December 2013 - Občina Šentilj

Transcription

December 2013 - Občina Šentilj
Glasilo
Številka 3/2013
Leto 17
občine Šentilj
December 2013
Velka, Sladki Vrh,
Ceršak, Šentilj
Srečno 2014
Uvodnik urednice
Dragi, bralke in bralci našega glasila!
Kot smo načrtovali smo tudi tokrat pred
koncem leta pripravili in izdali še eno, zadnjo številko Glasila v tem letu. Tudi ta je
obsežna, saj se očitno v občini Šentilj vedno dovolj dogaja, zato je tudi dosti novic,
s katerim se nam javljajo naši dopisniki.
Preberite jo in izvedeli boste veliko novega, to kar se dogaja na drugem koncu občine, ker tisto, kar se dogaja blizu vas, tako
ali tako, poznate.
Tudi to leto je nekako prehitro pri koncu. Verjamem, da čas danes hitreje teče.
Težko je reči ali se nam samo tako zdi ali
pa je res. Gotovo imamo občutek, da ga
ne dohajamo, zato ker se v tej eri moderne
dobe, toliko več dogaja. Včasih so ljudje,
pretežno na podeželju, v tem času nekako mirovali in opravljali še samo dela, ki se
opravljajo znotraj domov. Na toplem. Zima
je bila za ta del prebivalstva na podeželju v
glavnem čas »počitka«, ker je »spala« tudi
narava. Danes si je človek s svojim intenzivnim delovanjem in moderno mehaniza-
Glasilo
občine Šentilj
Ustanovitelj in izdajatelj:
Občina Šentilj
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
Glavna in odgovorna urednica:
Marta Muster
Člani uredniškega odbora:
Marko Pigac,
namestnik odgovorne urednice
Jelka Weldt
Ika Peklar
Alenka Ahman
Ljerka Podhostnik
Janko Bauman
Število tiskanih izvodov:
2950
Lektoriranje, oblikovanje in tisk:
IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica
Naslov uredništva:
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
e-pošta: [email protected]
Fotografija na naslovnici:
Novo leto (Marko Pigac)
2
cijo »podaljšal« čas aktivnosti, vendar pa
je s tem tudi spremenil ritem delovanja čez
vso leto, zato menda čas tako hiti. In, mogoče je tudi to razlog, da imamo v takem
»tempu« manj časa zase in svoje družine.
Ko pa bi imeli čas za družino naprimer pa
ga že zopet porabimo za »naprave« modernega časa. Otroci se poprimejo v glavnem z računalniškimi igricami, mi pa na
koncu z zanimivostmi na velikih ekranih.
Politiko in se jezimo, a ne? Tako je, to bo
težko spremeniti in mislim, da se je človek
temu že prilagodil in tako minevajo dnevi,
meseci in leta in le redko pomislimo, halo,
kaj se dogaja, kje smo, o, naši otroci in
vnuki so že odrasli.
Ko torej čas »prehitro« teče, je celo težko zaznati in beležit rezultate, pridobitve,
uspehe v našem življenjskem lokalnem
okolju. Zato se mi zdi, da je leto dobesedno »odvihralo«, bili so meseci januar,
februar, marec, zasneženi, ko smo delali
načrte kaj vse moramo storiti, prišli so maj
junij in julij, ko smo gradili, obnavljali... in,
prišla je jesen, ko smo se ozrli nazaj in težko verjeli, da smo že v drugi polovici, da
smo v občini dobili nove objekte, obnovili
načete ceste ... To je sicer malo pretiravanje ampak tako nekako nam v glavnem
zadnje čase mineva čas.
So pa pred nami praznični dnevi, ko se
vendarle v glavnem posvetimo svojemu
ožjemu okolju, svojim družinam in otrokom. Takrat se čas vendarle, vsaj malo
ustavi ali upočasni. Ne verjamem, da gremo preprosto kot »buldužerji« oziroma
»mehanski« stroji naprej, tudi mimo spominov, ko smo te praznike doživljali čisto
drugače, ali pač? Običajno še kakšnemu iz mlajše generacije povemo kakšno
zgodbo o tem, kako se je takrat vrednotilo
darila, kako smo bili zadovoljni s kakšnim
malim darilcem sestavljenim iz domačih
proizvodov oziroma »prirastkov«. Hočemo
jim pokazati, da jim gre danes lepše in da
so prazniki bolj »bogati«. Če pa dobro razmislimo, potem pridemo do spoznanja, da
je bilo v bistvu takrat lepše, ker smo imeli
več časa za »skupaj«, ker takrat starši niso
dneve in dneve »tajno« iskali po trgovinah
darila..Takrat smo bili enostavno več skupaj in več je bilo tudi pogovorov, tako smo
se tudi bolje poznali. Seveda je to vprašanje, ki ga lahko razume vsak na svoj način,
tako kot kdo hoče razumeti spremembe.
No, pred nami je tudi velik državni dan,
dan samostojnosti in enotnosti, spomin
na dneve pred več kot dvajsetimi leti, ko
smo Slovenci prvič v svoji zgodovini svetu
povedali, da želimo svojo državo. In, smo
jo dobili, plebiscit 23. decembra 1990 je
to željo, nedvomno potrdil z veliko večino
glasov vseh državljanov. Potem je začel v
naslednjem letu, proces osamosvajanja,
sprejemanja vseh formalnih postopkov za
realizacijo odločitve, ki smo jo državljani
naložili našim politikom takratnega časa.
Sledile so prve demokratične volitve, razglasitev samostojni in potem junija tudi, nekaj dnevna vojna itd. Tisto leto 1991 je bilo
kar »plodno« in polno, vseh velikih zgodovinskih dogodkov. Škoda, da je spomin
na vse to tako zelo »zbledel« in da danes
tako malo cenimo pridobitve tistih časov.
Takrat smo sprejeli tudi svoje nove simbole in »pokopali« stare, v teh časih pa se
kar pogosto dogaja, da se nekaterim toži
po njih. Saj ni nič narobe, če so komu še
vedno bolj všeč, samo simbole pač država
uradno potrdi in veljajo potem neka pravila
njihove uporabe. Smo pač Slovenci vedno
nekaj posebnega. Res je, da se v kriznih
časih človek pač obnaša drugače kot bi se,
če bi bilo vse lepo in bi vsi živeli v izobilju. Tako pač je, upajmo, da bo jutri bolje
in tolaži nas lahko dejstvo, da tu na deželi živijo ljudje, ki so vajeni skromnosti in
razumevanja. To je tisto, kar daje človeku
notranjo vrednost.
Uredniški odbor vam ob iztekajočem se
letu želi resnično pravo družinsko praznovanje, vsem veliko sreče ob prehodu
v novo leto in čestitamo vam za dan samostojni in enotnosti. Pomislite v teh dneh
na vse osamljene in bolne, ki jih poznate,
pa jim poklonite kakšno uro časa za pogovor, če jim je to všeč in če veste, da ste
zaželjeni. Bodimo pri tem resnično tudi
malo obzirni, človek, ki je ostarel in bolan,
nam pač iz vljudnosti odpre vrata, mi pa bi
morali oceniti ali nas ljudje sprejmejo resnično zgolj iz vljudnosti ali pa so res veseli vsakega samovšečnega obiskovalca,
ki pač vsako leto stresa pri hišah »enake
šale«? Bi blo res dobro malce razmisliti, ko
načrtujete obiske in prodajo koledarčkov,
ki jih imamo potem že kar na ducat. V teh
prazničnih časih so nekateri res radi sami
in v miru, prisluhnejo tišini... Saj je tudi še
januar, ali ne?
Pomislimo tudi na druga bitja tega planeta, ki jim radi s svojim razuzdanim načinom
praznovanja zagrenimo življenje in bivanje.
Petarde, ognjemeti so za naše živali, ki jih
imamo doma in, ki živijo v naravi okoli nas,
pravi pekel. Zakaj mislimo, da smo edina
bitja, ki imamo pravico na tem planetu uživati na način, kot se nam zahoče?
Uredniški odbor Glasila občine Šentilj
vam želi toplino v srcu, izpraznite v teh
dneh svojo dušo sovraštva in gneva, ki nas
polni ta sedanji tempo življenja, ta boj za
več in še več - denarja, bogastva. Pravijo, da je tistim, ki nimajo vsega »preveč«
, ki se ne »kopljejo« v materialnem bogastvu, da tistim teče življenje bolj mirno in so
pravzaprav bolj »bogati« in tudi bolj srečni.
Poskusimo.
Urednica glasila Marta Muster
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Županov uvodnik
Spoštovane občanke, spoštovani
občani in ostali bralci našega Glasila!
Leto se hitro bliža koncu. Ne glede kakšno je bilo za
vsakega izmed nas, se vsi počasi že pripravljamo na praznike.
Za vsako leto, ki mine upamo, da je zadnje ta slabo,
ampak slabemu ni videti konca. In tudi napovedi niso obetavnejše.
Obeta se nam nov davek na nepremičnine. Za našo občino ne pomeni nič dobrega, predvsem manj denarja, že
v tako vedno manjšo vrečo. Bomo videli.
Ni pa vse v tem letu bilo slabo. Dokončali smo zadnjo
fazo obnove trga in obvoznice Velka. Prva faza je bila
ureditev prireditvenega prostora. Vedno ko sedim v polnim avditorijem prireditve Ujemi ritem sveta doma, dobim
potrdilo, da je prav, da smo se odločili za to investicijo.
Druga faza je bila izgradnja obvoznice Velka in tretja faza
dokončna ureditev trga, ki smo jo zaključili letos. S tem je
zaključena celotna investicija obnove trga Velka. Začetek
investicije sega vse od leta 2003 do 2013. Vložena sredstva znašajo cca 2,5 milijona, od tega je velik del sredstev
bil pridobljen iz naslova Evropskih sredstev.
V Sladkem Vrhu smo odkupili stavbno zemljišče za razširitev Sladkega Vrha, v načrtu je izvedba visokovodnih
protipoplavnih nasipov. Pridobljena je dokumentacija za
tretji odstavni pas pri OŠ Sladki Vrh. Izvaja se projektna
dokumentacija za ureditev središča naselja Sladki Vrh. V
teh dneh bo izdano dovoljenje za izgradnjo trgovsko-poslovnega objekta družbe Jagros d.o.o.
Dokončana je nova kanalizacija v Selnici ob Muri in na
Soplu, kjer je urejena tudi nova e širša cesta ter novo križišče. Obnovljena je tudi cesta proti Srebotju.
Dokončana je investicija »Novi Zdravstvenih dom Šentilj«, preselitev bo prihodnje leto, meseca marca. Uspešno
potekajo tudi dela na kanalizaciji Pot na Novine in Novine,
investicija bo končana drugo leto. Največja investicija je
vsekakor obnova cevovoda in izgradnja vodohrana v Štrihovcu, to je pomembno za celotno občino, saj 2/3 vode
dobivamo iz Maribora. S tem smo zagotovili preskrbo
vode v občini za nadaljnja leta.
Naštel sem samo večje investicije, pri tem pa ni upoštevano reševanje plazov na cestah, katere smo sprotno
reševali, da so ceste bile prevozne. Največ plazov je na
območju KS Sladki Vrh in KS Velka.
Velik problem je zagotavljanje požarne varnosti na območju KS Sladki Vrh. PGD Paloma Sladki Vrh je že polne
4 meseci brez pooblastila za opravljanje javne gasilske
službe. Gasilci Sladkega Vrh vztrajajo in svojo pravico
iščejo sedaj na sodišču. S tem, da tožijo GZ Slovenske
gorice in vse njene članice. O dogajanjih glede gasilcev
smo vas izčrpno obvestili že s posebnim Informatorjem in
prejšnjim Glasilom.
Občina ne more pristati na to, da sredstva, ki jih je občina vložila v Dom in v gasilsko opremo skupaj s tovarno,
ne bi bila v uporabi, kadar je to nujno potrebno za reševanje ljudi in premoženja. Zato ne morem razumeti, da se
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
tega posamezni vodilni gasilci Sladkega Vrha ne zavedajo, Prišlo je celo tako daleč, da so svojevoljno zamenjali
ključavnice na domu in občini preprečili dostop. Iz vsega tega je razvidno, da kot odgovorna oseba za požarno
varnost moram storiti vse, da za območje KS Sladki Vrh
zagotovim enako varnost in zaščito. Natopil je trenutek,
da občina povzame vsa pravna sredstva, da se zadeva
uredi.
Na koncu bi se želel zahvaliti vsem, ki ste pomagali soustvarjati za dobro občine in občanov. Zahvala gre celotnemu občinskemu svetu, koaliciji, g. Bojanu Belna, vsem
odborom KS, delovnim telesom občinskega sveta, zavodom, humanitarnim in ostalim društvom, šolam ter mojim
sodelavcem. Pri tem bi se spomnil tudi na bolne in pomoči
potrebne. Pomagajmo jim, vsak po svojih močeh.
Vesel sem, da tudi mladi v tej dobi kapitalizma, še imajo
čut za pomoči potrebne. Tako se je tudi mlada odvetnica
odločila, da bo v prostorih občine dvakrat mesečno nudila
brezplačno pravno pomoč.
Čestitke ob dnevu državnosti
in lepe prihajajoče praznike vam želi
vaš župan Edvard Čagran
Spoštovane občanke in občani!
Ob državnem prazniku, dnevu
slovenske samostojnosti in enotnosti,
26. decembru, vam iskreno čestitamo!
3
Javni razpis
JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev za pospeševanje samozaposlovanja
v občini Šentilj v letu 2013, št. 112-1/2013-302
Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o pospeševanju samozaposlovanja v občini Šentilj (MUV; št. 12/2011),
Odloka o proračunu občine Šentilj za leto 2013 (MUV;
št. 06/2013) in Odloka o proračunu občine Šentilj za leto
2012 (MUV; št. 06/2013).
1. Naziv in sedež sofinancerja: Občina Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. goricah
2. Predmet razpisa in okvirna višina sredstev za dodelitev:
Dodelitev sredstev sofinanciranja za samozaposlitve (za
pokrivanje zagonskih stroškov za pričetek dejavnosti), realizirane v letu 2013. Sredstva sofinanciranja predstavljajo državno pomoč DE MINIMIS.
Skupni okvirni znesek sredstev za sofinanciranje:
16.697,00 EUR.
Znesek sredstev, ki jih lahko pridobi posamezni prosilec:
do največ 1.669,17 EUR. Sredstva se dodelijo v sorazmernem deležu glede na število popolnih vlog in razpoložljivi znesek.
3. Upravičenci
Fizične osebe, ki so bile prijavljene kot registrirane brezposelne osebe pri Zavodu RS za zaposlovanje in so se
oziroma se bodo samozaposlile v letu 2013, kot samostojni podjetniki posamezniki, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost
ali kot ustanovitelji oziroma soustanovitelji gospodarske
družbe in so v tej družbi v rednem delovnem razmerju ali
kot samozaposleni kmetje, kateri so sklenili kmečko zavarovanje (polno obvezno ali prostovoljno obvezno).
4. Pogoji razpisa
Do sredstev je upravičena tista fizična oseba (ob upoštevanju vseh določil tega razpisa):
a; ki je bila pred samozaposlitvijo prijavljena kot registrirana brezposelna oseba pri Zavodu za zaposlovanje RS
najmanj tri mesece in se je samozaposlila:
• kot samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost ali
kot
• kot ustanovitelj ali soustanovitelj družbe, ki je v tej
družbi v rednem delovnem razmerju in opravlja registrirano gospodarsko dejavnost na območju občine
Šentilj ali kot
• samozaposleni kmetje, kateri so sklenili kmečko zavarovanje (polno obvezno ali prostovoljno obvezno)
b; ima stalno prebivališče, sedež podjetja in poslovne prostore na območju občine Šentilj.
Posebni pogoj: samozaposlitev mora trajati najmanj dve
leti.
4
Sredstva za samozaposlovanje se bodo dodeljevale
za:
- proizvodne dejavnosti,
- obrt in storitve,
- turizem in gostinstvo,
-kmetijske dejavnosti,
- ostale gospodarske dejavnosti,
- ter za družbene dejavnosti.
Pogojnost za dodeljevanje sredstev:
1. Sredstva se bodo dodeljevala le najkasneje do
30/6/2014 (zadnji možni dan za izplačilo sredstev) občine Šentilj v letu 2014.
2. Sredstva se bodo dodeljevala le v primeru izpolnitve pogoja iz prejšnjega stavka ter ob pridobitvi
pozitivnega mnenja Ministrstva za finance o strinjanju z navedeno državno pomočjo ter o tem, da
lahko posameznik – potencialni prejemnik prejme
državno pomoč (v kolikor že ni presegel državne
pomoči po pravilu de minimis).
Do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz
sektorjev (za te se sredstva ne bodo dodeljevala):
a. ribištva in ribogojstva,
b. premogovništva,
c. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
d. pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov
iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
• če je znesek pomoči določen na podlagi cene
ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna
podjetja dajo na trg,
• če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v
celoti prenese na primarne proizvajalce
e. podjetja v težavah
Državna pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom
povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot
je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami,
z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
5. Dokumentacija, ki jo mora upravičenec priložiti k
vlogi:
a; Obrazec A (del razpisne dokumentacije, katero dobite
na sedežu občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj.
si)
b; Obrazec B (del razpisne dokumentacije, katero dobite
na sedežu občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj.
si)
c; Parafiran obrazec C – vzorec pogodbe (del razpisne
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Javni razpis
dokumentacije, katero dobite na sedežu občine Šentilj ali
na spletni strani www.sentilj.si)
č; Dokazilo o opravljanju gospodarske dejavnosti:
- samostojni podjetnik posameznik: kopija sklepa o vpisu
v poslovni register Slovenije (potrdilo AJPES) ali druga
ustrezna dokazila v skladu z veljavno zakonodajo,
- ustanovitelj oziroma soustanovitelj družbe: kopija izpiska iz sodnega registra,
- samozaposleni kmetje: kopija dokazila o kmečkem zavarovanju (polno obvezno ali prostovoljno obvezno),
- v primeru zaposlitve na področju družbenih dejavnostih:
kopija odločbe pristojnega ministrstva.
d; Kopija obrtnega dovoljenje (če opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost).
e; Dokazilo o stalnem prebivališču na območju občine
(potrdilo Upravne enote Pesnica), ki ne sme biti starejše
od treh mesecev.
f; Kopijo pogodbe, sklenjene z Zavodom RS za zaposlovanje in sicer: o samozaposlitvi ali povračilu stroškov plačila prispevkov (v kolikor je ta pogodba s posameznikom
sklenjena).
g; Potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, da je bil vlagatelj/ potencialni upravičenec, preden se je samozaposlil,
najmanj tri mesece prijavljen kot registrirana brezposelna
oseba.
h; Kopijo obrazca M-1/M-2 (prijava v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
i; Poslovni načrt, ki mora biti narejen za vsaj pet let poslovanja in mora obvezno vključevati finančno analizo, analizo poslovanja in analizo trga.
j; Obrazec D - Izjavo o morebitni pridobitvi sredstev iz javnih virov za ta namen (del razpisne dokumentacije, katero
dobite na sedežu občine Šentilj ali na spletni strani www.
sentilj.si).
6. Rok in način prijave na razpis:
Razpis je odprt do 31/12/2013.
Vlogo z dokumentacijo v zaprti kuverti z označitvijo v
levem spodnjem kotu »Ne odpiraj – Razpis samozaposlovanje« in z imenom ter naslovom pošiljatelja na hrbtni
strani je potrebno poslati na naslov: Občina Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. Goricah. V kolikor vloga
ne bo označena na način, kot je zapisano v prejšnjem
stavku, ne bo obravnavana in bo vrnjena vlagatelju. Odpiranje vlog bo izvedla posebna komisija, imenovana za ta
namen. Odpiranje vlog se bo opravilo v mesecu januarju
2014 in ne bo javno. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane
dokumentacije oz. ne bo ustrezala razpisnim pogojem, bo
prosilec pisno obveščen s pozivom za dopolnitev vloge.
Če vloga v predvidenem roku ne bo dopolnjena, je komisija ne bo obravnavala. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu
razpisa najkasneje do 30/4/2014. S potencialnimi prejemniki bo podpisana pogodba. Dodatne informacije na tel.
št. 650-62-00, ga. Pucko.
7. Obravnava vlog
Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi razpisnimi pogoji.
8. Občina si pridržuje pravico, da lahko odstopi od razpisa v vsakem trenutku brez razloga in da lahko razporedi
manj sredstev, kot je določeno v drugi točki tega razpisa.
Župan občine Šentilj
Edvard Čagran
POGODBENE POŠTE
Pošta Slovenije d.o.o. zaradi spremenjenih življenjskih
navad uporabnikov poštnih storitev in liberalizacije trga
poštnih storitev v prihodnjem letu načrtuje več projektov
za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram. Obseg storitev na poštah je vse manjši, ta se je na
posameznih poštah skrčil na obseg, ki ne omogoča ohranitve zdajšnjega načina delovanja.
Pošta Slovenije že sprejetim ukrepom, dodaja še novega in sicer preoblikovanje nekaterih zdajšnjih pošt v pogodbene pošte. Poglavitna značilnost pogodbene pošte
je v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi
z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško …) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske
vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti. Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene
pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše.
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Pogodbena pošta uporablja zdaj veljavno poštno številko in žig pošte. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih.
Prostori morajo biti praviloma v pritličju in dostopni za
invalide, poleg tega pa morajo ustrezati tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije. Pogodbena pošta bo opravljala
celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Pošten banke
Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih
pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov (poštne znamke, kuverte, paketna embalaža).
V načrtu Pošte Slovenije je, da se v pogodbeno pošto
preoblikuje pošta 2215 Ceršak. V kolikor ste zainteresirani, da postanete pogodbenik Pošta Slovenije se za podrobnosti obrnite na Pošto Slovenije, PE Maribor.
OU
5
Občinska uprava
Zakon o davku na nepremičnine
DZ je 15. Novembra 2013 sprejel
zakon o davku na nepremičnine. Zakon začne veljati 1. 1. 2014. Pripravlja se zahteva za oceno ustavnosti
zakona, ki jo je napovedalo združenje občin Slovenije.
Zakon o davku na nepremičnine
uvaja nov sistem davka na nepremičnine, s katerim se nadomesti dosedanja obdavčitev nepremičnin z
nadomestilom za uporabo stavbnih
zemljišč, davkom od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest
ter davkom nepremično premoženje
večje vrednosti. Prihodek od davka
na nepremičnine je deljen med občine in državo, in sicer državnemu
proračunu pripada 50 % prihodka
od obdavčitve po osnovnih davčnih
stopnjah, 50 % prihodka pa pripada
občinam, na območju katerih se nepremičnine nahajajo. Zaradi posledic
na ravni financiranja občin, kjer bo z
uvedbo davka lahko prišlo do velikih
sprememb v obsegu prihodka iz tega
vira (povišanje ali znižanje), se uvaja
triletno prehodno obdobje, v katerem
se davek kot prihodek države, vsaki
posamezni občini pa zagotovi enak
prihodek, kot je znašal znesek odmerjenega nadomestila za uporabo
stavbnih zemljišč lani.
Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum 1.
januar leta odmere, evidetirane v
registru nepremičnin, ali izpolnjujejo
pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. S tako
široko definicijo se v obdavčitev vključujejo vse vrste stavb, pa tudi vse
vrste zemljišč, torej tudi kmetijska in
gozdna zemljišča.
Davčna osnova je posplošena tržna vrednost. Dodatno zakon določa,
da se za 2014 davčna osnova stanovanjskim nepremičninam zniža na 80
%, 2015 na 80 %, 2016 pa se upošteva 100 % posplošena tržna vrednost
nepremičnine.
Kot zavezanec za davek se določa lastnika, fizično ali pravno osebo.
Izjemoma se lahko obveznost plačila
davka za nepremičnino v lasti države
ali občin prenese na upravljavce, v
primeru finančnega lizinga na lizingojemalce, izjema pa je določena tudi
za stanovanja, katerih uporaba na
podlagi sodne odločbe prenesena na
najemnike. V takem primeru je zavezanec najemnik. Davka so oproščene nepremičnine, ki so evidentirane
kot gospodarska javna infrastruktura
in nepremičnine v lasti humanitarsnih
organizacij, sakralni objekti v lastni
registriranih verskih skupnosti in kulturni spomeniki ter neplodna zemljišča in varovani gozdovi.
Zakon določa različne stopnje za
različne vrste nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine, v katerih biva
zavezanec ali jih daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem (rezidenčne
stanovanjske nepremičnine), se predlaga davčna stopnja v višini 0,15 %.
Za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine se davčna stopnja poviša
na 0,5 %. Za stanovanjske nepremičnine s posplošeno tržno vrednost nad
500.000,00 € (rezidenčne in nerezidenčne) pa se dodatno davčna stopnja poveča za 0,25 odstotne točke.
Za poslovne in industrijske nepremičnine se določa stopnja stavka
v višini 0,75 %, izjemoma pa se za
energetske objekte določa nižja stopnja, in sicer 0,4 %.
Nižja stopnja davka se določa tudi
za kmetijske objekte, in sicer 0,3 %,
za druge stavbe, kamor se uvrščajo stavbe za javno rabo in za drugo
splošno rabo pa 0,5 %. Posebej se
urejajo stopnje za zemljišča, in sicer se za kmetijska zemljišča določa
stopnja 0,15 %, za gozdna zemljišča
0,07 %, za zemljišča za poslovno in
industrijsko rabo 0,75 %, za zemljišča za energetsko rabo stopnja 04 %
in za druga zemljišča stopnja 0,5 %.
Lastniki nepremičnin bodo do 1.
februarja 2014 prejeli obvestila s podatki i nepremičninah, posplošeni trni
vrednosti, davčnih stopnjah in o izračunanem na nepremičnine. Zoper
odločbo o odmeri davka bo dovoljena
pritožba skladno z Zakonom o davčnem postopku.
Povzeto iz glasila Združenja
občin Slovenije – Glas občin
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTILJ
V letu 2013 smo uspeli dokončati tudi investicijo Zdravstveni dom Šentilj. Poslovni prostori naj bi bili namenu predani do marca 2014.
uo
6
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Občinska uprava
Anarhija parkiranja v centru Sladkega Vrha
V zadnjem Glasilu smo objavili fotografiji nepravilnega parkiranja v centru Sladkega Vrha. Fotografiji smo objavili z namenom, da vse kršitelje opozorimo na storjene prekrške in v nadaljnje opozorilo. Žal ugotavljamo,
da se s tem kultura parkiranja v Sladkem Vrhu ni spremenila.
V skladu z določbami ZPrCP je ustavitev in parkiranje je
prepovedano:
1. na prehodu za pešce, stezi za pešce, pločniku ali v
območju za pešce. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti
za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče;
2. na prehodu za kolesarje;
3. na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali
kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke
označena s predpisano označbo na vozišču;
4. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu;
5. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji
manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice;
6. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če
je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo;
7. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu
in nadvozu;
8. na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi
vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena
ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem
ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu.
Na postajališčih zunaj vozišča lahko ustavljajo in parkirajo policisti in občinski redarji pri opravljanju svojih
nalog, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu.
9. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod
vrhom klanca ipd.);
10. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim
oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno
črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti
širok manj kot 3 m;
11. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni
prometni znak;
12. na vozišču v naselju, kjer
poteka dvosmerni promet
in ločilne črte niso vrisane;
13. na vozišču ceste zunaj naselja;
14. na smernem vozišču ceste
v naselju z dvema ali večprometnimi pasovi;
15. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene
prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih
vozil (npr. cestno telo, cestni otok, odstavni ločilni in
robni pas, bankina itd.);
16. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali
do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt
ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev
ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisano prometno signalizacijo, če pa so na vozišču pri
vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano
označbo na vozišču;
17. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen
za osebe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona;
18. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
19. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora biti označena s predpisano
prometno signalizacijo;
20. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno
dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo;
21. kjer je to v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo.
Kršitelje lahko kaznuje tako policija, kot tudi občinski redarji. Na vse voznike apeliramo, da začno dosledno upoštevati cestno prometne predpise tudi glede parkiranja,
saj bo Medobčinsko redarstvo in inšpektorat s 1. 1. 2014
začel izvajati poostren nadzor.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
»Odvetnica Vanja Jelen Polanc v prostorih Občine Šentilj, Maistrova ulica 2, Šentilj v Slov.
gor., nudi vsako prvo in tretjo sredo v mesecu brezplačno pravno pomoč (predvsem v obliki
ustnih pravnih nasvetov) in sicer v času od 15:00h do 16:30h. Zaradi lažje organizacije in v
izogib nepotrebnemu čakanju je zaželjeno, da se zainteresirane osebe predhodno najavijo na
tel. št. 041/504-076.«
ou
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
7
Iz poslanskih klopi
Drage občanke in občani!
V zadnjem obdobju so bili na predlog vlade Alenke Bratušek v Državnem zboru sprejeti razni ukrepi, ki
bodo slovenskim državljankam in državljanom prinesli veliko težav. S tem
predvsem mislim na nove davke, ki
bodo imeli veliko negativnih posledic
za podeželje in seveda tudi najbolj
ranljive skupine v naši družbi. Naj
poudarim, da sem takšnim rešitvam
v Državnem zboru ostro nasprotoval,
ker se zavedam, kakšne posledice
bodo imele te nove obremenitve za
večino naših občank in občanov.
Najprej nekaj besed o zakonu, ki
uvaja davek na nepremičnine. Po
moji oceni je to zelo pomemben zakon, v katerem gre za poseg v pravice, ki so v Sloveniji varovane z
ustavo. Zakon ni samo nepravičen,
je tudi škodljiv za nacionalno gospodarstvo. Dolgoročne posledice bodo
zmanjšanje števila investicij, ker bo
gospodarstvo dodatno obremenjeno, zaradi tega bo manj delovnih
mest,kar bo na drugi strani povzročilo
dodatne pritiske na socialne transferje itd. Ocenjujem, da gre za napad na
slovensko gospodarstvo, še posebej
na obrtništvo, malo in srednje podjetništvo, na podeželje in ne nazadnje,
na pridnost. Obdavčeni so tisti, ki so
si z varčevanjem, ali pa z odplačevanjem kreditov uspeli zagotoviti streho
nad glavo, tisti, ki so to potrošili za
luksuz,pa ne bodo dodatno prizadeti
z obdavčitvijo. Ker je Zakon o davku
na nepremičnine več kot očitno kri-
vičen, ga v SDS, SLS in NSi nismo
podprli.
Naslednji je Zakon o dohodnini.
Prepričan sem, da je rešitev v tem
zakonu, ko gre za dvojno obdavčitev zaposlenih v tujini, nesprejemljiva, škodljiva in nedopustna. V sami
razpravi v Državnem zboru sem zelo
jasno povedal, da ljudje, ki ste si poiskali delo v tujini, tega niste storili, ker
bi želeli privilegirano življenje, pač pa
zato, ker v naši državi niste imeli možnosti zaposlitve in tudi zato, da bi to
državo razbremenili plačila socialnih
transferjev. Prav tako sem opozoril,
da večino denarja, ki ga zaslužite v
tujini, porabite v naši državi in tako
plačujete dovolj davka. Namesto,
da bi vas država nagradila, vas je s
takšno rešitvijo in sprejemom tega
zakona kaznovala. To je nedopustno.
V SDS smo takšnim rešitvam ostro
nasprotovali.
Prepričan sem, da niste spregledali Resolucije največje politične sile
v Evropi, kateri pripada tudi Angela
Merkel, Evropske ljudske stranke
(EPP) o stanju v Sloveniji, ki je bila
sprejeta v Bruslju, 13. novembra
2013. V resoluciji EPP izraža veliko
zaskrbljenost nad pristranskim delovanjem naše sodne veje oblasti in
nedopustno politično gonjo brez vsakršnega dokaza proti Janezu Janši.
Poudarja nujnost sprejema zakona o
lustraciji. Njene ugotovitve bi nas morale prepričati, da je potrebno čimprej
presekati z omrežji in vsemi tistimi, ki
iz ozadja uničujejo to državo. Čas je,
da začnemo na sodoben način uresničevati demokracijo, kjer bomo vsi
enaki pred zakonom, kjer bo vladalo
poštenje, pravičnost in vladavina prava.
Drage občanke in občani, pred
nami je najlepši čas v letu, zato Vam
in Vašim dragim ob tej priložnosti želim srečen in blagoslovljen Božič ter
ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. Leto, ki prihaja,
pa naj Vam prinese zdravja, osebnega zadovoljstva in miru.
Vaš poslanec
Marijan Pojbič
CENTER ZA SOCIALNO DELO MARIBOR, Zagrebška 72, M A R I B O R
VARNA HIŠA MARIBOR
NASTANITVENI PROGRAM VARNA HIŠA MARIBOR
Strokovne delavke nastanitvenega programa Varna hiša Maribor že od marca tega leta delujemo vsako drugo
sredo v mesecu, od 10. do 12. ure v prostorih občine Šentilj, z namenom, da se približamo ženskam in otrokom, ki
preživljajo družinsko nasilje in jim omogočimo čim enostavnejšo dostopnost do naših storitev.
Ker nam je mar, želimo ob iztekajočem letu nagovoriti žrtve družinskega nasilja in jih opozoriti, da je povzročanje
nasilja hudo kršenje človekovih pravic, ki je po naši zakonodaji kaznivo dejanje ter jih vzpodbuditi, da prekinejo nasilje.
Tako kot doslej, vam bomo dostopne tudi v prvi polovici leta 2014 za individualne razgovore. Lahko si boste osebno pridobile vse informacije o možnih oblikah pomoči, ki vam bodo v oporo pri vaši poti iz nasilja. Prav tako nas lahko
pokličete na tel. štev. 02/480 11 86 ali 87.
Strokovni tim varne hiše Maribor
8
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Knjižnica
KNJIŽNICA ŠENTILJ
Knjižnica Šentilj, ki je enota razvejane mreže knjižnic
Mariborske knjižnice, ima v občini Šentilj dolgo in zavidajočo tradicijo. Skozi leta je knjižničarstvo nenehno iskalo
napredek in možnosti, kako v tako hitro tehnološko razvijajočem se svetu ohraniti knjigo živo in dostopno bralcem.
Knjižnica Šentilj je v vsakem pogledu temu razvoju dosledno sledila. Informacijski razvoj, preselitev knjižnice iz
utesnjenih prostorov, dosledno dopolnjevanje knjižnične
zbirke ter tkanje vezi s prebivalci, vzgojno-izobraževalnimi
ustanovami, društvi in drugimi, ki si prizadevajo za popestritev kulturnega življenja v občini. Pravilne odločitve in
posluh za kulturo branja je zagotovo pripomoglo k temu,
da je knjižnica danes prostorna, da se ponaša z aktualno
knjižnično zbirko in da je v okolju, kjer se nahaja, našla
svoje zveste bralce. Knjižnica v svojem naročju ne skriva
le knjig, ki pokrivajo vse plasti človekovega udejanjanja,
ampak tudi pravljični svet za tiste najmlajše, ki bodo bralci
šele postali, ustvarjalnice, razstave, srečanja z ustvarjalci
… Knjižnični prostor že dolgo ne pozna samo tišine med
policami, ampak je postal odprt prostor druženja, igre,
ustvarjanja, brskanja po vsebinah svetovnega spleta, pa
vendar še zmeraj oddiha in sprostitve ob dobrem branju v
mirnem kotičku knjižnice.
Ker se leto bliža svojemu koncu, se tudi knjižnica ozira
nazaj po mesecih, ki so se prehitro izmaknili času. In ta
tudi v tem letu ni bil preveč prijazen. S februarjem 2013
je Mariborska knjižnica zaradi nenaklonjenih razmer v
kulturi bila primorana uvesti letno članarino. Neprijetna
poteza, ki pa je ohranila knjižnico vitalno in optimistično
za prihodnje dni. Na ta način je namreč obstal standard
dopolnjevanja knjižnične zbirke. Ukrep ste občutili tudi
bralci Knjižnice Šentilj. Na tem mestu je prav, da se Vam
v imenu Mariborske knjižnice zahvalim za razumevanje,
podporo in da smo skupaj to zgodbo pripeljali do pozitivnega zaključka. Z veseljem namreč pregledujem šte-
vilke, ki kažejo, da obisk v knjižnici vsako leto raste, da
v knjižnico zahaja vse več mladih bralcev, ki na različne
načine preživljajo svoj prosti čas. Veseli me, da knjižnico
redno obiskujejo najmlajši, ki pridejo le po pravljico, in tisti, ki si zaželijo dober film ali listanja po več kot tridesetih
naslovih časopisja in revij. Bralci in obiskovalci ste tisti,
ki knjižnico ohranjate živo, in le skupaj lahko ustvarjamo
kreativen, prijeten in smiselni knjižnični prostor.
Tudi v naslednjem letu v knjižnici ohranjamo tradicijo
pripovedovanja pravljic, ki potekajo drugi ponedeljek v
mesecu, na voljo je razstavni prostor, veselimo se novih
bibliopedagoških srečanj ter sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in društvi. Vsakega Vašega namiga, kakšnih vsebin si v knjižnici še želite, bomo zelo
veseli.
Naj Vam v letu 2014 krajša čas dobra knjiga, ki zlahka
postane navdih za nov dan.
Sabina Kotnik
vodja Knjižnice Šentilj
Priznanje Pikine bralne
značke
V decembru smo v Knjižnici Šentilj pripravili ustvarjalno delavnico, kjer smo pletli dekorativne vence
in se tako pripravljali na okrasitev naših domov za
prihajajoče praznične dni. Ustvarjalno delavnico je
obiskala tudi Lana Vouk, ki smo ji ob tej priložnosti
izročili priznanje Pikine bralne značke, ki je v tem
letu potekala v sodelovanju s Knjižnico Velenje, kjer
je Pika Nogavička tudi doma. Lana je vestna obiskovalka knjižnice, kjer radovedno in z zanimanjem
prebira knjige, ki jih odkriva na knjižnih policah. Tako
je tudi pridno prebirala knjige, ki jih je Pika uvrstila
na seznam »najboljših knjig dežele Taka Tuka«. Lani
seveda čestitamo! Mladi bralki želimo, da ji nikoli ne
zmanjka te knjižne radovednosti , ki jo vedno znova
pripelje čez knjižnični prag.
Sabina Kotnik, vodja Knjižnice Šentilj
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
9
Gasilska zveza Slovenske gorice
IZKLJUČITEV PGD PALOMA SLADKI VRH
IZ ZVEZE - POJASNILO
Gasilska zveza Slovenske gorice,
skupaj z devetimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v občinah Kungota,
Pesnica in Šentilj in vsemi njihovimi
člani ter ostalimi poznavalci razmer,
smo se ob posredovanju pisanja v
javnost, ki ga je sprožilo Prostovoljno
gasilsko društvo Paloma Sladki vrh,
zgrozili in bili presenečeni nad tako
enostranskim pisanjem (glej članek
v časopisu Slovenske novice, dne
27.1.2013). Več kot očitno je bil namen takratnega prispevka, s strani
peščice ljudi, ki so absolutni krivci za
nastalo situacijo, blatiti bratovščino
preko 700 gasilcev, ki si tega nikakor
ne zaslužijo.
Namen našega pisanja je izključno predstavitev dejstev in nikakor
ne blatenje drugih in podobnih nizkih
udarcev, ki smo jih bili deležni s prvotnim člankom. Po tehtnem premisleku
smo se odločili, da javnost moramo
seznaniti z resnico, saj ugotavljamo,
da je veliko ljudi iz območja KS Sladki
vrh ter občine Šentilj v zmoti.
Dejstvo je, da je bilo gasilsko društvo PGD Paloma Sladki vrh iz zveze
društev izključeno legitimno in zgolj
na podlagi ugotovljenih večkratnih
kršitev, ki so trajala več let. Ker s kršitvami ni prenehalo in društvo kljub
opozorilom zveze ni ukrepalo zoper
odgovorne za kršitve, je bilo v mesecu februarju izključeno iz zveze. Ob
tem je potrebno poudariti dejstvo, da
je vseh 9 gasilskih društev, ki delujejo
na območju občin Kungota, Pesnica
in Šentilj, soglasno sprejelo sklep o
izključitvi. Predhodno je vseh 9 društev tudi soglasno sprejelo stališče,
iz katerega je razvidno, da dajejo
vso podporo vodstvu gasilske zveze
in pozivajo k izključitvi PGD Paloma
Sladki vrh.
Zmotno je mišljenje ljudi, ki imajo PGD Paloma Sladki vrh za žrtev.
Javnost mora biti seznanjena, da je
za nastalo situacijo odgovorna peščica vodilnih ljudi v PGD Paloma
Sladki vrh, saj so grobo kršili pravila
in moralno etična načela ter kodeks
gasilske etike, na kar so bili znova
in znova opozarjani. Številne kršitve
segajo v leto 2005, vse do leta 2012.
S kršitvami je gasilska zveza vodstvo PGD Paloma Sladki vrh sprotno
seznanjala in poskušala na miren način situacije blažiti. Slednje je znova
in znova ignoriralo odločitve zveze,
da zoper odgovorne za kršitve v svojem društvu ustrezno ukrepa.
Kršitve in kljubovanja PGD Paloma
Sladki vrh, so prerasla v njihov spor
z vsemi ostalimi gasilskimi društvi v
treh občinah, Gasilsko zvezo Slovenske gorice, Gasilsko zvezo Slovenije
in na koncu tudi z Občino Šentilj.
Zaradi preprečitve razpada gasilske zveze, kar bi imelo za posledico ogroženost požarne varnosti, ne
samo v Občini Šentilj, temveč tudi v
Občinah Kungota in Pesnica, je bilo
v mesecu februarju letos na izredni
skupščini sporno društvo izključeno,
posledično pa je bila z njimi s strani
Občine Šentilj prekinjena pogodba za
opravljanje javne gasilske službe.
Gasilska zveza Slovenske gorice
se seveda zavzema za ponovno delovanje gasilskega društva iz območja Sladkega vrha, predvsem iz razlogov razbremenitve preostalih treh
gasilskih društev v občini, ki trenutno
opravljajo javno gasilsko službo tudi
na območju KS Sladki vrh. Seveda
pa zveza, glede na celotno dogajanje, ne bo v svoje vrste sprejela
društva, kjer se bodo pojavili ljudje,
ki so odgovorni za vse prej opisane
kršitve. Enako ne ugotavlja samo Gasilska
zveza Slovenske gorice, temveč tudi
Gasilska zveza Slovenije in Občina
Šentilj, s katerimi smo glede nastale
situacije enotni.
Iz opisanega je tako potrebno ugotoviti, da za nastalo situacijo ni krivo
društvo PGD Paloma Sladki vrh, temveč zgolj nekaj vodilnih članov v tem
društvu, saj je njihov odnos neprimeren, njihovi osebni interesi pa se postavljajo nad interese društva.
Gasilska zveza Slovenske gorice je
soglasno, vsa leta, podpirala bivšega
predsednika in ga še sedaj, saj je veliko časa in dela žrtvoval gasilstvu. To
je bilo potrjeno tudi dne 12.10.2010
na izredni skupščini gasilske zveze, kjer je predsednik dobil 100%
podporo volilnih delegatov, vključno
s takratnimi delegati PGD Paloma
Sladki vrh. Takšnega blatenja s strani
peščice vodstva PGD Paloma Sladki vrh (prepričani smo, da ne s strani
društva) preko medijev si ne zasluži,
nikakor pa ne s stvarmi, ki niso v povezavi z gasilstvom in kaže na nek
nivo, ki si resnega gasilstva, vsaj po
našem mnenju, ne zasluži.
V Šentilju v slovenskih goricah,
dne 13.12.2013
Predsednik Samo Vrtin
Občina ŠENTILJ
Maistrova ul. 2, 2212 ŠENTILJ
Telefon: 02 65 06 200, faks: 02 65 06 210
e-pošta: [email protected]
Uradne ure: - ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure
- ob torkih od 8. do 12. ure
- ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure
- ob četrtkih od 8. do 12. ure
- ob petkih od 8. do 12. ure
10
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Občinsko poveljstvo
OBČINSKO GASILKO POVELJSTVO ŠENTILJ
Spoštovane občanke, občani občine Šentilj!
Čas nam ob vsakdanjih obveznosti
prehitro mineva. Za nami je pomlad,
poletje , jesen in že je tukaj pred vrati
zima katera nam zaznamuje konec leta
2013.
Za prostovoljna gasilska društva
PGD Šentilj, Ceršak in Velko, je bilo to
leto posebno naporno v smislu nenehnega pritiska do nas glede soglasne
izključitve članico zveze PGD Palomo
Sladki Vrh.
Osebno spoštujem novinarsko delo.
Glede enostranske javne objave ogorčenega prostovoljnega gasilskega
društva Palome Sladki in na razna provokativna pisanja po spletnih straneh
znanega neodvisnega novinarja v Šentilju, moram predstaviti za javnost tudi
drugo plat zgodbe občinskega poveljstva Šentilj na razvpiti naslov »Užaljena gasilska zveza izključila PGD
Sladki Vrh«.
Gasilsko zvezo Slovenske gorice
povezujejo tri občinska poveljstva. To
so: OGP Šentilj, OGP Pesnica in OGP
Kungota.
V sklopu občinskega poveljstva Šentilj, so delovala štiri gasilska društva.
PGD Šentilj, PGD Ceršak, PGD Paloma Sladki Vrh in PGD Velka.
Občina Šentilj je s pomočjo tovarne
Palome Sladki Vrh vsa leta nazaj namenjala posebno pozornost do PGD
Palome Sladki Vrh (financiranje gasilskih novih vozil- opreme in izgradnje
novega gasilskega doma na ključ). Na
žalost si je ožji krog vodstvenega kadra, ta gasilski dom dobesedno prilastil.
To pomeni »če niste z nami, ste proti
nam« . Odnosi so se z ostalimi društvi
in zvezo vedno bolj vidno oddaljevali v
smislu tovariškega medsebojnega gasilskega sodelovanja. (žaljiva verbalna
obrekovanja, prirejanje osebnih podatkov v tekmovalnih gasilsko športnih
disciplinah, samovoljno delovanje na
operativnem področju, biti operativni
član dveh društev, namerno širjenje nestrpnosti da sosednja društva, da niso
usposobljena za delovanje v operativnem področju, da zvezo vodijo sami
nesposobni ljudje itd… Pisanje žaljivih
dopisov županu občine Šentilj in vodstvo gasilske zveze Slovenije).
Na žalost so zadeve prišle tako daleč, da so članice 9 prostovoljnih gasilskih društev katere so povezane v
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
gasilsko zvezo Slovenske Gorice dne
28.02.2013 na izredni skupščini sprejeli soglasno sklep, da ni več mogoče
sodelovati s prostovoljnim gasilskim
društvom Palomo Sladki Vrh.
Status PGD Palome Sladki Vrh z
dnem 01.03.2013 postane v veljavi, da
ni več članica Gasilske zveze Slovenske Gorice.
Zakon o gasilstvo določa, da je
lahko za opravljanje javne gasilske
službe le tista prostovoljna gasilska
enota, ki se preko gasilskih zvez povezuje v gasilsko zvezo Slovenije
Dne 30.05.2013 sta se udeležila seje
novo izvoljeni predsednik GZ Slovenske Gorice in Župan občine Šentilj, na
željo vodstva PGD Palome Sladki Vrh.
Do dogovora na žalost,
»ni prišlo«.
Dne: 14.08.2013 je prišlo, do odvzema opravljanja javne gasilske službe,
zaradi statusa PGD PALOME. Vredno
je omeniti, da si Župan občine Šentilj
gospod Edvard Čagran, vseskozi prizadeva na vse načine, da društvo z
novim vodstvom na novo zaživi v domačem kraju, ne pa de se širijo lažne
govorice v javnosti. To, da so do nas
treh domačih gasilskih društev in do
župana, takšni verbalni ponižujoči pritiski v javnosti, je skrajno nepošteno –
nečloveško od takšnih ljudi. (poskusite
živet v naši gasilski prostovoljni vlogi)
Vodstvo samega društva namenoma
prezira izdane sklepe. Uporaba gasilskih vozil, na raznih udeležbah v gasilskih dejavnostih in uporaba gasilskih
vozil, za pridobitne dejavnosti. Društvo
je namenoma kljubovalo občini Šentilj
pri opremljanju gasilskega muzeja v
gasilskem domu. To so storila domača društva Šentilj, Ceršak, Velka in GZ
slovenske Gorice.
Vodstvo PGD Palome Sladki Vrh,
so si privoščili še to, da so na svojo
pest zamenjali ključavnice v gasilskem
domu, kateri je v lasti občine.
Glede novinarskega poročanja na
televizijskem kanalu A, čas izvoza na
INTERVENCIJO, smo vezani gasilci
na pravilo gasilske službe. Rečem lahko samo to, zavedajte se koliko prostovoljni gasilci tvegamo svoje življenje,
da čimprej pridemo v gasilski dom se
opremimo- izvozimo in pridemo na mesto INTERVENCIJE. Sum namišljenega posebej zadnjega stanovanjskega
požara. ( vljudno vabljeni med našo
prostovoljno delo)
OGP Šentilj je od prenehanja opravljanja javne gasilske službe PGD Palome Sladki Vrh, do sedaj na območju
krajevne skupnosti Sladki Vrh posredovalo v treh intervencijah.
• 20.08.2013 INTRVENCIJA 20:58
požar v naravi kraj Vranji vrh
(gozdnih in grmovnih površin)
Aktivirana društva PGD Šentilj,
Ceršak in Velka. Sodelovalo 39
gasilcev.
• 12.11.2013 INTRVENCIJA 13:08
Tovarna Paloma Sladki Vrh. Nesreča z nevarnimi snovi. Aktivirana so bila naslednja društva:
Industrijska enota tovarne PALOMA Sladki Vrh, Javni zavod Maribor (poklicni gasilci) Prostovoljna
gasilska društva Šentilj- Ceršak
in Velka. V intervenciji sodelovalo 42 gasilcev.
• 18.11.2013 INTRVENCIJA 17:24
Požar stanovanjskega objekta Vranji vrh. Aktivirana društva
PGD Šentilj, Ceršak in Velka. V
intervenciji sodelovalo 34 gasilcev
Zaradi lažnih dezinformacij na terenu krajevne skupnosti Sladki Vrh, se
gasilci omejenih domačih treh društev
nenehno soočamo z verbalnimi žaljivimi konflikti domačinov tega kraja, in v
medijskem domačem prostoru.
V septembru je občina Šentilj izdala
INFORMATOR uradno pojasnilo glede
zagotavljanja požarne varnosti na tem
območju. Očitno še to ni dovolj za lobi
posameznikov???
Na koncu mojega dopisa, vas vljudno
naprošam, da ne- nasedate takšnim
provokacijam v medijskem prostoru,
temveč nam pomagate urediti zadevo
v pravo smer, da bomo domači gasilci
iz občinskega poveljstva Šentilj, lahko nemoteno opravljali naše gasilsko
poslanstvo v našem prostoru ravno v
pomoč vam, ko boste to le potrebovali.
(nesreča nikoli ne- počiva)
Gasilski pozdrav: Na Pomoč
OGP Poveljnik: inž. Andrej Kmetič
Višji gasilski časnik
11
Kultura
OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA PALETKA 2013
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica, Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in
Osnovna šola Jarenina so 19. oktobra letos organizirali otroško likovno kolonijo PALETKA 2013, ki je potekala v prostorih osnovne
šole v Jarenini.
Paletka je oblika ustvarjanja v likovno problemsko naravnanih delavnicah, ki omogočajo,
da sodelujoči spoznajo najrazličnejše likovne
panoge, pristope in tehnike.
Tako so udeležencem dani pogoji za izraz
ustvarjalnih nagnjenj na čim več likovnih področjih. Delavnice so vodili ugledni likovni pedagogi, ki s svojimi referencami zagotavljajo,
da s sodelovanjem na Paletki najdejo možnost
uveljavitve mladi likovni talenti in njihovi mentorji ter osnovne šole od koder prihajajo.
Letos je sodelovala rekordnih 60 mladih, nadarjenih likovnih ustvarjalcev iz osnovnih šol
Rudolfa Maistra Šentilj, Sladki Vrh, Kungota,
Pesnica, Jakobski Dol, Jarenina, Angel Besednjak Maribor in Rada Robiča Limbuš. Dan so
preživeli z ustvarjanjem v 9 delavnicah. Mentorji delavnic so bili priznani likovni pedagogi
Katja Kozjek Varl, Ana Šuster Kraner, Nina
Šulin, Andreja Švec, Alen Krajnc, Brane Lazič,
Stanko Rijavec, Marko Šebrek in Andrej Velikonja.
Otvoritev razstave del, ki so na likovni koloniji nastali, je bila v četrtek, 21. novembra
2013, v razstavišču KUD Kajuh Jarenina. V
kulturnem programu, ki ga je povezovala Maja
Patty, je nastopil Sašo Potočki, o projektu pa
je spregovoril idejni vodja otroške likovne kolonije Paletka in mentor Alen Krajnc, ki je udeležencem delavnic podelili mape s priznanjem,
katalogom in zgoščenko, na kateri so bile fotografije s srečanja in animirani film, ki je nastal
na srečanju.
Razstava, ki je še vedno na ogled, je pravi
»bum« otroške ustvarjalnosti. Zanjo skrbi Mirko Lorber, predsednik društva Kajuh Jarenina.
Sabrina Hudales,
organizatorka OI JSKD Pesnica
12
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Šole in vrtci
MAISTROV DAN na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Učenci 1. in 2. triade so letošnji dan Rudolfa Maistra proslavili v petek, 22. 11. 2013, v okviru kulturnega dne.
Prvošolčki so se seznanili z življenjem Rudolfa
Maistra, v šoli so si ogledali njegov doprsni kip in z
ogljem ustvarjali portrete Rudolfa Maistra.
Drugošolci so s pomočjo podatkov o generalu izdelali plakate in se učili pesem Kazen.
Tretješolci so se z Maistrom seznanili s pomočjo knjige Deklica in general, ki jo je napisal Tone Partljič. V njej so poleg
Maistrovega življenja spoznali še zgodbo o deklici Katici.
Osmošolci so prebrali Partljičevo knjigo General in 26. 11.
2013 pred občinstvom na kvizu pokazali, kaj so se iz nje naučili
o Maistru in kako so jo dojeli. Ob kvizu smo tudi gledalci izvedeli marsikaj novega o človeku, po katerem se imenuje naša
šola.
Prireditev ni bila samo poučna, ampak tudi slavnostna, saj
smo na začetku skupaj zapeli himno.
Novinarski krožek
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
OBISK POLICISTOV V VRTCU ŠENTILJ IN CERŠAK
Z velikim veseljem in pričakovanji
smo zakorakali v novo šolsko leto, ki
je polno različnih aktivnosti. Med prvimi, ki so se dogodile v Vrtcu Šentilj
in Ceršak, je obisk policista Bojana
Jaunika s Policijske postaje Šentilj in
obisk policistov vodnikov službenih
psov in konjenice iz Maribora.
Predšolskim otrokom je policist
predstavil uniformo in opremo poli-
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
cista. Prav tako je otroke seznanil
s pravilno hojo po pločniku, s prečkanjem ceste in s pravilno uporabo
varnostnega pasu. Za konec sta policista s Policijske postaje vodnikov
službenih psov in konjenice iz Maribora vsem otrokom našega vrtca
predstavila službeni psički Mery in
Ito. Otroci so preko njune razigranosti
in poslušnosti spoznavali pomemb-
nost policijskih psov pri izvajanju del
in nalog, ki jih opravlja policija.
Vsem navzočim se v imenu otrok
in delavcev Vrtca Šentilj in Ceršak
iskreno zahvaljujemo in si v bodoče
želimo še več druženj in sodelovanja
v dobrobit otrokom pri soustvarjanju
prometne varnosti.
Cvetka JAUNIK,
pomočnica ravnateljice
13
Šole in vrtci
PODROČNO ŠAHOVSKO
PRVENSTVO ZA
POSAMEZNIKE
OŠ Sladki Vrh je bila že tretje leto zapovrstjo organizatorica šolskega področnega prvenstva v šahu za posameznike. Prvenstva se je udeležilo nekaj čez 100 učencev,
tekmovali so v šestih različnih kategorijah. Zaradi naraščanja števila tekmovalcev je zaznati ponovno zanimanje za to kraljevo igro. Našo šolo je zastopalo 15 tekmovalcev, ki so ponovno dosegli zelo dobre rezultate. Devi
Grobelšek je postala področna prvakinja v kategoriji do 9
let za dekleta, Jan Jančič pa je postal področni podprvak
v kategoriji do 12 let za dečke.
Oba sta se uvrstila na državno šahovsko tekmovanje, ki
bo v januarju. Prav tako sta zelo dobra rezultata dosegla
še Kevin Ornik (5. mesto v kategoriji do 9 let za dečke)
in Rene Gornik (7. mesto v kategoriji do 12 let za dečke).
Zelo dobro so tekmovali tudi drugi šolski šahisti in vsem
iskrene čestitke za pokazano šahovsko znanje.
Šolski novinarji
Kino v vrtcu
V našem vrtcu, v najstarejših dveh skupinah, smo imeli
pravi kino dan, Pravzaprav so priprave potekale cel teden. Pripravili smo reklamne plakate, napise, vstopnice,
denarnice, šteli smo žetone. Najprej smo spoznali pravljico Trije razbojniki, na podlagi katere je nastal animirani
film, ki smo si ga ogledali. Ugotavljali smo, da ima vsaka
risanka tudi svojo knjigo – pravljico, in da je za nastanek
risanke potrebno veliko truda in časa.
Napočil je dan, ko je bilo vse pripravljeno za ogled. Otroci so vstopnice kupili za žetone. Namesto »kokic« so
lahko kupili krhlje jabolk. Vsak je poiskal številko sedeža,
ki se je morala ujemati s številko na vstopnici.
Nekateri otroci v kinu še niso bili, zato so si v vrtcu prvič
ogledali risanko na velikem platnu. To sicer ni bilo tako
veliko kot v pravem kinu, a veliko večje od televizijskega
ekrana. Otroci so bili navdušeni nad junakinjo Fanči in
razbojniki. Spoznali so, da je bila risanka nekoliko drugačna od pravljice.
Petra Kašman Jelenko, Vrtec Šentilj
NOV ŠOLSKI
KOMBI
Učenci Osnovne šole Sladki
Vrh se po novem vozijo v šolo in
iz nje v novem šolskem kombiju.
Pobudi ravnateljice Andreje Košti
so prisluhnili župan Občine Šentilj
Edvard Čagran in občinski svetniki ter tako učencem omogočili
varno vožnjo po šolskih poteh.
Za nov šolski kombi se učenci
Osnovne šole Sladki Vrh vsem
zahvaljujemo, starši in učitelji pa
dodajajo, da je s tem dobrim dejanjem narejen še korak več za
varnost naših otrok in učencev.
Hvala.
Učenci OŠ Sladki Vrh
14
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Šole in vrtci
V vse težji gospodarski situaciji je
zagotavljanje enakih pogojev za šolanje
še pomembnejše
Slovenske družine se v zadnjih letih soočajo s posledicami gospodarske krize; vse več je takšnih, ki jim družinski proračun ne omogoča niti osnovnega za življenje. Socialna stiska pa ima številne negativne vplive, še posebej
na odraščajočo mladino.
Da bi omilili posledice, ki jih socialna stiska pušča pri
otrocih, se v OŠ Rudolfa Maistra Šentilj trudimo zagotavljati vsem učencem enake pogoje za šolanje. Razumemo stisko staršev, zato si prizadevamo, da bi otrokom
nudili karseda enake možnosti. Zaradi nezmožnosti plačila noben otrok ni prikrajšan za šolo v naravi, poskrbimo,
da se lahko vsi udeležujejo plačljivih dnevov dejavnosti,
omogočamo pa jim tudi brezplačno vključevanje v nadstandardne dejavnosti. Sredstva pridobivamo z zbiranjem
starega papirja, s pomočjo donatorjev in iz šolskega sklada.
Pri uresničevanju naših prizadevanj nam pomaga tudi
Občina Šentilj.
KOLESARČEK
6. novembra 2013 smo na OŠ Rudolfa Maistra izvedli
program prometne vzgoje za najmlajše, imenovan Kolesarček. Namen programa je, da otroke preko igre in na
neprisiljen način naučimo, kako se vesti v prometu. Sodelovali so učenci 1. VIO, ki so bili postavljeni v vlogo pešca
in voznika štirikolesnika na nožni pogon.
Program so omogočili:
* Občina Šentilj;
* Amstaf, Prevozi storitve in trgovina, d.o.o.;
* Boracom tim, d.o.o;
* Avtoprevozništvo in dejavnosti drugih prometnih
agencij Branko Poredoš, s.p;
* Paloma PIS, d.o.o;
* Paloma d.d.;
* Izdelki iz lepenke in kartona Dragica Šef, s.p.;
* Lopis Bojan Krajnc, s.p;
* Frizerstvo, Tadeja Fras »Frizerstvo Tadeja«, s.p.
Mihelca Fajs, mentorica projekta
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Trudimo se, da otrokom ponudimo čim več brezplačnih
interesnih dejavnosti, izvajamo projekt Zdrav življenjski
slog, ki otrokom omogoča vključevanje v številne športne
aktivnosti; za dejavnosti, ki jih šola ne izvaja, a se pokaže interes zanje, pa izvajalcem ponudimo prostor. Tako je
otrokom omogočeno aktivno preživljanje prostega časa
v domačem okolju, staršem pa prihranimo čas in strošek
prevoza otrok na bolj oddaljene lokacije.
Posledice revščine lahko blažimo z različnimi oblikami
državne in strokovne pomoči, k razumevanju prizadetih,
empatiji in pomoči po svojih zmožnostih pa smo poklicani
vsi.
In prav slednje je čutiti v našem okolju, omogoča nam,
da v našem zavodu lahko zamisel o enakih pogojih za vse
učence tudi udejanjimo.
Jelka Weldt, prof.,
ravnateljica
VRTEC CERŠAK
PRAZNUJE 40 LET
Praznični december smo pričeli v našem vrtcu slovesno. Obeležili smo namreč 40-letnico obstoja vrtca Ceršak. S pomočjo učencev OŠ Ceršak smo v dvorani KS
Ceršak pripravili kratek program in pokazali del tega, kaj
smo se naučili. Trudili smo se, da bi naši gostje začutili,
kako igrivi in veseli so vrteški dnevi. Sledil je ogled prenovljenega vrtca, nove ograje in spremenjenega vhoda.
Ponosni smo, da je tako lep, da se v njem dobro počutimo in se imamo radi. Ob prijetnem druženju smo obujali
spomine tudi na naše otroštvo.
Alenka Zemljič, vrtec Ceršak
15
Šole in vrtci
Eksperimentalna delavnica Košarka - tekmovanje
za nadarjene učence
za prvaka šol iz
okolice Maribora
V okviru dela z nadarjenimi učenci smo za osmo- in de-
vetošolce pripravili eksperimentalno delavnico iz fizikalnih vsebin. Učenci so raziskali vpliv oblike teles na hitrost
padanja teles v vodi. Pri delu so si pomagali s tabličnimi
računalniki in z njimi posneli eksperiment ter naredili videoanalizo posnetka. Informacijska tehnologija lahko velikokrat pripomore k poglabljanju znanj. To so spoznali tudi
učenci.
Namen tovrstnega dela je razvijanje raznovrstnih kompetenc učencev, ki bodo v prihodnosti postavljeni pred
nove in neznane izzive.
OŠ Sladki Vrh
V četrtek, 5. 12. 2013,
je v naši telovadnici potekalo tekmovanje za prvaka šol iz okolice Maribora. Naši starejši fantje
so se pomerili z ekipama
OŠ Rudolfa Maistra iz
Šentilja in z učenci OŠ
Miklavž. Po dobri igri jim
je najprej uspelo premagati vrstnike iz Šentilja, proti fantom iz Miklavža pa so klonili. Na koncu so se uvrstili na 2.
mesto, za kar so osvojili pokal in srebrne medalje.
Šolski novinarji OŠ Sladki Vrh
BILI SMO V
ČOKOLADNICI
Dan v Mariborskem
pokrajinskem arhivu
V torek, 12. 11. 2013, smo se nadarjeni učenci, ko nam
zgodovina bolj »diši«, odpravili v Mariborski pokrajinski
arhiv. Pričakali so nas s prijetno dobrodošlico, ki ji je sledil
ogled celotnega arhiva. Preizkusili smo se v vlogi raziskovalcev ter tudi v pisanju starinskih črk, nad katerimi nismo
bili navdušeni samo učenci, temveč tudi naše učiteljice.
Čeprav vsem ni šlo to tako dobro od rok, kot pa kustosinji gospe Nini, smo vztrajali in na koncu so nastali zelo
zanimivi izdelki.
Kaja Kaučič, OŠ Sladki Vrh
16
V ponedeljek, 25.11.2013, smo obiskali čokoladnico
Zotter, živalski vrt domačih živali in Taborski muzej v
Feldbachu.
Najprej smo si ogledali film o družini Zotter in čokoladnici. Po ogledu filma smo dobili prevajalce in žličke, nato pa smo vstopili v čokoladnico. Prvi slap je bila
100% čokolada. Res je bila grenka. Odpravili smo se
proti kakavovemu prahu. Ko smo poskusili vse, smo
šli do treh slapov. Poskusil sem samo karamelo in bila
je odlična. Ko smo se spustili po stopnicah navzdol, je
bilo v eni vrsti vse polno slapov. Poskusil sem tri bele
čokolade. Ena je imela okus po kokosu. Potem smo
videli in ovohali začimbe, ki jih dodajo čokoladi. V naslednji sobi smo poskušali strjeno čokolado. Najboljša
mi je bila čokolada z dodatkom vrtnice. Potem smo
pili čokoladne napitke. Zelo dober je bil vanilijev. Pred
koncem sem poskusil ingverjevo kroglico. Njam. V
trgovini sem kupil tri čokoladne napitke.
Bilo je super.
Jan Smole, 4. b, OŠ Šentilj
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Šole in vrtci
PROSTOVOLJSTVO OB TEDNU OTROKA
Ob tednu otroka na OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj vsako
leto otrokom pripravimo praznovanje njihovega praznika
s pestrim in poučnim programom oz. aktivnostmi.
Letos smo v program aktivnosti vključili tudi prostovoljstvo.
Za učence od 1. do 5. razreda sva koordinatorici prostovoljstva na šoli pripravili predstavitev prostovoljstva ter
igre s prostovoljkami. Učenci in učenke so se preizkusili
v vztrajnosti, prilagajanju in sodelovanju, skratka v veščinah, ki naj bi jih imel vsak prostovoljec. Učenci so ob
koncu prejeli zloženko Moji prvi koraki v prostovoljstvo in
kazalko za knjigo. Učenci so se pri igrah zelo zabavali,
pokazali pa so tudi veliko zanimanja za prostovoljstvo.
Medse smo povabili tudi uporabnike
VDC POLŽ-a iz
Šentilja, ki so nam
poklonili predstavo njihove dramske skupine Bi se
gnetli na tej metli.
Uporabniki VDC
POLŽ-a so že 5
let naši prijatelji.
V okviru interesne
dejavnosti
Dru-
ŠOLSKO PRVENSTVO V
KOŠARKI
Učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Rudolfa Maistra so
bili dejavni tudi na športnem področju. Uspešno so zastopali barve naše šole na košarkarskem igrišču.
Na šolskem prvenstvu v skupini Maribor- okolica so
se pomerili z ekipo iz Sladkega Vrha in Miklavža ter
na koncu osvojili tretje mesto. Fantje so se izkazali z
veliko borbenostjo in tako kljub boleznim, ki so načele
ekipo, bili konkurenčni nasprotnikom.
Učenci naše šole so nastopali v naslednji postavi:
Mitja Pečenik, Rok Brus, Žan Pečenik, Miha Rošker,
Tim Gril, Rok Robič, Jan Hauptman, Alen Bedrač,
Rene Harc, Luka Kotnik, Tilen Klemenčič, Jure Kastelic
in Luka Janžek.
Saško Zemljič, profesor športne vzgoje
žabništvo z uporabniki VDC POLŽ-a jih obiskujejo naši
učenci prostovoljci. Otroci in učitelji smo uživali ob njihovi
predstavi in se zavedali, da se meje z veliko truda in volje
da premikati.
Ob svetovnem dnevu živali smo teden dni na šoli zbirali hrano za Zavetišče za male živali. Škatle, namenjene
za oddajo hrane in pripomočkov so se pridno polnile in
zbralo se je veliko hrane in odej za živali v zavetišču. Po
zbrano hrano in ostale pripomočke so prišla vodja zavetišča mag.Mojca Bandur Križanec, dr.vet.med. in oskrbnik
Tomaž Ules, ki sta nam predstavila delo zavetišča.
Mislimo, da smo učencem nazorno prikazali delo prostovoljcev in upamo, da jih bo v naših vrstah v prihodnje
še več.
Koordinatorici prostovoljnega dela:
Mateja Rožanc Valh in Mihelca Fajs
UPORABA IN UVAJANJA
E-VSEBIN IN E-STORITEV
Na OŠ Sladki Vrh smo se uspešno prijavili na pilotni
projekt uporabe in uvajanja e-vsebin in e-storitev pod
okriljem MIZŠ in ZRSŠ, ki bo potekal v tem in v prihodnjem šolskem. Med devetimi izbranimi osnovnimi šolami
v Sloveniji smo bili deležni sodobne opreme šole: brezžične omreženosti v vseh prostorih šole in opremljenost učiteljev ter učencev enega razreda s tabličnimi računalniki.
Učenci izbranega 9. razreda bodo uporabljali tablične računalnike pri pouku in doma. Na ta način se bo uvajala
uporaba e-učbenikov najprej iz naravoslovnih predmetov,
kasneje pa tudi iz družboslovnih, jezikoslovnih in vzgojnih
predmetov. S tem se bo zagotovo dvignila konkurenčnost
znanja naših učencev. Zavedati se moramo, da je uporaba sodobne informacijske tehnologije del našega vsakdana.
Projekt je delno financiran z Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Vodja projekta: Lidija Grubelnik
TEK PODNEBNE
SOLIDARNOSTI
Na OŠ Rudolfa Maistra, podružnici Ceršak, smo izvedli
Tek podnebne solidarnosti. Projekt je že drugo leto zapored organizirala Slovenska Karitas, ki želi s pretečenimi
kilometri graditi krog podnebne solidarnosti okoli planeta
Zemlja. V okviru tega projekta smo tekli v znamenju solidarnosti do ljudi v revnejših državah, predvsem v Afriki,
ki so jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele. Skupaj z otroki iz vrtca in njihovimi vzgojiteljicami smo
pretekli dobrih 92 kilometrov.
Vera Lorber, mentorica projekta
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
17
Šole in vrtci
TEKMOVANJE
OBMARIBORSKIH ŠOL
V ODBOJKI ZA STAREJŠE
DEČKE
V torek, 19. 11. 2013, so se starejši dečki OŠ Sladki Vrh
udeležili tekmovanja obmariborskih šol v odbojki. Našo
šolo so zastopali naslednji tekmovalci: Vid Vajnhandl,
Breznik Matej, Benjamin Plotajs, Jure Neudauer, Aljaž
Krajnc, Niki NIkl, Mitja Gungl, David Kmetič, Žiga Čepek
in Blaž Kovač. Tekmovalci so prejeli pokal in medalje za
osvojeno tretje mesto. Končni vrstni red: 1. OŠ Hoče, 2.
OŠ Fram, 3. OŠ Sladki Vrh.
PETKOV IZZIV V VRTCU
SLADKI VRH
15. november je dan, ko imajo vse šole in vrtci po Sloveniji zajtrk iz sestavin slovenskih proizvajalcev. Letošnji
tradicionalni slovenski zajtrk je bil sestavljen iz domačega
kruha, masla, medu in mleka. Trenutno aktualna oddaja
Gostilna išče šefa nam je bila vodilo za dejavnosti, ki so
se odvijale po zajtrku. Za petkov izziv smo si zadali pripravo zelenjavne juhe in jabolčnega ter skutinega zavitka. Za
juho in vso pripravo, ki sodi zraven, so bile zadolžene starejše skupine, zavitek pa je bil naloga najmlajših. Delo je
bilo opravljeno uspešno, okusi so »štimali», prezentacija
je bila odlična. Kdo je zmagal? VSI!
Vzgojiteljice vrtca Sladki Vrh
NOVA PRIJATELJSTVA
Osmošolci Kaja, Nika B., Nika P., Aljaž in Žiga so s spremljevalci
učitelji in ravnateljico Andrejo Košti v tednu pred jesenskim oddihom
obiskali pobrateno OŠ Milana Blagojevića v Lučanih. Svojih gostiteljev
pred obiskom osebno še niso poznali, so pa z njimi navezali stike preko e-pošte. Ob prihodu v prijeten kraj Lučani so nekoliko plašni mladostniki obeh šol pokazali, da so takšna druženja nujna, da si mladostniki
pridobijo prijatelje za vse življenje, se naučijo medkulturnosti, sprejemanja drugih, prilagajanja v novo okolje ... Gostitelji so naše učence
in spremljevalce sprejeli zelo velikodušno, jim predstavili svoj pouk,
šolski sistem ..., kaj počnejo mladi v prostem času, svojo zgodovino,
jih popeljali na ogled okoliških znamenitosti ... Aktivnosti je bilo veliko
in v petek zjutraj se je marsikomu orosilo oko, ko smo se poslavljali
od novih prijateljev, njihovih družin, župana ... in vedno nasmejane in
tople gospe ravnateljice Radojke Đorđević, ki je s svojo ekipo učiteljev
pripravila nepozabno topel sprejem in bivanje v prijetnih Lučanih.
DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ RAZVEDRILNE MATEMATIKE
Osnovna šola Sladki Vrh je v soboto, 23. 11. 2013, pod organizacijo Zore Kauran gostila državno tekmovanje iz
razvedrilne matematike. Tekmovalo je 120 učencev iz šol naše regije.
Tekmovanje je bilo organizirano vrhunsko, kar so potrdili tudi mentorji drugih šol.
Šestošolec Andraž Kovačič Pohorec je osvojil zlato priznanje, srebrno priznanje pa so si prislužili Nejc Črnčič,
Kaja Kaučič in Nuša Košti. Čestitamo!
18
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Društva
ČLANSTVO V PLANINSKEM DRUŠTVU
PRINAŠA PREDNOSTI ...
Živimo v času, ko se socialnoekonomske razmere vedno
bolj zaostrujejo in vplivajo na življenje večine prebivalstva,
ne samo pri nas ampak povsod v svetu. Zato je še bolj
pomembno, kako skrbimo za preživljanje prostega časa,
kako skrbimo za svoje zdravje, da podaljšamo kvaliteto življenja tudi v pozno starost. Saj kot pravi pregovor: *Če
hočeš dočakati starost, moraš začeti delati na tem že v
mladosti. * Malo je ljudi, ki bi različne oblike aktivnosti za
dosego tega izvajali sami, ampak se združujejo v skupine,
klube in društva kjer skupaj uresničujejo zastavljene cilje.
Moj namen v tem sestavku je, predstaviti prednosti članstva v Planinski zvezi Slovenije, neposredno pa v Planinskem društvu Paloma. Planinsko društvo Paloma, je
društvo z dolgoletno tradicijo delovanja, ki je imelo tako kot
sleherno društvo tudi svoje vzpone in padce. Pa vendar
,se je z dobrim vodstvom predsednika g. Perko Franca in
aktivnimi člani, vselej uspelo obdržati in svojo vlogo, kot
eno bolje delujočih društev v občini Šentilj ter širše, celo
povečati. Planinsko društvo ima v lasti Ribniško kočo na
Pohorju s pripadajočim zemljiščem ter tri ločene bungalove
za najem članom Planinskega društva Paloma, pod najugodnejšimi pogoji. Poleg organizacije pohodov, izletov,
srečanj in občasnih dogodkov, so člani društva po spletni
pošti seznanjeni tudi z dejavnostmi drugih društev v regiji in včasih celo širše ter se lahko le teh tudi udeležijo.
Društvo združuje preko 240 članov, ki svojo pripadnost izkazujejo že desetletja. V zadnjih letih, se je včlanilo tudi
veliko mladih, kar je odraz delovanja mladinskega odseka
v društvu, zlasti v OŠ Sladki Vrh.
Planinsko društvo je povezano v Meddruštveni odbor planinskih društev Podravja kjer se obravnavajo gradiva UO
PZS in kamor se prenašajo mnenja ter stališča PD Paloma. Tako članstvo v PD ne pomeni le obveze plačevanja
članarine, ampak člani v društvu uresničujejo svoje interese, pri čemer imajo še naslednje prednosti:
• Člani PD z veljavno planinsko izkaznico imajo do 50
% popust na ceno za prenočevanje v planinskih kočah planinskih društev, članic PZS in so oproščeni
plačila turistične takse.
• Člani planinske organizacije s plačano članarino, so
nezgodno zavarovani v gorah v primeru poškodb
oseb in stvari, trajne invalidnosti ter v primeru nezgodne smrti, glede na vrsto članstva. Zavarovanje je
veljavno, če je članarina poravnana vsaj en dan pred
nesrečo. Zavarovalno kritje začne veljati šele naslednji dan po tem, ko so bilo s strani matičnega društva
na Planinsko zvezo Slovenije sporočeni podatki o
članu. Priporočamo, da članarino, ki vključuje strošek
zavarovanja, poravnate v času do 31. januarja za tekoče leto. Podrobnejše informacije o tem najdete na
spletni strani PZS.
• Člani PZS, ki se ob nakupu izkažejo z veljavno planinsko izkaznico, dobijo posebne popuste v nekaterih
prodajalnah športne opreme in obutve po vsej Sloveniji, 20 % popust pri obisku Slovenskega planinskega
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
muzeja v Mojstrani in pri sklenitvi raznih zavarovanj.
Organiziramo zahtevnejše pohode, izlete in druge zanimive dejavnosti doma in izven Slovenije. Udeležite
se lahko izletov drugih PD in organizatorjev, njihove
prireditve sporočamo članom PD po elektronski pošti
ter Planinskem kažipotu, ki ga lahko najdete v koledarju dogodkov in aktivnosti na spletnem mestu PZS.
• V PD imamo usposobljene vodnike in organizatorje,
ki vas bodo pod skrbnim in varnim vodstvom popeljali
po Šentiljski poti ali eni več kot 9000 km markiranih
in označenih planinskih in veznih poti po slovenskih
Alpah in kjer boste v 176 planinskih kočah, domovih in zavetiščih imeli zagotovljeno planinsko oskrbo
in prenočevanje. V zimskih in letnih razmerah boste
spoznali vse, kar potrebujete za varno pot v gore in
vrnitev domov. Če pa se vendarle kaj zgodi, je PZS za
svoje člane poskrbela, da so ti pri izvajanju planinske
dejavnosti nezgodno zavarovani 24 ur dnevno in skozi vse leto. Le upoštevati in ravnati se boste morali po
navodilih tistih, ki skrbijo za vašo varnost in počutje.
Seveda pa niso to le bolj ali manj zahtevni pohodi po planinskih poteh, ampak sprehodi v skupinah po bližnji in širši okolici, ki prav tako prinašajo zadovoljstvo in spoznavanje nečesa kar nam je bilo tako blizu, pa vendar neznano.
So tudi lepi doživljaji popotnikov ob našem morju od Kopra,
Izole, Portoroža, in Pirana in njih okolici, ki po večdnevnem potepanju prinaša lepe občutke in miren spanec.
• Za najmlajše izvajamo programa »Ciciban planinec«
in »Mladi planinec« ter dejavnosti v mladinskih odsekih in skupinah, prilagojene tej starosti, za varno obiskovanje planin in gora, za športne aktivnosti in bivanje v naravi, za spoznavanje in varovanje narave. Ne
more nam tudi biti vseeno, kaj se dogaja v naši bližnji
okolici, kaj se gradi in kako se načrtujejo nekateri posegi v naravo. Prav to zavedanje je namreč porok, da
bomo naravo neokrnjeno ohranili našim potomcem.
Več o delovanju društva, načrtih in možnostih preživetja prostega časa, lahko najdete na naši spletni http://
pd.paloma.si/ , kjer boste našli podatke o društvu, pristopno-odstopno izjavo, program društva in razpise ter strani,
Moja Mura, Planinska zveza Slovenije, Hribi net. ipd.
Po ogledu vsega tega, pa bo verjetno tudi pri vas dozorela
odločitev, da se včlanite v PD ter k temu povabite še koga.
Tako boste združili prijetno s koristnim, spoznavali nove ljudi in kraje saj smo prav planinci znani po tem, da druženje
in veselje ne pozna meja. Naj bo to iskreno povabilo vsem,
ki želite storiti nekaj zase, pod varnim okriljem PD Paloma
in PZS.
Na koncu bi se v imenu PD Paloma, zahvalil vsem sedanjim članom PD Paloma za trud in vloženo delo ter njim in
njihovim družinam, kakor tudi vsem občanom Občine Šentilj, zaželel vesele božične praznike in naj vam v letu 2014
zdravje služi, sreča pa naj vas vse pogosto obiskuje.
Tajnik PD Paloma
Mirko Jager
•
19
Društva
Planinski pohodi 2013
Kot prejšnja leta smo tudi letos planirali nekaj pohodov,
tako v naše kot v tuje gore. Sezona se je zaradi obilnega
sneženja v pretekli zimi začela malo kasneje kot običajno, vendar smo s planinskimi prijatelji naredili kar nekaj
pohodov.
Velika planina, Januar
S Kranjskega Raka smo se povzpeli na Malo planino,
nato pa do Domžalskega doma. Nadaljevali smo do cerkvice Marije Snežne ter na Zeleni rob. Potem pa povratek
v dolino. Kljub nizkim temperaturam smo uživali v zimski
idili in v čudovitih razgledih na Kamniško Savinjske Alpe.
mer, v povprečju pa je krater globok 10 do 20m, širok pa
od 20 do 30m. Matkov škaf se nahaja v Matkovem kotu,
ki je vzporedna dolina Logarski dolini. Je na višini okrog
1500m, mimo njega vodi pot na Mrzlo goro. Do njega se
hodi približno dve uri.
Matkov škaf
Lavantallske Alpe (A), Junij
Podali smo se tudi v predel na Avstrijskem Štajerskem.
Z avtom se pripeljemo na približno 1600m višine do Waldheimhuette – cesta do tam odlična. Nadaljevali do jezera
Wildsee in nato na Fuchskogel 2214m.
Zimska idila na Veliki planini
Stoperška pot, April
Pot nas je vodila v zahodni del Haloz. Pričeli smo v Stopercah, natančneje v Baru Lituž, kjer smo se okrepčali z
jutranjo kavico. Sledil je vzpon do cerkvice Sv. Ane, pa
spust v Zeleno dolino, nadaljevali v Ložno, kjer je prijeten
kmečki turizem. Sledila je dolga pot do Rudijevega doma
pod Donačko goro, kjer je vsak zase našel kaj za prazen
želodec. Malo smo se polenili, vendar smo vseeno nadaljevali mimo Kupčinjega vrha na najvišji vrh Haloz - Jelovice 623m. Sledil je še samo spust v dolino Winettu, kjer
smo zaključili z dobro zapečeno postrvjo.
Pot okoli Vinske gore, April
Ta pot se nahaja v bližini Velenja. Pričeli smo pri gostilni
Obirc in se povzpeli na Gonžarjevo peč 594m, od koder
je lep razgled na celotno dolino Vinske gore. Nadaljevali
smo na Radojč 937m in Ramšakov vrh 970m – najvišji
na tej poti. Sledili so spusti in vzponi na Temnjak, Vinsko
goro, Gorjak, Dolino, (ki pa je vrh), Lipnik in končali, kjer
smo začeli. Pot je vseskozi lepo označena, primerna da
se prehodi v enem dnevu za tiste, ki imajo dobro kondicijo.
Matkov škaf, Junij
To čudo narave smo si že od nekdaj želeli videti v živo.
Škaf v Matkovem kotu predstavlja svojevrstno naravno
znamenitost. To je kraterju podoben snežni kotel, ki ga
v spomladanskem času izdolbe močan, cca. 40 m visok
slap. Dimenzije škafa so sicer odvisne od snežnih raz20
Jezero Wildsee
Položno vzpenjajoča pot je potem vodila na Zirbitzkogel 2396m, od tam na Sharfes eck 2364m, ter do koče
Zirbitzkogelhuette. Sledil je spust na Geierkogel 2185m
in do jezera Lavantsee, kjer izvira potoček Lavant, ki se
potem pri Dravogradu izliva v Dravo. Od jezera vrnitev na
izhodišče. Lahko dostopni dvatisočaki, tudi za popolnoma
neizurjene planince.
Košutnikov turn, Avgust
Pot nas je vodila na avstrijsko Koroško skozi prelepo vas Sele in do koče pod Košuto. Na Košutnikov turn
(2133m) smo se povzpeli po severni strani po zavarovani
poti, katera sicer ni dolga, je pa zelo izpostavljena. Ob
povratku je pot peljala čez viseči most, malo dobiš čuden občutek pri prečkanju, drugače pa je bilo super. Lepa
tura, vendar tudi precej zahtevna.
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Društva
Špik Hude police, Bela peč (I), Avgust
Tokratna tura nas je vodila v Zahodne Julijce – v italijanski del. Podali smo se na Špik hude police (2420m), ki se
nahaja med Montažem in Špikom nad nosom.
Montaž s planine Pecol
Velja za najlaže pristopni vrh na tem področju, temu primerna je bila tudi gneča na poti na ta vrh in na samem
vrhu. Na poti na vrh in z njega so nas spremljali kozorogi,
ki jih je tu veliko. Z vrha smo imeli čudovite razglede na
Montaž, Viševo skupino, Kaninsko pogorje. Ker je bila tokratna tura malo prekratka, smo se nato z Nevejskega prelaza odpeljali z gondolo pod Kanin do koče Gilberti. Od tam
smo se odpravili še na krajšo turo na Belo peč (2146m), od
koder je lepa panorama na Montaževo in Viševo skupino.
Obir (A), Avgust
Vožnja skozi Dravograd do prehoda Holmec in že smo
bili na avstrijski Koroški. Nadaljujemo do Železne Kaple,
zavijemo v dolino Obirsko in po strmi gorski cesti, ki je
plačljiva do koče, kjer je parkirišče. Pot pod noge po gozdu in nato med ruševjem navzgor, proti vrhu pa nadaljujemo po pašnikih. Na vrhu razgledi na Celotne Karavanke,
Kamniško Savinjske Alpe ter na celotno Celovško kotlino.
Povratek po isti poti, nato je sledil še ogled dela Koroške.
Ankogel (A), September
Pred ohladitvijo in sneženjem v visokogorju je bilo potrebno ujeti še kakšen višji vrh. Odpeljali smo se v Visoke
Ture, natančneje do kraja Malnitz.
Ankogel
Z gondolo smo se odpeljali do zgornje postaje, nato pa
nadaljevali peš, sprva po položnem terenu, ki pa je poGlasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
stajal čedalje bolj strm. Po razklanem kamenju – ploščah
smo prišli na mali Ankogel 3096m, nato pa po strmem
pobočju nadaljevali na glavni vrh Ankogel 3252m. Na
vrhu je prostora bolj malo, razgledi so bili delni, saj so se
dvigovale megle iz doline. V tem delu je veliko tri tisočakov, razdalje pa so tudi velike. Vračali smo se po isti poti,
izpolnila se nam je želja, da po dolgem času osvojimo
kakšen tri tisočak.
Vršaki, Vogli, Oktober
Tokrat smo se podali v neokrnjen planinski svet, saj
smo skoraj cel dan hodili po brezpotjih. Začeli smo zjutraj
v temi na planini Blato, do planine Laz se je že naredil
dan. Do Lazoviškega prelaza smo šli še po markirani poti,
tu pa smo pot zapustili in se podali po Dolini za Debelim
vrhom na Hribarice. Povzpeli smo se na prvi vrh Vršaki vzhodni vrh 2448m, nato na Vršaki srednji vrh 2424m,
Vršaki vrh nad koritami 2422m, Vršaki južni vrh 2431m.
S tega vrha smo se spustili v Globoko konto, kjer smo
morali uporabiti tudi nekaj plezalnih veščin. Nato nas je
zopet čakal strmi vzpon na Zadnji Vogel 2327m, od tam
smo se spustili na Srednji Vogel 2226m in na Prvi Vogel
2181m. Čakal nas je še strmi spust s Prvega Vogla na
Slatno 2077m, od tam pa smo naših devet dvatisočakov
zaključili na Kredi 2025m. Čakala nas je še pot mimo planine Dedno polje in Planine pri jezeru do planine Blato,
kamor smo prispeli v temi po dvanajstih urah hoje. Preživeli smo prekrasen dan, sicer naporen, vendar lepote teh
gora odtehtajo vsak napor.
Dolina sedmerih jezer s Krnom v ozadju
Peca, Oktober
Zadnji pohod pred zimo je bil obisk Pece. Od Doma pod
Peco je del skupine odšel po lažji poti na vrh, del pa po
zavarovani do vrha Kordeževe glave 2115m. Nadaljevali
smo do Knipsovega sedla in se povzpeli na Končnikov vrh
2109m. Od tam smo nadaljevali do Bistriške špice 2113m.
Vračali smo se po isti poti, spotoma smo se povzpeli še
na Veliko glavo 2077m. Pri povratku smo spotoma obiskali še jamo kralja Matjaža.
Z letošnjo planinsko bero sem kar zadovoljen, v planu
smo imeli sicer še obisk Dolomitov, vendar se ni izšlo,
upam, da pridejo na vrsto naslednje leto.
V prihajajočem letu želim vsem obiskovalcem gora čim
več planinskih užitkov ter varen korak.
Srečko Najmajster, PD Paloma
21
Društva
ZAHVALA!
Planinsko društvo Paloma Sladki Vrh je zadolženo za
vzdrževanje Šentiljske poti, ki poteka po naši občini in jo
letno prehodi veliko pohodnikov. Ker je prejšnja zima naredila precejšnje razdejanje na poti, predvsem kar se tiče
varovalnih ograj in mostov, je bilo popravilo za društvo
velik zalogaj. Zato smo za pomoč naprosili Občino Šentilj.
Ograje in mostovi na poti na relaciji od Sladkega Vrha do
Trat so bili s strani občine obnovljeni. V imenu PD Paloma
in v imenu pohodnikov, ki to pot koristijo se zahvaljujem
županu Občine Šentilj in vsem tistim, ki so se na poti trudili in jo uredili v stanje kot je sedaj.
Srečko Najmajster,
PD Paloma Sladki Vrh
Obnovljene ograje na Šentiljski poti
Jesenske in zimske aktivnosti TD Cer
Po prekratkem poletju se je naše turistično društvo aktivno lotilo podrobnejšega načrtovanja aktivnosti, ki smo jih pred kratkim uspešno zaključili z
enim najbolj priljubljenih dogodkov v Ceršaku, miklavževanjem.
Poglejmo, kaj vse se je odvijalo med oktobrom in
decembrom 2013.
Drugo soboto v oktobru smo se zbrali na tradicionalnem kostanjevem pikniku, ki je tudi letos potekal pred dvorano KS, kjer so se dišečim kostanjem
pridružila sveži mošt in izvrstna gibanica. Kljub hla-
22
dnemu in deževnemu jesenskemu dnevu so se dogodka
udeležili številni ljubitelji kostanjev. Vsako leto si v tednu
pred izvedbo piknika krajani
lahko ogledajo tudi pisano razstavo jesenskih izdelkov in pridelkov, ki jih na ogled postavijo
otroci iz vrtca in šole Ceršak.
Zadnji dan oktobra je potekala v dvorani KS že četrta
delavnica na temo noči čarovnic, ki se je je letos udeležilo
okoli 50 otrok s spremljevalci
iz Ceršaka, Selnice ob Muri,
Sladkega Vrha, Šentilja, Zgornje Kungote in Maribora, ki so
napolnili dvorano in uživali v
strašljivem vzdušju večera.
Izdelovali so številne grozljive
like, izrezovali buče in se zabavali ob sodelovanju v skupinskih igrah. Otroci so ponovno pokazali svojo izvirnost
pri izdelovanju pisane dekoracije in pomagali čarovnici pri
izvajanju eksperimentov ter
kuhanju čarovniškega čaja
pred dvorano. V večer smo
vstopili s porisanimi obrazi,
ki so jih krasili strašljivi motivi, nato pa duhove, netopirje
in druge strahove obesili ob
vhodu dvorane. Še preden
smo se sprehodili po kraju, da
smo nastavili buče, smo naredili strašno pokopališče, skozi
katero se je vila skrivnostna
megla.
Praznično vzdušje vpelje v
kraj tradicionalno miklavževanje, ki se ga je 6. decembra
udeležilo toliko malih in velikih
obiskovalcev, da so zapolnili
ceršaško dvorano. Otroci, ki so
bili toliko pogumni, da so prišli
preverit, če so bili v tistem letu
dovolj pridni, so od Miklavža in
treh parkljev prejeli lepa darila
in si ogledali očarljivo lutkovno predstavo, ki so jo za nas
pripravili otroci iz skupine Vila
Pikapolonica pod vodstvom
gospe Danice Ferk.
Ob posameznem dogodku,
ki ga priredi TD Cer, smo člani upravnega odbora zmeraj
veseli, da se nam pridruži veliko ljudi. Številne pobude, ideje in dobra organizacija bi bile
zaman, če ne bi bilo članov in
nečlanov, ki so zmeraj pripravljeni pomagati, da se stvari
natančno pripravijo in korektno izpeljejo. Opažamo, da se
nam radi pridružijo tudi krajani
iz drugih delov občine, kar je
ponovni dokaz, da delamo dobro, kar nas izjemno veseli, saj
smo v svojem kraju radi dobri
gostitelji.
Aktivnosti TD Cer lahko spremljate na različnih prizoriščih.
Preizkusite se v okraševanju
majskega drevesa, izrezovanju
buč za noč čarovnic ali se udeležite izletov in piknikov.
Turistično društvo Cer
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Društva
Izlet v neznano
V zadnjih treh mesecih letošnjega leta smo šentiljski
upokojenci organizirali izlet v neznano, martinovanje, kopanja v Radencih in pohod v Bruherjevo grabo. Nadaljevali smo z obiskovanjem starejših občanov in občank ter
pomagali pri izbiri devetih družin starejših občanov, ki so
jih obiskali učenci šentiljske šole. Upokojenke v ročnodelskem krožku so se pridno sestajale in razstavile svoje izdelke ob krajevnem prazniku na Zgornji Velki, tudi
igralci taroka so pridno igrali karte. Pozabili tudi nismo na
naše jubilante. 2. decembra je praznovala devetdesetletnico Marija Gavrič, 17. decembra pa jo bo Marija Tršavec. Osemdesetletnico pa so praznovali Milka Udovičič,
Marija Habulin in Janko Polič.
Po kopanju v Banovcih se je zanimanje za redno mesečno kopanje v Radencih povečalo. Zadnjega letošnjega kopanja se je udeležilo 49 upokojencev iz vseh štirih
društev naše občine in DU iz Pesnice. Za zaključek leta
so si privoščili v Radencih tudi kosilo. Prizadevanje gospe
Olge Hercog je dalo dobre rezultate.
Z osnovne šole Rudolfa Maistra v Šentilju je prišlo vabilo, da skupaj izberemo devet starejših občanov, ki bi jih
obiskovali šolski otroci, da bi se z njimi pogovarjali. Temu
vabilu se je z naše strani odzvala gospa Štefka Dodić.
Otroci so izbrane starejše občane že obiskali in jih bodo
še obiskovali do konca šolskega leta. Upokojenci so bili
obiskov otrok zelo veseli.
Največ članov in članic našega društva se je udeležilo
izleta v neznano, ki smo ga imeli 16. 10. 2013. Bilo nas
je za avtobus in pol. Kljub dežju na začetku izleta je bilo
razpoloženje zelo dobro.
Prva postaja našega izleta so bile Slovenske Konjice.
Ustavili smo se pri dvorcu Trebnik, ki si ga nismo ogledali,
ker so ga obnavljali. Ogledali pa smo si obnovljeno sre-
dnjeveško jedro Slovenskih Konjic to je Stari trg, ki so ga
res lepo uredili.
Druga postaja na našem izletu je bila Žička kartuzija.
Najprej smo si ogledali zbirko zgodovinskih dokumentov
o tej kartuziji, ki je v obnovljenem gospodarskem poslopju, potem pa še ostanke cerkve, ki jo tudi nameravajo
obvarovati pred nadaljnjim propadanjem. Seveda pa smo
obiskali tudi najstarejše slovensko gostišče – Gastuž.
V Ljubnem ob Savinji smo si ogledali Flosarski muzej
in središče naselja, ki ima v neposredni bližini tudi smučarski skakalnici. Presenečeni smo bili nad tem, da ima
občina Ljubno z 2.700 prebivalci svoj muzej, v Šentilju
pa ne uspemo ustanoviti niti spominske sobe v kateri bi
zbrali spominsko gradivo bojev za severno mejo v kraju.
V muzeju nam je potomec splavarjev, v domačem jeziku,
predstavil kako so splavljali les. Splavarstvo se je v teh
krajih začelo koncem 16. stoletja in je trajalo do sredine
20. stoletja.
Po ogledu muzeja in Ljubnega smo se zapeljali do gostišča Firšt v Logarski dolini in si ogledali muzej in elektronski zapis o Potočki zijalki . V bližini doma sester Logar smo se tudi slikali s Kamniško – Savinjskimi Alpami v
ozadju.
Čez Pavličevo sedlo smo se nato zapeljali v avstrijsko
Koroško. Sedlo je v Kamniško – Savinjskih Alpah na višini
1339 m in preko njega pelje asfaltirana cesta.
V Avstriji smo si ogledali Železno Kaplo in v cerkvi ugotovili, da je to dvojezično področje saj je v njej poleg molitvenika v nemščini ležal tudi molitvenik v slovenščini. Železna Kapla je pred plebiscitom 10. 10. 1920 spadala pod
okrožno sodišče v Mariboru.
Izlet smo končali z večerjo v Gostilni PIK v Lokovici, kjer
so nas hitro in dobro postregli.
Upravni odbor DU
Šentilj je imel 29. 10.
2013 šesto redno sejo in
na njej sprejel program
priprave in razdelitev daril starejšim občanom ob
novem letu. Darila bomo
pripravili in razdelili v prvi
polovici decembra. Voščilnice sta izdelali Erika
Rozman in Katica Šef.
Ob koncu letošnjega
leta se zahvaljujem vsem
sodelavcem za opravljeno delo v našem društvu,
vsem članom in članicam
društva pa želim vesele
praznike in srečno leto
2014.
Predsednik DU Šentilj
Ivan Velikogne
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
23
Rekreacija
Sladkih6 tokrat sedmič
Največji športno dogodek v občini Šentilj, sladkih6 smo
organizirali tokrat že sedmič. Šesturnega vzdržljivostnega
teka po Sladkem Vrhu se je tokrat udeležilo 35 ženskih in
81 moških tekmovalcev, kateri so skupaj pretekli natančno 5121 km.
Tokratno prireditev je zaznamoval dež, ki je pričel padati
natančno ob samem pričetku teka in je padal ves čas prireditve. Občasno je dobesedno lilo, a to ni motilo večino
tekmovalcev, da ne bi teklo prav vseh šest ur.
Tokrat je v ženski kategoriji zmagala že drugič na tej prireditvi Nataša Robnik, ki je pretekla 69 krogov oz. 71,415
km, druga je bila Marjeta Gomilšek s pretečenimi 65 krogi
oz. 67,275 km tretja pa Brigita Burja z pretečenimi 64 krogi oz. 66,24 km.
Če je v ženski konkurenci pred zadnjo uro skorajda bil
znan vrstni red tekmovalk, se je v moški konkurenci odvijal pravi boj do zadnjega metra predvsem za drugo, tretje
in četrto mesto. Tako si je prvo mesto tudi že drugič na
tej prireditvi pritekel Boris Ivanovič s pretečenimi 77 km
oz. 79,695 km, drugo mesto si je po srditem boju v zadnji
uri pritekel Matjaž Bukovevc s pretečenimi 73 krogi oz.
75,555 km. 72 krogov oz. 74, 52 km sta na koncu pretekla
dva tekmovalca in sicer Peter Žnidarič in Boris Cehner.
Ker pa je slednji pretekel to razdaljo dve minuti hitreje mu
je tako pripadalo tretje mesto.
Posebno pozornost sta tudi tokrat bila deležna najstarejša tekmovalca, ki sta se prireditve tokrat udeleželila že
tretjič. 82 letni Polde Dolenc je tokrat pretekel 21,735 km,
njegova partnerka 74 letna Lojzka Bratušek pa 49,68 km,
kar je na koncu zadostovalo celo za sedmi rezultat v skupni razvrstitvi v kategoriji žensk.
Tokrat so na prireditvi sodelovali trije tekači, občani občine Šentilj. Zgoraj imenovani Boris Cehner je zasedel
odlično tretje mesto in s tem nakazal, da se razvija v pravega ultramaratonskega tekača. Alen Miličevič iz Cerška
je tokrat tekel svoj prvi ultramaraton in pretekel 57,69 km,
kar je zadostovalo za več kot odlično 27 mesto. Pisec
tega članka je tokrat zaradi poškodbe pretekel 14,49 km,
ter tako zasedel 80 mesto.
Rajko Koražija
Devetdesetletnica Marije Gavrić
Drugega decembra 2013 je praznovala devetdesetletnico Marija Gavrić, rojena Pirjevec. Ob tej priliki smo jo obiskali
in ji čestitali: župan Edvard Čagran, Ivan Velikogne predsednik DU Šentilj in Hermina Bravc tajnica društva. Na njenem
domu v Šentilju sta nas poleg slavljenke in njenega moža Petra sprejeli še hčerki Vida in Bojana. Na spodnji sliki sem
z ožjo družino slavljenke, župan pa je slikal.
Slavljenka je bila rojena 2, decembra 1923 v Orleku pri Sežani, ki je takrat pripadal Italiji. Pri porodu je
njeni materi pomagal njen mož, Marijin oče, babice
ni bilo. Hodila je v italijanske šole, slovenščina je bila
prepovedana v javnem življenju. Tudi župnik ne bi
smel pridigati, spovedovati in poučevati v slovenščini, vendar je to počel. Njena mati ni znala italijansko.
V Šentilj se je priselila leta 1959. Najprej so stanovali v Vračkovi hiši na meji potem pa so dobili stanovanje v bloku ob sedanji Maistrovi ulici. Starejši Šentiljčani jo poznamo kot dolgoletno tajnico Krajevne
skupnosti Šentilj. Na tem mestu je bila od leta 1966
do leta 1983.
Ob njeni devetdesetletnici jo je obiskala tudi sestra
s sorodniki in prijatelji iz Primorske..
Ob slovesu smo ji zaželeli še mnogo lepih trenutkov v krogu njenih najdražjih.
Ivan Velikogne
Predsednik DU Šentilj
24
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Dogodki, zanimivosti
JESENSKO SREČANJE
KORONARNE TELOVADNE SKUPINE ŠENTILJ
Mesec december je mesec, ko nas
obiščejo trije prijazni možje, je čas ko
se spomnimo prijateljev, znancev, naših najbližjih, posebej pa še tistih, ki so
nam v odhajajočem letu stali ob strani,
nam pomagali.
Ko zavrtim čas nazaj in brskam
po dogodkih, ki so še posebej zaznamovali odhajajoče leto, ne morem
mimo uric, ki jih preživim vsak četrtek
s telovadno skupino, ki pod okriljem
koronarnega kluba Maribor, pridno in
vztrajno vadi v naši občini že nekaj let.
Poleg skrbi za zdrav način življenja,
so te ure pomembne tudi za druženje,
prepletanje prijateljskih vezi in skrbi
za druge. Ob tej priložnosti bi se rada
zahvalila vsem članicam naše skupine
za skupaj preživete ure.
To jesen je naša skupina za vse člane koronarnega kluba Maribor organizirala srečanje. Že v dopoldanskih
urah smo se zbrali pod Brlogo. Večina
se nas je odpravila na pohod, kateri nas je vodil mimo igralnice Mond v
stari del Šentilja. Sledil je ogled naše
prelepe cerkve, kjer nam je topel sprejem pričaral gospod Igor Novak.
Po kratkem premoru smo se po poti,
ki vodi na Kresnico vrnili nazaj. Čakal
nas je topel prigrizek in prijetno druženje vse do poznih popoldanskih ur.
Zakaj vam vse to pripovedujem? Ob tej priložnosti
bi se rada ne samo spomnila, ampak tudi zahvalila
vsem, ki so nam omogočili
tako prijetno druženje. Hvala gospodu Bojanu Belni,
gospodu županu Edvardu
Čagranu, gospodu Mirko
Očkerlu in gospodu Petru
Skupeku, ki so nam vsak po
svojih močeh pomagali in nas podprli
pri pripravi in izvedbi srečanja. Iskrena
hvala v imenu koronarnega kluba Maribor in telovadne skupine Šentilj.
Vsem članicam kakor tudi vam drage občanke in občani, želim v svojem
imenu in v imenu koronarnega kluba
Maribor srečno 2014.
Renata Lošić
ZLATA POROKA
ZAKONCEV ŽUNKOVIČ
V novembru sta zlato poroko praznovala zakonca Marija in Stanislav ŽUNKOVIČ iz Šentilja, Slovenska ulica 30.
Novo zaobljubo sta si dala v farni cerkvi v Šentilju. Cerkveni obred je opravil župnik Tone Kmet. Zlat jubilej sta
proslavila v krogu širše družine. Njun vsakdanjik danes
razveseljuje hči Stanka z možem Slavcem, vnuka Tomi in
Rok ter pravnuk Adam z mamico.
ANSAMBEL BRLOGA Z NOVIM ČLANOM
Harmonikarju Damijanu Renerju
ml., basistu Marcelu Haucu, kitaristu
Simonu Knupležu ter pevki Dolores
Sitar, se je pridružil bobnar Alen Gungl. Ansambel Brloga tako pluje v bolj
udarne vode. Prav tako bo izvajanje
zabavne in »rock« glasbe v živo sedaj
še bolj kvalitetno. Ansambel Brloga ob
tej priložnosti vošči vsem bralkam in
bralcem glasila srečno, produktivno in
zdravja polno leto 2014.
Aleš Hauc
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
25
Društva
Moto klub Kelti se predstavi
Kot večina društev v naši občini
se tudi člani Moto-kluba Kelti trudimo delati po svojih najboljših močeh. Društvo združuje okoli petdeset
članov, katerih bistvo je ljubezen do
jeklenih konjičkov in vožnja na dveh
kolesih z vetrom v laseh. Naše vodilo je druženje, medsebojna pomoč
in krepitev prijateljskih vezi. Veliko
potujemo individualno, letno pa organiziramo tudi dve daljši skupinski
vožnji. Tako smo letos spomladi po
sosednjih državah obkrožili Slovenijo, poleti prepotovali Srbijo in v jesenskem času Hrvaško. Vsakoletno organiziramo blagoslov motoristov na
Zgornji Velki in kresovanje, ter motoristično srečanje v Sladkem Vrhu.
Že tradicionalno jeseni organiziramo avtobusni izlet po Ptujskem, Ormožkem in Ljutomerskem. Že nekaj
let se ob Baškem jezeru v Avstriji
udeležujemo največjega motorističnega srečanja v Evropi.
Posebno pozornost posvečamo
prometni varnosti. Člane opozarjamo predvsem na upoštevanje hitrostnih omejitev, tehnične ustreznosti
motornih koles ter uporabo zaščitne
opreme. Kot motoristi opozarjamo na
nevarne odseke cest v naši občini in
smo za območje Svečan podali pobudo za montažo dodatnih odbojnih
ograj za motoriste, mopediste, kolesarje…
Tesno smo povezani z lokalno skupnostjo in v okviru zmožnosti delujemo humanitarno. Tako smo v zadnjih
letih pomagali mnogim pomoči potrebnim članom in drugim posameznikom v naši okolici ter OŠ Sladki
Vrh.
Leto 2013 bomo zaključili bomo zaključili z novoletno zabavo, saj nas je
sv. Krištof, zavetnik voznikov skrbno
varoval.
Člani Moto-kluba Kelti vam želimo
lepe božične praznike, ob novem letu
pa veliko odkritih besed, iskrenih pogledov in toplih stiskov rok.
Silvo Maher
KARATE KLUB WKSA ŠENTILJ
V mesecu septembru smo ponovno začeli z treningi karateja. Zato se lahko včlanite
vsi tisti, ki se še niste preizkusili v tej veščini in seveda tisti, ki zbirate pogum, da se po
dolgem premoru vrnete, da nas obiščete na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, informacije na
tel.040/201728 Jožek BREZNIK. Najdete nas tudi na strani Facebooka.
V novo sezono smo štartali zelo pozitivno, saj so se v oktobru tri naše članice udeležile
svetovnega prvenstva v Italiji. Za tako majhen klub so dosegle izvrstne rezultate. ROŠKER
Lara je dosegla 4. mesto, MLAKAR Tamara 7. mesto in ZAFOŠNIK Anja 7. mesto. V mesecu novembru pa smo se tudi udeležili mednarodnega turnirja v Hajdini, kjer smo dosegli
dva izvrstna rezultata: POTRČ Anemarie je osvojila 1. mesto in ŠKERGET Eva 2. Mesto.
Zahvala gre vsem, ki na kakršen koli način pomagajo klubu.
Na koncu leta pa prihajajo lepe želje in besede, zato v imenu kluba želim vsem občanom vesele božične in novoletne
praznike.
Breznik Jožek
26
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Šport
Interna liga Sani Basketball League
Interna liga Sani Basketball League, ki letos poteka pod okriljem novega sponzorja NLB, se je letos pričela v Šentilju.
Prvi turnir SBL z NLB je potekal na zelo visokem nivoju, tako da so Šentiljčani tudi ostalim organizatorjem pokazali,
kako dobro organizirati turnirje.
Na prvem turnirju so sodelovali KŠ Sani Hurikani Šentilj, KŠ Sani Kungota in KŠ Sani Leon Štukelj Maribor. Uvodno
je udeležence turnirja pozdravila
gospa ravnateljica OŠ Šentilj.
Poleg igranja košarke so otroci
iz osnovne šole Šentilj plesali tudi
zumbo, slišali pa smo tudi mladega harmonikaša. Otroci so dobili
tudi malico in pijačo. Dogajanje je
v prepolni telovadnici spremljalo
preko 50 ljudi.
Več slik je na http://www.sani.
si/1-turnir-sbl-z-nlb-v-sentilju/.
V ligo SBL z NLB je letos vključenih kar 24 ekip in s tem preko
300 otrok. Vsi otroci imajo zaradi
prilagojenih pravil igre možnost
pokazati svoje košarkarsko znanje. Več si lahko o tem preberete
na http://www.sani.si/liga-sbl/.
Jan Ternjak
NOVOLETNO VOŠČILO NK ŠENTILJ
Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopil letni prag?
Bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati?
Zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto.
S smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim, nežnost, srečo, mir, toploto.
Takih časov- zlatih časov- v novem letu Vam želimo!
Ob koncu leta se NK Šentilj zahvaljuje, za odlično sodelovanje, vsem igralcem, staršem, donatorjem, sponzorjem,
tehničnemu osebju, trenerjem, OŠ Šentilj, g. županu Edvardu Čagranu in vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali s svojim
delom k uspešni sezoni v tem letu.
SREČNO 2014!!
NK ŠENTILJ, Tone Kramberger
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
27
Šport, rekreacija
5. MEDNARODNI BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR
V KEGLJANJU
Na kegljišču v Ceršaku smo v
mesecu decembru izvedli že peti
tradicionalni mednarodno Božično
Novoletni turnir. Veseli smo, da se
našega turnirja udeleži najboljši svetovni kegljač Uroš Stoklas – Zoran
Žibret s.p. SKV Zerbst, kegljačice iz
KK Celje: Eva Sajko, Barbara Fidel,
Anja Kozmus, Rada Savič, Nada Savič in Brigita Strelec in KK Proteus:
Tina Janež in Noemi Živkovič. Na
predtekmovanju je nastopilo 111 moških in 47 žensk iz 19 klubov. V finale
se je uvrstilo 24 najboljših kegljačev
in kegljačic. Prvo mesto si je priboril
Uroš Stoklas Žibret Zoran s.p. SKV
Zerbst s 596 podrtimi keglji, drugi je
bil Luka Sajko iz KK Konstruktor s
590 podrtimi keglji, tretji Mirko Harc
KK Ceršak s 588 podrtimi keglji, četrti
Rok Ružman iz KK Konstruktor s 561
podrtimi keglji, peti Darko Roškar iz
KK Ceršak s 559 podrtimi keglji, šesti Damir Vindiš iz KK Konstruktor,
sedmi Sandi Sajko iz KK Konstruktor,
osmi Darko Nerat iz KK Ceršak, deveti Leon Lupša iz KK Ceršak, deseti
Emil Jurančič iz KK Miklavž, enajsti
Sergej Struber iz KK Ceršak in dvanajsti Aleksander Hor iz KK Pivka.
Med ženskami se je na prvo mesto
uvrstila Anja Kozmus iz KK Celje s
590 podrtimi keglji, druga je bila Eva
Sajko iz KK Celje s 579 podrtimi keglji, tretja Barbara Fidel iz KK Celje s
575 podrtimi keglji, četrta Tina Janež
iz KK Proteus s 572 podrtimi keglji,
peta Bernarda Vrtin iz KK Ceršak s
572 podrtimi keglji, šesta Rada Savič
iz KK Celje, sedma Brigita Strelec
iz KK Celje, osma Darja Ferk iz KK
Ceršak, deveta Noemi Živkovič iz KK
Proteus, deseta Karmen Jurančič iz
KK Miklavž, enajsta Majda Grahor iz
KK Konstruktor in dvanajsta Mojca
Horvat iz KK Ceršak. Vsi finalisti so
prejeli praktične in denarne nagrade,
ki sta jih podelila župan Občine Šentilj
gospod Edvard Čagran in predsednik
kegljaškega kluba gospod Boris Struber. Da smo lahko uspešno izvedli že
peti tradicionalni turnir se zahvaljujemo tako občini Šentilj, Palomi d.d.,
vsem sponzorjem in donatorjem, ki
so nam pomagali.
FUTSAL LIGA ŠENTILJ
Za nami so prvi štirje krogi Futsal lige Šentilj, po katerih vodi ekipa Prevozništva
Rošker z 10 točkami. Za njimi na lestvici so z enakim številom točk ekipe KMN Šentilj, ŠD Pernica in ekipa MajGas, ki imajo vse po 6 točk. Na petem mestu sledi ekipa
Valuna, na šestem pa ekipa KMN Mitau. Z tekmovanjem nadaljujemo 5. 1. 2014 ob
15:30, tako da v prihajajočem letu ob nedeljah vsi vabljeni na ogled tekem v športno
dvorano Sladki Vrh. Več informacij lahko najdete na naši spletni strani http://www.
futsal-liga-sentilj.si
Org. odbor Futsal lige Šentilj
28
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Jubileji
Izgnanka Nada Furlan je
praznovala devetdesetletnico
Praznovanje devetdesetletnice je
redek jubilej, še bolj redko pa se zgodi, da ta jubilej praznuje ženska, ki je
bila zato, ker je Slovenka, izgnana iz
svojega doma. Ena od takšnih oseb
živi med nami in je prav, da se malo
seznanimo z njo. To je Nada Furlan rojena Može, ki sta ji ob jubileju
čestitala tudi župan Občine Šentilj
Edvard Čagran in Štefka Dodić, koordinatorica akcije »Starejši – starejšim« pri Društvu upokojencev Šentilj.
Jubilantka je letom primerno čila in
zdrava. Nekaj preglavic ji povzroča
umetni kolk, pa se ne more odločiti
za ponovno operacijo kolka.
Rojena je bila 19. 10. 1923 v Cirknici 26, v družini Može. Njen stari
oče, Ivan Može (1869 – 1947) , je
kupil posestvo v Cirknici od Ruperta
Repnika, ki je posestvo prodal, ker ni
hotel živeti v Kraljevini SHS in se je
preselil v inozemstvo. Možetovi so se
v Cirknico priselili marca 1920 iz Potoč, naselja, ki leži ob cesti Sežana –
Dolenja vas. Posestvo, ki so ga imeli
tam, so prodali, ker niso hoteli živeti
v Italiji. Potoče so po prvi svetovni
vojni pripadle Italiji. Kot je povedala
slavljenka, njen stari oče ni hotel, da
bi »njegove otroke pobijali Italijani«.
Posestvo v Cirknici je imelo 28 ha,
Možetovi so bili premožni kmetje,
Ivan Može je bil tudi župan v Cirknici. Nada je imela lepo mladost in je
pred drugo svetovno vojno končala učiteljišče v Mariboru. Spričevala
so predčasno dobili pred napadom
Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo 6.
aprila 1941.
S prihodom Nemcev pa so se začele težave Možetovih, ker so bili
Slovenci priseljeni na Štajersko in ker
so bili premožni. Zato so bili na spisku za pregnanstvo v smislu Hitlerjeve zahteve, da postane vsa Štajerska
nemška. Tega jim niso takoj povedali,
zato so morali obiskovati tečaj nemščine in so morali pred komisijo, ki
je ugotavljala njihovo primernost za
ponemčenje. Kmalu pa jim je eden
od domačih kulturbundovcev, pod
vplivom alkohola, rekel, da ne bodo
dočakali žetve v Cirknici, ker bodo
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
izgnani. In to se je res zgodilo. 15. julija 1941 ob tretji uri zjutraj, se je pred
njihovo hišo ustavil kamion z vojaki,
ki so na vrata nalepili obvestilo o zaplembi posestva v korist Nemškega
rajha. Vseh enajst Možetovih, to so
bili Nadin stari oče Ivan z ženo Marijo, njuna sinova Viktor in Ivan, njuni
hčerki Olga in Pavla, Ivanova žena
Ivanka in njuni otroci Angela, Slavka,
Nada in Danilo, so, samo z ročno prtljago, odpeljali proti meljski vojašnici
v Mariboru, kjer je bilo zbirno taborišče za izgnance iz mesta in okolice.
Med potjo proti Mariboru so pri Majc-
bila pod italijansko okupacijo, so dobili garantno pismo, da bodo oni skrbeli za njih in ne bodo potrebovali pomoči lokalnih oblasti. S tem pismom
so se lahko februarja 1942 preselili v
Dvor na Dolenjskem. Tam so preživeli drugo svetovno vojno in dočakali
osvoboditev. Tam, na Cviblju pri Žužemberku so, v največji partizanski
grobnici v Sloveniji, tudi pokopani tri
člani njihove družine, to so Nadina
stara mama Marija stric Viktor in teta
Olga..
Leta 1945 se je v Cirknico vrnilo
samo osem Možetovih. Prva je bila
nu počakali še na druge izgnance iz
Šentilja. Iz Šentilja so bile leta 1941
izgnane družine Grmek Josipa, Jelenko Milana, Može Ivana, Nabergoj
Janka, Sardoč Adama, Šef Ivana in
Ul Cirila ter župnik Ravšl Anton.
Iz Maribora so jih s potniškim vlakom odpeljali v Zagreb, od tam pa s
tovornimi vagoni v Slavonsko Požego. Iz Požege jih je pot nato vodila
preko Slavonskega Broda v Dervento, kjer so jih dodelili okoliškim
kmetom, ki sami niso živeli v izobilju.
Začelo se je njihovo življenje v izgnanstvu.
Na njihovo srečo pa njihovo bivanje
v Bosni ni trajalo dolgo. Od sorodnikov, ki so živeli na Dolenjskem, ki je
ravno Nada, ki pa ljudem, ki so gospodarili na njihovem posestvu ni povedala kdo je.
Po vrnitvi v Slovenijo so najprej
lahko obdelovali samo 4 hektarje,
pozneje pa, zaradi agrarne reforme,
le deset hektarjev zemlje, ki je nekdaj
bila njihova. Iz tega obdobja se Nada
spominja , da so jim pravili, da so kulaki.
Nada Furlan ima dva sinova, štiri
vnuke in štiri pravnuke. Živi pri sinu
Borisu in kot je rekla, se bo potrudila,
da bo dočakala sto let. Da bi jih dočakala tako bistra in zdrava kot je sedaj,
ji tudi želim.
Ivan Velikogne
29
Društva
Domovinsko društvo generala Maistra Šentilj
Martinov pohod in dan Rudolfa Maistra
Ob dnevu Rudolfa Maistra sta Turistično društvo Brloga Šentilj in Domovinsko društvo generala Maistra Šentilj
združila moči in Martinov pohod na Plač popeljala tudi ob
pomnikih bojev za severno mejo.
Pohodniško druženje smo pričeli pred prosvetnim domom s poklonom spomeniku »Borcem za slovensko državo 1918 – 1941-1945 – 1991« in se ob spremljavi harmonike podali pred občinsko hišo na Maistrovi ulici. Tam
je župan v pozdravu poudaril, da je Maistrov rojstni datum, 29. marec 1874, praznik občine, da so šolo po njem
poimenovali že leta 1937 in da je v njej njegov doprsni kip.
Pred spominskim obeležjem na Slovenskem domu,
osrednjem pomniku bojev za severno mejo, nas je v tiste
čase popeljala budnica Ivana Baloha, župnika iz Škofje
Loke, ki jo je ob otvoritvi Slovenskega doma leta 1910,
najbolj množični prireditvi v Šentilju, sam recitiral. Pesem
si zaradi takratne vseslovenske skrbi za obrambo Šentilja
pred ponemčenjem zasluži objavo v Glasilu.
Prinašamo od Triglavskih čeri
iskrene bratske pozdrave,
prinašamo vam poguma, moči,
v potujčeni del očetnjave.
Pač mnoge že zemlje naše odvzel
Slovencem sovražnik je kruti,
najrajše ves rod naš ubogi bi vjel
in hotel ga v groblji zasuti.
Odtrgal od matere sina je, hčer
in v srcu jim strupa zadal je,
na zemljo se vrgel kot lačna je zver,
sovraštvo do mater vsejal je.
In otrok, ki kril ga je slamnati krov,
zdaj matere noče poznati;
tuj jezik mu materni zdaj je njegov,
kot tujca se čuti – med brati!
Kulturni dogodek na Thalerjevi domačiji
30
Vi bratje pa vrli in vrle sestre,
svoj dom ste si tukaj zgradili,
podali ste skupaj si bratske roke,
da narod bi svoj ohranili.
Ta dom vaš prelepi naj bode mejnik,
domače naj bode ognjišče,
in narodne bodi zavesti pomnik,
mladine Šentiljske svetišče!
Od tukaj pohitel zaveden bo rod
čez rožnate naše planjave
in zopet na naši bo zemlji gospod
ponosen rod matere – Slave!
Ne bratje, zdaj strah in trepet ne velja,
poguma je treba vojakom,
pravična vas vojna le k zmagi pelja,
spodobi se zmaga – junakom!
Vsi ena smo četa, junaški smo voj,
edini smo nepremagljivi,
oj bratje, naprej, nevstrašno v boj,
Šentiljske Slovence bog živi!
Sporočilen pa je tudi napis na pozivnem letaku za zbiranje prispevkov za gradnjo doma, ki ga je izdala Slovenska
srednješolska in akademska mladina:
»Na šentiljske visoke griče visok trdnjavski zid,
raje neme razvaline nego švabski Sankt Egyd'!«
Pri župnišču smo počastili obeležje narodnima bojevnikoma župnikoma Matiji Kelemini, ki je v njegovem Kmečkem bralnem društvu utrjeval narodno zavest s slovensko
knjigo in pesmijo, in Evaldu Vračku, članu Narodnega
sveta za Štajersko, ki je po prvi svetovni vojni sodeloval
pri določanju državne meje od Ceršaka do Remšnika. Žal
zaradi oddaljenosti nismo mogli obiskati spominskih obeležij ceršaškemu županu Antonu Haucu in Maistrovemu
sodelavcu in politiku Franju Žebotu.
Po ogledu mežnarije, v kateri je bila leta 1787 ustanovljena prva šentiljska šola, je v kapeli pri zanemarjeni
»spodnji«, nekdanji slovenski šoli iz leta 1869, pohodnike
presenetil kip sedečega Jezusa, redkost, ki jo premalo
poznamo in cenimo.
Pri karavli pa nas je svojevrstni spomenik, zaplenjeni
tank jugoslovanske armade, spomnil na bližnjo zgodovino, ko so v Šentilju leta 1991 potekali boji za samostojno
Slovenijo in ko je šentiljski mednarodni mejni prehod edini
ostal obranjen in odprt vse dni vojne.
Od tod nas je pot tudi čez drn in strn vodila do nekdanje
Klasinčeve, pozneje Celcerjeve hiše ob Poti upora na
Kresnici. Spominsko obeležje na hiši sporoča, da so tam
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Društva
24. februarja 1945 ustanovili krajevni odbor osvobodilne
fronte, ta dan pa je bil še dolgo po osvoboditvi krajevni
praznik. Prijazni domačini so postregli z moštom in prigrizkom, pod cesto ob hiši pa smo si ogledali še zanimivo
Thalerjevo kapelo.
Zgodovinski del Martinovega pohoda smo sklenili na
sosedni Thalerjevi domačiji, ki jo krasi spominsko obeležje Franju Thalerju, slovenskemu županu Šentilja v najtežjih časih ponemčevanja pred prvo svetovno vojno. Po
himni obmejnih Slovencev »Slovenec sem«, Maistrovih
»Završkih fantih« in nekaj narodnih moškega pevskega
zbora KUD Mejnik ter zaključnih sporočil o bojih za severno mejo so ponosni domačini pokazali posvetilo generala
Maistra v Thalerjevi spominski knjigi, vpisano 9. marca
1919, ki glasi: »Kdor ljubi narod svoj in hodi po njegovih
svetih potih, je mož, ki ga bo narod gotovo upošteval.«
Ob gostiteljevem moštu in prigrizku pa smo že načrtovali
prihodnja srečanja.
Po prijetnem druženju z domačini na Tahlerjevem smo
se podali na Plač in tudi tam smo počastili svetega Martina, tokrat z županovim darilom.
Ko se je sončen in prijeten jesenski dan že prevesil,
smo se odpravili proti turistični kmetiji Leber, kjer smo ob
Vsi na cilju
harmoniki, ki nas je spremljala ves dan, v veselem druženju še zadnjič počastili letošnjega Martina.
Iskrena hvala gostiteljem, ki ste nas sprejeli prijazno in
odprtih rok in tako obogatili naš pohod in praznovanje.
Erika Lilek in Bruno Jelenko
»DROBTINICA« 2013
KO RK Šentilj in mladi člani RK OŠ
Rudolfa Maistra Šentilj z mentorico
smo tudi letos sodelovali v mednarodni akciji ob Svetovnem dnevu hrane,
v Sloveniji poimenovanem »Drobtinica«, ki je potekala v soboto, 19. 10.
2013, v predprostoru trgovine Tuš v
Šentilju kot že nekaj let zapovrstjo..
S prodajo kruha in drugih pekovskih izdelkov, ki so jih letos donirali
pekarna Žito, Mini pekarna Šentilj, trgovina Ti-Ka in peka iz naše šolske
kuhinje ter z zbiranjem prostovoljnih
prispevkov, smo letos zbrali rekordnih 559,62 €.
Ves denar je namenjen za plačilo kosil socialno ogroženih učencev
naše šole.
Ob iztekajočem letu bi se za leto-
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
šnjo uspešno izvedeno akcijo »Drobtinica 2013« še enkrat javno zahvalila
letošnjim donatorjem in supermarketu TUŠ v Šentilju.
Iskreno se zahvaljujem tudi g. Stanislavu Žebeli, predsedniku KO Šentilj, in njegovima pomočnicama go.
Mileni Strnad in go. Cvetki Šalamun
za izredno požrtvovalnost pri iskanju
donatorjev in organizaciji akcije.
Zahvalila bi se tudi ravnateljici go.
Jelki Weldt za pomoč pri iskanju donatorjev, naši kuharici go. Mariji Lesjak ter mladim članom RK: Martinu
Božniku, Galu Kosu, Reneju Hamru,
Lani Vouk, Ajdi Rošker in Dorianu
Iršiču, ki so vso sobotno dopoldne
preživeli ob stojnici in se res potrudili, da so kruh na pravi način ponudili
kupcem in predstavili namen akcije.
Da je izgled stojnice bil privlačen za
obiskovalce, velja zahvala učiteljici
go. Poloni Maher in njenim učencem,
ki so se potrudili za dekoracijo. Prav
tako se zahvaljujem vsem učencem,
ki so predali vabilo staršem, da so
se ti odzvali akcije in vsem krajanom
naše občine, ki so pristopili k stojnici
in tako s skupnimi močmi pomagali vsaj delno olajšati breme socialno
ogroženih družin.
Kar toplo je človeku pri srcu, ko vidi,
da kljub vedno večji krizi, ki jo občutimo na vseh koncih, številnim ljudem
čut dobrote še zmeraj ni zamrl.
Mentorica MČ RK
OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj:
Milena Rošker
31
Zimsko branje
ENA ZVEZDA GORI GRE
Ena zvezda gori gre proti Betlehemu,
kaj je to za‚ na zvezda, oh, pejte, gledat
gremo.
To sta prvi dve vrstici stare božične
pesmi, ki nagovarjata k razmišljanju,
medtem, ko se naša ladja z letnico 2013,
neustavljivo bliža praznikom in koncu
leta. Zemlja miruje in letos nam je dala,
kar nam je zmogla dati. Za nami je tudi
1. november, ko smo z dobro mislijo obiskali naše rajne in tudi žive sorodnike in
prijatelje. »Kako blagodejen občutek «,
je napisal prijatelj z Velke.
Ob spremljanju dogajanju v naši domovini, imam občutek, da je v Sloveniji,
potrebno še mnogo in vztrajno delati za
dobro, da bo vsaj malo bolje. Verjamem,
da bomo le z vztrajanjem v dobrem in s
poštenim delom zbrali toplino in posluh
za sočloveka ter ju kot vezivo vgradili v
zidove naših domov in domačij.
V nepreglednosti interesov tistih, ki
nam vladajo, je le malo prostora za spoznanja o zdravi, uspešnosti in potrebi po
rasti tudi v smeri človečnosti, da ne bomo
(bodo) zaspali pred vrati.
Čas pred božičem, smo v moji mladosti
še posebej močno doživljali, saj je to res
bil čas pričakovanja, kar je advent. Naši
starši in stari starši so obiskovali zornice
ali svitance - maše, ki so se začele ob šestih zjutraj. Lepo je bilo videti, kako so se
še v temi pomikale posamezne lučke na
breg k Mariji Snežni in se tam zlile v eno.
Ob večerih smo pri nas brali knjige Mohorjanke, ki so prišle v začetku decembra. Kmečke otroke je obiskal Miklavž,
otroke od zaposlenih pa tudi Dedek Mraz,
ki je bil običajno bolj radodaren in sčasoma posledično tudi bolj priljubljen. Pred
Božičem so bile tudi koline. Na Sveti večer, dan pred božičem, je bil post in šele
po postavitvi skromnih jaslic in božičnega
drevesca, je sledila sladka večerja. Vrhunec večera je bila polnočnica, ki se je pa
jaz pri Mariji Snežni nikoli nisem mogel
udeležiti. Svojo prvo polnočnico sem dočakal šele v »izgnanstvu« v Izoli, ko sem
imel že svoje jaslice.
Zadnjih 23 let si Božič podaja roko s
praznikom naše domovine.
Z zanosom sem takrat v enem dnevu,
s staro katro naredil več kot 500 km, da
sem mogel zaokrožiti tisti ZA. Bi danes
ravnal enako? BI! A z izkušnjami teh let,
bi ne mogel mimo misli in zgleda, pokojnega snežniškega župnika Vršiča, ki
nas je ob nagovarjanju k dobremu, tudi
nenehno opominjal: »Lakomnost in laž
sta starša vseh nadlog. Lakomnost je kot
smrt, bolj kot jo hraniš, več hoče in bolj in
bolj je nenasitna, brezobzirna...«
Vsak praznik ima svojo izvorno vsebino
in sporočilo. Tudi božič.
Dedek je pripovedoval, kako so v prvi
svetovni vojni na soški fronti, božični večer za nekaj ur ustavili bojevanje in so vojaki obeh strani skupaj pokadili cigareto,
spili čaj… in si zaželeli preživetje.
Še zmoremo praznovati v tem duhu,
kljub krizi?
Kakorkoli že sprejemamo praznično
sporočilo, storimo to tako, da ga posredujemo naprej z optimizmom, strpnostjo
in ljubeznijo do bližnjega, družine, domovine in sebe.
… in čimveč razmišljajmo o novih tehnoloških možnostih, ne le o tehnoloških
viških.
Jože Raduha Več kot imamo zgodovinskega
spomina, bolj smo ljudje. Saša
Petejan - zgodovinarka PISMO JAVNOSTI
Na 11. izredni skupni seji Miklavža,
Božička in Dedka Mraza 11.11 s pričetkom ob 11uri in 11 minut , smo soglasno sklenili:
1.
Zavedamo se, da naša mladina vsaj že od 11. leta ne verjame
več v nobenega od nas, da se lahko
s svojimi tolstimi trebuhi spuščamo po
ozkih dimnikih in skozi zakomplicirane
ključavnice prinašamo darila in jim izpolnjujemo želje. Verjamejo pa v darila
vseh vrst. Dragocenejša so in bolj želena, lažje je verjeti.
2.
Dobili smo mnogo pisem, a
večina se jih tokrat glasi: »Dragi debeluhar, za letos ti pošiljam naslednje
naročilo: NIČ. Od tebe si ne želim in
ne pričakujem NIČ ter ne potrebujem
NIČ takšnega, kar bi mi ti lahko nastavil pod praznično drevesce. Torej, mi
ne prinašaj ničesar! To pa ne pomeni,
da si ne želim tvojega obiska. Želim
si le, da letos narediš prav obratno,
kot si delal vsa leta do sedaj, in nekaj stvari vzameš in odneseš s seboj.
Naloži jih v koš, odnesi in odloži nekje, kjer bodo nehale obstajati. Če si
tako sposoben, da se s svojo tolsto rito
spuščaš po ozkih dimnikih, se stlačiš
32
skozi zakomplicirane ključavnice in
izvajaš še druge akrobacije, verjetno
tudi s tem ne boš imel večjih težav.
In, če veš, kateri otroci so bili pridni in
dobri ter kateri manj, potem to gotovo
veš tudi, kako je z odraslimi in tudi za
tiste pojave, ki niso dobri in so odveč
ter v škodo. Zato te za letos iskreno
prosim, da razmisli o tem, da mi nič ne
nosiš, ampak kako boš kaj odvečnega
odnesel. To te prosim v svojem imenu
in cele družine ter v interesu cele občine in cele Slovenije in končno tudi v
dobro modro-rumene EU. Vem, da je
mnogo stvari, ki bi jih moral jaz sam
odnesti in dati v reciklažo ali uničenje,
a saj imamo vendar tebe, ki si tako veliki »dasa«, ki zmore vse ali skoraj vse,
da to za tebe ne bi smela biti nobena
težava ter da te ne pozabimo.«
3.
Kaj je tisto, kar bi moral vsak
odnesti in najprej zabrisati v smeti? Najprej tiste dele pravljic in bajk o
Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu, ki
govorijo, da je vsaj eden od nas treh
dolžan izpolniti vse želje, ne da sami
z očmi trepnete. Pri vsakem od vas, je
kaj odvečne krame, ki bi jo bilo dobro
odstraniti, v vaše osebno in skupno
dobro vseh. Torej; najprej odvreči verovanje v pravljično sposobnost pravljičnih mož, da boste nehali mešati
to, pred čem so vas hoteli obvarovati
starši, ko so vam razkrili resnico o
Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu.
Vsi trije imamo tudi enoten predlog, da
ob praznikih in med prazniki sami razmislite, kaj bi bilo potrebno najprej odvreči, spremeniti ali popraviti. Tega ne
ve in ne bo naredil noben pravljični debeluhar. Največ narobe se naredi prav
takrat, ko brez dialoga s »prizadetimi«,
o vsem odločajo tisti, ki so prepričani,
da vse kar pa oni naredijo za nekaj ali
nekoga, je vse najbolj ali edino prav.
Po mirno prespani noči v zatočišču
pri Mariji Snežni… pod Triglavom, vas
lepo pozdravljamo in želimo ustvarjalno srečno novo leto!
Miklavž, Božiček
in Dedek Mraz
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Iz zgodovine
Žetev
Ob pogledu na mogočne kombajne kateri se prebijajo skozi zlato rumeno klasje na posejanih njivah z zrelo
pšenico ali ječmenom in na kombajnista, ki opravlja z
strojem. Strojem z klimatizirano kabino, ki ga varuje pred
vročino in prahom katera sta stalna spremljevalca žetve
in mlatitve,me spomin nehote vrne na njive, ko smo želi
še ročno obliti z znojem ter umazani od prahu.
Ljudje iz dežele še pomnimo kako težak je bil čas žetve
in spravila zrnja od katerega je bilo mnogokrat odvisno
ali bo kruha za čez vso zimo ali bodo otroška usta lačna
in ali bodo vprašujoče žalostne oči govorile » zakaj se ne
morem najesti do sitega«
Pa čeprav je delo bilo naporno polno prahu in znoja,
kateri ti je silil v oči po vsem telesu pa te je zbadala ostra
slama in resovje katero je bilo sestavni del klasja starih
sort pšenic in ječmena. Vendar so tega opravila bili vsi
veselili in ga vzeli kot nekakšen kmečki praznik, katerega
bi se lahko enačili z kolinami.
Sama žetev pšenice se je po navadi začela že zgodaj
zjutraj ob prvem svitu, ko so se na njivi zbrale predvsem
ženske s srpi in nekaj moških z posebej prirejenimi kosami za žetev. Otroci pa so prinašali pijačo po navadi sadjevec in vodo iz studenca ter pobirali klasje katero je kljub
skrbnemu ravnanju žanjic včasih padlo med strniševje«
na sveže požeti njivi.
vine (Blago za vreče)ali preprosto so ratišam privezali
lesene vile, da pri košnji klasje ni padalo nazaj in je ostalo
lepo postavljeno še ob ne požetem žitu . Prve pokošene
bilke so takoj pobrale žanjice , katere so pripravljale pante .Za njimi so se razvrstile žanjice katere so izmenoma
s srpom pobirale pokošeno klasje ter ga odlagale na že
pripravljene pante. Odloženo žito so povezali v snope ter
jih odlagali v vrsto malo vstran, da je bilo prostora za drugega kosca in drugo vrsto žanjic in tako naprej kolikor je
bilo na razpolago ljudi pri žetvi. Tudi vezanje ni bilo kar
tako saj je snop treba čvrsto zategnit in ga z zvijanjem
pravilno povezati , da se med prenašanjem, sušenju in
prevozom ni odvezal. Na nepravilno vezanje so opozarjali; glega gouč na oupang vežeš.
Slika 2. Postavljanje jakecov na Sp. Velki
Slika1: Žetev na Tratah
Gospodar je prvo ponudil »štamperl« (šilce žganja)
predvsem moškim, pa tudi ženske se ga niso branile saj
je pognal kri po žilah, da te je minila jutranja zaspanost.
Le na otroke ni nihče pomislil, da bi jim ponudil kaj primernega kakšen sadež ali morda »biflcukra«, (ocka slatkorja) katerega bi lahko našli skoraj pri vsakem kmetu.
Razdelili so si naloge, kosil, je gospodar ter najbolj izkušeni možje, za njimi so se razvrstile žanjice z srpi, ki so
»gor jemale«ter polagale klasje na »pante«
( povez
narejen iz slame) katere so pripravljale izkušene delavke
in z njimi vezale klasje v snope.
Po stari navadi in pregovoru »Z Bogom začni vsako
delo, da bo dober tek imelo« je gospodar napravil križ čez
njivo z besedami »Bog nam pomagaj« in zarezal v žito z
koso katera je čez »ratiše« (ročaj kose) imela privezano
zvito leskovo palico čez njo pa napet kos blaga ali žakloGlasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Povezano snopje se je postavilo v manjše kopice (jakece) v katere so zložili šest do osem snopov na katere
so včasih tudi naredili klobuk iz prav tako povezanega
33
Iz zgodovine
snopa ki je prekrival klasje in jih ščitil pred dežjem in morebitno točo.
Če je bilo vreme ugodno se je tako požeta pšenica sušila nekaj dni na kar so jo z lejtratnim vozom zvozili pod
streho kjer je čakalo na mlatitev katero bom morda opisal
v kakšnem od naslednjih prispevkov.
Ob tem prispevku še naj zapišem, da smo na Zg. Velki še do pred nekaj leti žetev prikazovali kot star ljudski
običaj ter s tem ogromno doprinesli k ohranitvi kulturne
dediščine ter tem k prepoznavnosti kraja kot turistične
destinacije v Občini Šentilj kjer se daje prednost kulturnemu, etnološkemu in romarskemu turizmu.
Zahvala gre predvsem družini Zver iz Trat, ki je pod
okriljem Turističnega društva to prireditev pripravila. Prireditev, katera je bila zelo dobro obiskana ter na vrhunski
ravni saj so v njo vložili ogromno svojega časa in truda in
sredstev,da so stvari bile na taki ravni, da jim je marsikdo
zavidal.
Leopold Methans
Nekaj utrinkov iz žetve pri Zveru leta 2003
Brigadirstvo
Pionirji smo leta 1950 pomagali graditi (takratni socializem).
Na pomlad leta 1950, so na nižji
gimnaziji Ivana Cankarja v Mariboru, ustanovili IV. Mariborsko delovno
brigado Katje Rupena, ime je dobila
po narodni herojki. Komandir brigade
je postal Polde Suhodolčan. Ko so
se začele šolske počitnice, so nas,
učence takratne gimnazije pripeljani na Kočevsko, v vas Borovec, ki je
bila požgana. Nepoškodovano je bilo
le župnišče, tja so nas tudi nastanili.
Spali smo na slami na tleh, zraven
nas pa so stanovali nemški ujetniki.
Moram reči, da smo se z njimi kar
dobro razumeli, saj smo mi s tega
dela Slovenije, še iz časa nemške
šole, znali malo nemščine.
Začeli smo delati, zjutraj smo vstali
ob 6. uri, sledila je telovadba,
umivanje, dvig zastave, zajtrk – nato pa na travnik ali v
gozd. Nabirali smo zdravilne
rastline: belo dono, materino
dušico, lipovo cvetje, brezovo listje in drugo. Popoldan
kosilo, ki je bilo za tisti čas
po vojni, kar dobro, potem
pa dve uri počitka. Sledile so
razne igre z žogo. Ob večerih smo običajno pripravili taborne ognje. Najbolj mi je v
spominu ostala pesem » V
temnem gozdu ob tabornem
ognju,…tiho pesem junaki
34
pojo, o trpljenju slovenskega ljudstva,
ki bori se za svojo svobodi«. Sledil je
spust zastave in spanje.
Marsikaj smo doživeli, tako nas je
po nekaj dneh zapustila kuharica, z
njo je zbežalo nekaj pionirjev, pa le
do kočevske reke, brez denarja niso
mogli na vlak, pa so se skesano vrnili.
Nekaj dni je kuhal komandant brigade
tovariš Polde, prehranjevali smo se z
gobami, v teh gozdovih jih je bilo v izobilje. V kratkem času smo dobili novega kuharja.
Kurir brigade je bol Miran Suhodolčan, s kamioni, ki so vozili les, se
je vozil v Kočevsko reko na pošto. V
sosednji nemški vasi je bil upravnik
posestva g. Rafael Thaler, njegova
žena pa je delala na pošti v Kočevski
reki. Imenovana sta bila izseljena na
Kočevsko (prijavila jih je Šentiljčanka) čeravno je bilo med okupacijo pri
Thalerjevih zbirališče partizanov.
V tistem času je tam potekal tudi
partizanski kongres, udeleženci brigad smo v čast kongresa, pripravili
velik kres, v gozdu na vasi, kamor,
vsaj do takrat, še ni prišla človeška
noga. Po teh gozdovih so lomastili
medvedi, mi pa ponoči na straži odeti
v koce in s palico v roki.
V brigadi smo ostali dva meseca,
prvi pridelek že suhega rastlinja, nam
je pogorel, zato smo morali ostati še
dalje. Sedaj po 63 letih, se rad spominjam brigadirskega življenja (brigada
je bila »uradna«), pa vzamem harmoniko ter si zapojem brigadirsko pesem
» pojdi punčka z mano dol
marširat, saj se moraš tudi
ti spoznat, ko se zvezde
dol utrne, boš prišila ti mi
jo za vrat, boš prišila zvezdico, jaz poljubim te zelo,
cela četa bo kar strmel,
kak slovensko dekle ljubit
zna«!
Brigadirski pozdrav
ZDRAVO!
Fischer Avgust - Lubič
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Iz zgodovine
STARA POSODA IZ SLOVENSKIH GORIC
V METHANSOVI HIŠI
V četrtek 3. oktobra 2013 smo v okviru evropskega tedna
za promocijo kulturne dediščini pripravili prireditev na kateri
smo predstavili staro posodo,prehrano ter zgodbe o jedeh
v Slovenskih goricah.
Zbirka v naši hiši obsega preko 150 eksponatov, ki so
vezani na kuhanje, peko in pripravo hrane. Na policah v
sobi kjer urejamo samostojno razstavo le te; najdemo vseh
vrst lončene,lesene, in pletene posode iz šibja ali slame ter
tudi nekaj že nekoliko novejše iz litega železa in pločevine.
Naprave« kuhinjski aparati« za mletje,mešanje ali pripravo
mesa, olja. moke ali kaše so unikati in imajo prav posebno
zgodbo, ki pripoveduje o iznajdljivosti in prilagodljivosti našega človeka glede na čas v katerem so nastali. Posebno
mesto v vitrini pa zasedajo posode in pripomočki iz stekla
katerega so nekateri primerki vredni posebne pozornosti
saj glede na obliko in vrsto stekla nakazujejo, da bi nekateri
lahko bili celo iz Pohorskih glažut.
hrana na mizi Slovenjegoričanov. Našemu povabilu so se
odzvale: Društvo kmetic Občine Šentilj, Društvo kmečkih žena in deklet Sveta Ana, Društvo kmečkih gospodinj Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Srednja šola za
gostinstvo in turizem Maribor. Ob pokušini tradicionalnih
jedi (slivov močnik, koruzni močnik, tomerl, krhlenka, plehušnica, malanar) je vrhunska vina za degustacijo ponudila Kmetija odprtih vrat oziroma Vinogradništvo Gundel-Šenveter iz Dražen Vrha.
Tako so staro hrano predstavile Jurovčanke
Etnologinja Jelka Pšajd ter novinarka Irma Frlinc Guzej
med ogledom zbirke
Na okrogli mizi katero smo pripravili nam je spregovorila
etnologinja in višja kustosinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja iz Murske Sobote.
Zgodbe o hrani je predstavil predsednik zgodovinskega društva Slovenske
gorice g. Janez Frlinc. Sledil
je prikaz pridobivanje moke
„Mletje z žrmljami na rajco“
ter luščenje ajdove kaše z
rolami.
K sodelovanju smo povabili okoliške gospodinje ter
Društva kmetic in žena iz podeželja, da se predstavijo z
pripravo in pokušino jedil, ki
so skoraj že šle v pozabo,
Miran Breg je nam zamlel nekoč pa so bile vsakdanja
kar nekaj koruze
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
A v pritličnih galerijskih prostorih, kjer je potekala tokratna okrogla miza, je Ana Sernec iz Društva kmetic Občine Šentilj pripravila razstavo vezenin, Marije Mihelič iz
Spodnje Velke, ki je tovrstne vezenine ustvarjala oziroma
vezla v svojih rosnih letih mladosti.
Vse prisotne je pozdravil tudi župan Občine Šentilj, Edvard Čagran, zapeli pa so člani KUD Gabrijel Kolbič z
Zgornje Velke.
Kot sem že omenil je dogajanje potekalo v sklopu »
Dnevi Evropske kulturne dediščine« in je bila predstavljena v katalogu cca 260. Prireditev v Sloveniji katerih
namen je predstavitev dediščino širšemu krogu ljudi in jih
spodbudit k razmišljanju o vrednotah in pomenu le te.
Moram zapisat, da je dogajanje doseglo ta namen, saj
je obisk presegel vsa pričakovanja bila pa je tudi predstavljena v kmetijski oddaji katero pripravlja novinarka Irma
Frlinc Guzej na Televiziji Slovenija katera je ena od
najbolj gledanih oddaj .Zahvala gre tudi Radio Slovenske gorice za poročanje pred in po prireditvi katere so se
udeležili z svojo ekipo, prav tako Časopisni hiši Večer,
ter njihovim reportejem.
S tem prispevkom bi se rad zahvalil vsem, ki ste se velikodušno odzvali našemu povabilo ter vložili svoj trud
ter tudi stroške, katere ste imeli z pripravo pokušine teh
starih dobrot, in s tem pokazali, da z minimalnimi sredstvi
lahko pripraviš dobro prireditev in promocijo tega Slovenjegoriškega prostora.
Leopold Methans
35
Politične stranke
Spoštovane občanke in občani občine Šentilj
Spet hitimo proti koncu leta, ki je bilo za vse nas naporno in zelo smo se morali potruditi, da smo ga uspeli
pripeljati do konca z določenim uspehi in cilji.
Člani SDS aktivno sodelujemo pri vseh načrtovanjih nalog v tekočem letu. Pomagamo in podpiramo strokovno
proučene predloge in ideje, uresničevanje potreb naših
občanov na vseh področjih njihovega dela in življenja.
Spoštujemo člane drugih strank in z njimi dobro sodelujemo. Devetnajst let delovanja občine, je lepo in kar dolgo
obdobje. Lahko je naporno, lahko pa je tudi prijetno, če
smo vsaj načelno, poenoteni v željah in načrtih, ker je to
tudi inspiracija za tiste, ki z nalogami nadaljujejo, jih morajo uresničiti, od načrtov naprej...
Dragi občanke in občani, če smo v tem letu uresničili
vsaj kakšno tudi vašo željo in potrebo, smo s tem zadovoljni in obljubljamo, da bomo v tem smislu tudi nadaljevali.
V času pred božičem, pred prazniki smo se odločili obdariti družine v naši občini, ki jih je kriza pahnila v socialno
stisko. Preko sto paketov z nekaj nujnih osnovnih življenjskih potrebščin, bomo še pred prazniki razdelili med tiste,
ki so to najbolj potrebni. Ne zaradi reklame ampak zato,
ker smo stranka s socialnim čutom, ker smo njeni člani in
aktivisti ljudje, ki živimo z ljudmi in poznamo njihovo veselje, srečo in jih ne pustimo same, ko so v stiski ali nesreči.
Sprejmite naš dar tako kot je bil namen: ko je božič, naj bo
božič za vse, ko praznujemo, naj praznujejo vsi.
26. decembra bomo praznovali tudi dan samostojnosti
in enotnosti. To je spomin na dan, ko smo Slovenci leta
1990 razglasili izid odločanja na plebiscitu, na katerem se
je 95 % udeležencev izreklo za to, da bomo v naprej samostojna država. Danes se seveda že upravičeno sprašujemo ali smo Slovenci dovolj ponosni na to, da imamo
svojo državo? Bodimo na to ponosni in se trudimo za
to, da bodo v njej imeli osnovne pogoje za življenje, vsi
državljani.
Drage občanke in občani, mi na tem koncu Slovenije,
vemo, da denar ni sreča, več od tega je vredno razumevanje, medsebojno spoštovanje med ljudmi, zato ohranimo te naše vrednote, bodimo ponosni, da smo jih lahko
doživeli, ker nam je zato danes v teh težkih časih, lažje.
Vsem vam se zahvaljujem za sodelovanje, potrpežljivost in pomoč ter vam želim prijetne praznike in vso srečo
v prihodnjem letu.
Bojan Belna, predsednik OO SDS Šentilj
NOVOLETNO VOŠČILO
Čas hitro teče in samo nekaj dni nas še loči, da bomo zopet obrnili letnico na koledarju in
se poslovili od starega leta, vso našo energijo, želje in namene pa usmerili v novo leto 2014.
Minulo leto je vsemu navkljub prineslo tudi marsikaj lepega. Izvijamo se iz primeža slabih
razmer v upanju, da se bodo kmalu postavili novi temelji za ponovno rast naše družbe.
Zapomnimo si dobre stvari in pozabimo slabe.
Obilo osebnega zadovoljstva in veselja v krogu družine in na delovnem mestu, služb in
dela, ki omogočajo dostojanstveno življenje, prijaznih ljudi, iskrenih nasmehov ter seveda
zdravja vam želi
Občinska organizacija
Socialnih demokratov
Š E N T I L J
36
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Politične stranke
Ni dolgo tega, kar Miklavž je odšel,
a blagi Božiček bo vsak hip prispel.
Še teden za njim in SILVESTER bo tu,
Vse bolj staro leto pomika se k dnu.
Občinska
organizacija
DeSUS Šentilj
Ob vsaki prelomnici čas je želja,
ki dragim izrekamo jih iz srca.
Vsem dragim privoščimo zdravja, miru,
bogastva obilje, ljubezni medu.
Zavezništvo med DeSUS-om in ZDUS-om, katero je bilo sklenjeno v mesecu juliju na področjih,
v interesu starejših in javnega zdravstva, upamo, da bo obrodilo sadove tudi v prihodnjem letu.
Leto je spet naokoli in veselimo se praznikov, ko bomo umirili naše misli, se posvetili najbližjim
in jim voščili najboljše želje.
Prav tako želimo vsem občankam in občanom vesele Božične praznike in srečno Novo 2014 leto.
Občinska organizacija DeSUS Šentilj
Predsednik: Franc Polanec
»Dela človeških rok se postarajo kakor leto,
dela ljubezni pa ohranjajo trajno svežino.
Samo zaradi njih slišimo božične melodije ...«
Dragi prijatelji, naj se z vami in po Vas širi po slovenski zemlji
zadovoljstvo in veselje do življenja.
OO NSi občine Šentilj vam želi Blagoslovljen Božič,
veselo praznovanje dneva
samostojnosti in enotnosti, ter zdravo in uspešno novo leto!
Golob Marija
OO SLS MAKOLE, OO SLS OPLOTNICA
OO SLS POLJČANE, OO SLS SLOVENSKA BISTRICA
VI
Spoštovani občani in občanke.
ZAKAJljudska
BI stranka
ZAUPALI
KANDIDATU
ZA predstavnikov v občinskih organih. Kljub temu
Slovenska
v našiSVOJ
občini GLAS
deluje četudi
nimamo svojih
s trudimo
preko
vseh
možnih
formalnih
oblik
prenašati
probleme
ljudi
POSLANCA V DRŽAVNEM ZBORU SIMONU UNUKU? s podeželja do organov odločanja na občinski in
državni ravni. Veliko stvari se danes dogaja, ki za to okolje in preprosto podeželjsko prebivalstvo ni pravično, upajmo,
da bo prevladala pri upravljanju naše male in tudi mlade države, preprosta kmečka logika. Bilo bi dovolj, ker je to potrjena oblika preživetja. Naša stranka in naši vodilni funkcionarji, se za to trudijo vsak dan in na vseh nivojih odločanja
v državi.
Člani ljudske stranke, ki deluje na območju občine Šentilj vam želimo lepe božične praznike, čestitamo k dnevu samostojnisti in uspešno leto 2014 vam želimo.
Predsednik Anton Perko
VABILO
Slovenska ljudska stranka
Občinski odbor Makole
vljudno vabi na predstavitev Simona Unuka,
kandidata Slovenske ljudske stranke –
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
37
Sporočila
»Novo leto je nov list,
v knjigi časa bel in čist,
nanj ti pišem svoje želje,
mir, ljubezen in veselje.«
Želimo vam dogodke, odete v
tancico skrivnosti, dneve, polne zanimivih spoznanj, in doživetja z vam najdražjimi, ki vas
napolnijo s toplino. Naj bo leto 2014 leto presenecenj, modrih izzivov in srecnih trenutkov.
Vesele božične praznike in srečno 2014!
Vaš Saubermacher Slovenija
Saubermacher
Slovenija
Sl ovenija
za življenja vredno okolje
Vsem občankam in
občanom
občine Šentilj
želimo
vesele božične
praznike
ter obilo zdravja
in sreče
v novem letu
2014!
Župan občine Šentilj
s sodelavci
38
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Sporočila
ODPIRALNI ČAS
KNJIŽNICE ŠENTILJ
Ob koncu leta se zahvaljujemo vsem staršem za zaupanje, otrokom, igralcem in trenerjem za trdo delo in
dosežene rezultate, tehničnemu osebju in veteranom
kluba za požrtvovalno delo pri vzdrževanju športnega
centra in organizaciji tekem, članom kluba za njihov
prispevek ter vsem sponzorjem in Občini Šentilj za finančno podporo. Iskrena zahvala tudi vsem navijačem,
ki športno spremljate naše ekipe ter tehničnemu osebju
v telovadnici pri uporabi obeh telovadnic OŠ Sladki Vrh.
Ponedeljek, torek, sreda:
od 12. do. 18. ure
Četrtek, petek:
od 10. do 15. ure
Vsem želimo veliko zdravja, sreče, osebnega razumevanja, uresničenih želja in zastavljenih ciljev v
prihajajočem letu 2014!
NK Paloma Sladki Vrh
zahvala
Spoštovani!
Upravnemu odboru Glasila in Občini Šentilj se iskreno zahvaljujemo za poslani dve številki Glasila za šentiljske
upokojence, ki smo varovanci Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Ta list nam veliko pomeni, saj ga preberemo od
prve do zadnje strani in tako izvemo za novice in dogodivščine iz vseh krajev naše občine. Iz glasila smo med drugim izvedeli za novi zdravstveni dom, radi beremo o visokih jubilejih občanov, z veseljem spremljamo tudi šolske
in športne uspehe učencev, pretresla pa nas je novica o smrti našega župnika Janeza Horvata. Zelo veseli bomo,
če nam boste časopis z lokalnimi novicami dostavljali še naprej in nam tako popestrili naš upokojenski vsakdan.
Želimo vam veliko uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju in obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu.
V imenu šentiljskih upokojencev Pepca Bauman,
varovanka Doma Danice Vogrinec na Pobrežju
POŠTENOST JE NEKATERIM
ŠE VEDNO VELIKA VREDNOTA
Smo v tistem mesecu leta, ko želimo svojim najbližjim
oz.tistim, ki jih imamo radi, v božičnem času pokloniti
skromno darilce in se jim s tem zahvaliti za vso pomoč in
dobroto, ki smo je bili deležni vse leto. Vsi vemo, da je v
tem mesecu v denarnici največja » suša«. Še slabše pa
je, če prav ta mesec ostaneš brez denarnice. In prav to
se je zgodilo že dvakrat tudi meni. Pred dvema letoma
mi je bila odtujena v Sladkem Vrhu pri trgovini Paloma.
Tat je bil vsaj toliko »pošten«da je vzel samo denar, nato
pa denarnico odvrgel blizu avtobusne postaje, kjer jo je
našel gospod Ivan Šef iz Zgornje Velke, za kar sem mu
še zmeraj hvaležna. Letos pa sem pred dnevi pri lekarni
v Šentilju sedala v avto, iz žepa pa mi je spolzela denarnica. Ko sem prišla domov sem bila seveda šokirana, ker
je nikjer ni bilo. Takoj sem se peljala nazaj in ko sem se
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
pripeljala do parkirnega prostora, me je takoj ogovorila,
ki je prav takrat prišla iz lekarne gospa Marica Gornik.
Rekla mi je, da ve, kaj iščem, ker je našla mojo denarnico
in jo odnesla v lekarno, ker ni vedela kje sem doma, ker bi
mi jo drugače pripeljala kar domov. Bila sem tako vesela
in hkrati presenečena, da sem ostala brez besed. Želela
sem ji dati vsaj za kavo, kot rečemo, saj sem imela v denarnici kartice, zdravstveno izkaznico, vozniško,….., pa
ni hotela vzeti ničesar. Njen odgovor je bil samo, da ima
pač tako srečo, da je našla že veliko denarnic. Prepričana
sem, da si za tako poštenost in skromnost zasluži javno
pohvalo. Taki ljudje so nam v današnjem času lahko samo
za vzgled in lahko smo ponosni, da so med nami. Iskrena
hvala še enkrat in lepe praznike.
Alenka Ahman
39
Sporočila
40
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Sporočila
KRAJEVNA ORGANIZACIJA
RDEČEGA
KRIŽA
ŠENTILJ
PRIROČNIK O UPORABI
CELOSTNE
GRAFIČNE
PODOBE
KRAJEVNA ORGANIZACIJA
RDEČEGA KRIŽA ŠENTILJ
PRIROČNIK O UPORABI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE
V a b i l o
Rdeči
križ Slovenije - zveza
združenj je neodvisna,
organizacija
Rdeči križ Slovenije - zveza združenj je neodvisna, humanitarna organizacija
SPOŠTOVANE
KRVODAJALKE
IN humanitarna
KRVODAJALCI!
16. 1. 2014
obki19.
uri vprireja
rk Šentilj
v zabaviščno
nacionalnega pomena, ki deluje v skladu s sedmimi temeljnimi načeli nacionalnega
pomena,
deluje
skladu sko
sedmimi
temeljnimi
načeli
Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca , ki so: humanost,
Mednarodnega
križa in Rdečega
polmeseca , kidobrodelso: humanost,
igralnemgibanja
centruRdečega
Mond Šentilj
10. tradicionalni
Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih
nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in nepristranskost,
nevtralnost,
prostovoljnost,
in
ni koncert
in tretjineodvisnost,
za zbiranje
sredstevenotnost
za premično
se vam zahvaljujemo za vaše
univerzalnost.
univerzalnost.
transfuzijsko postajo, ki bo krvodajalcem omogočila
NESEBIČNO DAROVANJE KRVI.
darovanje življensko pomembne tekočine kjer koli na te-
Rdeči križ Slovenije kot nepridobitna in prostovoljna organizacija opravlja
Rdeči
svoje
križ Slovenije kot nepridobitna in prostovoljna organizacija opravlja svoje
renu.
naloge
glede
na narodnost,
raso, spol, zadovoljstva
jezik, vero, socialno
naloge
brez razlikovanja glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, socialno
Obbrez
tejrazlikovanja
priložnosti
želimo
obilo zdravja,
pripadnost in politično ali drugo prepričanje ljudi. V lokalnih okoljih spremlja
pripadnost in politično ali drugo prepričanje ljudi. V lokalnih okoljih spremlja
in osebne sreče vam in vašim družinam. Želimo in življenje
Kotljudi
vsako
leto smo
pripravili
tako, še
daposebej
bo vsak
naživljenje ljudi in aktivno reagira na pojave stisk in nemoči, še posebej ranljivih
in aktivno
reagirakoncert
na pojave
stisk in nemoči,
ranljivih
dainostanete
še naprej
član naše
družine
skupin,upamo,
kot so otroci
starejši; zagotavlja
spoštovanje
človeka
in nagovarja
skupin,
so otroci
in starejši;
zagotavlja
spoštovanje
človeka
in nagovarja
šelkotnekaj
zase,
saj smo
prosili
za pomoč
in sodelovanje
krvodajalcev
in blagostanja
s svojo krvjo
pomagate
zdraviti
in ljudi,
ljudi, da
delijo del svojega
s sočlovekom
v stiski;
v organizaciji
in glasbenike
da delijo del svojega
blagostanja
s sočlovekom
v stiski;
v organizaciji
in
kot so:
Tanja Žagar,
Alfi Nipič,
Duo
Platin, Temed ljudmi spodbuja in gradi
čut za solidarnost
med ljudmi
spodbuja
reševati
življenja.ter spoštovanje drugačnosti;
ater Uščip
... in gradi čut za solidarnost ter spoštovanje drugačnosti;
spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega načina življenja; uvaja načrtno
spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega načina življenja; uvaja načrtno
izobraževanje in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog, širi znanja
izobraževanje
o
in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog, širi znanja o
Prisrčno voščilo namenjamo tudi vsem ostalim Mednarodnem
Vljudno gibanju
vabljeni,
da se
koncerta
udeležite
pripoMednarodnem gibanju Rdečega križa in Rdečega polmeseca in mednarodnem
Rdečega
križa
in Rdečega
polmesecainintako
mednarodnem
OBČANKAM
IN
OBČANOM
NAŠE
OBČINE
in
vas
morete,
da
z
skupnimi
močmi
pomagamo,
da
izpeljemo
humanitarnem pravu.
humanitarnem pravu.
prosimo, da nam tudi v bodoče pri našem delu
in peljemo projekt naprej.
Rdeči križ Slovenije kot enovita
organizacija
s svojimi 56 Območnimi
Rdeči križ Slovenije kot enovita organizacija s svojimi 56 Območnimi
stojite
ob strani.
organizacijami deluje na celotnem področju Slovenije pod enotnim znakom
organizacijami
deluje
na celotnem
področju
Slovenije
enotnim znakom
Vstopnina
je 10,00
€, vstop
dovoljen
le pod
polnoletnim
oseorganizacije – Rdečim križem Slovenije.
organizacije
Rdečim križem
Slovenije.
bam z–osebnim
dokumentom.
PRIJETNO DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
NOVO
LETO
2014. ki bo Območnim
Priročnik o uporabiSREČNO
celostne grafične
podobe
je pripomoček,
Priročnik o uporabi celostne grafične podobe je pripomoček, ki bo Območnim
Odbor ko rk šentilj
združenjem in Krajevnim organizacijam Rdečega križa Slovenije olajšal združenjem in Krajevnim organizacijam Rdečega križa Slovenije olajšal
pravilno in primerno uporabo znaka organizacije in pripomogel k enotnemu,
pravilno in primerno uporabo znaka organizacije in pripomogel k enotnemu,
celostnemu in prepoznavnejšemu
videzu
nacionalnega
društva
in
vseh
celostnemu in prepoznavnejšemu videzu nacionalnega društva in vseh
ODBOR KO RK ŠENTILJ
njegovih sestavnih enot.
njegovih sestavnih enot.
KO RK SLADKI VRH
Drage občanke in občani
V letu, ki se izteka je ko sladki vrh deloval kot vedno
aktivno na vseh področjih svojega delovanja. člani odbora
delujemo med ljudmi in za njih.
Bb koncu leta se zahvaljujem vsem, ki ste z nami kakorkoli sodelovali. največjo hvaležnost pa izrekam vsem
krvodajalcem, ker je darovanje krvi vendarle še vedno
najbolj humana dejavnost , ki je pri nas edinstvena. prostovoljnega darovanja krvi ni povsod, zato smo lahko na
to ponosni in poskušajmo ta način darovanja ohraniti.
Hvala torej vsem članom odbora in občankam in občanom za sodelovanje, ob praznikih, ki prihajajo pa vam
želim vse najlepše, mir, zadovoljstvo in zdravje.
Predsednik KO RK SLADKI VRH
Srečko Korošec
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
SPOŠTOVANI OBČANI IN
OBČANKE OBČINE ŠENTILJ
Kot svetnica občine Šentilj
vam vsem, občanom in ob2
čankam namenjam ob koncu
leta, nekaj bese. Moram povedati, da se je v tem letu v
naši občini kar precej naredilo in dosti pomembnih stvari
tudi dokončalo, vendar pa
tudi kot doma, ne gre vse naenkrat. Ne vemo še kako bo
pa naprej kajti po vsej verjetnosti bomo dobili naslednje
leto novega župana ali županjo. Upajmo, da bo tudi ta
župan ali županja tako razumen in delaven kot je sedanji.
Upajmo na boljše čase saj po
dežju vedno posije sonce in
po mrzli zimi pride pomlad.
Imejmo se prijateljsko lepo,
razumno in času primerno.
Spet je leto naokrog, ko bodo
poštarji imeli veliko dela in
bodo vam prinašali čestitke z
raznimi vsebinami ter voščili.
A danes v takšnem času, ko
nam to skoraj nič ne pomeni. Nekateri še obožujejo, ko
jim poštar prinese čestitko
za praznike, drugi si želijo
kakšno majhno pozornost
ali stisk roke s toplo dlanjo in
željo po miru in zdravju. Ker
pa vas je preveč občanov in
občank v občini Šentilj vam
jaz osebno ne morem podati
tople dlani, ampak vam voščim v svojem imenu Vesele
zdrave v srcu polno miru BOŽIČNE PRAZNIKE ter uspeha polno NOVO LETO 2014.
Vas pozdravljam, vaša
svetnica Hilda Romič
41
V SKRBI ZA VAŠE NEPREMIČNINE,
VAM NUDIMO GEODETSKE STORITVE,
TER ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO 2014!
MINI PEKARNA ŠENTILJ
POD HRIBOM
Ob koncu leta se vsem občanom in občankam občine
Šentilj in tudi ostalih krajev,ki nas obiskujejo, zahvaljujem
za zelo dobro obiskanost naše pekarne. Veseli bomo,
če bo kakšen občan izrazil tudi kakšno novo željo, ki bi
lahko bila kakšna druga stvar na polici. S skupnimi močmi
se bomo trudili, da bomo še naprej uspešni. Zato bi želel
vsem reči besedo HVALA VAM za obiske in nakupovanje.
Tako tudi sedaj vam vsem skupaj v imenu celotnega kolektiva želimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter
uspešno NOVO LETO 2014. Ter si želimo takšnega ali
še večjega obiska pri nas. Mirne in zadovoljne praznike.
ŠEF IN CELOTEN KOLEKTIV
MINI PEKARNE ŠENTILJ
42
Upravna enota Pesnica
Uradne ure krajevnega urada Šentilj:
tel. št.: (02) 651 00 91;
ob ponedeljkih od 8. do 12. ure,
ob sredah od 8. do 12. ure
in od 13. do 16. ure.
Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013
Nagradna križanka
AVTOR:
MATJAŽ
HLADNIK
PREVOZ
JAPONSKI
PILOT, KI
SE ZALETI
V SOVRAŽNIKA
ANŽEJ
DEŽAN
PREDPISAZAČIMBA
NA MEJA,
IZ MORJA
OMEJITEV
PRITISK
ZELO POZAČETEK
MEMBNA
DIALOGA,
TEKOČINA,
NAGOVOR
H2O
DEJAVNOST, KI SE
UKVARJA Z
IZDELAVO
TKANIN
STROKOVNJAK ZA
RADIOLOGIJO
STROJ ZA
SEJANJE
ZGODNJA
DOBA V
ŽIVLJENJU
BANJA ZA
KOPANJE
ANGELA
MERKEL
NEKDANJI
DIRKAČ F1
LAUDA
PLANINSKA
KAVKA
PLOŠČATA
RIBA
DROG PRI
NASILEN
KMEČKEM
ZDRUŽENI
VSTOP V
VOZU
NARODI
PROSTOR
PODEŽEL.
NASELJE
OZARA
NAJDALJŠA REKA V
ITALIJI,
PO
TOVARNA
ORODJA
V ZREČAH
OSKAR
ZORNIK
LJUBLJANA
ŽOGA
IZVEN
IGRIŠČA
PODLAHTNICA
RTV
VODITELJ
KANONI
PODIRALEC
DREVES
SANKE
NEMŠKI
AVTO
POMOČ:
MIŠICA, KI
CEPANKA, SKUPNI
ODMIKA
KAVER,
UPORABDEL
OČINA,
NIK ČESA
OKONČINE
VZVRAT
ZMES
PLINOV,
KI JO
DIHAMO
OMREŽJE,
INTERNET
VERZ,
STIH
RIMSKA
6
ZVENEČI
SOGLASNIK
UBRANI,
SKLADNI
GLASOVI
IN ZVOKI
FILMSKI
IGRALEC
DIESEL
BOJNI
STRUP
USTECA
ŠTEVILO
100
JAPONSKI
DRŽAVNIK
HIROBUMI
MAROGA
MOČAN
OVINEK
SNOV, KI
NE SODI
ZA VOLAN
PRIPRAVA
ZA ODRIVANJE
DOMOVINA
PASJA
HIŠICA
STANJE
KONTA
CEVI ZA
PREVAJANJE PARE
VINSKI
CVET
TLAKA
NUŠA
LESAR
STAR
CITROËN
PESNIK
AŠKERC
ZAŠČITNO
ZNAMENJE
PLEMENA
PRIHOD V
GOSTE
MAKEDON.
LJUDSKO
KOLO
Z NJIMI
GLEDAMO
VOJAŠKI
NASKOK
NINA
ERAK
ROŽEVINI
PODOBNA
SNOV
ZNAK
ZA TON
DIR, KAS
SIKAJOČI
PLAZILEC
RENOVACIJA
RISANI
JUNAK
SIMPSON
BALONAR
ŠORN
IZDELEK
IZ TESTA
IN MESA
ROBERT
REDFORD
KIKS,
SPODRSLJAJ
PETER
KAUZER
LASTNOST
IKRAVEGA
MESA
PLOŠČATO
RDEČE
ZIMSKO
JABOLKO
ACETILENSKA
SVETILKA
KOČA IZ
BRUN
Rešitev križanke v prejšnji številki (vodoravno): POSTOPEK, UGLOBINA, JL, PUNKT, SAK, PILA, JESEN, JIM, TEK, LOPATA, KAMNOVRT, LATA, IR, SEROLOGIJA, AREKA, ARE, ADA, AIS, ALAN, NONIJ,
TISKARNA, TVAR, PEZA, NEONKA, IL, SKAVT, KAKI, AB, PESKAR, IVA, KOPA, AKTANT, SETER, MAK,
KLOPOTEC, EL, LENIČ, SIPA, ITO, IČA, OTEP, LAMRETA, ANŽLOVAR.
Tri knjižne nagrade razpisujemo tudi za križanko te številke. Rešitve pa pošljite kot vedno na naslov uredništva do 28. februarja 2014 s pripisom:
»Rešitev križanke«.
Uredništvo
Ime in priimek reševalca križanke:
Naslov:
ANGLEŠKA
PEVKA
LENNOX
DRAMATIK
CANKAR
KLANO
POLENO,
CEPANICA
GOSTINSKI
LOKAL
AMERIŠKA
FILMSKA
IGRALKA
GARDNER
KDOR
NOSI
OČALA
GL. MESTO
ALBANIJE
TRETJI
SKLON,
DAJALNIK
IT. PISEC
(UMBERTO,
IME ROŽE)
KRAJ,
KJER
TRPIJO
POGUBLJENI
OLGA
GRACELJ
CESTNO
VOZILO
GORSKE
REŠEVALNE SANI
TURŠKI
BOGATAŠ
PISANA
TROPSKA
PAPIGA
IZŽREBANI DOBITNIKI KNJIŽNIH
NAGRAD ZA PRAVILNO REŠENO
KRIŽANKO V DRUGI ŠTEVILKI
GLASILA:
POTRČ SUZANA, MAISTROVA UL. 5,
2212 ŠENTILJ
SEDMINEK ANICA, SLADKI VRH 6,
2214 SLADKI VRH
PUHIČ JOŽICA, VINARSKA 3A,
2000 MARIBOR