James E. Maestro: Kaj pa če je vsa modrost že v nas samih?

Comments

Transcription

James E. Maestro: Kaj pa če je vsa modrost že v nas samih?
Kaj pa če je vsa modrost že v nas
samih?
Avtor: James E. Maestro
Ste se kdaj vprašali: Kaj če je vsa modrost v resnici že v nas
samih? Kaj če ni ničesar, kar bi se bilo potrebno še naučiti?
Si predstavljaš, da resnično ni nobenih lekcij?! Si dovolj
pogumen, da rečeš trikrat DA? Si? No, potem se vprašaj še
tole: Zakaj zaupam zunanjih virom bolj od sebe?
Brez ovinkarjenja se potopimo v jedro »problema«, ali kot rajši rečem: izziva.
Celo življenje nas družba, starši, mediji, učitelji, najrazličnejši svetovalci – v
splošnem bi lahko rekli kolektivna zavest, vodi v pestro paleto prepričanj in
vzorcev, ki so iskreno rečeno nadvse omejujoči. Naučeni smo, da nismo popolni,
da nam vsekakor nekaj manjka, da potrebujemo druge ljudi, znanja in lekcije,
kajti brez njih bojda ne bomo dosegli stanja opevane sreče in izpolnjenosti.
To je laž. Velika, umazana, grda LAŽ! Katere del smo vsi (in tudi bili smo
ustvarjalci te iluzije), do točke, ko zavestno izstopimo iz te igre in se z vso
odločnostjo obrnemo vase, kjer leži resničen zaklad – bogastvo naše duše. Vse
kar sem omenil zgoraj, vse družbeno sprejeto funkcioniranje, je zgrajeno na umu.
Um si ne zaupa, um potrebuje potrditve, um potrebuje zunanje faktorje, ki mu
povedo, kaj je prav in kaj narobe.
Oh, v tem trenutku se mi je pojavil nasmeh na obrazu, saj s to zavestjo, s katero
sedaj živim na svetu, tako lahkotno opažam omejeno delovanje, ki je bilo
skreirano že davno tega in se samo vleče v današnji čas. Ter kot sem začel
razlagati, sprava me je omejenost okolice precej »živcirala«, dandanes pa je
nasmeh pogost odziv na stanje splošne zavesti.
Postalo mi je pravzaprav vseeno. Ker ko enkrat dojameš, da
ni ničesar izven tebe, in to poudarjam, resnično ničesar, kar
bi potreboval za lasten obstoj in radostno, srečno bivanje,
takrat se začne pisati popolnoma nova pravljica – katero
pišeš SAM. Iz sebe, skozi sebe, za sebe.
Vse ostalo je zgolj posledica. Globoka modrost, ki jo kasneje zaradi lastne
odločitve deliš s svetom, je tam še vedno najprej zaradi tebe. Ne morem dovolj
poudariti, kako pomembno je, da sebe postavljamo na prvo mesto. To je
temeljni kamen v mozaiku RESNIČNE LJUBEZNI (ljubezni do sebe). Tu namreč
odkriješ ključ do veselja, luči, blaženosti.
Kdo pa smo v resnici?
Smo magična, prelepa, božanska bitja, ki žarijo v svoji popolnosti. Zgrajeni smo
bili iz 3 delov: duše, uma in fizičnega telesa. Smo kreatorji čisto vsakega detajla v
našem življenju, tako na Zemlji kot pred tem in ničesar ni izven nas, kar bi nas
kadarkoli lahko zasužnjilo, uničilo ali česa naučilo. Tudi slika zunanjosti, ki jo
opazujemo okrog sebe, ni nič drugega kot izraz naše notranjosti. Bolj kot smo v
stiku s svojo strastjo in modrostjo, bolj se vse to kaže skozi zunanjost (ljudi,
situacije, odnose).
Izrednega pomena se je zavedati sledečega.
Brez ciljev in pričakovanj. To je osnova pretočnega,
izpolnjujočega in lahkotnega delovanja v svetu.
Dokler živimo za doseganje določenih rezultatov, za iskanje potrditve v drugih in
sebi ter dokler je naše vodilo denar in uspeh, bo resnična modrost in izraz le-te,
ves čas nekje v daljavi. Življenje bo vrtiljak vzponov in padcev in ekstremno
rečeno, nič kaj drugega.
A kadarkoli se lahko odločimo in stopimo v stik z njo (modrostjo, dušo). Saj nam
je na voljo, čaka nas, gleda, opazuje. Nikdar ni odšla, le pozabili smo nanjo,
pozabili smo nase, saj resnična modrost, smo vendarle MI. Ni ločnice med nami
in vedenjem. Edina absolutna resnica v prostranem univerzumu se glasi: JAZ
OBSTAJAM. Karkoli nadaljnjega je zgolj izraz tega. Večno obstajam, sem in bom.
SPIRIT, DUŠA, ZAVEST. Tukaj leži vse, kar si kadarkoli spoznal, izkusil, dojel.
Z dušne ravni je življenje zelo enostavno.
Vse je izkušnja in šel bom celo tako daleč, da bom zapisal, da tudi lekcije ne
obstajajo. Vse je zgolj izkušnja, nič ni prav in nič narobe. Človek, v vsej svoji
pozabi, ki jo je skreiral sam (vidiš kako modri in neskončni kreatorji smo: skreirali
smo si to, da smo pozabili, kako modri in brezmejni smo v svojem bistvu), ločuje
situacije na dobre in slabe, svetle in temne, prijetne in neprijetne.
Ta dvojnost, že tako dolgo prisotna, je alfa in omega naše
percepcije sebe in sveta. Vzgoja, izobraževanje, politični,
verski in medijski svet – vse je zgrajeno na tem. Uspeh –
neuspeh. Potrditev – zavrnitev. Zmaga – poraz.
Ne potrebujem nadaljevati, jasno je, kaj želim povedati.
Dvojnost pa ni nič drugega kot mati iluzij. In ravno v tej dvojnosti, ločenosti se
skriva temeljna potreba po tem, da si znanje nabiramo skozi zunanje vire, ki si
ironično, zaupajo še mnogo manj, kot si zaupa večina bralcev tega prispevka.
Resnico, učenost, smernice iščemo pri tistih, ki niti sebi ne zaupajo. Niti ne vedo
zakaj in čemu je sistem tak kot je, pravzaprav se ne sprašujejo tega vprašanja.
Zgubljeni so v igri, katero lahko poimenujemo »Zemeljski obstoj: Biti človek na
Zemlji in skozi pozabo ponovno odkriti sebe«.
MI SMO TUKAJ SEDAJ. Ne včeraj, ne jutri, ampak sedaj. Odkrili smo sebe, odkrili
skrivnost, ki nikoli to sploh ni bila, odkrili smo pot, ki te pripelje onkraj okov
kolektivne zavesti in vloge žrtve, kompleksa majhnega človeka.
Zavedaj se, VSE JE V TEBI. TI SI MODROST, TI SI GURU, TI SI
SVOJA NAJVEČJA LJUBEZEN IN RESNICA.
Ne pozabi tega, kajti še prelahko je. Tako hitro se izgubiš v vrtincu »nižjih« energij,
ki na neki ravni seveda služijo svetu in procesu, v katerem je. A na tebi je, da se
odločiš, ali še vedno služijo tebi! Moj odgovor poznate, skreiraj si svet in sebe brez
iskanja potrditve v drugih. Bodi odločen, pogumen in strasten.
Strast premika gore, resnična strast prihaja iz duše in takrat
so sanje le še resničnost!
Če mene vprašate, je vprašanje »Česa nas niso naučili v šolah?« napačno
zastavljeno.
»Kaj so sploh me naučili v šolah?!«, zveni veliko bolj v mojem stilu!
Prince La Erosius – James E.Maestro je ustanovitelj spiritualne
akademije Ambasada Ljubezni, avtor, glasbenik, poet, Mojster
Nove Energije.
Kaj me je najbolj zaznamovalo? Največji premik v tem življenju
se je zgodil takrat, ko sem spet prišel v stik s svojo Zavestjo, dušo,
s tistim kar sem v resnici. Vse ostalo, zgodbe, ki sem jih zgradil o
sebi in okrog sebe, so začele odpadati in še vedno odpadajo.
Torej, "božanski dotik", ki sem ga ustvaril sam in skozi katerega
sem se prebudil.
Moja največja neumnost, ki sem jo naredil: Hehe, "neumnosti"
je bilo veliko ali pa nič, odvisno kako obrneš, o tem bi lahko napisal knjigo. Morda pa
res. Ampak vse te "neumnosti" so bile čarobno darilo, da odkrijem samega sebe. V
splošnem je bila smešna neumnost ravno moja navezanost na karakter, podobo in
ohranjanje le-te pred sabo in ostalimi. Največja šala si na koncu sam sebi, ko dojameš,
kako resno si gledal službo, uspeh, partnerstvo itd. in kako si se boril za to. Sedaj se
odprtega srca nasmejim temu.
Kateri super junak bi najraje bil? Jaz sem super junak in imenujem se James E.Maestro!
;)
Kako bi prispeval svetu? Svetu vsak izmed nas največ prispeva s tem, da je to, kar je in
izraža unikatne darove svoje duše. S svojo svetlobo, modrostjo in radostjo spominjam
vsa bitja na neskončne potenciale obilja, ustvarjalnosti in svobode.