Elegra številka 8 - Elektroservisi dd

ČASOPIS
Številka 8 | leto 2 | November 2010
Smo ljudje
Drugo mnenje
Inovativnost in
drugačnost
sta moj
način življenja
Kdo je...
Peter Poje
Mi delamo
Največji letošnji
projekt
Kovinarstva
Kaj dogaja
Od projekta do
objekta na vrhu
Rašice
Zgodila se je Žilina
Postavljen je
temeljni kamen
za Dvorec Jelen
DRUGA STRAN
Drage bralke, dragi bralci,
v tokratni številki smo se odločili,
da rdečo nit namenimo idejam,
invencijam, inovacijam in izumom.
Človek je v svojem bistvu inovator
že od pamtiveka. Že od takrat, ko
je jamski človek ugotovil, da lahko
zakuri ogenj, ki mu da toploto
in svetlobo, da ogenj odganja
nevarne živali in da je pečeno
meso okusnejše od surovega, je
izumiteljstvo gibalo razvoja in
napredka.
V zdajšnjih časih nas k napredku
silijo razmere na trgu in v družbi
na splošno. Ljudje stalno težimo k
boljšim, lepšim in učinkovitejšim
napravam, ki naj bi nam olajšale
življenje. In podjetja skušajo
zapolnjevati in ustvarjati nove in
nove potrebe. Ne moremo si več
zamisliti življenja brez elektrike,
mobilnih telefonov, avtomobilov,
računalnikov … Tempo življenja
zahteva od podjetji, da so
spremembe in izboljšave vse
hitrejše. Vsak mesec pride na trg
nov model telefona, televizija
z več funkcijami, avto z novo
lepšo, boljšo obliko, zmogljivejši
računalnik …
Ljudje imamo polne glave idej in
dobra organizacija zna te ideje
izbirati, izbrati in nagrajevati.
Spodbujanje podjetij zaposlenih
k deljenju idej postaja vse
pomembnejše in če sistem deluje,
si lahko podjetje s sistemom
managementa idej zagotavlja
rast ter razvoj izdelkov in tudi
organizacije.
Nekatera podjetja so sistem
idej vključila v način delovanja
in ga tako izpilila, da je dajanje
idej način dela, ki so ga sprejeli
vsi zaposleni – od zadnjega
delavca do direktorja. Tudi v
podjetju Elektroservisi se trudimo
spodbujati ideje. S sistemom
managementa idej se vsak mesec
na kolegiju presoja kakšna nova
ideja. Žal jih še ni veliko, vendar
jih je bilo že kar nekaj nagrajenih
kot koristnih. Posebej pa se je
vodstvo podjetja letos odločilo
nagraditi tiste, ki dajemo ideje ali
pa že pri delu delujemo kreativno,
inventivno in skušamo vedno
napraviti nekaj bolje, drugače in
učinkoviteje.
Tudi zasebno življenje je boljše, če
imamo več idej, če kdaj poskusimo
kaj novega. Ker se bliža december
in s tem čas obdarovanja, je morda
pravi čas za nekaj več kreativnosti
pri darilih. Zakaj ne bi tokrat
obdarili malo drugače? Namesto
dragih daril, naj bodo raje bolj
domiselna, osebna, izvirna.
Vsekakor vam želim, da
preostanek tega leta preživite kar
se da prijetno in veselo.
Glavna in odgovorna
urednica:
Maša Žlajpah Puš
Člani uredniškega odbora:
Aleš Bučar
Vili Križaj
Luka Paulini
Miro Mešič
Azra Šumič
Urša Trost
Bojana Trupina
Srečka Žlajpah
Izdajatelj:
Elektroservisi, d. d.
Dobrave 6
1236 Trzin
Spletna stran:
www.elektroservisi.si
E-pošta:
[email protected]
Grafična Izvedba:
JAK, d.o.o., Ljubljana
Maša Žlajpah Puš
IZ VSEBINE
2
4
6
8
10 11 12 14 18 19
2o
21 22 23 Rdeča nit | Inovativnost je potencial uspešnih
Mene briga | »BRIHTNE« glave
Drugo mnenje | Inovativnost in drugačnost
sta moj način življenja
Kdo je … Peter Poje
Mi smo … Inovatorji
Mi delamo
Kaj dogaja
Odprta linija
Kdo dogaja
Pohvale in zahvale
Elektroservisi v medijih
Infokotiček, Šala mala
Križanka
Fotografija na naslovnici:
Od projekta do objekta
na Rašici
Vili Križaj
UVODNIK
Revolucija, ki nas spreminja
Inovacije v zdajšnjem času niso le tehnološke. Ena najpomembnejših inovacij
sodobnega sveta v načinu komuniciranja so socialne mreže, ki nastajajo na spletu.
Socialne mreže, kot jih poznamo,
jih vzdržujemo in negujemo,
se spreminjajo in se bodo
seveda še spreminjale. Minilo je
desetletje, ko smo računalnike
začeli množično uporabljati, in
minilo bo desetletje, ko bomo
tehnologijo, ki nam je na voljo
na področju ustvarjanja socialnih
mrež na spletu začeli uporabljati
tako, da bomo lahko rekli, da
zadevo obvladamo.
Gre za globalno dogajanje okoli
nas, ki so ga sprožile socialne
mreže, kot so Twitter, Netlog,
MySpace, LinkedIn in predvsem
Facebook, revolucijo, ki premika
meje in širi pozitiven vidik
globalizacije. Z uporabo tega
medija se je spremenil naš način
komuniciranja, kako gledamo
na medije in še več, spreminja
naša življenja. Iz pasivnih bralcev
in gledalcev smo se spremenili
v ustvarjalce. Gre za spletno
socialno mrežo, ki je sicer zelo
širok pojem in zajema v bistvu
vsako spletno stran, na kateri
lahko komuniciramo z drugimi
uporabniki. S tem ustvarjamo
nove stike.
Spletne strani, namenjene
socialnemu mreženju, imajo
lastnost, da lahko pomagajo tudi
pri razvoju kariere posameznika.
Na podlagi skupnih interesov
posameznikov si začnemo
ustvarjati svojo socialno mrežo.
Naslednji korak so poslovna
socialna omrežja, ki lahko
pomagajo pri razvoju
posameznika, v smislu dodatnega
izpopolnjevanja znanja in
ustvarjanju novih stikov za
ustvarjanje poslovnih priložnosti.
Značilnosti socialnih omrežij pa
znajo izkoriščati tudi že podjetja
in storitve ter izdelke že ponujajo
po teh omrežjih. Prihodnost je
v povezovanju udeležencev,
njihovih hobijev, konjičkov in
dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo
tudi profesionalno.
Tudi podjetja se vse bolj
vključujejo v te socialne mreže.
Danes bi lahko rekli: »Če te ni
na Facebook-u, te ni!« In tudi mi
moramo v korak s časom, zato
bo naš prvi projekt na tovrstni
socialni mreži projekt Dvorec
Jelen.
Všeč mi je …
Vojko Vrtačič
Maša Žlajpah Puš
Vojko Vrtačič
3
RDEČA NIT
Inovativnost je potencial uspešnih
Vsi ljudje so sposobni inovativnih idej in zamisli, vsak človek je edinstven in prav vsak,
čisto vsak ima sposobnost razmišljanja in ustvarjanja. Žal pa mnogi teh zmožnosti ne
uporabljajo in ne izražajo. Razlogov je veliko, pogosto zmotno menijo, da njihove ideje
niso dovolj dobre, ali pa so prepričani, da njihova naloga pri delu ni, da bi prispevali
ideje, temveč da bi le delali, kar pač morajo. Mnogo idej, zamisli, predlogov in rešitev je
tako zavrženih, še preden jih kdo sliši ali izve zanje. Škoda!
Na tisoče je idej, zamisli, invencij,
ki se vrtijo v mislih ali na listu
papirja, vendar je pogosto le ena
zmagovalna, ki spremeni vse. Ali
pa so to tiste male ideje, izboljšave,
ki ustvarjajo zgodbe o uspehu in so
pogosto vsaka zase preneznatne,
da bi bile pomembne.
Razvoj novega izdelka je proces, ki
zahteva interdisciplinaren pristop.
Že v začetni fazi je zaželena faza
socializacije in vključitev tako
imenovanega skritega znanja.
Dobro pripravljena ideja je odlična
podlaga za izdelavo prototipa
in tudi končnega izdelka. Na
oblikovanje vpliva vrsta dejavnikov,
ali storitve so lahko različni.
Najpogostejši so funkcionalna
prenova, večja kakovost,
zmanjšanje stroškov, zahteve trga,
tehnološki razvoj, konkurenca in
invencija.
Na razvoj izdelka delujejo notranji
in zunanji vplivi. Najpogostejši
notranji vplivi, ki delujejo na
razvoj izdelka oziroma storitve,
so rast podjetja, življenjski cikel
izdelka in notranje podjetniške
zamisli. Zunanji vplivi, ki delujejo
na razvoj izdelka, so konkurenčni
izdelki, razvoj novih tehnologij,
globalizacija trga, državni predpisi
in dobavitelji.
SLOVARČEK
Ideja je zamisel. Ideja ne rešuje problema niti ne pomeni, da je to pravi
korak do rešitve določenega problema.
Invencija je nov izdelek, storitev, postopek ali bistveno izboljšan izdelek,
storitev ali postopek, ki se pojavi na trgu ali uporabi v okviru procesa.
Invencija postane inovacija šele, ko jo sprejmejo kupci oziroma ko ima avtor
od inovacije ekonomsko korist.
Inovacija je uporabna novost, katere koristnost se je potrdila na trgu. Prinaša
novo, večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov, dviganja
ugleda podjetja, omejevanja konkurence itn.
Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum.
Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka, ki je nov in ima
individualno naravo.
zunanjih in notranjih. Njihov širok
izbor pa pogosto sproži invencijo,
ki je temelj za razvoj novega
izdelka.
Cilji razvoja novega izdelka
4
Cilj inovacijskega procesa mora
biti izdelek, ki ga bo mogoče
prodati ciljnemu tržišču po ceni,
ki zagotovlja pokritje stroškov
in prinese podjetju pričakovani
dobiček v določenem času.
Pomembno je tudi, da se bo
izdelek dovolj dolgo obdržal na
trgu.
Evropska unija in krepitev
dejavnosti na področju
inovacij
Glede sedanjih inovacijskih
kazalnikov je večina držav članic
EU stalno krepila dejavnosti na
področju inovacij in ustvarjanju
sinergijskih učinkov med
univerzami, raziskovalnimi
institucijami in industrijo
ter ustanovitvijo Inštituta za
tehnologijo in inovacije.
Vodilne v inovacijah so tako kot
v prejšnjih letih Danska, Finska,
Nemčija, Švedska in Velika
Britanija, sledijo pa jim Avstrija,
Belgija, Ciper, Estonija, Francija,
Irska, Luksemburg, Nizozemska
in Slovenija, ki je v drugo skupino
skupaj s Ciprom in Estonijo
napredovala, zahvaljujoč napredku
v zadnjih letih. Evropska politika
spodbujanja inovacij je obrodila
sadove, saj se je število inovacij
v skoraj vseh državah članicah
EU povečalo, zmanjšala pa se je
tudi razlika med EU ter ZDA in
Japonsko.
Inovacij ne moremo spodbuditi z
dekretom, vendar lahko s pravim
regulatornim okvirom zagotovimo
možnosti, ki jih spodbujajo. V
podporo inovacijam je v okviru
kohezijskih skladov na voljo 86
milijard €, sredstva pa so na voljo
tudi v programu za konkurenčnost
RDEČA NIT
Ali ste vedeli ...
…da je bil prvi patent podeljen v beneški republiki na
podlagi zakona iz leta 1474?
…da je bil Ivan Kramberger izumitelj? Iznašel in patentiral je
vrsto tehnologije stroja za dializo. Finančna sredstva, ki jih je
s tem dobil, je delil med revne slovenske prebivalce.
…da imamo Slovenci tudi svojega izumitelja helikopterja?
Vinko Kristan je v prostem času na svojem vrtu sestavljal svoj
prvi helikopter, kar je bilo že leta 1926, torej vsaj 10 let prej,
kot se je to zgodilo v Nemčiji. Zadeva je bila iz lesa in platna,
poganjal pa si jo s pedali.
…da je bil izumitelj televizije Slovenec? Baron Anton Codelli
(ki izhaja iz ljubljanske veje Codellijev) je namreč izumil
napravo za prenos slike na daljavo kot predhodnice televizije.
Codellijev televizijski sistem je temeljil na mehansko-optičnih
načelih, medtem ko je konkurenčni ameriški slonel na
elektronskem načelu.
in inovacije (Competitiveness
and Innovation Framework
Programme).
Analiza inovacijske
dejavnosti v Sloveniji
V Sloveniji je veliko organizacij,
ki različno podpirajo inovacijsko
dejavnost.Omeniti je treba
Inovatorski center ASI – zavod
Največji izumi
človeštva
Parna lokomotiva, prva
raketa, električni telegraf,
rentgen, Fordov avto T Ford,
penicilin, prvi računalnik,
odkritje DNK, Apollo 10 –
to so izumi, ki so se uvrstili
med prvih deset izumov v
zgodovini človeštva.
za spodbujanje inovativnosti, ki
pomaga pri zaščiti intelektualne
lastnine, povezuje pri razvoju
Očka, mamica pazita nase
prototipov, organizira brezplačne
predstavitve, je v pomoč pri
pogajanjih, obvešča javnost o
izumih itn.
Inovatorji posamezniki so zelo
številčna skupina in prijavijo kar 40
odstotkov patentov.
Treba je omeniti tudi podjetje
IB-PROCADD, d. o. o, ki je pri
nas začelo uvajati najnovejše
tehnologije in razvoj 3D-tehnologij
– digitalizacija, 3D-tisk in
3D-programska oprema. Zelo
kakovostni 3D-prototipi so nujni
za doseganje načrtovanih in
tržnih uspehov. S to napredno
tehnologijo se lahko komunicira
bolj prepričljivo in se hkrati
ocenjujeta razvojna stopnja
izdelka in njegova uporabnost.
Veliki slovenski izumitelji
Peter Florjančič
Ustvaril je 400 izumov, od tega jih
je bilo 42 svetovno uspešnih. Delal
je za svetovno znana podjetja, kot
so Kodak, 3M, Agfa, Fuji, Elisabeth
Arden, Dunhill, L'Oreal, Ferrero …
Stanko Bloudek (1890–1959)
Ukvarjal se je z načrtovanjem
skakalnic in projektiral skakalnico
za polete, dolge več kot 150 m.
Arsen Šurlan (1927–2009)
Pomagal je slepim in slabovidnim,
saj jim je olajšal gibanje in
komunikacijo s svetom.
Franc Trkman (1903–1978)
Najatraktivnejši izumi so
vodotesna okna in balkonska
vrata, okovje za vertikalno in
horizontalno vrtljiva okna ter
zagozdena okna.
Jurij Vega (1754-1802)
Slovenski matematik, ki je znan po
izpolnitvi točnosti in uporabnosti
logaritmov kot računskega
pripomočka.
Janez Puhar (1814-1864)
Leta 1842 je izumil fotografijo na
stekleni plošči. Originalni postopek
je odpiral pot do kopiranja,
povečevanja in s tem množične
reprodukcije fotografije.
»Če za invencijo ni povpraševanja,
ne more nikoli postati inovacija.«
Friderik Pregl (1869-1930)
Je edini slovenski znanstvenik, ki je
prejel Nobelovo nagrado.
Janez Puh (1862 – 1914)
Je bil izumitelj, mehanik in
proizvajalec vozil. Tovarna
PUCH v Avstrijskem Gradcu je
še v tem stoletju nosila njegovo
ime. Marsikateremu ljubitelju
motociklov ob pogledu na njegov
znak še danes zaigra srce.
Boštjan Pavlič
Arhiv IB-PROCAD d.o.o.
5
MENE BRIGA
»Brihtne« glave
Na letošnjem izletu na dan Elektroservisov je direktor zaposlenim podelil priznanja
za inovativno, inventivno reševanje problemov in podajanje idej. Vprašali smo jih,
čemu so dobili priznanje oz. nagrado, kaj jim to pomeni in ali bodo še prispevali
kakšno idejo ali zamisel …
Vodstvo
MIHA OSREDKAR
Vsi smo dobili nagrado v okviru
inventnega in inovativnega
reševanja problemov. Sam sem
dobil priznanje za pomoč in
sodelovanje pri uvajanju sistema
za elektronsko obdelavo ter
arhiviranje dokumentov. Seveda
je to lepo darilo, predvsem v tem
smislu, da je tvoj trud opazen.
V smislu podpore poslovni
informatiki je treba stalno
predlagati nove ideje in razmišljati
o izboljšavah. Idej je veliko,
niso pa vse dobre, uporabne ali
izvedljive.
Laboratorij in servis
BOŠTJAN PAVLIČ
Priznanje sem prejel nenadejano
in seveda sem bil prijetno
in ustvarjalnosti, kamor vlagam
pozitivno energijo in zagnanost, ki
ju imam v sebi. Glede idej, invencij
in inovacij še nisem rekel zadnje
besede. V sebi imam še veliko idej,
sicer ne velikih, vendar so to ideje,
ki ustvarjajo zgodbe o uspehu in
so včasih preneznatne, da bi bile
pomembne v danem trenutku. Od
tisoč idej, zamisli, invencij, ki vrtijo
v glavi ali na listu papirja, je lahko
samo ena zmagovalna oziroma
lahko vse spremeni
6
Gradnje
SAŠO SIEGL
Priznanje sem dobil za razvoj in
izdelavo valjčne proge, pripravo za
ANŽE ENGELMAN
Priznanje sem prejel za
sodelovanje in predloge pri
manipulacijo z energetskimi kabli.
Pomeni mi spodbudo za nadaljnje
delo. Ideje bom dajal vedno, ko bo
potrebno in če bo v moji moči.
izdelavi miz za kontrolo števcev
in ur, za izdelavo različnih
pripomočkov, optimizacijo
delovnega prostora in predloge
pri »skladiščenju« v programu
Navision. Nagrada mi pomeni
osebno priznanje in spodbudo za
nadaljnje razmišljanje v inovativni
smeri ter realiziranje idej in
zamisli. Seveda bom dal še kakšno
idejo, če bo mogoče.
LUKA PAULINI
Nagrado sem dobil, ker sem v
podjetju vpeljal veliko uporabnih
postopkov, izboljšav in razširil
presenečen. V obrazložitvi je
bilo zapisano: Za inovativno,
inventivno reševanje problemov
ter inovativno izdelavo novih
orodij in delovnih naprav za
optimizacijo dela v dejavnosti
Laboratorij in servis. Priznanje mi
pomeni potrditev prehojene poti
storitve na področju meritev.
Zame je to velika spodbuda.
Še naprej se bom trudil in iskal
rešitve, ki bodo pripomogle k
lažjemu, bolj kakovostnemu in
učinkovitejšemu delu.
BOJAN STIPANIČ
Projekti na 110 kV-kablovodih so
vse zahtevnejši. Od tega je odvisna
tudi oprema za izvedbo projektov.
Pri projektu TE Brestanica smo
se srečali s posebnim izzivom:
kako prestaviti že položen 110
kV-kabel, ki ga je bilo treba izvleči
in potem preusmeriti na novo
lokacijo. Nastal je problem, kako
ga izvleči varno in brez poškodb.
V zvezi s tem se je porodila tudi
ideja za izdelavo valjčne proge.
Priznanje mi pomeni piko na i. Cilj
ni bilo priznanje, ampak izboljšati
MENE BRIGA
kakovost in varnost pri delu. Ideje
se porajajo pri vsakem projektu.
JOSIP BLEŠČ
Nagrado sem si prislužil za
strokovno delo in znanje na
veliko bolj spodbudne za nadaljnje
delo. Vsekakor bom dal idejo, ker
je razmišljanje o stalnih tehničnih
izboljšavah moj način življenja.
Marketing
SREČKA ŽLAJPAH
Priznanje sem dobila za številne
ideje in sodelovanje z našima
področju VN-stikališč. Zaradi tega
me cenijo tudi naši investitorji in
projektanti tovrstnih objektov.
Pomeni mi spodbudo za nadaljnje
delo. Seveda bom dal še kako
idejo, če bo le priložnost.
EDO KOMATAR
Če bi bilo to pravično in odkrito,
bi mi ta nagrada nekaj pomenilo,
tako pa mi ne pomeni nič, ker je
zadaj sama hinavščina. Delijo se
nagrade in pohvale, za hrbtom
se pa govori drugače. Ne bom
dajal idej, ker tako svoje izkušnje
prodajam za nič.
Kovinarstvo
TONE MAVRI
Moja nagrajena ideja je bila
skrajšanje postopka zbiranja
informatikoma pri razvoju
informacijskega sistema. To je
priznanje za opravljeno delo in
spodbuda za delo v prihodnosti
oziroma za generiranje novih idej,
pa tudi potrditev, da je inovativno
razmišljanje mogoče prav na vseh
področjih delovanja podjetja, ne
le na tehničnem.
Sem take vrste oseba, da se mi bo
gotovo utrnila še kakšna ideja. Idej
tudi nikoli ne skrivam. Si pa želim,
da bi bile ta priznanja spodbuda
za sodelavce in prijatelje. Rada
bi, da bi začutili zadovoljstvo,
ki ga lahko prinese kreativno
razmišljanje. Navsezadnje se to
pri nas tudi splača, saj nas za ideje
nagradijo.
MAŠA ŽLAJPAH PUŠ
Priznanje sem dobila za koristne
ideje, inovativno organizacijo in
GREGOR JANIČ
Predvidevam, da sem dobil
nagrado zaradi inovacij, ki se
tičejo proizvodnih in tehnoloških
postopkov. Tovrstne pohvale so
osebne narave, delujejo in so še
nove ideje. Sicer pa ta
ideja ni moja prva, tokratna
pa je bila nagrajena. Ideje sicer
dajem tudi na področjih, ki niso
neposredno povezana z mojimi
delovnimi nalogami. Stalno
razmišljam, kako z inovativnim
pristopom izpeljati projekte, tako
da dodam novo vsebino in svežino
projektom, ki se jih lotevam. Gre
za ideje, kako, na primer, narediti
boljšo anketo, zanimivejši dan
podjetja itd.
izvedbo prireditve
»Z Elektroservisi na vrh« ter
prispevek k merjenju zadovoljstva
kupcev. Pomeni mi potrdilo in
priznanje za trud – na področju, ki
ni nujno inovativno.
Na splošno se mi zdi, da je v
administraciji težko stalno kreirati
dokumentov za javne razpise.
Nekateri naročniki v razpisih
zahtevajo določene dokumente,
kot dokaz naše sposobnosti.
Listine morajo biti predložene
v originalu ali kot overjene
fotokopije. Ker na razpisih večkrat
kandidiramo, smo določene
dokumente izdali za vse leto
(to omogočajo razpisni pogoji
naročnikov). Ob oddaji novih
ponudb tako zadoščajo fotokopije
teh dokumentov in navedba v
kateri ponudbi je bil predložen
original. S tem prihranimo čas in
poti do notarjev. Ponosen sem,
da sem prejel priznanje. Že v
preteklosti sem dal nekaj koristnih
predlogov, le ta pa je bil tudi
nagrajen. To me je spodbudilo
k nadaljnjemu iskanju novih
rešitev. Ker živimo v času, ko je
pomemben prihranek vsakega
evra, se trudim pri delu čim bolj
optimizirati procese, v katere sem
posredno in neposredno vpet.
Bojana Trupina,
Borut Bončina,
Miha Osredkar,
Urša Trost
Borut Bončina,
Miha Osredkar,
Urša Trost,...
7
DRUGO MNENJE
Inovativnost in drugačnost
sta moj način življenja
Ivo Boscarol je pojem inovativnega in uspešnega podjetnika. Zanj je to filozofija,
način tekmovanja in dokazovanja. Vse to mi je povedal s šarmom, nasmehom in
značilnim prijetnim ajdovskim naglasom.
Ivo Boscarol - uspešen podjetnik
Iz vašega življenjepisa sklepam,
da pojem inovacije in ideje
razumete široko, ne strogo
tehnično?
Pri meni je to način življenja.
Razumem jo široko in
vsakodnevno. Tudi ko se dva
moška potegujeta za žensko,
mora biti eden malo bolj
inovativen. V našem podjetju
tako razumemo inovativnost.
Če je trg premajhen, moramo
poiskati drugega, če nam nekdo
zapre vrata, moramo najti
način, da jih odpremo, če je 200
proizvajalcev na svetu, moramo
biti malo drugačni in inovativni,
da jih bomo prelisičili in da bomo
boljši od njih. To je filozofija
razmišljanja.
8
Kako vam je uspelo prenesti
potrebo po generiranju idej in
inovacij na zaposlene?
Imel sem srečo, da mi je oče
dal tehnične gene, mama pa
ekonomske, in da sem vedno
enakovredno razumel ta dva
pojma. Torej mora bit korelacija:
tisto, kar delaš, moraš znati
prodati, da dobiš denar nazaj,
da lahko ponovno razvijaš ter
plačuješ ljudi. Zato mora biti
direktor ali lastnik, ki pelje
strategijo podjetja, malo
vizionarja, da ve, kam gredo
trendi, da bo znal izdelek, ki
ga zna tim narediti, tudi tržiti.
Pa tudi usmerjati zaposlene,
da bodo dovolj drugačni in
inovativni, da bo take izdelke
lahko imel. Za uspeh mora
kolektiv razmišljati enako. Kako
bomo tisto, kar je sposoben,
narediti, prodali. Zato morajo
zaposleni razumeti, da vsako
stvar, ki jo počnemo, delamo z
namenom.
Kako v podjetju Pipistrel
upravljate inovacije in ideje, ali
generirate tudi »nore« ideje?
Imamo sistem idej meseca. Vsako
stvar, ki jo zaposleni opazijo ali
želijo spremeniti, predstavijo
kot idejo meseca. Vsak zaposleni
mora imeti vsaj eno idejo, da
dobi stoodstotno plačo – od
tajnice do zadnjega razvojnika.
Potem izberemo idejo meseca,
za katero zaposleni dobi 500 €.
Ideja leta se izbira med 12 idejami
meseca in navrže 5.000 €. Ideje
so lahko s kateregakoli področja.
Ideja letošnjega februarja je
recimo bila, ko je zaposleni na
televiziji videl, da v Sloveniji
manjka krvi, in predlagal, da
gremo vsi v podjetju darovat
kri. Dali smo kri, on pa je dobil
Uspešna podjetja rabijo
5 stvari:
1.Inovativen izdelek ali
storitev,
2.Lasten razvoj,
3.Priden in motiviran
kolektiv, ki izdelek
naredi,
4.Lastno blagovno znamko,
5.Lasten trg.
nagrado. Zadnjič je nekdo
dal idejo, naj direktor – torej
jaz – parkira avto drugje, ne
pred vhodom, ker poštar nima
kje parkirati. Ideje niso samo
tehnične. Gre za korporativno
miselnost, saj vedno pomisliš,
kako rešiti problem. Čim bolj
nora je ideja, tem bolje. Če ni
nora, ni dobra.
Ali Sloveniji in Slovencem
škodi pregovorna zavist in po
drugi strani skromnost, da
vsaj trenutno ne poznamo več
uspešnih inovatorjev?
Omejitve so v glavah. Slovenci
smo bili predolgo ali vedno pod
nekom. To nam je ostalo v genih.
Tisti, ki imajo večje ambicije,
kot biti povprečneži, se morajo
ozreti po tujih trgih ali oditi iz
države. To ni problem zavisti,
ampak problem ščitenja lastnega
položaja. Posameznik si reče:
»Rajši porežem tistega, ki je boljši
od mene, da ne bom izpadel
DRUGO MNENJE
Ivo Boscarol med nebom in zemljo
sam slab.« In to je problem.
Ko dobimo lestvico stotih
najbogatejših, lahko na forumih
preberete, da bi bilo treba vse
zapreti. Tudi tiste, ki delamo od
6. do 22. ure.
Kljub vsemu ste ostali v Sloveniji,
čeprav je težko biti prerok v lastni
domovini.
Podjetje Pipistrel (razvoj in
lastništvo) bo vedno ostalo v
Sloveniji. Vendar pri globalnem
Biti podjetnik v Sloveniji
pomeni biti član najbolj
inkriminirane družbe, ker
po splošnem prepričanju
noben podjetnik ne
plačuje davkov, čeprav
smo tudi taki, ki smo
ponosni, da plačujemo
davke.
poslovanju razmišljamo o širitvi.
Najprej bomo rešili problem
prodaje v ZDA, kamor ne
moremo prodajati, ker Slovenija
nima bilateralnega letalskega
sporazuma. Trenutno najboljša
varianta je Gorica v Italiji, kjer sta
letališče in prostor, in tam bomo
postavili sestavljalnico in v ZDA
prodajali prek Italije.
Kaj pa Kitajska?
S Kitajsko dobro delamo,
tja prodajamo, saj je zelo
pomembna, imajo namreč enega
novega dolarskega milijonarja na
teden. Imamo kupce, ki lahko s
kreditno kartico kupijo Slovenijo.
In vsakih 6 mesecev, ko grem tja,
jo skoraj ne spoznam, ker se tako
hitro spreminja.
Ali še vedno letite v ekonomskem
razredu?
Seveda. Veste to, pa tudi avto
ali obleka, so stvari, ki mi ne
pomenijo veliko. Jaz sem v
svojem poslu in v svojem življenju
srečen in me take stvari sploh
ne obremenjujejo. Moji starši so
mi dali eno desno roko, tako da
VROČA NOVICA
Podjetje Pipistrel je prejelo
prestižno nagrado European
Business Awards za najbolj
inovativno podjetje v Evropi.
Strokovna komisija je družbo
Pipistrel izbralo za zmagovalca
med več kot 15.000 prijavljenimi
evropskimi družbami.
nimam dveh levih – to je zelo
pomembno –, in poštenje. Na to
sem ponosen.
Celoten interviju si lahko preberete na: http://www.elektroservisi.si/Vsebina.aspx?id=22
Srečka Žlajpah
Arhiv Pipistrel
9
KDO JE ... PETER POJE
Inovator in ekstremni hribolazec
Kako hitro čas leti, saj je že skoraj minilo leto dni, odkar se nam je pridružil
sodelavec in inovator na področju strojne opreme Peter Poje.
Kdo se skriva za tem imenom in kako je »traktor« mnogo več, kot le stroj za oranje,
nam bo povedal kar sam…
Ujet trenutek v službi
V času, ko so inovatorji na
različnih področjih zelo iskani. Se
strinjaš in kaj zate pomeni beseda
»inovativnost«?
Se strinjam. Zame je inovativnost
beseda, ki zaznamuje nov izum
oziroma pripomoček pri določenih
opravilih. Inovativna stvar je nekaj,
kar še ne obstaja in je izboljšanje
nečesa že obstoječega.
Kako lahko »traktor« kot
nekakšen delovni stroj, postane
večnamenska zadeva?
V današnjem času so lahko tudi
kmetijski stroji nepogrešljivi v
vsakodnevnem življenju in tako
je lahko tudi traktor vozilo za
vsakodnevne »privatne« namene.
Traktor sem tudi sam uporabljal
kot prevozno sredstvo na relaciji
od doma do šole in je bil že moja
prva inovacija lastne ideje in ideje
mojega starega očeta.
Zaupaj mi, kaj je tvoja življenjska
»pogruntavščina«, oz inovacija,
ki je olajšala delo, tebi in drugim.
Mogoče lahko kakšno malo
opišeš?
Kar nekaj idej in izdelkov je prišlo
iz mojih rok, bi pa izpostavil
traktor, ki je seveda v celoti
lastne domače izdelave. Kar
nekaj truda in domišljije je bilo
potrebno, da je zadeva dobila svoj
namen. Ideja o izdelavi traktorja
10
je prišla čisto spontano, ki pa je
bila v celoti realizirana v domači
garaži. Denarja je bilo malo,
zato sva morala s starim očetom
vsak delček projekta zelo dobro
unovčiti in mislim, da nama je zelo
dobro uspelo. Delo je večinoma
potekalo popoldan, ko sem prišel
iz šole. Kako zelo bi bil jezen, če
me pri kakšnem vijaku ne bi bilo
zraven (smeh). Sem pač človek, ki
mora vsako stvar videti, okusiti.
Ta navada se je obrestovala in
tako sem postal samostojen, ne
glede na okolico. Lahko povem, da
sem zelo ponosen na naš traktor.
Ostale moje inovacije pa so v
večini kmetijske narave, to so razni
priključki in dodatna oprema …
Zanimivo…Pa ta traktor služi
svojemu namenu še sedaj?
Seveda, in to zelo dobro. Je
izjemno trpežen in robusten in
upam, da bo namenu služil še
nekaj časa.
Da se dotaknem malo tvojega
prostega časa, sem slišal, da si
večni ekstremist, da si vsak dan
na sosednjih hribih, večkrat pa si
bil tudi na pravih »večtisočakih«?
Ja, res je. Sem oseba, ki ne more
biti na enem mestu. Vsak dan
sem na domačih kočevskih hribih
in se pogosto povzpnem na čisto
prave »večtisočake«. Letos se
lahko pohvalim s tremi vzponi v
visokogorja, ki segajo skoraj do
skoraj 5000 metrov nadmorske
višine. Letos sem bil tudi dvakrat
na našem Triglavu.
tako, da na vsakem koraku srečaš
mogočnega medveda, ali je to
le tabu, ki se skriva v glavah
nevednih ljudi?
Medved je zaščitni znak dežele
Kočevskega. Medvedi so v resnici
krotke živali, dokler jih ne ogroža
človek. Zelo redko ga srečaš.
Imeti moraš zares »srečo«. Sam
ga videvam kar pogosto, ker pri
vzponih na Mestni vrh pri Kočevju,
prečkam njegovo življenjsko pot.
Ker je malo možnosti, da v gozdu
srečaš to zver, me zanima si imel že
to »čast«?
Imel sem ga »čast« srečati. V
zadnjih dveh tednih sva se
dvakrat spogledala na razdalji
20-tih metrov in sva potem odšla
vsak svojo pot. Sliši se preprosto,
in zares je bilo tako. V takšnih
trenutkih moraš biti miren in
zbran, brez znakov kakršne koli
živčnosti. Čeprav priznam, da je to
včasih nemogoče…
Ker je tvoj življenjski moto »bodi
to kar si in ne zaupaj vsakomur«,
mi vseeno lahko zaupaš, kdo je
tvoj vzornik oziroma idol?
Moj vzornik je bil moj stari oče,
ki pa me je tudi veliko naučil. Še
sedaj uporabljam nasvete, ki mi jih
je dal pred smrtjo.
Borut Bončina
Borut Bončina, Peter Poje
Ker iz lastnih izkušenj poznam
besedo ekstremizem, lahko
sklepam, da tudi tebi to
predstavlja nekakšno življenjsko
energijo iz katere črpaš ideje pri
vseh svojih opravilih…
Moj hobi mi zares podarja
energijo, sproščenost in nove
ideje. Enostavno se mi zgodi, da
na poti na vrh »srečam« idejo, ki jo
kasneje tudi uporabim.
Ljudje »pod besedo Kočevje«,
vidijo le medvede. Je res temu
občutek večnosti na Breithornu na
4164 višinskih metrih
MI SMO ... INOVATORJI
Skupaj uresničujemo ideje
Ljudje smo od nekdaj stremeli k temu, da bi s čim manj truda dosegli več oziroma
boljše. Začelo se je s čisto enostavnimi orodji, ki jih je človek potreboval za preživetje,
in skozi zgodovino so se zgodile mnoge izboljšave na vseh področjih dela in življenja.
Sašo, Bojan in valjčna proga.
Inovacija je lahko nova ideja, nov
proizvodni ali tehnološki postopek,
izdelek ali predmet z novimi
funkcijami in uporabna novost,
katere koristnost se je potrdila
na trgu. Prinaša novo, večjo
uporabnost z vidika izboljšanja
kakovosti, znižanja stroškov,
izboljšanja ugleda podjetja,
omejevanja konkurence itn. in je
rezultat razvojnoraziskovalnega
dela, pri katerem je za realizacijo
na trgu potreben celovit poslovni
pristop. Inovacije pomagajo
ustvarjati nova delovna mesta,
blaginjo in kakovost življenja.
Sodobne družbe z razvitim
gospodarstvom si prizadevajo za
čim več inovacij, zato v te namene
investirajo velika finančna sredstva.
Moč držav se meri tudi po številu
prijavljenih, še bolj pa realiziranih
inovacij. Slovenija je žal na repu
teh držav. Razvoj inovacij pri nas se
je organizirano začel po letu 1955.
Inovacijski proces je proces, skozi
katerega gre inovacija – od ideje
do inovacije, ki se je potrdila na
trgu.
Ideja je rezultat najvišje umske
dejavnosti, ki nakazuje uresničitev
ali izvedbo nečesa, oziroma
zamisel. Ideja (še) ne rešuje
problema in tudi ne pomeni, da je
to pravi korak do rešitve problema.
Za uresničitev ideje o izboljšavi je
potrebna takojšnja akcija, drugače
ideja zamre.
V naši enoti Gradnje se porodi
kar veliko idej pri zaposlenih,
ko pri izvedbi projekta naletimo
na probleme, ki jih skušamo
rešiti z različnimi tehnološkimi
prijemi, vendar pogosto ostane
le pri idejah in zaradi različnih
dejavnikov nikoli ne pride do
izvedbe. Nekaj zamisli pa se le
udejanji. S kolegom Bojanom
Stipaničem sva uresničila idejo
valjčne proge. Ta pripomoček je
nujno potreben pri prestavitvi
ali postavitvi energetskih kablov.
Skonstruiral sem izdelek in ga
tudi izdelal. Statični izračun pa je
prispevala Laura Grad. Z inovacijo
valjčne proge je prestavitev kablov
izvedljiva in varna.
Zamisel za inovacijo pri previjanju
kabelskih vodnikov se je porodila
našima strojnikoma Primožu
Martinšku in Jerneju Šemrovu.
Skupaj smo zamisel prediskutirali
in jo spravili na papir. Za konstrukt
in izdelavo sem odgovoren avtor
tega zapisa. Naprava služi, kot je
že iz imena razvidno, za navijanje
kabelskih vodnikov. S tem
pripomočkom smo olajšali delo
sodelavcem na terenu in v prid
podjetja zmanjšali število delovnih
ur.
Z idejo do boljšega …
Uresničena ideja valjčne proge v uporabi
Sašo Siegl
Urša Trošt, Bojan Stipanič
11
MI DELAMO
Največji letošnji projekt
Kovinarstva
Ko so se v italijanskem podjetju
Fiat odločili, da bodo svojo
proizvodnjo preselili na ozemlje
nekdanje skupne države v mesto
Kragujevac in prostore nekdanje
tovarne Zastava, za izdelavo
konstrukcije pa za slovensko
podjetje Trimo, d. d., ki ima prav
tako enega od obratov v Srbiji,
smo v našem podjetju na podlagi
izkušenj in bogatega strojnega
parka hitro dobili vabilo za
sodelovanje.
Našega naročnika nam ni treba
posebej predstavljati, zato naj
povemo samo, da je v 90. letih
prejšnjega stoletja začel Trimo
mednarodno ekspanzijo. Leta
2002 je svoje, okolju prijazne
izdelke prodajal že v 40 državah
po svetu.
Teža konstrukcije je okoli 900
ton, tako da gre za največji
projekt v letošnjem letu.
Njegova prednost je v tem, da
smo material naročili direktno
iz železarne, tako zvaljanega,
da bomo imeli malo izmeta.
Sestavljen je večinoma iz profilov,
ki jih uporabljamo tudi pri
Konstrukcija v proizvodnji
Konstrukcija v 3D modelu
izdelavi daljnovodnih stebrov,
in naša proizvodnja ima za tako
delo ravno primeren strojni park.
Izdelujemo večinoma ostrešni del
konstrukcije, nosilne oziroma
nožne dele pa izdeluje Trimo.
Mere objekta presegajo 17.940
m2.
Izdelava med nami in naročnikom
poteka po načelu predaje
modela po elektronski pošti. Iz
projektivnega oddelka podjetja
Trimo nam iz pripravljenega
3D-modela pošljejo pretvorjene
CNC-kode po posameznih
pozicijah, izdelanih glede na
prioritete montaže. Te nato
uvozimo v naše programe ki
nam zagotavljajo fleksibilnost,
natančnost in kasneje v
proizvodnji tudi zanesljivost.
Logistika se začne že pri
kontroli izdelanih kosov, ki jo
izvajajo kontrolorji ob pomoči
kontrolnih listov, tako da vsak
prvi kos, ki se izdela, preverijo
in si zapišejo odstopanja od
Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=157
12
dejanske oziroma zahtevane
mere. Kontrola se izvaja tudi med
izdelavo na naključno izbranem
kosu. Po opravljeni kontroli
pa logistika poteka tako, da
vse kose zapakiramo, zvežemo
po pozicijah, jih naložimo na
kamione in zapišemo na tako
imenovane »coli liste«. Preden
jih odpeljejo na cinkanje,
jih na zahtevo naročnika še
fotografiramo.
V naslednji številki časopisa
Elegra bomo napisali nekaj več
o uspešnosti projekta, ker se bo
izdelava nadaljevala tudi v letu
2011, in o sodelujočih pri njem.
Upamo pa, da bomo v letu 2011
lahko še veliko pisali o skupnih
projektih in sodelovanju s
podjetjem Trimo.
Miro Mešič
Miro Mešič, Jernej Zupan
MI DELAMO
Od projekta do objekta na Jeprci
Montaža opreme
Za naročnika Elektro Gorenjska
smo na DV trasi Medvode–Labore,
odcep Škofja Loka, zaradi izvedbe
prehoda 20 kV daljnovoda v
kabel spremenili nosilni steber v
končnega zateznega. Izračun in
projektiranje novega stebra je
izvedel naš projektni oddelek.
Obstoječi steber na SM 23 smo
nadomestili z ojačanim stebrom
ZAB 17, visokim 18 m. Najprej je
podizvajalec za gradbena dela
Rafael Pirš izkopal jame za sidra
in začasne lesene drogove. Po
postavitvi in zasidranju začasnih
lesenih stebrov smo vodnike
začasno prestavili na te drogove
zaradi odstranitve nosilnega
stebra. Nato je bilo treba temelj
porušiti, odstraniti in odpeljati na
deponijo.
Seveda je bilo treba postaviti tudi
ograjo in zaščititi cesto.
Po izdelavi novega temelja in
postavitvi novega predalčnega
stebra smo vodnike prestavili
na nov steber. Pri tem jih je bilo
treba vpeti v nov drog in jih
pripraviti za spojitev s kablom.
Na koncu smo še uredili teren in
ga vrnili v prvotno stanje in uredili
okolico.
Rudolf Krampač
Bojan Gale
Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=155
Meritve nizkonapetostnih
instalacij – zanimiva tržna niša
V jesenskem obdobju je naše
podjetje, dejavnost Laboratorij
in servis, izvedlo 11 merilnih
protokolov za novega naročnika,
javno komunalno podjetje Prodnik,
d. o. o.
Naše zavedanje in doslednost
zanesljivih meritev sta zagotovilo,
da je uporaba električnih instalacij
ter naprav varna in da preprečuje
nevarnost električnega udara in
možnost požarov.
Črpališča, ki jih je več kot 130,
se delijo na manjša (do 5,5kW ),
srednja (od 5,5kW do 20kW) ter
večja in so na območjih občine
Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica
in Moravče.
Od naročnika smo dobili seznam
lokacij (črpališč, vodohramov,
hidroforjev …), ki je bil osnova
za začetek in odločitev, ali bomo
postali njihov dolgoročni poslovni
partner. Preglede in meritve smo
izvajali v skladu s Pravilnikom o
zahtevah za nizkonapetostne
električne inštalacije v stavbah
(Uradni list RS, št. 41/09), tehnično
smernico TSG-N-002: 2009,
Pravilnikom o tehničnih normativih
za strelovode (Uradni list RS,
št. 28/09) in tehnično smernico
TSG-N-003: 2009.
V obdobju od novembra do
decembra 2010 bo naročnik
proučil pomankljivosti, ki smo
jih navedli v izpisu meritvenih
protokolov in vizualnih pregledov.
Problematična so bila predvsem
ozemljila. Naročniku smo
obljubili, da bomo ob meritvah in
preizkušanju električnih instalacij
sanirali in strokovno odpravili tudi
pomankljivosti, in zagotovili, da so
instalacije v brezhibnem stanju.
Na poslovnem sestanku v prostorih
podjetja Prodnik je bil sklenjen
ustni dogovor, da začnemo
spomladi 2011 selektivno in občasno
izvajati meritve tudi na drugih
črpališčih. S tem naročilom je dobilo
naše podjetje novo potrditev svoje
strokovnosti in znanja.
Delo smo opravili v zadovoljstvo
Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=156
Laboratorij v akciji
naročnika - javnega komunalnega
podjetja Prodnik d. o. o. – in
dobili potrditev o kakovosti naših
storitev – opravljenih meritev in
kakovostnih izpisih. Zato lahko
pričakujemo, da bodo meritve in
poročila še naprej zaupali podjetju
Elektroservisi.
Boštjan Pavlič
Luka Paulini
13
KAJ DOGAJA
Postavljen je temeljni
kamen za Dvorec Jelen
Donacija za kranjsko
kulturo
V začetku oktobra so na dvorišču
razpadajočega hotela Jelen
predstavniki podjetja Elektroservisi
in Mestne občine Kranj (MOK)
svečano položili temeljni kamen
novega stanovanjsko-poslovnega
objekta.
Zbrane je najprej pozdravil
direktor podjetja Elektroservisi
Ivan Hozjan, ki je izrazil
zadovoljstvo, da se bo delo
S projektom Dvorec Jelen v Kranju
smo si zadali nalogo pomagati
oživiti staro mestno jedro, zato
smo se odločili, da bomo za
izboljšanje kakovosti življenja
v Kranju, namenili še donacijo
Kulturnemu centru Creinativa,
katerega poslanstvo je družbeno
odgovorno oživljanje kranjskega
mestnega jedra. V imenu centra
je iz rok našega direktorja Ivana
Hozjana donacijo v višini 2.000 €
prevzel direktor Milan Nardin.
Maša Žlajpah Puš
Gregor Senčar
Donacijo je prevzel gospod Milan Nardin
Visoki predstavniki v
Mariboru
Skupaj so položili temeljni kamen
začelo tudi na delovišču in bo
znamenita lokacija končno dobila
lepšo podobo. Da je ta investicija
pomembna tudi za mesto Kranj, je
poudaril tudi takratni župan MOK
Damijan Perne. Sledilo je svečano
polaganje temeljnega kamna .
Položila sta ga podžupan MOK
Stane Štraus in direktor dejavnosti
Nepremičnine Vojko Vrtačič. S tem
smo zaznamovali začetek gradnje
»Dvorca Jelen«, ki bo obsegal
67 sodobnih stanovanj, 1500 m2
poslovnih prostorov in približno
220 parkirnih mest v treh kletnih
etažah.
Že teden prej pa sta Vojko Vrtačič
in vodja projekta Brane Ribič
podrobneje predstavila projekt na
redni tiskovni konferenci MOK.
Odziv medijev je bil dober – bilo
je veliko objav v časopisih, na
radijskih valovih in televiziji.
Na že 6. konferenci Energija 10 se
je 3. in 4. novembra trlo visokih
gostov in govorcev.
Mednarodno konferenco o
distribuciji, prenosu in trgu
električne energije je v četrtek
odprl generalni direktor
Direktorata za energijo RS mag.
Janez Kopač, v petek pa je imela
pozdravni nagovor ministrica
za gospodarstvo mag. Darja
Radić. Na številnih razpravah o
prihodnosti, trendih in investicijah
so slušatelji razpravljali s
predstavniki slovenske in evropske
elektroenergetike.
Na konferenci smo se podjetje
Elektroservisi že tretjič zapored
predstavili tudi kot sponzorji in iz
Maribora prinesli s seboj tudi nekaj
novih poznanstev, predvsem iz
Jugovzhodne Evrope.
Maša Žlajpah Puš
Maša Žlajpah Puš
14
Gregor Senčar
Med odmori se je pred dvorano trlo visokih predstavnikov
KAJ DOGAJA
V oktobru smo šli že tretjič jadrat.
Ob prevzemu bark v soboto nas je
spremljal zmeren severni veter, ki
je onemogočal direktno jadranje
zamenjali za motoriranje, ki se je
nadaljevalo pozno v noč. Nočnemu
pristanku v plitvem zalivu je sledila
skupna večerja in zabava na skupaj
vezanih treh barkah. Zjutraj nas
je presenetilo toplo sonce, kot
naročeno za kopanje v čudovitem
zalivu Sakarun na zunanji strani
severno po kanalu mimo otoka
Ugljan in proti končnemu cilju
našega prvega dne, Velemu ratu
na severnemu delu Dugega otoka.
Začetno navdušenje nad jadranjem
smo po večkratnem prečenju
Dugega otoka. V brezveterju smo
po kopanju nadaljevali plovbo
do Ilovika, kjer smo ob vezavi
na pomol drugič prenočili. Ilovik
je v tem času mrtvo mestece.
Gospa v edini odprti gostilni nam
Metering Europe 2010
sistem. Veliko pozornosti je bilo
namenjene tudi električnim
avtomobilom in polnilnim
postajam (zmogljivejše baterije,
krajši čas polnjenja). V sklopu
Smart Home pa so prevladovale
rešitve s področja upravljanja
porabe, povezave porabnikov
s hišnim prikazovalnikom,
programske rešitve za nadzor
porabe. Razstavljavci so prikazali
nekaj že delujočih rešitev, mnoge
pa so še vedno »virtualne«.
V sklopu sejma Metering Europe
so potekale različne konference
Z vetrom ali brez njega –
v prijetni družbi se daleč
pride
Kapitan Brane in mladiči
Konec septembra je bil na
Dunaju, že 12. leto zapored, sejem
Metering Europe. Dogodek je
priložnost za srečanje ključnih
interesnih skupin industrije,
energetskih regulatorjev in vladnih
agencij z vsega sveta.
V zgodnjih jutranjih urah smo
se 22. oktobra 2010 Boštjan
Lipuš, Janez Zrnec in Tomaž
Rus odpeljali proti Dunaju in
po namestitvi v hotelu odšli na
prizorišče dogajanja – Wienner
Messe. Na sejmišču sta hkrati
potekala dva dogodka: Metering
Europe in Smart Home. Na
glavnem dogodku (Metering) je
bil največji poudarek na sistemskih
rešitvah AMI-infrastrukture, kjer
so bili predstavljeni najnovejši
izdelki s področja »pametnega
merjenja«, upravljanja porabe
itd. Najpomembnejši proizvajalci
merilne opreme so predstavili
zadnje rešitve s področja
merjenja različnih vrst energije
in njihovo povezovanje v celovit
je povedala, da na otoku živi le
približno 50 starejših ljudi. Skupni
večerji je sledil kratek sprehod
po zapuščenih ulicah, nato pa
se nas je večina odpravila spat.
Jutro tretjega dne nam je končno
postreglo z močnim vetrom z
vzhoda, ki smo ga izrabili za hitro
jadranje nazaj proti jugu, na
otok Iž. Preden smo pristali, smo
se še na kratko okopali, pozno
popoldan pa smo prispeli v marino.
Sledila je skupna večerja, ki je bila
tokrat azijsko začinjena in nas je z
okusom vse prijetno presenetila.
Zadnji skupni večer je spet minil
prehitro, zjutraj pa smo morali
barke že vrniti in se posloviti.
Letošnji oktober je bil hladnejši in
voda mrzla, vendar smo se kljub
temu imeli lepo. Hrvaški otoki so
zunaj turistične sezone veliko lepši
in predvsem bolj umirjeni. Lahko
rečem, da je bilo službeno jadranje
uspešno in vsi upamo, da ga bomo
še kdaj ponovili.
Miha Osredkar
o implementaciji sistema Smart
Metering, o pričakovanih težavah,
izkušnjah, novostih za končne
uporabnike …
Na sejmu smo se srečali tudi s
predstavniki podjetij Elektro
Ljubljana, EIMV, MIRS, Iskraemeco
in izmenjali poglede na razvoj
pametnega merjenja energije pri
nas.
Na Dunaju smo si ogledali novosti s področja merjenja
Tomaž Rus
Janez Zrnec
15
KAJ DOGAJA
Bili smo na Madžarskem
Naš dobavitelj komor za ločilnike
Schneider electric nas je povabil na
obisk tovarne na Madžarskem.
Udeleženci obiska smo bili Srečka
Žlajpah, Janez Šimenc in Boštjan
Podgoršek. Po kar dolgi vožnji smo
proti večeru prispeli v Budimpešto
in ostalo nam je ravno toliko časa,
da smo si že v mraku ogledali
zunanjost gradu kralja Matjaža
(ogrski kralj Matija Korvin) v
Budimu in si privoščili večerjo ob
zvoku cimbal ter violin.
Naslednji dan smo po malo slabših
madžarskih cestah nadaljevali
pot južno od Budimpešte v kraj
Kunszentmiklos, kjer stoji tovarna
Schneider electric. V tovarni,
ki ima že dolgo tradicijo, a je v
zadnjih letih večkrat menjala
Ogled proizvodnje
Od projekta do objekta
na vrhu Rašice
Agencija za pošto in elektronske
komunikacije (APEK) nam je pred
leti že zaupala izdelavo projekta
jeklene konstrukcije za antenski
stolp na vrhu Rašice. Letos smo bili
povabljeni tudi k oddaji ponudbe za
izvedbo in uspešno pridobili naročilo
za dobavo in montažo konstrukcije
Prevzem objekta na vrhu Rašice
16
lastnike (multinacionalke, ki
proizvajajo električne naprave in
opremo za prenos in distribucijo
električne energije), so nas
sprejeli predstavnici komerciale
gospa Valeria Kontos in Katalin
Kamodyne, ter tehnična
predstavnika gospod Laszlo
Hidasi in Karoly Hajdu. Po
kratkem uvodnem delu, ko smo
predstavili obe podjetji, smo si
ogledali proizvodnjo njihovih
ključnih izdelkov. Mednarodno
podjetje na Madžarskem proizvaja
srednjenapetostne celice,
nizkonapetostne omare, ločilnike
in komore. Proizvodnja je izjemno
dobro organizirana in razdeljena
po programih. Organizirana
je kombinirano –linijsko in
celično, zato deluje zelo urejeno
in učinkovito. Posebej opazna
je skrb za okolje in dosledno
ločevanje odpadkov, zanimiva
pa je organiziranost skladišč, kjer
kombinirajo majhna in priročna
medfazna skladišča z dobavo »just
in time«, tako da podjetje nima
velikega centralnega skladišča.
Zelo natančno so nam pokazali
proizvodnjo in demonstrirali
delovanje komor za odklopne
ločilnike, ki jih tudi mi vgrajujemo
na naše ločilnike, in proizvodnjo
njihovih ločilnikov TR(L)F. Izvedeli
smo, da prodajo približno 90
odstotkov ločilnikov s komorami
in le približno 10 odstotkov brez
njih. To je ravno obratno kot pri
nas. Druga bistvena tehnična
razlika je, da na vseh njihovih
ločilnikih še vedno uporabljajo
porcelanaste izolatorje, za katere
mnogi strokovnjaki s področja
elektrotehnike trdijo, da so najbolj
zanesljivi. Zanimivi so bili zlasti
pogoni za ločilnike. V osnovi
poznajo tri vrste pogonov: ročne,
motorne in pogone za hitri vklop,
ki so pravzaprav ročni pogoni
z dodano posebno napravo na
vzmet, ki omogoča hitri vklop
ločilnika. V tovarni izdelajo na
leto približno 8000 komor in 800
ločilnikov, oboje pretežno za
evropski trg, sodelujejo pa tudi z
Izraelom.
Po ogledu proizvodnje smo
preverili še nekatere tehnične
podatke o njihovih izdelkih,
predvsem komorah ter ločilnikih,
se pogovorili o možnostih
poslovnega sodelovanja in končali
obisk s prijetnim skupnim kosilom.
ter izvedbo gradbenih del.
Objekt je bil nekoliko zahtevnejši,
ker je vrh Rašice teže dostopen.
Tudi konstrukcija, ki smo jo
izdelali v Kovinarstvu v Kočevju, je
posebna, ker ima vgrajen ležaj za
rotator, ki omogoča sukanje špice
stolpa okrog svoje osi. Sicer pa je
stolp, visok dobrih 24 m, izdelan
iz standardnih kotnih profilov s
spojnimi pločevinami. Opremljen
je s sistemom za varno vzpenjanje
Soll, ki ga je dobavilo in montiralo
podjetje Anthron iz Izole.
Gradbena dela je izvedlo podjetje
Grad – top, d. o. o., naš preizkušen
podizvajalec pri izvedbi antenskih
objektov. Zaradi kraškega terena
je bilo treba nekoliko povečati
dimenzije temelja in s tehničnimi
ukrepi zagotoviti boljšo nosilnost
tal.
Izvedbo montažnih del na
objektu je vodil Vili Križaj, ki je
poskrbel, da je montaža potekala
kakovostno in kar se da hitro, ter
je hkrati koordiniral vse dejavnosti
na objektu in s proizvodnjo za
uspešno izvedbo in dokončanje
del.
Zadnji dan septembra smo v
predvidenem roku opravili uspešen
končni prevzem objekta. Izvedli
so ga predstavnika naročnika
(APEK) Silvester Starič in Matija
Brodnik ter odgovorni nadzornik
Vinko Kralj. Silvester Starič je ob
prevzemu povedal, da so z našim
delom zadovoljni, ker smo izpolnili
njihova pričakovanja glede
kakovosti in rokov izvedbe del.
Ker je po starem slovenskem
običaju po končani gradnji na
vrsti »likof«, smo se odločili, da
ga pripravimo kar na objektu, in
vsi smo uživali na skromnem, a
prijetnem jesenskem pikniku na
vrhu Rašice.
Boštjan Podgoršek
Srečka Žlajpah
Srečka Žlajpah
Vili Križaj
KAJ DOGAJA
Zgodila se je Žilina
Vsako delo v zvezi s 110-kV kabli
je za monterje še večji izziv, saj
imamo licenco za to le v našem
Slovakom je Rok pokazal kako se dela
končnike
podjetju in smo ga izvajali samo
pri nas. V Žilino sva odšla dva:
avtor tega prispevka kot delovodja
in Rok Počervina. Delo naj bi sicer
samo nadzorovala, vendar sva
ga tudi opravila sama ob pomoči
dveh slovaških monterjev, ki sta ga
opravljala prvič.
Na Slovaško sva se odpravila 6.
oktobra 2010 v zgodnjih jutranjih
urah in po napornih 7 urah vožnje
s kombijem ter prikolico prispela
v Žilino. Najprej sva uredila vse v
zvezi nastanitvijo, potem pa sva se
odpravila na ogled terena, kjer naj
bi ptekalo delo. Delati sva začela
še prvi dan. Kmalu sva ugotovila,
da sporazumevanje v angleščini ne
bo mogoče, ker je ne obvladajo,
tako da sva se sporazumevala
v slovenščini in srbohrvaščini
(nekatere besede so si namreč
v obeh jezikih zelo podobne).
Naslednji dan smo začeli »na
polno«, najprej v hidroelektrarni
Žilina, kjer sva naredila 3 končnike.
Nadaljevala sva v tovarni papirja,
oddaljeni približno kilometer, in
naredila še 3 končnike. Preden
sva začela delati v tovarni, sva
morala še na predavanje o požarni
varnosti. Bilo je zanimivo, čeprav
je bilo predavanje v slovaškem
jeziku. Delo je potekalo brez večjih
problemov, če pa so se pojavili,
smo jih s skupnimi močmi hitro
rešili. Videlo se je, da so najini
pomočniki – najina dva sodelavca
in postavljavci odra, na katerem
smo delali – to delo res prvič
opravljali. Kot zanimivost pa še to:
Vsak dan smo morali po končanem
delu izprazniti oder, da na njem
ni bilo ne orodja ne materiala, saj
so nas opozorili, da so tam Romi
in da ni varno puščati orodja in
materiala brez nadzora. Vreme
smo imeli lepo, le zjutraj je bilo
zelo mrzlo in smo morali pred
začetkom dela ogreti šotor, da
se je dalo laže delati z orodjem
in materialom. Delala sva tudi v
soboto, le v nedeljo sva si za ogled
mesta vzela prosto.
Delo sva končala hitro in
zadovoljivo, spoznala nove ljudi
ter kraje in se po desetih dneh
vrnila domov. Vesela sva bila tudi
pohvale, ki nama jo je v imenu
slovaškega ABB, izrekel Dušan
Herak.
Izvedba
elektromontažnih
del na DV 2 × 110 kV
Ajdovščina–Divača,
sistem II
Za investitorja Elektro Slovenija,
d. o. o., smo od srede avgusta
do srede septembra izvajali
elektromontažo na objektu DV 2 ×
110 kV Ajdovščina–Divača, sistem II,
z dolžino trase 23 km.
Delo je bilo zelo zahtevno, ker
je bil med izvajanjem na sistemu
II daljnovoda sistem I pod
napetostjo. Šlo je za demontažo
izolatorskih verig, pripadajočega
obešalnega materiala in vodnikov
ter montažo kompozitnih
izolatorskih verig s pripadajočim
obešalnim materialom ter razvlek
vodnikov ZTAL/HACIN 243/39 od
portala Ajdovščina do portala
Divača.
Strokovno je delo vodil inženir
Marko Praprotnik, na terenu pa
je za varno izvedbo del skrbel
delovodja Edvard Komatar. Z
delom, končanim pred rokom, je
bil zadovoljen tudi vodja projekta
mag. Hailu Kifle, ki je delo kot
eden večjih strokovnjakov za to
področje načrtoval in vodil.
Franci Milhar
Miha Koncilija
V spomin
Janez Kern je končal svoj zadnji projekt
»Noben človek ni otok, celina sama zase; vsak človek je del kontinenta, del celote ... Smrt kateregakoli
človeka zmanjša del mene, ker sem tudi jaz del človeštva, zato nikoli ne sprašuj, komu zvoni – zvoni
tebi.« (Jim Rohn)
Vsak človek pusti za sabo pričevanje o svojem žitju in delu. Naš poslovni partner in prijatelj Janez Kern
je v letih, ko je deloval kot vodja projektov v podjetju Elektro Slovenija vedno loteval najzahtevnejših
projektov pri gradnji slovenskega prenosnega omrežja. Po osamosvojitvi Slovenije, ko je podjetje
Elektroservisi pridobivalo status izvajalca na prenosnem omrežju, so se pri njemu na številnih projektih,
kalili naši mladi odgovorni vodje del. Do sebe, sodelavcev in izvajalcev je bil vedno zahteven in hkrati
pošten, zato smo ga vsi, ki smo z njim kdaj sodelovali, izredno spoštovali. Upokojitev zanj ni pomenila
konca strokovnega dela, prosti čas pa je najraje preživljal na pohodih v naravo in pri druženju s
prijatelji ter znanci. In tihega jesenskega dne je naredil še zadnji korak na svoji bogati življenjski poti.
Legendarni vodja projektov Janez Kern se je, s svojim strokovnim inženirskim in
organizacijskim znanjem, za vedno zapisal v naš spomin.
17
KAJ DOGAJA
Daljnovodi - vodilna
tema simpozija
Höflerjevi dnevi
Na jubilejnih 10. Höflerjevih
dnevih, ki so potekali 11. in 12.
Novembra v Portorožu, so bili
visokonapetostni daljnovodi v
središču pozornosti. Slovenski
in mednarodni strokovnjaki
so predstavljali in razpravljali
o umeščanju daljnovodov
v prostor, kompaktiranju
visokonapetostnih daljnovodov,
monitoringu daljnovodov, o
vplivih daljnovodov na okolje in
o metodah za zmanjšanje le teh.
Podjetje Elektroservisi je bilo
srebrni sponzor prireditve in
razstavljavec na manjši razstavi.
Predstavili smo projektiranje
jeklenih konstrukcij za
elektroenergetske vode in naš
ODPRTA LINIJA
Vprašali ste:
Zakaj v Kovinarstvu vse
pohvale, priznanja in nagrade
dobi vedno in samo ena oseba?
nov produkt – poligonalne
stebre za srednje in
visokonapetostne daljnovode,
ki jih proizvajamo skupaj
s Slovaškim partnerjem.
Precej več zanimanja so
poželi poligonalni stebri,
ki so konstrukcijska osnova
za gradnjo kompaktiranih
daljnovodov.
Simpozija se je udeležilo več
naših sodelavcev pod vodstvom
direktorja Marketinga Janeza
Baloha. Priložnost smo izkoristili
za druženje z našimi poslovnimi
prijatelji in za sklepanje
novih znanstev. Pogovori so
se tudi izven konferenčne
dvorane sukali predvsem okoli
strokovnih tem s področja
elektroenergetike.
Organizator, Elektroinštitut
Milan Vidmar je, pripravil
papir.pdf
1
11/19/10
9:02 AM
zanimivo strokovno srečanje, v
prostih uricah pa poskrbel za
sprostitev ob zapeljivih zvokih
violine, ki jih je iz svojega
inštrumenta izvabila vrhunska
Anja Bukovec in prijetno
druženje ob skupni večerji vseh
udeležencev.
Maša Žlajpah Puš
Arhiv ELV
Odgovor:
»Že jutri bo drugače.«
Ivan Hozjan
Management idej
Ideje so gonilo napredka in razvoja podjetja. Da bi zaposlene spodbudili ne le k
razmišljanju o izboljšavah, ampak tudi k predlaganju idej, je kolegij direktorja
sprejel sklep o nagrajevanju uporabnih idej.
Koncept managementa idej zajema ukrepe in aktivnosti za spodbujanje
aktivnega vključevanja vseh zaposlenih v proces stalnih izboljšav na vseh
področjih dejavnosti podjetja (izdelkov, storitev, delovnih procesov, pa
tudi delovnih razmer, vštevši varstvo pri delu in varstvo okolja) s ciljem
izboljšanja kakovosti in produktivnosti ter povečanja zadovoljstva vseh
deležnikov.
Nagrajene bodo koristne informacije in ideje ter njihova koristna
uporaba (realizacija). Koristne informacije in ideje zbirajo direktorji,
ki skrbijo, da bodo za koristne ideje tudi našli izvajalce (realizatorje).
Nagrajene bodo ideja, realizacija in organizacija. O nagradah bo odločal
kolegij direktorja podjetja s točkovanjem od 1 do 10. Ena točka je vredna 100 €
bruto. Ideje, katerih 20-odstotne koristi bi presegale 1000 €, bodo obravnavane
po Zakonu o industrijski lastnini.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
18
Predstavili smo naše poligonalne
stebre
KDO DOGAJA
Kdo dogaja
Do izida naslednje številke našega
časopisa bosta okrogli življenski
jubilej praznovala:
• Trajče Danilovski.
• Bojan Stipanič
Jubilantoma čestitamo k osebnemu
prazniku in jima želimo lepo
praznovanje.
V zadnjih treh mesecih so se nam
pridružili novi sodelavci:
V dejavnosti Laboratorij in servis
• Grega Stalowsky
(komercialist).
V preteklih treh mesecih so odšli:
Iz enote Laboratorij in servis:
• Mitja Prelovšek;
Iz sektorja Marketing:
• Marjana Zupanc;
Iz enote Gradnje:
• Matej Bergant,
• Josip Blatnjak,
• Gašper Trobevšek,
• Kosta Suša,
• Rok Rozman,
• Tine Podlogar;
Veliko študijskih uspehov želimo
kolegom, ki so se ponovno začeli
šolati:
Srečki Žlajpah, Rudolfu Krampaču,
Juretu Jagriču, Franciju Milharju,
Marku Ibrčiču, Sebastjanu Lindiču
in Sašu Podjedu.
Azra Šumič
Od Koste smo se poslovili na pikniku v Bukovici
Vili Križaj
19
POHVALE IN ZAHVALE
Za prireditev
»z Elektroservisi na vrh 2010«
Še enkrat se Elektroservisom d.d.
zahvaljujem za vabilo na srečanje
»Z Elektroservisi na vrh 2010«,
ki ste ga organizirali v Volčjem
Potoku.
Izkušnje pri organizaciji srečanja
so dale rezultat, kar pomeni, da
je vsako srečanje iz leta v leto
boljše.
Pohvala gre seveda »glavni«
organizatorki, ga. Maši Žlajpah
Puš, glede izbora odlične lokacije,
prefinjene kulinarike, vključno
s pijačo in seveda izbora in
odlične izpeljave vseh športnih in
nešportnih aktivnosti.
V letošnjem letu moram pohvaliti
organizatorko srečanja za mnogo
boljši izbor hostes, ki so skrbela
za nas goste, saj so bile tokrat po
letih primernejše udeležencem
srečanja. Znale so celo plesati.
Še posebej gre zahvala direktorju
Elektroservisov d.d., g. Ivanu
Hozjanu za organizacijo takega
srečanja, saj tako srečanje ni
le športno-zabavno srečanje,
predvsem je to srečanje
najrazličnejših predstavnikov, ki
so kakor koli povezani z elektro
Udeležba na prireditvi je bila rekordna
stroko (prenosniki, distributerji,
proizvajalci električne
energije, dobavitelji elektro
opreme, projektanti, izvajalci
elektromontažnih del, EIMV itd),
tako da imajo možnost, da se vsaj
enkrat letno vidijo, usedejo, se ob
kozarčku pogovorijo o strokovnih
in nestrokovnih zadevah.
Na koncu se Elkektroservisom
d.d. še enkrat prav lepo
zahvaljujem za odlično
organizacijo srečanja, z željo,
da Vaš direktor obdrži to dobro
prakso z organizacijo naslednjega
srečanja »Z Elektorsevisi na vrh
2011«.
Saša Lenarčič
Eles,d.o.o.
Marko Piko
Za montažo Za Elegro
končnikov na
Slovaškem Žilina
Živjo Bojan,
Hvala tebi in tvojima fantoma
g. Koncilji in g. Počervini za
dobro opravljeno delo na našem
projektu!
Z najlepšimi pozdravi
Dusan Herak
Vodja projekta, ABB Slovaška
V Žilini na Slovaškem
20
Spoštovani,
Ob prebiranju zelo zanimive revije
ELEGRA, številka 7, avgust 2010,
sem na strani 23 začel in dokončal
prijetno nalogo, to je rešitev
nagradne križanke z rešitvijo:
MUZEJ ELEKTROPRENOSA FALA.
Srčno upam, da je na strani 22,
Janez iz Sp. Dupleka rešil spor z
investitorjem. Očitno si pogodbe
razlagamo zelo različno.
Želim vam še naprej uspešno
urednikovanje in izdajanje vašega
internega glasila. Vse lepo še
naprej na poslovni poti.
Lep pozdrav!
Rok Počervina
Bojan Lukavečki
Korona, d.d.
ELEKTROSERVISI V MEDIJIH
Oktober-november 2010
Predstavitev projekta »Dvorec Jelen« na tiskovni konferenci in svečano polaganje temeljnega kamna je pritegnilo
veliko medijske pozornosti. Objave o začetku projekta so preplavile časopise (Dnevnik, Delo, Finance, Dnevnik,
Gorenjski glas,…) ter predvsem radijske in televizijske oddaje (Radio Kranj, Radio Belvi, Gorenjska televizija,…).
Svoj trenutek slave pa je doživel tudi v osrednjem slovenskem televizijskem dnevniku 24 ur na POP TV.
Veliko zanimanje za projekt Dvorec Jelen
na novinarski konferenci
Naš stik, oktober 2010
Finance – Elektrika 20.9.2010
Na novinarska vprašanja v zvezi z daljnovodnimi stebri, podobo
in zasnovo daljnovodov sta tudi tokrat strokovno odgovarjali
Laura Grad in Srečka Žlajpah. V prilogi Elektrika sta bila na to
temo objavljena članka »Podoba in zasnova daljnovodov se nista
posebno spremenili« in »Kakovostni daljnovodni steber zlahka
doseže življenjsko dobo 50 let«.
Novinar revije Naš stik Miro
Jakomin se je spraševal
o trendih sodobnega
projektiranja daljnovodov
pri nas in v svetu. Na njegova
vprašanja je odgovorila
Srečka Žlajpah.
Dnevnik, Gazela
2010
V časniku Dnevnik so
tudi letos pripravili
seznam 500 najhitreje
rastočih podjetji v
letu 2009. Z indeksom
rasti 2009/04 v višini
231,5 se je podjetje
Elektroservisi, d.d.
uvrstilo na 403. mesto.
21
INFO KOTIČEK
Vzdrževanje
domačega računalnika
Prvih nekaj mesecev po nakupu
računalnika vse deluje tako kot
je treba. Po določenem času pa
se zna zgoditi, da že za preproste
operacije računalnik potrebuje
znatno več časa, kot ga je
potreboval pred meseci, nam pa
ni jasno zakaj.
Operacijski sistem sam po sebi ne
začne delovati počasneje, vendar
pa nekaj let star računalnik
večinoma deluje precej počasneje
kot je deloval na začetku. Za to
obstajajo kompleksni razlogi,
pa tudi čisto preprost razlog –
nepozorna uporaba nas samih,
uporabnikov. V izogib težavam
lahko sami storimo marsikaj;
Najbolj preprosta preventiva je,
kar se strojne opreme tiče, fizično
vzdrževanje in pregledovanje
Skrajni čas za čiščenje
računalnika. Pomembna ja
notranjost računalnika, ki je
velikokrat prašna. Prepihajte
prah ali pa ga previdno posesajte,
tako da bo kroženje zraka in
hlajenje komponent optimalno.
Posebej občutljivi za prah so
prenosniki, ki imajo manjše
ventilatorje in manj prostora za
hlajenje.
Naslednja stvar, ki nas zanima
je pregled programske opreme.
Večina ima na računalniku
nameščenih veliko nepotrebnih
programov in gonilnikov, ki
upočasnjujejo delovanje.
Marsikateri program pusti
določene zapise na računalniku
tudi če ga odstranimo. S tem
računalnik upočasnimo.
Posebno pozornost zahteva
protivirusni program. Slab,
lahko upočasni delovanje
računalnika tudi za 20%. Če
domač računalnik gori vseskozi
in je v stalni povezavi s spletom,
je smiselno vložiti nekaj denarja
za profesionalno protivirusno
zašito. Hkrati je pomembno
da je protivirusni program
posodobljen.
Krivca za počasnejše delovanje
računalnika lahko najdemo
tudi v prezasedenosti diska z
nepotrebnimi datotekami. Sem
štejemo začasne datoteke, kopije
starih podatkov, igre, torrente,…
Pri brisanju velja pravilo, če
datoteke ne poznate ali pa je v
kateri izmed sistemskih map, je
raje ne brišite. Vsekakor pa je
potrebno vzdrževati ''urejen''
disk.
Veliko nepotrebnih datotek se
tudi nabere v predpomnilniku
brskalnikov med brskanjem po
spletu. Eden boljših programov
za čiščenje tovrstnih datotek je
CCleaner.
Na spletu sicer najdemo kopico
nasvetov in programov, ki
obljubljajo, da bodo pohitrili
delovanje računalnika. Večinoma
pa, za minimalno pohitritev s
takimi čistilci, tvegate težave
v prihodnosti, ko bo morda
prečiščen del diska potreben.
Miha Osredkar
ŠALA MALA
Pokojninska reforma
Stanje v Sloveniji leta 2024:
- Pradedek padel iz gradbenega
odra
- Pri svojih 64 zapeljal z gliserjem
slovenske policije v pomol
- Prababica zaspala za tekočim
trakom in uničila proizvodnjo
mleka
- Mlad 61 letnik, daleč pred
upokojitvijo, oropal banko
- Na hodniku podjetja sta se z
invalidnimi vozički zaletela
22
dva 64 letna uslužbenca in se
močno poškodovala.
***
Spol računalnika
Moški in ženska razpravljata
o tem, kakšnega spola so
računalniki.
»Zagotovo so ženskega spola,«
trdi moški. »Samo poglej, koliko
denarja zmečemo za dodatke,
ki jih redko kdaj uporabimo.
Poleg tega pa v svojem spominu
shrani vse naše napake, tudi tiste
najmanjše.«
Ženska se z njim seveda ni
strinjala: » Jaz pa sem prepričana,
da so moškega spola. Če
hočemo, da z njimi ustvarimo
kaj pametnega, se moramo
neprestano ukvarjati z njim.
In ko se ga končno navadimo,
ugotovimo, da bi lahko dobile
mnogo boljšega, če bi le počakale
še kakšen mesec ali dva....«
Azra Šumič
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradnega kviza iz prejšnje številke je: »MUZEJ
ELEKTROPRENOSA FALA«. Glavna nagrada je komplet športnih majic,
ki jih prejme Tone Mavri. Praktične nagrade iz našega promocijskega
programa prejmejo: Edvard Komatar, Katja Zajc, Janez Šimenc, Bojan
Lukavečki.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Geslo rešene križanke zapišite na
dopisnico in jo pošljite na naslov: Elektroservisi d.d., Uredništvo Elegre,
Dobrave 6, 1236 Trzin ali pa po elektronski pošti na: [email protected]
s pripisom: za nagradno križanko do vključno 1.2.2011. Med vsemi
prispelimi odgovori bomo izžrebali 4 praktične nagrade iz našega
promocijskega programa ter eno glavno nagrado presenečenja.
Marko Piko
Nagrado je gospod Bojan Lukavečki
prevzel na prireditvi Z Elektroservisi na vrh
23
Izkusite dovršenost
bivanja, ki združuje
udobje najodliËnejših
sodobnih materialov
z avtentiËnim šarmom
starega jedra Kranja.
Investitor:
Elektroservisi, d.d., Dobrave 6, 1236 Trzin
www.dvorec-jelen.si
tel: 01 5680 175
[email protected]
Pa pojdimo novim
dogodivscinam naproti
Vsi smo z zanimanjem poslušali
kako nastane naša priljubljena
pijača ...
V majhnem muzeju je lahko
veliko ljudi dobre volje
Naš gostitelj Srečko Lesjak
in direktor Ivan Hozjan sta
nazdravila s kozarcem temnega
Srečko je našel v muzeju veliko
zanimivega
Tudi enota Gradnje se je slikala
za arhiv muzeja
…in si ogledali, kje jo
napolnijo v steklenico
Dan v Laškem
Kateri je bil
bolj moker?
Najbolj smo se razveselili zelenih
paketkov z grenko vsebino
Na degustaciji smo si malo
oddahnili in kapljico popili
Tradicionalno 5. srečanje
zaposlenih v podjetju Elektroservisi
je bilo ob 36. rojstnem dnevu
podjetja v petek, 15. septembra.
Tokrat nas je pot vodila v Laško.
Letos smo našo tradicionalno
prireditev »Dan Elektroservisov«
zaznamovali z izletom v savinjski
konec. Najprej nas je pot vodila
skozi Laško, kjer smo se ustavili v
Muzeju elektroprenosa Fala-Laško.
Ogledali smo si dragocene ostanke
tehnične dediščine. Nato nas je
pot vodila do pivovarne Laško,
kjer smo se za kratek čas ustavili in
si ogledali pivovarno, sledila pa je
tudi degustacija piva. Zelo veseli
smo bili darila, ki smo ga dobili v
Tudi dež nam ni mogel
pokvariti razpoloženja
pivovarni. Na koncu je sledilo še
ogled Aškerčevine, kjer smo uživali
ob pokušini sira, le vreme nam je
zagodlo, saj smo bili mokri od nog
do glave, vendar nam ni pokvarilo
dobrega razpoloženja.
Na koncu smo imeli zabavo na
Trojanah, kjer smo se ob dobri
hrani in pijači zabavali kar nekaj
uric. Nekateri zaposleni so se
veselili nagrad kolegija podjetja,
vsi pa smo se razveselili novice
direktorja Ivana Hozjana, da bomo
kljub težjim časom tudi letos
deležni »božičnice«.
Urša Trost
»Božičnica«
bo!
In še pogled na zbrane kako
nestrpno čakajo na večerjo
Finalisti igre sudoku so že
nestrpno čakali novo nalogo
Pa zaplešimo
eno po domače
Nagrade za strokovno delo
se je razveselil Josip Blešč
Na vrh Črnivca so se podali le
najboljši kolesarji
Na cilj cestne kolesarske destinacije
v Kamniško Bistrico je »pribrcalo«
14 kolesarjev
Zbrali smo se v čudovitem okolju
Golf Kluba Arboretum
V svojem nagovoru je direktor Ivan Hozjan poudaril,
da za gospodarsko krizo prihajata še dve krizi, ki
samo gospodarsko krizo še multiplicirata in da je
potrebno več narediti na področju krepitve človeških
in poslovnih vrednot
Tradicionalna
septembrska prireditev
»Z Elektroservisi na vrh«
Gostje so se izredno zabavali ob
panoramski vožnji po golf igrišču
Prva skupina kolesarjev, ki so
prispeli na vrh Črnivca
Prireditev »Z Elektroservisi na vrh« je postala že sinonim
za odlično zabavo, prijetno druženje in športni dogodek,
ki sprošča in ki se ga radi udeležujejo tudi naši zvesti
poslovni partnerji.
Zavrteli smo se ob melodijah
Ansambla Pogum
Zabavala nas je prvakinja v
hitrem govorjenju - humoristka
Ana Marija Mitič
Letošnja prireditev je potekala
v prijetnem zelenem okolju,
ob prekrasnih golf igriščih v
Volčjem Potoku. Že tradicionalno
smo pripravili različne športne
aktivnosti, odličen zabavni
program in okusne dobrote. Prav
slednje so bile letos tematsko
pripravljene v smislu okušanja
dobrot Slovenije oziroma
spoznavanju pristnih slovenskih
jedi naših babic in non, ki jih le
še tu in tam srečamo na naših
krožnikih.
Za letošnji vzpon »na vrh« smo
izbrali gorski prelaz Črnivec,
ki leži na razvodju Kamniške
Bistrice in Savinje. Kolesarji, ki
so si ga izbrali, so se morali v
zavetju gozdov in neokrnjene
narave povzpeti na nadmorsko
višino 902 metrov.
Cestni kolesarji so se namenili
na nekoliko kondicijsko manj
zahtevno pot, katera jih je vodila
od arboretuma mimo Stahovice
po dolini Kamniške Bistrice do
doma planincev v Kamniški
Bistrici.
Tisti, ki jim športna dejavnost ta
dan ni bila pogodu, so se lahko
prepustili lahkotnemu sprehodu
po prečudovitem Arboretumu
Volčji Potok, kjer so se lahko
razvajali ob občudovanju
lepote cvetlic in njihovega
prečudovitega vonja.
Največje zanimanje pa je požela
mala šola golfa, pri čemer so se
lahko izbranci urili v patanju,
dolgih udarcih in razburljivi
vožnji z golf avtomobilčki.
Inštruktorji za golf so našim
gostom pokazali pravilen prijem,
pravilen osnovni položaj in
pravilno postavitev glede na cilj.
Zabavni del programa je
popestril ansambel Pogum. Ob
zvokih katerega so goste zasrbele
pete, da se je plesalo še pozno
v noč. Gosti so nam ob odhodu
z veseljem potrdili, da se tako
dobra zabava lahko zgodi le
enkrat na leto in da se na zabavi
»Z Elektrosevisi na vrh« ponovno
vidimo naslednjega septembra.
Aleš Bučar
Na cilju v Kamniški Bstrici je
vsakega kolesarja pričakala
simpatična hostesa
Bolj umirjeni so si privoščili voden ogled
po Arburetumu Volčji Potok, kjer so
uživali v izjemni lepoti cvetličnih vrtov
Skupinska slika udeležencev
male šole golfa na 12 luknji
Za dolg udarec je potrebna
precejšna zbranost