Naravna vrednota Savinja s pritoki

Comments

Transcription

Naravna vrednota Savinja s pritoki
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Reka Savinja – poplave in regulacije
Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri
Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit
hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več
zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja.
Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje
predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo,
prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi
pridobili nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so začeli Savinjo sistematsko urejati proti
koncu 19. stoletja. V prvi fazi so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v dolžini 30 km izravnali in
poglobili. Vzporedno ob osnovni strugi, ki je bila obdana z nasipi, so se ohranjala poplavna
območja, dno Savinje pa je bilo utrjeno s sistemom kaštnih jezov. Po poplavi leta 1933 je bila
izvedena še regulacija Savinje pod Celjem in po drugi svetovni vojni regulacija pritokov Ložnice in
Bolske. Zaradi hidrološko ugodnih let se je v obdobju po drugi svetovni vojni, intenzivneje pa po
letu 1970, začela gradnja počitniških in bivalnih objektov na poplavnih območjih.
S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004), je kot naravna vrednota
opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Na območju Občine Braslovče ta vključuje tudi večje
ostanke gmajne med Mali Braslovčami in Preserjem ter med Preserjem in Orlo vasjo, ki imajo
zaradi biotske pestrosti status ekološko pomembnega območja ter območja NATURA 2000.
Skromni ostanki nekdanjih obsežnih poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd.
Savinjo z obrežjem kot pomembno območje ohranjanja narave v Savinjski dolini ogrožajo
predvsem različni vodnogospodarski ukrepi (gradnja nasipov, odstranjevanje prodišč, uničenje
obvodne vegetacije), intenzivno kmetijstvo in gradnja v poplavnem pasu.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in
Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko, naravna sukcesija pa je
omogočila razvoj sonaravnih združb ob njenih bregovih. Dinamika reke tako še vedno omogoča
nastajanje občasnih in stalnih prodišč. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene
travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s
pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v
strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob
selitvah.
Ob regulaciji, ki se je izvajala med leti 1876 in 1893, so bili med drugim izvedeni tudi jezovi v
Letušu, v Podvinu – Male Braslovče, kjer se nahajamo, in na Polzeli. Visoke vode leta 1990 so
podrle spodnji Letuški in Podvinski jez ter jez na Polzeli. Spodnji Letuški in Podvinski jez sta bila
po poplavi obnovljena. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč Savinje ukrotili, je ta še
vedno poplavljala. Večje poplave so bile še leta 1954, 1998, 2007 in 2010, prizadele pa so tudi
mesti Celje in Laško. V letu 2010 je vlada RS sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za
ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij ob Savinji od Ločice
pri Polzeli do Letuša, v okviru katere je predvidena tudi vnovična obnova Podvinskega jezu,
očiščenje prodišča in vegetacije ter obnova brežin.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST!/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar, vir: ARSO.
Pot ob Savinji
NARAVNA VREDNOTA
Pot ob Savinji
Območje Natura 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče
Reka Savinja: poplave in regulacije
Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij
narave, namenjeno ohranjanju evropsko pomembnih rastlinskih
in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Združuje in povezuje posebna
območja varstva, opredeljena na podlagi Direktive o pticah ter
posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi Direktive o
habitatih.
Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje
predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo,
prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi
pridobili nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so začeli Savinjo sistematsko urejati proti
koncu 19. stoletja. V prvi fazi med letoma 1876 in 1893 so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v
dolžini 30 km izravnali in poglobili, ob osnovni strugi, obdani z nasipi, pa so uredili odprtine in
ohranili prostor, kamor se je voda ob visokih vodostajih lahko brez večje škode razlivala. Po
poplavi leta 1933 je bila izvedena še regulacija Savinje pod Celjem in po drugi svetovni vojni
regulacija pritokov Ložnice in Bolske ter izgradnja razbremenilnih kanalov.
Celotno območje reke Savinje z obrežjem je v občini Prebold
opredeljeno kot naravna vrednota in kot območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče. Ta
sega od Grušovelj v Občini Rečica ob Savinji do Petrovč v Občini Žalec in z velikostjo 464,175 ha
sodi med večja območja NATURE 2000 v Sloveniji. Opredeljeno je bilo zaradi ohranjanja ugodnega
stanja več ogroženih vrst, kot je: netopir - mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), metulj
črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), rak navadni koščak (Austropotamobius
torrentium) in dveh vrst rib: pohre (Barbus
meridionalis) ter sulca (Hucho hucho). Za obe
vrsti rib predstavlja Savinja s prodišči in
prodnatimi plitvinami primeren življenjski prostor
za življenje in razmnoževanje.
j
vin
Sa
a
Plitvine, prodišča, rečni bregovi in poplavna
območja pa nudijo ugodne pogoje za uspevanje
rastlinskih združb vrbovja in ilirsko hrastovih belogabrovih gozdov.
Bols
ka
Območje Natura 2000
Ekološko pomembno območje
Naravna vrednota
Varovalni gozd
Tukaj sem
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar, vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Sulec (Hucho hucho) zraste do 200 cm.
Kot samotarska riba naseljuje večje
srednjegorske potoke in velike reke.
Po veliki regulaciji se je struga Savinje poglobila, na območju med Šempetrom v Savinjski dolini
in Polzelo tudi do 5 m, zato so bile v zadnjih treh desetletjih zgrajene še tri kamnite drče: v Ločici,
v Šempetru, kjer se nahajamo, in pri Šeščah. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč
Savinje ukrotili, je ta še vedno poplavljala. Večje poplave so bile še leta 1954, 1990, 1998, 2007 in
2010, prizadele pa so tudi mesti Celje in Laško.
V letu 2004 je vlada RS pristopila k pripravi državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje
poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Poplavno območje ob reki naj bi se preoblikovalo v
zadrževalni prostor s kontroliranim polnjenjem in praznjenjem. Na območju občine Prebold sta
predvidena dva večja suha zadrževalnika, od tega eden ob Savinji na izlivu Bolske.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar, vir: ARSO.
VAROVANO OBMOČJE NARAVE
NARAVNA VREDNOTA
Pot ob Savinji
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri
Zidanem Mostu izliva v Savo. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen
koritast tok skozi nepropustne kamnine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna
ravnica, ki sega vse do Celja.
S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) je kot naravna vrednota
opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki, dolvodno v Občini Žalec pa tudi Krajinski park ribnik
Vrbje z zaledjem. Savinja z obrežjem vključuje na tem odseku še dve ekološko pomembni
območji: Savinja-Letuš in Vrbje pri Žalcu ter posebno varstveno območje NATURA 2000 Savinja
Grušovlje - Petrovče. Ostanki poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in
Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z oblikovanjem prodišč in
okljuk, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob bregovih. Stoletne vode
občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot
borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo
vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih
združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah.
Pot ob Savinji
NARAVNA VREDNOTA
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Poplavni gozd
Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri
Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit
hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več
zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja.
V preteklosti so bili poplavni gozdovi v Spodnji Savinjski dolini prisotni v precej večjem obsegu kot
danes, ko so izrinjeni zaradi urbanizacije in kmetijstva. Ohranili so se le v ozkem pasu ob Savinji
in kot ostanki nekdanjih obsežnih logov sredi agrarne krajine.
S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004), je kot naravna vrednota
opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Na območju Občine Prebold ta vključuje tudi večje
ostanke gmajne med avtocesto in regionalno cesto ter v Latkovi vasi, ekološko pomembno
območje: Savinja-Letuš ter posebno varstveno območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje Petrovče. Skromni ostanki nekdanjih obsežnih poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni
gozd. Savinjo z obrežjem kot pomembno območje ohranjanja narave v Savinjski dolini ogrožajo
predvsem različni vodnogospodarski ukrepi (gradnja nasipov, odstranjevanje prodišč, uničenje
obvodne vegetacije), intenzivno kmetijstvo ter gradnja v poplavnem pasu.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in
Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko, naravna sukcesija pa je
omogočila razvoj sonaravnih združb ob njenih bregovih. Dinamika reke tako še vedno omogoča
nastajanje občasnih in stalnih prodišč. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene
travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s
pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v
strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob
selitvah.
Velik del nižinskih poplavnih gozdov ob Savinji je
zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena
zavarovan z Uredbo vlade RS o varovalnih gozdovih
in gozdovih s posebnim namenom. Takšen gozd se
nahaja tudi na območju, kjer se nahajamo, in v
gmajni v Latkovi vasi.
Varovalni gozd
Tukaj sem
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Poplavni gozdovi ob Savinji imajo pomembno varovalno in hidrološko vlogo, saj s svojim
koreninskim sistemom preprečujejo erozijo rečnih bregov, sooblikujejo vodno bilanco ter vplivajo
na obnavljanje podtalnice. Pomembna je tudi njihova estetska vloga. Z razvejanimi mejicami,
bogatim plodonosnim grmovnim slojem in razgibanim gozdnim robom predstavljajo pomemben
življenjski prostor za živali in jim kot zeleni koridor omogočajo selitev med biotopi. Med
drevesnimi vrstami so najpogostejše bela vrba, beli in črni topol, črna jelša, hrast dob, češnja,
lipa, trepetlika, veliki jesen, rdeči bor ... Zelo bogat je sloj grmovnic, kjer najdemo več vrst drena,
glog, navadno kalino, navadno trdolesko, dobrovito, brogovito, navadno krhliko, lesko in številne
druge. Prisoten je tudi pester zeliščni sloj s številnimi zdravilnimi zelišči.
ZAVAROVANO OBMOČJE NARAVE
NARAVNI SPOMENIK
ROBINIJA NA POLZELI
(Robinia pseudoacacia)
Robinija v Sloveniji ni domorodna vrsta. Njen naravni življenjski prostor je na severovzhodu ZDA.
Okoli l. 1600 je bila prenesena v Evropo, od takrat pa se je razširila praktično po celi Evropi ter po
severni Afriki in Aziji.
Robinija je zaradi svojih lastnosti priljubljena in pogosto sajena drevesna vrsta. Njen les ima
veliko uporabno vrednost, saj je trd, gosto vlaknat, močan in trajen. Zelo dobro prenaša
onesnažen zrak in je v urbanem okolju pogosto drevo, kjer navdušuje tudi z veliko estetsko
vrednostjo, predvsem v času cvetenja, ko obilno medi. Akacijev med pa je eden izmed najbolj
cenjenih zaradi svoje arome in čvrste strukture.
Predvsem kot okrasno drevo je in še služi tudi robinija pri cerkvi sv. Marjete na Polzeli. Nekoč je
rasla znotraj obzidja cerkve na tedanjem pokopališču, danes pa krasi okolico cerkve in daje kraju
poseben pečat.
Ali veš?
V Evropi je zaradi svojih pionirskih lastnosti in možnosti prilagoditve na različne pogoje postala invazivna vrsta
(neofit), ki ponekod izriva samoniklo vegetacijo.
Robinijo je iz ZDA v Evropo prinesel vrtnar francoskega kralja Henrika IV. Robin, po katerem je rastlina dobila
znanstveno ime.
Robinijo pogosto zamenjujejo z akacijo in je znanstveno tudi imenovana neprava (pseudo) akacija, vendar gre za
popolnoma različni vrsti.
Robinija na Polzeli je bila v l. 2012 strokovno sanirana predvsem zaradi varnosti.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
Avtor: Matej Demšar, Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
Z obsegom debla 485 cm in višino 22 m je med vsemi robinijami, ki so v Sloveniji določene kot
naravne vrednote, najdebelejša prav ta. Z namenom ohranitve in zagotavljanja posebnega
varstva je bilo drevo leta 1998 zavarovano kot dendrološki naravni spomenik.
VAROVANO OBMOČJE NARAVE
Pot ob Savinji
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri
Zidanem Mostu izliva v Savo. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen
koritast tok skozi nepropustne kamenine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna
ravnica, ki sega vse do Celja.
S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) je kot naravna vrednota
opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Savinja z obrežjem vključuje v občini Polzela še
ekološko pomembno območje Savinja - Letuš ter posebno varstveno območja NATURA 2000
Savinja Grušovlje - Petrovče. Ostanki poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in
Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z oblikovanjem prodišč in
manjših okljuk, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob bregovih.
Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove - loge, ki so danes
ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih
in na vodo vezanih organizmov. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča
razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah.
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Podtalnica in vodovarstvena območja
Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri
Zidanem Mostu izliva v Savo. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen
koritast tok skozi nepropustne kamenine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna
ravnica, ki sega vse do Celja. Kljub regulaciji konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga
med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z
oblikovanjem prodišč in manjših okljuk, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih
združb ob njenih bregovih. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004)
je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki, v Podvinu pa je vključena
tudi večja gmajna in varovalni gozd pod jezom.
Podtalnica je pomemben naravni vir pitne vode. Nahaja se v kameninah in sedimentih v podtalju,
t. i. vodonosniku. Kamenine in sedimenti delujejo kot filter, ki mehansko ter kemično očiščuje
vodo, ki pronica skozi. Globlja, kot je gladina podtalnice, večja je sposobnost samoočiščenja. Za
črpanje vode izvrtamo v podtalnico vodnjake. Vodonosnik v Spodnji Savinjski dolini je sestavljen
iz dveh slojev: prepustnejšega površinskega sloja iz rečnih sedimentov ter manj propustnega
spodnjega sloja iz jezerskih sedimentov. Površinski sloj, ki sega vse od Bolske na jugozahodu do
reke Ložnice na severu, je sorazmerno plitek. Podtalnica se nahaja v globini od 1 do 3 m, le pri
Šempetru in Gotovljah je globina večja in znaša od 7 do 9 m. Spodnji vodonosnik je po prostornini
večji, vendar dosti manj propusten, kar zmanjšuje možnosti obnavljanja vode ter povečuje
stroške črpanja. Podtalnica se napaja s pronicanjem vode, ki pade na površje, skozi tla, pa tudi z
dotoki - infiltracijo vode iz Savinje in z podpovršinskimi dotoki iz hribovitih obrobij Savinjske
doline.
Ker je bila Savinja od nekdaj nemirna reka in za izrabo vodne sile manj primerna, so že za časa
Celjskih grofov na njeni levi strani, od Podvina nad Polzelo do Kasaz, izkopali umetno strugo ali
mlinščico, dolgo približno 14 km. Tako imenovana »Podvinsko-Žalska Struga« je v preteklosti
poganjala celo vrsto mlinov, žag in prvih industrijskih obratov.
Mlini in žage ob Strugi so se v 50 letih morali umakniti modernim virom energije ali pa so jih
preuredili v male hidroelektrarne. Struga pa še vedno vpliva na značaj in podobo krajine ter daje
intenzivni agrarni in urbani krajini vsaj nekaj ekološke pestrosti. Z vodo napaja ribnik v Vrbju in
Ribogojnico Žalec, z obvodno vegetacijo sivih jelš in vrb pa predstavlja pomemben habitatni tip, ki
nudi zatočišče številnim živalim, predvsem pticam.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Struga – mlini žage in male hidroelektrarne
Gladina podtalnice niha preko leta tudi do 2,5 m. Veliko nižanje gladine podtalnice je povzročila
regulacija Savinje konec 19. stoletja in porušenje jezov ob poplavah. Na spremembo toka
podtalnice pa je vplivala tudi gradnja avtoceste. Danes je podtalnica v površinskem sloju
onesnažena zaradi kmetijstva in urbanizacije in ni več primerna kot vir pitne vode, uporablja pa se
v kmetijstvu za namakanje zemljišč. Črpališče pitne vode v Podvinu črpa vodo iz večjih globin
(7m in 12 m) in oskrbuje naselje Podvin. Varovano je z odlokom, v katerih so določena tudi
vodovarstvena območja in režim.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: JPK Žalec.
Pot ob Savinji
NARAVNA VREDNOTA
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Reka Savinja: Poplave in regulacije
Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri
Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit
hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več
zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja.
Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje
predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo,
prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi
pridobili nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so pričeli Savinjo sistematsko urejati proti
koncu 19. stoletja. V prvi fazi so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v dolžini 30 km izravnali in
poglobili. Vzporedno ob osnovni strugi, ki je bila obdana z nasipi, so se ohranjala poplavna
območja, ki so se ob visokih vodostajih polnila skozi prelivna polja v nasipih. Dno Savinje pa je
bilo utrjeno s sistemom kaštnih jezov. Po poplavi leta 1933 je bila izvedena še regulacija Savinje
pod Celjem in po drugi svetovni vojni regulacija pritokov Ložnice in Bolske ter izgradnja
razbremenilnih kanalov. Zaradi hidrološko ugodnih let se je v obdobju po drugi svetovni vojni,
intenzivneje pa po letu 1970, začela gradnja počitniških in bivalnih objektov na poplavnih
območjih.
Ob regulaciji, ki se je izvajala med letoma 1876 in 1893, so bili med drugim izvedeni tudi jezovi v
Letušu, v Podvinu in na Polzeli, ki pa so jih visoke vode leta 1990 podrle. Spodnji Letuški in
Podvinski jez sta bila po poplavi obnovljena. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč
Savinje ukrotili, je ta še vedno poplavljala. Večje poplave so bile v letih 1954, 1998, 2007 in 2010,
prizadele pa so tudi mesti Celje in Laško. V letu 2010 je vlada RS sprejela Uredbo o državnem
prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij
ob Savinji od Ločice pri Polzeli do Letuša, v okviru katere je predvidena tudi izgradnja
Polzelskega jezu pod mostom, obnova brežin ter ureditev dostopa.
S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004), je kot naravna vrednota
opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Na območju Občine Polzela ta vključuje tudi večje
ostanke gmajne v Podvinu, ekološko pomembno območje Savinja - Letuš ter posebno varstveno
območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče. Skromni ostanki nekdanjih obsežnih
poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd.
Savinjo z obrežjem kot pomembno območje ohranjanja narave v Savinjski dolini ogrožajo
predvsem različni vodnogospodarski ukrepi (gradnja nasipov, odstranjevanje prodišč, uničenje
obvodne vegetacije), intenzivno kmetijstvo ter gradnja v poplavnem pasu.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in
Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko, naravna sukcesija pa je
omogočila razvoj sonaravnih združb ob njenih bregovih. Dinamika reke tako še vedno omogoča
nastajanje občasnih in stalnih prodišč. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene
travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s
pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v
strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob
selitvah.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: ARSO.
Pot ob Savinji
NARAVNA VREDNOTA
VAROVANO OBMOČJE
ZAVAROVANO
OBMOČJENARAVE
NARAVE
Naravni spomenik reka Ložnica s poplavnim območjem
Območje ob reki Ložnici je eno izmed redkih še ohranjenih območij v Spodnji Savinjski dolini, ki
še ni povsem podvrženo intenzivnemu kmetijstvu. Ložnica tukaj vijuga in meandrira v svojem
naravnem toku ter občasno poplavlja okoliške travnike. Za območje so značilne mejice, pasovi
drevja in grmovja, ki še dandanes razmejujejo parcele med seboj. Vidni so še ostanki nižinskih
gozdov z velikim deležem hrasta doba. Ob reki so večinoma prisotni bolj ali manj mokrotni
travniki, nekoliko dlje od reke pa so na bolj suhih tleh prisotne tudi posamezne njive. Vasi so
odmaknjene od vodotoka, nekako na meje visokih voda. Ohranjenost območja prispeva tudi k
veliki biotski raznovrstnosti. Pomembna je predvsem raznovrstnost rastlin, živali in habitatnih
tipov vezanih na mokrotne travnike, reko in mejice.
Krajinski park
PONIKOVSKI KRAS
meja naravnega spomenika
Jama Pekel
ekološka učna pot
Novi Klošter
pot
Polzela
informacije
P
informacijska točka
Zgornje
Grušovlje P
P
izvir tople vode
povezave
Podlog
Reka SAVINJA
Šempeter
poplave l. 1990, 1998
Od leta 1998 je območje reke Ložnice s poplavnim
območjem zavarovano z odlokom občine Žalec kot
naravni spomenik (Odlok, UL RS, št. 89/98).
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
Tekst: Milan Vogrin; vir ZRSVN, OE Celje
Šempeter
parkirišče
Območje Natura 2000 Ložnica s Trnavo
Da bi se tudi v prihodnje ohranjalo ugodno stanje
zavarovanih in ogroženih vrst, je na vodotokih
potrebno preprečevati izvajanje posegov in
dejavnosti, ki bi privedle do sprememb v naravni
morfologiji struge, razrasti avtohtonega obvodnega
rastlinja in kakovosti vode. Na okoliških mokrotnih
travnikih je potrebno ohranjati ekstenzivno pridelovanje travinja ter prilagoditi čas in način košnje.
Blistavec (Telestes souffia) zraste do 25 cm. Živi v jatah na delih
vodototokov z zmernim do hitrim tokom in kamnitim dnom.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
Avtorica: Ljudmila Strahovnik, ZRSVN, OE Celje; Foto: Paul Veenvliet
Poplavno območje z mokrotnimi travniki ob Ložnici je življenjski prostor ogroženih in redkih vrst
ptic, dvoživk, rib ter metuljev in zato ima status ekološko pomembnega območja. Na območju je
mreža izsuševalnih kanalov, ki potekajo ob intenzivno gojenih travnikih in njivah. Fragmenti
ekstenzivno gospodarjenih in opuščenih vlažnih travnikov so ohranjeni predvsem ob
izsuševalnih kanalih. Skupaj z mezotrofnimi, zmerno gnojenimi vlažnimi travniki so pomemben
habitat zavarovanih vrst metuljev temnega mravljiščarja in strašničnega mravljiščarja. Obrežja
Ložnice, ki je v tem delu še ohranila naraven meandrirajoč tok, poraščajo grmovni sestoji.
Ložnica s pritokom Trnavo je del evropskega
ekološkega omrežja Natura 2000, saj prestavlja
ugodno življenjsko okolje večjega števila ogroženih
vrst: raka navadnega koščaka ter rib blistavca,
pezdirka, pohre, zlate nežice in navadne nežice.
Pot ob Savinji
VAROVANO OBMOČJE NARAVE
Območje Natura 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče
Poplavni gozd
Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij
narave, namenjeno ohranjanju evropsko pomembnih rastlinskih
in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Združuje in povezuje posebna
območja varstva, opredeljena na podlagi Direktive o pticah ter
posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi Direktive o
habitatih.
V preteklosti so bili poplavni gozdovi v Spodnji Savinjski dolini prisotni v precej večjem obsegu kot
danes, ko so izrinjeni zaradi urbanizacije in kmetijstva. Ohranili so se le v ozkem pasu ob Savinji in
kot ostanki nekdanjih obsežnih logov sredi agrarne krajine.
Sulec (Hucho hucho) zraste do 200 cm.
Kot samotarska riba naseljuje večje
srednjegorske potoke in velike reke.
Ekološko pomembno območje
Naravna vrednota
Varovalni gozd
Tukaj sem
Velik del nižinskih poplavnih gozdov ob Savinji je zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena
zavarovan z Uredbo vlade RS o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Poplavni
gozd v Ločici je bil uničen s pozidavo po letu 1970, tako so danes ostali le še skromni ostanki.
Ohranimo jih!
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; Tekst: Marjana Kopitar
Vir: Zavod RS za gozdove, KE Žalec
Plitvine, prodišča, rečni bregovi in poplavna
območja pa nudijo ugodne pogoje za
uspevanje rastlinskih združb vrbovja in ilirsko
hrastovih - belogabrovih gozdov.
Med drevesnimi vrstami so najpogostejše bela vrba, beli in črni topol, črna jelša, hrast dob, češnja,
lipa, trepetlika, veliki jesen, rdeči bor … Zelo bogat je sloj grmovnic, kjer najdemo več vrst drena,
glog, navadno kalino, navadno trdolesko, dobrovito, brogovito, navadno krhliko, lesko in številne
druge. Prisoten je tudi pester zeliščni sloj s številnimi zdravilnimi zelišči.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
Tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
Območje reke Savinje z obrežjem je od Grušovelj v Občini Rečica
ob Savinji do Petrovč v Občini Žalec varovano kot območje Natura 2000 Savinja Grušovlje –
Petrovče in z velikostjo 464,175 ha sodi med večja območja NATURE 2000 v Sloveniji. Opredeljeno
je bilo zaradi ohranjanja ugodnega stanja več ogroženih vrst, kot je: netopir - mali podkovnjak
(Rhinolophus hipposideros), metulj črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), rak navadni
koščak (Austropotamobius torrentium) in dveh
vrst rib: pohre (Barbus meridionalis) ter sulca
(Hucho hucho). Za obe vrsti rib predstavlja
Savinja s prodišči in prodnatimi plitvinami
primeren življenjski prostor za življenje in
razmnoževanje.
Območje Natura 2000
Poplavni gozdovi ob Savinji imajo pomembno varovalno in hidrološko vlogo, saj s svojim
koreninskim sistemom preprečujejo erozijo rečnih bregov, sooblikujejo vodno bilanco ter vplivajo na
obnavljanje podtalnice. Pomembna je tudi njihova estetska vloga. Z razvejanimi mejicami, bogatim
plodonosnim grmovnim slojem in razgibanim gozdnim robom predstavljajo pomemben življenjski
prostor za živali in jim kot zeleni koridor omogočajo selitev med biotopi.
ZAVAROVANO OBMOČJE NARAVE
Drevored ob graščini Žovnek
Dvorec je enonadstropna, nepodkletena stavba, pravokotnega tlorisa in s štirikapno streho. V
pritličje vstopimo skozi kamniti portal »savinjskega tipa«. Pritličje je obokano, v vhodni avli so
trije bogato profilirani portali. Dvoriščna fasada je členjena z rizalitom, v nadstropju okrašena s
pilastri. Na vzhodni strani se k stavbi prislanja altan z balustradno balkonsko ograjo. Leta 1986
so ga obnovili, zdaj pa so v njem stanovanja.
Dvorec obdajajo ostanki mogočnega parka. Zasnova parka je iz 2. polovice 19. stol., značilni
so drevored, eksotična drevesa, vodnjak in pripadajoč vedutni prostor. Objekt s parkom je
zavarovan kot kulturni spomenik.
Dvojni kostanjev drevored, ki spremlja dostopno pot do graščine Žovnek na dolžini 450 m, je
zavarovan kot spomenik oblikovane naravein ima status naravne vrednote. Sestavlja ga
pretežno divji kostanj (Aesculus hippocastanum) izjemnih dimenzij in je markantna linearna
struktura tudi v širšem prostoru. Drevored je bil ob razglasitvi leta 1997 v slabem stanju, zato je
bila izvedena obnova.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 201; .tekst: Marjana Kopitar;
vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; Ivan Stopar Knjiga o gradovih; ZVKDS, OE Celje.
Dvorec Žovnek z gospodarskimi poslopji je bil zgrajen po letu 1816, ko je takratni lastnik gradu
Žovnek Jožef Čokl pl. Ruhethal dal v dolini postaviti nov stanovanjski objekt (Novi Žovnek,
imenovan tudi Ruhethal). Dvorec je po letu 1838 zamenjal številne ugledne lastnike, pred II.
svet. vojno pa je bil v posesti industrijalca Westna iz Celja. V dvorcu je bil sedež davčnega
urada, od leta 1825 dalje zemljiška knjiga, do srede 19. stol tudi sedež krvnega sodišča.
Pot ob Savinji
VAROVANO OBMOČJE NARAVE
Območje Natura 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče
Poplavni gozd
Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij
narave, namenjeno ohranjanju evropsko pomembnih rastlinskih
in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Združuje in povezuje posebna
območja varstva, opredeljena na podlagi Direktive o pticah ter
posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi Direktive o
habitatih.
V preteklosti so bili poplavni gozdovi v Spodnji Savinjski
dolini prisotni v precej večjem obsegu kot danes, ko so
izrinjeni zaradi urbanizacije in kmetijstva. Ohranili so se le v
ozkem pasu ob Savinji in kot ostanki nekdanjih obsežnih
logov sredi agrarne krajine. Eno izmed takih območij je tudi
ob Savinji med Malimi Braslovčami in Preserjem.
Sulec (Hucho hucho) zraste do 200 cm.
Kot samotarska riba naseljuje večje
srednjegorske potoke in velike reke.
Ekološko pomembno območje
Naravna vrednota
Varovalni gozd
Tukaj sem
Med drevesnimi vrstami so najpogostejše bela vrba, beli in črni topol, črna jelša, hrast dob,
češnja, lipa, trepetlika, veliki jesen, rdeči bor … Zelo bogat je sloj grmovnic, kjer najdemo več vrst
drena, glog, navadno kalino, navadno trdolesko, dobrovito, brogovito, navadno krhliko, lesko in
številne druge. Prisoten je tudi pester zeliščni sloj s številnimi zdravilnimi zelišči.
Velik del nižinskih poplavnih gozdov ob Savinji je zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena
zavarovan z Uredbo vlade RS o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST!/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
Tekst: Marjana Kopitar, Vir: Zavod RS za gozdove, KE Žalec
Območje Natura 2000
Lokacija, kjer se nahajamo, je največje območje
NATURE 2000 v Občini Braslovče in zajema širše
obrežje Savinje kot naravno vrednoto z gmajno in
poplavnim - varovalnim gozdom. Ohranimo jo!
Poplavni gozdovi ob Savinji imajo pomembno varovalno in hidrološko vlogo, saj s svojim
koreninskim sistemom preprečujejo erozijo rečnih bregov, sooblikujejo vodno bilanco ter vplivajo
na obnavljanje podtalnice. Pomembna je tudi njihova estetska vloga. Z razvejanimi mejicami,
bogatim plodonosnim grmovnim slojem in razgibanim gozdnim robom predstavljajo pomemben
življenjski prostor za živali in jim kot zeleni koridor omogočajo selitev med biotopi.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar, vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Območje reke Savinje z obrežjem je od Grušovelj v Občini Rečica
ob Savinji do Petrovč v Občini Žalec varovano kot območje Natura 2000 Savinja Grušovlje –
Petrovče in z velikostjo 464,175 ha sodi med večja območja NATURE 2000 v Sloveniji. Opredeljeno
je bilo zaradi ohranjanja ugodnega stanja več ogroženih vrst, kot je: netopir - mali podkovnjak
(Rhinolophus hipposideros), metulj črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), rak navadni
koščak (Austropotamobius torrentium) in dveh vrst rib:
pohre (Barbus meridionalis) ter sulca (Hucho hucho).
Za obe vrsti rib predstavlja Savinja s prodišči in
prodnatimi plitvinami primeren življenjski prostor.
Plitvine, prodišča, rečni bregovi in poplavna območja pa
nudijo ugodne pogoje za uspevanje rastlinskih združb
vrbovja in ilirsko hrastovih - belogabrovih gozdov.
Hrast dob (Quercus robur)
Reka Savinja: poplave in regulacije
Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri
Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit
hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več zožitev.
Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja.
Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje
predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo,
prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi pridobili
nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so začeli Savinjo sistematsko urejati proti koncu 19.
stoletja. V prvi fazi so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v dolžini 30 km izravnali in poglobili.
Vzporedno ob osnovni strugi, ki je bila obdana z nasipi, so se ohranjala poplavna območja, ki so se ob
visokih vodostajih polnila skozi prelivna polja v nasipih. Dno Savinje pa je bilo utrjeno s sistemom
kaštnih jezov. Po poplavi leta 1933 je bila izvedena še regulacija Savinje pod Celjem in po drugi svetovni
vojni regulacija pritokov Ložnice in Bolske ter izgradnja razbremenilnih kanalov. Zaradi hidrološko
ugodnih let se je v obdobju po drugi svetovni vojni, intenzivneje pa po letu 1970, začela gradnja
počitniških in bivalnih objektov na poplavnih območjih.
Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je
reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z oblikovanjem prodišč in okljuk, naravna
sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob bregovih. Stoletne vode občasno poplavijo
ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove – loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje
gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost
habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor
ob selitvah.
S Pravilnikom vlade RS o določitvi in
varstvu naravnih vrednot (2004), je kot
naravna vrednota opredeljen celoten tok
reke Savinje s pritoki. Na območju Občine
Braslovče ta vključuje tudi večje ostanke
gmajne med Parižljami in Orlo vasjo, ki ima
status ekološko pomembnega območja
Savinja - Letuš ter posebno varstveno
območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje
- Petrovče. Skromni ostanki nekdanjih
obsežnih poplavnih gozdov na omenjenih
Območje Natura 2000
Ekološko pomembno območje
območjih so zavarovani kot varovalni
Tukaj sem
Naravna vrednota
Varovalni gozd
gozd.
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar, vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Ob regulaciji, ki se je izvajala med letoma 1876 in 1893, so bili med drugim izvedeni tudi jezovi v Letušu,
v Podvinu in na Polzeli, ki pa so jih visoke vode leta 1990 podrle. Spodnji Letuški in Podvinski jez sta bila
po poplavi obnovljena. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč Savinje ukrotili, je ta še vedno
poplavljala. Večje poplave so bile še leta 1954, 1998, 2007 in 2010, prizadele pa so tudi mesti Celje in
Laško. V letu 2010 je vlada RS sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za
zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij ob Savinji od Ločice pri Polzeli do Letuša, v
okviru katere je predvidena tudi izgradnja Polzelskega jezu pod mostom, obnova brežin ter ureditev
dostopa.
UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST!/At your own risk!
Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013;
tekst: Marjana Kopitar; vir: ARSO.
Pot ob Savinji
NARAVNA VREDNOTA
NARAVNI SPOMENIK
Občina Tabor
STIPLOŠKOV
HRAST
( Quercus robur)
Mere drevesa
Obseg: 533 cm
Premer: 170 cm
Višina: 25 m
Ocena starosti: 350 let (vir: lastnik kmetije)
NARAVNI SPOMENIK
Občina Tabor
RAMŠAKOVA LIPA
( Tilia platyphyllos)
Mere drevesa
Obseg: 614 cm
Premer: 196 cm
Višina: 26 m
Ocena starosti: 400 let (vir: lastnik kmetije)