Letnik 7/1, maj 2005

Comments

Transcription

Letnik 7/1, maj 2005
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
GENERAL©TAB SLOVENSKE VOJSKE
ISSN 1580-1993
UDK 355.5(479.4)(055)
Maj 2005 ‡ 7/©t. 1
I Z D A J AT E L J :
Generalπtab Slovenske vojske
www.mo-rs.si/mors/tiskovno-sredisce/publicistika-mors/index.htm
UREDNI©KI ODBOR:
polkovnik Franci KnafliË
polkovnik Mitja TeropπiË
podpolkovnik Joæe Poje
podpolkovnik Janko Sladnjak
major Bogdan Avbar
major Boπtjan Blaznik
major Robert Petek
majorka Danica Pepelnak
kapitan korvete Leo Ban
stotnica Andreja Andrejaπ
stotnica Zdena ©abec
poroËnik Jaka Alieski UlËar
viπji πtabni vodnik Primoæ HabiË
Tanja Perko
GLAVNI UREDNIK:
generalmajor Ladislav LipiË
ODGOVORNI UREDNIK:
brigadir Bogdan Beltram
NAMESTNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA:
major Evgen PrimoæiË
LEKTORIRANJE:
Milena Sevπek PotoËnik
Metka Brulec
ORGANIZACIJA:
major Evgen PrimoæiË
OBLIKOVANJE:
Roman Kuhar, Gorenjski tisk
TISK:
Littera Picta d. o. o., Ljubljana 2005
“»e najpoËasnejπi vidi svoj cilj, ga bo dosegel
hitreje, kot najhitrejπi, ki brezglavo bega”
GOTTHOLD E. LESSING
..................
4
..................
VSEBINA
Major Boris CimpriË
TAKTI»NI TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
VVU XIII. razreda mag. Denis »aleta
VAROVANJE TAJNIH PODATKOV V EVROPSKI UNIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Stotnik Aleksander Andric
CILJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
Major Zoran Ravbar
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
Major Ernest Anæelj
PRIDOBIVANJE KADRA ZA POKLICNO
SESTAVO SLOVENSKE VOJSKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Polkovnik Marjan MahniË
KODEKS ETIKE NA PODRO»JU
POLITI»NO-VOJA©KIH VIDIKOV VARNOSTI
ORGANIZACIJE ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI . . . . . . . . . . 143
..................
5
..................
..................
6
..................
Boris CIMPRI»
TA K T I » N I
TELEKOMUNIKACIJSKI
SISTEM
..........................................
P O V Z E T E K
Prispevek obravnava taktiËni telekomunikacijski sistem Slovenske
vojske (TTKS). V prvem delu je predstavljen sistem kot celota in po
posameznih sestavnih delih. Obravnavane so konfiguracije
vozliπË, njihove zmoænosti in mogoËe naroËniπke storitve. V
nadaljevanju so predstavljeni sistemi tehniËne zaπËite informacij
in terminali za naËrtovanje ter upravljanje omreæja. Drugi del
prispevka vsebuje razmiπljanje o konceptu naËrtovanja ter
uporabe sistema v razliËnih vrstah operacij doma in v tujini.
K L J U » N E
B E S E D E
TaktiËni telekomunikacijski sistem, tranzitno vozliπËe, dostopno
vozliπËe, prenos podatkov, poveljevanje in kontrola, zaπËita
informacij, telefonsko omreæje, raËunalniπko omreæje,
digitalizacija bojiπËa.
..........................................
A B S T R A C T
The article deals with the Tactical Telecommunications System, or
TTKS, of the Slovenian Armed Forces. Initially, the system is
presented as a whole and then broken down into its constituent
parts. The configuration of nodes, their capacity and the variety
of services offered to the client are also described. The author
expands on the systems of technical security for information and
the terminals designed for planning and network management.
..................
7
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
The second part of the article continues with some planning
considerations and system applications in various types of
operations, both at home and abroad.
K E Y
W O R D S
Tactical telecommunications system, transit node, access node,
data transmission, command and control, protection of
information, telephone network, computer network,
digitalization of the theatre.
..........................................
UVOD
Slovenska vojska je dobila konec leta 2003, po veË letih zahtevnih πtudij,
pogajanj in sodelovanja pri vgradnji, sodoben telekomunikacijski sistem, ki je
zapolnil πe eno vrzel v opremljenosti s sodobnimi sredstvi in sistemi zvez.
PodroËje zvez je bilo z nastankom Slovenske vojske morda eno najbolj
nerazvitih, saj je bila dediπËina nekdanje JLA skromna in zelo zastarela. Prvi
pomembnejπi korak pri vzpostavljanju uËinkovitega poveljevanja in kontrole je
bil storjen z nabavo in uvedbo bojnih radijskih omreæij HF in VHF
frekvenËnega obmoËja v operativno uporabo. Radijske naprave RC 04 in RC 40
so bile uporabljene za vzpostavljanje in vzdræevanje komunikacij na ravni
vod‡Ëeta‡bataljon in za naloge posebnih bojnih skupin. Zaradi pomanjkanja
drugih vrst sredstev in sistemov jih uporabljamo tudi za druge namene.
Pomen uËinkovitega poveljevanja in kontrole poznajo poveljniki na razliËnih
ravneh, zato je bil tudi pristop k opremljanju s temi sistemi in sredstvi celovit.
NaËrti so se zaradi razvoja Slovenske vojske sicer stalno spreminjali, jedro pa
je ostalo enako, pridobiti tri razliËne sisteme za tri razliËne ravni poveljevanja
in kontrole.
Na najniæji taktiËni ravni poteka projekt opremljanja z radijskimi napravami
BROM UHF in povezljivosti s sporoËilnim sistemom. Do ravni bataljona se
uporabljajo radijska omreæja BROM HF in BROM VHF. Zveze in informacijska
podpora na ravni bataljona in viπje pa bodo zagotovljene s TTKS.
To je sodoben in zapleten sistem s πtevilnimi sestavnimi deli. Za njegovo
poglobljeno spoznavanje je nujno poznavanje vseh sestavnih delov. Osnovni
..................
8
..................
Boris CIMPRI»
koncept in uporabniπke funkcije pa so dokaj preprosti in prijazni uporabnikom
ter tako razumljivi tudi πirπemu nestrokovnemu krogu.
V nadaljevanju poskuπam predstaviti svoja razmiπljanja pri uporabi sistema.
Ker je TTKS prvi sodoben mobilni telekomunikacijski sistem, ki ga uporablja
Slovenska vojska, je taktika njegove uporabe πe popolnoma neraziskana.
Trenutne izkuπnje nam ne omogoËajo testiranja vseh mojih zamisli, vendar je
nekje treba zaËeti. ©ele s pridobljenim znanjem ob uporabi bomo lahko
ovrednotili pravilnost predvidenih postopkov in dejavnosti.
NAMEN IN TEHNI»NE LASTNOSTI TTKS1
TTKS mora kot osnovno funkcionalno telekomunikacijsko omreæje Slovenske
vojske delovati v vojnem Ëasu in za usposabljanje tudi v miru. Naloga sistema
je pokrivanje ene operativne smeri z veËkanalnimi prenosnimi potmi. Prenosne
poti so praviloma radiorelejne, kjer pa je mogoËe, se uporablja stalna
telekomunikacijska infrastruktura, zgrajena s kabelskimi povezavami (bakreni
vodi, kabli z optiËnimi vodniki). Prenosne poti racionalno reπujejo prenos na
veËjih razdaljah in omogoËajo tudi obhodne povezave. Povezane so v centralah,
ki omogoËajo Ëloveku prijazno, preprosto, hitro in ekonomiËno uporabo.
TaktiËne zahteve za TTKS temeljijo na doktrini obrambe in naËrtovanem
razvoju oboroæenih sil Republike Slovenije. Sistem je namenjen predvsem
zagotavljanju poveljevanja in kontrole med bojevanjem ali pripravami na bojno
delovanje, mirnodobno delovanje pa je namenjeno predvsem usposabljanju ter
uporabi za zaπËito in reπevanje, zato je temu primerno tudi oblikovan. Sistem je
mobilen, vgrajen v vojaπka terenska vozila, naprave izpolnjujejo standarde MIL
za delo na terenu, in sicer v vseh vremenskih pogojih, delo z napravami je
preprosto in zahteva majhno posadko.
Posamezna vozliπËa omogoËajo samostojno tehniËno in logistiËno delovanje.
TTKS je sodoben digitalen telekomunikacijski sistem z digitalnimi prenosnimi
potmi ter digitalnimi centralami, ki imajo vgrajene vse zahtevane funkcije za
posredovanje in usmerjanje govornih in podatkovnih kanalov. Celoten sistem
nadzoruje in upravlja upravljalni podsistem.
Sistem je premiËen, kar mu v vojnih razmerah omogoËa veËjo moænost
preæivetja. Skoraj vsa oprema je vgrajena v vozila, ki zasedejo doloËene
lokacije, ko razmere to zahtevajo. Lokacije se lahko veËkrat na dan tudi
1
Investicijski program TTKS.
..................
9
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
menjajo, tako se zmanjπa verjetnost odkritja. Ob uniËenju ali okvari vozliπËa
lahko njegovo vlogo samodejno prevzamejo drugi deli omreæja.
Zaradi vojaπke uporabe je predvidena tudi ustrezna zaπËita prenosnih
(TRANSEC) in komunikacijskih (COMSEC) poti. Na prenosnih poteh
uporablja sistem radiorelejne naprave z ustreznimi ukrepi za protielektronsko
bojevanje (ECCM), predvsem frekvenËno skakanje (FH), uporabo prilagodljive
izhodne moËi oddajnika (APC) in sistem popravljanja napak (FEC). Proti
prisluπkovanju uporablja za skupinsko zaπËito snopov kakovostne
kriptozaπËitne algoritme.
Opis TTKS2
TTKS je integriran sistem, prek katerega lahko zagotavljamo πtevilne
telekomunikacijske storitve:
‡ telefon,
‡ telefaks,
‡ podatkovne komunikacije ipd.
TTKS omogoËa komunikacijo uporabnikom, ki so æiËno povezani, in tudi
brezæiËen vstop v omreæje, in sicer prek radijskih dostopnih toËk. Sistem bo v
uporabi kot komunikacijski del modernega C4I-sistema, ki ima tudi nekaj
informacijskih elementov.
TTKS je bil razvit kot celovit sistem, ki izpolnjuje taktiËne vojaπke zahteve:
‡ mobilnost, kar pomeni, da deli omreæja lahko spreminjajo lokacijo veËkrat
na dan;
‡ zmoænost preæivetja, prilagodljivost in redundanco, kar omogoËa
prilagajanje spreminjajoËim se razmeram;
‡ varnostne zahteve za meπano zaπËiten/nezaπËiten promet, ki se nanaπajo na
programske in tehniËne reπitve, kriptozaπËito, varnost in avtorizacijo;
‡ radijske povezave;
‡ posebne zahteve, kot so prednosti, vpadi v zvezo, zaπËiten/nezaπËiten prenos;
‡ dinamiËen in prilagodljiv sistem iskanja, zaπËitnih ukrepov, vojaπke
πtevilske sheme, izpade v omreæju, mobilne uporabnike in pregledno
omreæje s πtevilnimi elementi in moænostmi;
‡ izpolnjevanje vojaπkih standardov, kot so EUROCOM D/1, STANAG, MILSTD, DEF-STAN, in civilnih standardov, na primer ITU.
2
TTKS System Description; THALES Communications, Norway.
..................
10
..................
Boris CIMPRI»
Omreæje sestavljata dva glavna dela, tranzitno in dostopno omreæje. Tranzitno
omreæje je komunikacijska hrbtenica, na katero se prikljuËujejo elementi
dostopnega omreæja.
Za postavitev tranzitnega omreæja poznamo dva tipa tranzitnih vozliπË, velika
in mala tranzitna vozliπËa. Dodatno je mogoËe za vzpostavitev prenosne poti
med vozliπËi postaviti πe vmesne radiorelejne postaje.
Za postavitev dostopnega omreæja imamo πtiri tipe dostopnih vozliπË: veliko
dostopno vozliπËe, malo dostopno vozliπËe 45, malo dostopno vozliπËe 30 in
malo dostopno vozliπËe 30G. Razlika med njimi je v πtevilu uporabnikov, ki
prek njih lahko dostopajo v sistem.
Gradniki vozliπË so fiziËne enote in podsistemi. TTKS vkljuËuje naslednje
podsisteme:
‡ vodovno-stikalni sistem (Circuit switched system),
‡ paketno-stikalni sistem (Packet switched system),
‡ omreæni nadzorno-upravljalni sistem,
‡ LAN-sistem,
‡ komunikacijski sistem.
Vsi podsistemi so integrirani v enoten sistem.
Omreæna struktura sistema, vkljuËno z upravljalnim sistemom, se prilagaja
strukturi enot, ki TTKS uporabljajo. Uporablja se lahko za vsa taktiËna
omreæja, in sicer z nekaj ali z veË sto uporabniki.
Podpira tudi povezave (Gateways) do drugih taktiËnih sistemov, zasebnih TKsistemov in javnega omreæja. MogoËe so povezave z vsemi omreæji, ki
uporabljajo standarde EUROCOM, STANAG 4206 in ISDN PRA (DSS1).
Glavni tipi naroËniπkih uporabnikov so:
‡ CS-naroËniki (vodovno-stikalni ‡ circuit switched),
‡ PS-naroËniki (paketno-stikalni ‡ paket switched).
Usmerjanje prometa (routing) poteka na dva naËina:
‡ prvi je tako imenovani FLOW SEARCHING sistem, ki se uporablja v
omreæjih, v katerih hrbtenico tvorijo sistemi istega proizvajalca taktiËnih
vojaπkih telefonskih central. V tem primeru ne doloËamo smeri, po kateri bo
centrala vzpostavljala povezavo, temveË centrala sama poπlje poizvedbo na
vse strani oziroma povezave, ki so prikljuËene na centralo;
‡ po drugem naËinu pa z vnosom parametrov toËno doloËimo smer oziroma
povezavo, po kateri naj centrala vzpostavi zvezo.
..................
11
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
TTKS je preprost za upravljanje in zahteva zelo malo usposabljanja uporabnikov,
oprema je vgrajena v zabojnike in vozila, ki so prilagojena za terensko delo in
transport. Celoten sistem je ustrezen tudi za delo v naπih vremenskih razmerah.
KONFIGURACIJE OMREÆIJ IN APLIKACIJE
TTKS lahko uporabljamo v πtevilnih razliËnih oblikah in omreænih
konfiguracijah.
Nekateri primeri:
‡ dostopna omreæja za povezavo uporabnikov,
‡ obmoËna omreæja v povezavi z radijskimi dostopnimi toËkami ali
dostopnimi omreæji, kar omogoËa dostop do drugih omreæij (taktiËnih,
omreæja MO RS, Telekoma itn.).
Dostopno omreæje
Dostopna omreæja lahko vkljuËujejo eno samo centralo ali pa celotno omreæje.
Samostojna taktiËna centrala
Samostojna taktiËna centrala omogoËa delo znotraj obmoËja, omejenega z
najveËjo dolæino uporabnikovih linij, ali znotraj obmoËja, pokritega z radijskim
signalom. Uporabniki so lahko povezani z integriranim multiplekserjem,
centrala omogoËa tudi dostop do drugih omreæij na enokanalni podlagi ali pa
na podlagi TDM (Time Division Multiplex).
Slika 1: Samostojna taktiËna centrala
..................
12
..................
Boris CIMPRI»
Prepleteno dostopno omreæje
VeË central je lahko medsebojno povezanih in tvori prepleteno dostopno
omreæje. Vsaka od povezujoËih TDM-skupin je lahko prenesena prek
radiorelejne ali kabelske oziroma optiËne zveze.
Prepleten dostop je naËrtovan zaradi praktiËnih in organizacijskih razlogov ter
obiËajno pokriva omejeno obmoËje.
VeË central lahko poveæemo tudi za zagotavljanje veËje kapacitete, kot jo ima
ena sama.
Slika 2: Prepleteno dostopno omreæje
ObmoËna omreæja
Dostopno vozliπËe, kot je opisano, je obiËajno omejeno s prostorsko
razprπenostjo (na nekaj kilometrov). Za veËja omreæja so za zagotavljanje
radiorelejnega pokritja, redundance in koncentracije prometa obiËajno potrebna
tranzitna vozliπËa. Velikost obmoËnega omreæja je lahko od nekaj vozliπË pa do
segmentiranega omreæja z veËnivojskim upravljanjem.
Poveljstva na niæjih ravneh (bataljon in brigada) so nameπËena najbliæe
sprednjemu robu bojiπËa (FEBA ‡ Forward Edge of the Battle Area), viπja
poveljstva pa so vedno oddaljena od njega. Zahteve po mobilnosti se
poveËujejo z bliæino nasprotnikovih poloæajev, kar nakazuje, da so mobilni
sistemi najpomembnejπi.
ObiËajno omreæna struktura prikazuje tudi strukturo enot in njihovih lokacij.
VeËnivojski upravljavski sistem je prikazan na spodnji sliki.
..................
13
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
Slika 3: Hierarhija upravljanja omreæja
Okrajπave:
‡ RCC: Region Control Centre (EUROCOM: OSC) ‡ operativni nadzor sistema;
‡ FC: Facility Control (EUROCOM: FC) ‡ nadzor opreme;
‡ SEP: System Executive and Planning (EUROCOM: SEP) ‡ sistemsko
izvrπevanje in naËrtovanje;
‡ KGC: Key generation Centre at Region level (TAS crypto keys) ‡
generiranje kriptokljuËev TAS 300 na operativni ravni;
‡ GRC: Key generation Key generation Centre at Region level (GRC-2000
keys) ‡ generiranje kljuËev GRC-2000C na operativni ravni.
Omreæno kontrolno srediπËe je lahko organizirano na veË ravneh (slika 3). Dve
ravni, na katerih se uporablja posebno kontrolno srediπËe, sta vozliπËna in
regijska. Zaradi relativne majhnosti TTKS pa sta obe izenaËeni, saj vozliπËna
raven omogoËa enako upravljanje kot regijska.
Nadzor opreme (FC ‡ Facility Control) je v TNC 300 uporabljen na vozliπËni
ravni. FC lahko upravlja eno ali veË central (z njenim integriranim paketnim
stikalom) in povezano radiorelejno napravo GRC-2000C.
Naslednja regijska raven je obiËajno vkljuËena na brigadni ravni. Regijski
nadzorni center (RCC ‡ Region Control Centre) je TNC 300, ki komunicira z
vsemi FC-ji. Konfiguracija in nadzor iz regijskega nadzornega centra vedno
..................
14
..................
Boris CIMPRI»
potekata prek nadzora opreme.
TTKS je pripravljen tudi za omreæno raven upravljanja v hierarhiji TNC (Tactical
Network Control). Ko veË omreæij medsebojno deluje in uporabniki lahko v
vsakem trenutku komunicirajo, ni nobene nadzorne ravni viπje, kot je omreæna.
TIPI VOZLI©»
V TTKS so vozliπËa navadno vgrajena v vozila ali zabojnike. TipiËna vozliπËa so:
‡ tranzitno vozliπËe, ki ga sestavljajo:
‡ taktiËna dostopna centrala TAS 300,
‡ veËkanalna radiorelejna naprava GRC-2000C,
‡ optiËni linijski terminal z multipleksom MOX4E,
‡ prevajalna linijska enota GLU 300,
‡ nadzor opreme TNC 300/FC,
‡ GPS-sprejemnik,
‡ VHF radijska naprava TRC-04.
Tranzitna vozliπËa omogoËajo:
‡ prikljuËek telefonskih in podatkovnih prikljuËkov neposredno na centralo,
‡ prikljuËek TDM snopovnih skupin od drugih tranzitnih ali dostopnih
vozliπË,
‡ dostop do omreæja BROM;
‡ vmesna radiorelejna postaja, ki jo sestavljata:
‡ veËkanalna radiorelejna naprava GRC-2000C,
‡ GPS-sprejemnik.
Vmesna radiorelejna postaja omogoËa:
‡ prenos TDM snopovnih skupin med vozliπËi na veËjih razdaljah, Ëe
med vozliπËi ni optiËne vidljivosti;
‡ dostopno vozliπËe, ki ga sestavljajo:
‡ taktiËna dostopna centrala TAS 300,
‡ veËkanalna radiorelejna naprava GRC-2000C,
‡ optiËni linijski terminal z multipleksom MOX4E,
‡ prevajalna linijska enota GLU 300,
‡ nadzor opreme TNC 300/FC,
‡ GPS-sprejemnik PLGR+96,
‡ usmerjevalnik Cisco 3640,
‡ ethernet stikalo Cisco Catalyst WS-C2950C-24,
‡ VHF radijska naprava TRC-04.
..................
15
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
Dostopno vozliπËe omogoËa:
‡ prikljuËek telefonskih in podatkovnih prikljuËkov neposredno na TAS 300,
‡ prikljuËek TDM snopovnih skupin od drugih tranzitnih ali dostopnih
vozliπË,
‡ prikljuËek prikljuËkov raËunalniπkih delovnih postaj na LAN.
KONFIGURACIJE VOZLI©» V TTKS
Veliko tranzitno vozliπËe (VTV)3
Veliko tranzitno vozliπËe je sistemski del TTKS, namenjeno predvsem montaæi
na doloËenih lokacijah. Njegova naloga je povezovanje tranzitnega
(radiorelejnega) omreæja, ki bo pokrivalo doloËeno obmoËje in zagotavljalo
tranzitne komunikacije vojaπkim enotam na vsem operativnem obmoËju.
Pokriva dele ozemlja, na katerih je veË uporabnikov. Skupaj z drugimi
tranzitnimi vozliπËi tvori reπetkasto strukturo omreæja. Glavna naloga vozliπËa
je, da v stacionarni namestitvi povezuje komunikacijsko omreæje in zagotavlja
pokritost s signalom in komunikacijo vojaπkim enotam znotraj operacijskega
obmoËja.
Slika 4: Shema velikega tranzitnega vozliπËa
3
TTKS vozliπËe, VDV navodilo za uporabo.
..................
16
..................
Boris CIMPRI»
VozliπËe je stalno nameπËeno in razdeljeno na tri razliËne lokacije. Na glavni
lokaciji so dve centrali TAS 300, tri radiorelejne naprave GRC-2000C z enim
skupnim GPS-sprejemnikom in πtirimi prevajalno-linijskimi enotami GLU 300
ter nadzorom opreme.
Drugi dve lokaciji vsebujeta po dve radiorelejni napravi s skupnim GPSsprejemnikom in dvema prevajalno linijskima enotama GLU 300. Radiorelejne
naprave so povezane s TDM prikljuËki na eno od glavnih central, in sicer z
uporabo GLU 300.
»eprav je glavni namen velikega tranzitnega vozliπËa povezovanje tranzitnega
omreæja, je mogoËe posamezne uporabnike povezati tudi neposredno na to
vozliπËe. Ena od TAS 300 na glavni lokaciji je opremljena z veËnamenskim
analognim vmesnikom MAI, digitalnim prikljuËnim vmesnikom D15 in PADprikljuËkom.
Vmesniki so standardni in se ponavljajo na vseh vozliπËih. Njihove zmoænosti so:
vmesnik
TDM
enota A15
enota D15
enota PAD/VIP
enota MDI
T1 EUROCOM D/1-IB vmesnik:
256, 512, 1024, 2048 kbit/s
15 analognih, 2/4 æiËnih, naroËniπkih vmesnikov
15 digitalnih, 2/4 æiËnih, 16/32 kbit/s S2 EUROCOM K
naroËniπkih vmesnikov
4/8 digitalnih V.24/V.28/V.25 bis/X.21 bis vmesnikov
6 digitalnih, 2/4 æiËnih, 16/32 kbit/s S2 EUROCOM K
naroËniπkih vmesnikov
2 digitalna V.24/V.28 vmesnika
1 digitalni V.36 vmesnik
Malo tranzitno vozliπËe (MTV)
To vozliπËe ima podobne funkcije kot veliko, uporabljamo pa ga na obmoËjih,
na katerih je gostota uporabnikov manjπa. Vsa oprema je vgrajena v dve vozili
z zabojnikoma, ki sta razporejena v razdalji do en kilometer in povezana z
optiËnimi prenosnimi sistemi.
Ker je malo vozliπËe sestavljeno iz dveh vozil, ima za razliko od velikega tudi
moænost povezovanja z optiËnim kablom, in sicer prek vojaπke izvedbe
optiËnega prikljuËka. Na vozliπËe je mogoËe neposredno prikljuËiti tudi
naroËniπke telefonske aparate.
..................
17
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
Naloga vozliπËa je tudi povezovanje BROM prek vmesnika, ki ga sestavljata
digitalni telefonski aparat EDT-101 in radijska naprava TRC 04.
Malo tranzitno vozliπËe je razdeljeno v dva zabojnika. V glavnem zabojniku so dve
centrali TAS 300, tri radiorelejne naprave GRC-2000C s skupnim GPSsprejemnikom, prevajalna linijska enota GLU 300, optiËna linijska terminalna enota
OLTU, VHF radijska naprava, digitalni telefoni EDT-101/102 in nadzor opreme.
V drugem zabojniku so tri radiorelejne naprave s skupnim GPS, prevajalna
linijska enota GLU 300, optiËna linijska terminalna enota, dve radijski napravi
VHF in dva digitalna telefona EDT-101/102, dodatno je vgrajena tudi
radiorelejna naprava RRS-3C.
Glavna naloga malega tranzitnega vozliπËa je medsebojna povezava tranzitnih
vozliπË in povezava tranzitnega omreæja z dostopnimi vozliπËi, mogoËa pa je tudi
neposredna prikljuËitev uporabnikov. MTV se s tranzitnimi in dostopnimi vozliπËi
povezuje prek radiorelejnih naprav na GRC 2000C. Ena od TAS 300 v osrednjem
zabojniku je opremljena z veËnamenskim analognim vmesnikom MAI, digitalnim
prikljuËnim vmesnikom D15 in V-vmesnikom ter prikljuËkom PAD.
En digitalni telefon je naËrtovan kot vmesnik BROM in lahko zagotavlja
povezavo med BROM in æiËnimi uporabniki v omreæju.
Slika 5: Malo tranzitno vozliπËe
Vmesna radiorelejna postaja (VRRP)
Vmesna radiorelejna postaja je relejna postaja na linku med dvema vozliπËema.
Uporabimo jo, kadar ni mogoËa neposredna komunikacija med vozliπËema,
obiËajen vzrok je topografija zemljiπËa.
..................
18
..................
Boris CIMPRI»
Vgrajena je v terensko vozilo Puch, in sicer sta vanj vgrajeni dve radiorelejni
napravi GRC-2000C s skupnim GPS-sprejemnikom in VHF radijsko napravo.
Radiorelejni napravi sta povezani v relejno medpostajo.
Slika 6: Vmesna radiorelejna postaja
Veliko dostopno vozliπËe (VDV)
Namenjeno je najveËjim poveljstvom in enotam za poveljevanje in kontrolo
med poveljstvi znotraj teh enot, ki so locirane na zakljuËenem obmoËju.
OmogoËiti mora tudi zvezo z nadrejenimi poveljstvi prek tranzitnega omreæja.
Glavna naloga velikega dostopnega vozliπËa je zagotavljanje interne
komunikacije in dostop vojaπki enoti ali πtabu v omreæje TTKS. Za razliko od
tranzitnih vozliπË imajo dostopna vozliπËa v svoji opremi tudi elemente
informacijske tehnologije, kot so usmerjevalniki in stikala, s katerimi lahko
podpirajo lokalna raËunalniπka omreæja.
Veliko dostopno vozliπËe je razdeljeno v tri dele. Glavni del je vgrajen v
zabojnik, druga dva pa v dve terenski vozili Puch. Zabojnik ima vgrajeno eno
centralo TAS 300, tri optiËne linijske terminalne enote OLTU, usmerjevalnik
Cisco, tri LAN-stikala Cisco Catalyst, digitalni telefon, VHF radijsko napravo,
operativni nadzor sistema in raËunalnik za sistemski nadzor in naËrtovanje.
V vsako terensko vozilo so vgrajeni dve radiorelejni napravi GRC-2000C s
skupnim GPS-sprejemnikom, optiËna linijska terminalna enota (OLTU), dva
digitalna telefonska aparata in dve VHF radijski napravi. GRC-2000C na teh
dveh vozilih sta z uporabo optiËne linijske terminalne enote s TDM-vhodi
povezani s centralami.
Za zagotavljanje dostopa uporabnikom enote/πtaba na TAS 300 je zabojnik
..................
19
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
opremljen z enim veËnamenskim analognim vmesnikom MAI, enim digitalnim
prikljuËnim vmesnikom D15 in veËnamenskim digitalnim vmesnikom MDI.
En digitalni telefon je naËrtovan kot BROM-vmesnik in lahko zagotavlja
povezavo med BROM in æiËnimi uporabniki v omreæju.
Slika 7: Blokovna shema VDV
Slika 8: Razpored po vozilih VDV
..................
20
..................
Boris CIMPRI»
Malo dostopno vozliπËe 45 (MDV 45)
Glavna vloga malega dostopnega vozliπËa 45 je zagotavljanje interne
komunikacije in vojaπki enoti ali πtabu dostop v omreæje TTKS. Skupaj
omogoËa 45 naroËniπkih prikljuËkov (digitalnih, analognih in informacijskih).
VozliπËe je razdeljeno na dva dela. Glavni del je vgrajen v zabojnik, drugi del
pa v terensko vozilo Puch. Zabojnik ima vgrajeno taktiËno centralo TAS 300,
prevajalno linijsko enoto GLU 300, dve optiËni linijski terminalni enoti,
usmerjevalnik Cisco, tri LAN-stikala Cisco Catalyst, digitalni telefon, VHF
radijsko napravo in nadzor opreme.
V vozilo so vgrajeni radiorelejna naprava GRC-2000C z GPS-sprejemnikom,
optiËna linijska terminalna enota, dva digitalna telefona in dve VHF radijski
postaji. Radiorelejna naprava GRC-2000C je s centralo povezana prek optiËne
linijske prevajalne enote.
Zabojnik je opremljen tudi z analognim veËnamenskim vmesnikom MAI in
dvema veËnamenskima digitalnima vmesnikoma MDI, da lahko vojaπki enoti
ali πtabu zagotovi dovolj uporabniπkih prikljuËitev na TAS 300.
En digitalni telefon EDT je prilagojen kot vmesnik med BROM in uporabniki
TTKS-omreæja.
Slika 9: Malo dostopno vozliπËe 45
Malo dostopno vozliπËe 30 (MDV 30)
Vloga malega dostopnega vozliπËa 30 je, da vojaπki enoti ali πtabu zagotovi
interne komunikacije in dostop v TTKS-omreæje. Skupaj omogoËa 30
naroËniπkih prikljuËkov (digitalnih, analognih in informacijskih).
VozliπËe je razdeljeno na dva dela. Glavni del je vgrajen v zabojnik, drugi del
pa v terensko vozilo Puch.
Zabojnik ima vgrajeno taktiËno centralo TAS 300, prevajalno linijsko enoto GLU
300, dve optiËni linijski terminalni enoti, usmerjevalnik Cisco, tri LAN-stikala
..................
21
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
Cisco Catalyst, digitalni telefon, VHF radijsko napravo in nadzor opreme.
V vozilo so vgrajeni radiorelejna naprava GRC-2000C z GPS-sprejemnikom,
optiËna linijska terminalna enota, dva digitalna telefona in dve VHF radijski
postaji. Radiorelejna naprava GRC-2000C je s centralo povezana prek optiËne
linijske prevajalne enote.
Zabojnik je opremljen tudi z analognim veËnamenskim vmesnikom MAI,
digitalnim prikljuËnim vmesnikom D15 in enim veËnamenskim digitalnim
vmesnikom MDI, da vojaπki enoti ali πtabu zagotovi dovolj uporabniπkih
prikljuËkov na TAS 300.
En digitalni telefon EDT je prilagojen za delo kot vmesnik med BROM in
uporabniki TTKS-omreæja.
Slika 10: Malo dostopno vozliπËe 30
Malo dostopno vozliπËe 30 G (MDV 30G)
Naloga malega dostopnega vozliπËa 30 je zagotavljanje interne komunikacije
vojaπki enoti ali πtabu in dostopa v TTKS-omreæje. Skupaj omogoËa 30
naroËniπkih prikljuËkov (digitalnih, analognih in informacijskih). Od drugih
vozliπË se razlikuje po tem, da omogoËa povezovanje tudi z drugimi vrstami
omreæij, kot so druga samostojna taktiËna omreæja, zasebna omreæja ali pa
javna telefonska omreæja. VozliπËe to storitev omogoËa z vgrajenimi vmesniki
oziroma GW-ji (GATEWAY). Z javnim sistemom se tako lahko povezuje prek
vmesnika ISDN-PRA, z drugimi taktiËnimi sistemi pa prek vmesnika STANAG
4206.
VozliπËe je razdeljeno v dva dela. Glavni del je vgrajen v zabojnik, drugi del pa
v terensko vozilo Puch.
Zabojnik ima vgrajeno taktiËno centralo TAS 300, prevajalno linijsko enoto GLU
300, dve optiËni linijski terminalni enoti OLTU, usmerjevalnik Cisco, tri LAN-
..................
22
..................
Boris CIMPRI»
stikala Cisco Catalyst, digitalni telefon, VHF radijsko napravo in nadzor opreme.
V vozilo so vgrajeni radiorelejna naprava GRC-2000C z GPS-sprejemnikom,
optiËna linijska terminalna enota, dva digitalna telefona in dve VHF radijski
postaji. Radiorelejna naprava GRC-2000C je povezana s centralo prek optiËne
linijske prevajalne enote.
Za zagotavljanje potrebnega πtevila uporabniπkih prikljuËkov na TAS 300
vojaπki enoti ali πtabu je zabojnik opremljen tudi z analognim veËnamenskim
vmesnikom MAI, digitalnim prikljuËnim vmesnikom D15 in veËnamenskima
digitalnima vmesnikoma MDI.
En digitalni telefon EDT je prilagojen za delo kot vmesnik med BROM in
uporabniki TTKS-omreæja.
Slika 11: Malo dostopno vozliπËe 30G
NaroËniπke storitve
‡ Vodovno-stikalni del (Circuit Switching ‡ CS). Vodovno-stikalni del TTKS
omogoËa 16 in 32 kbit/s delta kodiran glas in 16, 32, 64, 128 ali 256 kbit/s
podatkovne storitve uporabnikom, ki so æiËno prikljuËeni. Za uporabnike z
radijskim dostopom je dostopen 16 ali 32 kbit/s delta kodiran glasovni
poloviËni dupleks. Vodovno-stikalne storitve delujejo skladno s standardi
EUROCOM.
‡ Paketno-stikalni del (Packet Switching ‡ PS). TTKS omogoËa X.25 paketni
podatkovni promet, skladno s standardi CCITT, EUROCOM in NATO za æiËno
prikljuËene uporabnike. Paketno-stikalni del omreæja upravlja X.25 in DTE-C
uporabnike prek uporabniπkega vmesnika za PS (PAD ‡ Packet Assembler
Disassembler). Uporabniki centrale TAS 300 so lahko X.25 in PAD.
Podatkovni terminali (DTE) X.25 so prikljuËeni na enokanalne vmesnike
(EUROCOM K, V.24/V.28 ali V.36) kot obiËajni uporabniki in so prevezani
..................
23
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
na njihovo integrirano paketno stikalo na gostujoËi centrali.
Paketni podatkovni uporabniki so lahko dodatno prikljuËeni na TAS 300, in
sicer posredno prek Eurocom terminala EDT.
NaroËniπke CS-storitve
V nadaljevanju bodo naπtete vodovno-stikalne storitve in moænosti, ki so
dostopne æiËno povezanim uporabnikom v omreæju TTKS.
Nekatere storitve zahtevajo nastavitve in pomoË nadzorno-upravnega sistema
omreæja ali operaterja na posredovalnem mestu, druge pa doloËeno uporabniπko
opremo in/ali vmesniπke zmoænosti, zato je dostopnost teh storitev omejena z
opremo, ki jo ima uporabnik.
Osnovne storitve:
‡ normalni klic,
‡ neposredna povezava dveh uporabnikov.
Dodatne moænosti:
‡ registracija uporabnika, premik, prijava, odjava, ponovna prijava
uporabnikov, ne moti, skupinska πtevilka itn.;
‡ neposreden klic v druga omreæja in iz njih;
‡ ugodnosti izbiranja, neposredna zveza (hotline), skrajπano izbiranje itn.;
‡ zadræanje klica, predaja in preusmeritev klica;
‡ Ëakalne storitve, Ëakanje na zvezo, povratni klic;
‡ omreæne uporabniπke skupine;
‡ konferenËne zveze in sploπna obvestila;
‡ posebne vojaπke moænosti, prioritete, vnaprejπnja dodelitev, zaπËita;
‡ diagnosticiranje in kompatibilnostni test;
‡ povezave 16/32 kbit/s;
‡ prepovedani klici.
ZA©»ITA IN VMESNIKI
Komunikacijska zaπËita
Komunikacijska zaπËita je zasnovana na kriptozaπËiti za veËkanalne snope.
KriptozaπËitni sistem podpira roËno distribucijo kljuËev in je del TAS 300.
Dodatno so lahko uporabniπki kanali doloËeni kot zaπËiteni ali nezaπËiteni, kar
se izvede na tipkovnici TAS ali prek sistema SYSCOM.
KriptozaπËitni sistem zagotavlja naslednje storitve:
..................
24
..................
Boris CIMPRI»
‡ zaπËitena povezljivost,
‡ zaπËita prometnega toka,
‡ zaπËiten status linka,
‡ odpornost sistema na motenje.
Uporabnikov profil bo vseboval zaπËitne zahteve za vsakega uporabnika in bo
tudi zaπËitni status uporabnikovega kanala ter povezav od uporabnika A do
uporabnika B, ki bo doloËal, ali je komunikacija lahko vzpostavljena ali ne.
ZaπËita prenosnih poti
ZaπËita prenosnih poti je zasnovana na zmoænostih elektronskih protiukrepov
GRC-2000C. Te zmoænosti sistema zagotavljajo odpornost na motenje in
majhno moænost prestrezanja, kar omogoËa frekvenËno skakanje, vnaprejπnje
popravljanje napak in avtomatski nadzor izhodne moËi.
Avtomatski nadzor omogoËa v glavnem manjπe izgube moËi, vendar je
posredno oteæeno tudi doloËanje lokacije naprave z radijskim
goniometriranjem.
UPRAVLJANJE KLJU»EV GRC‡2000C
Sploπno
RazliËne funkcije, ki zahtevajo kriptografsko zaπËito, temeljijo na kljuËih.
KljuËe vnaπamo prek posebnih vnosov, kot je na primer vnosna naprava G10N. KljuËi so shranjeni v zaπËitenem spominu in pod nadzorom glavnega
kontrolnega podsistema. Proces nalaganja kljuËev se zaËne po ukazu operaterja
in seveda ob predpostavki, da je prenosnik podatkov prikljuËen na napravo
GRC-2000C prek serijskega vmesnika (asinhroni prenosni protokol).
Hranjenje kljuËa
Prostor za kljuËe je v zaπËitenem spominu, ki lahko hrani do 16 razliËnih kljuËev.
Vsak kljuË ima dodeljeno posebno ime. Operater se sprehaja po prostoru, v
katerem so shranjeni kljuËi, preveri lahko πtevilke kljuËev in prebere imena.
Med pregledovanjem lahko operater kljuËe tudi zbriπe in zagotovi, da niso
izbrani kot aktivni ali ËakajoËi kljuËi.
»e pri vnosu kljuËa ne shranimo pod doloËeno ime, na primer datum
oblikovanja in podobno, ga sistem avtomatsko shrani pod osnovno ime, kar pa
ni ugodno za poznejπo uporabo.
..................
25
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
Operacija brisanja v sili je mogoËa in dovoli brisanje vseh shranjenih kljuËev
ter drugih operativnih parametrov, ki so shranjeni v varovanem delu spomina
(πtevilke povezav, TOD, lokacija lokalne in oddaljene postaje itn.). Operacijo
brisanja v sili lahko uporabimo kadarkoli, tudi v primeru, Ëe naprava GRC2000C ni prikljuËena na napajalno napetost.
Metoda zamenjave kljuËev
Naprava GRC-2000C podpira dva naËina zamenjave kljuËev.
‡ RoËna zamenjava. Ta metoda omogoËa operaterju, da enega izmed
shranjenih kljuËev izbere kot aktivni kljuË. »e zamenjamo aktivni kljuË med
vzpostavljeno zvezo, povezavo prekinemo, nato pa se samodejno zaæene z
uporabo novega kljuËa (konfiguracija zagotavlja enak kljuË na oddaljeni
enoti GRC-2000C).
RoËno lahko spremenimo kljuË prek oddaljenega kontrolnega sistema, ki je
povezan na konektor SYSCON.
‡ Samodejna zamenjava. Kadar uporabljamo to metodo, se kljuË v doloËenem
trenutku zamenja samodejno. Zato moramo pri uporabi te metode doloËiti
oba kljuËa, tako aktivnega kot ËakajoËega (enak kljuË na obeh koncih
povezave). »akajoËi kljuË je enako zaπËiten proti brisanju kot aktivni.
Med samodejno menjavo kljuËa se pojavi kratka motnja v prometnem toku
(povezava se prekine in nato takoj ponovno vzpostavi).
»e æelimo izkoristiti prednosti uporabe samodejne zamenjave kljuËa,
moramo biti pozorni na:
‡ doloËitev enakega ËakajoËega kljuËa na obeh koncih povezave;
‡ doloËitev ËakajoËega kljuËa najmanj 20 minut, preden postane aktiven.
TERMINALI ZA NA»RTOVANJE IN UPRAVLJANJE OMREÆJA
TNC 300 FC/OSC
TNC 300 je IBM PC kompatibilni raËunalnik z operacijskim sistemom SCO
UNIX, na katerem deluje programska oprema za nadzor in upravljanje omreæja.
TNC 300 ima eno operaterjevo mesto, zahtevana konfiguracija raËunalniπke
opreme je popolnoma enaka klasiËnim osebnim raËunalnikom, ki so na trgu.
Terminali TNC 300 za nadzor in upravljanje omreæja lahko delujejo v
naslednjih funkcijah:
‡ FC ‡ nadzor opreme, upravlja eno tranzitno ali dostopno vozliπËe;
..................
26
..................
Boris CIMPRI»
‡ RCC ‡ regijski nadzor, upravlja veË vozliπË;
‡ NCC ‡ nadzor omreæja, upravlja veË regij.
SEP 300
SEP 300 je z IBM PC kompatibilen raËunalnik z operacijskim sistemom
Windows 2000, na katerem deluje programska oprema SEP. SEP 300 ima eno
operaterjevo mesto, zahtevana konfiguracija raËunalniπke opreme je popolnoma
enaka klasiËnim osebnim raËunalnikom, ki so na trgu. ObiËajno je SEP naloæen
v prenosnem raËunalniku, uporablja pa se za naËrtovanje omreæja TTKS (SEP ‡
System Executive and Planning).
Generator kljuËev GRC-2000C
GRCFKMS (GRC-2000C Frequency and Key Management System) je IBM PC
kompatibilen raËunalnik z operacijskim sistemom Windows XP, na katerem
deluje programska oprema FKMS. GRCFKMS-terminal ima eno operaterjevo
mesto, zahtevana konfiguracija raËunalniπke opreme je popolnoma enaka
klasiËnim osebnim raËunalnikom, ki so na trgu.
RAZPOREDITEV VOZLI©» IN NALOGE PO
POSAMEZNIH ENOTAH
NaËrtovanje uporabe TTKS poteka na ravni poveljstva sil Slovenske vojske.
Tranzitno omreæje postavlja bataljon za zveze.
Veliko dostopno vozliπËe bo glede na komunikacijske zmoænosti razporejeno
pri poveljstvu z najveËjimi komunikacijskimi potrebami. V njem je tudi oprema
za sistemski nadzor in upravljanje celotnega sistema. Postavitev in vzdræevanje
velikega dostopnega vozliπËa zagotavlja bataljon za zveze.
»e so potrebe na poveljniπkem mestu, se veliko dostopno vozliπËe na isti
lokaciji lahko nadgradi tudi z dodatnim malim dostopnim vozliπËem (MDV) 45.
VeËina enot bo opremljena po naslednjih merilih:
‡ poveljstva brigad z MDV (30 ali 45, odvisno od potreb);
‡ poveljstva bataljonov z MDV 30 ali MDV 30G (MDV 30G se uporablja za
enote, ki delujejo v mednarodnih operacijah).
Glede na namen in bistvene naloge bodo enote dodatno opremljene tudi z VRRP.
Enote, ki v sestavi nimajo vozliπË, lahko dostopajo v TTKS-omreæje s svojimi
BROM VHF-napravami.
..................
27
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
KORAKI ZA POSTAVITEV IN VZDRÆEVANJE
SISTEMA4
Osnovna zahteva za vzpostavitev in nadzor komunikacij ostaja πe vedno
naslednja:
‡ od viπjega do niæjega,
‡ od leve proti desni,
‡ od podpirane k podpirajoËi,
‡ od okrepljene k okrepitvi.
Poloæaj v viπji, levi ali podpirani kategoriji usklajuje frekvenËne plane,
kriptokljuËe, programsko opremo in nadzorne mehanizme.
TTKS uporabljamo na operativni in strateπki ravni, njegova uporaba je
naËrtovana v Poveljstvu sil.
Poveljstvo sil Slovenske vojske G-6 naËrtuje v vlogi πtabnega naËrtovalca
primerno in stalno komunikacijsko pokritost v obmoËju odgovornosti, kar
pomeni primerno razvejano in zanesljivo tranzitno omreæje.
Bataljon za zveze postavi tranzitno omreæje (komunikacijsko hrbtenico) ter
zagotavlja komunikacijsko in informacijsko podporo na poveljniπkih mestih.
Prvopodrejene enote imajo svojo TTKS-opremo in enote za zveze, zato se s
svojimi sredstvi prikljuËijo na tranzitno omreæje in zagotavljajo svoje notranje
povezave.
V nadaljevanju se bom omejil na naloge in korake pri postavitvi tranzitnega in
dostopnega omreæja.
Postavitev TTKS-omreæja sestavljajo πtirje glavni koraki, ki jih lahko πe
dodatno razËlenimo.5
Predhodno naËrtovanje
Med pripravami na aktivnost naËrtovalci v G-3 PSSV ocenijo taktiËno
situacijo, nalogo in poveljnikov namen ter pripravijo iz teh informacij
prosojnico. Prosojnica vkljuËuje meje odgovornosti, manevrske enote do
bataljonske ravni in dislocirane podporne enote do ravni voda. NaËrtovalci v
G-3 uporabijo to prosojnico za doloËitev opreme in za podporo predhodnih faz
razvoja enot.
4
5
FM 11-55.
FM 55-11 str. 4-3.
..................
28
..................
Boris CIMPRI»
Predhodno naËrtovanje uporabe TTKS vkljuËuje:
‡ Zahteve uporabnika. Uporabniki TTKS naslovijo osnovne in morebitne
posebne zahteve za komunikacijsko podporo na Poveljstvo sil, kar pomeni
vhod za poznejπe naËrtovanje in izvedbo.
NaËrtovalci v G-6 na podlagi poveljnikovih usmeritev in v povezavi s sistemsko
konfiguracijo (SYSCON) doloËijo, katera poveljstva bodo dobila podporo.
Temeljno vodilo jim mora biti zagotovitev poveljevanja in kontrole ter
komunikacijskih zahtev. Komunikacijske zahteve vkljuËujejo povezljivost s
sosednjimi enotami, zavezniki in komunikacijsko podporo dræave gostiteljice.
G-6 doloËi prednostne naloge v ukazu za delovanje. Postavitev tranzitnega
omreæja ima najviπjo prednost. Po zadovoljivi povezanosti tranzitnega
omreæja se zaËnejo povezovati dostopna vozliπËa in radijske dostopne toËke.
G-6 potrebuje izhodiπËne lokacije vseh enot, ki potrebujejo podporo, in Ëe je
mogoËe tudi naËrtovane naslednje lokacije. Poznati morajo tudi vse posebne
zahteve podpiranih enot, kot so na primer izhodi v komercialna omreæja,
izhodi v BROM in posebne naroËniπke storitve.
‡ Vmesnike. TTKS se lahko povezuje s πtevilnimi vojaπkimi in praktiËno
vsemi standardnimi komercialnimi komunikacijskimi omreæji. Povezave
zahtevajo vmesnike in spremembe v programirani bazi podatkov TAS 300.
NaËrtovalec omreæja doloËi zahteve v programirani bazi podatkov za enote,
ki izvajajo povezave z drugim omreæjem. ObiËajno to opravi na tehniËnem
sestanku pred zaËetkom vzpostavljanja omreæja. Za obiËajne povezave se
lahko doloËijo standardni postopki za povezavo.
Interni vmesniki so standardne povezave z BROM ali drugim vojaπkim
komunikacijskim sistemom.
‡ Radijske dostopne toËke. Pri uporabi BROM je treba posebno pozornost
posvetiti razprπenosti enot in s tem povezanim teæavam za zagotovitev
pokritja z radijskim signalom. Vzpostavitev obmoËja pokritosti z radijskim
signalom zahteva πtevilne retranslacijske postaje in posadke za delo z njimi.
‡ Predhodne tehniËne zahteve omreæja. Predpripravljena baza podatkov ima
naËela in zakonitosti, ki jih moramo upoπtevati pri pripravi uporabljene baze
podatkov. V pripravljalni fazi lahko vnaprej predvidimo konfiguracijo
omreæja, zahteve uporabnikov in organizacijo dostopnih toËk. Taka vnaprej
pripravljena baza podatkov zahteva v nadaljevanju samo vnaπanje manjπih
sprememb, zato je obseg dela manjπi. Vnaprej pripravljeno bazo podatkov
lahko tudi testiramo in preverimo glavne nastavitve.
..................
29
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
V tej fazi pripravimo tudi frekvenËne naËrte ter preverimo medsebojno vidljivost
predvidenih lokacij in pokritost s signalom za radijske dostopne toËke.
Rezultat teh priprav so paketi podatkov za posamezne posadke. Paketi
podatkov vsebujejo:
‡ frekvence,
‡ azimute in polarizacijo anten,
‡ lokacije in njihove koordinate,
‡ operativne Ëase za posamezne prioritete,
‡ konfiguracijo omreæja,
‡ seznam prioritet.
‡ Pripravo kriptokljuËev. V tej fazi se pripravijo tudi kljuËi za kriptozaπËito
podatkov in naËin njihove distribucije. Poseben naËrt vsebuje naËin
distribucije, sledljivost, naËin hranjenja, menjave, cikluse menjave
kriptokljuËev, postopke za vraËilo ali uniËenje kljuËev.
‡ Ukaz/povelje za delovanje. Sklepni del naËrtovanja je priprava
ukaza/povelja za delovanje in njegova distribucija. Ukaz/povelje za
delovanje je standarden, obsega pet toËk, z razvojem prenosa podatkov po
omreæju pa je mogoËe tudi razpoπiljanje drugih dokumentov, ki so nastali v
procesu naËrtovanja. ObiËajno je za posadke radiorelejnih postaj zelo
koristen tudi izris profila terena in vidljivosti med toËkama.
NaËrtovano zaporedje nalog omogoËa poveljniku enote za zveze natanËno
razumevanje naloge, zato naj vkljuËuje:
‡ poroËanje poveljniku in πtabu o zamisli za izvedbo naloge (opravi S-3),
‡ izvidovanje lokacij, Ëe okoliπËine dovoljujejo,
‡ predstavitev naloge poveljnikom vodov, vodnim podËastnikom in
poveljnikom vozliπË,
‡ povratno poroËanje poveljnika Ëete poveljniku bataljona in S-3,
‡ posredovanje konËnih paketov podatkov za posadke.
Pri standardnem povelju so nujni naslednji podatki:
‡ spremembe baze podatkov,
‡ distribucija kriptokljuËev,
‡ πtevilo radijskih dostopnih toËk, njihovi frekvenËni naËrti in komu so
namenjeni,
‡ omreæne πtevilke za prehod med centralami,
‡ prioriteta pokritosti z radijskim signalom,
‡ lokacije za postavitev posameznih elementov.
..................
30
..................
Boris CIMPRI»
‡ Izvidovanje lokacij za postavitev. Ko posadka pozna lokacijo prihodnje
postavitve, opravi izvidovanje. Sestavo moπtva za izvidovanje doloËi
poveljnik voda oziroma vodni podËastnik, ki se izvidovanja obiËajno tudi
udeleæi. Izvidovanje lokacije mora biti posebej podrobno, saj je doloËitev
mikrolokacije pomembna za uspeπno postavitev omreæja. Na izvidovanju se
doloËijo natanËne lokacije postavitve posameznih elementov sistema, za
katere se izdela skica razporeditve. Skica mora vsebovati najmanj:
‡ postavitev radiorelejnih naprav in anten,
‡ postavitev radijskih dostopnih toËk,
‡ lokacije drugih sistemskih vozil.
Prednost pri doloËanju lokacije ima radiorelejna zveza, nato sledijo radijska
dostopna toËka in na koncu druga sistemska vozila.
Lokacija postavitve mora izpolnjevati naslednja merila:6
‡ naj bo dvignjena in naj zagotavlja dovolj prostora za taktiËno
razporeditev elementov glede na njihove komunikacijske zahteve,
‡ imeti mora odprt prostor za usmerjene radiorelejne zveze,
‡ imeti mora odprto smer za komuniciranje z radijskimi zvezami,
‡ biti mora v primerni oddaljenosti od morebitnih virov motenja, kot so
elektroenergetski vodi, generatorji ali drugi viri elektromagnetnega
sevanja,
‡ dostop mora biti mogoË v vseh vremenskih razmerah,
‡ omogoËati mora maskiranje in primerno razprπitev elementov,
‡ omogoËati mora obrambo, imeti veË izhodov, ne sme vzbujati pozornosti,
‡ zaæelena je bliæina heliporta za morebitno nujno oskrbo ali evakuacijo.
‡ Modifikacijo omreæne baze. Poveljnik voda se na podlagi dobljenih
podatkov odloËi, ali baza podatkov potrebuje dodatne spremembe. Na kraju
postavitve opravi povratno poroËanje, ki vsebuje dostopnost, uporabljene
karte, radijske sence za radiorelejne naprave, obmoËja za logistiËno oskrbo
itn.
Postavitev tranzitnega omreæja
Najbolj kritiËen element TTKS-omreæja je postavitev in vzdræevanje
tranzitnega omreæja (komunikacijske hrbtenice). Postavitev tranzitnega omreæja
poteka predvidoma po naslednjih korakih:
6
FM 11-43.
..................
31
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
‡ postavitev tranzitnih vozliπË;
‡ medsebojna povezava tranzitnih vozliπË, in sicer z vmesnimi radiorelejnimi
postajami;
‡ postavitev velikega dostopnega vozliπËa in povezava s tranzitnimi vozliπËi;
‡ vzpostavitev redundanËnih poti (Ëe je naËrtovano);
‡ prenos kriptokljuËev in frekvenËnih tabel;
‡ posodabljanje omreæne baze podatkov.
Pri organizaciji vozliπË je zelo pomembna Ëasovna usklajenost med vsemi
radiorelejnimi sistemi, ki so vkljuËeni v omreæje. »asovna usklajenost je
pomembna predvsem, kadar kot zaπËito proti motenju in prisluπkovanju
uporabljamo frekvenËno skakanje (FH ‡ Frequency Hopping). Zagotovimo jo z
vgrajenim GPS-sistemom.
PrikljuËitve na tranzitno omreæje
Ko je tranzitno omreæje vzpostavljeno in preverjeno, se skladno z doloËenimi
prioritetami zaËne prikljuËevanje dostopnih vozliπË, in sicer:
‡ postavitev in prikljuËitev dostopnih vozliπË,
‡ povezava radijskih dostopnih toËk z mobilnimi uporabniki (Ëe je treba se
postavi retranslacijsko omreæje za pokritost posameznega obmoËja z
radijskim signalom),
‡ vzpostavitev notranjih zvez na poveljniπkem mestu.
Vzdræevanje operativnosti sistema in premeπËanje lokacij
Po vzpostavljenem tranzitnem omreæju in postavljenih dostopnih vozliπËih se
zaËne vkljuËevanje uporabnikov v omreæje in tehniËno ter taktiËno
zagotavljanje operativnosti sistema.
TehniËno zagotavljanje obsega predvsem:
‡ vkljuËevanje uporabnikov in doloËanje zahtevane spremembe njihovih
profilov,
‡ hierarhiËno upravljanje celotnega omreæja in posameznih sestavnih delov,
‡ zagotavljanje standardnih in posebnih storitev glede na zahteve uporabnikov
in njihove pristojnosti,
‡ tehniËna popravila in vzdræevanje sistema.
TaktiËno zagotavljanje delovanja je povezano predvsem z ukrepi in postopki
taktike zvez. Obsega naslednje ukrepe:
‡ maskiranje in varovanje centrov zvez,
..................
32
..................
Boris CIMPRI»
‡
‡
‡
‡
‡
naËrtovanje naslednjih lokacij, izvidovanje in priprave za premik,
vodenje, poveljevanje in poroËanje posadk,
kreiranje, distribucija in menjava kriptokljuËev ter frekvenËnih tabel,
logistiËna podpora posadk,
kadrovska podpora posadk.
NA»ELA UPORABE TTKS V RAZLI»NIH
OPERACIJAH
V nadaljevanju bom opredelil nekatera naËela uporabe sistema TTKS v najbolj
verjetnih scenarijih delovanja. Vse vrste operacij obiËajno potekajo po fazah,
komunikacijska podpora v vsaki fazi pa je odvisna od πtevilnih dejavnikov.
Napadne operacije7
‡ NaËrtovanje: V pripravah na napadne operacije so vozliπËa in medpostaje
operativni in pripravljeni na hiter premik takoj za vodilnimi napadnimi
silami. Kadar je mogoËe, so vozliπËa in radijske dostopne toËke v bliæini
sprednje linije lastnih enot, vendar vseeno dovolj oddaljene, da niso v
dosegu nasprotnikove artilerije. S-2 se osredotoËi na artilerijsko groænjo,
tako da minimalizira nevarnost. Radijske dostopne toËke so postavljene
najbliæje nasprotniku, da zagotavljajo pokritje s signalom in dostop v TTKSomreæje za napredujoËe enote. V pripravljenosti za premik so doloËena
vozliπËa in naslednje lokacije za njihovo postavitev.
‡ Izvedba: Med napadom elementi TTKS spremljajo napredujoËe enote. V
pripravah na napad so bile æe doloËene lokacije za postavitev. Med
premikom je osnovna vrsta zveze BROM, s pomoËjo radijskih dostopnih
toËk pa se zagotavlja stalna moænost dostopa v TTKS-omreæje za
uporabnike, ki ga potrebujejo. Med pripravo na napad je treba preuËiti veË
razliËnih razliËic zagotavljanja komunikacij, mogoËe je tudi izdelati veË
razliËnih paketov podatkov za posadke. Tako doseæemo prilagodljivost
sistema in enot za zveze nepredvidenim okoliπËinam. ObiËajno se veËje
poveljstvo v zaËetni fazi operacije ne bo premaknilo in bo ostalo povezano v
omreæju, tako da moramo biti pozorni samo na napredujoËe enote in njihovo
dinamiko.
7
FM 55-11.
..................
33
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
Obrambne operacije
NaËin komunikacijske podpore v obrambnih operacijah je odvisen od πtevilnih
dejavnikov in razvoja dogodkov na bojiπËu. Naπteto bo samo opis mogoËih
situacij in odziva nanje.
‡ NaËrtovanje: Razporeditev vozliπË in radijskih dostopnih toËk mora
zagotavljati pokritost z radijskim signalom vsaj do poveljniπkega mesta
bataljona, ki je najbliæe nasprotniku, hkrati pa mora biti zunaj dosega
nasprotnikove cevne artilerije. Za najbolj izpostavljena vozliπËa in radijske
dostopne toËke morajo biti naËrtovane dodatne lokacije za hitre menjave.
Dodatne lokacije naj bi bile v krogu pet kilometrov od trenutne lokacije, vse
posadke pa morajo poznati poti do njih. Nekatera vozliπËa morajo biti
pripravljena za hiter premik ob morebitnem protinapadu. V procesu
naËrtovanja je nujno tesno sodelovanje z G-3, da je omogoËena kar najveËja
zaπËita komunikacijskih virov. NaËrti morajo biti narejeni za usklajene
premike vozliπË in radijskih dostopnih toËk. PriporoËljivo je obËasno
izkljuËevanje radijskih dostopnih toËk, ki zmanjπuje moænosti njihovega
odkrivanja in lociranja. »e je mogoËe, imamo v rezervi nekaj vozliπË,
programiranih in pripravljenih za spremljanje enot ob morebitnem
protinapadu.
‡ Izvedba: Med izvajanjem obrambnih operacij morajo biti poveljniki enot za
zveze pripravljeni na hitre spremembe naËrtov nadrejenega. VozliπËa, ki so
ogroæena, se morajo premakniti na druge lokacije, Ëe je to mogoËe. Posebej
je treba biti pozoren na Ëasovno Ëim krajπo uporabo radijskih sredstev, ki
delujejo v omreæju radijskih dostopnih toËk, saj vsako oddajanje signala
izpostavlja in s tem posebej ogroæa radijsko dostopno toËko. Manever lahko
narekuje hitre premike vozliπË in πe posebej radijskih dostopnih toËk. Med
premiki morajo vse naprave ostati programirane in pripravljene za
morebitne premike v smeri protinapada.
Mirovne operacije
Mirovne operacije so najpogostejπa oblika angaæiranja naπih enot v bojnem
okolju. Z razvojem varnostnega sistema in vstopom naπe dræave v Nato
moramo sprejeti nove obveznosti in sodelovati pri razliËnih vrstah mirovnih
operacij. Slovenska vojska verjetno ne bo vodila celotne mirovne operacije,
ampak bo izpolnjevala svoje obveznosti v operacijah pod vodstvom drugih
zavezniπkih dræav. Tudi v veËnacionalnih silah obstajajo enaka temeljna naËela
..................
34
..................
Boris CIMPRI»
vzpostavljanja komunikacij. Nadrejena enota ali poveljstvo mora zagotoviti
zveze poveljevanja in kontrole navzdol, do svoje prvopodrejene enote.
To pomeni, da bi nadrejena enota zavezniπke dræave omogoËala dostopno
toËko, na katero se lahko poveæemo z naπim TTKS, organizacija komunikacij
znotraj naπe enote pa je popolnoma v naπi pristojnosti. Centrala TAS 300 je
izdelana po mednarodnih standardih, ki sem jih naπtel pri tehniËnem opisu,
tako da jo lahko poveæemo z vsemi standardnimi telekomunikacijskimi
omreæji, tako civilnimi kot vojaπkimi. Nadrejena enota nam zagotovi
standardno pasovno πirino, na katero se prikljuËimo s svojim omreæjem in tako
postavimo linijo poveljevanja in kontrole. ObiËajna pasovna πirina je 256
kbit/s, s centralo TAS 300 pa lahko prikljuËimo naslednje pasovne πirine:
‡ 256 kbit/s,
‡ 516 kbit/s,
‡ 1024 kbit/s,
‡ 2048 kbit/s.
Malo dostopno vozliπËe 30G je s svojimi vmesniki posebej namenjeno delu v
veËnacionalnem okolju, saj ima za ta namen vmesnike, s katerimi se prikljuËi
na veËino vojaπkih taktiËnih omreæij in na standardna civilna omreæja.
SKLEP
Æivljenje si teæko predstavljamo brez stalnih povezav in dostopnih informacij.
Internet je postal sestavni del naπega dela in æivljenja, mobilna telefonija pa nas
spremlja na vsakem koraku. Prvotno glasovno komuniciranje se dopolnjuje s
prenosom podatkov in hitro dostopnostjo do potrebnih in zahtevanih informacij.
Podobno pot so ubrale tudi sodobne oboroæene sile. Vojaπki komunikacijski
sistemi so z uporabo informacijskih sredstev dobili nov razvojni zagon.
Sodobne teænje v razvoju in opremljanju vojsk so usmerjene k relativno
majhnim, visoko zmogljivim in sodobno opremljenim enotam, ki pri svojem
delovanju v Ëim veËji meri sledijo naslednjim smernicam:
‡ poveËevanje uËinkovitosti vojaπkih formacij,
‡ πtevilËno zmanjπanje zaradi poveËanja uËinkovitosti in skupnega poveËanja
stroπkov,
‡ poveËevanje hitrosti manevra in bojnih aktivnosti,
‡ spremenjena razmerja med vojaki na bojiπËu in podpornim osebjem,
‡ poveËevanje odzivne hitrosti,
..................
35
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
‡ poveËevanje razdalj na bojiπËu,
‡ poveËevanje natanËnosti oroæij,
‡ zmanjπevanje civilnih ærtev,
‡ zmanjπevanje posredne πkode itn.
Bistveno se je spremenilo razmerje med mnoæiËnostjo uporabe vojaπke sile in
njeno uËinkovitostjo. Sodobno opremljene in vrhunsko usposobljene formacije
s Ëasovno usklajeno in lokacijsko omejeno bojno silo dosegajo hitre zmage z
relativno majhnimi ærtvami in majhno posredno πkodo. S hitro reakcijo in
odzivom znotraj nasprotnikovega kroga odloËanja spreminjajo tradicionalno
veljavna razmerja in odnose na bojiπËu.
Vedno manj aktivnosti na bojiπËu je nakljuËnih in prikritih, saj je pretok
podatkov in informacij bistveno veËji kot v preteklosti. Glasovno
komuniciranje je postalo pri prenosu podatkov in informacij manj pomembno.
Sodobne vojaπke formacije predstavljajo med bojnimi operacijami zaradi svoje
poveËane uËinkovitosti praktiËno nepremagljivo silo za generacijsko zastarele
vojske. Na bojiπËu se pokaæeta njihova informacijska prevlada in premoË v
tehnoloπki opremi. Dogajanje na bojiπËu postaja preglednejπe in Clausewitzeva
megla vojne se za sodobno opremljene vojske poËasi razblinja.
Sodobni kompleksni sistemi PINK prihranijo Ëas in izboljπajo poveljnikove
moænosti za kakovostno odloËanje, hkrati pa zahtevajo angaæiranje πtevilnega
in usposobljenega kadra. Nujno je tudi stalno obnavljanje sistema, saj razvoj
sistemov za zveze in informatiko zahteva stalno poveËevanje zmogljivosti in
uËinkovitosti, vse to pa je povezano z velikimi stroπki, ki jih πtevilne vojske ne
bodo zmogle.
Komunikacijski in informacijski sistemi niso veË podpora bojevanju, ampak
njegov sestavni del. Sistem poveljevanja in kontrole je æivËevje vojaπkega
ustroja. Povezuje vhodne informacije, njihovo obdelavo in odloËitve ter
uËinkovito uporabo sile.
TTKS nam odpira πtevilne moænosti, nujno pa je zavedanje poveljnikov na
razliËnih ravneh, kako moËno orodje so dobili za uresniËevanje svojih funkcij
in dolænosti. Poveljnik, ki bo poznal moænosti sistema, bo tudi svojemu
strokovnemu osebju postavljal realne in potrebne komunikacijske ter
informacijske zahteve.
..................
36
..................
Boris CIMPRI»
SEZNAM KRATIC
Kratica
APC
BROM
CNRI
COMSEC
CS
DCE
DTE
DV
DVT
ECCM
EDT
EDT-101/102E
FC
FEC
FH
GLU 300
GPS
GRC-2000C
GW
HF
KGC
LAN
MAI
MDI
MDV 30
MDV 30G
MDV 45
MIL
Angleπki pomen
Adaptive Power Control
Combat Net Radio Interface
Communication Security
Circuit Switch
Data Circuit Terminating
Equipment
Data Terminal Equipment
Digital Voice Terminal
Electronic Counter Counter
Measure
Electronic Data Terminal
Slovenski pomen
prilagodljiva kontrola moËi
bojno radijsko omreæje
vmesnik vojaπkega radia
komunikacijska zaπËita
vodovno stikalo
vmesnik/terminal
podatkovnega omreæja
podatkovni terminal
dostopno vozliπËe
digitalni telefon
elektronski proti-proti ukrepi
elektronski podatkovni
terminal
EUROCOM Digital Telephone digitalni telefon
(ime naprave)
Facilities Control
nadzor opreme ‡ naprav
Forward Error Correction
vnaprejπnja poprava napak
Frequency Hopping
frekvenËno skakanje
Gateway Line Terminating
prevajalna linijska enota
Unit
(ime naprave)
Global Positioning System
sistem za doloËanje
geografske pozicije
(ime radiorelejne naprave)
Gateway
vmesnik ‡ prehod
High Frequency
visoka frekvenca
Key Generation Center
center za generacijo kljuËev
Local Area Network
lokalno raËunalniπko omreæje
Multipurpose Analog Interface veËnamenski analogni vmesnik
Multipurpose Digital Interface veËnamenski digitalni vmesnik
malo dostopno vozliπËe 30
malo dostopno vozliπËe 30G
malo dostopno vozliπËe 45
Military
vojaπki
..................
37
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
MTV
NC3B
malo tranzitno vozliπËe
Natov posvetovalni
poveljniπko-kontrolni odbor
OLTU MOX4E
optiËni linijski terminal z
multiplekserjem (ime naprave)
OSC
Operational System Control
operativni nadzor sistema
PAD
Packet Assembler Disassembler paketni urejevalnik
PCM
Pulse Code Modulation
impulzno-kodna modulacija
PINK
‡
poveljevanje in kontrola
pps
Points per second
toËk na sekundo
PS
Paket Switch
paketno stikalo
PTT
Push To Talk
pritisni ‡ govori
RCC
Regional Control Center
regijski nadzorni center
SAP
Syscon Access Pannel
(ime naprave)
SCP
Subscriber Connection Panel naroËniπko prikljuËno polje
SEP
System Executive and Planning vodenje in naËrtovanje sistema
SYSCOM
System Control
sistemska kontrola
TAS
Tactical Switch
taktiËna centrala
TAS 300
Tactical Access Switch
taktiËna dostopna centrala
(ime naprave)
TCP/IP
‡ Transmission Control
prenosni kontrolni protokol/
‡ Protocol/Internet Protocol
internetni protokol
TDM
Time Division Multiplex
Ëasovni multipleks
TFDMA
Time Frame Division
Ëasovno frekvenËno deljeni
Multiplex Access
multipleksni dostop
TNC
Tactical Network Control
taktiËni nadzor omreæja
TNC 300
Tactical Network Control
taktiËni nadzor sistema
(ime naprave)
TOD
Time Of Day
dnevni Ëas
TRANSEC
Transmission Security
zaπËita prenosnih poti
TTKS
taktiËni telekomunikacijski
sistem Slovenske vojske
VDC
Volts Direct Current
volti enosmerne napetosti
VDV
veliko dostopno vozliπËe
VHF
Very High Frequency
zelo visoka frekvenca
VRRP
vmesna radiorelejna postaja
VTV
veliko tranzitno vozliπËe
NATO Consultation,
Command and Control Board
..................
38
..................
Boris CIMPRI»
LITERATURA IN VIRI
‡ FM 11‡30, MSE Communications in the Corps/Division, Headquarters,
Department of the Army, ZDA.
‡ FM 11‡32, Combat Net Radio Operations, Headquarters, Department of the
Army, ZDA.
‡ FM 11‡41, Signal Support: Echelons Corps And Below, Headquarters,
Department of the Army, ZDA.
‡ FM 11‡43, The Signal Leaders Guide, Headquarters, Department of the
Army, ZDA.
‡ FM 11‡45, Signal Support to Theater Operations, Headquarters,
Department of the Army, ZDA.
‡ FM 11‡50, Combat Communications Within the Division (Heavy and Light),
Headquarters, Department of the Army, ZDA.
‡ FM 11‡55, Mobile Subscriber Equipment (MSE) Operations, Headquarters,
Department of the Army, ZDA.
‡ FM 11‡71, Network Management, Headquarters, Department of the Army,
ZDA.
‡ FM 11‡75, Battlefield Information Services (BIS), Headquarters,
Department of the Army, ZDA.
‡ FM 24‡32, Tactics, Techniques, and Procedures for the Tactical Internet
(FBCB2), Headquarters, Department of the Army, ZDA.
‡ FM 24‡33, Communication Techniques: Electronic CounterCountermeasures, Headquarters, Department of the Army, ZDA.
‡ FM 24‡7, Tactical Local Area network (LAN) Management, Headquarters,
Department of the Army, ZDA.
‡ C4I study for Slovenia, MITRE Corporation, 1999.
‡ Digitalni telefonski aparat EDT-101 ‡ PriroËnik za uporabo, THALES
Communication AS, Norway.
‡ Digitalni telefonski aparat EDT-103E ‡ PriroËnik za uporabo, THALES
Communication AS, Norway.
‡ G-10N vpisovalnik podatkov ‡ PriroËnik za operaterje, THALES
Communication AS, Norway.
‡ GLU 300 prevajalna linijska enota ‡ PriroËnik za operaterje, THALES
Communication AS, Norway.
‡ PLGR+96 GPS sprejemnik ‡ Navodilo za uporabo, THALES
Communication AS, Norway.
..................
39
..................
TA K T I » N I T E L E K O M U N I K A C I J S K I S I S T E M
‡ VeËkanalna radiorelejna naprava GRC-2000C ‡ PriroËnik za operaterje,
THALES Communication AS, Norway.
‡ OptiËni linijski terminal z multiplekserjem OLTU MOX4E ‡ PriroËnik za
operaterje, THALES Communication AS, Norway.
‡ OAP Operaterjevo posredovalno mesto ‡ PriroËnik za operaterje, THALES
Communication AS, Norway.
‡ Syscon Access Panel SAP-RR in SAP-SW ‡ PriroËnik za operaterje,
THALES Communication AS, Norway.
‡ TAS Komutacijsko omreæje, NaroËniπke storitve ‡ PriroËnik za uporabo,
THALES Communication AS, Norway.
‡ TaktiËna dostopna centrala TAS 300 ‡ PriroËnik za operaterje, THALES
Communication AS, Norway.
‡ TNC 300 Vodenje taktiËnega omreæja ‡ PriroËnik za uporabo, THALES
Communication AS, Norway.
‡ Thales Presentations, april 2003, Oslo, Norveπka, THALES Communication
AS, Norway.
‡ Thales Presentations, junij 2003, PoljËe, Slovenija, THALES
Communication AS, Norway.
‡ Tadiran Presentations, april 2003, Oslo, Norveπka, THALES
Communication AS, Norway.
‡ Tadiran Presentations, junij 2003, Oslo, Norveπka, THALES Communication
AS, Norway.
‡ System Description, december 2003, Draft Version, THALES
Communication AS, Norway.
‡ Iskra Transsmition predstavitve, junij 2003, PoljËe.
‡ M. GoriËar, B. CimpriË: Vloga C4I sistemov v sodobnih oboroæenih silah,
PoljËe, december 2003.
‡ Investicijski program TTKS, G©SV.
‡ TTKS vozliπËe VDV ‡ navodilo za uporabo, THALES Communication AS,
Norway.
‡ TTKS System Description, THALES Communication AS, Norway.
‡ Tactical switch TAS 300, THALES Communication AS Norway.
‡ VeËkanalna radiorelejna naprava GRC 2000C ‡ PriroËnik za operaterje,
THALES Communication AS, Norway.
‡ Zabojnik na vozilu ‡ Navodilo za uporabo, THALES Communication AS,
Norway.
..................
40
..................
Boris CIMPRI»
‡ Vozilo PUCH ‡ Navodilo za uporabo, THALES Communication AS, Norway.
‡ VozliπËe VDV ‡ Navodilo za uporabo, THALES Communication AS, Norway.
INTERNETNI VIRI
1. http://www.iskratr.si
2. http://www.thalesgroup.com/home/home/index.html
3. http://www.chips.navy.mil/archives/03_fall/PDF/boutelle.pdf
SEZNAM SLIK
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
1:
2:
3:
4:
5:
6:
7:
8:
9:
10:
11:
Samostojna taktiËna centrala
Prepleteno dostopno omreæje
Hierarhija upravljanja omreæja
Shema velikega tranzitnega vozliπËa
Malo tranzitno vozliπËe
Vmesna radiorelejna postaja
Blokovna shema VDV
Razpored po vozilih VDV
Malo dostopno vozliπËe 45
Malo dostopno vozliπËe 30
Malo dostopno vozliπËe 30G
..................
41
..................
..................
42
..................
Denis »ALETA
VA R O VA N J E TA J N I H
P O D AT K O V V E V R O P S K I
UNIJI
..........................................
P O V Z E T E K
Prispevek obravnava varovanje tajnih podatkov v Evropski uniji.
Avtor poskuπa prikazati najmanjπe osnovne standarde varovanja
tajnih podatkov, ki jih Evropska unija priËakuje in zahteva od
dræav Ëlanic.
K L J U » N E
B E S E D E
Varovanje tajnih podatkov, nacionalni varnostni organ (NSA),
kadrovska varnost, fiziËna varnost, varnost informacij, varnost
informacijskih sistemov, industrijska varnost.
..........................................
A B S T R A C T
The article deals with the security of classified information in the
European Union. The author presents the minimum basic
standards, expected and required from member countries by the
European Union, governing the security of classified information.
K E Y
W O R D S
Security of classified information, national security agency
(NSA), personnel security, physical security, information
security, security of information systems, industrial security.
..................
43
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
UVODNA RAZMI©LJANJA
Republika Slovenija je postala polnopravna Ëlanica Evropske unije, kar
pomeni, da smo postali tudi soodgovorni za delovanje in razvoj zveze, v kateri
æivimo in ustvarjamo. Dræavljani, predvsem pa dræavne institucije morajo
poznati osnovne prvine delovanja te nove skupne dræave. Eden od pomembnih
sistemov, ki omogoËa delovanje Evropske unije, je tudi sistem varovanja tajnih
podatkov. Slovenska vojska je na veË ravneh vkljuËena v delovne procese
izmenjave razliËnih informacij in podatkov. Nekateri so zaradi posebnih
razlogov oznaËeni s stopnjami tajnosti. Tajnost zahteva obdelavo, procesiranje
in shranjevanje po posebnih postopkih in v posebnih pogojih, ki so dogovorjeni
in predpisani za vso zvezo. Ti ukrepi predstavljajo najmanjπe standarde
varnosti, ki morajo biti izpolnjeni za ustrezno obdelavo tajnih podatkov
Evropske unije.
V nadaljevanju si bomo podrobno ogledali ustroj sistema varovanja tajnih
podatkov v Evropski uniji in najmanjπe standarde varnosti s tega podroËja.
NORMATIVNA PODLAGA ZA VAROVANJE TAJNIH PODATKOV
V EVROPSKI UNIJI
Zakonska podlaga za varovanje tajnih podatkov je opredeljena z varnostnimi
doloËili Sveta Evropske unije, ki so bila sprejeta 19. marca 2001. Predpisi za
varovanje tajnih podatkov veljajo za uradnike, usluæbence in druge pogodbene
sodelavce, ki delujejo v strukturah Evropske unije. Prav tako morajo dræave
Ëlanice sprejeti ustrezne ukrepe znotraj dræave, s katerimi morajo zagotoviti, da
pri delu s tajnimi podatki Evropske unije v svojih sluæbah in prostorih
upoπtevajo omenjena doloËila. V dræavah Ëlanicah se pojavlja naslednja
struktura organov, ki morajo dosledno upoπtevati normative varovanja tajnih
podatkov Evropske unije:
‡ Ëlani stalnih predstavniπtev dræav Ëlanic pri Evropski uniji in Ëlani dræavnih
delegacij, ki se udeleæujejo sestankov Sveta ali njegovih organov oziroma
sodelujejo pri drugih dejavnostih Sveta Evropske unije;
‡ drugi Ëlani dræavnih uprav dræav Ëlanic, ki imajo opravka s tajnimi podatki
Evropske unije, Ëe so nameπËeni na ozemlju dræav Ëlanic ali v tujini;
‡ zunanji pogodbeni sodelavci in dodeljeno osebje dræav Ëlanic, ki se
sreËujejo s tajnimi podatki Evropske unije.
..................
44
..................
Denis »ALETA
TEMELJNA NA»ELA IN NAJMANJ©I STANDARDI VAROVANJA
TAJNOSTI
Najprej si oglejmo temeljne pojme, ki so predvideni v normativni podlagi za
varovanje tajnih podatkov Evropske unije:
‡ izraz tajni podatek Evropske unije pomeni vsak podatek in gradivo, katerega
razkritje nepoklicani osebi bi lahko v razliËni meri πkodovalo interesom
Evropske unije oziroma eni ali veË dræavam Ëlanicam, Ëe imajo taki podatki
svoj izvor znotraj unije ali pa prihajajo iz dræav Ëlanic, tretjih dræav ali
mednarodnih organizacij;
‡ dokument pomeni vsako pismo, zapis, zabeleæko, poroËilo, memorandum,
signal/sporoËilo, skico, fotografijo, diapozitiv, film, karto/zemljevid,
grafiËni prikaz, naËrt, zvezek/beleænico, matrico, indigo kopijo, trak
pisalnega stroja ali tiskalnika, magnetni trak, kaseto, raËunalniπko disketo,
CD ROM ali druge materialne nosilce shranjenih podatkov;
‡ gradivo pomeni dokument, kot je opredeljen v prejπnji toËki, in tudi vsak
del opreme ali oroæja, ki je æe bil izdelan ali je v postopku izdelave.
Glavni cilji sistema varovanja tajnosti v Evropski uniji so:
‡ varovati tajne podatke Evropske unije pred vohunjenjem, kompromitiranjem
ali razkritjem nepoklicani osebi;
‡ varovati tajne podatke Evropske unije, ki se obdelujejo v komunikacijskih in
informacijskih sistemih ter omreæjih, pred nevarnostjo poseganja v njihovo
celovitost in razpoloæljivost;
‡ varovati objekte, v katerih so podatki Evropske unije, pred sabotaæami in
zlonamernim poπkodovanjem;
‡ v primeru napake oceniti povzroËeno πkodo, omejiti njene posledice in
sprejeti ukrepe za njeno odpravo.
ORGANIZACIJA VARNOSTNE STRUKTURE V EVROPSKI
UNIJI
V normativnem predpisu, ki ureja varovanje tajnih podatkov Evropske unije, je
natanËno predvidena varnostna organizacija (varnostni subjekti) z opredelitvijo
nalog na posamezni ravni.
Varnostno organizacijo sestavljajo naslednji subjekti s svojimi nalogami:
‡ generalni sekretar Sveta Evropske unije/visoki predstavnik,
‡ varnostni odbor Sveta,
..................
45
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
‡ varnostni urad generalnega sekretarja Sveta,
‡ decentralizirane agencije Evropske unije (odgovornost vsakega
posameznega direktorja take agencije),
‡ organi NSA v posamezni dræavi Ëlanici Evropske unije.
Tabela 2: Organizacija varnostnih subjektov v Evropski uniji
sistem vodenja in sodelovanja v Evropski uniji
podajanje predlogov in vpliv preko svojih predstavnikov
Vsaka dræava imenuje svoj organ za nacionalno varnost, ki je pristojen za
varovanje tajnih podatkov Evropske unije.
Glavne naloge NSA so:
‡ trajno varovanje tajnih podatkov Evropske unije, s katerimi razpolaga
katerikoli javni ali zasebni nacionalni sektor, telo in agencija doma ali v
tujini;
‡ izdaja dovoljenj za ustanavljanje arhivskih uradov na stopnji strogo tajno
(TRES SECRET UE/EU TOP SECRET) ‡ to pooblastilo se lahko prenese na
nadzornega uradnika centralnega arhivskega urada;
‡ periodiËni nadzori sistemov za zaπËito tajnega gradiva Evropske unije;
‡ zagotavljanje, da so vsi domaËi dræavljani in tujci, zaposleni v nacionalnem
sektorju, telesu ali agenciji, ki bi lahko imeli dostop do tajnih podatkov
Evropske unije s stopnjami strogo tajno (TRES SECRET UE/EU TOP
SECRET), tajno (SECRET UE) in zaupno (CONFIDENTIEL UE), ustrezno
varnostno preverjeni;
..................
46
..................
Denis »ALETA
‡ oblikovanje naËrtov varovanja tajnosti, kakrπni so potrebni za prepreËevanje
prehajanja tajnih podatkov Evropske unije v nepooblaπËene roke;
‡ periodiËni nadzor sistemov za zaπËito tajnih podatkov v decentraliziranih
agencijah Evropske unije opravlja varnostni urad generalnega sekretarja ali
na zahtevo generalnega sekretarja organ NSA dræave Ëlanice gostiteljice.
OSNOVNE ZAHTEVE ZA UKREPE KADROVSKE VARNOSTI V
EVROPSKI UNIJI
Vse osebe, ki potrebujejo dostop do tajnih podatkov stopnje zaupno ali viπje,
morajo biti ustrezno varnostno preverjene, preden jim je tak dostop dovoljen.
Podobna varnostna preverjenost se zahteva za osebe, katerih delovne naloge so
povezane s tehniËnim delovanjem ali vzdræevanjem komunikacijskih in
informacijskih sistemov, ki vsebujejo tajne podatke. Namen tega preverjanja je
ugotoviti, ali te osebe
‡ izraæajo popolno lojalnost;
‡ imajo take osebnostne kvalitete, ki ne dopuπËajo dvomov o njihovi
integriteti pri delu s tajnimi podatki, in so popolnoma diskretne;
‡ ne podlegajo pritisku zunanjih ali drugih virov, na primer sorodstvenim ali
prijateljskim zvezam, okolju, iz katerega izhajajo, in drugim vplivom, ki bi
lahko pomenili varnostno tveganje.
Pri postopku varnostnega preverjanja je treba posebno natanËno preveriti
osebe,
‡ ki naj bi dobile dostop do podatkov strogo tajno;
‡ ki zasedajo poloæaje z rednim dostopom do velikega πtevila podatkov
stopnje tajno;
‡ ki imajo zaradi delovnih nalog poseben dostop do pomembnih
komunikacijskih ali informacijskih sistemov in tako priloænost
nedovoljenega dostopa do velikih koliËin tajnih podatkov Evropske unije,
kar lahko nalogi z uporabo tehniËne sabotaæe povzroËi resno πkodo.
Pri zaposlitvi oseb, za katere ne velja naËelo potrebe po seznanitvi s podatki
zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog, v katerih bi lahko dobile dostop
do tajnih podatkov Evropske unije (na primer sli, varnostni agenti, vzdræevalno
in Ëistilno osebje), je treba te osebe najprej ustrezno varnostno preveriti.
Vse sluæbe, telesa ali ustanove, ki se sreËujejo s tajnimi podatki Evropske unije
ali upravljajo komunikacijske in informacijske sisteme, ki so odloËilnega
..................
47
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
pomena za izvedbo naloge, vodijo evidenco varnostnih preverjanj pri njih
zaposlenega osebja. Vsako varnostno potrdilo se glede na okoliπËine preveri, da
se zagotovi ustreznost trenutni zadolæitvi osebe. Potrdilo se kot prednostna
zadeva ponovno preveri, kadar novi podatki kaæejo na to, da nadaljnje
izpolnjevanje nalog pri delu s tajnimi podatki ni veË v skladu z interesi
varovanja tajnosti. Evidenco o varnostnem preverjanju oseb hrani vodja
varnostne sluæbe ali organa.
Posebne zahteve za dostop do podatkov stopnje strogo tajno so:
‡ vse osebe, ki potrebujejo dostop do podatkov stopnje strogo tajno, morajo
najprej opraviti ustrezno varnostno preverjanje za pridobitev dostopa do teh
podatkov;
‡ osebe, za katere se zahteva dostop do podatkov strogo tajno, imenuje vodja
njihovega oddelka, njihova imena pa se hranijo v ustreznem arhivskem
uradu na stopnji strogo tajno;
‡ osebe morajo pred pridobitvijo dostopa do podatkov stopnje strogo tajno
podpisati potrdilo, s katerim potrjujejo, da so bile seznanjene z varnostnimi
postopki Sveta in da popolnoma razumejo pomen svoje posebne
odgovornosti za varovanje strogo tajnih podatkov ter posledice, ki jih
predvidevajo pravila Evropske unije in nacionalno pravo ali upravna pravila,
Ëe tajni podatki pridejo v nepooblaπËene roke bodisi namenoma bodisi iz
malomarnosti;
‡ za osebe, ki imajo na sestankih in drugje dostop do podatkov stopnje strogo
tajno, pristojni uradnik za nadzor sluæbe ali telesa, kjer je ta oseba
zaposlena, uradno obvesti organizatorja sestanka, da te osebe imajo tako
dovoljenje;
‡ imena vseh oseb, ki ne opravljajo veË nalog, za katere se zahteva dostop do
strogo tajnih podatkov, se umaknejo s seznama strogo tajno. Poleg tega so
vse osebe ponovno opozorjene na njihovo posebno odgovornost za
varovanje tajnih podatkov stopnje strogo tajno. Podpisati morajo izjavo, s
katero potrjujejo, da tajnih podatkov, s katerimi razpolagajo, ne bodo
uporabljale ali jih posredovale nepooblaπËenim osebam.
Posebne zahteve za dostop do podatkov stopnje tajnosti tajno in zaupno:
‡ osebe, ki potrebujejo dostop do podatkov stopnje tajno in zaupno, morajo
najprej opraviti preverjanje na ustrezni stopnji;
‡ osebe, ki potrebujejo dostop do podatkov stopenj tajno in zaupno, se morajo
seznaniti z ustreznimi predpisi o varovanju tajnosti in se zavedati posledic
..................
48
..................
Denis »ALETA
malomarnega odnosa do njih;
‡ za osebe, ki imajo na sestankih ali drugje dostop do podatkov tajno in
zaupno, pristojni uradnik za nadzor sluæbe ali telesa, kjer je ta oseba
zaposlena, uradno obvesti organizatorja sestanka, da imajo te osebe tako
dovoljenje.
Posebne zahteve za dostop do podatkov stopnje tajnosti interno:
‡ osebe, ki imajo dostop do tajnih podatkov stopnje interno, se opozorijo na
pomembnost predpisov o varovanju tajnosti in na posledice malomarnega
odnosa do njih.
Dodatna varnostna navodila so:
‡ Ëe je Ëlan osebja premeπËen z delovnega mesta, na katerem je imel opravka
s tajnimi podatki Evropske unije, arhivski urad (register) nadzoruje, da
predaja dokumentacije odhajajoËega uradnika prihajajoËemu poteka
pravilno;
‡ osebe, od katerih se zahteva delo s tajnimi podatki Evropske unije, je treba
ob prvem prevzemu nalog in nato v rednih presledkih opozarjati na:
‡ nevarnosti, ki jih za varovanje tajnosti pomenijo indiskretni pogovori,
‡ preventivne ukrepe v njihovih stikih s tiskom,
‡ nevarnost, ki jo za Evropsko unijo ter njene dræave Ëlanice v zvezi s
tajnimi podatki predstavljajo dejavnosti tujih obveπËevalnih sluæb,
‡ obveznost takojπnjega poroËanja ustreznim varnostnim organom o
vsakem koraku ali ravnanju, ki bi vzbudilo sum o vohunski dejavnosti ali
kakrπnih koli nenavadnih okoliπËinah v zvezi z varovanjem tajnosti.
Osnovni postopki varnostnega preverjanja so:
‡ pristojni organ za imenovanje izda ustrezno pooblastilo za dostop do tajnih
podatkov;
‡ pristojni organ za imenovanje izda pooblastilo na podlagi preverjanja
varnostne zanesljivosti in po pridobitvi mnenja pristojnih nacionalnih
organov dræav Ëlanic;
‡ pooblastilo, ki velja pet let, ne sme preseËi trajanja nalog, za katere je bilo
izdano, organ, pristojen za imenovanje, pa ga lahko na podlagi predpisanega
postopka ustrezno podaljπa;
‡ organ lahko pooblastilo umakne, Ëe meni, da obstajajo upraviËeni razlogi,
vsaka odloËitev o umiku pooblastila se uradno sporoËi zadevni osebi, ki
lahko zahteva, da jo zasliπita organ za imenovanje in pristojni nacionalni
organ;
..................
49
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
‡ cilj preverjanja varnostne zanesljivosti je ugotoviti zadræke, ki bi osebi
prepreËevali dostop do tajnih podatkov Evropske unije;
‡ preverjanje varnostne zanesljivosti ob sodelovanju zadevne osebe in na
zahtevo organa za imenovanje opravijo pristojni nacionalni organi dræave
Ëlanice, katere dræavljan je oseba, ki naj dobi pooblastilo. »e taka oseba
biva na ozemlju druge dræave Ëlanice, pristojni nacionalni organi lahko
zagotovijo sodelovanje organov dræave, v kateri ima oseba prebivaliπËe;
‡ del postopka preverjanja je tudi obrazec z osebnimi podatki, ki ga mora
oseba izpolniti;
‡ organ za imenovanje v svoji zahtevi opredeli vrsto in stopnjo tajnosti
podatkov, s katerimi bo razpolagala zadevna oseba, tako da pristojni
nacionalni organi lahko opravijo postopek preverjanja in podajo svoje
mnenje o stopnji pooblaπËenosti, ki bi bila primerna za to osebo;
‡ celoten proces varnostnega preverjanja, skupaj z dobljenimi rezultati, se
opravi skladno s pravili in predpisi, ki veljajo v dræavi Ëlanici, iz katere je
oseba, vkljuËno s pravili in predpisi, ki se nanaπajo na pritoæbe;
‡ izjemoma, Ëe tako zahtevajo delovne naloge na doloËenem delovnem mestu,
lahko organ za imenovanje, potem ko je uradno obvestil pristojne
nacionalne organe ter od njih v roku enega meseca ni dobil odziva, osebi
podeli zaËasno pooblastilo za dostop do tajnih podatkov, in sicer za obdobje,
ki ne presega πest mesecev.
OSNOVNE ZAHTEVE ZA IZVAJANJE UKREPOV FIZI»NE
VARNOSTI V EVROPSKI UNIJI
Glavni cilj ukrepov fiziËnega varovanja tajnosti je prepreËiti dostop
nepooblaπËenim osebam do tajnih podatkov ali gradiva Evropske unije.
Zahteve za varovanje tajnosti so naslednje:
‡ vsi prostori, obmoËja, zgradbe, uradi, sobe, komunikacijski in informacijski
sistemi, v katerih se hranijo ali obdelujejo tajni podatki Evropske unije, se
zavarujejo s primernimi ukrepi fiziËnega varovanja;
‡ pri doloËanju o potrebni stopnji ukrepov fiziËnega varovanja tajnosti je treba
upoπtevati naslednje pomembne dejavnike:
‡ razvrstitev tajnosti podatkov ali gradiva,
‡ koliËino in obliko (na primer papir, raËunalniπki nosilci) varovanih
podatkov,
..................
50
..................
Denis »ALETA
‡ lokalno oceno nevarnosti, ki jo Evropska unija pripravlja na podlagi
obveπËevalnih podatkov, ki se veæejo na sabotaæe, terorizem, subverzivna
dejanja in druga kazniva dejanja;
‡ ukrepi fiziËnega varovanja se naËrtujejo zaradi:
‡ prepreËevanja skrivnih in nasilnih vdorov vsiljivcev oziroma
nepooblaπËenih oseb,
‡ odvraËanja, oviranja in odkrivanja dejanj nelojalnih Ëlanov osebja
(notranji vohuni),
‡ prepreËevanja dostopa do tajnih podatkov Evropske unije tistim
uradnikom ali drugim osebam, za katere ne velja naËelo potrebe po
seznanitvi s podatki zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog.
Varnostna obmoËja, ki se vzpostavijo za varovanje doloËenih stopenj tajnosti
podatkov Evropske unije, so naslednja:
a) varnostno obmoËje I. razreda
To je obmoËje, v katerem se tajni podatki stopnje zaupno ali viπje obdelujejo in
shranjujejo tako, da vstop na to obmoËje praktiËno pomeni dostop do tajnih
podatkov. Za tako obmoËje se zahteva:
‡ razloËno doloËen in zavarovan obseg prostora, prek katerega se nadzorujejo
vsi vhodi in izhodi,
‡ sistem vhodnega nadzora, ki vstop na obmoËje dovoljuje samo ustrezno
preverjenim in posebej pooblaπËenim osebam,
‡ podroben opis razvrπËenosti podatkov, ki se obiËajno hranijo na takem
obmoËju. To velja predvsem za tiste tajne podatke, za katere vstop na
obmoËje pomeni neposreden dostop do njih.
b) varnostno obmoËje II. razreda
To je obmoËje, v katerem se podatki stopnje zaupno ali viπje obdelujejo in
shranjujejo tako, da so pred dostopom nepooblaπËenih oseb zaπËiteni z
notranjim nadzorom. To so poslopja s prostori, v katerih se redno obdelujejo in
shranjujejo tajni podatki stopnje zaupno ali viπje. Za tako obmoËje se zahteva:
‡ razloËno doloËen in zavarovan obseg prostora, prek katerega se nadzorujejo
vsi vhodi in izhodi,
‡ sistem vhodnega nadzora, ki vstop na obmoËje dovoljuje brez spremstva
samo ustrezno preverjenim in posebej pooblaπËenim osebam. Za vse druge
je predvideno spremstvo ali enakovreden nadzor, ki nepooblaπËenim
prepreËuje dostop do tajnih podatkov Evropske unije in nenadzorovan vstop
na obmoËja, ki so predmet tehniËno-varnostnih inπpekcij,
..................
51
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
‡ obmoËja, v katerih se delovno osebje ne zadræuje 24 ur, se pregledajo takoj
po izteku delovnega Ëasa, da se zagotovi, da so tajni podatki Evropske unije
pravilno varovani.
c) administrativno obmoËje
Okoli varnostnih obmoËij I. in II. razreda ali na pristopih do teh obmoËij se
lahko vzpostavi administrativno obmoËje z niæjo stopnjo varovanja. Za tako
obmoËje se zahteva vidno doloËen obseg prostora, ki omogoËa preverjanje oseb
in vozil. V administrativnem obmoËju se obdelujejo in hranijo tajni podatki
vkljuËno do stopnje interno.
Za hranjenje tajnih podatkov Evropske unije se uporabljajo trije tipi blagajn
(vsebnikov):
‡ tip A ‡ blagajne, ki so v varnostnih obmoËjih I. ali II. razreda na nacionalni
ravni odobrene za hranjenje tajnih podatkov stopnje strogo tajno;
‡ tip B ‡ blagajne, ki so v varnostnih obmoËjih I. ali II. razreda na nacionalni
ravni odobrene za hranjenje tajnih podatkov stopnje tajno in zaupno;
‡ tip C ‡ pisarniπko pohiπtvo, primerno samo za hranjenje tajnih podatkov
stopnje interno;
‡ v sobah trezorjih, zgrajenih za varnostna obmoËja I. in II. razreda in za vsa
varnostna obmoËja I. razreda, v katerih se tajni podatki stopnje zaupno ali
viπje hranijo na odprtih policah ali so predstavljeni na grafiËnih prikazih,
kartah/zemljevidih, stenah, tleh in stropih, mora vrata in kljuËavnice
odobriti nacionalni organ za varnost NSA, kar pomeni enakovredno zaπËito,
kot jo omogoËa razred varnostnih blagajn, odobrenih za shranjevanje tajnih
podatkov enake varnostne stopnje.
Poznavanje kombinacij varnostnih blagajn je omejeno na najmanjπe dopustno
πtevilo ljudi. Kombinacije se spreminjajo:
‡ ob prejemu nove varnostne blagajne,
‡ ob vsaki spremembi osebja,
‡ ob razkritju ali sumu razkritja kombinacij,
‡ Ëe je mogoËe, vsakih πest ali vsaj vsakih dvanajst mesecev.
Organi NSA vodijo sproti dopolnjene svoje ali na dvostranskih virih temeljeËe
sezname varnostne opreme po tipih in modelih, ki so jo odobrili zaradi neposrednega
ali posrednega varovanja tajnih podatkov v razliËnih razmerah in pogojih.
Fotokopirni stroji in faksi morajo biti fiziËno zaπËiteni v obsegu, ki zagotavlja,
da jih lahko uporabljajo le pooblaπËene osebe in da so tajni podatki pod
primernim nadzorom.
..................
52
..................
Denis »ALETA
Pisarniπki prostori ali obmoËja, v katerih se redno razpravlja o tajnih podatkih
stopnje tajno ali viπje, morajo biti v primerih tveganja zaπËiteni pred pasivnimi
in aktivnimi poskusi prisluπkovanja. Za oceno tveganja takih poskusov je
zadolæen pristojni varnostni organ, ki se lahko posvetuje z organi NSA.
Pri doloËanju zaπËitnih ukrepov za prostore, ki so obËutljivi na pasivno
prisluπkovanje (na primer izolacija zidov, tal, vrat, stropov, merjenje glasnosti
zvoka) in za aktivno prisluπkovanje (na primer iskanje mikrofonov) je treba
upoπtevati vse predpisane minimalne ukrepe, ki zmanjπajo moænosti
nepooblaπËenega prisluha. Na posebno zahtevo se lahko pregleda tudi
telekomunikacijska in elektriËna oprema ali elektronska pisarniπka oprema
katerekoli vrste, ki je bila uporabljena med sestanki stopnje tajno ali viπje.
OSNOVNE ZAHTEVE ZA UKREPE NA PODRO»JU ZA©»ITE
INFORMACIJ V EVROPSKI UNIJI
V tem delu varnostnih predpisov Evropska unija opredeljuje segmente
varovanja informacij, kot so priprava in razpoπiljanje tajnih dokumentov
Evropske unije, prenos tajnih podatkov, elektriËna in druga tehniËna sredstva
prenosa, dodatne kopije in prevodi ter izvleËki tajnih dokumentov, inventurni
popisi in preverjanja ter shranjevanje in uniËevanje dokumentov, ki vsebujejo
tajne podatke Evropske unije.
Poglejmo si nekaj osnovnih normativnih zahtev, ki so predvidene za podroËje
varovanja informacij:
‡ Vsak tajni dokument Evropske unije je opremljen z opravilno πtevilko in
datumom. Pri tajnih dokumentih s stopnjo strogo tajno mora biti opravilna
πtevilka vidna na vsaki strani. »e se razpoπiljajo v veË primerkih, mora biti
πtevilka kopije vsakega primerka navedena na prvi strani skupaj s celotnim
πtevilom strani. Seznam vseh podatkov in prilog mora biti naveden na prvi
strani tajnega dokumenta stopnje zaupno ali viπje.
‡ Dokumenti stopnje strogo tajno lahko kroæijo samo prek arhivskih uradov
(registrov) na stopnji strogo tajno. V takem arhivskem uradu se pripravi
πtevilo kopij, ki so doloËene na seznamu naslovnikov.
‡ Dokumente na stopnji tajno in niæje lahko drugim naslovnikom razpoπilja
izvorni naslovnik na podlagi potrebe po seznanitvi s podatki zaradi
opravljanja funkcije ali delovnih nalog.
‡ Arhivski urad (register) ustanove mora vsak dokument na stopnji zaupno in
viπje ob prihodu v ustanovo ali odhodu iz nje vpisati v evidenco.
..................
53
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
‡ Dokumenti stopnje tajnosti zaupno in viπje se prenaπajo v odpornih,
neprozornih dvojnih ovojnicah. Notranja ovojnica se oznaËi s primerno
varnostno stopnjo tajnosti Evropske unije, Ëe je mogoËe s polnimi podatki o
uradnem delovnem nazivu in naslovu naslovnika.
‡ Notranjo ovojnico lahko odpre in sprejem priloæenih dokumentov potrdi
samo nadzorni uradnik arhivskega urada (registra) ali njegov namestnik,
razen je Ëe ta ovojnica naslovljena na posamezno osebo.
‡ Znotraj zgradbe ali skupine zgradb se tajni dokumenti lahko prenaπajo v
zalepljenih ovojnicah, na katerih je navedeno samo ime naslovnika, in sicer
pod pogojem, da je bila oseba, ki jih prenaπa, varnostno preverjena glede na
stopnjo razvrstitve dokumentov.
‡ Znotraj dræave smejo prenos dokumentov s stopnjo strogo tajno opravljati
samo uradna kurirska sluæba ali osebe, ki so pooblaπËene za dostop do
podatkov stopnje strogo tajno.
‡ Izjemoma lahko dokumente stopnje strogo tajno zunaj meja zgradbe ali
skupine zgradb, zaradi lokalne rabe na sestankih in razpravah, prenaπajo
uradniki, ki niso kurirji, in sicer pod pogojem, da:
‡ je prenaπalec pooblaπËen za dostop do dokumentov stopnje tajnosti
strogo tajno;
‡ je naËin prenosa v skladu z nacionalnimi pravili o prenosu nacionalnih
dokumentov stopnje strogo tajno;
‡ uradnik dokumentov stopnje tajnosti strogo tajno v nobenem primeru ne
pusti brez nadzora;
‡ se uredi vse potrebno, da seznam tako prenesenih dokumentov ostane v
arhivskem uradu (registru) s stopnjo strogo tajno, v katerem se
dokumenti hranijo, ter se tako omogoËi preverjanje dokumentov ob
njihovi vrnitvi.
‡ Tajno gradivo stopnje zaupno in viπje iz ene dræave Ëlanice v drugo
prenaπajo diplomatske poπtne ali vojaπke kurirske sluæbe.
‡ Osebni prenos tajnega gradiva stopenj tajno in zaupno se dovoli, Ëe doloËbe
v zvezi s prenosom zagotavljajo, da dokumenti ne morejo priti v roke
nepooblaπËenim osebam.
‡ Nacionalni organi za varnost (NSA) lahko dovolijo osebni prenos, Ëe
diplomatska poπta ali vojaπka kurirska sluæba nista na voljo ali Ëe bi
uporaba teh sluæb imela za posledico zamudo, ki bi bila πkodljiva za
delovanje Evropske unije, medtem ko naslovnik gradivo nujno potrebuje.
..................
54
..................
Denis »ALETA
Vse dræave Ëlanice morajo pripraviti navodila za osebni prenos tajnega
gradiva do stopnje tajno. V navodilih je treba upoπtevati, da:
‡ ima prenaπalec ustrezno varnostno potrdilo, ki ga izdajo dræave Ëlanice;
‡ se v ustrezni pisarni ali arhivskem uradu (registru) vodi evidenca o vsem
gradivu, ki se tako prenaπa;
‡ se na paketih ali vreËah, ki vsebujejo gradivo Evropske unije, nahaja
uradna plomba, ki prepreËuje ali odvraËa carinski nadzor, ter nalepke za
prepoznavo in nadaljnja navodila za najditelja;
‡ ima prenaπalec pri sebi kurirsko/poπtno potrdilo in potni nalog, ki ga
priznajo vse Ëlanice Evropske unije, in s katerim je pooblaπËen za prenos
ustrezno oznaËenega paketa;
‡ se ob potovanju po kopnem ne preËka nobena dræava, ki ni Ëlanica
Evropske unije, ali njena meja, razen Ëe ima dræava poπiljateljica
posebno jamstvo te dræave;
‡ je potovalni aranæma prenaπalca glede kraja namembnosti, potovalnih
smeri in sredstev prevoza skladen s predpisi Evropske unije; Ëe so
nacionalni predpisi v tem pogledu stroæji, se upoπtevajo ti predpisi;
‡ prenaπalec gradiva ne sme dati iz rok, razen Ëe je varovano skladno z
doloËbami o varnem shranjevanju;
‡ gradivo ne sme ostati brez nadzora v sredstvih javnega transporta ali
zasebnih vozilih oziroma na krajih, kot so restavracije in hoteli, prav tako
ne sme biti shranjeno v hotelskih sefih ali biti brez nadzora v hotelskih
sobah;
‡ Ëe gradivo, ki se prenaπa, vsebuje dokumente, se ti ne smejo prebirati na
javnih mestih (na primer v letalih, vlakih ipd.);
‡ mora oseba, ki je doloËena za prenos tajnih podatkov, prebrati in
podpisati varnostna navodila.
‡ Tajne podatke stopnje tajnosti zaupno in tajno lahko prenaπajo le ustrezno
akreditirani komunikacijski centri in omreæja.
‡ Kopiranje ali prevode dokumentov stopnje strogo tajno lahko dovoli le
organ izvora.
‡ Dokumente, razvrπËene na stopnjo tajno in niæje, lahko razmnoæuje ali
prevaja naslovnik v okviru nacionalnih predpisov o varovanju tajnosti in pod
pogojem strogega spoπtovanja naËela o potrebnosti seznanitve s podatki
zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog. Varnostni ukrepi, ki veljajo za
izvorni dokument, veljajo tudi za njegove razmnoæene primerke in prevode.
..................
55
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
‡ Vse gradivo stopnje strogo tajno se letno pregleduje v ustreznih arhivskih
uradih (registrih). Ti postopki omogoËajo oblikovanje mnenja lastnikov
dokumentov o zmanjπanju doloËenih stopenj ali odloËitev o uniËenju
dokumentov.
‡ Zaradi zmanjπanja teæav pri shranjevanju se za arhiviranje dovoli
uradnikom, zadolæenim za nadzor, v vseh arhivskih uradih (registrih)
snemanje dokumentov stopenj zaupno in viπje na mikrofilme ali
shranjevanje na magnetna ali optiËna sredstva, in sicer pod pogoji, ki jih
predvidevajo ta varnostna navodila.
RAZVR©»ANJE IN OZNA»EVANJE TAJNIH PODATKOV V
EVROPSKI UNIJI
Stopnje tajnosti podatkov v Evropski uniji so naslednje:
‡ TRES SECRET UE/EU TOP SECRET ‡ strogo tajno ‡ ta stopnja tajnosti se
uporablja samo za podatke in gradivo, katerih razkritje nepoklicani osebi bi
lahko imelo izjemno teæke posledice za bistvene interese Evropske unije ali
eno oziroma veË njenih Ëlanic;
‡ SECRET UE ‡ tajno ‡ ta stopnja se uporablja samo za podatke in gradivo,
katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko resno πkodovalo bistvenim
interesom Evropske unije ali eni oziroma veË Ëlanicam;
‡ CONFIDENTIEL UE ‡ zaupno ‡ ta stopnja se uporablja za podatke in
gradivo, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko πkodovalo bistvenim
interesom Evropske unije ali eni oziroma veË Ëlanicam;
‡ RESTRIENT UE ‡ interno ‡ ta stopnja tajnosti se uporablja za podatke in
gradivo, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko bilo πkodljivo za
interese Evropske unije ali ene oziroma veË Ëlanic.
Oznake, ki se uporabljajo poleg oznaËitev stopnje tajnosti, so naslednje:
‡ opozorilna oznaka (caveat) se lahko uporablja za doloËitev podroËja, na
katerega se nanaπa dokument, ali za posebno razpoπiljanje na podlagi naËela
potrebe po seznanitvi zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog;
‡ oznaka ESDP/PESD se uporablja za dokumente in njihove kopije, povezane
z varnostjo in obrambo Evropske unije ali ene oziroma veË njenih Ëlanic,
lahko pa tudi z vojaπkim ali nevojaπkim obvladovanjem kriznih razmer;
‡ nekateri dokumenti, predvsem tisti, ki se nanaπajo na sisteme informacijske
tehnologije (IT), se lahko opremijo z dodatno oznako, ki pomeni uporabo
dodatnih ukrepov varovanja tajnosti, doloËenih z ustreznimi predpisi.
..................
56
..................
Denis »ALETA
Zniæanje ali preklic stopenj tajnosti poteka na naslednje naËine:
‡ tajnim dokumentom Evropske unije se stopnja tajnosti lahko zniæa ali
prekliËe samo z dovoljenjem organa izvora in Ëe je nujno po posvetovanju z
drugimi zainteresiranimi stranmi. Zniæanje stopnje tajnosti ali njen preklic
se potrdi pisno. Institucija izvora, dræava Ëlanica, urad, nasledstvena
organizacija ali organ z viπjo stopnjo pristojnosti morajo o spremembi
obvestiti svoje naslovnike, ti pa so odgovorni, da o spremembi obvestijo vse
naslovnike, katerim so poslali ali kopirali dokument;
‡ Ëe je mogoËe, organi izvora na tajnih dokumentih doloËijo datum ali
obdobje, ko je stopnjo tajnosti vsebine mogoËe zniæati ali ukiniti. »e ni
doloËeno, ti organi dokumente preverjajo najpozneje vsakih pet let, da tako
zagotovijo potrebno izvorno razvrstitev dokumenta.
OSNOVNE ZAHTEVE ZA UKREPE VARNOSTI
INFORMACIJSKIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI
Poglavje o osnovnih ukrepih za zagotavljanje podroËja INFOSEC doloËa poleg
sploπnih definicij πe odgovornost za varovanje tajnosti, ukrepe varovanja
tajnosti s pomoËjo tehniËnih in netehniËnih sredstev, varovanje tajnosti med
obdelavo ter doloËila ob pogojih zaËasne uporabe sistemov.
Varnostna politika in zahteve v tem poglavju se nanaπajo na vse
komunikacijske in informacijske sisteme ter omreæja (v nadaljevanju sistemi),
v katerih se obdelujejo tajni podatki na stopnji zaupno in viπje.
Ukrepi varovanja tajnosti v raËunalnikih (varnostne znaËilnosti strojne in
programske opreme) morajo vsebovati zahteve po uporabi naËela potrebe po
seznanitvi s podatki zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog ter
prepreËevanja in odkrivanja razkritja podatkov nepooblaπËeni osebi. Obseg
zanesljivosti ukrepov varovanja tajnosti pri raËunalnikih se doloËi med
postopkom doloËanja zahtev za varovanje tajnosti. Postopek akreditacije
doloËa, da je zagotovljena primerna stopnja zanesljivosti, ki opraviËuje
zaupanje v ukrepe varovanja tajnosti pri raËunalniπkih sistemih.
Za vse sisteme, v katerih se obdelujejo tajni podatki stopnje tajnosti zaupno in
viπje, mora organ, pristojen za delovanje sistema, v sodelovanju s pomoËjo
projektnega osebja in organa za INFOSEC pripraviti izjavo o specifiËnih
varnostnih zahtevah.1 Izjava o specifiËnih varnostnih zahtevah sistema mora
1
SSRS ‡ Specific Security Requirement Statement.
..................
57
..................
VA R O VA N J E TA J N I H P O D AT K O V V E V R O P S K I U N I J I
biti narejena oziroma se zaËne razvijati v najzgodnejπi fazi zasnove projekta in
se razvija ter dograjuje vzporedno z razvojem projekta. Izjava je izËrpna in
izrecna ugotovitev o naËelih varovanja tajnosti, ki jih je treba upoπtevati, ter o
natanËno doloËenih zahtevah za varovanje tajnosti, ki jih je treba izpolnjevati.
Organ za varnostno akreditacijo sistemov2 je lahko:
‡ nacionalni organ za varnost (NSA),
‡ organ, ki ga doloËi generalni sekretar/visoki predstavnik,
‡ varnostni organ decentralizirane agencije Evropske unije,
‡ imenovani zastopniki glede na sistem, ki potrebujejo akreditacijo.
Organ za varnostno akreditacijo sistemov je odgovoren za zagotavljanje
njihove skladnosti z varnostno politiko Sveta Evropske unije.
Ukrepi za varovanje tajnosti informacijskih sistemov z netehniËnimi sredstvi:
‡ varnostno preverjanje osebja,
‡ fiziËno varovanje tajnosti,
‡ nadzor dostopa do sistema.
Ukrepi za varovanje tajnosti informacijskih sistemov s tehniËnimi sredstvi:
‡ varovanje tajnosti podatkov,
‡ nadzor in sledljivost podatkov,
‡ ravnanje z izmenljivimi raËunalniπkimi nosilci in nadzor nad njimi,
‡ preklici stopenj tajnosti in uniËenje raËunalniπkih nosilcev podatkov,
‡ varovanje tajnosti komunikacij,
‡ varovanje tajnosti, povezane z namestitvijo in sevanjem.
Varovanje tajnosti med obdelavo zahteva varnostne ukrepe na naslednjih
podroËjih:
‡ postopki delovanja z varovanjem tajnosti,
‡ zaπËita programske opreme/upravljanje konfiguracije,
‡ preverjanje prisotnosti πkodljive programske opreme/raËunalniπkih virusov,
‡ vzdræevanje.
Varnostna navodila, ki so predpisana za varovanje tajnih podatkov v Evropski
uniji, podrobno urejajo tudi sporoËanje njenih tajnih podatkov tretjim dræavam
ali mednarodnim organizacijam.
2
SAA ‡ Security Acrediation Authority.
..................
58
..................
Denis »ALETA
LITERATURA
‡ Denis »aleta: Sistem varovanja tajnih podatkov v Slovenski vojski, v Milan
Pagon (ur.) Dnevi varstvoslovja, str. 98‡109, VPV©, Ljubljana 2003.
‡ Denis »aleta: Varnostno preverjanje v Slovenski vojski, Bilten Slovenske
vojske, junij 2003 ‡ 5/©t. 1, str. 9‡37, Ljubljana 2003.
‡ Denis »aleta: Ustrezen sistem varovanja tajnih podatkov - nujnost v
Slovenski vojski, Bilten Slovenske vojske, junij 2003 ‡ 5/©t. 2, str. 99‡117,
Ljubljana 2003.
‡ Denis »aleta: Sistem varovanja tajnih podatkov, Magistrsko delo, FPD©,
Brdo pri Kranju 2004.
‡ Denis »aleta: Varovanje tajnih podatkov v zvezi Nato, Bilten Slovenske
vojske, december 2004 ‡ 6/©t. 1, str. 59‡81, Ljubljana 2004.
‡ Denis »aleta: Konceptualne spremembe na podroËju varovanja tajnih
podatkov v Republiki Sloveniji, v Milan Pagon (ur.) Dnevi varstvoslovja, str.
68‡76, VPV©, Ljubljana 2004.
‡ Denis »aleta: Dileme varovanja tajnosti v demokratiËni druæbi, v Peter
Jambrek (ur.) Dignitas πt. 21‡22, str. 164‡178, FPD©, Brdo pri Kranju
2004.
‡ Security regulations 2001/264/EC, Council Decision 19. MAR 2001.
..................
59
..................
..................
60
..................
Aleksander ANDRIC
CILJENJE
..........................................
P O V Z E T E K
Ciljenje1 je obseæen in veËfazen proces, ki poteka med
naËrtovanjem in pripravo ter med delovanjem in po njegovem
koncu. To je proces usklajenega izbiranja ciljev glede na
pomembnost in groænjo, ki jo ti pomenijo, ter primernega,
naËrtnega in organiziranega delovanja po izbranih ciljih.
Temeljni namen procesa je uniËiti, prekiniti, zadræati oziroma
omejiti nasprotnikove zmoænosti, s katerimi lahko vpliva na
variante delovanja lastnih sil. Zahteva usklajeno delovanje vsaj
med S-2, S-3, ognjeno podporo in elektronskim bojevanjem, pri
Ëemer imajo vsi pomembno vlogo. V tem procesu sta vloga in
naloga S-2 zagotoviti pravoËasne in toËne podatke o cilju, njegovi
nameri, velikosti groænje in lokaciji ter z drugimi organi
opredeliti potrebo in cilj za delovanje po doloËenem cilju. Sistem
meril ciljev ima pri ciljenju pomembno vlogo, saj je od njega
odvisno, ali v nekem trenutku cilj pomeni groænjo, in Ëe jo, kako
velika je, ter kdaj, kje, zakaj in s Ëim bomo delovali po cilju. Tako
poveljniku zagotovimo pravoËasno, toËno, uËinkovito, usklajeno,
pravilno, naËrtno in organizirano uporabo enot in sredstev, ki so
namenjena za ognjeno podporo enoti. Tako smo tudi prepreËili
nepremiπljeno, nenaËrtovano in pretirano uporabo sredstev za
uniËenje posameznega cilja.
Ciljenje kot podproces πtabnega procesa poteka v vseh enotah,
zato bi ga bilo treba uvesti v vse strukture in proces πtabnega
pravila dela enot Slovenske vojske. Z njim poveljniku
zagotavljamo pomembne podatke o nasprotniku, ciljih in
rezultatih ognjenega delovanja nanje ter o svojih najprimernejπih
1
Izraz je prevzet iz osnutka priroËnika ObveπËevalna zagotovitev (Vrhnika, april 2002).
..................
61
..................
CILJENJE
reπitvah, ki so nujne za pravoËasno in pravilno poveljnikovo
odloËitev ter odziv tako v klasiËnem vojaπkem spopadu kot v
drugih oblikah delovanja enot, na primer v mirovnih operacijah,
pri bojevanju proti posameznim teroristiËnim skupinam ali
neposredni zaπËiti enot pred njihovim delovanjem.
K L J U » N E
B E S E D E
Cilj, ciljenje, targeting, πtabni proces, S-2, izbira ciljev, doloËanje
ciljev, groænja, naËrtovanje delovanja, nasprotnik, delovanje na
cilje, obveπËevalna zagotovitev, odloËanje, izvidovanje,
izvidniπko delovanje, zbiranje podatkov, vrednosti ciljev,
odkrivanje, delovanje, ocena bojnega delovanja, cilji visoke
vrednosti, najdonosnejπi cilji, ciljno interesno obmoËje, analiza
vrednosti ciljev, predloga dogodkov, sestavljena predloga
uËinkov bojiπËa, standardi za izbor ciljev.
..........................................
A B S T R A C T
Targeting is a complex and multi-level process carried out during
planning, preparation, and operations and, as well, upon the
completion of these tasks. It is designed as a process for the
coordinated selection of targets with reference to the importance
and level of threat they entail and to the adequate, planned and
organized engagement of selected targets. The basic goal of this
process is to destroy, disrupt, maintain and/or limit the
adversary's capabilities which influence the variant of operation
of friendly forces. It also requires coordinated action by S2, S-3,
OP and electronic warfare as each of these sections is assigned
important functions. As part of the process, S-2 is in charge of
providing timely and concise information about the target, its
intention, and scope of threat and location, and determining
operational modalities with other sections. The target criteria
..................
62
..................
Aleksander ANDRIC
system plays an important role in targeting as it helps determine
whether or not an individual target poses a threat, the scope of
the threat and, in case of an eventual threat, the time, location,
reason and method for engaging the target at a given point. This
way, a commander will be provided with the timely, concise,
efficient, coordinated, correct, planned and organized
employment of the units and assets designated for the fire support
of the unit. At the same time, the irrational, unplanned and
excessive use of resources to engage individual targets can be
prevented.
As a sub-process of staff procedures, targeting can be related to
all units. It should, therefore, be introduced in all structures and
incorporated into the rules of staff work in SAF units. Through
this process, a commander will obtain all of the key information
about the adversary, the objectives and results of fire operations
and the most appropriate solutions for timely and correct
decisions and reactions by the commander, both in a typical
military conflict and in other forms of unit engagements such as
peace support operations, combat against individual terrorist
groups and the direct protection of units against terrorist
operations.
K E Y W O R D S
Target, targeting, staff process, S-2, target selection, target
designation, threat, operational planning, adversary, target
engagement, intelligence support, decision-making,
reconnaissance, recce operations, gathering of information,
target values, identification, operation, combat operation
assessment, high-value targets, high-payoff targets, target
interest area, analysis of target value, event matrix, composed
theatre effect matrix, target selection standards.
..................
63
..................
CILJENJE
UVOD
V Ëlanku bom opisal enega najpomembnejπih procesov bojnega delovanja ‡
ciljenje (angl. targeting).
Ciljenje je proces, zasnovan na lastnem naËrtu manevra, taktiËnem naËrtu,
oceni zemljiπËa in groænje, ki je doloËena z nasprotnikovim delovanjem, na
formaciji, opremi, prednostih in zemljiπËu, pri Ëemer mora biti uspeh
zagotovljen. ZaËne se s poveljnikovimi usmeritvami, torej zamislijo o manevru,
potem se opredeli prednostni seznam, ki doloËa, kateri cilji bodo napadeni,
kdaj in zakaj ter kakπen uËinek se na cilju priËakuje. Proces se konËa s
poveljnikovo odloËitvijo, s katero doloËi vrsto napada, ki ga bo uporabil pri
razliËnih ciljih, torej manever, ognjeno podporo ali oba.
Organ S-2 je v tem procesu, pa tudi v celotnem procesu priprav in med bojnim
delovanjem, zelo pomemben, Ëe ne celo odloËilen. Ciljenje je eden
najpomembnejπih procesov pri naËrtovanju, med delovanjem in po njegovem
koncu. V poveljstvih in enotah Slovenske vojske ta proces ali vsaj njegovi deli
æe potekajo, Ëeprav neformalno, zato se bom v Ëlanku osredotoËil predvsem na
naloge in delo S-2 v procesu ciljenja.
OBVE©»EVALNA ZAGOTOVITEV
ObveπËevalni sistem se ukvarja z zbiranjem in obdelavo obveπËevalnih podatkov,
protiobveπËevalnim in varnostnim delom ter tehniËnim zbiranjem podatkov. Vsi
obveπËevalni sistemi poskuπajo doloËiti naËrte in namere morebitnega nasprotnika,
zlasti tiste, ki so zanje nevarni. Podatki opozarjajo na priprave druge dræave na
napad ali druge priprave, ki so nujne za pravoËasno sprejemanje odloËitev. S
pravilno in pravoËasno oceno je sprejemanje odloËitev uËinkovitejπe, s primernimi
protiukrepi pa je mogoËe prehiteti nasprotnikovo delovanje. Pri tem razlikujemo
taktiËno, operativno in strateπko opozarjanje. Strateπko opozarjanje je naloga
dræavnih obveπËevalnih sluæb, taktiËno pa naloga obveπËevalnega sistema v vojski,
in sicer so to S, G, J-2. Podatki, pridobljeni na niæji ravni in obdelani v
obveπËevalnem ciklu, ki poteka po korakih naËrtovanja in usmerjanja, zbiranja,
obdelave, priprave ter zagotavljanja obveπËevalnih podatkov, so podlaga za vojaπko
odloËanje. Vojaπko odloËanje bi lahko enaËili tudi s procesom poveljevanja in
kontrole. Cilj vojaπkega odloËanja je, da naËelnik πtaba organizira delo πtaba tako,
..................
64
..................
Aleksander ANDRIC
da bo ta sposoben opraviti nalogo, ki jo dobi od nadrejenega, lahko tudi vrhovnega
poveljnika, potem pa se prenaπa na niæje ravni vodenja in poveljevanja.
Proces zbiranja podatkov o nasprotniku, njegovih ciljih in klasifikaciji
omogoËa poveljniku brigade sprejemanje uËinkovitih odloËitev o protiukrepih
za doseganje ciljev.
OBVE©»EVALNA PODPORA POVELJNIKOVIM ODLO»ITVAM
ObveπËevalna podpora poveljnikovemu odloËanju je stalen in sistematiËen
proces analiziranja nasprotnika, okolja in Ëasa. S svojimi rezultati podpira
proces odloËanja med pripravami in bojnim delovanjem, pa tudi takrat, kadar
brigada v bojevanju ne sodeluje neposredno.
Temeljne naloge obveπËevalne zagotovitve pri podpori poveljnika brigade so:
‡ zagotavljanje kazalnikov in opozoril,
‡ obveπËevalna priprava bojiπËa,
‡ spremljanje razvoja poloæaja,
‡ ciljenje,
‡ zaπËita lastnih sil,
‡ ocenjevanje uËinkov bojnega delovanja lastnih sil.
Naloga obveπËevalne podpore je, da v razliËnih vrstah delovanja oboroæenih sil
poveljnikom na taktiËni, operativni in strateπki ravni zagotovi pravoËasno,
ustrezno, toËno in usklajeno obveπËevalno podporo. V vojnem delovanju
obveπËevalna zagotovitev podpira enote pri izbojevanju zmag v boju, v
nevojnem delovanju pa podpira zagotavljanje in ohranjanje miru, odpravljanje
sporov in prepreËevanje oboroæenih spopadov.
Celotno izvidniπko-obveπËevalno dejavnost na ravni brigade usmerja poveljnik
brigade, izvaja pa jo S-2. Poveljnikova dolænost je, da organu S-2 zagotovi
ustrezne usmeritve glede prednostnih in drugih potreb po informacijah, ki jih
S-2 potem preoblikuje v obveπËevalne naloge, naloge izvidovanja in nadzora ter
naloge podrejenih enot, ki opravljajo izvidniπko-obveπËevalno podporo brigade.
VeËina brigad ima svojo organsko izvidniπko enoto, katere moË je lahko razliËna,
in sicer od izvidniπkega voda v brigadi slovenske vojske preko izvidniπke Ëete v
veËini vojsk do izvidniπkega polka v nekaterih brigadah italijanske vojske2. Za
opravljanje bojne naloge se skladno z nalogo brigada lahko okrepi.
2
Po formaciji italijanske vojske ima brigada lahko tudi izvidniπki polk. Po predlogu Medium Weight brigade
ameriπke vojske ima brigada izvidniπko Ëeto (MI) in izvidniπki bataljon.
..................
65
..................
CILJENJE
Poveljnikova odloËitev o tem, kdaj, kje in kako opraviti manever in uporabiti
razpoloæljivo ognjeno moË, je neposredno odvisna od kakovosti obveπËevalnih
podatkov. Na podlagi obveπËevalnih podatkov se odloËa, kateri zaπËitni ukrepi
so najpomembnejπi za varnost poveljevanja v brigadi.3
ObveπËevalno zagotovitev brigada uresniËuje s svojimi organskimi silami in
sredstvi, pri Ëemer ji podporo zagotavlja nadrejena enota. Samostojne brigade
lahko neposredno podpirajo tudi viπje ravni, vkljuËno z dræavnimi viri, ki
posredujejo podatke drugih obveπËevalnih sluæb in agencij. Poleg tega lahko
brigada dobi obveπËevalne podatke tudi iz zavezniπtva.
Poveljnikov obveπËevalni interes je usmerjen na πirπi prostor, ki ga delimo na
obmoËje vpliva, obmoËje odgovornosti in obmoËje interesa.
V sploπnih vojaπkih izrazih je obveπËevalna dejavnost vsota poznavanja in
razumevanja aktivnosti, sposobnosti in namenov resniËnega ali morebitnega
sovraænika, okolja in vremena. Pri usmerjanju svojih obveπËevalnih in
varnostnih πtabov mora poveljnik πe posebej zagotoviti, da vedno obstaja tesno
sodelovanje med operativnim in obveπËevalnim πtabom. Poveljnik bo po navadi
odgovoren za πtevilna posebna obmoËja z vidika vpliva, odgovornosti in
interesa.4
ObmoËje vpliva je zemljepisno obmoËje, na katerem lahko poveljnik
neposredno vpliva na operacije z manevrom ali sistemi za ognjeno podporo, ki
so pod njegovim poveljstvom ali nadzorom.
ObmoËje obveπËevalne odgovornosti je obmoËje, na katerem je poveljnik
odgovoren za izvedbo obveπËevalne dejavnosti v okviru svojih moænosti.
Dejavnosti njegovega πtaba bodo namenjene predvsem temu obmoËju.
ObmoËje obveπËevalnega interesa vkljuËuje obmoËje vpliva in sosednja
obmoËja ter se razprostira na cilje trenutnih ali naËrtovanih operacij na
sovraænikovem ozemlju. Obsega tudi obmoËja, ki so jih zavzele sovraænikove
sile in ki lahko ogrozijo izvrπitev naloge. Da bo obveπËevalni πtab zagotovil
potrebne podatke in obveπËevalne izdelke, jih bo moral nenehno zahtevati od
nadrejenih ali sosednjih enot in formacij.
ObmoËja obveπËevalnega interesa brigade ne doloËa nadrejeni poveljnik in ni
opredeljeno kot poseben zemljepisni prostor, ker se spreminja skladno z
3
4
Po formacijah samostojne brigade ZDA ter brigade nemπke in madæarske vojske ima brigada izvidniπko Ëeto.
ObmoËja obveπËevalne odgovornosti, interesa in vpliva po ATP-35B.
..................
66
..................
Aleksander ANDRIC
razvojem dogodkov. Na tem obmoËju lahko poveljnik doloËi posebna obmoËja
interesa, mogoË pristop in katere nasprotnikove enote ga posebej zanimajo. Pri
obveπËevalni delitvi tega prostora se upoπteva delitev prostora po naËelih
zraËno-kopenske bitke na bojevanje v globini nasprotnikove razporeditve, ki ga
po navadi izvajajo divizija in viπje enote, na bojevanje sil v neposrednem
bojnem stiku in bojevanje v lastnem zaledju.
POTREBE PO OBVE©»EVALNIH PODATKIH
Poveljnik brigade potrebuje podatke o moËi, stanju, organiziranosti,
opremljenosti, zmoænostih, morali, lokaciji, namerah in ciljih nasprotnika.
Hkrati potrebuje tudi zanesljive podatke o prostoru bojnega delovanja, vremenu
na obmoËju delovanja in o Ëasu, v katerem lahko nasprotnik opravi posamezno
dejavnost oziroma manever. Takπno poznavanje nasprotnikovega stanja
omogoËa poveljniku, da uspeπno vodi svojo enoto in v boju zmaga. V
zgodovini se je vedno potrjevalo, da je bil v boju uspeπnejπi tisti, ki je bolje
poznal nasprotnika in vreme ter je bolje ocenil razpoloæljiva Ëas in zemljiπËe.
V sodobnem bojevanju mora poveljnik, preden se ustrezno odzove ali dobi
okrepitev, upoπtevati bojiπËe s staliπËa Ëasa in prostora, ki ju potrebuje za
zmago nad nasprotnikom. Le na podlagi ustreznih in preverjenih podatkov se je
mogoËe izogniti nasprotnikovim prednostim in njegovi bojni moËi, izkoristiti
njegove slabosti ter doseËi preseneËenje.
Za kakovostno in uspeπno naËrtovanje, organiziranje in bojevanje ter zmago v
boju mora imeti brigada poleg ognjene moËi in sredstev za poveljevanje,
manevra in oskrbe tudi obveπËevalne podatke. Za uspeπno bojevanje brigade
mora imeti poveljnik (ali pa zanj to izvaja nadrejeno poveljstvo) moænost za:
‡ izvidniπko-obveπËevalno delovanje,
‡ protiobveπËevalno delovanje,
‡ elektronsko izvidovanje oziroma bojevanje.
Uspeπnost bojevanja oziroma bojne naloge brigade je odvisna od njene
zmoænosti, da odkrije nasprotnika, in sposobnosti, da proti njemu bojno deluje
in ga uniËi ali ovira z razliËnimi ofenzivnimi in defenzivnimi postopki. Pri tem
so obveπËevalno in elektronsko delovanje, izvidovanje, nadzor in sposobnost
vkljuËevanja podatkov o ciljih5, ki jih potrebujejo razliËni sistemi bojne
5
V oboroæenih silah ZDA se ta del sistema imenuje z okrajπavo RISTA ‡ Reconnaissance, Intelligence,
Surveillance and Target Acquisition.
..................
67
..................
CILJENJE
podpore za odpiranje natanËnega ognja, nepogreπljivi del bojne moËi brigade.
Zelo pomembni so podatki o razporeditvi, velikosti, namerah in premikih
nasprotnikovih desantnih, predvsem helikopterskih enot ter enot taktiËnega
letalstva, ki brigadi lahko prizadenejo moËne udare, zato jih je treba
pravoËasno odkriti in napasti z ustreznim odvraËilnim napadom ali
protinapadom. Poznavanje sistema C3-bataljonov prvega in drugega eπalona je
enako pomembno, ne glede na to, ali je brigada v napadu ali obrambi.
CILJENJE
SPLO©NO
Cilj pomeni v vojaπki terminologiji hotenje ali namero nekaj doseËi z
zavestnim delovanjem posameznika, skupine, enote ali oboroæenih sil v celoti.
Vsebuje konËni rezultat delovanja, uniËenje in razbijanje æive sile, ruπenje ali
onesposobitev objektov in materialnih sredstev, omejevanje manevra in
premikov nasprotnika, obrambo ali zavzetje prostora in podobno. Izraz cilj se
uporablja tudi kot sopomenka za rajon ali prostor, ki ga je treba obvladati.
Glede na vkljuËene sile in sredstva, namere in konËni uËinek so cilji lahko
strateπki, operativni ali taktiËni.6
Ciljenje je proces izbiranja ciljev za morebiten napad in opredeljevanje
primernih standardov ter sistemov za izvedbo napada, odkrivanje ciljev,
delovanje po odkritih ciljih in ocenjevanje delovanja, torej uËinka na ciljih.
Namen ciljenja je uniËiti, prekiniti, zadræati oziroma omejiti nasprotnikove
zmoænosti z motenjem, nevtraliziranjem ali uniËenjem sredstev, torej ciljev
visoke vrednosti, ki jih nasprotnik najbolj potrebuje za uspeπno izvedbo svoje
naloge.
PROCES CILJENJA
Ciljenje je obseæen in veËstopenjski proces, ki poteka med naËrtovanjem,
pripravo ter med delovanji in tudi po njihovem koncu.
6
Vojni leksikon, str. 86. VIZ 1981.
..................
68
..................
Aleksander ANDRIC
Tabela 1: Shema procesa metodologije ciljenja
To je pravzaprav proces usklajenega izbiranja ciljev in primernega delovanja na
izbrane cilje. Njegov temeljni namen je uniËiti, prekiniti, zadræati oziroma omejiti
nasprotnikove zmoænosti, s katerimi lahko vpliva na variante delovanja lastnih sil.
..................
69
..................
CILJENJE
Ciljenje zahteva usklajeno delovanje vsaj med S-2, S-3, ognjeno podporo in
elektronskim bojevanjem. IzhodiπËe ciljenja so nasprotnikove sile in sredstva,
ki mu zagotavljajo prednost, torej cilji visoke prednosti in najdonosnejπi cilji
ter koncept manevra in taktiËni naËrti lastnih sil.
Razvoj ciljev je ena od πestih temeljnih nalog obveπËevalne zagotovitve. V
analizi naloge ugotovljene nasprotnikove variante delovanja so podlaga za
nadaljevanje naËrtovanja ter izhodiπËe za analizo in primerjavo razliËice
variante delovanja lastnih sil ter s tem tudi za ciljenje. ©tab formalno zaËne
proces ciljenja æe s sestankom med analizo oziroma primerjavo razliËic variant
delovanja lastnih sil ali neposredno po njej, kar je tretji korak naËrtovanja
delovanja. Najpomembnejπi Ëlani πtaba, ki sestavljajo tako imenovano skupino
za ciljenje, so S-2, S-3 in Ëastnik za ognjeno podporo. Najprej se ciljenje zaËne
za S-2, ki v tretjem in Ëetrtem koraku obveπËevalne podpore bojiπËa, torej æe
med analizo naloge, opredeli cilje visoke vrednosti oziroma sile in sredstva, ki
jih nasprotnik potrebuje za uspeπno opravljanje naloge.
Metodologija ciljenja
Osnovne usmeritve za izbiro ciljev in delovanje nanje so poveljnikove
odloËitve. Izbira ciljev in napadi nanje so rezultat procesa naËrtovanja
delovanj. Metodologija, ki se uporablja za preoblikovanje poveljnikovega
namena v naËrt, je zasnovana na πtirih korakih ciljenja, in sicer na odloËanju,
odkrivanju, delovanju in ocenjevanju.
ODLO»ANJE
Med analizo in primerjavo variant delovanja ali neposredno po tem ima πtab
oziroma skupina za ciljenje posvet oziroma delovni sestanek, s katerim
formalno zaËne proces ciljenja. Rezultati tega posveta so tudi odloËitve, ki
izhajajo iz preigravanja variant delovanja ter ugotovitev obveπËevalne priprave
bojiπËa. Te odloËitve so:
‡ katere cilje zajeti in napasti, torej seznam najdonosnejπih ciljev;
‡ katere standarde za izbiro ciljev uporabiti, na primer natanËnost in Ëas;
‡ kje in kdaj se bodo izbrani cilji verjetno pojavljali, torej obmoËje posebnega
interesa in ciljna interesna obmoËja;
‡ kako napasti izbrane cilje glede na poveljnikov koncept ciljenja;
‡ ali je glede na poveljnikov namen oziroma variante delovanja narejena
ocena bojnega delovanja za vsak cilj in kako natanËna mora ta ocena biti.
..................
70
..................
Aleksander ANDRIC
V tem koraku skupina za ciljenje doloËi prednostne naloge za zbiranje
obveπËevalnih podatkov ter za naËrtovanje napada na izbrane cilje. DoloËene
morajo biti za vsako fazo ali kritiËen dogodek med delovanjem. Navedene
odloËitve so razvidne iz nekaterih grafiËnih izdelkov.
‡ Seznam najdonosnejπih ciljev vsebuje najdonosnejπe cilje, razvrπËene po
prednosti, torej tiste nasprotnikove sile in sredstva, katerih uniËenje,
ustavitev ali omejitev bo prispevala k uspehu lastnih sil. Najdonosnejπi cilji
so cilji visoke vrednosti, torej cilji oziroma sredstva in enote nasprotnika,
katerih uniËenje ali nevtralizacija bistveno prispeva k uspehu lastnih sil.
Posamezni najdonosnejπi cilji se pojavljajo v razliËnih fazah delovanja in so
navadno v povezavi s toËko osredotoËenja nasprotnika.
‡ NaËrt zbiranja obveπËevalnih podatkov oziroma naËrt izvidovanja daje
odgovore na poveljnikove prednostne obveπËevalne zahtevke in vkljuËuje
tiste najdonosnejπe cilje, ki so doloËeni kot prednostni obveπËevalni
zahtevki. NaËrt mora glede na razpoloæljive sile in sredstva omogoËiti
vkljuËitev veË najdonosnejπih ciljev.
‡ Matrika standardov za izbiro ciljev opredeljuje natanËnost oziroma druge
pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za napad na izbrane cilje.
‡ Matrika za vodenje napadov, ki jo odobri poveljnik, opredeljuje, kateri cilji
bodo napadeni, kako, kje in kakπen je æeleni uËinek napada.
ObveπËevalna priprava bojiπËa in analiza naloge
Za S-2 se proces ciljenja zaËne s sprejemom naloge. ObveπËevalna priprava
bojiπËa je kontinuiran proces, ki neprekinjeno zagotavlja aæurirane in nove
podatke ter izdelke, s katerimi S-2 podpira naËrtovanje delovanj, ciljenje in
druge procese. ObveπËevalna priprava bojiπËa z obveπËevalno oceno,
sestavljeno predlogo uËinkov bojiπËa, doktrinarno predlogo, situacijsko
predlogo in predlogo dogodkov omogoËa, da lahko ugotovimo verjetne
nasprotnikove variante delovanja, obmoËja posebnega interesa in cilje visoke
vrednosti, ter tako zagotavlja pomembno podporo procesu ciljenja.
Analiza vrednosti ciljev in preigravanje
V obveπËevalni pripravi bojiπËa analiziramo bojiπËe oziroma okolje in njegove
uËinke na delovanje ter nasprotnika. Ugotovitve o teh dejavnikih so del
obveπËevalne ocene. V tretjem in Ëetrtem koraku obveπËevalne priprave bojiπËa
analiziramo tudi vrednosti ciljev in ugotovimo cilje visoke vrednosti za vsako
..................
71
..................
CILJENJE
posamezno nasprotnikovo varianto delovanja. Rezultat analize vrednosti ciljev
so doktrinarna predloga, opis taktike in opcij nasprotnika, seznam ciljev visoke
vrednosti, situacijska predloga ter predloga dogodkov. Ti posredujejo podatke
za vsak posamezen cilj visoke vrednosti in so nujna orodja za nadaljnjo
obveπËevalno pripravo bojiπËa ter preigravanje.
Analiza vrednosti ciljev, ki pomeni natanËno analizo nasprotnika v posameznih
nasprotnikovih variantah delovanja, izhaja iz nasprotnikovih:
‡ doktrine,
‡ organizacije,
‡ taktike,
‡ priËakovanega delovanja,
‡ opreme.
Rezultat analize vrednosti ciljev ni le ugotovitev ciljev visoke vrednosti,
temveË tudi njihovih relativnih vrednosti in razporeditev v kategorije ciljev.
ZaËne se tako, da se S-2 postavi na mesto poveljnika nasprotnikovih sil in z
drugimi Ëlani πtaba preigra posamezne variante delovanja.
Med preigravanjem πtab analizira variante delovanja lastnih sil, da ugotovi
njihov vpliv na nasprotnikovo delovanje in njegove odgovore. ©tab mora med
preigravanjem ugotoviti oziroma potrditi, katere nasprotnikove bojiπËne
funkcije oziroma sistemi morajo biti napadeni v posamezni varianti delovanja.
Najprimernejπa mesta za napad na izbrane cilje postanejo tako imenovana
ciljna interesna obmoËja. ToËke odloËitve ali Ëasovne fazne Ërte, s katerimi je
povezan napad na izbrane cilje, πtab doloËi tako, da zagotovi dovolj Ëasa za
sprejem primerne odloËitve o tem, ali napasti posamezen cilj. Med
preigravanjem πtab ugotovi tudi prednostne cilje visoke vrednosti glede na
njihovo pomembnost za uspeh nasprotnikove variante delovanja ter podskupino
ciljev visoke vrednosti, in sicer najdonosnejπe cilje, ki jih morajo lastne sile
napasti, da bi uspeπno opravile nalogo.
Ocena ciljev visoke vrednosti omogoËa S-2, da opredeli nujne zmoænosti in
kolektorje za odkrivanje ciljev. Najdonosnejπi cilji imajo prednost pri
zagotavljanju in razporejanju kolektorjev. Glede na zmoænosti sredstev, izbranih
za napad na posamezne cilje, S-2 analizira in ugotovi mogoËe nasprotnikove
odzive na vsak napad. Ko sta po opravljenem preigravanju doloËeni relativna
vrednost in pomembnost posameznih ciljev, se ti vnesejo v seznam
najdonosnejπih ciljev. Po poveljnikovi odobritvi S-2 uporabi seznam kot
podlago za naËrt zbiranja obveπËevalnih podatkov ali naËrt izvidovanja.
..................
72
..................
Aleksander ANDRIC
Standardi za izbiro ciljev
©tab oblikuje standarde za izbiro ciljev, ki pomagajo pri njihovem
prepoznavanju in po katerih so cilji razporejeni v dve kategoriji, in sicer v
cilje, ki izpolnjujejo zahtevane Ëasovne okvire ter zahteve po natanËnosti za
napad, in v domnevne cilje, ki morajo biti pred napadom πe potrjeni. Zahtevana
merila so:
‡ najdonosnejπi cilji ‡ to merilo se nanaπa na opredeljene najdonosnejπe cilje,
ki jih mora S-2 odkriti in zajeti;
‡ skladnost s Ëasovnimi okviri ‡ to merilo zahteva, da se veljavni cilji
odkrijejo in podatki o njih posredujejo v doloËenih Ëasovnih okvirih;
‡ merilo natanËnosti ‡ to merilo zahteva, da se veljavni cilji odkrijejo skladno
z opredeljeno napako pri lociranju cilja.
»e upoπtevamo te dejavnike, je jasno, da se za isti cilj standardi razlikujejo
glede na sredstvo, ki bo delovalo na cilj. »e je na primer cilj artilerijska
baterija "rdeËega", je za napad s topniπtvom dovoljena napaka pri lociranju
cilja 150 metrov, za napad s helikopterji pa en kilometer. Standarde za izbiro
ciljev razvijejo elementi ognjene podpore v povezavi s S-2. Med bojevanjem
S-2 uporablja opredeljene standarde za izbiro ciljev zato, da lahko s
pridobljenimi podatki hitro prepozna cilj in ga posreduje elementu ognjene
podpore.
Tabela 2: Primer matrike standardov za izbiro ciljev
Najdonosnejπi
cilji
baterije VMR
PM
artilerijske baterije
ZO
rezerve (tanki)
Sistem za
napad
VMR
ART/TAKT RAK
VMR/ART
VMR
BR letalstvo
Napaka pri
lociranju cilja
< 1km
100 m
200 m
200 m
1 km
Akvizicijski
Ëas
10 min
2 uri
20 min
20 min
2 uri
Opombe:
1. Akvizicijski Ëas je najveËji dopustni Ëas od odkritja cilja do delovanja.
2. Napaka pri lociranju cilja, ki πe omogoËa uËinkovito delovanje.
3. Standarde za izbiro ciljev ob sodelovanju drugih Ëlanov skupine za ciljenje oblikuje S-2.
S-2 mora poznati natanËnost razpoloæljivih sredstev za akvizicijo ciljev,
napako pri njihovem lociranju in priËakovane Ëase njihovega pojavljanja. Med
bojem ti podatki omogoËajo S-2, da natanËno opiπe zbrane podatke in jih
..................
73
..................
CILJENJE
posreduje kot cilje ali domnevne cilje. V doloËenih razmerah mora S-2
identificirati tudi lastne ter nevtralne sile in sredstva, preden je dano
dovoljenje za napad na cilje. Vse najdonosnejπe cilje, ki izpolnjujejo
zahtevane pogoje za napad, mora πtab, predvsem S-2, spremljati z
razpoloæljivimi sredstvi, dokler ti cilji niso napadeni skladno z matriko za
vodenje napadov. Cilji, ki ne izpolnjujejo zahtevanih standardov za izbiro
ciljev, morajo biti pred napadom πe dodatno potrjeni. Standardi za izbiro ciljev
so navadno prikazani v matriki.
Vodenje napada na cilje
©tab mora poznati obËutljivost ciljev in uËinke napada na nasprotnikovo
delovanje. Na podlagi teh podatkov in preigravanja lahko predlaga
najprimernejπe moænosti za napad na posamezne cilje. Pri tem je
najpomembnejπa usmeritev, kaj hoËe poveljnik doseËi z napadom na
posamezen cilj, torej ali ga æeli upoËasniti, ustaviti, vznemirjati, nevtralizirati
ali uniËiti. Med preigravanjem πtab razvije toËke odloËitve, povezane z
dogodki, obmoËja posebnega interesa, ciljna interesna obmoËja in toËke na
bojiπËu. V toËki odloËitve poveljnik sprejema posamezne odloËitve, πtab pa
izvaja ukrepe.
Na podlagi poveljnikovih usmeritev skupina za ciljenje pripravi predloge, kako
napasti posamezne cilje in kakπni so æeleni uËinki napada nanje. UËinki napada
so lahko:
‡ vznemirjanje ‡ namen je motiti poËitek in premike ter zmanjπati
nasprotnikovo moralo. OdloËitev za takπno delovanje zahteva temeljit
premislek, saj nima neposrednega uËinka na nasprotnika, zahteva pa
dodatno obremenitev posadk, ki izvajajo ognjeno podporo, in njihovo
dodatno izpostavljenost kontrabatiranju, kadar ognjeno podporo izvajajo
artilerijski sistemi;
‡ zadræevanje ‡ namen je zmanjπati uËinkovito delovanje nasprotnikovih
oboroæitvenih sistemov, da ne morejo uspeπno opraviti svoje naloge. Cilj je
torej prepreËiti uËinkovit ogenj nasprotnika;
‡ nevtraliziranje ‡ namen je povzroËiti zaËasno neuËinkovitost ali
neuporabnost cilja. Zaradi nevtraliziranja so nasprotnikova æiva sila in
sredstva nezmoæni vplivati na izvedbo variant delovanja lastnih sil.
Najpomembnejπe vpraπanje je, kako dolgo mora biti cilj nevtraliziran;
..................
74
..................
Aleksander ANDRIC
‡ uniËenje ‡ namen je fiziËno uniËiti cilj. Takπni uËinki ognja povzroËijo
trajno bojno neuËinkovitost ciljev, razen Ëe se cilji nadomestijo, izdelajo ali
zgradijo na novo. Tovrstno delovanje zahteva veliko sredstev in Ëasa, zato je
potreben premislek, saj sta v nekaterih primerih nevtraliziranje ali
zadræevanje ciljev bolj uËinkovita.
OdloËitev o tem, katere sisteme uporabiti za napad na posamezne cilje, je
sprejeta skupaj z odloËitvijo, kdaj posamezne cilje zajeti in napasti. Kadar en
cilj napadeta dva ali veË sistemov, je nujno dodatno usklajevanje, ki poteka
med preigravanjem, ko se beleæijo tudi zahtevki za posamezne napade.
Tabela 3: Primer matrike za vodenje napada
FAZA OZIROMA DOGODEK ‡ PRVA FAZA NAPADA flRDE»EGA«
Najdonosnejπi
cilji
PM
KDAJ
KAKO
U»INEK
OPOMBE
N
ART
N
IONAC
N
ART
N
M109, BM-21
T
VMR
N
ZO
P
ART
Z
BR PM
P
VMR
N
REZERVE
N
BOHE
U
NaËrtovano v
zaËetnih pripravah.
NaËrtovano v
zaËetnih pripravah.
NaËrtovano v
zaËetnih pripravah.
NaËrtovano za
letalsko podporo.
NaËrtovano v
zaËetnih pripravah.
NaËrtovano,
ko rezerva
R zaËne premike.
N ‡ po naËrtu
T ‡ takoj
P ‡ po pridobljenih
podatkih
N ‡ nevtralizirati
Z ‡ zadræevati
U ‡ uniËiti
Opomba: S-2 sodeluje pri pripravi matrike za vodenje napadov.
..................
75
..................
CILJENJE
Vodenje napada, ki ga mora odobriti poveljnik, natanËno opredeljuje:
‡ seznam najdonosnejπih ciljev, razporejenih po prednosti,
‡ kdaj in kako napasti ter kakπni so æeleni uËinki napada,
‡ posebna navodila,
‡ najdonosnejπi cilji, za katere se zahteva ocena bojnega delovanja.
Te informacije se oblikujejo med preigravanjem. Vodenje napada:
‡ se uporablja tako za naËrtovane kot priloænostne cilje;
‡ lahko vsebuje posebne ali sploπne opise ciljev;
‡ se oblikuje in posreduje v obliki matrike za vodenje napada;
‡ se lahko spreminja med delovanjem.
Izdelek, s katerim πtab oziroma skupina za ciljenje prikaæe vodenje napada, se
imenuje matrika za vodenje napada. ©tab jo uporablja tako med naËrtovanjem
kot delovanjem. Glede na spremembe se nenehno obnavlja. Delovanje
najpogosteje poteka v veË fazah, zato je najbolje, da skupina za ciljenje zaradi
preglednosti za vsako fazo delovanja pripravi posebno matriko za vodenje
napada.
ODKRIVANJE
Odkrivanje je naslednji korak v ciljenju, pri Ëemer so bistveni hitro in
natanËno odkrivanje, prepoznavanje in spremljanje ciljev. Zato je razumljivo,
da je S-2 ena od najpomembnejπih oseb pri odkrivanju in prepoznavanju
najdonosnejπih ciljev. Da bi ugotovil podatke za doloËanje ciljev, torej
odgovore na vpraπanja kdo, kaj, kdaj, kje in kako, mora S-2 dobro sodelovati z
drugimi Ëlani πtaba, predvsem Ëastniki za ognjeno podporo, S-3 in
obveπËevalnim Ëastnikom artilerijske enote, ali z drugimi enotami, ki
zagotavljajo ognjeno podporo, na primer z letalstvom.
V tem koraku od kolektorjev priËakujemo natanËne, prepoznavne in pravoËasne
podatke, ki omogoËajo odkrivanje, prepoznavanje in sledenje ciljev. Zato mora
S-2 zagotoviti, da kolektorji razumejo obveπËevalni zahtevek.
Podatki za odkrivanje in prepoznavanje ciljev so izraæeni v prednostnem
obveπËevalnem zahtevku in obveπËevalnem zahtevku. Njihova prednost je
odvisna od pomembnosti posameznega cilja za uspeπno izvedbo variant
delovanja lastnih sil. Prednostni obveπËevalni zahtevki in obveπËevalni
zahtevki, ki podpirajo odkrivanje najdonosnejπih ciljev, so vkljuËeni v naËrt
..................
76
..................
Aleksander ANDRIC
zbiranja obveπËevalnih podatkov enote.
V odkrivanje ciljev se do najveËje mogoËe stopnje vkljuËujejo vse
razpoloæljive sile in sredstva. Tako mora S-2 zbiranje obveπËevalnih podatkov
za ciljenje osredotoËiti na opredeljene najdonosnejπe cilje in ustrezne
prednostne obveπËevalne zahtevke. Tako S-2:
‡ upoπteva razpoloæljivost in zmoænosti vseh sil in sredstev za odkrivanje ciljev.
Pri tem upoπteva sredstva lastne enote, podrejenih, nadrejenih in sosedov;
‡ preoblikuje prednostne obveπËevalne zahtevke in obveπËevalne zahtevke v
posebne obveπËevalne zahtevke ter posebna povelja in zahtevke;
‡ Ëe je mogoËe, zagotovi neposredno dostavljanje podatkov o ciljih od
kolektorjev do skupine za ciljenje ali elementov ognjene podpore.
Postopki odkrivanja
Za odkrivanje ciljev se uporabljajo vsa mogoËa sredstva in ne le izvidniki, in
sicer Ëim bolj uËinkovito in racionalno. Pri tem se moramo izogniti podvajanju,
razen Ëe je to nujno za potrditev informacij o posameznem cilju. S-2 mora dati
kolektorjem, doloËenim za odkrivanje posameznih ciljev, natanËna navodila in
podatke, da jih lahko odkrijejo.
»astniki ognjene podpore posredujejo v S-2 zahteve glede natanËnosti, s katero
morajo biti posamezni cilji odkriti. Zahteve potem primerjajo z razpoloæljivimi
kolektorji oziroma njihovo napako pri lociranju ciljev. Tako lahko S-2 razvije
natanËnejπe standarde za selekcijo ciljev ter zagotovi, da opredeljena obmoËja
posebnega interesa in ciljna interesna obmoËja pokrivajo najbolj primerni
kolektorji. To πe posebej velja, ko so cilji in njihove elektronske, vizualne in
termalne lastnosti znane in je glede na lastnosti mogoËe na posamezen cilj
usmeriti kolektor z najboljπimi zmoænostmi. NameπËanje posameznih
kolektorjev na najboljπe poloæaje pa je seveda odvisno od ocen, kdaj in kje se
bodo pojavili posamezni cilji.
ObveπËevalni podatki za odkrivanje ciljev so izraæeni v obliki prednostnih
obveπËevalnih zahtevkov in obveπËevalnih zahtevkov, ki so zajeti v naËrt
zbiranja obveπËevalnih podatkov oziroma naËrt izvidovanja. S-2 opredeljene
prednostne obveπËevalne zahtevke in obveπËevalne zahtevke preoblikuje v
posebne obveπËevalne zahtevke in posebna povelja.
S-2 mora pri odkrivanju ciljev upoπtevati razpoloæljive sile in sredstva na vseh
ravneh. Ko je posamezen cilj odkrit, se informacija takoj posreduje S-2
artilerijske enote. Ta ugotovi, ali cilj spada med najdonosnejπe cilje, in njegovo
..................
77
..................
CILJENJE
prioriteto, na koncu pa πe, ali so izpolnjena zahtevana merila oziroma standardi
za izbor ciljev. Za Ëim hitrejπi pretok informacij o ciljih je najbolj smotrno, da
je S-2 artilerijske enote v S-2 nadrejene enote (tako je na primer S-2
artilerijskega bataljona v S-2 brigade) in ima neposredno povezavo z elementi
ognjene podpore. Tako je zagotovljen neposreden prenos informacij o
najdonosnejπih ciljih do elementov ognjene podpore. »e poveljnik odobri
delovanje po posameznem cilju, se podatki takoj posredujejo enoti, ki bo
delovala po cilju. PremiËne najdonosnejπe cilje je po odkritju seveda treba
spremljati tako, da so njihove trenutne lokacije ves Ëas znane. Sledenje ciljev je
namreË neloËljivo povezano z njihovim odkrivanjem.
Ko S-2 artilerijske enote dobi podatek o cilju, o tem obvesti element ognjene
podpore, kar omogoËi, da se S-2 osredotoËi na analizo obveπËevalnih podatkov,
elementi ognjene podpore pa se osredotoËijo na kontrolo ognja. Pri tem seveda
sodeluje tudi S-2 nadrejene enote, na primer brigade.
Prioritete pri sledenju ciljev so odvisne od poveljnikovega koncepta delovanja
ter prioritet ciljenja. Tako je jasno, da mora biti sledenje ciljev opredeljeno v
naËrtu zbiranja obveπËevalnih podatkov. Vendar pa je zaradi pomanjkanja
sredstev nemogoËe zagotoviti sledenje vseh ciljev. Ker se veËina kritiËnih
ciljev nenehno premika, je treba skladno z opredeljenimi prioritetami zagotoviti
sledenje vsaj za najdonosnejπe cilje.
Usklajevanje zbiranja obveπËevalnih podatkov
Med delovanjem S-2 nadzira uresniËevanje naËrta zbiranja obveπËevalnih
podatkov. Pri tem zaradi preglednosti uporablja obveπËevalno sinhronizacijsko
matriko. Zaradi razmeroma malo sredstev in preprostega spremljanja na ravni
bataljona obveπËevalna sinhronizacijska matrika ni nujna. DrugaËe je zaradi
veËjega πtevila kolektorjev ter kompleksnosti nalog na brigadni in viπjih
ravneh. ObveπËevalna sinhronizacijska matrika namreË omogoËa laæji nadzor in
sinhronizacijo obveπËevalnega sistema, tako da S-2 lahko odgovori na
prednostne obveπËevalne zahtevke, ko je treba podpreti poveljnikove odloËitve.
Ko so posamezni najdonosnejπi cilji odkriti in prepoznani, S-2 o tem obvesti
ustrezne elemente ognjene podpore ter sredstva, ki izvajajo oceno bojnega
delovanja, Ëe je ne izvajajo isti kolektorji, ki so cilje odkrili.
..................
78
..................
Aleksander ANDRIC
Tabela 4: ObveπËevalna sinhronizacijska matrika
Med delovanjem na posamezen cilj morajo biti sredstva za oceno bojnega
delovanja sproæena tako, da sledijo cilj, medtem ko je ta napaden. NaËrtovana
ali naknadno sproæena ocena bojnega delovanja in poroËanje omogoËata, da
ugotovimo, ali je napad dosegel naËrtovan oziroma æelen uËinek. »e ni, potem
sredstva za oceno bojnega delovanja podpirajo dodatno delovanje po cilju.
Da pospeπi in izboljπa odkrivanje in sledenje ciljev, se S-2 uskladi z
nadrejenimi in podrejenimi. Zahteve za obveπËevalne podatke na nekem
obmoËju se posredujejo enoti, ki je zanj odgovorna. Za to so pomembni
grafikoni, ki opredeljujejo odgovornost enote. Ko nasprotnikova enota ali
najdonosnejπi cilji preËkajo mejo, postane za odkrivanje in sledenje odgovorna
enota, na katere obmoËje se je cilj premaknil.
Usklajevanje poteka neprestano. S-2 uporablja izdelke procesa ciljenja tako, da
zbiranje podatkov uskladi s poveljnikovimi toËkami odloËitve. Prav tako naËrtuje
in razporeja dovolj Ëasa za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov.
Med delovanjem S-2 nadzira zbiranje in poroËanje, tako da zagotovi
usklajenost. Poleg tega stalno spodbuja kolektorje, da odkrivajo cilje v
naËrtovanem Ëasu, po potrebi pa tudi spreminja naloge posameznih sredstev
..................
79
..................
CILJENJE
oziroma za posamezne naloge doloËa druga sredstva, da zagotovi informacije,
potrebne za delovanje lastne enote.
DELOVANJE
V tem koraku lastne sile delujejo, torej napadejo cilje skladno z usmeritvami in
zahtevami za vodenje napada, podanimi v matriki za vodenje napadov, in tako
podprejo odloËitve poveljnika ter izvedbo naloge lastne enote. Za izvedbo
napada na cilje je treba sprejeti dve vrsti odloËitev, in sicer taktiËne in
tehniËne.
TaktiËne odloËitve
TaktiËne odloËitve opredeljujejo:
‡ æelene uËinke na ciljih, stopnjo πkode ali oboje,
‡ sisteme, naËrtovane za napade na posamezne cilje,
‡ Ëas napada, ki se doloËa glede na vrsto cilja, in je lahko naËrtovan ali
priloænostni.
NaËrtovani cilji:
‡ nekateri cilji se ne bodo pojavili skladno s predvidevanji;
‡ napad na cilje se izvede πele takrat, ko se napovedana aktivnost nasprotnika
zgodi v predvidenem Ëasu in na predvidenem mestu. Odkritje in sledenje
aktivnosti, povezanih s posameznim ciljem, sta sproæilca za napad na
doloËen cilj.
Priloænostni cilji:
‡ obravnavamo jih enako kot naËrtovane cilje;
‡ tiste, ki niso na seznamu najdonosnejπih ciljev, je treba oceniti, da
ugotovimo, kdaj jih napasti oziroma ali jih sploh napasti.
Naloge in odgovornosti skupine za ciljenje S-2:
‡ preveri aktivnosti, ki so povezane s posameznim ciljem, naËrtovanim za
napad;
‡ potrdi veljavnost cilja, tako da preveri zanesljivost kolektorja ter natanËnost
(Ëas in lokacija) podatkov o cilju. Preda cilj elementu ognjene podpore;
‡ preveri legalnost cilja glede na pravila igre.
Element ognjene podpore:
‡ preveri, ali so sistemi, predvideni za napad na doloËen cilj, na voljo in πe
vedno najprimernejπi za izvedbo napada;
..................
80
..................
Aleksander ANDRIC
‡ se uskladi z nadrejenim, podrejenimi, sosedi ter drugimi, kar je pomembno
predvsem tam, kjer lahko pride do ærtev zaradi lastnega ognja;
‡ sistemu, ki bo izvedel napad, posreduje zahtevo za izvedbo ognjene naloge;
‡ poroËa S-2 o napadu. S-2 aktivira sredstva za oceno bojnega delovanja, Ëe je
to potrebno.
OdloËitev za napad na posamezen cilj izhaja iz usmeritev za vodenje
napada in:
‡ aktivnosti cilja,
‡ Ëasa ustavljanja cilja,
‡ vrednosti cilja glede na druge cilje, ki so v procesiranju za napad.
TehniËne odloËitve
TehniËne odloËitve, ki izhajajo iz taktiËnih odloËitev, doloËajo:
‡ sisteme oziroma oroæja za izvedbo napada,
‡ vrste in πtevilo streliva,
‡ enoto za izvedbo napada,
‡ odzivni Ëas enote, ki je doloËena za napad,
‡ posledice napada na cilju tako z ognjenimi kot neognjenimi sredstvi, na
primer za elektronsko bojevanje.
Celica za ognjeno podporo usmerja napad sistema po sprejetju taktiËne
odloËitve.
Upravljavcu sistema, ki je doloËen za napad, zagotovi podatke o:
‡ doloËenem Ëasu napada,
‡ æelenih uËinkih napada na cilj,
‡ morebitnih posebnih omejitvah ali zahtevah glede vrst streliva.
Upravljavec sistema, doloËenega za izvedbo napada, mora ugotoviti, ali njegov
sistem lahko izpolni postavljene zahteve. »e jih ne more, o tem obvesti celico
za ognjeno podporo. Ta potem sprejme odloËitev o spremembi pogojev za
napad ali pa za izvedbo napada doloËi drug sistem.
Izvedba napada oziroma delovanje na cilj
Za izvedbo napada mora skupina za ciljenje:
‡ pri naËrtovanih ciljih:
‡ sprejeti odloËitev v prvem koraku ciljenja (odloËanje);
‡ ugotoviti najprimernejπi sistem za napad na posamezen cilj;
..................
81
..................
CILJENJE
‡
‡
‡
‡
ugotoviti razpoloæljivost sistema;
potrditi dejanske aktivnosti cilja glede na priËakovane aktivnosti;
potrditi odloËitev za napad;
preko celice za ognjeno podporo izdati zahtevo za izvedbo naloge
doloËeni enoti;
‡ pri priloænostnih ciljih:
‡ ugotoviti vrednost cilja glede na druge cilje;
‡ ugotoviti razpoloæljivost sistemov in streliva;
‡ upoπtevati in za napad uporabiti vse razpoloæljive sisteme in ne le
sistemov ognjene podpore. Pri ugotavljanju zmoænosti in razpoloæljivosti
posameznih sistemov skupina za ciljenje upoπteva æelene uËinke na
posameznih ciljih, vrednosti posameznih ciljev, stopnjo tveganja pri
uporabi posameznega sistema ter uËinke na delovanje lastnih sil;
‡ opredeliti sistem za napad na posamezen cilj, kar mora odobriti
poveljnik;
‡ uskladiti napad dveh ali veË sistemov na posamezen cilj.
OCENJEVANJE
Ta korak ciljenja πtabu omogoËa, da ugotovi uËinkovitost lastnih sil.
Sestavljajo ga trije elementi:
‡ ocena bojnega delovanja, ki je pravoËasna in natanËna ocena uËinkov
delovanja lastnih sil po nasprotniku;
‡ ocena uËinkovitosti lastnih ognjenih sistemov in streliva;
‡ priporoËilo za ponovne napade.
Kombinacija prvih dveh elementov daje poveljniku informacijo o uËinkih
delovanja na cilje in skupine ciljev. S pomoËjo teh podatkov lahko πtab
neprestano ocenjuje nasprotnikove zmoænosti za bojevanje. Rezultat pregleda
uËinkov delovanja so tudi priporoËila za ponovno delovanje in izvedba
ponovnega delovanja na cilje, na katerih ni bil doseæen æeleni uËinek. Ocena
bojnega delovanja se nanaπa predvsem na uËinke delovanja na cilje, ki jih je
opredelil poveljnik. Priprava ocene bojnega delovanja je predvsem
odgovornost S-2, vendar zahteva usklajevanje in sodelovanje s S-3. Ocena
bojnega delovanja:
‡ poveljniku zagotavlja pravoËasen in natanËen pregled uËinkov delovanja
lastnih sil po nasprotniku ter oceno bojne uËinkovitosti, zmoænosti in
..................
82
..................
Aleksander ANDRIC
namenov nasprotnika. Tako poveljnik lahko ugotovi, ali je ciljenje doseglo
doloËen namen;
‡ pomaga oceniti, ali je potrebno ponovno delovanje. Poveljnik uporablja
oceno bojnega delovanja za premeπËanje ali preusmerjanje lastnih sistemov,
tako da lahko najbolje izkoristi razpoloæljivo ognjeno moË lastne enote.
UËinkovitost lastnih ognjenih sistemov in streliva S-3 ocenjuje z drugimi Ëlani
skupine za ciljenje. Ta ocena poteka hkrati z oceno bojnega delovanja in se
uporablja kot izhodiπËe za predloge sprememb za poveËanje uËinkovitosti
metodologije, taktike, oboroæitvenih sistemov in streliva.
Potrebe po oceni bojnega delovanja za posamezne najdonosnejπe cilje so
opredeljene æe v prvem koraku ciljenja. Ocena bojnega delovanja mora biti
zabeleæena tako na naËrtu zbiranja obveπËevalnih podatkov kot tudi v matriki
za vodenje napadov. Po navadi, ne pa vedno, se za oceno bojnega delovanja
uporabijo ista sredstva oziroma sistemi kot za odkrivanje, spremljanje in
zajemanje ciljev. Potem ko S-2 sprejme podatke o delovanju na cilj, jih
analizira in posreduje skupini za ciljenje, ki nato analizira in med seboj
primerja doseæene in naËrtovane uËinke napada.
Skupina za ciljenje mora pri oceni bojnega delovanja upoπtevati naslednja
naËela:
‡ meriti in oceniti mora stvari, ki so pomembne za poveljnika, ne pa narediti
pomembnih stvari, ki so lahko merljive in jih je zato lahko oceniti;
‡ ocena bojnega delovanja mora biti objektivna. Ko S-2 prejme oceno, ki jo je
pripravila druga enota, mora njene ugotovitve, Ëe je Ëas, dodatno preveriti.
S-2 morajo na vseh ravneh ugotoviti in razreπiti protislovja med analizami
ocen bojnega delovanja razliËnih enot;
‡ zanesljivost in verodostojnost ocene sta zelo odvisni od kolektorjev oziroma
njihove kakovosti in πtevila. Najboljπa ocena bojnega delovanja je tista, ki
jo opravimo z veË razliËnimi kolektorji, na primer z izvidniki, sredstvi za
elektronsko bojevanje in v prihodnosti z brezpilotnimi letali.
Sestavine ocene bojnega delovanja
Vsaka ocena bojnega delovanja ima tri sestavine, ki pa niso nujno del vsakega
poroËila. To so:
‡ ocena fiziËne πkode:
‡ ocena fiziËne πkode zaradi eksplozij, ognja in drobcev;
‡ ocena temelji na opaæeni ali interpretirani πkodi;
..................
83
..................
CILJENJE
‡ ocena funkcionalne πkode:
‡ ocena uËinkov delovanja na zmanjπanje ali uniËenje zmoænosti cilja za
izvedbo naloge;
‡ ocena temelji na obveπËevalnih podatkih iz vseh razpoloæljivih virov;
‡ vkljuËuje oceno Ëasa, potrebnega za obnovitev ali zamenjavo cilja.
‡ ocena sistemov ciljev:
‡ ocena vsestranskih uËinkov delovanja na celoten sistem oziroma cilj;
‡ uporablja se za oceno nasprotnikove bojne uËinkovitosti;
‡ izvaja se za celoten sistem ali posamezne podsisteme ciljev;
‡ je trajnejπa ocena.
Ocena bojnega delovanja je veË kot ugotavljanje mrtvih in ranjenih ter uniËene
in poπkodovane opreme.
Skupina za ciljenje lahko uporabi tudi druge podatke:
‡ ali se cilji v odgovor na napad premikajo ali utrjujejo;
‡ spremembe v poskusih in tehnikah zavajanja;
‡ poveËano ali spremenjeno delovanje zvez kot odgovor na elektronsko
motenje;
‡ ali povzroËena πkoda vpliva na bojno uËinkovitost in zmoænosti nasprotnika
tako, kot je bilo priËakovano.
Tabela 5: Delno izpolnjena matrika za vodenje
CILJ
»AS
LOKACIJA
U»INEK
MEH vod
baterija
MM-120
izvidniπki
oddelek
MEH vod
...........
...........
05.30
05.37
426 523
407 506
N 10 %
N 15 %
OCENO BOJNEGA
DELOVANJA
POSREDOVAL
OP-3
Art. OP 1
05.33
407 514
U
1. P»
N 25 %
...........
...........
1. T»
...........
...........
05.55 471 545
........... ...........
........... ...........
OPOMBA
Opomba:
1. Matriko ocene bojnega delovanja pripravi in vodi S-2.
2. Matrika ocene bojnega delovanja se uporablja pri preigravanju in med bojevanjem.
..................
84
..................
Aleksander ANDRIC
»e se za posamezen cilj zahteva ocena bojnega delovanja, skupina za ciljenje
pravoËasno opozori naËrtovane kolektorje in jih usmerja na cilj. Rezultati
ocene lahko povzroËijo spremembe naËrtov in predhodnih odloËitev. Tako mora
skupina za ciljenje aæurirati odloËitve, sprejete v prvem koraku ciljenja, glede
izdelkov obveπËevalne priprave bojiπËa, seznama najdonosnejπih ciljev,
standardov za izbiro ciljev, matrike za vodenje napadov, naËrtov zbiranja
obveπËevalnih podatkov in drugih naËrtov.
Na podlagi ocene bojnega delovanja ter ocene uËinkovitosti lastnih ognjenih
sistemov in streliva S-3 in S-2 upoπtevata, kateri operativni cilji so bili
doseæeni in po potrebi poveljniku predlagata ponovitev napadov.
Najpomembnejπe osebe v procesu ocene bojnega delovanja so poveljnik, S-3,
Ëastnik za ognjeno podporo, Ëastnik za povezavo z letalstvom in S-2. S-2 zdruæi
obveπËevalne in operativne podatke.
Naloge S-2 v sodelovanju s S-3:
‡ predlaga najdonosnejπe cilje;
‡ pripravi in predlaga obveπËevalne zahtevke, vkljuËno s tistimi, ki se
nanaπajo na ciljenje in oceno bojnega delovanja. Nekateri obveπËevalni
zahtevki postanejo tudi prednostni obveπËevalni zahtevki;
‡ s S-3, pomoËnikom za ognjeno podporo in drugimi Ëlani skupine za ciljenje
se usklajuje, da skupaj pripravijo naËrt ciljenja in naËrt ocene bojnega
delovanja;
‡ pripravi usklajen naËrt zbiranja podatkov, ki ustreza prednostnim
obveπËevalnim zahtevkom, ter vzdræuje arhive in druge izdelke ocene
bojnega delovanja;
‡ ustreznim kolektorjem posreduje naloge ali zahtevke za zbiranje podatkov,
ki so nujni za uresniËitev ciljenja in oceno bojnega delovanja;
‡ odredi postopke, s katerimi je zagotovljeno pravoËasno in natanËno
poroËanje patrulj, izvidnikov, artilerijskih izvidnikov in drugih kolektorjev;
‡ usklajuje potrebe za poroËanje o oceni bojnega delovanja z namenom in cilji
poveljnika. Vodi in ureja arhive ocen bojnega delovanja ter posreduje
podatke, pridobljene z ocenami bojnega delovanja;
‡ uporablja rezultate ocen bojnega delovanja, da ugotovi, ali je treba razviti
dodatne variante delovanja.
..................
85
..................
CILJENJE
PRIMERJAVA ENOT ZA ZBIRANJE PODATKOV O CILJIH
Izvidniπko-obveπËevalni sistemi vojsk veËine razvitih zahodnih dræav so
skladno z razvojem teh dræav prerasli izvidniπtvo in klasiËno industrijsko
tehnoloπko stopnjo ter preπli v razvito informacijsko stopnjo. V procesu
tehnoloπkega napredka se vedno hitreje razvijajo. To zagotavlja poveljnikom
bojnih enot vojsk razvitih dræav velike moænosti v primerjavi z vojskami,
katerih bojni sistemi πe vedno temeljijo na doseækih industrijske dobe.
Struktura izvidniπko-obveπËevalnih enot in obveπËevalne podpore brigad je v
vojskah ZDA in ZRN, Ëeprav je po vsebini nalog razliËna, glede vrste in
vertikalne razporeditve izvidniπkih enot od bataljona navzgor zelo podobna. V
Ëetah obeh vojsk izvidniπki del ni posebej doloËen in Ëeta je glede tega odvisna
od bataljona. Obe vojski imata v sestavi bataljonov izvidniπko enoto moËi voda
in na ravni brigade izvidniπko enoto moËi Ëete. Na ravni divizije, torej enote, ki
podpira brigado v boju, je izvidniπki bataljon.
Tudi na podroËju elektronskega delovanja in tehniËnega izvidovanja so zelo
podobni v silah, Ëeprav je velika razlika v razporeditvi sredstev in uporabi
rodov. Rodovi ameriπke vojske izvajajo tehniËno izvidovanje veËinoma za
svoje potrebe, artilerija nemπke vojske pa je eden od glavnih nosilcev izvajanja
tehniËnega izvidovanja za poveljnika brigade in divizije.
Brigade tujih vojsk nimajo veË toliko vojakov. Teæava izvidniπko-obveπËevalne
zagotovitve brigade Slovenske vojske so sredstva in podpora, ki jim jo
omogoËajo viπje ravni PINK. V tem brigade tujih vojsk bistveno presegajo
brigade Slovenske vojske.
»e æelimo biti primerljivi z brigadami vojsk dræav Ëlanic Nata, mora imeti
brigada Slovenske vojske vsaj naslednje izvidniπke sile:
‡ obveπËevalna celica brigade mora biti πtevilËno takπna, da lahko izvaja
24-urno obveπËevalno-izvidniπko podporo odloËanja poveljnika brigade. V
sedanji organizaciji tega ni zmoæna izvajati dlje Ëasa;
‡ na ravni Ëete bi morali imeti veË izvidnikov. Imamo πibko rodovsko
komponento in trenutno πe niË podpore nadrejenega, zato bodo morali Ëete
in bataljoni s svojimi enotami opravljati zahtevnejπe izvidniπke naloge, kot
bi jih sicer;
‡ na ravni bataljona potrebujemo izvidniπki vod sestave treh do πtirih
izvidniπkih oddelkov, opremljen enako kot izvidniπka Ëeta v brigadi in
usposobljen za delovanje v celotni globini brigadne naloge;
..................
86
..................
Aleksander ANDRIC
‡ na ravni brigade moramo imeti izvidniπko Ëeto, katere struktura in oprema
sta odvisni od sil in sredstev nadrejenega poveljstva za obveπËevalnoizvidniπko podporo. Brigadni izvidniki morajo biti opremljeni in
usposobljeni za izvidniπka delovanja na globini vsaj 20 km, kar je pribliæno
enako priËakovani globini brigadne naloge;
‡ rodovske enote morajo biti samozadostne. Za izvajanje artilerijskega
izvidovanja mora imeti brigada zmoænosti odkrivanja nasprotnikove
artilerije in minometov ter usmerjanja artilerijskega ognja na te cilje. S
sredstvi za tehniËno izvidovanje nasprotnikove æive sile in tehniËnih
sredstev bi bila brigada izenaËena ali celo boljπa od brigad sosednjih dræav;
‡ vse izvidniπke enote v brigadi morajo biti tehniËno opremljene in
usposobljene za izvidovanje v vseh vremenskih in Ëasovnih razmerah.
Brigada bo ne glede na strukturo izvidniπkih enot vedno odvisna od podpore
nadrejenega, ker bo vedno v razkoraku med zmoænostmi in potrebo po
razpolaganju s podatki o nasprotniku v celotni coni interesa. Zato mora
nadrejeno poveljstvo zagotoviti vsaj naslednje sile in sredstva za podporo
brigade:
‡ sile in sredstva za izvidovanje po globini ‡ trenutno je najboljπa
kombinacija brezpilotnih izvidniπkih letal, izvidniπkih skupin in radarjev;
‡ sile in sredstva za izvidovanje in motenje nasprotnikovih komunikacij ‡
prisluπkovanje, goniometrijo in motenje;
‡ helikopterje za infiltracijo izvidniπkih skupin v nasprotnikovo operativno
globino.
SKLEP
Iz predstavljenega lahko sklepamo, da je ciljenje obseæen in veËfazen proces, ki
poteka med naËrtovanjem, pripravo in tudi po konËanih delovanjih. To je proces
usklajenega izbiranja ciljev glede na njihovo pomembnost in groænjo, ki jo
pomeni, ter primernega, naËrtnega in organiziranega delovanja po izbranih ciljih.
Temeljni cilj tega procesa je uniËiti, prekiniti, zadræati oziroma omejiti
nasprotnikove zmoænosti, s katerimi lahko vpliva na variante delovanja lastnih sil.
Ciljenje zahteva usklajeno delovanje vsaj med S-2, S-3, ognjeno podporo in
elektronskim delovanjem, v katerem ima vsak svojo pomembno vlogo. S-2 ima
v tem procesu vlogo in nalogo zagotoviti pravoËasne ter toËne podatke o cilju,
njegovi nameri, velikosti groænje in lokaciji ter z drugimi organi opredeliti
..................
87
..................
CILJENJE
potrebo in cilj za delovanje po doloËenem cilju. Sistem meril ciljev ima v
ciljenju pomembno vlogo, saj je od njega odvisno, ali v nekem trenutku
posamezen cilj pomeni groænjo, kako veliko groænjo pomeni in, Ëe jo, kdaj,
kje, zakaj in s Ëim bomo na cilj delovali. S tem poveljniku zagotovimo
pravoËasno, toËno, uËinkovito, usklajeno, pravilno, naËrtno in organizirano
uporabo enot in sredstev, ki so namenjena za ognjeno podporo enoti. Tako smo
tudi prepreËili neracionalno, nenaËrtovano in pretirano uporabo sredstev za
uniËenje posameznega cilja.
Postavlja se precej vpraπanj, ki so neposredno povezana s ciljenjem, in sicer
glede strukture, sestave ter opremljenosti Slovenske vojske. Eno od takπnih
vpraπanj je, kakπna bo ognjena podpora. Od tega, ali bo Slovenska vojska
uporabljala artilerijo kratkega ali dolgega dosega, na primer protioklepna
sredstva, veËcevne metalce raket, letalsko, He, tankovsko itn., ali bodo enote
uporabljale klasiËno ali pametno strelivo in ali se bodo uporabljali artilerijski
radarji ter drugi senzorji, so odvisni struktura izvidniπkih enot, njihova
opremljenost in namembnost ter ustrezen sistem C4I. Slovenska vojska se je
odloËila za majhne, profesionalne oboroæene sile, ki pa naj bi bile sodobno
opremljene in odliËno izurjene. Ta odloËitev in vstop v Nato zahtevata od
Slovenske vojske, da se Ëimprej digitalizira, pri Ëemer pa mora nenehno paziti,
da gradi svojo organizacijo C4I na podlagi zdruæljivosti s predpisanimi
Natovimi standardi, kar bo omogoËilo povezljivost in zdruæljivost, posebej z
velikim naborom Natovih senzorjev za doloËanje poloæajev, zbiranje in prenos
informacij, kot so izvidniπki, komunikacijski sateliti, AWACS idr., kar je tudi
cenovno najdraæji del C4I. Drugi nujni deli se lahko skladno in hitro dogradijo
v sedanji sistem C4I. Prednosti sistema C4I so prav najboljπe moænosti
modularne gradnje in popolna prilagodljivost namenski uporabi ter
organizacijsko-formacijski zgradbi vojske. Vsekakor je tu treba omeniti tudi
brezpilotna letala, ki omogoËajo realne informacije v realnem Ëasu in
raËunalniπko obdelavo podatkov. Naslednje vpraπanje, ki se postavlja, je
vpraπanje sodelovanja elektronskega bojevanja v ciljenju in njegova zmoænost
sodelovanja v oceni bojnega delovanja. Vsekakor je elektronsko bojevanje
treba vkljuËiti tudi v to funkcijo in ga za to primerno opremiti ter usposobiti.
Ciljenje kot podproces πtabnega procesa se ne nanaπa le na enote velikosti
divizije, korpusa in viπje, temveË tudi na druge enote, zato bi ga bilo treba
uvesti v vse strukture in ga vgraditi tudi v proces πtabnega pravila dela enot
Slovenske vojske. Z njim poveljniku zagotavljamo pomembne podatke o
..................
88
..................
Aleksander ANDRIC
nasprotniku, ciljih in rezultatih ognjenega delovanja po njih ter najprimernejπih
reπitvah, ki so nujne za pravoËasno in pravilno poveljnikovo odloËitev in odziv
tako v klasiËnem vojaπkem spopadu kot v drugih oblikah delovanja enot,
kakrπne so mirovne operacije, bojevanje proti posameznim teroristiËnim
skupinam ali neposredna zaπËita enot pred njihovim delovanjem.
RAZLAGA UPORABLJENIH POJMOV7
Analiza vrednosti ciljev ‡ je proces, ki se zaËne z obveπËevalno pripravo
bojiπËa (tretji in Ëetrti korak). V njem doloËimo cilje visoke vrednosti,
analiziramo relativne vrednosti posameznih ciljev in jih razvrstimo v kategorije
ciljev. Proces analize vrednosti ciljev se nadaljuje med procesom ciljenja in
delovanjem.
Cilji visoke vrednosti ‡ so tiste nasprotnikove sile in sredstva, ki jih poveljnik
nasprotnikovih sil nujno potrebuje za uspeπno izvedbo naloge.
Ciljno interesno obmoËje ‡ je obmoËje ali toËka na zemljiπËu na smeri
delovanja nasprotnika, kjer uspeπno delovanje sili nasprotnika v opustitev
izvajanja doloËene variante delovanja ali za nadaljevanje potrebuje ustrezno
inæenirsko podporo, kar omogoËa ugodne pogoje za napad naπih sil. Ciljna
interesna obmoËja so tista, ki so v neposredni povezavi z najdonosnejπimi cilji.
Doktrinarna predloga ‡ je izdelek obveπËevalne priprave bojiπËa, ki prikazuje
naËela razvijanja, razporeditve in delovanja nasprotnika brez upoπtevanja
uËinkov bojiπËa oziroma okolja. Po navadi je to shema v primernem merilu, ki
prikazuje organizacijo, razpored in delovanje nasprotnika v doloËeni obliki
delovanja, na primer napad mehaniziranega bataljona.
Indikator ‡ je pojav ali odsotnost posebne aktivnosti, posebnega oroæja
oziroma opreme nasprotnika. OmogoËa nam, da odgovorimo na posamezen
prednostni obveπËevalni zahtevek ali obveπËevalni zahtevek. V konËni fazi
indikatorji omogoËajo potrditev ali zanikanje posameznih nasprotnikovih
variant delovanja.
Matrika dogodkov (MATDOG) ‡ je matrika, ki dopolnjuje predlogo dogodkov
tako, da zagotavlja podatke o indikatorjih in Ëasu, v katerem so se pojavili na
posameznih obmoËjih posebnega interesa. Skupaj s predlogo dogodkov je
podlaga za pripravo naËrta zbiranja obveπËevalnih podatkov ali naËrta
izvidovanja.
7
Pojmi so prevzeti iz osnutka priroËnika ObveπËevalna zagotovitev.
..................
89
..................
CILJENJE
Matrika za vodenje napada ‡ z njo πtab oziroma skupina za ciljenje prikaæe
vodenje napada oziroma ognjenega delovanja po posameznih najdonosnejπih
ciljih. Vsebuje podatke o vrsti najdonosnejπih ciljev, Ëasu in naËinu napada na
posamezne najdonosnejπe cilje o ter uËinku, ki ga æelimo doseËi z napadom.
Najdonosnejπi cilj ‡ je cilj, katerega izguba bistveno vpliva na uspeπno izvedbo
variante delovanja lastnih sil. ObiËajno je to podvrsta ciljev visoke vrednosti,
ki se pojavljajo v doloËeni fazi delovanja.
Napaka pri lociranju cilja ‡ je mejna napaka pri doloËanju lokacije cilja, ki πe
omogoËa uËinkovito delovanje po odkritem cilju.
Nasprotnikova varianta delovanja ‡ je naËin uresniËevanja namere poveljnika
nasprotnikovih sil, ki daje odgovore na vpraπanja, kot so kdo (enota, ki izvaja
nalogo), kaj (oblika delovanja), kje (obmoËje delovanja), kdaj (Ëas delovanja),
kako (koncept izvedbe) in zakaj (cilj, ki ga æeli doseËi).
ObveπËevalna priprava bojiπËa ‡ je kontinuiran in sistematiËen proces
analiziranja nasprotnika ali drugih groæenj na nekem geografskem obmoËju, ki
podpira ocene πtaba in proces odloËanja. Sestavljajo ga πtirje temeljni koraki,
in sicer opredelitev bojiπËa oziroma okolja, opis uËinkov bojiπËa oziroma
okolja, ocena nasprotnika oziroma groænje in opredelitev verjetnih
nasprotnikovih variant delovanja oziroma groæenj.
ObmoËje posebnega interesa ‡ je obmoËje, kjer priËakujemo pojav posebne
aktivnosti ali posebne opreme nasprotnika. Je indikator, s katerim je mogoËe
odgovoriti na doloËen prednostni obveπËevalni zahtevek ali obveπËevalni zahtevek.
ObveπËevalna sinhronizacijska matrika ‡ je uskladitev matrike, ki izhaja iz
obveπËevalne priprave bojiπËa in preigravanja variante delovanja. Z njeno
pomoËjo uskladimo obveπËevalno zagotovitev, torej zbiranje obveπËevalnih
podatkov, z naËrtovanjem delovanja enote. Je eden od temeljev za pripravo
naËrta zbiranja obveπËevalnih podatkov.
ObveπËevalni zahtevek ‡ je zahtevek za obveπËevalne podatke, s katerimi lahko
zapolnimo obveπËevalno vrzel. ObveπËevalni zahtevek je tako kot prednostni
obveπËevalni zahtevek predvsem rezultat obveπËevalne priprave bojiπËa.
Navadno ga oblikuje S-2, da bi lahko potrdil ali zanikal dejstva in domneve, ki
so se pojavile med naËrtovanjem in izvajanjem delovanj. ObveπËevalni
zahtevek najviπje prioritete velja manj kot prednostni obveπËevalni zahtevek
najniæje prioritete.
Ocena bojnega delovanja ‡ je proces pravoËasnega in natanËnega ocenjevanja
uËinkov delovanja lastnih sil po izbranih ciljih. Poveljniku zagotavlja natanËen
..................
90
..................
Aleksander ANDRIC
in pravoËasen pregled uËinkovitosti delovanja lastnih sil ter oceno bojne
uËinkovitosti, zmoænosti in namenov nasprotnika. Hkrati pomaga pri oceni, ali
je treba ponovno delovati po izbranih ciljih. Sestavljen je iz ocen fiziËne πkode,
funkcionalne πkode in sistemov ciljev.
Prednostni obveπËevalni zahtevek ‡ je obveπËevalni zahtevek najviπje prioritete.
Spada v skupino poveljnikovih potreb po pomembnih podatkih. Je obveπËevalni
zahtevek, povezan z odloËitvijo, ki vpliva na uspeπno izvedbo naloge, nanaπa
pa se lahko na nasprotnika, zemljiπËe, vreme ali druge znaËilnosti bojiπËa. Po
navadi prednostni obveπËevalni zahtevek izrazi poveljnik, lahko pa ga predlaga
tudi S-2, vendar pa ga mora poveljnik odobriti.
Predloga dogodkov ‡ je izdelek obveπËevalne priprave bojiπËa, ki se najveËkrat
pojavi v obliki prosojnice. Na njem so oznaËene osnovne fazne Ërte, ki
prikazujejo priËakovan tempo premikov nasprotnika v napadu ali obrambi in
obmoËja posebnega interesa oziroma lokacije, v katerih lahko priËakujemo
doloËeno nasprotnikovo aktivnost. Nastane kot rezultat obveπËevalne priprave
delovanja ter preigravanja verjetnih nasprotnikovih variant delovanja. Skupaj z
matriko dogodkov je podlaga za pripravo naËrta zbiranja obveπËevalnih
podatkov ali naËrta izvidovanja.
Sestavljena predloga uËinkov bojiπËa ‡ izhaja iz obveπËevalne priprave
delovanja in je po navadi sestavljena iz veË prosojnic. Temelji na sestavljeni
prosojnici ovir in prikazuje rezultate analize uËinka zemljiπËa. Prikazuje uËinke
na terensko mobilnost (prehodno, teæje in teæko prehodno zemljiπËe), smeri
dostopa in koridorje mobilnosti, sisteme ovir, branljivo zemljiπËe (mogoËe
bojne poloæaje, sektorje itd.), obmoËja napada, kljuËno zemljiπËe, mogoËe
desantne prostore, lokacije za razliËne oboroæitvene in druge sisteme itn. Po
potrebi in glede na razmere se lahko prikaæejo πe drugi elementi.
Situacijska predloga ‡ je izdelek obveπËevalne priprave bojiπËa, ki grafiËno
prikazuje trenutno znan razpored in lokacije nasprotnikovih enot ter verjetne
nasprotnikove razliËice delovanja, na katerih je prikazana tudi najbolj kritiËna
toËka delovanja po dogovoru med S-2 in S-3. Poleg tega lahko prikazuje
nasprotnikove cilje delovanja, smeri premikov, teæiπËe in pomoæne smeri
napada. Lahko pa ima tudi tekstualni del, posebej pri nasprotnikovem manevru.
Lahko je na prosojnici ali papirju.
Posebni obveπËevalni zahtevek ‡ je posebno vpraπanje, ki vsebuje vse posebne
podatke, nujne za odgovor na posamezne prednostne obveπËevalne zahtevke ali
obveπËevalne zahtevke. Po navadi posamezen prednostni obveπËevalni zahtevek
..................
91
..................
CILJENJE
ali obveπËevalni zahtevek vsebuje vrsto posebnega obveπËevalnega zahtevka.
Posebno povelje ali zahtevek ‡ je povelje ali zahtevek, katerega posledica sta
naËrtovanje in izvedba zbiranja obveπËevalnih podatkov, torej izvidovanja, ali
analiza podatkov iz baz podatkov. Posebno povelje ali zahtevek, naslovljen na
podrejene, je povelje, posebno povelje ali zahtevek, naslovljen na nadrejenega
ali druga poveljstva oziroma sosede, pa je zahtevek.
Standardi za izbiro ciljev ‡ so merila za izbiro ciljev, ki jih razvije skupina za
ciljenje v prvem koraku ciljenja (odloËanje), in v nadaljevanju pomagajo pri
prepoznavanju ciljev. Sledenje delijo v dve skupini, in sicer na cilje, ki
izpolnjujejo zahtevane Ëasovne okvire in zahteve po natanËnosti, ter domnevne
cilje, ki morajo biti πe potrjeni pred napadom. Merila so najdonosnejπi cilji,
skladnost s Ëasovnimi okviri in merila natanËnosti.
LITERATURA
‡ FM 6-20-10/MCRP 3-1.6.14: Tactics, Techniques and Procedures for the
Targeting Process.
‡ FM 34-2: Collection management and synchronization planning, marec
1994.
‡ FM 34-3: Intelligence analysis, marec 1990.
‡ FM 34-8: Combat commander's handbook on intelligence, september 1992.
‡ FM 34-8-2: Intelligence officer's handbook, maj 1998.
‡ FM 34-130: Intelligence preparation of the battlefield, julij 1994.
‡ FM 101-5: Staff organizations and operations, maj 1997.
‡ FM 101-5-1: Operational terms and graphics, oktober 1996 in 1997.
‡ Furlan, BoæiË: Pravila πtabnega dela, junij 2000.
‡ Doktrina bojevanja kopenskih sil ATP-3.2. ‡ 1. del, maj 2003.
‡ Skupina avtorjev: priroËnik ObveπËevalna zagotovitev ‡ osnutek, Vrhnika
2002.
‡ D. FabËiË, J. Roæanec: Osnovni teËaj za obveπËevalne Ëastnike Slovenske
vojske, Pokljuka 1998.
‡ G©SV, Koncept obveπËevalno-izvidniπke zagotovitve Slovenske vojske, 2003.
‡ Zapiski in literatura s predavanja na temo targeting na Poveljstvu sil
Slovenske vojske, stotnik Dimitrij FabËiË, december 2003.
..................
92
..................
Zoran RAVBAR
PREIZKU©ANJE PEHOTNE
OBOROÆITVE
..........................................
P O V Z E T E K
Predmet prouËevanja je preizkuπanje lahke pehotne oboroæitve.
»eprav gre za skupino oboroæitvenih sistemov, ki stroπkovno in po
tehniËni zahtevnosti sodijo v prednostno skupino oboroæitvenih
sistemov, imajo v vsaki vojski πe vedno odloËilno vlogo na ravni
opremljanja posameznika in osnovnih taktiËnih enot. ©tevilËno so
najbolj pogosti in od njihove zanesljivosti, uËinkovitosti in
preprostosti uporabe je odvisno æivljenje slehernega pripadnika
na bojiπËu. Nikoli ne smemo pozabiti, da opremljamo vojaka z
njegovim osnovnim delovnim orodjem, zato je odgovornost
strokovnih ekip, ki se ukvarjajo s taktiËno-tehniËnimi parametri,
izborom novih sredstev in preizkuπanjem, velika.
Zahteve za posamezno oroæje temeljijo na predvideni strukturi in
nalogah sil ter taktiki, kar nadgrajeno s tehniËnimi dejavniki, kot
so na primer balistika, tehnologija, materiali in drugo, oblikuje
posamezno oroæje. Temeljni pomen preizkuπanja nastopi na
stopnji, ko je treba s tehniËnega in taktiËnega vidika preizkusiti,
ali oroæje ustreza postavljenim kriterijem za uvedbo v operativno
uporabo.
Da bi se izognili ponavljanju napak, æelim z obravnavo
preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve doloËiti osnovne korake,
merila in postopke, ki jih moramo upoπtevati, Ëe æelimo za
nadaljnje odloËitve dobiti pregledne rezultate.
K L J U » N E
B E S E D E
Lahka pehotna oboroæitev, zanesljivost, tehniËno in taktiËno
preizkuπanje.
..................
93
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
A B S T R A C T
This survey deals with the testing of light infantry weapons.
Because of their cost-effectiveness and low technical
requirements, these armament systems are typically located in the
rear area of weapon systems. However, they are still a decisive
factor for the military when it comes to the equipping level for
individual service members and basic tactical units. As the most
common type of weapons, they also influence the survivability
chances of soldiers in the theatre because of their reliability,
effectiveness and ease of use. Equipping a soldier with his basic
working tools should always be in the foreground, and this places
an enormous responsibility on the professional teams in charge of
the tactical and technical parameters and the selection and
testing of new assets.
The requirements for individual types of weapons are derived
from the projected structure, force tasks and tactics. Upgraded
with technical factors such as ballistics, technology, materials,
etc., they affect the shape of individual weapon types. Testing
becomes important when, by examining the technical and
tactical elements, we try to determine if a weapon meets the set
requirements for its introduction into operational use.
In order to prevent the repetition of mistakes and to attain
transparent results, the author sets the basic steps, criteria and
procedures to be considered during testing.
K E Y
W O R D S
Light infantry weapons, reliability, technical and tactical
testing.
..................
94
..................
Zoran RAVBAR
UVOD
Predmet prouËevanja je preizkuπanje lahke pehotne oboroæitve. »eprav gre za
skupino oboroæitvenih sistemov, ki stroπkovno in po tehniËni zahtevnosti sodijo
v prednostno skupino oboroæitvenih sistemov, imajo v vseh vojskah πe vedno
odloËilno vlogo na ravni opremljanja posameznika in osnovnih taktiËnih enot.
©tevilËno so najbolj pogosti in od njihove zanesljivosti, uËinkovitosti in
preprostosti uporabe je odvisno æivljenje slehernega pripadnika na bojiπËu.
Nikoli ne smemo pozabiti, da opremljamo vojaka z njegovim osnovnim
delovnim orodjem, zato je odgovornost strokovnih ekip, ki se ukvarjajo s
taktiËno-tehniËnimi parametri, izborom novih sredstev in preizkuπanjem,
velika. Ni treba posebej poudarjati dolgoroËnih in hudih posledic zaradi
uporabe neprimernih metod, malomarnosti in priprave premalo prepriËljivih
podlag za pravilno odloËitev o izboru.
Vse navedene pomanjkljivosti so se Slovenski vojski v preteklosti æe dogajale.
Da ne bi ponavljali napak, æelim z obravnavo preizkuπanja lahke pehotne
oboroæitve doloËiti osnovne korake, merila in postopke, ki jih moramo
upoπtevati, Ëe æelimo za nadaljnje odloËitve pridobiti pregledne rezultate.
Dodaten element, ki daje prednost sistematiËnemu preizkuπanju, je tudi
metodoloπka primerljivost s procesi preizkuπanja v Natu, kar je z vidika
vojaπke povezljivosti zelo pomembno.
Opredelitev cilja
S tem Ëlankom æelim potrditi naslednji hipotezi:
‡ Rezultat procesa predhodnega tehniËnega in taktiËnega preizkuπanja lahke
pehotne oboroæitve je podlaga za odloËanje o nabavi posameznega
pehotnega oboroæitvenega sistema za Slovensko vojsko.
‡ Postopek preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve je priporoËljivo izvajati
skladno z metodologijo Natove delovne skupine za podroËje pehotne
oboroæitve.
Ocena znanja z obravnavanega podroËja
Obravnavano podroËje je v Slovenski vojski urejeno nesistemsko. Zaznavna je
velika heterogenost znanja in zlasti izkuπenj iz razliËnih prejπnjih projektov
opremljanja, za katere je bilo znaËilno, da so bili nesistematiËni. Ocena znanja na
podroËju preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve je podobna, zato menim, da
..................
95
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
prihaja to strokovno gradivo ob pravem Ëasu, πe posebej, Ëe upoπtevamo
odloËitev o postopni zamenjavi osnovnega pehotnega oroæja v Slovenski vojski.
PEHOTNA OBOROÆITEV
Pehota je gotovo najstarejπa veja kopenske vojske in od nekdaj tudi njen
najπtevilËnejπi rod, kar velja πe danes. Je oboroæena, opremljena in
usposobljena za premike in bojevanje na vseh vrstah bojiπË, v vsakem letnem
Ëasu in v vseh vremenskih in astronomskih pogojih1. Pehota izvaja bojne
naloge samostojno ali v sodelovanju z drugimi rodovi in zvrstmi oboroæenih
sil. Po drugi svetovni vojni se prilagaja tudi specifiËnim nalogam v mirovnih
operacijah, v zadnjem obdobju pa predvsem boju proti terorizmu. Za sedanje
obdobje razvoja pehote je tudi znaËilno, da se skoraj nikjer veË ne pojavlja v
svoji prvotni obliki, temveË kot motorizirana ali mehanizirana pehota, zaradi
Ëesar se pojavljajo nove dimenzije mobilnosti in bojne uËinkovitosti.
Razvoj pehote je bil od nekdaj najtesneje povezan s tehniËno-tehnoloπkim
razvojem in pojavom novih oboroæitvenih sistemov, kar po drugi strani
ponazarja nenehno interakcijo razvojnih tokov sodobnih oboroæitvenih
sistemov in organizacije pehotnih enot.
Definicija pehotnih oboroæitvenih sistemov
Poleg sprememb organizacije pehote in njenega specializiranja za opravljanje
razliËnih nalog v razliËnih okoljih se je tudi na tehniËni ravni pojavilo veliko
novih vrst pehotnega oroæja. Svojevrsten mejnik sredi 19. stoletja pomeni pojav
puπke za polnjenje od zadaj ter mitraljeza in enovitega naboja, ki je nato v
zaËetku 20. stoletja sproæil pravo revolucijo v razvoju pehotne oboroæitve,
zaËel pa se je s pojavom avtomatskih oroæij, nato lahkih prenosnih oroæij
velikega kalibra, na primer minometov, in v zadnjem obdobju prenosnih
vodenih raketnih oroæij. Opisane znaËilnosti razvoja pehote in pehotnega oroæja
so vplivale tudi na obravnavo tematike pehotnih oboroæitvenih sistemov.
Skupina avtorjev nekdanje jugoslovanske vojske je leta 1981 pri poskusu
definiranja pehotnega oroæja definirala le strelno oroæje, tromblonske mine,
netrzajne topove, minomete in roËne bombe.2 Avtorji Vojaπkega leksikona, ki so
pehotne oboroæitvene sisteme obravnavali πirπe, pa so istega leta med pehotno
1
2
Vojni leksikon, 1981, str. 390.
Peπadijsko naoruæanje sa nastavom gaanja, 1981, str. 16.
..................
96
..................
Zoran RAVBAR
oroæje uvrstili tudi raketno oroæje in pirotehniËna sredstva.3 Ta primer nazorno
kaæe, da tudi v istem Ëasu in v isti vojski staliπËa, kaj pravzaprav spada med
pehotno oroæje, niso bila enotna.
©irjenje pojma pehotni oboroæitveni sistemi s strelnega oroæja na πiroko paleto
oboroæitvenih sistemov, kot so na primer minometi, protioklepno oroæje in
drugo, je logiËna posledica sprememb na vojaπkem podroËju, ki bodo imele v
prihodnosti πe veËji vpliv na oboroæitev in opremo pehotnih enot.
Sodobni pehotni oboroæitveni sistemi se pod vplivom doseækov vojaπke
znanosti, posebno pa pod vplivom vojaπke kibernetike in teorije sistemov, s
strokovnega vidika obravnavajo kot sistemi Ëlovek ‡ tehnika. Sestavljajo jih
medsebojno integrirani sistemi4, in sicer:
‡ vojaki (uporabljajo oboroæitvene sisteme in skrbijo za njihovo tehniËno
vzdræevanje in oskrbo),
‡ oroæje v oæjem pomenu besede,
‡ strelivo in sredstva za vzdræevanje oroæja,
‡ norme in pravila, po katerih se oroæje uporablja v boju.
Opredelitev pojma lahka pehotna oboroæitev
Uporabljal bom pojem lahka pehotna oboroæitev, ki pomeni nekoliko oæjo
delitev, kot je predstavljena razvrstitev pehotnih oboroæitvenih sistemov. Menim,
da ni jasne mednarodne definicije lahke pehotne oboroæitve oziroma pojma Small
Arms. Pojem je tradicionalno oznaËeval osebno in skupinsko strelsko oboroæitev
manjπega kalibra in je bil obiËajno tako tudi razumljen in obravnavan.
Med lahko pehotno oboroæitev bom skladno z uradno publikacijo Natove
delovne skupine AC/2255, ki obravnava pehotne oboroæitvene sisteme, uvrstil
naslednje:
‡ osebno obrambno oroæje (Personal Defence Weapons ‡ PDW), v skupino
spadajo piπtole in brzostrelke;
‡ oboroæitev posameznika (Individual Combat Weapons ‡ ICW), v skupino
spadajo puπke vseh vrst (vkljuËno z ostrostrelnimi in protimaterialnimi),
lahki puπkomitraljezi (Light Machine Guns ‡ LMG), vkljuËno z lahkimi
podpornimi oroæji (Light Support Weapons ‡ LSW) in oddelËnimi
avtomatskimi oroæji (Squad Automatic Weapons ‡ SAW);
3
4
5
Vojni leksikon, 1981, str. 392.
Æabkar, 1999, str. 7.
AC/225; D/14, NATO Small Arms Test Manual, 1999/2000, str.1‡2.
..................
97
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
‡ skupinska podporna oroæja (Support Weapons ‡ SW), v skupino spadajo
srednji puπkomitraljezi (Medium Machine Guns ‡ MMG), teæki mitraljezi
(Heavy Machine Guns ‡ HMG), avtomatski bombometi (Automatic Grenade
Launchers ‡ AGL) in vse montaæne razliËice teh oroæij na razliËnih vozilih
ter bombometi za individualno uporabo;
‡ specialna oroæja (Special Weapons ‡ SW), kategorija obsega vse vrste
oroæij, ki zgoraj niso omenjene, zaradi drugaËnega naËina uporabe in
ravnanja z njimi pa zahtevajo posebno obravnavo;
‡ neubojna oroæja (Non-Lethal Weapons ‡ NLW), gre za posebej konstruirana
oroæja, ki imajo nalogo onesposobiti osebe ali materialna sredstva, toda brez
povzroËanja trajnih poπkodb ali πkode.
Predstavljena razvrstitev lahke pehotne oboroæitve je rezultat strokovnjakov
Natove delovne skupine za podroËje kopenskih oboroæitvenih sistemov.
Predstavlja standard in izhodiπËe za vse Ëlanice, zato jo bom uporabil kot
predlogo za obravnavo teme v nadaljevanju.
VREDNOTENJE PEHOTNE OBOROÆITVE
Sploπna merila za ocenjevanje pehotne oboroæitve
Pri vrednotenju posamezne pehotne oboroæitve pa tudi drugih oboroæitvenih
sistemov se je razvila vrsta meril za vrednotenje posameznega oroæja in
medsebojno primerjavo, med katerimi se za opis najpogosteje uporabljajo
podatki, ki jih sreËujemo pod skupnim imenom taktiËno-tehniËne zahteve
(TTZ). Zahteve predstavljajo mnoæico koliËinskih podatkov o oroæju, ki so
zbrani, razvrπËeni in predstavljeni na naËin, po katerem v najveËji mogoËi meri
nazorno razkrivajo bojno uporabnost in tehniËne ter bojne zmogljivosti
konkretnega oroæja.
OËitno je, da specifiËna funkcija nekega oboroæitvenega sistema ali opreme
opredeljuje tudi kazalce bojne zanesljivosti in da pri tem ni nujno, da tista
mnoæica elementov, ki uspeπno opisuje zmogljivosti nekega konkretnega
sistema, ustreza tudi opisu zmogljivosti drugega.
Z razvojem lahke pehotne oboroæitve so se oblikovala specifiËna merila ali
kazalci za opis in vrednotenje tehniËnih in taktiËnih lastnosti lahke pehotne
oboroæitve, ki jih v delimo v dve skupini6, in sicer:
6
Æabkar, 1999, str. 21.
..................
98
..................
Zoran RAVBAR
1.
‡
‡
‡
‡
‡
‡
‡
‡
‡
2.
‡
‡
‡
‡
‡
‡
‡
‡
tehniËne lastnosti oroæja:
kaliber in teæa celotnega oroæja ter teæa in πtevilo njegovih sestavnih delov,
kaliber, teæa in dimenzija naboja,
tehniËna ali teoretiËna hitrost streljanja,
dolæina cevi,
zaËetna hitrost projektila v m/s,
πtevilo ælebov cevi in korak cevi, ki oznaËuje dolæino cevi, na kateri
projektil naredi obrat za 360°,
æivljenjska doba cevi (dokler zaËetna hitrost ne pade za 10 odstotkov od
tiste, ki jo ima novo oroæje),
logistiËni pokazatelji (cena, navodila, intervali med pregledi idr.),
bojni komplet streliva in drugo;
taktiËne lastnosti oroæja:
domet oroæja, brisani domet,
udarna moË projektila,
dejanska hitrost streljanja,
toËnost in natanËnost,
verjetnost zadetka,
zanesljivost in razpoloæljivost oroæja,
Ëas bojne pripravljenosti in operativna izkoriπËenost,
bojna uspeπnost oroæja.
Osnovne karakteristike sodobne pehotne oboroæitve
Predstavil sem æe merila, po katerih vrednotimo pehotno oboroæitev, v
nadaljevanju pa nameravam predstaviti πe osnovne znaËilnosti, ki jih mora
imeti lahka pehotna oboroæitev. Od vseh sodobnih pehotnih oroæij so tako
zahtevane naslednje najpomembnejπe sploπne lastnosti:
‡ za uporabnika mora biti varno;
‡ delovati mora zanesljivo in uËinkovito v vseh predvidenih okoliπËinah
uporabe;
‡ oblika, masa in mere oroæja morajo ustrezati predvidenemu naËinu noπenja
in uporabe;
‡ biti mora preprosto za uporabo in vzdræevanje;
‡ imeti mora Ëim manj delov, ki se pri osnovnem razstavljanju snemajo z
oroæja, osnovno razstavljanje in sestavljanje pa morata biti izvedljivi brez
uporabe orodja;
..................
99
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
‡ napaËno sestavljanje oroæja, ki bi lahko ogroæalo strelca, ne sme biti
mogoËe, ravno tako manjπe napaËno ravnanje ne sme povzroËiti okvare
oroæja;
‡ vroËi, ostri ali pri strelu gibljivi deli oroæja morajo biti zavarovani pred
stikom z uporabnikovim telesom in opremo;
‡ biti mora v vseh pogledih Ëim bolj standardizirano;
‡ po obliki, barvi in drugih lastnostih mora biti primerno za maskiranje;
‡ biti mora skladno z vadbenimi sistemi oziroma simulatorji;
‡ æivljenjska doba oroæja in pripadajoËega streliva mora biti Ëim daljπa;
‡ oroæje, vkljuËno s strelivom, mora biti glede na svoje lastnosti v primerjavi
z enakimi konkurenËnimi modeli cenovno sprejemljivo;
‡ stroπki proizvodnje morajo biti najniæji, kolikor je mogoËe.7
Zanesljivost
Obravnava preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve je tesno povezana tudi s
podroËjem zanesljivosti, πe posebej, ko oroæje vrednotimo kot tehniËni sistem.
Pojem sistem, ki ga bom obravnaval v nadaljevanju, je treba razumeti sploπno,
zato je gotovo, da vanj uvrπËamo tudi obravnavane oboroæitvene sisteme.
Opozoriti moram, da predstavljeno poglavje nima namena podrobno obravnavati
pojma zanesljivosti. Æelim nakazati samo osnove teorije zanesljivosti in nekaj
bistvenih pojmov za laæje razumevanje poglavij, ki sledijo.
Pomen zanesljivosti
Beseda zanesljivost je postala zelo pogosta tako na tehniËnem podroËju kot v
vsakdanjem æivljenju. Razlog gre pripisati razπirjenosti tehnoloπkih doseækov,
ki v naπ vsakdan prinaπajo mnoæico novih proizvodov, po drugi strani pa
postajamo Ëedalje bolj odvisni od njih oziroma njihovega delovanja. Ob
nakupu nas najprej zanima, kako zanesljiv je predmet, koliko Ëasa bo deloval
brez popravila. Zavedamo se tudi, da je cena izdelka marsikdaj nepomembna v
primerjavi z dragimi popravili, ki bi jih pozneje morali opraviti.
Potreba po spremljanju zanesljivosti sistemov se je najprej pojavila v vojaπkem
okolju z ugotovitvijo, da nezanesljivost v delovanju povzroËa dodatne stroπke,
izgubo Ëasa, neugodne psiholoπke uËinke ter predvsem groænjo osebni in
nacionalni varnosti.
7
VasiljeviÊ, 1970, str. 30.
..................
100
..................
Zoran RAVBAR
Dejstvo je, da popolne zanesljivosti delovanja ni mogoËe doseËi. V praksi so se
izoblikovale vrednostne lestvice zanesljivosti posameznih sredstev, ki temeljijo
predvsem na tehniËni zahtevnosti (manj zahtevno ‡ manjπa zanesljivost) in
predvidenih stroπkih zaradi nezanesljivosti delovanja. Pehotna oboroæitev
gotovo spada med sredstva, za katera je predvideno doseganje najviπje stopnje
zanesljivosti.
Definicija zanesljivosti
Teorija zanesljivosti je razmeroma mlada veda, za katero je med drugim
znaËilno tudi to, da se v njej pojavlja kar nekaj definicij zanesljivosti. Najbolj
popolna pa je naslednja, saj pravi:
Zanesljivost je verjetnost, da bo sistem uspeπno opravil funkcijo, ki ji je
namenjen, in sicer brez odpovedi ter znotraj vnaprej doloËenih lastnosti, ob
upoπtevanju, koliko Ëasa je bil v uporabi pred nalogo in med njo, Ëe se
uporablja na predpisan naËin, za vnaprej doloËen namen in pod doloËenimi
obremenitvami.8
Zanesljivost je verjetnost, ki pomeni vrednost med 0 in 1 ali 0 in 100 odstotki.
Lahko se predpostavi kot razmerje med πtevilom uspeπno opravljenih nalog
sistema n1(t) in skupnim πtevilom vseh nalog n(t):
R(t) = n1(t)
n(t)
T ‡ Ëas trajanja naloge
R ‡ ocena zanesljivosti
Bistvena dejavnika, ki vplivata na zanesljivost sistema, sta trajanje naloge
oziroma Ëas delovanja (veËja zanesljivost zahteva krajπi Ëas uporabe) in stopnja
obremenitve sistema (veËja obremenitev pomeni krajπo dobo uporabe in veËje
πtevilo odpovedi). Koncept zanesljivosti je zastopan v vseh obdobjih razvoja in
uporabe sistema oziroma skozi celoten æivljenjski ciklus sistema.
8
VujanoviÊ, 1990, str. 13.
..................
101
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE ‡ TEORETI»NE
PODLAGE
Poglavje je namenjeno predstavitvi celotnega podroËja preizkuπanja od idejne
zasnove preko prototipa do spremljanja oroæja med uporabo. Gre za opis
standardnega vzorca, ki ga okvirno upoπtevajo povsod po svetu. V praksi
prihaja do nekaterih odstopanj v obliki specifiËnih metod, πe posebej pri
zahtevanih πtevilËnih vrednostih, kar pa je navadno natanËno doloËeno v
posameznih standardih in pravilnikih.
Posebej bi rad poudaril, da v tem poglavju obravnavam teoretiËni opis testiranj
v vsem razvojnem ciklu nekega oroæja. Danes skoraj vsi dobavitelji pehotne
oboroæitve na svetovnem trgu ponujajo oroæje, ki ustreza zahtevam vojaπkih
strokovnjakov. Nakupi veËinoma potekajo s police (of the shelf), zato je toliko
bolj razumljivo, zakaj so taktiËni preizkusi oziroma tekmovanje modelov tako
pomembni in tudi najbolj pogosti. Drugi preizkusi pehotne oboroæitve so med
posameznimi razvojnimi stopnjami v resnici povezani le s proizvajalcem in so
tukaj opisani samo zaradi celotne predstave o procesu.
Preizkuπanje pehotne oboroæitve opravljamo zaradi preverjanja njenih
znaËilnosti, kot so toËnost, natanËnost, hitrost streljanja, vzdræljivost, zanesljivost
funkcij v razliËnih pogojih uporabe, primernost za ravnanje z njo idr.
Vrste in stopnje preizkuπanja so najpogosteje odvisne od razvojne stopnje
pehotnega oroæja in so obiËajno:
‡ priprava predhodne πtudije in definiranje idejne reπitve;
‡ izdelava in preizkuπanje prototipa;
‡ odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti na prototipu in doloËitev
konstrukcijske dokumentacije za poskusno serijo, izdelava in preizkuπanje
poskusne serije;
‡ odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti na poskusni seriji in doloËitev
konstrukcijske dokumentacije ter tehniËnih pogojev za serijsko proizvodnjo.
Predhodno preizkuπanje
Za vsako vnaprej navedeno zahtevo (razvoj novega oroæja, modifikacija
obstojeËega, razvoj novega naboja idr.) je treba opraviti ustrezne preizkuse
(izdelati testno cev in izmeriti hitrost izstrelka, pritisk v cevi, razsipanje
zadetkov, let izstrelka, izmeriti silo izvleka tulca, silo za vlaganje naboja v cev,
za aktiviranje netilke idr.), da dobimo podatke za doloËitev idejne reπitve
modela ali prototipa in njegove konstrukcijske dokumentacije.
..................
102
..................
Zoran RAVBAR
Preizkuπanje prototipa pehotnega oroæja
Po izdelavi prototipa (eno, obiËajno pa veË oroæij) se zaËnejo temeljiti
preizkusi, najprej pri razvojnem inπtitutu ali proizvajalcu, nadaljujejo pa se pri
naroËniku.
Preizkuπanje prototipa pehotnega oroæja je sestavljeno iz preverjanja in
merjenja vseh lastnosti oroæja. Podobni preizkusi potekajo tudi pri preverjanju
pehotnega oroæja v primeru, Ëe oboroæitev ni rezultat domaËega razvoja,
temveË gre za tujega proizvajalca, oroæje pa naj bi se uvedlo v operativno
uporabo.
Preizkus sploπnih karakteristik oroæja
Ugotavljanje sploπnih karakteristik oroæja obiËajno obsega naslednje preizkuse:
‡ celovitost konstrukcijske dokumentacije in oroæja ter ugotavljanje, ali
izdelani sestavni deli ustrezajo tej dokumentaciji;
‡ preizkuπanje osnovnih karakteristik oroæja, dimenzij, mase, vrednosti sil za
premikanje posameznih mehanizmov, sil za sproæenje mehanizma, sile za
zapenjanje zaklepa idr.;
‡ preizkuπanje kakovosti vzmeti, od katerih je odvisno delovanje oroæja
(povratna vzmet, udarna vzmet idr.);
‡ preizkuπanje mehanizma za premikanje oroæja po smeri in elevaciji (Ëe
obstaja);
‡ drugi preizkusi, Ëe odloËi naroËnik in je nujno zaradi konstrukcijskih
lastnosti oroæja.9
Strelski preizkusi pri normalnih pogojih
Preizkusi obsegajo:
‡ merjenje zaËetne hitrosti izstrelka,
‡ merjenje tehniËne hitrosti streljanja,
‡ snemanje gibanja avtomatike oroæja med njegovim avtomatskim delovanjem
(Ëe oroæje deluje avtomatsko),
‡ preizkuπanje toËnosti in natanËnosti oroæja,
‡ preverjanje zanesljivosti delovanja sestavnih delov in oroæja kot celote.
9
VasiljeviÊ, 1971, str. 253.
..................
103
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
Preverjanje zanesljivosti funkcij v razliËnih pogojih uporabe
Ti preizkusi obsegajo preverjanje naslednjih funkcij oroæja:
‡ delovanje z nenaoljenimi deli,
‡ delovanje pri najmanjπih in najveËjih elevacijskih kotih,
‡ delovanje pri visokih zunanjih temperaturah (50 °C‡60 °C),
‡ delovanje pri niæjih temperaturah (‡5 °C),
‡ delovanje pri zelo nizkih temperaturah (‡40 °C),
‡ streljanje v deæju in po deæju,
‡ delovanje zapraπenega oroæja po transportu,
‡ delovanje oroæja, obrnjenega okoli vzdolæne osi za 90° in 180°,
‡ streljanje v obdobju petih dni (120 ur) brez ËiπËenja in mazanja.
Preverjanje vzdræljivosti in primernosti ravnanja
Ti preizkusi obsegajo preverjanje:
‡ vzdræljivosti delov oroæja pri streljanju veËjega πtevila nabojev,
‡ primernost razstavljanja, sestavljanja, ËiπËenja in mazanja oroæja ter
primernost pripadajoËega orodja in pribora,
‡ primernost ravnanja z oroæjem pri streljanju,
‡ primernost merjenja in proæenja,
‡ vzdræljivost oroæja pri uporabi in varnost v primeru padca,
‡ primernost oroæja za zraËni transport in spuπËanje s padali,
‡ vzdræljivost delov pri uporabi,
‡ varnost oroæja pri nepravilni uporabi.
NaËin izvajanja posameznih preizkusov je predpisan v uradnih navodilih in
naËrtih preizkuπanja posameznih naroËnikov. Osnovni tovarniπki testi so del
proizvajalËeve dokumentacije in opredeljujejo metode preizkuπanja, ki so
predmet mednarodnih dogovorov in standardov. Rezultate obiËajno izdajo kot
certifikat preizkuπanja.
Preizkuπanje oroæja med serijsko proizvodnjo
Da bi zagotovili zanesljivo delovanje in vzdræljivost pehotnega oroæja, poteka
med proizvodnjo preizkuπanje vsakega kosa oroæja, in sicer po tehniËnih
doloËilih za konkretno oroæje.
Vsako proizvedeno oroæje iz serijske proizvodnje se obvezno preizkusi s
strelnim testom, s katerim se ugotavlja naslednje:
‡ odpornost oroæja pri streljanju s strelivom z veËjim maksimalnim pritiskom
..................
104
..................
Zoran RAVBAR
od normalnega (to se zagotavlja s polnjenjem streliva s posebnim smodnikom
ali s segrevanjem streliva v posebni komori pred zaËetkom streljanja);
‡ toËnost in natanËnost streljanja z oroæjem (pred streljanjem je treba opraviti
nastrelitev oroæja oziroma poravnati linijo muha‡merek‡cilj);
‡ tehniËna hitrost streljanja (obiËajno se preverja z merjenjem Ëasa med
zaporednimi streli v veËstrelnem rafalu);
‡ funkcija pri posamiËnem in avtomatskem ognju, pri najmanjπem in
najveËjem elevacijskem kotu.
Poleg navedenih preizkusov se obiËajno pri enem izmed veË proizvedenih
oroæij (100 ali 1000) dodatno preizkuπa vzdræljivost pri streljanju z veËjim
πtevilom nabojev.
Pri tovrstnih preizkusih skupno πtevilo zastojev ne sme presegati dovoljenega
odstotka glede na πtevilo izstreljenih nabojev (obiËajno 0,2 odstotka oziroma
po merilih proizvajalca ali naroËnika). Prav tako ne sme priti do lomov
sestavnih delov, ki jih ni v rezervnem orodju in priboru oroæja.
Spremljanje oroæja med uporabo
»eprav se vsaka pehotna oboroæitev temeljito preizkuπa v procesu razvoja in
proizvodnje, se posamezne pomanjkljivosti, kot so oteæeno upravljanje,
lomljenje nekaterih delov, zastoji v delovanju idr. ugotovijo πele med
operativno uporabo oroæja. Pristojni organi in institucije temeljito analizirajo
pomanjkljivosti, ugotavljajo vzroke zanje in sprejemajo ukrepe za njihovo
odpravo, in sicer z izboljπanjem tehnologije izdelave ali s spremembami v
konstrukciji oroæja.
PREIZKU©ANJE OBOROÆITVE NA MO RS
Preizkuπanje oboroæitve je na Ministrstvu za obrambo sistemsko urejeno od
leta 2000, ko je bil z uveljavitvijo Pravilnika za preizkuπanje oboroæitve in
vojaπke opreme postavljen normativni ter metodoloπki okvir za preizkuπanje
oboroæitve in vojaπke opreme Slovenske vojske. Pravilnik je na podlagi 42.
Ëlena Zakona o obrambi izdal minister za obrambo.
S pravilnikom se ureja preizkuπanje:
‡ oboroæitve, ki jo uporabljajo druge vojaπke organizacije,
‡ oboroæitve, ki se razvija,
‡ oboroæitve, ki je posodobljena ali nadgrajena,
‡ nadomestnih delov.
..................
105
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
Temeljni namen preizkuπanja oboroæitve je oceniti njeno ustreznost za uvedbo
v Slovensko vojsko. Poteka skladno z zahtevo naroËnika, predpisi in standardi
ter obsega preizkuπanje funkcionalnih, taktiËnih, tehniËnih in tehnoloπkih
lastnosti.
Postopek preizkuπanja
Zahtevo za preizkuπanje izda naËelnik G©SV, vodja organa v sestavi ali vodja
druge organizacijske enote, ki bo konËni uporabnik oboroæitve.
Predlog za preizkuπanje oboroæitve, ki πe ni v uporabi v Slovenski vojski,
lahko vodji Sektorja za opremljanje posredujejo:
‡ vodje projektov,
‡ taktiËni nosilci,
‡ tehniËni organi G©SV,
‡ vodje organov v sestavi ali vodje organizacijskih enot, ki bodo konËni
uporabniki sredstev oziroma rezultatov preizkuπanja.
Predlog za preizkuπanje obsega:
‡ doloËitev oboroæitve, ki se preizkuπa (vrsta, cilj in namen, stroπki, nosilci,
roki idr.),
‡ predlog naËrta preizkuπanja (podatki o oroæju, predpisi in standardi,
postopki in metodologije, Ëas in kraj, izvajalci idr.),
‡ predlog sestave skupine za preizkuπanje,
‡ predlog varnostnih in drugih ukrepov za izvedbo preizkuπanja.10
V skupino za preizkuπanje se poleg vodje skupine imenujejo praviloma
predstavniki taktiËnega nosilca, tehniËnih organov G©SV, organa ali sluæbe
kakovosti, konËnega uporabnika, Ëe je treba pa tudi proizvajalca oziroma
zunanjih izvajalcev preizkuπanja.
Vodja sektorja za opremljanje lahko po prouËitvi predloga za preizkuπanje
zahteva njegovo dopolnitev. »e s predlogom za preizkuπanje soglaπa, ga odobri
in posreduje v potrditev naËelniku G©SV oziroma vodji tistega organa v sestavi
ali organizacijske enote, ki bo konËni uporabnik oboroæitve, ki se preizkuπa.
Za konec tega poglavja bi rad izpostavil, da ta pravilnik samo postopkovno
ureja podroËje preizkuπanja oboroæitve, Ëesar ne smemo zamenjevati s
tehniËnimi in taktiËnimi preizkusi v strokovnem pogledu, kar bo predstavljeno
v nadaljevanju.
10
Pravilnik za preizkuπanje OVO, 2000, 10. Ëlen, str. 3.
..................
106
..................
Zoran RAVBAR
PREIZKU©ANJE OBOROÆITVE PO NATOVI METODOLOGIJI
V prejπnjih dveh poglavjih so bili nazorno predstavljeni teoretiËne podlage
oziroma logiËno zaporedje preizkuπanja oboroæitve na sploπno in metodologija
preizkuπanja oboroæitve na Ministrstvu za obrambo RS ter pojasnila, ki jih je
treba upoπtevati za pravilno razlago vsebin. V nadaljevanju pa bo predstavljena
πe Natova metodologija preizkuπanja pehotne oboroæitve.
DoloËitev metodologije je potrebna povsod tam, kjer prihaja do stiËiπËa
interesov in kjer je treba zagotoviti najboljπe mogoËe doseganje ciljev. V
zavezniπtvu to pomeni doseganje najmanjπe mogoËe stopnje povezljivosti,
zamenljivosti in standardizacije. Ker vemo, da za oboroæitvijo vedno stojijo
proizvajalci, je opisana metodologija svojevrsten konsenz med proizvajalci in
uporabniki.
Preizkuπanje pehotnih oboroæitvenih sistemov v Natu je, vsaj glede strokovnih
zahtev, v pristojnosti specializirane Natove delovne skupine za kopenske
oboroæitvene sisteme, ki deluje pod imenom AC/225. Organizirana je v okviru
konference nacionalnih direktorjev za oboroæitev (CNAD ‡ Conference of
National Armaments Directors) in pod okriljem Severnoatlantskega sveta
(NAC ‡ North Atlantic Council). Poleg letalske in pomorske je ena izmed treh
glavnih skupin, ki se ukvarja z oboroæitvenimi sistemi. AC/225 sestavljajo
Ëlanice Nata in Ëlanice Partnerstva za mir oziroma specializirane raziskovalne
ustanove ter agencije teh dræav, ki se ukvarjajo s kopenskimi oboroæitvenimi
sistemi.
Delovno skupino za oboroæitev kopenskih sil AC/225 sestavlja deset stalnih
podskupin, ki so oblikovane za posamezna specialistiËna podroËja kopenskih
oboroæitvenih sistemov in za prouËevanje posameznih skupnih delovnih
podroËij (Topical Group).11 Delovna skupina je strokovno zadolæena za celotno
shemo kopenskih oboroæitvenih sistemov in opreme. PodroËje lahke pehotne
oboroæitve je v pristojnosti tretje podskupine Land Group (LG3).
LG3 je kot specializirana skupina pristojna za doloËanje in predstavitev
standardov s podroËja oboroæitve, pripravo testnih metodologij, usklajevanje
terminologije in pripravo strokovnih izhodiπË za razpravo o posameznem
oboroæitvenem sistemu. Poleg tega je pristojna tudi za dokumentacijo o svojem
podroËju. Z vidika obravnave preizkuπanja pehotne oboroæitve je πe zlasti
pomemben dokument D/14 oziroma NATO Small Arms Test Manual, ki
11
Internet: http://www.nato.int/structur/AC/225/225ENG/main.htm.
..................
107
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
celostno doloËa metodologijo preizkuπanja pehotne oboroæitve v zavezniπtvu.
Delovni dokument D/14 je bil objavljen v πestdesetih letih, ko so ga osvojile
Belgija, Francija, NemËija, Nizozemska, Velika Britanija in ZDA. V
sedemdesetih letih, natanËno med letoma 1977 in 1979, je bil dokument v
celoti prenovljen ob sprejemanju novega Natovega programa preizkuπanja
lahke pehotne oboroæitve (NATO Small Arms Test Programme). Dokument je
bil nato leta 1980 ponovno dopolnjen pod okriljem mednarodne komisije za
nadzor preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve (NSMATCC ‡ NATO Small
Arms Test Control Commission), ki je zagotavljala, da so se izkuπnje
dotedanjih preizkuπanj upoπtevale v novi izdaji. Naslednjo revizijo je dokument
D/14 doæivel v letih 1991/1992 z uskladitvijo terminologije med angleπkim in
francoskim prevodom, ki jo je opravila delovna skupina AC/225.
Zadnjo spremembo pravilnika D/14 je leta 1999 oziroma 2000 prav tako
opravila matiËna delovna skupina, ki je vnesla zadnje izkuπnje, ki so nastale
zaradi novih tehnologij. V vsebino pravilnika je vkljuËila tudi STANAG 4512,
in sicer program CRISAT, ki govori o modernih konceptih razvoja lahke
pehotne oboroæitve in merilih, ki jih mora izpolnjevati.
Namen pravilnika D/14
Namen pravilnika je doloËiti serijo sprejemnih testov za lahko pehotno
oboroæitev in strelivo. Ti testi doloËajo lastnosti oboroæitve in streliva znotraj
sprejetih zahtev zveze Nato. PriroËnik je le vodilo za pripravo osnutka naËrta
preizkuπanja in ponuja vrsto testov za ugotavljanje doloËenih lastnosti.
Preizkusi v tem priroËniku ne nameravajo vnaprej doloËiti sprejemnih ali
zavrnitvenih meril (razen na podroËju varnosti), temveË zagotoviti seznam vseh
nujnih testov in analitiËnih podatkov za podporo ocenjevanju, ali oboroæitev in
strelivo ustrezata postavljenim zahtevam.
Preizkusi iz pravilnika niso v rabi samo kot Natovi testi, temveË tudi kot
popolnoma nacionalni testi za doloËena nacionalna merila, ki omogoËajo
primerjavo med Natovimi in drugimi nacionalnimi metodami preizkuπanja.
PriroËnik D/14 ni obvezen, temveË predstavlja metodoloπki okvir in predlog
(oziroma je tako imenovani vodiË), po katerem naj posamezne dræave
preizkuπajo oboroæitev in strelivo, da bodo pridobile potrebne in zadostne
podatke za odloËitev. Tudi uporaba drugih testov, na primer nacionalnih, ni
izkljuËena.
..................
108
..................
Zoran RAVBAR
PodroËja preizkuπanja
Delovna skupina AC/225 je preizkuπanje oboroæitve razdelila na dve osnovni
podroËji:
‡ tehniËno preizkuπanje:
preizkuse opravlja visoko usposobljeno osebje s tehniËnega ali
raziskovalnega podroËja, in sicer ugotavljajo tehniËne lastnosti in varnostne
dejavnike oboroæitve. Preizkuπanje doloËajo metode, kot so uporaba
specializiranih komor, kontrolnih laboratorijev, statistiËnih metod idr., pri
katerih se v najveËji mogoËi meri skuπajo odpraviti Ëloveπki vplivi na
morebitne napake. TehniËni preizkusi prav tako zagotavljajo podatke za
nadaljnji razvoj in dajejo osnovne podatke o tehniËni varnosti in primernosti
oroæja za streljanje ob izvajanju uporabniπkih testov;
‡ vojaπko ali uporabniπko preizkuπanje:
preizkuπanje poteka na terenu, da se ugotovi, Ëe oroæje izpolnjuje
predpisane zahteve in Ëe je primerno za uporabo. Za uporabniπko
preizkuπanje so znaËilni ugotavljanje oziroma potrditev tehniËne kakovosti
oroæja in presoja njegove uporabniπke vrednosti, ki so naloga izkuπenega
vojaπkega osebja in izbranih ekip oziroma vojaπkih enot pri neposrednih
testih na poligonih.
NaËrtovanje preizkuπanja
Po pripravi dokumentov, ki doloËajo osnovne taktiËno-tehniËne zahteve za
oboroæitev, se lahko zaËne naËrtovanje programa preizkuπanja. ©e pred
zaËetkom preizkuπanja je treba vse udeleæence seznaniti s ciljem, ki ga æelimo
doseËi, in pridobiti njihovo soglasje.
Preizkusi naj bi bili izbrani iz priroËnika D/14, njihov izbor naj bi temeljil na
primernosti posameznega testa za ugotavljanje doloËenih karakteristik oroæja
ter na ugotovljeni razvojni stopnji posameznega oboroæitvenega sistema
(prototip, serijsko oroæje).
Posebej bi rad poudaril, da naj bo med naËrtovanjem preizkuπanja novih oroæij
skrbno pretehtana dejanska potreba po posameznih preizkusnih metodah, in
sicer skladno z razpoloæljivostjo streliπË, testnih zmogljivosti, osebja, z
vremenskimi razmerami, Ëasom in drugim, kar je navedeno za pripravo naËrta,
ki bo zagotovil pravi obseg preizkusov in hkrati racionaliziral proces, tako
finanËno kot z naslonitvijo na zmogljivosti proizvajalcev in æe znane rezultate
standardnih testov od drugod.
..................
109
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
Evidentiranje okvar
Med podrobnim naËrtovanjem preizkuπanja je zelo pomembno tudi podroËje
ugotavljanja okvar v delovanju oboroæitvenih sistemov. V natanËnih testnih
procedurah morajo biti opredeljeni postopek ugotavljanja, naknadne ocene in
analize delovanja oboroæitve, streliva in dodatkov ter vzrokov za zastoj
oziroma pogojev za njihovo brezhibno delovanje.
Zastoje povzroËajo strelivo, oroæje in dodatna oprema. Vzroke razvrπËamo v
dve kategoriji:
‡ okvare, ki povzroËijo zastoj, na primer napaka v polnjenju oroæja s
strelivom, napaka pri izvlaËenju in izmetu tulca idr.;
‡ okvare, ki ne povzroËijo zastoja, na primer napaËno æigosanje oroæja, izguba
skrivala plamena, premikanje ali izguba namerilne naprave idr.
V vsakem primeru je treba ugotoviti vzrok okvare (oroæje, okvir, jermen,
strelivo, podstavek za oroæje, Ëlovek). »e se na primer pojavi serija napak
zaradi konstrukcije oboroæitvenega sistema, je vzrok samo oroæje. Napake, ki
so nastale zaradi Ëloveπkega dejavnika, kot denimo napaËno sestavljanje delov
oroæja ali napaka pri vlaganju streliva, pripiπemo testnemu osebju, Ëetudi se
pojavijo kot napaka v delovanju konstrukcije oroæja.
Organizacija preizkuπanja
Poleg æe opisanega zaporedja dejavnosti, ki jih je treba opraviti pred zaËetkom
preizkuπanja, je treba reπiti tudi organizacijska vpraπanja, ki so operativne
narave in pomembno vplivajo na proces12. Ta so:
‡ priprava oroæja za preizkuπanje,
‡ seznanjanje z oroæjem,
‡ tehniËna navodila,
‡ predhodni preizkusi,
‡ podstavki in montaæe,
‡ πtevilo testnih vzorcev ‡
‡ πtevilo vzorcev za posamezen preizkus mora biti zadostno (najmanj
trije), da se zagotovi primerna primerjava rezultatov preizkuπanja in
ugotavlja primerljivost z zahtevami. »eprav tri oroæja zadoπËajo za
posamezen preizkus, pa je treba za ves preizkus zagotoviti vsaj devet
oroæij. Rezultati preizkusov so produkt statistiËnega prouËevanja s
12
AC/225; D/14, NATO Small Arms Test Manual, 1999/2000, str. 1‡19.
..................
110
..................
Zoran RAVBAR
primerjavo dobljenih parametrov vzorcev in ugotavljanja izpolnjevanja
predpisanih zahtev;
‡ uporaba inertnega streliva (kadar testna procedura to dovoljuje).
Sploπni tehniËni preizkusi za pehotno oboroæitev
V nadaljevanju bom predstavil povzetek tehniËnih preizkusov, ki jih za uporabo
oziroma izbor pri tehniËnem delu preizkuπanja pehotne oboroæitve predlaga
priroËnik D/14 v drugem poglavju. Vsak naziv testa vsebuje tudi obseæno
metodologijo dejavnosti, rezultat posamezne faze preizkuπanja, tehniËne
zahteve, postopek izvajanja in ugotavljanje rezultatov.
Seznam sploπnih tehniËnih preizkusov pehotnega oroæja je naslednji:
‡ predhodni pregled oroæja (dokumentacija, pakiranje, videz, oznake),
merjenje in ugotavljanje karakteristik oroæja (izhod udarne igle, masa idr.)
ter ugotavljanje osnovnih strelskih karakteristik pri normalnih pogojih
(kadenca, pritiski idr.);
‡ kinematiËna analiza (snemanje delovanja mehanizmov in celotne
konstrukcije);
‡ konstrukcijska varnost (pritiski, konstrukcija oroæja, spajanje elementov idr.);
‡ toËnost in razsipanje zadetkov (streljanje v predpisano tarËo in statistiËna
obdelava rezultatov);
‡ vzdræljivost (strelski preizkus s 6000 oziroma 10.000 naboji brez ËiπËenja,
streljanje pod razliËnimi nagibi oroæja);
‡ merjenja vrednosti cevi (predlaganih je pet testov ugotavljanja posameznih
dimenzij in stanja cevi);
‡ ugotavljanje uËinkov, ki razkrivajo oroæje in strelca (dim, infra rdeËe
sevanje, blisk);
‡ ugotavljanje morebitnih nevarnih pojavov (hrup, strupeni plini, ostanki
zgorevanja smodnika, drobci, temperatura idr.);
‡ ekstremni klimatski pogoji (ledeni testi, hladni testi, testi pri visokih
temperaturah);
‡ mehanska in uporabniπka varnost (na primer streljanje mora biti
onemogoËeno, dokler ni zaklep zaprt, zaklenjeno oroæje se ob pritisku na
sproæilec ne sme sproæiti idr.);
‡ merjenje povratnega odsuna (na balistiËnem podstavku);
‡ ugotavljanje ustreznosti dodatkov (na primer metoda in varnost nameπËanja
bajoneta, ojaËevalca sunka, namerilnih naprav, bombometov idr.);
..................
111
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
‡ neugodni pogoji uporabe (nenamazano oroæje, mokro oroæje, slana voda in
megla, blato in pesek);
‡ test cevi s segrevanjem (pomemben je test ugotavljanja varnosti cevi pri
visokih temperaturah in dolgotrajnem streljanju);
‡ groba uporaba (mehanski stres med transportom, fldrop test«);
‡ ugotavljanje posebnih lastnosti oroæja (odsevnost zaradi osvetlitve v
infrardeËem spektru, RKBO-uËinki na oroæju);
‡ izmenljivost sredstev za ËiπËenje, olj in maziv (primerjava tovarniπko
priporoËenih sredstev, sredstev z Natovega seznama in sredstev v uporabi);
‡ zamenljivost sestavnih delov znotraj istega modela oroæij (uporaba enakega
oroæja kot za vzdræljivostni preizkus);
‡ ugotavljanje zmoænosti oroæij z nameπËenim bombometom (toËnost,
natanËnost, povratni sunek idr.);
‡ preizkus obnaπanja oroæja ob razliËnih nagibih in smereh (velja za
avtomatske bombomete in tromblonske mine).13
Navedeni preizkusi in natanËne metode, ki jih nisem opisoval, so rezultat
dolgoletnih izkuπenj in pomenijo okvir, ki ga na tem podroËju uporablja Nato.
Izvajalcu ali naroËniku zagotavljajo vse podatke o tehniËni vrednosti nekega
oroæja. Opravljanje vseh navedenih testov ni obvezno, odloËitev o preizkusih,
ki so nujni, pa je odvisna od:
‡ rezultatov predhodnih testov enakega oroæja po enakem postopku (na primer
v neki drugi Ëlanici Nata), ki so na voljo;
‡ rezultatov predhodnih tovarniπkih testov;
‡ testnih zmogljivosti, osebja, naprav in instrumentov za preizkuπanje, streliπË
in znanja;
‡ Ëasa in denarja.
NaroËnik preizkuπanja lahko doloËi tudi dodatne nacionalne in druge metode,
ki od navedenih odstopajo. Prav tako lahko v celoti odstopi od navedenih
metod, vendar tako postane vpraπljiva primerljivost rezultatov s komerkoli, ki
uporablja danes najbolj razπirjeno Natovo metodologijo. Da bi se temu izognili,
je skupina AC/225 v dokumentu D/14 priporoËila seznam testov, ki naj bi bili
opravljeni za zagotavljanje minimalne povezljivosti. Seznam bo predstavljen v
nadaljevanju.
13
AC/225; D/14, NATO Small Arms Test Manual, 1999/2000, str. 2‡1 do 2‡140.
..................
112
..................
Zoran RAVBAR
Vojaπko ali uporabniπko preizkuπanje pehotne oboroæitve
Namen uporabniπkih testov je ugotoviti vojaπko vrednost preizkuπanega oroæja.
Oroæje preizkuπajo predstavniki operativnega dela vojske, da ugotavljajo
njegovo primernost za prihodnjo uporabo v enotah. Simulirajo pogoje in
taktiËne okoliπËine preizkuπanja, kakrπni naj bi bili pri uporabi oroæja v
prihodnje. Preizkuπanje poteka podnevi in ponoËi, ob svitanju in v mraku ter z
elementi, ki zmanjπujejo vidljivost na bojiπËu (megla, prah, dim), ali brez njih.
V preizkuπanje morajo biti zajete tudi razliËne vremenske in geografske
razmere.
Vojaπki testi se delijo v dve skupini:
‡ strelni preizkusi:
‡ streljanje na znano razdaljo za ugotavljanje verjetnosti zadevanja,
‡ taktiËno streljanje na tarËe, postavljene v bojno situacijo;
‡ drugi skupni vojaπki preizkusi in vrednotenja:
‡ ocena zahtevnosti usposabljanja,
‡ primernost dodatne opreme,
‡ namerilni sistem,
‡ pojav elementov demaskiranja,
‡ prenosljivost in transport oroæja,
‡ zdruæljivost s standardno in posebno opremo ter uniformo,
‡ logistiËna vpraπanja,
‡ zanesljivost, trdnost in vzdræljivost,
‡ ergonomija,
‡ ranljivost strelca,
‡ varnost oroæja na bojiπËu,
‡ uËinkovitost proti zraËnim ciljem,
‡ ocena vrednosti in koristi.
Pred zaËetkom testov je treba preveriti kompletnost ter uporabnost oroæja in
streliva.
NatanËna specifikacija preizkusov je odvisna od predpisanih zahtev in obsega
serijo testov za vrednotenje funkcionalnih lastnosti oroæja, varnostnih
dejavnikov, ergonomije in vojaπke uporabnosti. V vsem postopku preizkuπanja
je treba zagotoviti upoπtevanje tehniËnih podatkov testiranja (zadetki idr.). Za
ugotavljanje uporabniπke vrednosti oroæja je treba pripraviti vpraπalnike za
opisno vrednotenje.
Vojaki, ki opravljajo preizkuse, morajo resniËno predstavljati konËnega
..................
113
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
uporabnika. Ravno tako morajo biti proporcionalno izbrani glede na izkuπnje in
tipiËne pokazatelje populacije uporabnikov, kot so starost, fiziËne sposobnosti,
viπina, teæa, specialnost idr. Posebej pomembno je zagotoviti tudi ustrezno
razmerje leviËarjev in uporabnikov z oËali.
Po priporoËilu Natove delovne skupine naj bi vojaπko testiranje trajalo tri
tedne, en teden naj bi bil namenjen usposabljanju in spoznavanju preizkusa,
dva tedna pa terenskemu delu in drugim oblikam preizkuπanja.
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE V SLOVENSKI
VOJSKI
V prejπnjih poglavjih sem predstavil preizkuπanje pehotne oboroæitve s treh
razliËnih vidikov, Ëe ne upoπtevam opredelitve taktiËno-tehniËnih zahtev, in sicer:
‡ opis standardnega postopka preizkuπanja pehotne oboroæitve skozi
posamezne faze razvoja in uporabe pehotne oboroæitve (od ideje preko
prototipa in serijske proizvodnje do uporabe v enoti);
‡ predstavitev postopka preizkuπanja oboroæitve na MO RS;
‡ opis metodologije preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve po pravilniku D/14
(NATO Small Arms Test Manual), ki ga priporoËa Natova specializirana
delovna skupina AC/225 za kopenske oboroæitvene sisteme.
Ob primerjavi prejπnjih poglavij in praktiËnega poznavanja podroËja lahko
izpostavim nekaj ugotovitev:
‡ natanËno doloËenega sploπnega oziroma standardiziranega postopka
preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve in postopka, ki bi ustrezal vsem
dræavam, ni;
‡ Natov pravilnik D/14 o preizkuπanju lahke pehotne oboroæitve je najbolj
sistematiËen dokument s tega podroËja, ki je brez omejitev dosegljiv tudi
Ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski;
‡ metodologija preizkuπanja na MO je z organizacijskega vidika prilagojena
organizacijski strukturi in se bolj posveËa povezavam in krogotoku
dokumentov kot pa tehniËnim vpraπanjem, ki edina dajejo odgovor na
vpraπanje, ali je oroæje zmogljivo, zanesljivo, varno in primerno za uporabo
v Slovenski vojski;
‡ Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska nimata predpisanih tehniËnih in
taktiËnih postopkov preizkuπanja, kar se v praksi kaæe pri uporabi testnih
metod flpo obËutku« in uporabi standardov ali tovarniπkih specifikacij, ki so
paË dosegljivi;
..................
114
..................
Zoran RAVBAR
‡ testne zmogljivosti, kot so posebna merilna oprema, komore, usposobljeno
osebje, metodologija zajemanja in obdelave podatkov, so pri nas zelo
omejene in so posledica dosedanje stihijske obravnave podroËja.
PodroËje je z organizacijskega vidika formalno urejeno z veljavnim
Pravilnikom za preizkuπanje oboroæitve in vojaπke opreme v MO RS, ki po
oceni ustreza namenu, za katerega je bil izdan. Vendar doloËa samo
organizacijski potek priprave potrebne dokumentacije in ne posega v strokovnotehniËni del. Strokovno podroËje je zaradi pomanjkanja kadra z ustreznim
znanjem in specializiranih zmogljivosti tisti del procesa preizkuπanja, ki bo v
prihodnje potreben temeljite obravnave. Dosedanje izkuπnje kaæejo, da je bilo
podroËje preveË prepuπËeno posameznikom, ki so se zaradi razliËnih razlogov
branili sistematiËnega definiranja in izvajanja tehniËnih in taktiËnih preizkusov,
kot so na primer predlagani v priroËniku D/14.
Prav tako velja ugotovitev, da v preteklosti niso bile v celoti izkoriπËene
moænosti preizkuπanja pri proizvajalcih in zunanjih izvajalcih, na primer
inπtitutih in raziskovalnih centrih pri fakultetah ali zmoænostih drugih dræavnih
organov, niti ni bilo razumevanja za pridobivanje rezultatov æe opravljenih
testov na enakem oroæju v drugih dræavah. Taka oblika bi bistveno
racionalizirala preizkuπanje s finanËnega in Ëasovnega vidika ter z vidika
pridobivanja rezultatov posameznih preizkusnih metod, ki jih na MO in v SV
sploh niso uporabljali.
Trdim, da je veËino napak pri odloËanju o nakupu posameznih oboroæitvenih
sistemov v preteklosti povzroËilo prav pomanjkljivo, nestrokovno in predvsem
nesistematiËno tehniËno in taktiËno preizkuπanje, ki je bilo zato tudi
neprimerljivo z Natovim.
OdloËitev za uporabo pravilnika D/14 je treba obravnavati ob upoπtevanju, da
ga je Natova delovna skupina AC/225 samo priporoËila, da ni bil vsiljen. To
pomeni, da bi si Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska pridobila
metodologijo, katere rezultati bi bili primerljivi z rezultati drugih Ëlanic
zavezniπtva in πirπe, hkrati pa bi lahko sami odloËali o vkljuËitvi posameznih
nacionalnih metod testiranja, Ëe te seveda obstajajo in so potrebne. Prav tako bi
imeli izbiro, katere preizkuse s predlaganega seznama bomo v danem primeru
uporabili.
Natovi strokovnjaki so prav takπno moænost razumevanja in uporabe priroËnika
D/14 tudi predvideli, zato so zaradi vsaj minimalnega poenotenja v njem
priporoËili naslednje preizkuse lahke pehotne oboroæitve:
..................
115
..................
PREIZKU©ANJE PEHOTNE OBOROÆITVE
‡
‡
‡
‡
pregled tehniËne dokumentacije oboroæitve,
ocena osnovne oblike oroæja z vidika konstrukcijske varnosti in primernosti,
prehodno streljanje,
ocena posebnih lastnosti (zvok, blesk, dim, plini, temperatura, kinematiËna
analiza, povratni impulz, reflektaæa, RKBO-zaπËita),
‡ delovanje sistema/komponent v normalnih temperaturnih pogojih,
‡ delovanje v neprijaznih pogojih (deæ, blato, umazanija, slana voda, led,
poviπana temperatura in vlaga),
‡ mehanski stres/grobo ravnanje,
‡ lastnosti streliva (ko je izstreljeno iz oroæja), kot so natanËnost, penetracija,
ciljna balistika, rikoπetiranje, trajektorija, odklon zaradi vetra,
‡ namerilni sistem,
‡ pribor in dodatki,
‡ bombometi, njihova funkcionalnost in vpliv na streljanje,
‡ funkcionalna varnost uporabnika.14
Povsem razumljivo je, da taktiËni oziroma vojaπki testi niso predlagani vnaprej.
OdloËitev o tem, kako se bo oroæje preizkuπalo v terenskih razmerah, je stvar
vsake vojske posebej. ObiËajno je odloËitev odvisna od taktike uporabe enot,
opreme in vozil, ki so v operativni uporabi, klimatskih in geografskih
znaËilnosti idr. Preizkusi so vedno sestavljeni iz strelnih preizkusov in
preizkusov, na podlagi katerih se opisno vrednoti posamezno pehotno oroæje.
SKLEP
Ob koncu bi rad poudaril dejstvo, ki je ob pozornem branju prispevka zelo
oËitno. »eprav je besedilo strokovno in ozko specializirano, je zasnovano tako,
da na razumljiv naËin predstavlja preizkuπanje kot proces v πe sprejemljivem
obsegu in ne obravnava drugih podroËij preizkuπanja in uresniËevanja
projektov. Po drugi strani pa sem skuπal z oæenjem podroËja pripraviti gradivo,
ki je lahko v uporabi kot izhodiπËe za naËrtovanje in izvajanje preizkuπanj.
Menim, da je prispevek zadostno izhodiπËe tudi za podrobno prouËevanje
drugih vpraπanj, povezanih s preizkuπanjem pehotne oboroæitve, kot so
usposobljenost osebja, specialna preizkusna in merilna oprema, raËunalniπka
obdelava podatkov, merila za vrednotenje, statistiËne metode idr. Upam, da se
bo teh tem v prihodnosti kdo lotil.
14
AC/225; D/14, NATO Small Arms Test Manual, 1999/2000, str. 1‡13.
..................
116
..................
Zoran RAVBAR
OËitno je, da je rezultat procesa predhodnega tehniËnega in taktiËnega
preizkuπanja lahke pehotne oboroæitve podlaga za odloËanje o nabavi
posameznega pehotnega oboroæitvenega sistema za Slovensko vojsko. Vsak
drugaËen pristop je vraËanje na dosedanjo prakso omejenega in nestrokovnega
preizkuπanja oboroæitve, ki ne vodi k pravim odloËitvam in povzroËa
materialno πkodo pa tudi Ëloveπke ærtve.
Iz predstavljenega je tudi razvidno, da je postopek preizkuπanja treba izvajati
po vsesploπni ali vzorËni metodologiji, ki pa vseeno omogoËa svobodno
odloËanje, da se v praksi lahko upoπtevajo tudi posebne zahteve ali nacionalne
posebnosti. Metodologija Natove delovne skupine za kopenske oboroæitvene
sisteme je prava reπitev tudi za nas.
LITERATURA
‡ AC/225, D/14, NATO Small Arms Test Manual, 1999/2000.
‡ FN Herstal; Delivery and acceptance specification ‡ F2000 integrated
weapon system cal.5,56 x 45mm Nato, Herstal, 2002 (DAS
No.:348.9998.00).
‡ Jane's Infantry Weapons, 1996‡1997, Edited by Terry J. Gander.
‡ Pravilnik za preizkuπanje oboroæitve in vojaπke opreme (πt.017-02-12/2000 z
dne 8. 3. 2000), MO RS, Ljubljana 2000.
‡ Milan VasiljeviÊ: Automatsko oruæje I i II, TehniËki πkolski centar KoV JNA,
Zagreb 1971.
‡ Vojni leksikon, VIZ, Beograd 1981.
‡ Obrad VuËiniÊ: Peπadijsko naoruæanje sa nastavom gaanja, VojnoizdavaËki
zavod, Beograd 1981.
‡ Nikola VujanoviÊ: Teorija pouzdanosti tehniËkih sistema (druga izdaja),
VojnoizdavaËki i novinski centar, Beograd 1990.
‡ Anton Æabkar: Pehotni oboroæitveni sistemi, Ljubljana 1999.
‡ Revija Hrvatski vojnik, MORH, Zagreb, 1993, πt. 29, str. 44‡49.
‡ Internet: http://www.nato.int/structur/AC/225/225ENG/main.htm
(vstop 21. 1. 2004).
‡ Internet: http://www.smallarmsnet.org/definition.htm (vstop 21. 1. 2004).
..................
117
..................
..................
118
..................
Ernest ANÆELJ
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A
P O K L I C N O S E S TAV O
SLOVENSKE VOJSKE
..........................................
P O V Z E T E K
V Slovenski vojski poteka doslej najveËja in najbolj temeljita
reorganizacija. Zahtevala sta jo odloËitev o profesionalizaciji
Slovenske vojske leta 2002, ki bo potekala do leta 2010, in
uresniËevanje akcijskih naËrtov Ëlanstva v Natu.
Reorganizacija poteka na veË ravneh, najpomembnejπa pa je
zagotovo na kadrovski ravni, kjer je po ukinitvi naborniπkega
sistema leta 2003 cilj doseËi ustrezno in uËinkovito razmerje med
poklicnimi vojaki, podËastniki in Ëastniki. Sestavni del tega procesa
sta tudi uvedba pogodbene namesto obvezne rezervne sestave in
moænost prostovoljnega sluæenja v enotah Slovenske vojske.
Pridobivanje kadra za vojsko je zahtevna naloga, ki zahteva
popoln proces promocije, pridobivanja in izbora, izobraæevanja
in usposabljanja, zadræevanja v sluæbi, dobrih delovnih pogojev
in skrbi za pripadnike vojske, skrbi za drugo kariero nekdanjih
pripadnikov po odhodu iz vojaπke sluæbe ter oblikovan
pokojninski in zdravstveni sistem.
Tudi vojska mora slediti smernicam razvoja, da bi se lahko
prilagodila okolju, v katerem deluje. VkljuËiti se mora na trg
delovne sile in si tam poiskati nov kadrovski potencial. Prehod na
poklicno vojsko je prinesel tudi zahtevo po spremembi miselnosti
vsakega posameznika v Slovenski vojski, organizacije na sploπno
in odnosa do vojske.
K L J U » N E
B E S E D E
Slovenska vojska (SV), popolnjevanje, pridobivanje, zaposlovanje,
kader, vojaπka sluæba, poklic, poklicna vojska, profesionalizacija.
..................
119
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
A B S T R A C T
The Slovenian Armed Forces are in the process of one of the most
extensive and major transformations in their history. This
process, which is to be completed by 2010, was initiated when the
decision on the professionalisation of the Slovenian Armed Forces
up to 2002 and the implementation of NATO Membership Action
Plan was made.
The reorganization is being conducted at several levels and
focuses, in particular, on the human resources area. After the
conscript system was abolished in 2003, the main goal of human
resources management was to attain an adequate and efficient
ratio between professional soldiers, non-commissioned officers
and officers. The introduction of the contract reserve forces as a
replacement for the compulsory reserve forces and the option of
voluntary military service in the SAF units are also constituent
elements of this process.
Recruitment is a complex task involving extensive publicity,
recruitment and selection, education and training, a retention
policy, adequate working conditions and benefits for the soldiers,
arrangements for a second career for service members when they
leave military service and an established pension and health-care
package.
The military itself also needs to follow a course of development in
order to be able to adapt itself to this new environment. Its
appearance on the labor market and the consequent selection of
the human resources available has become a necessity. In addition,
the transition to a career armed force requires a different way of
thinking among individual SAF servicemembers, the organization
in general and a new attitude towards the military.
K E Y
W O R D S
Slovenian Armed Forces (SAF), manning, recruitment,
employment, human resources, military service, profession,
career armed force, professionalisation.
..................
120
..................
Ernest ANÆELJ
POPOLNJEVANJE SODOBNIH OBOROÆENIH SIL
UVOD
Popolnjevanje oboroæenih sil je strateπko pomembno za uspeπen oboroæen boj.
Pri tem je πe posebej pomembno ustrezno moπtvo, saj vse vojaπke doktrine med
dejavniki oboroæenega boja, ki jih predstavljajo ljudje, materialni dejavnik
oziroma tehnika, prostor in Ëas, pripisujejo zelo pomembno ali celo odloËujoËe
mesto prav Ëloveku.1
Poklicni naËin popolnjevanja vojske
Poklicni naËin popolnjevanja vojske temelji na prostovoljni odloËitvi za vojaπki
poklic. V poklicni vojski vojaki, podËastniki in Ëastniki opravljajo svoj poklic.
Poklicne oboroæene sile so po navadi manjπe, kot bi bile v enakem druæbenem
okolju in ob drugaËnih pogojih oboroæene sile, utemeljene na vojaπki dolænosti
(kakovost namesto koliËine, ekonomski razlogi itn.).
Pri analiziranju naËina popolnjevanja in procesa preoblikovanja strukture
oboroæenih sil v Evropi so opazne tako koliËinske kot kakovostne spremembe.
Proces kakovostnega preoblikovanja vkljuËuje prehod na bolj racionalno in
druæbeno bolj sprejemljivo strukturo oboroæenih sil. V veËini evropskih dræav
prevladujejo smernice razvoja k profesionalizaciji.
Kombinirani naËin popolnjevanja
Ta naËin popolnjevanja temelji na vojaπki obveznosti in prostovoljni sluæbi.
Obsega kontingent poklicnih vojakov in sploπno vojaπko sluæbo ter omogoËa
vojaπkim obveznikom, da sami izberejo trajanje vojaπke obveznosti in oblike
vojaπke sluæbe. Po obveznem vojaπkem roku lahko vojaki ostanejo v
oboroæenih silah po pogodbi za doloËen Ëas. Tako je na primer v Franciji,
NemËiji in Avstriji. Kombinirani naËin zamenjuje obvezno vojaπko obveznost s
selektivno vojaπko obveznostjo.
1
Strategija oboroæenega boja, 1985:68.
..................
121
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
POPOLNJEVANJE V SLOVENSKI VOJSKI
Usmeritve, ki vplivajo na popolnjevanje Slovenske vojske
Postmoderne usmeritve, ki vplivajo na popolnjevanje oboroæenih sil Slovenije,
torej Slovenske vojske, so intenzivni procesi pluralizacije in individualizacije
druæbe ter profesionalizacija in specializacija druæbenih vlog. V ospredje
stopajo nevojaπki viri ogroæanja in po koncu hladne vojne nove naloge
oboroæenih sil (protiteroristiËne naloge, operacije v podporo miru in
humanitarne intervencije). Slovenija se v zadnjih letih zgleduje po sodobnih
evropskih dræavah, zato se tudi pri nas vojska πtevilËno zmanjπuje. Zmanjπanje
je posledica naËela veË kakovosti za manj koliËine. Pri izbiri najustreznejπega
sistema popolnjevanja oboroæenih sil pa je treba upoπtevati:
‡ strateπki dejavnik,
‡ operativni dejavnik,
‡ politiËni dejavnik (vojaπko-civilni odnosi),
‡ ekonomski dejavnik,
‡ druæbeni dejavnik,
‡ dejavnik tradicije in politiËne kulture.
Poleg sploπnih druæbenih in varnostnih dejavnikov podatki kaæejo, da je
demografski razvoj v Sloveniji neugoden. Na strukturo, naloge in naËin
popolnjevanja Slovenske vojske vplivajo tudi dejavniki iz mednarodnega
okolja. To so zlasti vojaπke groænje ter obveznosti in prizadevanja Slovenije v
mednarodni skupnosti:
‡ izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Slovenija kot Ëlanica OZN,
‡ integracija v EU in Nato ter s tem povezano sodelovanje v razliËnih
programih,
‡ vkljuËenost v razliËne oblike veËnacionalnega regionalnega vojaπkega
sodelovanja.
Slovenija potrebuje majhno, vendar dobro opremljeno, izurjeno, uËinkovito in
ne predrago vojsko, ki mora biti sposobna zagotavljati nacionalno varnost in
sodelovati v sistemu kolektivne obrambe. Poleg naπtetega moramo upoπtevati
πe dejstvo, da je slovenska vojska razmeroma mlada in da se mora nenehno
prilagajati novim zahtevam ter se za izpolnitev nalog reorganizirati.2
V Evropi sta opazna pomanjkanje vojaπtva in upadanje obrambnih proraËunov.
Tako se πe posebej v mednarodnih operacijah pojavljajo veËnacionalne sestave enot
2
PROVOJ, 2002.
..................
122
..................
Ernest ANÆELJ
ter teænje, da bi zmanjπanje πtevila ljudi nadomestili s tehnologijo oziroma Ëim
veËjo bojno moËjo z digitalizacijo, robotizacijo in tehnoloπko nadvlado na bojiπËu.
Kljub naπtetemu je najpomembnejπi element pri vseh dejavnostih πe vedno Ëlovek.
Analiza trga delovne sile
Popolnjevanje slovenske vojske zahteva natanËno doloËanje potreb in
povpraπevanja po ustreznem kadru na trgu delovne sile. Slovenska vojska se na
njem kot delodajalec pojavlja enakopravno z drugimi delodajalci. Na podlagi
Zakona o obrambi je ciljna skupina za zaposlitev v SV stara od 18 do 25 let in
ima IV. ali V. stopnjo izobrazbe. Poleg pripadnikov stalne sestave iπËe vojska
na trgu tudi pripadnike rezervne sestave, torej je treba analizirati in razumeti
tudi tako imenovani trg honorarne delovne sile. Skupna populacija med 18. in
25. letom v Sloveniji je prikazana v spodnji tabeli.
Tabela 1: Ciljna populacija za zaposlovanje v Slovenski vojski3
Leto
Starost
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
18
26755
26524
24819
25435
25752
24020
22689
22498
20470
19
27392
26755
26524
24819
25435
25752
24020
22689
22498
20
28806
27392
26755
26524
24819
25435
25752
24020
22689
21
29730
28806
27392
26755
26524
24819
25435
25752
24020
22
30114
29730
28806
27392
26755
26524
24819
25435
25752
23
30637
30114
29730
28806
27392
26755
26524
24819
25435
24
30026
30637
30114
29730
28806
27392
26755
26524
24819
30458
30026
30637
30114
29730
28806
27392
26755
26524
25
Skupaj
233918 229984 224777 219575 215213 209503 203386 198492 192207
Od omenjene populacije se na leto vpiπe v prve razrede srednjih πol za
pridobitev IV. ali V. stopnje izobrazbe povpreËno 32.000 dijakov. Srednjo πolo
s IV. ali V. stopnjo izobrazbe konËa vsako leto povpreËno 26.800 dijakov, ki so
morebitni kandidati za zaposlitev v Slovenski vojski. Na leto se na visokoπolski
πtudij in viπje strokovne πole povpreËno vpiπe do 9000 dijakov s V. stopnjo
izobrazbe. Seveda vsi ne dokonËajo πtudija oziroma potrebujejo zaposlitev in
3
StatistiËni letopis 2001, StatistiËni urad RS.
..................
123
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
za te je ena od moænosti tudi zaposlitev v Slovenski vojski.
Predvidimo lahko, da se na trgu delovne sile na leto pojavi 17.800
delojemalcev, in sicer 52 odstotkov æensk in 48 odstotkov moπkih. Ti so
morebitni kandidati za popolnjevanje Slovenske vojske, zato moramo tudi
promocijo teæiπËno usmeriti na omenjeno skupino. Pri popolnjevanju ne smemo
zanemariti πtevila brezposelnih delojemalcev v Sloveniji. Decembra 2001 je
bilo v Sloveniji brez dela 11,8 odstotka aktivnega prebivalstva, glede na spol
10,6 odstotka aktivnih moπkih in 13,2 odstotka aktivnih æensk. Stopnja
registrirane brezposelnosti v starosti od 18 do 25 let je med moπkimi
9-odstotna, med æenskami pa 11-odstotna oziroma skupaj 20-odstotna glede na
povpreËno πtevilo. Glede na projekcijo prebivalstva bomo imeli v Sloveniji leta
2010 2.005.037 prebivalcev. Vsa predvidevanja kaæejo na zmanjπevanje πtevila
mladega prebivalstva in rast starejπega. ©tevilo prebivalcev, ki so lahko za
Slovensko vojsko dejanska oziroma potencialna delovna sila, se bo glede na
gibanja in upokojitve povojnih generacij zmanjπalo. To lahko priËakujemo v
letih od 2005 do 2010, kar pomeni, da se bomo morali ustrezno odzvati in
poveËati dovoljeno starost pri prvi zaposlitvi za vojake s 25 na 30 let.4
Tabela 2: Ocena πtevila brezposelnih s IV. in V. stopnjo izobrazbe do leta 20105
OCENA ©TEVILA BREZPOSELNIH
S IV. IN V. STOPNJO IZOBRAZBE DO LETA 2010
4
5
Leto
Skupna
populacija
Indeks
v%
Ocena
brezposelnih oseb
2002
233.918
100,00
11.888
2003
229.984
98,32
11.688
2004
224.777
96,09
11.423
2005
219.575
93,87
11.159
2006
215.213
92,00
10.937
2007
209.503
89,56
10.647
2008
203.386
86,95
10.336
2009
198.492
84,86
10.088
2010
192.207
82,17
9768
Zavod RS za zaposlovanje, 2002.
Zavod RS za zaposlovanje, 2001.
..................
124
..................
Ernest ANÆELJ
Usmeritve prostorske razporeditve enot Slovenske vojske bi bilo dobro
spremeniti v korist obmoËja, na katerem je zainteresirana ciljna skupina
najveËja. Tako bi prihranili veliko denarja in pridobili dodatne pozitivne
usmeritve pri pridobivanju kadra. Kar nekaj tistih, ki se zanimajo za zaposlitev
v Slovenski vojski in so iz Pomurja, Haloz, Slovenskih goric in Koroπke regije,
je izrazilo pripravljenost za zaposlitev v njej, Ëe bi bili bliæe domu.6
PROVOJ ‡ poklicna vojska
Projekt PROVOJ ‡ poklicna vojska je najpomembnejπi projekt Ministrstva za
obrambo in Slovenske vojske za uspeπno profesionalizacijo vojske. Projekt je nastal
na podlagi sklepov Vlade RS, ki se nanaπajo na spremembe sistema popolnjevanja,
in naËrtovanja obrambnih izdatkov za obdobje od leta 2002 do leta 2010.
Slovenska vojska je s pripravo zagonskega elaborata PROVOJ dobila naËrt,
kako uËinkovito prestopiti z naborniπkega in obveznega naËina popolnjevanja
na popolnjevanje s poklicno vojsko, dopolnjeno s prostovoljno pogodbeno
rezervno sestavo. Obenem so potekale spremembe v upravno-teritorialnem delu
Ministrstva za obrambo, ki se je moral prilagoditi novim razmeram pri
zagotavljanju kadra za Slovensko vojsko. Tako zdaj uprave in izpostave za
obrambo oddelku za pridobivanje kadra (OPK) v G©SV zagotavljajo podporo
pri njegovih aktivnostih. IzraËun obsega letnega zaposlovanja v Slovenski
vojski je opredeljen v projektu PROVOJ in kaæe, kako mora potekati
zaposlovanje, da bi izpolnili postavljene naloge do leta 2010. Za leto 2004 je to
600 novih in predvidenih 200 nadomestnih zaposlitev.
Ukinitev naborniπkega sistema sluæenja vojaπkega roka leta 2003 je bil eden
zadnjih korakov v uvajanju poklicne vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo.
Slovenija bo do leta 2010 dokonËno oblikovala poklicno vojsko, ukinila
6
PROVOJ/ OPK, 2003.
..................
125
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
obvezno sluæenje v rezervni sestavi in dokonËala oblikovanje pogodbene
rezervne sestave. Januarja 2004 se je zaËelo prostovoljno sluæenje vojaπkega
roka. Prav prostovoljci naj bi deloma nadomestili nabornike in postali
flnaborni« kontingent za pridobivanje ustreznega kadra. Prostovoljno sluæenje
uvaja uredba Vlade RS, sprejeta leta 2003, ki omogoËa slovenskim
dræavljanom, starim od 18 do 27 let, ne glede na spol in izobrazbeno raven,
trimeseËno sluæenje vojaπkega roka. Prostovoljci bodo med sluæenjem
prejemali plaËilo, dobili povrnjene potne stroπke, imeli bodo urejeno
zdravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje.
Eden najpomembnejπih elementov za uspeh popolnjevanja Slovenske vojske z
ustreznim kadrom je njena promocija in moænosti za sluæbo v njej.
Promocija za pridobivanje kadra si prizadeva doseËi tri cilje:
‡ sploπno javnost sproti obveπËati o doseæeni stopnji popolnjenosti,
‡ v javnosti skrbeti za ugled Slovenske vojske in zaupanje vanjo,
‡ s promocijsko dejavnostjo seznanjati ciljne skupine z moænostjo za sluæbo v
Slovenski vojski.
Promocijo usmerjamo k posebnim skupinam, in sicer k srednjeπolcem, πtudentom,
brezposelnim in zaposlenim. Promocijski kanali so neposredni in posredni,
najpomembnejπa pa so mnoæiËna informativna obËila, predvsem na lokalni ravni.
Promocija za zaposlitev v Slovenski vojski poteka po vsej dræavi, tako da z njo
zagotavljamo celovito obveπËenost morebitnih kandidatov za zaposlitev.
OPK ‡ Oddelek za pridobivanje kadra
Glede na postavljene naloge je bil v Slovenski vojski narejen naËrt
zaposlovanja. Na podlagi sploπnega dolgoroËnega programa razvoja in
opremljanja SV, projekcije obsega in strukture SV leta 2010 ter delovne naloge
projekta PROVOJ pa je bila ustanovljena organizacijska enota Generalπtaba
Slovenske vojske ‡ Oddelek za pridobivanje kadra (OPK). Ta opravlja
promocijo vojaπkega poklica, pridobiva in zaposluje kader za delo v stalni in
pogodbeni sestavi ter predstavlja javnosti prostovoljno sluæenje vojaπkega roka.
..................
126
..................
Ernest ANÆELJ
Popolnjevanje Slovenske vojske je dejavnost, ki obsega aktivno promocijo,
novaËenje, uËinkovit kadrovski postopek, izbor in kakovostno osnovno
usposabljanje. V OPK si prizadevamo, da bi bili vsi procesi popolnjevanja
uËinkoviti, prilagodljivi in hitri. Stalno sestavo Slovenske vojske popolnjujemo
z vojaki, podËastniki in Ëastniki. PodËastnike bomo pridobili med vojaki, ki so
zaposleni v Slovenski vojski, Ëastnike pa med πtipendisti oziroma æe
zaposlenimi pripadniki, ki imajo ustrezno izobrazbo, so primerno stari, imajo
vodstvene sposobnosti itn.
Æenske se lahko, Ëe izpolnjujejo zaposlitvene pogoje, enakopravno vkljuËujejo
v Slovensko vojsko. Rezervno sestavo Slovenske vojske bomo prednostno
popolnjevali z nekdanjimi pripadniki stalne sestave. Pri postavljanju uËinkovite
organiziranosti pridobivanja kadra si prizadevamo za:
‡ izoblikovan kadrovski sistem,
‡ skrajπanje kadrovskega postopka,
‡ racionalno porabo Ëasa, kadrov in denarja.
Naloge Oddelka za pridobivanje kadra so:
‡ promocija vojaπkega poklica,
‡ pridobivanje kandidatov za zaposlitev v SV,
‡ vodenje aktivnosti za zaposlitev,
‡ izbor kandidatov za zaposlitev,
‡ zaposlitev kandidatov in napotitev v Center za usposabljanje,
‡ prerazporeditve vojakov iz centra v enote SV,
‡ promocija in pridobivanje pogodbene rezerve,
‡ izbor kandidatov za pogodbeno rezervno sestavo,
‡ vodenje aktivnosti za podpis pogodbe o sluæenju v rezervni sestavi SV,
‡ naËrtovanje in izbor kandidatov za πtipendije SV,
‡ promocija prostovoljnega sluæenja vojaπkega roka.
Oblikovanje celovitega koncepta posredne in neposredne promocije vojaπkega
poklica je ena od najpomembnejπih nalog, kar pomeni stalno in vseobsegajoËo
postavitev uËinkovitega sistema posredovanja promocije do ciljne skupine,
zagotavljanje sredstev za ustrezno promocijsko gradivo ter zagotovitev stalne
prisotnosti SV kot delodajalca na trgu delovne sile v Sloveniji.7 Med tistimi, ki
se zanimajo za zaposlitev, je veË kot 30 odstotkov æensk, saj jih je med
nezaposlenimi v Sloveniji skoraj 52 odstotkov. Za sluæbo v Slovenski vojski ni
7
SV, OPK, 2003.
..................
127
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
posebnih omejitev glede spola. Vojakinje, podËastnice in Ëastnice v uniformi
Slovenske vojske tako presegajo stereotipe o vojaπkem poklicu kot domeni
moπkih.
Za opravljanje nalog smo se v oddelku ustrezno notranje organizirali v tri
odseke, in sicer:
‡ odsek za pridobivanje kadra,
‡ odsek za selekcijo,
‡ odsek za zaposlovanje.
Da bi se Ëim bolj pribliæali morebitnim kandidatom za zaposlitev v SV in da bi
razvili terensko mreæo promocije, smo ustanovili osem skupin za pridobivanje
kadra. Organizacijska struktura OPK se je pokazala kot zelo uspeπna kljub
dejstvu, da smo zaËeli iz niË, da nismo imeli izkuπenj in da smo morali
prepriËati tako notranjo kot civilno javnost, da smo vredni zaupanja. Slovenska
vojska se je pojavila na trgu delovne sile kot nov velik delodajalec. V oddelku
smo se spoprijeli z nalogo, ki smo jo opravljali prviË, pri tem pa je bil rezultat
nepredvidljiv. Ob izredni zavzetosti vseh nam je leta 2003 uspelo uresniËiti
precej velikopotezen letni naËrt za zaposlitev novih vojakov.
Pri organizaciji in razvoju oddelka za pridobivanje kadra smo si prizadevali
Ëim bolj upoπtevati tudi strokovna izhodiπËa za uspeπnost organizacije.
Strokovnjaki za upravljanje Ëloveπkih virov ugotavljajo, da so v javnem
sektorju uspeπne tiste organizacije, ki jim je uspelo najti pravo ravnoteæje in
medsebojni vpliv med naslednjimi dejavniki:
‡ vizija ‡ kaj æelimo doseËi;
‡ strategija ‡ kako to vizijo prenesti v realnost;
‡ struktura ‡ kako organizacija in pripadniki v njej naËrtujejo, odloËajo in
nadzorujejo svoje delo in dolgoroËni razvoj;
‡ pridobivanje ‡ kako pridobivamo, razvijamo, usposabljamo, nagrajujemo in
motiviramo zaposlene;
‡ slog ‡ kako se vedemo drug do drugega in kakπni so naπi medsebojni
odnosi, ne le formalni, temveË tudi neformalni.8
Sodobne usmeritve v menedæmentu poudarjajo kakovost æivljenja zaposlenih,
razvoj kariere, boljπe upravljanje organizacijskih sistemov in pomen nenehnega
usposabljanja.9
8
9
Fowler, 1995.
Van Wart, 1993.
..................
128
..................
Ernest ANÆELJ
Skladno z realnimi moænostmi smo si, kolikor je bilo mogoËe, prizadevali, da
bi bil cilj vsakega pripadnika oddelka enak skupnemu cilju OPK in SV.
Rezultati dela kaæejo, da smo bili pri tem veËinoma tudi uspeπni.
S pomoËjo strokovnjakov Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo ter
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje smo opravili osnovna in
dopolnilna usposabljanja ter seminarje za pripadnike OPK, opremili skupine za
pridobivanje kadra ter jim zagotovili prostore, vozila in druge pogoje za delo.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi samoizobraæevanja vseh pripadnikov, ki so
si v tem Ëasu æe pridobili dragocene izkuπnje za nadaljnje delo. S pomoËjo
ministrstva smo zagotovili delovanje informacijskih pisarn v prostorih izpostav
za obrambo.
Za nadaljnje delo pripadnikov OPK je za naËrtovanje najpomembnejπi
Kadrovski naËrt Slovenske vojske za obdobje 2003‡2005, ki predvideva, da:
‡ nam bo leta 2004 uspelo pridobiti 600 novih vojakov, pribliæno 200
nadomestnih zaposlitev (nekateri pripadniki se bodo upokojili ali pa
zapustili Slovensko vojsko) in 366 pripadnikov pogodbene rezervne sestave.
Tako naj bi 31. 12. 2004 imela SV 7150 pripadnikov stalne sestave in 800
pripadnikov pogodbene rezervne sestave;
‡ bomo leta 2005 pridobili 400 novih vojakov, pribliæno 200 nadomestnih
zaposlitev in 700 pripadnikov pogodbene rezervne sestave. Tako naj bi
imela 31. 12. 2005 Slovenska vojska 7550 pripadnikov stalne sestave in
1500 pripadnikov pogodbene rezervne sestave.10
V obdobju do leta 2010 se bodo postopno poveËevale teænje po pridobivanju
pogodbene rezervne sestave. To pomeni, da se bomo morali na MO in v SV
zaËeti celoviteje ukvarjati s promocijo tako pri delodajalcih kot pri ciljnih
skupinah morebitnih kandidatov. Seveda pa bo promocija premalo, veliko bo
treba postoriti tudi znotraj drugih podprojektov v PROVOJ-u in zagotoviti
ustrezne stimulacije tudi za delodajalce.
10
PROVOJ, 2002.
..................
129
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
Graf 1: Kadrovska projekcija Slovenske vojske do leta 201011
Kadrovska projekcija v obdobju od leta 2002 do leta 2010 kaæe postopno
popolnjevanje enot Slovenske vojske od 5583 pripadnikov do 8500 pripadnikov
leta 2008 oziroma leta 2010. Pri tem naj opozorim na vsakoletno obnavljanje
kadra, saj se vsako leto nekaj pripadnikov upokoji, nekaj pa jih Slovensko vojsko
iz razliËnih vzrokov zapusti. V letih 2002 in 2003 je to pomenilo od 200 do 300
pripadnikov, enako πtevilo lahko priËakujemo tudi leta 2004, vse do leta 2010.
Tudi potem bo treba pridobivati kadre za obnavljanje struktur Slovenske vojske.12
Leta 2003 smo v OPK postavili sistem informiranja za kandidate, ki jih zanima
zaposlitev v Slovenski vojski, na brezplaËni telefonski πtevilki 080 13 22 in
elektronskem naslovu [email protected] Sodelavci oddelka ob delavnikih
od 8. do 15. ure odgovarjajo na vpraπanja morebitnih kandidatov za zaposlitev.
Graf 2: Zbirnik klicev na brezplaËno telefonsko πtevilko leta 2003
11
12
SV, OPK, 2003.
SV, 2003.
..................
130
..................
Ernest ANÆELJ
Graf prikazuje zbirnik klicev na brezplaËno telefonsko πtevilko OPK za leto
2003. Ob delavnikih je zagotovljena navzoËnost pripadnika OPK, ki odgovarja
na vpraπanja o moænostih zaposlitve v SV. ©tevilka je v operativni uporabi od
maja 2003.
Pokazalo se je, da bi bila nujna tudi telefonska πtevilka in elektronski naslov,
na katerih bi dræavljani Slovenije in tudi pripadniki Slovenske vojske lahko
dobili odgovore na svoja vpraπanja.
Graf 3: Letni zbirnik elektronske poπte za leto 2003
Graf prikazuje letni zbirnik prispele elektronske poπte v OPK za leto 2003.
OPK uporablja elektronski naslov [email protected] od marca 2003.
Leta 2003 smo v OPK intenzivneje zaËeli graditi odnose z javnimi obËili,
predvsem z lokalnimi, in sicer na celotnem ozemlju Republike Slovenije, ter v
sodelovanju z njimi oglaπevati moænost zaposlitve, prostovoljnega sluæenja in
moænosti pogodbenega sluæenja v rezervni sestavi SV.
V Slovenski vojski je 12. januarja 2004 zaËelo sluæiti vojaπki rok prvih 97
prostovoljcev. V πtirih vojaπnicah, v Novem mestu, na Bohinjski Beli, v
Postojni in Murski Soboti, bodo dræavljani Republike Slovenije lahko uresniËili
svojo ustavno pravico do usposabljanja za obrambo dræave.
Vojaki prostovoljci bodo po konËanem prostovoljnem sluæenju prejeli skupno
pribliæno 157.000,00 SIT. Njihov delovni Ëas je od ponedeljka do petka od
7. do 17. ure, potem pa lahko vojaπnico zapustijo. Moænost namestitve in
prehrane imajo tudi v prostem Ëasu. Po uspeπno konËanem usposabljanju ima
kandidat ob izpolnjevanju pogojev moænost za zaposlitev, in sicer na delovno
mesto vojaka oziroma ima prednostno pravico pri sklenitvi pogodbe za sluæenje
..................
131
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
v rezervni sestavi Slovenske vojske.13
Prav prostovoljno sluæenje vojaπkega roka naj bi v prihodnje kandidatom za
zaposlitev in pogodbeno sluæenje v rezervni sestavi zagotovilo Ëas in praktiËne
izkuπnje ter informacije za morebitno odloËitev o sklenitvi delovnega razmerja
s Slovensko vojsko. Hkrati bo dalo oddelku za pridobivanje kadra tudi koristne
informacije o kandidatih.
Pri pridobivanju kadra oziroma novaËenju bo treba upoπtevati tudi osnovne
dejavnike, ki Ëloveka motivirajo za delo, kar velja tudi za pridobivanje kadra
za Slovensko vojsko:
‡ preæivetje,
‡ ustrezno plaËilo za delo,
‡ izboljπanje æivljenjskega standarda,
‡ uveljavitev,
‡ osebnostno napredovanje.14
Poglavitni dejavnosti za pridobitev ustreznega kadra sta poleg posredne in
neposredne promocije πe neposredno novaËenje in informiranje. Eden od
temeljnih nosilcev promocije za zaposlovanje v Slovenski vojski je prav gotovo
njen urejen, zadovoljen in motiviran pripadnik.
NovaËenje vojakov za stalno in rezervno sestavo temelji na socioloπkih
analizah vrednot in interesov mladih, analizi odnosa sploπne javnosti do
Slovenske vojske in vpraπanj nacionalne varnosti ter na analizi trga delovne
sile. Promocijo usmerjamo k ciljnim skupinam, in sicer uËencem sedmih ter
osmih razredov osnovnih πol, srednjeπolcem, brezposelnim in tudi zaposlenim.
Poudarek je na neposrednih dejavnostih. Tako pripadniki skupin za
pridobivanje kadra vojaπke poklice predstavljajo prilagojeno posameznim
kandidatom. Zavedamo se, da ima televizija kot javno obËilo zelo velik vpliv
na mlade, zato smo navzoËi na veËini lokalnih televizij, lokalnih kabelskih
mreæah in videostraneh. Leta 2003 smo za promocijo poklica vojak Slovenske
vojske uporabili tudi radijske postaje po vsej Sloveniji, lokalne Ëasopise,
informacijske postaje, svetovalne centre ZRSZ, andragoπke zavode itn.
Pripadniki OPK smo leta 2003 oblikovali in razπirjali razliËno promocijsko
gradivo s sloganom Pridruæi se nam.
Z uvedbo in sprejetjem gesla smo predstavili jasen cilj in dosegli
prepoznavnost v javnosti. Celostna podoba promocijskega gradiva OPK je
13
14
MO RS, 2003.
Teorija motiviranosti po Maslovu, skripta, mag. B. Bratuπek, 2003.
..................
132
..................
Ernest ANÆELJ
pripomogla k prepoznavnosti, ciljne skupine so jo zelo dobro sprejele. S
spremljanjem usmeritev oglaπevanja na trgu in povpraπevanja po dodatnem
gradivu dosegamo cilj, hkrati pa poskuπamo poveËati kakovost. V sodelovanju
s TV-studiem MO RS smo pripravili promocijski film Pridruæi se nam in druge
multimedijske izdelke.
Organizirali smo programe internih usposabljanj za sodelavce OPK, iskali
najprimernejπe oblike za privlaËno predstavitev poklica vojak Slovenske
vojske, nastopali v javnosti in sproti analizirali ter prilagajali pristope k ciljnim
skupinam.
V sodelovanju z enotami organiziramo dneve odprtih vrat vojaπnic, v
sodelovanju z ZRSZ pa obveπËamo morebitne iskalce dela o moænostih
zaposlitve. Na sejmih in prireditvah pripravljamo predstavitve Slovenske
vojske in moænosti zaposlitve v njej. Na novo zaposleni prihajajo kar iz 163
slovenskih obËin. Sklepamo lahko, da je bila promocija uspeπna, saj so o
moænostih zaposlitve v vojski oËitno izvedeli tudi v najmanjπih obËinah.
Gotovo je samopromocija pripadnikov Slovenske vojske zelo pomembna za
pridobivanje ustreznega kadra. Zaradi razmeroma velikih zahtev, kot so
psihofiziËna pripravljenost, izobrazba, omejitev starosti, nekaznovanost in le
dræavljanstvo Republike Slovenije, znaËilnosti vojaπkega poklica in
nekonkurenËnosti pri plaËilu za opravljeno delo, bo vedno teæe zagotoviti
ustrezen kader. Njegovo pridobivanje namreË ne more in ne sme biti
odgovornost le peπËice, ki to delo opravljamo v okviru svojih nalog. Vsi
pripadniki vojske in tudi drugi usluæbenci ministrstva bodo morali razumeti, da
brez vojakov ne moremo imeti vojske in da so za uspeh na tem podroËju
odgovorni tudi sami.
Analiza zaposlovanja v Slovenski vojski za leto 2003
Leta 2003 smo v oddelku za pridobivanje kadra prejeli 3349 vlog za zaposlitev.
Med vlogami izstopata deleæa kandidatov za zaposlitev s konËano srednjo
poklicno in srednjo strokovno izobrazbo, kar je zdaj, ko prednostno
zaposlujemo poklicne vojake, tudi najbolj ugodno. Omeniti je treba πe deleæ
kandidatov s konËano visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo, kar kaæe na
to, da je trenutno πe veliko zanimanje za zaposlitev na Ëastniπke dolænosti.
Enajst kandidatov s VII. stopnjo izobrazbe smo z njihovim soglasjem zaposlili
na dolænostih kandidatov za poklicne vojake in bodo lahko kandidirali za
πolanje na πoli za Ëastnike. Med prosilci za zaposlitev je bilo 95 odstotkov
..................
133
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
kandidatov v starostni skupini med 19 in 34 let, pet odstotkov kandidatov pa je
bilo starejπih od 34 let. Trije odstotki kandidatov, ki so oddali vloge za
zaposlitev, niso imeli konËane IV. stopnje izobrazbe, pet odstotkov prijavljenih
kandidatov pa je imelo viπjo ali visoko izobrazbo. Deleæa kandidatov za
zaposlitev s konËano IV. in V. stopnjo izobrazbe sta skoraj enaka.
Graf 4: Deleæi vlog za zaposlitev glede na izobrazbo15
Najpogostejπi razlogi za zavrnitev kandidatov so bili:
‡ njihovo zdravstveno stanje (uæivanje drog oziroma alkohola, bolezen,
Ëezmerna teæa, premajhna viπina itn.). Razmerje med pozitivnimi in
negativnimi rezultati zdravniπkih pregledov je bilo 71 odstotkov proti 29;
‡ previsoka starost;
‡ prenizka izobrazba (nedokonËana ali dokonËana osnovna πola ter skrajπan
program poklicnega usposabljanja);
‡ neustrezna ocena varnostnega tveganja;
‡ dvojno dræavljanstvo.
Med negativno ocenjenimi na zdravniπkih pregledih je 33 odstotkov
kandidatov, ki so bili ocenjeni kot zaËasno nezmoæni, 52 kot trajno nezmoæni,
kar 15 odstotkov pa je takih, za katere pristojne sluæbe niso mogle dati ocene,
ker se niso odzvali oziroma niso opravili vseh preiskav.
Preverjanje gibalnih sposobnosti pri kandidatih za zaposlitev opravlja odsek za
selekcijo v OPK. Preverjajo predvsem njihove motoriËne zmoænosti za
opravljanje vojaπkega poklica. Testiranje je na zaËetku potekalo predvsem v
Ljubljani in Celju, pozneje pa na lokacijah skupin za pridobivanje kadrov, torej
v vojaπnicah. Leta 2003 je bilo preverjenih 1614 kandidatov, od tega jih 32 ni
15
SV, OPK 2003.
..................
134
..................
Ernest ANÆELJ
opravilo preizkusa gibalnih sposobnosti (osnovna motorika). Rezultati
preverjanja kaæejo, da je predselekcijski pristop pripadnikov skupin za
pridobivanje kadra zelo uËinkovit. Tako imamo zelo malo neprimernih
kandidatov, ki jim ne uspe opraviti testa gibalnih sposobnosti. Treba bo
razmisliti o dopolnitvi fiziËnega in tudi psiholoπkega preverjanja ustreznosti
kandidatov za vojaπko sluæbo.
Kandidati po zaposlitvi v Slovenski vojski opravijo ob zaËetku in koncu
usposabljanja v Centru za usposabljanje πe test telesne moËi in vzdræljivosti, ki
je za vse pripadnike Slovenske vojske predpisan enkrat na leto.
Leta 2003 smo zaposlili 507 kandidatov za vojaka I in II, 238 pripravnikov z
razliËnimi stopnjami izobrazbe in 209 poklicnih vojakov. Zaposlili smo tudi 23
pripadnikov na druge podËastniπke, Ëastniπke in civilne dolænosti v poveljstvih,
enotah in zavodih Slovenske vojske.
Leta 2003 nam je po ustanovitvi OPK in reorganizaciji uprav za obrambo
uspelo izpolniti naËrtovano πtevilo novozaposlenih, skupno 977 novih in
nadomestnih zaposlitev. Tako je bilo 31. 12. 2003 v Slovenski vojski
zaposlenih 6350 pripadnikov stalne sestave, 434 pa je bilo pripadnikov
pogodbene rezervne sestave.
Graf 5: Dinamika zaposlovanja leta 200316
Graf dinamike zaposlovanja leta 2003 kaæe, da se je zaposlovanje s postopnim
prevzemanjem kadrovskega dela zaposlovanja, uveljavljanjem Navodila o
16
SV, OPK, 2004.
..................
135
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
kadrovskih postopkih za novozaposlene v Slovenski vojski ter s postavitvijo
OPK G©SV kot operativnega izvajalca in koordinatorja zaposlovanja od
avgusta zelo poveËalo.
Graf 6: Geografska razporeditev vlog za zaposlitev v Slovenski vojski leta 200317
NajveË vlog za zaposlitev, in sicer skoraj 60 odstotkov, smo prejeli od
prosilcev iz ©tajerske, Koroπke in Prekmurja.
Leta 2003 je Slovensko vojsko iz razliËnih vzrokov zapustilo 192 pripadnikov,
in sicer 23 pripravnikov, 20 civilnih oseb, 55 poklicnih vojakov, 47
podËastnikov in 47 Ëastnikov.
Od pripadnikov, ki so leta 2003 odπli iz Slovenske vojske, se jih je 31
odstotkov redno upokojilo, trije odstotki pa invalidsko, tri odstotke je bilo
smrtnih primerov, sedem odstotkov je bilo razporejenih za doloËen Ëas
(zdravniki v Sforju, nadomeπËanja ipd.), pri 38 odstotkih je πlo za sporazumno
prekinitev, dvema odstotkoma je potekla pogodba o zaposlitvi, πest odstotkov
jih je odπlo zaradi neuspeπno opravljenega pripravniπtva (vojaki), enajst
odstotkov pa zaradi neopraviËene odsotnosti.
Tuje izkuπnje
Velika Britanija ima poklicno vojsko, zato ima tudi poseben sistem
popolnjevanja in usposabljanja oboroæenih sil. V poklicno sluæbo sprejemajo
moπke in æenske, stare od 17,5 do 30 let, ki se pogodbeno obveæejo za tri-,
πest- oziroma devetletno sluæbo v vojski. Vsak lahko pogodbo podaljπa glede
na svoje æelje in potrebe oboroæenih sil. Po opravljenih moænih 22 letih
sluæbovanja so upraviËeni do polne pokojnine. Tako je imela Velika Britanija
leta 2003 250.000 vojaπkih upokojencev in je zanje namenila pet odstotkov
17
SV, OPK, 2004.
..................
136
..................
Ernest ANÆELJ
vseh sredstev za obrambo. V britanskih oboroæenih silah sluæijo tudi pripadniki
brez dræavljanstva, ti sestavljajo tri odstotke vse stalne sestave. VeËina teh je
nepalskih Gurkhov. Nabor izvajajo πtabi vojaπkih okroæij, ki so jim podrejene
informacijske toËke.
Rezervna sestava se popolnjuje z nekdanjimi poklicnimi vojaki in prostovoljci,
ki se obveæejo, da bodo v rezervi sluæili najmanj tri leta, pogodbo pa lahko
podaljπujejo do skupno 22 let sluæbe v rezervni sestavi. Prostovoljci za
rezervno sluæbo pridobijo temeljno znanje na dvotedenskem intenzivnem
teËaju, njihovo specialistiËno izobraæevanje pa se nadaljuje. Obveznost
usposabljanja v rezervni sestavi je odvisna od tipa enote in dolænosti ter je
sestavljena iz taborjenja, ki traja 14 dni na leto, dveh do πestih vaj na leto ob
koncih tedna in opravljanja strokovnih izpitov.18
V nizozemskih oboroæenih silah si ne prizadevajo le za varnost zaposlitve,
temveË tudi za izboljπanje delovnega okolja in pogojev dela. V kadrovski
politiki so za prihodnost oblikovali naslednja naËela in cilje:
‡ zagotavljanje moænosti za dobre delovne pogoje,
‡ delo, ki je izziv posameznikovim sposobnostim in izpolni priËakovanja,
‡ skladnost kadrovske strukture s sodobnimi oboroæenimi silami,
‡ ugoden poloæaj na trgu delovne sile,
‡ varnost zaposlitve znotraj in zunaj obrambne organizacije,
‡ socialna politika, ki upoπteva potrebo po usklajevanju sluæbenega in
zasebnega æivljenja,
‡ jamstva za uËinkovito podporo zaposlenim in njihovim druæinam, in sicer
preden so poslani na dolænost, med njo in po njej.19
V grπki vojski imajo πe vedno naborniπki sistem, in sicer obvezno sluæenje med
21. in 40. letom. Vojaπki rok traja od 14 do 16 mesecev, odvisno od rodu, v
katerega so naborniki razporejeni. Podobno kot naπa vojska se tudi grπka
intenzivno ukvarja s profesionalizacijo:
‡ ena izmed informacijskih pisarn grπke vojske je v glavnem mestu otoka
Krfa, na vhodu v vojaπnico pehote. Je zgledno urejena, poudarek pri opremi
pisarne pa izhaja iz zgodovine grπke vojske od antike do danes;
‡ v pisarni so predstavniki grπke vojske in upravnega dela ministrstva, pa tudi
civilisti prostovoljci. Naloge delavcev v pisarni so podobne kot v naπem OPK;
18
19
MO RS, 2003.
Bos Bakx, Soeters, 2003: 92.
..................
137
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
‡ vodja informacijske pisarne je Ëastnik s Ëinom majorja, pomaga pa mu pet
do πest Ëastnikov in podËastnikov iz razliËnih rodov grπke vojske. V
informacijski pisarni so zaposleni tudi trije do πtirje delavci upravnega dela
ministrstva, ki opravljajo predvsem administrativna dela;
‡ kot posebnost omenimo civilne prostovoljce, ki opravljajo delo brez plaËila.
Predvsem opravljajo pomoæna dela, hkrati pa se grπka vojska tako pribliæuje
civilnemu prebivalstvu.20
SKLEP
Popolnjevanje oboroæenih sil je najpomembnejπa primarna dejavnost
obrambnega sistema, ki je strateπkega pomena za uspeπen oboroæen boj. Pri
prouËevanju naËinov ustreznega popolnjevanja Slovenske vojske z vojaki je
treba upoπtevati veliko dejavnikov in sprememb na socialnem, politiËnem,
tehnoloπkem, vojaπkem in ekonomskem podroËju, demografske znaËilnosti,
sploπne varnostnopolitiËne razmere v svetu, vojaπkopolitiËni in geopolitiËni
poloæaj dræave, njeno vojaπko strategijo, spremenjene vloge oboroæenih sil v
sodobnem svetu in novih nalog Slovenske vojske, spremembe vrednot in
usmerjenosti sodobnega Ëloveka ter zaznavanje ogroæenosti pri prebivalstvu.
Neugoden demografski razvoj negativno vpliva na popolnjevanje poklicne
vojske, saj se πtevilo ljudi, ki so na voljo za novaËenje poklicnih vojakov,
zmanjπuje. Poleg tega je ciljna populacija za Slovensko vojsko majhna in zelo
zanimiva tudi za druge delodajalce na trgu delovne sile. Po vstopu v EU lahko
priËakujemo, da bo ciljna populacija zaradi ekonomske migracije πe teæe
dosegljiva.
Slovenska vojska se je v kratkem Ëasu na trgu delovne sile æe uveljavila kot
pomemben delodajalec. Ustrezno bo treba reπiti πe naslednja podroËja, ki imajo
velik vpliv na zadovoljstvo zaposlenih ter pridobivanje novih pripadnikov:
‡ nastanitev pripadnika z druæino v vojaπkih zmogljivostih in ob ugodni
stanarini;
‡ zagotovitev moænosti brezplaËne zaËasne nastanitve v vojaπkih objektih;
‡ vodenje posameznikove karierne poti;
‡ veËjo prilagodljivost pri pogodbenem obdobju oziroma moænost izbire
pogodbe za tri-, πest- ali devetletno zaposlitev;
20
SV, OPK, 2003.
..................
138
..................
Ernest ANÆELJ
‡ praviËnost pri prerazporeditvah in ocenjevanju ter zagotovitev neodvisne in
praviËne obravnave pritoæb;
‡ dosledno disciplino in zaπËito pred vsemi oblikami nadlegovanja;
‡ zagotovitev vseh pripadajoËih delov bojne in sluæbene uniforme (razliËici A
in B) za vse ter zagotovitev, da bodo vsi deli uniforme ustrezali svojemu
namenu;
‡ zagotovitev kakovostne prehrane;
‡ enake moænosti za vse;
‡ moænost izobraæevanja za najboljπe;
‡ verifikacijo vojaπkega πolstva in pridobljene izobrazbe tudi v civilnih
strukturah;
‡ pripravo na odhod iz vojske in vkljuËitev v civilno æivljenje;
‡ prednostno moænost sluæenja v pogodbeni rezervni sestavi po izstopu iz
vojske;
‡ plaËo, ki bo vsem pripadnikom zagotavljala dostojno æivljenje in bo
konkurenËna podobnim dejavnostim na civilnem podroËju;
‡ vzpostavitev sistema, ki bo omogoËal nagrajevanje strokovnjakov.
Poklicnim pripadnikom Slovenske vojske bo treba ponuditi tudi moænost
pridobivanja posebnega znanja in nadaljnjega izobraæevanja. Postaviti bo treba
sistem prehajanja poklicnih vojakov v civilne poklice za primere, ko zaradi
bolezni, starosti ali iz drugih subjektivnih ali objektivnih vzrokov ne morejo ali
pa ne æelijo veË opravljati vojaπkega poklica. Za vse, ki bodo iz sistema πli, pa
je zelo pomembno, da je prehod opravljen primerno. Kako Slovenska vojska
poskrbi za svoje ljudi, bo namreË neposredno vplivalo na pridobivanje novega
kadra, OPK pa bo lahko zaËel najbolje delati πele takrat, ko bo to vpraπanje
reπeno. S kadrovskega vidika lahko priËakujemo teæave zaradi pomanjkanja
kakovostnega podËastniπkega kadra, ki mora v novih razmerah prevzeti
najveËji deleæ pri vodenju in usposabljanju poklicnih vojakov. DolgoroËno
bosta na zaposlovanje v Slovenski vojski zagotovo vplivali njena uspeπnost in
odliËnost.
Prostovoljno sluæenje vojaπkega roka je v enotah Slovenske vojske lahko zelo
dobra reπitev. Mladi bodo v treh mesecih spoznali, ali je ta poklic res tisto, kar
jih zanima, organizacija pa bo lahko v tem Ëasu ustrezno opravila vse postopke
za zaposlitev kandidata in selekcijo. Morda bi bilo smotrno, da se prostovoljno
sluæenje postavi kot pogoj za zaposlitev v vojski, policiji, carini, zaporih itn.
Sorazmerno bo treba zviπati tudi finanËno nagrajevanje. Mladi bodo lahko tudi
..................
139
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
tako spoznali Slovensko vojsko in uresniËili z ustavo zagotovljeno moænost
obrambnega usposabljanja, vojska pa ne bo izgubila stika z dræavljani. Glavni
namen prostovoljnega sluæenja je prostovoljno usposabljanje za obrambo in
promocija Slovenske vojske.
Z ustrezno organiziranostjo in veliko zavzetostjo vseh v sodelavcev Oddelka za
pridobivanje kadrov nam je leta 2003 uspelo zaposliti predvideno πtevilo novih
vojakov. PriËakujemo, da bomo tudi letos izpolnili letni naËrt zaposlovanja. V
prihodnje pa æe lahko priËakujemo teæave pri zagotavljanju nujnega πtevila
novozaposlenih. NajveËjo skrb vzbuja predvidevanje, da se bo πtevilo mladih,
starih od 18 do 27 let, ki so brez zaposlitve, zmanjπalo. Delno bo vzrok
upadanje rodnosti, delno pa zmanjπanje ciljne skupine zaradi razliËnih vzrokov.
Preostalo nam bo torej novaËenje med generacijo, ki bo dopolnila 18 let. NihËe
tudi zagotovo ne more predvideti odziva slovenske javnosti ob morebitnih
ærtvah med naπimi vojaki, ki sodelujejo v mirovnih operacijah v tujini. Tudi
zato moramo okrepiti skupine za pridobivanje kadra in poiskati nove naËine
pribliæevanja morebitnim kandidatom.
Z ustrezno politiko πtipendiranja si bomo morali pravoËasno zagotoviti
kakovosten Ëastniπki kader, saj se Ëastniπka struktura stara. PodËastnike bomo
pridobivali med najboljπimi vojaki. Prav podËastniki so struktura, ki bo v
prihodnje imela najveËji vpliv na neposredno vodenje vojakov, zato bomo
morali na vseh ravneh usposabljanja nameniti njihovi izobrazbi za vodenje
posebno pozornost. V prihodnje bomo potrebovali vojake, ki bodo imeli
ustrezno strokovno civilno izobrazbo, zato je napoved, da bomo πtipendirali
posamezne za vojsko zanimive poklice v srednjih πolah, zelo dobrodoπla.21
Glede na sedanje razmerje med Ëastniki, podËastniki in vojaki bi bilo smotrno
doloËeno obdobje πtipendirati le uËence srednjih πol. Stabilnost pritoka novega
kadra je zelo pomembna za kakovostno izvedbo selekcije in zaposlitve, pa tudi
usposabljanja. Leta 2003 so bila zaradi objektivnih ali subjektivnih vzrokov pri
zaposlovanju novih kandidatov po posameznih mesecih prevelika nihanja.
Na podlagi dejstev in spoznanj, predstavljenih v Ëlanku, lahko sklenem, da je
teza o ustrezni organiziranosti Slovenske vojske za uËinkovito pridobivanje
potrebnega kadra potrjena. To trditev lahko πe dodatno podkrepim z rezultati,
ki jih je leta 2003 dosegel Oddelek za pridobivanje kadra v Slovenski vojski.
Ne glede na ustrezno organiziranost Slovenske vojske pa moram dopolniti
21
MO RS 2004.
..................
140
..................
Ernest ANÆELJ
sklep z ugotovitvijo, da bo pridobivanje, zaposlovanje in tudi zadræanje
ustreznega kadra v njej dolgoroËno uspeπno le, Ëe bodo pravoËasno, celovito in
uspeπno uresniËeni vsi podprojekti PROVOJ-a. Posebej so pomembni tisti, ki
so neposredno povezani z vojaki. Za uspeπnost so pomembne spremembe
popolnjevanja in profesionalizacija, organizacijska uspeπnost zagotavljanja
finanËnih in infrastrukturnih virov ter ustrezna ureditev statusnih vpraπanj
pripadnikov Slovenske vojske.
Slovenska vojska sicer æe ima uËinkovit sistem pridobivanja, treba bo πe
nadgraditi sistem selekcije kadra, vzpostaviti jasne karierne poti ter pripraviti
uËinkovite mehanizme ob prekinitvi vojaπke sluæbe za Ëasten prehod iz
vojaπkega na civilno podroËje. NajveËja napaka bi bila, Ëe bi se proces
promocije vojaπkega poklica, ki se je v praksi potrdil kot uspeπen, zdaj ustavil.
Treba bo celo okrepiti dejavnosti, povezane s promocijo Ministrstva za
obrambo, Slovenske vojske in vojaπkega poklica, ter sistem selekcije.
Zavedati se moramo, da je pridobivanje verodostojnosti in zaupanja zelo
teæavno in dolgotrajno delo, hitro pa ju je mogoËe zapraviti. Ponovno
pridobivanje zaupanja je potem veliko teæje in dolgotrajnejπe. Trg delovne sile
se bo zagotovo ustrezno odzval tako na negativne kot pozitivne smernice
razvoja in profesionalizacije Slovenske vojske.
LITERATURA
‡ Anton Grizold: Predavanje s posveta Zdruæenja slovenskih Ëastnikov na
temo naborni in poklicni sistem popolnjevanja oboroæenih sil, Ig 1999.
‡ Igor Kotnik DvojmoË: Primerjalna analiza naborniπkega in poklicnega
popolnjevanja oboroæenih sil z vojaki v Evropi in Severni Ameriki,
Magistrska naloga, Fakulteta za druæbene vede, Ljubljana 1994.
‡ Igor Kotnik DvojmoË in Vinko VegiË: Raziskovalni projekt Slovenska
mladina in vojaπki poklic, ZakljuËno poroËilo, Obramboslovni raziskovalni
center, IDV FDV, Ljubljana 1997.
‡ MO RS: Sistem popolnjevanja Slovenske vojske, Ljubljana 2002.
‡ Boris Bratuπek: Temelji vojaπkega vodenja in menedæmenta, Skripta in
zapiski s predavanj, CV©, PoljËe 2003.
‡ ORC ‡ Obrambni raziskovalni center: Obvezniπka ali poklicna vojska ‡
πtudij primera Slovenije 02, Fakulteta za druæbene vede, Ljubljana 2001.
‡ Maja Garb: Vojaπki profesionalizem, Diplomska naloga, FDV, Ljubljana
1993.
..................
141
..................
P R I D O B I VA N J E K A D R A Z A P O K L I C N O S E S TAV O . . .
‡ Richard Denny: O motivaciji za uspeh, Gospodarski vestnik, Ljubljana
1998.
‡ The Military Balance, The International Institute for Strategic Studies,
Oxford 2002.
VIRI
‡ Uradna spletna stran Ministrstva za obrambo: htpp://www.mo-rs.si/.
‡ Viri MO RS in SV (2001‡2004), PROVOJ in OPK, G©SV, Ljubljana.
‡ Inπtitut za druæbene vede ‡ Obrambni raziskovalni center (november 2003),
StaliπËa slovenske mladine do vojaπkega poklica 2003 ‡ SUMARNIK in
PORO»ILO raziskovalnega projekta, Fakulteta za druæbene vede,
Ljubljana.
‡ Projektna naloga πtudentov FDV pod mentorstvom asist. dr. Maje Garb
(februar 2003), Træenje vojaπke sluæbe, Fakulteta za druæbene vede,
Ljubljana.
‡ Uredba o prostovoljnem sluæenju vojaπkega roka, Uradni list RS, πt. 81/03,
Ljubljana, julij 2003.
..................
142
..................
Marjan MAHNI»
KODEKS ETIKE NA
PODRO»JU POLITI»NO‡
V O J A © K I H V I D I K O V VA R N O S T I
O R G A N I Z A C I J E Z A VA R N O S T
I N S O D E L O VA N J E V E V R O P I
OSCE CODE OF CONDUCT ON
P O L I T I C O -- M I L I T A R Y A S P E C T S
OF SECURITY
..........................................
P O V Z E T E K
Prispevek obravnava kodeks vedenja na podroËju politiËnovojaπkih vidikov varnosti OVSE ob deseti obletnici obstoja, kot
odraz razmer njegovega nastajanja in sedanje vloge pri
delovanju dræav udeleæenk OVSE na podroËju varnosti v
razmerju do lastnega prebivalstva in v odnosih z drugimi
dræavami. Z besedilom kodeksa, ki je priloga tega prispevka, je
izpolnjen tudi del zaveze dræave, da skrbi za πirjenje in
poznavanje dokumenta.
K L J U » N E
B E S E D E
OVSE, varnost, sodelovanje, politiËna zaveza, πirjenje, Ëlovekove
pravice, nadzor oboroæitve, ukrepi za vzpostavitev zaupanja in
varnosti.
..................
143
..................
KODEKS ETIKE ...
A B S T R A C T
This article deals with the OSCE Code of Conduct on Politico ‡
Military aspects of Security at it's tenth anniversary from the
origin and it's role today in activities of the OSCE participating
states in the field of security in relation to it's population and
other countries. The Republic of Slovenia fulfils a part of the
commitment to disseminate it with the text of the Code as the
annex to this article.
K E Y
W O R D S
OSCE, security, cooperation, politically binding, dissemination,
human rights, arms control, confidence and security building
measures.
..........................................
NASLOV
Naslova dokumenta v angleπËini ni mogoËe smiselno prevesti v slovenπËino.
Code je povzet iz francoπËine in pomeni kodeks, po SSKJ pa je kodeks zakonik
oziroma so to pravila1, conduct pa po Velikem angleπko-slovenskem slovarju
pomeni vedenje, vodstvo, upravljanje. Torej bi kodeks lahko imenovali tudi
pravila upravljanja, vendar je v praksi najpogosteje uporabljen kar izraz kodeks
vedenja ali bolje etike.
UVOD
Kodeks etike na podroËju politiËno-vojaπkih vidikov varnosti OVSE, ki so
ga dræave udeleæenke sprejele na zasedanju v Budimpeπti decembra 1994,
obravnava usmeritve za delovanje vlade posamezne dræave v razmerju do
njenega prebivalstva na svojem ozemlju, dræave v razmerju z drugimi
udeleæenkami OVSE in dræave v razmerju do drugih dræav na podroËju varnosti
ter pri nadzoru in uporabi oboroæenih sil ob upoπtevanju naËel in vrednot
1
Za krπenje pravil so ponavadi opredeljene tudi pravne sankcije, kar pa pri kodeksu ne velja, ker je njegovo
izvajanje le politiËna zaveza za dræave udeleæenke OVSE.
..................
144
..................
Marjan MAHNI»
OVSE, OZN in Æenevske konvencije. Kodeks pa obravnava tudi:
‡ demokratiËni nadzor nad oboroæenimi silami,
‡ ohranjanje miru s spoπtovanjem Ëlovekovih pravic,
‡ nadzor oboroæitve in razoroæevanje,
‡ uresniËevanje ukrepov za vzpostavitev zaupanja in varnosti2,
‡ prepreËevanje konfliktov.
Vsa doloËila kodeksa in ukrepi, ki jih dræava lahko uresniËuje v duhu
dokumenta ali le skladno z njegovimi doloËili, prispevajo k utrjevanju
mednarodne varnosti. Dræava lahko v svoji pravni ureditvi uporabi tudi
drugaËne vrednote, vendar je z udeleæbo v OVSE zavezana k izpolnjevanju
vseh dogovorjenih ukrepov. Lahko pa doloËila kodeksa vkljuËi v svojo
zakonodajo in pravno ureditev, kot je to urejeno v slovenski ustavi v primeru
varovanja Ëlovekovih pravic in podobno.
Med 55 dræavami udeleæenkami je na raznih podroËjih veliko razlik, od
geografskih3, ki jih ponavadi opiπemo kot razlike med severom in jugom ali
vzhodom in zahodom, do verskih, dræavnoureditvenih, pravnoureditvenih,
kulturnih, civilizacijskih, v stopnji ekonomske razvitosti, v zgodovinskih
obremenitvah odnosov, rasnih, razvojnih ...
Na podlagi teh razlik se razliËno razume posamezne pojme, ki veljajo za sploπno
razumljive, kot so razumevanje Ëlovekovih pravic, enakopravnosti æensk, pravic
otrok, demokratiËnosti, poπtenja, pravne dræave itn. v posameznih dræavah.
Zaradi razliËnih stopenj razvoja imajo posamezne dræave zelo razliËen obseg
nalog pri doseganju primerljive ravni z drugimi dræavami. Zaradi nazornosti bi
lahko uporabili primere, ne da bi ob tem mislili na dejansko dræavo udeleæenko
OVSE kot prispodobo med prehodom od kaznovanja z javnim kamenjanjem na
bolj humano ustrelitev brez obËinstva ali prehod z usmrtitve z injekcijo na
ukinitev smrtne kazni, preskok iz kmetijske v industrijsko ali informacijsko
dobo na podroËju gospodarstva, posodobitev izobraæevalnega sistema od
enostavnega opismenjevanja do visokega izobraæevanja, izenaËenega z
najviπjimi standardi, od pridobivanja svoboπËin do njihove dejanske
uveljavitve, od æivljenjskega standarda na ravni preæivetja do uæivanja dobrin
2
3
Confidence and Security Building Measures ‡ CSBM.
S katerimi pa je pogojena mentaliteta prebivalstva ‡ po SSKJ je to skupek misli, pojmov, sodb o æivljenju,
svetu, morali; miselnost.
..................
145
..................
KODEKS ETIKE ...
sodobne druæbe, od homofobije do odobritve istospolnih porok, od vpraπanja
kontracepcije do umetne oploditve, od uveljavitve sploπne volilne pravice do
izvedbe demokratiËnih volitev itn.
Dræave v mednarodnem okolju zelo rade pokaæejo pripravljenost za spremembe
in usklajevanje, vendar pa lahko prevladajo drugaËni interesi oziroma
zmoænosti pri urejanju domaËih zadev ali zunanjepolitiËni strateπki naËrti pri
urejanju meddræavnih odnosov z zavlaËevanjem, oviranjem ali celo
onemogoËanjem uresniËevanja dogovorov.
V kodeksu so zbrane vrednote, o katerih so se stare zahodnoevropske
demokratiËne dræave æe dogovorile in jih upoπtevale, za nove Ëlanice iz
Vzhodne Evrope pa predstavlja usmeritev za spremembo varnostnega podroËja
skladno z demokratiËnimi pravili, naËeli in postopki.
Delovanje dræave pri uresniËitvi vrednot kodeksa, ki se jih je zavezala izpolniti
z udeleæbo v OVSE, ni povezano z enkratno formalno ali celo dejansko
ureditvijo posameznega ali vseh podroËij, saj so doloËila naravnana tako, da je
nujno sproti slediti razvoju.
Posameznih zadev ni mogoËe le obËasno uvrstiti na dnevni red, saj Ëlanice pri
primerjavi letnih poroËil priËakujejo napredek, ki ga zaradi sprememb in
razvoja druæbe upraviËeno priËakujemo, zato je treba razmere spremljati in
ustrezno ukrepati.
Med udeleæenkami OVSE so dræave, ki se zavzemajo za dopolnitev dokumenta
ali poudarjanje posameznih delov, Ëeprav ni dovolj izkoriπËen in ponuja πe
veliko moænosti za celovito in enotno ureditev podroËja varnosti in sodelovanja
v Evropi. Dræave namreË πe vedno niso dosegle enake stopnje sedanje ravni
uresniËitve doloËil.
Ob tem ugotavljamo, da je ena od æe veljavnih zavez dræav udeleæenk πirjenje in
razglaπanje doloËil kodeksa, od Ëesar lahko priËakujemo tudi ustrezno ukrepanje
pristojnih ali prizadetih, ki pa je premalo tudi dejansko prisotno v praksi na vseh
ravneh. Spoznavanje doloËil kodeksa je nujno tudi zaradi πirjenja kroga sploπnih
poznavalcev in menjavanja tistih, ki morajo poznati vsebino in se skladno z
doloËili odloËati in delovati. Dokument ponuja sploπne reπitve za vsakodnevno
odloËanje in je nepogreπljiv pripomoËek pri delu posameznika, pri odloËanju ali
uresniËitvi odloËitev. Kodeks podpira in poudarja tudi izvajanje doloËil Listine
Zdruæenih narodov in obseænega podroËja mednarodnega prava v oboroæenih
spopadih, od Haaπke konvencije iz let 1907 in 1954, Æenevske konvencije iz
..................
146
..................
Marjan MAHNI»
leta 1949 in Protokolov, sprejetih 1977, ter Konvencije o uporabi nekaterih
konvencionalnih oroæij iz leta 1980, kar izjemno poveËa obseg in πtevilo ravni
zahtevanega poznavanja problematike. Poznavanje doloËil Æenevske konvencije
obsega od deset osnovnih zapovedi, ki jih morajo poznati vsi vojaki, do
popolnega poznavanja na ravni generalov in politikov ter veË vmesnih stopenj
za razliËne ravni. Usposabljanje lahko traja le eno uro na leto za vojake do
veËmeseËnih teËajev za viπjo stopnjo odgovornosti. Poleg naπtetih OVSE
podpira tudi uresniËevanje drugih mednarodnih sporazumov in pogodb ter
resolucij mednarodnih organizacij, v katerih so dræave udeleæene, in jim je cilj
izvajanje ukrepov za poveËanje varnosti, varovanje Ëlovekovih pravic in
uveljavitev mednarodnega prava.
DEMOKRATI»NI NADZOR NAD OBOROÆENIMI SILAMI
Izvajanje doloËila o demokratiËnem nadzoru nad oboroæenimi silami se v
praksi velikokrat napaËno razume kot moænost neupraviËenega vmeπavanja v
vojaπke zadeve ali pa mu je le formalno zadoπËeno z ustanovitvijo ustreznih
organov, ki pa v resnici ne opravljajo svoje vloge. Po mnenju dræav udeleæenk
je bistvo demokratiËnega nadzora nad oboroæenimi silami obstoj ustavno
opredeljene oblasti, ustanovljene z demokratiËno legitimnostjo, ki ima premoË
nad oboroæenimi silami in temelji na delitvi oblasti ter pravilih pravne dræave v
miru in vojni. Obveznosti nadzora oboroæenih sil se oblast ne more odreËi.
Opredeliti mora vlogo, naloge in obveznosti oboroæenih sil z zavezo o
delovanju na pravnih temeljih in odgovornostjo za storjena dejanja. Oboroæene
sile so le tako imenovani inπtrument civilne politike in zato morajo biti
politiËno nevtralne. Bistvo nadzora je v odmeri proraËunskih sredstev za
oboroæene sile, ki morajo zadostovati za redno in uËinkovito izvajanje nalog,
opremljanje, usposabljanje in zaposlovanje ter dostopnost podatkov javnosti.
Drugi pomemben element je nadzor porabe dodeljenih sredstev in ustrezno
sprejemanje odloËitev o uporabi oboroæenih sil ob upoπtevanju doloËil
mednarodnega humanitarnega prava.
OHRANJANJE MIRU S SPO©TOVANJEM »LOVEKOVIH PRAVIC
Dræave se pri ohranjanju miru na svojem ozemlju ali v odnosu z drugimi
dræavami pogosto sreËujejo z vpraπanjem, kako izpolniti nalogo, ne da bi pri
tem krπile Ëlovekove pravice ene ali druge strani. OVSE je ustrezno telo za
..................
147
..................
KODEKS ETIKE ...
iskanje politiËnih reπitev brez uporabe radikalnih sredstev, Ëeprav so postopki
ponavadi zelo dolgotrajni in zapleteni. Pri tem gre za zaπËito vseh skupin ljudi,
ki so lahko izpostavljene zaradi svoje vere, barve koæe, politiËnega prepriËanja,
nacionalnosti, svetovnega nazora, spolne usmerjenosti ali drugih loËevalnih
lastnosti. Posebno zahtevno podroËje pa je zagotavljanje spoπtovanja
Ëlovekovih pravic pripadnikov oboroæenih sil. Po definiciji, uporabljani v
OVSE, je s tem miπljena vojska, ne pa tudi policija, varnostne in obveπËevalne
sluæbe ter paravojaπke sile, ker v veËini dræav veljajo pri njihovem politiËnem
delovanju omejitve, kot so prepoved stavkanja in zdruæevanja v sindikate,
omejitev svobode govora, izraæanje filozofskih, politiËnih ali verskih prepriËanj
v sluæbi in podobno. Omejitve veljajo ves Ëas ali pa le v vojni oziroma med
operacijo v podporo miru, ponekod pa le do ravni, ki zagotavlja nemoteno
delovanje oboroæenih sil, enote ali posameznika. Pripadniki imajo za
uveljavitev svojih pravic na voljo moænost pritoæbe, vloge, zahteve, ugovora in
pomoËi varuha Ëlovekovih pravic ali sodiπËa.
NADZOR OBOROÆITVE IN RAZOROÆEVANJE
Pomena nadzora oboroæitve in razoroæitve kot pomembnega elementa varnosti
se dræave zavedajo vedno bolj, kar kaæe πtevilo sporazumov in pogodb, veliko
πtevilo dræav udeleæenk4 ter regionalni5 sporazumi med le nekaj dræavami, ki
urejajo tudi posebnosti, za katere so nekateri sporazumi premalo doloËni.
Sporazumi in pogodbe zajemajo klasiËno in jedrsko oboroæitev, teæko in lahko
oroæje, mine, konvencionalno, bioloπko in kemiËno oroæje, prepoved uporabe
nebesnih teles v vojaπke namene, popolno demilitarizacijo Antarktike, nadzor
izvoza vojaπke opreme itn. OVSE njihovo izvajanje podpira, Ëeprav nima
neposredne obveznosti, saj je sploπno izboljπanje varnosti pogoj za izboljπanje
varnosti tudi na obmoËju dræav udeleæenk in v bliænji ter πirπi okolici. Zaradi
uresniËevanja nekaterih sporazumov in pogodb se je precej zmanjπala koliËina
oboroæitve v posameznih regijah, zmanjπale pa so se tudi moænosti za njeno
uporabo. Z nekaterimi sporazumi in pogodbami πe ni bil doseæen namen, drugi
pa niso veË aktualni in jih je treba dopolniti ali ukiniti. Izvajanje doloËil
sporazumov in pogodb je neposredno povezano s πe enim doloËilom kodeksa,
in sicer z vzpostavitvijo zaupanja in varnosti.
4
5
Globalni.
Lokalni.
..................
148
..................
Marjan MAHNI»
IZVAJANJE UKREPOV ZA VZPOSTAVITEV ZAUPANJA IN
VARNOSTI
Pri medsebojnem preverjanju uresniËevanja doloËil s podroËja nadzora
oboroæitve in razoroæevanja dræave pri predstavitvi vojaπkih zmogljivosti in
izmenjavi podatkov o vojaπkih zmogljivostih niËesar ne skrivajo, enako ravnanje
pa priËakujejo tudi od drugih. Oblike nadzora se med seboj dopolnjujejo, kot na
primer potrditev podatkov, pridobljenih z evalvacijo ali inπpekcijo skladno z
doloËili Dunajskega dokumenta 996, se primerjajo z zraËnimi posnetki,
pridobljenimi na podlagi pogodbe z naslovom Odprto nebo7. Vse podatke si
udeleæenke izmenjujejo in so na voljo za uporabo pri naËrtovanju in izvedbi
nalog s podroËja nadzora oboroæitve posamezne dræave in pri naËrtovanju
obsega, usposobljenosti in opremljenosti lastnih oboroæenih sil. Tako se je
konËalo obdobje tajnega zbiranja podatkov ali vohunjenja, ki je zaradi svoje
nezanesljivosti pogosto vodilo do neutemeljenega poveËevanja in krepitve
oboroæenih sil. Zato je priπlo do tako imenovanega uËinka zaËaranega kroga z
uresniËevanjem podobnih ukrepov drugih dræav in nepotrebne oboroæevalne
tekme. Zaradi zaupanja in spremenjenega mednarodnega varnostnega okolja se je
manjπal obseg oboroæenih sil in razoroæevanja. Spremenili so se vloga
oboroæenih sil, in sicer iz agresivne v mirovno, in odnosi med pripadniki
oboroæenih sil razliËnih dræav iz nezaupljivih v tovariπke, ki so nujni za
opravljanje nalog v mednarodnem okolju, najveËkrat v veËnacionalnih enotah.
PREPRE»EVANJE KONFLIKTOV
NaËelo OVSE o zagotavljanju varnosti s sodelovanjem je pristop dræav
udeleæenk do uresniËitve tega cilja na temelju enakopravnosti, zaupanja,
vzajemne odgovornosti, solidarnosti, preventivne diplomacije,
samoobvladovanja in transparentnosti8 oboroæenih sil. Glavno vodilo je
prepreËevanje nastanka pojavov ali virov morebitnih groæenj za varnost.
Dræave udeleæenke sodelujejo pri prepreËevanju nastanka konfliktov z
odstranjevanjem mogoËih vzrokov, kot so ekonomski ali krπenje Ëlovekovih
pravic, in so lahko omejeni na dræavno ozemlje, ali pa so meddræavni in zajemajo
tudi oboroæene spopade. Kadar pa so neuspeπne, morajo sodelovati pri reπevanju
nastale krize in mirnem reπevanju spora, z dajanjem pomoËi, posredovati pri
6
7
8
Vienna Document 99.
Open Skies Treaty.
Po SSKJ je to prosojnost, razvidnost; v primeru oboroæenih sil gre za dostopnost podatkov javnosti.
..................
149
..................
KODEKS ETIKE ...
doseganju sprave in sporazumevanju ter ustvarjanju pogojev za mirno politiËno
reπitev. Obveznosti niso zelo zavezujoËe opredeljene, vendar obseæne in zahtevne
prav zaradi razlik med dræavami na podroËju mogoËih virov sporov. Z
zmanjπevanjem prepada med razvitejπimi in naprednejπimi ter manj uspeπnimi je
treba doseËi izenaËitev pogojev za vse, k Ëemur bo pripomoglo evropsko
odpravljanje meja oziroma svoboden pretok kapitala ter ljudi.
Boj proti terorizmu sicer ne sodi v to poglavje, vendar je zaradi njegove
aktualnosti treba omeniti, da je v kodeksu opredeljena zaveza dræav udeleæenk, da
ne bodo podpirale teroristiËnih dejanj, temveË primerno ukrepale pri prepreËevanju
in zatiranju vseh njihovih oblik skladno z drugimi mednarodnimi zavezami. Ob
pomanjkanju enotne definicije terorizma in mnoæici razliËnih je ena od mogoËih
tudi naslednja: terorizem je ilegalna dejavnost oseb, skupin ali organizacij, ki
spodbujajo, organizirajo ali so dejavne pri izvedbi teroristiËnih dejanj proti
predstavnikom oblasti ali navadnim dræavljanom. Po dogodkih v ZDA je vpraπanje
postalo prednostno na vseh ravneh dejavnosti OVSE, vendar so za zdaj to le
spodbude brez dejanskih rezultatov na podroËju reπevanja z opredeljenimi ukrepi.
SKLEP
Ob predsedovanju Republike Slovenije OVSE in deseti obletnici Kodeksa etike
na podroËju politiËno-vojaπkih vidikov varnosti je ponovno priloænost, da Ëim
veË ljudi spozna njegovo vsebino in doloËila uporablja tudi vsak dan pri delu
ter skrbi za njihovo uresniËevanje.
VIRI
‡ OSCE Code of Conduct on Politico ‡ Aspects of Security, OSCE Budapest,
5/6. 12. 1994.
‡ Victor ‡ Yves Ghebali and Aleksander Lambert: The OSCE Code of Conduct
on Politico ‡ Military Aspects of Security ‡ Anatomy and Implementation,
The Graduate Institute of International Studies, Volume 5, Martinus Nijhoff
Publishers, Leiden/Boston 2005.
‡ OSCE Conflict Prevention Centre, Third Follow-up Conference on the Code
of Conduct, Vienna, 23./24. 9. 2002.
‡ OSCE Office for Democratic Institutions and Human Rights: Overview of the
Information Exchange on the OSCE Code of Conduct on Politico-Military Aspects
of Security 2004 (Questions 5 & 6), Vienna/Diplomatic Academy, 28. 1. 2005.
..................
150
..................
Marjan MAHNI»
KODEKS ETIKE NA PODRO»JU POLITI»NO‡VOJA©KIH
VIDIKOV VARNOSTI
Dræave udeleæenke Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi1 se strinjajo,
da bi bilo treba krepiti sodelovanje na podroËju varnosti in vzpodbujati
uresniËevanje pravil odgovornega vedenja in sodelovanja na podroËju varnosti.
Dræave zagotavljajo, da v kodeksu ni doloËil, ki bi zmanjπevala veljavnost in
uporabnost ciljev in naËel Ustanovne listine Zdruæenih narodov ali drugih
doloËil mednarodnega prava.
Dræave tudi zagotavljajo, da kodeks ne zmanjπuje veljavnosti temeljnih naËel in
skupnih vrednot Helsinπke sklepne listine, Pariπke listine in Helsinπkega
dokumenta iz leta 1992, v katerih so opredeljene meddræavne obveznosti in
obveznosti dræav ter vlad do lastnih prebivalcev. Kodeks tudi ne zmanjπuje
veljavnosti drugih obveznosti KVSE. Zato so dræave sprejele naslednji Kodeks
etike na podroËju politiËno-vojaπkih vidikov varnosti :
I.
1.
2.
3.
4.
1
Dræave udeleæenke poudarjajo, da sta popolno spoπtovanje vseh naËel
KVSE, zajetih v Helsinπki sklepni listini, in dosledno izpolnjevanje vseh
obveznosti, prevzetih v KVSE, temeljni pogoj za stabilnost in varnost,
zato predstavljata neposredno in zakonito skrb vseh.
Dræave udeleæenke zagotavljajo trajno veljavo njihovega vsestranskega
koncepta varnosti, kot je bil oblikovan v Sklepni listini. Ohranjanje miru v
konceptu temelji na spoπtovanju Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin,
povezuje sodelovanje na podroËju gospodarstva in varnostnega okolja z
miroljubnimi odnosi med dræavami.
PrepriËane so, da je varnost nedeljiva, da je varnost vsake izmed njih
odvisna od varnosti drugih. Svoje varnosti ne bodo krepile na raËun slabπe
varnosti drugih dræav. Prizadevale si bodo za lastne varnostne interese
skladno s skupnim prizadevanjem za krepitev varnosti in stabilnosti na
obmoËju KVSE in zunaj njega.
Dræave zagotavljajo, da bodo medsebojno spoπtovale suvereno
enakopravnost in individualnost kot tudi pravice, ki iz suverenosti izhajajo
in jih ta vsebuje. Dræave udeleæenke bodo zato svoje varnostne odnose
Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi se je preimenovala v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi.
..................
151
..................
KODEKS ETIKE ...
5.
gradile na sodelovanju. V zvezi s tem poudarjajo kljuËno vlogo KVSE.
Nadaljevale bodo razvoj institucij, ki se medsebojno dopolnjujejo in si
pomagajo, vkljuËno z evropskimi in Ëezatlantskimi organizacijami, pri
veËstranskih in dvostranskih aktivnostih in pri razliËnih oblikah
regionalnega in podregionalnega sodelovanja. Dræave udeleæenke bodo
sodelovale pri zagotavljanju skladnosti vseh varnostnih dogovorov z
naËeli KVSE in obveznostmi, ki jih vsebuje Kodeks.
Dræave so odloËene, da bodo v primeru krπitve pravil in obveznosti KVSE
nastopale povezano in se usklajeno odzivale na ogroæanje varnosti kot
mogoËo posledico. Skladno s svojimi obveznostmi iz KVSE se bodo takoj
posvetovale z dræavo udeleæenko, ki iπËe pomoË pri svoji individualni in
kolektivni samoobrambi. Skupaj bodo prouËevale naravo groæenj in
mogoËe ukrepe, potrebne za zaπËito skupnih vrednot.
II.
6.
Dræave udeleæenke nikakor ne bodo podpirale teroristiËnih dejanj,
prizadevale si bodo za prepreËevanje terorizma in za boj proti vsem
njegovim oblikam. Proti terorizmu se bodo borile z uresniËevanjem
mednarodnih sporazumov in obveznosti, katere so sprejele. Posebej
pomembno je spoπtovanje tistih mednarodnih sporazumov, ki dræave
obvezujejo, da kazensko preganjajo ali izroËajo teroriste.
III.
7.
8.
Dræave udeleæenke se strinjajo, da so naËela Helsinπke sklepne listine
temeljnega pomena, zato jih bodo uporabljale enakopravno in brez
pridrækov, vsako naËelo pa bodo razlagale ob hkratnem upoπtevanju drugih.
Dræave udeleæenke ne bodo podpirale dræav, ki krπijo svojo obveznost, da se
vzdræijo groænje ali uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost ali politiËno
neodvisnost katere koli dræave ali kakor koli drugaËe ne upoπtevajo
Ustanovne listine Zdruæenih narodov in Deklaracije o naËelih, ki urejajo
odnose med dræavami udeleæenkami, ki je del Helsinπke sklepne listine.
I V.
9.
Dræave udeleæenke priznavajo temeljno pravico do individualne in
kolektivne samoobrambe, ki jo vsebuje Ustanovna listina ZN.
..................
152
..................
Marjan MAHNI»
10. Vsaka dræava udeleæenka svobodno odloËa o svojih varnostnih interesih na
podlagi suverene enakosti in ima pravico, da svobodno izbere svojo
varnostno ureditev skladno z mednarodnim pravom in zavezanostjo
naËelom in ciljem KVSE. Pri tem mora upoπtevati zakonite varnostne
potrebe drugih dræav.
11. Vsaka dræava udeleæenka ima suvereno pravico, da je oziroma ni Ëlanica
mednarodnih organizacij, da je oziroma ni podpisnica dvostranskih ali
veËstranskih mednarodnih pogodb, vkljuËno z zavezniπkimi pogodbami.
Vsaka dræava ima tudi pravico do nevtralnosti in do tega, da spremeni svoj
status glede na ustrezne dogovore in postopke. Vsaka dræava bo spoπtovala
pravice drugih dræav.
12. Vsaka dræava udeleæenka bo vzdræevala le vojaπke zmogljivosti, ki
ustrezajo individualnim ali kolektivnim zakonitim potrebam po varnosti.
Pri tem bo spoπtovala svoje obveznosti po mednarodnem pravu.
13. Vsaka dræava udeleæenka bo svoje vojaπke zmogljivosti doloËala na
podlagi nacionalnih demokratiËnih postopkov. Pri tem bo spoπtovala tako
zakonite varnostne potrebe drugih dræav kot obveznost, da prispeva k
mednarodni varnosti in stabilnosti. Nobena dræava udeleæenka ne bo
poskuπala vsiliti vojaπke prevlade drugi dræavi udeleæenki.
14. Dræava udeleæenka lahko namesti svoje oboroæene sile na ozemlju druge
dræave udeleæenke skladno s prostovoljno sprejetim sporazumom in
skladno z mednarodnim pravom.
V.
15. Dræave udeleæenke bodo dosledno uresniËevale vsaka svoje obveznosti
glede nadzora oboroæitve, razoroæevanja in graditve zaupanja ter varnosti,
ki pomenijo pomemben element njihove nedeljive varnosti.
16. Zaradi krepitve varnosti in stabilnosti na obmoËju KVSE dræave udeleæenke
πe enkrat zagotavljajo, da bodo opravljale nadzor nad oboroæitvijo,
razoroæevanjem in ukrepi za vzpostavitev zaupanja in varnosti.
VI.
17. Dræave udeleæenke se zavezujejo, da bodo sodelovale tudi pri zagotavljanju
trdnih ekonomskih in pogojev varnostnega okolja za zmanjπevanje
napetosti, ki bi lahko pripeljale do spora. Napetosti nastajajo zaradi krπenja
..................
153
..................
KODEKS ETIKE ...
Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin ter drugih obveznosti, ki se
nanaπajo na ljudi. Mir in varnost ogroæajo tudi pojavi agresivnega
nacionalizma, rasizma, πovinizma, ksenofobije in antisemitizma.
18. Dræave udeleæenke poudarjajo pomen, ki ga ima zgodnje odkrivanje
mogoËih sporov. Zavedajo se tudi, kako pomembno je skupno
prizadevanje za prepreËevanje sporov, reπevanje kriz in miroljubno
reπevanje sporov.
19. V primeru oboroæenega spopada si bodo dræave prizadevale za dejansko
prenehanje sovraænosti in ustvarjanje ugodnih razmer za politiËno reπitev
spora. Sodelovale bodo pri omogoËanju Ëlovekoljubne pomoËi, da bi tako
olajπale trpljenje civilnega prebivalstva. OmogoËile bodo nemoteno
dostavo opreme in gibanje ljudi.
VII.
20. Za dræave udeleæenke pomeni demokratiËni politiËni nadzor nad vojaπkimi
in paravojaπkimi silami ter silami notranje varnosti, kot tudi nad
obveπËevalnimi sluæbami in policijo nujen element stabilnosti in varnosti.
Pospeπevale bodo vkljuËevanje svojih oboroæenih sil v civilno druæbo, kar
bo pomembno prispevalo k demokratiËnosti.
21. Vsaka dræava udeleæenka bo vedno zagotavljala in ohranjala uËinkovito
vodenje in nadzor nad svojimi vojaπkimi, paravojaπkimi in varnostnimi
silami, in sicer z organi, ki jih predvideva ustava in imajo demokratiËno
legitimnost. Vsaka dræava udeleæenka bo oblikovala mehanizme, ki bodo
zagotavljali, da bodo ti organi izpolnjevali svoje ustavne in zakonske
obveznosti. Jasno bodo opredelile vlogo in naloge teh sil ter njihovo
obveznost, da delujejo izkljuËno v ustavnem okviru.
22. Vsaka dræava udeleæenka bo poskrbela za zakonsko podlago svojih
izdatkov za obrambo. Ob nujnem upoπtevanju zahtev po varnosti dræave si
bo prizadevala za omejitev vojaπkih izdatkov in skrbela, da bodo vse
informacije glede oboroæenih sil transparentne in dostopne javnosti.
23. Vsaka dræava udeleæenka bo zagotovila, da bodo njene oboroæene sile
politiËno nevtralne, hkrati pa poskrbela, da bodo posamezni pripadniki in
pripadnice oboroæenih sil lahko uveljavljali svoje dræavljanske pravice.
24. Vsaka dræava udeleæenka bo predpisala in uresniËevala ukrepe za
prepreËevanje nakljuËne ali nepooblaπËene uporabe vojaπkih sredstev.
..................
154
..................
Marjan MAHNI»
25. Dræave udeleæenke ne bodo dopuπËale ali podpirale sil, ki niso odgovorne
ali pod nadzorom njihove ustavno vzpostavljene oblasti. »e dræava
udeleæenka ne more uveljavljati svoje avtoritete nad takimi silami, se
lahko s KVSE posvetuje o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti.
26. Vsaka dræava udeleæenka bo poskrbela, da njene paravojaπke sile skladno
z njenimi mednarodnimi obveznostmi ne bodo pridobivale veËjih bojnih
zmogljivosti od tistih, za katere so bile ustanovljene.
27. Vsaka dræava udeleæenka bo skrbela, da bo nabor ali vpoklic osebja za
sluæbo v njenih vojaπkih, paravojaπkih in varnostnih silah skladen z njenimi
obveznostmi glede varovanja Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin.
28. Dræave udeleæenke bodo v svojih zakonih ali drugih ustreznih dokumentih
upoπtevale pravice in dolænosti pripadnikov oboroæenih sil. Presodile bodo
utemeljenost uvedbe oprostitve sluæenja vojaπkega roka ali alternativnega
sluæenja.
29. Dræave udeleæenke bodo vsaka v svoji dræavi poskrbele za πirjenje in
uveljavljanje poznavanja mednarodnega humanitarnega vojnega prava.
Skladno z nacionalno prakso bodo poskrbele, da bodo njihovi vojaπki programi
usposabljanj in predpisi upoπtevali njihove obveznosti na tem podroËju.
30. Vsaka dræava udeleæenka bo pripadnike svojih oboroæenih sil izobraæevala
in usposabljala o mednarodnem humanitarnem pravu, pravilih,
konvencijah in obveznostih, ki urejajo oboroæeni boj, in zagotovila, da se
bodo pripadniki zavedali individualne odgovornosti za svoja dejanja glede
na nacionalno in mednarodno pravo.
31. Dræave udeleæenke bodo poskrbele, da bodo pripadniki oboroæenih sil, ki
imajo poveljniπke dolænosti, te izvajali skladno z ustreznim nacionalnim in
mednarodnim pravom, da se bodo zavedali, da so po teh zakonih osebno
odgovorni za protizakonito izvajanje pooblastil in da ne smejo izdajati
povelj, ki so v nasprotju z nacionalnim in mednarodnim pravom.
Odgovornost nadrejenih ne zmanjπuje osebne odgovornosti pri podrejenih.
32. Vsaka dræava udeleæenka bo poskrbela, da bodo pripadniki vojaπkih,
paravojaπkih in varnostnih sil lahko uæivali in uveljavljali svoje Ëlovekove
pravice in temeljne svoboπËine, kot to doloËajo dokumenti KVSE in
mednarodno pravo, skladno z ustreznimi ustavnimi in zakonskimi doloËili
ter zahtevami sluæbe.
33. Vsaka dræava udeleæenka bo uvedla ustrezne zakonske in upravne
postopke za varstvo pravic pripadnikov vseh svojih sil.
..................
155
..................
KODEKS ETIKE ...
VIII.
34. Vsaka dræava udeleæenka bo zagotovila, da bodo njene oboroæene sile v
miru in vojni vodene, popolnjene, usposobljene in opremljene skladno z
doloËili mednarodnega prava in njegovimi obveznostmi, ki se nanaπajo na
uporabo oboroæenih sil v oboroæenih spopadih, vkljuËno z doloËili
Haaπkih konvencij iz let 1907 in 1954, Æenevskih konvencij iz leta 1949,
dodatnih protokolov iz leta 1977 in Konvencije o uporabi doloËenih vrst
konvencionalnega oroæja iz 1980. leta.
35. Vsaka dræava udeleæenka bo zagotovila, da bosta njena obrambna politika
in doktrina skladni z mednarodnim pravom v tistem delu, ki se nanaπa na
uporabo oboroæenih sil, tudi v oboroæenem spopadu in z ustreznimi
obveznostmi iz tega kodeksa.
36. Vsaka dræava udeleæenka bo zagotovila, da bo vsaka odloËitev o uporabi
oboroæenih sil za notranje varnostne naloge sprejeta skladno z ustavnimi
postopki. Take odloËitve bodo morale opredeliti naloge oboroæenih sil in
zagotoviti njihovo opravljanje pod uËinkovitim nadzorom ustavno
doloËenih organov in skladno z zakoni. »e se pri opravljanju notranjih
varnostnih nalog ne bo mogoËe izogniti uporabi sile, bo vsaka dræava
udeleæenka zagotovila, da bo uporaba te sile sorazmerna s potrebami
prisile. Oboroæene sile si bodo πe posebej prizadevale, da ne bodo
poπkodovale civilistov ali njihovega premoæenja.
37. Dræave udeleæenke oboroæenih sil ne bodo uporabljale za prepreËevanje
miroljubnega in zakonitega uveljavljanja Ëlovekovih in dræavljanskih
pravic posameznikov ali predstavnikov skupin, niti za odvzem njihove
nacionalne, verske, kulturne, jezikovne ali etniËne identitete.
IX.
38. Vsaka dræava udeleæenka je odgovorna za uresniËevanje tega kodeksa.
Dræava udeleæenka bo morala pojasniti svoj naËin uresniËevanja kodeksa,
Ëe se bo to od nje zahtevalo. Za ocenjevanje, pregled in morebitno
izboljπanje uresniËevanja tega kodeksa se bodo uporabila ustrezna telesa,
mehanizmi in postopki KVSE.
..................
156
..................
Marjan MAHNI»
X.
39. DoloËila tega kodeksa so politiËno zavezujoËa. Tega kodeksa zato ni
mogoËe registrirati po 102. Ëlenu Ustanovne listine OZN. Kodeks bo
stopil v veljavo 1. januarja 1995.
40. V kodeksu ni nobenega doloËila, ki bi spreminjalo naravo ali vsebino
obveznosti, prevzetih v drugih dokumentih KVSE.
41. Dræave udeleæenke si bodo prizadevale, da bodo njihovi ustrezni notranji
dokumenti in postopki ter tudi pravne listine, kadar bo to mogoËe, izraæali
obveznosti, zajete v tem kodeksu.
42. Besedilo kodeksa bo objavljeno v vsaki dræavi udeleæenki, ki bo poskrbela
za njegovo Ëim bolj uËinkovito πirjenje in uveljavljanje.
..................
157
..................
..................
158
..................
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ ©t. 1/99
Generalpodpolkovnik mag. Iztok Podbregar
BILTENU NA POT
Brigadir mag. Alojz Jehart
NACIONALNA OBRAMBNA UNIVERZA ZDRUÆENIH DRÆAV AMERIKE
POKLICNO IZOBRAÆEVANJE IN USPOSABLJANJE »ASTNIKOV
V KOPENSKIH SILAH
Polkovnik Igor Zalokar
RAZVOJ IN UPORABA HELIKOPTERJEV SLOVENSKE VOJSKE
Polkovnik Robert ©ipec, dipl. inæ. stroj.
VODENE RAKETE IN TEORIJA VODENJA RAKET
PO PROPORCIONALNI NAVIGACIJI S SIMULIRANIMI PRIMERI
PoroËnik korvete Aleπ KocijanËiË
SODOBEN PRISTOP K ISKANJU IN RE©EVANJU PONESRE»ENCEV NA MORJU
Podpolkovnica Suzana Tkavc
©PORT V SLOVENSKI VOJSKI
Major mag. Robert Masten
VOJA©KA PSIHOLOGIJA ‡ POTREBA ALI NADLOGA?
Stotnik Boris Rutar
VLOGA VOJSKE V BODO»E ALI CIVILNO-VOJA©KA RAZMERJA V 21. STOLETJU
Kapitan korvete Peter Papler
PODATKOVNE ZBIRKE KOT PODPORA VODENJU IN POVELJEVANJU
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ ©t. 2/00
Polkovnik Vasko Maraπ
PROCES SPREJEMA ODLO»ITVE V ©TABIH NEM©KE VOJSKE
Polkovnik Alojz Ternar
BOJNO STRELJANJE NA CILJE V ZRA»NEM PROSTORU NA POLIGONU NAMFI
Stotnik Pavle Jereb
U»INKOVITOST PEHOTNIH ENOT SLOVENSKE VOJSKE
PraporπËak Primoæ HabiË
USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO Z ELEKTRI»NIM TOKOM
IN ELEKTRI»NIMI DELOVNIMI SREDSTVI
Polkovnik Vili Polπak
CENTRALIZIRANO POVELJEVANJE IN KONTROLA V VOJA©KI LOGISTIKI
Podpolkovnik Tomaæ Okrπlar
ORGANIZACIJA VZDRÆEVANJA MATERIALNO-TEHNI»NIH SREDSTEV
V SLOVENSKI VOJSKI
Podpolkovnik Jani ©alamon
VLOGA VOJA©KEGA ORKESTRA ‡ GLASBE V SLOVENSKI VOJSKI IN DRUÆBI
Major asist. mag. Robert Masten
IZBOR ‡ TEMELJNA NALOGA PSIHOLOGIJE V VOJSKI
Podpolkovnica Zdena ©abec
VIZIJA PROMOCIJE SLOVENSKE VOJSKE V JAVNOSTI
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ ©t. 3/00
Generalpodpolkovnik dr. Iztok Podbregar
ORGANIZACIJSKE STRUKTURE ZA MIROVNA POSREDOVANJA
Podpolkovnik Vasilij Maraπ
ZAVEZNI©KA DOKTRINA ZDRUÆENIH OPERACIJ
Polkovnik Primoæ ©avc
OBRAMBNA ©OLA NATO
Polkovnik Milan Obreza
PREPOVED UPORABE PROTIPEHOTNIH MIN
Podpolkovnik Boris Gorjup, podpolkovnik Jani Topolovec
ZRA»NA OBRAMBA
Major Smiljan BabiË
DODELJEVANJE DOVOLJENJ ZA POLETE DRÆAVNIH ZRAKOPLOVOV
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ ©t. 3/01
Mag. Boris Bratuπek
VOJA©KI MANAGEMENT
Brigadir Alojz ©teiner
OBLIKOVANJE REAKCIJSKIH SIL V SLOVENSKI VOJSKI ‡
POSKUS POSTAVITVE IZHODI©»
Podpolkovnik Milan Æurman
RAZVOJ KADROV V SLOVENSKI VOJSKI
Polkovnik Boris Oæbolt, podpolkovnik Pavle Gostiπa
VOJA©KOSTROKOVNA LITERATURA TER DOKUMENTI IZOBRAÆEVANJA
IN USPOSABLJANJA V SLOVENSKI VOJSKI
Kapitan korvete Peter Papler
ZUNANJI IN NOTRANJI STRO©KOVNI SISTEM V BATALJONU SLOVENSKE VOJSKE
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ ©t. 3/02
Polkovnik Robert ©ipec
ZANESLJIVOST, VZDRÆEVALNOST IN RAZPOLOÆLJIVOST
OPREME, SISTEMOV IN KOMPONENT
Podpolkovnik Slavko Turk
VPLIV UPORABE OMREÆNEGA VOJSKOVANJA
NA U»INKOVITOST BOJNEGA DELOVANJA ENOT IN POVELJSTEV
PraporπËak Primoæ HabiË
POPRAVLJANJE NAPAK VNAPREJ
FEC (FORWARD ERROR CORRECTION)
Major Blaæ TomπiË, dr. Vladislav RajkoviË
UPORABA LUPINE EKSPERTNEGA SISTEMA DEX
V PROCESU NA»RTOVANJA DELOVANJ
Kapitan korvete Peter Papler
ANALIZA RAVNANJA STRUKTURE SLOVENSKE VOJSKE
Podpolkovnik Evgen PrimoæiË
ORGANIZACIJA DRÆAVNE UPRAVE NA PODRO»JU OBRAMBE
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ 4/©t. 1
Brigadir Alojz ©teiner
PROJEKTIRANJE PREOBLIKOVANJA STRUKTURE SIL VOJSKE
Brigadir Andrej Osterman
PRAVNA PRIMERJAVA MED SISTEMOM VOJA©KEGA SODSTVA ZDA
IN SLOVENSKIM SISTEMOM PRI OBRAVNAVI KAZNIVIH DEJANJ
Mag. Rober Masten
SOCIALNO-PSIHOLO©KI VIDIK MIROVNIH OPERACIJ:
DRUÆBENE OKOLI©»INE, PRILAGODITEV NANJE IN MOTIVACIJA
Polkovnik Branimir Furlan
RUDOLF MAISTER ‡ STRATE©KI VODJA
Podpolkovnik Evgen PrimoæiË
TIMSKO DELO V SLOVENSKI VOJSKI
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ 4/©t. 2
Kapitan korvete Peter Papler
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA
IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
Podpolkovnik Karlo Nanut
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡
VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
Podpolkovnik Duπan Gorπe
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
Podpolkovnik Milan Æurman
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME
V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS)
IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV)
Stotnik Simon KavËiË
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU
ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
PoroËnica Urπa Brodnik in poroËnica Marjana Trontelj
PROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADI©»A SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ 5/©t. 1
Generalmajor Ladislav LipiË
OB PETI OBLETNICI BILTENA SLOVENSKE VOJSKE
NadporoËnik Denis »aleta
VARNOSTNO PREVERJANJE V SLOVENSKI VOJSKI
NadporoËnik Æeljko Kralj
ANALIZA ZANESLJIVOSTI DELOVANJA/ODPOVEDI ARTILJERIJSKEGA STRELIVA
Z UPORABO DREVESA ODPOVEDI
Major Duπan Gorπe
MEDNARODNI SPORAZUM ODPRTO NEBO
Major Samo Flisek
VLOGA SPREMEMB V VODENJU ORGANIZACIJE
NadporoËnik Cvetko Perc
VOZILO KOT VZROK PROMETNE NESRE»E
NadporoËnik Denis »aleta
DILEME IN PERSPEKTIVE RAZVOJA VOJA©KE POLICIJE SLOVENSKE VOJSKE
Vojaπki vikar msgr. dr. Joæe Plut in vojaπki kaplan mag. Vladimira Violeta MesariË
(RELIGIOZNA) DUHOVNA OSKRBA
Stotnik mag. Joæe Kobentar
SISTEM RAZVOJA KADROV V SLOVENSKI VOJSKI
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ 5/©t. 2
Generalmajor Ladislav LipiË
O RAZVOJU SLOVENSKE VOJSKE
Majorka Mojca Peπec
SEZNAM BISTVENIH NALOG
(ANGL. MISSION ESSENTIAL TASK LIST ‡ METL)
Stotnik mag. Joæe Kobentar
POKLICI V SLOVENSKI VOJSKI
Major mag. Boris Bratuπek
VOJA©KI VODJA ‡ POVELJNIK
Mag. Marjan Veπnar
SISTEM CELOSTNE SKRBI ZA PRIPADNIKE VOJSKE
NadporoËnik Denis »aleta
USTREZEN SISTEM VAROVANJA TAJNIH PODATKOV ‡
NUJNOST V SLOVENSKI VOJSKI
Valter MavriË, prof.
ZNANJE TUJIH JEZIKOV PO MERILIH SPORAZUMA
O UPORABI STANDARDA (STANAG) 6001
Stotnik Franc ©rok in dr. Vladislav RajkoviË
IZBIRA VARIANTE BOJEVANJA S POMO»JO EKSPERTNEGA SISTEMA
NadporoËnik Æeljko Kralj
RAZVOJ NOVIH STORITEV IN IZDELKOV, KI SO PRODUKT VZDRÆEVANJA
MATERIALNO-TEHNI»NIH SREDSTEV, IN MOÆNOSTI NJIHOVEGA
VKLJU»EVANJA V RAZVOJNE PROGRAME OBRAMBNE INDUSTRIJE
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ 6/©t. 1
Polkovnik Joæe Konda
OVSE ‡ ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI
Ob predsedovanju Republike Slovenije leta 2005
Major Igor Æeælin
VPLIV STRATE©KEGA KONCEPTA ZVEZE NATO
NA DOKTRINO VOJA©KE OBRAMBE
VVU XIII. razreda mag. Denis »aleta
VAROVANJE TAJNIH PODATKOV V ZVEZI NATO
Major mag. Iztok KoËevar
DIGITALIZIRANO BOJI©»E
Podpolkovnik Matjaæ GoriËar
OPERATIVNO-TAKTI»NI SISTEMI C4I
VVU XIII. razreda mag. Æeljko Kralj
PROCESI UPRAVLJANJA ÆIVLJENJSKEGA CIKLA
V OBRAMBNEM SISTEMU