Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex

Comments

Transcription

Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex
POSLOVNI VZVOD
JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA
NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI
KAZALNIKOV FINANCIRANJA STALNIH OBRATNIH
SREDSTEV
ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9
KAJ JE DELNI SISTEM
12
3
4
Letnik 4 • Številka 4 • December 2011 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
Poslovodno računovodstvo
IZVAJANJE PROGRAMA CPR
Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 4/2011, Letnik IV
December 2011
Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra
Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka
šola za računovodstvo, Ljubljana
Uredniški svet:
Predsednik:
doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana
Člani:
prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani
dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava
prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana
prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem
Srdan Tovornik, Nova Gorica
Aleš Hauc, Pošta Slovenije d.d.
Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana
prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija
Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija
Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana
Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana
Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana
Navodila piscem prispevkov
1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected]
2. Tehnični napotki:

na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja,
naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov;

obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic:
Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5.
Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v
slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva
naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti).

Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic.

Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene.

Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke.

Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983)
3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno
recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega
dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove
pripombe, preden ponovno odda besedilo.
4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in
naslov banke, davčno številko in EMŠO.
5. Prispevki se ne vračajo.
POSLOVNI VZVOD
JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA NEGOSPODARSKIH
JAVNIH SLUŽB
PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI KAZALNIKOV
FINANCIRANJA STALNIH OBRATNIH SREDSTEV
ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9
Ljubljana, december 2011
1
Poslovodno računovodstvo 4/2011
IZVAJANJE PROGRAMA CPR
Kazalo
Prvi konferenci o notranjem poročanju ob rob .......................................................4
Dr. Branko Mayr ............................................................................................................................ 7
IZVAJANJE PROGRAMA CPR ....................................................................................7
Dr. Živko Bergant ........................................................................................................................... 9
POSLOVNI VZVOD ...................................................................................................9
1. UVOD .....................................................................................................................................................................................10
2. POSLOVNI VZVOD ..............................................................................................................................................................10
3. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA .......................................................................................11
4. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA ....................................................................................15
5. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI POSLOVNEGA VZVODA .................................................................................................19
6. POSLOVNI VZVOD IN DENARNI TOK .............................................................................................................................21
7. UPORABA RAČUNOVODSKIH PODATKOV ...................................................................................................................22
8. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O POSLOVNEM VZVODU .........................................................................24
Lidija Tičar Padar, Bojan Tičar.............................................................................................. .......27
JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA NEGOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽB....................................................................................................................27
1. UVOD .....................................................................................................................................................................................28
2. OPREDELITEV JAVNIH ZAVODOV IN KONCESIJ NA PODROČJU NEGOSPODARSTVA DE LEGE LATA.........28
3. JAVNI ZAVODI IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU NEGOSPODARSTVA..........................................30
4. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU JAVNIH ZAVODOV.......................................................................32
5. SKLEP ............................................................................ ........................................................................................................34
Melita Smerdej Jereb1............................................................................................................ .......37
PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI KAZALNIKOV FINANCIRANJA STALNIH
OBRATNIH SREDSTEV............................................................................................37
1. UVOD .....................................................................................................................................................................................38
2. UGOTAVLJANJE KAPITALSKE USTREZNOSTI PODJETJA Z RAČUNOVODSKEGA VIDIKA...............................39
3. REGRESIJSKA ANALIZA ....................................................................................................................................................42
Jasmina Stevović........................................................................................................................... 59
ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9 ..................................................................59
1. ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9 ...........................................................................................................................60
1.1. KLASIFIKACIJA IN MERJENJE........................................................................................................................................61
1.2 OSLABITVE..........................................................................................................................................................................67
1.3 RAČUNOVODSKO OBRAČUNAVANJE VAROVANJ PRED TVEGANJI....................................................................68
1.4 SKLEP ............................................................................ .....................................................................................................70
2
Dr. Živko Bergant ......................................................................................................................... 73
KAJ JE DELNI SISTEM ............................................................................................. 73
1. UVOD .....................................................................................................................................................................................73
2. OSNOVNE OPREDELITVE DELNEGA SISTEMA V POSLOVNEM SVETU.................................................................74
3. VSEBINA DELNIH SISTEMOV POSLOVNEGA SISTEMA..............................................................................................76
4. DELNI SISTEMI RAČUNOVODSTVA ...............................................................................................................................79
5. PRAKTIČNA UPORABA SISTEMSKEGA PRISTOPA Z DELNIMI SISTEMI ................................................................80
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO .....................................................................84
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA
RAČUNOVODSTVO ............................................................................................... 87
ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O. ............................................................................. 90
ABC – REVIZIJA, D.O.O. ......................................................................................... 92
KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV
CERTIFIKATOV ...................................................................................................... 97
CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA ........................................... 102
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) ........................ 108
CIMA .................................................................................................................. 109
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB .............................................................................. 113
SVETOVANJA ...................................................................................................... 115
ZALOŽBA IPR ...................................................................................................... 116
3
Prvi konferenci o notranjem poročanju ob rob
V sredo, 30. 11. 2011, je bila v Ljubljani izvedena prva konferenca o notranjem
poročanju z delovnim naslovom Splošna načela notranjega poročanja. Organizirali so
jo Inštitut za poslovodno računovodstvo pri VŠR, Zveza računovodij, finančnikov in
revizorjev Slovenije ter Zveza ekonomistov Slovenije. Predstavlja prvi korak v nizu
predvidenih letnih konferenc, vse bodo namenjene obravnavi notranjega poročanja v
organizacijah. Prve tri konference so namenjene pripravi gradiva za izdelavo osnutka
Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP), ki naj bi celovito zajel zahtevno, vendar
zelo pomembno področje informacij za notranje uporabnike, kot so poslovodstvo,
aktivni lastniki in njihovi nadzorni organi ter zaposleni in sindikat.
Uvodničar konference, ddr. Neven Borak, predsednik Upravnega odbora ZES, je
opozoril, da konferenca pomeni prvo načrtno in sistematično obravnavo tematskega
področja notranjega poročanja, ki naj bi prispevalo k hitrejšemu prenosu teorije v
prakso.
Konferenco je pozdravila izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.
Poudarila je pomembnost kakovosti notranjega poročanja za učinkovito in uspešno
odločanje v organizacijah. To je tudi temeljni razlog, zakaj se je GZS odločila, da
podpre projekt KNNP s svojim generalnim pokroviteljstvom.
Vodja dopoldanske razprave je bil dr. Stanko Koželj, predsednik Upravnega odbora
ZRFRS. V tem okviru se je razvrstilo sedem predavateljev: dr. Živko Bergant, mag.
Vladimir Bukvič, dr. Mitja Tavčar, dr. Marko Hočevar, dr. Gordana Ivankovič in dr.
Franc Koletnik. Živahna razprava je pokazala pomembnost vprašanj, ki so jih odpirali
prispevki avtorjev.
Popoldansko razpravo je vodil dr. Živko Bergant s šestimi predavatelji: mag. Nataša
Pustotnik, dr. Branko Mayr, Tomaž Glažar, dr. Stanko Koželj, dr. Marjana Merkač,
mag. Darinka Kamenšek. Interes udeležencev se je pokazal v zanimivi razpravi in tudi
v tem, da so udeleženci (bilo jih je 70) skoraj v celotnem številu vztrajali do 18. ure,
ko se je dnevni red izčrpal.
Teme konference so bile izbrane načrtno, da so lahko zajele izvajalni, informacijski in
poslovodni vidik notranjega poročanja, katerega hrbtenica je nedvomno računovodski
informacijski sistem. Posebno dobro so bile sprejete teme, ki so poudarile poslovodni
vidik, saj je v praksi veliko odprtih vprašanj prav v pogledu načrtovanja, organiziranja,
informatike, komuniciranja in vodenja ljudi na področju notranjega poročanja, s tem
pa tudi v računovodstvu.
Svoje zadovoljstvo so udeleženci izrazili tudi v anketi, saj so jo ocenili s povprečno
oceno nad 4,5 (od pet možnih točk).
Rezultat enodnevne konference je tudi zbornik referatov, ki s svojimi 270 stranmi
pomeni zbirko koristnih misli, ne samo za delavce v informacijskem sistemu
organizacij, temveč tudi za uporabnike teh informacij. Poseben pomen pa ima zbornik
za pripravljavce osnutka prvega dela Kodeksa načel notranjega poročanja.
4
Organizatorji ocenjujejo, da je bila pravilna odločitev povabiti na konferenco tudi
študente ob minimalni kotizaciji, kar bo ostala praksa tudi v prihodnje.
Uspeh konference ni samo potrditev ocene o koristnosti projekta KNNP, temveč tudi
zahtevna naloga organizatorjem, da nadaljujejo začrtano delo. Zato se organizatorji
zahvaljujemo za izkazano podporo vsem udeležencem, avtorjem, sponzorjem in
pokrovitelju. Obenem pa poudarjamo, da zadane naloge ni mogoče uspešno dokončati
brez te podpore tudi v prihodnje. Posebno naj poudarimo, da bo za naslednjo
konferenco še bolj potrebno sodelovanje strokovnjakov iz prakse, saj bo obravnavala
vse več podrobnosti.
Zato že sedaj podajamo okvirne teme naslednje konference v novembru 2012, ki bo
imela delovni naslov Strokovne podlage načel notranjega poročanja po področjih
poročanja:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Prispevek k načelom notranjega poročanja o nabavni funkciji
Prispevek k načelom notranjega poročanja o proizvodni funkciji
Prispevek k načelom notranjega poročanja o prodajni funkciji
Prispevek k načelom notranjega poročanja o finančni funkciji
Prispevek k načelom notranjega poročanja o davkih
Prispevek k načelom notranjega poročanja o investicijsko-tehnični funkciji
Prispevek k načelom notranjega poročanja o kadrovski funkciji
Prispevek k načelom notranjega poročanja o poslovnih dosežkih v profitnih
združbah
Prispevek k načelom notranjega poročanja o poslovnih dosežkih v
neprofitnih združbah
Prispevek k načelom notranjega poročanja za zaposlene
Prispevek k načelom notranjega poročanja za upravljavce
Prispevek k načelom notranjega poročanja za nadzorne organe.
Prispevek k načelom notranjega poročanja za mala podjetja
Organizatorji smo prepričani, da bo (za razliko od splošnih načel) predvidena
konferenca zanimiva in koristna, ne le za oblikovalce informacij, temveč tudi za
njihove uporabnike. Zato že sedaj vabimo tudi nosilce poslovnih funkcij in
poslovodstva podjetij k udeležbi in sodelovanju na konferenci prihodnje leto. Posebno
povabilo velja tistim, ki bi lahko prispevali k predvidenim temam konference.
Za pripravljalni odbor KNP:
Dr. Živko Bergant
5
6
Dr. Branko Mayr1
IZVAJANJE PROGRAMA CPR
Decembra 2011 smo začeli izvajati certificirani poslovodni program poslovodno
računovodstvo (CPR). Program je namenjen tistim, ki želijo največ. Po vsebini zagotavlja
ekonomska znanja, ki jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za stečajnega
upravitelja ali sodnega izvedenca. Vsekakor pa so zanimivi tudi delni certifikati, ki nudijo
znanja s posameznih področij izobraževanja.
Pa še nekaj o certificiranju!
Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja specifična
znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno računovodstvo pri
Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program računovodstva Visoke šole za
računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in domovine omogočamo pridobitev različnih
certifikatov in diplom, ki dokazujejo strokovnost njihovega nosilca.
Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec
certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja
na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je
poudarek na teoretičnem usposabljanju. V sodelovanju s partnerji omogočamo pridobitev:


Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in IAB.
Slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR)
Kot smo že velikokrat poudarili, je ena najpomembnejših nalog računovodje priprava
predlogov poslovnih odločitev. Ne znamo si predstavljati direktorja, ki pomembne poslovne
odločitve sprejema brez sodelovanja računovodje. Da bodo predlogi poslovnih odločitev
kakovostni, je treba veliko znati. Zato se moramo računovodje stalno izobraževati. Znanja, ki
jih potrebujemo, so praviloma certificirana. S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno
usposobljenost izvajanja različnih računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena
znanja s področja poslovodnega računovodstva.
Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih računovodij. Ta
usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že diplomirali na kakšni drugi
fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za računovodstvo pridobivajo specifična znanja s
področja poslovodnega računovodstva.
Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z
izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za pristop k
izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR), ki ga je letos jeseni začel
podeljevati Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Prve
licence so že podeljene.
1
Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor,
stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja.
7
Za delo v velikih poslovnih sistemih, v mednarodnih poslovnih sistemih ali za delo v tujini pa
naša licenca certificiranega poslovodnega računovodje (CPR) ne zadostuje. Zato smo skupaj
s partnerji, med njimi tudi z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA),
omogočili pridobitev njihovih nazivov poslovodnega računovodje (CIMA), ki v svetovni
strokovni javnosti veljajo za najuglednejše in najbolj zaželene. Vsekakor postaja certificiranje
tudi v slovenski računovodski stroki največji izziv. Ambiciozni vedo, da jim pridobljeni
certifikat omogoča opravljanje najodgovornejših del v najrazličnejših poslovnih sistemih.
Tako se v svetu za opravljanje del finančnega direktorja, računovodje in pogosto tudi
managerjev obvezno zahteva certificiranje znanj s področja poslovodnega računovodstva
(najpogosteje CIMA ali CMA). V Sloveniji je certificiranje na področju računovodskih
poklicev že uveljavljeno za revizorje, ocenjevalce vrednosti podjetij, davčne svetovalce itd.
Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja.
Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so:
8
Področje
Po svetu
V Sloveniji
Revizija
AICPA, CPA, CIPFA,
ICAEW, ICAS ...
pooblaščeni revizor, državni
revizorji različnih nazivov
Ocenjevanje vrednosti
podjetij
ASA ...
pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij
Davki
ACCA, CIPFA, ICAS
davčni svetovalec,
preizkušeni davčnik
Finančna analiza
CFA
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Finančno računovodstvo
(računovodenje za
zunanje uporabnike)
CIPFA
IAB (več nazivov)
preizkušeni računovodja
Poslovodenje
CIMA, CMA, AICPA ...
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Knjigovodstvo
IAB
IAB (več nazivov)
Dr. Živko Bergant2
POSLOVNI VZVOD
OPERATING LEVERAGE
Povzetek ● Poslovni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru
teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev poslovnega vzvoda in
razlika med obema. Podrobneje so obravnavane možnosti ocen točke preloma in stopnje
poslovnega vzvoda ter njihova povezava z razmerjem med stalnimi in spremenljivimi stroški
in dobičkom pred odbitkom obresti in davkov – EBIT ter z denarnim tokom iz poslovanja. V
okviru praktičnega vidika so obravnavani problemi prilagajanja računovodskih kategorij za
potrebe analiziranja poslovnega vzvoda in oblikovanja ustreznih informacij. Posebej so
prikazane tudi možnosti uporabe poslovnega vzvoda in njegove omejitve.
Ključne besede ● poslovni vzvod, točka preloma, stopnja pokritja, stopnja poslovnega
vzvoda, stalni stroški, spremenljivi stroški, tveganje, čisti denarni tok, dobičkovnost prodaje.
Abstract ● Operating leverage is treated from theoretical and practical point of view. Static
and dynamic approaches are discussed in the theoretical frame. Break-even point and the
degree of operating leverage are explained together with their formulas. The relationship
between operating leverage, fixed costs and EBIT is showed in connection with business risk.
The impact on operating cash flow is treated separately. Practical aspect of operating leverage
is discussed through the need of adaptation of accounting data. The importance of cost
accounting is emphasized. At the end the main characteristic of operating leverage with the
possibilities of its use are exposed. The limitations of operating leverage as an analytic tool
are shown as well.
Key words ● operating leverage, break-even point, margin, degree of operating leverage,
fixed costs, variable costs, risk, operating cash flow, return on sales.
2
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni finančnik,
certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za
računovodstvo v Ljubljani.
9
1. UVOD
Pojem vzvoda je prevzet iz mehanike (naprava za dviganje tovora). Načeloma izraža lastnost
nečesa, da raste ali pada hitreje v razmerju do nekega drugega dejavnika. Gre torej za neke
vrste multiplikator.
V okviru poslovanja podjetja govorimo o poslovnem vzvodu (operating leverage) in
finančnem vzvodu (financial leverage), ki skupaj tvorita celotni vzvod (total leverage).3 Oba
pospešujeta (v pozitivno ali negativno smer učinke skoraj vsake poslovne odločitve.
Neposredno sta povezana s poslovnim tveganjem podjetja. Zato je poleg načelnega
poznavanja in razumevanja delovanja tega vzvodja izredno pomembna njegova uporaba pri
oblikovanju informacij za odločanje. Ni veliko učbenikov poslovnih financ, ki ga ne bi
obravnavali. Kljub temu pa v praksi pogosto ostanemo na pol poti, saj se prehitro
zadovoljimo s teoretičnimi obrazci, ki jih nudi strokovna literatura in dovolj ne upoštevamo
kakovosti podatkov, posebnosti konkretnega podjetja ter njegovega poslovnega okolja.
V nadaljevanju bomo poleg teoretičnih osnov in pojmov, povezanih s poslovnim vzvodom,
poskusili prikazati tudi povsem praktične probleme in njihove rešitve pri uporabi vzvodja ter
njegovega vpliva na dobičkonosnost in finančni položaj podjetja. Zaradi obširnosti tematike
bomo s tem prispevkom začeli z obravnavanjem poslovnega vzvoda, nadaljevali pa v
naslednjih številkah revije.
V okviru teoretičnega pristopa bomo ločili statični in dinamični vidik, ki pomenita dve
različni metodi merjenja vzvodja in, ki tudi v literaturi pogosto nista podrobneje obravnavani.
Zato lahko pride do nekaterih nesporazumov pri pojasnjevanju rezultatov (Dudycz, 2006, 2).
Temu vidiku bomo posvetili ustrezno pozornost.
2. POSLOVNI VZVOD
2.1 Osnovna opredelitev poslovnega vzvoda
Poslovni vzvod obstaja, ker se stalni stroški (fixed costs) pri spreminjanju obsega poslovanja
obnašajo drugače od spremenljivih stroškov (variable costs). Zato se celotni stroški na enoto
poslovnega učinka zmanjšujejo pri povečevanju obsega poslovanja in obratno: povečujejo se
pri zmanjševanju obsega poslovanja. Poslovni vzvod torej obstaja, če obstajajo stalni stroški
znotraj celotnih stroškov poslovanja.
Zaradi tega je poslovni vzvod pri nekaterih avtorjih (npr. Rao, 1987, 172; Pareja, 2010;
Jadhav, 2011; Investopedia, 2011; InvestorWords, 2011) opredeljen z razmerjem med
stalnimi in celotnimi poslovnimi stroški oziroma z razmerjem med stalnimi in spremenljivimi
stroški, praviloma v točki preloma oziroma na pragu dobičkonosnosti (break-even point). To
je statični pristop k merjenju poslovnega vzvoda.
Druga opredelitev (na primer Brigham, 1999, 367; Pučko, 2001, 170; Smart et al., 2004, 303)
izhaja iz pojasnjevanja stopnje poslovnega vzvoda kot razmerja med odstotkom spremembe
prihodkov od prodaje in odstotkom spremembe EBIT (earnings before interest and taxes).4
EBIT lahko nekoliko primerjamo s poslovnim izidom iz poslovanja po SRS. Podrobneje
3
V britanskem govornem območju namesto leverage uporabljajo izraz gearing.
Nekateri avtorji (na primer Rao, 1987, str. 160) namesto EBIT uporabljajo pojem "net operating income –
NOI".
4
10
bomo posamezne kategorije opredelili v točki 7 tega prispevka. Taki način merjenja
poslovnega vzvoda temelji na dinamičnem pristopu.
3. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA
Na podlagi razmerja med stalnimi in celotnimi poslovnimi stroški ločimo:


nizek poslovni vzvod (ko je delež stalnih stroškov v celotnih stroških majhen);
visok poslovni vzvod (ko je delež stalnih stroškov v celotnih stroških velik).
Visok poslovni vzvod načelno pomeni bistveno večjo sposobnost podjetja, da se z vsakim
povečanjem prodaje pomembno zmanjša izguba (ko je obseg prodaje pod točko preloma) ali
pomembno poveča EBIT, kot jo imajo podjetja z nizkim poslovnim vzvodom. Nasprotno pa
zmanjšanje prodaje pomeni bistveno večje zmanjšanje EBIT oziroma povečanje izgube kot
pri podjetjih z nizkim poslovnim vzvodom. Vzrok je prav visok delež stalnih stroškov, ki
torej pomeni tudi visoko tveganje. Poslovni vzvod je običajno ilustriran na način, ki ga kaže
slika 1.
S slike 1 je razvidno, da se šele pri nekem obsegu poslovanja začnejo pokrivati vsi stroški. To
točko (Q0) imenujemo točko preloma oziroma prag dobičkonosnosti,5 na katerem so celotni
poslovni stroški enaki prihodkom od prodaje. Šele od tu naprej začne podjetje ustvarjati
dobiček s povečevanjem prodaje. Pokazan je kot razlika med krivuljo prihodkov in celotnih
stroškov. Levo od točke preloma pa ta razlika kaže področje izgube.
Slika 1: Prag dobičkonosnosti (Q)
Stroški
in
prihodki
Prihodki
Celotni stroški
Spremenljivi stroški
Stalni stroški
Q0
Obseg/količina
Vidimo lahko, da je varnost poslovanja mogoče povečati s premikom praga dobičkonosnosti
v levo stran.
5
Točka preloma je v naši literaturi poznana tudi kot: prag donosnosti oziroma rentabilnosti, meja oziroma prag
pokritja stroškov, mrtva točka rentabilnosti, kritična točka poslovnega minimuma, spodnja kritična točka, prag
pokritja.
11
Slika 2: Točka preloma z vidika prodajne in lastne cene
Vrednost proizvoda
Lastna cena
A
Prodajna cena
0
Količina proizvoda
Točko preloma lahko prikažemo tudi z vidika prodajne in lastne cene, kar kaže slika 2
(Škerbic, Rebernik, 1990, 188). Slika kaže, da se lastna cena proizvoda s povečevanjem
količine (zaradi zniževanja stalnih stroškov po enoti) znižuje in v točki preloma (A) doseže
prodajno ceno proizvoda.
Točko preloma (Q0) je mogoče izračunati na naslednji način:
FS
Q0 = -----------,
pp − vs
(1)
pri čemer je:
FS - stalni (fiksni) stroški,
pp - prihodki od prodaje enega poslovnega učinka (proizvoda),
vs - spremenljivi (variabilni) stroški enega poslovnega učinka.
Izraz (pp − vs) imenujemo prispevek za kritje, saj pokaže prispevek posameznega prodanega
poslovnega učinka k pokritju stalnih stroškov in s tem k povečanju EBIT.
Prispevek za kritje lahko ugotavljamo na ravni podjetja, na ravni posameznih mest
odgovornosti in seveda za posamezne poslovne učinke.
Prodajno ceno poslovnega učinka, ki pokriva vse stroške ob danem obsegu poslovanja,
izračunamo iz predhodne enačbe na naslednji način:
FS + Q0 . vs
pp = --------------------.
Q0
(2)
Če bi hoteli ustvarjati še določeno razliko v ceni (dobiček), jo enostavno prištejemo v števcu
zgornjega izračuna.
Na podoben način lahko izračunamo še:
 najvišje dovoljene spremenljive stroške na enoto poslovnega učinka, ki še ne
prinašajo izgube ob dani prodajni ceni in danih stalnih stroških:
Q0 . pp − FS
vsmax = -------------------,
Q0
12
(3)
 najvišje stalne stroške, ki še omogočajo pozitiven rezultat ob dani prodajni količini in
danem prispevku za kritje enega poslovnega učinka:
FSmax = Q0 (pp – vs).
(4)
Če prispevek za kritje pri enem poslovnem učinku delimo s ceno poslovnega učinka, dobimo
stopnjo pokritja pri enem poslovnem učinku: (pp – vs)/pp.
Ti izračuni omogočajo ocene pri proizvodnji ene vrste poslovnih učinkov. Če proizvajamo
več vrst poslovnih učinkov, lahko prag dobičkonosnosti izrazimo vrednostno kot znesek
mejnih prihodkov od prodaje (MPP):6
FS
MPP = -----------------,
VS
1 − -------PP
(5)
pri čemer je:
FS - masa stalnih stroškov,
VS - masa spremenljivih stroškov,
PP - planirani prihodki od prodaje.
Če želimo zagotavljati ustrezen dobiček, ga prištejemo v števcu zgornje enačbe in tako
ugotovimo potrebno višino prodaje.
Imenovalec v enačbi 5 je načrtovana stopnja pokritja na ravni podjetja: (PP –
VS)/PP.
Ugotovili smo že, da pomikanje prelomne točke v levo pomeni povečanje EBIT (ali
zmanjšanje izgube). To je mogoče le na tri načine:
1.
2.
3.
s povečanjem prihodkov od prodaje, kar povzroči bolj strmo premico prihodkov na
sliki 1. Povečanje prihodkov je lahko posledica povečanja prodajnih cen, lahko pa
je tudi posledica zmanjšanja prodajnih cen, če se je zato obseg prodaje povečal;
z znižanjem spremenljivih stroškov po enoti proizvoda, kar zmanjšuje naklonski kot
premice spremenljivih in, s tem tudi celotnih stroškov na sliki 1. Znižanje lahko
dosežemo z racionalizacijo procesov in/ali uvedbo boljše tehnike in tehnologije;
z zmanjšanjem stalnih stroškov podjetja, kar znižuje vodoravno premico na sliki 1.
To lahko dosežemo zlasti z zmanjšanjem nepotrebnih splošnih stroškov, boljšo
izrabo zmogljivosti, odpravo nepotrebnih sredstev in podobno;
Razdaljo med točko preloma in dejanskim obsegom poslovanja (na desni strani točke
preloma) imenujemo varnostni interval oziroma varnostna razlika (VR). Pove, za koliko
podjetje zmanjša obseg poslovanja (prihodke od prodaje) ne da bi imelo izgubo. Ta kazalec
lahko spremenimo v kazalnik, če ga delimo z dejanskim obsegom poslovanja (prihodki od
prodaje). Tako dobimo varnostni količnik (VKol), ki pove za koliko odstotkov lahko
zmanjšamo prihodke od prodaje ne da bi podjetje imelo izgubo:
Qdej – Q0
PPdej − PPTP
VR
EBIT + ΔVS
VKol = -------------- = ------------------- = -------- = -------------------.
Qdej
PPdej
PPdej
PPdej
6
Izpeljavo enačb 1 in 5 najdemo v Orsag (1982, 41).
13
(6)
Iz enačbe 6 vidimo, da varnostna razlika vsebuje dobiček iz poslovanja (EBIT) in
spremenljive stroške, vsebovane v povečanih prihodkih od prodaje. Z morebitnim
zmanjšanjem prihodkov bi se namreč ustrezno zmanjšali tudi spremenljivi stroški.
Če želimo na zgornjih osnovah meriti poslovni vzvod s statičnim pristopom, torej z
razmerjem med stalnimi (FS) in celotnimi stroški v točki preloma (CSTP), dobimo naslednjo
enačbo:
PPTP – VS
FS
FS
------------- = --------- = -------PPTP
PPTP
CSTP
(7)
V imenovalcu zgornjih ulomkov so prihodki od prodaje v točki preloma (PPTP) enaki
celotnim stroškom, kar je vidno tudi na sliki 1. Zato stopnja pokritja v tej točki pomeni tudi
razmerje med stalnimi in celotnimi stroški.
Z enačbo 7 merjen poslovni vzvod se torej ne spreminja, če povečane stalne stroške
nadomesti večji obseg prodaje. Točka preloma je dosežena pri večji prodaji, razmerje med
stalnimi in celotnimi stroški se ne bi spremenilo. Zgled je prikazan v tabeli 1. Pri tem
predpostavljamo, da je podjetje investiralo v poslovno stavbo, zaradi česar so se povečali
stalni stroški. Cena in spremenljivi stroški poslovnih učinkov se ni spremenila.
Iz tabele je razvidno, da se razmerje med stalnimi in celotnimi stroški ni spremenilo, višje
stalne stroške je podjetje pokrilo z večjo prodajo. Zaradi višjih stalnih stroškov se je dvignil
prag dobičkonosnosti (z 9 mio na 9,3 mio EUR), z njim pa potreba po večji prodaji. Statični
pristop k merjenju poslovnega vzvoda kaže torej na sposobnost podjetja v pogledu
ustvarjanja dobička.
Tabela 1: Izračun poslovnega vzvoda
V tisoč EUR
Elementi
Stalni stroški
Prodajna cena posl. učinka
Spremenljivi stroški posl. učinka
Prispevek za kritje poslovnega učinka
Število posl. učinkov
Prihodki od prodaje
Spremenljivi stroški – VS
Celotni prispevek za kritje
Poslovni vzvod v točki preloma (VS/CS)
Pred investicijo
Po investiciji
3.000
30
20
10
300
9.000
6.000
3.000
0,33
3.100
30
20
10
310
9.300
6.200
3.100
0,33
Pri količinskem merjenju točke preloma je merilo poslovnega vzvoda v točki preloma
razmerje med stalnimi stroški in številom poslovnih učinkov v tej točki. Zaradi enačbe 4 je
tedaj poslovni vzvod ob statičnem pristopu enak prispevku za kritje:
FS
------ = pp – vs.
Q
Enačbo 8 lahko računsko preverimo tudi na zgledu v tabeli 1.
14
(8)
4. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA
Z dinamičnega vidika nas zanima, za koliko odstotkov se spremeni EBIT, če se za določeno
odstotno vrednost spremenijo prihodki od prodaje. To merimo s stopnjo poslovnega vzvoda
(SPV),7 ki jo opredeljuje naslednji obrazec:
EBIT1 − EBITo
--------------------odstotek sprem. v dobičku
EBIT0
SPV = ------------------------------------------- = ---------------------,
odstotek sprem. v obsegu prodaje
PP1 − PPo
---------------PP0
(9)
V katerem indeksi o in 1 pomenijo začetno in končno prodajo (PP) oziroma začetni in končni
EBIT. Deljenje odstotka z odstotkom je razmeroma težavno predstavljiva operacija. Zato po
ustreznem preoblikovanju8 dobimo uporabnejši obrazec, ki je za izračun kazalnika, in sicer:
Stopnja poslovnega vzvoda je pravzaprav rezultat razmerja med prispevkom za kritje (PK) in
poslovnim izidom pred odbitkom obresti ter davkov (EBIT). Imenovalec je torej enak
prispevku za kritje, zmanjšanim za stalne stroške.
Stopnja poslovnega vzvoda pove za koliko odstotkov se spremeni (poveča ali zmanjša)
dobiček pred odbitkom obresti in davkov (EBIT), če se za 1 % spremenijo prihodki od
prodaje. Gre torej za oceno občutljivosti EBIT na spreminjanje obsega prodaje.
Iz enačbe 10 vidimo zlasti:




števec in imenovalec se razlikujeta samo za znesek stalnih stroškov;
z rastjo stalnih stroškov se veča stopnja poslovnega vzvoda, s tem pa tudi možnost
povečanja ali zmanjšanja EBIT ob povečanju ali zmanjšanju prihodkov od prodaje;
večanje stopnje poslovnega vzvoda pomeni bližanje točki preloma na sliki 1, s tem
pa tudi večje tveganje poslovanja, saj lahko že razmeroma majhno zmanjšanje
prihodkov od prodaje pomeni visoko zmanjšanje dobička iz poslovanja;
zmanjševanje stopnje poslovnega vzvoda pomeni oddaljevanje od točke preloma (v
desno na sliki 1)9 in temu primerno zmanjšanje tveganja;
7
Nekateri jo imenujejo tudi koeficient poslovnega vzvoda (npr. Turk, 2004, 209).
Če predpostavimo nespremenjene prodajne cene (p) in spremenljive stroške (vs) posameznih poslovnih
učinkov, se prihodki spremenijo zaradi spremembe količine prodaje (Q). Zato velja:
8
EBIT0 = PP0 – VS0 – FS = Q0(p – vs).
Sprememba EBIT pa je enaka:
ΔEBIT = PP1 – VS1 – FS – (PP0 – VS0 – FS) = ΔPP – ΔVS = ΔQ(p – vs),
pri čemer je: ΔPP = ΔQ · p in PP0 = Q0 · p. Zato iz enačbe 8 dobimo:
EBIT1 - EBITo
ΔQ(p – vs)
-----------------------------------------EBIT0
PP0 – VS0 – FS
Q0(p – vs)
PP0 – VS0
----------------------- = ---------------------------- = --------------------- = --------------------.
PP1 - PPo
ΔQ · p
PP0 – VS0 – FS
PP0 – VS0 – FS
---------------------------PP0
Q0 · p
9
Pri izgubi iz poslovanja stopnje poslovnega vzvoda pač ne moremo izračunati.
15

stopnja poslovnega vzvoda se spreminja s spreminjanjem obsega poslovanja, medtem ko obseg poslovanja ne vpliva na statični način merjenja poslovnega vzvoda
(tabela 1).
Razmerje med EBIT in obsegom prodaje pri različnih stopnjah poslovnega vzvoda je
prikazano na sliki 3.
Slika 3: Različni stopnji poslovnega vzvoda
EBIT
A
B
PP
Premica A z večjo strmino odraža večjo odzivnost EBIT na spremembo prihodkov od prodaje
(PP) kot premica B, ki prikazuje nižjo stopnjo poslovnega vzvoda.
Stopnja poslovnega vzvoda v odvisnosti od gibanja prispevka za kritje skladno z enačbo 10 je
ponazorjena na sliki 4. Slika kaže, da se stopnja poslovnega vzvoda z večanjem obsega
poslovanja (in s tem z večanjem mase prispevka za kritje) zmanjšuje in se asimptotično 10
približuje vrednosti 1, kjer je prispevek za kritje enak stalnim stroškom, EBIT pa je enak
nič.11
Slika 4: Stopnja poslovnega vzvoda
SPV
SPV = f(PK)
1
0
Q0
Točka preloma
PK
Z zmanjševanjem obsega poslovanja se približujemo točki preloma (Q0), zato se vrednost
SPV povečuje in se asimptotično približuje vrednosti neskončno.
10
11
Asimptota je črta, ki se stalno približuje krivulji, vendar je ne doseže.
Krivulje v primeru negativne stopnje poslovnega vzvoda ne obravnavamo, saj je SPV smotrno izračunavati
le v primeru poslovanja s pozitivnim EBIT.
16
Tabela 2: Zgled poslovnega vzvoda
Začetno stanje
Povečanje
obsega prodaje
za 10 %
Zmanjšanje
obsega prodaje
za 10 %
1
Prih. od prodaje
(100 x 400)
40.000
44.000
36.000
2
Spremenljivi
stroški
(100 x 200)
20.000
22.000
18.000
3
Kosmati dobiček
(1 – 2)
20.000
22.000
18.000
4
Stalni stroški
10.000
10.000
10.000
5
Dobiček iz posl.
(3 – 4)
10.000
12.000
8.000
20.000
Stopnja poslovnega vzvoda = -------------- = 2
10.000
Iz podatkov v tabeli 2 lahko preverimo enakost rezultatov pri izračunu stopnje poslovnega
vzvoda skladno z enačbama 9 in 10.
Iz dosedanje obravnave poslovnega vzvoda lahko povzamemo osnovna razmerja med stopnjo
poslovnega vzvoda (SPV), stopnjo pokritja (SP) in dobičkovnostjo prodaje (ROS) na način,
ki ga kaže slika 5.
Slika 5: Povezave s stopnjo poslovnega vzvoda
PP – VS – FS
PP – VS
-------------------- x -------------------- =
PP
PP – VS – FS
PP – VS
------------PP
ROS
x
SPV
=
SP
EBIT
---------PP
x
FS
(1 + -------- )
EBIT
=
VS
1 − ------PP
S slike vidimo, da je stopnja pokritja pravzaprav zmnožek stopnje poslovnega vzvoda in
dobičkovnosti prodaje (return on sales – ROS). Nadalje vidimo, da je naštete kategorije
mogoče izračunati oziroma izraziti na različne načine. Če poznamo dve kategoriji, lahko
izračunamo tretjo. Ta izračun v dosegljivi strokovni literaturi do zdaj še ni bil prikazan. Tako
lahko izračunamo ROS, če poznamo stopnjo poslovnega vzvoda in stopnjo pokritja oziroma
katerokoli od teh treh kategorij ob poznavanju drugih dveh.
17
Prikazana računska povezanost pa omogoča tudi izračun nekaterih dodatnih informacij, kot je
na primer razmerje med stalnimi in spremenljivimi stroški (R):
R =
FS
SP −ROS
--------- = ---------------VS
1 − SP
(11)
ali pa razmerje med stalnimi in celotnimi stroški (RC):
FS
RC = --------- =
CS
SP −ROS
---------------.
1 − ROS
(12)
Ob poznavanju razmerja (R) in ROS lahko izračunamo stopnjo pokritja na naslednji način:
R + ROS
SP = --------------.
1+R
(13)
Dobičkovnost prodaje lahko ocenimo ob poznavanju stopnje pokritja in razmerja med
stalnimi in spremenljivimi stroški:
ROS = SP + R(SP – 1) = SP(1 + R) – R.
(14)
S pomočjo enačb 13 in 14 lahko torej izračunamo stopnjo poslovnega vzvoda, če poznamo
razmerje med stalnimi in spremenljivimi stroški, dobičkovnost prodaje in stopnjo pokritja,
kajti: SPV = SP/ROS.
Ob znani stopnji poslovnega vzvoda je znan tudi varnostni količnik iz enačbe 6, saj ga lahko
izračunamo tudi na naslednji način12:
VKol =
1
---------.
SPV
(15)
Stopnja poslovnega vzvoda je torej enaka tudi recipročni vrednosti varnostnega količnika.
V tabeli 1 smo prikazali nespremenjeno razmerje med stalnimi stroški in celotnimi stroški v
točki preloma, ki je bilo ob investiranju zagotovljeno z večjo prodajo. Ob nespremenjeni
prodaji pa investicije v proizvodna sredstva povzročijo spremembo tega razmerja v točki
preloma. Povečajo se stalni stroški, zmanjšajo pa se spremenljivi stroški, kar kaže tabela 3.
12
Izpeljavo enačbe 15 najdemo v: Dudycz (2006, 11).
18
Tabela 3: Sprememba RC v točki preloma
Zap. št.
Element
Pred investicijo
Po investiciji
1
Prihodki od prodaje
1.000.000
1.000.000
2
Spremenljivi stroški
800.000
750.000
3
Stalni stroški
4
Točka preloma
5
RC = 3/(2+3)
200.000
250.000
1.000.000
1.000.000
0,20
0,25
Pri večjem obsegu prodaje (nad točko preloma) investicije vplivajo na stopnjo poslovnega
vzvoda, če se obseg prodaje ne spremeni. To vidimo za isto podjetje v tabeli 4.
Tabela 4: SPV pri nespremenjenem obsegu prodaje
Zap. št.
Element
Pred investicijo
Po investiciji
1
Prihodki od prodaje
1.300.000
1.300.000
2
Spremenljivi stroški
1.040.000
975.000
3
Stalni stroški
200.000
250.000
4
Točka preloma
1.000.000
1.000.000
5
SPV = (1–2)/(1–2–3)
4,33
4,33
6
VR = (1–4)
300.000
300.000
VKol = (1–4)/1 = 1/5
23,08 %
23,08 %
Tabela kaže nespremenjeno stopnjo poslovnega vzvoda ob spremenjeni strukturi stroškov.
Zato se ni spremenila varnostna razlika (VR), prav tako pa tudi ne varnostni količnik (VKol).
Obenem lahko potrdimo, da je varnostni količnik recipročna kategorija stopnji poslovnega
vzvoda.
5. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI POSLOVNEGA VZVODA
Ugotovili smo, da rast stopnje poslovnega vzvoda zaradi rasti stalnih stroškov po eni strani
povečuje tveganje, po drugi strani pa daje možnosti višje rasti EBIT. Taka gibanja dajejo
možnost različnih poslovnih odločitev v pogledu obsega poslovanja in strukture stroškov.
Zato se postavlja vprašanje pri katerem obsegu poslovanja se povečanje tveganja odrazi v
povečanem dobičku. Iščemo torej točko, kjer je EBIT neobčutljiv na spremembo poslovnega
vzvoda. Zato govorimo o točki neobčutljivosti (indiferentnosti) poslovnega vzvoda (TN).
Značilnosti te točke sta nespremenjen EBIT in nespremenjeni celotni stroški ob višjem deležu
stalnih stroškov. Pri proizvodnji enega poslovnega učinka lahko ob poznavanju njegovih
spremenljivih stroškov (vs) govorimo o količinskem obsegu poslovanja v točki
neobčutljivosti (QTN). Izračunamo jo na naslednji način:13
FSB – FSA
QTN = ----------------,
vsA – vsB
13
Izpeljavo enačbe 16 najdemo v Orsag (1982, 44).
19
(16)
kjer indeksa A in B pomenita položaja z različnima strukturama celotnih stroškov.
Za vrednostno opredelitev točke neobčutljivosti poslovnega vzvoda (z obsegom prihodkov od
prodaje − PPTN) uporabimo naslednji obrazec:14
FSB – FSA
PPTN = -----------------------,
(VSA – VSB)/PP
(17)
Uporabo enačbe 17 prikazuje tabela 5.
Tabela 5: Neobčutljivost poslovnega vzvoda
V EUR
Zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
Element
Pred
Po
investicijo investiciji
A
B
Stalni stroški
600.000 3.000.000
Spremenlj. stroški enega proizvoda
80
40
Količina proizvodnje
90.000
90.000
Celotni spremenljivi stroški
7.200.000 3.600.000
Cena enega proizvoda
100
100
Prihodki od prodaje
9.000.000 9.000.000
Celotni stroški (1+4)
7.800.000 6.600.000
Masa pokritja (6−4)
1.800.000 5.400.000
Stopnja pokritja (6−4)/6
20%
60%
EBIT (6−7) = (8−1)
1.200.000 2.400.000
Točka preloma (1/9)
3.000.000 5.000.000
Delež stalnih stroškov (1/4)
7,7%
45,5%
Stopnja poslovnega vzvoda (8/10)
1,5
2,25
Točka neobčutljivosti – PPTN
6.000.000
V položaju A (pred investicijo) je imelo podjetje večji delež spremenljivih stroškov (7,7 %)
in, zato nižjo stopnjo poslovnega vzvoda (1,25). Z investicijo (položaj B) so stalni stroški
porastli na 45,5 %, stopnja poslovnega vzvoda pa se je povečala (na 2,25). S tem je podjetje
pridobilo možnost hitrejše rasti EBIT, hkrati pa se je povečalo tudi tveganje, saj se je prag
dobičkonosnosti dvignil s 3 na 5 mio EUR.
Točka neobčutljivosti poslovnega vzvoda skladno z enačbo 17 znaša 6 mio EUR. Njene
značilnosti so povzete v tabeli 6.
14
Izpeljavo enačbe 17 najdemo v: Orsag (1982, 45).
20
Tabela 6: Značilnosti točke neobčutljivosti poslovnega vzvoda
V EUR
Zap.
št.
Element
Pred
investicijo
A
Po
investiciji
B
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
Stalni stroški
Spremenlj. stroški enega proizvoda
Količina proizvodnje
Celotni spremenljivi stroški
Cena enega proizvoda
Prihodki od prodaje – PPTN
Celotni stroški (1+4)
Masa pokritja (6−4)
Stopnja pokritja (6−4)/6
EBIT (6−7) = (8−1)
Točka preloma (1/9)
Delež stalnih stroškov (1/4)
Stopnja poslovnega vzvoda (8/10)
600.000
80
60.000
4.800.000
100
6.000.000
5.400.000
1.200.000
20%
600.000
3.000.000
11,1%
2
3.000.000
40
60.000
2.400.000
100
6.000.000
5.400.000
3.600.000
60%
600.000
5.000.000
55,6%
6
Pri prodaji v višini točke neobčutljivosti poslovnega vzvoda (6 mio EUR) dosežemo enak
EBIT (0,6 mio EUR), saj so tudi celotni stroški ob nespremenjeni prodaji enaki. Stopnja
pokritja se ne spremeni, pač pa se poveča masa pokritja, saj mora pokriti višje stalne stroške.
Točki preloma ostajata enaki kot v tabeli 5.
V položaju A je ta dobiček dosežen z nižjim deležem stalnih stroškov (11,1%) in zato ob nižji
stopnji poslovnega vzvoda (2) ter z manjšim tveganjem kot v položaju B. Slednji pa ima višjo
stopnjo poslovnega vzvoda (6) in zato možnost hitrejšega povečevanja EBIT s povečanjem
obsega prodaje.
Na podlagi tega lahko povzamemo, da je v intervalu od točke preloma do točke
neobčutljivosti zaradi nižjega tveganja smotrno ostati pri nižjem deležu stalnih stroškov. Pri
pričakovani večji prodaji, kot je v točki neobčutljivosti, pa je smotrno povečanje deleža
stalnih stroškov (investiranje), saj se s tem (ob višji SPV) pridobi možnost hitrejšega
povečevanja EBIT.15
6. POSLOVNI VZVOD IN DENARNI TOK
Poudariti moramo, da poslovanje pod točko preloma ne pomeni samodejnih problemov s
plačilno sposobnostjo. Vsi stalni stroški namreč še ne pomenijo izdatkov, čeprav tudi vsi
prihodki še ne pomenijo takojšnjih prejemkov. Če podjetje v okviru stalnih stroškov na
primer ne pokriva amortizacije, sicer posluje z izgubo, ki pa pri nereinvestirani amortizaciji
še ne pomeni poslabšanja kratkoročne plačilne sposobnosti. Če zato v enačbi 9 zmanjšamo
stalne stroške na stalne izdatke, dobimo iz točke preloma, točko pokritja poslovnih izdatkov
(operating cash flow break-even point) s predpostavko, da spremenljivi stroški pomenijo tudi
spremenljive izdatke. Tedaj govorimo o poslovnem vzvodu denarnega toka (operating cash
flow leverage).
15
Več o alternativnih rešitvah s pomočjo poslovnega vzvoda v Needles (2002, 895).
21
Če je amortizacija (Am) pomemben znesek v stalnih stroških, je smotrno oceniti vpliv
spremembe obsega prihodkov od prodaje na čisti denarni tok iz poslovanja (operating cash
flow). Točka pokritja poslovnih izdatkov (TPPI) je tisti obseg prihodkov od prodaje, pri
katerem je čisti denarni tok iz poslovanja enak nič. Ocenimo jo na naslednji način:16
FS − T · Am/(1 – T)
TPPI = ----------------------------.
PP − VS
(18)
Prav tako lahko ocenimo stopnjo poslovnega vzvoda denarnega toka – SPVDT (degree of
operating cash flow leverage):17
PP − VS
SPVDT = ----------------------------------------.
PP – VS − FS + T · Am/(1 – T)
(19)
Seveda tudi SPVDT (kot SPV) deluje v obe smeri: v zmanjšanje ali povečanje denarnega toka
v odvisnosti od zmanjšanja ali povečanja prihodkov od prodaje. S tem se povečuje ali
zmanjšuje tudi tveganje plačilne sposobnosti podjetja.
Povečanje tveganja ob višjem poslovnem vzvodu je zato posredno povezano s potrebo po
večjem obsegu lastniškega financiranja podjetja.18
7. UPORABA RAČUNOVODSKIH PODATKOV
Do zdaj smo obravnavali poslovni vzvod s predpostavko, da razpolagamo z ustreznimi
podatki za izračun informacij s pomočjo prikazanih obrazcev. V praksi pa so drugačni pogoji.
Kategorije iz predpisanega izkaza poslovnega izida (ZGD -1-UPB3, 2009, člen 66, drugi
odstavek) ne ustrezajo v celoti čistim kategorijam v obravnavanih formulah. Še manj ustreza
izkaz, izdelan skladno s tretjim odstavkom citiranega člena ZGD. V nadaljevanju bomo zato
opozorili na nekatere popravke, ki so potrebni, da bi dobili koristne rezultate pri analiziranju
ali načrtovanju s pomočjo poslovnega vzvoda.
V zvezi s prihodki od prodaje (PP) naj opozorimo, da so le del poslovnih prihodkov, slednji
torej niso ustrezna kategorija za oceno poslovnega vzvoda. Od PP so večji za spremembo
vrednosti zalog, usredstvene lastne proizvode in storitve ter za druge prihodke, ki poleg
prevrednotovalnih prihodkov vsebujejo tudi subvencije, premije, dotacije in podobno. Če
lahko del premij vežemo na obseg poslovanja, v tej višini povečamo tudi kategorijo
prihodkov od prodaje za namen izračunavanja poslovnega vzvoda. Običajno torej ostajamo
pri čistih prihodkih od prodaje, vendar povečanih za prihodke od usredstvenih lastnih
proizvodov, kajti stroški teh proizvodov so zajeti v celotnih stroških podjetja.
Več problemov je pri opredelitvi stalnih in spremenljivih stroškov. Če izhajamo iz postavk
izkaza poslovnega izida, bodo ocene teh stroškov le približne, kar lahko zmanjšuje koristnost
izračunov.
16
Izpeljavo enačbe 18 najdemo v Rao (1987, 196), vendar je v števcu formule tiskarska napaka (plus namesto
minus).
17
Izpeljavo enačbe 19 najdemo v Rao (1987, 197).
18
Več o strukturi financiranja podjetja v Bergant (2010, 27).
22
Ta približnost je posledica predvsem dveh dejavnikov:
1.
2.
posamezne postavke v izkazu poslovnega izida so seštevki stroškov po drugih
sodilih ne pa z vidika njihove občutljivosti na obseg poslovanja;
vsi stroški se ne spreminjajo linearno.
Ob upoštevanju postavke iz drugega odstavka 66. člena ZGD lahko med spremenljive
stroške štejemo:


nabavno vrednost prodanega blaga in materiala ter stroške porabljenega materiala,
stroške storitev.
Med stalne stroške pa lahko štejemo:


stroške dela,
amortizacijo.
Na ta način so celotni stroški za izračun poslovnega vzvoda praviloma nižji od stroškov
oziroma odhodkov v izkazu poslovnega izida.
Če razpolagamo s podrobnejšimi podatki, lahko med spremenljive stroške štejemo na primer
tudi:









stroške predmetov dela (osnovni izdelavni in pomožni oziroma potrošni material),
nabavna vrednost trgovskega blaga,
stroške storitev, ki so vezani neposredno na obseg proizvodnje (npr. prevozi, stroški
kontrole),
spremenljive stroške nabave,
spremenljive stroške skladiščenja,
spremenljive stroške prodaje,
spremenljive splošne stroške,
spremenljivi del amortizacije (npr. funkcionalna amortizacija),
spremenljivi del stroškov dela.
Temu primerno bodo opredeljeni stalni stroški.
Če razpolagamo z ustreznimi podatki, med stroške ni treba šteti stroškov usredstvenih
proizvodov, ni pa jih treba zajeti niti med prihodki.
Ob upoštevanju zgornjih popravkov podatkov za izračun poslovnega vzvoda ugotovimo, da
se bo izračunani EBIT razlikoval od dobička pred odbitkom obresti in davkov, ki bi ga
izračunali iz izkaza poslovnega izida. To pomeni, da je EBIT analitična kategorija, ki služi
samo za namene analiziranja in načrtovanja sprememb dobička v povezavi s spremembami
prihodkov od prodaje.
V zvezi s spremenljivostjo stroškov je koristno upoštevati, da vsi spremenljivi stroški niso
sorazmerno spremenljivi in stalni stroški niso vedno stalni.
23
1.
2.
Stalne stroške ločimo na (Kavčič et al., 2007, 36):19
 neomejene stalne stroške (absolutno stalne):
o preudarno nastali (diskrecijski) stalni stroški,
o nujni stalni stroški,
 omejene stalne stroške (relativno stalne) pri danih zmogljivostih.
Spremenljive stroške ločimo na (ibid.):
 sorazmerno spremenljive (proporcionalne) stroške,
 napredujoče spremenljive (progresivne) stroške,
 nazadujoče spremenljive (degresivne) stroške.
Različnost gibanja posameznih vrst stroškov ima za posledico nelinearna gibanja celotnih
stroškov podjetja. Načeloma lahko gibanje celotnih stroškov (njihova krivulja je konkavna)
ločimo na tri področja (Škerbic, 1990, 151):



področje upadanja (degresije),
področje optimalnosti,
področje naraščanja (progresije).
Vidimo, da so premice, ki smo jih pokazali na sliki 1, v resnici krivulje oziroma lomljene
črte. Temu primerno je treba upoštevati tudi izračune poslovnega vzvoda. To pomeni, da
prikazani obrazci veljajo na razmeroma ozkem intervalu spremembe obsega poslovanja. Zato
si pomagamo z nelinearno analizo točke preloma, s katero ne ugotavljamo samo praga
dobičkonosnosti, temveč tudi točko maksimalnega dobička (Rao, 1987, 168).
8. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O POSLOVNEM
VZVODU
Pomembnost poslovnega vzvoda izhaja predvsem iz njegovih osnovnih značilnosti, ki
temeljijo na degresivnosti stalnih stroškov glede na obseg poslovanja. Poslovni vzvod
namreč:






19
multiplikatorsko povečuje učinek sprememb v obsegu prihodkov od prodaje in kaže
na različno stopnjo občutljivosti poslovnega sistema na različnih ravneh poslovanja,
s tem je neposredno povezan z razvojno politiko podjetja;
omogoča določiti obseg poslovanja, ki prinaša dobiček, kar ga povezuje z zahtevo
po oceni ustreznega povpraševanja in s tržnimi zakonitostmi, tako v pogledu cene,
kot tudi količine;
poudarja razmerje med stalnimi in spremenljivimi stroški ter na ta način opozarja na
pomembnost obvladovanja stroškov, hkrati pa kaže na možnost različne strukture
stroškov in s tem na možnost odločanja o različni strukturi trošenja prvin v
poslovanju;
povezuje obseg poslovanja s tveganjem in s temu ustreznim deležem lastniškega
financiranja poslovanja;
omogoča uporabo statistične regresijske analize stroškov (Rao, 1987, 169;
omogoča grafično ponazoritev, ki se lahko uporablja tako pri analiziranju, kot tudi
pri predračunavanju oziroma načrtovanju poslovnega rezultata; 20
Škerbic dodaja še neizkoriščene (jalove) stalne stroške zaradi neoptimalno izkoriščenih zmogljivosti
(Škerbic, 1990, 136).
20
Več o uporabi grafičnega prikazovanja poslovnega vzvoda v Ranković (1989, 211), Filipič (1992, 86),
Domainko (1972, 32) in Needles et al. (2002, 889).
24

z obrazci in grafično predstavitvijo nekoliko poenostavlja analizo občutljivosti
poslovnega sistema.
Načelo poslovnega vzvoda lahko uporabljamo tako na ravni podjetja, kot tudi na nižjih
ravneh, kot so posamezne proizvodne organizacijske enote, proizvodni programi, projekti in
posamezne vrste oziroma skupine proizvodov.
Zaradi naštetih lastnosti je poslovni vzvod koristno orodje za načrtovanje v malih podjetjih,
še posebno pa za prve ocene podjetniških idej in poslovnih načrtov (Scarborough, Zimmerer,
1996, 310).
Analiza poslovnega vzvoda pomaga pri odločitvah o povečanju obsega poslovanja tudi v
večjih podjetjih, saj dodatno osvetljuje projekcije stroškov in prodaje (Rao, 1987, 165).
Prav tako si z analizo poslovnega vzvoda lahko pomagamo pri odločitvah o novih proizvodih
ali pa pri odločitvah o morebitnih spremembah tehnologije (Rao, ibid.).
Uporaba poslovnega vzvoda pa ima tudi omejitve. Med-nje lahko štejemo zlasti naslednje:








informacije o poslovnem vzvodu nujno pomenijo neko poenostavljanje dejanskega
stanja, saj ne upoštevajo vseh dejavnikov v podjetju (npr. kakovost izdelkov,
zanesljivost dobaviteljev, dosegljivost kadrovskih in tehničnih zmogljivosti,
delovanje ponudbe in povpraševanja);
kakovost informacij o poslovnem vzvodu je odvisna od kakovosti uporabljenih
podatkov, kar je tudi splošna značilnost računovodskih informacij;
večje število proizvodov otežuje analiziranje (Helfert, 1987, 172);
ugotovili smo že, da razmerja praviloma niso linearna kar omejuje analizo
poslovnega vzvoda na ozek interval sprememb v obsegu poslovanja oziroma
zahteva kompleksnejši pristop;
potrebno je razmeroma natančno merjenje oziroma spremljanje stalnih in
spremenljivih stroškov, v nekaterih primerih pa njihovo razlikovanje ni preprosto;
potrebno je torej razmeroma razvito stroškovno računovodstvo;
predpostavka poslovnega vzvoda je, da se proizvajalnost poslovanja ne spreminja,
kar ni vedno skladno z dejanskim stanjem;
predpostavka je tudi, da je proizvodnja približno enaka prodaji;
predpostavka nespremenljivosti prodajnih cen in spremenljivih stroškov proizvodov
ni vedno realna
Na podlagi dosedanjega prikaza lahko ugotovimo, da je poslovni vzvod pomembno orodje
analiziranja in načrtovanja, vendar ga je treba uporabljati v okviru njegove izrazne moči in
upoštevati njegove omejitve. Njegovo delovanje je tesno povezano z delovanjem finančnega
vzvoda, ki pa ga bomo obravnavali v naslednji številki revije.
LITERATURA IN VIRI
Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut
za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2010): Struktura kapitala in plačilna sposobnost podjetja. Poslovodno
računovodstvo, št. 4/2010, str. 14−34.
Brigham F., Eugene in Gapenski C., Louis in Daves R., Phillip (1999): Intermediate Financial
Management. Šesta izdaja. Orlando: The Dryden Press.
25
Domainko, Dragutin (1972): Ekonomika i organizacija industrijskih poduzeća. Zagreb: Narodne
novine.
Dudycz Tadeusz (2006).: The Different Faces of Leverage. Pridobljeno (oktober 2011):
http://ssrn.com/abstract=950554.
Filipič Peter (1992): Analiza praga pokritja stroškov kot orodje usmerjanja podjetja k dobičku.
Slovenska ekonomska revija št. 1/1992, str. 82−92.
Helfert A. Erich (1987): Techniques of Financial Analysis. Šesta izdaja. Homewood: IRWIN.
Investopedia: Operating leverage. Pridobljeno (november, 2011):
http://www.investopedia.com/terms/o/operatingleverage.asp#axzz1cGlqqn9c.
InvestorWords: Operating leverage. Pridobljeno (november, 2011):
http://www.investorwords.com/3462/operating_leverage.html.
Jadhav Sachin: Operating leverage. Pridobljeno (november, 2011):
http://en.wikipedia.org/wiki/Operating_leverage#Definition.
Kavčič, Slavka in Klobučar Mirovič, Nada in Vidic, Darjana (2007): Poslovodno računovodstvo.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Needles E., Belverd in Powers, Marian in Crosson V., Susan (2002): Financial & Managerial
Accounting. Boston: Houghton Mifflin Company.
Pareja I., Velez (2010).: Leverage, Operating, Financial and Total. Pridobljeno (november 2011):
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1641494.
Orsag, Silvije (1982): Poslovna i finansijska poluga u poslovanju kapitalističkog poduzeća.
Zagreb: Računovodstvo i finansije št. 5/1982, str. 39−47.
Ranković M., Jovan (1989): Upravljanje finansijama preduzeća. Beograd: "Centar" Beograd.
Rao K. S., Ramesh (1987): Financial Management. Concepts and Applications. New York:
Macmillan Publishing Company.
Scarborough M., Norman in Zimmerer W. Thomas (1996): Effective Small Business Management.
New Jersey: Prentice Hall inc.
Smart B., Scott in Megginson L., William in Gitman J., Lawrence (2004): Corporate Finance.
Ohio: Thomson Learning.
Škerbic, Majda in Rebernik, Miroslav (1990): Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski
vestnik.
Turk, Ivan (2004): Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za
revizijo.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD -1-UPB3). Prečiščeno besedilo. Ur. list RS, št. 65/2009 s 14.
avgusta. 2009.
26
Lidija Tičar Padar1, Bojan Tičar 2
JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA
NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
Povzetek ● Avtorja v prispevku prikažeta sistemsko ureditev in nekatere specifičnosti
izvajanja in javnega ter zasebnega financiranja negospodarskih javnih služb ter
dopolnilnih dejavnosti. Poudarek prispevka je predvsem na dvojnosti negospodarske
javne službe in opravljanja drugih, z javno službo povezanih dejavnosti. Pri tem je
bistveno za razumevanje spoznanje, da javna služba ni nujno v celoti financirana iz
javnih virov.
Avtorja sklepno ugotovita, da bi javni zavod, če bi za pokrivanje stroškov prodaje
storitev ali blaga na trgu uporabljal samo javna sredstva, moral to v tržni ceni storitev
jasno upoštevati. Tržna cena se ne more oblikovati zaradi prej navedenih komponent,
saj bi tako javni zavod lahko konkuriral samo z oblikovanjem cene, temelječe na
variabilnih stroških, medtem ko bi mu stalne stroške že predhodno pokrilo financiranje
javne službe.
Ključne besede ● financiranje javnega zavoda, javne službe, javni sektor, osebe
javnega prava
Summary ● In this article authors present a legal regulation and some specific tasks
of public and private financing of non-economic public services. Authors conclude
that non-economic public services are not entirely financed only through public funds,
but also through private resources.
Publicly financed public institutions, which supply non-economic public services, are
beside public funds also financed through their sale of the goods and services on the
market. In those cases the market value of goods and services, supplied by public
financed institutions, must always include all expenses of goods and services, not just
variable expenses. Otherwise market sale would be illegal because fixed expenses of
goods and services provided for non-economic public services are already pre-covered
through public funds.
Key words ● financing of public institution, public services, public sector, public
institutions.
1
Lidija Tičar Padar je doktorica ekonomskih znanosti, vodja sektorja za infrastrukturo na Agenciji za
raziskave in razvoj Republike Slovenije.
2
Bojan Tičar je doktor pravnih znanosti, izredni profesor za področje javnega sektorja, prodekan za
gospodarske zadeve in razvoj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in visokošolski
učitelj na Fakulteti za management Primorske univerze. E-mail: [email protected]
27
1. UVOD
Namen pričujočega prispevka je opozoriti na nekatere specifičnosti izvajanja in
javnega ter zasebnega financiranja javnih služb in dopolnilnih dejavnosti na področju
negospodarstva. Poudarek bo predvsem na dvojnosti negospodarske javne službe in
opravljanja drugih, z javno službo povezanih dejavnosti. Pri tem pa je bistveno za
razumevanje spoznanje, da javna služba ni nujno v celoti financirana iz javnih virov.
V slovenski pravni ureditvi javna služba kot splošni pojem ni opredeljena. V veljavni
zakonodaji nismo našli enotne norme, ki bi na način generalne klavzule opredeljevala,
kaj je javna služba. Posamezne vrste javnih služb so sicer opredeljene v področni
zakonodaji, vendar je treba splošno definicijo javne službe izluščiti iz pravne teorije.
V teoriji pomeni javna služba pravno urejeno opravljanje dejavnosti, ki je opredeljena
z zakonom ali ustreznim aktom lokalne skupnosti ali celo nacionalnim programom na
posameznem negospodarskem področju, katere vsebina je zagotavljanje storitev 3 in
blaga4 v javnem interesu, pri čemer njen primarni namen ni ustvarjanje dobička.
Javna služba je torej javno-pravni režim (Trpin, 2004, 1376) izvajanja neke dejavnosti,
ki se lahko načeloma izvaja na trgu tudi brez tega posebnega režima kot običajna
dejavnost.5 Vendar za to dejavnost, kadar se izvaja v javnem interesu, velja posebni
javno-pravni režim. S tem je mišljena posebna javno-pravna ureditev javne službe, ki
mora imeti neposredno osnovo v zakonu ali odloku lokalne skupnosti.
Posebni pravni režim nad izvajanjem javne službe se vzpostavi takrat, ko ga narekuje
javni interes. Javni interes je torej temeljno vodilo, zaradi katerega se javna služba
sploh prične izvajati.
2. OPREDELITEV JAVNIH ZAVODOV IN KONCESIJ NA
PODROČJU NEGOSPODARSTVA DE LEGE LATA
Javni zavod je statusno-pravna oblika, ustanovljena za opravljanje javne službe. Javna
služba je vzrok, da je ta statusna pravna oblika sploh urejena v slovenski pravni
ureditvi. Javno službo lahko poleg javnih zavodov opravljajo tudi organi javne uprave
(organi v sestavi, ministrstva, upravne enote, lokalne organizacije in organi ipd.) in
drugi (npr. zasebni izvajalci) ne glede na vrsto pravne subjektivitete. Vendar morajo
izvajalci, ki niso javna uprava ‒ razen javnih zavodov ‒ za to po posebnem postopku
in s posebno pogodbo pridobiti koncesijo, dovoljenje ali licenco (Zver, 2003, 9).
Javni zavodi so torej tista statusna oblika, ki ji je primarno dana pravica in dolžnost
izvajanja javne službe. Cilj delovanja javnega zavoda je, da z danimi in omejenimi
sredstvi doseže maksimalne koristi ter zadovolji predhodno opredeljene potrebe
uporabnikov javne službe (Zver, 2003, ibidem).
3
4
5
To so storitve šolstva, zdravstva, kulture, športa, socialne varnosti, invalidskega varstva ipd.
To je zagotavljanje zdravil in ortopedskih pripomočkov, akreditiranih šolskih učbenikov ipd.
Izjema so le nekatere dejavnosti, ki se lahko izvajajo samo v javnopravnem režimu.
28
Javni zavodi so lahko organizacije brez pravne subjektivitete. V takšnih primerih so
pravno urejeni kot režijski obrati (Tičar, Rakar, 2011, 308). Sicer pa so zavodi
praviloma samostojne pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih
določata zakon in akt o ustanovitvi, ustanovijo jih lahko domače ali tuje fizične in
pravne osebe, razen če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov
drugače določeno.
Javni zavodi se ustanovijo za opravljanje negospodarskih javnih služb. Ustanovijo se
lahko tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se
opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.
Praviloma jih ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene
javne pravne osebe. S področnimi predpisi je določeno, za katero javno službo je lahko
ustanovitelj republika in za katero občina.
Javni zavod je pravna oseba, če ni z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta
drugače določeno. Javni zavod, ki nima statusa pravne osebe, izvršuje pooblastila v
pravnem prometu v imenu in za ustanovitelja, če so mu bila ta dana z aktom o
ustanovitvi.
Javni zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in za začetek
dela zavoda ter če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Ustanovi se z
ustanovitvenim aktom, ki vsebuje: a) ime in sedež ustanovitelja;, b) ime in sedež
zavoda; c) dejavnosti zavoda; č) določbe o organih zavoda; d) sredstva, ki so zavodu
zagotovljena za ustanovitev in začetek dela; e) vire, način in pogoje pridobivanja
sredstev za delo zavoda; f) način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in
način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda; g) pravice, obveznosti in
odgovornosti zavoda v pravnem prometu; h) določbe o odgovornosti ustanovitelja za
obveznosti zavoda, i) medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda; j)
druge določbe v skladu z zakonom (Tičar, Rakar, 2011, 309).
Javni zavod pridobi pravno sposobnost z vpisom navedenega akta v sodni register.
Ime zavoda vsebuje označbo, ki navaja dejavnost in sedež zavoda. Pri svojem
poslovanju mora zavod uporabljati samo tisto ime, ki je vpisano v sodni register.
Sedež zavoda je kraj, v katerem zavod opravlja dejavnost. Če zavod opravlja dejavnost
v več krajih, je sedež zavoda kraj, v katerem je sedež poslovodnega organa.
Zavod lahko opravlja eno ali več negospodarskih dejavnosti na področju vzgoje in
izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva,
invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja
dejavnosti ni pridobivanje dobička (Tičar, Rakar, 2011, 310).
Obenem lahko zavod opravlja tudi gospodarsko (tržno) dejavnost, če je ta namenjena
opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Gospodarska dejavnost pomeni
prodajo blaga in storitev na trgu po konkurenčnih pogojih in za tržno ceno.
Javne službe opravljajo javni zavodi brez koncesije po samem predpisu, na podlagi
katerega so bili ustanovljeni. Če kot dopolnilno dejavnost opravljajo tudi drugo
negospodarsko javno službo, ki ni tista, za katero so bili ustanovljeni, za opravljanje
le-te potrebujejo koncesijo.
29
Na podlagi koncesije lahko javno službo opravlja tudi drugi zavod, ki ni javni zavod.
Slednji ima glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega
zavoda To je tako imenovani zavod s pravico javnosti (ZZ, 1991, 23. člen).
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje v
javnem interesu zagotavlja republika, občina ali mesto.
Koncesija za opravljanje negospodarske javne službe se lahko da zavodu, ki ni
ustanovljen kot javni zavod, če izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje javne
službe. Podeli se lahko z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo
pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji).
Koncesija se podeli za določeni ali nedoločeni čas, preneha pa s pretekom obdobja, za
katerega je bila dana, ali na podlagi odpovedi v roku, določenem z aktom o koncesiji.
Koncedent lahko koncesijo odvzame, če koncesionar ne opravlja javne službe skladno
s predpisi in z aktom o koncesiji ter s pogodbo o koncesiji (Tičar, Rakar, 2011, 313‒
314).
Po podelitvi koncesije organ, ki daje koncesijo (koncedent), in zavod, ki mu je
koncesija dana (koncesionar), skleneta pogodbo o koncesiji. S to pogodbo se uredijo
razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter
določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo skladno s
predpisi, ki urejajo javno službo. Koncesija se za opravljanje javne službe lahko podeli
tudi gospodarski družbi, društvu, drugi organizaciji ali posamezniku, ki izpolnjuje za
javno službo predpisane pogoje.
3. JAVNI ZAVODI IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA
PODROČJU NEGOSPODARSTVA
Temelj pravnega režima javne službe je dejavnost, ki jo država v javnem interesu
izvzame iz sistema tržnih mehanizmov in s pravnimi normami uredi celoto vseh
pravnih razmerij, ki se nanašajo na njeno izvajanje ter zagotavljanje dobrin in storitev
v javnem interesu.
Tabela 1: Elementi pravnega režima javne službe (Tičar, Rakar, 2011, 294)
PRAVNI REŽIM JAVNE SLUŽBE SE NANAŠA PREDVSEM NA:
1.
2.
3.
4.
RAZMERJA MED IZVAJALCEM, DRŽAVO (LOKALNO
SKUPNOSTJO) IN UPORABNIKOM
NAČIN IZVAJANJA DEJAVNOSTI JAVNE SLUŽBE
OBLIKO IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN
CENOVNI REŽIM
Pri oblikovanju vsebine posebnega pravnega režima javne službe se posebna pozornost
namenja razmerjem med izvajalcem javne službe, državo (lokalno skupnostjo) in
uporabnikom (Virant, 1998, 130). Ta razmerja se razvijajo predvsem v smeri
zagotavljanja kakovosti storitev oziroma dobrin, kar se omogoča z izvajanjem
dejavnosti javne službe in njihovo dostopnostjo končnim uporabnikom, z varovanjem
30
njihovih pravic ter z nadzorom nad izvajanjem dejavnosti javne službe (Tičar, Rakar,
2011, 294).
Javni zavodi so posebna javno-pravno statusna oblika pravnih oseb, katere osnovni
namen je prav izvajanje javne službe. Za koncesionarje, ki izvajajo javne službe na
področju negospodarstva, funkcionalno veljajo enaka pravila kot za javne zavode.
Javna služba se mora izvajati tako, da se javni interes zagotavlja trajno in nemoteno.
Značilno za javne službe je, da se z njimi zagotavljajo materialne javne dobrine kot
proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu
zagotavlja Republika Slovenije oziroma občina ali mesto zaradi zadovoljevanja javnih
6
potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu (glej: ZGJS) , oziroma se
kot javne službe opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi
zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v
7
javnem interesu republika, občina ali mesto. Ker država ali občina običajno tega ne
počne sama, je izvajanje javnih služb zaupano drugim statusno-pravnim oblikam.
Javni zavodi so posebne pravne osebe javnega prava, ustanovljene na področjih, za
katera ustanovitelj želi, da se ves presežek dohodkov nad odhodki investira v
predhodno predmetno dejavnost, bodisi tako, da se znižajo cene dobrin, bodisi z
investiranjem v dejavnost samo. Pri profitnih pravnih osebah ‒ gospodarskih družbah
‒ te dileme ni, saj lastniki želijo, da je dobiček dolgoročno čim večji, seveda ob
upoštevanju trga in pravnih pravil. Cene dobrin, ki jih ponujajo gospodarske družbe, so
torej določene na trgu in predvsem od tržnega stanja (konkurenca nasproti monopol) je
odvisno, kolikšen dobiček bo ustvarjen za lastnike.
Pri javnih zavodih dileme pri določanju cen za neprofitne dejavnosti ni, saj
ustanovitelj, bodisi država bodisi občina, določi cene. Če so prihodki večji od
odhodkov, se investira v dejavnost. Seveda pa takšnega mandata države ali občine za
profitne dejavnosti javnih zavodov ni. Oblikuje se dobiček oziroma presežek
dohodkov nad prihodki. Smiselno bi bilo s predpisi določiti, kam naj se usmeri
dobiček: v znižanje cen, v investiranje v neprofitno dejavnost ali podobno. Domnevno
se dobički, ki nastanejo pri profitni dejavnosti, največkrat prelijejo v višje plače ali
dodatke, kar bi bilo treba preprečiti ali s spremembo zakona o javnih zavodih ali pa s
spremembo dolžnosti, ki jih imajo direktorji javnih zavodov tako, da bi morali tudi
finančno plat javnega zavoda voditi v korist javnih financ. Seveda morajo direktorji
javnih zavodov tudi zdaj te voditi skladno z računovodskimi standardi, ki nekoliko
odpravljajo predmetne dileme, vendar so slednji preveč ohlapni, standardi obnašanja
direktorjev javnih zavodov pa še vedno nedorečeni, tako da še vedno prihaja do
nepravilnosti in zlorab proračuna.
6
Glej: Zakon o gospodarskih javnih službah, Ur. L. RS, št. 32/1993 in novele.
Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona
določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika,
občina ali mesto (22. člen Zakona o zavodih, Ur. L. RS, št. 12/1991 in nadaljnje spremembe in
dopolnitve).
7
31
4. FINANCIRANJE JAVNE
JAVNIH ZAVODOV
SLUŽBE
NA
PODROČJU
Cene, po katerih javni zavodi zagotavljajo storitve ali blago javne službe, se ne
oblikujejo prosto na trgu (Zver, 2004, 18). Običajno jih določi ustanovitelj ali
"regulator" (pristojno ministrstvo), ki mora pri tem upoštevati, kolikšen del cene bo
pokrit iz javnih virov.
Javni viri so:


proračunska sredstva, pridobljena iz državnega ali občinskih proračunov;
javna sredstva, plačana s ceno javne storitve, ki jih zagotavlja država z
drugimi javnimi subjekti ‒ na primer v zdravstvu, kjer država javnim
zdravstvenim zavodom zagotavlja sredstva s ceno zdravstvene storitve s
posredovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

drugi parafiskalni viri, ki nimajo značaja proračunskih virov ‒ na primer
obvezne RTV naročnine za financiranje javne službe, ki jo izvaja javni zavod
RTV Slovenija in podobno.
Prepričanje, da je s finančno-pravnega vidika javna služba samo tisto, kar je
financirano iz javnih virov, je zmotno. Nasprotno, vsi prihodki, tudi če jih javni zavod
ustvari na trgu brez možnosti svobodnega oblikovanja cene, spadajo k prihodkom za
izvajanje javne službe (Janc, 2001)8. Javna služba je torej regulirana dejavnost javnega
zavoda, ki se financira iz javnih in nejavnih virov.
Poleg javne službe pa lahko javni zavod opravlja tudi dejavnost prodaje blaga in
storitev na trgu, če mu je to v ustanovitvenem aktu ali statutu dopuščeno in če je za
takšno dejavnost sodno registriran. Vendar mora tudi pri opravljanju dopolnilne –
tržne dejavnosti javni zavod upoštevati nekatera načela. Predvsem načelo konveksnosti
dopolnilne dejavnosti, ki pomeni, da mora biti prodaja blaga in storitev na trgu
neposredno povezana z izvajanjem javne službe oziroma dejavnosti, za katero je zavod
ustanovljen. Ta dejavnost ne sme vplivati na obseg in kakovost zagotavljanja storitev
ali blaga v okviru javne službe. Poleg teh so viri financiranja javnih zavodov tudi
obresti od naložb, najemnine, dotacije, donacije, subvencije, darila, dediščine in
podobno. Ti viri niso trajni in sistemski, zato so razvrščeni v kategorijo drugih virov.
V naslednji tabeli so prikazani najpomembnejši viri financiranja javnega zavoda.
Poudarjamo, da nejavni viri financiranja javne službe niso tržni viri financiranja
javnega zavoda. Nejavni viri financiranja javne službe so finančna sredstva,
pridobljena s prodajo storitev ali blaga v okviru javne službe končnim uporabnikom.
To ni tržna dejavnost, saj je cena predpisana in regulirana v okviru javne službe s
strani javnega subjekta, ki je pristojen za zagotavljanje te javne službe. Če izvaja javno
službo zasebni subjekt, pa je le-ta financirana (tudi) iz nejavnih virov, mora zaradi
javnega interesa izvajanja javne službe pridobiti za to posebno dovoljenje oziroma
koncesijo.
8
Glej: JANC, M. (2001), Prve izkušnje z javnim računovodstvom po uveljavitvi zakona o
računovodstvu. Zbornik referatov III. Seminarja o javnih financah in državnem revidiranju. Portorož,
Zveza ekonomistov Slovenije.
32
Primeroma so nejavni viri financiranja javne službe (do)plačila staršev za oskrbo in
varstvo otrok v vrtcih, kjer se izvaja tovrstna javna služba, plačila oskrbovancev ali
sorodnikov za skrb starostnikov v domovih za ostarele ali plačila šolnine izrednih
študentov za študij na javno veljavnih programih visokošolskega in univerzitetnega
študija.
Shema 1: Viri financiranja javnega zavoda (Tičar, 2005) 9
NEJAVNI VIRI
FINANCIRANJA JAVNE
SLUŽBE (ZASEBNA
PLAČILA)
TRŽNI VIRI OD
PRODAJE BLAGA IN
STORITEV Z
DOPOLNILNO
DEJAVNOSTJO
JAVNI VIRI
FINANCIRANJA JAVNE
SLUŽBE
(PRORAČUNSKA
PLAČILA)
DRUGI VIRI DOHODKI
OD EVENTUALNIH
NALOŽB, DONACIJE,
SUBVENCIJE, DARILA,
DEDIŠČINE IPD.
Posebno plačila izrednega študija so primer nejavnega financiranja javne službe, saj je
v okviru javnega visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja izredni študij
zakonsko izenačen z rednim. Študentje imajo enak status kot redni študentje, opraviti
morajo enake obveznosti in po uspešno zaključenem študiju pridobijo enako javno
listino – diplomo – kot redni študentje. Edina razlika med njimi je, da rednim
študentom zagotavlja storitve javne službe država iz proračunskih sredstev, izredni
študentje pa plačajo storitve javne službe sami.
Vsebinsko pride do nejavnega financiranja javne službe torej takrat, ko v javnih virih
ni zagotovljenih dovolj sredstev, ki bi pokrila zakonsko predvideni obseg in kakovost
predpisane javne službe. To pa več ni področje pravne regulacije, temveč področje
socialne oziroma ekonomske politike, ki je vsebinska podlaga in okvir pravne ureditve.
Nadalje je dopolnilna (tržna) dejavnost v javnih zavodih tista z javno službo povezana
dejavnost, ki več ne pomeni zakonsko predpisanega obsega javne službe. V vrtcih je
primer tega prodaja viška pripravljene hrane okoliškim prebivalcem, v domovih za ostarele so
9
Glej: TIČAR, Bojan. Javni zavodi med javno službo in trgom. V: RAMŠAK, Franci (ur.), KOCBEK,
Marijan (ur.), IVANJKO, Šime (ur.), KRANJC, Vesna (ur.) (2005). Gospodarski subjekti na trgu - eno
leto po vstopu v EU: (pravo družb, zamudne obresti, upravni in sodni organi EU, davčna reforma,
poslovodne osebe, javna podjetja in javni zavodi). Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, 2005.
33
to nadstandardne storitve, pri visokošolskem študiju pa na primer izdajanje in tiskanje učbenikov
in podobno.
Pri financiranju javnih zavodov lahko torej prihaja do situacij, v katerih se investicije v
profitni del dejavnosti zagotavljajo iz prihodkov neprofitne dejavnosti.
Mogoča pa je tudi situacija, v kateri imajo javni zavodi, ki so neprofitni, nekatere
prednosti na trgu, saj lahko ponudijo dobrine po precej nižji ceni kot pa profitne
pravne osebe, ki se na trgu ne bi ohranile, če bi ponujale dobrine po ceni, ki jih
ponujajo javni zavodi.
Zavodi lahko delujejo z možnostjo nižjih stroškov ali pa lahko cene znižajo pod tržne
cene. S tem na trgu ponudijo precej večjo količino kot njihovi tekmeci in si tako
povečujejo dohodke). Ta dejanja se lahko po Zakonu o preprečevanju omejevanja
konkurence (ZPOmK) štejejo kot dejanja po 10. členu navedenega zakona, v
posameznih primerih je to zloraba prevladujočega položaja s pogojevanjem nepoštenih
prodajnih oziroma nakupnih cen oziroma drugih pogojev. 10
5. SKLEP
Bistvena razlika za ločevanje nejavnega financiranja javnega zavoda in financiranja z
dopolnilno (tržno) dejavnostjo je v določenosti cene in v preglednosti porabe javnih
sredstev. Cena storitev ali blaga dopolnilne dejavnosti namreč ne sme vsebovati
pokritja stroškov ali dela stroškov javne službe. Na ta način bi bila takšna cena namreč
prikrito subvencionirana in nelojalno konkurenčna ceni istovrstnih storitev ali blaga, ki
jih prodajajo drugi subjekti na trgu.
Glede na povedano mora biti cena zagotavljanja storitev in blaga javne službe
določena s predpisom, cena prodaje storitev in blaga dopolnilne dejavnosti pa
nasprotno, zaradi proste konkurence, ne sme biti določena s predpisom.
V tem kontekstu moramo opozoriti tudi na pravila EU oziroma na vprašanje
komunitarnega elementa (Podobnik, 1998, 5‒6) tržnega delovanja javnih zavodov.
Posredno bi lahko pri prelivanju sredstev javne službe v ceno storitve dopolnilne
(tržne) dejavnosti javnega zavoda (cross subsidizing) prišlo do kršitve konkurenčnih
pravil EU. Drugače povedano, če javni zavod za pokrivanje stroškov prodaje storitev
ali blaga na trgu uporablja javna sredstva ali javne in nejavne vire financiranja javne
službe, mora to v tržni ceni storitev jasno obračunati. Tržna cena se ne sme oblikovati
na račun prej navedenih komponent, saj bi tako javni zavod lahko konkuriral samo z
oblikovanjem cene, temelječe na variabilnih stroških, medtem ko bi mu stalne stroške
že prej pokrilo financiranje javne službe.
Zato je s finančno-pravnega vidika nujno ločiti financiranje javne službe od drugih
virov financiranja negospodarske javne službe.
10
Glej: 10. člen ZPOmK določa, da je zloraba prevladujočega položaja, če neka pravna oseba posredno
ali neposredno pogojuje nepoštene prodajne ali nakupne cene ali druge nepoštene pogoje.
34
LITERATURA
BARKER, E. (1966). The Development of Public Services in Western Europe 1660–1930.
Conneticut: Hamden, Archon Books.
BOHINC R., TIČAR B. (2006). Upravno pravo – splošni del. Ljubljana: Fakulteta za
varnostne vede.
ERICHSEN, H.-U., EHLERS, R. (ur). (2006). Allgemeines Verwaltungsrecht, 13. Auflage.
De Gruyter Recht.
JANC, M. (2001). Prve izkušnje z javnim računovodstvom po uveljavitvi zakona o
računovodstvu. Zbornik referatov III. seminarja o javnih financah in državnem revidiranju.
Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije.
PIRNAT, R. (1999). Pravne osebe javnega prava: sistem ali kaos? Podjetje in delo, št. 6/7.
PIRNAT, R. (2004). Javne službe v Pravu ES. Ljubljana: Nebra, Šola evropskega prava.
PODOBNIK, K. (1998). Javni sektor in evropsko (konkurenčno) pravo. Pravna praksa,
julij 1998, let. 17, št. 13, str. 5‒6.]
TIČAR B., RAKAR, I. (2011). Pravo javnega sektorja. Maribor: Inštitut za lokalno
samoupravo in javna naročila.
TIČAR, B. (2005). Javni zavodi med javno službo in trgom. V: RAMŠAK, Franci (ur.),
KOCBEK, Marijan (ur.), IVANJKO, Šime (ur.), KRANJC, Vesna (ur.). Gospodarski
subjekti na trgu ‒ eno leto po vstopu v EU: pravo družb, zamudne obresti, upravni in sodni
organi EU, davčna reforma, poslovodne osebe, javna podjetja in javni zavodi. Maribor:
Inštitut za gospodarsko pravo.
TRPIN, G. (2004). Javne službe in javni zavodi. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2004 : od
14. do 16. oktobra v Portorožu. Podjetje in delo, letn. 30, št. 6/7. Ljubljana: Gospodarski
vestnik.
TRPIN, G. (2005). Pravni položaj premoženja javnih zavodov. Javna uprava, letn. 41, št.
3/4.
EICHHORN, P. in FRIEDRICH, P. in JANN, W. in OESCHLER, W. A. in PÜTTNER, G.
in REINERMANN, H. (ur.) (2003). VERWALTUNGSLEXIKON (3. Auflage). BadenBaden: Nomos Verlagsgesellschaft.
VIRANT, G. (1998). Pravna ureditev javne uprave. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za upravo.
Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN.
Zakon o gospodarskih javnih službah. Uradni list RS, št. 32/1993 in novele.
35
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). Uradni list RS, št. 56/1999m
37/2004, 99/2004-UPB1, 40/2007, 64/2007-UPB2, 36/2008-ZPOmK.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Uradni list RS, št. 108/09-UPB13,
107/09-odl. US, 13/10, 59/10, 85/10, plačna lestvica107/10.
Zakon o zavodih (ZZ). Uradni list RS, št. 12/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996,
18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP.
Zakon o javnem naročanju (ZJN-2). Uradni list RS, št. 128/2006 in novele.
ZVER, E. (2003). Poslovanje in finančni viri javnih zavodov v letih 2001 in 2002. Delovni
zvezki, UMAR, Ljubljana, stran 9.
ZVER, E. (2004). Ali tržna dejavnost dopušča nemoteno izvajanje javnih služb. Slovenska
uprava, str. 18.
36
Melita Smerdej Jereb1
PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI
KAZALNIKOV FINANCIRANJA STALNIH OBRATNIH
SREDSTEV
RESEARCH OF DEPENDENCE EXPRESSIVE POWER OF THE CURRENT
FIXED ASSETS FINANCING INDICATORS
Povzetek ● Prispevek obravnava informacijsko vsebino in koristnost kazalnikov
financiranja stalnih obratnih sredstev, saj so v analitski praksi prevladujoč instrument
presoje. Da je pravočasna in kritična presoja možnosti in sposobnosti za pravočasno
poravnavanje svojih terjatev oziroma pravočasno zaznavanje nezmožnosti
poravnavanja obveznosti dolžnikov ključnega pomena, ni treba posebej poudarjati, saj
se tako izognemo tveganju neplačila. Zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne pomeni
samo zmanjšanje tveganja plačilne nesposobnosti podjetij, temveč je tudi dolžnost
poslovodstva.
Ključne besede ● plačilna sposobnost, kapitalska ustreznost, obratni kapital, tveganje,
kazalniki.
Summary ● The article deals with informational content and usefulness of current
fixed assets financing indicators, as they are the predominant instrument of judgement
in the analytical practices. There is no need to point out that the crucial factor which
has to be fulfilled in order to eliminate the risk of unpayment is critical judgment of
capability to settle our own claims on time, or in other words, to be able to determine
our debtors' inability to do so. Ensuring capital adequacy does not only reduce the risk
of insolvency firms, but it is the duty of management.
Keywords ● solvency, capital adequacy, working capital, risk, indicators.
37
1. UVOD
Zakon o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99) in Zakon
o prisilni poravnavi in likvidaciji – ZPPSL (Uradni list RS, št. 67/93) sta bila v veljavi
vse do 15. januarja 2008, ko ju nadomesti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/07).
Zakon o finančnem poslovanju podjetij opredeljuje kapitalsko ustreznost podjetja.
Pojem kapitalska ustreznost se je do tedaj uporabljal le v bančništvu in je bil
opredeljen v Zakonu o bančništvu. Navedeni zakon temelji na Direktivi Sveta
Evropske skupnosti in je posledica Baselskega kapitalskega dogovora. Veljaven
dogovor o kapitalu bank je Basel 2, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2007.
Predlagana shema za merjenje kapitalske ustreznosti naj bi odpravila večino
pomanjkljivosti baselskega sporazuma iz leta 1988 z uvedbo tristebrnega načina
ugotavljanja kapitalske ustreznosti.
Nov sporazum je objavljen na spletnih straneh Banke Slovenije. V njem je zapisano,
da je sestavljen iz kvantitativnega stebra, imenovanega minimalne kapitalske zahteve,
in dveh kvalitativnih stebrov, imenovanih regulativni nadzor in tržna disciplina. Za
izračun minimalnih kapitalskih zahtev bosta najverjetneje najbolj uporabna načina
standardni pristop in pristop, temelječ na internih ratingih. Kapitalskim zahtevam za
kreditno tveganje bodo dodane zahteve za obrestno tveganje in operativno tveganje.
Drugi steber je treba razumeti kot kritičen, kvalitativen dodatek k prvemu. Cilj
nadzornikov je zagotoviti, da je obseg kapitala bank skladen s tveganostjo njihovega
celotnega poslovanja. Sprotno preverjanje ravni kapitalske ustreznosti naj bi
omogočilo dovolj zgodnje ukrepanje, ko kapitalska strategija banke ne bi pokrivala
apetitov banke k prevzemanju tveganj.
Zapisano je tudi, da ima pri spodbujanju stabilnega in varnega finančnega sistema
pomembno vlogo tržna disciplina, ki zahteva aktivno vlogo tržnih udeležencev. Ob
uveljavitvi tretjega stebra kapitalske sheme bodo morale banke vsaj enkrat letno v
svojih poslovnih poročilih razkriti pomembnejše kvantitativne in kvalitativne
podrobnosti o svojem finančnem položaju, rezultatu, obvladovanju tveganj. Tržni
udeleženci naj bi bili seznanjeni tudi z obsegom oblikovanih rezervacij za pokrivanje
izgub iz naslova kreditnih in drugih tveganj. Banka naj bi razkrila tudi podatke o
količnikih kapitalske ustreznosti, izračunih v skladu z metodologijo iz kapitalskega
sporazuma in drugimi standardi. V kvalitativnem opisu naj bi banka pojasnila svoje
interne sisteme, ki jih uporablja za samoocenjevanje kapitalske ustreznosti. Tudi
slovenske banke morajo slediti spremembam, ki jih narekujejo najrazvitejše države
sveta. Za državo v EU je usklajenost lastne zakonodaje z zakonodajo EU še posebno
pomembna.
Kapitalska ustreznost v bančništvu se je dokaj dobro uveljavila, kar pa ne moremo
trditi za kapitalsko ustreznost slovenskih podjetij. Da zakon o finančnem poslovanju
podjetij ni dovolj učinkovit, nas prepričajo podatki iz Agencije Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve (AJPES, Statistično raziskovanje, Arhiv), saj imamo
na leto za 10 % več pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 365 dni.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju – ZFPPIPP opredeljuje kapitalsko ustreznost podjetja kot dolžnost
podjetja, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na vrsto poslov in tveganj, ki
so jim pri tem izpostavljena. Na plačilno sposobnost podjetja neposredno vpliva
predvsem obseg kapitala, saj se s povečanjem obsega kapitala podjetja (pri ostalih
38
nespremenjenih okoliščinah) praviloma zmanjšuje tveganje v zvezi z zagotavljanjem
njegove plačilne sposobnosti. Na drugi strani pa struktura kapitala vpliva na plačilno
sposobnost le posredno, predvsem prek njegovega vpliva na poslovni izid in s tem na
ohranjanje oziroma povečanje lastniškega kapitala podjetja (Bergant 2000a, 81).
Namen članka je prikazati smiselnost uporabe vseh treh neodvisnih spremenljivk
(stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih
terjatev) s pomočjo statističnih metod (regresijska analiza). O kapitalski ustreznosti
podjetja je bilo že veliko napisanega v članku Dr. Živka Berganta z naslovom Novi
zakon o finančnem poslovanju letos že velja, objavljenem v reviji Poslovodno
računovodstvo št. 1/2008, str. 2944, in v članku Rast, zadolževanje in plačilna
sposobnost, objavljenem v reviji Poslovodno računovodstvo št. 1/2010, str. 812. Za
namen predstavitve kazalnikov financiranja stalnih obratnih sredstev so povzete
predstavljane ugotovitve kapitalske ustreznosti podjetja z računovodskega vidika.
2. UGOTAVLJANJE
KAPITALSKE
USTREZNOSTI
PODJETJA Z RAČUNOVODSKEGA VIDIKA
Ob predpostavki, da odmislimo dolgoročne naložbe, ki naj bi se financirale
dolgoročno, se opredelitev kapitalske ustreznosti osredotoči na opredelitev obsega
potrebnega obratnega kapitala, ki izhaja iz posebnosti dejavnosti in posebnosti
podjetja, in na njegove rezerve, ki izhajajo iz potrebe po obvladovanju tveganj, ki jim
je podjetje izpostavljeno. Podjetje je po tej opredelitvi kapitalsko ustrezno, če je
njegov dejanski obratni kapital enak ustreznemu.
OBK ustr = OBK potr + OBK rez
Ustrezni obratni kapital (OBK ustr) je sestavljen iz potrebnega (OBK potr), ki izhaja iz
posebnosti dejavnosti in posebnosti podjetja, ter iz rezervnega (OBK rez), ki izhaja iz
potrebe po obvladovanju tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno. Potrebni obratni
kapital podjetja je opredeljen kot tisti presežek dolgoročnih obveznosti do virov
sredstev nad dolgoročnimi naložbami podjetja, ki omogoča normalno poravnavanje
obveznosti podjetja ob njihovi zapadlosti pri predvidenih rokih plačil kupcev,
predvideni vezavi zalog ter predvidenih rokih plačil dobaviteljem. Rezervni obratni
kapital (OBK rez) je opredeljen kot tisti obratni kapital, ki povečuje potrebnega zaradi
notranjih in zunanjih tveganj pri predpostavljenih rokih, zneskih plačil in vezavah
zalog oziroma tveganj, ki bi poslabšala boniteto podjetja (Bergant, 2003, 9).
V nadaljevanju Bergant opozarja, da je pomembno analizirati kratkoročne obveznosti
podjetja, saj so poleg poslovnih obveznosti mogoče tudi druge samodejne obveznosti.
Njihova struktura je pomembna, ker imajo različne vrste samodejnih obveznosti
različne koeficiente obračanja. Opozarja pa tudi na možnost drugih samodejnih
kratkoročnih terjatev, saj pojem poslovnih terjatev v celoti ne pokriva pojma
samodejne terjatve. Struktura pa je prav tako pomembna, ker imajo različne
koeficiente obračanja. Tako naj bi obratni kapital financiral tisti del 'trajnih'
samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog, ki ni financiran s 'trajnimi' samodejnimi
obveznostmi. Obratni kapital podjetja, ki skupaj s samodejnimi obveznostmi (SKO)
financira zaloge (Z) in samodejne kratkoročne terjatve (SKT), opredeli koeficient k kot
stopnjo dolgoročnega financiranja samodejnih kratkoročnih terjatev (SKT) in zalog
39
(Z), ki pa je po svoji vsebini stopnja dolgoročnega financiranja obratnih sredstev in jo
zapiše kot:
k = (OBK + SKO) / (SKT + Z).
Če je k večji od ena, so vse zaloge in samodejne terjatve financirane dolgoročno
oziroma s samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi, presežek koeficienta nad ena
(pomnožen s SKT + Z) pa predstavlja znesek obratnega kapitala in samodejnih
kratkoročnih obveznosti, ki financirajo denarna sredstva podjetja in morebitne
kratkoročne finančne naložbe. Če je k manjši od ena, pomeni, da del drugih
kratkoročnih obveznosti (poleg samodejnih kratkoročnih obveznosti) financira zaloge
in terjatve. Ta del pogojno imenuje tudi kratkoročni obratni kapital, saj nadomešča
dolgoročne vire.
Če pa želimo, da bodo zaloge in samodejne kratkoročne terjatve v celoti financirane z
obratnim kapitalom in samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi, mora biti k enak ena.
V skladu z enačbo (Bergant, 2003,9):
k = (OBK + SKO) / (SKT + Z) razvije naslednjo neenačbo:
SKT + Z – OBK – SKO ≤ 0, iz katere dobi neenačbo:
1 – OBK / (SKT + Z) – SKO / (SKT + Z) ≤ 0.
Če od ena odštejemo prvi ulomek, dobimo delež zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev, ki je financiran kratkoročno, torej s kratkoročnimi obveznostmi, zmanjšanimi
za kratkoročne finančne naložbe (KFN) in denarna sredstva (Den). Dobimo koeficient
K3, ki ga imenuje stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev in ga zapišemo na naslednji način:
K3 = (SKT + Z – OBK) / (SKT + Z) ali
K3 = (KO – KFN – Den) / (SKT + Z).
Drugi koeficient v neenačbi imenuje stopnja samodejnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev (K2), ki jo zapiše kot:
K2 = SKO / (SKT + Z).
Koeficient K1 pa poveže z zgornjima koeficientoma kot:
K1 = (SKT + Z – OBK) / SKO ali
K1 = (KO – KFN –Den) / SKO.
Ta naj bi bil manjši ali enak ena, če bi želeli zadostiti izhodiščnemu pogoju kapitalske
ustreznosti, ki ga imenujemo stopnja kapitalske ustreznosti.
Zaradi boljšega razumevanja izrazne moči posameznega kazalnika si v nadaljevanju
oglejmo različne vidike proučevanja koeficientov financiranja stalnih obratnih
sredstev, ki so povzeti po prispevku Kapitalska ustreznost podjetij, da ali ne? (Bergant
2003, 10–11).
40
Proučevanje različnih vidikov koeficientov financiranja stalnih obratnih sredstev lahko
povzamem v naslednjih točkah:


Koeficient K1 – stopnja kapitalske ustreznosti:
o koeficient nam kot delež samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki
financira poslovne terjatve in zaloge, kaže oceno primanjkljaja ali
presežek obratnega kapitala, merjeno s samodejnimi kratkoročnimi
obveznostmi;
o predstavlja tudi razmerje med stopnjo kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter deležem financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev s samodejnimi
kratkoročnimi obveznostmi;
o recipročni K1 kaže tudi strukturo kratkoročnih obveznosti
zmanjšane za kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva
(kaže nam delež samodejnih kratkoročnih obveznosti in
kratkoročnih posojil v popravljenih kratkoročnih obveznostih).
Koeficient K2 – stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev:
o koeficient nam pove delež samodejnih kratkoročnih terjatev in
zalog, ki je financiran s samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi;
o kaže sposobnost podjetja, da poravna samodejne kratkoročne
obveznosti s samodejnimi kratkoročnimi terjatvami in zalogami;
o predstavlja tudi razmerje med popravljeno stopnjo kratkoročnega
financiranja samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog ter deležem
samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki financira samodejne
kratkoročne terjatve in zaloge;
o koeficient K2 pa zapiše tudi na naslednji način:
K2 = SKO / (Z + SKT) = k – (OBK / (Z + SKT)).

41
Koeficient K3 – stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev:
o
je recipročni kratkoročni koeficient (1/KK), popravljen za
kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva. Pove nam,
kolikšen del samodejnih kratkoročnih terjatev in obveznosti je
financiranih kratkoročno. Če je večji od ena, nam pove, kolikšen
delež zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja
negativni obratni kapital podjetja;
o
zato zanj velja: 1 – K3 = OBK / (Z + SKT) in K3 - 1 = - OBK / (Z
+ SKT) (K3 je komplementaren koeficientu dolgoročnega
financiranja samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog);
o
koeficient K3 vidi tudi z vidika varnosti kratkoročnih upnikov, saj se
z zmanjševanjem koeficienta veča sposobnost podjetja poravnavati
svoje kratkoročne dolgove, koeficient naj bi prikazal neko vrsto
kratkoročne zadolženosti podjetja;
o
predstavlja razmerje med deležem samodejnih kratkoročnih
obveznosti, ki financira samodejne kratkoročne terjatve in zaloge,
ter deležem samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki je pokrit s
samodejnimi kratkoročnimi terjatvami in zalogami;
o
predstavlja pa tudi razmerje med deležem samodejnih kratkoročnih
terjatev in zalog, ki so financirane s samodejnimi kratkoročnimi
obveznostmi, ter deležem popravljenih (za KFN in Den)
kratkoročnih obveznosti, ki ga predstavljajo samodejne kratkoročne
obveznosti.
V nadaljevanju si oglejmo nekaj značilnosti regresijske analize in podrobneje rezultate
regresijske analize za vzorec slovenskih podjetij za obdobje od leta 1994 do leta 1996.
3. REGRESIJSKA ANALIZA
3.1 Splošno
Regresijska analiza je statistična metoda, ki nam pomaga analizirati odnos med
odvisno spremenljivko in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami. S pomočjo
regresijske analize lahko ocenimo parametre modela in statistični pomen tega modela.
Poleg opisne vloge ima regresijska analiza včasih tudi določeno napovedovalno vlogo,
ko lahko iz sprejetega modela in ocen njegovih parametrov iz vrednosti neodvisnih
spremenljivk napovemo vrednost odvisne spremenljivke.
Za namen našega vzorca bo uporabljena multipla regresija, ki temelji na metodi
najmanjših kvadratov, pri kateri regresijski koeficient določimo tako, da je vsota
kvadratov odklonov z regresijsko funkcijo ocenjenih vrednosti od opazovanih
vrednosti odvisne spremenljivke najmanjša. Pravilno izdelan model vsebuje le
značilno neodvisne spremenljivke. Značilno neodvisne spremenljivke so tiste
spremenljivke, pri katerih je mogoče zavrniti ničelno domnevo o neodvisnosti H : b j =
0 z nizko stopnjo značilnosti. Za neodvisne spremenljivke, pri katerih te hipoteze ne
moremo zavrniti in jih ne vključujemo v model, predpostavljamo, da je vrednost
pripadajočega regresijskega koeficienta enaka nič in da neodvisna spremenljivka ne
vpliva na odvisno spremenljivko.
Statistični paket SPSS za Windows vsebuje vse statistike in določila za načine
izračunavanj, ki jih potrebujemo za regresijske modele; so standardno predvideni in jih
zato ni treba posebej zahtevati.
Za potrebe naše analize bomo uporabili naslednje izpise:



42
tabela Model Summary – statistika za oceno celotnega modela
(proučevanje R2 ali popravljeni R2 pomenita pojasnjeno varianco odvisne
spremenljivke in standardne napake ocene, ki je kazalec kakovosti
ocenjevanja vrednosti odvisne spremenljivke z regresijsko funkcijo);
tabela ANOVA – statistike za oceno statistične značilnosti celotnega modela
(proučevanje statistike F in njene stopnje značilnosti za preverjanje domnev);
tabela Coefficients – statistike za oceno linearnih vplivov neodvisnih
spremenljivk na odvisno in za napoved vrednosti odvisne spremenljivke
(preučevanje B0 je konstanta modela, ki jo uporabimo v enačbi za
napovedovanje vrednosti odvisne spremenljivke, Bj so regresijski koeficienti,
ki jih uporabljamo v enačbi za napovedovanje vrednosti odvisne
spremenljivke, ßj so standardizirani regresijski koeficienti, ki jih uporabljamo
za primerjavo vplivov neodvisnih spremenljivk na odvisno, statistike t in
signifikance služijo za preverjanje domnev o statistično značilnem linearnem
vplivu vsake od neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko posebej
in stopnjo značilnosti, ki je tveganje povezano s tem, da nismo 100 % v
zadevi, ki jo proučujemo, temveč lahko obstajajo tudi razlike.)
3.2 Regresijska analiza za vzorec podjetij za obdobje od leta 1994 do leta 1996
Pred zapisom regresijske enačbe si oglejmo še analizo variance, ki nam daje
informacijo, koliko variance odvisne spremenljivke (verjetnost za blokado podjetja)
pojasnimo z vsemi tremi neodvisnimi spremenljivkami (stopnjo kapitalske ustreznosti,
stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev).
Tabela 1: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela od leta 1994 do
1996
Leto
R
R2
Popravljeni R2
Standardna napaka ocene
1994
0,979
0,959
0,959
0,02176599
1995
0,937
0,878
0,878
0,02152346
1996
0,97
0,942
0,942
0,03366029
1994–1996
0,974
0,949
0,949
0,02681704
Vir: Lasten 2009.
Tabela 1 nam daje naslednje informacije:



43
multipli korelacijski koeficient nam kaže močne povezave med verjetnostjo
za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo kapitalske
ustreznosti, stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev, saj je vrednost za celotno obdobje (R =
0,974) in se po posameznih letih skoraj ne razlikuje;
multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, koliko variance odvisne
spremenljivke pojasnimo z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami,
kar pomeni, da smo za obdobje od 1994 do 1996 (kot celoto) uspeli pojasniti
95 %, 5 % variance pa je nepojasnjene (tu so vsebovani vplivi drugih,
nevključenih spremenljivk, merske napake in tako dalje). Tudi tu ni večjih
odstopanj med leti, v letu 1995 smo uspeli pojasniti le 87,8 %, 12,2 %
variance pa je nepojasnjene;
standardna napaka ocene je zanemarljiva, kar pomeni, da je ustrezno
natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke. Tudi tu ni večjih
odstopanj med posameznimi leti.
Tabela 2: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za
leto 1996 za neblokirana podjetja
Nestandardni koeficient
B
Std. napaka
Konstanta
0,652
0,001
K1
-0,02
0,001
K2
-0,022
K3
-0,077
Standardni koeficient
Beta
t
Sig.
553,592
0
-0,18
-27,211
0
0,001
-0,149
-23,451
0
0,001
-0,778
-99,99
0
Vir: Lasten 2009.
Tabela 2 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:



t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so
vse vrednosti večje od dva (vrednosti, ki so večje od dva, predstavljajo
statistično značilnost);
raven značilnosti (Sig) kaže, da so vsi regresijski koeficienti, značilno
različni od nič, na ravni značilnosti manjši od 0,05, kar pomeni, da so stopnja
kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev in stopnja kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev statistično značilne;
standardizirani koeficient Beta nam razkrije smer in moč povezanosti
posamezne neodvisne spremenljivke. Predznak predstavlja le smer
povezanosti. Vidimo, da Beta predstavlja za vse neodvisne spremenljivke
negativno vrednost, kar pomeni, da je povezanost obratno sorazmerna in se z
večanjem spremenljivke manjša verjetnost za blokado podjetja. Moč
povezanosti pa razberemo iz velikosti standardiziranega koeficienta Beta.
Velikost koeficienta nam pove, da ima slabši vpliv stopnja samodejnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,149) in močnejši
vpliv stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev (0,778), kar pomeni, da je druga povezanost močnejša, saj je druga
absolutna vrednost koeficienta Beta po absolutni vrednosti bliže ena.
Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katerega je
mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da
pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo na osnovi tabele 2 zapišemo:
Y = 0,652 - 0,02 · K1 - 0,022·K2 - 0,077 · K3.
Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še tabelo 3, ki
predstavlja oceno regresijskih koeficientov in njihove statistične značilnosti za
podjetja, ki so bila blokirana.
44
Tabela 3: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za
leto 1996 za blokirana podjetja
Konstanta
Nestandardni koeficient
B Std. napaka
0,348
0,001
Standardni koeficient
Beta
t
Sig.
295,649
0
K1
0,02
0,001
0,18
27,211
0
K2
0,022
0,001
0,149
23,451
0
K3
0,077
0,001
0,778
99,99
0
Vir: Lasten 2009.
Tudi tabela 3 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:




tudi tu so visoke vrednosti t-testa, saj predstavljajo vrednost, ki je večja od
dve;
ravni značilnosti za posamezne regresijske koeficiente kažejo, da so vsi
regresijski koeficienti značilno različni od nič na ravni značilnosti manjši od
0,05, kar pomeni, da so stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnja
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev
statistično značilne;
vidimo, da imajo vse neodvisne spremenljivke Beta pozitivno vrednost, kar
pomeni, da se z večanjem spremenljivke povečuje verjetnost za blokado
podjetja. Velikost standardiziranega koeficienta Beta nam pove, da ima slabši
vpliv stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev (0,149) in močnejši vpliv stopnja kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev (0,778);
konstanta B, ki služi za napovedovanje vrednosti odvisne spremenljivke
(blokade podjetja), je pri neblokiranih podjetjih višja za 87,4 %.
Ti rezultati, ki so prikazani z regresijsko enačbo za blokirana podjetja, pripomorejo k
oceni verjetnosti pripadnosti za blokirana podjetja. Zapis regresijske enačbe za
blokirana podjetja oziroma verjetnost, da podjetje pripada v skupino blokiranih
podjetij, lahko zapišemo na osnovi tabele 3, in sicer na naslednji način:
Y = 0,348 + 0,02 · K1 + 0,022 · K2 + 0,077 · K3.
Dobljeni rezultati so bili predstavljeni za leto 1996, ki je predstavljalo zadnje
analizirano leto. Ali se regresijske premice spreminjajo glede na analizirano obdobje in
na število neodvisnih spremenljivk, si odgovorimo v nadaljevanju.
45
Tabela 4: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za
obdobje od leta 1994 do leta 1996 za neblokirana podjetja
Nestandardni koeficient
B
Std. napaka
Konstanta
0,614
0,001
K1
-0,02
0,001
K2
-0,004
K3
-0,074
Standardni koeficient
Beta
t
Sig.
1143,159
0
-0,214
-60,083
0
0,001
-0,031
-9,851
0
0,001
-0,818
-206,701
0
Vir: Lasten 2009.
Tabela 4 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:



t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so
vse vrednosti večje od dva in v večini primerov tudi višje kot v letu 1996;
raven značilnosti (Sig) kaže, da so vsi regresijski koeficienti, značilno
različni od nič, na ravni značilnosti manjši od 0,05, kar pomeni, da so stopnja
kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev in stopnja kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev statistično značilne. Ob primerjavi z letom
1996 ni nobene razlike;
standardizirani koeficient Beta ima za vse neodvisne spremenljivke
negativno vrednost, kar pomeni, da je povezanost obratno sorazmerna in se z
večanjem spremenljivke manjša verjetnost za blokado podjetja. Velikost
standardiziranega koeficienta Beta nam pove, da ima slab ali zanemarljiv
vpliv stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev (0,031 nizka oziroma zaznavna moč) in močnejši vpliv stopnja
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,818),
kar pomeni, da je druga povezanost tesna oziroma visoka. Tudi pri moči
povezanosti v časovnih obdobjih ni razlike.
Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katere je
mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da
pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo zapišemo na osnovi tabele 4:
Y = 0,614 - 0,02 · K1 - 0,004 · K2 - 0,074 · K3.
Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja za celotno analizirano obdobje
(1994–1996), ki se bistveno ne razlikuje od regresijske enačbe v letu 1996, si oglejmo
še tabelo, ki predstavlja oceno regresijskih koeficientov in njihove statistične
značilnosti za podjetja, ki so bila blokirana.
46
Tabela 5: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za
obdobje od leta 1994 do leta 1996 za blokirana podjetja
Nestandardni koeficient
B
Std. napaka
Konstanta
0,386
0,001
K1
0,02
0,001
K2
0,004
K3
0,074
Standardni koeficient
Beta
t
Sig.
718,796
0
0,214
60,083
0
0,001
0,031
9,851
0
0,001
0,818
206,701
0
Vir: Lasten 2009.
Tudi tabela 5 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:



tudi tu so visoke vrednosti t-testa, saj predstavljajo vrednost, ki je večja od
dve;
ravni značilnosti za posamezne regresijske koeficiente kažejo, da so vsi
regresijski koeficienti, značilno različni od nič, na ravni značilnosti manjši od
0,05, kar pomeni, da so stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnja
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev
statistično značilne;
vidimo, da imajo vse neodvisne spremenljivke Beta pozitivno vrednost, kar
daje možnost linearne povezanosti. Najvišjo vrednost ima stopnja
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,818),
kar pomeni visoko verjetnost, da podjetje pripada v skupino blokiranih
podjetij.
Zapis regresijske enačbe za verjetnost, da podjetje pripada v skupino blokiranih
podjetij, snujemo na osnovi tabele 5:
Y = 0,348 + 0,02 · K1 + 0,022 · K2 + 0,077 · K3.
Zapisana enačba za verjetnost pripadnosti v skupino blokiranih podjetij se skoraj ne
razlikuje od regresijske enačbe v letu 1996.
Ali se regresijske enačbe blokiranih in neblokiranih podjetij po posameznih letih
razlikujejo ob različnih kombinacijah dveh neodvisnih spremenljivk? V nadaljevanju
si najprej oglejmo korelacijske značilnosti modela in nato še regresijsko enačbo za
blokirana in neblokirana podjetja po posameznih letih, in sicer za:



47
stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev
(K2) in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev (K3);
stopnjo kapitalske ustreznosti (K1) in stopnjo kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3);
stopnjo kapitalske ustreznosti (K1) ter stopnjo samodejnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2).
Tabela 6: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela za K2 in K3
Leto
R
R2
Popravljeni R2
1994
0,957
0,917
0,917
0,0330306
1995
0,963
0,928
0,928
0,03102672
1996
0,965
0,932
0,931
0,03287209
Standardna napaka ocene
Vir: Lasten 2009.
Tabela 6 nam daje naslednje informacije:



multipli korelacijski koeficient nam kaže močno povezavo med verjetnostjo
za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo samodejnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnjo
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev, saj je
povprečna vrednost za celotno obdobje (R = 0,962) in se po posameznih letih
skoraj ne razlikuje;
multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, da smo v povprečju
uspeli pojasniti 92 % variance neodvisne spremenljivke z vsemi vključenimi
neodvisnimi spremenljivkami, 8 % variance pa je ostalo nepojasnjene. Večjih
razlik med leti ni, gre za manjša odstopanja;
standardna napaka ocene je zanemarljiva, kar pomeni, da je ustrezno
natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke in ni večjih odstopanj
med leti.
Če primerjamo tabelo 6 s tabelo 1 glede na celotno analizirano obdobje, lahko
ugotovimo, da se je vrednost korelacijskega koeficienta znižala za 1,2 %, vrednost
determinacijskega koeficienta se je znižala za 3 %, standardna napaka ocene pa se je
povečala le za 0,7 %, kar pomeni, da gre za zanemarljive spremembe.
Tabela 7: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K2
in K3 za neblokirana podjetja
Nestandardni koeficient
Leto
T
Sig.
611,066
10,222
0
0
-162,895
641,481
9,007
0
0
0
0,05
-170,866
624,382
8,307
0
0
0
-0,991
-164,928
0
1994
Konstanta
K2
B
0,597
0,007
Std. napaka
0,001
0,001
-0,088
0,598
0,007
0,001
0,001
0,001
-0,977
1995
K3
Konstanta
K2
-0,091
0,597
0,007
0,001
0,001
0,001
-0,985
1996
K3
Konstanta
K2
K3
-0,088
0,001
Vir: Lasten 2009.
48
Standardni
koeficient
Beta
0,061
0,052
Tabela 7 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:


tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke
in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo. Raven značilnosti (Sig) kaže,
da sta stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev statistično značilni in se med leti ne spreminjata;
standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja negativno vrednost, kar
pomeni, da se z večanjem spremenljivke manjša verjetnost za blokado
podjetja. Ima zelo visoko moč, saj njegova vrednost skozi vsa obravnavana
obdobja presega vrednost 0,97. Za stopnjo samodejnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev pa lahko trdimo, da skoraj nima vpliva
oziroma je njen vpliv šibak (z oznako šibka povezanost označujemo vrednost
od 0 do 0,20).
Zapis regresijske enačbe za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k
neblokiranemu podjetju, lahko zapišemo na podlagi tabele 7; zapisali jo bomo le za
leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo:
Y = 0,597 + 0,007 · K2 - 0,088 · K3.
Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še regresijsko enačbo
za blokirana podjetja, ki jo prikazuje tabela 8.
Tabela 8: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K2
in K3 za blokirana podjetja
Nestandardni koeficient
Leto
1994
1995
1996
B
Std. napaka
Konstanta
0,403
0,001
K2
-0,007
0,001
K3
0,088
0,001
Konstanta
0,402
0,001
K2
-0,007
0,001
Standardni
koeficient
Beta
t
Sig.
412,973
0
-0,061
-10,222
0
0,977
162,895
0
431,786
0
-0,052
-9,007
0
0,985
170,866
0
422,132
0
K3
0,091
0,001
Konstanta
0,403
0,001
K2
-0,007
0,001
-0,05
-8,307
0
K3
0,088
0,001
0,991
164,928
0
Vir: Lasten 2009.
Tabela 8 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:

49
tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke
in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo. Prav tako se tudi raven
značilnosti (Sig) med leti ne spreminja (statistično značilen);

standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja visoko pozitivno
vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke veča verjetnost za
blokado podjetja. Ima zelo visoko moč, saj je njena vrednost visoka (0,97)
skozi vsa obravnavana obdobja. Za stopnjo samodejnega financiranja zalog
in samodejnih kratkoročnih terjatev pa se izkaže, da skoraj nima vpliva.
Zapis regresijske enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k
blokiranemu podjetju, lahko zapišemo na podlagi tabele 8, in sicer samo za leto 1996,
saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo:
Y = 0,403 - 0,007 · K2 + 0,088 · K3.
V nadaljevanju si najprej oglejmo korelacijske značilnosti modela in nato še
regresijsko enačbo za blokirana in neblokirana podjetja po posameznih letih ob
upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3).
Tabela 9: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela za K1 in K3
R
R2
Popravljeni R2
Standardna napaka ocene
1994
0,97
0,941
0,941
0,02787559
1995
0,975
0,951
0,951
0,02573578
1996
0,976
0,953
0,953
0,02720355
Leto
Vir: Lasten 2009.
Tabela 9 nam daje naslednje informacije:



multipli korelacijski koeficient nam kaže močno povezavo med verjetnostjo
za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo kapitalske ustreznosti
ter stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev, saj se pojavlja visoka vrednost koeficienta (R = 0,97) in se po
posameznih letih skoraj ne razlikuje;
multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, da smo v povprečju
uspeli pojasniti 95 % variance odvisne spremenljivke z vsemi vključenimi
neodvisnimi spremenljivkami, 5 % variance pa je ostalo nepojasnjene. Večjih
razlik med leti ni, gre za manjša odstopanja;
tudi standardna napaka ocene je zanemarljiva, kar pomeni, da je ustrezno
natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke in večjih odstopanj ni.
Ob primerjavi tabele 9 s tabelo 1 in s tabelo 6 lahko ugotovimo, da se tako v
povprečju, kot tudi po posameznih letih, posamezne vrednosti korelacijskega
koeficienta (R), determinacijskega koeficienta (R2) in standardna napaka ocene skoraj
ne spreminjajo, saj gre za povečanje oziroma zmanjšanje v vrednosti ene ali dveh
odstotnih točk.
Poglejmo si še zapis za regresijsko enačbo za neblokirana podjetja ob upoštevanju
stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev (K3).
50
Tabela 10: Ocena regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K 1 in K3
za neblokirana podjetja
Nestandardni koeficient
Leto
1994
1995
1996
Standardni
koeficient
Beta
T
Sig.
884,924
0
-34,857
0
-135,963
0
942,009
0
-36,332
0
-154,122
0
884,386
0
-0,188
-36,24
0
-0,855
-165,246
0
B
Std. napaka
Konstanta
0,611
0,001
K1
-0,02
0,001
-0,211
K3
-0,074
0,001
-0,824
Konstanta
0,61
0,001
K1
-0,018
0
-0,198
K3
-0,077
0,001
-0,841
Konstanta
0,61
0,001
K1
-0,019
0,001
K3
-0,076
0
Vir: Lasten 2009.
Tabela 10 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:


t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so
vse vrednosti večje od dve in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo.
Prav tako tudi raven značilnosti (Sig) ohranja vrednost nič skozi celotno
obdobje (statistična značilnost);
standardizirani koeficient Beta ima negativno vrednost, kar pomeni, da je
povezanost obratno sorazmerna in se z večanjem spremenljivke manjša
verjetnost za blokado podjetja. Stopnja kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev ima visoko povezanost (0,824–0,855) skozi
celotno obdobje. Za stopnjo kapitalske ustreznosti pa je ta povezanost nizka
in se med posameznimi leti bistveno ne spreminja.
Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katere je
mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da
pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo zapišemo na podlagi tabele 10, in sicer samo
za leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo:
Y = 0,610 - 0,019 · K1 - 0,076 · K3.
Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še regresijsko enačbo
za blokirana podjetja.
51
Tabela 11: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za
K1 in K3 za blokirana podjetja
Nestandardni koeficient
Leto
1994
1995
1996
Standardni
koeficient
Beta
t
Sig.
564,009
0
34,857
0
135,963
0
601,777
0
0,198
36,332
0
0,841
154,122
0
565,461
0
B
Std. napaka
Konstanta
0,389
0,001
K1
0,02
0,001
0,211
K3
0,074
0,001
0,824
Konstanta
0,39
0,001
K1
0,018
0
K3
0,077
0,001
Konstanta
0,39
0,001
K1
0,019
0,001
0,188
36,24
0
K3
0,076
0
0,855
165,246
0
Vir: Lasten 2009.
Tabela 11 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:


tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke
in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo. Prav tako se tudi raven
značilnosti (Sig) med leti ne spreminja (celotno obdobje je statistično
značilno);
standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja visoko pozitivno
vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke veča verjetnost za
blokado podjetja. Ima zelo visoko moč, saj je njena vrednost visoka (od
0,824 do 0,855) skozi vsa obravnavana obdobja. Za stopnjo kapitalske
ustreznosti pa se izkaže, da ima nizek (od 0,188 do 0,211) vpliv.
Zapis regresijske enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k
blokiranemu podjetju, lahko zapišemo samo za leto 1996, saj se regresijske enačbe
med leti skoraj ne spreminjajo:
Y = 0,39 + 0,019 · K1 + 0,076 · K3.
V nadaljevanju si oglejmo najprej korelacijske značilnosti modela in nato še
regresijsko enačbo za verjetnost za blokirana in neblokirana podjetja ob upoštevanju
stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev (K2).
52
Tabela 12: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela za K1 in K2
Leto
R
R2
Popravljeni R2
Standardna napaka ocene
1994
0,803
0,645
0,645
0,06816712
1995
0,826
0,682
0,682
0,06530874
1996
0,843
0,711
0,71
0,06756206
Vir: Lasten 2009.
Tabela 12 nam daje naslednje informacije:



multipli korelacijski koeficient nam kaže močno povezavo med verjetnostjo
za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo kapitalske ustreznosti
ter stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev, saj je vrednost koeficienta (R) visoka in se po posameznih letih
skoraj ne razlikuje;
multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, koliko variance odvisne
spremenljivke pojasnimo z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami,
kar pomeni, da smo v povprečju uspeli pojasniti 67,9 %, 32,1 % variance pa
je ostalo nepojasnjene. Večjih razlik med leti ni, gre za manjša odstopanja;
standardna napaka ocene je med vsemi regresijskimi modeli najvišja in
natančnost napovedane vrednosti odvisne spremenljivke se zmanjša.
Za lažjo primerjavo tabele 12 s tabelami 1, 6 in 9 si v nadaljevanju oglejmo slikovni
prikaz vrednosti korelacijskega koeficienta, determinacijskega koeficienta in
standardne napake ocene za posamezna leta.
Slika 1: Korelacijski koeficienti (R) za vzorec b
Vir: Lasten 2009.
Slika 1 nam prikazuje vrednosti korelacijskih koeficientov po posameznih letih, ki
nam povedo, kako močna je povezava med verjetnostjo za blokado podjetja in izbrano
kombinacijo neodvisnih spremenljivk (K1, K2 in K3). Razvidno je, da dobimo nekoliko
53
slabše rezultate ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje
samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2).
Slika 2: Determinacijski koeficient (R2) za vzorec b
Vir: Lasten 2009.
Slika 2 nam prikazuje vrednost determinacijskega koeficienta po posameznih letih in
nam pove, koliko variance odvisne spremenljivke (verjetnost za blokado podjetja)
pojasnimo z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami (kombinacije K1, K2 in
K3). Razvidno je, da slabše rezultate dobimo ob upoštevanju stopnje kapitalske
ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev (K2).
Slika 3: Standardna napaka ocene za vzorec b
Vir: Lasten 2009.
54
Slika 3 nam prikazuje vrednost standardne napake ocene po posameznih letih, seveda
ob upoštevanju različnih kombinacij neodvisnih spremenljivk (K1, K2 in K3). Ponovno
se izkaže odstopanje ob upoštevanju neodvisne spremenljivke stopnje kapitalske
ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih
terjatev (K2), kar pomeni, da z večanjem vrednosti neodvisne spremenljivke ne
moremo natančneje napovedati vrednosti odvisne spremenljivke (verjetnost za blokado
podjetje).
V nadaljevanju si oglejmo tabelo 13, ki nam bo pomagala do zapisa regresijske enačbe
za neblokirana podjetja ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje
samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2).
Tabela 13: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za
K1 in K2 za neblokirana podjetja
Nestandardni koeficient
Leto
1994
1995
1996
Standardni
koeficient
Beta
t
Sig.
281,193
0
-0,754
-64,861
0
-0,347
-29,823
0
291,679
0
-67,354
0
-38,069
0
293,299
0
-0,698
-66,544
0
-0,494
-47,108
0
B
Std. napaka
Konstanta
0,638
0,002
K1
-0,071
0,001
K2
-0,042
0,001
Konstanta
0,644
0,002
K1
-0,067
0,001
-0,739
K2
-0,056
0,001
-0,418
Konstanta
0,653
0,002
K1
-0,07
0,001
K2
-0,065
0,001
Vir: Lasten 2009.
Tabela 13 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:



t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so
vse vrednosti večje od dve in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo;
prav tako tudi raven značilnosti (Sig) ohranja vrednost 0,00 (statistična
značilnost);
standardizirani koeficient Beta ima negativno vrednost, kar pomeni, da je
povezanost obratno sorazmerna in se verjetnost za blokado podjetja manjša z
večanjem spremenljivke.. Stopnja kapitalske ustreznosti ima močnejši vpliv
(vrednost od 0,69 do 0,75) od stopnje samodejnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev (od 0,347 do 0,494).
Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katerega je
mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da
pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo zapišemo na podlagi tabele 13 samo za leto
1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo:
Y = 0,653 - 0,07 · K1 - 0,065 · K2.
55
Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še regresijsko enačbo
za blokirana podjetja.
Tabela 14: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za
K1 in K2 za blokirana podjetja
Nestandardni koeficient
Leto
1994
1995
1996
Standardni
koeficient
Beta
t
Sig.
159,656
0
64,861
0
29,823
0
161,286
0
0,739
67,354
0
0,418
38,069
0
155,861
0
0,698
66,544
0
0,494
47,108
0
B
Std. napaka
Konstanta
0,362
0,002
K1
0,071
0,001
0,754
K2
0,042
0,001
0,347
Konstanta
0,356
0,002
K1
0,067
0,001
K2
0,056
0,001
Konstanta
0,347
0,002
K1
0,07
0,001
K2
0,065
0,001
Vir: Lasten 2009.
Tabela 14 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer:



tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke
in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo;
prav tako se tudi raven značilnosti (Sig) med leti ne spreminja in ohranja
vrednost nič (statistično značilen);
standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja visoko pozitivno
vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke veča verjetnost za
blokado podjetja. Ima zelo visoko moč, saj je njegova vrednost visoka (od
0,698 do 0,754) skozi vsa obravnavana obdobja. Za stopnjo kapitalske
ustreznosti pa se izkaže, da ima nizek (od 0,347 do 0,494) vpliv.
Na podlagi tabele 14 lahko zapišemo še regresijsko enačbe za blokirana podjetja
oziroma verjetnost, da pripada k blokiranemu podjetju za leto 1996, saj se regresijske
enačbe med leti skoraj ne spreminjajo:
Y = 0,39 + 0,019 · K1 + 0,076 · K3.
Dobili smo tri različne kombinacije regresijskih enačb za blokirana podjetja in
regresijske enačbe za neblokirana podjetja. Poglejmo kaj jim je skupnega oziroma v
čem se razlikujejo.
Na podlagi tabele 1 lahko trdimo, da
podjetja (odvisno spremenljivko)
samodejnega financiranja zalog in
kratkoročnega financiranja zalog in
56
je močna povezava med verjetnostjo za blokado
in stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo
samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo
samodejnih kratkoročnih terjatev (neodvisnimi
spremenljivkami), saj je vrednost za celotno obdobje (R = 0,974) in se med
posameznimi leti skoraj ne razlikuje. Prav tako ne moremo govoriti o večjih
spremembah med leti pri vrednosti determinacijskega koeficienta (R 2) v primerjavi s
celotnim obravnavanim obdobjem, saj smo v povprečju uspeli pojasniti 95 % variance,
5 % variance pa je ostalo nepojasnjene. Tudi standardna napaka je zanemarljiva in
nam pove, da je ustrezno natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke.
Glede na navedeno lahko sklepamo, da se regresijske enačbe za posamezna leta v
primerjavi s celotnim obdobjem ne razlikujejo dosti. O tem se lahko prepričamo v
tabelah 2 in 4 za neblokirana podjetja in v tabelah 3 in 5 za blokirana podjetja, iz
katerih je razvidno, da se regresijske enačbe skoraj ne spreminjajo.
Primerjava regresijskih enačb ob upoštevanju različnih kombinacij neodvisnih
spremenljivk ni mogoča, saj se enačbe med seboj razlikujejo glede na upoštevanje
neodvisne spremenljivke. Z zmanjšanjem števila neodvisnih spremenljivk (upošteva se
samo dve neodvisni spremenljivki v različnih kombinacijah) se zmanjšuje tudi delež
pojasnjene variance, ki nam ga prikazuje slika 2.
Ob zmanjševanju števila neodvisnih spremenljivk se povečuje standardna napaka
ocene, ki je prikazana na Sliki 3. Sklepamo lahko, da so z zmanjševanjem upoštevanja
neodvisnih spremenljivk v primerjavi z upoštevanjem vseh neodvisnih spremenljivk
(stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev) rezultati slabši.
Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela z upoštevanjem
vseh treh neodvisnih spremenljivk (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje
samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnje
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev), saj le tako
dobimo najboljše rezultate.
3.3 Zaključek regresijske analize za obdobje od leta 1994 do leta 1996
Regresijska analiza je pokazala, da se zapisi regresijskih enačb za neblokirana podjetja
oziroma verjetnost, da podjetje pripada k neblokiranim podjetjem ob upoštevanju vseh
treh neodvisnih spremenljivk (stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) po posameznih letih bistveno
ne razlikujejo od regresijske enačbe, ki predstavlja celotno analizirano obdobje.
Prav tako to velja za regresijske enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da
podjetje pripada k blokiranim podjetjem. Analiza pa je tudi pokazala, da z
zmanjšanjem števila neodvisnih spremenljivk (različne kombinacije neodvisnih
spremenljivk) pada kvaliteta regresijske analize (zmanjša se vrednost korelacijskega in
determinacijskega koeficienta, poveča se standardna napaka ocene).
Na podlagi regresijske analize lahko trdimo, da je smiselna uporaba vseh treh
neodvisnih spremenljivk (stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev), saj daje bistveno boljše
rezultate kot obravnava vsake posamezne spremenljivke.
57
LITERATURA IN VIRI
Bergant, Ž. (2000). Izvajanje zakona o finančnem poslovanju podjetij. IKS, revija za računovodstvo in finance 2000
(9), str. 65–92.
Bergant, Ž. (2002). Kritična presoja tradicionalnega analiziranja računovodskih podatkov v zvezi s plačilno
sposobnostjo podjetja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Bergant, Ž. (2003). Kapitalska ustreznost podjetja, da ali ne? V I. Turk (ur.). Zbornik 35. simpozija o sodobnih
metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij,
finančnikov in revizorjev Slovenije, str. 337‒361
Bergant, Ž. (2003). Vsebina in naloge finančne funkcije kot osnova njene organiziranosti v podjetju. V I. Turk (ur.).
Zbornik referatov. 1. poslovno-finančna konferenca slovenskega inštituta za revizijo. Bled-Ljubljana: Slovenski
inštitut za revizijo, str. 45‒65
Brigham, F. E., Gapenski, C. L. in D. R. Phillip (1999). Intermediate Financial Management, 6. izdaja. Orlando: The
Dryden Press.
Jesenko, J. in Jesenko, M. (2007). Multivariatne statistične metode. Kranj: Moderna organizacija.
Kodeks poslovnofinančnih načel (Kodeks PFN). (1998). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
Kropivnik, S.; Kogovšek, T. in Gnidovec, M. (2006). Analiza podatkov z SPSS. Ljubljana: Fakulteta za družbene
vede.
Mason, R. D., D.A. Lind in W.G. Marchal (2000). XX Statistical Techniques in Business and Economics. Boston:
McGraw Hill.
Mramor, D., Košiček, A., Pahor, M., Prusnik, M., Valentinčič, A. in P. Verbovšek (1998). Napovedovanje plačilne
sposobnosti slovenskih podjetij v obdobju 1994–1997 (skupno poročilo o raziskovalnih nalogah). Ljubljana: CISEF.
Mramor, D. (2002). Kako uporabne so sodobne metode finančnega odločanja? V I. Turk (ur.). Zbornik 34. simpozija
o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza
računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, str. 317‒326.
Plavšak, N. in Bergant, Ž. (2000). Zakon o finančnem poslovanju podjetij s komentarjem ZFPPod. Ljubljana:
Gospodarski vestnik.
Prašnikar, J., Pahor, M. in A. Cirman (2002). Plačilna nedisciplina slovenskih podjetij s podjetji v drugih državah. V
J. Prašnikar (ur.). Primerjajmo se z najboljšimi. Ljubljana: Finance, str. 291‒315.
Rogelj, R. (2002). Statistika 2 .Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Rovan, J. in Turk, I. (2008). Analiza podatkov s SPSS za Windows. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Rovan, J. (2007). Statistika 3. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Walton, P. (2000). Financial Statement Analysis. London: Business Press.
Zakon o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod. Ljubljana: Uradni list RS, št. 54/99.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ljubljana:
Uradni list RS, 126/07.
Zakon o prisilni poravnavi in likvidaciji – ZPPSL. Ljubljana: Uradni list RS, št. 67/93.
58
Jasmina Stevović 11
ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9
POVZETEK ● Že pred zadnjo finančno krizo so številni uporabniki računovodskih
informacij opozarjali na zahtevnost in kompleksnost mednarodnih standardov
računovodskega poročanja, predvsem za področje računovodenja finančnih
instrumentov. Globalna finančna kriza je še dodatno opozorila na pomanjkljivosti
obstoječih standardov. Odbor za mednarodne računovodske standarde se je na
ugotovljene pomanjkljivosti odzval s potrebnimi dolgoročnimi ukrepi za poenostavitev
določil, ki urejajo računovodenje finančnih instrumentov in merjenje poštene
vrednosti. Tako se je v letu 2008 začel obsežni in najpomembnejši projekt zamenjave
mednarodnega računovodskega standarda MRS 39: Finančni instrumenti:
pripoznavanje in merjenje z novim MSRP 9: Finančni instrumenti. Projekt zamenjave
se uresničuje v okviru konvergence dveh glavnih svetovnih standardov (ameriškega
GAAP in MSRP).
Ključne besede ● mednarodni standardi računovodskega poročanja, finančni
instrumenti, poštena vrednost, odplačna vrednost, oslabitve, računovodsko
obračunavanje varovanj pred tveganji.
SUMMARY ● Before the last financial crisis, many users pointed to the difficulty and
complexity of International Financial Reporting Standards, particularly in the area of
accounting for financial instruments. The global financial crisis has also highlighted
the weaknesses of existing standards. Through convergence between IFRSs and US
GAAP, the Boards work jointly on a project of replacement of IAS 39: Financial
Instruments: Recognition and Measurement with the new IFRS 9: Financial
Instruments. The objective of this project is to improve the usefulness for users of
financial statements by simplifying the classification and measurement requirements
for financial instruments.
Key words ● International Financial Reporting Standards, financial instruments, fair
value, amortised cost, impairment, hedge accounting.
11
Jasmina Stevović (diplomirana ekonomistka).
59
1. ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MSRP 9
Mednarodni računovodski standard MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in
merjenje, ki ga je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde12 in je pričel
veljati s 1. januarjem 2007, določa načela pripoznavanja in merjenja finančnih
sredstev, finančnih obveznosti in nekaterih pogodb za nakup ali prodajo nefinančnih
sredstev. MRS 39 vključuje pravila za klasifikacijo finančnih instrumentov, začetno
pripoznavanje, kasnejše merjenje (vključno s potrebnimi oslabitvami), odpravo
pripoznanja in pravila glede računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji.
Že pred zadnjo finančno krizo so številni uporabniki računovodskih informacij
opozarjali na zahtevnost in kompleksnost mednarodnih standardov računovodskega
poročanja, predvsem za področje računovodenja finančnih instrumentov.
Kompleksnost in zahtevnost standardov se odraža na različne načine: težavno jih je
razumeti, implementirati in pojasnjevati. S slednjim se soočajo banke in druge
finančne institucije, ki jim mednarodni standardi računovodskega poročanja
predpisujejo veliko klasifikacijskih kategorij finančnih instrumentov in z njimi
povezanih metod začetnega pripoznavanja, kasnejšega merjenja, vrednotenja, oslabitev
ter odtujitev le-teh (Samuel, 2009).
Uporabniki standardov so izpostavili naslednje ključne pomanjkljivosti obstoječega
mednarodnega računovodskega standarda MRS 39:






preveliko število klasifikacijskih kategorij finančnih sredstev;
dvom v primernost/ustreznost sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni
vrednosti;
razlikovanje pravil za oslabitve med finančnimi instrumenti, razpoložljivimi
za prodajo (oslabitve na podlagi poštene vrednosti), in finančnimi
instrumenti, merjenimi po odplačni vrednosti (oslabitve na podlagi dejanskih
izgub – incurred loss basis);
nejasnost pomena »pomembno ali dolgotrajno« zmanjšanje poštene vrednosti
za lastniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo;
možnost prepozne ugotovitve glede potrebnih oslabitev pri modelu dejanskih
izgub;
nepotrebna kompleksnost računovodskega obračunavanja varovanj pred
tveganji.
Globalna finančna kriza, ki se je začela spomladi leta 2007, je še dodatno opozorila na
pomanjkljivosti obstoječih standardov. Poudarjena je bila potreba po poenostavitvi
obstoječih računovodskih pravil. Odbor za mednarodne računovodske standarde (v
nadaljevanju IASB) se je odzval na priporočila skupine G20 in Odbora za finančno
stabilnost (Financial Stability Board), da je treba izboljšati računovodenje finančnih
instrumentov. V novembru 2008 je tako začel z obsežnim in zahtevnim projektom
zamenjave mednarodnega računovodskega standarda MRS 39 Finančni instrumenti:
pripoznavanje in merjenje. Cilj projekta je izboljšati in zagotoviti uporabnost
računovodskih izkazov za področje finančnih instrumentov s poenostavitvijo
obstoječih pravil v zvezi s klasifikacijo in merjenjem le-teh.
12
International Accounting Standards Committee (IASC).
60
IASB projektni načrt zamenjave MRS 39 z MSRP 9 je sestavljen iz treh faz:
1. Klasifikacija in merjenje,
2. Oslabitve,
3. Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji.
IASB je več let trajajoči projekt, ki naj bi se končal v drugi polovici leta 2011.
Novembra 2009 je bil izdan (vendar v EU še ne sprejet) standard MSRP 9 Finančni
instrumenti, in sicer del, ki pokriva klasifikacijo in merjenje finančnih sredstev.
Oktobra 2010 so bile novemu standardu dodane še zahteve za klasificiranje in
merjenje finančnih obveznosti. Večina zahtev glede finančnih obveznosti ostaja
nespremenjenih z MRS 39. Za drugo fazo prenove MRS 39, ki se nanaša na odplačno
vrednost in oslabitve, je bil novembra 2009 objavljen osnutek z naslovom Finančni
instrumenti: Odplačna vrednost in oslabitve, dopolnitev tega osnutka z naslovom
Finančni instrumenti: Oslabitve pa je bil objavljen januarja 2011. Ponovna izdaja
osnutka je predvidena v tretjem ali četrtem četrtletju leta 2011. Osnutek tretje faze, ki
pokriva računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (hedge accounting), pa je
bil objavljen decembra 2010 in je bil v razpravi do marca 2011.
MSRP 9 v EU trenutno še ni sprejet in bo predvidoma sprejet po dokončani celotni
prenovi MRS 39. Če bo standard pravočasno sprejet, bo njegova uporaba skladno z
novim osnutkom standarda (objavljenim 4. avgusta 2011) obvezna od 1. januarja 2015,
z možnostjo predčasne implementacije.
Kot v svojem članku pojasnjuje Delli (2011), se projekt MSRP 9 v letu 2011
zaključuje, obenem pa ostajajo odprta vprašanja, ki so enako pereča kot pred letom in
pol, ko se je projekt začel. Delli meni, da je to večinoma posledica načina, ki ga je
izbral IASB13. Namesto da bi odgovoril na omejene zahteve delničarjev in potencialnih
vlagateljev, se je IASB odločil zamenjati obstoječi standard z vpeljavo novega
standarda MSRP 9 z implementacijo v kompleksnem tristopenjskem projektu. Projekt
je predmet dveh pomembnih političnih rokov, nanj vplivajo glavne gospodarske in
računovodske razlike. IASB mora dokončati projekt MSRP 9 do konca junija 2011,
obenem pa mora slediti zahtevam skupine G20 za dokončanje konvergence z
ameriškim GAAP do konca leta 2011. Ta datum je ključnega pomena, saj nasprotno
konvergenca ne bi bila dosežena ‒ zgodi se lahko, da države, kot sta Indija in Kitajska,
ne bi sprejele MSRP kot take, temveč bi si standarde prilagodile po svojih željah. S
tem bi propadel zastavljeni cilj: uporaba enotnih svetovnih računovodskih standardov.
V nadaljevanju so opisane bistvene spremembe po posameznih fazah projekta.
1.1. KLASIFIKACIJA IN MERJENJE
Klasifikacija in merjenje finančnih sredstev sta v novem MSRP 9 poenostavljena, saj
uvajata samo dve skupini finančnih sredstev namesto štirih. To pomeni, da se ob
pridobitvi finančna sredstva razvrstijo v skupino:


13
finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, ali
finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti.
Odbor za mednarodne računovodske standarde ( International Accounting Standards Board).
61
Na sliki 1 je prikaz računovodskih kategorij po MRS 39 in MSRP 9.
Slika 1: Računovodske kategorije po MRS 39 in MSRP 9
Računovodske kategorije po MRS
39Računovodske kategorije po MSRP
9
Finančna sredstva v
posesti do zapadlosti
Posojila in terjatve
Finančna sredstva,
pripoznana po pošteni
vrednosti prek izkaza
poslovnega izida
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo
Finančna sredstva, merjena
po odplačni vrednosti
Finančna sredstva, merjena
po pošteni vrednosti
Vir: Lastni 2011.
Za razvrščanje v posamezno računovodsko kategorijo/skupino se skladno z MSRP 9
uporabljajo določeni kriteriji. Na začetku je treba določiti poslovni model oziroma
poslovni cilj, ki ga želi institucija s posedovanjem finančnega sredstva uresničiti. Od
tega je odvisno, kje se bodo pripoznali učinki ob kasnejšem merjenju oziroma prodaji
finančnega sredstva. Če je cilj pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, kot so
glavnica in obresti, potem je treba instrument uvrstiti v skupino finančnih sredstev po
odplačni vrednosti, lahko pa tudi po pošteni vrednosti z izkazom poslovnega izida, če
se s tem pomembno zmanjša računovodsko neskladje (accounting mismatch).
Standardi določajo značilnosti pogodbenih denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodbenih
določil in dajejo pravico do izplačila glavnice in obresti. Če je namen posedovanja
doseganje dobičkov s spremembo poštene vrednosti, potem je treba finančni
instrument uvrstiti v skupino finančnih sredstev po pošteni vrednosti oziroma v to
skupino uvrstiti vse ostale finančne instrumente. Za finančna sredstva v skupini po
odplačni vrednosti se pričakuje, da jih bo banka posedovala z namenom prejema
denarnih tokov do dospetja, vendar glede prodaje pred zapadlostjo ni strogih omejitev,
kot so pri prodaji vrednostnih papirjev v posesti do zapadlosti skladno z MRS 39.
S slike 2 je razvidno, da se bodo dolžniška finančna sredstva lahko spremljala po
pošteni ali odplačni vrednosti, odvisno od poslovnega modela oziroma namena
62
pridobitve, medtem ko bo lastniške naložbe dopustno klasificirati in vrednotiti samo
po pošteni vrednosti. Enako velja tudi za izvedene finančne instrumente. Razvrščanje
in merjenje lastniških (kapitalskih) finančnih sredstev se izvede tako, da se najprej
ugotovi, ali je finančno sredstvo namenjeno trgovanju. Če finančno sredstvo ni
namenjeno trgovanju in je bilo ob začetnem pripoznanju nepreklicno označeno za
merjenje po pošteni vrednosti s kapitalom, se to finančno sredstvo uvrsti v skupino
finančnih sredstev po pošteni vrednosti s kapitalom oziroma z drugim vseobsegajočim
donosom. Če je finančno sredstvo namenjeno trgovanju, se uvrsti v skupino finančnih
sredstev po pošteni vrednosti z izkazom poslovnega izida. Govorimo torej o dveh
podskupinah finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti (s kapitalom ali z
izkazom poslovnega izida).
Slika 2: Klasifikacijski model po MSRP 9 – razvrščanje in merjenje dolžniških
finančnih sredstev
Poslovni
model
Cilj: pridobivanje
pogodbenih denarnih tokov
V vseh ostalih primerih
Značilnosti pogodbenih denarnih
tokov
Glavnica
Obresti
Odplačna
vrednost
Poštena vrednost
Vir: Lastni, 2011.
V tabeli 1 je prikazan predvideni okvir oziroma usmeritve za razvrščanje in merjenje
finančnih sredstev po MRS 39 in MSRP 9.
63
Tabela 1: Merjenje finančnih sredstev
Finančno sredstvo
MRS 39
MSRP 9
Posojila in terjatve
Odplačna vrednost +
oslabitve
Odplačna vrednost +
oslabitve
Finančna sredstva v
posesti do zapadlosti
Odplačna vrednost +
oslabitve
Odplačna vrednost +
oslabitve
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo –
dolžniški instrument
Poštena vrednost z drugim
vseobsegajočim donosom +
oslabitve
Odplačna vrednost +
oslabitve
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo –
lastniški instrument
Poštena vrednost z drugim
vseobsegajočim donosom +
oslabitve
Poštena vrednost prek
kapitala
Izvedeni finančni
instrumenti
Poštena vrednost prek izkaza
poslovnega izida
Poštena vrednost prek
izkaza poslovnega izida
Finančna sredstva v
posesti za trgovanje –
dolžniški instrument
Poštena vrednost prek izkaza
poslovnega izida
Poštena vrednost prek
izkaza poslovnega izida
Finančna sredstva v
posesti za trgovanje –
lastniški instrument
Poštena vrednost prek izkaza
poslovnega izida
Poštena vrednost prek
izkaza poslovnega izida
Finančna sredstva,
vrednotena po pošteni
vrednosti z izkazom
poslovnega izida –
dolžniški instrument
Poštena vrednost prek izkaza
poslovnega izida
Poštena vrednost prek
izkaza poslovnega izida
Finančna sredstva,
vrednotena po pošteni
vrednosti z izkazom
poslovnega izida –
lastniški instrument
Poštena vrednost prek izkaza
poslovnega izida
Poštena vrednost prek
izkaza poslovnega izida
Vir: Lastni, 2011.
64
Poleg zgoraj navedenih sprememb so preostale ključne spremembe novega standarda,
ki se nanaša na finančna sredstva, tudi naslednje:




65
skupina finančnih naložb v posesti do zapadlosti ne bo več obstajala; z
ukinitvijo te skupine bo mogoče dolžniške instrumente še naprej voditi po
odplačni vrednosti in jih pred zapadlostjo tudi prodati, vendar prodaja iz te
skupine pred zapadlostjo ne bo smela postati običajna praksa. Pri predčasni
prodaji bo treba ločeno razkriti tudi učinke in razloge za njo;
novi standard dopušča, da se po načelih računovodskega obračunavanja
varovanj pred tveganji varujejo sredstva, ki so bila do zdaj v skupini
finančnih sredstev v posesti do zapadlosti;
ob izbiri skupine finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek kapitala bodo
vsi učinki prikazani v okviru kapitala in se ne bodo več prenašali v izkaz
poslovnega izida (niti ob prodaji niti ob oslabitvi), izjema so dividende, ki jih
bo treba tudi v prihodnje vključevati med prihodke. Gre torej za ukinitev
skupine finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo; posledično testiranje
oziroma dodatno preverjanje oslabitev ni več potrebno;
prerazporeditve med skupinami finančnih instrumentov so bile skladno z
MRS 39 mogoče samo pod določenimi pogoji, po MSRP 9 pa bodo
prerazporeditvene možnosti še bolj omejene. Skladno z novim MSRP 9
prerazporeditve med skupinama ne bodo dovoljene, razen če lahko družba
dokaže, da je spremenila poslovni model (tabela 2). Pri tem bo
prerazporeditev obvezna tudi za vsa sorodna finančna sredstva, v letnem
poročilu pa bo treba zagotoviti obširna razkritja skladno z MSRP 7: Finančni
instrumenti: razkritja (http://www.pwc.com/.../Straight-Away-07.pdf, 19.
januar 2011).
Tabela 2: Prerazporeditve po MRS 39, ki v MSRP 9 ne bodo dopustne
Osnovna
kategorija
Ciljna kategorija
Za
trgovanje
Za trgovanje
Po pošteni
vrednosti
prek izkaza
poslovnega
izida
Razpoložljivi
za prodajo
X
Po pošteni
vrednosti prek
izkaza
poslovnega izida
X
Razpoložljivi za
prodajo
X
X
Hranjeni do
zapadlosti
X
X
Posojila in
terjatve
X
X
Hranjeni
do
zapadlosti
Posojila
in
terjatve









X
X
X
Vir: Lastni, 2011.
Prvi del standarda MSRP 9, ki se nanaša na finančna sredstva, je bil oktobra 2010
dopolnjen še z določbami glede računovodske obravnave finančnih obveznosti, in sicer
s pravili za razvrščanje in merjenje finančnih obveznosti, ki so ostala enaka kot v
obstoječem MRS 39. To pomeni, da bosta še naprej obstajali dve kategoriji finančnih
obveznosti: finančne obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti z izkazom
poslovnega izida, in finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti. V MSRP 9
so vključena tudi obstoječa nespremenjena pravila, povezana z računovodsko
obravnavo vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov (embedded derivatives), in
nespremenjena pravila o odpravi pripoznanja finančnih instrumentov iz izkaza
finančnega položaja. Ključna sprememba na področju finančnih obveznosti se nanaša
na to, da bo morala družba za tiste finančne obveznosti, ki bodo merjene po pošteni
vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pripoznati spremembe poštene vrednosti
zaradi lastnega kreditnega tveganja v drugem vseobsegajočem donosu. Vse druge
spremembe poštene vrednosti se bodo pripoznale v izkazu poslovnega izida. Če bo
sprememba poštene vrednosti, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, zaradi
spremembe lastnega kreditnega tveganja vzpostavila ali povečala računovodsko
neskladje (accounting mismatch) v izkazu poslovnega izida, se bodo vse spremembe
poštene vrednosti pripoznale v izkazu poslovnega izida. Banka se bo morala o tem
odločiti
66
ob
začetnem
pripoznanju
‒
njena
odločitev
bo
nepreklicna
(https://pwcinform.pwc.com/inform2/content?action=resource&id=000000001296663
2.pdf, 19. januar 2011).
Vse bolj jasno postaja (Delli, 2011), da bo končni MSRP 9 vpeljal asimetrično
računovodstvo: računovodenje finančnih sredstev bo spremenjeno v celoti, medtem ko
bosta razvrščanje in merjenje za finančne obveznosti ostala dokaj enaka. Tudi
računovodski svetovalni organ Evropske komisije (EFRAG)14 kritizira asimetrično
obravnavo finančnih sredstev in finančnih obveznosti. IASB te očitke zavrača z
razlago, da so bile poenostavitve nujne. Z vidika vlagateljev pa postaja argument, ki ga
navaja IASB, vse bolj dvomljiv, saj je skladno s sedanjim načinom računovodenje
finančnih obveznosti še vedno kompleksno.
1.2. OSLABITVE
Druga faza prenove MRS 39 se nanaša na oslabitve finančnih sredstev, merjenih po
odplačni vrednosti (področje posojil). Osnutek standarda iz leta 2009 je predlagal
vpeljavo modela pričakovanih izgub (expected losses) namesto sedanjega modela, pri
katerem se oslabitve oblikujejo samo za dejanske izgube (incurred losses). Skladno z
osnutkom naj bi se ocenjene pričakovane izgube vpeljale v izračun efektivne obrestne
mere, kar bi se odražalo v nižjih obrestnih prihodkih v življenjski dobi finančnega
instrumenta. Koncept efektivne obrestne mere bi se bistveno spremenil, saj bi v
izračun morali poleg transakcijskih stroškov (odpravnine in podobna nadomestila) in
diskontov/premij vključiti tudi začetno oceno pričakovanih kreditnih izgub. Namen
standarda bi torej bil, da bi se že ob začetnem pripoznanju prepoznala notranja stopnja
donosnosti posameznega kredita. (https://pwcinform.pwc.com/...0000000012967484.pdf, 21.
januar 2011).
Osnutek tega dela standarda je bil v javni razpravi in finančne institucije so ugotovile,
da bi standard s takimi določili povzročil številne težave. Banke so izpostavile težave
pri (http://www.ifrs.org/.../Snapshot_Impair-ment_January2011.pdf, 13. marec 2011):


vključevanju pričakovanih izgub v sistem izračunavanja efektivne obrestne
mere, saj sta to dva vsebinsko in tehnološko različna ter nepovezana sistema
(večina bank je imela pripombe, da se obresti izračunavajo v transakcijskih
sistemih, za izračun oslabitev pa se uporabljajo drugi sistemi, namenjeni
spremljanju kreditnega tveganja);
ločitvi na dobre kredite (good book) in slabe kredite (bad book); višina
oslabitve za dobre portfelje: izgube za dobre portfelje se pripoznajo
proporcionalno glede na odplačno vrednost v življenjski dobi na podlagi
diskontiranih denarnih tokov z uporabo katere koli obrestne mere med
efektivno obrestno mero in netvegano obrestno mero; izgube za slabe
portfelje se pripoznajo takoj.
Na podlagi teh pripomb je prišlo do naslednjih bistvenih sprememb (IASB je izdal
dodatek k predlogu osnutka), nanašajočih se na finančne instrumente, ki se skupinsko
ocenjujejo za potrebne oslabitve (http://www.ifrs.org/NR/rdonlyres/9252820E-0861-434DA2B0-C6EBD70B5F50/0/Snapshot_Impairment_January2011.pdf, 13. marec 2011):
14
European Financial Reporting Advisory Group.
67






izračun pričakovanih izgub se loči od izračuna obrestnih prihodkov;
princip izračuna oslabitev se razlikuje med dobrimi krediti in slabimi krediti;
za dobre kredite, ki se večinoma obravnavajo na portfeljski osnovi, se
pričakovane izgube pripoznajo sčasoma;
določena je minimalna višina oslabitve za dobre portfelje: izgube se
pripoznajo v višini, ki je večja od proporcionalnega dela pričakovanih izgub
glede na preostalo zapadlost oziroma izgub, ki bi se dejansko zgodile v
predvidljivi prihodnosti, ki ni manjša od 12 mesecev od datuma poročanja
(incurred losses);
za slabe portfelje se izgube pripoznajo takoj;
pričakovane izgube se ocenjujejo najmanj polletno.
Za kredite, ki se ocenjujejo posamično in za katere se ne pričakujejo izgube ob
začetnem pripoznanju, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi pogodbenih
denarnih tokov. Model za pripoznavanje izgub je še v pripravi oziroma razpravi. Za
kredite, ki se ocenjujejo posamično in za katere se pričakujejo izgube ob začetnem
pripoznanju, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi pričakovanih denarnih tokov
(nakupna cena kredita je enaka pričakovanim denarnim tokovom). Izgube se tako ob
začetnem pripoznanju ne prikazujejo na posebni postavki (kot izgube).
Na področju MSRP 9: Oslabitve je do izdaje standarda še precej odprtih vprašanj, ki se
nanašajo predvsem na:




ločitev kreditov na dobre in slabe;
definicijo odpisov in slabih kreditov;
model pripoznavanja izgub za kredite, ki se ocenjujejo posamično;
razkritja.
1.3. RAČUNOVODSKO
TVEGANJI
OBRAČUNAVANJE
VAROVANJ
PRED
V decembru 2010 je IASB izdal osnutek za tretji del zamenjave MRS 39 z MSRP 9 z
naslovom Hedge accounting (v nadaljevanju: HA). HA obravnava računovodsko
obračunavanje varovanj pred tveganji. Osnutek naj bi poenostavil pravila za
obračunavanje varovanj pred tveganji in izboljšal uporabnost računovodskih izkazov s
temeljno prenovo obstoječih pravil. Pravila naj bi bila bolj priporočila (principle
based) kot dejanska pravila (rule based). Ta podprojekt je sestavljen iz dveh faz, in
sicer: splošni HA in makro HA.
Bistvene spremembe standarda na področju varovanja pred tveganji
(http://www.pwc.com/lu/en/ifrs/docs/pwc-ifrs-dec2010.pdf, 14.01.2011):


68
so
osnutek ne zajema makro varovanja, (macro hedge), kar bo predmet ločenega
osnutka standarda v letu 2011;
v sedanjem MRS 39 je določeno, da je varovanje zelo uspešno, ko je
razmerje med spremembo poštene vrednosti instrumenta za varovanje in
varovane postavke v rangu od 85 % do 125 %. Ta zahteva se opušča z novim
MSRP 9. Uspešnost varovanja se po novem presoja na podlagi prihodnosti in
ne več na podlagi preteklosti. Poleg tega pa je treba pri ugotavljanju
učinkovitosti uporabljati kvantitativno ali kvalitativno metodo (sama metoda
pa ni izrecno določena);






številne so spremembe pri pravilih za določanje, kaj je varovana postavka.
Varovane postavke so lahko posamezne vrste tveganja za finančne in
nefinančne instrumente pod pogojem, da se tveganje lahko posamično
ugotovi in izmeri;
glede merjenja učinkovitosti varovanja se zahteva preverjanje, ali varovanje
še vedno ustreza ciljem, zastavljenim na začetku varovanja;
opušča se možnost, da lahko banka prekliče obračunavanje varovanja pred
tveganjem;
tudi ko se ugotovi, da varovanje pred tveganji ne bo uspešno, se najprej
skladno s politiko obvladovanja tveganj ponovno presodi in po možnosti
prilagodi kazalnik, s pomočjo katerega je bilo na začetku definirano, da bo
varovanje uspešno. Če je na podlagi novih okoliščin varovanje še vedno
neuspešno, se varovanje prekine;
spreminjajo se zahteve po razkritjih;
spremembe poštene vrednosti varovanih postavk se prikažejo v posebni
vrstični postavki (z namenom dati uporabniku računovodskih izkazov boljše
informacije o tem, kako so aktivnosti upravljanja s tveganji povezane z
uporabo obračunavanja varovanj pred tveganji in uspešnostjo varovanja),
učinki se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, morebitni
neučinkoviti del pa se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dodatno je bil v okviru prenove MRS 39 v januarju 2011 izdan osnutek glede netiranja
finančnih sredstev in obveznosti (asset and liability offsetting). Trenutno se pravila
glede netiranja nahajajo v MRS 32: Finančni instrumenti: predstavljanje, nanašajo pa
se na finančne instrumente po MRS 39: Finančni instrumenti: pripoznavanje in
merjenje. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju IASB 15 in FASB16 z namenom
poenotene obravnave. Trenutno je projekt v javni obravnavi. Sprememba pomeni
enoten pristop pri netiranju sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja. Med
ameriškim GAAP17 in MSRP18 se obstoječa pravila razlikujejo, zato so računovodski
izkazi družb v teh pogledih neprimerljivi. Ameriški GAAP dovoljujejo netiranje,
MSRP pa netiranje nasploh prepovedujejo. Sprejeti standard v takšni obliki bo torej
imel največji vpliv na tiste družbe, ki pripravljajo računovodske izkaze po ameriškem
GAAP, ki zdaj netiranje dovoljujejo. Za uporabnike MSRP se večje spremembe ne
pričakujejo. Netiranje bo mogoče za tista sredstva in obveznosti, kjer bodo izpolnjeni
točno
določeni
pogoji
(http://www.deloitte.com/assets/Dcom-UnitedStates/...
/us_aers_headsup_020111.pdf, 27. februar 2011).
Pod naslednjimi pogoji bo netiranje obvezno:



15
obstoj pravice do pobota v vsakem trenutku (tudi pri stečaju ali bankrotu
komitenta);
pravica do pobota mora biti brezpogojna, kar pomeni, da ne sme biti odvisna
od prihodnjih dogodkov;
pravica je pravno izvršljiva (družba ima pravico do neto poravnave ne glede
na okoliščine, tj. v času rednega poslovanja ali stečaja/bankrota);
Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board).
Odbor za finančno računovodske standarde – ameriški (Financial Accounting Standards Board).
17
Splošno sprejeta računovodska načela (Generaly Accepted Accounting Principles – United States).
18
Mednarodni standardi računovodskega poročanja (International Financial Reporting Standards).
16
69

pomembno je, da ima banka namen poravnati svoje terjatve in obveznosti po
neto principu oziroma po bruto principu, vendar v istem trenutku.
1.4. SKLEP
MSRP 9 še vedno ni sprejet za uporabo v Evropski uniji in bo predvidoma sprejet po
prenovi MRS 39, ki naj bi bila dokončana še v letu 2011. Četrtega avgusta 2011 je
Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) predlagal prilagoditev
prvotnega predvidenega datuma obvezne uporabe MSRP 9, ki je bil 1. januar 2013. V
ta namen je bil izdan osnutek standarda za javno obravnavo, v katerem je predlagana
obvezna uporaba MSRP 9 od 1. januarja 2015 naprej. V objavljenem osnutku
standarda je Odbor poudaril, da je pomembno, da imajo vse vzporedne faze projekta
enak datum obvezne uporabe. Novi datum pomeni samo spremembo datuma obvezne
uporabe, institucije in podjetja pa bodo lahko še vedno izbrale predčasno
implementacijo in uporabo novega standarda pred letom 2015
(http://www.ifrs.org/News/Press+Releases/IFRS+9+effective+date+August+2011.htm,
12. avgust 2011).
VIRI IN LITERATURA
Delli, R. (2011). IFRS at a crossroads: Eurpean retail banks fight for greather visibility. News & Views.
WSBI, ESBG The global voice of savings and retail banking, (2), 8-9.
IASB issues ED Financial instruments: Amortised cost and impairment. Straight away. IFRS bulletin
form Pricewaterhouse Coopers. Pridobljeno 21.1.2011, s
https://pwcinform.pwc.com/inform2/content?action=resource&id=0000000012967484.pdf.
IASB issues exposure draft on hedge accounting. PricewaterhouseCoopers. IFRS news. Pridobljeno
14.1.2011, s http://www.pwc.com/lu/en/ifrs/docs/pwc-ifrs-dec2010.pdf.
IASB proposes adjustment to effective date of IFRS 9. (4.8.2011). Pridobljeno 12.8.2011, s
http://www.ifrs.org/News/Press+Releases/IFRS+9+effective+date+August+2011.htm.
IASB updates IFRS 9 for financial liabilities. Straight away. IFRS bulletin form PwC. Pridobljeno
19.1.2011,
s
https://pwcinform.pwc.com/inform2/content?action=resource&id=0000000012966632.pdf.
IFRS 9 Financial instruments introduces new requirements for financial assets. Straight away. IFRS
bulletin
form
Pricewaterhouse
Coopers.
Pridobljeno
19.1.2011,
s
http://www.pwc.com/hu/en/services/IFRS-Microsite/assets/Straight-Away-07.pdf.
Samuel, L. (2009). The fair value debate: It'll run and run. Accountancy, (1392), 60-61.
Shah, S. in Bolton, M. Deloitte & Touche LLP. FASB Proposes Guidance on Balance Sheet Offsetting
for Financial Assets and Financial Liabilities. Delloite. Heads Up. Pridobljeno 27.2.2011, s
http://www.deloitte.com/assets/DcomUnitedStates/Local%20Assets/Documents/AERS/ASC/us_aers_headsup_020111.pdf.
Snapshot: Supplement to the Exposure Draft. Financial Instruments: Amortised Cost and Impairment.
International
Accounting
Standards
Board.Pridobljeno13.3.2011
shttp://www.ifrs.org/NR/rdonlyres/9252820E-0861-434D-A2B0C6EBD70B5F50/0/Snapshot_Impairment_January2011.pdf.
70
71
72
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
Dr. Živko Bergant39
KAJ JE DELNI SISTEM?
1. UVOD
Pojem sistem oziroma sestav je že dolgo prisoten v strokovni literaturi pa tudi v našem
vsakdanjem življenju. Uporabljamo ga že skoraj samodejno, pogosto brez večjega
razmišljanja kaj pomeni, in zato morda tudi neustrezno.
Pojem izhaja iz latinskega oziroma grškega systema, in pomeni neko razmeroma samostojno
celoto, ki jo sestavlja več elementov (komponent) in so med seboj v določeni povezavi in
soodvisnosti oziroma razmerju.
Sistemska teorija zajema interdisciplinarno proučevanje sistemov s ciljem opredelitve načel,
ki se lahko uporabijo v različnih sistemih. Zanjo so značilni pojmi sistemsko razmišljanje,40
ki je bilo poznano že v antiki, ter sistemski pristop, ki je pomemben napredek doživel v 19
stoletju.41
Del sistemske teorije predstavlja kibernetika, ki se ukvarja z obnašanjem tehničnih in
družbenih sistemov.42
Iz sistema sta izvedena tudi pojma sistemizacija in sistematizacija, ki ju običajno
obravnavamo kot sopomenki (SSKJ, 1985, 677).43 Včasih smo na primer govorili o
sistematizaciji delovnih mest, sedaj je bolj "sodobno" govoriti o sistemizaciji delovnih mest.
Obenem pa SSKJ posebej opredeljuje pojem sistemski kot nanašajoč se na sistem (na primer
sistemska rešitev v zakonodaji) in sistemskost kot značilnost sistemskega (na primer
sistemskost rešitve). V angleškem jeziku Šega (VMPS, 1997, 819) loči pojem "systematic"
(sistematičen, načrten, metodičen) od "systemic" (sistemski, skladno s SSKJ). 44
Na osnovi zgornjih zgledov menim, da je koristno ločiti sistematiziranje od sistemiziranja.
Prvi pojem pomeni urejanje določenega področja po ustreznih pravilih, drugi pa pomeni
urejanje, združevanje in razdruževanje sistemov.
39
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani poslovodni
računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
40
Vsak predmet, problem, odnos, ali pojav se rešuje, opazuje in raziskuje z različnih vidikov in kot skup
elementov, ki so povezani v funkcionalno celoto. Sistemsko razmišljanje je temeljno orodje sistemske
analize.
41
Več o zgodovini sistemske teorije v Sistem (Wikipedija, 2011).
42
Več o kibernetiki v Kibernetika (Wikipedia, 2011).
43
Tudi v angleškem jeziku lahko najdemo systematisation in systemisation kot sopomenki (Chambers, 1988,
1492).
44
Sistemski teoretiki imenujejo sistem sistemski, če ima lastnost, da se spremeni, če se en njegov del spremeni
(Mc Namara, 2011).
73
Še posebej je tako razlikovanje utemeljeno, če upoštevamo razliko med sistematično napako
(napaka v razvrščanju) na primer v statistiki in sistemskim tveganjem (tveganjem, da se poruši
sistem, sistemska napaka). Prav tako razlikujemo sistemsko analizo od sistematične analize in
sistemsko razmišljanje od sistematičnega razmišljanja ali pa sistemska načela od
sistematičnih načel.
Razvrščanje in obravnavanje sistemov je možno po številnih sodilih. Nekaj jih kaže tabela 1.
Tabela 1. Vrste sistemov
Vrsta sodila
Pojavna oblika
Nastanek
Sestava
Obnašanje sistema
Stabilnost
Področje obravnave
Spreminjanje
Razmerje do okolja
Povezave med elementi
Opazovani elementi
Način upravljanja
Vrste sistemov
Materialni in miselni
Naravni in umetni
Enostavni, sestavljeni, kompleksni
Deterministični in stohastični
Stabilni, nestabilni in indiferentni
Fizikalni, kemijski, biološki, družbeni itd.
Statični in dinamični
Zaprti in odprti
Popolni, nepopolni in nulti
Abstraktni, realni, človeški
Naravni, tehnični in organizacijski
Za nadaljnjo obravnavo je najpomembnejša delitev sistemov glede na način upravljanja.
Naravni sistemi se upravljajo sami po naravnih zakonih (na primer kroženje vode v naravi).
Tehnični sistemi se upravljajo samodejno glede na vgrajene mehanizme (na primer
vklapljanje hladilnika). Organizacijski sistemi, kjer gre za razmerja med ljudmi, upravljamo
glede na cilj posameznega sistema. Ta cilj je posredni cilj vseh elementov sistema, saj ima
vsak element svoj neposredni cilj.
Skupni cilj je torej ne samo temeljna značilnost organizacijskega sistema, temveč tudi pogoj
za njegov obstoj. Organizacijskega sistema brez skupnega cilja ni, lahko je samo sistem v
razpadanju.
V nadaljevanju se bomo ukvarjali s poslovnim sistemom, ki je ena od številnih vrst
organizacijskih sistemov. Pri tem je treba opozoriti na nekatere pomembne lastnosti vsakega
organizacijskega sistema:



lahko ga razdružujemo v podsisteme (podsestave) oziroma subsisteme (subsystems), ki se nahajajo znotraj njega in predstavljajo tehnološko oziroma
organizacijsko celoto;
lahko ga združujemo v nadsistem oziroma suprasistem, znotraj katerega se nahaja in
ki mu je v določeni meri nadrejen;
lahko ga delimo na delne sisteme, ko proučujemo sistem z različnih vidikov.
V nadaljevanju bomo podrobneje obravnavali delni sistem, zlasti znotraj poslovnega sistema.
2. OSNOVNA
OPREDELITEV
POSLOVNEM SISTEMU
DELNEGA
SISTEMA
V
Do delnega sistema pridemo tako, da odmislimo tiste povezave in sestavine sistema, ki nas v
trenutku opazovanja ne zanimajo (Gričar, 1985, 63). To pomeni, da gledamo celotni sistem
skozi posebno prizmo. To lahko primerjamo z rentgensko sliko človeškega telesa, ki še vedno
74
kaže celotno telo, vendar samo njegov delni sistem – okostje. Prav tako sta delna sistema
človeškega telesa na primer živčevje in krvni obtok.
Na tej osnovi je pomembno poudariti temeljne razlike med podsistemom in delnim sistemom,
ki jih vidimo zlasti v naslednjem:
1.
Med tem, ko je za razmerje sistem – podsistem in za razmerje sistem – nadsistem
značilna nadrejenost oziroma podrejenost (torej navpično razmerje), je za razmerje
sistem − delni sistem značilna enakopravnost (torej vodoravno razmerje). Okostje
pri človeku na primer ni nadrejeno krvnemu obtoku ali obratno.
Sistem načeloma lahko deluje brez nekega podsistema (čeprav v nekoliko okrnjeni
obliki), saj mu je bil nadrejen in se odloča naprej. Človek na primer brez roke ali
noge živi in deluje še naprej kot človek.
Sistem brez svojega delnega sistema ne more delovati naprej brez bistvenih
vsebinskih sprememb. Človeka brez okostja ali krvnega obtoka si ne moremo
predstavljati.
2.
3.
Delni sistem torej nikakor ne moremo enačiti s podsistemom, saj se od njega razlikuje tako
kot stvarni katalog od abecednega kataloga v knjižnici. Gre torej za drugačen pogled na
celotni sistem.
Če zgornjo opredelitev delnega sistema uporabimo na poslovnem sistemu, pridemo do
upravljalskega, informacijskega in izvajalnega delnega sistema. Pri nas jih je prvi podrobneje
obravnaval Turk (1978, 25).45
Informacijski sistem mora kot posrednik med izvajalnim in upravljalskim sistemom
oblikovati informacije za upravljanje oziroma poslovodenje.46 Na tej podlagi lahko
upravljalni sistem vpliva na izvajalni sistem, ki daje podatke informacijskemu sistemu. Tako
so podane temeljne načelne povezave med vsemi tremi delnimi sistemi. Pri tem so meje med
temi sistemi precej nejasne, kar je razvidno s slike 1 (Povzeto po: Kajzer, Marn, 1985, 39).
Slika 1: Poslovni sistem kot celota treh sistemov.
100 %
Pripadnost v %
Upravlj. sist.
Inform. sist.
Izv. sist.
Komponente poslovnega sistema
Slika kaže, da bi v vsaki organizacijski enoti ali celo na vsakem delovnem mestu lahko našli
prvine vseh treh sistemov. To načelno pomeni, da vsaka komponenta poslovnega sistema
45
46
Turk sicer govori o podsistemih, vendar gre za delne sisteme.
Poslovodenje je po svoji vsebini posledica delegiranja določenih nalog upravljanja, zato ju tu lahko
obravnavamo skupaj.
75
istočasno pripada vsem trem sistemom, vendar z različno stopnjo pripadnosti (Kajzer; Marn,
1985, 39). Nekdo se v večji meri ukvarja z izvajanjem drugi z informacijami, tretji z
odločanjem - vendar vsakdo nekaj dela tudi v okviru drugih dveh sistemov, kar je v praksi
včasih težko ločiti. To kaže na dejstvo, da so meje med delnimi sistemi mehke (fuzzy). Zato
jih »sodobni sistemski koncepti obravnavajo kot celoto treh odprtih mehkih delnih sistemov«
(Potočan, 1999, 16).
Informacijski sistem, na primer, po vsebinski plati obsega računovodstvo, statistiko,
operativne evidence, planske evidence in analize, po organizacijski plati pa se pojavlja v vseh
organizacijskih enotah organizacije. Informacijskega sistema torej ne moremo spraviti v eno
organizacijsko enoto. Povsem enako velja tudi za izvajalni in poslovodni sistem. Razmejitev
med temi tremi delnimi sistemi torej ni organizacijska temveč je procesna. Zato govorimo o
procesnem pojmovanju poslovnega sistema (Kajzer v Ivanko in drugi, 1999, 51).
Vidimo, da so vsi trije sistemi samo zamišljena teoretična konstrukcija, ki v praksi ne deluje
in ne more delovati kot organizacijska celota. Kljub temu lahko posamezen delni sistem
opredelimo kot celoto prvin, ki imajo svoj namen in svoja načela delovanja. Predstavitev
delnih sistemov poslovnega sistema vidimo na sliki 2 (Bergant, 2011, 12).
Slika 2: Delni sistemi poslovnega sistema
Poslovni
sistem
Vložek
Proces
Izložek
Delni sistemi
Izvajalni
Informacijski
Poslovodni
Vsak od delnih sistemov (tako kot celotni poslovni sistem) ima svoj vložek in izložek.
Vložek v izvajalni sistem predstavljajo prvine poslovnega procesa (delovna sredstva,
predmeti dela, storitve, delo), izložek pa so poslovni učinki (proizvodi in storitve). V
informacijski sistem vložimo podatke, njegov izložek pa so informacije. Slednje so vložek v
upravljalski oziroma poslovodni sistem, katerega izložek so odločitve.
3. VSEBINA DELNIH SISTEMOV POSLOVNEGA SISTEMA
Podrobnejšo vsebino temeljnih poslovnih funkcij z vidika delnih sistemov poslovnega
sistema kaže slika 3 (prirejeno po: Turk, 1978, 30). Slika kaže tri delne sisteme celotne
organizacije, posebej pa še tri delne sisteme finančne funkcije.
Jasno je, da združbe po teh vidikih ne moremo organizirati v smislu oddelkov ali sektorjev,
saj tak procesni vidik ne more ustrezati organizacijski strukturi. Kljub temu pa je ta vidik
izredno pomemben tudi za lažje razumevanje organiziranosti poslovnega sistema.
76
Kot temeljne poslovne funkcije opredeljujemo tiste funkcije, brez katerih združba ne more
biti samostojni poslovni subjekt. To so torej naslednje funkcije:






nabavna,
proizvodna,
prodajna,
finančna,
kadrovska,
investicijsko-tehnična.
V različnih združbah so temeljne poslovne funkcije seveda različno pomembne, a so v neki
meri vedno prisotne.
Navedene temeljne poslovne funkcije so na sliki 3 sicer prikazane v izvajalnem delnem
sistemu, vendar so tam zajete samo s svojim izvajalnim delom, saj se raztezajo tudi v
informacijski in poslovodni delni sistem. Tako so praktično prisotne v vseh organizacijskih
enotah v združbi.
Na ta način lahko ločimo poslovne funkcije od služb oziroma sektorjev kot organizacijskih
enot, ki so povečini strokovna in izvajalna podpora ustreznim poslovnim funkcijam. Vodje
temeljnih poslovnih funkcij so praviloma tudi vodje ustreznih služb in kot taki po eni strani
disciplinski vodje teh organizacijskih enot, po drugi pa strokovni vodje in koordinatorji
ustreznih poslovnih funkcij. Za njih je pomembno, da se zavedajo, kdaj delujejo v eni in kdaj
v drugi vlogi, saj so njihove pristojnosti (in odgovornosti) v vsaki vlogi različne. 47
47
Več v Bergant (2011, 13−15).
77
Slika 3: Delni sistemi poslovnega sistema s poslovnimi funkcijami
Finančna funkcija
Invest.
tehnična
funkcija
Kadr
fun.
.
Proizvodna.
funkcija
Obravnavanje
podatkov o
prihodnosti
Funkcija priprave
izvajanja
Funkcija
trženja
Nakupna funkcija
Funkcija
načrtovanja
Nadziranje
procesiranja
podatkov
Funkcija
nadziranja
Vir: Prirejeno po: Turk (1978, str. 30 do 93).
Izvajalni delni sistem
z izvajalnim delom
finančne funkcije
Informacijski delni sistem
z informacijskim
delom finančne funkcije
Poslovodni (odločevalni) delni
sistem s poslovodnim delom
finančne funkcije
4. DELNI SISTEMI RAČUNOVODSTVA
Prikazan sistemski (procesni) pristop med drugim kaže tudi na to, da organiziranje
poslovnega informacijskega sistema ne pomeni organiziranja enega od podsistemov
poslovnega sistema, temveč pomeni organiziranje celotnega poslovnega sistema z
organizacijskega vidika (Kajzer, Marn, 1985).
Ker je računovodstvo del informacijskega sistema, ta trditev velja tudi za računovodski
informacijski sistem, skrajšano ga bomo imenovali kar računovodstvo. Zato računovodstvo
vsebuje del vseh treh informacijskih funkcij informacijskega delnega sistema. 48
Logiko delnih sistemov lahko uporabimo tudi v primeru računovodstva, čeprav je to po
osnovni opredelitvi že del delnega sistema. Gre za sistemski pristop, ki v tem pogledu nima
omejitve, saj lahko tudi računovodstvo obravnavamo kot sistem. Če tak sistemski pristop
uporabimo, lahko govorimo o naslednjih računovodskih delnih sistemih:



izvajani delni sistem računovodstva, ki zajema izvajalni del štirih funkcij
računovodenja:
o izvajanje knjigovodenja,
o izvajanje računovodskega predračunavanja,
o izvajanje računovodskega analiziranja,
o izvajanje računovodskega nadziranja,
informacijski delni sistem računovodstva, ki zajema:49
o računovodsko informiranje,
o shranjevanje in arhiviranje računovodskih podatkov;
o poročanje o nadziranju,
poslovodni delni sistem računovodstva, ki zajema tri temeljne poslovodne funkcije
računovodenja:
o načrtovanje računovodenja,
o priprava izvajanja računovodenja,
o nadziranje procesov računovodenja.
Na zgornji osnovi lahko vsebino delnih sistemov računovodstva prikažemo na sliki 4.
48
49
Več v Bergant (2010, 82).
Kot informacijsko funkcijo v računovodstvu bi lahko opredelili še kaj, vendar je pri tem koristno upoštevati
pomembnost funkcije in smotrnost take opredelitve.
79
Slika 4: Delni sistemi računovodskega informacijskega sistema združbe
Računovodsko
informiranje
Izvajanje
računovodskega
nadziranja
Izvajalni delni sistem
računovodstva
Načrtovanje
računovodenja
Shranjevanje in
arhiviranje račun.
podatkov in
informacij
analiziranja
Izvajanje
(izvajanje)
Predračunavanje
Knjigovodenje
(izvajanje)
Priprava izvajanja
(organiziranje)
računovodenja
Poročanje o
računovodskem
nadziranju
Nadziranje
procesov
računovodenja
Informacijski delni sistem
računovodstva
Poslovodni delni sistem
računovodstva
Računovodenje
Računovodski informacijski sistem
80
Na sliki 4 je ponazorjena struktura delnih sistemov računovodskega sistema. Tudi
temeljne informacijske funkcije (poleg temeljnih poslovnih funkcij na sliki 5 v
poglavju 3.3) imajo torej svoj izvajalni, informacijski in poslovodni del oziroma vidik,
s tem pa tudi svoj delni sistem.1
Slika 4 je bila osnova za oblikovanje tem posameznih prispevkov na 1. konferenci
notranjega poročanja 30. novembra 2011.
5. PRAKTIČNA UPORABA SISTEMSKEGA PRISTOPA Z DELNIMI SISTEMI
V okviru domače literature je celovit pristop z delnimi sistemi uporabljen v Kodeksu
poslovnofinančnih načel (Kodeks PFN, 1998), kjer so vsa temeljna področja finančne
funkcije obravnavana z vseh treh vidikov.
Drugi primer je obravnavanje organiziranosti računovodstva s pomočjo delnih
sistemov (Bergant, 2010).
Tak sistemski pristop je načrtovan tudi pri zasnovi Kodeksa načel notranjega
poročanja (KNNP). Prvi prispevek k vsebini tega kodeksa predstavlja zbornik
referatov 1. Konference o notranjem poročanju v novembru 2011.
Praktična uporaba tega načina sistemskega razmišljanja predpostavlja jasno načelno
razmejitev med upravljalnim, informacijskim in izvajalnim vidikom določenega
procesa ali stanja. To seveda zahteva nekaj prakse.
Za lažje razmišljanje in uporabo delnih sistemov bomo v nadaljevanju podali nekaj
izhodišč, ki jih je koristno upoštevati pri obravnavi nekega procesa2 s pomočjo delnih
sistemov. Priporočamo naslednje načelne faze:
1
2
1.
Opredelitev izhodišč za obravnavo, katerega namen je pripraviti strokovno
osnovo za razumevanje procesa, zajema zlasti:
 opredelitev procesa in njegovih osnovnih faz;
 opredelitev namena in pomembnosti obravnave procesa;
 prikaz temeljnih značilnosti in posebnosti procesa;
 obravnava temeljnih pojmov, ki so povezani z razumevanjem procesa;
 prikaz različnih pristopov k razumevanju in obravnavi procesa v teoriji in
praksi;
 opredelitev teze za morebitno dopolnjeno ali celo drugačno razumevanje
oziroma obravnavanje procesa, ki bo prikazana z vidika treh delnih
sistemov.
2.
Upravljalni oziroma poslovodni vidik zajema zlasti:
 Načrtovanje, ki ga zahteva določen proces. V tem okviru gre najprej za
opredelitev koristnikov (končnih uporabnikov) procesa, njihovih potreb
in interesov in na tej osnovi za postavljanje ciljev procesa. Iz časovno
opredeljenih ciljev izhaja sistem kratkoročnega, srednjeročnega in
dolgoročnega načrtovanja (metodika in vsebina). Pri vsebini načrtovanja
Več v Bergant (2010, 399).
Predmet obravnave je sicer poljuben, vendar je običajno nek proces. Zato v nadaljevanju govorimo o
procesu.


82
gre za odločanje o prihodnosti (in ne za predvidevanje oziroma
predračunavanje, ki je informacijska funkcija) in opredelitev sodil za
odločanje oziroma optimiranje procesa. Prikazati je treba vrste poslovnih
odločitev v zvezi s posameznimi elementi načrta. Slednji zajemajo vse
potrebne prvine (resurse in zmogljivosti) za doseganje načrtovanih ciljev
oziroma dosežkov.
Pripravo izvajanja, ki je namenjena zagotovitvi doseganja ciljev,
postavljenih z načrtom. Gre za zagotovitev vseh načrtovanih zmogljivosti
(kadrov, znanja, sredstev), ustrezno opredelitev odgovornosti in
pristojnosti, opredeljevanje opravil in delovnih nalog ter drugih
organizacijskih navodil (vključno z diagrami poteka) za zagotovitev
tekočega procesa dela. Pri tem je posebno pomembna porazdelitev nalog
in s tem tudi razmerja med posameznimi vpletenimi organizacijskimi
enotami združbe. Gre torej za celotno paleto organizacijskih ukrepov v
najširšem smislu, ki zajema tudi vodenje kadrov, komunikacijo in
motivacijo ter zagotavljanje ustrezne organizacijske kulture. Pri tem se ne
sme pozabiti na etični vidik tako v razmerju do uporabnikov, kot tudi do
izvajalcev procesa. Etične dileme lahko nastajajo tako z vidika
poslovodenja, kot tudi z vidikov informiranja in izvajanja procesa. S tem
je povezana tudi normativna opredelitev nosilcev posameznih dejavnosti
v procesu in njihove odgovornosti ter pristojnosti.
Nadziranje, ki s poslovodnega vidika zajema celoten proces od prve do
zadnje faze. Nadziranje je treba načrtovati, zagotoviti njegovo sprotno in
naknadno izvajanje (zunanje in notranje) in tudi nadzirati njegovo
delovanje oziroma učinkovitost. Nosilec nadziranja in določevalec oblik
ter dinamike nadziranja je odgovorni vodja procesa.
3.
Informacijski vidik določenega procesa obravnavamo skozi prizmo
informacijskih funkcij (procesiranje preteklih in prihodnjih podatkov,
analiziranje in nadziranje procesiranja z vključenim poročanjem o
nadziranju). Zajema opredelitev, oblikovanje in podajanje (predstavitev in
pojasnjevanje oziroma informiranje) informacij, ki so potrebne za odločanje
v okviru poslovodnega vidika (za načrtovanje, pripravo izvajanja in
nadziranje) v povezavi z obravnavanim procesom. Ker je oblikovanje
informacij načeloma zadnja faza analiziranja, je treba zajeti tudi analiziranje
obravnavanega procesa. V tem okviru je koristno obravnavati informacije na
najrazličnejše načine, od načinov njihovega razvrščanja, vrst (predračunske,
obračunske, nadzorstvene), oblik (glede na nosilca informacij), kakovosti,
izrazne moči, shranjevanja in arhiviranja do ustreznih analitičnih orodij.
Posebno je pomemben vidik izobraževanja uporabnikov informacij, ki skupaj
z ustrezno komunikacijo zmanjšuje možnost nastanka "komunikacijskega
šuma" Obenem pa pri uporabnikih vzbuja potrebo po izboljšanih in/ali novih
informacijah ter s tem potrebo po večji kakovosti in učinkovitosti
informacijskega sistema.
4.
Izvajalni vidik načeloma zajema potek procesa, njegove nosilce, njihove
vloge in medsebojna razmerja. Obravnava posamezne dejavnosti znotraj
procesa, ki so potrebne za doseganje postavljenih ciljev. Zato so pomembni
zlasti pristopi, načini in metode izvajanja procesa z različnih vidikov
(časovnega, tehničnega in podobno). Pri tem je koristno izpostaviti razlike
med poslovnimi funkcijami in organizacijskimi enotami. Z izvajanjem ne
zajemamo normativnega, temveč sprotno organiziranje in izvajanje procesa
ob upoštevanju standardov oziroma normativov ter morebitnih tveganj. V
tem okviru zajamemo tudi vrste vložkov v proces ter njihovo obravnavo
oziroma preoblikovanje v procesu. Po potrebi podrobneje obravnavamo tudi
posamezne vrste izložkov iz procesa, glede na njihovo uporabo.
Prikazana izhodišča pristopa s pomočjo delnih sistemov so seveda na abstraktni ravni,
v posameznem primeru pa jih je treba uporabiti s povsem praktičnih vidikov in z
določeno mero iznajdljivosti.
LITERATURA IN VIRI
Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana:
Inštitut za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2010): Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo.
Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.
Gričar, Jože (1985): Ekonomika računalniškega obravnavanja podatkov. Ljubljana:
ZRFRS.
Ivanko, Štefan in Kajzer, Štefan in Kanjuo – Mrčela, Aleksandra in Kavčič, Bogdan ur. in
Kovač, Jure ur. in Mihelčič, Miran in Mulej, Matjaž in Ovsenik, Jožef in Rozman, Rudi in
Uršič, Duško in Vila, Antun (1999): Sodobna razlaga organizacije. Maribor: Moderna
organizacija.
Kajzer, Štefan in Marn, Ferdinand (1985): Organizovanje informacionog sistema kao
sastavni deo poslovnog sistema. Zbornik I. jugoslovanskega posvetovanja o ekonomiji in
organiziranju informacijskih sistemov. Bled, 1985, str. 35–47.
Kibernetika (2011). http://sl.wikipedia.org/wiki/Kibernetika. Pridobljeno (oktober, 2011).
Kodeks PFN (1998): Kodeks poslovnofinančnih načel. Ljubljana: Slovenski inštitut za
revizijo. Pridobljeno (november, 2011).
http://www.si-revizija.si/financniki/dokumenti/kodeks_posfin_nacel-celotno.pdf.
McNamara, Carter (2011): Systems Thinking, Systems Tools and Chaos Theory.
Pridobljeno (november, 2011).
http://managementhelp.org/systems/index.htm#anchor6759.
Potočan, Vojko (1999): Sistem standardnih odločitvenih procesov v podjetju. Doktorska
disertacija. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.
Sistem (2011). Pridobljeno (oktober, 2011). http://sl.wikipedia.org/wiki/Sistem.
SSKJ (1985): Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.
Šega, Lidija (1997): Veliki moderni poslovni slovar (VMPS). Ljubljana: Cankarjeva
založba.
Turk, Ivan (1978): Podatki in informacije v poslovnem sistemu. Ljubljana: ZRFRS.
83
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO
Študij računovodstva
Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo
računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne
funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol
ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni
računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi
skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov,
računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot
tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in
prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja.
Namen visokošolskega programa računovodstvo
Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V
relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno
računovodstvo in finance (poslovne finance in davki).
Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev
strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih
problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami,
strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in
vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v
delovnem okolju.
Diplomanti bodo torej:
1.
2.
3.
84
usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in pravočasnimi
informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših poslovnih odločitev;
usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo
prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko poslovanja
poslovnega sistema;
znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko dejavnost
v poslovnem sistemu.
Način dela in cilji študija
V ustvarjalnem okolju kolegialnega odnosa med profesorji in študenti boste
pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na neposreden
odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje konkretnih
problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji poleg znanj
posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente naučimo reševati
probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v
poslovnem okolju.
Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz
nujnega teoretičnega dela in praktičnega dela, kjer teoretična znanja prenesemo v
prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah.
Vpis in strokovni naziv
Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program računovodstva.
Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem enakovreden podobnim
programom širom Evrope in ZDA. Diplomantom oziroma diplomantkam, ki pridobijo
naslov diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove
izobrazbe, znanja in kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra
podlaga za nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in
pridobitev različnih strokovnih nazivov).
Študij se izvaja kot:
1.
2.
redni študij na sedežu šole v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30 vpisanih študentov);
izredni študij, ki se izvaja:
o
o
na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v dislocirani enoti Dunajska 101
Ljubljana;
v dislocirani enoti (DE) Academia, Glavni trg 17, Maribor (pogoj najmanj 20
študentov v letniku).
Pogoji za vpis
V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili:
1.
2.
3.
Zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
poklicno maturo ali
maturo.
V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih študijskih
programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če izpolnjujete
pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Glede na smer
študija morate:
1.
2.
85
diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist,
računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti
diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v računovodstvo
– skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik.
diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti diferencialne
izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno
računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik.
V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu, sprejetem
pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s katerimi pridobite
manjkajoča znanja, in sicer:
1.
2.
Diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija), poslovne
in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance,
bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna izpita iz
predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12
ECTS;
Diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med študijem
opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja, Uvod v
računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS.
Podrobnosti o študijskem programu najdete na spletnih straneh www.vsr.si.
86
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI
VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO
Sedež
IPR, Ljubljana
Stegne 21c,
1000 Ljubljana
(prostori Visoke šole za računovodstvo)
Podružnica
IPR Ljubljana, PE Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28, Kromberk
5000 Nova Gorica
(sedež družbe Contall d.o.o.)
Predstavitev inštituta
Zgodovinsko primarna naloga računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU, vendar
se je čez čas pomen računovodstva spremenil in je danes vse (pre)večkrat le orodje za
poročanje zunanjim deležnikom in največkrat le za potrebe zakonodaje.
Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za oblikovanje
pravih strateških odločitev.
V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela
računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije za
poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja.
VIZIJA
Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji za
področje poslovodnega računovodstva.
Poslanstvo inštituta:





87
na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za
različne oblike združb,
uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in širšem
poslovnem okolju,
prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega
informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih standardov,
zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega
poglobljenega strokovnega razvoja,
zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in
osebnega uveljavljanja.
Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 sklope:
SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega
razvoja in možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra,

podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega
napredovanja,

organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in
strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev,

organizacija posvetov in seminarjev.
SKLOP 2: SVETOVANJE
 založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra
ter računovodske stroke,
 izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno),
 izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja,
 izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev,
povezave z združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso,
 izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov.
SKOP 3: STORITVE
Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki zaokrožujejo
ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na
podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo vsa potrebna izhodišča za
izvedbo projekta.
Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah.
SKLOP 4: RAZISKOVANJE

znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih
družb,

oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega poročanja
(SNRP),



priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja
sredstev in podatkov za znanstveno raziskovanje,
priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s ciljem
pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter spoznavanje
študij primerov za pedagoško delo,
razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na
dodiplomski in podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za
različne ciljne skupine.
Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo karierno
rast in napredovanje.
88
Informacija o delovanju davčne sekcije znotraj Instituta za poslovodno
računovodstvo pri VŠR Ljubljana (IPR)
Znotraj davčne sekcije IPR se bomo usmerili predvsem na te oblike sodelovanja:
3.
4.
5.
Organizacija tematskih davčnih srečanj
Davčna seminarska dejavnost
Izdelava davčnih ekspertiz in obsežnejših davčnih mnenj
Namen davčne sekcije znotraj IPR je pritegnitev čim širšega kroga podjetij ter seveda
članov IPR k aktivni diskusiji na vseh davčnih področjih. Izmenjava informacij in
izkušenj je pri davkih nepogrešljiva. V ta namen bomo tudi organizirali (predvidoma
najmanj enkrat mesečno) posebne tematske dopoldneve (srečanja v obsegu približno 3
šolskih ur), kjer bomo obravnavali aktualno problematiko. Srečanje bo vedno vodil
moderator, ki bo predstavil problematiko dneva. Seveda ste vsi bralci revije
Poslovodno računovodstvo in ostala javnost vabljeni k podajanju tem, ki vas pestijo.
Tovrstna srečanja bomo vodili sodelavci IPR, po potrebi pa bomo v svoje vrste
povabili tudi goste.
Seveda bomo še naprej organizirali seminarje z davčnimi vsebinami. Posebej se nam
zdi pomembno podajanje temeljnih davčnih znanj, ki pripomorejo k boljšemu
delovanju računovodske funkcije v podjetju.
Vse davčne aktualnosti (naša mnenja in mnenja drugih) bomo tekoče objavljali na
spletnih straneh Visoke šole za računovodstvo (rubrika Institut).
Na podlagi naročila strank bomo v okviru Inštituta sestavljali davčne ekspertize in
obsežnejša davčna mnenja. IPR ponuja ekspertize tudi na vseh računovodskih
področjih. Praksa kaže, da gospodarske družbe potrebujejo ne le tekoča davčna
svetovanja, temveč tudi obsežnejša davčna mnenja in ekspertize, ki se navezujejo na
strateške odločitve podjetij. S sodelavci IPR pokrivamo vsa davčna področja in zato
menimo, da lahko naročnikom ponudimo koristno storitev.
Direktor inštituta: Mag. Dejan Petkovič, CPR
89
ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O.
Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje:
predani smo vašim željam in zahtevam,
vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost,
zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega
svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja),
nudimo vam oseben pristop.
Poslanstvo – Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij
na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje,
dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo pripravo
kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste pridobili na naših
izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo
razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju.
Vizija – Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti.
Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje:
obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili
nova znanja.
DEJAVNOST DRUŽBE
a) DAVČNO SVETOVANJE
svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev,
davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri
pripravi internih aktov, drugo.
b) POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE
izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela
pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega
strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih
programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta,
načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava
pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih
mnenj.
c) OCENJEVANJE VREDNOSTI
ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev
in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in
podobnega).
d)
MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ V ZVEZI S
146. ČLENOM ZFPPIPP
V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega
prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno
90
in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo
predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad
dolžnikom začet stečajni postopek.
e) IZOBRAŽEVANJE
Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki
jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v
praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza
od zakonodajnih do strokovnih področij.
Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in
predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja,
ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje.
Kontaktni podatki:
ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.
Stegne 21c
1000 LJUBLJANA
Telefon: 00386 (0)59 090 960
Fax: 0386 (0)59 090 962
e-mail: [email protected]
spletna stran: http://www.abeceda-
svetovanje.si
91
ABC – REVIZIJA, D.O.O.
Članica JPA International
Že več kot 20 LET z vami!Že več kot 20 LET z vami!
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI – TU SMO ZA VAS!
Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register
revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji.
ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj.
Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam
revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija.
Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in
revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine
sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques
Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih
trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere
opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno
svetovanje, računovodenje in druga svetovanja).
JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih
in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo
sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset
družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International
je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih
združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev
in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE1) s sedežem v
Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih
strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC 2.
Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg
Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica
najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC 3. Člani JPA International mreže se
1
FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske komisije.
IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5
milijona računovodij.
3
Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin Associates
Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited,
Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA
2
92
redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah
članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje
organizirali tudi v Sloveniji.
Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z
revidiranjem:











revizije računovodskih izkazov,
revizije poslovanja (performance audit),
ovrednotenje sistemov notranjih kontrol,
uvajanje notranje revizije,
izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju,
revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije,
revizije pri prisilnih poravnavah,
preiskovanje računovodskih izkazov,
revizije projektov Phare,
opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU
in podobno.
Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji
standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo
smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire
Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te
smernice so:











zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja;
ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih
timov brez konflikta interesov;
ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov;
razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam;
ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; ;
metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela;
angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo
zunanjih strokovnjakov;
ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam;
utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami;
ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo
poročila;
spremljanje zadovoljstva in upoštevanje predlogov strank.
International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International
Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford
International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International
Limited.
Vir: http://web.ifac.org/download/Forum_of_Firms_Register.pdf
93
Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo
naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so:
Pooblaščeni revizorji:
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica;
Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska
učiteljica;
Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka;
Boštjan Šink, pooblaščeni revizor, državni notranji revizor
in
revizorji: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid Plohl.
Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abc-revizija.si
ali nam pišete na e-mail: [email protected] Veseli bomo, če nas boste povabili k
sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101,
1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost
opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in
na PTUJ-u.
CONTALL D.O.O.
Storitve
95
Računovodstvo
Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike
gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska
poročila za zunanje deležnike in poslovodstva krojene po potrebi naročnika.
Finančno svetovanje in
kontroling
Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in
analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih
načrtov, nadzor in analiza finančnega in nefinančnega
poslovanja, skrbni finančni pregledi.
Davčno svetovanje
Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje
in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi
transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni
davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih.
Pravno svetovanje
Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega,
gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava,
sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb,
internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov,
aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih
dokumentov.
Razpisi in poslovni načrti
Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri
ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja,
priprava vlog in poslovnih načrtov.
Krizno upravljanje in
sodelovanje v stečajnih
postopkih
Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega
stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter
sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in
stečajev.
Izobraževanje in
usposabljanje
Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s
področja računovodstva, davkov in financ.
IPR Ljubljana,
PE Nova Gorica
Ul. Vinka Vodopivca 28,
5000 Nova Gorica
Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta
za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu
registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta
je postati osrednja strokovna specializirana institucija v
Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega
računovodstva.
Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v
večini organizirali tudi na PE Nova Gorica.
Contall svetovanje d.o.o.
PE Nova Gorica
Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid
1210 Ljubljana
Contall svetovanje d.o.o.
Ul. Vinka Vodopivca 28
V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l.,
priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh
področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem
nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi
v Ljubljani.
5000 Nova Gorica
Contall d.o.o., Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28,
Kromberk
5000 Nova Gorica
T: 05 / 330 28 40
F: 05/ 330 28 48
[email protected]
www.contall.si
Več o nas na: www.contall.si
96
KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV
PRIDOBITEV CERTIFIKATOV
IN
IZOBRAŽEVANJE
ZA
V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne
seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ
in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in prdavateljev dokazujejo izvedbe
naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova
Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra
Ljubljana, Ambicij in drugi).
Strokovni seminarji
Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si.
Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina
teh srečanj je prilagojena vašim potrebam.
Člani Inštituta za poslovodno računovodstvo so upravičeni do 30 -odstotnega popusta.
Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB in
VŠR.
97
Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne seminarje
spremljajte na www.vsr.si
Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica)
NAJBOLJ OBISKAN SEMINAR! ŽE VEČ KOT 1500 UDELEŽENCEV!
Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih boste
pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO ŠTEVILK.
Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev potrebujemo
kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna je vsebina izbranih
podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno uporabljati.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in
računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih
informacij.
Vsebina delavnice:








Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida?
Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in vrednotenje
kategorij?
Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem?
Ugotovite kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve?
Kako posluje konkurenca in zakaj?
Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev?
Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo?
Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON.
KOTIZACIJA : 180 € + DDV
Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke in
prigrizek med odmorom.
Popusti:
 za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30% popusta,
 za študente Visoke šole za računovodstvo: 30% popusta,
 člani Zbornice računovodskih servisov 10% popusta.
98
Branje in analiza bilanc za pravnike I (delavnica)
Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance. Vaše
potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je podjetje
prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za stečaj, prisilno
poravnavo in še bi lahko naštevali.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem,
računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
članom uprav, finančne in
Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc.
Spoznali boste:



računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida),
vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega
izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je podjetje v nevarnosti
stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali je kapitalsko neustrezno itd.,
praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon).
Vsebina:






99
podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje,
njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila);
bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje
aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami sestavin
kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala), obveznosti
(dolgoročne, kratkoročne);
izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid in
njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni dobiček,
stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd.
Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali
prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z
opredelitvami zakona o finančnem poslovanju…(ZFPPIPP) Uradni list RS
126/2007 z dne, 17.12.2007;
kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti
prezadolženost, plačilno nesposobnost itd.
poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance; cilj
branja je v bilanci poiskati informacije ki nakazujejo na npr. nevarnost stečaja,
prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti, plačilne
nesposobnosti itd.
Branje in analiza bilanc za pravnike II (Delavnica)
Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za spremljanje
delavnice Branje bilanc za pravnike II na kateri spoznamo zahtevnejše primere branja
bilanc (delavnica traja 6 ur) s poudarkih na vprašanjih, ki so povezana z določili ZGDja in ZFPPIPP-ja.
Komu sta delavnici namenjeni?
(Predznanje s področja ekonomije ni potrebno)



100
pravnikom,
notarjem in sodnikom,
vodilnim v podjetju.
Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo?
(celodnevni seminar)
Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki
organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija. Za
dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih standardov.
Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le tako lahko koristi
podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot stroki.
Z vami bo: dr. Živko Bergant
Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji, vodjem
finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov, podjetnikom,
ki nameravajo ustanoviti podjetje.
Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi
obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje.


















101
Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva:
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti
do finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu?
Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja
računovodska služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj
ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
Certificirani programi
V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo se
izvajajo programi1 za pridobitev naziva certificirani poslovodni računovodja (CPR),
CIMA in IAB. Podrobnosti so na spletni strani Inštituta www.vsr.si.
CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA
Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem
vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena CIMA. Za tiste,
ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje
za pridobitev naziva
1
102
Program se izvaja, če bo vpisanih vsaj 10 slušateljev.
Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo iz
Ljubljane.
Znanja, ki jih daje CPR
CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih
odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz.
Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z
obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z
izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji.
Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor,
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani
poslovodni računovodja itd.).
Možni poklici, ki jih omogoča CPR
Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le
najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu
poslovnih subjektov.
Kaj in zakaj?
Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da
zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega je
103
poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od
izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju.
Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni
2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR.
Pridobljene sposobnosti
Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za:






praktično uporabo znanj s področja:
o poznavanja in razumevanja podjetja,
o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa,
o poznavanja in razumevanja poslovanja;
razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju
računovodstva in poslovnih financ;
sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega
računovodstva, poslovnih financ in poročanja;
sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev;
sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil;
sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju.
Kako poteka študij?
Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah
(kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za
računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur
(ostalo je individualno delo slušatelja).
Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja
so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju
problemov.
Kje in kdaj?
Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c,
Ljubljana.
Ko se oblikuje skupina 15 kandidatov se razpiše izobraževanje za pridobitev
certifikata. Redni rok začetka izobraževanja za pridobitev certikata je november
2011. Seveda pa lahko poslušate posamezne predmete neodvisno in se priključite, ko
se izvajajo (pridobite delne certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju
vsebine predmeta, na katerega se nanaša. Pridobljeni certifikati vseh predmetov so
pogoj pridobitve certifikata poslovodnega računovodje.
104
Kratka vsebina posameznih predmetov:
s poudarkom na poslovnih procesih, organiziranju poslovanja,
centrih odgovornosti in poročanja, notranjih kontrolah,
obvladovanju tveganj, notranji reviziji in sistemu notranjih
kontrol.
15
Načrtovanje
s poudarkom na tehnikah načrtovanja, letnem načrtovanju
dobička.
10
Analiza
s poudarkom na tehnikah in vsebini analiziranja poslovnih
poročil, analizi finančnih poročil, analizi poslovne uspešnosti.
20
s poudarkom na modelih merjenja, stroškovnem sistemu,
razporejanju stroškov na stroškovna mesta in nosilce, povezavo
med poslovanjem.
15
Poslovne finance s poudarkom na tveganjih, ki so povezana s
sposobnostjo povrnitve vložkov; finančnih instrumentih in trgih;
stroških kapitala; financiranju obratnih sredstev in mednarodnih
financah.
Davki v podjetju s poudarkom na davku na dohodek pravih oseb,
obdavčitvi dela in prometa.
20
s poudarkom na vplivu stroškov na poslovanje, obsegu
poslovanja na ciljni dobiček; mejnih stroških; poslovnem in
finančnem vzvodju; analizi cen; analizi financiranja; analizi
diskontiranih denarnih tokov; analizi naložbenih projektov;
analizi investicijskega tveganja; obvladovanju kapitalske
ustreznosti.
30
s poudarkom na osnovah gospodarskega prava in etiki v
poslovodnem računovodstvu in poslovnih financah.
10
Podjetje in
poslovanje
Računovodstvo
Poslovne finance in
davki v podjetju
Proces oblikovanja
odločitev
Gospodarsko pravo
in poslovna etika
skupaj: 120 kontaktnih ur
Program poteka po stalnem urniku, ki je za celo leto objavljen na spletnih straneh
Inštituta za poslovodno računovodstvo in Visoke šole za računovodstvo.
105
Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali konzultacij.
Odločijo se ali bodo pristopili:
k celotnemu programu s ciljem pridobitve certifikata poslovodnega računovodje
(CPR),
Kandidati morajo opraviti spodnje izpite. Vsebina in uteži izpita CPR:
predmet
Izpit
Prvi del 50 %
Drugi del: 50
%
pomen (utež)
podjetje in poslovanje
25 %
načrtovanje
20 %
analiza
25 %
Oba dela sta pisna.
računovodstvo
30 %
poslovne finance
30 %
Vsak se piše 4 ure in
je stavljen iz 50
kratkih vprašanj –
poudarek je na
primerih.
poklicna etika
poklicna etika
5%
proces oblikovanja
odločitev
65 %
Kandidatom, ki so opravili delne izpite iz posameznih vsebin, se te vsebine priznajo. K
delom programa s ciljem pridobitve delnega certifikata, certifikat o obvladovanju
predmetnih vsebin. Mogoče je obiskovati tudi posamezne predmete in pridobiti delni
certifikat. Pogoji in nazivi delnih certifikatov so v programu CPR.
Vpis in več informacij
Vpišete se lahko, če:
Udeleženci, ki ne izpolnjujejo
izobrazbenega pogoja, lahko
pridobijo manjkajoča znanja na
Visoki šoli za računovodstvo ali
predložijo potrdila o opravljenih
izpitih pri katerih so pridobili
manjkajoča znanja na drugi
visokošolski instituciji.
Število udeležencev je omejeno
(najmanj 10 in največ 20
slušateljev). V primeru manjšega
števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki konzultacij.
Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne želijo
pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih predmetov.
Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije
kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko
05 90 90 960.
106
107
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH
RAČUNOVODIJ (CPR)
V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani:
108
Št.vpisa
Naziv, priimek in ime
1
doc.dr. Živko Bergant
2
doc.dr. Branko Mayr
3
mag. Darinka Kamenšek
4
mag. Dejan Petkovič
5
mag. Nataša Pustotnik
6.
mag. Vladimir Bukvič
7.
prof.dr. Marko Hočevar
8.
prof.dr. Gordana Ivankovič
9.
prof.dr. Franko Milost
10
Vili Perner
CIMA
Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo
pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega
poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku.
Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit.
Gonilna sila pridobitve CIMA je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo
predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so:
ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION
The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over
a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance
operations has been maximized, management information is insightful and actionable
and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important
management discipline that enables value creation.
The recession has intensified companies’ critical examination of their finance
functions in recent years to determine how best to align them with changing business
needs. Technological improvements in communications means that commodity finance
transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to
specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain
pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a
classic finance qualification may no longer be enough.
When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are
increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for
finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function.
Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding
significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen
business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This
is not about delivering highly technical or complicated analysis but more a matter of
supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that
better decisions are made.
Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of
management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to
109
refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here
between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the
management accountant.
Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA
technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis.
Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes,
to record transactions which have taken place and report the financial performance of
the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there
is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial
reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and
justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and
fairer account.
“Management accountants, on the other hand, prepare information to support
management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and
providing data on which managers can make decisions. Management accountants have
to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling
uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data.
Overall, the top tools most likely to be introduced were:
Balanced scorecard
Customer profitability analysis
Rolling forecasts
Activity based management
Environmental management accounting
Product/service profitability analysis
Activity based costing
Post-completion audits
Business process re-engineering
CIMA strategic scorecard
They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation
techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best
possible management information available to the company becomes exactly the
responsibility of the management accountant.”
Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC
Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In
Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the
profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors
the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial
reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading
Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the
finance department, one who is expected to master financial reporting but additionally
to move far beyond the scope of the financial accountant’s role.
“The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who
provides the necessary financial analysis which allows management to accurately
predict the company’s future. The finance business partner is by no means a financial
astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting
outcomes based on sound testing of empirical financial data.”
110
In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on
financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting
in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In
addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of
tools and techniques which they learn about during their professional qualification and
subsequent continuing professional development.
Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered
Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben
Marr, “We found that study after study on management practices and organisational
performance show that companies which used widely accepted management
techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good
business schools do consistently outperform their competitors. These studies
invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly
implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate
of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has
performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are
geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping
opportunities and shaping the future.
“Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have
much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also
benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction
and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO,
Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies
currently partnered with CIMA to train their staff.”
Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene.
“Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a
global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance
positions, who may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is
also strong demand worldwide from high achieving finance or business students
interested in a career in business finance or management. We expect this trend to
continue in Slovenia.”
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko 05 90 90 960.
111
112
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB
Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih
računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za naslednje
poklice:
113
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko 05 90 90 960.
Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji
IAB Level 1 CERTIFIKAT
Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping)
IAB Level 2 – CERTIFIKAT
certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping)
IAB Level 3 DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva
(Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping )
IAB Level 4 - DIPLOMA
diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi
standardi (Diploma in Accounting to International Standards )
IAB Level 3 – DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost
& Management Accounting )
IAB Level 3 - CERTIFIKAT
certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for non-Financial
Managers)
IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT!
114
SVETOVANJA
Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna
svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na
podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce
in ceno storitve.
Člani inštituta so upravičeni do 10-odstotnega popusta.
Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so:
Svetovalno področje:
Nosilec svetovalne dejavnosti:
kontroling, analiza,
vrednotenje,
organizacija
poslovanja
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni
računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent
na VŠR;
Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, veščak Zveze ekonomistov
Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR;
Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti
podjetij, visokošolska učiteljica.
knjigovodstvo in
revizija
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja
revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja
predavateljica na VŠR;
Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna
notranja revizorka, visokošolska učiteljica.
gospodarsko pravo
Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava,
visokošolska učiteljica, visokošolska učiteljica.
davki
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni
računovodja, višji predavatelj na VŠR.
delovno pravo
Zdenka Pavlovič, odvetnica
Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve
razvidne iz spletnih strani družb.
115
ZALOŽBA IPR
Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja
Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi ureniški
svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij
IPR.
Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR
IN IPR.
116
Predstavitev knjig: založbe IPR
UVOD V
RAČUNOVOD
STVO
(2011) 5 ponatis
AVTOR:
DR. BRANKO MAYR
ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS
VSEBINA
Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, ki se
pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja
do danes kot ena najpomembnejših informacijskih
dejavnosti podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi
v prihodnje tako. V knjigi so predstavljena potrebna
znanja, ki jih računovodja potrebuje za obvladovanje
osnovnih knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun,
osnovna pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske
listine in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora,
funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli vsebine
poročil, ki so namenjene zunanjim in notranjim
uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali
suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi
vse ključne sestavine računovodstva – obvezno branje za
začetnike v računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter
nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let.
O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s
področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor
znanosti je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor,
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec
in certificirani poslovodni računovodja.
Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s
strokovnega področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti,
davki, revizija, računovodstvo itd.). Branko Mayr je dekan Visoke šole za podjetništvo
in nostilec ter predavatelj pri več predmetih na Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti
za podjetništvo in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti
podjeti, davčnega svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega
poslovodnega računovodje je sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih
(podrobnosti so v referenčni listi).
117
OSNOVNE
ANALIZE
POSLOVANJA
(2007)
AVTOR:
DR. ŽIVKO
BERGANT
VSEBINA
Temeljno poslanstvo računovodstva, kot
najpomembnejšega dela informacijskega sistema
podjetja je oblikovanje informacij za poslovno
odločanje poslovodstva.
V knjigi je posebej izpostavljen vidik
računovodskih informacij, ki so po eni strani
najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi
med najzahtevnejšimi, saj jih je možno
pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto pa
nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene ali pa so
neustrezno pojasnjene. V knjigi je pojasnjeno kaj
je analiza poslovanja, njen namen in cilj; avtor
opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik,
razloži pomen računovodske analize ter njene
vsebine ter se posveti analizi učinkovitosti,
uspešnosti poslovanja ter analizi finančnega
položaja podjetja. Delo je namenjeno tako
študentom kot tudi računovodjem in praktikom v
podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s
problematiko analiziranja.
O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega
inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni
finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije,
registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva
veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje
funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri
Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov
Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za
nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih
nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih:
vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave,
nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor
šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in
posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva,
ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih
načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri
Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za
računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na
različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih.
118
OBDAVČITE
V PODJETIJ
(2009)
AVTOR:
mag. DEJAN
PETKOVIČ
VSEBINA
Namen knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV
PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v
gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in
seveda tudi pri fizičnih osebah. Knjiga obravnava
najpomembnejše podjetniške davčne oblike v
Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost,
dohodnino in davek od dohodkov pravnih
oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska določila,
za katera avtor meni, da so tudi del evropske davčne
harmonizacije (najlažje je to pri davku na dodano
vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim
spremembam. V knjigi se torej ne navajajo gola
zakonska dejstva, temveč je obdavčitev predstavljena
na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in
praktičnih spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za
tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot
tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda
je treba računati z dejstvom, da se bo davčna
zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s
poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje
slediti spremembam.
O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na
Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski
specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni
magistrski študij ekonomija in poslovne vede.
Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja,
po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno
računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta
botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor
računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje
d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan
Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh
visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo).
Je tudi mentor večjemu številu diplomantov.
119
ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA
(2010)
AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT
NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA RAČNOVODSTVA
PRI NAS
O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja«
VSEBINA
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?

















120
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij,
zlasti do finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in
poslovodni vidik računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v
računovodstvu?
Katere računovodske naloge in katere
neračunovodske naloge opravlja računovodska
služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v
malem, srednjem in velikem podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na
računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj
računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
RAČUNOVODSTVO
Knjiga izide: Pomladi 2012
Avtorja:
VSEBINA
Dr. Branko Mayr
Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega
računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega
računovodstva.
Mag. Darinka Kamenšek
V knjigi bo zajeto:
-
-
IZIDE
Pomladi
2012
-
Podjetje in njegov pojem
Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno
računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih
računovodskih standardov in Mednarodnih
standardov računovodskega poročanja)
Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga
stroškovnega računovodstva
Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike
kot jih obravnava poslovodno računovodstvo)
Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in
dinamični princip)
Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike)
Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju
(temeljna in tehnična analiza)
Knjiženje in tehnike knjigovodenja
Računovodska poročila za zunanje in notranje
uporabnike
In še veliko drugega
Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.
Priloga knjige je CD na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih
se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog,
analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje
poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje
podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd.
Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani.
121
BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH
ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE)
(izide 2012)
VSEBINA
Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak
dan z bilancami in računovodskimi vsebinami.
Avtorja
Dr. Branko Mayr
Mag. Darinka Kamenšek
IZIDE
Pomladi 2012
V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri
prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na
neračunovodje, obravnavata najpomembnejše
ekonomske kategorije računovodskih poročil
(bilanc).
Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom,
tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in
drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami.
Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž,
velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve
in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance.
Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na
bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje
je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z
rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali
odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo
bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena
vprašanja.
Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje
bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno
122
Naslov dela
šifra
Cena
z
DDV
v€
Uvod v računovodstvo
R1
40
Osnovno analize poslovanja
R2
35
Obdavčitev podjetij
R3
40
Organiziranje računovodstva
R4
50
Računovodstvo (izide 2012)
R5
50
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev
(izide 2012)
R6
35
POPUSTI:
Cena z DDV v
€
Člani IPR
20 %
Člani Zbornice računovodskih servisov
10 %
Študenti visoke šole za računovodstvo
20 %
KNJIGE V PREDPRODAJI
Za prednaročila za člane IPR in študente
25 %
Za vse ostale
15 %
IDEJA
Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje.
Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja
in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom
avtorja.
123
NAROČILNICA
Naročnik /-ica
Telefon:
E-naslov:
Naslov odpreme:
Davčna številka:
TRR številka pri banki:
Odgovorna oseba:
Datum naročila:
DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov):
Število izvodov
Naslov dela
šifra
Uvod v računovodstvo
R1
Osnove analize poslovanja
R2
Obdavčitev podjetij
R3
Organiziranje računovodstva
R4
Finančno računovodstvo, kot ga razumejo v razvitih
ekonomijah Evrope
R5
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev
R6
Cene vsebujejo DDV.
Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana,
ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti [email protected] Lahko nas tudi
pokličete na telefon 059 090 960.
124
VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo,
Stegne 21c,1000 Ljubljana:
ČLAN (pravna ali fizična
oseba):
Naslov:
Telefon:
e-naslov:
Kontaktna oseba člana:
Davčna številka člana
Številka TRR člana in banka:
Odgovorna oseba:
Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti:
Obveznosti člana:
Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000
0131 904 pri Faktor banki Ljubljana.
Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda v
praksi.
Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega
delovanja.
Ugodnosti člana:

Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo.

Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta.

Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira
Inštitut.

Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta.
Kraj in datum
125
Žig in podpis
Programe izvajata VŠR in IPR v sodelovanju z:
Več informacij na naslovu e-pošte:
[email protected]