neverjetno!

podarjamo vam
NEVERJETNO!
1.800 EUR
vredno potovanje v Egipt
Več na strani 15
Radio, kjer je lahko
vsak poslušalec
glasbeni urednik.
Zaradi flirtanja z zaposleno
cenzurirali mojo glasbo!
Stran 7
Moja glasba
moje življenje
Stran 2
Radio je tudi
zato, da vzgaja,
ne samo, da
ugaja.
Stran 5
Aktualovi novinarji spremljajo pomembne
dogodke.
Stran 10
Dvoboj petelinov
Stran 13
Nagradna križanka!
Stran 11
2
januar 2008
Moja glasba,
moje življenje
Ste naveličani sloganov, ki obljubljajo nebesa? Največ novih hitov, najboljši glasbeni miks, največje uspešnice vseh časov, največji hiti osemdesetih, devetdesetih in danes, več dobre glasbe ...
To so le nekatere krilatice, ki dnevno v velikih porcijah odzvanjajo
na slovenskih radijskih postajah.
Kaj sploh je dobra glasba? Kdo odloči,
kaj je novi hit? Kako prepoznamo največjo uspešnico?
Vsak od nas ima zelo specifičen inštrument – naša ušesa. In ta par naših
zvočnih senzorjev deluje zelo samosvoje. Sploh v kombinaciji z našo
glavo.
Kolikor ima radijska postaja poslušalcev, točno toliko okusov mora zadovoljiti. Nemogoče? Skorajda. No,
vseeno se da kar dobro približati idealu. Kako najti pravo kombinacijo
kompromisov?
Temeljni nalogi radia sta obveščati
in zabavati. Tudi o glasbi in tudi z
glasbo.
V slovenskem radijskem prostoru se je
začela specializacija. Narodno-zabavna
glasba, klasika, zimzelene melodije,
plesna glasba, alternativa. Še vedno pa
obstaja veliko postaj, ki prisega na moto – za vsakega nekaj. Če poslušalcu
ni všeč skladba, ki je trenutno v etru,
mu bo zagotovo naslednja. V nekaj
minutah se mora najti nekaj, kar bo
pobožalo tudi njegova ušesa.
Nekatere radijske postaje izbor glasbene opreme celo prepuščajo peščici
ljudi, ki odloča, kaj bo poslušala množica. Ideja ni slaba, toda, ali omejeni
nabor »preizkuševalcev« res ponudi
realno sliko vsesplošnega glasbenega
okusa? Če dalj časa poslušamo postaje, ki imajo takšen sistem selekcije,
Od Nikole Tesle
do Radia Aktual
Večini izmed nas sta radijski sprejemnik in poslušanje radia nekaj
povsem običajnega in vsakodnevnega. Danes radio lahko poslušamo tako rekoč povsod in kadar koli. Radijski sprejemniki so cenovno dosegljivi, dostopni vsakomur, radio pa poslušamo doma, v
avtu, v službi, med nakupovanjem in še kje.
Nekoč je bilo seveda drugače. Radijski sprejemniki so bili velike in drage
škatle, radijskih postaj je bilo malo,
drugačna pa je bila tudi vloga radia.
Nekoč so preko radijskih valov predvsem obveščali javnost, pomemben
je bil tudi za širjenje različnih idej. V
zadnjih letih je – poleg informativne, seveda – vedno bolj izpostavljena
njegova razvedrilna vloga.
Začetki radia v Sloveniji segajo v leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek
oddajnika, ki ga je sestavil sam. Radio Ljubljana je začel oddajati redni
program leta 1928, njegov oddajnik
pa je leta 1941 uničilo nemško letalstvo. Med drugo svetovno vojno
je radio dobil poseben pomen. 17.
novembra istega leta je v okupirani Ljubljani začela delovati ilegalna
radijska postaja Osvobodilne fronte
– Radio Kričač, ki je trikrat tedensko v 15-minutnem programu po-
zival k odporu
proti okupatorju. Italijani
Pestro medijsko dogajanje napoveduje
oddajanja niso
mogli preprenadaljevanje bogate radijske zgodovine.
čiti, zato so
ukazali zaseDel te pa od letošnjega leta piše tudi
či vse radijske
sprejemnike in
Radio Aktual.
antene v mestu. 9. maja
1945, na dan
sivno radijsko postajo, ki je bila
osvoboditve Ljubljane, je začel od- edina prava konkurenca nacionalnedajati Radio Svobodna Ljubljana.
mu radiu.
Leta 1951 se je prvič oglasil tudi 2. Čas po osamosvojitvi in sredino deprogram Radia Ljubljana. Nastajale vetdesetih je zaznamovalo ustanavso tudi nove lokalne radijske postaje, ljanje številnih komercialnih radijmed prvimi Radio Brežice, ki se je skih postaj. Prenasičenost z njimi,
prvič oglasil oktobra 1963.
predvsem v večjih mestih, je bilo
Šest let kasneje je nastal Radio Štu- mogoče začutiti že v drugi polovici
dent. Poseben pečat v slovenskem devetdesetih. Začel se je pravi boj za
medijskem prostoru je pustil Radio poslušalce in lastniške deleže.
Glas Ljubljane (RGL). Oddajati je
Klemen Radetič
začel leta 1977. Veljal je za progre-
kaj kmalu opazimo, da ves čas vrtijo
le določen (največkrat precej pičel) izbor skladb. To privede do ponavljanja
enih in istih skladb.
Glasbeno uredništvo Aktuala se je
odločilo ta sistem močno nadgraditi,
bolje rečeno, razširiti na čim večjo množico preizkuševalcev. Sleherni
poslušalec ima možnost vplivati na
glasbeno podobo Radia Aktual tako,
da vsaki skladbi, ki jo pravkar posluša
v etru, lahko podeli svojo oceno. To
smo mu poleg ostalega omogočili na
spletni strani www.radioaktual.si, in
sicer s prijavo v klub Aktualcev. Če
poslušalcu določena skladba ni všeč,
to lahko takoj sporoči glasbenemu
uredništvu. S preprostim klikom na
skladbo na radijski spletni strani. Če
pa ima voljo in željo po še bolj podrobnem razvrščanju glasbe, smo mu
ponudili tudi to. Ob prijavi v poseben
klub Aktualovih poslušalcev se mu
namreč odprejo nove dimenzije, možnost brskanja po celotnem glasbenem
arhivu, poslušanje skladb, pregledovanje spiskov predvajanih skladb in še
ogromno ostalih dobrot. Podrobneje
pa na Aktualovi spletni strani.
Če celotni članek povzamemo v le eno
poved: na Radiu Aktual bo glasbeno
smer, v katero bo plula radijska barka,
določal poslušalec.
Ker vsak poslušalec šteje!
Matej Špehar
AKTUALno je priložnostna enkratna izdaja časopisa
Radia AKTUAL.
Izdajatelja: RGL, d. d., Ljubljana, Ulica 24. junija 23, 1231 Ljubljana – Črnuče, in Radio Brežice, d. o. o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - Uredništvo: Radio AKTUAL, tel: 080 13 01 - www.radioaktual.si - Odgovorni urednik:
Matej Špehar - Racman - Urednica: Nives Špehar - Lektoriranje: Tina Kralj, Martin Vrtačnik - Oblikovanje in tehnično uredništvo: Urban Aršič - Tisk: SET, d. d. - Naklada: 200.000 izvodov
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih
delov v trženje brez ustrezne pogodbe z družbo RGL, d. d. in Radio Brežice, d. o. o.
januar 2008
3
Ker je kul biti na Aktualu!
K vsaki sodobni radijski postaji
sodi sodobna spletna stran. Še posebej, če gre za radijsko postajo, ki
želi svojim poslušalcem ponuditi
aktualne informacije tudi v primeru, ko programa na radijskem
sprejemniku ne morejo spremljati vsako sekundo. Na multimedijskem spletnem portalu www.
radioaktual.si (mimogrede: za posebej intenzivne lenobe smo naslov priredili tako, da lahko do
nas dostopate tudi, če vtipkate v
brskalnik zgolj radioaktual.si) ponujamo točno to: novice, oddaje
in glasbo – v primeru, da ste jih
zamudili, ali pa ste jih slišali in jih
želite še enkrat. Ali petkrat ali dvanajstkrat.
Kako to mislimo: glasbo? Tukaj
smo šli še korak dlje v smeri proti
sodobnosti: kot edina radijska postaja v Sloveniji vam ponujamo
vpogled v našo celotno glasbeno bazo, vendar vam za razliko
od drugih ponujamo možnost, da
pesmi tudi slišite. In izveste, v
katero leto sodijo ter si ogledate
celo ovitke albumov, na katerih
so izšle. Aja, pa da ne pozabimo:
lahko jih ocenite, vsako posebej, z
zdaj že skoraj legendarnimi »aktuafnami«, s katerimi z ocenami od
1 do 5 pokažete zanimanje za posamezne skladbe. S tem pa hkrati
potrjujemo naš moto »narejen za
vaša ušesa«, saj bomo potem na
podlagi vaših ocen pesmi, ki so bile ocenjene kot slabe, vrteli redkeje
ali pa sploh ne, druge pa pogosto
oz. kar vsak dan. Pošteno?
Tudi naše novice niso zgolj suhoparni teksti – vse smo naredili
sami, fotografije ob njih so plod
naših fotoaparatov, izjave v njih pa
plod naših mikrofonov in snemalnikov. Objavljene so takoj zatem,
ko jih slišite na radiu. Smo pač
aktualni.
Naši ekipi nismo dali priložnosti,
da vsak njen člen v svojem opisu
iz sebe naredi nekaj najbolj fenomenalnega, kar je kdaj ustvarila
mati narava, zato smo se odločili,
da bomo kar sodelavci opisali svoje
sodelavce. Ha, nehvaležna naloga.
Sploh če nisi priljubljen. No, takih
bojda pri nas (še) ni.
Rahlo samovšečno se imamo za
aktivno ekipo, kar pomeni, da
veliko delamo tudi takrat, ko ne
čebljamo za mikrofoni, novinarimo ali montiramo prispevke. Zato smo denimo silvestrovali kar v
avtodomu, s katerim smo drveli
po Sloveniji, sami smo popleskali
naše prostore, sami smo oblepili
tudi naš službeni avtomobilček.
Da ne pretiravamo, dokazujejo nazorne fotografije, ki jih najdete v
zmeraj aktualni galeriji.
Naši radijci radi trdijo, da so pismeni. In da imajo dobre ideje. In
da potrebujejo prostor, kjer bodo
omenjenim zadevam lahko dali
duška. Zato se nam je zdelo zelo
primerno, da to lahko tudi jasno
pokažejo. Ekola: nastali so blogi!
Zdaj boste prvič v zgodovini redno
lahko prebirali osebne misli legendarne Majde Juvan, neskončna negodovanja Roberta Roškarja, bolj
svetle ženske misli Desire, Racmanove nesmisle in še kaj. Bodite na
tekočem.
Aktualci se imajo tudi za dokaj
fletne. Samozavest pač! Če je temu
res tako, lahko to preverite kadar
koli vam prija, z enim samim klikom. Radio Aktual lahko namreč
tudi gledate, ne samo poslušate. A
ni svet lepši v več dimenzijah?
Glasbene novice niso nikoli kopirane z drugih spletnih virov, zato
tudi povezav do njih ne boste našli. Glasbene novice so pač naše.
Veliko uspehov pri iskanju dvojnikov!
Čeprav je radio v osnovi narejen
precej kruto enosmerno, vam na
portalu Aktualci ponujajo kar dva
načina, da jim poveste, kam se
naj gredo solit! To lahko storite z
živim klepetom v Klepetalnici, ali
bolj trajno, z vpisi v naš forum, ki
se vsakodnevno širi in je v enem
samem tednu pridobil neverjetnih
200 članov. Vas to preseneča? Naj
vas ne. Po Sloveniji se govori, da
je kul biti Aktualec. Tračarji bodo
že vedeli.
Da se da preko spleta Radio Aktual
poslušati tudi, če ste na Cookovih
otokih (v primeru, da imajo tam
dostop do interneta), pa je tako ali
tako odveč poudarjati.
Obiščite najbolj aktualni portal daleč naokrog:
radioaktual.si!
Tel.: 01/587-44-11
Fax: 01/528-24-74
E-naslov: [email protected]
TAMARA
POPOVIĆ,
spremljevalka
Miss Hawaiian
Tropic
www.set.si
FOTO: WWW.MIRANJURSIC.COM
Aktualka Tamara Popović, 24-letna lepotička, iz Brežic je res veliko na
poti. Takrat največkrat posluša radio, saj pravi, da tako lahko ujame
številne pesmi, ki so ji všeč, nič pa - po njenem mnenju - ne škodi, če sliši
tudi kakšno koristno informacijo s ceste. Če vročo temnolasko opazite
kje med Brežicami in Ljubljano, ji lahko brez sramu potrobite.
Kje stanuješ?
V hiši v Brežicah.
Kje največkrat poslušaš glasbo?
Ker sem veliko na poti, v avtu.
Kakšna glasba ti je najbolj pri
srcu?
Ne vem, to je čisto odvisno od tega,
kakšne volje sem.
SET-Podjetje za usposabljanje invalidov, d.d. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana-Polje
Ali v avtu raje poslušaš zgoščenke ali radijski program?
Zgoščenke, dokler se jih ne naveličam, potem pa seveda tudi radijski
program, če je le-ta dober.
Kaj te najbolj moti v radijskem
programu?
Da ni oddaj, ki bi te razvedrile in
spravile v dobro voljo.
Kakšno glasbo pogrešaš na radijskih postajah?
Glede tega res nisem izbirčna, vsak
ima pač svoj okus; če meni nekaj ni
všeč, nekomu prav gotovo je. Za vsakogar mora biti nekaj: različne želje,
različni okusi.
Katere tvoje sokrajane Slovenci
najbolj poznajo?
Nušo Derenda, Jureta Godlerja, ministra Andreja Vizjaka …, če bi dobro premislila, bi zagotovo našla še
koga, poleg sebe ☺.
Kateri je tvoj najljubši glasbeni
izvajalec?
Res poslušam skoraj vse, in na podlagi tega si lahko predstavljate, kako
dolg bi bil moj spisek ... Enega samega zagotovo ni!
Kaj pogrešaš v programu slovenskih radijskih postaj?
Hm… Pogrešam bolj sproščene in
nasmejane radijce! Če je radijec dober, bo tudi dolgočasna oddaja postala marsikomu zanimiva ☺.
4
januar 2008
Majda Juvan:
Je glasbena
Ni mi nerodno
povedati,
da
sem
industrija v krizi? večino svojega
Koliko glasbenih albumov se sploh še proda, kako na trgu uveljaviti novega, neznanega izvajalca in
ali so radii sploh še tisti, ki zapovedujejo kaj je »in« ter kaj ne. Blaž Gregorin, predstavnik založbe
Menart, naše največje glasbene založbe, je odgovarjal na vprašanja o usodi glasbene industrije.
pomnilniških karticah, prednaloženo
v posameznih multimedijskih napravah. Trgovine torej ostajajo, zamenjali
se bodo mediji, na katerih bo dostopna.
Kakšne so trenutno prodajne številke albumov najbolj popularnih
slovenskih glasbenikov?
V Sloveniji je mogoče zaslediti močan
padec v prodaji Full price CD-jev oz.
albumov, tako sta v lanskem letu le albuma »Ne grem na kolena« Saše Lendero in »Petrolea« skupine Siddharta
prejela platinasto ploščo za prodanih
več kot 15.000 izvodov.
Glasbena industrija je v globoki krizi, ker se je začela prepozno prilagajati sodobnim tehnologijam. Kje
je rešitev? So velike založbe, ki so
skoraj stoletje krojile glasbeni okus
množic, dokončno potopljene?
V glasbeni industriji se neprestano
pojavljajo nihanja in »krize«, a založbe
kljub temu še delujejo in verjamem,
da bodo tudi v prihodnje. Se pa strinjam, da je svetovna glasbena industrija pozno prepoznala številne nove
možnosti promocije in prodaje glasbe,
ki jih ponujajo nove tehnologije in
hitre spletne povezave. MP3-format
in P2P-programi so internetnim uporabnikom ponudili dostop do brezplačnih kopij najnovejših popularnih
uspešnic, pa tudi do glasbenih redkosti ter studijskih in koncertnih posnetkov, ki sploh niso bili ali pa niso več
v prodaji. Po dolgoletnem boju proti
Napsterju in njegovemu brezplačnemu razpečevanju glasbenih vsebin je
industrija prepoznala njegov potencial
in nekdaj »piratsko« mrežo in program spremenila v uspešno legalno
prodajalno.
Ali bodo izumrli tudi celotni albumi
in se bodo snemale samo še posamezne skladbe, saj se običajno
prodajajo posamezni MP3-ji?
V prihodnje bo vedno več glasbenikov
namesto celostnih albumov z desetimi
ali več skladbami predstavljalo posamezne pesmi. Večina glasbenikov bo
tako finančno in avtorsko razbremenjena snemanja dodatnih skladb, potrebnih za izdajo albuma, in se bodo
lahko v celoti posvetili produkciji in
promociji posamezne uspešnice. Po
predstavitvi štirih ali petih zaporednih
skladb pa bodo le-te, z nekaj dodatnimi posnetki, najverjetneje izdane tudi
na fizičnem nosilcu.
Kakšni so sodobni načini promocije? So radii sploh še »trendsetterji«
ali jim je pobudo prevzel internet?
Kako uveljaviti novega, še neznanega izvajalca na tržišču?
Ob trenutni radijski politiki vrtenja
preverjenih starih hitov iz preteklih
desetletij je radijska vloga »trendsetterjev« zvodenela, saj uredniki delujejo po šablonah in neradi posegajo po
novih skladbah. Včasih so uredniki
Bo klasična trgovina z nosilci zvoka domače skladbe nemudoma uvrščali
na policah v nekaj letih popolnoma v svoj program, zdaj pa s to odločitizginila?
vijo odlašajo z razlago, da ne sebe ne
V zadnjih letih se je zgodila pra- svoje postaje ne želijo izpostavljati z
va eksplozija glasbenih portalov, ki novo »neznano« skladbo. Mladi, še
uporabnikom ponujajo preprosto in neuveljavljeni glasbeniki, si tako težko
predvsem hitro iskanje in nakupova- izborijo možnost predstavitve in neke
nje želenih skladb, a to ne pomeni, povprečne rotacije na radijskih poda bodo trgovine, ki prodajajo glasbo stajah. V primeru, da njihova glasba
na fizičnih nosilcih, kmalu izginile. zaradi katerega koli razloga (rap, kitarGlasba sedaj ni več na voljo zgolj na ski rock, dolžina skladbe, prepočasen,
klasičnih avdionosilcih, temveč jo je premiren ...) »štrli« iz ustaljene dnevne
mogoče dobiti že na USB-ključih, zvočne podobe radia, pa so možnosti
za resnejše predvajanje že skoraj nične. To
seveda močOb trenutni radijski politiki vrtenja pre
no vpliva na
kakovost in
verjenih starih hitov iz preteklih deseprihodnost
domače glastletij je radijska vloga "trendsetterjev"
be, saj večzvodenela, saj uredniki delujejo po
ina izvajalcev
uspe
posneti
šablonah in neradi posegajo po novih
le pr venec,
nato pa se zaskladbah.
radi pomanjkanja priložnosti za radij-
sko, televizijsko in koncertno promocijo svojega ustvarjanja vse skupaj
zalomi. S tem so prikrajšani tudi za
nujno potrebna finančna sredstva za
realizacijo drugega projekta, ki bi moral biti že zaradi samih izkušenj tehnično in avtorsko bolj dovršen.
Kdo so potem »opinion makerji«,
tisti, ki določajo, katera glasba je v
trendu? Kje iskati nov navdih, novo
glasbo?
Predvsem mlajša generacija do nove glasbe dostopa preko interneta in
celo mobilne tehnologije, mnenja in
posnetke si lahko izmenjujejo preko
spletnih strani, klepetalnic, blogov ...,
zato jim glasbenega okusa ne more
več diktirati zgolj en velik medij. Današnji poslušalec išče nekaj novega,
pri tem pa poleg kakovostne glasbe
pričakuje tudi preprost in hiter način
dostopanja do nje in z njo povezanih
vsebin. Časi snemanja glasbenih lestvic na kaseto chrom dioxidno BASF,
listkov s spiskom albumov, ki ti jih
bo konec poletja prijatelj »prešvercal«
iz Nemčije, so mimo. Ko poslušalec
nekje naleti na všečno glasbo, jo želi
prejeti takoj.
Kakšen je odziv na eno prvih prodajaln MP3-jev pri nas – mZone?
Menart je prva velika domača založba, ki je svoj katalog slovenskih in
hrvaških varovancev prek interneta
ponudila v prodajo v MP3-formatu.
V naslednjih mesecih bo katalog obogaten še z vsebinami ostalih domačih
in tujih založb. Pregledna stran, ki
za uporabo ne zahteva logiranja, s
svojimi rubrikami posameznih vsebin in učinkovitim iskalnikom omogoča hitro iskanje in predposlušanje
določene izbrane vsebine. Vsi MP3posnetki so v kompresiji 192 kbps
ali več in ne vsebujejo zaščite DRM
(Digital rights Management), ki bi
uporabnikom oz. kupcem datoteke
tehnično omejevala njeno prenašanje,
konverzijo ali kopiranje na drug računalnik ali nosilec. Vse MP3-datoteke
vsebujejo naslovnice albumov ali slike
izvajalcev, ki jih dandanes prikazuje
večina predvajalnikov in uporabniku
olajša iskanje želene vsebine. Če sva
prej govorila o albumih, na portalu so
ravno ti cenovno veliko bolj dostopni
kot posamezna skladba, kar glasbenike
vseeno vzpodbuja k ustvarjanju celotnih albumov in preusmerja njihovo
ustvarjanje od samo enega hit singla.
Redni obiskovalci portala bodo na
njem v prihodnje vedno našli tudi
zanimive brezplačne vsebine. Nova
spletna stran je namenjena promociji
in prodaji glasbe, kar bo nedvomno
razveselilo marsikaterega izvajalca, ki
še išče založbo, ali pa želi svojo glasbo
predstaviti najširšemu krogu poslušalcev, kot tudi vse glasbene ljubitelje, ki
bodo na enem mestu imeli dostop do
raznovrstnih glasbenih del.
Matej Špehar
delovnega veka
preživela na RGL-u
Majda Juvan je bila dolga leta in čisto do ukinitve Radia glas Ljubljane eden izmed njegovih najbolj prepoznavnih glasov. Znala je
biti ostra in pikra tako do svojih intervjuvancev kot tudi do poslušalcev, in ravno zaradi tega so jo oboji imeli radi in jo spoštovali.
Vprašanja je postavljala tako, da nihče ni bil užaljen, odgovoriti
pa je moral tako, kot je Majda spraševala: naravnost. Tudi njena
aktualnopolitična tedenska oddaja Osir je vedno dregnila v kakšno gnezdo, a na duhovit način, podkrepljen z ustrezno glasbo.
Majda je s skoraj vsakega tekmovanja regionalnih radijskih postaj prinesla kakšno nagrado: za spominsko glasbeno oddajo o
Ježku, za reportažo, za njen Osir …
Preživela je že nekaj lastniških sprememb RGL-a, a vseeno ostaja
zvesta svoji »prvi ljubezni«. Na novem Radiu Aktual bo za osrednjo informativno oddajo Aktual info pripravljala dnevni komentar.
Majdin blog lahko berete na www.radioaktual.si.
Majda, koliko let ste bili zvesti RGLu?
Dolgih 27 let.
Na radio ste prišli s televizije - ponavadi je pot novinarjev nasprotna;
zakaj ste takrat to storili in potem
kar ostali na radiu?
Ker je bila ponudba v vseh ozirih zanimiva. Ostala pa sem zato, ker mi je
bilo delo na RGL-u dolga leta v neizmerno veselje. Bila so leta, ko se mi
je tu in tam porodilo vprašanje, zakaj
me nekdo za to, da se imam tako fino, plačuje.
V vseh teh letih ste izgubili mnogo
sodelavcev - vam je bilo za kakšnimi posebej hudo?
RGL je bil vsa leta nekakšna kovnica
novinarskih kadrov. Mnogi, ki so se
učili novinarske abecede na RGL–u,
so delo nadaljevali drugje. Večina
dolgoletnih kolegov je radio zapustila po lastninskem preoblikovanju
- torej potem ko je RGL prišel v
zasebne roke. Takrat so se razmere
precej spremenile in številni so z
znanjem in z izkušnjami, ki so si jih
pridobili na RGL-u, uspešno sledili novim profesionalnim izzivom.
Če pa že govoriva o izgubi, potem
seveda ne morem mimo pokojnega
Mileta Vrega.
»Pokrivali« ste različna področja:
zdravstvo, šolstvo, Ljubljano ... Je
sploh kakšno področje, ki ni bilo
»vaše«?
Šport in finance gotovo nikoli.
Vedno ste se nekako izogibali uredniškim položajem. Zakaj?
Zato, ker sem gotovo boljša novinarka
kot urednica. Dvakrat v vseh teh letih
sem bila urednica in dobro vem, kaj
govorim. Vedno bom trdila, da je dobrih novinarjev, voditeljev in kar je še
programskih ljudi, škoda za uredniška
mesta.
Pred nekaj leti vam je malo »požugala« bolezen. Ali od takrat kaj
drugače gledate na življenje?
Seveda! Spoznanje, da je življenje minljivo, vsakomur vsaj za nekaj časa
spodmakne tla pod nogami. Bolezen
pomaga prevrednotiti vrednote. Nenadoma ugotoviš, da moraš narediti
vse, kar je v tvoji moči, da živiš življenje čim manj stresno. Tudi v službi,
seveda.
Tina Bertoncelj
januar 2008
5
Nuša Derenda
Moje poslanstvo je moj talent
Nuša Derenda zagotovo pozna glasbeni okus Slovencev. Katero glasbo
najraje poslušamo?
Glede na to, kako majhna je Slovenija,
poslušamo zelo veliko glasbe. Mislim,
da se Slovenci na splošno radi veselimo, zato nam je trenutno blizu turbo,
že od nekdaj smo imeli radi lahkotnejšo glasbo, táko za ples. Slovenci
z veseljem poslušajo nekaj novega in
svežega, ko pa pridejo na veselico ali v
sproščeno družbo, se radi zavrtijo.
Od kod imamo Slovenci v krvi harmoniko, glasbilo, ki gospoduje na
vseh pravih zabavah?
Harmonika je zelo znano in v Sloveniji izjemno priljubljeno ljudsko glasbilo, še posebej diatonična harmonika.
Igranje na slednjo poučujejo v čedalje
več šolah, posebna je tudi zato, ker
se jo lažje naučimo igrati, saj ni treba
»toliko po notah«, ampak se da veliko »po posluhu«. Brez harmonike ne
mine nobena veselica, pa tudi naši
narodno-zabavni ansambli so grajeni
na osnovi harmonike. Zadnje čase se
pojavlja tudi v "turbo" glasbi, kar pa
ni nič novega, saj v sosednji Avstriji
to poznajo že leta in leta. Vprašanje
je, kako dolgo bo tovrstna glasba še
popularna. Mislim pa, da bo "turbo"‘
pri nas’ vedno prisoten, tako kot narodno-zabavna glasba, ki jo sama zelo
cenim.
Si ena redkih v družini slovenskih
glasbenikov, ki si lahko privošči tako velik razpon nastopanja – poslušamo te lahko v Gallusovi dvorani
Cankarjevega doma ali pa na vaških veselicah. Kaj je tvoja skrivnost?
Talent, ki ga imam, je moje poslanstvo. Z njim skušam ljudi zabavati in
jih polniti s pozitivno energijo. Katero
zvrst glasbe bo izvajal ali kam se bo
uvrščal, pa je odvisno od pevca samega. Tisti, ki ima rad zelo velike dvorane, bo pel samo v velikih dvoranah
ali pa samo za določene skupine ljudi.
Meni ni nikjer nerodno nastopati, če
me povabijo, si to štejem v čast in sem
zelo vesela, tudi kadar me povabijo na
kakšno poroko ali kot posebno presenečenje na praznovanju rojstnega
dne. Zdi se mi lepo, da me ljudje radi
poslušajo, in to ne samo v glasbi, ki jo
snemam, saj sem pevka z zelo širokim
repertoarjem, ki se zna prilagajati občinstvu. Če je le priložnost, zapojem
tudi kakšno Avsenikovo in poskušam
ustvariti dobro vzdušje.
Katero tvojo skladbo so najprej zavrteli po radiu?
Čisto prva skladba je bila Preveč zaljubljena, ki smo jo poslali tudi na
Emo. Ampak tisto leto sem bila še
neznana pevka, pa še visoko noseča.
Pesem se je uvrstila v tekmovalni program, žal pa nisem nastopila, saj smo
morali udeležbo odpovedati zaradi roka poroda. To je bilo leta 1998. S to
skladbo sem tistega leta sodelovala na
MMS kot debitantka.
Kako se počutiš, ko se poslušaš po
radiu? Te predvajanje tvoje pesmi
po vseh teh letih še vedno vznemirja? Se tega sploh zavedaš?
Seveda se zavedam. »O, to sem pa že
skoraj pozabila,« si rečem. Med poslušanjem svojih starejših posnetkov
bi vedno kaj spremenil. Sicer pa še
vedno lahko narediš priredbo in jo
zapoješ tako, kot jo čutiš zdaj. To je
velika prednost, a le pri pesmih, ki so
narejene tako, da ne zastarajo, ali pa
jih ljudje še poznajo. Nekatere namreč
tudi pozabijo in včasih je dobro tudi
kakšno tako narediti na novo.
Kaj Nuša Derenda posluša v avtu?
V avtu po večini poslušam radio, tako slišim tudi kakšno informacijo ali
ujamem poročila, saj doma televizije
ne gledam. Odvisno je tudi od tega,
na katerem koncu Slovenije sem. Ne
naveličam se pevcev, kot so Celine Dion, Tina Turner, Toše Proeski, Laura
Pausini. Najraje sem poslušala album
koncerta Celine Dion - LIVE iz Las
Vegasa (ki se mi je žal zlomil in ga nimam več), med katerim zraven slišiš še
občinstvo, kar me še posebej vznemiri,
takoj dobim kurjo polt in to mi daje
zagon in energijo za delo.
Od kod jemlješ navdih za nadaljnje
glasbeno ustvarjanje? Se prepustiš
toku, ki ga določijo producenti in
vodstvo?
Morda se bo tole bralo malce »hecno«,
ampak po mojem mnenju včasih premalo razmišljam s svojo glavo. Jaz sem
izvajalka in veliko energije vlagam v
svoje nastope, v stik z občinstvom, v
svoj videz in seveda fizično pripravlje-
nost, da lahko zdržim vse te napore. In
kar je najpomembnejše, imam poleg
vsega dela doma družino z dvema sinovoma, ki seveda tudi zahtevata svoj
čas. Zato nimam dovolj energije, da bi
ustvarjala še skladbe in besedila. Naj te
stvari delajo tisti, ki jih znajo. Seveda
pa pridejo tudi trenutki, ko rečem, da
mi kakšna stvar ni všeč ali da bi kaj
naredili drugače, saj je interpretacija
tudi moja. Ob tem ugotavljam, da z
leti postajam zrelejša in vedno bolj sodelujem. Po drugi strani pa si mislim,
da je življenje kratko, zato ne smemo
preveč razmišljati in izgubljati časa,
ampak pojdimo raje delat!
S tvojih koncev prihaja kar nekaj
odličnih pevk in pevcev. Poleg tebe še Nuška Drašček, Rudolf Gas,
Majda Arh, nekdanja pevka Leeloojamais Lara, seveda ne gre pozabiti
na Klemna Slakonjo, ki je zadnje
čase čedalje bolj popularen kot
oponašalec znanih slovenskih pevcev. Je zrak v Posavju poseben?
Kdo ve, kaj je tisto, kar vpliva. Iz Artič pravzaprav prihajata kar dva člana
skupine Leeloojamais, Lovro Ravbar
in Matej Hodko. Rok Lopatič pa
tudi živi blizu, z njegovim očetom
sva včasih skupaj pela v ansamblu. V
Brežicah imamo glasbeno šolo z dolgo tradicijo. Tudi v Krškem je dobra
glasbena šola, kjer se uri veliko glasbenikov. Tam imajo pihalni orkester, big
bend in simfonični orkester, kar se pozna. Veliko glasbenikov je šlo študirat
tudi kam drugam, npr. v Gradec.
Zakaj se je družina Derenda odločila, da ostane in si zgradi hišo v
Artičah? Glede na številne nastope
dolga vožnja preko cele Slovenije
do doma verjetno ni najudobnejša?
Včasih ni prijetno, zato vsevečkrat
tudi kje prespim. Mož je iz Artič in
hišo je začel graditi, potem ko sva se
poznala šele nekaj let. Takrat sem bila
premlada, da bi sploh razmišljala o
tem. Hišo sva počasi opremljala tudi
tistih sedem let, ko smo nastopali v
tujini. V tistem času sva jo uredila, se
poročila in ostala tukaj. Če potuješ v
Nemčijo, res rabiš kakšno uro več do
meje, potem pa je vseeno, ali si iz Maribora, Ljubljane ali Brežic. Poleg tega
zdaj nastopam po vsej Sloveniji, tako
da je vseeno. Zelo prijetno je priti
na deželo, da imaš malo miru, da se
lahko umakneš pred gnečo, zato tega
ne bi zamenjala. Prav pa bi mi prišlo
kakšno stanovanje v Ljubljani, da bi
tam lahko prespala. Morda se bomo
odločili zanj, če bosta tam študirala
otroka. Drugače pa smo tukaj povsem
zadovoljni.
Še zadnje vprašanje – kdo bi moral
kupiti tvoj album, da bi bila res ponosna ali bi se ti zdelo nekaj čisto
posebnega?
O odgovoru na to vprašanje sem razmišljala zelo dolgo. Dokler ljudje kupujejo moje zgoščenke, ni pomembno, kdo jih kupi. Vsak kupec je dobrodošel. Če pa me sprašuješ po ljudeh, s katerimi bi želela sodelovati in
me cenijo kot pevko, je teh kar nekaj,
zato jih raje ne bi naštevala. Veliko
– preveč za naštevanje – je tudi tistih, s
katerimi bi z veseljem sodelovala, npr.
producentov ali avtorjev.
Robert Roškar
Miha Guštin – Gušti
Konec koncev je radio tudi zato, da vzgaja, ne samo, da ugaja.
Glasbo prek radia poslušam pretežno samo takrat, ko se vozim z avtom. Neobremenjeno se pustim voditi radijskim valovom, pravzaprav
niti ne poslušam pazljivo, ampak
imam možgane čisto nekje drugje, v
svojem svetu.
Potem pa kot strela z jasnega nekaj
raztrga moje sanjave misli, iz radia
me zadene komad, ki me pribije na
sedež in enostavno odpelje!
Čisto nov komad, slišim ga prvič, mi je
totalno hud in v samem zanosu pesmi
furam blago nevoščljivost, kako je nekdo lahko naredil tako dober komad.
Ali pa ko me včasih prijetno preseneti
pesem, ki je nisem slišal že celo večnost,
me strese, požene mi kri po žilah, zbudi
spomine in mi vrne nasmeh na lica. To
so trenutki, za katere sem neizmerno
hvaležen radiu, kadar me ta preseneti,
ne da bi sam sploh vedel.
Zadnje leto ali več ali pa ko se tako
neobremenjeno vozim z avtom, je na
mojo žalost teh presenečenj vedno
manj. Glasba, ki se vali iz zvočnikov,
je lepa, neškodljiva, v bistvu dosti
»hitoidna«, ne moti in ne zbada.
Predvsem je to izredno popularna
glasba iz osemdesetih. Osemdeseta
so za moje pojme tudi eno boljših
glasbenih obdobij, saj sem takrat gor
rasel in v tem obdobju tudi globoko
zakoreninil svoje glasbene vzore.
Zato mi je nekako godilo to radijsko
vračanje v tiste čase, saj sem se skupaj
z radiem vračal tudi sam. Vendar kadar
koli sedaj poslušam radio, katero koli radijsko postajo, slišim vedno le ene in iste
pesmi iz osemdesetih, kot da bi takrat
posneli kakšnih trideset neškodljivih,
poslušljivih komadov, in konec. Mogoče kdaj ne bi škodila kakšna noviteta z
evropskih pop progresivnih lestvic, ki je
prav ta trenutek v vzponu in za katero
sem prepričan, da bi jo pogoltnilo vsako
uho. Konec koncev je radio tudi zato, da
vzgaja, ne samo, da ugaja.
Radio je dan današnji skoraj nepogrešljiva stvar in želim si biti obkrožen s kakovostno radiofuzijo, ki me
bo prijetno presenečala še naprej.
Naj končam z mislijo: ovce so hvaležne pastirju, ki jih kdaj odpelje še
kam drugam, kjer je trava drugačna,
bolj sočna!
6
januar 2008
januar 2008
Je v sloveniji dovolj prostora za še
eno, novo radijsko postajo?
Vedno je prostor za novo, ampak ne
vem, kako lahko toliko radiev tudi
preživi.
Kako bi ocenil trenutne razmere
na slovenski radijski sceni?
Zame je radio zelo pomemben medij. Za glasbeno industrijo je še vedno številka ena po pomembnosti
medijev. V sloveniji pa je v tem
trenutku verjetno preveč radijskih
postaj glede na velikost naše države.
Pri vseh teh postajah je žalostno to,
da njihov program v veliki večini delajo tujci. Kot da ne bi imeli dovolj
kakovostnih slovenskih urednikov.
Moram reči, da me to moti in me
malo spominja na obdobje Cankarja.
Verjamem pa, da bo prešla tudi ta
faza, saj se bodo ljudje naveličali, da
na številnih postajah, kamor koli prestavijo, slišijo enak program.
Kaj konkretno je tisto, kar te moti?
Govorim o glasbenem delu programa. Ne pravim, da mi izbor glasbe
ni všeč. Moram reči celo to, da mi
je bil tak izbor vedno všeč, temu se
reče »easy listening« radio. Še med
bivanjem v Ameriki sem si stalno
Mislim, da je skupek vsega. Najprej
pa mora biti nekdo, ki drži roko nad
vsem skupaj. Govorni in glasbeni del
si ne smeta biti popolnoma tuja. Sicer pa je prav, da nekateri radii danes
že gradijo osebnosti, ki jih ljudje lahko tudi vidijo. Zakaj bi bil to samo
neki glas? Dober radijski voditelj mora biti prilagodljiv, imeti mora pravo
mero humorja - ne preveč, biti mora
razgledan - da ni to blebetanje zaradi blebetanja. Pomemben je ritem
govora, artikulacija in, nenazadnje,
prepoznaven glas.
Še glasba ... Biti glasbeni urednik ni
tako lahko. To ne pomeni le vrteti
največje hite, treba je imeti tudi občutek, kaj spada skupaj. Sam imam
veliko srečo. Sem izvajalec, ki je na
sceni že petnajst let in ima za sabo
dvajset starih hitov, ki se vrtijo. Kakšen nov izvajalec z novo pesmijo tako
rekoč nima možnosti, da bi ta pesem
postala hit – vsi se držijo varnega recepta: kar je hit, to bomo vrteli. To se
mi ne zdi prav in je zelo slabo za glasbeno sceno, saj se tako težje razvija.
Torej je radio še vedno lahko
»trendsetter« brez stereotipnega verza »video killed the radio
star«?
želel, da bi tak radio obstajal tudi
v Sloveniji. Zdaj pa ima več kot polovica radijev »easy listening« - to
ni več »cool«. Bolje bi bilo, če bi
se posamezne postaje odločale samo za točno določeno zvrst glasbe.
Ja! Radio je tisti, ki naredi hit. Tipičen primer tega sem jaz. Imam
kar nekaj pesmi, ki niso imele videospota, pa so postale hiti. Radio je
bistven!
Bi v tem primeru po tvojem mnenju lahko uspel radio, ki bi vrtel
samo klasično glasbo?
Uspel ne bi, a bi ga stalno poslušal
določen odstotek ljudi. Mislim, da
klasično glasbo vrti program Ars.
Žal mi je, da ne delajo vrhunskih
izborov. Tudi klasična glasba mora
biti dobro posneta in izvedena, da
jo je užitek poslušati. Zdi pa se mi,
da na tem programu slišiš kar »vse
možno«.
Vrtijo tvojo glasbo prav vse slovenske radijske postaje ali si morda
vendarle na kateri nezaželen in te
tam ni mogoče slišati?
Vem, da ima urednik ene radijske
mreže nekakšne osebne probleme s
tem, da bi tam vrteli moje pesmi. To
ni prvič, to se je pred leti že dogajalo
na zelo znani ljubljanski radijski postaji. Sicer pa imamo demokracijo
– lahko me vrtijo ali pa ne. Praviloma
pa je tako, da se po nekaj letih vse
obrne in te prav ti ljudje prosijo za
sodelovanje.
Kaj naredi dober radijski program
– voditelj ali glasba?
slovenske glasem
nj
ja
va
ed
pr
s
bi
iji
ad
R
o glasbeno probe spodbujali slovensk
ustvarjamo radijki
,
je
s
na
o
al
M
.
ijo
kc
du
lo težka. Mečejo
ski zvok, zato je pot ze
Williamsom,
em
bi
ob
R
z
š
ko
ti
is
v
s
na
in Madonno - to
Georgeom Michaelom
c.
je težka borba, to ni he
In kako se takrat odzoveš?
Po mojem mnenju je stvar modrosti
in veličine, da znaš oprostiti.
Si kdaj plačal za predvajanje svoje
skladbe?
Ne, to pa ne! Ne vem, če je kdaj založba, ampak mislim, da ni. To je uspeh
na kratek rok. Moj uspeh je res težko
prislužen. Prepričal sem s svojimi številnimi nastopi. Za sabo imam več kot
tisoč koncertov. Najprej sem prepričal
ljudi, potem pa še radijske postaje.
Zadnjih 7 ali 8 let imam izvrsten »airplay« in po nekaterih podatkih sem
najbolj predvajani glasbenik na naši
sceni.
Kako komentiraš dejstvo, da si najbolj predvajani izvajalec v Sloveniji,
medtem ko se večina pritožuje, da
z glasbo ne morejo preživeti?
90 % jih najbrž v resnici ne more
živeti od glasbe. V dvomilijonski državi verjetno dobro živi deset radiev
in mogoče 8, 9 ali 10 izvajalcev, in to
je normalno.
Bi imel svoj radio?
Imel bi ga, če se mi ne bi bilo treba
ukvarjati z marketingom.
Kaj pa bi počel na radiu, razen morda vrtel hite Jana Plestenjaka?
Zabavalo bi me sestavljati glasbeni
spored. Žal mi je, da večino slovenske glasbe predvajajo ponoči. Tudi v
dnevnem programu bi se zelo prilegla
kakšna stara slovenska uspešnica, namesto manije tujih hitov iz 80-ih in
90-ih, ki jih je zdaj preveč že na vseh
valovih. Sam se res ne morem pritoževati, saj je moj »airplay« vrhunski, je
pa škoda zaradi drugih.
Kaj pa radijski voditelj, morda s
kakšno mično sovoditeljico, bi bil?
Ne, na tem področju sem slab. Nimam dovolj koncentracije, da bi lahko povedal nekaj stavkov v enem
kosu.
Imel si veliko stikov z radijskimi
osebnostmi. Si se kdaj s kom tudi
zapletel?
Eno svojih prvih uspešnic - »Ker te
ljubim« - sem napisal, ko sem bil zaljubljen v eno punco z radia. No, ker
sem se z njo takrat tudi videval, so me
iz tega radia izbrisali za štiri leta ...
Grozno romantična zgodba. Od kod
pa je ta radio?
Z našega, centralnega konca ... Ja,
lahko tudi z aktualnega konca …
(smeh).
Na letošnjem koncertu v Križankah
si prav prijazno pozdravil radijce, ki
so bili prisotni, in poslal domov vse
tiste, ki niso vrteli tvojega aktualnega singla. Zakaj?
Po mojem mnenju je že tako malo
slovenske produkcije, sploh če govorimo o kakovostni »main stream«
produkciji, da je res nesmiselno, da
se nova pesem nekega močnega izvajalca ne vrti. V tem pa res ne vidim
nobene logike. Če vrtijo vsako pesem
drugorazrednih izvajalcev iz Amerike,
Avstrije ali Anglije – ker so tujci pač
rekli, da je to »cool« - potem ne vem,
zakaj ne bi še naših. Malo pa moramo
biti ponosni ... Čeprav smo majhni,
moramo biti ponosni!
Desire Suvorov
7
8
januar 2008
Aktualu na pot
Valerija Motaln, odgovorna
urednica Radia Rogla:
Je v Sloveniji dovolj
prostora za še eno
radijsko postajo?
Vprašanje o tem, ali
je v Sloveniji dovolj prostora za še
en radio, je skoraj
enako kot vprašanje o tem, ali je
v vašem življenju
morebiti prostor za
še enega idealnega prijatelja. Idealnega! Takšnega, ki vas razume v vsem, v vsem podpira, ima vedno čas, ko ga potrebujete,
in ga sploh ni, ko imate na dnevnem
redu zasebne skrbi in radosti.
Ko se v prijateljevem življenju pojavi
»novi« prijatelj - kaj naredimo »stari«
prijatelji? Ni nam vseeno. Zato: ali
skušamo biti še bolj po meri našega
prijatelja in se trudimo dokazati, da
smo mi tisti pravi (to nas dela boljše
in pridobijo vsi vpleteni), ali se užaljeni umaknemo (ker za prijateljstvo pač
ne bomo prosjačili) ali pa postanemo
prijatelji novega prijatelja.
Edino vprašanje torej je, kako oblikovati takšen radio, da bo idealen. Aktual je našel svojo pot: kar obljubljajo, se
sliši privlačno; če je pot prava, bodo
povedali poslušalci. Vsekakor iz našega uredništva iskreno želimo vso
srečo novemu radijskemu programu.
Zaradi njega bomo skušali biti še
boljši tudi mi. Aktualu tudi želimo,
da bi imel veliko prijateljev (a - če se
smemo malo pošaliti - da bi bilo med
njimi čim manj naših)!
Bastjan Kepic,
nekdanji radijski voditelj:
Uspeh je povezan
s trudom in malo
sreče
Gremo lepo po vrsti.
Pravijo: Saj po novem
letu boljše bo …?!?!
in takrat štarta bivši
RGL z novim brandom Aktual. Mu bo
uspelo? Je še prostor
za novo radijsko postajo na tržišču? Kako bo
sprejet? Obstaja še kakšna niša, ki še ni
zapolnjena?
No, če bi ljudje ne verjeli v svoje načrte,
potem je življenje potrata, ali povedano
bolj poslovno: potrata časa, znanja in denarja. Moj odgovor na vsa vprašanja bi
bil DA. Seveda, zakaj DA? Ker je škoda,
da ne bi imeli še malo več konkurence,
poslušalci - potrošniki imamo to radi.
Uspeh je ponavadi povezan s trudom in
malo sreče. Verjamem, da imate na Aktualu strategijo, ki je vezana na analize
trga. Kje biti boljši, kaj pobrati drugim
in kako dobiti svojo pozicijo? To se najbolje pokaže takrat, ko se vrže vse karte
na mizo. Množica postaj na tržišču po
mojem mnenju ne pomeni nič drugega kot to, da je treba biti najboljši na
trgu, da uspeš. Kako stopiti iz množice?
Odgovor: biti drugačen. Drugačen pomeni - po mojem mnenju, da se ne sili
v začrtano šolo, ampak malo po svoje.
Zelo pomembna pa se mi zdi dodana
vrednost (added value). K temu je treba
stremeti. Sesalnika, ki ima vse najnovejše
tehnične in funkcionalne zmogljivosti,
ni težko prodati za malo denarja, in
predvsem je posesano drugače, hitreje. V
Sloveniji je splošna navada, da ko se odpre kaj novega, ljudje to sprejmejo (primer “štacun” in hipermarketov). Težje
se je obdržati na vrhu. Niš, ki še niso
zapolnjene, je ogromno. Morda bi bilo
končno dobro videti, da je kdo “pogruntal” kaj novega, kaj, kar je zraslo v naših
glavah in ne v tujini in je ob tem še slabo
skopirano ter vsiljeno Slovencem.
Toliko za zdaj, in ker se za konec spodobi, vam želim srečno pot in dober
program.
Bor Greiner,
urednik Radia City:
Za uspešne je
vedno prostor
Kot urednik enega najuspešnejših komercialnih radijskih projektov v Sloveniji vam iz prve roke povem, da je
radijski trg danes bistveno tesnejši
kot kadar koli. Na tej strani ni dovolj
prostora za vse, ki so mislili, da lahko
čez noč obogatijo z
radiem, že nekaj
mesecev pozneje pa poskušali
"prodati" frekvenco oziroma
je od visokoletečih ciljev ostala
mešalna miza, nasedli kadri in pol odstotka poslušalcev. Ampak za uspešne
je vedno prostor. Zato, ker si ga vzamejo. Mateja (tega, ki ga poznate kot
Racmana) poznam osebno, celo med
prijatelje ga štejem in na mojem seznamu dobrih programskih radijskih
direktorjev je med najboljšimi. Vendarle ni samo od njega odvisno, ali bo
Aktualu uspelo ali ne. Še tako odličen
programski direktor je brez denarja
kot riba na suhem. In treba je vedeti,
da ko danes govorimo o zagonskih
investicijah na radiu, je to tvegano
naložen denar, ki se lahko povrne,
morda že čez 3 ali 4 leta, morda pozneje, morda pa sploh ne.
Ker še ne poznam ciljev Radia Aktual, tudi ne morem soditi, ali mu bo
uspelo, saj ne vem, kako si Aktual zastavlja kriterije uspeha. Ali Aktual v
Ljubljani lahko spodmakne dolgoletni
prestol Valu 202? Lahko za seboj pusti
domžalski Hit in celo četico mlajših
komercialnih radiev slabše poslušanosti? Lahko v Sloveniji zbere več poslušalcev, kot jih imata Radio City ali
Radio1? Seveda lahko! Ne bo pa lahko. Vsaj na Štajerskem vas čaka močna konkurenca (glej www.radiocity.si;
razdelka Marketing in Poslušanost).
Matej, veliko sreče in iskrene čestitke
ob zagonu!
Jure Longyka, Val 202:
Kako je radio
sploh lahko boljši
od drugih? Težko.
Radio Aktual ima prihodnost, če bo
izoblikoval svoj lastni obraz in izraz.
Aktualnost, po kateri si je nadel ime,
ni ključni problem informativnega radia. Lahkost, s katero je moč po medmrežju pridobiti sveže
informacije, je postala neznosna. V
nekaj trenutkih
jih imajo lahko
vsi, zato te niso več konkurenčna prednost.
Tudi zapakirati jih
v užitno zvočno podobo radijskih novic zna danes marsikdo. Kako je radio sploh lahko boljši
od drugih? Težko. Lahko pa je drugačen, svoj. Znati mora vse tisto, kar
znajo drugi, in to početi na sebi lasten
način. Če je v tem in seveda v standardih kakovosti brezkompromisen, bo
obstal. Poslušalci bodo prepoznali njegovo edinstvenost in zaživeli z njim.
Če je le še en šablonski komercialni
radio, bo prej ali slej ugasnil. Oziroma
ga bodo ugasnili.
Željko Čakarević - Željkić,
Radio Ekspres:
Če hočeš preživeti,
moraš startati na
številko 1
Veseli me, da se je v minulih nekaj letih tudi na našem radijskem področju
nekaj premaknilo. Radiev je vse več,
konkurenca je močna, treba je iskati
načine, kako prepričati, da si najboljši.
Sem pa rahlo zaskrbljen zaradi dejstva,
da je treba, če
hočeš preživeti
v tako majhnem prostoru,
kot je naš, startati na številko
1. In če startaš na
številko 1, ugotoviš,
da moraš biti všečen najširšemu krogu
poslušalstva, kar pa počne že cela vrsta
drugih radijskih postaj. Nenadoma se
zaveš, da nas je vse več, ki smo si sila
podobni, če ne celo kar enaki. Zato si
srčno želim, da bi v prihodnjih letih
slovenska radijska scena naredila korak naprej.
Lepo je slišati, da se bo skušal prebuditi tudi radio, na katerem sem
preživel nekaj zanimivih let. Porodne
krče (seveda jih ne privoščim) Radia
Aktual bom z velikim zanimanjem
spremljal tudi zaradi Racmanovega
povratka v radijski svet. Tu bo imel
možnost (znova) pokazati, kako velik
in pomemben je bil njegov delež v
popularizaciji Radia Hit, ki sicer po
nekih nepisanih radijskih pravilih precej presenetljivo uspeva. Vem, da je
lukenj v domačem radijskem prostoru
še veliko in da nas čaka še en resen
konkurent, zato so naši radijski “topovi” (kot tudi, verjamem, topovi drugih
radijskih postaj) napolnjeni in kmalu
začnejo braniti svoj teritorij pred novim vsiljivcem.
Srečno in kreativno pot želim.
Sašo Papp,
Radio Center:
Osebno sem vesel vsakega novega radijskega projekta, ki jih je, na srečo, v
zadnjih letih kar veliko. Minula štiri
leta se je začel
prebujati celoten slovenski
radijski prostor.
Kar zadeva komercialni radio,
se pojavljajo vedno nove zgodbe, kar
je lahko le dobrodošlo za slovensko
radijsko industrijo in tudi poslušalce,
pa seveda tudi za druge uporabnike
- oglaševalce, ki v čedalje kakovostnejših radijskih programih vidijo tudi
čedalje večjo priložnost za oglaševanje
na radiu.
Prepričan sem, da je popolnoma nov
radio na frekvencah nekdaj legendarnega Radia glas Ljubljane pravzaprav
edina rešitev za izčrpanega “starca”
in tako precej logična in pričakovana
poteza. Tako je bilo samo še vprašanje, kdaj in s kakšno ekipo. Ponovno
rojstvo prinaša svežino in se poskuša
otresti starih težav in napak, ki jih je v
zadnjem desetletju žal naredil RGL.
Po drugi strani pa spoštujem pogum
Mateja Špeharja in celotne ekipe, ki
se je zbrala okoli njega, saj naloga na
novo postaviti popolnoma nov radio,
ki se kot tretji po vrsti želi predstavljati kot vseslovenski komercialni radio,
zagotovo ne bo preprosta. Pomembno
je, da bo Aktual drugačen od drugih,
hkrati pa seveda tudi dovolj množično
všečen, da bo preživel. Verjamem, da
se je ekipa svojega projekta lotila premišljeno ter svoje ideje in usmeritve
podkrepila tudi z raziskavo sedanjega
radijskega položaja pri nas, saj je danes
težko delati samo na podlagi lastnega
občutka. Razmere so čedalje težje,
konkurenca pa čedalje tesnejša.
Jure Sešek,
Radio Ognjišče:
Je radiev preveč?
Morda premalo
poslušalcev?
Na slovenskem radijskem nebu je gneča. Verjetno ste mnogi prišli do tega
spoznanja. Tisti, ki ustvarjamo radijski program, se zavedamo, da le nekaj
malega stran eden od sosedov ponuja
"največje hite", ob njem drugi prisega,
da prinaša "največje uspešnice", še malo stran tretji, ki ves čas
trdi "Najboljši sem
...". In tako naprej
in tako nazaj po
radijski skali!
Poslušalec pa ...
Poslušalec pa najverjetneje niti ne
ve več prav dobro,
kaj posluša in kakšna
je razlika med ponudniki "največjih in
najboljših".
Čas bo pokazal, kako je z našo gnečo.
Je radiev preveč? Morda premalo poslušalcev? Si je večina med seboj preveč podobna? Nas bodo povozili novi
mediji?
Veliko vprašanj, ki so pravzaprav lahko povezana tudi z vprašanjem, ki mi
je bilo zastavljeno: "Ali Aktualu lahko
uspe?" Lahko, če bo delal iskreno in
če se vsi ČE-ji dobro iztečejo. Ni kaj!
Srečno!
Ker v radijskem programu pomembne reči sporočajo tudi kitice, naj
nadaljujem s kvaziverzi, ki jih
Aktualu pošiljam v pozdrav ob
novem začetku:
Radijska je tekma res napeta,
in, kot kaže, še bolj taka se obeta!
Glej, postaja nova se napoveduje,
Racman z njo kaj nov'ga snuje!
Aktual se radiu bo reklo,
a tako kot na Ognjišču,
tam gotovo ne bo peklo;)
Ker pa radijci smo tud' kolegi:
"Dobro naj vam gre!" sporočam.
In vam eno le naročam:
uspešni bod'te v tem diru,
poslušalce naše pa pustite kar pri miru!
Brez zvestih vsakemu pač zmanjka baze,
brez njih je prostor za poraze.
Foto Jure Longyka: Alan Orlič Belšak
Za mnenje o novi radijski postaji na trgu smo prosili tudi predstavnike
Radia Antena, Radia 1 in Radia Hit, vendar se na našo prošnjo niso odzvali.
januar 2008
9
Franci Peternel, urednik Radia Veseljak:
Mnogim konkurentom
bo verjetno težko pri srcu,
a tudi to je posel. Bili so
prej, imeli so možnost ...
Spremljal sem vnovičen zagon kar
nekaj radijskih postaj, a žalostno ugotavljam, da številnim ni uspelo. Verjamem, da predvsem zaradi premalo
sposobne radijske ekipe, ki ji prekmalu zmanjka idej in zagona.
Imam možnost opazovati nove obraze
in imena, ki prihajajo v ekipo Radia
Aktual, zato sem vedno bolj prepričan, da se končno rojeva nekaj, kar
Slovenci že dolgo čakamo, in to ne
bo zgolj čvekanje v programu. Hkrati
sem vesel, da dobra »stara« ekipa ni
bila deležna čistke. Zaradi vsega tega
verjamem, da je z novim zagonom
in idejami v Aktualov program prišlo
dovolj sestavin za kuhanje odličnega
večletnega programa.
Moj odgovor je: Aktualu je že uspelo,
le da drugi še ne vedo, kaj prihaja. Radie si predstavljam kot dobre »bende«.
Za najboljše je vedno dovolj prostora.
Mnogim konkurentom bo verjetno
težko pri srcu, a tudi to je posel. Bili
so prej, imeli so možnost ...
V minulih letih sem med poslušanjem
številnih programov dobil občutek,
da poslušalcev ne jemljejo resno ali
da jih s kakšnimi »trači« celo skušajo
poneumljati.
Program s težo! To je zagotovo niša, ki
je pri nas premalo pokrita, saj je zato
potreben tim izobraženih voditeljev
– moderatorjev, ki ne nakladajo.
Ne glede na to, kje potegnem črto,
je po mojem mnenju prišel čas, ko se
mora pojaviti prava konkurenca, ki
bo poleg aktualnega imena tudi v celoti opravljala poslanstvo informativne
radijske postaje. Informacija mora biti
posredovana na pravi način, radijska
ekipa pa tudi v živo prisotna med poslušalci. Le-ti morajo Aktual - čutiti.
Z nekaj podobnimi prijemi sem uspehe doživel tudi sam in vem, da poslušalci nikoli ne razočarajo, če je v radijskem programu čutiti dober namen.
Ekipi želim dober eho in veliko zvestih poslušalcev, z željo, da ob letu
osorej spet napišemo kaj lepega o
uspehu Radia Aktual.
Intervju - Dragan Bulič
Radiu bom zvest do groba!
Dragan Bulič je radijska legenda, pred davnimi leti je začel na Radiu Študent in se potem preselil na
takratni Radio Ljubljana. Njegovo življenje je trdno povezano z glasbo, bil je na nešteto koncertih, se
pogovarjal s številnimi glasbenimi legendami, preposlušal ogromno plošč – skratka, je živi glasbeni
leksikon. Z njim smo se pogovarjali o njegovi radijski zgodovini, malce pa tudi o tem, kaj priporoča
novim komercialnim radijskim postajam.
Ali sploh šteješ leta, ko si prvič prestopil prag kakega radia?
Da, redno in sproti, vse od leta 1970!
Je bil »tvoj prvi« Radio Študent?
Lahko rečem, da sem bil med pionirji te
postaje.
Kaj si tam počel, koliko let si ostal?
Ukvarjal sem se v glavnem z glasbo, bil sem
tudi šef diskoteke. Tam do pomladi '74
(vmes pa še v vojski v Bosni) sem na tem norem radiu preživel vsega skupaj štiri leta.
Drugi radio je bil že Radio Ljubljana?
Redno sem bil »nastavljen« maja 1974
– torej sem letos praznoval »Kristusova
leta«.
Kako si glasbeni urednik izpopolnjuje
znanje – s knjigami, koncerti, internetom?
Z vsem tem, predvsem pa s poslušanjem
plošč!
Si kdaj želel delati na kakšnem drugem
radiu – mogoče manjšem, bolj sodobnem, modernem?
Radiu Ljubljana/Slovenija sem in bom
ostal zvest do groba.
Kaj meniš o komercialnih radijskih postajah?
Tako kot o TV in tisku - za naš prostor je
vsega preveč.
Koliko radijskih postaj redno spremljaš?
Mogoče bo to presenečenje, a niti ene.
Radio poslušam samo v četrtek od 8.0020.00 in 23.15-24.00, ko imam na 1.
programu glasbeno opremo. Torkovo
oddajo ŠTOS pa delam v živo in se ne
morem poslušati. Včasih, ko se zvečer
vračamo iz tujine, ujamemo RS International in se mi zdi, da se lepo trudijo,
čeprav je reševanje slovenske glasbe ob
tako poznih urah zame malce moteče.
Kaj mora imeti dobra komercialna radijska postaja?
Kot se meni zdi, predvsem dobre in govorljive moderatorje, ki pa naj bi imeli tudi
kaj pojma o glasbi, ne pa da mi Joni Mitchell prodajo za pevca (to je bilo na Radiu
Hit, tako mi je povedal kolega Vene!)
V Ljubljani iz nekdanjega RGL-a nastaja nova radijska postaja – Radio Aktual.
Se ti zdi to posrečena ideja, se ti ime
Aktual zdi v redu?
Če bodo aktualni, O.K., ampak to pomeni, vrteti tudi aktualno glasbo, ne pa
se, tako kot nekatere postaje, reševati z
uspešnicami vseh časov. V vsakem primeru pa je ime boljše kot Radio 1, ki se
hvali s poslušanostjo, a nekateri najbrž
niti ne vedo, za katero postajo gre, saj
mislijo, da je to prvi radijski program
Radia Slovenija.
Kaj bi »položil na srce« tej radijski postaji – česa naj ne počne, kakšnim napakam naj se skuša izogniti?
Česa ne početi: opustiti linijo najmanjšega
odpora, to pa je, odpreti telefon in pobirati
glasbene želje.
Kakšno glasbo priporočaš, kakšno ciljno skupino?
Tukaj biti pameten …
Ali je prostor še za kakšno dobro komercialno postajo?
Če bodo poleg programa ponudili še
Ukrajinke, potem lahko.
Boš ti ostal na Radiu Slovenija do upokojitve?
Če bo zdravje O.K., še 6-7 let ali pa vsaj
do 30. obletnice oddaje ŠTOS - to bo
aprila 2009.
Kaj boš pa počel potem?
Če bo prostor za penzioniste, sem na voljo,
morda tudi skok kam drugam (Dušan Uršič
me je že malo »potipal«), sicer pa glasba ostaja
moja prva ljubezen, koncerti, pa tenis, kolo,
križanke, za punce bom pa najbrž takrat že
prestar.
Kaj meniš o prihodnosti radia, jo ima?
Če bi verjeli pametnim, bi radio moral že
zdavnaj izumreti. Tako pa še vedno diha.
Kot poje Trkaj: Dihi z mano.
Tina Bertoncelj
Foto: Goran Antlej
Dean Windisch,
Radio Salomon:
Še eden izmed
mnogih?
V medijih sem lahko zasledil, da se
nam na našem skromno majhnem
medijskem prizorišču znova obeta
nova radijska postaja. V prvem trenutku mi je srce začelo hitreje biti,
saj menim, da si navkljub velikemu
številu radijskih postaj nobena ne
zasluži svojega prostora na tipkah na
radijskem sprejemniku, ki ga imam
v avtomobilu. Ampak, lotimo se raje
nove slovenske radijske postaje, ki
me je presenetila že z izbiro svojega
imena - zaman bi ga iskali v Slovarju slovenskega knjižnega jezika
in verjetno je podoben rezultat tudi
pri podobnih tujih knjigah. To mi
daje upanje, da bodo res drugačni,
da ne bodo kot sivina, ki smo je v
zadnjih letih deležni poslušalci, ko
vse radijske postaje samo tekmujejo,
katera bo bolj sterilna in nemoteča.
Na koncu sem bil pred preklopom
na splet prepričan, da sploh ne vem
več, kaj poslušam, saj so vsi preprosto enaki.
A vendar, kako naj sedaj pišem o
nekom, za katerega v resnici sploh ne
vem, kakšen bo. Zatorej sem se odločil, da novi radijski postaji zastavim
nekaj vprašanj, na katere si lahko
kar sami odgovorijo. V kolikor bodo na vsa
vprašanja lahko
podali pozitivne
odgovore, bodo
pridobili novega
poslušalca.
Ali bom namesto enih in istih uspešnic iz osemdesetih in devetdesetih let deležen
uspešnic, ki prihajajo iz sedanjega
obdobja? Se bo kdo na novem radiu
potrudil in mi predstavljal glasbo, ki
se ustvarja sedaj? Ali bodo milostni
pri ustvarjanju novih samoreklamnih
spotov in me ne bodo prepričevali,
da oni vrtijo največ in samo super
hite? Se bodo voditelji ukvarjali še s
čim drugim kot samo z lastno promocijo in napovedjo, katero pesem
bom slišal v prihodnjih petnajstih
minutah? Bodo voditelji premogli
toliko znanja in iskrenosti ter me zabavali še s čim drugim, kot samo s
prebiranjem znamenitosti, ki so jih
prebrali na svetovnem spletu? Bom
lahko prisluhnil slovenski glasbi tudi
v dnevnem oddajnem času ali bom
moral bedeti in jo poslušati med 1.
in 4. uro zjutraj? Bom v novicah, komentarjih lahko slišal tudi pozitivna
razmišljanja in napovedi o stanju v
Sloveniji? Bom lahko v novinarskih
komentarjih preskočil delitev na leve
in desne?
Tel.: 01/587-44-11
Fax: 01/528-24-74
10
E-naslov: [email protected]
januar 2008
www.set.si
SET-Podjetje za usposabljanje invalidov, d.d. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana-Polje
Janja Novoselc,
urednica
informativnega
programa na
Radiu Aktual
Radio AKTUAL svojo vizijo in
cilj nosi v imenu, v imenih informativnih oddaj in
rubrik. Če lahko časopis s svojo neminljivostjo
bralcu ponudi poglobljeno branje
in televizija sliko,
Aktualovi novinarji stavimo na
največjo prednost
Ekipa Aktualovih novinarjev za vas spremlja pomembne dogodke doma, upa
vprašati Kdo? Kaj? In predvsem zakaj? In
s prstom pokazati na odgovorne in povprašati, kdaj bodo napake odpravljene.
radia – hipno odzivnost na dogodke, ki tako ali drugače vplivajo na
življenje posameznikov.
Hitrosti informacij radiu ni uspel
»vzeti« še noben medij, tudi internet ne. Zato, ker vas, in tudi nas,
radio spremlja prav na vsakem koraku; namesto budilke v spalnici,
v avtu, mestnem avtobusu, na delovnem mestu, v pisarnah, uradih,
gostinskih lokalih …
Zjutraj stavimo na točno vremensko napoved in ažurni prometni
servis, da ne boste ostali v gneči.
Vsako polno uro v AKTUALno
GLOBALNO postrežemo z novicami iz Slovenije in sveta, nanizamo pomembne informacije, s
terena poročamo o perečih temah
in komentiramo.
Ker vemo, kako pomembno je, da
ste obveščeni tudi o dogajanju v
vaši bližnji okolici, za to poskrbijo Aktualova lokalna uredništva v
Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Brežicah. Pol čez
polno uro zato za vas pripravljamo
sveže informacije o dogodkih pred
vašim pragom v AKTUALno LOKALNO.
Rubrika AKTUALno je z vami
vsak delavnik četrt čez sedmo.
Soočili bomo mnenja, povprašali strokovnjake in tudi vas, ker
mnenje aktivnih državljanov šteje
in je pomembnejše kot obljube
politikov.
Aktualov in aktualni pregled dneva
bomo za vas strnili v naši osrednji
informativni oddaji AKTUAL INFO ob 18. uri, ki jo vsak delavnik
pripravlja ekipa izkušenih novinarjev, za piko na i pa bo z dnevnimi
komentarji in pikrimi pripombami
brez dlake na jeziku poskrbela tudi mojstrica radijskih komentarjev
Majda Juvan.
Imate še kakšno vprašanje, morda
dve? Tudi nanje bomo poiskali odgovore v rubriki Slepa ulica. Ker
vemo, da znajo biti birokratske
poti pogosto naporne, pošiljanje
od vrat do vrat pa dolgotrajno in
živce parajoče, bomo od ponedeljka do petka dvajset minut po deseti skrbeli, da izvemo odgovor za
vaš »Zakaj?«, ki nekaj minut pred
14. uro dobi tudi svoj »Zato«!
Želimo biti več kot le zvočna kulisa in ponuditi tiste informacije,
ki jih naši poslušalci v posameznem delu dneva potrebujete. Ker
smo novinarji tudi samo ljudje,
ne bomo pristajali na visokoleteče
krilatice, ampak ponudili kratke,
jedrnate, preverjene in razumljive
informacije. Navsezadnje je Aktual narejen za vaša ušesa. Pa prijetno poslušanje!
AKTUALno GLOBALNO
od ponedeljka do petka vsako polno uro med 6. in 19., ob koncih tedna med 8. in 18. uro
AKTUALno LOKALNO
od ponedeljka do petka pol čez polno uro med 6. 30 in 17.30, ob koncih tedna med 8.30 in 17.30
AKTUALno
vsak delavnik ob 7.15 postreže z vročo temo in sooči mnenja za in proti
AKTUAL INFO
osrednja informativna oddaja vsak delavnik ob 18. uri prinaša strnjen dnevni pregled z gosti, javljanji s terena in komentarji
SLEPA ULICA
ob 10.10 in 13.40; vaša vprašanja dobijo odgovore, pomoč pa vam zagotovo prihrani kak siv las
Oddaja je prerez
vsega aktualnega, vsega, kar se
je zgodilo doma
in po svetu tisti dan do 18.
ure. Aktual Info
spremlja dogajanje na domači
politični sceni,
delo vlade in ministrstev, mestnih
uprav in civilne družbe, za mnenje
in ocene vpraša tudi opozicijo. Da
so odgovori pristojnih razumljivejši,
poskrbi Aktualova novinarska ekipa
z javljanji s terena, v studiu gostimo vidne predstavnike političnega
in družbenega življenja, zastavljamo
jim neposredna vprašanja in od njih
terjamo jasne in konkretne odgovore. Upamo si vprašati, da ste bolje
obveščeni.
Aktual Info poroča tudi o vseh delih
družbe in družbenega življenja, ki
jim v medijih ponavadi ne namenijo dovolj prostora. V Aktual Infu
dnevno obravnavamo najbolj aktualno temo in skušamo osvetliti tisti
hip žgočo problematiko. Novinarska ekipa Radia Aktual tako poišče
kompetentne sogovornike o izbrani
temi, sooči argumente za in proti ter
jih podkrepi z mnenjem poznavalcev
obravnavanega področja.
Dogodki, ki so odmevali in se dotikajo
slehernika, in vse tisto, kar se dogaja
v širši in ožji skupnosti - v 20 minutah
informativne oddaje Radia Aktual.
Mitja Urbančič:
AKTUAL INFO
Osrednja informativna oddaja Radia
Aktual, Aktual Info, naznanja novo
obdobje radijskih informacij v Sloveniji. Odgovori na vprašanja Kdo? Kaj?
Kje? Kako? in predvsem Zakaj? so na
sporedu vsak delavnik ob 18.00.
Novinarji nameravamo vsako tematiko podrobno raziskati, pregledati
dokumentacijo, vire in podatke, ki so
na voljo. Končni cilj raziskovanja in
doslednega preverjanja dejstev je našim poslušalcem ponuditi kar največ
informacij. V osrednji informativni
oddaji ima pomembno mesto tudi komentar, ki sicer v radijskem prostoru
žal nekako izginja. Prav je namreč, da
slišite tudi mnenje izkušenih, da slišite
ozadja dogodkov in dobite iztočnico,
da o pomembnih temah, ki vplivajo
na življenje vseh nas, razmišljate tudi
sami. Komentar najbolj odmevnega
dogodka dneva v Aktual Infu brez
dlake na jeziku pripravljala ena najbolj znanih radijskih novinark v Sloveniji Majda Juvan.
Ker je oddaja namenjena prav
vam, poslušalkam in poslušalcem,
smo za vaše namige in odkrivanje
perečih tem odprli
Aktualov Infofon: 080 13 02.
Dogodki, ki so odmevali in se dotikajo slehernika, in vse tisto, kar se
dogaja v širši in ožji skupnosti - vse
to v 20 minutah informativne oddaje Radia Aktual. Vsak delavnik ob
18.00! Aktual Info - vedno novico
pred drugimi!
ČRNA KRONIKA:
BREZ ZVEZE Z ZUNANJIM SVETOM
Kredarica, 12. 1. 2008; Nepridipravi so, kot kaže, postali res obupani. Iz planinskega doma na Kredarici je izginil radijski sprejemnik, ki krajša noči tam dežurnim
meteorologom. Kot je povedal dežurni delavec, je radio ugasnil nekaj minut čez
polnoč, nato pa se je odpravil spat. Ko je zjutraj vstal, je opazil, da radia ni več.
Seveda je takoj poklical v dolino, saj mu je bilo precej dolgčas, ostal pa je tudi brez
kratkočasnega sopotnika. Policija skrivnostno izginotje še preiskuje. Iz zanesljivih
virov pa smo izvedeli, da je storilec v triglavski sneg zapisal sporočilo: »Radio Aktual je zakon.«
NI SMISLA BREZ RADIA
Ljubljana, 14. 1. 2008; V prestolnici ropi avtomobilov niso nič nenavadnega,
a kljub temu je Ljubljančana Roka Z. strlo, ko je iz njegovega avtomobila izginil
avtoradio. Zgodilo se je ponoči, ko je avto stal pred njegovo vilo v Trnovem. »Nič
nisem slišal, niti alarm se ni sprožil,« je povedal obupani Ljubljančan. Kot je še
zatrdil, bi raje izgubil svoj novi Aston Martin DBS, ki je mimogrede eden od le
dveh tovrstnih avtomobilov v Sloveniji, kot pa avtoradio. Dejal je, da ima ta zanj
poseben, sentimentalen pomen, ker je imel na prvem mestu shranjeno frekvenco
Radia Aktual. »In če ni Aktuala, ni smisla,« je v joku priznal Rok Z.
SERIJSKI RADIOROPAR
Kranj, 15. 1. 2008; Gorenjsko prestolnico je prizadela serija nenavadnih ropov.
Ponoči so namreč številni meščani ostali brez radiev, tranzistorjev in avtoradiev.
»Vse so mi pobrali!« je povedal Kranjčan Jože M. Ostal je kar brez petih radijskih
sprejemnikov, pa tudi brez avtoradia. Enako se je zgodilo njegovemu sosedu Mateju H., ki nima v hiši niti enega radijskega sprejemnika več. Dejal je: »Vsaka izguba
se preboli, lahko si kupim tudi nov radio, ampak kdo mi bo povrnil vse ure, ki jih
bom prebil brez novega Radia Aktual?« Policija rope sicer preiskuje, a je ostala v
slepi ulici. Nekdo je namreč pokradel tudi vse radie kranjske policijske postaje.
KJE JE ANTENA?
Don Felipe restavracija in Tapas bar
Streliška 22, Ljubljana, T.01 43 43 862 E. [email protected], W. www.donfelipe.net
Kamnik, 16. 1. 2008; Že nekaj dni poročamo o številnih drznih ropih avtoradiev,
kot kaže, pa se je plaz šele utrnil, saj je v okolici Kamnika neznanec odnesel kar vaško radijsko anteno, preko katere so prav vsi prebivalci poslušali radijske programe.
Zaskrbljeni krajan M. M. nam je povedal, da je vsa vas že ves dan v gostilni, kjer
imajo močnejšo radijsko anteno in zato lahko še vedno poslušajo svoj najljubši radio - Aktual. »Drugače pa je domači radio brez signala. Samo šumi še,« je pojasnil
M. M. Drzni tat antene je pustil celo sporočilo, v katerem je zapisal, da bo anteno
odpeljal do svojega doma, kjer jo bo priključil na radijski sprejemnik. Vaščanom se
je hkrati opravičil za rop in pojasnil, da ne more živeti brez Radia Aktual.
ŽRTEV RADIOROPA TUDI NAŠ ČASOPIS!
Don Felipe je urbana španska restavracija, v kateri ponujamo španske tradicionalne jedi s pridihom
sodobnosti. Imamo tudi široko ponudbo španskih vin katerih je trenutno na vinski karti več kot trideset.
Pohvalimo se lahko z izvrstno Paello in različnimi Tapasi, gostom ponujamo tudi Sangrijo, ki jo
naredimo sami po receptu Don Felipe, a za posladek pa tudi odlične sladice ki jih pripravljajo naši
kuharji. Primite bika za roge in se razvajajte v španski restavraciji Don Felipe. Buen provecho ! !
Maribor, 17. 1. 2008; Zadnje dni vsa Slovenija govori le o ropih radijskih naprav.
In prav tak rop se je zgodil tudi v naši časopisni hiši. Odnesli so nam prav vse radijske sprejemnike, prebrskali resnično vse pisarne, tako da nimamo niti enega malega tranzistorja. Naši zvesti bralci so nam sicer obljubili pomoč, a kaj, ko smo že
ves dan preživeli brez radia. Nekaj novinarjev se je zaradi pomanjkanja programa
Radia Aktual celo odločilo, da bodo stavkali. Pri tem so jih podprle tudi druge medijske hiše, ki razumejo, da novinarji ne morejo delati brez pozitivne spodbude.
januar 2008
11
1. nagrada: darilni paket kozmetike Ahava v vrednosti 150 € Za sodelovanje pri žrebanju nagrad iz nagradnega
2. nagrada: darilni paket kozmetike Ahava v vrednosti 110 € sklada morate do 14. februarja 2008 na poštni dopisnici poslati pravilna gesla, ki izhajajo iz slik. Dopisni3. nagrada: darilni paket kozmetike Ahava v vrednosti 80 €
co pošljite na naslov: Radio Aktual, Cesta 24. junija
23, 1231 Lj. - Črnuče.
Franci G. Hedl:
Radio je bil »deklica za vse«,
ljudje so ga preprosto potrebovali
Radio Brežice je, preden je vstopil
v jubilejno leto 2008, ko bi obeležil 45-letnico, spremenil svoje ime
in svojo podobo. Ena najstarejših
radijskih postaj v Sloveniji, za katero je dolga leta veljalo, da ima najbolje založeno fonoteko, se je tako
po nekaj manjših spremembah v
programu sedaj korenito spremenila. Kljub vsemu ne moremo mimo
tega, da se je na Radiu Brežice kalilo
kar nekaj uspešnih novinarjev, prihajali so kot dijaki in študenti, se
učili ter zabavali sebe in poslušalce,
in jim krojili program, ki so ga vzeli
za svojega. Kot vedo povedati najstarejši, so ljudje hodili z njive domov,
da bi poslušali Radio Brežice, saj so
tako izvedeli, kaj se dogaja v občini, v njihovi tovarni, pri »sosedu«.
Vseh imen je preveč, da bi jih naštevali, a gotovo moramo omeniti
Francija G. Hedla, ki je bil na Radiu
Brežice predvsem dober novinar, odgovorni urednik in po sili razmer nekaj časa celo direktor. Zastavili smo
mu nekaj vprašanj o nekdanjemu
Radiu Brežice.
Kakšni so bili začetki Radia Brežice, ko ni bilo ne računalnikov
ne CD-jev in so najprej vladale le
vinilne plošče in trakovi? Je radio
po vašem mnenju sploh še romantični medij?
Tisti časi so bili ne le težki, pač
pa tudi zanimivi. Ob pomanjkanju
glasbenega fonda smo si plošče sposojali pri nekaterih posameznikih,
da smo zadostili glasbene želje poslušalcev. To so sčasoma popravile
diskografske hiše s promocijskimi
izdelki. O kakšni romantiki že takrat
najbrž ni bilo govora, danes je prav
gotovo sploh ni.
Od kod so prihajale informacije,
ko še ni bilo raznoraznih informativnih servisov, niti prenosnih
telefonov? Je bila lokalna gostilna verodostojen vir informacij?
Večino informacij so priskrbele naše ritke, saj praktično ni bilo seje,
večje od hišnega sveta, ne politike
in »fabrik«, kjer ne bi sodelovali in
pobirali materiala za naše oddaje.
Gostilna ni bila nikoli vir, morda
kdaj namig za kakšno pikro ali ostro
tudi na račun politike.
Smisel radia je bila informacija, z
raznolikostjo govornega programa
pa smo segli v vse pore življenja.
Bili smo informatorji,
provokatorji, izobraževalci in ponujali smo seveda tudi zabavo. Prvi
v takratni državi smo poslušalcem
čestitali za božične praznike.
Kakšna glasba se je predvajala v
tistih časih?
V začetku je prevladovala narodna
glasba, ni manjkalo klasike, sčasoma
pa so zahvaljujoč rasti diskografije
prihajali tudi drugi žanri. Prav pomanjkanje glasbe nas je sililo tudi
v lastno produkcijo, snemanje domačih ansamblov, zborov, godb in
podobno.
Je bistvo radia biti vaška opravljivka ali cirkuški zabavljač?
Mislim, da ne eno ne drugo. Včasih
je bil radio »deklica za vse«, ljudje so
ga preprosto potrebovali. Te potrebe
danes ni več, ravno zaradi številnih
dostopnih informativnih medijev in
servisov. In v tem je njegova težava.
Jelica Koršič
CV_Y^#h^!Y#d#d#!HiZ\cZ(&!&%%%A_jWa_VcV™edVciV
12
januar 2008
C
d
dk
CV_Y^#h^
kgZbZ
DYhaZ_cV C
V
V`ijVacV b^ _Y^#h^
QYQZ_WMZ
M\[bQP
kWZhZY^^c
ha^`^
lll#cV_Y^#
h^$kgZbZ
januar 2008
13
Intervju: Janja Novoselc, Robert Roškar
in Matej Špehar – Racman
Kar poslušalec
hoče dobiti,
mora dobiti
Eden je Štajerec, drugi Ljubljančan. Dva glavna petelina, ki se bojujeta vsak za svojo stran Slovenije. Potem je tu še kokoška, ki velikokrat podžiga ogenj med njima. V jutranjem programu Bitki petelinov
res ni nikoli dolgočasno! Ne verjamete? Že v tem intervjuju so se
jezikovno obdelali, kako hudo mora biti šele vsak delovni dan med
pol šesto in deseto dopoldne, ko so v živo na programu?!
Vsi ste si že na drugih radijskih postajah ustvarili renomé. Zakaj ste se
odločili, da greste na drug, popolnoma nov radio oziroma radio z novim
imenom?
Robert: Na mojem prejšnjem radiu,
Radiu Net FM, se mi je zdelo, da sem
se že malo izpel, da sem izpolnil svoje
poslanstvo. Delo mi ni več prinašalo
pravih izzivov in zdelo se mi je, da je po
petih letih in pol prišel čas za nekaj novega, nov radio, novo ekipo, nove ideje.
K sodelovanju me je povabil Racman,
za katerega vemo, da mu idej nikoli ne
primanjkuje, da je vizionar in da obvlada delo na radiu. Sicer delam šele en
teden, a je že jasno, da je bila odločitev
“ta prava”.
Matej: Ampak malo si pa “cvikal”,
kajne?
Robert: Malo že, pa tudi premik v
Ljubljano in kako se bom navadil na
nov način življenja, saj sem prej živel
umirjeno in ustaljeno, sem pa potreboval tudi to, da se mi začne dogajati,
ker drugače se mi rado zgodi, da malo
zaspim, da začnem stagnirati … A zdaj
vem, da je bila to prava odločitev.
Janja: Moja zgodba glede Radia Aktual
je malo drugačna, saj sem staroselka,
čeprav se pišem Novoselc. Prišla sem v
paketu z RGL-om, pa ne zato, ker bi
morala ostati, ampak se mi je zdelo to,
da se preizkusim v jutranji ekipi z dvema
sovoditeljema, predvsem izziv. Prej sem
bila navajena delati sama oziroma v najboljšem primeru z enim tehničnim mojstrom. Niti nisem dosti razmišljala …
Robert: In si sedaj zadovoljna z odločitvijo?
Janja: Seveda!
Matej: No, zadovoljna je z mano.
Janja: Z obema! Ker sta si takšno nasprotje, da je to tisto, kar vnaša …
Matej: Saj ni to takšno nasprotje. Oba
sva neobrita, s tem, da je on metroseksualno neobrit, jaz pa po kmečko (smeh).
Jaz pa v prejšnji službi nisem več videl
poti navzgor, saj skoraj ni bilo stvari,
ki je še ne bi naredili. Ne bom rekel,
da sem se v prejšnji službi dolgočasil,
ampak sem videl, da se je vse skupaj
začelo ponavljati. Sploh, če ne dobimo
še kakšnega dodatnega oddajnika in
dodatne publike … Prišla je ponudba
iz Črnuč, ki mi je popestrila počitnice
– namesto, da bi užival in se spočil, sem
14 dni travmiral “bi ali ne bi”, tehtal
“da ali ne” in brez kakšnega konkretnega vzroka “zaradi tega sem odšel”
delo sprejel. Poglavitni razlog je izziv in
samopotrditev, ali je vse, kar sem v 13ih letih do sedaj naredil, naključje ali pa
mogoče kaj več. Na Aktualu se trudimo
poleg nekaj cirkusantskih točk, v katerih
sva midva z Robertom glavna klovna,
imeti pravi informativni program. Poudarek je predvsem na novinarjih, za
katere ljudje sploh ne vedo, da obstajajo.
Mnogi bodo rekli: “Kaj pa ima
zdaj Aktual drugačnega od ostalih radiev?” Ima predvsem to, kar ostali nimajo:
eno pravo informativno težo, radijski
komentar, lokalne novice … To zapakirano v ne toliko moteč paket, da ne bi
poslušalca, ki išče predvsem zabavo, odvrnilo od poslušanja. Ali nam je uspelo
najti pravi kompromis in pravo ekipo,
pa bo pokazal čas …
Robert in Matej, vajina je Bitka petelinov. Kakšna “petelina”, bi rekla,
sta?
Robert: Racman
se poskuša nekaj
“repenčiti”, jaz pa
poskušam braniti
svoje stališče. Ravno “stolkla” se še
nisva ...
Matej: Zato, ker si
ne upaš (smeh).
Robert: No, malo
več te je skupaj. Jaz
sem sicer večji, a
bolj suh, in to te
rešuje.
Mnogi bodo rekli: “Kaj pa ima zdaj
Aktual drugačnega od ostalih radiev?”
Ima predvsem to, kar ostali nimajo: eno
pravo informativno težo, radijski komentar, lokalne novice … To zapakirano v ne
toliko moteč paket, da ne bi poslušalca,
ki išče predvsem zabavo, odvrnilo od
poslušanja.
Matej: Kar se petelinov tiče, sva pa res,
sicer grdo rečeno, on na štajerskem, jaz
pa na ljubljanskem koncu. Še bolj grdo
rečeno: vsak na svojem kupu gnoja. Sva
pa zelo različna. Jaz sem petelin veteran, z dokumenti in pedigréjem, lep in
pokončen, on je pa pač neka štajerska
mešanica.
Robert: On je med drugim tudi mehkužec, ima otroke, poročen, pod kontrolo svoje žene, jaz sem pa svoboden,
prost, nihče me ne nadzira, delam, kar
hočem …
Matej: A sestavljaš ženitno ponudbo
(smeh)?
Janja: Naj ju še jaz malo pokomentiram. Po tednu dela sem ugotovila, da je
Roberta veliko lažje spraviti iz tira, lažje
“sprovocirati”, ker Racman ponavadi
le pogleda izpod čela in se nasmehne,
kakšnega hudega odziva pa ni.
Matej, vi ste oblikovali jutranji program na enem izmed komercialnih
radiev. Imate tudi na Radiu Aktual
takšno vlogo?
Matej: Jaz sem tukaj neke vrste skrbnik
vseh 24-ih ur. Poskušal sem pripeljati
nekaj, česar tukaj še ni bilo – malo več
zabave, a hkrati obdržati informativno
raven. Radio niso le informacije, ampak
je tudi prijatelj – in poslušalec te sprejme za prijatelja samo, če dodaš nekaj
več od le golih podatkov, torej tudi del
sebe. Želim, da Aktual ne bi bil hladen
informativni servis, ki bruha informacije, ampak družabnik, na katerega se
lahko kadar koli obrneš, da bi postal
poslušalcu stari znanec, ki ga nikoli ne
razočara, razen če zmanjka elektrike na
oddajniku.
Robert, vi ste Štajerec in tega niti
pred mikrofonom ne skrivate. Pa je v
Ljubljani “varno” po vaše “zavijati”?
Robert: Mislim, da je bila osnovna ideja
poudariti, da sem Štajerec, Mariborčan.
Upam, da bodo to
ljudje vzeli kot simpatično.
Po tednu dela sem ugotovila, da je
Roberta veliko lažje spraviti s tira, lažje
“sprovocirati”, ker Racman ponavadi
le pogleda izpod čela in se nasmehne,
kakšnega hudega odziva pa ni.
Mislite, da so vas poslušalci dobro sprejeli, da radi poslušajo narečni govor?
Robert: Se ti zdi, da je to narečje?
Matej: Meni se ne zdi, razen kakšna
beseda, ki je prav čudna, pa jo potem
kot Ljubljančan prav “čukasto” pogledam …
Robert: Kot je na primer “oka” za oči.
Zdi se mi, da sem se v tem času, odkar
delam na radiu, že naučil “pravilneje”
govoriti, vsake toliko časa pa me kakšna beseda “vrže ven”. Rad bi, da bi se
to ljudem zdelo simpatično oziroma
da se jim že zdi. No, ampak zdaj vsaj
vedo, da v Mariboru rečemo “oka” …
Matej: Jutranji program je sestavljen iz
ljudi, ki prihajajo iz koncev, ki jih naš
radio pokriva. Janja že nekaj let živi v
Ljubljani, ampak prihaja iz brežiškega
konca, Robert iz Štajerske in jaz iz Ljubljanske kotline …
Janja: Jaz vedno “tulim”, da prihajam iz
Brežic na štajerski strani Save.
In kako v etru delujeta Ljubljančan in
Mariborčan? Se kdaj med seboj “pomerita” v stilu ljubljanskih zmajev in
štajerskih vijol?
Matej: Meni se zdi, da imamo mi kar
radi Štajerce, ampak oni se počutijo malo ogrožene tukaj …
Robert: Štajerci smo zelo temperamentni, problem je le, da v prestolnici menite, da je to “too much” in se zaradi tega
vi počutite rahlo ogrožene, ker ne pričakujete, da lahko kdo pride iz štajerskega
konca in dejansko …
Matej: Saj to mi je zanimivo, da sploh
najdete čez Trojane! Roberta prepričujem, da je končno prišel na pravo
stran Trojan.
Robert: Jaz se še vedno zelo zelo rad
vračam ob petkih domov, da grem ven
iz te megle, da sonce malo posije, da
nisem čisto bled …
Janja, vaš je jutranji informativni
program. Verjetno ste vse dopoldne
na preži za svežimi novicami …
Janja: Zadnji teden je bil glede tega
kar napet in upam, da se bo to sčasoma malo umirilo.
Matej: Pa zakaj? Ravno zdaj smo naročili te vojaške postelje – pograde …
Janja: (Smeh.) Zadnji teden sem res
delala od 5.15 pa do 19.30 ali še
dlje. Razlog je predvsem v količini
informacij, pa tudi dela se na drugačen način kot na RGL-u, več je ljudi
in usklajevanja, imamo tudi lokalno
uredništvo, ki da vsemu skupaj svoj
prispevek … Trudim se biti na preži
in ne česa zamuditi.
Ste pa tudi urednica informativnega
programa. Na kakšne karte oziroma
novice stavite?
Janja: Predvsem na novice, ki vplivajo
na življenje ljudi. Če vzamem na primer
novice o predsedovanju Slovenije Evropski uniji, ki znajo biti precej dolgočasne,
se tega lotimo z vidika “navadnega” človeka. Mislim, da je koristno, da vedo,
kdo pride k nam, ampak pomembneje
je, da vedo, kako bo to vplivalo na njihov dnevni ritem, torej, ali to pomeni,
da bodo med Brdom in Ljubljano ceste
zaprte …
Matej: Tisto, kar poslušalec hoče dobiti,
mora dobiti.
Boste v etru delili tudi svoje zgodbe, na primer, kaj se vam je pripetilo v določenem obdobju življenja
ali pa na poti v službo …?
Robert: Zdi se mi, da v eter damo
vsak dan nekaj novega o nas. Menim,
da bi bilo celo slabo moderirati program, če poslušalec ne bi vsaj nekaj
izvedel o tebi …
Matej: … če ne bi vsaj enkrat na uro
povedali, da ima Robi trebušček pri
26-ih.
Robert: Mislim, da po enem tednu
poslušalci vedo že kar veliko o meni.
Seveda pa paziš, da ne razlagaš tistega,
kar jih ne bi zanimalo, ali pa bi bilo res
zelo osebno.
Matej: Vsi že vedo, da Robi rad posluša
Tanjo Žagar, Mirno Reynolds, Saško
Lendero, Rebeko Dremelj …
Robert: … in da Racmana oblači žena,
da nosi vedno ene in iste jopice, da ima
fetiš na velike in drage avtomobile in da
je “fovš” tistim, ki jih imajo …
Matej: To pomeni, da sem čisto običajen človek.
Robert: Tudi jaz.
Matej: Ampak nimajo vsi takega trebuha, kot ga imaš ti.
Neža Stritih
14
januar 2008
Mali oglasi
KUPIM
Kupim rabljen radio, ki brezhibno lovi samo 5
frekvenc (88.7, 95.9, 100.2, 101.2 in 104.8). Vse
ostale frekvence so tako in tako nepotrebne. Ponudbe pod »Aktual je zakon«.
Kupim mobilca, ki omogoča poslušanje radia. Zadnjič sem namreč odšel na stranišče za 5 minut in
nisem slišal najboljše fore Petelinov. Vsi prijatelji
me imajo za norca, saj oni prek mobilca poslušajo
radio tudi na stranišču. Pripravljen sem odšteti cel
kupček denarja. Ponudbe sprejemam po mobilcu
- čim prej!!!!
Za čim manj denarja kupim novo radijsko anteno.
Moja zdajšnja namreč ni več dobra, ker lovi le tri od
petih frekvenc Radia Aktual. Jaz pa hočem takšno,
ki bo lovila prav vse.
PRODAM
Prodam dve uri prostega časa na dan. Ne potrebujem ga več, odkar je na sceno stopil Radio Aktual.
Poslušam ga nonstop. Čas prodam ubogim param,
ki Aktuala ne lovijo.
Prodam dva odojka, težka 110 in 100 kilogramov.
Nimam se več časa ukvarjati s pujsi, saj v hlevu žal
ne morem poslušati Radia Aktual. Ponudbe pod
»Odojki za vse«.
Po delih prodam starega juga - zastava koral 55.
Zadnjič sem se peljal na poslovni sestanek in poslušal Peteline. Pa sem se tako močno smejal, da sem
zletel v obcestni jarek. Kljub škodi je bilo vredno
vsakega centa, ki ga bom odštel za novega jugeca.
ODDAM / PODARIM
Oddam Eno staro radijsko postajo, ki je bila včasih velik Hit. Zdaj je najboljši postal Aktual. Stara
postaja ni vredna prav nič, zato bom vesel, če se je
bom znebil.
Oddam prenosni računalnik. Že vnaprej naj povem, da je ničvreden, saj pri poslušanju Radia Aktual prek spleta prekinja. Prijatelj Tone pravi, da imam
slabo internetno povezavo, ampak kaj pa on ve. Če
hočete skoraj nov (dva meseca star) prenosnik, mi
pišite na jož[email protected]. Če vam ne odpišem, me
je spet vrglo z interneta.
Oddam približno 100 knjig. Prebrala sem skoraj
vse, potem pa sem začela poslušati Radio Aktual.
Zdaj ne čutim več potrebe po branju, saj vse izvem
na Aktualu. Ponudbe pod »Radijski molj«.
AKTUALOV
HOROSKOP
Oven
20. marec - 20. april
Po duši ste ljubitelj udarnih ritmov. Ker
glasbo največkrat poslušate v avtu, se vam
bo tam ob zbranem poslušanju nekega besedila (npr. I Belive I Can Fly) porodila ideja
po na videz neizvedljivi stvari. Toda vztrajali
boste, saj znate biti trmasti, in uspelo vam
bo! V ljubezni vam horoskop napoveduje
bolj nemirne čase, toda ne skrbite, na vaši
najljubši radijski postaji bodo vrteli prave
ritme ob pravem času!
Bik
20. april - 21. maj
Ker težko rečete ne, boste tudi v prihodnjih
dneh precej obremenjeni s težavami drugih.
Vaša najljubša radijska postaja pa bo pravo
zdravilo proti temu. Trenutek odločitve lahko
pade ravno ob poslušanju določene skladbe.
Horoskop vas opozarja na stres, ki ga boste
vnesli v partnersko življenje. Še nasvet: za dan
brez stresa naj vas zjutraj zbuja sproščen jutranji program na vaši radijski postaji.
Dvojčka
21. maj - 21. junij
Prihodnje dni se boste počutili odlično, zvezde
vam kažejo tudi harmonične odnose z drugimi. Nergali boste le v času radijskih novic,
saj ste velik ljubitelj glasbe. Toda nagnjeni ste
k radovednosti, zato jih boste kljub temu poslušali in v eni od njih slišali pomemben odgovor. Partner bo zaradi preobilice vašega dela
pogostokrat ljubosumen. Horoskop nasvet:
presenetite ga z glasbeno željo.
Rak
21.junij - 23. julij
V prihodnjih dneh si boste izborili tisto, kar
vam pripada. Sprva boste še pazili na prijaznost, pozneje pa boste precej osorni, kar
se bo odražalo tudi pri vaši vožnji. Ker radio
največkrat poslušate v avtu, vam bodo koristila obvestila o radarski kontroli, s čimer
se boste izognili marsikateri kazni. Ker bo
partner precej naporen, boste uteho iskali v
besedilih otožnih skladb, ki se bodo na vaši
radijski postaji vrtele kot naročene.
Lev
23. julij - 23. avgust
V prihodnjih dneh se vam predvsem na finančnem področju obetajo velike spremembe. Čeprav ne marate reklam, vam bo neka
radijska reklama pomagala pri pomembni
odločitvi, ki se bo pozneje izkazala za pravilno. Z ljubezenskimi težavami se vam ne bo
ljubilo ukvarjati, čeprav vam zvezde napovedujejo pestro in razburljivo dogajanje med
rjuhami, živahni ritmi pa bodo spremljava,
ki je boste takrat še posebej veseli.
Devica
23. avgust - 23. september
V dneh, ki so pred vami, boste širili svoje
obzorje. Zanimati vas bodo začela aktualna
dogajanja in področja, ki jim do sedaj niste
namenjali pretiranega zanimanja. Radijska
informativna oddaja bo za vas pravi vir
informacij, med katerimi boste našli tudi
kakšno ključno temo za pogovor. Partner vas
bo občudoval, čeprav pretirano romantičnih
čustev ne boste občutili. Horoskop vam svetuje sprostitev ob jutranjem programu.
Tehtnica
23. september - 23. oktober
Hitrost vaših misli bo izredna,
zato boste velikokrat izjavili kaj
takšnega, kar sicer ne bi, in tako
užalili ljudi okoli sebe. Prepire boste
skušali preglasiti s povečano glasnostjo
vašega radia, kar pa vaše tesnobe ne bo rešilo. Premagovali jo boste z umirjenimi ritmi,
ki jih na vaši radijski postaji ne bo manjkalo.
Horoskop nasvet: ker ste ljubitelj koncertov,
spremljajte radijske napovedi kulturnih prireditev, zagotovo se bo našlo kaj za vas.
Škorpijon
23. oktober - 22. november
Prenehali se boste obremenjevati z malenkostmi in si tako odprli več vrat. Gradili
boste na razumu in redno spremljali aktualne radijske novice. Hvaležni jim boste
v trenutkih, ko ne boste vedeli, kaj se pogovarjati z osebo, ki vam para živce. Veliko boste v družbi in pogosto boste večer
končali na zabavi. Horoskop nasvet: na poti
domov spremljajte obvestila o policijskih
kontrolah.
Strelec
22. november - 22. december
Ob udarnih ritmih se vam obeta pestro intimno življenje, ki ga boste poskušali prikrivati. Čeprav o svojih intimnih trenutkih ne
boste želeli razlagati nikomur, vas bo izdala
glasnost radijskih zvočnikov, ki bo takrat
vse prej kot minimalna. Da bi se izognili
radovednežem, se boste zakopali v delo, ki
vam ga ne bo zmanjkalo. Horoskop nasvet:
čez pravo radijsko postajo se tudi sosedje ne
bodo pritoževali.
Kozorog
20. december - 20. januar
Vaše razpoloženje bo v prihodnjih dneh
hitro spreminjajoče, iz popustljive in prijazne osebe se boste v hipu znali preleviti
v zahtevnega tirana. Svoj mir boste iskali
ob nežnih ritmih, najpogosteje slovenskih glasbenikov. Ljubljena oseba vam bo
upravičeno očitala nezanimanje, toda vam
za nerganje ne bo mar. Skušali jo boste
utišati z vašo najljubšo radijsko frekvenco,
kar se bo izkazalo za uspešno. Horoskop
nasvet: bodite previdni.
Vodnar
20. januar - 18. februar
Vaša hoja po robu v ljubezenskih odnosih
vas lahko drago stane, česar se sicer zavedate, ampak vse skupaj je tako le še bolj razburljivo. K vašemu suverenemu nastopu bo
veliko pripomogla udarna glasba. Radijske
šale boste prenašali naprej in okolici delovali
neverjetno izvirni, kar se bo obrestovalo tudi
v službi. Napredovali boste.
Ribi
18. februar - 20. marec
Natančnost, ki jo bodo zahtevali od vas,
vam bo šla na živce. Toda ob pravem trenutku boste spoznali, da ima glasba vpliv tudi
na vašo zbranost. Poslušali jo boste v službi,
kjer se vam obetajo spremembe. Želeli boste
izboljšati intimne odnose, zato boste radijski
sprejemnik postavili tudi v spalnico.
glasbila in profesionalna
avdio-video oprema
Xsejne sobe
kongresni centri
Xcerkve
Xgledališča
Xklubi
Xizobraževalne ustanove
Xfitness centri
Xradijske in TV postaje
Xavdio in video studiji
X
uradni uvoznik in distributer
Xmikrofoni
Xbrezžični mikrofonski sistemi
Xstudijski mikrofoni
Xkonferenčni mikrofoni
Xbrezžični monitorski sistemi
Xaudio procesorji
Xavtomatski
mikrofonski
sistemi
Electronics d.o.o.
Resljeva 40, Ljubljana 01/ 430 12 70
01/ 430 12 71
www.mtd-el.si
Anketa z ulice:
Kakšno
glasbo radi
poslušate
vi?
Zelo rada prisluhnem dobri glasbi, ki
ima neko vsebino, starejšim evergreenom ali duhovni glasbi, ki jo na radijskih postajah le redkokdaj zasledim.
Všeč mi je tudi instrumentalna glasba
in uspešnice iz 80. in 90. let, ki jih zagotovo premalokrat vrtijo. Zanimivo, da
smo včasih morali poslušati staro glasbo,
ker so vrteli samo to, danes pa prav teh
izvajalcev sploh ne slišim več. Morda je
ravno to razlog, da radia doma skoraj ne
poslušam.
Darja, pravnica, 36 let
Mislim, da se na radijskih postajah vrti
preveč moteče glasbe. To so skladbe,
ki so mašilo za kratek čas, opevajo pa
kozolce, senike in podobne reči. Takšna
besedila poneumljajo ljudi. Rad imam
glasbo, ki ima rep in glavo. Skladbe, ki
imajo vrednost, človeku nekaj povedo,
mu morda dajo misliti. Skladbe z dušo.
Sam poslušam predvsem starejšo rock
glasbo, glasbo iz 60. in 70. let minulega
stoletja. Če jo pogrešam na radijskih postajah? Da, zelo. Žal.
Tomi, 39 let, tonski tehnik na radiu
Meni je všeč glasba, ki jo vrtijo na radijskih postajah. Mislim, da se za vsakega
kaj najde. Sama sicer poslušam pop,
r'n'b, hip hop, skratka moderno glasbo,
ki jo vrtijo na MTV. Če mi glasba na
radiu ni všeč, zamenjam postajo ali si
prižgem mp3 predvajalnik.
Tina, 14 let, osnovnošolka
Poslušam tisto, kar je. Zelo rada imam
hrvaško glasbo, ampak tega na radiu
kar dosti vrtijo. Včasih me zmoti to, da
vrtijo preveč glasbe z MTV, ki pa je ne
maram. Takrat navadno prestavim na
drugo radijsko postajo. Moram pa povedati, da mi je na radiu zelo všeč to, da
kar dosti poročajo o radarskih kontrolah
in stanju na cestah, saj radio poslušam
največ v avtu.
Vika, 44 let, ekonomistka
Ne prenesem hrupne disco glasbe z nabijanjem in vreščanjem. Pogrešam dobro glasbo, s tem mislim evergreene,
klasiko in tudi narodno zabavno glasbo.
Rad prisluhnem glasbi, ki ima rep in
glavo, ki poslušalcu nekaj pove. Poslušam zelo raznoliko vrsto glasbe. Od starih evergreenov, kot so Bony M, Beatles,
Queen, Smokie, Baccara, Abba ... To
je glasba moje mladosti! Poleg tega pa
rad prisluhnem tudi hecnim besedilom,
kakršna ima npr. Adi Smolar, so življenjska, pa še nasmejimo se zraven. Ampak
tega je na radiih dovolj. Pogrešam več
glasbe iz 80. let.
Franci, 40, gradbenik
Kakšno glasbo poslušava, je odvisno
predvsem od najinega počutja. Skupaj
ali vsak zase se ob glasbi predvsem sprostiva, zabavava ali imava lepo. Glede
glasbe na radijskih postajah pa nimava
pripomb, saj se zmeraj kaj dobrega najde. Če se le hoče.
Monika, 24, policistka
Tomaž, 30, gostinec
januar 2008
Emisija CO2: od 167 - 341 g/km. Povpre na poraba goriva: od 6.3 - 14.3 l/100km
že od
Mercedes-Benz je znamka Daimlerja, Naročnik oglasa: AC-Intercar
29.700€
Razpoloženja se spreminjajo!
Eno vozilo, dva načina vožnje. Udobno ali športno.
ali 343 EUR na mesec*
• Paket opreme Avantgarde ali Elegance že od 29 EUR na mesec*
• Paket Advanced Agility že od 15 EUR na mesec*
Če ljubite nenadne odločitve, je razred C pravo vozilo za vas. Pri razredu C lahko vašo vožnjo
prilagodite tako vašemu trenutnemu razpoloženju kot razmeram na cestišču. Paket Advanced
Agility vam s pritiskom na gumb omogoča, da se odločite bodisi za izredno športno ali
poudarjeno udobno vožnjo. www.mercedes-benz.si
• Za vozila iz zaloge vam podarimo servisni paket simbio, ki obsega
prve štiri redne servisne preglede po predpisih Daimlerja z originalnimi rezervnimi deli Mercedes-Benz,
oz. do 100.000 prevoženih kilometrov**
* Izračun je narejen za finančni leasing za 48 mesecev s 40% pologa, 20% balonskega odkupa. Ponudba je informativna, narejena 9. 1. 2008 za osnovne modele
vozil. Za točen izračun se obrnite na debis AC Leasing d.o.o. EOM je 10,29% in se lahko spremeni, če se spremeni kateri od elementov izračuna.
** Omejena količina vozil z bogatim paketom opreme je na voljo do prodaje zalog. Manipulativni stroški niso všteti v ponudbo. Za točne informacije in izračune
cen za posamezen motor se prosim obrnite na pooblaščene prodajalce vozil Mercedes-Benz.
Pooblaščeni prodajalec Autocommerce, RC Ljubljana T: 01 5883 520, RC Maribor T: 02 4600 114, RC Koper T: 05 6631 202, RC Nova Gorica T: 05 3351 086, TRENDY d.o.o. T: 01 8344 619 in Agentske enote: AE Novo mesto T: 07 3372 230, DC Dominko Center d.o.o. T: 02 7881 118,
Prodajno servisni center Hotko T: 03 7800 030.
15
16
januar 2008
Robert Roškar
Pogovor: mag. Miha Krišelj, APEK
Faktualno
Digitalna evolucija
Ker mi niti intervju in cel kup
fotografij v dotičnem časopisu niso dovolj, da nafilam svoj
enormni ego, sem si izboril
celo čisto svojo pravo aktualno
kolumno.
Moja naloga v njej je v par stavkih
zajeti moje občutke dela na popolnoma novem Radiu Aktual, ki se po
moje v teh dneh že počasi useda v
želodce nekaterih naših poslušalcev.
Resnično upam, da v večini primerov tam tudi ostane. Saj veste,
želodčna kislina in … uf!
Biti Aktualec je izobraževalno: izvedel sem, da Šuštarski in Čevljarski
most pomenita isto. Seveda me je
vrla Janja o tem poučila v živo v
Bitki petelinov. Mojemu ugledu kot
novopečenemu Maribljančanu to ni
kaj prida pomagalo.
Biti Aktualec je timsko: delam z zares zanimivo ekipo. Moji sodelavci
so izjemno raznoliki posamezniki:
enega med njimi denimo vzburja
sperma na obrazu, ki pa ne sme biti
bela, ampak vodéna, neka sodelavka
ne mara beljaka in si zato na pici
zmeraj zapeče samo rumenjak, neka sodelavka je vitka kot hudič, pa
vseeno jé samo polovične obroke,
neka sodelavka vsakodnevno oblači
svojega moža, neki sodelavki mama
ne verjame, da je zanosila po naravni poti, nek sodelavec se v službi
preobuje in hodi naokrog v hišnih
copatih, nek sodelavec si vodo iz
avtomata meša s sirupom, za katere
sploh nisem vedel, da dejansko še
obstajajo, nek sodelavec je že 11krat gledal risanko Avtomobili, nek
sodelavec pa si je zaradi kamere v
studiu na majice na zadnjo stran
natisnil provokativne napise. Okej,
slednjega sem si izmislil, ker sem na
to pomislil sam.
Biti Aktualec je frizurasto: zaradi
postavitve kamere si vsako jutro zvijam tilnik, ker me zanima, kako mi
zadaj stojijo lasje, da bo na kameri ja
izpadlo čim boljše.
Biti Aktualec je kondicijsko: vpisal
sem se v športni klub v Črnučah,
kamor zahajam skoraj vsak dan.
Na žalost zaenkrat še nisem stopil v
športne prostore. Hodim v solarij.
Vse ob svojem času.
Biti Aktualec je nešportno in skrb
vzbujajoče: celotna ekipa Bitke petelinov je tako nešportna, da me
resnično skrbi, kaj se bo zgodilo, ko
se bo na športnem področju zgodil
kak izjemen dosežek in bomo o tem
primorani govoriti v jutranji temi.
Biti Aktualec je nerodno: že dvakrat
sem poslušalce pozdravil v Bitki
talentov namesto petelinov, poleg
tega pa sem zadnjič precej nerodno izgovoril ime nekega kraja blizu
Ljubljane. Medtem ko so na nacionalki zaradi prve napake verjetno
vzhičeni, ker jim delam reklamo v
božjo mater, pa so prebivalci tistega
kraja malo manj in me verjetno ne
marajo. Nekaj časa ne grem tja, da
me ne bodo kamenjali.
Biti Aktualec je menzno: med moje
dnevne rituale je nenadoma padel
obisk delavske menze. Obožujem
delavske menze. Roko na srce, pasulj v domači proizvodnji ni nikoli
tako dober kot tisti, ki ga pripravijo
v stolitrskem piskru. Pri tem me
en klinc briga, če tiste ne do konca
zaužite pasulje vlijejo nazaj. Kar ne
vidiš, ne boli. Njam!
Biti Aktualec je naporno: poglejte,
vstajam ob 4.45, potem pa je vsak
dan prva stvar, ki jo vidim, Racmanov čemerni obraz. Ne mi zavidat'!
Človek bi za to rabil povišico!
Biti Aktualec je fukiš: no, to sem tako ali tako, Aktual gor ali dol.
Dobra stara vinilka je že pred časom
dobila svojo mlajšo digitalno sestrico
– zgoščenko. Fotoaparati so se pred
kratkim poslovili od filma in presedlali na digitalne spominske kartice, videorekorderji z dobrim starim
črnim trakom v velikih kasetah so že
redkost in jih izpodrivajo snemalniki
s trdim diskom. Walkmani s kasetami so že resni kandidati za mesto v
tehničnem muzeju, MP3-predvajalniki na čelu z iPOD-om so tisti, ki so
sedaj glavni družabniki naših ušes. V
zelo kratkem času bo izklopljena tudi
analogna televizija: nadomestila jo
bo digitalna tehnologija, ki se bo na
LCD-jih in plazmah bohotila v naših
dnevnih sobah. Toda imamo izjemo,
ki še vedno deluje v okviru že več kot
stoletje starega analognega sistema
prenosa podatkov. Radio! Osnovni
princip radijskih valov se od časov
prvih poizkusov Tesle in Marconija ni
dosti spremenil .
Že nekaj časa se napoveduje DAB
– Digital Audio Broadcasting, toda kljub temu, da so se začetki te
digitalne zgodbe začeli pisati že
v osemdesetih letih minulega stoletja, ta standard na naši grudi še
vedno ni zaživel. Zakaj?
V osemdesetih letih je bilo malo proizvajalcev DAB sprejemnikov, pa še ti so
bili dragi. Razmere so se pozneje spremenile, cena sprejemnikov je padla in
tako postala primerljiva ceni klasičnih
analognih sprejemnikov. Kljub temu
se razmere na DAB platformi niso občutno spremenile. Nacionalna radijska
hiša digitalnemu radiu ni dala prednosti, in to kljub temu, da je Slovenija
že leta 1997 na konferenci v Wiesbadnu pridobila frekvence za nacionalno
pokrivanje. Frekvenc je torej več kot
dovolj, razloge za neobstoj digitalnega
radia je treba iskati drugje.
DAB omogoča kar nekaj prednosti
pred staro analogno FM tehnologijo prenosa podatkov. Katere so najbolj zanimive za običajnega smrtnika – poslušalca?
Če primerjamo DAB in FM s podporo RDS sistema, je uporabniška
izkušnja podobna. Oba sistema omogočata avtomatski preklop na najboljši
signal poslušane radijske postaje in še
kup dodatnih funkcij, od katerih je
najbolj razširjena funkcija signalizacije
prometnih obvestil. DAB sistem je
inženirsko gledano odličen pri premagovanju težav sprejema radijskih
signalov v mobilnih razmerah, kjer je
velika prisotnost odbitih in časovno
zakasnjenih signalov istega radijskega
oddajnika, kar se kaže kot motnja pri
sprejemu. Analogni FM sistem namreč
v svojem bistvu nikoli ni bil namenjen
sprejemu v avtomobilu in to dejstvo
so inženirji uporabili za izhodišče pri
razvoju novega sistema T-DAB. DAB
torej ne šumi, odbiti valovi, ki sicer
motijo analogni sprejem, tu celo pripomorejo k boljšemu sprejemu. Z
manjšimi oddajnimi močmi je mogoče pokrivati večje območje.
Nacionalni radio je na Krvavcu
menda že pred skoraj desetletjem
zagnal prvi digitalni oddajnik. Toda
po nekaj tednih naj bi vse utihnilo.
Je to res in ali je zdaj v slovenskem
zraku sploh kakšen ponudnik digitalnega radia?
To je res. RTV Slovenija je v času Sejma elektronike - leta 1997 v Ljubljani
- začela poskusno oddajati s Krvavca.
Oddajnik jim je posodil švicarski Telekom. Nato je oddajanje DAB zamrlo
vse do leta 2006, ko je APEK v novembru izdala dovoljenje za oddajanje
DAB s Krvavca na kanalu 12B za programe RA SLO 1, VAL 202, ARS in
RSI. Digitalni radio v Sloveniji torej
deluje že skoraj leto in pol.
Ali v naših trgovinah že lahko kupimo digitalni radijski sprejemnik?
So trgovci seznanjeni z novo tehnologijo?
Po mojem vedenju DAB sprejemnikov v slovenskih trgovinah ni. Ne gre
toliko za to, ali so trgovci seznanjeni
z novo tehnologijo. Pomembnejše je
povpraševanje pa takšnih sprejemnikih – tega pa, kot kaže, ni, saj izredno
malo ljudi ve, da je v Ljubljanski kotlini možno sprejemati DAB signal.
Televizijske hiše bodo v okviru zakona kmalu primorane seliti svojo
ponudbo na digitalne oddajnike.
Zakaj so pri televiziji tako pohiteli,
radio pa še vedno ostaja na analognem spektru? Bo tudi radio kmalu
doživel takšno selitev?
Pri digitalni televiziji gre za odločitev,
ki je bila sprejeta na nivoju mednarodne telekomunikacijske zveze ITU.
Razlogov za to odločitev je več. Pri
digitalni televiziji gre za občutno bolj
kakovosten sprejem signala. S prehodom na digitalno oddajanje bi dosegli dvoje; televizija bi pridobila več
prostora v svojih digitalnih omrežjih,
kar pomeni možnost razvoja novih
programov ali/in programov televizije
visoke ločljivosti, del spektra bi lahko
namenili (in prodali) operaterjem mobilnih komunikacijskih omrežij.
Radio takšne selitve še ne bo doživel tako kmalu, saj so za digitalni
radio namenjene dodatne frekvence
v področju VHF ter na področju 1,5
GHz. Torej ne gre za prehod, ampak
za vzpostavitev novega medija na drugem delu radio-frekvenčnega spektra.
Je lahko internet (TCP/IP protokol) glede na vedno višje hitrosti
prenosa boljša alternativa kot DAB+? Konec koncev že skoraj vse
klasične radijske postaje oddajajo
tudi preko urejenega streaminga
na spletu. Ne gre pa zanemariti niti
prave poplave izključno internetnih
radiev. Ali ni splet pravi medij za
digitalni radio?
Po mnenju nekaterih je splet pomenil
konkurenco klasičnemu radiu, pa se je
izkazalo, da ni tako. Spletni radio je
res globalni medij, žal pa ima dve pomanjkljivosti; prva je omejeno število
poslušalcev zaradi licenčnih pogojev
internetnih strežnikov, druga pa je
infrastruktura, ki je praviloma žična.
Radio je v svojem bistvu brezžični medij, število poslušalcev pa je praktično
neomejeno – seveda na območjih, kjer
je mogoče sprejemati radijski signal.
Radio kot medij ima ogromno privržencev predvsem v avtomobilih,
kjer zaradi svoje specifike – zvoka,
nima konkurence. Kako to, da avtomobilska industrija v Evropi v avtomobile še vedno vgrajuje »stare«
FM radie?
To se tudi jaz sprašujem. Verjetno zato, ker ni pravega povpraševanja po
DAB sprejemnikih in posledično (ali
pa vzročno) ni prave ponudbe (razen
v Angliji). Tako DAB radio še vedno
obstaja le kot opcijska oprema avtomobila.
Je na obzorju še kakšna digitalna
revolucija?
Trenutno ne, vendar je ritem tehnološkega razvoja tako hiter, da so napovedi prihodnosti zelo nezanesljive.
Matej Špehar