Grenak delavski davek v stečajih (PDF, 712 KB)

Comments

Transcription

Grenak delavski davek v stečajih (PDF, 712 KB)
 6
GOSPODARSTVO
[email protected]
petek, 19. aprila 2013
Grenak delavski davek v stečajih
Delavci v stečajih finančno
izčrpanih podjetij, ki so
zastavila glavnino premoženja, le stežka računajo
na izterjavo svojih terjatev
- prednostne vsaj deloma
rešuje jamstveni sklad,
drugih (pre)večkrat
ne izterjajo
PETRA LESJAK TUŠEK
ROZMARI PETEK
SONJA PLOJ RATAJC
Da delavci v stečajih že zaradi izgube
delovnih mest potegnejo krajši konec,
je žal postala samoumevna ugotovitev,
vse težje pa delavci ob praksi, v kateri
so stečaji predlagani šele po popolni
finančni izčrpanosti podjetij, uveljavljajo svoje prednostne, kaj šele navadne terjatve do stečajnih dolžnikov.
Delavci se morajo tako zadovoljiti že z
delnimi izplačili prednostnih terjatev
(predvsem neizplačanih plač, odpravnin) iz finančno močno obremenjenega jamstvenega sklada, saj so stečajne
mase, kjer so pri poplačilih prvenstvene banke kot ločitveni upniki, vse bolj
klavrne.
V Vegradu nič, v Preventu
izviseli proizvodni delavci
Med medijsko izpostavljenimi gradbinci je največjo luknjo, pri delavcih
in drugih upnikih, pustil Vegrad. Na
pogorišču je ostalo borih 20 milijonov evrov (še ti so vprašljivi), kar ne
zadostuje niti za poplačila 60 milijonov evrov terjatev izločitvenih upnikov. Delavci, ki jim Vegrad dolguje
10,8 milijona evrov, si po izplačilih iz
jamstvenega sklada ne morejo obetati nič več. Precej bolje kaže družbi STC.
Prednostnih terjatev delavcev naj bi
bilo za 9,1 milijona evrov, kar ob dejstvu, da naj bi premoženja ostalo za
približno 142 milijonov evrov, ločitveni upniki pa si obetajo 67 milijonov evrov poplačil, pomeni, da bodo
delavci vsaj delno poplačani. Ti sedaj
sicer že prejemajo poplačila, a trenutno za del, ki jim ga podjetje dolguje
še iz časa prisilne poravnave, ko so
ostali brez šestih plač. V slovenjgraškem Preventu, kjer potekata ločena
stečaja za Global in Avtomobilske dele,
so bili v večji meri poplačani vodstveni kadri krovnega Globala, kar pa ne
velja za proizvodne delavce v hčerinski družbi. Da so zaradi razlik v izplačilih očitki glavnine delavcev iz
proizvodnje hudi, a tudi razumljivi,
se zaveda tudi stečajni upravitelj Preventa Avtomobilski deli Grega Erman,
a hkrati dodaja, da prelivanje sredstev
v ločenih stečajih ni dopustno. Takšna
situacija je posledica prejšnje organiziranosti in delovanja družbe, v kateri
so obremenjevali predvsem hčerke
in jih puščali propasti. Kot pojasnjuje Erman, sta bili v stečaju opravljeni dve poplačili prednostnih terjatev
v skupni višini 28 odstotkov ugotovljenih terjatev. Jamstvenemu skladu,
ki je delavce delno poplačal ob začetku stečaja, so nakazali nekaj manj kot
1,46 milijona, preostanek pa osnovnim upnikom (delavcem, DURS, ZPIZ,
ZZZS), tako da jim ostaja tudi dolg do
sklada. "V stečajnem postopku bo še
vsaj eno poplačilo prednostnih terjatev, višina bo odvisna od prejetih
kupnin za preostalo premoženje in
od morebitnega prejetega poplačila
iz stečajne mase Preventa Global, kjer
smo eden od večjih upnikov. Poplačila navadnih upnikov v tem stečajnem postopku, razen ob zelo visokem
prejetem poplačilu iz stečaja Preventa Global, ne pričakujem," pojasnjuje
Erman.
Delavcem drobtinice,
celo le borih sto evrov
Upanje in nič kaj več ostaja 99 delavcem Alpos metalurgije, jedra nekoč
močne skupine Alpos. Stečajni upravitelj predvideva, da bi lahko v stečajno maso pridobil okoli 40 tisoč evrov,
zgolj delavcem pa je podjetje ostalo
dolžno 1,5 milijona evrov. Kaj pomeni
stečaj praznega podjetja, dobro vedo
nekdanji delavci Bohor lesa. Lastnik,
ki je vsa osnovna sredstva imel na leasing, je zavozil že predhodno podjetje
Rogaška les, nato pa delavce formalno
"speljal" v novo podjetje Bohor les, da
so še na tem naslovu nekaj časa životarili brez plač. Epilog je bil, da je stečajna upraviteljica zbrala le 51 tisoč
evrov stečajne mase, delavcem pa je
podjetje dolgovalo 232 tisoč evrov.
Namesto odpravnin, ki naj bi znašale v
povprečju 5 tisoč evrov, so delavci prejeli vsega 100 evrov (polovica zbrane
stečajne mase je bila porabljena za vodenje stečaja). Stečaj Feroterma Lenterm Toplotna tehnika traja že devet
let, od aprila 2004, in kot je potrdil stečajni upravitelj Ignac Marinič, je bilo
ob prvi razdelitvi stečajne mase ob 4,4
milijona vseh priznanih terjatev nekdanjim zaposlenim priznanih 209.261
evrov terjatev neto, a upniki bodo poplačani le 7,4-odstotno. Izplačilo bo
izvedeno, ko bo sklep pravnomočen,
predvidoma 30. maja. V dosedanjem
poteku stečajnega postopka so bili
prednostni upniki - delavci poplačani
v višini 301.939 evrov bruto. Unovčena
stečajna masa, ki jo bodo zdaj razdelili upnikom - 311 tisoč evrov - je denar,
ki so ga pridobili s prodajo poslovnega deleža v Lentherm Investu, d.o.o.,
in predvsem z dobljenimi izpodbojnimi tožbami, skoraj nič pa s prodanim
premoženjem. Upnikom bodo lahko
poplačali 7,4 odstotka terjatev. Prav
zaradi izpodbojnih tožb, ki so šle po
vseh stopnjah do ustavnega sodišča,
se stečajni postopek vleče že devet let.
Stečaji kot osnova
za odškodninske tožbe
Razprodaja
zadnjih izvodov
UGODNO ZA NAROÈNIKE VEÈERA:
KNJIGA OB PRILOŽNOSTI, KO JE NAŠE
MESTO POSTALO EVROPSKA
PRESTOLNICA KULTURE
51 %
popusta
samo
19,90 €
V mariborskem gradbenem podjetju
Konstruktor VGR, kjer je bil stečaj po
nekajmesečni agoniji - postopku prisilne poravnave in menjavah direktorjev - uveden novembra 2011, bodo
bivši zaposleni in navadni upniki še
čakali, da se bo v stečajno maso nateklo kaj denarja za poplačilo. Kot pravi
stečajna upraviteljica Melita Butara, se
zdaj ukvarja s prodajo premoženja, ki
ni bilo obremenjeno z ločitveno pravico posameznih upnikov. Pospešeno
išče ponudbe za nakup Konstruktorjevega neobremenjenega premoženja:
cevnih in fasadnih odrov, delovnih
naprav, dveh dvorišč v centru Maribora in drugega premoženja, da bi zbrala
denar za poplačilo bivših zaposlenih,
prednostnih upnikov, in drugih, navadnih upnikov, če bo še kaj ostalo.
Poplačilo načrtuje, ko se bo v stečajni
masi nabrala primerna vsota.
Izplačila delavcem iz jamstvenega
sklada ob stečajih podjetij
Višina izplačil (v mio. evrih, zaokroženo) Višina izplačil od
obstoja sklada
SCT, CPM,
(1998-2012)
Prevent,
Vegrad,
MTD
Viator & Vektor
logistika
20,6
(v mio. evrih)
Kraški zidar,
Radeče papir,
Nova Metalna
Vrnjena izplačila
(t. i. sredstva iz naslova subrogacij)
27,7
12,2
11,3
Celotna
izplačila
101
2010
2011
2012
Upravičenci iz podjetij v stečaju (najvišja tri izplačila)
Odprtih terjatev iz naslova izplačil (na dan 31. 12. 2012):
50,6 milijona evrov do 405 podjetij
Vir: Javni jamstveni in preživninski sklad RS
Šokantno za nekdanje muraše
V stečajnem postopku nad krovno družbo Mura ter hčerinskima družbama
Ženska oblačila in Moška oblačila in invalidskim podjetjem Muralist - začel
se je oktobra 2009 - je svoje terjatve prijavilo 3492 zaposlenih, stečajni upravitelj Branko Đorđević jih je prerekal 1829 delavkam in delavcem, ki so bili
od začetka stečaja zaposleni v teh hčerinskih družbah. Ti muraši so terjatve,
ki izvirajo do hčerinskih družb, prijavili tudi v stečaju nad krovno družbo
v višini okoli 13 milijonov evrov, od tega jih je Đorđević priznal le 173.000
evrov iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust. V tej zadevi od
začetka novembra 2010 poteka množična pravda na oddelku mariborskega
delovnega sodišča v Murski Soboti. Prvi šok so nekdanji muraši doživeli z
odločitvijo sodišča, da pri premestitvah v hčerinske družbe ni šlo za prenos
delavk in delavcev, ampak za novo zaposlitev v novi družbi, zato matična
Mura ni dolžna poplačati njihovih terjatev. Drugi šok je doživelo nekaj deset
tistih, ki jim je sodišče - po tem ko so na višjem sodišču izgubili pravdo za izplačilo prerekanih terjatev oziroma so bili te rešene v korist Murine krovne
družbe - začelo pošiljati obvestila, da morajo toženi stranki krovni družbi
Mura poravnati stroške postopka v višini 400 do 1000 evrov, odvisno od
višine zahtevka oziroma terjatve. (bž)
Upniki so v stečajnem postopku
prijavili za 175 milijonov evrov terjatev, od tega za 3,77 milijona prednostnih - v tej vsoti je zajet tudi skoraj
milijon evrov terjatev 224 bivših zaposlenih, ki izvirajo še iz neuspešne
prisilne poravnave in se štejejo kot
strošek stečajnega postopka, čeprav
jih je eden od bivših direktorjev Konstruktorja v stečajnem postopku celo
poskušal prerekati. Po mnenju direktorja Bonitetne hiše Si.skupina Boruta
Trebšeta konec stečaja ne bi smel pomeniti konec upanja za delavce. Prav
pravnomočni sklep o zaključku stečaja bi lahko bil osnova za odškodninske tožbe upnikov. Sam meni, da bi
prav v vsakem stečaju lahko našli detajle, s katerimi bi lahko dokazali, da
so uprava in nadzorniki s prepozno
odločitvijo za stečaj krivi, da je bilo v
stečajni masi manj sredstev. "Zmeraj bi
se dalo ugotoviti, kdo in kaj je naredil
narobe, kar je podlaga za odškodninsko tožbo. Delavci so po navadi največje žrtve, saj ostanejo brez rednih
dohodkov. Sploh starejši so na udaru,
ko z mizernimi socialnimi transferji
ostanejo na zavodu za zaposlovanje.
Žal pa res sodne prakse na tem področju v Sloveniji še ni," je dejal Trebše.
Sam je pred časom delavce nekdanjega konjiškega podjetja Konus (ti so bili
sicer v stečaju bili skoraj 60-odstotno
poplačani, saj podjetje na primer ločitvenih upnikov sploh ni imelo) pozval,
naj se odločijo za tožbo. "A to je majhen
kraj, direktorjev vpliv ostaja močan.
Tako se je naš načrt zelo hitro razvedelo. Določeni so nam razkrili, da jih
kličejo posameznik in prepričujejo,
da jih skušamo ogoljufati. Tudi direktorjev odvetnik nas je klical, češ, kaj
se gremo. Malo so se očitno ustrašili,
a delavci so se še bolj in se na koncu za
skupinsko tožbo niso odločili."
Direktor Cetisa kupil štiri odstotke podjetja
Maribor, mesto navdiha
Kaj Maribor ponuja in zakaj je Maribor mesto navdiha? Knjiga je posveèena
mestu, okolici (Pohorju), EPK-ju in je prva knjiga o Mariboru s fotografijami Trga
Leona Štuklja. Izberete lahko slovensko-angleško ali slovensko-nemško
razlièico.
Naroèniki Veèera lahko knjigo naroèite po telefonu 02 23 53 326
in 02 23 53 356 ali po e-pošti [email protected] Knjigo vam
bo prinesel raznašalec domov, plaèate s položnico za Veèer.
http://trgovina.vecer.com
Celjsko tiskarsko podjetje Cetis je lani
sprva prek Cetis Grafa, ki je v 100-odstotni lasti Cetisa, nato pa prek Gorenjskega tiska po prevzemu družbe
dobilo novega večinskega lastnika.
Gorenjski tisk, katerega polovična lastnika sta prek svojih podjetij Marko
Mohar in Matjaž Satler, je trenutno
še 58,35-odstotni lastnik Cetisa, saj je
njegovemu direktorju Romanu Žnidariču oziroma podjetju Žnidariča
(mariborski družbi Optimus Naložbe)
odprodal štiri odstotke delnic Cetisa.
Žnidarič je, verjetno prav za ta namen,
Optimus Naložbe s sedežem v Ulici
Vita Kraigherja 12 v Mariboru ustanovil 25. marca letos. Na Ljubljanski
borzi so štirje odstotki Cetisa vredni
160 tisoč evrov, knjigovodsko pa je
vrednost tega deleža 1,25 milijona
evrov. Predlani so v Cetisu imeli 29,7
milijona evrov prihodkov in 930 tisoč
evrov čistega dobička, lanskoletni tri-
Leta 2010 so bili na ogledu Cetisa tudi predstavniki indijske vlade. (Sherpa)
četrtletni rezultati pa nakazujejo, da je
bilo lani vsaj za polovico več dobička,
precej višji pa so bili tudi Cetisovi prihodki. Ob lanskoletni prevzemni ponudbi sta iz lastništva Cetisa izstopila
dva Infondova vzajemna sklada, ki sta
bila 15,15-odstotna lastnika Cetisa, iz
lastništva je z 0,27 odstotka delnic izstopil še kranjski Merkur. Pomembni
lastniki Cetisa pa ostajajo še državna Kad in Sod s 15,28 odstotka delnic
Cetisa, Kovinoplastika Lož (9,33), Triglav Naložbe (6,02), v 100-odstotni
lasti Zavarovalnice Triglav, ter NFD
Holding z 1,75 odstotka vseh Cetisovih
delnic. Romana Žnidariča smo včeraj
prosili za komentar nakupa omenjenih delnic, ali je v tem videl dobro naložbo ali gre za pomoč večinskemu
lastniku in kolikšna je bila kupnina, a
do sklepa redakcije njegovega odgovora nismo dočakali. (dt)

Similar documents