Dodatek za izmensko delo? - Plače in kadri

Comments

Transcription

Dodatek za izmensko delo? - Plače in kadri
PLAČE in KADRI
VESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO PLAČE
IN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI
10/2010
19.5.2010, Ljubljana
ISSN: 1854-0821
praKtiČni nasveti
Dragi bralci!
Vzemite si čas za našo novo izdajo vestnika
Plače in kadri. Tudi tokrat smo vam pripravili
nekaj zanimivih namigov naših priznanih strokovnjakov.
Če želi delodajalec delavca napotiti na delo v tujino, mora najprej pridobiti njegovo soglasje. Lahko se zgodi, da je
delavec soglasje za možnost napotitve na delo v tujino podal
že v okviru prvotno sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Če ima
delavec torej že v trenutno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi
določeno obveznost opravljanja začasnega dela v tujini oz.
možnost, da ga delodajalec napoti na delo v tujino, potem je
delavec potrebno soglasje podal že v času sklepanja te pogodbe o zaposlitvi in sedaj napotitve ne more odkloniti, razen
v primerih, ki so izrecno navedeni v ZDR. Več si preberite
v prvem prispevku.
Zaposlenega delavca so poslali na izobraževanje in tudi
poravnali stroške študija. Odsoten je bil cel mesec nepretrgoma. Kako je s plačilom bivanja?
Kako je z določitvijo letnega dopusta za starejše delavce? Ali se upošteva starost 50 ali 55 let?
Ali obstaja razlika glede rubljenja med izvršbami na
nekaterih piše, da je izvršba na plačo ali izvršba tudi na
druge denarne prejemke?
Ali delavcu pri delu preko polnega delovnega časa (nadurno delo) pripada hkrati tudi dodatek za izmensko delo,
kadar opravlja nadurno delo v popoldanski in nočni izmeni?
Vse to v tokratni številki vestnika.
Prijetno branje vam želim in veliko sončka.
Simona Stele
Verlag Dashöfer, založba d.o.o.
19.5.2010 št. 10/2010
Strokovna založba
ekonomske
pravne in tehnične literature
Pogodba o zaposlitvi
Če želi delodajalec delavca napotiti na delo
v tujino, mora najprej pridobiti njegovo soglasje.
Lahko se zgodi, da je delavec soglasje za možnost
napotitve na delo v tujino podal že v okviru prvotno sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Če ima delavec torej že v trenutno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi določeno obveznost opravljanja začasnega
dela v tujini oz. možnost, da ga delodajalec napoti na delo v tujino, potem je delavec potrebno
soglasje podal že v času sklepanja te pogodbe
o zaposlitvi in sedaj napotitve ne more odkloniti,
razen v primerih, ki so izrecno navedeni v ZDR. Ne
glede na to, da je soglasje delavec podal že v fazi
sklepanja primarne pogodbe o zaposlitvi, bo najverjetneje z njim vseeno potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. ZDR namreč določa, da mora
VSEBINA

Rubrika: Praktični nasvetii
 Pogodba o zaposlitvi
stran 1-2
Rubrika: Koledar obveznosti
 Koledar obveznosti za gospodarske
družbe - maj 2010
stran
2
Rubrika: Koledar obveznosti
 Odločba za letni dopust
 Določitev letnega dopusta za starejše delavce
 Kateri izračun prevoza je pravilen
 Plačilo bivanja
 Sklep o izvršbi z rubežem plače
 Dodatek za izmensko delo?
 Odtegljaji od plače
stran 3
stran 3
stran 3-4
stran 4-6
stran 6-7
stran 7
stran 8
1
pogodba o zaposlitvi v primeru napotitve delavca
na delo v tujino vsebovati še dodatna obvezna določila, torej več, kot »običajne« pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega bo v primeru napotitve delavca
(najverjetneje) prišlo do spremembe opisa delovnih obveznosti delavca in seveda do spremembe
kraja opravljanja dela. Ti dve sestavini pogodbe
o zaposlitvi predstavljata bistveni sestavini, pri njuni
spremembi ZDR zahteva sklenitev nove pogodbe
o zaposlitvi.
ZDR v drugem odstavku 211. člena določa
primere, ko delavec lahko, kljub temu, da
je svoje soglasje za morebitno napotitev na
delo v tujino podal že s sklenitvijo primarne pogodbe o zaposlitvi, to vseeno odkloni. To delavec lahko
stori v opravičenih razlogih, ZDR pa primeroma našteva kakšni razlogi se štejejo kot opravičeni:
nosečnost;
varstvo otroka, ki še ni star 7 let;
vzgoja in varstvo otroka, ki še ni star 15 let, če
gre za starša samohranilca;
invalidnost;
na praznike in proste dneve katere države, je
delavec prost svojih delovnih obveznosti;
minimalno število dni letnega dopusta;
znesek plače in določilo valute, v kateri se delavcu plača izplačuje;
ali je delavec v času napotitve upravičen tudi do kakšnih drugih dohodkov v denarju ali
v naravi (npr. plačilo nastanitve v tujini, določitev
pravice do nadomestila za ločeno življenje itd.);
določitev pogojev, pod katerimi se lahko vrne
v domovino in nadaljuje delo pri delodajalcu
ter
dodatno zdravstveno zavarovanje za zdravstvene storitve v tujini.
Irena Kamenščak,
BDO Svetovanje d.o.o.
Koledar obveznosti
Koledar obveznosti za gospodarske
družbe - maj 2010
10. maj
zdravstveni razlogi;
morebitni drugi opravičeni razlogi, ki so določeni
s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo,
ki zavezuje delodajalca.
V primeru, ko delavec v primarni pogodbi
o zaposlitvi ni imel določene možnosti napotitve na
delo v tujino se šteje, da delavec svojega soglasja
ni podal vnaprej in posledično lahko predlog delodajalca o njegovi napotitvi na delo v tujino in sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi vedno zavrne. Če
delavec predlog delodajalca sprejme (torej obstoji
soglasje volj obeh pogodbenih strank), je potrebno
skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere delodajalec delavca napoti na delo v tujino.
Kadar delodajalec napoti delavca na delo
v tujino, mora pogodba o zaposlitvi (poleg »običajnih« obveznih sestavin, ki jih določa 29. člen ZDR)
vsebovati še naslednje obvezne določbe:
za koliko časa je delavec napoten na delo
v tujino (trajanje napotitve);
2
Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb –
april 2010;
Statistika finančnih računov - prvo četrtletje
2010.
15. maj
Instratat za obdobje april 2010.
20. maj
Poročanje Banki Slovenije (obrazci BST, DVP,
KRD, SN-T);
Rekapitualcijsko poročilo za april 2010 + obračun DDV za april 2010.
31. maj
Poročanje Banki Slovenije – obrazce SK;
Obračun in plačilo DDV za april 2010.
19.5.2010 št. 10/2010
Vprašanja – Odgovori
Odločba za letni dopust
Pri izdaji odločb za letni dopust sem naletela na težavo. Odločba se izdaja za tekoče leto. Katera osnova se vzame za izračun delovne dobe, ali minulo ali tekoče leto (dopolnjena ali pričakovana delovna doba)?
Pri izdaji odločb o pravici koriščenja letnega
dopusta, ki ga ima vsak zaposlenec, mu mora
delodajalec pri določanju števila dni upoštevati
kriterije iz Kolektivne pogodbe in Zakona o delovnih razmerjih. To pomeni, da mora delodajalec pri
določanju števila dni koriščenja letnega dopusta
upoštevati število let delovne dobe zaposlenca, ki
predstavlja tekoče leto.
večan za najmanj še tri dodatne dni,
za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti
- povečan za en dodatni dan,
delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti - povečan za sedem delovnih dni.
ZDR v 201. členu opredeljuje, da delavci, ki so
starejši od 55 let uživajo posebno varstvo – so starejši delavci.
Zato je odgovor na vaše vprašanje, da se
upoštevajo pri določanju dodatnih dni letnega
dopusta, delavcem, ki so dopolnili 55 let (in ne
50 let).
mag. Lidija Robnik
Kateri izračun prevoza
je pravilen
mag. Lidija Robnik
Določitev letnega dopusta za
starejše delavce
Smo trgovsko podjetje s 40 urnim delovnim
časom. Zaposlenim pri obračunu plače
povrnemo prehrano po dejanski prisotno-
sti na delu. To pomeni, če je nekdo v mesecu marcu, v katerem je bila delovna obveznost
Ali mi lahko pojasnite, kako je glede določitve letnega dopusta za starejše delavce.
Ali se upošteva starost 50 let ali 55 let?
Zakon o delovnih razmerjih (dalje ZDR Uradni list RS, št. 42/2002) v 159. členu našteva nekatere kategorije delavcev, kateri
imajo pravico do dodatnih delovnih dni letnega
dopusta.
23 dni, zaradi povečanega obsega dela delal več
kot 23 dni (npr. 25 dni), mu povrnemo znesek prehrane za dejansko oddelane dneve (torej za
25 dni).
Trajanje letnega dopusta je zakonsko določen minimum - 20 oz. 22 dni.
Dodatni dnevi letnega dopusta so možni v primeru, v kolikor delavec izpolnjuje enega (ali več)
naštetih pogojev in sicer:
starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 %
telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje
otroka s telesno ali duševno prizadetostjo - po-
19.5.2010 št. 10/2010
Pri obračunu stroška prevoza pri zaposlenih
upoštevamo določilo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, po katerem so zaposleni upravičeni
do povračila v višini 70% cene javnega prevoza,
za dneve prisotnosti na delu.
Zanima nas, kateri od izračunov prevoza v konkretnem primeru je pravilen:
70% cene mesečne delavske vozovnice znaša
56,35 EUR. V mesecu marcu je bila mesečna
delavska obveznost 23 delovnih dni. Zaposlena
je zaradi povečanega obsega dela na delovno mesto prišla 25-krat, torej večkrat kot znaša
3
delovna obveznost za mesec marec. Ali pri obračunu prevoza mesečno karto:
a) delimo z 23 dnevi, torej z delovno obveznostjo za mesec marec (ker je zaposlena
prišla večkrat kot znaša delovna obveznost
v marcu, ji povrnemo celoten znesek
56,35 EUR)
b) glede na to, da je zaposlena prišla na delo 25-krat, torej večkrat kot znaša delovna obveznost, delimo z 31 dnevi (izračun:
56,35 EUR /31 dni=1,82 EUR/dan * 25 dni
(dnevi prisotnosti na delu v mesecu marcu)
= 45,50 EUR)
Ne prvi in ne drugi izračun, ki ju predstavljate
nista pravilna, saj oba temeljita na podlagi cene
mesečne delavske vozovnice (kot jo imenujete) in
ne na podlagi cene enosmerne vozovnice, kar je
pravilno.
Obrazložitev:
Na osnovi 82. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije1 in Dogovora o spremembah in dopolnitvah Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifne priloge h kolektivni
pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije številka 12, je
delavec upravičen do povračila stroškov za prevoz
na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od
kraja prebivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oziroma do kraja
opravljanja dela.
Pogoje, da se znesek povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih
dohodkov iz delovnega razmerja3 (v nadaljevanju
Davčna uredba), ki v 3. členu med ostalim določa, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in
z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča, do mesta opravljanja dela, če je mesto
opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od
delojemalčevega običajnega prebivališča.
K navedenemu je Ministrstvo za finance, dne
13.5.2005 izdalo dodatno pojasnilo številka 421-0110/2004- POVRAČILA STROŠKOV, KI SE PO UREDBI
NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO, s katerim glede zneska povračila za prevoz na delo in iz dela,
ki se ne všteva v davčno osnovo pojasnjuje, da
se na mesečni ravni znesek izračuna na podlagi
cene enosmerne vozovnice in števila dni prisotnosti na delu.
V sled navedenega in dejstva, da vaša kolektivna pogodba izrecno ne določa, da je osnova za
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela cena
mesečne vozovnice, ampak dnevi prisotnosti na
delu in znesek v višini 70% cene javnega prevoza,
menim, da je pravilen naslednji izračun povračila
stroškov prevoza na delo in iz dela in sicer:
Višina povračila stroškov za prevoz na delo in
z dela je določena v 3. členu Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, ki
določa, da se povračilo stroškov prevoza na delo
in z dela izplačuje najmanj v višini 70% cene javnega prevoza. V primeru, ko ni možnosti javnega
prevoza pa delavcu pripada povračilo stroškov za
prevoz na delo in z dela najmanj v višini 0,15 EUR
za vsak polni km poti in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.
1
2
4
Uradni list.RS, št.111/2006
Uradni list RS, št.94/2008
70% cene enosmerne vozovnice javnega
prevozna x število dni prisotnosti na delu x 2 (prevoz na delo 1x in prevoz iz dela 1x).
Jana Galič, davčna svetovalka
Plačilo bivanja
3
Zaposlenega delavca smo poslali na izobraževanje in tudi poravnali stroške študija. Odsoten je bil cel mesec nepretrgoma.
Uradni list RS št.140/09, 76/08
19.5.2010 št. 10/2010
Zanima nas, kako je s plačilom bivanja. Ali mu lahko povrnemo strošek najema apartmaja (kot npr.
obračun potnega naloga) ali si ga mora plačati
sam in mu obračunamo nadomestilo za ločeno
življenje?
Ključno pri davčni obravnavi stroškov izobraževanja zaposlenih je vprašanje, ali izobraževanje delodajalcu prinaša gospodarsko korist, ali ne. Kriterij, ali
je izobraževanje v zvezi s poslovanjem delodajalca,
ki ga sicer uvaja Zakon o dohodnini, se uporablja
tudi pri presoji stroškov z vidika davka od dohodkov
pravnih oseb. V kolikor torej lahko rečemo, da so ti
odhodki potrebni za pridobitev prihodkov oz. da
prinašajo gospodarsko korist, jih tudi lahko uvrstimo
med davčno priznane odhodke. Pri čemer že na začetku poudarjamo, da se nadaljnjo pojasnilo nanaša tako na povračilo same šolnine, kot tudi povračilo
dejansko nastalih stroškov. Seveda je zelo pomembno, da se za povračilo stroškov pripravi verodostojna
knjigovodska listina – potni nalog.
Na tem mestu izpostavljamo še pomembno
vprašanje, ki se nanaša na kraj izvajanja izobraževanja. Kot ste navedli, je zaposleni bival v apartmaju, kar pomeni da se je izobraževanje izvajalo
tako izven sedeža delodajalca, kot tudi kraja bivanja zaposlenega. V kolikor bi se namreč zaposleni
lahko vozil domov, se namreč postavlja vprašanje
o potrebnosti tega stroška. Predpostavljamo torej,
da je izobraževanje potekalo dovolj oddaljeno od
teh dveh krajev.
V kolikor ste zaposlenega napotili na službeno pot in je bil izpolnjen potni nalog, je
zaposleni lahko upravičen tudi do povrnitve stroškov nastanitve v času trajanja službene poti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi 17. člen Kolektivne pogodbe o izredni uskladitvi plač, ki določa
da se za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci na
službenem potovanju šteje dnevnica (povračilo
stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočevanje in povračilo stroškov za prevoz. Skladno
s tem, je delojemalec upravičen tudi do povračila
dnevnice in stroškov za prevoz, ki se prav tako izplačajo na podlagi verodostojnega potnega naloga.
19.5.2010 št. 10/2010
Opozarjamo, da morate v primeru povrnitve stroškov nastanitve razpolagati z dokazom, da so ti
stroški zaposlenemu tudi dejansko nastali (račun,
pogodba o najemu …).
V primeru napotitve na službeno pot tudi ni razloga za izplačilo nadomestila za ločeno življenje.
V nadaljevanju vam podajamo presojo ali so
stroški (povračilo stroškov bivanja, prevoza, šolnine
…), ki nastanejo zaradi izobraževanja potrebni za
pridobivanje prihodkov.
Seveda se je tudi v tem primeru najprej potrebno ustaviti pri splošnem 29. členu ZDDPO-2, ki v drugem odstavku opredeljuje,
da odhodki niso potrebi za pridobivanje prihodkov,
če niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, če imajo značaj privatnosti in če niso skladni z običajno
poslovno prakso.
Povračilo stroškov za izobraževanje je odhodek,
ki predstavlja pogoj za opravljanje dejavnosti, v kolikor interni akti podjetja (npr. akt o sistematizaciji
delovnih mest, opis dela delovnih mest, kadrovski
načrt, morebitni poslovni načrt o razširitvi dejavnosti v novo področje) predvidijo tovrstno izobraževanje. Pri tem je potrebno upoštevati tudi pogodbo
o zaposlitvi, ki je sklenjena z zaposlenim, kateri se
izobražuje. V predmetni pogodbi, se določijo medsebojne obveznosti, ki se nanašajo na izobraževanje. Običajno se določijo razlogi za plačilo stroškov
izobraževanja, kakšne so delavčeve obveznosti po
končanem izobraževanju, kako je v primeru, če izobraževanja ne zaključi uspešno in podobni elementi, ki se nanašajo na dotično izobraževanje.
Predvidevamo, da je delavec sklenil pogodbo
o zaposlitvi za določeno delovno mesto, pri čemer
je že prvotno zadostil pogoju stopnje izobrazbe za
opravljanje tega dela. Na tem mestu se potem postavlja vprašanje, s kakšnim poslovnim razlogom se
je delodajalec zavezal, da bo nudil izobraževanje
zaposlenemu.
5
Če pogledamo še dohodninski vidik, vidimo da 39. člen ZDoh-2 med boniteto prišteva tudi izobraževanja delojemalca. Ampak v tretjem odstavku 39. člen ZDoh-2 določa, da
se za boniteto ne štejejo plačila delodajalca za
dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca.
njegovi izbiri) pripadala po pogodbi o zaposlitvi
oz. drugem internem aktu.
Marja Podrižnik
Taxgroup davčno svetovanje d.o.o. Sklep o izvršbi
z rubežem plače
Kot izhaja iz zgornje dikcije, je potrebno ali gre
za boniteto in ali lahko stroške opredelimo kot
davčno priznane odhodke, presojati po enakem
ga smo v tem mesecu prejeli sklep o izvr-
ključu, torej če se izobraževanje nanaša na poslovanje delodajalca.
V primeru, da je predmetno izobraževanje potrebno za delovni proces, potem bo tudi v prihodnje prinašalo gospodarsko korist. V skladu s prvim
odstavkom 172. člena Zakona o delovnih razmerjih
je tovrstno izobraževanje opredeljeno kot pravica
in dolžnost delavca. Pri uresničevanje pravice in
dolžnosti delavca do izobraževanja se v skladu
z omenjeno določbo ZDR upoštevajo interesi in
potrebe tako delodajalca kakor delavca, vendar
oboje le v obsegu, ki se prekriva z interesi in potrebami delovnega procesa. Če je bil pri izobraževanju upoštevan delavčev interes, da pridobi poglobljeno znanje z nekega področja, je pomembno,
da se ta interes prekriva z interesi in potrebami de-
Imamo zaposlenega delavca, za katerešbi z rubežem plače. Delavec prejema
minimalno plačo. V tem mesecu dobi še del regresa za letni dopust. Obe izplačili bosta izvedeni
na isti dan.
Zanima me, kaj vse mu moramo rubiti v tem primeru (prevoz, malico, regres, in če, koliko regresa
v tem mesecu)?
Ali obstaja razlika glede rubljenja med izvršbami na katerih piše, da je izvršba na plačo ali
izvršba tudi na druge denarne prejemke?
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-UPB4
Uradni list RS, št.3/2007) v 102. členu določa omejitve zaseženih sredstev in sicer se
lovnega procesa.
sme za poplačila sodnih in administrativnih prepo-
Skladno z vsem zgoraj navedenim, je potrebno
jasno opredeliti ali gre v konkretnem primeru za
nedvoumno potrebo delodajalca po nadaljnjem
izobraževanju delavca. V kolikor se je izobraževanje izvajalo zgolj zaradi osebne rasti zaposlenega,
se le-to obravnava kot boniteta. Če bodo stroški
izobraževanja opredeljeni kot boniteta, so lahko kljub temu davčno priznani odhodki v skladu
s 3. odstavkom 35. člena ZDDPO-2. Izjema glede
davčnega priznavanja tovrstnih stroškov, so stroški,
ki bi jih plačali poslovodnemu delavcu, prokuristu
ali delavcu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, saj bi bili stroški davčno priznani le v primeru,
če bi zaposlenemu pravica do izobraževanja (po
znesek preseže znesek minimalne plače zmanjša-
6
vedi delavcu zaseči največ dve tretjini plače, če ta
ne za davke in prispevke pa le znesek neto minimalne plače.
V 101. členu ZIZ-UPB4 so določila, ki izvzemajo
prejemke, ki ne zapadejo v izvršbo. To so
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti
tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne
poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
19.5.2010 št. 10/2010
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči
Dodatek za izmensko delo?
po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka in pomoči za opremo novorojenca;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;
6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja
vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja
nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;
7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spome-
Imamo Podjetniško in kolektivno pogodbo
dejavnosti, kjer je med drugimi opredeljen
dodatek za delo v delovnem času: 10 %
za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni
oziroma turnusu in za delo preko polnega delovnega časa: 30 %. Dodatki se med seboj ne izključujejo razen za delo v nedeljo in dneve proste po
zakonu. Ali pripada delavcu pri delu preko polnega delovnega časa (nadurno delo) hkrati tudi dodatek za izmensko delo, kadar opravlja nadurno
delo v popoldanski in nočni izmeni?
nic ter drugih odličij in priznanj;
8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja
družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih
oseb;
9. dodatek za pomoč in postrežbo;
10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so
vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki
ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve
Čeprav sodita malica in prevoz v nadomestila
oziroma povračila delavcem pri opravljanju dela pa v ZIZ-u ni določila, ki bi te prejemke izvzel iz
sredstev za poplačila izvršilnih sodnih prepovedi.
Zatorej menim, da ta sredstva predstavljajo druge
denarne prejemke prav tako tudi regres in drugi
prejemki iz delovnega razmerja npr. odpravnine in
jubilejne nagrade ter regres.
Če je na sklepu o izvršbi napisano, da se rubijo
sredstva iz plače delavcu, se sme rubiti plača do
dovoljenega zneska neto minimalne plače. Če pa
V 128. členu Zakona o delovnih razmerjih
se urejajo dodatki v zvezi z delom v posebnih pogojih. To je nadurno delo, delo v nedeljo, nočno delo. Višine dodatka za delo v posameznih posebnih pogojih dela ne ureja zakon, ampak to vprašanje prepušča pogajanjem med socialnimi partnerji. Zakonodajalec je v zakonodajnem
postopku odstopil od prvotne namere, da bi v zakonu poleg pravice do dodatkov za delo v posebnih pogojih dela uredil tudi minimalno višino. V praksi pa velja, da se ti dodatki urejajo na vseh nivojih
kolektivnega dogovarjanja (splošnem, na ravni dejavnosti in na ravni podjetja). Torej v kolikor imate
v aktih podjetja določeno, da se za nadurno delo
poleg dodatka za tako delo upošteva tudi dodatek za izmensko delo, je dodatek zakonsko dopusten pod pogojem, da je v kolektivni pogodbi za
dejavnost ni navedeno drugače.
Zakon pa tudi določa, da dodatek za delo
v nedeljo in dodatek za delo v času prostih dni po
zakonu med seboj izključujeta. Med seboj pa se
ne izključujejo dodatki za nočno delo, za nadurno
je v sklepu navedeno, da se poleg plače rubijo
delo ter dodatek za delo v nedelo ali na po za-
tudi drugi denarni prejemki, se izvršba razširi tudi
konu dela prost dan. Delavec, ki dela v posebnih
na druge denarne prejemke, kot so prevoz, mali-
pogojih je do plačila dodatka upravičen le za tisti
ca, regres, jubilejne nagrade in vsi ostali denarni
čas, ko delo v posebnih delovnih pogojih dejansko
prejemki, ki jih prejema delavec
tudi opravlja.
Polonca Bezlaj dipl.ekon.
Polonca Bezlaj dipl.ekon.
EVIDENCA B poslovno računovodske storitve d.o.o. EVIDENCA B poslovno računovodske storitve d.o.o.
19.5.2010 št. 10/2010
7
4. Sklepi o izvršbah katere je izdalo izvršilno sodi-
Odtegljaji od plače
Zanima nas ali je pravilno, da ima delavec
administrativno prepoved plače 2/3 in poleg tega še blokiran osebni račun.
Prav tako je:
šče.
Od odtegljajev ima vsaka vrsta svojo prioriteto
in omejitev na višino izplačila. Prvo se izplačajo
preživnine, sledijo sklepi davčne uprave, krediti in
na koncu sklepi izvršilnega sodišča. Omejitev za
preživnino je 2/3 neto minimalne plače, davčne
oče mladoletnega otroka za katerega je samo
izvršbe so omejene na 1/3 neto zneska plače. Kre-
mesečna vozovnica približno 150,00 EUR,
diti, posojila in ostale izvršbe lahko znašajo do 2/3
vsakič na banki lahko dvigne le minimalno
neto plače.
plačo, prej 459,00 EUR od marca 2010 dalje
562,00 EUR in ne glede na to, da mu že tako
Poleg tega obstaja omejitev, da mora delavcu
in tako podjetje odteguje več kot mu skupaj z
v vsakem primeru ostati vsaj osnovni znesek mi-
prevozom nakazuje.
nimalnega dohodka, ki se objavlja enkrat letno
v Uradnem listu. V primeru, da delavec vzdržuje
Odtegljaji od plače so lahko različno visoki. Vendar glede izplačila le teh obstajajo zakonske omejitve. To območje obravnavajo trije zakoni:
Zakon o davčnem postopku (ZDavP),
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ),
Zakon o socialnem varstvu (ZSV).
kakšnega člana se ta znesek sorazmerno povečuje; za otroka 30 %, za odraslega za 70 % in če je
samohranilec 30 %.
Delavec mora prejeti neto minimalno plačo.
V primeru, da podpiše izjavo, da mu lahko odtegujete več in da bo s tem prejemal manj od neto minimalne plače, ste kot delodajalec kriti, da
mu lahko odtegujete več, kot določa zakonodaja.
Poznamo štiri vrste odtegljajev:
V nasprotnem primeru, mu lahko odtegnete samo
toliko, da bo dobil izplačano neto minimalno pla-
1. Upravno izplačilne prepovedi (posojila in krediti),
čo in morate odtegljaje mesečno deliti in jih pre-
2. Sklepi davčne uprave,
našati v naslednje mesece.
3. Sklepi o preživninah in
mag. Lidija Robnik
PLAČE in KADRI – Vestnik za računovodje, ki obračunavajo plače in vodje kadrovskih oddelkov z vprašanji in odgovori
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94,
email:[email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2010 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba
d.o.o./ Odgovorna urednica: Simona Stele, dipl.ekon./Stavek: Sketch, s.r.o., Bratislava/ Tisk: Premiere d.o.o./ Izhaja: vsaka 2 tedna/
Cena: 116 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 6 ali 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev.
Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite
na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba
je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe
je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike)
in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./
Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori
bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika.
8
19.5.2010 št. 10/2010

Similar documents