Učinkovita raba virov - Ministrstvo za okolje in prostor

» Učinkovita raba virov
Na poti k akcijskemu načrtu Slovenije
26. maj 2014
Priprava strokovnih podlag za akcijski načrt učinkovite rabe virov
Naročnik: Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
po Pogodbi št. 2330-14-000067 z dne 21. 1. 2014
Izvajalec: Okoljsko svetovanje, Alenka Burja s.p.
Strokovna ekipa: mag. Alenka Burja, Jonas Sonnenschein, M. Sc., Natalija Vrhunc, M. Sc.
2
Predgovor
V zadnjih nekaj letih se je vprašanje učinkovite rabe virov iz pretežno okoljevarstvenih krogov
prestavilo v sfero gospodarstva, saj postaja jasno, da bo v prihodnje dostop do cenovno ugodnih
virov in surovin vse težji in bo tako vplival na (ne)konkurenčnost gospodarstva.
Tega dejstva se vse bolj zavedajo tudi odločevalci, ki so začeli s pripravo različnih programskih
dokumentov, s pomočjo katerih želijo postaviti okvir za bolj učinkovito rabo virov v celotni družbi in
tako istočasno prispevati k dvigu konkurenčnosti gospodarstva na eni strani in k zmanjševanju
okoljskih obremenitev na drugi strani.
Učinkovita raba virov je tako postala ena od ključnih usmeritev strategije Evropa 2020, zato je
Evropska komisija že leta 2011 sprejela Sporočilo o časovnem načrtu za Evropo, gospodarno z viri.
Med pomembnejšimi dokumenti, ki jih v zvezi s tem pripravlja Evropska komisija, je tudi sveženj
dokumentov s področja učinkovite rabe virov in odpadkov, ki bo predvidoma sprejet še pred
poletjem 2014.
Zato je torej izjemnega pomena, da tudi v Sloveniji dobimo pregled nad tem, kar se dogaja na
področju učinkovite rabe virov, in sicer tako na ravni politik kot tudi na ravni podjetij oziroma v
gospodarstvu. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je tako pristopilo k izdelavi naloge, katere osnovni
namen je bil predstavitev naslednjih področij:
1. identifikacija in opis ključnih obstoječih politik, instrumentov in orodij s področja krožnega
gospodarstva oziroma učinkovite rabe virov (EU, OECD, UNEP);
2. pregled politik in opis ukrepov/instrumentov na področju učinkovite rabe virov po izbranih
državah članicah EU, ki vključuje temeljit opis z vidika procesnega dela, opis ključnih področij in
sektorjev ter predlog ukrepov, okoljskih instrumentov, ciljev in indikatorjev;
3. opis stanja v Sloveniji z opredelitvijo politik, strategij in programov v zvezi z učinkovito rabo virov
in priporočila za možno financiranje iz prihodnje finančne perspektive EU;
4. preliminarna priporočila za pripravo nacionalnega akcijskega načrta učinkovite rabe virov z vidika
procesa, vsebin in možnih ukrepov, še zlasti z vidika izboljšanja konkurenčnosti slovenskih
gospodarskih družb.
Na podlagi temeljite analize smo pripravili pregled vseh relevantnih politik, ki so jih za to področje
oblikovali različni akterji. Velika pozornost je bila namenjena predvsem pregledu obstoječih politik in
praks v državah članicah EU, na podlagi katerih smo identificirali tiste države, v katerih so se v zadnjih
nekaj letih odločno lotili oblikovanja nacionalnih politikih na področju učinkovite rabe virov. To so
Avstrija, Nemčija, Finska in deloma tudi Škotska. V nekaterih državah procesi oblikovanja tovrstnih
politik še potekajo (npr. Irska), v drugih so učinkovito rabo virov delno vključili v politike ravnanja z
odpadki (Belgija, Danska, Švedska, Anglija), medtem ko se v preostalih državah članicah, med njimi je
tudi Slovenija, s tem področjem šele začenjajo ukvarjati.
Večji del analize je bil namenjen proučitvi obsežnega področja instrumentov okoljske politike v
najširšem pomenu, ki se uporabljajo tudi v mednarodnem prostoru in niso omejeni samo na evropski
prostor. Zaradi širokega nabora orodij so v nalogi upoštevani le najpomembnejši instrumenti, ki se po
naši presoji najpogosteje uporabljajo in ki največ prispevajo k izboljšanju učinkovitosti rabe virov.
Ob temeljiti proučitvi učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva smo ugotovili, da je ključnega
pomena za vzpostavitev okvira, ki prispeva k bolj učinkoviti rabi virov oziroma k vzpostavitvi krožnega
3
gospodarstva, področje odpadkov, zato smo to področje v analizo vključili na podlagi lastne presoje.
Predstavitev primerov politik in praks pri preprečevanju nastajanja odpadkov v državah članicah
lahko po našem mnenju služi kot navdih za smiselno prilagoditev predstavljenih pristopov na način, ki
je primeren tudi za slovenski prostor.
V nalogi je predstavljena tudi analiza ključnih nacionalnih programov (že sprejetih in nastajajočih) z
vidika učinkovite rabe virov oziroma krožnega gospodarstva v Sloveniji.
Priporočila, s katerimi se naloga zaključuje, predstavljajo podlago za nadaljnje odločanje v zvezi z
oblikovanjem ustrezne nacionalne politike za področje učinkovite rabe virov in prehoda v krožno
gospodarstvo. Priporočila so namenjena snovalcem politike oziroma nacionalnih dokumentov za
področje učinkovite rabe virov oziroma krožnega gospodarstva. Večji del priporočil je mogoče izvajati
tudi v primeru, da se k pripravi nacionalnega dokumenta za učinkovito rabo virov ne bi pristopilo.
Treba je poudariti, da se pri analizi nismo osredotočali niti na določene sektorje ali področja niti na
posamezne vrste naravnih virov, saj je bistvene izboljšave glede učinkovite rabe virov mogoče doseči
v vseh sektorjih in na področju ravnanja z vsemi viri.
Pri izrazito teoretični raziskavi (desk research) smo se posluževali najrazličnejših virov – spletnih strani
Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Eurostata, Evropske Agencije za okolje in Raziskovalnega
centra ISPRA, različnih spletnih naslovov v državah članicah, spletnih strani evropskih in mednarodnih
strokovnih združenj, teles in organizacij kot sta organizaciji OECD in UNEP ter seveda domačih
domen, kot so SURS, MKO, ARSO, MGTR, SVRK ipd. Tu pa je treba zapisati, da je – razen zakonodaje
in najpomembnejših političnih dokumentov – na spletni strani MKO mogoče najti le malo informacij,
vezanih na področje praktičnega delovanja, povezanega z okoljem.
Veliko dostopnih podatkov in informacij ni vedno povsem ažurnih, zato je nujna previdnost pri njihovi
interpretaciji, na drugi strani pa pri določenih podatkih ni na voljo dovolj dolga časovna vrsta, saj se
področje učinkovite rabe virov oziroma krožnega gospodarstva spremlja šele nekaj let. Vendar smo v
nalogi predstavili najnovejše dosegljive podatke. Poleg virov, ki so dostopni na svetovnem spletu,
smo si pri delu pomagali tudi z vrsto literature v tiskani obliki.
Omeniti moramo še terminološkega zagato. V angleških besedilih se uporablja izraz material za vse,
kar lahko v slovenščini (v odvisnosti od konteksta) pomeni »snov«, »vir«, »material« ali celo
»surovina«. Prav tako se uporabljajo različni prevodi za izraza eco-innovation (»eko inovacije«,
»ekološke inovacije« ali »okoljske inovacije«) in de-coupling, ki označuje ločitev ali prekinitev
povezave med gospodarsko rastjo in degradacijo okolja. Ker raba teh izrazov pri nas še ni usklajena
oziroma konsistentna, smo jih uporabljali kar se da ustrezno pomenu.
4
Kazalo
Povzetek ......................................................................................................................... 8
1. Uvod ....................................................................................................................... 18
2. Politični okvir v zvezi z učinkovito rabo virov ........................................................ 29
3. Ključni instrumenti okoljske politike ..................................................................... 47
4. Učinkovita raba virov v državah članicah EU ....................................................... 109
5. Odpadek je vir ...................................................................................................... 147
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije ............................................................ 177
7. Zaključna preliminarna priporočila ...................................................................... 200
Priloge ........................................................................................................................ 212
5
Okrajšave
7 EAP
Sedmi okoljski akcijski program (angl. 7th Environmental Action Programme)
ARSO
Agencija RS za okolje
BAT
Najboljša razpoložljiva tehnologija (angl. Best Available Technology)
BDP
Bruto domači proizvod
C2C
Od zibelke do zibelke (angl. Cradle to Cradle)
DPS
Domača poraba snovi (angl. domestic material consumption)
EGO
Evropska zelena pisarna (angl. European green office)
EGSS
Sektor za okoljsko blago in storitve (angl. Environmental Goods and Services Sector)
EIA (PVO)
Presoja vplivov na okolje (angl. environmental impact assessment)
EMA
Okoljsko računovodstvo (angl. Environmental Management Accounting)
EMAS
Sistem okoljskega vodenja organizacij (angl. Eco-Management and Audit Scheme)
EMS
Sistem ravnanja z okoljem (angl. environmental management system)
EPD
Okoljska deklaracija izdelkov (angl. environmental product declaration)
EPR
Razširjena odgovornost proizvajalca (angl. Extended Producer Responsibility)
EREP
Evropska platforma za učinkovito rabo virov (angl. European Resource Efficiency
Platform)
EUROSTAT
Statistični urad Evropske komisije
FTB
Fizična trgovska bilanca
GZS
Gospodarska zbornica Slovenije
IDV
Izkoriščeni domači viri
IPCC
Medvladni forum o podnebnih spremembah (angl. Intergovernmental Panel on
Climate Change)
IRP
Mednarodni forum za vire (angl. International Resource Panel)
ISO
Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Standards
Organization)
JRO
Javna raziskovalna organizacija
KET
Ključne spodbujevalne tehnologije (angl. key enabling technologies)
LCA
Analiza življenjskega kroga (angl. life cycle analysis)
LCC
Stroški življenjskega kroga (angl. life cycle costs)
MBI (TI)
Tržni instrumenti (angl. market based instruments)
MGRT
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
MKO
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
MSP
Mala in srednja podjetja
NISP
Nacionalni program industrijske simbioze (angl. National Industrial Symbiosis
Programme)
NVO
Nevladna organizacija
NVS
Neposredni vnos snovi
OECD
Organisation for Economic Co-operation and Development
6
OEEO
Odpadna električna in elektronska oprema (angl. WEEE – Waste of electric and
electronic equipment)
OEF
Okoljski odtis organizacije (angl. Orgnaisation Environmental Footprint)
OMD
Območja z omejenimi dejavniki
OP
Operativni program
OVE
Obnovljivi viri energije
OZN
Organizacija združenih narodov
PEF
Okoljski odtis izdelka (angl. Product Environmental Footprint)
PRP
Program razvoja podeželja
PS
Poraba snovi
R&D
Raziskave in razvoj (angl. research and development)
RISS
Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije
RRI
Raziskave, razvoj in inovacije
SIP
Slovenska industrijska politika
SMM
Trajnostno ravnanje z materiali (angl. sustainable materials management)
SP
Snovna produktivnost
SPS
Strategija pametne specializacije
SRS
Strategija razvoja Slovenije
SURS
Statistični urad RS
TGP
Toplogredni plini
UMAR
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj
UNEP
Program Združenih narodov za okolje (angl. United Nations Environment
Programme)
URE
Učinkovita raba energije
VPS
Vrednost porabljenih surovin
WRAP
Waste and resources action programme (UK) (akcijski program za odpadke in vire)
ZeJN
Zeleno javno naročanje
7
Povzetek
Naravni viri so temelj človeške družbe. Viri so vhodni faktorji gospodarstva in nekateri skupni viri, kot
so čist zrak, pitna voda in biotska raznovrstnost, so bistveni za naše preživetje, splošno zdravje in
dobro počutje. Njihova poraba hitro narašča. Če ne bomo spremenili trenutnega načina rabe virov,
bomo še v času te generacije izčrpali vse najpomembnejše vire.
V uvodnem delu naloge razložimo, kaj viri so, in opozorimo, da določenih redkih materialov oziroma
kovin vse bolj primanjkuje, medtem ko se povpraševanje po njih stopnjuje in cene skokovito višajo,
dobave pa postajajo vse bolj nezanesljive.
Omenjeni svetovni trendi in drugo dogajanje na surovinskem trgu imajo na Slovenijo zelo velik vpliv.
Tako kot vsa evropska celina je tudi Slovenija odvisna od uvoza nosilcev energije (predvsem nafte in
zemeljskega plina, vedno bolj pa tudi premoga). Leta 2012 je bila odvisnost od uvožene energije 52odstotna, kar pomeni, da naraščajoče cene na svetovnem trgu občutno vplivajo tudi na domače
gospodarstvo. Razmere so še posebej resne, ko govorimo o nekaterih posameznih kovinah. V
Sloveniji namreč ni več niti enega delujočega rudnika kovin, kar pomeni, da lahko odvisnost od uvoza
zmanjšamo samo s povečanjem dejavnosti, povezanih z recikliranjem.
Poleg virov, ki so večinoma uvoženi, pa ima Slovenija tudi nekaj takih, s katerimi gospodari na lokalni
ravni in niso tako močno odvisni od svetovnih trendov. Slovensko gozdarstvo, na primer, je dober
primer učinkovitega (in trajnostnega) gospodarjenja z viri. Veliko bolj problematična pa je pozidava
rodovitnih zemljišč. Težave se pojavljajo tudi v obliki lokalnega in sezonskega pomanjkanja vode, ki je
delno posledica njene neučinkovite rabe. Na koncu naj izpostavimo še, da predstavlja pridobivanje
nekovinskih mineralov največji delež pridobivanja materialov v Sloveniji.
Graf 1: prekinjanje povezave med gospodarsko rastjo in rabo virov v Sloveniji med letoma 2000 in 2012, stalne cene,
referenčno leto 2005 (vir: SURS)
160
140
120
100
80
BDP
domača poraba snovi
intenzivnost rabe virov
60
40
Opazimo lahko, da je v Sloveniji med letoma 2000 in 2012 prišlo do popolne (!) prekinitve povezave
med gospodarsko rastjo in domačo porabo snovi. Ni pa povsem jasno, ali je drastičen upad
intenzivnosti rabe virov z začetkom v letu 2008 res dobra novica in znak za dolgoročno popolno
prekinitev povezave, saj sovpada z obdobjem globoke recesije. Glavni razlog za prikazano prekinitev
povezave je najverjetneje nazadovanje gradbenega sektorja. Prekinitev povezave je torej
najverjetneje posledica prestrukturiranja gospodarstva in ne velikega napredka na področju
učinkovite rabe virov v drugih sektorjih.
8
Koristi učinkovitejše rabe virov
Analiza Poročila EU o konkurenčnosti iz leta 2012 je pokazala, da bi lahko podjetja z učinkovitejšo
rabo virov potencialno povečala svoje prihodke za 3–8 %. Nadaljnje modeliranje pa je pokazalo še to,
da bi zmanjšanje porabe materialov v Evropi za eno odstotno točko pomenilo 23 milijard EUR za
gospodarsko dejavnost in od 100.000 do 200.000 novih delovnih mest. 85 % slovenskih malih in
srednjih podjetij (MSP) že deluje v smeri učinkovite rabe virov na enega ali več načinov, več kot
polovica pa jih priznava, da to počnejo zato, da bi zmanjšali stroške proizvodnje. Sektor okoljskega
blaga in storitev v Sloveniji zaposluje veliko ljudi (30.250 zaposlenih oz. 3,2 % vseh zaposlenih), ima
visok izvoz (1,9 milijarde EUR oz. 9 % celotnega izvoza) in precejšne prihodke (4,2 milijarde EUR). Prva
raziskava zelenih delovnih mest v Sloveniji (Umanotera, 2014) ugotavlja, da ima Slovenija možnost za
več deset tisoč dodatnih delovnih mest na področju učinkovite rabe virov. Veliko koristi pa je
povezanih tudi z izkoriščanjem odpadkov kot vira. V letu 2012 je malo več kot polovica trdnih
komunalnih odpadkov pristala na odlagališčih. Količina prijavljenih (nenevarnih) odpadkov, izvoženih
iz Slovenije, je z le 8.000 ton leta 2001 narasla na okoli 115.000 ton leta 2011. V obeh primerih – pri
odlaganju na odlagališča in pri izvozu – dragoceni viri zapustijo domače gospodarstvo.
Merjenje in spremljanje učinkovite rabe virov
Za učinkovito spremljanje napredka na področju rabe virov so nujno potrebni specifični cilji in
kazalniki. Dobro izhodišče za opredelitev kazalnikov učinkovite rabe virov za Slovenijo je shema
učinkovite rabe virov evropskega statističnega urada Eurostat. Kazalnike v Eurostatovi shemi lahko
razdelimo v tri kategorije: vodilni kazalniki, nadzorni kazalniki in tematski kazalniki. Vodilna kazalnika
sta snovna produktivnost (SP) in domača poraba snovi (DPS), nadzorni kazalniki pa pokrivajo
področja, kot so produktivnost ter raba tal, vode in energije. DPS meri celotne količine vseh snovi,
neposredno uporabljenih v gospodarstvu. Snovna produktivnost je izračunana kot razmerje med DPS
in BDP (EUR/kg). Poleg SP in DSP je pomembno tudi spremljanje preostalih kazalnikov, saj sta ta dva
kazalnika visoko agregirana in za oceno realnega napredka na področju učinkovitosti rabe virov le
delno uporabna.
Politični okvir Evropske Unije
V političnem okviru naloge so predstavljene oz. naštete tiste politike EU, ki se nanašajo na učinkovito
rabo virov (strategija Evropa 2020, tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov, vodilna
pobuda Evropa, gospodarna z viri). Več pozornosti je namenjeno dokumentu Načrt za Evropo,
gospodarno z viri in Sedmemu okoljskemu akcijskemu programu EU (7EAP).
7 EAP, ki je bil sprejet konec leta 2013, pri tematskem cilju (b) – spreminjanje Unije v z viri
gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo – izpostavlja potrebo po inovacijah,
ki bi omogočile učinkovitejšo rabo virov, pri čemer je ključen poslovni sektor. Zlasti mala in srednja
podjetja (MSP) bodo za izboljšanje okoljske učinkovitosti potrebovala pomoč pri uvajanju novih
tehnologij. Zato bodo pomembni vladni ukrepi za zagotavljanje pogojev za naložbe in okoljske
inovacije ter spodbujanje razvoja trajnostnih poslovnih ali tehnoloških rešitev ter trajnostnih načinov
rabe virov. Potrebna bo uravnotežena kombinacija spodbud za potrošnike in podjetja (vključno z
MSP), tržnih instrumentov in predpisov za zmanjšanje okoljskih vplivov dejavnosti podjetij in
izdelkov. Podpirati bi bilo treba poslovne modele, gospodarne z viri, kakršni so sistemi storitev
izdelkov (npr. najem). Izdelki bi morali biti izdelani iz trajnostnih virov in zasnovani za ponovno
uporabo in recikliranje.
9
Načrt za Evropo, gospodarno z viri pa predstavlja glavni del vodilne pobude za učinkovito rabo virov,
poleg tega je pri oblikovanju ciljev in določanju načinov, kako jih doseči, tudi bolj specifičen. Čeprav
sta del vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri, tudi celotna svežnja evropskih podnebnih in
energijskih politik, pa ta svežnja nista del Načrta za Evropo, gospodarno z viri. A ima dokument kljub
temu zelo širok obseg – obravnava namreč veliko različnih vidikov učinkovite rabe virov (glej tabelo
spodaj).
Tabela 1: Tematska področja dokumenta Načrt za Evropo, ki bo gospodarna z viri
Preoblikovanje gospodarstva
Naravni kapital in ekosistemske storitve
1. trajnostna potrošnja
2. trajnostna proizvodnja
3. spreminjanje odpadkov v vir
4. podpiranje raziskav in inovacij
5. okolju škodljive subvencije in pravilna določitev cen
6. zelena davčna reforma
7. ekosistemske storitve
8. biotska raznovrstnost
9. minerali in kovine
10. voda
11. zrak
12. zemljišča in prst
13. morski viri
Ključni sektorji
Vodenje in spremljanje
14. hrana
15. stavbe
16. mobilnost
17. novi načini ukrepanja v zvezi z učinkovito rabo virov
18. podpiranje učinkovite rabe virov na mednarodni ravni
19. koristi zaradi okoljske zakonodaje
Instrumenti okoljske politike
Tretje poglavje vsebuje temeljito analizo instrumentov okoljske politike, od širših konceptov do
konkretnih orodij. Izbrali smo tiste, ki se najbolj neposredno lotevajo učinkovite rabe virov.
Koncept krožnega gospodarstva temelji na obnovljivih virih energije, na zmanjševanju in
odpravljanju uporabe strupenih kemikalij in izkoreninjenju odpadkov zaradi skrbne predhodne
zasnove izdelkov in storitev. Koncept presega dosedanji vidik proizvodnje in potrošnje blaga in
storitev ter ju nadomešča z vidiki obnove družbenega in naravnega kapitala, kjer bo imel ključno
vlogo tudi razvoj novih poslovnih modelov. Ti bodo prispevali k spremembi prevladujočih lastniških
vzorcev in na ta način k premiku od potrošnje na uporabo. Krožno gospodarstvo predstavlja
alternativo obstoječemu linearnemu gospodarskemu modelu, ki temelji na predpostavki, da sta
količini surovin in ponorov onesnaževanja neomejeni. Uvajanje koncepta krožnega gospodarstva
ponuja veliko poslovnih priložnosti in istočasno prispeva k zmanjševanju pritiskov na okolje. Pomena
ekonomskih in okoljskih koristi prehoda v krožno gospodarstvo se zaveda tudi Evropska komisija, ki je
ta koncept prepoznala kot pomembno orodje na poti k učinkoviti rabi virov, povečevanju
konkurenčnosti in zmanjševanju odvisnosti od uvoza surovin. Zaradi tega Komisija pripravlja tudi
sveženj dokumentov in predpisov, ki bodo sprejeti še v letu 2014 in bodo podali usmeritve za lažji
prehod v krožno gospodarstvo.
Industrijska simbioza je koncept, ki ga vse bolj obravnavamo kot strateško orodje za gospodarski
razvoj, zeleno rast, inovacije in učinkovito rabo virov. Eden najuspešnejših nacionalnih programov je
Nacionalni program industrijske simbioze (NISP) v Veliki Britaniji. Med ključnimi koristmi takih
konceptov oziroma pristopov so: zmanjšana poraba energije in snovnih vložkov; povečana snovna
produktivnost; zmanjšanje količin odpadkov in izpustov; finančni prihranki zaradi zmanjševanja
različnih vrst stroškov (energija, materiali, ravnanje z odpadki, usklajenost z okoljsko zakonodajo);
ustvarjanje sinergije med proizvodnjo in distribucijo; zmanjševanje odvisnosti od trga z
neobnovljivimi in uvoženimi viri; konkurenčna prednost tovrstnih podjetij na rastočem zelenem trgu;
10
lažje prilagajanje zakonodaji; poleg tega pa še vrsta drugih prednosti. Čeprav so ekonomski vidiki
glavna gonilna sila industrijske simbioze, pa je za razvoj tovrstnih pobud zelo pomembna tudi
politična podpora.
Izmed sistemov ravnanja z okoljem iz serije standardov ISO 14000 sta predstavljena standard ISO
14001:2004 in sistem EMAS, ki ga je sprejela Evropska komisija. Oba standarda sta prostovoljna in ju
lahko pridobi katerakoli vrsta organizacije. Poleg boljše usklajenosti z zakonodajo in večje
učinkovitosti organizacije med koristi pridobitve teh dveh standardov uvrščamo zmanjšanje količine
odpadkov in manjšo porabo virov, manjše obratovalne stroške ter povečanje okoljske kredibilnosti
organizacij. Standard ISO je priznan na globalni ravni, zato imajo podjetja z njim določeno
konkurenčno prednost na globalnem trgu, standard EMAS pa je trenutno veljaven le na ravni EU, zato
je Evropska komisija sprožila pobudo za širitev veljavnosti standarda EMAS na globalno raven.
Globalna prepoznavnost se v Sloveniji odraža v številu organizacij, ki so vključene v oba sistema (okoli
500 slovenskih organizacij s pridobljenim certifikatom standarda ISO 14011 in le 9 organizacij,
vključenih v sistem EMAS). Ožje področje sistema upravljanja z energijo pa pokriva Standard SIST EN
ISO 50001:2011, ki je novejši mednarodni standard, a zelo hitro pridobiva na veljavi. S pomočjo
njegovega uvajanja lahko v organizacijah vzpostavijo sistematično upravljanje z energijo, kar prispeva
k zniževanju stroškov, zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ter znatnem povečanju
učinkovitosti rabe energije.
V nadaljevanju so opisani instrumenti okoljskega in energijskega pregleda ter pregleda materialov.
Bistveni namen okoljskega pregleda je sistematičen in temeljit prikaz okoljske uspešnosti celotne
organizacije. To tehnika se ne uporablja le za dejavnosti, povezane z okoljem, varnostjo in zdravjem,
ampak vse bolj tudi za preverjanje varnosti in upravljanja kakovosti izdelka ter na področjih
preprečevanja izgub in rabe virov. Energijski pregled je orodje, katerega namen je izboljšati
energijsko učinkovitost organizacije. Evidentirani prihranki stroškov za energijo, ki v povprečju
predstavljajo 10–20 %, v najboljšem primeru pa tudi do 40 % celotnih stroškov, ki jih v organizacijah
plačujejo za energijo, so odvisni od vrste dejavnikov, predvsem od kompleksnosti organizacije,
obstoječega nadzora nad rabo energije ter strokovne usposobljenosti odgovornih oseb. Pregled
materialov je novejše praktično orodje, s katerim lahko podjetja izboljšajo učinkovitost poslovanja
ter upravljanje svojih materialnih tokov. S tem orodjem lahko prepoznajo tiste faze proizvodnega
procesa, pri katerih je mogoče znižati porabo materialov, količino ustvarjenih odpadkov in vplivov na
okolje. Tako kot druga orodja tudi ta pregled lahko prinaša znatne finančne prihranke.
Analiza življenjskega kroga (LCA) je mednarodno standardizirana metoda, ki ovrednoti vse
pomembne izpuste in porabo virov, s tem povezane okoljske in zdravstvene vplive ter izčrpavanje
virov, ki so povezani s celotno življenjsko dobo izdelkov ali storitev. Metodo LCA čedalje pogosteje
uporabljajo v industriji kot pomoč pri zmanjšanju splošne okoljske obremenitve, pa tudi zato, da bi
izboljšali konkurenčnost izdelkov podjetij. Tako se orodje LCA uporablja pri izboljševanju zasnove
izdelkov, na primer pri izbiri materialov, tehnologij in pri vključevanju možnosti recikliranja. Ocena
stroškov v življenjskem krogu (LCC) je orodje, ki lahko dopolnjuje LCA, s katerim ocenjujejo stroške v
celotni življenjski dobi izdelka, storitve ali gradnje. Običajne in najpogosteje uporabljene metode LCC
temeljijo na izključno finančnem vrednotenju, pri katerem ocenjujejo štiri glavne kategorije stroškov:
stroške naložbe, obratovanja, vzdrževanja in odstranjevanja na koncu življenjske dobe, medtem ko
okoljske metode LCC upoštevajo tudi zunanje okoljske stroške. LCC se pogosto uporablja pri
trajnostni gradnji, nakupu vozil in nasploh pri zelenem (trajnostnem) javnem naročanju.
11
Okoljsko označevanje je oblika okoljske regulative, v sklopu katere se organizacije prostovoljno
odločijo za uskladitev z vnaprej določenimi procesi ali merljivimi cilji. Najočitnejša korist okoljskega
označevanja je, da gre za instrument, ki organizacijam omogoča, da z okoljskim upravljanjem
dosežejo pomembne izboljšave glede varstva okolja. Koristi okoljskih certifikatov za potrošnike pa so,
da lahko ti kupijo izdelke, za katere so prepričani, da jih proizvajajo podjetja, ki delujejo po okoljskih
standardih in postopkih, ter da se imajo možnost odločati etično. V svetu trenutno obstaja 448
znakov za okolje v 197-ih državah in v 25-ih industrijskih panogah. Najbolj prepoznani so znak EU za
okolje (marjetica), modri angel, nordijski znak, znak EU za ekološka živila, demeter in biodar, pravična
trgovina, FSC, ipd. Predstavljene so tudi energijske nalepke in okoljsko primerna zasnova izdelka.
Orodje »od zibelke do zibelke« (C2C) predstavlja konceptualno izhodišče za prehod v krožno
gospodarstvo in poleg treh osnovnih načel, na katerih temelji, skuša v industrijske sisteme uvesti
načelo doseganja kakovosti pred količino. To pomeni, da so izdelki zasnovani tako, da je mogoče
materiale znova izkoristiti, bodisi v biološkem krogotoku bodisi v tehničnem pretoku snovi oz.
surovin, pri čemer je bistvenega pomena, da se pri ponovni uporabi kakovost materialov ohranja ali
celo izboljšuje. Za izdelke in storitve je mogoče pridobiti tudi oznako C2C, pri čemer morajo izdelki
izpolnjevati zahteve standardov v petih kategorijah.
V nadaljevanju so opisane ekološke inovacije in tehnologije. Kot bistvena za spodbujanje ekoloških
inovacij sta se izkazala financiranje raziskav in razvojnih projektov ter denarna podpora poslovnemu
sektorju na splošno. Ena od raziskav Eurobarometra kaže, da sta negotovo povpraševanje na trgu in
donosnost naložb največji oviri, visoke cene energije in surovin, novi predpisi in standardi ter dostop
do znanja pa so med glavnimi spodbudami za uvajanje ekoloških inovacij. Okoljske tehnologije in
ekološke inovacije so osnova za razvoj okoljske industrije. Evropska komisija se zaveda pomena
razvoja okoljskih inovacij, zato podpira tudi delovanje Observatorija za eko inovacije (Eco Innovation
Observatory), ki predstavlja platformo za strukturirano spremljanje in analiziranje obsežnih
informacij s področja okoljskih inovacij. V okviru tega pripravljajo specifična poročila za posamezne
države članice.
Vse tri vrste prikazanih odtisov – ogljični, ekološki in okoljski odtis – nakazujejo, kakšen odtis
puščamo na planetu zaradi netrajnostnih proizvodnih in potrošniških vzorcev. Glede na trenutni
življenjski stil ljudje uporabljamo ekosistemske storitve v povprečju 1,5-krat hitreje kot jih je planet
sposoben obnoviti. V Sloveniji je ta faktor presegel število 5, kar pomeni, da je naš odtis absolutno
prevelik. Evropska komisija razvija dve novi metodi za oceno in primerjalno analizo okoljske
učinkovitosti, ki bosta odpravili obstoječe metodološke nejasnosti. Ti metodi – okoljski odtis izdelka
(Product Environmental Footprint, PEF) in okoljski odtis organizacije (Organisation Environmental
Footprint, OEF) – sta zanesljivi (znanstveno utemeljeni), celoviti (zajemata celoten življenjski krog
izdelkov ali organizacij ter različne okoljske vidike) ter omogočata primerljivost rezultatov. Komisija
bo metodi po potrebi postopno vključevala v sisteme za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), zelena
javna naročila in znak EU za okolje.
Okoljsko računovodstvo (EMA) je eno enostavnejših, a hkrati zelo učinkovitih orodij. Uporabno je za
vse vrste organizacij. Orodje EMA vključuje širok razpon potrebnih informacij, od prepoznavanja,
zbiranja, analize in uporabe fizičnih podatkov o rabi, tokovih in porabi energije, vode in surovin
(vključno z odpadki), do denarnih informacij o stroških, povezanih z okoljem. Okoljsko računovodstvo
podpira zmanjševanje stroškov in vplivov na okolje z učinkovitejšo rabo energije, vode in materialov
12
tako znotraj organizacije kot v končnih izdelkih. V praksi orodje EMA sega od preprostih prilagoditev
obstoječih računovodskih sistemov do bolj integriranih izvedb.
Razširjena odgovornost proizvajalca (EPR) je orodje, ki proizvajalce zavezujejo k fizični in/ali finančni
odgovornosti za izdelek v celotnem življenjskem krogu, torej tudi po tem, ko pri potrošniku postane
odsluženo blago. Koncept EPR je določen v splošnih pogojih v evropski zakonodaji, ki med drugim
pravi, da je »uvedba razširjene odgovornosti proizvajalca eno od sredstev za podporo oblikovanju in
proizvodnji blaga, ki v celoti upošteva in podpira učinkovito rabo virov v njihovem celotnem
življenjskem krogu, vključno z njihovim popravilom, ponovno uporabo, demontažo in recikliranjem«.
Običajno gre za odslužene baterije, vozila, elektronske naprave, snovi, ki tanjšajo ozonski plašč,
barve, ostanke pesticidov, farmacevtske izdelke, rabljeno olje, izrabljene gume itd.
Zeleno javno naročanje (ZeJN) sicer formalno sodi k javnemu sektorju, a lahko na tak način naročila
opravlja tudi zasebni sektor. Javni organi so v Evropi pomembni potrošniki, saj vsako leto porabijo 2
milijardi EUR (kar je 19 % BDP EU). Če na podlagi svoje kupne moči izberejo blago, storitve ali gradnjo
z manjšim vplivom na okolje, lahko pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja
in učinkovite rabe virov. Instrument ZeJN ima precejšen posreden vpliv na ves proizvodni in storitveni
sektor – gre za enega najenostavnejših ekonomskih pravil; ustvarjanje večje ponudbe z večjim
povpraševanjem. Tako je ZeJN eden učinkovitejših instrumentov, saj povzroča relativno hitre
spremembe na strani ponudnikov. Zato je povsem nerazumljivo, da se – navkljub temu, da je pri nas
kot v edini državi članici to področje pravno zavezujoče – v Sloveniji ZeJN ne nudi dovolj pozornosti.
V okoljski zakonodaji in politiki so tržni instrumenti (TI) instrumenti politike, ki uporabljajo trg, cene
in druge ekonomske spremenljivke, s čimer zagotovijo spodbude za onesnaževalce, da ti zmanjšajo ali
odpravijo negativne okoljske zunanje stroške (angl. externalities). Mednje sodijo okoljski davki,
dajatve in subvencije, trgovanje z izpusti in drugi sistemi trgovanja z dovoljenji, sistem zbiranja in
vračil, regulativa o okoljskem označevanju, licence ipd. Najpomembnejša vloga okoljskih davkov je
povečevanje cen okolju škodljivih dejavnosti in s tem spodbuda ljudem k spremembi navad. Njihova
druga pomembna vloga pa je zbiranje prihodkov za javne proračune. Tovrstne zbrane prihodke je
mogoče nameniti tudi dejavnostim, povezanim z vsebino določenega davka. V Sloveniji, na primer,
prihodke od nekaterih davkov, povezanih z vodo, porabimo za obnovo vodnih virov in blažitev
posledic onesnaževanja voda. Edini sistem trgovanja, ki ga uporabljamo v Sloveniji, je sistem
trgovanja z izpusti. Slovenija pa ima zelo obširen sklop okoljskih davkov, med katere sodijo tudi
davki na nekatere onesnaževalce, na določene izdelke, davke, povezane s prometom, davke na vodo,
davke na odpadke in na koncu še davke na energijo. Med okoljskimi davki sodita k primerom dobre
prakse davek na CO2 in pa davek na motorna vozila. Iz Poročila o presoji učinkovitosti okoljske politike
v Sloveniji, ki ga je pripravil OECD, pa je razvidno, da davek na odlagališča in pa trošarine na pogonska
goriva najmanj pripomoreta k spodbujanju učinkovite rabe virov.
Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Kljub temu, da se je učinkovita raba virov na ravni EU pomaknila močno navzgor po lestvici političnih
prioritet, izboljšav v snovni učinkovitosti v svoje politične programe še niso vnesle vse države članice.
Med tistimi, ki so tak program sprejele, so Avstrija, Belgija (Flandrija), Finska, Nemčija in Škotska.
Irska je v procesu priprave akcijskega plana za učinkovito rabo virov. Danska, Nizozemska, Švedska in
VB imajo načrte glede (preprečevanja nastajanja) odpadkov, z močnim poudarkom na učinkoviti rabi
virov. Mnoge iniciative držav članic kažejo na to, da odpadki niso več obravnavani kot nujno zlo,
13
ampak kot vir, kot priložnost za zmanjšanje odvisnosti od uvoza virov ali kot priložnost za trženje
tehnoloških inovacij.
V mnogih primerih razvoj programa politik učinkovite rabe virov temelji na raziskavah o stanju rabe
virov v določeni državi. To kaže, kako pomembno je razumeti in analizirati snovne tokove in strukturo
gospodarstva, preden ukrepamo. Krovni kazalniki, kot npr. produktivnost virov, so lahko osnovna
orientacija, a morajo biti podprti z bolj poglobljeno analizo posameznih virov ter načina njihove
uporabe in morebitnega recikliranja v gospodarstvu. Dobri primeri poročil o porabi virov, na podlagi
katerih so bili sprejeti politični ukrepi, so poročila v Avstriji, Nemčiji in na Finskem.
Programe politik učinkovite rabe virov v državah EU so pripravile medsektorske in/ali delovne
skupine znotraj ministrstva, saj je učinkovita raba virov tako ekonomski kot okoljski izziv. Da bi bili
ukrepi za bolj učinkovito rabo virov ustrezni, izvedljivi in obenem dovolj ambiciozni, so se
pripravljavci z akterji (podjetja, občine, raziskovalni inštituti, NVO), ki bodo te ukrepe na koncu
izvajali, posvetovali že v procesu oblikovanja politik. V ta namen so bili običajno pripravljeni sestanki
za deležnike, prek spleta pa so izvedli posvetovanje s širšo javnostjo. Celoten proces, od priprave
osnutka programa do sprejetja končne različice, je običajno trajal od enega do dveh let.
Ključni viri, ki so predmet politik za učinkovitost rabe virov, so predvsem surovine (npr. industrijski
minerali, kovine, les in fosilna goriva) in odpadki. To pomeni, da voda, zrak, zemlja in biotska
raznovrstnost vanje običajno niso vključeni, in sicer zato, ker so pogosto že zajeti v drugih politikah,
kot so strategije za surovine ali nacionalni akcijski plani za energetsko učinkovitost, podnebne
spremembe ali biotsko raznovrstnost. Biomasa je pogosto vključena, a je poudarek predvsem na
njeni materialni uporabi in ne na uporabi biomase kot energenta.
Medtem ko države članice EU spremljajo številne kazalnike učinkovite rabe virov, je kvantitativnih
ciljev v zvezi z učinkovito rabo virov malo. Pogosto merjeni kazalniki so snovna produktivnost in
domača poraba snovi (DPS), energetska produktivnost ter različni kazalniki, povezani s CO2, porabo
vode, rabo zemljišč ter odpadki. Kvantitativni cilj za glavni kazalnik – učinkovitost virov – lahko
najdemo le v redkih državah, npr. v Avstriji in Nemčiji.
Ukrepi, ki so vključeni v programe politik za učinkovito rabo virov, se med državami razlikujejo.
Nekateri ukrepi so zajeti že v politike iz drugih delov celotne verige, vključno s trajnostno oskrbo z
viri, učinkovitostjo virov pri proizvodnji ali ponovno uporabo oz. recikliranjem. Ukrepi, ki stremijo k
učinkovitosti virov v podjetjih, vključujejo podporo za svetovanje na področju učinkovite rabe virov,
subvencije za uporabo tehnologije, ki zagotavlja učinkovitejšo rabo virov, ter pilotne projekte
industrijske simbioze. Nekateri izmed programov učinkovite rabe virov se izrecno nanašajo na
ukrepe, ki se jih lahko sprejme v okviru ministrstev in javnih organizacij, kot npr. preprečevanje
nastajanja odpadkov, energijsko učinkovite javne zgradbe ali zeleno javno naročanje. Ukrepi, izvedeni
s strani javnega sektorja, naj bi vodili z zgledom.
Vsak ukrep za spodbujanje učinkovite rabe virov potrebuje akterje, ki ga bodo financirali, usklajevali
in izvajali. Delo s podjetji pogosto koordinirajo javne organizacije, kot sta npr. Motiva Oy na Finskem
ali Resource Efficient Scotland na Škotskem. Subvencije dodeljujejo bodisi neposredno ministrstva
bodisi izvršilne organizacije, kot je npr. Kommunalkredit Public Consulting GmbH v Avstriji. Ukrepe,
povezane s kazalniki učinkovite rabe virov, zbiranjem podatkov, standardizacijo ter okoljskimi
oznakami in certifikati, pogosto koordinirajo in tudi izvajajo javne agencije, kot so statistični uradi in
agencije za varstvo okolja. Pri koordinaciji izvajanja ukrepov v posameznih sektorjih lahko vidno vlogo
14
igrajo ustrezna poslovna in industrijska združenja. Tako je npr. v Flandriji, kjer združenja iz sektorjev
kovinske in kemične industrije ter gradbeništva koordinirajo ustrezna področja programa učinkovite
rabe materialov.
Odpadki
Področju odpadkov je v sporočilu Načrt za Evropo, gospodarno z viri, namenjeno samostojno
poglavje Spreminjanje odpadkov v vir. V njem je večji poudarek namenjen prednostni obravnavi
ponovne uporabe in recikliranja odpadkov, pri čemer je potrebna kombinacija ukrepov, katerih
namen je ustvarjanje gospodarstva s popolnim recikliranjem. Ti ukrepi vključujejo zasnovo izdelkov,
boljše sodelovanje udeležencev na trgu, boljše postopke zbiranja odpadkov, ustrezen regulativni
okvir, spodbude za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje ter javne naložbe v
sodobne objekte za področje odpadkov in visoko kakovostno recikliranje. Pridobivanje energije iz
odpadkov je omejeno na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati.
Dokument navaja, da je potrebna sistematična uporaba tržnih instrumentov ter drugih ukrepov, ki
dajejo prednost preprečevanju nastajanja, recikliranju in ponovni uporabi odpadkov, vključno s
podaljšano odgovornostjo proizvajalca. Odpraviti je treba ovire, ki nastajajo pri recikliranju, ter
pregledati obstoječe cilje za preprečevanje nastajanja, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in
preusmeritev odpadkov z odlagališč, da bi dosegli na življenjskem krogu temelječe krožno
gospodarstvo s kaskadno rabo virov in skoraj ničelno stopnjo preostankov odpadkov. Evropska
komisija bo rezultate revizije in nove zakonodajne predloge in politike EU o odpadkih predstavila še v
letu 2014.
Kot je razvidno iz najnovejših statistik EU, se je v zadnjih desetih letih v povprečju obseg recikliranja
in kompostiranja odpadkov po vsej Evropi občutno povečal, čeprav večji del odpadkov velikega
števila držav članic še vedno pristane na odlagališčih, in to kljub temu, da so se zavezale, da bodo do
leta 2020 reciklirale polovico vseh odpadkov.
Podrobneje je predstavljeno preprečevanje nastajanja odpadkov. To področje regulativa opredeljuje
kot ukrepe, ki jih je treba uvesti, preden snov, material ali izdelek postane odpadek, njihov namen pa
je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in okoljskimi vplivi, povezanimi z nastajanjem
odpadkov. Doslej je programe za preprečevanje nastajanja odpadkov pripravilo 20 držav.
Posebej so prikazani uspešni programi in prakse z ukrepi ter rezultati pri preprečevanju nastajanja
odpadkov v nekaterih državah članicah, npr. gibanje Zero Waste v Italiji, najboljši evropski program
recikliranja in preprečevanja nastajanja odpadkov v Flamski regiji v Belgiji, program Preventiva je
boljša od zdravila – vloga preprečevanja nastajanja odpadkov pri prehodu v gospodarstvo,
učinkovitejše z viri v Angliji, strategijo za preprečevanje nastajanja in predelave odpadkov v Avstriji
ter nacionalni program za preprečevanje nastajanja odpadkov na Finskem in Irskem.
Natančno so analizirani ukrepi po posameznih državah s primeri dobrih praks preprečevanja pri
naslednjih izbranih tokovih odpadkov: hrana in biološko razgradljivi odpadki, odpadna embalaža,
odpadna električna in elektronska oprema ter gradbeni odpadki.
Pri odpadkih v Sloveniji je opisan predvsem regulativni okvir in opozorilo, da Slovenija zamuja s
sprejemom nacionalnega programa ravnanja z odpadki in programom preprečevanja nastajanja
odpadkov. Prikazali smo tudi nekaj uspešnih primerov slovenskih podjetij na področju učinkovite
15
rabe virov, pri čemer nekateri primeri segajo na področje odpadkov, drugi bi lahko sodili med
primere dobrih praks za vzpostavitev krožnega gospodarstva.
Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
V Sloveniji še ni enotnega strateškega dokumenta, ki bi problematiko učinkovite rabe virov na
nacionalni ravni obravnaval celovito, zato je bil pripravljen pregled sektorskih strateških dokumentov,
ki vključujejo ukrepe in mehanizme, s katerimi bi bilo mogoče (ne)posredno prispevati k učinkovitejši
rabi virov. Leta 2013 sprejeta Slovenska industrijska politika prepoznava področje učinkovite rabe
virov kot enega od pomembnih področij za izboljšanje konkurenčnosti sektorja industrije. Kljub temu
pa v dokumentu to področje ni predstavljeno sistematično in konsistentno, saj določenih ključnih
podsklopih sploh ni ustreznih nastavkov za izvajanje ukrepov na področju učinkovite rabe virov.
Pozitivno je, da je vidik učinkovite rabe virov vključen v sklopu, kjer so predstavljene usmeritve za
iskanje odgovorov na družbene izzive in kjer so opredeljena ključna tehnološka področja, ki naj bi bila
deležna podpore za povečevanje učinkovitosti rabe virov. Tudi v poglavju, ki opredeljujejo dejavnosti
za dolgoročni razvoj industrije, je prepoznana priložnost za spodbujanje inovacij in za vstop zelenih
izdelkov in storitev na trg ter uveljavljanje sistemskih ukrepov za oblikovanje snovno in energetsko
učinkovitejših izdelkov in storitev. Kljub tem pomembnim nastavkom ostaja odprto vprašanje
ambicioznosti usmeritev in pristopa k izvajanju konkretnih ukrepov za prestrukturiranje obstoječe
industrije »v energetsko, materialno, okoljsko in družbeno učinkovito industrijo znanja in
inovativnosti«.
Strategija razvoja Slovenije, oziroma dveletni načrt za izvajanje ukrepov, ki bodo pripeljali k
doseganju ciljev iz dokumenta, ki se mu je leta 2013 iztekla veljavnost, je še v pripravi, zato vsebine ni
bilo mogoče analizirati.
V Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji so za področje učinkovite rabe virov in krožnega
gospodarstva le šibki nastavki. Posamezni podsklopi dokumenta se le v redkih primerih dotaknejo
področja učinkovite rabe virov, rahlo večji poudarek (na ravni kazalnikov) je namenjen učinkoviti rabi
energije in rabi obnovljivih virov energije. Odsotnost take usmeritve postavlja pod vprašaj usmeritev
oblikovanja raziskovalne agende do leta 2020. Kljub temu, da v ReRISS ni konkretnih opredelitev za
področje učinkovite rabe virov, pa je Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020 bolj
konkreten in med področji vlaganj, ki jih bomo podpirali v Sloveniji, navaja predvsem področji
učinkovite rabe energije in obnovljivih virov, medtem ko področje učinkovite rabe virov kot tako ni
opredeljeno.
Za obdobje 2014–2020 je v pripravi kar nekaj ključnih programskih dokumentov, ki bodo usmerjali
vlaganja sredstev EU skladov v tem času. Partnerski sporazum je strateški dokument, ki predstavlja
podlago za financiranje ukrepov vseh petih skladov EU, katerih skupna določila opredeljuje Skupni
strateški okvir. Pomemben dokument, ki je v zadnji fazi priprave, je Strategija pametne specializacije,
v katerem bo Slovenija na podlagi prepoznanih primerjalnih prednosti opredelila omejeno število
prednostnih področij tam, kjer obstaja največja možnost za trajen vpliv na izboljšanje konkurenčnosti
gospodarstva. Dokument je še v fazi priprave, zato njegove vsebine z vidika vključenosti vsebin za
učinkovito rabo virov ni bilo mogoče temeljito analizirati.
Prvi osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020
vključuje nekaj pomembnih nastavkov za spodbujanje učinkovite rabe virov in energije, saj se tega
področja dotikajo skoraj vse prednostne osi, ki jih namerava Slovenija podpreti s sredstvi ESRR in KS.
16
Slabša je vključenost tega področja v vsebine oziroma ukrepe, ki se bodo podpirali s sredstvi ESS, kar
kaže na sorazmerno slabo integracijo učinkovite rabe virov v programu samem, zato bi bilo dobro, da
se v končni različici tega dokumenta ta pomanjkljivost odpravi in da se v fazi izvajanja večjo pozornost
nameni prav sodelovanju med različnimi sektorji in tako zagotoviti, da bo vidik učinkovite rabe virov
ustrezno vključen pri izvajanju ukrepov Operativnega programa.
V Programu razvoja podeželja 2014–2020 je trajnostna in učinkovita raba naravnih virov prepoznana
kot eden od ključnih vidikov povečevanja učinkovitosti, tako ekonomske kot tudi okoljske. Okoljski
vidik je upoštevan tako pri investicijskih ukrepih kot tudi pri ukrepih, vezanih na površino zemljišč ali
števila živali, ki bodo v novem programskem obdobju bistveno bolj ciljno usmerjeni in utemeljeni z
vidika okoljskega učinka. Pripravljavci se sicer niso odločili za izbor prednostne naloge, ki se v celoti
nanaša na učinkovito rabo virov, ker so vsebine vključene v druge ukrepe. To sicer ni tako
problematično, če bodo vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, ki bodo zagotavljali integracijo vsebine
učinkovite rabe virov na ravni izvajanja ukrepov.
Priporočila
Na osnovi temeljite analize in proučitve vseh zgoraj omenjenih vsebin in področij so bila oblikovana
priporočila, med katerimi je na prvem mestu izdelava akcijskega načrta za učinkovito rabo virov
Slovenije.
17
»
Nismo izgubili igre, samo časa nam je zmanjkalo.
Vince Lombardi
1.
Uvod






Kaj so viri?
Viri so omejeni
Kaj je treba narediti?
Katere so koristi učinkovitejše rabe virov?
Kje so meje rasti?
Kako lahko merimo in spremljamo učinkovito rabo virov?
1. Uvod
Naravni viri so temelj človeške družbe. Viri so vhodni faktorji gospodarstva in nekateri skupni viri, kot
so čist zrak, pitna voda in biotska raznovrstnost, so bistveni za naše preživetje, splošno zdravje in
dobro počutje. Vendar njihova poraba hitro narašča, zato so odpadki postali veliko več kot le lokalni
problem. Pojavil pa se je še en izziv: kako zagotoviti zanesljivo in učinkovito rabo virov. Če ne bomo
spremenili trenutnega načina njihove rabe, bomo še v času te generacije izčrpali vse kritične vire.
1. Kaj so viri?
V Tematski strategiji o učinkoviti rabi naravnih virov najdemo naslednjo definicijo: viri »so surovine,
mineralne snovi, biomasa in biološki viri; prvine okolja, kot so zrak, voda in tla; tokovni viri, kot so
veter, geotermalna energija, energija plimovanja in sončna energija; ter prostor (zemeljska
površina)« . Sporočilo Evropske komisije Načrt za Evropo, gospodarno z viri, temelji na širšem
razumevanju virov in tako vključuje tudi biotsko raznovrstnost, stabilno podnebje in ekosistemske
storitve (Evropska komisija, 2011b).
2. Viri so omejeni
Pospešena rast prebivalstva in vedno boljši življenjski standard vodita v vedno večje globalno
povpraševanje po virih. V 20. stoletju se je število svetovnega prebivalstva povečalo za 4-krat,
gospodarski rezultati pa kar za 23-krat. Porabo fosilnih goriv smo povečali za 12-krat, ulov rib za 35krat, porabo vode pa za 9-krat. Črpanje snovnih virov se je po vsem svetu povečalo za 8-krat,
pridobivanje rud in mineralov pa za 23-krat. Trenutno načrpamo 47–59 milijard ton mineralov in
surovin na leto. Posledica tega je, da se podnebje na Zemlji spreminja, staleži rib upadajo, gozdovi se
krčijo, cene energijskih virov in kritičnih zemljin rastejo, živalske vrste pa izumirajo (Evropska
komisija, 2011a).
Kritični so tisti viri, ki so težje dobavljivi, bodisi zato, ker jih zmanjkuje, bodisi zaradi političnih in
gospodarskih razmer v državah, iz katerih prihajajo.
Slika 1: Koncentracija proizvodnje kritičnih zemljin (vir: Evropska komisija)
19
1. Uvod
Glede na trenutne temeljne smeri razvoja, ki vplivajo na povpraševanje, bo potreba po virih še naprej
naraščala; to je razvidno iz skoraj vseh napovedi na tem področju. Število svetovnega prebivalstva se
vsak dan poveča za 200.000 ljudi in pričakujemo, da bo do leta 2050 preseglo 9 milijard, že do leta
2030 pa se bo na območjih, ki danes sodijo med države v razvoju, sedanje število ljudi, pri katerih je
stopnja potrošnje enaka stopnji potrošnje srednjega sloja, povečalo za 3-krat (Evropska komisija,
2011a). Ta trend bo povzročil strm dvig povpraševanja po najrazličnejših virih. Cene blaga so
posledično veliko višje kot leta 2000, čeprav so pred tem letom več desetletij padale (glej graf 2).
Graf 2: MGI Indeks cen blaga med leti 1999-2001 = 100 (McKinsey & Company, 2011)
Prva svetovna vojna
Naftna kriza v 70-ih
Druga svetovna vojna
Obdobje recesije
po vojni
Velika recesija
Težava pa ni le v tem, da se povpraševanje po virih strmo dviga, temveč tudi v tem, da se okoljski
vplivi zaradi njihovega pridobivanja očitno povečujejo (glede na pridobljeno enoto), kar je posledica
vedno bolj problematičnega pridobivanja nekaterih virov (taki primeri so pridobivanje nafte z
globokomorskim vrtanjem, pridobivanje nafte iz katranskega peska in vedno nižja vsebnost kovin v
rudah). Ocenjujemo, da predstavljajo pridobivanje, priprava in predelava kovin skupno 7 % svetovne
porabe energije in da bo z nadaljnjim zmanjševanjem kakovosti rud ta vrednost še naprej naraščala
(Umweltbundesamt, 2012). Okoljski vplivi pridobivanja virov se povečujejo hitreje, kot se povečuje
pridobljena količina le-teh.
Omenjeni svetovni trendi in drugo dogajanje na trgu virov imajo na Slovenijo zelo velik vpliv. Tako kot
vsa evropska celina je tudi Slovenija odvisna od uvoza nosilcev energije (predvsem nafte in
zemeljskega plina, vedno bolj pa tudi od uvoza premoga). Leta 2012 je bila odvisnost od uvožene
energije 52-odstotna, kar pomeni, da naraščajoče cene na svetovnem trgu občutno vplivajo tudi na
domače gospodarstvo. Razmere so še posebej resne, ko govorimo o nekaterih posameznih kovinah. V
Sloveniji namreč ni več niti enega delujočega rudnika kovin, kar pomeni, da lahko odvisnost od uvoza
zmanjšamo samo s povečanjem dejavnosti, povezanih z recikliranjem.
Poleg virov, ki so večinoma uvoženi, pa ima Slovenija tudi nekaj takih, s katerimi gospodari na lokalni
ravni in niso tako močno odvisni od svetovnih trendov. Slovensko gozdarstvo, na primer, je dober
primer učinkovitega (in trajnostnega) gospodarjenja z viri. Veliko bolj problematična pa je pozidava
rodovitnih zemljišč. Težave se pojavljajo tudi v obliki lokalnega in sezonskega pomanjkanja vode, ki je
delno posledica njene neučinkovite rabe. Na koncu naj izpostavimo še, da predstavlja pridobivanje
nekovinskih mineralov največji delež pridobivanja materialov v Sloveniji.
20
1. Uvod
3. Kaj je treba narediti?
Izboljšanje učinkovite rabe virov pomeni predvsem izboljšanje kakovosti življenja ter sočasno
omejevanje okoljske degradacije, kar lahko dosežemo s smotrnejšo rabo virov in z uvajanjem
sprememb na področju proizvodnje in potrošnje. V svetu, ki se postopoma približuje skrajni fizični
meji porabe, je zagotavljanje učinkovitejše rabe virov ključnega pomena. Glavni cilj je torej
naraščajočemu prebivalstvu omogočiti blaginjo, ne da bi presegli omejitve planeta.
Raba virov mora zato postati učinkovitejša, in sicer v smislu ekonomske vrednosti glede na enoto
porabljenih virov, čemur pravimo tudi relativna prekinitev povezave (de-coupling). To smo v preteklih
letih deloma že dosegli: leta 2005 je svetovno gospodarstvo pridobilo okoli 30 % manj virov za 1 EUR
BDP kot leta 1980 (HCSS & TNO, 2013). Vendar pa v absolutnem smislu pridobivanje virov po vsem
svetu še vedno narašča. Rast prebivalstva in gospodarska rast sta očitno presegli izboljšave na
področju učinkovite rabe virov. Če hočemo doseči gospodarsko rast in obenem zmanjšati porabo
virov, moramo uvesti popolno prekinitev povezave (tj. med gospodarsko rastjo in rabo virov).
Za stabilizacijo in postopno zmanjšanje porabe virov ter za uspešen prehod na resnično trajnostno
gospodarstvo bo treba uvesti veliko ambicioznejše ukrepe na področju učinkovitosti. Pri tovrstnem
prehodu gredo tehnološke inovacije z roko v roki z razvojem novih poslovnih modelov, z
oblikovanjem novih javno-zasebnih partnerstev in z uvedbo novih in podpornih struktur upravljanja.
Opazimo lahko, da je v Sloveniji med letoma 2000 in 2012 prišlo do popolne (!) prekinitve povezave
med gospodarsko rastjo in domačo porabo snovi.1 Ni pa povsem jasno, ali je drastičen upad
intenzivnosti rabe virov z začetkom v letu 2008 res dobra novica in znak za dolgoročno popolno
prekinitev povezave, saj sovpada z obdobjem globoke recesije. Podoben pojav opažamo tudi v
preostalih državah EU (27).
Graf 3: Prekinjanje povezave med gospodarsko rastjo in rabo virov v Sloveniji med letoma 2000 in 2012, stalne cene,
referenčno leto 2005 (vir: SURS)
160
140
120
100
BDP
Domača poraba snovi
80
Intenzivnost rabe virov
60
40
1
Razlaga pojmov DPS, snovne produktivnosti in intenzivnosti rabe virov sledi spodaj, v delu o kazalnikih.
Pomembno pa je izpostaviti tudi dejstvo, da je prišlo do popolne prekinitve povezave v času močne
gospodarske krize in brez gospodarske rasti.
21
1. Uvod
Graf 4: Razporeditev domače porabe snovi v Sloveniji med letoma 2000 in 2012 v 1000 tonah (vir: SURS)
60000
50000
40000
30000
20000
10000
0
2000
2001
2002
Nekovinski minerali
2003
2004
Biomasa
2005
2006
Fosilna goriva
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Fizična tržna bilanca (uvoz minus izvoz)
Domače pridobivanje (brez prodaje)
Strokovni svetovalci evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika so ta pojav razložili takole:
»Občutno povečanje snovne produktivnosti v EU v obdobju med letoma 2008 in 2009, na katero kaže
kazalnik na [Eurostatovem] Scoreboardu, je lahko posledica nenadnega padca v proizvodnih
sektorjih, ki porabijo več kot povprečno količino materialov (npr. gradbeništvo, železo in jeklo), ki je
sledil takratnemu finančnemu padcu. Še vedno ni povsem jasno, ali naj si, če je res tako, to razlagamo
kot pozitiven razvoj dogodkov.« (Ekins in Spangenberg, 2013)
Glavni razlog za prikazano prekinitev povezave v Sloveniji je najverjetneje nazadovanje gradbenega
sektorja. To je razvidno tudi iz grafa 4, ki domačo porabo snovi razporedi v podkategorije in tako
prikaže, da se je poraba snovi opazno zmanjšala samo v kategoriji nekovinskih mineralov, ki jih
uporabljajo predvsem v gradbenem sektorju (glej graf 5). Prekinitev povezave, ki jo opažamo na teh
grafih, je torej najverjetneje posledica prestrukturiranja gospodarstva in ne velikega napredka na
področju učinkovite rabe virov v drugih sektorjih poleg gradbenega.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na pomanjkljivosti pri primerjanju stopenj DPS v različnih državah. Te
razlike so namreč odvisne od številnih dejavnikov in seveda od same stopnje učinkovite rabe virov v
gospodarstvu posamezne države. Gostota prebivalstva, geografska lega in struktura gospodarstva
imajo vse velik vpliv na rabo virov, kar nam tudi pojasni, zakaj je Finska na grafu 6 prikazana kot
najboljša na tem področju. Nekaterim izmed teh pomanjkljivosti se lahko izognemo že tako, da se
osredotočimo predvsem na porabo surovin (PS) in ne na DPS (glej poglavje o kazalnikih v
nadaljevanju).
Za oblikovanje ustrezne politike, ki bi pomenila odgovor na izziv učinkovite rabe virov, potrebujemo
še več poglobljenih raziskav o gibanju porabe snovi v podsektorjih slovenskega gospodarstva.
22
1. Uvod
Graf 5: Neposreden vnos snovi glede na sektor, Slovenija 2007 (svetovalno podjetje BIO Intelligence Service, 2013c)
Graf 6: Domača poraba snovi v tonah na prebivalca držav EU (27) leta 2011 (vir: Eurostat)
40
35
30
25
20
15
10
5
Malta
VB
Madžarska
Hrvaška
Španija
Nizozemska
Italija
Grčija
Francija
Slovaška
Litva
Slovenija
EU (27)
Nemčija
Belgija
Češka
Bolgarija
Portugalska
Luksemburg
Latvija
Poljska
Irska
Estonija
Ciper
Romunija
Švedska
Avstrija
Danska
Slovenija 2007
Finska
0
23
1. Uvod
4. Katere so koristi učinkovitejše rabe virov?
Spodnje besedilo je povzetek govora komisarja Janeza Potočnika z Evropske konference o surovinah
marca 2013.
Zaradi skupnega učinka naraščajočega svetovnega povpraševanja, pritiskov na vire in evropske
odvisnosti od uvoza morajo evropska podjetja za relativne stroške virov, kot so materiali in energija,
odšteti veliko več kot včasih. 75 % evropskih podjetij je v zadnjih petih letih opazilo povišanje
materialnih stroškov, 87 % evropskih podjetij pa tudi predvideva, da se bodo stroški za vhodne
materiale srednjeročno gledano še naprej povečevali.
Analiza Poročila EU o konkurenčnosti iz leta 2012 je pokazala, da bi lahko podjetja z učinkovitejšo
rabo virov potencialno pridobila za 3 % do 8 % pri prihodku. Nadaljnje modeliranje pa je pokazalo še
to, da bi zmanjšanje porabe materialov v Evropi za eno odstotno točko pomenilo 23 milijard EUR za
gospodarsko dejavnost in od 100.000 do 200.000 novih delovnih mest. Dosledno izvajanje politike EU
na področju ravnanja z odpadki, katere cilj je preusmeritev odpadkov z odlagališč in njihova vrnitev v
gospodarstvo v obliki dragocenih materialov, bi do leta 2020 pomenila še dodatnih 400.000 delovnih
mest, letni promet sektorja za odpadke pa bi se povečal za 42 milijard EUR. Ukinitev odlagališč in
omejitev sežiga le na tiste odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, pa bi prinesla še 520.000 delovnih
mest in 55 milijard EUR.
V Evropi letno porabimo 16 ton materialov na prebivalca, od tega jih 6 ton odvržemo, polovica teh
odpadkov pa pristane na odlagališčih. Namesto da te materiale ob koncu njihove življenjske dobe
zakopavamo in sežigamo, bi jih bilo veliko bolj smotrno vrniti v gospodarstvo. Potem ko bomo dosegli
večjo produktivnost na področju rabe virov, nas torej čaka še en izziv, ki pa bo zahteval veliko
inovativnosti – prehod na krožno gospodarstvo.
Sloveniji bi povečanje produktivnosti rabe virov in premik proti krožnemu gospodarstvu prinesla
številne koristi:



85 % slovenskih malih in srednjih podjetij (MSP) že deluje v smeri učinkovite rabe virov na
enega ali več načinov, več kot polovica pa jih priznava, da to počnejo zato, da bi zmanjšali
stroške proizvodnje. To kaže na velik potencial za zmanjševanje stroškov z učinkovitejšo rabo
virov v industriji (Evropska komisija, 2013).
SURS je konec leta 2013 izdal prvo raziskavo o prihodkih od prodaje, zaposlovanja in izvoza
sektorja okoljskega blaga in storitev (EGSS). Pokazala je, da ta sektor že zdaj zaposluje veliko
ljudi (30.250 zaposlenih, kar je 3,2 % vseh zaposlenih), ima visok izvoz (1,9 milijarde EUR, kar
je 9 % celotnega izvoza) in precejšne prihodke (4,2 milijarde EUR). Če bomo tudi v prihodnje
pozornost posvečali razvoju tehnologij in storitev na področju okolja (učinkovite rabe virov),
lahko to še dodatno poveča prispevek tega sektorja h gospodarstvu (SURS, 2013).
Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je spomladi leta 2014 objavila rezultate
prve raziskave zelenih delovnih mest v Sloveniji. Ta raziskava vsebuje informacije o
zaposlitvenih potencialih v več podsektorjih zelenega gospodarstva v Sloveniji. Številni od
njih so neposredno povezani z rabo virov (npr. gozdarstvo in les, energijska prenova stavb,
obnovljivi viri energije ter predelava odpadkov in ravnanje z njimi). Kljub težavam pri
navajanju kvantitativnih podatkov o razvoju zelenih delovnih mest je jasno, da ima Slovenija
možnost za več deset tisoč dodatnih delovnih mest na področju učinkovite rabe virov
(Umanotera, 2014).
24
1. Uvod

Veliko koristi pa je povezanih tudi z izkoriščanjem odpadkov kot vira. Kljub izboljšavam je
delež odpadkov, ki bodisi pristanejo na odlagališčih bodisi jih izvozijo v sežigalnice ali za
reciklažo, še vedno previsok. V letu 2012 je malo več kot polovica trdnih komunalnih
odpadkov pristala na odlagališčih (Eurostat, 2014a). Količina prijavljenih (nenevarnih)
odpadkov, izvoženih iz Slovenije, je z le 8.000 ton leta 2001 narasla na okoli 115.000 ton leta
2011 (Eurostat, 2013b). V obeh primerih – pri odlagališčih in pri izvozu – dragoceni viri
zapustijo domače gospodarstvo.
5. Kje so meje rasti?
Rimski klub je leta 1972 objavil Meje rasti in računalniško modeliranje posledic interakcije med
zmogljivostjo planeta in človekovimi sistemi (Rimski klub, 1972). Pet spremenljivk so preverjali v
prvotnem modelu: svetovno prebivalstvo, industrializacija, onesnaževanje, proizvodnja hrane in viri.
Dva od treh scenarijev sta predvidela »prekoračitev in propad globalnega sistema v drugi polovici 21.
stoletja«, če se bo človeštvo razvijalo z enakim tempom kot dotlej. Najnovejša, posodobljena različica
je bila objavljena leta 2004 pod naslovom »Meje rasti: 30-letna dopolnitev«, rezultati so bili podobni;
nadgrajuje in potrjuje jih njihova zadnja objava iz leta 2012 Merjenje do 2052: Globalna napoved za
naslednjih 40 let.
Graf 7: Projekcija ključnih kazalnikov za meje rasti
25
1. Uvod
6. Kako lahko merimo in spremljamo učinkovito rabo virov?
V tem delu bomo na kratko opisali vlogo strateških ciljev, kazalnikov in specifičnih ciljev na področju
učinkovite rabe virov. Strateški cilji praviloma predstavljajo le okvirne cilje neke politike, saj niso niti
merljivi niti časovno določeni. Za razliko od njih so specifični cilji merljivi in imajo tudi časovne roke.
Spremljanje in razvoj teh ciljev sta mogoča samo takrat, kadar obstajajo smiselni kazalniki, za katere
je mogoče zagotoviti zanesljive podatke.
Predstavljeni strateški cilji se opirajo predvsem na pregled politik za učinkovito rabo virov v Evropi, ki
ga je opravila Evropska agencija za okolje (Evropska agencija za okolje, 2011). Predstavitev kazalnikov
izhaja iz Eurostatovih kazalnikov učinkovite rabe virov Scoreboard (najbolj celovite zbirke podatkov
o kazalnikih učinkovite rabe virov v Evropi), dotakne pa se tudi morebitnih nadaljnjih raziskav na tem
področju. V zadnjem delu, posvečenem specifičnim ciljem, pa je moč najti kratko predstavitev
dejavnosti, ki trenutno potekajo in katerih namen je vzpostaviti merljiv in obvezujoč glavni cilj na
področju učinkovite rabe virov v Evropi.
6.1.
Strateški cilji
V EU ni niti ene države, ki ne bi imela določenih vsaj nekaj političnih ciljev na področju učinkovite
rabe virov. Velika večina si je učinkovito rabo virov zadala celo kot izrecen cilj. Ko govorimo o
specifičnih in sektorskih ciljih, pa med državami zaznamo opazne razlike. Kljub temu so v Evropski
agenciji za okolje na podlagi raziskave 27 političnih pristopov k učinkovitejši rabi virov v posameznih
državah (Evropska agencija za okolje, 2011) opazili določene trende:




večina strateških ciljev se nanaša na izboljšanje učinkovitosti, ne pa na popolno prekinitev
povezave med gospodarsko rastjo in porabo virov;
več kot dve tretjini držav ima določene strateške cilje za povečanje stopnje recikliranja,
izboljšanje energijske učinkovitosti, povečanje deleža obnovljive energije in za zmanjševanje
intenzivnosti nastajanja odpadkov glede na BDP posamezne države;
na nekaterih področjih so strateški cilji jasno povezani z drugimi politikami EU, npr. na
področju energije (pogostost ciljev na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov
energije);
zelo malo nacionalnih ciljev govori o zmanjševanju okoljskih vplivov, do katerih pride zunaj
meja države, vendar so posledica domače porabe, ali pa o spopadanju s tako imenovano
»dematerializacijo« potrošnje.
Na podlagi strateških ciljev je mogoče oblikovati prednostne naloge politik, torej so vodilo za
politične ukrepe. Za učinkovito spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev pa so nujno potrebni še
bolj specifični cilji in kazalniki.
6.2.
Eurostatovi kazalniki učinkovite rabe virov
Kazalnike, predstavljene v Eurostatovi shemi Scoreboard za učinkovito rabo virov, lahko razdelimo v
tri kategorije: vodilni kazalniki, nadzorni kazalniki in tematski kazalniki (glej tabelo v Prilogi I). Vodilna
kazalnika sta snovna produktivnost (SP) in domača poraba snovi (DPS), nadzorni kazalniki pa
pokrivajo področja, kot so produktivnost ter raba tal, vode in energije.
26
1. Uvod
Tabela 2: Definicije vodilnih kazalnikov učinkovite rabe virov (vir: SURS & Eurostat)
2
Kazalniki
Enota
Definicije
Izkoriščeni domači viri (IDV)
kg
IDV so snovi domačega izvora, tj. snovi, ki jih črpamo iz nacionalnega
okolja.
Domača poraba snovi (DPS)
kg
DPS meri celotne količine vseh snovi, neposredno uporabljenih v
gospodarstvu (posredni tokovi so izključeni). Kazalnik je definiran
enako kot drugi fizični kazalniki. Izračunamo ga tako, da kazalnik NVS
zmanjšamo za celotno količino izvoženih snovi.
Neposredni vnos snovi (NVS)
kg
NVS pomeni vse trdne, tekoče in plinaste snovi, ki vstopajo v
gospodarstvo zaradi nadaljnje rabe. Vrednost kazalnika NVS
izračunamo tako, da količino domačih izkoriščenih snovi (IDV)
povečamo za celotno količino uvoženih snovi.
Poraba surovin (PS)
kg
PS meri skupno količino surovin, potrebnih za izdelovanje blaga, ki
ga uporabljamo v gospodarstvu (tako imenovani »surovinski odtis«).
PS je IDV plus FTB, merjena v vrednosti porabljenih surovin (VPS).
Vrednost porabljenih surovin
(VPS)
kg
VPS predstavlja količino surovin, ki je potrebna za zagotovitev
določenega tržnega blaga, predvsem za končne izdelke in polizdelke,
uvoznega in izvoznega blaga. VPS so veliko večje od dejanske teže
blaga.
Fizična trgovska bilanca (FTB)
kg
FTB je nasprotno definirana kot denarna trgovska bilanca, ob
upoštevanju dejstva, da se v ekonomiji denar in blago gibljeta v
nasprotni smeri. Vrednost kazalnika FTB izračunamo tako, da
količino celotnega uvoza snovi zmanjšamo za količino celotnega
izvoza snovi. Pozitivna vrednost tega kazalnika pokaže neto uvoz
snovi, negativna pa neto izvoz snovi.
Snovna produktivnost (SP)
€/kg
Snovna produktivnost kaže razmerje med BDP in DPS oziroma med
BDP in PS.
Odločitev, da je DPS vodilni kazalnik in da predstavlja osnovo za izračun snovne produktivnosti, še ni
dokončna. Na Evropski platformi za učinkovito rabo virov (EREP) posebej poudarjajo vlogo
spremljanja porabe surovin (PS) in snovne produktivnosti, ki sta bili izmerjeni glede na PS namesto na
DPS. Podatki o PS za Evropo kot celoto so sicer že na voljo, a EREP države članice kljub temu poziva,
naj do konca leta 2014 začnejo z rednim izračunavanjem PS. Trenutno to izvaja šest držav članic in
Slovenije ni med njimi.
Glavna prednost, ki PS loči od DPS, je, da PS meri uvozno in izvozno blago v vrednosti porabljenih
surovin (VPS). NVS in DPS upoštevata le dejansko težo uvoznih in izvoznih izdelkov, kar pomeni, da
predstavlja uvoz prenosnega telefona le dodatnih 200 g, kolikor je dejanska teža tega telefona. Če pa
bi uvozno blago merili v VPS, bi uvoz istega telefona predstavljal nekaj kilogramov, saj upoštevamo
tudi surovine, ki so jih uporabili za njegovo izdelavo.
Razvoj in merjenje kazalnikov učinkovite rabe virov sta področji, ki se ves čas razvijata in spreminjata.
Razpoložljivost in kakovost podatkov o teh 30 kazalnikih, ki so bili izbrani za Eurostatovo preglednico,
se od kazalnika do kazalnika in od države do države zelo spreminjata. Ta tema je bila temeljito
raziskana (glej na primer BIO Intelligence Service, 2013a, 2013b; Ekins & Spangenberg, 2013). Ena
2
Metodološka pojasnila za izračun snovne produktivnosti in za račune snovnih tokov najdete v Prilogi II.
27
1. Uvod
izmed raziskav, opravljenih za Evropsko komisijo, je analizirala ustreznost vzpostavljanja sistema
merljivih kazalnikov učinkovite rabe virov za doseganje glavnih točk, določenih v Načrtu za Evropo,
gospodarno z viri (BIO Intelligence Service, 2013a). Seznam analiziranih kazalnikov je veliko daljši od
seznama kazalnikov v Eurostatovi shemi Scoreboard (glej Prilogo III). Analizirani so bili po načelih
»SMART« (specifičen, merljiv, dosegljiv, realističen, časovno opredeljen) in »RACER« (ustrezen,
sprejemljiv, verodostojen, enostaven, robusten). Čeprav je malo verjetno, da države članice
spremljajo prav vse naštete kazalnike, lahko dodatni kazalniki pomagajo pri ugotavljanju, kaj so
najpomembnejša področja, na katerih bi bilo treba ukrepati pri ocenjevanju uspešnosti določenih
ukrepov za učinkovito rabo virov.
6.3.
Specifični cilji
Določanje specifičnih ciljev je politično zelo občutljiva tema, saj je odgovornost za doseganje
rezultatov veliko večja kot pri strateških ciljih. Trenutno na ravni EU nimamo nobenih merljivih
specifičnih ciljev na področju učinkovite rabe virov, imamo pa pobude, namenjene oblikovanju
zavezujočih specifičnih ciljev na področju učinkovite rabe virov – primerljivih z energetskimi in
okoljskimi cilji EU. V zaključnem manifestu Evropske platforme za učinkovito rabo virov (2014)torej
predlagajo, da bi med krovne cilje strategije Evrope 2020 vključili tudi en merljiv cilj na področju
učinkovite rabe virov (30-odstotno povečanje do leta 2030).
Opravljene pa so bile tudi raziskave na področju vpeljevanja tematskih in sektorskih kazalnikov
učinkovite rabe virov (BIO Intelligence Service, 2013a, 2013b). A četudi bo Evropska komisija katere
od teh ciljev uporabila, bodo v najboljšem primeru le okvirni in ne obvezujoči.
Na ravni držav članic je stanje popolnoma drugačno, saj so na področju učinkovite rabe virov določeni
tako splošni kot tudi bolj specifični cilji. Leta 2011 so bile edine države z zastavljenimi cilji na področju
učinkovitosti ali rabe materialov Avstrija, Estonija, Nemčija, Italija, Romunija in Švedska. Natančnejši
pregled merljivih ciljev znotraj posameznih držav članic prinaša Poglavje 4. Celovit pregled
nacionalnih ciljev na področju učinkovite rabe virov najdete v pregledu politik za učinkovito rabo
virov Evropske agencije za okolje v njihovi Prilogi 4 (Evropska agencija za okolje, 2011).
28
»
Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.
Mahatma Gandhi
2.
Politični okvir v zvezi z
učinkovito rabo virov










Evropa 2020
Tematska strategija za trajnostno rabo naravnih virov
Vodilna pobuda »Evropa, gospodarna z viri«
Načrt za Evropo, gospodarno z viri
Evropska platforma za učinkovito rabo virov
Okoljski akcijski program do leta 2020 »Dobro živeti ob
upoštevanju omejitev našega planeta«
Politika EU o surovinah
Dejavnosti Evropske komisije, načrtovane za leto 2014
Program Združenih narodov za okolje (UNEP)
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
2. Politični okvir
V pričujočem besedilu predstavljamo pomembnejše politike Evropske unije, ki se nanašajo na
učinkovito rabo virov.
1. Evropa 2020
Evropa 2020 je strategija za rast in zaposlovanje za obdobje desetih let, ki so jo začeli izvajati leta
2010. Njen namen ni le premagovanje krize, po kateri evropska gospodarstva postopoma okrevajo,
temveč tudi boljše razumevanje pomanjkljivosti trenutnega modela rasti in ustvarjanje ustreznih
pogojev za pametno, trajnostno in vključujočo rast/gospodarstvo.
Strategija navaja pet glavnih ciljev, ki jih mora EU doseči do konca leta 2020. Ti pokrivajo področja,
kot so zaposlovanje, raziskave in razvoj (R&D), podnebje/energija, izobraževanje in družbena
vključenost/zmanjševanje revščine. Vsaka država članica je za vsako izmed njih sprejela svoje cilje.
Evropa 2020 torej navaja konkretne ukrepe, tako na ravni Evropske unije kot na ravni posameznih
držav.
Ti cilji so podprti tudi s sedmimi vodilnimi pobudami, ki predstavljajo okvir, na podlagi katerega se
ukrepi EU ter ukrepi posameznih držav članic na prednostnih področjih, izpostavljenih v strategiji
Evropa 2020, med seboj dopolnjujejo. Ta področja so inovativnost, digitalno gospodarstvo, mladina,
industrijska politika, revščina in učinkovita raba virov. K doseganju teh ciljev lahko pripomorejo tudi
drugi vzvodi Evropske unije, kot na primer enotni evropski trg, evropski proračun in program zunanje
politike EU.
Strategijo Evropa 2020 izvajajo in spremljajo v okviru evropskega semestra, letnega cikla usklajevanja
ekonomskih in proračunskih nalog. Glavno orodje Evropske komisije je oblikovanje priporočil za
posamezne države (angl. Country Specific Recommendation – CSR); na ta priporočila države članice
nato odgovorijo tako, da oddajo nacionalne programe reform (NRP), ki vključujejo tudi ukrepe za
doseganje ciljev strategije Evropa 2020.
2. Tematska strategija za trajnostno rabo naravnih virov
Tematska strategija za trajnostno rabo naravnih virov iz leta 2005 določa smernice za ukrepe
Evropske unije za naslednjih 25 let, in to za učinkovitejše in bolj trajnostno izkoriščanje naravnih virov
v njihovem celotnem življenjskem krogu.
Cilj te strategije je zmanjšati negativne vplive na okolje, ki so posledica izkoriščanja naravnih virov
(izčrpavanje virov in onesnaževanje), ter obenem doseganje ciljev na področju ekonomske rasti in
zaposlovanja, določenih še v Lizbonski strategiji. Upošteva vse sektorje, ki porabljajo vire, obenem pa
išče načine, kako izboljšati izkoristek virov, kako zmanjšati okoljske vplive rabe virov in kako okolju
zelo nevarne načine pridobivanja energije nadomestiti z alternativnejšimi.
3. Vodilna pobuda: »Evropa, gospodarna z viri«
Cilj te pobude je oblikovati politični okvir za prehod v gospodarstvo, ki je gospodarnejše z viri in bolj
nizkoogljično. Pobuda predstavlja povzetek sinergij med politikami za gospodarno ravnanje z viri in
gospodarskimi politikami (npr. dejstvo, da gospodarnejše ravnanje z viri poveča tudi zanesljivost
oskrbe z energijo), poleg tega pa izpostavi tudi kompromise, ki jih je treba sprejeti, če hočemo
gospodarno ravnati z viri (npr. odločitev, čemu nameniti neko zemljišče – za energijo, za pridelavo
30
2. Politični okvir
hrane ali za biotsko raznovrstnost). V tej pobudi pa so navedeni tudi vsi strateški dokumenti, ki
predstavljajo pomemben del dolgoročnih in srednjeročnih smernic EU za učinkovito rabo virov,
vključno s časovnimi načrti, strategijami in usmeritvami v zvezi s podnebnimi spremembai, energijo,
prometom, industrijo, kmetijstvom, ribištvom, biotsko raznovrstnostjo, surovinami, vodo, odpadki in
regionalnim razvojem (glej prilogo IV).
V tej pobudi pa gre le za opredelitev obsega politik za učinkovito rabo virov v Evropi in morebitnih
povezav med ekonomskim razvojem in rabo virov. Pobuda poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah
vplivov rabe virov na okolje in gospodarstvo, po razvoju kazalnikov za merjenje in spremljanje
napredka ter po pripravi evropskih in državnih ukrepov na omenjenih področjih.
4. Načrt za Evropo, gospodarno z viri
Načrt za Evropo, gospodarno z viri predstavlja glavni del vodilne pobude za učinkovito rabo virov,
poleg tega je pri oblikovanju ciljev in določanju načinov, kako jih doseči, tudi bolj specifičen. Čeprav
sta tudi celotna svežnja evropskih podnebnih in energijskih politik del vodilne pobude za učinkovito
rabo virov, pa nista del Načrta za Evropo, gospodarno z viri, vendar to ne pomeni, da omenjeni načrt
nima zelo širokega obsega – obravnava namreč veliko različnih vidikov učinkovite rabe virov:




kako preoblikovati gospodarstvo, da bo bolj gospodarno z viri;
kako ohraniti ali znova vzpostaviti naravni kapital in naravne vire;
kako ključni sektorji vplivajo na učinkovito rabo virov in kako ta vpliva nanje; in pa
kako upravljanje in spremljanje vplivata na napredek pri učinkoviti rabi virov.
Za vsakega izmed teh štirih vidikov so določeni glavni mejniki ter ustrezna politična dejanja na ravni
Evropske komisije in na ravni držav članic – vse skupaj 19 tematskih področij z najpomembnejšimi
mejniki (glej tabelo 3) in skoraj sto dejavnosti. Glavni mejniki tega načrta se nanašajo na leto 2020,
osnovna vizija načrta pa je mišljena bolj dolgoročno (do leta 2050).
Tabela 3: Tematska področja Načrta za Evropo, gospodarno z viri
Preoblikovanje gospodarstva
Naravni kapital in ekosistemske storitve
1. Trajnostna potrošnja
2. Trajnostna proizvodnja
3. Spreminjanje odpadkov v vir
4. Podpiranje raziskav in inovacij
5. Okolju škodljive subvencije in pravilna določitev cen
6. Zelena davčna reforma
7. Ekosistemske storitve
8. Biotska raznovrstnost
9. Minerali in kovine
10. Voda
11. Zrak
12. Zemljišča in prst
13. Morski viri
Ključni sektorji
Vodenje in spremljanje
14. Hrana
15. Stavbe
16. Mobilnost
17. Novi načini ukrepanja v zvezi z učinkovito rabo virov
18. Podpiranje učinkovite rabe virov na mednarodni ravni
19. Koristi zaradi okoljske zakonodaje
V časovnem načrtu so navedene številne prednosti preoblikovanja trenutnega gospodarstva v
gospodarstvo, ki bo bolj gospodarno z viri. Z učinkovito rabo virov lahko podjetja privarčujejo, s
komercializacijo tehnologij za učinkovito rabo virov pa lahko ustvarijo nova delovna mesta. Tovrstno
gospodarstvo lahko dosežemo s spodbujanjem trajnostne potrošnje, s povečanjem učinkovitosti
proizvodnje (npr. z industrijsko simbiozo), s spreminjanjem odpadkov v vir, ki ga lahko nato bodisi
31
2. Politični okvir
znova uporabimo bodisi recikliramo, s povečanjem števila javnih in zasebnih znanstvenih raziskav ter
inovacij na področju učinkovite rabe virov, z ukinjanjem okolju nevarnih subvencij in z davčno
reformo, tako da bodo pravilno določene cene spodbudile učinkovito rabo virov.
Poleg gospodarskega vidika pa ta načrt upošteva tudi pomembno vlogo naravnega kapitala in
ekosistemskih storitev, ki predstavljajo temelj našega gospodarstva in bogastva. Ekosistemske
storitve in biotska raznovrstnost so povezane tudi z evropskimi politikami s področja kmetijstva in
ribištva. Voda, zrak in morski viri so že obravnavani v obširnih programih EU. Učinkovita raba
mineralov in kovin je močno povezana z ukrepi na področju preoblikovanja gospodarstva, njihov
končni cilj pa vodi do krožnega gospodarstva. Na vire, kot so zemljišča in prst, se doslej v obravnavi
učinkovite rabe virov niso osredotočali, ker pa konkurenca med različnimi oblikami rabe zemljišč
narašča, postaja ohranjanje kakovostnih zemljišč in prsti vedno pomembnejše.
Ključni gospodarski sektorji, ki jih obravnava omenjeni načrt, so hrana ter stavbe in promet, saj
skupaj predstavljajo 70–80 % vseh okoljskih vplivov. Glavni trije izzivi pri z viri učinkoviti proizvodnji
hrane so: trajnostna pridelava in predelava zdrave hrane, zmanjšanje količin odpadne hrane in
recikliranje hranil. Pri ugotavljanju, kako učinkovita je raba virov v določeni stavbi, moramo
upoštevati njen celotni življenjski krog, zato se moramo pri doseganju učinkovite rabe virov
osredotočiti tako na materiale, ki so bili uporabljeni, kot tudi na druge procese v stavbi (predvsem
tiste, ki se nanašajo na porabo energije). Promet v načrtu sicer ne igra bistvene vloge, je pa v njem
omenjena Bela knjiga – Časovni načrt za enotni evropski prometni prostor.
Za uspešno promocijo učinkovite rabe virov je potrebno tudi učinkovitejše upravljanje in
spremljanje, predvsem z doslednim izvajanjem obstoječih politik in zakonodaje na tem področju.
Zato je predpogoj za ocenjevanje ukrepov za učinkovito rabo virov oblikovanje smiselnih sklopov
kazalnikov. Ukrepe s področja učinkovite rabe virov je treba pripraviti in okrepiti na državni ravni ter
jih vključiti v programe gospodarskega razvoja in zaposlovanja.
Evropska komisija poziva države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za doseganje glavnih
mejnikov načrta (glej tabelo 4). Nekateri izmed njih imajo določene okvirne roke, drugi pa so stalni.
Ta seznam vsekakor ni mišljen tako, da ga države članice enostavno prepišejo, ko načrtujejo
gospodarno ravnanje z viri, gre za sklop osnovnih napotil. Da bi bil prehod na učinkovito rabo virov
uspešen, so potrebni tudi nekateri drugi ukrepi držav članic, ki pa so močno odvisni od gospodarske
strukture posamezne države in od trenutnega stanja na področju učinkovite rabe virov.
32
2. Politični okvir
Tabela 4: Ukrepi držav članic, ki jih priporoča Načrt za Evropo, gospodarno z viri
Trajnostna potrošnja in proizvodnja
uvesti spodbude, ki veliko večino podjetij spodbujajo k sistematičnemu merjenju, primerjanju in izboljšanju
učinkovite rabe virov (stalno)
podjetjem pomagati sodelovati med seboj, da bi čim bolje izkoristila proizvedene odpadke in stranske proizvode
(npr. z izkoriščanjem industrijske simbioze) (stalno)
zagotoviti, da sta malim in srednje velikim podjetjem na voljo svetovanje in podpora pri opredelitvi ter izboljšanju
učinkovite rabe virov in trajnostni rabi surovin (stalno)
sodelovati s Komisijo, kar bo zagotovilo, da bodo do leta 2020 vse ustrezne snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost,
uvrščene na seznam snovi, ki bodo morda vključene v Uredbo REACH (stalno)
Spreminjanje odpadkov v vir
zagotoviti popolno izvajanje pravnega reda EU v zvezi z odpadki, vključno z minimalnimi cilji, z nacionalnimi
strategijami za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi (stalno)
Podpiranje raziskav in inovacij
osredotočiti javno financiranje raziskav na ključne cilje učinkovite rabe virov (stalno)
Okolju škodljive subvencije in pravilna določitev cen
opredeliti najpomembnejše okolju škodljive subvencije v skladu z veljavnimi metodologijami (do leta 2012)
oblikovati načrte in časovne razporede za postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij ter poročati o njih v
okviru svojih nacionalnih programov reform (do leta 2012/2013)
obdavčitev z dela preusmeriti na vplive na okolje (stalno)
pregledati fiskalne politike in instrumente, da bi ustrezneje podprli učinkovito rabo virov ter v tem okviru preučiti
spodbude, s katerimi bi podprli tiste odločitve potrošnikov in ukrepe proizvajalcev, ki dajejo prednost učinkoviti
rabi virov (do leta 2013)
Voda
določiti cilje učinkovite rabe vode na ravni porečij za leto 2020 skupaj z ustreznimi dopolnilnimi ukrepi na podlagi
skupne metodologije EU, ki upošteva raznolikost položajev v gospodarskih sektorjih in na geografskih območjih
Zrak
okrepiti izvajanje zakonodaje EU o kakovosti zraka (stalno)
Zemljišča in prst
neposredno in posredno uporabo zemljišč ter njene vplive na okolje bolje vključiti v sprejemanje odločitev ter kar
najbolj omejiti izkoriščanje zemljišč in pozidanost tal (stalno)
izvajati ukrepe, potrebne za zmanjšanje erozije in povečanje vsebnosti organskih snovi v prsti (stalno)
pripraviti seznam kontaminiranih območij ter načrt del, s katerimi bi odpravili posledice (do leta 2015)
Morski viri
izvajati okvirno direktivo o morski strategiji in določiti zavarovana morska območja
Hrana
v nacionalnih programih obravnavati odpadno hrano tako, da bi preprečili nastajanje odpadkov (leta 2013)
Stavbe
glej direktivo2010/31/EU
Mobilnost
glej Belo knjigo o prometu
Novi načini ukrepanja v zvezi učinkovito rabo virov
razviti ali okrepiti obstoječe nacionalne strategije za učinkovito rabo virov in jih vključiti v nacionalne politike za
rast in delovna mesta (do leta 2013);
poročati o napredku v zvezi z učinkovito rabo virov kot delu nacionalnih programov reform
Boljše zagotavljanje koristi zaradi okoljskih ukrepov EU
obravnavati pomanjkljivosti na področju učinkovitosti pri zagotavljanju koristi zaradi zakonodaje EU
33
2. Politični okvir
5. Evropska platforma za učinkovito rabo virov (EREP)
Člani Evropske platforme za učinkovitost virov (angl. European Resource Efficiency Platform – EREP)
imajo redne sestanke, na katerih sprejemajo in objavljajo priporočila za ukrepe, kot so Manifest za
Evropo, gospodarno z viri (2012), prvi sklop priporočil z naslovom Aktivnosti za Evropo, gospodarno
z viri (2013) in drugi sklop priporočil z naslovom Za gospodarnost z viri in krožno gospodarstvo
(2014).
Cilj evropske platforme za učinkovito rabo virov je Evropski komisiji, državam članicam in zasebnim
akterjem zagotoviti prvovrstno strokovno pomoč pri prehodu na gospodarstvo, v katerem bi z viri
ravnali gospodarneje. Ta preobrazba je zelo kompleksna, poleg tega pa se »zareže« v različne politike
in interese. Okoljski viri in gospodarski sistemi pač vplivajo drug na drugega – le v redkih primerih je
mogoče izvesti reforme na enem izmed teh področij, ne da bi spremenili druga.
Na plenarnem zasedanju Evropske platforme za učinkovito rabo virov 31. marca 2014 so člani pozvali
EU, naj določi vsaj cilj za dvojno produktivnost virov do leta 2030, s čimer bi povečali konkurenčnost
in izboljšali kakovost življenja državljanov. Takšen cilj bi ustrezal povečanju učinkovite rabe virov za
več kot 30 % do leta 2030.
Ta poziv je bil vložen v okviru niza priporočil, vključno s spodbujanjem novih in z viri učinkovitih
poslovnih modelov, povečevanjem razširjene odgovornosti proizvajalcev (spodbude za proizvajalce,
da izboljšajo ravnanje z odpadki), zagotavljanjem trajnostne izbire, ki bi bila potrošnikom cenovno in
tudi sicer dostopnejša, z vključevanjem trajnostnosti v sistem zaposlovanja in izobraževanja ter s
spodbujanjem naložb v inovacije na področju učinkovite rabe virov.
EREP poziva Evropsko komisijo, naj priporočila o krožnem gospodarstvu vključi v sporočilo, ki ga
namerava objaviti v kratkem. Prav tako zahteva, da Evropski parlament, Svet in Komisija vmesni
pregled izvajanja strategije Evropa 2020 uporabijo kot priložnost, s katero bi zagotovili, da bosta
učinkovita raba virov in krožno gospodarstvo postala sestavni del strategije Evropa 2020 za pametno,
trajnostno in vključujočo rast.
V okviru te platforme je bila vzpostavljena tudi spletna platforma za učinkovito rabo virov. Njen
namen je zagotoviti stično točko za podjetja, znanstvenike, nevladne organizacije, lokalne in državne
oblasti ter druge zainteresirane strani. Na tej platformi najdemo med drugim interaktivno knjižnico,
v kateri lahko poiščemo podatke o najnovejših raziskovalnih in razvojnih dosežkih, ugotovitvah in
mnenjih na področju učinkovite rabe virov. Preko te spletne strani lahko sledimo tudi procesom in
rezultatom posvetovanja med različnimi zainteresiranimi stranmi o kazalnikih in ciljih na področju
učinkovite rabe virov (glej prilogo XI).
34
2. Politični okvir
6. Okoljski akcijski program EU do leta 2020 »Dobro živeti ob
upoštevanju omejitev našega planeta«
Sedmi okoljski akcijski program (7 EAP) temelji na štiridesetih letih pomembnih dosežkov evropske
okoljske politike, prinaša pa tudi izsledke najnovejših strateških pobud na področju okolja, vključno z
Načrtom za Evropo, gospodarno z viri, Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020,
Sporočilom o boljšem izkoriščanju okoljskih storitev v EU in Časovnim načrtom za prehod na
nizkoogljično gospodarstvo. Ta program zavezuje institucije EU, države članice, regionalne in lokalne
oblasti ter druge zainteresirane k skupni agendi na področju okoljske politike do leta 2020.
Potreba po strukturnih reformah v času, ko veliko evropskih držav pesti gospodarska kriza, ponuja
nove priložnosti za hitrejši prehod Evrope na bolj trajnostno pot. Namen akcijskega programa 7 EAP
je pokazati, kako te priložnosti kar najbolje izkoristiti.
Program 7 EAP ima ključno vlogo pri oblikovanju evropske okoljske politike do leta 2020. Za
dolgoročnejšo usmeritev pa je v njem predstavljena tudi vizija stanja, za katero bi si želeli, da bi ga EU
dosegla do leta 2050:
»Leta 2050 živimo dobro, ob upoštevaju ekološke omejitve našega planeta. Naše
bogastvo in zdravo okolje izvirata iz inovativnega, krožnega gospodarstva. Vse
recikliramo ali uporabimo znova, z naravnimi viri ravnamo trajnostno, biotsko
raznovrstnost pa ščitimo, cenimo in obnavljamo, tako da je naša družba iz dneva
v dan krepkejša. Povezavo med našo nizkoogljično rastjo in uporabo virov smo
povsem prekinili in tako postavili temelje za varno in trajnostno globalno
družbo.«
Glavni trije tematski cilji Okoljskega akcijskega programa:



zaščititi, ohraniti in povečati naravni kapital Evropske unije (implementirati in dodati k
Načrtu za varovanje evropskih vodnih virov);
spremeniti Evropsko unijo v skupnost držav, ki učinkovito ravnajo z viri, so zelene in imajo
konkurenčno, nizkoogljično gospodarstvo (popolna izpolnitev svežnja ukrepov na področju
podnebja in energije za dosego ciljev 20-20-20, opazne izboljšave na področju vplivov na
okolje v celotnem življenjskem krogu izdelkov in zmanjšanje okoljskih vplivov potrošnje,
vključno z zmanjševanjem količine odpadnega lesa in trajnostno rabo biomase);
varovanje državljanov EU pred pritiski, povezanimi z okoljem, ter tveganji za zdravje in
dobro počutje (kot na primer onesnaževanje zraka in vode, čezmeren hrup in kemikalije).
Pri doseganju teh ciljev bodo Evropi v pomoč naslednje štiri naloge:


boljše izvajanje zakonodaje (stroški, povezani z neizvajanjem okoljske zakonodaje, so visoki
in ocenjeni na približno 50 milijard EUR na leto; pravni red na področju okolja je področje
prava Unije z največ postopki za ugotavljanje kršitev);
boljša obveščenost zaradi boljše baze znanja (izboljšanje načinov zbiranja podatkov,
investiranje v raziskave in razvoj zaradi bolj sistematičnega pristopa k nepričakovanim
tveganjem);
35
2. Politični okvir


več investicij in večja smotrnost pri investiranju v okoljske in podnebne politike (uporaba
načela »onesnaževalec plača«, postopna ukinitev okolju škodljivih subvencij ter preusmeritev
obdavčitve z dela na onesnaževanje – vse to so sporočila trgu o tem, kakšen je veliko
realnejši odsev okoljskih stroškov);
popolna vključitev okoljskih zahtev in vidikov v druge ukrepe (vključevanje v različne sektorje
in skupno spopadanje z lokalnimi in globalnimi vprašanji).
Dva dodatna horizontalna prednostna cilja programa:


narediti mesta v Evropski uniji bolj trajnostna (s finančnimi podporami, z izvajanjem
inovativnih projektov za trajnostni razvoj mest ter z izvajanjem politik EU za trajnostno
načrtovanje in razvoj urbanih območij)
zagotoviti pomoč Evropski uniji pri učinkovitejšem soočanju z mednarodnimi okoljskimi in
podnebnimi izzivi (npr. sprejetje trajnostnih razvojnih ciljev, ki naj služijo kot nadaljevanje
Konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20)).
Ta program je stopil v veljavo januarja 2014, njegova učinkovita izvedba in doseganje prednostnih
ciljev do leta 2020 pa sta zdaj odvisna od institucij EU in od posameznih držav članic.
Okvir 1: Pomembnejše točke sedmega okoljskega
akcijskega programa
Evropska unija naj »stremi k popolni prekinitvi povezave
med gospodarsko rastjo in degradacijo okolja«.
Do leta 2015 je treba razviti učinkovite metode za
merjenje in referenčno primerjavo (angl. benchmarking)
na področju učinkovite rabe zemljišč, ogljika, vode in rabe
materialov ter presoditi ustreznost vključitve vodilnega
kazalnika in cilja v evropski semester.
Določiti je treba cilje za zmanjšanje okoljskih vplivov
celotnega življenjskega kroga potrošnje, predvsem na
področju hrane, stanovanj in prometa.
Potreben je prehod v krožno gospodarstvo, ki upošteva
celoten življenjski krog izdelka, zahteva občutno manjšo
rabo virov in ne proizvaja skorajda nič odpadkov.
36
2. Politični okvir
7. Politika EU v zvezi s surovinami
Pobuda EU o surovinah je bila objavljena leta 2008, nato pa nadalje opredeljena s sporočilom, ki ga je
Evropska komisija sprejela v letu 2011. Njen poudarek je na neenergijskih in nekmetijskih surovinah
in temelji na treh stebrih: zagotavljanje enakih pogojev pri dostopu do virov v tretjih državah;
pospeševanje trajnostne dobave surovin iz evropskih virov ter povečevanje učinkovitosti virov in
uveljavljanje recikliranja.
Številni izmed ukrepov v okviru področja surovin so neposredno povezani z Načrtom za Evropo,
gospodarno z viri. K dodatnim ukrepom sodi črpanje surovin in spremljanje seznama kritičnih surovin
in vzpostavitev evropskega partnerstva za inovacije na področju surovin (angl. European Innovation
Partnership on Raw Materials). Partnerstvo za inovacije med drugim združuje države EU, podjetja,
raziskovalce in nevladne organizacije, ki spodbujajo inovativne rešitve na področju surovin. Zaveza
partnerjev je, da si bodo v obdobju 2014–2020 prizadevali zagotoviti inovativne izdelke, procese,
storitve, tehnologije in poslovne modele, ki se nanašajo na surovine.
Seznam surovin, ki so ključnega pomena za gospodarstvo EU, je bil uveden leta 2010 in je temeljil na
raziskavi neformalne delovne skupine za opredelitev kritičnih surovin (Evropska komisija, 2010).
Posodobitev tega seznama je pričakovati v prvi polovici leta 2014.
Trenutno vseh 14 surovin v zgornjem desnem kotu grafa 8 sodi med kritične. Geografsko
koncentracijo proizvodnje kritičnih surovin prikazuje slika 1 (poglavje UVOD).
Graf 8: Kritični materiali (Evropska komisija, 2010)
37
2. Politični okvir
8. Dejavnosti Evropske komisije, načrtovane za leto 2014
8.1.
•
•
•
•
Sporočilo o krožnem gospodarstvu
Izšlo bo predvidoma še pred poletjem 2014.
Služilo bo kot dodatek k Načrtu za Evropo, gospodarno z viri.
Precej močan poudarek bo namenjen odpadkom.
Določilo bo konkretne cilje na področju učinkovite rabe virov in odpadkov.
Slika 2: Sporočilo o krožnem gospodarstvu
8.2.



8.3.
Sveženj ukrepov za učinkovitejšo rabo virov in odpadkov (2014)
Pregled ukrepov za ravnanje z odpadki in z njo povezanih ciljev
o pregled ciljev Okvirne direktive o odpadkih, Direktive o odlagališčih in Direktive o
embalaži;
o preverjanje ustreznosti vseh petih direktiv na področju posameznih tokov odpadkov;
o nadaljevanje dela, zastavljenega v Zeleni knjigi o evropski strategiji za plastične
odpadke v okolju.
Kazalniki učinkovite rabe virov (vključno z rabo surovin) in določanje ciljev
Spodbude za podjetja in potrošnike
Predvideno sporočilo o trajnostnih stavbah
(Referenčno gradivo za javno razpravo iz leta 2013)
Evropska komisija napoveduje, da se bo v sporočilu osredotočila predvsem na okoljska vprašanja
trajnostnih stavb. Vse druge vidike, kot na primer družbene in gospodarske, bodo pri presoji vplivov
morebitnih ukrepov sicer upoštevali, vendar bodo glavni cilji teh ukrepov usmerjeni predvsem v
zmanjševanje okoljskih vplivov stavb.
Glede na to, da so energijsko učinkovitost stavb v fazi uporabe že obravnavali drugi obstoječi
dokumenti, bo pri tej pobudi poudarek predvsem na materialih (vključno z odpadki) in vodi, ter na
38
2. Politični okvir
sivi (angl. embedded) energiji. Sporočilo bo predvidoma obravnavalo rabo virov in z njo povezane
okoljske vplive v celotnem življenjskem krogu stavb, od pridobivanja gradbenih materialov do rušitve
in reciklaže materialov (zaključna faza). Vključene bodo vse stanovanjske in nestanovanjske stavbe
razen industrijskih objektov in infrastrukture (na primer cest).
Dosedanji ukrepi EU na področju okoljske učinkovitosti stavb so se osredotočali predvsem na
energijsko učinkovitost. Direktiva o energijski učinkovitosti stavb države članice na primer obvezuje,
da pri novih in obstoječih stavbah upoštevajo minimalne zahteve na področju energijske
učinkovitosti, Direktiva o energijski učinkovitosti, Direktiva o energijskem označevanju in Direktiva
»Eko design« pa se osredotočajo predvsem na rabo energije v fazi uporabe. Poleg naštetih direktiv je
treba izpostaviti še Okvirno direktivo o odpadkih, katere cilj je doseči 70-odstotno ponovno uporabo,
recikliranje in druge oblike ponovne izrabe materialov (razen pridobivanja energije iz odpadkov) in
predstavlja hkrati tudi glavno vodilo za boljše recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov ob
rušenju.
V sporočilu o Strategiji za trajnostno konkurenčnost gradbenega sektorja in gradbenih podjetij so
izpostavljeni glavni izzivi, s katerimi se bo moral ta sektor soočiti do leta 2020, če bo hotel utrditi svoj
položaj in biti v koraku s časom. Gre za izboljšave na področju učinkovite rabe virov ter za večjo
okoljsko učinkovitost in z njimi povezane poslovne priložnosti. Sporočilo izpostavlja nekatere izmed
težav na področju rabe virov, vendar se vanje ne poglablja, omeni le Sporočilo o trajnostnih stavbah,
ki je še v pripravi, in poudari različna področja nadaljnjega razvoja, kot na primer »metode za presojo
okoljske učinkovitosti stavb«. V priloženem akcijskem načrtu pa izpostavi še vseevropske metode
izračuna stroškov življenjskega kroga stavb za zeleno javno naročanje.
Splošen cilj tega predvidenega sporočila je torej z učinkovito rabo virov zmanjšati okoljski vpliv in
posledično povečati konkurenčnost na tem področju.
To je mogoče doseči z upoštevanjem specifičnih ciljev, kot so:
•
•
•
•
•
ozaveščanje zasebnih uporabnikov, načrtovalcev stavb in javnih naročnikov o energijsko
učinkovitejših stavbah ter povečati povpraševanje na tem področju;
izboljšanje znanja in informacij s področja rabe virov in z njo povezanih okoljskih vplivov
stavb ter spodbujanje načrtovalcev, arhitektov, izdelovalcev, gradbenih podjetij, izdelovalcev
gradbenih proizvodov, investitorjev, potrošnikov in drugih k bolj trajnostnim odločitvam;
odstranitev ovir, ki so nastale zaradi različnih priporočil glede okoljske učinkovitosti stavb;
izboljšanje učinkovitosti materialov, vključno s preprečevanjem nastanka gradbenih
odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi ob rušenju;
spodbujanje smotrnejše rabe stavb in s tem zmanjšanje potreb po dodatni gradnji (na primer
uporaba praznih stavb namesto gradnje novih, uporaba ene stavbe za več namenov tam, kjer
je to izvedljivo, gradnja bolj vsestranskih stavb, ki jih je mogoče prilagoditi novim namenom
in potrebam).
39
2. Politični okvir
8.4.
Predvideno sporočilo o trajnostni hrani
(Spletna stran Evropske Komisije o trajnostni hrani)
Obstaja veliko različnih pogledov na to, kaj je »trajnostni« prehranski sistem in na kaj vse se nanaša
izraz »trajnostno«. Strogo gledano je trajnostna raba virov tista, ki virov ne izčrpava hitreje, kot jih je
narava sposobna nadomestiti. Da bi bil prehranski sistem trajnosten, bi moral uvesti več različnih
sistemskih rešitev, na primer zanesljivejšo oskrbo s hrano, ki je zdrava, varna, cenovno dostopna in
kakovostna, in to tako na področju delovnih mest in poslovne rasti kot okoljske trajnosti
(zmanjševanje podnebnih sprememb, skrb za biotsko raznovrstnost ter za kakovost vode in prsti).
Pojavlja se vedno več analiz, v katerih strokovnjaki ugotavljajo, da trenutne smeri razvoja v pridelavi
in predelavi ter potrošnji hrane dolgoročno gledano niso trajnostni. V zadnjem poročilu enega izmed
vodilnih odborov za prihodnost kmetijstva, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz vseh držav članic (znan je
pod imenom Svetovalni odbor za razširjanje informacij iz kmetijstva (SCAR)), so zapisali:
»Številni današnji prehranski sistemi s svojim delovanjem ogrožajo sposobnost
Zemlje, da bi tudi v prihodnosti lahko 'proizvajala' toliko hrane, kolikor je ti
zahtevajo. Nestanovitne cene, omejevanje dostopa in medsebojna nepovezanost
svetovnih blagovnih trgov, skupaj z dejstvom, da postajajo prehranski sistemi
vedno bolj občutljivi na podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti v
kmetijstvu, kažejo na to, da bo v prihodnosti revnim hrana še manj dostopna.
Prehranjevalne navade povprečnega zahodnjaka, ki vključujejo veliko mesnih
izdelkov, maščob in sladkorja, pa predstavljajo tudi nevarnost za zdravje
posameznikov, družbenih sistemov in tudi naravnih sistemov za vzdrževanje
življenja.«
Leta 2013 je potekala javna razprava o tej temi; na njej so deležniki izpostavili več področij, na katerih
bi bilo treba ukrepati:





izpopolnjevanje tehničnega znanja na področju okoljskih vplivov prehranskih sistemov;
spodbujanje trajnostne pridelave in predelave hrane;
promoviranje trajnostne porabe hrane;
zmanjševanje količin odpadne hrane in izgube hrane;
povečanje usklajenosti med prehranskimi politikami.
40
2. Politični okvir
9. Mednarodne organizacije o učinkoviti rabi virov
V nadaljevanju predstavljamo dejavnosti na področju učinkovite rabe virov, zelenega gospodarstva
in trajnostnega razvoja dveh ključnih organizacij: UNEP in OECD. Ob tem velja poudariti, da
organizacija UNEP deluje na globalni ravni in je močno usmerjena v manj razvite dele sveta,
organizacija OECD pa, kot je znano, združuje pretežno gospodarsko najmočnejše države sveta. Zato je
jasno, da politike in dejavnosti izvajata na različne načine, navkljub temu, da zelo pogosto pokrivata
enaka tematska področja.
9.1.
Program Združenih narodov za okolje (UNEP)
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je agencija Združenih narodov, ki usklajuje dejavnosti
na področju okolja In ima pomembno vlogo pri razvoju mednarodnih okoljskih konvencij, pri
promoviranju okoljskega znanstvenega raziskovanja in pri obveščanju ter pri iskanju poti, kako z
ustreznimi okoljskimi ukrepi vse to uresničiti. Med njegove dejavnosti sodi širok razpon različnih
področij, od ozračja, morskih in zemeljskih ekosistemov, okoljskega upravljanja in zelenega
gospodarstva. UNEP je dejaven tudi pri podpiranju okoljsko naravnanih razvojnih projektov. V UNEPovem kratkoročnem delovnem programu 2014–2015 je sedem prednostnih vsebin, med katerimi ima
pomembno mesto tudi učinkovita raba virov. Na tem področju si organizacija prizadeva spodbuditi
sistem, v katerem se blago in storitve proizvajajo, predelujejo in porabljajo na trajnosten način.
V njihovem srednjeročnem programu dela je v zvezi z učinkovito rabo virov zapisano:
»Narediti več z manj ali prekiniti povezavo med porabo naravnih virov in vplivi
na okolje zaradi gospodarske rasti je ključnega pomena pri premagovanju
rastoče porabe virov. UNEP ima pomembno vlogo, da nudi ustrezno podporo pri
prehodu v zeleno gospodarstvo z uporabo čistejših naložb in zelenih delovnih
mest za odpravljanje revščine in krepitve blaginje ljudi. UNEP bo uporabil svoje
strokovno znanje pri ocenjevanju smernic pri pridobivanju in porabi virov v
svetovnem gospodarstvu, s čimer bo omogočil oblikovanje politik in podpiral
vlade pri izvajanju nacionalnih in lokalnih rešitev prek regulativnih in
gospodarskih instrumentov in političnih pobud. Možnost vpogleda v znanstvene
in makroekonomske analize UNEP-u omogoča opredeliti naložbene priložnosti za
alternativne poslovne modele in izboljšave v celotnem življenjskem krogu pri
obstoječih intenzivnih panogah, ki uporabljajo veliko virov, in pri dobavnih
verigah, da uporabijo svojo sposobnost združevanja za spodbujanje sprememb
od proizvodnje do potrošnje.«
V okviru delovanja na področju učinkovite rabe virov UNEP veliko pozornost namenja trajnostni
potrošnji in proizvodnji. Med glavnimi dejavnostmi UNEP-a na tem področju je projekt 10-letni
okvirni program na področju trajnostne potrošnje in proizvodnje, katerega cilj je spodbujanje
mednarodnega sodelovanja ter regijskih in nacionalnih pobud za lažji prehod k trajnostni potrošnji in
proizvodnji. Ključne teme v tem okviru so izobraževanje, življenjski slog, mladi, okoljski standardi in
oznake, trajnostno javno naročanje, čistejša in varnejša proizvodnja, odgovorno poslovanje, eko
inovacije, mesta, učinkovita z viri ipd.
Eno izmed orodij, ki ga UNEP še posebej izpostavlja, je trajnostno javno naročanje, ki vlade spodbuja,
da pri javni potrošnji (med 15-25% BDP) upoštevajo okoljske, socialne in gospodarske vidike. S tem
41
2. Politični okvir
ustvarjajo trge za inovativne rešitve in ustreznejše tehnologije. V sodelovanju s številnimi
mednarodnimi organizacijami in vladami je UNEP leta 2012 na vrhu Rio+20 sprožil t.i. Mednarodno
pobudo za trajnostno javno naročanje, ki išče načine, kako na globalni ravni pristopiti k uporabi
trajnostnega javnega naročanja z dejavnim sodelovanjem ključnih deležnikov in boljšim
razumevanjem potencialnih koristi in učinkov ter spodbujanja tržnega povpraševanja in oskrbe s
trajnostnimi izdelki.
Mednarodni forum za vire (angl. IPR - International Resource Panel)
Mednarodni forum za vire (IPR), ki deluje v okviru UNEPa, je bil ustanovljen leta 2007, sestavlja pa ga
skupina strokovnjakov, ki naj bi s svojim delom prispevala k temu, da bi države naravne vire
uporabljale trajnostno, ne da bi na ta račun omejevale gospodarsko rast in zadovoljevanje človekovih
potreb. Forum zagotavlja neodvisne znanstvene presoje in strokovno svetovanje na različnih
področjih, kot na primer:
•
•
•
količine rezerv izbranih surovin in kako učinkovito uporabljati te vire;
vplivi izdelanih in porabljenih izdelkov in storitev na okolje po vsem svetu, in sicer v njihovih
celotnih življenjskih krogih;
možnosti za zadovoljitev človekovih in gospodarskih potreb z manj ali čistejšimi viri.
Informacije v poročilih IPR so relevantne, usklajene in zanesljive in pomenijo temelj za oblikovanje
ukrepov, za politično in strateško načrtovanje ter omogočajo vrednotenje in spremljanje učinkovitost
ukrepov. Podatke IPR, pridobljene na osnovi znanstvenih analiz, uporablja tudi Evropska Unija pri
oblikovanju politik na področju učinkovite rabe virov.
Ugotovitve IPR kažejo, da je izkoriščanje gradbenih materialov v 20. stoletju naraslo za faktor 34,
industrijskih surovin in mineralov za faktor 27, fosilnih goriv za faktor 12 in biomase za faktor 3,6.
Izkoriščanje vseh kovin je naraslo za faktor 8 ter s tem podprlo rast BDP za faktor 23. Letno
izkoriščanje rud, mineralov, fosilnih goriv in biomase je naraslo iz 7 milijard ton v letu 1990 na
današnjih 60 milijard ton, in trendi kažejo na to, da bo izkoriščanje naravni virov naraslo do 140
milijard ton leta 2050. (UNEP, 2012) Na podlagi teh podatkov je na vrhu Riu+20 nastal dokument The
Future We Want, ki kliče po ohranjanju in trajnostnem upravljanju z viri.
Od svoje ustanovitve leta 2007 do aprila 2014 je Mednarodni forum za vire izdal dvanajst poročil, ki
so na kratko predstavljena v Prilogi V.
Zeleno gospodarstvo
Pobuda UNEP-a o zelenem gospodarstvu (angl. Green Economy) je bila objavljena konec leta 2008,
pri čemer zeleno gospodarstvo definira kot tisto, »katerega posledica sta večja blaginja ljudi in
socialna pravičnost, hkrati pa občutno zmanjšanje tveganja za okolje in ekološkega pomanjkanja (npr.
vode). O zelenem gospodarstvo lahko govorimo kot o tistem, ki je nizkoogljično, učinkovito ravna z
viri in je socialno vključujoče.« Zeleno gospodarstvo je torej tisto, ki z rastjo dohodkov in
zaposlovanja poganja javne in zasebne naložbe, ki zmanjšujejo izpuste ogljika in onesnaževanje,
povečujejo energijsko učinkovitost in učinkovitost virov ter preprečujejo izgubo biotske
raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
Pobudo sestavlja več komponent, katerih cilj je podpreti analize in politike pri vlaganju v okoljske
sektorje ter ozelenitev okolju manj prijaznih sektorjev.
42
2. Politični okvir
Za prehod v zeleno godpodarstvo so potrebne spremembe: zagotoviti je treba usmerjene javne
izdatke za tovrstne naložbe, politične reforme in spremembe predpisov. Ta razvojna pot mora
ohraniti, izboljšati in, kadar je potrebno, obnoviti naravni kapital kot odločilno gospodarsko sredstvo
in vir javnih koristi, zlasti za revne ljudi, katerih preživetje in varnost sta močno odvisna od narave
9.2.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
OECD združuje 34 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikujejo svetovne standarde in
načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Njen namen je širjenje politike, ki omogoča kar največjo
gospodarsko rast, zaposlenost in naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Organizacija si
prizadeva tudi za razvoj gospodarstev v državah nečlanicah in za pospeševanje svetovne trgovine.
Slovenija je vključena v OECD od leta 2010.
Čeprav je OECD usmerjena predvsem na ekonomsko področje, saj spremlja pretežno ekonomske
kazalnike, pa je usmerjenost na področje okolja vse močnejša in se izraža v vse številnejših
objavljenih raziskavah, študijah in priporočilih s širokega področja zelene rasti, okolja, energije,
kmetijstva in prometa. Na njihovi spletni strani je mogoče najti baze podatkov na primer o
instrumentih okoljske politike in ravnanje z naravnimi viri, o okoljskih davkih in dajatvah,
dovolilnicah, okoljskih subvencijah, o trgovanju z dovolilnicami, sistemih vračil, podaljašani
odgovornosti proizvajalcev ter o vseh ključnih okoljskih domenah (zrak, voda, odpadki, podnebne
spremembe, energijska učinkovitost, trajnostna potrošnja itd.) po vseh državah članicah OECD. Med
vodilnimi temami je moč najti gradiva o upravljanju z naravnimi viri, potrošnji in inovacijah ter o
učinkovitosti virov in odpadkih.
Ena od dejavnosti OECD je tudi presojanje okoljskih politiki. Program presoje učinkovitosti okoljske
politike zajame vse države članice OECD na približno vsakih deset let. Slovenija je bila ocenjena leta
2012 (glej tudi Prilogo VI). Predstavljamo zgolj bistvene poudarke iz pregleda:
»Okolje v Sloveniji je bogato in raznoliko, vendar izpostavljeno rastočim
pritiskom. Bolj bi morali poudarjati zeleno rast [...], vključno z zeleno davčno
reformo [...], boljšim vključevanjem javnega in zasebnega financiranja [...] in bolj
učinkovitimi spodbudami za eko inovacije. Okoljske politike so se uveljavile in
okrepile [...], vendar napredek omejujejo problemi pri izvajanju ukrepov [...] in
ravnanje z odpadki bi moralo bolje odražati potrebe države. Učinkovitost
podnebne politike je odločilno povezana z vplivi prometa. Mednarodno
sodelovanje naj se še naprej razvija v skladu z nacionalnimi cilji in jih
dopolnjuje.«
V nadaljevanju predstavljamo dve pomembni področji; to sta zelena rast in učinkovita raba virov.
Zelena rast (angl. Green Growth)
OECD zeleno rast definira takole: »Zelena rast pomeni spodbujati gospodarsko rast in razvoj ter
hkrati zagotavljati, da naravne dobrine še naprej zagotavljajo vire in okoljske storitve, od katerih je
odvisna naša blaginja. Zato je treba z njo spodbujati naložbe in inovacije, ki bodo podprle trajno rast
in prinesle nove gospodarske priložnosti.« (OECD, 2011c)
Bistvo strategije za zeleno rast je vzajemna krepitev vidikov ekonomske in okoljske politike. Upošteva
celotno vrednost naravnega kapitala kot dejavnika proizvodnje in njegovo vlogo pri godpodarski rasti.
43
2. Politični okvir
Osredotoča se na stroškovno učinkovite načine zmanjševanja pritiskov na okolje. Zanimivo je, da
strategija za zeleno rast priznava, da z osredotočanjem na BDP kot merilom gospodarskega napredka
ne upoštevamo prispevka naravnih dobrin k blaginji, zdravju in dobremu počutju.
Nadalje OECD v strategiji pojasnjuje, da zelena rast ni nadomestilo za trajnostni razvoj, ampak da jo je
treba obravnavati kot njegov podsklop, saj je njen obseg ožji. Osredotoča se na spodbujanje pogojev,
potrebnih za inovacije, naložbe in konkurenco, ki lahko prinesejo nove vire gospodarske rasti – v
skladu s prožnimi ekosistemi.
Izvajanje strategije za zeleno rast vključuje različne instrumente, katerih temelj sta dva široka sklopa
ukrepov. Prvi obsega okvirne pogoje, ki vzajemno krepijo gospodarsko rast in ohranjanje naravnega
kapitala. Del tega sklopa so temeljni javnofinančni in regulativni parametri, kot sta davčna in
konkurenčna politika, ki v primeru dobre zasnove in dobrega izvajanja kar najbolj povečata učinkovito
razporeditev virov. To je običajen program gospodarske politike z dodanim zavedanjem, da je lahko
dober tako za okolje, kot je za gospodarstvo. Tem parametrom moramo dodati inovacijske politike, ki
velik pomen pripisujejo inventivnosti, ki je potrebna, če hočemo naravni kapital uporabljati precej
bolj varčno in učinkovito. Drugi sklop vključuje usmeritve, katerih cilj je spodbujati učinkovito rabo
naravnih virov in podražiti onesnaževanje; mednje sodijo različni cenovni in drugi instrumenti za
oblikovanje ustreznih ukrepov.
Čeprav so nacionalne okoliščine različne, naj bi bilo zaračunavanje onesnaževanja ali čezmernega
izkoriščanja redkih naravnih virov – z mehanizmi, kot so davki ali sistemi trgovanja z dovolilnicami za
onesnaževanje – osrednji element prepleta politik. Cenovni mehanizmi se nagibajo k zmanjšanju
stroškov za doseganje danega cilja in spodbujajo nadaljnje povečanje učinkovitosti in inovativnosti.
Pomembno je, da je večja uporaba okoljskih davkov lahko pomembna pri davčni reformi, ki je
usmerjena k rasti, tako da pomaga prenesti (del) davčne obremenitve iz davkov od dobička pravnih
oseb in dohodnin ter socialnih prispevkov. Tudi davki na energijo in CO2 so lahko pravi del širšega
paketa javnofinančne konsolidacije, saj so privlačna alternativa višjim davkom na delo ali dohodke iz
dejavnosti ali obsežnim zmanjšanjem javnih izdatkov.
OECD priporoča, da morajo biti odločitve glede ekonomske politike dolgoročnejše. Vplivi na okolje
ustvarjajo močne povezave med današnjimi odločitvami in gospodarskimi priložnostmi v prihodnosti.
Pri tem bodo ključne inovacije. Velika zmogljivost inovacij je bistvena za vzpostavitev zmožnosti za
odkritja in nove vzorce proizvodnje ter potrošnje. Inovacije lahko ustvarijo nove vire rasti, ki bolje
izražajo celotno vrednost naravnega kapitala za družbo in zmanjšujejo stroške razreševanja okoljskih
tveganj. (OECD, 2011a)
Pri spremljanju napredka na poti k zeleni rasti si je treba pomagati s skupinami kazalnikov, ki jih je
OECD razvil in jih še vedno oblikuje, označujejo pa – in jim sledijo – spremembe pri: (i) produktivnosti
pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih virov; (ii) temeljnih naravnih dobrinah; (iii) okoljskih
razsežnostih kakovosti življenja; (iv) političnih odzivih in gospodarskih priložnostih. Za vsako od teh
skupin je predlagan seznam kazalnikov v spremljevalnem poročilu Na poti k zeleni rasti: Spremljanje
napredka s kazalniki.
Navsezadnje sta za uspeh strategije za zeleno rast – tako trdi OECD – pomembna dobro opredeljeno
ogrodje za ukrepanje in dosleden niz gospodarskih ter okoljskih političnih meril. Za opredelitev
prepleta ukrepov, primernega za posamezne razmere, bo treba vzpostaviti veliko usklajenost med
ministrstvi in ravnmi vlade ter zainteresiranimi stranmi zunaj nje. V številnih primerih bo razvoj
44
2. Politični okvir
ustrezne institucionalne usposobljenosti bistveni pogoj za vključitev zelene rasti v temeljne
gospodarske strategije in druge vladne politike ter za zagotavljanje vodilne vloge finančnih,
gospodarskih in okoljskih agencij.
OECD je o zeleni rasti doslej objavil številne študije in raziskave.
Učinkovita raba virov
Od zgodnjih osemdesetih letih minulega stoletja je OECD razvijal in razglašal mednarodno politiko,
usmerjeno v preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov in ravnanja z ostanki na okolju
varen način. Postalo je namreč jasno, da usmeritve za zmanjševanje količin odpadkov, ki se nanašajo
samo na konec življenjske dobe izdelkov in materialov, niso učinkovite pri zmanjševanju vedno večje
količine odpadkov, ki so povezani z gospodarsko dejavnostjo in porabo materialov. To poudarja
potrebo po ustvarjalnih, daljnosežnih in celostnih rešitvah, ki upoštevajo pristop življenjskega kroga k
zmanjšanju negativnih okoljskih vplivov materialov, in to na stroškovno učinkovit način.
Med številnimi publikacijami OECD o učinkoviti rabi virov je tudi Trajnostno ravnanje z materiali –
boljša izraba virov. Trajnostno ravnanje z materiali (SMM) definira kot »pristop k spodbujanju
trajnostne uporabe materialov, ki vključuje ukrepe, usmerjene v zmanjševanje negativnih vplivov na
okolje, in ohranjanje naravnega kapitala v celotnem življenjskem krogu materialov, upoštevajoč
gospodarsko učinkovitost in socialno pravičnost«.
OECD ugotavlja, da trajnostno upravljanje z materiali (SMM) v številnih državah postaja čedalje bolj
priznano kot politični pristop, ki lahko bistveno prispeva k zeleni rasti. Način, kako gospodarstva
uporabljajo materialne vire, v veliki meri določa, kakšne pritiske na okolje povzročajo, pri čemer SMM
lahko pomaga bolje upravljati to povezavo.
Eden od ključnih izzivov pristopa SMM je, kako se učinkovito lotevati vplivov na okolje, ki se
pojavljajo vzdolž celotnega življenjskega kroga snovi, kar pogosto pomeni, da so vplivi razširjeni preko
političnih in geografskih meja ter vključujejo številne in različne gospodarske subjekte.
Potencialne koristi SMM za gospodarstvo, okolje in zaposlovanje so velike. Pristopi SMM lahko
pripomorejo k izboljšanju konkurenčnosti, prispevajo k reševanju varnostnih vprašanj na področju
virov (zmanjšati odvisnost od surovin) in ustvarjanju rasti in delovnih mest, poleg prav tako
pomembnega prispevka k varovanju okolja in ohranjanju virov, ne nazadnje pa lahko izboljšajo tudi
usklajenost politik.
Za SMM lahko uporabljamo široko paleto političnih instrumentov in največji izziv je najti pravi preplet
ukrepov v različnih fazah življenjskega kroga materialov. Tradicionalni pristopi politike so pogosto
preveč ozki, saj se po navadi osredotočajo na eno samo točko v življenjskem krogu. Načelo celotnega
življenjskega kroga pa zahteva, da upoštevamo čezmejno naravo materialnih tokov in raznolikost
gospodarskih subjektov, ki posegajo v ravnanje z materiali.
Ključno sporočilo je, da SMM zahteva večjo usklajenost politik med različnimi sektorji in okoljskimi
mediji. Da bi to dosegli, je potrebno sodelovanje med različnimi deli vlade, kar trenutno ni ravno
razširjena praksa. Politika SMM prav tako zahteva krepitev partnerstva med gospodarskimi akterji,
tudi z mednarodnega vidika.
45
2. Politični okvir
Slika 3: Sistemski pogled na krogotok materialov in političnih okvirjev (OECD, 2011b)
46
»
Velikih težav, s katerimi se soočamo, ne moremo rešiti
na enaki ravni razmišljanja, na kakršni smo bili, ko smo
jih ustvarili.
Albert Einstein
3.
Ključni instrumenti
okoljske politike
1. Krožno gospodarstvo
2. Industrijska simbioza (IS)
3. Sistemi ravnanja z okoljem in energijo (EMS)
4. Pregledi (Audits)
5. Analiza življenjskega kroga in ocena stroškov (LCA in LCC)
6. Okoljsko in energijsko označevanje
7. Ekološke inovacije in okoljske tehnologije
8. Okoljski, ekološki in ogljični odtis (footprint)
9. Okoljsko računovodstvo (EMA)
10. Podaljšana odgovornost proizvajalcev (EPR)
11. Zeleno javno naročanje (ZeJN)
12. Tržni instrumenti (MBI)
3. Instrumenti okoljske politike
Instrumenti okoljske politike
Instrumenti okoljske politike so orodja ali sredstva, ki jih vlade uporabljajo za izvajanje svoje okoljske
politike. Vlade uporabljajo več različnih vrst instrumentov hkrati, na primer gospodarske spodbude in
tržne instrumente, kot so davčne oprostitve in davki, trgovanja z dovoljenji itd.
Ena od opredelitev navaja, da so instrumenti za okoljsko politiko strukturirane dejavnosti, katerih
namen je spremeniti druge dejavnosti v družbi, da bi dosegli okoljske cilje.
Okoljske instrumente bi lahko zelo posplošeno razdelili na štiri široke skupine, med katerimi pa ni
nujno, da so vedno povsem jasne ločnice, poleg tega pa pokrivajo zelo različna področja (denimo
fiskalni ali okoljski ukrepi). Tudi ko govorimo o prostovoljnih ukrepih, kot so dvostranski sporazumi,
sklenjeni med vlado in zasebnimi podjetji, ali pa o prostovoljnem instrumentu – znaku za okolje –,
tovrstno delovanje v vsakem primeru temelji na predpisanih zahtevah. Zaradi preprostosti prikazanih
instrumentov ostajamo pri naslednji delitvi:
1.
2.
3.
4.
mednarodni instrumenti,
regulativni instrumenti,
fiskalni instrumenti,
prostovoljni instrumenti.
Pri mednarodnih instrumentih naletimo na zavezujoče (mednarodne pogodbe in konvencije z
zavezujočimi elementi v njih, kot so Montrealski protokol, Kjotski protokol, Protokol o biološki
varnosti, direktive EU za države članice), prostovoljne (mehanizem čistega razvoja v okviru Kjotskega
protokola, večstranski ozonski sklad v okviru Montrealskega protokola) ter priporočljive instrumente
(deklaracija iz Ria, Agenda 21, konvencije Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih (ILO),
razvojnih ciljih novega tisočletja) ipd.
Regulativnim instrumentom pravimo tudi instrumenti »odrejanja in nadzora« (angl. command-andcontrol) oziroma jih razumemo kot neposredne instrumente. Politika odrejanja in nadzora se nanaša
na okoljsko politiko, ki najpogosteje temelji na zakonskem predpisu (dovoljenje, prepoved,
standardna nastavitev, način izvrševanja ipd.).
Najširše rečeno obstajata dva tipa regulativnih instrumentov; eni temeljijo na tehnologijah, drugi na
dejavnostih. Prvi običajno predpiše rabo določene opreme, proces ali postopek (primer je lahko BAT
– najboljša razpoložljiva tehnologija (angl. Best Available Technology), drugi določijo raven dovoljenih
izpustov določenega onesnaževala (pri čemer pa ni določena metoda, s katero je to mogoče doseči).
Med regulativne instrumente bi lahko prištevali tudi splošna pravila o lastnostih izdelkov in naprav,
dovoljenja za poslovanje s posebnimi napravami, splošne zahteve o dejavnostih, predpise o rabi
zemljišč in o prostorskih aktih, standardih ipd.
S fiskalnimi instrumenti si država prizadeva odpraviti neuspešno delovanje trga glede upoštevanja
»zunanjih okoljskih stroškov«, bodisi z vključitvijo zunanjih stroškov proizvodnje ali potrošnje prek
davkov in dajatev na procese ali izdelke ali z vzpostavitvijo posredniškega trga za uporabo okoljskih
storitev. Primeri vključujejo okoljske davke, dajatve in subvencije, trgovanje z izpusti in druge sisteme
trgovanja z dovoljenji, sisteme zbiranja in vračil (primer baterije), pravila okoljskega označevanja,
licence, pravice gospodarske lastnine ipd. Sem sodijo tudi instrumenti, ki ustvarjajo različne možnosti
delovanja (zagotavljanje ločenih objektov za odlaganje odpadkov, subvencioniranje razvoja
tehnologije, kot je proizvodnja sončnih celic – tarife feed-in itd.)
48
3. Instrumenti okoljske politike
Prostovoljnih okoljskih instrumentov je zagotovo največ. Nastajajo na različnih ravneh – globalno,
regionalno, nacionalno ali lokalno; usmerjeni so bodisi na posamezna okoljska področja (npr. najem
avtomobila za krajši čas – angl. car sharing in skupna vožnja – angl. car pooling) ali pa so celostni
(npr. sistem ravnanja z okoljem); naslavljajo posamezne ali različne ciljne skupine hkrati; zajemajo
celotno družbeno strukturo (krožno gospodarstvo) ali le določene segmente (zelena pisarna); eni
sodijo bolj h konceptom, drugi so tipični instrumenti, tretji zgolj uporabna orodja.
Zaradi izjemne obsežnosti prostovoljnih okoljskih instrumentov smo se osredotočili le na tiste, za
katere menimo, da so v danem okoljsko-političnem trenutku v povezavi z učinkovito rabo virov
najpomembnejši. Tako marsikaterega od njih ni na »seznamu«. Med slednjimi jih v nadaljevanju
nekaj vsaj na kratko predstavljamo.
Eden takih je odgovorno ravnanje. K družbeno odgovornemu podjetništvu sodijo dejanja, ki družbena
in okoljska vprašanja vključujejo v poslovanje podjetja. Najvidnejša stran programov družbene
odgovornosti podjetij so vlaganja v skupnost, pri katerih gre za donacije v dobrodelne namene,
prostovoljno delo ter donacije v naravi. Eden pomembnejših pozitivnih vplivov, ki jih ima podjetje na
skupnost, pa se kaže v zaposlovanju in skrbi za zaposlene. Drugi primeri zadevajo socialno
podjetništvo kot obliko podjetništva, ki krepi poslovno inovativnost, družbeno solidarnost, spodbuja
sodelovanje ljudi in prostovoljno delo.
Med širšimi instrumenti naletimo na politični koncept »naravni kapitalizem« (angl. Natural
Capitalism), ki so ga davnega leta 1999 na Rocky Mountain Institute v Coloradu napisali Paul Hawken,
Amory L. Lovins, L. Hunter Lovins pod naslovom Naravni kapitalizem: ustvarjanje naslednje
industrijske revolucije (Hawken, Lovins, & Lovins, 1999). Podobno kot krožno gospodarstvo tudi ta
koncept poudarja povečanje produktivnosti naravnih virov, prehod na biološke modele proizvodnje
materialov/izdelkov, premik k poslovnemu modelu storitev in ponovne naložbe v naravni kapital.
Globalno so močno navzoči in dejavni tudi centri za čiste tehnologije (angl. Clean technology
Centres).
Seveda ne gre prezreti uspešnih konceptov Faktor 4 in Faktor 5. Faktor 4: Podvojitev blagostanja,
prepolovitev porabe virov so leta 1997 objavili Ernst von Weizsäcker, Amory Lovins in L. Hunter
Lovins (von Weizsäcker, 1998). Po petnajstih letih svetovanja tako vladam kot organizacijam po vsem
svetu so strokovnjaki omenjene publikacije ugotovili, da je mogoče doseči še veliko večje izboljšave.
Tako so leta 2009 izdali Faktor 5: Preoblikovanje svetovnega gospodarstva z 80-odstotnim
izboljšanjem učinkovitosti virov (von Weizsäcker, 2009). Obstaja pa tudi koncept Faktor 10.
Ne nazadnje velja omeniti nepregledno množico okoljskih pobud posameznikov in skupin, ki delujejo
po vsem svetu.
V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše politične koncepte, instrumente in orodja.
49
3. Instrumenti okoljske politike
1. Krožno gospodarstvo
Krožno gospodarstvo se nanaša na industrijsko gospodarstvo, katerega značilnost je »nenehno
obnavljanje«. Glavni namen krožnega gospodarstva je, da temelji na obnovljivih virih energije; na
zmanjševanju in odpravljanju uporabe strupenih kemikalij in izkoreninjenju odpadkov zaradi skrbne
predhodne zasnove izdelkov in storitev. Izraz presega dosedanji vidik proizvodnje in potrošnje blaga
in storitev ter ju poskuša nadomestiti z vidiki obnove družbenega in naravnega kapitala in s
premikom od potrošnje do uporabe. Koncept krožnega gospodarstva je utemeljen na primerjavi z
nelinearnimi živimi sistemi. (Ellen MacArthur Foundation, 2012)
V zadnjih nekaj letih je koncept krožnega gospodarstva, ki posnema naravne sisteme, močno pritegnil
tako pozornost tistih, ki raziskujejo materiale, kot tistih, ki prihajajo iz industrijske ekologije, pa tudi
odločevalcev. Krožno gospodarstvo ponuja alternativno vizijo našemu snovnemu gospodarstvu in
izpodbija model »vzemi, izdelaj, uporabi in odvrzi«, ki je tako zelo značilen za našo trenutno
potrošnjo. Obstoječi linearni model za svoje delovanje namreč zahteva veliko lahko dostopnih
materialov in energetskih virov, da lahko nenehno »hrani« našo potrošnjo in v neskončnih ponorih
sprejema nastale odpadke. Z boljšo učinkovitostjo obstoječega modela lahko zagotovimo njegove
pozitivne učinke na okolje in gospodarstvo, ne rešimo pa problema, ki je povezan z bistvom
njegovega delovanja, to je razpoložljivosti virov, od katerih je model odvisen.
Krožno gospodarstvo pa je obnovitveno, kar v idealnem primeru pomeni, da večina ustvarjenih
odpadkov postane vhodni material, to pa zmanjšuje izčrpavanje neobnovljivih in prekomerno rabo
obnovljivih virov. Takšna zasnova procesov pa mora zagotoviti, da je mogoče izdelke zlahka ločiti v
razstavljive materiale. V svojem bistvu je cilj krožnega gospodarstva odprava odpadkov.
Slika 4: Koncept krožnega gospodarstva (vir: Ellen McArthur Foundation)
50
3. Instrumenti okoljske politike
Krožno gospodarstvo ima veliko podobnosti z drugimi sodobnimi teorijami ravnanja z viri in okoljem,
vključno s konceptom »od zibelke do zibelke« (C2C), industrijsko ekologijo, modrim (blue)
gospodarstvom, naravnim kapitalizmom, permakulturo ipd., katerih osnovna zahteva je krožni pretok
materialov v izdelkih in storitvah.
Shematski prikaz krožnega gospodarstva (slika 4) nam pokaže, kako naj bi biološki in nebiološki
materiali v njem krožili. Diagram ponazarja tokove materialov in tudi procese, ki so del krožnega
gospodarstva. Z daljšim vzdrževanjem izdelkov, ponovno uporabo, obnovo in recikliranjem, z boljšim
ravnanjem z biološkimi odpadki in zmanjševanjem odlaganja odpadkov na odlagališčih porabimo tudi
manj naravnih virov.
Rezultat zgledovanja po živih sistemih zajema optimizacijo sistema namesto pogleda na zgolj
posamezne sestavne dele, kar lahko poimenujemo tudi »ustrezna zasnova« – po analogiji: drevo ni
nič brez gozda. Pri tem imamo v mislih skrbno upravljanje tokov materialov, pri čemer gre za dve vrsti
tokov v krožnem gospodarstvu, kot sta ju opisala McDonough in Braungart, ustanovitelja koncepta
C2C, na katerem temelji krožno gospodarstvo (McDonough, 2002): tok bioloških snovi, namenjenih
ponovnemu varnemu vstopu v biosfero in gradnji naravnega kapitala, in tok tehničnih snovi, ki so
namenjena kroženju na visoki kakovostni ravni, ne da bi vstopala v biosfero. Bistveno je, da krožno
gospodarstvo zariše ostro ločnico med potrošnjo in uporabo materialov, saj zagovarja potrebo po
modelu »funkcionalnih storitev«, v katerem proizvajalci in trgovci ohranjajo lastništvo izdelkov in kjer
je le mogoče, delujejo kot ponudniki storitev, kar pomeni, da prodajajo rabo izdelkov, ne pa njihove
enosmerne potrošnje. Ta premik ima neposredne posledice v razvoju smotrnega in učinkovitega
sistema vračila (take-back) izdelkov in na širjenje modela poslovne prakse, ki ustvarja trajnejše
izdelke, olajša razstavitev izdelkov in njihovo obnovitev in, kjer je to mogoče, ustvari prehod iz
enkratne potrošnje k rabi/najemu izdelkov/storitev. Walter Stahel, pionir krožnega gospodarstva,
pojasnjuje:
»Linearni model je storitve spremenil v izdelke, ki se lahko prodajojo, vendar je
ta pristop izjemno potraten. [...] V preteklosti sta bili ponovna uporaba in
podaljšanje življenjske dobe izdelkov pogosto strategiji v primerih pomanjkanja
ali revščine, kar je privedlo do izdelkov boljše kakovosti. Danes sta ta dva
pristopa znak dobrega ravnanja z viri in pametnega upravljanja.« (Stahel, 2010)
Povezava: Glej Walter Stahel video predavanje s klikom tukaj.
Krožno gospodarstvo temelji na nekaj preprostih načelih:
1.1.
Zasnova izdelkov brez odpadkov
Odpadki ne obstajajo več, ko so biološke in tehnične sestavine (ali »materiali«) izdelka zasnovane z
namero, da ustrezajo biološkemu ali tehničnemu krogotoku materialov, da jih je mogoče razstaviti in
znova uporabiti. Biološki materiali so nestrupeni in jih je mogoče preprosto kompostirati. Tehnični
materiali, polimeri, zlitine in drugi umetni materiali so zasnovani tako, da jih je mogoče znova
uporabiti s kar najmanjšo porabo energije in ohranitvijo najvišje kakovosti (glede na to, da pod
recikliranjem pogosto razumemo zmanjšanje kakovosti in vrnitev materialov v proizvodni proces kot
surovin). Braungart in McDonough sta skovala besedno zvezo »odpadek je hrana«, ki povzema bistvo
krožne filozofije; čeprav bi sam Braungart danes dejal, da »besede odpadek sploh ne bi smelo biti,
odpadek ne obstaja, vse mora biti »hrana« (nenehna ponovna uporaba)«.
51
3. Instrumenti okoljske politike
1.2.
Odpornost v različnosti
Modularnost, vsestranskost in prilagodljivost so zaželene lastnosti, ki jim je v negotovem,
spreminjajočem in hitro razvijajočem se svetu treba dati prednost. Raznoliki sistemi z veliko
povezavami in prilagodljivimi velikostmi so ob zunanjih šokih prožnejši kot pa sistemi, ki so zgrajeni
zaradi učinkovitosti – kar pogosto privede do večje ranljivosti.
1.3.
Raba energije iz obnovljivih virov
Sistemi bi morali delovati na osnovi obnovljivih virov ali, kot menijo v Vestasu, družbi za vetrno
energijo: »vsaka krožna zgodba bi morala najprej preveriti, kakšna je energija, ki je vključena v
proizvodni proces«.
Sistemi bi morali delovati z obnovljivimi viri energije in bi morali biti podprti z manjšo količino
potrebne energije. Sistem kmetijske pridelave poteka s trenutno razpoložljivo sončno energijo,
vendar pa znatne količine fosilnih goriv še vedno uporabljamo pri proizvodnji mineralnih gnojil, pri
proizvodnji kmetijske mehanizacije, predelavi živil in v dobavnih verigah. Celovitejši sistem
kmetovanja in predelave živil bi zmanjšal potrebo po fosilnih gorivih in izkoristil več energijske
vrednosti stranskih izdelkov in hlevskega gnoja. Takšen sistem bi tudi povečal povpraševanje po
človekovem delu – ki mora biti, kot trdi Walter Stahel, sestavni del te evolucije: »Premik z obdavčitve
dela na obdavčitev porabe energije in materialov bi pospešil širitev bolj krožnih poslovnih modelov.
Zagotovil bi tudi, da bi učinkovito izvajali večji pritisk na resnično ozko grlo naše porabniške družbe,
kajti dolgoročno gledano ne bo primanjkovalo ne delovne sile in tudi ne (obnovljive) energije.«
1.4.
Sistemsko razmišljanje
Sposobnost razumeti, kako posamezni deli vplivajo drug na drugega znotraj celote, in odnos celote
do delov, je ključnega pomena. Elemente sistemov je treba upoštevati v zvezi z njihovim okoljem in v
družbenem kontekstu, za razliko od razumevanja stroja, ki je tudi sistem, vendar ozko omejen in
determinističen. Sistemsko razmišljanje se ponavadi nanaša na večino sistemov v vsakdanjem
življenju, ki so nelinearni, bogati s povratnimi informacijami in medsebojno soodvisni. Takšnih
sistemov ni mogoče upravljati v konvencionalnem, »linearnem« smislu, saj zahtevajo več
prilagodljivosti in pogostejše prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam.
Sistemsko razmišljanje poudarja zaloge materialov in tokove. Vzdrževanje ali dopolnjevanje zalog
materialov je neločljivo povezano z dobro vzpostavljenim sistemom povratnih informacij; za te
materiale predpostavljamo, da so dolgoživi ter imajo potencial, da se obnavljajo. V poslovnem smislu
njihova modularnost in prilagodljivost pomenita več manevrskega prostora za inovacije in razvoj
raznovrstnih vrednostnih verig, pa tudi manj odvisnosti od zgolj kratkoročnih strategij.
Razumevanje tokov v kompleksnih sistemih nam pove nekaj več o kompromisu med učinkovitostjo in
odpornostjo. Sistemi, ki so vse bolj učinkoviti, imajo manj vozlišč, manj povezav in so bolj prepustni,
hkrati pa postajajo vse bolj lomljivi in ranljivi. Zato postanejo dovzetni za učinke šokov, kot sta
nestanovitnost cen ali prekinitev oskrbe. Sistemi z veliko vozlišči in povezavami so odpornejši, vendar
se le počasi odzivajo na spremembe, sploh v mejnih razmerah, in se zato zdijo neučinkoviti.
52
3. Instrumenti okoljske politike
Slika 5: Linearno gospodarstvo v razmerju do krožnega gospodarstva (Vir: Ellen MacArthur Foundation)
Uspešnost (angl.effectiveness) je točka, kjer se odpornost in učinkovitost prekrivata: učinkovitost
(delati stvari pravilno) je dobrodošla, vendar v službi uspešnosti (delati prave stvari na učinkovit
način) in z glavnim ciljem – zagotoviti, da se poslovne dejavnosti prilegajo gospodarstvu. To je še en
način, kako je mogoče optimizirati sisteme. Ker se v krožnem gospodarstvu več tokov materiala,
blaga in storitev vrednoti in s tem zmanjšuje tveganje, podjetja zmanjšano učinkovitost nadomestijo z
nižjimi stroški, dodatnimi denarnimi tokovi in – v številnih primerih – z manj skrbi glede usklajenosti s
predpisi (ko npr. odpadke iz svoje proizvodnje izločijo ali njihovo količino povsem zmanjšajo).
1.5.
Misliti kaskadno
Pri bioloških materialih je bistvo ustvarjene vrednosti v priložnostih, da dodatne vrednosti pridobimo
iz zavrženih izdelkov in materialov, tako da jih pred morebitnim končnim odlaganjem postopoma
predelujemo in uporabimo v drugih aplikacijah. V biološki razgradnji, pa naj poteka v naravi ali pa gre
za nadzorovano fermentacijo procesov, se material razgrajuje fazno z mikroorganizmi, kot so
bakterije in glive, ki iz ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v prisotnih materialih izvlečejo
energijo in hranila. Na primer: na materialni poti surovine od drevesa do peči bi vrednost materiala
lahko v celoti izkoristili s postopno razgradnjo le-tega, prek zaporedne uporabe, kot je lesni izdelek
(na primer pohištvo), obnova izdelka, recikliranje -, preden izdelek zgnije ali preden ga zažgemo.
Upoštevati je torej treba celotno biološko entiteto. Celostno, kaskadno razmerje porabe kave
upošteva celotno rastlino in celotni proces pridelave kave. Celostno razmišljanje vključuje to, da grm
kavovec dobro uspeva v senci, zato ga je koristno namestiti k drugim drevesom. Poleg tega
proizvodnja kave ustvari 12 milijonov ton kmetijskih odpadkov na leto. Te odpadke je mogoče
uporabiti tako, da z njimi nadomestimo trdi les, ki ga tradicionalno uporabljajo kot gojišče visoko
vrednih tropskih gob; gre za trg z dvoštevilčno rastjo (trenutno 17 milijard USD globalno). Kavni
odpadki so vrhunsko nadomestilo, saj skrajšujejo pridelovalno obdobje. Ostanek kavne usedline (po
uporabi kot rastno gojišče) je mogoče znova uporabiti kot krmo za živino, saj vsebuje dragocene
encime, tako da se na koncu kaskade lahko vrne v tla v obliki živalskega gnoja.
53
3. Instrumenti okoljske politike
Koncept krožnega gospodarstva je usklajen tudi s številnimi obstoječimi okoljskimi koncepti EU,
vključno s hierarhijo ravnanja z odpadki (z zmanjševanjem nastajanja odpadkov in povečanim
recikliranjem odpadkov se zmanjšujejo količine odpadkov, ki jih odložimo). H konceptu krožnega
gospodarstva sodi poleg načela zmanjševanja količin odpadkov še premislek o drugačni zasnovi
izdelkov in storitev.
Evropska komisija je koncept krožnega gospodarstva prepoznala kot pomembno orodje na poti k
učinkoviti rabi virov. V svojem Manifestu za Evropo, učinkovito z viri, ki je bil objavljen decembra
2012, so člani Evropske platforme za učinkovito rabo virov menili, da »v svetu z rastočimi pritiski na
vire in okolje Evropa nima druge izbire, kot da preide na učinkovito rabo virov in na obnavljajoče
krožno gospodarstvo«.
Vizija do leta 2050 v sedmem okoljskem akcijskem programu (7EAP) predvideva, da bosta evropska
blaginja in zdravo okolje izhajala iz inovativnega, krožnega gospodarstva, v katerem se nič ne zapravi
in kjer naravne vire upravljamo trajnostno. Program 7EAP priznava, da je ob umanjkanju ustreznih
političnih instrumentov, ki se nanašajo na proizvodnjo in potrošnjo, »potreben okvir, ki daje
proizvajalcem in potrošnikom ustrezne napotke, s katerimi spodbuja učinkovito rabo virov in krožno
gospodarstvo«. Sedmi okoljski akcijski program poleg tega navaja, da je treba »ovire, s katerimi se
sooča dejavnost recikliranja na notranjem trgu Unije, odstraniti in znova premisliti o obstoječih ciljih:
preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi izdelkov, recikliranju, energijskem izkoriščanju
in odlaganju, da bi se približali krožnemu gospodarstvu, ki temelji na življenjskih krogih izdelkov,
kaskadni rabi virov in na ostanku odpadkov, ki je blizu ničle«.
1.6.
Primeri dobrih praks
V prvem poročilu Na poti h krožnemu gospodarstvu (2012) Fundacije Ellen MacArthur je navedeno,
da bi samo v Evropi premik v novi model poslovanja do leta 2025 prinesel 630 milijard USD; z njim bi
pospešili gospodarsko dejavnost na področju razvoja izdelkov, predelave in njihove prenove za
ponovno uporabo. Delitev izkušenj številnih podjetij, ki utirajo poti proti novemu konceptu, pomaga
pri razumevanje številnih možnosti za delovanje, ki jih odpira ta koncept.
Ustanovitev programa »krožno gospodarstvo 100« (CE100), globalne platforme, ki povezuje vodilna
podjetja, inovatorje in regije s tržišči in upravljanjem dokazuje, da je zanimanje za poslovanje v okviru
krožnega gospodarstva vse večje. V to platformo se je doslej vključilo že več kot 60 vodilnih svetovnih
družb, oblikovalskih organizacij ter regij (denimo Škotska). Eno od osnovnih vodil programa je, da je s
skupnim reševanjem problemov mogoče doseči več kot zgolj z individualnim delom.
Fundacija Ellen MacArthur dodatno podpira širjenje primerov dobrih praks, tako da zagotavlja tri
ravni podpore:



iskanje načinov za skupno reševanje problemov,
vzdrževanje knjižnice primerov najboljših praks, kar je podjetjem v pomoč pri hitrejšem
napredovanju;
zagotavlja širjenje mehanizma za krepitev zmogljivosti krožnega gospodarstva znotraj
poslovnega sveta.
54
3. Instrumenti okoljske politike
Prispevek fundacije Ellen McArthur je zlasti v tem, da se je razprava o novih poslovnih konceptih
začela širiti tudi v vodstvenih krogih; pred tem je bila namreč predvsem domena pogovorov med
inženirji, pa še ti so se večinoma ukvarjali s tehnično izvedljivostjo določenih nalog. Napredek pa je
tudi v tem, da je svetovno znanih družb, ki novi koncept podpirajo, vse več, kar pomeni, da ga
postopoma sprejemajo kot prevladujočo gospodarsko usmeritev.
Slika 6: Krožno gospodarstvo – ključni deležniki in možna razmerja (vir: Ellen MacArthur Foundation)
Maersk Line
Z izdelavo novih ladij, tako da je ponovno usposablja stare, je podjetje Maersk Line (Danska)
pridobilo certifikat »od zibelke do zibelke«, saj s svojim delovanjem zmanjšuje porabo materialov in
virov.
Mud Jeans
Mud Jeans je pionirski model najema kavbojk iz organskega bombaža. Z zagotavljanjem dobave
potrebnih surovin in z novim pristopom najema so v podjetju odkrili nove poslovne priložnosti.
Bunge
Bunge je ena od največjih svetovnih družb na področju prehrambene industrije in kmetijske
proizvodnje. Deluje na številnih področjih prehranske verige, vključno z nakupom, prevozom in
predelavo žit in oljne repice, proizvodnjo sladkorja in etanola ter prodajo živil, kakršna so jedilna olja
in moka.
Digital Lumens
Podjetje Digital Lumens ponuja integrirane inteligentne sisteme razsvetljave, na primer svetila LED,
razpeljavo kablov in programsko opremo, zato da bi se strankam poraba energije za razsvetljavo
zmanjšala do 90 odstotkov.
55
3. Instrumenti okoljske politike
Čistila Splosh
Angus Grahame je leta 2012 na trg uvedel čistila Splosh kot nov poslovni model e-poslovanja.
Namesto pogostih nakupov novih plastenk lahko kupci na začetku nabavijo zabojček, ki vsebuje
paleto preprosto zasnovanih steklenic. Znotraj vsake od njih je vrečka s koncentrirano tekočino.
Stranke z dodajanjem tople vode iz pipe dobijo različna čistila, za katera v podjetju Splosh
zagotavljajo, da so prav tako učinkovita kot primerljiva čistila konkurentov. Steklenice lahko
potrošniki uporabijo večkrat, vrečke s koncentrirano tekočino pa dobijo s poštno dostavo. Če je vsaka
steklenica znova uporabljena 20-krat, to predstavlja 95 % manj odpadne embalaže.
Ricoh
Kopirne stroje in tiskalnike, ki se vrnejo iz programa lizing, v podjetju pregledajo, razstavijo in pošljejo
v proces obsežne prenove, ki obsega zamenjavo ključnih komponent in posodobitev programske
opreme. Nato jih pod oznako GreenLine in z enakim sistemom garancije, kot velja za nove naprave,
znova dajo na trg.
Refuse Vehicle Solutions Ltd
Namen podjetja je zagotoviti stroškovno učinkovito alternativo javnemu in zasebnemu sektorju ob
nakupu novih ali visoko kakovostnih zavrženih vozil. V podjetju se na podlagi velike zaloge različnih že
uporabljenih rezervnih delov za recikliranje osebnih vozil ter smetarskih vozil lotevajo obsežnejše
prenove vozil.
Philips
Partnerski projekt med Philipsom in podjetjem TurnToo je prikaz pionirskega modela »plačilo v
skladu z razsvetljavo«. Philips je skupaj z arhitektom in izvajalcem vgradnje napeljav zasnoval
inteligentno razsvetljavo LED za pisarniške prostore, ki izrablja dnevno svetlobo, upošteva razmere v
prostoru in potrebe uporabnikov, s čimer so stroške za razsvetljavo znižali do 65 %.
56
3. Instrumenti okoljske politike
2. Industrijska simbioza
V širšem pomenu je industrijska simbioza opredeljena kot sinergistična izmenjava odpadkov,
stranskih proizvodov, vode in energije med posameznimi gospodarskimi družbami v kraju, regiji ali
celo v virtualni skupnosti. Ključ za delovanje industrijske simbioze je sodelovanje med gospodarskimi
družbami na podlagi sinergističnih možnosti, ki jih ponuja bodisi njihova geografska bližina ali
odvečne snovi in materiali, s katerimi podjetja razpolagajo. V industrijski simbiozi se v skupnem
pristopu tudi zaradi večje konkurenčne prednosti lahko povežejo sicer tradicionalno ločene panoge,
saj vključuje fizično izmenjavo materialov, energije, vode in/ali stranskih proizvodov.
Koncept industrijske simbioze vse bolj obravnavamo kot strateško orodje za gospodarski razvoj,
zeleno rast, inovacije in učinkovito rabo virov na vseh ravneh oblikovanja politik – lokalnih,
regionalnih, nacionalnih in mednarodnih. Na evropski ravni so industrijsko simbiozo v okviru pobude
»Evropa, gospodarna z viri« prepoznali kot prispevek k trajnostni proizvodnji in konkurenčni rasti EU.
Pobuda poziva k izboljšanju ponovne uporabe surovin z večjo »industrijsko simbiozo« ter države
članice poziva, naj podprejo medsebojno sodelovanje podjetij, da bi kar najbolje izkoristila odpadke
in stranske proizvode, ki jih izdelajo (npr. z izkoriščanjem industrijske simbioze).
Slika 7: Shematski prikaz industrijske simbioze (Massard, 2013)
2.1.
Izmenjava virov
V klasičnem konceptu industrijske simbioze so vsi industrijski vložki, ki jih uporabijo za končne
izdelke, hkrati tudi vhodni materiali z dodano vrednostjo za druge industrijske procese. S takšnim
načinom se bodo podjetja/industrijske panoge preoblikovala v grozde, v katerih bodo industrijski
odpadki ali stranski proizvodi vsakega posameznega podjetja sovpadali z zahtevami za vnos v drugih
industrijskih procesih, končni cilj pa je, da v širši celoti grozda odpadki sploh ne bi več nastajali.
57
3. Instrumenti okoljske politike
V osnovnem tipu industrijske simbioze pri izmenjavi najmanj dveh različnih virov sodelujejo vsaj trije
različni subjekti.
Zgodnji raziskovalci, na primer Chertow, so predstavili naslednje razvrstitve različnih izmenjav virov:





tip 1: izmenjava odpadkov;
tip 2: izmenjava znotraj objekta, podjetja ali organizacije;
tip 3: izmenjava med podjetji, ki so v določenem eko industrijskem parku;
tip 4: izmenjava med lokalnimi podjetji, ki niso na isti lokaciji;
tip 5: virtualno organizirana izmenjava med podjetji v širši regiji.
Tipe 3, 4 in 5 je mogoče zlahka prepoznati kot industrijsko simbiozo, če so v primeru izmenjave virov
tipa 3 gospodarske družbe v eko industrijskem parku, izrecno nemenjenem izmenjavi virov; v primeru
tipa 4 pa bližina gospodarskim družbam omogoča, da izkoristijo možnosti za izmenjavo že ustvarjenih
materialov, vode in energijskih tokov. Tip 5 omogoča izkoriščanje prednosti industrijske simbioze z
vključitvijo celotne regionalne gospodarske skupnosti, s čimer se možnosti za izmenjavo stranskih
proizvodov zaradi večjega števila podjetij močno povečajo. (Chertow, 2012)
Prva uresničitev industrijske simbioze v celoti je primer regije Kalundborg na Danskem. Projekt
»Kalundborg Symbiosis« je nastal kot rezultat zasebnih pogovorov med vodstvenimi kadri nekaj
podjetij iz regije Kalundborg v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Prvotne partnerje so
predstavljali rafinerija nafte, elektrarna, proizvajalec mavčnih plošč, farmacevtski obrat in mesto
Kalundborg; izmenjali so si različne proizvodne ostanke, ki so postali surovine v drugih procesih, ter si
pri svojih proizvodnih procesih delili podtalnico, površinsko vodo in odpadne vode, paro in elektriko.
Z leti se je v sistem povezalo vse več novih podjetij in leta 1989 so takšno sodelovanje prvič
poimenovali z izrazom »industrijska simbioza«.
2.2.
Primeri industrijske simbioze
Iz opisanega začetnega študijskega primera so različna industrijska podjetja razvila svoje modele
industrijske simbioze. Biopark Terneuzen iz Nizozemske predstavlja pobudo za simbiozo živilskopredelovalnih zasebnih podjetij, saj spodbuja in podpira izkoriščanje sinergije med ključnimi podjetji
na določenem geografskem območju. Podjetja si med seboj izmenjujejo stranske proizvode in
odpadke, ki postanejo vhodna surovina, energija ali druga koristna dopolnila za proizvodne procese v
drugih podjetjih. Podjetja, ki so vključena v Biopark Terneuzen, si med drugim uspešno izmenjujejo
toploto, biomaso, vodo, škrob in paro.
V zadnjih nekaj letih so bile na regionalnih in nacionalnih ravneh sprejete številne politične pobude za
industrijsko simbiozo. Ena od teh je Nacionalni program industrijske simbioze (NISP – National
Industrial Symbiosis Programme) v Veliki Britaniji. Na Siciliji v Italiji je začel delovati regionalni
program SYMBIOSIS, ki se zgleduje po NISP. Na Irskem je v teku industrijski projekt Simbioza SMILE
(angl. Saving Money through Industry Links and Exchanges), v katerega so se vključila številna mala in
srednja podjetja. Začel se je kot lokalni pilotni program, z leti pa se je razširil na veliko širše območje.
V okviru platforme SYMBIOSE v Flandriji (Belgija) so izvedli vrsto delavnic o poslovnih priložnostih,
povezanih z izmenjavo virov; na njih je sodelovalo 70 flamskih organizacij. Na Portugalskem deluje
organiziran trg z odpadki (OWM – angl. Organized Waste Market), spletna platforma portugalske
agencije za okolje, ki je bila ustanovljena z namenom spodbujati izmenjavo odpadkov iz proizvodnje
izdelkov. Industrijska simbioza je precej razvita na Finskem, pojavlja se na Slovaškem, v Italiji, na
58
3. Instrumenti okoljske politike
Poljskem. Na primere pobud za industrijsko simbiozo naletimo tudi v državah zunaj Evrope, med
drugim v Avstraliji, Kanadi, Braziliji, Kitajski, Mehiki in Južni Afriki.
Ena takih pobud je skupina Guitang (Guitang Group), ki upravlja eno največjih kitajskih rafinerij
sladkorja ter že desetletja razvija in izvaja notranje in zunanje strategije industrijske simbioze.
Zanimiva je organiziranost družbe. Skupina GG je sestavljena iz povezane proizvodnje sladkorja,
alkohola, cementa, umetnih gnojil in papirja ter vključuje recikliranje in ponovno uporabo izdelkov.
Pobudo industrijske simbioze je skupina začela razvijati z vlaganjem v razvoj podjetij v celotni
proizvodni verigi, tako da so v drugih proizvodnih panogah začeli uporabljati skoraj vse stranske
proizvode iz proizvodnje sladkorja. Takšen pristop je ustvaril nove prihodke in zmanjšal izpuste v
okolje ter stroške za odlaganje odpadnih materialov.
2.3.
Nujna je začetna politična podpora
Čeprav so ekonomski interesi glavna gonilna sila industrijske simbioze, pa je za razvoj tovrstnih pobud
pomembna tudi politična podpora. Obstaja potreba po močnih gospodarskih oz. regulacijskih
instrumentih, ki bi na nek način kaznovali neustrezno ravnanje z odpadki. Danska je dober primer
strogih okoljskih zahtev zaradi najvišjih davkov na odlaganje in sežig odpadkov. Tudi v Veliki Britaniji
so davki na sežiganje in odlaganje odpadkov visoki. V tem pogledu lahko prepoved odlaganja
nekaterih vrst odpadkov pomeni močne spodbude, ki povzročijo, da se ravnanje z odpadki spremeni.
Ob prožni ureditvi ravnanja z odpadki, po možnosti na nacionalni ravni, imajo gospodarske družbe
dovolj prostora za iskanje ustvarjalnih in inovativnih rešitev na tem področju.
Programi za usklajevanje različnih proizvodnih procesov olajšajo razvoj projektov industrijske
simbioze, saj zagotavljajo informacije in podporo pri razvoju lokalnih pobud za obveščanje in
sodelovanje lokalnih akterjev. Informacije se lahko razširjajo z vzpostavljanjem prostovoljnih
instrumentov, s katerimi podjetja povabijo k prodaji, nakupu ali izmenjavi odpadnih materialov.
Vlada bi lahko s konkretno pobudo zbrala ustrezne akterje in vzpostavila tako imenovane eko
industrijske parke.
Eden najuspešnejših takšnih nacionalnih programov je prej omenjeni Nacionalni program
industrijske simbioze (NISP) v Veliki Britaniji. NISP je nastal leta 2003 iz treh pilotnih projektov na
Škotskem, West Midlandsu in Yorkshiru ter Humbersidu. Vodi ga družba International Synergies.
Zaradi uspešnega dela pilotnih projektov je Oddelek za okolje, hrano in urbane zadeve (DEFRA)
projektu International Synergies leta 2005 dodelil 27 milijonov EUR podpore za obdobje treh let, zato
da bi program vpeljali v vseh devetih angleških regijah.
NISP je danes poslovni program z več kot 15.000 člani in predstavlja enkratno omrežje sodelujočih
industrijskih panog. Prek tega omrežja je NISP prepoznal posle, ki so zaradi medsebojnega
sodelovanja med podjetji dobičkonosni, tako da so premalo izkoriščene ali podcenjene vire (vključno
z energijo, odpadki, vodo in logistiko) vključili v produktivno uporabo. NISP sestavljajo mikro, mala in
srednje velika podjetja (MSP) ter večnacionalna podjetja in korporacije iz vseh industrijskih panog.
Včlanjenim britanskim podjetjem je program v obdobju od aprila 2005 do marca 2013 pomagal
preusmeriti 47 milijonov ton industrijskih odpadkov z odlagališč, zmanjšati izpuste ogljikovega
dioksida za 42 milijonov ton, znova uporabiti 1,8 milijona ton nevarnih odpadkov, prihraniti 60
milijonov ton naravnih virov in za okoli 73 milijonov ton vrednosti tehnološke vode.
59
3. Instrumenti okoljske politike
Prakse programa nacionalne industrijske simbioze so navzoče tudi na Madžarskem (National
Industrial Symbiosis Programme) in v Romuniji – denimo projekt ECOREG.
WRAP, ena večji organizacij, ki se v Angliji ukvarja z odpadki, na svoji spletni strani navaja, da ima dve
prednostni nalogi: zmanjševanje porabe virov in preusmeritev prednostnih materialov z odlagališč.
Zato velik del dejavnosti namenja inudstrijski simbiozi in se dejavno vključuje v ustvarjanje programa
NISP. V organizaciji so prepričani, da industrijska simbioza lahko podjetjem pomaga pri zmanjšanju
porabe surovin in stroškov za odstranjevanje odpadkov, jim daje možnost za zaslužek s proizvodnimi
ostanki in stranskimi proizvodi, preusmerja odpadke z odlagališč in s tem zmanjšuje izpuste ogljika ter
odpira nove poslovne priložnosti.
V nedavno objavljeni mednarodni raziskavi o eko inovacijskih parkih (Massard, Jacquat, & Zürcher,
2014) ugotavljajo, da obstaja v industrijskih conah vrsta vzorcev sodelovanja, ki so jih poimenovali
ekološka industrijska omrežja, industrijska simbioza ali industrijski ekosistemi in so le ena od številnih
eko inovacij. Na spodnji sliki predstavljamo nekaj konceptov, ki imajo značilnosti eko inovativnosti.
Slika 8: Vidiki okoljskih inovacij (Massard et al., 2014)
Energy city
Industrial
Ecosystem
Ecoindustrial
parks
Ecoindustrial
development
Eco-city
Ecoinnovation
Sustainable
district
Ecoindustrial
networks
Industrial
symbiosis
Eco-town
Urban
symbiosis
Integrated
industrial
park
Green
industrial
park
Akterji, ki so vključeni v vzpostavljanje in delovanje industrijske simbioze, so lahko podjetja, vladni,
regionalni ali lokalni organi, poslovna združenja, vzgojne in raziskovalne ustanove, nevladne
organizacije ter zasebni svetovalci.
Vsi eko inovativni koncepti imajo pomembno vlogo pri porabi naravnih virov in pri drugih okoljskih
vprašanjih. Med ključnimi koristmi takih konceptov oziroma pristopov so: zmanjšana poraba energije
in snovnih vložkov, povečana snovna produktivnost, zmanjšanje količin odpadkov in izpustov,
finančni prihranki zaradi zmanjševanja različnih vrst stroškov (energija, materiali, ravnanje z odpadki,
usklajenost z okoljsko zakonodajo), ustvarjanje sinergije med proizvodnjo in distribucijo,
zmanjševanje odvisnosti od trga z neobnovljivimi in uvoženimi viri, konkurenčna prednost tovrstnih
podjetij na rastočem zelenem trgu, lažje prilagajanje zakonodaji in še vrsta drugih prednosti. Po tej
raziskavi sodi slovensko podjetje Eko-Park d. o. o. med tako imenovane eko inovacijske parke.
60
3. Instrumenti okoljske politike
3. Sistemi ravnanja z okoljem in energijo
3.1.
ISO 14001:2004
ISO 14001 je prostovoljni mednarodni standard, ki ga je leta 1996 kot prvo različico objavila
Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in je del serije okoljskih standardov ISO 14000 (glej
tudi prilogo VII). ISO 14001 določa merila za sistem ravnanja z okoljem. Ne navaja zahtev za okoljsko
uspešnost, ampak postavlja okvir, ki mu organizacija sledi, zato da vzpostavi učinkovit sistem
ravnanja z okoljem. Standard ISO 14001 opredeljuje sistem ravnanja z okoljem (EMS) kot splošni del
vodenja, kar vključuje organizacijsko strukturo, načrtovanje, odgovornost, delovne prakse, postopke,
procese in vire za razvoj, izvajanje, izvrševanje in pregled okoljske politike organizacije ter njeno
sprotno nadgrajevanje. Certifikat ISO 14001 lahko izda kateri koli akreditiran certifikacijski organ
tretje stranke.
ISO 14001 je znan kot standard generičnega sistema upravljanja, kar pomeni, da je pomemben za
vsako organizacijo, ki hoče izboljšati ravnanje z viri in poskrbeti, da bo to učinkovitejše. Standard
lahko izvaja majhna ali velika multinacionalna organizacija, organizacija z velikim ali majhnim
tveganjem, predelovalna dejavnost, proizvodne in storitvene dejavnosti, vključno z lokalnimi
skupnostmi, vsi industrijski sektorji, vključno z javnim in zasebnim sektorjem, proizvajalci originalne
opreme kakor tudi njihovi dobavitelji.
ISO 14001 so razvili predvsem za pomoč organizacijam pri boljšem nadzoru nad upravljanjem, ki
lahko privede do zmanjšanje okoljskih vplivov. Glavni namen standarda je organizacijam pomagati pri
nenehnem izboljševanju njihove okoljske uspešnosti. ISO 14001, podobno kot drugi standardi iz
serije, je prostovoljen. ISO – Mednarodna organizacija za standardizacijo redno pregleduje vse
standarde in tako zagotovlja, da izpolnjujejo zahteve trga. V začetku leta 2015 pričakujemo tretjo
izdajo sistemov vodenja ISO 1400. Od njegove prve izdaje v letu 1996 se je skladno z zahtevami
standarda certificiralo več kot 250.000 organizacij v 155 državah po svetu.
Graf 9: Število organizacij s standardom ISO 14001 na milijon prebivalcev v Sloveniji in primerjava z nekaterimi državami
EU (vir: ARSO)
61
3. Instrumenti okoljske politike
3.1.1. Koristi ISO 14001
Poleg splošnih izboljšav na području učinkovitosti lahko organizacije ob upoštevanju standarda
dosežejo številne ekonomske koristi, tudi boljšo usklajenost z zakonskimi zahtevami. Poleg
zmanjševanja tveganja za zakonodajne in okoljske kazni in večjo učinkovitost organizacije, med koristi
uvrščamo zmanjšanje količine odpadkov in manjšo porabo virov, manjše obratovalne stroške,
organizacijam pa se tudi poveča okoljska kredibilnost. Ker je standard mednarodno priznan, lahko
podjetja, ki delujejo globalno, izkoristijo usklajenost s standardom ISO 14001, tako da jim ni treba
poseči po dodatnih nacionalnih ali panožnih registracijah ali certifikatih. Ne nazadnje so vedno večje
tudi zahteve potrošnikov, ki zahtevajo, da se organizacije obnašajo okolju prijazneje. Standard
organizacijam lahko zagotovi konkurenčno prednost pred podjetji, ki ga nimajo, pozitivno pa lahko
vpliva tudi na vrednost premoženja organizacije. Uporaba standarda ISO 14001 kaže na inovativnost
in napredno razmišljanje. Obstajajo empirični dokazi, ki potrjujejo, da standard pripomore k
izboljšanju okoljske uspešnosti organizacije.
Uporaba standarda ISO 14001 vodstvu in zaposlenim v podjetju kot tudi zunanjim deležnikom
zagotavlja, da se vpliv podjetja na okolje izboljšuje. ISO 14001 podjetjem pomaga pri izpolnjevanju
njihovih okoljskih in ekonomskih ciljev, smiselno pa ga je dopolnjevati z drugimi funkcijami
upravljanja.
Številne organizacije, ki se odločijo, da bodo sprejele ISO 14001, lahko dosežejo prednostni status
dobavitelja, kar je danes pri dobavnih verigah pogosto konkurenčna prednost ali celo zahteva.
Vodenje sistema deluje po principu Demingovega kroga, ki vsebuje naslednje faze: načrtovanje,
izvedbo, preverjanje in odziv. Pet osnovnih načel, na katerih temelji sistem ravnanja z okoljem ISO
14001, je:
1. zavezanost in politika (organizacija si zastavi okoljsko politiko in zagotovi, da se vodstvo
zaveže k izvajanju te politike);
2. načrtovanje (organizacija določi cilje in potrebne programe ter ukrepe);
3. ukrepanje (izvajanje zastavljenih nalog);
4. preverjanje (spremljanje, merjenje in ocenjevanje dejavnosti ter poročanje o rezultatih);
5. odziv in pregled – vodi k nenehnemu izboljševanju.
3.1.2. Uporaba standardov ISO
Rezultati raziskave kažejo na splošno naraščanje števila vseh certifikatov za sisteme vodenja ISO. Pri
vseh sedmih standardih, vključenih v raziskavo, je prišlo v primerjavi z letom 2011 do povečanja.
Posebej je treba omeniti pomemben skok standarda ISO 22000 za upravljanje varnosti živil (za 20 %
glede na leto 2011) in standarda ISO 50001 za upravljanje z energijo (za 332 % glede na leto 2011).
Povečalo se je tudi število certifikatov za vodenje kakovosti, standardov za informacijske tehnologije
in medicinske pripomočke.
62
3. Instrumenti okoljske politike
Tabela 5: Razširjenost ISO standardov po svetu (Vir: ISO)
Standard
ISO 9001
ISO 14001
ISO 50001 (energija)
ISO 27001 (ITC tehnologije)
ISO 22000 (varna živila)
ISO/TS 16949 (sektor vozil)
ISO 13485 (medicina)
TOTAL
Number of certificates
in 2012
1 101 272
285 844
1 981
19 577
23 231
50 071
22 237
1 504 213
Number of certificates
in 2011
1 079 647
261 957
459
17 355
19 351
47 512
19 849
1 446 130
Evolution
21 625 (2 %)
23 887 (9%)
1 522 (332%)
2 222 (13%)
3 880 (20%)
2 559 (5%)
2 388 (12%)
58 083 (4%)
V Sloveniji se je standard ISO 14001 močno uveljavil in danes beležimo čez 500 organizacij s
pridobljenim certifikatom (vir: GZS).
3.2.
Sistem okoljskega vodenja organizacij – Eco-Management and Audit
Scheme (EMAS)
EMAS je prostovoljni okoljski instrument EU za obvladovanje porabe virov. Zajet je
v zakonskem aktu UREDBA (ES) št. 1221/2009. Organizacija, registrirana za sistem
EMAS, se zaveže, da bo redno vrednotila, upravljala in izboljševala svojo okoljsko
uspešnost. EMAS je primeren za vse vrste organizacij, ki hočejo izboljšati okoljsko
uspešnost. V sistemu EMAS je v EU trenutno registriranih več kot 4500 organizacij
in več kot 8150 lokacij. Za potrjevanje okoljskih izjav EMAS so pooblaščeni samo
neodvisni okoljski preveritelji, ki so akreditirani oziroma imajo licenco in jih
nadzorujejo državni akreditacijski organi. Zunanji in neodvisni nadzor registriranih organizacij pri
postopku registracije EMAS zagotavlja verodostojnost sistema in zanesljivost podatkov.
Shema EMAS je primerljiva s standardom ISO 14001:2004 , vendar ga EMAS nadgrajuje, saj vsebuje
nekatere dodatne elemente:
•
•
•
•
•
•
strožje zahteve za merjenje in vrednotenje okoljske uspešnosti glede na zastavljene cilje, v
kontekstu šestih ključnih okoljskih kazalnikov in nenehnega izboljševanja te okoljske
uspešnosti;
usklajenost z okoljsko zakonodajo zagotavlja nadzor vlade: preverjanje usklajenosti izvaja
neodvisni in zunanji okoljski preveritelj, njegovo kakovost pa hkrati nadzorujejo nacionalni
državni organi (organ, pristojen za EMAS, akreditacijski organ EMAS);
zahteva po udeležbi zaposlenih v nenehnem procesu izboljševanja uspešnosti;
obveščanje širše javnosti z obvezno objavo letne javne okoljske izjave, ki je neodvisno
preverjena;
registracija s strani javnega organa, potem ko preveritev opravi akreditirani/licencirani
okoljski preveritelj; in
registrirane organizacije lahko javno uporabljajo logotip EMAS in tako dokazujejo usklajenost
s sistemom EMAS (pri standardu ISO 14001 se logotip ne uporablja).
Ključni elementi sistema EMAS so učinkovitost, verodostojnost in preglednost.
63
3. Instrumenti okoljske politike
V Sloveniji je 9 organizacij na 15 lokacijah vključenih v sistem EMAS (stanje 2. 4. 2014): Gorenje d. d.
Velenje (3 lokacije), Gorenje I.P.C., d.o.o. Velenje (2 lokaciji), Cinkarna Celje, d. d., PE Kemija Mozirje ,
Luka Koper, d. d. , Medium d. o. o. Žirovnica , Lek farmacevtska družba d. d. Ljubljana (4 lokacije),
Mestna občina Ljubljana – Mestna uprava, Oddelek za varstvo okolja, Ljubljanske mlekarne, d. d.
Ljubljana, Si.mobil d.o.o. Ljubljana.
V EMAS registru na spletni strani Komisije, ki ga posodabljajo mesečno, je zaenkrat vpisana samo 1
organizacija iz Slovenije.
Graf 10: Število organizacij s podeljenimi izkazi po shemi EMAS na milijon prebivalcev v Sloveniji in primerjava z
nekaterimi državami EU (vir: ARSO)
3.2.1. EMAS Easy – za mala in srednja podjetja
Več kot 80 odstotkov vseh registriranih organizacij v sistemu EMAS je malih in srednje velikih podjetij
(MSP). EMAS ima posebne določbe za pospešitev registracije v sistem EMAS v malih in srednje velikih
podjetjih. EMAS Easy je na primer preprosta in standardizirana metodologija, ki so jo razvili, da bi bilo
sodelovanje malih in mikro podjetij v shemi EMAS lažje. Pod geslom »v 10 dneh, z 10 osebami, na 10
straneh, v 30 korakih« so metodologijo predstavili v brošuri in na spletni strani, ki uporabnika na
enostaven način vodi pri vsakem koraku na poti po sistemu EMAS.
3.2.2. EMAS Global
Evropska komisija je razvila tudi t. i. sistem EMAS Global. Organizacije, ki niso članice EU, pa se želijo
registrirati v sistem EMAS, se lahko obrnejo na eno od držav članic, kjer je mogoča EMAS-ova
globalna registracija. Te države članice so: Finska, Nemčija, Španija, Italija, Danska, Avstrija, Belgija in
Portugalska. Evropska komisija je objavila tudi uradni EMAS-ov globalni priročnik.
64
3. Instrumenti okoljske politike
3.2.3. EMAS v Evropski komisiji
Evropska komisija daje z zmanjševanjem okoljskega vpliva svojih dejavnosti preko EMAS-a zgled
drugim državam. Ključna prednostna področja so učinkovita raba naravnih virov (predvsem energije,
vode in papirja), zmanjšanje skupnih izpustov CO2, preprečevanje nastajanja odpadkov, recikliranje in
ponovna uporaba izdelkov, zeleno javno naročanje in trajnostna mobilnost. Rezultati okoljske
učinkovitosti med letoma 2007 in 2008 so bili zelo spodbudni. Celotna poraba energije (npr.
električne energije + plina + energije za ogrevanje – poraba nafte) se je na primer zmanjšala za 27
odstotkov na osebo, poraba vode pa za 16 odstotkov na osebo.
3.2.4. Koristi sistema EMAS
Nedavna raziskava v Nemčiji je pokazala, da večina organizacij, vključenih v sisteme ravnanja z
okoljem, poroča o pozitivnem vplivu teh sistemov na okoljske procesne inovacije. Z izdajanjem
okoljskih poročil prihaja do javnih objav tehničnih in okoljskih inovacij. Podporni dejavniki učinka
sistema EMAS v podjetjih na okoljske procesne inovacije so zrelost oz. utečenost sistema EMAS ter
sodelovanje različnih oddelkov v organizaciji pri nadaljnjem razvoju sistema EMAS, zlasti oddelka za
raziskave in razvoj. Sistem ravnanja z okoljem pozitivno vpliva tudi na eko inovacije pri izdelkih. Ne
nazadnje je pozitiven učinek očiten tudi pri gospodarski uspešnosti. Raziskava je prišla do sklepa, da
je premišljena uporaba sistema EMAS pomembna tako za okoljsko kot za ekonomsko učinkovitost
organizacije. Glede na to, da je velik delež v sistemu EMAS registriranih organizacij pridobilo tudi
svetovni standard ISO 14001, je mogoče sklepati o vsesplošni koristi sistemov ravnanja z okoljem.
(Rennings, Ziegler, Ankele, & Hoffmann, 2006)
Tudi Evropska komisija poroča o splošnih prednostih uvedbe sistema EMAS. Leta 2009 je bila
opravljena Študija o stroških in koristih sistema EMAS za registrirane organizacije, ki je opredelila
prednosti (in stroške) registracije podjetja v sistemu EMAS. Med tremi najpogosteje omenjenimi
koristmi so:
•
•
•
3.3.
povečan prihranek zaradi večje učinkovitosti,
zmanjšanje nepredvidenih nezgod in
izboljšanje odnosov z zainteresiranimi deležniki.
Sistem upravljanja z energijo
Standard SIST EN ISO 50001:2011 je mednarodni prostovoljni standard za sistem upravljanja z
energijo. Pred tem je obstajal evropski standard za sistem upravljanja z energijo EN 16001:2009.
Organizacije lahko s pomočjo navodil iz standarda vzpostavijo sisteme in postopke, s katerimi
izboljšajo energijsko učinkovitost ter tako izkažejo usklajenost z zahtevami standarda. Standard
podrobno določa zahteve za sistem upravljanja z energijo, ki organizacijam omogoča izvajanje
poslovne politike in doseganje ciljev ob upoštevanju zakonskih zahtev. Sistematično upravljanje z
energijo naj bi privedlo do zmanjšanja stroškov zanjo in do zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov,
močno pa se poveča učinkovita raba energije. Ocenjujejo, da bo izvajanje tega novega
mednarodnega standarda vplivalo na kar 60-odstotno znižanje porabe energije v svetu. Sistem
upravljanja z energijo lahko vpelje katera koli organizacija.
65
3. Instrumenti okoljske politike
Standard organizacijam omogoča:
•
•
•
•
•
•
•
zasnovo energijske politike;
prepoznati ključna področja porabe energije in področja za povečanje energijske
učinkovitosti;
prepoznati in spremljati zakonodajne obveznosti in druge zahteve;
postaviti energijske cilje in prednostne naloge;
zagotoviti finančne vire, razdeliti vloge, odgovornost in pristojnost na področju upravljanja z
energijo;
vzpostaviti nadzor, pregled in oceno doseganja energetskih ciljev;
sprotno prilagajanje spreminjajočim se razmeram.
Standard za sisteme upravljanja z energijo je mogoče uporabljati neodvisno ali skupaj z drugimi
sistemi vodenja. Da bi olajšali uporabo, je njegova struktura podobna strukturi standarda ISO 14001
za sistem ravnanja z okoljem.
66
3. Instrumenti okoljske politike
4. Pregledi (Audits)
4.1.
Okoljski pregled (angl. environmental auditing)
Koncepti okoljske varnosti in zdravstvene presoje so se razvili v začetku sedemdesetih let, v glavnem
v podjetjih, ki delujejo v delovno intenzivnih panogah, kot sta pridobivanje nafte in kemična
industrija. Od takrat so se okoljski pregledi s hkratnim razvojem in sprejemom ustreznih pristopov in
metod hitro razširili tudi na druge panoge. Na to so vplivali številni dejavniki: katastrofalne
industrijske nesreče v preteklosti (Seveso, Bophal, Černobil, Exxon Valdez), razvoj okoljske
zakonodaje, ozaveščenost javnosti in vse več sodnih postopkov v zvezi z odgovornostjo za škodo.
Pomembno je razlikovati med okoljskim pregledom in drugimi tehnikami, kakršna je presoja vplivov
na okolje (PVO/EIA). Ta ocenjuje morebitne učinke načrtovanega objekta na okolje. Pregled je sicer
tudi običajen del procesa sistema ravnanja z okoljem.
Kaj je okoljski pregled?
Bistveni namen okoljskega pregleda je sistematičen in temeljit pregled okoljske uspešnosti celotne
organizacije. V najboljšem primeru je okoljski pregled celovit pregled sistemov upravljanja in
delovanja ter objektov, lahko pa je pregled tudi bolj površinski.
Za okoljski pregled so v rabi različni izrazi. Izraze, kot so presoja, popis, ocena, prikaz, uporabljajo za
opisovanje iste vrste dejavnosti. Poleg tega po mnenju nekaterih organizacij »okoljski pregled«
obravnava le okoljske zadeve, po mnenju drugih pa gre za pregled zdravstvenih, varnostnih in
okoljskih vprašanj. Čeprav ni enotne splošne opredelitve, pa pregled, kot ga izvaja veliko vodilnih
podjetij, sledi enaki osnovni filozofiji in pristopu, kot ju povzema opredelitev Mednarodne
organizacije za delo (angl. International Labour Organisation – ILO) v publikaciji Okoljski pregled:
definicija in metodologija (Coyle, 2011).
ILO okoljski pregled opredeljuje kot upravljavsko orodje, ki obsega sistematično, dokumentirano,
občasno ali redno in objektivno vrednotenje tega, kako dobro in odgovorno delujeta organizacija in
vodstvo in kako ravnata z materialnimi sredstvi z namenom varovanja okolje, s čimer:
(i)
(ii)
pomaga vodstvu izvajati pregled nad okoljskimi praksami in
presoja usklajenost delovanja s politiko podjetja, kamor sodi tudi izpolnjevanje zakonskih
zahtev.
Cilji okoljskega pregleda
Splošni cilj okoljskega pregleda je, da pomaga varovati okolje in zmanjša tveganja za zdravje ljudi.
Jasno je, da sama revizija ne bo dosegla tega cilja, ampak je zgolj orodje upravljanja. Ključni cilji
okoljskega pregleda so:
•
•
•
ugotoviti, kako uspešni so sistemi ravnanja z okoljem in z materialnimi sredstvi;
preveriti usklajenost z ustreznimi nacionalnimi, lokalnimi ali drugimi zakoni in predpisi;
čim bolj zmanjšati človekovo izpostavljenost tveganjem zaradi okoljskih, varnostnih in
zdravstvenih problemov.
67
3. Instrumenti okoljske politike
Obseg okoljskega pregleda
Glede na to, da je glavni cilj pregleda preveriti ustreznost obstoječih sistemov upravljanja, ima ta
bistveno drugačno vlogo od spremljanja okoljske uspešnosti. Pregled lahko obravnava eno temo ali
celo vrsto vprašanj. Večji kot je obseg pregleda, večja bo skupina ocenjevalcev, daljši bo čas,
porabljen na mestu pregleda, in natančnejše bo poizvedovanje.
Poleg tega je lahko obseg pregleda različen in sega od preprostega preverjanja do strožjega
preučevanja, odvisno od potrebe vodstva. Tehniko uporabljajo ne le za dejavnosti, povezane z
okoljem, varnostjo in zdravjem, ampak vse bolj tudi za preverjanje varnosti izdelkov in upravljanja
kakovosti izdelka ter na področjih preprečevanja izgub in rabe virov. Obravnavani elementi pregleda
so prikazani v tabeli 6.
Tabela 6: Obseg okoljskega pregleda (Coyle, 2011)
Okolje
Varnost
Zdravje pri delu
Varnost izdelka
-Zgodovina lokacije
-Procesi/materiali
-Skladiščenje materialov
nad tlemi/
pod zemljo
-Izpusti v zrak
-Izpusti v vodo
-Tekoči/nevarni odpadki
-Azbest
-Odlaganje odpadkov na
lokaciji/ zunaj lokacije
-Preprečevanje razlitja
nafte/kemikalij
-Dovoljenja /licence
-Varnostna
politika/postopki
-Poročanje o nesrečah
-Beleženje nesreč
-Preiskave nesreč
-Dovoljenja za delovne
sisteme
-Posebni postopki za
dostop do zaprtih
prostorov, delo na
električnih napravah,
vdor do cevovodov itd.
-Ukrepanje ob nesreči
-Protipožarna zaščita
-Analiza varnosti delovnih
mest
-Usposabljanje o varnosti
-Komuniciranje o
varnosti/ promoviranje
varnosti
-Sistem gospodarjenja
-Usklajenost s predpisi
-Izpostavljenost
zaposlenih zračnim
onesnaževalcem
-Izpostavljenost fizičnim
dejavnikom, npr. hrupu,
sevanju, vročini
-Meritve izpostavljenosti
zaposlenih
-Zapis izpostavljenosti
- Prezračevanje/
inženirski nadzor
-Osebna zaščitna oprema
-Informacije in
izobraževanje o
nevarnostih za zdravje
Program zdravstvenega
nadzora zaposlenih
-Arhiviranje obravnav
-Prva pomoč
-Zakonske zahteve
-Program o varnosti
izdelka
-Kontrola kakovosti
izdelka
-Pakiranje, skladiščenje in
odprema izdelka
-Postopki
odpoklica/umika izdelka
- Informacije za stranke o
ravnanju z izdelki in o
njihovi kakovosti
-Usklajenost s predpisi
-Označevanje
-Tehnični opisi za
dobavljeni
material/izdelke/
embalažo
-Varnostni podatki o
materialih
-Program usposobljenosti
prodajalcev
-Zagotavljanje kakovosti:
testiranje in inšpekcijski
nadzor
-Vodenje evidenc
-Literatura o izdelkih
-Nadzor procesov
68
3. Instrumenti okoljske politike
4.2.
Energijski pregled
Energijski pregled je orodje, katerega namen je izboljšati energijsko učinkovitost organizacije. Pod
pojmom energijski pregled v praksi poteka vrsta dejavnosti – od preprostih analiz rabe energije do
celostnih energijskih pregledov, ki omogočajo pripravo kakovostne srednjeročne energijske
strategije. Od leta 2011 je v veljavi mednarodni prostovoljni standard za sistem upravljanja z energijo
SIST EN ISO 50001:2011.
Glede na namen in obseg lahko energijske preglede razvrstimo v tri skupine:
•
•
•
Preliminarni pregled – predstavlja najpreprostejšo obliko energijskega pregleda. Izdela se
analiza na podlagi enodnevnega ogleda organizacije in na podlagi podatkov o enoletni porabi
energije, zbranih s pomočjo vprašalnika.
Poenostavljeni energijski pregled –za preproste in lahko razumljive primere.
Razširjeni energijski pregled –zahteva natančno analizo. Vsebuje podrobne izračune
energijskih potreb in dosledno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije.
Za manjše organizacije zadostuje poenostavljeni energijski pregled, če so ukrepi, ki naj bi jih izpeljali,
popolnoma razvidni. Razširjeni energijski pregled uporabljamo pri organizacijah, ki so večje in imajo
kompleksnejše porabnike energije.
Osnovni elementi pregleda
Energetski pregled obsega naslednje dejavnosti:
1. Analiza energijskega stanja in upravljanja z energijo vključuje pridobivanje podatkov
(izračuni, s pomočjo meritev, popisov števcev itd.) in analizo podatkov o rabi energije.
2. Določitev nabora možnih ukrepov za učinkovito rabo energije. Ukrepi segajo od zamenjave
kotla in uvedbe boljše regulacije ogrevanja do zamenjave oken in izolacije fasade. Pomembno
je tudi informiranje lastnika in uporabnikov o možnostih za smotrnejše ravnanje z energijo.
3. Analiza izbranih ukrepov. Za posamezne ukrepe se izračunajo prihranki energije in stroškov
ter višino in vračilni rok naložbe. Oceni tudi pozitivne in negativne vplive ukrepov na okolje.
Izvajalec energijskega pregleda pripravi prednostni seznam predlaganih ukrepov, pri čemer je
smotrno predstaviti stroške v celotnem življenjskem krogu predlagane investicije.
4. Poročilo o energijskem pregledu. Poročilo obsega tudi povzetek predlaganih ukrepov.
Rezultat energijskega pregleda je poročilo o energijskem pregledu, v katerem so prikazane ugotovitve
glede na izsledke meritev in analiz. Glavnino poročila predstavljajo analize energijskih kazalcev
podjetja, podrobnejše določitve porabe energije po porabnikih ter opisi predlaganih ukrepov, ki so
energijsko in ekonomsko ovrednoteni.
V okviru energijskega pregleda pregledovalci naredijo načrt, v katerem predlagajo možne
organizacijske in naložbene ukrepe in ki omogoča tudi sistemsko doseganje prihrankov. Pri vsakem
ukrepu so poleg energijskega in stroškovnega prihranka določene tudi višina naložbe, vračilna doba
ter smiselna prioriteta izvajanja ukrepa. Evidentirani prihranki stroškov za energijo, ki se v povprečju
gibljejo od 10 do 20 odstotkov celotnih stroškov, ki jih v organizacijah plačujejo za energijo, v
najboljšem primeru pa tudi tja do 40 odstotkov, so odvisni od vrste dejavnikov. Ti so predvsem
energijska kompleksnost organizacije, obstoječ nadzor nad rabo energije ter organizacijska in
strokovna usposobljenost odgovornih oseb.
69
3. Instrumenti okoljske politike
Energijska izkaznica
Za pridobitev energijske izkaznice je treba izvesti energijski pregled.
Energijska izkaznica je listina s podatki o energijski učinkovitosti
stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti.
Bistveni del energijske izkaznice ni zgolj podatek o rabi energije,
temveč so v njej tudi navedeni ukrepi, z upoštevanjem katerih bi se
povečala energijska učinkovitost. Energijska izkaznica je obvezna za
vse novogradnje in vse stavbe, ki so na prodaj. Prav tako je obvezna
za vse stavbe, ki jih oddajajo v najem za obdobje, daljše od 12
mesecev.
Evropska direktiva o energijski učinkovitosti stavb iz leta 2002 prvič
omenja energijske izkaznice, ki jih je v slovenski pravni red prenesel
Energetski zakon leta 2006. Proces prenosa energijskih izkaznic v
prakso je bil končan leta 2013, ko je licenco dobil prvi nabor neodvisnih strokovnjakov, s čimer je
Slovenija postala ena zadnjih držav Evropske unije, ki je uredila to področje.
4.3.
Pregledi za učinkovito rabo materialov (angl. Material Efficiency
Audit)
Pregled materialov je praktično orodje, s katerim podjetja izboljšajo učinkovitost poslovanja ter
upravljanje svojih materialnih tokov. S tem orodjem lahko prepoznajo tiste faze proizvodnega
procesa, pri katerih je mogoče znižati porabo materialov, količino ustvarjenih odpadkov in vplivov na
okolje. Ta pregled prinaša tudi znatne finančne prihranke.
Rezultati pregleda so tudi predlogi ukrepov, ki bi zagotovili prihranke. Izvajalec pripravi oceno o
koristnosti teh ukrepov, o možnih prihrankih in morebitnih potrebah po naložbah ter predloge za
nadaljnje ukrepanje. Iz tega sledi tudi nenehno izboljševanje rabe materialov.
Pregled materialov je sestavljen iz:
•
•
•
•
•
•
•
sistematičnega ocenjevanje materialnih tokov v proizvodnji (materialna bilanca tovarne in
procesov);
sledenja neposrednih in posrednih stroškov, povezanih s porabo materialov;
opredelitve možnosti za izboljšave;
predlogov konkretnih ukrepov za doseganje teh izboljšav;
ocene koristi, izvedljivosti in prihrankov predlaganih ukrepov;
morebitnih priporočil za nadaljnje preiskave in dejavnosti in
upoštevanja okoljskih vidikov proizvodnje in materialov.
Prednosti pregleda materialov:
• prihranki pri nakupu surovin/materialov;
• prihranek pri energiji in stroških dela;
• boljša konkurenčnost podjetij;
• manjša poraba naravnih virov;
• zmanjšana obremenitev okolja (npr. izpustov CO2);
70
3. Instrumenti okoljske politike
•
•
•
boljša usklajenost podjetij s strožjimi dovoljenji in drugimi zahtevami;
izboljšanje okoljske podobe podjetja;
izboljšanje znanja podjetja o materialih (know-how).
Rezultati pregledov rabe materialov opravljenih na Finskem so pokazali, da je bilo po izdelavi
tovrstnih pregledov v povprečju izvedenih 40–100 konkretnih varčevalnih ukrepov. Izračunani možni
letni prihranki v petih srednje velikih industrijskih podjetjih so bili med 0,3–1.000.000 EUR letno na
podjetje, pri čemer jih je bilo 20–50 % realiziranih v prvem letu. Prihranek za en sam material lahko
znaša do 30 %.
Študija o trajnostnem upravljanju z viri, ki jo je za Evropsko komisijo leta 2011 izvedla skupina
strokovnjakov, je med drugim prikazala, da recikliranje daleč največ prispeva k materialni
učinkovitosti, preprečevanje nastajanja odpadkov s ponovno uporabo izdelkov in spremenjeno
vedenje potrošnikov imata največji potencial za večjo učinkovitost, oblikovanje izdelkov pa je
ključnega pomena za doseganje večje količine recikliranja in za preprečevanje nastajanja odpadkov.
Slika 9: Zasnova izdelkov je ključna za doseganje snovne produktivnosti z recikliranjem in preprečevanjem nastajanja
odpadkov (BIO Intelligence Service, 2011a)
71
3. Instrumenti okoljske politike
5. Analiza življenjskega kroga in ocena stroškov
5.1.
Analiza življenjskega kroga (LCA)
Analiza življenjskega kroga (angl. Life Cycle Analysis) je strukturirana, celovita in mednarodno
standardizirana metoda pod serijo oznak ISO 14040. Metoda številčno ovrednoti vse pomembne
izpuste in porabo virov ter z njimi povezane okoljske in zdravstvene vplive ter izčrpavanje virov, ki so
povezani s celotnim življenjskim krogom izdelkov ali storitev ter gradnje. Analiza življenjskega kroga
je znana tudi kot presoja življenjskega kroga, ekobilanca in koncept »od zibelke do groba« (angl.
cradle to grave).
Analiza življenjskega kroga je metoda ocenjevanja morebitnih okoljskih vplivov izdelkov ali storitev, s
katero (vir: ISO 14.040: Life Cycle Assessment – Načela in smernice):
•
•
•
pripravijo popis ustreznih vhodnih in izhodnih podatkov (npr. o izpustih v zrak in vodo,
nastajanju odpadkov in porabi virov, ki so povezani z izdelkom od pridobivanja surovin do
proizvodnje in uporabe ter končnega odlaganja, vključno z recikliranjem, vnovično uporabo
ter pridobivanjem energije iz odpadkov);
ovrednotijo morebitne okoljske vplive, povezane s temi vhodnimi in izhodnimi podatki (npr.
podnebne spremembe, poletni smog, izčrpavanje naravnih virov, zakisljevanje, učinki na
zdravje ljudi, itd.);
interpretirajo rezultate faz popisa ter jih v povezavi s cilji analize ovrednotijo.
Podatki, uporabljeni v LCA, morajo biti dosledni in kakovostni ter morajo izražati dejanske faze
industrijske procesne verige. Praksa kaže, da lahko pri isti vrsti izdelka pride do različnih interpretacij
vplivov na okolje, če niso postavljene jasne meje sistema/okvirja analize. Zato so rezultati LCA za
izdelek verodostojni le toliko, kolikor so »verodostojni« podatki, ki so bili uporabljeni pri analizi.
Pristop življenjskega kroga poskuša ugotoviti tudi morebitne izboljšave za razvoj izdelkov in storitve z
manjšimi okoljskimi vplivi in zmanjšano porabo virov v vseh fazah njihovega življenjskega kroga. Eden
od pomembnejših ciljev analize življenjskega kroga je izogibanje prenašanju bremen oz. temu, da
zmanjševanje vplivov v eni fazi življenjskega kroga izdelka, v določenem geografskem območju ali v
posamezni kategoriji učinka pomaga preprečevati povišanje drugje. Na primer: varčevanje z energijo
v fazi uporabe izdelka zmanjšuje potrebo po proizvodnji energije. Pristop življenjskega kroga pomaga
prepoznati poslovne priložnosti in vodi k odločitvam, ki pomagajo izboljšati okoljsko učinkovitost in
ugled, hkrati pa prinaša gospodarsko korist ter kaže na to, da je podjetje sprejelo odgovornost za
zmanjševanje vplivov na okolje (EP LCA, 2014)
Veliko poslovnih združenj in podjetij v okviru prizadevanj za učinkovitejšo rabo virov že uporablja
pristop življenjskega kroga. LCA čedalje pogosteje uporabljajo v industriji kot pomoč pri zmanjšanju
splošne okoljske obremenitve, pa tudi zato, da bi izboljšali konkurenčnost svojih izdelkov, in v
komunikaciji z državnimi organi. LCA je kot orodje v rabi pri izboljševanju zasnove izdelkov, na primer
pri izbiri materialov, tehnologij in pri vključevanju možnosti recikliranja.
Obstajajo štiri povezane komponente LCA:
•
opredelitev ciljev in določanje obsega: jasno je treba prepoznati namen in pričakovane
rezultate presoje ter natančno postaviti meje (kaj je in kaj ni vključeno v raziskavo), vključno s
predpostavkami, na podalgi katerih so opredeljeni cilji;
72
3. Instrumenti okoljske politike
•
•
•
popis življenjskega kroga (angl. inventory): količinsko je treba opredeliti vhodno porabo
energije in surovin ter okoljske izpuste, povezane z vsako fazo proizvodnje;
ocena vpliva: vsebuje presojo vplivov na zdravje ljudi in okolje, povezane z vhodno porabo
energije in surovin, ter okoljskih izpustov na osnovi podatkov iz predhodnega popisa;
analiza izboljšanja: v vsaki fazi življenjskega kroga izdelka je treba ovrednotiti priložnosti za
zmanjšano porabo energije, materialnih vložkov oz. vplivov na okolje.
Slika 10: Štiri povezane komponente LCA (Vir: ISO)
Za področje izvajanja politike je pristop življenjskega kroga koristen iz več razlogov, predvsem pa
zaradi:
•
•
•
•
zbiranja osnovnih podatkov o vplivih na okolje za tržno usmerjene politične smernice in za
spodbujanje inovativne zasnove izdelkov;
razumevanja trendov v proizvodni dobavni verigi in prepoznavanja možnosti za izvajanje
sprememb v verigi;
razvoja strategij za vire, kot je npr. najustreznejše ravnanje z odpadki;
boljšega obveščanja potrošnikov z uporabo sistemov za označevanje in uporabo zelenih
javnih naročil (ZeJN).
V poslovnem svetu pristop življenjskega kroga pomaga:
•
•
•
•
•
razumeti, kateri deli življenjskega kroga izdelkov najbolj vplivajo na okolje, kar omogoča, da
postanejo snovno in gospodarsko učinkovitejši;
ustvariti boljši tržni položaj za podjetja in povečati njihov ugled s shemami, kakršne so znaki
za okolje, okoljska deklaracija izdelkov (EPD) in ogljične ali energijske nalepke;
dosegati tesnejše sodelovanje z dobavitelji in strankami v zvezi z razvojem in trženjem
izdelkov;
spodbujati boljše odnose z javnimi organi, okoljevarstvenimi skupinami in poslovnimi
partnerji;
povečati ugled družbe pri delničarjih in strankah.
73
3. Instrumenti okoljske politike
V sporočilu o integrirani politiki glede izdelkov (2003) je Evropska komisija ugotovila, da LCA
zagotovlja najboljši okvir za oceno morebitnih okoljskih vplivov izdelkov. V dokumentu je poudarila
potrebo po verodostojnejših podatkih in soglasju o metodologiji LCA.
LCA je eno od orodij, ki ga priporočajo pri izvajanju tematske strategije EU o trajnostni rabi naravnih
virov in tematski strategiji za preprečevanje in recikliranje odpadkov.
Informacije, pridobljene z LCA, lahko podpirajo tudi odločitev javne politike pri določanju meril za
okoljsko primerno zasnovo, uveljavljanju okoljskih tehnologij in ekoloških inovacij ter izvajanju
učinkovite rabe energije, pri zelenih javnih naročilih (ZeJN) in okoljskih deklaracijah izdelkov (angl.
Environmental Product Declarations-EPDs).
Vendar pa je treba upoštevati, da je LCA le orodje, ki lahko podpre, ne more pa nadomestiti
sprejemanja odločitev, kar se še posebej kaže v tem, da izključuje ekonomske in socialne vplive, pa
tudi razmišljanja o bolj lokalnih okoljskih vprašanjih. Zato je nujno, da LCA uporabljamo v kombinaciji
z drugimi orodji, ki dodatno osvetlijo druga področja, na katerih je mogoče izboljšati okoljsko
ravnanje.
5.2.
Ocena stroškov v življenjski dobi (LCC)
Strošek življenjskega kroga ali LCC je orodje, s katerim ocenjujejo stroške v celotni življenjski dobi
izdelka, storitve ali gradnje. Običajne in najpogosteje uporabljene metode LCC temeljijo na izključno
finančnem vrednotenju, pri katerem ocenjujejo štiri glavne kategorije stroškov: stroške naložbe,
obratovanja, vzdrževanja in odstranjevanja na koncu življenjske dobe. Ocena LCC je sicer lahko,
vendar običajno ni samostojna tehnika, ampak se opira na rezultate iz LCA.
V skladu s pravili EU o javnih naročilih je mogoče naročilo oddati na podlagi najnižje cene ali
ekonomsko najugodnejše ponudbe. Kadar je izbrana druga možnost, je mogoče stroške izračunati na
podlagi celotnega življenjskega kroga blaga in storitev ter gradnje in ne zgolj upoštevati nakupne
cene. To omogoča prikaz stroškov, povezanih z uporabo, vzdrževanjem in zaključkom življenjske dobe
blaga ali storitev, ki jih je treba prav tako upoštevati – včasih te stroške poimenujemo tudi celotni
stroški lastništva.
Slika 11: Sestava okoljskih stroškov v življenjskem krogu (LCC) (Vir: EK)
Metodologija za okoljski LCC pa poleg zgornjih štirih glavnih kategorij stroškov upošteva tudi zunanje
okoljske stroške. Ti temeljijo na analizi LCA o vplivih na okolje, ki merijo na primer zunanje stroške
globalnega segrevanja izdelka, povezane z izpusti različnih toplogrednih plinov. Okoljske stroške je
mogoče izračunati tudi za zakisljevanje (g SO2, NOX in NH3), evtrofikacijo (g NOX in NH3), rabo
zemljišč (m2*leto) in druge merljive učinke.
74
3. Instrumenti okoljske politike
Uvedba okoljskih parametrov v »računovodski« proces LCC torej pogojuje izražanje okoljskih stroškov
v denarju. Z drugimi besedami, okoljske stroške je treba količinsko in denarno izraziti tako, da jih
lahko upoštevamo kot dodaten stroškovni vložek v analizi LCC.
Primer, kako so zunanji okoljski stroški lahko vključeni v LCC, je direktiva o čistih vozilih (2009). V
skladu z njo so javni naročniki obvezani, da pri nakupih vozil upoštevajo porabo energije in izpuste.
Priloga k tej direktivi določa sklop skupnih stroškov: to so podatki za izračun operativnih stroškov, ki
nastanejo med življenjsko dobo vozil za cestni prevoz.
Tabela 7: Stroški za izpuste v cestnem prevozu (v cenah iz leta 2007) (Vir: EK)
CO2
NOx
NMHC
Trdni delci (PM)
0,03–0,04 EUR/kg
0,0044 EUR/g
0,001 EUR/g
0,087 EUR/g
Ta izračun omogoča vključitev izpustov v vrednotenje in primerjavo ponudb. V direktivi so navedene
tudi vrednosti za energijsko vsebnost različnih vrst goriv in življenjsko dobo v kilometrini za različne
kategorije vozil.
75
3. Instrumenti okoljske politike
6. Okoljsko in energijsko označevanje
6.1.
Okoljsko označevanje
V okviru okoljskega označevanja je uveljavljen pristop življenjskega kroga izdelka, ki zagotavlja, da
izdelke proizvedejo, uporabljajo in odlagajo na trajnosten in okolju prijazen način.
Okoljsko označevanje je oblika okoljske regulative, v sklopu katere se organizacije prostovoljno
odločijo za uskladitev z vnaprej določenimi procesi ali merljivimi cilji, ki jih določijo preveritelji. Večina
preveriteljev ima logotip (splošno znan kot znak za okolje), ki ga je mogoče uporabljati za izdelke, ki
so certificirani v okviru njihovih standardov. Uporaba logotipa je izraz družbene odgovornosti
gospodarske družbe, ki kaže, da izpolnjuje obveznosti do zmanjševanja škodljivih vplivov na okolje.
Po klasifikaciji ISO obstajajo tri vrste sistemov okoljskega označevanja:



Znak tipa I (SIST EN ISO 14024): ta skupina označuje izdelke, ki temeljijo na presoji okoljskih
vplivov življenjskega kroga izdelka. Okoljske zahteve je postavil neodvisni organ, spremljajo
pa jih z revizijskim postopkom. Preglednost in verodostojnost zagotavlja certificiranje
zunanjega neodvisnega preveritelja. V to kategorijo sodi večina obstoječih uradnih
nacionalnih in večnacionalnih shem znakov za okolje v Evropi (EU marjetica, Modri Angel,
Nordijski labod). Znak za okolje je prostovoljno pridobljena oznaka, ki jo potrdi tretja stranka
in temelji na multiplikativnih okoljskih zahtevah ter na znanstveno pridobljenih podatkih
(LCA).
Znak tipa II (SIST EN ISO 14021): v tej skupini so informativne okoljske izjave oz. prostovoljne
deklaracije. Te oznake so okoljske izjave o blagu, ki jih navedejo proizvajalci, uvozniki in
distributerji. Izjave niso neodvisno preverjene, ne uporabljajo vnaprej določenih in sprejetih
meril za referenco, zato so med tremi vrstami tu opisanih okoljskih oznak najmanj
verodostojne.
Znaki tipa III (SIST EN ISO 14025 ) ne podajajo nobene izjave o okoljski kakovosti izdelka,
temveč potrošnika zgolj obveščajo o vplivih izdelka na okolje. Določenemu izdelku so na
osnovi metod LCA podeljene »točke« za nekatere okoljske vplive. Okoljsko oceno izda
certifikacijska agencija in temelji na številnih kazalnikih okoljske uspešnosti (EPI), npr. na
porabi energije, izpustih v zrak, vodo itd. Kupcu to omogoča, da primerja pridobljene točke
različnih izdelkov in izbere tiste z najboljšo oceno. Pogosto se znaki tipa III uporabljajo za
gradbene materiale in izdelke.
Najpogostejša motivacija za številna podjetja, ki se odločijo za pridobitev certifikata znaka za okolje,
je, da potrošnikom zagotovijo okolju prijazen izdelek, prispevajo k trajnostnemu razvoju, izboljšajo
podobo podjetja, izboljšajo odnose z deležniki in ustvarijo večji dobiček.
V številnih podjetjih menijo, da lahko izvajanje programov okoljskega označevanja prispeva k
izboljšanju podobe podjetja in ustvarja njegovo konkurenčno prednost. Znaki za okolje potrošnike
obveščajo, da je določen izdelek preveril neodvisni preveritelj in da izvira iz okoljsko dobro vodenega
podjetja. Okoljsko označevanje potrošnikom omogoča, da svoje nakupovalne navade usmerijo v
okolju prijaznejšo smer, podjetju pa zagotavlja boljšo družbeno podobo.
Vse sheme okoljskega označevanja poskušajo organizacijam zagotoviti učinkovite sisteme ravnanja z
okoljem, s čimer jim pomagajo doseči okoljske in ekonomske cilje ter usklajenost z zakonodajnimi
76
3. Instrumenti okoljske politike
zahtevami. Poleg ekonomskih in zakonodajnih motivov pa podjetja pri izboljševanju okoljske
uspešnosti in pri usmeritvi v trajnostni razvoj vodijo tudi etični motivi.
Podjetja so podvržena tudi vedno večjemu pritisku deležnikov naj se odzivajo na okoljske probleme,
zato jih je vedno več, ki se prostovoljno usklajujejo z okoljsko regulativo, kot je označevanje, s čimer
dosežejo zadostno socialno legitimnost in ohranijo dobičke. V podjetjih so prepričani, da bo zavestno
odgovorno ravnanje z okoljem pomagalo preprečiti pritiske deležnikov in ustvarilo dobre odnose z
družbeno-ekonomskim okoljem. Vodijo jih tudi motivi uspešnejšega delovanja, saj menijo, da lahko
okoljsko označevanje pripomore k zmanjšanju stroškov in povečanju storilnosti. Komercialni motivi
pa so usmerjeni v povečanje prodaje in izboljšanje položaja na trgu.
Najočitnejša korist okoljskega označevanja je, da gre za instrument, ki organizacijam omogoča, da z
okoljskim upravljanjem dosežejo pomembne izboljšave glede varstva okolja. Koristi okoljskih
certifikatov za potrošnike pa so, da lahko ti kupijo izdelke, za katere so prepričani, da jih proizvajajo
podjetja, ki delujejo po okoljskih standardih in postopkih, ter da se imajo možnost odločati etično.
Potrošniki so velikokrat pripravljeni plačati več za izdelek, ki je narejen na takšen način, s čimer
izražajo podporo okoljsko etičnim izdelkom.
Okoljsko označevanje je postalo dejavnik razlikovanja, saj ga pozitivno sprejemajo tako industrija kot
končni porabniki, delno verjetno tudi zato, ker ga upoštevajo posamezna v svetu vplivna podjetja iz
različnih panog. Certifikati lahko delujejo kot katalizator za konkurenčno prednost in prinašajo
gospodarske koristi proizvajalcem, in to zaradi učinkovitejših proizvodnih sistemov, lažjega dostopa
do trgov in cenovnih premij.
Domet okoljskega označevanja je mogoče primerjati z velikostjo prostora, na katerega ima
certificiranje vpliv neposredno oz. preko posrednih učinkov. Certifikat FSC od ustanovitve leta 1993
nadzira certifikacijo gozdov v šestdesetih državah, v skupnem obsegu skoraj 50 milijonov hektarjev,
kar ustreza približno odstotku in pol svetovne gozdne površine.
Obstajajo pa tudi negativni vidiki okoljskega označevanja. Eden od teh je dojemanje podjetij, da gre
za reaktivno in ne proaktivno naložbo, kar pomeni, da je do certificiranja kot standarda prišlo zaradi
odziva na institucionalne pritiske in ne zaradi samoregulacije z željo, da bi se podjetje usmerilo k
okolju prijaznejšemu sistemu.
Podjetij, ki niso uvedla sistema ravnanja z okoljem ter tudi nimajo interesa za njegovo uvedbo,
verjetno tudi ne zanima, da bi se pridružila shemi okoljskega označevanja. Če potrošniki niso
pripravljeni plačati več za okolju prijazen izdelek, podjetja nimajo spodbude, da pridobijo okoljski
certifikat; upoštevati moramo namreč tudi dejstvo, da pridobitev certifikata ni zastonj.
Trenutno je potrošnja v središču gospodarskega in človekovega razvoja, zato je večina prizadevanj na
področju okoljske politike osredotočena na zmanjšanje vpliva, ki ga povzroča proizvodnja blaga in
storitev, ne pa na zmanjšanje ravni potrošnje, ki povzroča velike pritiske na okolje in rabo svetovnih
virov. Podobno velja tudi za označevanje, saj je osredotočeno predvsem na zmanjšanje vpliva, ki ga
imata proizvodnja in uporaba izdelkov na okolje; ne upošteva pa povratnega učinka (angl. rebound
effect), ki pogosto izniči prizadevanja »etične potrošnje«.
V svetu trenutno obstaja 448 znakov za okolje v 197 državah in v 25 industrijskih panogah. Okoljski
znaki so združeni v mreži Globalni znak za okolje. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere
77
3. Instrumenti okoljske politike
pomembnejše oznake, in sicer s področja morskega označevanja, ekoloških živil, trajnostnega lesa in
energije ter splošne znake za okolje, namenjene izdelkom in storitvam ter družbeni odgovornosti.
6.1.1. Morska živila
Obstaja obilica trajnostnih oznak za morska živila. Nekateri prepoznavnejši znaki za
okolje so: Marine Stewardship Council (ZDA), Krav (Švedska), NATURLAND (Nemčija),
tajske kakovostne kozice, Label Rouge (Francija). Obstajajo tudi različne nalepke za
varstvo delfinov, ki zagotavljajo, da so tuno ulovili na način, ki ne škoduje delfinom.
6.1.2. Ekološka živila
Označevanje ekoloških živil je postopek certificiranja za pridelovalce ekološke hrane in drugih
ekoloških kmetijskih izdelkov. V sklopu tega znaka je lahko certificiran vsak poslovni subjekt, ki je
neposredno vključen v pridelovanje hrane, vključno z dobavitelji semen, kmeti, predelovalci živil ter
trgovci na drobno in restavracijami.
Zahteve se deloma razlikujejo od države do države in načeloma obsegajo nabor standardov za
pridelavo, skladiščenje, predelavo, pakiranje in razvoz, med njimi naslednje:
•
•
•
•
•
•
prepovedana je uporaba človeškega blata kot gnojila pri gojenju rastlin ali krme za živali;
izogibanje sintetičnim kemikalijam (kot so umetna gnojila, pesticidi, antibiotiki, živilski aditivi,
itd.), gensko spremenjenim organizmom, obsevanjem in uporabi blata iz čistilnih naprav;
raba kmetijskih zemljišč, na katerih več let niso uporabljali prepovedanih sintetičnih kemikalij
(pogosto tri ali več let);
vodenje podrobne evidence o pridelavi in prodaji (za revizijo);
ohranjanje popolne ločitve ekoloških izdelkov od neekoloških;
redni inšpekcijski pregledi na kraju samem.
Države EU so pridobile obsežno ekološko zakonodajo za pridelavo živil z izvajanjem uredbe EU iz leta
2007 (Council Regulation on organic production and labelling of organic products, 2007). Nadzor
certifikacijskih organov je prepuščen nacionalni ravni. Evropska komisija je izdala znak EU za ekološko
pridelana živila; njegova uporaba je obvezna od julija 2010. Novi logotip je zelen pravokotnik, na
katerem je dvanajst zvezd, razvrščenih v obliki lista.
Akreditacijski organi za ekološka živila v RS so: Inštitut za kontrolo in certifikacijo v
kmetijstvu in gozdarstvu (KON-CERT – SI-EKO-001); IKC – Inštitut za kontrolo in
certifikacijo (UM – SI-EKO-002); in Bureau Veritas d. o. o. (SI-EKO-003).
Demeter International je največja organizacija za certificiranje biodinamičnega
kmetijstva in je eden od treh prevladujočih ekoloških overiteljev. Ime Demeter
izvira iz grškega poimenovanja za boginjo žita in plodnosti. Biodinamično
certificiranje Demeter uporabljajo v več kot 50 državah. Program certificiranja
Demeter je bil ustanovljen leta 1928 v Nemčiji in predstavlja prvo ekološko
oznako za ekološko pridelana živila na svetu ter pomeni najvišjo oceno ekološkega kmetijstva.
Certifikat je težko pridobiti in ga je treba vsako leto obnoviti. Biodinamični certifikat zahteva
ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, skrb za prst, povezavo z živinorejo, prepoved
gensko spremenjenih organizmov in celostno upravljanje s kmetijo kot živim organizmom. Zaradi
zagotovljene visoke kakovosti prehrambenih izdelkov je cena za hrano s tem certifikatom običajno
višja, v povprečju od 10 do 30 %.
78
3. Instrumenti okoljske politike
6.1.3. Trajnostni les
Oznake za les dokazujejo, da les in lesni izdelki izvirajo iz gozdov, v katerih
gospodarijo trajnostno v skladu z mednarodno priznanimi standardi. Na globalni
ravni lahko take oznake nosijo znaki Programa za odobritev certificiranja gozdov
(PEFC) in Forest Stewardship Council (FSC), na regionalni in nacionalni ravni so to
nalepke Pobuda za trajnostno gospodarjenje z gozdovi (SFI) ter malezijski
certifikacijski sistem za les (oba mednarodno priznana s strani PEFC) ali pa
indonezijski znak za okolje Lembaga (LEI). FSC podeljuje tri vrste certifikatov: za lesna vlakna, ki
izvirajo iz trajnostnih virov, za reciklirana lesna vlakna in za mešanico obeh.
Akcijski načrt EU FLEGT je bil sprejet leta 2003. FLEGT pomeni uveljavljanje gozdarske zakonodaje,
upravljanja in trgovanja. Cilj te pobude je zmanjšati nezakonito sečnjo s krepitvijo trajnostnega in
zakonitega gospodarjenja z gozdovi, izboljšanje upravljanja in spodbujanje trgovine z zakonito
pridobljenim lesom.
Uredba EU o lesu (angl. Timber Regulation), ki je začela veljati 3. marca 2013, dobaviteljem v Evropi
prepoveduje trgovanje z nezakonito posekanim lesom in lesnimi izdelki, pridobljenimi iz nezakonito
pridobljenega lesa. Uredba je del akcijskega načrta EU za FLEGT. V veljavo je stopila julija 2013.
6.1.4. Znaki za okolje
Evropska komisija je znak EU za okolje (marjetico) uvedla leta 1992, da bi spodbudila
gospodarske subjekte, naj izdelujejo in tržijo izdelke ter storitve, ki izpolnjujejo visoke
okoljske standarde in so kakovostni. Evropska skupnost se je namreč odločila razviti
vseevropsko prostovoljno okoljsko shemo, ki bi ji potrošniki lahko zaupali. Znak EU za
okolje podelijo v skladu z okoljskimi zahtevami, o katerih se uskladijo pristojni
strokovnjaki, predstavniki industrije, potrošniške organizacije ter okoljske nevladne organizacije na
evropski ravni. Vsaka država članica imenuje pristojen organ, ki upravlja s certificiranjem. V Sloveniji
je to Agencija RS za okolje pri MKO.
V Sloveniji je (po podatkih ARSO iz januarja 2014) znak za okolje pridobilo 15 organizacij, in to za 41
izdelkov in storitev. To so:
Paloma Sladki Vrh, d. d. Sladki Vrh (6 izdelkov), Dark Silk Australia (3 izdelki), Terme Snovik – Kamnik,
d. o. o. (storitev), KIMI d. o. o. Trzin (16 izdelkov), Vipap Videm Krško, d. d. (5 izdelkov), Thermana d.
d. Laško (storitev), JUB kemična industrija d. o. o. Dol pri Ljubljani (6 izdelkov), Turistična kmetija
Urška Stranice (storitev), Kamp Koren Kobarid (storitev), Sava turizem d. d. Bled (storitev), Terme
Dobrna d. d. (3 lokacije storitev).
Okoljske zahteve znaka EU za okolje morajo upoštevati celotno življenjsko dobo izdelka ali storitve,
od pridobivanja surovin, izdelave, pakiranja, distribucije, uporabe in končne odstranitve izdelka. Ko se
okoljske zahteve za posamezen izdelek razvijajo, so le-te še posebej usmerjene na tisto obdobje
izdelka, ki ima največji okoljski vpliv. Pri različnih izdelkih so vplivi različni; denimo pri stavbah je to
zlasti faza njihove uporabe.
Na ravni EU so bile doslej oblikovane okoljske zahteve za 28 skupin izdelkov. Obstoječe okoljske
zahteve pregledajo in dopolnijo v povprečju na vsaki 2 do 3 leta, zato da so usklajene s tehnološkimi
inovacijami in drugimi morebitnimi spremembami (vključno z zakonskimi in tržnimi). Nove skupine
izdelkov za postavitev okoljskih zahtev je mogoče predlagati v skladu s postopki Sveta za okoljsko
79
3. Instrumenti okoljske politike
označevanje evropske skupnosti. Do konca leta 2012 so podelili več kot 1670 dovoljenj in znak EU za
okolje je danes mogoče najti na več kot 17.000 izdelkih. Dovoljenje dodeljuje podjetju pravico do
uporabe logotipa znaka EU za okolje za posamezno skupino izdelkov.
Pravila o uvedbi in uporabi prostovoljnega sistema za podeljevanje znaka EU za okolje natančno
določ Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in sveta. Doslej se je Uredba spremenila že
trikrat. Zadnja sprememba je prinesla novosti zaradi hitrejšega oblikovanja okoljskih zahtev za več
skupin izdelkov, zaradi uskladitve znaka EU za okolje z drugimi znaki za okolje, zmanjšali so se stroški
in poenostavljen je bil postopek prijave.
Na spletni strani Evropske komisije so objavljene okoljske zahteve za naslednje skupine izdelkov in
storitev: osebna nega (mila, šamponi in balzami za lase), čistila (univerzalna čistila in čistila za
sanitarne prostore, detergenti za pomivalne stroje, detergenti za strojno pomivanje posode za
uporabo v ustanovah, detergenti za ročno pomivanje posode, detergenti za perilo, detergenti za
perilo za uporabo v industrijskem in institucionalnem sektorju), oblačila in obutev (tekstilni izdelki,
obutev), naredi sam (barve in laki), elektronska oprema (osebni računalniki, prenosni računalniki,
televizijski sprejemniki), talne obloge (lesene talne obloge, trde talne obloge, tekstilne talne obloge),
pohištvo (leseno pohištvo), vrtnarjenje (sredstva za izboljšanje tal, rastlinski substrati), izdelki za dom
(svetila, toplotne črpalke), maziva (maziva), drugi izdelki za dom (posteljni vložki, sanitarna
armatura), papir (kopirni in grafični papir, časopisni papir, papir za tiskanje, vpojni papir za higienske
namene), počitniške nastanitve
Okvir 2: In še – zavajanje potrošnikov
(storitve kampov, turistične
Ob številnih oznakah izpostavljamo še tako imenovani
nastanitvene storitve).
Podrobnejše informacije, ki
vsebujejo podatke o izdelkih z
znaki EU za okolje po državi in
vrsti izdelka, je mogoče najti v ekatalogu na spletni strani
Evropske komisije. Okoljske
zahteve znaka EU za okolje pri
vseh izdelkih, storitvah ali
gradnjah redno prenavljajo, kar
pomeni, da morajo lastniki
certifikatov te pridobiti znova.
Večinoma slovenskih pridobiteljev
še ni vpisanih v enoten Ecolabel ekatalog Evropske komisije.
»Greenwashing« – »zeleno zavajanje«, ki je kar močno navzoče tako
pri nas kot globalno. Okoljsko zavajanje potrošnikov je oblika
komuniciranja, s katero izdelke ali storitve prikazujejo kot zelene,
okolju prijazne, čeprav to v resnici niso. Gre za zavajajočo uporabo
besede zelen oziroma za zeleno trženje v oglaševanju, ki ni osnovano
na dejstvih. Zato je pravilno razumevanje in poznavanje certificiranih
oznak za potrošnike izjemno pomembno.
Evropska komisija je zeleno zavajanje prepoznala kot velik problem in
tako že leta 2005 sprejela direktivo o nepoštenih poslovnih praksah
(2005/29/EC), leto kasneje pa še direktivo o zavajajočem oglaševanju
(2006/114/EC). V letu 2011 je 32 % potrošnikov EU poročalo, da so
se pojavile zavajajoče informacije o okoljskih značilnostih izdelkov
(Eurobarometer 332 ). Komisija na osnovi obsežnih opravljenih študij
o zavajajočih zelenih trditvah pripravlja nove ukrepe, ki bodo celovito
uredili področje zanesljivosti okoljskih informacij.
Nordijski znak za okolje – »nordijski labod« (Nordic Swan) – je uradni trajnostni znak
za okolje v nordijskih državah; uvedel ga je Nordijski svet ministrov in gre za
prostovoljni sistem. Okoljske zahteve zadevajo naravno okolje, kakovost bivalnega
okolja in zdravje in promovirajo okolju prijazne izdelke in storitve ter upoštevajo
dejavnike, kot sta prosta trgovina in sorazmernost stroškov glede na koristi. Nordijski znak za okolje
pokriva 67 različnih skupin izdelkov, od čistil, pohištva do hotelov. Certifikat običajno velja za obdobje
treh let, nato okoljske zahteve prenovijo, na podlagi česar nosilci oznake znova zaprosijo za
dovoljenje.
80
3. Instrumenti okoljske politike
Modri angel (Der Blaue Engel) je nemški certifikat za izdelke in storitve, za katere so
značilni okolju prijazni vidiki. Podeljujejo ga od leta 1978 in je najstarejši znak za okolje
na svetu. Nanaša se za približno 10.000 izdelkov iz 80 kategorij.
6.2.
Pravična trgovina
Fairtrade je sistem certificiranje izdelkov, ki potrošnikom omogoča, da prepoznajo izdelke, ki
izpolnjujejo dogovorjene standarde za okolje, delo in razvoj. Nadzoruje ga mednarodni organ za
določanje standardov pravične trgovine (FLO) in certifikacijski organ FLO-CERT. Podjetja, ki ponujajo
izdelke, ki izpolnjujejo standarde pravične trgovine, lahko zaprosijo za dovoljenje za uporabo znamke
pravične trgovine. Sistem certificiranja Fairtrade International zajema vse večjo paleto izdelkov,
predvsem živil, vključno z bananami, medom, pomarančami, kakavom, kavo, sadnimi
ploščicami, bombažem, suhim in svežim sadjem in zelenjavo, sokovi, oreški in oljnimi
semeni, kvinojo, rižem, začimbami, sladkorjem, čaji in vini. Te surovine se razlikujejo
glede na lokacijo pridelave in delovno silo, ki je vključena v pridelavo in distribucijo.
Leta 2009 je certificirana prodaja Fairtrade po vsem svetu znašala približno 3,4 milijarde € (4,9
milijarde dolarjev), kar je pomenilo 15-odstotno povečanje glede na leto 2008. Prodaja se nenehno
povečuje in do leta 2020 naj bi znašala od 20 do 25 milijard dolarjev. Leta 2011 je imelo potrjeni
certifikat Fairtrade že 827 organizacij proizvajalcev v 58 državah v razvoju.
EU je sporočilo o pravični trgovini objavila v letu 2009.
6.3.
Zasnova izdelka (angl. Ecodesign)
Okoljsko primerna zasnova izdelkov je skupaj z energijskimi nalepkami splošno priznana kot eno od
najučinkovitejših orodij politike na področju energijske učinkovitosti. Namen okoljsko primerne
zasnove je izboljšanje energijske in okoljske učinkovitosti izdelkov v njihovem celotnem življenjskem
krogu s sistematičnim vključevanjem okoljskih vidikov že v najzgodnejši fazi zasnove izdelka. Hkrati je
okoljska zasnova izdelkov eden učinkovitejših načinov za izboljšanje varne dobave energije in
zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal.
Izdelki, povezani z energijo (ErP), predstavljajo velik delež v porabi energije in drugih naravnih virov
ter imajo na okolje še vrsto drugih negativnih vplivov. Direktiva spodbuja nenehno izboljševanje
izdelkov z ugotavljanjem poglavitnih virov energijskih in okoljskih vplivov in spodbuja njihovo
odpravo brez pretiranih stroškov.
Direktiva o okoljsko primerni zasnovi določa okvir minimalnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo
izdelkov, povezanih z energijo. Z optimizacijo okoljske in energijske učinkovitosti izdelkov, ob
hkratnem ohranjaju njihovih funkcionalnih lastnosti, zagotavlja tudi nove priložnosti tako za
proizvajalce kot potrošnike.
Direktiva za okoljsko primerno zasnovo dopolnjuje direktivo o energijskih nalepkah. Namen direktive
za označevanje izdelkov, povezanih z energijo, z energijskimi nalepkami (energijske nalepke) je
potrošnikom zagotoviti informacije o okoljski učinkovitosti izdelkov in s tem dodatno spodbuditi
industrijo za nadaljnje izboljševanje izdelkov in uvajanje inovacij, ki presegajo zgolj minimalne ravni
okoljsko primerne zasnove. S tem da okoljsko primerna zasnova s trga postopoma izključuje najmanj
učinkovite naprave in izdelke, določa minimalne standarde energijske (okoljske) učinkovitosti, ki jih
morajo izdelki dosegati. Tako so doslej iz proizvodnje in s trga umaknili vse žarnice z žarilno nitko.
81
3. Instrumenti okoljske politike
Po sprejetju oziroma posodobitvi direktive za okoljsko primerno zasnovo izdelkov vsakokrat
sprejmejo nov program dela. Z direktivo iz leta 2005 (zasnova za izdelke, ki izrabljajo energijo) so v
program vključili naslednje izdelke in zanje že pripravili minimalne zahteve: ogrevanje in voda –
naprave za ogrevanje (kotli in grelniki samo za vodo); sistemi elektromotorjev; razsvetljava v
gospodinjstvih in terciarnem sektorju; gospodinjske naprave; pisarniška oprema v gospodinjstvih in
terciarnem sektorju; zabavna elektronika; sistemi HVAC (ogrevanje/prezračevanje/klimatizacija) in
električni in elektronski izdelki, ki delujejo v stanju pripravljenosti.
V delovnem načrtu za obdobje 2009–2011 so bile izbrane naslednje skupine izdelkov, za katere je
določena minimalna zahtevana energijska (okoljska) uspešnost in ki so v sklepni fazi priprave: sistemi
za klimatizacijo in prezračevanje (poslovne in industrijske); oprema za ogrevanje – električna in na
fosilna goriva; oprema za pripravohrane; industrijske in laboratorijske peči in kurilne naprave;
strojna orodja; oprema za omrežja, obdelavo podatkov in njihovo shranjevanje; hlajenje in
zamrzovanje; zvočna in snemalna oprema; transformatorji; naprave, ki uporabljajo vodo.
V zadnjem delovnem programu (2012–2014) pa so naslednji izdelki: okna; parni kotli (< 50MW);
električni kabli; strežniki, shranjevalci podatkov in pomožna oprema v podjetjih; pametne
naprave/merilniki; naprave za shranjevanje vina ter izdelki, ki za svoje delovanje uporabljajo vodo.
6.4.
Energijske nalepke
Številne potrošniške naprave imajo nalepke, ki kažejo, ali so v primerjavi s
podobnimi izdelki energijsko učinkovite. Eno večjih skupin tovrstnih oznak
predstavlja program Energy Star v Severni Ameriki, bolj znani so tudi priporočeni
logotipi Energy Saving Trust iz Velike Britanije, tretje so energijske nalepke
Evropske unije. Program Energy Star, ki je v EU v veljavi od januarja 2008, od
osrednjih državnih organov pri nakupu pisarniških elektronskih naprav zahteva
obvezno uporabo takih, ki ustrezajo zadnjim okoljskim zahtevam Energy Star.
Prvi dve oznaki predstavljata standarde za energijsko učinkovitost, energijske
nalepke EU pa navajajo, koliko energije porabi določena naprava med uporabo.
Nalepke o izpustih ogljika so alternativna metodologija za certificiranje; preverjajo
vpliv izpustov toplogrednih plinov in ne neposredno porabe energije. Takšen
primer oznake je navedba izpustov CO2 pri vozilih.
Direktiva EU 92/75/ES, ki jo je kasneje nadomestila Direktiva 2010/30/EU, je
vzpostavila sistem za označevanje porabe energije pri določenih izdelkih. Izdelki, ki
jih prodajajo ali dajejo v najem, morajo imeti jasno vidno energijsko nalepko. Gre
za hladilne naprave (hladilniki, zamrzovalniki, naprave za shranjevanje vina), pralne
stroje in sušilnike perila, pomivalne stroje, pečice, grelnike vode in hranilnike tople
vode, klimatske naprave, žarnice, televizijske sprejemnike, pnevmatike in vozila.
Energijska učinkovitost naprave je ocenjena kot niz razredov energijske učinkovitosti od A do G, od
najbolj do najmanj učinkovitega. Z novejšo uredbo so bile uvedene še stopnje učinkovitosti A + , A + +
in A + + +. Na nalepkah so tudi druge za kupce koristne informacije, kot denimo o porabi vode, hrupu
naprave ipd. Za stavbe pa so vpeljali posebne energijske izkaznice.
82
3. Instrumenti okoljske politike
6.5.
Od zibelke do zibelke (angl. Cradle to Cradle – C2C)
Koncept od zibelke do zibelke sta v 90. letih prejšnjega stoletja zasnovala Braungart in McDonough
na podlagi opazovanja procesov v naravi, kjer ni odpadka, in ga razlagata s preprosto prispodobo iz
narave. »Predstavljajte si svet, v katerem je industrija, vsaka tovarna in vsaka stavba tako učinkovita
in tako koristna, kot je češnjevo drevo v polnem razcvetu. Svet, v katerem stavbe – tako kot drevesa –
izkoriščajo sončno energijo, proizvajajo hranila in kisik, zagotavljajo življenjski prostor drugim živim
bitjem, čistijo vodo in zrak ter se celo spremenijo, da se prilagodijo letnim časom. Svet brez
onesnaževanja okolja ali odpadkov, saj so izdelki narejeni iz snovi, ki so koristni tako za človeka kot za
okolje. Svet, v katerem imajo materiali tako visoko vrednost, da se pretakajo v posebej zasnovanih
krogih. Svet, v katerem so ljudje zadovoljni zaradi ustvarjene koristi, ki jo ima njihova poraba na
okolje. Svet, v katerem ljudem ni treba več živeti z omejitvami nenehnega varčevanja in zmanjševanja
delovanja zaradi okolja. To je svet, ki ga koncept 'od zibelke do zibelke' ponuja vsem nam.« (EPEA
GmbH, 2013; McDonough, 2002)
Koncept od zibelke do zibelke temelji na treh temeljnih načelih:



Odpadek je hrana: temelji na posnemanju kroženja snovi v naravi, kjer proces vsakega
organizma v ekosistemih prispeva k zdravemu in dobremu delovanju celotnega sistema.
Odpadek enega organizma je hrana drugemu. Bistvena za to pa je ustrezna zasnova izdelkov,
ki se v celoti izognejo uporabi toksičnih substanc, ki ogrožajo zdravje ljudi, živali in
ekosistemov.
Uporabi moči sonca: spodbuja zanesljivo in donosno uporabo razpoložljivih in obnovljivih
virov energije, tudi v obliki vetra ali biomase.
Slaviti raznolikost: pri načrtovanju procesov za proizvodnjo predlaga posnemanje lokalnih in
regionalnih raznovrstnosti, ki jih lahko opazujemo v naravi.
Avtorja koncepta C2C uvedeta razliko med izrazoma »eko učinkovitost« in »eko uspešnost«, ki se
pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar med njima obstaja velika razlika. Namesto zmanjševanja
snovnih tokov, koncept eko uspešnost vsebuje idejo o preoblikovanju izdelkov in njihovih snovnih
tokov na takšen način, da postane povezanost ekoloških sistemov in gospodarske rasti mogoča. Cilj
torej ni zmanjšati snovnih tokov »od zibelke do groba« ali jih upočasniti, temveč ustvariti
»metabolizem«, ki omogoča proizvajalne načine, v katerih bi lahko materiale uporabljali vedno
znova.
Pristop eko učinkovitosti upošteva le merljive parametre, ki opredeljujejo tiste težave, ki jih je treba
zmanjšati (npr. izpusti toplogrednih plinov), pristop eko uspešnosti pa parametre funkcionalno
vključuje v sistem (npr. uporaba ogljikovega dioksida kot hranila). Koncept »od zibelke do zibelke«
želi v industrijske sisteme uvesti načelo doseganja kakovosti pred količino. Materiali in snovni tokovi
so zasnovani tako, da prispevajo k obnavljanju svojih bioloških in tehnoloških virov. Tak pristop
znižuje in upočasnuje negativne učinke na okolje, ki jih povzroča zgolj naše vedenje in ravnanje.
83
3. Instrumenti okoljske politike
Slika 12: Trenutno stanje, zmanjšaj-ponovno uporabi-recikliraj (3R) in »od zibelke do zibelke« (Vir: Wikipedia)
Koncept C2C predstavlja enega od temeljev na podlagi katerih se je v zadnjih letih razvil pristop za
vzpostavitev krožnega gospodarstva.Za izdelke, ki ustrezajo načelom koncepta od zibelke do zibelke
je mogoče pridobiti tudi oznako, ki jo podeljuje Inštitut za inovacije izdelkov C2C. Trenutno je v
veljavna različica standardov C2C CertifiedTM Product Standard 3.0., v pripravi pa je že tudi nova
raličica 4.0. Izdelki lahko pridobijo pet različnih stopenj certifikata od osnovne, do platinaste, ki
seveda odražajo zathevnost uvedenih sprememb oziroma izboljšav. Standardi, na podlag katerega se
podeljujejo oznake se nanašajo na pet kategorij:





Ustreznost materialov za zdravje ljudi in živali
Ponovna uporaba materialov
Raba obnovljivih virov in upravljanje z izpusti ogljika
Raba vode
Družbena pravičnost
Pri tej oznaki je treba poudariti, da gre za zasebno pobudo, kar je tudi predmet določenih kritik,
vendar pa utemeljitelji koncepta tak pristop k označevanju zagovarjajo z dejstvi, da jim kot zasebni
pobudi ni treba sklepadi kompromisov, ki bi lahko vodili k zniževanju kriterijev za dodeljevanje oznak.
Obstaja že cela vrsta izdelkov, ki nosijo oznako C2C. Možno jih je najti v C2C registru (glej tudi prilogo
VIII).
84
3. Instrumenti okoljske politike
7. Ekološke inovacije in okoljske tehnologije
Evropska komisija je že leta 2004 pripravila Akcijski načrt za okoljske tehnologije (ETAP), da bi
pospešila odpravo finančnih, gospodarskih in institucionalnih ovir za razvoj okolju prijaznih tehnologij
in povečanje njihovega tržnega prodora. Za tem je leta 2011 (COM(2011) 899) sprejela sporočilo
Inovativnost za trajnostni razvoj – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP).
V sporočilu je navedeno, da lahko EU na podlagi vodilnih pobud strategije Evropa 2020 in izkušenj iz
ETAP pospeši uvajanje nadaljnjih ekoloških inovacij z dobro osredotočenimi politikami in ukrepi.
Zlasti ukrepi na področju regulativnih pobud, zasebnih in javnih naročil ter standardov in ciljev
uspešnosti lahko pomagajo ustvariti večje in stabilnejše tržno povpraševanje po ekoloških inovacijah.
Dodatna sredstva je treba usmeriti v naložbe za eko inovacije, ukrepi politike pa so potrebni za
zmanjšanje in obvladovanje tveganja podjetnikov in vlagateljev. Tako Eco-AP predlaga vrsto ukrepov,
ki so osredotočeni na spodbujanje tistih inovacij, ki povzročijo zmanjšanje pritiskov na okolje in
premostitev vrzeli med inovacijami in trgom ali so temu namenjene.
Okvirni program za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020, Obzorje 2020 (COM(2011) 808/3),
krepi vlogo ekoloških inovacij in zagotavlja ustrezna finančna sredstva za izvajanje tega akcijskega
načrta.
7.1.
Ekološke inovacije
Ekološke inovacije so vse vrste inovacij (tehnološke in netehnološke, novi izdelki in storitve oz. nove
poslovne prakse), ki ustvarjajo poslovne priložnosti, hkrati pa preprečujejo ali zmanjšujejo vpliv na
okolje oziroma ki z boljšo rabo virov (to velja tudi za rabo energije) koristijo okolju. Eko inovacije so
tesno povezane z razvojem in uporabo okoljskih tehnologij ter s konceptoma okoljske učinkovitosti in
okoljske industrije. Skupni cilj je prispevati k bolj trajnostnim vzorcem proizvodnje in potrošnje.
K praktičnim primerom ekoloških inovacij sodijo postopki za pridobivanje koristnih snovi iz odpadnih
vod, učinkovitejše pakiranje hrane, proizvodnja gradbenih materialov iz recikliranih odpadkov,
okoljski izdelki, nove metode upravljanja ipd.
Komisija spodbuja ključne dejavnike za tržno sprejemanje ekoloških inovacij z naslednjimi ukrepi:
•
•
•
•
•
•
•
uporaba okoljske politike in zakonodaje kot gonila za spodbujanje ekoloških inovacij (ukrep
1);
podpora predstavitvenim projektom in partnerstvom, da bi na trg dali obetavne, inteligentne
in ambiciozne operativne tehnologije, ki doslej še niso bile uveljavljene (ukrep 2);
razvoj novih standardov, ki spodbujajo okoljske inovacije (ukrep 3);
zbiranje finančnih instrumentov in podpornih storitev za mala in srednja podjetja (MSP)
(ukrep 4);
spodbujanje mednarodnega sodelovanja (ukrep 5);
podpora razvoju novih znanj in spretnosti ter delovnih mest in s tem povezanih programov
usposabljanja, ki ustrezajo potrebam trga dela (ukrep 6);
spodbujanje ekoloških inovacij prek evropskih inovacijskih partnerstev, predvidenih v okviru
Unije inovacij (ukrep 7).
Kot bistveno za spodbujanje ekoloških inovacij sta se izkazala financiranje raziskav in razvojnih
projektov ter denarna podpora poslovnemu sektorju nasploh.
85
3. Instrumenti okoljske politike
Evropska komisija se zaveda pomena razvoja ekoloških inovacij, zato podpira tudi delovanje
Observatorija za eko inovacije (Eco Innovation Observatory), ki predstavlja platformo za
strukturirano spremljanje in analiziranje obsežnih informacij s področja ekoloških inovacij v Evropski
uniji in ključnih ekonomskih regij po svetu. V okviru tega pripravljajo specifična poročila za
posamezne države članice. Na spletni strani je mogoče najti tudi primere dobrih praks, zelo
pomembna pa je obsežna podatkovna baza in pa objava rezultatov t.i. Eco innovation Scoreboard
(Eco-IS). Pri slednjem gre za kompozitni indeks, ki trenutno pokriva časovno vrsto 2010 – 2013 in
spremlja uspešnost držav članic na tem področju. Scoreboard za leto 2013 vključuje 16 različnih
kazalnikov, ki so razvrščeni na pet tematskih področij:





vložki na področju ekoloških inovacij
dejavnosti na področju ekoloških inovacij
rezultati ekoloških inovacij
izidi na področju učinkovite rabe virov
izidi na družbeno-ekonomskem področju
Pričakovano so na tem področju vodilne države EU-15, kjer so na vrhu Skandinavske države članice.
Položaj Slovenije se je v letu 2013 poslabšal. Podrobnejša analiza rezultatov bo na voljo v letnem
poročilu 2014.
Raziskava Eurobarometra o odnosu evropskih MSP do ekoloških inovacij ponuja dober pregled
domnevnih ovir in spodbud za eko inovacije.
Graf 11: Ovire za pospešeno uveljavljanje ekoloških inovacij in razvoj podjetij (Evropska komisija, 2011b)
Zelo pomembno
Delno pomembno
Ni pomembno
Sploh ni pomembno
Nezadostno sodelovanje z raziskovalnimi instituti in univerzami
13
Se ne uporablja
21
Pomanjkanje primernih poslovnih partnerjev
16
Omejen dostop do zunanjih informacij in znanja, vključno s
pomanjkanjem dobro razvitih podpornih storitev za tehnologijo
16
Zmanjšanje uporabe surovin ni prednostna naloga inovacij
17
Ni podatkov/se ne uporablja
24
19
25
26
27
27
22
19
9
25
18
9
21
29
23
Pomanjkanje kvalificiranih kadrov in tehnoloških zmogljivosti v podjetju
23
28
22
Tehnične in tehnološke omejitve (npr. stara tehnična infrastruktura)
22
29
26
Pomanjkanje zunanjega financiranja
31
Obstoječi predpisi in strukture ne zagotavljajo spodbud za ekološke
inovacije
25
Nezadostni dostop do obstoječih subvencij in finančnih spodbud
Pomanjkanje sredstev v podjetju
26
30
Negotovo povračilo naložb ali predolgo obdobje vračanja ekoloških
inovacij
32
Negotovo povpraševanje na trgu
34
0%
20%
20
21
36
6
9
15
6
19
15
8
19
13
7
12
8
17
27
17
32
14
33
40%
8
16
32
30
17
20
29
9
26
Prevlada uveljavljenih podjetij na trgu
Zmanjšanje uporabe energije ni prednostna naloga inovacij
20
14
11
14
60%
11
80%
5
8
6
100%
86
3. Instrumenti okoljske politike
Graf 12: Dejavniki, ki bi lahko pospešili uveljavljanje in razvoj ekoloških inovacij (Evropska komisija, 2011b)
Zelo pomembno
Delno pomembno
Ni pomembno
Sploh ni pomembno
Sodelovanje z raziskovalnimi instituti, agencijami in univerzami
Se ne uporablja
19
Ni podatkov/se ne uporablja
30
Obstoječi predpisi, vključno s standardi
30
Omejen dostop do surovin
30
Pričakovani prihodnji predpisi, ki uvajajo nove standarde
33
Dober dostop do zunanjih informacij in znanja, vključno s storitvami za
tehnološko podporo
34
Pričakovano prihodnje pomanjkanje surovin (kot spodbuda za razvoj
inovativnih nadomestkov, ki temeljijo na manj surovinah)
35
Povečano tržno povpraševanje po zelenih proizvodih
36
Tehnološke in upravne zmogljivosti v podjetju
37
21
14
41
15
31
19
12
38
14
40
16
32
Zajamčiti ali povečati obstoječi tržni delež
42
6
10
15
37
40
8
14
29
Dostop do obstoječih subvencij in finančnih spodbud
7
8
14
32
7
14
34
7
12
6
Dobri poslovni partnerji
45
31
11
8
Trenutne visoke cene surovin (kot spodbuda za inovativnost, za zmanjšanje
porabe surovin in znižanje stroškov)
45
31
11
7
Trenutne visoke cene energije (kot spodbuda za inovativnost, za zmanjšanje
porabe energije in znižanje stroškov)
50
Pričakovana prihodnja povečanja cen energije
52
0%
20%
29
30
40%
60%
80%
11
5
9
5
100%
Raziskava kaže, da sta negotovo povpraševanje na trgu in donosnost naložb dve od največjih ovir,
visoke cene energije in surovin, novi predpisi in standardi ter dostop do znanja pa so med glavnimi
spodbudami za uvajanje ekoloških inovacij.
Za spodbujanje izmenjave informacij o ekoloških inovacijah in najboljših praksah ter izkušenj je
Evropska komisija države članice pozvala, da formalizirajo prenose nacionalnih strategij in akcijskih
načrtov v skladu z uresničevanjem okoljskih tehnologij. Doslej je tovrstne dokumente pripravilo 23
držav članic; Slovenije še ni med njimi.
7.2.
Okoljske tehnologije
Okoljske tehnologije so tehnologije, ki v primerjavi z drugimi manj škodujejo okolju. Mednje sodijo
tehnologije in procesi za obvladovanje onesnaževanja, izdelki, katerih izdelava zahteva manj virov, ter
storitve in postopki, ki omogočajo učinkovitejše ravnanje z viri.
Okoljske tehnologije je mogoče najti v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih, kamor sodijo tudi
nadzor nad onesnaževanjem, gospodarjenje z vodami, ravnanje z odpadki in proizvodnja energije.
Poleg tega te tehnologije ustvarijo manj izpustov, manj odpadkov, njihov vpliv na zdravje in biotsko
raznovrstnost je omejen in na splošno prispevajo k zmanjševanju stroškov in povečevanju
konkurenčnosti.
87
3. Instrumenti okoljske politike
Okoljske tehnologije in ekološke inovacije so osnova za razvoj okoljske industrije. Obstajata dve široki
kategoriji podjetij, ki ju lahko imamo za okoljsko industrijo. V prvo sodijo mala in inovativna podjetja,
ki na primer delujejo na področju obnovljivih virov energije, recikliranja odpadkov, na področju
okoljske presoje ali svetovanja; druga so kapitalsko intenzivnejša podjetja, ki zagotavljajo blago in
storitve na posebnih področjih, denimo na področju odpadkov, odpadnih voda, transporta ipd.
Vsa podjetja, vključno s storitvenimi, katerih osnovni vir dohodka je delovanje na energetskem in
okoljskem področju, sodijo v del okoljske industrije. Kot je razvidno iz podatkov na spodnji sliki,
evropska okoljska industrija že dosega razmeroma velik delež na globalnem trgu, potencial za razvoj
pa je še vedno precejšen.
Graf 13: Rastoči svetovni trgi za okoljske industrije (IDEA Consult & ECORYS, 2009)
v milijardah EUR/letno
5%/a
1.000 €
900 €
800 €
6%/a
700 €
600 €
500 €
400 €
5%/a
7%/a
8%/a
300 €
200 €
3%/a
100 €
0€
Oskrba z zeleno
energijo
Energetska
učinkovitost
Učinkovitost
surovin
Tržna vrednost 2008
Okolju prijazna
mobilnost
Voda
Odpadki
Tržne napovedi 2020
Ekološka inovativnost je tesno povezana z načinom porabe naravnih virov ter načinom proizvodnje in
potrošnje. Pričakovane okoljske, družbene in gospodarske koristi širše uveljavljenih ekoloških inovacij
so lahko precejšnje. Evropske okoljske industrije že predstavljajo pomemben gospodarski sektor,
katerih letni promet je ocenjen na 319 milijard EUR ali okoli 2,5 % bruto domačega proizvoda EU
(Roland Berger, 2007). V zadnjih dveh letih je 45 % evropskih podjetij, delujočih v proizvodnji,
kmetijstvu, storitvah, ki vključujejo rabo vode in prehrambenih storitev, uvedlo ekološke inovacije ter
imelo od tega tudi koristi.
88
3. Instrumenti okoljske politike
8. Okoljski, ekološki in ogljični odtis (footprint)
8.1.
Ogljični odtis
Ogljični odtis je opredeljen kot »celotni sklop izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroča
organizacija, dogodek, izdelek ali oseba« (Carbon Trust, 2014).
Toplogredni plini (TGP) nastajajo v transportu, zaradi izsekavanja gozdnih površin ter pri proizvodnji
in potrošnji hrane, goriv, izdelavi izdelkov, materialov, lesa, gradnji cest, stavb in pri nekaterih
storitvah. Zaradi poenostavitve poročanja so izpusti toplogrednih plinov pogosto izraženi glede na
količino ogljikovega dioksida oziroma njegovih ekvivalentov.
Skupnega ogljičnega odtisa skoraj ni mogoče izračunati zaradi potrebnih velikih količin podatkov in
dejstva, da se ogljikov dioksid lahko sprošča tudi zaradi naravnih pojavov. Obstaja pa vrsta
poenostavljenih meritev in spremljajočih izračunov.
Protokol toplogrednih plinov (TGP Protocol) je najbolj razširjeno mednarodno računovodsko orodje
za vladne in poslovne organizacije, s pomočjo katerega lahko razumejo, kvantificirajo in nadzorujejo
izpuste toplogrednih plinov. Protokol toplogrednih plinov sta leta 2001 izoblikovala Inštitut za
svetovne vire (angl. World Resources Institute) in Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj (angl.
World Business Council for Sustainable Development) ter ga tudi nenehno dopolnjujeta in razvijata.
Oktobra 2011 sta izšla nova pomembna standarda: GHG Protocol Standards for Product and Value
Chain GHG assessments.
Obstajata tudi dva mednarodna standarda ISO, in sicer ISO 14064 in ISO 14065, ki organizacijam
pomagata oceniti njihove izpuste toplogrednih plinov.
8.2.
Ekološki odtis
Ekološki odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino zemlje in morja, ki jo
človek potrebuje, da zadovolji svoje življenjske potrebe, ter vključuje absorpcijo onesnaženosti, ki jo
povzroča človek. Ekološki odtis merimo v globalnem hektarju na prebivalca (gha/person) ter je
kazalnik, s katerim ocenimo vpliv posameznika, lokalne skupnosti, države, regije in vsega človeštva na
planet.
Biološko produktivne površine so zemljišča, ki so namenjena proizvodnji virov (živil, goriva, vode,
vlaken, lesa, rastlin itd.). Mednje sodijo kmetijske površine, gozdovi, ribolovna območja, vodne
površine nasploh in druga zemljišča. Gozdovi so na primer sposobni absorbirati ogljikov dioksid in
predstavljajo približno četrtino vse Zemljine površine. Biološka zmogljivost pa predstavlja biološko
produktivne površine, ki so sposobne regeneriracije. Produktivnost globalnega hektarja je enaka
povprečni produktivnosti vseh biološko produktivnih površin.
Vsi dosedanji izračuni kažejo, da bi človeštvo potrebovalo v povprečju dva nova planeta, če bi hotelo
zadostiti svojemu potratnemu načinu življenja, in da je v nekaterih okoljih biološka zmogljivost
močno načeta ali celo precej zmanjšana (denimo morja, gozdovi).
89
3. Instrumenti okoljske politike
8.3.
Okoljski odtis
Evropska komisija je leta 2011 objavila rezultate študije o metodah izračunavanja ogljičnega odtisa za
izdelke (angl. Product Carbon Footprint); del študije je bila analiza obstoječih metodologij in pobud. V
njej so preučili kar 62 vodilnih pobud in metod za izračunavanje ogljičnega odtisa izdelkov ter 80
načinov poročanja o ogljičnem odtisu (stanje leta 2010). Eden od glavnih rezultatov te študije je bil,
da je pomembno enakovredno upoštevati vse okoljske vplive izdelkov. Denimo, v primeru nekaterih
skupin izdelkov izpusti toplogrednih plinov niso najpomembnejši okoljski vidik, zato je treba
upoštevati tudi druge vplive na okolje. Z okoljskim odtisom se potrošnikom v večji meri zagotovijo
bolj uravnotežene informacije o okoljski učinkovitosti izdelkov. Na podlagi tega in zaradi
prepoznavanja, da okoljsko učinkoviti izdelki in organizacije prinašajo tudi številne gospodarske
koristi, se je Komisija odločila, da bodo začeli pripravljati usklajeno metodologijo za okoljski odtis.
V časovnem okviru projekta za Evropo, gospodarno z viri je za leto 2020 določen ambiciozen cilj:
državljani in javni organi morajo imeti na podlagi ustreznih cenovnih podatkov ter jasnih okoljskih
informacij na voljo prave spodbude, ki bodo omogočale izbiranje izdelkov z najučinkovitejšo rabo
virov. Opredeljena je tudi vloga notranjega trga, ki ima pri nagrajevanju izdelkov z učinkovito rabo
virov pomembno vlogo.
Kljub zmogljivosti proizvajalcev, da zagotovijo izdelke z učinkovito rabo virov, in kljub temu, da je
povpraševanje potrošnikov po njih vedno večje, trenutno tržno uveljavljanje takšnih izdelkov ni
dovolj prepoznavno. Proizvajalci in potrošniki se pri dobavljanju in kupovanju tovrstnih izdelkov
pogosto soočajo z nejasno opredelitvijo okoljskih izdelkov in okoljskih organizacij.
Delež okoljskih izdelkov na trgu
Okoljski izdelki še vedno predstavljajo razmeroma majhen del trga potrošniških izdelkov v EU.
Številne študije so pokazale, da je tržni delež izdelkov z večjo okoljsko učinkovitostjo razmeroma
majhen, v nekaterih kategorijah izdelkov in nekaterih državah članicah znaša samo do 5 %. Podatki
kažejo, da je povpraševanje po teh izdelkih veliko, če je njihova cena konkurenčna, iz česar sledi, da je
potencial na notranjem trgu neizkoriščen. Če bi ga izkoristili, bi to imelo pozitiven učinek tudi na
zaposlovanje na splošno, saj bi zaradi učinkovitejše rabe virov v gospodarstvih EU do leta 2020 lahko
ustvarili do 2,8 milijona novih delovnih mest.
Sporočilo Komisije o oblikovanju enotnega trga za okoljske izdelke (2013) tako uvaja dve metodi
(PEF in OEF – več v nadaljevanju) merjenja in niz načel za obveščanje o okoljski učinkovitosti izdelkov
in organizacij. Spremlja ga priporočilo, s katerim Komisija države članice in zasebni sektor spodbuja,
naj ustrezno uporabljajo ti metodi in zagotovijo izboljšanje normalnega delovanja notranjega trga.
V pobudi »za Evropo, gospodarno z viri« je predlagano preizkuso obdobje, v katerem bodo
zainteresirane strani skupaj s Komisijo ocenile učinkovitost predlaganih metod in možnost za njihovo
uporabo na skupnem trgu.
Različni metodološki pristopi
Med največjimi težavami za hitrejši prodor certificiranih izdelkov na trg je dejstvo, da ni enotne
opredelitve okoljskega izdelka in okoljske organizacije. Ena največjih pomanjkljivosti nekaterih
metodoloških pristopov za merjenje okoljske učinkovitosti je njihova nepopolnost, saj ne obravnavajo
vseh neposrednih in posrednih vplivov določenega izdelka ali organizacije – tj. celotnega življenjskega
kroga. Številni kazalniki se osredotočajo na obdobje med delovanjem (npr. koliko vode ali energije
porabi pralni stroj), pri tem pa ne upoštevajo stroškov proizvodnje in odstranjevanja ali možnosti za
90
3. Instrumenti okoljske politike
ponovno uporabo in recikliranje. Nekatere ocene se osredotočajo na en okoljski kazalnik, zaradi česar
drugih morda ne upoštevajo, kar predstavlja t. i. »prelaganje bremena«. Zaradi številnih
metodoloških odločitev celo rezultati, pridobljeni z isto metodo, niso vedno primerljivi. Takšna
primerljivost pa je pomembna, da lahko prikažemo realno konkurenčno prednost, ki temelji na
okoljski učinkovitosti, ter zato, da lahko potrošniki in podjetja sprejmejo ozaveščene odločitve.
Uvedba verodostojnih metod
Komisija je na podlagi dolgoletnega sodelovanja z zainteresiranimi stranmi in znanstveniki predlagala
uporabo dveh metod za oceno in primerjalno analizo okoljske učinkovitosti. Ti metodi – PEF –
Okoljski odtis izdelka (angl. Product Environmental Footprint) in OEF – Okoljski odtis organizacije
(angl. Orgnaisation Environmental Footprint) – sta zanesljivi (znanstveno utemeljeni), celoviti
(zajemata celoten življenjski krog izdelkov ali organizacij ter različne okoljske vidike) ter podpirata
primerljivost rezultatov. V letih 2011/2012 so ju preskusili v industriji, vendar ju bodo še dodatno
preizkusili in nadgradili, zlasti z uvedbo poenostavljenih pravil za posamezne skupine izdelkov in
sektorjev, ter ju ocenili glede na obseg, v katerem ju bodo podjetja, zlasti mala in srednja, oz.
oblikovalci politik lahko uporabljali.
Metodi PEF in OEF zahtevata, da se na področju primerljivosti
razvijejo pravila za merjenje okoljskega vpliva kategorij izdelkov in
sektorska pravila za merjenje okoljskega vpliva organizacij. V okviru
teh pravil se bodo splošne določbe o metodah PEF in OEF pretvorile v
pravila za posamezne kategorije izdelkov ali posamezne sektorje. S
tem se bo mogoče med štirinajstimi ključnimi kazalniki okoljskih
vplivov osredotočiti na tri ali štiri najpomembnejše ter na
najpomembnejše postopke ali faze v življenjskem krogu posamezne
kategorije izdelka ali sektorja. Tako bodo rezultati posameznih ocen
primerljivi znotraj obravnavane kategorije izdelkov ali sektorja, ne
glede na to, kdo te ocene opravi.
Komisija bo metodi ob posvetovanju z zainteresiranimi stranmi po
potrebi postopno vključevala v sisteme za okoljsko ravnanje in
presojo (EMAS), zelena javna naročila in znak EU za okolje.
Zaupanje potrošnikov
Glede na raziskave so potrošniki v EU pripravljeni kupovati več okoljskih izdelkov. Vendar iste
raziskave kažejo, da obstaja razkorak med vrednotami in ravnanjem ter zaupanjem. 75 % državljanov
EU je na primer na deklarativni ravni pripravljenih kupovati okoljske izdelke, samo 17 % pa jih to
dejansko stori. Razlogi za to so različni, vključno s pomanjkanjem zaupanja v okoljske informacije, ki
jih zagotovijo proizvajalci in trgovci, ter s slabšo izbiro okoljskih izdelkov po dostopnih cenah. Poleg
tega informacije o okoljski učinkovitosti izdelkov pogosto niso opredeljene na način, ki bi omogočil
primerjavo, kar zmanjšuje možnost za ozaveščeno izbiro. Število okoljskih izjav narašča, vendar so
vedno bolj površinske in nejasne, kar še poslabšuje zaupanje potrošnikov; kar 48 % potrošnikov ne
zaupa informacijam o okoljski učinkovitosti na izdelkih. Med potrošniki vse bolj prevladuje mnenje,
da poskušajo podjetja doseči konkurenčno prednost na podlagi svojih trditev, ne pa na podlagi
dejanske okoljske učinkovitosti. (Evropska komisija, 2008)
91
3. Instrumenti okoljske politike
9. Okoljsko računovodstvo (EMA)
Za okoljsko računovodstvo EMA (angl. Environmental Management Accounting) obstajajo različna
poimenovanja, kot denimo okoljsko stroškovno računovodstvo (ECA), polno stroškovno
računovodstvo (FCA), skupna ocena stroškov (STS) idr. Prav tako zanj ni enotne, splošno sprejemljive
definicije, saj se te razlikuje po državah, pa tudi med organizacijami. Nekako najustreznejša in najširše
sprejeta je opredelitev IFAC – Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov.
9.1.
Definicija
IFAC okoljsko računovodstvo opredeljuje kot »upravljanje okolja in gospodarske učinkovitosti s
pomočjo razvoja in izvajanja ustreznih računovodskih sistemov in praks, povezanih z okoljem. V
nekaterih podjetjih to lahko zajema poročanje in revizijo, praviloma pa okoljsko poslovno
računovodstvo zajema življenjski krog izdelka ali storitve, računovodstvo vseh okoljskih stroškov,
ocene koristi ter strateško načrtovanje za okoljsko upravljanje.« (IFAC, 2005)
Stroškovne kategorije v okoljskem računonovodstvu pokrivajo naslednje stroške:
1. materialne stroške izdelkov (izdelki, so-izdelki, embalaža);
2. materialne stroške neizdelkov (surovine in drugi potrebni materiali, materiali za embalažo,
voda, energija ipd.);
3. stroške za odpadke in za nadzor izpustov (trdni in nevarni odpadki, odpadna voda, izpusti v
zrak ipd.);
4. preprečevanje nastajanja odpadkov in druge okoljske stroške upravljanja;
5. raziskovalne in razvojne stroške;
6. druge stroške.
EMA vključuje širok razpon potrebnih informacij: od prepoznavanja, zbiranja, analize in uporabe vsaj
dveh vrst informacij za potrebe odločanja:
•
•
fizičnih podatkov o rabi, tokovih in porabi energije, vode in surovin (vključno z odpadki) in
denarnih informacij o stroških, plačah in prihrankih, povezanih z okoljem.
V praksi EMA sega od preprostih prilagoditev obstoječih računovodskih sistemov do bolj integriranih
praks, ki povezujejo običajne fizične in monetarne informacijske sisteme. EMA je vedno
pomembnejše orodje, ne le za odločitve na področju upravljanja z okoljem, temveč tudi za druge
vrste upravljanja.
9.2.
Fizične in denarne vrednosti
Organizacija lahko pravilno oceni stroške šele, ko zbere ne samo podatke o denarnih stroških, ampak
tudi podatke o fizičnih vrednostih (nedenarne podatke) materialov, ki jih uporablja, o delovnih urah
in drugih povzročiteljih okoljskih stroškov. EMA namenja poseben poudarek materialom in stroškom
za material, zlasti zato ker:
(1) so poraba energije, vode in surovin, pa tudi nastanek odpadkov in izpustov, neposredno
povezani s številnimi vplivi organizacije na okolje;
(2) so stroški nakupa materialov v številnih organizacijah lahko zelo visoki.
Za popolno in celovito sliko o uporabljenih materialih je treba podrobno slediti tokovom materialov v
različnih fazah upravljanja z njimi, kot so nabava materialov, dostava, zaloge, notranja distribucija,
92
3. Instrumenti okoljske politike
uporaba in dostava izdelkov, zbiranje odpadkov, recikliranje, obdelava in odlaganje, zato morajo biti
pri vseh teh tokovih priložene materialne bilance.
Fizične informacije je mogoče zbirati za celotno organizacijo ali za posamezne enote, samo za
surovine, za tokove odpadkov, postopke ali delovanje naprav, za proizvodne linije izdelkov itd.
Tabela 8: Vrste fizičnih vrednosti v EMA (IFAC, 2005)
Materialni vložki
Izhodni izdelki
Surovine in pomožni materiali
Embalažni materiali
Potrošno blago
Obratna sredstva
Voda
Energija
Izdelki (vključno z embalažo)
Stranski izdelki (vključno z embalažo)
Izhodni neizdelki (odpadki in izpusti)
Trdni odpadki
Nevarni odpadki
Odpadne vode
Izpusti v zrak
Vhodni materiali so energija, voda ali drugi materiali, ki vstopajo v organizacijo, izhodni pa so vsi
izdelki, odpadki ali drugi materiali, ki organizacijo zapustijo. Vsak izhodni izdelek, ki po definiciji ne
sodi pod izhodni izdelek, spada pod tako imenovani izhodni neizdelek (NPO). V organizacijah, ki
uporabljajo energijo in materiale, vendar ne proizvajajo fizičnih izdelkov, kot so denimo prevoz ali
druge storitve, vso energijo, vodo in druge uporabljene materiale vodijo kot izhodne neizdelke.
9.3.
Okoljski stroški
V tabeli so podrobneje opisane vrste stroškov, ki so lahko zajete v okoljsko računovodstvo.
Tabela 9: Kategorije stroškov povezanih z okoljem (IFAC, 2005)
Vrste stroškov
Opis stroškov
Stroški materialov za izdelke
Sem sodijo stroški za nabavo naravnih virov, kot so voda in drugi materiali, ki
jih uporabijo za končne izdelke, stranske izdelke in embalažo.
Stroški materialov za neizdelke
Sem sodijo stroški za nabavo (včasih so vključeni stroški predelave) energije,
vode in drugih materialov, ki postanejo neizdelki (odpadki in izpusti).
Stroški za odpadke in nadzor
nad izpusti
To so:
- stroški za ravnanje z odpadki, za obdelavo in odlaganje odpadkov in
izpustov;
- stroški, povezani z okoljsko škodo, kot sta sanacija in nadomestila za škodo;
- vsi stroški, povezani z usklajenostjo z zakonodajo.
Stroški za preprečevanje
nastajanja odpadkov in drugi
stroški upravljanja z okoljem
To so:
- stroški za preventivne okoljske dejavnosti (npr. projekt čiste proizvodnje);
- stroški za druge okoljske dejavnosti (okoljsko načrtovanje, okoljske
meritve, okoljsko komuniciranje itd.)
Stroški za raziskave in razvoj
Zajemajo stroške za raziskave in razvoj projektov, ki so povezani z okoljskimi
vprašanji.
Manj oprijemljivi stroški
Gre za notranje in zunanje stroške neotipljive narave.
Mednje sodijo stroški za odgovornost, prihodnje predpise, produktivnost,
podobo podjetja, odnose z zainteresiranimi stranmi in zunanje stroške
(externalities).
93
3. Instrumenti okoljske politike
Prepoznavanje in vodenje okoljskih stroškov postaja za organizacije vse pomembnejše ne le zaradi
zmanjševanja vplivov na okolje in usklajenosti z okoljsko zakonodajo, temveč predvsem zaradi
zmanjševanja stroškov.
9.4.
Koristi okoljskega računovodstva
Kakšne so koristi uporabe orodja EMA predstavljamo v spodnji tabeli. Nanašajo se na tri kategorije:
zakonodajo, okolje in samo organizacijo.
Tabela 10: Koristi uporabe orodja EMA (IFAC, 2005)
Usklajenost
Okoljska učinkovitost
Strateški položaj
Okoljsko računovodstvo podpira
ohranjanje okolja ob usklajenosti z
okoljsko zakonodajo in okoljsko
politiko organizacije.
Okoljsko računovodstvo hkrati
podpira zmanjševanje stroškov in
vplivov na okolje z učinkovitejšo
porabo energije, vode in
materialov tako znotraj
organizacije kot v končnih izdelkih.
Okoljsko računovodstvo podpira
vrednotenje in izvajanje stroškovne
učinkovitosti in okoljskih programov
zaradi zagotavljanja dolgoročnega
strateškega položaja organizacije.
Primeri:
- Načrtovanje in izvajanje naložb za
nadzor nad onesnaževanjem
- Poizvedba po cenovno ugodnih
nadomestkih za strupene materiale
in nabava le-teh
- Poročanje o odpadkih in izpustih
zakonodajnim organom
Primeri:
- Doslednejše spremljanje tokov
energije, vode, materialov in
odpadkov
- Načrtovanje in izvajanje projektov
za učinkovito rabo energije, vode in
materialov
- Presoja letnega donosa naložb v
dejavosti okoljske učinkovitosti
Primeri:
- Sodelovanje z dobavitelji pri zasnovi
izdelkov in storitev za zelene trge
- Predvideti notranje stroške zaradi
morebitnih prihodnjih predpisov
- Poročanje deležnikom, kot so
potrošniki, investitorji in lokalne
skupnosti
Orodje EMA je uporabno za vse vrste organizacij. Prednost njegove uporabe za industrijo je v tem, da
omogoča:



natančnejše sledenje uporabe in tokov energije in materialov, vključno z obsegom
onesnaženja, količinami in vrstami odpadkov ipd., ter upravljanje z vsem naštetim;
natančnejšo opredelitev, oceno, razporeditev in upravljanje stroškov/zmanjševanje stroškov,
zlasti okoljskih;
natančnejše in celovitejše informacije za merjenje okoljske uspešnosti in poročanje o njej, s
čimer se podoba podjetja izboljša.
Uporaba EMA prinaša ugodnosti tudi vladam:



bolj ko je industrija sposobna upravičiti okoljske programe na podlagi svojih lastnih finančnih
interesov, nižje so finančne, politične in druge obremenitve v zvezi z varstvom okolja za
vlado;
s tem, ko industrija izvaja načela orodja EMA, se krepi učinkovitost obstoječih vladnih politik
oziroma predpisov, saj se podjetja ukvarjajo s pravimi okoljskimi stroški, ki izhajajo iz teh
politik/predpisov;
vlade lahko uporabijo podatke okoljskega računovodstva EMA za oceno finančnih in okoljskih
meril uspešnosti in poročanje o njih;
94
3. Instrumenti okoljske politike



podatke iz okoljskega računovodstva EMA je mogoče uporabiti pri načrtovanju
programov/politik;
orodje EMA lahko vladi pomaga pri doseganju okoljskih in drugih odločitev v okviru delovanja
države, na primer pri nabavi, proračunu in sistemu ravnanja z okoljem;
orodje EMA je mogoče uporabiti za oceno finančnih in okoljskih meril učinkovitosti za vladne
dejavnosti in poročanje o njih.
Okoljsko računovodstvo je mogoče vzpostaviti tudi na nacionalni ravni. Pogosto se izkazuje v dveh
kategorijah:


Denarne vrednosti, ki vsebujejo finančne informacije okoljskega pomena, ki niso izrecno
zajete v sistemih nacionalnih izračunov. Na primer: izdatki za varstvo okolja, transferji,
povezani z okoljem, sektor za okoljsko blago in storitve (angl. environmental goods and
services sector – EGSS). Med transferje, povezane z okoljem, sodijo okoljski davki, okoljske
subvencije in podobna okoljska plačila. Izdatki za varstvo okolja so pomembni vidiki okoljskih
dejavnosti v gospodarstvu. Višina nacionalnih izdatkov za varstvo okolja je kazalnik relativne
gospodarske pomembnosti varovanja okolja.
Fizične vrednosti se nanašajo na pretok materialov skozi družbo v procesih proizvodnje in
potrošnje kakor tudi na zaloge surovin in snovi – s čimer v nekem smislu prikazujejo presnovo
družbe. Takšne vrednosti so na primer računi snovnih tokov, računi za energijo, izpuste v
zrak, vodo, računi za odpadke ipd.
Obstajajo tudi širše, družbene koristi. Z izvajanjem načel okoljskega računovodstva EMA se energija,
vode in drugi naravni viri porabijo učinkoviteje. Okoljski nadzor, spremljanje, izboljšave, na primer na
področju industrijskega onesnaževanja, pripomorejo k znižanju zunanjih okoljskih stroškov družbe in
stroškov za javno zdravstvo.
Na ravni evropske Unije je bila leta 2008 sprejeta revidirana »Evropska strategijo okoljskega
računovodstva«, s čimer je bila tudi zagotovljena priprava zakonodajne osnove za okoljske račune. V
tej strategiji je sektor okoljskega blaga in storitev (EGSS) definiran kot prednostno področje za razvoj
in pripravo ustrezne metodologije ter dosegljivosti podatkov.
Računi okoljskega blaga in storitev (EGSS) so eden izmed treh okoljskih računov predvidenih za
vključitev v sklop modulov zakonodajne osnove določenih z Aneksom k Uredbi (EU) št. 691/2011 o
evropskih okoljsko ekonomskih računih. Na Statističnem uradu Republike Slovenije je v letu 2011
potekal enoletni pilotni projekt na področju okoljskega blaga in storitev z namenom prepoznavanja
administrativnih in statističnih virov ter vzpostavitve metodologije zbiranja podatkov glede na
smernice EUROSTAT. Februarja 2013 je SURS predstavil prvo objavo začasnih podatkov o Računih
sektorja okoljskega blaga in storitev Slovenije med leti 2008-2010.
95
3. Instrumenti okoljske politike
10.
Razširjena odgovornost proizvajalca (EPR)
Razširjena odgovornost proizvajalca (angl. Extended Producer Responsibility - EPR) je orodje politike,
zaradi katerega je proizvajalec fizično in/ali finančno odgovoren za izdelek v celotnem življenjskem
krogu, torej tudi po tem, ko pri potrošniku postane odsluženo blago. Pod izrazom »proizvajalec«
razumemo lastnike blagovnih znamk, prve uvoznike ali proizvajalce same.
Koncept EPR uporabljamo, da bi zagotovili pravilno ravnanje z vse več postpotrošniškimi izdelki na
koncu njihove življenjske dobe. Običajno gre za odslužene baterije, elektronske naprave, snovi, ki
tanjšajo ozonski plašč, barve, ostanke pesticidov, farmacevtske izdelke, rabljeno olje in izrabljene
gume ipd. Programi potekajo po vsej Evropi, pa tudi globalno, denimo na Japonskem, v Južni Koreji,
na Tajvanu, v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Kanadi. EPR v svoji okoljski politiki obravnava
in priporoča tudi OECD.
Ustrezno ravnanje z izdelki je potrebno tudi po koncu njihove življenjske dobe, zato morajo
proizvajalci, v skladu s svojo razširjeno odgovornostjo, zbirati odslužene izdelke na za to določenih in
ustreznih zbirnih mestih. Potrošniki izdelke vrnejo na označena zbiralna mesta, proizvajalec pa
poskrbi za ustrezno obdelavo, bodisi recikliranje, predelavo ali ponovno uporabo.
V nekaterih državah po svetu, še posebej v Evropi, nekateri proizvajalci uporabljajo nalepke »Green
Dot« (zelena pika), ki pomenijo, da organizacija prodano embalažo zbira, ločuje, predeluje in reciklira.
Razširjena odgovornost proizvajalca podpira zmanjševanje količine odpadkov, ponovno uporabo in
recikliranje, s čimer se zmanjšujejo fizična in/ali finančna bremena potrošnikov. EPR kot koncept
preusmerja stroške ravnanja z odpadki na proizvajalce, ki imajo možnost in odgovornost, da
oblikovanje izdelkov in embalaže spremenijo tako, da se bo količina odpadkov zmanjšala.
Programi EPR so lahko zakonsko zavezujoči, lahko gre za prostovoljno sprejete obveznosti (tj.
program prevzema – angl. take back) ali celo za oblike sporazumov, sklenjenih med vladami in
industrijo. Države sprejmejo programe o odgovornosti proizvajalcev zato, da bi dosegle večji
izkoristek sekundarnih surovin, ali kot sredstvo za preusmeritev materialov od odlaganja. Programi, ki
zakonsko zavezujejo odgovornost proizvajalcev, običajno izražajo načelo »onesnaževalec plača«, saj
so proizvajalci odgovorni za stroške ravnanja z odpadki svojih izdelkov.
Koncept EPR je določen v splošnih pogojih v evropski zakonodaji (člen 8 okvirne direktive o odpadkih
2008/982), ki med drugim pravi, da je »uvedba razširjene odgovornosti proizvajalca eno od sredstev
za podporo oblikovanju in proizvodnji blaga, ki v celoti upošteva in podpira učinkovito rabo virov v
njihovem celotnem življenjski krogu, vključno z njihovim popravilom, ponovno uporabo, demontažo
in recikliranjem«.
V Poročilu o pregledu izvajanja tematske strategije za preprečevanje in recikliranje odpadkov
(2011) so se pri doseganju pravno zavezujočih minimalnih ciljev (ciljne vrednosti recikliranja /
predelave / odstranjevanja) pokazale pomembne razlike med državami članicami ter jasne povezave
med uspešnostjo držav članic in uporabo ekonomskih instrumentov. V priporočilih iz poročila je
zapisano, da bi bilo treba »uvedbo instrumentov, ki so se že izkazali v praksi določenih držav članic,
spodbujati predvsem v manj odzivnih državah članicah. Najustreznejšo kombinacijo ekonomskih in
zakonodajnih instrumentov naj bi spodbujali predvsem s prepovedjo odlaganja in z uporabo
koncepta odgovornosti proizvajalca«, pa tudi »s preučitvijo novih tržnih mehanizmov, ki dajejo
prednost sekundarnim surovinam, vključno s finančnimi spodbudami«.
96
3. Instrumenti okoljske politike
Evropska komisija je leta 2012 naročila študijo Razvoj smernic o razširjeni odgovornosti proizvajalca
(EPR), ki še ni povsem zaključena. Na osnovi pridobljenih podatkov v izbranih državah članicah bodo:
•
•
•
opisali, primerjali in analizirali različne obstoječe vrste sistemov EPR;
opredelili potrebne pogoje in najboljše prakse za delovanje sistemov EPR;
predlagali in oceniti možnosti za spodbujanje optimalne uporabe EPR v EU, to je možnosti za
vzpostavitev skupnega pristopa (»zlata pravila«).
Poudarek v raziskavi je na šestih tokovih odpadkov: embalaža, odpadna električna in elektronska
oprema (OEEO), odslužena vozila, baterije, papir in odpadna olja. Sheme EPR po državah članicah
predstavljamo v spodnji preglednici.
Tabela 11: Prikaz o prisotnosti shem o podaljšani odgovornosti proizvajalcev v 27 državah članicah
Država
članica
Embalaža
OEEO
Vozila
Baterije
Drugo
Pnevmatike; odpadna mineralna in jedilna olja; papir;
kosovne kovine, steklo, plastika in les; plastična folija;
medicinski odpadki; sestavljena embalaža (Tetra-Pak);
ekspanirani polistiren
Papir/karton; plastične vrečke; plastična kuhinjska
posoda za enkratno uporabo; akumulatorji; zdravila –
neporabljena ali s pretečenim rokom; olja;
pnevmatike; fotografske kemikalije
Pnevmatike; plastične vrečke; davek na izdelke, ki
ustvarjajo veliko odpadkov
AT
•
•
•
•
BE
•
•
•
•
BG
•
•
•
?
CY
•
•
•
•
Papir/karton; motorno olje; pnevmatike
CZ
•
•
•
?
?
DK
•
•
•
•
Papir/lepenka; pnevmatike
EE
•
?
•
•
Pnevmatike; zdravila s pretečenim rokom; papir
FI
•
•
•
•
Papir; pnevmatike
FR
•
•
?
•
Papir/karton; pnevmatike; neuporabljena zdravila;
tekstil; čevlji; mineralna ali sintetična olja; fluorirana
hladilna sredstva; odpadki iz zdravstva, ki lahko
povzročijo infekcije; plinske jeklenke; kemični izdelki;
pohištvo; pisarniška in IT sredstva; embalaža od
pesticidov; neuporabljeni pesticidi; embalaža od
umetnih gnojil; kmetijske folije; embalaža od semen in
rastlin
DE
•
•
•
•
Komercialni odpadki; gradbeni odpadki; odpadno olje
GR
•
•
•
•
?
HU
•
•
?
?
Pnevmatike
IE
•
•
•
•
Pnevmatike; plastika iz kmetij; plastične vrečke
IT
•
•
•
•
Pnevmatike
LV
•
•
•
•
Papir/karton; pnevmatike; taksa na pnevmatike,
mazivna olja in oljni filtri
LT
•
•
•
•
Papir/karton; pnevmatike
97
3. Instrumenti okoljske politike
LU
•
•
•
•
MT
•
?
?
•
Akt o eko prispevku
NL
•
•
•
•
Papir/karton; pnevmatike
PL
•
•
?
?
?
PT
•
•
•
•
?
RO
•
•
?
?
?
SE
?
?
?
?
?
SK
•
•
•
•
Papir/karton; pnevmatike
SI
•
•
?
•
Ostanki pesticidov; nagrobne sveče; odpadki iz
zdravstva; pnevmatike; mazivna olja
ES
•
•
•
•
Pnevmatike; mineralna olja
UK
•
•
•
•
?
• = postavljene sheme ; ? =Manjkajoče iInformacije
98
3. Instrumenti okoljske politike
11.
Zeleno javno naročanje (ZeJN)
Javni organi so v Evropi pomembni potrošniki, saj vsako leto porabijo 2 milijardi EUR (kar je 19 % BDP
EU). Če na podlagi svoje kupne moči izberejo blago, storitve in gradnjo z manjšim vplivom na okolje,
lahko pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in učinkovite rabe virov.
Zelena javna naročila so v sporočilu Evropske komisije Javna naročila za boljše okolje (COM(2008)
400) opredeljena kot »postopek, po katerem javni organi naročajo blago, storitve in dela, ki imajo v
svojem življenjskem krogu manjši vpliv na okolje kot blago, storitve in dela z isto osnovno funkcijo, ki
bi jih sicer naročili«.
Zelena javna naročila so lahko gonilo inovacij na trgu, saj industriji zagotavljajo spodbude za razvoj
okolju prijaznih izdelkov in storitev – zlasti v sektorjih, v katerih javni kupci predstavljajo velik delež
trga (npr. gradbeništvo, zdravstvo, hrana, pisarniška oprema, javni prevoz ipd.).
Slika 13: Koristi ZeJN
ZeJN
Prihrani denar
Zmanjša rabo
nevarnih snovi
Zniža CO2 in
druge izpuste
Pospešuje razvoj
zelenih izdelkov
Zeleni trg
Učinkovito rabi
energijo
Ohranja vire
Zelena javna naročila lahko javnim organom zagotovijo tudi finančne prihranke – zlasti če upoštevajo
stroške celotnega življenjskega kroga naročila in ne le nakupne cene. Z nakupom izdelkov, ki porabijo
malo energije ali varčujejo z vodo, je na primer mogoče prispevati k znatnemu zmanjšanju stroškov
javnih organov. Z zmanjšanjem količine nevarnih snovi v kupljenih izdelkih je mogoče zmanjšati tudi
stroške za njihovo odstranitev. Organi, ki izvajajo zelena javna naročila, bodo bolje pripravljeni na
soočanje z razvijajočimi se okoljskimi izzivi ter z uresničevanjem političnih in zavezujočih ciljev za
zmanjšanje izpustov CO2 in energijsko učinkovitost ter ciljev drugih okoljskih politik. (Burja, 2009)
Zelena javna naročila so prostovoljni instrument (pravno zavezujoč je le v Sloveniji), kar pomeni, da
posamezne države članice in javni organi sami določijo obseg, v okviru katerega jih bodo izvajali.
Uporabljajo ga lahko za naročila nad in pod pragom za izvajanje direktiv EU o javnih naročilih
(Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta; marca 2014 sta začeli veljati
prenovljeni direktivi, ki ju mora vsaka država članica prenesti v svoj pravni red v dveh letih).
Tudi sektorska zakonodaja EU vzpostavlja nekatere obveznosti v zvezi z naročanjem določenega blaga
in storitev, na primer z določitvijo minimalnih standardov energijske učinkovitosti, ki jih je treba
upoštevati. Te obveznosti so trenutno v veljavi v naslednjih sektorjih:

pisarniška elektronska (IT) oprema – izdelki IT, ki jih kupijo centralni vladni organi, morajo
izpolnjevati najnovejše zahteve glede energijske učinkovitosti, ki jih določa uredba EU o
programu Energy Star (Uredba št. 106/2008 o programu Skupnosti za označevanje energijske
učinkovitosti pisarniške opreme);
99
3. Instrumenti okoljske politike


vozila za cestni prevoz – vsi naročniki morajo kot del postopka javnega naročanja upoštevati
operativne energijske in okoljske učinke vozil; zagotovljena je skupna metodologija za izračun
operativnih stroškov v življenjski dobi (Direktiva 2009/33/ES o spodbujanju čistih in
energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz);
stavbe – po letu 2013 je treba pri vseh javnih projektih novogradenj in večjih projektih
obnove uporabljati minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti; te se izkazujejo z
obvezno energijsko izkaznico. Od 1. januarja 2019 bodo morale biti vse nove stavbe, ki jih
uporabljajo oz. jih imajo v lasti javni organi, »skoraj ničenergijske« (Direktiva 2010/31/EU o
energijski učinkovitosti stavb (prenovitev). Direktiva o energijski učinkovitosti (2012/27/EU)
pa določa, da morajo javni organi začenši z letom 2014 energijsko prenoviti 3 % svojega
javnega stavbnega fonda in vključiti zahteve o energijski
učinkovitosti v javna naročila.
Zelena javna naročila so vključena v številne politike in strategije EU, s
čimer spodbujajo bolj trajnostno uporabo virov, podpirajo spremembe
obnašanja za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter razvoj inovacij.
Strategija Evropa 2020, sporočilo Evropa na poti k učinkoviti rabi virov
in drugi dokument izpostavljajo zelena javna naročila kot enega od
ukrepov za doseganje ciljev omenjenih politik.
Številni javni organi v Evropi pri svojih odločitvah o nakupu ne izvajajo
le zelenih javnih naročil, ampak tudi trajnostna javna naročila, s čimer združujejo okoljska in socialna
merila. Evropska komisija je objavila priročnik Kupujte socialno, ki obravnava vprašanja, kako v
postopek javnega naročanja vključiti tudi socialne vidike.
V sporočilu Javno naročanje za boljše okolje je Evropska komisija prepoznala naslednje ovire, ki na
ravni EK preprečujejo hitrejšo uporabo zelenega javnega naročanja:








negotovost v zvezi s tem, kako okoljske zahteve vključiti v razpisno dokumentacijo;
potrebe po dodatnem usposabljanju, nezadovoljivo število kadrov za izvajanje in spodbujanje
ZeJN;
premalo znanja o celovitem področju okolja, slaba ozaveščenost in neustrezno poznavanje
prednosti okolju prijaznih izdelkov in storitev;
manko politične in vodstvene podpore;
napačno razumevanje, da so zeleni izdelki oz. storitve dražji, kar je posledica pomanjkljivih
informacij o stroških, ki nastanejo v celotnem življenjskem krogu izdelkov/storitev, torej
upoštevanja metode LCC;
slaba izmenjava dobrih praks in izkušenj ter informacij med izvajalci javnega naročanja;
nadzor nad izvajanjem pogodb je redek ali ga sploh ni;
pomanjkanje analiz o ponudbi izdelkov/storitev na trgu in nezavezujočih pogovorov s
potencialnimi ponudniki.
Študija Evropske komisije iz leta 2011, opravljena v 27 državah članicah, je pokazala, da je zeleno
javno naročanje v vseh državah članicah močno navzoče in narašča. Rezultati kažejo, da je bilo kar 26
% zadnjih podpisanih pogodb takšnih, da so vključile vse temeljne zahteve EU za ZeJN (za 10
prednostnih skupin izdelkov in storitev), 55 % zadnjih podpisanih pogodb pa je vsebovalo vsaj eno
temeljno zahtevo EU za ZeJN. Zeleno javno naročanje je najbolj razširjeno (več kot 60 %) na Danskem,
100
3. Instrumenti okoljske politike
v Belgiji, na Nizozemskem in Švedskem; Slovenija je bila v skupini dvanajstih držav, ki imajo manj kot
20 % zelenih javnih naročil. Čeprav rezultati še ne dosegajo cilja Evropske komisije o 50 % zelenih
javnih naročil v letu 2010, so še vedno razmeroma ugodni.
Graf 14: Vključenost vsaj ene oz. vseh temeljnih okoljskih zahtev v javno naročilo (CEPS & College of Europe, 2012)
Za pomoč državam članicam je Evropska komisija vzpostavila spletno stran EU GPP Helpdesk: [email protected], kamor lahko javni naročniki naslovijo kakršna koli vprašanja v zvezi z ZeJN. Na
spletni strani je mogoče najti vrsto uporabnih informacij, med drugim tudi mesečne biltene, primere
uspešnih zelenih javnih naročil, v slovenščino prevedeni priročnik za zeleno javno naročanje in
zakonske ter politične dokumente, povezane z ZeJN.
Nekaj primerov dobrih praks z izračunanimi zmanjšanimi vplivi na okolje:




Mesto Dunaj je z ZeJN v treh letih prihranilo 44,4 milijona evrov in za več kot 100.000 ton
zmanjšalo izpuste CO2.
Če bi v Evropski uniji pri nakupu pisarniške elektronske opreme (IT) vsi sledili primeru
danskega mesta Kopenhagen in švedski razvojni upravni agenciji, bi lahko zmanjšali porabo
energije za okoli 30 TWh – kar je približno enako količini energije, proizvedene v štirih
jedrskih reaktorjih.
Izpuste CO2 bi lahko letno zmanjšali za 15 milijonov ton, če bi celotna EU prevzela enake
okoljske zahteve za razsvetljavo in pisarniško opremo, kot so jih v mestu Turku na Finskem,
kjer so porabo elektrike zmanšali za 50 %.
Če bi vse javne službe uporabljale nacionalne zahteve iz trajnostnega javnega naročanja, bi
lahko izpuste CO2 zmanjšali za 3 milijone ton in znižali porabo energije za 10 %, tako kot jim je
to uspelo na Nizozemskem.
11.1. ZeJN v Sloveniji
Leta 2009 je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 3 let. Skupen cilj je
bil do 2012 doseči 50 % naročil v skladu z načeli ZeJN. Med ključnimi sklopi ukrepov v akcijskem
načrtu pa so bili: predpisi (Uredba o zelenem javnem naročanju, nov pravilnik o statistiki v JN),
spremembe v delovanju državne uprave (vpeljava sistemov za ravnanje z okoljem, kodeks državnih
uslužbencev, merila za ureditev poslovnih prostorov), izobraževanje, ozaveščanje, podpora (pilotni
101
3. Instrumenti okoljske politike
projekti, spletna stran, usposabljanje izvajalcev izobraževanj, izobraževanje o ZeJN, dialog s
poslovnim sektorjem, analiza trga). Od vseh predlaganih ukrepov je prišlo le do priprave predpisa, to
je Uredbe ZeJN.
Slovenija je prva med državami članicami, ki ima uredbo o ZeJN. V nekaterih državah prevladuje
politično dogovorjena uporaba ZeJN z zelo visoko stopnjo realizacije (Danska, Nizozemska, Švedska,
Belgija itd.), drugod so v rabi le zaveze za določena področja izvajanja ZeJN (uporaba znakov za okolje
na Češkem, za les v Nemčiji ipd.).
Uredba ZeJN, ki jo je vlada RS sprejela 8. 12. 2011 (UL št. 102/11) in se je začela uporabljati 14. 3.
2012, je bila doslej dopolnjena štirikrat (Uradni list RS, št. 18/12, 24/12, 64/12, 2/13). Gre za tehnični
predpis, ki določa zavezance (državni organi, občine, javni organi itd.) in minimalne obvezne okoljske
zahteve (temeljne) in priporočila za doseganje višjih okoljskih zahtev (dodatne), ki jih vsi javni
naročniki upoštevajo pri oddaji javnih naročil. Opredeljuje način vključevanja okoljskih zahtev; v opis
predmeta javnega naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, v
merila za izbor najugodnejše ponudbe in pogodbena določila. Predstavi namen sprejetja uredbe, ki je
prvenstveno usmerjen na zmanjševanje vplivov na okolje. Z uredbo so se istočasno prenesla (v celoti
ali delno) v slovenski pravni red nekatere direktive (denimo o čistih vozilih).
Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (takrat še Ministrstvo za okolje in prostor) je bilo 8. 12. 2011 s
sklepom Vlade naloženo, da vsake dve leti skupaj z resornimi ministrstvi glede na tehnološki razvoj,
razmere na trgu ter zakonodajo in smernice Evropske unije prouči ustreznost okoljskih zahtev v
Uredbi o ZeJN in Ministrstvu za finance posreduje potrebne spremembe. V istem sklepu je Vlada
Republike Slovenije od takratnega Ministrstva za javno upravo (sedaj Ministrstvo za notranje zadeve)
zahtevala, da zaradi kompleksnosti zelenega javnega naročanja organizira izobraževanja javnih
naročnikov za uspešno in učinkovito izvajanje Uredbe o ZeJN.
Nadalje je Vlada RS s sklepom z dne 23. 8. 2012 Ministrstvu za kmetijstvo in okolje naložilo, da z
drugimi pristojnimi sektorji in deležniki najkasneje do marca 2015 oblikuje okoljske oziroma
trajnostne zahteve za projektiranje in gradnjo stavb, na podlagi katerih bo mogoče upoštevati vpliv
stavbe v njeni celotni življenjski dobi.
Z zelenim javnim naročanjem spodbujamo uporabo ocene stroškov v celotni življenjski dobi blaga,
storitve ali gradnje. S tem kljub morebitni nekoliko višji začetni naložbi spodbujamo nakup okolju
prijaznejšega blaga, storitev ali gradenj, s čimer se na drugi strani zmanjšujejo pritiski na okolje in
stroški uporabe (tipičen primer za stavbe).
Uredba določa obvezne okoljske zahteve za enajst skupin izdelkov in storitev: električno energijo;
živila, pijače, kmetijske pridelke za prehrano in gostinske storitve; pisarniški papir in higienske
papirnate izdelke; elektronsko pisarniško opremo; avdio in video opremo; hladilnike, zamrzovalnike
in njihove kombinacije, pralne stroje, pomivalne stroje in klimatske naprave; stavbe; pohištvo; čistila,
storitve čiščenja in storitve pranja perila; osebna in transportna vozila ter pnevmatike.
Okoljske zahteve večinoma temeljijo na okoljskih zahtevah, kakršne je leta 2008 pripravila in objavila
Evropska komisija. To pomeni, da je večina v Uredbi objavljenih okoljskih zahtev precej zastarelih, saj
je Evropska komisija tedaj objavljene okoljske zahteve medtem že prenovila (denimo okoljske
zahteve o elektronski pisarniški opremi ravnokar prenavlja že tretjič) ali pa se prenova nekaterih
končuje (primer stavbe).
102
3. Instrumenti okoljske politike
12.
Tržni instrumenti
V okoljski zakonodaji in politiki so tržni instrumenti (TI; angl. MBI – Market Based Instruments)
instrumenti politike, ki uporabljajo trg, cene in druge ekonomske spremenljivke, s čimer zagotovijo
spodbude za onesnaževalce, da ti zmanjšajo ali odpravijo negativne okoljske zunanje stroške
(»externalities«). TI se lotevajo izpada delovanja trga v zvezi z zunanjimi stroški (kot je
onesnaževanje) z vključitvijo zunanjih stroškov proizvodnje ali potrošnje v obliki davkov in dajatev na
proizvodne procese ali izdelke. Tržni instrumenti se imenujejo tudi ekonomski instrumenti,
instrumenti cen, novi instrumenti okoljske politike ipd. (Stavins, 2002)
Tržni instrumenti se razlikujejo od drugih političnih instrumentov, kot so prostovoljni sporazumi
(akterji se prostovoljno strinjajo, da bodo ukrepali) in regulativni instrumenti (včasih imenovani
»povelje in nadzor«, saj državni organi predpišejo, kakšno uspešnost je treba doseči ali katere
tehnologije je treba uporabljati). Vendar izvajanje tržnih instrumentov običajno prav tako zahteva
določeno obliko regulativne ureditve.
Regulativni instrumenti predpisuje veliko podrobneje kot tržni instrumenti. Med regulativnimi
instrumenti najdemo standarde za izpuste, specifikacije procesov/opreme, omejitve vhodno-izhodnih
Okvir 3: Teorija o davčnih stopnjah na področju okolja in poraba javnofinančnih prihodkov
Kakšna je ustrezna davčna stopnja?
Okoljski davki imajo dve vlogi, ki vplivata na izbiro ustrezne davčne stopnje: njihova najpomembnejša vloga je narediti
okolju škodljive dejavnosti dražje in ljudi tako spodbuditi k temu, da bi spremenili navade, njihova druga pomembna
vloga pa je zbiranje prihodkov za javne proračune. Okoljski davki so ponekod oblikovani po načelu Pigoujevega davka.
Pigoujev davek je davek, ki se nanaša na tržne dejavnosti, ki imajo negativne zunanje učinke (npr. dejavnosti, ki
povzročajo onesnaževanje okolja). Njegov namen je popraviti neučinkovite tržne rezultate, zato je določen tako, da je
enak negativnim zunanjim učinkom. Gre za uporabo načela »onesnaževalec plača«, saj predstavljajo ti negativni zunanji
učinki stroške, ki jih nosi celotna družba. Glavni cilj Pigoujeve obdavčitve je preusmeriti navade od dejavnosti, ki
onesnažujejo, in sicer z obdavčitvijo dejavnosti, ki imajo negativne zunanje učinke na okolje. Glavni cilj davkov na
energijo praviloma ni spreminjanje navad, temveč zbiranje prihodkov.
Graf: Laff. krivulja
prihodki
Razmerje med davčnimi stopnjami in zbranimi prihodki lahko prikažemo z
Lafferjevo krivuljo, iz katere je razvidno, da višje dajatve najprej sicer zvišajo
davčne prihodke, vendar se obseg rabe nekega vira ali obseg onesnaževanja
z naraščajočimi davčnimi stopnjami zmanjša, saj ljudje in organizacije
spreminjajo svoje navade. Če so davčne stopnje »previsoke«, lahko ta učinek
preusmeritve vodi celo v zmanjšanje prihodkov. Pomembno je izpostaviti, da
se navzkrižje interesov (torej zbiranja prihodkov in preusmerjanja navad)
pojavi samo v primeru zelo visokih davčnih stopenj. Pri nižjih davčnih
stopnjah je povsem mogoče, da »zmagata« obe strani, torej da pride tako
do višanja prihodkov kot do zmanjšanja okoljskih vplivov. Znižanje
prihodkov, ki je posledica visokih okoljskih davkov, je torej z vidika
učinkovite rabe virov znak uspeha, saj kaže na zmanjšano rabo virov.
davčna stopnja
Kaj narediti s prihodki?
Prihodke, ki jih dobimo z okoljskimi davki, lahko porabimo na različne načine. Najpreprostejši in najbolj razširjen pristop
je, da te prihodke prenesemo v splošni proračun. Drugi pristop je zbrati prihodke okoljskega davka in jih nato nameniti
dejavnostim, povezanim z vsebino tega davka. V Sloveniji, na primer, prihodke nekaterih davkov, povezanih z vodo,
porabimo za rehabilitacijo vodnih virov in blažitev posledic onesnaževanja voda. Tretji pristop k porabi prihodkov,
pridobljenih z okoljskimi davki, pa je njihovo recikliranje oz. povračilo ljudem in organizacijam, ki nosijo to davčno
obremenitev. Tako bi ta davek postal prihodkovno nevtralen.
103
3. Instrumenti okoljske politike
izpustov, zahteve po razkrivanju informacij in pregledih. Ta pristop kritizirajo predvsem zato, ker
omejevanja tehnologij ne spodbujajo inovacije. Tržni instrumenti namreč ne določajo, naj podjetja
uporabljajo posebne tehnologije ali da morajo vsa podjetja izpuste zmanjšati enako, kar podjetjem
omogoča večjo prožnost pri pristopih, s katerimi nadzorujejo onesnaženje.
12.1. Primeri tržnih instrumentov
Mednje sodijo okoljski davki, dajatve in subvencije, trgovanje z izpusti in drugi sistemi trgovanja z
dovoljenji, sistem zbiranja in vračil, regulativa o okoljskem označevanju, licence in gospodarska
premoženjska upravičenja.
Sistemi dajatev za onesnaževanje prisodijo dajatev ali davek na količino onesnaženja, ki ga podjetje
ali vir ustvari. Primer je dajatev za izpuste, kakršni so izpusti Nox, CO2, odpadne vode) ali davek na
rabo (za vodo). Sem sodi tudi sistem zbiranja in vračil (deposit-refund systems), denimo za embalažo
za pijače (pri vračanju praznih steklenic), odpadne avtomobile, avtomobilske akumulatorje,
fluorescenčne žarnice, in diferenciacija davkov, ki se nanaša na zniževanje davkov, kreditov in
subvencij za okolju prijazno vedenje (denimo subvencije za pridobivanje elektrike iz sončne energije).
Nekaj primerov dobrih praks s tega področja:




Irski davek na izpuste CO2, ki so ga uvedli in nato hitro zvišali zaradi zbiranja prihodkov za
državni proračun, je bil zelo uspešen. Nemška ekološka davčna reforma, katere namen je bil
spodbuditi zaposlovanje, je uspešno ustvarila veliko novih delovnih mest. V drugih kontekstih
pa je osnovni namen davkov, povezanih z energijo in izpusti CO2, zmanjševanje izpustov CO2.
Inštitut za evropsko okoljsko politiko je leta 2013 objavil raziskavo o davčnih ureditvah na
področju energije in izpustov CO2 v desetih državah članicah.
Britanski davek na odlagališča so več let sistematično zviševali, prihodke pa so vlagali v
dejavnosti, povezane s preprečevanjem nastajanja odpadkov. Posledica tega je bilo opazno
zmanjšanje količine odpadkov na odlagališčih. Študije primerov, povezanih z britanskim in
avstrijskim davkom na odlagališča ter z nemško prepovedjo odlagališč, lahko najdemo v
raziskavi Evropske komisije z naslovom Uporaba gospodarskih instrumentov in storilnost na
področju gospodarjenja z odpadki 2012).
Danski sistem določanja cen vode, ki temelji na povračilu celotnih stroškov, je v že
preteklosti ustvaril močne cenovne pobude za potrošnike, tako da se je poraba vode na
Danskem nenehno nižala. Več informacij o določanju cen vode v EU lahko najdemo v
odličnem poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom Ocena povračila stroškov preko
določanja cen vode.
Ko govorimo o dobrih praksah na področju obdavčevanja agregatov, sta pogosto omenjena
tudi švedski davek na gramoz in britanski davek na agregate.
Trgovanje s pravicami do izpustov je tržni pristop, katerega namen je uveljavitev nadzora nad
onesnaževanjem okolja in zagotovitev ekonomske spodbude za doseganje zmanjšanih izpustov v
vodo, zrak ali tla. Zgornjo mejo dovoljenih izpustov določi zakonodajalec. Pravice ali dovoljenja do
izpustov v ozračje so denimo dodeljeni ali prodani v obliki dovolilnic, ki predstavljajo količino
dovoljenega izpusta in vrste izpustov v ozračje.
104
3. Instrumenti okoljske politike
Primera dobrih praks s tega področja:


sistem EU za trgovanje z izpusti (skupni trg za pravice do izpustov toplogrednih plinov;
namen je izpolnjevanje obveznosti, določenih v Kjotskem protokolu)3;
švedsko-norveški trg z zelenimi certifikati (skupni trg za trgovanje s certifikati za obnovljive
energije); ta sistem, za razliko od tarif na dovajanje toka, ne dela razlik med različnimi vrstami
obnovljive energije.
Znižanja trenj na trgu (market friction reduction) je prav tako instrument politike, ki temeljijo na trgu.
V teh primerih lahko pride do znatnega izboljšanja pri varstvu okolja preprosto zaradi zmanjšanja
obstoječih trenj v tržni dejavnosti. Izstopata dve vrsti zmanjšanja trenj na trgu:
(1) pravila o odgovornosti, ki spodbujajo podjetja, da upoštevajo morebitne okoljske škode
zaradi svojih odločitev, in
(2) informacijski programi, kot so denimo zahteve po nalepkah za energijsko učinkovitost naprav
ali znaki za okolje.
Nekaj primerov dobrih praks s tega področja:


Znaka za okolje Blue Angel (Nemčija) in Nordic Swan (skandinavske države) imata dolgo
tradicijo in sta zelo zaupanja vredna; zato ponujata dodatne informacije o izdelkih ter tako
pripomoreta k odpravljanju pomanjkljivosti trga.
Okoljska odgovornost se v različnih državah članicah izraža na različne načine. Žal ne obstaja
nobena raziskava, ki bi primerjala različne sisteme izražanja okoljske odgovornosti. Okoljska
odgovornost je na ravni EU urejena z Direktivo o okoljski odgovornosti.
Ena od kategorij tržnih instrumentov je vladno subvencioniranje. Subvencije so zrcalna slika davkov
in v teoriji lahko zagotovijo spodbude za reševanje okoljskih težav. V praksi pa veliko subvencij
spodbuja gospodarsko in socialno neučinkovite in okolju ter zdravju ljudi škodljive prakse. Tako lahko
izničijo učinek tržnih instrumentov, katerih namen je izboljšati stanje v okolju in zdravje, in na splošno
ovirajo konkurenco.
Pomembno pa je izpostaviti, da k subvencijam ne sodijo le neposredni prenosi sredstev iz državnih
proračunov organizacijam ali posameznikom, temveč na primer tudi davčne olajšave in povračila,
preskrba blaga pod tržno ceno in jamstva posameznih vlad za posojila.
Nekaj primerov dobrih praks s tega področja:

Cleantech – financiranje inovacij. Podjetje Cleantech, ki deluje na območju skandinavskih
držav, zagotavlja pomoč celotni inovacijski verigi – od temeljnih raziskav do uvedbe na trg. O
Cleantechovih inovacijskih sistemih na Danskem, Finskem in Norveškem je bilo v zadnjem
času opravljenih več raziskav.
3
Sistem EU za trgovanje z izpusti je tukaj omenjen kot najbolj znan primer trgovalne sheme, vendar je zaenkrat
še ne moremo uvrstiti med primere dobre prakse. Cene dovolilnic so prenizke, da bi ustvarjale vzpodbudo za
dolgoročne investicije v tehnologije, ki ustvarjajo manj izpustov. Predstavlja pa dobro metodologijo.
105
3. Instrumenti okoljske politike

Žal pa poznamo zelo malo primerov dobrih praks na področju postopnega ukinjanja okolju
škodljivih subvencij. Češka vlada se je odločila, da bo leta 2013 zmanjšala stopnjo
nadomestila trošarine na dizelsko gorivo v kmetijskem sektorju na 40 %, leta 2014 pa je ta
ukrep razveljavila. Nekatere države (vključno s Slovenijo) so razveljavile subvencije za ceno
premoga, a to ni bila politična odločitev, temveč zahteva EU.
12.2. Evropske raziskave na področju tržnih instrumentov
Poznamo številne raziskave o obstoječem stanju in o potencialu tržnih instrumentov na področju
okoljske politike. Sledi povzetek nekaterih najnovejših raziskav s tega področja:





Vloga tržnih instrumentov pri vzpostavljanju gospodarstva, ki temelji na učinkoviti rabi
virov (2011). V tem besedilu so opisani tržni instrumenti, ki so trenutno v uporabi,
izpostavljeni pa so tisti, ki predstavljajo primer dobre prakse na področju spodbujanja
učinkovite rabe virov. V njem najdemo tudi priporočila, kako izboljšati in razširiti uporabo
tržnih instrumentov. Med študijami primerov najdemo tržne instrumente na področju
porabe vode, uporabe pesticidov, agregatov, embalaže za pijače, plastičnih vrečk, odpadnih
voda in naravnih virov.
Koraki v smeri »ozelenitve« EU: politike držav članic na področju učinkovite rabe virov
(2013). Ta raziskava ponuja presojo sprememb v ukrepih na ravni EU in na ravni posameznih
držav članic med letoma 2011 in 2012. Obravnava naslednja področja:
o gospodarski, davčni in finančni vidiki (okoljske dajatve, tržni instrumenti, okolju
škodljive subvencije, državna pomoč);
o gospodarjenje z odpadki (zmanjševanje količin biološko razgradljivih in trdnih
komunalnih odpadkov, baterij, izrabljenih vozil, odpadne embalaže ter odpadne
električne in elektronske opreme, ki pristanejo na odlagališčih);
o podpora malim in srednje velikim podjetjem (različni načini podpiranja malih in
srednje velikih podjetij pri izvajanju praktičnih ukrepov, povezanih z učinkovito rabo
virov);
o kakovost zraka (obvezujoči cilji na področju onesnaževalcev na podlagi Direktive o
kakovosti zraka in državnih direktiv v zvezi z zgornjimi mejami izpustov).
Raziskava potencialov okoljske davčne reforme v 12 članicah EU (2014). Ta raziskava ponuja
sistematičen pregled gospodarskih in družbenih vidikov potencialne okoljske davčne reforme
v 12 članicah EU (ne vključuje Slovenije). Gre za zelo obširno raziskavo, ki dvig okoljskih
davkov in ukinitev okolju škodljivih subvencij prikazuje kot vir dodatnih proračunskih
prihodkov.
Pregled predvidene proračunske podpore in davčnih odhodkov za fosilna goriva (2013). Gre
za pregled okolju škodljivih subvencij in njihovih neposrednih proračunskih posledic; opravila
ga je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Obdavčevanje rabe energije: grafična analiza (2013). V tej raziskavi Organizacije za
gospodarsko sodelovanje in razvoj analizira implicitni davek na izpuste ogljika, in to glede na
sektor (promet, ogrevanje in »procesna« uporaba, elektrika) in glede na vrsto goriva (nafta,
premog, plin, biogoriva, odpadki). Ta grafična analiza omogoča hiter pregled področij, na
katerih so davki na izpuste ogljika najvišji oziroma najnižji.
106
3. Instrumenti okoljske politike
12.3. Evropske politike v kontekstu tržnih instrumentov
V Zeleni knjigi o tržnih instrumentih za namene okoljske politike iz leta 2007 se je Komisija poglobila
v številna področja, na katerih bi lahko še bolj spodbudili uporabo tržnih instrumentov, bodisi na
ravni skupnosti bodisi na ravni posameznih držav članic. V Zeleni knjig so obravnavana področja, kot
so raba energije, okoljski vpliv prometa, trajnostno gospodarjenje z vodo, gospodarjenje z odpadki,
zaščita biotske raznovrstnosti in zmanjševanje konvencionalnega onesnaževanja zraka.
Najpomembnejše besedilo na področju zakonodaje, ki govori o dejanski uporabi tovrstnih tržnih
instrumentov v Evropi, je Direktiva EU o trgovanju z izpusti. Sistem za trgovanje z izpusti
toplogrednih plinov deluje po načelu »omejiti in trgovati«. Najprej se določi mejno vrednost skupne
količine toplogrednih plinov, ki jo lahko izpustijo tovarne, elektrarne in drugi objekti v sistemu. Ta
mejna vrednost se sčasoma zmanjša, tako da skupna količina izpustov pade. Sistem je v teoriji
najučinkovitejša rešitev za zmanjševanje izpustov, saj trg s pravicami do izpustov omogoči izmenjavo
pravic med udeleženci na trgu, tako da do zmanjšanja izpustov pride tam, kjer je to najceneje.
Še en pomemben vseevropski tržni instrument na področju izpustov toplogrednih plinov je Direktiva
o obdavčitvi energije iz leta 2003; določa vseevropski sistem minimalne obdavčitve energijskih
izdelkov, kot so mineralna olja, premog, naravni plin in elektrika. Eden izmed ciljev te direktive je
povečati spodbude za učinkovitejšo rabo energije (zaradi zmanjševanja odvisnosti od uvožene
energije in znižanja izpustov ogljikovega dioksida), pa tudi zmanjšati nepoštene konkurence, ki
trenutno obstaja med državami članicami kot posledica različnih davčnih stopenj za energijske
proizvode. Če na davke na energijo gledamo kot na okoljske davke, se postavi vprašanje, ali pobude
za znižanje izpustov CO2, opisane v Direktivi o obdavčitvi energije, zadostujejo. Najnižje davčne
stopnje so zdaj že zastarele in tako ne omogočajo močnih cenovnih sporočil, ki bi pripomogli k
opaznemu zmanjšanju izpustov CO2. Evropska komisija trenutno izvaja revizijo te direktive. Zanimanje
držav članic za obdavčitev energije pa se od države do države opazno razlikuje – nekatere jo vidijo kot
vir prihodkov za državni proračun, druge pa kot instrument v boju proti podnebnim spremembam.
Posledično je le malo verjetno, da bo reforma te direktive, ki zahteva soglasje vseh glasujočih,
botrovala opaznim izboljšavam trenutno slabega učinka pri preusmerjanju, ki ga imajo ti davki.
Na področju subvencij je Okvir za državno pomoč, ki je trenutno v reviziji, najpomembnejša politika
na tem področju. Poglavja, ki so za spodbujanje učinkovite rabe virov najbolj ključnega pomena, so:
smernice za raziskave, razvoj in inovacije, smernice za državno pomoč za varstvo okolja in za
energijo, okvir za tvegani kapital ter smernice za državno pomoč za evropsko trgovanje z izpusti. Po
drugi strani pa so smernice za državno pomoč za premog, promet, jeklo, ladjedelstvo itd. tiste, ki
določajo, katere subvencije so dopustne v sektorjih z velikim vplivom na okolje in visoko porabo
virov.
Načrt za Evropo, gospodarno z viri, se dotakne tudi uporabe tržnih instrumentov, ki so povezani z
okoljsko politiko v Evropi. Države članice na več mestih poziva, naj postopno ukinejo okolju škodljive
subvencije (opredelitev teh subvencij do konca 2012, načrt ukinitve do 2013). V načrtu je objavljen
tudi predlog za zeleno davčno reformo, torej za prenos davčne obremenitve z dela na rabo virov in
izpuste.
107
3. Instrumenti okoljske politike
12.4. Uporaba tržnih instrumentov za namene okoljske politike v Sloveniji
Edini sistem trgovanja, ki ga uporabljamo v Sloveniji, je sistem trgovanja z izpusti. Ima pa zato
Slovenija zelo obširen sklop okoljskih davkov, med katere sodijo tudi davki na nekatere
onesnaževalce (npr. CO2 in hlapne organske spojine), na določene izdelke (npr. odpadno električno in
elektronsko opremo, pnevmatike in mazalna olja), davke, povezane s prometom (na motorna vozila,
izrabljena vozila), davke na vodo, davke na odpadke in na koncu še davke na energijo. Med okoljskimi
davki sodita k primerom dobre prakse davek na CO2, upoštevan pri rabi različnih goriv, ki vsebujejo
ogljik (na primer pogonska goriva za uporabo v prometu), in pa davek na motorna vozila, zaračunan
ob nakupu avtomobila glede na količino izpustov CO2 (izkoristek goriva). Iz Presoje učinkovitosti
okoljske politike v Sloveniji, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
(OECD), pa je razvidno tudi, katera dva slovenska okoljska davka najmanj pripomoreta k spodbujanju
učinkovite rabe virov: to sta davek na odlagališča (prenizka stopnja) in pa trošarine na pogonska
goriva (preveč nadomestil, prevelika razlika med dizelskim gorivom in bencinom) (OECD, 2012).
Slovenski tarifni sistem za dovajanje toka je orodje, s katerim subvencionirajo uporabo tehnologij z
obnovljivo energijo za proizvodnjo elektrike. Trenutno vključuje približno 1500 elektrarn, predvsem
hidroelektrarn in fotovoltaičnih elektrarn. Njihova skupna nameščena zmogljivost je okoli 300 MW.
Ta sistem financirajo z dodatnimi namenskimi pristojbinami, ki so vključene v račune vseh
uporabnikov elektrike v Sloveniji. Lastniki elektrarn lahko izbirajo med dvema vrstama podpore:
»zagotovljen nakup«, v okviru katerega se proizvajalci elektrike iz obnovljivih virov (kvalificirani
proizvajalci), ki uporabljajo elektrarne z močjo do 5 MW, lahko odločijo, ali želijo, da njihovo elektriko
odkupijo po fiksni ceni; in pa »poslovalna premija«, v okviru katere proizvajalec svojo elektriko proda
na trgu in dobi le premijo, ki predstavlja razliko med celotno (»zagotovljeni nakup«) in tržno ceno.
Vendar v tem sistemu prihajata v ospredje dve težavi. Prva je, da se podpora niža vsake pol leta, kar
zmanjšuje interes za praviloma še vedno visoke zasebne naložbe v obnovljive vire energije. Drug
problem pa je, da ima država težave z zagotavljanjem finančnih sredstev za podpore.
Nevladna organizacija Umanotera je leta 2013 objavila obsežno raziskavo o potencialih zelene
davčne reforme v Sloveniji; v njej so tudi predlogi, kako ukiniti okolju škodljive subvencije in kako
izvesti reformo nekaterih okoljskih davkov. (Sonnenschein, 2013)
108
»
Poznamo že dovolj primerov dobrih praks;
čas je, da jih začnemo izvajati v večjem obsegu.
Janez Potočnik
4.
Učinkovita raba virov
v državah članicah EU
 Splošen opis politik na področju učinkovite rabe virov v EU
 Podrobnejša analiza delovanja na področju učinkovite rabe
virov in krožnega gospodarstva v štirih državah članicah:
o Avstrija
o Nemčija
o Finska in
o Škotska
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
1. Splošen opis politik na področju učinkovite rabe virov v EU
V tem delu se bomo posvetili pregledu najnovejših in najpomembnejših dokumentov, ki urejajo
področje učinkovite rabe virov v državah članicah EU. Evropska agencija za okolje je sicer že leta 2011
oblikovala izčrpen pregled nacionalnih politik na temo učinkovite rabe virov, a je ta nekoliko zastarel
(Evropska agencija za okolje, 2011).
Pregled jasno prikaže glavne vire, ki so vključeni v oblikovanje politik na temo njihove učinkovite rabe
v posameznih državah članicah (glej tabelo 12). Več kot polovica analiziranih držav je dala prednost
virom, kot so: fosilna goriva, odpadki, surovine, gozdovi in voda. Teh virov pa ne obravnavajo politike,
ki se izrecno tičejo učinkovite rabe virov, temveč so vključeni predvsem v različne sektorske politike.
Pravzaprav sta bili leta 2011 Nemčija in Avstrija edini dve državi, ki sta namensko pripravljali politiko
na področju učinkovite rabe virov (glej poglavja, ki sledijo).
Tabela 12: Viri, ki jim nacionalne ali sektorske politike na področju učinkovite rabe virov posvečajo največ pozornosti
(Evropska agencija za okolje, 2011)
25
20
15
10
5
0
V zadnjih letih je marsikatera država članica povečala svojo dejavnost na področju učinkovite rabe
virov. Nekatere izmed njih so tako sprejele programe za preprečevanje nastajanja odpadkov in s
tem izpolnile eno od zahtev Okvirne direktive o odpadkih (sprejeti so jih morale do decembra 2013).
Ker pa so ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov obenem tudi ukrepi za bolj učinkovito rabo
virov in bolj krožno gospodarstvo, nekateri programi za preprečevanje nastajanja odpadkov
posvečajo učinkoviti rabi virov posebno pozornost ali pa so celo združeni z akcijskimi načrti za bolj
učinkovito rabo virov. Prehoda od tradicionalnega načina ravnanja z odpadki do preprečevanja
nastajanja odpadkov in učinkovite rabe virov pa ne izzovemo le z novimi zakonskimi zahtevami.
Številne pobude držav članic so namreč pokazale, da odpadkov ne vidimo več kot težavo, temveč
kot povsem samostojen vir, ki nam lahko pomaga zmanjšati odvisnost od uvoza ali tržiti tehnološke
inovacije.
110
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Pregled, ki sledi, ne vključuje vseh držav članic. Vključene so le tiste, ki so bile v zadnjem času dejavne
na področju politik, ki zadevajo učinkovito rabo virov. Podrobneje pa smo predstavili delo na tem
področju Avstrije, Finske, Nemčije in Škotske. Preostale države članice niso v zadnjem času uvedle
nobenih pomembnejših politik na tem področju.
1.1.
Belgija
Med belgijskimi regijami je na področju učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva najbolj
dejavna Flandrija. To pa predvsem zaradi Uredbe o materialih, ki je leta 2011 zamenjala Uredbo o
odpadkih in ki je vsebino Okvirne direktive EU o odpadkih s tem prenesla v državno zakonodajo, in
zaradi Programa za trajnostno ravnanje z materiali, ki je pravzaprav akcijski načrt za spodbujanje
učinkovite rabe materialov v Flandriji in temelji na medsebojnem sodelovanju zainteresiranih strani.
V zadnjih letih se je zgodil na flamski politični ravni očiten premik od starega načina ravnanja z
odpadki, pri katerem je veliko odpadkov pristalo na odlagališčih, do takega, ki zagotavlja kroženje
materialov. Flamska vlada si prizadeva postati ena izmed petih najbolj uspešnih evropskih regij na
področju trajnostnega ravnanja z materiali.
Flamski program za trajnostno ravnanje z materiali temelji na treh dejavnikih: izvedba raziskav
(Center za politične raziskave na področju trajnostnega ravnanja z materiali), oblikovanje vizije in
prehodno delovanje na področju krožnega gospodarstva (mreža Plan C) in uresničitev 45 konkretnih
ukrepov že omenjenega Programa za trajnostno ravnanje z materiali. Program pokriva devet
področij in za vsako izmed njih določa pet konkretnih ukrepov. Ker pa vsako izmed teh področij
koordinira druga organizacija, je ta program edinstven, saj zahteva medsebojno sodelovanje vlade,
industrije, civilne družbe, znanstvenih inštitutov in univerz. Sledi kratek povzetek teh devetih
področij:
1. trajnostna zasnova izdelkov je eden izmed temeljev učinkovite rabe materialov. Ukrepi za
spodbujanje trajnostne zasnove izdelkov v Flandriji so: uporaba trajnostnih orodij za
oblikovanje v šolah in podjetjih, sodelovanje v postopkih odločanja na evropski ravni in
spodbujanje uporabe recikliranih materialov v novih izdelkih (koordinator: OVAM);
2. pametno sodelovanje je ključnega pomena pri zapiranju snovnih zank, ki vključujejo več
akterjev, in pri izvedbi inovativnih sistemskih rešitev. Sem spadajo tudi ukrepi, povezani z
industrijsko simbiozo, »ekonomijo delitve« in urbanim rudarstvom (koordinator: Bond Beter
Leefmilieu);
3. pametno vlaganje podjetij in finančnega sektorja je zelo pomembno pri vpeljevanju
tehnologij in sistemov za učinkovito rabo materialov. Ukrepi, ki spodbujajo tovrstno vlaganje,
so predvsem ukrepi na področju javnega naročanja, zelene davčne politike, subvencij za
raziskave in inovacije ter na področju spodbujanja učinkovite rabe virov v malih in srednje
velikih podjetjih (koordinatorja: EWI in OVAM);
4. izboljšani predpisi so pomembni za oblikovanje pravnega okvirja, ki spodbuja trajnostno
ravnanje z materiali. Najpomembnejši korak v to smer je bila nadomestitev flamske Uredbe o
odpadkih z Uredbo o materialih leta 2011. Sprejeti pa so bili tudi drugi ukrepi, denimo
reforma sistema izdajanja okoljskih dovoljenj, bolj dosledno upoštevanje podaljšane
odgovornosti proizvajalca in bolj proaktivno izvrševanje predpisov na področju materialov
(koordinator: FEBEM);
5. trajnostno ravnanje z materiali v gradbeništvu je izrednega pomena, saj je gradbena
industrija največji porabnik materialov v Flandriji. Ukrepi na tem področju so: sklenitev kroga
111
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
6.
7.
8.
9.
1.2.
recikliranja stekla, uvedba seznama dovoljenih materialov za vladne stavbe, spodbujanje
»dinamične« gradnje, spodbujanje uporabe recikliranih granulatov pri gradnji cest ter
priprava in distribucija dokumentov na temo metodologije uporabe materialov v stavbnih
komponentah (koordinator: Vlaamse Confederatie Bouw);
trajnostna kemija in sklenjen krog reciklaže plastike kažeta na veliko vlogo kemijske
industrije pri zapiranju snovnih zank in razvoju trajnostnih materialov. Med ukrepi na tem
področju najdemo oblikovanje programa za inovativne rešitve na področju zapiranja snovnih
zank, odstranjevanje zakonskih omejitev in mednarodno promocijo flamskega znaka za
reciklirano plastiko (koordinator: essenscia);
biogospodarstvo igra pomembno vlogo pri trajnostnem ravnanju z materiali vzdolž celotne
vrednostne verige, od predelave surovin do trženja končnih izdelkov. To področje je trenutno
še v zgodnji fazi razvoja, kar je razvidno iz ukrepov: vladna posvetovanja na temo
biogospodarstva, oblikovanje seznama tokov biomase in možnosti njihove uporabe,
raziskava in spodbujanje povpraševanja po okoljskih izdelkih ter uskladitev flamskih politik na
področju biogospodarstva s tistimi na področju obnovljivih virov energije (koordinator:
OVAM);
(kritične) kovine v neprekinjenem krogu reciklaže predstavljajo pomembno področje, ki
lahko pripomore k zmanjšanju odvisnosti od uvoza kovin. Poudarek je na avtomobilih,
manjših odpadnih elektronskih napravah in baterijah. Ukrepi s tega področja vključujejo
povečano zbiranje kovin za reciklažo, omejitev nezakonite trgovine z odpadki, ki vsebujejo
kovine, izboljšanje zbiranja in ponovne uporabe manjših odpadnih elektronskih naprav in več
raziskav ter hitrejši razvoj na področju zaključevanja kovinskih krogotokov (koordinator:
Agoria);
novi materiali in tehnologije, povezane z njimi predstavljajo ključni element prehoda v
krožno gospodarstvo. Flandrija bo na tem področju ukrepala tako, da bo oblikovala seznam
trenutnih in načrtovanih raziskovalnih in razvojnih projektov, vpeljala dodatne projekte, v
raziskovalne programe vključila zahteve za trajnostno ravnanje z materiali, presodila vplive
nanomaterialov in sodelovala pri evropskih programih na temo materiali (koordinator: VITO).
Danska
Danska ima sicer izjemno nizko stopnjo odpadkov, ki pristanejo na odlagališčih, a ima na tem
področju kljub temu dva zelo resna problema. Prvi je količina odpadkov na prebivalca, ki je med
največjimi v Evropi, drugi pa stopnja sežiganja komunalnih trdnih odpadkov, ki je najvišja v Evropi.
Dragocene vire torej v veliki meri sežigajo, namesto tega bi jih lahko reciklirali in tako vrnili v
gospodarstvo. Danska vlada je zdaj le začela delovati v smeri preprečevanja nastajanja odpadkov in
učinkovite rabe virov tudi na ravni svojih politik, kar je razvidno iz vladnega programa z naslovom
Danska brez odpadkov – več recikliranja, manj sežiganja (Danish Government, 2013), ki ga
imenujejo tudi Strategija na področju virov, kar še dodatno kaže na spremembo paradigme danske
politike.
»Ponovno pridobivanje energije s sežiganjem je bil pomemben način obdelave
odpadkov. Zdaj pa je čas, da se osredotočimo še na vire, ki se skrivajo v samih
odpadkih, in povečamo reciklažo tam, kjer se to splača, ne da bi ob tem ogrozili
kakovost recikliranega materiala.«
112
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Strategija na področju virov vsebuje tudi več kvantitativnih ciljev in določa minimalno stopnjo
reciklaže različnih tokov odpadkov do leta 2018. Krovni cilj strategije je več kot podvojiti trenutno
količino recikliranih gospodinjskih odpadkov (to je edini cilj, za katerega je ciljno leto 2022). Ta
strategija sicer ne vključuje zmanjševanja nastajanja odpadkov, a napove pripravo strategije na tem
področju v bližnji prihodnosti. Poleg že omenjenih kvantitativnih ciljev pa je usmerjena tudi v
zmanjševanje okoljskih vplivov odpadkov in zagotavljanje visoko kakovostne reciklaže.
Danska vlada je za uresničitev teh ambicioznih ciljev sprejela šest pobud, ki so obravnavane v
Strategiji na področju virov:
1. več recikliranja gospodinjskih odpadkov in odpadkov storitvenega sektorja:
reciklažo gospodinjskih odpadkov in odpadkov storitvenega sektorja organizirajo in izvajajo
občine. Kljub ambicioznemu cilju podvojitve reciklaže v obdobju desetih let, Danska ne
načrtuje dodatnih predpisov, daje pa občinam veliko svobode pri organiziranju njihovega
ravnanja z odpadki. Vlada nato njihova prizadevanja podpre s subvencijami za tehnologijo za
ravnanje z odpadki, z vzpostavitvijo mrež in partnerstev ter s pobudami za obveščanje
javnosti in podobnimi kampanjami. Poleg tega namerava vlada ustvariti še pravne možnosti
za vzpostavitev shem za ravnanje s povratno embalažo v zasebnih podjetjih. V primeru vrtnih
odpadkov pa je zastavljeni cilj v popolnem nasprotju s splošnim ciljem. Zaradi nizke vsebnosti
hranil in visoke kalorične vrednosti teh odpadkov so se odločili zmanjšati količino
kompostiranih vrtnih odpadkov in povečati količino sežganih;
2. več recikliranja odpadne elektronske opreme in odpadkov iz drobilnika:
danska vlada namerava z zbiranjem odpadne elektronske opreme in baterij, z izboljšanim
ravnanjem z odpadno elektronsko opremo in z obsežnejšim in učinkovitejšim ločevanjem in
reciklažo odpadkov iz drobilnikov4 povečati obseg reciklaže kovin. Pobude, ki naj bi
pripomogle k doseganju ambicioznih ciljev zbiranja 65 % odpadne električne in elektronske
opreme, 55 % baterij ter 70 % ponovne uporabe odpadkov iz drobilnikov do leta 2018, so:
sklenitev partnerstev med različnimi zadevnimi akterji, oblikovanje sistema za prostovoljno
zbiranje prenosnih telefonov in strateško sodelovanje na področju tehnologij za reciklažo
odpadne električne in elektronske opreme;
3. od sežiga odpadkov do uplinjanja biomase in reciklaže:
danski sektor za sežig odpadkov skrbi za 20 % celotnega daljinskega ogrevanja in proizvaja 5
% elektrike v državi, obenem pa se ta sektor sooča z dvema velikima izzivoma. Sežiga
odpadke, ki jih je mogoče bodisi reciklirati (še posebej plastiko in papir) bodisi uporabiti v
obratih za pridobivanje bioplina (organski odpadki), poleg tega pa uporablja nekaj precej
neučinkovitih sežigalnic. Vlada bo torej prevzela pobudo in začela oblikovati okvir za bolj
učinkovit sektor za sežig odpadkov, ki sežiga samo manj dragocene odpadke in to samo v
najbolj stroškovno učinkovitih sežigalnicah;
4. boljše izkoriščanje pomembnih hranil, na primer fosforja:
na Danskem vsako leto proizvedejo 2,6 milijona ton blata iz čistilnih naprav, 32 milijonov ton
živinskega gnoja in 0,7 milijona ton organskih odpadkov. Ti odpadki vsebujejo 50.000 ton
fosforja. Fosfor lahko recikliramo in ga tako vrnemo nazaj v okolje na več načinov. Blato iz
čistilnih naprav lahko raztresemo po poljih ali pa ga sežgemo v sežigalnici in nato iz njegovega
pepela ponovno pridobimo fosfor, živinski gnoj pa lahko seveda uporabimo tudi kot gnojilo.
4
Odpadki iz drobilnikov so, na primer, stara kolesa in avtomobili, ki vsebujejo nevarne snovi. Danska je edina
država, ki tovrstne odpadke še vedno odlaga na odlagališčih.
113
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Danska v ta namen financira predstavitve tehnologij za ponovno pridobivanje fosforja iz blata
čistilnih naprav, raziskuje pa tudi možnosti ločenega zbiranja pepela sežganega blata čistilnih
naprav z namenom vzpostavitve »fosforne banke«;
5. kakovostnejša reciklaža gradbenih odpadkov in odpadkov ob rušenju:
Danska reciklira visok delež gradbenih odpadkov in odpadkov ob rušenju, a so reciklirani
materiali vprašljive kakovosti. Neustrezno reciklirani materiali so lahko namreč škodljivi za
zdravje in okolje. Pobude danske vlade na tem področju vključujejo akcijski načrt za PCB-je
(poliklorirane bifenile), načrte za recikliranje izrabljenih lopatic vetrnih turbin, zahteve za
obdelavo cevi za daljinsko ogrevanje in bolj učinkovito reciklažo betona, opek in
impregniranega lesa;
6. prehod na zeleno gospodarstvo – nove poslovne priložnosti
prehod na zeleno gospodarstvo predstavlja priložnost za razvoj in trženje inovativnih načinov
ravnanja z odpadki ter tehnologij za zapiranje snovnih krogov, obenem pa tudi priložnost za
povečanje izvoza. Poleg zgoraj omenjenih sektorjev za ravnanje z odpadki pa so opredelili
tudi nekatere druge poslovne priložnosti: vpeljava novih poslovnih modelov, ki zmanjšajo
rabo virov (npr. Sistemi izdelkov in storitev; angl. Product-service-systems – PSS ), vpeljava
električnih vozil in ponovna uporaba njihovih baterij v sistemih obnovljive energije ter
industrijska simbioza. Te poslovne priložnosti država podpira še z instrumenti, kot so posojila
in nepovratna sredstva.
Poleg ukrepov na področju ravnanja z odpadki pa je Danska v nekatere svoje politične programe
vključila tudi ukrepe na področju učinkovite rabe virov.
Danski cilj pokriti 100 % potreb po energiji z obnovljivimi viri je najbolj izjemen od vseh, ki si jih je
zadala danska vlada (in celotna družba) na področju učinkovite rabe virov. Poleg proizvodnje
elektrike vključuje ta cilj tudi energijo, ki jo porabimo v prometu in za ogrevanje. Ministrstvo za okolje
poleg tega aktivno spodbuja tudi trajnostno javno naročanje. Območje industrijske simbioze v
Kalunborgu pa je prvo tovrstno območje na svetu in je s svojim obstojem opazno pripomoglo k
oblikovanju te ideje in promoviranju njegove uvedbe v drugih državah. Na koncu pa omenimo še to,
da ima Danska napreden sistem javnega financiranja zelenih tehnologij, katerega cilj je vpeljava
inovacij na trg in tako spodbuditi bolj učinkovito rabo virov ter povečanje izvoza.
1.3.
Francija
Francija sicer nima nobene specifične politike na področju učinkovite rabe virov, a je ta obravnavana
v nekaterih drugih politikah. Francoski vseobsegajoči zakon, ki vsebuje ukrepe o okolju (Grenelle de
l’Environment) iz leta 2009, predstavlja krovni politični okvir za učinkovito rabo virov, saj narekuje
način ravnanja z viri za desetletno obdobje. Trenutno poteka tudi javno posvetovanje o posodobitvi
Nacionalnega načrta za preprečevanje nastajanja odpadkov, kar je bila ena od zahtev EU. Francija je
dejavna tudi na področjih krožnega gospodarstva, zelenega gospodarstva in oblikovanja kazalnikov
rabe virov, a še nima nobenega specifičnega načrta za učinkovito rabo virov. Zaradi slednjega in ker
je velika večina informacij na to temo dostopna samo v francoščini, se v to področje francoske
politike v naši raziskavi nismo poglabljali.
114
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
1.4.
Irska
Irska trenutno še nima nacionalnega akcijskega načrta za učinkovito rabo virov, a opažamo jasen
premik od tradicionalnega načina ravnanja z odpadki k učinkoviti rabi virov in k bolj krožnemu
gospodarstvu. Nekateri izmed političnih dokumentov, ki kažejo na ta premik, so Naša trajnostna
prihodnost – okvir za trajnostni razvoj na Irskem (2012), Drugi irski akcijski načrt za energijsko
učinkovitost do leta 2020 (2012) in Priložnost za učinkovitejšo rabo virov – politika na področju
ravnanja z odpadki na Irskem (2012). Poleg tega pa so ob pomoči nacionalnega raziskovalnega
programa STRIVE oblikovali še Načrt za oblikovanje nacionalnega načrta za učinkovito rabo virov na
Irskem, izvedli pa so tudi že posvetovanje zainteresiranih strani glede Nacionalnega načrta za
učinkovito rabo virov.
Čeprav je veliko ukrepov irskega načrta za ravnanje z odpadki na področjih preprečevanja nastajanja
odpadkov, ponovne uporabe in reciklaže zastavljenih precej splošno, obstajajo tudi nekatere zelo
zanimive in bolj specifične pobude:




platforma bodi Zelen, ki jo je oblikovala irska Agencija za varstvo okolja, je skupek vseh
priročnikov in programov, ki jih je agencija oblikovala v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in
drugimi partnerji, da bi spodbudila preprečevanje nastajanja odpadkov na Irskem;
mreža LAPN je sestavljena iz različnih lokalnih oblasti in predstavlja podporni program irske
Agencije za varstvo okolja za boljše preprečevanje nastajanja odpadkov na lokalni ravni. LAPN
med drugim ponuja tudi uporabo spletnega orodja za učinkovito rabo virov;
freetradeireland.ie (prosta trgovina na Irskem) je brezplačna spletna storitev za ponovno
uporabo, ki omogoča njenim uporabnikom, da tisto, česar ne potrebujejo več, brezplačno
predajo drugim. Tu najdemo vse od postelj in drugega pohištva do elektronskih izdelkov,
opreme za vrt in dom ipd.;
platforma za izmenjavo virov, imenovana SMILE, deluje podobno kot freetradeireland.ie, a je
namenjena predvsem podjetjem in virom, ki jih ta lahko nudijo drugim (npr. stranski
proizvodi), ali pa virom, ki jih potrebujejo za ponovno uporabo.
Načrt za oblikovanje nacionalnega načrta za učinkovito rabo virov na Irskem nam v prvem delu nudi
pregled vse irske zakonodaje in političnih dokumentov na tem področju ter vseh pobud na področju
učinkovite rabe virov, ki so trenutno v teku tako na Irskem kot tudi v drugih evropskih državah. V
drugem delu pa opredeli (precej splošna) priporočila za raziskovanje nekaterih področij Nacionalnega
načrta za učinkovito rabo virov. Ta področja so: učinkovita raba virov v proizvodnji, zeleno javno
naročanje, gospodarstvo, ki temelji na reciklaži, in osveščanje in raziskave. Zanimivo pa je, da načrt
vsebuje tudi priporočila za institucionalno ureditev nacionalnega akcijskega načrta za učinkovito rabo
virov. Na kratko naj bi bila ureditev videti takole: predstavitev ideje ministru, oblikovanje večletnega
načrta, letna poročila, cilji, delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov različnih oddelkov, zadostna
in precejšnja sredstva in na koncu še prav tako pomembno konkretno medsektorsko ukrepanje.
1.5.
Italija
Italija nima specifičnega načrta za učinkovito rabo virov, a se v Nacionalnem načrtu za preprečevanje
nastajanja odpadkov posveti marsikateremu vidiku učinkovite rabe virov. Ko govorimo o ravnanju z
odpadki, je to država skrajnosti – po eni strani so imela mesta, kot je Neapelj, resne težave z
ravnanjem z odpadki in so velike količine odpadkov izvozili, po drugi strani pa ima Italija na desetine
115
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
občin, ki sodelujejo v gibanju Zero Waste (glej poglavje 5 za več informacij o gibanju Zero Waste v
Italiji).
Italijanske oblasti so leta 2014 k svojemu Zakonu o letni stabilnosti dodale še prilogo z naslovom
Ukrepi za ozelenitev gospodarstva in za bolj učinkovito rabo virov, ki jo imenujejo tudi Italijanski
zeleni program (Galletti, 2014). Nekaj ukrepov, ki jih ta vključuje:






1.6.
minimalne okoljske zahteve za javno naročanje energijskih storitev, elektronskih naprav,
razsvetljave, pisarniškega materiala (papir, čistilna sredstva, hrana);
razvoj trga za reciklirane izdelke;
oblikovanje odbora, sestavljenega iz predstavnikov različnih institucij, z namenom
vključevanja vprašanja okoljskih stroškov v vse uradne dokumente na temo finančnega in
gospodarskega načrtovanja;
oblikovanje registra okolju prijaznih in okolju škodljivih subvencij (ki se ga vsako leto
dopolnjuje);
okoljska davčna reforma (sprejeta leta 2014, vpeljava v roku enega leta);
delo na področju kazalnikov učinkovite rabe virov (sodelovanje z Eurostatovo delovno
skupino).
Nizozemska
Nizozemska nima oblikovane posebne politike za učinkovito rabo virov, a se kljub temu posveča več
različnim vidikom učinkovite rabe virov, predvsem kar zadeva odpadke. V središču nizozemskih
prizadevanj je predvsem premik v bolj krožno gospodarstvo. Poročilo z naslovom Priložnosti za
krožno gospodarstvo na Nizozemskem, ki ga je naročilo nizozemsko Ministrstvo za infrastrukturo in
okolje, razloži pojem krožnega gospodarstva, vplive povečanega »kroženja snovi« na nizozemsko
gospodarstvo ter gonilne sile in ovire na poti do krožnega gospodarstva, nizozemski vladi pa priporoči
tudi akcijski načrt. Ta vsebuje naslednje postavke:









»oblikovanje jasne in dosledne medsektorske strategije za vzpostavitev krožnega
gospodarstva;
razvoj skladnega izobraževalnega in raziskovalnega načrta za krožno gospodarstvo;
izvedba celovite presoje prednosti in pomanjkljivosti obstoječih pravil in predpisov na
področju odpadkov;
povečanje znanja in osveščenosti glede surovin v vsaki vrednostni verigi;
zagotovitev trajne in resnične prednosti vodilnim akterjem in drugim, ki sprejemajo
inovativne odločitve na tem področju, na primer z upravljanjem vrednostne verige;
presoja učinkovitosti širokega sklopa davčnih in finančnih spodbud za spodbujanje »krožnih«
navad;
opredelitev vpliva sežigalnic na izvedljivost »krožnih« poslovnih načrtov, izvedba ustreznih
ukrepov;
prevzem vloge aktivnega in strokovnega 'prvega kupca' s strani vlade in
izkoriščanje mednarodnih konkurenčnih pogojev za lažji prestop v krožno gospodarstvo
(TON, 2013; dodani poudarki).«
Prvi koraki proti krožnemu gospodarstvu so že narejeni. Program z naslovom Od odpadka do vira je
ena od sedmih prednostnih nalog nizozemskega Ministrstva za infrastrukturo in okolje za leto 2014.
116
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Njegov glavni cilj je »optimizirana raba virov s preprečevanjem nastajanja odpadkov in boljšim
ločevanjem in reciklažo odpadkov, ki še nastajajo«. Vodilni cilj pa je zmanjšanje prostornine
materiala, ki zapusti gospodarstvo, za 50 % v desetih letih. To jasno kaže na spremembo paradigme
s tradicionalnega načina ravnanja z odpadki (vključno s sežigom) na bolj krožno gospodarstvo, kot je
tudi priporočeno v že omenjenem poročilu.
1.7.
Švedska
Švedska je na področju učinkovite rabe virov dejavna na več načinov, čeprav zanj nima posebne
strategije. Sprejeta sta bila namreč dva načrta: načrt za ravnanje z odpadki za obdobje 2012–2017 z
naslovom Od ravnanja z odpadki do učinkovite rabe virov in načrt za preprečevanje nastajanja
odpadkov za obdobje 2014–2017 z naslovom Tillsammans vinner vi på ett giftfritt och
resurseffektivt samhälle (Učinkovita vita raba virov in okolje brez strupov – za skupno dobro). Oba
načrta izpostavljata, kako pomemben je prehod v bolj krožno gospodarstvo.
Švedska Agencija za varstvo okolja je osnutek načrta za preprečevanje nastajanja odpadkov poslala
92 naslovnikom in jih prosila za strokovno mnenje. Prejela je skupno 65 odgovorov od različnih
podjetij, trgovinskih združenj, vladnih agencij, občin, organizacij in posameznikov. Veliko teh
predlogov je tudi upoštevala in vključila v program.
Končni načrt za preprečevanje nastajanja odpadkov se osredotoča predvsem na odpadno hrano,
tekstil, gradbene odpadke in odpadke ob rušenju ter odpadno električno in elektronsko opremo.
Kazalniki za spremljanje dogajanja na teh področjih so še v razvojni fazi. Za zdaj se kvantitativni cilji
tega programa bolj kot na specifične vrednosti nanašajo na trende (»naj se zmanjša v primerjavi z
izhodiščnim letom«).
V tem načrtu je določenih več kot 150 ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev – 30 jih bo vpeljala
vlada, preostali pa so pravzaprav mišljeni kot priporočila drugim deležnikom (industrija, lokalne
skupnosti, javni organi in potrošniki).
Učinkovita raba virov je vključena tudi v programe nekaterih drugih švedskih politik. V Strategiji za
trajnostno ravnanje s švedskimi rudnimi bogastvi, ki spodbuja gospodarsko rast povsod po državi
na primer najdemo »učinkovitejšo rabo virov« med prvimi enajstimi področji ukrepanja, navedena pa
sta tudi dva ukrepa. Prvi je izvedba analize potenciala za pridobivanje in recikliranje različnih kovin in
mineralov na Švedskem, ki bo spodbudila bolj učinkovito rabo kovin in mineralov ter pokazala, kako
lahko Švedska pomaga pri reševanju trenutne evropske situacije z dobavo in opredelila še
potencialne poslovne priložnosti. Drugi pa je vzpostavitev sistema za poročanje o stranskih
proizvodih rudarstva, ki vključuje tudi že zbrane podatke o proizvodnji drobljenca in gramoza.
Načrtuje pa se tudi izboljšava statističnih podatkov, ki bodo služili kot boljša podlaga za načrtovanje
in pomagali pri boljšem spremljanju dogajanja na področju zmanjševanja rabe gramoza na Švedskem.
Področju energijske učinkovitosti pa se najbolj posveti vladni program z naslovom Integrirana
podnebna in energijska politika iz leta 2008, ki vsebuje nacionalni akcijski načrt za energijsko
učinkovitost. V tem načrtu je napovedano, da se bo intenzivnost rabe energije v švedskem
gospodarstvu med letoma 2008 in 2020 zmanjšala za 20 %, da se bo učinkovitost končne rabe
energije do leta 2016 povečala za vsaj 9 % (v primerjavi s povprečjem med leti 2001–2005) ter da se
bo raba energije na enoto ogrevane površine v stanovanjskih in poslovnih stavbah do leta 2020
zmanjšala za 20 %, do leta 2050 pa za 50 % (če vrednosti primerjamo s tistimi iz leta 1995)
(Regeringskansliet, 2012). Švedska Agencija za energijo je javni organ, ki je izvedel že veliko ukrepov
117
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
na področju energijske učinkovitosti gospodinjstev, industrijskih sektorjev, ki zahtevajo veliko
energije, in tudi lokalnih skupnosti.
Poudariti pa je treba tudi to, da je Švedska zelo dejavna na področju trajnostnega javnega naročanja.
Svet za okoljsko upravljanje (SEMCo) je strokovni organ švedske vlade na področju trajnostnega
javnega naročanja in ima na svoji spletni strani obsežen katalog okoljskih zahtev za trajnostno javno
naročanje za veliko posameznih vrst izdelkov in storitev (v švedščini in v angleščini).
1.8.
Velika Britanija
Čeprav tudi Velika Britanija nima oblikovanega specifičnega načrta za učinkovito rabo virov, je vredno
omeniti dve dejavnosti te države na omenjenem področju: Nacionalni načrt za preprečevanje
nastajanja odpadkov »Preventiva je boljša od zdravljenja. Vloga preprečevanja nastajanja odpadkov
pri prehodu na gospodarstvo z učinkovito rabo virov« (HM Government, 2013) in Akcijski program za
odpadke in vire (WRAP).
Nacionalni načrt za preprečevanje nastajanja odpadkov je rezultat obsežnega dela s strani Oddelka za
okolje, hrano in podeželske zadeve (DEFRA) ter javnega posvetovanja na to temo. Pogosto ga
navajajo kot primer najboljše prakse na področju politik, ki zadevajo preprečevanje nastajanja
odpadkov. Ena od njegovih posebnosti je to, da ne vsebuje le ukrepov za vlado, temveč tudi za druge
deležnike, kot so podjetja, lokalne oblasti, civilna družba in potrošniki. V tem delu se bomo
osredotočili predvsem na vprašanje: »Kaj bo ukrenila centralna vlada?« Priporočeni ukrepi za
preostale zainteresirane strani pa so opisani v poglavju z odpadki 5, ki ga najdete v tem poročilu.
Angleški načrt za preprečevanje nastajanja odpadkov že na samem začetku jasno izpostavi, da mora
biti vladno posredovanje omejeno in da naj vlada ukrepa le tam, kjer je to nujno potrebno. Čeprav je
to v skladu z britansko tradicijo liberalnega upravljanja, načrt kljub temu predvideva obsežen sklop
ukrepov, namenjenih centralni vladi. Sledi kratek povzetek omenjenih ukrepov:
1. izvajanje ukrepov z jasno usmeritvijo – dajatev na nosilne vrečke (leta 2015); definicija kaj
odpadek je, ki bo pripomogla k dejavnostim, povezanim s ponovno uporabo in popravili;
nova uredba o odpadni električni in elektronski opremi in nova industrijska strategija za
oblikovanje dolgoročnega okvirja za naložbe;
2. zgledno delovanje s strani vlade – vključitev preprečevanja nastajanja odpadkov in zahtev za
ponovno uporabo v Standarde za vladne nakupe, izvedba pilotnega projekta tako imenovane
Izmenjevalnice, v katerem si zaposleni različnih vladnih oddelkov izmenjajo in ponovno
uporabijo različno blago; zaveza k manjši količini nastalih odpadkov (za 25 % od leta 2010 do
leta 2015); podpora Prostovoljnemu sporazumu za gostinski in prehrambeni sektor in
spodbujanje vključevanja razpisnih zahtev, ki podpirajo dobavo izdelkov, ki se dajo obnoviti in
nadgraditi;
3. aktivno medsebojno sodelovanje, pod katero spada tudi Akcijski načrt za trajnostno
elektronsko opremo (z vodilnimi trgovci in blagovnimi znamkami); standard za sektor za
ponovno uporabo (z industrijo); partnerski sestanki znotraj sektorja za odpadke (z lokalnimi
oblastmi, podjetji in civilno družbo); prostovoljni sporazumi (glej tudi poglavje o Škotski) ter
podpora in sodelovanje z Delovno skupino za krožno gospodarstvo;
118
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
4. spodbujanje inovacij in sprememb v načinu razmišljanja se izvaja predvsem s financiranjem
in informiranjem – promoviranje učinkovite rabe virov v širšem javnem sektorju (v različnih
skupnostih, nacionalni zdravstveni službi, šolah in visokošolskih ustanovah), financiranje
Odbora za tehnološko strategijo (npr. Inovacije v dobavni verigi za prehod na krožno
gospodarstvo ali pa Projekt velike prenove) in izboljšan dostop do financ za podjetja preko
informiranja, mreženja, Posojilnega sklada za preprečevanje nastajanja odpadkov,
Britanske poslovne banke in Banke za zelene investicije, ki obravnava odpadke kot ene od
prednostnih področij;
5. vplivanje na druge se v prvi vrsti nanaša na vplivanje na Evropsko komisijo. Anglija naj EU
spodbudi tudi k temu, da se ob dopolnjevanju okoljskih standardov za izdelke vključi tudi
zahteve glede učinkovite rabe virov (Direktiva o okoljsko primerni zasnovi in sistem za
podeljevanje znaka EU za okolje);
6. dostop do informacij in nasvetov se omogoči s praktičnim orodjem, ki fizičnim osebam
pomaga locirati najbližje storitve na področju ponovne uporabe in popravil, ter z orodjem za
pomoč podjetjem in občinam pri njihovem delu na področju preprečevanja nastajanja
odpadkov in učinkovite rabe virov;
7. oblikovanje zbirke podatkov, kar vključuje neprestan razvoj in spremljanje skupine
kazalnikov za spremljanje preprečevanja nastajanja odpadkov; eksperimentalne raziskovalne
ukrepe in programe za ponoven prevzem izrabljenih izdelkov, podprte s strani Akcijskega
programa za odpadke in vire (WRAP) z namenom osveščanja na temo izdelkov in poslovnih
modelov, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov; izboljšanje podatkov o odpadkih (še posebej v
trgovinskem in industrijskem sektorju); podpiranje Foruma za trajnostne izdelke;
8. prednostni materiali, opredeljeni v Načrtu za preprečevanje nastajanja odpadkov so hrana
(glej kampanjo Rad imam hrano, sovražim odpadke), tekstil (Akcijski načrt za trajnostna
oblačila), papir in karton, plastika ter elektronska in električna oprema.
Kot je razvidno iz naštetih ukrepov, igra Akcijski program za odpadke in vire (WRAP) ključno vlogo pri
preprečevanju nastajanja odpadkov na tem območju. WRAP pa ni dejaven samo v Angliji, temveč tudi
na Škotskem, v Severni Irski in v Walesu. Gre za neprofitno podjetje, ki ga financirajo vse štiri
britanske vlade skupaj z EU. Njegovi glavni prednostni nalogi sta zmanjšati rabo virov in preusmeriti
prednostne materiale, tako da ne pristanejo na odlagališčih. WRAP sodeluje neposredno s podjetji,
lokalnimi oblastmi, potrošniki in tudi s sektorjem za ravnanje z odpadki.
Anglija torej ni edina država v Združenem kraljestvu, ki deluje na področju učinkovite rabe virov.
Severna Irska ima zelo napredno strategijo ravnanja z odpadki, imenovano Uresničevanje učinkovite
rabe virov, Wales deluje v smeri ničelne stopnje odpadkov s svojim načrtom za ravnanje z odpadki,
imenovanim Ničelni stopnji odpadkov naproti. En Wales: en planet, škotska dejavnost na področju
učinkovite rabe virov, ki je res obsežna, pa je natančneje predstavljena v nadaljevanju.
Akcijski načrt za zagotavljanje zanesljivosti virov pa predstavlja malo drugačen vidik virov. Oblikovan
je bil kot odgovor zasebnemu sektorju glede dostopnosti nekaterih kritičnih surovin in torej nudi
okvir za ukrepe na področju poslovnega tveganja, povezanega z viri. Eno od ključnih področij
ukrepanja je sklenitev kroga recikliranja kovin iz odpadne elektronske in električne opreme.
119
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
2. Avstrija
Avstrija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami precej visoko stopnjo porabe virov na
prebivalca, kar je razumljivo glede na njene geografske značilnosti, dobro razvito gozdarstvo in
kmetijski sektor ter, kot izpostavlja poročilo Raba virov v Avstriji iz leta 2011, visoko kakovostne
podatke o snovnih tokovih v Avstriji5.
Sledi pregled avstrijskih politik na področju učinkovite rabe virov, ki v veliki meri temelji na Akcijskem
načrtu za učinkovito rabo virov6 (REAP) iz leta 2012. To je eden prvih nacionalnih programov na
temo učinkovite rabe virov v EU. Pregledu REAP-a sledi še kratek povzetek drugih dokumentov,
vključenih v politike, ki zadevajo učinkovito rabo virov.
2.1.
Proces razvoja politike
Prvo omembo varčevanja z viri in optimizacije njihove rabe najdemo prav v avstrijskem Nacionalnem
načrtu za okolje iz leta 1994. Leta 2002 je nato Nacionalna strategija za trajnostni razvoj za enega
svojih ključnih ciljev postavila prekinitev povezave med učinkovito rabo virov in gospodarsko rastjo,
tematiko učinkovite rabe virov pa obravnava tudi v najnovejši avstrijski Strategiji za trajnostni razvoj
(ÖSTRAT) iz leta 2010. Od leta 2012 naprej pa ima Avstrija REAP.
Tabela 13: Pregled avstrijskega Akcijskega načrta za učinkovito rabo virov
Vizija
Cilj
Vodilna načela
Področja ukrepanja
Akcijski načrt
2012-2013
Sinergije
povečati učinkovito rabo virov za faktor 4–10 do leta 2050
povečati učinkovito rabo virov za vsaj 50 % do leta 2020 (izhodiščno leto: 2008)
trajnostni razvoj
večdimenzionalen
pristop k politiki
prispevanje k varnosti
virov
globalni izzivi
učinkovita raba virov
v proizvodnji
javno naročanje
krožno gospodarstvo
osveščanje
okoljske subvencije
učinkovita raba virov
kot zahteva
reciklaža kritičnih
materialov
mreža
svetovanje
urbano rudarstvo
poročilo o virih
kampanja za
učinkovito rabo virov
recikliranje starega
gradbenega lesa
državna nagrada za
učinkovito rabo virov
akcijski načrt: javno naročanje
strategija za raziskave,
tehnologijo in inovacije
zvezni načrt za ravnanje z
odpadki
načrt za surovine
osrednji načrt: zelena delovna
mesta
…
strategija za energijo
osrednji načrt: okoljske
tehnologije
5
Visoka kakovost meritev pomeni, da je veliko snovnih tokov vključenih v meritve (več kot je snovnih tokov
vključenih v izračun materialne porabe, višja je izmerjena vrednost), zato je materialno porabo težko primerjati
med državami.
6
Trenutno je REAP dostopen le v nemščini in nosi naslov “Ressourceneffizienz Aktionsplan”.
120
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
REAP je oblikovalo Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
(imenovano Lebensministerium). Celoten proces oblikovanja je trajal dve leti, od 2009 do 2011. Tako
imenovana odzivna skupina (Resonanzgruppe) se je sestajala na rednih sestankih. Skupino so
sestavljali: Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, družino in mladino; Ministrstvo za promet, inovacije
in tehnologijo; avstrijska Gospodarska zbornica; Združenje avstrijske industrije, avstrijska Agencija za
varovanje okolja ter predstavniki avstrijskih zveznih dežel. Vzporedno pa se je odvijal še razširjen
dialog med zainteresiranimi stranmi. Na delavnicah in okroglih mizah na temo učinkovite rabe virov
je sodelovalo okoli 250 ljudi s področij uprave, poslovnega sveta, znanosti in iz civilne družbe. Sicer ni
jasno, koliko sredstev je bilo vloženih v razvoj REAP-a, a je iz zgornjega opisa postopka razvidno, da so
bila ta sredstva precejšnja.
Delo na področju učinkovite rabe virov pa naj se ne konča s poročilom o REAP-u, temveč naj se nanj
gleda kot na nenehen učni proces. Gre za dinamičen pripomoček pri načrtovanju, ki zastavlja okvir za
ukrepe na področju učinkovite rabe virov. V letu 2014 načrtujejo izdajo poročila o napredku, ki bo
ocenilo učinkovitost prvih ukrepov in predlagalo dodatne ukrepe ter predstavilo nova področja
ukrepanja.
2.2.
Ključni elementi
Avstrijski REAP je sestavljen iz štirih ključnih delov: najprej predstavi stanje na področju porabe virov
v Avstriji, določi cilje na področju večje učinkovitosti rabe virov, opredeli ustrezna področja
ukrepanja in predlaga prve instrumente in ukrepe (glej tudi tabelo 13).
2.2.1. Ključni viri in sektorji
Avstrijski REAP ne vključuje vseh virov, obravnavanih v »Načrtu za Evropo, gospodarno z viri«, temveč
je omejen le na žive (biotske) in nežive (abiotske) naravne vire. V prihodnosti načrtujejo še postopno
vključitev virov, kot so voda, zrak, prst in biotska raznovrstnost/ekosistemske storitve.
Slika 14: Viri, obravnavani v avstrijskem Akcijskem načrtu za učinkovito rabo virov (REAP)
naravni viri
voda
Avstrijski REAP
fosilna goriva
zrak
surovine
prst/zemljišča
neživi naravni
viri
rude
industrijski
minerali
živi naravni viri
minerali,
uporabljeni v
gradbeništvu
uporaba
materialov
hrana/krma
gorivo
REAP sicer ne izpostavlja posameznih gospodarskih sektorjev, a je iz izbranih ukrepov razvidno, da se
osredotoča predvsem na proizvodno industrijo in nekatera področja reciklažne industrije (kritični
materiali in gradbeni les). V REAP-u pa poleg tega ne najdemo tudi nobenih ukrepov, ki bi bili
namenjeni neposredno zasebnim uporabnikom. Ootrošnja je omenjena samo v povezavi s
trgovanjem med podjetji (B2B) in kot poraba znotraj javnega sektorja (ZeJN).
121
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
2.2.2. Cilji, kazalniki, monitoring
Glavni cilj omenjenega akcijskega načrta je bistveno zmanjšati rabo virov v Avstriji in uspešno
izkoristiti velike priložnosti za okolje, gospodarstvo in družbo, ki se skrivajo v učinkovitejši rabi virov.
REAP ima tri cilje:



zagotavljanje trajnostne oskrbe z viri;
podpiranje podjetij in industrije pri razvoju inovativnih tehnologij, izdelkov in storitev, ki
temeljijo na učinkoviti rabi virov, in posledičen razvoj novih trgov in priložnosti za izvoz;
podpiranje trga dela pri ustvarjanju novih zelenih delovnih mest.
Avstrijski REAP pa opredeli tudi nekatere kvantitativne, a neobvezujoče cilje. Dolgoročno gledano (do
leta 2050) ima Avstrija namen učinkovitost rabe virov povečati za faktor 4–10. Resnost tega cilja pa je
težko presoditi, saj REAP ne navaja nobenega izhodiščnega leta za tovrstno povečanje. Je pa zato
vmesni cilj toliko bolj specifičen. Avstrija namerava v primerjavi z izhodiščnim letom 2008
učinkovitost rabe virov7 povečati za najmanj 50 % do leta 2020. To bi vodilo v ustaljeno gospodarsko
rast in sočasno zmanjšanje rabe virov za 20 %.
Avstrija ima dobro razvit sistem statističnega spremljanja rabe virov. Leta 2011 je bilo izdano izčrpno
poročilo o rabi virov, ki je služilo kot osnova za REAP (Institute of Social Ecology, 2011). Natančnejši
kazalniki, kot jih napoveduje »Načrt za Evropo, gospodarni z viri«, še niso vključeni v spremljanje
avstrijskega napredka na področju učinkovite rabe virov.
2.2.3. Programi/politike/instrumenti
Avstrijski REAP torej sestavljajo štiri področja ukrepanja (učinkovita raba virov v proizvodnji, javno
naročanje, krožno gospodarstvo, osveščanje) in skupno deset specifičnih ukrepov za spodbujanje
učinkovite rabe virov v Avstriji. Ti ukrepi so:
Učinkovita raba virov v proizvodnji
Učinkovito rabo virov v proizvodnji lahko dosežemo na različne načine, kot na primer z optimizacijo
proizvodnih procesov, z okoljsko primerno zasnovo izdelkov, z izboljšanjem zmogljivosti izdelkov in
učinkovitosti storitev (npr. daljša življenjska doba) ter z iskanjem novih načinov uporabe izdelkov in
storitev (npr. Sistemi izdelkov in storitev; angl. Product-service-systems – PSS ). Avstrija ima dobro
razvite sisteme okoljske optimizacije proizvodnih procesov in vpeljevanja sistemov okoljskega
ravnanja. Podjetja imajo na razpolago več različnih javno-zasebnih partnerstev, ki nudijo svetovanje
na področju upravljanja z okoljem.
Ukrep št. 1: Okoljske subvencije
Nacionalna okoljska podporna shema za podjetja (Umweltförderung im Inland) zagotavlja subvencije
za podjetja, ki želijo investirati v boljše upravljanje z viri v svojih podjetjih.
Financira: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Izvaja: svetovalno podjetje Kommunalkredit Public Consulting GmbH (KPC)
Ukrep št. 2: Poudarek na učinkoviti rabi virov v regionalnih svetovalnih programih
Regionalnim svetovalnim programom na področju učinkovite rabe virov se dodeli dodatna podpora,
in tako se vsem v državi omogoči dostop do svetovalnih modulov za področje učinkovite rabe virov.
Dva primera tovrstnih svetovalnih programov sta ÖKOPROFIT (projekt za integrirano okoljsko
7
V avstrijskem REAP se učinkovita raba virov razume kot snovna produktivnost (ki se meri v BDP/DPS).
122
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
tehnologijo) in pa EcoBusinessPlan Vienna.
Financirajo: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo ter drugi
Izvajajo: Regije in lokalne skupnosti
Ukrep št.3: Kampanja Učinkovita raba virov in uporaba okoljske tehnologije
Ta kampanja je eden od programov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z
vodo, vključuje pa naslednja področja: izobraževanje, informiranje, vzpostavljanje mrež, izdelke in
storitve, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov, ter reciklažo in ponovno pridobivanje materialov.
Financira: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Izvaja: Avstrijska agencija za spodbujanje raziskav (Österreichische
Forschungsförderungsgesellschaft)
Javno naročanje
Javno naročanje predstavlja približno 17 % avstrijskega BDP-ja, zato lahko prek njega v veliki meri
vplivamo na to, katere vrste izdelkov in storitev najdemo na trgu in tudi na njihove proizvodne
procese. Leta 2010 je bil sprejet nacionalni akcijski načrt za trajnostno javno naročanje, ki vsebuje
tudi več različnih pristopov k vpeljavi zahtev po učinkoviti rabi virov v javno naročanje. Lokalne in
regionalne pobude za trajnostno javno naročanje pa se v tematiko še bolj poglobijo. Najuspešnejši
avstrijski mesti na tem področju sta Dunaj (ÖkoKauf Wien) in Vorarlberg (Umwelverband
Vorarlberg).
Ukrep št. 4: Večje upoštevanje vidikov učinkovite rabe virov v javnem naročanju
Na podlagi okoljske in finančne ocene nacionalnega akcijskega načrta za trajnostno javno naročanje
so se odločili v načrt vključiti še dodatne elemente, pomembne z vidika učinkovite rabe virov. Poleg
tega pa bodo v priročnike za javno naročanje, namenjene javnim uslužbencem, vključili še več zahtev
na področju učinkovite rabe virov.
Financira: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Izvaja: avstrijska služba za trajnostno javno naročanje (BeschaffungsService Austria) v raziskovalnem
centru za tehnologijo, delo in kulturo v Gradcu.
Krožno gospodarstvo
Avstrija je že naredila prvi korak proti krožnemu gospodarstvu in tako dosega visoke stopnje reciklaže
(48 % od 3,9 milijona ton komunalnih trdnih odpadkov; okoli 60 % izkopanega materiala; okoli 80 %
gradbenih odpadkov in 72–95 % različnih elektronskih naprav). Kljub temu pa se na nekaterih
področjih še vedno sooča z velikimi izzivi. Najbolj problematični so elektronski izdelki, ki postajajo
vedno bolj zapleteni in je zato nekatere njihove najmanjše sestavne dele vedno težje reciklirati. Če
želimo visoko kakovostne reciklirane materiale, pa je zelo pomembno, da izločimo škodljive snovi.
Gre za zelo kompleksno težavo, ki zahteva pristop z jasnim razlikovanjem med različnimi vrstami
odpadkov.
Ukrep št. 5: Reciklaža kritičnih materialov
Avstrija podpira pilotni projekt za izvedljivost in gospodarjenje na področju reciklaže materialov, ki so
kritičnega pomena za tehnologije, ki povečujejo energijsko, materialno in okoljsko učinkovitost.
Financira: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Izvaja: Avstrijska agencija za spodbujanje raziskav (Österreichische
Forschungsförderungsgesellschaft)
123
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Ukrep št. 6: Uporaba zalog antropogenih materialov (»urbano rudarstvo«)
Avstrija stremi k višji stopnji recikliranih materialov znotraj obstoječih infrastruktur in odlagališč. V ta
namen so izdali uredbo o izrabljenih gradbenih materialih in kakovosti recikliranih gradbenih
materialov, izvedli pa so tudi raziskavo na temo reciklaže materialov z odlagališč.
Financira: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Izvaja: Avstrijska agencija za spodbujanje raziskav (Österreichische
Forschungsförderungsgesellschaft)
Ukrep št. 7: Povečano recikliranje starega gradbenega lesa
Namen Uredbe o starem gradbenem lesu je bil oblikovati kvalitativne zahteve za recikliranje
gradbenega lesa, povečati delež recikliranega gradbenega lesa in sočasno poskrbeti za čim manj
okoljskih vplivov.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Odlok Zveznega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Osveščanje
Osveščanje je eden od ključnih pristopov avstrijskega REAP-a pri doseganju ciljev, povezanih z
učinkovito rabo virov. Najpomembnejše je osveščanje poslovnega sektorja, saj je skupna poraba virov
v veliki meri odvisna ravno od dejavnosti znotraj njega. Potrošniki imajo nižji neposredni vpliv na
skupno porabo virov.
Ukrep št. 8: Avstrijska mreža za učinkovito rabo virov
Avstrijska mreža za učinkovito rabo virov je sestavljena iz številnih zainteresiranih strani, izhaja pa iz
procesa priprave avstrijskega REAP-a. Glavni instrument te mreže je redna okrogla miza na temo
učinkovite rabe virov, ki jo organizira »Lebensministerium«. Ni pa jasno, če se je po sprejetju REAP-a
odvil še kakšen tovrsten sestanek.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Ukrep št. 9: Avstrijsko poročilo o rabi virov
Z redno izdajo poročila o rabi virov v Avstriji pridemo do izčrpnih podatkov, ki jih lahko nato
uporabimo kot podlago za politike na temo učinkovite rabe virov. Prvo tovrstno poročilo je bilo
objavljeno leta 2011 (Inštitut za socialno ekologijo, 2011).
Financira: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo
Izvaja: Inštitut za socialno ekologijo in organizacija za statistiko Statistik Austria
Ukrep št. 10: Nagrada za okoljsko in energijsko tehnologijo
Avstrijska Državna nagrada za okoljsko in energijsko tehnologijo bo vključevala tudi dodatno
kategorijo, Start-up na področju učinkovite rabe virov, za podporo mladim podjetnikom na tem
področju.
Financira: Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo
Izvaja: Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo
2.2.4. Delo s podjetji
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodo (Lebensministerium)
sodeluje z malimi in srednje velikimi avstrijskimi podjetji na več načinov:
124
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
1. preko podjetja Kommunalkredit Public Consulting GmbH (KPC) nudi subvencije za različna
področja, kot so energija, voda, zrak, podnebje, mobilnost, sanacija in viri. Te subvencije
praviloma pokrivajo do 30 % upravičenih stroškov (glej ukrep št. 1);
2. podpira regionalne programe svetovanja na temo učinkovite rabe virov in energije,
namenjene malim in srednje velikim podjetjem (glej ukrep št. 2). Resnično izjemen primer
tovrstnega regionalnega programa je dunajski program EcoBusinessPlan, ki je služil kot zgled
marsikateremu drugemu programu in ga tudi Evropska komisija priznava kot primer dobre
prakse. Gre za subvencionirano svetovalno storitev, ki jo koordinira mestna občina. Na
razpolago ima mrežo profesionalnih svetovalcev, ki nato izvajajo osebne posvete na
delovnem mestu (on-site). Sodelujoča podjetja lahko izbirajo med več kot petimi različnimi
moduli, ki so oblikovani tako, da ustrezajo različnim potrebam ter različnim velikostim
podjetij. Podjetja lahko nato odvisno od tega, kateri modul so izbrala, v zameno za
sodelovanje lahko prejmejo standard ISO 14001 ali certifikat Skupnosti za okoljsko ravnanje
in presojo (EMAS) – seveda ob predpogoju, da izpeljejo ta proces oz. vzpostavijo sistem. Do
danes je v dunajskem programu EcoBusinessPlan sodelovalo okoli 1000 podjetij, ki so skupno
prihranila več kot 100 milijonov EUR. Letni proračun programa znaša okoli 1 milijon EUR,
financirajo pa ga dunajska občina, dunajska gospodarska zbornica in »Lebensministerium«;
3. pri oblikovanju REAP-a se je ministrstvo posvetovalo tudi s podjetji znotraj novoustanovljene
Mreže za učinkovito rabo virov (glej ukrep št. 8);
4. v Avstriji poteka tudi nekaj pobud, ki le posredno vplivajo na mala in srednje velika avstrijska
podjetja (npr. ZeJN, Osrednji načrt za zelena delovna mesta in Osrednji načrt za okoljske
tehnologije).
2.3.
Interakcije z obstoječimi politikami
Med REAP-om in drugimi političnimi pobudami na območju Avstrije lahko najdemo veliko sinergij.
REAP stremi k vključevanju vseh pristopov, povezanih z obstoječimi pobudami, z namenom
odkrivanja presečišč in izkoriščanja sinergij. Politike, v katerih so našli sinergije:





8
avstrijski Načrt za mineralne surovine je načrt za zagotovitev zanesljive dobave mineralnih
surovin in je mišljen kot osnova za načrtovanje rudarskih dejavnosti v prihodnosti. Evropska
komisija meni, da predstavlja ta načrt primer dobre prakse na področju načrtovanja rabe
zemljišč s tem, da ne vpliva negativno na dobavo mineralnih surovin;
strategija za raziskave, tehnologijo in inovacije omenja tri velike izzive na svojem področju,
in sicer so ti izzivi: podnebne spremembe, viri, kakovost življenja in demografske spremembe;
akcijski načrt za trajnostno javno naročanje (Aktionsplan zur nachhaltigen öffentlichen
Beschaffung8) narekuje (med drugim) tudi dejavnosti v smeri večjega upoštevanja zahtev, ki
zadevajo učinkovito rabo virov pri javnem naročanju na ravni zveznih dežel in regij;
avstrijska Energijska strategija ima tri temelje: energijsko učinkovitost, obnovljivo energijo in
zanesljivost dobave. Brez ukrepov, določenih v tej strategiji, bi končna poraba energije v
Avstriji do leta 2020 opazno rasla, saj igrajo ti pomembno vlogo pri stabilizaciji porabe in
povečevanju deleža obnovljive energije na okoli tretjino končne porabe energije;
Osrednji načrt: Zelena delovna mesta (v nemščini) je avstrijski načrt za povečanje števila
zelenih delovnih mest za 100.000 do leta 2020. Vsebuje 17 ukrepov na 6 področjih in
marsikateri izmed njih je v tesni povezavi z učinkovito rabo virov;
Kratek povzetek v angleščini lahko preberete tukaj.
125
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU


Osrednji načrt: Okoljske tehnologije vsebuje sklop 30 specifičnih ukrepov na štirih strateških
področjih. Pripravljen je bil v sodelovanju z industrijo in večina ukrepov igra res pomembno
vlogo pri doseganju učinkovitejše rabe virov;
na koncu naj omenimo še Zvezni načrt za ravnanje z odpadki, ki obravnava različne vidike
ravnanja z odpadki v Avstriji. Ta se učinkoviti rabi virov najbolj posveti v šestem poglavju, ki
vsebuje tudi Nacionalni program za preprečevanje nastajanja odpadkov. Področja ukrepanja
so: preprečevanje nastajanja gradbenih odpadkov, preprečevanje nastajanja odpadkov v
gospodarskih družbah, preprečevanje nastajanja odpadkov v gospodinjstvih, preprečevanje
nastajanja odpadne hrane in ponovna uporaba. Nekateri od teh ukrepov se prekrivajo z
ukrepi REAP-a, drugi, kot na primer ukrepi na področju zmanjševanja nastajanja odpadne
hrane in ukrepi na področju spodbujanja ponovne uporabe, ki so tudi velikega pomena za
doseganje učinkovitejše rabe virov, pa niso vključeni v REAP.
3. Nemčija
Nemški program za učinkovito rabo virov (ProgRess), ki ga bomo predstavili, je sestavljen iz treh
delov: pregleda tekočih dejavnosti na področju izboljševanja učinkovitosti rabe virov, opredelitve
potreb po ukrepanju in opisa nadaljnjih pristopov in ukrepov za izboljševanje učinkovitosti rabe virov
(Umweltbundesamt, 2012). Leta 2013 pa je Nemčija sprejela še Nacionalni program za preprečevanje
nastajanja odpadkov (BMU, 2013), ki vsebuje veliko ukrepov, zelo sorodnih pristopom, opredeljenih v
ProgRessu.
3.1.
Proces razvoja politike
Nemško Ministrstvo za okolje je v prvi polovici leta 2011 izvedlo obsežen postopek posvetovanja na
temo ProgRessa, ki je vključeval srečanja, pogovore in dogodke. V sklopu 9 delovnih sestankov, 2
konferenc Mreže za učinkovito rabo virov in številnih posameznih srečanj se je odvilo veliko
podrobnih razprav, v katerih so sodelovali predstavniki civilne družbe, združenj in dežel (Länder).
Sodelovanje širše javnosti je bilo omogočeno s spletnim posvetovanjem, ki je obrodilo okoli 100
pisnih mnenj in prispevkov s strani združenj, civilne družbe in znanstvenega sektorja. Informacije,
koliko ljudi znotraj ministrstev je sodelovalo pri oblikovanju ProgRessa in kolikšen je bil njegov
proračun, nimamo.
Vlada je ProgRess sprejela februarja 2012, odločila pa se je tudi, da bo na vsaka štiri leta izdala
poročilo o poteku dogodkov na področju učinkovite rabe virov v Nemčiji in ugotovitve tega poročila
nato vključila v ProgRess. Marca 2012 je nemški parlament (Bundestag) sprejel resolucijo o podpori
ProgRessu in zahteval, da se vsaka štiri leta odda poročilo o napredku. Odločitev nemškega
parlamenta je prevedena v angleščino in priložena v Prilogi programa ProgRess.
3.2.
Ključni elementi
ProgRess je sestavljen iz treh delov. Prvi del vključuje spodbujanje političnih ukrepov na področju
učinkovite rabe virov v Nemčiji, pregled stanja na področju rabe virov in politik, ki se tičejo učinkovite
rabe virov, in opis kazalnikov in ciljev, namenjenih spremljanju. Drugi del predstavlja jedro ProgRessa
in vključuje seznam političnih pristopov, ki bi pripomogli k večji učinkovitosti rabe virov vzdolž
celotne vrednostne verige, od pridobivanja do krožnega gospodarjenja z viri. Tretji del pa vsebuje
študije primerov na področju najbolj ključnih sektorjev in virov.
126
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
3.2.1. Ključni viri in sektorji
ProgRess se pri obravnavi virov osredotoča predvsem na surovine, ki niso prvotno namenjene
proizvodnji energije (glej sliko 15). Druge surovine in tudi drugi viri, kot so voda, zrak, prst/zemljišča
in biotska raznovrstnost, niso vključeni, saj so že obravnavani v drugih, obsežnih strategijah in
programih.
Slika 15: Viri, obravnavani v ProgRess-u (oranžni okvir)
naravni viri
voda
zrak
prst/zemljišča
surovine
neživi naravni
viri
fosilna goriva
rude
industrijski
minerali
biotska
raznovrstnost
živi naravni viri
minerali,
uporabljeni v
gradbeništvu
uporaba
materialov
hrana/ krma
gorivo
ProGress
ProgRess našteje nekatere ključne sektorje za področje učinkovite rabe virov, izpostavi, kako bi na
vsakega od njih vplivala učinkovitejša raba virov in navede ukrepe za njeno izboljšanje:







razsute kovine;
redke zemljine in kritične kovine;
trajnostno načrtovanje, gradnja in uporaba stavb in objektov;
učinkovita raba virov v novih tehnologijah – primer fotovoltaike;
učinkovita raba virov v novih tehnologijah – primer električne mobilnosti;
zelena IT: učinkovita raba virov v informacijski in komunikacijski tehnologiji (IT-ju);
obnovljive surovine v kemični industriji.
ProgRess pa nudi tudi poglobljeno analizo štirih snovnih tokov, ki so najbolj ključni za področje
ohranjanja naravnih virov in tudi za nemško industrijo. Te snovi so: fosfor, indij, zlato in plastični
odpadki. Analiza snovnih tokov vključuje trenutne porabnike vsake od snovi, izzive in nevarnosti,
povezane z oskrbo, priložnosti za ponovno pridobivanje teh snovi iz odpadkov in za reciklažo ter
ukrepe, ki jih je potrebno izvesti na državni ravni in na ravni posameznih dežel.
3.2.2. Cilji, kazalniki, monitoring
Glavni cilj, ki si ga je nemška vlada zastavila s ProgRessom, je »čimbolj prekiniti povezavo med
gospodarsko rastjo in rabo virov ter s tem zmanjšati obremenjevanje okolja in narediti nemško
gospodarstvo karseda trajnostno in konkurenčno ter posledično spodbuditi stabilnejše zaposlovanje
in socialno kohezijo«.
S tem, ko je bil leta 2002 v Nacionalni strategiji za trajnostni razvoj zastavljen cilj dvakratno povečati
učinkovitost rabe virov do leta 2020 v primerjavi z letom 1994, je bil določen kvantitativen cilj, ki velja
še danes in ostaja enak tudi v ProgRessu. Pomembno je poudariti, da snovna produktivnost odraža
127
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
razmerje med BDP-jem in neposrednim vnosom snovi (NVS-jem)9. Gre za enega od vodilnih
kazalnikov na področju učinkovite rabe virov, ki je vključen v Nacionalno strategijo za trajnostni
razvoj.
ProgRess pa ta kazalnik še nadgradi, saj upošteva tudi neposredni vnos snovi (NVS) in celo porabo
surovin (PS), kar omogoči primerjavo nemške porabe virov s porabo virov v drugih državah in
upošteva tudi to, da so uvoženi izdelki zahtevali rabo virov v tujini. Ko bo omogočen lažji dostop do
podatkov, namerava Nemčija izdati tudi poročilo o skupni porabi snovi (SPS), ki vključuje tako
imenovane »neuporabljene izkopane materiale«, kot so na primer ostanki izkopanih surovin ali
izkopan material pri gradbenih delih.
ProgRess je precej kritičen v svoji analizi napredka na področju dvakratnega povečanja učinkovitosti
rabe virov do leta 2020:
»Do leta 2010 smo dosegli 47,5-odstotno povečanje. Kazalnik se torej splošno
gledano sicer razvija v pravo smer, a je stopnja rasti v zadnjih petih letih še
vedno prenizka za doseganje našega cilja. Do ciljnega leta 2020 bi na ta način
dosegli samo 82 % končnega cilja. Poleg tega pa je prišlo do omenjenega
povečanja delno tudi zaradi premestitev nekaterih faz proizvodnje v druge
države ali zaradi drugih makroekonomskih vplivov in torej ni posledica izboljšav
na področju učinkovitosti.«
S sprejetjem ProgRessa je nemški parlament vladi zadal nalogo, da vsaka štiri leta izda poročilo o
dosežkih na področju učinkovite rabe virov v Nemčiji, ovrednoti morebiten napredek in nato program
ustrezno razvije in dopolni. Naj omenimo še, da nemški Statistični urad vsako leto izda informacije o
razvoju na področju kazalnikov učinkovite rabe virov.
3.2.3. Programi/politike/inštrumenti
ProgRess določa okvirne ukrepe za bolj učinkovito rabo virov, in sicer na petih strateških področjih.
Nekatere izmed njih že izvajajo v celoti ali delno, drugi pa so mišljeni kot vodila za nadaljnje ukrepe
na tem področju. Sledi kratek povzetek 20 pristopov, opisanih v ProgRessu.
1. Zagotavljanje trajnostne oskrbe s surovinami
Pristop št. 1: Izvajanje Strategije o surovinah, ki jo je pripravila Zvezna vlada
Strategija o surovinah, naslovljena Zaščita trajnostne oskrbe z rudnimi bogastvi, ki niso povezani s
pridobivanjem energije iz leta 2010, je bila nemški odziv na naraščajoči pritisk s strani trga surovin.
Tveganja, povezana s trgovinskimi omejitvami, rastjo cen, nestanovitnostjo cen in špekulacijami, se
bodo zmanjšala z uporabo nadomestkov za kritične materiale, z učinkovitejšo rabo virov in
materialov in s povečanjem krožnega gospodarjenja (vključno s ponovno uporabo, nadaljnjo uporabo
in reciklažo). Za uspešno izvajanje strategije o surovinah je ključna ustanovitev nemške Agencije za
surovine – centra, ki je pristojen za dajanje informacij in strokovnih nasvetov na področju surovin.
Predvideno pa je tudi dvostransko partnerstvo z izbranimi državami dobaviteljicami.
Financirajo: Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in energijo in drugi
Izvaja: Nemška agencija za surovine in drugi
9
Upoštevati je treba, da nemška definicija produktivnosti virov sega v leto 1990 in se zato razlikuje od današnje
največkrat uporabljene definicije, ki opredeljuje produktivnost virov kot razmerje med BDP in DPS
128
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Pristop št. 2: Ciljno naravnano širjenje uporabe obnovljivih virov v proizvodnji
Biomaso lahko izkoristimo na dva načina, kot surovine ali kot vir energije, in Nemčija ima na področju
obeh oblikovane akcijske načrte. ProgRess se tako navezuje na Akcijski načrt za uporabo biomase
kot surovine. V njem je poudarjeno, da lahko v tem sektorju dosežemo učinkovito rabo virov »le z
maksimalnim sistematičnim vključevanjem in izkoriščanjem biomase vzdolž celotne vrednostne
verige”. To pa ne pomeni samo vpeljave proizvodnih procesov, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov,
temveč tudi ponovno uporabo in recikliranje biomase. Še posebej pa je treba izpostaviti tako
imenovano »kaskadno rabo«, pri kateri so viri najprej (večkrat) uporabljeni kot materiali, na koncu pa
lahko tudi za proizvodnjo energije. Preoblikujemo jih lahko v lesni material, izolacijo, papir in druge
izdelke biorafinerij.
Financira: Zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo
Koordinira: Zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo
Izvajajo: različne javne in zasebne organizacije
2. Večja učinkovitost rabe virov v proizvodnji
Pristop št. 3: Spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti z učinkovitejšim informiranjem podjetij na
področju učinkovite rabe virov
Izboljšanje učinkovitosti rabe virov v podjetjih je v veliko primerih smiselno tako z okoljskega kot tudi
z gospodarskega vidika. Nasveti in posvetovanja na področju učinkovite rabe virov pa lahko
pripomorejo k izkoriščanju že obstoječega potenciala za te vsestransko koristne izboljšave. Nekatere
nemške dežele nudijo subvencionirana preverjanja učinkovitosti za mala in srednje velika podjetja.
Primer takega preverjanja je PIUS-check, ki ga izvaja agencija za učinkovitost v Severnem Porenju Vestfaliji. Podoben projekt na državni ravni se imenuje go-efficient (postani učinkovit), ki ga financira
Ministrstvo za gospodarstvo, izvaja pa DEMEA, nemška Agencija za učinkovito rabo materialov.
Mala in srednje velika podjetja prejmejo 50 % stroškov posvetovanja na temo učinkovite rabe virov
povrnjenih. Nacionalna vlada pa poleg tega podpira tudi nemško mrežo za učinkovito rabo virov,
platformo za izmenjevanje informacij, v kateri sodelujejo ključne zainteresirane strani.
Financira: Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in energijo
Izvaja: nemška Agencija za učinkovito rabo materialov (DEMEA)
Pristop št. 4: Razvoj in širitev proizvodnje in postopkov predelave, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov
in energije
Nemška vlada ponuja ciljno naravnano pomoč pri predstavitvah, pilotnih projektih in uvedbi na trg,
ko gre za tehnologije z visokim potencialom za učinkovito rabo virov. Vsako izmed ustreznih resornih
ministrstev ima oblikovane lastne programe pomoči, pod katere spadajo tudi program za ekološke
inovacije Ministrstva za okolje, ključno področje Inovativnih tehnologij za učinkovito rabo virov
Ministrstva za izobraževanje in pa »Obnovljive surovine« Ministrstva za kmetijstvo.
Financirajo: zvezna ministrstva
Izvaja: FONA – raziskave na področju trajnostnega razvoja
Pristop št. 5: Informacije o in spodbujanje uporabe sistemov za ravnanje z okoljem
Sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) omogoča podjetjem, da na strukturiran način
upravljajo s svojimi okoljskimi vplivi, temelji pa na pristopu nenehnega izboljševanja. Nemška vlada
se trudi čim bolj povečati število podjetij, vključenih v ta program. Javni organi na državni in deželni
ravni nudijo podjetjem, ki so vključena v EMAS, nižje stroške in poenostavljene predpise na področju
za spremljanja. Srednjeročni načrt Nemčije je vključitev vseh javnih organizacij v program EMAS.
129
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Priporoča pa se tudi, da se pri javnem naročanju upošteva, katera podjetja so vključena v ta program.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Odlok Zveznega ministrstva za okolje (na državni ravni)
Pristop št. 6: Inovacije na področju vpeljevanja učinkovite rabe virov v zasnovo izdelkov
Okoljsko primerna zasnova zniža porabo virov in podaljšuje življenjsko dobo izdelkov, take izdelke pa
je tudi lažje popraviti ali reciklirati. Ministrstvo za gospodarstvo v sklopu programa go-inno malim in
srednje velikim podjetjem subvencionira posvetovanja na temo inovativnih načinov zasnove izdelkov.
V ProgRessu je poudarjeno, da igrajo zanesljivi podatki o življenjskem krogu izdelkov ključno vlogo pri
izboljševanju okoljsko primerne zasnove izdelkov. Ti podatki so v veliko pomoč pri nadaljnjem razvoju
znakov za okolje, kot je na primer nemški Blue Angel. Na področju gradnje javnih zgradb je v veljavi
sistem presojanja, imenovan Trajnostna gradnja za vladne zgradbe (BNB), ki ga redno uporabljajo.
Financira: Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in energijo
Izvaja: Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in energijo
Pristop št. 7: Vpeljava ohranjanja virov v standardizacijo
Nemčija podpira nadaljnji razvoj norm, ki vključujejo različne vidike okoljsko primerne zasnove in
spodbujajo ohranjanje virov. Primer take norme je pobuda za vodilne trge EU z naslovom Ekološki
proizvodi, ki jo podpira tudi nemška vlada.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Zvezno ministrstvo za okolje
3. Potrošnja, ki temelji na učinkoviti rabi virov
Pristop št. 8: Osveščanje javnosti
Potrošniki so pripravljeni svoje navade spremeniti v prid uporabe tehnologij in praks, ki temeljijo na
učinkoviti rabi virov, če so o njih seznanjeni (informiranje), če so za to motivirani (motiviranje) in če
jih imajo priložnost uporabiti (kvalifikacija). Zvezna vlada tesno sodeluje z nemškimi deželami
(Länder), ki so odgovorne za izobrazbo (kar vključuje šole, poklicno usposabljanje in univerze),
podpira pa tudi kampanje na področju odnosov z javnostmi in razvoja učnega in informacijskega
gradiva.
Financirajo: različna zvezna ministrstva
Izvajajo: različni akterji, ki jih vodijo ministrstva na državni ravni
Pristop št. 9: Učinkovita raba virov kot zahteva na področju tržnih in potrošniških odločitev
Prodajna dejavnost je povezava med proizvajalci in potrošniki. Nemčija podpira promocijo okoljsko
pomembnih podatkov o izdelkih trgovinskega sektorja. Osrednji del vladnih prizadevanj predstavlja
nemški znak za okolje Der Blaue Engel (Modri angel), ki je tudi najstarejši znak za okolju prijazne
izdelke in storitve na svetu. Ta znak bo z dodajanjem novih skupin izdelkov ter z nenehnim
spremljanjem in posodabljanjem svojih zahtev v prihodnosti še kakovostnejši. Poleg uporabe znakov
za okolje pa nemška vlada deluje tudi na področju spodbujanja potrošnikov k bolj učinkoviti rabi
virov, tako da podpira mreže, nevladne organizacije in civilne pobude na tem področju, širi storitve
na področju svetovanja potrošnikom in izvaja kampanje za ločevanje odpadkov in preprečevanje
njihovega nastajanja.
Financira: ni opredeljeno
Izvajajo: Jury Umweltzeichen (organ za dodeljevanje znaka za okolje Modri angel), Zvezno ministrstvo
za okolje, nemška Agencija za varstvo okolja in RAL gGmbH (organ za dodeljevanje znaka za okolje
Modri angel)
130
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Pristop št. 10: Vpeljava novih programov certificiranja, bolj dosledna uporaba obstoječih programov
za surovine
Certificiranje je dober način za okrepitev trajnostnega ravnanja z viri in obenem nudi tudi varovanje
človekovih pravic ter izpolnjevanje minimalnih, mednarodno priznanih družbenih in okoljskih
standardov. Obstoječi certifikati na področju gozdarstva in živilskega sektorja so se izkazali za
uspešne. Nemčija podpira razvoj sistemov certificiranja za nežive in žive naravne vire, in sicer tako, da
zagotavlja sredstva za Pobudo za transparentnost v ekstraktivni industriji, in tako, da se zavzema za
certificiranje tako na evropski kot tudi na mednarodni ravni.
Financirajo: Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter drugi
Izvajajo: Pobuda za transparentnost v ekstraktivni industriji in drugi
Pristop št. 11: Večje izkoriščanje javnega naročanja za spodbujanje učinkovite rabe virov
Nemško javno naročanje znaša skupno okoli 260 milijard EUR na leto, kar pomeni, da se v njem skriva
velik potencial za podporo izdelkom in storitvam, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov. Trenutno imajo
le nekaj zavez s področja zelenega javnega naročanja, in sicer za recikliran papir, energijsko
učinkovitost in lesne izdelke v gradbeništvu.
Financira: Zvezno ministrstvo za notranje zadeve
Izvaja: Urad za javna naročila (Kompetenzstelle für nachhaltige Beschaffung)
4. Bolj učinkovito krožno gospodarjenje, ki temelji na učinkoviti rabi virov
Pristop št. 12: Poudarjena odgovornost proizvajalca
Odgovornost proizvajalca za to, kaj se zgodi z njegovim izdelkom na koncu življenjske dobe izdelka,
lahko pripomore k izboljšanju same zasnove izdelka, zmanjšanju količine odpadkov in povečanju
možnosti reciklaže. Nemčija jo utrjuje tako, da uveljavlja in izkorišča obstoječo zakonodajo na
področju embalaže, električne in elektronske opreme, izrabljenih vozil, baterij in odpadnih olj.
Načrtuje pa tudi posodobitev Odloka o embalaži in proučitvi fokusiranega zbiranja izdelkov, ki
vsebujejo veliko kritičnih kovin.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Zvezno ministrstvo za okolje
Pristop št. 13: Optimizacija zbiranja in reciklaže kosovnih odpadkov
Nemčija je ena izmed najuspešnejših držav na področju recikliranja. Kljub temu pa je pri nekaterih
tokovih odpadkov možna še večja optimizacija. V želji po okrepitvi sekundarnih trgov s surovinami
stremi Nemčija k opredelitvi meril za določanje statusa »brez odpadkov« za več različnih razsutih
kovin. V novem Aktu o krožnem gospodarstvu si je zadala cilj reciklirati 65 % komunalnih trdnih
odpadkov do leta 2020, določila pa je tudi ločeno zbiranje organskih odpadkov na območju cele
države od leta 2015 naprej. Omenjena so tudi druga področja ukrepanja, na primer ponovno
pridobivanje fosfata iz odpadkov in reciklaža gradbenih materialov.
Financira: ni opredeljeno
Izvajajo: Zvezno ministrstvo za okolje in drugi
Pristop št. 14: Prepoved nezakonitega izvoza, podpora objektom za predelavo odpadkov v nedavno
industrializiranih državah in državah v razvoju
Nezakonit izvoz odpadkov, predvsem odpadne električne in elektronske opreme, pomeni izgubo
dragocenih virov, poleg tega pa še potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ki pridejo v stik s temi
odpadki v državah v razvoju s slabim upravljanjem z odpadki. Nemčija podpira vzpostavitev
infrastrukture za ravnanje z odpadki v državah v razvoju in sodeluje tudi v mednarodnih pobudah na
131
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
tem področju (trije primeri takih pobud so E-Waste Africa Initiative, Basel Convention in RETech
Initiative).
Financirata: Zvezno ministrstvo za okolje in Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Izvajajo: Pobuda RETech in drugi
5. Uporaba vseobsegajočih instrumentov
Pristop št. 15: Izboljšanje učinkovitosti instrumentov, namenjenih lažjemu prodoru na trg za izdelke in
storitve, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov
Nemčija podpira čim širše izvajanje ukrepov v smeri večje učinkovitosti rabe virov z vidika dobavne
verige. Take ukrepe najdemo na primer v Direktivi o okoljsko primerni zasnovi. Zavzema pa se tudi za
še strožje standarde za več skupin izdelkov, ki izhajajo deloma tudi iz japonskega pristopa »najboljši
odloča« (Top Runner). Izdala je celo idejni dokument na temo nadaljnjega razvoja tega pristopa na
ravni EU. Kar zadeva ukrepanje na področju povpraševanja, pa Nemčija podpira ukrepe in predpise, ki
zagotavljajo bolj kakovostne informacije in večjo transparentnost za potrošnike. Centri za svetovanje
in zaščito potrošnikov imajo tu ključno vlogo.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Zvezno ministrstvo za okolje in Zvezno ministrstvo za gospodarstvo
Pristop št. 16: Uporaba ekonomskih instrumentov in ukinjanje škodlivih subvencij
Cenovni signali so zelo pomembni pri razvoju inovativnih tehnologij, ki temeljijo na učinkoviti rabi
virov, in pri izbiri določenega izdelka namesto nekega drugega. Programi za spodbujanje inovacij,
gospodarski instrumenti in subvencije torej igrajo osrednjo vlogo pri ustvarjanju ustreznih okvirnih
pogojev za večjo učinkovitost rabe virov. Nemčija pa je zelo previdna, ko gre za izvozno usmerjeno
industrijo, kar se kaže tudi pri odločanju glede tega, ali narediti rabo virov dražjo, in glede ukinjanja
okolju škodljivih subvencij.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: nemška vlada
Pristop št. 17: Krepitev raziskav in izboljšanje baze znanja
Nemčija podpira raziskave na področju učinkovite rabe virov preko različnih programov za raziskave
in razvoj. Eden takih programov je program na temo strateških industrijskih virov (še posebej kovin),
inovacij na področju biotehnologije ter raziskav in razvoja na področju učinkovite rabe virov za mala
in srednje velika podjetja. Leta 2011 pa je bil v Helmholtzu ustanovljen še Inštitut za tehnologije na
področju virov.
Financirajo: različna ministrstva
Izdajata: Helmholtzski inštitut za tehnologije na področju virov in raziskovalna platforma FONA –
Research for Sustainable Development
Pristop št. 18: Upoštevanje učinkovite rabe virov pri nadaljnjem razvoju pravnih okvirov na državni
ravni
Ta pristop se nanaša na postopno vključevanje vidikov učinkovite rabe virov v vse ustrezne pravne
akte, torej akte na temo odpadkov, izpustov, okoljske presoje, okoljskih revizij, rudarstva,
regionalnega načrtovanja, gradnje in javnih razpisov. Spremljati pa ga morajo še prostovoljne obveze
industrije in drugi ustrezni ekonomski instrumenti.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: nemška vlada
132
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Pristop št. 19: Prenos tehnologij in znanja, strokovno svetovanje
Pri prenosu tehnologij in znanja na področju učinkovite rabe virov sledijo dvema ciljema: izboljšati
okoljsko stanje in znanje v partnerskih državah in podpirati izvoz nemških podjetij, ki se ukvarjajo z
okoljskimi tehnologijami. Ta dva cilja najdemo tudi v različnih projektih Zveznega ministrstva za
gospodarsko sodelovanje in razvoj. Nemčija pa izvaja tudi program Mednarodna pobuda za
podnebje, ki financira mednarodne projekte na področju učinkovite rabe virov.
Financira: Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Izvajajo: podjetje za trajnostni razvoj Gesellschaft für internationale Zusammenarbeit in drugi
Pristop št. 20: Nadaljnji razvoj političnega in pravnega okvira na ravni EU in na mednarodni ravni
Nemčija pozdravlja in podpira delo Evropske komisije, povezano z »Načrtom za Evropo, gospodarni z
viri«. Še posebej veliko podporo je izkazala na področjih raziskav za širšo uporabo pristopa »najboljši
odloča« (Top Runner), razvoja evropskega sistema za upravljanje trajnostnega snovnega toka in
obsežnejšega certificiranja surovin.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: nemška vlada
3.2.4. Delo s podjetji
V Nemčiji potekajo številne dejavnosti v smeri spodbujanja učinkovite rabe virov tako na državni kot
tudi na deželni ravni. Nekaj primerov tovrstnih dejavnosti:




svetovalni programi na temo učinkovite rabe virov s strani različnih izvajalcev: PIUS-check, ki
ga izvaja agencija za učinkovitost v Severnem Porenju - Vestfaliji, EffCheck, ki ga izvajajo v
zvezni deželi Porenje - Pfalz, program go-efficient, ki ga izvaja Nemška agencija za učinkovito
rabo materialov, in posvetovanje, ki ga nudijo na Centru za učinkovito rabo virov nemškega
združenja inženirjev VDI. Na državni ravni pa poleg pomoči v obliki svetovanja nudijo tudi
pomoč pri inovativnem oblikovanju (program go-inno). Vsi ti programi so strukturirani na
podoben način. Podjetje najame zasebnega svetovalca na področju učinkovite rabe virov, in
nato od ustrezne javne organizacije prejme določeno vsoto ali delež stroškov tega svetovanja
(glej tudi pristop št. 3 in pristop št. 6);
v Nemčiji je podjetjem na voljo veliko različnih shem subvencioniranja učinkovite rabe virov.
Te vključujejo tako nepovratna sredstva kot tudi preferenčna posojila bank, kot je razvojna
banka KfW, ki je v javni lasti. Namen teh subvencij je financiranje raziskav in razvoja, na
podlagi katerih podjetje nato uvede izboljšave, vpelje učinkovite tehnologije, vlaga v razvoj
inovativnih izdelkov in podobno. Pregled različnih podpornih instrumentov je na spletni
strani Centra za učinkovito rabo virov VDI. Sheme podpor za raziskave in razvoj na področju
učinkovite rabe virov pa so na portalu FONA – Research for Sustainable Development (glej
tudi pristop št. 4 in pristop št. 17);
tako na zvezni kot tudi na deželni ravni se izvajajo spodbude za vključitev v EMAS sistem.
Sodelujoči so namreč upravičeni do nižjih stroškov in poenostavljenih predpisov na področju
spremljanja (glej tudi pristop št. 5);
obstaja pa tudi nekaj prostovoljnih instrumentov, ki podjetja spodbujajo k večjemu vlaganju
v učinkovito rabo virov. To so na primer certificiranje surovin, znaki za okolje, kot je Blauer
Engel in pa zahteve za ZeJN.
133
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
3.3.
Interakcije z obstoječimi politikami
Kot smo že omenili, v ProgRess niso vključeni vsi viri, ki jih obravnava »Načrt EU za Evropo,
gospodarni z viri«, saj so praviloma že obravnavani v drugih politikah:





področji tal in zemljišč obravnavata Nacionalna strategija za trajnostni razvoj, ki vsebuje
tudi cilje na področju rabe virov, podnebnih sprememb in kakovosti zraka, in Nacionalna
strategija za biotsko raznovrstnost, glavna nemška strategija na področju varstva narave in
ohranjevanja biotske raznovrstnosti;
področje onesnaževanja zraka pokriva Zvezni zakon o nadzoru imisij;
področje živih naravnih virov v vlogi goriv ali hrane in krmil obravnavata Nacionalni akcijski
načrt za izkoriščanje biomase in Nacionalna strategija za biogospodarstvo, ki vsebuje tudi
področje »Trajnostne proizvodnje in zagotavljanja obnovljivih virov« s številnimi ukrepi v
smeri bolj učinkovite rabe virov;
področje vode (količinsko) je med drugim obravnavano tudi v Nacionalni strategiji za
prilagajanje na okoljske spremembe;
zanimivo pa je, da celotno področje fosilnih goriv ni obravnavano v ProgRessu in tudi druge
politike, ki bi pokrivale porabo fosilnih goriv ali področje energijske učinkovitosti, niso
omenjene. Nacionalni načrt za energijsko učinkovitost sicer vsebuje dolg seznam ukrepov, a
je bil nazadnje posodobljen leta 2011.
134
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
4. Finska
Glavni politični program na področju učinkovite rabe virov na Finskem je Nacionalni program za
učinkovito rabo materialov – trajnostna rast preko učinkovite rabe materialov (TEM, 2014). Glavni cilj
tega programa je torej trajnostna rast preko učinkovite rabe materialov, ki naj bi jo dosegli s
kombinacijo gospodarske rasti, smotrne rabe naravnih virov in s preprečevanjem škodljivih okoljskih
vplivov.
4.1.
Proces razvoja politike
Finski program za učinkovito rabo materialov je bil osnovan na vladnem programu in je predstavljal
eno glavnih prioritet te vlade. Njegovo oblikovanje je trajalo od konca leta 2012 do konca leta 2013,
izdelala pa sta ga poseben odbor in posebna delovna skupina. Tako odbor kot delovna skupina sta
imela med člani predstavnike Ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo, Ministrstva za okolje in
Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, delovna skupina pa je imela poleg tega med člani še
predstavnike Ministrstva za finance in predstavnike Finskega inštituta za okolje. Vloga odbora je bila
le nuditi pomoč delovni skupini, ki je celoten program pripravila sama.
V prvi fazi priprave je bil organiziran seminar, ki so se ga udeležili številni različni deležniki, sledili pa
so mu trije sklopi sestankov za oblikovanje programa: trije sestanki odbora, šest sestankov delovne
skupine in štiri delavnice. Na prvih dveh delavnicah so sodelovali še dodatni deležniki s poslovnega
področja in iz akademskega sveta. Za razjasnitev povezav med učinkovito rabo materialov in
politikami na področju odpadkov pa so se povezali še s skupino za sodelovanje Ministrstva za okolje.
Končno različico finskega programa za učinkovito rabo materialov so nato predložili dvema vodilnima
ministrstvoma (za okolje ter za zaposlovanje in gospodarstvo). V tem dokumentu so navedena imena
in položaji vseh zainteresiranih strani, ki so sodelovale pri pripravi tega programa.
4.2.
Ključni elementi
4.2.1. Ključni sektorji
Omenjeni program se ne posveča vsakemu gospodarskemu podsektorju posebej, temveč se
osredotoča predvsem na industrijo, ob tem pa ne omenja posebej nobenih ukrepov na področju
kmetijstva in gozdarstva. Nekateri sektorji so izpuščeni namenoma, saj so obravnavani že v drugih
političnih programih in strategijah (glej spodaj: Interakcije z obstoječimi politikami). V njem ni
omenjena vloga potrošnikov pri učinkoviti rabi virov.
Program obravnava samo surovine, ki jih ne uporabljamo za pridobivanje energije, saj so preostale
obravnavane že v svojih lastnih programih, a predstavlja del Finske strategije za naravne vire, ki se
virom posveča še veliko obširneje (glej kratek povzetek te strategije na koncu tega poglavja).
135
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Slika 16: Obseg finskih politik na področju virov
naravni viri
zrak
tla/zemljišča
voda
Strategija za naravne vire
surovine
neživi naravni
viri
fosilna goriva
rude
industrijski
minerali
živi naravni viri
minerali,
uporabljeni v
gradnji
uporaba
materialov
hrana/krma
gorivo
Program za učinkovito rabo materialov
4.2.2. Cilji, kazalniki, monitoring
Finski program za učinkovito rabo materialov ne določa nobenih kvantitativnih ciljev, a zato
podrobno opredeli različne kazalnike za merjenje učinkovite rabe virov in navede tudi rezultate
nedavne simulacije oblikovanja različnih kazalnikov učinkovite rabe virov, kot sta DPS in PS. Zaradi
načrtovane razširitve rudarskih dejavnosti se pričakuje, da bo DPS na prebivalca med leti 2008 in
2030 narasla za 45 %. Ker pa je večina porabe materiala povezana s proizvodnjo za izvoz, se pričakuje,
da bo PS na prebivalca narasla samo za 4 %.
Ker program torej nima določenih kvantitativnih ciljev, so se zaradi učinkovitejšega spremljanja
njegove uspešnosti odločili, da morajo tri odgovorna ministrstva (za gospodarstvo, okolje in
kmetijstvo) vsako leto poročati o napredku na tem področju. Prvo tovrstno poročilo bo objavljeno
konec leta 2014.
4.2.3. Programi/politike/instrumenti
Finski program za učinkovito rabo virov opredeljuje štiri področja ukrepanja, ki so ključna pri
spodbujanju »trajnostne rasti preko učinkovite rabe virov«. Znotraj teh področij je bilo določenih
osem specifičnih ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe virov na Finskem. Ti ukrepi so na kratko
opisani v nadaljevanju.
Raziskovanje in izobraževanje
1. Izvedba skupnega raziskovalnega programa za spodbujanje učinkovite rabe materialov
Na Finskem sicer že potekajo raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju učinkovite rabe virov, a
gre za zelo razdrobljene projekte, tako da bi bilo potrebno izboljšati sodelovanje med raziskovalnimi
inštituti in podjetji. Tema teh raziskav bo torej vključena v programe različnih ministrstev in drugih
organov financiranja. Vključene pa bodo tudi dejavnosti novega evropskega programa LIFE (glej
ukrep št. 8 spodaj) in okvirnega programa Obzorje 2020. Spodbujanje raziskovalnih in razvojnih
dejavnosti na področju učinkovite rabe virov je sestavljeno iz treh glavnih področij:
136
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU



razvoj tehnologij, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov, in z njimi povezani pilotni projekti;
izboljšanje metod za presojo smotrnega ravnanja z materiali in učinkovite rabe in virov;
razumevanje potencialov učinkovite rabe virov in ozkih grl, še posebej kar zadeva
neoprijemljive dodane vrednosti (oblikovanje, digitalizacija itd.)
Financirajo: EU (LIFE in Obzorje 2020) in različna ministrstva
Izvajajo: Finska agencija za tehnologijo in inovacije TEKES in drugi
Orodja za doseganje učinkovite rabe virov v podjetjih
2. Triletni projekt realizacije nacionalnega modela poslovnih dejavnosti za pospeševanje industrijske
simbioze
Trenutno poteka poskusna industrijska simbioza, ki jo izvajata pol-javni sklad SITRA in podjetje
Motiva Oy. Njen namen je pridobiti izkušnje na področju digitalnih trgov in podatkovnih zbirk s
podatki o odvečnem materialu, ki pomagajo pri preusmerjanju stranskih snovnih tokov iz enega
podjetja v drugo (odvečni material tako postane vir). Osnovali so jo na britanskem modelu NISP
(Nacionalni program za industrijsko simbiozo) in na podlagi njenih rezultatov bodo z namenom
prenosa na regionalno in nacionalno raven oblikovali model poslovnih dejavnosti.
Financirajo: SITRA, Ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo ter Ministrstvo za okolje
Izvajata: SITRA in Motiva Oy
3. Razvoj modela za krepitev regionalnega sodelovanja na področju učinkovite rabe virov
Ta ukrep izhaja iz dveh tekočih projektov za spodbujanje smotrne rabe virov na regionalni ravni.
Finski sklad za inovacije, imenovan SITRA, je nedavno predstavil projekt Smotrno z viri in ga v
nekaterih finskih regijah že poskusno izvedel. Finski inštitut za okolje pa izvaja svoj projekt z
naslovom Lokalne skupnosti brez izpustov.
Financirajo: SITRA, Ministrstvo za okolje, lokalne skupnosti in drugi
Izvajata: SITRA in Finski inštitut za okolje
4. Izpeljava petletnega projekta subvencioniranja pregledov učinkovite rabe materialov
S tem ukrepom se malim in srednje velikim finskim podjetjem dodeli državna pomoč za kritje
stroškov svetovanja, povezanega s pregledi o učinkoviti rabi materialov. Ta pomoč je v skladu z
določbami EU o državni pomoči. Projekt izvaja podjetje Motiva Oy, temelji pa na njihovem orodju
pregleda učinkovite rabe materialov. Poleg tovrstnih pregledov pa ta ukrep napoveduje tudi
podporo pri vpeljavi sistemov za upravljanje z okoljem v finskih podjetjih.
Financira: Motiva Oy
Izvaja: Motiva Oy
5. Preizkusna izvedba metode vpeljevanja pogodbe o učinkoviti rabi materialov za spodbujanje
smotrnega ravnanja z materiali
Ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo ponuja zainteresiranim podjetjem možnost podpisa
prostovoljne pogodbe za proučiteve različnih vidikov učinkovite rabe virov. Spremljanje okoljskih
vplivov nekega izdelka ali storitve je eden od glavnih pogojev za izboljšanje učinkovitosti rabe virov.
Namen tega ukrepa je razširiti bazo znanja o učinkoviti rabi virov.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo
137
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Zakonodaja in visoko učinkovita uprava
6. Izvedba projekta za lajšanje postopkov, povezanih z okoljskimi dovoljenji
Finska ima v primerjavi z drugimi državami veliko obveznih okoljskih dovoljenj, katerih pridobitev pa
dolgo traja. Z bolj prožnimi in uporabniku prijaznimi postopki za izdajo okoljskih dovoljenj se lahko
ustvari okolje, primerno za inovativne modele, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov, kot sta
industrijska simbioza in sklenjen krog recikliranja. Racionalizacija in razjasnitev postopkov izdajanja
okoljskih dovoljenj sta že vključeni v najnovejši program finske vlade za strukturno politiko iz
novembra 2013 (Finnish Government, 2013).
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: finska vlada
Vpliv mednarodne in evropske skupnosti
7. Upoštevanje mednarodnih in evropskih pristopov za učinkovito rabo virov
Finska raba virov se razlikuje od rabe virov v drugih državah članicah, kar pomeni, da imajo lahko
evropske merilne metode velik vpliv na finsko gospodarstvo. V finskem programu za učinkovito rabo
materialov je navedeno, da »specifikacije izdelkov, zakonodaja na področju odpadkov in gradbeni
predpisi zahtevajo nenehno posredovanje«. Še posebej se je treba posvetiti informacijam za
potrošnike, ki jih morajo zagotoviti mala podjetja.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: finska vlada
8. Financiranje finskih projektov na področju učinkovite rabe materialov s strani evropskega
programa LIFE
Financiranje s strani programa LIFE se bo v obdobju med letoma 2014 in 2020 občutno povečalo.
LIFE-ova nova shema poleg konvencionalnega pristopa k varstvu narave in poleg okoljskih projektov
vključuje tudi integrirane projekte s skupnim financiranjem, katerih cilj je izvajanje okoljskih in
podnebnih načrtov in strategij. Finska namerava izkoristiti priložnosti financiranja s strani LIFE-a za
ustanovitev nacionalnega konzorcija integriranih projektov, ki bi izvajal pilotne projekte na področju
učinkovitosti rabe virov. LIFE naj bi pokril 60 % celotnih stroškov tega projekta.
Financira: EU (LIFE)
Izvaja: Ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo
4.2.4. Delo s podjetji
Finski program za učinkovito rabo materialov daje velik poudarek izboljšavam v industriji in
proizvodnji:

zasebne raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju učinkovite rabe virov so na Finskem
v veliki meri subvencionirane. Načrtujejo pa tudi širšo uporabo obstoječih shem podpor.
Trenutno najpomembnejše javne organizacije, ki financirajo tovrstne projekte, so TEKES (ki
upravlja predvsem z nepovratnimi sredstvi), pol-javni sklad SITRA (ki nudi tvegani kapital) ter
razvojni banki Finnvera in Finnish Industry Invest (ki nudita tako posojila kot tudi tvegani
kapital). TEKES-ovi programi na področju učinkovite rabe virov trenutno vključujejo
učinkovitost v grajenem okolju, zeleno rast, obnovljive energije in smotrno javno naročanje.
SITRA pa deluje tako, da vlaga tvegani kapital v podjetja z zeleno tehnologijo in izvaja
projekte na področjih industrijske simbioze, biogospodarstva in učinkovitega ravnanja z viri
(glej ukrepa št. 1 in št. 8);
138
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU


4.3.
državno podjetje Motiva Oy nudi subvencionirano svetovanje za večjo učinkovitost na
področju rabe virov, imenovano Pregledi učinkovite rabe materialov (glej ukrep št. 4);
finska vlada deluje v smeri učinkovitejših in jasnejših postopkov za pridobivanje okoljskih
dovoljenj, kar bo naredilo sistem bolj fleksibilen in omogočilo izvedbo projektov na področjih
sklenjenega kroga recikliranja ter industrijske simbioze (glej ukrep št. 6).
Interakcije z obstoječimi politikami
Finska ima na področju učinkovite rabe virov več različnih političnih programov in strategij. Tematik
in sektorjev, ki jih ti obravnavajo, se pri oblikovanju finskega načrta za učinkovito rabo materialov ni
upoštevalo.






pri Programu za energijsko učinkovitost gre za izvajanje Evropske direktive o energijski
učinkovitosti na državni ravni. Soproizvodnja toplote in elektrike, širok obseg prostovoljnih
sporazumov o energijski učinkovitosti in sistematično izvajanje pregledov energijske
učinkovitosti so dobri primeri uspešnih ukrepov na področju varčevanja z energijo na
Finskem;
Tekes, javna agencija za inovacije, aktivno spodbuja in delno financira vse raziskovalne,
razvojne in inovacijske projekte na področju biogospodarstva, trajnostnega rudarstva in
zelenih tehnologij;
program za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo z naslovom Več iz manj, a smotrno iz leta
2013 se osredotoča na tri glavna področja: stavbe, hrano in promet, med drugim pa nudi tudi
podporo osmim inovativnim in pilotnim projektom;
Program za učinkovito rabo gradbenega materiala skupaj z Nacionalnimi gradbenimi
predpisi spodbuja učinkovito rabo virov v gradbeništvu – kar vključuje tako rabo energije kot
tudi rabo materialov v fazi gradnje;
področje ozelenitve javnega naročanja je Finska nedavno izpostavila v Načelni odločitvi
vlade o spodbujanju trajnostnih okoljskih in energijskih rešitev v javnem naročanju. Ta
odločitev zapoveduje trajnostno javno naročanje za več različnih skupin izdelkov, na
nekaterih področjih pa oblikuje tudi kvantitativne cilje;
Finska strategija za naravne vire iz leta 2009 predstavlja vseobsegajočo strategijo za izvedbo
zgoraj omenjenega programa za učinkovito rabo materialov. Pomembno pa je poudariti, da
Strategija za naravne vire ni strategija na področju učinkovitosti, temveč služi bolj kot okvir
za, med drugim, obsežnejše raziskovanje na področju mineralov in rud na Finskem. Že iz
njenega podnaslova Za inteligentno in odgovorno ravnanje z viri, je razvidno, da gledajo na
vire predvsem v smislu priložnosti za nacionalno gospodarstvo. A je eden od primerov takega
izkoriščanja virov tudi njihovo karseda učinkovito pridobivanje in raba. Čeprav je število virov,
vključenih v Program za učinkovito rabo materialov, omejeno, pokriva Strategija za naravne
vire vse vire (z izjemo zemljišč), ki so omenjeni tudi v »Načrtu za Evropo, gospodarno z viri«.
139
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
5. Škotska
Škotski vladni program ZERO WASTE – ohranjanje škotskih naravnih virov: načrt za krožno
gospodarstvo, učinkovito pri rabi virov (Scottish Government, 2010) ni le načrt za preprečevanje
nastajanja odpadkov, kot ga zahteva Okvirna direktiva EU o odpadkih, temveč tudi gospodarska
strategija za porabo in rabo virov v prihodnosti. Skupni cilj programa je »preprečevanje nastajanja
odpadkov, večanje učinkovitosti rabe virov in omogočanje prestopa v bolj krožno gospodarstvo«.
5.1.
Proces razvoja politike
V procesu razvoja načrta za učinkovito rabo virov so upoštevali tisti ukrep iz škotskega načrta Zero
Waste (Brez odpadkov) iz leta 2010, ki je predvidel pripravo načrta za učinkovito rabo virov (Scottish
Government, 2010). Škotska vlada je prvi osnutek programa oblikovala v tesnem sodelovanju s
škotsko Agencijo za varstvo okolja in s programom Zero Waste Scotland (Škotska brez odpadkov). Pri
oblikovanju predlogov pa je sodelovala tudi Konvencija škotskih lokalnih oblasti. Na temo dajatev na
nosilne vrečke se je škotska vlada posvetovala tudi s sodelavci iz Walesa, ki so zakonodajo na tem
področju uredili že leta 2010.
Leta 2012 se je odvilo trimesečno obdobje javnega posvetovanja na temo predlogov v programu
Ohranjanje škotskih naravnih virov. V februarju 2013 so se posvetovanja na to temo nadaljevala,
predvsem z namenom vključitve dodatnih komentarjev k strateški okoljski presoji. Predlagani
program in vprašalnik za namene posvetovanja sta bila objavljena na spletni strani škotske vlade.
Najpogosteje omenjena tema so bile dajatve na nosilne vrečke. Poleg 71 standardnih odzivov je
škotska vlada prejela še 600 odzivov v sklopu posebne kampanje (vsi so izrazili strinjanje z uvedbo
dajatev na nosilne vrečke).
Škotska vlada se že vse odkar je bil leta 2010 objavljen škotski načrt Zero Waste (Škotska brez
odpadkov) tej tematiki aktivno posveča. Sestala se je tudi s predstavniki mnogih različnih poslovnih
sektorjev. Med obdobjem javnega posvetovanja na temo programa Ohranjanje škotskih naravnih
virov so javni uslužbenci pridobili izkušnje od predstavnikov škotskih podjetij, lokalnih oblasti in
neprofitnega sektorja.
5.2.
Ključni elementi
5.2.1. Ključni sektorji
Ohranjanje škotskih naravnih virov je obširen program za preprečevanje nastajanja odpadkov in
učinkovito rabo virov, ki pokriva sektorje, kot so stanovanjski, industrijski in gradbeni ter organizacije
in javna uprava.
140
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Slika 17: Viri, obravnavani v programu Ohranjanje škotskih naravnih virov
naravni viri
voda
zrak
tla/zemljišča
surovine
neživi naravni
viri
fosilna goriva
rude
biotska
raznovrstnost
živi naravni viri
industrijski
minerali
minerali,
uporabljeni v
gradbeništvu
uporaba
materialov
hrana/krma
gorivo
Program Ohranjanje škotskih naravnih virov
Kar zadeva vire, se program osredotoča predvsem na surovine. Energija, voda, zrak, prst in biotska
raznovrstnost v programu niso posebej omenjeni in tudi ukrepi tega programa v najboljšem primeru
le posredno vplivajo na njih.
5.2.2. Cilji, kazalniki, monitoring
Skupni cilj tega programa je preprečiti nastajanje odpadkov, izboljšati učinkovitost rabe virov in
omogočiti prehod na bolj krožno gospodarstvo. Glavni cilj je zmanjšati količino odpadkov na
Škotskem za 7 % do leta 2017 glede na leto 2011 (13,24 milijona ton) in za 15 % do leta 2025. Glavni
kazalniki za merjenje napredka so:





skupna količina odpadkov, proizvedenih s strani stanovanjskega sektorja, trgovskega sektorja
in industrije ter gradbeništva;
količina odpadkov, proizvedenih s strani sektorjev na enoto bruto dodane vrednosti;
izpusti ogljika, povezani z odpadki – vplivi, povezani s celotnim življenjskim krogom
odpadkov, vključno s prednostmi preprečevanja nastajanja odpadkov in recikliranja;
skupna količina uporabljenih surovin;
količina surovin, porabljenih na enoto bruto domačega proizvoda/bruto dodane vrednosti
(intenzivnost rabe virov).
5.2.3. Programi/politike/inštrumenti
Program vsebuje šest področij ukrepanja in skupno 20 ukrepov na različnih področjih. Za vsakega od
teh šestih področij je določen ustrezen ukrep. Sledi kratka predstavitev teh področij.
1. Učinkovita raba virov v podjetjih
Glavni cilj, ki si ga je Škotska zadala na tem področju, je: »pomagati organizacijam in podjetjem po
vsej Škotski pri učinkovitejši rabi surovin, vode in energije in pri proizvajanju manjših količin
odpadkov ter s tem izboljšati njihovo konkurenčnost in jih usmeriti na trajnostno pot«.
Ukrep št. 1: Škotska, gospodarna z viri
Celovit sistem svetovanja in podpore, imenovan Škotska, gospodarna z viri vključuje med drugim
tudi modri telefon, spletna orodja, gradiva za usposabljanja, delavnice in možnost pomoči z
neposrednimi pogovori in na lokaciji (on-site), poskrbeti pa mora tudi za izpeljavo nekaterih ukrepov,
141
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
določenih v programu Ohranjanje škotskih naravnih virov.
Financira: škotska vlada
Izvajata: program Škotska brez odpadkov (WRAP)
Ukrep št. 2: Prostovoljni sporazumi s podjetji
V Združenem kraljestvu obstaja več prostovoljnih sporazumov s ključnimi poslovnimi sektorji na temo
učinkovite rabe virov – na primer Courtauldska zaveza v maloprodajnem sektorju, Prostovoljni
sporazum za gostinski in prehrambeni sektor in Zaveza Federacijske hiše. Škotska želi v prizadevanju
za bolj učinkovito rabo virov v poslovnih sektorjih vključiti še več sektorjev in razširiti področje
uporabe že obstoječih sporazumov.
Financira: ni opredeljeno
Izvajata: program Škotska brez odpadkov in (WRAP)
Ukrep št. 3: Zaveza o učinkoviti rabi virov
V sklopu platforme za program Škotska, gospodarna z viri razvijajo nov sistem javne zaveze s
seznamom ukrepov, kot so načrtovanje preprečevanja nastajanja odpadkov, nadzor porabe energije,
usposabljanje osebja, uvedba trajnostnega javnega naročanja in poročanje o dosežkih. Proaktivna
podjetja se spodbuja k uporabi tega sistema in k podpisu zaveze.
Financira: škotska vlada
Izvaja: program Škotska, gospodarna z viri
Ukrep št. 4: Preprečevanje nastajanja gradbenih odpadkov
Škotska želi spodbuditi uporabo načrtov za ravnanje z gradbenimi odpadki že na začetku gradbenih
projektov in s tem na leto prihraniti okoli 208 milijonov EUR. Ta ukrep se izvaja v sklopu programa
Škotska, gospodarna z viri.
Financira: škotska vlada
Izvaja: program Škotska, gospodarna z viri
Ukrep št. 5: Lažji dostop do informacij za podjetja
Program Škotska, gospodarna z viri si prizadeva v sodelovanju s škotsko Agencijo za varstvo okolja
izboljšati tako podatke o odpadkih, ki so na voljo, kot tudi orodje za samooceno učinkovite rabe
virov v podjetjih.
Financira: ni opredeljeno
Izvajata: program Škotska, gospodarna z viri in škotska Agencija za varstvo okolja
Ukrep št. 6: Presoja izkoriščanja virov
V okviru okoljskih dovoljenj so podjetja z velikim vplivom na okolje primorana vsaki dve leti izvesti
presojo izkoriščanja virov. Škotska Agencija za varstvo okolja namerava te presoje še naprej razvijati.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: škotska Agencija za varstvo okolja
2. Spodbujanje inovacij in poslovnih priložnosti
Cilj, ki si ga je Škotska zastavila na tem področju, se glasi: »Ustvariti poslovne in tržne pogoje, ki
inovativnim podjetjem omogočajo izvajanje ukrepov ponovne uporabe, prenove in ponovne
pridelave.«
142
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Ukrep št. 7: Vključevanje podjetij in mreža »zgodnjih vpeljevalcev«
Ideja tega ukrepa je deliti znanje, ki izhaja iz primerov dobre prakse »zgodnjih vpeljevalcev«
inovativnih pristopov k učinkoviti rabi virov. To se bo izvajalo preko mrež različnih agencij za pomoč
podjetjem in preko programa Škotska, gospodarna z viri.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: program Škotska, gospodarna z viri
Ukrep št. 8: Posojilni sklad za podpiranje ponovne predelave in ponovne pridelave
Leta 2012 je začel delovati »Škotski posojilni sklad za učinkovito rabo plastike« z namenom
spodbujanja vlaganja v recikliranje in ponovno predelavo plastike. Ta sklad je nedavno še razširil
obseg delovanja. Danes deluje pod imenom Škotski sklad za reciklažo.
Financira: posojilna shema (ki jo je v začetku financirala škotska vlada)
Izvaja: program Škotska brez odpadkov in organizacija za spodbujanje inovacij Scottish Enterprise
Ukrep št. 9: Javno naročanje, ki spodbuja inovacije
Na področju spodbujanja trajnostnega javnega naročanja na Škotskem trenutno poteka več
dejavnosti, med drugim trajnostno javno naročanje v javnem sektorju, svetovanje na področju
dokumentov z navodili za javno naročanje in pobuda za izboljšanje okoljske učinkovitosti v javnih
zgradbah.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: škotska vlada
Ukrep št. 10: Zbiranje dokazov
Škotska ima v načrtu izvedbo nadaljnjih raziskav na področju priložnosti, povezanih s celovitim
prehodom na bolj krožno gospodarstvo. Izvajali jih bodo v sklopu programa Škotska brez odpadkov
ter v pristojnosti škotske Agencije za varstvo okolja.
Financira: ni opredeljeno
Izvajata: program Škotska brez odpadkov in škotska Agencija za varstvo okolja
Ukrep št. 11: Ponudba in povpraševanje, ki temeljita na ponovni uporabi
V sklopu programa Škotska brez odpadkov izvajajo številne dejavnosti za povečanje ponudbe in
povpraševanja po izdelkih, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, kot na primer pilotni sistemi zbiranja
tovrstnih izdelkov, Mreža za ponovno uporabo in trgovine za ponovno uporabo ter Telefonska linija
za ponovno uporabo, ki pomaga ljudem darovati predmete za ponovno uporabo.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: program Škotska brez odpadkov
Ukrep št. 12: Ponovna pridelava in novi poslovni modeli
Program Škotska, gospodarna z viri podpira podjetja, ki sodelujejo pri obnavljanju in ponovni
pridelavi. Spodbuja torej uporabo poslovnih modelov, ki temeljijo na najemu ali lizingu potrošniških
izdelkov tako, da proizvajalec ohrani lastništvo. Primer takega centra, ki se ukvarja s ponovno
pridelavo in ponovno uporabo, je Center strokovnega znanja, ki deluje na področju celotnega
Združenega kraljestva.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Škotska, gospodarna z viri
143
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
3. Trajnostno usmerjena zasnova izdelkov
Cilj, ki si ga je Škotska zastavila na tem področju, se glasi: »Spodbujanje inovacij na področju zasnove,
proizvodnje izdelkov in embalaže z namenom spodbujanja prehoda na zasnovo, usmerjeno v
dolgotrajnost, možnost razstavljanja in ponovnega sestavljanja, v uporabne stranske proizvode in v
preprečevanje izgube energije in materialov ter preprečevanje onesnaževanja.«
Ukrep št. 13: Trajnostna zasnova izdelkov
Program Škotska, gospodarna z viri podpira inovacije na področju zasnove izdelkov tako, da
podjetjem nudi svetovanje, izobraževanje in druge dogodke. Škotska pa podpira tudi britanski Forum
za trajnostne izdelke, spodbuja upoštevanje trajnostne zasnove izdelkov na ravni EU in preiskuje
vlogo izobraževanja pri trajnostnem oblikovanju.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: Škotska, gospodarna z viri
4. Odgovornost proizvajalca in embalaža
Cilj, ki si ga je Škotska zadala na tem področju, se glasi: »Spremljati in ocenjevati odgovornost
proizvajalca z namenom zagotavljanja tega, da sistemi podpirajo celosten preobrat na področju
ravnanja z viri, in sicer na ravni vseh akterjev vzdolž dobavne verige, in podpirati inovacije na
področju zbiranja embalaže z začetnim poudarkom na programih za povračilo trošarin in povratno
embalažo.«
Ukrep št. 14: Odgovornost proizvajalca za izrabljene izdelke
Program Škotska brez odpadkov v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi v Veliki Britaniji
raziskuje, kako na čim bolj stroškovno učinkovit način izboljšati trenutni sistem odgovornosti
proizvajalcev za embalažo. Raziskuje pa tudi možnosti za vključitev odgovornosti proizvajalca še pri
drugih ključnih izdelkih.
Financira: ni opredeljeno
Izvaja: program Škotska brez odpadkov
Ukrep št.15: Manjši elektronski in električni odpadki (WEEE)
Program Škotska brez odpadkov namerava v sodelovanju z WRAP-om in lokalnimi oblastmi izvesti
preizkusno zbiranje manjših elektronskih in električnih odpadkov (z uporabo zbirnih središč in
povratno (reverzibilno) logistiko).
Financira: ni opredeljeno
Izvajata: program Škotska brez odpadkov in WRAP
Ukrep št. 16: Programi za nagrajevanje reciklaže
Škotska vlada bo na podlagi lokalnih pilotnih programov za nagrajevanje recikliranja raziskala
možnosti vpeljave nacionalnih programov povračila trošarin.
Financira: program Škotska brez odpadkov
Izvajajo: podjetja, lokalne skupnosti in univerze v sodelovanju s programom Zero Waste Scotland
5. Razumevanje poti materialov znotraj gospodarstva
Cilj, ki si ga je Škotska zadala na tem področju, se glasi: »Razviti boljše razumevanje poti materialov
znotraj našega gospodarstva, in tako vladi in njenim agencijam ter podjetjem pomagati čim bolj
povečati vrednost teh materialov in obenem ohraniti dostop do tistih materialov, ki so kritičnega
pomena za naše gospodarstvo, industrijo in proizvodnjo.«
144
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU
Ukrep št. 17: Sledenje materialom
Na tem področju že potekajo dejavnosti različnih javnih organizacij in organizacij za svetovanje in
pomoč podjetjem na Škotskem. Poseben poudarek je na kritičnih materialih, kot so opredeljeni v
dokumentu Surovine, ki so kritičnega pomena za škotsko gospodarstvo.
Financira: ni opredeljeno
Izvajajo: škotska Agencija za varovanje okolja in drugi
6. Razvoj kulture učinkovite rabe virov
Cilj, ki si ga je Škotska zadala na tem področju, se glasi: »Spodbuditi kulturo učinkovite rabe virov
doma in pri delu – vplivanje na navade ljudi z osveščanjem, izobraževanjem ter razvojem spretnosti in
znanj.«
Ukrep št. 18: Vključevanje javnosti in izobraževalnega sistema
Škotski pristop k spreminjanju navad temelji na strategiji, ki ji sledi tudi program Škotska z nizkimi
izpusti ogljika: okvirne navade. Ta tematika bo vključena tudi v učne programe izobraževalnih
ustanov. Škotska sodeluje tudi s Fundacijo Ellen MacArthur in tako podpira profesionalne
izobraževalne programe na področju krožnega gospodarstva.
Financira: ni opredeljeno
Izvajajo: šole in univerze
Ukrep št. 19: Ukrepi na ravni skupnosti
Škotska izvaja več programov, ki podpirajo ukrepe v smeri učinkovite rabe virov na ravni skupnosti.
Sklad za podnebne izzive tako med drugim podpira tudi preprečevanje nastajanja odpadkov s strani
skupnosti. V sklopu programa Škotska brez odpadkov pa izvajajo tudi program Prostovoljec in
zagovornik na ravni skupnosti.
Financira: program Škotska brez odpadkov in drugi
Izvajajo: posamezniki in občine
Ukrep št. 20: Nosilne vrečke
Škotski trgovci bodo morali od oktobra 2014 zaračunavati nosilne vrečke, zaželeno pa je tudi, da del
neto dobička od prodaje nosilnih vrečk vložijo v preprečevanje nastajanja odpadkov.
Financira: ni opredeljeno
Izvajajo: trgovci
5.2.4. Delo s podjetji
Na Škotskem se večina dejavnosti na področju učinkovite rabe virov v podjetjih odvija v sklopu
programa Škotska, gospodarna z viri:


program Škotska, gospodarna z viri deluje po načelu »vse na enem mestu«, namenjen pa je
podjetjem, ki želijo izboljšati svojo učinkovitost pri rabi virov. Podjetjem je na voljo služba za
pomoč, informacije o razpoložljivih shemah podpor, različna orodja za doseganje večje
učinkovitosti rabe virov, posvet z osebnim svetovalcem (»on-site« svetovanje), študije
različnih primerov in najboljših praks, itd.;
na območju Združenega kraljestva in še posebej na Škotskem je veliko podjetij, ki so sprejela
prostovoljni sporazum in se zavezala k učinkoviti rabi virov. To področje dejavno podpirajo
in spremljajo tudi javne agencije, torej tudi program Škotska, gospodarna z viri, ki je del
mreže WRAP. Podjetja prostovoljni sporazum podpišejo tako, da pošljejo uradno pismo in v
zameno prejmejo posvetovanje na področju izboljševanja učinkovitosti v svojem sektorju.
145
4.Učinkovita raba virov v državah članicah EU

5.3.
Poznamo prostovoljne sporazume med sektorjem za odpadno hrano in embalažo ter
sektorjem za gostinstvo in prehrano (Prostovoljni sporazum za gostinski in prehrambeni
sektor), med sektorji za različne tokove odpadkov in proizvodnim ter maloprodajnim
sektorjem (Courtauldska zaveza) ter med sektorjem za vodo in živilskim sektorjem (Zaveza
Federacijske hiše). Cilji na tem področju se tičejo tako stopnje porabe virov kot tudi
proizvajanja odpadkov in ravnanja z njimi;
Škotska je v postopek izdaje okoljskih dovoljenj vpeljala še presojo izkoriščanja virov, ki
podjetja spodbuja k bolj skrbnemu spremljanju načrtovane in dejanske rabe virov. Če želijo
prejeti okoljsko dovoljenje, morajo redno (npr. enkrat mesečno) poročati o tem, koliko
ključnih virov porabijo. Podjetja torej svoje porabe niso primorana zmanjšati, temveč le
spremljati. To pa temelji na predpostavki, da se podjetja, ki se soočijo s trendom svoje
porabe, pogosteje odločajo za ukrepe v smeri večje učinkovitosti rabe virov.
Interakcije z obstoječimi politikami
Program Ohranjanje škotskih naravnih virov služi kot dopolnitev drugih političnih programov s
področja učinkovite rabe virov:


krovni cilj škotskega Akcijskega načrta za učinkovito rabo virov je zmanjšati skupno porabo
energije na Škotskem za 12 % do leta 2020 in vsebuje številne ukrepe v zasebnem in javnem
sektorju. Deli, ki govorijo o grajenem okolju in gradbenih dovoljenjih, so najpomembnejši kar
zadeva učinkovito rabo virov;
Akcijski načrt za daljinsko ogrevanje se osredotoča predvsem na en vidik energijske
učinkovitosti. Gre za jasen načrt sodelovanja med vlado ter širšim javnim sektorjem, podjetji
in industrijo z namenom razvoja daljinskega ogrevanja na Škotskem.
V Gospodarski strategiji za nizke izpuste ogljika je eno celo poglavje posvečeno prav naravnim virom
na Škotskem. V tem poglavju so predstavljene vse gospodarske priložnosti, ki bodo nastale kot
posledica premika na gospodarstvo z nizkimi izpusti ogljika, ki temelji na trajnostni rabi naravnih
virov, kot so prst, voda in zrak. Obravnava pa tudi nekatere druge tematike: viri, ki jih uporabljajo v
škotskem gospodarstvu, priložnosti za učinkovitejšo rabo virov in izkoriščanje sekundarnih virov oz.
materialov, ki se nahajajo v škotskem toku odpadkov.
146
»
Včasih ni dovolj, da se trudimo;
narediti moramo, kar je treba.
Sir Winston Churchill
5.
Odpadek je vir
 Odpadki in učinkovita raba virov v EU
 Pregled programov za preprečevanje nastajanja odpadkov
 Pristopi pri ravnanju z odpadki in preprečevanju nastajanja
odpadkov v nekaterih državah članicah
 Ukrepi dobre prakse za preprečevanja nastajanja odpadkov
pri izbranih tokovih odpadkov
 Odpadki v Sloveniji
5. Odpadki
1. Odpadki in učinkovita raba virov v EU
EU je leta 2005 na področju odpadkov sprejela Tematsko strategijo recikliranja in preprečevanja
nastajanja odpadkov, v kateri že omenja potrebo po večjem izkoriščanju odpadkov kot vira,
priložnost za rast predelovalnih industrij ter potrebo po uvedbi konceptov življenjskega kroga – kot
načina za zmanjševanje vpliva na okolje – v politike ravnanja z odpadki.
Temeljni cilj politike EU je preprečevanje nastajanja in pospeševanje ponovne uporabe, recikliranja
ter predelave odpadkov, s čimer podpira tudi dolgoročni cilj, in sicer, da bi EU postala družba
recikliranja. Strategija med ukrepi navaja večjo podporo recikliranju tudi z omejevanjem sežiga kot
načina predelave odpadkov, postavitev ciljev na področju preprečevanja nastajanja odpadkov ter
opredelitev pojma odpadek, tako da bi jasneje določili tiste tokove odpadkov, ki okolju in
gospodarstvu prinašajo koristi. Zavzema se za tako ravnanje z biološkimi odpadki, da bi jih kar največ
preusmerili z odlagališč. Recikliranje in predelava v EU postopoma naraščata, a pokrivata omejen
delež odpadkov tudi zato, ker so direktive usmerjene v njihove posamezne tokove. S tem se je
deloma zmanjšal negativen vpliv odpadkov, ki so za recikliranje in predelavo nevarni ter zapleteni, na
okolje.
Leta 2011 so države članice potrdile sporočilo Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, ki se
zavzema za učinkovito ravnanje z viri. V odpadkih vidi vire materialov in surovin za gospodarstvo,
katerega cilj je trajnostno ravnanje z materiali, ki temelji na krožnem gospodarstvu. Zastavlja si cilj,
da bo preostanke odpadkov treba zmanjšati in se čim bolj približati ničelni stopnji.
Področju odpadkov je v sporočilu namenjeno samostojno poglavje Spreminjanje odpadkov v vir. V
njem je večji poudarek namenjen prednostni obravnavi ponovne uporabe in recikliranja odpadkov,
pri čemer je potrebna kombinacija ukrepov. Ti ukrepi vključujejo: zasnovo izdelkov, boljše
sodelovanje udeležencev na trgu, boljše postopke zbiranja, ustrezen regulativni okvir, spodbude za
preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje ter javne naložbe v sodobne objekte in
visoko kakovostno recikliranje. Pridobivanje energije iz odpadkov je omejeno na materiale, ki jih ni
mogoče reciklirati. Javno financiranje EU namenja prednost dejavnostim, ki so višje na hierarhiji
ravnanja z odpadki, ter zagotavljanju popolnega izvajanja pravnega reda EU na tem področju.
Eden od ciljev programa na področju obravnave hrane je zmanjšati količino odpadne hrane, pa tudi
vzpostaviti trajnostno oskrbo s fosforjem, ki je ključni vir za gnojenje kmetijskih površin. Države
članice bodo morale odpadno hrano obravnavati v svojih nacionalnih programih za preprečevanje
nastajanja odpadkov.
Sedmi okoljski akcijski program EU (7 EAP) v skladu z vizijo do leta 2050 določa prednostne cilje
Unije za leto 2020. Med drugim izpostavlja, da je treba okoljska vprašanja vključiti v druge politike.
Program se osredotoča na tri med seboj povezane tematske cilje.
Pri tematskem cilju (b) – spreminjanje Unije v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično
gospodarstvo – izpostavlja potrebo po inovacijah, ki bi omogočile učinkovitejšo rabo virov, pri čemer
je ključen poslovni sektor. Zlasti mala in srednja podjetja (MSP) bodo za izboljšanje okoljske
učinkovitosti potrebovala pomoč pri uvajanju novih tehnologij. Zato bodo pomembni vladni ukrepi za
zagotavljanje pogojev za naložbe in ekološke inovacije ter spodbujanje razvoja trajnostnih poslovnih
ali tehnoloških rešitev ter trajnostnih načinov rabe virov. Osrednjega pomena za izpolnitev cilja
zaposlovanja v EU je rast števila delovnih mest v povezavi s trajnostnim gospodarstvom. Sprejeli
bodo ukrepe za nadaljnje izboljšanje okoljske uspešnosti izdelkov in storitev na trgu Unije v njihovem
148
5. Odpadki
celotnem življenjskem krogu, vključno z ukrepi za povečanje ponudbe zelenih izdelkov in spodbujanje
večjega povpraševanja potrošnikov po takih izdelkih. To bo mogoče doseči z uravnoteženo
kombinacijo spodbud za potrošnike in podjetja (vključno z MSP), tržnih instrumentov in predpisov za
zmanjšanje okoljskih vplivov dejavnosti podjetij in izdelkov. Potrošniki pa potrebujejo natančne,
lahko razumljive in zanesljive informacije o izdelkih. Kar najbolj je treba izboljšati embalažo, tako da
bi bili njeni vplivi na okolje čim manjši, poleg tega bi bilo treba podpirati poslovne modele,
gospodarne z viri, kakršni so sistemi storitev izdelkov (npr. najem izdelkov). Izdelki bi morali biti
izdelani iz trajnostnih virov in zasnovani za ponovno uporabo in recikliranje.
Za spreminjanje odpadkov v vir so potrebna dodatna prizadevanja na področju zmanjševanje
nastajanja odpadkov na prebivalca in absolutno zmanjšanje nastajanja odpadkov. Za doseganje ciljev
učinkovite rabe virov je treba zagotoviti tudi:




omejitev energijske predelave odpadkov na materiale, ki jih sicer ni mogoče reciklirati;
postopno ukinjanje odlaganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati ali znova uporabiti;
zagotoviti visoko kakovostno recikliranje, kadar uporaba recikliranega materiala ne povzroča
splošnih škodljivih učinkov na okolje ali človekovo zdravje, in
razvoj trgov za sekundarne surovine.
Z nevarnimi odpadki bo treba ravnati tako, da se bodo škodljivi učinki na človekovo zdravje in okolje
čim bolj zmanjšali. Zato je potrebna sistematična uporaba tržnih instrumentov ter drugih ukrepov, ki
dajejo prednost preprečevanju nastajanja, recikliranju in ponovni uporabi odpadkov, vključno s
podaljšano odgovornostjo proizvajalca, podpirati pa je treba tudi razvoj nestrupenih materialnih
krogotokov.
Odpraviti je treba ovire, ki nastajajo pri recikliranju, ter pregledati obstoječe cilje za preprečevanje
nastajanja, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in preusmeritev odpadkov z odlagališč, da bi
dosegli na življenjskem krogu temelječe krožno gospodarstvo s kaskadno rabo virov in skoraj ničelno
stopnjo preostankov odpadkov.
149
5. Odpadki
1.1.
Časovnica ciljev EU za sektor odpadki 2010–2030 (Evropska
agencija za okolje, 2013)
Časovni okvir za Evropo,
gospodarno z viri
->
20
Doseči absolutno zmanjšanje
količin nastalih odpadkov na
prebivalca
Časovni okvir za Evropo,
gospodarno z viri
->
20
Zagotoviti visoko kakovostno
recikliranje
Časovni okvir za Evropo,
gospodarno z viri
->
20
Omejiti energijsko predelavo
na nereciklabilne materiale
Praktično opustiti odlaganje
odpadkov
Popolnoma preprečiti
nezakonite pošiljke odpadkov
Časovni okvir za Evropo,
gospodarno z viri
->
20
Časovni okvir za Evropo,
gospodarno z viri
->
20
2030
2019
Z odpadki ravnamo kot z viri
2020
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
Vir
2010
CILJI IN PODROČJA
SPLOŠNI CILJI
PONOVNA UPORABA,
RECIKLIRANJE, PREDELAVA
Cilji recikliranja baterij
(povprečna teža):
– 65 % svinčevih baterij,
Direktiva 2006/66/EC
11
– 75 % nikelj-kadmijevih
baterij
– 50 % drugih baterij
Cilji za izrabljena vozila
(povprečna teža na vozilo na
leto):
- ponovna uporaba in
predelava: 95 %
- ponovna uporaba in
recikliranje: 85 %
Direktiva 2000/53/EC
->
15
OEEO (kategorije iz aneksa I):
Direktiva 2012/19/EU
->
15
- kat. 1 ali 10: 85 % predelave
in 80 % recikliranja
- kat. 3 ali 4: 80 % predelave
in 70 % recikliranja
- kat. 2, 5, 6, 7, 8 ali 9: 75 %
predelave 55 % recikliranja
- plinske sijalke: 80 %
recikliranja
OEEO (kategorije iz aneksa III):
Direktiva 2012/19/EU
->
18
- kat. 1 ali 4: 85 % predelave
in 80 % ponovne uporabe in
recikliranja
150
5. Odpadki
- kat. 2: 80 % predelave in 70
% ponovne uporabe in
recikliranja
- kat. 5 ali 6: 75 % predelave
in 55 % ponovne uporabe in
recikliranja
- kat. 3: 80 % recikliranja
Gradbeni odpadki: 70 %
recikliriranja in ponovne
uporabe
po teži nenevarnih gradbenih
odpadkov
Direktiva 2008/98/EC
->
20
Recikliranje in ponovna
uporaba 50 % po teži za
papir, plastiko, steklo in
kovine iz gospodinjskih
odpadkov
Direktiva 2008/98/EC
->
20
ZBIRANJE IN
ODSTRANJEVANJE
Zbiranje baterij: 25 %
Direktiva 2006/66/EC
->
12
Ločeno zbiranje stekla,
plastike, kovin, papirja
Direktiva 2008/98/EC
->
15
Zbiranje baterij: 45 %
Direktiva 2006/66/EC
->
16
Odstranjevanje bioloških
komunalnih odpadkov
- znižanje na 35 % biorazgrad.
komunalnih odpadkov glede
na leto 1995
Direktiva 1999/31/EC
->
16
Cilji zbiranja OEEO:
Direktiva 2012/19/EU
->
16
- 45 % povprečne teže OEEO,
dane na trg v državi članici v
treh preteklih letih
Cilji zbiranja OEEO:
Direktiva 2012/19/EU
->
19
Direktiva 2011/65/EU
->
19
- 65 % povprečne teže EEO,
dane na trg države članice v
treh preteklih letih ali
- 85 % nastale OEEO v državi
članici
PROIZVODNJA IZDELKOV
Brez težkih kovin v novi EEO
(Pb, Hg, Cd, heksavalentni Cr,
PBB in PBDE)
151
5. Odpadki
1.2.
Revizija zakonodaje in politik o odpadkih
Evropska komisija bo rezultate revizije zakonodaje in politik EU o odpadkih predstavila leta 2014.
Revizija zajema tri elemente:
1. revizija ciljev in zakonodaje o odpadkih (v skladu z zahtevami v Direktivi o odpadkih, Direktivi
o odlagališčih in Direktivi o embalaži in odpadni embalaži);
2. ocena ustreznosti petih direktiv, ki urejajo ločene tokove odpadkov: blata čistilnih naprav,
PCB/PCT, odpadne embalaže, izrabljenih vozil in baterij;
3. ocena najboljšega načina ravnanja s plastičnimi odpadki v kontekstu trenutne okvirne politike
ravnanja z odpadki.
Revizija bo sledila ciljem, določenim v programu Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, ki so jih
dodatno potrdili še v Sedmem okoljskem akcijskem programu. Komisija je v Sporočilu o izvajanju
tematske strategije o preventivi in recikliranju odpadkov določila seznam prednostnih nalog za
izboljšanje izvajanja trenutne zakonodaje, pa tudi za premik proti ambicioznejšim politikam na tem
področju. K prednostnim nalogam revizije sodijo prizadevanja za modernejšo, preprostejšo in
konsistentnejšo zakonodajo o odpadkih ter proučitev glavnih ciljev direktiv o odpadkih.
Del postopka revizije je javno posvetovanje, ki je potekalo od junija do sredine septembra 2013.
Vključevalo je naslednje deležnike: industrijo, nepridobitne in raziskovalne organizacije, znanstvene
inštitucije, javno upravo držav članic, regionalne in lokalne uprave ter državljane EU. Komisija je
prejela 670 odgovorov, od tega 7 % od javnih institucij, 48 % od državljanov in 44 % od predstavnikov
industrije, NVO in znanstvenih inštitucij.
Deležniki so večinoma predlagali jasnejše opredelitve in višje cilje. Za recikliranje odpadne embalaže
so povprečne predlagane stopnje recikliranja na primer naslednje:
Tabela 14: Tehtane povprečne stopnje recikliranja odpadne embalaže – predlogi vseh deležnikov
Predlog deležnikov
Sedanje stopnje
papir in
karton
steklo
kovine
plastika
les
75 %
60 %
80 %
60 %
75 %
50 %
60 %
22,5 %
60 %
15 %
skupna stopnja
recikliranja
70 %
55 %
Deležniki menijo, da bi predlagane stopnje recikliranja odpadne embalaže lahko dosegli v letih 2020–
2022.
V začetku leta 2013 je Evropska komisija sprejela Zeleno knjigo o plastičnih odpadkih, ki poudarja
vlogo plastike v številnih industrijskih procesih in njeno široko uporabo ter s tem povezane
gospodarske koristi recikliranja. Poziva k boljšim ukrepom, ki bi spodbujali okoljsko zasnovo izdelkov,
ekološke inovacije ter preventivo na področju odpadkov, cilj pa je recikliranje vključiti že v fazo
oblikovanja plastičnih izdelkov.
Resolucija Evropskega parlamenta o plastičnih odpadkih (januar 2014) je odziv na zeleno knjigo
Evropske komisije in predlaga vzpostavitev zavezujočih ciljev za zbiranje in razvrščanje do 80
odstotkov plastičnih odpadkov. Parlament je Evropsko komisijo še pozval, naj v letu 2014 pripravi
predloge za postopno opuščanje odlaganja odpadkov, primernih za recikliranje ali predelavo, do leta
2020, ter k oblikovanju ukrepov, ki ne bi spodbujali njihovega sežiganja. Plastičnih odpadkov po
152
5. Odpadki
mnenju poslancev ne bi smeli uporabljati kot vira energije, razen kadar ni nobene druge možnosti.
Najbolj nevarne plastične materiale bi morali umakniti s trga, prav tako plastične vrečke za enkratno
uporabo. Parlament še ocenjuje, da je treba sprejeti ukrepe proti nezakonitemu izvažanju in
odlaganju plastičnih odpadkov.
1.3.
Odlagališča kljub visokim ciljem glede recikliranja v EU še vedno
predstavljajo velik problem
Kot je razvidno iz najnovejših statistik EU, se je v zadnjih desetih letih obseg recikliranja in
kompostiranja odpadkov po vsej Evropi povečal, čeprav večji del odpadkov velikega števila držav
članic še vedno pristane na odlagališčih, in to kljub temu, da so se zavezale, da bodo do leta 2020
reciklirale polovico vseh gospodinjskih odpadkov, tako kot zahteva okvirna direktiva EU o odpadkih.
Zakon celo poziva k oblikovanju »reciklažne družbe«, vendar kaže, da so nekatere države članice
Evropske unije še precej oddaljene od tega cilja.
Eurostat je marca 2014 objavil podatke o komunalnih odpadkih za leto 2012 (glej tabelo 15). Navaja,
da 34 % od v povprečju 492 kg odpadkov, ki jih proizvede vsak Evropejec, pristane na odlagališčih, 27
% odpadkov reciklirajo, 15 % pa kompostirajo. Okoli 24 % jih gre v sežig, praviloma za proizvodnjo
energije. Podatki sicer kažejo na upad odlaganja odpadkov na odlagališčih od leta 2001, obenem pa
na povečano količino odpadkov na gospodinjstvo s takratnih 486 kg na 492 kg. Leta 2001 je 56 %
odpadkov pristalo na odlagališčih, 17 % v sežigalnicah, 17 % so jih reciklirali, 10 % pa kompostirali.
Podatki o komunalnih odpadkih po državah članicah za leto 2012 (Eurostat, 2014a)
 Države članice z najvišjim deležem komunalnih odpadkov, ki so pristali na odlagališčih, so bile
Romunija (99 %), Malta (87 %), Hrvaška (85 %), Latvija (84 %) in Grčija (82 %).
 Najvišji deleži odpadkov, ki so pristali v sežigalnicah, so bili izmerjeni na Danskem in
Švedskem (52 % v obeh državah), na Nizozemskem (49 % ), v Belgiji (42%) ter v Luksemburgu
(36 %).
 Največ odpadkov je bilo recikliranih v Nemčiji (47 %), Sloveniji (42 %), na Irskem (37 %), v
Belgiji (36 %), Estoniji (34 %), na Švedskem (32 %) in na Danskem (32 %).
 Najvišje deleže kompostiranih komunalnih odpadkov so izmerili v Avstriji (34 %), na
Nizozemskem (26 %), v Belgiji (21 %), Luksemburgu (19 % ) ter v Nemčiji i in Veliki Britaniji (18
% v obeh državah).
 Edine tri države, ki so reciklirale in kompostirale več kot 50 % odpadkov, so bile Nemčija (65
%), Avstrija (62 %) in Belgija (57 %).
153
5. Odpadki
Tabela 15: Ravnanje s komunalnimi odpadki 2012 v % (Eurostat, 2014a)
Obdelani
komunalni
odpadki,
kg/osebo
480
Reciklirani
Kompostirani
Odloženi na
odlagališčih
Sežig
EU 28
Nastali
komunalni
odpadki,
kg/osebo
492
Komunalni odpadki, obdelani, %
27
15
34
24
EU 27
492
481
27
15
34
24
Belgija
456
458
36
21
1
42
Bolgarija
460
433
24
3
73
0
Češka
308
308
20
3
56
20
Danska
668
668
32
13
3
52
Nemčija
611
610
47
18
0
35
Estonija
279
220
34
6
44
15
Irska
570
570
36
8
39
16
Grčija
503
493
16
2
82
0
Španija
464
464
17
10
63
9
Francija
534
534
23
16
28
33
Hrvaška
391
381
13
2
85
0
Italija
529
523
24
14
41
20
Ciper
663
663
12
9
79
0
Latvija
301
301
14
2
84
0
Litva
469
458
19
2
79
1
Luksemburg
662
662
28
18
18
36
Madžarska
402
402
21
4
65
9
Malta
589
559
9
4
87
1
Nizozemska
551
551
24
26
1
49
Avstrija
552
528
28
34
3
35
Poljska
314
249
13
12
75
0
Portugalska
453
453
11
15
55
19
Romunija
389
313
1
0
98
0
Slovenija
362
301
42
5
51
2
Slovaška
324
313
6
7
77
10
Finska
506
506
22
12
33
34
Švedska
462
462
32
15
1
52
Velika Britanija
472
465
28
18
37
17
Islandija
338
338
36
7
49
8
Norveška
477
467
27
14
2
57
Švica
694
694
35
15
0
50
FYROM
381
381
-
-
100
-
Srbija
364
254
0
0
100
0
Turčija
390
329
0
1
99
0
BiH
346
284
-
-
100
-
154
5. Odpadki
Revizorji so kritični do evropskega gospodarjenja z odpadki
Evropski revizorji so februarja 2014 kritizirali evropsko infrastrukturo za gospodarjenje z odpadki, ki je
od leta 2000 prejela 10,8 milijarde evrov finančnih sredstev, a je bila kljub temu le »delno«
učinkovita.
Med odpadki lahko najdemo pomembne surovine in materiale, EU pa je navsezadnje uvedla
direktive, usmerjene v uresničevanje skupnih standardov in ciljev na področju gospodarjenja z
odpadki, in na nekaterih območjih celo sofinancirala gradnjo infrastrukture za gospodarjenje z njimi.
V poročilu o reviziji je bilo navedeno še, da »je bila poraba finančnih sredstev za infrastrukturo,
namenjeno gospodarjenju s komunalnimi odpadki, le delno učinkovita, to pa predvsem zaradi slabe
izvedbe podpornih ukrepov«. Odpadke so odlagali na odlagališča, kjer z njimi niso »ustrezno ravnali«,
poleg tega pa je bilo »premalo finančnih sredstev« namenjenih zaprtju odlagališč in stroškom,
povezanim z upravljanjem po zaprtju. »Potrošnja v Evropi je vedno večja, z njo pa narašča tudi
količina odpadkov.«
Prijatelji zemlje opozarjajo države članice, da so potratne
Raziskava, ki jo je objavila okoljevarstvena organizacija Friends of the Earth Europe (Prijatelji Zemlje),
je pokazala, da EU reciklira samo 25 % komunalnih odpadkov, kar je daleč od njene obljube, da bo
prešla na gospodarstvo, gospodarno z viri. Predstavniki organizacije so še dodali, da okoli 60 %
komunalnih odpadkov Evropske unije pristane na odlagališčih in v sežigalnicah, kar vpliva na večjo
količino izpustov toplogrednih plinov in povzroča posege v naravno okolje.
V njihovem poročilu je naveden tudi podatek, da so Evropejci še posebej potratni, ko gre za rabljena
oblačila, saj 75 % od skupno 5,8 milijona ton odpadnih oblačil letno pristane na odlagališčih ali v
sežigalnicah.
Ob izdaji Poročila o odpadkih, ki ga je omenjena organizacija objavila februarja 2014, je Ariadna
Rodrigo iz organizacije Prijatelji Zemlje, izjavila: »Evropa je še vedno ujeta v sistemu, kjer dragoceni
materiali, številni izmed katerih predstavljajo visoko okoljsko in družbeno obremenitev, pristanejo na
odlagališčih ali v sežigalnicah.« V poročilu pozivajo EU, naj uvede strožji nadzor nad odlagališči in
sežigalnicami ter si zastavi višje cilje na področju recikliranja.
2. Pregled programov za preprečevanje nastajanja odpadkov
Ena od zahtev Direktive o odpadkih je, naj države članice do decembra 2013 pripravijo programe za
preprečevanje nastajanja odpadkov. Preventivo definira kot ukrepe, ki jih je treba uvesti, preden
snov, material ali izdelek postane odpadek, in ki zmanjšujejo:



količino odpadkov, tudi zaradi ponovne uporabe izdelkov ali podaljšanja njihove življenjske
dobe;
škodljive vplive nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ali
vsebnost nevarnih snovi v materialih ali izdelkih.
Namen ukrepov je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in okoljskimi vplivi, povezanimi z
nastajanjem odpadkov. Po podatkih Eionet (European Topic Centre on Sustainable Consumption
and Production) je do zaključka tega dokumenta programe za preprečevanje nastajanja odpadkov
pripravilo 20 držav. Informacije so spodaj.
155
5. Odpadki
WAL
SE
ES
SL
SCT
PT
PL
NO
NL
LU
LI
LV
IT
IE
HU
DE
FI
EN
BE
AT
Vrsta programa
Programi za preprečevanje nastajanja odpakov so lahko sestavni del programa za ravnanje z odpadki,
drugega programa okoljskih politik ali pa so samostojni.
Samostojni program
Del programa za
ravnanje z odpadki
Del programa
okoljskih politik
IT
LV
LI
LU
NL
NO
PL
PT
SCT
SL
ES
SE
WAL
IT
LV
LI
LU
NL
NO
PL
PT
SCT
SL
ES
SE
WAL
IE
HU
DE
FI
EN
BE
AT
Sektorji, ki jih pokrivajo programi
Kmetijstvo
Rudarstvo, predelava
surovin
Gradbeništvo/infrastr
uktura
Predelovalna
industrija
Veletrgovina,
trgovina, transport
Gospodinjstva
Zasebni storitveni
sektor/gostinstvo
Javni storitveni sektor
IE
HU
DE
FI
EN
BE
AT
Vrste odpadkov, ki jih pokrivajo programi
Hrana/biorazgradljivi
odpadki
Gradbeni odpadki
Nevarni odpadki
Gospodinjski/komuna
lni odpadki
Papir
Odpadna embalaža
OEEO/baterije
Iz predelovalne
industrije
Kosovni odpadki
Drugo
156
5. Odpadki
Cilji preprečevanja nastajanja odpadkov se med državami članicami razlikujejo predvsem v tem,
kako natančno so določile kvantitativne cilje, in segajo od zelo splošnih (npr. zmanjšati količino
nastalih odpadkov za določen delež) do zelo specifičnih, ki določajo vrsto odpadka (npr. gradbeni
odpadki) ter opredeljujejo njegov delež, pa do posameznih virov (npr. gospodinjstva) in materialov
(npr. papir) ter konkretnih (npr. znižati količino odpadnega papirja za 5 kg).
Ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov se med državami prav tako razlikujejo, so pa
večinoma usmerjeni v specifične sektorje, npr. gradbeništvo, komunalni odpadki itd. Konkretnejši
ukrepi pa povezujejo sektorje (npr. gospodinjski odpadki) in vrste odpadkov (npr. hrana) v konkretne
ukrepe (npr. raziskati možnosti za široko informacijsko kampanjo o odpadni hrani).
157
5. Odpadki
3. Ravnanje z odpadki in preprečevanje nastajanja odpadkov v
nekaterih državah članicah
3.1.
Občine Zero Waste v Italiji
Mednarodna zveza Zero Waste -(angl. Zero Waste International Alliance) je bila ustanovljena leta
2002. Z uporabo načela podaljšane odgovornosti proizvajalca si prizadeva za vzpostavitev krožnega
gospodarstva in učinkovito rabo virov. Njen cilj je sprememba življenjskega sloga in navad ter
posnemanje trajnostnih naravnih krogotokov, v katerih so vsi odpadni materiali surovina za nekoga
drugega. Koncept Zero Waste (Nič odpadkov) si prizadeva za tako oblikovanje izdelkov in procesov in
tako ravnanje z njimi, da se zmanjšata volumen in strupenost odpadkov, da ohranijo ter predelajo vse
materiale in jih ne sežigajo ali odlagajo. Ob tem pa preprečujejo takšne izpuste v zemljo, vodo ali
zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta. Koncept Zero Waste v Evropi
danes v praksi udejanja več kot 200 evropskih lokalnih skupnosti, ki predstavljajo 3 % prebivalcev EU.
Ločeno zberejo, znova uporabijo, reciklirajo ali kompostirajo več kot 70 % komunalnih odpadkov,
številne od njih celo več kot 80 ali celo 90 %. Večini občin je takšne rezultate uspelo doseči v zelo
kratkem času enega ali dveh let.
Strategija Zero Waste se je v občinah v Italiji razširila po uspešni zgodbi mesta Capannori. Leta 2007
je kot prva lokalna skupnost v Evropi sprejelo strategijo Zero Waste do leta 2020. Danes v mestu
ločeno zberejo 82 % odpadkov, količina nastalih odpadkov se je zmanjšala za 39 %, cene odvoza
odpadkov so padle za 20 %, pridobili so 70 novih delovnih mest in s sistemom je zadovoljnih 94 %
prebivalcev. Podobne rezultate dosegajo v drugih 200 občinah v Italiji, ki zajemajo 4,5 milijona
prebivalcev. V sistemih, kjer ločeno zberejo in snovno izrabijo več odpadkov, so cene odvoza
odpadkov za gospodinjstva praviloma nižje. V Priuli in Trevisu je cena za odvoz odpadkov 30 % nižja
od povprečja v Italiji. Ločeno zberejo 83 % odpadkov, nacionalno povprečje pa znaša 39,9 %. Na
prebivalca nastane zgolj 55 kg mešanih ostankov odpadkov letno, povprečje v Italiji pa znaša 303 kg.
Strategija Zero Waste si je kot cilj zadala zmanjševanje količin nastalih odpadkov, zmanjševanje
količin mešanih odpadkov in snovno izrabo materialov brez energetske predelave. Glede pridobivanja
energije podpira sisteme, kakršen je npr. anaerobna predelava za pridobivanje bioplina. Ločeno
zbiranje in kompostiranje ali energetska izraba biološko razgradljivih odpadkov sta pomemben del
koncepta Zero Waste, tako da je mogoče doseči kar največje pozitivne učinke vračanja organskih
snovi v tla.
Občine redno analizirajo zmanjšane količine nastalih odpadkov in preostanek mešanih odpadkov,
ugotavljajo sestavo odpadkov in uvajajo ukrepe, s katerimi bi preprečile nastajanje tovrstnih
odpadkov po principu: če ni mogoče reciklirati ali kompostirati, gre za slabo oblikovanje izdelka ali
embalaže. V teh primerih se povežejo s proizvajalci, da bi spodbudile oblikovanje okolju prijaznejših
izdelkov. V Italiji so proizvajalce kavnih kapsul tako na primer spodbudile, da so od plastičnih prešli na
biološko razgradljive kapsule.
Med najpogostejše ukrepe za zmanjševanje nastalih količin odpadkov v občinah Zero Waste sodijo:



ločeno zbiranje od vrat do vrat;
uporaba sistema plačaj, kolikor odvržeš (angl. PAY-as-much-you-Throw-away);
spodbujanje kompostiranja doma ter v skupnostnih in lokalnih kompostarnah, ki proizvajajo
kakovosten kompost za lokalno uporabo;
158
5. Odpadki







promocija uporabe pralnih plenic in subvencije zanjo;
spodbude za trgovine, ki prodajajo izdelke brez embalaže;
promocija uporabe vode iz pipe brez uporabe plastičnih kozarcev ali plastenk (še posebej v
javni upravi);
promocija dogodkov Zero Waste in pomoč pri njihovi organizaciji;
spodbujanje zelenih naročil tako v javni upravi kot v podjetjih;
vzpostavitev centrov za ponovno uporabo ali eko parkov;
spodbujanje izmenjav, trgovin z izdelki iz druge roke ter popravila izdelkov.
3.2.
Flamska regija v Belgiji: najboljši evropski program recikliranja in
preprečevanja nastajanja odpadkov
V Belgiji so okoljske zadeve v pristojnosti regij; vsaka regija sprejema okoljsko politiko neodvisno od
drugih. Flamska regija ima 6,2 milijona prebivalcev in ločeno zberejo 73 % odpadkov. Javna agencija
OVAM (angl. Public Waste Agency of Flanders), ki deluje pod okriljem flamskega okoljskega
ministrstva, sprejema flamsko zakonodajo na področju odpadkov in nadzira njeno izvajanje v 308
občinah, ki so se združile v 27 medobčinskih združenj za ravnanje z odpadki. Regijske politike
ravnanja z odpadki so začele nastajati leta 1981, od takrat dalje pa vsake štiri ali pet let oblikujejo nov
načrt ukrepov in ciljev, ki jih občine izvajajo ob podpori agencije OVAM. Cilji so določeni tako na ravni
občin kot na ravni regije. Načrti se nanašajo na nastajanje mešanih odpadkov, ločeno zbiranje,
ravnanje z ostanki po ločenem zbiranju in na kompostiranje doma. Do leta 2007 je že 42 flamskih
občin dosegalo manj kot 100 kg mešanih ostankov odpadkov na prebivalca letno, občina Herenthout
zgolj 59 kg in občina Balen samo 66 kg mešanih ostankov odpadkov na prebivalca letno. (Allen, 2012)
OVAM z občinami podpiše dogovor o preprečevanju nastajanja odpadkov in se tako zaveže k
izvajanju kampanj ozaveščanja na tem področju, k zagotavljanju tehnične in finančne pomoči
prebivalcem pri zmanjševanju nastajanja odpadkov, k sponzoriranju kampanj za ciljne skupine,
kakršne so na primer šole. Dogovor pogosto vključuje subvencije za izobraževalne kampanje, pa tudi
za spodbujanje kompostiranja doma, za promocijo uporabe pralnih plenic in druge ukrepe.
Ukrepi na področju preprečevanja nastajanja odpadkov:
1. Zelena nabava
OVAM občinam pomaga preko spletne aplikacije, ki vsebuje priporočila in vprašalnik za izbiro
trajnostnih možnosti na področju pisarniške opreme, čistil, EEO, lakov in barv. Aplikacija je
dostopna tudi prebivalcem.
2. ECOLIZER
To je orodje, ki oblikovalcem omogoča oceniti, kakšni so okoljski vplivi izdelkov. Vključuje niz
okoljskih kazalnikov, povezanih z materiali, proizvodnjo, transportom, energijo in ravnanjem
z odpadki. Oblikovalcem omogoča določiti priložnosti za zmanjševanje teh vplivov glede na
izbrano oblikovanje.
3. Ocena eko učinkovitosti
Program oceni učinkovitost malih in srednje velikih podjetij. Določi točke, na katerih lahko
zmanjšujejo količino odpadkov, izboljšajo rabo energije in vode, povečajo recikliranje itd. Test
je brezplačen in OVAM ponuja svetovanje pri njegovi implementaciji.
159
5. Odpadki
4. MAMBO
Gre za računalniški program, ki podjetjem pomaga izračunati posredne in neposredne
stroške, povezane z odpadki.
5. Spletno dostopna baza,
v kateri so na voljo izbrani primeri dobrih praks podjetij, ki so uvedla čisto proizvodnjo in
metode eko oblikovanja.
6. Gradbeni odpadki
Po zakonodaji so podjetja, v katerih nastane več kot 1000 m3 odpadkov, dolžna pripraviti
načrt ravnanja z njimi, izvajati inventuro odpadkov in jih reciklirati.
7. Trgovine z izdelki iz druge roke
Regionalna vlada zagotavlja subvencije za trgovine z izdelki iz druge roke ter centre za
ponovno uporabo. V regiji je preko 100 takšnih trgovin, ki zaposlujejo 3.861 ljudi.
3.3.
Anglija: Preventiva je boljša od zdravila – vloga preprečevanja
nastajanja odpadkov pri prehodu v gospodarstvo, učinkovitejše z
viri (december 2013)
Program določa ukrepe vlade v Angliji za vse deležnike, ki lahko prispevajo k zmanjševanju nastalih
količin odpadkov. Cilj programa je izboljšati stanje okolja in zaščititi zdravje ljudi tako, da podpira
gospodarstvo, učinkovito z viri, zniževanje količin odpadkov in zmanjševanje vplivov nastalih
odpadkov, obenem pa podpira trajnostno gospodarsko rast. Predstavi tudi okoljske, družbene in
finančne koristi zaradi učinkovite rabe virov in preprečevanja nastajanja odpadkov.
Program podrobno razčleni vloge posameznih deležnikov – vlade, lokalnih oblasti, podjetij, civilne
družbe in potrošnikov/posameznikov – in njihove naloge ter povzema vlogo lokalnih oblasti in
poslovnih subjektov.
Cilji vladnega programa:
1. Spodbujati podjetja, da s prenosom preprečevanja nastajanja odpadkov v zasnovo izdelkov
ter s ponudbo poslovnih modelov in novih, izboljšanih izdelkov in storitev prispevajo k bolj
trajnostnem gospodarstvu.
Bistvenega pomena je, da so izdelki in storitve zasnovani tako, da odpadki ne nastajajo. Pri tem je
pomembno, da vladni ukrepi podpirajo uvajanje sprememb v podjetja. Preko programa WRAP (angl.
Waste and Resource Action Programme) bo vlada podjetjem pomagala pri razvoju takih modelov
storitev, katerih namen je podaljšana življenjska doba izdelkov, na primer pri ponovni uporabi
(preprodaji) in najemu. Preko strateškega tehnološkega odbora bo za raziskave in razvoj namenila 5
milijonov funtov; tako bodo podjetja s pomočjo inovacij in oblikovanja postala konkurenčnejša v
okviru krožnega gospodarstva (1,5 milijona funtov). S pilotnimi programmi bo spodbujala
ozaveščanje o poslovnih modelih učinkovite rabe virov in inovacije na področju dobavnih verig
(900.000 funtov), preko programa WRAP pa uvajanje poizkusnih shem vračanja izdelkov in sheme
najema.
2. Spodbujati kulturo zavedanja, da imajo viri vrednost ter s preprostim dostopom do informacij
za podjetja in prebivalce spodbujati zavedanje o tem, kako lahko zmanjšajo količine
odpadkov, kako in kje je mogoče popraviti izdelke ter kako omogočiti njihovo ponovno
uporabo.
160
5. Odpadki
Ključnega pomena pri tem je sprememba vzorcev vedenja. Pri tem ima vlogo prav vsakdo – od vlade,
lokalnih oblasti, podjetij, civilne družbe in posameznikov. Vlada bo razvila dveletno shemo (800.000
funtov), s pomočjo katere bo lokalne skupnosti podpirala pri inovacijah na področju preprečevanja
nastajanja odpadkov in njihove ponovne uporabe na lokalni ravni, pri sodelovanju z lokalnimi
podjetji, oblastmi in civilno družbo. Preko programa WRAP bo razvila spletno aplikacijo; to bo orodje,
ki bo gospodinjstvom pomagalo pri iskanju lokalnih storitev na področju popravil in ponovne
uporabe. Vlada bo sodelovala z industrijo in drugimi deležniki tako, da se bo povečalo zaupanje
kupcev (tako posameznikov kot podjetij) v izdelke iz druge roke. V ta okvir sodi razvoj standardov za
ponovno uporabo. Lokalnim oblastem in drugim deležnikom bo vlada zagotovila navodila in
komunikacijsko gradivo. Sodelovala bo pri promociji učinkovite rabe virov in preprečevanja
nastajanja odpadkov v izobraževalnih ustanovah.
3. Pomagati podjetjem, da bodo učinkovitejšo rabo virov in preprečevanje nastajanja odpadkov
prepoznala kot možnost za zmanjševanje stroškov in da bodo delovala na teh področjih ter
da bodo v tem videla priložnosti za rast.
Kar največje zmanjšanje nastalih količin odpadkov je prvi korak proti snovni učinkovitosti. Vlada bo
spodbujala podjetja, naj pregledajo svoje poslovne prakse in prepoznajo priložnosti. Omogočila jim
bo lažji dostop do finančnih virov (preko informacij bankam) s promocijo poslovnih prednosti
učinkovite rabe virov, še posebej za mala in srednje velika podjetja. V ta namen je predvidena pomoč
preko Kreditnega fonda za preprečevanje nastajanja odpadkov (angl. Waste Prevention Loan Fund) v
višini 1,5 milijona funtov. Oblikovala bo orodja, ki bodo podjetjem in lokalnim oblastem v pomoč pri
izkoriščanju priložnosti na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in učinkovite rabe virov.
4. Podpirati centralno in lokalne oblasti, podjetja in civilno družbo, da izkoristijo priložnosti.
Vlada bo vodila z zgledom. Z uvedbo taks na plastične vrečke bo zasnovala jasne usmeritve,
zagotovila bo jasno definicijo, kaj je odpadek, in tako podpirala ponovno uporabo in popravilo
izdelkov ter raziskala, kako lahko uvede posamično odgovornost proizvajalca (angl. Indvidual
Producer Responsibility). Zagotovila bo podporo odločitvam glede javnih naročil, tako da bo v
standarde javnih naročil vlade vključila preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo
izdelkov, ter k temu spodbudila tudi širši javni sektor. Podprla bo sodelovanje in partnerstva med
lokalnimi oblastmi, sektorjem za ravnanje z odpadki ter civilno družbo, zato da bi se ponovna
uporaba in obseg popravila izdelkov povečala ter da bi na lokalni ravni vzpostavili forume kot prostor
za informacije o najboljših praksah. Z raziskavo o potencialnih prihrankih zaradi preprečevanja
nastajanja odpadkov in boljše izrabe opreme bo širšemu javnemu sektorju pomagala zmanjšati
količine odpadkov. V sodelovanju s podjetji, lokalnimi oblastmi in civilno družbo bo vzpostavila
merila, preko katerih bodo lahko spremljali napredek na področju preprečevanja nastajanja
odpadkov in dosledno merili finančne, gospodarske in socialne učinke predlaganih ukrepov.
3.3.1. Vloga lokalnih oblasti
Javni sektor, vključno z lokalnimi oblastmi, ima pri preprečevanju nastajanja odpadkov ključno vlogo,
ki jo lahko uresničuje z lastnimi poslovnimi praksami in praksami zelenega javnega naročanja, s
storitvami, ki jih zagotavljajo lokalnemu okolju, ter z informacijami in izobraževanjem, ki ga ponujajo
drugim. Ravnanje z odpadki v javnem sektorju je stroškovno intenzivna dejavnost, zato
preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba izdelkov ponujata priložnost za občutno
zniževanje stroškov javnega sektorja, poleg tega pa prinašata dodatne koristi, kot so večje
161
5. Odpadki
zaposlovanje, socialne ugodnosti (npr. ponovna uporaba izdelkov) ter zniževanje izpustov
toplogrednih plinov.
Lokalne oblasti so odgovorne za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, kar jim daje
možnost za neposredno sodelovanje s prebivalci in podjetji na lokalni ravni. Nekatere občine že
aktivno delujejo na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in so že zaznale nižje stroške teh
storitev za prebivalce, manj negativnih okoljskih vplivov zaradi odpadkov ter rast lokalnega
gospodarstva.
1. Občina kot vodilni primer dobre prakse v lokalni skupnosti
Občina zagotavlja zaposlitve, nabavlja in zagotavlja javne storitve, zato so organizacije, ki sodijo v
javni sektor, lahko zgled pri preprečevanju nastajanja odpadkov, tako da metode in ukrepe vključijo v
notranje politike, procese in postopke. Zaposlene v javni upravi lahko občina vključi v usposabljanje s
praktičnim prostovoljnim delom v organizacijah, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo izdelkov, tako da
ti spoznajo, kako takšne organizacije delujejo in so vodene. Izpolnjevanje standardov, kot je ISO
14001, lahko kaže na zavezo za nižjo porabo materialov in zagotavlja usklajene politike za
preprečevanje nastajanja odpadkov v celotni organizaciji.
Tako kot v podjetjih bi tudi javna uprava morala redno spremljati količine odpadkov in s tem
spodbujati spremembe svoje dejavnosti tako, da bi nastajalo čim manj odpadkov in bi se povečala
ponovna uporaba izdelkov. Z vračanjem izdelkov dobaviteljem lahko vpliva na dobavno verigo ter na
proizvajalce, da spremenijo poslovne prakse in modele.
2. Razvoj načrta za preprečevanje nastajanja odpadkov
Program vse lokalne oblasti spodbuja k pripravi načrta za preprečevanje nastajanja odpadkov in
strategije lokalnih dejavnosti na tem področju. Prednostno naj bi se osredotočale na dejavnosti, ki
prinašajo največ okoljskih, socialnih in gospodarskih učinkov. Načrt mora biti prilagojen lokalnim
značilnostim, pri njegovem izvajanju pa morajo lokalne oblasti sodelovati tudi z drugimi
organizacijami. Vsakih šest let je treba opraviti revizijo načrta, tako kot to zahteva okvirna direktiva
EU o odpadkih.
3. Spremljati napredek
Pomembno je spremljati napredek, in to z merjenjem spremenjene količine nastalih odpadkov in
ugotavljanjem drugih prednosti, ki jih prinaša preprečevanje nastajanja odpadkov. Cilji in kazalniki naj
bodo vključeni v načrt za preprečevanje nastajanja odpadkov, namen pa mora biti usmerjanje v
prednostna področja. Vsaka občina lahko samostojno določa načine, s katerimi bo najbolje merila
doseganje izbranih ciljev. Priporočeno pa je, da spremljajo učinke, ki presegajo zgolj količine nastalih
odpadkov in vključujejo tudi zniževanje stroškov in druge družbeno pomembne koristi.
4. Izobraževanje in ozaveščanje
Ozaveščanje gospodinjstev in podjetij o priložnostih za zniževanje stroškov in o učinkovitejši rabi
izdelkov, ki jih prinaša preprečevanje nastajanja odpadkov, je ključna vloga lokalnih oblasti. Občine se
lahko pridružijo nacionalnim kampanjam za preprečevanje nastajanja odpadkov. Izpostavijo lahko
lokalne primere dobre prakse, ki postanejo gonilna sila sprememb.
5. Sodelovanje z lokalnimi podjetji
Organizacije javnega sektorja imajo pomembno vlogo pri krožnem gospodarstvu, saj so posrednik
med povpraševanjem in ponudbo po materialih ter poslovnimi procesi. Zbiranje informacij o tem,
162
5. Odpadki
katere vrste podjetij delujejo na lokalnem območju, je prvi korak k ugotavljanju značilnosti
povpraševanja. Javni sektor lahko odigra pomembno vlogo v lokalnem gospodarstvu, tako da podpira
mala podjetja pri njihovi rasti in odpiranju delovnih mest.
6. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami na lokalni ravni
Velik del pobud za ponovno uporabo izdelkov prihaja iz nevladnega nepridobitnega sektorja.
Dejavnosti, povezane s ponovno uporabo in popravili izdelkov, zagotavljajo prenos znanja in izkušenj
ter priložnosti za zaposlovanje na teh področjih (popravljanje in ponovna uporaba izdelkov, na primer
popravila pohištva in oblek ali bele tehnike). Tako se izdelkom podaljša življenjska doba, prihranimo
pri materialih, naravnih virih in energiji, v lokalnem okolju pa se ohranja tudi znanje, lokalno
gospodarstvo dosega rast ter prinaša še druge družbene koristi.
7. Inovativno sporočanje
Lokalne oblasti lahko sporočila o preprečevanju nastajanja odpadkov učinkovito širijo preko svojih
storitev. Na primer ob selitvi ali ob začetku novega šolskega leta, ko ljudje spreminjajo način vedenja,
lahko s sporočili o storitvah ponovne uporabe specifičnih izdelkov vplivajo na prebivalce. Poleg tega
lahko ponudijo javne prostore za promocijo ponovne uporabe in popravil izdelkov ali sodelujejo z
javnimi institucijami (šolami) pri zmanjševanju količin odpadkov v njih.
3.3.2. Vloga podjetij
Leta 2010 je v Veliki Britaniji v trgovini in industriji nastalo 27 % vseh odpadkov, kar je več kot dvakrat
toliko kot v gospodinjstvih. Zato imajo podjetja ključno vlogo pri preprečevanju nastajanja odpadkov,
saj lahko s tem bistveno prispevajo k gospodarstvu. Zmanjševanje nastajanja odpadkov in učinkovita
raba virov imata poslovni smisel, saj ukrepi za zmanjševanje količin odpadkov znižujejo tudi stroške.
1. Trajnostna zasnova izdelkov in procesov
Učinkovitejši izdelki prinašajo večje priložnosti za rast dobička. Zasnova izdelkov, ki odstranjuje ovire
za njihovo recikliranje, ponuja več priložnosti za zmanjševanje porabe virov, dela in stroškov v
celotnem življenjskem krogu izdelka. Ocenjujemo, da je več kot 80 % vpliva izdelka na okolje
določenega že v fazi oblikovanja. Obstajajo orodja, s katerimi je moč oceniti, v kateri fazi dobave in
življenjskega kroga lahko določeni ukrepi prinesejo največje koristi.
2. Poslovni modeli za učinkovito rabo virov
Obstaja vrsta modelov, ki proizvajalcem omogočajo ohraniti lastništvo materialov in izdelkov – od
vračanja izdelkov ali najema za omejeno časovno obdobje. Manjša prodaja ne pomeni nujno tudi
manjšega dobička. Nekatere trgovine s kolesi si zveste kupce zagotavljajo tako, da jim ponujajo
servisne storitve, s čimer svojim izdelkom dajejo dodatno vrednost.
3. Zaupanje kupca
Potrošnik hoče kupiti kakovosten in zanesljiv izdelek, zato potrebuje jasne in primerljive informacije,
kakršne so na primer garancije. Kupcu je treba dati jasno vedeti, koliko časa bo izdelek trajal in kako
ga lahko popravi. Podaljšanje garancije je zato lahko prednost. Zaupanje kupca je prav tako
pomembno pri nakupu izdelkov iz druge roke, zato bo vlada razvila standarde za ponovno uporabo
izdelkov.
4. Poročanje
Odpadki stanejo. Učinkovita raba virov in ravnanje z odpadki imata neposreden vpliv na stroške, zato
je odpadke treba spremljati tako kot vse druge poslovne stroške. Razmeroma preprosto in
163
5. Odpadki
stroškovno nezahtevno je izvajati redne preglede odpadkov, s katerim ugotavljamo, kakšne so
količine in vrste nastalih odpadkov. Tako dobimo podatke o tem, kje ukrepati. Poročanje o napredku
ter finančnih vplivih zagotavlja spodbude za prihodnje ukrepe.
5. Poudariti učinkovito rabo virov
Jasno vodenje in zavzetost managementa je ključno za uspeh kakršne koli poslovne spremembe.
Vključevanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov v vsakodnevno poslovno prakso pomeni
jasno sporočilo zaposlenim in kupcem in lahko postane del korporativne družbene odgovornosti.
6. Delovanje v celotni dobavni verigi
Vsako podjetje lahko vpliva na druga podjetja, s katerimi sodeluje, in na kupce. S sodelovanjem v
dobavni verigi, v pogovorih o zahtevah in s predlogi za spremembe lahko podjetja zmanjšujejo
količine odpadkov in prinašajo skupne koristi.
7. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in civilno družbo
Podjetja bi morala raziskati priložnosti tudi zunaj poslovnega sveta; tu imamo v mislih sodelovanje z
lokalnimi skupnostmi, javnim sektorjem in civilno družbo. Takšna partnerstva lahko prinesejo nove
priložnosti za usposabljanje in izobraževanje, nove trge ali prodajne poti ter oddajo izdelkov za
ponovno uporabo ali popravila.
3.3.3. Nacionalni program industrijske simbioze
Industrijska ekologija si prizadeva zmanjševati vplive na okolje, ki nastanejo v življenjskem krogu
izdelkov od pridobivanja surovin do ravnanja z odpadki. Industrijska simbioza v tem okviru opazuje
povezave med okoljem, gospodarstvom in industrijo ter spodbuja izmenjavo materialov tako, da se
količina odpadkov kar najbolj zmanjša, pri tem pa posnema naravne ekosisteme, v katerih se vse
uporabi znova. Podjetjem omogoča vzpostavljanje mnogovrstnih rešitev za rabo energije in
materialne tokove.
Program so zasnovali leta 2003 kot pomoč podjetjem iz različnih sektorjev; v njem je mogoče najti
podatke o ponudbi in povpraševanju odpadnih materialov, ki sodijo na njihovo področje. Namen
programa je občutno zmanjšati količine odstranjenih odpadkov in podjetjem omogočiti prednosti
zaradi zniževanja stroškov ravnanja z odpadki in novih poslovnih priložnosti, tako da si delijo vire,
logistiko in znanje.
3.4.
Avstrija
Cilji Strategije za preprečevanje nastajanja in predelave odpadkov sta promocija ohranjanja virov in
zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, nevarnih odpadkov ter drugih onesnaževal. Pripravili so
znanstveno raziskavo o gradbenih in industrijskih odpadkih, recikliranju ter podaljšani odgovornosti
proizvajalca in tudi aktivno posvetovanje s strokovnjaki za ravnanje z odpadki in drugimi interesnimi
skupinami. Strategija se osredotoča na:



kar največje zmanjšanje količine gradbenih odpadkov in njihovo ponovno uporabo;
promocijo analize materialnih tokov izdelkov;
razvoj embalaže za ponovno uporabo.
Strategijo izvajajo na regionalni ravni v okviru Regionalnega načrta za ravnanje z odpadki, ki od
regionalnih oblasti pričakuje:
164
5. Odpadki






analize lokalno nastalih odpadkov in pripravo kampanj za preprečevanje nastajanja
odpadkov, prilagojenih lokalnim razmeram;
podporo vključevanju javnosti s pomočjo kampanj za ozaveščanje;
promocijo kompostiranja doma;
objavo navodil za najem, popravila in preprodajo izdelkov;
zmanjšanje nastanka odpadkov v javnih službah in povečanje uporabe recikliranih gradbenih
materialov;
uvajanje strategije EMAS v lokalna podjetja, da bi zmanjšali količino nastalih odpadkov.
3.5.
Finska
Nacionalni program za preprečevanje nastanka odpadkov na področju ravnanja z odpadki je nastal z
namenom, da bi znižali količino nastalih odpadkov in kar najbolj zmanjšali škodljive vplive na okolje in
zdravje ljudi. Cilj nacionalnega programa je:
1) izboljšati snovno učinkovitost izdelkov:
 vključevanje kriterijev za učinkovito rabo materialov v standarde izdelkov, in to v smislu
upoštevanja porabe naravnih virov in nastajanja odpadkov v času življenjskega kroga izdelka,
še posebej pri nevarnih odpadkih;
 izboljšati dostop potrošnikov do informacij o trajanju izdelkov s pomočjo ustreznega
označevanja;
 razširitev storitev centra za snovno učinkovitost, ki zagotavlja svetovanje podjetjem,
oblastem in gospodinjstvom, tako da vključi še organizacijo in promocijo pogodb snovne
učinkovitosti glede na izdelek ter ustrezno označevanje izdelkov;
 vključiti minimalne zahteve po trajanju izdelkov, posodabljanju ter popravilih v okoljske
zahteve pri javnih naročilih;
2) povečati snovno učinkovitost industrije in gradbeništva:
 razvoj infrastrukture za ponovno uporabo izdelkov in gradbenih komponent;
 preverjanje sektorskih dogovorov, kar je orodje za snovno učinkovitost izdelkov;
 razširitev podpornih storitev za mala in srednja podjetja pri ravnanju z odpadki in snovni
učinkovitosti;
 jasneje definirati organizacijo preprečevanja nastajanja odpadkov v predpisih, ki urejajo to
področje, še posebej glede podaljšane odgovornosti proizvajalcev;
3) podaljšati uporabnost stavb:
 promocija rednega vzdrževanja stavb in njihove snovno učinkovite obnove, s čimer se
podaljša uporabna doba stavb in zmanjša nastajanje gradbenih odpadkov;
 promocija sistema okoljske klasifikacije pri novogradnjah;
4) zmanjševanje nastalih količin komunalnih odpadkov in povečati zanimanje potrošnikov za
okoljsko učinkovite izdelke in storitve:
 izboljšanje predpisov za svetovanje in informiranje o preprečevanju nastanka odpadkov za
lokalno raven;
 zagotavljanje nacionalnih storitev v zvezi s svetovanjem na področju snovne učinkovitosti.
165
5. Odpadki
3.6.
Irska
Nacionalni program za preprečevanje nastajanja odpadkov upravlja Agencija za zaščito okolja in
predvideva pomembne spremembe pri odnosu in navadah ljudi, kar je ključnega pomena za njegovo
uspešno izvedbo. Program navaja priložnosti, ki se kažejo pri večjem zanimanju za ponovno uporabo
in popravila izdelkov. Njegove ključne točke so:
1. Mreža lokalnih javnih služb za preprečevanje nastajanja odpadkov je namenjena
usposabljanju lokalne javne uprave za podporo dejavnostim na tem na področju v podjetjih
in skupnosti, in to preko financiranja, usposabljanja in mreženja.
2. Pobuda Zelena podjetja je namenjena promoviranju učinkovite rabe virov z zniževanjem
odpada surovin, porabe potrošnega materiala, vode in energije. Pobuda podjetjem zagotavlja
podporne storitve s spletnimi ocenami, referenčnimi merilnimi (angl. bencmarking) orodji ter
svetovanjem.
3. Znak Zeleno gostinstvo je program, ki promovira preprečevanje nastajanja odpadkov in
zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v hotelih, restavracijah, pri gostinskih storitvah
(angl. catering) in v bolnišnicah.
4. Nacionalni program ravnanja z nevarnimi odpadki je usmerjen v zmanjševanje nastajanja
nevarnih odpadkov, preprečevanje nezakonitega odstranjevanja nevarnih odpadkov,
zmanjševanje njihovega izvoza in kar največje zmanjšanje vplivov nevarnih odpadkov.
5. Program preprečevanja na področju odpadne embalaže spodbuja podjetja, naj kar najbolj
zmanjšajo uporabo embalažnih materialov, in promovira dosežke na tem področju s
podeljevanjem nagrad Repak.
6. Program zelenih domov zagotavlja informacije o preprečevanju nastajanja odpadkov in
učinkoviti rabi virov v gospodinjstvih.
4. Ukrepi za preprečevanje posameznih tokov odpadkov
Predstavljamo nekaj izbranih tokov odpadkov.
4.1.
Hrana in biološko razgradljivi odpadki
Današnje pridelovanje hrane temelji na čim hitrejši pridelavi in velikemu pridelku ter želje po hitrem
zaslužku. To pa za sabo potegne veliko uporabo pesticidov in umetnih gnojil in v zadnjih letih tudi
gensko spremenjene organizme. Pri predelavi hrane se dodatno uporabljajo različni aditivi, tako da
uživamo vse bolj nezdravo hrano. Industrijska pridelava in predelava hrane v celotnem življenjskem
krogu povzroča številne negativne vplive na okolje in na ljudi. Ekološko pridelovanje in predelovanje
hrane ta vpliv v največji možni meri zmanjšuje.
Poleg tega smo s hrano zelo potratni. V Evropi vsako leto zavržemo 90 milijonov ton hrane, v kar niso
všteti zavržki hrane v kmetijstvu in ribištvu. Veliko tako zavržene hrane je še vedno primerne za
uporabo. Na globalni ravni zavržemo tretjino hrane, kar predstavlja 1,3 milijarde ton letno. Zavržki
hrane iz različnih razlogov nastajajo v celotni verigi – od kmeta do potrošnika. Del hrane zavržemo
zaradi predpisov (roki uporabe), del pa zaradi preferenc in navad potrošnikov.
166
5. Odpadki
Količine odpadne hrane so enake tako v industrializiranih državah kot v državah v razvoju:


v državah v razvoju preko 40 % odpadne hrane nastane po žetvi in med predelavo;
v industrializiranih državah 40 % odpadne hrane nastane na ravni veletrgovine in pri
potrošnikih.
Hkrati se svet sooča s pomanjkanjem hrane v posameznih regijah. K problemu preskrbe s hrano
prispevajo še podnebne spremembe. Suše, poplave in požari neposredno vplivajo na pridelovalne
zmogljivosti. Pridelava hrane zahteva naravne vire, kot sta zemlja in voda. Po ocenah Evropske
komisije veriga oskrbe s hrano in pijačo v EU povzroči 17 % izpustov toplogrednih plinov in 28 %
porabe materialnih virov. V številnih regijah na globalni ravni, med katerimi je tudi Evropa, pridelava
hrane že presega okoljske omejitve (nosilno sposobnost – angl. carying capacity). Prst postaja vedno
bolj osiromašena. Poraba fosforja dosega omejitve za naš planet, sinteza dušika pa jih že štirikrat
presega. Kmetijstvo skupaj z ribištvom predstavlja največji pritisk na izgubo biotske raznovrstnosti.
(Evropska komisija, 2014)
Kakovost pridelane hrane upada, k čemur prispeva onesnaženost okolja. Države, v katerih prehrano
sestavlja velik delež rib, so na primer za uživanje nekaterih vrst rib že objavile omejitve, saj vsebujejo
visoke ravni obstojnih organskih onesnaževal, predvsem dioksina in PCB. Po drugi strani pa Evropejci
uživamo hrano s preveč energije, preveč kalorijami, preveč maščobami ter preveč sladkorja in soli.
Preko 4 milijarde ljudi na svetu je odvisnih od treh poljščin: riža, koruze in žit, ki predstavljajo dve
tretjini vnosa energije. Obstaja preko 50.000 užitnih vrst rastlin, našo dnevno prehrano pa sestavlja le
nekaj več kot 100 vrst hrane.
V zadnjih desetletjih se je sistem oskrbe s hrano iz sistema, ki ga vodi dobava, spremenil v sistem, ki
ga vodi povpraševanje. Agro-ekonomski model je v splošnem osredotočen na zagotavljanje čim večjih
količin čim cenejše hrane. Spremenilo se je tudi razmerje moči v dobavni verigi. Bistveno večjo
premoč kot v preteklosti imajo veletrgovci, pridelovalci pa so v podrejenem ekonomskem položaju.
Evropska komisija pripravlja sporočilo o trajnostnem sistemu oskrbe s hrano, ki bo predvidoma
objavljeno v letu 2014. Leta 2013 je bilo končano javno posvetovanje, ki je obravnavalo vprašanja,
kot so boljše poznavanje vplivov hrane na okolje, podpora trajnostni pridelavi in predelavi ter porabi
hrane, zmanjševanje količin zavržene hrane ter izboljšanje politike na področju hrane. V okviru
posvetovanja je komisija prejela 600 odzivov različnih deležnikov.
Evropska okrogla miza o trajnostni proizvodnji in porabi hrane je pobuda, ki ji predsedujeta Evropska
komisija in partnerji v verigi oskrbe s hrano. Cilji okrogle mize so usmerjeni na tri področja
trajnostnega okoljskega upravljanja vzdolž verige oskrbe s hrano:



določanje znanstveno zanesljivih in enotnih metodologij v zvezi z vplivi hrane in pijače na
okolje, vključno s specifičnimi kategorijami in ob upoštevanju vpliva v celotnem življenjskem
krogu izdelkov;
določanje trajnostnih komunikacijskih orodij za potrošnike in druge deležnike, ob
upoštevanju vseh komunikacijskih kanalov in sredstev;
promocija poročanja o okoljskih izboljšavah vzdolž celotne verige oskrbe s hrano in odprt
dialog z vsemi deležniki.
167
5. Odpadki
4.1.1. Pregled ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov na področju hrane
Nekatere države članice so v načrte za preprečevanje nastajanja odpadkov vnesle ukrepe, ki se
posebej nanašajo na preprečevanje nastajanja odpadne hrane.
Avstrija: Razvoj standardov kakovosti in navodil za nevladne nepridobitne organizacije, ki se
ukvarjajo z neporabljeno hrano.
Irska: Program Stop odpadni hrani, ki ga je pripravila Agencija za varstvo okolja, vsebuje nasvete v
zvezi s tem, kako s kakovostnejšim nakupovanjem, konzerviranjem in shranjevanjem hrane zmanjšati
količine odpadne hrane v gospodinjstvih ter kako kompostirati odpadno hrano. Program ponuja še
referenčne meje in navodila podjetjem, ki hočejo znižati količine odpadne hrane, ter zbirko primerov
dobrih praks.
Latvija: Pripravlja ukrepe za promocijo okolju prijaznega ekološkega kmetovanja.
Norveška: Razvoj kazalnikov za odpadno hrano pri statističnem uradu. Vlada bo sprožila obvezno
sodelovanje deležnikov oskrbovalne verige, da bi preprečili nastajanje odpadne hrane. Velik del
sektorja je že pokazal pobude na tem področju v okviru programa »ForMat«.
Portugalska: Promocija koncepta »prava mera« pri nakupu hrane in podpora razvoju bank hrane.
Španija: Implementacija strategije »več hrane, manj odpadkov« v lokalne programe za zmanjševanje
nastalih količin odpadne hrane in promocija lokalnih tržnic. Promocija projektov R&R, usmerjenih v
zmanjševanje količin odpadne hrane v oskrbovalni verigi. Prostovoljni sporazumi z NVO, ki lahko
uporabijo viške hrane iz oskrbovalne verige v fazah proizvodnje in distribucije. Razvoj izobraževalnih
in ozaveščevalnih kampanj za promocijo trajnostne porabe hrane v gospodinjstvih, šolah, hotelih in
promocija kuhanja brez odpadkov.
Švedska: Ocena in analiza instrumentov, katerih cilj je zniževanje količin nevarnih odpadkov,
preprečevanje nastajanja odpadkov na področju hrane, tekstila, gradbenih odpadkov in OEEO.
Zmanjšanje količine odpadne hrane s pomočjo obveščanja potrošnikov v okviru triletnega programa
švedske vlade. V sodelovanju z drugimi deležniki informirati o količinah odpadne hrane, o razlogih za
to ter o tem, kakšne so prednosti zmanjševanja količin odpadne hrane (okoljske in gospodarske).
4.1.2. Primeri dobrih praks
Italija: Last Minute Market
Last Minute Market (LMM) povezuje trgovine in proizvajalce (predelovalna industrija, trgovine s
hrano, veletrgovce ipd.), ki imajo neprodano hrano in bi jo sicer zavrgli, z ljudmi in humanitarnimi
organizacijami, ki hrano potrebujejo. Projekt so začeli leta 1998 na univerzi v Bologni, danes pa je
dejaven v 40 mestih v Italiji in se razvija tudi drugod po svetu.
LMM deluje na področjih neprodane, a še vedno užitne hrane, nepobrane zelenjave, semen,
neporabljenih živil iz gostinske dejavnosti (pa tudi neprodanih knjig in zdravil). LMM zmanjšuje
količine nastale odpadne hrane, tako da jo preusmeri iz ustaljenih poti odstranjevanja. Če bi LMM
uvedli vsi supermarketi in trgovine v Italiji, bi lahko prihranili za več kot 900 milijonov evrov in hkrati
636.000 ljudem zagotovili tri obroke dnevno. Ker bi se izognili odlaganju živil na odlagališčih, bi
izpuste CO2 znižali za 291.393 ton.
168
5. Odpadki
Danska: ponudba hrane v bolnišnici à la carte
Bolnišnica Hvidovre je spremenila prejšnji rigidni sistem strežbe hrane pacientom. Po štiriletni
prenovi kuhinje in temeljitem premisleku o strategiji priprave hrane so se odločili za stalno ponudbo
hrane à la carte pacientom, ob predpostavki, da so stroški ostali v okvirih proračuna. Količina
odpadne hrane se je zmanjšala za 40 ton letno, prihranke pa namenjajo za nadaljnje programe
zmanjševanja količin odpadne hrane in izboljšanje ponudbe hrane v bolnišnici.
Irska: znak Green Hospitality za sektor gostinstva
Znak Green Hospitality je pridobilo 150 hotelov in 10 večjih gostinskih podjetij, ki si prizadevajo za
zmanjševanje količine odpadkov ter porabe vode in energije. Leta 2009 je 120 članov doseglo
znižanje količine odpadkov za 6.000 ton; večinoma gre za odpadno hrano.
Flamska regija v Belgiji: kompostiranje doma in v skupnostnih kompostarnah
Prvi načrt za ravnanje z ostanki zelenjave, sadja in vrtnim odrezom so na Flamskem (Belgija) razvili v
obdobju 1991–1995 in tako je nastal VLACO, flamska nepridobitna organizacija za kompost. VLACO so
ustanovili OVAM (Agencija za odpadke), združenja občin in zasebni proizvajalci komposta ter
nekatere neodvisne občine. VLACO spodbuja preprečevanje nastajanja biološko razgradljivih
odpadkov in kompostiranje, certificira kompost in svetuje na področju ravnanja z biološko
razgradljivimi odpadki. (Allen, 2012)
Biološko razgradljive odpadke kompostirajo in predelujejo z anaerobno predelavo. Leta 1991 so imeli
samo eno kompostarno, ki je sprejemala mešane komunalne odpadke, vendar je bil kompost tako
slabe kakovosti, da so v naslednjem načrtu leta 1995 uvedli obvezno ločeno zbiranje pri izvoru ter
začeli spodbujati kompostiranje doma. Leta 2010 so imeli že 35 kompostarn in 29 naprav za
anaerobno predelavo. Te predelujejo tako biološko razgradljive odpadke iz gospodinjstev kot gnoj in
druge biološke odpadke iz kmetijstva. Flamci skupaj predelajo 1,8 milijona ton organskega materiala,
od tega 1 milijon ton z anaerobno predelavo in 800.000 ton s kompostiranjem. Na Flamskem vsak
dan predelajo 4,9 tone biološko razgradljivih odpadkov. Po poročilih VLACO so leta 2010 prodali
327.000 ton komposta, od tega 35 % za vrtnarjenje in urejanje krajine ter 7 % za hortikulturo in
kmetijstvo.
VLACO je ocenil prihranke energije in izpustov CO2, ki so rezultat kompostiranja, ter jih primerjal s
scenarijem, po katerem bi te odpadke energetsko predelali. Ugotovili so, da so bili izpusti CO2 leta
2007 zaradi ločenega zbiranja in kompostiranja 833.000 ton biološko razgradljivih odpadkov nižji za
4.800 ton v primerjavi z energijsko predelavo. Ocenjujejo tudi, da s kompostiranjem 80.000 ton
bioloških odpadkov prihranijo 110.000 m3 vode letno.
Promocija kompostiranja doma je osrednja strategija zmanjševanja ločeno zbranih količin odpadkov
iz gospodinjstev v Flamski regiji. Spodbude za kompostiranje:





prihranek letnega stroška za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov;
izobraževanja prebivalcev o pravilnem kompostiranju doma;
promocija krožnega vrtnarjenja, katerega namen je zmanjševanje nastajanja vrtnega odpada;
spodbujanje kompostiranja v šolah;
prikazi kompostiranja v skupnostnih kompostarnah.
169
5. Odpadki
Rezultati strategije so očitni: ocenjujejo, da je v sistem ločenega zbiranja zaradi kompostiranja doma
vstopilo 100.000 ton manj biološko razgradljivih odpadkov kot pred tem. V gosto naseljenih območjih
regionalne oblasti spodbujajo skupnostno kompostiranje na mestih, kamor lahko prebivalci odnesejo
svoje biološko razgradljive odpadke. Leta 2010 je 34 % ali skoraj 2 milijona prebivalcev kompostiralo
doma.
Švedska: Compostory – spletni video tečaji o biološko razgradljivih odpadkih in kompostiranju
Compostory je nepridobitna spletna platforma z video tečaji o ločenem zbiranju bioloških odpadkov,
kompostiranju, anaerobni predelavi. Tečaji so brezplačni in dostopni kadarkoli. Prevedeni so v več
jezikov in namenjeni vsem, ki kakorkoli sodelujejo ali odločajo v verigi ravnanja z biološkimi odpadki –
od podjetij, regij, lokalnih skupnosti do gospodinjstev.
Tečaji vsebujejo tudi bazo podatkov o podjetjih, ki lahko ponudijo podporo pri ravnanju z biološko
razgradljivimi odpadki – od svetovanja do dobave opreme.
4.2.
Odpadna embalaža
Najpogostejše vrste odpadne embalaže so papir in karton, steklo, plastika, les in kovine. V EU - 15 je
količina odpadne embalaže v letih med 1998 in 2008 naraščala s polovično stopnjo rasti BDP. Količina
plastične embalaže je narasla za 40 %, količina papirja in kartona za 24 %, količina steklene in
kovinske embalaže pa do 2%. (BIO Intelligence Service, 2011b)
Recikliranje odpadne embalaže v EU- 27 je leta 2011 znašalo 63,6 % in se med državami zelo razlikuje
(na primer 41,2 % na Poljskem in 80,2 % v Belgiji). Recikliranje odpadne embalaže se zelo razlikuje
tudi med posameznimi materiali. Največ je recikliranega papirja in kartona, najmanj pa plastike.
(Eurostat, 2014b)
4.2.1. Primeri dobrih praks
Belgija: vsebnost težkih kovin v odpadkih določajo z mobilno napravo XRF. Kadar so vsebnosti
prekoračene, vzorce obdelajo v laboratoriju.
Portugalska, Češka: ko distributer na trgu ponudi pijače v embalaži za enkratno uporabo, je zavezan
podoben izdelek ponuditi tudi v embalaži za večkratno uporabo. Tako imajo kupci možnost izbirati
med ponovno in enkratno uporabo, obenem pa se ohranja trg z alternativno embalažo za večkratno
uporabo.
EPRO (angl. European Association of Plastics Recycling and Recovery Organisations): preko spleta
ponuja navodila v zvezi z »oblikovanjem za recikliranje«, ki so zasnovana tako, da oblikovalce
embalaže spodbujajo k upoštevanju določenih kriterijev pri razvoju izdelkov, ki omogočajo
recikliranje PET plastenk.
Španija, Belgija, Italija, Slovaška, Nizozemska: obvezni so načrti za preventivo na področju embalaže
za podjetja, ki na primer proizvedejo več kot določeno število ton embalaže ali presegajo količino
embalaže glede na material.
Francija: članom Eco-Emballages lahko pri zmanjševanju količine odpadkov pomagajo z
usposabljanjem in svetovanjem glede učinkovitega oblikovanja nove embalaže in pri oceni ter
preoblikovanju obstoječih strategij embalaže. Nekatere teh storitev so za člane brezplačne:
170
5. Odpadki



Enodnevni intenzivni tečaji za inženirje in oblikovalce s poudarkom na zmanjševanju količine
embalaže.
Pregledi embalaže v malih in srednjih podjetjih, ki potekajo dva dni. V tem času strokovnjaki
ocenijo izboljšave na področju embalaže in napredek pri zmanjševanju količin odpadkov.
Takšne preglede zdaj izvajajo tudi v večjih podjetjih.
Partnerstva s študenti ESIEC, francoske šole, ki je specializirana za embalažo. Študenti vodijo
enega od projektov za preprečevanje nastajanja odpadkov na področju embalaže za
posamezno podjetje.
Italija, Španija, Velika Britanija: manj embalaže
Po vzoru Italije in Velike Britanije je veriga trgovin Granel v Španiji v štirih trgovinah začela ponujati
različne izdelke brez embalaže. Trgovina ponuja različne vrste nepakiranih kosmičev, suhega sadja,
začimb, testenin, riža, medu, mila, olja in podobnega. Koncept trgovin je preprost: kupec lahko kupi
natanko toliko, kolikor potrebuje, s čimer se ne zmanjša le poraba embalaže, pač pa tudi količine
hrane, ki bi jo sicer zavrgli. Prednost takšnih trgovin je tudi v tem, da ponujajo izdelke lokalne
proizvodnje in s tem spodbujajo samooskrbo.
V Italiji imajo več verig tovrstnih trgovin. Veriga supermarketov CRAI se je leta 2005 odločila, da bo v
okviru projekta Eko točke uredila posebne kotičke, kjer prodajajo izdelke v nepakiranem stanju.
Projekt je nastal v sodelovanju z nevladno organizacijo Planet Life Economy Foundation, katere
poslanstvo je do okolja prijazen odnos podjetij. Supermarketi na eko točkah ponujajo nakup v skladu
z naraščajočim javnim ozaveščanjem o pomembnosti varovanja okolja. Tako je mogoče kupiti različne
izdelke, kot so testenine, riž, kosmiči, stročnice, oreščki, kava, začimbe in sladkarije.
S pomočjo eko točk želijo zmanjšati količino embalaže in ponuditi cenejše izdelke, pri čemer navajajo
naslednje prednosti:



nakup zgolj tolikšne količine, kolikor je kupec potrebuje;
prihranki za kupca med 10 % in 70 % v primerjavi z nakupom zapakiranih izdelkov;
bistveno manj odpadne embalaže.
V Veliki Britaniji so veletrgovci in program WRAP sklenili Courtlandov dogovor, s katerim so se
zavezali, da bodo zmanjšali porabo embalaže, še posebej plastične. Podpisniki dogovora so se
dogovorili za naslednje cilje:



s preoblikovanjem doseči, da količine odpadne embalaže ne bi več naraščale;
doseči absolutno zmanjšanje količin nastale embalaže;
poiskati rešitve za zmanjšanje količin odpadne hrane.
Flamska regija v Belgiji: odpadna embalaža
V Belgiji veljajo posebna pravila za ravnanje z embalažo – zanjo so odgovorni proizvajalci. Proizvajalci
embalaže, uvozniki in trgovci morajo embalažo prevzeti in poskrbeti za njeno predelavo. Skoraj vsa
podjetja, ki dajejo na trg embalažo za gospodinjstva, so združena v eno organizacijo: FOST Plus, ki
financira ločeno zbiranje, razvrščanje in recikliranje teh materialov. FOST Plus navaja, da so leta 2010
reciklirali že 91,5 % odpadne embalaže iz gospodinjstev, k čemur Flamska regija prispeva kar 60 %.
(Allen, 2012)
171
5. Odpadki
4.3.
Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO)
Številni izdelki za vsakdanjo rabo sodijo med električno in elektronsko opremo, kot na primer mobilni
telefoni, računalniki, vrtalniki, sušilniki za lase, pa tudi industrijske naprave, medicinske naprave in
laboratorijska oprema. Številne od teh naprav vsebujejo nevarne snovi, ki lahko negativno vplivajo na
okolje in zdravje ljudi.
OEEO je najhitreje rastoči del odpadkov v industrializiranih državah. Zakonodaja EU zato podpira
ločeno zbiranje teh naprav in njihovo ponovno uporabo (celotnih naprav ali posameznih delov) ter
recikliranje.
4.3.1. Primeri dobrih praks
Belgija: Umicor – recikliranje OEEO
Belgijsko podjetje Umicor (eno vodilnih podjetij v EU za recikliranje OEEO) obdela 300.000 ton OEEO,
od katerih nastane zgolj 15.000 ton odpadkov – 95 % OEEO reciklirajo. Nekaterih redkih kovin v
majhnih napravah, kot so mobilni telefoni, še vedno ne morejo reciklirati, večino kovin pa lahko
reciklirajo v bistveno višjih deležih in na okolju ter zdravju prijaznejši način, kot to lahko opravijo v
državah zunaj Evrope. Umicorju uspe na primer reciklirati 95–99 % zlata.
Nizozemska, Velika Britanija: popravljalnice
Repair Cafe je mreža popravljalnic izdelkov, ki so jo začeli graditi v Amsterdamu. Zamisel
popravljalnic je, da vsakdo lahko prinese pokvarjen izdelek (pohištvo, kolo, električno in elektronsko
opremo itd.) in ga sam popravi. V popravljalnici so na voljo orodje in prostovoljci, ki pomagajo pri
popravilih.
V Veliki Britaniji podobno storitev ponuja popravljalnice Restart Party, v katerih lahko prebivalci
popravijo električno in elektronsko opremo.
Slovenija: Centri ponovne uporabe
S podporo Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v
Sloveniji v nekaj letih zraslo 13 centrov ponovne uporabe. Koncept tako imenovanih use-reuse
centrov je dati prednost preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi, s čimer
podaljšujemo življenjsko dobo še uporabnim izdelkom in onemogočamo, da bi ti prehitro končali na
odlagališču - kar hkrati pomeni varovanje okolja in varčevanje z viri. Centri omogočajo nove
zaposlitve na področju ravnanja z odpadki. Centri ponovne uporabe so torej namenjeni prenovi,
obnovi, demontaži in pripravi še uporabnih izdelkov za vnovično uporabo oziroma prodajo po zelo
nizkih cenah. Med prenovljenimi izdelki v teh centrih je moč najti kose pohištva, bele tehnike, malih
gospodinjskih aparatov, igrač, oblačil, posode in vrsto drugih.
4.4.
Gradbeni odpadki
Gradbeništvo je materialno intenziven sektor in v povprečju prispeva 9 % k BDP v EU, vendar je
njegov delež v porabi virov bistveno višji. V povprečju 50 % razsutih materialov, kot so pesek, gramoz,
glina in kamni, konča v visokih gradnjah, drugi del pa v drugih panogah gradbeništva. Okvirno 10–20
% kovin, kot so železo, aluminij, baker itd., je vgrajenih v bivalno infrastrukturo. Razsute materiale
večinoma pridobivajo v isti državi, v kateri jih porabijo. Glede kovin pa je EU skoraj v celoti odvisna od
drugih držav; to ne velja za cink in svinec, saj ju okrog 40 % pridobimo v EU.
172
5. Odpadki
V EU je 75 % stavb bivalnih, od tega 64 % individualnih in 36 % več stanovanjskih (bloki). Poslovni
objekti predstavljajo naslednjih 25 % stavb. Med njimi je največji delež trgovin (28 %), pisarn (23 %),
izobraževalnih ustanov (17 %), sledijo pa jim še hoteli in restavracije, bolnišnice, športni centri in
drugo. (de Koning, Eisenmenger, & van der Voet, 2013)
Najnovejša raziskava (2013) o možnostih za zniževanje porabe virov v gradbenem sektorju EU
predlaga 10 ukrepov:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
zasnova stavbe, ki omogoča razstavitev;
boljše vzdrževanje in možnost zamenjave (npr. ustreznejše barve, tekstil, ceste);
povečati recikliranje na koncu življenjskega kroga (npr. asfalt, prst, beton, PVC, tekstil);
povečati delež prenov;
povečati uporabo sekundarnih in recikliranih materialov (npr. reciklirani gradbeni odpadki v
nizkih gradnjah, PFA (Pulverised Fuel Ash) v cementu in betonu, odlagališča rudarskih
odpadkov);
intenzivnejša uporaba stavb (npr. bivalnega prostora, manjše povpraševanje po
nestanovanjskih stavbah);
manjša poraba zemljišč za gradnjo (npr. gostejša pozidava);
zmanjšati količine gradbenih odpadkov;
izbira materialov, ki porabijo manj energije, vode in imajo manjši potencial izrabe abiotskih
virov; izboljšano stanje stavb, kar je mogoče doseči z deklaracijami za okoljski izdelek; premik
od težkih k lahkim konstrukcijam;
učinkovitejša poraba materialov (nar. tanjši in votli izdelki).
4.4.1. Primeri dobrih praks
Madžarska: izmenjava gradbenih materialov
Leta 2003 je madžarski NVO, Neodvisni ekološki center, razvil spletno stran, kjer lahko uporabniki
izmenjajo odpadni gradbeni material.
Namen projekta je zmanjševanje količin odloženih gradbenih odpadkov, na primer opeke in kritine
ter stavbnega pohištva (okna in vrata). Interaktivni spletni forum predstavlja podporo pri izmenjavi
gradbenih materialov po 12 kategorijah ter po geografskih regijah. Pobuda se vzdržuje sama, in to
preko ponudb in povpraševanja. Madžarsko ministrstvo za okolje je prispevalo 80 % sredstev,
potrebnih za razvoj aplikacije. Vsak dan v povprečju objavijo 5 oglasov, letno pa več kot 1.500. Letno
stran obišče 21.000 obiskovalcev in posebno uspešno trgujejo z opeko in kritino.
Danska: projekt REBRICK
Dansko podjetje GamleMursten ApS izvaja projekt REBRICK, ki je financiran iz evropskih sredstev.
Tehnologijo čiščenja starih opek sestavlja patentiran sistem, ki sortira gradbene odpadke in čisti
malto s starih opek brez uporabe vode ali kemikalij. Po čiščenju ročno razvrstijo opeko glede na vidne
značilnosti, kakovost in vrednost. Opeko zatem avtomatsko zložijo s pomočjo tekočih trakov, jo
zapakirajo in tako pripravijo za ponovno uporabo. Stroje je lahko razstaviti in v nekaj tednih jih je
mogoče postaviti na novi lokaciji, s čimer omogočijo, da obdelava opeke lahko poteka v bližini večjih
rušenj zgradb. Glavni rezultat projekta je tovarna v Kopenhagnu z zmogljivostjo 4.000 opek na uro.
173
5. Odpadki
Slovenija: projekt ReBirth
REBIRTH je triletni projekt, podprt s sredstvi programa Evropske komisije LIFE + in Ministrstva za
kmetijstvo in okolje RS, ki ima cilj prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih
odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. Partnerji projekta so Zavod za gradbeništvo
Slovenije (koordinator), Gospodarska zbornica Slovenije, PKG Šprinzer Mirko s.p., Primorje d.d., Klaro
d.o.o. in Mayer McCann d.o.o. V okviru projekta so v letu 2014 izvedli dvoje izobraževalnih predavanj
o uporabi odpadkov v gradbeništvu in dve delavnici o industrijskih odpadkih kot vir surovin za
gradbeništvo. Strokovnjaki iz konzorcija projekta ReBirth so pripravili Priročnik za trajnostno rušenje
objektov in recikliranje gradbenih odpadkov, ki je namenjen investitorjem, projektantom, zbiralcem
in predelovalcem gradbenih odpadkov ter uporabnikom materialov, ki nastanejo iz gradbenih
odpadkov v postopku reciklaže. Z okoljsko konferenco in predstavitvijo rezultatov projekta, s
poudarkom na praktičnih izkušnjah pri predelavi industrijskih in gradbenih odpadkov in uporabi tako
pridobljenih materialov v gradbeništvu, bodo projekt ReBirth zaključili 5. junija 2014.
5. Odpadki v Sloveniji
Med cilji varstva okolja, ki jih določa Zakon o varstvu okolja, so tudi trajnostna raba naravnih virov,
povečanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter opuščanje in nadomeščanje uporabe
nevarnih snovi. Na področju odpadkov ZVO določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati
vsa pravila, potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov ter predelavo in varno
odstranjevanje.
Na pravnem področju Slovenija sledi predpisom na ravni EU, saj je v nacionalni pravni red prenesla
vse ustrezne direktive EU o odpadkih, njihovem odlaganju na odlagališčih in o ravnanju s
posameznimi frakcijami, razen dveh zahtev iz krovne direktive o odpadkih 2008/98/ES, ki od držav
članic zahteva tudi pripravo dveh programov, in sicer: enega ali več načrtov ravnanja z odpadki ter
program preprečevanja nastajanja odpadkov (slednjega najpozneje do 12. decembra 2013).
Slovenija ima težave s kršitvijo 14. člena direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ker nekatera
odlagališča obratujejo brez okoljevarstvenega dovoljenja.
Predpisi, ki urejajo področje odpadkov, so predstavljeni v Prilogi IX, dostopni pa so tudi na spletni
strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Vendar na področju ravnanja z odpadki še ni celovitega strateškega pristopa, ki bi postavil okvir in
ustrezne spodbude za proaktivno delovanje vseh relevantnih deležnikov v smeri povečevanja
učinkovite rabe virov. Zadnja strategija na področju ravnanja z odpadki je bila sprejeta 1996,10 iztekla
se je tudi veljavnost operativnih programov za posamezne tokove odpadkov, ki so urejeni po načelu
podaljšane odgovornosti proizvajalca. Leta 2013 je bil sicer sprejet Operativni program ravnanja s
komunalnimi odpadki, v katerem so med drugim opredeljeni sestava, količina in izvor nastajanja
komunalnih odpadkov, infrastruktura ter okoljski cilji programa kot so: zbiranje, priprava za ponovno
uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, energetska predelava, odlaganje, zmanjševanje
izpustov toplogrednih plinov, zagotavljanja obnovljivih virov energije ter ravnanje z ostanki
energetske predelave RDF.
10
Strateške usmeritve RS za ravnanje z odpadki, Poročevalec DZ RS, št. 36/96; EPA 1595.
174
5. Odpadki
Tako bo za celovito ureditev tega področja z namenom povečevanja učinkovitosti rabe virov treba
slediti zahtevam uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011 z dne 16. 12. 2011), ki v 11. členu
določa, da Vlada Republike Slovenije kot operativni program varstva okolja sprejme program
ravnanja z odpadki, ki ga pripravi ministrstvo pristojno za varstvo okolja. V tem programu se na
podlagi analize stanja na področju ravnanja z odpadki določijo ukrepi, potrebni za izboljšave na
področju okoljsko primerne priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje
odpadkov, in to za območje celotne Republike Slovenije. Ministrstvo pristojno za varstvo okolja lahko
pripravi posebne programe za ravnanje s posameznimi vrstami ali tokovi odpadkov. V 15. členu iste
uredbe je še navedeno, da vlada kot operativni program varstva okolja sprejme program
preprečevanja nastajanja odpadkov, ki ga ministrstvo pristojno za varstvo okolja pripravi kot
samostojen program ali kot poseben del programa za ravnanje z odpadki iz prvega odstavka 11. člena
te uredbe.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oba krovna dokumenta pripravlja. V zaključni fazi je tudi
predstavitev nekaterih osveženih kazalnikov s področja okolja, med njimi tudi za odpadke, ki jih
objavlja Agencija RS za okolje.
Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje je tudi posebna podstran, na kateri so dostopne
nekatere koristne informacije s področja ravnanja z odpadki in o zakonski ureditvi ter odgovarja na
pogosta vprašanja povezana s tem področjem.
V Prilogi X predstavljamo statistične podatke o odpadkih in posebnih odpadkih povzetih s spletne
strani SURS.
5.1.
Primeri dobrih praks
Nekatera slovenska podjetja so v učinkoviti rabi virov že prepoznala tržno priložnost. Predstavljamo
nekaj primerov; nekateri pokrivajo področje odpadkov, drugi širši koncept učinkovite rabe virov
oziroma prehoda na krožno gospodarstvo.
Podjetje Julon (v lasti Aquafila) vsak mesec predela 320 ton odpadnih ribiških mrež v econyl –
kakovosten vhodni material za industrijo oblačil. Predelava je nastala v okviru evropske pobude
Healthy Seas Iniciative.
Podjetje Lumar je na izzive trajnostne gradnje odgovorilo z inovativnim konceptom montažnih hiš, v
katerih ima ključno vlogo les, izolacija je izdelana iz celuloze iz recikliranega papirja in lesne volne.
Večino materiala pasivne hiše je po koncu življenjske dobe mogoče reciklirati ali uporabiti znova.
Poleg Lumarja obstaja še vrsta manjših gradbenih podjetij, ki že gradijo iz povsem naravnih
materialov in po načelih trajnostne gradnje.
Podjetje Trimo je dejavno pri razvoju okolju prijaznejših tehnologij, zmanjševanju izpustov, pri
upravljanju odpada, učinkoviti uporabi naravnih virov in pri razvoju inovativnih, okolju prijaznih
rešitev. Pri ovojnih fasadnih sistemih trimoterm in qbiss je zmanjšalo izpuste CO2 v vsej proizvodni
verigi. Z dobavitelji pločevine je doseglo dogovor o uporabi vsaj 60 odstotkov recikliranih materialov,
v mineralnem polnilu pa je delež recikliranih materialov od 10- do 15-odstoten. Podjetje je
vzpostavilo zaprto zanko na področju vgrajenih materialov, z opredeljenimi procesi recikliranja in 99odstotki sestavnih delov, ki jih je mogoče reciklirati. Del potreb po električni energiji podjetje pokriva
s solarnimi paneli.
175
5. Odpadki
Podjetju Insol je uspelo pridobiti sofinanciranje sklada za ekološke inovacije (ang. Eco Innovation
Fund) za projekt predelave biorazgradljivih blat iz čistilnih naprav v gradbene kompozite. Gre za
tehnologijo shranjevanja organskega ogljika in njegove koristne izrabe. Naprava trenutno deluje v
Novem mestu, v pripravi pa sta še dve za Slovenijo in ena za Avstrijo.
Družba Tehnološki okoljski in logistični center (TOC) je prav tako pridobila sredstva sklada za
ekološke inovacije za predelavo odpadkov papirniške industrije v visoko učinkovito absorpcijsko
sredstvo za čiščenje vodnih površin. Sredstvo odstranjuje hidrofobne snovi, kot so mineralna in druga
olja, kemikalije in prah, ki se znajdejo na vodni površini. V okviru projekta bosta v Sloveniji in na
Finskem nastali proizvodni zmogljivosti, vsaka za 20.000 ton absorpcijskega sredstva.
Podjetje Lajovic Tuba je izdelalo laminatno folijo za tube, ki vsebuje pregrado iz naravnega polimera
– proteinov, izoliranih iz sirotke. Sirotka je stranski produkt pri proizvodnji sira, ki je v EU vsako leto
naredijo 50 milijonov ton, od tega je 30 % zavržejo.
176
»
Ne ustraši se, če napreduješ počasi,
boj se, če obstaneš na mestu.
Kitajski pregovor
6.
Najnovejši razvojni
dokumenti Slovenije






Slovenska industrijska politika
Strategija razvoja Slovenije
Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji
Strategija pametne specializacije
Partnerski sporazum
Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike
v obdobju 2014–2020
 Program razvoja podeželja 2014–2020
 Program Obzorje 2020
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
V Sloveniji ni celovitega pristopa k reševanju vprašanja učinkovite rabe virov, saj ni enotnega
strateškega dokumenta, ki bi to problematiko obravnaval na nacionalni ravni. V tem poglavju zato
predstavljamo pregled sektorskih strateških dokumentov, ki vključujejo ukrepe in mehanizme, s
katerimi bi bilo mogoče (ne)posredno prispevati k učinkovitejši rabi virov.
1. Slovenska industrijska politika
Slovenska industrijska politika (SIP) je dokument, ki ga je Vlada RS sprejela februarja 2013. Njen
namen je postaviti prednostne naloge razvoja industrije in gospodarstva v obdobju 2014–2020.
Ključni fokus dokumenta je povečanje konkurenčnosti gospodarstva in oblikovanje pogojev za
prestrukturiranje obstoječe industrije »v energetsko, materialno, okoljsko in družbeno učinkovito
industrijo znanja in inovativnosti«, kar pomeni, da ta dokument v izhodišču prepoznava pomen
učinkovite rabe virov kot ključni mehanizem za dvig dodane vrednosti na zaposlenega
(produktivnosti), kar je tudi glavni cilj SIP. Nova razvojna paradigma, tako torej SIP, mora med drugim
temeljiti na izboljševanju učinkovitosti (energijske, materialne, okoljske in družbene) namesto na
porabi prostora, surovin in energije. SIP navaja naslednje sklope usmeritev:




izboljšanje poslovnega okolja,
krepitev podjetništva in inovacij,
odgovori na družbene izzive,
dejavnosti za dolgoročni razvoj industrije.
Tako kot na drugih področjih tudi za področje industrijske politike velja, da ukrepov za podporo temu
sektorju doslej nismo izvajali celovito in da so bili posamezni ukrepi nepovezani. Posledica takega
pristopa sta majhna učinkovitost rabe virov (surovin) in visoka energetska intenzivnost industrije.
1. V poglavju, ki obravnava boljše poslovno okolje, se SIP s področjem učinkovite rabe virov
neposredno povezuje v delu, ki se nanaša na okoljsko, energetsko in prostorsko politiko. SIP to
področje sicer obravnava kot enega od vzvodov za inovacije in razvoj in poudarja pomen zasnove
ustreznih politik, ki morajo biti take, da ne bodo predstavljale razvojnih ovir. Kot pomemben
mehanizem za povečevanje učinkovite rabe virov omenja tudi namensko porabo dajatev za
spodbujanje podjetij in posameznikov, vendar pa tega mehanizma ne opredeli podrobneje (npr.
kakšne vrste spodbud, za katere vrste podjetij in sektorje, za kakšno časovno obdobje, bi bilo treba
uvesti itd.).
Usmeritve v tem delu dokumenta se nanašajo predvsem na:



ustrezno prenovo oziroma poenostavitev okoljske zakonodaje;
področje energetike z vidika učinkovite rabe virov, kjer sta ključni usmeritvi k URE in
oblikovanju posebnih ukrepov za energetsko intenzivne industrije;
gradnje, in sicer tako z vidika skrajševanja postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj in
umeščanja objektov v prostor, spodbujanja pilotnih oz. demonstracijskih projektov za
oblikovanje »pametnih« rešitev, prioritet pri pripravi in izvajanju javnih naložb kakor tudi z
vidika vzpostavitve finančnih mehanizmov in poslovnega okolja za izvajanje novih in tekočih
gradbenih poslov.
178
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
Z izjemo področja energetike usmeritve niso neposredno naravnane k učinkoviti rabi virov, saj tega
vprašanja ne obravnava nobena od neenergetskih usmeritev. Učinkovita raba energije in raba
obnovljivih virov energije sta med usmeritvami neposredno izraženi, kar je mogoče na eni strani
pripisati zavezam, ki jih ima Slovenija v kontekstu podnebnega paketa, po drugi pa je verjetno izrecno
navajanje energetske učinkovitosti posledica dejstva, da imamo v Sloveniji precej energetsko
intenzivnih podjetij, in tega, da je vprašanje učinkovite rabe energije aktualno veliko dlje časa od
širšega vprašanja učinkovite rabe vseh virov.
Poleg neposrednih usmeritev je v tem sklopu tudi navedba, ki se nanaša na zeleno in inovativno
naročanje, kar je posreden pristop, ki lahko pripomore k hitrejšemu prodoru okoljsko učinkovitejših
izdelkov, storitev in gradenj na trg. To lahko pozitivno prispeva k manjši rabi virov. V dokumentu pa
pri usmeritvah, namenjenih uvajanju novih izdelkov in storitev, ki so sicer lahko bolj učinkoviti, ni
opozorila glede t. i. povratnega učinka (rebound effect). Zaradi njega se namreč pozitivni prispevek k
manjši porabi energije oziroma virov posameznega izdelka izniči zaradi večje količine prodanih
izdelkov (sicer učinkovitejših). Tako, gledano globalno, ne bo mogoče doseči t. i. absolutne prekinitve
povezave rabe virov (absolute decoupling) od rasti BDP, kar je nujni pogoj za to, da globalno
prispevamo k nosilni sposobnosti našega planeta.
V drugih podpoglavjih sklopa boljše poslovno okolje ni navedono nobeno področje, ki bi se
(ne)posredno nanašalo na učinkovito rabo virov. Tako denimo v podpoglavju fleksibilnejši trg dela in
izobraževanje po meri gospodarstva med usmeritvami ni podlag za oblikovanje konkretnih ukrepov,
ki bi omogočili razvoj usposobljenih kadrov s kompetencami in znanji za to, da bi lahko v sektorju
industrije srednje- ali pa vsaj dolgoročno izboljšali učinkovitost rabe virov. Prav tako je velika
pomanjkljivost dokumenta z vidika doseganja učinkovitejše rabe virov, da pri podpoglavju celovito
podjetniško inovacijsko podporno okolje učinkovite rabe virov ne prepozna kot enega ključnih
področij, na katerem je treba razviti kompetence v samih institucijah, ki izvajajo podporne storitve, in
s progresivnim svetovalnim pristopom to znanje posredovati podjetjem. V tem kontekstu bi bila
izjemno pomembna tudi večja strokovnost in zmožnost povezovanja učinkovite rabe virov s
področjem eko inovacij, kjer v Sloveniji prav tako ni dovolj znanja za sistematičen pristop in
svetovalno podporo podjetjem. Kritično je tudi dejstvo, da v sklopu podpoglavja Izboljšanje dostopa
do virov financiranja učinkovita raba virov ni prepoznana kot eno od prednostnih področij.
2. V poglavju, kjer so predstavljene usmeritve za področje Krepitve podjetništva in inovacij –
usmeritev v nova, inovativna in rastoča podjetja –, se nobena od njih ne nanaša na vidik učinkovite
rabe virov, ne glede na to, da anketa Eurobarometer iz leta 2011 kaže, da veliko slovenskih MSP pri
poslovanju velik delež fiksnih stroškov nameni za nakup surovin in energentov.
3. Tretji sklop usmeritev prepoznava nove vire rasti v iskanju rešitev za družbene izzive. Ti so:


Okoljsko-energetski in smotrna uporaba naravnih virov: tu so navedena ključna tehnološka
področja, ki naj bi bila deležna podpore. Med njimi so tudi tehnologije za učinkovito rabo
virov in energije ter za rabo OVE. Našteti so tudi vsi relevantni industrijski sektorji, kjer je
podpora naštetim tehnologijam omogočena.
Trajnostna mobilnost: tako kot pri prejšnjem izzivu so tudi v tem med drugim navedene
tehnologije, ki omogočajo večjo učinkovitost oziroma manjše izpuste. Našteti so tudi vsi
relevantni industrijski sektorji, kjer je podpora omenjenim tehnologijam omogočena.
179
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije


Hrana, zdravje in staranje prebivalstva: v okviru tega področja ni posebnega poudarka, ki bi
bil namenjen učinkoviti rabo virov. Obe tehnološki področji, tako ekološka pridelava kot
biotehnologija, lahko posredno vplivata na manjšo porabo virov, vendar pa v dokumentu niso
našteti ali opredeljeni ukrepi, s katerimi bi bilo mogoče podpreti razvoj posameznih
tehnologij tako, da bi učinkoviteje uporabljale vire.
Ključne spodbujevalne tehnologije (KET): so zgolj naštete, njihova vloga pri izboljševanju
učinkovitosti rabe virov pa ni opredeljena. Tako kot v prejšnjih razdelkih tudi tu niso našteti
ali opredeljeni ukrepi, s katerimi bi bilo mogoče podpreti tak razvoj posameznih tehnologij,
da bi učinkoviteje uporabljale vire.
4. Na področju dejavnosti za dolgoročni razvoj industrije bo SIP sledila naslednjim usmeritvam:



povezovanju ključnih akterjev, sprejemu akcijskih načrtov in njihovemu izvajanju,
ovrednotenju dosedanjih ukrepov;
spodbujanju inovacij in vstopu zelenih izdelkov in storitev na trg, pri čemer bo vpliv na okolje
med ključnimi merili za dodelitev podpor;
uveljavljanju sistemskih ukrepov za oblikovanje snovno in energetsko učinkovitejših izdelkov
in storitev (okolju prijazno oblikovanje, označevanje izdelkov, spodbude za prostovoljne
pobude industrije, standardizacija in certificiranje).
Zadnji dve usmeritvi lahko bi lahko imeli neposreden učinek na izboljšanje učinkovite rabe virov, prva
usmeritev pa je povsem načelna.
SIP vsebuje sicer kar pomembne nastavke za izvajanje ukrepov, ki bodo prispevali k učinkoviti rabi
virov v tem sektorju, vendar pa so ti razmeroma neambiciozni in v tem delu verjetno ne bodo mogli
sistematično prispevati k oblikovanju pogojev za prestrukturiranje obstoječe industrije »v
energetsko, materialno, okoljsko in družbeno učinkovito industrijo znanja in inovativnosti«.
Izjemno pomembni sta seveda vprašanji izvajanja in s tem povezane priprave akcijskih načrtov
(vsebina in področja), pa tudi to, kako se bodo relevantne institucije lotile krepitve ustreznih kadrov
predvsem v institucijah, ki ponujajo podporno okolje podjetjem, da bodo razvile dovolj znanja za
svetovanje tudi na tem področju.
Slovensko industrijsko politiko in v njej opredeljene ukrepe pa bo treba v prihodnje postaviti tudi v
kontekst že sprejetih in nastajajočih dokumentov na ravni EU. Med njimi je prav gotovo sprejeto
Sporočilo EK o industrijski renesansi, v katerem Evropska komisija poudarja vlogo industrije pri
ustvarjanju delovnih mest in zagotavljanja rasti. V dokumentu je v okviru sklopa, ki prinaša usmeritve
za spodbujanje investicij v inovacije in nove tehnologije, med drugim opredeljenih šest ključnih
strateških področij za vlaganje. Kot poseben sklop pa je opredeljeno tudi področje povečevanja
produktivnosti in učinkovite rabe virov ter omogočanje dostopa do cenovno ugodnejših proizvodnih
dejavnikov. Sporočilo prepoznava odvisnost EU od virov, kar predstavlja številne izzive glede dostopa
do primernih surovin, zato bo EK poleg strategije za dostop do surovin iz leta 2008 okrepila tudi
prizadevanja za učinkovito rabo virov in razvoj poslovnih in proizvodnih modelov krožnega
gospodarstva.
180
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
2. Strategija razvoja Slovenije
Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega
proračuna (Uradni list RS št. 54/2010 z dne 9. 7. 2010) opredeljuje Strategijo razvoja Slovenije (SRS)
kot krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja. V 6. členu te uredbe so nadalje
opredeljeni vsebinski elementi, ki morajo biti vključeni v Strategijo razvoja Slovenije. V skladu z 11.
členom te uredbe sta za pripravo tega dokumenta odgovorni služba Vlade RS, pristojna za razvoj, in
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Slovenija se je priprave SRS lotila že leta 2012 in avgusta 2013 objavila osnutek, ki opredeljuje vizijo
in cilje razvoja RS do leta 2020. V dokumentu so kot ključnega pomena za razvoj RS opredeljena štiri
prednostna področja (konkurenčno gospodarstvo, znanje in zaposlovanje, zeleno življenjsko okolje,
vključujoča družba) in tri horizontalne razvojne vsebine (raziskave, razvoj in inovacije; zagon, rast in
razvoj MSP; zaposlovanje, izobraževanje, usposabljanje, znanje in kompetence (mladi in starejši)).
Urad za makroekonomske analize in razvoj skupaj s Službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
koordinira pripravo SRS. Zaradi dejstva, da ciljev SRS za obdobje do leta 2013 nismo dosegli, je bila
sprejeta odločitev, da bodo dokument ustrezno posodobili in pripravili dveletni načrt za njegovo
izvajanje. Ministrstva so morala svoje prispevke za nastajajoče gradivo UMAR-ju prispevati do sredine
aprila 2014, zato vsebine v tem trenutku ni mogoče analizirati.
3. Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji
Resolucijo o raziskovalni in inovacijski Strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS 11-20) je Državni zbor
RS sprejel leta 2011 in tako postavil ključne usmeritve na področju raziskav in inovacij v Sloveniji.
V uvodu ReRIS med trendi, ki bodo vplivali na nadaljnji družbeni razvoj, poleg demografskih
sprememb, selitve centrov znanja iz EU in ZDA v Azijo, prepoznava tudi pritiske na okolje
(pomanjkanje naravnih virov, energije, hrane, vode, posledice podnebnih sprememb). Okoljski pritiski
bodo, tako ReRIS, prispevali tudi k dodatnemu povečanju števila migrantov.
Zaradi teh izzivov ReRIS prepoznava potrebo po »kritičnem razmisleku in raziskovanju vzrokov za tako
stanje, predvsem pa po prenovi načina življenja, delovanja, ustvarjanja, proizvodnje in povezovanja.
Procesi, ki smo jim priča, še poudarjajo potrebo po ustvarjalnosti in znanju kot dobrinah, ki
izpolnjujeta posameznika in mu dajeta ustrezno mesto v sodobni družbi, omogoča družbeno
vključenost, trajnosten način življenja in trajnostno gospodarstvo, kar vse vodi do visoke kakovosti
življenja in pravičnejše družbe.«
V ReRIS so opredeljena naslednja področja, v okviru katerih so oblikovani ukrepi, ki naj bi prispevali k
doseganju ciljev, opredeljenih v posameznih sklopih:

Učinkovito upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema
Ukrepi v okviru tega sklopa so namenjeni predvsem boljšemu usklajevanju med dejavnostmi,
ki jih izvajajo različne institucije na področju raziskav, razvoja in inovacij (RRI). Integracija
vsebin učinkovite rabe virov oziroma prehoda v krožno gospodarstvo v prvi ukrep –
oblikovanje enotnega svetovalnega telesa Vlade RS –, bi bila ključna, saj bi bilo tako mogoče
povezovati nova dognanja in trende v posameznih resorjih z oblikovanjem napredne
raziskovalne agende v RS.
181
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije


Kakovostne raziskave v javnem sektorju
o V prvem podsklopu (več avtonomije in odgovornosti javnih raziskovalnih organizacij)
je poudarek namenjen predvsem podpori ukrepom, s katerimi bi s pomočjo večje
avtonomije in odgovornosti JRO med drugim povečali mednarodno prepoznavnost in
konkurenčnost slovenske znanosti v mednarodnem kontekstu. Drugi podsklop je
namenjen prenosu znanja; na tem področju imamo v Sloveniji precej velike težave,
saj dejavnosti niso urejene sistematično, zato sodelovanje institucij znanja s podjetji
ne daje želenih rezultatov, ki bi se kazali predvsem v povečani dodani vrednosti
zaradi (ne)tehnoloških inovacij. V okviru tega podsklopa je naveden en ukrep,
»pritegnitev JRO k reševanju nastalih izzivov družbenega razvoja«, v okviru katerega
je pri kazalnikih predlagan delež sredstev za osrednje družbene izzive v državnem
proračunu za dejavnost RR, pri čemer sta posebej izpostavljeni področji učinkovite
rabe naravnih virov in energije ter obnovljivih virov energije..
o Tretji podsklop je namenjen izvajanju ukrepov za boljše sodelovanje na raziskovalnorazvojnem področju EU in v svetu. Tu je zgolj prepoznana vloga RRI pri doseganju
trajnostnega razvoja. V podsklopu javno financiranje raziskav in razvoja so
predstavljeni cilji, ki se nanašajo predvsem na povečevanje sredstev za javno
raziskovalno dejavnost in na ukrepe, ki bi spodbudili temeljne raziskave. Prav tako je
namen ReRISS spodbujati projekte v sodelovanju z inovativnim gospodarstvom,
doseganje večje diverzifikacije virov financiranja raziskovalne in inovacijske
dejavnosti in spodbuditi vlaganje v raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem
sektorju.
o Zadnji od podsklopov je namenjen ukrepom na področju etike v raziskavah in pri
raziskovalcih, s čimer bi zagotovili visoko raven etičnosti raziskovalcev pri delu in
navzven.
Vzpostavitev zmogljivosti v podporo raziskavam in inovacijam. V tem sklopu so navedeni
naslednji podsklopi:
o Krepitev človeških virov je namenjena povečevanju števila raziskovalcev in
razvojnikov v gospodarstvu, povečevanju števila doktorjev znanosti in boljši
usposobljenosti kadrov. Področje specializacije prepoznava potrebo po
osredotočanju vlaganj na področja, kjer ima država primerjalno prednost, s čimer bi
razvili oziroma nadgradili kompetence na teh področjih. Prvi poskus osredotočanja so
predstavljali razpisi za centre odličnosti in kompetenčne centre ter komplementarno
s tem tudi vlaganja v razvojne centre slovenskega gospodarstva. Na podlagi tega
ReRISS kot cilj podsklopa postavlja vzpostavitev področja pametne specializacije
države/regije, torej področja, na katerih se lahko država/regija uveljavi kot odlična in
konkurenčna v mednarodnem merilu. Med ključnimi cilji specializacije je omenjeno
področje »pritegnitev JRO v reševanja obstoječih izzivov družbenega razvoja«;
spremljali naj bi ga s kazalnikom »delež sredstev za osrednje družbene izzive v
državnih proračunskih sredstvih za raziskovalno razvojno dejavnost«, pri čemer so
kot primeri področij navedeni učinkovita raba naravnih virov in obnovljivi viri
energije.
o Razvoj raziskovalne infrastrukture je podsklop, ki navaja pomen dostopa
raziskovalcev do relevantne raziskovalne infrastrukture, saj to omogoča iskanje
odgovorov na družbene izzive, med katerimi so tudi podnebne spremembe in dobava
182
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije


energije. Tudi v podsklopih, ki sta namenjena razvoju podjetniško-inovacijske
infrastrukture in informacijski infrastrukture v podporo inovacijskemu sistemu, med
ukrepi ni posebne vsebinske osredotočenosti na področji učinkovite rabe virov in
krožnega gospodarstva.
V sklopu inovativno gospodarstvo so navedeni naslednji podsklopi:
o Pospeševanje zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj je prepoznano kot eden ključnih
dejavnikov za konkurenčno sposobnost podjetij. Ukrepi, ki so namenjeni doseganju
tega cilja, ne navajajo prednostnih področij, tako da tudi tu ni nikakršnega
vsebinskega osredotočenja.
o Cilj podsklopa »več inovativnih novoustanovljenih podjetij« je povečati priliv novih
inovativnih podjetij z ustvarjanjem spodbudnega okolja za komercializacijo znanja na
JRO, z vzpostavitvijo celovite sheme finančnih in drugih spodbud za zagon in začetno
delovanje podjetij in s posebnimi ukrepi za podporo start-up podjetjem, ki vstopajo
na globalne trge. Vsebinskega osredotočanja na področje učinkovite rabe virov in
krožnega gospodarstva pa v okviru tega podsklopa ni.
o V okviru podsklopa »hitrejša rast inovativnih podjetij« je njihova vloga prepoznana
kot neizkoriščena možnost za rast gospodarstva in ustvarjanje dodane vrednosti.
Posebnega osredotočanja na področje eko inovacij v tem podsklopu ni zaznati. Kljub
temu pa je v opisu stanja navedena pomembna vloga inovativnega in zelenega
javnega naročanja kot vzvodov za hitrejši prodor inovativnih oz. zelenih izdelkov na
trg. V okviru tega podsklopa je predvideno izvajanje odprtega sistema podpore
strateškim raziskovalno-razvojnim projektom za izdelke in storitve novih generacij ter
krepitev njihovega položaja na trgu. Tako bi tudi v Sloveniji, v povezavi z ukrepi
industrijske politike, lahko omogočili hitro in sprotno odzivanje na priložnosti za
tehnološki preboj na globalne trge z novimi rešitvami oziroma izdelki. Glede na to, da
predstavlja globalni trg t. i. zelenih izdelkov enega od (naj)hitreje rastočih trgov, je
velika pomanjkljivost ReRISS, da tega esplicitno ne prepozna kot področja, na katero
bi se morala osredotočati podpora.
o Javna naročila so omenjena kot vzvod za reševanje družbenih izzivov, med drugim
tudi za ravnanje z okoljem in obnovljivi viri energije. V ReRISS je med ukrepi
navedena priprava Akcijskega načrta in sistema za uvajanje inovativnih javnih naročil
na vseh ravneh.
o Podsklop ukrepov, namenjenih krepitvi inovacijskih sposobnosti podjetij, tako kot
večina drugih podsklopov ne ponuja vsebinskega osredotočenja na področji
učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva. Predvideni ukrepi so namenjeni
spodbudam za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij; razvoju in uvajanju novih
izdelkov, storitev in trgov, internacionalizaciji, pospeševanju inovativnosti na
področju storitev in uveljavitvi in podpori zaščite in upravljanja pravic intelektualne
lastnine v zasebnem sektorju, vendar pa ni posebnega poudarka področju učinkovite
rabe virov.
Šesti in zadnji sklop se nanaša na promocijo znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi
in izobraževanju.
183
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020 je dokument, v katerem so predstavljene
prednostne naloge RS na področju razvoja raziskovalne infrastrukture in v vsebinskem smislu
dopolnjuje ReRIS, saj predstavlja enega od njenih izvedbenih dokumentov. Dokument kot tak ni
pravno zavezujoč, predstavlja pa oporno točko in vodilo vsem akterjem, ki so dejavni na tem
področju.
V njem so opredeljeni prednostni mednarodni projekti, ki imajo velik srednje- in dolgoročen vpliv na
razvoj v Sloveniji (znanost, industrija, družba kot celota), zato je smiselno vključevanje RS vanje. Poleg
tega so v načrtu opisana področja, na katera je tudi v Sloveniji smiselno usmeriti vlaganja, saj so ta v
nacionalnem interesu in zato strateškega pomena za razvoj raziskovalnega področja v RS in lahko
postanejo nosilci razvoja na svojem področju na evropski in svetovni ravni.
V sklopu prednostnih področij nacionalnega pomena je omenjena naslednja raziskovalna
infrastruktura:




Napredni materiali:
o infrastrukture za sintezo, preučevanje, karakterizacijo in kontrolo snovi oz. njihovih
lastnosti na ravni atomov in molekul (»nano raven«), vključno z metodami na osnovi
laserskih žarkov ter infrastrukturo za raziskave transporta in lokalizacije nano
strukturiranih umetnih in bioloških materialov v navezavi z njihovo interakcijo z živo
naravo;
o infrastruktura za razvoj, sintezo ter kemijsko in fizikalno karakterizacijo novih
»pametnih« materialov na kovinski osnovi;
o integrativno okolje za uresničevanje skupnih RR projektov (industrijskega in
visokošolskega ter raziskovalnega sektorja), ki lahko vodijo do tehnoloških prebojev.
Energetska učinkovitost in trajnostno graditeljstvo:
o razvoj raziskovalne infrastrukture za uvajanje in preskušanje inovativnih
(eko)tehnologij in procesov za trajnostno ravnanje z materiali. Raziskovalna
infrastruktura mora omogočati razvoj metod za povečanje izkoriščenosti
konvencionalnih virov energije (energentov) in zmanjšanje negativnega okoljskega
vpliva pri uporabi teh virov (okoljska čistost) ter tehnologij za trajnostno gradnjo in
sonaravno bivanje;
o raziskovalna infrastruktura za pregledovanje in opazovanju objektov posebnega
pomena (ceste, mostovi, predori, pregrade, jezovi, industrijske, komunalne in
energetske zgradbe ter naravna območja, kot so zemeljski plazovi, usadi in podori) je
pomanjkljiva in razpršena, kar otežuje ustreznejše načrtovanje ukrepov.
Obnovljivi viri energije in okoljske tehnologije:
o infrastruktura za raziskave proizvodnje, prenosa in preoblikovanja energije;
o infrastruktura na področju reaktorskih in sorodnih energetskih tehnologij;
o infrastruktura za razvoj rešitev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje
električnih omrežij z velikim deležem razpršene proizvodnje električne energije iz
alternativnih in obnovljivih virov energije, kjer je vsak porabnik električne lahko
hkrati tudi proizvajalec;
o infrastruktura za reševanje okoljskih problemov (razonesnaževanje oz. kemija
okolja).
Biotehnologija, biomedicina in biološki viri:
184
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
o






raziskovalna infrastruktura na področju biomedicine (vključno s postgenomsko
infrastrukturo) in biotehnologije (nadgradnja se uresničuje v kontekstu integracije v
mednarodna projekta EATRIS in ELIXIR);
o biološki viri: ti predstavljajo osnovno sredstvo raziskovalcem na številnih področjih
ved o življenju in okolju, pomembni pa so tudi za pedagoški proces.
Visoko zmogljivo računalništvo in omrežja
Analitične zmogljivosti
Nacionalni viri (digitalni, geoinformacijski)
Družboslovna in humanistična RI
RI za aplikacije v vesolju
Varna in zdrava hrana:
o kakovost in varnost živil, ki bodo zadovoljevala višje standarde na področju hrane in
prehrane;
o procesi in bioprocesi s potencialom rešitev za hitrejši tehnološki preboj proti novim
izdelkom in storitvam;
o hrana v odnosu do navad potrošnikov, kar bo omogočilo nove rešitve za
obvladovanje problemov na področju hrane in prehrane;
o hrana v odnosu do zdravja: nove paradigme razumevanja hrane in obet za nova
spoznanja.
Izvajanje obeh dokumentov pa je treba postaviti v kontekst programa Obzorje 2020, nastajajoče
Strategije pametne specializacije ter Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike
v obdobju 2014 –2020.
Za področje učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva so v ReRISS le šibki nastavki v okviru
posameznih podsklopov, kar ne omogoča sistematičnega spodbujanja raziskav na tem področju.
Odsotnost take usmeritve postavlja vprašanje, kako se bo v Sloveniji oblikovala raziskovalna agenda
do leta 2020. Ne glede na to, da je ReRISS vsebinsko splošen dokument, pa je načrt razvoja
raziskovalnih infrastruktur 2011–2020 konkretnejši in med področji vlaganj navaja predvsem
učinkovito rabo energije in obnovljivih virov, celotno področje učinkovite rabe virov pa kot tako ni
prepoznano.
4. Strategija pametne specializacije
Strategija pametne specializacije (SPS) je dokument, ki ga morajo pripraviti vse države članice in v
njem opredeliti omejeno število prednostnih nalog oz. področij na podlagi prepoznanih primerjalnih
prednosti na področjih, na katerih obstaja največja možnost za trajen vpliv na izboljšanje
konkurenčnosti gospodarstva. V procesu priprave te strategije mora država članica opredeliti svoje
nišne priložnosti in tako postaviti smer za njihovo umestitev na globalnih trgih. Cilj pametne
specializacije je gospodarstvo preoblikovati tako, da bo imelo večjo dodano vrednost in
konkurenčnejše dejavnosti. Dokument je eden od pogojev za dostop do strukturnih skladov od leta
2014 naprej in mora biti pripravljen najkasneje do konca leta 2016.
V Sloveniji je bil osnutek Strategije pametne specializacije pripravljen novembra 2013. Zaradi
dodatnega preverjanja opredeljenih vsebin in usmeritev, ki poteka do konca maja 2014, je
predvideno, da bo končni osnutek za sprejem na Vladi RS pripravljen konec junija 2014.
185
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
5. Partnerski sporazum
Osnutek, 2. april 2014
Partnerski sporazum je strateški dokument, ki predstavlja podlago za financiranje ukrepov s sredstvi
vseh petih skladov EU, katerih skupna določila opredeljuje Skupni strateški okvir (Evropski sklad za
regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za
razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)).
Država članica sklene Partnerski sporazum z Evropsko komisijo in se s tem zaveže k doseganju
izbranih tematskih ciljev11 na nacionalni ravni. Z izbiro relevantnih tematskih ciljev mora država
članica prispevati k doseganju ciljev Strategije EU 2020 iz vsakega od ustreznih skladov in tako
zagotavljati čim večje sinergije med učinki vlaganj iz posameznih skladov.



V Partnerskem sporazumu je predstavljena analiza stanja za vsakega od izbranih tematskih
ciljev; na podlagi prepoznanih potreb so opredeljena širša področja vlaganj sredstev iz
posameznega sklada. Ta dokument tako predstavlja krovni okvir za opredelitev konkretnejših
programov, ukrepov oz. instrumentov, ki jih bodo podprli posamezni operativni programi.
Slovenija je za obdobje 2014–2020 pripravila tri programe: Operativni program za izvajanje
evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki bo vključeval tri sklade: Evropski sklad
za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad. Podrobnejšo analizo vsebine
osnutka tega dokumenta bomo predstavili v nadaljevanju.
Program razvoja podeželja 2014–2020 za črpanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja. Podrobnejšo analizo vsebine osnutka tega dokumenta bomo predstavili v
nadaljevanju.
Operativni program za razvoj ribištva 2014–2020 za črpanje sredstev Evropskega sklada za
pomorstvo in ribištvo.
Poleg analize potreb in prepoznavanja ključnih področij vlaganja je v dokumentu med drugim
predstavljena tudi ureditev, ki bo zagotavljala učinkovito izvajanja Skladov skupnega strateškega
okvira, in pa ureditev, ki bo zagotovila uspešno izvajanje Partnerskega sporazuma in prej naštetih
programov.
11
Enajst tematskih ciljev.
186
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
6. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v
obdobju 2014–2020
(Analiza je bila pripravljena na podlagi prvega osnutka dokumenta s katerim se je Vlada RS seznanila
na seji 24. aprila 2014 in je bil poslan na EK v formalno usklajevanje).
Na podlagi analize stanja razvojnih potreb in potencialov za rast, ki so opredeljeni v Partnerskem
sporazumu, so v Operativnem programu predstavljeni ukrepi za doseganje tematskih ciljev na ravni
EU. Kot ključna sklopa področij vlaganj so v OP opredeljeni:


vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije (RRI); konkurenčnost; zaposlovanje in usposabljanje
(ESRR in ESS);
infrastruktura za doseganje boljšega stanja v okolju, trajnostne rabe energije in trajnostne
mobilnosti ter učinkovito upravljanje z viri (KS, ESRR).
Vlaganja, ki jih bo RS podpirala s sredstvi treh skladov EU, bodo prednostno usmerjena v podporo t. i.
mehkim vsebinam in bodo zagotavljala ustrezno kombinacijo ukrepov, ki bo združevala naložbe v
človeške vire, aktivacijo, mobilnost, RRI ter v večjo energetsko in snovno učinkovitost. Za usmerjanje
vlaganj bo pomembna Strategija pametne specializacije, saj bi pri izvajanju ukrepov, predvsem v
okviru prve in tretje prednostne osi, OP morali večji poudarek nameniti tistim področjem, ki jih bo
Slovenija prepoznala kot ključna za razvojni preboj države. Na splošno bodo morala biti vlaganja
usmerjena v krepitev področij, ki imajo jasen tržni potencial. Med ključnimi usmeritvami in cilji so
opredeljena področja, ki jim bodo namenjena sredstva Evropske kohezijske politike v naslednjem
sedemletnem obdobju; med drugim »Izkoriščanju naravnih potencialov ter potencialov, ki jih
predstavlja učinkovita raba energije in drugih virov/surovin za prehod v nizkoogljično, krožno
gospodarstvo«. Vlaganja bodo med drugim namenjena ukrepom za zmanjševanje izpustov emisij
toplogrednih virov, učinkovito rabo virov in boljše gospodarjenje s prostorom ter ohranjanju biotske
raznovrstnosti.
Bistveni element, ki bo potreben za doseganje ciljev oziroma učinkov, bo priprava celovitih projektov
in programov in njihovo usklajevanje na nacionalni in regijski ravni. Med horizontalnimi načeli, ki jim
bo pri izbiri ter pripravi programov oz. projektov ter razpisov treba slediti, je tudi naslednje:

načelo nediskriminatornosti, enakih možnosti, vključno z dostopnostjo za invalide, ne sme
negativno vplivati na stanje okolja/narave;
Poleg tega, bodo morali projekti/programi, kjer bo to relevantno, med drugim upoštevati tudi:





ustreznost predvidene umestitve v prostor glede na lokacijo in program/namen;
izkazovati, da nima škodljivih vplivov na okolje z izvedeno Presojo vplivov na okolje (EIA) ali
predhodnim postopkom (EIA screening);
prispevek reševanju družbenih izzivov (snovna in energetska učinkovitost, mobilnost, zdravje,
staranje prebivalstva, prehrana in samooskrba, vključujoča družba ohranjanje naravne in
kulturne dediščine);
načela inovativnega javnega naročanja in smernice EK za zeleno javno naročanje tudi za tista
področja, ki jih ne ureja veljavna zakonodaja zelenega javnega naročanja;
družbeno odgovornost (nosilcev ali rezultatov – inovacij);
187
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije

okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja (snovna produktivnost in prispevek k zmanjšanju
ogljičnega odtisa Slovenije).
V samih utemeljitvah vlaganj je za dvig potencialne rasti treba oblikovati kombinacijo politik, ki bo
združevala »investicije v človeške vire, aktivacijo, mobilnost s tehnološkimi in netehnološkimi
investicijami, RRI in večjo energetsko in snovno učinkovitostjo«.
V trenutni različici Operativnega programa učinkovita raba virov in uvajanje krožnega gospodarstva
nimata dovolj velike teže glede na razvojne smernice in pomen problematike. Tako se zdi, da je
zamujena priložnost, da se v tematskem cilju 6 izbere prednostna naložba, namenjena podpori
prehodu industrije na z viri gospodarno gospodarstvo, spodbujanje zelene rasti, ekoloških inovacij in
upravljanja okoljske učinkovitosti v javnem in zasebnem sektorju. Tako bi lahko v okviru enega sklopa
(prednostne naložbe) oblikovali ustrezne ukrepe in jih povezali v celoto ter tako celovito podpirali
področja eko inovacij, učinkovitejšo rabo virov v podjetjih, pa tudi v javni upravi. Izbrali bi lahko tudi
posebni prednostni naložbi v okviru tematskega cilja 4, in sicer za »spodbujanje energetske
učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v podjetjih« ter za »spodbujanje raziskav in
inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij ter njihove uporabe«.
Ne glede na to pa bo zaradi dejstva, da bo v Sloveniji pripravljen enoten OP za vse tri sklade (ESRR,
ESS in KS) mogoče zagotoviti integracijo učinkovite rabe virov v izvajanje ukrepov, ki bodo oblikovani
v okviru drugih vsebinskih prednostnih osi. To bo zahtevalo zelo sistematično in horizontalno
vključevanje področja učinkovite rabe virov že v pripravo programov in projektov ter razpisov. V
kontekstu pomanjkljivega sodelovanja med resornimi ministrstvi v Sloveniji to seveda predstavlja
velik izziv, saj bo treba bistveno izboljšati koordinacijo dela med njimi in tako zagotoviti močno
integracijo vsebin, povezanih z učinkovito rabo virov, v ukrepe drugih prednostnih naložb, predvsem
tistih, ki bodo financirane iz sredstev ESRR. Zato bo treba vzpostaviti tako ureditev izvajanja,
spremljanja in vrednotenja, da bo omogočala čim boljše sodelovanje med ministrstvi in tako
zagotovila ustrezno integracijo vsebin učinkovite rabe virov.
Analiza ukrepov v okviru posameznih prednostnih osi
1. Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno
specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva
V okviru te prednostne osi se bodo ukrepi financirali preko dveh prednostnih naložb. Prva je v
namenjena predvsem izboljševanju pogojev in spodbujanju odličnosti v raziskavah in inovacijah,
fokus druge prednostne naložbe pa je krepitev inovativnosti v podjetjih. Učinkovita raba virov v
okviru prve prednostne naložbe vsebinsko ni posebej izpostavljena. V okviru druge pa so eko
inovacije navedene med področji, ki jih bo mogoče podpreti v sklopu ukrepa za razvoj celovitih
rešitev za trg (razvojne dejavnosti in investicije). Ni pa ta vsebina vključena v predlagani ukrep
krepitve razvojnih kompetenc v podjetjih. V nobeni od prednostnih naložb s kazalniki rezultatov vidik
učinkovite rabe virov ni izpostavljen. Prav tako to področje ni izpostavljeno v poglavjih, ki so
namenjena opisu vodilnih načel za izbor, in pri kazalnikih neposrednih učinkov. Predvsem pri vodilnih
načelih za izbor bi bilo treba vložiti več prizadevanj v razmislek, kako vidik učinkovite rabe virov
pripeljati na sistemsko raven in tako vplivati na izbor programov/projektov oziroma na oblikovanje
razpisov.
Pri interpretaciji vsebinskega vidika obeh prednostnih naložb je treba poudariti, da bo ključni okvir za
vlaganja na teh dveh področjih vzpostavila Strategija pametne specializacije, ki je še v pripravi. Ne
188
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
glede na to, pa analiza indikativne alokacije sredstev v okviru te prednostne osi pokaže, da
pripravljavci načrtujejo okoli 86 mio EUR za financiranje vsebin, povezanih s prehodom na
nizkoogljično družbo.
2. Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in
kakovosti
V opredelitvi ukrepov v okviru te prednostne osi ni posebne navezave na učinkovito rabo virov.
3. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast
Tudi to prednostno os sestavljata dve prednostni naložbi. Prva je namenjena spodbujanju nastajanja
ter rasti in razvoju podjetij, ukrepi v okviru druge pa so namenjeni večji in uspešnejši
internacionalizaciji slovenskih podjetij, predvsem MSP.
Vsebinski pregled prve prednostne naložbe pokaže, da bodo sredstva namenjena predvsem dostopu
do finančnih virov za MSP, pa tudi izboljšavam v podpornem okolju za krepitev podjetništva in
inovativnosti. V okviru ukrepov spodbujanje rasti in razvoja MSP je poseben podsklop namenjen
podpori podjetjem, ki bodo uvajala nove modele poslovanja in procese za izboljšanje snovne in
energetske učinkovitosti pri čemer bodo vzpostavljene tudi povezave z ukrepi na področju
podpornega okolja. Taka opredelitev je vsekakor izjemno pomembna in kaže na prepoznavanje
pomena učinkovite rabe virov tudi v kontekstu podjetništva in konkurenčnosti v Sloveniji. Tudi pri
sklopu ukrepov, ki so namenjeni izboljšanju podjetniškega okolja, je predvideno, da bo v podsklopu
»razvoj in izvajanje posebne sheme podpornega okolja na različnih področjih« posebna pozornost
namenjena razvoju podpornih storitev na področju »pristopov za izboljšanje snovne in energetske
učinkovitosti (uvajanje sistemov upravljanja z energijo, okolju prijazno oblikovanje itd.) in pri uporabi
različnih sistemov certificiranja (EMAS, znak EU za okolje itd.) za lažji prodor zelenih izdelkov in
storitev na (nove) trge«. Tudi to je zelo pomembna dikcija, saj je kakovostno in strokovno svetovanje
pristojnih institucij ključnega pomena za to, da podjetja, predvsem MSP, prepoznajo pomen
učinkovite rabe virov ter začnejo izkoriščati potenciale, ki jih prinaša razvoj na tem področju.
Med kazalnike rezultatov je uvrščen tudi kazalnik »višja snovna produktivnost«, kar prav tako kaže na
namen, da se vidik učinkovite rabe virov integrira v izvajanje ukrepov znotraj te prednostne naložbe.
V okviru te prednostne osi je vzpostavljena načelna povezava med prvo in tretjo prednostno osjo, saj
se bodo ukrepi druge prednostne naložbe smiselno dopolnjevali »s tistimi, ki so predvideni v okviru
prednostnih naložb 1.1 in 1.2. (podpora start-up, rast in razvoj, spodbujanju (eko)inovacij, tehnologij,
na znanju temelječih storitev). S tem bo ustvarjena smiselna povezava tudi z zelenimi tehnologijami
in izkoriščanje danih prednosti na podlagi izsledkov SPS, z izobraževalnim sistemom, ki naj bi ponujal
kategorije znanja in veščin, kakršne potrebuje domače gospodarstvo.« Tudi taka vertikalna integracija
(na sploh) za področje učinkovite rabe virov je zelo pozitivna, saj ponuja možnosti, da bo mogoče
podpreti (tudi) okoljsko manj obremenjujoče izdelke in storitve od faze razvoja do
internacionalizacije. Vsekakor pa bo ključnega pomena, kako bo izvajanje teh ukrepov zasnovano. Za
uspešno integracijo vsebine bo nujno zagotoviti tesno sodelovanja ministrstev, pristojnih za
gospodarstvo, znanost, okolje in razvoj. Podobno kot pri prvi prednostni naložbi je tudi tu med
vodilnimi načeli za izbor vključen nastavek, ki daje možnost vključevanja učinkovite rabe virov zaradi
omembe družbenih izzivov, vendar pa je priporočljivo, da bi našli ustrezno dikcijo, ki bo vidik
učinkovite rabe virov bolj nedvoumno in na sistemski ravni vključila v izbor projektov/programov.
189
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
Analiza indikativne alokacije sredstev v okviru te prednostne osi pokaže, da bo za področje učinkovite
rabe energije in podpore okoljsko prijazni proizvodnji namenjenih 111 mio EUR.
4. Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja
Ta prednostna os vključuje prednostne naložbe, ki so (ne)posredno povezane z učinkovito rabo
energije (URE). Prva prednostna naložba, za katero bo na voljo tudi največ sredstev v okviru te
prednostne osi, bo namenjena učinkoviti rabi energije. Primarni poudarek bo na javnem sektorju, pa
tudi na gospodinjstvih, predvsem v obliki pilotnih projektov za energetsko sanacijo večstanovanjskih
stavb in reševanje naraščajočega problema energetske revščine. Tako kazalniki rezultatov kot vodilna
načela za izbor ter kazalniki učinkov so neposredno povezani s temo učinkovite rabe energije.
Druga prednostna naložba je namenjena ukrepom za večjo rabo obnovljivih virov (OVE) in bo tako
posredno prispevala k učinkoviti rabi energije, predvsem zamenjavi rabe fosilnih goriv. Posledica
izvajanja ukrepov bo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Predvideni so ukrepi za proizvodnjo
električne in toplotne energije iz OVE, pa tudi pilotni projekti, s pomočjo katerih bi se povečala
energetska samozadostnost lokalnih skupnosti. Tako kazalniki rezultatov kot tudi vodilna načela za
izbor ter kazalniki učinkov so neposredno povezani z učinkovito rabo energije.
Z ukrepi v okviru tretje prednostne naložbe bo mogoče podpreti širitev uporabe t. i. pametnih
omrežij, ki prispevajo k učinkovitejši rabi energije (na nacionalni ravni). Kazalniki rezultatov in ukrepi
niso neposredno povezani z učinkovito rabo energije, prav tako je tudi z vodilnimi načeli za izbor, saj
ta vidika URE ne opredeljujejo posebej.
Zadnja prednostna naložba je namenjena ukrepom za trajnostno mobilnost na urbanih območjih. S
predvidenimi ukrepi bo mogoče vplivati predvsem na zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in
PM10. Ukrepi, ki bodo namenjeni prehodu na trajnostne oblike mobilnosti (hoja, kolo, JPP, uporaba
električnih vozil itd.) bodo prispevali tudi k manjši porabi fosilnih goriv, torej k učinkovitejši rabi
energije. Opredeljena kazalnika rezultatov sta z učinkovito rabo energije povezana posredno, vodilna
načela za izbor pa dajejo dobre nastavke pri izbiri projektov ali programov oziroma za pripravo
razpisov, ki bodo dajali rezultate na področju učinkovitejše rabe energije.
5. Prilagajanje na podnebne spremembe
V okviru te prednostne osi je izbrana le ena prednostna naložba, ki opredeljuje izvajanje gradbenih in
negradbenih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti v Sloveniji. Ti ukrepi imajo posreden
vpliv na učinkovito rabo virov, saj s preprečevanjem oziroma zmanjševanjem negativnih posledic
morebitnih poplav preprečujemo rabo (novih) virov, ki so potrebni za sanacijo škode. V sklopu te
prednostne osi, v razdelku 2.4.5., pa je eksplicitna navedba, da bo pozornost v okviru ukrepov, ki jih
bodo na ministrstvu, pristojnem za to področje, izvajali iz tehnične pomoči, namenjena tudi analizi
vpliva podnebnih sprememb na razpoložljivost površinske in podzemne vode, prav tako pa bodo
sredstva namenjena vzpostavitvi mehanizma za odločanje o rabi vode v primerih, kjer bodo potrebe
presegale razpoložljive količine vode, pripravili pa bodo tudi konkretizirane sektorske načrte (srednje(do 2021) ali dolgoročne) za rabo vode, ki bi navajali natančnejša mesta predvidenih odvzemov vode,
upoštevajoč okoljske omejitve in podnebne spremembe. Ta ukrep predstavlja tudi potrebno
strokovno podlago za investicije v namakanje v okviru ukrepov Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja in investicije v ribogojstvo v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in za
druge relevantne investicije na področju rabe vode.
190
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
6. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti
Tudi ta prednostna os je namenjena učinkoviti rabi virov, in sicer na področju voda, odpadkov,
biotske raznovrstnosti ter prostora na urbanih območjih.
Prva prednostna naložba vključuje ukrepe na treh področjih, povezanih z vodo: to so vlaganja v
infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zagotavljanje dostopa do pitne vode,
izboljševanje hidromorfološkega stanja voda. Z investicijami v infrastrukturo za zbiranje in čiščenje
odpadnih voda prispevamo k boljšemu stanju voda, kar vpliva na učinkovito upravljanje virov, ki so
odvisni od kakovostnega stanja vodotokov. Tudi boljše hidromorfološko stanje voda ima podoben
vpliv. En segment vlaganj v infrastrukturo za boljšo oskrbo s pitno vodo, kjer bo del investicij
namenjen tudi zmanjševanju izgub pitne vode, saj so v Sloveniji precej velike.
Druga prednostna naložba omenja ukrepe, ki bodo namenjeni dokončanju manjkajoče infrastrukture
za ravnanje z odpadki. Še pomembnejša za učinkovito rabo virov pa so predvidena vlaganja v ukrepe,
namenjene preprečevanju nastanka in ponovni uporabi odpadkov in ozaveščenosti glede hierarhije
pri ravnanju z odpadki.
V okviru tretje prednostne naložbe bodo v ospredju ukrepi, ki bodo podpirali ohranjanje biotske
raznovrstnosti in med drugim prispevali k ohranjanju ekosistemskih storitev. Ukrepi so naravnani
predvsem na ohranjanje evropsko pomembnih vrst in habitatov, in sicer preko investicij za
upravljanje turističnega obiska na območjih varstva narave, za vzdrževanje dobrega
naravovarstvenega stanja najbolj obiskanih območij varstva narave v demonstracijski namen, pa tudi
za vzpostavitev zelene infrastrukture. Tudi med vodilnimi načeli za izbor so takšna, ki spodbujajo
učinkovito rabo virov, saj v določenih primerih dajejo prednost obnovi pred novogradnjami.
Zadnja prednostna naložba v okviru te prednostni osi je vsebinsko namenjena učinkoviti rabi
prostora; ukrepi so tako usmerjeni v prenovo in reaktivacijo degradiranih oziroma premalo
izkoriščenih urbanih površin za gospodarski razvoj, ustvarjanje novih delovnih mest in povečanje
privlačnosti mest kot turističnih destinacij. Namen izvajanja celovitih projektov urbane prenove je
predvsem preprečevanje nadaljnje nenadzorovane suburbanizacije mest, zaradi katere se povečuje
raba virov in energije, posledično pa bi tako preprečili nadaljnjo izgubo dragocenih kmetijskih
zemljišč. Tudi kazalniki učinka vsebujejo elemente, ki jih je mogoče povezati z učinkovito rabo virov,
saj vključujejo spremljanje prenovljenih bodisi javnih površin bodisi stanovanjskih objektov.
7. Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti
V okviru te prednostne osi je podpora namenjena trem ključnim sklopom investicij. Neposredno k
učinkoviti rabi virov ne prispeva nobena, posredno pa je mogoče vidik učinkovite rabe virov pripisati
izgradnji železniške infrastrukture.
8. Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile
V okviru te prednostne osi je vsebina, povezana z učinkovito rabo virov, vključena posredno, saj jo
omenjajo nekateri od ukrepov. Tako so denimo v okviru prve prednostne naložbe predvidene
podpora za spodbujanje razvojnih zaposlitvenih projektov na regionalni in lokalni ravni ter spodbude
za druge inovativne projekte, in tu je vključena navezava na projekte zelenega gospodarstva. Druga
prednostna naložba, ki je namenjena vključevanju mladih na trg dela, bo namenjena tudi podpori pri
razvoju novih oblika zaposlovanja, samozaposlovanja in pa področjem, kjer lahko mladi pomagajo pri
191
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
iskanju odgovorov na družbene izzive. Tudi v tretji prednostni naložbi, ki je namenjena financiranju
ukrepov za prilagajanje delavcev in delodajalcev na (demografske) spremembe v kontekstu
prilagajanja delovnih mest, je navedena možnost za podporo ukrepom, ki bodo vsebinsko ustrezni
oziroma bodo »prilagojeni družbenim in demografskim izzivom (na primer ozelenitve delovnih mest z
zmanjševanjem okoljskega vpliva ter povečano snovno in energetsko učinkovitostjo)«.
Prednostne osi 9–11 neposredne navezave na učinkovito rabo virov ne vključujejo.
Je pa v okviru prednostne osi 9 omenjena posredna navezava na področje učinkovite rabe virov v
poglavju 2.9.5, saj je izražen namen, da bi ukrepe v okviru te prednostne osi smiselno povezali »z
ukrepi na področju podjetništva, trajnostne rabe energije, zaposlovanja in izobraževanja«. Podobna
je tudi navezava med ukrepi prednostne osi 10, saj je v poglavju 2.10.4 predviden prispevek ukrepov
v posameznih prednostnih naložbah k ciljem drugih prednostnih osi, predvsem k »večji
konkurenčnosti, uporabi raziskav in inovacij, produktivnosti in učinkovitejši rabi virov«.
V poglavju 8 je opisana tudi uskladitev med financiranjem opredeljenih ukrepov v OP ter drugimi
instrumenti financiranja na ravni EU. Za prednostno os 1 je tako, poleg drugih instrumentov,
predvideno povezovanje tudi s programom LIFE, predvsem za demonstracijske projekte na področju
eko inovacij in inovativnih tehnologij. Program LIFE je kot možni vir za doseganje komplementarnega
financiranja predviden tudi v okviru prednostnih osi 4, 5 in 6. V sklopu 5. prednostne osi bo mogoče
za financiranje ukrepov zagotoviti tudi sredstva EIB. Ta sredstva so kot komplementarni vir
financiranja predvidena tudi v okviru prednostnih osi 1, 4 in 6.
V poglavju 11.1. so opredeljena tudi načela trajnostnega razvoja, ki jih bo treba upoštevati pri
izvajanju operativnega programa. V okviru tega podpoglavja je predvideno, da bomo na ravni
operativnega programa »horizontalno, v vseh prednostnih oseh, in vertikalno skozi določene
prednostne osi, podpirali prehod v nizkoogljično družbo, gospodarno z viri«.
Prvi osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020
vsebuje nekaj pomembnih nastavkov za spodbujanje učinkovite rabe virov, vendar pa je mogoče to
vsebino v končni različici dokumenta še bolje vključiti med ukrepe, upoštevajoč ustrezno logiko
interveniranja. Ključnega pomena za to, da bodo programi oz. razpisi ali neposredno potrjeni projekti
vključevali tudi vidik učinkovite rabe virov, pa bo ustrezno sodelovanje pristojnih ministrstev med
izvajanjem Operativnega programa.
192
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
7. Program razvoja podeželja 2014–2020
Analizirali smo Prvi predlog Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP), ki je bil pripravljen aprila
2014. V PRP je predstavljen opis celovite situacije na ekonomskem, socialnem in demografskem
področju in seveda podrobnejši pregled stanja v sektorju kmetijstva, gozdarstva in živilstva. Poseben
poudarek pri opisu stanja je namenjen tudi presečnemu področju kmetijstva in okolja, kjer so
omenjeni ključni pritiski na okolje in naravo zaradi kmetijstva. Predstavljeni so vplivi na biotsko
raznovrstnost, stanje voda, tla, zrak ter povezava med kmetijstvom in podnebnimi spremembami, pa
tudi širši kontekst socio-ekonomskega razvoja podeželja in vloge kmetijstva ter nekmetijskih
dejavnikov pri tem.
Na podlagi tega opisa in izdelane analize SWOT, je identificiranih pet ključnih potreb, ki določajo okvir
za oblikovanje ukrepov v PRP 2014–2020.

Pospešitev procesov strukturnega prilagajanja v kmetijstvu in s tem ustvarjanje pogojev za
povečanje produktivnosti slovenskega kmetijstva in dvig stopnje samooskrbe.
V tem kontekstu je v Sloveniji treba izboljšati produktivnost kmetijskih gospodarstev, saj
zaostaja za povprečjem EU, zaostanek pa se ne zmanjšuje. Vlaganja na to področje bodo
spodbudila dvig produktivnosti slovenskega kmetijstva, povečala se bo stopnja samooskrbe,
pri čemer bo treba upoštevati tudi vidike trajnostne rabe naravnih virov ter blaženja
podnebnih sprememb. Vključevanje vidika okoljske učinkovitosti v ta segment vlaganj je
novost, saj predstavljajo okoljski vidiki del izboljšanja celotne produktivnosti, zato bodo
morale naložbe poleg ekonomske upoštevati tudi okoljsko učinkovitost.

Učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig ter večja
prepoznavnost in kakovost lokalno pridelanih proizvodov.
Zaradi strukture kmetijskih gospodarstev sta v Sloveniji problematični predvsem
zagotavljanje ekonomije obsega in večje sodelovanje na trgu, zlasti pri izdelkih višje
kakovosti. Zato bo z vlaganji v povezovanje proizvajalcev in razvoj lokalnih trgov ter v
spodbujanje razvoja kratkih verig mogoče poleg ekonomskih in družbenih doseči tudi
pozitivne okoljske učinke, predvsem zaradi zmanjševanja ogljičnega odtisa. V tem kontekstu
je pomembno tudi dejstvo, da bodo imele prednost naložbe, pri katerih bo predelava v
celotni agroživilski verigi slonela na domači surovini.

Trajnostno izkoriščanje gozdov in povečanje dodane vrednosti lesa z boljšim tržnim
povezovanjem na področju gozdarstva in vzdolž gozdno-lesne verige ter povečanjem
konkurenčnosti na področju gozdarstva in neindustrijske predelave lesa. Les je ključni
naravni potencial za razvoj podeželja, vendar bo z vlaganji na tem področja treba zmanjšati
negativne vplive razdrobljene gozdne posesti številnih zasebnih lastnikov, njihovo slabo
tržno organiziranost in nizko konkurenčnosti celotne verige gozd-les, zaradi česar izgubljamo
možnost za ustvarjanje višje dodane vrednosti.

Spodbujanje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na ohranjanje naravnih virov in
prilagajanje na podnebne spremembe.
To je področje je neposredno povezano z učinkovito rabo naravnih virov, blaženjem
podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Zato bo podpora namenjena spodbujanju
kmetijskih praks, ki bodo ugodno vplivale na ta področja, poleg tega pa tudi na ohranjanje
193
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
kulturne dediščine in slovenskih krajev. V tem kontekstu ima še poseben pomen ekološko
kmetijstvo in s tem povezano vključevanje v sheme kakovosti.

Zelena delovna mesta in skladen in vzdržen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju
endogenih potencialov lokalnega okolja.
V tem sklopu ni neposredne povezave z učinkovito rabo virov, je pa namen investicij, da bi z
vlaganji podprli področja, ki bodo prispevala k ustvarjanju zelenih delovnih mest.
Prenos znanja in inovacij, skrb za okolje in podnebne spremembe so horizontalne teme, ki bodo
vključene v vseh pet prednostnih področij ukrepanja.
Ta področja se povezujejo s šestimi prednostnimi nalogami politike razvoja podeželja, ki so bile
opredeljene na ravni EU, in s prednostnimi programskimi usmeritvami iz Resolucije o strateških
usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 ter drugimi ključnimi strateškimi
dokumentu v sektorju kmetijstva, pa tudi z drugimi relevantnimi razvojnimi dokumenti države.

Prednostna naloga 1: Pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na
podeželskih območjih
o Prednostno področja 1A: spodbujanje inovacij, sodelovanja in razvoj baze znanja na
podeželskih območjih. V tem sklopu bo podpora namenjena prenosu specializiranega
znanja v kmetijski sektor, in sicer na tistih področjih, ki se nanašajo na ekološko
kmetovanje in druge nadstandardne kmetijske prakse, ki prispevajo k ohranjanju in
trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri (ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na
občutljivih območjih Natura 2000, ohranjanje kakovosti tal in voda), na podnebne
spremembe ter nadstandardne oblike reje, ki upoštevajo zahteve dobrobiti živali. V
povezavi s tem bo izbrani podukrep namenjen zagotovitvi specializiranega znanja za
kmetijska gospodarstva, ki se vključujejo v ukrepe, vezane na kmetijsko-okoljskapodnebna plačila, ekološko kmetovanje in dobrobit živali.
o Prednostno področje 1B: krepitev povezav med kmetijstvom, proizvodnjo hrane in
gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami predvsem zaradi boljšega okoljskega
upravljanja in okoljske učinkovitosti. Učinkovita raba virov kot poseben vsebinski
vidik ni izpostavljena.
o Prednostno področje 1C: krepitev vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja
v kmetijskem in gozdarskem sektorju. V okviru tega področja bo poudarek namenjen
pridobivanju novih znanj in kompetenc, še posebej na področju varovanja okolja in
dobrega počutja živali, tehnologij in tehnik pridelave, povečanja ekonomske in
okoljske učinkovitosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagoditve nanje.

Prednostna naloga 2: krepitev vitalnosti kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh
regijah ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega gospodarjenja z
gozdovi.
V Sloveniji je veliko območij z omejenimi dejavniki (OMD), na katerih je produktivnost
kmetovanja nižja, ima pa ta panoga pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti,
vzdrževanju kulturne krajine in ekološkega ravnotežja. Pomemben dejavnik je v Sloveniji tudi
velik delež območij, ki spadajo v območje posebnega režima upravljanja z vidika varovanja
okolja (onesnaževanje z nitrati iz kmetijskih virov, vodovarstvena območja). Te omejitve pa
so priložnost za preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Podpora v okviru
194
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
te prednostne naloge bo namenjena ukrepom za povečevanje ekonomske in okoljske
učinkovitosti ter blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
o Prednostno področje 2A: izboljšanje ekonomske uspešnosti vseh kmetij ter
zagotavljanje lažjega prestrukturiranja in posodabljanja kmetij, zlasti zaradi
povečanja njihove udeležbe na trgu in tržne usmerjenosti ter kmetijske
diverzifikacije.
Za slovensko kmetijstvo je značilna nizka ekonomska in okoljska učinkovitost ter
velika izpostavljenost podnebnim spremembam. V povezavi s tem se kot ena izmed
ključnih zaznanih potreb kaže povečanje produktivnosti ob hkratnem upoštevanju
trajnostne rabe naravnih virov in vplivov podnebnih sprememb. Ključne bodo tudi
naložbe, povezane z infrastrukturo v kmetijstvu in gozdarstvu, med drugim tudi
oskrba z energijo ter upravljanje voda (ponovna raba vode, zbiranje vode in čiščenje
voda). Podprti bodo tudi ukrepi, povezani s prenosom znanja, specializiranim
svetovanjem na področju preusmeritve v ekološko kmetovanje, in izvajanje ukrepa
ekološko kmetovanje, skrb za dobrobit živali in izvajanje nadstandardnih okoljskih
praks ter sodelovanje oz. krepitev povezav med kmetijstvom ter raziskavami in
inovacijami.
o Prednostno področje 2B: zagotavljanje lažjega vstopa ustrezno usposobljenih kmetov
v kmetijski sektor, zlasti pa generacijske pomladitve.
Neposredne povezave s področjem učinkovite rabe virov v okviru tega prednostnega
področja ni.

Prednostna naloga 3: spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in
trženjem kmetijskih proizvodov, upoštevanje dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v
kmetijstvu.
o Prednostno področje 3A: izboljšanje konkurenčnosti primarnih proizvajalcev z
njihovo boljšo vključitvijo v agroživilsko verigo prek shem kakovosti, z dodajanjem
vrednosti kmetijskim izdelkom, pa tudi promocijo na lokalnih trgih in v kratkih
dobavnih verigah, skupinah in organizacijah proizvajalcev in medpanožnih
organizacijah.
Namen ukrepov v okviru tega prednostnega področja je spodbujati horizontalno in
vertikalno sodelovanje med udeleženci vzdolž agroživilskih in gozdno-lesnih verig,
dodajanje vrednosti kmetijskim izdelkom, vključevanje primarnih proizvajalcev v
sheme kakovosti, spodbujanje nadstandardne reje, ki upošteva zahteve dobrobiti
živali, večja tržna naravnanost preko spodbud za ustanavljanje in delovanje skupin in
organizacij proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu, razvoj lokalnih trgov in kratkih
dobavnih verig ter promocije na lokalnih trgih. To bo prispevalo k dvigu ekonomske,
okoljske in družbene učinkovitosti, pa tudi k izboljšanju prehranske vrednosti živil
oziroma povečevanju dodane vrednosti v verigi gozd-les.
o Prednostno področje 3B: Podpora preprečevanju in obvladovanju tveganja v okviru
kmetij
Program tega področja ne vključuje.
195
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije

Prednostna naloga 4: Obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s
kmetijstvom in gozdarstvom.
Slovenija se uvršča med evropske države z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti, na katero
močno vpliva predvsem kmetijstvo, na eni strani zaradi intenzifikacije, na drugi pa zaradi
opuščanja pridelave in zaraščanja kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo je tudi med pomembnimi
onesnaževalci tal in voda z nitrati, pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti, zato je nujno
nadaljnje zmanjševanje vnosa fitofarmacevtskih sredstev in nitratov s spodbujanjem okolju
prijaznejših načinov kmetovanja (zlasti ekološkega).
o Prednostno področje 4A: obnova, ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti,
vključno z območji Natura 2000, območji z naravnimi ali drugimi posebnimi
omejitvami in sistemi kmetovanja visoke naravne vrednosti ter stanja krajin v Evropi.
Ukrepi v okviru tega prednostnega področja bodo namenjeni kmetijsko-okoljskim in
kmetijsko-podnebnim plačilom za uvedbo ali nadaljnjo uporabo kmetijskih praks, ki
prispevajo k ohranjanju naravnih virov, biotske raznovrstnosti, k ohranjanju kulturne
krajine in njenih značilnosti ter blaženju posledic podnebnih sprememb in
prilagajanju kmetijstva nanje. Posebna pozornost bo namenjena območjem, ki so
pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podpora bo namenjena tudi
preusmerjanju v ekološko kmetovanje oziroma njegovemu izvajanju, kar je še
posebej pomembno z vidika varovanja naravnih virov, hkrati pa s to podporo sledimo
tudi odzivu na vse večje zahteve družbe po okolju prijaznih načinih kmetovanja in na
rastoče povpraševanju po izdelkih višje kakovosti. V okviru tega prednostnega
področja bo podpora namenjena tudi plačilu kmetom na OMD; ta plačila bodo
spodbujala nadaljnjo rabo kmetijskih zemljišč, ohranjanje kulturne krajine in s tem
prispevala k preprečevanju zaraščenosti, ki je vzrok za upadanje biotske
raznovrstnosti. Ukrepe v okviru te prednostne naloge bodo kombinirali s tistimi, ki se
navezujejo na prenos znanja, dostop do specializiranih svetovalnih storitev in
sodelovanje med različnimi deležniki, npr. na področju skupnega pristopa k okoljskim
projektom in stalnim okoljskim praksam ter blažitvi posledic podnebnih sprememb
ali prilagajanju nanje.
o Prednostno področje 4B: izboljšanje upravljanja voda, vključno z ravnanjem z gnojili
in pesticidi.
Spodbude bodo namenjene preusmerjanju kmetijskih gospodarstev v ekološko
kmetovanje oz. v nadaljnje izvajanja ekološkega kmetovanja ter bodo spodbujali
prevzemanje nadstandardnih tehnologij pridelave z bolj ciljno usmerjenimi
zahtevami znotraj kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil. Del teh zahtev bo namreč
vezanih prav na prispevna območja vodnih teles površinskih voda in na tista območja
vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda (NUV), na katerih ne bodo
doseženi cilji iz Okvirne direktive o vodah (2000/60/ES), ter na prispevna območja
zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Lendavsko jezero, kjer spremljanje
kakovosti voda kaže na prekomeren vnos hranil. Ukrepanje v okviru te prednostne
naloge bo močno podprto z ukrepi, ki se navezujejo na prenos znanja, dostop do
specializiranih svetovalnih storitev in sodelovanje med različnimi deležniki, kot npr.
na področju skupnega pristopa k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam
ter blažitvi posledic podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje.
196
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
o


Prednostno področje 4C: preprečevanje erozije tal in izboljšanje upravljanja tal
Ukrepanje bo namenjeno predvsem skrbi za nadaljnje zmanjševanje vnosa
fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, kar bo mogoče doseči z uvajanjem
nadstandardnih tehnologij pridelave, s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi plačili ter s
preusmerjanjem v ekološko kmetovanje oziroma spodbujanjem nadaljnjega
ekološkega kmetovanja. Tako se bosta ohranila kakovost in proizvodni potencial tal,
izboljšalo se bo tudi obvladovanje erozije. Ukrepanje v okviru te prednostne naloge
bo močno podprto z ukrepi, ki se navezujejo na prenos znanja in dostop do
specializiranih svetovalnih storitev.
Prednostna naloga 5: spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje kmetijskega,
živilskega in gozdarskega sektorja pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na
podnebne spremembe.
Slovenija se je odločila, da za to prednostno nalogo ne bo načrtovala posebnih ukrepov, saj
so vse navedene vsebine zajete v okviru drugih prednostnih nalog in področij.
o Prednostno področje 5A: Povečanje učinkovite rabe vode v kmetijstvu v okviru PRP
ne bo posebej izpostavljeno, ker bo celovito obravnavano v okviru prednostnega
področja 2A.
o Prednostno področje 5B: Povečanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu in pri
pridelavi hrane v okviru PRP ne bo posebej izpostavljeno, ker bo celovito
obravnavano v okviru prednostnih področij 2A in 3A.
o Prednostno področje 5C: Olajšanje dobave in uporabe obnovljivih virov energije,
stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov ter drugih neživilskih surovin za namene
biogospodarstva v okviru PRP ne bo posebej izpostavljeno, ker bo celovito
obravnavano v okviru prednostnih področij 2A, 3A in 6A.
o Prednostno področje 5D: zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amoniaka v
kmetijstvu v okviru PRP ne bo posebej izpostavljeno, ker bo celovito obravnavano v
okviru prednostnega področja 2A.
o Prednostno področje 5E: Spodbujanje shranjevanja in sekvestracije ogljika v
kmetijstvu in gozdarstvu v okviru PRP ne bo posebej izpostavljeno. Kmetijski del je
delno zajet v prednostnem področju 4A, v gozdarstvu pa ta cilj dosegamo z visokim
deležem pokritosti ozemlja države z gozdovi in s spodbujanjem trajnostnega
upravljanja z gozdovi.
Ker te prednostne naloge pripravljavci niso izbrali in načrtujejo, da bo vsebina vključena v
druge ustrezne ukrepe, bo ključnega pomena to, da bo mehanizem izvajanja ukrepov PRP
postavljen tako, da bo zagotavljal ustrezno integracijo vsebin s področja učinkovite rabe virov
v ustrezne ukrepe.
Prednostno naloga 6: spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanje revščine in
gospodarski razvoj podeželskih območij.
V okviru te prednostne naložbe vidik učinkovite rabe virov ni izpostavljen neposredno,
temveč le posredno, namreč z namenom za doseganje zelenih delovnih mest kot enega od
ključnih prednostnih področij.
o Prednostno področje 6A: spodbujanje diverzifikacije, ustanavljanje in razvoj malih
podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest.
197
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
o
o
V okviru tega prednostnega področja bo podpora namenjena razvoju dopolnilnih
dejavnosti na področjih, povezanih s predelavo lesa, lokalno samooskrbo, zelenim
turizmom, naravno in kulturno dediščino ter tradicionalnimi znanji, socialnim
podjetništvom, socialnovarstvenimi storitvami, ravnanjem z organskimi odpadki ter
obnovljivimi viri energije; te dejavnosti bodo ustvarile pogoje za vzpostavitev zelenih
delovnih mest oziroma dodatnega vira dohodka na kmetiji.
Prednostno področje 6B: pospeševanje lokalnega razvoja podeželskih območij.
Glede na to, da gre tu za izvajanje ukrepa LEADER, ki podpira ukrepe, ki jih lokalne
skupnosti navajajo v svojih strategijah, ni mogoče sklepati, ali oziroma koliko bodo
izbrani ukrepi namenjeni spodbujanju učinkovite rabe virov. Pripravljavci smernic za
LAS morajo med izhodišča za pripravo vključiti tudi področje učinkovite rabe virov.
Prednostno področje 6C: Spodbujanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih
tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti.
Program tega prednostnega področja ne vključuje.
V okviru programa je predvideno izvajanje 13 ukrepov. Ukrepi 8.2.1. prenos znanja, 8.2.2 pomoč pri
uporabi storitev svetovanja, 8.2.6 naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov
za preživetje, 8.2.8 kmetijsko okoljsko in kmetijsko podnebno plačilo, 8.2.9 ekološko kmetovanje,
8.2.10 plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, 8.2.12 sodelovanje
neposredno prispeva k prednostni nalogi 4. Večina ukrepov tako namenja velik poudarek
naravovarstvenim vsebinam, zlasti na območjih Natura 2000. K temu so usmerjeni tudi ukrepi, vezani
na prenos znanja, specializirano svetovanje in inovacije. Trajnostna in učinkovita raba naravnih virov
je eden od ključnih vidikov povečevanja učinkovitosti, tako ekonomske kot okoljske, in je torej
inherenten in ne nasprotujoč element produktivnosti. Okoljski vidik je upoštevan tako pri
investicijskih ukrepih PRP 2014–2020 kot pri ukrepih, vezanih na površino ali živali, in ti bodo v
novem programskem obdobju bistveno bolj ciljno usmerjeni in utemeljeni z vidika okoljskega učinka.
Peta prednostna naloga ni bila posebej programirana, ker sta vidika podnebnih sprememb vključena
v večino opredeljenih ukrepov, saj gre za ključna izziva v kmetijstvu, živilskopredelovalni industriji in
gozdarstvu. Integracija te vsebine je dobrodošla, vendar pa bodo morali biti vzpostavljeni ustrezni
mehanizmi, ki bodo zagotavljali ustrezen pristop k izvajanja ukrepov. Ključno bo sodelovanje med
okoljskim in kmetijskim delom Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
198
6. Najnovejši razvojni dokumenti Slovenije
8. Program Obzorje 2020
Ta program je nov okvirni program EU za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020 in eden
pomembnejših instrumentov za izvajanje strategije EU 2020. Za program bo namenjenih 80 milijard
sredstev EU, ki bodo razdeljena med tri ključne sklope programa: odličnost znanosti in raziskav EU;
vloga industrije na področju raziskav in inovacij; ključni družbeni izzivi (za to področje bo namenjenih
največ celotnih sredstev za izvajanje programa, kar 31 milijard EUR).
Med ključnimi družbenimi izzivi, ki so opredeljeni v programu Obzorje 2020, so za učinkovito rabo
virov pomembna naslednja področja:

Zanesljiva, čista in učinkovita energija
Namen: prehod na zanesljiv, trajnosten, pameten in konkurenčen energetski sistem ob
soočanju z vedno večjim pomanjkanjem virov, naraščajočimi potrebami po energiji in
podnebnimi spremembami. Podpora bo namenjena dejavnostim, ki bodo:
o prispevale k zmanjševanju porabe energije in ogljičnega odtisa;
o v polnem obsegu spodbujale uvedbo inovativnih obnovljivih virov energije in
prispevale k zmanjševanju stroškov za energijo iz teh virov;
o omogočile, da bodo goriva biomase in druga prihajajoča alternativna goriva postala
konkurenčna in trajnostna;
o prispevale k enovitosti pametnega evropskega elektroenergetskega omrežja;
o prispevale k razvoju orodij, metod in modelov, ki bodo v pomoč odločevalcem;
o prispevale k razvoju orodij, metod in modelov, ki bodo v pomoč pri zagotavljanju
družbene sprejemljivosti.
Pripravljen je tudi delovni program, v katerem so za to področje predvidene teme razpisov v
obdobju 2014–2015.

Pameten, okolju prijazen in povezan promet, ki opredeljuje štiri sklope dejavnosti:
o do virov učinkovit promet, ki spoštuje okolje;
o boljša mobilnost, manj zastojev, več varnosti in varovanja;
o vodilna vloga evropske prometne industrije v globalnem merilu;
o socio-ekonomske raziskave in raziskave vedenja ter v prihodnost usmerjene
dejavnosti za načrtovanje politik.
Pripravljen je tudi delovni program, v katerem so za to področje predvidene teme razpisov v
obdobju 2014–2015.

Podnebni ukrepi, okolje, učinkovitost virov in surovin
Namen: odgovoriti na izzive, ki jih predstavlja rast prebivalstva v okviru svetovnih in
ekosistemskih omejitev. V okviru tega sklopa bo mogoče podpreti naslednja področja:
o boj proti podnebnim spremembam in prilagoditev nanje;
o trajnostno upravljanje naravnih virov in ekosistemov;
o trajnostno zagotavljanje neenergetskih in nekmetijskih surovin;
o prehod v zeleno gospodarstvo z eko inovacijami;
o globalni opazovalni in informacijski sistemi;
o kulturna dediščina.
Pripravljen je tudi delovni program, v katerem so za to področje predvidene teme razpisov v
obdobju 2014–2015.
199
»
Vedeti ni dovolj, moramo uporabiti.
Pripravljenost ni dovolj, moramo narediti.
Johann Wolfgang von Goethe
7.
Zaključna priporočila
7. Zaključna priporočila
»Leta 2050 živimo dobro, ob upoštevanju ekološke omejitve našega planeta.
Naše bogastvo in zdravo okolje izvirata iz inovativnega, krožnega gospodarstva.
Vse recikliramo ali uporabimo znova, z naravnimi viri ravnamo trajnostno,
biotsko raznovrstnost pa ščitimo, cenimo in obnavljamo, tako da je naša družba
iz dneva v dan krepkejša. Povezavo med našo nizkoogljično rastjo in uporabo
virov smo povsem prekinili in tako postavili temelje za varno in trajnostno
globalno družbo.« (Sedmi okoljski akcijski program EU, 2014)
Sloveniji manjka enotna nacionalna trajnostna politika in skupna vizija razvoja, ki bi sledila
najnovejšim razvojnim usmeritvam in trendom, kot sta učinkovita raba virov in krožno gospodarstvo.
Ta nova razvojna paradigma temelji na spoznanju, da gospodarska rast, ki temelji na nenehni rabi
novih virov, ni mogoča na planetu s končnimi viri. Slovenija bi morala v tem novem razvojnem
kontekstu identificirati svoje potenciale in prednosti ter izbrati ustrezne razvojne usmeritve in
opredeliti cilje in ukrepe za njihovo doseganje. To bi neizogibno privedlo do bolj usklajenega
delovanja tako med vladnimi sektorji kot med ključnimi družbenimi področji, kot so gospodarstvo,
raziskovalne dejavnosti, lokalne skupnosti in civilna družba. Državna uprava bi morala imeti vlogo
povezovalca in usklajevalca družbenih akterjev pri snovanju in zagotavljanju usmeritev tako
zasnovanega trajnostnega razvoja.
V tem dokumentu opredeljeni instrumenti okoljske politike, ki uspešno prispevajo k učinkoviti rabi
virov, ter identificirani primeri dobrih praks, ki jih izvajajo v posameznih v državah članicah, nudijo
podlago in spodbudo za strateški razmislek in ukrepanje za doseganje sinergij med gospodarskim,
okoljskim in družbenim razvojem v Sloveniji.
Pri oblikovanju priporočil, ki temeljijo na izkušnjah ostalih evropskih držav s programi politik
učinkovite rabe virov, je pomembno razlikovati med vsebino takšnih programov, njihovo strukturo,
ter procesom, ki je pripeljal do njihovega sprejetja. Medtem ko je v Sloveniji dobre prakse z vidika
procesa in strukture mogoče posnemati, pa je vsebina posameznih programov močno odvisna od
specifičnih okoliščin v posamezni državi. Zato evropske dobre prakse za spodbujanje učinkovite rabe
virov nikoli niso natančen pokazatelj tega, kar je potrebno v Sloveniji. Predstavljeni primeri tako
ponazarjajo, kako je mogoče pristopiti k razreševanju problematike (ne)učinkovite rabe virov, s čimer
nudijo navdih za izbor ustreznih pristopov, ki bi jih, smiselno prilagojene, lahko prenesli tudi v
Slovenijo.
Programi za izvajanje politik učinkovite rabe virov, ki smo jih pregledali, običajno vsebujejo naslednje
elemente:




razdelek z osnovnimi podatki o učinkovitosti rabe virov v državi ter glavne usmeritve in
dejavnike, ki vplivajo na domačo rabo virov;
razdelek, ki opredeljuje strateške cilje programa, navaja ustrezne kazalnike, ki so na voljo, ter
– v nekaterih primerih – določa kvantitativne cilje;
obsežen razdelek, ki predstavlja področja ukrepanja oz. delovanja ter obstoječe in prihodnje
ukrepe za spodbujanje učinkovite rabe virov na posameznih področjih;
razdelek, ki opredeljuje področje uporabe programa, predstavlja razlike do ostalih sorodnih
usmeritev in pojasnjuje obstoječe sinergije.
201
7. Zaključna priporočila
V nadaljevanju sledijo ključna priporočila za Slovenijo, ki temeljijo na rezultatih pričujoče naloge.
P1: izdelava nacionalnega akcijskega načrta za učinkovito rabo virov
Akcijski načrt mora temeljiti zlasti na poglobljeni analizi stanja glede (ne)učinkovite rabe virov v
gospodarstvu, ki vsebuje ekonomsko analizo stroškov in koristi, pa tudi relevantne okoljske akterje
oz. dejavnike, ki so pomembni za to področje. Dokument mora vključevati jasno opredeljene cilje in
pričakovane rezultate ter ukrepe za njihovo doseganje in mora biti opremljen z ustreznimi kazalniki.
Poseben poudarek mora biti namenjen vsem tistim dejavnostim oziroma gospodarskim panogam, ki
so snovno intenzivne, pri čemer je smiselno ukrepe prilagoditi tako, da bo upoštevana struktura
podjetij (delitev na velika podjetja in MSP) in da bodo izbrani ukrepi obsegali kratkoročne in
dolgoročne učinke, torej da bodo nekateri kar najhitreje prispevali k učinkovitejši rabi virov, pri
drugih pa se bodo rezultati poznali v daljšem časovnem obdobju. Vsi pa naj posredno prispevajo tudi
k dvigu konkurenčnosti podjetij. Pomemben poudarek mora dokument nameniti tudi ukrepom za
spodbujanje novih poslovnih modelov, ki so bistvenega pomena za prehod v krožno gospodarstvo.
Akcijski načrt mora biti oblikovan v tvornem sodelovanju, posvetovanju in konsenzu vseh ključnih
deležnikov, saj bo šele tako pripravljen imel ustrezno legitimnost in bo lažje zaživel v praksi.
Seveda pa je ključno najhitreje določiti nosilca, odgovornega za pripravo akcijskega načrta. Iz
analiziranih primerov držav članic je to običajno Ministrstvo za okolje.
P2: čimprejšnja vključitev različnih akterjev
Vsak ukrep za spodbujanje učinkovite rabe virov potrebuje akterje, ki ga bodo financirali, usmerjali in
izvajali. V analiziranih državah finančne spodbude praviloma dodeljuje javni sektor – bodisi
ministrstva bodisi javne agencije, lahko pa tudi podjetja, medtem ko delo s podjetji pogosto
koordinirajo javne organizacije, kot sta npr. Motiva Oy na Finskem ali Resource Efficient Scotland na
Škotskem. Subvencije dodeljujejo bodisi neposredno ministrstva bodisi izvršilne organizacije, kot je
npr. Kommunalkredit Public Consulting GmbH, ki upravlja s shemo za okoljske subvencije v Avstriji.
Ukrepe, povezane s kazalniki učinkovite rabe virov, zbiranjem podatkov, standardizacijo ter
okoljskimi oznakami in certifikati, pogosto koordinirajo in tudi izvajajo javne agencije, kot so
statistični uradi in agencije za varstvo okolja. Navsezadnje se izboljšave na področju učinkovite rabe
virov uresničujejo tam, kjer se viri porabljajo, torej pri potrošnikih in proizvajalcih materialov, blaga in
storitev. Zato lahko pri koordinaciji izvajanja ukrepov v posameznih sektorjih vidno vlogo igrajo
ustrezna poslovna in industrijska združenja. Tako je npr. v Flandriji, kjer združenja iz sektorjev
kovinske in kemične industrije ter gradbeništva koordinirajo ustrezna področja programa učinkovite
rabe materialov. V tem smislu je program v Flandriji poseben, saj je rezultat sodelovanja med
različnimi deležniki. Na podlagi izkušenj iz tujine bi morali tudi v Sloveniji določiti primerno
usposobljene javne institucije, ki bi lahko prevzele določen del usklajevalne vloge za izvajanje
ukrepov za učinkovito rabo virov, lahko pa bi se določene naloge prenesle na zunanje izvajalce.
Pomembne naloge bi lahko imela tudi gospodarska združenja, ki bi lahko koordinirala izvajanje
ukrepov na področju učinkovite rabe virov v podjetjih (npr. Gospodarska zbornica Slovenije in
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije).
P3: uveljavitev področja učinkovite rabe virov kot medresorske teme
Programe politik učinkovite rabe virov v državah EU običajno pripravijo medresorske delovne
skupine. Učinkovita raba virov je tako ekonomski kot okoljski izziv. Poleg tega izgradnja in
vzdrževanje infrastrukture porabi ogromne količine virov in v veliki meri določa, kako se bodo viri
202
7. Zaključna priporočila
porabljali v prihodnosti. Zato bi morala biti dobra politika učinkovite rabe virov rezultat skupnih
prizadevanj MKO, MGRT, MZIP in SVRK ob hkratnem sodelovanju drugih javnih institucij, kot so npr.
UMAR, SURS, SPIRIT in ARSO.
P4: organizacija obsežnega in vsebinskega posvetovanja
Da bi bili ukrepi za bolj učinkovito rabo virov ustrezni, izvedljivi in obenem dovolj ambiciozni, se je
treba z deležniki, ki bodo te ukrepe na koncu izvajali, posvetovati že v procesu oblikovanja akcijskega
načrta. Programi učinkovite rabe virov, ki smo jih pregledali, so bili obravnavani na več srečanjih
deležnikov, ki so vključevali poslovna združenja, nevladne organizacije in akademike ter druge.
Pomembno je poudariti, da te delavnice niso bili le pro forma dogodki, ampak so dejansko vplivale
tako na strateške usmeritve politik kot na konkretne ukrepe v skladu z njimi. Poleg delavnic s
ključnimi deležniki so potekala tudi posvetovanja s širšo javnostjo (npr. prek spletnih platform ali
vprašalnikov). Celoten proces, od priprave osnutka programa do sprejetja končne različice, je
običajno trajal od enega do dveh let. Tudi v Sloveniji bi ob pripravi tovrstnega dokumenta moral biti
oblikovan ustrezen procesni načrt za vključevanje vseh relevantnih deležnikov. Procesni načrt bi
moral vključevati tudi elemente, ki bi zagotavljali obojestranski prenos informacij in bi omogočali
pregledno in vključujoče nastajanje tako pomembnega dokumenta (transparentnost).
P5: priprava ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe virov na podlagi temeljite analize rabe virov v
Sloveniji
V mnogih primerih razvoj programa politik učinkovite rabe virov temelji na raziskavah o stanju
učinkovite rabe virov v določeni državi. To kaže, kako pomembno je razumeti in analizirati snovne
tokove in strukturo gospodarstva, preden ukrepamo. Krovni kazalniki, kot npr. produktivnost virov, so
lahko osnovna orientacija, a morajo biti podprti z bolj poglobljeno analizo posameznih virov ter
načina njihove uporabe in morebitnega recikliranja v gospodarstvu. Brez trdne opore v empiričnih
podatkih obstaja tveganje, da politični ukrepi na področju učinkovite rabe virov ne bodo ustrezali
specifični situaciji v Sloveniji in da bodo dajali preveliko težo mnenjem interesnih skupin. Dobri
primeri poročil o porabi virov, na podlagi katerih so bili sprejeti ukrepi, so poročila v Avstriji, Nemčiji
in na Finskem.
P6: ločitev sklopa politik “podnebne spremembe, energijska učinkovitost, obnovljivi viri energije”
od akcijskega načrta učinkovite rabe virov ter istočasna predstavitev potencialnih nasprotij in
sinergij med njima
Sklopa energije in podnebnih sprememb sta običajno obravnavana v ločenih programih in akcijskih
načrtih. Do 30. 4. 2014 so morale vse države članice Evropski komisiji predložiti svoje Nacionalne
akcijske načrte za energijsko učinkovitost. Pregled predloženih akcijskih načrtov je dosegljiv v Prvem
neodvisnem pregledu, ki ugotavlja, da so ti večinoma zelo nekakovostni. Energijska učinkovitost in
politike obnovljivih virov energije se v majhnem delu prekrivajo z drugimi vidiki učinkovite rabe virov,
kot je npr. uporaba biomase, ki se lahko uporablja tudi kot energent. Na področju uporabe biomase
obstaja možnost konflikta med politikama učinkovite rabe virov in energijske učinkovitosti. Po drugi
strani pa so na tem področju tudi možnosti sinergij, kot je npr. gradnja energijsko učinkovitih stavb, ki
vključuje tako vidike učinkovite rabe virov (surovine) kot vidike energijske učinkovitosti (ogrevanje
prostorov). Pri zasnovi akcijskega načrta učinkovite rabe virov, energije in podnebnih sprememb ne
smemo zanemariti, a po drugi strani ti dve področji ne bi smeli biti v središču načrta, saj sta že zajeti v
drugih programih.
203
7. Zaključna priporočila
P7: skrbna določitev področij akcijskega načrta učinkovite rabe virov
Dokumenti, ki smo jih pregledali, omejujejo področja uporabe posameznih politik, tako glede virov, ki
so vključeni vanje, kot – v manjši meri – glede gospodarskih sektorjev, ki jih obravnavajo. Ključni viri,
ki so predmet politik, so predvsem surovine (npr. industrijski minerali, kovine, les in fosilna goriva) ter
odpadki. To pomeni, da voda, zrak, zemljišča in biotska raznovrstnost običajno niso vključeni, tudi
zato, ker so že zajeti v drugih politikah. Biomasa je pogosto vključena, a je poudarek predvsem na
materialni uporabi in ne na uporabi biomase kot energenta.
Kar zadeva ključne gospodarske sektorje, je fokus politik učinkovite rabe virov manj izrazit. Eden od
sektorjev, ki je vedno vključen, je industrija. Pogosto sta omenjena tudi gozdarstvo in predelava lesa,
medtem ko je kmetijstvo vključeno le delno (npr. vprašanje odpadne hrane ali »konkurenca« med
hrano in biogorivi). Posebna pozornost je – zaradi visoke vsebnosti kritičnih materialov –namenjena
tudi proizvodnji, trgovini in recikliranju električne in elektronske opreme. Podobno je zaradi visoke
skupne porabe materialov vključen sektor gradbeništva. V nasprotju s tem pa ni tolikšnega poudarka
na težki industriji (rudarstvo, kovinska industrija, proizvodnja električne energije …).
Glede področij, ki bi jih lahko vključeval akcijski načrt učinkovite rabe virov, je torej več možnosti.
Akcijski načrt bodisi vključuje samo tiste vire in gospodarske sektorje, ki še niso v zadostni meri zajeti
v drugih dokumentih, bodisi gre za zelo obsežen načrt, ki vključuje vse glavne vire in gospodarske
sektorje ter jasno razlikuje med obstoječimi in novimi ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe virov.
Lahko se, denimo, osredotoči na tri prednostna področja, izpostavljena v Časovnem načrtu za
Evropo, gospodarno z viri: stavbe in z njimi povezana raba materialov in energije (energija in
gradbeništvo), mobilnost oz. promet ter hrana (pridelava in predelava). Te tri kategorije namreč po
rezultatih obsežne analize življenjskega kroga izdelkov, ki jo je pred leti opravil Joint Research Centre
iz Seville, predstavljajo skoraj 80 % vseh vplivov na okolje. To pa pomeni, da je prav v teh sektorjih
tako mogoče doseči velike prihranke virov. Morda pa bi se bilo smiselno usmeriti predvsem na tisto
industrijo, ki (po)rabi veliko virov in je zato lahko zelo ranljiva zaradi nestanovitnosti tako cen kot
dostopnosti surovin in energentov. Mednje zagotovo sodijo gradbeništvo, proizvodnja vozil, kovinska
in kemična industrija, kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija ipd. V okviru teh panog lahko
govorimo o veliki porabi materialov (agregati, kovine, steklo, les, minerali, plastika itd.), vode in
kemičnih sredstev, rabi zemljišč itd.
P8: opredelitev strateških ciljev, ki bodo usmerjali ukrepe in aktivnosti na tem področju
Programi učinkovite rabe virov v državah EU običajno temeljijo na strateških ciljih. Teme, ki se v zvezi
s tem pogosto pojavljajo, so: premik v smeri bolj krožnega gospodarstva; prekinitev povezav med
okoljskimi vplivi in gospodarske dejavnosti; čim učinkovitejše izkoriščanje domačih virov (vključno z
odpadki); ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza ali spodbujanje rasti in izvoza domačih tehnologij na
področju učinkovite rabe virov. Strateški cilji pomagajo razjasniti namen ukrepov za učinkovito rabo
virov, npr. ali je določen ukrep primarno namenjen varovanju okolja ali spodbujanju gospodarstva.
Vendar pa za ocenjevanje uspešnosti izvajanja učinkovite rabe virov zgolj strateški cilji niso dovolj.
P9: identifikacija in nadgradnja obstoječih ukrepov, oblikovanje novih, čim bolj specifičnih
ukrepov in določitev okvirnega časovnega načrta za njihovo izvajanje
Programi za učinkovito rabo virov so pogosto strukturirani po vrednostni verigi od pridobivanja virov
do konca življenjskega kroga oz. recikliranja (npr. nemški program ProgRess). V tej verigi so zajeta
številna področja, vključno s trajnostno oskrbo z viri, z učinkovitostjo rabe virov pri proizvodnji ali s
ponovno uporabo oz. recikliranjem. Za vsako področje programi političnih usmeritev vključujejo več
204
7. Zaključna priporočila
ukrepov. Navedeni ukrepi se med različnimi programi in celo znotraj programov precej razlikujejo:
nekateri programi navajajo tako obstoječe kot nove ukrepe. Poleg tega so nekateri ukrepi zelo
specifični (npr. »petletni projekt za industrijsko simbiozo, vključno z bazo podatkov o snovnih tokovih
[…]«), medtem ko so drugi opredeljeni zelo splošno (npr. »ozaveščanje javnosti«). Skupna značilnost
vseh pregledanih programov pa je, da ti ne vsebujejo jasnega časovnega načrta za izvedbo ukrepov,
kar otežuje nadzor in nadaljnje ukrepanje. Tako bi bilo priporočljivo, da se v sklopu priprave
akcijskega načrta vzamejo v obzir obstoječi programi in razvojni dokumenti Slovenije. Na podlagi
analize stanja in primerov dobrih praks pa bi po potrebi oblikovali nove, ciljane ukrepe, ki bi
omogočili hitrejši in sistemski pristop k učinkoviti rabi virov.
Vsi predlagani ukrepi naj bodo umeščeni v ustrezen časovnih okvir za njihovo izvajanje.
P10: upoštevanje dobrih praks pri oblikovanju ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe virov v
Sloveniji
V Evropi obstaja več specifičnih ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe virov, ki se pogosto
pojavljajo v programih za učinkovito rabo virov. Takšni ukrepi so npr. subvencioniranje svetovanja na
področju učinkovite rabe virov za mala in srednja podjetja (MSP), pilotni projekti na področju
industrijske simbioze, zelena javna naročila, okrepitev razširjene odgovornosti proizvajalcev pri
ravnanju z odpadki, izboljšano recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ter
izboljšano zbiranje in recikliranje odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Priporočljivo je,
da pripravljavci akcijskega načrta izberejo relevantne primere in jih smiselno prilagodijo na način, da
bo vsebina ustrezno odgovarjala razmeram v Sloveniji. (glej tudi tabelo 16 spodaj)
P11: določitev najprimernejših kazalnikov za spremljanje razvoja učinkovite rabe virov v Sloveniji
Kar zadeva merjenje in spremljanje učinkovite rabe virov v evropskih državah ni jasne usmeritve.
Med obravnavanimi državami imata kvantitativne cilje za splošno produktivnost virov izdelane le
Nemčija in Avstrija. A statistike v zvezi s produktivnostjo virov vodijo vse države članice. Težava z
vsemi kazalniki splošne produktivnosti virov je, da jih je težko primerjati med posameznimi državami
in pravilno interpretirati, saj ne odražajo le učinkovitosti gospodarstva, ampak tudi njegovo strukturo.
Za posamezne vire so na voljo bolj specifični kazalniki. Za porabo energije, pa tudi za energijsko
produktivnost, so na voljo podrobnejši podatki. Na voljo so statistični podatki o uvozu in porabi
fosilnih goriv. Obstajajo tudi statistični podatki in cilji glede različnih oblik ravnanja z odpadki.
Običajno so na voljo tudi statistični podatki o sektorju gozdarstva. Podatki o porabi vode po
gospodarskih sektorjih so pogosto manj zanesljivi, medtem ko so podatki o biotski raznovrstnosti – če
so sploh na voljo – v najboljšem primeru razdrobljeni.
Dobro izhodišče za opredelitev kazalnikov učinkovite rabe virov za Slovenijo, ki bi presegali okvir
domače porabe snovi (DMC), je Scoreboard učinkovite rabe virov evropskega statističnega urada
Eurostat. Pri prepoznavanju najustreznejših kazalnikov so lahko v pomoč tudi podatki javnih agencij,
kot sta SURS in ARSO. Dva izmed kazalnikov, ki si v kontekstu Slovenije morda zaslužita posebno
pozornost, sta npr. proizvodnja biomase in spremembe namembnosti zemljišč.
P12: oblikovanje ambicioznih, kvantitativnih ciljev glede produktivnosti virov in porabe virov za
različne vire za leti 2025 in 2050
Medtem ko države članice EU spremljajo številne kazalnike učinkovite rabe virov, je kvantitativnih
ciljev v zvezi z učinkovito rabo virov malo. Cilji prek ustvarjanja odgovornosti pomagajo usmerjati
razvoj politik, poleg tega pa pripomorejo k ustvarjanju zaupanja v politično stabilnost in na ta način
205
7. Zaključna priporočila
omogočajo dolgoročne naložbe v učinkovito rabo virov. Kvantitativni cilji morajo odražati tako
gospodarske koristi (rast produktivnosti) kot zmanjšane vplive na okolje (zmanjšanje porabe virov na
prebivalca). Kratkoročni in srednjeročni cilji morajo biti zelo konkretni, medtem ko so lahko
dolgoročni cilji bolj ohlapni (npr. povečanje produktivnosti virov za faktor 4–10 do leta 2050).
P13: izboljšanje učinkovitosti rabe virov v javnem sektorju kot dober zgled
Nekateri izmed programov učinkovite rabe virov se izrecno nanašajo na ukrepe, ki se jih lahko
sprejme v okviru ministrstev in javnih organizacij. Za kredibilnost vsakršnega vladnega ukrepa je
potrebno, da javni sektor pri tem postane zgled. To npr. vključuje preprečevanje nastajanja odpadkov
v javnih organizacijah, energijsko učinkovite javne zgradbe, več kriterijev glede učinkovite rabe virov
pri javnih naročilih ali pa celo zamisli, kot je »državna trgovina z rabljenimi izdelki« v Veliki Britaniji, v
okviru katere se spodbuja ponovna uporaba in izmenjava blaga med državnimi organi.
P14: objavljanje rednih poročil o učinkovitosti rabe virov v Sloveniji
Številne države EU redno poročajo o učinkovitosti rabe virov. Redno poročanje (npr. na 2–4 leta)
deležnikom pomaga ostati na tekočem glede zadnjih trendov na področju učinkovite rabe virov in
omogoča pregled nad doseganjem političnih ciljev. Poročila o učinkovitosti rabe virov nam lahko
pomagajo razumeti, ali so trenutne politične usmeritve zadostne, ali je na katerih področjih potrebno
več aktivnosti ter ali so se pojavila nova področja učinkovite rabe virov. Poročila morajo biti kratka, s
poudarkom na podatkih, ki temeljijo na stalnem spremljanju učinkovite rabe virov, kot so podatki
Eurostatovega Scoreboarda učinkovite rabe virov ali nacionalnih računov snovnih tokov (SURS).
P15: sistemska podpora za uvajanje okoljskih instrumentov v Sloveniji
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) naj skupaj z drugimi relevantnimi vladnimi organi oblikuje
načrt za sistematično podporo vključevanju vseh relevantnih instrumentov za učinkovitejšo rabo
virov v podjetjih in drugih organizacijah. Načrt, ki je lahko v celoti ali deloma sestavni del akcijskega
načrta za učinkovito rabo virov, naj vsebuje nosilca oziroma nosilce sistemske podpore, odgovorne
osebe za posamezne instrumente, časovni načrt delovanja, finančne vire ter naj ima postavljene
specifične kazalnike. Ta podpora bi morala predvsem nuditi vseobsegajoče informacije in nasvete v
povezavi z uvajanjem okoljskih instrumentov.
Priporočljivo je, da načrt vsebuje vsaj naslednje sklope ukrepov, ki naj bodo zastavljeni tako, da jih je
mogoče izvajati tudi samostojno:
P16: finančna podpora podjetjem/organizacijam za uvajanje okoljskih instrumentov
V sklopu načrta je nujno predvideti ukrepe finančne podpore podjetjem oziroma organizacijam, ki bi
želele vpeljati katerega od okoljskih instrumentov. Finančne spodbude so lahko v obliki davčnih
olajšav ali pa v obliki povratnih ali nepovratnih podpor. Smiselno je, da je višina finančne spodbude
ali podpore prilagojena velikosti podjetja oziroma organizacije in seveda tudi vrsti instrumentov, ki bi
jih podjetja oziroma organizacija želele uvesti.
Do tovrstne spodbude bi bile podjetja oziroma organizacije upravičene na podlagi izpolnjevanja
določenih dogovorjenih pogojev, spodbuda pa bi morala temeljiti na celostnem pristopu podjetja
oziroma organizacije k izboljšanju učinkovitosti rabe virov in sistematičnemu spremljanju doseženih
rezultatov. Finančne spodbude bi lahko dobile tudi organizacije, ki bi predčasno začele z uvajanjem
določenih instrumentov, za katere je pričakovati, da bodo postale zakonska obveza.
206
7. Zaključna priporočila
P17: podpora pilotnim projektom za učinkovito rabo virov
V Sloveniji na področju varstva okolja in učinkovite rabe virov ni veliko pilotnih projektov, zato je zelo
priporočljivo, da se v načrt vključi tudi možnost podpore pilotnim projektom. Na ta način bi lahko v
slovenski prostor prenesli in smiselno prilagodili rešitve in pristope, ki so se na področju učinkovite
rabe virov v tujini izkazali kot učinkoviti. Med temi je prav gotovo industrijska simbioza, kjer gre za
pomembno iskanje rešitev in sinergij za učinkovitejšo rabo virov v organizacijah, ki so umeščene v
določenem ožjem območju. Z vidika prehoda na krožno gospodarstvo bi bilo smotrno podpreti
pilotne projekte za uvajanje krožnega gospodarstva oziroma koncepta od zibelke do zibelke (Cradle
to Cradle, C2C), ki zahteva kompleksnejšo redefinicijo proizvodnih procesov in izdelkov (od zasnove
do končne vzpostavitve t.i. povratne logistike) ter vpeljavo novih poslovnih modelov.
Med pilotnimi projekti bi bilo smiselno podpreti tudi uvedbo različnih orodij oziroma instrumentov ,
ki organizacijam pomagajo pri sistematičnemu spremljanju porabe virov in zmanjševanju vplivov na
okolje (sistemi ravnanja z okoljem in energijo, pregledi) ter zniževanju stroškov v okviru procesov
organizacije (okoljsko računovodstvo). Vse pomembnejši so tisti instrumenti, ki potrošnike obveščajo
o učinkovitosti izdelkov (okoljsko in energijsko označevanje ) in organizacij (okoljski in ogljični odtis).
Posebne pilotne projekte (npr. uvajanje sistema EMAS Easy) oziroma posebno pozornost v okviru
podprtih pilotnih projektov bi bilo treba zaradi njihovih specifičnih lastnosti in potreb nameniti malim
in srednjim podjetjem (MSP). Zaradi vse večje uporabe in upoštevanja bi kazalo s pilotnim projektom
pripomoči k oblikovanju in razširjanju enotnega pristopa na področju analize življenjskega kroga
(LCA) in ocene stroškov (LCC).
P18: izobraževanje in usposabljanje
Za večjo prepoznavnost različnih okoljskih instrumentov je ključnega pomena dvig stopnje
prepoznavanja koristi njihove uporabe, in sicer tako med javnimi uslužbenci kot seveda tudi med
podjetji in organizacijami. Smotrno je torej, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v povezavi z
drugimi relevantnimi ministrstvi in javnimi institucijami (MGRT, SVRK, MIZŠ, SPIRIT itd.), združenji
(GZS, OZS itd.) in institucijami, akreditiranimi za podeljevanje določenih certifikatov (ISO standardi),
oblikuje kratke in osredotočene izobraževalne module, ki jih bo mogoče poljubno sestavljati v
prilagojene programe glede na ciljne skupine slušateljev. Kot orodje za sprotno reševanje morebitnih
dilem in vprašanj bi lahko vzpostavili tudi posebno spletno podstran in tehnično podporo (t.i.
helpdesk) ter tako prispevali k lažjemu uvajanju in razširjanju instrumentov.
Tudi na tem področju bi bilo dobro posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem,
ki v Sloveniji prevladujejo, a pogosto nimajo na voljo ne finančnih ne človeških virov za sistematičen
pristop k reševanju okoljske problematike, kamor spada tudi (ne)učinkovita raba virov.
Zelo pomembno je informiranje potrošnikov, pa tudi lokalnih skupnosti. Učinkovitost ukrepov za
izboljšano rabo virov je zelo odvisna od ozaveščenosti potrošnikov in njihovih nakupnih navad
(okoljski izdelki in storitve) in (trajnostnega) življenjskega sloga. Lokalne skupnosti pa lahko veliko
pripomorejo k učinkovitejši rabi virov s tem, da na eni strani spodbujajo podjetja na svojih območjih,
da postanejo okoljsko učinkovitejša (primer: industrijska simbioza), in na drugi strani podpirajo
prebivalce k okolju prijaznejšemu življenju (primer: ekološka pridelava hrane, ponovna uporaba itd.).
Ne gre pa prezreti vključevanje ustreznih vsebin o instrumentih okoljske politike, učinkovite rabe
virov in krožnega gospodarstva v formalne oblike izobraževanja.
207
7. Zaključna priporočila
P19: omogočanje dostopa do verodostojnih in konsistentnih podatkov ter pravočasnost informacij
V skladu s predpisi, ki določajo pravico do dostopa do informacij javnega značaja ter na podlagi
Aarhuške konvencije je priporočljivo, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Agencija RS za okolje,
v sodelovanju s Statističnim uradom RS, izboljšata sistem, ki bo državljanom omogočal stalen dostop
do tekočih podatkov in informacij, povezanih z okoljem oziroma učinkovito rabo virov. Med
nalogami je tudi izdelava posodobljenega Nacionalnega programa varstva okolja.
Zagotoviti je potrebno ustrezno prilagoditev delovanja pristojnih institucij, ki bo poskrbela, da bodo
informacije o organizacijah z uvedenimi instrumenti oziroma pridobljenimi ustreznimi
odločbami/certifikati ažurno posredovane v relevantne mednarodne registre, saj je takojšnja objava
tovrstnih podatkov lahko pomemben element pri dokazovanju določenih okoljskih proizvodnih praks
v podjetjih, predvsem za tista podjetja, ki so dejavna na mednarodnih trgih oziroma so vpeta v
globalne dobaviteljske verige.
P20: MKO kot nosilec razvoja in izvajanja ZeJN
Slovenija je prva med državami članicami EU, ki je zakonsko uredila področje zelenega javnega
naročanja in ga tako prepoznala kot močan vzvod za prodor zelenih izdelkov in storitev na trge.
Posredno lahko ZeJN vpliva na bolj učinkovito rabo virov, zato je ključnega pomena, da Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje v povezavi z drugimi pristojnimi resorji prevzame nosilno vlogo pri nadaljnjem
razvoju tega instrumenta v Sloveniji. Pri tem so pomembni naslednji vidiki:





doslednejše spoštovanje uredbe o ZeJN pri vseh zavezancih;
sistematična promocija primerov dobrih praks v Sloveniji;
ažuriranje zahtev iz Uredbe, da bodo sledile razvoju okoljskih zahtev in naboru ciljnih
izdelkov/storitev, ki jih oblikuje Evropska komisija;
vzpostavitev ustrezne strokovne podpore javnim naročnikom preko sistema usposabljanja in
drugih vrst dodatne podpore (npr. helpdesk);
oblikovanje baze zelenih javnih naročil in kataloga zelenih izdelkov in storitev.
P21: vključitev učinkovite rabe virov v izdelavo programa ravnanja z odpadki in preprečevanja
nastajanja odpadkov
Iz analize izhaja, da v Sloveniji področje odpadkov še ni ustrezno urejeno, saj še nista pripravljena
ključna programa na tem področju: nacionalni program ravnanja z odpadki in program preprečevanja
nastajanja odpadkov. Programa, ki morata slediti priporočilom iz sporočila Časovni okvir za Evropo,
gospodarno z viri, ki odpadke prepoznava kot vir, naj bosta pripravljena celovito in ambiciozno in naj
postavita okvir, ki bo Sloveniji omogočil, da bo izkoristila gospodarski potencial, ki ga ponuja
učinkovitejša raba virov in prehod v krožno gospodarstvo. V skladu s primeri dobrih praks naj bo
proces priprave obeh dokumentov pregleden in vključujoč, ker je tako mogoče pričakovati višjo
kakovost dokumentov ter večjo relevantnost ter izvedljivost programov.
P22: integracija okoljskih vsebin in učinkovite rabe virov v sektorske politike
Analiza veljavnih programskih dokumentov in dokumentov, ki so še v pripravi, kaže, da njihovi
pripravljavci učinkovito rabo virov sicer prepoznavajo kot pomembno, ne pa kot ključno področje za
postavitev novega razvojnega konteksta Slovenije. Pomembna in s tem vprašanjem tesno povezana
pomanjkljivost je tudi ta, da ni sistemskega pristopa k spodbujanju ekoloških inovacij.
208
7. Zaključna priporočila
MKO naj tako proaktivno pristopi k oblikovanju vsebinskih rešitev pri izvajanju ukrepov iz obstoječih
programskih dokumentov (predvsem SIP in ReRISS) in tako zagotovi ustrezno umestitev učinkovite
rabe virov in uvajanja ekoloških inovacij v izvedbene mehanizme (npr. razpise), ki jih bodo v
naslednjih letih pripravljala relevantna ministrstva. Tudi za dokumente, ki so že v pripravi oziroma se
bodo pripravljali v prihodnje, je priporočljivo, da MKO prevzame vodilno vlogo in s koordiniranim
pristopom pripomore, da bo področje učinkovite rabe virov prepoznano kot ključni razvojni kontekst,
ki bo opredeljeval tako gospodarsko in socialno kot tudi okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja.
MKO naj zagotovi tudi strokovno sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki bodo podlaga za porabo
sredstev iz različnih skladov EU, in tako poskrbi za vključevanje vidika učinkovite rabe virov v ustrezne
instrumente izvajanja.
P23: možnost pristopa Slovenije k pobudi CE 100 fundacije Ellen MacArthur
Slovenija bi lahko izkoristila možnost vključitve v pobudo CE 100 in tako izkoristila priložnosti, ki jih
ponuja pristop (privilegiran dostop do številnih akademskih in praktičnih orodij, izkoriščanje
obstoječe baze znanja, raznolika izobraževalna sredstva, najnovejše ugotovitve na področju raziskav
in vpogled v izkušnje ter preizkušene prakse in primere drugih organizacij). S tem bi Slovenija hitreje
pridobila potrebna znanja in veščine, s pomočjo katerih bi pripomogli k hitrejši preobrazbi podjetij in
celotne družbe v smeri krožnega gospodarstva.
P24: priprava strategije o surovinah za usmerjanje pridobivanja surovin v Sloveniji
Številne evropske države imajo lastne strategije o surovinah, ki obravnavajo pridobivanje in uporabo
domačih surovin. Glavni poudarek teh strategij je na industrijskih mineralih in kovinah. Dobri primeri
takšnih načrtov so avstrijski Načrt mineralnih surovin, Strategija o naravnih virih za Finsko, nemška
strategija o surovinah Zaščita trajnostne oskrbe ne-energetskih mineralnih virov in Strategija o
mineralih za trajnostno rabo švedskih mineralnih virov. V kontekstu Slovenije bi strategija o
surovinah poleg industrijskih mineralov morala vsebovati tudi izrabo vode ter pridobivanje lesa iz
državnih in zasebnih gozdov, pri čemer bi morala biti bistvena pozornost namenjena tudi vidikom
dvigovanja dodane vrednoti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti določitvi višine koncesij za
pridobivanje surovin v javni lasti ter postopkom reševanja konflikta interesov med pridobivanjem
surovin in ohranjanjem narave (npr. na območjih, zaščitenih v okviru omrežja Natura 2000).
209
7. Zaključna priporočila
Tabela 16: dobre prakse na področju spodbujanja učinkovite rabe virov s potencialnimi koristmi za Slovenijo
Pobuda/instrument
Dobre prakse
Možni ukrepi v Sloveniji
subvencionirano
svetovanje na
področju učinkovite
rabe virov za MSP
EcoBusinessPlan
Dunaj, Avstrija
enotna informacijska
točka (one-stop shop)
za učinkovito rabo
virov za podjetja
Resource Efficient
Scotland, VB
industrijska simbioza
Nacionalni
program za
industrijsko
simbiozo (NISP),
VB
poenostavljeni
postopki izdajanja
okoljskih dovoljenj
spodbude za
podjetja z
okoljskimi
certifikati EMAS
(cenejša in hitrejša
okoljska
dovoljenja),
Nemčija
se razlikuje med
različnimi tokovi
odpadkov
Poizvedba o tem, katere ponudbe svetovanja že
obstajajo, ali so znanja za svetovanje na
področju učinkovite rabe virov v Sloveniji
zadostna, ter katera oblika podpore je
najprimernejša (npr. subvencije za obstoječe
ponudnike svetovanj, javno-zasebno
partnerstvo, javno koordinirana svetovalna
shema ipd.).
Preučitev obstoječe podpore in storitev na
področju učinkovite rabe virov za podjetja
(subvencije, financiranje, svetovanje, orodja in
okoljska dovoljenja) ter obstoječih akterjev
(ministrstva, ARSO, industrijska združenja).
Poizvedba, ali se podjetja zavedajo trenutne
ponudbe in če obstaja potreba po koordinaciji.
Spodbujanje (ponovne) uporabe industrijskih
stranskih proizvodov z vzpostavitvijo osrednje
podatkovne baze za snovne tokove (in tokove
odpadkov) v industriji; preučitev trenutnih ovir
za podjetja pri uporabi stranskih proizvodov iz
proizvodnje drugih podjetij.
Proučitev, ali je izvedljiva prednostna
obravnava podjetij s certificiranim sistemom
okoljskega ravnanja ter kako močne so
spodbude podjetjem za izvajanje certificiranega
sistema okoljskega ravnanja.
usmeritve glede
razširjene
odgovornosti
proizvajalcev na
področju ravnanja z
odpadki
nacionalni program za
preprečevanje
nastajanja odpadkov
Revizije materialov
Motiva Oy, Finska
VB
zbiranje in recikliranje
kritičnih materialov
se razlikuje med
različnimi
kritičnimi materiali
zeleno javno
naročanje
Eko Kauf, Dunaj,
Avstrija
Pregled obstoječega izvajanja politik glede
razširjene odgovornosti proizvajalcev v Sloveniji
ter opredelitev ovir za višjo stopnjo
preprečevanja nastajanja odpadkov in
učinkovitejše ravnanje z odpadki. Upoštevanje
trenutne reforme evropske okvirne zakonodaje.
Sprejem progresivnih in strogih političnih
usmeritev preprečevanja nastajanja odpadkov
v okviru nacionalnega načrta ravnanja z
odpadki. Integracija ukrepov na področju
učinkovite rabe virov v te usmeritve.
Posvetovanje z ustreznimi deležniki ter
opredelitev, kdo je vpleten v katero aktivnost in
katere dejavnosti so potrebne poleg vladnih
ukrepov.
Identificiranje kritične materiale za slovensko
gospodarstvo (npr. redke zemljine za električne
motorje ali fosfor za umetna gnojila v
kmetijstvu). Izboljšanje zbiranje izdelkov, ki
vsebuje kritične materiale (npr. OEEO, biološki
odpadki). Izboljšanje recikliranje kritičnih
materialov v slovenskem gospodarstvu..
Prenovitev obstoječe uredbe o zelenem javnem
naročanju in dopolnitev z novimi izdelki in
storitvami. Zagotavljanje usposabljanja za javne
naročnike.
Uvedba izračuna stroškov v življenjskem krogu.
Potencialne koristi za
Slovenijo
prihranki pri stroških,
večja konkurenčnost
MSP, manjši vplivi na
okolje
manjša poraba virov in
večja konkurenčnost
poslovnega sektorja
manjša poraba virov,
nižji stroški za ravnanje z
odpadki
več družb s
certificiranim sistemom
okoljskega ravnanja;
manjšega tveganja za
okolje; manjši vplivi na
okolje
višje stopnje recikliranja,
nižji stroški za ravnanje z
odpadki
manj odpadkov, manj
nevarnih odpadkov
manjša odvisnost od
uvoza, prihranek pri
stroških
razširitev trga z zelenimi
izdelki in storitvami, več
okoljskih inovacij in
tehnologij, prihranki pri
javnih izdatkih
210
7. Zaključna priporočila
odpadna hrana
uporaba obnovljivih
virov kot materialov
za proizvodnjo in
gradnjo
shema vračila
depozitov
ekološka davčna
reforma & okolju
škodljive subvencije
kampanja Love
Food Hate Waste
(Neprofitno
podjetje WRAP,
VB)
Avstrija
Kampanje ozaveščanja javnosti, prostovoljni
sporazumi o zmanjšanju količine odpadne
hrane.
zmanjšanje količin
odpadne hrane
Proučitev morebitnega prekrivanja z
obstoječimi politikami, kot je npr. akcijski načrt
»Les je lep«.
shema za
embalažo za
pijačo, Nemčija
ekološka davčna
reforma v Nemčiji
v poznih 90-ih letih
prejšnjega stoletja
Preučitev stroškov in koristi sheme vračila
depozitov za embalažo za pijačo.
višja dodana vrednost
lesa in višja stopnja
zaposlenosti na tem
področju
manj odpadkov, čistejši
tokovi odpadkov za
recikliranje
stabilni davčni prilivi,
cene, ki bolje odražajo
okoljske stroške, maj
okolju škodljivih
dejavnosti
okoljske takse na
Nizozemskem in
na Danskem
dobre prakse na
področju okolju
škodljivih
subvencij niso na
voljo
Pregled obstoječih okoljskih taks in dajatev
(npr. na odpadke in vodo, pa tudi koncesije za
rabo vode, mineralov in lesa) in njihovo
ovrednotenje glede na učinkovitost; proučitev
možnosti za premik obdavčenja od dohodkov
od dela na porabo virov in emisije. Priprava
seznama okolju škodljivih subvencij – vključno z
davčnimi spodbudami in garancijami – ter
priprava načrta postopne opustitve takšnih
subvencij.
211
8.
Priloge
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
Eurostatov Scoreboard učinkovite rabe virov
Snovna produktivnost – metodologija
Dodatni kazalniki učinkovite rabe virov
Vodilna pobuda za učinkovito rabo virov – različne pobude
UNEP, IRP - povzetek raziskav
OECD – presoja učinkovitosti okoljske politike Slovenije
Seznam ISO 14000 serije standardov
Primeri dobrih praks koncepta »Od zibelke do zibelke«
Slovenska zakonodaja o odpadkih
Uradni podatki o odpadkih Statističnega urada RS
OREP - izbrani primeri študij in raziskav o učinkoviti rabi virov
8. Priloge
I.
Eurostatov Scoreboard učinkovite rabe virov
Podatki v spodnji tabeli se nanašajo na leto 2011, razen v primerih, ko je navedeno drugače. Kazalci,
kjer je stanje v Sloveniji slabše od povprečja EU-27, so obarvani rdeče, kazalci, kjer je stanje boljše od
povprečja EU-27, pa zeleno. Razlage kazalnikov od številke 3 do številke 10 so pod tabelo.
1.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Glavni kazalniki
učinkovitost virov (eur/kg)
indeks produktivnosti virov (2000 = 100)
domača poraba snovi (1.000 ton na prebivalca)
Zemljišča
produktivnost pozidanih površin (2012) (milijon PPS/km2)
obseg pozidanih površin (2012) (delež celotne površine v %)
Voda
produktivnost vode (EUR/m3)
indeks izkoriščanja vode (%)
Ogljik
emisije toplogrednih plinov na prebivalca (t CO2-e)
produktivnost energije (2012) (EUR/kg ekvivalenta nafte)
energetska odvisnost (2012) (% uvoza)
delež OVE v končni bruto porabi energije (2012) (% )
Spreminjanje odpadkov v vir
nastajanje odpadkov, razen večjih mineralnih odpadkov (2010)
(kg na prebivalca)
delež odpadkov, odloženih na odlagališča, razen večjih mineralnih
odpadkov (2010) (%)
delež recikliranih komunalnih odpadkov (2012) (%)
delež recikliranih e-odpadkov (2010) (%)
Podpora raziskavam in inovacijam
indeks eko-inovacij (2012) (EU-27 = 100)
Prilagajanje cen
prihodki od okoljskih davkov – delež celotnih prihodkov od
davkov in socialnih prispevkov (%)
davki na energijo (mio EUR)
davki na energijo po sektorjih (mio EUR)
Biotska raznovrstnost
indeks pogostih vrst ptic kmetijske krajine (1990 = 100)
obseg zemljišč z ekološkim kmetovanjem (2012) (% skupnih
kmetijskih zemljišč)
razdrobljenost zemljišč (2009) (število zemljišč na 1.000 km2)
Varovanje kakovosti zraka
izpostavljenost mestnega prebivalstva onesnaženosti zraka s
trdnimi delci (mikrogrami na m3)
izpostavljenost mestnega prebivalstva koncentracijam trdnih
delcev (PM10), ki presegajo dnevne mejne vrednosti (%)
Zemljišča in tla
vodna erozija tal – obseg območja s stopnjo erozije več kot 10 ton
na hektar letno (2006) (% neobdelanih zemljišč)
bruto bilanca hranil v kmetijskih zemljiščih (2008) (kg/ha; P =
fosfor; N = dušik)
Hrana
dnevna preskrba s kalorijami na prebivalca glede na vir (2009)
(kcal; S = skupaj; Ž = živalski vir; R = rastlinski vir)
Zagotavljanje učinkovite mobilnosti
27. povprečni izpusti ogljikovega dioksida iz novih osebnih
avtomobilov (2012) (g CO2/km)
28. indeks izpustov onesnaževal iz prometa (2000 = 100) (NOx, OM10,
VOC = hlapne organske spojine)
29. porazdelitev deležev prevoznih načinov v potniškem prometu (%;
vlak – osebni avto - avtobus)
30. porazdelitev deležev prevoznih načinov v tovornem prometu (%
železnice – ceste – celinske plovne poti)
EU-27
Slovenija
1,59
119
14,7
1,07
152
14,4
198,3
1,5
278,4
0,8
n.p.
n.p.
37,1
2,6
9,06
7,0
53,3
14,1
9,52
4,4
51,6
20,2
1855
1460
23
29
41,2
n.p.
39,5
22
100
115
6,05
10,15
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
74,1
5,8
n.p.
7,3
n.p.
9,92
27
31
n.p.
0?
n.p.
24,46
P: 1
N: 49
P: 7
N: 47
S: 3456
Ž: 1003
R: 2453
S: 3275
Ž: 936
R: 2339
132,2
133,4
NOx: 76,5
VOC: 35,1
PM10: 85,7
7,1 – 84,1 – 8,8
NOx: 115,8
VOC: 29,4
PM10: 155,8
2,3 – 86,8 – 10,9
18,4 – 75,5 – 6,2
18,6 – 81,4 – n.p.
213
8. Priloge
Definicije kazalcev za zemljišča, vodo in energijo so prevzete iz Eurostatovega Scoreboard učinkovite
rabe virov (Eurostat, 2013a).
Kazalnik
Enota
Definicija
pozidane površine
km
%
produktivnost pozidanih površin
EUR/km
produktivnost vode
EUR/m
indeks izkoriščanja vode
%
izpusti toplogrednih plinov na
prebivalca
t CO2-e
produktivnost energije
EUR/kg
e.n.
Produktivnost energije je razmerje med BDP in bruto domačo
porabo petih tipov energije: premoga, električne energije,
nafte, zemeljskega plina in obnovljivih virov energije. Ta
poraba se meri v kilogramih ekvivalenta nafte.
energetska odvisnost
%
Energetska odvisnost se izračuna kot razmerje med neto
uvozom energije ter skupnim obsegom bruto porabe energije,
vključno z gorivi za pomorski promet. Kaže stopnjo odvisnosti
gospodarstva od uvoza za svoje energetske potrebe.
delež obnovljivih virov energije v
končni bruto porabi energije
%
Delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije
kaže, kako hitro se razvija raba obnovljivih virov energije.
2
Kazalnik pozidanih površin predstavlja skupno površino
2
pozidanih površin (v km ) in delež pozidanih površin od
celotnega ozemlja (v odstotkih).
3
2
Produktivnost pozidanih površin je opredeljena kot BDP,
deljen s skupno površino pozidanih območij v posamezni
državi, in kaže, ali so površine učinkovito uporabljene za
ustvarjanje dodane ekonomske vrednosti. Pozidane površine
vključujejo stavbe in rastlinjake, ne vključujejo pa cest in
zaprtih površin.
Produktivnost vode je definirana kot razmerje med BDP in
celotnim letnim odvzemom pitne vode, zajetim iz kateregakoli
vira, bodisi stalno bodisi začasno.
Indeks izkoriščanja vode je razmerje med celotnim letnim
odvzemom vode ter dolgoletnim povprečjem razpoložljive
vode. Indeks nam kaže, kako učinkovito se porablja voda.
Emisije toplogrednih plinov na prebivalca so opredeljene kot
emisije na prebivalca v tonah ekvivalenta CO2, in kažejo na
trende na področju antropogenih emisij toplogrednih plinov iz
»košarice« Kjotskega protokola.
214
8. Priloge
II.
Snovna produktivnost – metodologija
V prvem delu tega besedila bomo razložili pomen snovne produktivnosti kot kazalnika in vseh
informacij, ki jih ta kazalnik vsebuje, nato pa se bomo posvetili še metodologiji, ki se uporablja za
račune snovnih tokov, ki predstavljajo osnovno za izračun snovne produktivnosti (ta del je vzet iz
SURS-ovih metodoloških pojasnil).
Kaj je snovna produktivnost?
Kratek odgovor je: snovna produktivnost odraža razmerje med BDP in DPS oziroma med BDP in PS.
(glej definicije v tabeli 2). O izračunavanju BDP-ja in o tem, kako uporaben kazalnik bogastva in
napredka je, bi lahko povedali marsikaj, a se bomo tokrat osredotočili predvsem na tisti del količnika,
ki se tiče snovi, natančneje na DPS, saj trenutno nimamo na razpolago nobenih podatkov o PS v
Sloveniji.
DPS predstavlja skupek številnih različnih podatkov, saj gre pravzaprav za splošni pregled rabe
različnih virov, vključujoč vse gospodarske sektorje. Prav številčnost in raznovrstnost teh podatkov pa
je glavna pomanjkljivost tega kazalnika. Kot primer: tudi če DPS prikaže jasen trend naraščanja ali
upadanja, je to nemogoče razložiti, ne da bi se bolj poglobili v razvoj z njim povezanih dogodkov.
Naraščanje snovne produktivnosti si lahko torej razlagamo kot posledico izboljšav na področju
učinkovitosti, ali pa le kot premik v gospodarski strukturi. Če bi, na primer, gradbeni sektor, ki
zahteva intenzivno rabo virov, padel v globoko recesijo, bi se raba virov zmanjšala hitreje kot BDP,
snovna produktivnost pa bi narastla. Naj omenimo še, da doda gradbeni sektor manjšo vrednost na
kilogram virov kot proizvodni in veliko manjšo kot storitveni sektor.
Ta številčnost in raznovrstnost podatkov, vključenih v DPS, pa otežuje tudi izvedbo primerjave
učinkovitosti rabe virov v različnih državah. Visoka stopnja rabe virov na prebivalca v neki državi
namreč ni nujno posledica neučinkovitega gospodarstva. Lahko je tudi posledica močne rudarske
dejavnosti, geografskih značilnosti, ki zahtevajo obsežno cestno omrežje, ali pa podnebnih pogojev, ki
zahtevajo vnos velikih količin snovi v stavbe in za ogrevanje, itd. Poleg tega imajo nekatere države,
kot na primer Velika Britanija in Nizozemska, v katerih predstavljata storitveni in bančni sektor velik
del gospodarstva, že same po sebi visoke stopnje snovne produktivnosti. A naj poudarimo, da to ne
vključuje tako imenovanega »surovinskega odtisa« uvoznih proizvodov. V državah, kjer je malo
domačih proizvodov, je poraba virov praviloma nizka, in to ravno zaradi tega, ker se ne upošteva
surovinskega odtisa uvoženih proizvodov.
Evropski okoljski urad (EEB), sicer NVO, je pred kratkim izdal dobro oblikovan povzetek posledic, do
katerih lahko pride ob prevelikem osredotočanju na snovno produktivnost:
»[Č]eprav je vodilni kazalnik [snovna produktivnost] v osnovi najverjetneje le
posledica preprostega političnega razmišljanja, ima ta kazalnik resne
pomanjkljivosti pri ugotavljanju realnega stanja in pri identificiranju mnogih
različnih vplivov, ki jih imajo morda nekatere politike na učinkovito rabo virov. Te
pomanjkljivosti lahko onemogočajo nadaljnji razvoj, ki bi temeljil na našem
izboljšanem razumevanju posledic naših dejanj.« (European Environmental
Bureau, 2014)
Namesto, da se osredotočamo samo na snovno produktivnost, je bolj priporočljivo, da merimo
celotno »košarico« kazalnikov. Eurostatova preglednica učinkovite rabe virov predstavlja prvi korak v
215
8. Priloge
to smer. Snovne tokove biomase, fosilnih goriv, mineralov in kovin moramo gledati ločeno, kot tudi
porabo vode, rabo zemljišč in izpuste toplogrednih plinov, ki tudi spadajo v košarico kazalnikov
učinkovite rabe virov.
SURS: Računi snovnih tokov – Metodološko pojasnilo
Besedilo, ki sledi, je sestavljeno iz citatov SURS-ovega Metodološkega pojasnila računov snovnih
tokov in prikazuje obseg pridobljenih podatkov in postopek njihovega pridobivanja. Eurostatov
statistični vodič pa nudi še podrobnejši vpogled v metodologijo računov snovnih tokov. Ti računi
predstavljajo osnovo za kazalnike, ki so našteti v tabeli 2, z izjemo porabe surovin. Sicer je tudi
poraba surovin kazalnik, ki temelji na teh računih, a zahteva ta še dodatne pretvorbene faktorje za
pretvarjanje količine uvoznih in izvoznih proizvodov v vrednost porabljenih surovin. Medsebojna
povezanost različnih kazalnikov je prikazana na sliki 18.
Namen raziskovanja
Modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu zajema podatke za vse trdne, plinaste in
tekoče snovi, razen zračnih in vodnih tokov, merjene v masnih enotah na leto. Podrobni podatki o
snovnih tokovih zagotavljajo bogato empirično zbirko podatkov za številne analitične študije. Prav
tako se ti statistični podatki uporabljajo za pripravo različnih kazalnikov snovnih tokov v celotnem
gospodarstvu za nacionalna gospodarstva.
Računi snovnih tokov so skladni z načeli sistema nacionalnih računov, kot je rezidenčno načelo.
Nanašajo se na snovne tokove, povezane z dejavnostmi vseh rezidenčnih enot nacionalnega
gospodarstva, ne glede na njihov geografski položaj.
Enote opazovanja
Enote opazovanja so vse snovi, ki vstopajo v gospodarstvo za nadaljnjo rabo; bodisi v proizvodne
postopke bodisi v potrošnjo. To so vse trdne, tekoče in plinaste snovi (voda in zrak sta izključena,
vključena pa je vsebnost vode v snoveh). Glede na izvor se snovi delijo na snovi domačega izvora oz.
domače izkoriščanje in na uvožene/izvožene snovi.
Zajetje
V raziskovanju RST sta pomembni dve vrsti snovnih tokov, ki prečkajo sistemske meje:


snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in njegovim naravnim okoljem. Ti so
sestavljeni iz pridobivanja snovi (tj. surovin, surovih ali neobdelanih) iz naravnega okolja in
izpuščanja snovi (pogosto imenovanega ostanki) v naravno okolje;
snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in preostalim svetovnim gospodarstvom. Ti
zajemajo uvoz in izvoz.
Vsi tokovi, ki prečkajo te sistemske meje, so vključeni v raziskovanje RST, kot tudi dopolnjevanje
umetnih zalog. Vsi drugi snovni tokovi v gospodarstvu niso predstavljeni v računih snovnih tokov. To
pomeni, da se v raziskovanju RST obravnava celotno nacionalno gospodarstvo in da npr. medpanožne
dostave proizvodov niso obravnavane. Prav tako niso obravnavani naravni tokovi v naravnem okolju.
Zbiranje in viri podatkov
Za izdelavo preglednic smo uporabili podatke iz administrativnih virov in iz statističnih raziskovanj.
Glavni viri so bili podatki iz statističnih raziskovanj s področja kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva,
energetike, zbiranja, čiščenja in distribucije vode, uvoza in izvoza. Podatke o pridobivanju mineralnih
216
8. Priloge
surovin smo pridobili iz poročil Geološkega zavoda RS, podatke o odvzemu živali (lovu) pa iz poročil
Zavoda za gozdove. Za izračun kazalnikov na osebo smo uporabili podatke o povprečnem številu
prebivalcev v posameznem letu, za izračun kazalnikov o snovni produktivnosti pa podatke o BDP
(verižno ocenjen v menjalnih tečajih za leto 2005, referenčno leto 2005 in v standardu kupne moči) iz
Eurostatove Eurobaze.
Slika 18: Kazalniki snovnega toka, ki so vključeni v evropski statistični sistem (Evropska komisija, 2012)
217
8. Priloge
III.
Dodatni kazalniki učinkovite rabe virov
Spodnji kazalniki se nanašajo na mejnike, ki so opredeljeni v Časovnem okviru za Evropo, gospodarno
z viri. Pridobljeni so bili s pomočjo obsežne raziskave o kazalcih in ciljih na področju učinkovite rabe
virov (BIO Intelligence Service, 2013a).
Mejniki Časovnega okvira
dostopnost in uporaba izdelkov in
storitev, učinkovitih z vidika rabe virov
proizvodnja, učinkovita z viri
upravljanje z odpadki kot virom
napredek na področju raziskav in
inovacij
postopno opuščanje okolju škodljivih
subvencij
reforma okoljskega davka
ekosistemske storitve so cenjene in
dosegljive
zaustavitev manjšanja biotske
raznovrstnosti
kakovost in količina porabe vode
minerali in kovine
izpolnjevanje standardov kakovosti
zraka
zmanjšanje neto pozidave zemljišč in
izboljšanje kakovosti prsti
dobro okoljsko stanje vseh morskih
voda v EU
bolj zdrava in bolj trajnostna
proizvodnja hrane
izboljšana učinkovitost rabe virov v
življenjskem krogu stavb
Kazalniki
 število podeljenih znakov za okolje
 prihodki v sektorju okoljskega blaga in storitev
 delež podjetij s certificiranim sistemom ravnanja z
okoljem (EMAS, ISO 14001)
 količina odpadkov na prebivalca (skupno in trdih
komunalnih odpadkov)
 stopnje recikliranja, energetske predelave in odlaganja na
odlagališčih
 obseg in delež sekundarnih surovin/recikliranih
materialov, ki se uporabljajo v gospodarstvu
 izdatki za raziskave in razvoj, povezani z učinkovito rabo
virov
 število patentov, povezanih z učinkovito rabo virov in
področjem okolja
 letni obseg subvencij za fosilna goriva


delež okoljskih davkov v skupnem obsegu davkov in
socialnih prispevkov
spremembe v pokrovnosti tal
pokritost z zaščitenimi območji (območja Natura 2000)
številčnost in razširjenost izbranih vrst
invazivne vrste
razdrobljenost naravnih območij in rečnih sistemov
gozd: lesna zaloga, prirastek, posek
domača poraba vode na prebivalca
poraba surovin
produktivnost surovin
stopnja recikliranja kritičnih surovin/materialov
izpusti različnih onesnaževal zraka
koncentracija onesnaževal zraka v zraku
izpostavljenost mestnega prebivalstva visoki
onesnaženosti zraka (preseganje dnevnih mejnih
vrednosti)
letna pozidava zemljišč

število in površina zaščitenih morskih območij

delež certificirane ekološko pridelane hrane v javnih
naročilih
količina odpadne hrane
2
poraba energije za ogrevanje na m (skupno povprečje in
povprečje za novogradnje)
stopnja obnove stavb
stopnja recikliranja gradbenih odpadkov in odpadkov pri
rušenju objektov
izpusti toplogrednih plinov iz prometa
produktivnost energije v prometnem sektorju

















učinkovita mobilnost


218
8. Priloge
IV.
Vodilna pobuda za učinkovito rabo virov – različne pobude
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (2013)
Sporočilo Energija 2020: Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z
energijo (2010)
Sporočilo Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt
za integrirano evropsko energetsko omrežje (2010)
Spopadanje z izzivi na področju trga blaga in surovin
Sporočilo Časovni načrt za prehod na konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050
(2011)
Sporočilo Evropski načrt energijske učinkovitosti do leta 2020 (2011)
Bela knjiga – Časovni načrt za enotni evropski prometni prostor – Za konkurenčen in z viri
gospodaren prometni sistem (2011)
Sporočilo Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital – strategija EU za biotsko
raznovrstnost do leta 2020 (2011)
Sporočilo Pametnejša obdavčitev energije v EU: predlog za revizijo Direktive o obdavčitvi
energije (2011)
Reforma skupne kmetijske politike
Reforma skupne ribiške politike (Skupna ribiška politika, COM/2011/0425 končna 2011/0195 (COD) )
Reforma kohezijske politike (2013)
Sveženj ukrepov na področju energetske infrastrukture, vključno z Regulativo za
vseevropsko energetsko infrastrukturo (2011)
Sporočilo Energetski časovni načrt 2050 (2011)
Sporočilo Zanesljivost oskrbe z energijo in mednarodno sodelovanje (2013)
Sporočilo Pregled prednostnih snovi, omenjenih v Vodni direktivi/Predlog za direktiv, ki bi
nadomestila Okvirno vodno direktivo in Direktive o okoljskih standardih kakovosti (2011)
Sporočilo Strategija za trajnostno konkurenčnost gradbenega sektorja EU (2012)
Akcijski načrt Inovacije za trajnostno rast: Biogospodarstvo za Evropo
Sporočilo Raziskave in inovacije za evropsko mobilnost v prihodnosti – Izdelava evropske
strategije o tehnologijah v prometu (2012)
Revizija zakonodaje o spremljanju in poročanju o izpustih toplogrednih plinov (2013)
Sporočilo Načrt za Evropo, gospodarno z viri (2011)
219
8. Priloge
V.
UNEP, IRP – povzetek raziskav
Ocena bio-goriv: v smeri trajnostne proizvodnje in rabe virov, UNEP 2009
(Assessing biofuels: towards sustainable production and use of resources)
Delovna skupina za tla in prst pri UNEP-u je v svojem prvem poročilu opozorila na resne okoljske
posledice spreminjanja rabe tal, povzročene z rastočo potrebo po bio-gorivih. V drugem poročilu
delovna skupina prikazuje oceno pritiska na tla in prst zaradi pridelave hrane, bio-goriv in vlaken;
opredeli glavne povzročitelje in ponuja inovativne in uporabne možnosti zmanjšanja teh vplivov. V
svojem tretjem poročilu bo delovna skupina pod drobnogled vzela izboljšave v načrtovanju rabe tal.
Četrto poročilo bo proučilo trenutno dinamiko rabe naravnih virov v globalnih sistemih oskrbe s
hrano ter njihove vplive na okolje, z opredelitvijo priložnosti kako povečati učinkovitost rabe virov v
teh sistemih.
Prednostni izdelki in materiali: presojanje vplivov njihove potrošnje in proizvodnje na okolje,
UNEP, 2010 (Priority products and materials: assessing the environmental impacts of consumption
and production)
Med dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k uničevanju okolja so proizvodnja energije in raba fosilnih
goriv oz. energijski intenzivni proizvodi, kmetijstvo in pridelava hrane, ki bolj neposredno prizadene
ekosisteme s tem, ko zaseda velike površine in porabi veliko vode ter raba posameznih materialov.
Alternative fosilnim gorivom so znane in se hitro širijo, vendar rezultati energetskega scenarija za leto
2050 še vedno kažejo na odvisnost od fosilnih goriv. Ni enostavno razviti nove tehnologije in jih
uvesti v večjem obsegu, poleg tega imajo nekateri alternativni viri energije tudi svoje pomanjkljivosti.
Zato je potreben preobrat k energijsko manj intenzivni proizvodnji in potrošnji ter k energijski
učinkovitosti. Vplivi povezani s kmetijstvom se bodo povečevali glede na napovedano rast
prebivalstva in potrošnjo mesnih izdelkov. Opazno zmanjšanje vplivov na okolje bi dosegli z radikalno
spremembo prehranjevalnih navad in z zmanjšanjem porabe mesa.
V razvitih državah se je materialna potrošnja bolj ali manj ustalila, medtem ko v hitro rastočih
gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska, še vedno naglo narašča. Mnogo materialov bo začelo
primanjkovati in jih kratkoročno ne bo mogoče nadomestiti z drugimi. Pametna izbira materialov
lahko prispeva k manjšim vplivom na okolje v drugih življenjskih fazah izdelka. Na račun
primanjkovanja določenih surovin se bo povečala poraba določenih kovin; npr. veliko trajnostnih
tehnologij za energetsko oskrbo in mobilnost temelji na rabi določenih kovin (npr. sončne celice,
baterije, gorivne celice), zato bo proizvodnja te infrastrukture energijsko intenzivna in lahko vodi v
pomanjkanje določenih materialov. Tovrstna energijska intenzivnost se do sedaj ni vključevala v
energetske napovedi. Drug primer povezanosti, ki se do sedaj še ni posebej izpostavljal, je
povezanost energijske oskrbe in porabe vode. Bodoča energijska oskrba, tudi če bo le v manjši meri
temeljila na biogorivih, bo imela lahko velike zahteve po vodi, kar do sedaj ni bilo vključeno v ocene
rabe vode v prihodnosti. Sama oskrba z vodo bo postala energijsko bolj intenzivna, saj bo v
prihodnosti verjetno potrebno razsoljevati morsko vodo, da bomo imeli na razpolago dovolj pitne
vode.
Prekinitev povezave med rabo naravnih virov in okoljskih vplivov od gospodarske rasti, UNEP 2011
(Decoupling natural resource use and environmental impacts from economic growth)
Iz poročila izhaja, da je najbolj obetavna strategija za zagotavljanje napredka prekinitev povezave
med gospodarsko rastjo od naraščajoče rabe virov in vpliva na okolje. Ta je nujna, toda ni zadostna
220
8. Priloge
strategija za trajnostno rabo virov. Poročilo zagovarja nujnost novega gospodarskega modela, ki
vključuje zmanjšano rabo virov, nižje emisije in manj odpadkov v verigi proizvodnje in potrošnje. O
prekinitvi povezave med gospodarstvom od rabe virov lahko govorimo takrat, ko se produktivnost
virov izboljšuje hitreje kot gospodarska rast. Kar pomeni, da se višjo gospodarsko vrednost in večjo
kakovost življenja ustvari z isto količino ali z manj naravnih virov. S tem ko cene za naravne vire
naraščajo in je oskrbo z njimi vse bolj nezanesljiva, postaja učinkovitost virov novi imperativ. To bi
lahko postalo celo glavno gonilo naslednjega dolgoročnega industrijskega razvojnega cikla.
Merjenje porabe vode v zelenem gospodarstvu, UNEP, 2012
(Measuring Water Use in a Green Economy)
Razpoložljivost vode ni odvisna samo od globalnega hidrološkega ciklusa temveč tudi od upravljanja z
vodnimi vidi na regionalni in lokalni ravni. Okoljsko računovodstvo je izjemno pomembno orodje za
vsestransko upravljanje z vodo in za ekonomske ocene in je enakovredno kazalcem kot je BDP in
emisije toplogrednih plinov. V poslovnem svetu se pojavlja trend upoštevanja razpoložljivosti vodnih
virov pri načrtovanju posla. Za javne službe vključene v oskrbo z vodo ni pomembno samo
kvantitativno oceniti porabo in zaloge vode temveč tudi vpliv nihanja globlanega hidrološkega ciklusa
ter podeljene vodne pravice in koncesije za izkoriščanej vode. Ključni pristop pri iskanju ravnotežja
med porabo in razpoložljivostjo vode je kako obračunati oz. upoštevati porabo vode za različne
ekosistemske storitve. Do sedaj se je koncept porečja, kot osnova za različne metodologije in
pridobivanje podatkov, izkazal za splošno sprejetega in uporabnega. Poročilo raziskuje različne
metodologije za kvantificiranje rabe vode in njenega vpliva na okolje ter obravnava vodne registre,
obračunavanje vodnega in ekosistemskega kapitala, ocene vodnega odtisa in oceno življenjskega
kroga. Zaključki poročila so, da vodni registri predstavljajo ključ za pošteno distribucijo vode; da
okoljsko računovodstvo vladam pomaga razumeti, kako je voda kot del naravnega kapitala
ekosistemov povezana z gospodarstvom in človeškim blagostanjem; kako je vodni odtis učinkovito
orodje za ozaveščanje o porabi vode v proizvodnji in potrošnji, še posebno v dejavnostih kot je
kmetijstvo in proizvodnja hrane ter kako analiza življenjskega kroga, z drugimi standardi, lahko
pomaga k prepoznavanju večje odličnosti v industriji.
Prekinitev povezav v mestih: tokovi urbanih virov in upravljanje z infrastrukturami prehodov, UNEP
2013 (City-Level Decoupling: urban resource flows and the governance of infrastructure
transitions)
Glede na to, da večina prebivalstva živi v mestih, v katerih je skoncentrirana potrošnja, so pritiski in
potenciali za prenovo gospodarske rasti, blagostanje in trajnostno rabo virov največji v mestih.
Poročilo obravnava nekatere trende, ki kažejo na to, da je možno prekiniti povezavo med razvojem
mest od rasti rabe naravnih virov. V mestih se proizvede 80% svetovnega BDP, od tega je 60%
proizvedenega v 600 mestih, v katerih živi petina svetovnega prebivalstva. V mestih je skoncentrirana
globalna poraba virov; do leta 2005 je bilo v mestih, ki pokrivajo zgolj 2% površine, porabljene 75%
energije in materialnih tokov. Ti trendi nastajajo v vsakem mestu na svojstven način ter so spodbujeni
s tržnimi silami, politiko in načini upravljanja, tako hierarhično vodenih kot zasnovanih iz terena
(bottom-up). Izzive trajnostne rabe virov se lotevajo v vsakem mestu drugače, temeljijo pa na
stalnem učenju, izboljšavah in izkoriščanju možnosti, ki so na razpolago za uvajanje sprememb. To je
družba, ki prepoznava, podpira, katalizira in zaupa neštetim iniciativam, ki vrejo od spodaj navzgor v
obliki povezav gospodinjstev, skupnosti in poslovnih mrež. Prekinitev povezave med gospodarsko
rastjo od rabe virov v mestih temelji na trajnostno usmerjenih inovacijah, vključno z reorganizacijo
vladajočih institucij.
221
8. Priloge
Globalno ocena rabe tal: kako uravnotežiti porabo s trajnostno oskrbo, UNEP 2014
(Assessing Global Land Use: Balancing Consumption with Sustainable Supply)
Poročilo raziskuje, kako bi lahko upravljanje proizvodnje in potrošnje biomase iz tal postalo bolj
trajnostno in sicer preko različnih pristopov: od trajnostnega upravljanja s prstjo do globalnega
trajnostnega upravljanja z rabo tal. Poročilo prikazuje učinke globalnih usmeritev kot so rast
prebivalstva, urbanizacija in spremembe prehranjevalnih vzorec prebivalstva na globalno dinamiko
rabe tal, s tem da obravnava tudi posledice za biotsko raznovrstnost, oskrbo s hrano, bio-gorivi in biovlakni, ter dolgoročni vpliv oskrbe z viri. Osrednje vprašanje je, do katere stopnje se lahko
obdelovalna površina na svetu širi, da bo zadovoljila potrebe po hrani in ostali biomasi, ki se prideluje
na obdelovalnih površinah (biogoriva, energetske rastline ter raba rastlin za izdelavo materialov) ter
pri tem ohranja posledice sprememb rabe tal na trajnostni ravni. V scenariju običajnega ravnanja v
letu 2050 lahko naraščajoča potreba po hrani in drugi biomasi iz obdelovalnih površin vodi do porasta
320-850 milijonov ha obdelovalnih površin na račun gozda, savan in drugih naravnih območij.
Običajno ravnanje se lahko nadaljuje do leta 2020, ko lahko pričakujemo dodatnih 100 milijonov ha
potrebnih obdelovalnih površin (neto poraba - pridelave hrane in druge biomase iz obdelovalnih
površin) in dodatnih 90 milijonov ha na račun nadomestila za degradirano prst in pozidavo
obdelovalnih površin (bruto širitev). Referenčna ciljna vrednost za trajnostno porabo, do katere se
lahko širi obdelovalna površina, je 1640 milijonov ha; oziroma povedano drugače, ciljna vrednost za
trajnostno porabo obdelovalne zemlje za hrano in drugo biomaso iz obdelovalnih površin je 0,20 ha
oz. 1.970 m2 obdelovalne površine / osebo v letu 2030. Poročilo ugotavlja, da bi bila širitev
obdelovalne zemlje lahko omejena zgolj na dodatnih 8-37% obdelovalne zemlje, v kolikor bi z
različnimi ukrepi zmanjšali prekomerno pridelavo hrane in druge biomase iz obdelovalnih površin ter
z izboljšanim upravljanjem s tlemi.
Upravljanje in ohranjanje baze naravnih virov s ciljem trajnostnega gospodarskega in družbenega
razvoja, UNEP, 2014 (Managing and Conserving the Natural resource Base for sustained Economic
and social Development)
Poročilo zagovarja in predstavlja pomen racionalnega upravljanja z naravnimi viri kot podlago za
družbeni in gospodarski razvoj, v okviru trajnostnih ciljev in agende post-2015, postavljenih na vrhu
Rio20+. Sporočilo je, da je vidik učinkovite rabe virov potrebno integrirati v cilje za trajnostno oskrbo
z energijo, hrano, vodo in urban razvoj. Poročilo opozarja tudi na pomembnost prekinitve razmerja
med gospodarsko rastjo od naraščajoče porabe virov in obremenjevanja okolja. V zadnjih desetletjih
je svet priča izjemni gospodarski rasti, pojavu novih tehnologij in pospešeni gospodarski globalizaciji.
Kot rezultat je bilo stotine milijonov ljudi rešeno popolne revščine. Medtem pa, ko si prizadevamo za
razvoj, se velika večina posledic in stroškov teh naporov prenaša na okolje in bodoče generacije.
Prihaja do kritičnih pritiskov na naravne vire. Okoli četrtina zemeljskega površja je močno
degradirana, medtem ko je leta 1991 ta delež znašal 15%; vsako leto se izgubi 5,2 milijona ha gozda;
jezera in reke se sušijo; podzemni vodonosniki so izčrpani; oceani so vedno bolj zakisani; 30% vsega
ribištva presega obnovitvene ravni; vrste in druge oblike biotske raznovrstnosti izginjajo hitreje kot
kadarkoli od izginotja dinozavrov pred 65 milijoni. Emisije toplogrednih plinov so narasle za več kot
30% med leti 1990 in 2010 in imajo resne posledice na okolje.
222
8. Priloge
Izgradnja naravnega kapitala: kako REDD+ ter zmanjševanje izpustov iz deforestacije in uničevanje
gozdov lahko podprejo zeleno gospodarstvo, UNEP, 2014
(Building Natural Capital: How REDD+ Can Support a Green Economy)
Gozdovi so s svojimi funkcijami vitalnega pomena za trajnostni razvoj, s tem, ko skladiščijo ogljik,
predstavljajo okolje za gozdno biotsko raznovrstnost, regulirajo vodni tok, preprečujejo erozijo prsti
ter so vir hranil, lesa in dragocenih genetskih zalog. Ekosistemske funkcije tropskega gozda so
ocenjene na povprečno 6120 USD / ha/ leto. Kljub veliki vrednosti, ki jo ima gozd v
makrogospodarskem smislu, je letna izguba gozdov okoli 13 milijonov ha / leto, kar je ekvivalent
površini nogometnega igrišča, ki bi ga uničili vsake tri sekunde. Poročilo raziskuje vzroke za
deforestacijo in uničevanje gozda ter podaja možne rešitve za prehod v zeleno gospodarstvo.
Delo Mednarodnega foruma za vire na področju globalnih tokov kovin (e-knjiga)
(E-Book: International Resource Panel Work on Global Metal Flows)
Mednarodni forum za vire je na področju globalnih tokov kovin od svojega nastanka proizvedel štiri
poročila (Metal stocks in society: scientific synthesis, Report 1, 2010; Recycling rates of metals– A
status report, Report 2a, 2011d; Metal Recycling: Opportunities, Limits, Infrastructure, Report 2b,
2013a; (Environmental Risks and Challenges of Anthropogenic Metals Flows and Cycles), Report 3,
2013b), ki z različnih pogledov obravnavajo trajnostno upravljanje s kovinami. E-knjiga vsebuje vsa
štiri poročila. Obravnava oceno razpoložljivih rezerv nahajališč kovin, stopnjo njihove ponovne
uporabe, priložnosti za povečanje te stopnje ter različne okoljske izzive povezane s pridobivanjem in
uporabo kovin. Poročila vsebujejo tudi izsledke in priložnosti za odločevalce pri oblikovanju politik. V
prihodnosti bodo glavni viri gospodarskega razvoja tehnologije za obnovljive vire energije, energijsko
in snovno učinkovita gradnja, nizkoogljični transportni sistemi, infrastruktura za vozila na čisto
energijo ter naprave za učinkovito ravnanje z odpadki in njihovo ponovno uporabo. Vse te
tehnologije so zelo odvisne od kovin, zato je prehod v zeleno gospodarstvo odvisen od učinkovitega
ravnanja z viri. Potrebno je zmanjšati porabo virov na enoto proizvoda ter hkrati zmanjšati vpliv rabe
virov na okolje.
223
8. Priloge
VI.
OECD - presoja učinkovitosti okoljske politike Slovenije
Priporočila iz dokumenta, ki predstavlja Presojo in priporočila v sklopu Presoje učinkovitosti okoljske
politike Slovenije, ki jih je sprejela in potrdila Delovna skupina za okoljsko učinkovitost (OECD, 2012).
1. del: Trajnostni razvoj; Poglavje 1. Proti zeleni rasti; Priporočila
Vključiti jasne okoljske cilje v Strategijo razvoja Slovenije 2013-2020 in v druge strateške dokumente,
kot so politike regionalnega razvoja, prometa in kmetijstva, ob upoštevanju njihovih koristi in
stroškov.
Postopoma izenačiti davčne stopnje za dizelsko gorivo in bencin; odpraviti možnost vračila plačane
trošarine za komercialno uporabo dizelskega goriva, in oceniti, kako bi lahko širša reforma okoljskih
davkov in subvencij ter drugih ekonomskih instrumentov okoljskih politik, pripomogla k doseganju
strateških razvojnih ciljev v obdobju 2013-2020 in prispevala k fiskalni konsolidaciji.
Spodbuditi večje sodelovanje med občinami preko regionalnih razvojnih agencij, svetov regij in
združenj občin in mest Slovenije za doseganje ekonomije obsega na področju okoljske infrastrukture;
spodbuditi večjo udeležbo zasebnega sektorja v okoljskih investicijah ob ohranjanju kakovosti
storitev po razumni ceni, vključno s preglednim spremljanjem primerljivosti in vrednotenjem
delovanja; dodatno okrepiti sodelovanje med institucionalnimi deležniki v prostorskem načrtovanju.
Oceniti načine izboljšanja zmogljivosti za ekološke inovacije glede na sklepe in priporočila OECD v
publikaciji Spodbujanje inovacij za zeleno rast (Fostering Innovation for Green Growth).
Poglavje 2. Izvajanje okoljskih politik; 2.1. Presečne vsebine; Priporočila
Racionalizirati in zagotoviti skladnost obstoječe okoljske zakonodaje; identificirati načine, kako
zmanjšati administrativna bremena za obravnavane zavezance brez ogrožanja okoljskih ciljev, v
skladu z vladno politiko na tem področju; sistematično opraviti presojo učinkov predpisov za nove
okoljske zakone in predpise.
Povečati učinkovitost prizadevanj zagotavljanja skladnosti s ponudbo regulativnih pobud (npr. manj
pogostimi inšpekcijskimi pregledi, zmanjšanjem poročevalskih obveznosti, znižanjem pristojbin), za
zavezance, ki zanesljivo izkazujejo dobro okoljsko ravnanje; izboljšati razpoložljivost smernic za
doseganje skladnosti (prek spletnih strani in publikacij), zlasti za mala in srednje velika podjetja.
Razviti pregledno politiko pregona in okrepiti učinkovitost uveljavljanja okoljskih predpisov tako, da
je višina kazni najmanj enaka finančni koristi nespoštovanja predpisov in izboljšati stopnjo izterjave;
odpraviti "popuste" za zgodnje plačilo okoljskih denarnih kazni, ter sodelovati s Carinsko upravo za
izboljšanje izterjave okoljskih kazni.
Okrepiti sodelovanje med MOP, sveti regij, in združenji občin in mest Slovenije, za boljšo usklajenost
razvoja in izvajanje okoljskih politik na lokalni ravni ter zagotoviti povratne informacije o doseženih
rezultatih in preostalih izzivih.
Izboljšati usklajenost in skladnost lokalnih prostorskih načrtov s krepitvijo nadzora s strani MOP in
zagotoviti finančne spodbude občinam za razvoj skupnih regionalnih prostorskih načrtov;
sistematično zahtevati okoljske presoje ter spodbujati polno udeležbo javnosti, še preden so sprejete
odločitve o prostorskem načrtovanju na lokalni ravni.
224
8. Priloge
1.2. Biotska raznovrstnost in varstvo narave; Priporočila
Zaključiti določitev celovitega in reprezentativnega omrežja pravno zavarovanih območij; izvesti
načrte za varovanje prednostnih habitatov in vrst v okviru Nature 2000.
Na podlagi vmesnega pregleda izvajanja nacionalnega načrta za varstvo narave 2005-2015, določiti
prednostne cilje za naslednjo fazo načrta in opredeliti ukrepe za doseganje teh ciljev.
Nadaljevati krepitev znanstvenega razumevanja ekosistemov in biotske raznovrstnosti; opraviti
presojo ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev v Sloveniji; oceniti, kako bi lahko večja uporaba
tržnih pristopov pripomogla k boljši integraciji biotske raznovrstnosti in sektorskih politik.
1.3. Upravljanje z vodami; Priporočila
Pospešiti dokončanje načrtov upravljanja porečij, ki v celoti upoštevajo sinergije in kompromise z
drugimi sektorji in politikami (energetika, oskrba z vodo in čiščenje voda, kmetijstvo, preprečevanje
poplav, varstvo narave in prilagajanje na podnebne spremembe); krepiti gospodarske in finančne
analize razvoja in izvajanja politike.
Okrepiti prizadevanja za razširitev zmogljivosti čiščenja odpadnih voda za pokrivanje vseh velikih
naselij; obravnavati celovito reformo gospodarskih javnih služb na področju voda, vključno z
izboljšanjem sodelovanja za dosego ekonomije obsega, vzpostavitvijo javnih služb kot avtonomnih
institucij, ki delujejo na finančno vzdržni podlagi, ter vzpostavitvijo neodvisnega organa za regulacijo
cen in merilo uspešnosti gospodarskih javnih služb.
Zagotoviti celovito oceno kumulativnih okoljskih vplivov načrtovane širitve zmogljivosti
hidroelektrarn in vključiti ustrezne ukrepe za omejitev teh učinkov v oblikovanje in delovanje
hidroelektrarniških postrojev; zagotoviti čim večje sodelovanje javnosti v postopkih presoje vplivov
na okolje.
Okrepiti ukrepe za zmanjšanje kmetijskega onesnaževanja vodnih virov, vključno z razširitvijo območij
varstva pitne vode in z večjo uporabo ekonomskih instrumentov za zmanjšanje onesnaževanja zaradi
rabe in skladiščenja gnojevke.
Okrepiti sistem monitoringa voda, vključno z okoljskim monitoringom ekološkega in kemijskega
stanja površinskih voda ter kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda, da se v celoti
zagotoviti skladnost z zahtevami okvirne direktive EU o vodah.
Poglavje 3. Mednarodno sodelovanje; Priporočila
Nadaljevati z odkrivanjem in lajšanjem načinov sodelovanja lokalnih oblasti in civilne družbe pri
izvajanju regionalnih in subregionalnih mednarodnih sporazumov in sodelovanj na področju okolja.
Nadaljevati z idejo o zavezujočem mednarodnem sporazumu o sodelovanju na območju Dinarskega
loka.
Izvesti odprte mednarodne obveznosti, vključno z vzpostavitvijo operativnega sistema za primer
nesreče za Jadransko morje ter razglasiti dodatna mokrišč v okviru Ramsarske konvencije.
Postopno povečati uradno razvojno pomoč, v skladu z EU in mednarodnimi obveznostmi; preučiti
večji poudarek projektom, ki spodbujajo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Opraviti celovit pregled skladnosti in učinkovitosti mednarodnega okoljskega udejstvovanja Slovenije.
225
8. Priloge
VII.
Seznam ISO 14000 serije standardov




















SIST EN ISO 14001 Sistemi ravnanja z okoljem - Zahteve z navodili za uporabo
SIST EN ISO 14004 Sistemi ravnanja z okoljem - Splošne smernice o načelih, sistemih in
podpornih tehnikah
SIST EN ISO 14006 Sistem ravnanja z okoljem – Navodila za vključitev okoljsko primerno
zasnovo (ecodesign)
SIST EN ISO 14015 Ravnanje z okoljem - Okoljsko ocenjevanje lokacij in organizacij
SIST EN ISO 14020 Okoljske oznake in deklaracije - Splošna načela
SIST EN ISO 14021 Okoljske oznake in deklaracije - Okoljsko samodeklariranje (Okoljsko
označevanje II. vrste)
SIST EN ISO 14024 Okoljske oznake in deklaracije - Okoljsko označevanje I. vrste - Načela in
postopki
SIST EN ISO 14025 Okoljske oznake in deklaracije - Okoljsko označevanje III. vrste - Načela in
postopki
SIST EN ISO 14031 Ravnanje z okoljem - Vrednotenje učinkov ravnanja z okoljem - Smernice
SIST ISO/TR 14032 Ravnanje z okoljem - Primeri vrednotenja učinkov ravnanja z okoljem
SIST EN ISO 14040 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega kroga - Načela in okviri
SIST EN ISO 14044 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega kroga - Zahteve in
smernice
SIST-TP ISO/TR 14047 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega kroga - Primeri uporabe
ISO 14042
SIST-TP ISO/TR 14048 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega kroga - Oblika
dokumentiranja podatkov za ocenjevanje življenjskega cikla
SIST-TP ISO/TR 14049 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega kroga - Primeri uporabe
ISO 14041 za opredelitev cilja in namena ter inventarizacijo
SIST EN ISO 14050 Ravnanje z okoljem – Slovar (pojmi in definicije)
SIST-TP ISO/TR 14062 Ravnanje z okoljem - Vključitev okoljskih vidikov v načrtovanje in razvoj
proizvodov
SIST EN ISO 14063 Ravnanje z okoljem - Okoljsko komuniciranje - Smernice in primeri
SIST EN ISO 14064 Merjenje, kvantificiranje in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
SIST EN ISO 19011 Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali sistemov za
ravnanje z okoljem.
226
8. Priloge
VIII.
Primeri dobrih praks koncepta »Od zibelke do zibelke« (Cradle to
Cradle)
Oblikovanje Ahrend je funkcionalno in ergonomično – oblika sledi
funkcionalnosti in estetiki. Nekateri izdelki tega podjetja – med
njimi stol Ahrend 2020 na sliki – imajo certifikat Cradle to Cradle®.
Šampon Aveda suhe, lomljive lase navlaži in jin naredi mehke,
polne, voljne. V trenutku izboljša suhe lase celo do 63 odstotkov.
Gre za AVEDA Dry RemedyTM Moisturizing System.
Blago za oblazinjeno pohištvo Climatex Lifecycle in Climatex
LifeguardFR s certifikatom Cradle to Cradle® je bilo oblikovano v
sodelovanju podjetja Climatex in nizozemske okoljevarstvene
agencije EPEA.
Podjetje DESSO je vodilni evropski proizvajalec preprog za
komercialne ustanove in gospodinjstva, pa tudi za bolnišnice ter
pomorski in letalski trg.
Čistilo Citrus Shower and Bath podjetja Frosch je prvi izdelek za
čiščenje v Evropi, ki je pridobil zlati certifikat Cradle to Cradle®.
Philipsov televizor Econova ima najbolj »zelen« ploski zaslon, kar
jih je danes mogoče dobiti na trgu. Ima solarni daljinski
upravljavec in nizko porabo energije.
227
8. Priloge
Temelj poslanstva in načel delovanja podjetja Mosa, ki se ukvarja
z izdelavo keramičnih ploščic, je trajnostnost. Rezultat tega je, da
je Mosa postalo prvo tovrstno podjetje s certifikatom Cradle to
Cradle® na svetu.
Pri razvijanju stola Think podjetja Steelcase so upoštevali, od kod
prihajajo materiali, kako je stol izdelan in kaj se bo zgodilo, ko se
konča njegova življenjska doba.
Serija stolov 656 podjetja Giroflex je pridobila srebrni certifikat
Cradle to Cradle® oktobra 2010.
Majice Trigema Wellness, ki jih je podjetje Trigema izdelalo v
sodelovanju z nizozemsko okoljevarstveno agencijo EPEA¸
temeljijo na konceptu Cradle to Cradle®. Izdelane so iz tekstila, ki
ga je mogoče kompostirati.
Podjetje Van Houtum proizvaja toaletni papir in papirne brisače
Satino Black, ki so prvi tovrstni izdelek, narejen po principu Cradle
to Cradle®.
228
8. Priloge
IX.
Slovenska zakonodaja o odpadkih
Seznam predpisov s področja odpadkov, objavljen na spletni strani MKO, dne 21.4.2014. V tem
seznamu ni zajetih predpisov s področja monitoringa, javne službe varstva okolja in okoljskih
dajatev.
1. Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11)
2. Uredba o odlagališčih odpadkov, (Uradni list RS, št. 10/14), Uredba o odlaganju odpadkov na
odlagališčih - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO, (Uradni list RS, št. 61/11, 108/13)
3. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11, 18/14)
4. Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo - NEURADNO PREČIŠČENO
BESEDILO, (Uradni list RS, št. 107/06, 100/10)
5. Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO, (Uradni list RS, št: 3/10, 64/12, 93/12)
6. Uredba o izrabljenih vozilih - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 32/11,
45/11, 26/12)
7. Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 118/04)
8. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni
list RS, št. 99/13)
9. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
(Uradni list RS, št. 39/10
10. Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08)
11. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09)
12. Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum (Uradni list RS, št. 37/11)
13. Uredba o sežiganju odpadkov - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 68/08,
41/09)
14. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08)
15. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08)
16. Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12)
17. Uredba o odstranjevanju odpadnih olj (Uradni list RS, št. 25/08)
18. Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi
(Uradni list RS, št. 119/06)
19. Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08)
20. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih
spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (Uradni list RS,
št. 95/10)
21. Odlok o programu za izvedbo sanacije onesnaženja vodovarstvenega območja na območju
gradbišča na Dravskem polju v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 91/08)
22. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske
dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah (Uradni list RS, št. 89/08)
23. Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene
dejavnosti in z njo povezanih raziskavah (Uradni list RS, št. 89/08)
24. Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni
list RS, št. 78/08)
25. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št.
62/08)
229
8. Priloge
26. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08)
27. Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Uradni list RS, št. 57/08)
28. Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin
- NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 43/08, 30/11)
29. Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08)
30. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08)
31. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(Uradni list RS, št. 34/08, 61/11)
32. Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah (Uradni list RS, št. 34/08)
33. Uredba o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov - NEURADNO
PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 34/08, 9/09)
34. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov (Uradni list RS, št. 71/07)
35. Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri
vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo
azbest (Uradni list RS, št. 60/06)
36. Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov - NEURADNO
PREČIŠČENO BESEDILO, (Uradni list RS, št. 50/01, 56/02, 84/02, 76/10)
37. Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ES o obstojnih organskih
onesnaževalih (Uradni list RS, št. 4/05)
38. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01)
39. Uredba o količini odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki se odvajajo v vode, in o
emisiji snovi v zrak iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 64/00)
230
8. Priloge
X.
Uradni podatki o odpadkih Statističnega urada RS
Odpadki, Slovenija, 2012 - končni podatki
8. oktober 2013, Prva objava
Prebivalec Slovenije je v letu 2012 v povprečju proizvedel 327 kg komunalnih odpadkov oziroma 0,9
kg komunalnih odpadkov na dan.
Količine nastalih odpadkov manjše
Leta 2012 je v Sloveniji nastalo skoraj 4,4 milijona ton odpadkov ali 33 % manj kot v letu 2011. Ob
tem je treba upoštevati, da je nastalo precej manj gradbenih odpadkov in da so se nekatere vrste
odpadkov prekvalificirale v stranske proizvode. Tudi komunalnih in nevarnih odpadkov je nastalo
manj kot leto prej (komunalnih za 7 %, nevarnih pa za skoraj 13 %). Največ nevarnih odpadkov je
nastalo v predelovalnih dejavnostih (59 % vseh nevarnih odpadkov).
V proizvodnih dejavnostih je leta 2012 nastalo okoli 2,8 milijona ton odpadkov (32 % manj kot v letu
2011), v storitvenih pa 882.000 ton odpadkov (ali skoraj 27 % manj kot v letu 2011). Izrazito je upadla
količina nastalih gradbenih odpadkov (za kar 58 %), odpadkov iz naprav za ravnanje z odpadki (za
54 %), odpadkov iz anorganskih kemijskih procesov (za 32 %) in odpadkov iz termičnih procesov (za
22 %).
V letu 2012 je tako vsak prebivalec Slovenije v povprečju proizvedel 327 kg komunalnih odpadkov ali
malo manj kot kilogram komunalnih odpadkov na dan (to je za 7 % manj kot v letu 2011). Posledično
je upadla tudi količina komunalnih odpadkov, zbranih z javnim odvozom, in sicer za 7 % glede na leto
2011. V letu 2012 je bilo ločeno zbranih 46 % odpadkov ali za skoraj 6 odstotnih točk več kot v letu
2011.
Ravnanje z odpadki kljub velikim količinam odloženih odpadkov močno usmerjeno v predelavo
V letu 2012 je bilo v Sloveniji predelanih skupno več kot 5 milijonov ton odpadkov ali za 13 % manj
kot v letu 2011, odstranjenih pa 764.000 ton odpadkov ali za 33 % manj kot leto prej.
Kljub zelo veliki količini predelanih odpadkov je bilo v letu 2012 na odlagališča odloženih odpadkov še
vedno 447.000 ton, od tega 388.000 ton na odlagališčih, namenjenih za izvajanje obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja (komunalnih odlagališčih). Količina odloženih odpadkov je
bila glede na leto 2011 za 31 % manjša, vendar še vedno večja od povprečja EU.
Količine recikliranih komunalnih odpadkov se iz leta v leto povečujejo, vendar smo z 32 % recikliranih
odpadkov še vedno precej daleč od zastavljenega cilja (50 %), ki ga je treba doseči do leta 2020.
V nekaterih statističnih regijah še vedno odložijo okoli dve tretjini zbranih komunalnih odpadkov
Čeprav se je ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v Sloveniji tudi v letu 2012 povečalo, je bilo
odloženih povprečno 46 % zbranih komunalnih odpadkov. Največ zbranih komunalnih odpadkov so
odložili v koroški (kar 68 %), zasavski in goriški (v vsaki po 64 %) statistični regiji, najmanj pa v
savinjski (23 %), podravski (36 %) in gorenjski (40 %) statistični regiji.
231
8. Priloge
Tabela 17: Odpadki, Slovenija (Vir: SURS)
2011
2012
t
Nastali odpadki - skupaj
- nastali industrijski nenevarni odpadki
- nastali komunalni nenevarni odpadki
- nastali nevarni odpadki
6.051.969
5.202.750
717.651
131.568
4.393.995
3.606.679
666.529
120.787
Tabela 18: Ravnanje z odpadki, Slovenija (Vir: SURS)
2011
2012
t
Predelani odpadki
Odstranjeni odpadki
- odloženi odpadki
Odpadki, oddani v tujino (izvoz)
Odpadki, pripeljani iz tujine (uvoz)
6.044.391
1.139.660
646.318
315.995
956.573
5.256.939
764.315
447.338
419.330
913.045
Tabela 19: Komunalni in njim podobni odpadki, zbrani z javnim odvozom, Slovenija (Vir: SURS)
2011
2012
t
Skupaj
- ločeno zbrane frakcije (razen odpadne embalaže)
- odpadki iz vrtov in parkov
- drugi komunalni odpadki
- odpadna embalaža
721.720
81.346
65.760
487.441
87.173
671.564
86.937
75.945
407.402
101.550
Graf 15: Predelava in odstranjevanje odpadkov, Slovenija (Vir: SURS)
Posebne vrste odpadkov, podrobni podatki, Slovenija, 2004 - 2012 - končni podatki
30. december 2013, E-objava
232
8. Priloge
V kategorijo posebnih odpadkov sodijo odpadne baterije in akumulatorji, izrabljena motorna vozila,
odpadna embalaža ter odpadna elektronska in električna oprema. Posebni odpadki so odpadki, s
katerimi je treba ravnati na poseben način in na katere se nanašajo posebna pravila.
V letu 2012 recikliranih 5.124 ton baterij in akumulatorjev
Odpadni baterijski vložki in akumulatorji ne sodijo med mešane komunalne odpadke. Vsebujejo težke
kovine, zato jih moramo skrbno odlagati ter reciklirati. Skupno je bilo v letu 2012 recikliranih 5.124
ton baterijskih vložkov in akumulatorjev, kar je za 1 % manj kot leto pred tem.
Pri razgradnji izrabljenih vozil je bilo v letu 2012 predelanih 2.611 ton kovinskih komponent
V letu 2012 je bilo ponovno uporabljenih 350 ton avtomobilskih komponent, 4.798 ton avtomobilskih
komponent je bilo predelanih, 571 ton pa odloženih. Največji delež predelave so predstavljale
kovinske komponente, ki jih je bilo 2.611 ton. Od leta 2008 do leta 2011 (zadnji podatki, ki so na
voljo) je število izrabljenih vozil zelo upadlo, z 8.409 na 6.598, kar pomeni, da se je število izrabljenih
odpadnih vozil na letni ravni v tem obdobju zmanjšalo za približno 21 %.
Od leta 2004 do leta 2011 se količina odpadne embalaže povečuje
Med odpadno embalažo uvrščamo embalažo iz različnih materialov: steklo, plastika, papir in karton,
kovine, les ter drugo. V letu 2011 (zadnji podatki, ki so na voljo) je nastalo največ odpadne embalaže
iz papirja in kartona, in sicer skoraj 40 %, sledi pa plastika z 21 %. Večino teh odpadkov recikliramo.
Od leta 2004 do leta 2011 se je količina odpadne embalaže povečala za 28 %.
Med odpadno električno in elektronsko opremo je največ velikih gospodinjskih aparatov
V letu 2012 je na trg prišlo 26.129 ton električne in elektronske opreme, od tega 16.112 ton velikih
gospodinjskih aparatov; sledita potrošniška oprema (2.413 ton) ter IT in telekomunikacijska oprema
(2.137 ton). Zbrane opreme je bilo 9.430 ton, od tega 6.330 ton iz gospodinjstev. Predelali so je 8.184
ton. V letu 2012 je na trg prišlo za 26 % manj električne in elektronske opreme kot leta 2007, ko je je
bilo na trgu 35.335 ton oziroma največ v zadnjih petih letih.
Tabela 20: Ravnanje z materiali iz razgradnje odpadnih vozil, Slovenija, 2012 (Vir: MKO)
SKUPAJ
- Baterije
- Tekočine (razen goriva)
- Oljni filtri
- Drugi materiali iz postopka zmanjšanja
onesnaževal (razen goriva)
- Katalizatorji
- Kovinske komponente
- Pnevmatike
- Veliki plastični deli
- Steklo
- Drugi materiali iz postopka razstavljanja
(razen goriva)
Predelava
skupaj
Ponovna
uporaba
4.798
9
12
1
160
350
0
0
0
0
0
2.611
60
26
41
1.878
6
0
14
0
24
306
Reciklaža
Energetska
predelava
Odlaganje
t
4.560
9
1
0
7
238
0
11
1
153
571
0
0
0
57
0
2.611
13
8
41
1.870
0
0
47
18
0
8
0
0
0
266
0
248
Tabela 21: Reciklaža baterij in akumulatorjev, Slovenija (Vir: MKO)
2011
2012
t
5.186
5.124
233
8. Priloge
Tabela 22: Izrabljena motorna vozila, Slovenija (Vir: MKO)
2007
2008
2009
2010
2011
število
8.409
6.780
7.043
6.807
6.598
Graf 16: Nastala odpadna embalaža, Slovenija (Vir: MKO)
Graf 17: Reciklaža odpadne embalaže, Slovenija, 2011 (Vir: MKO)
234
8. Priloge
XI.
OREP - izbrani primeri študij in raziskav o učinkoviti rabi virov
(objavljenih v interaktivni knjižnici OREP - spletni platformi o učinkoviti rabi virov Direktorata za
okolje Evropske komisije)
1. Raziskava gospodarskih in družbenih koristi varstva okolja in učinkovite rabe virov v okviru
Evropskega semestra (Evropska komisija, februar 2014)
V tej raziskavi gre za presojo različnih povezav med okoljskimi in gospodarskimi politikami, kot so
makroekonomski učinki poplav, primeri dobrih praks pri podpiranju malih in srednje velikih podjetij
in organizacij s področja učinkovite rabe virov ter izdatki za varstvo okolja v vseh državah članicah.
Sledi predstavitev glavnih zaključkov raziskave.
Naloga št. 1: Finančne, gospodarske in družbene posledice poplav. Glavne ugotovitve:



V raziskavo je bilo vključenih 363 poplav, ki so v obdobju med leti 2002 in 2013 skupno
povzročile 150 milijard EUR škode. Povprečna ocena škode na posamezno poplavo je bila 360
milijonov EUR.
Tiste države članice, ki so jih prizadele poplave, so od Solidarnostnega sklada prejele 1,8
milijard EUR in več kot 5,5 milijard EUR za projekte, povezane s Kohezijsko politiko
Naložba v protipoplavno zaščito se praviloma povrne od 6- do 8-kratno, dodaten prihranek in
potencialne koristi za okolje pa predstavljajo tudi projekti na področju zelene infrastrukture.
Naloga št. 2: Potencialni vpliv podpore za mala in srednje velika podjetja (SME) na učinkovitejšo rabo
virov. Glavne ugotovitve:



Identificirali smo več kot 230 programov, ki ponujajo splošno ali izredno podporo za mala in
srednje velika podjetja pri izvajanju ukrepov za večjo učinkovitost, kar vodi v nižje stroške,
nižjo porabo energije in vode ter manjšo količino odpadkov in izpustov CO2
Vlaganje v podporne programe se lahko povrne 10- do 20-kratno, vključujoč vse stroške in pa
tudi okoljske prihranke
Modeliranje, ki temelji na prihrankih, ki bodo nastali ob pomoči dobitnika glavne nagrade
Regio Stars 2013, organizacije ENWORKS, kaže na možnost velikih prihrankov na ravni
celotne EU.
Naloga št. 3: Relativni izdatki za varstvo okolja. Glavne ugotovitve:


Razpoložljivi podatki kažejo, da znašajo skupni (javni in zasebni) izdatki za varstvo okolja na
državo članico od 0,7% do 3,9% BDP za leto 2011
Delovna mesta s področja okoljskih dobrin in storitev predstavljajo okoli 4,194 tisoč znotraj
EU28 (2011)
235
8. Priloge
2. Ključni materiali za prehod na 100% trajnostno energijo v prihodnosti (WWF, februar 2014)
V tej raziskavi se zastavlja vprašanje, če bi ozka grla pri dobavi neenergetskih surovin lahko igrala
vlogo pri prehodu na povsem trajnosten sistem pridobivanja in rabe energije. Tak prehod je
predstavljen v Energijskem poročilu, ki sta ga leta 2011 izdala Svetovni sklad za naravo in podjetje
Ecofys. Poročilo vsebuje navodila, kako z velikimi prizadevanji vseh sektorjev v smeri energijske
učinkovitosti do leta 2050 doseči skorajda 100% obnovljivo energijo.
Najbolj problematična ozka grla pri dobavi neenergetskih surovin so tista, ki se nanašajo na dobavo
litija in kobalta, ki sta potrebna za izdelavo baterij v električnih vozilih. Učinek teh ozkih grl se lahko
zmanjša z recikliranjem litija, z uporabo nadomestkov litija v drugih sektorjih in z uporabo katod z
manjšo vsebnostjo kobalta.
V primerjavi z litijem in kobaltom se pri dobavi indija, galija in telurja ne pričakuje težav z ozkimi grli.
Njihovo vlogo pri izdelavi fotovoltaičnih sistemov lahko nadomestimo z uporabo tehnologij, ki
zahtevajo lažje dobavljive materiale, kot na primer silicij. V primerjavi z letom 2011 je uporaba indija
in galija za energijsko učinkovito osvetljavo opazno upadla. Tudi baker, ki se ga uporablja za prehodna
omrežja in vedno pogosteje tudi za večji izkoristek vetra in sončne energije ter v energijsko
učinkovitih motorjih, je ena od surovin, pri katerih dobavna ozka grla ne bi smela predstavljati velikih
težav. Pričakuje se, da bo povpraševanje po tako imenovanih »redkih zemljah«, kot sta na primer
neodim in itrij, ki so potrebne za izdelavo vetrnih turbin, preseglo ponudbo. Dobava redkih zemelj pa
predstavlja ozko grlo iz drugih, geopolitičnih razlogov. Trenutno je namreč večina proizvodnje
skoncentrirane v eni sami državi – Kitajski.
V zadnjih nekaj letih so bile redke zemlje podvržene nekaterim izvoznim omejitvam, ki so povzročile
zaskrbljenost v državah, kot so Japonska, Združene države in Evropa. Ukinitev teh omejitev je na
kratki rok sicer precej težko izvedljiva, a je povsem možna na dolgi rok, saj bodo v prihodnosti te
surovine na razpolago tudi na drugih geografskih območjih.
Raziskava torej pokaže, da kljub temu, da scenariji, opisani v Energijskem poročilu, vodijo v dodatne
potrebe po materialih za določene namene, vodijo obenem tudi do občutnih prihrankov na področju
materialov, ki so posledica visoke energijske in materialne učinkovitosti usmeritev teh scenarijev.
Navsezadnje pa bo v svetu z visoko stopnjo obnovljivih virov energije splošni vpliv pomanjkanja virov
predvidoma veliko manjši, kot bi bil, če bi imeli ti scenariji skromnejše ambicije na področju
trajnostne energije.
Kljub temu pa je za večjo materialno učinkovitost še vedno potrebno, da vsa večja gospodarstva
sprejmejo nove zakone, ki promovirajo recikliranje materialov in nudijo zagon bistvenim tehnološkim
spremembam.
3. Krožnemu gospodarstvu naproti: pospeševanje nadgradnje globalnih dobavnih verig (Towards
the circular economy: accelerating the scale-up across global supply chains)
(Svetovni gospodarski forum, januar 2014)
V tem poročilu sta moči združili Svetovni gospodarski forum in Fundacija Ellen Mcarthur, podjetje
McKinsey & Company pa je imelo vlogo projektnega svetovalca, izvedlo pa je tudi vse potrebne
236
8. Priloge
analize. Njihov namen je bil uskladiti idejo vključevanja krožnega gospodarstva znotraj realnih
zmožnosti globalnega gospodarstva in kompleksnih večstopenjskih nabavnih verig. Končni cilj je bil
predlagati zelo specifičen skupni načrt za vodilna podjetja v industriji. Izziv ob zapiranju snovnih tokov
in obnavljanju naravnih virov ima eksponentno vlogo pri kompleksnosti izdelka in dolžini dobavne
verige. Čeprav lokalizirana proizvodnja v nekaterih gospodarstvih že doživlja stabilen preporod, ne
smemo spregledati in tudi ne pozabiti izkoristiti moči globalne delitve dela ter specializacije in
ekonomije obsega. Kot je izpostavljeno v poročilu, mora krožno gospodarstvo izpolniti svojo obljubo
ne le na ravni lokalnega gospodarstva, temveč tudi na ravni globalnega gospodarstva, ki šteje devet
milijard ljudi. V poročilu je ideja krožnosti predstavljena kot otipljiva gonilna sila nadaljnjih
industrijskih inovacij in ustvarjanja vrednosti v globalnem gospodarstvu 21. stoletja. Ideja krožnega
gospodarstva je predstavljena kot praktična poslovna strategija, s katero se lahko direktorji po celem
svetu »obvarujejo« pred kompleksnimi in medsebojno povezanimi nevarnostmi, ki se tičejo
konkurence na področju virov, nestanovitnosti cen blaga, novih materialov in tehnologij in
spremenljivosti povpraševanja s strani potrošnikov.
4. Kaj krožno gospodarstvo pomeni za mala in srednje velika evropska podjetja? (FUSION
Observatory, februar 2014)
V Opazovalnici projekta FUSION so nedolgo nazaj zaključili raziskavo na temo krožnega gospodarstva,
ki je vključevala 286 podjetij v Franciji, Belgiji in v Veliki Britaniji. Vsa sodelujoča podjetja so pokazala
že predhodno zanimanje za zeleno gospodarstvo in večina jih je spadala pod kategorijo malih ali
srednje velikih podjetij. Več kot 50% vprašanih je že slišalo za ta izraz, nekaj manj kot 10% pa jih je že
razmišljalo o tem, da bi ga na nek način vpeljali v delovanje svojega podjetja. Vprašani so izrazili tudi
nekaj idej na temo, kako povečati koristi krožnega gospodarstva in kako ga »približati« svojim
podjetjem.
5. Prikaz koristi novega poslovnega modela z analizo primera (Novi poslovni model: večji dobiček,
več delovnih mest in manj škodljivih okoljskih vplivov), 2014
Podjetje Interface, vodilni proizvajalec tekstilnih talnih oblog, je v sodelovanju s svetovalci na
področju trajnostnega podjetništva, Lavery/Pennel, objavilo poročilo, v katerem opisuje uvedbo
novega, bolj dobičkonosnega in bolj trajnostno naravnanega poslovnega modela. Ta novi poslovni
model je oblikovan tako, da poveča dobiček, ustvari nova delovna mesta in zmanjša škodljive okoljske
vplive.
Poročilo Interfacea vsebuje tudi analizo primera, v kateri razloži, kako v praksi uvesti ta novi poslovni
model. Kot odgovor na trenutne poslovne izzive se predlaga prekinitev povezave med gospodarsko
rastjo in rabo naravnih virov. Model sestavljajo tri medsebojno povezane stopnje. Pri prvi stopnji gre
za prehod na učinkovitejšo rabo virov, ki niso povezani z delom, z namenom zmanjšanja stroškov.
Drugo stopnjo predstavlja reinvestiranje dela prihrankov v trajnostne dejavnosti, kot na primer na
obnovljive vire energije in reciklirane materiale, z namenom povečanja zanesljivosti oskrbe,
zmanjšanja nestanovitnosti cen, ustvarjanja delovnih mest in zmanjšanja škodljivih okoljskih vplivov.
Tretja stopnja pa je posvečena razvoju inovativnih izdelkov, s katerimi nato ujamemo rast tržnega
deleža in izkoristimo prednosti, ki smo si jih ustvarili v predhodnih fazah.
237
8. Priloge
Poleg koristi, ki jih ta model prinaša posameznim podjetjem, pa so v poročilu izpostavljene še koristi,
ki bi jih prinesel na področjih dobička, ustvarjanja delovnih mest in zmanjševanja škodljivih okoljskih
vplivov, če bi se razširil na celoten evropski proizvodni sektor. Ta model so uspešno uvedla tudi
nekatera druga podjetja, vključno z Unileverjem, Body Shopom, Patagonijo in Ecoverjem.
Kot navaja poročilo, pa bi lahko tako velika podjetja kot tudi vlade s svojimi dejanji pripomogle k
pospešenemu prehodu na novi model. V poročilu je naštetih veliko konkretnih predlogov za vlade, ki
imajo še posebej pomembno vlogo. Ti predlogi so, na primer, preusmeritev obdavčitve s prihodka od
dela na rabo naravnih virov, razširitev javnega naročanja izdelkov z visoko vsebnostjo recikliranih
materialov in uporabe obnovljive energije in izvajanje ukrepov na področju energijske učinkovitosti,
ko revizija pokaže, da traja vračilna doba naložbe tri leta ali manj.
6. Možnosti sprememb v grajenem okolju za prehod v Evropo, gospodarno z viri
Kot kaže pomembna raziskava, bi lahko že do leta 2030 dosegli znatno zmanjšanje uporabe virov v
grajenem okolju, in to s skorajda neopaznim vplivom na evropsko ekonomijo. Raziskava najprej
izpostavi neučinkovito rabo virov s poudarkom na stanovanjskih stavbah, pisarnah in grajenih
infrastrukturnih objektih, nadaljuje pa s presojo družbeno-gospodarskih in okoljskih vplivov izboljšav
na področju učinkovitosti do leta 2050, do leta 2030 pa jih celo našteje.
Raziskovalna ekipa je s pomočjo presoje vplivov v življenjski dobi izdelka in oceno stroškov v
življenjski dobi izdelka prišla do možnosti izboljšav in z njimi povezanih stroškov na osnovni in srednji
ravni. Na podlagi teh informacij so nato izvedli makroekonomsko modeliranje, preko katerega so
ocenili njihove vplive na celotno gospodarstvo. Raziskava je pokazala, da velik del okoljskih vplivov
stavb nastane v času gradnje, a je možno tudi v fazi uporabe občutno izboljšati gospodarjenje z viri.
Obvezujoči predpisi in finančna orodja so najboljši načini doseganja učinkovite rabe virov, kot pri
vsaki kombinaciji politik, pa imata tudi tu pomembno vlogo še standardizacija in certificiranje.
V pomoč vsem zainteresiranim stranem je bilo oblikovanih deset dokumentov, v katerih so razložena
vsa glavna idejna vprašanja in odločitve, do katerih je prišlo med presojo. Vključujejo torej pregled
prioritet od najpomembnejše do najmanj pomembne, strategije za prekinitev povezave med področji
stavb in infrastrukture, kazalnike za učinkovito rabo virov ter potrditev rezultatov scenarija in
posledic vpeljave te politike.
7. Raziskava potencialov Zelene javnofinančne reforme v 12 državah članicah
Ta raziskava izpostavi prednosti preusmeritve obdavčitve z dela na vplive rabe virov in na
onesnaževanje. Gre za presojo potencialov vpeljave bolj zelenih davkov. Raziskava ocenjuje, da lahko
s preusmeritvijo obdavčitve z dela na onesnaževanje, vključno z dvigom davkov na vzroke
onesnaževanja zraka in vode, do leta 2016 dosežemo realno povečanje prihodkov na 35 milijard EUR.
Ta številka pa se lahko do leta 2025 dvigne tudi na 101 milijardo EUR, če bi se vpeljalo strožje ukrepe
za ukinitev škodljivih subvencij.
238
8. Priloge
8. Ponovna predelava: za gospodarstvo, ki temelji na učinkoviti rabi virov (All-Party Parliamentary
Sustainable Resource Group, 2014)
Ponovna predelava predstavlja veliko priložnost za Veliko Britanijo, tako s finančnega kot tudi z
okoljskega vidika. Glede na ocene, je trenutna vrednost ponovne predelave v VB 2,9 milijard EUR, s
potencialom, da se dvigne na 6,8 milijard EUR ter poleg tega ustvari še na tisoče strokovnih delovnih
mest. Ponovna predelava izdelkov pa pomeni tudi manjše izpuste toplogrednih plinov ter manjšo
porabo materialov in vode v primerjavi s proizvodnjo novih izdelkov. Na tovrstno predelovanje lahko
gledamo kot na enega od pomembnih elementov širokega pojma krožnega gospodarstva, v katerem
se izdelke in njihove komponente oblikuje, proizvede in nato ponovno uporabi. Ker predstavlja
ponovna predelava tako veliko priložnost za gospodarstvo, se bomo v tem besedilu posvetili
predvsem tej tematiki.
Pojem ponovne predelave žal še nima neke splošno priznane definicije, poleg tega pa njen zagon
zavirajo tudi zelo razširjene tržne in regulativne ovire. V tem predstavitvenem besedilu so opisane
priložnosti in izzivi, povezani s ponovno predelavo, ter priporočila vladam, kako jih premagati.
Ponovna predelava: za gospodarstvo, ki temelji na učinkoviti rabi virov
9. Kratkoročno napovedovanje in določanje ciljev za kazalnike učinkovite rabe virov (Podjetje
Ecorys, 2013)
To raziskavo je naročil Generalni direktorat za okolje (DG Environment), da bi ocenil potencial za
kratkoročno napovedovanje in predhodno oceno kazalnikov učinkovite rabe virov. V raziskavo je bilo
vključenih 66 kazalnikov, ki so bili izbrani glede na glavne teme in priloge Časovnega načrta za
Evropo, gospodarno z viri (RERM) in glede na druge sorodne dokumente. V raziskavo je vključena tudi
natančna razvrstitev vsakega kazalnika in ocena njegovega potenciala za kratkoročno napovedovanje
ter ocena relevantnosti in ustreznosti kazalnikov za določanje pragov okoljske učinkovitosti in ciljev.
Za majhno število kazalnikov snovnih tokov pa so bile izvedene tudi predhodne ocene in kratkoročne
napovedi.
S povečanjem pravočasnosti teh kazalnikov in določanjem potencialnih operativnih pragov okoljske
učinkovitosti (ESTjev) predstavlja ta raziskava tudi nadgradnjo načrta z naslovom »BDP in več« iz leta
2009 v sporočilu Evropske komisije, naslovljenem »BDP in več – Merjenje napredka v svetu, ki se
spreminja«. V tem sporočilu se Komisija zavezuje, da bo » … razvila bolj vključujoče kazalnike, ki bodo
pomagali ustvariti bolj zanesljivo bazo znanja za boljšo javno razpravo in bolj učinkovito oblikovanje
politik. Komisija namerava v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi in partnerji oblikovati kazalnike,
ki bodo mednarodno priznani in implementirani.« Načrt z naslovom BDP in več navaja pet ključnih
ukrepov za izboljšanje kazalnikov napredka, tako da bodo upoštevali skrbi državljanov in karseda
dobro izkoristili nove tehnične in politične razvojne dosežke.
239
Viri
Več virov je vključenih v glavno besedilo dokumenta kot spletna povezava na omenjeno publikacijo,
organizacijo ali projekt.
Allen, C. (2012). Flanders, Belgium Europe’s Best Recycling and Prevention Program. Pridobljeno s spletne
strani http://no-burn.org/downloads/ZW%20Flanders.pdf
BIO Intelligence Service. (2011a). Analysis of key Contributions to Resource Efficiency. Pridobljeno s spletne
strani http://www.biois.com/en/menu-en/news/publications-news/resource-efficiency-keys.html
BIO Intelligence Service. (2011b). Awareness and exchange of best practices on the implementation and
enforcement of the essential requirements for packaging and packaging waste. Pridobljeno s spletne
strani http://er.eu-smr.eu/documents/BIO_FWC_SMR_SR1005_ERpackaging_InterimReport_final_
14042011.pdf?attredirects=0&d=1
BIO Intelligence Service. (2013a). Modelling of milestones for achieving Resource Efficiency. Task 1: Turning
milestones into quantified objectives. Pridobljeno s spletne strani
http://ec.europa.eu/environment/enveco/resource_efficiency/pdf/Task1_report.pdf
BIO Intelligence Service. (2013b). Modelling of milestones for achieving Resource Efficiency. Task 2: Turning
milestones into quantified objectives. Pridobljeno s spletne strani
http://ec.europa.eu/environment/enveco/resource_efficiency/pdf/Task%202%20report.pdf
BMU. (2013). Waste Prevention Programme of the German Government. Pridobljeno s spletne strani
http://www.bmub.bund.de/fileadmin/Daten_BMU/Pools/Broschueren/abfallvermeidung_en_bf.pdf
Burja, A. (2009). Using Green Public Procurement (GPP) for sustainable consumption and production. Journal
for European Environmental & Planning Law, 6(3), 319–338.
Carbon Trust. (2014). Carbon Footprinting. Pridobljeno s spletne strani
http://www.carbontrust.com/resources/guides/carbon-footprinting-and-reporting/carbonfootprinting
CEPS, & College of Europe. (2012). The Uptake of Green Public Procurement in the EU 27. Pridobljeno s spletne
strani http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/CEPS-CoE-GPP%20MAIN%20REPORT.pdf
Chertow, M. (2012). Industrial symbiosis. Pridobljeno s spletne strani
http://www.eoearth.org/view/article/153824
Club of Rome. (1972). The Limits to growth; a report for the Club of Rome’s project on the predicament of
mankind. (D. H. Meadows, Ed.). New York: Universe Books.
Coyle, R. (2011). Environmental Auditing - Definition and Methodology. Pridobljeno s spletne strani
http://www.ilo.org/oshenc/part-vii/environmental-policy/item/748-environmental-auditingdefinition-and-methodology
Danish Government. (2013). Denmark without waste. Recycle more - incinerate less. Pridobljeno s spletne
strani http://eng.mst.dk/media/mst/Attachments/Ressourcestrategi_UK_web.pdf
De Koning, A., Eisenmenger, N., & van der Voet, E. (2013). Topical Paper 1: Resource-efficiency in the built
environment - a broad-brushed, top-down assessment of priorities. Pridobljeno s spletne strani
http://ec.europa.eu/environment/enveco/resource_efficiency/pdf/TP1.pdf
Ekins, P., & Spangenberg, J. H. (2013). Resource efficiency indicators and targets in relation to the Resource
Efficiency Roadmap. Pridobljeno s spletne strani http://ec.europa.eu/commission_20102014/potocnik/expert_group/pdf/DGENVResEffIndicsonlyFin.pdf
Ellen MacArthur Foundation. (2012). Towards the Circular Economy. Report Vol. 1 - 2012. Pridobljeno s spletne
strani http://www.ellenmacarthurfoundation.org/business/reports/ce2012
EPEA GmbH. (2013). Background & Vision. EPEA The Cradle of Cradle to Cradle. Retrieved 22 May 2014, from
http://www.epea.com/en/content/background-vision
EP LCA. (2014). Welcome to the European Platform on Life Cycle Assessment. European Platform on LCA.
Pridobljeno s spletne strani http://eplca.jrc.ec.europa.eu/
Evropska komisija. (2005). Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov. Pridobljeno s spletne strani
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52005DC0670&from=EN
Evropska komisija. (2008). Eurobarometer Special Survey 295: Attitudes of European citizens towards the
environment. Pridobljeno s spletne strani
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_295_en.pdf
Evropska komisija. (2010). Critical raw materials for the EU. Pridobljeno s spletne strani
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/raw-materials/files/docs/report-b_en.pdf
Evropska komisija. (2011a). Analysis associated with the Roadmap to a Resource Efficient Europe (Staff working
paper). Pridobljeno s spletne strani
http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/pdf/working_paper_part1.pdf
Evropska komisija. (2011b). Flash Eurobarometer 315: Attitudes of European entrepreneurs towards ecoinnovation. Pridobljeno s spletne strani http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_315_en.pdf
Evropska komisija. (2011c). Roadmap to a Resource Efficient Europe. Brussels. Pridobljeno s spletne strani
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52011DC0571
Evropska komisija. (2011d). A resource-efficient Europe – Flagship initiative under the Europe 2020 Strategy.
Brussels. Pridobljeno s spletne strani http://ec.europa.eu/resource-efficienteurope/pdf/resource_efficient_europe_en.pdf
Evropska komisija. (2012). Consultation Paper: Options for Resource Efficiency Indicators. Pridobljeno s spletne
strani http://ec.europa.eu/environment/consultations/pdf/consultation_resource.pdf
Evropska komisija. (2013). Flash Eurobarometer. SMEs, Resource Efficiency and Green Markets (Slovenia).
Pridobljeno s spletne strani http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_381_fact_si_en.pdf
Evropska komisija. (2014). Sustainable Food. Environment. Retrieved 22 May 2014, from
http://ec.europa.eu/environment/eussd/food.htm
Evropska agencija za okolje. (2011). Resource efficiency in Europe: policies and approaches in 31 EEA member
and cooperating countries. Luxembourg: Publ. Off. of the Europ. Union [u.a.]. Pridobljeno s spletne
strani http://www.eea.europa.eu/publications/resource-efficiency-in-europe
Evropska agencija za okolje. (2013). Towards a green economy in Europe „- EU environmental policy targets
and objectives 2010…-2050. Pridobljeno s spletne strani
http://www.eea.europa.eu/publications/towards-a-green-economy-in-europe
European Environmental Bureau. (2014). Advancing Resource Efficiency in Europe. Indicators and waste policy
scenarios to deliver a resource efficient and sustainable Europe. Pridobljeno s spletne strani
eeb.org/EEB/?LinkServID=4E9BB68D-5056-B741-DBCCE36ABD15F02F
Eurostat. (2013a). Newsrelease - Resource Efficiency Scoreboard: Thirty indicators to measure resource
efficiency in the EU. Pridobljeno s spletne strani epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/806122013-BP/EN/8-06122013-BP-EN.PDF
Eurostat. (2013b). Waste shipment statistics. Statistics Explained. Retrieved 10 April 2014, from
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Waste_shipment_statistics#
Eurostat. (2014a). Newsrelease - In 2012, 42% of treated municipal waste was recycled or composted.
Pridobljeno s spletne strani http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/8-25032014AP/EN/8-25032014-AP-EN.PDF
Eurostat. (2014b). Packaging waste. Environmental Data Centre on Waste. Retrieved 26 May 2014, from
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/waste/key_waste_streams/packaging_waste
Finnish Government. (2013). Government Decision on Implementing the Structural Policy Programme.
Pridobljeno s spletne strani
http://valtioneuvosto.fi/etusivu/rakenneuudistus395285/tiedostot/paatos-29112013/en.pdf
Galletti, G. (2014). Current actions in Italy on resource efficiency and green economy and plans for the EU
Presidency. Presented at the European Resource Efficiency Platform, Brussels. Pridobljeno s spletne
strani http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/documents/minister_gianluca_gallettierep_31-03-2014.pdf
Hawken, P., Lovins, A. B., & Lovins, L. H. (1999). Natural Capitalism: The Next Industrial Revolution. New York:
Little, Brown and Company.
241
HCSS, & TNO. (2013). Resources for our Future, Key issues and best practices in resource efficiency. Pridobljeno
s spletne strani http://static.hcss.nl/files/uploads/1830.pdf
HM Government. (2013). Prevention is better than cure. The role of waste prevention in moving to a more
resource efficient economy. Pridobljeno s spletne strani
https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/265022/pb14091waste-prevention-20131211.pdf
IDEA Consult, & ECORYS. (2009). Study on the Competitiveness of the EU eco-industry. Pridobljeno s spletne
strani
http://ec.europa.eu/environment/enveco/eco_industry/pdf/report%20_2009_competitiveness_part1
.pdf
IFAC. (2005). Environmental management accounting: international guidance document. New York, N.Y:
International Federation of Accountants.
Institute of Social Ecology. (2011). Resource Use in Austria Report 2011. Pridobljeno s spletne strani
http://www.lebensministerium.at/dms/lmat/umwelt/nachhaltigkeit/ressourceneffizienz/ressourcenn
utzung_zahlen-und-fakten/Ressourcenbericht11/Resource-Use-in-Austria-Report2011_engl/Resource%20Use%20in%20Austria%20Report%202011_engl.pdf
Massard, G. (2013). Industrial symbiosis Best practices in the European Union. Presented at the Eionet webinar
on Resource efficiency.
Massard, G., Jacquat, O., & Zürcher, D. (2014). International survey on ecoinnovation parks. Learning from
experiences on the spatial dimension of eco-innovation. FOEN. Pridobljeno s spletne strani
http://www.bafu.admin.ch/publikationen/publikation/01756/index.html?lang=en&show_kat=/publik
ationen
McDonough, W. (2002). Cradle to cradle: remaking the way we make things (1st ed.). New York: North Point
Press.
McKinsey & Company. (2011). Resource Revolution: Meeting the world’s energy, materials, food, and water
needs. Pridobljeno s spletne strani
http://www.mckinsey.com/~/media/McKinsey/dotcom/Insights%20and%20pubs/MGI/Research/Reso
urce%20Markets/Resource%20revolution/MGI_Resource_revolution_full_report.ashx
OECD. (2011a). Fostering Innovation for Green Growth. OECD Publishing. Pridobljeno s spletne strani
http://www.oecd.org/sti/inno/fosteringinnovationforgreengrowth.htm
OECD. (2011b). Sustainable Materials Management - Making Better Use of Resources. OECD Publishing.
Pridobljeno s spletne strani http://www.oecd.org/environment/waste/smmmakingbetteruseofresources.htm
OECD. (2011c). Towards Green Growth. OECD Publishing. Pridobljeno s spletne strani
http://www.oecd.org/greengrowth/towardsgreengrowth.htm
OECD. (2012). OECD Environmental Performance Reviews: Slovenia 2012. OECD Publishing.
Regeringskansliet. (2012). Energy Efficiency. Ministry of Enterprise, Energy and Communications. Retrieved 10
April 2014, from http://www.government.se/sb/d/16022/a/187772
Rennings, K., Ziegler, A., Ankele, K., & Hoffmann, E. (2006). The influence of different characteristics of the EU
environmental management and auditing scheme on technical environmental innovations and
economic performance. Ecological Economics, 57(1), 45–59. doi:10.1016/j.ecolecon.2005.03.013
Roland Berger. (2007). Innovative environmental growth markets from a company perspective. Pridobljeno s
spletne strani http://www.rolandberger.com/media/pdf/rb_press/RB_Innovative-environmentalgrowth-markets_Executive-summary_20071101.pdf
Scottish Government. (2010). Scotland’s zero waste plan. Pridobljeno s spletne strani
http://www.scotland.gov.uk/Resource/Doc/314168/0099749.pdf
Sonnenschein, J. (2013). Zelena proracunska reforma za Slovenijo: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo.
Pridobljeno s spletne strani http://www.planbzaslovenijo.si/upload/stories/zpr/umanotera%20%20zelena%20proracunska%20reforma%202013.pdf
Stahel, W. (2010). The Performance Economy, Second Edition. London: Palgrave-MacMillan.
242
Stavins, R. N. (2002). Experience with Market-Based Environmental Policy Instruments (SSRN Scholarly Paper
No. ID 199848). Rochester, NY: Social Science Research Network. Pridobljeno s spletne strani
http://papers.ssrn.com/abstract=199848
SURS. (2013). Računi sektorja okoljskega blaga in storitev, Slovenija, 2011. Retrieved 13 December 2013, from
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5936
TNO. (2013). Opportunities for a circular economy in the Netherlands. Pridobljeno s spletne strani
http://www.government.nl/files/documents-and-publications/reports/2013/10/04/opportunities-fora-circular-economy-in-the-netherlands/tno-circular-economy-for-ienm.pdf
Umanotera. (2014). Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse. Pridobljeno s spletne strani
http://zelenadelovnamesta.si/upload/Zelena_delovna_mesta_analiza_mala.pdf
Umweltbundesamt. (2012). German Resource Efficiency Programme (ProgRess). Programme for the
sustainable use and conservation of natural resources. BMU. Pridobljeno s spletne strani
www.bmub.bund.de/N49398-1/
UNEP. (2012). Responsible Resource Management for a Sustainable World: Findings from the International
Resource Panel. Pridobljeno s spletne strani
http://www.unep.org/resourcepanel/Publications/SynopsisofIRPFindings/tabid/104289/Default.aspx
Von Weizsäcker, E. U. (1998). Factor Four Doubling Wealth, Halving Resource Use - A Report to the Club of
Rome. Routledge.
Von Weizsäcker, E. U. (2009). Factor Five. Transforming the Global Economy through 80% Improvements in
Resource Productivity. Taylor & Francis.
243