Agrometeorološke informacije – pomoč pri namakanju

Agrometeorološke informacije –
pomoč pri namakanju
dr. Andreja Sušnik
Oddelek za agrometeorologijo,
Urad za meteorologijo, ARSO
Posvet „Dvig uspešnosti zelenjadarske kmetije”, Novo mesto, 19.02.2014
Motena oskrba kmetijskih rastlin z vodo
Suša – vse večji problem kmetijstva
Pomoč meteorologije pri sledenju suše/vodne bilance v kmetijstvu?
Za diskusijo
Razporeditev padavin neugodna
za nenamakano kmetijstvo
Izhlapevanje – referenčna
evapotranspiracija
Letna referenčna
evapotranspiracija
(vir:ARSO)
Realnost kmetijske suše v Sloveniji
Kmetijska suša 15-krat v zadnjih 60-tih letih
1967, 1971, 1976, 1983, 1984
1992, 1993, 1994,
2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2012, 2013
2-krat moča
Meteorološka vodna bilanca v vegetacijskem
obdobju
1250
1965
Mokra leta
– vegetacijski
primanjkljaj
1000
750
1965
1965
1989
1989
1965
1972
1972
250
0
1965
2006
–250
1971
–500
Suha leta
2003
2003
1992
2000
2003
2003
2003
2011
Povprečna, maksimalna in minimalna meteorološka
BI
MS
ČR
CE
NM
MB
LJ
ŠSG
RA
–750
PO
mm
500
1989
vodna bilanca
(mm) v vegetacijskem obdobju za izbrane meteorološke postaje v
obdobju 1961–2012.
vodna bilanca [mm]
Trendi meteorološke vodne bilance
1961 – 2013 (poletje)
200
200
150
150
100
100
50
50
0
0
–50
–50
–100
–100
–150
–200
–150
nacionalna
regionalna
lokalna
–200
–250
–300
–300
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
–250
Povprečna kumulativna POLETNA meteorološka vodna bilanca (mm) v
obdobju 1963–2013 (rdeča črta pomeni 75. percentil – sušno) za 10
meteoroloških postaj v Sloveniji. Obseg suše je uvrščen kot: nacionalna suša
(več kot 5 regij), regionalna suša (v 3 ali 4 regijah) in lokalna suša (v 1 ali 2
regijah).
Večina kmetijskih površin je nenamakanih
4500
4000
3500
ha
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
leto
2009
2010
2011
2012
(Namakanje …, 2013)
Skupna površina namakanih
kmetijskih zemljišč (ha) v Sloveniji v obdobju 2003–2012
– skupno cca 470.000 ha obdelovalnih površin; namakano le cca 1 %
mio EUR
In še izplačane državne pomoči 2003 – 2013
v Sloveniji Za 2013
140
130
120
110
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
še ni
potrjen
program
2003
2006
škoda (mio EUR)
?
2007
2012
2013
izplačana državna pomoč (mio EUR)
Naravna nesreča =
0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega
proračuna (cca 2,4 mio v letu 2013)
(MKO, 2013)
Pomoč agrometeorologije pri
spremljanju vodne bilance in suše
 Zgodnje opozarjanje na sušo (padavine, SPI, kazalci kmetijske
suše);
 Klimatologija vodne bilance s kazalci (meteorološka vodna
bilanca, spremljanje razvoja kmetijske suše, prostorske lastnosti
suše);
 Operativno napovedovanje namakanja (modeli vodne bilance);
 Sodelovanje s hidrološkim monitoringom (podzemne in
površinske vode) - bilteni;
http://www.arso.gov.si/
 SUŠNI CENTER ZA JV EVROPO V SLOVENIJI (napovedovanje in
monitoring suš v regiji).
Klimatološka analiza
Meteorološka vodna bilanca v sušnih letih
marec – avgust 2003
1. 6.- 31. 7. 2006
11. 6. – 10.8. 2013
Omogoča prostorsko in časovno analizo meteorološke vodne bilance (v mm)
brez upoštevanja lastnosti tal in rastline – obstoječ način analiz suše
Modeliranje porabe vode pri rastlinah
• PODNEBJE
• RASTLINA
• TLA
Meteorološki
podatki za daljše
časovne nize,
prognoza
Fenološki razvoj in
koeficienti rastlin,
globina korenin
Vodnozadrževalne
lastnosti tal
Namakano/nenamakano
Poenostavljen
diagram modela
IRRFIB 03.1.
Vodnozadrževalne
lastnosti tal
Vodnozadrževalne lastnosti
talnega profila,
Globina cone korenin
pesek
glina
Vir: Vaderstad, 2012
Referenčna evapotranspiracija –
pomemben element vodne
bilance
Če ni dejanskih meritev ET0 je za
oceno potrebno večje število
meteoroloških meritev
(Penman-Monteith)
Primerjava izhlapevanja iz rastline ETc in
referenčne evapotranspiracije ET0
1,4 mm
0,2 mm
Razmerje med ETc in ETo
Ali imate analizo vodnozadrževalnih lastnosti
tal?
velika
mala
Vir: BF, 2009
Koledarček o razvojnih fazah
kmetijskih rastlin
Vegetacijsko leto: 2013
Kultura: Solata sorta: Batavia
Lokacija: Ptuj Spuhlja
Tla: Distrična rjava tla na nekarbonatnem produ
1. sajenje
Fenofaze
1. Presajenje
Datum
2. sajenje
Globina
korenin
cm
Datum
3. sajenje
Globina
korenin cm
Datum
Globina
korenin
cm
4.4.2013
5
22.4.2013
5
5.5.2013
5
2. Prvi listi po presajanju
10.4.2013
10
28.4.2013
10
13.5.2013
15
3. Začetek intenzivne
rasti
22.4.2013
18
3.5.2013
18
20.5.2013
20
4. Začetek zvijanja glav,
polnjenja rozete
3.5.2013
21
13.5.2013
22
31.5.2013
25
5.Prehod v tehnološko
zrelost
10.5.2013
21
16.5.2013
22
10.6.2013
25
6. Spravilo
15.5.2013
21
30.5.2013
25
14.6.2013
25
IRRFIB simulacija vodne bilance –
nenamakano
(Graphicstock …,2013)
Dekadni indeks sušnega stresa
Model v praktični uporabi
Program za PC
Bazna aplikacija
UM/ARSO,
BOBER
Monitoring vodne bilance – NAMAKANO
Izmenjava informacij na
tedenski osnovi (fenološke faze),
objava na spletni strani, dodana
tehnološka navodila
namakanje
http://www.kmetzav-mb.si/Namakanje_12_2.doc
Projektno delo (AWS)
– zmanjševanje “pretirane” porabe vode
prognoza
Jesensko sajenje:
norma dodane vode 120-140 l/m2 v normalnih letih; v sušnih
200-220 l/m2 vode
220 l/m2 (padavine + dodana voda) do 23. avgusta 2012 do sep
2013 pa 217 mm
Paprika (Babura), Murska Sobota, 2013
VODNA BILANCA (12.5. - 25.8. 13): 355L2013.ETP, paprika (Babura), slaba tla
20
40
10
20
24. 8.
19. 8.
14. 8.
9. 8.
4. 8.
30. 7.
25. 7.
20. 7.
15. 7.
10. 7.
5. 7.
30. 6.
25. 6.
20. 6.
15. 6.
10. 6.
5. 6.
31. 5.
26. 5.
21. 5.
0
16. 5.
10
0
datum
Z namakanjem
Brez namakanja
50% (Pk-Tv)
Točka venenja (Tv)
Poljska kapaciteta (Pk)
Padavine
Količina namakanja
količina vode za namakanje – 303 mm,
število namakanj – 20
Padavine / Namakanje [mm]
30
Učinkovita raba vode in
drugi ukrepi
 Še dodatni ukrepi shranjevanja zaloge vode v
tleh (zastirka)
 Vetrozaščitni pasovi
 Cikel namakanja prilagoditi zgodnji spomladanski
zelenjavi v toplih in suhih pomladih
(odmetavanje cvetov in mladih plodičev)
 Kolobar
 Sortiment
Foto: Miša Pušenjak
Suša spomladi
 Kje in kaj gojiti (rajonizacija)
Uporabniki - njihova vloga pri učinkovitem
spremljanju vodne bilance
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Kako vam lahko podatke monitoringa vodne bilance še bolj
približamo?
Apel - možnosti sodelovanja pri izmenjavi podatkov?
Podatki - so dovolj jasni in dostopni? Uporabniki - so dovolj
oziroma primerno poučeni?
Predlogi novih sodelovanj: projektno delo in primeri dobre
prakse?
Dodatne analize tal in namakalnih tehnologij, ažurna
fenologija?
Testiranje modelov za namakane in nenamakane rastline?
Meritve vode v tleh?
Ekonomske kalkulacije?
Ukrepi za razvoj namakanja – razvoj sl. kmetijstva do leta
2020.
• Skupaj zmoremo več…
Kontakt:
Oddelek za
agrometeorologijo/Urad
za meteorologijo/ARSO
tel 01 4784073/74
[email protected]