšem podnebju. Stebla s »špargljastim« okusom kuhamo na pari.
Liste uporabljamo kot špinačo.
Vsebuje veliko vitaminov A in C ter
kalija, mangana, železa in kalcija.
Primerna za vzgojo v rastlinjakih,
tunelih in na prostem. Zelo lepa in
uporabna je tudi v okrasnih loncih.
Odlično prezimi. Liste trgamo, saj se
obrastejo. Potrebe po hranilih na
100 m 2: 1,2 kg N, 1,2 P2O5 in 2,4 kg
K2O (kot kalijev klorid). Je nezahtevna
vrtnina. Bo hvaležna za vlažna tla.
SREBRNOLISTNA
Je hitro rastoča
sorta (60 dni).
Temno zeleni listi
imajo bela listna
rebra in bele listne
peclje.
PISANOSTENOVO!
BELNA ARCOBALENO MIX
Oblikuje stebla in
rebra RAZLIČNIH
BARV z velikimi
zelenimi listi. Zelo
lepa tudi v okrasnih loncih. Barvite
rastline so v vrtu zelo dekorativne.
11
KORISTEN NASVET
ZELENJAVA V POSODAH – URBANO VRTNARJENJE
Kaj potrebuje zelenjava v loncih:
SONCE • Da bo zelenjava obrodila, kot je treba, potrebuje dnevno najmanj 6 ur
direktnega sonca, predvsem čez opoldne. Izjema sta špinača in solata. Zato jima
izberemo bolj senčno lego na terasi ali balkonu.
PRAVI LONEC • Naj bo čim večji, spodaj naj ima drenažne luknje in po možnosti
podstavek. Za zelenjavo so primerni tudi plastični lonci, večje plastične vreče.
Bodimo EKO, reciklirajmo in posadimo zelenjavo kamorkoli, kar drži zemljo in ima
spodaj luknje za odtok odvečne vode.
KVALITETNA ZEMLJA • Kupimo kvalitetno zemljo oz. substrat (najbolje univerzalni ali za zelenjavo).
VODA, VODA • Zemlja, kje raste naša zelenjava, se ne sme izsušiti, zato jo je
treba pravilno in redno zalivati. Poznavalci si omislijo kapljično namakanje tudi na
balkonu ali terasi.
GNOJENJE • Kupimo ustrezna gnojila in redno gnojimo (sledeč navodilom).
ZELENJAVA ZA V LONCE - VSO zelenjavo si lahko posejemo in vzgajamo v loncih.
Zakaj naj bi si vzgojili zelenjavo na balkonu ali na terasi:
• Smo samooskrbni.
• Izkoristimo prazen prostor na balkonu in terasi.
• Polepšamo si balkon in teraso – ozelenimo.
• Imamo svežo zelenjavo pri roki in jo pobiramo v najboljšem času za uživanje.
• Domača zelenjava je seveda okusnejša.
• Ne uporabljamo pesticidov.
• Smo v trendu: pridelujemo in jemo lokalno hrano, torej se obnašamo ekološko.
• Izkoriščamo sončno energijo, ki se v rastlini pretvori v hrano, se obnašamo ekološko.
• Preizkušamo nove vrste zelenjave in zelišč. Je še kaj lepšega?
• Prihranimo denar.
12
Plodovke
pARADIžNIk
Lycopersicon eculentum MILL.
Potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in dovolj vode. Gnojimo obilno,
lahko s kompostom, hlevskim gnojem ali organskimi gnojili. Gnojimo
mesečno od začetka cvetenja do
konca zorenja. Potrebe po hranilih
na 100 m2: 0,6 kg N, 0,3 kg P2O5 in
0,9 kg K2O. Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Dobri sosedje: zelje, peteršilj, grah, zelena, por,
špinača, kapucinka. Paradižnik redno
zalivamo. Ga zastiramo, zato da ne
raste plevel in zemlja ostaja vlažna.
Mešani posevek: nizek fižol, korenček,
kapusnice, por, pastinak, peteršilj,
solata, radič, zelena, špinača, čebula,
sladka koruza, česen in kapucinka.
ZDRAVI PLODOVI BREZ ŠKROPLJENJA
Paradižnik sadimo vsako leto na isto
mesto v gredi. Izberemo mu sončno
in toplo lego. Prednost ima tisti del
vrta, ki je najbolj zaščiten pred dežjem. Da ga zaščitimo pred plesnijo,
ki ga napade v vlažnih poletjih, rastline prekrijemo, vendar tako, da imajo
veliko prostora (zraka) in svetlobe.
Folija, ki ne prepušča dežja naj bo
napeta v čim večjem oboku nad rastlinami, tako da imajo paradižnikove
rastline veliko prostora za rast.
Vsak dan pregledujemo rastline in
vse liste, na katerih se začnejo pojavljati sivo zelene pege, odtrgamo
in uničimo (najbolje, da jih sežgemo).
PARADIŽNIK V POSODAH
Ne pozabimo, da paradižnik zelo
dobro uspeva v posodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim
»polepšajmo« terase in balkone.
Vonj paradižnika odganja muhe!
SADIKE SADIMO POŠEVNO IN GLOBOKO
Paradižnikovo sadiko sadimo čim
globlje, kajti iz stebla poženejo stranske korenine. Več, ko ima rastlina
korenin, močnejša bo in bolj zdrava.
POZOR TEMPERATURA!
Paradižnik ne nastavlja plodov pri
temperaturi pod 13 °C in nad 32 °C.
ČEŠNJEVI PLODOVI
Majhni češnjevi plodovi so idealni za
zamrzovanje. Se ne sprimejo in jih
posamezne po potrebi jemljemo iz
vrečke. Tako jih celo zimo dodajamo
omakam, juham in drugim jedem.
Prav tako so majhni češnjevi paradižniki primerni za na pot, ker jih
shranimo v posodah in cele pojemo.
Osvežijo nas, ne da bi se zmočili z
njihovim sokom.
VOLOVSKO SRCE
Je pozna, visoka
in bujna sorta.
Veliki (800 g) plodovi so značilne
srčaste oblike, svetleče nežno rdeče
barve, zelo mesnati, sočni in izredno
okusni. Niso primerni za transport.
SAINT PIERRE
Rodna visoka sorta.
Plodovi so rahlo
ploščato okrogli,
gladki, težki okoli
200 g, izrazito
sladkastega in prijetnega okusa. Uživamo svežega v solatah in omakah ter iz njega pripravljamo
sokove in koncentrate.
13
Plodovke
NOVOSADSKI
JABUČAR
Domača visoka sorta. Veliki okrogli
plodovi (130-150 g)
svetleče rdeče barve so zelo okusni.
FINNY F1
– paradižnik
v grozdu
Visok (indeterminanten), odporen,
zelo roden in zdrav
paradižnik. Ima
okrogle, intenzivno svetleče rdeče, okusne
plodove, težke okoli 120 g. Za vzgojo
na prostem, v tunelih in rastlinjakih.
CHERRY BALL F1
– paradižnik
češnjevec
Visok (indeterminanten), srednje
zgoden, odporen,
zelo roden paradižnik češnjevec, ki se dobro prilagaja različnim klimatskim in vremenskim razmeram. Ima okrogle, svetleče rdeče okusne
plodove, težke okoli 20 g. Za vzgojo na
prostem, v tunelih in rastlinjakih. Uporabljamo svežega in zamrznjenega.
HEINZ 1370 –
nizek paradižnik
Nizek ali determinanten paradižnik.
Plodovi so gladki,
okrogli, iz 4-6
prekatov, težki
okoli 180 g in zelo mesnati. Dozorijo v
okoli 90 dnevih po presajanju. Odlični
sveži ali za pripravo kečapa, omak in
sokov. Plodovi ne pokajo.
RIO GRANDE
– nizek pelat
Avtentična italijanska sorta paradižnika, udomačena
tudi že v naših krajih.
Nizek (determinanten) paradižnik. Plodovi so gladki, podolgovati (8 cm dolgi), težki 80-90 g, lepe
temno rdeče barve. Dozorijo v okoli 120
dnevih po presajanju. Rastlina je močna,
obilno rodi in je dobro odporna na bolezni. Odličen PELAT za svežo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in sušenje.
14
jAjčEvEc
Solanum melongena L.
VIOLETTA LUNGA
Plod je podolgovato hruškaste
oblike, dolžine okoli
20 cm, črno vijoličen in svetleč ter
ima čvrsto zeleno
belo meso. Dozori v okoli 80 dnevih po
presajanju. Zahteva s hlevskim gnojem
pognojena tla, veliko vode in sončno
lego. Odlično bo uspeval v plastičnem
tunelu in rastlinjaku.
pApRIkA
IN
fEfERONI
Capsicum annuum L.
Potrebuje sončno lego, vlažna tla,
obilno pognojena s kompostom ali
hlevskim gnojem. Gnojimo mesečno,
od začetka cvetenja do konca zorenja.
Potrebe po hranilih na 100 m2:
0,7 kg N, 0,25 kg P2O5 in 1,1 kg K2O.
Gredice paprike redno zastiramo,
med poletjem dodatno gnojimo z
rastlinsko prevrelko in v suši redno
zalivamo. Pred setvijo seme čez noč
namočimo v vodi. Rastlinam lahko
nudimo oporo (mreža). Prvi plod odstranimo, da ne zavira rasti. Plodove
kasneje redno trgamo, da nastajajo
novi. Mešani posevek: posamezne
rastline lahko posadimo v gredice
korenčka in zelja ter ob paradižnik.
šOROKšARI
Domača, srednje
pozna sorta, tip
»babure«. Plodovi
so sočni, srednje
veliki, tipično
mlečno bele do
rumene barve. Odlična za svežo
porabo, polnjenje in vlaganje.
KALIFORNIJSKO
ČUDO
Tip babure.
Je srednje pozna
sorta. Plodovi so
sočni, srednje veliki, zeleni in rdeči.
Odlična za svežo porabo.
KORISTEN NASVET
ELEGANTNO OKOPAVANJE
Saj vem, motika je naše najljubše delovno vrtno orodje. Moje tudi. Vse delam z
motiko. Vendar bi bilo dobro tole navado spremeniti, predvsem pri okopavanju.
Z motiko zamahujemo in krivimo hrbtenico (težaško delo), popolnoma razbijemo
zemljo in jo potem še teptamo. Vzemimo si raje posebno motiko z ravnim rezilom
na dolgem ročaju, »vlečno motiko«. Poglej slikico zgoraj! Ko delamo z njo, hodimo
ritensko in prekopane zemlje ne teptamo, jo dvignemo samo do višine kolen in
potegnemo, skratka ne zamahujemo. Držimo se naravnost in ne krivimo hrbtenice.
Bistvo tega je, da zrahljamo in prezračimo vrhnjo plast zemlje, prekinemo dotok
vode po kapilarah iz globine in odkoreninimo plevel! Na tak način lahko okopljemo
poleti vrt vsakih 14 dni. Z ostrejšim rezilom je delo lažje in hitrejše. Če se nastavek
na lesenem ročaju razrahlja, ga postavimo za dva dni v vodo. Les nabrekne in nastavek je spet trdno nastavljen.
PAPRIKA KURTOVSKA KAPIJA
Domača, srednje
pozna (125 dni)
podolgovata in zelo
rodna paprika:
plodovi so bočno
sploščeni, zelene in intenzivno RDEČE
barve. Primerna za svežo rabo, pečenje
in vlaganje.
NOVO!
SLONOVO UHO
Je sladka paprika
»ajvaruša« z velikimi in mesnatimi
plodovi, ki na rastlini visijo. Zelena
barva se v zrelosti
spremeni v rdečo. Težka je 150 g pa do
250 g. Je odporna na bolezni in daje
stabilne pridelke. Za svežo rabo, pečenje
in pripravo ajvarja.
NOVO!
BOTINEČKA ŽUTA
Tip paradajz paprike. Je domača,
srednje pozna
sorta (110 dni).
Plodovi so sočni,
srednje veliki, tipi-
čno mlečno bele do rumene barve.
Okusna in dišeča paprika. Odlična za
svežo porabo in vlaganje. Vsebuje dragocene vitamine, predvsem vitamin C in
veliko mineralov.
FEFERONI
SLADKI
Je sladek, dolg feferon (15 cm dolg,
2,5 cm v premeru)
s tanko kožo. Svetlo
zelena barva se v
zrelosti spremeni v rdečo, oranžno ali
rumeno. Rastlina je velika, kompaktna,
močno rodna. Za svežo rabo, vlaganje
in sušenje. Z dozorevanjem začne okoli
80 dni po presajanju.
FEFERONI
PEKOČI RUMENI
– ČILI
Srednje zgodnja
sorta (100 dni). So
zelo pekoči, intenzivno rumeni feferoni, dolgi 7-11 cm. Uživamo jih sveže
ali vložene. Lahko si jih vzgojimo tudi v
okrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo.
15
Plodovke
kuMARE
Cucumis sativus L.
Kumare potrebujejo dobro gnojena tla,
zato jih pred sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Tekom rasti jih dognojujemo s
hlevskim gnojem ali kakšnim drugim
gnojilom. Dobro rastejo samo, če
imajo dovolj toplote in vlage, zato
tla okoli njih obvezno prekrijemo z
rastlinskimi ostanki, slamo ali črno
folijo. Hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so popenjavke, jih napeljemo na plastično mrežo. Take so tudi
bolj zdrave in dlje časa rodijo.
Ob kumarični vrsti obvezno posadimo
različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in
koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato,
ko je le ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu
poberemo in tako imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast.
DARINA F1
Odličen in uveljavljen evropski hibrid solatnih kumar,
zelo dolgotrajno
roden in odporen
na bolezni. Plodovi
so zelo okusni. Za pridelavo na
prostem, v tunelih in rastlinjakih.
DOLGE ZELENE
Klasične solatne
kumare.
TASTY KING F1 –
HOLANDSKI TIP
To je zgodnji holandski tip solatnih
kumar, ki so poznane po prijetnem
in odličnem okusu
in izredno dobri prebavljivosti. Kumare
so temno zelene, gladke in dolge okoli
25 cm. Lahko jih gojimo od zgodnje
pomladi do pozne jeseni na prostem, v
tunelu in v rastlinjaku. So tolerantne na
bolezni ter odporne na vročino. Zelo
enostavne za vzgojo in odlično rodijo.
16
MARKETER
Klasične solatne
kumare.
LEVINA F1
– ZA VLAGANJE
Odlične, hrustljave
kumarice za vlaganje. Hibrid je
odporen na bolezni.
Redno obiramo, saj
s tem pospešujemo nastanek novih plodov. Za pridelavo na prostem, v tunelih
in rastlinjakih.
PARIšKI
NOVO!
KORNIšON
– ZA VLAGANJE
Odlične, hrustljave
kumarice za vlaganje. Redno obiramo, saj s tem
pospešujemo nastanek novih plodov.
Za pridelavo na prostem, v tunelih in
rastlinjakih.
bučkE Cucurbita pepo L.
• cukini in patišonke
• rastejo na grmičkih
• blagega okusa
• se ne skladiščijo
IN
bučE Cucurbita
maxima L. in Cucurbita moschata L.
• vrtne buče, jedilne buče
ali “ZIMSKE BUČE”
• rastejo na dolgih poganjkih
• so različnih oblik, barv in okusov
• se odlično skladiščijo
Vzgoja je enostavna: sončna lega z
veliko sonca, hranil in vlage.
Obilno gnojimo, zalivamo pod list in
tla prekrijemo s slamo ali ostalimi
rastlinskimi ostanki.
Pazimo, da imajo dovolj prostora za
rast. Če smo na tesnem s prostorom,
si popenjave buče napeljemo na
ograjo ali pa jih posadimo na enega
od kompostnih kupov. Obvezno naj
rastejo v mešanem posevku s fižolom,
koruzo, kapucinko in cvetlicami, ki
privabijo čebele (npr. sončnica, boreč,
cinije, koriander). Bučke redno trgamo, da rastejo nove, buče pa pobiramo šele jeseni, ko dozorijo in jih
skladiščimo do pomladi.
Potrebe po hranilih na 100 m2:
1,5 kg N, 0,6 kg P2O5 in 2 kg K2O.
GREYZINI F1
- BUČKE
Bučke so svetlo
zelene z belimi in
zelenimi progami.
DIAMANT F1
- BUČKE
Bučke so temno
zelene.
INDATLAN
FEHER
- BUČKE
Bučke so
zelenkasto bele.
BIANCA DI TRIESTE – BUČKE
Bučke so zelenkasto bele. Užitne
so v vseh velikostih. Trgamo čim
mlajše zato,
da pospešimo tvorbo novih cvetov
in plodov. Rastejo na grmičku.
NOVO!
SOLEIL F1
- RUMENE
BUČKE
Plodovi so atraktivne rumene barve,
cilindrični in rastejo
na kompaktnem in
bujnem grmičku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo rastejo. Odli-
čne za pripravo solat, juh, omak in jedi
s testeninami, saj pri kuhanju obdržijo
svojo intenzivno barvo in polepšajo jedi.
HOKKAIDO
UCHIKI KURI
- BUČA
Hokkaido so odlične zimske buče,
oranžne barve in
rahlo hruškaste
oblike, težke 1,5-2,5 kg, z oranžno
rdečim mesom. Za zelenjavne jedi in
kruh. So tudi zelo dekorativne.
BUTTERNUT
WALTHAM
- BUČA
Zimska buča, katere oranžno meso
ima sladkast okus
po lešnikih.
MUšKATNA BUČA
Velike, rebraste,
ploščato okrogle
buče, težke 5-25 kg
z oranžnim, sladkim
in okusnim mesom
so primerne za pripravo različnih jedi. Jeseni oz. šele v času
skladiščenja, se zeleni plodovi obarvajo
oranžno rumeno.
CONNECTICUT
FIELD - BUČA
Je velika, svetlo
oranžna buča z
rumenim, sočnim
mesom in tehta
7-11 kg. Meso je
primerno za prehrano ljudi in živali.
Buče, tipične za noč čarovnic. Dozorijo
v približno 110 dnevih po setvi.
ATLANTIC GIANT
– BUČA
Velika, ovalno okrogla, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim
navdihom. Meso je
rumeno. Dozori v 100-125 dnevih po
presajanju. Odlična v kulinariki, za krmo
in okras. Lahko doseže težo do 100 kg.
17
Plodovke
Kapusnice
LubENIcA
Citrullus
lanatus (Thunb.) Matsum et Nakai
CRIMSON
SWEET
Srednje pozna
sorta (90 dni).
Plodovi so okrogli,
svetlo zeleni s
temnimi progami
in težki 9-11 kg ter imajo sladko in sočno
temno rdeče meso. Primerna za vzgojo
pod tuneli in na prostem.
Odporna sorta, dobro prenaša transport.
Le za tople in sončne lege ter globoka,
topla tla, pognojena s hlevskim gnojem.
MELONA Cucumis melo L.
ANANAS
Srednje zgodnja
sorta (90 dni) za
pridelavo v tunelih
in na prostem. Melone so ovalne, težke
1,5-2,0 kg, rumeno
mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim oranžnim mesom. Potrebuje veliko toplote, vlage in gnojena tla.
KORISTEN NASVET
ZELENJAVNI ČATNI (CHUTNEY)
Čatni (chutney) izvira iz Indije in preseneča z mešanim kislim, sladkim, slanim
ter pekočim okusom. Jemo ga kot dodatek k zelenjavnim in mesnim jedem.
Osnova sta zelenjava ali sadje, ki se jim
doda različne začimbe: korijander, kurkuma, kari, kumina, sladkor, cimet, kokos,
meta, čili, limona, limeta itd. Olje in kis
se dodajata samo zaradi konzerviranja.
Je izrazitega okusa, zato jedce ne pusti
ravnodušne: ali nam je všeč ali pa sploh
ne. Nenavadne in na prvi pogled nezdružljive kombinacije marsikdaj presenetijo in v nas prebudijo ustvarjalno žilico.
V bistvu je to idealen in ustvarjalen način
konzerviranja domače vrtne zelenjave!
ČATNI IZ PARADIŽNIKA IN BUČK
Sestavine: 700 g čvrstih paradižnikov,
600 g bučk (cukini), 300 g čebule, 3 stroki
česna, 2 feferona (sladko ali pekoče;
po želji), 3 jedilne žlice gorčičnega se-
18
mena, 300 ml jabolčnega kisa, 1 palčka
cimeta, 1 jedilna žlica soli, 500 g sladkorja, 10 nageljnovih žbic, 3 jedilne
žlice peteršilja, 3 jedilne žlice bazilike,
2 jedilni žlici origana, 2 jedilni žlici
luštreka.
Priprava: Paradižnike na vrhu križno
zarežemo, na kratko potopimo v vrelo
vodo in jih nato olupimo. Potem jih razrežemo, odstranimo semena in narežemo
na kocke. Bučke, čebulo, česen in feferone narežemo na drobno. Gorčična
semena na hitro prepražimo in dodamo
kis, sladkor, cimet, sol in nageljnove
žbice ter pustimo, da zavre. Dodamo
narezan paradižnik, bučke, čebulo,
česen in feferona ter počasi kuhamo.
Na koncu dodamo še narezane začimbe
(peteršilj, bazilika, origano, luštrek).
Vse skupaj še enkrat zavremo in nato
prelijemo v čiste in razkužene kozarce,
ki jih neprodušno zapremo.
cvEtAčA
Brassica oleracea L. var. botrytis
Cvetača bo dobro rastla tam, kjer je
dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje
veliko hranil, zelo nam bo hvaležna
za kompost. Dobri sosedje v mešanem
posevku: paradižnik, zelena (rastoč
skupaj bosta obe vrtnini dali boljši
pridelek), nizek fižol in facelija.
Slabi sosedje: krompir, ostale kapusnice in čebula.
SNEŽNA KEPA
/ SNOWBALL
Srednje pozna
(110-120 dni),
bela, okrogla in
kompaktna cvetača. Poletne
vročine ne prenaša najbolje in težko
oblikuje rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni.
CVETAČA
FUJIYAMA F1
Odličen hibrid
cvetače, ki dozori
v okoli 60 dnevih
po presajanju. Oblikuje lepe, snežno
bele rože, težke okoli 1,2-1,5 kg. Rodi
zanesljivo in obilno. Za poznopoletno in
jesensko pridelavo.
NOVO!
bROkOLI
Brassica oleracea L. var. italica
ENA NAJBOLJ ZDRAVIH VRTNIN,
KI BI JO MORALI REDNO UŽIVATI.
Je okusen in bogat z vlakninami,
minerali ter vit. C in A. Seme posejemo v zabojčke 5-7 tednov pred
presajanjem na prosto. Lahko pa
tudi sejemo na prosto (od marca do
junija), takoj ko lahko obdelujemo
vrtna tla. Presajamo od aprila do
julija na razdaljo 40x50 cm. Ko tik
pred cvetenjem odrežemo glavno
mesnato rožo, zrastejo stranske,
manjše. Tako nas čarobni brokoli
zalaga z okusnimi rožami celo poletje do pozne jeseni. Na Primorskem
tudi pozimi. Za zimo rože lahko
zamrznemo. Dober sosed je zelena.
Brokoli ima rad svetlobo in veliko
vlage, zato suha peščena tla niso
primerna za vzgojo.
Pomembno: ob presajanju sadimo
sadike tako globoko, da se listni
peclji spodnjih listov dotikajo tal.
Tako zaščitimo koreninski vrat in
spodbudimo rast korenin.
CORVET F1
Oblikuje veliko sivo
zeleno rožo. Ko jo
odrežemo, požene
manjše stranske, ki
jih režemo pozno
v jesen. Glede okusa in vsebnosti vitamina (predvsem C vit.)
brokoli prekaša cvetačo. Optimalna temperatura za rast je 15-18 oC, zato uspeva
od pomladi do zgodnjega poletja in
poznega poletja v zimo.
zELjE
Brassica oleracea L.
convar. capitata (L.) Alef.
Zelje bo dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje
veliko hranil, zelo nam bo hvaležno
za kompost. Jeseni prenese nekaj
mraza. Najbolje ga prezimimo v
dobri kleti v lesenih gajbicah z ali
brez glavne korenine.
Dobri sosedje v mešanem posevku:
nizek fižol, grah, korenček, solata,
zelena, paradižnik, facelija, kamilica,
kumina (izboljšujeta aromo).
Slabi sosedje: česen, ostale kapusnice, čebula.
ZA ZGODNJE ZELJE: za sadike sejemo v začetku aprila v toplo gredo,
ogrevan rastlinjak ali na okensko
polico in to 0,3-0,5 g na 10 m2.
Na prosto presajamo aprila in maja
na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija in julija.
ZA POZNO ZELJE: za sadike sejemo v
začetku maja na prosto in to 0,3-0,4 g
za na 10 m2. Presajamo maja in junija na razdaljo 50x60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra.
NEW MIRODIMARU F1
Zgodnje (65-70
dni), zelo odporno
zelje z okroglimi,
modro zelenimi in
okusnimi glavami,
težkimi okoli 1,5 kg. Uporablja se sveže.
Se odlično prilagaja različnim klimatskim in vremenskim razmeram.
DITMAR
Srednje zgodnje
zelje (90 dni) s
sploščeno okroglimi,
rumeno zelenimi,
okusnimi glavami.
Se uporablja sveže.
Je tradicionalna evropska sorta.
FUTOšKO
Srednje pozna
DOMAČA sorta
(90-100 dni). Ima
sploščeno okroglo
glavo, težko okoli
2-3,5 kg in je
posebne zelene barve. Je odlično zelje
za svežo porabo in kisanje.
19
Kapusnice
SLAVA
Je srednje pozna
sorta (120 dni).
Glave so ploščato
okrogle in se
uporabljajo sveže
ali pa za kisanje.
VARAŽDINSKO
Pozna DOMAČA
sorta zelja (140
dni). Srednje velike glave so
ploščato okrogle,
posebne rumeno
zelene barve in imajo fine tanke liste,
zato je zelje odlično za kisanje in
skladiščenje.
RDEčE
zELjE
Brassica oleracea L. convar. capitata
(L.) Alef.
ROXY
Pozno rdeče zelje
(140 dni) s pokončno okroglo vijolično rdečo glavo,
težko okoli 1,6-2 kg.
Uporabljamo ga
svežega ali pa ga skladiščimo.
kItAjSkO
zELjE Brassica pekinensis L.
YUKI F1
Zgoden hibrid, ki
70 dni po presajanju oblikuje lepe
kompaktne glave,
težke okoli 2 kg.
Je blagega in svežega okusa ter lepega izgleda. Odličen
za kuhanje in surov v solatah. Je enostaven za vzgojo. Potrebuje humusna,
hranljiva in vlažna tla. Mešani posevek:
dobro raste v družbi s fižolom, grahom,
kolerabico in špinačo.
NOVO!
20
OhROvt
Brassica
oleracea L. convar. capitata (L.) Alef.
VERTUS
Pozen ohrovt (140
dni) z okroglo, lepo
zeleno glavo, težko
okoli 1,8-2 kg. Se
uporablja sveže ali
pa se ga skladišči.
Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi.
bRStIčNI
OhROvt Brassica
oleracea L. var. gemmifera L. Alef.
LONG ISLAND
Pozna sorta (130 dni),
srednje odporna na
nizke temperature.
Brstični ohrovt je
visoko kakovostna
zelenjava: bogat je s
hranljivimi snovmi, je okusen, trpežen in
odličen za zamrzovanje. Potrebuje vlažna
in hranljiva tla. Pred zimo ga pognojimo
z gnojili, ki vsebujejo veliko kalija.
kRMNI
OhROvt
Brassica oleracea L. var. medullosa
Je visoka rastlina
(do 1,5 m) s strženastim steblom in
številnimi velikimi
sočnimi listi. Daje
velike pridelke zelene mase, dobro
prezimi in preko zime ostane zelen.
Odličen je za voluminozno krmo od jeseni
do pomladi (pokladanje ali paša). Primeren je tudi za podor. Iz sočnih listov si
lahko celo zimo pripravljamo razne jedi.
Čebulnice
pOR Allium porrum L.
Vsebuje zelo veliko askorbinske kisline:
ta širi žile in raztaplja holesterol.
Rad ima peščena, rahla, hranljiva tla.
Por sejemo na gosto, tekom leta ga
redčimo in uporabljamo še mladega in
svežega v kuhinji. Tako imamo por na
voljo tudi poleti. Presadimo ga lahko
na različna mesta v vrtu, saj je odličen
sosed jagodam, korenčku, zeleni,
paradižniku, solati in kapusnicam.
HOLANDSKA
RUMENA
Je ploščato okrogla,
slamnato rumena
čebula blažjega
okusa. Se dobro
skladišči.
CARENTAN
Srednje pozen por,
ki prezimi.
Rad ima peščena,
rahla, hranljiva tla.
DOMAČI DOLGI
Pozen jesenski
por, občutljiv na
mraz. Spodnji beli
del stebla je zelo
dolg (60 cm).
čEbuLA Allium cepa L.
Čebula se dobro skladišči: spletemo
pletenice in jo čez zimo obesimo v
hladen, zračen, ne presvetel prostor.
Sejemo jo v vrste in celo poletje počasi
redčimo. Izpuljene rastline pojemo ali
pa jih presadimo kamorkoli v vrtu, saj
je čebula dober sosed kumaram, korenčku, solati, paradižniku in jagodam.
KORISTEN NASVET
DOMAČA VEGETA
Potrebujemo: 1 kg rdečega korenja,
1 kg rumenega korenja, 1 kg rumene
kolerabe, 1 kg pastinaka, 1 kg cvetače
(po želji), 1 kg paradižnika, šop ali dva
peteršilja (koren in liste), 3-4 gomoljne
zelene z listi vred, 5 kosov srednje
velike čebule, 1/2 kg česna, 4 stebla
srednje velikega pora, 30-60 dag soli.
Priprava: vso zelenjavo zmeljemo v
multipraktiku ali sekljalniku. Premešamo
jo s soljo ter pustimo stati 24 ur (vmes
nekajkrat premešamo). Naslednji dan
zmes napolnimo v čiste kozarce in jih
neprodušno zapremo. Shranimo jih v
hladnem in temnem prostoru. Rok uporabe je 1 leto. Ko kozarec odpremo, ga
hranimo v hladilniku. Mešanica je odličen dodatek različnim jedem: 1 žlička
oz. po okusu. Če nam katera zelenjava
ne ustreza, je v mešanico ne dodamo.
PTUJSKA RDEČA
Je srednje pozna
sorta, ima ploščate čebule z
rdeče-rjavimi ovojnimi luskami in
rdečkastimi mesnatimi listi. Je ostrega okusa in se
odlično skladišči. DOMAČA SORTA!
21
Stročnice
fIžOL Phaseolus vulgaris L.
Fižol potrebuje rahla, hranljiva in vlažna tla. Če je v času setve še hladno,
setveno površino prekrijemo s kopreno ali pa ga sejemo v plastičnem
tunelu. Temperatura tal za setev fižola
mora biti nad 10 oC. Kot metuljnica se
sam oskrbi z dušikom iz zraka, zato
ga ne gnojimo s hlevskim gnojem.
Gnojimo ga z mineralnimi gnojili v
času cvetenja, ne prej. Okoli prekel
položimo 8-10 cm zrn VISOKEGA FIŽOLA v 3 cm globoko jamico. V fazi
cvetenja ga rahlo osujemo. Visoke in
dekorativne fižolove "stene" uporabljamo kot zaščito pred vetrom, na
primer za kumare. Dobri sosedje:
paradižnik, kumare, kapucinka, zelje,
solata, zelena in rdeča pesa. Šetraj v
njegovi bližini ga varuje pred napadom uši. V suši ga zalivamo.
BERGGOLD
NIZEK za rumene
okrogle stroke
Zgoden fižol, ki
dozori že okoli
60 dni po setvi.
Rastlina je srednje
visoka in zelo bujna. Svetlo rumeni
stroki so okrogli, okusni in niso nitasti.
SUPERNANO GIALLO / NIZEK
za rumene
ploščate stroke
Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni
po setvi. Rastlina je
srednje visoka in bujna. Rumeni stroki
so ploščati, okusni in niso nitasti.
ČUDO PIEMONTA / NIZEK za pisane
stroke in zrno VRHUNSKA SORTA!
Je nizek in zgoden fižol, saj dozori v
55-60 dnevih po setvi. Uživamo stroke
22
in zrnje. Ploščati, vijolično marmorirani
in mesnati stroki so
brez niti in izredno
okusni. Pri kuhanju
se obarvajo rumeno.
Prenaša sušo.
STAROZAGORSKI
NIZEK za zelene
ploščate stroke
Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni
po setvi. Rastlina je
srednje visoka in bujna, stroki so ploščati, okusni in niso nitasti.
FRENCH NAVY
NIZEK za zelene
ploščate stroke
PROFESIONALNA
SORTA. Zelo zgoden
fižol, ki dozori že
okoli 50 dni po
setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo
bujna. Svetlo zeleni stroki so ploščati,
dolgi 15-16 cm, okusni in niso nitasti.
HARVESTER SEL.
SAVIO
NIZEK za zelene
okrogle stroke
PROFESIONALNA
SORTA. Zgoden fižol, ki dozori že okoli
60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka,
bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti, dolgi 15-16 cm.
TOP CROP
NIZEK za zelene
okrogle stroke
Zgoden fižol, ki
dozori že okoli
60 dni po setvi.
Rastlina je srednje
visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni
stroki so okrogli, okusni in niso nitasti.
ČEšNJEVEC
NIZEK za pisano
zrnje
Češnjevec je nizka
in zelo rodna priznana evropska sorta
za pridelavo pisanih
zrn. Dozori že okoli 70 dni po setvi.
BORLOTTO LINGUA
DI FUOCO SEL.
ESTREMO / NIZEK
za pisano zrnje
PROFESIONALNA
SORTA. Je odličen
fižol za pisano zrnje.
Rastlina je robustna, kompaktna, zelo
zdrava in rodna. Stroki so dolgi 15-17 cm,
imajo 7-8 ledvičastih pisanih semen.
Z obiranjem strokov začnemo 85-90 dni
po setvi. Odličen fižol za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih.
BORLOTTO
LINGUA DI FUOCO
VISOK za pisano
zrnje
Tradicionalna evropska sorta visokega fižola za pridelavo pisanega zrnja, v tipu Jabeljskega
pisanca. Dozori v okoli 85 dni po setvi.
NOVO!
BORLOTTO LINGUA DI FUOCO 3
SEL. EXTRA
VISOK za pisano
zrnje
PROFESIONALNA
SORTA. Je odličen
fižol za stroke in pisano zrnje. Rastlina
je robustna, kompaktna, zelo zdrava in
potrebuje oporo. Stroki so dolgi 20-22 cm,
imajo 7-8 okroglih pisanih semen.
Z obiranjem strokov začnemo ca. 80 dni
po setvi. Odličen fižol za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih.
KRIVČEK
ANELLINO WAX
YELLOW VISOK
za rumene okrogle stroke
Je bujen fižol za
pridelavo okusnih
okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih strokov, ki niso nitasti. Z obiranjem strokov
začnemo 75-85 dni po setvi.
KRIVČEK
NOVO!
ANELLINO DI
TRENTO
VISOK za pisane
stroke in zrnje
Visok, bujno rastoč, ki dobro prenaša različne vremenske razmere.
Stroki so ukrivljeni, okrogli, zeleni z vijoličnimi lisami (rahlo marmorirani).
Uživamo zelo okusne stroke, ki niso nitasti in marmorirana zrna.
JERUZALEMSKI
VISOK za rumene
ploščate stroke
Je odličen domači
fižol za pridelavo
okusnih ploščatih
rumenih strokov.
Ker je to pozna sorta, začnemo z obiranjem strokov ca. 90-100 dni po setvi.
MERAVIGLIA
DI VENEZIA
A GRANO NERO
VISOK za rumene
ploščate stroke
Je bujen fižol za
pridelavo okusnih,
dolgih in širokih ter mesnatih ploščatih,
rumenih strokov. Z obiranjem strokov
začnemo 80-90 dni po setvi.
SUPERMACONI
VISOK za zelene
ploščate stroke
Je bujen fižol za
pridelavo okusnih
velikih in mesnatih
ploščatih, zelenih
strokov. Z obiranjem strokov začnemo
80-90 dni po setvi.
FIŽOL COCO
BLANC A RAMES
VISOK za zelene
ploščate stroke
in bela okrogla
zrna
POPULARNA
FRANCOSKA SORTA
Visok fižol, bujno rastoč (2 m), ki dobro
prenaša različne vremenske razmere.
Stroki so ploščati in zeleni. V strokih je
običajno 5-7 belih zrn. Uživamo mlade
zelene stroke in bela zrna izrednega
okusa. Zrna uživamo mlada in sušena.
Primeren tudi za pasulj.
23
Stročnice
LAškI ALI
tuRškI
fIžOL
Phaseolus coccineus L.
EMERGO
Dekorativen fižol,
ki uspeva v slabših
razmerah in slabih
tleh. Ne prenaša
previsokih temperatur, saj takrat
odvrže cvetove, zato je odličen za sajenje na višjih, hladnejših legah. Ovija
se okoli opore in oblikuje goste, zelene
listne zavese in lepe metuljaste cvetove,
tako v zelenjavnem vrtu, okrasnem vrtu
ali v velikem okrasnem loncu. Uživamo
mlade stroke in zrnje. Tudi za pasulj.
LIMSkI
fIžOL
Phaseolus lunatus L.
Visok, bujno rastoč (do 4 m), toleranten na vročino.
V ploščatih, pribl.
7,5 cm dolgih
strokih so velika,
ploščata, ledvičasta, vijolično-bela semena. Semena
imajo okus po kostanjih in masleno
teksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža
ali sušena. Zelo zdrav fižol (je izredno
bogat z beljakovinami, vlakninami ter
fosforjem in kalcijem). Potrebuje veliko
toplote. Dobro prenaša krajša obdobja
suše. Prenaša vse tipe tal. Posadimo
6 zrn okoli ene oporne palice. Ko je
visok 15 cm, ga osujemo in tla zastremo. Lahko ga gojimo v velikih okrasnih
loncih na vročih terasah. Potrebuje oporo.
Stroke redno obiramo, ker s tem spodbujamo rast novih.
bOb Vicia faba L.
SUPERAGUADULCE
Bob je stročnica, ki zraste okoli 80-90 cm.
Strok je dolg 30 cm, v njem je 4-7 semen. Ker je odporen na mraz, ga sejemo
čim bolj zgodaj spomladi, na Primorskem
tudi jeseni. Vročina mu ne ustreza:
24
cvetovi odpadajo
in napadejo ga uši.
Je odličen sosed
solati, špinači,
redkvici, zato ga
sejemo skupaj s
temi vrtninami.
V vrtu njegov vonj odganja voluharja.
Bob je eden izmed najboljših virov
rastlinskih beljakovin. »Doma« je ob
Kaspijskem morju, v Perziji in Tibetu.
V Evropi so ga gojili pred fižolom, koruzo in krompirjem. Potem pa smo
nanj pozabili. Samo v južni Italiji je še
vedno zelo popularen.
Uživamo mlade zelene stroke, nedozorela semena (sveža ali zamrznjena)
in tudi posušena velika semena. Svež
bob kuhamo 15 minut, suho seme pa
pred uporabo namakamo 10 do 12 ur,
nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu
na pritisk pa 35 minut. Lupina suhega
boba je debela, zato je morda najbolje,
če kuhanega pretlačimo. Vsekakor ima
bob značilen, rahlo grenak okus. A z uporabo primernih začimb bomo to težavo
omilili.
DOLgA
vIgNA
Vigna unguiculata subsp. sesquipedalis L.
Plezajoča tropska
enoletnica. Ima 24 m dolge poganjke. V 70-80 dnevih
po setvi začnejo v
paru rasti 50-90 cm
dolgi stroki.
Najbolje je pobrati in kuhati še mlade
in nezrele stroke. Uživamo jih surove
ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski in
malezijski kuhinji. Dolga vigna potrebuje
veliko sonca in toplote. V deževnem in
hladnem poletju slabo raste. V suši jo
moramo redno zalivati. Je zelo občutljiva
na nizke temperature. Zelo lepa tudi v
okrasnih loncih na terasah in balkonih.
NIzkA
vIgNA
Vigna unguiculata subsp. unguiculata
V 80 dnevih po
setvi se na nizkem
kompaktnem grmičku oblikujejo
dolgi stroki z bež
belim drobnim zrnom s črnim očesom. Najbolje je uporabiti še mlade in
nezrele stroke, dolžine okoli 30-40 cm.
Uživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajo
jih v kitajski (»stir fries«) in orientalski
kuhinji. Uživamo pa tudi zrna (podobno
kot zrna ostalih stročnic). Redno gnojimo
s kompostom in specializiranimi gnojili
za vrtnine (stročnice). Potrebuje veliko
toplote. Dobro prenaša krajša obdobja
suše. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in
tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih.
gRAh Pisum sativum L.
Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega
zelenjavnega vrta: enostaven je za
vzgojo, celo poletje uživamo sveža
sočna zrna, celo zimo pa posušena
ali zamrznjena. Pa še koristen je za
vrtna tla, ker jih bogati z dušikom.
Sejemo ga od marca do avgusta,
čim pogosteje na različnih mestih v
zelenjavnem vrtu. Ko so rastline velike okoli 15 cm, jih moramo osuti.
Nudimo mu oporo. Dobri sosedje so
korenček, kumare, solata, zelje in
koper. Zgodnje in pogosto obiranje
pospešuje tvorbo novih strokov.
ČUDO AMERIKE
Je zgodnji (ca. 65
dni) in nizki
(40-50 cm) grah.
Stroki so zeleni,
dolgi okoli 6-7 cm,
zrna nagubana.
MALI
PROVANSALEC
Je zgodnji (ca. 65
dni) in nizki
(45-50 cm) grah.
Stroki so zeleni,
dolgi okoli 5-6 cm,
zrna okrogla in gladka.
KELVEDON
Je zgodnji (ca. 70
dni) in nizki (45-60
cm) grah. Stroki so
temno zeleni, dolgi
6-7 cm, zrnje je oglato in nagubano.
RONDO
Je srednje zgodnji
(ca. 75-80 dni) in
visoki (80-90 cm)
grah. Temno zeleni
stroki, dolgi 10-11
cm, zrna nagubana.
SENATOR
Je srednje zgodnji
(ca. 80 dni) in srednje visoki (90-100
cm) grah. Stroki so
zeleni, dolgi 8-9 cm,
zrna nagubana.
TELEFON
Telefon je srednje
pozni (ca. 85-90
dni) in zelo visoki
(160-180 cm)
grah. Stroki so
temno zeleni,
dolgi okoli 11-12 cm, zrna nagubana.
čIčERIkA
Cicer arietinum L.
Plod je zelo kratek
strok, bledo rumene
barve in ima običajno dve veliki zrni.
Pri optimalnih pogojih je lahko na
eni rastlini tudi do
100 strokov. Redno jo gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za
vrtnine (stročnice). Prenaša vročino in
sušo, saj oblikuje močan koreninski
sistem, vendar jo v močni suši v fazi
cvetenja in nastavljanja strokov zalivamo. V hladnem poletju slabše raste
in dozoreva. Zrnje je izredno okusno in
ga uživamo podobno kot fižol (kuhano).
Odlična je tudi za kalčke.
Suha zrna čičerike namočimo v hladni
vodi za 24 ur. Nato jih speremo, odcedimo in stresemo v lonec z veliko vode,
šopkom zelišč, čebulo in nekaj stroki
česna.
25
Stročnice
Ne solimo. Ko zavre, lonec pokrijemo.
Kuhamo približno 2 uri, lahko tudi dlje.
Zrna med kuhanjem večkrat poskusimo,
da se ne razkuhajo. Ko je čičerika že
mehka (ne sme izgubiti oblike in se
spremeniti v pire), solimo. Počakamo
5 minut in odcedimo. Čičerika je tradicionalna osnovna hrana v Indiji in jugovzhodni Aziji. Od tam se je že davno
razširila na Srednji Vzhod in nato še v
druge sredozemske dežele, Alžirijo,
Maroko, Španijo, Portugalsko. Najbolj
znana jed iz čičerke je humus.
LEčA Lens esculentum L.
Leča je enoletna
metuljnica, visoka
50-70 cm s parno
pernatimi listi.
Cvetovi se razvijejo
v pazduhah listov.
Strok je majhen in
vsebuje 1-3 majhna semena. Dozori v
ca. 100 dnevih po setvi (ko se stroki
obarvajo). Potrebuje veliko toplote.
Dobro prenaša krajša obdobja suše.
Prenaša vse tipe tal. Ko je visoka 15 cm,
jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo
gojimo v okrasnih loncih. Leča vsebuje
veliko beljakovin (esencialnih aminokislin), dobrih ogljikovih hidratov, do 2 %
olja, vitamine iz skupine B, železo, kalcij,
kalij, fosfor in cink. Je zelo aromatična
in se uporablja predvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Zeleno
lečo kuhamo od 30 do 40 minut.
SOjA Glycine max.
SEME NI GENSKO
SPREMENJENO.
Rada ima humozna
in vlažna tla ter veliko sonca. V suši
zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zastremo. Soja bogati tla z
dušikom (izboljšuje vrtna tla), zato si
vzgojimo posamezne kompaktne grmičke
tu in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3-4 mesece po setvi. Pobiramo še zelene stroke z razvitimi zrni,
jih speremo in kuhamo ca. 20 minut.
Ko se stroki shladijo, izluščimo zrna in
jih uporabimo v različnih jedeh. Lahko
pa kuhamo tudi posamezna suha zrna
26
(iz posušenih strokov). Zelena zrna lahko
tudi zamrznemo. Kot pri vseh stročnicah
je tudi pri soji najbolj pomembno, da jo
pred kuhanjem namakamo v hladni vodi
vsaj 12–24 ur (poleti manj, pozimi pa
dalj časa). Pomembno je, da zrna namakamo v veliki količini vode, da bomo
odpadne snovi lahko tudi odlili. V nasprotnem primeru se bodo vpila nazaj v
zrno. Tudi čas kuhanja je pomemben.
Pri večini semen velja, da kuhamo do
mehkega, pri soji pa bomo to težko
dosegli – spet zaradi visoke vsebnosti
beljakovin. Tudi ko je kuhana, je namreč
nekoliko hrustljava. V navadnem loncu
jo kuhamo od 60 do 75 minut, v »ekonom
loncu« pa 20 minut. Soja vsebuje veliko
vlaknin, beljakovin (esencialnih aminokislin), vitaminov in mineralov, predvsem
veliko kalcija. Je zelo okusna in uporabna
v veliko različnih jedeh.
KORISTEN NASVET
DEŽEVNIKI V VRTNIH TLEH
Več kot je deževnikov v tleh, kvalitetnejša so tla, ker vsebujejo več organske
mase, so bolj zračna, kar posledično
pomeni, da imamo večje in kvalitetnejše
pridelke. Zato zavestno skrbimo za
deževnike v vrtnih tleh.
V vrtni zemlji naj bi bilo na 1 kvadratni
meter okoli 200-400 deževnikov. 400
deževnikov prebavi 2 kg prsti in predela
v najfinejše gnojilo za vrtne rastline v
obliki kupčkov, ki jih odlagajo na površju.
Imenujemo jih glistin in so polni koristnih snovi tako za prehrano rastlin kot
za izboljšanje strukture tal.
Živijo v širokem območju vse do matične
podlage, njihovo preseljevanje v času
zime in poletne vročine pa ustvari nešteto rovov. Ti prezračujejo, odvajajo vodo
in omogočajo boljše razraščanje kore-
Ostale
vrtnine
ninskega sistema. Poleg tega zagotavljajo deževniki rastlinam večino zanje
potrebnih hranil, ki so z njihovo dejavnostjo dostopnejša, izboljšajo zadrževanje
vode v tleh, uravnavajo pH vrednost tal
(kislost in bazičnost tal) in sodelujejo pri
procesih nastajanja humusa.
Rastlinske korenine imajo v zemlji, kjer
je dosti deževnikov, zelo olajšano delo in
se v zrahljani zemlji zato dobro razvijejo,
saj imajo dovolj hrane, zraka in vlage.
KAKO POVEČAMO ŠTEVILO DEŽEVNIKOV
Kjer je zemlja dobro oskrbljena s kompostom in so tla pokrita z rastlinskimi
deli, tam se deževniki sami od sebe kar
hitro razmnožujejo. Posebno pred zimo
pa sta skrb in zaščita teh živali še posebno
pomembna. Pokrita tla čez zimo ohranijo
neprimerno več deževnikov kakor nepokrita. Za deževnike skrbimo tudi tako,
da tla plitko obdelujemo in ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev.
Deževnike si lahko gojimo tudi sami v
kakšnem toplem in temačnejšem kletnem prostoru.
SLADkA
kORuzA
Zea mays L. convar. saccharata Koern.
GOLD CUP F1
Je visoka
(180-200 cm)
sladka koruza in
ima storže s sladkimi zrni, ki vsebujejo tudi veliko beljakovin in vitaminov. Dozori okoli 85 dni
po setvi. Primerna za svežo rabo (pečenje,
kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje.
Potrebuje dobro gnojena tla in dovolj
vlage. Kot dobri sosedje so primerni fižol,
kumare, bučke, melone in paradižnik.
špARgELj
Asparagus officinalis L.
Šparglje prvič pobiramo 3 leta po
sajenju in sicer režemo poganjke
največ 2 tedna. Leto kasneje čas
trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4–5 tednov, vsa nadaljnja
leta pa režemo šparglje 8 tednov na
leto. Če jih režemo predolgo časa,
odrežemo preveč poganjkov, rastlino
izčrpamo in zato bo prihodnje leto
pridelek slabši.
Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego.
Tla pognojimo s hlevskim gnojem in
jih prelopatamo. Seme sejemo marca
ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8-10
tednov stare sadike presajamo na
prosto na stalno mesto. Direktno na
prosto sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m v vrsti
pa 25 cm.
Za domače potrebe štiričlanske
družine priporočajo nasad 20 do 30
rastlin šparglja.
V »nasadu« špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo ter po
potrebi namakamo/zalivamo. Jeseni
porumenele nadzemne dele rastline
pokosimo.
Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času,
ko so tla in ozračje še hladna. Če želimo imeti beljene šparglje, po tretjem letu od setve/presajanja oblikujemo visoke grebene, tako da mladi
poganjki dosežejo želeno dolžino, ne
da bi pogledali iz zemlje. Ob koncu
pobiranja (po osmih tednih) grebene
razgrnemo. Zelene šparglje gojimo na
ravni površini, brez nasutih grebenov.
Poganjke pobiramo 2–3 x tedensko,
ko so visoki približno 20–30 cm.
Sveže šparglje lahko za dan, dva,
največ tri, shranimo v hladilniku. Da
se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo
v vlažno krpo. Za daljše shranjevanje
lahko šparglje zamrznemo (sveže ali
blanširane) ali vložimo (kis ali slanica).
PRECOCE D'ARNOVO!
GETEUIL
Poznana stara sorta,
cenjena po vsej
Evropi. Poganjki so
lepe zelene barve
z rahlo roza-vijoličnim navdihom. Če gredico spomladi,
pred odganjanjem, višje osujemo, bodo
poganjki beli.
27
Začimbnice in zelišča
pEtERšILj
DRObNjAk
Petroselinum crispum (Miller) Nyman
Allium schoenoprasum L.
ex A.W.Hill
Potrebujemo manjšo gredico, na gredici 3 vrste peteršilja, katerega liste
režemo celo poletje v pozno jesen.
Jeseni liste porežemo in zamrznemo.
Pri korenastem pa korene izkopljemo
in skladiščimo v kleti. Ker prenaša
malo sence (ena redkih vrtnin), ga
sejemo v bližino paradižnika. Le ta mu
bo nudil senco pred največjo vročino,
peteršilj pa paradižnik spodbuja
v rasti in mu izboljša okus.
DOMAČI LISTNIK
Ima gladke temno
zelene, zelo aromatične liste, ki
jih redno režemo.
Lahko ga vzgajamo tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, jih
sušimo ali zamrznemo.
BERLINSKI
Je odličen peteršilj
za pridelavo aromatičnih zelenih
listov in velikih
gladkih korenov.
Nekaj korenov
lahko pustimo čez zimo v tleh, saj
običajno ne zmrznejo.
RukOLA, DIvjA
RukvIcA
ALI ZIDNI
DVOREDEC Diplotaxis tenuifolia (L.) DC.
NATURELLE
Odlična za celoletno pridelavo
drobno narezanih
in zelo aromatičnih listov.
Če je ne režemo
pogosto, gre v cvet. Prvič režemo
8 tednov po setvi. Režemo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Lahko celo
prezimi. Celo leto jo sejemo v lončke.
Ima zelo izrazit okus in je obvezna v
vsaki kuhinji.
28
Je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo
cveti. Celo poletje
režemo cevaste
liste, ki jih uporabimo v različne
namene. Drobnjak
vsebuje veliko C vitamina in železa. Za
zimo lahko lističe narežemo in zamrznemo. V vrtu varuje sosednje rastline pred
napadom pepelaste plesni. Raste tudi v
okrasnem loncu na terasi ali balkonu.
MAjARON
Origanum majorana
Oblikuje lep grmiček s finimi
aromatičnimi lističi. Mlade vršičke
poganjkov in lističe obiramo celo
poletje. Tik preden
se okrogli cvetni popki odprejo, zelišče
porežemo in ga damo sušiti. Prilega se
k mesu, paradižniku, enolončnicam
in krompirjevim jedem. Ni zahtevna začimbnica. Je odličen sosed čebuli.
bAzILIkA
Ocimum basilicum
Seme bazilike kali na svetlobi, zato
semena po setvi ne prekrijemo.
Bazilika je zelo občutljiva na nizke
temperature, zato jo sejemo v najbolj
vroč del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnih
loncih (skupaj s cvetlicami), lahko celo
leto. Se dobro obrašča, zato lističe
redno obiramo in uporabljamo sveže
za začinjanje različnih jedi. V vrtu
cvetovi privabljajo čebele, drugače pa
se sklada s paradižnikom in kumarami. S svojim vonjem odganja muhe.
GENOVESE
Ima velike, izredno
aromatične lističe.
DROBNOLISTNA
Oblikuje okrogel
grmiček z drobnimi,
izredno aromatičnimi lističi.
bule. Je odličen sosed kumaram. Zelenjavni vrt s koprom je lepši. Sveže
liste dodajamo omakam in ribam (ne
kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični
in zeleni solati. Cvetove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje.
Matricaria chamomila
tIMIjANThymus vulgaris kAMILIcA
Je trajno zelišče.
Oblikuje grmiček,
visok 20-40 cm.
Mlade poganjke
lahko trgamo celo
leto. Običajno pa tik
pred cvetenjem, ko
ima timijan največjo moč, poganjke odrežemo in jih posušimo. Naj raste povsod po vrtu, ker odvrača polže, listne
uši in kapusovega belina. Timijan se
prilega k mesu in zelenjavnim jedem.
kOpER Anethum graveolens
Aromatična in
zdravilna enoletnica, ki naj raste
raztreseno po
celem vrtu, saj
ugodno vpliva na
vznik korenja,
kumar, zelja, rdeče pese, solate in če-
Seme kali na svetNOVO!
lobi, zato ga po
setvi ne prekrivamo.
Kamilica je enoletna zeliščna cvetlica
s čudovitimi aromatičnimi cvetovi.
Naj raste na soncu, na humoznih tleh.
Kamilica je odličen sosed kapusnicam,
krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi,
rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru.
Kamilica krepi odpornost in okus sosednih vrtnin in odvrača porovega molja.
Uporabljamo sveže ali posušene cvetove (cvetne koške) v obliki čaja, ki mu
dodamo med, ki v telesu izboljša vsrkavanje kamiličnih učinkovin. Je tudi za
parne kopeli in obkladke. Deluje protivnetno, lajša bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije. Cvetove nabiramo čez opoldne v suhem in toplem
vremenu, ko je rumeni osrednji del koška
močno izbočen in ko se povesijo beli
jezičasti cvetni lističi.
29
Začimbnice in zelišča
2 čajni žlički zdrobljenih lističev
gRškO SENO čaja:
prelijemo z vrelo vodo, in po 5-7 minuALI SAbLjAStI tah precedimo.
OkRA Hibiscus esculentus L.
tRIpLAt
Trigonella foenum-graecum L.
Tradicionalna aromatična rastlina,
enostavna za vzgojo in vsestransko
uporabna: v vrtu za zeleno gnojenje,
za krmo domačih živali ter za prehrambene in medicinske namene.
Metuljnica, ki zraste 40-90 cm visoko,
ima majhne lističe in bele cvetove, iz
katerih se razvijejo stroki z 10-20 semeni. Cveti od junija do avgusta, seme
pa dozoreva avgusta in septembra.
Rada ima veliko sonca, toplote in odcedna tla.
Pred setvijo seme
NOVO! za 12 ur namočimo. Sejemo (povprek ali v vrste, ki
so med seboj oddaljene 15 cm) na
prazne gredice od
pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenje
jo 2 tedna pred setvijo drugih vrtnin
vdelamo v tla.
Uporabljamo njene aromatične in zdravilne liste (surove ali kuhane) in kot začimbo cela ali zdrobljena semena.
So sestavni del karija in mnogih drugih
začimbnih praškov. Iz semen si pripravimo tudi kalčke.
MELISA Melissa officinalis
Melisa je začimbna in
zdravilna trajnica,
ki raste na
prostem ali v najmanj 5l velikem
glinenem loncu na
sončni legi, v zmerno vlažnih tleh. Za
uporabo nabiramo mlade vršičke in
liste pred cvetenjem. Primerni so za
omake, solate, sadne solat, pašejo k
ribam in uporabljamo jo k številnimi
drugimi jedmi. Dodamo jo pred koncem kuhanja. Kot čaj ali dodatek kopelim deluje proti glavobolu in pomirja.
Je odlična paša za čebele, zato kakšen
grmiček pustimo, da zacveti. Priprava
NOVO!
30
CLEMSON
SPINELESS
Seme pred setvijo
čez noč namočimo. Je eksotična,
dekorativna rastlina, odporna na
sušo. Mlade nezrele plodove (dolge ca.
6-7 cm) redno trgamo (z rokavicami).
Uživamo jih kot pečeno ali kuhano zelenjavo ali pa jih uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake.
KORISTEN NASVET
IZBOLJŠAJTE TLA Z ZELENIMI
RASTLINAMI – ZELENO GNOJENJE
• Alternativno gnojenje
• Okolju prijazno in NARAVNO
• Povečuje zaloge hranil in humusa
v tleh
• Globok in razvejan koreninski
sistem izboljšuje strukturo tal in
preprečuje spiranje hranil
• Omejuje rast in razvoj plevelov
• Bogati življenje v in na tleh
• Ustvarja ravnovesje med koristnimi in nekoristnimi organizmi
• Varuje tla pred močnim soncem
• Pridelamo veliko zelene mase,
s katero lahko zastiramo grede
• Korenine metuljnic vežejo dušik
iz zraka
Od aprila do avgusta, v kolobarju za
katerokoli vrtnino, seme rastlin za zeleno gnojenje na gosto posejemo na
prazno gredo. Že po 6 do 9 tednih lahko
bujno rastlinje pokosimo, vdelamo v tla
in nadaljujemo s setvijo/saditvijo vrtnin.
RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE:
Grško seno ali sabljasti triplat, špinača,
motovilec, ognjič, žametnica, facelija,
oljna redkev, gorjušica, ajda, sončnica,
ozimni ječmen, grah, bob, lupina, inkarnatka, aleksandrijska detelja, esparzeta,
seradela, lucerna.
31
Herbal line
POSEBNA ZELIŠČA
Izbor semen iz HERBAL LINE vas bo
razveselil. Odličen je za vse raziskovalce okusnih jedi in ljubitelje eksotičnega vrta.
Zelišča so koristna tako v vrtu kot v
kuhinji. V vrtu so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi
svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa
odganjajo škodljivce in bolezni. So
eksotično dekorativna, tako da nam
polepšajo vrt in terase ali balkone,
saj uspevajo tudi v okrasnih loncih.
So primerna za pripravo zeliščnih
čajev ali začinjanje različnih jedi.
Trajnim zeliščem namenimo rob vrta,
ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo, oz. počivamo,
ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami. Enoletna zelišča pa
si posadimo kamorkoli na zelenjavnem vrtu. Uporabimo samo malo
domišljije in vrt bo takoj zanimivejši.
ČRNA KUMINA ALI RIMSKI
KORIANDER Nigella sativa
Arabci jo imenujejo Habbatul
Barakah - semena
blagoslova, saj
naj bi črna
kumina ščitila
pred vsemi boleznimi razen pred smrtjo.
NOVO!
Je nezahtevno, enoletno aromatično
zdravilno zelišče, ki ga sejemo zaradi
črnih semen, ki so začimbna in zdravilna.
Posejemo jo na gredico v zelenjavni vrt.
Potrebuje sonce. Lahko jo sejemo večkrat zapored, da imamo sveže seme dlje
časa na voljo. Cvetov ne trgamo, ker se
iz njih razvijejo glavice s semenom.
Ko začnejo glavice zgubljati zeleno
barvo, vendar še niso suhe in odprte,
jih oberemo in posušimo. Semena
shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. Aromatična semena se
uporabljajo cela ali zdrobljena (terilnik)
kot zdravilna začimba za različne jedi
po celem svetu ali za izdelavo olja.
RIMSKA KUMINA ALI KUMIN
Cuminum cyminum
Enoletna dišavna in zdravilna rastlina,
enostavna za vzgojo in rast. Sejemo jo
na sončno gredico v zelenjavni vrt.
32
Iz belih ali roza
NOVO!
cvetov se proti jeseni (ca. 115 dni
po setvi) razvijejo
okus- na in zdrava
semena, ki jih
uporabljajo v vseh
kuhinjah tega sveta. Cela semena
popečemo do rahlo rjave barve v skoraj suhi (malo olja) ponvi, da spustijo
svojo esenco. Lahko pa jih pred
uporabo zmeljemo v prah.
KAPRE
Caparis spinosa
NOVO!
Pred setvijo seme
skupaj s finim
peskom za 14 dni
zamrznemo.
Druga možnost pa je, da seme pred
setvijo za 24 ur namočimo v topli vodi,
ga potem zavijemo v vlažno krpo, ki jo
v zaprti plastični vrečki za 6-8 tednov
hranimo v hladilniku. Nato (po obeh
postopkih) seme za 24 ur namakamo v
topli vodi in ga posejemo v lončke, ki
naj bodo do kalitve v temnem prostoru.
Zemlja v lončku se ne sme izsušiti. Ko
mine nevarnost zmrzali in ko je rastlina
dovolj velika, jo presadimo na prosto v
okrasni lonec in ga postavimo na toplo
in sončno mesto na balkonu ali terasi.
Odlično prenaša vročino. Prezimimo jo
v hladnem in svetlem prostoru, saj prenese mraz do -8 oC. Kapra je čudovit
grmiček z eksotičnimi cvetovi, ki raste
tudi navzdol. Zaprti cvetni popki
vloženi v kisu so delikatesa.
ANDSKA JAGODA
Physalis peruviana
Seme kali na svetlobi. Raste v obliki
enoletnega grmička,
najbolje na sončni
legi. Sušo delno prenaša, a manj raste.
Najbolje raste na sončni legi. Glede tal
ni občutljiva, zahteva samo veliko vode.
Odlično uspeva v loncih na sončnih
terasah in balkonih. Majhni oranžni oz.
rumeni plodovi so podobni češnjevim
paradižnikom. Oviti so s papirnato
lupino, ki služi kot dekoracija pri jedeh.
Plodovi imajo prijeten sladkast okus
(kombinacija paradižnika in ananasa) in
so odlični za pripravo svežih prigrizkov,
sadnih solat, pit in marmelad.
RDEČA STOLETNA ČEBULA
ALI OZIMNI LUK
Allium fistulosum
Je sorodnica čebule, vendar ne
razvije čebul in ima votle cevaste liste,
ki se po rezanju obrastejo. Odlična kot
dodatek k solatam. V določenih jedeh
jo lahko uporabljamo namesto čebule.
Tudi dekorativna. Ni zahtevna za vzgojo.
Posejemo jo skupaj s peteršiljem, saj jo
tako pogosto uporabljamo kot peteršilj.
LISTNI ČESEN,
šOPASTI ČESEN
ALI KITAJSKI
DROBNJAK
Allium tuberosum
Trajnica. Lahko
tudi kot enoletnica v zelenjavnem vrtu.
Nezahtevna za vzgojo. Uporabljamo
vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag
vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo,
podobno kot drobnjak, za juhe, solate,
ali skutne namaze ali pa jih pripravimo
kot zelenjavo. Cvetovi so primerni za
garniranje in mešanje v potpurije.
LISTNA ZELENA
Apium graveolens
var. secalinum
Ima močno narezane svetleče in
aromatične lističe.
Uporabljajo se kot peteršilj, le da imajo
okus po zeleni: za solate, juhe, enolončnice, omake. Liste uporabljamo sveže
ali sušene. Sušeni listi odlično ohranijo
aromo. Nezahtevna začimbnica, primerna za vsak zelenjavni vrt.
KORIANDER
Coriandrum
sativum
Je eksotično enoletno zelišče, ki naj
raste po celem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže lističe.
Uporabljamo listke, ki imajo značilen
vonj, predvsem pa zrela semena (rjave
barve): kot začimbo zeljnih in paradižnikovih jedi, riža, mesa in peciva. Semena so sestavni del začimbne meša-
nice kari (Curry). Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem. Na
splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu
cvetovi privlačijo koristne žuželke.
ZIMSKI PORTULAK Claytonia
perfoliata
Na mraz odporna
listnata zelenjava.
Raste celo leto na
senčnih, vlažnih legah. Lahko tudi v loncu
na senčni terasi. Zelene liste v obliki
srčka celo leto uživamo v svežih solatah.
So nevtralnega, svežega okusa, rahlo
odebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem.
Po rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C.
LEDENA
ZEL ALI KRIOFIT
Mesembryanthemum crystallinum
Zelo zanimiva okrasna rastlina. Je
plazeča rastlina s sočnimi lopatastimi listi
z valovitim robom, na listih so svetleče, s
tekočino napolnjene žleze, ki dajejo videz,
da je rastlina zmrznjena. Ima velike bele
žarkaste cvetove. Rahlo kiselkaste oz. slankaste liste, bogate s C vitaminom pobiramo pred cvetenjem in jih uživamo sveže
ali pripravljene kot špinačo. Zdrobljeni
lističi se uporabljajo kot milo. Enostavna
za vzgojo, prenaša vročino in sušo. Lahko
raste tudi v okrasnih loncih.
IZOP, OŽEPEK,
MILODUH
Hyssopus officnalis
Aromatična grmičasta začimbnica,
trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimi
ali belimi cvetovi ob steblu. Mlade
poganjke in lističe, rahlo grenkega aromatičnega okusa, uporabljamo sveže
ali posušene. Kot začimbo ga dodajamo
mesu, divjačini, ribam, juham, solatam
in enolončnicam. Uporablja se tudi za
peko na žaru, aromatiziranje olja in kisa,
za likerje in zeliščna žganja. Cvetove
uporabimo za gratiniranje jedi. Čaj je
zdravilen. Naj raste na soncu. Čebele ga
imajo rade. S svojim vonjem odganja
nekatere škodljive žuželke.
33
Herbal line
POSEBNA ZELIŠČA
PEHTRAN
Artemisia
dracunculus
Obvezna trajnica
slovenskih vrtov,
saj iz njega pripravljamo tipično slovensko pehtranovo
potico. Razrašča se v obliki gostega
grma, listi so ozko suličasti lepe zelene
barve. Potrebuje sončno in toplo lego,
gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah
ga zaščitimo. Uporabljamo sveže ali
zamrznjene liste in mlade vršičke.
Pehtran se ujema z različnimi solatami,
juhami in omakami. Tudi za vlaganje
kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali
gorčice, in za potico in štruklje.
LIMONSKA
INDONEZIJSKA
BAZILIKA Ocimum
americanum
Seme kali na svetlobi, zato ga po
setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita,
košato razrastla enoletnica z ovalnimi
listi in belimi, svetlo rožnatimi do vijoličnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji.
Odlična tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. Odlično se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vpliva
na rast drugih vrtnin. Lističe uporabljamo,
kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in perutnino. Iz svežih in posušenih
si lahko pripravimo čaj, ki pomaga pri
težavah s prebavili. Primerna je tudi za
aromatiziranje olja in kisa.
RDEČA VRTNA
LOBODA ALI
FRANCOSKA
šPINAČA Atriplex
hortensis
Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima
svetleče rdeče liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k
solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo.
Mlade rastline uživamo kot špinačo.
Obvezna novost v zelenjavnem vrtu.
POLAJEVA MATERINA DUšICA
Thymus pulegioides
Blazinasto razraščajoča se trajnica.
Cveti v roza vijolični barvi. Zelo dišeča
34
rastlina. Vršičke
poganjkov in liste
porežemo pred
cvetenjem. Sveža
in suha je primerna
kot začimba za
krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo čaj proti
kašlju in težavam z želodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri prehladih. V vrtu privlači
koristne žuželke in odvrača škodljive,
zato naj raste v zeliščni gredici ob robu
zelenjavnega vrta.
KLASASTA META
Mentha spicata
Košato razrastla
trajnica, z zelenimi
nacepljenimi listi
in rahlo vijoličnimi
do rožnatimi ustnatimi cvetovi. Ena bolj
aromatičnih met nasploh. Vršičke ali posamezne liste porežemo pred cvetenjem
in jih (sveže ali posušene) uporabljamo
za čaje in za začinjanje solat, omak, jedi
iz skute in jajc, sladic, osvežilnih pijač,
sadnih solat in sladoleda. Primerna tudi
za potpurije in dišavne vrečke, cvetlične
dekoracije in kot dodatek kopelim.
Nezahtevna. Gnojimo s kompostom.
Lahko jo gojimo tudi kot posodovko.
KOREJSKA META
Agastache rugosa
Privlačna rastlina
s slezenasto modrimi cvetnimi
„svečami“ z izrazitim vonjem in okusom po meti. Raste
na sončni legi na zelenjavnem in okrasnem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih
loncih na terasah. Iz nje pripravljamo čaje,
lističe primešamo solatam ali potresemo
po testeninah. Odlična čebelja paša.
NAVADNA
MAČJA META
Nepeta cataria
Trajnica. Visoka
rastlina z lepimi
rožnato belimi cevastimi cvetovi v navideznih vretencih.
Nezahtevna. Po cvetenju jo porežemo,
da ponovno zacveti. Če zelišče zmečkamo, se sprosti značilen vonj po meti.
Zelišče zelo privlači mačke: v njem se
valjajo ali ga grizljajo in postanejo igrive.
Mlade liste in poganjke dodajamo sveže
ali posušene juham in omakam. So tudi
za pripravo čaja proti prehladu, kašlju
in za umirjanje nervoze. V vrtu odganja
uši in veliko drugih škodljivih žuželk.
PERILA
ALI šISO
Perilla frutescens
var. crispa
Zanimiva enoletnica z rdečimi listi
in majhnimi klasastimi socvetji. Listi
imajo kombinacijo okusa po koriandru,
cimetu in limoni. Mlade liste in cvetove
uporabljamo za začinjanje ribjih jedi
(suši), solat in testenin. Tudi semena in
rdeči kalčki so užitni. Z listi si lahko kis
obarvamo na vijolično. Lahko raste tudi
v okrasnih loncih na sončni terasi.
RIMSKA
KAMILICA
Anthemis nobilis
Nizka rastlina, ki
se odlično razrašča in tvori goste
cvetoče preproge, zato je odlična za
ozelenitev negovanih površin (namesto
vrtne trate). Cvetovi so na dolgih pecljih,
srebrno beli z rumeno sredino. Po cvetenju jo obrežemo. Cvetove uporabljamo
v dišavnih šopkih in v potpurijih. Popolnoma odprte cvetove pa uporabljamo
sveže ali posušene za pripravo zdravilnega čaja, poparka ali različnih kopeli.
ŽAFRANIKA
ALI BARVILNI
RUMENIK
Carthamus
tinctorius
Lepa okrasna rastlina s pokončnimi stebli, ovalnimi listi,
rahlo bodičastimi na robovih, z oranžnimi
cevastimi cvetovi, združenimi v glavičasta socvetja. Nezahtevna, odlična za
popestritev zelenjavnega vrta in odlična
za rezano cvetje in posušene aranžmaje.
Cvetove in semena lahko uporabimo sveže ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za žafran in uporabni za barvanje
jedi in naravnih materialov. Semena
lahko uživamo kot dodatek k muslijem.
SPILANTES,
BRAZILSKA
KREšA ALI
ZOBOBOLKA
Spilanthes
oleracea
Zanimiva enoletnica z rumeno-rdečimi
cvetovi v glavičastih socvetjih. Rada ima
toploto. Uspeva tudi v okrasnih loncih.
Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot dišavnico v juhah, solatah
itd. Imajo rahlo šampanjsko pikantno
oster okus. Prežvečeni listi osvežijo dah,
krepijo dlesni in lajšajo zobobol.
VRTNA RUTICA
Ruta graveolens
Kompaktna in dekorativna, vedno
zelena trajnica, z
majhnimi sivo zelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo
grenke liste naberemo pred cvetenjem
in jih sveže ali posušene v majhnih
količinah uporabljamo kot začimbo za
solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker delujejo
blagodejno na naš želodec. Naj raste ob
robu zelenjavnega vrta, saj je uši ne
marajo in se tako izogibajo tudi vrtnin v
njeni bližini. Ker ima močan aromatičen
vonj, jo v Južni Ameriki uporabljajo kot
zaščito pred hudobnimi duhovi.
MUšKATNA
KADULJA
ALI SALVIJA
ALI ŽAJBELJ
Salvia sclarea
Dekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi,
ovalno koničastimi listi s smolnatim
vonjem. Cvetovi so lila-rožnati z vinsko
rdečimi do vijoličastimi ovršnimi listi;
dolga razvejena, svečasta socvetja.
Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi
svojevrstnega smolnatega okusa kot
začimba za jajčne jedi in sladice.
Iz njih pripravljamo čaje ali z njimi aromatiziramo napitke kot npr. vino.
Cvetovi so za garniranje, posušeni listi
in cvetovi pa so obvezen del potpurijev,
saj jim podaljšajo obstojnost vonja.
Odlična čebelja paša.
35
Herbal line
POSEBNA ZELIŠČA
OZKOLISTNI
AMERIšKI
SLAMNIK
Ecihnacea
angustifolia
Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vijolični in beli) so zelo dekorativni in
privlačijo čebele. Odlična za rezano
cvetje. Nezahtevna in odporna na sušo.
Jezičasti cvetovi so primerni za garniranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in
sveže ali posušene cvetoče rastline
podpira delovanje imunskega sistema.
Odlična čebelja paša.
LIMONSKA
TRAVA
Cymbopogon sp.
Ni enostavna za
kalitev, potrebuje
visoko temperaturo:
25 - 30 °C. Ko pa kali, je zelo enostavna
za vzgojo in izredno dekorativna. Najlepše bo rastla v okrasnem loncu, ki ga
čez zimo postavimo v hladen, svetel
prostor. Ima svež vonj in okus po limoni
z navdihom vrtnice (vsebuje eterično olje
citral). Kot sveža, mleta ali suha začimba
za čaje, juhe in kari praške. Dodajamo
lahko tudi perutnini, ribam in morskim
sadežem. Služi nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi v kozmetični industriji. Dišeče sveče z limonsko travo
odganjajo mrčes.
MAK Papaver
somniferum
NADVSE OKUSNA
SEMENA ZA
RAZLIČNE JEDI.
Je dekorativna
enoletnica z nežnimi cvetovi na dolgih
cvetnih steblih. Posušene semenske
glavice lahko uporabljamo v suhih šopkih, semena pa so užitna in jih uporabljamo za različne jedi (MAKOVA POTICA)
in za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelo
dekorativna in koristna.
ozračje umiri, cvetovi dehtijo. Dobra
kombinacija z vrtninami in cvetlicami
v zelenjavnem vrtu.
Lepa tudi na večjih
balkonih in terasah.
Enostavna za vzgojo. Raste na soncu
ali polsenci. Potrebuje prostor, vlago in
dovolj hranil.
KORISTEN NASVET
OSVEŽILNA VODA Z ZELIŠČI Z VRTA
Poleti si natočimo v steklen vrč
hladno vodo in ji dodamo različna
zelišča z vrta: meto, meliso, limonsko travo, limonski ožep, navadno
mačjo meto, kamilice itd. Pijmo
vodo z okusi domačega vrta!
Za dodatno osvežitev dodamo še
kakšen košček limone ali limete.
Lahko pa si z domačimi zelišči
pripravimo tudi kakšen koktajl?
MEHIšKI
PEHTRAN
Tagetes lucida
Enoletni eksotični
in aromatični
nenehno cvetoči
grmiček, ki izvira iz Mehike in ga tam
imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnih
legah. Ima vpadljive, drobne, rumene
cvetove in liste z intenzivnim okusom
po pehtranu in/ali janežu, ki jih sušimo
in uporabljamo za različne čaje (tudi
proti prehladu) ali kot dodatek k jedem
(jajčne in ribje jedi, sirni namazi).
Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu
(odganja škodljivce) in kot obrobna
rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo ga lahko tudi v okrasnih
loncih na balkonu. Čudovit kot rezano
cvetje.
VRTNI OGNJIČ KABLOUNA
Calendula officinalis
DIVJI TOBAK Nicotiana sylvestris
Visoka enoletnica, z aristokratskim
navdihom, z impresivno ogromnimi listi
in eksotičnimi belimi povešavimi cvetovi na dolgih steblih. Zvečer, ko se
36
Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega
vrta, saj je dekorativna, odganja škodljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rast
sosednjih rastlin, je za oblikovanje poletnih šopkov, užitna in tudi zdravilna.
Cvetne lističe intenzivnih barv in
prijetnega okusa
dodajamo solatam,
omletam in siru.
Iz cvetov pripravljamo ognjičevo
mazilo. Sorta Kablouna ima velike,
svetleče, polnjene cvetove.
VOLNATEC
Stachys lanata
Kompaktna trajnica, odlična za
prekrivanje tal
z mesnatimi srebrnimi listi in dekorativnimi cvetovi.
Odličen na skalnjaku, škarpah in
v okrasnih posodah.
Prenaša vroče sonce, delno senco,
sušo in skromna tla. Cela rastlina se
uporablja za suhe šopke.
37
!
VO
O
N
TOMATO & CHILI LINE
pARADIžNIk
Je najbolj priljubljena zelenjava po
vsem svetu. Tudi pri nas ne manjka
v nobenem zelenjavnem vrtu. Še na
balkonu se mora udomačiti! Zato
moramo preizkusiti še kakšne druge
oblike, barve in okuse paradižnika.
Za vas smo izbrali nove, eksotične
paradižnike iz vsega sveta, paradižnike z zgodbami. Popestrili vam bodo
vrt in kuhinjo.
BARVITI PARADIŽNIKI
Seme posejemo v različne posodice,
lončke (25 oC). Sadike vzgajamo v
svetlem prostoru (18-21 oC) in jih
redno zalivamo/pršimo. Ko sta razvita
prva dva prava lista, prepikiramo v
večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto,
poševno in globoko. Tla zastiramo.
Paradižnik zelo
dobro uspeva
v posodah
(njegov vonj
odganja
muhe).
AURIGA
Priljubljen paradižnik iz vzhodne
Nemčije, srednje
visok za vzgojo na
prostem (potrebuje
oporo). Dekorativni
okrogli paradižniki so svetleče oranžne
barve, sočni in zelo aromatični, težki
50-100 g. Najokusnejši so sveže nabrani
za solate, sendviče.
BALKONZAUBER
Nizek (50 cm),
zgoden, kompakten, robusten in
roden paradižnik.
Za sajenje v lonce
ali na prosto. Zreli
plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče
barve, sočni, ne pokajo, težki 30 g.
Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemo
tudi direktno na prosto.
38
BELMONTE
Sel. RADEH
Je največji paradižnik, plodovi so
lahko težki 1-3 kg.
Rastlina zraste do
3 m visoko (opora).
V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo.
Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo,
da je to najokusnejši paradižnik.
Je srednje zgoden, visok, bujne rasti,
primeren za vzgojo na prostem, v tunelu
in rastlinjaku.
BIRON F1 - PROFI
Je klasičen, srednje zgoden hibrid,
visoke in močne
rasti (potrebuje
oporo), odporen
na bolezni in nematode. Plodovi so lepe rdeče barve,
sočni, okusni in čvrsti, težki 250-300 g.
Odličen za vzgojo na prostem.
FIASCHETTE
Stara italijanska
sorta, ki izvira iz
okolice Neaplja.
Paradižnik je nižje
rasti, vendar zelo
roden. IZRAZITO
ODPOREN NA SUŠO. Plodovi so v obliki
slive, težki okoli 15-25 g, rubinasto rdeče
barve, dobre teksture in intenzivno živahnega okusa. Uporaben za solate,
omake, kot pelat in za sušenje.
GOLDENE
KONIGIN
Visoka sorta rumenega paradižnika,
ki izvira iz Nemčije.
Za vzgojo na prostem. Plodovi so
okrogli, srednje veliki, z gladko in čvrsto
lupino, prijetne arome. Enakomerno
zlato rumeni postanejo, ko so zreli.
ILDI
Mini češnjev paradižnik z dekorativnimi plodovi
rumene barve
(12-15 g) prepriča
s svojim sladkastim okusom in mehko lupino. Zraste do
višine 150 cm (potrebuje oporo).
Za vzgojo na prostem, v rastlinjakih ali
PARAdIžNIKI
IN ČILIjI
VSEh OBLIK IN BARV
Uživamo jih
cele in sveže. Zelo
odporen je na različne bolezni. Za
vzgojo na prostem
in v rastlinjakih ter
v LONCIH.
KORISTEN NASVET
ČILIJI
v loncih. Uživamo jih sveže: pohrustamo kot češnje, v solatah in sendvičih.
Lahko pa ploščate grozde z do 100
plodovi sušimo in uživamo do oktobra.
NOIRE DE
CRIMÉE
Je sočen paradižnik za popestritev poletnega
vrta. Visoka (podpora), zelo rodna
sorta, ki izvira iz ruskega Krima in je
prilagojena na različne rastne razmere.
Plodovi so težki od 100-200 g in okusni
(odlična kombinacija kisline in sladkorja). Barve se prelivajo od temno rdeče,
preko vijolične do črne.
Uporabni so za solate, sokove, vlaganje, kuhanje.
SCATOLONE 2
Unikatna italijanska sorta. Na visoki in bujni
rastlini rastejo
podolgovati
plodovi, dolgi okoli
11-13 cm, intenzivne rdeče barve.
Plodovi so votli, zato so odlični za polnjenje in sušenje. Je tudi za solate in
omake.
SUPERSWEET 100
Visok, zelo zgoden, obilno roden, dekorativen koktajl paradižnik.
Majhni, v premeru okoli 2,5 cm, aromatični in sladki rdeči paradižniki rastejo
na 30 cm dolgih grozdih. 100 paradižnikov v grozdu.
Čili je zelenjava, ki jo uživajo po vsem
svetu. Naj bi bil antidepresiv in na
splošno zelo zdrav. Zato je skrajni
čas, da si ga vzgojimo sami.
Ostrina čilija je od alkaloida kapsaicin, ki ni v semenih, ampak v delih,
kjer je seme pritrjeno na plod. Jakost
ali ostrino se meri po skovilovi lestvici. Npr. čili Jalapeno je treba
10.000-krat razredčiti z vodo, da
pekočega okusa ne bomo več občutili. Višja kot je številka, bolj oster je
čili. Ostrino pogasimo s potrpljenjem:
pribl. 7-10 min, odvisno od količine
in moči zaužitega čilija. Lahko pa
spijemo kozarec mleka ali jogurta.
Čili so že ameriški staroselci
uporabljali kot začimbo in zdravilo:
• Čiliji spodbujajo delovanje želodčne
sluznice, da začne izločati večje
količine želodčnega soka in tako ščiti
želodec. Poveča se tudi prekrvavljenost prebavnega trakta, kar pospeši
prebavljanje in izločanje plinov
(ODLIČNO ZA HUJŠANJE).
• Kapsaicin deluje kot vazodilatator
– širi kapilare po vsem telesu, od
možganov do pet na nogah.
• Čiliji znižujejo holesterol LDL, zmanjšujejo agregacijo trombocitov in tako
varujejo pred arterosklerozo ter srčno
in možgansko kapjo.
• Čiliji so odlični antidepresivi.
• Sorta Jalapeno je zelo učinkovita
v boju proti raku na prostati.
Različne čilije, odvisno od velikosti,
debeline mesa ter ostrine, uporabljamo
za polnjenje, vlaganje, prekajevanje
in sušenje. Zaradi pestre sestave in
obilice vitaminov je najbolje, da uživamo surove čilije. Čilije posušimo
tako, da jih nanizamo na nit in sušimo
na soncu ali pa v sušilniku.
39
!
VO
O
N
TOMATO & CHILI LINE
Shranimo cele suhe čilije, ker dalj časa
zadržijo aromo kot zmleti.
Sušene čilije pripravimo na več načinov. Prelijemo jih z vrelo vodo, jih v njej
pustimo 20 min, in jih nato vmešamo v
jed cele, sesekljane ali mlete. Cele posušene čilije lahko tudi zmeljemo (odsluženi kavni mlinček) ali zdrobimo v možnarju.
40.000 - 70.000
SKOVILOVIH ENOT
Pekoči
žne do rdeče. Uporabni za vse pekoče
jedi. Rastlina zraste okoli 0,5 m in je večletna, zato jo obvezno gojimo v okrasnih
loncih. Čiliji dozorijo 90-100 dni po presajanju.
HABANERO CHOCOLATE
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
čILI
Čili dopolnjuje paradižnik. Tudi čiliji
so izredno raznovrstni. Za vas smo
izbrali eksotične izredno pekoče čilije, ki jih lahko gojimo tudi kot trajnice v posodah.
AJ, PEKOČI ČILIJI
Seme posejemo v različne posodice,
lončke (22-30 oC). Sadike vzgajamo
v svetlem prostoru (20 oC) in jih redno
zalivamo/pršimo. Ko sta razvita prva
dva prava lista, prepikiramo v večje
lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi
ali v velike posode. Čilije lahko v posodah gojimo več let.
ANAHEIM
500 - 1.000
SKOVILOVIH ENOT
Minimalno pekoči
Blag in velik čili, velikosti 15-18x3-5 cm.
V fazi zrelosti se obarva iz zelene v rdečo.
Dozori v 70-90 dnevih po presajanju.
Uživamo zelene in rdeče plodove. Anaheim je zelo okusen svež, posušen ali
pečen (za polnjenje). Uporaben v salsah
in tex–mex jedeh.
FIRE CRACKER (PETARDE)
Spektakularni čiliji, zelo dekorativni v
barvah od bele, vijolične, rumene, oran-
40
Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani v premeru 4 cm
in dolžine 5 cm. Ko zorijo, se iz temno
zelene obarvajo v čokoladno rjavo. Grmičasta rastlina zraste do višine 90 cm.
Predvsem je za večletno gojenje v loncih.
Prvi plodovi dozorijo 100-110 dni po presajanju. Za pripravo pekočih omak, sals
in ostalih mehiških in karibskih specialitet.
HABANERO RDEČI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Svetleči rdeči plodovi so veliki
3,5-5x3-3,5 cm, rastlina pa je lahko
visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni
v vseh salsah. Predvsem je namenjen
za večletno vzgojo v loncih. Dlje časa
ko je plod na rastlini, bolj pekoč je.
HABANERO RUMENI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Svetleči rumeni plodovi so veliki
3,5-5x3-3,5 cm, rastlina pa je lahko
visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni
PARAdIžNIKI
IN ČILIjI
VSEh OBLIK IN BARV
v vseh salsah. Predvsem je namenjen
za večletno vzgojo v loncih.
RED CAP MUSHROOM RDEČI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v ca. 70-90
dnevih po presajanju. Čiliji so v obliki gobe
oz. zvonca, nagubani, veliki 4x2,5 cm.
Ko dozorijo se obarvajo rdeče. Uporabni
za vlaganje, sušenje in pripravo vseh
mehiških in azijskih jedi. Rastlina lahko
zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline nam bodo dajale plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na
sončnih terasah.
YELLOW CAP MUSHROOM RUMENI
200.000 - 350.000
SKOVILOVIH ENOT
Izredno pekoči
Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v ca. 70-90
dnevih po presajanju. Čiliji so v obliki
gobe oz. zvonca, nagubani, veliki
4x2,5 cm. Ko dozorijo se obarvajo rumeno. Uporabni za vlaganje, sušenje,
polnjenje in pripravo vseh mehiških in
azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do
višine 1 m. Večletne rodne rastline nam
bodo dajale plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih
terasah.
SERRANO (MINI JALAPEŃO)
10.000 - 25.000
SKOVILOVIH ENOT
Srednje pekoči
Klasična sorta čilija iz Mehike.
So srednje pekoči. Rastline so robustne
in zrastejo zelo visoko ter dajejo velike
pridelke. Hrustljavi svetleči plodovi so
dolgi 2,5-5 cm (1 cm v premeru) in so
temno zeleni in rdeči. Odlični za pripravo
sals in sušenje.
KORISTEN NASVET
MEŠANI POSEVKI Z ZELIŠČI
Kumare imajo rade bližino bazilike in
kopra, ker jih varujeta pred boleznimi.
Šetraj varuje fižol pred napadom uši in
spodbuja rast solate.
Kamilica je odličen sosed kapusnicam,
krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi,
rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru.
Kamilica krepi odpornost sosednih vrtnin in odvrača porovega molja.
Česen, oz. doktor česen, pri sosednih
rastlinah krepi odpornost na plesni, gnilobe in druge glivične bolezni. Posamezne
stroke česna posadimo predvsem med
solato, korenček in jagode.
Majaron je odličen sosed čebuli, saj jo
varuje pred plesnijo in krepi njeno sposobnost skladiščenja. Na splošno majaron odvrača mravlje z gredice. Enako
velja za origano.
Ognjič, kot obvezna in najlepša cvetlica
zelenjavnega vrta, vpliva na dobro zdravje
tal in rastlin. Posejemo ga povprek po
vrtu. Zaseje se tudi sam. Tam, kjer moti
rast drugih vrtnin, ga odstranimo. Cvetove damo v vazo, z ostanki pa prekrivamo tla med vrtninami. V svoji bližini
ga imajo najraje paradižniki, zelje in fižol.
Močan vonj timijana odvrača uši, korenčkovo muho, kapusovega belina,
bolhače, polže in druge nezaželene živalice v vrtu.
Če nam rman zaide na naš zelenjavni
vrt, ga tam tudi pustimo, saj dobro vpliva
na rast vrtnin in cvetlic.
Žametnica je še ena obvezna cvetlica
zelenjavnega vrta. Odganja talne škodljivce, nematode (ogorčice). Med solato
in kapusnice jo sadimo zato, da od njih
odvračamo polže. Polži žametnico obožujejo. Žametnica varuje zelenjavo tudi
pred napadom uši.
Z vinsko rutico preženemo mravlje in
posledično uši.
41
!
VO
O
N
Bio Line
Za vse ljubitelje ekološkega oziroma
organskega zelenjavnega vrta smo
pripravili pester sortiman ekološko
pridelanega semena. Seme je pridelano po mednarodnih standardih za
ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacetvskih sredstev in mineralnih
gnojil. Sorte so evropske tradicionalne, ki dajejo v naših pogojih s hranili
bogate in okusne pridelke.
Naš domači vrt naj bo kar se da ekološki. Prisluhnimo naravi, poskrbimo
za rodovitna tla, ne uporabljajmo fitofarmacevtskih sredstev, vzgajajmo čim
več različnih rastlin skupaj in se za
varstvo pred škodljivci poslužujmo
različnih naravnih metod obrambe.
Na ekološki način si vzgojimo zdrave
rastline, pridelki so okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo. Ker domače izdelke ne prodajamo
na trgu, nam ni treba nobenemu dokazovati, da smo jih pridelali po principih ekološkega pridelovanja.
Pomembno je, da mi vemo.
BLITVA
SREBRNOLISTNA
Najbolj razširjena
tradicionalna sorta
blitve v Evropi.
Oblikuje velike
rahlo nagubane
temno zelene liste in srebrno bela stebla ter rebra. Liste nabiramo, ko so veliki kot dlan pa tja do velikosti 1 m.
Trgamo zunanje liste, tako da spodbujamo rast novih. Potrebuje hranljiva tla
(kompost), sončno prostorno lego (tudi
malo sence prenese). V suši jo zalivamo.
Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz
koprive in gabeza. Tla med rastlinami
prekrivamo. Raste naj v mešanem posevku s korenčkom, fižolom, redkvico
in solato. Lepa v cvetlični gredici znotraj
zelenjavnega vrta ali v velikem okrasnem
loncu na terasi.
BUČA
MUšKATNA
Ploščato okrogle,
močno rebraste
ZIMSKE buče,
velikosti
25-50x15-30 cm,
težke 7-40 kg. Meso je temno oranžno,
sočno, odličnega okusa. Za pripravo
juh, pit, marmelade in sladic. Dozori v
125 dnevih po presajanju. Skladišči se
42
4-8 mesecev. Potrebuje veliko sonca,
vlage in prostora. Tla obvezno prekrijemo. Redno dodajamo kompost ali jo
posadimo na kompostni kup. Za
oprašitev so nujne čebele, zato okoli
buč posejemo čim več medonosnih
cvetlic in začimbnic.
BUČKA BLACK
BEAUTY
Lepa, srednje zgodnja, rodna sorta, z
lepimi temno zelenimi bučkami.
Redno obiramo,
da nastavlja nove plodove. Raste na
grmičku. Potrebuje veliko sonca, vlage
in prostora. Tla obvezno prekrijemo.
Redno dodajamo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev
so nujne čebele, zato okoli bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in
začimbnic.
DIVJA RUKVICA
ALI TANKOLISTNI
DVOREDEC
Je nezahtevna
listnata začimbnica za obvezen
dodatek k različnim jedem. Posejemo jo 2 do 3 vrstice
ob peteršilj, ker jo režemo oz. strižemo
tako pogosto kot peteršilj. Bolj ko jo
režemo, bolj se obrašča. Listi so močno
narezani in specifično aromatični (okusa
kreše in oreha hkrati). Ljubitelji jo lahko
gojijo v posodah na balkonu ali celo
okenski polici (zunanji). Ne mara suše.
ENDIVIJA ESKARIOL RUMENA
Je jesenska endivija, ki oblikuje velike zelene glave s
svetlo sredino.
Nezahtevna vrtnina, ki potrebuje le dovolj sonca in
vlage za rast in razvoj. Gnojimo s kompostom. Tla med rastlinami zastiramo.
Sejemo oz. sadimo za grahom, zgodnjim fižolom, redkvico, solato.
NIZEK FIŽOL SLENDERETTE
Je nizek, roden fižol, ki dozori okoli
60 dni po setvi. Za pridelavo okroglih
zelenih strokov, ki niso nitasti. Stroke
za zimo zamrznemo ali vložimo. Pred
setvijo semena čez noč namočimo v
EKOLOŠKO PRIdELANA
SEMENA
kamiličen čaj (kamilica seme razkuži
in pospeši kalivost).
Fižol ima rad humozna, hranljiva
in vlažna tla.
Sejemo ga vsake
3 tedne v vrste: eno zrno na 10 cm.
Dobro raste v družbi s paradižnikom, ki
ga varuje pred škodljivci, ter kumarami,
zeljem, kolerabico, rdečo peso, kamilico
in ognjičem. V njegovi družbi naj obvezno raste šetraj, saj ga varuje pred napadom uši in mu izboljša okus. Proti
ušem se borimo s pripravki iz kapucinke
in pelina.
KORISTEN NASVET
MULČENJE OZ. PREKRIVANJE TAL –
ZELENA ODEJA
Prekrivanje tal ima veliko prednosti.
Zemlja, prekrita z rastlinskimi ostanki, dlje časa ostane vlažna in zračna.
Rastlinski ostanki so hrana za mikroorganizme v tleh, ki proizvajajo tako
potreben humus, hkrati pa rastlinska odeja preprečuje rast plevelom.
• Rastlinski deli naj se ne dotikajo
stebel tam rastočih rastlin, da ne
prihaja do gnitja stebla. Posebno
pomembno je to, če imamo debelo
zeleno odejo.
• Če nimamo dovolj rastlinske mase
za zeleno odejo, prekrivamo tla samo
tistim rastlinam, ki to najbolj potrebujejo.
• Če imamo veliko polžev, tla okoli
mladih rastlinic NE prekrivamo!
• Prekrivamo tla tistim rastlinam, ki
imajo dolgo rastno dobo, kot npr.
zelje in zelena. Pri zelju s prekrivko
tudi zmanjšamo napad bolhačev.
• Prekrivka med krompirjem preprečuje močno okužbo s krompirjevo
plesnijo.
• Obvezno prekrivamo tla med paradižnikom in papriko, saj potrebujeta
enakomerno vlažna tla, ki omogočajo redno preskrbo s hranili.
• Paradižniki imajo radi tla prekrita
praprotjo glistovnico in orlovo praprotjo, ker vsebujeta veliko kalija
in z gabezom.
• Če želimo z mulčenjem tudi gnojiti,
potem prekrivamo tla s koprivami,
regratom, ognjičem, špinačo, lobodami (Atriplex) in jetičnikom iz gozda.
• Zavedati se moramo, da je zelena
odeja idealna za razvoj polžev in miši.
Redno jo pregledujemo in po potrebi
odstranimo.
• Med vrtninami lahko zasejemo špinačo in deteljice v vrste, kot trajni mulč.
Ko so rastline za dlan visoke, jih porežemo in z njimi prekrivamo tla med
zelenjavo. Vrste se obraščajo, mi jih
redno režemo. Te vrste rastlin rahljajo
in senčijo tla, preskrbijo zelenjadnice
s hrano (detelja je metuljnica). Obenem
nam detelja in špinača služita kot
potka, kjer hodimo.
• Za zeleno odejo lahko uporabimo tudi
pokošeno travo, vendar pazimo, da je
plast tanka!
• Tudi listi rabarbare se idealni za
mulčenje.
GRAH RONDO
Je srednje visok
grah (70 cm). Stroki
so dolgi 10-11 cm
in imajo temno zelena sladka zrna.
Pred setvijo semena
čez noč namočimo v kamiličen čaj (kamilica seme razkuži in pospeši kalivost).
43
!
VO
O
N
Bio Line
KORENČEK
NANTES
Srednje zgoden
korenček, intenzivno oranžen in
zelo okusen. Pred
setvijo lahko seme
zmešamo z drobnim peskom ali mivko
in ga za dva ali tri dni postavimo na toplo.
Mešanico sejemo v suhem zatišnem
dnevu v vrste. Korenček ima rad zelo
rahla, humozna in vlažna tla. Pazimo,
da ga sproti redčimo, med rastlinami
pa tla prekrivamo. Redno ga zalivamo
s pripravkom iz koprive. Naj raste v družbi
s čebulo, porom, timijanom (odganjajo
korenjevo muho) in ognjičem, drobnjakom in česnom.
KUMARE
MARKETMORE
Stara evropska
sorta sočnih solatnih kumar. Kumare
zahtevajo sončno
in toplo lego, humozna tla, redno zalivanje in gnojenje
(kompost, pripravki iz koprive ali zelja),
oporo (mreža) in prekrivanje tal. Pred
setvijo seme čez noč namočimo v mleko
ali v pripravek s česnom. Med kumare
posejemo čim več bazilike in kopra.
PARADIŽNIK
ACE 55 VF
Je srednje visok
paradižnik, s ploščato okroglimi,
sladkimi in sočnimi
plodovi, težkimi
okoli 190 g. Odličen za solate in omake.
Dozori 90 dni po presajanju.
IMA NARAVNO ODPORNOST NA PLESEN.
Paradižnik potrebuje veliko sonca, redno
gnojenje (kompost ter pripravki iz koprive, gabeza, ognjiča in zelja), redno
zalivanje (nikoli po rastlinah) in prekrivanje tal (mulčenje).
PETERšILJ DOMAČI LISTNIK
Stara evropska
sorta peteršilja,
ki so ga sejale že
naše prababice.
Oblikuje velike
aromatične liste, ki jih režemo celo poletje v pozno jesen. Se obrašča. Posejemo ga v 2-3 vrstice, kjer nam je najbolj
44
dosegljiv. Ker dolgo kali, poskrbimo, da
se setvena površina ne izsuši. Dobri sosedje peteršilju so čebula, por, česen,
paradižnik, redkvica, ognjič, žametnica;
slaba soseda pa je solata. Nezahteven.
Vzgajamo ga tudi v okrasnih loncih.
Liste uporabljamo sveže, za zimo jih
zamrznemo.
POR
CARENTAN 2
Najbolj poznana
evropska sorta
pora. Por je lepe
sivo zelene barve
z debelim belim
steblom. Dobro prezimi. Potrebuje sonce,
torej ga v vrstah redčimo. Sadike različnih velikosti presadimo (globoko) na različna prazna mesta v zelenjavnem vrtu
v gredice s kapusnicami, korenčkom,
solato, kumarami, zeleno ali pa jih pojemo. Pognojimo ga s kompostom in
zalivamo s pripravki iz koprive (gnojenje)
in kamilice (za zdravje). Por jemo svež z
vrta od poletja preko zime do pomladi.
Lahko ga tudi zamrznemo.
RADIČ PALLA
ROSSA 3
Radič, ki jeseni, ko
se temperature
ustrezno znižajo,
oblikuje okroglo,
kompaktno rdečo
glavico, izrazitega okusa. Je nezahtevna
vrtnina. Posejmo in presadimo si ga na
prazne gredice meseca julija. Ob setvi
pazimo, da se setvena površina ne izsuši. Kasneje ga redčimo in presajamo.
Dobri sosedje so kapusnice, kumare,
boreč in koper.
RDEČA PESA
DETROIT
Je intenzivno rdeča
in sočna rdeča pesa.
Uspeva na sončni
gredici, v humoznih
tleh. Peso pognojmo s kompostom, jo redno zalivamo in
redčimo. Mlade rastlinice presadimo
kamorkoli v zelenjavni vrt ali pa jih pojemo presne v solati. Najbolje raste v družbi
s koprom, fižolom, čebulo in šetrajem.
Rdeča pesa ni harmonična s špinačo,
krompirjem, paradižnikom, peteršiljem
in blitvo, zato naj ne raste v njihovi bližini.
Jo kuhamo, vlagamo ali sočimo.
sladkimi listi. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo (sadike pojemo ali presadimo na kakšno prazno mesto v vrtu).
Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet.
Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Sejemo jo na gredico skupaj s
kolerabico in redkvico.
REDKVICA
TONDO ROSSO
Hitro rastoča lepo
rdeča redkvica.
Lahko jo sejemo
zgodaj v rastlinjake ali tople grede
in na prosto od marca do konca julija.
Redkvice sejemo v več zaporednih setvah; ljubitelji vsakih 14 dni. Rade imajo
sončno lego in humozna tla ter veliko
vlage. Najboljše so, ko imajo v premeru
okoli 2 cm. Poleti dozorijo v štirih tednih, spomladi in jeseni pa v osmih.
Sejemo jih na gredico z nizkim fižolom,
solato in paradižnikom. Ko se te vrtnine obilno razrastejo, smo mi redkvice
že pobrali.
SEZAM
Je visoka in lepa
rastlina, z dišečimi
belimi ali roza cvetovi, ki privlačijo
metulje in ptice.
Izboljša nam vrtna
tla. Zahteva ZELO toplo in sončno lego
in prepustna, humozna tla (gnojimo
s kompostom). Sejemo ga v vrste in
kasneje redčimo, oz. se zredči kar sam.
Mlade rastline potrebujejo dovolj vlage
in zaščite pred močnim vetrom, ko pa
razvije močan koreninski sistem, je rastlina močna in ima raje bolj suha tla.
Seme poberemo, ko se stroki posušijo,
a predno se odprejo.
NOVO!
SOLATA
LEDENKA
LEDENA
KRALJICA
Lepa glavnata solata ledenka, ki
hitro in dobro
raste v vseh vremenskih pogojih. Glavice so velike in kompaktne, svetlo zelene, z nazobčanimi, krhkimi in
NOVO!
SOLATA MEHKOLISTNA MAJSKA
KRALJICA
Zgodnja mehkolistna glavnata solata s kompaktno
srednje veliko glavico. Listi so okrogli, mehki, zeleni z rahlo
rdečkastim navdihom ob robovih. Sejemo
jo v vrste in kasneje redčimo (sadike
pojemo ali presadimo na kakšno prazno
mesto v vrtu). Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego,
humozna in vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s paradižnikom, čebulo,
fižolom, grahom, kolerabico in špinačo.
SOLATA HRASNOVO!
TOLISTNA RED
SALAD BOWL
Rdeča lahkotna
hrastolistna solata.
Režemo jo kot berivko, kasneje pa
pustimo, da oblikuje glave. Ima mehke
liste z osvežujočim okusom. Sejemo jo v
vrste in kasneje redčimo (sadike pojemo
ali presadimo na kakšno prazno mesto
v vrtu). Več kot ima prostora, kasneje
gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s paradižnikom, čebulo,
fižolom, grahom, kolerabico in špinačo.
šPINAČA
GIGANTE
DE INVERNO
Špinača z velikimi,
svetleče temno
zelenimi listi, ki so
rahlo mehurjasti in
koničasti. Odporna na nizke temperature,
zato dobro prezimi. Je okusna špinača.
Tudi surove mlade lističe dodajamo solatam. Špinača je nezahtevna rastlina.
Posejemo si jo čim več, tudi povprek po
celem vrtu (ne med rdečo peso, rukolo
in cvetačo). Jemo jo mlado, z večjimi listi
prekrivamo tla (mulčenje), korenine pa
pustimo v tleh, ker jih izboljšujejo.
45
Cvetlice
V vsakem biotičnem zelenjavnem vrtu
so cvetlice enoletnice obvezne, saj
ga popestrijo in polepšajo. Sejemo
ali presajamo jih kamorkoli med zelenjavo, oz. med zelenjavnimi gredicami si oblikujemo cvetlične gredice.
Izberemo si tiste cvetlice, ki so nam
všeč, ki privabljajo čebele in so odlične za rez. Da si z njimi oblikujemo
živahne poletne šopke. Načeloma
cvetlice potrebujejo veliko svetlobe,
ker v senci ne bodo rade cvetele,
srednje veliko hranil in dovolj vlage
v sušnih mesecih. Najbolje jih je aprila
in maja posejati direktno na vrt.
Kasneje jih razredčimo in presadimo,
populjenih rastlin pa ne zavržemo.
Najlepše bodo, če jim redno režemo
odcvetele cvetove.
Nato samo še uživamo.
PORTULAK
ALI TOLšČAK,
POLNJEN CVET,
MEšANICA
Portulaca grandiflora
Višina: 10-15 cm; sejemo: marca do maja;
presajamo: aprila do maja; cveti: junija
do oktobra. Ker je seme zelo drobno, ga
pred setvijo pomešamo s finim peskom,
da ga lažje enakomerno posejemo. Je
nizka enoletnica, s katero si ustvarimo
cvetočo preprogo. Odlično prenaša sušo
in vroče sonce (sukulentna rastlina). Ima
plezajoče steblo in bele, rumene, roza,
oranžne, rdeče polnjene cvetove. Tudi
za skalnjake in za setev med betonskimi
ploščami.
LOBELIJA,
PLAVA
Lobelia erinus
Višina: 10-20 cm;
sejemo: marca do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: junija do oktobra.
Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi
ne prekrijemo. Je nizka enoletnica, ki
neprestano cveti in je primerna za
obrobke, balkone, grobove in zasaditev
okrasnih posod. Cvetovi so svetleče
modre barve. Jo redno gnojimo.
46
AGERAT ali
NEPOSTARNIK,
MODER Ageratum
mexicanum
Višina: 25-30 cm;
sejemo: marca do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležna
enoletna cvetlica, ki cveti od pomladi
do jeseni in nam krasi obrobke, gredice
in terase. Da obilno cveti, ga redno gnojimo in zalivamo.
KAPUCINKA
NIZKA JEWEL,
MEšANICA
Tropaeolum nanum
NOVO!
Višina: 30 cm; sejemo: marca do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
junija do oktobra. Kapucinka, ki raste v
obliki grmička. Cvetovi se razvijejo nad
listjem in so polnjeni ali pol-polnjeni v
različnih svetlečih barvah. Kapucinko
sadimo povsod, a najbolje raste na manj
gnojenih tleh. To tudi upoštevamo, ko jo
sadimo skupaj z balkonskimi rastlinami
v korito. Užitna je vsa rastlina. Je nepogrešljiva cvetlica za ekološke vrtove.
Tudi v vazi so cvetovi in poganjki izredno
dekorativni.
ŽAMETNICA
FAVOURITE,
MEšANICA
Tagetes patula nana
Višina: 20-30 cm;
sejemo: marca do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
junija do novembra. Čudovita, vsestransko uporabna enoletnica, ki dolgo in
bogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetovi
so enojni v različnih rumenih, oranžnih
in rjavkastih barvnih odtenkih. Odlična
za cvetlične gredice, obrobe in okrasne
posode. Žametnica naj raste tudi med
zelenjavo, saj odganja nekatere škodljivce, uravnava rodovitnost tal in dobro
vpliva na rast sosednjih rastlin. Obvezno
jo sadimo k paradižniku, krompirju in
peteršilju.
ŽAMETNICA
CHAMPION,
MEšANICA
Tagetes
patula nana
Višina: 20-30 cm;
sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do novembra.
Cvetovi so oranžni, rumeni, rdeče rjavi.
NOVO!
ŽAMETNICA ALI
TAGETES CALANDO, MEšANICA Tagetes
erecta nana
Višina: 30 cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila
do maja; cveti: junija do novembra.
Nizka, kompaktna, bujno rastoča žametnica z ogromnimi cvetovi v rumeni
(limonsko in zlato), globoko oranžni in
marelični barvi. Barve, ki nam poživijo
vrt. Primerna za vsak vrt, tudi zelenjavni,
za na obrobke, za v okrasne lonce, tudi
med balkonske rastline. Žametnica ima
poseben vonj, ki ga določeni vrtni škodljivci ne marajo. Lepa tudi v vazi. Zdrava
za vrtna tla.
NOVO!
KALIFORNIJSKI
MAK, MEšANICA
Eschscholzia californica
Višina: 30-40 cm;
sejemo: marca do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
julija do oktobra. Prelepa enoletna cvetlica, ki hitro raste in bujno cveti. Cvetovi
so odlični za v vazo. Ko odcveti, jo porežemo in se obraste. Ima enojne cvetove
v oranžnih, rumenih, roza in rdečih barvnih odtenkih. Sejemo jo večkrat zapored, da nam od junija do oktobra krasi
zelenjavni vrt.
PETUNIJA, MEšANICA Petunia hyb.
Višina: 30-40 cm; sejemo: marca do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
junija do oktobra. Veliki in dekorativni
lijakasti cvetovi
(beli, rožnati, rdeči,
vijolični) nam celo
leto krasijo obrobke,
gredice in okrasne
lonce na terasah in
balkonih. Je enoletna cvetlica, ki najbolje raste v zračnih
tleh in na soncu. Jih redno dognojujemo.
PETUNIJA POVEšAVA SHOWERS
Petunia hyb.
NOVO!
Višina: 30-40 cm;
sejemo: marca do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: junija do oktobra.
To je čudovita mešanica barv povešajočih petunij (podobne surfinijam). Sadimo
jih v balkonska korita, viseče posode ali
v gredice, kjer se po tleh bujno razrastejo.
Med rastjo jih redno zalivamo in gnojimo.
Potrebujejo sončno lego in veliko toplote.
OGNJIČ,
MEšANICA
Calendula officinalis
Višina: 40-60 cm;
sejemo: marca do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: junija do novembra. Vsestransko uporabna in zelo lepa
cvetlica enoletnica. Ima kompaktno rast
in čudovite svetleče cvetove v odtenkih
rumene in oranžne barve. Odlična tudi
za rez. Najbolje raste na soncu. Naj raste
po celem zelenjavnem vrtu, saj ugodno
vpliva na rast drugih vrtnin. Iz cvetov
pripravimo ognjičevo mazilo.
ZAJČKI,
MEšANICA
Antirrhinum majus
Višina: 50-90 cm;
sejemo: marca do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Čudovita enoletnica, zelo razširjena v
naših vrtovih. Bogato cveti celo poletje
in to v odtenkih bele, rumene, roza in
rdeče barve. Za okras gredic, obrobkov
in popestritev zelenjavnih vrtov.
Cvetovi v vazi dolgo zdržijo. Cvetlica ni
občutljiva, a najbolje raste na soncu.
47
Cvetlice
ASTRA NIZKA,
MEšANICA
Callistephus
chinensis
Višina: 40 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
avgusta do oktobra. Astre so lepe enoletnice, ki bujno cvetijo od srede poletja
do pozne jeseni v različnih barvnih odtenkih. Izberemo jim kakšno manjšo
sončno gredico v zelenjavnem vrtu. Primerne so tudi za zasaditev obrobkov
in, v kombinaciji z drugimi cvetlicami,
okrasnih loncev. V suši nam bo hvaležna
za zalivanje.
NOVO!
ASTRA
NOJEVOPERNA,
MEšANICA
Callistephus
chinensis
Višina: 50 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila
do maja; cveti: avgusta do oktobra.
Veliki cvetovi v različnih barvnih odtenkih
na zelo razvejanem steblu. Zgodaj cveti.
Odlična tudi za rez. Je enostavna za
vzgojo, rada ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno
režemo, zato da poganjajo novi.
ASTRA MEISTER,
MEšANICA
Callistephus
chinensis
Višina: 50-60 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo: aprila do maja;
cveti: avgusta do oktobra.
ASTRA PRINZESS,
MEšANICA
Callistephus
chinensis
Višina: 50-60 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
avgusta do oktobra.
KORISTEN NASVET
DOMAČA KOZMETIKA
OGNJIČEV MACERAT ali
OGNJIČEVO OLJE
V 1 l hladno stiskanega oljčnega olja
damo 10-20 dag posušenih cvetov ognjiča in pustimo 14 dni na sobni temperaturi ali soncu. Ognjičevo olje nato
precedimo in ga shranimo v čisti in dobro
zaprti steklenici v hladnem in temnem
prostoru. Služi nam za izdelavo ognjičevega mazila ali čiščenje kože.
OGNJIČEVO MAZILO NA OSNOVI
MACERATA / OSNOVA (ca. 210 g):
• 170 g ognjičevega macerata
• 20 g belega čebeljega voska
• 15 g rumenega čebeljega voska
• 5 g kokosovega masla.
V stekleno posodo dodamo macerat, oba
voska in maslo. Segrevamo v vodni kopeli, da se vosek stopi. Odstavimo in
dodamo 6 kapljic 100% eteričnega olja
sivke ali bergamotke. Premešamo in
skozi lij vlijemo v čiste in razkužene
steklene kozarčke ter jih neprodušno
zapremo. Hranimo v temnem in hladnem
prostoru. Rok uporabe je 2 leti.
OGNJIČEVO MAZILO BREZ MACERATA
2 dcl hladno stiskanega oljčnega olja
zavremo in dodamo svež ognjič (20 do
30 cvetov). Po dveh minutah vrenja (zmes
mešamo) odstavimo. Šele naslednji dan
zmes malo segrejemo in jo precedimo
ter cvetove dobro stisnemo. Posodo s
precejenim oljem damo v posodo z vročo
vodo (parna kopel) in dodamo 2 dag voska
ter mešamo, da se stopi. Nato dodamo
6 kapljic 100% eteričnega olja po želji
(npr. sivkino) in gosto tekočino nalijemo
v čiste (razkužene) kozarčke ter jih neprodušno zapremo. Mazilo zdrži tudi do
dve leti v temnem in hladnem prostoru.
Avtorica receptov je Simona Hafner, ki zdeluje
domačo kozmetiko.
Pišete ji lahko: [email protected].
48
NOVO!
ASTRA
HI-NO-MARU,
MEšANICA BARV
Callistephus
chinensis
Višina: 50-60 cm;
sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila
do maja; cveti: avgusta do oktobra.
Je unikatna enoletna POMPON astra z
dekorativnimi dvobarvnimi cvetovi z belimi obrobki. V skupini nam popestrijo
okrasni ali zelenjavni vrt. Odlična tudi za
rez. Je enostavna za vzgojo, rada ima
veliko sonca in srednje vlažna, odcedna
tla. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi.
NOVO!
ASTRA
POLNJENA
GREMLIN, RDEČA
Callistephus
chinensis
Višina: 75 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila
do maja; cveti: avgusta do oktobra.
Pozna astra z impozantnimi in velikimi
polnimi cvetovi v rdeči barvi. Ima zelo
pokončno in kompaktno rast. Odlična
tudi za rez. Je enostavna za vzgojo, rada
ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato
da poganjajo novi.
NOVO!
ASTRA POLNJENA GREMLIN,
MODRA
Callistephus
chinensis
Višina: 75 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila
do maja; cveti: avgusta do oktobra.
Pozna astra z impozantnimi in velikimi
polnimi cvetovi v barvi sivke. Ima zelo
pokončno in kompaktno rast. Odlična
tudi za rez. Je enostavna za vzgojo, rada
ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato
da poganjajo novi.
ASTRA POLNJENA GREMLIN, ROZA
Callistephus chinensis
Višina: 75 cm; sejemo: aprila do maja;
presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta
do oktobra. Pozna astra z impozantnimi
in velikimi polnimi cvetovi v roza barvi.
Ima zelo pokončno
VO!
in kompaktno rast. NO
Odlična tudi za rez.
Je enostavna za
vzgojo, rada ima
veliko sonca in
srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato
da poganjajo novi.
LAN RDEČI
Linum grandiflorum
Rubrum
NOVO!
Višina: 50-60 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija in avgusta
Nežna in trpežna cvetlica naj raste v
gosti skupini. Sejemo ga v okrasni vrt, še
lepši pa je v zelenjavnem vrtu. Svilnati
cvetovi so intenzivno rdeče barve. Enostavna in nezahtevna cvetlica enoletnica.
šABOJEV
NAGELJČEK,
MEšANICA
Dianthus
caryophyllus
Chabaud
Višina: 50-60 cm; sejemo: aprila do maja;
presajamo: aprila do maja; cveti: julija
do oktobra. Dišeči nageljček za sajenje
v cvetlične gredice in cvetlična korita.
Rastlina je kompaktna, cvetovi v svežih
in intenzivnih barvah. Redno režemo
cvetove za v vazo. Odlično se obrašča.
Potrebuje sončno lego in apnena tla.
SONČNICA
NIZKA POLNJENA
SUNGOLD
Helianthus annuus
NOVO!
Višina: 80 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
julija do oktobra. Nizka sončnica, bujno
razvejana, s polnimi lepimi in velikimi
cvetovi v zlatorumeni barvi. Za sajenje
v zelenjavni in okrasni vrt ter v okrasne
lonce za na teraso. Dolgo cveti in cvetovi
so čudoviti za v vazo. Nezahtevna cvetlica, ki potrebuje sonce in vlago.
Enostavna za vzgojo, zato odlična za
»otroški vrt«.
49
Cvetlice
NIZKA SONČNICA
TWILIGHT ZONE
Helianthus annuus
Višina: 80 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Čudovite nizke sončnice. Rastline so zelo
močne in razvejane, polne cvetov v rumenih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih.
Čebele imajo zelo rade cvetove sončnic,
zato jih sejemo raztreseno po celem zelenjavnem vrtu ali si ustvarimo sončnične
obrobke. Cvetovi so odlični za rez.
VISOKA
SONČNICA,
MEšANICA
Helianthus annuus
Višina: 180-200
cm; sejemo: aprila
do maja; presajamo: aprila do maja;
cveti: julija do oktobra. Čudovita visoka
in bujna enoletna cvetlica, katere cvetovi
privlačijo čebele. Lepa je tudi v cvetoči
živi meji. Cvetovi se v vazi dolgo ohranijo.
NOVO!
OKRASKI V VRTU?
Zakaj si ne bi privoščili nekaj okraskov
tudi na vrtu? Odvisno kaj in kako nam
je všeč. In seveda, zaželeno je, da ne
pretiravamo, saj se potem preveč približamo kiču in nam vrt služi kot razstavni prostor okraskov, namesto da bi
si z okraski diskretno polepšali vrt.
V slovenskem prostoru se pogosto pojavljajo palčki in druga pravljična oz.
bajeslovna bitja. Morda pa to izvira iz
tega, ker naj bi ta bitja odganjala zle
duhove?
Kaj vse je lahko vrtni dekor: inovativne
ptičje hišice, zanimive klopce, stoli, mize,
police, lučke, kamniti kipi in ostali kamniti izdelki, plastični ali leseni kipi, okraski iz stekla, lučke, različne figure, zasaditve v nenavadnih in eksotičnih »loncih«,
vodnjaki, ptičja strašila in še kaj.
ENOLETNI SLEZ
MAJORETTE
POLNJENI,
MEšANICA
Alcea rosea
Višina: 80 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila
do maja; cveti: julija in avgusta. Čudovita
visoka cvetlica z vrtov naših babic. Lepi
so na gredicah ob hiši. Cvetovi privlačijo
metulje in čebele. Potrebujejo odcedna
tla in veliko sonca. Gnojimo 1x letno,
predvsem s kompostom. So enoletne
ali trajne cvetlice.
RDEČA SALVIJA
ALI RDEČA
OKRASNA KADULJA
Salvia spledens
Višina: 35-40 cm; sejemo: aprila do maja;
presajamo: aprila do maja; cveti: julija do
oktobra. Enoletna cvetlica, ki ima zanimive cvetove intenzivno rdeče barve in
dekorativne liste. Celo sezono, tudi v času
vročine, ko jo zalivamo, ohranijo cvetovi
svojo intenzivno barvo. Odlična za obrobke, cvetne gredice in okrasne lonce.
50
KORISTEN NASVET
KOZMEJA
PICOTEE Cosmos
bipinnatus
NOVO!
Višina: 110 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Je ena najlepših in najelegantnejših cvetlic enoletnic. Rastlina je visoka, močno
razrastla z dekorativnimi listi in velikimi
cvetovi bele barve z rdečkasto ali roza
obrobo. Naj raste v skupini, na severnem
delu zelenjavnega vrta, na cvetlični gredici ali ob hiši. Odlična za rez, saj v vazi
dolgo zdrži. Zelo nezahtevna cvetlica in
primerna za vsak vrt, obvezna pa v ze-
lenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Sejemo v vrste ali raztreseno po gredici.
Lahko rastejo na gosto.
CINIJA CANDY
STRIPE
Zinnia elegans
Višina: 60-80 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo
prelepi veliki cvetovi v različnih barvah
z rdečimi lisami. Obvezno ji namenimo
gredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdrži
zelo dolgo. Potrebuje sončno lego. Ko se
dobro ukorenini, se prebije tudi skozi
sušno obdobje.
CINIJA DROBNOCVETNA LILIPUT,
MEšANICA Zinnia
elegans LILLIPUT
Višina: 60-80 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
julija do oktobra. Na čvrstem steblu se
vedno znova tvorijo prelepi majhni raznobarvnimi cvetovi.
NOVO!
CINIJA KAKTUSNA,
MEšANICA Zinnia
elegans CACTUS
Višina: 90 cm; sejemo: aprila do maja;
presajamo: aprila do
maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita
cvetlica enoletnica. Na kompaktnem
steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v različnih barvah. Obvezno
ji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu.
V vazi zdrži zelo dolgo. Potrebuje sončno
lego. Ko se dobro ukorenini, se prebije
tudi skozi sušno obdobje.
CINIJA, MEšANICA Zinnia elegans
Višina: 60-80 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja;
cveti: julija do oktobra. Na čvrstem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki
cvetovi v različnih barvah. Odlična za rez.
CINIJA, RDEČA
Zinnia elegans
NOVO!
Višina: 70-90 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja;
cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlica
enoletnica. Na kompaktnem steblu se
vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v intenzivno rdeči barvi.
CINIJA, RUMENA
Zinnia elegans
NOVO!
Višina: 70-90 cm;
sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja;
cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlica
enoletnica. Na kompaktnem steblu se
vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v sijoče rumeni barvi.
GLAVINEC DOUBLE POLKA DOT,
MEšANICA Centaurea cyanus ZA
SUšENJE
NOVO!
Višina: 30-50 cm;
sejemo: aprila do maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Je staromodna cvetlica, vendar še
vedno najlepša za živobarvne pastelne
šopke, tako sveže kot suhe. Redno jo
režemo in dobro se obrašča. Lepa tudi
za obrobke in popestritev zelenjavnega
vrta. Je kompaktna rastlina z množico
cvetov v čudovitih odtenkih roza,
modre, vijolične in bele barve. Ni zahtevna cvetlica, raste na vseh tleh,
prenaša sušo. Najlepša pa je na sončni
legi. Cvetovi privlačijo čebele in metulje.
GOMFRENA,
MEšANICA
Gomphrena
globosa
NOVO!
Višina: 60 cm; sejemo: aprila do
maja; presajamo: aprila do maja; cveti:
julija do oktobra. Čudovita, manj poznana enoletnica, ki ne razočara. Odlična
za sveže in suhe šopke (sušimo kot ostale cvetlice). Kompaktna rastlina s kroglastimi cvetovi v vijoličnih, roza, rdečih
in belih barvnih odtenkih. Lepa je tudi v
51
Cvetlice
okrasnih loncih v kombinaciji z drugim
balkonskim cvetjem. Redno jo režemo
(ko je cvet v polni barvi) in dobro se
obrašča. Nezahtevna cvetlica, ki ima
rada sonce in prenaša vročino in sušo.
Lahko jo pognojimo, ko začne cveteti,
in to najbolje s kompostom.
SUHA ROŽA,
MEšANICA
Helichrysum
bracteatum
ZA SUšENJE
Višina: 60-100 cm;
sejemo: aprila do maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Odlična enoletnica za zasajanje gredic,
najlepša pa je v suhih šopkih. Cvetove
porežemo še preden se odprejo in jih
posušimo v senci. Izberemo sončno
mesto in lahka ter hranljiva tla.
STATIKA, LIMONIUM, MEšANICA
Limonium sinuatum ZA SUšENJE
Višina: 70-80 cm;
sejemo: aprila do maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Bujno cvetoča enoletnica, predvsem
namenjena za suho cvetje. Cvetovi so
rahlo slamnati in v različnih barvah.
Potrebuje sončno lego in hranljiva tla.
KAPUCINKA OUT
OF AFRICA
Tropaeolum majus
POPENJAVKA
Sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Enoletnica z dolgimi plezajočimi poganjki,
dekorativnimi okroglimi listi in čudovitimi cvetovi. Sejemo jo po celem vrtu,
saj je nadvse koristna: privablja čebele,
prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlin
in jih varuje pred napadi različnih škodljivcev. Prelepa je tudi v okrasnih posodah, le če ima dovolj svetlobe, vlage in
hranil. Celi cvetoči poganjki so odlični
za oblikovanje eksotičnih šopkov. Užitna
je vsa rastlina.
52
LEPI SLAK
HEAVENLY BLUE
Ipomoea purpurea
POPENJAVKA
Sejemo: aprila do
maja; presajamo:
aprila do maja; cveti: julija do oktobra.
Pred setvijo seme namočimo v vodi.
Cvetovi so v prelepi modri barvi, posamezen cvet pa živi le en dan. Vsako jutro se
odpirajo novi cvetovi. Hitro se vzpenja ob
ograji, pergoli, žici, vrvici ali kolu. Rad ima
sončno in zavetno lego ter veliko vode.
OKRASNE BUČKE,
MEšANICA
Cucurbita pepo
POPENJAVKA
Izberemo sončno
gredico in rodovitna
tla. Posadimo jih lahko tudi ob ograjo. Med
rastjo zalivamo in dognojujemo. Prikupne
majhne plodove različnih oblik in barvnih
vzorcev uporabljamo za okrasitev stanovanj in poletno jesenske aranžmaje.
TURšKI NAGELJČEK, MEšANICA
Dianthus barbatus
DVOLETNICA
Višina: 40-60 cm;
sejemo: junija do
julija; presajamo: septembra; cveti: aprila
do junija. Cvetovi so beli, roza, rdeči,
vijolični in lepo dišijo. Za okras gredic in
za rez. Lep tudi v okrasnih posodah na
balkonih in terasah. Potrebuje sončno
lego in dobra hranljiva tla. Da bolje prezimi, ga prekrijemo.
MAČEHA,
MEšANICA
Viola sp. SWISS
GIANT
DVOLETNICA
Višina: 10-30 cm;
sejemo: junija do julija; presajamo: septembra; cveti: oktobra do decembra in
marca do maja. Jeseni in spomladi krasi
cvetlične gredice, obrobke in predvsem
okrasne posode. Nezahtevna in dobro
prezimi.
KORISTEN NASVET
UŽITNI CVETOVI
Veliko cvetlic in začimbnic, ki rastejo
v našem zelenjavnem vrtu, je tudi
užitnih. Že tisočletja jih zaradi njihovih živahnih barv in zanimivih oblik
uporabljamo kot dodatek k jedem in
za dekoracijo jedi. Naberemo jih tik
pred uporabo.
Uživamo cvetove naslednjih cvetlic
in začimbnic, ki smo jih vzgojili v
svojem naravnem domačem zelenjavnem vrtu:
Bazilika: cvetove lahko uporabljamo kot
liste, vendar, ker imajo močno aromo, v
manjših odmerkih. Odlični so kot dodatek k solatam, juham in testeninam.
Nageljčki: večina nageljčkov ima cvetove s prijetnim, rahlo pikantnim okusom. Idealni so kot dodatek k tortam,
juham, solatam in punču.
Drobnjak in kitajski drobnjak:
cvetovi obeh drobnjakov imajo blag čebulni okus in so neverjetno hrustljavi.
Dodajamo jih solatam, omletam in umešanim jajcem. Z njimi si lahko popestrimo
tudi ribje jedi ali sirne omake. Jedem
dodajamo posamezne cvetove in ne celo
socvetje.
Korijander: cvetovi imajo podoben okus
kot listi koriandra in se prilegajo različnim jedem: posujemo jih po cvetači,
dodamo stir-fry jedem ali sirnim omakam,
posujemo po sadni solati itd.
Bučke in buče: cvetovi vseh bučk in buč
imajo sladek »nektarski« okus. Lahko jih
polnimo, pohamo ali dušimo in dodamo
testeninam. Na drobno narezane cvetove
lahko dodamo juham, omletam, umešanim jajcem in za barvo k solatam.
Koper: cvetove dodamo ribjim jedem,
omletam ali jih posujemo po kuhani zelenjavi. Cele cvetne kobule dodamo vloženim kumaricam in vloženi rdeči pesi.
Izop, ožepek, miloduh: cvetovi so odličen dodatek juham ali solatam. Tudi za
pripravo osvežujočega čaja. Lepo se
dopolnjujejo z ribami in mesom.
Kapucinka: sveži listi in cvetovi imajo
rahlo poprast okus. Dodajamo jih solatam. Cvetne popke in zelena semena pa
lahko vlagamo v kis kot kapre. S cvetovi
si okusno okrasimo enolončnice in zrezke.
Vijolice oz. mačehe: cvetovi imajo okus
po solati in so dekorativen dodatek k
solatam ali sladicam. Lahko jih kristaliziramo in dodamo tortam, piškotom ali
kremnim sladicam.
Ognjič: cvetovi ognjiča imajo rahlo poprast okus, z njimi kruhu, juham in solatam dodamo barvo rahlo pikanten okus
ter barvo. Užitni so tako sveži kot suhi
cvetni lističi. Cvetovi so lahko nadomestek za žafran, z njimi dodajamo barve
rižu in maslu.
Redkev in redkvica: se zna zgoditi, da
nam gre redkvica v cvet. Zato cvetove
uporabimo, saj imajo malo blažjo aromo
kot sama redkvica. S cvetovi redkvice
si popestrimo in pobarvamo solato ali
pa jih posujemo po kuhani zelenjavi.
Divja rukvica: cvetovi imajo podoben
okus kot listi, s svojo rumeno barvo pa
nam popestrijo solate in riž. Potresemo
jih po kuhanem stročjem fižolu.
Sončnica: cvetni popki, cvetni lističi in
semena so užitni. Cvetne lističe sončnice
dodamo solatam, da jih obarvamo in jim
dodamo rahlo lešnikast okus. Semena
pojemo surova ali pražena.
Mehiški pehtran: rumene cvetove, ki
imajo rahel okus po pehtranu, dodajamo
solatam, liste pa juham.
Majaron: cvetovi se skladajo s piščančjimi in ribjimi jedmi.
53
Travne
mešanice
TRATA JE SESTAVNI DEL VRTA.
DA BOMO IMELI LEPO IN TRPEŽNO
TRATO, MORAMO UPOŠTEVATI KAR
NEKAJ NAVODIL.
Tla dobro pripravimo:
Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo
kvalitetno zemljo ali kompost (predvsem
na tleh, revnih s humusom) in pesek
(predvsem na težkih tleh, da jih prezračimo).
Tla počistimo in poravnamo:
Poberemo kamne, ostanke korenin in
ostalih rastlinskih delov. Površino pregrabimo in poravnamo. Površino ali
povaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne,
da se uleže.
Gnojenje s specialnimi gnojili
za trato:
Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo po površini, pregrabimo in s tem
površino še enkrat poravnamo. Tekom
rasti gnojimo 4x: konec marca, maja,
v začetku julija in v začetku septembra.
Gnojimo pred ali med dežjem.
Setev travnega semena:
Seme posejemo čim bolj enakomerno
po celi površini. Setveno površino nato
pregrabimo, tako da seme rahlo prekrijemo s slojem zemlje. Površino povaljamo ali jo pritisnemo z večjo desko.
S tem omogočimo boljši kontakt semena z zemljo in posledično boljšo kalitev
semena.
Zalivanje:
3-4 tedne po setvi posejano površino
vsak dan zalivamo 10 minut. S tem
omogočimo boljšo in hitrejšo kalitev
semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zalivamo zjutraj ali zvečer. Zalivamo
obilno (VEČ VODE NAENKRAT) in manjkrat, zato da namočimo plast tal do
globine 15 cm (8-10 l/m2).
Košnja: Prvič kosimo, ko je trava visoka
6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje:
Od marca do oktobra kosimo enkrat
tedensko. Kosimo vedno enako visoko,
na 5,5 cm, oz. na 2/3 višine trave, tako
da odstranimo 1/3 listne mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s trate.
Zračenje trate (vertikuliranje):
Spomladi s posebnimi ostrimi grabljami
trato dobro pregrabimo. Hkrati z vilami
za prekopavanje enakomerno po celi
površini v tla naredimo luknje. S tem
odstranimo odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno plast tal in
rastline travne ruše ter spodbudimo
razraščanje.
54
KDAJ SEJEMO:
• Ko je zmerno toplo in dovolj dežja
• Izogibamo se vročini
• Optimalni meseci za setev so april,
maj in september
Obnova obstoječe razredčene in
grde trate: Trato čim nižje pokosimo in
jo nato globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim
gnojilom za trato, posejemo izbrano
mešanico semen, prekrijemo z zemljo
in po možnosti povaljamo. Dva tedna
površino zalivamo.
TRAVNA MEšANICA MUNDIAL
LIMITED EDITION
– ZA ŠPORTNE TERENE
Preizkušena mešanica za vse
športne navdušence
Travna mešanica MUNDIAL je profesionalna mešanica namenjena za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih
terenih in v parkih, kajti odlično prenaša
obremenitve in se po košnji hitro obrašča.
Trata je ob pravilni negi kompaktna,
zdrava in harmonične zelene barve.
1 kg = 40 m2
TRAVNA MEšANICA TIVOLI – UNIVERZALNA MEŠANICA
Je univerzalna, preizkušena mešanica. Sestavljena je iz
kvalitetnih vrst in sort trav ter je namenjena za setev domače vrtne trate, rekreacijskih površin in parkov. Ob pravilni
negi oblikuje gosto, kompaktno in zelo lepo večletno trato.
1 kg = 40 m2
TRAVNA MEšANICA SPORT – ZA ŠPORTNE TERENE
Travna mešanica je namenjena za oblikovanje trate
v domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajti
odlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča.
1 kg = 40 m2
TRAVNA MEšANICA
MEDITERAN
– ZA SUŠNE IN SONČNE LEGE
Je preizkušena mešanica,
namenjena za sončne
in sušne površine. Zaradi
posebne sestave ob pravilni
negi oblikuje gosto
in kompaktno večletno trato.
1 kg = 40 m2
TRAVNA MEšANICA SENKA - ZA SENČNE POVRŠINE
Travna mešanica je namenjena za setev na delno senčnih
površinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki ob
pravilni negi uspevajo tudi v manj ugodnih pogojih. Primerna
za domače vrtove in parke. 1 kg = 40 m2
55
vRtNARSkA zNANjA
Iz StARIh čASOv
Vir: Gartenwissen aus alter Zeit; Andrea Kern
Uspešna setev
Ljudje so že v starih časih vedeli, kako lahko seme bolje kali. Zato so za semena
različnih vrst pripravili različne kopeli, ki pospešijo kalitev in rast kalčkov.
• Rimljani so 2.000 let nazaj semena kumar, buč in melon namakali v mleku.
• Semena stročnic, npr. graha, fižola, boba, leče, vigne namakamo najmanj eno
uro v kamiličnem izvlečku (2 žlički posušenih kamiličnih cvetov pustimo stati
10-12 ur vodi). Kamilica razkuži in pospeši kalitev.
• Baldrijan »greje« in pospešuje pri kalčkih rast korenin. To zeliščno kopel uporabimo pri semenih čebule, pora, paradižnika, paprike, andske jagode in poletnih
cvetlic. Večurno kopel pa privoščimo semenom vrtnin, ki so občutljiva na nizke
temperature: kumare, melone, bučke.
• S kopeljo iz česna in hrena lahko zaščitimo semena pred napadom različnih
talnih glivic (npr. padavost sadik). 100-150 g česna oz. hrena na drobno
narežemo in prelijemo z deževnico. Po 1-3 urah precedimo. Česnova kopel je
dobra za semena paradižnikov, kumar, cinij, ognjiča. Hrenova kopel pa dobro
dene semenu vseh zelenjadnic in cvetlic, razen kapusnicam.
• Tudi kopel iz njivske preslice je dobrodejna za vsa semena, saj mladi kalčki
KORISTEN NASVET
INOVATIVNI NAČINI BORBE Z POLŽI
• Med gredice nasujemo razdrobljeno
preslico, kajti čez njo polži neradi
lezejo. Hkrati s silicijem bogata rastlina
krepi rodnost tal, varuje rastline pred
napadom bolezni.
• Jeseni na zelenjavni vrt spustimo
kokoške, ki imajo polže zelo rade.
• Čez dan tla med gredicami prekrijemo
z velikimi rabarbarinimi listi. Zvečer
jih dvignemo in izpod njih poberemo
polže, kamor so se zavlekli pred
poletnim soncem.
• Jeseni tla gredice prekrijemo z listi
hrasta ali oreha. Izločki škodujejo
polžjim jajčecem.
56
• Okoli gredice zasejemo peteršilj;
10-15 centimetrski pas.
• Okoli vrta zasejemo divji tobak.
Le ta preprečuje dostop polžev do
zelenjavnih gredic.
• Rastline oz. okolico rastlin posujemo
s kameno moko. Po dežju to ponovimo.
Velika vsebnost mineralov polžem
zavira apetit. To je hkrati tudi zaščita
pred napadom uši. Dež kameno moko
spere in le ta gnoji tla (minerali).
silicij, ki je v preslici, vgradijo v svoje celične stene in se s tem bolje borijo proti
napadom škodljivih glivičnih bolezni.
Substrat za setev segrejmo
Ker seme bolje kali v toplejši zemlji, nekaj dni pred setvijo kupljen substrat za
setev segrevamo (ga damo v vedro ali zabojček) v toplem prostoru (kurilnica ali
najbolj topel prostor v hiši).
Božanje krepi majhne sadike
Mlade rastoče rastlinice, ki so ravnokar kalile, potrebujejo veliko svetlobe in ne
direktnega sonca. Če svetlobe primanjkuje, slabo rastejo.
Na Japonskem svoje mlade rastlinice 2-3 krat na dan pobožajo, ker s tem imitirajo
veter v naravi. Pobožane rastline rastejo bolj kompaktno in so bolj odporne na bolezni.
Seme za kalitev potrebuje zrak, vodo in toploto
S setvijo na prosto pričnemo spomladi, ko se tla dovolj posušijo in ko se nam zemlja
ne lepi več na čevlje. Mlade rastlinice najprej oblikujejo korenine in šele nato liste.
Korenine pa za rast in razvoj potrebujejo vlago. Zato moramo paziti, da se nam
setvena površina ne izsuši. Posebno problematične so vrtnine, katerih seme dolgo
kali, kot npr. korenček. Zato sejemo semena v plitve jarke, ki jih potegnemo z
ročajem motike ali grabelj ali s posebnim orodjem. Semena posejemo v te jarke,
jih prekrijemo z zemljo in setveno površino rahlo potlačimo (z motiko ali grabljami),
da seme ne obtiči v zračnem žepu. V taki vdolbinici oz. jarku se vlaga ohrani dlje
časa kot na ravni površini. V naslednjih tednih dež napolni plitve jarke z zemljo.
Dobre misli za rast
Setev pospremimo s pozitivnimi mislimi: RASTI IN SE RAZVIJAJ!
Semena različnih vrtnin že sejemo pomešano
• V starih časih so sejali skupaj semena korenčka in pora. Por raste počasneje
kot korenček. Ne pozabimo vrste razredčiti.
• Drobno seme, kot je seme peteršilja, korenčka in zelene so vrtnarji zmešali
z vlažno mivko ali drobnim peskom in zmes postavili za nekaj dni na toplo.
V zatišnem dnevu nato mešanico posejemo na prosto.
LuNIN SEtvENI kOLEDAR
Antropozofinja Maria Thun je ugotovila, da obstaja povezava med rastjo
rastlin in položaji planetov, ki so delovali ob setvi. To pomeni, da kdor seje
ali sadi ob najugodnejši konstelaciji lune in živalskega kroga, lahko pričakuje obilne pridelke.
Po koledarju ge. Thun se rastline delijo na štiri skupine in vsaka izmed teh
spada k trem znakom živalskega kroga: obstaja povezava med rastjo rastlin
in položaji planetov, ki so delovali ob setvi.
• Rastline »LISTA« (solata, špinača, zelje, zelišča, por, kolerabica):
RIBI, RAK, ŠKORPIJON
• Rastline »PLODA« (kumare, fižol, paradižnik, grah, jagode, sadje):
OVEN, LEV, STRELEC
• Rastline »KORENIN« (korenje, zelena, repa, rdeča pesa, redkvica, krompir):
BIK, DEVICA, KOZOROG
• Rastline »CVETA« (vse cvetlice): DVOJČKA, TEHTNICA, VODNAR.
Pomembno je, da tik pred setvijo tla še enkrat pregrabimo, da zemljo »premaknemo«
in ji s tem omogočimo boljši sprejem ugodnih kozmičnih impulzov.
57
LUNIN SETVENI
JANUAR
1 ČE
FEBRUAR
do 5h
1 NE
od 6h
CVETOVI
2 PE
KORENINE
2 PO
3 SO
do 24h
3 TO
4 NE
od 1h
4 SR
5 PO
CVETOVI
5 ČE
PLODOVI
6 PE
PLODOVI
6 TO
do 6h
od 7h
7 SR
7 SO
do 23h
do 12h
od 13h
LISTI
do 6h
od 7h
do 5h
od 6h
8 ČE
od 0h
8 NE
9 PE
PLODOVI
9 PO
KORENINE
10 TO
KORENINE
10 SO
do 22h
11 NE
11 SR
KORENINE
12 PO
do 12h
13 TO
od 19h
do 18h
15 ČE
od 19h
do 3h
od 17h
do 9h
od 10h
19 PO
20 TO
21 SR
do 10h
od 11h
od 9h
25 NE
28 SR
od 16h
od 20h
PLODOVI
do 21h
17 TO
KORENINE
18 SR
20 PE
od 22h
do 18h
do 10h
od 20h
do 9h
od 10h
do 12h
22 NE
25 SR
26 ČE
27 PE
PLODOVI
29 ČE
19h - 21h
od 1h do 23h
od 0h do 12h
od 11h
28 SO
od 0h do 14h
do 5h
od 15h
od 6h
do 12h
od 13h
CVETOVI
KORENINE
30 PE
31 SO
od 14h
do 15h
27 TO
LISTI
do 19h
24 TO
od 0h
do 7h
26 PO
od 13h
16 PO
23 PO
do 23h
24 SO
do 12h
14 SO
21 SO
do 8h
23 PE
od 2h
19 ČE
PLODOVI
22 ČE
do 1h
15 NE
CVETOVI
17 SO
18 NE
12 ČE
od 20h
13 PE
KORENINE
14 SR
16 PE
od 23h
do 13h
KORENINE
do 6h
od 7h
RAZDELITEV RASTLIN:
Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče
začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd.
Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata,
radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.
58
MAREC
1 NE
APRIL
do 18h
2 PO
3 TO
4 SR
do 7h
od 18h
do 11h
od 12h
do 17h
od 0h
9 PO
do 17h
od 18h
do 9h
11 SR
od 19h
6 PO
od 1h
9 ČE
LISTI
13 PO
14 TO
4h - 7h
17 TO
od 18h
KORENINE
do 4h
do 5h
od 6h
do 8h
2h - 9h
23 PO
do 9h
26 ČE
8h - 16h
16h - 22h
18 SO
od 2h do 20h
19 NE
PLODOVI
do 10h
14h - 22h
21 TO
do 9h
od 10h
22 SR
23 ČE
PLODOVI
do 2h
do 7h
20 PO
od 12h do 23h
6h - 10h
od 16h
17 PE
KORENINE
21 SO
25 SR
16 ČE
od 8h
20 PE
24 TO
od 11h do 20h
15 SR
15 NE
22 NE
do 10h
od 3h
24 PE
od 10h do 23h
25 SO
od 0h do 18h
do 19h
od 10h
do 16h
do 3h
od 17h
od 4h
CVETOVI
do 8h
26 NE
od 9h
LISTI
CVETOVI
27 PO
28 SO
do 24h
28 TO
PLODOVI
29 NE
od 1h do 24h
29 SR
PLODOVI
od 1h do 10h
31 TO
11h - 19h
od 20h
30 ČE
od 21h
od 11h
27 PE
30 PO
od 17h
11 SO
13 PE
19 ČE
od 7h do 16h
8 SR
12 NE
18 SR
do 6h
do 24h
LISTI
16 PO
od 0h
7 TO
LISTI
5h - 8h
21h - 24h
4 SO
12 ČE
14 SO
od 2h do 20h
3 PE
10 PE
od 10h
do 18h
do 4h
PLODOVI
do 1h
5 NE
PLODOVI
8 NE
10 TO
od 20h
od 8h do 17h
7 SO
1 SR
2 ČE
do 19h
5 ČE
6 PE
od 19h
LISTI
do 2h
do 1h
od 3h
od 2h
PLODOVI
Polna luna
Prazna luna
Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik,
paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd.
Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico):
korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.
59
Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2015, Matthias Thun
K O L E D A R 2 0 15
LUNIN SETVENI
MAJ
1 PE
JUNIJ
do 5h
od 13h
2 SO
KORENINE
3 NE
do 20h
4 PO
5 TO
6 SR
od 21h
CVETOVI
do 6h
od 7h do 20h
do 10h
7 ČE
do 15h
od 16h
9 SO
do 20h
10 NE
od 21h
do 21h
12 TO
od 22h
do 15h
14 ČE
od 16h
15 PE
od 14h
7h - 11h 12h - 22h od 23h
17 NE
4 ČE
PLODOVI
5 PE
do 22h
od 23h
15 PO
19 PE
od 14h
CVETOVI
do 11h
23 SO
od 23h
do 10h
do 16h
od 11h
17h - 20h
od 3h do 19h
od 0h do 13h
20 SO
od 14h
PLODOVI
do 6h
od 7h
do 1h
od 6h
do 22h
17 SR
19 TO
24 NE
od 23h
16 TO
18 ČE
22 PE
KORENINE
13 SO
KORENINE
21 ČE
od 10h
do 2h
11 ČE
KORENINE
do 13h
od 23h
do 9h
9 TO
18 PO
20 SR
od 23h
do 22h
7 NE
14 NE
do 12h
do 6h
do 22h
12 PE
CVETOVI
13 SR
3 SR
10 SR
KORENINE
11 PO
od 15h
2 TO
8 PO
PLODOVI
do 14h
LISTI
6 SO
od 11h
8 PE
16 SO
od 21h
1 PO
od 23h
CVETOVI
CVETOVI
do 1h
od 2h
do 18h
od 19h
21 NE
PLODOVI
22 PO
PLODOVI
23 TO
24 SR
do 16h
17h - 20h od 21h
do 14h
od 23h
25 PO
PLODOVI
25 ČE
KORENINE
26 TO
PLODOVI
26 PE
KORENINE
27 SR
28 ČE
do 8h
30 SO
31 NE
do 12h
od 13h
28 NE
do 22h
KORENINE
29 PO
LISTI
KORENINE
30 TO
LISTI
do 11h
29 PE
27 SO
od 9h
od 18h
do 4h
od 23h
od 5h
RAZDELITEV RASTLIN:
Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče
začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd.
Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata,
radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.
60
JULIJ
1 SR
2 ČE
3 PE
AVGUST
do 6h
7h - 14h
do 1h
od 15h
do 9h
1 SO
3 PO
od 10h do 20h
4 SO
4 TO
5 NE
5 SR
6 PO
7 TO
8 SR
9 ČE
11 SO
11h - 24h
od 5h do 19h
10 PE
14 TO
od 16h
do 8h
do 5h
do 2h
14 PE
od 10h
od 3h do 22h
18 TO
3h - 6h
do 21h
od 23h
od 22h
do 4h
od 5h
do 16h
PLODOVI
od 20h
KORENINE
LISTI
do 1h
od 2h
PLODOVI
do 5h
28 PE
od 6h
KORENINE
29 SO
do 3h
30 NE
do 4h
31 PO
od 17h
LISTI
24 PO
27 ČE
od 17h
do 19h
KORENINE
26 SR
LISTI
do 16h
7h - 10h
od 22h
22 SO
25 TO
od 8h
27 PO
8h - 17h
23 NE
CVETOVI
do 7h
od 10h
19 SR
KORENINE
Polna luna
LISTI
do 7h
11h - 22
od 17h
do 9h
17 PO
21 PE
31 PE
do 16h
PLODOVI
1h - 3h 4h - 13h 14h - 16h od 23h
30 ČE
CVETOVI
16 NE
21 TO
29 SR
od 12h
PLODOVI
20 ČE
28 TO
do 11h
LISTI
do 10h
od 19h
15 SO
do 24h
26 NE
od 13h
do 18h
12 SR
20 PO
25 SO
do 12h
KORENINE
13 ČE
od 3h
24 PE
od 11h
9 NE
od 6h
do 9h
23 ČE
do 7h
8 SO
9h - 22h od 23h
CVETOVI
19 NE
22 SR
od 7h
11 TO
17 PE
18 SO
od 10h do 23h
KORENINE
10 PO
do 4h
15 SR
16 ČE
od 20h
PLODOVI
12 NE
13 PO
do 9h
7 PE
od 3h do 22h
4h - 10h
17h - 22h
od 22h
6 ČE
od 7h
do 2h
do 16h
2 NE
od 2h
od 4h
5h - 9h
od 13h
Prazna luna
Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik,
paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd.
Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico):
korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.
61
Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2015, Matthias Thun
K O L E D A R 2 0 15
LUNIN SETVENI
SEPTEMBER
1 TO
2 SR
OKTOBER
do 15h
od 19h
1 ČE
do 9h
od 10h
2 PE
KORENINE
3 ČE
PLODOVI
3 SO
do 23h
4 PE
od 1h
4 NE
od 0h
5 PO
CVETOVI
do 8h
5 SO
6 NE
od 9h
do 15h
do 2h
od 16h
3h - 16h
7 PO
od 17h
CVETOVI
8 TO
do 21h
9 SR
od 22h
do 15h
11 PE
od 16h
PLODOVI
12 SO
PLODOVI
13 NE
do 4h
14 PO
do 1h
do 3h
7 SR
do 2h
8 ČE
9h - 13h
8h - 12h
12 PO
do 3h
od 14h
13 TO
od 13h
od 14h
od 4h
KORENINE
14 SR
od 17h
do 15h
od 16h
KORENINE
16 PE
do 7h
od 8h
17 SO
od 11h
od 23h
od 20h
do 16h
16 SR
do 22h
do 19h
do 5h
15 ČE
do 10h
PLODOVI
11 NE
KORENINE
18 PE
od 21h
10 SO
15 TO
17 ČE
od 4h
9 PE
LISTI
10 ČE
6 TO
LISTI
18 NE
do 16h
od 17h
19 SO
LISTI
19 PO
20 NE
LISTI
20 TO
do 23h
21 SR
KORENINE
22 ČE
do 23h
21 PO
do 9h
od 10h
22 TO
PLODOVI
23 SR
do 15h
24 ČE
do 14h
26 SO
od 15h
29 TO
30 SR
14h - 22h
4h - 18h
PLODOVI
25 NE
27 TO
7h - 14h
28 PO
od 0h do 11h
od 12h
do 16h
od 17h
do 1h
26 PO
CVETOVI
do 6h
23 PE
24 SO
KORENINE
25 PE
27 NE
od 16h
PLODOVI
od 19h
1h -5h
28 SR
do 19h
29 ČE
od 20h
KORENINE
30 PE
31 SO
od 6h
KORENINE
do 8h
od 9h
RAZDELITEV RASTLIN:
Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče
začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd.
Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata,
radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.
62
NOVEMBER
1 NE
2 PO
1 TO
CVETOVI
do 11h
od 12h
3 TO
4 SR
DECEMBER
LISTI
do 3h
2 SR
3 ČE
PLODOVI
5 ČE
PLODOVI
5 SO
6 PE
PLODOVI
6 NE
7 SO
do 2h 3h - 12h
8 NE
do 1h
9 PO
do 23h
11 SR
od 0h
do 10h
13 PE
15 NE
17 TO
od 22h
18 SR
19 ČE
21 SO
23 PO
do 1h 2h - 10h
do 17h
25 PE
od 12h
CVETOVI
do 7h
8h - 12h
27 NE
28 PO
od 21h
LISTI
od 20h
od 21h
do 15h
29 TO
30 SR
31 ČE
od 16h
KORENINE
KORENINE
do 4h 5h - 7h
26 SO
od 19h
do 20h
Polna luna
do 11h
24 ČE
CVETOVI
30 PO
KORENINE
od 4h do 21h
22 TO
od 7h
do 18h
29 NE
od 11h
20 NE
od 21h
KORENINE
28 SO
PLODOVI
do 10h
19 SO
21 PO
od 8h
27 PE
od 5h
23 SR
do 6h
26 ČE
do 4h
od 17h
do 24h
od 19h
do 8h
od 20h
8h - 16h
15 TO
18 PE
od 7h
24 TO
25 SR
do 16h
do 7h
LISTI
KORENINE
CVETOVI
22 NE
od 5h
11 PE
17 ČE
20 PE
do 1h
LISTI
od 5h
do 6h
od 19h
10 ČE
16 SR
PLODOVI
do 4h
od 6h do 18h
LISTI
14 PO
do 12h
16 PO
od 23h
13 NE
LISTI
14 SO
do 5h
10h - 15h
9 SR
12 SO
od 11h
do 9h
7 PO
8 TO
KORENINE
10 TO
12 ČE
od 19h
od 2h
od 18h
PLODOVI
4 PE
od 4h
do 17h
od 8h do 23h
od 0h
do 6h
od 7h
do 21h
od 22h
PLODOVI
PLODOVI
do 17h
Prazna luna
Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik,
paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd.
Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico):
korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.
63
Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2015, Matthias Thun
K O L E D A R 2 0 15
Podatki o semenu
VRSTA / SORTA
BAZILIKA
BLITVA (MANGOLD)
BROKOLI
BOB
BUČE
BUČKE
CVETAČA
ČEBULA
ENDIVIJA
FIŽOL NIZKI
FIŽOL VISOKI
GRAH
JAJČEVEC
KOLERABICA
KOLERABA
KORENČEK
KUMARE
LUBENICA
MELONA
MOTOVILEC
OHROVT
OKRA
PAPRIKA
PARADIŽNIK
PETERšILJ
POR
RADIČ
RDEČA PESA
REDKVICA
REPA
SLADKA KORUZA
SOLATA
šPARGELJ
šPINAČA
ZELENA
ZELJE
64
OPTIMAL.
TEMP. ZA
KALITEV
15-20
10-15
10-25
10-25
20-35
21-35
10-25
12-25
18-20
15-25
15-25
8-24
20-35
10-25
10-25
8-23
15-30
20-30
24-35
15-22
8-25
15-30
18-35
16-35
13-20
12-30
15-20
10-15
7-32
15-25
16-21
8-20
20-25
7-24
16-21
17-28
šTEVILO
SEMEN V
1 GRAMU
800
50
300-400
0,5-1
5-7
6-8
300
250-300
550-600
3-4
3-4
3-4
250-270
250-330
330-500
900
30-40
10-20
20-30
600
300
18
140-170
280-320
450-600
350-400
500-600
50-60
100-140
400-500
5-7
700-900
40-50
80-100
2.500
250
GLOBINA
SETVE
0,1 cm
3 cm
1-1,5 cm
4-5 cm
2-3 cm
2-3 cm
1-1,5 cm
1 cm
1 cm
3-5 cm
3-5 cm
5 cm
1 cm
2 cm
3 cm
1 cm
2 cm
2-4 cm
1-1,5 cm
1 cm
1-1,5 cm
2,5 cm
1,5 cm
0,5-1 cm
1-1,5 cm
1 cm
0,5-1 cm
3 cm
2 cm
1-2 cm
2-3 cm
0,5-1 cm
3 cm
1-2 cm
0,5 cm
1,5-2 cm
RAZDALJA
RASTLINAMI
RAZDALJA
MED
VRSTAMI
30-35
40
60-80
60-80
150-200
90-140
60-80
20-25
30-35
40-70
80-100
60-80
60-80
30
40
25-35
150-170
170-230
150-200
30
50
60-90
60-80
70-90
20-25
35-50
20-25
40
15-20
40
80
30-35
130
25-30
40-50
50-70
MED
(cm)
RAZDALJA
V VRSTI
20
30
50-60
20-30
100-150
60-80
50-60
7-10
25-30
5-8
20-25
6-8
40-50
25
30
3-5
80-90
70-120
50-100
5
50
40-60
40-60
35-50
2-5
10-15
18-20
15-20
3-5
25
30
25-30
30
3-5
20-30
50-55
ČAS SETVE
ZA VZGOJO
SADIK
V ZABOJČEK
III-IV
III-IV
II-IV
II-IV
III-IV
DIREKTNO
NA
PROSTO
V
IX-X
IV-VI
II-IV
IV-V
IV-V
IV-VI
IV
VI-VII
IV-V
IV-V
II-VII
II-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-IV
III-VIII
VII
III
IV-V
IV-V
IV-V
VIII-IX
IV-VI
III-VIII
IV-V
III-VIII
IV-VI
VI-VIII
IV
IV-VII
VII
IV-V
IV-VII
V
III-IV; IX-X
IV-V
IV-VII
ČAS
POBIRANJA
PRIDELKA
V-IX
X-III
VI-XI
VI-VII
IX
VII-IX
VI-XI
VIII-IX
XI-XII
VII-X
VIII-IX
VI-XI
VII-X
V-X
IX-X
VII-XI
VII-IX
VIII-IX
VIII-IX
X-IV
VIII-III
VII-X
VII-IX
VII-X
IV-XII
VII-III
VIII-III
VII-XI
VI-XI
X
VII-IX
VI-XI
V
V; IX-XII
IX-X
VII-XI
KOLIČINA
SEMENA ZA
SETEV (kg/ha)
3
15-20
0,3-2,2
200-250
3-6
3-5
0,3-2,2
5-8
0,8-4
100-120
90-100
160-220
0,3-3
4.5
2-3
3-7
3-5
4-5
4-6
10-12
0,3-2,2
8-10
0,8-2,4
0,4-2,2
10-20
3-5
8-20
15-20
12-15
3-5,5
15-20
0,9-3
4-7
24-30
0,3-1,5
0,3-2,8
65
Dobri in slabi sosedje vrtnin
VRTNINA
BELUšI ALI šPARGLJI
BUČKE IN BUČE
ČEBULA
ČESEN
ENDIVIJA
FIŽOL
GRAH
JAGODE
KAPUSNICE
KOLERABICA
KORENČEK
KROMPIR
KUMARE
BLITVA
PARADIŽNIK
PAPRIKA
POR
RADIČ
RDEČA PESA
REDKVICA IN REDKEV
SLADKA KORUZA
SOLATA
šPINAČA
ZELENA
66
DOBRI SOSEDJE
paradižnik, peteršilj, kumare, solata
bazilika, čebula, fižol, sladka koruza,
kapucinka, rdeča pesa
korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode
paradižnik, rdeča pesa, korenček,
kumare, jagode, vrtnice
fižol, por, kapusnice
boreč, kapusnice, kolerabica, solata, kumare,
zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa,
šetraj, jagode
korenček, redkvica, zelena, špinača, kumare,
buče, bučke, sladka koruza, solata,
kapusnice, kolerabica
česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača,
boreč, drobnjak, čebula
fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača,
krompir, solata, por, endivija, grah,
koriander, mangold
fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica,
por, solata, krompir, grah, paradižnik
čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold,
por, česen, grah, solata, drobnjak, koper,
žajbelj, zelje
kapusnice, kolerabica, špinača, sladka koruza,
bob, žametnica, kapucinka, meta,
kumina, kamilica
bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena,
špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje,
koper, koriander
redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol
fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pastinak,
peteršilj, solata, radič, zelena, špinača,
kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula
korenček, zelje
zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica,
kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača
paradižnik, visoki fižol, korenček, solata
nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula,
bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander
fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača,
mangold, kapusnice, kolerabica, grah,
kapucinka, šetraj
paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče,
melone, krompir
redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por
paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa,
kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta,
boreč, špinača, sladka koruza,
paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica,
kapusnice, krompir, jagode, grah, solata
grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica,
kapusnice, kumare, kamilica
SLABI SOSEDJE
česen, čebula
kumare
zelje, fižol, grah, por
fižol, kapusnice, grah
grah, česen, por, čebula
čebula, por, česen, fižol, krompir,
paradižnik
kapusnice
čebula, česen, jagode, kapusnice
korenček
sončnice, paradižnik, buče,
zelena, grah rdeča pesa
paradižnik, krompir, redkvica
grah, krompir, kumare, koper
fižol, rdeča pesa, grah
špinača, visoki fižol, krompir,
koruza, por
kumare
zelena, rdeča pesa
zelena, peteršilj
rdeča pesa
sladka koruza, solata, krompir