PowerPoint predstavitev

Comments

Transcription

PowerPoint predstavitev
Ekološko kmetijstvo varuje
okolje
Modul 3
Martina in Franci Bavec
Health-Care Nachhaltige Ernährung
Ekološko kmetijstvo
1. Visoko kakovostna hrana
2. Zagotavlja boljši življenjski prostor
3. Manjši izpusti toplogrednih plinov in manjši okoljski odtis
4. Rodovitna tla
5. Varuje pitno vodo
6. Povečuje biološko raznolikost
7. Živalim prijazna reja
8. Živila brez prisotnosti gensko spremenjenih snovi
9. Zdrave rastline – zdrave živali – zdravi ljudje
10. Hohe Lebensmittelsicherheit durch Bio-Kontrollsystem
Ekološko /
kmetijstvo
konvencionalno
kmetijstvo
RAZLIKE
KOLOBAR
GNOJENJE
BOLEZNI
ŠKODLJIVCI
PLEVELI
SEMENA
REJA ŽIVALI
26
Ekološko kmetijstvo
ALI TUDI JEŠ
KORENJE Z NADETO
MASKO?! / ISST DU
AUCH KAROTTE
MIT MASKE?!
Biološka raznovrstnost
Je lahko določena na treh nivojih:
• genetska raznovrstnost – vključuje
raznolikost posameznikov znotraj
posamezne vrste (npr. paprike različnih
barv in oblik);
• vrstna raznovrstnost – zajema vse na
Zemlji živeče vrste živih bitij, ki jih je med
15-40 milijonov vrst (bakterij, glive,
rastline in živali);
• raznolikost ekosistemov – so različna
življenjska okolja od mokrišč, puščav, njiv,
travnikov, sadovnjakov, vinogradov,
gozdov, rek, morij, oceanov do številnih
drugih bioloških združb, ki so v povezavi
druga z drugo in z neživim okoljem
Biološka raznovrstnost
Velike površine posejane s
samo eno rastlinsko vrsto!
Več rastlinskih vrst hkrati na
eni njivi !
Kolobar
Konvencionalna
pridelava
1. leto: koruza
Ekološka
pridelava
1. leto: detelja
2. leto: detelja
2. leto: koruza
3. leto: pšenica + ajda
3. leto: koruza
4. leto: krompir + pira
4. leto: pšenica
5. leto: pira + podsevek
detelje
1. leto: paradižnik
2. leto: paradižnik
3. leto: paprika
4. leto: jajčevec
1. leto: detelja
2. leto: detelja
3. leto: paradižnik
4. leto: zelje + solata
5. leto: korenček + por
Raznovrstnost rastlin in živali na
ekološki kmetiji
pira
ajda
oljne buče
združena pridelava
(zelje + solata)
Avtohtone in udomačene
sorte / pasme?
Raznovrstnost v pokrajini
Vpliv ekološkega kmetijstva na
proučevane kazalnike
Živalske vrste
Pozitiven
Negativen
Različen oz.
brez vpliva
Ptice
7
Sesalci
2
Metulji
1
1
Pajki
7
3
Deževniki
7
2
4
13
5
3
7
1
2
Hrošči
Ostali členonožci
Rastline - biodiverziteta
2
13
2
Talni mikroorganizmi
9
8
Skupno
66
8
25
Rodovitnost tal
Rodovitnost tal lahko opišemo
kot zmožnost tal za rast in
razvoj zdravih rastlin.
Opredelimo jo lahko s
fizikalnimi, kemičnimi in
biološkimi pokazatelji.
Zdrave živali
Zdrave
rastline
Zdravi ljudje
Zdrava
rodovitna tla
ZANIMIVOSTI*
 Da pridemo do enega centimetra rodovitnih tal, ki so primerna
za pridelavo rastlin, je potrebno od 300 do 800 let.
 V pesti tal živi v povprečju toliko organizmov, kot je ljudi na
Zemlji.
dovolj organske
snovi, humusa,
kalcija, fosforja
pester
kolobar
TLA so
ne preveč kisla
RODOVITNA,
reakcija tal
če so
(pH 6,5 – 7,5)
izpolnjeni
možnosti za naslednji
delovanje pogoji:
bakterij
dovolj
velika
biološka
aktivnost
(živi svet
v tleh)
dobra struktura,
zračnost in sposobnost
zadrževanja vlage
dobra
prekoreninjenost
tal
Živi svet tal - deževniki
• Deževniki so eden izmed
pokazateljev živega sveta v
tleh in rodovitnosti tal
• Prehranjujejo se z
odmrlimi rastlinskimi
ostanki, ki jih izločijo kot
“glistino” – odlično gnojilo
• Globinsko zračijo tla, jih
rahljajo.
• Predstavljajo 10-12%
živega svata tal.
Deževniki kot kazalniki rodovitnosti
tal – kako jih lahko preštejemo?
Uporaba raztopine
ali
Izkop jame 0,5 m x 0,5
gorčice – nalijemo
m do globine oranja
v kovinski okvir in
počakamo
Preštejemo in
stehtamo deževnike
Preračunamo število
in maso deževnikov
na 1 ha površine
Deževniki – primerjava števila in
mase med konvencionalno in
ekološko pridelavo
Način
kmetijske
pridelave
Število
deževnikov na
1 ha
Indeks
(%)
1. 010.000
155
650.000
100
Masa
deževnikov
(v kg/ha)
Indeks
(%)
Ekološki
500
312
Konvencionalni
160
100
Ekološki
Konvencionalni
Način
kmetijske
pridelave
Struktura tal
Struktura tal je povezovanje delcev tal (glina, melj, pesek, organska
snov skupaj z živimo organizmi tal) v skupke ali strukturne agregate.
Za dober vznik rastlin so najboljši
grudičasti in mrvičasti strukturni
agregati, saj omogočajo tudi
dobro zračnost tal in talni delci se
po padavinah ne zlepijo in ne
tvorijo skorje.
Taki strukturni agregati so stabilni.
Stabilnost strukturnih agregatov
Obstojnost oz. stabilnost strukturnih agregatov je pomemben
podatek, tesno povezan s propustnostjo tal za vodo, zaskorjevanjem
površine tal,…
Stabilnost
strukturnih agregatov
.
lahko preprosto preskusimo tudi v
petrijevkah.
Če strukturni agregati razpadejo v
prvem dežju, tla niso več porozna in
ne prepuščajo vode v globino.
Stabilnost strukturnih agregatov na
ekološki (levo) in konvencionalni
(desno) pridelavi
Okoljski odtis
• je orodje za merjenje in
odločanje pri izračunavanju,
kolikšna površina zemlje in voda
je potrebnih za nastanek
naravnih virov, ki jih človeška
populacija porabi,
• meri se v globalnih hektarjih
(gha),
• okoljski odtis je za 25% presegel
biološko zmogljivost planeta.
Okoljski odtis pridelave pšenice
1 ha
konvencionalne
pridelave
pšenice zasede
85 gha,
ekološka
pridelava pa
8,5 x manj!
Okoljski odtis ekoloških pridelkov je
manjši!
Koliko gha je potrebnih za pridelavo 1 t pridelka?
(= okoljska učinkovitost kmetijske pridelave)
Pridelek
Konvencional
na pridelava
(gha/1 t)
Ekološka
pridelava v
(gha/1 t)
Večkratnik
Vir
Pšenica
20,0
4,1
5x
1
Pira
27,0
4,2
6,4 x
1
Jabolka
5
2,5
2x
2
Goveje meso
50
12
4x
2
Ekološko kmetijstvo varuje
podtalnico
Zakaj?
 Ker se na ekoloških kmetijah ne uporablja herbicidov in drugih
kemično sintetičnih pesticidov.
 Ker se ne uporablja lahko topnih mineralnih gnojil – zlasti
dušikova povzročajo prisotnost nitratov v podtalnici!
Ekološka pridelava
Konvencionalna
pridelava
Izprani nitrati po spravilu
pridelka poljščin (kg N/ha)
22
60
Vsebnost nitratov v vodi, ki je
stekla skozi talni profil (mg/l)
29
92
Ekološko kmetijstvo varuje okolje
- zaključki
1.
2.
3.
4.
Manjši okoljski odtis
Večja pestrost na kmetiji, na njivi, vrtu, v tleh,….
Večja rodovitnost tal
Varuje podtalnico
Pridelujmo ekološko tudi na
domačem vrtu!