12. januar 1961 (št. 563-564)

OLiSILO
SOCIALISTIČNE
Z¥ EZE DELOVNEGA
L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : Okrajni odbor S Z D L N o v o mesto Izhaja vsak
č e t r t e k — P o s a m e z n a š t e v i l k a 15 d i n — L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , p o l l e t n a
300 d i n , č e t r t l e t n a 150 d i n ; p l a č l j i v a j e v n a p r e j — Z a i n o z e m s t v o 1200 d i n o z i r o m a
4 a m e r i š k e dolarje — T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i
v N o v e m m e s t u š t e v . 606-70/3-24
Stev.
1—2
(563—5G4)
LJUDSTVA
Leto
OKRAJA
08NUTEK PETLETNEGA PERSPEKTIVNEGA NAČRTA
Stopamo ¥ fabilefno leto
»...Stopamo v 1961. leto, ki je za nas zlasti pomembno tudi
kot leto, v katerem proslavljamo 20-letnico narodnoosvobodilne
borbe in ljudske revolucije. To leto proslavljamo kot dvajseto
leto od tistih dni največjih preizkušenj in tragedije naših narodov
- začetka junaške epopeje, v kateri se je iz krvi in trpljenja
porajala svobodna, neodvisna, nova socialistična Jugoslavija.
Ko se spominjamo težkih dni, ki so nastali z okupacijo naše
dežele, in junaške štiriletne borbe najboljših sinov in hčera naših
narodov, hkrati izražamo globoko spoštovanje in priznanje vsem,
ki so v tej borbi žrtvovali svoja življenja za srečnejše in boljše
življenje sedanjega in bodočih pokolenj socialistične Jugoslavije.
Ta proslava naj bo tudi nova močna pobuda za nadaljnje napore
naših delovnih ljudi, da bomo čimprej uresničili tiste ideale, za
katere so bile dane tako ogromne žrtve.
S trdno vero, da bo človeštvo srečno prebrodilo nevarnost, ki
mu zdaj grozi, s trdno vero, da bomo premagali vse težave, ki bi
utegnile nastati v naših naporih pri graditvi socializma, želim
vsem našim državljanom in državljankam, delovnim kolektivom
in vsem našim delovnim ljudem, pripadnikom naših obrambnih sil
in varnostne službe, naši mladini in najmlajšemu rodu, pionirjem,
srečno novo 1961. leto!«
TITO
(Iz n o v o l e t n e p o s l a n i c e p r e d s e d n i k a
republike tovariša
Tita)
J
IZJAVI
PREDSEDNIKOV
OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
ljudskih odborov S E N O V O
in
m
m
V I D E M - K R S K O sta na p r o š n j o n a š e g a sodelavca v zvezi
g skorajšnjo
@
združitvijo
obeh o b č i n
Tovariš KAREL ŠTERBAN, predsednik ObLO
Senovo:
»Občane
'
bo n a j b o l j
zanima­
lo zakaj je prišlo do
združitve
in
kakšni
pripeljali
do
tega.
vzroki
so
Z a tak u k r e p se j e o d l o č i l
občinski ljudski odbor potem,
k o smo po d a l j š i h i n temeljitih
razpravah s političnimi orga­
n i z a c i j a m i na o k r a j u in v ob­
čini uvideli, da m a n j š e občine
glede na prenose r a z n i h s l u ž b
z okrajnega ljudskega odbora
n a o b č i n e ne m o r e j o v e č o b ­
s t a j a t i ! O b č i n a S e n o v o b i gle­
de n a f i n a n č n e
dohodke še
l a h k o obstajala; imela bi tudi
dovolj k a d r a , k i j e zdaj
na
ObLO.
S
prenosom
novih
služb, k i jih mora v bodoče
o p r a v l j a t i , pa j e o b č i n a z a ta­
k o delo tudi po š t e v i l u p r e b i ­
valcev
premajhna.
Ze
zdaj
imamo z občino Videm-Krško
več s k u p n i h i n š p e k c i j : za ve­
terinarstvo, sanitarno
inšpek­
cijo,
sodnika
za
prekrške,
Skupno banko, katastrski urad,
sodišče in š e v e č d r u g i h s l u ž b ,
ki p r i h a j a j o n a o b č i n e ( z a v o d
t* z a p o s l o v a n j e d e l a v c e v , p o V6* l n pod.). N a p o d l a g i teh
Jgotovitev s m o p r i š l i do z a ­
k l j u č k a , da j e z d r u ž i t e v n a š i h
d v e h o b č i n gospodarsko in po­
litično
utemeljena.
V
letih
1981—65 se bo d v i g n i l
bruto
produkt v obeh sedanjih obči­
n a h za 47.9 o d s t o t k a n a p r e b i ­
v a l c a v občini, narodni doho­
d e k pa za 41,1 o d s t o t k a .
To
nam
jamči
dober
nadaljnji
razvoj
našega
področja
v
združeni občini. P r i združitvi'
občine S e n o v o z o b č i n o V i ­
dem-Krško
bo
trebs
dati
K r a j e v n e m u uradu na Seno­
v e m in v Brestanici večje p r a ­
vice, tako da bi p r e b i v a l c i teh,
o b m o č i j o p r a v i l i na svojih do­
m a č i h u r a d i h vse p o t r e b n o —
razen pristojnosti, k i bodo tu­
di p o s l e j p r i p a d a l e o b č i n i .
Z b o r i volivcev, k i so
bili
g l e d e tega v p r a š a n j a , so p o t r ­
d i l i predlagano z d r u ž i t e v ob­
čin pod pogoji, k i sem jih
pravkar naštel. Potrebno
pa
bo, da bo b o d o č a komuna s k r ­
bela z a ' n a d a l j n j i r a z v o j t a k o ,
kot Je to ž e p r e d v i d e l a o b č i n a
Senovo v s v o j e m p e r s p e k t i v n#Jn p e t l e t n e m p l a n u . N a s o j i
ObLO na S e n o v e m , k i Je b i l a
M. decembra l a n i , smo s k l e ­
nili, da m o b č i n i z d r u ž i t a na
naslednji
Izjavi:
enakopravni podlagi. S tem bo
z a g o t o v l j e n o , d a se b o v z d r u ­
ženi občini
gospodarstvo
že
nadalje razvijalo v korist d v i ­
ganja življenjske r a v n i vseh
občanov. S tem pa bomo tudi
prispevali k hitrejši zgraditvi
socialističnih odnosov in socia­
lizma v naši domovini.«
® Tovariš STANE NUNČ!Č, predsednik ObLO
Videm-Krško:
»Združitev
občine
Senovo
z občino V i d e m - K r š k o je lo­
gična posledica razvoja n a š e g a
k o m u n a l n e g a s i s t e m a . P r i tej
in
ostalih
združitvah
kaže,
da
se
ljudska
oblast
od­
daljuje od svojih
državljanov
in v o l i v c e v . C e p a v e m o , d a j e
delavsko in d r u ž b e n o
samo­
upravljanje osnovni temelj, na'
katerem
stoji n a š
družbeno
politični sistem ,in njegova k o ­
munalna ureditev, potem je v
praksi
vsa
stvar
drugačna.
Demokratični mehanizem zah­
teva š i r o k o sodelovanje v o l i v ­
cev p r i u p r a v l j a n j u
zadev s
področja
gospodarstva,
pro-
N a š a n a l o g a j e t o r e j ta d e ­
mokratični mehanizem
nada­
lje r a z v i j a t i i n oblast
preko
zborov volivcev, krajevnih od­
borov in stanovanjske skupno­
sti p r i b l i ž a t i v o l i v c e m .
Čim­
b o l j se b o d o t a n a č e l a u v e l j a ­
vila v življenju,
tem
manj
o p r a v k o v bodo imeli
volivci
na občini, s tem p a je tudi
o d p r a v l j e n a b o j a z e n p r e d ne­
enakopravnim položajem
vo­
livcev in krajev v k o m u n i .
Prenos pristojnosti na
ob­
č i n s k e ljudske odbore zahteva
kvalitetnejši kader v državni
upravi in organizaciji raznih
služb, k a r je v manjši
občini
nemogoče. Z občino
Senovo
i m a m o ž e sedaj
organizirane
nekatere skupne službe, kot
veterinarsko in sanitarno i n ­
M
m
m
in proizvajalci
V prihodnjih 5 letih na] bi sc vredriost skupne proizvodnje v novomeški občini pove­
čala na 36 milijard In 400 milijonov dinarjev, narodni dohodek pa za 122 odstotkov.
Največje povečanje: v industriji in kmetistvu - Volivci naj odločijo, ali so za zvišanje
prometnega davka na blago v drobni prodaji - Osnutek odloka o dopolnilnem prora­
čunskem prispevku na osebni dohodek gre najprej na zbore volivcev - še ta mesec:
združitev občin Novo mesto in Žužemberk
Štirinajsta
redna
seja
obeh
zborov
občinskega
ljudskega odbora Novo me­
sto 5. januarja pod
pred­
sedstvom tov. L u d v i k a G o ­
loba
je
bila
namenjena
obravnavi osnutka petlet­
nega perspektivnega gospo­
darskega razvoja novome­
š k e komune. Osnutek, k i so
ga dobili odborniki ž e ne­
kaj d n i pred sejo, nakazuje
glavne smernice b o d o č e g a
gospodarskega razvoja.
I z h o d i š č e b o d o č e g a petletne­
ga n a č r t a s o u s p e h i , d o s e ž e n i
v m i n u l e m obdobju. T i p a n i ­
kakor niso majhni. Vrednost
p r o i z v o d n j e s e j e v l e t i h 1956—
1960 p o v e č a l a o d 7,9 m i l i j a r d e
n a 15,8 m i l i j a r d e a l i z a 99 o d ­
stotkov, n a r o d n i dohodek
pa
o d 3,2 n a 6,4 m i l i j a r d e d i n a r ­
j e v a l i za 100 o d s t o t k o v . T a k i
dosežki v preteklih letih
so
t r d n a o s n o v a z a Se h i t r e j š i go-
OB ZDRUŽITVI
svete k u l t u r e i n d r u g i h d r u ž ­
benih služb preko ljudskega
odbora, njegovih svetov i n k o ­
misiji, k r a j e v n i h odborov, šol­
s k i h odborov, d e l a v s k i h svetov
in
drugih
družbenih
samo­
u p r a v n i h organov, k i
imajo
pomen za življenje ljudi
v
k r a j u i n z a s p l o š e n gospodar­
ski i n prosvetno k u l t u r n i raz­
voj. Potemtakem imajo voliv­
ci n e k e g a k r a j a v s e m o ž n o s t i
za reševanje
raznih proble­
mov, k i so ž i v l j e n j s k o
važni
za ljudi v tem k r a j u .
OBČINE NOVO MESTO PRED
ODBORNIKI
Besedo imaio volivci
OBČIN
SENOVO i n VIDEM - KRŠKO
Predsednika o b č i n s k i h
MESTO
U R E J U J E uredniški odbor — G l a v n i in odgovorni urednik Tone G o š n l k —
N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o m e s t o . G l a v n i t r g š t e v . S (vzhod iz
D i l a n č e v e u l i c e ) — P o š t n i p r e d a l N o v o m e s t o 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a in uprave
š t e v . 127 — N e n a r o č e n i h r o k o p i s o v i n f o t o g r a f i j n e v r a č a m o — T I S K A Č a s o p i s n o
podjetje » D e l o « v L j u b l j a n i
XII.
NOVO MESTO, 12. JANUARJA 1961
/T
NOVO
špekcijo, sodnika za prekršlse,
skupen zavod z a zaposlovanje
delovne sile, kataster, sodišče,
socialno zavarovanje i n banko.
Združitev je tako z ekonom­
s k e g a in z d r u g i h
političnih
razlogov u p r a v i č e n a
in
ko­
ristna.
O b e z d r u ž e n i o b č i n i bi t v o ­
r i l i m o č n o e k o n o m s k o enoto,
saj i m a t a ž e v l e t u 1960 s k u ­
p a j p r i b l . 13 m i l i j a r d
bruto
p r o i z v o d a i n 5.557,000.000 d i n
n a r o d n e g a d o h o d k a . L e t a 1965
p a naj
bi združena
občina
i m e l a p r i b l . 24 m i l i j a r d d r u ž ­
benega
bruto
proizvoda
in
9.500,000.000 n a r o d n e g a d o h o d ­
k a , k o t je predvideno s per­
spektivnim
družbenim
pla­
nom.
*
S tem je podana m o č n a ma­
terialna osnova z a
nadaljnji
gospodarski vzpon in krepitev
d r u ž b e n e g a in delavskega sa­
moupravljanja.*
Razstava Lojzeta Perka
v Dolenjskem muzeju
Obiščite
razstavo
novejših
slikarskih
del akad. slikarja
Lojzeta Perka v Dolenjskem
muzeju v N o v e m mestu. Raz­
s t a v a jo o d p r t a d n e v n o o d . 9 .
d o 12. ure, ob t o r k i h , č e t r t k i h
in
sobotah
tudi od
16. d o
19. ure.
spodarski razvoj v prihodnjih
petih letih. Upoštevajoč sploš­
ne
smernice
gospodarskega
r a z v o j a v n a š i d r ž a v i i n dose­
danje uspehe n a o b m o č j u k o ­
mune,
predvideva
osnutek
p e r s p e k t i v n e g a n a č r t a , d a se
bo vrednost proizvodnje v p r i ­
hodnjih petih letih
povečala
n a 36 m i l i j a r d 400
milijonov
d i n a r j e v a l i z a 132 o d s t o t k o v ,
n a r o d n i d o h o d e k p a n a 14 m i ­
l i j a r d 285 m i l i j o n o v
dinarjev
a l i z a 122 o d s t o t k o v .
Število
z a p o s l e n i h se b o v t e m č a s u
p o v e č a l o z a 44 o d s t o t k o v .
Največje
povečanje
proiz­
vodnje p r e d v i đ e n o
v
indu­
striji, In s i c e r o d 6 m i l i j a r d
885 m i l i j o n o v v l e t u 1960 n a
23 m i l i j a r d 315 m i l i j o n o v d i ­
n a r j e v v l e t u 1965. Z a p o r a s t
bo potrebno okoli 6 milijard
investicij za nove industrijske
zmogljivosti
i n r a z š i r i t e v ter
modernizacijo
obstoječih. N a
n o v o se b o z a p o s l i l o v i n d u ­
s t r i j i o k o l i 2.300 d e l a v c e v a l i
za 71 o d s t o t k o v , s t o r i l n o s t p a
n a j b i se v t e m o b d o b j u p o ­
v e č a l a z a 76 o d s t o t k o v .
planiranjem nekaterih
podje­
tij, k e r n i v s e b o v a l o r e a l n i h
možnosti. T a k e predloge je ko­
misija
zavrnila
in
predlaga
zvečanje obveznosti,
kar
je
ljudski odbor tudi potrdil.
Razprava o osnutku petlet­
nega perspektivnega n a č r t a je
bila ž i v a . Sodelovalo Je 19 od­
bornikov obeh zborov. Iz
te
i z č r p n e razprave posnemamo
glavne misli:
P r i p o r o č i l a in predloge po­
s a m e z n i m podjetjem naj pre­
trese zbor p r o i z v a j a l c e v o d ­
nosno o b č i n s k i l j u d s k i
odbor
ter n a osnovi tega p r i č n e r a z ­
govore s p r i z a d e t i m i k o l e k t i v i .
I n d u s t r i j a se b o r a z v i j a l a v
bodoče še bolj v posameznih
c e n t r i h , z a t o je p o t r e b n o t u d i
s r e d s t v a za n e g o s p o d a r s k e i n ­
vesticije (šole, zdravstvene do­
m o v e ipd.) u s m e r j a t i
v
prvi
vrsti v take centre. H k r a t i je
treba nujno m i s l i t i na urbani­
stične
načrte.
Združevanje
r a z p o l o ž l j i v i h sredstev
komu­
ne, p o d j e t i j i n d r ž a v l j a n o v b o
temelj z a nadaljnjo rast živ­
ljenjske ravni n a š i h ljudi.
Osnutek obravnava perspek­
tivni razvoj vsake gospodarske
organizacije v občini, hkrati
pa v s e b u j e t u d i v r s t o p r i p o m b
i n predlogov, k i j i h daje ob­
činski ljudski odbor posamez­
n i m podjetjem glede njihove­
ga b o d o č e g a razvoja. O d b o r n i ška komisija, k i je sestavljala
o s n u t e k n a č r t a , se ni m o g l a
strinjati z v e č kot s k r o m n i m
Bodoči razvoj komune
je
treba
gledati
vzporedno. s
s p l o š n i m i d r u ž b e n i m i interesi,
n e pa z o z k i h k r a j e v n i h s t a ­
l i š č . P o d r o č j e k o m u n e je t r e ­
b a v e d n o o b r a v n a v a t i k o t ce­
loto. Z l a s t i m o r a m o
preudar­
no u p o r a b l j a t i sredstvo z a ne­
gospodarske investicije. Potre­
be p o t e h so z n a t n o
večje,
kot bodo možnosti, kar nare-
SOCIALISTICNA
Plan
razvoja
kmetijstva
predvideva p o v e č a n j e
proiz­
vodnje n a d r u ž b e n i h posestvih
za 108 odstotkov, pogodbeno
sodelovanje med zadrugami ta
z a d r u ž n i k i pa naj bi zajelo do
leta 1956
60 odstotkov vseh
kmetijskih p o v r š i n v občini
Svet za k m e t i j s t v o je m n e n j « )
d a j e n a č r t z a d r u ž b e n a pose­
stva premajhen i n d a je m o ž ­
no v tem času doseči p o v e č a ­
nje z a 250 o d s t o t k o v . Tega
m i š l j e n j a so b i l i t u d i p o s a m e z ­
ni
odborniki,
k e r so p o g o j i
ugodni. H k r a t i s p o v e č a n j e m
kmetijske proizvodnje pa
je
treba m i s l i t i tudi na ž i v l j e n j ­
sko raven ljudi, zaposlenih v
kmetijstvu.
V e č odbornikov se Jc zavze­
malo z a nadaljevanje elektri­
fikacije posameznih naselij In
zaselkov. E l e k t r i f i k a c i j a
vasi
je v glavnem k o n č a n a ,
brez
e l e k t r i k e p a so l e š e o d d a l j e n e
m a n j š e v a s i i n z a s e l k i . Nada­
l j e so p o u d a r j a l i p o t r e b o po
raznih obrtnih delavnicah, ki
jih za nekatere stroke zelo p r i ­
manjkuje.
( N a d a l j e v a n j e n a 8. s t r a n i )
Za pomoč
alžirskim otrokom
P i o n i r j i s e v n l š k e š o l e so s
s v o j i m i p r i s p e v k i z b r a l i d o se­
daj 17.000 d i n a r j e v z a a l ž i r s k e
otroke. A k c i j o n a m e r a v a j o na­
d a l j e v a t i z z b i r a n j e m starega
ž e l e z a p o p o d j e t j i h , k i b i ga
nato p r o d a l i in dali i z k u p i č e k
t u d i v ta n a m e n . V s e m u p r a ­
vam
podjetij
so ž e
poslali
p r o š n j e za odstop
nerabnega
materiala
in bodo
verjetno
prav dobro uspeli.
ZVEZA
PREBIVALCEM
NOVOMEŠKE OBČINE!
0 DRUŽBENEM NAČRTU
V t o r e k , 10. j a n u a r j a , j e b i l o
v Novem mestu
posvetovanje
predsednikov občinskih odbo­
rov' S Z D L n o v o m e š k e g a o k r a ­
ja. P o g o v o r i l i so se o p r i p r a ­
vah na občinske
konference
S Z D L , k i bodo v vseh obči­
n a h o d 28. j a n u a r j a dO 7. f e ­
bruarja.
Konference
bodo
skrbno pripravljene, delegati
bodo dobili gradivo p r a v o č a s ­
no, d a b i g a l a h k o p r e d e l a l i i n
se p r i p r a v i l i n a r a z p r a v o .
Občinske
konference
bodo
kritično ocenile delo krajev­
n i h k o n f e r e n c (le-te n i s o b i l e
povsod najboljše pripravljene),
utrdile n o v e organizacijske ob­
like Socialistične zveze i n na­
kazale pomembne
naloge
te
organizacije, š e posebej p a b o ­
do delegati n a n j i h
razprav­
ljali o pripravljanju d r u ž b e n i h
n a č r t o v o b č i n z a l e t o 1961 i n o
pripravljanju
5 - l e t n i h ' per­
spektivnih n a č r t o v . V tem je
največji pomen občinskih kon­
f e r e n c , saj m o r a S Z D L k o t j a v ­
n a t r i b u n a d o l o č i t i s m e r go­
spodarskega razvoja i n o njem
najresineje r a z p r a v l j a t i .
N a p o s v e t o v a n j u so se p o g o ­
vorili tudi o seminarjih za no­
voizvoljena vodstva S Z D L , k a ­
tera m o r a m o ž e t a k o j v z a ­
č e t k u utrditi in j i m nakazati
Obvestilo prebivalcem
občin Videm-Krško
in Senovo
- Ljudje božji, ne vsi naenkrat, sai ga is tiskafo! Nihčs vari
bo
zameril, če si ga naročite vsak na r.yoj dor.icči nar.!ov. Če inicuno
že 16.650 izvodov tedenske naklade, lahko še vašo vas vzamemo
pod streho...
k u j e ž e t o l i k o v e č j o s k r b . Ne
gre, d a b i g r a d i l i n e k a j samo
iz s o c i a l n i h o z l r o v , p a č p a mo­
ramo
upoštevati
predvsem
splošno
gospodarske
naloge,
Socialna v p r a š a n j a posamezni­
kov moramo reševati drugače.
U r e d n i š t v o in u p r a v a D o ­
lenjskega lista s p o r o č a t a vsem
prebivalcem občin Viclein-Krš k o i n S e n o v o , d a s t a s 1. j a ­
n u a r j e m 1961 o d p r l a v V i d m u Krškem p o d r u ž n i c o
ured­
n i š t v a . P o d r a ž p i c o v o d i tov.
Drago KasteJic, V i d e m - K r š k o .
p o š t n i p r e d a l 14; d o b i l e ga
lahko v pisarni O b č i n s k e g a od­
bora S Z D L v K r š k e m . Vodstva
organizacij, društev,
kolekti­
v o v , u s t a n o v in p o d j e t i j p r o s i ­
mo, da s p o r o č a j o n a š i p o d r u ž ­
nici v KršUero datume svojih
občnih
z b o r o v , p r i r e d i t e v In
n a g o n o v , k a k o r t u d i d r u g e že­
lje i n p o t r e b e , k i z a d e v a j o j a v ­
no o b v e š č a n j e v d o m a č e m li­
stu.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA
UPRAVA
LISTA
p r a v o pot, t e r o a k t i v i z a c i j i
žena v d r u ž b e n e m življenju. O
vsem' tem bomo poročali več
v prihodnji številki.
P o s e b n o s k r b so u d e l e ž e n c i
posveta n a m e n i l i tudi r a z š i r ­
janju Dolenjskega lista, glasi­
la O k r a j n e g a o d b o r a S o c i a l i ­
stične zveze delovnega ljud­
stva.
• UiltOSOClUliTICHE
Ne zamudite v
prihodnjih
dneh z b o r o v
volivcev,
na katerih boste s o o d l o č a l i o
osnovah novega petletnega p l a ­
na gospodarskega razvoja no­
v o m e š k e o b č i n e ! Te d n i so
imeli odborniki ObLO^ po vseh
sektorjih konference, prihod­
nji teden pa se z a č n o zbori
volivcev! O b i š č i t e jih polnuštevilno!
Z V 111 O t l O K I I l
LI U D S TVt 0II111 SOVO
H E{ T0
svojim naročnikom
Spet nas imate v rokah — vendar š e v stari obliki
in v dosedanji "-obleki«.
D o l ž n i smo
vam zato n a j ­
prej s l e d e č e obvestilo:
Tiskarnu D E L O v L j u b l j a n i nas je decembra 1960
obvestila, da bo s 1. januarjem 1961 stekel njen novi
rotacijski stroj, ki tiska č a s n i k e . N a r o č e r o nam je bi­
lo, da, izberemo z l e t o š n j i m januarjem n a š e m u listu
novo obliko: tako, kot jo ima zdaj r e p u b l i š k i dnevnik
•»Delo«, ali pa polovico tega formata (v p o k o n č n i ob­
liki). O d l o č i l i smo se za drugo - za p o l o v i č n o veli­
kost dnevnika - D e l o - . V č e t r t e k . 5. januarja, smo se
oglasili v ljubljanski tiskarni,
da bi naredili nekaj
vzorcev in poskusen prelom n a š e g a tednika v novi
obliki, vendar pa smo od t e h n i č n e g a vodstva tiskarne
zvedeli s l e d e č e :
Na novem stroju bodo do 1. aprila 1961 tiskali
samo - D e l o - in » T e d e n s k o tribuno-, ostali č a s n i k i ,
k i jih tiska C P D E L O v Ljubljani, pa bodo p r e š l i na
nov format svojih listov š e l e č e z 3 mesece.
Tiskarna i:na z novim č a s o p i s n i m strojem trenut­
no r a z l i č n e t e ž a v e t e h n i č n e g a z n a č a j a , katerim je tre­
ba podrediti ž e l j e in potrebe posameznih n a r o č n i k o v
njenih uslug. Zato prosimo vse n a š e bralce in n a r o č ­
nike, da vzamejo to okolnost nn znanje. V prihodnjih
3 mesecih bomo tiskali na« list 'ako kot doslej, z no­
vo obliko in - o b l e k o - pa se bomo — ne po n a š i k r i v d i !
— lahko predstavili š e l e spomladi.
Upamo, da nas
boste potom prav tnko veseli, kot smo bili zdaj m i , ko
smo V a m hoteli ž e danes p o s t r e č i t d o m a č i m listom
v malce d r u g a č n i opremi in opravi.
K a j v e č o n a š i h n a č r t i h in pa t e ž a v a h preberite
. š e v d a n a š n j i h Novoletnih pomenkih. Saj smo vsi —
n a r o č n i k i , bralci in u r e d n i š t v o z upravo vred so­
lastniki n a š e g a okrajnega glasnika S o c i a l i s t i č n e zve­
ze; prav zato moramo vsi tudi poznati o k o l i š č i n e , ki
nam pomagajo ali pa nas T - i r a j n pri n a š e m delu.
UREDNIŠTVO
IN
UPRAVA
Novoletne želje iz Vidma-Krškega
O b i s k a l i s m o t o v a r i š e , k i de­
lajo na različnih področjih i n
v organizacijah i n j i h zapro­
s i l i , n a j p o v e d o n o v o l e t n e že­
lje. P r i s l u h n i m o , kaj s o p o v e ­
dali:
•
Franc
osnovne šole
Agrež,
v
ravnatelj
Vidmu-Krškem
1:
— N a š e d r u š t v o se j e o d l o ­
č i l o , da b o p o s e b n o p o z o r n o s t
posvetilo kolektivnemu obda­
r o v a n j u otrok. P o s t a v l j e n i h je
bilo v e č jelk na javnih pro­
storih, temu p r i m e r n o pa so
bile urejene tudi izložbe. Ž e ­
l i m tudi, da b i mladina znala
ceniti prizadevanja d r u ž i v a i n
da b i t u d i o n a , k o o d r a s t e , n a ­
d a l j e v a l a to pot.
B Janez DRNOVŠEK,
kon­
trolor bolnikov pri
podružni­
ci Okrajnega zavoda za social­
no zavarovanje
v
Vidmu-Kr­
škem:
— N a bolezenski dopust naj
gredo le tisti, k i so ga dejan­
sko potrebni. Č i m manj »na­
mišljenih bolnikov« i n nepo­
trebnega izkoriščanja sredstev
socialnega zavarovanja! N a š i m
zavarovancem srečno i n zdra­
v o n o v o l e t o 1961!
i i Janez BRESKVAR,
pred­
sednik stanovanjske
skupno­
— M o j a n a j v e č j a želja je, d a
bi tudi n a š a šola dobila pro­
store i n opremo. Sedanja šola
je b i l a z g r a j e n a 1883 z a t a ­
kratne potrebe. Trenutno p a
to šolo obiskuje p r e k o
1000
državljanov, i n sicer redno i n
v e č e r n o tehniško srednjo šolo
In osnovno šolo, srednjo eko­
nomsko šolo za odrasle i n v a ­
j e n i š k o šolo.
Naslednja moja osebna že­
l j a p a je, d a b i se m a t e r i a l n i
položaj
prosvetnih
delavcev
približal položaju
zaposlenih
v gospodarstvu.
H
Ing. Leo
LEONARDIS,
direktor Tehniške
srednje So­
le:
— I m a m v e č želja. Vsekakor
prednjači
želja, d a b i naši
prvi letošnji maturanti doži­
veli uspešen krst na diplomi
In d a b i s e d o b r o i z k a z a l i n a
L a n i smo z b i r a l i ob r a z n i h p r i ­
svojih p r v i n d e l o v n i h mestih. ložnostih želje n a š i h »navadnih«
S t e m b o d o l e p o t r d i l i s l o v e s d r ž a v l j a n o v , l e t o s p a s m o se o d ­
naže
srednje t e h n i š k e
š o l e . l o č i l i , d a b o m o v p r a š a l i pO ž e l j a h
I s t o ž e l i m t u d i s l u š a t e l j e m o d ­ tiste, k i s m o j i m m l d r ž a v l j a n i
d e l k a z a i z o b r a ž e v a n j e o d r a ­ z a u p a l i d o l o č e n e sektorje, s l u ž ­
s l i h . V s e m p a s r e č n o i n u s p e ­ be Itd..
ha polno n o v o leto!
N a vrsti je občina Č r n o m e l j :
H I n ž . G a b r i j e l PERKO,
di­
ln prvi
rektor Ekonomske srednje to­
0 Tone Malnerlč je želje k a r
le za odrasle:
hitro naštel. Zeli si kot:
— Toplo priporočam sluša­
1. šef o d s e k a z a g o s p o d a r s t v o
teljem Ekonomske srednje š o ­
le, n a j se r e s n o p o p r i m e j o š t u ­ p r i o b č i n s k e m l j u d s k e m o d b o r u :
sti, plavalnega kluba
»Celulo­
za«, občinske
zveze za teles­
no vzgojo, član
UO DIT in
šef katastrskega
urada:
— Za stanovanjsko
skup­
nost: d a b i obrat d r u ž b e n e
prehrane č i m p r e j pričel delo­
v a t i i n d a b i v l e t u 1961 d o ­
bili vsi delovni
ljudje svoja
stanovanja!
— Z a plavalni klub: da bi
naši tekmovalci m a r l j i v o tre­
n i r a l i i n p r i t e m dosegli č i m ­
več uspehov ter da b i merodajni činitelji imeli več r a ­
zumevanja
p r i dodelitvi f i ­
n a n č n i h sredstev!
— Z a o b č i n s k o z v e z o za te­
lesno vzgojo: da b i novo usta­
novljena zveza u s p e š n o delala
i n d a b i se č i m v e č m l a d i n e ,
predvsem n a vasi, vključilo v
telesno vzgojna d r u š t v a !
— Z a obč. odbor D I T : da b i
vsi člani strokovnih p o d r u ž ­
nic sodelovali v d r u š t v u i n
pri reševanju vseh problemov
v občini!
— Z a k a t a s t e r : d a b i se
ljudje ne pravdali za vsako
ped zemlje i n d a b i živeli v
dobrih sosednih odnosih!
— O s e b n o : "naj b i č i m v e č
ljudi sodelovalo v množičnih
organizacijah, da ne b i imel
eden p r e v e č funkcij.
•
Lojze
STIH,
predsednik
občinskega
odbora
SZDL:
Vse priznanje č l a n o m S Z D L ,
k i so v konstruktivnih raz­
p r a v a h n a m n o ž i č n i h sestan­
kih pokazali veliko zanimanje
za nanredek S Z D L i n razvoj
gospodarstva v o b č i n i ! Želim
le, d a b i se p r i č e t o u s p e š n o
delo nadaljevalo še z večjo
vnemo in d a b i bilo sodelova­
nje m e d o b č i n s k i m o d b o r o m
S Z D L i n osnovnimi organiza­
cijami z vsemi člani š e bolj
izrazito. Iz diskusij n a sestan­
kih, k i jih organizira S Z D L ,
V NOVEM MESTU: Srečno!
Dočakali smo 1961! Srečno!
je opaziti, d a ljudje š e vse
premalo poznajo razvoj i n na­
predek v občini. O vsem tem
pa nazorno piše n a š e okrajno
glasilo »-Dolenjski
list-.
Pri­
p o r o č a m vsem č l a n o m , d a red­
no prebirajo n a š d o m a č i čas­
nik, i n p r e p r i č a n sem, da j i m
bo
postal
dober
prijatelj.
Prebivalstvu občine i n članom
S Z D L s r e č n o i n uspeha polno
novo leto!
H Ignac
PRIJATELJ,
ko­
mandir postaje LM:
— Želel b i , da bi bilo med
državljani
v občini
čimveč
prijateljstva, poštenja i n med­
sebojnega razumevanja. S l a d ­
ka kapljica naj b i ne grenila
odnosov!
Pravilo
» N a cesti
nisi s a m « naj k o r i s t n i k o m b o ­
lje služi kot l a n i . S t e m bo
veliko d o s e ž e n e g a glede disci­
pline, blaginje i n s r e č e v no­
vem letu.
D r a g o K a šteli c
Nekaj črnomaljskih upov za 1961
— da b i se h k r a t i z v s e m i p r i ­
dija, kajti šole ne obiskujejo
s a m o z a r a d i d i p l o m e , t e m v e č , s t o j n o s t m i , k ! se p r e n a š a j o z v i š ­
d a b o d o podjetjem i n ustano­ j i h organov na nižje, p r e n a š a l a
v a m , k i zanje p l a č u j e j o šol­ tudi ustrezna sredstva,
nino, tudi koristili 6 svojim
— d a b i se v s i s k l e p i o r g a n o v
pridobljenim
znanjem.
N a j ­ oblasti, svetov i n k o m i s i j t u d i i z ­
v e č j o k o r i s t p a b o d o b r e z d v o ­ v r š i l i ; se p r a v i , d a b i s p r e j e m
m a i m e l i s l u š a t e l j i s a m i . Že­ le r e a l n e s k l e p e , k i b i j i h p o t e m
l i m v s e m skupaj v e l i k o uspe­ upravni organ lahko izvršil,
h a v šolL
9 Joško
SELER, predsed­ — d a b i I m e l i n a š i d r u ž b e n i
nik DPM, Videm-Krško,
desni p l a n i i z r a ž e n a m e r i l a v f i z i č n i h
m e r a h (tonah, m e t r i h Itd.), ne p a
breg:
v f i n a n č n i h , k e r j e ta p o k a z a t e l j
m a l o k d a j vse l e t o enak,
— d a b i č r n o m a l j s k a stanonovanjska skupnost zaživela i n
d a b i l j u d j e s a m i p o v e d a l i , kaj
potrebujejo, ter h i p o t e m u s t a ­
n o v i l i potrebne servise i n naba­
v i l i zanje p r i m e r n e s t r o j e ;
2. p r e d s e d n i k P a r t i z a n a :
— da bi bila splošna vadba
še n a p r e j o s n o v n a d e j a v n o s t
P a r t i z a n a ; i z te o s n o v n e dejav­
nosti se p o t e m l a h k o r a z v i j e j o
vse o s t a l e t e l e s n o v z g o j n e d i s c i ­
p l i n e od t e l o v a d b e d o a t l e t i k e
in iger z žogo,
— da bi strokovni kader P a r ­
tizana n a p r a v i l še v e č za vzgojo
članov,
— d a b i d o b i l P a r t i z a n svoje
prostore;
3. predsednik Š a h o v s k e g a
društva:
— da b i d r u š t v o š e n a p r e j d o ­
segalo lepe uspehe i n da bi se
mladi člani upravnega odbora
š e bolj z n a š l i pri d e l u ;
Tudi po Brežicah smo nabirali želje
Prvi Je bil na vrsti Franc Bukovlnsky, tajnik občinskega ljudske­
ga odbora. Njegovo željo so:
- Da bi finančna sredstva za Iz­
polnjevanje
proračuna
dotekala
redno ln da bi Jih za gotovo v pla­
nirani vsoti tudi dobili Največji
vir naših proračunskih dohodkov
predstavlja dohodnina lz kmetij­
stva. Ta pa je odvisna od raznih
elementarnih nesreč: pozebe, po­
plave, toče, zaradi katerih se kme­
tijski dohodki, s tem pa tudi do­
hodnina, zmanjšajo.
— Da bi se spremenil odstotek
delitve dohodkov med našo obči­
no in med okrajem, republiko ln
zvezo. Nam ostane zdaj le 42 od­
stotkov dohodkov med našo obči­
no ln mod okrajem, republiko ln
zvezo. Nam ostane zdaj le 42 od­
stotkov dohodkov, čeprav imamo
najmanjši narodni dohodek na
prebivalca v okraju, medtem ko
ostane nekaterim drugim občinam
v okraju višji odstotek, čeprav
Imajo višji dohodek na prebi­
valca.
- Da bi naša občinska uprava
čim bolje, čim hitreje in v oboje­
stransko zadovoljstvo reševala vse
zadeve državljanov. Za to bi po­
treboval! š e vsaj tri pravnike ln
dva ekonomista.
- Da bi se gospodarstvo občlne
hitreje razvijalo - vsaj tako, kot
smo predvideli v osnutku petlet­
nega plana. Kljub temu bo pa na­
rodni dohodek, izražen v odstot­
kih, š e bolj zaostal za okrajnim
povprečjem, kot že zaostaja, če­
prav bo precej večji od sedanjega.
MANJ PROMETNIH NESREČ
Komandir postajo Ljudske milice
v Brežicah Jože Stembergar:
— Da bi se bolj zmanjšali šte­
vilo prometnih nesreč v naši ob­
čini, ki je največje v okraju. Lani
smo število nesreč že zmanjšali za
33 odstotkov v primeri z letom
1959, čeprav se je promet v zad­
njem letu občutno povečal.
NIC P02AROV
Vlado Godler, tajnik Občinske
gasilske zveze:
— Da bi ljudje upoštevali pre­
ventivne predpise, navodila, ki Jih
dobe po radiu, v časopisih, na
predavanjih, javnih gasilskih na­
stopih, v šoli in drugod, kar bi
precej zmanjšalo število požarov.
— Da bi se izboljšala alarmna
služba.
— Da bi imeli več denarja za
vzdrževanje opreme.
In zadnja želja:
- Da sploh ne bi bilo požarov.
UGODNEJŠE KREDITNE POGOJE
Pri trgovskem podjetju na drob­
no in debelo »Krki« smo dobili
doma komercialista Ivana Kostrevca, ki Je povedal tole:
- ietel bi, da bi dobili dolgo­
ročni kredit brez lastne udeležbe
ali vsaj z manjšim odstotkom, kot
Je bilo doslej za gradnjo skladišč.
Razen tega bi ei radi zgradili še
garaže — imamo tri tovorne avto­
mobile brez garaž - ln si uredili
upravne prostore.
40 M I L I J O N O V . . .
Silvo Požar, upraviteJJ bolniš­
nice v Brežicah je imel le eno
željo:
— Da bi dobili potrebna sredstva
za dograditev ambulantno- poliklinlčnega trakta, ki je že pod
streho Za to potrebujemo še 40
milijonov dinarjev (če se ne bodo
gradbeni stroški medtem z v e č a l i
NOVO OSEMLETKO
BrežUka I. osemletka ima pouk
v nižjih razredih v treh izmenah.
Pouk začno ob pol osmih zjutraj
ln ga zaključijo ob šestih zvečer.
Takrat pa ž e zamenjajo mlado šo­
larje 6tari, k i imajo tu razne ve­
černe šole, tečaje, seminarje itd.,
ki jih prirejajo Delavska univer­
za. Avto-moto društvo in drugI
Tako so prostori zasedeni do 22.
ure. Otroci nimajo prostorov, kjer
bi se udejstvovall v raznih de­
javnostih, krožkih itd. Oddelki od
prvega do šestega razreda so moč­
ni, saj štejejo do približno 40
učencev,
oddelki sedmega in
osmega razreda pa so bolj šibki,
zato so lahko v majhnih učilnicah.
Sčasoma pa bodo male učilnice za
pouk odpadle, velike pa so že
tako za pouk neprimerne, ker je
I osemletka v bivšem samostanu.
V predlogu občinskega petletnega
plana je predvidena gradnja no­
vega poslopja.
2clja upraviteljice I. osemletke
Rozlkc Bohinc pa je:
— da bi z gradnjo nove osemlet­
ke začeli čimprej.
MLADINSKI KLUB
Kristina Kranjc, upravnica De­
lavske univerze v Brežicah, je po­
vedala:
— Imam dve želji. Prva je, da bi
v tem letu uredili klubske pro­
store za mladino. Tu bi se mladi
zbirali, gledali televizijo, poslušali
radio, brali knjige ln časopise,
igrali šah, namizni tends ln po­
dobno. Skratka, to bi bil prijeten
kotiček, kjer bi se mladina lepo
počutila ln zadovoljno preživela
svoj prosti čas. V tem klubu naj
bi se morda zbirali tudi odrasli in
pionirji.
Druga želja pa Je, da bi tudi v
tem letu delavski sveti ln uprave
podjetij imeli vsaj tako razume­
vanje za vzgojno-izobraževalno de­
lo odraslih, kot so ga imeli lani,
in da bi tudi še naprej tako so­
delovali z našo delavsko univerzo,
kot v preteklem letri. Enako sode­
lovanje želimo ohraniti tudi z Ob­
činskim odborom SZDL in Občin­
skim komitejem Z K , hk.\itl pa se
vsem skupaj zahvaljujem za res
prijetno dosedanje sodelovanje.
SE DVE BREZ IMEN
Ti dve želji pa sem ujel slučaj­
no na ulici, morda pa v kakšni
pisarni ali podjetju. Pozabil sem
že, kje, vendar sem ju zapLsal, ker
je vsaka po svoje zanimiva ln
vredna premisleka, čeprav se bo
kdo ob obeh le nasmehnil.
2elji sta namreč različni, ker gre
pri eni za stranišče, pri drugi pa
za direktorje.
Se 4 pogovori z upravnicam;
na štirih skrajnih mejah okrcija
Stari trg ob K o l p i :
— T u je A n i c a Majerle. D o ­
lenjski list je razen K m e č k e ­
ga glasu, k i ga p l a č u j e K m e ­
tijska zadruga, najbolj razšir­
jen časopis. Iz n a š i h
krajev
p i š e bo2j m a l o , č e m u r p a s m o
t u d i s a m i k r i v i , k e r v a m ne
pošiljamo prispevkov. V listu
p o g r e š a m o r o m a n a l i povest.
— P a vaša želja?
— D a bi opravila strokovni
Izpit.
Vinica:
— Tu Amalija
Zivko. Do­
lenjski list n a m j e v š e č . V s e
v njem radi beremo. Pogreša­
mo l e p i h
podlistkov, k i j i h
l e n s k e rade beremo.
— In vaša želja?
— Da
bi
zadela
premijo
4,000.000 n a l o t e r i j i . E n m i l i ­
jon b i odstopila z a ureditev
prostorov za n a š o p o š t o . . .
V e l i k i Gaber:
— T u Marija Kozlevčar. Ne­
kateri ljudje imajo raje D o ­
l e n j s k i l i s t , d r u g i p a Kniečfci
glas.
— V Dolenjskem listu pogre­
šajo ljudje strokovnih kmetij­
skih prispevkov, je pomagal
odgovoriti
upravnici
poštar
Stanko Majzelj.
L o k a p r i Z i d a n e m mostu:
— T u Zofija K o v i c . S Časo­
p i s o m s m o z a d o v o l j n i . Radj p a
bi brali m a l o v e č o gospodinj­
s k i h s t v a r e h , k a k o se r a v n a z
otroki
in drugo.
Pogrešamo
tuda l e p e g a r o m a n a .
— Zdja? Da bi bili
zdravi
ln s r e č n i i n d a b i I m e l i v e l i k o
denarja.
Prva želja Je, da bi Brežice do­
bile javno stranišče, ker so zdaj
- posebno ob semanjlh dneh —
ogrožena vsa zasebna ln gostilni­
ška stranišča, dvorišča, v e ž e itd.
Druga želja pa Je:
— 2e ta mesec bomo Imeli v Bre­
žicah seminarje za člane delavskih
svetov ln upravnih odborov pod­
jetij ter za člane upravnih odbo­
rov sindikalnih podružnic. 2eumo
pa si, da bi imeli podoben semi­
nar tudi za direktorje, saj so ga
— predvsem nekateri — potrebni.
Dve želji, pa obe upravičeni.
Jože Prime
4. k o t T o n e M a l n e r l č :
— d a b i se č i m p r e j r e š i l v e ­
čine funkcij (tovariš M a l n e r i č j e
n a m r e č še član upravnih odbo­
r o v v e č d r u š t e v , č l a n svetov,
k o m i s i j Itd.), da b i se m i , s t a r e j ­
ši, r e š i l i f u n k c i j , k a r p a j e m o ­
g o č e le, če se m l a d i n a v e d n o
bolj v k l j u č u j e v d e l o d r u š t e v ,
organizacij itd. Stari zaradi no­
v i h f u n k c i j h o d i m o le po sestan­
k i h In r a z p r a v l j a m o , za d e l o p a
nam velikokrat zmanjka časa.
Ž e l i m s i š e , da b i m l a d i o d nas
p o s n e l i samo dobre s t v a r i .
Vzgoja je najvažnejša
£ Sekretar občinskega k o m i ­
teja Z K Č r n o m e l j F r a n c H o č e ­
v a r je p o v e d a l t a k o l e :
— M o j a želja je, da b i v s i
s k u p a j , posebno pa
podjetja,
dali vzgoji večji poudarek ln j o
tudi materialno podprli. Poseb­
n o ne b i s m e l a b i t i z a p o s t a v l j e n a
— kot je žal ponekod še vedno
— politična vzgoja. N a p o d r o č j u
delavskega l n d r u ž b e n e g a u p r a v ­
l j a n j a smo dosegli lepe uspehe,
a š e z d a l e č ne z a d o v o l j i v e , k e r
se l j u d j e - u p r a v l j a v c i z a r a d i p o ­
m a n j k l j i v e p o l i t i č n e vzgoje š e
vse p r e m a l o zavedajo p r a v i c l n
d o l ž n o s t i , k i j i h danes i m a j o .
D r u g a m o j a ž e l j a , k i nI samo
enoletna, je, d a b i I z p o l n i l i " n a š
novi petletni plan, k i predvi­
deva povečanje bruto proizvod­
nje od š t i r i h n a d v a n a j s t m i l i ­
jard dinarjev.
Novo lekarno!
Q- M r . p l i . M i l a n D u j c c , p r e d ­
s e d n i k sveta z a z d r a v s t v o p
O b L O v Crnomiljiu, j e ž e l e l :
— d a bi v p r i h o d n j e m l e t u
res z a č e l i z i d a t i n o v o l e k a r n o ,
— da b i adaptirali ambulanto
na V i n i c i a l i p a zgradili zanjo
p a v i l j o n In
— da b i d o b i l S e m i č z d r a v n i k a
l n d a b i zanj u r e d i l i s t a n o v a n j e .
Dobre zveze
0 S e f ž e l e z n i š k e postaje M i ­
l o š K r a j n o v i ć je p o v e d a l n e k a j
s v o j i h ž e l j a , k i pa so h k r a t i t u
želje potnikov:
— d a b i spet d o b i l i m o t o r n i
vlak Metlika—Ljubljana, k i je
b i l z e l o u d o b e n i n je v o z i l h i t r o ,
— d a b i se ž e l e z n i š k i p o t n i k i
ne v o z i l i v e č i z Č r n o m l j a
v
L j u b l j a n o p r i b l i ž n o š t i r i ure, k e r
sicer ž e l e z n i c a ne bo v z d r ž a l a
konkurence avtobusov, k i j i h je
vedno v e č i n vozijo p r i b l i ž n o še
enkrat hitreje.
I n še ena želja:
— da b i č i m p r e j u r e d i l i č a k a l ­
nico v zdravstvenem domu.
še 10 učilnic
Q Profesor Marijan
šek, predsednik Sveta
stvo, ž e l i :
Skrblnza š o l ­
— da b i osemletka č i m p r e j ,
n a j k a s n e j e p a do p r i h o d n j e g a
š o l s k e g a leta, d o b i l a š e 10 u č i l ­
nic. Z d a j i m a n a m r e č ž e v e č
razredov pouk v treh izmenah
i n v s e m t e m r a z r e d o m odpade
40 o d s t o t k o v u r p o u k a . C e d o
p r i h o d n j e g a l e t a ne bo d o b i l a
š o l a š e 10 u č i l n i c , bodo p r i z a d e t i
v s i r a z r e d i , se p r a v i , da bodo
i m e l i v s i 40 odstotkov m a n j u r
pouka. I n k a k š n o bo potem
znanje?
J . P.
Trebanjčani, pogumno v novo leto!
V Trebnjem sem Iskal Šolskega
upraviteflja
tovariša
Bukovca.
Nekad otrok se je zapodilo vame,
ker so menda mislM, da sem
njihov novi učitelj. Potem sem le
našel pot do upraviteljeve sobe.
•Novo šolo potrebujemo«, Je začel
razlagati staro resnico. »Vse je
odobreno, deset učilnic bi imela,
pričakujemo pomoč iz republiške­
ga sklada za gradnjo šol. Morda,«
je nadaljeval, »morda bomo le
kdaj imeli novo šolo, toda jaz ne
želim biti v e č upravitelj.« Povedal
je, da ga pisairna preveč utesnju­
je. »Sem športnik,« je dodal.
Ustavil sem so v brivsko-frizerskem salonu »Rus«.
»Sleclte
se,« je velela devetnajstletna fri­
zerka Joža.
»Nisem prišel na
zdravniški pregled.« Dekle Je mal­
ce zardelo. »Na kaj ste mlslPj.
ko ste čakali Novo leto?« sem
vprašali. »Da sem eno leto starej­
ša.« »Se kaj?« Nagtela Je č e z pet­
deset
najnovejših
življenjskih
potreb . . .
Do prodajalne »Borovo« sem
moral gaziti precej debele pla­
sti blata. »Imate gumijaste škor­
nje številka 40?« »Nimamo.« In
potem. »Pridite jutri!« prodajalka
Jožica Auerspcrgerjeva, ki je ne.
kaj obračunavala, Je povedala, da
ljudje vodno bolj povprašujejo po
gumijastih škornjih.
»Oh, v e č
praznikov ln prometa,« je zaupala,
ko sem Jo vprašal, kaj si v no­
vem letu najbolj želi.
Direktor Splošnega trgovskega
podjetja Ignac Jeraj me je sprva
nezsupno gledal, ker 1e mislil, da
so me poslal'j od »Pavlihe«. Poka­
zal ml Je račun za orflas v »Pav­
lih!« in zatrjeval, da ne ve, kdo
ga Je naročil. Ko sem ga vprašal,
kaj bo podjetje napravilo v no­
vem letu, Je pojasnjeval:
— da bi bilo treba preurediti
vse prodajalne, razen »Knjigarne«;
— da Je to š e celo potrebno na
Mirni, kjer njihova poslovalnica
š e skladišča nima;
— da se v Slovenski vasi kvaril
njihovo blago v privatni hiši in
— da naj hi vsi, ki se v njihovih
trgovinah izučijo, ostali še na­
prej v delovnem razmerju in ne
samo takrat, ko se učijo za po­
klic.
Sodnik za prekrške Anton Smo­
le me Je najprej hotel vpisati v
knjigb'-kršilcev javnega reda, ke«
sem ga nepričakovano zmotili sre­
di dela. Povedal Je, da Je bilo
lani 61 odst. prekrškev v e č kot
predlanskim, pretepov pa celo to­
liko kot prej v štirih letih. Kje
so vzroki? Povedal je, da bi mo­
rali pristojni organi bolj pazilM,
kaj počnejo ljudje.
»Finančna,
tržna in sanitarna inšpekcija naj
bodo bolj delovne. Tudi prepozno
Javljajo, tako ne moremo vedno
pravočasno in pravilno ukrepati.
Zlasti velja to za prekrške v goz­
darstvu. Želim . da bi v novem
Jetu ne imeli preveč dela!«
Predsednik občinskega odbora
SZDL tov. SlavOco Kržan si Je
najprej zapisal v svoj blok: Ni­
mamo dopisnika, moramo ga do­
biti! Potem Je povedal, kaj naj bi
uresničili v prvem letu novega
desetletja. »Najprej to: organiza­
cija nima dovolj prostorov ln
opreme. Radi bi kupili prevozno
sredstvo. Želimo pa, da bi SZDL
kot organ družbenega upravljanja
res prišla do popolnega izraza.
ZoMmo tesneje sodelovati z ObLO
ln • s krajevnimi organizacijami;
kajti nalog v tem letu ne bo ma­
lo. Želimo še. da bi začele delati
ostalo občinske organizacije, n.
pr. prosvetna društva. Le tako
lahko pričakujemo boljše uspehe,
kot smo jih imeli doslej.
»Trebanjska občina Ima letos
obsežne načrte,« Je povedal š e
tajnik ObLO Stane Kojenc.« Pred­
vsem bomo poskušali kraj dvig­
niti lz zaostalosti. Da naši ljudje
ne bodo Iskali zaslužka drugod,
bi bilo treba v Trebnjem zgraditi
večji obrat in svoje ljudje zapos­
liti doma. Radi bi š e na Mirni
zgradili stanovanjski blok in do
Ponikev in N e m š k e vasi speljili
vodovod. Predvsem pa nam gre
za to. da bi petletni perspektivni
plan kar najhitreje začeli izvaja­
ta!.«
IVAN ZORAN
N i k d a r si ne s e ž e s k r e p k i m stiskom toliko dlani
v dlan, n i k d a r ni iskrena ž e l j a »-srečno«« izgovorjena
tolikokrat kof ob slovesu starega leta. Z a z a č e t e k krat­
ita ugotovitev: pripovedka o »-počenem-" dinarju, k i
naj b i ga prineslo novo leto 1961, je zbegala kar pre­
cej N o v o m c š č a n o v . Naval na tekstilno blago je mno­
ge m o č n o » o l a j š a l « , zato smo praznovali malo manj
b u č n o , toda vseeno dovolj slovesno, predvsem pa pri­
s r č n o . V gostinskih lokalih ni bilo nikjer take g n e č e
kot lani.
Vso n o č je iz oken š t e v i l n i h stanovanj m e ž i k a l a
svetloba, dokaz, da so mnogi praznovali doma. N a
G l a v n e m trgu š t . 15 se je v dveh oknih prvega n a d ­
stropja po zapletenem vrstnem redu p r i ž i g a l o i n uga­
š a l o desetine raznobarvnih drobnih ž a r n i c in p r i š e pctavalo m i m o i d o č i m : S R E Č N O , S R E Č N O , S R E Č N O !
Avtomobilskega prometa skoroda n i bilo.
Ulice
so se proti p o l n o č i popolnoma izpraznile, le osamljeni
zvoki godal in kriki razvnetih plesalcev so tu in tam
prodrli iz gostinskih lokalov. S r e č n o !
Dvojico mladih je p o l n o č zatekla pred K o š a k o v o
gostilno. Stisnila sta se v objemu. S r e č n o , sem z a š e pctal in odhitel m i m o . . . K m a l u po p o l n o č i je po
Ljubljanski pridrvel na G l a v n i trg osebni avtomobil
in se na ovinku zaradi » g a s a « k o m a j d a o b d r ž a l na
kolesih . . . S r e č n o !
K o je odbilo prvo uro novega
leta, so se p r i č e l i ljudje v r a č a t i n a domove. Dobro
r a z p o l o ž e n i , tu in tam rahlo se o p o t e k a j o č i . Pesem;
Oja, po meksikansko, je zadonela č e z trg. Vmes k l i c i :
S r e č n o ! preko trga, preko mostu, povsod. V K a n d i j i
Je nekdo p r e š e r n o zatulil v nebo: K a j nam pa morejo!
K o sem hitel preko mostu, me je <t druge strani
ogovoril d o b r o v o l j č e k :
— T i , t o v a r i š , č e b o š tista š k a t l a zgubu (mislil je
moj bliskovnik), nato je malo postal, ker je o č i v i d n o
iskal zvezo. Nadaljeval je: — ne b o š n i č s l i š u ( n a j b r ž
je zamenjal sluh z vidom, p a kdo b i m u zameril!).
O b petih zjutraj je n a kandijskem k r i ž i š č u zakruIil p r a š i č e k , k i je pobegnil. Razposajeno je zaplesal
sredi ceste v pozdrav novemu letu. L j u d j e so p o č a s i ,
dobro r a z p o l o ž e n i odhajali domov. P o s a m i č , v skupi­
nah, v dvoje. P r e š e r n a pesem je le redkodaj pretrgala
t i š i n o . Ob petih petnajst je odpeljal p r v i avtobus. B i l
je poln, nabito poln. S r e č n o !
O b r n i m o list v k n j i g i ž i v l i e n j a : D i m n i k a r č e k Je
na novega leta dan zbujal N o v o m c š č a n e , l e ž e č e kot
vsa leta doslej. Ponudil je ' oledar in z a ž e l e l : S r e č n o !
D a , s r e č n o novo leto 1861! S r e č n o smo ga z a č e l i .
S r c č n e j c 1'ot kdajkoli doslej. Brez prometnih n e s r e č ,
v p r i s r č n e m r a z p o l o ž e n j u in ne da b i zaradi n o č n e g a
razgrajanja p r i š e l kdo v nasprotje z odlokom o jav­
n e m redu in m i r u . . .
MILOŠ J A K O P E C
Po sevniški občini
» K a j si ž e l i t e v letu
1961?« smo . p o v p r a š a l i
nekaj ljudi tu in tam
po s e v n i š k i o b č i n i . Po­
glejte, kaj so n a m odgo­
vorili:
@ Predsednik O b L O
Karel Kolman:
tovariš
»Brez dvoma bi za našo ko­
m u n o p o m e n i l o n a j v e č to, d a
b i r e k o n s t r u i r a l i podjetje J u gotanin. V e l i k o o b č i n s k i h pro­
blemov b i s t e m /rešili. — N i č
manj v a ž n e niso zadeve ope­
karne v Krmelju, Mizarske za­
druge i n Lisce. Z a boljše delo
organov O b L O bo potrebno re­
šiti p r o b l e m d e l o v n i h prosto­
rov z nadzidavo, izboljšave pa
so p o t r e b n e p r e v o z n e r a z m e r e
v o b č i n i . S o l a v Š e n t j a n ž u , ce­
ste i n poti pa v e l i k o stanovanj,
d a se o m i l i s t a n j e ria t e m p o d ­
ročju.«
@
Predsednik
občinskega
odbora S Z D L F r a n c i Avsec:
» Š t e v i l o č l a n o v v S Z D L naj
b i d o s e g l o 707« v o l i v c e v , g o ­
s p o d a r s t v o o b č i n e n a j b i se
okrepilo z novo proizvodnjo v
Jugotaninu, v s i delovni ljudje
pa naj b i bili z d r a v i i n zado­
voljni, k e r b i le tako l a h k o
u r e s n i č i l i t u d i vse ostale n a ­
loge i n n a č r t e prihodnjega l e ­
ta.«
"® Franjo Pipan, odbornik
O b L O v Zabukovju:
»Rešili b i naj p r o b l e m šol i n
cest, p o s e b n o z a n a š p r e d e l p a
problem prevozov otrok v šolo
V S e v n i c o . V e č m o ž n o s t i za­
s l u ž k a ljudem po deželi, k i n i ­
m a j o d o v o l j zemlje.*
1
© Direktor r u d n i k a KrmelJ
tovariš J o ž e Knez:
» P r i h o d n j e leto naj i m a 9
s u š n i h m e s e c e v , o s t a l e t r i pa
naj v o d o p r e k r i v a 1 m e t e r d e ­
b e l a l e d e n a s k o r j a ! « se j e o g l a ­
sil v smehu izoblikovan odgo­
v o r . Č u d n o , k a j n e ? V e n d a r je
ta ž e l j a t o v a r i š a K n e z a r a z u m ­
ljiva, č e u p o š t e v a m o težave, ki
jih i m a ta rudnik. Pretežni del
izkopanega premoga
namreč
v z a m e j o t e r m o e l e k t r a r n e , ki
p a letos z a r a d i u g o d n i h v o d ­
n i h razmer skoraj n i č ne de­
lajo. Z a t o i m a r u d n i k precej
težav s prodajo premoga. T o ­
rej l e n i t a k o č u d n a t a ž e l j a .
$ Stalni in o b č a s n i sodelav­
ci Dolenjskega Usta iz o b č i n e :
»Dolgo življenje
uredniku,
veliko naklado listu in č i m
manjši uredniški koš, bralcem
pa obilo u s p e h o v ! «
Pozdrav z Prokuplfa
Fantje, k i služijo vojaški rok
v Prokuplju, iskreno pozdrav­
ljajo i n voščijo vso s r e č o v p r i ­
hodnjem letu, zlasti podjetju
P i o n i r i z N o v e g a m e s t a . Rado
Les, M i r a n S i m o n i č in V a l e n ­
tin P e č a v e r .
Dedek Mraz, hvala za obisk
in lepa darila!
Tudi metliške želje
so prišle po telefonu
<© Direktor » B E T I « Peter
V u j i č je imel te ž e l j e :
ske z a d r u g e v M e t l i k i , je ž e l e l ,
da b i začeli s predvideno ob­
— D a bi r a z š i r i l i osnovni n o v o v i n o g r a d o v , d a b i z a s a d i l i
strojni park, se pravi, da bi 6 ha s l i v , d a b i . . .
Ostalih
želja
zaradi slabe
dobili v e č strojev za pletenje
volne, svile in b o m b a ž a . Z a r a ­ t e l e f o n s k e zveze n i b i l o s l i š a t i .
BOLJŠO VINSKO LETINO
di pomanjkanja teh strojev so
v podjetju ozka grla. Zato
(§& J o ž e L i k a r , upravnik M e ­
obratujejo nekateri oddelki v t l i š k e kleti:
eni izmeni, drugi v dveh in
— D a b i letos.trta v ožjem i n
tretji v treh. N a č r t za r a z š i ­ š i r š e m m e t l i š k e m v i n o r o d n e m
ritev p r o u č u j e j o zdaj na I z v r š ­ o k o l i š u o b r o d i l a o b i l n e j e k o t
nem svetu v L j u b l j a n i , inve­ l a n i i n d a b i b i l o v i n o t u d i
sticijska
sredstva
za
stroje d o b r o . T a k o b i l a h k o u s t r e g l i
imamo zagotovljena, nimamo v s e m z a h t e v a m
po
metliški
pa š e deviz.
črnini in po belih belokranj­
Dedek M r a z je v dneh pred novim letom obiskal s svojim p r a v l j i č n i m spremstvom n a š e
m a l č k e . V nekaterih k r a j i h se je pokazal p r v i k r a t , ponekod pa je ž e priljubljen znanec n a j ­
— D a bi uredili do 1. maja s k i h v i n i h .
m l a j š i h . M a r s i k a j lepega je pokazal otrokom: raketo za polet v vesolje, Zemljo s satelitom,
MANJ PREKRŠKOV
kulturno-prosvetni dom in š e
vsemirske letalce, pingvine i n s n e ž n o k r a l j i c o , z a j č k e muzikante in gozdne š k r a t e , laboda
N a 02, p o s t a j i L j u d s k e m i l i ­
bolj uredili obrat prehrane, ki
na p r a v l j i č n e m jezeru, belega i n rjavega m e d v e d a , J a n k a in Metko, vile Novolctnice i n se­
ce, se j e o g l a s i l d e ž u r n i m i l i č ­
že dela.
veda samega sebe v spremstvu lepih S n e ž i n k !
— D a bi izpolnili l e t o š n j i nik Matija B l a t n i k :
— M o j a ž e l j a b i b i l a , d a b i Letos je Dedek M r a z obiskal s svojim spremstvom vsa v e č j a naselja v n o v o m e š k i o b č i n i . Po­
plan, ki je za 110 odst. v i š j i
vsod ga je p r i č a k o v a l o n a stotine otrok In seveda skoraj n i č manj odraslih, saj je k m e č k a
od lanskega. S o d e č po prvih b i l o l e t o s č i m m a n j p r e k r š k o v ,
mamica iz Sentjernejske okolice vsa v z h i č e n a dejala sosedi, s katero
sta p r i č a k a l i Dedka
l e t o š n j i h dnevih, ga bomo iz­ n e s r e č i n p r e s t o p k o v . R a d b i
polnili.
M r a z a i n njegovo belo spremstvo: » P o g l e j j i h , jejmene, saj so taki kot a n g e l č k i . . . . « « •
še videl, da b i č i m manj ljudi
Dedek M r a z se zahvaljuje vsem podjetjem, ustanovam, organizacijam in d r u g i m , k i SO mu
k a z n o v a l i — to p a n i o d v i s n o
V KMETIJSTVU: OBNOVA
na prelomnici lOfiO r,l pnmngali. da je lahko razveselil
toliko
tisoč
mladih src v aaSem
@
Kmetijski tehnik Janez o d n a s — k e r nas s i c e r l j u d j e
okraju! Ob letu pa: p r i s r č n o na svidenje!
Gabrijan, u s l u ž b e n e c K m e t i j ­ — z l a s t i š o f e r j i — g r d o g l e d a j o ,
NOVOLETNI P O M E N E K
Z
•Koliko
NAROČNIKI
novih
Je
v
tem
tednu?«
U p r a v n i k Jule vzame mapo
• podatki in našteva:
» V s r e d o 105, v č e t r t e k 82,
T p e t e k 69, v s o b o t o 64, v po­
n e d e l j e k 96, v t o r e k
dopol­
dne 44
» K d o vodi?«
»Takoj! Pošta
Videm-Krško
Je d o s e g l a d o p o n e d e l j k a 71
Bovih
naročnikov,
Leskovec
T6, K o s t a n j e v i c a 58, Č r n o m e l j
IN
BRALCI
m o n a m r e č u p r a v i č e n o z a so­
lastnika domačega
lista. Č e ­
p r a v s 600 d i n a r j i l e t n e n a r o č ­
n i n e p o k r i j e le d e l t e g a , k a r
med letom dobi v č a s n i k u , je
vendar solastnik lista, k i v a m
pride v roke vsak četrtek.
Brez naročnikov bi časnika
ne b i l o ! T e g a se d o b r o z a v e ­
d a m o i n p r a v zato leto za le­
tom
v teh
z i m s k i h mesecih
posebno
skrbno
pripravimo
akcijo,
krščeno
za
-MESEC
RAZŠIRJANJA
DOMAČEGA
L I S T A « . Iz l e t a v l e t o - z a t o
u s p e h nI Izostal.
© Ta teden: naklada
16.650 izvodov
40, S e n t r u p e r t 41. B e l a c e r k e v
40. B r u s n i c e 43, N o v o m e s t o
65, Š e n t j e r n e j 39, Š k o c j a n 41,
B o š t a n j 35, S e v n i c a 46, T r ž i š č e
s p e t 35, A r t i č e 30, B r e ž i c e 62,
C e r k l j e 25, P i š e c e 2 7 . . . Nato staknemo glave in pri­
merjamo:
Spodnje
Posavje:
stari del okraja. T r e n u t n o vo­
dijo posavske pošte, sorazmer­
no večji pa je uspeh nekaterih
pošt v »starem delu« novome­
š k e g a o k r a j a — tu je b i l o ž e
p r e j v e l i k o n a r o č n i k o v , p a so
p o š t e p o n e k o d d o s e g l e uspehe,
ti jih z največjim optimizmom
zares n i s m o p r i č a k o v a l i ! M e d
p o š t o , k i p r i h a j a z d a j v zajet­
n i h k u p i h , so n a j l e p š a p i s m a ,
v katerih sporočajo upravnice
pošt:
Prosimo, pošljite nam takoj
Se 20 n a r o č i l n i c . . >
T a k o stikamo glave v upravi
l i s t a te p o n o v o i e t n e dnj i n p r i -
P r a v gotovo ni za novome­
š k i o k r a j m a j h n o š t e v i l o 16
t i s o č i n 650 i z v o d o v d o m a č e g a
tednika! Pred vojno je izha­
jal -Slovenski n a r o d « v Ljub­
l j a n i v p r i b l . n a k l a d i 7-8.000
i z v o d o v . - D o l e n j s k e n o v i c e « pa
so p r e d d o l g i m i d e s e t l e t j i do­
segle g i n l j i v o v e l i k e n a k l a d e s 1.000 i n 1.300 i z v o d i . . .
S e v e d a je d a n e s - l a k o t a * po
novicah i n želja po s p o z n a v a ­
n j u s v e t a i n d o g o d k o v v s e kaj
drugega kot n e k o č . V e l i k a p r i ­
dobitev N O B in povojne gra­
d i t v e je o s v e š č a n j e
množic,
ki n o č e j o v e č ž i v e t i v n e z n a ­
nju, m r a k u i n d v o m i h . O d t o d
tako š t e v i l n e in razveseljive
izjave:
-Bre2 č a s o p i s a
ne m o r e m
ž i v e t i '*
DOMAČEGA
Osrednja
Dolenjska:
Bela krajina:
Spod. Posavje:
Kočevsko:
Razne p o š t e
v L RS, F L R J ;
Ljubljana:
Inozemstvo:
Kolportaža:
Arhiv uredništva:
6.772
2.332
3.939
429
izv.
izv.
izv.
izv.
1.434
361
378
924
51
izv.
izv.
izv.
izv.
izv.
Š t e v i l k e so v a m p r a v k a r p o v e ­
dale, d a i m a danes n a š list
15.645 r e d n i h n a r o č n i k o v , k i
prejemajo tednik na svoj na­
s l o v po p o š t i , m e d t e m k o p r o ­
d a m o v t r a f i k a h l e 924 i z v o ­
d o v . R a z e n tega s m o d a n e s p o ­
slali v Zabukovje pri Sevnici
© Malce nenavaden
uvod
M o r d a z a b r a l c e , z a nas p a
ne — hoteli s m o v a m predsta­
viti vzdušje v uredništvu
in
u p r a v i l i s t a , k i v l a d a te d n !
v I. n a d s t r o p j u na
Glavnem
trgu 3 v N o v e m mestu. Radi
bi v a m n a m r e č p o v e d a l i , d a se
Je z a d n j a
dva
tedna
naša
" d r u ž i n a « spet m o č n o p o v e č a ­
la. N a l a š č s m o z a p i s a l i « d r u ž i na«,_ t o č n e j e p a b i l a h k o r e k l i :
d r u ž i n a lastnikov Dolenjskega
lista. Vsakega n a r o č n i k a šteje-
-Knjige
imela radijskega
ne v e m k a j b i
so m i
vse!«
Pa poglejmo nekaj številk
m a l o b l i ž e . D a n e s smo
ti­
skali 16.650 izvodov
Dolenj­
skega lista, ki je
razdeljen
( m a l c e po s t a r i h o k r a j n i h m e ­
jah, k i pa dajejo d o b e r pre­
gled
razširjenosti
domačega
tednika v posameznih predelih)
takole:
30 i z v o d o v , d a b i l j u d j e v t a m ­
kajšnji okolici d o m a č i tednik
malo bolj spoznali
»Tiskajte
Dol.
lista -
nam
L—2.
štev.
17.450 i z v o d o v . «
L a n i 17. f e b r u a r j a s m o t i ­
s k a l i 15.300 i z v o d o v
zdaj
torej ž e d v a tisoč v e č .
K j e se b o m o u s t a v i l i ? M o r d a
p r i 18.000 i z v o d i h r e d n e t e d e n ­
s k e n a k l a d e — t a k o v s a j so­
d i m o zdaj, ko znova vidimo,
da d o m a č e g a lista še n i m a j o v
mnogih d r u ž i n a h Spod. Posavja, B e l e k r a j i n e i n v d r u g i h
krajih
Dolenjske.
Ko
bomo
d o s e g l i 18.000, b o m o m o r d a p o ­
g l e d a l ) š e m a l o č e z to š t e v i l ­
ko...
— N e n a s i t n i ste s t e m i n a ­
r o č n i k i ! n a m je v š a l i z n o v o ­
letnim
voščilorn
vred
pred
kratkim
dejala
ena
Izmed
prvih bralk našega lista
Pa
s m o m e n d a res
— K a j n i h č e ne o d p o v e lista,
da - l e ž e t e « s a m o navzgor s
temi š t e v i l k a m i ?
Tudi
tako
nas r a d p o v p r a š a ta i n o n i . L e
p o v e j m o : letos p o n o v e m l e t u
s m o m o r a l i o d p i s a t i 156 n a r o č ­
n i k o v , k i so n a j a v i l i o d p o v e d
že l a n i a l i pa s o , v r n i l i n o v o ­
letno
številko
(seveda
brez
koledarja!) s p r i p i s o m :
NA­
ZAJ!
NE SPREJMEM.
M n o g i si č e z m e s e c , d v a al)
t r i spet p r e m i s l i j o - i n si list
znova n a r o č e . . .
Na s p l o š n o je o d p o v e d i m a ­
lo;
sem
štejemo
tudi
tiste
redke slabe in n e t o č n e p l a č n i ­
ke, k i z a m u j a j o z n a r o č n i n o
C e na p r v i i n d r u g i o p o m i n
le š e ne i z p o l n i j o s v o j e d o l ž ­
nosti; odloži naša uprava nji­
hovo kartico med -a. a«, kakor
p r a v i j o p r i na
t o v a r i š i c e mi­
r i l a . L o i / k n in T i l k a .
v de l koliku
VELIKA
DRUŽINA LAST­
N I K O V L I S T A smo v s i : na­
ročniki in u p r a v a lista, ured­
ništvo in izdajatelj,
Okrajni
o d b o r S Z D L . T e d n i š e n i go­
tova letna b i l a n c a in v a m z
z a k l j u č n i m i š t e v i l k a m i žal še
ne m o r e m o p o s t r e č i , p o v e m o
pa v a m v s e e n o l a h k o
nekaj
nerazveseljivih novic:
tisk lanske 44. š t e v i l k e (8
strani): 284.254 din,
tisk 45. š t e v i l k e (8 strani):
284.254 din,
tisk 46.
287.417 din
številke
itd.
(8
strani):
P r i š t e v i l k i p o v p r e č n o : 85.000
d i n a r j e v d r a ž j i tisk. R a č u n a j o č
s p o v i š a n j i , k i so ž e » o b l j u b ­
l j e n a « v z v e z i s p r e h o d o m na
novo o b l i k o lista, m o r a m o kar
odkrito povedati:
letos nam bo v primerjavi z
lanskimi dohodki in izdatki
manjkalo pribl. 5 milijonov di­
narjev.
K a k o in k j e j i h bomo p o ­
k r i l i , t a t r e n u t e k š e ne v e m o .
P r a v g o t o v o je t r e b a r a č u n a t i
s
podražitvijo
tiskarniških
u s l u g ( v p r a š a n j e je s e v e d a , č e
m o r a j o d o s e g a t i p r a v 40 o d ­
s t o t k o v — a l i 38 o d s t o t k o v , ka­
kor trdi uprava tiskarne), k i
z n a t n o o b r e m e n j u j e j o n a š e na­
č r t e z n a d a l j n j i m razvojem do­
m a č e g a l i s t a . P r o b l e m je tu, o
njem pa b o m o morali razprav­
ljati š e v p r i h o d n j i h m e s e c i h ,
k o b o d o s t r o š k i t i s k a n j a na
n o v e m stroju bolj z n a n i . Gre
Pozdravite uvojca v t u j i n i
e DOLENJSKIM LISTOM I
Na­
r o č i t « jim jj9 « u v a l a ž a i
Vam bodo za p o z o r n o s t i
V
V S A K O HISO V S P O D N J E M
zadnjem
tednu
spremeniti.
N e k a j n a p o v e d a n i h novosti bo
zaživelo lahko šele v aprilu,
k o n a m je o b l j u b l j e n a
nova
o b l i k a l i s t a , g l e d e d r u g e g a pa
tole:
roman
bomo začeli
ob­
javljati
konec
januarja
ali
p r v i t e d e n f e b r u a r j a , č i m bo
glavni -naval* novih naročni­
kov pojenjal. Radi bi
vsem,
t u d i t i s t i m , k i se b o d o n a r o ­
čili n a d o m a č i t e d n i k š e ta
mesec, p o s t r e g l i z z a č e t k o m
p o v e s t i , n e pa š e l e z d r u g i m
ali
tretjim
nadaljevanjem.
Stari n a r o č n i k i , prosimo, potrpite š e m a l o !
Slikanico
OTOK
ZA­
POSAVJD,
V BELI KRAJINI
K L A D O V imamo že priprav­
ljeno; začeli jo b o m o o b j a v l j a ­
ta i z i s t i h v z r o k o v k o t r o m a n
prihodnji teden.
D R U G E N A P O V E D A N E NO­
V O S T I : nekaj jih z a č e n j a m o
o b j a v l j a t i ž e danes, d r u g e bo­
ste s p o z n a l i v p r i h o d n j i h š t e ­
v i l k a h . V e r j e m i t e n a m , d a smo
se res p o t r u d i l i u s t r e č i š t e v i l ­
nim
željam
lanske
ankete
(stara - b o l e z e n « — p o m a n j k a ­
nje p r o s t o r a — je k r i v a , d a bo­
ste s v o j e o d g o v o r e s p o z n a l i š e ­
le p r i h o d n j i teden!) — i n n a j ­
b o l j v e s e l i b o m o č e z mesec,
d v a a l i t r i , ko boste povedali,
ali
smo izpolnili vaša priča­
kovanja!
IN NA
DOLENJSKEM.
Naj bo dovolj! F i n a n č n i ob­
račun vam bomo javno pred­
ložili še ta mesec. U p o š t e v a j t e ,
dragi bralci, tudi n a š o odvis­
nost o d t i s k a r n e v L j u b l j a n i !
N i v s e v n a š i m o č i , o z i r a t i se
moramo na razmere v tiskar­
ni, k j e r t i s k a i n o n a š list. Z a t o
potrpite še nekaj mesecev z
» D o l e n j c e m - v dosedanji o b l i ­
ki i n o b l e k i , m i pa b o m o n a ­
peli vse sile, d a z v a š o p o m o č ­
j o p r e j a l i s l e j u r e s n i č i m o ge­
slo:
V vsako hišo Spodnjega Posavja, B e l e k r a j i n e in D o l e n j ­
ske: D O L E N J S K I L I S T !
Tcn-
Gošnik
Na Senovem bi radi
Obiskali smo nekaj tovarišev na
Senovem tn Jih zaprosili, da nam
zaupajo zeljo ob vstopu v novo
leto. Ljubeznivo so se odzvali na­
šemu vabilu ter nam postregli z
odgovori:
Ivan ZUPANČIČ, upravnik poste
na Senovem:
T i s k a l i pa smo danes še p o
sebej 800 i z v o d o v — z a
vse
tiste n a r o č n i k e , k i si bodo
tednik naročili do prihodnjega
č e t r t k a , a j i m b o m o poslali
t u d i š e 1. š t e v i l k o n o v e g a let­
n i k a . N a r o č i l n i c a z a t i s k na­
k l a d e v t i s k a r n i D E L O se je
torej g l a s i l a :
© Kaj pa uizgube«?
tca, za cci.t'
»uva pa zmenila, ko u.uii
stanejo zadrga, g u m b i ID s u k a n e c . . . «
No, p a s m o s k u p a j — s r e č a l a
so se v a š a u g i b a n j a , k a j b o z
n a r o č n i n o po n o v e m letu i n z
n a š i m i željami, da v a m razlo­
ž i m o f i n a n č n i p o l o ž a j lista. Saj
smo že v u v o d u z a p i s a l i :
Do k o n c a o k t o b r a s m o p l a č e ­
v a l i t i s k a n j e ene š t e v i l k e D o l
Hsta n a 8 s t r a n e h ( b r e z s t r o š ­
k o v za k l i š e j e i n o d p r e m e ) t a ­
k o l e : 202.000 d i n , 205.000 d i n ,
208.000 i n 209.500 d i n , p o v p r e č ­
no p r i b l . 205.000 d i n . P o 1. n o ­
v e m b r u se je v s a r e č č e z n o č
z a s u k a l a (v n a š o š k o d o ) t a k o l e :
»Od prvega dneva sem naročen na Dolenjca,
pa vam povem, da ml tole nI všeč. Napišite,
d a . . . « Takole kaj pogosto prihajajo ljudje v
uredništvo in upravo našega lista In človek je
vesel, ko sliši: »Deset let že berem naš list, pa
ml ji.- Iz leta v leto bolj v š e č . . . « Res, prijetno je
slišati, da obstaja med uredništvom In bralci
tesna vez, da smo znali prisluhniti željam naših
naročnikov in zvestih bralcev, da se je v teku
let domači glasnik Socialistične zveze (začel je
izhajati leta 1950 še kot glasilo okrajnih odborov
0F v Novem mestu, Črnomlju In Trebnjem) razvil
- In še se razvija, morda prav zadnje čase še
najuspešneje! - v javno tribuno delovnih Iju li
našega področja. Posebno pa je prijetno opazo­
vati ljudi, kako s ponosom In radi povedo: »Oc
vsega začetka sem naročen na naš l i s t . . . « ali*
»Več let ga dobivam že vsak teden, pa ne vem,
kaj In kje se >e zataknilo, da mi zadnje številke
niste poslali...«. »Našega lista no odpovem, pc
naj stane karkoli!" nam je pred dnevi dejal sta­
rejši bralec, ki je prinesel naročnino za letošnje
leto v upravo. Nenehno poudarjanje o »našem«
listu je že pred leti rodilo spoznanje, da smo
pravzaprav vsi: naročniki, bralci, uredništvo In
uprava lista ter Okrajni odbor SZDL kot njegov
izdajatelj e n a s a m a d r u ž i n a l a s t n i k o v
domačega časnika. 0 tem danes nekaj več besed
- C e ne b i
sprejemnika,
počela...«
• Saj res - in naroč­
nina?
tiskarna v Ljubljani nam je
s 1. novembrom 1960 brez vsa­
ke napovedi č e z n o č p o v i š a l a
ceno svojih storitev in uslug
za 40 odstotkov.
1
m a t i m o r a m o , d a so p r i j e t n i
o b č u t k i , k o potegne u p r a v n i k
lista zadnjo č r t o pod rubriko
» s k u p a j « i n pove: dosegli smo
toliko novih n a r o č n i k o v , sku­
paj p a i m a m o d o d a n e s o p o l ­
d n e t o l i k o i n t o l i k o n o v i h čla­
nov n a š e . d r u ž b e ' . . .
LISTA
za p r e c e j š n j o v s o t o , k i j o b o ­
mo m o r a l i rešiti z z d r u ž e n i m i
m o č m i , verjetno nekaj n a r o č ­
n i k i , nekaj lastnik in izdaja­
telj l i s t a s p o v e č a n o d o t a c i j o .
O obračunu naših dohodkov
in i z d a t k o v pa k a j v e č v e n i
izmed prihodnjih številk lista
čim bo gotova letna b i l a n c a
•
Za
zdaj: n a r o č n i n a ostane
začasno neizpremenjena: pol­
l e t n a '300
din, celoletna
600
d i n a r j e v ; za m o z e m s t v o 4 ame­
r i š k e d o l a r j e oz. 1200 d i n a r j e v .
— P a ste res p o c e n i : z a t r i
l i t r e v i n a b e r e m vse l e t o D o ­
lenjski list!
MoJa Iskrena želja je, da bi se
akciji za pridobivanje novih na­
ročnikov, ki Je trenutno v leku
odzvalo čimveč prebivalstva in se
naročilo na Dolenjski list. Ta lisi
podpiram, ker Je glasilo Okrajne­
ga odbora SZDL. Osebno sem z
njegovo bogato vsebino zelo zado­
voljen Veseli me, da predvsem
zadnje čase objavlja novice tn do­
godke iz občine Senovo. V vsako
hišo, v vsako družino Dolenjski
Usti Naj nam ne bo merilo uspeh
SO pridobljenih novih naročnikovi
Se so pogoji, da se to število
znatno poveča. 2ellm. da uredni­
O D 19.
XII.
1960
210
SEVNICA
166 novih n a r o č n i k o v
Primerjajte letno n a r o č n i n o
š e s 24 jajci . . . i n se v a m k a r
nehote vrine m i s e l : o n a r o č ­
n i n i se b o m o t a m l e a p r i l a a l i
maja morali prijateljsko
po­
m e n i t i . P a res p r i j a t e l j s k o —
saj ne gre, d a b i n e k d o d o b i ­
val časnik
takorekoč
skoraj
zastonj ( z a n i p l a č a š p r i b l i ž n o
11 d i n a r j e v , nas
pa s t a n e v
tiskarni
28 a l i 29 d i n a r j e v ! ) ,
o b o g a t e l i pa z n a r o č n i n o t u d i
ne b o m o !
259 novih n a r o č n i k o v
ČRNOMELJ
92 novih n a r o č n i k o v
METLIKA
16 novh n a r o č n i k o v
MESTO
312
TREBNJE
ŽUŽEMBERK
RAZNE POSTE V
INOZEMSTVO
novih n a r o č n i k o v
48 novih n a r o č n i k o v
VIDEM-KRSKO
FLRJ
Senovo-Brestanlca, z odhodom U
Senovega ob 14. urt.
Srečko LETONJA, šel odseka
za gospodarstvo občine:
Da bi se perspektivni družbeni
plan za obdobje 1961-1065, ki so ga
sprejeli prebivalci občine Senovo,
dobro uresniču.
Kristina RADEJ, upraviteljica
osnovne šole na Senovem:
2ellm, da bi vsi, ki rastejo ln
se vzgajajo ter razvijajo ob priza­
devnem delu naših pedagoških de­
lavcev, občutili vrednost dobrin,
ki Jih daje šola. Želim, da bi to
bogastvo V polni meri dajali naši
skupnosti.
Roman SOTLER, šef komunalne­
ga podjetja:
Da bi bila letos zgrajena cesta
od Senovega do Brestanice 1 Kot
predsednik -Partizana« pa želim,
da bi se razvila vsestranska šport­
na dejavnost ln da bi naše nogo­
metno moštvo bilo zastopano v
conski ligi. In končno naj bi tudi
•Partizan« Imel svojo dvorano 1
Drago Kastelic
1961:
BREZICE
NOVO
Da,
t u d i na to m o r a m o <xigovoriti
Vso le b i l o p r i p r a v
Ijeno s p r i č a k o v a n i m (m
nan.
n a r e j e n i m ! ) p r e h o d o m na no­
vo o b l i k o , v e l i k o s t i n - o b l e k o lista a s m o to i n o n o m o r a l i v
I.
P r i d o b i v u n j e n a r o č n i k o v lepo n a p r e d u j e . O d zad­
n j e g a p o r o č i l a , se p r a v i o d
28. d e c e m b r a
do torka
o p o l d n e se i t na n o v o n a r o č i l o na. D O L E N J S K I L I S T
s p e t 836 n o v i h n a r o č n i k o v . S k u p n o s m o v d o b r i h t r e h
t e d n i h d o b i l i 1-337 novih n a r o č n i k o v i z t e h l e o b č i n :
SENOVO
9 »Pa nov roman, sli­
kanica in drage ob­
ljube?«
MIha UCAKAR, blagajnik prt
rudniku:
Rudarjem člmboljse plače, proiz­
vodnja pa naj bi nekoliko porastla.
"
Franc DIVJAK, matičar na ob­
čini:
Državljan) naj bi imel) več ra­
zumevanja ,za predpise prijavne
m odjavne službe ln naj bi red­
no prijavljali spremembo bivali­
šča. To bi bilo predvsem njim sa­
mim
v korist, pa tudi lavni
službi.
Moja osebna želja pa je, da bi
se uvedla nova avtobusna proga
1337 novih naročnikov
T a k o n a m jo j e p r e d k r a t k i m
zasolil
znanec, ko smo
raz­
pravljali
o s t r o š k i h za t i s k a ­
nje l i s t a . P r e c e j r e s n i c e je v
njegovi k r a t k i
ugotovitvi!
No,
o t e m res š e kaj
več
k a s n e j e , ko v a m b o m o l a h k e
postregli s t o č n e j š i m i
števil­
kami naših izdatkov.
D O 10.
štvo Dolenjskega Usta Se v bodo­
če spremlja razvoj našega kraja
Anton K R E V E L J , upokojeni
rudar:
2ellm vsem upokojencem zdrav­
ja in zasluženega prijetnega po­
čitka!
novih n a r o č n i k o v
125 novih
naročnikov
35 novih
naročnikov
56 novih n a r o č n i k o v
18 novih n a r o č n i k o v
P r e g l e d torej pove. da se je v tem č a s u n a r o č i l o
na d o m a č i list iz krajev Spodnjega Posavja 683 novib
n a r o č n i k o v , s p o d r o č j a starega dela okraja u a 580, no­
vih n a r o č n i k o v kar le p r a v t a k o zelo lep u s p e h
V mnogih krajih n a r o č n i k e še prav p r i d n o zbira­
jo, o s n o v n e o r g a n i z a c i j e S o c i a l i s t i č n e z v e z e pa b o d o
tej n a l o g i p o s v e t i l e ta mesec še precej s v o j e p r i z i i d e v nosti
D o s e d a n j i u s p e h i so p r e d v s e m z a s l u g a u p r a v
n a š i h p o š t (razen n e k a j r e d k i h i z j e m , k j e r se d o s l e j
za o b i r a n j e n o v i h n a r o č n i k o v še n i s o z a v z e l i ! ) In po­
žrtvovalnih oismonoš
k a t e r i m m o r a m o p o n o v n o >zreč'
I n v n o p o h v a l o zs n!ih<uv- z g l e d n o d e l o !
Z b i r a n i e n o v i h n a r o č n i k o v bo t r a j a l o v s e d a n j i
o b l i k i do k o n c a lanuarjft. zato o o n o v n o p r o s i m o v o d ­
stva o r u n n i z a r i ) d r u š t e v in u p r a v e p o š t . d a p o h i t i j o
•rt nam č i m p r p i r>Otlip|o n a r o č i l n i c e n o v i h
naročni
'-tov
7 <>b!nvlian!em nove
slikanice in 7 z a č e t k o m
novpgp m r n a n a č a k a m n v l i s t u p r a v z a t o d a hI č i m ­
v e č n n v h n a r o č n i k o v l a h k o b r a l o že p r v a n a d a l j e
vama
— Tu tajnik O b č i n s k e g a ljud­
skega odbora F r a n c Golob. M o ­
je ž e l j e ? Da b i se tu r a z v i l a
industrija, k i bi zaposlila o d ­
visno delovno silo. Sto ljudi
se v o z i d r u g a m n a d e l o , o s e m
sto pa se j i h je v z a d n j i h t r e h
letih odselilo.
In š e , d a
bi
čimprej
uspel! urediti
cesto
skozi Ž u ž e m b e r k , da bi elek­
t r i f i c i r a l i vso S u h o k r a j i n o i n
da b' nadaljevali z gradnjo
vodovoda.
KRIiBIT
— Tu
Kmetijska
zadruga
Ž u ž e m b e r k . P r i telefonu kmef j s k i tehnik M i l a n Senica M o -
ŠE ŽUŽEMBERŠKE
je ž e l j e : da bi d o b i l i v s a j letos
iz
občinskega
investiciiskega
s k l a d a n e k a j s r e d s t e v za n a ­
b a v o o p r e m e , da b i I m e l i š e
boljše
uspehe v s o d e l o v a n j u
med k m e t i in kmetijsko z a d r u ­
go ter da b i se z a d r u ž n i svet
'n upravni odbor še boli uve­
l j a v i l a i n še b o l j e d e l a l a .
MODERNIZIRANO
PODJETJE
— Ne. direktorja ni. T u J o ž e
Hribar, predsednik upravnega
odbora
Gradbenega
podjetja
»Remont«. Žužemberk
In ž»v
l j e : da b i podjetje č i m b o l j n r v
h a n i z i r a l l l n de b i si u r e d i l
u p r a v n o p o s l o p j e ter m e n z o .
RAZŠIRITI
PODJETJE
Predsednik upravnega o d b v
ra M i z a r s t v a na D v o r u V i n f i o
Veselic:
— Da bi z a č e l i č i m p r e j šlrfltt
podjetje f r a ž š j r i l i g a b o m o
leta 1963) in da bi k m a l u d'W
b i l i lesno sušilnico.
DOMOVINA V S R C U S R C E V DOMOVINI
P r i s r č e n novoletni pozdrav!
Toplo novoletno v o š č i l o ! V a m ,
listom n a š e g a drevesa, k i vas
Je pred leti neljubi veter raz­
trosil po š i r n e m , po tujem
svetu.
Novoletne
misli,
novoletni
spomini! V a š i in n a š i . K a k o se
prepletajo
kraji
in
leta...
A m e r i k a , VVestfalija, K a n a d a ,
F r a n c i j a , A r g e n t i n a — dolenj­
ski g r i č i , belokranjske loze, po­
savska p o l j a . . . š u m oceanov
se m e š a s š u m o m K o l p e , K r k e ,
Save. G o r j a n s k a podgorska v a ­
sica i n detroitska tovarna, be­
lokranjski sieljnik in vvestfalski rudnik. T u j i n a in rodni
dom! Domovina, k i visoko d v i ­
guje antene svojih gora i n gri­
č e v , k i z nevidnimi valovi
pljuska v v a š a srca. Zdaj, ob
novem letu, -še posebno toplo
in zavzeto. Antene, v katerih
drhte njene m i s l i na vas, an­
tene, k i sprejemajo tudi v a š e
ž e l j e in pozdrave. Z a s r e č o , za
nspeh, za veselo pesem in ja­
sno sonce v a š i h rodnih krajev!
In č a s i . . .
š e s t d e s e t , štiri­
deset, trideset let. — Pastir,
k m e č k i fant, bajtarski sin si
se trakrat poslovil od rodne
zemlje, od domovine, ki je bila
ljubezen tvojega srca, vsebina
tvojega mladega ž i v l j e n j a , le
k r u h a , le blaginje z a tvoje
vsakdanje ž i v l j e n j e ti ni mog­
l a dati,
kajti bila je revna,
bila je i z k o r i š č a n a . Beseda do­
movina, k i je bila za tvoje
mlado srce pesem l n l u č , je
bila za gospodo, k i je n a do­
m a č i h tleh k r o j i l a tvojo uso­
do, le domoljubna, v o l i l n a pa­
rola, geslo politikantov, k i so
zase in svoje namene hoteli
izkoristiti tvojo delovno vne­
mo, tvoje pridne roke.
Zato si š e l , š e l v svet, da si
n a j d e š k r u h a in u s t v a r i š dom,
k i ti ga domovina, tista tvoja
prava, ni mogla dati, ker j i
niso pustili, d a bi ti ga dala.
Sel si s t e ž k i m srcem, in do­
movina, ne tista v ustih poli­
tikantov, tvoja prava domovi­
n a je t o ž i l a za teboj, te veno­
mer h r a n i l a v srcu, kakor si
hranil ti njo. In dekle, k i si j i
pod r o ž n i m okencem v doma­
č e m kraju, podaril ljubezen,
je o d š l o za teboj. Tisto cveto­
č e , pogumno slovensko dekle!
In ko sta sedela pred novo­
letnim d r e v e š č k o m , zdaj po
š e s t d e s e t i h , š t i r i d e s e t i h , tride­
setih letih, v d r u ž b i sinov in
h č e r a i n vnukov, v N e m č i j i , v
Argentini, v K a n a d i , v F r a n ­
ciji, v A m e r i k i in š e marsi­
kje — kako topla misel je obi­
skala vajine rodne kraje, n j i ­
ve i n polja, gorice in vasi, in
tisti nagelj n a oknu, i n nagelj
v srcu, k i v a m a je bil zacve­
tel, pred petdesetimi, tridese­
timi leti, in je v a m a cvetel, ko
sta n a tujem bojevala t e ž k i
boj z ž i v l j e n j e m in si ustvari-
da je to domovina, kakor ste
si n e k o č v trpki mladosti ž e ­
leli, d a bi bila. Domovina, n a ­
š a in v a š a . Nepozabljena v va­
šem srcu, kakor ste v i nepozabljeni v njenem. Saj domo­
vina smo m i , k i smo tukaj, in
vi, ki ž i v i t e v tujih d e ž e l a h ,
na tujih kontinentih. L i s t i smo
enega drevesa. E n a sama ve­
l i k a d r u ž i n a , č e p r a v so daljave
»Že 24 let sem v Afriki...«
Sredi decembra s m o dobili med drugo pošto
tudi
pismo naše
zveste naročnice
MARIJE
ROMEO
iz
Afrike.
Objavili
ga bomo kar v celoti, saj
samo
dovolj pove, kaj pomeni domači
Ust našim
rojakom
v tujini:
»Spoštovani
gospod urednik,
sprejmite
mnogo dragih
pozdravov
iz
daljnje
Afrike, iz Tanganuika.
Pošijam
vam nov naslov, zda}
smo v kraju Mivanza, Tanganyika
in ne več v Kompabe v Ugandi. Z možem
sva se preselila v
Mivanza,
ki je 470 milj oddaljeno od Kompabe in bliže
Lago
Victoria.
Kot v Kompabu
ni tudi tukaj v
Mivanza
nobenega Slovenca,
je pa dosti Italijanov,
Grkov,
Angležev
in mah Nemcev. Moj mož je Italijan: go­
vorim le italijansko in malo
angleško.
Dragi urednik, zato lahko razumete, zame je vse
Dolenjski list, ki ga prejemam in prebiram z velikim
veseljem in me zanima vse, saj je moj edini prijatelj.
Dobim tudi pogosto pošto
od doma in tudi od mojega
brata, ki je v Beli krajini: Ivan Sturm, mizar v Grad.
cu. Ce hočete
kaj več izvedeti, vprašajte
njega.
Vnaprej
se Vam lepo zahvaljujem
in oprostite
slabi pisavi, ker sem že malo pozabila, ker je že 24
let, kar sem v Afriki.
Končno
sprejmite nebroj po­
zdravov od vaše
naročnice.-"
MARIA
ROMEO
nin
ras to
njihova
vlakna,
k a k š n a je zemlja, k i so jo
orali in ljubili njihovi o č e t j e
in d e d i . . .
Vsem v a m , izseljencem, kjer
koli ste po svetu, vam in va­
š i m otrokom, vsem skupaj in
vsakemu posebej — š o p e k pri­
s r č n i h v o š č i l za novo leto! D a
boste zadovoljni
in zdravi!
Vsakemu topel stisk roke, k a ­
kor da smo se z b r a l i i n da se­
dimo za skupno mizo. S r e č n o
novo leto! T o je ž e l j a in v o š č i ­
lo v a š e Bele krajine in Posavja in Dolenjske!
Njenih
krajev in prebivalcev. In š e
posebej v o š č i l o v a š e g a
DOLENJSKEGA LISTA
med nami.
Otrok na tujem
matere ne ljubi n i č m a n j , p a č
pa jo ljubi š e bolj. N a j gre k a ­
mor koli, njena k r i se pretaka
v njem, kakor v vas in v v a š i h
otrocih k r o ž i j o p r e ž l a h t n i so­
kovi rodnih tal. Povejte jim,
tem v a š i m otrokom, kje je n j i ­
hov pravi dom, č e p r a v so bili
rojeni na tujem. Pojte j i m do­
m a č o besedo,
da j i m bo za
zmeraj zvenela v srcu, tudi
č e je ne bodo znali govoriti z
usti. In naj pridejo, naj v i d i ­
jo svojo podobo, svoj odraz,
v zrcalu n a š i h voda, naj sli­
š i j o š u m svoje k r v i v š u m u
n a š i h gozdov in ž i t n i h polj in
trat, naj z a š i j e njihov lik v
dragulju, k i se m u p r a v i : rod­
na zemlja njihovih s t a r š e v , da
bodo vedeli, iz k a k š n i h kore-
»Nepozabno srečanje
v Fontani«
V vsako domačo hišo!
Našemu naročniku M .VIDETICU
in d r u ž i n i ,
ki
ž i v i v N o r a n d u p r i Quebecu
v K a n a d i , smo pisali ž e za
lansko jubilejno š t e v i l k o , ob
10-letnici
izhajanja
našega
tednika. Odgovoril nam je,
pismo p a se je n a poti z a ­
mudilo
in
ga
šele
danes
objavljamo:
» . . . k a r se t i č e l i s t a j e v n a j ­
l e p š e m s e s t a v u . V e l i k o se d e l a
in napreduje. K o pride list v
hišo. prvo pogledam, kaj je iz
n a š e rodne grude, to je z B e l e
krajine, Suhorja in Dragomlje
:
Ia s r e č o in dom, dom, k i stoji
na tujem, p a je vendar ves
d o m a č in je dragocen k o š č e k
domovine v njem, in s r e č o ,
s r e č o , k i sta jo j o p r i b o r i l a n a
tujem, pa vendar vsa preple­
tena s skromno, pa p r i s r č n o ,
tiho s r e č o m l a d i h let pod r o d ­
nim krovom, prepletena s ti­
s o č i b l e š č e č i h niti, k i povezu­
jejo domovino i n v a j u .
M o r d a sta jo obiskala, po
mnogih letih. — Potem vesta,
k a k š n a je: vsa nova, vsa d r u ­
g a č n a , vsa lepa i n s r e č n a , ker
je svobodna. Ce jo nista obi­
skala, potem verjemita, d a je
res taka, da je napredovala za
stoletje, d a ž i v e na nji svo­
bodni, s p r o š č e n i ljudje, d a nje­
na polja tudi orjejo traktorji,
da so zrasle tovarne, da jo
krasijo trakovi m o d e r n i h cest.
K o č a na Boborju, v ozadju Javornik (1023 m), priljubljeno s h a j a l i š č e planincev Spodnjega Posavja,
posebno pa š e n a v d u š e n i h ljubiteljev planin iz Brestanice in Senovega
smo, k e r s e m bolj p r i s l a b i h
očeh. Sprejmite najlepše po­
zdrave od mene in žene vsi pri
listu i n v s i čitatelji
našega
lista!-
vsi rajši čitajo kot pišejo, ker
vem, d a je dosti i n p r e v e č no­
vosti, p a j i h je m a l o objavlje­
nih v D o l . listu. Lepo poročajo
iz K r š k e g a i n drugih dolenj­
skih krajev, k a r je lepo zrcalo
za list, k i b i m o r a l zahajati
v vsako dolenjsko h i š o . . .
. . . Pošiljam v a m sliko, naše
družine, seveda je ž e bolj sta­
ra, k e r otroci so o d r a s l i . S i n
j e d o š t u d i r a l i n se l a n i ž e o ž e ­
n i l . I z u č e n je kot t e h n i k - i n ž e nir. D r u g a hči je tudi p o r o č e ­
na; ona i m a trgovske šole.
Tretja je k o n č a l a prav tako
šolo i n še ni poročena, dela pa
v veletrgovini. T a m a l a je z
n a m a doma. hodi š e v šolo.
Kratko, a jedrnato! »
Frank Turk i z J o l i e t a , I l l i ­
n o i s , U S A , n a m j e p r e j š n j i te­
den poslal takole pisemce:
- UREDNIŠTVO! Prosim če
m i h o č e t e pošiljati v a š list,
za p o l leta v a m p o š i l j a m d v a
t o l a r j a v p i s m u . Me> v e s e l i ,
da d e ž e l o ,bildate' i n delo o d ­
p i r a t e z a l j u d i , ka^kor t u d i d a
jih šolate, d a bodo vedeli, kaj
je s v e t !
S
pozdravom,
FRANK
TURK
Z a l e t o š n j e leto (1961) bodo
n a š i r o j a k i o r g a n i z i r a l i spet v e č
ekskurzij. N a čelu organiziranih
Izletov b o spet S l o v e n s k a n a r o d ­
na p o d p o r n a j e d n o t a , k i š t e j e
s k o r a j 60.000 č l a n o v . L a n s k o leto
je n j e n izlet v d o m o v i n o n a d v s e
l e p o u s p e l : m e d i z l e t n i k i so b i l i
predsednik Slovenske narodne
podporne jednote M r . J o ž e C u l kar, k i je po svojih starših do­
l e n j s k i r o j a k , njegova ž e n a E l z a .
z n a n i p u b l i c i s t i n b i v š i uredn-'k
Prosvete dolenjski rojak Anton
Garden, predsednik gospodarskegao d b o r a s l o v e n s k i h i z s e ­
l j e n c e v D o n a l d Lo-trič in d r u g i .
G l a v n o glasilo Slovenske narod­
ne p o d p o r n e j e đ n o t e j e d n e v n i k
P r o s v e t a ; ta izhaja na s e d e ž u
S N P J v C h i c a g u , med g l a v n i m i
organizatorji in voditelji
Pro­
svete j e u p r a v n i k lista M i l a n
MedveSek. n o v o m e š k i rojak in
ein z n a n e g a t o v . L u d v i k a M e d v e š k a iz Ž a b j e vasi p r i N o v e m
mestu. ( K a k o r m i p o r o č a M i l a n
l z C h i c a g a . se tudi sam p r i p r a v ­
l j a z d r u ž i n o n a obisk s t a r i h
krajev.)
V s e k a ž e , da b o v l e t u 1961
p r i š l o v staro d o m o v i n o r e k o r d ­
no
število
r^ših
izseljencev,
med njimi tudi otroci n a š i h i z ­
seljencev, k i so b i l i r o j e n i ž e v
A m e r i k i . K n m n a n i o za izlet v
d o m o v i n o ' v o đ i turi! s l o v e n s k i
Ust v N e w Y o r k u G l a s n a r o d a ,
k i ga u r e j a s l o v e n s k a p e s n i c a
hi k u l t u r n a d e l a v k a A n n a P r a f e k - K r a s n a . L i s t G l a s n a r o d a je
med n a j s t a r e j š i m i
slovenskimi
l i s t i v A m e r i k i ta je b i l u s t a ­
n o v l j e n ž e l e t a 1893. S k u p i n o
naročnikov Glasa naroda bo vo­
dila v domovino znana organi­
zacijska delavka i n sotrudnica
Glasa naroda M r s . Jennie Troha,
k i je že v e č k r a t povedla preko
velike luže n a š e izletnike. M r s .
T r o h a je z l a s t i n a v d u š e n a za
n a š e Dolenjske Toplice. Sem si
p r i h a j a z d r a v i t r e v m o i n zato b o
povedla svojo skupino tudi v
l e t u 1961 v n a š e d o l e n j s k o z d r a ­
vilišče. P r v a skupina Izletnikov
Glasa naroda bo dopotovala z
v e l i k i m l e t a l o m 16. j u l i j a 1961.
Mrs. Jennie Troha
objavlja
v e č k r a t dopise o n a š i D o l e n j s k i ,
nje l e p o t a h i n z d r a v i l n o s t i n a š i h
vod. V enem izmed svojih do­
pisov je takole p r i p o r o č i l a n a ­
šim a m e r i š k i m izseljencem D o ­
lenjske Toplice:
»Zdravilna
voda
Dolenjskih
Toplic je že m a r s i k o m u dala
m o č , da je o d v r g e l p a l i c e l n spet
s t o p i l na noge. Z d a j sem t u v
Meni se list dopade, najpr
v o pogledam, če je kaj iz mo­
je vasi Zbure in iz cele fare,
potem pa še drugo...
Po­
zdrav.
JOZEFINA
BREZOVEC
m
»Nikoli pozabljene! Jugoslavija!
Taikole n a m p i š e n a ročnica iz Springfielda,
Illinois, U S A :
» M e veseli, da ste
prejeli
dolar z a list. Zelo m i ugaja
V a š č a s o p i s . Prav r a d a g a be­
rem i n m i zelo ugajajo dolenj­
ske novice. Se m i zdi, da sem,
ko ga berem, kar z v a m i v
duhu. O d k a r je list p o v e č a n ,
je š e bolj zanimiv. V njem je
š e v e č novic in m i zato š e bolj
ugaja. K a k o r v i d i m , Jugosla­
vija zelo, zelo napreduje v
vseh ozirih. V a š a m l a d i n a je
N a š n a r o č n i k M . VideMS z d r u ž i n o v Kanadi
zlata vredna, ko tako lepo pe­
l a po z a č r t a n i poti i n tako
U p a m , d r a g i u r e d n i k , d a v a s pridno dela. Zelo m i ugajajo
vasi i n drugih okoliških kra­
slike. R a d a j i h gledam i n so
j e v , k a k o r j e M e t l i k a , n a š a o b ­ š e o b i š č e m j u n i j a m e s e c a i n velikega pomena.
D o l e n j s k i h T o p l i c a h (ta č l a n e k č i n a . P a v i d i m , d a j e o d tu k a j p o k r a m l j a m o . P r o s i m , d a
Posebno v a š prezident T i t o
j e p i s a l a z o b i s k a p o Sloveniji).- n a j m a n j s p o r o č i l , n e v e m ali s p o t r p l j e n j e m p r e b e r e t e p i S o b e v D o l e n j s k i h T o p l i c a h so
lepe i n č i s t e . T u k a j b i b i l o k o ­
ristno za mnogega n a š e g a roja­
k a , k i ga m u č i r e v m a , k a k o r
m u č i tudi mene. V Dolenjskih
Toplicah bi bilo primerno za
bližnji bodočnosti »rešeni« svojih
Kako živi domovina, kako na­ no gledajo na obupna prizadeva­
našo urednico M r s . Anno Kras­
»verig« . .
preduje in kaj vse delamo, da bi nja nekaterih zločincev-beguncev
Ni težko uganiti, kaj se skrive
no, g o t o v o b i se t u k a j p o z d r a ­ imeli [lepši in slajši kos kruha, o ki so od tu pobegnili pred zaslu­
v i l a , k e r t r p i z a r a d i a r t r i t i s a . « vsem tem so se v povojnih letih ženo kaznijo zaradi svojih slabih za takimi »resolucijami« in č . s n .
ki.(
Cleveiandski ubežniki beri:
defi
med
narodnoosvobodilno
voj­
prepričali tisoči naših dragih ro­
T a k i h p o h v a l n i h d o p i s o v j e jakov, ki so obiskali stare kraje no. Bojalk P. j . iz severne Ame­ belogardisti in druga SVOjat!) pač
nimajo
mirnega spanja. Kleveta­
v r l a p r o p a g a t o r i c a J e n n i e T r o ­ in na lastne oči videli nase elek­ rike nam je poslal izrezek lz ne­
tamkajšnjega časnika, v ka­ nje, laž in goljufija so bih prej
ha o n a š i D o l e n j s k i i n n j e n i h trarne, nove ceste, mostove in kega
in
so
zdaj
— njihova edina hrana.
bolnišnice, nova mesta in pozida*- terem piše tale neumnost;
t o p l i c a h n a p i s a l a v G l a s u n a r o ­ ne vasi. obnovljene kraje, ki s<
da v e č i n p r a v zato raste š t e v i l o jih zapustili pred 40, 50 ali celo UBOGI JETNIKI JUGOSLAVIJE 1
p r i j a v z a l e t o š n j e izlete v s t a r o v e č leti. o vsem tem redno po­ CleveJand, julit 19G0
roča Prosveta, Glas naroda in
Narodi Jugoslavije, ki jo tvo­
domovino.
drugi časniki naših rojakov v rijo hrvatsko, makedonsko
ln
Ameriki
in
drugod
po
svetu,
o
slovensko
ljudstvo, so zdaj vklju­
T u d i letos b o o r g a n i z i r a l v e č
Tudi KRISTINI
AVSEC,
ki
vsem
tem
pa
so
obveščeni
sto
ti.
čeni
v
»Captive
Natlons
Week
ob.
i z l e t o v G l a s a n a r o d a M r . A v g u s t soči rojakov po pripovedovanju
v Londonu,
doma pa je
servance« v Clevelandu. To po­ živi
K o l a n d e r iz C l e v e l a n d a , k i p r e ­ onih, k i so bili tako srečni, da so meni, da so med narodii-jetnilki z Dolža
na
Gorjancih,
po.
zdaj tudi narodi Jugoslavije.
v z a m e v o d s t v o i n o s k r b o izleta spet videli stare kraje.
meni vsakotedenski obisk do­
vse od z a č e t k a pa do n a m e m b n e
To »pretresujočo« vest je obla- mačega
lista prijetno
razve­
Zato naši ljudje v tujini nimapostaje i n p o s k r b i t u d i z a r e d e n Jo v e č napačne podobe o novi viil Plain Dealer, ko 1e sporočU, drilo; le poglejte, kaj nam je
da
je »Captive Week Commltee«
p o v r a t e k s v o j i h š t e v i l n i h i z l e t ­ Jugoslaviji. Spoznali so jo ln po­ v Clevelandu sprejel resolucijo, pisala 23. decembra lani:
znajo Jo. š e vedno dihajo s sta­
nikov.
rimi kraji ln zamje jim toplo bije da se narodom-jetnlkom pridruži
»Ne vem, dragi Ust. zakaj
zvesto srce. Zato tudi pomiloval­ tudi jugoslovanske narode. Pred­ mi je tako hitro minilo leto.
Jože Zupančič
sednik tega odbora Je neki Ivan
zato, ker me Ti tako
Bezuglofi (kdor koU se p a č skri­ Mogoče
va pod tem imenom). »Tri etične redno obiskuješ.
Jaz sama ne
grurpe — Hrvati, Makedonci in vem, s kom bi si krajšala
čas,
Slovenci (kje neki so ostali Srbi,
najštevilnejši
izmed
Jugoslova­ tukaj v tem pustem in tem­
nov?) - so »jetniki maršala Tita«, nem Londonu,
če me ne bi
ugotavlja dailje »resolucija«. Cer. Ti, dragi list. tako zvesto obi­
kvena opravila, ki bodo oprav­
ljena v namen tega tedna, bodo skoval. Vsak teden mi prine22. Julija v katedrsSl sv. Janeza
in v cerkvi Old Stone. Pozneje
bo v dvorani »PuMdc music« -efoli.
tični shod . . .
Ta/ko so lani poročali
v tem
časniku. N a š zvesti bralec, rojak
v M . , Je pristavi na kraju svo­
jega pisma samo še tole:
»Rojalki-iziletniki. ki ste začas
no v »Jugoslovanski Ječi«, povej­
te svojim »nesrečnim« rojakom v
»chain-gangih«. da v inozemstvu
niso pozabljeni ln da bodo v naj.
Ameriški rojaki se pripravljajo
na obisk Dolenjskih Toplic
Število naših
izseljencev
v
A m e r i k i , k i obiskujejo d o m o v i ­
no, se v e č a i z l e t a v leto. V s a k ­
do b i r a d o b i s k a l d o m a č e l h s i
ogledal d o m a č e kraje. Seveda
p a j i h t u d i v l e č e izlet po p r e ­
novljeni
domovini.
Večina slovenskih
izletnikov
potuje v d o m o v i n o , s p o m o č j o
znane i n ugledne K o l a n d r o v e
potovalne pisarne. T a je b i l a
u s t a n o v l j e n a p r e d 40 let! i n d e ­
luje v C l e v e l a n d u , k i j o i m e ­
nujejo tudi » A m e r i š k a L j u b l j a ­
n a « zato, k e r ž i v i v t e m k r a j u
največ Slovencev. V Clevelandu
ž i v i i n d e l a v e č deset t i s o č n a ­
ših rojakov. T u je tudi ena
najmočnejftih podružnic Sloven­
ske n a r o d n e p o d p o r n e jodnote
( S N P J ) , k i je m e d g l a v n i m i o r ­
g a n i z a c i j a m i n a š i h izseljencev v
A m e r i k i . V Clevelandu deluje
celo devet s l o v e n s k i h N a r o d n i h
d o m o v . M e d n a j v e č j i m i je N a ­
r o d n i d o m n a St. C l a i r a v e n i j i ,
v tem p o s l o p j u je v e l i k a d v o ­
rana in ima tam sedež v e č
tvrdk, med drugim
tudi K o landrova potovalna organizacija.
— Cenjeno
uredništvo,
v Fontani imamo pevsko dru­
štvo že pet let in smo prire­
dili prvi koncert lani 23. okto.
bra. T o j e bila fina
priredi­
tev, so gostovali tudi hrvat­
ski pevci zbora SLAVUJ
iz
Los Angelesa. Igrali so tudi
mali
umetniki
in
gostovali
slovenski
marinarji,
ki
so
prišli
sem v Ameriko
s slo­
vensko ladjo. To so bili veseli,
ko so slišali
naše petje! Tudi
oni so nam -zapeli ali meni se
vidi, da pojejo drugačne
pes­
mi kot smo mi bili tam pred
50 leti. Potem smo
nadaljeva­
li s plesom do jutranje
ure.
So rekli, da ne bodo nikoli
pozabili kako so s>3 imeli lepo
v
Fontani...
3
je dober č l o v e k in ga zato
ljudstvo ljubi. Sedaj ž e imate
b o l j š o A m e r i k o tam, kot m i
tukaj...
. . . H koncu pozdravljam vse
bralce Dolenjskega lista. L i ­
stu pa ž e l i m mnogo
naročni­
kov, ker je zanimiv.
Vse n a j l e p š e pozdravim iz
daljave. N a j ž i v i lepa Jugo­
slavija, n i k o l i i n n i k o l i o d
mene pozabljena!
URŠULA ZATTICH
Zločincem vest ne da m i r u . .
France Slana: Z A L E D J E P O ­
MAGA PARTIZANOM
»Ne vem, s kom bi si kregata čas...«
seš kaj novega iz lepe
Do.
lenjske. Zato se Ti še nadalje
priporočam}
Vsem brclcem
lista kakor
tudi gasilski desetini na Doižu, v moji rodni vasi pod Gor­
janci,
znancem,
prijateljem,
očetu in sestrama želim
v no­
vem
letu mnogo zdravja
in
vse srčno
pozdravljam!
Tebi,
dragi list, želim v novem letu
1961 polno uspehov!"
KRISTINA
London,
South
AVSEC
Kensington
POZDRAV II LEPE BELE SCUJUlNt
T
DVE ŽELEZNIŠKI
2 e l e z n i š k e postaje v S e m i č u ,
Gradcu in Rosalnicah so ž e pod
streho. Zanje so prispevali pre­
cej ljudje s prostovoljnim delom
in s prispevki v materialu in
denarju.
K a k o tesno so vedno in povsod n a š i r o j a k i v mislih s svojo staro domovino, n a m p o k a ž e
tudi gornja fotografija: v severni F r a n c i j i so n a š i slovenski r u d a r j i skupaj z veleposlani­
kom F L R J v Parizu, tov. dr. D a r k o m C e r n c jem, generalnim konzulom T o d o m V a r d ž i s k i m
in sekretarjema M i h a i l o v i č e m in I v a n o v i č c m lani 27. novembra slovesno proslavili 15. oblet­
nico nove Jugoslavije i n deseto obletnico delavskega u p r a v l j a n j a v stari domovini. O bor­
bah in zmagah n a š i h narodov je govoril n a š n a r o č n i k in zavedni aktivist J o ž e M a r t l n č i č iz
Lensa. D v o r a n a -«e b i l a polna rudarjev, izme d katerih so nekateri p r i š l i tudi 30 k m d a l e č ,
d a so se lahko u d e l e ž i l i proslave republike. P e l i so narodne pesmi i n t o v a r i š veleposlanik
je bil ginjen nad tako v e l i k i m rodoljubjem n a š i h starih izseljencev. Proslave se je u d e l e ž i l
tudi t o v a r i š Boris K o c j a n č i č , predsednik sve tn za kulturo L S L R S in predsednik o b č i n s k e g a
odbora mesta Sallauminna, k i je tudi k o m u n i s t i n č l a n Federalnega komiteja K P Francije.
Nepozaben bo ostal trenutek, ko so n a š i r u d a r j i
i z r o č i l i rudarsko svetilko veleposlaniku
dr. Č e r n c j u . Z a vse Slovence v severni F r a n ciji is bil obisk n a š i h diplomatov izraz najglobje u r e s n i č e n e g a bratstva i n enotnosti n a š i h narodov. — (Foto: V i c i o r L a p o r n i k , Sallnumincs,
P-d-C)
Na črnomaljski železniški po­
staji so p r e j š n j i t e d e n z a m e n j a l i
streho, š e prej so s i u r e d i l i j a m o
z a smeti, p r e u r e d i l i p a bodo
tudi stranišče. N a postajnem
p r o s t o r u so p o s t a v i l i pet ž i v o s r e b n i h l u č i (štiri ž e l e z n i c a , eno
r u d n i k K a n i ž a r i c a ) . S tem je š e
bolj p o s r b l j e n o z a v a r n o s t p o t ­
nikov.
DOLENJSKI LIST naj ne
manjka v nobeni družini v
domačem okraju!
T u d i v A d l e š i č i h so pridelali lani v kooperaciji 40 me­
trskih stotov p š e n i c e n a hektar, sorte XI 1, na n j i v i Ivana
P o ž e k a iz V e l i k i h sel. P o ž e k je b i l lani zelo zadovoljen s
sodelovanje z zadrugo. N a s l i k i : ž a n j i c e iz V e l i k i h Sel se
zadovoljne k r e p č a j o s hladno p i j a č o ; sonce jih je ugrelo, k o
so spravljale bogato ž e t e v z n j i v . T u so ž e l e š e s srpi, m a r ­
sikje pa je lani kombajn
p o ž e l na stotine hektarov ž i t a .
L j u d j a se k a r niso mogli n a č u d i t i , k a j vse zmore sodoben
stroj. — Fotografijo p o š i l j a m o kot novoletni pozdrav vsem
rojakom iz Bele krajine, k i ž i v e v t u j i n i !
(Foto: J o ž e Š k o f , Č r n o m e l j . )
Iz Strumlce
Prior dr. Josip Edgar Leopold
osemdesefletnik
V
torek, 17. januarja
1961,
o tiho in skromno praznoval
0,-letnlco svojega rojstva pred­
stojnik kartuzijanskega
samottana v Pleterjah pod
Gorjan<A, prior DR. JOSIP
EDGAR
LEOPOLD
L.AVOV.
Prav je, da se spomnimo na
vlogo kartuzije Pleterje v ča$u narodnoosvobodilne
vojne;
bila je vseskozi pozitivna,
kar
ie predvsem zasluga jubilanta.
Takoj po okupaciji
Jugoslavi­
je se je prior dr. Leopold po­
stavil kot zaveden patriot na
stran
narodnoosvobodilnega
pokreta. Ko so italijanski oku­
patorji hoteli izsekati gozdove
in odpeljati naše
gozdno bo­
gastvo v svoje' tovarne, do pro­
daje v Pleterjih ni p r i š l o , ker
je to nasvetovalo vodstvo OF.
Posebno važna
je bila vloga
priorja dr. Leopolda v
času
oboroženega
upora proti oku­
patorjem. Ze takoj po razgo­
vorih s prvimi partizani
pod
Gorjanci je p r i š l o do tesnega
sodelovanja med
partizani
in
kartuzijo ter njenim osebjem.
Po zaslugi svojega predstojni­
ka so vsi prebivalci
samosta­
na zavzeli pozitivno
stališče
do vseljudskega
upora proti
okupatorjem.
Velika
in
po­
membna je bila pomoč,
ki jo
je
kartuzija
s svojim vod­
stvom nudila v materialu,
v
skrbi za ranjence, v prehrani
in v drugih uslugah ter sode­
lovanju naši
borbi. Samostan
je postal nekakšno
oskrbovalno
oporišče
partizanov, ki so ve­
dno visoko cenili iskreno domoljubnost
prebivalcev
tihe
kartuzije, ki pa so jo okupa­
torji in njihovi domači
podrepniki
— izdajalci
večkrat
onečasitli.
Zaradi
svojega
naprednega
stališča
in pozitivnega odnosa
do NOB je imel prior dr.
Le­
opold zelo veliko težav.
Oku­
pator ga je večkrat
preganjal.
Naredil je težko pot preko za­
porov, obsodb in
poniževanj;
le po, srečnem
naključju
je
ostal Živ, potem ko je bil
ob­
sojen na smrt in pregnan v
zapor v Italijo. Njegov
značaj
in zvesti patriotizem zelo pre­
pričljivo
kaže odlomek iz knji­
ge »Kartuzija
Pleterje in par­
tizani«,
ki jo je napisal in iz­
dal po osvoboditvi v
založbi
»Slovenskega
poročevalca* :
»Bilo
je
zgodaj
spomladi
1942. Bil sem v Novem mestu
in sem videl, kako ženejo
Ita­
lijani osem naših
ljudi, Slo­
vencev, zvezanih z
verigami
po dva in dva med seboj počez
in po dolgem, da jih odpremijo
v Ljubljano in potem kdo
ve
kam, v internacijo, za talce ali
v smrt. Srce se mi je stiskalo,
pest se mi je krčila zaradi ta­
kega ravnanja
tujega vsilje­
1
vanja okupatorja.
Takrat
pa
sem
se
svečano
zaobljubil:
,Dokler
bom
živ,
kartuzija
Pleterje ne bo šla nikdar z oku­
patorjem, marveč
bo proti nje­
mu vedno podpirala
tiste in
sodelovala s tistim, ki se bodo
borili proti njemu!' In to je
kartuzija Pleterje sveto
drža­
la do
osvoboditve.-«
Tak njegov pozitiven odnos
do borbe naših narodov za svo­
bodo se ni spremenil tudi po
njegovi vrnitvi v že svobodno
domovino.
Z vsemi
svojimi
močmi
je prispeval in prispe­
va h graditvi nove Jugoslavi­
je,
koU skrbi za
mednarodni
ugled naše države.
Posebno je
vidna njegova vloga,
spoštova­
nje
in upoštevanje
v vrstah
Cirilmetodijskega
društva
ka­
toliških
duhovnikov LRS, kjer
je že vsa leta član in vodilni
funkcionar
društva.
Prior dr.
Leopold je bil vedno zagovor­
nik . in pobudnik
urejevanja
odnosov med
cerkvijo in
dr­
žavo.
V imenu vseh znancev
in
prijateljev
med
vojno in
v
povojnih
letih
mu
želimo
predvsem še dolgo življenje
in
trdnega zdravja, kakor tudi,
da bi še mnoga leta tako plo­
dno uporabljal
svoje sposob­
nosti in ugled v dobrobit so­
cialistične
Jugoslavije! Za
ve­
like zasluge je naše
državno
vodstvo jubilanta
že
večkrat
odlikovalo z visokimi
prizna­
nji,
katerim
se
pridružuje
iskrena
hvaležnost
vseh, ki
poznajo in spoštujejo
priorja
dr.
Josipa Edgarja
Leopolda
— Lavova!
Televizor-spodbuda za učenje
Novomeške šole ob prelomnici let 1960/1961 - Srečna domska skupnost šmihelskega
Internata: televizor, darilo Okrajnega odbora SZDL v Novem mestu, bo poslei razvese­
ljeval In učil nadebudno mladino
Vsi »o se pripravili na novo­
letno praznovanje: otroci, ki so
obljubil« dedku Mrazu, da bodo
odslej bolj pridni, učenci, ki se
bodo v drugem polletju bolje uča.
li dijaki, ki. so se na tihem že od­
ločili za svoj poklic, ln starejši, ki
u&lijo mladtao. 2e nekaj dni pred
novim letom so vabili. Pridite in
zabavajte se % namil
Gimnazija: za uvod so dijaki,
obilečenl v bele rimske toge, pre­
brali šolsko kroniko. V * j i razredi
so zclpoEH nelkaj francostciih in
angleških pesmi in solist Toma?
Colario je poslušalce zelo navdu­
šen. Spored se je nadaljeval z
baletniini vložki. Na koncu so
četrtosold zapeli v aiovo zadnje­
mu praznovanju na gimnaziji. Po­
vedali so tudi, da bodo kmalu
zaigrali igra Normana Krasne
•John Uubd Mary«.
Na učiteljišču so Izvedli revitjo
ogrlic, narejenih lz zamažkov,
fižolov din jajčnih lupin. Razen balertmlh in pevskih točk so recjltiradi parodijo na Prešernovo »GHoso«, Naj povemo Se to. da so ves
dobiček namenili alžirskim otro­
kom, nelkaj sredstev za alžirske
otroke pa bodo nabrali s pro­
stovoljnim delom.
Na vajeniški šoli je prireditev
organizirala šolska slkupnost. Pro­
•m
gram so Izvedli v obliki javne
oddaje, kd so Jo imenovali »Malo
za Solo, malo zares«. Najboljši
vajenci so odgovorili na vprašanja iz svoje stroke ln najboljši
odgovori so biti nagrajeni. Prire­
ditve so se udeležili tudi nekateri
gostje iz IMV.
Na poseben način so praznovali
novo leto dijaki v internatu v
Smihelu. Ze 28. decembra so zelo
lepo zaigrali igrico »Moč mate­
rine ljubezni«. Predvsem Je treba
poudariti to, da so oder opremili
popolnoma sami ln s preprostimi
sredstvi, kar pa pri igranju ni
motilo. Naslednji dan so Igrali še
za učence šmlhelske osemletke
Radi bodo igrali še drugod, če Jih
bodo povabili.
Domski dijaki so sploh zelo
marljivi in se trudSiJo vsepovsod.
Med letošnjim šolskim letom so
preuredili telovadnico, že prej pa
so si s sredstvi, ki so J'iii dobili
prt prodaji starega železa, kupili
magnetofon. Tovarišlca upravnlca je povedala, da so mladinol lin
mladinke osnovali več krožkov,
kjer se praktično učijo razno­
vrstnih del lz vsakdanjega življenja
Za delo ln uspehe p«a so bUi dom­
ski dijaki lz Smiheda tudi nagra­
jeni. Ko so nestrpno pričakovali
prvi dan novega desetletja, jim je
tovarišlca Vilma Plrkoviičeva, pod­
predsednica OLO Novo mesto, v
imenu okrajnega odbora SZDL
podarila televizor. Med navduše­
nim odobravanjem se je za boga­
to
darilo
zahvalil
predsednik
domske skupnosti ln poudaril:
»Obljubljamo vam. da bomo še
naprej delali, m televizor naj bo
spodbuda pri učeni u ln vsestran­
ski dejavnosti naših dijakov!«
Hvala za pozdrave in pozornost!
Jz
LUZAR
Kosovske
Mitrovice
za novo leto poslal
nam
je podpolkovnik
tole pismo:
JOŽE
»Iz Kosovske M i t r o v i c e se oglašamo
Dolenjci iz
no.
vomeškega
okraja: podpolkovnik
Jože
Lužar
in
poročnik
Zdravko Zupane želiva
v najinem imenu in v imenu dru­
gih vsem bralcem Dolenjskega lista, kakor tudi vsem znan­
cem in domačim
uspehov polno novo leto 1961! — U r e d n i š ­
t v u š e p o s e b n o želimo
veliko uspehov v urejanju
našega
prijubljenega
Dolenjskega lista, veliko uspehov v zbiranju
novih naročnikov,
vsem naročnikom
pa kar največ
uži­
vanja v č t i u u . k i ga prinaša
in raznaša
naš list
širom
po
svetu.«
se o g l a š a Johan Kobe, k i po­
z d r a v l j a s v o j c e , s o r o d n i k e , zla­
sti p a f a n t e i n d e k l e t a , t e r jim
čestita za n o v o leto.
čestitke Iz J U
Dolenjci, vojaki
iz
Brčkegaj
p o z d r a v l j a j o d o m a č e k a k o r tu­
d i b r a l c e n a š e g a l i s t a in j i m
ž e l i j o š e m n o g o s r e č e i n uspe­
h o v v p r i h o d n j e m l e t u . Avgust
Hrovat, M a t i j a Mrgole, Janez
B u č a r , Anton Sega.
Kolektivu »BETI«
pošiljata iskrene pozdrave z
najboljšimi novoletnimi želja­
m i v o j a k a J o ž e G r š i č i z Dol.
Suhorja
TOPLA BESEDA, PRISRČNE ŽELJE...
Delegacija Okrajnega odbora Z B in Okrajnega odbora
Z V V I v Novem mestu je na sfaro leto popoldne obiskala
vse č l a n e obeh organizacij, k i se zdravijo v oddelkih novo­
m e š k e b o l n i š n i c e . Prijetno p r e s e n e č e n i m bolnim t o v a r i š e m
in t o v a r i š i c a m so z a ž e l e l i
s r e č n o novo leto in s k o r a j š n j e
okrevanje. Marsikomu izmed obdarovanih so stekle solze
ginjenosli po licih: — Spomnili ste se na nas! K a k o lepo je
to! H v a l a , res iz srca hvala! ,
Brez v e č j e g a truda, zgolj s pozornostjo so se predstav­
n i k i okrajnih odborov obeh organizacij na lep n a č i n oddol­
ž i l i svojim č l a n o m . T a k š n i h obiskov bi lahko bilo ob v e č j i h
praznikih š e v e č ! Delegacija se je hkrati zahvalila vsem
z d r a v n i k o m i n vsemu osebju b o l n i š n i c e za njihov trud.
Sola in gasilstvo
V minulem požarnovarnost­
n e m t e d n u je l a n i t u d i d o l e n j ­
sko in posavsko gasilstvo pofekusilo
v z b u d i t i m o č n e j š e zar
nimanje šolske m l a d i n e za ga­
silske akcije,
zlasti za pre­
v e n t i v o . T a k o so g a s i l s k e o r ­
ganizacije zainteresirale veči­
n o š o l s k i h v o d s t e v , d a so d a l a
pisati dijakom posebne šolske
naloge o p o ž a r n i nevarnosti v
n a š e m gospodarstvu in o pre­
ventivni
službi. Mladina
je
naloge sprejela z v e l i k i m za­
dovoljstvom, o č e m e r zgovor­
n o p r i č a d e j s t v o , d a je d e v e t
o b č i n s k i h gasilskih zvez po­
s l a l o o k r a j n i g a s i l s k i z v e z i S8
n a j b o l j š i h nalog v k o n č n o oce­
n o iin n a g r a d o . Z v e z a j e n a ­
g r a d i l a 15 n a l o g z d e n a r n i m i
nagradami. Vse druge odlične,
p r a v dobre, dobre i n zadostne
naloge pa bodo n a g r a d i l e satve o b č i n s k e gasilske zveze.
M a t i je z a k u r i l a v p r a l n i c i
p o d kotlom, d a b i s k u h a l a pe­
r i l o . T a m p a je b i l o v e l i k o pa­
p i r j a in l e s e n i h o d p a d k o v . K e r
so b i l a v r a t i c a k u r i š č a s l a b a l n
na p o l o d p r t a , j e p a d a l a ž e r ­
j a v i c a na p a p i r , k i j e l e ž a l
r a z m e t a n t a m o k o l i . T a se je
vnel, o d tega š e leseni odpad­
k i im o g e n j j e
že obliznil
o k e n s k i o k v i r in s i l i l p r o t i l e ­
senemu stropu. K o je žena
prišla v pralnico, je samo še
od strahu zavpila. Njen sin­
ko pa je p o g r a b i l na tleh z v i ­
to g u m i j a s t o cev, k i j o u p o ­
rabljajo z a z a l i v a n j e v r t a , jo
pritrdil na vodovodno pipo in
p r i č e l b r i z g a t i v o d o v ogenj
ter g a v k r a t k e m č a s u u d u š i l .
S tem je r e š i l po vsej ver­
jetnosti celo h i š o i n morda še
sosedovo. S e v e d a
je b i l ta
fant d o b r o seznanjen z g a s i l ­
s k o p r e v e n t i v o . Z a t o se
ni
u s t r a š i l , m a r v e č je t a k o j p o ­
prijel na p r a v e m
koncu.
S to potezo h o č e gasilstvo
»SosečI
t
pri
šoloobveznih
otrocih zanimanje za gasilsko
organizacijo,
h k r a t i pa
jim
vcepiti pravi odnos do gasil­
stva,
zlasti
do .preventivne
službe. Kajti če bomo mladino
že t a k o j v z a č e t k u
vzgajali
t u d i v tej s m e r i , m o r e m o r a ­
č u n a t i , d a bomo kasneje i m e l i
dovolj kadra v gasilskih vr­
stah, I s t o č a s n o pa, da bo v
bodoče p o ž a r o v manj in manj.
T a k o bi bilo treba' organizi­
rati vso šolsko m l a d i n o . Š o l ­
ska
vodstva
naj
bi uvedla
m o r d a p r i m o r a l k i vsaj k r a ­
tek p o m e n e k o g a s i l s t v u . C e
učitelji sami niso člani gasil­
skih društev
i n bi torej ne
mogli iz lastnih izkušenj mla­
dini predavati o gasilstvu, bi
b i l o m o g o č e to u r e d i t i s p o veljništvom
posameznih dru­
štev, k i b i dala ' na razpolago
izkušenega človeka.
e
Kako
morejo prav
otroci
preprečiti
požar,
govori
do­
volj zgovorno ta-le p r i m e r , k i
se je z g o d i l v N o v e m m e s t u :
Iskreno čestitajo
za
n o v o leto vsem b r a l c e m i n
sodelavcem
Dolenjskega
lista
Milan G a b r o n i z S t a r e v a s i
ob
S o i l i , B r u n o Ž v a n u t iz V i p a v e ,
Henrik S a h o r n i k
Franc Z e l n i k i z
Vinko
Boštjan
Sič
iz
Mute,
Kranja in
iz Ilirske B i ­
strice.
K o m a j so p a r t i z a n i o d š l i , ž e
je
n a s l e d n j i d a n , 6. n o v e m b r a , p r i š e l
prvič v Pleterje s svojim
štabom
M i l a n Kranjc, komandant belogardističnega bataljona na Brezovici,
k i je b i l s i c e r m l h a j l o v i č e v e c . P r v o ,
k a r j e s t o r i l , j e b i l o , d a m e je k o t
priorja nesramno napadel, češ da
skrivam
v
samostanu
partizane.
( K o t d a b i b i l to z l o č i n ! ) Z a h t e v a l
je, d a m u j i h t a k o j i z r o č i m , k e r
sicer gorje samostanu!
Na
letnem občnem
zboru
krajevne organizacije Z B na
M i r n i , k i j e b i l a 30. d e c e m b r a
l a n i , so r a z p r a v l j a l i o p e r e č i h
v p r a š a n j i h organizacije. Ugoto­
v i l i so, d a š t e j e o r g a n i z a c i j a
210 č l a n o v i n d a j e v n j e j p r i ­
bližno toliko m o š k i h kot žensk.
Predsednik odbora L u d v i k G o ­
lob je v o b š i r n e m p o r o č i l u go­
voril o dejavnosti članov, o
p o m o č i v o j n i m sirotam, o ure­
d i t v i s l u ž b e n i h let č l a n o m , k i
j i m delovna doba i z č a s a oku­
pacije š e n i bila priznana, in
o p o m o č i č l a n o m Z B . O d b o r je
reševal
tudi vprašanja
stro­
kovnega k a d r a i n usposoblje­
nosti svojih članov, zlasti t i ­
s t i h , k i so v d e l o v n e m r a z ­
merju. Uspehov je bilo manj,
k e r so sa z a d o l o č e n a v p r a š a ­
nja
člani premalo
zanimali.
U s p e š n o p a je o r g a n i z a c i j a po­
s r e d o v a l a t a m , k j e r j e š l o za
zaposlitev v o j n i h sirot.
Z B se j e p r e c e j z a v z e m a l a
za c i v i l n e pogrebe. P o m a g a l a
je t u d i o r g a n i z i r a t i proslave i n
p o s e b n o d a n b o r c a so l e p o p o ­
R o b o t t i j a , k e r s o o s t a l e vse m o j e ,
intervencije p r i I t a l i j a n i h , naj b i sel
beli izselili, brez uspeha. K o m a n d a n t
oddelka belih je b i l neki S v a r u n ;
i z d a j a l se j e z a m o r n a r i š k e g a o f i ­
cirja, k a r pa n i k d a r n i b i l . Prišel
se m i j e p r e d s t a v i t i n n e k a j m l a t i l
proti k o m u n i z m u in kako bodo oni
č a s t i l i V e s č a s so z b i r a l i po­
datke, da bi k a r n a j n a t a n č n e j e
izpopolnili šolsko kroniko. Sta­
r e j š i p a r t i z a n i so p o m a g a l i i z ­
delati
topografijo
Mirne
in
njene okolice. Dosedanji pred­
s e d n i k je govoril t u d i o p r a ­
vicah članov.
.
L e p v z g l e d je d a l a n o v o m e ­
ška Vajenska šola. Upraviteljs t v o š o l e je n a m r e č n a p r o s i l o
d o m a č e d r u š t v o za predavate­
lja, da je v vseh r a z r e d i h ob­
š i r n o predaval o gasilski pre­
v e n t i v i . P r a v t a k o so b i l i l e ­
tos d e l e ž n i t o v r s t n e g a p r e d a ­
vanja tudi kandidati-obrtniki.
Id yo se p r i p r a v l j a l i v poseb­
nem tečaju na mojstrski i z ­
pit.
P o t e m me je K r a n j c napadel, da
i m a m v hiši partizanski radio. V e ­
del je tudi povsem t o č n o z a
vse
d r u g e s t v a r i , k i so
jih
partizani
s p r a v i l i v s a m o s t a n u . Č u d i l s e m se,
o d k o d je m o g e l v s e to v e d e t i . V p r a ­
šal sem prokuratorja, od kod morejo
v s e to t a k o n a t a n k o v e d e t i , o n i p a m i
je o d g o v o r i l : » O n i v e d o v e č kot m i
s a m i ! « Torej je m o r a l n e k d o i z d a t i !
K d o je i z d a l , n i s e m m o g e l d o g n a t i .
B e l a g a r d a je vse te s t v a r i p o b r a l a
in odnesla.
V nadaljnjem
razgovoru
mi
Je
K r a n j c očital — le s k a k š n o * p r a v i c o ?
— da s e m v s a m o s t a n u g o s t i l p a r t i ­
zane in j i m prirejal sijajne v e č e r j e .
• T o sem najodločneje z a v r a č a l , ker
partizani niso b i l i n i k d a r na večerji
v samostanu. N a j u ž i n o pa so v e č ­
k r a t p r i š l i . P o k a z a l s e m K r a n j c u so­
bo, v k a t e r i s e m s p r e j e m a l p a r t i z a ­
ne. V p r a š a l s e m g a . k a j n a j b i v ta­
k e m p r i m e r u s t o r i l ? N a to m i n i o d ­
govoril.
Z d i se. d a b i t a n a č i n š i r j e ­
nja g a s i l s k p m i s e l n o s t i ob p o d o o r i t i s k a dosegel l a h k o , z e l o
lepe u s p e b o in b i p r i p o m o g e l ,
da
bi
se
število
požarov
zmanjkalo.
Polde Cigler
I n z a r e s se je n a s l e d n j e g a dne, 7.
novembra, bela garda nasilno v r n i l a
i n n a s e l i l a v s a m o s t a n u , ne d a b i
b i l i p r i s v o j e m p r i h o d u s p l o h koga
v p r a š a l i , m a r v e č ' so p r e p r o s t o p r i š l i
i n z a s e d l i del s a m o s t a n a . G o t o v o se
je z g o d i l o to p o n a r o č i l u g e n e r a l a
Stravs
iz
Iz Zemuna
S r e č n o , v e s e l o l n u s p e h o v pol­
no novo leto ž e l i j o d o m a č i m ,
m l a d i n i n o v o m e š k e g a o k r a j a in
prebivalcem Bučke, Dobrniča
i n P r e č n e : Drago P o l j a n e c , F e ­
liks Z u p a n č i č i n J o ž e Verce.
Fantje Iz Novega Sada
č e s t i t a j o i n p o z d r a v l j a j o z a no­
vo leto v s e d o m a č e , z n a n c e in
prijatelje
ter
j i m želijo
še
mnogo uspehov pri delu. Vin­
ko A n ž l o v a r , Drago P r e š e r e n ,
J o ž e Cebular ln Matija Z u p a n ­
čič.
Prior dr. Leopold, pisec knjige » K a r ­
tuzija Pleterje ln partizani«
uničili partizane. O d v r n i l sem m u
kratko: »Bomo videli!* '
na
Z d a j se je z a č e l o p u s t o š e n j e
po
s a m o s t a n u . D e l p a r k a so d a l i p o s e ­
kati b r e z vsakega dovoljenja i n do­
g o v o r a s s a m o s t a n o m . N a s p r o t n o , po­
k l i c a l i so k m e t e v s a m o s t a n i n j i m
z a p o v e d a l i , naj s e k a j o . T o , k a r so
p o s e k a l i — so j i m r e k l i — • je n j i ­
hovo i n
lahko odpeljejo
domov.
K m e t j e so p r i š l i z v o z o v i , s e k a l i i n
o d v a ž a l i les d o m o v , k a k o r d a je n j i ­
hov. V p r a š a l i s m o b e l e . z a k a j s e k a j o ,
in sicer proti naši volji. Odgovorili
so, d a z a t o , da ne b i m o g l i p a r t i z a n i
tako l a h k o n a v a l i t i nanje, s k r i v a j o č
se za d e b l i , t o r e j l z s t r a t e š k i h r a z ­
logov. Z a t o v t a k e m p r i m e r u n i t r e ­
ba n i k o g a r s p r a š e v a t i , ker da
je
sedaj v o j n a . N a n a š o d l o č e n protest
so s e k a n j e u s t a v i l i , p o t e m k o so v e ­
lik del p a r k a že uničili.
Z n o t r a j s a m o s t a n a so z a č e l i T a d i t i
u t r d b e i n b u n k e r j e , i n s i c e r enega
blizu vrat. k i vodijo v gozd proti
Javoriei. d r u c r e a nred staro cerkvi­
jo, p o s l u ž u j o č se p r i t e m
širokegn
v h o d a v c e r k e v N i t i c e r k v i k o t sve­
t i š č u i n »i»odovlri«trprnu s p o m e n i k ; '
n i s o p r i z a n a š a l i . U t r d b e so z g r a d i l i
t u d i po h o d n i k i h v s p r e d n j e m d e l u
V nedeljo. 18. decembra, Je bil
v veliki dvorani Prosvetnega do­
ma v Dolenjskih Toplicah občni
zbor Zveze borcev. Udeležilo se
ga Je precej članov, razen tega
pa še zastopnik občinskega odbo­
ra Zveze borcev lz Novega me­
sta tovariš Jože Udovč.
Poročilo o delu v preteklem
letu (predsednik Anton Strniša'*
je omenjalo pomembne uspehe
našega gospodarstva v povojnih
letih, kakor tudi topllške orga­
nizacije. Razpravljali so o pomo­
či borcev NOV ter otrokom pad­
lih, ki jih Je v okolišu 99. Zveza
borcev Je posredovala v v e č pri­
merih za klimatsko zdravljenje
svojih članov, uspela pa je le v
enem primeru. Iz blagajniškega
poročila smo videli, da finančno
stanje organizacije ni posebno
dobro, saj je v blagajni le 1444
dinarjev.
s a m o s t a n a i n t a k o o n e m o g o č a l i ->rehod po hodnikih, prav tako tudi pred
glavnim vhodom v samostan. G l a v ­
na samostanska vrata, pred katerimi
je b i l m o č a n b u n k e r , so b i l a n o č i n
d a n o d p r t a , t a k o d a n a m je b i l a n e ­
m o g o č a v s a k a k o n t r o l a . N a cesti, k i
vodi v samostan, so postavili » š p a n ­
ske jezdece« l n ž i č n e ovire.
P o v s e m s a m o s t a n u so
žvižgali,
peli, kričali, kadili, povsod naokoli
m e t a l i č i k e i n p l j u v a l i . S t r a ž o so
imeli tudi pred cerkvijo. M e d t e m ko
je bilo v cerkvi bogoslužje, bodisi
p o d n e v i a l i p o n o č i , so
neposredno
pred vrati k a k o r n a l a š č brez potrebe
k r i č a l i i n r o p o t a l i . T a k i so b i l i t i
l j u d j e , k i so se b o r i l i » z a B o g a i n
vero-« i n č e č k a l i p o z i d o v i h : » V b o r ­
b i aa v e r o , B o g a i n d o m o v i n o ! « a l i
»Legija smrti«, n a š a nada — parti­
z a n naj
krepa — tako n a š narod
s k l e p a ! « In v s e to naj b i b i l o v d u h u
k r š č a n s k e ljubezni in strpnosti!
T i s t i p a , Id so b i l i p o s o b a h , so
ves d a n p r e p e v a l i , i g r a l i n a h a r m o ­
niko i n pijančevali pozno v noč. Po­
z d r a v l j a l i n a s s p l o h n i s o . r a z e n ne­
k a j k a t o l i š k i h m l a d e n i č e v . k i so b i l i
vsak dan pri n a š i in vsak dan spre­
j e m a l i sv. o b h a j i l o . T i s o n a m , i z j a ­
v i l i , d a so s i d r u g a č e p r e d s t a v l j a l i
b o r b o za B o g o i n v e r o ter d a so b l i
p r a v z a n r a v z a p e l j a n i . P r e k l i n j a l i so
t a k o o d v r a t n o , d a so se s a m o s t a n s k i
bratje, k i kaj takega niso vajeni,
z g r a ž a l i i n se m ! p r i h a i a l i p r i t o ž e v a t .
T o d a kaj je b i l o m o g o č e storiti, ko
pa so h l i k o m a n d a n t i m n o g o s l a b š i
od m o š t v a . T a k o je S v a r u n d a l p r a v
v p e t e k f ! ) s p e č i zase i n z a k o m a n d i r ­
je o d o j k a n a r a ž n j u . K r e n k o se je
napil v pijanost! vrgel v e č r o č n i h
b o m b s k o z i o k n o na d v o r i š č e ter t n k o
^ o š k o d o v a l n a d 50 o k e n , v o p r a v i ­
č i l o pa r a z g l a s i l , d a so p r i š l i p a r t i 7anl do s n m o s i n n s k e g a z i d u in v r g l i
bombe čez zid.
;
!
Beli
so
šli
V r a z p r a v i so p o u d a r i l i ,
da
bi bilo dobro organizirati pre­
davanja, zlasti o pokojninskem
zavarovanju.
N a k o n c u so I z v o l i l i n o v o d ­
b o r i n d e l e g a t e za
občinsko
konferenco.
Jože
Jakič
Z zbora Zveze borcev v Dol. Toplicah
O p e k o z a b u n k e r j e eo d o v a ž a l i k a r
na debelo. N a stolpu so i m e l i po­
stavljen mitraljez. P o vseh hodnikih
so p o s t a v i l i s t r a ž e . N e n e h n o s o z v e ­
l i k i m k r i k o m in v i k o m hodili v stolp
i n pogosto streljali s stolpa n a h i š o
a d m i r a l a V u č e r j a v D r č i ter j o po­
škodovali.
V s e to p a je v o d i l m a j o r N o v a k ,
Id je b i l z a s t o p n i k M i h a i l o v i č a z a
S l o v e n i j o . T o d a nI se i z d a j a l z a t a ­
kega, m a r v e č z a n a v a d n e g a p i s a r j a
v pisarni š t a b a v Pleterjah i n kot tak
se j e l a h k o t u s k r i v a l . P o l e g n j e g o v e
sobe je b i l a v e č j a s o b a , v k a t e r i so
i m e l i b e l o g a r d i s t i č n i v o d i t e l j i 6voje
k o n f e r e n c e , k i j i je v o d i l o n In k i so
bile
mnogokrat
zelo
dolgotrajne.
T a m je b i l t u d i r a d i o In n e k e v r s t e
k n j i ž n i c a . T u so se s e s t a j a l i k r a z ­
govoru i n na z a b a v a
N a s m e h n i l s e m se i n o d l o č n o o d ­
govoril, da partizanov n i v Pleter­
j a h . C e n e v e r j a m e , n a j ves s a m o ­
stan ponovno preišče. V srcu pa
s e m se v e s e l i l , d a so p a r t i z a n i p o ­
n o č i o d š l i . I n z a r e s so K r a n j č e v i l j u ­
dje z a č e l i v n o v i č p r e i s k o v a t i s a m o ­
s t a n i n k a n a l e . P r e p o z n o ] T i s t i h , Id
so jih i s k a l i , n i b i l o v e č v P l e t e r j a h .
P o t e m je spet p r i š e l i n m l dejal,
d a se b o » L e g i j a s m r t i « n a s e l i l a v
P l e t e r j a h , d a se n e b i t u n a s e l i l i č e z
zimo partizani (čeprav partizani na
to n i s o m i s l i l i ) , t e r d a j i h b o o s t a l o
t u o k r o g 50. O d v r n i l s e m m u , d a j e
to s a m o s t a n i n d a v o s t a l e m n i n i t i
prostora za toliko l j u d i . K r a n j c
me
je o š a b n o z a v r n i l :
»Prostor
mora
b i t i i n m j ga b o m o ž e našli!-« P r i ­
p o m n i l s e m š e , n a j se n i k a r n e n a ­
selijo v s a m o s t a n u , ker so p a r t i z a n i
zagrozili, da bodo samostan napadli
i n ga z a ž g a l i . K r a n j c p a m i j e s a ­
mozavestno odvrnil:
»Tega
se
ni
treba bati, ker bomo m i b r a n i l i sa­
mostan.-"
Ivan
Kako dela ZB na Mirni
Bela garda v Pleterjah
T o v a r i š l c a inž. Vilma P i r k o v l č izroča v imenu OO S Z D L domski
skupnosti denar za nakup televizijskega sprejemnika
in
Gradca.
Hkrati
pozdravljata
d o m a č e t e r m l a d i n o Bele kra­
jine.
vnovič
v
patrulje
•
Razprava Je bila zelo burna, žal
pa ni potekala v pravi smeri. Ne­
kateri so iznašali stvari, ki sploh
niso spadale na občni zbor, tako
da je bil zastopnik občinskega
odbora prisiljen poseči vmes. —
Govorili so tudi o stanovanjskem
vprašanju bivših borcev ln spre­
jeli sklep da bo novi odbor po­
sredoval na merodajnem mestu
za dodelitev stanovanj tistim bor­
cem, ki stanujejo v neprimernih
ln slabih stanovanjih. Sprejeli so
tudi sklep o varstvu grobov pad­
lih borcev »i pojasnili nekaj pra\lc
ln dolžnosti v zvezi z zakonom o
upokojitvi. Potrebna pojasnila ln
navodila o tem daje odbor vsak
torek od 14. do 16. ure v pisarni
Zveze borcev
Ob koncu so sklenili, naj se
zgradi nova šola, da ne bodo
učilnice razstresene po vseh To­
plicah.
Drago Grcgorc
o k o l i c o ter zasledovali i n l o v i l i par­
tizane, d a j i h a l i ustrele a l i p a poš­
l j e j o v i n t e r n a c i j o . T a k o so n a T o l ­
s t e m v r h u u s t r e l i l i š e s t k m e t o v In
p r i s t a š e v O s v o b o d i l n e fronte.
Prav
tako so n a V r h p o l j u ujeli d v a par­
t i z a n a , k i sta b i l a t a m z a r a d i z a v a ­
r o v a n j a tretjega bataljona C a n k a r ­
j e v e b r i g a d e , k i se j e m u d i l v M i ­
hovem zaradi mobiliziranja.
Eden
od teh je b i l A l b e r t Božič i z K o s t a ­
njevice na K r k i , za drugega pa n i ­
s e m m o g e l d o g n a t i , k d o je i n c d k o d
Istega d n e .
to j e 12. d e c e m b r a
1942, so u j e l i v M i h o v e m i n t e n d a n t k o 2. č e t e 3. b a t a l j o n a C a n k a r j e v e
brigade. Stano M a r i n i č , katere ko­
m a n d i r je b i l M i r o s l a v P o č k a j . Vse
t r i so p r i p e l j a l i v P l e t e r j e i n j i h t u
pod predsedstvom
Milana
Kranjca
o b s o d i l i n a s m r t . S t a n o so u s t r e l i l i
istega dne v gozdu b l i z u P l e t e r i j . oba
p a r t i z a n a pa dan pozneje na i s t e m
mestu. V s i trije so rvokopanl v s k u p ­
n e m grobu ob poti. k i v o d i v A p n e n i k . K r a j je š e danes ograjen i n
o z n a č e n s k r i ž e m . O b deseti oblet­
n i c i n j i h o v e s m r t i je b i l g r o b o k r a ­
š e n z v e n c e m , n a k a t e r e m je p i s a l o :
- Ž r t v e f a š i z m u 1942.«
N a s v o j i h p o h o d i h p o o k o l i c i so
b e l i popih" v s e v i n o . V t e m se je
posebno o d l i k o v a l neki mesar, p r a v i
orjak. V pijanosti je metal
ročne
bombe in streljal s p u š k o naokoli
t e r s t e m p l a š i l l j u d i . Z d i se m i , d a
je p r i t e m t u d i n e k o g a r a n i l . O b
n e k i p r i l i k i se je n a t a k n a č i n r a n i l
k o m a n d a n t s a m , k o so š l i n a V o d e ­
nice.
T u d i p r e d g l a v n i m i v r a t i je b i l a
s t r a ž a . P o n o č i so p r i h a j a l e t a k o i m e ­
novane »kurirke« v t ^ j a š k i h plaščih,
k i so p o t e m o s t a j a l e p r i o f i c i r j i h v s e
d o j u t r a . Z j u t r a j so n a m
pripove­
d o v a l e n j i h o v e s t r a ž e , k i so se n a d
tem p o č e t j e m z g r a ž a l e i n obsojale.
K o sem rekel k o m a n d a n t u , da ž e n ­
s k e ne s m e j o v s a m o s t a n , je s u r o v o
o d g o v o r i l , da m o r a t a k o b i t i i n da
o n tega n e m o r e o p u s t i t i . T a k o so
te » k u r i r k e « š e n a d a l j e p r i h a j a l e .
V e d n o v e č b e l i h je n r i h a j a l o v s a ­
m o s t a n , t a k o d a se j i h je n a b r a l o
250 d o 300. R a z d e l j e n i so b i l i v d v e
č e t i . K o m a n d a n t i so b i l i S v a r u n , z a
n j i m B a u d a š , potem pa Sekolec (ki
je b i l še n a j d o s t o j n e š i od vseh) ter
komandirja Balant in K a r a .
N e n . h n o s m o se p r i n>:h p r i t o ž e ­
v a l i In se z n j i m i p r e p i r a l i , k e r so
se o b n a š a l i l n d e l a l i t a k o , k o t d a
je s a m o s t a n n j i h o v . T r o š i l i so s a m o ­
stanska d r v a na debelo brez vsakega
v p r a š a n j a in dovoljenja, j e m a l i sa­
m o s t a n s k o s e n a d a l i o d v a ž a t i pose­
kano samostansko drevje
itd., po
d r u g i s t r a n i p a so g o v o r i l i , d a k o m u ­
n i z e m u n i č u j e p r i v a t n o l a s t n i n o ter
d a se j e z a t o t r e b a b o r i t i p r o t i n j e ­
m u na življenje in smrt!
( O d l o m e k i z k n j i g e : Josip Ed­
gar Leopold - Tsivov: K A R T U ­
Z I J A P L E T K R . T F TN P A R T I A NI,
1941-1945,
Spomini
L J u b l j a n a . 1953.)
Stran 6
DOLENJSKI
LIST
Novoletni šentjernejski titrink
U s t a v i l i s m o se v Š e n t j e r n e ­
j u . B i l je d e ž e v e n dan,
toda
l j u d j e so k l j u b t e m u h i t e l i po
o p r a v k i h : č e z cesto v t r g o v i n o
ln n a z a j v d r u g i s m e r i . N e k a j
voznikov
je
ustavilo
konje
pred gostilno.
"Slabo vreme imamo. Upaj­
mo, d a bo p r i h o d n j e leto bo­
lje,* je ves p r e m o č e n
tarnal
starejši kmet.
» N a j r a j e smo tu, a kaj, ko
ni v s a k d a n p r a z n i k , « j e p o t o ­
žil s k l a d i š č n i k I E V v M a j z l j e vi gostilni. B r a l je
Dolenjski
list. »-Polno ž e l j a in uspehov
j e v e d n o n a t i s n j e n i h , - j e go­
v o r i l izpod očal, »In V a š e že­
lje
za N o v o leto?« smo
ga
vprašali. »Nimam
želja*
je
k r a t k o o d v r n i l , » o t r o c i pa so
preveliki
za
dedka
Mraza.«
Prav tako je odgovorila
last­
Kmetje
se n e b r i j e j o
vsak
nica gostilne — Zofija Majzelj.
P o t e m p a : »Pišite, d a s m o zelo dan. Ž e l i m , d a bi i m e l i v p r i ­
hodnjem letu kaj več obiskov
zadovoljni
z Dolenjskim l i ­
Č e b i b i l o kot letos, b i š e šlo.*
stom.
Tudi
gostje
ga
radi
bero.*
» P r i nas
imamo
marsikaj
Gumijaste škornje
smo
raz­
Kolektiv
Krojaško-šiviljskep r o d a l i . B l a t o je. Z a t a k o vre­
ga podjetja s m o n a š l i
sredi
me d r u g a obutev n i p r i m e r n a
dela. Šestdesetletna A n a StemLjudje
kupujejo in kar
tek­
berger, šivilja p r e d upokojitvi­
mujejo, k d o bo v e č
nakupil.
jo, je p o v e d a l a : » Ž e l i m o več
Naša želja? V s e m potrošnikom
dela in manj š u š m a r j e v ! N a j ­
b o l j b i b i l i v e s e l i , č e b i d o b i l i . ž e l i m o s r e č n o n o v o l e t o ! « ;e
prijazno odgovorila
prodajal­
e l e k t r i č n e stroje. T u d i prostori
ka
pri
trgovskem
podjetju
so m a j h n i . — K a j s i ž e l i m ' '
» D o l e n j e c * in že stregla n a k u P r e d v s e m to, d a b i se v k o l e k ­
povalcem.
tivu še naprej tako dobro r a ­
zumeli.*
P o š t n e u s l u ž b e n k e smo do­
bili
pri
»udarniškem*
delu.
»Brivci imajo na deželi ved­
» T r e b a je bilo m a l o pospra­
no
težave,* je
povedal
šel
v i t i , * so z a č e l e h k r a t i . » I n p o ­
brivsko-frizerskega
podjetja
s l o v a n j e ? * » G r e , s a m o n a ;esIgnac
Zupan. »Največ
dela
nem smo. N i m a m o dovolj ve­
i m a m o v soboto in
nedeljo.
l i k i h prostorov. Naši pismono­
Med
tednom
ga
skoraj
ni.
še? K a r tekmujejo, kdo
bo
zbral več n a r o č n i k o v za Do­
lenjski l i s t - — » K a j si v nor
vem letu obetam jaz? — Rada
bi š l a v t e l e g r a f s k o v o a \ i . š č e , je i z r a z i l a svojo tiho željo M i ­
Črnomelj;
12.
Ema
Rccck,
lena Vidnjevič.
L j u b l j a n a , V P Š , S t a r i t r g 34;
Vsi si v e d n o kaj ž e l i m o . K o ­
13. A n a B r u l c , G o t n a v a s 41,
l e k t i v i in p o s a m e z n i k i . V no­
p. Š m i h e l p r i N o v e m m e s t u ;
v e m l e t u p a š e c e l o . V č a s i h ;e
14. l i k a S k a l a , Z a g r e b , V i n o ­
ž e l j a p r e v e č , z a t o se v s e ne i z ­
g r a d s k a 59; 15. T i n e
Košir, polnijo.
Tovarišica , Boža
iz
Pržanj
21,
Šentvid
nad
uprave
Kmetijske
zadruge
Ljubljano;
16. F a n i k a T u r k i ,
nam je zaupala: »Moped, p i ­
C e l j e , J e n k o v a 32.
salni stroj!* K m e t i j s k a z a d r u -
20 nagrad
- 818 rešitev
o
V t o r e j z j u t r a j s m o d a l i be­
sedo botri S r e č i — p r i š l a je k
žrebanju
novoletne nagradne
k r i ž a n k e . R e š i t e v ste
tokrat
p o s l a l i 813 — i z v s e h k r a j e v
Posavja, Bele krajine, Dolenj­
s k e , L j u b l j a n e i n d r u g i h mest,
nekaj j i h je bilo celo i z N e m ­
čije. K a ž e , da n a r o č n i k i
po­
vsod
radi rešujejo
križanke,
zato bomo za tako zabavo po­
slej p o s k r b e l i v e č k r a t !
I z ž r e b a n i so b i l i :
1. n a g r a d o : 8000 d i n
dobi
J o ž e B u č a r z G a b r o v c a 13, p.
Metlika;
2. n a g r a d o : 6000 d i n
dobi
Tončka
Marčan,
Ljubljana,
F a b i a n i j e v a 21;
3. n a g r a d o : 4000 d i n
dobi
Ernest
Jazbinšek,
Bolnišnica
V a l d o l t r a , p. A n k a r a n ;
4. n a g r a d o : 2000 d i n - d o b i
I v a n G a b r i j a n , A d l e š i č i 5. '
Šestnajst knjižnih
žreb razdelil takole:
daril
je
1. A n t o n K l e n o v š e k , S t u d e ­
nec p r i S e v n i c i ; 2, D a m j a n k a
Simončič, Ljubljana,
Njegoše­
v a 11; 3. A n i c a T o m e , o s n o v n a
š o l a P o d z e m e l j , p. G r a d a c ; 4.
Franc M u r n , Dijaški dom, K o ­
č e v j e ; 5. J a n e z M i š i g o j , P i r a n ,
M a t e o t t i j e v a 17; 6. M a r i j a B l a žič,
G r i č 11, p. S m a r j e t a ; 7.
L e o p o l d .Tel e n i č Č r n o m e l j , K o ­
l o d v o r s k a 54; 8. I v a n D e s i m i r o v i č , V . p. 3634, K r a g u j e v a c ;
9. V i d a K a n t e , L j u b l j a n a , P e r č e v a 27; 10. J o ž e B e r t o l c , B r e ­
z i n a 103, p . B r e ž i c e ; 11. M a r i j a
Banovec,
šola
Dobliče,
p.
V s e m izžreban :em smo
de­
nar i n k n j i g e poslali po pošti,
vsem d r u g i m : prihodnjič V a m
želimo več sreče!
REŠITEV NOVOLETNE
NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno; 1. Novomesčan. 10.
Gospodična,
19.
astronavt, 20.
stlast 22. satrap, 23. Vera, 24. opravlm,
20. Untnlk, 28. zleti
30.
estet, 3L orli, 32. ost. 34. tisk. 36.
turneja. 38. sile, 39. epi. 41. Krt,
43. rdim, 44. tok, 45. NO, 46. na­
potki. 48. oprava, 51. platana. 53.
naprave. 55. protin. 56. parlament,
58. leto, 59. stseptomicin, 62. ako.
63. krilo, 65. rejec. 66. JZ, 67, Ko­
reja, 69. serenada, TI. et. 73. kara­
vana, 75. Trdina. 77. nekak, 79.
Šentjernej. 80. siirar. 83. kromanje. 84. nanesti, 85. DM.
Navpično; 1. Navzven. 2. osel,
3. vtreti. 4. orati, 5. MO. 6. eno,
7. šaipe, 8. čvrst, 9. Ataturk. 10.
ga, la. ostra.. 12. stil. lfl. ost, 14.
dan. 15. iti, 16. črteostavec, 17. na,
18. apoteka. 20. sitni, 21. L M , 25.
Verdi. 27. Ni, 29. iska«, 31. OJ,
33. Slovenija. 35. Krpan. 37. EM,
40. foprek, 42. fon, 46. NATO. 47.
ta. 48. oplojen, 49. pramenast. 50.
ramica 52. lotos. 53. narpreden. 54.
arrterlje. 55. pladenj. 56 PE, 57.
TNZ.
59. sijaj. 60. rila, 61. ro. 63
Kranj, 64. rente, 67. kaša, 68. oven.
60. srna, 70. dar. 72. te, 73. kar, 74
ako, 75. trn, 76. Grm, 78. KK, 81.
n , 82. ad.
V kratkem dva mladin­
ska seminarja
Okrajni
komite
LMS
in
O k r a j n i z a v o d za i z o b r a ž e v a ­
nje o d r a s l i h sta p r i p r a v i l a d v a
seminarja za mladinske a k t i ­
v i s t e i n t o : o d 23. I. - 26. I. za
vodstvo sekcij mladih z a d r u ž ­
nikov pri mladinskih
aktivih
in o d 27. I. — 31. I. z a v o d ­
stvo kluba mladih
proizvajal­
cev. O b a s e m i n a r j a bosta v D i ­
jaškem domu v Smihelu.
Okrajno mladinsko vodstvo
p r i č a k u j e p r e c e j o d o b e h se­
minarjev.
Zlasti
pričakujejo,
da bodo zaživeli k l u b i mladih
proizvajalcev v n a š i h podjet­
jih,
tako da bodo odstranjena
m a r s i k a t e r a v p r a š a n j a , k i sli
jih
m l a d i n a v p r o i z v o d n j i sa­
ma težko tolmači.
Pozdrav Iz Lovrana
M o r n a r j i , k i so p r i v o j a k i h v
L o v r a n u , č e s t i t a j o za n o v o leto
novomeškim delovnim
kolek­
tivom, zlasti podjetju
»Krka*
in
»Pionir*, pozdravljajo
pa
s v o j c e . M a r i j a n K o v a č , Peter
Zalokar i n J o ž e Dulc.
ga p a : » T o v o r n j a k ( T A M 450U,
d o v o l j i n v e s t i c i j i n s r e d s t e v za
nakup!«
In k a j s i v Š e n t j e r n e j u
št
želijo? — Zgraditi novo šolo,
sezidati stanovanjski blok ra
prosvetne d e l a v c e in ustano­
viti obrtno delavnico kovinsKe
stroke!
I. Zoran
Pozdravljajo:
Za novo leto smo dobili še ne­
šteto pisem n a š i h ' fantov, ki so
pri vojakih. Zaradi pomanjkanja
prostora ne moremo v e č objaviitl
vsakega posamič, zato jih bomo
našteli kar v skupnem sestaivku,
nekaj pa jih še pride na vrsto.
Vsi želijo svojim domačim, znan­
cem ln prijateljem kar največ
sreče in zadovoljstva v letu 1961!
Iz Subotlee: Tone Vidlc
in
Franc Bučar.
Iz Danllograda; Anton Cugelj.
Albin Perko, Franc Mohar, An­
drej Modrijan Jože Pucelj, Jože
Suklje ln' Janko Korene
Iz Niša: Ferdo Potočnik, Jože
Brodarič. Jože Smuk, Peter Henič,
Alojz Romšek, Boris Mokrovič.
Viljem Novina, Alojz Smrke. Ivan Erjavec. Rudi Dim, An­
ton Aš, Milan Zupan, Milan Kavšek. Anton Medm ln ostali.
Iz Tltograda; Franc Fa/bJanMc,
Anton Lavrič, Vid Suštarič, VeJinvtr Terzin, Franc Bevec in Alojz
June.
Iz Beograda: Pavle Mušič, Mar.
tin Žužek, Jože Slmonič ter Jo­
že Grgovič ln Pavel Ciglar.
Iz Zagreba; Anton Dragan. An­
ton Stancar< Franc Novak. Franc
Eorštnar.
Iz Dugega sela: Polde Mušič,
Vinko 2agar, Matija Planine, Jo­
že Seglna. Mlko Jaklič, Franc
Nampel in Mirko Eršte.
Iz Sombora: Karel Zupančič.
Franc Turk, Ivan Šinkovec, Sta­
ne Hočevar, Jože Beznik. Jože
Semenič. Silvo Bedenik.
Iz Smedereva; Frane Matkovic,
Viktor Veindorfer, Anton
Ivanek ln Anton Leskovec.
Iz Boshjffrada; Albin Hočevar.
Z romunske meje: Janez M i klavčlč in Ivan Zupan.
Iz Knjaževca; Alojz Bojane.
Iz Jastrebarskefa; Anton Me­
hak. Branko Turk, Anton Berkopec, Franc Dravlnec, Vinko Grabrijan Franc Žalec.
Iz Vueitrna: Jože Božič. Anton
Stravs, Vinko Klobučar, Avgust
Sprajcer.
Iz Kranja: Tone Pfajfer, Slav­
ko Florjančlč, Jože Kelhar. Alojz
Radij. Vinko Smrečnlk.
Iz Doboja: Stane Dražumerič in
Viktor Svaj ger.
Iz Egipta: Jože Lenič, Franc
Maver m Janko Grom.
" Iz Tolmina: Stane Turšič, Ivan
Kovačič, Tone Kozinc.
Iz Skopja: Miroslav Uršej, Lud­
vik
Mihelič,
Jože
Zabukovec,
Mirko Zohar ln stane Simec.
Iz Sarajeva; Lojze Kovačlč ter
Mirko Novak in Ivan Lukšič.
KRIŽEM K R A 2 E M PO G O S T I L N A H OBČIN SENOVO I N
V soboto z v e č e r se je o d l o č i l o : kdo je vostneje in n a t a n č n e j e p o s l u š a l radijske oddaje R T V
L j u b l j a n a v lanskem decembru — K a m n i k ali Novo mesto? V priljubljeni oddaji » P O S L U Š A J
IN P O V E J « sta nabrali mladinski ekipi obeh m est vsaka po 18 točk — in š e l e ž r e b je bil bolj
naklonjen prebivalcem mesta ob K r k i kot m l a d i m K a m n i č a n o m . . , Nagrada: obisk skupine
solistov narodne glasbe. Z a n o v o m e š k e barve s o tekmovali M i j a Kotar, M i r k o Vesel, P a v e l M i .
h e l č i č , J o ž e Zupane, Lado Saje, R u d i Berger, J anko Saje, F r a n c M i k c c i n Janko G o l e ž . » M o ž ­
ganski t r u s t « m l a d i h so podprli tudi nekateri i z k u š e n i s t a r e j š i zvesti p o s l u š a l c i radijskih oddaj,
k i pa so i m e l i bore malo dela. V i d e l i smo, da m l a d i zares poznajo radijske oddaje i n da so » n a
t e k o č e m « . Prihodnje s r e č a n j e te oddaje bo 4. f e b r u a r j a med ekipo Č r n o m l j a i n Nove Gorice.
N o v o m e š k o oddajo je prijetno vodil tovariš E r nest Petrin, prenos pa je bil naravnost o d l i č e n
i n brez motenj. M l a d i n s k i klub v N o v e m mestu lahko z a p i š e uspelo tekmovanje med svoje do­
slej najbolj uspele prireditve! Zato — tudi n a š e č e s t i t k e !
Okrogle iz dolenjske
preteklosti
car in jo urno odmahal proti
vratom.
— Haj, vi, dali ste le 1 kraj­
car, račun
je pa 10 krajcar­
jev! Gost pa je ročno
odvrnil:
— Zamiii pa spravi!
(Napisano po pripovedovanju starega Movomeščana.
mojstra Ferda Buka)
POSTAVA JE POSTAVA!
1809.
leta v času
francoske
okupacije
so novi
gospodarji
Francozi tudi v Novem mestu
imenovali
občinski
svet. V
njem so bili predstavniki
Novomeščanov,
ki so bili
dolžni
skrbeti za vrehrano
vojakov
in vojaških
konj, za stano­
vanja oficirjev
ter
podobno.
Neki meščan,
po poklicu
rokavičar
in strojar, doma Na
Bregu, je prišel
domov s prve
seje. Zena ga je
vprašala:
— No, kaj ste pa sklenili?
— Hmeljnik
mora dati 1.700
kg zrnja za konje!
— Saj
lahko dajo! je pri­
pomnila
žena
in
nadaljevala
tako, dokler ji ni možiček
na­
štel
vseh, ki so morali
kaj
prispevati.
Ko
se je vrnil
z
druge seje, je bila spet rado­
vedna. Mož pa je le stežka
iz­
davil:
— Danes smo pa sklenili, da,
no, da mora imeti vsak
dve
babnici! — B o l j š a p o l o v i c a j e
poskočtia:
— K j e bo p a ležala,
kaj
bo
jedla? Krivica,
strašanska
kri­
vica
je
to!
Do
Napoleona
grem, če bo potrebno, tega pa
ne bom premolčala!
— In je
šel mož še na tretjo sejo. Spet
je
bila žena
radovedna,
saj
mu je dala prej obilo napot­
kov.
—
Tokrat smo
pa
sklenili,
da
mora
vsaka dva
dedca
imeti! je
povedal
gospodar.
Žena
pa:
USTREŽLJIVE NARODNE
DAME
Dolenjske
novice
so
leta
1909 objavile sporočilo,
da so
narodne dame sklenile napro­
siti moško
občinstvo,
naj
se
pozimi, pri
pozdravljanju
na
cesti ne odkriva zaradi nevar­
nosti
»prehladitve«...
Kaj,
ko bi se kaj
takega
primerilo še danes?
STRUMEN ODGOVOR
V .neki gostilni na
Dolenj­
skem je bilo v prejšnjem
sto­
letju bolj klavrno
razpolože­
nje. Gostje so čemernih
obra­
zov
pili. Podjetni
gostilničar
je.
da bi družbo
razpoložil,
VIDEM-KRSKO
Pijancu: povsod š e d v a d e c i . . .
0 nekaterih senčnih in sončnih straneh senovškega in videmsko-krškega
gostinstva-»Le pijte ga, čeprav ste že pijani - mi pa le zaslužimo...«
K o m a j se je d o b r o z n o č i l o ,
— A l i p r i vas s e r v i r a t e z r a ­
že smo začeli z akcijo. Š o f e r ven k r a n j s k i h klobas tudi teht­
je p r i t i s n i l n a p l i n i n o d b r z c l i nico?
smo proti Senovemu. T u bomo
Odgovora »pijanec« ni dobil,
z a č e l i z n a š o g o s t i l n i š k o ak­ p a č pa kasneje t r e z n i n o v i n a r :
cijo.
Razen
Senovega
bomo
— Z a r a č u n a v a m o j i h po v e ­
obiskali še gostilne v Bresta­ likosti in debelosti, tako
od
n i c i , V i d m u - K r š k e m i n K o s t a ­ 130 d o 160 d i n .
njevici.
M e d t e m je b i l a
hrenovka
P o s a d k a : - P i j a n e c - (sicer po k u h a n a , a » p i j a n e c - z njo n i
p o k l i c u n o v i n a r ) , š e e n n o v i ­ * b i l z a d o v o l j e n . N e k a j jo
je
nar in šofer.
o v o h a v a l in precej naglas klel,
N a m e n a k c i j e : u g o t o v i t i , č e d a h r e n o v k a s m r d i k o sto h u ­
dajejo
gostilničarji
p i j a n c e m d i č e v , d a tega že ne bo žrl i n
piti, preveriti
poštenost
go­ naj n a t a k a r i c a p o k l i č e š e f i n j o .
s t i n c e v ter u g o t o v i t i v a ž n e d o ­
N a t a k a r i c a , k i je t u d i u g o t o ­
b r e i n s l a b e s t r a n i n a š e g a go­ v i l a , d a h r e n o v k a s m r d i , j o je
stinstva.
skozi lino porinila v kuhinjo:
—
V
7,\
PETIH
SEKUNDAH
5 DIN DRAŽJI SENDVIČ
V p r v i h d v e h gostilnah (Re»t*.vraclja in K l a n j š e k ) ni bilo
tako r e k o č nič posebnega, č e
ne r a č u n a m o , d a je » p i j a n e c «
d o b i l ž e l e n a 2 d e č k a i n d a so
Imeli v restavraciji na
mizi
strgane polivinilne
prte.
(Je
temu vzrok nemarnost uprave,
ali
» k u l t u r a - gostov?) O, p a č .
Pri
K l a n j š k u j e n a t a k a r i c a ra­
č u n a l a tako:
—
d v a s e n d v i č a 80 d i n . . .
ne, 90 d i n a r j e v . . .
- S e n d v i č a - sta b i l a sestav­
ljena iz dokaj s u h i h ž e m e l j in
obložena z malo salame.
»HRENOVKE SMO KUPILI,
DA
USTREZEMO
GOSTOM«
V gostilno -'Pri m o s t u «
je
vstopil prvi -pijanec-. Povpra­
š a l je za j e d a č o i n se o d l o č i l
za hrenovko. Pogled m u je,obvisel š e na zadnji vrsti cenika,
k j e r je p i s a l a : 1 k g k r a n j s k i h
k l o b a s 700 d i n . «
Pravi, da hrenovka smrdi
in h o č e vas, š e f i n j a .
— K d o p a je? K a k š e n pa je?
— E n tak,
je
nedvoumno
zmignila z rameni natakarica.
Š e f i n j a n i p r i š l a . N e k i gost, k i
je » p i j a n c a « v e r j e t n o s p o z n a l ,
je šel v k u h i n j o v o h a t k l o b a s o
in i s k a t š e f i n j o . K o se je v r n i l ,
je p o r o č a l :
b o n e p l a č a l a d i n a r d r a ž e k o t je
zahtevala. Dinarja ni vrnila.
D i n a r j e m a l o i n si z a n j res
ne i z p l a č a p r o d a t i
poštenosti.
»LE
PIJTE
GA!«
— V gostilni
Marije
Pohle
bova pa oba zaigrala pijanca,
s v a se d o m e n i l a . Z a d n j i p r e ­
gled pred vrati gostilne, če
sva videti
dovolj
pijana.
V
redu. Znotraj so p r a v k a r k o n ­
čali n e k o pesem in začeli d r u ­
go: »Mi S l o v e n c i . , >
v i n c a ne p r o d a m o ,
ker ga s a m i d o b r o piti znamo.
J u j u j u h u h u ! sva p r i p e l a in
privriskala v gostilno. »Pijani«
se je p r i j e l za v o d o v o d n o p i p o
pri točilni m i z i , - d a ne bi pa­
d e l « ; t r e z n i , k i je b i l t u d i - p i ­
j a n « , pa je n a r o č i l :
KOSTANJEVISKI ZASPANCI
Nekaj minut čez deveto uro
z v e č e r s m o se p r i p e l j a l i v m e ­
sto K o s t a n j e v i c a n a K r k i . . . i n
v t e m m e s t u so b i l e ž e t a k o
z g o d a j z a p r t e vse g o s t i l n e . V s e
k a ž e , d a so g o s t i n c i
domače
prijatelje dobre kapljice na­
učili, naj hodijo spat s k u r a m i ,
turistov ' pa
j i m n i mar.
V
m e s t u b i pa že m o r a l b i t i vsaj
en l o k a l o d p r t d o 11. u r e z v e ­
č e r . K a j p r a v i n a to o b č i n s k i
ljudski odbor?
VSTOP NEZAPOSLENIM
PREPOVEDAN
V
V i d m u - K r š k e m smo
ob-!
iskali še hotel
oziroma
re­
stavracijo
Hotela
Sremič.
Kljub
temu da sva bila oba
dobro - n a s e k a n a « , sva dobila
p i t i . V r e s t a v r a c i j i je b i l o le
m a l o gostov, p a č p a j i h je se­
delo več za vrati z napisom
- V s t o p nezaposlenim prepove-
— H r e n o v k a res s m r d i .
V
kuhinji
k v a r t a j o . M a l o p r e j jo
bil v k u h i n j i t u d i s a n i t a r n i i n ­
š p e k t o r , pa je n a ž a l e s t m a l o
pred v a m i odšel.
T r e z n i n o v i n a r je d o b i l bd
upravnika gostilne o hrenov
k a h š e to p o j a s n i l o :
— N a m e r a v a l i smo
ustrer
g o s t o m i n s m o k u p i l i v e č j o ko­
ličino hrenovk. Zdaj
pa
ne
g r e d o v p r o m e t , k e r je p r a v
č a s k o l i n . T e g a pa n i s m o p r e d ­
videli.
Ogrožati nekomu zdravje in
m o r d a celo ž i v l j e n j e s tem, d a
prodajate pokvarjene hrenov­
ke, pa ne gre, t o v a r i š u p r a v ­
nik Gostilničar mora
čuvati
u g l e d g o s t i l n e , 'pa t u d i p r o d a ­
jati z d r a v a j e d i l a i n p i j a č e . N e
sme g l e d a t i s a m o , k a k o bo i z ­
v l e k e l iz l j u d i č i m v e č d e n a r ­
ja — pa č e p r a v s p o k v a r j e n i ­
mi
hrenovkami!
1
ZA
EN DINAR
POŠTENOSTI
» P i j a n e c « je d o b i l s v o j a d v a
deci t u d i v g o s t i l n i A l e g r o v
Srestanici in »Pod lipo«. Le
• P o d l i p o - so p i j a n c u v i n o z
, ž i r o m n a c e n i k za e n d i n a r
o o d r a ž i l i . » P i j a n e c « je to n a mignil
treznemu
in
šoferju.
Tudi o n a d v a
sta
natakarico
preizkusila tako, d a sta j i b o n ­
—
Dvakrat dva
T a k o j sva
deci!
dobila.
Izpila sva na d u š e k , a tako,
d a se je n e k a j v i n a r a z l i l o .
— Tale dva vinska
bratca
s t a se ga pa n e k j e p o š t e n o n a ž r l a , so u g o t a v l j a l i p e v c i , k i
tudi niso b i l i - t r e z n i .
—
B i l a h k o š e kaj
dobila?
d a n « (to je v p r o s t o r u
restavracijo in kuhinjo).
med
S p e t n a d d r u g i m i v r a t i v re­
stavraciji piše »telefon«,
no­
tri pa je n a j b r ž b r e z ž i č n i b r z o ­
jav a l i kaj d r u g e g a n e v i d n e g a
(o ta d a n a š n j a t e h n i k a ) , saj je
bilo v telefonski kabini videti
le š e s t s t o l o v .
Natakarica:
— L e pijte
ga!
*
V B r e s t a n i c i s v a si k o n č n o
le p o t o l a ž i l a l a k o t o . V g o s t i l n i
K o s a r , k i je m e d
najlepšimi,
k a r s v a j i h na poti
obiskala,
sva b i l a lepo sprejeta (pijani
je d o b i l v i n o ) i n b i po
želji
l a h k o d o b i l a celo zrezke. V e n ­
d a r s v a se n a j e d l a š e l e v re­
s t a v r a c i j i » Z e m l j a k « , k i je t u ­
di i m e l a p r i b l i ž n o p o l o v i c o go­
stov v k u h i n j i .
SE N E K A J
SOCNEJSIH
IZ V I D M A - K R S K E G A
V g o s t i l n i M u r k o je b i l lo­
kal
s k o r a j p r a z e n , p a č pa je
b i l a z a t o k u h i n j a p o l n a vese­
lih g o s t o v . T o č i l i so š e po 23
uri.
-Pri
m o s t u - s v a n a r o č i l a le
vsak kozarec kisle vode. Do­
b i l a s v a ga s p r i p o m b o :
— Od
koristi.
takih
gostov
V
gostilni » K o m o č a r «
smo
dobili jetrca in pribor, serviete p a š e l e n a n a š o z a h t e v o . M i ­
za n i b i l a pogrnjena.
V
gostilni K u ž n i k sta bila
•le d v a gosta i n precej — s m e t i .
V gostilni v T o v a r n i š k i ulici
so gostje p i l i š e po 23. u r i ,
v e n d a r je b i l a g o s t i l n a z a k l e ­
njena.
,
*
Seveda nismo doživljali sa­
mo neprijetnosti, ampak tudi
l e p a p r e s e n e č e n j a . P r i j a z n o so
nas p o s t r e g l i p o s e b n o v r e s t a ­
vraciji Senovo. Nekatera
go-.
s t i š č a so lepo. u r e j e n a , l j u b k a ,
d o m a č a , p r i v l a č n a — posebno
gostilna Kosar, Hatel
Sremič
in š e k a k š n a . G o s t i n c i so po­
š t e n i , saj k l j u b t e m u d a je - p i ­
j a n e c « m e t a l na m i z o z m e č ­
kane stotake in t i s o č a k e , niso
i z k o r i s t i l i p r i l o ž n o s t i , d a bi ga
ogoljufali. — Povsod imajo v
g l a v n e m d o b r o p i j a č o . Itd.
Zal
smo
n a l e t e l i na p r e c e j
bolj ž a l o s t n i h s t v a r i . N e k a t e r e
s m o ž e n a š t e l i , n e k a t e r e pa
oomo še podkrepili. Gostilni­
š k a s o b a ne s m e b i t i n a s t l a n a
s s m e t m i - k o t -svinjak«, po­
sebno, č e sta v njej le d v a go­
sta i n je t o r e j d o v o l j č a s a za
pometanje. Papirnate serviele
niso v e l i k i z d a t e k , n a p r a v i j o
pa g o s t i š č e
kulturno
in
re­
k l a m n o z a n j . P r t i — no, v s a j
n e k a j m i z naj b i b i l o p o g r n j e ­
n i h p o v s o d , n e k a j pa j i h je
a h k o tudi brez prtov! P i j a ­
n i m osebam gostinci še vedno
točijo alkoholne pijače
in s
tem p o m a g a j o r a z d i r a t : d r u ­
žine, prispevajo k več promet­
n i m n e s r e č a m , p r e t e p o m , raz­
b i j a n j e m , r a z g r a j a n j e m (tudi v
gostilni
— kar odbija
trezne
goste, saj p i j a n i r a z g r a j a č a l i
p r e t e p a č razen ostalega ogroža
tudi življenja drugih
treznih
gostov. H r a n o bi l a h k o i m e l i
v' v s a k i g o s t i l n i , č e ne d r u g e ­
ga pa n e k a j d o m a č e g a , saj je
č a s k o l i n i n t u d i m e d l e t o m se
l a h k o kaj o d p r a š i č a p r i š t e d i
v d i m u , j a j c a i n p o d o b n o pa
so t u d i l a h k o v e d n o p r i r o k i
Res. b r e z v s a k i h I n v e s t i c i j bi
v mnogih naših gostiščih lahko
n u d i l i gostu ( z a aiep.ov d e n a r ! )
Kaj
v e č . O t e m . da d o b i pija­
nec p o v s o d še p i j a č e , oa k a ? e
resneje
ra/.nus'i'i
ln
tudi
u k r e p a t i p r o t i t i s t i m ki d a j e j o
p i j a n i m l j u d e m še p i j a č e .
nimamo
Drago Kastelic i n J e ž e Prime
— Postava je postati
gati je treba! Bo že imel
jesti in tudi kak
kot se
pri nas zanj našel!...
Se
mo že stisnili!
bo­
kaj
bo
bo­
ZAMIŽI IN . . .
V okolici - Novega mesta je
neki gostilničar
prodajal zelo
kislo vino. Prišel
je popotnik,
naročil
polič
in pričel
piti.
— Fuj, kako je kislo, to
res ni pitno! — Gostilničar
ravnodušno:
pa
pa
— Kaj
bo kislo, zamiži
pa
spij! Gost je res tako storil in
vprašal
za
račun.
10
položil
krajcarjev! Možakar
je
na mizo en sam
kraj-
dvignil čašo in
zdeklamiral:
— To je vince, da se
reče,
samo si reklamo
peče!
Lep in čist si kot cekin, res
najboljših
od vseh vin!
Srečen
sem,
da imam te v
kleti,
daleč
šel sem
za teboj po
sveti!
Stari možak
ki je prav ta­
ko čemernega
obraza kot
vsi
ostali pil v kotu, pa je
ka)
hitro zložil
odgovor:
— Ne grajam vaše
vino bo­
ter, le vašo
klet nam
n\
po
aodu, ker vam
voda teče
no­
ter . . .
Na račun gostilničarja,
ki je
rad -krstil«,
pa so se še dol­
ga leta nato
smejali...
menska napoved ln dnevni koledar
SOBOTA, U. Januarja:
5.0O-8.OO Dobro jutro (pisan glas­ - 6.30 Vedri zvoki - 7.00 Napoved
beni spored) - 5.10-5.30 Nekaj do­ časa, poročila, pregled tiska, vre­
mačih - 6 30-6.40 Reklame - 8.00 menska napoved in objava, dnev­
nega, sporeda - 7.15 Reklame —
Poročila - 8.05 Glatba ob delu '.30 Radijski koledar in prireditve
8.30 Narodni motivi v priredbah za
klavir - 8.55 Radijska Sola za niž­ dneva - 7 35 Igra pihalna godba
jo stopnjo - 9.25 Potpourl za za- • •JLA - 8.00 Mladinska radijska Igra
bavo - 10.15 Sergej Rahmaninov; - 8.35 tz albuma otroških skladb
Rapsodija na Paganlnijevo temo - - 8.45 Z zabavno glasbo v novi
10.40 Angleščina za mladino. 2. lek­ teden - 9.45 Edvard Grieg: Peter
cija - 10.55 Aleksander Cioir s Gynt, suita št. 1 - 10.00 Se pom­
svojim ansamblom - 11-00 Po sve­ nite .tovariši. . . Franc Dijak-Tone
tu Jazza: I. Jugoslovanski festival Svetina: zimski boj pod mrzlim
lazu - U.30 Pionirski tednik - Triglavom - 10.3u Ivan Matetić
U 50 Otroci Izbirajo pesmico - Ronjgov: Ćaće moj; Puna je Pula
12.00 Tone Kozlevćai in Darinka mladih mornarica - 10.45 Spozna­
1145
Rezek z Avgustom Stankom - 12.15 vajmo svet :n domovino Kmetijski nasveti - 12.25 Zabaven Zabavni orkester Les Baxter 12.00 Naši poslušalci 'čestitajo in
opoldanski spored - 1.1.00 Napopozdravljajo - 13.00 Napoved časa,
veda časa, poročila, vremenska na­
poročJla.
vremenska napoved ln
poved, objava dnevnega sporeda in
objavi dnevnega sporeda 13.15
prireditve dneva - 13.30 Zadovolj­
Obvestila
in
zabavna glasba - 13.30
ni 'Kranjci s svojimi pevci - 13.50
Melodiie, ki jih radi poslušate . - Za naSo vas - 13.45 Koncert pri
VtVS loma - 11.15 Naši poslušalci
14.20 Sport in ?'portniki - t).33 Na­
ši poslušalci čestitajo in pozdrav­ čestitajo in pozdravljajo — 15.00
ljajo - 15 40 S knji/.ne^a trga - Napoved Saši .poročila ln vremen­
16.00 Zvoki za razvedrilo - 16.40 ska napoved - 15.15 Reklame Narodne pesmi poje mešan: ibor 15.30 Operetna in lahka glasba France- Prešeren iz Celja - n 00 ts.00 Humoreska tega tedna - 16.20
Lokalni dnevnik - 1".15 Po kinu •Majhen mozaik melodij - 17 00 Za­
se dobimo - 17-45 P?vka Marta:ta bavni ansambii za nedeljsko po­
poldne - 17 30 Radijska igra - 18.27
Der.-.ai - 18.00 Jezikovni pogovori
Samuel Barber: Adaglo 'za godala
18.15 Blaž Ainič: Koncert ~~za
- 18.35 VCM li planšarjl vam igrajo
flavto, godala, harfo In čele-to - ig.Oli Obvestila, reklame in za­
18 30 Nnpevi lz operele Melodiie bavna
19.30
Radijski
srca - 18.45 Okno v svet - i!(.3f> dnevnik gia-iba
ln šj>ortna poročila —
H.-idrskt dnevn'k - 20.OO Ce- drn 2i;.('5 Izberi!«
melodijo
tedna!
—
m »trn..
spor«d veselih domačih
JD.50
Zabavni
orkester
Alfred
- 2'.' 20 Mlchncl Rrett: Geora-'u it
Scholz - 2! 00 o Verdijevem živ/meral kai primeri - 21.00 Melo­ HcnHi ln delu: VII. oddaja - 22.00
dije za pr'jeten konec vtedna - Napoved časa. poročila, vremenska
22.15 Ori.-inia za naSn Izsellence - r. ip^ived m prenicd sporeda za na2".05 Zaplešite 7. nami!
m!« dan - 22.15 Ples ob radljsi-em +prietemniku - 23 00 Poro­
NF.I1ISL.IA, 15. Januarja:
dila - 23 DS Nočni simfonični kon­
6.00-6.30 Nedeljski Jutranji po­
cert - 21.09 Zailn.i.1 poročila ln za­
ključek oddaje.
zdrav, vmes ob 6.03 Poročila, vre­
1
1
Idejnost in
kakovost
nam bodi merilo, ne pa polne dvorane!
T a j n i k a okrajnega sveta S V O B O D in prosvetnih d r u ­
š t e v , t o v a r i š a Janeza Gartner.ja smo zaprosili, da je od­
govoril na tri v p r a š a n j a s p o d r o č j a aktualnih nalog dela
n a š i h d r u š t e v po plodni okrajni s k u p š č i n i in decembr­
skem kongresu Svobod in prosvetnih d r u š t e v Slovenije.
V p r a š a l i smo ga:
KATERI
SO
NAJPO­
MEMBNEJŠI
SKLEPI
OKRAJNE
SKUPŠČINE
IN
KONGRESA
ZVEZE
SVOBOD
IN
PROSVET­
NIH
DRUŠTEV
SLOVE­
NIJE?
Osnovno i n bistveno tako za
o k r a j n o s k u p š č i n o kot za k o n ­
gres Z v e z e je č v r s t a opredeli­
tev pozitivnih p r a k t i č n i h i z ­
k u š e n j v delu zadnjih dveh
odnosno t r e h let, poglobljeno
razmišljanje o vsestranski vlo­
gi Svobod in prosvetnih d r u ­
štev i n odstranjevanje nera­
zumevanja za velike s p r e m e m ­
be, k i so n a š a d r u š t v a r a z v i l a
iz diletantskih s k u p i n i c v no­
silce kulturno-prosvetnega živ­
ljenja. Potrditev procesa pre­
obrazbe naših d r u š t e v z uva­
j a n j e m novega n a č i n a dela, ki
6ta j o d a l a d v a n a š a n a j v i š j a
organa, s k u p š č i n a in kongres,
je o d p r l a vrata n o v i m pestrej­
šim oblikam, ki jih
prinaša
razvoj in čas v d r u š t v a in
klube.
KAKŠNE SO N O V E N A ­
LOGE SVOBOD IN PRO­
SVETNIH
DRUŠTEV
PO
KONGRESU?
M e n i m o , da m o r a m o najprej
spremeniti pojmovanje o kulturno-zabavnem življenju. To
obliko dela naših društev —
žal š e zelo zapostavljeno —
morajo
društva
uvrstiti
na
p r v o mesto svojega programa.
P r e d l o g e , k i s o j i h d a j a l a .ne­
katera društva o administra­
tivnem preganjanju zabavnih
ansamblov, k i jih n e u p r a v i č e n o
zmerjamo z nazivom »divji an­
s a m b l i « , m o r a zamenjati sode­
lovanje naših d r u š t e v z nji­
m i na raznih z a b a v n i h prire­
ditvah, plesih in izletih. N a ­
ša d r u š t v a niso storila dosti,
d a » u d o m a č i j o « te a n s a m b l e ,
nje b o g a s t v a l i k o v n i h i n g l a s ­
benih stvaritev, prirejanje pre­
d a v a n j in r a z g o v o r o v ob tele­
viziji, magnetofonu itd. Skrat­
ka, treba je n e n e h n o usposab­
ljati m n o ž i c e za globlje doje­
manje kulturnih vrednot. K e r
redki
p o s k u s i . pa niso ostali
v s i n i m a m o i n t e r e s a z a vse,
brezuspešni.
Naši
društveni
naši d r u š t v e n i funkcionarji
pa
f u n k c i o n a r j i m o r a j o d o k o n č n o se t a k o b o j e n a p o l p r a z n i h
p r e n e h a t i d e l i t i k u l t u r n e p r i ­ d v o r a n , b o d o za to v r s t o d e l a
reditve po s v o j i h
željah
in Svobod in prosvetnih društev
interesih. Nerazumevanje
za kot n a l a š č p r i m e r n i k l u b i .
razvedrilo kot vsakdanjo po­
Se naprej pa b o m o gojili in
trebo vsakogar, p r e d v s e m pa r a z v i j a l i dosedanje oblike de­
mladine, je č e s t o k r a t
vzrok la kulturnoprosvetnih društev
prazni dvorani p r i » k u l t u r n i na p o d r o č j u amaterske dejav­
p r i r e d i t v i « d r u š t v a . O k u l t u r - nosti. O d v e č je strah, da
je
n o - z a b a v n e m ž i v l j e n j u je to­ padla zavesa zadnje predstave
v a r i š V l a d k o M a j h e n dejal na n a š i h a m a t e r s k i h g l e d a l i š č in
kongresu
med
drugim
tudi skupin, š e bolj n e u p r a v i č e n a
tole:
pa je bojazen, da je izzvenel
» C a s je, d a se n e k d o z a č n e p o s l e d n j i a k o r d p e v s k e g a z b o ­
resno ukvarjati s tem
v p r a ­ r a . N e k a j sto d r a m s k i h p r e d ­
š a n j e m . C e ne bodo tega sto­ stav v m i n u l e m letu, v e l i č a s t ­
r i l a n a š a d r u š t v a , b o d o m o ­ ne r e v i j e m l a d i h
pevcev, k i
rale k o m u n e najti koga d r u ­ bodo v l e t o š n j e m letu tudi pri
g e g a , k i se b o n a č r t n o u k v a r ­ n a s z a v z e l e š i r o k o b s e g , b o d o
jal s tem p r o b l e m o m . « P r e p r i ­ odpravile sumnjo, da kdo za­
č a n i smo, d a bodo v k o m u n i p o s t a v l j a to p o d r o č j e i n d a tu
p r a v o b č i n s k i s v e t i t i s t i , k i n i v e č d e l a . R a z u m l j i v o p a je,
b o d o n a č r t n o r e š e v a l i to v a ž n o d a n e m o r e m o v e č o s t a t i t a m ,
vprašanje.
kjer
srno b i l i
pred
30
in
Na področju
i z o b r a ž e v a n j a več leti; čas in zavestna hote­
n a m je ostala t o č n o o p r e d e ­ nja v n a š a j o s p r e m e m b o t u d i
l j e n a n a l o g a : e s t e t s k o - h u m a - n a to p o d r o č j e . I d e j n o s t i n k a ­
nistiona vzgoja. T u se
nam kovost nam bodi merilo dela,
spet o d p i r a j o i z r e d n o š i r o k e , in n e n a b i t o p o l n e d v o r a n e !
toda š e m a l o n a č e t e m o ž n o s t i
Skupščina in
Kongres
sta
udejstvovanja:
o r g a n i z i r a n j e d a l a torej dosti s n o v i za res­
razstav in muzejev, spoznava­ no r a z m i š l j a n j e
našim
dru­
V novoletni številki Dolenjske­
ga lista Je članek »Sentjernejske
iveri« omenil tudi ljudsko knjiž­
nico »Franceta Prešerna« v Sent
jerneju. Pojasnila bom, zakaj'.je
zaprta. (Opomba uredništva: od­
govor tovarišice Tavčarjeve smo
zaradi pomanjkanja prostora ma­
lo skrajšali).
Ko je tovarišlca Skerletova le­
ta 1956 pustila delo v knjižnici,
sem jo prevzela jaz.
Štiri leta
sem z veseljem delala v knjžnici.
Knjig in bralcev Je bilo vedno
več, zato so mi pomagali dijaki
in dijakinje. V štirih letih smo
kupili 751 knjig in porabili čez
229.000 dnarjev. Zdaj je v knjsž-,
nioi čez 2.000 knjig, članov pa
832. Večjih dohodkov nismo ime­
li. Nekaj sredstev smo nabrali s
srečolovi. z vpisnino in izposoja­
njem. Podpore že štiri leta nismo
dobili.
Odkar se je Šentjernej
združil z n o v o m e š k o občino, smo
delali brezplačno.
Tudi
novih
knjig ln revij nismo dobili, ker
n bilo sredstev. Nekaj knjig so
nam podarile n o v o m e š k a Studij­
ska knjižnica. Cankarjeva založ­
ba v Ljubljani in Mladinska knji­
ga. Občinski svet Svobod in pro­
svetnih društev iz Novega mesta
nI razumel našlih težav, samo
Uprizoritev novomeškega gledališča DPD Svoboda »Dušan Jereb«
Lami ob tem času je mimo
nas zdrsela že deseta oblet­
nica Germove smrti. Malo je
bilo takrat, ko je ta umetnik v
svojem 81. letu ugasnil, o njem
zapisanega pri nas:
skromna
osmrtnica v Slovenskem poro­
čevalcu
in dva meseca kasneje
v Dolenjskem listu vrste izpod
peresa niegoveoa
nekdanjega
A v t o p o r t r e t iz leta
1904
učenca.
Potem je živel
Germ
le š e v spominu prijateljev
it
učencev,
v napisu ulice, ki j o
je po njem imenovalo
Novo
mesto, in v svojih slikah, ki
vise po privatnih
stanovanjih,
v galeriji
in muzejih.
To je
končno
precej, toda
nikakor
ne preveč
za človeka,
ki
je
bil umetnik in je 45 let svoje-
Lojze
DELO OKRAJNEGA SVE­
TA
SVOBOD
IN
PRO­
SVETNIH
DRUŠTEV
V
PRVI POLOVICI
LETOŠ­
NJEGA LETA?
K m a l u bo s k l i c a n a vrsta po­
svetov v o k r a j n e m obsegu. T a ­
ko bodo posvetu predsednikov
občinskih svetov S P D in pred­
s e d n i k o v o k r a j n i h s o s v e t o v 21.
i n 22. j a n u a r j a s l e d i l i r a z g o v o ­
ri režiserjev, zborovodij in vo­
dij zabavnih glasbenih ansam­
blov, k i pripravljajo svoje s k u ­
pine in zbore za letošnje r e v i ­
je. O b č i n s k i s v e t i b o d o s k l i ­
cali plenume, k i bodo p r i p r a v a
z a II. p l e n a r n o s e j o o k r a j n e g a
sveta v p r v i polovici februarja.
Tej
bodo
sledile
sektorske
konference in d e l o v n i d r u š t v e ­
ni sestanki, na katerih bodo
delegati s kongresa posredo­
v a l i vse v a ž n e j š e sklepe.
V
aprilu in maju bodo o b č i n s k e
in okrajne revije, k i bodo p r i ­
kazale n a š e uspehe z raznih
področij kulturno - prosvetne
dejavnosti v večjem
obsegu
kot
prispevek
proslavljanju
20-letnice revolucije.
O zaprti šentjernejski knjižnici
ZARADI STANOVANJA
Ze malo odmaknjena tematika
ki jo Drago Gervais obravnava v
komediji Zaradi stanovanja, bi
morda sodila bolje v prva povojna
leta, vendar nas spomin na tragič­
no - k o m i č n e situacije v občinskih
pisarnah pri referentih za stano
vanjske zadeve Se vedno spravlja
v dobro voljo. Morda prav zato,
ker je nekaj rahle satire v njej.
Pristnih domislic komediji
ne
manjka, vendar bi človek priča­
koval malo manj konvencionalnosti, pa zato več zdravega humorja,
invencije in v e č besedne komike.
Zgodba je preprosta, ena izmed
tisočerih, ki so se odigravale v
stanovanjskih uradih naših mest.
Nič zapletenih dogodkov! Ze več­
krat oddano stanovanje dobiva
vedno nove podnajemnike s pra­
vimi odločbami s podpisom in ži­
gom. T i podnajemniki se kajpak
lepega dne znajdejo vsi skupaj v
uradu, bulijo v uradnika, on pa
vanje, in v kriku in viku ubogi
referent plane blazen ven. Brez
ljubezni pa komedije ni — tudi tu
se domača hčerka zaljubi v ene­
ga teh podnajemnikov, ki so sami
Prišli v stanovanje.
Člani n o v o m e š k e Igralske dru­
žine so pod režijskim .vodstvom
Franceta Kralja prvič uprizorili to
Sttridejanko dne 22. decembra. S
čutom za pravo mero Je režiser
ves čas pazil, da bi preprečil pre­
tirano
burkaštvo,
v
katerega
Igralci pri komedijah radi zaidejo.
Tu in tam mu je kak lik zašel v
rahlo stilizacijo, vendar so
se
ljudje
gibala
prirodno
brez
nepotrebne
poze
in
efektov.
Pričakovali
bd
več
enot­
nosti predstave. Nekoliko razvle­
čeni tekst v 1. in 2. dejanju se
krepko loči od odlično igranih
prizorov na stanovanjskem uradu.
š t v e n i m vodstvom o nalogah.
T e naloge niso v e č n o v e za vsa
tista d r u š t v a , k i že dalj č a s a
pozorno prisluškujejo
utripu
okolja, kot na primer v Š e n t ­
janžu, Kanižarici,
Kostanjevi­
ci, V e l . Dolini,
Žužemberku,
na S e n o v e m , v S e v n i c i i n š e
marsikod.
Hes je, da tipi niso dovolj -jasno
karakterizirani in tudi režiser ne
more popravljati pisatelja. Vigrani
so bili še najbolj v 3. dejanju.
Lastnika stanovanja sta igrala
režiser Kralj (inž. Milan Tomič)
in Marija Sali (njegova žena Ma­
rija). Kralj je vlogo zanesljivo
odigral ln oživil lik z Jasno inter­
pretacijo. Tudi Salijeva je bila
prepričljiva pri upodabljanju preoej temperamentne zakonske dru­
žice. Ivo Pavšlč je študenta medi­
cine igral v e š č e in s smislom za
življenje. Dober referent stano­
vanjskega urada je bil Lado Saje.
ppokojenec Poldeta Ciglerja je na
odru zaživel polno življenje, bil je
igralsko dovršena in dognana fi­
gura. Tudi Tone Gortnar Je krat­
ko vlogo dostojnega gospoda upo­
dobil z mirno in učinkovito igro.
Izdelani epizodni lik Mace je Eva
Nlfergalova zaigrala izkušeno in
doživeto: tudi Riko Urh se je vži­
vel v vlogo Marka in ustvaril Iz­
delano odrsko podobo, 'prav tako
Mara Glonar v vlogi dame in Justi
Moravec v vlogi strojepiske. Sefa
urada je igral Miro Saje, profesor­
ja pa Franc Stirn. Tudi ostali so
@ Ze sedem televizorjev je
v o b č i n i T r e b n j e , o d k a r so z a
novo leto d o b i l i televizor še v
V e l . G r a b n u . Del sredstev za
n a k u p aparata so d o b i l i o d
prispevkov z a novoletno jelko,
k i j i h je z b r a l o b č i n s k i odbor
S Z D L . T u d i v D o b r n i č u že gle­
dajo televizijski program. T e ­
levizijski sprejemnik je dobil
tudi Čatež.
prispevali kljub več ali manj začetniškim težavam svoj delež pri
uprizoritvi: Milena Sramelj (Ves­
na), Jelka Zaje (Dragica), Simona
Cernelč (Lija) ln Štefka Pirnar
(igralka).
Scena je bila preprosta ln je
dopuščala
še dokaj
učinkovito
uprizoritev.
Prof. Tone Trdan
obrazce za statistiko v knjižnici
smo redno dobivali. Za p o m o č
smo prosili š
Društvo bibliote­
karjev iz LJubljane, republiški
svet za kulturo m prosveto in
republiški odbor Zveze Svobod in
prosvetnih društev. Svet za kul.
turo in prosveto je sicer obljubil
pomagati, a obljubljenih knjiž­
nih novosti do zdaj še nismo pre­
jeli. Tudi sredstev za p o m o č ljud­
skim knjižnicam ni bilo, čeprav
smo upali in kupili knjige za na.
menjenlh 30 do 40 tisoč dinar­
jev. Težave so se kopičile. Razen
tega se je sesula p«?č v knjižnici.
e
Omagali smo, a naprej nismo
mogli. Knjižnico smo zaprti prav
v začetku sezone, kar so ljudje
ogorčeno sprejeli,' saj smo samo
lani do septembra izposodili čez
40.C00 knjig. Kdaj bo knjižnica
spet odprta? To ni odv:sno od
knjižničarjev. Člani Ljudske tehniike so na o b č n e m zboru že odo­
brili 20.000 dinarjev za pomoč
knjižnic, prav toliko pa bo pri­
spevalo prosvetno društvo »Bra­
ta Pirkovič«. Kdor hitro da, dva­
krat da. pravi pregovor, zato se
za p o m o č zahvaljujemo. Pričakujemo še novih pomoći. Bomo
uspeli? Volio imamo, ker se za­
vedamo, kaj pomeni izobraževa­
nje'na vasi.
VLASTA
TAVČARJEVA
(tuš,
1960)
Ob razstavi akadem. slikarja LOJZETA PERKA v »Dolenjskem muzeju«
'
V soboto, 7. januarja
1961, kem,
po osvoboditvi
pa
na­
j<e bila ob 18. uri odprta raz­ daljeval
študij
na
beograjski
stava slikarskih
del
akadem­ Akademiji
likovnih
umetnostir
skega slikarja
Lojzeta
P
er- in ga končal
leta 1950. Od
te­
k a. Otvoritve
razstave se
je daj
živi
v glavnem v svoji
razen
predstavnikov
krajev­
ljubljeni Notranjski, ki mu
je,
nih oblasti in forumov
udele­ kot našemu
Božidarju
J aken
žilo tudi veliko število
Novo- Dolenjska nenehni in
neizčrp­
meščanov,
prišli
pa so ob
tej ni vir navdihov za
umetniško
priložnosti
v Novo mesto tudi ustvarjanje.
mnogi slikarjevi
prijatelji
iz
Od tega časa je razstavljal
v
•Ljubljane in Notranjske.
Med raznih večjih
in manjših
kra­
temi smo opazili predvsem
di­ jih Slovenije.
Znani so pred­
rektorja RTV Draga
Scligerja. vsem njegovi otroški
portreti,
režiserja
Hinka Košaka,
knji­ udejstvuje
se
pa
tudi
kot
ževnika
Črtomirja
Šinkovca
in knjižni
ilustrator.
V zadnjem
druge, med ,gosti je bil
ožji času je izvršil
velike
sgrafite
slikarjev rojak Matevž
Hace
na poslopjih Zavoda za social­
tov. dr. Močnik
itd.
no zavarovanje
v Cerknici
in
Akad. slikar Lojze Perko je
rojak iz Notranjskega,
kjer se
je v Starem trgu pri Ložu
ro­
dil aprila 1909 in tam
preživel
vso svojo mladost. Zgodaj je
osirotel in čeprav
ga je že v
mladosti mikalo da bi postal
V Podgorju pri Z a b u k o v j u že
kipar ali slikar je temu svo­ c d 1939. leta p ' u č u j e t a v o s n o v ­
jemu notranjemu nagibu
mo­ na šoli z a k o n e i O t o n i n M a r i j a
gel
zadostiti
šele
v
svojem B r e l i h . P o u k je t e ž a v e n ,
saj
osemindvajsetem
letu, ko
ga u č i t a osem r a z r e d o v v v e č izme­
je danes že pokojni kipar in nah. K l j u b t e m u se k a ž e p l o d
slikar France Kralj sprejel v
njunega dela t u d i d r u g j e . N a
svoj atelje. V treh letih
študi­ šoli deluje k r o ž e k m l a d i h
za­
ja je vse bolj opuščal
kamen d r u ž n i k o v , k i u r e j a š o l s k i v r t
in dleto in se odločal
za
čopič in s p ' o h s k r b i za lepoto š o l e i n
in paleto ter, se je s svojimi r-jene o k o l i c e . S p o m l a d i so m l a ­
prvenci jefimosft prvič
preddi z a d r u ž n i k i zasadili n i z k o s a d ­
sfainl
na
zaključni
razstavi no d r e v j e , k i ž e k a r lepo uspe­
Kraljevih
učencev
leta
1940. va V s a k o p o m l a d i n j e s e n o č i ­
Se istega leta ga je pot
zanesli stijo t u d i ostalo sadno d r e v j e
na slikarsko akademijo v bol­ Imajo b r a j d o , b o r o v c e , negujejo
garsko Sofijo, od koder se je g r m i č e v j e i n gojijo c v e t l i c e , k i
tik pred vdorom
sovražnikov k r a s i j o š o l s k e h o d n i k e i n sobe
v Jugoslavijo
vrnil v
Ljub­ P r i j e t e n vtis n a p r a v i j o t u d i r a z ­
ljano.
ne p o k r a j i n s k e s l i k e , k i v i s i j o
Tako kot je svoje prvo štu­ po i * « n a h š o l e .
dijsko obdobje bil navezan le
P o zaslugi Š o l s k e g a u p r a v i t e ­
nase in se je brez podpor in
štipendij
otepal in boril z gla­ lja t o v a r i š a B r e l i h a je v m a r ­
dom in lepoto, tako je
tudi cu lPfiO v šoli z a s v e t i l a e l e k t r i k a .
poslej v Ljubljani
živel
od V s e s t r a n s k a dejavnost p r i z a d e v ­
sta
skromnih priložnostnih
zasluž­ n i h u č i t e l j e v potrjuje, da
res p r a v a l j u d s k a u č i t e l j a .
kov in dobrih
rok.
Tik
pred n o v i m letom je
p r i č e l a delati mladinska
ve­
černa politična šola. Nasproti
o b i č a j e m v takih šolah je v
tej o b i s k p r i č e l r a s t i . N a v s a ­
kem
predavanju
se
pojavi
k a k š e n slušatelj več, tako da
j i h sedaj o b i s k u j e p r e d a v a n j a
ž e 30. T o k a ž e , d a j e b i l a š o l a
v e č k o t p o t r e b n a i n d a je m e d
mladinskimi
aktivisti
veliko
takih, k i si želijo širšega zna-.
nja.
Težka
leta preizkušnje
1941
do 1945 je deloma prebil tudi
med
partizani
na
Notranj-
Č e p r a v je do P o d g o r j a s p e l j a ­
na lepa cesta, tja ne, v o z i j o
a v t o b u s i . M n o g i t u r i s t i pa b i si
Delavska univerza bo
pod
predsedstvom o b č i n s k e g a
od­
bora
SZDL
organizirala
v
zimskih počitnicah dve izmeni
s e m i n a r j a za o d b o r n i k e n o v i h
k r a j e v n i h o d b o r o v S Z D L . Se­
minarja bosta po dva dneva
v n i ž j i kmeittjsiki š o l i n a R a d ­
n i 1. i n 2. t e r 3. i n 4. f e b r u a r ­
j a . N a n j i h b i se z v r s t i l o o k o l i
70 s l u š a t e l j e v , p o s l u š a l i p a b o ­
do 5 tem
iz
najaktualnejših
p o d r o č i j d e l a S Z D L po V . k o n ­
gresu.
Razen tega redno delujejo v
o b č i n i tudi š o l e za odrasle. Ze
d r u g i t e č a j so o r g a n i z i r a l i
v
K o p i t a r n i z a zaposlene; to je
p r v i p r i m e r d o p o l n i l n e g a izo­
b r a ž e v a n j a odraslih v tovarni.
R a z e n te š o l e d e l u j e r e d n o š e
šola v Sevnici, Boštanju in Tr­
žiču. Redno delujeta tudi Teh­
n i š k a srednja šola — strojni
o d s e k , in t e č a j z a s l u š a t e l j e
V i š j e komercialne šole. V vseh
teh š o l a h se v e č k r a t n a teden
z b i r a o b v e č e r i h n e k a j n a d 100
ljudi.
Josipa
gi in prav tam slikarski
študij
v specialni šoli pri prof. Brožiku.
Leta 1898 stopi Germ
prvič
pred javnost: v prostorih ljub.
Ijanskega muzeja
je
odprta
prva njegova kolektivna
raz­
stava olj in pastelov in tu do­
živi avtor svoje prvo
prizna­
nje
pa tudj prvi napad
na
svojo umetnost, ko je bil nje­
gov »Prijatelj
živalic«
—debe­
lušni frančiškan
s psičkom
v
naročju
— ozmerjan za svinja­
rijo. Istega leta sprejme Germ
mesto učitelja
risanja
inumet.
nostne zgodovine na
Strakovi
akademiji v Pragi.
V češk; prestolnici se Germ
razmahne. Širina
in
navduše­
nje za slovansko
vza.jemnost
ga v Pragi potegneta v krog
slovanskih študentov.
Postane
prvi predsednik
jugoslovan­
skega akademskega
društva
Sumadija,
ustanovi
l. 1901
skupaj
z inž. Fr.
Tomšičem
društvo
sloi>°nskih
visokošolcev. postane član čeških
likov­
nih
združenj
in kot
sijajen
p?vec — sam je študiral
solo
oetje v operni šoli
Parš-Zikeševe — vodi l. 1903 člane
pev,
skega društva
Hlahol na
tur-,
neji po hrvaških
in slovanskih
krnjih. Od l. 1900 do 1905 uči
razen na Strakovi
akademiji
še na praški
kadetni šoli risa­
nje in petje.
Akademski
s l i k a r L o j z e P e r k o ( p r v i na l e v i ) m e d
znanci na sobotni otvoritvi razstave
Germa)
Ko se v teh letih vrača
v
domovino na počitnice,
hodi
na Triglav, v Kamniške
plani­
ne, k Belopeškim
jezerom
in
v Vintgar.
Takrat
nastaneta
znani p o d o b i Belopeškega
in
Blejskega jezera, ki ; u kasneje
tudi izda v barvnem
kamno-,
tisku.
Dunajska
in praška
leta so
hkrati Teta Germovega
umet­
niškega
vzpona. Skrbno reali­
stično
oblikovanje,
ki
skuša
pronikniti v igro senc i n svet.
lobe, natančno,
skoraj
foto­
grafsko obdelovanje
pokrajine
£ f
tamkajšnjega
trgovskega pod­
jetja.
Umetniško
pot Lojzeta Per­
ka označuje
predvsem to:
sam
se je v bridkostih in radostih
poganjal v svojo rast; ne pri­
števa
se k n o b e n i
umetniški
smeri. Po lastni izpovedi
naj
intimna pesem zemlje živi
v
umetnini
in naj
vsakemu V
njegovem in njemu
razumlji­
vem jeziku poje. Zato ga bolj
kot
miselne
abstrakcije
in
konstrukcije
mika pesem,
ki
vre iz narave
in
njepovega
lastnega razviharjenega
srca.
To s svojo večno
flovorico
le­
pote
pripovedujejo
njegova
slike.
Zgledna ljudska učitelja iz Podgorja
pri Zabukovju
Živahna izobraževalna dejavnost
v sevniški občini
(Spominu
Pa je bilo tedaj za njim že
marsikaj. Otroška
leta v belo­
kranjskih Adlešičih,
k j e r je v
Kolpi lovil rake in ribe, gim­
nazijsko učenje
v mestu
pod
Kapitljem,
študijska
leta na
dunajski
Akademiji
likovnih
umetnosti in specialna šola za
zgodovinsko
slikarstvo
pri
prof. Eisenmengerju.
Potem
enoletna vojaška
služba
v Pra­
Zanjice
Pesem zemlje v umetninah
Umetnik, svobodomislec in pedagog
ga življenja
posvetil
Novemu
mestu.
Germ ~& bit Belokranjec,
ki
je svojo življenjsko
pot tesno
in hkrati bridko povezal z No­
vim mestom, tako kot je
to
storit pred njim morda le Še
Gorenjec Janez Trdina.
Leto
Trdinove
smrti je
bilo leto
Germovega
prihoda v to
za­
kotno dolenjsko mesto in če
se je takrat v juliju eno
življe­
nje trpko izteklo, se je v okto­
bru tista trpkost prelila v dru­
go življenje,
ki je hotelo ži­
veti, se razmahniti, pa mu
to
nI bilo dano. Kajti takrat se je
pisalo leto 1905; dvoglavi orel
črnožolte
monarhije
je zlove­
šče visel nad slovenskim naro­
dom, cvetelo je domače
mrač.
njaštvo,
svetohlinstvo
in
denunciantstvo
in nemški
škomnj
je
jiotreboval
ponižnih
glav in ukrivljenih
hrbtov, da
bi lahko preko njih stopil do
Jadrana.
Takrat je bil
Germ
star že 36 let.
Ferko:
ali
portreta
ter
pretehtana
kompozicija so od'ike ic t jcgove dobe. V svojem vzorovanju se trdno drži
realističnih
mojstrov in mu je zato nova
impresionistična
struji, ki se
je tedaj s slovensko
slikarsko
»moderno«
pričela
zmerom
močneje
uveljavljati,
ostala
tuja, odbijajoča.
Njegovo zna­
no vodilo je bilo, » d a j e pri­
roda učiteljica
in razum vla­
dar«;
to geslo pa je v
slikar,
stvu istovetil edinole s
čistim
realizmom.
Hkrati
z umetnikom
---sss
J o s i p G e r m : K o l p a p r i P o b r c ž j u (1925)
je
zra-
prijatelji
in
l a h k o ogledali p r i r o d n e lepote
d o l i n e , k i je z n a n a p r e d v s e m i z
NOB.
Novomeška
desetnica
Slovensko narodno gledališče iz
Trsta se je odpravilo z dramo
»Dnevnik Ane Framk« na gosto­
vanje preko meje po Sloveniji. S
svojimi
nastopi ln
z v.soiko
umetniško kvaliteto je igralska
družina
požela
vrsto priznanj
gledalcev vseh mest in krajev,
kjer so nastopcli. . , med njimi
p.a ni bilo Novega mesta, čeprav
so imeli Tržaičani predvideno tu
8. Januarja predstavo.
Za pojasnilo, zakaj niso Tržačanl nastopili v Novem mestu,
smo so na' zahtevo številnih bral­
cev nameravali obrniti na uprav­
nika kina Franca Adama (ker bi
gledališče nastopilo v dvorani
kina), a ga žal nemo dobili do­
ma. Vendar nam je zadevo delno
le pojasnil kinoopei iter:
— Tovariš upravni; Adam in
Jaz sploh nisva vedela, da name­
ravajo Tržačani pri nas nastopi­
ti z »Ano Frank«, ker ni o tem
z nama nihče govor.l. Pred ka­
kimi petimi dnevi sva o tej na­
meri zvedela šele iz radia. Zato
sva mislila, da bodo Tržačani š e ­
le prišli k nam in da torej ni nič
zamujenega . . .
Janez Zupančič iz Novoteksa —
(Novoteks ima s Tržaškim gleda­
liščem pogodbo, da jim za njiho­
va gostovanja preskrbi prostor,
prodaijo kart itd.):
— Tržačani so nam pisal;, da
nameravajo gostovati pri nas v
nedeljo, 8. Januarja, in naj jim
preskrbimo dvorano. Pismo smo
dobili okoli 4. januarja. Za dvo­
rano smo se nameravali pogovor.H z upravnikom kina, a ga žal
nismo mogli nauti — časa je nam­
reč bilo malo - in potem smo
odposlali
gledalisčnikom
tele.
gram, naj ne hodijo v Novo me­
sto . . .
CHedališčniki se vračajo z go­
stovanja po Sloveniji domov v
Trst alt pa so morda že doma. —
Novomrščani pa čakamo, da na«
bodo obiskali (!!!). Mar bodo za
Novomeščane Tržačani še enkrai
šil na pot.
še enkrat prosili za
potne liste. Se enkrat prepotovali
vso Slovenijo
zaradi naše ko­
moditete?! — Sicer pa ni to prvi
nekulturni odnos do kulture —
revica doživi v Novem mestu
večkrat kaj podobnega . . .
stel v Germu človek,
razgle­
dan,
širok,
svobodomiseln.
V
starosti je sam nekje zapisal
besede: » P o očetu
— učitelju
sem
podedoval
svoj
risarski
dar, predvsem pa redko last­
nost narodne in verske strpno­
sti; že v rani mladosti sem se
navzel od njega brezstre" t ne­
ga človečanskega
duha.': Prav
ta njegova verska »topnost,
ki
so mu jo njegovi
nasprotniki
sčasoma
razplamteli v strasten
odpor, pa je kasneje prekipela
v tragiko Germa-človeka
in
umetnika.
Ljubljani,
kjer komuj
čakajo
na priložnost,
da ga odpustijo
iz gimnazije. Res jz pravica na
Germovi
strani,
vevtar
mu
prijateljsko
svetuje, naj
pre.
neha s svojim vztrajnim,
ne­
popustljivim
bojem, *e mu
je
kaj do
službe.
Po prihodu
na
novomeško
gimnazijo je Germ, ne
gl'di
na hud nemškuta ski
vritisk,
stopil v Dolenjsko pevsko
dru.
štvo
in
Narodno
čitalnico.
Osnoval je Javno knjižnico
in
kot tajnik Sokola
nekaterimi
člani
docela
preosnoval
to
telovadno
društvo.
Ce je takrat nastal nepre­
mostljiv prepad
med svetov­
nim nazorom Germa in tUVm
njegovih
nasprotnika'),
;e
G e r m t t i d i s svojo u m e t n o s t j o
kmalu ostal sam na ?nem b r e .
gu. Pokrajinski
motivi
našega
Primorja, s katerimi je v le>,h
pred prvo svetovno vojno pol­
nil
svoja
platna
na
Rabu,
Krku in dubrovniški
okolici,
niso prinesli v njegov slikar­
ski
register nič novega.
Na
drugi s t r a n i p a so se zmerom
bolj
zmagovito
uveli.iv'jali
slovenski impresionisti in tako
se je. zgodilo, da je
dominsvetov umetnostni kritik
Germa,
ki je
dosledno
vztrajal
na
svoji umetniški
poti, leta 1913
v
neki oceni degradiral
iz
umetnika v navadnega
roko­
delca. Ta vsekakor
preostra,
čeprav
do neke mere u p r a v i ­
č e n a sodba, je Germu za
ne­
kaj časa docela zagrenila vese.
Ije do slikarskega
in drugega
javnega dela,
r
7
Narodna zavednost in hkrati
svobodomiselnost,
ki
io
je
Germ
neustrašeno
kazal
na
vsakem koraku, ga je na
no­
vem službinem
mestu privedla
v žolčen
spor z
gimnazijskim
direktorjem, katehetom in še z
nekaterimi stanovskimi
kolegi.
Ta spor se je tako zaostril, da
ie moral Germ že l 1909 in
?udi naslednje leto zaradi živč>!• bolezni zaprositi za
večme­
sečni
dopust. V tem
svojem
boju zoper zagrizene,
ozkosrčne nasjirotnike se je Germ
o b r n i l rn p o m O č n a takratnega
oos^anca dr. Ivana
Tavčarja,
ki pa mu je v zaupnem pismu
odgovoril, da so njegovi
na­
sprotniki proti n j e m u
rovk»{H
tudi že pri deželni
vladi
v
Tavčarjeve
besede niso padle
na rodovitna tla. Germ je bil
preveč
prepričan
j zvoji pra­
vilni poti, da bi mislil na ka­
kršen
koli umik cli
kompro­
mis. Njegovo geslo je bilo slej
ko prej: vztrajati ali pasti.
(Konec
prihodtjrjtt)
Besedo imalo volivci
in proizvajalci
( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r a n i )
V e l i k a in odgovorna naloga
č a k a ljudski odbor v pogledu
gradnje zdravstvenih ustanov,
š o l , stanovanj in podobnih ob­
jektov.
Osnutek
družbenega
n a č r t a predvideva delitev i n ­
v e s t i c i j : 70 o d s t o t k o v z a go­
s p o d a r s k e i n 30 o d s t o t k o v z a
negospodarske Investicije. P r i
teh n a l o g a h j e z l a s t i p o t r e b n o
sodelovanje podjetij i n prebi­
valcev.
Smernice b o d o č e g a petletne­
ga perspektivnega n a č r t a , kot
jih nakazuje osnutek, sta oba
zbora l j u d s k e g a odbora v ce­
loti sprejela. Obenem je bil
sprejet sklep, naj se s smerni­
cami perspektivnega
družbe­
nega n a č r t a seznanijo vsi pre­
bivalci preko zborov volivcev
In zborov proizvajalcev. Z b o r i
volivcev bodo še v januarju.
Občinski ljudski odbor priča­
kuje, da bodo zbori volivcev
in proizvajalcev p o d r o b n i ob­
ravnavali smernice načrta in
d a l i koristne p r e d l o g e k posa­
meznim postavkam. Uresniče­
nje petletnega p e r s p e k t i v n e g a
gospodarskega n a č r t a je odvis­
no od prizadevnosti vsakega
o b č a n a , zato je potrebno, da
v s a k p r i obravnavanju tudi so­
deluje s p r e d l o g i
Nadalje je
ljudski odbor
uredil š t e v i l n e t e k o č e upravne
in p r e m o ž e n j s k e zadeve. Pred­
log, d a bi p o v i š a l i
promet­
ni davek na blago v nadrobni
prodaji v korist investicij v
trgovino, ljudski odbor n i spre­
jel, ker meni, da morajo o
tem razpravljati in se i z r e č i
volivci. Z e n a k o o b r a z l o ž i t v i j o
je odložil tudi sprejetje odlo­
ka o uvedbi dopolnilnega pro­
r a č u n s k e g a p r i s p e v k a n a oseb­
n i dohodek. P o predlogu naj
bi b i l to namenski prispevek
za g r a d n j o o b r a t a
družbene
TEDENSKI
prehrane v N o v e m mestu. T u ­
di o t e m bodo poprej razprav­
ljali volivci.
P o t r j e n a je b i l a
združitev
kmetijskih zadrug Novo me­
sto, M i r n a p e č , B i r č n a v a s ,
Stopiče, Podgrad in Brusnice.
P r a v tako je bila
potrjena
združitev
trgovskih
podjetij
-Izbira« in -Zarja« v Novem
m e s t u , s t e m da~ se i z l o č i t a p o ­
s l o v a l n i c i K n j i g a r n a in P a p i r ­
n i c a i n se p r i k l j u č i t a z a l o ž b i
Mladinska knjiga v Ljubljani.
Tudi zadruge Straža, D o l . T o ­
p l i c e i n U r š n a s e l a s o se z d r u ­
ž i l e , k a r je l j u d s k i o d b o r p o ­
trdil.
Ustanovljen je b i l servis za
avtomobilske prevoze p r i ob­
č i n s k e m l j u d s k e m o d b o r u : za
šefa je Imenovan F r a n c Počrv l n a i z L o č n e . Z a n a č e l n i k a za
o b č o upravo p r i O b L O je bil
i m e n o v a n J o ž e S u h a d o l n i k , za
direktorja -Mesarije«
v No­
v e m m e s t u pa M i l a n S e p e t a vec.
O b a zbora sta tudi usvojila
prcdloc političnih organizacij
občin
Žužemberk
in
Novo
m e s t o , d a se o b č i n a Ž u ž e m b e r k
z d r u ž i z o b č i n o Novo mesto.
Z d r u ž i t e v naj b i b i l a i z v e d e n a
š e ta mesec.
S p r e j e t j e b i l s k l e p , d a se
odda
občinski
vinograd
v
Knežiji v obdelavo gospodar­
ski organizaciji.
N a seji je b i l o r e š e n i h š e
veliko drugih zadev i n imeno­
vanih več komisij.
Izobraževanje odraslih v Birčni vasi
D n e 27. d e c e m b r a smo v B l r č ni v a s i p r i č e l i z z d r a v s t v e n o p r o s v e t n i m l n g o s p o d a r s k i m te­
č a j e m , k i ga obiskuje 38 m l a ­
dink, ž e n a in mladincev. P r e d a ­
v a n j a iz z d r a v s t v a , p r v e p o m o č i ,
h r a n o s l o v j a , u r e d i t v e d o m a '.n
njegovega o k o l j a so vsak dan,
p r a k t i č n o delo v k u h i n j i pa je
v d v e h s k u p i n a h p e t k r a t na te­
den. P r e d a v a j o u č i t e l j i i n s t r o ­
k o v n j a k i Iz N o v e g a mesta, p r e ­
d a v a n j a pa p o ž i v l j a j o d i a f l l m l
In ogledi k m e č k i h
domov l n
d v o r i š č . T e č a j n i k i so p o s l u š a l i
naslednje t e m e : B i o l o š k a sesta­
va h r a n e , P r i p r a v i m o
zdravo
mleko, P r a v i l n o kuhanje hrane,
O b r a m b a p r e d p a r a l i z o i n 10 let
zdravstva.
Občinski odbor Rdečega križa
je d a l precej ž i v i l , o k r a j n i odbor
pa bo t e č a j f i n a n č n o p o d p r l i n
NOTRANJEPOLITIČNI
• Za
nove-poveljnika
mednarodnih sil v Kongu Jc
Ml Imenovan Irski general
MeKetown. Zamenjal bo šved­
skega generala
van Homa.
PREGLED
V novo leto stopamo s sprejetim n a č r t o m za petletni
r a z v o j gospodarstva in d r u ž b e n e g a sistema. Povsem razum­
ljivo je, d a je ta n a č r t le okvir za delo, kajti u r e s n i č e n j e
posameznih postavk Je povsem odvisno od podjetij in o b č i n .
Po n a š e m mnenju toliko bolj, kolikor v e č sredstev prepu­
š č a m o neposrednim proizvajalcem. P a Se nekaj! N a č r t bodo
spremljale tudi spremembe predpisov. T a k o glede delitve
dohodka med proizvajalci i n d r u ž b o kot b a n č n e g a i n kredit­
nega sistema, deviznega sistema, in 6e mnogih drugih, k i
bodo spodbujali kolektive k b o l j š e m u gospodarjenju, č e bo­
do, predpisi n a m r e č , prav zastavljeni. O d tega si n a j v e č
obetamo. Ce bo kolektiv ugotovil, da i m a v e č , č e v e č dela,
bo lo prav gotovo storil. In narobe, za n i č si ne bi mogli
obetati k a j dosti v e č kot n i č . Bralce bi radi vsaj na kratko
seznanili z nekaterimi že uveljavljenimi spremembami ln
z drugimi, k i Jih za to izbrane komisije resno pripravljajo.
K a j v e č o posameznih pa bo trpba pisati še pozneje. T e ž k o
bi bilo n a m r e č na kratko povedati, kako je s s p r o š č a n j e m
cen, kar pomeni, p o d r a ž i t e v nekaterih uslug. V mislih ima­
mo ž e l e z n i c o , kjer so k o n č n o ž e l e z n i č a r j i dobili samouprav­
ne pravice, ne le formalno, p a č p a dejansko. Cene za pre­
voz na ž e l e z n i c i so n a m r e č v č a s i h tako nizke, da s p l a č i l o m
ž e l e z n i c a ne dobi niti p o v r a č i l a za premog, k i ga lokomotiva
porabi p r i prevozu. Skratka dosledneje bomo uveljavljali po-
Novi predpisi boljše
gospodarjenje
litlko cen, k i narekuje: p l a č a j uslugo a l i proizvod toliko kot
je vreden. Drugo seveda pa je v p r a š a n j e ž i v l j e n j s k e ravni
ob takih spremembah. Dosledno bomo uveljavljali nadelo,
da m o r a ž i v l j e n s k i standard tudi ob takih spremembah cen
n a r a š č a t i . Sicer pa imajo glede tega š k a r j e v rokah kolek­
tivi.
Trenutno n a j v e č razpravljamo o spremebah p r i delitvi
dohodka med podjetjem l n d r u ž b o . Nekatere spremembe
bodo n a m r e č uveljavljene ž e letos. V bistvu gre za to, da
naj b i v b o d e č e d r u ž b a zajemala sredstva za skupne potrebe
v veliko v e č j i odvisnosti od tistih č i n i t e l j e v , k i vplivajo na
skupni dohodek podjetja. Bolj po d o m a č e : kdor bo gospo­
daril s stroji, oziroma b o l j š e l n kdor bo bolje gospodaril z
delovno silo, naj b i imel v e č kot s l a b š i gospodar. Postopoma
je treba ukiniti ugodnosti, k i j i h imajo nekateri kolektivi na
trgu a l i pa v mednarodni trgovini itd. O d uspehov podjetja
Je sedaj odvisno p r i b l i ž n o 30 odstotkov dohodka. Predvide­
no pa js, d a naj bi č i s t i dohodek porasel p r i b l i ž n o na 85
odsotkov dohodka. T o zna biti izredna spodbuda za dobro,
oziroma b o l j š e gospdarjenje. K a ž e , da bo ž e letos ukinjen
tudi minimalni osebni dohodek, kot merilo za delitev dohod­
ka. O tem smo ž e kdaj pa kdaj pisali, prav gotovo p a je, da
bo to terjalo od posameznih kolektivov bolj odgovorno go­
spodarjenje in p a č ne bo vseeno (kot je bilo v e č ali manj
do sedaj) k o l i k š n i so materialni s t r o š k i , k o l i k š n a obratna
sredstva, kako so i z k o r i š č e n i stroji in podobno. No, kljub
temu moramo r e č i , da tu š e n i definitivnih o d l o č i t e v , zato
se bomo k tem v p r a š a n j e m prav gotovo š e povrnili.
Povsem spremenjen pa je z novimi predpisi r e ž i m uvoza
l n razdelitev deviz. Zvezni I z v r š n i svet je n a m r e č spreme­
n i l uredbo o deviznem poslovanju. O d 1. januarja se uve­
ljavlja novi proces reforme zunanjc-trgovinskega sistema.
Namesto dosedanjega o b r a č u n s k e g a kurza za Z D A dolar 632
Je uveden nov k u r z 750 dinarjev za dolar. T o sicer š e ne
pomeni spremtmbo uradnega kurza 300 dinarjev za Z D A
dolar, toda vsekakor je to z a č e t e k , ki bo pripeljal do tega,
da bodo m o r a l a podjetja, k i i z v a ž a j o , v e l i k o bolj skrbeti z a
ceno svojih proizvodov, k i j i h p o š i l j a j o v tujino, kajti re­
gresov ne bo v e č . Uspeh na zunanjem t r ž i š č u bodo torej
lahko dosegla tista podjetja, v katerih bodo z vsemi silami
s k u š a l i z n i ž a t i s t r o š k e proizvodnje, kajti le tako bodo k o n ­
k u r e n č n i . T o pa se ne bo poznalo le pri zunanji trgovini,
p a č p a prej ali slej tudi v notarnji trgovini. V s a podjetja so
v e č ali m a n j vezana pri izvozu in vsa se bodo morala truditi,
da z n i ž a j o cone za svoje proizvode ali sestavne dele. S k r a t ­
ka, s č a s o m a si tudi d o m a č i p o t r o š n i k lahko obeta od takega
povezovanja s tujim trgom le korist. Potem so tu š e z a š č i t n e
carine. Povsem prav je, da z v i š j i m i cnrinami z a š č i t i m o pro­
izvodnja, oziroma proda.fo d o m a č e g a blaga. L e eno nevar­
nost skrivajo t a k š n e z a š č i t n e carins, in o tem v gospodarskih
krogih ž e razpravljajo. Previsoke z a š č i t n e carine bi lahko
demobilizirale kolektiv, č e š , saj je vseeno po k a k š n i ceni
prodajamo, uvozno blago je tako ali tako š e veliko d r a ž j e .
K a j mislimo: Z a š č i t n e carinr- ne bi smele ščititi kolektivov
pred lastno p o v r š n o s t j o in n e ; > r i z a d » \ n o s i j o , ko gre za zni­
ž a n j e proizvodnih s t r o š k o v . V tetm primeru prav gotovo
M bi dosegle pravega namena.
n u d i l p o m o č z d l a f i l m t , nasveti
in ustrezno literaturo.
Za tečaj vlada veliko zanima­
nje celo v o d d a l j e n i h v a s e h p o d
Gorjanci, predvsem med žensko
delavsko mladino, k i tvori v e ­
čino tečajnikov.
Ž a l o s t n a usoda a l ž i r s k i h otrok
je g a n i l a t u d i n a š e p i o n i r j e In
podmladkarje. Konec decembra
so z b r a l i 7000 d i n i n j i h p o s l a l i
v Beograd. H v a l a vsem daroval­
cem i n z b i r a l c e m I
R-
ZUHBN1EP0LIIIĆIII TEDENSKI PREGlfD;
Novo leto ni prineslo
olajšanja v
mednarodni napetosti, k v e č j e m u ga je
ponekod š e p o v e č a l o . T o velja vsaj za
Laos in Kongo. Z a prvega ni nobenega
dvema v e č , da je tam p r i š l o do prave
d r ž a v l j a n s k e vojne, »ki jo je treba ta­
koj zaustaviti,
č e se h o č e m o
izogniti
pravi, veliki v o j n i , « kakor je v zadnjih
dneh resno posvaril svet in velesile in­
dijski premier N c h r u .
K l j u b temu, da je p o l o ž a j š e zme­
rom izredno resen, pa je treba le po­
vedati, da zmaguje zamisel o p o l i t i č n i
r e š i t v i krize. K a ž e , da sta V e l i k a B r i ­
tanija in Francija ž e na pol p r e p r i č a l i
VVashington, da je treba obnoviti med­
narodno
komisijo za nadzorstvo nad
premirjem v Laosu — v skladu z ž e ­
nevskim sporazumom o Indokini — kot
prvi korak k p o l i t i č n i r e š i t v i . T a j l a n d ­
ski premier, k i je najbolj vnet pobor­
nik intervencije
S E A T O v Laosu, je
zaradi omahovanja č l a n i c tega pakta,
da b i se spustile v p u s t o l o v š č i n o z ne­
predvidenimi posledicami, izjavil: - Z a ­
radi negotovosti n a š i h zaveznikov ute­
gne Laos postati druga K o r e j a . « Dejan­
sko pa n i nikjer dokaza, da bi vietnam­
ske č e t e vdrle v
Laos, kakor trdijo
A m e r i č a n i . T i so isto trdili tudi ob ne­
k i d r u g i p r i l o ž n o s t i lani in so morali
potem priznati, d a ni bilo res.
V Casablancl v M a r o k u so se na po­
budo m a r o š k e g a kralja Mohameda V .
sestali predsednik Z A R Naser, pred­
sednik Gvineje S ć k o u T o u r ć , predsed­
nik republike M a l i M o d i b o K e l t a In
predsednik z a č a s n e a l ž i r s k e vlade F e r hat Abas. T a a f r i š k i - v r h « , kakor so ga
nekateri
Imenovali,
Je sprejel tako
imenovano a f r i š k o ustanovno listino, ki
Je v bistvu potrditev n a č e l , k i naj vo­
dijo afriške d r ž a v n i k e in njihove na­
r o d e v p r i h o d n o s t i . P o m e m b n o j e , d a ta
listina m e d drugim
poudarja aktivno
nevtralnost in izvenblokovsko stališče
afriških narodov. Sklenjeno je bilo tu
di, d a bodo d r ž a v e u d e l e ž e n k e konfe­
rence u m a k n i l e svoje č e t e iz
Konga
k e r se n e s t r i n j a j o s p o l i t - k o O Z N v
Kongu, da pa bodo nudile poveljstvu
m e d n a r o d n i h s i l v K o n g u š e eno m o :
nosi, d a s p r e m e n i svojo p o l i t i k o v s m i ­
slu resolucij Varnostnega sveta o K o n ­
gu.
s p r o ž i l i socialisti.
K l j u b temu, da se
k r š č a n s k i sindikati niso p r i d r u ž i l i tej
stavki, je stavka skoraj popolna. C i m
dlje t r a j a , tembolj se zaostruje p o l o ž a j
v Belgiji in tembolj o č i t n o postaja, kaj
je pravo ozadje -enotnega n a č r t a « ozi­
roma vladne politike v a r č e v a n j a , zara­
di katere se je delavski razred Belgije
uprl. Politika v a r č e v a n j a ; « j bi se iz­
vajala na š k o d o delavskega razreda in
naj bi nadoknadila f i n a n č n e izgube, k i
jih je belgijska vlada pretrpela zaradi
svoje kratkovidne in š k o d l j i v e politike
Svetovni mozaik
Predsednik do Gaulle je
-zmagal«
na referendumu o a l ž i r s k i politiki, kar
pomeni, da je v e č Francozov in baje
A l ž i r c c v odgovorilo n a njegovo politi­
ko do A l ž i r i j e z - d a « kot z - n e « . Nje­
govo zmago
gre
predvsem pripisati
strahu ljudi pred v o j a š k o diktaturo, ki
bi skoraj gotovo nastopila v Franciji
in A l ž i r i j i (tam p r a k t i č n o ž e obstaja),
č e bi de Gaulle odstopil. In de Gaulle
je pred referendumom zagrozil, d a bo
odstopil, č e ne bo zmagal na referendu­
mu. S tem si je utrdil p o l o ž a j ,
toda
dvomljivo je, č e je to naredilo k a k š e n
vtis na I Fronto narodne
osvoboditve
Alžirije
oziroma na z a č a s n o a l ž i r s k o
vlado, s katero se bo moral de Gaulle
pogajati, č e bo hotel vsaj z a č e t i r e š e ­
vati a l ž i r s k o krizo.
V Belgiji traja ž e tri tedne velika
stavka
delavskega
razreda, k i so jo
v Kongu. R a č u n naj bi torej
nekdo, ki ga n i naredil.
plačal
Dvajsetega
januarja bo
izvoljeni
predsednik Z D A John Kennedv uradno
prevzel funkcijo predsednika republi­
ke. M l a d i 44-letni predsednik je ž e se­
stavil svojo vlado po dolgem p r o u č e v a ­
nju, temeljitih
razgovorih z raznimi
kandidati i n u p o š t e v a j o č razne p o l i t i č n e
ozire. N a s p l o š n o mu vsi priznavajo, da
se m u je p o s r e č i l o spraviti skupaj ^le­
po z a o k r o ž e n o « vlado, to pa pomeni, d a
ni v njegovi vladi nobenih ekstremnih
ljudi. Imenovali bi jo lahko umerjeno
liberalno. V njej so po s p l o š n i sodbi
zelo sposobni ljudje, katerih nasvet bo
za Kennedyja zelo dragocen. P o v p r e č ­
na starost č l a n o v njegove vlade je 47
let in je potemtakem to mlado - m o ­
š t v o « . V o d i l ga bo m l a d kapetan. K a m ?
To bo pokazala samo prihodnost.
Pravica in »ozkost«, ki ni ozkost
Kolektiv posestva »MATIJA GUBEC« v Leskovcu pri Krškem se poteguje
za svoje pravice soodločanja pri bodočem upravljanju posestva, ki ga je
s trdim delom dvignil iz nič na lepo višino
DeSavski svet posestva Matija
Gubec v Leskovcu Je sprejel
sklep o združ.tvi s kmetijsko za.
drugo. K Z Vldem-Krško je spre­
jela skleip o prtpodltvl posestva
Matija Gubec v Leskovcu. Zade­
va Je bila urejena le navidezno.
Do združitve še ni prišlo. Zata­
knilo se Je pri delavskem samo­
upravi j anju.
Posestvo Matija Gubec Je nasta­
lo leta 1054. Kolektiv Je lz prej
razdrobljenega poljedelsko-živlno.
rejsko-sadjarskega obrata, ki Je
le
životaril,
ustvaril
vzgl°den
specializiran sadjarski obrat. Pre­
šli so strmo pot proizvajalcev in
upravljavcev, preden so dosegli
prve uspehe. Investicije v sadjar­
stvo so tvegane, šele čez tri leta
prično vračati prvi, skromen sad,
proizvodnja pa Je le vedno m o č
no odvisna od vremena.
Vzgadali so cadike. Jih opazo­
vali Jn l z l i i i i najmočnejše, do­
kler niso vzgojm drevesnih sort,
najprimernejših za talno ln pod­
nebne razmere v Leskovcu. Od
tega, kako Je drevje obrezano,
kako sn veje pripete na Sftčn«
opore, kako Je poškropljeno, oko­
pano ln pognojeno, Je odvisen
prildelek. Prav zato na plantaž­
nem nasadu ne more biti suhe­
ga,
birokratskega
ukazovanja.
Vse, kar delavec naredi, mora
storiti zavestno, z razumom ln
srcem hkrati. Delavsko samo­
upravljanje, nagrajevanje po delu
in razvijanje socialističnih odno­
sov so tu gospodarsko in strokovno-tehnljna nujnost.
Mnogi sadjarski obrati so pro­
padli prav zato, ker tega niso
upoštevali. Posestvo Matija Gubec
Je najmlajši sadjarski obrat v
Sloveniji, z najmanjšimi površi­
nami v polni rodnosti, pa Je že.
leta 1959 dosegel največji pride­
lek breskev in edini v Sloveniji
zaslužil oceno: odtlii<6no! Polovico
njihovega pridelka Je izvoznik
prodal v Inozemstvo, sad so bile
leskovške breskve celo boljše kot
italijanske!
Delavci posestva Matija Gubec
dobro vedo. da so njihovi uspehi
zasluga delavskega samoupravlja­
nja. Uvideli so potrebo združeva­
nja ln se zanj odločili, toda ne
za ceno samoupravljanja. Mate­
Za pitanje p r a š i č e v sa-io
ker
pospešuje
debelenje.
rialne pravice so osnova delavske,
ga samoupravljanja, zato so po­
stavili pogoje: da ostanejo samostojen obrat zadruge, s samostoj­
no delitvijo dohodka in zaključ­
nim računom. Kolektiv se zave­
da, da sprejema s tem nase tudi
dobršen del odgovornosti. Ker so
že prebili sedem dolgih, suhih
let. se tega ne boje. Njihove zah­
tev so dovolj utemeljene, pa ven.
dar Jim očitajo, da so ozki . . .
TudU občni zbor Kmetijske za­
druge Videm-Krško je razprav.
IJal o pripojitvi posestva. Sleniii
so, da se iz nJega in vseh ekono­
mij ustanovi samostojen obrat
kmetijske proizvodnje pri zadru­
gi. Vprašanju delavskega samo­
upravljanja se Je občni zbor pri
sestavljanju sklepa m o l č e izo­
gnil, čeprav, je tu jedro spora. Skrili so se za odlok o pogojih ln
postopku za pripojitev kmetij­
skih podjetij ln obratov h kme­
tijskim zadrugam
(Uradni list
FLRJ štev. 24-60). Ta odlok delav­
skega samoupravljanja ne ome­
nja.
Dosedanja praksa združevanja
posestev in zadrug v našem okra­
ju Je pokazala, da smo delavsko
samoupravljanje vedno miže ob­
šli. Ne nameravamo podtikati, te
vprašujemo: ali ne bo združitev,
ki Jo predlaga zadruga, zgolj po­
sledica »mode« združevanja? Ce
neposrednim kmetijskim proizva­
jalcem odvzamemo pravico do
samoupravljanja, podiramo s tem
gospodarsko nujo
združevanja!
Osnovno gibalo materialnega raz­
voja so družbeni odnosi! Ko bo
združitev opravljena, bo prepoz­
no razpravljati o delavskem samoupravljanju
tn
materialnih
pravScah delavcev iz bivšega po­
sestva Matija Gubec. Oni bodo
takrait samo majhen, nepomem­
ben del obrata kmetijske proiz­
vodnje pri zadrugi, iver, ki Jo
bo tok na škodo sadjarske pro­
izvodnje potegnil na dno. Pose­
stvo se z zadrugo gotovo ne
združuje zato. da bomo čez leto
ali dve na. prej skrbno obdelanih
nasadih
opazovali
propadajoče
sadno drevje 1
Ce tega nočemo, moramo upo­
števati posebnosti sadjarske pro­
izvodnje in kar najbolj upošteva­
ti samoupravne pravice kolekti­
va, ki Je predvsem zato. ker je
bil upravi,)alec, dosegel v pretek­
losti tako lepe uspehe! Kolektiv
posestva, ki se bori za svojo pra­
vico, torej ni »ozek«, kot trdijo
nekateri, ampak so »ozki« prav
ti, ki nJega dolže ozkosti!
Nadaljevati delo po smernicah
okrajne konference ZK
Zapiski i zadnje seje Občinskega komiteja ZKS v Sevnici
N
z a d n j i seji. O b č i n s k e g a
komiteja
Z K S , Sevnica,
so
člani komiteja razpravljali o
b o d o č i h n a l o g a h . U g o t o v i l i so,
da so z a k l j u č k i o k r a j n e k o n ­
ference Z K S z a okraj N o v o
mesto d e l o v n o napotilo i n kon­
kreten p r o g r a m za delo vseh
članov Z K , In sklenili, da jih
bodo v celoti izvajali.
m o ž n o izvršiti obsežen
načrt
Investicij, k i z n a š a v nasled­
n j e m p e t l e t n e m o b d o b j u 5,3
milijarde dinarjev.
Z a tako
velike investicije je v občini
n a r a z p o l a g o v i s t e m č a s u 3,2
milijarde dinarjev skladov. Z
d r o b l j e n j e m sredstev j e torej
resnično treba prenehati ln
začeti
resno
razpravljati
o
i
V drugi
t o č k i so o b š i r n o
razpravljali o napredku kme­
tijstva i n z d r u ž e v a n j u v kme­
tijstvu. N a podlagi ekonom­
skih
i n drugih pokazateljev
se j e p o k a z a l a p o t r e b a p o n a j ­
višji o b l i k i z d r u ž e v a n j a k m e ­
tijskih organizacij i n kmetij­
ske proizvodnje v o b č i n i . L e
tako organizirana
kmetijska
proizvodnja bo l a h k o kos n a ­
l o g a m , k i j i h i m a ta v e j a g o ­
spodarstva v naslednjih petih
letih.
Sindikati se pripravljajo
na občne zbore
a
^Ogromne potrebe, k i j i h i z ­
kazujejo predlogi perspektiv­
nih
planov gospodarstva in
negospodarskih dejavnosti, na­
rekujejo, d a z a č n e m o v o k v i r u
občine i n tud; izven
njenih
meja resno razpravo o zdru­
ž e v a n j u sredstev. L e t a k o bo
KMETIJSKA ZADRUGA Z 0. J. B R E Ž I C E
razpisuje naslednja delovna mesta
gradbeno skupino:
za
režijsko
kvalificiranega zidarja
4 nekvalificirane delavce
Nastop službe in osebni prejemki po dogovoru.
Pismene ponudbe je poslati na naslov uprave K Z
Brežice. Razpis velja do popolne zasedbe delovnih
mest.
Trgovsko podjetje »2eleznina«, Novo mesto
o b v e š č a
POTROŠNIKE EKSPLOZiVMECiJl
MATERIALA
na p o d r o č j u O L O N o v o mesto, da bo Izdajalo r a z s t r e l i v o
le t r i k r a t na teden, i n sicer v- ponedeljek, sredo i n petek
od 9. do 11. ure.
N a r o č i l a za r a z s t r e l i v o sprejema g l a v n o s k l a d i š č e v
BršMnu, izdaja ga pa s k l a d i š č e v Ž a b j i vasi p r i Novem
mestu. Izven d o l o č e n i h d n i i n č a s a r a z s t r e l i v a ne bomo
izdajali.
Vse sindikalne
podružnice
bodo
imele v bližnjih dneh
konference pred o b č n i m i zbo­
ri. V s e v n i š k i občini bodo na
ta n a č i n pregledali delo, spre­
jete sklepe in naloge. H k r a t i
bodo s i n d i k a l n i a k t i v i ocenili
tudi sedanje odbornike. M a r ­
sikje bodo razpravljali že tudi
o izvršitvi plana za preteklo
leto.
e d i n i m o ž n i p o t i , d a se v s e
te n a l o g e i z v r š i j o . V t e m s m i ­
slu je komite sprejel ustrezne
sklepe.
Da
bi vsem
državljanom
omogočili čimbolj neposredno
sodelovanje
pri sprejemanju
perspektivnega plana za leta
19G1-19G5, j e k o m i t e s k l e n i l
priporočiti sindikalnim organi­
zacijam, organizacijam S Z D L ,
Ljudske
mladine in
občini,
naj o r g a n i z i r a j o p o s e b n e se­
stanke, posvete i n zbore, kjer
naj
bi obravnavali
predlog
d r u ž b e n e g a p l a n a . P r i tem je
t r e b a z a g o t o v i t i , d a se b o d o
predlogi vseh d r ž a v l j a n o v de­
jansko tudi upoštevali. L e tako
bo
m o ž n o zagotoviti
največ
sodelovanja vseh d r ž a v l j a n o v
t u d i p r i i z v r š e v a n j u n a l o g tega
plana.
K o m i t e je o b r a v n a v a l
organizacijske zadeve.
tudi
-ok
1
O Med Kubo ln ZDA Je pri­
šlo do nove zaostritve. Potem
ko Je zunanji minister Kub«
Roa obtožil ameriško vOado
pred varnostim svetom OZN,
da namerava v kratkem času
napasti Kubo, Je prišlo do
prekinitve diplomatskih odno­
sov rrfed obema državama. Od­
nose Je prekinila ameriška
vlada. Kljub prekinitvi odno.
sov pa se Američani ne misli­
jo
umakniti s pomorskega
oporišča Guantanamo na ku­
banskem ozemlju.
tO Sovjetska zveza Je zahtcvala čimprejšnje
sklicanje
Varnostnega sveta, ki naj bi
proučil položaj v Kongu. V
pismu
sovjetskega
delegata
Velcnjana Zorina Je med dru­
gim rečeno, da belgija upo­
rablja skrbniško ozemlje Ru­
anda Urundl za organiziranje
vojaških operacij Mobutujevili
tolp proti enotam kongoške
nacionalne vojsko v pokrajini
Kivu.
O Na letnem zasedanju In­
dijske Kongresne stranke so
soglasno i prejeli resolucijo o
tretjem petletnem planu ln
načrtnem lazvoju države. Ta
plan
obvezuje stranko, da
ustvari družbeno ureditev so­
cialistične oblike z demokra­
tičnimi ln miroljubnimi sredstvi.
• i Generalni sekretar OZN
Hammarskjoeld Je po kratkem
postanku v Leopoldvillu odpo.
toval z letalom v Južnoafriško
unijo, kjer se Je sestal s pre­
mierom- Verwocrdom. Sodijo
da sta se razgovarjaJft o res­
ni politiki, ki Jo Uvaja južno­
afriška vlada,
• V Ankari Je bila sestavlje­
na nova turška vlada, v ka­
teri Je 11 članov prejšnje vla­
de ki Je pretekli teden od.
stopila. General Gursel. ki Je
Imenoval novo vlAdo, jc ob­
držal položaj premiera.
• V Lagosu so uradno spo­
ročili, da Je Nigerija preki­
nila
diplomatske
odnose •
Francijo
zaradi
eksplozije
tretje francoske atomske bom­
be v Sahari.
I I Na etiopsko-somalskl meji
Je prišlo v zadnjih dneh dto
spopadov med etiopskimi vo­
jaki in somalskimi plemeni, ki
pasejo svoje črede na spornem
travnatem ozemlju med obo­
ma državama.
Tudi v Zagrebu klub
dolenjskih študentov
D e l a v n o v o d s t v o K l u b a do­
lenjskih visokošolcev, s sede
ž e m ' v L j u b l j a n i , se j e o d l o č i ­
l o p r i t e g n i t i k s o d e l o v a n j u tu­
d i n a š e š t u d e n t e v Zagrebu. S
tem n a m e n o m so za soboto
stklicali v Z a g r e b u s e s t a n e k , n a
k a t e r e m se b o d o p o g o v o r i l i o
ustanovitvi kluba, k i bi b i l po­
vezan z vodstvom v Ljubljani.
T o pobudo lahko iskreno po­
zdravimo.
Sd.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
^
Načrti iz šmarjete
N a pobudo Z B je b i l a pred
dnevi v Smarjeti. razširjena
s e j a te o r g a n i z a c i j e s p r e d s t a v ­
niki m n o ž i č n i h organizacij in
krajevnih odborov. Razprav­
l j a l i so o p r i p r a v a h n a p r o s l a ­
v e v p o č a s t i t e v 20. o b l e t n i c e
vstaje nal|ih narodov. P r a v ta­
ko b o d o za vse p o m e m b n e d r ­
ž a v n e p r a z n i k e p r i p r a v i l i pe­
stre p r i r e d i t v e . V k r a j i h , k i j i h
p o z n a m o i z N O B , pa b o d o o d ­
k r i l i še dve spominski plošči
R a z e n tega b o d o d o g r a d i l i
d v o r a n o z a k u l t u r n e i n pro­
svetne p r i r e d i t v e in n a b a v i l i
ali televizor a l i kinoprojektor.
P r e b i v a l c i si tega z e l o ž e l i j o ,
saj j e res ž e č a s , da se p r i ­
merno r a 7 v ° r l i i o .
D. P.
r
VREME
od
12. d o 22. j a n u a r j a
V s e >kozl n e s t a l n o v r e m e s
pogostimi padavinami i n mno­
gokrat m o č n i m i
padavinami
O h l a & t v e se p r i č a k u j e j o o k r o g
12. i n 10. j a n u a r j a .
^
••••
••••
••••
• • • D
••••
••••
• • • D
••••
••••
••••
i
detarqw\t
llilili
-V
vsako hišo
dobro
pralno
sredstvo!"
—
to j e parola, kadar govorimo o higieni in čistoči.
Detcrgent
O S K A R
j e pralno sredstvo z odličnimi svojstvi,
zato O S K A R v vsako hišo!
Za belo in pisano perilo O S K A R , za volno, svilo,
nylon in perlon: detergent - P E R I L O « !
K a l pa
R T V L j u b l j a n a je tik
pred n o v i m letom za­
k l j u č i l a razpravo o re­
organizaciji
gozdarske
službe.
V razpravi so
sodelovali tudi t o v a r i š i
lz n a š e g a okraja. Zaradi
aktualnosti
objavljamo
njihove prispevke tudi
v n a š e m tedniku, da bi
tako seznanili s predvi­
deno reorganizacijo kar
n a j v e č bralcev.
Direktor Gozdarsko-lesne po­
slovne zveze, Novo mesto, to­
v a r i š Stane S m i d :
Perspektive razvoja:
zadruge!
— V s p l o š n i razpravi o re­
organizaciji
gozdarske s l u ž b e
ta p r e n o s u g o z d a r s k e o p e r a t i ­
ve n a K Z , s o se b r e z d v o m a
razčistili pojmi o vlogi in važ­
nosti obeh panog. P e r s p e k t i v a
razvoja kmetijstva in gozdar­
s t v a so z a d r u g e . K m e t i j s k e z a ­
druge
bodo
morale
postati
osnova
spremembe
sedanjih
d r u ž b e n o - e k o n o m s k i h odnosov
n a vasi, k a k o r sedaj za k m e ­
tijstvo,
tako v perspektivi za
gozdarstvo. Osnovni
problem
i n bojazen z a prenos gozdarske
s l u ž b e n a K Z i n K G je v t e m ,
d a te o r g a n i z a c i j e d o s e d a j n i ­
so i m e l e d r u g e g a o p r a v k a z
gozdarstvom kot n a k u p i n pro­
dajo gozdarskih proizvodov in
ker je s p l o š n o mnenje, d a i m a
gozdarstvo
neomejena
sred­
s t v a , d a je g o z d t r d e n v j r d o ­
h o d k a ter d a gozd s a m ' raste.
T a k o sem mnenja, da antagonizem kmetijcev i n gozdarjev
i z v i r a bolj iz
nepoznavanja
vsebine i n gospodarjenja z go­
z d o v i , k o t p a i z ž e l j e po z l o r a ­
b i s a m e g a gospodarjenja z go­
z d o v i . D r u ž b e n i i n s t r u m e n t i so
d a n e s t a k š n i , d a je s p r i č o p o ­
treb obeh panog
prelivanje
sredstev skoraj n e m o g o č e , kaj­
t i v obeh panogah so potrebe
zelo velike, sredstva pa o m e ­
jena.
Z d r u g e s t r a n i p a je p r i go­
zdarjih že sama stroka vezana
n a zelo dolgo obhodnjo gospo­
darjenja i n je u s t v a r i l a k o n ­
servativno gledanje in bojazen
do vsake spremembe. Gospo­
darji menijo, da najbolj vidijo
p o t r e b e g o z d a i n d a z a r a d i te­
ga, k e r š k o d e v g o z d o v i h t a ­
koj ne opazimo, obstaja
ne­
varnost za prekomerno izko­
riščanje in premajhno vlaga­
nje. T a s t r a h j e l e d e l n o u p r a ­
v i č e n , kaj+i d r u ž b e n i o r g a n i
bodisi pri kmetijski ali gozdar­
ski organizaciji morajo raču­
nati z gozdovi kot d r u ž b e n i m
p r e m o ž e n j e m i n panogo,
ki
mora
našemu
gospodarstvu
jamčiti čimvečjo trajno proiz­
vodnjo.
K o bodo eni i n drugi stro­
k o v n j a k i t a k o g l e d a l i n a go­
zdove, bosta nasprotovanje in
bojazen odpadla.
Č l a n upravnega odbora O Z Z
Novo mesto i n ž . Janez M i klavc:
Kmetijcl o gozdarstvu
— Izhajati m o r a m o iz sta­
l i š č a , d a so g o z d o v i
splošno
d r u ž b e n o bogastvo in da
je
d r u ž b a neposredno zainteresi­
r a n a n a d gospodarjenjem v go­
z d o v i h . , M e d t e m k o je g o s p o ­
darjenje v gozdovih S L P koli­
k o r t o l i k o u r e j e n o , tega
ne
moremo trditi za gozdarstvo
p r i v a t n e g a s e k t o r j a z a r a d i po­
s e b n o s t i , k i j i h le-ta ima.
P r i j e m i n a t e m p o d r o č j u so
popolnoma d r u g a č n i od onih v
s o c i a l i s t i č n e m sektorju. Doslej
je g o z d a r s k a s l u ž b a p o s l o v n i h
zvez n a j v e č
administrativno
upravljala gozdove privatnih
lastnikov mimo njih in mimo
K Z . M e d t e m k o je K Z u s p e l a
proizvajalce v eni in drugi ob­
liki
pritegniti v
proizvodno
so l e t o v a n j e v k m e t i j s t v u , j i
OBJAVE Obvestilo Stanovanjske
skupnosti
Stanovanjska
skupnost
Novo
mesto, obvešča prebivalstvo, da
poslujejo v G e r m o v i ultci (za bi­
fejem) naslednji servisi vsak dan
od 7. do 15. ure:
vodovodno-inštadaterski.
elektrotehnični.
k r o v s k i l n zidarski.
K e m i č n a čistilnica ln pralnica
posluje vsak dan od 6. do 14. ure,
ob torkih in petkih pa nepreki­
njeno o d 6. do 16-
gozdarstvo?
kompleksno urejevati. T u m i ­
mi posegi v s o d e l o v a n j u z z a ­
zemljiško
s e b n i k i p o v e č a l i zaloge lesne s l i m p r e d v s e m n a
mase in prirastek, d e n i m o na /'kulturne spremembe, ki j i h
p l a n t a ž a h in podobno. S smo-' bomo m o r a l i začeti uvajati. —
trnim "investiranjem iz d r u ž ­ Poedine gozdove na relativnih
b e n i h s r e d s t e v b o m o ž n o po­ g o z d n i h t l e h b o m o m o r a l i n a ­
s t o p n o p o d r u f l a b l j a t i t u d i go­ m e n i t i k m e t i j s t v u i n o b r a t n o .
Začeti bo treba s pogozdova­
zdarsko proizvodnjo. V okviru
in
plantažiranjem
na
K Z bo m o ž n o celoten z e m l j i ­ njem
ški
kompleks
smotrneje
in p r o b l e m a t i č n i h k m e t i j s k i h tleh.
to v g o z d a r s t v u n i u s p e l o . N j e ­
na dejavnost je bila omejena,
kot je t u d i t o v a r i š Š m i d na­
glasi!, le n a n a k u p i n prodajo
gozdnih sortimentov; v samo
gospodarjenje pa ni posegla.
T o je r a z u m l j i v o tudi s p r i č o
tega, d a so b i l i z a s e b n i g o z d o ­
vi na
področju
posameznih
kmetijskih
zadrug
relativno
PREDSEDNIK
OLO, TOV.
NIKO
BELOPAVLOVlC:
»Upoštevati bomo morali kon­
struktivna mnenja vseh treh za­
interesiranih skupin...«
N a p r o š e n za mnenje o r e o r g a n i z a c i j i g o z d a r s t v a
v o k r a j u , j e p r e d s e d n i k O L O N o v o mesto t o v a r i š
N I K O B E L O P A V L O V l C sodelavcu R T V Ljubljana
i z j a v i l tole:
R e o r g a n i z a c i j a v g o z d a r s t v u je kot v d r u g i h o k r a j i h
t u d i v n o v o m e š k e m i z z v a l a p r e c e j r a z p r a v e med k m e t i j ­
s k i m i i n g o z d a r s k i m i s t r o k o v n j a k i , k a k o r t u d i med kme­
t i j s k i m i i n g o z d a r s k i m i o r g a n i z a c i j a m i . Z a t o smo s m a t r a l i
na o k r a j u za potrebno, da u s t a n o v i m o k o m i s i j o , k i naj
b i p r o u č i l a s t a l i š č a e n i h i n d r u g i h i n zavzela
najbolj
ustrezne v a r i a n t e , k i so gospodarsko i n p o l i t i č n o s p r e j e m ­
l j i v e za n a š e k o m u n e i n o k r a j n i l j u d s k i odbor. P r a v na
t o r k o v i seji O L O v z v e z i s p e r s p e k t i v n i m p l a n o m pa je
to v p r a š a n j e p r i š l o še b o l i do i z r a z a v r a z p r a v i , k a k o
z a g o t o v i t i glede na p o v e č a n j e kapacitete n a š e lesne in
p a p i r n e i n d u s t r i j e zadostne k o l i č i n e s u r o v i n za te gospo­
darske organizacije.
D o b i l i smo š e tretjo s k u p i n o , to se p r a v i l e s n o - p a p i r n e
gospodarske ' o r g a n i z a c i j e , k i se z a n i m a j o za to r e o r g a n i ­
zacijo. Z a t o smo s k l e n i l i , d a k o m i s i j a , k i d e l a že v e č
kot mesec i n p o l , p r i p r a v i ta m a t e r i a l za sejo sveta «"
k m e t i j s t v o in gozdarstvo, k a k o r t u d i sveta za Industrijo
in izdela skupen predlog v zvezi z reorganizacijo gozdar­
s t v a za p r i h o d n j o sejo O L O . L e s n o p r e d e l o v a l n a i n d u ­
s t r i j a n a m r e č i z r a ž a bojazen z a r a d i dobave s u r o v i n , k e r
je že do sedaj d o s t i k r a t p r i h a j a l a v t e ž k o situacijo, ne
glede na to, d a leži v n e p o s r e d n i b l i ž i n i gozdov. Ta b o j a ­
zen I z v i r a iz dosedanje p r a k s e , k e r so te gospodarske o r ­
ganizacije že sedaj t e ž k o p r i š l e do p r e p o t r e b n e g a lesa za
svojo p r o i z v o d n j o . V b o d o č e p a bo to v e r j e t n o š e t e ž e
glede na to, da bodo z a d r u g e t e ž i l e za tem, da najdejo
k u p c a za r a z l i č n e s o r t i m e n t e lesa n a e n e m m e s t u ; p o d ­
j e t j a pa za tem, da bi d o b i l a za svojo p r o i z v o d n j o p o t r e b e n
s o r t i m e n t na e n e m m e s t u v č i m v e č j i k o l i č i n i . O d l o č i l i
smo se p r a v za p r e j omenjeno v a r i a n t o , da v s i s k u p a j
izdelajo p r e d l o g za r e o r g a n i z a c i j o , p r a v zato, d a b i zado­
v o l j i l i potrebe gozdarjev, k m e t i j c e v in l e s n o p r e d e l o v a l n e
Industrije, k i z a v z e m a v g o s p o d a r s t v u n a š e g a o k r a j a p r v o
mesto.
m a l o p o m e m b n i , saj s o n a p r i ­
mer v n a š e m okraju obsegali
p o v p r e č n o o k r o g 1000 h a
po­
v r š i n . M e n i m o , d a bi prenos
d o l o č e n i h gozdarskih poslov iz
gozdarske s l u ž b e v pristojnost
z a d r u ž n i h — p r i n a s 16 K Z , k i
bodo kot organizacije zajemale
v svojih teritorijih
povprečno
o k o l i 5000 h a g o z d o v — b i l
upravičen iz gospodarskih in
družbeno-ekonomskih
gledišč.
5000 h a g o z d n e g a k o m p l e k s a
v o b m o č j u ene zadruge, k i i m a
tudi samostojen gozdarski od­
sek, ž e p r e d s t a v l j a t a k o e n o t o ,
kjer je m o ž n o k o m p l e k s n o in
smotrno obravnavati gozdar­
s t v o i n i z v a j a t i t u d i posege kot
vzgojo, nego i n z a š č i t o gozdov;
ne p a se o m e j e v a t i z g o l j n a i z ­
k o r i š č a n j e gozdov. Lesne sor­
timente i z K Z je m o ž n o usme­
riti v industrijo brez posred­
n i k o v . Z d r u g e s t r a n i p a je
o m o g o č e n o K Z , da priteguje
in zainteresira zasebnega pro­
izvajalca na k o m p l e k s n o sode­
l o v a n j e , se p r a v i p o l e g k m e t i j ­
stva t u d i v gozdarstvo, zlasti
kar zadeva samo proizvodnjo.
S m a t r a m , d a b i t u d i v go­
zdarstvu morali začeti
iskati
pota, k a k o p o v e č a t i proizvod­
n j o ; n e p a se p o s v e č a t i p r e t e ž ­
n o i z k o r i š č a n j u tega, č e g r o ­
bo r e č e m o , k a r daje n a r a v a .
Kot
povečujemo
z
uvaja­
njem sodobne agrotehnike in
novih
proizvodnih
odnosov
p r i d e l k e i n t r ž n e v i š k e v or­
ganizirani kmetijski
proizvod­
nji, tako bi morali s t e h n i č n i -
B V Metliki l n okoliških krajih
so slavnostno proslavili novoletno
jelko. V domu Partizana so bili
trije programi za p r e d š o l s k e i n
šolske otroke. Vse otroke je dedek
Mraz bogato obdaril. Sredstva v
sklad dedka Mraza so prispevala
podjetja, kmetijske zadruge, obči­
na in ustanove. Skupno se je na­
bralo okoli 380 tisoč dinarjev. Naj­
več sta prispevali tovarni Novoteks
in Beti, prva 120 tisoč, druga 50
tisoč.
OBVESTILA
nala«. Brežice, je s sklepom seje
obeh zborov občinski ljudski odbor Brežice
dne 24. decembra
1S60 sklenil, da se sedanje pod­
jetje preimenuje v:
savja in Dolenjske.
OBRTNO SERVISNO PODJETJE
»POSAVJE«. BREŽICE
Preimenovano podjetje bo od
1. januarja 1961 dalje opravljalo
obrtnc-usiužnostne
službe,
kot:
gradbeno dej avnost, koviriarstvo,
ključavničarstvo, kleparstvo, vod­
no inštalacijo in galvanizacijo. —
Elektro obrat z zunanjimi in notranjiml
elektroinstalacijami
s
servisnimi
službami
Združenih
podjetij Maris ln Eka za področ­
je Spodnjega Posavja in Dolenj­
ske.
Sobopleskarski obrat bo izvr­
ševal vsa v to stroko spadajoča
dela,
radiomehanična
servisna
služba vsa dela te stroke, finomehantka pa servisne službe pi­
salnih in računskih ter šivalnih
strojev za območje Spodnjega Po­
savja in Dolenjske.
u r e
Razpis v pripravljalni tečaj
za vpis v oddelke za odrasle
•trojne, elektro, lesnoindustriiske
i n gradbene stroke pri tehniški
Soli.
T e č a j je namenjen interesen
tom, k i izpolnjujejo pogoje za
vpis l n se žele vpisati v šolskem
tetu 1S61-S2 v oddelek za odrasle
na Tehniški šoli, da dobe ustrez­
no dopolnilno znanje za študij na
T e h n i š k i šoli.
Podrobnejša navodila in pogoji
BO razpisani na oglasni deski za­
voda.
Pismene prijave sprejemamo do
v k l j u č n o 31. januarja 1961. Okraj­
n i zavod za Izobraževanje odra­
slih. Novo mesto. Ulica talcev
l vajenska šola II nadstroptelefon 2-19
r
Sprememba Imena
rednog
delavskega sveta
podJeDJa » K o m u ­
N a zadnjem plenumu O b K
Z K S v T r e b n j e m , k i j e b i l 14.
d e c e m b r a 1960, s o n a j v e č r a z ­
pravljali
o
organizacijskem
v p r a š a n j u . Z K je v T r e b a n j s k i
občini
močno
zakoreninjena
politična organizacija i n po­
staja vse bolj odločilen č i n i ­
telj p r i s p l o š n e m
gospodar­
skem, političnem in
kultur­
n e m r a z v o j u . S e v e d a p a ne b i
smeli prezreti tega, da jedro
organizacije še vedno tvorijo
delavci in izobraženci, med­
t e m k o je k m e t o v m a n j . K o
so r a z č l e n i l i d e l o o s n o v n i h o r ­
g a n i z a c i j , so u g o t o v i l i , d a z a
komunista ni pomembno sa­
m o to, d a j e č l a n i n d a p l a č u ­
je
članarino,
ampak
tudi,
k a k š n a ie njegova
ideološka
vzgoja.
Zato
nekateri
niso
vedno razumeli,
kakšen
po­
men in namen i m a organiza-
Gostišče ob avtomobilski cesti
na Čatežu
N a z a d n j i dan n o v o l e t n i h p r a ­
z n i k o v smo se u s t a v i l i p r i ser­
v i s n i postaji na Č a t e ž u p r i B r e ­
žicah. R a h l e k a p l j i c e iz m e g l e ­
nega n e b a i n v l a ž e n h l a d n i m o ­
t i l pogleda na urejeno postajo,
lepe p r o s t o r e i n na B r e ž i c e , S a v ­
sko d o l i n o ter na H r v a t s k o Z a ­
gorje.
občudovali prelepo okolico: » P r e ­
lepo, saj to je biser, n a j l e p š a
t o č k a ob a v t o m o b i l s k i
cesti v
J u g o s l a v i j i i n d r u g o d , ta pre­
k r a s n i r a z g l e d itd.« T u d i mi smo
b i l i tega m n e n j a : zares je lepo
na Č a t e ž u . S a m i ž i v i m o v tem
o k o l j u i n se skoraj ne z a v e d a m o
lepot slovens-ke z e m l j e !
P r i s l u h n i l i smo s k u p i n i š v i c a r ­
s k i h t u r i s t o v , k i so n a v d u š e n !
Vstopimo v gostišče. Vljudni
in diskretni pozdrav u p r a v n i k a
i n s t r e ž n e g a osebja. C i s t a m i z a
ob t o p l i i n i m p o z a n t n i p e č i ,
vljudna in prvovrstna postrežba
i n že smo v d o m a č e m v z d u š j u ,
č e p r a v smo v
najsodobnejšem
l o k a l u . Res jej t u d i v m o d e r n e m
l o k a l u je l a h k o t o p l i n a i n p r i ­
s r č n o s t . Š v i c a r j i p r i sosednji m i ­
zi so m o d r o v a l i : » P r e l e p i n i n ­
t i m e n l o k a l . « » K a j takega še p:-i
nas ne n a j d e š ! « » I z v r s t n a č r n a
k a v a , v i n o , s e n d v i č i ! « Č e p r a v je
beseda i z g o v o r j e n a v tujem j e ­
z i k u , nas n a v d a j a s ponosom,
saj g o v o r i h v a l o d e l o v n i m uspe­
hom n a š i h l j u d i i n n a š i s t v a r ­
nosti.
Kje naj naklada Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« svoje
izdelke za domači in tuji trg, če ne na mlrenskl želez­
niški postaji?
G r e n a m r e č za poslovanje
na postajah ž e l e z n i c e T r e b ­
nje—Sevnica, posebno na m i renski postaji. Dosedanji na­
č i n pri odpremi blaga je n a m ­
r e č zelo slab, zato se je tovar­
na š i v a l n i h strojev »Mirna-"
p r i t o ž i l a , ker
jb je
najbolj
prizadelo slabo poslovanje.
N a progi iz Trebnjega proti
Sevnici obratuje samo en to­
vorni
vagon,
ki
ima
zelo
majhno prostornino. N a j v e č ­
krat je ž e poln, ko pride iz
Mokronoga. T o v a r n a š i v a l n i h
strojev pa izvozi vsak dan 20
do 25 š i v a l n i h strojev in v č a ­
sih š e v e č . K e r prostora n i
vedno dovolj, č a k a j o p o š i l j k e
na postaji tudi po pet dni. Po­
sledica tega so stalne p r i t o ž b e
in odpoved n a r o č i l .
Pred kratkim bi morali po­
slati v Avstrijo hkrati 27 v i ­
trin, vendar na postaji p o š i l j -
Razpis uslužbenskih mest
Komisija za uslužbenske zadeve
pri Okrajnem zavodu za socialne
zavarovanje Novo mesto, razpi­
suje naslednja delovna mesta:
Pri Okrajnem zavodu za socialno
zavarovanje Novo mesto;
1. dve delovni mesti za usluž­
bence n . vrste,
2. tri delovna mesta za usluž­
bence 's srednjo strokovno izo
brazbo,
3. dve delovni mesti za usluž
bence s srednjo strokovno izo­
brazbo v flnačni stroki.
4. dve delovni mesti za usluž­
bence z nepopolno srednješolsko
izobrazbo (zaželena
administra
tivna šola)
Pri podružnici v Krškem:
1. dve delovni mesti za usluž­
bence s srednjo strokovno izo­
brazbo,
2. dve delovni mesti za usluž­
bence s srednjo strokovno izobraizbo v finančni stroki.
3. eno delovno mesto z nepopol­
no srednješolsko izobrazbo (ad­
ministrativna šola).
Pri podružnici v Črnomlju:
1. dve dedovni mesti za usluž­
bence s srednjo strokovno izo­
brazbo
Pri
podružnici
v
Brežicah:
1. dve dolovm mesti za usluž­
bence s srednjo strokovno izo­
brazbo,
3. eno delovno mesto za usluž­
benca z nepopolno srednjo šolo.
Pri Izpostavi v Sevnici;
1. delovno mesto s srednješol­
sko izobrazbo Pravilno
kolkovane
ponudb«
i opisom strokovne prakse, živ­
ljenjepisom in šolskim spričeva­
lom pošt jate na Okrajni zavod za
socialno zavarovanje do 15. ja­
nuarja lDia.
M i s l i m , d a se z g l e d i š č i nas
kmetijcev ujema tudi mišlje­
nje g o z d a r j e v . S k u p n o d e l o i n
s o d e l o v a n j e o b e h p a n o g se b o
v o k v i r u K Z ali K G lepo do­
polnjevalo i n vodilo k skup­
nemu c i l j u : večji i n ceneni
p r o i z v o d n j i ob u v a j a n j u n o v i h
d r u ž b e n o - e k o n o m s k i h odnosov.
mmmi
M i r n a gora — o k r a s e k » s t r e h e B e l e k r a j i n e « . P l a n i n s k i dom
(1048 m) je v r e s n i c i d o m o d d i h a i n r a z v e d r i l a ; tu sem zahaja
čedalje več ljudi, k i ljubijo počitek v prelepi naravi in mir
p r e č u d o v i t i h bost i n lepega r a z g l e d a
( F o t o : J o ž e Skof)
Ob prelomnici v Trebnjem
Tako je nemogoče
Vsaka ponoga:
samostojen račun
RAZPISI -
Trditev nekaterih o težnjah
poedinih zadrug, češ d a h o č e ­
jo dobiti v p l i v na gozdarstvo
in s tem r e š e v a t i r e n t a b i l n o s t
v kmetijstvu, ni na mestu. N a
primer: v novomeškem okraju
je z n a š a l doslej promet vseh
zadrug okoli 5 milijard dinar­
j e v l e t n o . O d te v s o t e je o d ­
p a d l o n a p r o m e t ž l e s o m 900
milijonov
ali
slaba
petina,
m e d t e m k o gre o s t a l i d e l n a
promet, s k m e t i j s k i m i p r i d e l k i
in na kmetijsko proizvodnjo.
Gozdarstvo v tem primeru pač
ni reševalo kmetijstva.
Kar
zadeva odnose med
kmetij­
stvom in gozdarstvom na d r u ž ­
b e n i h p o s e s t v i h , m e n i m , d a je
treba
v
finančnem
pogledu
vsako panogo obravnavati lo­
č e n o , d a s i r a v n o se v g o s p o d a r ­
skem smislu
dopolnjujeta
v
eni celoti. P o p o l n o m a n e p r a ­
vilno je gledanje poedinih ko­
l e k t i v o v , d a je g o z d n e i z č r p e n
vir dohodkov, ki ponekod lah­
ko p o k r i v a slabo gospodarje­
nje v k m e t i j s t v u . V s a k a p a n o ­
ga naj bo v n a č e l u n a l a s t n e m
r a č u n u i n naj p o s l u j e r e n t a ­
bilno. K o l i k o r i m a gozdarstvo
v o k v i r u enega podjetja v e č j o
a k u m u l a t i v n o sposobnost,
pa
ne n a s p r o t u j e m o t e m u , d a se
začasno ali prehodno del sred­
stev i z gozdarstva preliva na
primer za investicije v kme­
tijstvu, k i je t r e n u t n o manj
a k u m u l a t i v n o o d n o s n o je
v
s v o j e m razvoju zaostajalo za
gozdarstvom.
ke niso sprejeli! Poudariti je
treba, da je izvoz vezan samo
na en tovorni list in samo na
enkratno carinsko veljavnost.
Razumljivo je, da se p o š i l j k e
ne dajo deliti v v e č m a n j š i h .
L a h k o bi n a r o č i l i vagon zase,
toda s p r a š u j e m o se, zakaj Je
vse to potrebno. Z a k a j bi mo­
rali p l a č a t i s t r o š k e za ves voz,
č e njihova p o š i l j k a zavzame v
njem samo del prostora?
T a k o poslovanje je nemogo­
č e , zato naj Ž e l e z n i š k o trans­
portno podjetje n a p r a v i red,
da bo promet s p o š i l j k a m i ne­
moteno potekal.
Z a r e s lepo je na Č a t e ž u . Se
se b o m o o g l a s i l i . M e n i m o , da ne
b i š k o d o v a l o , k o b i se o g l a s i l i
t u d i n a š i gostinci, k e r b i p r i ­
dobili marsikaj koristnega
o
ureditvi lokala, domačnosti ln
k o n č n o t u d i o sodobni i n k u l ­
turni p o s t r e ž b i .
f
M . T.
KAJ
cija. P r e c e j k r a t
je
vodstvo
razne napake spregledalo in
čakalo, da č l a n sam spozna, da
j e n a n a p a č n i p o t i . K e r se j e
»čakanje*
velikokrat
preveč
z a v l e k l o i n u s p e h o v nI b i l o ,
so se o d l o č i l i za k a z n i i n i z ­
k l j u č i t v e . D a b i b i l o teh č i m
m a n j , se b o d o v
prihodnje
bolj posvetili politični i n ide­
ološki izobrazbi.
Predavanja v okviru
ljud­
s k e u n i v e r z e , k i so v T r e b ­
njem že na programu, bodo
p r i m e r n a o b l i k a za p r i d o b i v a ­
nje z n a n j a . T o je p o t r e b n o t u ­
d i z a r a d i t e g a , k e r se b o d o v
Z K vključili še mnog; novi,
zlasti
pa
delavci,
žene
in
kmetje. P r e d a v a n j a bodo naj­
bolj neposreden n a č i n za iz­
o b l i k o v a n j e n a z o r o v . K o so ž e
nadalje
razčlenjevali
delo
o s n o v n i h o r g a n i z a c i j , so s k l e ­
nili, da morajo b i t i k o m u n i s t i
tudi v prihodnje tako priza­
d e v n i , k o t so b i l i d o s l e j , p o ­
sebno v tovarnah i n obratih.
V tovarni šivalnih strojev na
M i r n ; h o to š e p o s e b n o p o ­
trebno, ker je t a m m l a d k o ­
lektiv. Delo Z K bo sploh tre­
ba poživiti. Š e prej bodo m o ­
rali izboljšati odnose v orga-
nizacijl sami, ne s a m o odnos
posameznika do posameznika.
P r e d v s e m bodo m o r a l i usta­
novit; več stalnih aktivov, v
katere bodo prenesli težišče
dela; nujno pa b i m o r a l i osno­
vati tudi p o v e r j e n i š t v o . T a k o
poverjenistvo bi bilo najbolj
potrebno v Trebnjem. Nadalje
so v r a z p r a v i u g o t o v i l i , d a b i
bilo treba v Z K
pritegniti
čimveč prosvetnih delavcev i n
razgibati njihovo dejavnost.
R a z p r a v a je b i l a zelo ž i v a h ­
na i n p e s t r a . N e k a j s p o d b u d ­
n i h b e s e d je t r e b a n j s k i m k u m u n i s t o m i z r e k e l tudj s e k r e ­
tar O k r a j n e g a k o m i t e j a Z K
tovariš Franc Pirkovič.
P l e n u m pomen; kar majhno
prelomnico v delu komunistov
t r e b a n j s k e o b č i n e . K r i t i č n o so
ocenili svoje delo. h k r a t i pa
n a k a z a l i pot. k i b o z a n j e n a j ­
boljša.
I. Z .
"metliške novice
(3 Zadnje dneve starega leta Je
metliški potujoči kino predvajal
v Metliki ln okoliških krajih do­
kumentarni film o Siamu ln dve
risanki. Predstavo si je ogledalo
precej ljudi, zelo malo obiska je
bilo v Metliki sami. V letošnji se­
zoni so predvajali že štiri filme,
v načrtu imajo, da bodo predva­
jali v Podzemlju, na Suhorju ln
Radovlei še 11 celovečernih umet­
niških filmov.
4. f e b r u a r j a bo j a v n o r a ­
D Na seji občinskega ljudskega d i j s k o
tekmovanje
»POSLU­
odbora so razpravljali v 5-letnem
Črno­
gospodarskem načrtu občine. Raz­ Š A J I N P O V E J * m e d
in Novo Gorico.
Po
členili so tudi zaključne račune m l j e m
gospodarskih organizacij. Sprejeli s o b o t n i z m a g i m l a d i h N o v o m e ^
so več važnih odlokov, tako odlok
o ustanovitvi azvoda za zaposlo­ š č a n o v ž e l i m o , d a b i se t u d i
vanje delavcev, odlok o raznih č r n o m a l j s k a e k i p a d o b r o p r i ­
olajšavah na avtobusih, odlok o p r a v i l a . P o g o j : r e d n o p o s l u š a ­
dodelitvi novoletnih nagrad. Potr­ nje
vseh radijskih
oddaj
v
dili so pravilnik Doma onemoglih
januarju!
in pravilnik o plačah.
t3 Prva kulturna prireditev v Me­
® S a m o dve zadrugi bosta
tliki v letošnjem letu Je bilo go­
poslej v b r e ž i š k i o b č i n i : K Z
stovanje gimnazijske igralske sku­
Brežice in K Z Bizeljsko. Tak
pine iz Črnomlja s francosko ko­
medijo TRINAJST JIH BO. Na­
je s k l e p z a d n j e seje O b L O v
darjeni igralci so se s to duhovito
Brežicah konec d e : e m b r a . V e č
komedijo uspešno predstavili gle­
dalcem. Igro je dobro zrežiral pro­ o t e m v p r i h o d n j i š t e v i l k i n a ­
fesor Pogorelec.
šega lista.
O Na sestanku občinskega mla­
@ Tri
večerne
mladinske
dinskega komiteja so se pogovorili
o pripravah za občinsko konferen­ p o l i t i č n e š o l e d e l a j o l e t o s v
co, ki bo 15. januarja Na konfe­ o k r a j u : V N o v e m m e s t u , S e v ­
renco bodo povabili razen delega­
nici in v Krškem. Mladina v
tov predstavnike politčnih organi­
teh k r a j i h ž e l i t u d i , d a b i u s t a zacij, društev ter občine. Pred mla­
dinsko organizacijo so v tem letu . n o v i l i p o s e b n e » š o l e z a ž i v ­
velike naloge, aktivi se bodo mo­ l j e n j e * , k i v n e k a t e r i h o k r a j i h
rali organizacijsko utrditi, urediti
že dobro delajo.
voje prostore ln poživiti delo.
JE N O V E G A V N O V O M E Š K I I N D U S T R I J I M O T O R N I H V O Z I L
Izobraževalni center v IMV
O i z o b r a ž e v a n j a na
de­
lovnem mestu, o resoluciji
Zvezne ljudske s k u p š č i n e o
izvenšolskem Izobraževanju
odraslih, o n o v i h centrih za
vzgojo smo lani marsikaj
poročali.
Oblščimo
danes
tak i z o b r a ž e v a l n i center i n
poglejmo, kako delajo v no­
vomeški IMV.
P r i Industriji motornih vo­
z i l so ga ustanovili l a n i m a r ­
ca. N a p r a v i l i so p l a n i z o b r a ž e ­
vanja in začeli delati. Ze j u ­
n i j a so o r g a n i z i r a l i d v o m e s e č ­
n i t e č a j (po 12 u r n a t e d e n ) z a
boljše spoznavanje organiza­
cijske sheme podjetja. Udele­
ž i l i so s e ga v s i v o d j e o d d e l ­
kov, uslužbenci
plansko-term i n s k e g a in lanserskega o d ­
d e l k a ter š e n e k a t e r i . T a t e č a j
je b i l potreben, k e r je delalo
p o d j e t j e d o z a č e t k a l e t a 1959
na o b r t n i š k i osnovi. U s l u ž b e n ­
ce,
predvsem
pa
nekdanje
obrtne mojstre - vodje oddel­
kov, je bilo treba priučiti in­
dustrijskemu načinu proizvod­
nje. P r e h o d n i b i l l a h a k
Konec avgusta i n v začetku
s e p t e m b r a so i z p e l j a l i v a r i l n i
tečaj, v podjetju je p r i m a n j k o ­
v a l o v a r i l c e v i n v treh t&dnih
( d v a t e d n a p r a k t i č n e g a i n en
teden t e o r e t i č n e g a pouka)
so
j i h u s p o s o b i l i s a m i l n s po­
m o č j o s t r o k o v n j a k o v iz Zavo­
d a za v a r j e n j e . P o v e d a t i m o r a ­
m o , d a t r a j a tak t e č a j o b i č a j n o
6 m e s e c e v . T e h 35 t e č a j n i k o v ,
k i je d e l o m a ž e z n a l o v a r i t i ,
si je v k r a t k e m č a s u p r i d o b i l o
p o t r e b n o t e o r e t i č n o in p r a k t i č ­
n o z n a n j e . V s i so
uspešno
o p r a v i l i z a k l j u č n i i z p i t i n po­
srtaji
polkvalificirani
varilci.
Podjetje bo organiziralo še na­
d a l j e v a l n e i n s p e t z a č e t n e te­
čaje za nove varilce.
Sledil je štirimesečna tečaj,
k i g a j e o b i s k o v a l o 52 v o d i j
o d d e l k o v i n i z m e n . T u so p r e ­
d e l a l i Z a k o n o d e l a v s k e m sa­
moupravljanju, Zakon o delov­
nem razmerju, Zakon o higiensko-tehnični
zaščiti,
vlogo
mojstra in vodje izmen v i n ­
dustriji i n delo z l j u d m i . Te­
č a j j e t r a j a l 12 u r n a t e d e n .
T a k t e č a j b o d o spet o r g a n i z i ­
r a l i letos v p r v i polovici leta,
saj so u v i d e l i , d a b r e z t e h os­
nov ne m o r e b i t i ne dobrega
samoupravljanja ne napredne
proizvodnje!
V načrtu imajo še 4 trime­
s e č n e t e č a j e : za avtokleparje,
za
mehanike
monterje,
za
strojno m e h a n i č n o obdelavo in
nadaljevalni varilni tečaj.
Na
teh t e č a j i h b o d o d o b i l i d e l a v c i
teoretično podlago v čitanju
načrtov, tehnologiji materiala,
osnovne pojme o m e r i l n i h in­
strumentih in r o ž n e m orodju
itd. P r v e tri tečaje bo vodil
' d o m a č i k a d e r , v a r i l n e g a (na­
daljevalnega) pa Z a v o d za v a r ­
jenje.
I z o b r a ž e v a l n i center v I M V
je v k r a t k e m č a s u o p r a v i l po­
m e m b n o d e l o . V e l i k o je
še
p r o b l e m o v , k i j i h j e t r e b a re­
šiti v o k v i r u vzgoje k a d r o v in
d o m a č e g a i z o b r a ž e v a l n e g a cen­
tra. D o s l e j n a p r i m e r š e n i s o
i z d e l a l i u č n i h n a č r t o v — goto­
vi b o d o s p o m l a d i , k e r je b i l
ves s t r o k o v n i k a d e r p r e v e č o b ­
r e m e n j e n 7, d e l o m v p r o i z v o d ­
nji. T u d i niso še
predvideli
k o l i k o č a s a bo t r a j a l a v a j e n ­
ska doba. V sedanji
triletni
( o b r t n i š k i ) v a j e n s k i š o l i , kate--
ro so o b i s k o v a l i t u d i v a j e n c i
I M V , so se n a u č i l i m a l o t a k e ­
ga, k a r u p o r a b l j a j o v i n d u s t r i ­
j i . R a z e n t e g a so m o j s t r i o z i ­
roma vodje oddelkov porabili
vajence za pometanje, prena­
š a n j e itd., s k r a t k a za dela, k i
bi j i h lahko opravil nekvalifi­
ciran delavec.
Zdaj so za m l a d e n e k v a l i f i ­
cirane delavce zadolženi in­
štruktorji. T i j i h vodijo, opa­
zujejo i n ocenjujejo, z a kaj je
posameznik sposoben, in
ga
nato t e m u d e l u p r i u č e (nekaj
sami, nekaj
preko
tečajev).
Za
nekvalificirana
dela
bo
ostal tisti, k i za d r u g o n i spo­
s o b e n , o s t a l i p a se b o d o l a h k o
i z o b r a ž e v a l i naprej — tudi do
inženirja. Ta nova izobrazba
b o p o t e k a l a s t r o g o l o č e n o po
s t r o k a h in le za i n d u s t r i j s k o
proizvodnjo.
S o r o d n a m a n j š a podjetja v
okraju, k i n i m a j o lastnih izo­
b r a ž e v a l n i h centrov, so že iz­
razila željo, da b i l a h k o poši­
ljala na t e č a j e v I M V svoje
delavce. I M V je seveda prista­
l a n a to, p o d j e t j a p a b o d o m o ­
rala nositi del s t r o š k o v vzgoje.
T a k o je t u d i vzgoja k a d r o v po­
stavljena na e k o n o m s k o p o d ­
l a g o : č e se t i i z p l a č a , v z g a j a j
s a m ; č e se t i p a b o l j i z p l a č a ,
da š o l a š k a d r e d r u g j e , j i h p o š ­
lji d r u g a m !
S e v e d a je v s a k z a č e t e k te­
ž a k in zato l a n i ustanovljeni
izobraževalni center v I M V ni
brez t e ž a v in i m a še m a r s i k a j
neurejenega.
Vendar
mislijo
o d g o v o r n i na vse i n b o d o t u d i
to u r e d i l i . O m e n i l i s m o ž e , d a
bodo izdelali n a č r t e do spo­
mladi. V I M V nameravajo iz­
obraževati
do
kvalificiranih
delavcev. Cas š o l a n j a š e n i do­
ločeni Dosedanji predavatelji
so p r e d a v a l i p r o s t o v o l j n o
—
brez honorarjev. T e č a j e Imajo
š e v p i s a r n a h . P o d r o b n e j e se
bodo morali pogovoriti tudi o
s k l a d u za k a d r e l n n j e g o v i
razdelitvi.
V s e n a š t e t e probleme že re­
šujejo in bodo nekateri že v
kratkem
popolnoma
rešeni.
R a z e n tega š o l a j o k a d r o v s k e g a
referenta za izobraževalni cen­
ter.
Letos nameravajo
zgraditi
posebno stavbo za i z o b r a ž e v a l ­
ni center z d e l a v n i c a m i
za
p r a k t i č n o i n t e o r e t i č n o delo. V
tej d e l a v n i c i b o d o t u d i p o u č e ­
v a l i n o v o sprejete, n e k v a l i f i c i ­
rane delavce in j i h usposab­
ljali za d e l o v n a mesta, kanso*
bodo razporejeni;
T e č a j i , k i s m o j i h n a š t e l i , so
bili nujni, č e je hotela I M V
osvojiti novi način
proizvod­
nje. S e v e d a p a n e v z g a j a I M V
vseh potrebnih kadrov. N a š o ­
lanje j i h pošiljajo
(predvsem
srednje i n višje strokovne k a ­
dre) v s o r o d n a j u g o s l o v a n s k a
podjetja. T a k o i m a j o p r a v se­
daj š t i r i v T o v a r n i a v t o m o b i ­
lov v M a r i b o r u .
Novi način šolanja ponekod
ni v š e č n e k a t e r i m s t a r i m k a ­
drom, k i nimajo v e č veselja aH
pa
časa
za
izobraževanje,
predvsem pa redkim izjemam
» s t r o k o v n j a k o m * , in v z b u j a p r i
n j i h z a v i s t ter b o j a z e n . S t e m
ni m i š l j e n a I M V , t e m v e č go­
v o r i m o n a s p l o š n o . B o j i j o se
za svoje položaje, namesto d a
b i se z a v e d a l i , d a b o v e č z n a ­
nja p r i p o m o g l o k večji i n b o l j ­
ši p r o i z v o d n i ! t e r h k r a t i k h i ­
trejšemu
dvigu
življenjska
ravni vseh d r ž a v l j a n o v .
P. J .
ŠPOS f * TELESNA KULTURA *> ŠPORT * TELESNI KULTURA * ŠPORT » TELESNA KULTURA
Š E S T A T L E T O V iN A T L E T I N J
iz okraj« kandidira za nastop na e v r o p s k e m prvenstvu
Ob z a k l j u č k u lanske­
ga za n o v o m e š k e atlete
zelo u s p e š n e g a leta bo
prav, da si p o b l i ž e ogle­
damo to uspelo atletsko
sezono. Mislimo, da je od­
v e č ponavljati, da je at­
letika v n a š e m okraju in
posebno v Novem mestu
toliko napredovala, da
je
ž e postala
vodilna
š p o r t n a panoga — š p o r t
številka L
O vzrokih hitrega napredka
ne bi na dolgo in š i r o k o govo­
ril:, prav pa bo, da si n a j v a ž ­
n e j š e ogledamo. Brez dvoma
Bodi med glavne vzroke dober
vzgled n a j b o l j š i h , k i so s svo­
jimi
uspehi
pritegnili
vrste
mladincev, pionirjev in pion i i * , j i h n a v d u š i l i za atletiko
i n pokazali, kako je treba tre­
nirati, da se d o s e ž e j o uspehi.
Vzgledi v l e č e j o in le tako si
lahko razlagamo priljubljenost
•krajice š p o r t o v « , saj je jeseni
obiskovalo pionirske atletske
k r o ž k e blizu 100 pionirjev in
pionirk. Po zadnjih podatkih
Je to edinstven primer v re­
publiki.
Med glavnimi vzroki je tudi
to, da v n o v o m e š k i h š o l a h po­
s v e č a j o atletiki precej v e č po­
zornosti kot kdaj koli prej. —
To je prav,
ker je atletika
osnova za vse š p o r t n e panoge
ln ima tudi v u č n i h n a č r t i h
n a j v a ž n e j š e mesto. T u d i č e po­
gledamo osnovni program P a r ­
tizana, tekmovanja za š p o r t n o
z n a č k o in n a č r t e sodobnih tre­
ningov v ostalih š p o r t n i h pa­
nogah, bomo videli, da imajo
elementi atletike glavno vlogo
Med
vzroki hitrega
vzpona
so tudi ugodni pogoji za goje­
nje atletike: ustrezne š p o r t n e
naprave, sposoben strokovni
kader in veliko š t e v i l o tekmo­
vanj. P o l e g m a l e g a s t a d i o n a
n a L o k i je a t l e t o m s e d a j n a
razpolago še moderen
zletni
s t a d i o n , k i je b i l z g r a j e n z a
l a n s k i z l e t . Z d o p o l n i t v i j o opreme bomo na njem
lahko
prirejali tudi velike atletske
nastope.
S e d a j je o m o g o č e n
tudi zimski trening in trening
v slabem vremenu,
zato ni
čudno, da najboljši in najpriz a d e v n e j š i niso p r e k i n i l i s p r i ­
p r a v a m i za n o v o sezono. N a j marljivejši trenirajo kar štiri­
k r a t n a teden, s p o m l a d i po bo­
do š e v e č k r a t .
T o je nujno,
kajti k a r štirje atleti i n ena
a t l e t i n j a s o se u v r s t i l i m e d
kandidate za nastop na evrop­
s k e m p r v e n s t v u v B e o g r a d u 1.
1962. Ce b o d o h o t e l i o p r a v i č i t i
zaupanje, bodo m o r a l i v e h k o
in n a č r t n o t r e n i r a t i .
Njihov položaj Je sedaj olajšan,
kajti tudi vprašanje strokovnega
kadra se uspešno rešuje Včasih
je vse slonelo le na prof. Glonarju, sedaj pa ima vrsto sodelavcev,
med katerimi so nekateri pravi
specialisti za določene discipline:
prof. Dobovšek, Spilar in Penko
so se specializirali za mete, Ravdek, Potrč in Spilar za skoke, prof.
Glonar, Derganc in Brine za teke.
Pri treningu najboljših tudi ne bi
smeli pozabiti na pomoč, k1 jo
nudi republiški trener za atletiko
prof. Kolarič, ki se enkrat na te­
den vozi na treninge v Novo me­
sto. Pod njegovim vodstvom Je že
jeseni dosegel lepe uspehe Mari­
jan Spilar v metu kopja, za novo
sezono pa pripravlja tudi skakalca
v višino Marijana Potrča, ki sodi
med najmarljlvejše kandidate za
evropsko prvenstvo. Zanj sodi, da
bo ob takem treningu in z Izbolj­
šano tehniko že spomladi presko­
čil 190 cm.
Veliko različnih tekmovanj
Letos je bilo v Novem mestu in
v okraju veliko različnih atletskih
tekmovanj in to je tudi vzrok, da
se atletika tako širi in razvija.
Poleg društvenih tekmovanj so bi­
la kar štiri okrajna prvenstva ln
prvenstvo Dolenjske. Tekmovanja
so velikega pomena, ker spodbu­
jajo mlade tekmovalce. Mladina
hoče meriti svoje moči, zato ji Je
treba zagotoviti čimveč tekmovanj.
Lep primer razvoja atletike Iz­
ven Novega mesta Je Senovo. Tam so pod vodstvom tov. Urbančiča pričeli resno delati ln uspehi
niso Izostali.
Senovški atleti ln
atletinje so na jesenskem prven­
stvu Dolenjske dosegli več prvih
mest, dobili pa so tudi svojega
predstavnika v vrsti kandidatov za
evropsko prvenstvo mlado tekmo­
valko Zinko Serbčevo. Ta je bila
lani, čeprav še pionirka, brez dvo­
ma najhitrejša tekačica v okraju
ln na Dolenjskem. Je velik talent
in upravičeno sodi med kandidate
za ES (kratica za evropsko prven­
stvo).
Razen Senovega se obeta še po­
novna oživitev atletike v Črnom­
lju. V obeh krajih Imajo že sedaj
nekaj prav dobrih tekmovaleev,
tako da lahko že razmišljajo o so­
delovanju v zvezni mladinski ligi
ali o »B« programu zvezne atlet­
ske lige.
Sest kandidatov za Eš
V časopisih lahko že dalj časa
beremo, da se je lani pričela ve­
lika akcija za Izboljšanje atletike
v državi. To Je povsem razumlji­
vo, kajti naša država bo čez dve
leti prireditelj drugega največjega
atletskega tekmovanja z olimpij­
skimi igrami - evropskega prven­
stva. Razumljivo je, da želimo, da
bi se naše predstavništvo prav se­
daj najbolje odrezalo, zato so pri­
prave široko zasnovali. Atletska
zveza Jugoslavije in republiške
zveze-so dobile na razpolago večjo
količino sredstev, s katerimi ho­
čejo omogočiti temeljite priprave
za ES čim širšemu krogu talen­
tiranih atletov in atletinj. Sodobni
trening zahteva od tekmovalcev
zelo velike napore in skoraj asket­
sko življenje, jasno pa je, da
naporni trening zmore le, Če ima
tekmovalec ustrezno kalorično bo­
gato prehrano. Ker vsi še ne živi­
jo v takih življenjskih pogojih, da
Ribiči o uspehih i n načrtih
V nedeljo. 25 decembra, Je bil
v Novem mestu občni zbor ribi­
ške družine. Razen članov dru­
žine in ostalih gostov se ga Je
udeležil tudi Leon Rupret, pod­
predsednik Ribiške zveze Slove­
nije. V Imenu Okrajne zve*e r i ­
biških družin pai Je pozdravil na­
vzoče člane družine in goste Ivo
Novšak, podpredsednik zveze.
Na občnem zboru so ugotovili,
da je družina vložite v Krko ln
pritoke precej rib. V odprte vode
So vlagati zarod iin mladice salrnonidov (potočne postrvi, šaren,
ke. lipana in suilca) ter drugih rib
<linjev. krapov, ščuk itd.). Dalje
to. cdilavljall ribe v krajih, kjer
ribiči ne love in z njimi zalagali
mestni trg.
Čuvajska
služba Je urejena,
vendar še nI zadovoljiva. Največ
prekrškov (nedovoljen lov) so na­
pravili turisti, ln to p n Otočcu
ln v zgornjem toku Krke. Da bo
kontrola še uspešnejša, bodo tudi
ri'b:&ki čuvaji p.lačani po učinku
^» predvidoma naj bi dobit 60
Ođst. od prisoj ene kazni.
Športnih ribiških tekmovanj se
Je udeleževalo le malo članov
(okoti 10 odst.). Kljub temu pa
•o člani naše ribiške družine ne
•amo najboljši v okraju, ampak
tudi prvaki republike im države
ter med najboljšimi
športnimi
ribiči na svetu. Vendar so žal
•edanji »asi« osamljeni, se pravi,
da n.majo vzgojenega naraščaja,
ki bi Jih čez leta zamenjal in
dostojno branil na tekmovanjih
pridobljeni ugled družine.
V poročilu ln razpraivi so se
ribič: dotaknili tudi po induslrilji
onesnaženih voda Naša podjetja
in ribiška družina si ne greda
vedno na roke. Podjetja plačuje­
jo odškodnino in ribiči so vedno
razumeli da od naše mlade indu­
strije ne morejo zahtevati veli­
kih izdatkov za čistilne na.orave
Vendar ribičem. nI za odškodni­
no, paič pa za ribe. zato naj bi
imela vsaka na novo zgrajena to­
varna tud: ustrezne čistilne na­
prave sedanja podjetja (seveda le
tista, ki onesnažujejo vode) pa
naj bi le že začela vgrajevati či­
stilne naprave.
Naša Krka Je ena najlepših
slovenskih In jugoslovanskih rek.
Tega se prav mi Dolenjci prema­
lo zavedamo. Vedno bolj pa Jo
odkrivamo za turizem, predvsem
za ribiški turizem. Krko vedno
pogosteje obiskujejo tuji In do­
mači ribiči. Ve* ribličev 'jz LJub­
ljane in Zagreba pa je že zapro­
silo, da bi jih novomeška ribiška
družina sprejela za svoje člane.
Dalje so ribiči razpravljali o
posebnem režimu lova, ki naj bi
Trebanjski taborniki so se sestali
V nedeljo, 8. Januarja, smo tudi
trebanjski taborniki na občnem
zboru pregledali ln ocenili svoje
delo. Ker svoje sobe nimamo,
smo za zbor preuredili šolsko so­
bo. V njej smo razpeli žotor ln
tako pokazali gostom, kakšno Je
življenje v naravi.
Ko Je starešina tovariš Režun
poročal o delu n a š e čete. Je ugo­
tovil, da se je članstvo podvojilo.
Zdaj je že kar 60 članov, čeprav
živi organizacija komaj drugo le­
to. Povedal Je tudi, da so na
okrajnem tekmovanju v Novem
mestu »Srne« zasedle drugo, »Beli
medvedi« pa tretje mesto, kar Je
za nas zelo velik uspeh. Starešina
Je potem govoril š e o naših nalo­
S takimlc lesorezom,
ki so
ga
sami Izdelali, so č l a n i Č e t e sivih
j e l š vabili na svoj občni zbor
ZDRAVNIŠKI
KOTIČEK
Zob le in zdrav ie
Piše:
ga uvedli v Težki vodi, o izpitih
zai nove ribiče, o nitolšklh sektor,
skih sestankih, o dovolilnicah, o
ribjih tatovih, o novih predpisih
za lov nekaterih rib (postrvi le na
umetno muho), ribjem kolobarjenju. pogojih za sprejem mladih
ribičev Itd. ugotovili so. da Je
dosegla družana v preteklem obdolbju lepe uspehe, za kar imata
nem eto zaslug tudi okrajni in
občinski ljudski odbor.
P-c.
dr. N I K O
Skoda Je le. da nas niso obiskali
novomeški taborniki. Ne vemo, ali
so preveč zaposleni ah po njiho­
vem mnenju naša četa ni dovolj
delala.
Dragica Zupančič-
Tu se seveda načenja vpraša­
nje pomoči skupnosti najboljšim
športnikom, katerim Je nujna iz­
boljšava hrane, če hočejo rodno ln
ostro trenirati. Marsikomu to še
ni mogoče, ker njegovo telo pove­
čanih naporov ne bi preneslo ln
bi oster trening bolj škodil, kot
koristil. Ker pa se vrhunski re­
zultati lahko dosežejo le z osnim
in resnim treningom
j^gj. *e po­
trjeno, da Je treba vrhunski šport
zaradi propagande podpirati, bo
treba najti sredstva, da se vrhun­
skim športnikom pomaga.
Fr. Mikec
m
N a g l o p r o p a d a n j e z o b o v j a , k i se j e z a d n j a deseletja i n z a r a d i
v o j n e š e p o v e č a l o , j e danes t e ž a k m e d i c i n s k i i n s o c i a l n i p r o b l e m .
B o l n o zobovje je n a j b o l j r a z š i r j e n a b o l e z e n m e d n a š i m n a r o d o m .
Z n a n o s t je d o k a z a l a , d a b o l n i zobje ne p o v z r o č a j o s a m o b o l e č i n ,
t e m v e č so l a h k o v z r o k o b o l e n j a vsega telesa. Z v e z o z o b o v j a
z v s e m telesom j e znanost v z a d n j i h d e s e t l e t j i h p o p o l n o m a
o d k r i l a . P o s l e d i c e z o b n i h b o l e z n i so z a n a r o d n o z d r a v j e t a k o
v e l i k e v a ž n o s t i , d a m o r a j o z n j i m i b i t i seznanjene n a j š i r š e
plasti naroda.
Ker smo precej kasno prede­
li rezultate zadnjega okrajne­
ga brzopoteznega
prvenstva,
ki Je bilo konec decembra v
Trebnjem, šele sedaj objav­
ljamo skrajšano
poročilo s
tega tekmovanja.
'
pe (nastopile so kar štiri) nepri­
čakovano lepe uspehe.
Med posamezniki je prepričlji­
vo zmagal mojstrski kandidat To­
ne BkerlJ lz Novega mesta. Id Je
v finalu zbral poldrugo točko v e č
kot
trije glavni
zasledovalci:
Brežičan MStrovič, cizeJU lz Vidma-Krškega in Sitar lz Novega
mesta. Zelo lep uspeh so dosegli
Brezi Cani ln šahisti lz Vidma-Kr.
škega, ki s» se solidno uvrstili v
tekmovanju posameznikov, med­
tem ko so novomeški predstavni­
ki zasedli nižja mesta, kot smo
pričakovali.
Vrstni red ekipnega tekmova­
nja;
1. Novo mesto — A (SkerlJ. Si­
tar, Ftnk, Jenko, lic) 41 ta pol, 2.
Svoboda — Brežice 41 točk, 3. No­
vo mesto - mladinci 37 ln pol
4. Vldem-Krško 35 točk. 5. Seno­
vo — mladinci 26 točit. 6. Treb­
nje A 24 ln pol, 7. Svoboda —
Sevnica 23 ta pol, 8. Svoboda —
Zadnje okrajno brzopotezno ša­
hovsko prvenstvo, ki Je bilo v
Trebnjem, pomeni velik napre­
dek glede števila udeležencev. Na
tekmovanju je namreč nastopitlo
rekordno število ekip (enajsti) ln
rekordno število
posameznikov
(okoli 60!); posebno pa Je treba
pohvalim šahiste
lz Zasavja ln
Mirenske doline saj sta dođi ti
dve področji v e č i n o ekip. Na tek­
movanje so prvič nastopili šahi­
sti Vldma-Krškega ln so se kar
dobro odTezaM. Seveda ne sme­
mo pozabiti omeniti lepega uspe­
ha mladinske ekipe Senovega, ki
se Je uvrstila na peto mesto. V
glavnem »o imele mdadanske eki­
NK »PIONIR« - član republiške lige
8X200
V nedeljo so kegljači iz DoC
Toplic in
Črnomlja
zaključili
malo zakasnelo
okrajno prven­
stvo mošk&h ekip na 8*200. Tek­
movanje Je dalo pričakovane re­
zultate:
ta Jim želimo kar najboljši uspeh
v tem res kvalitetnem pa tudi
napornem tekmovanju. Prijatelje
kegljaškega športa pa obveščamo,
da bo ekipo Pionirja v tem tekmovanju pojačal znani kegljač v
Novem mestu, dosedaj član krož­
ka Vseh devet — Božo Vesel.
Tehnični rezultati okrajnega pr­
venstva:
Pionir I
6768:5375 36 točk
i. Gorjanci, Novo mesto 11925 točk
3. Razlag. Brežice
- 11661 točk
4. Železničar N. mesto 11417 točk
5. Toplice, Dol. Toplice 11274 točk
6. Rudar, Črnomelj
10023 točk
B- V.
Ekipa kluba Pionir iz Novega
mesta je s precejšnjim naskokom
po pričakovanju osvojila prvo
mesto in se tako uvrstila med 20
najboljših klubov v Sloveniji, s
katerimi bo v republiški ligi za
leto 19S1 merila svoje sposobno­
sti z ostalimi najboljšimi kegljači
cele Slovenije. Tekmovanje v re­
publiški ligi obsega nastop na štiristeznih keglidščih v LJubljani
Kranju, Jesenicah. Celju in Ma­
riboru. Skupaj imajo ekipe po 5
nastopov. Kegljači Pionirja zasto­
pajo v republiškem merilu kegijaški šport področja Dolenjske,
zato upamo, dia se bodo potrudili
V decembru so bile odigrane
zadnje tekme zanimivega tekmo­
vanja v borbenih igTah kegljaške
iige klubov Novega mesta. Klub
Kovinar Je v zadnji Igri prese­
netil in nepričakovano porazi.'
kegljače kluba Vseh devet z re­
zultatom 336:330. kegljači Merkur­
ja pa so klonili na domačem ke­
gljišču proti Pionirju 2 z rezulta­
tom 233:1134. Kegljači Partizana so
v tekmi z Luknjo brez borbe iz­
gubili s 50:0.
Končna lestvica tekmovanja 16
kol za leto 1960Pionir 1
6763:5375 36 točk
Železničar
5821:5787 24 točk
Luknja
5264:5391 24 točk
Vseh devet
6168:5881 22 točk
Pionir 2
. Merkur
Koviinar
IMV
Partizan ,
Novoteks
5623:5707
5410:56114
5495:5877
5536:5785
5457:5732
5033:5937
OKRAJNA BRZOPOTEZNA
PRVAKA
KrmelJ 18 ln pol; sledijo še Tre%nje B in mladinski ekipi iz Mo­
kronoga ln Tržišča.
Finale prvenstva posameznikov;
1. Tone SkerlJ (Novo mesto) 8
in pol, 2.-4. Mltrovlč (Brežice),
CteedJ Vtdem-Krško). in
Sltai
(Novo mesto) po 7 točk, 5. Borov,
nlca (Brežice) 6 in pol, 6.-7. K r stev (Brelioe) in Fink (Novo me­
sto) 6 točk, 8.-9. Pe-trlc (Črno­
melj) ln Rupar (Videm-Krško) 4
22 točk
14 točk
14 točk
12 točk
10 točk
2 točk
R. V.
Zo odiajajo Vasi fantje l n
možje na o d s l u ž e n j a v o j a š k e ­
ga roka v JLA a l i na o r o ž n e
vaje, jim nikar na pozabite;
n a r o č i t i tudi "DOLENJSKEGA |
USTA"* Vsak teden jim bo B
p r i n a š a l vse domače novice *
i n zanimivosti - zato Jim to
veselje takoj p r i p r a v i t e I <*•<»
Novomeški namiznoteniškl klub
Elan je tik pred razpustom in pred
vključitvijo igralcev ln Igralk v
TVD Partizan priredil zadnji klub­
ski turnir najboljših igralcev. Tur­
nir so priredili preteklo nedeljo
v Domu JLA - v kletni sobi, ka­
tero je Dom J L A skupno z dru­
štvom Partizan preuredil v pro­
stor, ki bo na razpolago novome­
škim športnikom. V nJem bodo
igrali namizni tenis, ob določenih
urah pa bodo sobo uporabljali tudi
strelci (člani sekcije Doma JLA)
za streljanje z zračno puško.
Novomeški Igralci namiznega te­
nisa bodo tako končno dobili pro­
stor za treninge, šolo in tekmo­
vanja, seveda pa bo treba prej
opraviti nekaj popravil ln Izbolj­
šav, ki Jih bo finanslral T V D Par­
tizan. Pionirska namlznoteniška
šola bo v slačllnict gimnazijske
telovadnice, medtem ko bo prostor
v Domu J L A namenjen predvsem
tekmovalcem,
ln pod, It, Levičar (vldem-Krško*
4 točke, 11. Komik (Novo mesto)
3 točke, 12. Mrvar (Novo mesto) 2
točki.
Vrstni red tolažUne skupine —
(od 13.—22. mesta);
1. Bajramovie (Brežice) 7 in pot.
2.-3. Adamič in Hodnik (Novo
mesto) C točk. 4 5. Mestnik (No­
vo mesno) in Nikolovski (Breži­
ce) 5 ln pol, 6. Plcek (Novo me­
sto) 5 točk Itd.
Dve drugi mesti na prvenstvu LRS
Letošnjega republiškega prven­
stva posameznikov In dvojic v
namiznem tenisu, ki je bilo zad.
njo nedeljo v decembru v Ljub­
ljani, se je udeležila tudi skupi­
na mladih igralcev in igralk iz
Novega mesta. Čeprav novomeški
predstavniki niso dosegli prvih
mest, smo z njihovim uspehom
vseeno lahko zadovoljni.
Po pričakovanju
so
največji
uspeh dosegle pionirke. Irena Mi­
kec Je igrala slabše kot ponavadi,
zalo jI tudi ni uspelo ponoviti
uspehov iz prejšnjih let. Po po­
razu v finalu se je morala zado­
voljiti z drugim mestom.
V dvojicah sta Itmeli z uhlovo
lepo priložnost, da vsaj tu zma­
gata, ker je ljubljanska dvojica
Zrimec — Skrij slabo igrala. Po
vodstvu Novomeščank z 1:0 sta
Ljubljančanki zaigrali bolje in
zmagaEl z 2:1. Tako Je še drugo
prvenstvo šlo po vodi. Pri mla­
dinkah se I je od novomeških
predstavnic najbolje uvrstila Mikčeva, ki je šele v četrtfsnalu pod­
legla Krajgerjevi iz Raven.
Z dobro igro sta presenetila plonirja Somrak in Berger. V tek­
movanju pionirskih dvojic sta se
nepričakovano, a zasluženo, uvr­
stila v pottfinale in šele tam iz-
Somrak pred Uhlom!
Kegijaška Eiga klubov za 1960
Prvi turnir v novih prostorih se
Je končal s presenetljivim uspe­
hom dveh pionirjev. V končnem
vrstnem redu sta se na vrhu ta­
bele znašla poleg izkušenega Uhla
tudi pionirja Somrak in Gunde.
Vsi trije so z enim porazom delili
1. do 3 mesto, po količniku dob­
ljenih in Izgubljenih setov pa Je
bil najboljši Somrak. Pionirski
okrajni prvak Marijan Somrak je
najlepše zaigral v odločilnem sre­
čanju z Uhlom, katerega je pre­
magal gladko z 2:0, medtem ko
Je dvoboj z Gundetom Izgubil 1:2.
Presenetljiv Je tudi uspeh pio­
nirja Koncilije, ki je zzmago nad
Bergerjem I. osvojil peto mesto,
medtem ko Je bil Beiger n. če­
trti.
Vrstni red:
1. Marijan Somrak 5 zmag (11:3),
2. Pavle Uhl 5 zmag (10:3), 3. Rok
Gunde 5 zmag (10:5), 5. Miro Ber­
ger 3 zmage (7:8), 5. Koncilija 2
zmagi (7:8) itd.
fra
—
padla. V končni razvrstitvi delita
3.-4. mesto, kar je lep uspsh.
Zelo lep uspeh je dosegel mla­
dinec Turk, ki je v članski A ka­
tegoriji,
kjer
igrajo
najboljši
igralci, prišel med šestnajstorico
najboljših članov v republiki. Imel Je tudi nekaj sreče z žrebcm in je v osmini finala zmagal
brez borbe 3:0 w. o., ker je bJl
Podobnik odsoten, v ostalih ka­
tegorijah mu žreb ni bil naklo­
njen (isto veija tudi za črnomeVJskega predstavnika BoSjkovca),
tako da Je že v drugem kolu s
premočnim nasprotnikom izgubil.
fm.
Kratice o namiznem
tenisu
Zveznega turnirja v namiznem
tenisu (-za čf..ansk.e in mHadunsk«
kategorije), ki bo 14., in 16. Ja­
nuarja v LJubljani, se bosta ude­
ležim tuda novomeški mladinki
Turkova ln Mikčeva. Ostali, zara­
di pramarnianja finančnih sred­
stev in ker nimajo večjega •upa­
nja na dober plasman, na turnir­
ju ne bodo nastopil Pri mladin­
cih bosta nastopila le Turk in
Boijkovac. Po turnirju bo Mikče­
va (morda tuda Turkova če se
dobro plasira) "ostala na deset­
dnevnih pripravah najboljših Ju­
goslovanskih mladincev in mla­
dink.
X X X
Tekmovanje za Cup Jugoslavije
Je v nekaterih krajih že v teku.
Kot smo že poročali, je tu poudaltek na množičnoaCi. zato maj
društva prijavijo za tekmovanj«
čimveč ekip. Okrajno tekmovanje
petčlanskih ekip (3 moški ta t
ženska) za Cup Jugoslavije bo v
februarju, občinska
tekmovanj«
pa že v Januarju.
Konec Januarja bo v Novem
mestu turnir desetorice najboljših
Igralcev in šestorice najboljših
igralk v okraju v namiznem te­
nisu. Turnir bo v okviru priprav
okrajne reprezentance za prihod­
nja tekmovanja in bo odEočilnega
pomena za sestav okrajnih ekip
za
srečanja z reprezentancami
koprskega ln celjskega okraja.
Ta srečanja bodo v februarju in
mare«.
trn
ŠAHOVSKO PRVENSTVO
NOVEGA MESTA
m e s e c i h n o s e č n o s t i , č e je p a nujno, rudi v p o z n e j š i h mesecih.
Izgubo a p n e n i h s e s t a v i n je treba n a d o m e s t i t i s k a l c i j e v i m i p r e ­
p a r a t i . J a s n o je, d a m o r a v s a k a n o s e č a ž e n a r e d n o i n š e p o ­
gosteje čietiti zdbe. R a z e n tega je p o t r e b n o , d a b o d o č e m a t e r e
u ž i v a j o s v e ž e sadje l n zelenjavo. P r a v i l n a h r a n a n o s e č e ž e n e
je p r v i pogoj za p r a v i l n o r a z v i j a n j e p l o d u i n s tem t u d i b o d o č i h
zob o t r o k a . 2 e v p l o d u se d o l o č a dober a l i slab r a z v o j b o d o ­
č i h zob.
Z o b n a b o l je r a z e n g l a v o b o l a najbolj r a z š i r j e n a bolezen.
O d nje t r p i vse č l o v e š t v o ne glede na n a r o d n o s t i n spol. L e
r e d k i so m e d n a m i , k i j i m ta b o l e z e n n i z n a n a . O p o z a r j a m o ,
d a t a b o l e z e n obstaja t u d i p r i ž i v a l i h . B r a l sem r a z p r a v o d u ­
najskega i i v l n o z d r a v n i k a , k i t r d i :
»Ce b i k o n j i s t o k a l i od zoboboia, ne b i gospodarji spal!
vse noči.« Č l o v e š t v o je t r p e l o od z o b o b o i a ž e v s t a r i h č a s i h .
O t e m p r i č a j o g n i l i zobje po e g i p t o v s k i h g r o b n i c a h , č e p r a v so
biLi zobje n a š i h p r e d n i k o v lz m n o g o b o l j š e g a m a t e r i a l a i n
v e l i k o bolj z d r a v i . O d n e k d a j so z o b n i z d r a v n i k i i s k a l i s r e d s t v a
za o l a j š a n j e z o b n i h b o l e z n i . Z o b n a m e d i c i n a s ponosom ugo­
t a v l j a , d a so zobni z d r a v n i k i z u s p e h o m u p o r a b l j a l i u s p a v a l n a
s r e d s t v a p r i z o b n i h b o l e č i n a h !n p r i e k s t r a k c i j a h zob. Danes
d e r e m o zobe b r e z b o l e č i n In l a h k o u g o t o v i m o , da so n a š a sred­
stva p r o t i b o l e č i n a m dosegla t a k o v i s o k o stopnjo, da bo m e d
ljudstvom popolnoma m i n i l strah pred zobnim zdravnikom.
Z o b e n a v a d n o č i s t i m o z z o b o t r e b c i ; m o r a m o p a p a z i t i , da
ne r a n i m o zobnega m e s a . Č i š č e n j e naj ne traja p r e d o l g o .
P r i z n a j m o , d a j e s k r a j n o n e p r i j e t n o gledati po g o s t i l n a h gos'.e,
k i o p r a v l j a j o to d e l o na n e o k u s e n n a č i n . V F r a n c i j i zato sploh
ni videti na mizi zobotrebcev. Namesto zobotrebcev je moči
u p o r a b l j a t i t u d i zobno s v i l o . P r i t e m zopet pazite, da ne r a n i t e
zobnega mesa. N e u p o r a b l j a j t e z o b o t r e b c e v p r e d t r i d e s e t i m
l e t o m ! PotTebni so š e l e v s t a r e j š i h l e t i h .
V i d e l i sto, d a so o s t a n k i h r a n e p o g l a v i t n i v z r o k p o k v a r j e n i h
zob. V u s t i h se z a d r ž u j e j o o s t a n k i m e h k e l n l e p l j i v e h r a n e .
P r e i s k a v e so d o k a z a l e , d a j e zobovje ž i v a l i i n p r i m i t i v n i h l j u d i
č v r s t o i n d a se ne k v a r i . V z r o k t e m u je s u r o v a h r a n a . T a k a
h r a n a z a h t e v a ž v e č e n j e . Z ž v e č e n j e m se zobje n a r a v n o č i s t i j o
i n o d s t r a n j u j e j o ostanke h r a n e . N a š a h r a n a je m e h k a i n l e p l j i v a
i n ne p o t r e b u j e č v r s t e g a ž v e č e n j a . Z a r a d i tega n a š i zobje ne
delajo t o l i k o , kot so d e l a l i zobje n a š i h p r a d e d o v , i n to je v z r o k
s l a b l j e n j a i n p r o p a d a n j a n a š i h zob. S t r d o h r a n o j e to m o g o č e
do n e k e mere p r e p r e č i t i .
1
M o š k a atletska vrsta n o v o m e š k e g a P A R T I Z A N A je letos po uspehih motno presegla ž e n ­
sko vrsto. M e d m o š k i m i je nekaj zelo dobrih p o ž r t v o v a l n i h š p o r t n i k o v , med katerimi s « po
zadnjih rezultatih posebej odlikujeta Igor P e n k o (stoji p r v i na levi) in M a r i j a n Spilar (stoji
prvi na desni). Stebri ekipe so š e : P o t r č , Z a l e t e l j , Derganc in drugi
Novo mesto in Tone Šker
more nadoknadit! škode, k i je nastala čez n o č . Uporabljajte
m a j h n e š č e t k e ! S a m o z m a j h n o š č e t k o d o s e ž e t e l a h k o vse m e d ­
prostore, k a r je p r i č i š č e n j u n a j v a ž n e j š e . Z d o l g i m i š č e t k a m i
je to n e m o g o č e . P o č i š č e n j u s h r a n i t e š č e t k o n a s u h e m l n z r a č ­
nem mestu, d a se p r a v o č a s n o o s u š i i n d a ne bo p r e v e č t r d a .
Z g o r n j e zobe č i s t i t e od zgoraj n a v z d o l , spodnje p a od spodaj
n a v z g o r . Ce o b o l i zobno meso, z o b n a š č e t k a n i p r i p o r o č l j i v a ;
namesto nje o č i s t i m o zobe z z d r a v i l n i m č a j e m a l i P a z vodo,
k i smo j i d o d a l i k u h i n j s k o s o l . R a z t o p i t e m a j h n o k o l i č i n o v p o l
kozarca vodel
SEVER
N a m e n t e h v r s t i c je, da b i ljudje d o b i l i p r a v i l n e n a z o r e
o z o b e h l n n j i h o v i h o b o l e n j i h . Z n a n o s t l a h k o i z p o l n i svojo
n a l o g o samo, č e je v s l u ž b i n a r o d a . Š i r o k e l j u d s k e m n o ž i c e se
m o r a j o z a v e d a t i , d a je v a ž n e j e p r e p r e č i t i bolezen, k o t z d r a v i t i
Jo. P o t r e b o z d r a v l j e n j a i n p r e p r e č e v a n j a te b o l e z n i m e d l j u d ­
s t v o m l a h k o z a d o v o l j i samo š t e v i l e n s t r o k o v n i k a d e r . P r e j š n j i
r e ž i m i so vzgojo k a d r o v p o p o l n o m a z a n e m a r i l i l n t r e b a bo š e
v e l i k o č a s a , p r e d e n bodo k a d r i Izpopolnjeni. Z a g o t o v i l o za to
n a m je d a n a š n j a s o c i a l i s t i č n a u r e d i t e v , v k a t e r i se b i j e j o n a š i
n a j b o l j š i s i n o v i za Izpopolnitev te v e l i k e v r z e l i .
D a n e s v s a k d o ve, da je t r e b a zobe č i s t i t i . Z a k a j m o d e r n a
h i g i e n a z a h t e v a č i š č e n j e zob? V u s t n i d u p l i n i so zelo m a j h n e
živalce (mikrobi), k i prihajajo vanjo z zrakom, z r o k a m i , h r a n o . T e m i k r o b e so o d k r i l i v 17. stoletju. Z a r a d i d e l o v a n j a
m i k r o b o v , k i j i h s p r o s t i m o č e s o m ni v i d e t i , se v ustni d u p l i n i
r a z k r a j a j o o s t a n k i h r a n e i n nastaja m l e č n a k i s l i n a . D a bd
n a s t a l a ta k i s l i n a , je p o t r e b n o dvoje, i n s i c e r : g l i v i c e , k i po
v z r o č a j o razkroj, i n ostanki hrane. P r a k t i č n o je n e m o g o č e
p o p o l n o m a o d s t r a n i t i b a k t e r i j e . Š t e v i l o m i k r o b o v l a h k o samo
z m a n j š a m o z u p o r a b o r a z n i h vod, k i delujejo d e s i n f e k c l j s k o .
M i k r o b i i z g i n e j o iz ust samo za k r a t e k č a s . Ce ne u p o r a b l j a m o
te vode, se zopet v v e l i k e m š t e v i l u r a z m n o ž u j e j o . Z a t o je tem
v a ž n e j e , d a ostanke h r a n e o d s t r a n j u j e m o takoj po j e d i . O s t a n k i
h r a n e ne smejo ostati d o l g o m e d z o b m i , k e r se skisajo i n r a z padejo N a j n e v a r n e j š e je, č e ostane h r a n a v zobeh vso n o č
H o č n i p o č i t e k je n a j u g o d n e j š a p r i l i k a za u s t v a r j a n j e gnilobe.
Jjteto j3 treba p r e d spanjem o č i s t i t i zobe. J u t r a n j e č i š č e n j e ne
gah in načrtih. Zato bomo izvedli
čimveč izletov ln v prostih zim­
skih in prvomajskih dneh taborili.
Poleti bomo šil za štirinajst dni v
planine. Tudi na okrajni mnogo­
boj bomo poslali svoje zastopnike.
Pričakujemo, da se nam bo pri­
ključno čimveč mladih ljubiteljev
narave.
bi zmogli oster trening, zato Je
pomoč v obliki hranarine (za iz­
boljšano prehrano) upravičena.
V množici preko 150 atletov ln
atletinj iz vse Jugoslavije - kan­
didatov za ES - je tudi šest atle­
tov lz našega okrala, ki bodo do­
bivali pomoč v hranarinl, rekvizi­
tih, zagotovljena pa Jim bo tudi
pomoč strokovnjakov - trenerjev.
Iz Novega mesta so Igor Penko,
Marijan Spilar, Marijan Potrč,
Tine ZaletelJ ln Jelka Hudeitova,
s Senovega pa mlada sprinterica
Zinka Serbec. Po svojih uspehih
fio ti zaslužili uvrstitev med kan­
didate, ker so talentirani ln so po­
kazali tudi primnrno voljo do te­
meljitega dela. Seveda Je še ne­
kaj takih, ki bi zaslužili podporo,
ker živijo v težkih pobojih in ne
moralo poskrbeti društvo, obalna
moralo poskrbet društvo, občina
ln okraj.
V s a k o b o l e l i zob ne b o l i . V o r g a n i z m u obstajajo bolezenske
s p r e m e m b e , k i ne p o v z r o č a j o b o l e č i n . Z n a n o je, da rak, n a j ­
h u j š a bolezen, od k a t e r e t r p i č l o v e š t v o , v z a č e t k u ne p o v z r o č a
b o l e č i n . B o l e z e n s k e s p r e m e m b e se r a z v i j a j o v č a s i h dolgo prej,
proden so p o j a v i j o b o l e č i n e . Z o b n i z d r a v n i k v i d i v v s a k o d n e v n i
p r a k s i d o s t i k r a t o k v a r j e n e zobe, pacient pa ne č u t i n o b e n i h
b o l e č i n V d r u g i h p r i m e r i h o p a z i m o majhne l u k n j i c e , k i motijo
pacienta. T o je o d v i s n o deloma od o b č u t l j i v o s t i pacienta a l i pa
od h i t r o s t i , s k a t e r o n a p r e d u j e proces gnilobe. V d o l o č e n i h
o k o l i š č i n a h l a h k o o d m i r a zobni ž i v e c tako. da se pacient tega
sploh ne zaveda B a k t e r i j e uhajajo skozi o d p r t o mesto na v r h u
k o r e n a . Z a r a d i d e l o v a n j a b a k t e r i j nastajajo o k r o g v r h a k o r e n a
k r o n i č n e v n e t l j i v e s p r e m e m b e , i n f i c i r a n a ž a r i š č a , k i se stro­
k o v n o Imenujejo g r a n o l o m l . G r a n o l o m i so v zvezi s k r v n i m
o b t o k o m vsega telesa l n k a l i b o l e z n i se l a h k o r a z š i r j a j o po vsem
telesu i n p o v z r o č a j o r a z l i č n a v n e t j a .
Z a č a s a n o s e č n o s t i je m o ž n o s t obolenja ust l n zob v e č j a .
O p a ž a m o s p r e m e m b e na s l u z n i c i i n p r i zobeh. S l u z n i c a l a h k o
z a t e č e '.n k r v a v i
T e s p r e m e m b e , k i so v č a s i h m a l e n k o s t n e ,
v č a s i h v e č j e , se i z r a ž a j o š e posebej n a b o l n i h zobeh. P l o d r a b i
soli, j e m l j e j i h iz m a t e r e s a m . k j e r k o l i se nahajajo K e r - so
zobje sestavljen,! v v e č j i m e r i iz teh soli, se o p a ž a ta Izguba
zlasti na zobeh. O p a ž a m o , k a k o h i t r o propadajo zobje n o s e č i h
ž e n a . M n o g e ž e n e se boje z d r a v i t i zobe m e d n o s e č n o s t j o i n vsak
dan d o ž i v l j a m o , da nas s p r a š u j e j o , č e s! smejo z d r a v i t i In dreti
zobe za č a s a n o s e č n o s t i . Z d r a v n i k i t a k o j p o m i r j a j o i n p r e p r i ­
č u j e j o o n a s p r o t n e m : da b o l e č i n e , v n e t j a l n gnojenje delujejo
slabo na s p l o š n o z d r a v s t v e n o stanje, s l a b i j o telo, to n e z d r a v o
stanje p a Je t r e b a o d p r a v i t i . N a j b o l j e Je p o p r a v i t i zobe v prvih"
(Nadaljevanje
t
sledi)
Novomeški najboljši šahisti bodo
letos v primerjavi s prejšnjimi leti
precej kasno startali v borbi z*
naslov šahovskega prvaka mesta.
Turnir, ki bo znova zbral naj­
boljše šahiste Novega mesta, se
bo pričel jutri - v petek, 13. Ja­
nuarja, ob 19. uri v malem salonu
hotela KandiiaLetos Šahovsko društvo nI Iz­
vedlo polfinalnih turnirjev, zato
še ni znano, kdo bo na turnirju
nastopil, verjetno bosta pri ome­
jenem številu udeležencev (14—18)
odločevala o nastopu kategorija ln
lanski uspehi na istem turnirju,
ni pa izključeno, da bo sprejet
predlog, da bi turnir igrali po
skrajševalnem
»švicarskem«
si­
stemu. Tako bi na turnirju lahko
sodeloval vsak član društva, ki
bi se v petek prijavil, ne glede na
kategorijo, ker bi po tem sistemu
lahko imel turnir tudi preko 20
udeležencev Igrali pa bi 11 teod.
fm
V Vidmu-Krškem
že cličinska zveza za
tslesno vzgojo
Stab VII. zleta bratstva In
enotnosti se je nedavno pre­
imenoval v O b č i n s k o zvezo za
telesno vzgojo. D a bi se š p o r t ­
na dejavnost razmahnila, so v
zvezo v k ' j u č i l i zastopnike vseh
d r u š t e v i n klubov. Se ta mesec
bo o b č i n s k a zveza za telesno
vzgojo i r , i e l a o b č n i zbor. Izvo­
lili bode n o v o vodstvo in spre­
jeli delovni program.
D. K .
'JfiROeiTE SI
DOLENJSKI USTI
Po Spodnjem Posavju /VTEM TEDNU VAS ZANIMA
0 Pred kratkim so v S k o p i oah z b o r o v a l i č l a n i S Z D L . P o ­
u d a r i l i so, d a j e b i l a dejavnost
Socialistične
zveze l a n i
zelo
uspešna. Posebno razveseljivo
je to, da se j e v o r g a n i z a c i j o
v k l j u č i l o precej n o v i h č l a n o v .
Odbor S Z D L rešuje predvsem
vaška v p r a š a n j a . Zdaj razprav­
ljajo o ureditvi podvozov p r i
je p r i o c e n j e v a n j u z b r a l o 499
t o č k od 525 m o ž n i h i n doseglo
p r v o mesto. Z a uspeh je z a s l u ­
žen celoten g a s i l s k i odbor.
0 D r u š t v o prijateljev mladine
je š o l s k i m i n p r e d š o l s k i m otro­
kom med praznovanjem dedka
Mraza pripravilo kar največ ve­
selja i n r a z v e d r i l a .
© V n o v e m l e t u b o v šoli
Sem ter tja po Skopicah
avtomobilski cesti, o gradnji
transformatorske postaje in o
kanalizaciji v a s L Z a ureditev
podvozov se je zavzel tudi O b L O
v Brežicah.
© Mladinski aktiv je delaven.
P r i okrajnem tekmovanju je za­
sedel četrto mesto in zato dobil
primerne nagrade. (Prav tako
u s p e š n o je gasilsko d r u š t v o , k i
Gospodinjski tečaj
v Loki
Pred kratkim so v Loki zaklju­
čili trimesečni gospodinjski tečaj,
ki ga je priredilo PD »-Primož
Trubar«. Obiskovalo ga je 21 mla­
dink in žena. Nekatere mladinke
so hodile v Loko tudi uro in pol
daleč. Tečaj je vodila gospodinj­
ska učiteljica iz »Gospodinjskega
centra- v Sevnici tovarišica Vintrova.
Tečajnice so se učile dobro gogospodinjiti ln so zvedele marsi­
kaj o prehrani, čistoči in pranju.
Podrobneje so se seznanile s so­
dobnim gospodinjstvom in s tem,
kakšna naj bo hrana. Hrana mora
biti raznovrstna ln mora vsebo­
vati kar največ hranilnih snovi.
Za mlada dekleta ln žene bo te­
čaj zelo koristen, saj bodo mar­
sikaj, kar so slišale in videle,
Uresničile tudi v domači kuhinji.
S. Sk.
začela delati mlečna
kuhinja.
U č e n c i bodo d o b i l i t o p l o m a l i c o
In k r u h . T u d i š o l s k i odbor se
r e d n o sestaja. P r e d n e d a v n i m so
izdali p r a v i l a za šolo, sestavili
letni šolski p r o r a č u n i n popisali
i n v e n t a r . V a š č a n i so p r i s p e v a l i
s r e d s t v a za n a b a v o lesa, s k a ­
t e r i m bodo o b n o v i l i ograjo p r i
cesti.
S. M .
Kaj bodo delali v Šentjanžu, Krmelju
in v Gabrijelah
S e n t j a n ž a n i pravijo, d a b i
se z o z i r o m n a v e l i k o a k t i v ­
nost p r o s v e t n e g a d r u š t v a l o t i l i
Priprave na občinsko konfe­
renco SZDL v Sevnici
V nedeljo, 15. januarja, bo v
Sevnici
mladinska
konferenca.
Na njej bo občinski komite mladi­
ne podal obračun svojega dela in
sklepal o novih načrtih.
Posebno razveseljiva za pretek­
lo obdobje je živahna dejavnost
skoraj v vseh aktivih Ljudske
mUadine v vsej občini. Tudi pri
organizaciji mladinskih delovnih
brigad so se sevnlški mladinci
dostojno postavili.
Da bi bilo delo aktivov v pri­
hodnjem letu še boljše, bo komi.
te v počitnicah or^amizlral semi­
nar za vodstva aktivov. Tak se­
minar nai bi bil tudi na Nižji
kmetijski šoli na Radni.
!z Tržišča nam pišejo
K a k o r povsod, je b i l o t u d i v
Tržišču
precej z a n i m a n j a
za
d e d k a M r a z a . I n ne z a m a n ! S p r e ­
v o d , k i je š e l z ž e l e z n i š k e p o ­
staje na v o z o v i h z R d e č o k a p i c o ,
s Sneguljčico in princem na k o ­
nju, z g o z d n i m i ž i v a l m i i n d e d ­
k o m M r a z o m , s s n e ž i n k a m i , je
p r e s e n e t i l . S p r e v o d je k r e n i l v
Tržišče pred občinsko hišo, kjer
so p r e d v a j a l i enodejanko R d e ­
čo k a p i c o . D e d e k M r a z j e nato
obdaroval predšolsko mladino.
S o l o b v e z n i o t r o c i so b i l i o b d a r o ­
v a n i v šoli.
D r u š t v o p r i j a t e l j e v m l a d i n e se
i s k r e n o z a h v a l j u j e vsem, k i so
k a k o r k o l i p r i p o m o g l i , da je s p r e ­
vod s p r i r e d i t v i j o v r e d u i n t a k o
lepo p o t e k e l ! Posebej se z a h v a ­
ljuje v o z n i k o m , k i so p o k a z a l i
v e l i k o r a z u m e v a n j a i n d a l i na
razpolago v p r e ž n o ž i v i n o i n v o ­
zila.
LEP ZGLED V ČAKALNICI
Č a k a l n i c a na ž e l e z n i š k i postaji
v T r ž i š č u je b i l a polna v e s e l i h
d r ž a v l j a n o v , k i so se po k o n ­
č a n i h n o v o l e t n i h praznikih v r a -
adaptacije prosvetnega doma.
Prizidali bi še gasilski d o m i n
Četrtek, 12. Januarja: Tatjana
tako rešili k a r d v a problema.
Petek, 13. januarji Veronika
Seveda tudi na dograditev šole
Sobota, 14. Januarja: Srečko
Nedelja, 15. januarja: Pavel
niso pozabili, toda t a m bo tre­
Ponedeljek,
16. januarja: Tomi­
ba v e č p o m o č i o b č i n e i n o k r a ­
slav
ja.
Torek, 17. januarja: Anton
Sreda, 18. januarja: Vera
V K r m e l j u j i h tudi skrbi
š o l a , saj t a k o m o č a n d e l a v s k i
center še nima.osemletke. Č l a ­
n i S Z D L so ž i v a h n o r a z p r a v ­
ljali tudi o opekarni, k i je živ­
ljenjsko potrebna za K r m e l j .
Črnomelj: 13. ln 15 Jan. angl.
P o s e b n o j e z o j i m d a j e p r e ­ barvni film »Nepričakovana lju­
bezen«;
17. in 18. jan. italijanski
s k r b a z m l e k o m . K Z Š e n t j a n ž film »Pred
zatonom sonca«.
o d d a j a sedaj, v s e m l e k o r a d e Dol. Toplice: 11. ia 15. Jan. ame­
š k i m l e k a r n i , n e k a t e r i k r m e l j - riški film »Dirkači-".
Kostanjevica: 15. jan ameriški
č a n i pa h o d i j o t u d i po u r o i n
barvni film »Mlster Roberts«.
pol daleč po . mleko.
Ljudje
Metlika: 14. ln 15. jan. »Človek,
s m a t r a j o , d a b i z a d r u g a i z ki je preveč znal«; 18. Jan. »Vrezi
Šentjanža
lahko
o r g a n i z i r a l a njeno ime s ponosom!«
Novo mesto »Krka«: od 13. do
p r o d a j o m l e k a v K r m e l j u . P r e ­ 18. jan. jugoslovanski film »Sig­
m a l o se j e d o s l e j r a z p r a v l j a l o nali nad mestom«; od 17. do 19
t u d i o d e l u s t a n o v a n j s k e s k u p ­ Jan. indijski barvni film »Mati In­
dija«.
nosti, k i jo je O b L O imenoval,
Novo mesto, Dom J L A : od 12.
dela pa še n i č .
do 17. Jan. ameriški barvni film
»Drevo življenja«; 14. in 15. jan.
P r e b i v a l c i Gabrijel so k o n č ­ ameriški otroški film v barvah
n o l e pred u r e s n i č i t v i j o d o l g o ­ »Zdravo prijatelji«.
Semič: jugoslovanski film »Crni
l e t n i h ž e l j a : kaj k m a l u b o g o ­
.
t o v o p o s t a j a l i š č e n a ž e l e z n i š k i biseri«.
Sevnica: 14. in 15 Jan. sovjetski
p o s t a j i . K t e j . g r a d n j i s o pre­ film »Don Kihot«.
Trebnje: 14. ln 15. Jan. ame­
b i v a l c i s a m i p r i s p e v a l i 30 %
barvni film »Princ študent«.
s t r o š k o v v lesu, v o ž n j a h i n d e ­ riški
Predstava v soboto ob 19. uri in
l u . S e d a j r a z p r a v l j a j o t u d i o v nedeljo ob 14, 16 in 18.30.
napeljavi vodovoda, za kate­
rega že zbirajo prispevke čla­
nov.
Nekaj kratkih brežiških
novic
Ob hudi ln nepričakovani izgubi
dragega moža, brata, strica in
PEPETA GORUPICA
se najlskreneje zahvaljujemo vsem,
ki so ga v tako velikem številu
pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala kolektivu- Tovarne
motornih vozil, vsem darovalcem
vencev, pevcem ter vsem za izra­
ženo sožalje. Se enkrat vsem in
vsakemu posebej prisrčna hvala.
GoruplčevL
Okrajni odbor Rdečega križa v
Novem mestu je daroval 50.000 din
za napeljavo vode v Mačkoveu,
kjer so bili ljudje brez pitne vode.
Najlepša hvala!
Vaški odbor SZDL v Mačkoveu
pri Novem mestu.
NOVO MESTO
V času od 26. decembra do 9. Ja­
nuarja, je bilo rojenih 33 dečkov
ln 29 deklic
Poročili so se: Josip Zupan, štu­
dent iz Bohinjske Bele, in Danije­
la Bajer, učiteljica iz Sentruperta.
Leopold Turk, kovač iz Zaloga,
ln Kristina Skedelj, hči kmeta s
Pangerč
grma; Jože
Breznik,
uslužbenec, in Ljudmila Rožič, de­
lavka, oba iz Trbovelj; Franc Gal.
kamnosek iz Ločne, in Marija Ho­
čevar, delavka s Krke; Franc Bu­
kovec, sin kmeta iz Gor. Mraševega, in Jožefa Berkopec hči
kmetovalca s Pristave.
Umrli so: Radko Stefanec, otrok
lz Loške vasi, star 2 leti; Rozalija
Zakrajšek, -gospodinja z Mirne,
stara 65 let; Neža Fabjan, gospo­
dinja iz Dolenje vasi, stara 58 let;
Boris Hudorovac, otrok lz Coklavce, star 1 leto; Anton Curkjatl,
upokojenec lz Smihela, star 81 let.
PRODAM skoraj novo belo kavč
posteljo in rabljeno mrežo. Na­
slov v upravi lista (10-61).
V Brežicah so se zelo gnali za
ZAMENJAM suha bukova drva za
SENOVO
ureditev peš poti od postaje do
strešno ali zidno opeko. Naslov
mesta in za označitev prehodov
v upravi lista (9-61).
Decembra so bile rojene 3 de­
čez cesto — Jcfi le na sejah. »Se­
PRODAM spalnico, kuhinjsko kre­ klice.
janja« je bilo precej, dobrih
denco, žensko kolo z dinamo tn
Poročili so se: Jakob Vresak,
sklepov sprejetih cel koš, nihče
emajliran štedilnik. Naslov v upokojenec,
in Elizabeta 2var,
upravi lista (8-01).
Sevniška mladina
pa se ne zmeni, da bi jih ures­
upokojenka,
oba iz Reštanja; Julij
ničil. Se pravi, da za »sejanje«
STAREJŠA
ZAKONCA
želita
po­
Kožar, mizar lz Reštanja, in Nada
pred konferenco
so ljudje, za uresničevanje skle-svojiti deklico od 5 mesecev do Kozole,
poljedelka z Malega Kam­
pov jih pa ni vedno . . .
5 let. Naslov v upravi lista (4-61)
Na zadnji seji je predsedstvo
na; Mirko Kostanjšek, rudar iz
Avto-moto društvo je organizi­
PRODAM HlSO z 49 a zemlje v Velikega Dola, ln Justina Skrbeč,
Socialistične zveze občine Sevni­
ralo šoferski tečaj, ki ga obisku­
Šentjerneju pri cesti. Naslov v gospodinjska pomočnica iz Kopriv­
ca razprafvljalo o pripravah na
je 20 kandidatov, med njimi ena
upravi lista (1-61).
občinsko konferenco Socialistič­
Bračun, rudar lz Veženska.
Podoben
tečaj
namerava­
SVE2
KONJSKI GNOJ kupi GO- nice; Anton
ne zveze, ki bo še ta mesec. Ko
ln Zofija Fleiss, poljedelka
jo organizirati še za pripadnike
SAD, skladišče Novo mesto, Sla­ trnika,
so pregledali uspehe organizacij
lz
Reštanja;
Stevan
Palč, podoficir
kova ulica 8.
jugoslovanske ljudske armade. _
po V. kongresu ln analizirali pre­
lz Kranja, in Magdalena Ribič, go­
Društvo je pred kratkim kupilo
ORODNO KOVACNICO oddam v spodinjska
tekle ob ene zbore krajevnih or­
pomočnica
lz Kallšovca.
Fiat 600.
najem zaradi bolezni. Jakob Ma­
ganizacij, so ugotovili hitro pri­
Umrli so: Matevž Pirš, upokoje­
rin, Migolica 15 pri Mirni. Inte­
,25.- decembra Je Trgovsko pod­
lagajanje novim smerem v delu
resenti naj se pismeno ali oseb­ nec iz Mrčnih sel, star 81 let; Ma­
jetje K R K A odprlo v novem na­
organizacij.
no zglasljo na navedeni naslov. rija Surin, užitkarica iz Dobrove,
selju v Brežicah, Vodnikova 1,
novo
15.
poslovalnico
»Prehrane«.
GOSPODINJSKO
POMOČNICO k stara 88 let; Marija Kukovtčič, go­
Težišče poročila na konferenci
tričlanski družini iščem. Lahko spodinja lz Dovskega, stara 82 let.
Tu prodajajo živila
kolonialno
bo_ v pregledu, kako so bile ures­
tudi za dopoldanske ure ali upo­
blago in druge gospodinjske poničene naloge preteklega plana
SEVNICA
kojenka, ki bi rada samsko so­
ln na nalogah, kal jih prinaša nov
i ttebščine. Novo naselje je torej
bo. Štefka Gačnik, Narodna ban­
petletni plan. Za njegovo izvrši­
dobilo tudi novo trgovino. Pod­
Decembra so bili rojeni 3 dečki.
ka, Novo mesto.
tev bo namreč potrebno sodelo­
jetje Je doseglo letni plan že 15.
Poročili so se: Martin Bedenk,
vanje slehernega državljana.
SLUŽBO DOBI gospodinjska po­ železničar lz Zaloga, in Ema Tonovembra. Vzrok za to Je spro­
močnica ali natakarica., Osebno mažin, gospodinjska pomočnica z
ščena prodaja mlevskih izdelkov
Poročilo občinskega odbora bo
se zglasite v gostilni, Smihel 17
V brežiški i . osemletki so no­
Stanko SzOks, zidarski po­
pravočasno poslano vsem krajev­
Z a d n j i č smo p o r o č a l i o t e l i č k i h - t r o j č k i h z Rake p r i K r š k e m ,
ISCEMO ŠOFERJA osebnega avto­ Orl;
vo leto oziroma dedka Mraza zenim organizacijam in delegatom,
mobila. Plača po tarifnem pra­ močnik, in Marija Lončar, šivilja,
lo lepo praznovali. Otrobi
so
oba
lz
Zigarskega vrha; Jakob
dai se bodo na razpravo lahko danes p a š e n j i h o v a fotografija. L e poglejte j i h , k a k o so j u n a š k o
vilniku. Nastop službe takoj. okrasili razrede, šola jim Je pre­
Skoberne, delavec lz Trnovca, ln
silijo k sladkemu » k o r l l c u « . . . .
pripravim.
Novoteks, Novo mesto.
skrbela jelke. Proslave in pogoJustina Romih, delavka lz Lon­
. st'iltve' so imeli po razredih. -Vsak. GOSPODINJSKO POMOČNICO, sa­ čarjevega dola; Viktor Popelar,
mostojno,
ljubiteljico
otrok, delavec z Meten vrha, ln Marija
čali d o m o v . M e d n j i m i so b i l i r?jzred Je pripravil poseben kul­
sprejmem. Plača do 7000 din. Na­ Ločičnik,
gospodinjska pomočnica
tudi t r i j e d i j a k l - v e s e l j a k l . V s t o ­ turni program, ki Je vseboval re­
slov v upravi lista (15-61).
citacije, uganke in pravljice. V
p i l a sta t u d i d v a s t a r a z a k o n c a . nekaterih razredih so imeli »Po­ SPREJMEMO mlzarja-preddelavca lz Orešja; Franc Uršič, delavec z
za strojno delavnico in dva kva­ Jesenic, ln Marija Spec, poljedel­
Č i m so j u m l a d e n i č i z a m i z o kaži, kaj znaš«. Mladi godbenik;
lificirana mizarja za furnirska ka lz Trnovca; Valentin Filej,o p a z i l i , so t a k o j v s t a l i i n j i m a so hodil od razreda do razreda
dela. Ponudbe pošljite na Mizar­ kmet iz Stare vasi pri Krškem, in
in Igrali. Višji raEređi so Itmell
Ljudmila Pečnik, poljedelka z
p o n u d i l i mesto.
sko delavnico, Trebnje.
ples ob radiu, magnetofonu ali
planine; Franc Hribšek, de­
ISCEMO samostojnega finančnega Mrzle
gramofonu.
Skratka,
vsak
razred
T e v r s t i c e naj v e l j a j o t i s t i m ,
knjigovodjo s primerno kvalifi­ lavec iz Ponikev, in Jožefa Kovač,
Je pripravil nekaj svojega ln se
kuharica
lz Ljubljane.
k i trde, d a n a š a m l a d i n a ne spo­ zabaval po svoje. Za pogostitev
kacijo za skladišče v Novem me­
Umrli so: Ivan Abram, upokoje­
stu. Plača po tarifnem pravilni­
š t u j e s t a r i h l j u d i . V r e s n i c i pa učencev je poskrbela mlečna ku­
ku. Nastop službe takoj Tobač­ nec iz Blance; Jožefa Gračner,
je p r i nas š e mnogo t a k i h m l a ­ hinja ln učenci sami. P r e s e n e č e ­
na tovarna, Ljubljana, skladišče užitkarica s Pokleka; Feliks Senje za vse pa Je belo kolektivno
Novo mesto.
ručnik lz Arta, star 68 let; Ivana
dincev!
darilo dediča Mraza — magneto­
ZAMENJAMO
novo
komfortno Span lz Arta, stara 72 let; Alojzija
M.
fon.
V ponedeljek zvečer Je ljub­ ni meter, pletenine, morske ribe
dvosobno stanovanje s kopalnico Suntajs iz Arta, stara 68 let; Ma­
ljansko Mestno gledališče uprizo­ in okraski.
za večje. Interesenti naj se zgla­ rija Plahuta, učenka iz Zabukovrilo v Domu ljudske presvete — 53 Gibanje prebivalstva: rodil«
sljo v upravi Industrije perila, ja, stara 14 let; Terezija Kerže,
»Vdovo Rošlinko«. Predstava je so; Ana ivankovič iz Smlhelske
Novo mesto. Nujno 1
užitkarica lz Podgorja, stara 89
Tople
grede
v
čaieških
Toplicah
bila namenjena sindikalni po­ '6 — dečka, Nada Barbič s Ceste
let; Martin Gabrič, kmet z Meten
družnici Novoteksa. zato vstop­ komandanta Staneta 20
dečka.
vrha, star 60 let.
Z a p r l č e t e k o b r a t o v a n j a te n o - fi
Kmetijska zadruga v Brežicah
nic m bilo naprodaj, čeravno je Marija Vajs iz Gubčeve 13 - de­
na letaku pisalo. Tudi ostalo ob­ klico.
je p r i č e l a
uresničevati
d a v n e ve s p e c i a l i z i r a n e , p r o i z v o d n j e s o "
GRADAC
#
činstvo si želi takih kvalitetnih
Poročili so se: Stane Lisec, z a m i s l i gradnje t o p l i h gred v p o t r e b n e v e l i k e p r i p r a v e . R e š i t !
predstav.
Decembra ni bilo ne rojstev ne
porok
B 2e nekaj dni v mestu ni mo­ ključavničar z Glavnega trga 16. C a t e š k i h T o p l i c a h . P o g e o l o š k i h m o r a j o v r s t o v p r a š a n j , k o t so
Vsem, ki ste se poslovili od na­
Umrli so: Neža Adlesič, užitka­
r a z i s k a v a h je u g o t o v l j e n o , da do 4 t i s o č m h u m o z a , k o m p o ­
goče dobiti ene Limone, tudi če in Ivica Kastelic. tapetniška po­
še
drage
mame,
stare
mame,
se­
močnica
dz
Žabje
vasi;
Franc
rica
z Otoka, stara 78 let; Nfko
se razpočiš. Zmanjkale so v vseh
je na tem p o d r o č j u ogromno sta i n gnoja ter podo'bno. P o stre ln tete
Klemenčlč,
strojni
tehnik
iz
DePezdirc,
užitkar z Grma, star 79
trgovinah. Ali se ne bi dalo talko
n a r a v n e tople vode, k i dosega d o s e d a n j i h p r i p r a v a h s o d e č i n
telove
4,
in
Nika
Meden,
usluž­
let; Marjeta Zugelj, užitkarica iz
Urediti, da bi jih imeli vsaj ne­
ALOJZIJE PLESKO
benka
iz
Kristanove
5.
Dol.
Dobravic,
stara 79 let; Anton
t
u
d
i
58"
C
e
l
z
i
j
a
.
T
o
n
a
r
a
v
n
o
bo­
' če ne bo posebnih zaprek, bo
kje naprodaj? V Zagrebu Jih Je
lz Sinihela pri Novem mestu
Strugar, posestnik iz Gradca, star
PLENUM OBČINSKEGA
gastvo bodo v k l j u č i l i v sodobno novj o b r a t d o b a v l j a l svoje pro­
dovolj . . . .
ln Jo spremili v tako velikem šte­ 79
let;
Marija
Butala, posestnica
KOMITEJA L MS NOVO MESTO
vilu na njeni zadnji poti, nam iz­
PS Lovska družina v Nlovcm me. EjjS) Pred bližnjo občinsko konfe­ gospodarstvo za o g r e v a n j e v r t ­ izvode t r g u ž e p r i h o d n j o z i m o
iz Gradca, stara 87 let; Ana Stanrazili
sožalje,
najlepša
hvala.
Za­
stu je pred kratkim organizirala renco mladine novomeške občine, n a r s k e g a o b r a t a i n seveda za
hvaljujemo ' se tudi darovalcem kovič, gospodinja iz Boršta, sta­
pogon na divje svinje v Brezovi ki bo predvideno 23. januarja, Je potrebe n o v e g a z d r a v i l i š č a .
vencev in cvetja, s katerimi so za­ ra 82 let.
letarl in pokončala 5 merjascev. vodstvo občinskega komiteja L M
suli njen grob. Prav lepa hvala
METLIKA
V
Izdelavi
s
p
r
o
j
e
k
t
i
za
so­
Take lovske sreče novomeški lov­ Slovenije. Novo mesto, sklicalo
upravi in kolektivu Splošne bol­
Decembra so bile rojene 3 de­
ci še niso bili deležni.
plenum. Na tem plenumu so ob­ d o b n o v r t n a r i j o , k i b o obsegala
nišnice v Novem mestu"ter kolek­
B ! Sprevod dedka Mraza, ki ga ravnavali vrsto važnih vprašanj
tivu Pekari Je za vence, sosedom, klice in 1 deček.
Poročili so se: Gabrijel Selakoje organiziralo n o v o m e š k o dru­ kot so volitve v osnovne organi­ 5 h a p o v r š i n , od tega 1 ha p o ­
ki so nam v najtežjih trenutkih
Clanl mladinske organizacije v
š t v o prijateljev mladine, je vzbu­ zacije LMS, predračun občinske­ k r i t e g a p r o s t o r a . P r o g r a m o b ­
nudili pomoč, dr. Spilerju za obisk vič, upokojenec, ln Marija ' Selajali v vseh krajih, ki jih je obi­ ga komiteja, kadrovska vpraša­ sega 5 p o k r i t i h s t e k l e n j a k o v po Bršlinu so Izvolili v odbor zelo
na domu in lajšanje bolečin ter kovič, gospodinja, oba lz Drag;
skal, mnogo občudovanja. Satelit
tov. Svajgerjevl za tople poslovil­ Drago Hudorovac, delavec, in Da­
nja, priprave za občinsko konfe­ 2000 m
površine,
d e l a v n i c o , aktivne člane. Novi odbor je s po­
nica Hudorovac, delavka, oba lz
ne besede ob odprtem grobu.
živa torta zajčja godba, medvedi renco itd.
socialistične
s k l a d i š č e i n 4 - s t a n o v a n j s k i b l o k m o č j o , organizacije
Križevske vasi; Stanislav Stubler,
ln še in še so se vrstili kamion za
Se enkrat se zahvaljujemo vsem čevljar lz Malega Lešča, ln Jožefa
Plenum
na njemu so sodelo­
kamionom. Organizacija sprevoda
zveze
zelo
poživil
kulturno-proza
delavce,
k
i
bodo
z
a
p
o
s
l
e
n
i
v
za
nesebično
pomoč
ob
nepričako­
vali
tudi
predstavniki
občinskega
Skof, delavka lz Dragomlje vasi;
je v redu potekala, le v mestu
o b r a t u . P r e d v i đ e n a je p r o i z v o d ­ svetno delo. V kratkem času so vani in hudi izgubi naše mame.
Jože Nemanič, delavec iz Kanade,
samem se je prvi dan zaradi av­ komiteja Zveze komunistov in
Družini: Peklar, Pleško.
Socialistične
nja p a r a d i ž n i k a , k u m a r i c m c v e ­ organizirali akademiijo za praz­
tn Karoltna Skof, poljedelka lz
tomobilske okvare
in poledice občinskega odbora
tic o z i r o m a p r o i z v o d o v , k i so nik republike in dan Jugoslovan­
Dragomlje vasi; Anton Plut, polje­
malo zataknilo da so otroci ča­ zveze — je pokazal, da se mladi­
delec
s Krvavčjega vrha, ln Karokali od 20. ure do 21.45 na precej na vestno pripravlja na svoj let­ n a j b o l j z a ž e l e n i .
ske ljudske armade. 28. decem­
ni obračun, ki bo prikazal dejav­
lina Nemanič, poljedelka z Gor.
hudem mrazu.
Ob nenadni smrti dragega sinka Suhorja; Ivan Rezek, poljedelec lz
nost mladine na širokem področ­
P o d o s e d a n j i h n a č r t i h bo stala bra 1960 so uspešno priredili »Za
RADKA STEFANCA
Radovice, in Marija Novak, po­
ES Precej razburjenja je te dni v ju našega družbenega življenja.
celotna izgradnja 150 do 160 m i ­ bavni večer«, naslednji dan pa
iz Podhoste
ljedelka z Otoka; Lovro Guslč, de­
mestu povzročila lO-odstotna po­
»Dedka
Mraza«,
ki
Je
obdaroval
l
i
j
o
n
o
v
.
V
r
e
d
n
o
s
t
p
r
o
i
z
v
o
d
n
j
e
bo
V »OPREM ALES« NOV
se iskreno zahvaljujemo osebju lavec lz Stojavnlc, ln Kristina Zudražitev v »gostinskih .lokalih. —
MLADINSKI AKTIV
novomeške bolnišnice, predvsem panič, predllka lz Metlike.
100 m i l i j o n o v d i n letno, k a r d o ­ naše najmlajše.
Ljudje se pritožujejo, da plača­
pa tovarišu dr Tonetu Savlju, ne­
jo postrežnino tudi. če stoje spi­ •
Umrli soi Katarina Konda, užit­
V ponedeljek so v »Oprema- k a z u j e , da j e n a l o ž b a d r u ž b e n i h
Knjižnico uspešno vodi mladin­ govalkam Justini, Veri ln Andre­ karica lz Radovice, stara 72 let;
jejo nairočena dva deci ali si jih les« v Gotni vasi ustanovili mla­
sredstev donosna.
ji,
bolničarjema Milki in Ludviku, Marija Stanlša, oskrbovanka iz
ka Majda Gantar, težave pa so
celo sami odneso k mizi. O upra. dinski aktiv, ki bo vključeval
vičenositi zaračunavanja postrež- mladino tega podjetja. Na svojem
v tem, da ni dotoka novih knjig. ki so se zanj zavzeli z vso skrbjo. Metlike, stara 63 let; Marija PrePrav tako se lepo zahvaljujemo dovič, užitkarica lz Hrasta, stara
nine bomo obširneje an natančne­ ustanovnem sestanku so si zadali
Mladinci so obnovili šahovsko Lojzetu Bradaču, Jožetu Stravsu, 82 let, Peter Popovič, delavec lz
je še poročali.
,
tudi vrsto nalog, ki jih bodo reČRNOMELJ: tečaji za
sekcijo, organizirali pa bodo še Teodori Baje ln Veri Campa, pio­ Metlike, star 71 let; Marko 2niR3 Na živilskem trgu je bilo v • sevali skupno z ostalim! organi­
ponedeljek, 9. januarja, kot po­ zacijami- v podjetju. Veliko skrb
strelsko družino. Želijo organizi­ nirki Jožici Golob in . šolski mla­ daršlč, posestnik lz Curil, star 81
višjo kvalifikacijo
navadi. Prodajali so jabolka po bodo posvetili usposabljanju mla­
rati tudi plesne vaje. vendar ni­ dini iz Toplic ln Soteske, daro­ let; Frančišek Košir, delavec lz
60 dinarjev, fižol po 80 dinarjev. dih upravljavcev preko dejavno,
Č r n o m a l j s k a p o d r u ž n i c a z d r u ­ majo primernih prostorov, ker valcem cvetja ln vsem drugim, ki Dol. Suhorja, star 47 let,
Jajca po 25-23 d na.rjev. kislo re­ sil. katerih namen je
so z nami sočustvovali tn spre­
mladines
ž e n j a š o f e r j e v i n a v t o m e h a n i k o v dvorana ne ustreza svojemu na. mili našega sinka na zadnji poti.
po ln zelje po 60 dinarjev, moto­ pripravljali za bodočega upravljav­
VELIKI TRN
vileč po SOO dinarjev, koruzo po ca.
Seveda pa niso pozabili na bo v k r a t k e m i z v e d l a d v a t e č a ­ menu, soba knjižnice pa je pre­
Decembra sta se poročila Jože
Globoko žalujoči: očka ln ma­
SS dinarlev in radič po 30 dinar­ raznovrstno mladinsko dejavnost, j a : z a k v a l i f i c i r a n e i n za v i s o k o ­
Kerln,
zidar,
in Marija Gorenc, hči
majhna.
mica, stari ata ln mama ter vsi
jev (merico).
Naprodaj so bila ki bo našla mesto v krogu nji­
kvalificirane šoferje. Z a oba je
posestnika, oba iz Lomna.
tudd drva po 3-NO dinarjev kubič- hovega podjetja.
V Bršlinu gostujejo tudi druga ostali.
o k o l i 20 k a n d i d a t o v . P o d r u ž n i c a ,
društva. 18. decembra 1860 se j«
je izvedla akcijo za zbiranje
predstavila
gledališka
sekcija
f
i
n
a
n
č
n
i
h
sredstev,
k
i
j
i
h
bodo
ZNAMK
NI!
DPD »Svobode iz Straže z Igro
p o r a b i l i za posebna p r e d a v a n j a
•Ljubezni cvet je zamorjen«. Ob­
Ž8 več kot deset dni so novome­ ni dobil, ker Jih pač nimamo. (Po­ (o g o r i v i h i n m a z i v i h , p r o m e t ­ činstvo Je nastopajoče nagradilo
Skrb višinskih krajev Podgorja, Zabukovja
ške trafike (pa tudi papirnica) brez vedati moramo, da je novomeška
n i h p r e d p i s i h itd.), za p o m o č
znamk po 1, 2 in 5 din, zadnje pošta zase imela znamke po 5 din, č l a n o m , k i se u d e l e ž u j e j o r a z - z odobravanjem. Clanl dramatske
in Podvrha velja sadovnjakom
dni pa je zmanjkalo Se znamk po se pravi za njihovo prodajo na
družine PD »Boris Kidrič«
lz
15 din. Za novoletne praznike so drobno. Zmanjkalo jim jih je le seveda p o v e z a n o s p r e c e j š n j i m i Stoplč so se predstavili v nede­
morali ljudje nalepiti na čestitke za prodajo na debelo. Op. ur.) n i h t e č a j e v i n i z p i t o v , k a r j e
N a decembrskih konferencah nike. T e ž a v e so sedaj, ko mo­
ljo, 8. Januarja, z veseloigro »Mu.
znamke po 10, 15 ln 20 din, ker ni­ Glavna zaloga znamk v Ljubljani s t r o š k i i t d .
nimajo
organizacij S Z D L teh treh po­ rajo dokazovati, da
za na mansardl«. Hvaležno občin,
so dobili znamk z manjšo vred­ namreč š e ni razdeljena po novih
d r o č i j je bilo skoraj povsod t o l i k š n i h p o v r š i n travnikov.
nostjo, morda se je kateri celo podjetjih (reorganizacija pošt!) To
stvo se priporoča tudi v bodoče
V
Zabukovju je zbranim
odpovedal čestitanju — vsi pa so se bo zgodila ta teden.
Stanovanjskim
blokom
na
V nedeljo, 18. Januarja 19G1. bo­ č u t i t i skrb ljudi za njihovo
Naš komentar:
se Jezili na tiste, ki so krivi po­
č l a n o m govoril ljudski posla­
glavno
proizvodno
panogo
—
za
U
l
i
c
i
21.
oktobra
v
Č
r
n
o
m
l
j
u
do člani gledališke sekcije DPD
Dovolj velika je že sama obtož­
manjkanja znamk. Dve pojasnili
ba: ZNAMK NI! Znamke morajo
O pomanjkanju znamk:
se j e te d n i p r i d r u ž i l š e e d e n . Svoboda »Dušan Jereb« ponovili sadjarstvo. V teh organizacijah nec, t o v a r i š K n e z C i r i l . Ustabiti naprodaj, kot mora biti na­
»Tobak«, Novo mesto:
Delavci
g r a d b e n e g a p o d j e t j a v Bršlinu ob 16. uri veseloigro so temu primerno oblikovane novi'i so sekcijo za komunalno
— Nismo dobili vseh znamk, ki prodaj moka. sladkor, blago itd.!
tudi sekcije. Razen tega so dejavnost, k i bo verjetno š e
so p o s t a v i l i s m r e č i c o n a s t r e ­ •Zaradi stanovanja«.
smo jih naročili. Na primer tehle Ce blaga ni, se potrošniki upravi­
največ
skrbi
seveda precej govorili tudi o letos posvetila
V začetku februarja bo prošla
1000 (po »trebovanju« od 27. dec. čeno jeze na trgovsko mrežo ali
ho novega 12-stanovanjskega
napeljavi vodovoda iz Mrzle
IBM) po 5 din Znamk po 1 in 2 din proizvajalca in sumijo v trgovske b l o k a , k i b o v s e l j i v ' ž e p o l e t i . va Prešernovega tedna. Mladin­ ž i v i n o r e j i .
pa sploh nisein naročila, ker je z in upravne zmožnosti teh ljudi.
Imajo p a ti kraji i n ljudje planine. Razen tega so sklenili,
Pretekli teden sta nas obi­ ska organizacija zasluži vse pri­
njimi samo delo, pa nič zaslužka. Prav tako je z znamkami. Ce so
Pošta nam da namreč le 2 odstot­ prazniki, razen tega i, še inventure skala dva ansambla d o m a č e znanje, da Je spravila z mrtve tudi druge n a č r t e in t e ž a v e . V da se bodo redno sestajali od­
slej vsak mesec. Resno ž e l i j o
ka zaslužka od prodaje njenega (na račun inventur smo slišali zad­
z a b a v n e g l a s b e : V e s e l i g o r e n j ­ točke kultu rno-prosvetno dejav- Podgorju na primer so ljudje
aje dni kup pritožb, ki zadevajo
materiala. . .
tudi avtobusno zvezo s Sevni­
nekatere trgovine in lekarno!) in s k i f a n t j e i n B e n e š k i f a n t j e . nost. Dolžni pa smo ji pomagati precej hudi na slabe podatke
Pošta, Novo m t sto:
co.
— »Tobak« Je dobil pred novim reorganizacija, bi odgovorni pač O b a a n s a m b l a s t a n a s p r i j e t n o moralno ln materialno, ker le ta­ katastra, k i j i m je v v e č pri­
V Podvrhu so č l a n i kritizira­
letom vse znamke, kolikor Jih Je morali pravočasno pomisliti tudi
z a b a v a l a . C r n o m a l j c i si š e ž e l e ko bo delo v prihodnje 8e uspeš­ merih prinesel n a p a č n e o d l o č ­
ftetpcll. Po novem letu pa »To- na to, da bi nabavili za take pri­
li dosedanji odbor. V novega
ba
sa
agrominlmum
za
trav­
nejšo!
J
.
U.
t
a
k
i
h
gostovanj!
J
.
K
.
Basc« zahtevanih znamk prt nos ložnosti v e č znamk.
ovomeska kroiiika
PREKLICI
Branko Puh ck, kmetovalec Je
Sečjega sela, obžalujem vse kle­
vete, ki sem Jih govoril proti Vidi
Bahor, učiteljici z Vinice, ter M
ji zahvaljujem, da je odstopila od
tožbe.
Izgubil sem zdravstveno izkaznlnico št 228466 ln Jo s tem prekllcujem. Stane Bizjak, Rožni vrh
št. 6, p. Trebnje.
Izgubil sem zdravstveno izkaz­
nico št. 299595 ln Jo s tem preklioujem. Alojz Blažlč, Smolenja vas
št. 38, p. Novo mesto.
Izgubila sem zdravstveno izkaz­
nico št. 470332 in Jo s tem prekllcujem, Marija Tome, Bršlin 43, p.
Novo mesto.
V preteklih štirinajstih dneh io
v novomeški porodnišnici rodile:
Frančiška Kovač lz Kočevja - de­
čka, Ida Pavček lz Dol. Straže deklico, Jožefa Kužnlk lz Trebče
vasi — deklico, Marija Plantan lz
Dol. Težke vode - dečka, Marija
Prahovič lz Kamanja - deklico,
Anica Sašek lz Pristave - deklico,
Marija Gregorčič lz Strelca - de­
klico, Marija Kuplenik iz 2dinje
vasi - dečka, Anica Suštaršič s Sel
- dečka, Martina Krštinc iz Grad­
ca — dečka, Kristina Cajzar iz
Knežine — deklico, Štefka Kumer
lz Mirne peči - deklico, Marija
Simonič iz Mladice - deklico, Andjelka Hočevar iz Zaloga - de­
klico, Ana RabzelJ iz Razdrtega —
deklico, Angela Kastelic iz Verduna - dečka, Albina Zamlda z
Uršnih sel - deklico, Justina Lukše
lz Koroške vasi - dečka, Terezija
Hostar lz Kranja — dečka, Vero­
nika Agnlč lz Deslnca — deklico.
Draga Radovan iz Priblšja - de­
čka, Vera Starič lz Gor. Mokrono­
ga - deklico, Jožefa Jordan s Či­
stega Brega - deklico, Helena Ja­
než lz Kočevja — dečka, Marija
Adamič iz Mokronoga - deklico.
Milka Zupančič lz 2eleznega —
deklico, Marija Korošec iz Cilpaha
- dečka, Marija Simonič iz Mladi­
ce — dečka, Terezija Sterk lz Lok«
- dečka, Rozalija Gašperšič iz Dol.
Straže - deklico, Marija Sašek lz
Črnomlja - deklico, Marija Zu­
pan iz Sentruperta - dečka, Ma­
rija Može iz Srebrnlč - deklico,
Ana Klemenčič lz 2vabovega —
dečka, Anica Krese lz Podgorc —
dečka, Metoda Zbogar lz Semlča
- dečka, Angela Prime iz Gotne
vasi - dečka, Albina Petelin lz
Žabje vasi - deklico, Marija Tom­
šič lz Skrljevega - dečka, Marija
Nosan z Rateža - deklico, Franči­
ška Malerič iz Črnomlja - dekli­
co, Marija 2onta lz Žabje vasi —
deklico, Ana Progar lz Biške vasi
- deklico, Veronika Grli iz Rumanje vasi - dečka, Ivanka Starte
lz Gorenje vasi - dečka, Hermina
Bajuk lz Črnomlja - dečka, Ivan­
ka Kralj z Gor. Težke vode — de­
klico, Karoltna Nemanič iz Slamne vasi - dečka, Jožica Zidanek
lz Črnomlja - deklico ln Marija
Može iz srebrnlč - deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški po­
rodnišnici rodile; Marija Zorčič
lz Bojsnega - deklico, Ruža Stibrič iz Senkovca — deklico, Roza­
lija Gajer iz Bistrice ob Sotli deklico, Marija Turk lz Senkovca
- dečka, Vilma Planine lz Vukovega sela - deklico, Fanika Drobnič lz Sel - deklico, Ljudmila
BOhm lz Dobove - deklico, Kri­
stina Jurečič iz Cešnjic - dečka,
Martina Žibert iz Kladja - dečka,
Terezija 2ivič lz Anž — deklico,
Marija Znldarič iz Dobove - de­
čka, Vera Božičnik z Blance —
deklico.
s
Aktivnost bršlinske mladine
s
!
KRONIKA© NESREČ
V preteklih štirinajstih dneh so
se ponesrečili ln iskali pomoči v
novomeški
bolnišnici:
Leopold
Udovč, skladiščnik iz Ponikev, si
Je pri padcu poškodoval levo no­
go. Martin Kump, logar iz Kota,
se je z nožem urezal v desni ka­
zalec. Alojza Baniča, upokojenca
lz Ravnega, je podrla krava in ga
vleka za seboj ;pri tem si je po­
škodoval levo nogo ln glavo. Vin­
ko Brumen, šofer iz Kočevja, je po
nesreči z desno roko udaril po
šipi. Marijo Jontez, ženo delavca
lz Vrha, Je podrla bukev in Ji po­
škodovala glavo. Tončka 2eljko,
šivilja iz Loke, je pila HzoL Nuška
Kobler, hčerka uslužbenca iz Got­
ne vasi, je padla na cesti ln si
poškodovala levo roko. Antona
Papeža, sina kmeta iz Lopate, Ja
sunil junec v prsi.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili
ln Iskali pomoči v brežiški bolniš­
nici: Marija Glogovšek, gospodi­
nja lz Mihalovca, si je pri padcu
na dvorišču zlomila levo roko. A n ­
ton Androjna, posestnik lz L u ­
kove«, si je pri padcu z drevesa
zlomil desno nogo. Marija Plivelič,
gospodinja lz Brdovca, si je prt
padcu s stola zlomila levo roko.
Ivan Gračner, posestnik iz Po­
kleka, se je usekal v levo roko.
BO izvolili precej v e č mladih
ljudi. T i so se resno lotili dela
ln so na primer ž e razdelili
s t r o š k e za elektrifikacijo v v i ­
š i n i 6 milijonov dinarjev na
interesente. V e č skrbi ln po­
m o č i bodo posvetili tudi k r a ­
jevnim potem.
• sredi decembra so v Trbov­
ljah svečano odprli tovarno elektrofiltrskih zidakov. Za B r J o
so porabili 250 milijonov. Večji
del opreme so Izdelala domača
podjetja, uvozili pa so le okrog
10 odstotkov potrebnih strojev. V
tovarni, ki bo proizvedla na leto
22 milijonov zidakov, bo zaposle­
nih 30 do 40 ljudi.
BO proizvodnja koles pri nas narašča. Predlanskim so tovarne iz­
delale 194.921 koles, lani pa t « i t
proizvodnja še povečala. NajvjB
koles so lani izdelali v septetnor«.
In sicer 18.995.
a<3n
Stran 12
Stev. 1—2 (563—584)
V ATOMSKI RAKETI NA LUNO
PRIKE.IfcNO PO f AN
TASTlCNl ZGOUBi
R. O FOHLERJA
•
84. Kapitan VVilbert js pristopil k Illmingu ln
ga vprašal: »-No, mladi Ron, pravkar so nam
sporočili z Zemlje, da bo dobil v a š oče Nobelo­
vo nagrado. In kaj boste dobili vi?« -Od očeta
nekaj zaušnic in od matere hišni zapor,« je od­
govoril Illniing, gotovo sta v skrbeh zame.« -To­
da,« se je nasmehnil kapitan. -Nobelov nagraje­
nec najbrže ne klofuta svojega sina, slavnega si­
na pa prav gotovo ne.« -Zakaj slavnega?« je ho­
tel vedeti IHming. -Vsi časniki na zemlji že pi­
šejo o t e m « je odgovoril kapitan, -da ste s svo­
jo prisotnostjo na raketi zagotovili uspeh njene­
ga poleta. Vaš oče se je namreč zmotil v teži
posadke in če ne bi bilo vas, bi se že v ionosferi
razletela raketa na drobne kosce!-"
V prihodnji številki:
Q) DECENTRALIZIRANA PO­
STA — boljše usluge! Raz­
govor z direktorico PTT
podjetja v Novem mestu,
zvezno ljudsko
poslanko
tov. Dragico Rome
6 L J U D S K A A R M A D A v letu
dvojnega jubileja
9 K A J GROZI Orešju - pri
Smarjetl?
O B E L T — prvi belokranj­
ski milijarder
9 K A J BOMO D E L A L I letos
in v petletki v n a š e m kme­
tijstvu?
0 V O D A — prijatelj ali so­
vražnik?
% NAGRADNA
SLIKOVNA
U G A N K A za naše pionirke
in pionirje
% OBISK PRI PAPIRNICABJIH in -celulozarjih« -na
Vidmu
SREČNO, tovariši rudarji!
PARTIZANI v anekdotah
@ DOGODKI IN L J U D J E v
slikah
© O CIGANIH in proučevalcih njihovega jezika
S
35. Pristanek rakete AR 3 na Zemlji je bil nad­
vse slovesen. Potem ko jc naredila častni krog
okrog Zemlje, je pristala med viharnim vzklikanjem stotisočglave množice na že znanem glav­
nem letališču, ki jc bilo v zastavah in cvetju.
Navdušenje množice je bilo nepopisno in le ne­
človeškim naporom letalske in prometne poli­
cije se je lahko zahvalila posadka, da je množica
ni od veselja in navdušenja raztrgala na drobne
kosec Še na letališču je pristopil k Illmingu
profesor Fabianius, mu segel v roko in dejal:
-Po vsem tem, kar ste storili za posadko in za
človeštvo, pač ni potreba, da bi v tem semestru
še opravljali izpit iz matematike!« . . .
36. Močan sunek je predramil Illminga iz spanja,
v katerega je — skrit za gumijastimi oblekami —
bil zapadel. -Vstani, IHming, in brž ven! Raketa
bo vzletela v nekaj minutah«, je zaslišal glas
svojega očeta. -Oprosti, oče«, je dejal, -zaupam
v tvoje delo — in, oprosti! Hotel sem z raketo na
Luno . . . « - Ž e dobro,« je spregovoril oče, -tudi
jaz zaupam vato. Pripravi se k izpitu iz mate­
matike, kadar hočeš . . . « -Da, saj res — izpit
iz matematike!« je rekel IHming. -Oče, sklenil
sem počakati povratek profesorja Fabinniusa z
Lune. Izpit bom opravljal pred njim!« Z roko
v roki sta zapustila oče in sin raketo AR 3. Po­
licisti v kordonu so se menili, da je pustil oče
sina v raketi do vzleta kot stražo . . .
(Konec)
Bodočnost našega bombaža
Jugoslovanski kmetovalci so
v zadnjih letih uspeli, da s
pridelki svojih njiv zagotove
prehrano vsem prebivalcem
svoje dežele. Prav tako pa
lahko zagotove tudi njihovo
oblačenje, kolikor gre za os­
novni artikel — bombažno
tkanino. Za bombaž imamo
vse naravne pogoje, potrebno
je le složno sistematično pri­
zadevanje vseh ustreznih činiteljev, zlasti
znanstvenikov,
da vzgojijo take vrste bomba­
ža, Id bo uspeval na naših
tleh.
Za našo tekstilno Industrijo
Je to vprašanje zelo važno,
saj je zanjo bombažno vlakno
najvažnejša surovina. Svoje
sedanje potrebe, 45.000 ton
letno,
krije tekstilna indu­
strija pretežno Iz uvoza, s tem
pa se naša plačilna bilanca
obremeni vsako leto za 30 mi­
lijonov dolarjev.
V letih 1954—1958 so jugo­
slovanski kmetovalci proizved­
li .okrog 2000 ton bombažnega
vlakna na leto — 5 odstotkov
od skupnih potreb domače in­
dustrije. Taka majhna proiz­
vodnja pa nikakor n- v skladu
z naravnimi pogoji za pride­
lovanje bombaža. T i ugodni
pogoji niso samo v Makedoniji,
ki pridela največ bombaža,
temveč tudi v Srbiji, Bosni in
Hercegovini in na Hrvatskem.
Z bombažem posejane površi­
ne zajemajo
komaj okrog
13.000 hektarov, nizek je pa
tudi povprečni donos — okrog
500 kg surovega bombaža na
hektar.
.Zadnja leta pa so na neka­
terih
zadružnih
posestvih,
kmečkih gospodarstvih na po­
skusnih
poljih
znanstvenih
ustanov dosegi;
neprimerno
večje donose: od 2—3 tisoč kg
surovega bombaža na hektar.
Te donose so dosegli z osred­
njo agrotehniko in z domačimi
sortami, zato sodijo, da bi z
moderno agrotehniko in z v i sokorodnimi sortami lahko do­
bili 4—5 tisoč kg surovega
bombaža na hektar. Upošteva­
joč,
da imamo v Jugoslaviji
okrog 70.000 hektarov za bom­
baž ugodnih površin (v Make­
doniji 50.000 ha, v Srbiji,
Bosni in Hercegovini in Hrvat­
ski po 1000 ha) in če vzamemo
povprečni donos 20 metrskih
Vzpenjača za spomenik
Slavni kipar Ivan Meštrovič, zahtevo: -Honorar moram za­
ki živi v ZDA, je izklesal kip računati, čeprav izredno cenim
velikega pesnika in nekdanje­ velikega pesnika Njegoša. Za
ga vladarja Crne gore Petra honorar mi pošljite kepo sira
Petroviča Njegoša. Spomenik in ovnovo pleče.«
je izklesan iz kamenite stene,
Naš! fantje iz Virovitice
težke 30 ton. Iz Amerike v
6e spominjajo domačih krajev
V zaboju čez Severno
Budvo ga je pripeljala ladja,
ter toplo pozdravljajo svojce
nato se je s posebno zgrajenim
in sovaščane, želeč jim v letu
*
morje
vozilom osem dni vozil do Ce1961 vso srečo, Vojko Vrlinič,
tinja. Sedaj ga je treba prene­
Stanislav Plaveč, Anton Pav­
Svojevrstno in nič kaj pri­
sti na vrh Lovčena. Inženirji,
lin, Silvo Bogovič, Stanislav
jetno potovanje
čez Severno
arhitekti in drugi strokovnja­
Zore in Edvard Fabjančlč.
morje je imel danski mornar
ki so dolgo iskali najprimer­
Ridskov. V Kopenhagnu ;e
nejši način. Najprej so mislili,
nekega večera utrujen prišel
da bi izkopali predor od Cev pristanišče in se vlegel v ve­
tinja do vrha Lovčena, kar pa
lik prazen zaboj, v katerem
bi bilo zaradi krhkih ln lom­
je bila slama. Ko se je zbudil,
ljivih apnenčevih sten prene­
je prestrašen spoznal, da je
varno. Zdaj bodo v ta namen
na odprtem morju v trupu
zgradili vzpenjačo, ki jo bodo
neke ladje in da ne more zlesti
potem uporabljali tudi za pre­
lz zabitega zaboja. Klical je in
voz turistov lz Cetinja na Lovrazbijal, toda zaradi bučanja
USTREZLJIVOST
Kajpak sem ga zavrnila in čen,
valov ln ropota stojannice ga
potem je prisegel, da bo storil
Sredi noči se ljubimca pri­ največjo neumnost, ki jo zmo­
Ce so bile težave s prevo­ nihče ni slišal. Sele tik pred
pravljata na pobeg. Pod oknom re."
zom spomenika, je pa bilo lah­ angleško obalo ga je po na­
čaka lestev. »Oh, če bi moj
»Ah, res? In kaj je naredil?« ko s honorarjem. Kipar Me­ ključju zaslišal neki mornar.
mož vedel, kaj midva sedaj
štrovič je tako postavil svojo
»Poročil me je.«
nameravava, bi me gotovo
ubil,« pravi ona.
OSEL, REŠITELJ
»Bodi brez skrbi, ljubica! V mestecu Nanno
(južna
Lestev mi je tvoj mož sam Italija) je moralo 12 parov
DOMAČI OKROGLI
posodil.n
preložiti poroko, na katero so
prišli
na magistrat. Razglas
LETOS PRVIČ
KORIST Z A K O N A
o poroki teh parov je bil na­
Štirje prijatelji so si oblju­ bit na vratih magistrata in
Na Studencu pri Sevnici so
bili, da se ne bodo nikoli po­ neki osel, ki je šel mimo, je letos prvič organizirali spre­
ročili. Vendar so trije kmalu razglas lepo požrl. Ker mora vod dedka Mraza, ki so ga
stopili v zakonski jarem, če­ biti po italijanskem zakonu spremljali tudi Pavliha, Mar­
trti pa šele leto dni kasneje. razglas nekaj časa javno raz- tin Krpan in druge pravljične
Ko so se vsi štirje zbrali, v obešen, ni bilo porok in pari osebe. Ena izmed
starejših
proslavo zadnje
poročenemu, so odšli »praznih
rok«...
gledalk sprevoda je takole iz­
so rekli prvi trije: »Vidiš, ka­
razila svoje začudenje:
ko je dobro 'v zakonu, pa si
»Ježeš, ježeš, saj je šele no­
se tako otepal! Prvič, kar te
vo leto, saj še ni
pust...«
vidimo, imaš čisto srajco in
vse gumbe prisile. To je uspeh
PEKOVSKA
tvoje ženitve.«
»Res je« je odgovoril zad­
V prodajalni kruha na novo­
nji. "Prvo, lcar me je žena
meškem Glavnem trgu se po­
naučila,
je kuhanje, šivanje
sebno ob tržnih dneh tare lju­
i*
pranje.«
di. Pa vpraša v ponedeljek
opoldne kmečka mamica pro­
AH, TO VREME
dajalko: »Ja, to mi povejte, Bo Laos postal druga Koreja?
Meteorološka
postaja je na­ — Ja, vidiš, dra-ga žeta, moj ali imate domač kruh ali pe­
mesto napovedi dala tole po­ Je potreboval vso mojo pomoč, kovski?«
(Struce, pripravlje­ O tem se sprašujemo te dni, ko
ročilo: »Zaradi slabega vreme-- da sc je lahko privadil družin­ ne kot v domači peki, gredo beremo poročila o bojih v tej
na niso prispeli podatki, ki
veliko bolj v promet.)
skemu ž i v l j e n j u . . .
azijski državi
so potrebni za jutrišnjo
vre­
mensko napoved.«
NAJVEČJA NEUMNOST
»Se spominjaš
tistega plavolasca, ki me je
obletaval,«
pravi prijateljica prijateljici.
»•Pomisli, energično
je zahte­
val, naj bom njegova ljubica.
FOTOGRAFIJA TEDNA
Hi
— Kaj boš le počela s hladilnin, ko pa zadostuje že en sam Novoletni »pridelek« v novomeški porodnišnici: od 1. januarja do 12. ure 2. januarja sc je letos
S
J pogled, pa vse oledeni okoli rodilo 8 otrok, štiri deklioc in Štirje fantki. Voščimo jim srečno novo leto — in dolgo, srečno
tebe!
ilvUonj>i
(
i
đ .
11961 se predstavlja
i z
deklico
Letos, oprostite, 31. decembra lani, smo zvečer
povprašali
na porodniškem
oddelku novomeške
bol­
nišnice:
— Povejte no, kakšne
so perspektive? Dežurna
babica je povedala:
— Oh, tokrat bo prej kot lani, najbrž kaj kmalu po
polnoči!
Ob enih smo poklicali porodniški
oddelek. Nič še
ni, je, bil odgovor. Ob treh: spet nič. Ob šestih: enako.
Ob šestih deset minut pa je dežurna babica Tončka
Kolenc olajšano povedala:
— Letos je pa punčka!
Ob šestih zjutraj je mlada mamica Štefka
Gnetič
lz Jelendola 3 pri Skocjanu podarila možu lepo novo­
letno darilce. Rodila je zdravo, 3000 gramov težko
deklico.
— To je bil moj prvi porod, je povedala malce
sramežljivo
in s skrbno roko varno prižela
k sebi
drobceno bitje.
— Deklica je, Marija ji bo najbrž
ime, je še do­
dala. Čestitka, zvrhan koš lepih želja mamici in otročičku, skromno darilce Dolenjskega lista in samo še
poblisk s fotoaparatom.
Zdaj pa, tako kot vsako leto še »obračun-- za 1960.
Dežurna babica je povedala:
— Tudi zadnji porod v letu 1960 je dal deklico.
Rodila jo je Marija Adamič iz Mokronoga. Sicer pa je
bilo v letu 1960 v novomeški
porodnišnici
1565 poro­
dov. Rojenih je bilo 806 dečkov in 784 deklic; v 25
primerih so bili dvojčki.
Srečno vsem, ki so pravkar na porodniškem
od­
delku naše bolnišnice!
Srečno vsem, ki bodo letos
pomnožile
svoje družine in družinice, in veliko sreče,
zdravja, in dobre volje možem
in ženam
v belih
plaščih, ki prvi pomagajo našim najmlajšim
držav­
ljanom!
stotov surovega bombaža na
hektar, vidimo, da bi lahko
vsako leto dobili okrog 50.000
ton čistega vlakna, kar bi bilo
dovolj za naše današnje po­
trebe.
Da bi pa to uspeli, je nujno
potreba poiskati najboljše sor­
te za posamezna
področja.
Strokovnjaki sodijo, da je tre­
ba najti ustrezno sorto za vsak
kraj, le tako bomo dosegli za­
želene uspehe. Zato bodo sku­
šali vzgojiti sorte, ki bi v Ma­
kedoniji lahko dale 4—5 tisoč
kg donosa surovega bombaža
na hektar v severnih, manj
ugodnih področjih pa 3—4 ti­
soč kg. Za to bo treba natanko
čestitke vojakov
proučiti rastno dobo posamez­
nih sort, srednjo dolžino vlak­
na, velikost plodu, odpornost Naši fantje, ki so pri vojakih
rastline
proti boleznim in na Visu, pozdravljajo vse do­
Škodljivcem, toplotne, pogoje lenjske fante in dekleta, bra­
za rast ln podobno.
te, sestre, znance in prijatelje,
Začel se je premikati. Najprej se je
izognil debelih ledenih kapelj, ki so mu
padale na glavo, mu vrtale v možgane, kalile
zavest. Iztegnil je vrat in naslonil glavo na
ramo. Tako so kaplje padale na vrat, ga
mrtvile. Kadar je prišel paznik, se je Tropinln zravnal in kaplje so mu spet kot
kladivo tolkle po glavi. Naslednji dan je
paznik odkril, da si je jetnik našel tak
položaj, da mu kaplje ne padajo na glavo.
Zaškripala so vrata in Tropinina so prikovali
ob zid za roke in noge. Od ledenih kapelj,
ki so mu kot ubodi dolble teme, je omedlel.
Ko se je zavedel, je bil spet v svetli sobi.
Zagledal je Gorčakova, naslonjenega na okno.
-No, dragi Tropinin, si se osvestil?« mu
je pokimal Gorčakov. -Zdaj boš gotovo
odgovarjal.«
»•Podlež!« mu je zabrusil Tropinin.
-Takih odgovorov ne prenesem!« Gorča­
kov se je naglo zravnal. -Odpeljite ga!«
Se en dan in noč v celici in Tropinina so
znova odpeljali na zaslišanje.
-Boš govoril?« ga je že na pragu vprašal
Gorčakov.
-Lopov!« mu je odgovoril Tropinin.
»Dajte mu stol, saj vidite, da se ne počuti
dobro. In lisice na roke!« je ukazal Gorčakov.
Tropinina so pahnili na stol in mu z lisi­
cami stegnili roke. Videč toliko ljudi okrog
sebe, je jetnik zbral vso svojo moč, priprav­
ljen na mučenje.
-Gotovo mi bodo zabodli igle za nohte,si je rekel, spominjajoč se, kako so mučili
Ruse Tatarji, nemški križarji. Napoleonovi
vojaki...
Ko so mu na roke pritisnili razbeljeno
železo, ni niti zastokal. Le lz ugriznjene
ustnice se mu je pocedila kri.
-Ali
boš govoril!« je zavpil Gorčakov ln
ga sunil v prsi. Tropinin je pokimal, si
obliznil krvavo ustnico in komaj spregovoril:
»Skloni se!«
Gorčakov se je vesel sklonil k njemu.
Tropinin pa mu je pljunil v lice slino in kri.
-Po njem!« je zatulil Gorčakov.
Po Tropinlnu so se usuli udarci.
Ko so se mu rane na roki zarasle, so ga
oosIaD v Majdanek.
Veliko taborišče blizu Lublina je bilo po­
dobno običajni kaznilnici. Vrste modrih ba­
rak z belimi okni naj bi naredile vtis, da
ujetniki udobno'živijo Trate, vodometi, klopi
cvetne gredice .. . Celo debeli in tri metre vi­
soki zid s stražarskimi stolpi ni vzbujal stra­
hu. Toda Tropinin je takoj opazil, da so bara­
ke ločenr- meri seboj z dvema žicama meri
katerima se je kot kača vlekel bakreni kabel
in sijal v soncu. Ponoči je bil kabel pokrit z
iskricami kot z ivjem, ker je skozenj tekel
®
G
Q
posebno pa starše in kolektiv
mizarskega podjetja -Remont«,
Mirna peč, ter jim želijo sreč­
no novo leto. Jelko Avguštinčič, Franc Kočevar, Anton Bobič.
tok visoke napetosti. Bilo je nemogoče iti iz
barake v baraka Celo pri nehotnem dotiku
bodeče žice so v taborišču zatulile sirene, iz
rovov okrog barak so planili razjarjeni volčjaki, iz stražarnic pa so strojnice pokosile vsa­
kega, ki se je približal ž i c i . . .
Tropinina so spravili v sobo v stražarski
baraki. Ko so drugi dan pripeljali novo sku­
pino, so ga odgnali na dvorišče. 2e siv od
telesnih in duševnih muk, z okovi na rokah
in nogah je stal obdan s pojačano stražo, giz­
dalinsko oblečen oficir pa mu je nekaj po­
jasnjeval. Tropininov obraz j bil popolnoma
miren. Nobena mišica ni izdajala njegovega
razburjenja. Kakor da hoče vplivati na tiste,
ki so prišli, in jim reči: »Prijatelji, vztra­
e
jajte!«
Gručo so na temelju nekih seznamov raz­
delili na manjše skupine. Ko so prvo odgnali
proti zidanim zgradbam v taborišču, so vanjo
pahnili tudi Tropinina.
V hodniku kopalnice so dali vsakemu mi­
lo. Pred njimi so odprli težka vrata in ljudi
je zagrnila sopara in še nekaj, kar jih je
omamljalo. Stiskajoč se drug k drugemu so
nesrečniki iskali prhe, klopi, kadi, vtem pa
so se za njimi zaloputnila težka vrata, nekje
je zaropotal motor in zabrnel ventilator. L j u ­
di je zagrnil oblak plina.
Tisti, ki so ostali na dvorišču, so videli,
kako so Tropinina okovanega odgnali k oken­
cu na vratih. Pogledal ie v plinsko celico in
je od groze spričo prizora, ki ga je videl, sku­
šal z okovi podreti oficirja, kar pa mu je
s puškinim kopitom preprečil esesovec, ki je
stal v bližini. Potem se je odmaknil od oken­
ca, vendar so ga spet porinili nazaj in pri­
morali, da gleda.
Tropinin si je z grozo zapomnil obraze
ljudi, ki so ta dan umrli v plinski celici. Zve­
čer so ga vprašali samo eno:
»Kaj ie sanit?«
• •
»Ne vem.«
Sledili sp strašni dnevi mučenja. Minevali
so tedni, meseci, leta... Ime zdanjega kraja,
kjer je nesrečnik živel, je zvedel šele od ame­
riških vojakov, ko so zavzeli nemško mestece
v zapadni pokrajini Raiha.
Spominjajoč se tega časa, si Tropinin «ii
moge odpustiti da se ie bil tako omehčal. Ko
so ga rešili iz samice, je pozabil na vse in
mislil I« nr? srečanie s svojimi, z ženo in s
sinom Od veselja ni pozabil <ia pazijo nanj,
da so mu šibanje omejili. Prevzela ga je zgolj
ena misel »Kmalu bom videl sina! Saša, Sašek. sedal si star že štirinajst let. Se me š e
spominjaš? Mislkš. da «cra umrl toda jaz ži­
vim. ZivimVln kmalu te bom videl!«
Siv, grob človek, ki itn je iz oči sevalo le
sovraštvo, je postal rahločuten kakor oteote.
1