Raziskovalna naloga

Comments

Transcription

Raziskovalna naloga
9. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ
ZNANJA ZA VEČ TURIZMA
RAZISKOVALNA NALOGA
SLADKE DOBROTE LINHARTOVEGA ČASA
Mentorica: Majda Kuščer
Avtorice: Tadeja Kostov, 4. bGT
Tea Mavrič, 4. bGT
Mirka Manojlović, 4. bGT
Naklo, januar 2012
KAZALO
1 UVOD ....................................................................................................... 1
1.1 PREDSTAVITEV TEME ........................................................................... 2
2 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA ............................................................. 6
2. 1 RECEPTI ZA SLADICE ........................................................................... 6
2.2 OPIS PROSTOROV, OBLEK IN GLASBE ................................................... 7
2.3 UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI IZDELAVI
RAZISKOVALNE
NALOGE ..................................................................................................... 8
3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA .......................................... 11
3.1 PREDSTAVITEV IDEJE ......................................................................... 11
3.2 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR .................. 11
IN ČAS ...................................................................................................... 11
3.3 TRŽENJE .............................................................................................. 12
4 OBLIKOVANJE CENE .............................................................................. 12
5 ZAKLJUČEK ........................................................................................... 13
6 VIRI IN LITERATURA ............................................................................. 14
6.1 VIRI SLIK ............................................................................................. 15
7 SEZNAM PRILOG .................................................................................... 15
PRILOGA 1 ................................................................................................ 16
PRILOGA 2 ................................................................................................ 19
ZAHVALA
Zahvaljujemo se naši mentorici, prof. Majdi Kuščer, ki nam je vedno stala ob strani in
nam pomagala s številnimi koristnimi nasveti ter nas usmerjala na pravo pot.
Hvala gospe Nataši Mikelj, direktorici javnega zavoda za turizem Radovljica, saj nam je
omogočila najem baročne dvorane v Thurnovi graščini.
Pri izposoji kostumov nam je veliko pomagala gospa Romana Šlibar Pačnik z Oddelka
za družbene dejavnosti v Občini Radovljica, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se tudi dramskemu mentorju gospodu Mihi Štefetu, saj nam je pomagal
pri oblikovanju scenarija za igrani del naše predstavitve.
Za lektoriranje teksta se zahvaljujemo našim profesoricam slovenščine in profesorici
angleščine.
Našega ''filma'' pa ne bi bilo brez naših dijakov – igralcev in statistov: Tjaše Kostov iz
4. bGT, Aleša Osenarja in Aleša Trelca iz 3. bGT, Sandre Markovič in Ane Žakelj iz 2.
GAT. Hvala vam. Bili ste super.
Hvala dijakinji Karin Čemažar iz 4. aGT, ki je bila naša uradna snemalka in je posnela
vse igrane prizore.
Sladke dobrote pa so pripravili dijaki iz 3. cGH razreda: Mitja Šolar, Nicolas Vanek,
Aljaž Toplak in Blaž Žagar, in sicer pod mentorstvom prof. Andreje Lavrič. Hvala vam
za vaš trud in nešteto sladkih užitkov ob sladkanju z vašimi dobrotami.
POVZETEK
Za izdelavo raziskovalne naloge smo se odločile, ker rade spoznavamo nove stvari,
dogodke in ljudi. Z raziskovalnim delom se teorija preseli v prakso. Ob ustvarjanju te
seminarske naloge smo spoznale nekatere naše, nam še do nedavnega skrite sposobnosti
in tudi pomanjkljivosti. Raziskovalno delo nam je vsem prineslo obilo novih izkušenj in
novih znanj, ki nam bodo še kako prav prišla v prihodnosti.
Ko smo izvedele za temo raziskovalne naloge, je trajalo kar nekaj časa, da smo dobile
idejo za našo nalogo.
Oblikovale smo turistični produkt, ki je sestavni del že obstoječe ponudbe v Radovljici.
Naš cilj je, da bi s čim manj stroški, za turiste in obiskovalce, ki obiščejo Radovljico,
pripravile zanimivo doživetje tega srednjeveškega mesta. Ta turistični produkt je
namenjen vsem generacijam, saj se turisti v trenutku preko plesa, glasbe, jedi …
''preselijo'' v čas 18. stoletja, v čas Linharta in njegovih sodobnikov. Tako si tudi bolj
zapomnijo obisk Radovljice in verjamemo, da bodo svoje pozitivne izkušnje posredovali
svojim znancem in prijateljem – to pa je naš glavni namen.
KLJUČNE BESEDE: teorija, praksa, turistični produkt, turisti, doživetje, Linhart
SUMMARY
We have chosen this theme for our research project because we love discovering new
things the events and people. With the research work theory transorms into practice.
During creation of this seminar, we have for us met some hidden abilities and
weaknesses. the research work has brought us a lot of new experiences and new
knowledge, wich will be very useful to us in future. When we got the theme of the
research work, it took us quite sometime to get and idea for our task. We have designed
a tourism product, which is an integral part of the existing offer in Radovljica. Our goal
is to minimize the costs for tourists and visitors of Radovljica, when experiencing this
medieval city. The tourism product is intended for all generations, as the tourists move
back to 18. century through dance, music, food … The time of Linhart and his
contemporaries, immediately. In that way they remember the visit of Radovljica much
more and we believe that their positive exerience, will be passed to their friends and
acquaintances – and this is our main purpose.
KEYWORDS: theory, practice, tourist product, tourists, adventure, Linhart
1 UVOD
Ko smo se dekleta, avtorice te naloge, menile o tem, kaj nam je všeč, so bili naši
odgovori dokaj različni, vendar smo skupaj poiskale nekaj stvari, ki so nam vsem ''pri
srcu'' – rade dobro jemo, še zlasti so nam všeč sladice – obožujemo blejsko kremno
rezino, torte vseh oblik in okusov, krofe, orehovo potico naših babic in še in še. Še v
nečem smo si bile dokaj enotne, in sicer: rade smo lepo oblečene in že kot majhne
deklice smo sanjale o tem, da bi se lahko vsaj enkrat oblekle v take obleke, kot so jih
nosile grajske gospe in bogate meščanke v 18. stoletju. Poiskale smo dve stični točki,
toda nastal je problem, kako ideji vnesti v turistični proizvod.
Zastavile smo si vprašanje: ''Kaj je tisto, kar nam je blizu? In bi lahko vnesle v
oblikovanje nekega turističnega proizvoda?'' Po dolgotrajnem razmišljanju in
razpravi smo prišle do naslednjih ugotovitev:
a) Smo dijakinje SGTŠ v Radovljici in na šoli imamo dijake in mentorje, ki so dobri
kuharji (lahko nam pripravijo sladice).
b) Radovljica ima svoj, dokaj nov logotip in slogan: Radol'ca – Pristno sladka. Ta
slogan bi lahko vključile v našo nalogo.
c) Radovljica je “Linhartovo mesto”. Sodobnik Linharta je bil Valentin Vodnik, ki je
izdal Kuharske bukve. Iz te knjige bomo poiskale nekaj receptov za sladice ter
prosile naše učitelje stroke, če bi jih lahko skupaj z dijaki naredili.
d) Posamezne primerke oblačil iz 18. stoletja hrani Občina Radovljica in mogoče nam
jih bodo posodili za izvedbo našega dogodka.
e) V Radovljiški graščini je prečudovita baročna dvorana, poleg nje pa še plesna
dvorana s klavirjem ter manjša soba, kjer hranijo sedežno pohištvo iz 18. stoletja.
f) Vsako nedeljo ob 14. uri poteka brezplačno vodenje po starem delu Radovljice, ki
vključuje tudi ogled baročne in plesne dvorane. Vodenje poteka s strani TIC-a. Naš
turistični proizvod bi vključile v ta dogodek. Vodenje bi prevzela ena izmed nas,
saj smo “turistke”, predvsem pa bi rade obiskovalcem pripravile prijetno
presenečenje, ko bi vstopili v plesno dvorano graščine. Za kakšno presenečenje gre,
si preberite v tej nalogi.
1
Tako, osnovna ideja je bila izoblikovana in čakalo nas je veliko dela. Predvsem je bilo
treba navezati stike z vsemi, ki so kakorkoli povezani z nastajanjem tega turističnega
proizvoda.
1.1 PREDSTAVITEV TEME
Za to temo smo se odločile, ker gostinska ponudba Radovljice potrebuje določene
izboljšave, hkrati pa menimo, da ljudje premalo poznajo kulinarično zgodovino
Radovljice. Z našim dogodkom bi obudile umirajočo gostinsko ponudbo in tako turiste
seznanile z eno najbolj pestrih in najboljših kulinarik Gorenjske. Naša želja je, da bi si
obiskovalec čim bolj zapomnil obisk Radovljice, da bi mu le-ta ostal v lepem spominu.
To pa si najbolje zapomnimo skozi doživetje. V tem primeru bomo obiskovalca ob
ogledu baročne dvorane popeljale v čas 18. stoletja in to z degustacijo sladic iz tega
časa, s plesom, glasbo, oblačili in pohištvom.
Kot vemo, so bili prvi slovenski recepti zapisani v Vodnikovih Kuharskih bukvah konec
18. stoletja, natančneje leta 1799. Valentin Vodnik je prvi pomembnejši slovenski
pesnik, narodni preroditelj, učitelj, prevajalec, slovničar in urednik. Bil je eden redkih
Slovencev tistega časa, ki je prišel v stik z Žigom Zoisom, ki je bil eden pomembnejših
mentorjev in mecenov. Z njegovo pomočjo je dosegel poklic učitelja v ljubljanski
srednji šoli, kjer je učil do leta 1815.
Slika 1: Valentin Vodnik
Slika 2: Kuharske bukve
2
Eno najpomembnejših del so zgoraj omenjene Kuharske bukve, ki so izšle v Ljubljani
pri založniku Kleinmayerju. Avtor jih je napisal po nemški predlogi, ki danes ni znana,
zato ni mogoče ugotavljati, ali se je natančno držal izvirnika ali se je kaj prilagajal
slovenski kuhinji. V uvodu je Vodnik sicer zapisal, da si je prizadeval za ''kranjsko
kuhinjo,'' vendar v kuharici najdemo malo preprostih močnatih jedi, s katerimi se je
hranilo tedanje slovensko ljudstvo. Bukve so 213 let stara knjiga, ki ni več zgolj zbirka
receptov, temveč tudi dokument narodnega pomena. Pozoren bralec bo opazil vrsto
podrobnosti, ki bodo pričarale duha tistega časa.
Ta knjiga prav "diši" po kuhinji vaše prapraprababice, predstavljamo si lahko kmečko
peč, kako se v njej peče kruh, ali pa ognjišče, kjer nad žerjavico vre v loncu.
Pri kuhanju pa je potrebno biti pozoren na sestavine, mere in teže. Kuharica je namreč
pisana v starem slovenskem jeziku, ko so za merico uporabljali še unčo in funt. Tudi
sladkor je danes bolj sladek kot včasih.
Na koncu knjige je na voljo slovarček, ki bo v pomoč pri razumevanju starega
slovenskega jezika.
Med recepti, ki jih lahko najdemo v zelo starih kuharskih knjigah, je največ jedi iz
govejega mesa, kar je prav gotovo ena od značilnosti takratne meščanske kuhinje, prav
tako pa obsegajo tudi zelo obsežno poglavje o sladicah. Tako lahko ugotovimo, da so že
naši predniki poznali sladice, ki jih pripravljamo še danes, vendar z določenimi
popravki. Zasledimo lahko višnjevo ali kostanjevo torto s postopkom priprave, ki zelo
spominja na današnjega. Sestavine so praktično enake, razlikuje se samo postopek
priprave, ki je postal bolj kompleksen in zahteven. Tako v današnjih časih beljake in
rumenjake ločimo, moko presejemo ipd. V Vodnikovem času pa teh postopkov niso
poznali. Glede na to, da je Vodnik živel v Linhartovem času lahko sklepamo, da so se
meščani Radovljice sladkali s sladicami, katerih recepti so zapisani v Kuharskih
bukvah.
3
Anton Tomaž Linhart je danes poznan kot prvi slovenski dramatik. Marsikdo pa morda
ne ve, da je Linhart rojen v Radovljici, zato Radovljici pravimo tudi Linhartovo mesto.
Slika 3: A. T. Linhart
Radovljica je eno najlepših in najstarejših mest v Sloveniji, saj o tem pričajo mnogi
zgodovinski viri. Tako lahko v starem mestnem jedru vidimo zgodovinsko-arhitekturne
ostanke. Ena izmed najslavnejših in najlepših stavb v Radovljici je Šivčeva hiša. Njeno
pročelje krasi čudovita freska, ki je prava redkost v Sloveniji, saj zgodovinski viri ne
pričajo o freskah na pročelju meščanskih hiš.
Pozabiti pa ne smemo tudi na Thurnovo graščino, v kateri se nahajata Čebelarski muzej
in Srednja glasbena šola. Thurnova graščina je ena najmogočnejših stavb v Radovljici, z
večstoletno zgodovino, saj se prvič omenja v času baroka, vendar se je njen videz skozi
zgodovino ves čas spreminjal.
Slika 4: Thurnova graščina
4
Poleg graščine se nahaja odlično ohranjena, v romanskem slogu sezidana, cerkev sv.
Petra, ki so jo v 15. stoletju obnovili in povečali. Nedvomno pa je omembe vredna tudi
rojstna hiša A. T. Linharta, ki leži ob vhodu v staro mestno jedro. Po požaru leta 1835 so
jo obnovili ter ji dodali reliefne okrase, ki so vidni še danes. V njej se je 11. decembra
1756 rodil Anton Tomaž Linhart.
Radovljica je tudi mesto, kjer se dijaki Srednje gostinske in turistične šole izobražujemo
za poklic gastronomsko-turistični tehnik in poklic gastronom-hotelir. Šola tesno sodeluje
z Občino Radovljica, saj mnogo naših dijakov pomaga pri pogostitvah, ki jih organizira
Občina Radovljica.
Slika 5: SGTŠ Radovljica
Slika 6: Logotip SGTŠ
Radovljica
5
2 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA
Naš turistični proizvod temelji na naši ljubezni do hrane in vsega povezanega z njo. Naš
produkt se bo pričel ob 14. uri s kratkim vodenjem po starem delu Radovljice, kjer si
bodo turisti ogledali najpomembnejše zgradbe Radovljice. Pot nas bo popeljala mimo
Šivčeve hiše do Thurnove graščine, kjer se naš ogled konča. Vse zgodovinske
navdušence bo pozdravila hostesa iz 18. stoletja, ki jih bo popeljala do baročne dvorane.
Tam se bomo vrnili v Linhartov čas – turisti si bodo pogledali predstavitev meščanskega
življenja iz 18. stoletja, natančneje meščansko druženje ob sladicah. Po predstavi se
bodo lahko posladkali s sladko Linhartovo pojedino, ki obsega tipične sladice tistega
časa. Predstavitev se bo zaključila s plesnim nastopom tipičnega plesa 18. stoletja –
menuetom in operno točko Tadeje Kostov.
Slika 7: Druženje ob sladicah
Slika 9: Druženje ob kartah
Slika 8: Operna pevska točka
Slika 10: Plesna točka – menuet
2. 1 RECEPTI ZA SLADICE
So v prilogi 1.
6
2.2 OPIS PROSTOROV, OBLEK IN GLASBE
Baročna dvorana
Nahaja se v prvem nadstropju graščine. Je zelo svetla in zračna, s pogledom na
Karavanke. Razsvetljava je bogata, tloris je kvadraten, strop pa dokaj visok. Na zahodni
strani je dvorana povezana s plesno dvorano, na vzhodni pa s kabinetom, kjer se lahko
pripravi catering, lahko je skladišče, garderoba ali pa soba za nastopajoče.
Plesna dvorana
Z rekonstrukcijo poznobaročne dekorativne poslikave na stropu deluje zelo svečano. Je
nižja in pravokotnega tlorisa. Na eni strani je povezana z baročno dvorano, na drugi pa s
hodnikom, ki lahko služi kot soba za nastopajoče.
Obleke iz 18. stoletja
Stil oblačenja je v tem obdobju značilen po svilnati razkošni tkanini, čipkah, po svoji
ohlapnosti, ornamentih in barvitosti. Ženska obleka je bila bolj stilizirana, saj je imela
sprednji del dolgega krila razprt tako, da se je videlo spodnje krilo. Na bokih je bilo
oblačilo nabrano in dvignjeno z železnimi obroči. Životec s kostmi je bil čipkast. To
pomeni, da je bil sprednji del oblačila bogato okrašen s čipko. Moško oblačilo pa je
vsebovalo širok jopič, rokavi so bili zapognjeni navzgor, razkrivala se je okrašena
srajca. Odprt sprednji del je razkrival telovnik, hlače so segale do kolen, nosile pa so se
skupaj z belimi nogavicami.
Glasba
V baroku se je pričelo govoriti o koncertu: je tipična baročna instrumentalna
glasbena oblika. Imeli so dve skupini: tuti (vsi) in soli (manjša skupina). Solistova vloga
je bila pokazati virtuoznost. Glasba v baroku je dobila nove značilnosti: veličastna,
razkošna, številni okraski, veličastje poudarjajo mogočni zbori, instrumentalne skupine
in zlasti orkestri. Kastrati pa so bili znameniti pevci na področju opere.
7
2.3
UPORABLJENE
METODOLOGIJE
RAZISKOVALNE NALOGE
PRI
IZDELAVI
Razgovor z gospo Natašo Mikelj, direktorico Javnega zavoda za turizem
Radovljica
V petek 27. januarja smo se odpravile v Turistično informacijski center v Radovljici, ki
se nahaja v pritličju Mrakove hiše, tik ob vhodu v staro mestno jedro. V prvem
nadstropju so prostori uprave Turizma Radovljica.
Vse potrebne informacije nam je posredovala sama direktorica informacijskega centra
gospa Nataša Mikelj. Ker je gospa poučevala na naši šoli, je dobro razumela, kakšne
informacije potrebujemo.
Najprej smo se morali dogovoriti glede datuma za izposojo baročne dvorane, kjer bomo
posneli celoten dogodek.
1.
Baročno dvorano v radovljiški graščini bi si izposodili naslednjo soboto. Bi
Vam ta termin ustrezal?
''Žal imamo sobote rezervirane za poroke in posebne dogodke. Takrat imamo razne
koncerte, literarne večere, slavnostne sprejeme in poslovne dogodke. Predlagam torek,
7. 2. 2012. Na voljo bo pokrit atrij, senčna terasa in prostorno preddverje z dvojnim
stopniščem iz zelenega tufa.''
2.
Ja ta termin bo tudi v redu, hvala. Kje bi si lahko izposodili kostume, ki jih
potrebujemo za samo igro?
''Kostume lahko posodi Občina Radovljica, kjer morate poiskati gospo Romano Šlibar
Pačnik. Od mene boste dobili dovoljenje za izposojo kostumov, tako da ji lahko poveste,
da sem Vam jaz osebno dovolila. Zbrati morate točno število igralcev, tako da bo
vedela, koliko kostumov mora pripraviti. Opozarjam pa Vas, da res pazite na kostume,
ker imajo neprecenljivo vrednost, saj takih kostumov ni mogoče več izdelati.''
8
3.
Brez skrbi zelo bomo pazili, še enkrat hvala. Zanima nas še Vaše nedeljsko
vodenje po Radovljici. Kdaj točno poteka, koga vodite, kam ter koliko časa?
''Vsako nedeljo turistični delavci razkažejo vsem potencialnim turistom naše staro
mestno jedro, ki vključuje ogled: obrambnega jarka, ki je edini ohranjen v Sloveniji,
čudovito obnovljene baročne graščine, gotske cerkve sv. Petra, lectarske delavnice in
sramotilne klopi. Ob plačilu vstopnice za ogled muzeja pa poskrbimo tudi za strokovno
vodenje po Čebelarskem oz. Mestnem muzeju. Dobimo se ob vstopu v staro mestno
jedro pred TIC v Radovljici ob 14. uri.''
4.
Opazile smo radovljiški logotip: Radol'ca–pristno sladka. Zanima nas, kaj
točno pomeni in če bi ga lahko uporabile v našem videoposnetku oziroma izdelavi
naše naloge?
''Znamka Radol’ca želi enakovredno predstavljati tako Radovljico kot tudi njeno
''okol’co'' njene – številne vasice, ki že kar pregovorno kipijo od ustvarjalnosti. Izbrano
ime Radol’ca (kot Radovljici in včasih tudi širši okolici pravijo domačini) je
namerno različno geografskemu imenu Radovljica, to pa zato, da bi le-to dolgoročno
postalo sinonim za celotno deželo. Z izbrano barvno paleto celostna grafična podoba
izraža vsebino in vrednote, ki so osnovna podlaga Turizma Radovljica: modra (reke,
gore, zrak, svoboda), zelena (narava, ekologija), rdeča barva (grb Občine Radovljice),
topla rumena (medenost, veselje, živost) in rjava (pristnost, podeželskost). Slogan
“pristno sladka” zaokrožuje trajnostno zgodbo destinacijske znamke. Radol’ca je pristno
sladka zato, ker je prijetna in okusna. Radol’ca je pristno sladka, ker je avtentična,
simpatična, butična, gostoljubna. Vizija znamke Radol’ca je postati prepoznavna kot
trajnostna destinacija številnih sladkih odkritij in malih sladkih razvajanj. Znamko si
lahko izposodite v vašem videoposnetku in nalogi, seveda.''
9
5.
Najlepša hvala za čas, ki ste si ga vzeli za nas, ter za vse potrebne informacije,
ki ste nam jih posredovali. Želimo Vam še veliko uspeha pri vašem delu.
''Hvala tudi Vam, ker se zanimate za našo Radovljico, upam, da boste dobro opravili to
nalogo. Za vse ostale informacije, ki jih boste potrebovali, Vam dajem svojo vizitko, na
kateri je moja telefonska številka in moja spletna stran, na katero mi lahko pišete.''
10
3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
3.1 PREDSTAVITEV IDEJE
Ko smo snemali promocijski video za naš dogodek, smo to idejo delno že uresničile, saj
smo morale najeti baročno dvorano in se dogovoriti za najem kostumov. Morale pa smo
se dogovoriti tudi za peko sladic in ves ostali material, ki smo ga potrebovale za
snemanje. Vse potrebne rekvizite in pripomočke smo (Glej seznam pod točko 4.)
prenesle v dvorano, se preoblekle v oblačila iz 18. stoletja in nato smo pričeli s
snemanjem.
3.2 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR
IN ČAS

Dogodek poteka v okviru nedeljskega brezplačnega vodenja po Radovljici, kjer
si je možno ogledati obrambni jarek, gotsko cerkev sv. Petra, kapelo sv. Edith
Stein, gotsko taverno, sramotilno klop in lectarsko delavnico. Vodenje poteka ob
14. uri in traja približno uro in pol. Udeleži se ga vsako nedeljo približno 7–10
turistov. Ta dogodek bomo ponovno organizirali 13. maja 2012, ob 14.00 uri, le
da bomo poleg že organiziranega vodenja dodali še ogled baročne dvorane in
presenečenje.

Promocija je že objavljena na internetni strani TIC-a, dodali bomo še vodenje
dijaka SGTŠ Radovljica in presenečenje v baročni dvorani. Dodatno pa bomo
izdelali še plakate, zgibanke, ki bodo imele poudarek na presenečenju.
11
3.3 TRŽENJE
Ker je prodaja tako zahtevnega proizvoda v veliki meri odvisna od oglaševanja, bomo
pozornost namenile prav temu. Po turističnem radiu Potepuh bomo vrtele kratko
reklamno sporočilo, v katerem vabimo na vrnitev v Linhartov čas. Hkrati bomo izdelale
letake, ki jih bomo razdelile po Radovljici in bližnji okolici. Letake je možno obesiti tudi
na oglasnih panojih v Občini Radovljica ter jih izobesiti v vseh kavarnah po Radovljici.
Ob morebitnem uspehu dogodka bomo letake pričele deliti po vseh večjih mestih
Slovenije.
4 OBLIKOVANJE CENE
Najem baročne dvorane – brezplačno
Najem kostumov – brezplačno (Občina Radovljica)
Pecivo oziroma slaščice na dogodku – brezplačno (spečejo dijaki SGTŠ Radovljica)
Tisk reklamnih letakov (100 kosov) – brezplačno (SGTŠ Radovljica)
Oglas na Radiu Potepuh – brezplačno
Vodenje po Radovljici – brezplačno (vodijo dijaki SGTŠ Radovljica)
Pribor – brezplačno (SGTŠ Radovljica)
Prti – brezplačno (SGTŠ Radovljica)
Kozarci – brezplačno (SGTŠ Radovljica)
Krožniki – brezplačno (SGTŠ Radovljica)
Uporaba klavirja – brezplačno
Baročno pohištvo – brezplačno
12
5 ZAKLJUČEK
Ob pisanju te raziskovalne naloge ter snemanju smo ugotovile, kako zahtevna je
raziskovalna dejavnost, hkrati pa smo ugotovile, da se lahko marsikaj naučimo, ko smo
postavljene v stresno situacijo. Dogodek smo poskusno tudi izvedle na snemanju filma.
Največ truda je bilo vloženega v organizacijo, saj smo se morale dogovoriti za najem
baročne dvorane in najem kostumov ter poskrbeti za vse ostale pripomočke. Poiskati je
bilo potrebno dijake, ki so nam pomagali pri snemanju, kar včasih tudi ni bilo
enostavno. Ko pa smo vse pripravile in so bili vsi nastopajoči v dvorani, se nam je zdelo
da je glavno delo že za nami. Občutki in doživljanja na snemanju so bili zelo pozitivni in
polni presenečenj, saj si nismo predstavljale, da so dame v 18. stoletju morale nositi
toliko kosov oblačil. Že samo oblačenje je bila prava atrakcija. Najbolj nam je bil všeč
plesni nastop – menuet in solo pevska operna točka. Na koncu snemanja smo se
posladkali z sladkimi dobrotami, ki so jih spekli naši dijaki. Ves potek snemanja je bil
zelo zanimiv, za vse nastopajoče pa tudi zelo zabaven. Prav gotovo nam bo ostal v
lepem spominu. Dogodek, kot je naš, bi zelo pozitivno vplival na prepoznavnost
Radovljice in njeno turistično ponudbo v Sloveniji.
Slika 11: Vsi sodelujoči, skupaj z mentorico
13
6 VIRI IN LITERATURA
Valentin Vodnik [online]. [citirano 7. feb. 2012; 09:00]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Valentin_Vodnik
Kuharske Bukve [online]. [citirano 7. feb. 2012; 09:12]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.mojaknjigarna.com/katalog/product.php?product_id=2010
Anton Tomaž Linhart [online]. [citirano 7. feb. 2012; 09:18]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Toma%C5%BE_Linhart
Radovljica [online]. [citirano 7. feb. 2012; 09:30]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Radovljica
Recept Višnjeva torta [online]. [citirano 7. feb. 2012; 10:24]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MKZZ31GS
Recept Ajdova torta [online]. [citirano 7. feb. 2012; 10:41]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MKZZ31GS
Recept Cesarski praženec (šmoren) [online]. [citirano 7. feb. 2012; 10:55]. Dostopno na
spletnem naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MKZZ31GS
Recept Limonina zmrzlina z želatino [online]. [citirano 7. feb. 2012; 11:12]. Dostopno
na spletnem naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MKZZ31GS
Recept Vanilijeva zmrzlina [online]. [citirano 7. feb. 2012; 11:20]. Dostopno na
spletnem naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MKZZ31GS
Recept Marelična zmrzlina [online]. [citirano 7. feb. 2012; 11:32]. Dostopno na
spletnem naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MKZZ31GS
Baročna dvorana Radovljica [online]. [citirano 7. feb. 2012; 12:05]. Dostopno na
spletnem naslovu:
http://www.radovljica.si/povezava.aspx?pid=2505
14
Oblačila iz 18. stoletja [online]. [citirano 7. feb. 2012; 12:26]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://si.texsite.info/Baro%C4%8Dna_moda
Glasba [online]. [citirano 7. feb. 2012; 12:45]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Baro%C4%8Dna_glasba
Vodenje po Radovljici [online]. [citirano 7. feb. 2012; 13:10]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://www.radolca.si/kaj-poceti/dogodki/nedeljski-izlet/83/215/
6.1 VIRI SLIK
Valentin Vodnik [online]. [citirano 8. feb. 2012; 15:00]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.ssolski-muzej.si/sprehod/lj_okolica/os_v_vodnika/7.jpg
Kuharske Bukve [online]. [citirano 8. feb. 2012; 15:24]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.klubpartner.com/images/image.php?item_id=2010&size=4&main=1&vclan
itev=1
A. T. Linhart [online]. [citirano 8. feb. 2012; 15:43]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.najblog.com/media/494/20060804-linhart_anton_tomaz.jpg
Thurnova graščina [online]. [citirano 8. feb. 2012; 16:06]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://zlataleta.com/wp-content/uploads/2011/04/radovljica-thurnova-grascina.jpg
SGTŠ Radovljica [online]. [citirano 8. feb. 2012; 16:23]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://www.srednjesolskivpisnik.si/wp-content/uploads/Srednja-gostinska-inturisti%C4%8Dna-%C5%A1ola-Radovljica_arhiv-%C5%A1ole.jpg
Logotip SGTŠR [online]. [citirano 8. feb. 2012; 16:36]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.tourism-kranj.si/files/www.tourismkranj.si/NEWSLETTER/logo/LOGO_Sred.%20gost.%20in%20turist.%20sola%20Rado
vljica.jpg
7 SEZNAM PRILOG
Priloga št. 1 – Recepti za sladice
Priloga št. 2 – Vabilo
15
PRILOGA 1
RECEPTI ZA SLADICE
VIŠNJEVA TORTA
BISKVITNO TESTO:
NADEV:
PRELIV:
4 jajca
13 žlic sladkorja
13 žlic olja
13 žlic mleka
13 žlic moke
1 pecilni prašek
1 čokoladni puding
1 višnjev kompot
200 g jedilne čokolade
2 vanilijeva pudinga
2–3 žlice masla
2 žlici sladkorja
0,5 l sladke smetane za stepanje
rum
Postopek
Biskvitno testo:
Jajca razdelimo in iz beljaka stepemo sneg. Rumenjake stepemo s sladkorjem, da se
spenijo, dodamo mleko, premešamo, nato dodamo olje, premešamo, dodamo moko s
pecilnim praškom in čokoladnim pudingom ter ročno premešamo. Nazadnje premešamo
sneg iz beljakov in vse skupaj vlijemo v pomaščen model za torte. Pečemo 15–20 min
na 180 stopinj. Pečeno osnovo ohladimo in z nitjo razrežemo na tri dele.
Nadev
Višnje odcedimo in soku iz višenj prilijemo toliko vode, da dobimo približno 1 l
tekočine. Od tega vzamemo nekaj tekočine za pomakanje biskvita in nekaj za pripravo
zmesi vanilijevega pudinga s sladkorjem, ki ga vlijemo v ostanek tekočine. Ko ta zavre,
skuhamo puding. Puding pustimo, da se ohladi, vendar ga ves čas mešamo, da ne
nastane na njem skorja. Vmes stepemo sladko smetano, najboljša je živalskega izvora,
zaradi trdnosti pa je dobro primešati tudi nekaj rastlinske. Ko je višnjev puding hladen,
vanj vmešamo višnje in stepeno sladko smetano. Z nadevom namažemo biskvitno testo,
ki smo ga prej izdatno pokapali z mešanico višnjevega soka in ruma. Nadev naložimo v
dveh plasteh, če bomo krasili s smetano; in v treh, če bomo torto prelili s čokoladno
glazuro. Nato postavimo za dve uri v hladilnik.
16
AJDOVA TORTA
6 jajc
15 dag ajdove moke
15 dag sladkorja
limonina lupina
noževa konica cimeta
pol zavitka pecilnega praška
marelična marmelada po okusu
20 dag čokolade
2 žlici olja
Postopek
Iz beljakov naredimo trd sneg. Vanj počasi vtepemo sladkor. Dodamo dobro zmešane
rumenjake, limonino lupino, cimet in presejano moko s pecilnim praškom. Testo
stresemo v pomaščen in pomokan model ter spečemo. Ohlajeno torto prerežemo in
namažemo z marmelado. Nad soparo stopimo čokolado, ki smo ji dodali malo olja ali
masla. Dobro jo zmešamo in prelijemo po ajdovi torti, da nastane čokoladna glazura.
CESARSKI PRAŽENEC (ŠMOREN)
1 skodelica moke
1 žlička pecilnega praška
1 žlica soli
3 žlice masla ali olja
2 rumenjaka
1 skodela mleka
2 beljaka
Postopek
V presejano moko vmešamo sol in pecilni prašek. Dodamo rumenjaka in mleko ter
dobro premešamo. Vmešamo trdo stepena beljaka. Stopimo maslo v ponvi in vlijemo
vanj tekoče testo. Ko se začne na dnu strjevati, obrnemo palačinko in jo prerežemo.
Nadaljujemo z obračanjem in rezanjem, dokler ne dobimo zapečene kose. Pred
postrežbo posujemo s sladkorjem v prahu. Lahko dodamo stopljeno čokolado ali
razredčeno marmelado.
17
LIMONINA ZMRZLINA Z ŽELATINO
1 l sladke smetane
2 dcl mleka
100 g sladkorja
3 rumenjaki
3 limone
30 g želatine v prahu
Postopek
V kozici pristavimo mleko, sladkor in rumenjake. Primešamo in počasi segrevamo
skoraj do vretja. Želatino v skodelici raztopimo v malo vode. Stopljeno želatino
vmešamo v vročo mlečno mešanico. Odstavimo in ohladimo. Limonino lupino drobno
naribamo, limone pa razpolovimo in ožamemo. Sladko smetano čvrsto stepemo in
vmešamo v ohlajeno mlečno kremo, dodamo še drobno naribano limonino lupino in
limonin sok. Podolgovat model obložimo s prozorno folijo, potem pa vanj nalijemo
pripravljeno kremo. Model pokrijemo s prozorno folijo, potem pa ga za dve uri
shranimo v zamrzovalnik.
VANILIJEVA ZMRZLINA
4 jajca
12 dag sladkorja v prahu
vanilin strok
12 dag sladkorja
5 dcl sladke smetane
višnjevo ali maraskino žganje
Postopek
Rumenjake in sladkorno moko penasto umešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, vanj
postopno vtepemo kristalni sladkor. Smetano stepemo, med tem dodamo višnjevo ali
maraskino žganje in nekaj nastrganega vanilijevega stroka. Dodamo še gost sneg,
narahlo premešamo, nato še stepemo sladko smetano in ponovno narahlo premešamo.
Maso damo v pravokotni model iz aluminija ali bele pločevine. Sega naj 4 cm visoko.
Model postavimo v zamrzovalnik za 6–8 ur. Zmrzlino poljubno zrežemo, ter okrasimo s
stepeno sladko smetano in sadjem.
MARELIČNA ZMRZLINA
Postopek je enak, vendar vanilijevi zmrzlini primešamo 15 dag na kocke narezanih
marelic.
18
PRILOGA 2
SPOZNAJTE
LINHARTOVO MESTO
MALO DRUGAČE
Vabimo vas na drugačno vodenje po mestu Radovljica. Potekalo
bo 13. 5. 2012 ob 14. uri. Dobimo se pred TIC-em v Radovljici.
Po mestu vas bomo vodile dijakinje SGTŠ Radovljica.
Doživljanje Linhartovega časa z nami bo prijetno.
Čaka vas tudi presenečenje.
19

Similar documents