Zmagovalka Urška Sumita Gregorič
Transcription
Zmagovalka Urška Sumita Gregorič
FOTO: Marjan Cerar Jaz bom zmeraj zmagala Tekst: Urška Krišelj Grubar, mail: [email protected] bolna, ona pa zelo zelo mlada. Pa tudi denarja ni imela. Poleg tega je bila prepričana, da je njena deklica po nekaj tednih umrla. A Urška jo nekega dne obišče. Tedaj ima mati 38 let. Ko jo zagleda, pade v nezavest. Srečanje materi spremeni življenje. Začne popivati in po štirih letih umre. Urška, ki se od srečanja z biološko mamo naprej podpisuje z obema imenoma Urška in Sumita, pove, da je bilo to, kar je njena biološka mama naredila zanjo, v resnici rešitev. Veliko bolj kruto kot zanjo je bilo za mamo, ki so jo vsa leta težili občutki krivde. Urška Sumita pravi, da bi morali biti posvojeni hvaležni novim staršem, in sama je svoji mami in očetu na Vogrskem vsak dan znova. Pa tudi svoji biološki mami, da jo je v takih razmerah, bila je namreč posiljena, sploh donosila in ji omogočila življenje. »Rojena sem pod srečno zvezdo. Prišla sem na Vogrsko. Tu sem preživela čudovito mladost s čudovitimi starši.« Edina črna pika, ki se je spominja iz otroštva, je, da so jo otroci, ki so od staršev izvedeli, da je posvojenka iz Bosne, zbadali, da je Bosanka. To pa ta, ki hkrati počne sto reči, med drugim nesebično pomaga pri povezovanju in organiziranju kulturnih dogodkov, ki imajo veliko težo v umetniških krogih novogoriške regije. Urška je magistra komunikologije, poznana tudi kot reportažna fotografinja. Njeni cilji pa so usmerjeni predvsem v turizem (je tudi diplomirana organizatorka turizma). Trudi se, da bi imela je bolelo. Ampak tudi to je preživela in iz svojega življenja iztisnila največ. »Jaz, Bosanka, zdaj vodim kulturno-turistično društvo na Vogrskem in sem predstavnica države v svetu zavoda Centra za socialno delo Nova Gorica,« bolj v šali kot zares pove Urška Sumi- svoj ranč s terapevtskimi konji, ki bi čustveno ranjenim otrokom, kot je bila nekdaj sama, omogočili, da si spet začnejo zaupati. To je od konjev v pravem v trenutku pri desetih letih prejela tudi sama, tudi zato je njen najljubši fotografski motiv prav konj. FOTO: URŠKA KRIŠELJ GRUBAR Pred vami je nova Janina rubrika Jaz bom zmeraj zmagala, v kateri bomo gostili zmagovalke življenja. Vse imamo priložnost, da zmagamo, zakaj torej ne bi? Kakšna je razlika med tisto, ki zmaguje, in ono, ki se začenja prepuščati malodušju ter se na koncu nemočno preda? Kakšna življenjska prepričanja nosijo v glavi zmagovalke? Tu so, da nam povejo in da stopimo za njimi. (1) Zmagovalka Urška Sumita Gregorič R ojena leta 1980 v Sanskem Mostu. Prijedor. Pri šestih mesecih neozdravljivo zboli. Mati jo odnese v bolnišnico. Po šestih mesecih, ko je deklica še vedno hospitalizirana, mati s prstnim odtisom podpiše, da se deklici odpoveduje. Čez osem mesecev jo po- svojijo slovenski starši. Sumita postane Urška. Diplomira, magistrira, se zaposli, pa službo tudi izgubi. Vendar se vedno znova pobere. Pri 22 letih prvič sreča biološko mamo. In jo vpraša, zakaj. Mama pove po pravici. Spoznala je novega moškega, deklica je bila hudo Kakšna prepričanja nosijo v glavi zmagovalke? Moje prepričanje o meni nekoč in danes: Nekoč nisem znala reagirati na situacije, nisem imela občutka za stik z ljudmi. Vodila sta me trma, prepričanje, da vse vem. Ko sem izgubila službo, sem izgubila vero v življenje. A sem zgradila novo prepričanje o tem, kdo sem. Naučila sem se zaupati. Všeč mi je občutek, ko sem jaz ista, ki pomagam, in ne pričakujem več od drugih, da to počnejo zame. Moje prepričanje o moških: Oni so z Marsa in to zdaj sprejmem. Spreminjati moške ali kogarkoli ni rešitev. Lepo se je znati postaviti zase, kadar pa nekdo na drugi strani ne sliši, ne vztrajam za vsako ceno pri svojem, ampak se umaknem. Zame besede niso dovolj, bolj kot nanje sem pozorna na govorico telesa, ki ji tudi bolj zaupam. Moje prepričanje o denarju: Lepo ga je imeti. Lahko ti pomaga. Če ne znaš z njim, pa je težko. Če denarja ne znam spoštovati, je zaman, da ga imam. Ko sem izgubila dobro plačano službo, sem se šele zbudila in dobila priložnost, da se naučim z njim ravnati. Moje prepričanje o delovanju v skupini: Sem zelo timski človek. Rada poslušam, sprejemam predloge, sem pa vodja po naravi. V skupini najprej poslušam, razmislim, nato pa avtoritativno odreagiram, kar se dobro obnese. Moje prepričanje o ženskah: Težko je narediti korak k sebi, ta je najtežji, a je mogoč. Jaz sem pri 22 letih poiskala biološko mamo v takrat povojni Bosni. Lahko bi me zlomilo, a sem dobila bikovsko voljo. Zato verjamem, da ima tako moč v sebi vsaka ženska. Moje prepričanje o odnosih: Dober glas seže v deveto vas. Vsi imamo v sebi mehek del, vsi smo socialna bitja, ne glede na to, ali smo akademiki ali brez osnovnošolske izobrazbe. Smo ljudje. In mi vsi smo zrcalo naših odnosov. Moje prepričanje o otrocih: Moja starša sta me dobro naučila, kaj je to družina. Te vrednote so zame pomembne in jim sledim. Materinstva ne prepuščam naključju, doslej pogoji še niso dozoreli, a prihaja moj čas. Moje prepričanje o uspehu in obilju: Zame je obilje dobra energija, ki jo dobivam ob ljubečem partnerju, starših, ob konjih, dobri hrani, na motorju, ob pristnih ljudeh. Uspeh pa mi pomeni uresničenje zastavljenih ciljev. Moje prepričanje o zdravju: Čeprav sem imela rano na želodcu, čeprav imam sesedena vretenca, grem še vedno na konja. Čas na zemlji nam je vsem omejen. Delajmo to, kar čutimo, to, o čemer verjamemo, da nam dobro dene. Jaz bom jahala. Moje prepričanje o staranju in smrti: Toliko, kot se v sebi počutiš mlad, tako je. O smrti pa ne razmišljam. Razmišljam o življenju. 29