POSLOVNO POROČILO

Transcription

POSLOVNO POROČILO

Spes Amor Libertas
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA
POSLOVNO POROČILO
2011
mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc., v. d. direktorice
Bogdan Tušar, univ. dipl. prav., vodja splošnega sektorja
Majda Pirih, univ. dipl. ekon., vodja finančnega sektorja
Idrija, februar 2012
1
A. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA OD AZILA PREKO POLIVALENTNE
PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO REFERENČNEGA CENTRA ZA
PSIHIATRIJO ZA JUŽNO IN SEVERNO PRIMORSKO TER NOTRANJSKO
I.
OSNOVNA
IZHODIŠČA
ZA
NAČRTOVANJE
PROGRAMA DUŠEVNEGA ZDRAVJA
NACIONALNEGA
1. Celovito in integrirano sodelovanje vseh politik namesto psihiatrilizacije družbenih
pojavov in problemov
Duševna bolezen je bolezen kot vsaka druga.
Z neprimerno drugačno obravnavo oseb z duševnimi boleznimi, ki jo zapletamo v
nepregledne, časovno neizvedljive postopke, in z nadzorovanjem, omejujemo profesijam
avtonomijo, ustvarjamo pogoje za dodatno stigmatizacijo, pri čemer pravice duševno
bolnih prej kršimo kot varujemo.
Tudi s psihiatrilizacijo družbenih pojavov in problemov smo razbili celovito obravnavo
oseb z duševnimi motnjami in jim otežili socialno integracijo.
Alternativa enemu in drugemu pristopu so politike (gospodarska, izobraževalna,
zaposlovalna, zdravstvena, socialna, kulturna in druge), ki, vsaka iz svojega zornega kota,
vendar celovito, razvijajo take pogoje dela in življenja, ki bi, namesto izključevanja
posameznih skupin prebivalstva, omogočala njihovo integracijo. V tem smislu je tudi
potrebno postaviti zastopnika pacientovih pravic na začetek procesa (v skupnost) z
aktivno vlogo, tako v preventivi, kot tudi v zgodnjem odkrivanju in spoznavanju znakov
bolezni, v procesu zdravljenja in psihosocialni rehabilitaciji, in ne, kot je to danes, ko igra
le vlogo nadzornika v procesu zdravljenja oseb, ki so hospitalizirane proti volji.
2. Avtonomna vloga oseb z duševno motnjo namesto paternalističnega odnosa
Pretirani psihiatrilizaciji hodi ob boku tudi paternalističen odnos do posameznih skupin
(posledično tudi do institucionalnega reševanja problemov), namesto, da bi bila v središču
dogajanja avtonomna oseba, ki je avtonomna zato, ker smo (so) jo naučili loviti ribe, zna
in zmore sprejemati odločitve in zna biti zato tudi odgovorna.. Graditi proces zdravljenja,
rehabilitacije in integracije na sintagmi ogroženosti, ne pa na odkrivanju in razvijanju
pozitivnih in zdravih točk v človeku, vodi v nezaupanje, predpisovanje, nadzorovanje in
institucionalno reševanje problemov. Proces stigmatizacije bolnega, bolezni, tudi služb za
duševno zdravje, se začne v primarnem okolju, v družini, v soseski, v službi, ko se
izogibamo poimenovanju bolezni, ko bolezen najprej skrivamo, nato odklanjamo
sodelovanje pri zdravljenju in rehabilitaciji (kdaj tudi zaradi strahu in nevednosti) in
nazadnje bolnega odložimo v inštitucijo (tudi tako, da mu v psihiatrični bolnišnici
priskrbimo stalno bivališče).
Duševno zdravje kot sestavni del celovitega zdravja izhaja iz avtonomnosti osebe s
težavami v duševnem zdravju in iz njene aktivne vloge. Brez razumevanja, sprejemanja,
sodelovanja njega oziroma nje ne more biti uspešnega zdravljenja in rehabilitacije. V tem
smislu je tudi potrebno opredeliti večjo vlogo tretjega sektorja – ne z vidika prevzemanja
vlog drugih profesij v procesu zdravljenja in rehabilitacije, ampak predvsem v
prevzemanju ključne vloge v procesih destigmatizacije, osveščanja in informiranja in
integrativne vloge v procesih resocializacije, oziroma preprečevanja izolacije duševno
bolnih.
2
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je novembra leta 2010 izdalo zloženko
Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kateri pacientu, ki je bil v
bolnišnico sprejet proti svoji volji, odvzame aktivno vlogo sodelovanja v procesu
zdravljenja in rehabilitacije in ga potisne na nivo opravilno nesposobne osebe. Citat:
» - Vključi se, kolikor sami želite. Lahko vas spremlja in podpira pri pogovorih z ljudmi,
ki odločajo o vaši oskrbi. Lahko govori namesto vas. Na vašo izrecno željo lahko
pogovore opravi tudi sam, brez vaše navzočnosti.
- Kadar nastopa v vašem imenu, ne sme storiti ali reči ničesar, kar se nista poprej
dogovorila. V najkrajšem času vas mora obvestiti o opravljenem pogovoru in
morebitnih dogovorih. Brez vašega dovoljenja se o vas ne sme pogovarjati.
- Ureja lahko samo tisto, kar ste mu naročili in za kar ste ga pisno pooblastili.
Kadarkoli pa lahko spremenite navodila ali umaknete pooblastila – ne glede na to, kaj
je zastopnik že ukrenil.«
Beseda, komunikacija, odnos zaupanja med pacientom in zdravnikom je v psihiatriji
edino, kar omogoča odkrivanje vzrokov bolezni in zdravljenje!
(Prikaz št. 1: Oseba s težavami v duševnem zdravju v pogojih ravnovesja med bolnišnično
in skupnostno psihiatrijo.)
3. Avtonomija profesij v celoviti bio-psiho-socio obravnavi namesto imperializma
posameznih strok
Bistvena značilnost vsake profesije je avtonomija, zato profesionalne samokontrole
ne more nadomestiti nadzor drugih profesij ali birokratska kontrola.
Zdravniško profesijo označuje monopol nad znanjem na določenem področju,
monopol nad profesionalno sodbo, oziroma strokovno ekspertizo, ki sta rezultat
vzpostavljenih odnosov med zdravniško profesijo in državo, zdravniki in uporabniki,
zdravniki in drugimi profesionalci – licenca, ki jo država podeli zdravniku, mu njemu
edinemu dovoljuje opravljanje zdravniške prakse, sprejemanje in odpuščanje
pacientov, postavljanje diagnoz, predpisovanje terapije, načinov, oblik, metod in
dolžine zdravljenja. Iz monopola nad določenim segmentom znanja in iz
humanističnega pristopa pri aplikaciji tega znanja kot dveh temeljnih karakteristik
profesije, izhaja še njena tretja, to je profesionalna avtonomija, ki pomeni, da je država
kot vir avtoritete zdravniški profesiji dodelila take profesionalne privilegije, da lahko
sama regulira kriterije vstopa v profesijo in izstopa iz nje, določa pogoje svojega dela
in dela drugih v zdravstvu, ki edina lahko kontrolira delo svojih članov.
Profesionalna avtonomija pomeni biti neodvisen, svoboden, samoregulatoren, izvajati
samokontrolo, pri čemer je osnova samoregulacije etika. Profesionalna samokontrola
(samokontrola, medsebojna kontrola, drugo mnenje, supervizija, konzultacija, notranji
strokovni, zunanji strokovni nadzor) mora ostati v rokah profesije, sicer o profesiji ne
moremo več govoriti.
Ostali akterji v zdravstvu: civilna družba, druge profesije, država in trg namreč lahko
izvajajo le posredno kontrolo, ki se nanaša na pogoje dela, standarde, norme,
zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev, zagotavljanje pogojev za večjo svobodo
pri izbiri zdravnika, bolnišnice, ambulante, metod in načinov zdravljenja. Deklaracijo
o poklicni avtonomiji zdravnikov, ki je nastala v okviru Evropskega foruma
zdravniških združenj in svetovne zdravstvene organizacije in katere osnovni namen je
zaščita bolnika, pravi, da je zdravnikova glavna dolžnost oskrba bolnikov –
preventiva, diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija, pri čemer mora imeti zdravnik v
vseh fazah zagotovljeno brezpogojno poklicno avtonomijo. Poklicna avtonomija
namreč ščiti (in ne ogroža) bolnika, ker vsak posamezni zdravnik sprejme odgovornost
3
za kakovost svojega dela; oskrba bolnikov pa je ogrožena vselej, kadar je ogrožena
avtonomija zdravnikov.
Profesionalno nedopustna in ustavno sporna pa je vloga zastopnika pravic oseb na
področju duševnega zdravja v odnosu med pacientom in zdravnikom: »Vse, kar
zastopniku poveste je zaupno. Drugim (zdravnikom, osebju, svojcem) lahko pove le
tisto, kar mu dovolite in naročite. Vam pa mora povedati vse, kar so mu o vas povedali
drugi.« Morda si je potrebno to vlogo zamisliti v operacijski dvorani, da bi bolje videli
njene razsežnosti v vseh vidikih drastične podobe?
(Prikaz št. 2: Avtonomija profesije je pogoj za pacientove pravice.)
4. Ravnovesje med hospitalno in skupnostno psihiatrijo namesto izključevanja
Zdravljenje in psihosocialno rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju je
potrebno načrtovati kot celovit (ne segmentiran), nepretrgan proces, ki se odvija v
hospitalu in v skupnosti, v katerem stroke sodelujejo, in se ne izločajo, v katerem je oseba
s težavami v duševnem zdravju avtonomna, in skupaj s svojci vključena v zdravljenje in
procese rehabilitacije.
Največji problem namreč niso psihiatrične bolnišnice, ki so se modernizirale,
profesionalizirale, humanizirale, skrajšale ležalne dobe, se decentralizirale (ambulante,
dispanzerji, dnevni hospital, oskrba na domu), največji problemi so problem
stigmatizacije, problem pomanjkanja služb za duševno zdravje v skupnosti, problem
segmentiranega, pretrganega procesa zdravljenja in rehabilitacije ter posledično problem
(ne)integracije osebe z duševno motnjo v skupnost.
Glede oblikovanja mreže služb za duševno zdravje predlagamo:
a) Temeljni poudarek mora biti na preventivnih programih in programih
antistigmatizacije.
b) Okrepijo se službe na primarnem nivoju, predvsem naj se ponovno uvede dispanzerski
način dela.
c) Oblikujejo se regijski multidisciplinarni timi za psihiatrično obravnavo v skupnosti.
d) V večjih urbanih centrih, predvsem tistih, ki so oddaljeni od psihiatričnih bolnišnic, se
ustanovijo dnevni hospitali (za Primorsko v Kopru in Novi Gorici).
e) Predvsem v ruralnem okolju se razvija obravnava v skupnosti, pri čemer se obravnava
in nadzorovana obravnava v skupnosti združita, ker ni razlogov za neenoten pristop k
isti populaciji.
f) Novih psihiatričnih postelj se ne zagotavlja, celo več, sedanje bolnišnice bodo s
širitvijo služb v skupnosti posteljni fond zmanjševale, oziroma ga bodo
prestrukturirale.
Tak pristop, ki temelji na obravnavi v skupnosti kot logičnem nadaljevanju hospitalnega
zdravljenja omogoča ravnovesje med hospitalno in izvenhospitalno psihiatrijo, celovito,
kontinuirano obravnavo osebe s težavami v duševnem zdravju, profesionalno porazdelitev
vlog in aktivne udeležence v procesih zdravljenja in rehabilitacije.
(Glej sliko št.3: Mreženje služb za duševno zdravje.)
4
Prikaz št. 1: OSEBA S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V POGOJIH RAVNOVESJA MED BOLNIŠNIČNO IN SKUPNOSTNO PSIHIATRIJO
POGOJI ZA KAKOVOST
STORITEV
USMERITEV V RAZVOJ DEJAVNOSTI
(KADRI, MATERIALNA OSNOVA)
OSEBA S TEŽAVAMI
V DUŠEVNEM ZDRAVJU
KAKOVOST STORITEV
USMERJENOST V ZAŠČITO PRAVIC
UPORABNIKOV, STROKOVNE IN
POSLOVNE AVTONOMIJE
RAVNOVESJE MED POSAMEZNIKOM
IN OKOLJEM
POGOJI ZA KAKOVOST
STORITEV
MENEDŽMENT, ZAVAROVALNICE:
STRATEGIJA , POSLOVNI NAČRTI
USMERJENOST V LJUDI
USMERJENOST V LJUDI
SLUŽBE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE, STROKE, STROKOVNA ZDRUŽENJA: PROGRAM PREVENTIVE IN
DESTIGMATIZACIJE, PROGRAM PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE, PROGRAM ZDRAVLJENJA
DRŽAVA, ZAVAROVALNICE:
STRATEGIJA, REGULACIJA DEJAVNOSTI, POGOJI ZA DELO
CIVILNA DRUŽBA (DRUŽINA, PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE, SKUPINE SAMOPOMOČI, ZAGOVORNIKI –
ZASTOPNIKI): PROGRAM PREVENTIVE, PROGRAM PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE
Avtorica: mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc.
5
Prikaz št. 2: AVTONOMIJA PROFESIJE JE POGOJ ZA PACIENTOVE PRAVICE
KONTROLA CIVILNE
DRUŽBE
PROFESIONALNA
SAMOKONTROLA
PROFESIONALIZACIJA
SOCIALIZACIJA
AVTONOMIJA
ZDRAVNIŠKE PROFESIJE
(DE)PROFESIONALIZACIJA
POLITIZACIJA
KOMERCIALIZACIJA
KONTROLA
DRUGIH PROFESIJ
KONTROLA DRŽAVE
KONTROLA TRGA
RAVNOTEŽJE MED PROFESIONALNO SAMOKONTROLO IN ZUNANJO
KONTROLO ZDRAVNIKOV
SUBJEKTI
SUBJEKTI SO
PROFESIONALCI
KONTROLA
CIVILNE DRUŽBE
-Samokontrola
-Interna strokovna
KONTROLA
DRŽAVE
kontrola
-Drugo mnenje
-Konzilij
-Supervizija
-Zdravniška zbornica
-Zdravniško društvo
KONTROLA
TRGA
KONTROLA
DRUGIH PROFESIJ
- Atomiziran porabnik
- Organizirani uporabniki
- Zastopnik (zagovornik)
- Zavarovalnice
- Mediji
- Varuh človekovih pravic
- Delodajalci
- Lokalne skupnosti
- Zakonodajna
- Izvršna
- Sodna
- Zavarovalnice
- Proizvajalci medicinske
opreme in zdravil
- Uporabniki
- Pravniki
- Sociologi
- Socialni delavci
- Druge profesije
6
7
II.
OD AZILA PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO
REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO NA OBMOČJU JUŽNE IN
SEVERNE PRIMORSKE TER NOTRANJSKE – KAKO DOSEČI
RAVNOVESJE MED HOSPITALNO IN SKUPNOSTNO PSIHIATRIJO
1. Nekateri podatki iz osebne izkaznice Psihiatrične bolnišnice Idrija
Ime: Javni zdravstveni zavod Psihiatrična bolnišnica Idrija.
Sedež: Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija.
Matična številka: 5053668.
Davčna številka: 73393789.
Šifra uporabnika: 86.100.
Številka transakcijskega računa: 01100-6030276924.
Telefon: 05/37-34-400, fax.: 05/37-73-651.
Spletna stran: www.pb-idrija.si.
Ustanovitelj: Republika Slovenija.
Letnica rojstva: 1957, letos 55 let.
Poreklo: Italijanska kasarna, največja ob takratni italijanski vzhodni meji s staro
Jugoslavijo, zgrajena v obdobju 1928 – 1933 za 4.000 vojakov.
Lastnina: Državna, pred lastninjenjem 1991. leta družbena.
Organizacijska oblika: Javni zavod, pred sprejetjem Zakona o zavodih 1991. leta,
delovna organizacija.
Gravitacijsko območje: 308.000 prebivalcev Severne in Južne Primorske, Idrijsko
Cerkljanske in Notranjske regije. Idrijska bolnišnica ima, glede na podatke o stopnji
hospitalizacije, najbolj strukturirano, pa vendarle izjemno stabilno gravitacijsko območje
v slovenski psihiatriji. 44,6% pacientov je iz območja Južne Primorske, 33,3% iz območja
Severne Primorske, 20,7% iz Ljubljanske regije, 1,4% iz drugih območij države in iz
tujine.
Standard: Pred letom 1994 šest, sedem, do deset posteljne sobe, od leta 1997 dalje sobe s
štirimi, dvema ali eno samo posteljo, kar je izjemno visok standard.
Zmogljivosti: V začetku 450 postelj, danes po 54 letih v povprečju dnevno zasedenih 180
(od 200) postelj; je druga največja psihiatrična bolnišnica. PB Idrija je med vsemi
psihiatričnimi bolnišnicami najbolj zmanjšala fizični obseg postelj (za 60%).
Število zdravljenih oseb v hospitalni dejavnosti: 1.633, od tega 34 oseb v neakutni
obravnavi (1.803 dni), 86 oseb v dnevni obravnavi. PB Idrija opravi 16,6% celotnega
psihiatričnega hospitalnega programa in 20% neakutne obravnave v psihiatriji.
Ležalna doba: Ob nastanku 365 dni, pred 30 leti še 67 dni, lani 37 dni, oziroma, če
upoštevamo samo akutno obravnavo 35,7 dni. Na eni postelji se na leto v povprečju zvrsti
9,4 bolnikov oz. bolnic. PB Idrija je med vsemi psihiatričnimi bolnišnicami najbolj
znižala ležalno dobo – v zadnjih 30 letih za 45% (47%); najbolj, za 10% (13%), v zadnjih
treh letih.
Psihiatrično zdravljenje v skupnosti: V letu 2010 je imela PB Idrija v programu
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti 78 pacientov in pacientk (44 plačanih).
Doseženo število točk v izvenbolnišnični dejavnosti: 138.970 (26% več kot leto prej).
Obiskov v tej dejavnosti je bilo 8.492 (na obisk je bilo doseženih 16,4 točk). PB Idrija
opravi 9% izvenbolnišničnih storitev, ki jih izvajajo psihiatrične bolnišnice.
Zaposleni: 203 (v povprečju starih 40,6 let z 18,6 let delovne dobe), čiščenje in pranje
pogodbeno preneseno na zasebnike. Z nadpovprečnim vlaganjem v človeški kapital in s
privatizacijo navedenih nemedicinskih dejavnosti je PB Idrija dosegla za kliniko najboljšo
izobrazbeno raven zaposlenih, najboljše razmerje med zdravstvenimi in nezdravstvenimi
8
delavci v prid prvih in za kliniko najboljše razmerje med pacienti in zaposlenimi. PB
Idrija ima 15,2% vseh zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah.
Letni proračun: 8,237 mio EUR. Po celotnih prihodkih je na 19. mestu med 26
slovenskimi bolnišnicami in na drugem med psihiatričnimi bolnišnicami. Delež prihodkov
PB Idrija v prihodkih psihiatričnih bolnišnic je 15,3%.
Materialna osnova: V obdobju od 1994 do 2011 je Psihiatrična bolnišnica Idrija
nadpovprečno vlagala v materialno osnovo in to kljub nižjim in kasneje enakim cenam
storitev. Celovito je prenovila oba bolniška objekta (220 postelj), bolnišnično lekarno, 30
let staro kotlovnico, centralno bolnišnično kuhinjo, funkcionalni objekt z aktivacijsko
terapijo, dnevnim hospitalom, učno bazo, jedilnicami in upravnimi prostori, biokemični
laboratorij in psihiatrični dispanzer. Intenzivno smo pričeli posodabljati arhiv,
informacijski sistem in sistem varovanja. Skupna vlaganja bolnišnice in Ministrstva za
zdravje v sedemnajstih letih presegajo devet milijonov € (18% več kot celoletni proračun
bolnišnice), pri čemer je udeležba bolnišnice 69,4%, države pa 30,6%. Naša bolnišnica je
med tistimi slovenskimi bolnišnicami, ki so najbolj povečale vrednost državnega
premoženja.
2. Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija
Psihiatrični bolnišnici Idrija, ki je pred več kot 55 leti nastala kot azil, je bila ob rojstvu
namesto krivulje predpisana dokaj ravna življenjska črta. »Ležalna doba« 450 bolnikov in
bolnic (najmanj 10 v sobi) je štela skoraj 365 dni. Osnovna naloga zaposlenega osebja z
enim zdravnikom in eno višjo medicinsko sestro je bila varovanje bolnikov (ali morda
varovanje družbe pred njimi?), ne pa obnavljanje možnosti igranja vlog zunaj. Integracija
je temeljila na moči institucije.
Mladi domači zdravniki s prim. dr. Jožetom Felcem, dr. Ano Koc in dr. Marijo Zupančič
na čelu so se sredi šestdesetih let pridružili »očetu« psihiatrije na Idrijskem dr. Milanu
Miklavčiču in zanesli v bolnišnico ambicije in znanje, s katerimi so azil pričeli spreminjati
in spremenili v polivalentno psihiatrično bolnišnico za Severno in Južno Primorsko ter del
Notranjske in predvideno ravno črto izbočili v krivuljo. Integracijo, ki je temeljila na moči
institucije, je nadomestila integracija, ki izhaja iz moči stroke. Ohranjanje vlog za
življenje zunaj krajša ležalno dobo in podaljšuje čas do ponovnih hospitalizacij. Stroka je
v tem obdobju prehitela pogoje dela in bivanja v bolnišnici do te mere, da je bolnišnici
grozila bodisi ukinitev bodisi vrnitev nazaj v prvotno stanje azila.
Nova sinergija (podjetizacija) je s povečanim vlaganjem v intelektualni in materialni
kapital bolnišnice ponovno potisnila navzgor v azil drsečo krivuljo. Z enim najboljših
standardov v Evropi (1 – 4 postelje v sobi), z drugo najboljšo kadrovsko zasedenostjo v
slovenski psihiatriji (za kliniko) smo uspeli skrajšati hospitalizacije na povprečno 37 dni
in fizični obseg dnevne zasedenosti na 180 postelj, kar je pomemben kazalec kakovostnih
sprememb v psihiatriji. Z integracijo, ki temelji na moči stroke in poslovne funkcije,
smo bolnikom zagotovili človeka vredne pogoje zdravljenja in bivanja v bolnišnici in
ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj stroke.
Za procese resocializacije psihiatričnega bolnika pa so poleg sprememb znotraj bolnišnice
pomembne vse tiste priložnosti in možnosti zunaj nje, ki omogočajo čimhitrejšo, varnejšo
in popolnejšo vrnitev v »normalno življenje« preko ambulant, dispanzerjev, oblik
skupnostne skrbi, kot so dnevni rehabilitacijski centri, dnevni hospitali, stanovanjske
9
skupnosti, skupine za samopomoč, združenja oseb s težavami v duševnem zdravju in
njihovih svojcev, ki se vsi skupaj integrirajo v program skupnostne psihiatrije kot
bistvenega sestavnega dela celovitega procesa zdravljenja, rehabilitacije in resocializacije
ljudi s težavami v duševnem zdravju. Podjetizacija v smislu povečevanja vrednosti
intelektualnega in materialnega kapitala, privatizacija predvsem nemedicinskih dejavnosti
v bolnišnici, decentralizacija dejavnosti v okolja, kjer bolniki delajo in živijo,
deinstitucionalizacija, integracija, ki temelji na sodelovanju strokovne in poslovodne
funkcije, na povezovanju različnih strok za celostno bio psiho in socio obravnavo
bolnika ter na vključevanju civilne družbe predvsem v procese psihosocialne
rehabilitacije, so tisti dejavniki, ki Psihiatrično bolnišnico Idrija opredeljujejo kot
referenčni center za psihiatrijo na sekundarni ravni, in, ki bodo njeno življenjsko krivuljo
še naprej vzdrževali v izbočeni obliki.
(Glej prikaz št. 4: Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija, po Ichaku Adizesu – pot
doseganja ravnovesja s skupnostno psihiatrijo)
10
Prikaz št. 4: Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija (po Ichaku Adizesu) - pot doseganja ravnovesja s skupnostno psihiatrijo
2011
180 postelj
37 dni
86 dnevnih primerov
44 primerov v skupnosti
11
3. Osnovne vrednote, ki smo jih oblikovali v idrijski psihiatrični bolnišnici
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
usmerjenost k človeku: celostna obravnava bolnika v vseh razsežnostih bio-psihosocio bitja, vključevanje svojcev in sodelavcev v terapevtske procese, spoštovanje
pravic bolnikov, še posebej pravice do osebne integritete, kar je še posebej
pomembno v času, ki še ni odvrgel stigme, je pa sam ožigosan s finančno in
gospodarsko krizo, ohranjanje bolnikovih vlog za čimhitrejšo in čimbolj celovito
vključitev nazaj v življenjsko in delovno okolje, priznanje pravice do socialne
vključenosti;
doseganje ravnovesja med hospitalno in skupnostno psihiatrijo;
samostojnost in povezanost bolnišnice;
spoznanje, da nimata vrednosti le materialni in finančni kapital, ampak tudi
intelektualni, socialni in moralni kapital;
enaka možnost dostopa do storitev bolnišnice, še posebej ne glede na značaj bolezni
in stroške zdravljenja; preprečevanje še dodatne marginalizacije duševnega bolnika;
strokovna in poslovna avtonomija;
ločenost in hkratna soodvisnost strokovne in poslovne funkcije, spoznanje, da
bolnišnica potrebuje obe kulturi – profesionalno, ki je usmerjena v bolnika in profesijo
in organizacijsko, ki je usmerjena v razvoj bolnišnice;
vlaganje v razvoj človeških virov – samo višji nivo znanja, boljša izobrazbena
struktura in nižanje števila bolnikov na zaposlenega lahko nadomestijo drago
diagnostično in terapevtsko opremo, ki jo ima na razpolago druga medicina;
spoštovanje in razvijanje uveljavljenih sodobnih metod, načinov in standardov
dela ter dobre prakse;
pripadnost stroki, skupinskemu delu, samokontrola, kolegialna kontrola,
spoštovanje načel strokovne etike;
zavedanje o potrebnosti in sodelovanju vseh profesij in poklicev na vseh nivojih;
podjetniški način upravljanja javne lastnine in javnih sredstev s ciljem
kontinuiranega izboljševanja materialne osnove bolnišnice; ob nižji ali isti ceni
storitev smo dosegli boljši standard in višjo kadrovsko rast;
oblikovanje odnosa do lastnine kot kolektivne dobrine;
spoštovanje načel poslovne etike, oblikovanje partnerskih odnosov z dobavitelji in
pogodbenimi izvajalci, saj jih izbiramo na osnovi referenc.
4. Gravitacijsko območje PBI in preskrbljenost s službami za duševno zdravje
Sedež Psihiatrične bolnišnice Idrija je v Ljubljanski regiji, kjer sklepa pogodbe o izvajanju
zdravstvenih storitev, toda dejansko je matična bolnišnica za območje Južne Primorske
(Koprske, Obalno Kraške), Severno Primorske (Goriške), Notranjske (dela Ljubljanske)
in Idrijsko – Cerkljanske regije z okrog 308.000 prebivalci. Ustanoviteljica bolnišnice –
Republika Slovenija - je gravitacijsko območje bolnišnice določila v 1. členu Odloka o
preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod (Vlada RS, št. 51102/93-10/1-S z dne 12.1.1993), območje pa je določeno tudi v 10. členu Statuta Javnega
zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija (Svet zavoda 9.11.1993, soglasje
Vlade RS dne 1.2.1994). Poleg formalnega argumenta, da je PB Idrija zdravstveni zavod v
javni mreži tudi v Koprski (Južni Primorski, Obalno Kraški) in Goriški (Severno
Primorski) regiji, govori o pokrivanju regij tudi vsebinsko dejstvo, da kar 44,6%
hospitaliziranih pacientov in pacientk prihaja iz prve regije in 33,3% iz druge regije, le
20,7% pacientov je iz Notranjske oziroma Ljubljanske regije, 1,4% pa iz drugih območij.
12
(Prikaz št. 5: Zemljevid, Psihiatrična bolnišnica Idrija v mreži služb za duševno zdravje
na njenem gravitacijskem območju.)
Bolnišnica je na svojem gravitacijskem območju nosilka razvoja psihiatrije in učna baza
za vse profesije in poklice, ki se zaposlujejo v psihiatrični dejavnosti. Do danes je med
drugim specializirala že 39 psihiatrov (razen treh vse iz svojih sredstev), od katerih jih je
16 v delovnem razmerju v bolnišnici, kar 8 pa jih dela na Koprskem ali Goriškem. V
lanskem letu je PB na svojem gravitacijskem območju odprla nove ambulante:
psihiatrično ambulanto v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo v Postojni in v ZD
Logatec, ambulanto kliničnega psihologa, ki deluje v Zavodu Celjenje v Kopru, v zasebni
psihiatrični ambulanti Superego v Postojni, v ZD Logatec in Bolnišnici za ženske bolezni
in porodništvo Postojna. Ambulanto kliničnega psihologa, ki deluje vse dni v tednu, pa
ima bolnišnica v okviru svojega dispanzerja v Idriji in v okviru svojega programa
dnevnega hospitala v bolnišnici. Če k izvenbolnišnični dejavnosti dodamo še sorazmeren
del hospitalnih psihiatrov, potem o relativni podhranjenosti Primorske v primerjavi z
drugimi območji Slovenije ne moremo govoriti. Seveda pa ostaja problem slovenske
podhranjenosti v primerjavi z drugimi državami EU.
(Prikaz št. 6: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z izvenhospitalno psihiatrično
dejavnostjo.)
(Prikaz št. 7: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z zdravstvenimi zavodi na primarni in
sekundarni ravni.)
(Prikaz št. 8: Zemljevid Primorske in pokritost z domsko oskrbo starejših in storitvami
CSD.)
(Prikaz št. 9: Zemljevid Primorske in pokritost s storitvami nevladnih organizacij.)
5. Koncept Skupnostne psihiatrije na gravitacijskem območju Psihiatrične bolnišnice
Idrija
V skladu z akcijskim načrtom razvoja skupnostne psihiatrije v Sloveniji bo PB Idrija na
svojem gravitacijskem območju ustanovila štiri multidisciplinarne time v skupnosti, in
sicer letos v Kopru in Postojni, prihodnje leto pa v Sežani in Novi Gorici.
a) Izhodišča za razvoj skupnostne psihiatrije
•
•
•
Enaka možnost dostopa do storitev preventive, odkrivanja, zdravljenja in
psihosocialne rehabilitacije na področju duševnega zdravja, ki temelji na procesih
deinstitucionalizacije in decentralizacije dejavnosti (služb za duševno zdravje) v
skupnost.
Aktivna (osrednja) vloga osebe z duševno motnjo v procesih destigmatizacije,
preprečevanja, odkrivanja duševnih motenj, njihovega zdravljenja in psihosocialne
rehabilitacije.
Celovit, kontinuiran proces preprečevanja, odkrivanja duševnih motenj, zdravljenja in
psihosocialne rehabilitacije oseb z duševnimi motnjami, ki temelji na medsebojni
povezanosti in timskem delovanju vseh služb (zdravstvenih, socialnih, izobraževalnih,
zaposlovalnih…), nevladnih organizacij in drugih akterjev civilne družbe.
13
•
•
Avtonomna vloga vseh profesij (profesionalcev) v procesih preprečevanja, odkrivanja,
zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije duševno bolnih.
Uravnotežen razvoj psihiatričnega zdravljenja v hospitalu in v skupnosti kot delov
istega procesa zdravljenja in rehabilitacije oseb z duševno motnjo.
b) Cilji
•
•
•
•
Boljša in celovitejša dostopnost do služb (storitev) na področju duševnega zdravja.
Kontinuirano in celovitejše zdravljenje ter psihosocialna rehabilitacija.
Boljše sodelovanje pacientov in njihovih svojcev pri načrtovanju, izvajanju
zdravljenja in rehabilitacije – posledično manjše število hospitalizacij, predvsem tistih
proti volji.
Hitrejše in celovitejše vključevanje (reintegracija, resocializacija) v skupnost,
posledično večja kakovost življenja.
c) Dejavnost in organiziranost
V dejavnost (programe) skupnostne psihiatrije paciente vključujemo po več poteh:
• po odpustu iz psihiatrične bolnišnice,
• na predlog ambulantnega psihiatra,
• na predlog osebnega zdravnika, patronažne službe,
• na predlog bolnišničnega zdravstvenega tima (case menedžerja) po odpustu iz
bolnišnice,
• na predlog CSD, nevladnih organizacij, svojcev.
d) Program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti po odpustu iz bolnišnice
(intenzivna stopnja)
Izvaja se po odpustu iz psihiatrične bolnišnice. Program je sprejel Zdravstveni svet leta
2008.
Ciljna skupina
•
•
•
Psihiatrični pacienti, ki imajo pogoste, ponovitvene bolezni, pogoste (več kot enkrat
letno) hospitalizacije, hospitalizacije proti volji , ki slabo sodelujejo pri zdravljenju z
opuščanjem zdravil in kontrolnih pregledov, ki imajo dvojne diagnoze z odvisnostjo
ali ponavljajočimi se zlorabami psihoaktivnih substanc. Gre torej za obvladovanje
kroničnih duševnih motenj, težavnih in resnih zdravstvenih problemov, ki vodijo v
hudo invalidnost, pogosto tudi v samomore, v finančne, socialne in zdravstvene
obremenitve družin pacientov ter občasno v dejanja, ki so nevarna za zdravje ljudi. V
ta program se po končanem psihiatričnem zdravljenju v bolnišnici vključuje 2 – 5%
pacientov (v PB Idrija od 30 do 80).
Pacienti se v program vključujejo prostovoljno, kar potrdijo s podpisom.
Program traja eno leto po končani hospitalizaciji. Multidisciplinarni tim se na osnovi
ocene pacientovega zdravstvenega, socialnega stanja odloči o nadaljnji (ponovni)
14
vključitvi v ta program, lahko pa ga vključi v druge programe na nižji stopnji
intenzivnosti, ki jih koordinira multidisciplinarni tim v skupnosti.
Nosilci programa – multidisciplinarni timi v bolnišnicah
Nosilci programa so, v skladu s konceptom programa, ki ga je sprejel Zdravstveni svet,
psihiatrične bolnišnice. Če te programa ne prevzamejo, ga lahko drugi izvajalci
zdravstvenega varstva (ZD, ZZV, psihiatri-koncesionarji). Posebej se za program
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti v bolnišnici oblikuje multidisciplinarni tim v
sestavi:
PSIHIATER (vodja tima)
KLINIČNI PSIHOLOG
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA
SOCIALNI DELAVEC
DELOVNI TERAPEVT
KLINIČNI FARMACEVT
(lahko tudi drugi strokovnjaki).
Program dela
Načrtovanje odpusta – multidiciplinarni tim ga pripravi v sodelovanju z izbranimi
psihiatri, izbranimi zdravniki in patronažno službo iz osnovnega zdravstvenega
varstva, osnovnim zdravstvenim varstvom, centri za socialno delo, nevladnimi
organizacijami, pacienti, svojci. Za vsakega pacienta bo določen koordinator, ki bo s
pacientom po odpustu vzdrževal reden stik, ki bo ob vsakem obisku preveril stanje in
potrebe pacienta (najmanj dvakrat mesečno).
• Krizne intervencije v primeru naglega poslabšanja.
• Spremljanje pacienta na domu z oceno sodelovanja pri zdravljenju, svetovanjem
družini.
• Učenje dnevnih aktivnosti po modelu izkustvenega učenja (najmanj 5 obiskov v enem
letu).
• Učenje socialnih veščin v situacijah, ki jih bo pacient identificiral kot problematične
(najmanj 5 obiskov na leto).
• Pacient bo redno voden v psihiatrični ambulanti s kontrolnimi pregledi in aplikacijo
vzdrževalne terapije v spremstvu koordinatorja in po potrebi svojcev.
• Individualno prilagojeno povezovanje z drugimi službami v skupnosti, ki v času
obravnave vključujejo pacienta v svoje programe (zaposlovanje, izobraževanje, dnevni
centri, stanovanjske skupine).
Tim vsake tri mesece preveri skladnost načrta in obravnave, ponovno oceni potrebe in
dopolni načrt. V času enega leta tim zagotovi podporo drugih služb v skupnosti
(zaposlovanje, CSD, nevladne organizacije, patronažna služba), ki bodo nadaljevale
obravnavo. Nadaljnjo koordinacijo prevzame multidisciplinarni tim v skupnosti. V
kolikor tim oceni, da je za pacienta optimalna oblika zdravljenja intenziven program
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, ga v ta program ponovno vključi, oziroma
nadaljuje s tem načinom zdravljenja.
Psihiatrična bolnišnica Idrija ta program izvaja že od leta 2008, vanj je vključenih 78
pacientov. Sprejeta je tudi klinična pot. Vodi se ustrezna dokumentacija.
•
15
e) Multidisciplinarni tim v skupnosti
Organizacija multidisciplinarnega tima v skupnosti :
PSIHIATER (vodja tima)
KLINIČNI PSIHOLOG
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA
SOCIALNI DELAVEC
DELOVNI TERAPEVT
KLINIČNI FARMACEVT
(po potrebi lahko tudi drugi strokovnjaki).
Tim ni nova institucionalna oblika, tim je način dela strokovnjakov, ki prihajajo iz
različnih služb za duševno zdravje. Sedež tima je v zdravstveni službi v skupnosti (ZD,
koncesionar, ZZV). Diplomirana medicinska sestra je praviloma locirana v zdravstvenem
domu v tisti občini, kjer je tudi sedež tima.
Dejavnost multidisciplinarnega tima v skupnosti (manj intenzivni programi)
•
Skupne točke s programom psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, ki ga izvaja
multidisciplinarni tim v bolnišnici:
- V primeru, da bolnišnica ne izvaja tega programa, ga prevzame ena izmed
zdravstvenih služb, kjer je tudi sedež multidisciplinarnega tima v skupnosti.
- Bolnišnični tim posreduje načrt psihiatričnega zdravljenja v skupnosti tudi timu v
skupnosti.
- Diplomirana medicinska sestra multidisciplinarnega tima v skupnosti v povezavi z
zdravstveno negovalnim timom bolnišnice, z ambulanto osebnega zdravnika,
patronažno službo in lečečim psihiatrom ugotavlja potrebe po zdravstveni negi,
ugotavlja stopnjo samostojnosti, sposobnost samooskbrbe, sposobnosti
komunikacije, vzdrževanje terapevtskega programa, izvaja zdravstveno negovalno
obravnavo posameznika na domu, izvaja diagnostične terapevtske postopke in
meritve na domu: aplikacija depo terapije, kontrola in merjenje vitalnih funkcij,
odvzemi vzorcev, izvajanje hitrih testov glede na potrebe in dogovor z
zdravnikom.
- Diplomirana medicinska sestra spremlja pacienta na kontrolne preglede pri
psihiatru, mu na začetku pregleda poroča o dogajanju, nato pa ga pusti samega z
njim.
- Multidisciplinarni tim prevzame krizne intervencije v primeru naglega
poslabšanja, pri čemer eden izmed članov tima pacienta tudi spremlja pri sprejemu
v psihiatrično bolnišnico, s čimer se preprečujejo hospitalizacije proti volji.
- Klinični psiholog izvaja na lokaciji tima storitve psihodiagnosticiranja,
psihoterapevtske obravnave, psihološko pomoč in svetovanje v skladu z načrtom
obravnave.
- Delovni terapevt na lokaciji tima ugotavlja preostale funkcionalne sposobnosti in
zmožnosti za izvedbo delovno rehabilitacijskih postopkov, kar je sestavni del
kompleksne ocene funkcionalnega in psihosocialnega stanja.
- Redefinira se funkcija koordinatorja v skupnosti, ki je umeščen na center za
socialno delo, in se ga vključi v multidisciplinarni tim v skupnosti, kjer prevzame
vlogo koordinatorja aktivnosti, dejavnosti na področju socialnega varstva,
zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske oziroma bivanjske problematike.
Njegova vloga je pomoč pri vključevanju pacienta v socialno mrežo in krepitev le-
16
te, pomoč pri urejanju socialnega in premoženjskega položaja ter zagotavljanje
podpore služb na terenu.
- Po zaključenem programu psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, ki lahko traja
tudi več let z vsakoletnimi ponovnimi vključitvami, koordinacijo prevzame
multidisciplinarni tim v skupnosti.
•
•
•
-
Obravnava pacientov na predlog ambulantnega, oziroma dispanzerskega
psihiatra, osebnega zdravnika, ali case menedžerja v bolnišnici, CSD, patronažne
službe, nevladnih organizacij.
- Diplomirana medicinska sestra (vidim jo kot članico tima referenčne ambulante)
zbere s strani predlagateljev informacije o problematiki in jih predloži
multidisciplinarnemu timu.
- Na osnovi timske ocene (psihiater-psihično stanje, dosedanja psihiatrična
obravnava; splošni zdravnik-mnenje, oziroma ocena v povezavi s celotnim
zdravstvenim stanjem pacienta; diplomirana medicinska sestra - ocena trenutnega
stanja in ocena potreb po zdravstveni negi; socialni delavec - ocena socialnega
stanja in socialnih potreb; klinični psiholog - ocena potreb po diagnostiki in
psihoterapevtski obravnavi; delovni terapevt - ocena potreb po vključevanju in
zaposlitvi ter ocena glede ugotavljanja funkcionalnih sposobnosti in zmožnosti) se
sprejme odločitev o tem, v kakšno obravnavo v skupnosti bo pacient (ki pri
načrtovanju obravnave sodeluje od samega začetka) vključen: ali v program
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (četudi ni bil hospitaliziran), torej v
intenzivnejši program, ali v hospitalno obravnavo, ali v ambulantno dispanzersko
obravnavo, ali bo ambulantno dispanzerska obravnava kombinirana tudi z obiski
na domu diplomirane sestre, ali se bo pacientu ponudil izbor storitev, ki jih
izvajajo še druge komplementarne službe za duševno zdravje, torej različne
kombinacije storitev različnih izvajalcev (tudi glede na ponudbo okolja) – gre za
manj intenzivne programe.
- Tim bo, ne le v času načrtovanja primerne obravnave, ampak tudi v času izvajanja
programa, aktivno sodeloval z osebnim zdravnikom, lečečim psihiatrom (po
potrebi tudi z bolnišnico), patronažno službo, case managerjem v bolnišnici, CSD,
NVO, ter seveda s svojci pacienta. Pacient se mora z načrtom obravnave strinjati.
- Za izvajanje načrta je določen koordinator, ki bo o izvajanju načrta poročal na
timskih sestankih (enkrat mesečno).
Preventivna dejavnost tima (vloga nevladnih organizacij in zavodov za
zdravstveno varstvo)
predstavitev in nadgradnja programa ter sodelovanje vseh služb za duševno zdravje
izobraževanje, delavnice, predavanja o duševnih motnjah, o rizičnih dejavnikih
samomorilnosti
programi proti stigmi
Programi za posebej rizične skupine (vloga specializiranih institucij)
otroci in mladostniki
starejši
pacienti s kroničnimi boleznimi in pacienti po težkih operacijah
pari s težavami v reproduktivni fazi, poporodne depresije, poporodne psihoze
17
18
Prikaz št. 6: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z izvenhospitalno psihiatrično dejavnostjo
Psihohigienski dispanzer ZD Tolmin
dr. Vlasta M. Klavora, dr.med.
1. Zasebna psih. ambulanta
Dušan Sudar, dr. med.
Breda Leban, dr. med.
Zasebna psih. ambulanta
Breda Leban, dr. med.
Psihiatrična ambulanta ZD Ajdovščina
Dušanka Fenjiveši, dr. med.
Janja Milič, dr. Med.
Dušan Sudar, dr. med.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Psihiatrična bolnišnica Idrija
Psihiatrični dispanzer PB Idrija
Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola v PBI
Gerontopsihiatrična ambulanta v PBI
Epileptološka ambulanta in EEG
Ambulanta kliničnega psihologa
Zasebna specialistična ambulanta
Lea Šinkovec, dr. med.
Branka Režun, spec. klin psih. iz PB Idrija
Mateja Zelenc, spec. klin psih. iz PB Idrija
Psihiatrična ambulanta PBI v Bolnišnici Postojna
Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih.
Andreja Fabič, dr. med., spec. psih.
1. Ambulanta za klinično psihologijo za
odrasle
Vesna Dujc, spec. klin. psih.
2. Zdravstveni zavod Juretić
Jadranka Juretić, dr. med.
1. Zasebna specialistična ambulanta –
pedopsihiatrija
Milojka Pavletić-Kopilović, dr. med.
2. Zasebna ambulanta za klinično
psihologijo za otroke in mladostnike
Irena Prelovšek-Faganeli, spec. klin. psih.
3. Psihohigienski dispanzer za otroke in
mladostnike ZD Piran
Alida Mažer, dr. med.
1.
2.
1. Zasebni zdravstveni zavod
Oliver Dojčinovski, dr. med.
2. Psihiatrični dispanzer ZD Koper
Zoran Vodopivec, dr. med.
3. Zdravstveni zavod Celjenje Koper
Mirjana Furlan, dr. med.
Tea Apath, dr. med.
asis. mag. Urban Groleger, dr. med.
Vesna Rupnik, spec. klin. psih. iz PB Idrija
Superego d.o.o.
Mirjana Damej, dr. med.
Martina Martinčič, spec. klin. psih. iz PB
Idrija
Zasebna specialistična ambulanta
Lea Šinkovec, dr. med.
Temza d.o.o
Mira Ahlin, dr. med.
Psihiatrična ambulanta
Andreja Fabič, dr. med.
Avtor: Bogdan Tušar, univ. dipl. prav.
19
Prikaz št. 7: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z zdravstvenimi zavodi na primarni in sekundarni ravni
ZD Tolmin
ZD Nova Gorica
ZD Idrija
SB Šempeter pri Gorici
PB Idrija
ZD Ajdovščina
Ortopedska bolnišnica Valdoltra
Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo
ZD Postojna
SB Izola
ZD Izola
ZD Sežana
ZD Piran
Bolnišnica Sežana
ZD Ilirska Bistrica
ZD Koper
20
Prikaz št. 8: Zemljevid Primorske in pokritost z domsko oskrbo starejših in storitvami CSD
DU Podbrdo – Enota Tolmin
DU Podbrdo – Enota Petrovo brdo
DU Podbrdo
DU Idrija – Enota Sp. Idrija
DU Nova Gorica
DU Idrija
DU Gradišče
SVZ Vitadom – DU Bor Črni Vrh (koncesija)
DU Ajdovščina
SVZ Dutovlje
Turzis d.o.o. Renče (koncesija)
Zavod TALITA KUM Postojna (koncesija)
DU Postojna
DU Izola
DU Sežana
DU LUCIJA (koncesija)
DU Ilirska Bistrica
DU Koper
Center za socialno delo
Dom Danica d.o.o.
21
Prikaz št. 9: Zemljevid Primorske in pokritost s storitvami nevladnih organizacij
SPOMINČICA
Regijsko društvo za severnoprimorsko regijo Šempeter pri Gorici
OZARA - Enota Tolmin
(pisarna za informiranje in svetovanje)
ŠENT - Enota Šent Ajdovščina
ŠENT - Enota Šent Nova gorica
DRUŠTVO DAM
(skupina za samopomoč)
VEZI - Dnevni center Štanjel
VEZI - Stanovanjska skupina Postojna
ŠENT - Enota Šent Postrojna
VEZI - Stanovanjska skupina Brestovica pri Komu
VEZI - Sedež Sežana
VEZI - Dnevni center Štorje
DRUŠTVO DAM
VEZI - Stanovanjska skupina Divača
VEZI - Stanovanjska skupina Podgrad pri Ilirski Bistrici
VEZI - Stanovanjska skupina Ilirska Bistrica
SPOMINČICA - Enota Izola
SPOMINČICA - Enota Piran
OZARA - Enota Izola/Koper
(dve stanovanjski skupini, pisarna za
informiranje in svetovanje)
KRIZNI CENTER ZA ŽENSKE
Podružnica v Kopru
DRUŠTVO DAM
VEZI - Dnevni center Ilirska Bistrica
ŠENT - Enota Šentmar Koper
22
6. Opis dejavnosti
Na podlagi 45. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS št. 12/91) je bila z odlokom Vlade RS
št. 511-02/93-10/1-8 z dne 12.1.1993 Psihiatrična bolnišnica Idrija preoblikovana v Javni
zdravstveni zavod Psihiatrična bolnišnica Idrija.
Psihiatrična bolnišnica Idrija je specialna polivalentna ustanova, ki svojo dejavnost
organizira in izvaja hospitalno in ekstrahospitalno predvsem za območja Južne Primorske,
Severne Primorske, Notranjske regije in Idrijsko Cerkljanske regije.
a) Osnovna dejavnost bolnišnice:
Dejavnost bolnišnice je prevencija, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih bolezni
in motenj (psihofarmakoterapija, individualna in skupinska psihoterapija in socioterapija,
aktivacijska in miljejska terapija, vzgojno-zdravstveno delo, socialno delo – ob uporabi
rezultatov nevrofizioloških preiskav, elektroencefalografije, ustreznih rentgenskih in
laboratorijskih preiskav), ter razvojno in edukacijsko delo (ima vlogo strokovnega in
organizacijskega nosilca razvoja psihiatrije na svojem gravitacijskem območju, je učna
baza za kader s tega območja, opravlja vlogo konzultanta za paciente s svojega območja in
izvaja del strokovnega nadzora).
- V okviru svoje hospitalne in polhospitalne dejavnosti nudi bolnišnica za področje
splošne psihiatrije, gerontopsihiatrije, zdravljenja alkoholizma in drugih bolezni
odvisnosti, adolescentne psihiatrije in forenzične psihiatrije tudi zdravstveno nego,
oskrbo z zdravili, nastanitev in prehrano.
- Ekstrahospitalna dejavnost obsega specialistično psihiatrično obravnavo pacientov v
ambulantah v bolnišnici in izven bolnišnice, v dispanzerjih, ki jih bolnišnica
organizira na svojem gravitacijskem območju, če niso organizirani v osnovni
zdravstveni dejavnosti, na terenu v intermediarnih ustanovah, v klubih zdravljenih
pacientov in drugih neformalnih oblikah zdravljenja, ter na domu.
b) Spremljajoče dejavnosti bolnišnice, ki so nujne za izvajanje programov zdravstvenega
varstva (kuhanje, vzdrževanje, upravni in finančni posli).
23
7. Organizacijska shema bolnišnice
Prikaz št. 10: MAKROORGANIZACIJA
SVET
BOLNIŠNICE
DIREKTOR
STROKOVNO-MEDICINSKI
SVET
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja-predstojnik bolnišnice
(namestnik direktorja, delavec s
posebnimi pooblastili)
ZDRAVSTVENA NEGA
Glavna medicinska sestra
bolnišnice
(delavec s posebnimi
pooblastili)
SPLOŠNI SEKTOR
Vodja sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
°
°
°
°
4 predstavniki ustanovitelja
1 predstavnik zaposlenih
1 predstavnik lokalne skupnosti
1 predstavnik ZZZS
KOLEGIJ
FINANČNI SEKTOR
Vodja sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pomočnik predstojnika za hospitalno dejavnost
Pomočnik predstojnika za izvenhospitalno dejavnost
24
Prikaz št. 11A: MEZOORGANIZACIJA 1. DEL
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja - predstojnik
Pomočnika predstojnika za
hospital in izvenhospitalno
dejavnost
BOLNIŠNIČNI
ODDELKI
ZDRAVSTVENA
NEGA
STROKOVNI SVET
TRIAŽNA AMBULANTA
FUNKCIONALNE
ENOTE
IZVENBOLNIŠNIČNE
DEJAVNOSTI
PSIHOLOŠKA SLUŽBA
DISPANZERSKA
DEJAVNOST
AKTIVACIJSKA
TERAPIJA
AMBULANTNE
DEJAVNOSTI v PB
SPLOŠNI PSIHIATRIČNI
MOŠKI ODDELEK – S III
SOCIALNA SLUŽBA
PROGRAMI V
SKUPNOSTI
PSIHOTERAPEVTSKI
ODDELEK – S IV Z
DNEVNIM
PSIHOTERAPEVTSKIM
PROGRAMOM
MEDICINSKO
KEMIČNI
LABORATORIJ
Zdravnik internist
SPLOŠNI PSIHIATRIČNI
ŽENSKI ODDELEK – S II
Organizator zdravstvene
vzgoje
AMBULANTE NA
TERENU
LEKARNA v PBI
ODDELEK ZA ZDRAVLJ.
ODVISNOSTI – L I
GERONTOPSIHIATRIČNI
ODDELEK – L II
PSIHIATRIČNI ODDELEK
S PODALJŠANIM
ZDRAVLJENJEM – L III
EPILEPTOLOŠKA amb.
in EEG laboratorij
ZDRAVSTVENA
STERILIZACIJA
ZDRAVSTVENA
ADMINISTRACIJA
25
Prikaz št. 11B: MEZOORGANIZACIJA 2. DEL
DIREKTOR
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja-predstojnik
SPLOŠNI SEKTOR
Vodja splošnega sektorja
FINANČNI SEKTOR
Vodja finančnega sektorja
SLUŽBA ZA PRAVNE
ZADEVE
PLAN IN ANALIZE
ČIŠČENJE PROSTOROV
SLUŽBA ZA ZDR. IN POSL.
INF. SISTEM
FINANČNA SLUŽBA
PRANJE PERILN. INV.
SLUŽBA ZA KADRE IN
ORGANIZACIJO
ZUNANJI IZVAJALCI
FAKTURIRANJE
KADROVSKA SLUŽBA
BLAGAJNA
TAJNIŠTVO
OBRAČUN PLAČ
ARHIVSKA SLUŽBA
RAČUNOVODSKA SLUŽBA
PREVOZNA SLUŽBA
GLAVNA KNJIGA
RECEPTORSKA SLUŽBA
SALDAKONTI
SLUŽBA ZA OSKRBO S
PREHRANO
MATERIALNO KNJIG.
VZDRŽEVALNOTEHNIČNA SLUŽBA
OSNOVNA SREDSTVA
SLUŽBA ZA OSKRBO S
PERILOM
NABAVNO-SKLADIŠČNA SL.
26
8. Vodstvo zavoda
Direktorica: mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc.
Strokovni vodja – predstojnik: mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.
Glavna medicinska sestra bolnišnice: Lidija Mrak, dipl. med. sestra, spec.
Vodja sektorja za splošne zadeve: Bogdan Tušar, univ. dipl. prav.
Vodja finančnega sektorja: Majda Pirih, univ. dipl. ekon, preizk. rač,
Pomočnica predstojnika za hospitalno dejavnost: Patricija Logar, dr. med., spec. psih.
Pomočnica predstojnika za izvenhospitalno dejavnost: Danica Menard, dr. med., spec.
psih.
Svet zavoda:
- Predsednik:
o Franci Jereb, dr. med., predstavnik ustanovitelja,
- Namestnica predsednika:
o Patricija Logar, dr. med., spec. psih., predstavnica delavcev PB Idrija,
- Člani:
o Nevenka Doles, dipl. soc. del., predstavnica ustanovitelja,
o dr. Vlasta Meden Klavora, dr. med., spec. psih., predstavnica ustanovitelja,
o mag. Vlasta Kovačič Mežek, univ. dipl. ekon, predstavnica ustanovitelja,
o mag. Ani Škufca, univ. dipl. ekon., predstavnica ZZZS,
o Sabina Vidmar, dipl. ekon., predstavnica Občine Idrija.
Strokovno medicinski svet bolnišnice:
- Predsednica:
o Danica Menard, dr. med., spec. psih.
- Člani:
o mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.,
o Anka Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih.,
o Branka Režun, spec. klin. psih.,
o Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psih.
III. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI OPREDELJUJEJO
DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA
a) Zakonske in druge pravne podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996,
18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. št. 9/1992 (26/1992 popr.), 37/1995,
8/1996, 90/1999, 98/1999-ZZdrS, 31/2000, 36/2000-ZPDZC, 45/2001, 2/2004, 80/2004,
15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr),
- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1,
63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/0212, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10,
107/2010-ZPPKZ),
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/1992, Ur.l.
RS, št. 13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998 Odl.US: Up 53/96, 6/1999, 56/1999-ZVZD,
99/2001, 42/2002-ZDR, 60/2002, 11/2003 Skl.US: U-I-279/00-42, 126/2003, 20/2004UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-390/02-27, 76/2005, 100/2005-UPB2, 100/2005 Odl.US:
U-I-69/03-17, 21/2006 Odl.US: U-I-277/05-32, 38/2006, 72/2006-UPB3, 114/2006-
27
-
ZUTPG, 91/2007, 71/2008 Skl.US: U-I-163/08-7, 76/2008, 118/2008 Skl.US: U-I163/08-12, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 62/2010-ZUPJS
Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08),
Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008),
Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000)
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list RS, št.58/2008 - plačna
lestvica pred prehodom), 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10,
35/11)
Zakon o interventnih ukrepih; ZIU (Uradni list RS, št. 94/10)
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) (Uradni list RS, št.
110/11)
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10)
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06,
36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09,
3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11)
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08,
91/08, 113/09)
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne
uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08)
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni
list RS, št. 85/10)
Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v
plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11)
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS,
št. 97/09)
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 14/09, 23/09, 51/10, 67/10)
Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize(ZIUZGK) ( Uradni list RS, št.
98/09)
Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 33/09)
Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev v javni upravi (Uradni
list RS, št. 28/06)
Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede
znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 106/05, 20/06, 39/06, 79/06,
132/06, 47/07, 60/07, 17/09, 67/09, 93/09, 16/10, 104/10)
Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, št. 46/03)
Sklep o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS,
št. 46/03)
Določila Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2011 z aneksi,
Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2011 z ZZZS.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "Zadovoljni
uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" (Uradni list RS, št. 72/2008 (47/2008
popr.)).
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/09
in 107/10, 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12),
28
- Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
- Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in
posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10),
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge
osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08,
58/10, 60/2010, 104/10 in 104/11),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04,
117/05, 138/06, 120/07, 124/08 in 112/09),
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega
prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/2009 in 58/10),
- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 ter 58/10),
- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, 46/03),
- Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o
računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS,
št. 69/08, 97/09),
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št.
25/09, 7/2010)
c) Interni akti zavoda:
- Odlok o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod št.: 51102/93-10/1-S z dne 12.1.1993
- Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni
zdravstveni zavod št.: 01403-93/2006/4 z dne 23.5.2006,
- Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni
zdravstveni zavod št.: 01403-16/2009/4 z dne 13.1.2009,
- Statut Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija, z dne, 9. 11. 1993,
(soglasje Vlade RS z dne, 1. 2. 1994), in uskladitve z dne 28. 9. 2006 ter 12.1.2011,
- Pravilnik o delovnih razmerjih v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o organizaciji in izvajanju dežurne službe v Javnem zdravstvenem zavodu
Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v Javnem zdravstvenem
zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o zdravstveni dokumentaciji v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični
bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o pravicah in dolžnostih pacientov v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični
bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o postopkih posredovanja osebnih podatkov in dokumentarnega gradiva oseb,
hospitaliziranih v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o kliničnih preizkušanjih zdravil v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o volitvah predstavnikov delavcev Psihiatrične bolnišnice Idrija v svet zavoda,
- Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o spremembi pravilnika o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih
prejemkih,
29
-
Pravilnik o računovodstvu Psihiatrične bolnišnice Idrija,
Pravilnik o notranjem revidiranju,
Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,
Pravilnik o pisarniškem poslovanju v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o internem strokovnem nadzoru v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih,
Pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije v javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni varstveni opremi delavcev
Psihiatrične bolnišnice Idrija,
Pravilnik o (so)financiranju stroškov izobraževanja in usposabljanja za delo zaposlenih v
Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija
Pravilnik o štipendiranju v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o opravljanju dela dijakov in študentov v Javnem zdravstvenem zavodu
Psihiatrična bolnišnica Idrija,
Pravilnik o notranji kontroli varnosti cestnega prometa,
Navodilo za obvladovanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo,
Navodilo o načinu uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav za
fotografiranje in snemanje na bolniških oddelkih,
Pravilnik o dodeljevanju, uporabi in upravljanju službenih avtomobilov v lasti Javnega
zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija,
Katalog zbirk osebnih podatkov Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice
Idrija,
Načrt o ravnanju z odpadki v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Poslovnik Sveta Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija,
Poslovnik o oddaji javnih naročil male vrednosti,
Poslovnik o ravnanju z nafto in naftnimi derivati,
Pravila o vodenju evidenc delovnega časa, prisotnosti in odsotnosti na delu in obračun
delovnega časa,
Pravila za uporabo e- pošte in interneta,
Sklep o določitvi kriterijev za sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb,
Sklep o določitvi kvot za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za leto 2012.
30
B. POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU 2011
I. KADROVSKI KAPITAL BOLNIŠNICE
Program Psihiatrične bolnišnice Idrija so v letu 2011 naredili v povprečju 203 zaposleni (iz ur
186 delavcev). Na zadnji dan leta 2011 je bilo zaposlenih skupaj 206 delavcev.
Povprečna starost zaposlenih v letu 2011 je bila 40,63 let, povprečna delovna doba pa 18,65
let.
1. Fluktuacija v zadnjih osemnajstih letih
Tabela št. 1: Prihodi in odhodi delavcev od 1.1.1994 do 31.12. 2011
Prihodi
Leto
skupaj
1994
18
1995
13
1996
15
1997
11
1998
17
1999
13
2000
9
2001
17
2002
13
2003
10
2004
14
2005
15
2006
16
2007
11
9
2008
6
2009
9
2010
19
2011
Skupaj 235
100
%
Odhodi
zdrav.
delavci zdravniki DMS SMS NK ostali
15
11
8
8
14
11
6
13
10
5
8
13
9
10
2
3
1
2
1
3
1
1
2
3
3
5 (4*)
1
4
1
4
3 (1*)
4
2
8
3
161
37
68,5 15,7
1
3
2
1
3
1
3
5
3
4
3
7
7
2
4
5
1
3
6
3
4
5
5
1
4
1
2
2
1
3
-
6
7
4
5
5
5
4
7
3
5
6
5
4
3
skupaj
9
15
12
11
7
16
13
9
13
14
7
11
11
8
1 1 1 5
15
0 1 0 2
12
2 0 0 5
6
0 5 6 5
13
17 64 31 86 202
7,2 27,3 13,2 36,6 100
Opomba: * delavci na kroženju v PBI
() upokojeni delavci
zdrav.
delavci zdravniki DMS
3
9
5
8
7
9
10
6
9
7
4
8
8
1 (0)
1 (1)
2 (1)
1 (1)
2 (1)
1 (0)
1 (1)
2 (0)
2 (0)
1 (0)
2 (0)
4 (0)
4*
2
1 (1)
2 (2)
2 (2)
1 (1)
1 (1)
1 (0)
1 (1)
1
0
SMS
NK
ostali
upok.
1 (1)
4 (2)
2 (1)
2 (2)
1 (0)
5 (0)
6 (1)
2 (0)
5 (0)
5 (0)
1 (0)
1 (0)
2
4
4 (0)
3 (0)
1 (0)
2 (1)
4 (0)
2 (0)
1 (1)
3 (3)
4 (1)
2 (1)
1 (1)
1
2 (0)
7 (4)
7 (3)
4 (2)
2 (0)
5 (4)
4 (4)
3 (2)
2 (1)
4 (3)
4 (3)
3 (1)
3 (1)
1
(2)
(7)
(5)
(8)
(3)
(5)
(6)
(4)
(4)
(4)
(3)
(3)
(2)
(0)
10
1* 1(1) 6 2(1) 5(1) (2)
10
4(1)
1
0 1(1) 6(6) (8)
2
1(1)
1
0
0
4(4) (5)
5
1
1
2 6(2) 3(1) (3)
120 33 (7) 14 (9) 49 (7) 37 (12) 69 (40) (74)
59,4 16,3 6,9 24,2 18,3 34,1 36,6
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Podatki o prihodih in odhodih v obdobju zadnjih osemnajstih let kažejo na to, da je bilo v tem
obdobju za 14% več prihodov novih delavcev, kot je bilo odhodov (med odhodi je bilo skoraj
37 % upokojitev), kar še vedno kaže na dolgoročno pozitivno gibanje zaposlovanja, na večji
delež novo zaposlenih kot je delež njihovih odhodov, kar se neposredno odraža tudi v
izobrazbeni strukturi zaposlenih, v višanju deleža zdravstvenih delavcev in v nižanju njihovih
obremenitev. V letu 2011 so se upokojili 3 delavci: klinična psihologinja, vodja finančnega
sektorja ter voznik-reševalec. Ostali kadri, ki so zapustili bolnišnico, so odšli na delo k
drugemu delodajalcu od tega: 1 zdravnik specialist psihiater, 1 diplomirana medicinska sestra,
2 tehnika zdravstvene nege, 4 kuharji, 1 socialna delavka ter glavna medicinska sestra
bolnišnice. V letu 2011 se je v bolnišnic na novo zaposlilo 19 delavcev: od tega 1 zdravnica
31
specialistka psihiatrije, 2 zdravnici specializantki psihiatrije, 1 psihologinja, 1 vodja
finančnega sektorja, 1 svetovalka, 1 kadrovnica, 1 zdravstvena administratorka, 1
oskrbovalka, 4 kuharji, 6 pripravnikov (1 socialna delavka – pripravnica in 4 tehniki
zdravstvene nege – pripravniki) ter 1 oskrbovalka.
2. Odsotnosti zaposlenih v letu 2011
Skupna delovna obveznost vseh zaposlenih je bila v preteklem letu 423.328 ur ali 52.916
delovnih dni, delovna obveznost posameznega zaposlenega pa 2.080 ur ali 260 delovnih dni.
Zaposleni so bili na delovnem mestu dejansko prisotni skupno 294.632 ur ali 36.829 delovnih
dni, posameznik pa v povprečju 1.451 ur ali 181 delovnih dni (70% celotne delovne
obveznosti). Zaposleni so bili v letu 2011 skupaj odsotni 116.199 ur ali 14.525 delovnih dni,
posameznik pa v povprečju 572 ur ali 71,5 delovnih dni.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zaposleni so porabili skupno 62.493 ur rednega letnega dopusta ali 7.812 delovnih dni (na
zaposlenega odpade v povprečju 38,4 dni dopusta, kar predstavlja 1,9 delovnega dne manj
kot leto prej). V skupni delovni obveznosti predstavljajo dopusti 14,7% vsega časa, v
celotni odsotnosti zaposlenih pa 53,7%.
Na bolovanju so bili zaposleni skupno 18.340 ur ali 2.292 delovnih dni (v breme
bolnišnice 10.476 ur), kar je 4,3 % vseh ur (0,3 odstotne točke več kot leto prej). V
povprečju je bil vsak zaposlen na bolovanju 90,3 ure ali 11,2 delovnih dni (leto prej 10,4
dni).
V letu 2011 je bilo na porodniškem dopustu 18 delavk (leto prej 22 delavk), na
očetovskem dopustu pa 5 delavcev (dva več kot leta 2010). Skupaj so bili odsotni 20.216
ur ali 2.527 delovnih dni. V strukturi vsega časa predstavlja ta odsotnost 4,7 %, leto prej
5,5%.
Praznikov je bilo leta 2011 za 7.636 ur ali 1,8% vsega časa (leto poprej 1,3 % vseh ur).
Na izobraževanju so bili zaposleni 2.845 ur ali 0,6 % vseh ur (leto poprej 0,6 % vseh ur).
Zaposleni so v letu 2011 porabili skupno 488 ur izrednega letnega dopusta ali 61 delovnih
dni. V skupni delovni obveznosti predstavljajo dopusti 0,1% vsega časa, v celotni
odsotnosti zaposlenih pa 0,4%.
Na študijskem dopustu so bili zaposleni skupaj 416 ur ali 52 delovnih dni, kar predstavlja
0,09 % vseh ur.
V letu 2011 je nastalo 6 poškodb pri delu, ki so povzročile 825 ur izostankov (leta 2010 je
prav tako nastalo 6 poškodb, leta 2009 sta nastali 2 poškodbi, leta 2008 4, leta 2007 4,
2006 pa 3). Vzroki poškodb so bili naslednji: 2 zdrsa v času dela, ob prihodu ali odhodu
na oz. z dela, 1 fizična poškodba prstov na roki ter 1 udarec v obraz pri ravnanju z
osebnim vozilom delavca od odhodu z dela ter 2 fizična napada pacienta ob izvajanju
PVU.
V letu 2011 je nastalo 11 poškodb izven dela, ki so povzročile za 2.840 ur izostankov.
Ostale odsotnosti zaposlenih zaradi drugih utemeljenih razlogov (krvodajalske akcije,
udeležba na sodišču, gasilske vaje ipd.) so v letu 2011 znašale 100 ur.
32
Prikaz št. 12: Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2011
Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2011
dopust
(redni in izredni)
54,2%
bolovanje
15,8%
praznik
6,6%
porodniški dopust
17,4%
izobraževanje
2,4%
študijski
dopust
poškodbe pri in
0,4%
izven dela
3,2%
dopust (redni in izredni)
bolovanje
porodniški dopust
izobraževanje
študijski dopust
poškodbe pri in izven dela
praznik
Prikaz št. 13: Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega 2007-2011
Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega v letu 2011
zd
ra
vn
ik
is
pe
ci
di
al
pl
is
.m
ti
e
sr
d.
ed
se
nj
st
e
re
m
ed
.s
es
tre
zd
ak
r.
os
tiv
kr
ac
ba
ijs
ka
te
ps
ra
ih
pi
ol
ja
oš
ka
m
sl
ed
už
so
ic
ba
c
in
i
al
ko
n
-k
a
em
sl
už
ič
ba
ni
la
bo
ra
zd
to
ra
rij
vs
tv
le
en
ka
a
rn
ad
a
m
in
is
tra
sp
ci
ja
lo
šn
is
ek
fin
to
an
r
čn
is
ek
to
r
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2007
2009
2011
33
Prikaz št. 14: Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega 2007-2011
Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v
obdobju od 2007 do 2011
60
50
40
30
20
10
m
ed
i
zd
ra
vn
cin
ik
i
sk
e
zd
s
es
ra
vs
tre
tv
en
it
bo
eh
ln
ni
iš
ki
ki
ak
st
tiv
re
žn
ac
ik
ijs
i
ka
te
ps
ra
ih
pi
ol
ja
oš
ka
m
ed
sl
so
už
ic
cia
ba
in
ko
ln
-k
a
em
sl
už
ič
ba
ni
la
bo
ra
zd
to
ra
rij
vs
tv
le
en
ka
a
rn
ad
a
m
in
is
tra
sp
ci
ja
lo
šn
is
ek
fin
to
an
r
čn
is
ek
to
r
0
2007
2009
2011
Prikaz št. 15: Povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega zaradi bolezni ali poškodbe
2007-2011
Povprečno število dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe na
zaposlenega v obdobju 2007 do 2011
60
50
40
30
20
10
os
kr
bo
va
ac
lci
ijs
ka
te
ra
ps
pi
ih
ja
ol
oš
ka
sl
už
m
ba
s
o
ed
c
ia
ic
ln
in
a
ko
sl
-k
už
em
ba
ič
ni
la
bo
ra
to
rij
zd
ra
vs
le
tv
ka
en
rn
a
a
ad
m
in
is
tr a
cij
sp
a
lo
šn
is
ek
to
fin
r
an
čn
is
ek
to
r
ak
tiv
se
st
re
m
ed
.
se
st
re
sr
ed
nj
e
di
pl
.
m
ed
ici
ns
ke
zd
ra
vn
iki
0
2007
2009
2010
34
Iz priloženih tabel je razvidno, da se je visok delež odsotnosti zaposlenih zaradi porodniškega
in očetovskega dopusta v letu 2011 nekoliko zmanjšal (odsotnih z dela je bilo namreč 18
delavk, od tega 1 zdravnica, 1 psihologinja, 1 socialna delavka, 4 diplomirane medicinske
sestre, 2 srednji medicinski sestri, 1 delavka v kuhinji, 4 delovne terapevtke, 1 oskrbovalka, 2
delavki v zdravstveni administraciji, 1 delavka v službi perilnega inventarja in 5 delavcev (1
delavec v finančni službi, 2 delavca v kuhinji, 1 tehnik zdravstvene nege ter 1 zdravnik).
Nekoliko se je ponovno povečal delež odsotnih zaradi bolezni, saj je delež zaposlenih na
bolovanju v letu 2010 predstavljal 4% celotne delovne odsotnosti, leta 2011 pa 4,3% torej 0,3
odstotne točke več. Število efektivnih ur se je v obdobju od 2007 do 2011 nekoliko povečalo
– za skoraj 3 odstotne točke. Tako je leta 2007 en zaposlen v bolnišnici v povprečju opravil
1.392 efektivnih ur dela (ali 66,6% vseh ur delovne obveznosti), 1.496 ur leta 2008 (ali
70,3% vseh ur delovne obveznosti), 1.434 ur leta 2009 (ali 68,7% celotne delovne
obveznosti), 1.487 ur leta 2010 (ali 71,2 % vseh ur delovne obveznosti), v preteklem letu pa
1.451 ur (ali 70%vseh ur delovne obveznosti). V povprečju so v letu 2011 največ efektivnih
ur dela na delavca opravili zaposleni v lekarni, medicinsko-kemičnem laboratoriju, srednje
medicinske sestre, oskrbovalci ter delavci finančnega in splošnega sektorja.
Iz priložene tabele, ki prikazuje povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v
bolnišnici, izhaja, da je en zaposlen v letu 2007 povprečno porabil 37,2 dni dopusta, leta 2008
40,5 dni, leta 2009 40,2 dni, leta 2010 40,3 dni letnega dopusta, preteklo leto pa 38,4 dni. Od
tega so v preteklem letu največ letnega dopusta v povprečju porabili zaposleni v psihološki
službi (povprečno na zaposlenega 46 dni, kar je 17,6% vseh delovnih dni), sledijo zaposleni v
aktivacijski terapiji (povprečno na zaposlenega 46 dni, kar je 17,6% vseh delovnih dni) ter
zdravniki (povprečno na zaposlenega 45 dni, kar je 17,3% vseh delovnih dni). Najmanj
dopusta so v povprečju porabili zaposleni v finančnem sektorju in zdravstveni administraciji,
in sicer v povprečju na zaposlenega 28 dni na leto (kar je 10,7% vseh delovnih dni).
Povprečno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega v obdobju od 2007 do 2010 je v
tem obdobju postopoma upadalo. Tako je leta 2007 na zaposlenega v bolnišnici povprečno
odpadlo 17,1 dni zaradi bolezni ali poškodbe, leta 2008 se je odsotnost zaradi bolezni na
zaposlenega zmanjšala na 14,3 dni. V letu 2009 pa je bil posameznik v bolnišnici v povprečju
na leto odsoten zaradi bolezni ali poškodbe le še 13 dni, v letu 2010 pa se je število dni
odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe še dodatno zmanjšalo na 10,4 dni. Leta 2011 se je
zopet rahlo povzpelo na 11,2 dni. V letu 2011 so bili zaradi boleni in poškodbe v povprečju
največ dni odsotni delavci zdravstvene nege in oskrbovalci. Povprečno število dni bolniške
odsotnosti na zaposlenega zaradi bolezni ali poškodbe se je leta 2011 povečalo samo pri
zaposlenih službi oskrbe, srednjih medicinskih sestrah, v socialni službi, ter pri zdravnikih.
Pri ostalih zaposlenih je primerjalno z letom 2010 to število upadlo, največ pri delavcih
splošnega sektorja in finančnega sektorja ter delavcih aktivacijske terapije.
3. Število in struktura zaposlenih
Tabela št. 2: Zaposleni po izobrazbi
Število zaposlenih
Doktor znan.
Magister znan.
Specialist visoka
Univ.dipl.
Višja, visoka
1995
0
2
11
15
34
2004
1
5
18
13
44
2008
1
8
18
15
43
Struktura v %
2011
1
7
21
18
46
1995
0
1,1
6
8,3
18,6
2004
0,5
2,5
8,9
6,5
21,9
2008
0,5
3,9
8.9
7,4
21,2
2011
0,5
3,4
10,2
8,7
22,3
35
Srednja
Kvalifikacija
Priučitev
SKUPAJ
74
20
26
182
82
21
17
201
105
9
4
203
101
9
3
206
40,7
11
14,3
100
40,8
10,4
8,5
100
51,7
4,4
2
100
49,0
4,4
1,5
100
Prikaz št. 16: Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
120
101
Število zaposlenih
100
90
88
82
80
60
44
46
43
35
40
26
20
1 3
10
16
18
14
1
21
13
18
17
5
1
8
24
15
21 18
14
1
9
7
3
0
leto 1998
Doktor znanosti
leto 2004
Magister
Specialist visoka
leto 2008
Univ.dipl
Višja, visoka
leto 2011
Srednja
Kvalifikacija
Priučitev
Prikaz št. 17: Prikaz gibanja strukture izobrazbe v obdobju od 1995 do 2011
Pregled gibanja izobrazbene strukture v obdobju 1995 do 2011
Doktor znanosti
120
Magister
100
Specialist visoka
80
Univ.dipl
60
Višja, visoka
40
Srednja
20
Kvalifikacija
0
Priučitev
leto 1995
leto 1998
leto 2004
leto 2006
leto 2008
leto 2011
36
Tabela št. 3: Število zaposlenih po osnovnih skupinah poklicev oz. službah v PB Idrija v obdobju 1992-2011
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
2011
ZDRAVNIKI SPECIALISTI
9
10
9
8
12
14
15
16
17
15
15
ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI
4
5
9
8
6
3
4
3
1
3
5
ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJI
1
1
0
1
1
0
0
0
0
0
0
KLINIČNI PSIHOLOGI
2
2
1
1
3
3
4
4
5
6
5
PSIHOLOGI PRIPRAV., SPECIALIZANTI
0
1
2
3
1
3
3
4
3
2
3
LETO
ANDRAGOGI (PEDAGOGI)
0
0
0
0
0
1
1
1
1
1
1
DIPL. MEDICINSKE SESTRE
13
12
13
15
14
16
16
15
18
22
22
SREDNJE MEDICINSKE SESTRE
53
55
56
65
64
68
66
73
68
65
68
OSKRBOVALCI oz. BOLNIČARJI
17
12
14
14
12
10
10
10
11
10
11
SOCIALNI DELAVCI
4
5
5
5
7
7
8
8
8
7
8
DELOVNI TERAPEVTI
11
12
12
12
12
14
16
18
17
16
15
DELOVNI INŠTRUKTORJI
3
3
2
2
2
2
1
1
0
0
0
MEDICINSKO- KEMIČNI LABORATORIJ
2
2
2
3
3
2
2
2
2
2
2
LEKARNA
1
1
2
2
2
2
3
2
2
2
2
ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA
5
5
6
6
5
6
7
8
6
6
7
SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR
125
126
133
145
144
151
156
165
159
157
164
SLUŽBA ZA KADRE IN ORGANIZACIJO
7
6
6
7
5
6
6
5
7
7
6
RECEPTORSKA SLUŽBA
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
VZDRŽEVALNO- TEHNIČNA SLUŽBA
6
7
6
6
5
5
5
5
5
5
5
SLUŽBA ZA OSKRBO S PREHRANO
17
20
17
19
18
19
18
17
15
16
16
SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILNIM INV.
10
9
10
6
5
4
4
4
4
4
4
Skupaj splošni sektor
45
47
44
43
38
39
38
36
36
37
36
Skupaj finančni sektor
9
9
8
8
8
7
7
8
8
6
6
SKUPAJ NEMEDICINSKA SEKTORJA
54
56
52
51
46
46
45
44
44
43
42
Skupaj št. zaposlenih na dan 31.12.
179
182
185
196
190
197
201
209
203
200
206
Povprečno št. zaposlenih v letu
180
176
182
192
192
199,5
197
205
206
200
203
Ležalna doba
57
55
51
49
44
43
42
41,7
41,6
38
37
176
Povprečna zasedenost postelj
255
242
238
223
227
208
194
184
Število primerov
1.574
1.391
1.459
1.455
1.666
1.544
1.572
1.601
OPOMBA: ČIŠČENJE JE BILO ODDANO ZUNANJEMU IZVAJALCU LETA 1993, PRANJE PA LETA 1997.
1.627
181
180
1.609
1.633
37
Prikaz št. 18: Delež zaposlenih v med. in nemed. sektorju od leta 1992 do 2011
Delež zaposlenih v medicinskem in nemedicinskem sektorju
100%
80%
54
56
52
51
46
46
45
44
44
43
42
125
126
133
145
144
151
156
165
159
157
164
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
2011
60%
40%
20%
0%
SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR
SKUPAJ NEMEDICINSKI SEKTOR
Prikaza št. 19 in 20: Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992 in 2011
Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992
3%
9%
2% 2%
14%
1%
4%
7%
3%
1%
2%
10%
42%
ZDRAVNIKI PSIHIATRI
ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJI
KLINIČNI PSIHOLOGI
MEDICINSKE SESTRE
TEHNIKI ZDRAVSTVENE NEGE
BOLNIŠKI STREŽNIKI (čistilci, do l. 92)
SOCIALNI DELAVCI
DELOVNI TERAPEVTI
DELOVNI INŠTRUKTORJI
MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ
LEKARNA
38
Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 2011
4,4%
10,1%
1,2% 1,2%
6,4%
3,8%
10%
1,9%
3,8%
1,2%
0,6%
14%
41,4%
ZDRAVNIKI PSIHIATRI
KLINIČNI PSIHOLOGI
PSIHOLOGI PRIPR., SPECIALIZANTI
ANDRAGOGI
DIPL. MED. SESTRE
OSKRBOVALCII (čistilci, do l. 92)
SOCIALNI DELAVCI
DELOVNI TERAPEVTI
MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ
LEKARNA
Podatki iz priloženih tabel in slik kažejo na to, da se bolnišnica kadrovsko krepi. Povprečno
število zaposlenih se je v obdobju osemnajstih let povečalo iz 180 na 203 (leta 2008) oziroma
na 206 leta 2011, pri čemer je potrebno zaradi korektnosti primerjav poudariti, da je bila
dejavnost čiščenja in pranja v celoti prenesena na zunanje zasebne izvajalce (čiščenje leta
1993, pranje leta 1997), kar pomeni, da smo 16 nekvalificiranih delavcev nadomestili s 16
delavci s srednjo in visoko strokovno izobrazbo. Prav tako je bolnišnica v letu 2011
nadaljevala z izvajanjem politike vladnih varčevalnih ukrepov, v okvir katerih sodi tudi
postopno zmanjšanje števila zaposlenih z naravnim odlivom zaposlenih in nenadomeščanje
zaposlenih, katerim preneha delovno razmerje (npr. upokojitev) ali so dalj časa odsotni z dela
(porodniška ali dolgotrajna bolniška odsotnost), razen v tistih primerih, kjer bi bilo zaradi
zagotavljanja celostne, kontinuirane, predvsem pa varne in kakovostne zdravstvene obravnave
duševnih bolnikov to neizvedljivo ter na področju širitve dejavnosti bolnišnice v
izvenhospitalno dejavnost, zlasti skupnostno psihiatrično zdravljenje na gravitacijskem
področju bolnišnice.
Razmerje med zaposlenimi v medicinskem sektorju in nemedicinskimi delavci se je tako
spremenilo iz 70:30 v letu 1992 na 80:20 v letu 2011 v prid prvim, s tem, da se je bistveno
izboljšala tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Imamo namreč 1 zaposlenega z doktoratom
znanosti (štirje delavci so še na doktorskem študiju), 7 magistrov znanosti, 21 specialistov in
18 delavcev z univerzitetno izobrazbo (skupaj torej s VII/2, VIII. in IX. stopnjo izobrazbe kar
22,8 % od vseh zaposlenih), 46 delavcev z visokošolsko in višjo izobrazbo (skupaj torej s VI.
in VII/I. stopnjo izobrazbe kar 22,3 % od vseh zaposlenih), 101 delavcev s srednjo izobrazbo
(skupaj torej s V. stopnjo izobrazbe 49% vseh zaposlenih), delavcev s kvalifikacijo imamo
4,4%, delavcev z nižjo stopnjo izobrazbe pa le še 1,5%. V povprečju se je en zaposlen v
bolnišnici šolal 12 let in štiri mesece.
39
4. Povprečne obremenitve kadra v hospitalni dejavnosti
Tabela št. 4: Postelje in primeri v letih 1992 in 2011 na zaposlenega
Zaposleni po
poklicih
oziroma
dejavnostih
Zaposlenega
Zaposlenega v
med. sektorju
Zdravnika
Psihologa
Dipl. med. sestro
Delovnega
terapevta in
delovnega
inštruktorja
Socialnega
delavca
Srednjo med.
sestro
Oskrbovalca
Zaposlenega v
laboratoriju
Zaposlenega v
lekarni
Leto 1992
Zaposleni: 179
% v medicinskem sektorju: 70%
Ležalna doba: 57 dni
Zasedenost postelj: 255
Št. primerov: 1.574
Postelje na
Primeri na
Leto 2011
Zaposleni: 203
% v medicinskem sektorju: 80%
Ležalna doba: 37 dni
Zasedenost postelj: 180
Št. primerov: 1.633
Postelje na
Primeri na
1,4
2
9
12
0,9
1
8
10
18 (28)
127 (127)
20
18
112 (175)
787 (787)
121
112
9,4 (11)[1]
22,5 (30)[3]
8
12
86(102)1
204 (272)2
74
109(109) 3
64
393
22,5
204
5
29,7
2,7
25 (26) 4
32
127
197
787
18
90
163
816
255
1574
90
816
Obremenitev zaposlenih se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala, če pogledamo kazalnik
število postelj na 1 zaposlenega, za 35,7%, če gledamo kazalnik število primerov na 1
zaposlenega, pa za 12%. Najbolj se je obremenitev zmanjšala pri psihologih in socialnih
delavcih, zaposlenih v lekarni in diplomiranih medicinskih sestrah, najmanj pa pri zdravnikih,
delovnih terapevtih in delavcih medicinsko-kemičnega laboratorija. Na drugi strani pa se je
močno intenziviralo delo zaposlenih, saj se je ležalna doba skrajšala za povprečno 35 % glede
na leto 1992, število pacientov pa se je v tem obdobju povečalo za 59 oziroma 3,7%.
1
Število primerov na zdravnika specialista, ki ne vključuje zdravnikov specializantov in stažistov
2
Število primerov na psihologa specialista, ki ne vključuje psihologov pripravnikov in specializantov
Število primerov na del.ter in del. inštr., ki ne vključuje pripravnikov
4
Število primerov na tehnika zdravstvene nege, ki ne vključuje pripravnikov
3
40
Prikaz št. 21: Gibanje števila postelj na zaposlenega v letih med 1992 in 2011
Število zasedenih postelj na zaposlenega v medicinskem sektorju
22
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2007 2008 2009 2010 2011
ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj s specializanti in stažisti-sekundariji)
DIPL. MED. SESTRE
SREDNJO MED. SESTRE
OSKRBOVALCAI(čistilci, do l. 1992)
Prikaz št. 22: Število primerov na zaposlenega v letih med 1992 in 2011
Št. primerov na zaposlenega v PBI
45
40
36,2
33,5
35
29,1
30
28
34,9
36,3
36,9
38,8
37
28,5
25
20
15
10
12,6
8,8
10,9
8
10
7,4
11,5
8,7
10,22
7,8
10
7,8
9,7
7,7
810,2
8 10
8
9,9
5
0
1992
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
2011
Št. primerov na zaposlenega
Št. primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
Št. primerov na zaposlenega v nemedicinskem sektorju
41
Prikaz št. 23: Delež primerov na zaposlenega v medicinskem in nemedicinskem sektorju v
letih med 1992 in 2011
Delež primerov na zaposlenega v medicinskem in nemedicinskem
sektorju bolnišnice
100%
80%
60%
40%
20%
0%
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2011
Št. primerov na zaposlenega v nemedicinskem sektorju
Št. primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
Vir: PBI
Prikaz št. 24: Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju v letih med 1992 in
2011
Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
800
ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj s
specializanti in stažistisekundariji)
750
700
KLINIČNI PSIHOLOGI (skupaj s
pripravniki in specializanti)
650
600
550
DIPL. MEDICINSKE SESTRE
500
450
400
350
OSKRBOVALCI (čistilci, do l.
1992)
300
250
SOCIALNI DELAVCI
200
150
100
DELOVNI TERAPEVTI (skupaj z
delovnimi inštruktorji)
50
0
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2011
Vir: PBI
42
5. Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji (Tabela št. 5 - delež v % glede na vse zaposlene v posamezni bolnišnici)
PB Idrija
PB Begunje
PB Vojnik
PB Ormož
PK Ljubljana
07
08
09
10
07
08
09
10
07
08
09
10
07
08
09
10
07
08
09
10
specialist
visoka zdrav.
visoka sestra
ostali visoka
višja sestra
ostali višja
7,6
0,9
5,7
16,7
2,9
5,7
7,8
0,9
7,3
19,1
1,4
5,8
7,6
1,0
8,6
18,7
0,5
4,5
7,0
2,0
10,5
18,1
0,5
5,0
9,3
3,3
6,6
4,4
1,1
5,5
9,5
2,6
7,9
5,8
0,5
5,3
10,1
3,7
8,5
5,9
0,5
5,3
10,8
3,8
8,1
7,0
0
5,4
8,3
3,8
6,4
4,5
2,6
5,8
9,4
2,5
6,2
5,6
2,5
5,6
9,6
4,2
6,0
6,0
2,4
5,4
8,6
3,7
6,7
7,4
2,4
6,8
7,8
0,6
7,8
7,8
2,7
3,3
7,8
0
8,5
9,2
2,6
3,2
9,1
0
9,1
9,1
2,6
1,9
9,2
0
9,9
9,9
2,0
2,0
8,7
5,6
8,5
16,2
1,1
4,9
7,5
6,2
9,8
20,1
0
0,9
11,0
4,6
11,3
19,5
0
0,9
12,2
4,4
11,7
17,4
0
1,4
Skupaj VI - VIII
med. tehnik
ostali srednja
39,5
42,6
42,1
42,7
30,8
31,9
34,2
35,1
31,4
32,0
33,9
35,8
30,0
31,5
32,0
32,9
45
44,6
35,1
9,6
33,3
11,2
34,0
10,6
35,1
10,0
29,7
12,6
29,2
13,2
27,2
13,9
27,0
14,0
32,8
10,2
33,9
11,3
32,7
10,9
32,7
9,9
23,6
11,1
24,3
10,5
24,1
9,8
23,7
10,5
32,1
13,0
30,8
12,8
31,4
7,9
31,4
8,3
Skupaj V.
44,7
44,6
44,6
42,7
42,3
42,5
41,1
41,1
43,0
45,2
43,6
42,6
34,7
34,8
33,9
34,2
45,1
43,7
39,4
39,7
IV.
III.
II.
I.
13,4
2,3
0
0
10,2
2,4
0
0
13,7
0,5
0
0
14,6
0
0
0
10,4
5,6
0
11,5
9,5
4,7
0
11,7
10,1
4,2
0
10,1
10,8
3,2
0
9,7
16,7
0
8,9
0
14,4
0
8,1
0
14,5
0
7,8
0
13,6
0
8,0
0
9,8
1,4
11,1
0
9,8
1,4
9,2
0
11,7
1,3
8,4
0
11,8
1,3
19,7
0
3,9
1,1
4,9
0
5,4
1,6
4,5
0
5,6
2,9
4,4
0
5,4
3,2
4,4
0
Skupaj I - IV
Razmerje
zdravstvenih
delavcev in
sodelavcev
do nezdravstvenih
15,8
12,7
14,2
14,6
27,5
25,5
24,5
23,8
25,6
22,6
22,4
21,6
35,3
33,5
33,9
32,9
9,9
11,6
13,0
13,00
3,4:1
3,7:1
3,5:1
3,5:1
2,5:1
2,6:1
2,6:1
2,4:1
1,8:1
1,8:1
1,9:1
1,9:1
2:1
2,1:1
2,2:1
2,2:1
2,6:1
2,7:1
3,6:1
3,6:1
46,5
Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije od 2006 do 2010 – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
43
47,2
Iz tabele št. 5 je razvidno, da PB Idrija tudi v letu 2010 ohranja za Psihiatrično kliniko
Ljubljana najboljšo izobrazbeno strukturo. Posebej še vedno izstopa najvišji delež ostalih
zaposlenih z visoko stopnjo izobrazbe (18,1%), med katerimi so najpomembnejši kadri
delovni terapevti, socialni delavci in klinični psihologi – to so kadri, na katerih bolnišnica
gradi programe v skupnosti ter programe dnevnega hospitala, pri kliničnih psihologih pa tudi
izvenhospitalne ambulantne programe.
Glede razmerja med zdravstvenimi delavci in sodelavci v odnosu do nezdravstvenih je PB
Idrija primerljiva s PK Ljubljana – na enega nezdravstvenega delavca je v PB Idrija
zaposlenega 3,5 zdravstvenega delavca, v Psihiatrični kliniki 3,6, v ostalih bolnišnicah pa je
razmerje od 1,9 : 1 do 2,4 : 1.
Prikaz št. 25: Primerjalna struktura zaposlenih glede na izobrazbe po slovenskih psihiatričnih
bolnišnicah v letu 2010
Delež z ap o slen ih v % o d sku p n eg a števila z apo slen ih
40
Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo
izobrazbe po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)
35
35
33
33
31
30
27
25
24
20
18
17
15
15
11
10
5
24
22
10
14
11
8
7
5
7
7 7
5
4
2
10
9
0
PB Idrija
PB Begunje
13
12
10
8
7
4
2
0
PB Vojnik
4
2
2
0,5
0
10
9
12
10
PB Ormož
Specialist
Visoka zdravnik
Visoka sestra
Ostali visoka
Ostali višja
Med. teh.
Ostali srednja
I. - IV. st. izob.
0
1
PK Ljubljana
Višja sestra
44
Prikaz št. 26: Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe po slovenskih
psihiatričnih bolnišnicah v letu 2010
Delež zaposlenih v % glede na skupno število zaposlenih
Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe
po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)
50
47
45
43
43
43
41
40
40
36
35
35
33
34
33
30
24
25
22
20
15
15
13
10
5
0
PB Idrija
I. - IV. st. izob.
PB Begunje
PB Vojnik
V. st. izob.
PB Ormož
PK Ljubljana
VI. - VIII. st. izob.
6. Obremenitve zaposlenih (primerjalno s psihiatrijo)
Podatki tudi v letu 2011, podobno kot leto prej, kažejo na najvišje obremenitve pri zdravnikih
specialistih, če upoštevamo samo hospitalno dejavnost (tudi dnevni hospital), ali, če poleg
hospitalne dejavnosti (akutne in neakutne obravnave) upoštevamo tudi ambulantne storitve.
Obremenitev zdravnikov specialistov na hospitalni primer je v PB Idrija v primerjavi s PK
Ljubljana večja kar za 34%, od povprečja v slovenski psihiatriji pa za 9%. Obremenitev
diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov v PB Idrija je bila leta 2010 za 5% nižja od
povprečja v psihiatriji in za 31 % nižja kot pri najbolj obremenjenem diplomiranem
medicinskem kadru v PB Begunje. Obremenitev srednjih medicinskih sester in
zdravstvenikov v PB Idrija je bila leta 2010 za 7% nižja od povprečja v psihiatriji in za 28 %
nižja kot pri najbolj obremenjenem diplomiranem medicinskem kadru v PB Begunje. PB
Idrija tudi v letu 2010 dosega primerljivo obremenitev medicinskega kadra z drugimi
bolnišnicami, razen pri zdravnikih, kjer so obremenitve največje, na drugi strani pa najvišjo
obremenitev nemedicinskega kadra (kar 22% več od povprečja v psihiatriji).
45
Tabela št. 6: Obseg programov in obremenitve kadra na hospitalni primer v psihiatričnih bolnišnicah
v letu 2010
Obremenitve na
primer
PB
Idrija**
št.
%
PB
Begunje
št.
%
PB
Vojnik
št.
%
PB
Ormož
št.
%
PK
Ljubljana**
št.
%
Število
1.511
16,9
1.227
13,7
1.242
13,9
1.094
12,2
3.879
43,3
hospitalnih
primerov
Število
108*
9,9
393*
36,0
0
0
0
0
588*
53,9
primerov v
dnevni oskrbi
Skupaj
1.619
16,1
1.620
16,1
1.242
12,3
1.094
10,9
4.467
44,4
primerov
Povprečna
40,4
33,8
41,9
38,4
38,7
ležalna doba
Število
200
17,0
131
11,1
190
16,2
140
11,9
510
43,5
postelj
Število točk
110.476
8,0
136.555
9,9
131.248
9,5
170.845 12,4
825.596
60,0
ambul. storitev
Število
199
15,2
185
14,1
162
12,3
152
11,6
614
46,8
zaposlenih
Št. primerov na
116
95
138
99
76
zdravnika spec.
Št. primerov na
90
90
83
99
54
zdravnika
Št. primerov na
74
108
83
61
63
DMS
Št. primerov na
25
35
23
30
24
SMS
Št. primerov na
32
35
52
40
42
druge zdravstv.
sodelavce
Št. primerov na
10
12
12
10
9
zdr. delavca in
sodelavca
Št. primerov na
37
30
23
23
34
nezdr. delavca
Št. primerov na
8
9
8
7
6
zaposlenega
Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2009 – ZZZS, 2010
Opomba 1: * bolnišnice, ki imajo tudi dnevni hospital
Opomba 2: ** bolnišnice, ki so oddale nemedicinske storitve zunanjim izvajalcem
Opomba 3: Podatki so izračunani na primere v hospitalu in dnevnem hospitalu.
46
Skupaj
psihiatrija
8.953
1.089
10.042
38,6
1.171
1.374.720
1.312
105
83
78
27
40
11
29
8
Število primerov na posameznega zdravnika specialista
psihiatrije v l. 2010
138
140
116
120
105
99
95
100
76
80
60
40
20
0
PB Idrija
PB Begunje
PB Vojnik
PB Ormož PK Ljubljana
Slov.
psihiatrija
Število primerov na posameznega zdravnika v l. 2010
99
90
100
90
90
83
83
80
70
54
60
50
40
30
20
10
0
PB Idrija
PB
Begunje
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posamezno diplomirano medicinsko
sestro oz. zdravstvenika v l. 2010
108
120
100
74
83
78
61
80
63
60
40
20
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
47
Število primerov na posamezno srednjo medicinsko sestro
oz. zdravstvenika v l. 2010
35
30
35
30
25
27
24
23
25
20
15
10
5
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Število primerov na posameznega zdravstvenega sodelavca
v l. 2010
52
60
50
40
32
40
35
42
40
30
20
10
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Število primerov na posameznega zdravstvenega delavca in
sodelavca v l. 2010
12
12
10
10
12
11
10
9
8
6
4
2
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
48
Število primerov na posameznega nezdravstvenega delavca
v l. 2010
40
37
34
30
35
30
29
23
23
25
20
15
10
5
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Število primerov na posameznega zaposlenega v l. 2010
9
9
8
8
8
7
8
6
7
6
5
4
3
2
1
0
PB Idrija
PB
Begunje
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
7. Oblike delovnega razmerja in izobraževanja
•
Na dan 31.12.2011 je bilo v bolnišnici zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev,
pripravništva in specializacij, zaposlenih za določen čas skupaj 10 delavcev (5% vseh
delavcev), od tega 3 specializantke psihiatrije, 1 tuj zdravnik specialist psihiatrije za čas
prilagoditvenega obdobja, 1 univerzitetna diplomirana socialna delavka, 4 srednje
medicinske sestre oz. srednji zdravstveniki ter 1 zdravstvena administratorka.
•
V letu 2011 je imela bolnišnica sklenjenih 11 pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim
časom, in sicer z 2 zdravnikoma, 1 svetovalko, 1 diplomirano medicinsko sestro, 1
socialno delavko, 1 delovno terapevtko, 2 srednjima medicinskima sestrama, 1
administratorko in 2 kuharicama.
•
V letu 2011 je imela bolnišnica sklenjenih 23 podjemnih pogodb: 12 pogodb z zdravniki
specialisti psihiatrije za opravljanje dodatnih psihiatričnih storitev v izvenhospitalni
dejavnosti, 1 pogodbo s klinično psihologinjo za izvajanje dodatnih storitev klinične
49
psihologije v izvenhospitalni dejavnosti, 4 pogodbe z administratorkami za opravljanje
dodatnih administrativnih del v izvenhospitalni dejavnosti, 1 pogodbo s pacientom za
urejanje okolice bolnišnice, 1 pogodbo s pacientom za interno raznašanje pošte, 1
pogodbo za pomoč v receptorski službi, 1 pogodbo za svetovanje pri postavitvi zbirk
umetnostnega gradiva, 1 pogodbo za pomoč pri izvajanju prevozov pacientov ter 1
pogodbo za dodatno pomoč pri preskrbi in transportu v bolnišnici.
•
V letu 2011 je imela bolnišnica zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra sklenjene 4
pogodbe za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev v izvenhospitalni dejavnosti s tremi
zdravnicami specialistkami psihiatrije ter eno klinično psihologinjo.
•
Bolnišnica je v letu 2011 sklenila 11 avtorskih pogodb: 3 avtorske pogodbe za izvedbo
avtorskega dela v okviru projekta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z
naslovom: »Izvid kliničnega farmacevta«, 1 pogodbo za program aktivacijske terapije
(šahovske delavnice), 1 pogodbo za izobraževanje na področju zdravstvene nege, 1
avtorsko pogodbo za klinično raziskavo z naslovom »Ne-intervencijsko spremljanje
učinkovitosti in varnosti escitaloprama (Ecytara) v zdravljenju depresije in anksioznih
motenj (KPASES 05/2010 – ECYTARA/SI)«, 1 avtorsko pogodbo za fotografiranje
okrogle mize na temo: »Duševno zdravje proti stigmi – Psihiatrična bolnišnica Idrija referenčni center za psihiatrijo z vizijo tretjega tisočletja, 1 avtorsko pogodbo za izvedbo
kulturnega programa ob predstavitvi knjige »Živeti življenje«, avtorja prim. dr. Jožeta
Felca, 1 avtorsko pogodbo za urejanje internetne strani bolnišnice, 1 avtorsko pogodbo za
izvedbo internih delavnic s predavanji na temo: »Ločeno zbiranje odpadkov – zahteve
zakonodaje in primeri dobre prakse« ter 1 avtorsko pogodbo za izvedbo internih delavnic
na temo: »Obvladovanje agresije«.
•
V letu 2011 je imela bolnišnica s štipendisti sklenjenih 12 štipendijskih pogodb (6
štipendijskih pogodb za poklic doktor medicine, 1 štipendijsko pogodbo za poklic
univerzitetni diplomirani psiholog, 1 štipendijsko pogodbo za poklic diplomirana
medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik, 1 štipendijsko pogodbo za poklic
diplomirani biopsiholog ter 3 štipendijske pogodbe za poklic tehnik zdravstvene nege).
•
V letu 2011 se je ob delu dodatno izobraževalo 8 delavcev bolnišnice (2 delavki na
podiplomskem študiju psihoterapije, 1 delavec na podiplomskem tečaju iz Rorscahove
psihodiagnostike po Exnerjevem sistemu ocenjevanja, 1 delavka na drugi stopnji tečaja iz
kognitivne terapije, 2 delavki na podiplomskem tečaju družinske dinamike, 1 delavka na
usposabljanju pooblaščencev za antimobing, 1 delavec na Šoli kakovosti v okviru SIQ).
•
V letu 2011 je opravljalo pripravništvo v bolnišnici 6 delavcev (5 pripravnikov - tehnikov
zdravstvene nege ter 1 pripravnica – univerzitetna diplomirana socialna delavka).
•
Štirje delavci bolnišnice so bili v letu 2011 vpisani v doktorski študij.
50
II. FINANČNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2011
Obdobje v času 1993 - 2011 v Psihiatrični bolnišnici Idrija zaznamujejo:
• Devet arbitražnih zahtevkov.
• Nadpovprečno vlaganje v znanje in rast kadrovskega kapitala; nadpovprečen izobrazbeni
nivo, najmanjši delež nemedicinskega kadra, najugodnejše razmerje zaposlen : pacient,
privatizacija nekaterih nemedicinskih funkcij.
• Nadpovprečna vlaganja v premoženje in rast materialne osnove kot podlage za:
a) razvoj psihiatrične stroke in večjo kakovost storitev ter večje zadovoljstvo bolnic,
bolnikov, njihovih svojcev in zaposlenih,
b) zmanjševanje fizičnega obsega hospitala, intenziviranje dela, ki rezultira v večjem
obratu pacienta na posteljo (največje zmanjšanje števila postelj in bolniško oskrbnih
dni, največje krajšanje ležalne dobe), rast števila sprejemov, odpustov in primerov,
c) prestrukturiranje dela hospitala v dnevni hospital, rast izvenbolnišničnih obravnav, še
posebej psihiatričnega zdravljenja v skupnosti in psihiatričnih ter psiholoških
obravnav na območju, ki ga bolnišnica pokriva.
• Rast prihodkov je za šestintrideset indeksnih točk nižja kot rast odhodkov (441 : 477).
• V osemnajstih letih je PB Idrija samo trikrat poslovala s primanjkljajem, dve leti pa je
imela tudi likvidnostne težave (v letih 2001 in 2002 je bilo oboje posledica spremembe
sistema financiranja). Razmerje med pozitivnim in negativnim rezultatom (brez
valorizacij) je v tem obdobju 17,1 : 1 v korist presežkov prihodkov nad odhodki (4.312
mio EUR dobička : 252 mio EUR izgube).
• Sprememba strukture odhodkov v smeri zmanjševanja materialnih stroškov iz 30% v letu
1993 na 14% v letu 2011, nematerialnih stroškov iz 19% na 12%, dvig plač v istem
obdobju iz 48% na 68% in padec dobička iz 12% na 5% v letošnjem letu.
Prikaz št. 27: Primerjava poslovnih rezultatov v PB Idrija 1993-2011
PRIMERJAVA POSLOVNIH REZULTATOV
9.000
PRIHODKI
8.000
7.000
ODHODKI
6.000
Mat.
stroški
5.000
Amortiz.
4.000
3.000
Nem.str.
2.000
Plače
1.000
0
Dobiček
-1.000
Leto
Vir: PBI - finančna dokumentacija
51
Tabela št. 7: Struktura prihodkov in odhodkov od 1993 do 2011. leta v 1000 EUR
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
1993
1.866 100
1.645
559
30
57
3
351
19
890
48
221
12
i=
99/98
2000
112
105
109
79
107
107
552
100
2007
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
6.932
6.778
1.055
289
727
4.682
154
17
4
14
65
0,3
1994
100
25
4
20
50
1
i=
2000/
1999
110
116
89
83
74
151
6,7
i=
2007/
2006
100 108
108
16
108
4
136
11
105
67
108
2
108
i = 94/93
117
131
96
150
125
122
13
2001
100
17
3
14
67
-1
1995
100
20
6
20
49
4
i=
2001/
2000
111
112
107
106
106
116
2008
8.144
7.585
1.117
279
774
5.162
559
i = 95/94
119
116
97
169
119
117
341
100
14
4
10
65
7
2002
i=
2008/
2007
117
112
106
97
106
110
363
100
15
5
12
70
-2
i=
2002/
2001
106,6
107,9
99,0
154,3
94,8
110,5
203,0
2009
8.279 100
7.518
1.052 14
269
3
815
10
5.286 64
761
9
1996
100
i = 96/95
123
118
131
119
112
119
243
21
5
18
47
7
2003
100
15
5
11
69
1
i=
2009/
2008
102
99
94
96
105
102
136
i=
2003/
2002
106,0
102,3
101,4
99,7
91,0
104,8
1997
100
22
5
21
50
1
2004
100
15
4
11
67
3
2010
8.245
7.431
1.039
303
823
5.191
813
100
13
4
10
63
10
i = 97/96
109
116
111
109
127
116
19
i=
2004/
2003
107,6
104,9
108,9
96,5
110,3
103,8
381,8
i=
2010/
2009
100
99
99
113
101
98
107
1998
100
22
7
23
49
-1
2005
100
15
4
10
66
5
i = 98/97
108
111
108
133
115
106
i=
2005/
2004
104,8
102,9
103,1
95,4
100,0
103,9
155,8
2011
8.238
7.851
1.116
381
948
5.303
387
100
14
5
12
68
5
2006
1999
100
21
5
22
47
6
15
4
11
67
3
i=
2006/
2005
97,2
100,2
100,7
104,6
104,9
99,2
41,7
i=
2011/
2010
100
106
107
126
115
102
48
i=
2011/
1993
441
477
200
668
270
596
175
100
Vir: PBI – finančna dokumentacija
52
2. Poslovanje bolnišnice v letu 2011
a) Finančni okviri poslovanja
Poslovanje bolnišnice je bilo v letu 2011 determinirano z makroekonomskimi izhodišči
razvoja Slovenije, s protikriznimi ukrepi in ukrepi za zagotavljanje finančne vzdržnosti, ki so
bili sprejeti s Splošnimi dogovori ter aneksi v letih 2009, 2010 in 2011.
V letu 2011 bi imelo pomemben vpliv na poslovanje bolnišnice dejstvo, da je bila cena
primera v akutni hospitalni obravnavi znižana za 3,5%, če ne bi Splošni dogovor omogočal,
da lahko izvajalci ta sredstva pridobijo, če ponudijo dodatne in nove programe v
izvenhospitalni dejavnosti (dana je bila možnost za prestrukturiranje) in če seveda bolnišnica
te priložnosti ne bi izkoristila. Na arbitraži leta 2010 je bolnišnica dosegla prestrukturiranje
sredstev iz cene hospitala v plačilo 44 primerov psihiatričnega zdravljenja v skupnosti
(96.000 €) in v povečanje izvenhospitalnega programa v vrednosti 150.000 € (0,5 psihiatrične
ambulante, 2 ambulanti kliničnega psihologa), ki ga je v obsegu dveh tretjin dislocirala v
okolje (Koper, Postojna, Logatec). S prestrukturiranjem je bolnišnica povečala obseg
programa, izboljšala je strukturo ponudbe, približala se je pacientom, pridobila nazaj znižana
sredstva, si s tem zagotovila pozitivno finančno poslovanje, obdržala pa je tudi aktivno vlogo
na svojem gravitacijskem območju kot oblikovalka mreže služb za duševno zdravje in kot
izvajalka programov v skupnosti.
Na poslovanje v letu 2011 je seveda vplivalo tudi priznanje 0,4 internista v ceni hospitalnih
storitev. Potrebo po internistu v psihiatriji utemeljujejo naraščanje deleža starostnikov in s
tem deleža psihiatričnih pacientov, ki so tudi somatsko bolni (gerontopsihiatrični bolniki
imajo ob psihiatričnih zdravilih v povprečju še 5 zdravil za somatske bolezni), naraščanje
števila pacientov, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od alkohola in imajo tudi dvojne (trojne)
diagnoze, in naraščanje socialne ogroženosti med ljudmi, kar še posebej prizadene občutljive
rizične skupine, kamor sodijo tudi duševno bolni.
Glede na dosežen program prestrukturiranja lahko rečemo, da je imela bolnišnica za 200.000
€ višje prihodke oziroma boljši izid, kot bi ga imela, če tega prestrukturiranja ne bi dosegla in
izpeljala.
Za približno 250.000 € pa bi bili prihodki (poslovni izid) bolnišnice večji, če ne bi bilo:
° ponovnega znižanja cen hospitalnih storitev v psihiatriji za zadnja dva meseca,
° plačila neakutne obravnave v višini 70% cene, ker bolnišnica nima organiziranega
posebnega oddelka neakutne obravnave,
° nedoseganja hospitalnega programa.
b) Doseganje programa storitev je osnovni pogoj za pozitiven rezultat bolnišnice.
Iz priložene tabele je razvidno, da smo program v hospitalni dejavnosti izpolnili 98%, v
dnevnem hospitalu smo ga presegli za 15%, v skupnosti pa dosegli 100%. V neakutni
obravnavi in ambulantno specialističen programu smo dosegli le 84% programa. Razlog je v
tem, ker smo dodaten program v izvenhospitalni dejavnosti na dveh novih lokacijah začeli
izvajati šele spomladi in v jeseni, ter zato, ker smo imeli premalo zdravnikov – specialistov
psihiatrov.
53
Tabela št. 8: Realizacija programov v obdobju januar – december 2011
Primeri v
skupnosti
(obr.dnev.prim.)
5
17
22
Neakutna
obravnava
(dni)
452
554
731
49
Število točk v
izvenhospitalni
dejavnosti
64.678,19
45.888,37
21.884,62
4.193,20
341,89
821,77
292,28
429,88
41,79
76,50
Število obiskov
v
Forenzična
izvenhospitalni psihiatrija do
dejavnosti
48 dni
4.542,00
48
2.165,00
1.380,00
291,00
24,00
32,00
14,00
20,00
3,00
1,00
Forenzična
psihiatrija
nad 48 dni
1105
Hospital
primeri
305
701
407
57
4
2
3
5
2
3
Hospital
dnevni primeri
41
11
29
5
Skupaj ZZZS
1.489
86
44
1.786
138.648
8.472
48
1.105
plan 2011
% plana
ostali plačniki
skupaj bolnišnica
1.520
98%
12
1.501
75
115%
1
87
44
100%
2.132
84%
17
1.803
165.869
84%
321,3
138.970
9.325
91%
20
8.492
48
1.105
OE
OE Ljubljana
OE Koper
OE Nova Gorica
OE Kranj
OE Maribor
OE Celje
OE Ravne na Koroškem
OE N.Mesto
OE M. Sobota
OE Krško
44
c) Zagotavljanje ravnovesja med prihodki in odhodki z obvladovanjem stroškov
°
Prihodki bolnišnice so v letu 2011 podobni kot leto poprej (-7.000 €), odhodki pa so
glede na leto 2010 višji za šest odstotkov. Prihodki in odhodki v letu 2011 so v planiranih
obsegih.
°
Stroški materiala so glede na predhodno leto višji za 77.402 € ali za sedem odstotkov,
oziroma nižji za odstotek glede na plan.
Stroški zdravil, medicinskih pripomočkov in laboratorijskega materiala so skupaj po
deležu drugi najvišji strošek materiala (28,7%). Ti stroški so v letu 2011 nekoliko višji kot
leto nazaj, bi bili pa še bistveno večji, če bolnišnica ne bi v okviru javnih naročil dosegla
neposredno s proizvajalci zdravil visokih popustov (15%).
Najvišja postavka v stroških materiala je hrana (29,4%). Zaradi učinkov javnega naročila
(dobro definirane zahteve, tako glede kakovosti in strukture hrane, kot glede fiksnosti cen,
ter dosledno zavračanje pošiljk in računov, ki niso v skladu z razpisom in pogodbami, so
tudi stroški hrane na isti ravni kot leto prej.
Tretja najvišja postavka v stroških materiala je poraba energije (21,8%). Predvsem zaradi
rasti cen pogonskih goriv so se ti stroški povečali za 14% odstotkov glede na leto 2010 (v
primerjavi s planom pa so višji za 6%).
°
Stroški storitev so se glede na leto poprej povišali za 15%, glede na plan pa za 7%.
K povečanju stroškov storitev so najbolj pripomogli stroški najemnin, izobraževanj,
študentskega servisa, dela po pogodbah in stroškov zdravstvenih storitev drugih.
Stroški najemnin so se povečali zaradi odprtja novih izvenhospitalnih ambulant. Stroški
izobraževanj so se povečali predvsem zaradi večjega števila izobraževanj zdravnikov.
Zaradi nemotenega izvajanja dela so se povečali stroški študentskega servisa.
Pomanjkanje zdravniškega kadra in širitve izvenhospitalne dejavnosti pa je vplivalo na
povečanje stroškov dela po pogodbah. Zdravstvene storitve drugih so se povečale zaradi
vse več in težjih somatskih obolenj pacientov in s tem povezanih prevozov na somatske
preglede in zaradi širitve našega programa.
°
Stroški dela so glede na lansko leto višji za 2%, glede na plan pa nižji za 2%.
°
Zaradi nove investicije se je povečala amortizacija (i = 125).
°
Presežek prihodkov nad odhodki je za polovico nižji kot v predhodnem letu in bo
investiran v nadaljnjo izboljšavo pogojev dela v bolnišnici in v mrežo služb na terenu.
54
3. Bilanca stanja
Tabela št. 9: Bilanca stanja na dan 31.12.2011
NAZIV SKUPINE KONTOV
konti
ZNESEK
31.12.2011
Indeks
31.12.2010
SREDSTVA
A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
00, 01
NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
02, 03
NEPREMIČNINE
04, 05
OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
06
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
07
DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI
08
11
DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA
B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH
12
KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
13
DANI PREDUJMI IN VARŠČINE
14
KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
15
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
5.337.814
5.354.674
100
37.397
32.790
88
4.790.444
4.765.678
99
506.355
543.983
107
531
2.479
467
3.087
9.744
316
4.424.895
4.116.484
93
3.976.136
903.966
23
60.199
119.397
198
572
615
108
353.555
170.455
48
2.900.000
16
KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA
956
619
17
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
20.478
13.218
65
19
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
12.999
8.214
63
C) ZALOGE
120.847
90.812
75
31
ZALOGE MATERIALA
119.705
90.751
76
32
ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE
I. AKTIVA SKUPAJ
(001+012+023)
AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
1.142
61
5
9.883.556
9.561.970
97
183.012
0
0
782.853
818.514
105
453
771
170
99
65
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
20
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE
21
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH
374.263
371.702
99
22
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
254.848
331.070
130
82
23
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
112.928
92.126
24
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
10.089
8.143
81
29
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
(045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)
DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
30.272
14.702
49
9.100.703
8.743.456
96
362.567
426.722
118
8.350.676
7.500.275
90
92
980
981
985
99
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
I. PASIVA SKUPAJ
(034+044)
PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
531
2.479
467
386.929
813.980
210
9.883.556
9.561.970
97
183.012
0
0
Vir: PBI, finančna dokumentacija
55
4. Izkaz prihodkov in odhodkov od 1.1. do 31.12.2011
Tabela št. 10: PB Idrija – Plan 2011, doseženo 2010 in 2011
realizacija
2010
Prihodki skupaj
Prihodki iz dejavnosti
Prihodki od prodaje
Finančni prihodki
Drugi prihodki
stroški materiala
stroški zdravil, lab.material
stroški hrane, vode, čistil, DI
stroški materiala za vzdrževanje
stroški energije
časopisi in literatura
stroški storitev
poštne in internetne storitve
stroški vzdrževanja
stroški zavarovanja
najemnine
stroški reprezentance
stroški plačilnega prometa
službena potovanja
stroški izobraževanj - kotizacije
ostali stroški izobraževanja
stroški zdravstvenih storitev drugih
stroški deritizacije
stroški pranja
stroški čiščenja
stroški študentskega servisa
stroški komunale
stroški drugih storitev
stroški dela po pogodbah
stroški dela
plače in nadomestila plač
prispevki za socialno varnost
drugi stroški dela
stroški amortizacije
drugi stroški
prispevek za mestno zemljišče
štipendije
prispevek za vzp.zap.invalidov,
članstvo zbornice in takse
ostali stroški
drugi odhodki
prevrednotovalni odhodki
celotni odhodki
davek od odhodka pravnih oseb
presežek prihodkov
plan 2011
realizacija
2011
indeks indeks
11/10 11/plan
8.245.123
8.039.532
182.542
18.632
4.417
1.038.793
296.167
496.514
21.377
212.756
11.979
823.048
32.136
183.078
27.857
27.911
3.457
793
4.574
27.422
23.010
55.228
6.158
102.736
216.397
4.624
38.176
40.606
28.885
5.190.698
4.157.893
643.050
389.755
303.912
56.194
17.731
24.389
8.250.000
8.050.000
180.000
20.000
0
1.130.000
300.000
550.000
35.000
230.000
15.000
885.000
35.000
200.000
30.000
25.000
4.000
1.000
5.000
35.000
25.000
60.000
5.000
105.000
220.000
10.000
45.000
45.000
35.000
5.430.000
4.344.000
652.000
434.000
350.000
85.000
20.000
30.000
8.237.944
7.967.209
220.765
26.196
23.774
1.116.195
320.114
518.016
29.567
243.247
5.251
947.635
28.894
197.880
27.932
61.423
1.437
725
3.301
46.094
33.653
69.566
5.976
99.017
216.967
18.779
30.507
31.153
74.331
5.302.792
4.125.781
666.591
510.420
380.689
88.127
18.271
21.375
100
99
121
141
538
107
108
104
138
114
44
115
90
108
100
220
42
91
72
168
146
126
97
96
100
406
80
77
257
102
99
104
131
125
157
103
88
100
99
123
131
11.487
2.587
162
18.336
7.431.143
0
813.980
15.000
20.000
5.000
0
7.885.000
0
365.000
43.469
5.012
4.479
11.098
7.851.015
0
386.929
378
194
2765
61
106
100
48
106
99
107
94
84
106
35
107
83
99
93
246
36
73
66
132
135
116
120
94
99
188
68
69
212
98
95
102
118
109
104
91
71
290
25
90
56
Tabela št. 11: Izkaz prihodkov in odhodkov PB Idrija od 1.1. do 31.12.2011
Besedilo
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Prihodki iz obveznega zavarovanja (po pogodbi z ZZZS)
Prihodki od ZZZS iz naslova pripravnikov, sekundarijev in
specializacij
Prihodki iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja
Prihodki od doplačil do polne cene zdravstvih storitev, od
nadstandardnih storitev, od samoplačnikov, od ostalih
plačnikov in od konvencij
Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Finančni prihodki
Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugi
prihodki in prevrednotovalni prihodki
PRIHODKI
Stroški materiala
Porabljena zdravila in zdravstveni material
Zdravila
Medicinski pripomočki
Ostali zdravstveni material
Porabljeni nezdravstveni material
Stroški porabljene energije (elektrika, kuriva, pogonska
goriva)
Voda
Živila
Pisarniški material
Ostali nezdravstveni material
Stroški storitev
Zdravstvene storitve
Stroški podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih
storitev
Stroški zunanjih izvajalcev zdravstvenih storitev preko
s.p. in d.o.o.
Ostale zdravstvene storitve
Nezdravstvene storitve
Storitve vzdrževanja
Strokovno izobraževanje delavcev, specializacije in
strokovno izpopolnjevanje
Ostale nezdravstvene storitve
Amortizacija
Stroški dela
Plače zaposlenih
Dajatve na plače
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja in drugi
stroški dela
Finančni odhodki
Drugi stroški, stroški prodanih zalog, drugi odhodki
in prevrednotovalni poslovni odhodki
ODHODKI
Davek od dohodka pravnih oseb
PRESEŽEK PRIHODKOV
indeksi
Finančni načrt Finančni načrt Realizacija
za obdobje od za obdobje od za obdobje
Real.2011/ Real.2011/
01.01.do
01.01.do
od 01.01. do
Real.2010 FN 2011
31.10.2010
31.10.2011
31.12.2011
8.222.074
7.318.336
8.230.000
7.250.000
8.187.974
7.092.304
100
97
99
98
88.808
549.953
100.000
600.000
154.470
583.047
174
106
154
97
96.431
168.546
16.554
100.000
180.000
15.000
72.618
285.535
26.196
75
169
158
73
159
175
6.495
8.245.123
1.038.793
296.167
211.320
55.691
29.156
742.626
5.000
8.250.000
1.130.000
300.000
210.000
60.000
30.000
830.000
23.774
8.237.944
1.116.195
320.114
219.649
59.445
41.020
796.081
366
100
107
108
104
107
141
107
475
100
99
107
105
99
137
96
212.756
64.283
326.600
23.228
115.759
823.048
84.113
230.000
80.000
350.000
20.000
150.000
885.000
95.000
243.248
82.108
327.632
22.414
120.679
947.635
134.431
114
128
100
96
104
115
160
106
103
94
112
80
107
142
16.095
20.000
60.094
373
300
12.790
55.228
738.935
183.078
15.000
60.000
790.000
200.000
23.013
51.324
813.204
197.880
180
93
110
108
153
86
103
99
50.432
505.425
303.912
5.190.698
4.157.893
643.050
60.000
530.000
350.000
5.430.000
4.344.000
652.000
79.747
535.577
380.689
5.302.792
4.125.781
666.591
158
106
125
102
99
104
133
101
109
98
95
102
389.755
1.584
434.000
510.420
4.421
131
279
118
73.108
7.431.143
0
813.980
90.000
7.885.000
0
365.000
99.283
7.851.015
0
386.929
136
106
110
100
48
106
57
Tabela št. 12: Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti PB Idrija od 1.1. do
31.12.2011
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
za izvajanje javne od prodaje blaga in
službe
storitev na trgu
1
760
ZNESEK
Oznaka
za AOP Prihodki in odhodki Prihodki in odhodki
2
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(661+662-663+664)
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
3
660
661
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
662
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
663
761
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
664
762
B) FINANČNI PRIHODKI
665
763
C) DRUGI PRIHODKI
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(668+669)
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
666
del 764
del 764
del 466
DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
D) CELOTNI PRIHODKI
(660+665+666+667)
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(672+673+674)
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
667
4
5
8.027.736
160.238
8.027.736
160.238
16.947
9.249
21.710
2.062
2
2.062
2
8.046.745
191.199
2.015.930
47.900
668
669
670
671
672
460
STROŠKI MATERIALA
673
1.090.289
25.906
461
674
925.641
21.994
5.179.717
123.075
del 464
STROŠKI STORITEV
F) STROŠKI DELA
(676+677+678)
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
676
4.030.023
95.758
del 464
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
677
651.120
15.471
del 464
675
DRUGI STROŠKI DELA
678
498.574
11.846
462
G) AMORTIZACIJA
679
371.853
8.836
463
H) REZERVACIJE
680
465,00
J) DRUGI STROŠKI
681
86.082
2.045
467
K) FINANČNI ODHODKI
682
4.318
103
468
L) DRUGI ODHODKI
683
57
1
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
( 685+686)
684
10.840
258
del 469
ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
685
del 469
OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
686
10.840
258
N) CELOTNI ODHODKI
( 671+675+679+680+681+682+683+684)
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(670-687)
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(687-670)
Davek od dohodka pravnih oseb
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od
dohodka
(688-690)
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od
dohodka
(689+690) oz. (690-688)
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , nam enjen pokritju odhodkov
obračunskega obdobja
687
7.668.797
182.218
377.948
8.981
0
0
377.948
8.981
del 80
del 80
del 80
688
689
690
691
692
693
58
5. Pojasnila k postavkam bilance stanja
5.1. Sredstva
a.) Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
konto
Naziv konta
2010
2011
indeks
001
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
10.742
6.558
0,61
003
Dolgoročne premoženjske pravice
81.517
93.327
1,14
007
Neopredmetena sredstva v gradnji ali izdelavi
0
6.733
00
Skupaj AOP 002
92.259
106.618
1,16
01
Popravek vrednosti AOP 003
59.470
69.221
1,16
32.789
37.397
1,14
00-01 Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev so je
v letu 2011 povečala za 18.543 EUR, sedanja vrednost znaša 37.397 EUR.
Nepremičnine
konto
Naziv konta
2010
2011
indeks
020
Zemljišča
260.408
260.408
1,00
021
Zgradbe
8.079.477
8.437.656
1,04
023
Nepremičnine v gradnji ali izdelavi
103.200
1.459
0,01
02
Skupaj AOP 004
8.443.085
8.699.523
1,03
03
Popravek vrednosti nepremičnin AOP 005
3.677.406
3.909.079
1,06
4.765.679
4.790.444
1,01
02-03 Sedanja vrednost nepremičnin
Nabavna vrednost nepremičnin se je v letu 2011 povečala za 3.677.406 in znaša 8.699.523
EUR. Odpisana vrednost nepremičnin znaša 3.909. 079 EUR sedanja vrednost znaša
4.790.444 EUR.
V poslovnih knjigah so knjižene naslednje nepremičnine:
- zgradbe – po naslovih oziroma ZK parcelah – spremembe v letu 2011znašajo 358.180
EUR. Stanje 31. 12. 2011 znaša 4.528.577 EUR.
- zemljišča po vrstah rabe – funkcionalna zemljišča k zgradbam, kmetijska zemljišča, parki)
- sprememb v letu 2011 ni bilo in stanje 31. 12. 2011 znaša 260.408 EUR.
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
konto
Naziv konta
2010
2011
indeks
040
Oprema
1.378.593
1.459.903
1,06
041
Drobni inventar
436.632
428.997
0,98
045
Druga opredmetena osnovna sredstva
39.289
42.140
1,07
049
Oprema in druga opr.os.s.trajno zunaj uporabe
17.401
17.401
1,00
04
Skupaj AOP 006
1.871.915
1.948.441
1,04
05
Popravek vrednosti opreme AOP 007
1.327.932
1.442.086
1,09
543.983
506.355
0,93
04-05 Sedanja vrednost opreme
59
Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2011
povečala za 112.443 EUR ter zaradi odpisov zmanjšala za 35.917 EUR in znaša 1.948.441
EUR. Odpisana vrednost znaša 1.442.086 EUR, sedanja vrednost znaša 506.355 EUR.
Dolgoročno dana posojila in depoziti
konto
Naziv konta
2010
2011
indeks
070
Dolgoročno dana posojila na podlagi posojilnih
pogodb
2479
531
0,21
07
Skupaj
2.479
531
0,21
Dolgoročno dana posojila so posojila, dana delavcem iz bivšega sklada skupne porabe za
adaptacije in izgradnjo stanovanj. Dolgoročno dana posojila in depoziti so se v letu 2011
zmanjšali za 1.948 EUR.
Dolgoročne terjatve iz poslovanja
konto
2010
2011
indeks
10.806
3.268
0,30
089
ostale dolgoročne terjatve iz poslovanja
Oslabitev vrednosti dolgoročnih terjatev iz
poslovanja
1.062
181
0,17
08
Skupaj
9.744
3.087
0,32
085
Naziv konta
Dolgoročne terjatve so terjatve za odkup stanovanj po stanovanjskem zakonu. Dolgoročne
terjatve iz poslovanja so se v letu 2011 zmanjšale za 7.538 EUR. Oslabitev vrednosti
dolgoročnih terjatev iz poslovanja v letu 2011 znaša 181 EUR.
b.) Kratkoročna sredstva (razen zalog) in aktivne časovne razmejitve
Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah
Denarna sredstva na računih znašajo na dan 31.12.2011 3.976.136 EUR.
Kratkoročne terjatve do kupcev
Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo 60.199 EUR. Stanje terjatev predstavlja 0,73%
celotnega prihodka, kar pomeni, da se le te poravnavajo v skladu z pogodbenimi roki,
oziroma v skladu s plačilnimi pogoji zavoda. Neplačane terjatve ne ogrožajo likvidnosti
zavoda.
Dani predujmi in varščine
Dani predujmi in varščine znašajo na dan 31. 12. 2011 572 EUR in se nanašajo na vnaprejšnja
plačila za izobraževanje.
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31. 12. 2011
353.555 EUR.
60
Izkazane terjatve so bile v znesku 187.868 EUR poravnane do sredine februarja 2012.
Kratkoročne terjatve iz financiranja
Kratkoročne terjatve iz financiranja znašajo na dan 31. 12. 2011 956 EUR.
Druge kratkoročne terjatve
Druge kratkoročne terjatve znašajo na dan 31. 12. 2011 20.478 EUR in so naslednje
konto
Naziv konta
2010
2011
indeks
35.289
18.336
0,52
220
260
1,18
170
Kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij
174
Terjatve za vstopni davek na dodano vrednost
175
Ostale kratkoročne terjatve
3.792
1.882
0,50
17
Skupaj
39.301
20.478
0,52
Aktivne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve znašajo na dan 31. 12. 2011 12.999 EUR in so naslednje
konto
Naziv konta
2010
2011
indeks
190
Kratkoročno odloženi odhodki
8.214
12.999
1,58
19
Skupaj
8.214
12.999
1,58
c.) Zaloge
Stanje zalog materiala na dan 31. 12. 2011 znaša 119.705 EUR in so naslednje:
- Zaloga zdravil in med. pripomočkov
76.821 EUR
(od tega zaloge iz donacij 30.272 EUR)
- Zaloga živil
431 EUR
- Zaloga pisarniškega materiala
327 EUR
- Zaloga čistilnega in vzdrževalnega materiala 3.919 EUR
- Zaloga goriva
38.207 EUR
Stanje zalog materiala je na dan 31.12.2011 za 32% večje glede na lansko leto
Stanje zalog drobnega inventarja na dan 31.12.2011 znaša 1.142 EUR.
5.2. Obveznosti do virov sredstev
d.) Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve
Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine
Stanje kratkoročnih obveznosti za predujme in varščine znaša na dan 31. 12. 2011 453 EUR
in se nanaša na predujem za poravnavo zdravljenja pacienta.
61
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih znašajo na dan 31. 12. 2011 374.263 EUR in se
nanašajo na obveznost za izplačilo plač za mesec december. Obveznost do zaposlenih je bila v
celoti poravnana januarja 2012.
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31. 12. 2011 254.848 EUR.
Obveznosti do dobaviteljev poravnavamo v valutnem roku.
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan 31. 12. 2011 112. 928 EUR in se
nanašajo na naslednje obveznosti:
konto
Naziv konta
2010
2011
indeks
230
Kratkoročne obveznosti za dajatve
60.882
83.769
1,38
231
Obveznosti za DDV
2.692
6.641
2,47
234
Ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja
0
947
235
Obveznosti na podlagi odtegljajev od prejemkov
zaposlenih
28.552
21.571
0,76
23
Skupaj
92.126
112.928
1,23
Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta
Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31. 12.
2011 10.089 EUR in se nanašajo na naslednje obveznosti:
konto
Naziv konta
2010
2011
0
141
1.478
1.523
240
Kratkoročne obveznosti do MZ
241
Kratkoročne obveznosti do proračunov občin
242
Kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov
proračuna države
6.582
243
Kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov
proračunov občin
1.843
24
SKUPAJ
1.478
10.089
indeks
1,03
6,83
Pasivne časovne razmejitve
Na kratkoročno odloženih prihodkih na dan 31.12.2011 izkazujemo vrednost neporabljenih
doniranih zdravil v znesku 30.272 EUR.
e.) Lastni viri in dolgoročne obveznosti
Dolgoročne pasivne časovne razmejite
-
dolgoročno odloženi prihodki
62
Dolgoročni odloženi prihodki na dan 31.12.2011 znašajo 362.567 EUR. Te razmejitve
predstavijo razliko med amortizacijo, ki je bila priznana v cenah storitev in dejansko
obračunanim zneskom amortizacije za pretekla leta. Letos je bila dejanska amortizacije višja
od priznane amortizacije v cenah storitev, zato smo za to razliko zmanjšali dolgoročne
časovne razmejitve.
-
prejete donacije, namenjene nadomeščanju stroškov amortizacije
stanje oz. sprememba
Znesek EUR
stanje na dan 31. 12. 2010
2.885
prejete donacije
3.627
amortizacija
3.013
3.499
Donacije se nanaša na že pridobljena opredmetena osnovna sredstva.
Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
Stanje obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva znaša na dan
31. 12. 2011 8.350.676 EUR.
Povečanja stanja so bila med letom naslednja: prejeta sredstva za nabavo osnovnih sredstev s
strani ustanovitelja in prenos poslovnega izida iz preteklega leta po sklepu zavoda.
Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva predstavljajo
neodpisano vrednost neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev in znesek še
neuporabljene obračunane amortizacije iz preteklih let.
Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe
Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe znašajo 531 EUR. V primerjavi z letom 2010 so
se znižale za 21%. Predstavljajo dana dolgoročna stanovanjska posojila delavcem.
Presežek prihodkov nad odhodki
Presežek prihodkov nad odhodki znaša 386.929 EUR.
stanje oz. sprememba
znesek
813.980
prenos poslovnega izida iz preteklih let na 980
813.980
presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
386.929
386.929
Izvenbilančni konti
V izvenbilančni evidenci imamo knjižene prejete garancije v znesku 163.365 EUR in državne
blagovne rezerve kalijevega jodida v vrednosti 19.647 EUR.
63
6. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov
6.1. Analiza prihodkov
Celotni prihodki doseženi v letu 2011 so znašali 8.237.944 EUR in so bili za 0,1 % nižji od
doseženih v letu 2010 in tudi za 0,1 % nižji od načrtovanih.
Prihodki od poslovanja predstavljajo 99,39 %, finančni prihodki 0,32 %, drugi prihodki 0,26
% in prevrednotovalni prihodki 0,03 % glede na celotne prihodke za leto 2011.
Finančni prihodki so znašali 26.196 EUR in predstavljajo 0,32 % delež v celotnih prihodkih,
prejeli smo jih iz naslova prejetih obresti za vezane depozite na poslovni banki in za obresti
na enotnem zakladniškem računu.
Besedilo
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Prihodki iz obveznega zavarovanja (po pogodbi z ZZZS)
Prihodki od ZZZS iz naslova pripravnikov, sekundarijev in
specializacij
Prihodki iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja
Prihodki od doplačil do polne cene zdravstvih storitev, od
nadstandardnih storitev, od samoplačnikov, od ostalih
plačnikov in od konvencij
Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Finančni prihodki
Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugi
prihodki in prevrednotovalni prihodki
PRIHODKI
indeksi
Finančni načrt Finančni načrt Realizacija
za obdobje od za obdobje od za obdobje
Real.2011/ Real.2011/
01.01.do
01.01.do
od 01.01. do
Real.2010 FN 2011
31.10.2010
31.10.2011
31.12.2011
8.222.074
7.318.336
8.230.000
7.250.000
8.187.974
7.092.304
100
97
99
98
88.808
549.953
100.000
600.000
154.470
583.047
174
106
154
97
96.431
168.546
16.554
100.000
180.000
15.000
72.618
285.535
26.196
75
169
158
73
159
175
6.495
8.245.123
5.000
8.250.000
23.774
8.237.944
366
100
475
100
Večji porast prihodkov je pri prihodkih od prodaje proizvodov in storitev. Tukaj so prihodki
od prodaje malic za delavce, prihodki od zakupnin poslovnih in stanovanjskih prostorov,
prihodki od prenosa amortizacije iz dolgoročnih odloženih prihodkov, prihodki od donacij in
prodaje izdelkov delovne terapije ter prihodki od izobraževanj.
6.2. Analiza odhodkov
Celotni odhodki doseženi v letu 2011 so znašali 7.851.015 EUR in so bili za 5,65 % višji od
doseženih v letu 2010 in 0,43 % nižji od načrtovanih.
Odhodki iz poslovanja predstavljajo 99,80 %, finančni odhodki pa 0,06 % glede na celotne
odhodke za leto 2011.
Po glavnih postavkah so bili odhodki poslovanja naslednji
Stroški blaga, materiala in storitev so v letu 2011 znašali 2.063.830 EUR in so bili za
10,85% višji od doseženih v letu 2010 in za 2,37% nižji od načrtovanih. Delež v celotnih
odhodkih znaša 26,28 %.
Stroški materiala (konto 460) so v celotnem zavodu v letu 2011 znašali 1.116.195 EUR in so
bili za 7,45% višji od doseženih v letu 2010 in za 0,12% nižji od načrtovanih. Delež glede na
celotne odhodke zavoda znaša 14,22 %.
64
Stroški storitev (konto 461) so v celotnem zavodu v letu 2011 znašali 947.635 EUR in so bili
za 15,14 % višji od doseženih v letu 2010 in za 7,08 % višji od načrtovanih. Delež glede na
celotne odhodke zavoda znaša 12,07 %.
Stroški dela so v letu 2011 znašali 5.302.792 EUR in so bili za 2,16 % višji od doseženih v
letu 2010 in za 2,34 % nižji od načrtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 67,54 %.
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2011 je znašalo 186 zaposlenih, in
se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 1 zaposlenega.
V preteklem letu je bilo izplačano 692 EUR regresa za letni dopust na delavca.
Stroški amortizacije (ki so zajeti med odhodki – AOP 879) so v letu 2011 znašali 380.689
EUR in so bili za 25,26 % višji od doseženih v letu 2010 in za 8,78 % višji od načrtovanih.
Delež stroškov amortizacije v celotnih odhodkih znaša 4,85 %.
Drugi stroški so bili v letu 2011 obračunani v znesku 88.127 EUR in so bili za 56,83 % višji
od doseženih v letu 2010.
Finančni odhodki so v letu 2011 znašali 4.421 EUR.
Drugi odhodki so v letu 2011 znašali 58 EUR.
Prevrednotovali poslovni odhodki so v letu 2011 znašali 11.098 EUR in so nastali zaradi
slabitve kratkoročnih terjatev do kupcev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta in
odpisa/izločitev osnovnih sredstev.
6.3. Poslovni izid
Razlika med prihodki in odhodki, brez upoštevanja davka od dohodka pravnih oseb, izkazuje
pozitivni poslovni izid - presežek prihodkov nad odhodki v višini 386.929 EUR.
Davek od dohodkov pravnih oseb je bil v letu 2011 obračunan v znesku 0 EUR, kar pomeni,
da je poslovni izid obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka enak kot pred
obdavčitvijo.
Doseženi poslovni izid z upoštevanjem davka je za 52,46 % nižji od doseženega v preteklem
letu in za 21.929 EUR večji od planiranega.
Poslovni izid v izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov je enak izkazanemu
poslovnemu izidu v bilanci stanja na podskupini kontov 985.
6.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah
dejavnosti
2010
javna služba
tržna dejavnost
skupaj zavod
prihodki
odhodki
8.076.105
7.278.811
169.018
8.245.123
2011
poslovni izid
prihodki
odhodki
poslovni izid
797.294
8.046.745
7.668.797
377.948
152.332
16.686
191.199
182.218
8.981
7.431.143
813.980
8.237.944
7.851.015
386.929
65
Poslovni izid dosežen pri izvajanju javne službe znaša 377.948 EUR, iz naslova izvajanja
tržne dejavnosti pa 8.981 EUR.
Razmejevanje odhodkov na dejavnost javne službe in na tržno dejavnost je bilo izvedeno v
skladu z razmerjem med prihodki doseženimi pri opravljanju posamezne vrste dejavnosti.
V letu 2011 ni bilo izplačane delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,
prav tako tudi ne v prejšnjih letih.
7. Kazalniki poslovanja v letih 2006, 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011 v Javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrična bolnišnica Idrija
Za izračun računovodskih kazalnikov smo podatke črpali v glavnem iz poenostavljenega
izkaza prihodkov in odhodkov in poenostavljene bilance stanja, ki sta prilogi letnega poročila.
Kazalnike smo razdelili na vsebinska področja:
o kazalniki gospodarnosti,
o kazalniki obračanja sredstev,
o kazalniki sestave sredstev,
o kazalniki sestave obveznosti do virov sredstev,
o kazalniki kratkoročne likvidnosti,
o kazalniki dolgoročne likvidnosti.
Kazalnike iz tekočega leta primerjamo s kazalniki iz preteklega leta. Uporabni so tudi za
primerjave z drugimi zdravstvenimi zavodi. S primerjavami dobimo koristne informacije o
gibanju poslovanja in premoženjskega stanja. V nadaljevanju prikazujem izračune in
komentar posameznih vrst kazalnikov.
Tabela št. 13: Kazalniki poslovanja PB Idrija v letih 2006, 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011
oznaka
vsebina kazalnika
2006
vrednost kazalnika
2007
2008
2009
2010
2011
Kcg
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
Celotna gospodarnost
1,023
1,023
1,074
1,101
1,156
1,049
Kgp
Gospodarnost poslovanja
1,018
1,011
1,075
1,102
1,109
1,045
1,186 1,213 1,246 1,146 0,862
11,097 13,126 10,659 11,835 11,446
0,834
Ksoi
Ksoos
KAZALNIKI OBRAČANJA SREDSTEV
Koeficient obračanja sredstev
Koeficient obračanja zalog materiala
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA
Stopnja osnovnosti investiranja
Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev
Kslf
Ksdf
Krmltv
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA
Stopnja lastniškosti financiranja
Stopnja dolžniškosti financiranja
Razmerje med lastnimi in tujimi viri
Kkos
Kkozm
0,746
0,509
0,717
0,518
0,606
0,539
0,525
0,562
0,888
0,112
6,708
0,838
0,122
6,817
0,815
0,132
6,159
0,558
0,487
9,078
0,341
0,503
Ksdf
Stopnja dolgoročnosti financiranja
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
0,874
0,838
0,815
0,933 0,870 0,884
0,126 0,085 0,076
7,437 10,161 11,611
0,933 0,914 0,921
Khk
Hitri koeficient
1,664
1,948
2,349
3,624
4,647
5,079
Kpk
Pospešeni koeficient
2,111
2,164
2,826
4,118
5,029
5,652
Kkk
Kratkoročni koeficient
2,238
2,297
2,956
4,248
5,140
5,807
Kkkpos
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
1,101
1,169
1,336
1,581
1,557
1,650
Kkdpds
Kkdpdsiz
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog
1,191
1,165
1,14
1,329
1,295
1,694
1,643
1,633
1,606
1,705
1,667
1,169
66
Kcg – (Prihodki / Odhodki) – Načelu gospodarnosti je zadoščeno, kadar znaša vrednost
kazalnika 1 ali več kot 1. Ker smo v vseh letih 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011
ustvarili presežek prihodkov nad odhodki, smo v vseh letih zadostili načelu gospodarnosti.
Vrednost kazalnika pa se je v zadnjem letu zmanjšala.
Kgp – (Prihodki od poslovanja / Odhodki od poslovanja) – Ker prihodki od poslovanja
presegajo odhodke od poslovanja, smo načelu gospodarnosti zadostili tudi na tem nivoju.
Vrednost kazalnika je v letu 2011 nižja kot leto poprej, zaradi manjših prihodkov iz
poslovanja in večjih odhodkov iz poslovanja glede na predhodno leto.
Kkos – (Prihodki / Sredstva) – Kazalnik obračanja vseh sredstev nam pove, kolikokrat se
sredstva v poslovnem procesu obrnejo. Sredstva so se v poslovnem procesu v letu 2011
obrnila manj kot enkrat, kar je podobno kot v preteklem letu.
Kkozm – (Poraba materiala iz zalog / povp. zaloga) – Koeficient obračanja zalog materiala
nam pove, kolikokrat se zaloge obrnejo v letu dni. Zaloge so se obrnile v dveh letih ob
začetku merjenja kazalnikov poslovanja nekaj več kot 11-krat, v letu 2007 celo 13-krat, v
zadnjem letu pa le 9-krat. Slabši rezultat kazalnika je zaradi večje zaloge goriva in zdravil
(predvsem na račun doniranih) konec leta 2011.
Ksoic – (osnovna sredstva po knjigovodski vrednosti / sredstva) – Kazalnik kaže delež, ki
ga imajo osnovna sredstva med vsemi sredstvi v zavodu.
Ksoos – (Popravek vrednosti / Nabavna vrednost) – Osnovna sredstva so skoraj polovico
odpisana.
Kslf – (Lastni viri / Obveznosti do virov sredstev) – S tem kazalnikom ugotavljamo
razmerje med lastnimi viri in obveznostmi do virov sredstev. Z večanjem vrednosti kazalnika
se veča stopnja financiranja z lastnimi viri. Zaradi visoke vrednosti lastnih virov je stopnja
kazalnika visoka za vsa leta merjenja kazalnikov.
Ksdf – (Dolgovi / Obveznosti do virov sredstev) – Kazalnik zadolženosti prikazuje kolikšen
del sredstev je financiran s tujimi viri. Z večanjem vrednosti kazalnika se veča stopnja
zadolženosti. Zaradi visoke vrednosti prejšnjega kazalnika je vrednost stopnje zadolženosti
posledično nizka (se znižuje).
Krmltv – (Lastni viri / Tuji viri) – Kazalnik izraža razmerje med lastnimi viri in tujimi viri.
Razmerje med lastnimi in tujimi viri je močno v korist lastnih virov (raste).
Ksdf – (Lastni viri + dolgoročni dolgovi + dolgoročne PČR) / Obveznosti do virov
sredstev) – Kazalnik kaže na dolgoročnost financiranja v okviru obveznosti do lastnih virov
sredstev. Vrednost kazalnika je visoka.
Khk – (Likvidna sredstva / Kratkoročne obveznosti) – Kazalniki prikazuje razmerje med
likvidni sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Likvidna sredstva so razpoložljiva denarna
sredstva in kratkoročne finančne naložbe. Vrednost kazalnika je bila v letu 2010 več kot štiri,
letos pa več kot pet.
Kpk – (Likvidna sredstva in kratkoročne terjatve / Kratkoročne obveznosti) –ta kazalnik
je eden tistih, ki najbolje meri plačilno sposobnost zavoda, saj vsebuje sredstva, ki se
najhitreje pretvorijo v denarno obliko. Vključuje denarna sredstva, kratkoročne naložbe in
terjatve, ne pa zalog. Dosežena vrednost je 5,652 in je višja kot lani (5,029).
67
Kkk – (Kratkoročna sredstva / Kratkoročne obveznosti) – kazalnik prikazuje razmerje
med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi v danem trenutku. Dosežena
vrednost je 5,807, kar kaže na visoko likvidnost.
Vsi trije kazalniki likvidnosti kažejo na izjemno dobro likvidnost bolnišnice.
Kkkpos – (Lastni viri / Osnovna sredstva) – Kazalnik prikazuje lastniško financiranje
osnovnih sredstev. Če je kazalnik večji kot 1, pomeni, da se z lastnimi viri financirajo več kot
le osnovna sredstva. Dosežena vrednost kazalnika je 1,65.
Kkdpds – (Lastni viri + dolgoročne pasivne časovne razmejitve+ dolgoročne rezervacije +
dolgoročne obveznosti / Dolgoročna sredstva) – Ta kazalnik je kazalnik dolgoročnega
financiranja dolgoročnih sredstev. Če je kazalnik večji od 1, pomeni, da so z dolgoročnimi
viri financirana tudi kratkoročna sredstva. Kazalnik naj bi bil večji kot 1, saj naj bi z
dolgoročnimi viri financirali tudi del kratkoročnih sredstev.
Kkdpdsiz – Lastni viri + dolgoročne pasivne časovne razmejitve+ dolgoročne rezervacije +
dolgoročne obveznosti / Dolgoročna sredstva + zaloge). Ko je vrednost kazalnika 1 ali več
govorimo o zdravem financiranju oziroma o izpolnjevanju »zlatega bilančnega pravila«.
Dosežena vrednost kazalnika je 1,679, kar pomeni, da Psihiatrična bolnišnica Idrija tako, kot
v letih 2006, 2007, 2008, 2009, 2010 tudi v letu 2011 izpolnjuje zlato bilančno pravilo.
Tabela št. 14: Kazalniki poslovanja PB Idrija primerjalno s slovenskimi bolnišnicami
KAZALNIKI POSLOVANJA
1. Koeficient celotne
gospodarnosti
Kazalnika
2. Koeficient
gospodarnosti
gospodarnosti
poslovanja
Kazalnik
3. Stopnja dobičkovnosti
dobičkovnosti
Kazalnik
4. Koeficient obračanja
obračanja
sredstev
sredstev
5.Stopnja odpisanosti
osnovnih sredstev
Kazalniki
6. Stopnja odpisanosti
stanja
opreme
investiranja
7. Stopnja osnovnosti
investiranja
8. Stopnja
kratkoročnega
Kazalniki
financiranja
stanja
financiranja 9. Stopnja dolgoročnega
financiranja
Kazalnika
kratkoorčne in
dolgoročne
likvidnosti
10. Pospešeni koeficient
11. Koeficient
dolgoročne pokritosti
dolgoročnih sredstev in
normalnih zalog
2007
2008
2009
2010
2007
Bolnišnice skupaj
2008
2009
1,023
1,074
1,101
1,101
0,987
1,026
1,009
0,997
1,011
1,075
1,097
1,102
0,985
1,027
0,999
0,993
2,217
6,865
9,194
9,872
-1,324
2,56
0,885
-0,34
1,214
1,246
1,145
0,862
1,692
1,623
1,477
1,504
51,843
53,933
56,192
48,7
55,08
53,17
49,38
51,34
78,841
81,329
83,78
70,94
78,455
76,88
71,15
72,61
71,693
60,333
52,455
55,76
79,155
72,98
77,42
78,15
12,208
13,233
11,153
8,56
27,192
25,62
20,69
21,62
87,791
86,767
88,847
91,44
72,808
74,38
79,302
78,38
2,164
2,826
4,118
5,029
0,57
0,883
0,904
0,826
1,193
1,386
1,643
1,606
0,862
0,961
0,976
0,954
2010
Vir: ZZZS, Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leta 2007, 2008, 2009 in 2010
68
III. MATERIALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Objekti in oprema – pogoji za zdravljenje in delo
Marginalizacija in stigmatizacija slovenske psihiatrije sta se kazali tudi v njenih ubikacijskih
pogojih (gradovi, ubožnice, kasarne). Odsotnost sredstev za investicijsko vzdrževanje in
investicije je zaostajanje za pogoji somatskih bolnišnic le še povečala. Amortizacija je bila v
ceni izenačena šele leta 1994, tega leta pa so bila prvič v zgodovini slovenske psihiatrije na
razpolago investicijska sredstva, ki jih je v celoti dobila PBI, saj je edina imela pripravljene
projekte. Leta 1990 je bila Psihiatrična bolnišnica Idrija v najbolj nezavidljivem položaju med
vsemi psihiatričnimi bolnišnicami. Razpoznavni znaki delovnih in bivalnih pogojev so bili
popolnoma dotrajane instalacije, dolgi zlovešči hodniki, iztrošena oprema, mreže na oknih,
mrežnice v sobah, v kuhinji se je kurilo še s premogom in drvmi. Amortizacija, nižja kot v
domovih za starostnike, ni zadoščala niti za najnujnejša popravila. S podržavljanjem
bolnišnice in s sprejetjem Zakona o investicijah v zdravstvu smo lahko lastniku in
ustanovitelju prvič javno povedali, da je edina alternativa ukinitvi bolnišnice njena celovita in
čimprejšnja prenova. Projekti za vse tri objekte predstavljajo zaključeno celoto in upoštevajo
programe dolgoročnega razvoja bolnišnice, analizo učinkovitosti investicij, ki je pred
novogradnjo postavila rekonstrukcijo objektov, izhajajo pa tudi iz sodobnih trendov
zdravljenja oseb s težavami v duševnem zdravju, ki pomenijo zmanjševanje obsega
hospitalnega zdravljenja in s pestrostjo ponudbe vsakemu posamezniku oblikujejo osnovo za
nadaljevanje psihosocialne rehabilitacije v bivalnem in delovnem okolju.
Bolnišnične stavbe (poslovno stanovanjski objekt z biokemičnim laboratorijem, lekarno,
recepcijo, kotlovnico, dispanzerjem in 21 stanovanjskimi enotami – od tega 17 v zasebni lasti
– oba hospitalna objekta s posteljnimi kapacitetami 200 postelj dnevne zasedenosti,
ambulantami, timskimi prostori, čajnimi kuhinjami in jedilnicami za paciente, ki so
nepokretni, oziroma imajo omejeno gibanje, prostori za terapijo in pripadajočimi sanitarijami,
funkcionalni objekt s kletjo, kuhinjo, jedilnicami za paciente in osebje, aktivacijsko terapijo,
prostori za dnevni hospital, učno bazo in upravnimi prostori, pomožne stavbe – delavnice,
mrtvašnica, trafo postaja) stojijo na 3.552 m2 površine, 3.057 m2 zavzema urejen in negovan
park znotraj objektov, 92.259 m2 pa je njiv, gozdov, travnikov okrog bolnišnice.
Obnovljene stavbne površine v m2:
Stavba S
(1994 l.)
3.608
Trafo
postaja
(1994)
Lekarna
v posl.
stanov.
objektu
(1996)
25
102
Stavba
L
(1997)
2.341
Kotlovnica
(2002 l. in
2010 v posl.
stan.
objektu)
Central.
kuhinja
v obj. A
(2006)
115
450
Streha
na
funkc.
objektu
A
(2007 l.)
okrog
900
Streha na
poslovnostanov.
objektu
(2009 l.)
Polovica
od 1.443
Funkcionalni
objekt A
(2009 l.,
2010)
2.483
Biokem.
labor. v
posl.
stan.
objektu
(2010)
200
V letih od 1994 do 2011 smo v PB Idrija obnovili 9.694 m2 ali 95,3% vseh površin, ki so
namenjene izključno zdravstveni dejavnosti. Bolniških sob je 2.176 m2 ali 22% vseh površin,
neposredno zdravstveni dejavnosti (brez kotlovnice, trafo postaje, strojnice, dvigal, kuhinje,
upravnih prostorov, jedilnic in recepcije) je namenjenih 8.241 m2 površin ali 85% vseh
prenovljenih površin.
Neadaptirane površine v m2:
Zamenjava strehe na
Pomožni objekti E
kuhinji
(delavnice, mrtvašnica)
m2 476
Zamenjava strešne kritine
(salonit) na objektih S, L in E
69
Disp. v
posl.
stan.
objektu
(2011)
367
Neadaptiranih površin je skupaj 476 m2 ali 4,7% vseh površin. Dinamika adaptacij in
ureditev, ki naj bi jih izvedli:
1. zamenjava strehe na kuhinji,
2. ureditev okolice (sanitarni otok, ograja, bunker),
3. rekonstrukcija pomožnega objekta E: delavnice, mrtvašnica (476 m2),
4. zamenjava salonitne strešne kritine na objektih S, L in E.
Tabela št. 15: Struktura investicij v PB Idrija v obdobju 1994 – 2011
Leto
Država
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
delež v % lastna sredstva
56
44
0
100
0
100
0
100
0
100
0
100
0
100
2001
2006
0
21,0
PBI - delež v %
100
79
Skupaj SIT
valor. SIT
EUR
2007
44.104
189.007
Opis investicije
Popolna prenova bolniškega objekta s 115 posteljami
Projekti
Popolna prenova bolnišnične lekarne
Popolna prenova bolniškega oddelka s 109 posteljami
Ureditev dispanzerja v mestu Idrija
Ureditev dispanzerja v mestu Idrija
Skupna jedilnica za paciente
Večnamenska dvorana in popolna obnova 30 let stare
kotlovnice
Popolna prenova bolnišnične kuhinje, projekti, nadzor
1.017.846 SIIT
1.669.127 SIT
7.355 EUR
0
2009
2010
2011
Skupaj
vrednost
EUR
Celotna vrednost
investicij v 000 SIT
oz. 000 EUR
318.247
8.696
52.743
370.166
11.058
6.270
17.555
100
300
100
100
100
0
0
100
100
114
1.188
372
100
200
2.950
6.679
9.629
Zamenjava strešne kritine
Popolna prenova funkcionalnega objekta D
- projekti, projektni nadzor
- gradbena investicijska dela in nadzor
- oprema (tudi oprema za laboratorij)
- prenova biokemičnega laboratorija
- prenova psihiatričnega dispanzerja
Vir: Dokumentacija PBI
V petnajstih letih je PB Idrija v prenovo vložila skupaj z ustanoviteljico sredstva v višini
118% celoletnega bolnišničnega predračuna, pri čemer je delež države 30,6%, če tudi
združeno amortizacijo upoštevamo kot njen prispevek, 69,4% sredstev pa je prispevala
bolnišnica sama.
2. Vlaganja v informacijski sistem
Splošno o aktivnostih na področju razvoja informacijske tehnologije v letu 2011
V letu 2011 smo zaradi potreb novih ambulant v Postojni, Kopru, Sp. Idriji in Logatcu ter
dotrajanosti nekaterih delovnih postaj pridobili novo strojno in programsko opremo. Nove
delovne postaje so bile nameščene v medicinsko-kemičnem laboratoriju zaradi namestitve
novega laboratorijskega programa podjetja Kobis.
70
Sredi leta 2011 je bil v zdravstveni sistem BIRPIS21 nameščen in integriran tudi nov
laboratorijski program podjetja Kobis. S programom samim večjih težav ni bilo, posamezne
manjše pa rešujejo po naših zahtevah programerji iz Infoneta oz. Cobisa. Naročanje
laboratorijskih preiskav sedaj poteka po elektronski poti, na oddelkih je rezultate le-teh
možno spremljati na računalniku, sicer pa kot izvid velja avtorizirana, tiskana verzija, ki jo
pripravijo v laboratoriju in jo posredujejo na oddelke.
Ministrstvo za zdravje in IVZ sta se v letu 2011 lotila projekta uvedbe novega Šifranta vrst
zdravstvene dejavnosti, ki bo na novo definiral celoten sistem poimenovanja zdravstvenih
storitev. Do konca leta 2011 smo na IVZ posredovali tabele s podatki o naših dejavnostih in
sporočiti podatke o morebitnih novih dejavnosti. Na novo pa je bilo potrebno tudi opredeliti
nove oznake dejavnosti v zdravstvenem informacijskem sistemu BIRPIS21. Proces se bo
nadaljeval še celo leto 2012, ko se bo sistem iz osnovnega nivoja razširil na podrobnejše
razvejanje, s 01.01.2013 pa bo nov šifrant vrst zdravstvenih dejavnosti prevzel tudi Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Informacijski sistem bolnišnice
Upravljanje z informacijskim sistemom v bolnišnici je podprto s sodobno informacijsko
tehnologijo. Osnova je računalniška mreža, ki deluje na 100Mz, in preko optičnih kablov
dostopa v vse prostore v bolnišnici, v katerih se odvijajo zdravstvene, poslovne in druge
aktivnosti.
a) Nekaj osnovnih tehničnih podatkov:
Delovanje mrežnega informacijskega sistema podpira:
- datotečni mrežni strežnik (P-IV 3000 XEON),
- operacijski sistem MS WINDOWS SERVER 2008,
- programska oprema MS SMALL BUSINESS SERVER,
- MS SQL baza podatkov,
- intranetni in poštni mrežni strežnik z operacijskim sistemom
WINDOWS 2000 in
- ORACLE baza podatkov.
Navedena tehnologija, z izjemo intranetnega in poštnega strežnika, ki je iz l. 2000 in
ORACLE baze podatkov, ki je iz l. 2005, je bila nabavljena v oktobru 2004. Konec leta 2006
je bila z Ministrstvom za zdravje podpisana pogodba o prenosu opreme v uporabo in
upravljanje, ki se je nanašala na dva strežnika (IBM xSeries Server x346) in dva sistema za
neprekinjeno napajanje UPS (Enterprise 2000 VA). Strežnika sta bila dana v uporabo v letu
2007, potem ko so bili pripravljeni večji prostori za njihovo ustrezno namestitev. Na enem od
strežnikov tečejo poslovni, na drugem pa medicinski programi. Konec leta 2011 je bil
nameščen nov strežnik. En UPS sistem je že nameščen v laboratoriju naše bolnišnice, drugi
skrbi za neprekinjeno napajanje novih strežnikov. V letu 2009 je bil nameščen tudi strežnik,
na katerem se shranjujejo informacije o sledenju vpogledov v osebne podatke pacientov –
zahteva informacijske pooblaščenke.
Drugi podatki o IS na dan 31.12. :
- Število delovnih postaj na mreži
- Število delovnih postaj z dostopom na internet
- Število e-naslovov
2007 2008 2009 2010 2011
61 69 73 80
94
61
69 73 80
94
77
86 86 92
98
b) Varnost:
71
a. Varovanje podatkov pred izgubo zaradi okvar se zagotavlja s sprotnim zapisom vseh
podatkov na strežniku na 2 trda diska (zrcaljenje) in dnevnim kopiranjem (arhiviranjem) vseh
podatkov na lokalni disk za 24 ur. Za dodatno povečanje varnosti smo v letu 2005 v sistem
vključili stremer (napravo za zapis podatkov na specialne kasete), s katero se dnevno
arhivirajo vsi podatki za dobo 7 dni.
b. Varovanje podatkov pred računalniškimi virusi zagotavljamo z licenčnim antivirusnim
programom SOPHOS, ki se posodablja vsaki 2 uri, ves promet z elektronsko pošto pa poteka
preko VARNE POŠTE AMIS.NET, kjer se antivirusni programi posodabljajo dnevno.
c. Varnost pred vdorom od zunaj se zagotavlja s požarnim zidom na routerju. Ministrstvo za
zdravje je doniralo nov router v letu 2008, ki dodatno prispeva k varnemu delovanju sistema,
kar je še posebej pomembno zaradi prehoda na nov način delovanja zdravstvenega sistema –
branje medicinskih podatkov direktno s strežnikov, ki so nameščeni pri zdravstvenih
zavarovalnicah (t.i. ON-LINE) - deluje že tudi v naši bolnišnici.
d. Subjektivno varnost podatkov pred izgubo ali zlorabo podatkov pa zagotavljajo tudi vsi
zaposleni uporabniki z zaklepanjem delovnih postaj z osebnim gesli, z rednim poganjanjem
antivirusnih programov ter drugih programov za čiščenje spyware-a in s spoštovanjem
navodil, ki urejajo način uporabe interneta in elektronske pošte ter pravilnikov, ki urejajo
področje varovanja podatkov in pisarniškega poslovanja.
e. Sistemsko varnost informacijskega sistema se v osnovi zagotavlja z nabavo kvalitetne
strojne opreme po standardih Microsofta (MS) in z izključno uporabo licenčnih programov in
orodij.
f. Vzdrževanje in pomoč pri načrtovanju razvoja informacijskega sistema zagotavlja
specializiran pogodbeni partner.
c) Delovne postaje
Na mrežo se prijavlja 14 delovnih postaj več kot preteklo leto (skupaj 94 – 89 stacionarnih
računalnikov in 5 prenosnikov). Operacijski sistemi na delovnih postajah so pretežni del
WINDOWS XP, na novih pa WINDOWS 7. Poleg strokovnih programskih paketov (BIRPIS,
LIRPIS, laboratorijski informacijski sistem, računovodski programi) so na delovnih postajah
nameščena programskima orodja MS OFFICE, na 14 novih računalnikih je nameščen MS
OFFICE 2010. Vsa našteta oprema je licenčna. Na internet (preko ADSL) dostopajo vse
delovne postaje na mreži, elektronski naslov pa ima 98 zaposlenih.
d) Delovanje sistema
Informacijski sistem je v letu 2011 deloval večinoma brez večjih težav in je v celoti
izpolnjeval zahteve tako notranjih kot zunanjih uporabnikov. Nekajkrat so se pojavile težave
pri povezovanju oddaljenih ambulant so strežnika, vendar so bile le-te po intervenciji hitro
odpravljene. Tudi ON-line način pridobivanja podatkov o zavarovanjih pacientov s strežnikov
posameznih zavarovalnic praktično ni povzročal nobenih težav, izpadov interneta je bilo
izjemno malo.
e) Novosti v sistemu
V letu 2011 je bil nameščen nov laboratorijski program podjetja Kobis in izvedena integracija
le-tega v bolnišnični zdravstveni sistem BIRPIS21. V Kopru, Postojni, Logatcu in Sp. Idriji
so bile odprte nove ambulante kliničnih psihologov in psihiatrov in preko oddaljenega
dostopa je bil omogočen dostop do strežnika v PBI in s tem do programa BIRPIS21 oz. on72
line povezava do strežnikov na ZZZS in drugih zdravstvenih zavarovalnic. Sicer pa je bilo
veliko sprememb narejenih v tudi v programu BIRPIS21, nekatere zaradi novih okrožnic (24
v letu 2011!) – torej zakonskih sprememb, nekatere pa zaradi naših zahtev.
f) Nabave strojne in programske opreme v letu 2011
Strojna oprema:
- 12 osebnih računalnikov
- 13 LCD monitorjev
- 2 prenosna računalnika
- 2 tiskalnika
- 2 tiskalnika črtne kode
- 1 optični čitalnik
- 3 čitalniki črtne kode
- 1 prenosni čitalnik črtne kode
- 1 strežnik
Licence:
- 14 MS OFFICE 2010
- 60 SOPHOS
Prikaz št. 28: Višina sredstev, vloženih v nabavo računalniške opreme in programov 20052011
Vložena sredstva razvoj informacijskega sistema v EUR
35.000
32.753
30.000
23.500
25.000
20.000
13.473
15.000
21.763
22.850
21.607
10.330
10.000
5.000
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Leta
Vložena sredstva v EUR
Skupna vrednost neposrednih vlaganj (brez vzdrževanja in drugih stroškov) v informacijski
sistem v letu 2011 je znašala 21.606,52 EUR z vključenim DDV.
3. Informacijski-dokumentacijski sistem v bolnišnici
a) Arhiv
V letu 2011 smo v skladu z dogovorom z Zgodovinskim arhivom Ljubljana – enoto Idrija
izbrali dokumentarno gradivo, ki ga je po Zakonu o arhivski dejavnosti potrebno oddati v
nadaljnjo hrambo Zgodovinskemu arhivu Slovenije. Skupaj s strokovnjaki arhivske stroke
smo pregledali celotno dokumentacijo, ki jo je bilo potrebno oddati, se dogovorili za način
označevanja oddanega gradiva in sprotno izdelavo seznama oddanega pisnega materiala.
Glede na dogovor iz leta 2010 se arhivu zaenkrat v trajno hrambo oddaja samo poslovna
73
dokumentacija, ki je v letih od ustanovitve nastajala v bolnišnici, glede zdravstvene
dokumentacije pa je bil skupaj s predstavniki psihiatričnih bolnišnic in Zgodovinskega arhiva
Ljubljana sprejet sklep, da le-ta ostaja hranjena v posameznih psihiatričnih bolnišnicah. V
decembru 2011 je bilo za predajo Zgodovinskemu arhivu Ljubljana – enota Idrija pripravljeno gradivo, ki je obsegalo dokumentacijo od let 1957 – 1974, skupaj 69 arhivskih
škatel. Gradivo smo arhivu predali v decembru 2011. V letu 2012 bomo z delom nadaljevali
in oddali še drugi del gradiva.
Dogovorjeni smo bili, da v letu 2011 pripravimo klasifikacijski načrt za hranjenje, odbiranje
in uničevanje dokumentacije, pri čemer smo upoštevali tudi smernice, ki naj bi jih v zvezi z
medicinsko dokumentacijo postavilo Ministrstvo za zdravje. Udeležili smo se tudi nekaterih
strokovnih srečanj o tovrstni problematiki, vendar smo ugotovili, da ni enotnih smernic niti za
medicinski sektor in da si posamezne bolnišnice ustvarjajo povsem svoje sisteme (npr.
Univerzitetni Klinični center Ljubljana). Glede na navedeno je bolnišnica v letu 2011
pristopila k projektu priprave lastnega klasifikacijskega načrta dokumentarnega gradiva, ki bo
podrobneje uredil področje klasificiranja prejetega in oddanega gradiva ter poenotil
dokumentacijo, ki nastaja v bolnišnici. Klasifikacijski načrt bo predvidoma sprejet v letu
2012.
V letu 2011 je bil v skladu s pravili arhivske stroke delno urejen tudi arhiv v stavbi A, v
katerem je zajeto novejše dokumentarno gradivo s področja financ, strokovnega revijalnega
tiska ter druge poslovne dokumentacijo.
b) Knjižnica
V letu 2011 je bila v strokovni knjižnici bolnišnice opravljena redna inventura po petih letih,
ko je bila narejena zadnja, sicer pa je potekalo redno vpisovanje novih knjig in redna izposoja,
predvsem za potrebe izdelave različnih seminarskih in diplomskih nalog.
4. Ravnanje z odpadki
V mesecu decembru 2011 je stopila v veljavo nova Uredba o odpadkih. Novost v tej Uredbi je
tudi obvezno ločevanje odpadkov. V naši bolnišnici smo z junijem 2011 pričeli z ločenim
zbiranjem odpadkov. S strani Komunalnega podjetja Idrija, ki skrbi za odvoz naših
komunalnih odpadkov, smo v zadnjem času prejeli nekaj pohval za ureditev področja
ločevanja odpadkov. Te pohvale se navezujejo na vse zaposlene, ki izvajajo, spodbujajo,
skrbijo in opozarjajo sodelavce, paciente in obiskovalce, da se držijo dogovora glede ravnanja
z odpadki.
V naslednjem grafu je prikazana statistika za pretekla leta. V letu 2011 je bilo oddanih za
nekaj več kot 20 ton manj mešanih komunalnih odpadkov kot leto poprej. Hkrati pa smo
oddali skoraj 10 ton papirja, 10 ton embalaže in približno 600 kg. odpadnega stekla.
74
Prikaz št. 29: Količina ločeno zbranih odpadkov po kategorijah
Ločeno zbrani odpadki
120000
100000
Kg
80000
60000
40000
20000
0
mešani
papir
leto 2009
embalaža
leto 2010
steklo
leto 2011
Z letom 2011 smo pričeli tudi z zbiranjem odpadne embalaže od čistil. Tudi tukaj se nam
količina brezplačno oddane embalaže povečuje. Odpadna embalaža se zbira v posebnem
prostoru ločeno po dobaviteljih in se tako tudi brezplačno oddaja nazaj dobaviteljem. V letu
2011 smo tako oddali cca. 13 m3 odpadne plastične embalaže.
Prikaz št. 30: Količina zbrane odpadne PVC embalaže
ODPADNA PVC EMBALAŽA (ČISTILA)
14
12
m3
10
8
Niz1
6
4
2
0
2008
2009
2010
2011
LETO
75
Prikaz št. 31: Količina zbranih in oddanih organskih odpadkov
ŠT. SODOV
ORGANSKI ODPADKI
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
2002
Niz1
2004
2006
2008
2010
2012
LETO
Prikaz št. 32: Količina zbranega in oddanega jedilnega olja
ODPADNO JEDILNO OLJE
700
600
LITRI
500
400
Niz1
300
200
100
0
2002
2004
2006
2008
2010
2012
LETO
76
IV. MORALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Kazalniki kakovosti
Tabela št. 16: Kazalniki kakovosti za leti 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011
LETO
LETO
LETO
2007
2008
2009
Kazalnik 1: Število padcev s postelje na
1000 oskrbnih dni
- število padcev s postelje
- število oskrbnih dni
Kazalnik 2: Število vseh padcev na 1000
oskrbnih dni
- število vseh padcev
- število oskrbnih dni
Kazalnik 3: Število razjed zaradi pritiska na
1000 hospitalizacij
- Skupaj število razjed
- od tega število razjed
pridobljenih v bolnišnici
- od tega število razjed
ugotovljenih ob sprejemu
- Število vseh hospitaliziranih bolnikov
Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe
- Ali je vpeljan reden odvzem
nadzornih kužnin
za odkrivanje MRSA
- Število vseh hospitaliziranih
bolnikov
- Število bolnikov, pri katerih so
bile odvzete nadzorne kužnine
- Število vseh bolnikov,
koloniziranih z MRSA
LETO
2011
0,151
0,155
0,396
0,606
0,4
10
66.115
10
64.255
24
60.579
40
65.902
27
63.625
0,51
0,62
0,792
1,06
1,1
34
66.115
40
64.255
48
60.579
70
65.902
70
63.625
18 (12,6)
16,9 (6,8)
7,3 (2,2)
9,0 (4,2)
7,9 (4,2)
30
21
21
12
13
4
15
7
13
7
9
9
9
8
6
1.666
1.767
1.772
1.657
1.646
30 (1,69%)
38 (2,37)
48 (3,05%)
34 (2,1)
3.688
10 - 365
122,93
2.832
15 – 317
74,53
3.074
7 – 326
64,04
2.094
2 – 274
61,6
2,16
1,47
2,62
2,42
1,94
35
1.618
24
1.627
42
1.605
36
1.577
31
1.597
Da
Da
Da
Da
Da
1.666
1.767
1.772
1.657
1.646
0,3%
0
7,07%
0
10,65%
3 (ob
sprejemu)
24,5%
9
(0,5%)
29%
13
(0,8%)
Kazalnik 4: čakanje na odpust – neakutna
obravnava
- Število bolnikov, ki so
43 (2,58%)
podaljšali hospitalizacijo
zaradi čakanja (%
hospitaliziranih pacientov)
3.139
- število dni čakanja na odpust
10 - 365
- razpon števila čakalnih dni
73,28
- povprečje dni čakanja
Kazalnik 5: Število ponovnih sprejemov /
odstotek
- število ponovnih sprejemov
- število odpuščenih bolnikov
LETO
2010
Zaradi stalnega izboljševanja kakovosti zdravstvenih storitev kazalniki kakovosti kažejo:
° na znižanje števila padcev s postelje, na kar je pomembno vplivala tudi zamenjava
postelj na gerontopsihiatričnem oddelku, saj je bila ta nujna zaradi porasta deleža sprejetih
pacientov, starih nad 65 let, zaradi dejstva, da je vse več pacientov, ki niso le hudo
duševno bolni, ampak imajo tudi somatske bolezni, vse več pacientov pa prihaja iz vse
težjih socialnih razmer. Strinjam se, da je potrebno oddelke, kjer se zdravijo ti pacienti
(gerontopsihiatrični oddelek, oddelek za podaljšano in neakutno zdravljenje, tudi oddelek
77
°
°
°
°
za zdravljenje odvisnosti od alkohola) kadrovsko okrepiti predvsem na zdravstveni negi –
zaradi nadpovprečne kadrovske zasedenosti v primerjavi z drugimi psihiatričnimi
bolnišnicami v državi, ter zaradi stalnega zniževanja sredstev za hospitalno dejavnost,
vidim rešitev le v prestrukturiranju kadra iz dejavnosti, kjer je v strukturi dela manj
zdravstvene nege. V podporo temu bo tudi projekt spremljanja (obvladovanja) stroškov na
pacienta, ki ga bomo pričeli izvajati prav na oddelkih, kjer je v strukturi dela največ
zdravstvene nege, stroškov zdravil in pripomočkov, dela internista, stroškov prevozov v
druge ustanove zaradi somatskih bolezni naših pacientov;
na obvladovanje števila razjed zaradi pritiska na ravni iz preteklih dveh let, kar kaže
na visoko raven zdravstvene nege v bolnišnici;
na naraščanje števila sprejetih pacientov, ki jim je bila ob sprejemu odkrita MRSA,
pri čemer je treba poudariti, da so bile pred petimi leti nadzorne kužnine odvzete 0,3%
hospitaliziranih bolnikov, leta 2011 pa že vsakemu tretjemu (29%);
na nižanje števila (deleža) bolnikov, ki čakajo na odpust iz bolnišnice in na nižanje
števila dni čakanja, kar kaže na dobro delo socialnih delavcev v bolnišnici in na večjo
sprejemljivost okolja za vključevanje hospitaliziranih pacientov po končani
hospitalizaciji;
na nižanje števila nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku 7 dni po odpustu, kar
kaže na rezultate dela v skupnostni obravnavi.
2. Zadovoljstvo pacientov
Od leta 2004 s pomočjo anketnega vprašalnika spremljamo zadovoljstvo pacientov in
pacientk, ki so hospitalizirani v bolnišnici. Bolniki so ob zaključku obravnave naprošeni, naj
na 5-stopenjski lestvici (1 – sploh nisem zadovoljen, 5 – sem v celoti zadovoljen) ocenijo
stopnjo zadovoljstva s posameznimi dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto bivanja v bolnišnici. V
letu 2011 je bilo ustrezno izpolnjenih in v analizo vključenih 244 vprašalnikov.
Tako kot v preteklih letih tudi letošnja celokupna povprečna ocena kaže, da so bolniki v veliki
meri zadovoljni z obravnavo (M=4,4, SD=0,82). Povprečne ocene posameznih dejavnikov, ki
prispevajo k zadovoljstvu (glej tabelo), so v primerjavi z letom 2010 sicer minimalno, a
konstantno višje. Razporeditev rezultatov od najvišjih do najnižjih pokaže, da ostajajo na
prvih mestih isti dejavniki kot v preteklih letih: zadovoljstvo glede možnosti stikov s svojci ali
drugimi bližnjimi osebami, zadovoljstvo z odnosom in dostopnostjo medicinskega osebja ter
zadovoljstvo z bivalnimi in higienskimi razmerami. Tradicionalno pa ostajajo najnižje
ocenjene nezdravstvene usluge ter prehrana, s tem da pri slednji v zadnjih treh letih opažamo
trend dvigovanja povprečne ocene.
Tabela št. 17: Prikaz ocene zadovoljstva s posameznim dejavnikom
POSTAVKE
Dostopnost obravnave
Prvi, začetni stik ob sprejemu
Odnos medicinskega osebja
Odnos nemedicinskega osebja
Dostopnost stika z medicinskim
osebjem
Možnost različnih oblik obravnave
Možnost stika s svojci in drugimi
pomembnimi osebami
Spoštovanje zasebnosti in diskretnosti
Obveščenost o pravicah, dolžnostih,
možnosti pripomb
Bivalni pogoji
2004
4,3
4,3
4,4
4,3
4,3
2005
4,1
4,1
4,5
4,2
4,4
2006
4,22
4,21
4,48
4,16
4,40
2007
4,19
4,25
4,50
4,32
4,43
2008
4,28
4,26
4,39
4,61
4,52
2009
4,23
4,25
4,53
4,35
4,47
2010
4,18
4,20
4,47
4,30
4,43
2011
4,35
4,37
4,53
4,36
4,54
4,4
4,2
4,4
4,20
4,61
4,20
4,48
4,29
4,63
4,25
4,53
4,18
4,50
4,35
4,63
4,3
3,7
4,3
4,1
4,32
4,15
4,34
4,17
4,46
4,36
4,31
4,27
4,32
4,17
4,39
4,28
4,5
4,4
4,50
4,52
4,61
4,46
4,47
4,54
78
Skrb za higienske razmere
Prehrana
Druge nezdravstvene usluge (kiosk,
telefon, frizer,…)
SKUPNA OCENA
4,5
4,4
4,1
4,5
4,0
3,9
4,3
4,3
4,50
4,00
3,90
4,50
4,11
3,93
4,54
4,01
4,02
4,53
4,09
4,05
4,51
4,20
3,96
4,56
4,26
4,07
4,28
4,3
4,38
4,33
4,3
4,40
Vir: Kazalniki stopnje zadovoljstva PBI, 2011
3. Na rob Zakona o duševnem zdravju
a) Sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom (v PB Idrija na intenzivni
oddelek) brez privolitve
Ugotavljamo, da se je z uveljavitvijo Zakona o duševnem zdravju občutno povečalo število
sprejemov na zdravljenje brez privolitve. Sprejem na zdravljenje brez privolitve je po zakonu
mogoč, če oseba huje ogroža svoje življenje ali življenje drugih, huje ogroža svoje zdravje ali
zdravje drugih in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je to ogrožanje
posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in
sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pri čemer vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z
drugimi oblikami pomoči. Porast števila sprejemov na zdravljenje brez privolitve je po naši
oceni predvsem posledica sprejema novega Zakona o duševnem zdravju, saj število
sprejemov od začetka uporabe zakona avgusta leta 2009 iz leta v leto narašča. Zakon namreč
določa, da mora bolnišnica o sprejemu pacienta brez privolitve takoj, oziroma najkasneje v
štirih urah, obvestiti pristojno sodišče, ki izvede potrebne postopke. Zakon o nepravdnem
postopku, ki je veljal do uporabe Zakona o duševnem zdravju, je določal daljši rok 48 ur, ki je
bil za pacienta ustreznejši in prijaznejši. Sprejem na zdravljenje v bolnišnico, predvsem za
osebe, ki so na zdravljenje sprejete prvič, mora biti namreč izveden na način, da se oseba,
sprejeta na zdravljenje, v okolju zdravstvene ustanove počuti varno, ter da ima zdravstveno
osebje dovolj časa za diagnosticiranje duševne motnje ter ustrezno aplikacijo terapije,
predvsem pa za ustvarjanje pogojev za komunikacijo in zaupen odnos s pacientom. Čas štirih
ur tega ne dopušča, saj se praktično celoten postopek sprejema birokratsko koncentrira na
izpolnjevanje številnih obrazcev glede obveščanja svojcev, zastopnikov in sodišča.
Št. hospitalizacij proti volji v letih od 2000 do 2011
350
300
Št. hospitalizacij
300
253
250
215
200
150
100
107
79
41
50
72
92
109
2004
2005
141
143
2007
2008
82
0
2000
2001
2002
2003
2006
2009
2010
2011
Leto
število hospitalizacij proti volji
Porast števila sprejemov na zdravljenje brez privolitve je vplival tudi na dvig stroškov
sodišča. Po podatkih Okrajnega sodišča v Idriji je sodišče samo v letu 2011 za nagrade
odvetnikom, ki so sodelovali v postopkih sprejema, izplačalo 71.493,77 EUR sredstev, za
79
nagrade izvedencem pa 71.176,24. EUR sredstev. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na stroške
dela sodišča, zlasti za delo na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, stroške
administrativnega kadra, materialnih stroškov ipd.), ki tu niso posebej zajeti.
Načelna ugotovitev ob izvajanju določb zakona v praksi pritrjuje našim domnevem in
pomislekom, ki smo jih izražali ob sprejemanju zakona, da postaja sprejem osebe na
zdravljenje brez privolitve vse bolj skoncentriran zgolj na strogo izvajanje postopkovnih
določil Zakona o duševnem zdravju, na podlagi katerih postajata pacient in zdravnik zgolj
»stranki postopka«, manj pa na pravo vsebino, to je, da se osebam, ki trpijo zaradi različnih
oblik duševnih motenj, in je zaradi tega potrebno njihovo zdravljenje, v prvi vrsti zagotovi
hitra, ustrezna in kakovostna zdravstvena obravnava na način, ki za te osebe ne predstavlja
dodatne socialne izoliranosti, oziroma izključenosti iz širšega družbenega okolja. Strinjamo
se, da je spoštovanje in zagotavljanje temeljnih pravic oseb, ki so sprejete na zdravljenje v
bolnišnico proti svoji volji, kot jih opredeljuje Zakon o duševnem zdravju, osnovna
predpostavka vsake sodobne demokratične družbe, vendar je na drugi strani pomembno tudi
to, na kakšen način se te pravice v družbi uresničujejo. Prevelika »vnema« zakonodajalca, da
bi odnos pacient (duševni bolnik)-zdravnik relativiziral zgolj na nivo upravnega postopka,
ima namreč lahko tudi nasprotne učinke in lahko vodi k dodatni socialni izključenosti takšnih
oseb in njihovi dodatni diskriminaciji, predvsem pa lahko škoduje uspešnosti terapevtskega
procesa, ki je, v primeru zlasti težjih oblik duševnih bolezni, pogosto zapleten in dolgotrajen.
Ob navedenem se resnično samo po sebi postavlja vprašanje, ali je sodobna psihiatrija kot
taka dejansko še vedno bolj izpostavljena možnostim zlorabe pacientov in njihovih pravic v
času zdravljenja, kot katerakoli druga medicinska stroka, ne glede nato, da so etični in
deontološki standardi enaki za vse.
b) Zastopniki pravic oseb s težavami v duševnem zdravju
Osebe, sprejete na zdravljenje brez privolitve, imajo v skladu z Zakonom o duševnem zdravju
pravico do zastopnika. Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja na primeren
način osebo informira o pravicah, ki izhajajo iz zakona, daje konkretne usmeritve za
uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve, svetuje osebam glede uveljavljanja njihovih
pravic, ter preverja, ali se v bolnišnici ustrezno vodijo evidence o omejevanju pravic oseb oz.
uporabi posebnih varovalnih ukrepov, ter o zdravljenju s posebnimi metodami zdravljenja.
V skladu s Sklepom o imenovanju zastopnikov pravic oseb na področju deževnega zdravja, ki
ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, delo zastopnika na območju
Psihiatrične bolnišnice Idrija opravljajo 4 zastopnice: Brigita Žajdela, Sonja Rotar, Nevenka
Močnik in Lidija Kristančič. Psihiatrična bolnišnica Idrija je pogoje za delovanje zastopnika
na intenzivnih oddelkih bolnišnice ter način sodelovanja zastopnika z zdravstvenim osebjem v
bolnišnici posebej opredelila v internem Navodilu o pogojih za delovanje zastopnika pravic
oseb na področju duševnega zdravja v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici
Idrija. Na tej podlagi bolnišnica posebej vodi evidenco obiskov zastopnikov v bolnišnici,
skladno z zakonom pa zagotavlja tudi poseben pisarniški prostor za nemoteno delo
zastopnika, opremljen z računalnikom, monitorjem, tiskalnikom, mizo, stolom, telefonom ter
dostopom do medmrežja. Pisarna zastopnika je v letu 2011 samevala, saj zastopnice, ki so
prihajale v bolnišnico k pacientom, pisarne niso uporabljale.
V letu 2011 so zastopnice pravic oseb na področju duševnega zdravja v bolnišnici opravile 93
obravnav za 52 pacientov, od tega so 1 pacienta obravnavale osemkrat, 3 paciente štirikrat, 5
pacientov trikrat, 15 pacientov dvakrat in 28 pacientov enkrat. Največ obiskov v bolnišnici je
opravila zastopnica Brigita Žajdela (49 obiskov), sledi Sonja Rotar (4 obiski), Lidija
Kristančič (1 obisk) ter Nevenka Močnik (1 obisk).
80
Delo zastopnikov pravic oseb na področju duševnega
zdravja v letu 2011 v PB Idrija
17
18
16
14
14
11
12
10
8
6
4
2
9
8 8
2
3
3
4
6
5
8
9
7
6
3
apr.
maj.
6
5
4
3
7
0
feb.
mar.
jun.
jul.
avg.
Število obiskov zastopnika v PB Idrija
Št. obravnavanih pacientov
Porabljen čas (v min.)
Porabljen čas v min.
(povprečno na pacienta)
sep.
okt.
55
31
32
dec
Št. obravnavanih pacientov
feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg.
3
4
5
6
8
9
11
98 220 156 193 305 615 534
33
nov.
38
68
48
sep. okt. nov. dec
9
7
14
17
476 n.p 342 535
53
n.p
24
31
Bolnišnica v času od uveljavitve Zakona o duševnem zdravju s strani imenovanih zastopnic
ali Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pod okrilje katerega sodi področje
zastopništva, doslej ni prejela nobenega odzivnega poročila, sporočila ali kakršnekoli druge
informacije o stanju varovanja pravic oseb sprejetih na zdravljenje v bolnišnico, niti niso
zastopnice bolnišnici posredovale kakršnihkoli drugih formalnih ali neformalnih informacij o
tem, ali so, in, na kakšen način so morda kršene pravice oseb, ki se nahajajo brez privolitve na
zdravljenju v bolnišnici. Glede na navedeno smatramo, da do kršitev ne prihaja in, da
zdravstveni delavci in sodelavci v bolnišnici dosledno spoštujejo in upoštevajo etične
standarde zdravstvene obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju ter predpise, ki
določajo pravice oseb na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Slednje nas dodatno utrjuje v
prepričanju, da bi moral zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja svoje delo v
pretežni meri opravljati predvsem na terenu, v lokalnem okolju, kjer pacienti bivajo, oziroma
delajo. Prav tu namreč po naših izkušnjah tudi dejansko prihaja do največ kršitev temeljnih
človekovih pravic oseb, ki trpijo za duševno boleznijo, predvsem pravice do človekove
integritete, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, pravice do zasebne lastnine in
dedovanja, do zdravega življenjskega okolja itd. (socialna izključenost zaradi posledic
duševne bolezni, nespoštovanje zasebne lastnine in pravice dedovanja, kršitve pravic iz
delovnih razmerij, nedostojni in nehumani življenjski pogoji bivanja, ipd.). Prav v tem okolju
se namreč pacienti najhitreje in najbolj očitno soočajo s posledicami stigme, ki jo prinaša
duševna bolezen, ter kršitvami pravic, zato bi bilo po našem prepričanju potrebno vlogo
zastopnikov spremeniti in nujno usmeriti ven iz bolnišničnega okolja v skupnost.
81
C. USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA ZA LETO 2011
I. NALOGE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA, CILJI IN UKREPI
(Povzeto po dokumentu Strateške usmeritve Psihiatrične bolnišnice Idrija za mandatno
obdobje 2012-2015, avtorja Bogdana Tušar, univ. dipl. prav.)
Uresničevanje vizije bolnišnice, ki vključuje strokovne, menedžerske, kadrovske,
finančne, materialne, socialne, moralne podlage:
° za razvoj dejavnosti (obseg, struktura dejavnosti, programi),
° za ohranitev statusa večregijske bolnišnice, referenčne za psihiatrijo, in njene
samostojnosti,
° za postavitev mreže služb za duševno zdravje (hospital, ambulantna in
dispanzerska dejavnost, skupnostna psihiatrija z multidisciplinarnimi timi) na
celotnem gravitacijskem območju bolnišnice,
° za krepitev položaja bolnišnice kot učne baze,
° za dogovarjanja o financiranju programov storitev,
° za zaposlovanje, razvoj in nagrajevanje kadrov, vključno z načrtovanjem
usmerjenih izobraževanj in profesionalnih karier zaposlenih,
° za uvedbo celovitega sistema strokovne in poslovne kakovosti in učinkovitosti.
Zaradi nadaljnje strokovne rasti bolnišnice, zaradi doseganja višje kakovosti naših
storitev in povečanja zadovoljstva pacientov ter njihovih svojcev in zaposlenih bomo:
° nadaljevali z uvajanjem novih vsebin, oziroma storitev v hospitalni dejavnosti in
programu dnevnega hospitala, kar bo posledično vplivalo na krajšanje ležalne
dobe,
° nadaljevali z izvajanjem programa skupnostne psihiatrije na območju, ki ga
bolnišnica pokriva, in s širitvijo izvenhospitalnih programov, oziroma povečanjem
izvenhospitalnih storitev, in si prizadevali za sistemsko ureditev plačila teh
storitev,
° okrepili nosilne vloge posameznih poklicnih skupin pri izvajanju določenih
programov (psihologov pri dnevni, psihoterapevtski dejavnosti in ambulantni
dejavnosti na celotnem gravitacijskem območju bolnišnice, socialnih delavcev in
diplomiranih medicinskih sester pri skupnostni psihiatriji, vseh profilov, predvsem
diplomiranih medicinskih sester, pri izvajanju izobraževalnih programov),
° okrepili delo kliničnih timov z vključevanjem vseh profilov, predvsem tudi
kliničnega farmacevta in biokemika.
Psihiatrična stroka je v zadnjih 20 letih naredila izjemen korak naprej v učinkovitosti in
uspešnosti zdravljenja duševnih bolezni. Bolnišnice so se modernizirale in znatno izboljšale
pogoje bivanja, uveljavile so se sodobne metode zdravljenja, skrajšale so se ležalne dobe in
oblikovale strokovne službe pomoči izven bolnišnice (ambulante, dispanzerji, dnevne
bolnišnice, oskrba na domu). Kljub temu pa ostaja Slovenija glede pokritosti in dostopnosti
do storitev na področju duševnega zdravja izjemno neenotna – še vedno namreč ostajajo
regije, ki na področju varstva duševnega zdravja nimajo razvite ustrezne mreže služb.
82
Prikaz št. 33: Mreža služb na področju duševnega zdravja v RS
83
V nasprotju s tem je na Primorskem zastopanost služb za duševno zdravje, če upoštevamo
Psihiatrično bolnišnico Idrija kot večregijsko bolnišnico skupaj s 15 zasebnimi in 8 javnimi
psihiatričnimi ambulantami, dobra. Kot izhaja iz ciljev, temeljnih načel in ključnih izzivov
nadgradnje zdravstvenega sistema Ministrstva za zdravje do leta 2020 v Sloveniji ter predloga
Nacionalnega programa duševnega zdravja je cilj zdravstvene politike na področju duševnega
zdravja v prihodnosti predvsem v zmanjševanju obsega hospitalnih obravnav ter posledično v
zmanjševanju posteljnih kapacitet ter skrajševanju ležalnih dob v bolnišnicah, prenosu
programov v ambulante in dispanzerje na terenu, torej bližje ljudem, ki pomoč potrebujejo.
Za dosego teh ciljev bo dejavnost bolnišnice v prihodnjem mandatu temeljila na naslednjih
strateških usmeritvah:
CILJ ŠT. 1.
Vzpostavitev celovitega sistema psihiatrične oskrbe, ki bo vključeval integracijo
zdravstvenih in socialno-varstvenih konceptov obravnave oseb s težavami v duševnem
zdravju in bo temeljil na t.i. modelu okrevanja in samozavedanju pomena varovanja in
krepitve duševnega zdravja za razvoj zdrave osebnosti in dobrega počutja posameznika
Za dosego slednjega bo bolnišnica :
a) načrtovala, vzpodbujala in razvijala najsodobnejše oblike oz. metode zdravljenja
duševnih bolezni, razvijala in nadgrajevala že sprejete in uveljavljene koncepte
psihosocialne obravnave v skupnosti ter vzpodbujala in razvijala izobraževalno in
raziskovalno dejavnost zlasti na področju gerontopsihiatrije, psihosocialne obravnave
v skupnosti, psihiatrične zdravstvene nege itd.;
b) še naprej zmanjševala fizični obseg hospitalne dejavnosti ter skrajševala čas trajanja
hospitalizacij ob tem pa hkrati uvajala in razvijala nove oz. dodatne vsebine, ki bodo
nadomestile zmanjšan obseg dejavnosti (razširitev ponudbe v dnevni oskrbi, razširitev
ponudbe klinično psihološke obravnave, uvajanje novih metod psihoterapevtskega
zdravljenja, psihološkega svetovanja in pomoči v duševnih stiskah, krepitev
konziliarne službe ipd.) in prispevale k še večji kakovosti storitev in krepitvi
zadovoljstva pacientov njihovih svojcev;
c) načrtovala in aktivno sodelovala pri oblikovanju in širitvi mreže in obsega dejavnosti
izvenhospitalnih služb na terenu (zlasti psihiatričnih ambulant in ambulant kliničnega
psihologa), z namenom, da se izboljša izkoriščenost obstoječe zdravstvene
infrastrukture, omogoči lažja in hitrejša dostopnosti uporabnikov do zdravstvenih
storitev, in zmanjšajo vrste čakajočih na specialistični pregled oz. na sprejem v
bolnišnico;
d) nadgrajevala vsebino in obseg programa psihiatričnega zdravljenja in oskrbe v
skupnosti in aktivno sodelovala v projektu razvoja skupnostne psihiatrije, ki ga je
vzpodbujal in podprl bivši minister za zdravje Dorijan Marušič;
e) skupaj z drugimi nosilci in izvajalci zdravstvenih in socialnih storitev pristopila k
zasnovi projekta ustanovitve dnevnih centrov za ljudi s kroničnimi oblikami duševnih
bolezni;
f) skupaj z drugimi nosilci in izvajalci zdravstvenih in socialnih storitev, vzgojnoizobraževalnimi institucijami in nevladnimi organizacijami sodelovala v projektih, ki:
• promovirajo pomen duševnega zdravja za razvoj zdrave osebnosti
posameznika in njegovo dobro počutje,
84
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
krepijo zavest o pomenu preprečevanja stigme, socialne izključenosti in
diskriminacije oseb s težavami v duševnem zdravju,
krepijo zavest o pomenu zgodnjega odkrivanja znakov duševnih bolezni in
zgodnje intervencije,
krepijo in spodbujajo zavest o pomenu varovanja temeljnih človekovih pravic
ter spoštovanja osebne integritete in dostojanstva vsakogar, še posebej pa
duševno bolnih in prizadetih ljudi ter drugih ogroženih skupin prebivalstva,
krepijo in spodbujajo zavest posameznika, da lahko živi uspešno življenje
kljub omejitvam, ki jih pred njega postavlja duševna bolezen,
spodbujajo iskanje in razvoj novega smisla v življenju posameznika, kljub
posledicam duševne bolezni,
zagotavljajo novo kakovost življenja osebam s težavami v duševnem zdravju,
spodbujajo aktivno vlogo teh oseb pri skrbi za lastno zdravje,
spodbujajo njihovo neodvisnost in možnost izbire,
krepijo in spodbujajo aktivno vlogo ter odgovornost njihovih svojcev v
procesih zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije,
spodbujajo in krepijo sodelovanje zdravstvene, socialne, izobraževalne in
drugih strok pri obravnavi duševnih bolezni.
g) spoštovala in nadgrajevala temeljna načela strokovne in poslovne etike ter gradila
sistem naslednjih vrednot :
□ skrb za pacienta je središče našega poslanstva
Pri tem bomo:
• zagotavljali, da se zdravljenje in zdravstvena oskrba pacientov v
bolnišnici izvaja na najvišji strokovni in etični ravni;
• spoštovali načela profesionalne etike in odgovornosti;
• gradili spoštljiv odnos do pacientov in njihove bolezni;
• spoštovali pravico vsakega pacienta do njegove zasebnosti; osebne
integritete in dostojanstva ter njemu lastnih moralnih in kulturnih
vrednot, verskih in filozofskih prepričanj.
□ prizadevanje za varnost in kakovost naših storitev je temeljna naloga
vsakega izmed nas:
Pri tem bomo:
• zagotavljali prijazno, varno in čisto bivalno okolje za dobro počutje
naših pacientov;
• delovali odgovorno in v skladu z mednarodno uveljavljenimi
standardi, klinično prakso, strokovnimi smernicami in preteklimi
izkušnjami;
• skrbeli za uveljavljanje in nadgrajevanje strokovne in poslovne
odličnosti,
• pristopili k procesom standardizacije in akreditacije,
• spodbujali timsko delo z namenom doseganja najvišje kakovosti
zdravstvene oskrbe naših pacientov;
85
•
gradili na povezovanju znanja različnih strok ter na večjem
vključevanju civilne družbe v procese zdravljenja in psihosocialne
rehabilitacije.
□ medsebojna podpora in spoštovanje med zaposlenimi je ključ do
uspešnega poslovanja
Pri tem bomo:
• spodbujali komunikacijo in medsebojno razumevanje;
• gradili prijazno, ustvarjalno in varno delovno okolje;
• skrbeli za konstruktivno reševanje medsebojnih sporov;
• spodbujali osebnostni in strokovni razvoj ter ustvarjalnost zaposlenih;
• vlagali v znanje in razvoj stroke.
Prikaz št. 34: Prepletenost in soodvisnost pristojnih služb pri zdravljenju in psihosocialni
rehabilitaciji oseb s težavami v duševnem zdravju
86
CILJ ŠT. 2.
Ohranitev in razvoj statusa učnega zavoda
Bolnišnica bo zagotavljala kadrovske, organizacijske in materialne pogoje za izvajanje
klinične prakse oz. praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih
zavodov. V ta namen bo:
• organizirala samostojno strokovno enoto znotraj bolnišnice, ki bo skrbela za
koordinacijo, organizacijo in izvedbo raziskovalno- izobraževalne dejavnosti,
• vlagala v strokovno izpopolnjevanje delavcev bolnišnice, da bodo lahko kot mentorji
pedagoško delo opravljali skladno z zahtevami posameznega programa oz. smeri
izobraževanja,
• zagotavljala ustrezno tehnično opremo za delo, ki bo omogočala trajno in nemoteno
izvajanje praktičnega usposabljanja ter ustrezno demonstracijo teoretično pridobljenih
znanj,
• zagotavljala, da bodo programi klinične prakse oz. praktičnega pouka izvedeni v
skladu z normativi in standardi, ki veljajo v vzgojno-izobraževalni dejavnosti.
• pripravila in oblikovala strokovne podlage za pridobitev dodatnih finančnih sredstev iz
naslova terciar I.
Kakovostna izvedba klinične prakse je eden izmed ključnih pogojev za uspešno izvedbo
študijskega programa in zahteva celostni pristop ter vključitev dijaka oz. študenta v
neposredno timsko delo. V sklopu statusa učnega zavoda bo zato bolnišnica:
• izvajala del programa specializacije za specializante psihiatrije, klinične psihologije
ter splošne in družinske medicine,
• izvajala klinično prakso ter praktično usposabljanje za poklice srednja medicinska
sestra oz. zdravstvenik, diplomirana medicinska sestra oz. zdravstvenik, psiholog,
delovni terapevt, socialni delavec, farmacevt, itd.,
• skupaj z visokošolskimi zavodi (Visoko šolo za zdravstvo Izola) sodelovala pri
oblikovanju vsebine dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov za področje
duševnega zdravja,
• skupaj z visokošolskimi zavodi in drugimi raziskovalnimi institucijami kot partner
sodelovala v nacionalnih in mednarodnih projektih s področja varovanja duševnega
zdravja ter projektih, financiranih s strani strukturnih in kohezijskih skladov,
• zaposlenim v drugih zdravstvenih zavodih na primarni in sekundarni ravni, socialnovarstvenih zavodih ter sodelavcem nevladnih organizacij zagotavljala možnost
teoretičnega in praktičnega usposabljanja v okviru specializacij in pripravništev,
• sodelovala pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi drugih oblik strokovnega
usposabljanja (predavanja, seminarji, učne delavnice, ipd.) za zunanje uporabnike,
• skupaj z vzgojo-izobraževalnimi zavodi sodelovala pri promociji duševnega zdravja in
destigmatizaciji duševnih bolnikov in duševnih bolezni (uvajanje t.i. dnevov odprtih
vrat v bolnišnici, širitev sodelovanja na področju preventivno-svetovalne dejavnosti,
organizacija specializiranih delavnic, priprava in izdaja informativnega gradiva,
predstavitev dejavnosti civilni javnosti ipd.),
• okrepitev dejavnosti bolnišnice na področju kliničnih raziskav (oblikovanje projektno
vodenih raziskovalnih timov, udeležba pri domačih in tujih raziskovalnih projektih,
spodbujanje zaposlenih k sodelovanju v raziskovalnih projektih, ipd.),
• razvijanje in krepitev partnerskega odnosa z vzgojo-izobraževalnimi zavodi ter
zdravstvenimi in socialno-varstvenimi ustanovami v Sloveniji in tujini.
87
CILJ ŠT. 3
Osebnostna in strokovna rast zaposlenih
Strokovna in poslovna uspešnost bolnišnice temelji tudi na zavzetosti in zadovoljstvu vseh
zaposlenih, zato si bomo še naprej prizadevali pridobiti zavzete in sposobne sodelavce ter
graditi kulturo timskega pristopa, sodelovanja in delovanja v skladu z vrednotami bolnišnice.
Bolnišnica bo svoj razvoj še naprej gradila na sposobnih in kompetentnih kadrih. Zato bomo
v bolnišnici:
• skrbeli za ustvarjanje prijetnega, inovativnega in izzivov polnega delovnega okolja,
• vlagali bomo v znanje zaposlenih z usmerjanjem zaposlenih v dodiplomska in
podiplomska izobraževanja,
• spodbujali osebnostni in karierni razvoj zaposlenih za dosego še boljših poslovnih
rezultatov,
• spodbujali timski pristop k delu,
• skrbeli za zagotavljanje in vzpostavljanje pogojev za dobro timsko komunikacijo ter
motiviranje sodelavcev za dosego zastavljenih ciljev,
• zagotavljali spoštovanje skupnih norm, standardov in vrednot,
• zagotavljali varne delovne pogoje,
• sprejeli potrebne ukrepe na področju preprečevanja mobinga med zaposlenimi,
• spodbujali izmenjavo strokovnih obiskov s podobnimi ustanovami v EU oz. izven nje
s ciljem strokovnega napredka in morebitnim iskanjem osebnih in poslovnih
priložnosti (npr. program mednarodne izmenjave HOPE),
• krepili organizacijsko kulturo.
CILJ ŠT. 4
Uvedbo celovitega sistema strokovne in poslovne kakovosti in učinkovitosti
a) Sistema vodenja kakovosti
Cilji, ki jih želimo doseči pri razvoju sistema vodenja kakovosti, so vezani na tri osnovne
naloge, in sicer:
• uvedba izboljšav v že obstoječem sistemu spremljanja kakovosti,
• nadgradnja obstoječega sistema spremljanja kakovosti po standardih ISO serije 9000,
ter
• akreditacija bolnišnice.
Izboljšave obstoječega sistema spremljanja kakovosti zajema naslednje ukrepe:
•
•
•
•
•
vzpostaviti aktivnejšo vloga Komisije za kakovost pri načrtovanju in usmerjanju dela
na področju spremljanja kakovosti v bolnišnici,
dosledno uvajati klinične poti, smernice in protokole dela,
vzdrževati in nadgrajevati že pridobljene standarde kakovosti npr. HACCP,
okrepiti sistem notranjih strokovnih nadzorov,
opredeliti zahteve glede informacijske varnosti ter sprejeti ustrezno varnostno politiko
na področju zagotavljanja informacijske varnosti,
88
•
•
•
•
•
okrepiti sistem notranjega nadzora na finančno-računovodskem področju,
v sistem korektivnih in preventivnih ukrepov vključiti register tveganj,
sistem spremljanja kakovosti v bolnišnici nadgraditi s sistemskim pristopom do
okoljskih vidikov poslovanja in vidikov varnosti in zdravja pri delu,
izvajati redna izobraževanja za notranje presojevalce sistema kakovosti,
ustrezno informirati zaposlene o vsebinah s področja kakovosti.
Nadgradnja obstoječega sistema spremljanja kakovosti po standardih ISO serije 9000
Postavitev sistema kakovosti po standardih ISO serije 9000 predstavlja za bolnišnico
pomemben in dolgoročen projekt. Standard določa temeljne zahteve za sistem vodenja in
zagotavljanja kakovosti. Težava, ki se bo ob uvajanju tega standarda nemara pojavila je, kako
načelno opredeljene zahteve v standardu razlagati in jih pravilno vgraditi v organizacijo
poslovanja bolnišnice. Za standarde ISO serije 9000, ki veljajo za vse organizacije, ne glede
na njihovo velikost in dejavnost, je namreč značilno, da podajajo le splošne zahteve. Vsebina
sistema kakovosti, mehanizmi kakovosti, ki jih moramo vgraditi v organizacijo poslovanja, in
način izvedbe bodo prepuščeni naši odločitvi. Ne glede na to je pomembno, da sistem
kakovosti v celoti prilagodimo ciljem, dejavnostim in potrebam naše dejavnosti.
Ministrstvo za zdravje je že junija 2010 sprejelo Nacionalno strategijo o kakovosti in varnosti
v zdravstvu. Namen te strategije je sistemska ureditev aktivnosti za kakovost in varnost
zdravstvenih obravnav na podlagi mednarodno priznanih sistemov vodenja kakovosti, za
katere se izdajo ustrezni mednarodno veljavni certifikati ali priznanja (npr. ISO 9001 z
aplikacijama za področje zdravstva IWA1 in/ali CEN/TS 15224, model odličnosti in drugi).
V skladu z omenjeno strategijo bomo v bolnišnici na področju standardizacije sistema
kakovosti izvedli naslednje aktivnosti:
• postavili strateške cilje, ki jih želimo doseči z uvedbo standardizacije sistema
spremljanja kakovosti,
• izbrali modele kakovosti, ki bodo prilagojeni naravi naše dejavnosti: najprimernejša
standarda trenutno sta standard ISO 9001 in standard ISO 22000 za sistem varne
prehrane, v nadaljevanju bomo pristopili tudi k izgradnji drugih standardov serije
9000),
• sprejeli akcijski načrt ter postavili roke za uvedbo sistema kakovosti ter zagotovili
izobraževanja vseh sodelujočih pri projektu uvajanja,
• določili projektno skupino, imenovali vodjo projektne skupine oz. organizirali
posebno strokovno enoto znotraj bolnišnice, ki bo skrbela za koordinacijo,
organizacijo in izvedbo sistema kakovosti,
• opredelili zahteve sistema, določili pravila za izdelavo sistema (poslovnika postopkov
in navodil) ter izdelali operativni plan uvajanja sistema kakovosti,
• pripravili dokumentacijo sistema kakovosti,
• usposobili zaposlene za pravilno razumevanje sistema kakovosti in njegovo pravilno
uporabo,
• usposobili notranje presojevalce,
• sprejeli poslovnik kakovosti,
• izvedli interno presojo celotnega sistema,
• posredovali prijavo za pridobitev certifikata kakovosti pri pooblaščeni potrjevalni
ustanovi ter določili datuma začetka veljavnosti sistema kakovosti,
89
•
vzdrževali sistem kakovosti z rednimi izvajanji notranjih presoj.
Sprejem sistemov kakovosti na podlagi standardov družine ISO in ostalih standardov je
osnova za pridobitev mednarodne akreditacije, certifikata za izpolnjevanje zahtevanega
nivoja kakovosti in varnosti v zdravstveni organizaciji, ki ga podeli pristojna mednarodna
organizacija.
b) Mednarodna akreditacija bolnišnice
Akreditacija kot zunanja presoja kakovosti je bila prvič omenjena v Resoluciji o nacionalnem
planu zdravstvenega varstva 2008-2013 ''Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih
storitev'', kjer se omenja kot nujna aktivnost za nadaljnji razvoj področja strokovnega razvoja
in standardizacije zdravstvenih storitev. Cilj akreditacije je povečati kakovost in varnost
zdravstvenih obravnav ter omogočiti večjo konkurenčnost javnih zdravstvenih zavodov v luči
prostega pretoka bolnikov. Kot prve so mednarodno akreditacijo po standardu DNV –
NIAHO pridobile Splošna bolnišnica Jesenice, KOPA Golnik in SB Novo mesto. V postopku
akreditacije zaenkrat še ni nobene psihiatrične bolnišnice. Pridobitev mednarodne akreditacije
bo torej ena izmed prednostnih usmeritev bolnišnice.
Bolnišnica bo v skladu s priporočili Ministrstva za zdravje RS in zahtevami Direktive, ki
določa pravice bolnikov do čezmejnega zdravstvenega varstva po uvedbi standardov
kakovosti pristopila k mednarodni akreditaciji, s čimer bo zagotovila najvišjo raven kakovosti
in oskrbe pacientov tudi po mednarodnih standardih. Prejem mednarodne akreditacije bo eden
od ključnih elementov nadaljnjega razvoja dejavnosti bolnišnice, ki bo brez dvoma prispevala
k še kakovostnejši zdravstveni obravnavi in oskrbi pacientov s težavami v duševnem zdravju.
Bolnišnica bo predhodno oceno v okviru mednarodne akreditacije izdelala najkasneje do 30.
septembra 2012.
CILJ ŠT. 5
Investicijska vlaganja v delovne in bivalne pogoje
Bolnišnica bo tudi v prihodnjem mandatu vlagala finančna sredstva v posodobitev in
vzdrževanje bolnišničnih objektov in opreme v njej. V tem okviru bomo s strokovnimi
službami v bolnišnici in ob pomoči zunanjih strokovnjakov v okviru razpoložljivih finančnih
sredstev:
• pristopili k pripravi projektne dokumentacije in izvedbi projekta temeljite prenove
objekta E, v katerem se bodo uredili družabni prostori za paciente in njihove svojce
(ti so več kot potrebni), galerijski prostori ter prostori namenjeni dejavnostim
vzdrževalno-tehničnih služb,
• pripravili načrt investicijskega vzdrževanja notranjosti bolnišničnih oddelkov v
stavbi S, da se ohrani sedanji nivo kakovosti bivanja pacientov ter delovni pogoji,
• še naprej skrbeli za celovito ureditev okolice bolnišnice (ureditev parkirišč za
zaposlene in obiskovalce ter dovoznih poti, vzdrževanje zelenih površin, izgradnja
novih površin za aktivnosti in rekreacijo pacientov, ureditev ekološkega otoka,
postavitev informacijskih tabel itd.),
• pripravili dolgoročni načrt investicijskega vzdrževanja nepremičnin v lasti
bolnišnice ter bolnišnične opreme,
• zagotavljali redna vzdrževana dela na vseh objektih bolnišnice,
90
•
•
zagotavljali potrebna sredstva za izboljšanje dobrega počutja in varnosti pacientov
ter zaposlenih,
dolgoročno bo v bolnišnici potrebno pristopiti tudi k sanaciji strehe na kuhinji,
zamenjavi salonitne strešne kritine na objektih S in L, ter sanaciji fasade na
poslovno-stanovanjskem objektu (sredstva bomo poskušali pridobiti tudi s pomočjo
javnih razpisov za ekološke sanacije objektov ipd.).
CILJ ŠT. 6
Finančno poslovanje bolnišnice
Bolnišnica bo tudi v prihodnjem mandatu vodila uravnoteženo kadrovsko in finančno
politiko, ki bo usmerjena v uresničevanje zastavljenih strateških ciljev, strokovno rast in
doseganje višje kvalitete naših storitev. Naši cilji bodo predvsem usmerjeni v:
a) Dolgoročno pozitivno poslovanje bolnišnice
Slednje bomo dosegli z ukrepi, kot so:
• doseganje programa hospitalne obravnave ter specialistično ambulantnih storitev, ki so
opredeljene s pogodbo z ZZZS,
• ohranitev obsega finančnih sredstev iz naslova širitev oz. prestrukturiranja programov
bolnišnice,
• racionalizacija in optimizacija poslovnih procesov (npr. informatizacija nekaterih
procesov dela ipd.),
• skrajševanje ležalne dobe,
• pridobivanje sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov za financiranje določenih
projektov in investicij,
• optimalna izkoriščenost materialnih virov,
• optimalna izkoriščenost človeških virov z izboljšano organizacijo dela,
• obvladovanje stroškov dela, materiala, zdravil in zdravstvenih storitev.
b) Učinkovita kadrovska politika
Bolnišnica bo na področju zaposlovanja sledila usmeritvam Vlade RS in notranjim potrebam
po določenih profilih delavcev. Zaposlovanje novih sodelavcev se bo izvajalo le ob pogoju
pridobivanja dodatnih programov dela oz. ob prestrukturiranju že obstoječih programov dela,
v primeru povečanih kadrovskih normativov v psihiatriji oz. zdravstvu skladno s
kategorizacijo, ob pridobitvi dodatnih finančnih sredstev ali v primerih, če bi bila zaradi
zmanjšanja števila kadra dolgoročno ogrožena kvaliteta zdravstvene oskrbe pacientov v
bolnišnici. K učinkovitejšemu izvajanju kadrovske politike bodo prispevali tudi ukrepi, kot
so:
• optimizacija delovnih procesov,
• fleksibilnejše razporejanje strokovnega kadra po oddelkih glede na potrebe delovnega
procesa,
• dolgoročna in proaktivna štipendijska politika,
• promocija poklicev ter možnosti kariernega razvoja kadrov, zaposlenih v psihiatriji
(zlasti zdravnikov, psihologov, soc. delavcev, delovnih terapevtov, medicinskih
sester),
• fleksibilnejše nagrajevanje zaposlenih,
• izvajanje rednih letnih razgovorov,
• izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih na vseh ravneh.
91
c) Obvladovanje stroškov materiala in storitev
• zniževanje stroškov materiala, zdravil in drugega sanitetnega materiala z
evidentiranjem porabe na posameznega pacienta oz. ustrezno stroškovno mesto,
• priprava dolgoročnega programa varčevanja z električno energijo, vodo ogrevanjem
ter reden in dosleden nadzor nad porabo,
• oblikovanje dolgoročne strategije ravnanja z odpadki,
• oblikovanje strategije na področju vzdrževanja strojne in programske opreme,
• dosledno izvajanje politike ločevanja odpadkov in nadzor nad ločevanjem,
• omejeno zaposlovanje novih kadrov, izjema bodo samo deficitarna področja oz.
poklici,
• omejevanje rasti stroškov dela z optimizacijo organizacije dela ter racionalizacijo
delovnih procesov,
• uvajanje sistema vodenja kakovosti po standardih ISO,
• uvajanje procesa akreditacije bolnišnice,
• dosledno izvajanje postopkov javnega naročanja.
d) Dosledno izvajanje sistema notranjega revidiranja
• dosledna notranja kontrola obračunov osebnih dohodkov in drugih prejemkov,
• dosledna notranja kontrola obračunov potnih stroškov za prihod na/z dela ter ostalih
povračil,
• dosledna notranja kontrola nad izdatki za storitve in vzdrževanje,
• vodenje in uporaba registra poslovnih tveganj,
• redno izvajanje notranjega nadzora javnih financ za vsa poslovna področja v
bolnišnici,
• nadaljnje sodelovanje z zunanjim revizorjem pri izvajanju notranje revizije
e) Uvedba modela upravljanja stroškov
Bolnišnica bo v skladu z zavezo iz arbitražnega postopka, ki je potekal v letu 2010, pristopila
k oblikovanju in uvedbi poslovnega modela beleženja oziroma upravljanja stroškov. Za
izvedbo tega projekta bo bolnišnica:
• oblikovala delovno skupino za pripravo in izvedbo projekta,
• sprejela akcijski načrt uvajanja tega modela v bolnišnici,
• oblikovala takšen model upravljanja stroškov, ki bo skladen z dejavnostjo bolnišnice
in ga bo mogoče dejansko in hitro realizirati,
• sprejela ustrezen notranji akt ter določila stroškovna mesta oz. stroškovne nosilce ter
način izvedbe modela v praksi,
• pristopila k informacijski podpori modela z nakupom ustreznega računalniškega
programa.
CILJ ŠT. 7
Komuniciranje
Z učinkovitim internim komuniciranjem bomo večali informiranost zaposlenih, krepili
njihovo pripadnost, tako ožjim skupinam sodelavcev v posameznem oddelku, kot tudi
92
celotnemu kolektivu bolnišnice, ter razvijali enotno kulturo medsebojnih odnosov in
delovnega okolja, ki temelji na strokovnosti, odgovornosti ter človekoljubnem poslanstvu.
Notranje komuniciranje bo v prvi vrsti temeljilo na osebni komunikaciji. Komuniciranje med
zaposlenimi bomo nadgrajevali z novimi oblikami komuniciranja: rednimi tedenskimi kolegiji
vodstva in kolegiji oddelkov, motivacijskimi delavnicami, spodbujanjem druženja in
prostovoljnega udejstvovanja zaposlenih izven delovnega časa. Nadaljevali bomo z
izvajanjem rednih letnih razgovorov vodij z zaposlenimi. Uvedli bomo mesečna »odprta vrata
direktorja«, ki bodo namenjena komunikaciji ter reševanju aktualne problematike in se jih bo
lahko udeležil kdorkoli od zaposlenih. Vsako leto bomo izbirali in nagradili sodelavca leta, ki
se bo po mnenju drugih sodelavcev izkazal kot najbolj odgovoren in požrtvovalen pri svojem
delu.
Nadaljevali bomo z izdajanjem internega elektronskega glasila. Uvedli bomo intranet, s
katerim bomo še dodatno spodbudili komunikacijo med zaposlenimi. Na oddelkih bomo
uvedli nabiralnike za vprašanja in koristne predloge zaposlenih, ki jih bomo redno
pregledovali in poskrbeli za uresničitev dobrih idej. Z letnim anketiranjem bomo merili
organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih ter na podlagi rezultatov uvajali ukrepe na
nižje ocenjenih področjih.
II. OKOLJE, V KATEREM BO V LETU 2012 POSLOVALA PSIHIATRIČNA
BOLNIŠNICA IDRIJA
Makroekonomska izhodišča za razvoj Slovenije v letih 2012 in 2013, interventni ukrepi,
Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju, Splošni dogovor za leto 2012, so v
svoji osnovi naravnani v zagotavljanje stabilnosti poslovanja v omejenih pogojih, vendar
zaradi iluzornega prepričanja, da so sredstva neomejena, se, predvsem v javnem sektorju,
napovedujejo turbulentni časi.
Škarje se zapirajo – tudi za Psihiatrično bolnišnico Idrija, dejstvo pa je, da vedno ostaja
možnost vpliva na to, da bodo ostala vsaj malo razprta.
To bomo omogočili z:
1. Doseganjem dogovorjenega programa z možnostjo njegovega pravočasnega
prestrukturiranja
2. Obvladovanjem stroškov
3. Zaustavitvijo zniževanja cene hospitalnih primerov v psihiatriji
Psihiatrija nima aparatur in pripomočkov; njeno glavno orodje sta znanje in beseda, zato
je v strukturi odhodkov slovenske psihiatrije že 70% stroškov dela. Zaradi nadpovprečne
izobrazbene strukture, PB Idrija že danes, torej pred novimi napredovanji, presega 31.
plačni razred, ki je vkalkuliran v cene, in finančno ne bi zmogla pokrivati stroškov dela,
če ne bi imela rezerve v tem, da odsotnosti ne nadomešča. Nadalje zniževanje cen vodi v
nižanje stroškov dela, ta pa v nižanje izobrazbene ravni zaposlenih, posledično pa v
popolnoma obraten učinek od želenega - v daljšanje ležalne dobe pacientov in v nižjo
kakovost storitev. Že sam pogled na cenike zdravstvenih storitev kaže na absurdnost
situacije (cena BOD v psihiatriji je 90 €, v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju pa 126
€).
93
4. Uresničevanjem priložnosti, ki jih omogočajo prestrukturirana sredstva (znižana
sredstva v hospitalni dejavnosti smo v letu 2010 v celoti uspeli prestrukturirati preko
arbitraže, in sicer v programe skupnostne psihiatrije in ambulantnih storitev psihiatrije in
klinične psihologije, v zvezi s prestrukturiranjem dodatnih 1,6 mio € iz celotne slovenske
hospitalne psihiatrije v letu 2012, pa smo izvedli vse aktivnosti, da že letos pridobimo
nazaj 80% sredstev, ki odpadejo na PB Idrija in to s programom skupnostne psihiatrije polovica multidisciplinarnega tima v Kopru in polovica v Postojni). Samo novi programi,
ki jih bo bolnišnica dislocirala na svoje gravitacijsko območje, bodo garant za njen
nadaljnji, s hospitalno dejavnostjo usklajen razvoj, garant za ohranitev finančnih sredstev,
predvsem pa izobraženega kadra.
5. Nadaljnjo diferenciacijo enovitega primera akutne psihiatrične obravnave v
hospitalu (poleg posebnega standarda forenzične psihiatrije je potrebno v psihiatriji
pripraviti še standard vsaj za gerontopsihiatrični primer in za primer dvojnih diagnoz).
D.
Poročilo so mi s podatki in celostnimi gradivi pomagali sestaviti:
I.
°
°
°
°
°
°
°
Bogdan Tušar, univ. dipl. prav., vodja splošnega sektorja,
Majda Pirih, univ. dipl. ekon., vodja finančnega sektorja,
Anamarija Bajt, poslovna sekretarka bolnišnice,
Lavra Bogataj Derlink, mag. upravnih ved,, kadrovski referent,
Alenka Tušar, univ. dipl. inž. el., svetovalka za zdr. in posl. inf. sistem in arhiv,
Irma Pivk, univ. dipl. ekol., strokovna sodelavka,
Renato Menart, kom. inž., vodja službe za oskrbo s prehrano.
II.
° Strokovno poročilo mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.,
° Strokovno poročilo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2011 Lidija Mrak,
dipl. med. sestra, spec.
III.
Kazalnike kakovosti so pripravili:
° Kazalniki stopnje zadovoljstva pacientov za leto 2011: Mateja Zelenc, spec. klin. psih.,
° Kazalnik Število preležanin (razjede zaradi pritiska), nastalih v bolnišnici na 1000
hospitaliziranih bolnikov: Nataša Hvala, dipl. med. sestra,
° Kazalnik Nenačrtovani ponovni sprejemi bolnikov v roku sedmih dni po odpustu:
Patricija Logar, dr. med., spec., psih., Ines Bevk. posl. sek.,
° Kazalnik Kolonizacija z MRSA, Andreja Uršič, spec. psih. zdr. nege,
° Kazalnik Neakutna obravnava – čakanje na odpust: Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.,
° Kazalnik Padci pacientov v letu 2011: Andreja Sedej Kodela, dipl. med. sestra, Alenka
Tušar, univ. dipl. inž. el.,
° Analiza neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi Nataša Velikanje, dipl. med.
sestra,
° Poseben varovalni ukrep (PVU) s pasovi Segufix Marjetka Kogoj, dipl. med. sestra,
° Zadovoljstvo pacientov s prehrano Andreja Gruden, dipl. med. sestra, Alenka Tušar, univ.
dipl. inž. el.
94
IV.
Poročilo o opravljeni notranji reviziji računovodskih izkazov za leto 2011 – BM Veritas d.o.o.
Ljubljana, Matej Loncner, univ. dipl. ekon., pooblaščeni revizor, preizkušeni notranji revizor,
državni notranji revizor in Jasmina Mandžuka, univ. dipl. ekon., preizkušena notranja
revizorka.
V. D. DIREKTORICE:
mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc.
Uredila:
Anamarija Bajt
95
E. KAZALO
Stran
A) PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA OD AZILA
PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO
REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO ZA JUŽNO
IN SEVERNO PRIMORSKO TER NOTRANJSKO
I. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE
NACIONALNEGA PROGRAMA DUŠEVNEGA ZDRAVJA
1. Celovito in integrirano sodelovanje vseh politik
namesto psihiatrilizacije družbenih pojavov in problemov
2. Avtonomna vloga oseb z duševno motnjo namesto
paternalističnega odnosa
3. Avtonomija profesij v celoviti bio-psiho-socio
obravnavi namesto imperializma posameznih strok
4. Ravnovesje med hospitalno in skupnostno
psihiatrijo namesto izključevanja
II. OD AZILA PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE
BOLNIŠNICE DO REFERENČNEGA CENTRA
ZA PSIHIATRIJO NA OBMOČJU JUŽNE IN
SEVERNE PRIMORSKE TER NOTRANJSKE –
KAKO DOSEČI RAVNOVESJE MED HOSPITALNO
IN SKUPNOSTNO PSIHIATRIJO
1. Nekateri podatki iz osebne izkaznice Psihiatrične bolnišnice
Idrija
2. Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija
3. Osnovne vrednote, ki smo jih oblikovali v idrijski
psihiatrični bolnišnici
4. Gravitacijsko območje PBI in preskrbljenost s službami za
duševno zdravje
5. Koncept Skupnostne psihiatrije na gravitacijskem območju
Psihiatrične bolnišnice Idrija
6. Opis dejavnosti
7. Organizacijska shema bolnišnice
8. Vodstvo zavoda
III. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI
OPREDELJUJEJO DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE
BOLNIŠNICE IDRIJA
B) POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU
2011
I. KADROVSKI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Fluktuacija v zadnjih osemnajstih letih
2. Odsotnosti zaposlenih v letu 2011
3. Število in struktura zaposlenih
4. Povprečne obremenitve kadra v hospitalni dejavnosti
5. Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji
6. Obremenitve zaposlenih (primerjalno s psihiatrijo)
7. Oblike delovnega razmerja in izobraževanja
II. FINANČNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2011
2
2
2
2
3
4
8
8
9
12
12
13
23
24
27
27
31
31
31
32
35
40
43
45
49
51
51
96
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Poslovanje bolnišnice v letu 2011
Bilanca stanja
Izkaz prihodkov in odhodkov od 1.1. do 31.12.2011
Pojasnila k postavkam bilance stanja
Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov
Kazalniki poslovanja v letih 2006, 2007, 2008, 2009,
2010 in 2011 v Javnem zdravstvenem zavodu
III. MATERIALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Objekti in oprema – pogoji za zdravljenje in delo
2. Vlaganja v informacijski sistem
3. Informacijski-dokumentacijski sistem v bolnišnici
4. Ravnanje z odpadki
IV. MORALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Kazalniki kakovosti
2. Zadovoljstvo pacientov
3. Na rob Zakona o duševnem zdravju
C) USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA ZA LETO
2011
I. NALOGE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA, CILJI IN
UKREPI
II. OKOLJE, V KATEREM BO V LETU 2012 POSLOVALA
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA
D)
E) KAZALO
53
55
56
59
64
66
69
69
70
73
74
77
77
78
79
82
82
93
94
96
97

POSLOVNO POROČILO

Transcription

Similar documents

DELOVNI LIST ZA 8.RAZRED Kraljestvo Kraljestvo

Stran 1 od 3 DELOVNI LIST ZA 7.RAZRED 1. Kateri

Melhiorca in njena tihotapska malha

Več - ZD Idrija

bolnišnica v mariboru od ustanovitve do 2. svetovne vojne

ABC bilten

Catherine Walters: Kdaj bo prišla pomlad?

program dela in finančni načrt za leto 2013

urniki in cenik vstopnin za ogled objektov in zbirk

Z leto?njim ?olskim letom smo prvi? izdali knji?ico objav v