10. december 1954 (št. 0248)

Dolenjci list
Ceno 10 din
Novo mesto, 10. decembra 1954
štev. 49
Leto V ,
L a s t n i k i In Izdajatelji: O k r a j n i o d b o r i S Z D L Črnomelj,
Kočevje i n N o v o mesto. — Izhaja vsak petek. — U r e ­
j u j e uredniški odbor. — Uredništvo i n u p r a v a : N o v o m e ­
sto, C e s t a k o m a n d a n t a Staneta 25. — Poštni p r e d a l 33. —
T e l e f o n uredništva i n u p r a v e 127. — Tekoči račun p r i
M e s t n i h r a n i l n i c i v N o v e m mestu 6 1 6 - H - T - 2 1 — L e t n a
naročnina 480 d i n , p o l l e t n a 240 d i n , četrtletna 120 d i n .
— T i s k a T i s k a r n a »Slovenskega poročevalca« v L j u b l j a n i .
IO.
OD TEDNA
DO TEDNA
Tednik okrajev Č r n o m e l j ,
W
d e c e m b e r
Dan
Dolgo
vrsto let p o z a d n j i
( v e t o m i vojni n i bilo dneva,
d a b i ne b i l i i z r a z a
>hladna
v o j n a * u p o r a b i l i v časnikih,
p o r a d i u i n političnih g o v o ­
r i h p o v s e m s v e t u . L j u d j e so
z zaskrbljenostjo i n bojazni­
jo v srcu motrili mednarod­
n o vzdušje, p o l n o g r o ž e n j , se
vpraševali,
kdaj
bo
konec
vojne
vihre
na Koreji
in
v
I n d o k i n i . . . K a z n o je b i ­
l o , d a se črni, grozeči o b l a k i
n a d č l o v e š t v o m nočejo i n n o ­
č e j o razpršiti.
O
človekovih
pravic
obveznost
D e k l a r a c i j a našteva o s n o v n e p r a v i c v z a k o n u ,
p r a v i c e , k i j i h je t r e b a p r i ­ osnovnega p o u k a z a vse, s t r o ­
z n a t i k o t p r i r o j e n e človeške­ k o v n a i n višja i z o b r a z b a m o r a
m u d o s t o j a n s t v u t e r so z a v s e b i t i splošno d o s e g l j i v a i n d o ­
l j u d i b r e z r a z l i k e e n a k e i n s t o p n a v s e m , k i so z a n j o zmož­
nujne. Priznanje teh pravic ni. Izobrazba m o r a meriti n a
naj
u s t v a r i temelj
s v o b o d e , to, d a se č l o v e k o v a o s e b n o s t
pravičnosti i n m i r u n a s v e t u . d o k r a j a r a z v i j a i n d a se u t r d i
spoštovanje č l o v e k o v i h p r a v i c
T a c i l j še d a n e s v n a j v e č ­
i n njegovih t e m e l j n i h svobo­
j e m d e l u s v e t a n i dosežen.
ščin. Z b u j a t i m o r a r a z u m e v a ­
Č l o v e š t v o se počasi i n z a c e n o
nje, strpnost i n prijateljstvo
težkih žrtev p r e b i j a k splošne­
med narodi, plemenskimi i n
m u spoznanju, d a je teptanje
verskimi skupinami i n podpi­
osnovnih
človekovih
pravic
rati delo Z N za ohranitev m i ­
vir
stalne
nevarnosti
vojn,
ru.
v z r o k revščine i n z a o s t a l o s t i .
V s e b i n a t e h i n o s t a l i h čle­
Z g o d o v i n a človeštva j e z g o ­
d o v i n a b o j a za o s n o v n e č l o ­ n o v d e k l a r a c i j e j a s n o kaže,
vekove pravice. Zato je n e - da smo jugoslovanski narodi
precerdjivega
p o m e n a , d a j e že z r e v o l u c i o n a r n o b o r b o z a
i n lasten napre­
napredno
človeštvo v O Z N osvoboditev
u s p e l o v Splošni d e k l a r a c i j i d e k s t o p i l i n a p o t najvišjih
formulirati
nekaj
o s n o v n i h ciljev, h k a t e r i m s t r e m i n a ­
človeštvo,
S
svojo
p r a v n i h načel, k i j i h n a j v p r e d n o
s v o j i h z a k o n o d a j a h upoštevajo p r a k s o i n v i d n i m i u s p e h i s m o
vse d r ž a v e s v e t a . T a k a o s n o v ­ o b o g a t i l i č l o v e š t v o z v a ž n i m i
n a načela so n a p r i m e r : v s i izkušnjami. D e k l a r a c i j a j e v
l j u d j e se r o d i j o s v o b o d n i i n n e m a j h n i m e r i i z r a z g o s p o d a r ­
imajo enako dostojanstvo i n sko i n k u l t u r n o nerazvitih n a ­
enake p r a v i c e ne glede n a p l e ­ rodov, k i p a v e n d a r žele n a ­
razvoja.
me, barvo, spol, jezik,
vero, p r e d k a i n m i r n e g a
politično i n d r u g o prepričanje, T u d i m i s m o m e d n j i m i ,
D a , z m o t i l i s o se t i s t i , k i s o
tako mislili, dasiravno so v
bistvu
vendarle imeli
prav.
K o r e n i n e n e z a u p a n j a so b i l e
lobije, kot so sodili nekateri,
n z a t o se j e p o k a z a l o , d a n i
moč k a r čez noč n a p r a v i t i i z
nemira — mir, iz nezaupanja
—
prijateljstvo.
J
D a j e t e m u t a k o , s<> p o k a ­
zali dogodki preteklega
ted­
n a . V M o s k v i so se z b r a l i s a ­
mo predstavniki vzhodnih d r ­
žav i n p o u d a r i l i ,
da
bodo
združili
svoje
vojske
pod
» k u p n i m p o v e l j s t v o m , če s e b o
Z a h o d dokončno odločil d a t i
Zahodni
Nemčiji
orožje
v
r o k e . N a D a l j n e m v z h o d u se
je tudi
deloma
obrnilo na
slabše:
Z D A so s k l e n i l e
s
Čangkajškom
in
njegovimi
pogodbo o vamosti, s katero
60 se o b v e z a l e , d a b o d o b r a ­
n i l e F o r m o z o , če b i j o k d o
n a p a d e l . T u d i dejstvo, d a so
Z D A s k l e n i l e sprožiti vpraša­
n j e t r i n a j s t i h ameriških l e t a l ­
c e v , k i so j i h k o t v o h u n e o b ­
sodili
na
Kitajskem,
pred
Zil niže ni m i n a r o d i , n e obeta
nič p o s e b n o dobrega-
K o danes n a svetu n i skoro
ne k r a j a ne naroda, k a m o r ne
b i vsaj v m a j h n i m e r i p r o d i ­
rala
civilizacija, tehnika i n
k u l t u r a , se o d p i r a p r e d v s e m
človeštvom n u j n o
spoznanje,
da žive n a r o d i i n p o s a m e z n i k i
v tisti usodni povezanosti, k o
n i mogoče n o b e n e m u n a r o d u
niti posamezniku
izpodbijati
nekaterih
osnovnih
pravic
b r e z n e v a r n o s t i z a družbo i n
z a ves svet.
Naši n a r o d i še n i s o p o v s e m
z a c e l i l i r a n , k i so k r v a v e t e k l e
prav zaradi teptanja osnovnih
č l o v e k o v i h p r a v i c i n človeške­
g a d o s t o j a n s t v a . N a s v o j i koži
s m o čutili v s e ponižanje i n
razžaljenje človeškega b i s t v a .
V s a k o nase preprosto srce je
t a k r a t žgal s i l e n g n e v d o v s e ­
ga, k a r i m e n u j e m o
nečlove­
nekulturno,
nesocialno.
Deklaracija
p o u d a r j a e n a - ško,
k o s t moških i n žensk, e n a k o s t Z a t o s m o p o z a d n j i nečlove
narodno i n socialno p r i p a d ­
nost, premoženje, r o j s t v o i t d .
D e k l a r a c i j a našteva v r s t o čle­
nov, s k a t e r i m i navaja osnov­
n e p r a v i c e človeka. N a v e d i m o
čl. 2 5 : » V s a k i m a p r a v i c o d o
takšnih življenjskih p o g o j e v ,
k i zagotavljajo n j e m u i n nje­
g o v i družini z d r a v j e i n b l a g o ­
s t a n j e , p o s e b e j še h r a n o , o b l e ­
ko,
stanovanje,
zdravniško
oskrbo i n potrebno
socialno
pomoč; i m a p r a v i c o d o z a v a ­
rovanja za p r i m e r brezposel­
n o s t i , b o l e z n i , d e l o v n e nezmož­
nosti, vdovstva a l i starosti i n
sploh za vsak p r i m e r nezakriv­
l j e n e i z g u b e življenjskih s r e d ­
stev. M a t e r e i n otroci, r o j e n i
v z a k o n s k i zvezi a l i zunaj nje,
m o r a j o uživati e n a k o s o c i a i u o
varstvo«.
ški v o j n i d o k a z a l i s v e t u — č e ­ u r e d i t e v družbe. T a u r e d i
p r a v n a račun o g r o m n i h m a ­ j e i s t o v e t n a s
stremljenjem
t e r i a l n i h i n d u h o v n i h s i l , — vsega človeštva k n a p r e d k u i n
d a so t u d i m a l i i n r e v n i n a r o ­ upoštevanju
pravic
človeka.
d i s p o s o b n i b o r i t i se z a s v o j e I m a m o t o r e j v s o p r a v i c o i n
o s n o v n e p r a v i c e i n n a p r e d o ­ dolžnost, d a n a t e j p o t i v z t r a ­
v a t i g o s p o d a r s k o i n k u l t u r n o , j a m o i n d a 10. d e c e m b e r
—
če i m a j o c i l j p r e d s e b o j . Z a d a n č l o v e k o v i h p r a v i c s l a v i m o
n a s s t a c i l j i n p o t socialistična k o t s v o j p r a z n i k .
Novi tečaj Politične šole v februarja 1955
N o v i petmesečni tečaj Politične Sole p r i C K Z K S se b o
ponovno pričel 1, f e b r u a r j a 1955. Šola j e n a m e n j e n a p r e d v s e m
delavcem i n delavkam v industriji i n kmetijstvu.
I n t e r e s e n t i n a j osebno napišejo p r i j a v o z v s e m i o s e b n i m i
p o d a t k i , s p o d a t k i o dokončanih Šolah i n tečajih, o stažu i n
f u n k c i j a h v političnih o r g a n i z a c i j a h , o o s n o v n e m p o k l i c u i n z a ­
p o s l i t v i t e r o višini mesečnih p r e j e m k o v .
P r i j a v e bomo s p r e j e m a l i do 31. d e c e m b r a 1954. I n t e r e ­
senti n a j j i h pošljejo n a n a s l o v : Politična šola p r i C K Z K S ,
P a r m o v a 37/11. t r a k t , telefon 23-981 i n t . 206.
Slušateljem bo z a čas študija z a g o t o v l j e n a štipendija, go­
j e n c e m i z v e n L j u b l j a n e p a t u d i b i v a n j e v i n t e r n a t u Politične
šole. Podrobnejše i n f o r m a c j e se dobijo p r i u p r a v i Politične šole
i n n a o k r a j n i h k o m i t e j i h Z K S svojega o k r a j a .
Šola n u d i temeljno znanje i z osnov znanstvenega s o c i a ­
l i z m a i n politične e k o n o m i j e , k i omogoča a b s o l v e n t o m n a d a l j n j i
samostojni študij naših političnih i n g o s p o d a r s k i h vprašanj,
z l a s t i p a j i h u s p o s a b l j a z a globlje r a z u m e v a n j e a k t u a l n i h družbeno-gospod<.rskih p r o b l e m o v v z v e z i z n a s t a j a n j e m k o m u n .
Dopisujte
v »Dolenjski list«
(
n
B e
o t
V M e t l i k i 26. n o v e m b r a
v novomeškem okraju z a leto 1955
kombinata*
V teh je predvideno nadalje­ gradnje lesnega
vanje d e l p r i vodovodu, u r e d i ­ nove predilnice p r i Novoteksu,
tev c e s t e o d Ž a b j e
vasi
do gradnjo tovarne vodnega ste­
Kandijske
postaje
največji k l a , n a d a l j e v a n j e d e l p r i A ter
Še
nekatere
znesek investicij j e p a potre­ groservisu,
ben za gradnjo novih
s t a n o ­ d r u g e g r a d n j e . Z a uspešnejše
trgov­
v a n j - O k r a j n a zadružna z v e z a i n cenejše p o s l o v a n j e
je z b r a l a p o t r e b e p o i n v e s t i ­ s k i h p o d j e t i j
v Novem me­
c i j a h p r i državnih i n z a d r u ž ­ s t u
potrebno
sodobno sklo*
n i h p o s e s t v i h t e r " k m e t i j s k i h d išče, k i b i s t a l o o k o l i 80 m i ­
zadrugah. T e potrebe
znašajo l i j o n o v , a z a dokončanje t o v a r ,
n a j m a n j 114 m i l i j o n o v , k a r j e z a p r e d e l a v o m l e k a j e p o t r e b ­
v r e s n i c i z e l o m a l o . P o d e ž e l s k e n o še 45 m i l i j o n o v
din. Vse
o b č i n e so d o s e d a j
predložile p o l n o i n v e s t i c i j s k i h p o t r e b i z ­
k u p n e potrebe vsaj
z a 300 k a z u j e j o t u d i številna manjša
milijonov din investicij.
Z a p o d j e t j a , k i ž e l e povečati
in
dokončno e l e k t r i f i k a c i j o v s e h m o d e r n i z i r a t i s v o j o d e j a v n o s t .
P o d j e t j a i n u s t a n o v e so p r e d ­ n a s e l i j v o k r a j u , v k l j u č n o
z P r i vsem tem je treba m i s l i t i
ložile
gospoda rskeimu
svetu industrijskim tokom, b i
bilo tudi na velike potrebe
inve*
p o t r e b e i n v e s t i c i j z a l e t o 1955. p o t r e b n o 232 m i l i j o n o v d i n . s t i c i j s k i h p o t r e b , k i j i h i z k a ­
O t e h p r e d l o g i h j e s v e t o b š i r ­ P o d j e t j a so z a p o t r e b e n o v i h z u j e j o
štev. manjša p o d j e t j a ,
n o r a z p r a v l j a l i n u v i d e l , d a so g r a d e n j t e r razširitve
p r o i z ­ k i žele povečati i n m o d e r n i z i ­
p o t r e b e p o i n v e s t i c i j a h i z r e d ­ v o d n j e i n boljše o p r e m e o b r a ­ r a t i s v o j o d e j a v n o s t . P r i v s e m
n o v e l i k e , v s e h p r a v g o t o v o n e tov p r e d l o ž i l a o p t r e b o p o i n ­ t e m je t r e b a
misliti tudi
na
b o m o g o č e uresničitivesticijskem kreditu v skup­ velike
potrebe
investicij
v
Za
prosvetne
ustanove
v nem z n e s k u n a d 2 m i l i j a r d i kmetijstvu, k i dosedaj n i b i l o
o k r a j u ( d o g r a d i t e v začetnih i n d i n a r j e v . S k u p n e p o t r e b e v s e h d e l e ž n o t o l i k i h s r e d s t e v
kot
g r a d n j a n o v i h šol t e r n j i h o v a i n v e s t i c i j v o k r a j u za p r i h o d ­ i n d u s t r i j a .
ogromen
o p r e m a i n drugo) b i b i l o po­ nje leto i z k a z u j e j o
Čeprav ni znano, k o l i k i bodo
z n e s e k , n a d 3 m i l i j a r d e 300
t r e b n o 188 m i l i j o n o v i n v e s t i
investicijski kredit za p r i h o d ­
cijskega
kredita.
Svet
za m i l i j o n o v din.I
nje leto, je b i l zbor
proizva­
zdravstvo i n socialno politiko
Č e upoštevamo, d a b o l e t o s j a l c e v mišljenja,
da je treba
a/.kazuje p o t r e b o
218 m i l i j o ­
porabljeno vseh investicij
v dati prednost takim investici­
nov investicij. V t e h investici
skupno
z
o k r a j n i m jam, k i so za gospodarski n a ­
jah je zapopadena
gradnja okraju
stavbe z a
okrožni
h i g i e n s k i proračunom o k o l i 1 m i l i j a r d o p r e d e k i n ž i v l j e n s k i n i v o p r e *
150 m i l i j o n o v d i n i n d a j e b i l o b i v a l c e v n a j b o l j v a ž n e . M n e ­
z a v o d (začetna d e l a ) , n a d z i d a
d a n j a j e b i l , d a b i k a z a l o začeti
va kirurgičnega i n
ginekolo­ potrebno dokaj naporov,
kombinata
škega o d d e l k a splošne b o l n i ­ b o d o s r e d s t v a k o r i s t n o p o r a b ­ z g r a d n j o l e s n e g a
šnice,
oprema
z d r a v s t v e n i h ljena, p o t e m j e gotovo, d a na čimprej, k e r b i s p r e s e l i t v i j o
d o m o v v N o v e m m e s t u i n n a t o l i k e i n v e s t i c i j e , k o t s o n a v e ­ t o v a r n e l e s n i h i z d e l k o v reši­
podeželju, p r i p r a v a načrtov z a d e n e z g o r a j , n i m o g o č e raču­ l i v p r a š a n j e p r o s t o r o v z a v e č
g r a d n j o n o v e s t a v b e z a k i r u r - n a t i . P o t r e b e so v r e s n i c i v e ­ n o v o m e š k i h p o d j e t i j .
gični i n ginekološki
o d d e l e k , l i k e , v e n d a r b o t r e b a upošte­
Tega
zdravstva i n socialne politike, vati, k a j je bolj nujnot e r še d r u g e
nujne
p o t r e b e mišljenja j e b i l t u d i z b o r p r o ­
L j u d s k i odbor mestne obči­ izvajalcev.
ne N o v o mesto b i
potreboval
V
industriji so
potrebne
v s a j 407 m i l i j o n o v i n v e s t i c i j . n a j v e č j e i n v e s t i c i j e z a začetne
N a peti r e d n i seji j e
zborlračun višjih cen, d e l p a n a
proizvajalcev
OLO
N o v o p o v p r e č n o i n razširjeno p r o m e s t o 3. d e c e m b r a o b r a v n a v a l i z v o d n j o v i n d u s t r i j i . V r e d n o s t
uresničevanje družbenega p l a ­ p r o i z v o d n j e se b o d v i g n i l a o d
n a v letošnjem l e t u , o d d o b r i l p r e d v i d e n i h 3 m i l i j a r d e
397
n e k a t e r e manjše
spremembe n i l i j o n o v n a o k o l i 4097 m i l i ­
postavk ter r a z p r a v l j a l
tudi jonov
d i n . Največji
porast
o potrebah investicijskih kre­ vrednosti proizvodnje
izkazu­
d i t o v z a p r i h o d n j e leto.
jejo
podjetja
NOVOTEKS,
lONIR, K R E M E N G O Z D A R V celoti bt-letošnja vrednost
[ T O " i n še n e k a t e r a manjša
brutto proizvodnje
v okraju
z n a t n o večja, k o t j e b i l o p r e d ­ p o d j e t j a . Spričo t e g a b o t u d i
podjetij
v i d e n o v družbenem
načrtu. p r e d v i d e n i dobiček
D e l t e v e č j e v r e d n o s t i g r e n a p r e s e ž e n s t e m p a se p o v e č u j e
t u d i d e l e ž o k r a j a n a dobičku
za o k o l i 20 o d s t o t k o v .
Delo okrajne ljudske
univerze
t
» B E L O K R A N J S K I BOREC« — s p o m e n i k , k i so ga o d k r i l i
Velike potrebe investicije
V s e to k a ž e , d a s t a r e b o l e z ­
n i n a t e m s v e t u še n i s o p o ­
vsem ozdravljene.
Bolezenski
m a k i s o se p o v r n i l i .
T o je
treba poudariti, da bi imeli
jasen
razgled po m e d n a r o d ­
n e m položaju,
d a se n e b i
sleipili z j a l o v i m i
utvarami,
P r i o k r a j n e m u o d b o r u l j u d ­ s l a l v s e m šolam,
svetom
za
d a ne b i g r a d i l i u p o v n a p e ­
ske prosvete N o v o mesto
j e p r o s v e t o p r i občinskih
ljud­
sku.
ustanovljen
odbor
okrajne skih odborih i n vsem k u l t u r ­
Toda bilo b i enostransko in univerze. Sestavljajo
g a z a ­ n i m društvom. N a l o g a t e h o d ­
napačno, če b i p r e z r l i sončno s t o p n i k i r a z n i h s t r o k , p r e d s e ­ b o r o v j e , d a n a p o d l a g i
se­
6tran
svetovnega
d o g a j a n j a , d u j e p a i n g . I v o Z o b e c . V p o ­ z n a m a s e s t a v i j o načrt p r e d a ­ k m e t i j s k i m i šolami i n tečajiO d b o r i n a j se r e s n o
lotijo
če b i v i d e l i s a m o sončne s t r a ­ moč i n v l a ž j o
koordinacijo vanj i n za vsako
predavanje,
n i . Drži i n to j e treba vnovič d e l a si j e
odbor
p r i k l j u č i l k i ga ž e l i j o , s p o r o č i j o o k r a j ­ te v e l i k e n a l o g e z v s o r e a l n o ­
i n v n o v i č p o u d a r j a t i , d a 6o se
n e m u o d b o r u L P 8 d n i p r e d s t j o . Vaščani z n a n j a p o t r e b u ­
j e j o i n g a r a d i s p r e j m e j o , če
sile m i r u na svetu v zadnjem
dnem predavanja.
pravilno
obveščeni.
V
času močno o k r e p i l e .
Zago­
P r i r e d i t e l j p r e d a v a n j L j u d ­ so
sodelovanju
vseh
v o r n i k i politike blokov, raz­
ske univerze m o r a voditi dnev­ skupnem
p i h o v a n j a mržnje m e d n a r o d i ,
n i k p r e d a v a n j i n r a z p r a v e p o ­ društev i n o r g a n i z a c i j s k i h a k ­
iz
predavateljev
kul­
sejalci
n e z a u p a n j a s o č e d a ­ širši a k t i v
slušalcev.
T a d n e v n i k je v a ­ tivov b o rastia v z g o j n o
raznih strok.
A k t i v šteje 55
lje bolj osamljeni.
žen z a o r g a n i z a c i j s k o d e l o t e r t u r n a z a v e s t , k i b o uresničila
p r e d a v a t e l j e v i n se j e d v a k r a t
zgodovinski razvoj
l j u d s k e g a p l e m e n i t e c i l j e z a splošni n a ­
P r a v zato
moramo
vnovič sestal. D e l o L j u d s k e u n i v e r z e
izobraževanja. P o n e k o d
b o d o p r e d e k kmečkih l j u d i .
poudariti
pomen
poti pred­ v lanskem letu
je
pokazalo
ta p r e d a v a n j a
združena
s
A . Z.
s e d n i k a T i t a v I n d i j o i n B-ur- v e l i k e u s p e h e n a
podeželjumo. V tem p r i m e r u
namreč L j u d j e s i p r e d a v a n j ž e l i j o i n
n e g r e z a t o , d a b i u s t a n o v i l i j i h r a d i poslušajo.
nov. tretji tabor, t r e t j i b l o k
S t r o k o v n j a k i so ^ p r i p r a v i l i
med
Vzhodom in
Z a h o d m n n a s l o v e p r e d a v a n j i n že
pri­
k o t h o č e j o d o k a z a t i n e k a t e r i p r a v l j a j o p o d r o b n e načrte p r c .
l j u d j e po svetu, k i so s i vtepli davan j . 9 k m e t i j s k i h s t r o k o v ­
v glavo, d a je svet razdeljen n j a k o v bo predavajo o k e m i v d v a nespravljiva dela. Ne, zaciji kmetijstva, o sadjarstvu,
n e g r e z a to, k a j t i takšna p o ­ o b n o v i v i n o g r a d o v
predvsem
litika
ustvarjanja
>tretjega pa
bodo
poudarjali
nab l o k a * b i samo z a o s t r i l i seda­
oge
živinoreje
na
Dolenj­
n j a svetovna nasprotja.
skem. 5 gozdarskih
strokov­
oskrbi
Nasprotno, za okrepitev sile njakov bo govorilo o
t n i r u g r e , z a o k r e p i t e v t i s t i h "n sečnji g o z d o v i t d . , 7 p r a v n i h
bo
govorilo
o
Činiteljev g r e , k i p o s p e š u j e j o p r e d a v a t e l j e v
zakonih,
tolmačili
m e d n a r o d n o r a z u m e v a n j e , č i ­ splošnih
zem­
n i t e 1j ev,
k i j i m je m i r p r i bodo zakon o p r o m e t u
srcu,
k e r so n a l a s t n i koži ljišč, o m l a d i n s k i k r i m i n a l i t e itd. Kmetje si zelo
želijo
izkusili,
kaj pomeni
vojna.
O r e z a t o , d a se z a g o t o v i m i r , p r e d a v a n j i z v e t e r i n a r s t v a , k i
da ,bi l a h k o narodi nemoteno j i h bodo n u d i l i o k r a j n i i n k r a ­
12
zdrnvg r a d i l i s v o j e dežele,
da b i jevni veterinarji.
b o l j e živeli, i m e l i d o v o l j s t a ­ s t v r n i l i d e l a v c e v se j e j a v i l o ,
željah,
n o v a n j i n vsega ostalega, k a r da bodo p r e d a v a l i p o
s
p o t r e b u j e j o . Č l o v e š t v o i m a še k i j i h b o d o i z r a z i l i l j u d j e
o b i l o vprašanj
k i j i h je tre­ podeželja sami. P r o s v e t n i d e b a čim p r e j u r e d i t i - P o l o v i c a laivci p a p r i p r a v l j a j o z a n i m i ­
o
družinski
l j u d i n a s v e t u j e še n e p i s m e ­ v a p r e d a v a n j a
n i h , še v e d n o ž i v e m i l i j o ' i . v v z g o j i , i / b i r i p o k l i c e v , i z z g o ­
ii j s k e i t d . Usluž­
bedi, lakoti in pomanjkanju. dovine !
b e n c i Tajništva za gospodar­
T e m smotrom, smotrom m i ­
stvo,
katastrske
i n finančne
r u i n sožitja m e d n a r o d i t e r
uprave bodo predavali o
go­
d r ž a v a m i b o posvečen
obisk
spodarskih uredbah,
odmeri
predsednika Tita v obeh m i ­
d a v k o v i n o družbenem p l a n u
roljubnih
azijskih
deželah.
za !- 1955.
Zarto j<* p r a v in d o b r o ,
d a /.
Naslove
redavan)
in se­
zrelim optimizmom
presojamo
znam predavateljev
je o k r a j ­
razvoj
dogodkov
po
svetu,
n i <xl!lK>r l j u d s k e p r o s v e t e p o ­
u p o š t e v a m o vs<- o v i r e
P *
m i n i , h k r a t i p a se t u d i z a v e
OBVESTILO
d a m o . d a so p r a v i z a g o v o r i l i
Izšel je 1 Z S E L J E N I S K I
|ci m i r u čedalje močnejši, k e r
za
leto 19J5.
e g l e d a j o križem r o k ,
k a k o K O L E I) A U
je prav lepo
da­
stvari
razvijajo,
temveč K o l e d a r
svojcem v inozemstvu.
o d l o č n o posegajo v
s v e t o v n o rilo
Dobitegn ga lahko tudi v u - S p o m e n i k b o r c e m N O B i n Žrt- v a m n a novomeškem p o k o p a l i ( i o ^ n j a n j o » t O , d a b i se p o l o
iču ( o d k r i t 28. n o v e m b r a ) ^
r c d u i s l v u Dolenjskega lista.
žaj o b r n i l n a b o l j e .
, i a
C4
Desetega d e c e m b r a
1948 j e G e n e r a l n a skupščina
O Z N s p r e j e l a i n r a z g l a s i l a Splošno d e k l a r a c i j o č l o ­
v e k o v i h p r a v i c . S t e m z g o d o v i n s k i m d e j a n j e m naroča
O Z N v s e m državam — članicam, n a j s p r e j m e j o t o d e ­
k l a r a c i j o k o t s k u p e n Id e a l , k i n a j g a dosežejo p o s a ­
m e z n i k i i n v s e človeštv o.
P o t l e j se j e o b r n i l o n a b o ­
lje. Ze v e n e m i z m e d prejš­
n j i h tedenskih pregledov smo
p o v e d a l i , k a t e r i v z r o k i so p r i vedji d o
preokreta
v prid
m i r u , d o izboljšanja
medna­
r o d n e g a položaja. Z d a j b i p o ­
u d a r i l i s a m o t o , d a so se m o ­
t i l i tisti,
k i so m i s l i l i ,
češ
z d a j se b o p a v s e k a j h i t r o i n
zlahka
uredilo,
spore
bodo
p o r a v n a l i , n a r o d i i n d r ž a v e se
bodo s p r a v i l i m e d seboj i n
l j u d j e se b o d o o d d a h n i l i o d
groženj i n nevarnosti.
1
in N o v o m e s t o
Dobro gospodarstvo v
pri Sv. Gregorju
N e d a v n o (24. n o v e m b r a ) j e
b i l a seja u p r a v n e g a i n nadzor­
nega odbora K Z S v . Gregor.
Seji je predsedoval predsednik
zadruge F r a n c Marolt.
Najvažnejša točka d n e v n e g a
r e d a j e b i l o r e v i z i j s k o poročilo,
k i g a j© i m e l r e v i z o r R e p u b l i ­
ške z v e z e K Z i z L j u b l j a n e .
Izčrpno poročilo j e p o k a z a l o
vse
poslovanje
zadruge
od
u s t a n o v i t v e p a d o 31. o k t o b r a
letos- P o s l o v a n j e z a d r u g e J
b i l o n a v s e h področjih z e l a d o ­
b r o (je p o u d a r i l o poročilo); b i l e
so s i c e r t u p a t a m manjše
formalne nepravilnosti, k i pa
niso b i l e storjene n a m e n o m a ,
pač p a n e v e d e , z a r a d i t r e n u ­
tnega nepoznanja situacije.
e
KZ
je
gospodarsko
tako
močna, d a p o s l u j e p o p o l n o m a
z l a s t t n i m i o b r a t n i m i finančni­
mi, s r e d s t v i . Letošnje l e t o j e
p o k a z a l o do 31. o k t o b r a 1 m i ­
l i j o n 700 tisoč d i n čistega d o ­
bička, k a r j e z a d o v o l j i v o z a
t a k o manjšo z a d r u g o , k i n i m a
o b r a t o v , pač p a s a m o o d s e k e ,
in sicer p e * trgovski, lesni,
;
KZ
živinorejski, s a d j a r s k i i n k m e
tijski.
Letos
je zadruga iz
l a n s k e g a dobička d a l a članom
p r e c e j finančnih s r e d s t e v z a
zatiranje sadnih
škodljivcev,
za s e m e n a i n u m e t n a g n o j i l a .
V s a v l o ž e n a s r e d s t v a so j e s e n i
pokazala p r i k m e t o v a l c i h lepe
u s p e h e : boljši p r i d e l e k s a d j a
in krme.
P o s e b n o d o b r o nafpredujc ži­
vinoreja
(sivorjava
pasma),
rodovniško i n m l e č n o k o n t r o ­
lo
vodi
zadruga.
Gregorski
kmetje imajo posebno veselje
d o v z g o j e l e p e živone — k j e r
k o l i se z b e r o , že j e p o g o v o r o
živinoreji.
Z a d r u g a b o letos
pretežni
d e l . finančnih < s r e d s t e v vložila
v investicije za obnovo kultur­
nega doma, k i je b i l m e d v o j n o
VREME
požgan. O b n a v l j a t i g a b o d o z a ­
čeli s p o m l a d i . O s t a l i d e l d o b i č ­
- a čas ođ 10. do 17. d e c e m b r a .
k a p a bo p o r a b i l a z a d v i g
O d Ifl. do 13. d e c e m b r a še
kmetijs/ke p r o i z v o d n j e n a v a s i .
p a d a v i n p (večinoma sneg), a a Z a dobro gospodarjenje
za­
*em
postopoma
Izboljšanje.
služi
priznanje
in
pohvalo
Okrog
15. d e c e m b r a
nekoliko
u p r a v n i odbor, za dobro poslo­
topleje, a le prehodno.
Konec
vanje pa poslovodja T u r k i n
>rihodnjega
tedna bo p r e d v i ­
knjigovodkinja Lazarjeva.
d o m a ponovno pričelo snežiti.
Ne pozabi
na praviloFOX za čevlje
je zdravilo!
Kako je z alkoholizmom v naši vasi
K o se približujemo zaključ­
k u leta, je potrebno, d a ugo­
t o v i m o , kakšne
rezultate j e
r o d i l a d o s e d a n j a a k c i j a naših
sadovnjakov, kaj j e potrebno
p r i t e m našem d e l u p o p r a v i t i
a l i izboljšati in k a k o to delo
v bodoče u s m e r i t i , d a b o m o
čimprej dosegli zaželene uspe­
he.
Izredno slabo stanje in prou d a n j e sadovnjakov tudi na
•olenjskean je vzrok, da smo
se takorekoč v zadnjem tre­
n u t k u , resno lotili priprav za
urejevanje in obnovo našega
sadjarstva. O k r a j n a zadružna
z v e z a Novo
mesto je p o z i m i
organizirala na Kmetijski šo­
l i na G r m u tečaj za sadjarske
pomočnike, k i bi naj v posa­
meznih okoliših pomagali p r i
organizaciji tega dela. D o b r o
se namreč zavedamo, da ta­
k e m u stanju, v kakršuem j e
e n a od važnih kmetijskih p a ­
n o g , niso krive samo gospo­
d a r s k e razmere preživele d o ­
b e , temveč v veliki meri tudi
pomanjkanje strokovnega z n a ­
n j a in zavesti naših sadjarjev.
V začetku meseca decembra
bomo tak tečaj
ponovili, d a
z a j a m e m o tudi še tiste kraje,
k j e r sadjarskih
pomočnikov
še n i m a m o . N a drugi strani pa
s m o imeli tudi na terenu celo
v r s t o predavanj itn l o k a l n i h
tečajev, k i so bili d o b r o o b i ­
s k a n i - T u d i s temi predavanji
i n tečaji bomo v letošnji z i m s k i sezoni nadaljevali
E
Kakšen je b i l rezultat v s e ­
g a tega? R a z u m l j i v o je d a se
marsikje po naših sadovnja­
k i h že na prvi pogled pozna,
d a je bilo nekaj tudi storje­
n e g a , vendar moramo pribiti,
d a ta naša akcija še ni po­
s t a l a vsesplošna, posebno p a
n e t a k o temeljita, kot b i m o ­
r a l a biti.
Naj na kratko navedem, kaj
n a j obsega
taka orgnizirana
akcija
urejanja
(asanacija)
sadovnjakov.
P r e d v s e m j e t r e b a v sadov­
n j a k i h o p r a v i t i kategorizacijo
aLi n e k o ocenitev dreves, k i
n a j j o i z v e d e sam l a s t n i k a l i
p a določena s t r o k o v n a k o m i ­
s i j a d v e h a l i treh izkušenih
sadjarjev, k i sadovnjake
pre­
g l e d a j o in o z n a č i j o na v i d e n
način, k a j j e p o t r e b n o p r i po­
sameznem
drevesu
ukreniti.
O s t a r e l a , izčrpana i n močno
okužena d r e v e s a z v i s o k i m i
k r o n a m i , k i j i h ne
moremo
d o b r o poškropiti t e r n a s o v i ­
r a j o p r i n e g o v a n j u in s p r a v ­
l j a n j u p r i d e l k o v a l i pa s o i z ­
črpana z a r a d i s l a b e p r e h r a n e ,
prekomerne
rodnosti
ali o d
b o l e z n i in š k o d l j i v c e v , bi p a
se s p r i m e r n i m i u k r e p i l a h k o
popravila,
določimo
za po­
mlajevanje. S i c e r zdrava d r e ­
v e s a , k i p a nas ne z a d o v o l j u ­
jejo v pogledu
rodnosti a l i
kvalitete p r i d e l k a ter slabega
o p l o j e v a n j a , se o z n a č i j o z a
preceplenje
z
ust r e z a jočo
sorto- Končno p r i d e j o n a v r ­
sto drevesa
k i zahtevajo
da
j i m preredčimo p r e g o s t e k r o ­
ne.
CDmCDMCDBCDWCD1CDmCZ
OBLjftOlOlOlOlO
Vsi ti n a v e d e n i u k r e p i p a
seveda ne bodo
zalegli, če
vzporedno ne bomo posvetili
dovoli pozornosti redni o s k r b i
sadnih dreves. T u
predvsem
mislim na gnojenje in borbo
proti
škodljivcem i n b o l e z ­
n i m . N a d 8 0 % naših s a d o v n j a ­
kov trpi zaradi p o m a n j k a n j a
nojenia. V negnojenem
sao v n j a k u p a m i ne moremo
dobiti
potrebne
k r m e i n Še
dobrega p r i d e l k a
sadja. N a
d r u g i s t r a n i p a so t a k a i z č r ­
pana sadna drevesa zelo p r i ­
m e r n a za r a z v o j
bolezni in
škodi j i v c e v , p r e d v s e m
ameri­
škega k a p a r j a •
S
Naj
navedem
zgovorni
p r i m e r , k a k o se g o s p o d a r s k o
izplača
sadovnjaku
nekaj
n u d i t i . K m e t i j s k a šola G r m
je svoj sadovnjak, v katerem
je v g l a v n e m zastopan bobovec, k i j e b i l p r e c e j
močno
napaden od k apar ja, v lanski
e s e n i l e p o očistila, poškropi­
l a t e m e l j i t o v začetku z i m z
rumesanom ter v k o l o b a r j i h
pognojila. Poleg zimskega j e
b i l o izvršeno še e n o s p o m l a ­
d a n s k o i n eno letno škroplje­
nje.
C e l o k u p n i stroški
tega
d e l a (za 100 d r e v e s ) so znaša­
l i 30.000 d i n . S a d o v n j a k ie d a l
letos v j e s e n i 7000 k g l e p e g a
sadja,
kar bi
predstavljajo
okrog
200 000
din dohodka.
K e r n a splošno letos n i b i l a
s a d n a l e t i n a , so p r i h a j a l i p o ­
s a m e z n i k i , k i so n a s a d v i d e l i ,
spraševat k a k o j e m o g o č e , d a
je t a s a d o v n j a k t a k o lep^ k o
drugod sploh sadja n i . Zani­
mivo je pripomniti, d a je s a ­
dovnjak
na sosednji parceli,
k i i e b i l p r a v t a k o očiščen i n
poškropljen, ne p a p o g n o j e n ,
dal zelo majhen pridelek. Z a ­
radi
rednega
in temeljitega
Škropljenja, k a p a r j a d a n e s v
s a d o v n j a k u že t e ž k o najdeš.
e
N e s t r i n j a m se s t i s t i m i , k i
pravijo, da je b i l kapar po­
t r e b e n i n d a j e p r a v , d a se
s a d o v n j a k i sušijo, č e š :
naši
s a d j a r j i b o d o m o r a l i v bodoče
pač posvečati v e č j o p o z o r n o s t
n o v i m n a s a d o m , če b o d o h o ­
teli i m e t i sadje. R e s je, d a j e
kapar marsikoga opozrofl, da
sadnemu drevju posveti večjo
pozornost, m i s l i m pa, da j e
bolj gospodarsko, d a obstoje­
če r o d n o s a d n o d r e v j e p r a v o ­
časno rešimo, k o l i k o r se rešiti
da. N a drugi strani p a me­
n i m , d a b o d o n o v i n a s a d i še
p r e j e p r o p a d l i , če n i t i o b s t o ­
ječih ne z n a m o a l i nočemo
oskrbovati, kakor b i bilo po­
trebnoP r i u r e j e v a n j u naših s a d o v ­
njakov naletimo seveda
tudi
n a r a z n e težave.
Našim s a d ­
jarjem
se večkrat
strašno
smili k a k o drevo posekati, p a
četudi kaže ž i v l j e n j e s a m o še
k a k a v e j a . Isto u s m i l j e n j e k a ­
že t u d i p r i d r e v e s i h
katerim
j e n u j n o razredčiti k r o n e , d a
dobi drevo svetlobo k i ie i z ­
r e d n o v a ž e n Činitelj r o d n o s t i Preceplenje in
pomlajevanje
redkokje izvajajo,
p a še t o
večinoma n e p r a v i l n o .
Pripo­
ročam s a d j a r j e m , k i t e g a d e l a
še n e o b v l a d a j o , d a se u d e l e ­
ž i j o z i m s k i h praktičnih teča­
j e v i n p r e d a v a n j , k j e r se b o ­
do seznanili s p r a v i l n i m i z v a ­
j a n j e m teh del.
{
K l j u b t e m u . d a s m o že n e ­
štetokrat o p o z a r j a l i , d a m o r a
b i t i sadno d r e v j e p r e d škrop­
l j e n j e m t e m e l j i t o očiščeno i n
pripravljeno,
smo
ugotovili,
d a m a r s i k j e tega n i s o s t o r i l i .
Č e n ! p o t r e b n e g a čiščenja i n
lredčenja i n če š k r o p l j e n j e n e
opravimo temeljito, potom j e
škoda stroškov i n časa, k e r se
novršno š k r o p l j e n j e n e i z p l a ­
ča.
Ce nimamo
primernih
škropilnic
ali p a j i h n i do­
volj, ne preostane
drugega,
k a k o r da i z k o r i s t i m o u g o d n o Isti i n s i j i h p r i s v o j i h K Z a l i
A l k o h o l i z e m j e tudi na D o l e n j s k e m
zelo
pereče
vprašanje, zlasti v v i n o r o d n i h krajih. D a se tega z a ­
veda tudi naša mladina, nam
dokazuje lepi članek
mlade dijakinje prvega letnika novomeškega učite­
ljišča, k i ga v naslednjem priobčujemo-
sadjarskih odsekih p r i K Z p r a ­
vočasno p r i s k r b i m o in s k u p n o
u p o r a b i m o . Isto v e l j a t u d i z a
V
vinorodnih
k r a j i h naše
škropivo- D a n e « n i v e č n o b e ­
neredek
nega izgovora, d a škropivo n i d o m o v i n e srečujemo
d o r b o , saj r a z p o l a g a m o z o d ­ p o j a v , k i n a s m o r a p r e t r e s t i
m i s l i h n a usodo
naših
ličnimi
preizkušenimi
sred­ o b
stvi, kot sta n a p r i m e r r u m e ­ l j u d i . T a p o j a v j e p r e o b i l n o
šan i n k r c o z a n . Letošnje v r e ­ u ž i v a n j e a l k o h o l a .
Tudi na
pobočjih
šentrume j e s a d n e m u d r e v j u
pri­
zlasti p a •
j a l o i n v s i i z g l e d i so t u ,
d ap e r s k i h h r i b o v ,
bomo imeli prihodnje leto le­ okolici Z a b u k o v j a precej do­
p o s a d n o l e t i n o , če p r i s v o j e m b r o u s p e v a v i n s k a t r t a . T u
delu urejevanja
s a d o v n j a k o v g o j i j o k m e t j e p r e d v s e m šmarrevnega
vztrajamo i n a k c i j o pravilno nico. V vasi n i tako
k m e t a , d a b i n e i m e l v s a j 20
izvedemo.
arov vinograda; zato je alko­
N a k o n c u ponovno pozivam
h o l i z e m p r e c e j razširjen. M e d
naše s a d j a r j e , da izkoristijo
vaščani se n a j d e j o t u d i t a k i
zimsko sezono in i z p o p o l n i j o
l j u d j e , d a t u d i en d a n ne m o ­
svoje strokovno znanje v sa­
rejo strpeti brez alkohola- V
d j a r s t v u ter praktično izvrši­
glavnem pijejo odrasli, ven­
jo v strnjeni
f r o n t i vse p o ­
dar sem opazila nekaj prime­
t r e b n o , d a rešimo naše s a d ­
rov
uživanja
alkohola
tudi
j a r s t v o . Naše s a d n o d r e v j e , k i j
pri
šoloobveznih
otrocih in
nas
spomladi
razveseljuje,
c e l o predšolski d e c i .
poleti hladi, v jeseni h r a n i
N e k i k m e t i m a p r i nas pre­
i n pozimi g r e j e , nam bo b o ato plačalo naš t r u d in našo c e j v e l i k o p o s e s t v o , p o l e g t e g a
p a Še l e p k o s v i n o g r a d a . V
dobro voljo!
družini j e v e l i k o o t r o k . T a
Inž. Lojze Hrček
družina še s e d a j z v e s t o i z p o l ­
njuje
stare
hišne
navade.
Moški pevski zbor
Gospodar prinese zjutraj i z
k l e t i n a v a d n o p o l l i t r a žganja.
v Mirni peči
D r u ž i n a g a s p i j e , še p r e d e n
V
M i r n i peči so na r a z n i h
gre n a delo. Oče s k o r a j v s a k o
s e s t a n k i h že n e k a j r a z p r a v l j a ­
jutro
modruje pri z a j t r k u :
l i , d a b i b i l o lepo in prav, če
» N i boljšega z d r a v j a k o t n a
b i d o b i l i moški p e v s k i
zbor.
tleišče k o z a r č e k ž g a n j a . « S e ­
N o , t a ž e l j a se j s e d a j
ven­
v e d a so ga p r i t e m v e d n o d e ­
d a r l e uresničila. L e t o s 10. n o ­
ležni- t u d i najmlajši
otroci.
v e m b r a so i m e l i
pevci
usta­
Opoldne
mati
n e utegne
n o v n i s e s t a n e k in t a k o j priče­
s k u h a t i k o s i l a , zatto j e družina
li z vajami.
kar ob suhi hrani. Oče prinese
Vztrajnosti in disciplinira­ vina, mati p a kruha, in kosilo
n o s t i p e v c e v se j e z a h v a l i t i , d a je g o t o v o . V s a k d o b i k o s k r u ­
so že v k r a t k i h 14 d n e h n a - h a t e r d v a a l i t r i k o z a r c e v i ­
študirali t r i p e s m i
(Jenkovo na. O b taki h r a n i gredo otro­
naprej,
Simonitijevo
P e s e m c i n a t o v šolo- V e l i k o k r a t j e
T i t u i n staro
p u n t a r s k o L e podobno t u d i za večerjo. T o
v k u p , u b o g a g m a j n a - . . ) i nse p o n a v l j a i z d n e v a v d u u .
jih zapeli na proslavi
D n e v a Posledica p i t j a p a je, d a sta
r e p u b l i k e . K a j p a k p e s m i še mlajši hčeri — d v o j č k i — te'niso m o g l e biti zapete k o t bi lesno i n u m s k o zaostali. Stari
b i l o t r e b a , v e n d a r s o res n a v ­ s t a e n a j s t l e t , a nihče j i m a n e
dušile občinstvo.
Sedaj
p r i ­ b i p r i s o d i l v e č k o t šest, V p r ­
pravljajo
s p o r e d za občinski v i r a z r e d h o d i t a že. 4 l e t a .
p r a z n i k ( m a r c a 1954) i n
tudi
Pri neki drugi
hiši i m a j o
za samostojni koncert,
k i b o hčeri, k i s t a t a k o n a v a j e n i n a
m a j a d r u g o leto.
e
L e d je p r e b i t . Z b o r u ž e l i m o
vztrajnosti i n uspehov i n tudi
čimveč
novih
pevcev.
Naj
vzgledu
moških
s l e d i j o še
mirnopeške p e v k e i n
začno
redno vaditi, da b o tudi M i r n a
peč prišteta
h krajem, k i
p r i z a d e v n o i n uspešno g o j i j o
pevsko kulturois.
Popravek
V 48. številki Dolenjskega IBsta
nam
j e tiskarsku
škrat pošteno
zagodel. Verjetno se ga j e tudi
on n a praznik »nasekal«. P o l e g
številnih slovničnih naipak v član­
k i h . Je zlasti spremenil navedbe
v 0tanku »Težave s stanovanji v
N o v e m mestu«. P r a v i l n o se m o r a
glasiti,
da Je povprečna marža
novameSkibh podjetiij letos nižja
za 0,55'. i n ne za 35',». P r a v tako
je v istem članku navedeno, da
Je določena stanovanjska n a j e m ­
n i n a v mestu na 0.30 d i n od točke
In k v . m e t r a In ne 30 din od toč­
ke l n k v . metra, kot Je popačil
navedbo tiskarski škrat.
N a novomeškem G l a v n e m
naših
Hremtv
V ŠENTJERNEJU SO PROSLAVILI DAN REPUBLIKE
Šolska m l a d i n a v Šentjerne­ g o d b a p o d v o d s t v o m F r a n c e t a
j u — otroški v r t e c , o s n o v n a H u d o k l i n a , p e v s k i z b o r . k i g a
šola. g i m n a z i j a i n V a j e n s k a j e v o d i l r a v n a t e l j n i ž i « girru
Marinč,
r e c i t a t o r j i iz
šola — j e p r i p r a v i l a z a 29. n o ­ tov.
šole i n
v e m b e r l e p o šolsko p r o s l a v o . g i m n a z i j e , V a j e n s k e
P r a v z a n i m i v a i n v z p o d b u d n a d r u g i . R a j a l n i n a s t o p j e naštuučit.
Sajetova,
lepe
je b i l a z a m i s e l t o v . Š k e r l e t o v e . d i r a l a
da so r a z r e d i v celoti sodelo­ telovadne v a j e p a je p r i p r a v i l
v a l i p r i p r o g r a m u i n s o p e l i p r e d m e t n i učitelj B o r i s G a t e r r e c i t i r a l i k a r v d v o r a n i . K o brič. O d v s e h točk j e g l e d a l c e
so končala s v o j e t o č k e s o b i l i n a j b o l j navdušila p l e s n a s k u ­
spet g l e d a l c i , s s p o r e d o m p a so p i n a g i m n a z i j k , k i j e o b s p r e ­
m l j a v i Jožeta N o v a k a i z v e d l a
drugi nadaljevali na odru.
Večerna p r o s l a v a j e p r i v a b i ­ olese. P l e s e j e naštudirala učit.
l a v e l i k o l j j u d l ; d o z a d n j e g a so Petričeva.
a l k o h o l , d a sta, k a d a r d o m a
z m a i n j k a v i n a , b o l n i - Mlajša
spije —
zdaj j i je dvanajst
l e t — k o z a r e c žganja v dušSu.
T u d i M i c k a i n Marička, k i
k i s t a že p r e c e j v l e t i h , l j u b i ­
ta
kapljico.
Prva
dela na
m a j h n i k m e t i j i sama, d r u g a
pa
i m a več zemlje,
vendar
slabše. K e r j e v e l i k a p i j a n k a ,
j o j e mož z a p u s t i l i n šel s
hčejo
drugam,
da ima mir.
S e v e d a j e Maričkina k m e t i j a
začela p r o p a d a t i , s a j n i b i l o n a p o l n i l i d v o r a n o i n z z a n i ­
T a p r i r e d i t e v je b i l a res l e p a
r e d a n e v hiši n e v h l e v u n e m a n j e m s l e d i l i p r i a - e d i t v i n a
n a p o l j u . I t a l i j a n i s o j e 1943 o d r u D o m a l j u d s l k e p r o s v e t e . i n v z o r n a p r o s l a v a našega v e ­
p o ž g a l i hišo i n o d t a k r a t s t a ­ S p o r e d s t i i e v a j a l i : občinska l i k e g a l j u d s k e g a p r a z n i k a . C
nuje v sobici nad
zidanicoVaščani b i j i r a d i
pomagali
NOVOMEŠKA KRONIKA
o b n o v i t i domačijo, a n i h o t e ­
la.
N a njenih njivah
raste
jugoslo­
L j u d s k a univerza, k i uživa k o v č k e m a l o n e vseh
osat, srobot i n d r u g o , k a r n e
s p a d a s e m . P r a v t a k o j e vm e d N o v o m e š č a n i l e p s l o v e s , v a n s k i h h o t e l o v , j e d i l n i l i s t i
l e d i n i M i c k i n o p o s e s t v o . J e ­ je spet začela s p r e d a v a n j i . h o t e l o v , g o s t i l n i n r e s t a v r a c i j
s e n i , k o j e p o v s o d d o v o l j v i ­ T a k o je v s r e d o 2. d e c e m b r a ( n e k a t e r i še i z l o t a 1942), n e
v t i s i h i z toliko, da pokažejo i z b i r j e d i ,
n a , so z n j i m a v e l i k e t e ž a v e . p r e d a v a l o s v o j i h
T u d i po t r i tedne
neprestano Anglije ljudski poslanec ing. ampak predvsem zaradi njih
p i j e t a . T a k r a t živina p o v e č Jože Levstik, n a s l e d n j o s r e d o e s t e t s k e g a učinka, i n p o d o b ­
d n i n e d o b i nič j e s t i N e k o p a š e f - u r e d n i k D r ž a v n e založ­ n o R a z s t a v a p r v i č p r i r e j e n a
noč j e M a r i č k a p i j a n a o b l e ­ be S l o v e n i j e C i r i l V i d m a r o v S l o v e n i j i z a širšo j a v n o s t j e
žala v s n e g u . Vaščani s o j o p r e o k r e t u v s v e t o v n i p o l i t i k i - p r a v z a p r a v z a s n o v a bodočega
našli n e z a v e s t n o i n j o s teža­ O b e z a n i m i v i p r e d a v a n j i s t a g o s t i n s k o - k u l t u r n e g a m u žeja.
imeli lepo število poslušalcev. P o k a z a l a j e z l a s t i s turistič­
vo o h r a n i l i p r i življenju.
Škoda je, da n a v z l i c p r i z a d e ­ n i m i p r o s p e k t i i n g o s t i n s k i m i
N a j h u j š e p a j e v družinah,
vanju
Ljudske univerze
(že j e d i l n i m i l i s t i , kakršno sk.fb
k j e r j e oče a l k o h o l i k . K e r že
štiri leta) p r e d a v a n j a n e p r i ­ posvečamo e s t e t i k i turističnovnaprej
z a p i j e v e s zaslužek,
kajti
v a b i j o še o b i s k o v a l c e v i z d e ­ g o s t i n s k e p r o p ' a g a n d e ,
t r p i družina p o m u n j k a n j e .
l a v s k i h v r s t , k i splošne i z o ­ z a d n j i turistični p r o s p e k t i s o
Pijančevanje
povzroča t o ­
b r a z b e p r a v g o t o v o p o t r e b u ­ n a m res l a h k o v čast. M a j h n o
r e j v naši v a s i v e l i k o š k o d o i n
zanimivo
razstavo
(pri
j e j o . P a n e s a m o ti, s o še t u d i p a
nesrečo
posameznikom, dru­
d r u g i , k i j i m več r a z g l e d a n o ­ »Putniku«) s i j e o g l e d a l o v e ­
žinam i n v s e j s k u p n o s t i . N e ­
liko ljudi.
s t i n e b i škodilo.
varno najeda ljudsko zdravje
in ovira
gospodarski i n k u l ­
Turistično razstavo j e p r i ­
Dolenjsko
poklicno gleda­
t u r n i razvoj- Zato j e n u j n o redila
Gostinska
z b o r n i c a lišče j e b i l o p r e d m e t s e s t a n k a
pričeti b o j p r o t i a l k o h o l i z m u . N o v o m e s t o v zvezi s turistič­ p r e d s e d n i k o v i n t a j n i k o v s v e ­
L j u d j e s o p r i n a s z e l o s l a b o n i m društvom i n o b s o d e l o ­ t o v z a k u l t u r o i n p r o s v e t o p r i
poučeni o z d r a v s t v e n i h s t v a ­ v a n j u D r u š t v a g o s t i n s k i h a b ­ o k r a j n i h l j u d s k i h o d b o r i h i z
r e h , z l a s t i k a r z a d e v a š k o d l j i ­ s o l v e n t o v v L j u b l j a n i . R a z s t a ­ K o č e v j a , Črnomlja,
Krškega
vost a l k o h o l a .
Z a t o bd n a m v a j e i m e l a turistično-gostin- i n N o v e g a m e s t a t e r d r u g i h
bilo
treba
čimveč
poučnih s k i p r o p a g a n d n i n a m e n , s p o ­ k u l t u r n i h d e l a v c e v i z našte­
predavanj.
Posebno b i b i l o s e b n i m p o u d a r k o m z a D o l e n j ­ tih krajev. Sestanek i b i l v
potrebno propagirati
t r e z n o s t s k o . R a z s t a v l j e n e so b i l e v e ­ N o v e m
mestu,
imel j e pa
m e d m l a d i n o . T a k o b i 6e v l i k e f o t o g r a f i j e d o l e n j s k i h i n
predvsem
posvetovalni
zna­
nekaj
l e t i h t u d i v naši v a s i d r u g i h turističnih k r a j e v , t u ­
čaj. P o k a z a l o se j e , d a i d e j o
alkoholizem precej
zmanjšal. ristični p r o s p e k t i , t u d i n e k a ­
o dolenjskem poklicnem gle­
teri
inozemski,
e t i k e t e z a dališču p o d p i r a j o v s i , b i l o p a
j i h je precej mnenja, da je z
o z i r o m n a finančne t e ž a v e n e ­
m a r a t o šele z a d e v a p r i h o d ­
nosti (morda bližnje), o z i r o m a
j e b i l o domenjeno, da b i p r e d ­
slehernemu domu,
m a t e r i a l t e m se b o d e l o r e s r a z v i l o . Z a s e d n i k i i n t a j n i k i s v e t o v p r e d ­
j e p a p r i r o k i . S e m i n a r v M e ­ p o u k ročnega d e l a b o d o Šole l a g a l i u s t a n o v i t e v t a k e g a g l e ­
t l i k i j e p o k a z a l , d a j e n o v a d o b i l e p o t r e b n o o r o d j e i n m a ­ dališča, o z i r o m a f i n a n s i r a n j e ,
okrajnim
odborom
Kočevje,
s m e r p r a v i l n a i n b o to t u d i t e r i a l . N a m e r a v a j o
p a še n a
ugodno
o d j e k n i l o p o našem šolah u s t a n o v i t i t u d i š o l a r s k o Č r n o m e l j i n N o v o m e s t o ( K r ­
podeželju.
I z t e g a d e l a se z a d r u g o , d a b i t a k o šolarji ž e ško b i z a s e d a j o d p a d l o ) - Č e
bi l j u d s k i o d b o r i
pristali na
lahko razvije ena a l i druga v m l a d i h letih
spoznali za­
finansiranje, naj bi s t a k i m
p a n o g a domače o b r t i , k i b o družništvo i n n j e g a k o r i s t .
gledališčem začeli v K o č e v j u ,
p r i n e s l a p r i d n i m r o k a m pre­
Razveseljivo je,
d a s o se k e r i m a j o d v o r a n o , p r i s k r b i j o
cej
koristi.
Z izboljšanjem
učiteljice
lotile pa lahko tudi stanovanja za
našega ovčarstva bomo d o b i ­ p r a v m l a d e
l i domačo v o l n o d o b r e
k v a ­ d e l a z v s o v n e m o i n prepriča­ jrloidališko o s e b j e , ko»t j e p o ­
litete, zato bodo potem
t u d i n i s m o , d a b o d o šolske r a z s t a ­ v e d a l n j i h o v z a s t o p n i k . D o ­
izdelki i z nje
kvalitetnejši. v e o b k o n c u šolskega l e t a p o ­ l e n j s k i l i s t j e b i l o t e m v p r a ­
T k a l s k a družina j e p r a v l e ­ k a z a l e že p r e c e j i z d e l k o v , k i šanju r a z p i s a l a n k e t o i n p r o ­
tos p o k a z a l a l e p o i n trpežno b o d o n a z o r n o izpričali p r a k ­ s i , d a se še k d o o g l a s i .
s u k n o i z domače vodne i n t a tično s m e r ročnega d e l a . K o
težave p r i
p a n o g a se b o l a h k o razširila b o d o p r e m a g a n e
Predgrad ob Kolpi
po vsej B e l i k r a j i n i . Posebno nabavi raznega materiala za
O
b
l
e
t n i c o ustanovitve r e p u b ­
bodo deklice
lahko
p o g l a v j e ročnega d e l a p a b o ­ v e z e n j e ,
l i k e i n nove J u g o s l a v i j e smo
d
e
l
e
ž
n
e
t
u
d
i
p
o
u
k
a
v
v
e
z
e
n
j
u
.
do
galanterijski
izdelki i n
n a d vse lepo p r o s l a v i l i . P r o ­
l u t k e 6. f o l k l o r n i m
p o u d a r ­ S i c e r p a b o m o o t e m še p i s a l i s l a v a se je začela n a predvečer
kom.
T a k i p r e d m e t i so l e p
K o n č n o ž e p r i p o m n i m , d a 28. n o v e m b r a
s povorko p o
okras stanovanj in tujci j i h nisem delal v M e t l i k i kot z a ­
v a s i , n a čelu katere j e i g r a l a
prav r a d i k u p u j e j o . T u d i ne­ stopnik >Doma*, a m p a k sem
godba n a p i h a l a , za njo p a so
k a j šivanja z a v s a k d a n j o r a ­ se o d z v a l v a b i l u o k r a j a , k i j e
k o r a k a l i g a s i l c i . P o v o r k a je z a ­
b o se b o d o d e k l i c e naučile p r i n o s i l t u d i v s e stroške z a p r i ­
v i l a v d v o r a n o zadružnega d o ­
ročnem d e l u , dečki p a se b o d o r e d i t e v tečaja i n z a m a t e r i a l ,
m a , k j e r je b i l nato svečani d e l
izurili v izdelovanju
r a z n i h zato je s e m i n a r t u d i l a h k o ta­
proslave z b o g a t i m sporedom.
ročajev, toporišč i t d .
ko lepo uspel,
P o o d i g r a n j u h i m n e , je g o v o r i l
o p o m e n u 29. n o v e m b r a i n zgo­
K a j b i b i l o še v s e p o t r e b n o ?
B. R.
dovinskih sklepih A V N O J na
V a ž n o j e , d a b i v p e l j a l i roč­
d r u g e m zasedanju v J a j c u p r e d
n a d e l a t u d i n a učiteljiščih,
Bogat lovski plen
da m l a d i učitelji n e p r i d e j o n a
P r e t e k l i p e t e k d n e 3. d e c . j e enajstimi l e t i , p r e d s e d n i k občin­
ljudskega
odbora J u r e
v a s n e p r i p r a v l j e n i . I n p o t r e ­ i m e l a l o v s k a družina v Šent­ skega
b e n n a m j e priročnik z a roč­ j e r n e j u i z r e d n o srečo: u s t r e ­ Prebilič. S l e d i l je nastop šolske
n a d e l a , p o t e m b o Šel p o u k l i l i s o V K o b i l a h n a G o r j a n c i h m l a d i n e , k i j e p o d v o d s t v o m
Slavlce
zapela več
vse laže o d r o k
( p r i p o m b a 150 k g t e ž k e g a d i v j e g a praši­ učiteljice
uredništva D o l . l i s t a :
N e m a ­ ča. P r v i
strel m u j e
zadal pesmi i n tudi deklamirala. P r i
r a j o z a s e s t a v o t e g a priroč­ O k i č k i Jože, s m r t n e g a p a n j e ­ svečani p r o s l a v i so sodelovale
nika
najbolj poklican
p r a v g o v b r a t O k i č k i F r a n c , o b a s t a vse o r g a n i z a c i j e l n t u d i osta­
a v t o r t e g a Članka — » k u m e k c iz V r h p o l j a . M r c i n a j c b i l a z a ­ lega občinstva je b i l o t o l i k o , d a
Jo b i l a d v o r a n a zadružnega d o ­
Račič). P o t r e b n i h p a b o t u d i lita z mastjoma
premajhna.
še v e č p r a k t i č n i h t e č a j e v , s
e
Ročna dela v belokranjskih šolah
O k r a j n i l j u d s k i o d b o r v Čr­
n o m l j u j e uspešno začel o r ­
g a n i z i r a t i p o šolah r o č n o d e ­
lo. S t e m j e i z p o l n i l v e l i k o
v r z e l , k i z e v a g l e d e ročnega
d e l a ne s a m o v B e l i k r a j i n i
a m p a k t u d i d r u g o d . Starši ž e ­
l i j o , d a se o t r o c i nauče t u d i
praktičnega d e l a že v šoli, s a j
j i m to p o t e m služi i n k o r i s t i
v v s a k d a n j e m življenju. Zdaj
bo ta pouk k r e n i . ' n a drugo
p o t k a k o r s v o j čas, k o j e b i l o
ročno d e l o v šoli l e p r e v e č
igračkastoD a n e s se p o l a g a
važnost n a u p o r a b o o r o d j a z a
vsakdanjo rabo i n p a na i z ­
d e l o v a n j e praktičnih p r e d m e ­
t o v z a v s a k o hišo. I z d e l k i i z
l i c k a n j a i n šib j a s o p o t r e b n i
1
t r g u sta dokončani s t a v b i
b a n k e i n Državnega z a v a r o v a l n e g a
Narodne
z a v o d a (zgradil G O P )
v i n a r j e v , 84 l e s n e s t r o k e , M s k e , f r i z e r s k e i n lasničarske čilne s t r o k e ; II. i n III. r a z r e d
oblačilne s t r o k e , 30 č e v l j a r s k e s t r o k e , k i b i p r a v t a k o l a h k o u s n j a r s k e s t r o k e t e r L , II. i n
s t r o k e i n 26 v a j e n c e v r a z n i h o b i s k o v a l i našo šolo, k e r j o III. r a z r e d r a z n i h s t r o k . T e h
moči
d o v o l j , l e 15 r a z r e d o v s m o r a z p o r e d i l i v
s t r o k . P o s t a t i s t i k i od l e t a s t r o k o v n i h
3 učilnice v s a k d a n v t e d n u
1945 j e število v a j e n c e v n e ­ p r o s t o r o v n i .
V a j e n c i , p r i h a j a j o večinoma r a z e n s o b o t e . T o p a z a t o , k e r
p r e s t a n o naraščalo, i n s i c e r
V a j e n s k a šola i m a n a m e n s t r o k o v n e p r e d m e t e poučujejo t a k o l e : šolsko l e t o 1945-46 66 iz k m e č k i h družin, t o r e j s p o ­ j e O b r t n a z b o r n i c a n a p o d l a g i
t o s e p r a v i , v a j e n c e v ; 1946-47 94 v a j e n c e v , deželja. Čeprav j e p r e d v i d e n o , želj p o d j e t i j i n m o j s t r o v z a ­
Izobraziti
vajence
najrazlič­ s t r o k o v n j a k i ,
o d stroke,
najboljši t o d a o d p a d l i so t r g o v s k i v a ­ d a se s p r e j e m a j o v u k l e učen­ h t e v a l a s o b o t o p r o s t o . O b s o ­
nejših s t r o k v t e o r i j i n j i h o v e l j u d j e
j e n c i ; 1947-48 93 v a j e n c e v , a c i z d v e m a r a z r e d o m a g i m n a ­ b o t a h iimajo v v s e h d e l a v n i ­
s t r o k e i n j i m d a t i splošno i z o ­ m o j s t r i oz. pomočniki.
P o u k z a te v a j e n c e j e n a n a ­ o d p a d l i so z i d a r s k i i n t e s a r - z i j e oz. šestimi r a z r e d i o s n o v ­ c a h i n o b r a t i h zaključna d e l a ,
brazbo. S t e m svojim progra­
m o m p o m a g a u s t v a r i t i nižji ši šoli c e l o t e n , to se p r a v i 10 • k i v a j e n c i : 1948-49 170 v a j e n ­ ne šole, j e večini učencev t a p o p o l d n e p a m o r a j o b i t i v a ­
1949-50
213
v a j e n c e v ; predšolska i z o b r a z b a znižana j e n c i p r o s t i , d a p o r a b i j o t a čas
s t r o k o v n i k a d e r z a naše t o ­ m e s e c e v n a l e t o , i n t o d v a k r a t c e v ;
varne,
obrtne
d e l a v n i c e i n t e d e n s k o , k a j t i z Z a k o n o m o 1950-51 197 v a j e n c e v , a o d ­ n a 4 r a z r e d e o s n o v n e šole s z a o s e b n o h i g i e n o , z a člššenje
izpitom.
T a k i obleke itd.
v a j e n c i h j e določeno, d a s m e ­ p a d l i so p o l e g z g o r a j n a v e d e ­ p r e i z k u s n i m
obrtne obrate.
Po zadnji konferenci u p r a ­
N a š o šolo o b i s k u j e j o
sedaj j o v a j e n c i b i t i z a p o s l e n i n a t e ­ n i h Še b r i v c i i n a v t o m e h a n s k a učenci p a z e l o težko s p r e j e ­
v a j e n c i ključavničarske, s t r o j ­ d e n 42 u r , i n t o 28 u r v d e l a v ­ s t r o k a ; 1951-52 236 v a j e n c e v ; m a j o učno s n o v i n j e z a t o z v i t e l j e v s t r o k o v n i h šol p a so
n o ključavničarske, mehanič­ n i c i i n 14 u r v S o l i . N a t a 1952-53 161 v a j e n c e v — v t e m n a v o d i l i s v e t a z a p r o s v e t o l n p r e d s t a v n i k i oz. r a j o n s k i i n ­
n e , železostrugarske, kovaške način j e šolski p o u k d v a k r a t l e t u s o o d p a d l i še v a j e n c i ži­ k u l t u r o L R S p r e d v i d e n o n a ­ špektorji s v e t a z a p r o s v e t o i n
k u l t u r o z a h t e v a l i , d a se k o v i ­
razredov:
i n k l e p a r s k e s t r o k e , k i so z d r u ­ n a t e d e n p o 7 u r , i n s i c e r e n ­ v i l s k e s t r o k e i n s t r o k e s t a n o ­ s l e d n j e f o r m i r a n j e
a) r a z r e d se f o r m i r a , če Je n a r s k i r a z r e d i d e l i j o , i n s i c e r
k r a t t e d e n s k o d o p o l d n e i n e n ­ v a n j s k i h o b r t i (pečarji, soboženi v k o v i n a r s k e m o d s e k u
črkoslikarji,
d i m n i ­ v p i s a n i h n a j m a n j 15 v a j e n c e v t a k o , d a b o d o i m e l i k o v a č i i n
šole. M i z a r j i , k o l a r j l , s o d a r j i k r a t t e d e n s k o p o p o l d n e ( d o ­ s l i k a r j i ,
razrede;
l n l e s o s t r u g a r j i s o združeni v p o l d n e o d 7 u r e d o 13 u r e i n k a r j i ) ; 1953-54 240 v a j e n c e v . r a z n i h s t r o k ; č e tega š t e v i l i k l e p a r j i s a m o s t o j n e
l e s n e m o d s e k u . K r o j a č i m o ­ p o p o l d n e o d 13 u r e d o 19 u r e ) . K e r se p r e d v i d e v a v N o v e m r a z r e d n e doseže, p o t e m se ključavničarji, s t r o j n i k l j u č a v ­
ških o b l e k ,
krojači
ženskih Šolski p r o s t o r i so t o r e j zase­ m e s t u i n bližnji o k o l i c i , d a se r a z r e d i združujejo. N . p r . : I. i n ničarji, m e h a n i k i , železostruc d 7 u r e b o i n d u s t r i j a , k a k o r t u d i v e ­ II. a l i II. i n I I I . a l i p a v s i t n - g a r j i p a s v o j r a z r e d . T a d e l i ­
o b l e k , šivilje, p l e t i l j e , t a p e t - d e n i n e p r e t r g o m a
tev k o v i n a r s k i h r a z r e d o v Je
l i k i o b r a t i , močno r a z v i l a , Je j e r a z r e d i s k u p a j ;
n i k i i n Šivilje p e r i l a t o z d r u ­ z j u t r a j d o 19 u r e zvečer.
b) z a u b v e d b o
s t r o k o v n e g a opravičena s t e m , d a Je v r a z ­
P o l e g z g o r a j i m e n o v a n i h v a ­ pričakovati, d a b o p r i t o k v a ­
ženi
v oblačilnem
odseku,
m e d t e m k o p a s o čevljarji, j e n c e v p a o b i s k u j e j o našo šolo j e n c e v t u d i v n a s l e d n j i h l e t i h p o u k a 1e p o t r e b n o , d a j e v r e d i h z a d o s t n o število v a j e n ­
v s e h t r e h r a z r e d i h n a j m a n j 15 c e v i n p a z a t o , k e r kovači In
opankarji, izdelovalci
g o r n j m še d r u g i v a j e n c i : m l i n a r j i , p e ­ m o č n o naraščal.
kleparji ne potrebujejo toliko
V a j e n c i a v t o m e h a n s k e s t r o ­ učencev Iste s t r o k e ;
d e l o v Čevlja, s e d l a r j i i n t o r ­ k i , slaščičarji, s t e k l a r j i , f o t o ­
c) če i m a šola z a k a t e r i k o l i z n a n j a v s t r o k o v n e m r a č u n ­
b a r j i v u s n j a r s k e m o d s e k u . g r a f i , v u l k a n i z e r j l , m e s a r j i i n k e , k i s o v učnem r a z m e r l u
v e l i k i h podjetjih
S A P , r a z r e d n a j m a n j 25 v a j e n c e v s t v u i n d a o b r a v n a v a j o p r i
pouk p r i
V s i t i vajenci
imajo
p o l e g pečarji. T i o b i s k u j e j o
splošnoizobraževalnih
p r e d ­ s a m o e n k r a t t e d e n s k o , l n t o R a z a cest, P i o n i r In P r e v o z n i ­ r a z n i h s t r o k l n Je m e d n j i m i o s t a l i h s t r o k o v n i h p r e d m e t i h
m e t o v : s l o v e n s k i j e z i k , g o s p o ­ splošne p r e d m e t e , m e d t e m k o ško p o d j e t j e v Straži, b i l a h k o 10 v a j e n c e v i s t o s t r o k e , se z a ­ res e d l n o l e s v o j o s t r o k o . P r a v
p r e d m e ­ t u d i posečali našo šolo, v e n d n r n j e l a h k o f o r m i r a ločen o d d e ­ t a k o so n a m s v e t o v a l i , d a d e ­
darski
zemljepis,
z g o d o v i n a se učijo s t r o k o v n i h
l i m o I. r a z r e d r a z n i h s t r o k v
d e l a v s k e g a g i b a n j a i n z a k o n o ­ tov v šesttedenskih tečajih, k i p n z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o ­ l e k z a s t r o k o v n i p o u k ;
usnjarske
stroke l n
d) v z p o r e d n i c o
ustanovimo, razred
d a j a z u s t a v o , Se s t r o k o v n e j i h p r i r e j a s v e t z a p r o s v e t o i n r o v o b i s k u j e j o šolo v Šentvidu
predmete: tehnologijo
o b d e l a ­ k u l t u r o L R S . D a t i v a j e n c i n e n a d L j u b l j a n o . K o b o v p o l ­ a k o je v r a z r e d u n a d 30 v a ­ r a z r e d r a z n i h s t r o k . N a t a n a ­
čin se šola poveča z a 4 r a z r e ­
a v t o m o ­ jencev.
strokovnih
pred­ nem obratu tovarna
ve,
tehnologijo
materiala, obiskujejo
N a p o d l a g i t e h n a v o d i l s m o de i n b i j i h t o r e j i m e l i s k u p n o
strojne elemente,
s t r o j e s l o v j e , m e t o v n a naši šoli, j e v z r o k b i l o v i n m o t o r j e v v K a n d i l i ,
strokovno
risanje,
s t r o k o v n o p r e m a j h n o število učilnic i n b o Število v a j e n c e v t o l i k o n a ­ f o r m i r a l i 15 r a z r e d o v . In s i c e r 19. Z a r a d i t a k e g a števila r a z ­
računstvo i n p o k l i c n o h i g i e n o . p o m a n j k a n j e s t r o k o v n i h p r e ­ r a s l o , d a b o m o m o r a l i n a na.si I.. II. i n I I I . r a z r e d k o v i n n r - r e d o v p a n a m j e n u j n o p o ­
t r e b n a še e n a učilnica, d a b o
Šoli o d p r e t i t u d i a v t o m e h a n s k i s k o s t r o k e ; I., II. z v z p o r e d
S t r o k o v n i p r e d m e t i so z a v s a ­ d a v a t e l j e v .
V letošnjem l e t u j e v p i s a ­ o d d e l e k . P r a v t a k o i m a m o z a ­ niči i n III. r a z r e d l e s n e s t r o ­ p o u k t e k e l n o r m a l n o .
k o s t r o k o različni i n se m e Z a uspešen p o u k n a šoli j e
iajo
poučevati
ločeno. V s e n i h 260 v a j e n c e v , i n t o : 63 k o ­ d o s t n o število v a j e n c e v b r i v ­ k e ; L , I I . im I I I . r a z r e d o b l a ­
Vajenci in Vajenska šola
v Novem mestu
dx
p o t r e b n a tehnološka z b i r k a i n z o d r o m , n a k a t e r e m b i i m e l i
zbirka
najrazličnejših
učil. v a j e n c i s v o j e a k a d e m i j e , s l a v N u j n o Je, d a i m a j o učenci p r i n o s t i
i n kulturno-piosvetne
strokovnem
risanju
risalne nastope, k o t n . p r . dramske,
d e s k e l n r i s a l n i p r i b o r . V s e to g l a s b e n e , p e v s k e i t d . S t e l o ­
se z d a l g r m a d i v p i s a r n i , k j e r v a d n i c o b i lahko i / . p o l n i l i o b ­
i m a m o t u d i z b o r n i c o z a 15 p r e ­ čutno v r z e l , k i j o d a n e s o p a ­
d a v a t e l j e v i n v k a t e r i s e s p r e ­ ž a m o p r i izvcnšolski
vzgoji
j e m a j o t u d i s t r a n k e , t o so m o j ­ v a j e n c e v . V a j e n c i , b i i m e l i v
s t r i i n starši, k i sprašujejo o t e l d v o r a n i t u d i s v o j n u j n o
u s p e h i h v a j e n c e v oz. o t r o k . p o t r e b e n k i n o n a o z k i t r a k ,
P o v s e m j a s n o j e , d a se n a t a k j e r b i p r e d v a j a l i
strokovne
način
n e more
v p i s a r n i f i l m e , p r a v t a k o b i v tej d v o ­
uspešno d e l a t i , k a r s e v e d a z a ­ r a n i i m e l i p r e d a v a n j e l j u d s k o
v i r a t u d i učne u s p e h e . D a se u n i v e r z e , k a r b i m n o g o p r i p o ­
te r a z m e r e izboljšajo, j e šoli m o g l o k izboljšanju v z g o j n e g a
p o t r e b e n k a b i n e t , k a m o r b i se p r o b l e m a d e l a v s k e m l a d i n e .
spravljali
učni
pripomočki,
P o s e b n o vprašanje d e l a v s k e
tehnološke
z b i r k e , učila i n m l a d i n o j e i n t e r n a t . S e d a j j o
ostali pribor.
i n t e r n a t v p r o s t o r i h bivše h i ­
V s e t o n a k a z u j e , d a m o r a še frančiškanskega
samosta­
V a j e n s k a šola v p r i h o d n j e m n a . K a p a c i t e t a t e g a I n t e r n a t a
Šolskem l e t u d o b i t i s v o j e p o ­ j e 24 p o s t e l j , k a r p a j e odloč­
s l o p j e , v k a t e r e m b i m o r a l o n o premalo Za z a d o s t i t e v v a ­
bliti n a j m a n j 5 učilnic l n 7 d e ­ j e n s k i h p o t r e b . Opažati j e , d a
lavnic, k i b i bile
o p r e m l j e n e se v s a k o l e t o prlglaša več v a ­
t a k o , d a b i l a h k o teoretično j e n c e v , k i b i h o t e l i s t a n o v a t i
znanje p o d k r e p i l i s praktič­ v i n t e r n a t u . P o s e b n o
se t o
n i m d e l o m . P o l e g t e g a b i m o ­ opaža v z i m s k i h m e s e c i h , k o
r a l a s t a v b a i m e t i t u d i p i s a r n o , nočejo z a r a d i m r a z a i n s l a b i h
z b o r n i c o i n vsaj 2 k a b i n e t a za v r e m e n s k i h p r i l i k s t a n o v a t i v
učila l n tehnološke z b i r k e . S I n t e r n a t u t u d i t i s t i v a j e n c i ,
t e m b i b i l o z a daljšo d o b o l e t k i v p o l e t n i h m e s e c i h s t a n u ­
urejeno
vprašanje
V a j e n s k e j e j o d o m a n a podeželju, učijo
šole.
p a se v m e s t n i h p o d j e t j i h oz.
V
učnem
načrtu Je t u d i Obrmlh o b r a t i h . V i n t e r n a t u
predvojaška
v z g o j a i n t e l o ­ A O s a m o 3 s p a l n i c e . N i k a k o r se
v a d b a . K e r Je učne u r e t e l o ­ ne m o r e u r e d i t i t u d i d n e v n a
v a d b e težko r a z p o r e d i t i v se­ soba oz. učilnica, k j e r b i se
d a n j i d v e t e l o v a d n i c i , k i s t a v a j e n c i zadrževali v p r o s t o m .
že i t a k p r e n a p o l n j e n i s t e l o ­ času. P r a v z a t o se s p a l n i c e n e
v a d n i m i u r a m i g i m n a z i j e , uči­ m o r e j o u r e d i t i t a k o . k o t t o
teljišča, o s n o v n e Sole l n V a ­ p r e d p i s u j e j o h i g i e n s k i p r e d p i .
j e n s k e šole z a t r g o v i n s k e v a ­ .si I n v e n t a r v a j e n s k e g a i n t e r ­
jence, b i b i l o p o t r e b n o , d a j e n a t a j o v s i l n o s l a b e m s t a n j u ,
V isti s t a v b a t u d i t e l o v a d n i c a k a j t i ves i n v e n t a r je b i l n a -
Stran t
D O L E N J S K I
Pomagajmo
gluhim!
D1S»
Stev\ fi
^
SPOPJINTELKNAVZGODA
T o j e k l i c , k i n a j n e o s t a n e S e težje p a j e vprašanje šo­ n a m e n j e n u s t a n o v i t v i e k o n o ­
p r i n a s b r e z učinka, k a j t i g l u ­ l a n j a i n z a p o s l i t v e m l a d i h l j u ­ m i j e z a s l a b o u m n e g l u h e t e r
h i p o t r e b u j e j o naše pomočii d i , k i n i s o s a m o g l u h i , a m p a k za o b n o v o obrtniške d e l a v n i c e ,
I n p o m a g a m o j i m l a h k o n a t u d i n e m i —• p o s l e d i c a p r i r o ­ v k a t e r i b i z a p o s l i l i večje šte­
TEK REPUBLIKE
p r a v p r e p r o s t način. S p e t so v j e n e a l i p r i d o b l j e n e g l u h o t e v v i l o g l u h i h , k i d o s l e j z a r a d i
p r o d a j i t a b l i c e t o m b o l e Z v e ­ otroški d o b i . Z a t o se j e Z v e z a s l a b i h k v a l i f i k a c i j n i s o z a p o ­
2e v s a l e t a o o o s v o b o d i t v i o r ­ to p r i p r a v l j a l i . U p r a v i t e l j s t o šole
ganizirajo v Ljubljani
Jim j e nabavilo potrebno opremo
ze g l u h i h v J u g o s l a v i j i , t o so g l u h i h J u g o s l a v i j e ž e večkrat s l e n i .
v e m b e r » T e k r e p u b l i k e « . T a k r a t i n k r i l o v s e stroške poto-vanja v
t a b l i c e V I I . k o l a , čigar žreba­ o b r n i l a n a j a v n o s t s prošnjo z a
P o z i v a m o vas, d a k u p i t e t e k m u j e j o p o l j u b l j a n s k i h cestah L j u b l j a n o .
n j e b o 15. d e c e m b r a v N o v e m pomoč s t e m , d a b i l j u d j e k u ­ t o m b o l s k e t a b l i c e i n t a k o p o d ­ najboljši tekači i z v s e S l o v e n i j e ,
Med
Dolenjci j e imel
največ
k a t e r i m se pridružijo še n e k a t e r i sreče m l a d i Simončlč i z Č r n o m ­
S;;du. R a z e n J u g o s l o v a n s k a l o ­ p o v a l i t o m b o l s k e tablice i n ta­ prete
veliko
človekoljubno p o s a m e z n i k i
i
z
ostaliih
b
r
a
t
s
k
i
h
l
j
a
,
k
i
j
e
p
r
v
i
p
r
i
s
p
e
l
n
a
cilj.
t e r i j e j e ta t o m b o l a e n a n a j ­ k o p o d p r l i a k c i j o z a pomoč a k c i j o Z v e z e g l u h i h J u g o s l a ­
republik.
T u d i m l a d i n k e T r g o v s k e šole N o ­
večjih t a k i h p r i r e d i t e v .
gluhim.
vije.
T u d i na&a D o l e n j s k a J e v s a k o v o m e s t o b i k m a l u p r e j e l e p o k a l ,
Vseh registriranih gluhih je
sodniki
n a cilju
niso
T a b l i c e p r o d a j a j o vsf p r o ­ leto bolj zastopana n a t e m t e k ­ v e n d a r
D o s e d a n j i h šest k o l j e d a l o
movanju.
Društva
P a r t i z a n i z m o g l i u g o t o v i t i točnega v r s t n e s a
v J u g o s l a v i j i 37.269 — 20.463
d a j a l c i srečk
J u g o s l o v a n s k e N o v e g a m e s t a , Črnomlja i n K o ­ r e d a , k e r j e večina, r a z e n n j i h
o
k
r
o
g
18
m
i
l
i
j
o
n
o
v
čistega
d
o
­
mcških i n 16.811 žensk. Največ
l o t e r i j e i n t r a f i k a n t i . T a b l i c a čevja s o l e t o s p o s l a l a s v o j e n a j ­ i n d v e h i z L j u b l j a n e , t e k l a p o
j i h j e v S r b i j i : 15.602. S l e d i bička. S t e m d e n a r j e m so d e ­ s t a n e 50 d i n boljše atlete-itekače. T u d i n o v o ­ napačni p o t i .
meška T r g o v s k a šola j e p o s l a l a
LR
H r v a t s k e z 9.069, v L R l a v n i c e g l u h i h i n n e m i h o s k r ­
T a k o s o tudi atleti Dolenjske
d e v e t t e k m o v a l c e v , k i s o 6e z a
dostojno
počastili
naš največji
B i H j i h j e 7.064, V L R M a k e ­ b e l i z o r o d j e m , u s t a n o v i l i s o
šenlrupert
to
t
e
k
m
o
v
a
n
j
e
ž
e
d
l
j
e
časa
v
n
e
državni p r a z n i k .
J . G.
d o n i j i 2.276, v S l o v e n i j i 2.369 pa t u d i založniško i n t i s k a r ­
sko podjetje »Kosmos« v B e o ­
P r a z n i k republike smo p r o ­
i n v Črni g o r i 589.
Š
A
H
Brzoturnirjl
g r a d u , k i z a p o s l u j e j o g l u h e i n s l a v i l i n a predvečer 28. n o v e m ­
Največ g l u h i h j e v starosti
t i s k a t e r i z d a j a v s e p o t r e b n e b r a z a k a d e m i j o . P o m e n 29. n o ­
V N o v e m m e s t u so b r z o t u r n i r j l p r a z n i k D n e v a r e p u b l i k e e t a b i l a
n a d 25 let, z a r a d i poškodb m e d
učne k n j i g e z a šole g l u h i h , z a v e m b r a z a našo skupnost j e v najpriljubljenejša
oblika
šahov­ d v a b r z o t u r n l r j a . N a b r z o t u r n l r j i u
v o j n o i n poškodb p r i d e l u . T e ­
T o d o k a z u j e za o k r a j n o p r v e n s t v o Je z m a g a l
v z g o j i t e l j e i n učitelje, k i s ei z b r a n i h
besedah
lepo
o r i s a l st uk de ig av ius do ke jos tšvtoevvai nl oj a .letošnjih
žak p r o b l e m je, k a k o p o s k r b e t i
brzo- Sila z eno tečko naskoka pred
p r i p r a v l j a j o z a p l e m e n i t i , tež­ šolski u p r a v i t e l j B o j a n B r e z o za t e l j u d i i n j i h priučiti d r u ­
turniirjev, k i j e ž e ob k o n c u n o ­ Bilbijo. S k o k j e presenetil z de­
ki poklic n a gluhonemnicah.
v
e
m
b
r
a
sfkorad
d
o
s
e
g
l
o
š
t
e
v
i
l
o 30. l i t v i j o t r e t j e g a m e s t a i n s s e d m i ­
var. S l e d i l e so r e c i t a c i j e p i o n i r ­
g e m u d e l u , k i ga b o d o l a h k o
N a b r z o t u m i r j i h se s k o r a j v e d n o m i točkami. I z g l e d a , d a se j e spet
opravljali navzlic svoji hibi.
C i s t i dobiček V I I . k o l a j e jev, nastop m l a d i n c e v i n druge p o j a v l j a j o k a k i n o v i šahisti, k i p o v r n i l
v staro
brzoturnirsko
točke, z a zaključek p a j e v r l a p o k a ž e j o s v o l t a l e n t . T a k o j e Z u ­ f o r m o . M e d d r u g i m j e t u d i z m a g o ­
m l a d i n a z r a j a n j e m r a z v e s e l i l a pančič ž e t a k o j v začetku d o s e ­ v a l e c S i l a m o r a l p r e d n j i m p o ­
gel
lepe rezultate, n a slavnost­
orožje. T o j e b i l o b e n e m
vse navzoče. S o d e l o v a l j e jazz n e m t u r n i r j u v počastitev D n e v a eložiti
dini
poraz
zmagovalca.
Tudi
iz
S
e
v
n
i
c
e
.
r
e
u
b
l
i
k
e
p
a
s
e
j
e
m
e
d
24
u
d
e
M
i
h
e
l
l
n
prihaja
v staro formo,
Letošnje
l o v s k o p r a z n o v a ­ naši o s n o v n i politični o r g a n i ­
seženci p l a s i r a l c e l o m e d f i n a l i s t e . k a r Je p o k a z a l z o s v o j i t v i j o t r e t ­
V z a d n j e m času so oživela E n a k u s p e h j e d o s e g e l Bojanič j e g a i n četrtega m e s t a .
nje
državnega
p r a z n i k a n a zaciji S Z D L .
zgodovinski Frati, k i ga je or­
K o j e v t i h o t e m n o noč o d ­ d e l a n a p o p r a v i l u vaških potov, n a p r v e m b r z o t u r n i r j u . V r a z d o b ­
g a n i z i r a l a O k r a j n a l o v s k a z v e ­ j e k n i l a s a l v a i z l o v s k i h pušk k a t e r e
p r e b i v a l c i p r i d n o p o ­ j u štirih d n i o b k o n c u n o v e m b r a
Fink je zmagal
z a N o v o m e s t o , j e b i l o z d r u ­ v počastitev v s e m v v o j n i p a d ­ p r a v l j a j o . U m e s t n o b i b i l o , da so b i l i o d i g r a n i k a r t r i j e b r z o t u r n i r j i s s k u p n i m š t e v i l o m 39 u d e ­
na društvenem prvenstvu
ženo z l e p o s p o m i n s k o sveča­ l i m l o v c e m , s o s v o j c i i n l o v c i bi k p o p r a v i l u p r i s p e v a l a delež ležencev.
nostjo: vsem lovcem, k i so
Na
društvenem
prvenstvu za
položili v e n c e i n c v e t j e p r e d t u d i podjetja, k i pota i n ceste
p a d l i v času N O B k o t b o r c i ,
Sila Mitja okrajni prvak n o v e m b e r s e j e f a v o r i t o m F i n k u ,
izkoriščajo
s prevozi
o d k r i t o s p o m i n s k o ploščo. P o ­ največ
Hofu,
d r . Goležu i n P o p o v i č u
aktivisti a l i talci, s o o d k r i l i
s e b n o l e p j e b i l v e n e c g o r e n j ­ lesa i n t u d i z d r u g i m i vožnjami.
V n e d e l j o 2«. n o v e m b r a l n n a pridružil še B o j a n i č , k i j e b i l v
v bližini p a r t i z a n s k e koče l e p o
M. B.
s k i h lovcev, spleten i z visoke
s p o m i n s k o ploščo.
planinske flore i n p l a n i n s k e g a
Udeležba n a letošnjem p r a z ­ c v e t j a i z k r a l j e s t v a g a m s o v .
n o v a n j u j e b i l a z e l o v e l i k a . T i h i a k o r d i žalostinke l o v s k i h
Poleg lovcev i n zastopnikov
rogov
I z bližnjih g r i č e v i n
l o v s k i h družin c e l e g a o k r a j a
smrekove
vejice, k i s o i z z a
s o se s p o m i n s k e svečanosti
lovskih
k l o b u k o v padale v
Zaskrbljena m a t i : Vaš s i n Je
še nt t r d e n , d a b i m u d e t e k t i v ­ p u n t ) , Čopič
(Sončna
republika,
udeležili t u d i p r e d s e d n i k O L O
o g e n j v počastitev v s e h ž r t e v s t a r 14 l e t i n Išče z a b r a n j e s a m o s k i r o m a n i m o r a l n o n e škodili. P a r t i z a n s k e p r i p o v e d k e , N o v o p o
N o v o m e s t o V i k t o r Zupančič,
d e t e k t i v s k e r o m a n e , k i n i s o p r i ­ C e g a n e b o s t e sistematično o d ­ k o l e n j e ) i t d .
NOB,
s o I z v a b i l e s o l z e v oči m e r n i , b e r e t u d i ponoči. V p r a š u ­ vračali o d s l a b e g a čtiva, b o e f e k t
predsednik lovske Zveze Slo­
Ce otrok
b e r e m e d učenjem,
t u d i r e s n i h l o v c e v . P o isrveča- j e t e , kaj n a j s t o r i t e . O d g o v o r v e l j a t a , d a b o o d k l a n j a l k n j i g e z l e p o
v e n i j e d r . Jože B e n i g e r , p o d ­
s k r i v a j , i n c e l o ponoči, o d v r a č a
n o s t i n a p r o s t e m J e b i l a v t u d i d r u g i m , k i n e vedo za m l a ­ v s e b i n o i n i s k a l s a m o d e t e k t i v k e . s v o j e m i s l i o d učne s n o v i . P o ­
predsednik lovske Zveze Slo­
V e l i k o j e p r i m e r o v , k o j e n a t a n ­ s l e d i c e s o r a z t r e s e n o s t , površno
koči svečana s e j a v počastitev d i n s k o l i t e r a t u r o .
venije Ive K r e v s , dalje svojci
Detektivski romani
s o b e r i v o čen p o p i s zločina, v l o m a , k r a j e i z d e l a n e n a l o g e i n p o m a n j k l j i v o
d
n
e
v
a
r
e
p
u
b
l
i
k
e
,
n
a
t
o
p
a
p
r
i
­
pubertetnika,
d a j ez n a n j e . P r i p o r o č a m v a m , d a u v e ­
za z a b a v o p o t e ž j e m
duševnem v z p o d b u d i l
padlih borcev-partizanov, za­
poskušal
vlom,
k r a j o i t d . dete
s t o p n i k a o k r a j n e L o v s k e z v e ­ j e t n o l o v s k o k r a m l j a n j e . D r u ­ d e l u . O t r o k t e g a o d d i h a n e p o ­s a m
družinske
bralne
večere;
j e u g o t o v l j e n o , d a s p o z n a l i boste, k a j o t r o k bere, i n
trebuje, k e r so zanj
o d d i h p o Psihološko
z e C e l j e , z l a s t i v e l i k o število gI d a n j e b i l a n a s e k t o r j u B r e ­ n a p o r n e m
šolskem
delu
Sport, o t r o k doživlja napete i n r a z b u r ­ m u p o k a z a l i z a n i m a n j e z a n j e g o v
z
o
v
e
r
e
b
r
i
v
z
o
r
n
a
l
o
v
s
k
a
b
r
a
lovcev p a j e bilo i z lovske
romane
močnejše k o t o d ­ d u h o v n i n a p r e d e k t e r s e m u b o ­
i g r e i n k o n č n o k n j i g a , k i i m al j i v e
družine J e s e n i c e n a G o r e n j ­ k a d a , k a t e r e s e Je udeležilo umetniško, v z g o j n o l n m o r a l n o r a s l i , k e r se n e z a v e d a , d a j e v s e ­ ste s t e m približali. — I n še t o :
b
i
n
a
izmišljena.
R e s j e , d a i g r a j o n o b e n e m u poštenemu članu s o c i a ­
n
a
d
100
l
o
v
c
e
v
.
v
r
e
d
n
o
s
t
.
V
a
š
štirinajstletni
s
i
n
s k e m . S k u p n o s e j e udeležilo
2
3
n
o
_
Na Frati so odkrili spominsko ploščo
n i n i t i e d e n končal. P o t u r n i r ­
jih b oprvenstvo
društva, v
k a r t e r e m j e v p i s a n o 60 članov.
Pionirski
turnir
je po
dolgem p r e m o r u zopet r a z z i vel
vrs>te najmlajših šahistov.
Zmagal j e brez poraza dijak
črnomeljske
gimnazije Boljk o v a c .Boris z 12 točkami, s l e ­
di m u b r a t N i k o z d v e m a iz­
g u b l j e n i m a p a r t i j a m a , dosegel
j e 11 točk. T r e t j e m e s t o s i j e
p r i b o r i l ŽugeJj z 10 točk, M o k\rovič p a j e z 9 i n p o l t o č k a ­
24 udeležencev
na slavnostnem brzoturnirju m i z a s e d e l četrto m e s t o , p e t i
j e b i l MušiČ 7 točk. N a s t o p i l o
V
počastitev D n e v a r e p u b l i k e j e 15 p i o n i r j e v .
j e S D N O V O m e s t o prijpraivilo v e l i k
V
mladinskem turnirju j e
brzoturnur v D o m u J L A . Udelež­
b a n a b r z o t u r n i r j u j e b i l a r e k o r d ­ b i l o še v e č piresenečenj, v e n ­
n a z a letošnje l e t o . P o l e g članov
S D N o v o m e s t o s o s o d e l o v a l i t u ­ d a r se j e p o k a z a l a v e l i k a i z ­
igralcev i n vsaka
d i n e k a t e r i boljši šahisti š e l e r e ­ enačenost
zervnih oficirjev.
i g r a se j e i g r a l a n a z m a g o - V
V s i udeleženci s o b i l i r a z d e l j e n i
v d v e s k u p i n i p o 12 i g r a l c e v . V A v s e m t u r n i r j u n i b i l o n i t i e n e ­
remija.
Nastopilo
j e 10
s k u p i n i s t a z m a g a l a F i n k ( N . m.) ga
i n D e M a r i a ( J L A ) z 9 točkami m l a d i n c e v .
Zmagal j e Weiss
pred prvokateeornlkom
Glavičičem ( J L A ) i n B i l b i j o ( N . m . ) . G o ­ Štefan z • 8 točk. d r u g i W e i s s
nato T u r k i n
j e n c i vajeniške šole p a so se i z ­ S t a n e 7 točk,
kazali
k o t zelo d o b r i
šahisti. Š v a j g e r 6 točk i n S i k o n j a 5
Štirje p r v c i p l a s l r a n l l z v s a k e s k u ­
p i n e s o s e p l a s i r a l i v f i n a l e . V točk.
vodstvu v s ed ozadnjih kol. V
zadnjih kolih j e izgubil t r i par­
tije i n s i s H o f o m d e l i l tretje i n
četrto m e s t o . F i n k i n d r . G o l e ž
sta g a p r e h i t e l a i n z a s e d l a o b e
p r v i m e s t i . Z m a g o v a l e c F i n k l e le
za p o l t o č k e ušel p r e d d r . G o l e žem, k i g a j e n e p r e s t a n o z a s l e ­
doval. F i n k j e izgubil l e z D o bovškom
i n B o j a n i čem,
ostale
p a r t i j e p a j e d o b i l . D r . Golež j e
ratzen s F i n k a m i z g u b i l še z m l a ­
d i m Tešičem, k i j e večkrat strah
in trepet favoritov. (Premagal je
t u d i B o j a niča). H o f u b r z o t u r n i r j :
najbrž n e ležijo.
B s k u p i n i j e z d i v e m a točkama
Boj
četrtokategornikor j e
naskoka zmagal Sila, k i j e edino
p a r t i j o i z g u b i l z Zupančičem ( N . b i l najhujši. T u d i v t e m t u r ­
m.). P o l e g Zupančiča, k i s i j e d e ­ n i r j u j e i m e l n a j v e č u s p e h a
l i l s Vidakovičem II. i n i n . m e ­ g i m n a z i j e c Simec i n dosegel
sto se j e v f i n a l e p l a s i r a l še e n
t r e t j o k a t e g o r i j o z 8 točk i n
predstavnik J L A Cukrov.
V f i n a l u j e n a m e s t o F i n k a i g r a l pol. III- k a t e g o r i j o s t a d o s e g l a
H o f ( N . m . ) , n a m e s t o V i d a k o v i č a t u d i V l a h o v i č z 8 točk i n G e r _
p a P e h n e c ( J L A ) , k i j e d o k a z a l , šič s 7 i<n p o l . D o b r o so i g r a l i
da j e i m e l v p r e d t e k m o v a n j u l e
s m o l o d a n i b i l m e d p r v i m i šti­ t u d i o s t a l i , v e n d a r j e K a s t e l i c
rimi. V finalu j e Sila
najprej n a j b o l j
razočaral i n d o p u s t i l
premagal prvelkategornika G l a v i ­ n a s p r o t n i k u , da so z n j e g o v o
čica ( J L A ) . n a t o p a še D e M a r i o
i n C u k r o v a . Č e p r a v j e s H o f o m p o m o č j o prišli d o d r a g o c e n i h
b i l boljši j e s p r e g l e d a l f i g u r o i n točkO b k o n c u t u r n i r j a se
izgubil.
V zadnjem kolu ga j e
p r e m a g a l Še P e h n e c , v e n d a r m u j e p o p r a v i l .
prvega mesta nI mogel odvzeti.
Zmagal
1e zasluženo s p e t i m i
Tek JLA v Črnomlju
točkami ( o d 7 m o ž n i h ) . D r u g i j e
bil
Pehnec
s p o l točke m a n j ,
V
čast
dneva Jugoslovanske
tretji p a C u k r o v .
M .
ljudske armade organizira P a r t i ­
zan v Črnomlju 19. X I I . 1954 tek
šahovsko društvo Črnomelj po ulicah mesta Črnomlja. Z m a ­
govalci tega teka bodo prejeli
vse bolj aktivno
prehodne pokale. Proga bo raz­
deljena n a dve daljini z a m l a ­
Da
b i poživelo
šahovsko dince 1500 m . za člane pa 3900 m .
delo nied mladino i n p i o n i r j i
P o uspešni , letošnji lahkoatletski
listične s k u p n o s t i
b i n e s m e l o j e Š D Č r n o m e l j o r g a n i z i r a l o sezoni n a Dolenjskem pričakuje­
mo številno udeležbo.
Partizan
b i t i v s e e n o , k a j piše naše časo­ d v a
šahovska t u r n i r j a , k i s t a Črnomelj bo povabil n a tek J L A
p i s j e i n kakšne brošure i z d a j a j o
naše založbe. O t r o k b e r e v s e , šele se p r e d d n e v i končala. O r g a ­ sledeče ekipe — tekmovalne edi­
o b l i k u j e v s e b i človeka, n e z n an i z i r a n o j e b i l o še v e č
d r u ­ ni ce J L A Črnomlja, Novo mesto,
p a ločiti z r n a o d p l e v e l a . — a n . g i h t u r n i r j e v , m e d n j i m i b r e z Metlike t e r T V D Novo mestq,
Kočevje, Trebnje, M e t l i k o in S e ­
O p o m b a : Vprašanja
i n d o p i s e k a t e g o r n i k o v , o d k a t e r i h s e mič.
M.
pošiljajte n a n a s l o v : V z g o j n a s v e ­
t o v a l n i c a p r i Društvu p r i j a t e l j e v
m l a d i n e v N o v e m m e s t u (Učite­
ljišče).
Vzgojna svetovalnica v Novem mestu
večerne p r o s l a v e p r i o d k r i t j u
plošče o k o l i 200 l j u d i .
Ob
plapolanju
lovskega
o g n j a j e o d k r i l ploščo p r e d s e d sednik okrajne L o v s k e zveze
N o v o mesto F r a n j o Bule. Z a
n j i m j e g o v o r i l d r . Jože B e ­
n i g e r , k i j e čestital novomeški
lovski zvezi k lepi zamisli i n
p r i r e d i t v i . V i k t o r Zupančič j e
v svojem pozdravnem govoru
p o u d a r i l , d a j e l o v s t v o močna
organizacija i n pomembna pa­
n o g a , d a p a s e m o r a j o člani
z a v e d a t i tega, d a j i m družba
z a u p a orožje i n v a r s t v o t e r
izvrševanja l o v a . P o z v a l j e v s e
l o v c e , n a j pokažejo p o l e g l o v ­
s k e t u d i s v o j o politično z a v e s t
ter a k t i v n o s o d e l u j e j o t u d i v
PRISPEVAJTE V SKLAD ZA
VARSTVO OTROK
L a h k o trdimo, da p r i posa­
meznih podjetjih v
novome­
škem okraju
dosedaj n i b i l o
pravega razumevanja za pla­
čevanje p r i s e v k o v v S k l a d z a
v a r s t v o o t r o k a . D o 31. o k t o b r a
j e b i l o v v s e m o k r a j u vplačano
k o m a j 73.607 d i n , č e p r a v p o
odfl '(''bj I z v r š n e g a s v e t a L R S
t i p r i s p e v k i ne b r e m e n e p l a č nesra s k l a d a p o d j e t j a .
S r e d s t v a i z toga s k l a d a s o
namenjena
za
^popolnitev
otroške z o b n e p o l i k l i n i k e , z a
p o d p o r o mlečnim i n dijaškim
k u l i i n j m n , z a pomoč D r u š t v o m
prijateljev mladine,
podpore
najfodM p o t r e b n i m (družinam
in rirotam i n p o d o b n e n a m e n e .
Pred kratkim
Se j e o k r a j n i
ljudski odbor N o v o mesto p o ­
n o s n o obrnil s pozivom n a vsa
p o d j e t j a za v e č j e r a z u m e v a n j e
d o tega S k l a d a . P r i s p e v k i se
vplačujejo
n a p o s e b e n račun
p r i podružniei N a r o d n e b a n k e
na štev. 616-608-10-5. O p o r a b i
Sredstev i z tega s k l a d a odloča
poseben upravni odbor,
v t a k i h r o m a n i h n a g o n i najnižje
vrste glavno vlogo. Zato j e lite­
r a t u r a , k i j o p r e b i r a i n »požijra«
vaš s i n , z e l o škodljiva.
Omenim
naj
s a m o K a r l a .Mava, k a t e r e g a
romani
s o nazadnjaški i n t u d i
n a s p r o t n i socialistični m i s e l n o s t i ,
v s e b i n a j e izmišljena l n daleč o d
resničnega ž i v l j e n j a .
Prav
take
so
razne
»indij anarice«
ameri­
škega
pisatelja Jamesa Coopera
(Zadnji Mohikanec, Vohun, Stezo­
sledec),
k i so brez
slovstvene
v r e d n o s t i , i n doraščajoča m l a d i n a O B O « o i o a o e o « c
s t i k a z a n j i m . Žalostno j e , d a j e
še d a n e s p r e c e j slične m l a d i n s k e
i l i t e r a t u r e n a naših knjižnih p o . l i c a h i n t u d i založbe n i s o g l e d e
j tega
nič preveč
tenkočutne —
samo da gre v denar! Seveda vse
t u d i n i škodljivo. S v e t u j e m v a m ,
, d a knjigo prej preberete, preden
" j o p r i p o r o č i t e o t r o k u . Starši, k i
ne k o n t r o l i r a j o o t r o k o v e g a čtiva,
ne d e l a j o p r a v . Z a n i m a l o v a s b o ,
d a M a y pokonča v v s a k e m d e l u
p o v p r e č n o 200 l j u d i . P r i p o r o č a m
vam, d a dajete o t r o k u berivo, k i
j e p r i m e r n o z a d o b o o d 11.—15.
S p o m i n s k e plošče p a d l i h b o r c e v l n žrtev v M e t l i k i
l e t a . S a m o n e k a j domače l n t u j e
l i t e r a t u r e : B e v k <ZaJčudene oči,
Tatic), C a n k a r ( S k o d e l i c a k a v e ) ,
ffOMH
Finžgar ( P o d s v o b o d n i m soncem),
Jurčič
(Tri povesti, Jurij K o ­
zjak), Prežihov V o r a n c (Solzice),
25. n o v e m b r a j e n e n a d o m a z a k l e n i t i v ž i g a l i c e k o t p a g r a ­ M i l č i n s k i ( P t i č k i b r e z g n e z d a ) ,
nastal požar v g o s p o d a r s k e m d i t i n o v a gospodarska p o s l o p ­ T r d i n a (Bajke i n povesti o G o r ­
j a n c i h ) , T a v č a r (Visoška k r o n i k a ) ,
p o s l o p j u p o s e s t n i k a D o l i n a r j a ja?
C e r k v e n i k (Sivi), E r j a v e c (Mrav­
v Voljčjih n j i v a h p r i
Mirni.
lja), F r e l i h ( S t a r i M a t i j a ) , G o d i n a
L
E
P
P
L
E
N
P
O
L
J
A
N
S
K
I
H
N a pomoč s o p r i h i t e l i
gasilci
(Ptice selivke), Hudales (Mladost
LOVCEV
med
knjigama),
Ingolič
(Potp o
okoliških g a s i l s k i h društev, k i
nasipu),
Kosmač
(Partizanske
so t a k o j s t o p i l i v a k c i j o i n s
Prejšnji teden s o I m e l i d o ­ z g o d b e ) , K u n a v e r ( P a s t i r v Z l a t o požrtvovalnim n a p o r o m
ome­
kraljestvu),
Miikovič 3 I O I ( _ » n w i U l O I O l
mači l o v c i precej sreče. M a r k o r o g o v e t n
j i l i požar, d a se n i razširil še
(Pregnanci), Sever (Zvesti tova­
R e z e k j e u s t r e l i l 150 k g težkega riši), T w a i n (Pustolovščine T o m a
na s o s e d n j a p o s l o p j a , o d d a l j e ­
divjega merjasca, R u d o l f M a - S a w y e r a ) , J . V e r n e ( O t r o k a k a p i ­
na k o m a j 10 m e t r o v o d požara.
kapi­
j e r l e p a 120 k g težko d i v j o s v i ­ t a n a G r a n t a , P e t n a j s t l e t n i
V nevarnosti j e b i l a cela vas
njo. M e r j a s e c j e b i l i z r e d n o r e - t a n , P o t o v a n j e n a L u n o , s k r i v ­
nostni otok. Potovanje v sredino
in l e p o ž r t v o v a l n i m g a s i l c e m
jen, saj j e i m e l p o d kožo s k o ­ z e m l j e ) , W e l l s ( Z g o d b a o n e v i d ­
se j e t r e b a z a h v a l i t i , d a s e
človeku), J . L o n d o n
(Beli
raj 3 c m d e b e l špeh, p a t u d i n e m
o g e n j n i razširil. Z g o r e l j e k o ­
s v i n j a j e b i l a tolsta. K a j b i t u d i očnjak, O t r o c i m r a z a , Z j u ž n e g a
morja, V r a g i n a Fuatlnu l n druge
z o l e c i n h l e v s p o d o m . Škoda
ne b i l a , saj s t a v p o l e t j u i n p o v e s t i ) , G o g o l j
(Taras Buljba).
j e v e l i k a dn še daleč n i k r i t a
j e s e n i p o s p r a v i l a precej p o l j ­ D i c k e n s ( O l i v e r T w l s t ) , D e A m i z zavarovalnino.
cis
(
S
r
c
e
)
,
T
o
l
s
t
o
j
(
Kavkaski ujet.
s k i h p r i d e l k o v z n j i v , sedaj p a
nik),
Kingsley
(Zadnji upornik),
Kino KRKA Novo mesto
Jan
(Feničanskl
brod),
Gilbert
I n v z r o k požara? S p e t s t a r a ne bosta več d e l a l a škode.
( R o b i n H o o d ) , S e n o a ( D i o g e n e s , O d 10. d o 13. d e c e m b r a : ameriški
p e s e m , zažgaili so o t r o c i , k i so
V a r u j se senjske roke.
Kmečki
f i l m Uročen.
J . S.
sc i g r a l i z vžigalicama. I n k d o
O d 14. d o 16. d e c e m b r a : j u g o s l o ­
vanski film V s i n a morje.
je kriv?
P r a v gotovo v p r v i
O d 17. d o 21. d e c e m b r a : angleški
v r s t i starš!, k i p u s t i j o
otro­
barvni film V z p o n na Everest.
s
Požar v Voljčjih njivah pri Mirni
m/m. Jm
1
KINO
kom
vžigalice, a l i j i h p u s t i j o
v t a k e m kraju, da l a h k o pride­
j o d o n j i h , k e r j i h nihče n e
n a d z o r u j e . A l i n e b i b i l o lažje
V Ribnici so odkrili padlemu partizanu
Majniku spominsko ploščo
Praznik republike so tudi
na Kočevskem l e p o p r o s l a v i l i .
V v e č j i h k r a j i h so b i l e p r e d
praznikom akademije in pro­
s l a v e . 29. n o v e m b r a p a j e b i l a
v K i l m i c i lepa slovesnost; o b
10 u r i s o o d k r i l i
spominsko
plošeo p r v o b o r c u i n o r g a n i z a ­
torju osvobodilnega gibanja v
ribniški d o l i n i A n t o n u M a j n i ­
ku. A n t o n Maj nik j e b i l pri­
m o r s k i r o j a k . P r o t i fašizmu se
j e b o r i l o d v s e g a začetka. D e ­
lal j e s k u p n o s p r i m o r s k i m i
[ i i n . i k i G o r t n n o m i n tovariši,
k a t e r e so fašisti
ustrelili n a
Uazoviei.
M a j n i k j e fašistič­
ni m r a b l j e m p o b e g n i l , prešel
v J u g O t l a v l J O t e r d o b i l službo' B i l j e učitelj n a šoli v Zvirčah
v Siihi krajini. O d tam je p r i ­
šel v R i b n i c o , k j e r j e p o s e b n o
agilno sodeloval med godbe­
niki. T u ga j e zalotila o k u p a ­
cija. Italijanski _ o k u p a t o r j e
začel t a k o j
poizvedovati za
n j i m , M a j n i k p a j e b i l že m e d
prvimi partizani v varnih za­
vetjih gozdov.
Se isto jesen
l e t a 1941 j e p a d e l p o n e s r e č ­
n e m naključju v r o k e I t a l i j a ­
nom,
k a t e r i m p a j e ušel. B i l
je zvezan z verigo, k i m u j o j e
p r e s e k a l n e k i kovač v S t r u g a h .
V e l i k e z a s l u g e z a uspešen
razvoj osvobodilnega gibanja
v ribniški d o l i n i
ima
ravno
neustrašeni
borec partizan učitelj M a j n i k .
L e t a 1942 j e
bil v N o t r a n j s k e m odredu, j u nišal j e v D o l o m i t s k e m h r i ­
b o v j u , t o l k e l sovražnika p o
Notranjskem i n Dolenjskem.
21, n o v e m b r a 1943 p a j e s k u p ­
na s še n e k a t e r i m i tovariši p a ­
del
v zasedo d o m o b r a n s k i i n
nemški k o l o n i v R i b n i c i i n b i l
s m r t n o zadet. N a s t a v b i p r e d
katero j e padel
junaški s i n
naše P r i m o r s k e , so m u o d k r i l i
l e p o s p o m i n s k o ploščo, k i n a j
b o v t r a j e n spomiin n a j u n a ­
ka p a r t i z a n a i n učitelja A n t o ­
na M a j n i k u O d k r i t j u s p o m i n ­
ske plošče j e p r i s o s t v o v a l o l e ­
po število R i b n i č a n o v .
S t a n o v a n j s k a k r i z a j e sicer
b r a n o d različnih u s t a n o v , k i
t e g a s t a r e g a i n v e n t a r j a n h o še z e l o v e l i k a , t o d a s pospeše­
več r a b i l e . D e l i n v e n t a r j a j e no g r a d n j o s t a n o v a n j s k i h b l o ­
i z p o s o j e n i n ga b o t r e b a v r n i ­ k o v i n hiš, k i j o p o d p i r a M L O
t i , k a j t i u s t a n o v e , k i so i n v e n ­ i n O L O , b i se u r e d i l a t u d i s t a ­
t a r p o s o d i l e , ga z a h t e v a j o n a ­ n o v a n j a z a d v e o z i r o m a t r i
zaj. R e d i n d i s c i p l i n a v i n t e r ­ družine.
K o n č n o j e t u še o r o d j a r n a
n a t u n i s t a n a višku, k e r s e
p r e f e k t i oz. n a d z o r n i k i p r e p o - G a s i l s k e g a društvu. M e s t o z a
gostokrat menjavajo. V s e to orodjarno j e n a tem mestu,
slabo v p l i v a n a i n t e r n a t s k o k a k o r ustvarjeno, v e n d a r se
vzgojo. N u j n o bt bilo, d a b i m i z d i , da j e prostor za p r e b i l v bodočem šolskem p o s l o p ­ p o t r e b n o d e l o G a s i l s k e g a d r u ­
j u t u d i i n t e r n a t s k a p a c i t e t o štva p r e m a j h e n . A l i n e b i b i l o
najmanj
35 p o s t e l j , z e n op r a v , d a s e z g r a d i n a p r i m e r ­
mestu zgradba za Gasil­
d n e v n o s o b o , e n o učilnico i n n e m
e n o s a m s k o sobo za p r e f e k t a . s k i d o m , reševalno p o s t a j o i n
D a b i d o k o n č n o rešili v p r a ­ Še m a r s i k a j , k a r j e v z v e z i s
šanje Vajentke šole i n V a j e n ­ p r v o pomočjo i n d r u g o .
S temi preselitvami b i bilo
skega internata, b i d a l n a ­
rešeno
vprašanje
Vajenske
slednji predlog:
Kakor m i j e z n a n o , n a m e r a ­ šole i n i n t e r n a t a z a n a j m a n j
v a O L O združiti v s e o k r a j n e 25 l e t , p r a v t a k o p a b i b i l o
u r a d e . S t e m b i s e i z p r a z n i l i rešeno vprašanje o s n o v n e šole
p r o s t o r i , k j e r j e s e d a l n a s t a ­ g i m n a z i j e i n učiteljišča.
Jože Z a m l j c n
njen Kataster. P r a v tako n a ­
meravajo preseliti V o j n i od­
sek, s t e m i p r e s e l i t v a m i b i b i l
dan
t e m e l j z a V a j e n s k o Šolo
lin i n t e r n a t .
Vprašanje j e l e Še skladišče
trgovskega podjetja » R o g « , 3
stanovanja i n Orodjarna G a ­
s i l s k e g a društva.
Prva nagrada: RADIOAPARAT — vreden 40.000 din.
K a k o rešiti t o vprašanje?
N u j n o je, d a so prične g r a d i t i
Ostale nagrade: divan, 2 m drv, več ročnih vozičkov, 500 kom zidne opeke,
v
Novem
mestu
centralno
»kladIšče b l i t u železniške p o ­
steklenina - servisi in pod., lesena galanterija za gospodinjstvo, kera­
staje K a n d i j a , S t e m b i b i l o
rc-'.rno I m l i prevažanje b l n '.a
mični izdelki, več steklenic likerjev, malfnovca itd.
pO m e s t u d o r a z t r e s e n i h i n n e ­
p r i p r a v n i h skladišč, k i b i se
NAROČNINA ZA LETO 1955 MORA BITI PLAČANA D0 31. JANUARJA 1955.
lahko uporabila za marsikaj
Žrebanje bo meseca februarja!
drugega
(n. p r . M a r i o n e t n o
gledališče, d e l a v n i c e m o d e l a r ­
jev, r a d i o , f o t o i n k i n o a m a ­
t e r j e v itd.).
NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE
»DOLENJSKEGA LISTA«
5
ŠOLA ZA JADRALNE PILOTE
V p r i h o d n j e m l e t u 1955 bo v Prečni p r i N o v e m m e s t u
začela d e l a t i šola z a p i l o t e j a d r a l c e i n p a d a l c e . Z a šolanje m l a ­
dincev za p i l o t e j a d r a l c e i n p i l o t e j e u p r a v a A e r o k l u b a i n
u p r a v a L e t a l s k e šole N o v o mesto r a z p i s a l a
NATEČAJ
za s p r e j e m v p r v i tečaj j a d r a l n e g a l e t a l s t v a l n p a d a l s t v a .
Teoretični d e l tečaja bo v m e s e c i h j a n u a r , f e b r u a r i n m a r e c 1955,
praktični p a t a k o j po zaključenih teoretičnih i z p i t i h .
M l a d i n c i i n m l a d i n k e , k i žele posečati k a t e r i t e h tečajev,
morajo u s t r e z a t i sledečim p o g o j e m :
1. Fizično i n u m s k o m o r a j o b i t i p o p o l n o m a z d r a v i , k a r bo
u g o t o v i l z a t o o d r e j e n i zdravniški p r e g l e d , k a t e r e g a o r g a n i z i r a
u p r a v a L e t a l s k e šole.
2. S t a r i m o r a j o b i t i n a j m a n j 16 l e t .
3. M o r a j o b i t i a k t i v n i člani ene od množičnih o r g a n i z a c i j
in i m e t i njeno priporočilo za s p r e j e m v l e t a l s t v o .
4. B i t i m o r a j o a k t i v n i člani A e r o k l u b a . V k o l i k o r doslej
še n i s o člani, l a h k o postanejo.
5. P r i j a v e bodo s p r e j e m a l i v s a k d a n v p r o s t o r i h A e r o k l u b a
— m o d e l a r s k a d e l a v n i c a — o d 14. do 18. u r e popoldne. P r i j a v e
l a h k o pošljete do zaključno 15. j a n u a r j a 1955.
Tečaj bo v p r o s t e m času v D o m u J L A N o v o mesto.
Vse z a svobodno n e b o !
U p r a v a L e t a l s k e šole — N o v o mesto
jem
n o v i h p r a v i l zadruge, zato
pričakujemo
polnoštevilno
ude­
ležbo.
U p r a v n i odbor
Iz novomeške porodnišnice
V z a d n j i h 14 d n e h s o r o d i l e : F u rar M a r i j a — dečka; Vrlinič A l o j ­
z
i
j
a i z B o j a n c e v p n i Acilešlčih —
Gibanje prebivalstva
dečka. Benč!na I v a n k a i z N o v e g a
mesta — deklico. Krevs Alojzija
v Novem mestu
iz V r h p e č i p r i M i r n i peči — d e Z a d n j a d v a t e d n a j e b i l o r o j e ­ klLco; Grandljič F r a n c k a — d e ­
n i h 23 d e č k o v i n 21 d e k l i c . — P o ­ k l i c o ; K l a d o v š e k A l o j z i j a i z S t u ­
ročili s o s e : V o z e l J a n e z , u p o k o ­ d e n c a p r i T r e b n j e m
— deklico.
jenec i n Marolt A n a , gospodinja,
u r n Terezija i z V e l . Lipovca —
Potujoči kino Novo mesto o b a iz N o v e g a m e s t a . Z u p a n M
d e k l i c o . B a d o v i n a c Pen.ca i z Z a ­
p r e d v a j a a m e r i k a n s k i f i l m Težka F r a n c , g r a d b e n i t e h n i k i z N o v e g a loga p r i Prečni — d e k l i c o . K u z c n a
Dana, na- Ema i z Vendrenga pri Moriju —
p o t v p e t e k 10. d e c e m b r a o b 18. m e s t a , i n Boštjančič
u r l v B r u s n i c a h , v s o b o t o 11. d e ­ meščenka i z S m i h e l a p r j N . m d.e k l i c o . S t a l c e r M a r i j a i z B r e s t o v ­
oflalir
J L A , i nca p r i Semiču — d e k l i c o . Stušek
c e m b r a o b 18. u r i v D o b r n i č u , v S o v a n j J o a h i m ,
n e d e l j o 12. d e c e m b r a o b 13. u r i P e t r a k o v l č M a r i j a , o b a i z N o v e g a A m a l i j a i z K a p l j e v a s i p r i T r ž i m
e
s
t
a
.
S
e
m
e
c
I
v
a
n
,
k
m
e
t
i z G o r .šču — d e k l i c o . H o č e v a r M a r i j a i z
v A m b r u s u . o b 18. u r i v Z a g r a d V r e m p r i Sežani, i n M a k o v e c M i - B r e z o v i c e p r i S t o p i c a l i — dečka.
cu.
h e l a , g o s p o d i n j a i z S p . B e s n l c e P a h i n g e r Jožefa i z S t a r i h žag —
p r i K r a n j u . — Čestitamo!
Kino Dolenjske Toplice
d e k l i c o . V o l f M a r i j a i z Stražnega
U m r l i s o : S l u g a F r a n c , u p o k o ­ v r h a p r i Črnomlju — d e k l i c o . C e 11. l n 12. d e c e m b r a : ameriški f i l m
j e n e c . 64 l e t i z M i r n e peči. š p e - n a r M a r i j a i z S t a r i h žag — d e ­
Makao.
har P e t e r , i n v a l i d s k i upokojenec, klico. M a r i c M a r i j a i z J u r k e vasi
18. i n 19. d e c e m b r a : m e h i š k i f i l m
25 l e t i z D e s k o v e
vasi.
B m d a r pri
Straži
— dečka.
Uhernik
Maclovia.
Jože, d e l a v e c , 46 l e t i z N o v e g a S l a v k a i z O t o C c a o b K r k i — d e č ­
mesta.
ka. Hočevar M a r i j a iz D o b r a v e p r i
Kino Črnomelj
Dobrniču — d e k l i c o . M e t e l k o M a ­
v ćrnomliu
0. d o 12. d e c e m b r a : Z e n a m o r j a .
r i j a i z K o p r a — dečka. G o l o b A n ­
14. i n 15. d e c e m b r a : N j e n o m a ­ O d 20. n o v e m b r a d o 4. d e c e m ­ t o n i j a i z V e l . S l a t n i k a — dečka.
bra s o bile rojene 4 deklice. — Z i b e r n a M a r i j a i z B r u s n i c — de­
ščevanje.
lzVel.
16. i n 19. d e c e m b r a : S i n j i g a l e b . P o r o č i l i s o se: P l a n i n e M i r o s l a v , k l i c o . P o b p r a j A n t o n i j a
uslužbenec i z S v i b n i i k a , i n F r a n - G a b r a — dečka. Foršček T e r e z i j a
Kino Jadran Kočev|e
k o v i č D a n i c a , d e l a v k a l z R o d l n . i z P o t o k a p r i Straži — d e " k n .
10. d o 12. d e c e m b r a : J u g o s l o v a n ­ S t e p a n I v a n , šofer i z Bušinje v a ­ K a m n i M a r i j a i z D o l e n j e v a s i p r i
gi, i n P a n l č A n t o n i j a , uslužbenka V e l . L o k i — dečka. Jakše M a n i j a
ski f i l m Poslednji most.
Maleea
Otoka
p r i P o s t o j n i . iz G a b r j a
— deklico. Eajakovič
15. i n 16. d e c e m b r a : f i n s k i f i l m Iz
S t r u n a F r a n c , usluž. l z C r n o m l j n , Z l a t a i z S e k u l i č e v p r i R a d a t o v i B e l a košuta.
i n S t a r e M a r i j a , uslužbenka i z čih — dečka. T u r k P a v l a i z P o d R o s a l n l c . — U m i r l a j e Starošinič g r a d a — d e k l i c o . Dajčman T o n č ­
Kino Loški potok
M a r i j a , k m e t i c a , 72 l e t l z Jelšev- k a i z G a b r a p r i Semiču — dečka.
11. i n 12. d e c e m b r a : T r g o v i n a s n i k a .
K o s t a n j e v e c Neža i z P r e l e s j a p r i
starinami.
S e n t i - u p e r t u — dečka. L a h J o ž e ­
Gradac
18. i n 19. d e c e m b r a : f r a n c o s k i f i l m
fa i z K n e ž j e v a s i p r i Dobrniču
P r a v n a identiteta.
B o j e n ! so b i l i t r i j e d e č k i ir\ e n a — dečka. C a m p
M a r i j a i z Jelš
d e k l i c a . — P o r o č i l i s o s e : S O D Č I Č p r i M i r n i peči — d e k l i c o . B a d o ­
MALI OGLASI
A n t o n , d e l a v e c i z G-radaea, i n M a - v i n a c D r a g i c a
i z Kuljajev DTI
U p r a v a z a c e s t e u t s — T e h ­ lešlč A m a l i j a , d e l a v k a Iz P o r i S t a . R a d a t o v i č i h — dečka. Radeče T e nična s e k c i j a N o v o m e s t o s p r e j ­ B r i n e P e t e r , d e l a v e c i z O r i b e l l i n r e z d j a i z S m a - j c f k i h Topuf.c —
m e v službo s t r o j n e g a t e h n i k a z Jakofčič M a i r l j a Iz D o l e n c . - U m r i dečka. Erlač L e o p o l a i n a i z J u r k e
dovršeno s r e d n j o tehnično šolo — j e P i r n a t J a k o b , 86 l e t i z G r a -v a s i — dečka. P r p a r I v a n k a i z
»trojni o d d e l e k . P r e d n o s t
imajo daca.
Ž e l e z n e g a p r i Dobrniču — d e č kandidati,
k i imajo
že nekaj
; k a . Zakrajšek M a r i j a i z G o r . p v Kočevju
p r a k s e l n dovršen k a d r o v s k i r o k .
! nikev — deklico. Bevk Olga i z
O d 20. n o v e m b r a d o 4 d e c e m - 1
K u p i m prevozno brusilnleo i n
o r o d j e z a p o p l a v i l o dežnikov. R o j e
2
dečka. P o r o č i l i s o s e : S l a d i c Iz N o v e g a m e s t a — dečka. R o z i ­
J a n k o , Črnomelj.
Zadrufcno
trgovsko
p o d j e t j e — A l o j z , skladiščnik, in C e r n e I v a n ­ na A n g e l a i z V e l . N e r a j c a m i
»Les«
Novo
mesto,
s p r e j m e v k a , šivilja, o b a 1z K o č e v j a . T e r - Dragatušu — dečka. Ž a g a r M a r i ­
ln Sevnšek j a i z B r o d a p r i N o v e m m e s t u —
službo d o b r e g a r a č u n o v o d j o — b l - b u c Jožef, d e l a v e c ,
l a n c i s t a z n a s t o p o m 1. j a n u a r j a M a r i j a , d e l a v k a , o b a i z K M n l e v a ­ d e k l i c o . D u l m i n M a r i j a l z S t a r e
— deklico.
s
i
.
K
a
v
š
č
e
k
B
o
g
r
m
i
l
l
z Zeljn, l n c e r k v e p r i Kočevju
1955.
S v e t e DanAca, d e l a v k a
Iz S a l k e K o v a č i č Frančiška l z S m a l č i e v a ­
NAflEL S E M A K T O V K O z
s
i
—
d
e
k
l
i
c
o
.
T
o
m
š
i
č
A
m iz P o d v a s i . — U m r l i s o : M a r i n e e l i Ne/.a.
d o k u m e n t i z naslovom Snvrič
R o s p o d i n l a , 70 l e t i z K o č e v j a . S a - s t r m a p-1 K r f V r m — d e k l i c o . Ž a ­
F r n n r iz Novepn m e M n . PoizSek A l o j z . u o o k . r u d a r , 57 l e t Iz gar F a n i i z R i r č n e v a s i — dečka.
v e d e t i : V i l j e m B o n f n r , I,jul)
Kočevja.
KHun
M a r l i a . 57 l e t . R i f e l l V e r a i z M a l e Bučne v r s l
l j n n n . T i s k a r n a Slovenskoga
Iz D o l . L a z o v . V e l i č v o v i č
A n t o ­ m a n l e vasi — đekl'co. Tesar! M a poročevalk
— dečka. V o v k V i k t o r i j a i z R u n i j a , 64 l e t i " : K o č e v j a .
ri.ia i z K o t a p r i Semiču — d P k l l Obvestilo
Loški potok
co. T e k a v e c A\pl7.'i!» i z R v d n i k a
P o l l e t n i občnd z b o r
Kmetijske
Hen^v.n
P r e t e k l i m e s e c s t a s e poročila: p r i K o č e v j u — d ^ l r i i c o
Udruga N o v o m e s t o b o v n o d o l l o .
M i l k a l z D o l . Toni'/; — d»čka.
K
o
r
n
'
š
I
v
a
n
.
k
m
e
t
.
I
n
A
v
s
t
o
l
j
12. d e c e m b r a 1954 o b 8. u r l v d v o ­
T
u
r
k
Frančiška
i
z
S
m
u
k
e
p-i H i r a n i S i n d i k a l n e g a d o m a v N o v e m E m i l i j a n n . uslužbenka, o b a i z H r i ­ n j a h — d e k l i c o . C v e l b a r A n ? e ' a
ba. — U m r l a j e M i k u l i č M a r i j a ,
mestu.
iz D o b r a v e p r i
ftkoclanu
— deN a d n e v n e m r e d u Je t u d i s p r e ­ 73 l e t i z T r a v n i k a .
k l i c o . — M a m i c a m čestitamo!
a
0
K o so Beio k r a j i n o še strahovali hajduki Novu pomembna
In Sel je razbojnik
i n moril je ljudi
v temni les
vse vprek n
črez.
Trgovcem
je blago
jemal
i n siromakom
ga dajal.
To b i l je Udmanič
junak,
tak zelen kot hrast in tako
krepak.
O t o n Zupančič
;
B e l a k r a j i n a , , m a j h n a dežela
m e d G o r j a n c i i n K o l p o ! Deže­
la, o k a t e r i n a v a d n o govore, da
je sanjava s s v o j i m i brezami,
trtji, steljniki i n svetlozelenim i o b k o l p s k i m i pašinci. I n n a
tej z e m l j i ž i v e B e l o k r a n j c i . o
k a t e r i h p r a v i j o , d a s o m e h k i -_n
d o b r i k o k r u h . D a so t a k i že
stoletja.
Res, toda t o j e i d i l a , lepa
r o m a n t i k a s t a r i h d o b r i h časov,
če že hočete. B e l o k r a n j e c j e
m e h a k , d a p a j e o b s t a l n a svo­
j i zemlji, je m o r a l biti trd. T r d
rfkozd v s e r o d o v e , k i so živeli
n tej zemlji.
Stoletja
so d r v e l a
čezenj
domače i n t u j e
najemniške
v o j s k e , nemški križarji, H r v a ­
tje i n O g r i , Benečani i n T u r ­
k i . Janičarji, m a r t o l o z i , u s k o k i
l n h a j d u k i so šli t o d m i m o , p a
N a p o l e o n o v i F r a n c o z i , nemški
h u z a r j i i ne dolgo tega s a v o j ­
ski i n MussoJinijevi osvajalci
p r u s k i n a c i s t i , ustaši i n Č e r k e ­
z i . . . I n še n i t a nečedna v e r i Ca p o p o l n a ; n a desetine j e bile
še d r u g i h , k i s o r o p a l i i n oožrg a l i n o tej z e m l j i .
Z a t o tisito o »lepih, d o b r i h
s t a r i h časih« n e drži. V s a j v
B e l i k r a j i n i ne. Meč je b i l
Belokranjcu stalen spremlje­
valec. K m e t je delal n a n j i v i z
mečem z a p a s o m i n o b r a z o r u
ga j e čakal k o n j , n a k a t e r e m
j e p o b e g n i l , če m u j e p r e t i l a
nevarnost.
N e v a r n o s t i p a je bilo skoz:
sftoletja d o s t i . E n a i z m e d n j i h
j e b i l a hajduška.
a
n
•
K o so p r e n e h a l i turški v p a ­
d i , so se o b K o l p i p o j a v i l i
h a j d u k i . V s e 17. i 18. stoletje
so s t r a h o v a l i l j u d i t o s t r a n i n
onstran Gorjancev. Sele N a ­
poleonovi
v o j a k i so z a sile
nanr v i l i r e d i n m i r .
Dvesto let so h a j d u k i vzne­
mirjali belokranjsko ljudstvo
B i l i so zlo, k i g a je r o d i l rasto­
či k a p i t a l i z e m l n n e u r e j e n e
socialne razmere. O d t o d nji­
h o v s r d d o graščakov, b o g a t i h
župnikov i n s p l o h i m o v i t e ž e v .
T o d a m n o g i s o j e m a l a , d a so
d a j a l i revežem. S p o m i n nanje
se j e v b e l o k r a n j s k e m l j u d s t v u
o h r a n i l n a j d a l j i n j e ž i v še d a ­
nes. N a j v a m o n g o v o r i o tistih
v i h a r n i h časih.
n
•
P o d cesto, k i p e l j e i z B o j a n c e v p r o t i A d l e š i č e m , " s o še
d a n d a n e s »hajduške j a m e « . V
n j i h s o v t i s t i h časih p r e b i v a ­
l i hajduki i n skrivali naplenjeno blago.
Nekoč
je sklenil
hajduk
Uzmovič, k i j e s t a n o v a l v e n i
teh j a m . s svojim
pajdašem
izrepati
adlešičko
župnišče
K e r je bilo to utrjeno i n z a v a ­
rovano pred napadi, sta hotela
Župnika prezvijačiti. U z m o v i č
se j e o b l e k e l k o t b o t e r , n j e g o v
tovariš p a k o t b a b i c a . Vzete
s t a l e s e n e nečke i n natlačila
n o t r i c u n j , d a se j e z d e l o , k r
d a neseita h k r s t u o t r o k a . V
m r a k u sta potrkala n a vrat?
župnišča i n p o p r o s i l a d u h o v n a ,
n a j j i m a k r s t i dete. T a j e
n j u n i prošnji u s t r e g e l . K o i e
šel z m e ž n a r j e m v c e r k e v i n s
p r i p r a v l j a l n a obred, sta raz­
bojnika izvlekla iz pogrnjenih
nečk pištoli i
ustrahovala
župnika i n c e r k o v n i k a . P o t e m
sta z l a h k o t o o p l e n i l a c e r k e v
i n župnišče i n se z b o g a t i m
plenom
vrnila
v
»hajdučke
jame«.
e
n
«
S t a r i I v a n i č se j nekoč v r a ­
čal s s e j m a n a H r v a t s k e m do­
mov n a Belci v r h . V neki k r 5 m i ob^ reški c e s t i j e d o m o v
^ r e d e p o p i v a l s tovariši. P o z n o
ponoči s o v k r č m o v d r l i n a ­
šemljeni h a j d u k i . K r č m a r je
;kočil s k o z i o k n o , t o d a h a j d u k i
so ga u s t r e l i l i , p r e d e n j e n a ­
r e d i l deset k o r a k o v , p i v c e p a
so u s t r a h o v a l i z orožjem. N a t o
J O o d krčmarice z a h t e v a l i d e ­
nar.
P r i p e l j a l i s o še n j e n o
'nčer i n j i p r a v t a k o g r o z i l i z
m u k a m i . Hči j v p o g l a v a r j u
hajdukov
kljub
njegovemu
zakritemu
obrazu
spoznala
svojega
ženina. K e i p a j i j e
b i l o očito, d a hajduški l j u d i e
ne p o z n a j o u s m i l j e n j a , j e p o ­
vedala, da je v kleti sod z
I v o j n i m d n o m , v k a t e r e m je
'Ml s k r i t s r e b r n i d e n a r . T e g a
^o p o t e m o d n e s l i h a j d u k i , k o
so se p o p r e j še pošteno založili
v kleti i n shrambi.
e
e
najdba 6 voja­
grobov
1. s t o ­
š- n a K a p i t e l j ­
kjer je v vsa-
c e s t i m e d B e l e t o v o hišo i n p o ­
slopjem O L O . R a z l i k a je le v
tem,
d a so u p e p e l j e n i o s t a n ­
k i r a j n e g a položeni p o d k a ­
menje
zraven
groba. O b a
grobišča s p a d a t a v e r j e t n o v 3«
s t o l e t j e našega štetja.
O b e najdišči kažeta, l a h k o
rečemo, v e l i k o revščino, s a j s i
prebivalci niso mogli privo­
ščiti n i t i z a g r o b n o a r h i t e k ­
t u r o p o v s o d običajnih r i m s k i h
tegul — opek.
Prezgodaj je
še, d a b i se spuščali v t o l m a ­
čenje, o d k o d i z v i r a t o , p o v ­
s o d d r u g o d neobičajno p o k o p a ­
v a n j e — d a s o mrliča sežgali,
potem p a m u p r i p r a v i l i
še
simbolični g r o b i n n a v i d e z n i
pokop.
P r o t i večeru so h a j d u k i z a ­
p u s t i l i Semič — v s e h j
bilo
37 — , čez t r i l e t a p a s o se
~ipet v r n i l i
i n neusmiljeno
i z r o p a l i i n opustošili v s o vase
a
e
a
m
e
Spi naš otrok zdravo in udobno
ne s perjem. Ce m u tega ne m o ­
remo nabaviti. Je še vedno bolj
zdrav lepo obtesan l n z blagom
prevlečen zaboj, kot nostelja starSev.
Sploh je postelja odraslega za
dojenčka Izredno neprimerna. Iz
telesa odraslega Izipuhtevajo n e ­
zdravi plini, otrok pride v dotik
z zamazanim perilom, često tudi
s gnojnimi turi, krastami ln slič­
n i m , k a r vse m u Je za zdravje Iz­
redno nevarno. Telo odraslega sra
tudi tako greje, da se njegov o r ganlzem nanj navadi tn Je pozne-
tehnika in
•trojnega mojstra J a delo na Direkciji ali na terenu. Prav
garažnega mojstra
večletno prakso ln
verziranoga skladiščnika l a kovinarsko delavnico. Plača
po dogovoru. Ponudbe
z navedbo dosedanjega
treba poslati Direkciji,
Novo mesto, Tavčarjeva
Stane
vrata, d a v i d i t a , k a j je. V t e m
oa s o h a j d u k i že d r v e l i v c e r ­
kev i n p o t a b o r u , kjer so i m e l
še i z z a turških časov Semičani
svoje s h r a m b e . Z v r h a taborne­
ga o b z i d j a so pričeli h a j d u k i
streljati n a ljudi, k i so prihi­
teli s oolja, n j i v i n vinogradov
Stari prost i n v i k a r sta s k u ­
hala p o b e g n i t i čez dvorišče n a
DOlje, todn h a i d u k i so n a D e r i ^
v a n j u puške l n j u p r i s i l i l i , d a
4 a se u m a k n i l a v župniščtV i k a r se j e v k u h i n j i h i t r o
s k r i l v krušno p e č i n njer.
vhod zadelal z lonci, skleda­
m i i n drugo k u h i n j s k o ropo­
tijo. M e d t e m p so p r o s t a , k i
ie b r e z g l a v o b e g a l p o h o d n i ­
k i h , h a j d u k i p r i j e l i i n ga od­
b i j a l i v kuhinjo.
za N o v o mesto
ških
keltskih
letja
p r e d n.
skem marofu
e
sprejme takoj strojnega inženirja, strojnega
»•••••
e
V s e k a k o r p a so z a d n j a a r ­
heološka
odkritja v Novem
m e s t u res z e l o p o m e n l j i v a z a
najstarejšo z g o d o v i n o D o l e n j ­
s k e i n so s p e t m a l c e o s v e t l i l a
Toda to niso vse zgodbe o
razgled v davna, v temo z a ­
b e l o k r a n j s k i h h a j d u k i h . S o le
v i t a s t o l e t j a n a t e m področju
K e l t s k i grob s K a p i t e l j s k e g a m a r o f a
ene i z m e d m n o g i h , k i kažejo
slovenskih tal in v
življenje
n a t i s t e r a z b u r k a n e čase. S e z g o d o v i n e
N o v e g a m e s t a so k e m g r o b u p o l e g žare še e n a človeka, k i j e t a k r a t b i v a l t o d ,
m n o g o t a k i h z g o d b j e o h r a n j e ­ se v z a d n j i h m e s e c i h p r i d r u ­ p o s o d a , r a z e n t e g a p a še ščit
V. S.
n i h m e d l j u d m i , t a k o o raz­ žile še štiri važne n a j d b e .
( o z i r o m a >unibo<
— železno
b o j n i k u M a r k u s u . k i ga je
Kovačič j e začel k o p a t i n a središče ščita) i n sulična o s t .
LJUBEZEN
DO
RODITELJEV
obesila
gosposka v
Starem svoji
parceli za k a n d i j s k i m K e r a m i k a je v primeri z Ilir­
t r g u , o h a j d u k u P a n j a n u i z s t a d i o n o m t e m e l j z a hišo. Iz­ s k o tehnološko i n o b l i k o v n o
Ljubezen
sina do roditeljev
G o l e k a , B r e l c u i z Z a p u d j a , o k a z a l o se j e , d a k o p l j e s r e d i r e v n a . T o s o o b e n e m
spreminja:
p r v i se takole
B a b n e c u s Tačne gore, k i j e po i l i r s k e p o g r e b n e gomile.
N a keltski strokovno izkopani in
Ko je devet let star
pravi:
v s a k e m h a j d u k o v a n j u d e l i l s d a n j e prišla čudovito i z d e l a ­ d o k u m e n t a r n i g r o b o v i v d o ­ »Moja
starša
sta
najboljša.
pajdaši p l e n v s a m o t n i c e r k v i n a keramična
posoda doslej l i n i K r k e .
Prav vse znata!«
sv. D u h a n a P a r g i v P o l j a n ­ s k o r a j n e z n a n e g a t i p a P o v s e j
Ko je šestnajst let star bo
G l e d e n a prejšnje
najdbe
s k i h h r i b i h , i n še o d r u g i h . I n
s m o s k l e p a l i , d a so n a p o d ­ rekel: »Moja roditelja
ne zna­
H a j d u k Ubranič j
i m e l za
ročju N o v e g a m e s t a ira o k o l i ­ ta toliko kot sem mislil«
N a ognjišču so z a k u r i l i o g e n j l j u d j e v e d o p o v e d a t i o župniku
eveže z l a t o s r c e , toda s s v o ­
štirinajst
ce b i v a l i t u d i R i m l j a n i . Z a d ­
i n v ? g l i v a n j železne v e r i g e - s S i n j e g a v r h a , k i j
Čez štiri leta bo rekel:
»Mo­
j i m i sovražniki n i p o z n a l u s m i nja odkritja rimskih
g r o b o v ja starša ne razumeta
N a t o s o d u h o v n a s i l i l i , n a j j i m l e t »>onoči s p a l z n a b i t o s t r e l j a mladine.
ienja.
so t o s k l e p a n j e d o c e l a u t r d i ­ Sploh
o o v e , k j e i m z l a t n i n o i n s r e - čo v c e r k v e n e m s t o l p u p o d
nista povezana
z mlado
T a k o j e nekoč v l o z i b l i z u b r n i n o . K e r j i m j e p r o s t o d g o ­ z v o n o v i , k e r se j e b a l h a j d u ­
la.
generacijo.«
m
T.apudja srečal m l a d o d e k l e . v o r i l , d a i m a d e n a r j a s a m o n e ­ k o v . T o d a n a j b o že k a r k o l i
Pri
rigolanju
Ozebkovega
Ko dovrši trideset let: M i s ­
U j e šip v Črnomelj. K o j o j e k a j m a l e g a , so m u s t r g a l i s u k - — m o r d a j e l j u d s k a domišljija
v i n o g r a d a n a h r i b u z a v a s j o l i m , da sta moja starša le ime*
vprašal, če s e b o j i h a j d u k a n i o i n s r a j c o z života i n m u m a r s i k a j p r i d a l a — e n o p a j e
B r o d s o v g l o b i n i 30—40 c m la v marsičem prav.«
'Jbraniča. j e d e j a l a : » S a m b o g n a g o l o telo o v i l i r a z b e l j e n e g o t o v o : p r a v l j i c a o t i s t i h » d o ­
odkrili par rimskih
grobov,
1
m
čuvaj t e g a l e p o v a ! « T e d a j v e r i g e . V g r o z n i h m u k a h so ga b r i h s t a r i h časih« v s a j v B e l i
pokritih z vilikimi kamnitimi
Lepotica — morilko
i o j e Ubranič p o p r o s i l , n a j t i r a l i o d sobe d o sobe tn n a t o k r a j i n i d a n e s n e drži v e č .
ploščami. P o s e b n o s t t e h g r o ­
I g r a l k a V i r g i n i a Engels B r o w n
-anj v m e s t u k u p i žeblje i n m u še v c e r k e v i n z a k r i s t i j o . Z r a ­
bov j e (doslej d r u g o d n e z n a ­
Jot« Dular
iz H o l l y w o o d a j e b i l a leta 1940
na), d a So simbolični — g r o b
proglašena z a »Mlss L o s A n g e je izkopan, narejena je grob­
les«, to j e z a najlepšo žensko
kilUUM.1 glOO
n a a r h i t e k t u r a (iz k a m n i t i h
te države. Sedaj j e s t a r a 37 let,
s h r i b a za vasjo B r e d
plošč n a r e j e n
četverokotnik)
poročena p a j e b i l a s 47-letnim
C h a r l e s o m B r o w n o m . 9. j u n i j a
verjetnosti je izdelovalcu s l u ­
Ce al ogledamo
leži3*a otrok Je brez takega »grelca« takoj p r e - ali pa Izredno malo spijo, pa m o ­
letos Je prišlo m e d n j i m a d o
žila
z
a
v
z
o
r
kakšna
p
l
o
č
e
v
i
­
zlasti na podeželju,
moramo že hlajen. Utrujena mati tudi zelo ramo čimprej
k z d r a v n i k u , da n a s t a s i t u l a . S t o p o s o d o j e
prepira. Po njenem pripovedo­
spočetka povedati, da so njihova lahko tako zaspd, da dobi otroka ugotovi, če nI takšno
otrokovo
v a n j u j e mož prišel p i j a n d o ­
ležišča skrajno
nezdrava in ne­ podse, m u da komolec na usta ln spanje dokaz živčnega a l i druge­ z n o v a
potrjeno in
izpopol­
udobna. Začtiicno kar pri dojenč­ slično ter ga kaj lahko zaduži.
mov l n j o hotel n a p a s t i s ste­
ga obolenja.
z. g.
n j e n o naše z n a n j e o k u l t u r n i
k u . Pogosto leži dojenček v z i ­
Malo
večji
otroci imajo žal
k l e n i c o . O n a j e p o g r a b i l a nož i n
s t o p n j i I H r o v n a t e m področ­
belka res p r i k u p n a , vendar Je
mnogokje le kot za pečjo za n a ­
m u ga z a s a d i l a n a r a v n o s t v s r ­
njegovo babico. Navidezno Je z i ­
ju,
takozvanega
»cvetočega
Papež proti ženski modi
domestek
postelje, drugod
spet
belka, res p r i k u p n a , vendar Je
ce, d a je b i l n a mestu m r t e v .
Hallstatta«.
prostor ob bratu, sestri, k a r vse
že mnogo let znano, da prav to
n i k a k o r nI niti zdravo, niti udob­
P o d e j a n j u se j e s a m a j a v i l a
Papež P i j X I I . j e d a l t e d n i
ležišče ni zdravo. K e r so zibelke
O I l i r i h n a področju
Nove­
no. Rajši se utesnimo v katerem
večinoma nizke. Je otrok izpo­
policiji.
katoliškim škofom,
drugem
stanovanjskem prostoru, n a v o d i l a
ga mesta v e m o precej, m a l o p a
stavljen hladnemu zraku, k i veje
da lahko damo otroku svojo p o ­ n a j n a s t o p i j o p r o t i ženski m o ­
nizko ob tleh, do nJega imajo d o ­
o
K
e
l
t
i
h
.
Sodeč
p
o
n
a
j
d
b
a
h
i
z
steljo, pe če še tako preprosto in d i , z l a s t i t a k i v p o l e t n i h m e ­
stop
razne
živali (mačke, miši,
Francoski
pisazelj
Leon
poceni. Otroka, k i spita skupaj, s e c i h . T r d i , d a takšne o b l e k e n o v o m e š k e o k o l i c e j e p o k e l t ­
ps!) Pa rudi mrčes. Z i b e l k a se
Bloy je bil hudo reven in si
dihata drug v drugega, i n če je
s k e m u d o r u v 4. s t o l e t j u p r e d
zdi
materam p r i p r a v n a , ker v
d
u
h
o
v
n
o
škodujejo,
k
e
r
i
m
a
j
o
m o r d a eden od njiju okužen s
je moral večkrat izposojati
de­
njej otroka hitro zaziblje v spa­
sledila nagla
katerokoli boleznijo, je to najbolj pohujšljiv v p l i v n a m l a d i n o . našim štetjem
nar. Ko nekoč spet
ponovno
nec. I»rl m n o g i h pa se iz tega
t i r o b , o d k o p a n oo cesti inea
domačega i n
direktna
ln najhitrejša
okužba J e z i se z l a s t i n a ženske, k i p r o l e t a r i z a c i j a
razvije
razvada in potreba, da
svojega založnika za
drugega.
Nadalje Je mnogokje
novodošlega l j u d s t v a ,
t o j e Beletovo hišo in poslopjem O L O moleduje
otroka ziblje vse ure spanja. T a ­
otrokovo pokrivalo le nekaj z a ­ p r i h a j a j o c e l o v c e r k e v v t a ­
predujem,
mu ta p r a t u ; » P r a v i
ko so neredke matere, k i prebeK
e
l
t
o
v
i
n
I
l
i
r
o
v
,
O
t
e
m
priča
k
i
h
p
o
m
a
n
j
k
l
j
i
v
i
h
o
b
l
e
k
a
h
,
krpanih sukenj. plaščev,
pledov
n i p a v n j i h n o b e n i h o s t a n k o v . Eno
oko imam
stekleno.
Če
dljo vse noči, da prezlnljejo otro­
ln drugih oblačil, namesto
rjuh
ka. Spanje takih otrok Je skrajno
Pač p a j e n e k a j
m e t r o v o d uganete,
katero,
p a vam bom
pa le zamazane, zdavnaj o d s l u ­
slabo, rahlo, hkrati pa se otroko­
groba skupno
sežigališče i n posodil.«
žene slamnjače ali šivana odeja.
T R I D E S E T L E T N A NOVOMEŠKEM O D R U
vo živčevje
tako navadi n a te
Matere,
nikdar takol Pomislite,
o s t a n k i vseh. k i imajo tu svo­
tresljaje, da brez njih ne more
»Levo!«
veselo vzklikne
pi­
v
k o l i k o prahu
tn umazanije
spati. Mnogo primernejša Je zato
je grobove.
odevate
svojega otroka, k i m u
satelj.
za dojenčka
košarica, v katero
Isto se j e p o k a z a l o p r i g r o ­
želite vse dobro? Vso noč v d i h a ­
»Ja, kako pa ste uganili?«
damo vložek Iz žime ali koruzne­
va nezdrav vonj ln v s r k a v a prah.
b o v i h , k i so b i l i od k o p a n i o b
ga llčkanla, n i k a k o r pa ne blazi­
»Opazil
sem v njem
iarek
Splošno gradbeno podjetje
»PIONIR« Novo mesto
tako potrebuje
odkritja
j i h n a z a j g r e d e p r i n e s e . K o j e v e n so s i l i l i v a n j , n a j v e n d a r
d e k l e odšlo, j
prišla m i m o p o v e , k j e i m a s k r i t
denar.
Številnim, slučajno a l i r e d ­
s t a r a ženica. T u d i n j o j e v p r a ­ P r o s t se j e i z g o v a r j a l , d a ga
izkopanim
arheološkim
šal, Če se n e b o j i h a j d u k e n i m a , t o d a k e r m u n i s o v e r ­ n o
Ubraniča. » B o g m u d a j d o b r o , j e l i , s o se še drugič i n tretjič n a j d b a m , p o k a t e r i h s m o s i
podobo
najstarejše
saj še noibeni s i r o t i n i s t o r i l p o v r n i l i v k u h i n j o i n g a t r ­ u s t v a r i l i
z l e g a , * j e r e k l a ženska- K o j e pinčili z r a z b e l j e n i m i v e r i g a ­
h a j d u k t o slišal, j o j e bogato m i . K e r n i ? o nič i z v e d e l i , g a
o b d a r i l . — P o p o l d n _ s e j e de­ ie n e k i r c f c a r p o l m r t v e g a
k l e v r n i l o i n izročilo Ubraniču u s t r e l i l i v sence, d r u g i p a m u
z a h t e v a n e žeblje. H a j d u k j o je ie s s e k i r o o d s e k a l g l a v o .
z n j i m i za kazen p r i b i l n a dre­
N a t o so h a j d u k i i z c e r k v e
vo.
odnesli ves denar, cerkvene
P o l e t n e g a d n e l e t a 1720 jt> posode, p e r i l o i n o b l e k o . P r a v
k r d e l o h a j d u k o v n a p a d l o se- t a k o so d o k r a j a i z r o p a l i t a b o r
miško župnišče. K o je proštu i n župnišče, k j e r s o p o t l e h
Starih-; i n v i k a r j u J e s e n u n e ­ i z p u s t i l i v s e v i n o , k o l i k o r ga
niso mogli popiti i n odnesti &
k d o sporočil, d a so t u r a z b o j
n J k i s t a n a g l o o d h i t e l a (pred •eboj.
arheološka
v Novem
mestu
dela Je
uL 12
••*••• •••••«•»• ••••••
ki veje o d oblačil tn z nJim b o ­
lezenske kali. Nič zato. če m u
posteljemo z h o d n i m i
rjuhami,
tudi zaknoane v a m niso v sramo­
to. Obsojal pa vas bo vsak. k i
ve, da v a m nI žal denarja, M
gre iz dohodkov za pijačo, otroci
pa spijo po kotih, odeti v vse
drugo kot t p r i m e r n i m i p o k r i v a l i .
Otrokova postelja ne sme biti
premehka, da se v njej otroku ne
k r i v i hrbtenica. Zglavje naj bo
visoko le toliko, da m u glava ne
visi nazaj, če leži postrani; višje
zglavje m u damo le. kadar kašlja
ali Ima težave prt dihanju. P r e ­
skrbimo tudi, da nI preblizu peči,
od koder se Siri prevelika vročina
aH prebltru slabo zaprtih oken,
ki Cesto povzročajo prepih. C e
le mogoče, naj spi v prostoru,
kjer ničesar več ne delamo, da
je njegovo spanje čim bolj ne­
moteno, da ne spil v k u h i n j i , kjer
Je zrak prenasičen z najrazličnej­
šimi vonji. K j e r to nI mogoče,
prezračimo
tak prostor
zvečeT.
C l m dalje v Jeseni naj sni otrok
ob odprtem o k n u .
Otrok bo m i m o spal tudt takrat,
če ne gre spat takoj po večerji,
oz. če le zgodaj večerjal In po
večerji opravljal Se kakšno m i r no delo. «e Igral kaj primernega
alt čital knjigo, k i ga nI razbur­
jala. Z otroci, k i ponooi kričijo
v spanju,
vstajajo,
niso n i k o l i
m i r n i , močijo posteljo, se potijo.
Gabrovec
Bela krajina do naselitve Slovencev
6
usmiljenja!«
Bloy.
se
je
odrezal
»Veš kaj, pridi pogledat mo­
jo novo hišo! Sleherni
ki jo
vidi, onemi od
začudenja.«
»Ti, pa res o n e m i ? t
»Prav
res!«
[
»No,
potem
bom p r i p e l j a l
svojo ieno . . .«
Pri premieri Borovih
Raztrgancev so ob odprtem odru čestitali
Štefki K R A M P L J E V 1
za 30-letnico njenega dela oa odru. Obi­
skovalci gledališča jo dobro poznajo, zlasti po osvoboditvi: R u tarica v Raztrganclh, Kantorica (Kralj na Betajnovl), gospa načelnlkova (Sumljiva oseba), zamorska služkinja (Globoko so ko­
renine), grajska gospa (Daseti brat) in zdaj spet kot Rutarica.
Novomeičani znajo ceniti njeno prizadevnost In temperamentno
igro. Na sliki prizor Is Raztrgancev: Štefka Krampelj kot R u tatlca, Jože Zamljen (Rutar) in Pavlinova (Vida).
ampak
Iz sploSno d u h o v n e g a
življenja v t e m času. M i t r o v
k u l t se začenja p o j a v l j a t i p r
nas v d r u g e m I n t r e t j e m stolet­
j u . F r l n e s l i so ga v o j a k i i n se
je zelo h i t r o razširil, k e r Je b i l
b l i z u t e d a n j e m u splošnemu ob­
čutju. M i t r o v k u l t j e Izraz glo­
boke k r i z e antičnega d u h o v n e g a
sveta, ta p a zopet o d m e v a dol-,
go, n e m i r n o i n neustaljeno go­
spodarsko l n politično podobi
tedanje države. I l i r s k i
cesarj
tega časa so s i c e r znak v i t a l n o ­
sti podvrženega l j u d s t v a , duha
r i m s k e države pa seveda n i s r
m o g l i rešiti. P o l a g o m a že Ču­
timo preseljevanje.
Slovensko
ozemlje k o t i z r a z i t o prehodno
)e m o r a l o n u j n o biti prltegnje
no v ta v r t i n e c . H u n i , G o t l
L a n g o b a r d l gredo sedaj skoz
naša ozemlja. P r o t i R i m u se
bojujoči b a r b a r Je z a m e n j a l za
R i m se borečega cesarja. Ra/.li
ke p a nI b i l o več v e l i k e .
preneslo stava, z a n i m i v triožnlk — žrt­
Najlaže vežemo najdišča v mrežo k a m o r se Je sedaj
cest, k i j e v e z a l a B e l o k r a j i n o glavno življenje. Z a t o Je r a ­ venik z d a r l t v e n o sceno v S i l ­
i d o l i n o K r k e l n p r e k o nje z z u m l j i v o , d a ne bomo našli « v a m i ( A I J 486) je s k r i t o najbrž
kako domače božanstvo, Je upo­
N e v i o d u n o m in P r a e t o r l o m L a - antični l i t e r a t u r i nobenega po
dobljen k a r n a t r e h s p o m e n i ­
kraje
e A u c o r u m , l n n a d r u g i s t r a n i pa d a t k a za b e l o k r a j n s k e
po d o l i n i K o l p e s S i s k o m . P r e - k a t e r i h Imena bodo, če nas ne k i h ( A I J 487, 488, 490), nadalje
m e r e t e l n l n R u t a r o m e n j a t a v preseneti k a k a ugodna najdba, o b l e k a l n Se d r u g i e l e m e n t i , k i
s v o j e m d e l u : R b m l s c h e S t r a s ­ ostala vedno p r i k r i t a . Najvaž­ j i h bo opazilo Izšolano o k o raz­
t e n u n d B e f e s t i g u n g e n l n K r a i n nejša rimska* naselja so m o r a l a i s k o v a l c a . Danes p a je zgodo­
sledeča pot p r e k o B e l e
k r a ­ b i t i p r e d v s e m v Črnomlju, R o - v i n a p r o v i n c l a l n e r i m s k e s k u l p ­
j i n e . O d ceste po d o l i n i K r k e žancu, na V i n i c i , l n v O t o k u ture tako po s v o j i u m e t n i kot
se j * v S o t e s k i o d c e p i l a v l c l n a l - p r i P o d z e m l j u . O d t u Imamo i d e j n i s t r a n i še n e n a p i s a n a l n
n a cesta n a M e n i l k o v a s , P o d ­ danes k a m e n i t e s p o m e n i k e , v o - ne m o r e m o preko več a l i m a n i
koren,
Poljane,
C r r n o s n j l c e , t l v n e a r e i n n a g r o b n i k e , k i n a m splošnih d o m n e v .
Nedaleč od Rožanca, v J u d o v
B r e z j e , G a b e r , K o t , Ručetno vas že na p r v i pogled n u d i j o v
ln Rožanec, k j e r se j e križala o k v i r u r i m s k i h k a m e n i t i h spo­ ju, kot p r a v i j o ljudje k r a j u , jc
s antično potjo, ki Je v o d i l a m e n i k o v , n a j d e n i h n a sloven­ ohranjen relief n a s k a l i , osta­
• P l a n i n e n a Rožanec in odtod s k e m o z e m l j u , neverjetno enot­ nek M l t r o v e g a svetiSča. Upodob
n a G r a d a c . N a d r u g i s t r a n i je no podobo. Nagnetene figure nt ljen Je M i t r a , k l ubija b ' k a
fcilft p o v e z a n a s potjo, k i Je p e ­ s p o m e n i k i h s svojo strogo čel­ z r a v e n sta na levi ln desni C a ljala l z R e z a n c e p r e k o TalČJega no »tojo, e n a k o m e r n o razdelje­ utes l n Cautopates, n a d njima
K l j u b prehodnosti slovenskega
v r h a , Črnomlja, Adleštčev, v nostjo po p r o s t o r u , rustična iz­ pa S o l l n L u n a v d o p r s n i h po
izemlja pa Imamo r a z m e r o m a
d o l i n o K o l p e ln odtod n a d a ­ d e l a v a , n a m kaže, d a i m a m o tU dobah. C a u t e s a delno p o k r i v a
pes, k i liže k r t b i k a , k i ga J< le m a l o ostankov iz te dobe. O b
našnji s v . P e t e r p r i Mrežnici, o p r a v k a z l j u d s k o umetnostjo
najvarnejši
gotsko-longobardsk
ki kaže bogate ostanke rlmsk-* s a m o n i k l o nastalo v odtrganem nabodel M i t r a s . Napis n a m po­
n e k r o p o l i K r a n j a so druge najd­
ve, d a so relief p o s t a v i l i Ne
n a s e l b i n e . T a Je m o r a l a b i t i p r o s t o r u , umetnost, k i s k r i v a U
be
komaj
vredne
omembe
važna p o s t o j a n k a n a p o t i S e n i a - s t a r o l l l r s k e pripovedujoče ele­ o r e m a g l j l v e m u bogu M i t r i brat
S l a c i a . D r u g a p o t Je držala l z mente. P o d r o b n i Studij b i n a m je P. A e l i l Nepos P r o c u l u s l n Ledvlčaste pašne spone, k i so
t i ti naSli v G o r j a n c i h , so do­
N o v e g a meeta čez G o r j a n c e n a po vsej verjetnosti razodel, do ^ i r m i n u s . M a n t u a n i , k i Je kopa
>o p r v i svetovni v o j n i na tem kaz, d a se tu-.!' B e l a k r a j i n a
M e t l i k o l n nato zopet p r o t i S v . t u d i i d e j n i svet n i popolnoma
»rostoru, n i mogel o d k r i t i no
' i l j u b precejšnji
odmaknjenost
P e t r u p r i Mrežnici. K l j u b t e m r i m s k i , ampaK d a ga bo treba
'lenih n o v i h ostankov več.
od g l a v n i h poti nI mogla Izog­
d o m n e v n i m In le slabo r a z i s k a ­ razložiti fie s s t a r i m i Ilirsko
niti v i h a r j a preseljevanja. T a
usedlinami.
Matm
T a k o Je tudi za B e l o k r a j i n *
nim p o t o m p a je b i l a B e l a k r a ­ k e l t s k i m i
jina v r i m s k i d o b i resnično le P a n n o n i o r u m et D a l m a t a r u m na zpričan M i t r o v k u l t , k i p r e d ­ I« sedaj dokončno r a z b i l etno­
loško podobo ozemlja, kakršna
i«
provinca,
u m a k n j e n a o d v o t l v n l a r i ls Črnomlja ( A I J stavlja eno najzanimivejših po
r e l i g i o z n e g a , je n a s t a l a x n a s e l i t v i j o I l i r o v .
glavnih poti ln mestnih središč, 484) so k e l t s k a r e l i g i o z n a p r e d ­ g l a v l j , ne samo
;
1
Odlična avalltetr
Zmerna cena
Ugodno pranje
T o so odlike
• P G R I O N«
praška ca pranje
finih tkanin
U
•
Q
•
0
N e r g a č : »Ja, J a , s t a n d a r d p a
k a r naprej pada. P r e d nekaj
m tisoč l e t i so Imeli v s i ljudje k o ­
D žuhe, dandanašnji j i h imajo p a
ZD O C D • C D • CD • C D • C D a C D samo še I z b r a n c i I«
sko, k i hrami t a k o Čudovito svet z a r a d i m e d n a r o d n e važno­
i l i r s k o bogastvo, ne poznamo do sti našega ozemlja t u d i priča­
zdaj še n o b e n i h s t a r o s l o v e n s k i h kuje. Z a t o p a Je treba čuvati
najdb — da smo še daleč od nad v s a k i m najmanjšim s p o m e ­
tega, d a b i l a h k o r e k l i kakršno­ n i k o m te naše p r e t e k l o s t i In to
k o l i zaključno besedo. Z a n i m i v o naj bo plemenito s k r b M u z e j ­
je v s e k a k o r , d a i m a N a r o d n i skega društva l n B e l o k r a n j s k e ­
muzej
m e d p r a z g o d o v i n s k i m ga muzeja v M e t l i k i .
i n v e n t a . , m lz Smarjete pome­
VAŽNEJŠA L I T E R A T U R A :
šanih nekaj uhanov, tipa s koc­
ko i n košarico. J e torej v e n d a r ­
B r o d a r , Das P a i a o l i t h l k u m l n
le n e k a povezava m e d omenje­
Jugoslavvlen, Q u a r t e t I. 1938.
n i m i tipi uhana l n keltaško k u l ­
Ložar, N e o l i t s k e stanovanjske
turo, čeprav Je za tlpologa ne
lame na V l n o m e r u , G l a s n i k m u ­
more b i t i ? I n končno smo na
zejskega društva za S l o v e n i j o
podlagi Šmldove objave Črnom­
T u d i najzgodnejši o s t a n k i k u l
XXII-1941.
lja
m
o
r
a
l
i
m
i
s
l
i
t
i
,
d
a
Imamo
v
ture i n c i v i l i z a c i j e l z p r v e do­
Ložar, P r e d z g o d o v i n a S l o v e n i ­
be S l o v e n c e v v B e l i k r a j i n i so Črnomlju žgane staroslovenske je, posebej K r a n j s k e v luči z b i r ­
nam le delno p o z n a n i . V Črnom­ pokope. Novejše r a z i s k a v e N a ­ ke M e k l e n b u r g , G M D S , 1934.
muzeja so ugotovile,
lju Je b i l a o d k r i t a v r s t a grobov, rodnega
Heernes, K r a i n i s c h e H u g e l n e k a t e r i h Inventar j e vsaj delno da so tudi v Črnomlju naši k r o p o l e n d e r j i l n g e r e n H a l l s t a t t pokopavali.
Napačne
prišel tudi v l j u b l j a n s k i muzej p r e d n i k i
zclt,
Wiener
prachistorlche
T a k o i m e n o v a n i obsenčnl ob­ !>midove t r d i t v e Je l a h k o r a z u ­ Z e i t s c h r i f t II. 1913.
meti
lz
dejstva,
d
a
so
n
a
Istem
ročki, to so neke vrste uhani
Smit, Die Bronzezelt l n K r a l n ,
k i so s! J i h stari S l o v a n i zave­ mestu o h r a n j e n i tudi žgani I l i r ­ C a r n l o l a II., 1909.
zovali ob s e n c i h , n a m povedo, ski g r o b o v i .
Smld,
Altslovvenische. GrŽiber
i a gre tukaj za značilen staroCe Je ta k r a t k i p r e g l e d p r a - K r a i n s , C a r n l o l a L , 1908.
slovanski okras. Po svoji o b l i k i - f.godovlnsko-arheološke
podobe
Zupanič, P r a z g o d o v i n s k e t o ­
ibsenčnl obročki so 12 prese­ liele k r a j i n e bolj pregled tega,
pilnice železa na h r i b u Kučardajoče bronaste žice, v katero česar ne vemo, k o t p o z i t i v e n
fu n a B e l o k r a n j s k e m : E t n o l o g
je vdet zvončast obesek l n tipa p r i k a z , b i želel, d a b i b i l h k r a t i
V - V l . 1933.
^ stožčnsto o d e b e l j c n i m l k o n c i
tudi obračun. Obračun, ob k a ­
Zupanič, Arheološko pismo l z
jih m o r a m o s t a v i t i v alpskn- terem so m o r a m o z a v e d a t i , do
kehaško grupo T o nas gotovo M nismo popolnoma p r e b a v i l i B e l o k r a n j s k e g a , E t n o l o g V I I L Preseneča l n pričakovali b i , da Pečnikove p r e t e k l o s t i l n d a nas I X . 1938.
no B e l a k r a j i n a naslonjena na \ i k a Se mnogo n a p o r o v , d a 1?
Pečnlk, P r a z g o d o v i n s k a n a j d i ­
ravnlnsko-panonsko
kulturo
Pečnlkovega g r a d i v a In lastnih šča na K r a n j s k e m , Izvestja M u ­
črnomaljsko sta rosi ovensko g r a ­ raziskav zgradimo tako z n a n ­ zejskega društvo za K r a n j s k o .
divo pa Je za sedaj tako o s a m ­ stveno podobo svoje p r e t e k l o s t i ,
Muler-Karpe,
Das Krlegerljeno, osamljeno p r e d v s e m tudi kot s m o Jo dolžni Imeti kot «rab v o n V l l l a c h . F e s t s c h r l f t ftig
v p r o s t o r u — saj z vse D o l e n j - k u l t u r n i n a r o d i i n kakršno tuji R u d o l f Egger B d . 1, 1952.
Po približno 1.800 l e t i h je ozem­
lje m e d D r a v o , K o l p o l n J a d ­
r a n o m , zasedlo ljudstvo, k i se
je z isto energijo, k o t n e k d a n j :
[ l i r i z a r i l o po vseh d o l i n a h ,
posedlo
gričevja
l n višine s
trdno voljo, d a tega
ozemlja
n i k d a r več ne zapusti. C e d a ­
nes arheološka znanost g o v o r i o
etnogenezi
ln o spojitvi star*
i l i r s k e k u l t u r e z novo prineseno
slovansko, Je to v našem
pri­
meru tudi simbolično: usodna
zemlja je združila dvoje l j u d ­
stev z Isto zvestobo.