Sezona 2012/2013: Za vrtce, osnovne in srednje šole

Transcription

Sezona 2012/2013: Za vrtce, osnovne in srednje šole
2012/2013
KULTURNA VZGOJA ZA VRTCE,
OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
1
2
VSEBINA
5
UVODNI NAGOVOR SEZNAM KULTURNO-VZGOJNIH VSEBIN
8
VRTEC IN PRVO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
11
DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
13
TRETJE TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
14
SREDNJE ŠOLE
17
OPIS PREDSTAV
72
CENE
73
PRIJAVA, PLAČILO
•
••
•••
••••
74
SEDEŽNI RED
76
KDO JE KDO
3
4
UVODNI NAGOVOR
Spoštovani vzgojitelji in vzgojiteljice, učitelji in
učiteljice, ravnatelji in ravnateljice,
vaše sodelovanje in odgovorno delo je v minulem
šolskem letu omogočilo več kot 20 000 predšolskim
otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem, da so si
v Kulturnem centru Janeza Trdine ogledali vsaj eno
izmed 19 ponujenih gledaliških, lutkovnih, glasbenih
ali plesnih predstav, nekateri pa tudi tri, štiri in več. V
dopoldanskih urah smo namreč za program kulturne
vzgoje vrtcev in šol izvedli več kot 70 ponovitev
predstav.
Obisk kulturno vzgojnih vsebin za vrtce ter
osnovne in srednje šole je v minulem letu presegel
vsa pričakovanja, zato smo se odločili, da bomo
programsko ponudbo kulturne vzgoje še obogatili. V
knjižici Kulturna vzgoja 2012/2013 vam ponujamo 27
kulturnih dogodkov, ki smo jih tako kot v prejšnjih letih
razvrstili v štiri starostne skupine. Na osnovi ponudb in
dogajanja v slovenskem umetniškem prostoru, izkušenj
in večletnega sistematičnega dela smo pripravili zelo
širok izbor vsebin, ki jih priporočamo otrokom in
mladim. Verjetno se boste v prihodnjem šolskem letu res
preudarno odločali, katere kulturne dogodke si bodo
ogledali vaši najmlajši, učenci in dijaki; verjamemo
tudi, da si vedno teže lahko privoščite oglede predstav
po Sloveniji. Tega pa vam ne bo treba, saj so v
naši ponudbi dramske, lutkovne, plesne in glasbene
stvaritve, ki so nastale v gledališčih iz cele Slovenije.
Za vrtce in I. triletje osnovne šole (•) smo izbrali 10
predstav, ki otroku ponudijo prav vse zvrsti umetniškega
odrskega ustvarjanja, in tako omogočili, da otroci skozi
leto gledališče začutijo in doživijo v vseh njegovih
razsežnostih.
5
V II. triletju osnovne šole (••) lahko izbirate med
petimi ponujenimi predstavami, zagotovo pa boste
storili prav, če boste v svoj izbor uvrstili tudi predstavo,
ki smo jo namenili njihovim mlajšim ali starejšim
vrstnikom. Nekatere predstave so namreč pripravljene
tako, da so primerne za več starostnih skupin. Smo
se pa skušali potruditi, da smo v program od 4. do
6. razreda uvrstili izvrstne glasbene predstave – celo
glasbeno učno uro ter gledališke uprizoritve dveh
domačih in enega tujega avtorja.
Program III. triletja osnovne šole (•••) ponuja
kar nekaj glasbenih vsebin, gledališke predstave pa
predvsem nastavljajo ogledalo sedanjemu času in se
dotikajo tistih tem, ki lahko usodno vplivajo na razvoj
mladostnika in bi morale biti predmet vsakdanjega
dialoga med generacijami. Do prave izbire vam tu
prav gotovo lahko z nasvetom pomaga naše strokovno
osebje.
Ponudba programa za srednje šole (••••) je res
široko zasnovana, saj je v ponudbi kar 18 predstav.
Nekatere letos ravno zaradi vašega povpraševanja
ponavljamo, zadnjih šest predstav pa je iz ponudbe
našega Glasbeno-gledališkega abonmaja, ki si jih kot
posamezne večerne predstave dijaki lahko ogledajo
v manjših skupinah. V primeru zadostnega števila
prijav lahko organiziramo tudi dopoldansko predstavo,
zato ne pomišljajte z izborom. Sicer pa je v ponudbi
še sedem raznovrstnih gledaliških predstav različnih
žanrov, ki se vse po vrsti ponašajo tudi z velikimi
igralskimi zasedbami, ter pet glasbenih dogodkov, ki
ponudijo sprehod skozi zgodovino glasbe, glasbeno
kulturo evropskih narodov, transformacijo v novodobne
glasbene izraze in koncertne nastope najboljših
slovenskih mladih glasbenih virtuozov.
Skrbno preglejte ponudbo, v kateri smo ob vsaki
predstavi označili, kateri starostni skupini otrok jo
priporočamo. Seveda je vaša presoja lahko tudi
drugačna, predlagamo pa, da se v tem primeru
posvetujete še z našim strokovnim osebjem.
V knjižici na koncu dodajamo informacije o načinu
prijave k ogledu, plačilu ter cenik vstopnic za
6
posamezno starostno skupino. Ko vas bomo povabili k
ogledu posamezne predstave, vam bomo o njej poslali
obširnejše gradivo. Najave vseh dogodkov bodo tudi
letos zbrane v mesečnih napovednikih in na spletni
strani www.kcjt.si.
Enako kot doslej se lahko odločite za ogled vseh
predstav, ki smo jih izbrali za določeno starostno
obdobje, seveda pa nas lahko obiščete tudi le enkrat
ali dvakrat v letu. Abonmajsko ugodnost, to je
10 % ugodnejšo ceno vstopnice, pridobite, če za
predšolske otroke in učence I. triletja izberete šest, za
učence II. in III. triletja ter za srednješolce pa po tri
predstave iz naše ponudbe.
Prijavnice tokrat ni v knjižici, pač pa jo prilagamo.
Svetujemo, da nas z odločitvijo seznanite čim prej, ker
pri nekaterih predstavah ne moremo zagotoviti večjega
števila ponovitev in bomo upoštevali vrstni red prijav.
Vaše pisne prijave pričakujemo najkasneje do petka,
6. julija 2012.
Za vsa morebitna vprašanja se obrnite na nas prek tel
št. 07 393 0 393 oz. elektronskega naslova
[email protected].
Verjamemo, da se prav vi, ki boste izbirali kulturne
vsebine, zelo dobro zavedate, da se ravno v teh časih
ne sme zanemariti umetnosti, ki nas plemeniti, nam
razširja obzorja, mehča srca, nas uči, spodbuja k
čutenju, razmišljanju, h kritični presoji … In četudi so
pred nami najrazličnejši varčevalni ukrepi, poskušajmo
razmišljati in ukrepati tako, da otrok in mladih pri
kulturnih vsebinah ne bomo prikrajšali.
Kulturni center Janeza Trdine
7
•
••
•••
••••
KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE
VRTEC IN PRVO TRILETJE
OSNOVNE ŠOLE
18
Hans Christian Andersen
KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV
SSG Trst
20
Jacob in Wilhelm Grimm / Svetlana Makarovič
RDEČA KAPICA
Lutkovno gledališče Maribor
22
po motivih Lile Prap
DINOZAVRI V CIRKUSU
Gledališče Labirint in Društvo lutkovnih ustvarjalcev
24
Anja Štefan
BOBEK IN BARČICA
Lutkovno gledališče Ljubljana
26
Milada Mašatova / Petronela Dušová
TROGLAVI ZMAJ IN PRINCESKE
Mini teater Ljubljana
28
Isaac Bashevis Singer
KO JE ŠLEMIL ŠEL V VARŠAVO
Lutkovno gledališče Maribor
30
Josip Vandot / Dragica Potočnjak, Olga Grad
KEKEC
SMG
8
•
••
•••
••••
32
Roald Dahl
GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO
Mestno gledališče Ptuj
34
Vitja Avsec
KDOR UPA, NE ODNEHA
Opera in balet SNG Maribor
36
GODALKANJE PO EVROPI
Simbolični orkester
Moderator: Tilen Artač
9
10
•
••
•••
••••
KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE
DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
30
Josip Vandot / Dragica Potočnjak, Olga Grad
KEKEC
SMG
32
34
Roald Dahl
GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO
Mestno gledališče Ptuj
36
GODALKANJE PO EVROPI
Simbolični orkester
Moderator: Tilen Artač
38
po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave
BUTALCI
Gledališče Koper
Vitja Avsec
KDOR UPA, NE ODNEHA
Opera in balet SNG Maribor
11
12
•
••
•••
••••
KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE
TRETJE TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
36
GODALKANJE PO EVROPI
Simbolični orkester
Moderator: Tilen Artač
38
po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave
BUTALCI
Gledališče Koper
40
Janja Vidmar / Simona Hamer, Eva Nina Lampič
BREZ
Lutkovno gledališče Ljubljana
42
Lutz Hübner
ODSPEJSANI
SiTi Teater BTC
44
Jure Ivanušič / Marko Vezovišek
OD TIŠINE DO GLASBE
SiTi Teater BTC
46
SLOVENSKE LJUDSKE VIŽE NA POSEBEN NAČIN
Eva Hren in Sladcore
48
koncert Ane Šinkovec, klavir
50
koncert klasične glasbe – nagrajenci 41. tekmovanja TEMSIG
13
•
••
•••
••••
KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE
SREDNJE ŠOLE
36
GODALKANJE PO EVROPI
Simbolični orkester
Moderator: Tilen Artač
38
po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave
BUTALCI
Gledališče Koper
40
Janja Vidmar
BREZ
Lutkovno gledališče Ljubljana
42
Lutz Hübner
ODSPEJSANI
SiTi Teater BTC
44
Jure Ivanušič / Marko Vezovišek
OD TIŠINE DO GLASBE
SiTi Teater BTC
46
SLOVENSKE LJUDSKE VIŽE NA POSEBEN NAČIN
Eva Hren in Sladcore
48
koncert Ane Šinkovec, klavir
50
koncert klasične glasbe – nagrajenci 41. tekmovanja TEMSIG
52
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
MGL
54
Matjaž Zupančič
PADEC EVROPE
SNG Drama Ljubljana
14
•
••
•••
••••
56
Lee Hall
KNAPI SLIKARJI
SLG Celje
58
Neda R. Bric
KDOR SAM DO VEČERA POTUJE SKOZ SVET
SNG Nova Gorica
60
Uršula Cetinski
ALMA
Polona Vetrih
Ana Maria Beguš, klavir
62
KLAVIATURA LASTOVK
Malunca (Laura Zafred, vokal in violina /
Matic Smolnikar, kitara)
Gost večera: Ciril Zlobec
64
GodArt – live
GodArt (Jure Godler in Tilen Artač)
im.puls
66
Gašper Tič, Bina Štampe Žmavc, Ksenija Šoster Olmer, Andrej Rozman Roza, Feri Lainšček
MANJKA MI, MANJKA
Romana Krajnčan, Sara Mlakar, Azra Selimanović, Matevž Česen, Jure Gostinšek, Žigan Krajnčan in Gašper Primožič
DreamArt in SiTi Teater BTC
68
Svetlana Makarovič
SNEGUROČKA
Svetlana Makarovič, Mar Django Quartet
70
Z RDEČO KREDO
Ženski pevski zbor Kombinat
15
16
OPIS PREDSTAV
17
Hans Christian Andersen
KAKOR NAPRAVI STARI,
JE ZMEROM PRAV
SSG Trst
Režiser: Sergej Verč
Igrata: Romeo Grebenšek, Luka Cimprič
Foto: Agnese Divo
Predstava traja 20 minut in nima odmora.
Odrska priredba znane pravljice, ki tematizira optimizem,
skromnost in ljubezen, na svojski in humoren način
pripoveduje zgodbo o starejšem kmečkem paru, ki se odloči
prodati svojega edinega konja. Kmet na poti na sejem sreča
različne popotnike, s katerimi sklepa na videz nesmiselne
kupčije: konja zamenja za kravo, kravo za ovco … do
vreče obtolčenih jabolk. Za zamenjave je najprej v krčmi
deležen posmeha, na koncu pa je za svojo iskrenost bogato
nagrajen – predvsem z najpomembnejšim: z razumevanjem
in ljubeznijo svoje žene.
PRAVLJICA O OPTIMIZMU, SKROMNOSTI,
RAZUMEVANJU IN LJUBEZNI.
18
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
19
Jacob in Wilhelm Grimm / Svetlana Makarovič
RDEČA KAPICA
Lutkovno gledališče Maribor
Režiser: Klemen Markovčič
Igrajo: Aja Kobe, Metka Jurc, Miha Bezeljak, Danilo Trstenjak,
Zvezdana Novakovič k. g.
Foto: Boštjan Lah
Predstava traja 25 minut in nima odmora.
Rdeča kapica se odpravi na obisk k bolni babici, s sabo
pa ima košaro, polno dobrot. Pot do babice jo vodi skozi
gozd, v katerem Rdeča kapica sreča veliko živali, ki so njene
prijateljice, sreča pa tudi volka, ki izve, da gre na obisk k
bolni babici. Volk je zvit in predvsem lačen, zato pohiti in
prehiti Rdečo kapico ter pohrusta babico. A ker je v bližini
lovec in ker v pravljicah dobro vedno premaga zlo, se tudi ta
zimzelena pravljica konča dobro!
Pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic.
Tokratne – lutkovne – pa ne zanimajo nove pripovedne
izpeljanke, pač pa preprosto uprizarja njeno osnovno
zgodbo in jo hkrati poskuša ujeti v igriv dialog med
lutkovnim in dramskim gledališčem. Kot da se jo igramo ali jo
pripovedujemo pred spanjem.
Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena
kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod bosta v središče
postavila pravljičnost z vsemi njenimi razsežnostmi, ki nam jih
manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne
zavedamo. Zdi se, da je Rdeča kapica, ki stavi tudi na širino
domišljije vsakogar, ki stopi v gledališče, pravšnja za to.
ENA NAJBOLJ ZNANIH IN PRILJUBLJENIH ZGODB
S SREČNIM KONCEM.
20
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
21
po motivih Lile Prap
DINOZAVRI V CIRKUSU
Gledališče Labirint in Društvo lutkovnih ustvarjalcev
Režija in priredba: Saša Jovanović
Igrajo: Dušan Teropšič, Igor Sviderski, Maja Kalafatić, Tina
Oman, Nina Pertot/Aja Zupanec, Lidija Sušnik
Foto: Matej Povše
Predstava traja 45 minut in nima odmora.
Dinozavri se iz milijone let starih jajc nenadoma uspejo
izvaliti v današnji čas in izkusijo, kako je biti dinozaver
v današnjem svetu. Ljudje jih namreč ne sprejmejo z
občudovanjem in s spoštovanjem, temveč jih ujamejo in
stlačijo v cirkus, da bi z njimi mastno zaslužili. Navihani
cirkusantki Nataša in Lena sta krotilki dinozavrov v cirkusu.
Jima bo v cirkuški šoli za dinozavre uspelo ukrotiti divje in
dotlej neukročene dinozavre ter jih naučiti veščin sodobnega
časa?
22
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
LUTKOVNI SPEKTAKEL V MEŠANICI PLESA,
ANIMACIJE IN CIRKUSA.
Predstava je prelep lutkovni spektakel v inovativni ter privlačni
mešanici plesa, animacije čudovitih ter veličastnih lutk in
cirkusa. Nekatere lutke dinozavrov v dolžino merijo kar
dvanajst metrov in v višino sedem.
Predstava Dinozavri v cirkusu je zasnovana na likih iz
slikanice Lile Prap, dobitnice nagrade Prešernovega sklada
leta 2011
23
Anja Štefan
BOBEK IN BARČICA
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiserka: Barbara Bulatović
Igrajo: Asja Kahrimanović, Martina Maurič Lazar, Brane Vižintin
Foto: Žiga Koritnik
Predstava traja 30 minut in nima odmora.
Bobek živi ob jezeru in se ob njem igra vsak dan. Po vodi
spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi
imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul
čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le
lahko …
Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a
takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za
njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le
kako se bo to končalo?!
24
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
DUHOVITA LUTKOVNA PRIPOVED O SODELOVANJU
IN PRIJATELJSTVU.
25
Milada Mašatova / Petronela Dušová
TROGLAVI ZMAJ IN PRINCESKE
Mini teater Ljubljana
Režiserka: Petronela Dušová
Igrajo: Katja Povše, Saša Pavlin Stošić, Klemen Janežič
Foto: Miha Fras
Predstava traja 40 minut in nima odmora.
Nekoč je živel kralj, ki je imel tri neporočene hčere. Prva
je bila princesa Jera, ki je cele dneve kričala, tulila in se
pritoževala. Druga je bila princesa Bistra, ki je bila odločna
kot general in pametnejša kot sam kralj. Tretja, princesa
Mila, je bila dobra princesa in zares mila.
Nekega dne je v kraljestvo priletel troglavi zmaj in prosil
kralja za roko njegove hčere. in če hočete izvedeti, kaj se
je potem zgodilo, pridite na predstavo! Doživeli boste tudi
bogato glasbeno izkušnjo, saj igralci igrajo na različne
inštrumente: flavto, triangel, kitaro …
ČAROBNI SVET PRINCESK, KRALJEV IN HUDOBNEGA
ZMAJA Z IZVRSTNIM GLASBENIM DOŽIVETJEM.
26
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
27
Isaac Bashevis Singer
KO JE ŠLEMIL ŠEL V VARŠAVO
Lutkovno gledališče Maribor
Režiserka: Jelena Sitar Cvetko
Igrajo: Miha Bezeljak, Aja Kobe, Danilo Trstenjak
Foto: Boštjan Lah
Predstava traja 45 minut in nima odmora.
Šlemil, čigar žena na trgu prodaja zelenjavo, doma pazi
otroke in sanja o velikem svetu. Sanje bi rad nekega dne
uresničil in kot poljski Jud se odpravi v Varšavo. Zavije kruh
v prtič, naroči najstarejšemu, naj pazi mlajše, in zapusti svoj
rodni Hevm. Uživa v potovanju, in ko se pod noč utrudi,
povečerja, sezuje škornje, leže k počitku. Skrbno pazi,
da so špice obuval obrnjene proti Varšavi, da bo zjutraj
vedel nadaljevati pot v pravi smeri. Toda (kaj bi gledališče
brez toda) vso zadevo opazuje kovač. Ponoči obrne špice
škornjev v drugo smer … Šlemil pride v drugi Hevm, ki je
skoraj tak kot tisti, ki ga je zapustil, z eno razliko – da je
žena tistega Šlemila, ki je odšel tudi iz drugega Hevma v
svet, precej bolj prijazna kot njegova … Po vseh peripetijah
Šlemil zaključi: »Če greš v Hevm, prideš v Hevm in ves svet
je en sam Hevm.«
ŽIVAHNA IN DUHOVITA PRIPOVED O
NENAVADNEM MOŽU IN NJEGOVIH SANJAH.
28
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
29
Josip Vandot / Draga Potočnjak, Olga Grad
KEKEC
SMG
Režiser: Branko Potočan
Igrajo: Olga Grad, Ivan Peternelj, Draga Potočnjak, Matej Recer,
Romana Šalehar, Dušan Teropšič
Foto: Barbara Čeferin
Predstava traja 50 minut in nima odmora.
Kekec je pogumen, neustrašen in prijazen pastirček, ki na
visokogorskih pašnikih doživi marsikaj zanimivega. Medtem ko
se njegova čreda ovac in goveda mirno pase, se on sprehaja
in raziskuje po gorskih travnikih in poteh. Kekec ima dva zelo
dobra prijatelja; to sta pogumni Rožle in prijazna slepa deklica
Mojca. Ko skupaj pasejo živino, jim težave povzročata hudobni
divji lovec Bedanec in divja gospa Pehta. Zviti in iznajdljivi
Kekec se ju prav nič ne boji in ju vedno prelisiči, celo v ujetništvu
pod njunim budnim očesom.
Predstava Kekec nadaljuje žlahtno tradicijo SMG: Alice v
čudežni deželi, Pike, Petra Pana ter Sneguljčice in sedmih
palčkov, tokrat s poudarkom na slovenski klasični literaturi za
otroke in še z enim pomembnim poudarkom: v predstavi za
otroško občinstvo povezati veščino in čar giba ter besede.
Režiser in koreograf Branko Potočan je s svojo skupino Fourklor
ustvaril že številne odmevne predstave, ki so na slovensko
plesno sceno vnesle svežino humorja, neposrednost fizičnosti
in veliko teatralnosti ter svojevrstno dramaturgijo avtorske
pisave. Za svoje delo je prejel nagradi zlata ptica in posebno
nagrado žirije na mednarodnem festivalu MESS. Z igralskim
ansamblom SMG je tako vstopil v dialog z Josipom Vandotom,
da bi ustvarila predstavo, kakršne v Sloveniji še nismo videli:
gibalno-gledališko delo za otroško občinstvo, ki se v vzgojnem
procesu nima priložnosti srečevati z elementi sodobnega plesa
in fizičnega gledališča.
Gibalno dramsko predstavo, ki je premierno uprizoritev v
SMG doživela septembra 2004, smo v sezoni 2005/2006
že ponudili našim osnovnošolcem; na dveh ponovitvah si jo je
ogledalo 550 obiskovalcev. Predstava živi že vseh osem let,
doživela je že skoraj dvesto ponovitev, nešteto navdušenih
obiskovalcev, mi pa jo v sezoni 2012/2013 vnovič uvršamo v
našo ponudbo.
30
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Nato pa so tu še gibalne in akrobatske
spretnosti nastopajočih, ki po zaslugi
režiserjeve oziroma koreografove invencije
povežejo znano z neznanim, domiselnim
in presenetljivim. (…) Tako je pred nami
v resnici ‘gibalna premetanka s tekstom’
– ali, če se nekoliko poigramo še sami,
premetena gibanka – kakor se glasi
njen podnaslov, pregledno zrežirana,
inventivno razigrana, dovolj slikovito
opremljena (…) in prepričljivo izvedena
uprizoritev za otroke (…), ki so (na eni
od ponovitev) nastopajoče tudi zavzeto
spremljali, komentirali in nagradili z lepim
aplavzom. Ni razloga, da ne bi bilo tako
tudi v prihodnje.
Blaž Lukan, Delo
PRILJUBLJENI JUNAK V BESEDI IN GIBU.
31
Roald Dahl
GREGORJEVO ČUDEŽNO
ZDRAVILO
Mestno gledališče Ptuj
Režiserka: Ivana Djilas
Igrajo: Dunja Zupanec, Miha Brajnik, Gorazd Žilavec
Foto: arhiv MGP
Predstava traja 45 minut in nima odmora.
Gregorjevo čudežno zdravilo je zgodba o zoprni babici,
ki rada ukazuje, o očetu znanstveniku, o Gregorju, ki se na
smrt dolgočasi, in predvsem o čudežnem zdravilu. Kadar sta
babica in Gregor sama, se babi zabava predvsem s tem,
da terorizira Gregorja, ga pošilja sem in tja, ga nadzira, mu
ukazuje in pridiga ter mu ne da miru, da bi se lahko posvetil
svojim igram. Da bi malo ponagajal tečni stari coprnici, se
Gregor domisli, da ji bo zamešal novo, čudežno zdravilo.
Ko babica spije novo zdravilo, se izkaže, da je Gregorju
uspelo zamešati pravi čudežni napoj, ki povzroči nenavadne
spremembe.
Predstava Gregorjevo čudežno zdravilo bo mlade po letih
in mlade po srcu očarala z obilo humorja in z nenavadnimi,
vendar čisto pravimi čarovnijami!
Angleški avtor Roald Dahl (1916–1990) je eden najbolj
priljubljenih mladinskih piscev (Matilda, Čarovnice, Veliki
dobrodušni velikan, Odvratne rime …) in verjetno tudi eden
najbolje prodajanih avtorjev za otroke. Njegove zgodbe
so tako sarkastične in smešne, da jih vzljubijo tudi odrasli.
Njegov svet je vedno plod čiste fantazije, poln domišljije,
vedno malce krut, vendar nikoli brez humorja. Dahlov humor
je vznemirljiva mešanica grotesknega in komičnega. Eden
njegovih zelo pogostih motivov je, da ljudje niso to, kar se
zdijo.
Predstava Gregorjevo čudežno zdravilo je bila v Mestnem
gledališču Ptuj premierno uprizorjena septembra 2003, sezono
pozneje smo jo ponudili tudi našim osnovnošolcem in na štirih
ponovitvah je bilo nad njo navdušenih več kot 1000 obiskovalcev.
MG Ptuj jo je v petih sezonah odigralo devetdesetkrat, potem pa
so jo umaknili s programa. V naslednji sezoni predstavo z nekoliko
spremenjeno igralsko zasedbo vnovič postavljajo na odrske deske
in mi jo spet uvrščamo v našo ponudbo.
32
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Ob vsem tem pa je režiji uspelo predvsem
z lučjo in duhovitimi poudarki ter z
čezrealističnimi akcijami, kakršna je recimo
preskakujoče premikanje urnih kazalcev,
ohraniti grozljivost pravljice, ne da bi
prestrašila mlado publiko. Učinek je tako
natančno izdelan in zmaknjen svet, ki kljub
nedvomni umeščenosti v s srhljivi žanr ne
deluje strašno temveč hitro sprevidimo
njegove zakonitosti in vanje privolimo. Pa
še nekaj: skoraj ni otroške predstave, v
kateri ne bi bili uporabljeni triki, vendar je
ravno pri Gregorjevem čudežnem zdravilu,
kjer imajo gorljivi zvarki osrednje in
naslovno mesto in ne manjka rokohitrskih
zvijač, vse to uporabljeno premišljeno
natančno in s pravo mero. Zabavna,
kratka, hitra in premišljena ekskurzija v
svet nekje drugje.
Matej Bogataj, Delo
ZGODBA Z OBILO HUMORJA, DOMIŠLJIJE IN
ČAROVNIJ.
33
Vitja Avsec
KDOR UPA, NE ODNEHA
Opera in balet SNG Maribor
Režiser: Jaki Jurgec
Dirigent: Simon Robinson
Izvajajo: Komorna zasedba Simfoničnega orkestra, solisti ter
Zbor Opere in baleta SNG Maribor
Foto: Tiberiu Marta
Predstava traja 45 minut in nima odmora.
Otroški operi je v slovenskem prostoru posvečene malo
pozornosti, operna dela, primerna za najmlajše, praktično
ne nastajajo, zato tudi mi to zvrst umetnosti prvič uvrščamo v
naš program za najmlajše.
Glasba v predstavi Kdor upa, ne odneha, izvajana v živo,
vseskozi spremlja in razodeva čudovito zgodbo o pomenu
nesebične ljubezni in tudi o temnih plateh naše osebnosti.
Gre za zmes različnih glasbenih stilov, ki se nadvse udobno
prilegajo vznemirljivemu dogajanju na odru.
Operna zgodba, v kateri je v ospredju fenomen prve
zaljubljenosti, prinaša najmlajši publiki pozitivno etično
sporočilo, ko poudarja pomen vztrajanja, upanja in
osebnega boja za tisto, kar nam je v življenju najdražje
in najpomembneje. S tem ustvarja opera pozitiven zgled
sočutja in skrbi za sočloveka. Mlajše generacije poslušalcev,
ki imajo do opernega žanra pogostokrat odklonilno
stališče, se skozi zanimivo dramsko idejo, predvsem pa prek
identifikacije z opernimi osebami, podajajo na vznemirljivo
spoznavanje svojega čustvenega sveta, pri tem pa krepijo in
poglabljajo svoj odnos do glasbe in maternega jezika.
OTROŠKA OPERNA ZGODBA O PRVI ZALJUBLJENOSTI
IN SKRBI ZA SOČLOVEKA.
34
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
35
GODALKANJE PO EVROPI
Simbolični orkester
Moderator: Tilen Artač
Foto: Bojan Stepančič
Glasbena ura traja 45 minut in nima odmora.
Godalkanje po Evropi je komentirana glasbena učna ura, ki
ponuja glasbeno potovanje po Evropi. V družbi Simboličnega
orkestra bomo potovali od Skandinavije do Balkana,
spoznavali ruske ciganske napeve in v naslednjem trenutku
plesali kolo, peli ljudske pesmi in odkrivali lepoto klasične
glasbe.
Kot vsako potovanje bo tudi to polno presenečenj. Kam točno
nas bo pot zanesla, bo v veliki meri odvisno od občinstva.
GLASBENO POPOTOVANJE PO EVROPI Z GODALI
36
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Morda se bomo dlje časa zadržali v Angliji ali na Škotskem,
posedali v slaščičarnah na Dunaju ali v Budimpešti, na
norveških fjordih igrali polske ali v Dublinu godli reele in jige ...
Lahko pa se zgodi, da bo veter čez ocean prinesel celo kak
južnoameriški ritem ...
IN ZGODBO.
37
po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave
BUTALCI
Gledališče Koper
Režiser: Jaka Ivanc
Igrajo: Mojca Fatur, Jaša Jamnik, Rok Matek, Igor Štamulak,
Ajda Toman, Gorazd Žilavec
Foto: Radovan Čok
Predstava traja 55 minut in nima odmora.
Butalci so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se
jim ne bi izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel,
da bi sedel kar vznak! Kajti pravijo, da je v teh pismih stala
beseda, da sega rod Butalcev do Adama v paradižu.
Butale so imenitne. V Butalah imajo vse – in vse imenitnejše
kot Tepanjčani, in jim do popolne imenitnosti ne manjka dosti.
Butalski gasilci so nezaslišano bolj imenitni od gasilcev
drugod. Gasilska disciplina, strumnost in neustrašnost veljajo
v Butalah in so gasilci v nemajhen okras ne le procesijam,
nego vsemu duhovnemu življenju in napredku, kar ga je v
Butalah.
Butalska policija je strah in trepet. Še policaj se je včasih
ustraši. Najbolj pa se je boji Cefizelj, grozanski razbojnik, ki
zanj pravijo, da je že sedem ljudi zadušil, in pa tri ženske.
Vsake toliko ga primejo, potem ga pa izpustijo. Saj, če bi
ga ne izpustili, bi za njim sigurno prišel kakšen veliko hujši
zločinec.
Silen je v Butalah blagoslov! Obilno imajo vseh dobrot.
Gnoja imajo dosti, in dober koruzen kruh, niti jim ne manjka
dežja in sonca in poleti muh. Kakor v paradižu žive; samo
pameti nimajo prave.
38
•
••
•••
OČARLJIVI JUNAKI
IZMIŠLJENEGA
KRAJA ZA VSE
GENERACIJE.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Tako očarljivih in radoživih butcev v
resničnem življenju res ni mogoče srečati,
čeprav se človek z lastno nespametnostjo
srečuje tako rekoč vsak dan. Te duhovite
humoreske, ki jih je Fran Milčinski pisal za
različne časopise, je igralska ekipa več kot
učinkovito utelesila – dialoga je namreč
malo –, izčiščene prizore in domišljen
gib Branka Potočana pa je režiser Jaka
Ivanc z vso občutljivostjo na rahlo prekril s
poetičnostjo. Butalci so po ljudsko kosmati,
a tanka plast poetičnosti jih naredi skoraj
prisrčne in ljubke.
Majda Suša, Primorske novice
39
Janja Vidmar / Simona Hamer, Eva Nina
Lampič
BREZ
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiserka: Eva Nina Lampič
Igrajo: Jan Bučar, Ana Hribar, Jure Lajovic, Nina Ivanič,
Iztok Valič, Nina Skrbinšek
Foto: Nejc Saje
Predstava traja 70 minut in nima odmora.
Simi sovraži šolo, hrepeni po Lejli, najlepši punci na svetu, ki
ji posveča večino svojih rap komadov, krega se z mamo, ki
ima novega tipa, obiskuje očeta v zaporu, kadi travo in se
peča z manjšimi tatvinami ter preprodajo tehničnih igračk.
Slednje kmalu preraste okvir navidezne nedolžnosti in
postane več, kot lahko obvlada ... Bo končal v popravnem
domu? Simi skozi vijuganje med pravo in napačno stranjo
zakona na novo opredeljuje svoj odnos do očeta, mame,
očima, sveta.
Mladinska igra Brez Janje Vidmar je problemsko besedilo,
ki prikazuje konfliktne odnose v družini osrednjega lika,
mladega prestopnika Simija. Dramaturško napetost
ustvarja nasprotje med negativno podobo sveta, v katerem
živijo mladi, ter Simijevo ljubeznijo in njegovo pesniško
ustvarjalnostjo, ki se kaže kot možnost izhoda iz osebne
in družinske stiske. V besedilu izrazito izstopa slengovsko
barvanje jezika, navezava na sodobno glasbo in probleme
mladostnikov; v tem smislu pomeni besedilo slogovno in
tematsko novost v sodobni slovenski mladinski dramatiki.
/odlomek iz obrazložitve strokovne žirije/
Besedilo Brez je prejelo nagrado zlata paličica 2010 za
najboljše dramsko besedilo za otroke in mlade.
40
•
••
•••
PREDSTAVA O
ISKANJU PRAVE
POTI V KAOTIČNI
SEDANJOSTI.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Če hočeš visoko letet, morš dost fedra
imet, bit pripravljen kot paket za vzlet.
Kjer koli kadar koli na kerem koli mestu.
Pripravljen morš bit kot na trapastem testu.
Morš bit pameten in v biznisu dober, ne
spadat med slabe. Ker take pol izrabe in
dobijo vse za džabe. Brez kriminala in
šverca jaz ne bi biw tuki guest in svet ne
bi biw the best, brez kriminala ne bi blo
para, s kriminalom se ukvarjajo vsi, zakaj
ne bi tega počel še ti?
(Emir Rešić)
41
Lutz Hübner
ODSPEJSANI
SiTi Teater BTC
Režiser: Uroš Fürst
Igrajo: Ula Furlan, Tina Gunzek, Ajda Smrekar, Lado Bizovičar
Foto: Maj Pavček
Predstava traja 75 minut in nima odmora.
Predstava Odspejsani je prišla ravno ob pravem času, saj
je priljubljenost oddaj, na katerih se rojevajo nove zvezde,
na vrhuncu. Tokrat bodo iskali nov televizijski obraz za
trendovsko oddajo. Tri punce, ki končujejo srednjo šolo,
pošljejo svoj demo posnetek na popularno televizijo in se
znajdejo na avdiciji za voditeljico oddaje o glasbi, modi
in trendih. Taktirko nad strokovno komisijo je prevzel Lado
Bizovičar. Najstnice Lili iz Ljubljane, Manja iz Vrbnega pri
Celju ter Jasmina iz Štepanjskega naselja v Ljubljani se na
avdiciji spopadajo z adrenalinom, s svojimi ambicijami in z
medsebojnimi konflikti, kar je odličen material za ustvarjalce
televizijskega šova. Tega se še kako zaveda televizijski
ustvarjalec Beno.
Čas, v katerem nas mediji zasipajo z resničnostnimi šovi
in bitkami talentov, narekuje nove vrednote in v mladih
vzbuja hrepenenje po slavi. Predstava Odspejsani prikazuje
zakulisje nastajanja trendovske televizijske oddaje. Njihov
neposreden in pretresljiv mladostniški dialog postane odličen
material za ustvarjalce televizijskega šova. Prenos v živo iz
studia na odru!
42
•
••
•••
KAKO ZAKULISJE
ZABAVNE
INDUSTRIJE
DOŽIVIJO IN
PREŽIVIJO TRI
NAJSTNICE.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Predstava je dopadljiv in gledljiv izdelek,
ki poskrbi za stalen komični akcent. Mene
so bolj prepričali tisti nežni, če ne celo
komorni trenutki, ki so v ospredje postavili
dekleta kot osebe, takšna kot so, in ne
dekleta, takšna, kot bi morala biti, takšna,
kot so si jih zamislili drugi. Pokaže nam
tudi zakulisje sicer tako opevane zabavne
industrije, ki pa je velikokrat črno in sivo
in nič kaj barvito. Pa je to res vsesplošno
mnenje ali le pogled posameznika na
svet blišča, ki ga poznajo le »izbrani«?
Odgovor na to naj vsak poišče pri sebi …
Igor Đukić
43
Jure Ivanušič / Marko Vezovišek
OD TIŠINE DO GLASBE
SiTi Teater BTC
Izvaja: Jure Ivanušič
Foto: Manuela Anžur
Predstava traja 60 minut in nima odmora.
Kaj je bilo prej: kura ali jajce? Tišina ali glasba? V predstavi
nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem
enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z
anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen
glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem,
duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem
ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi
iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista
do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa
do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja
glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov
in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi
konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do
bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od
kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne,
od jazza do popa, od popevke do šansona.
Dramsko-glasbena predstava Od tišine do glasbe je
najuspešnejša slovenska glasbena monokomedija, ki je z nad
200 ponovitvami navdušila že več kot 50 000 obiskovalcev
vseh starosti in poklicev. Jure Ivanušič je zanjo prejel že
številne nagrade.
Po uspešno izvedenih štirih ponovitvah predstave v sezoni
2007/2008 v Novem mestu, ki si jih je ogledalo okoli 1300
osnovnošolcev in srednješolcev, in po sedmih ponovitvah
v sezoni 2011/2012, ki si jih je ogledalo skoraj 2300
osnovnošolcev in srednješolcev, predstavo tudi v tej sezoni
uvrščamo v našo ponudbo.
44
•
••
•••
GLASBENA
MONOKOMEDIJA
O ZGODOVINI IN
RAZVOJU GLASBE.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
»Didaktika je v umetnosti skoraj vedno
vsaj malce problematična. Tega se Jure
Ivanušič in (ko)scenarist Marko Vezovišek,
ki se dokaj spretno izogibata (pre)očitni
tendencioznosti, še kako zavedata.
Podajanje resnic in hipotez oziroma
informacij ter vzgojo glasbenega okusa
namesto suhoparnega »pedagoškega«
predavanja zavijata v lahkotno, na
trenutke že kar gegovsko komiko,
ilustrirano s sprotnimi glasbenimi primeri in
duhovitimi razlagami.«
Darinko Kores Jacks, Večer
45
SLOVENSKE LJUDSKE VIŽE NA
POSEBEN NAČIN
Eva Hren in Sladcore
Foto: arhiv izvajalcev
Koncert traja približno eno uro in nima odmora.
Eva Hren in Sladcore (Blaž Grm, Marko Gregorič in Marko
Boh) sta izredno enoten in kompakten kolektiv, praktično
familija in komuna, sindikat in bratovščina. Čeprav so žanrsko
odprti, so se odločili za začetek dotakniti le slovenskega
ljudskega glasbenega izročila. Žanrska raznolikost je ena
izmed ključnih značilnosti njihovega dosedanjega opusa
znotraj okvirja ljudske glasbe, saj je vsak od članov že dlje
časa prisoten v slovenskem glasbenem prostoru in ima za
sabo več uspešnih projektov raznih barv, vonjev in velikosti.
Eva Hren je študirala klasično in jazz petje ter končala študij
kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njena umetniška
pot jo je vodila k etnu, popu, muzikal in alternativnim vodam.
Za sabo ima dva samostojna albuma. Včasih je pela v
skupini Katrinas, s katero je osvojila nagrado na festivalu
Slovenske popevke. Redno sodeluje z velikim revijskim
orkestrom Radia Slovenije, kot solistko pa jo vabijo pa jo tudi
na mnoge gala pevske prireditve.
Multiinstumentalist Blaž Grm je star studijski maček, ki je
sodeloval z mnogimi legendami slovenske glasbene pop- in
subkulture, denimo z Janijem Kovačičem, Letečimi potepuhi,
Miladojko Youneed, s Perom Lovšinom in z Lolito. Osnovna
glasbila popularne glasbe obvlada do te meje, da lahko
skladbo posname popolnoma sam.
Kontrabasist, kitarist tekstopisec in skladatelj Marko Gregorič,
primorska srajca, se je v rani mladosti učil od mojstrov, kot
sta Ray Brown in Ron Carter, nato pa pristal v Ljubljani. Tam
so ga seveda razgrabili; sodeloval je v mnogih gledaliških,
jazzovskih in pop projektih. Je član zasedbe Bossa de
novo in Murat in Jose, s katerima je posnel tudi odmevne
zgoščenke.
Marko Boh je Novomeščan. Je doktor medicine,
multiinstrumentalist, pevec, skladatelj ter pisec besedil v
slovenščini in angleščini. Za najpomembnejše ustvarjalne
mejnike šteje dvakratno zmago na Festivalih slovenskega
šansona (enkrat kot solist, drugič s pevcem Alešem
Hadalinom), zgoščenko Norec z avtorskimi skladbami
46
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
KOMENTIRAN KONCERT LJUDSKIH PESMI, PREOBLEČENIH V
JAZZ, DISCO, ETNO …
žanrskega razpona od šansona in popevke do rocka
in jazza ter sodelovanje z jazzovsko pevko Mio
Žnidarič v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja.
Sodeloval je z znanimi slovenskimi gledališkimi
režiserji.
Pridruženi član skupine je Domen Gazvoda,
diplomant Akademije za likovne umetnosti. Domen
pod psevdonimom Kostna Moka spreminja viže
v slikovne in besedne računalniške podobe, ki jih
improvizirano ustvarja na veliko platno. Te neme
čičke-čačke vseh oblik in barv nadenejo glasbi
skupine svojevrstno in izjemno duhovito preobleko.
Na ta način oživijo, glasba pa pridobi dodatno
močno izpovedno razsežnost. Zlitje improvizirane
grafike in glasbe ustvarja domiselne vinjete
slovenskega ljudskega izročila, ki redko koga pustijo
hladnega.
Koncert Slovenske ljudske viže na poseben način
smo izvedli v sezoni 2010/2011 v okviru Glasbenogledališkega abonmaja. V sezoni 2011/2012 pa
smo komentirano glasbeno učno uro z istim naslovom
ponudili srednješolcem. Zaradi vašega zanimanja
komentirano glasbeno učno uro vnovič uvrščamo v
našo ponudbo, tokrat tudi za osnovnošolce, izvajalci
pa ji bodo dodali še več didaktičnosti.
47
KONCERT ANE ŠINKOVEC,
KLAVIR
Foto: Stane Jerko
Ana Šinkovec je imela svoj prvi solistični recital pri desetih
letih v Cankarjevem domu v Ljubljani. 13-letna je nadaljevala
šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Pri 17-ih
je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Komaj
20-letna je diplomirala z odliko. Junija 2008 je z najboljšimi
ocenami končala podiplomski študij glasbe in klavirja na
Kraljevem konservatoriju v Bruslju pri priznanem pianistu in
pedagogu Bojanu Vodeničarovu.
Posebno mesto v njenem srcu in glasbenem izboru zasedata
skladatelja Frédéric Chopin in Sergej Rahmaninov. Ana
Šinkovec je sodelovala na mnogih festivalih in seminarjih
s svetovno priznanimi pedagogi in pianisti, kot so KarlHeinz Kämmerling, Konstantin Bogino, Lazar Berman, Rita
Kinka, Jakob Lateiner, Vasilia Efsthadiadou, Igor Lazko,
Sijavuš Gadžijev, Jean-Phillip Collard, Alfredo Perl, Boris
Petrushansky.
Ana je prejela številne nagrade ter pohvale doma in v tujini.
Na mednarodnem festivalu in tekmovanju leta 1999 in
2001 v Lindauu pod vodstvom Karl-Heinza Kämmerlinga
je prejela Lindau Preis za najbolj obetavno in talentirano
mlado pianistko. Leta 2000 je na mednarodnem tekmovanju
N. Rubinstein v Parizu prejela 1. nagrado. Za izvedbo 1.
klavirskega koncerta P. I. Čajkovskega je leta 2004 prejela
Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Kot solistka je nastopila s slovenskimi simfoničnimi in
komornimi orkestri. Redno nastopa kot solistka in komorna
glasbenica na slovenskih in tujih festivalih.
Ana je zelo dejavna pri promoviranju kulture in klasične
glasbe mladim ter širši množici. Med letoma 2004 in 2008
je delovala v okviru Ustanove Imago Sloveniae, vodila je
organizacijo Savitra, pisala in delala kot kulturna urednica
za časopis The Slovenia Times.
48
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
KLAVIRSKI KONCERT.
R. Schumann
***
A. Skrjabin
Fantasia op. 17
Preludiji op. 11 1-8
Fantasia op. 28
Sonata št. 4 op. 30
49
KONCERT KLASIČNE GLASBE –
NAGRAJENCI 41. TEKMOVANJA
TEMSIG
Foto: www.sxc.hu
Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije na
regijski in državni ravni potekajo že več kot štiri desetletja.
Več kot tisoč glasbenikov, ki se šolajo na nižjih in srednjih
glasbenih šolah ter na akademiji, se v približno desetih dneh
srečuje ob glasbi, poleg druženja in izmenjave izkušenj za
učence, učitelje in starše pa dobimo na vsakem tekmovanju
tudi najodličnejše tekmovalce, ki so za svoj nastop ocenjeni z
največjim številom točk, torej stotico.
Dobitniki te najvišje ocene iz leta 2012 se bodo predstavili
na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine. To so: Brin
Bernatović (harfa), Gaja Nepužlan (viola), Eva Šulić
(violina), Leto Križanič Žorž (harfa) in Kvartet saksofonov
ColorFour v sestavi Jan Gričar, Štefan Starc, Bojan Sumrak,
Matija Marion (komorne skupine s pihali).
50
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
KONCERT NAJBOLJE OCENJENIH
MLADIH GLASBENIKOV NA VIOLINI,
VIOLI, HARFAH IN SAKSOFONIH.
51
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
MGL
Režiser: Diego de Brea
Igrajo: Jana Zupančič, Bernarda Oman, Tanja Dimitrievska,
Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza, Gregor Čušin, Jaka Lah,
Janez Starina, Gaber K. Trseglav
Foto: Barbara Čeferin
Predstava traja 110 minut in nima odmora.
Agatja Tihonovna se moži. Njena stara teta Arina si zanjo
želi trgovca, kot je bil pokojni oče, ženitna posredovalka
Fekla pa išče nekaj boljšega; naj bo Agatjin bodoči mož
plemenit, ugleden gospod. Na drugi strani se za poroko
končno odloči tudi zaprisežen samec, dvorni svetnik
Podkoljosin, a se nikakor ne more odločiti za eno od nevest,
ki mu jih priporoča Fekla. Po treh mesecih ga spreten trgovec,
prijatelj Kočkarjov, končno odvleče na obisk k Agatji. Na
njenem domu se prav takrat zbere pisana druščina odcvetelih
samcev, eksekutorjev, častnikov in nekdanjih pomorščakov, ki
jih je Fekla kot primerne kandidate po stasu in stanu nalovila
po mestu. Med njimi se vname petelinji boj.
Agatja izbere in zgodba se že nagiba k srečnemu koncu.
A čeprav je ponudba za ženitev še tako mamljiva, je poleg
izbire ključen tudi dokončen akt odločitve.
Ženitev je komedija, ki jo je Gogolj pisal med letoma 1832
in 1842, vmes pa leta 1835 dokončal svojo slavnejšo igro
Revizor. V komediji so liki zelo sodobni in spominjajo na
kapitalistično okolje, v katerem živimo. Ne gre za komedijo
o ljubezni, pač pa o trgovanju in kapitalističnem načinu
izbiranja potencialne žene oz. moža. Gogolj v Ženitvi tako
parodira prozaične razloge, ki ljudi ženejo v poroko.
52
•
••
KOMEDIJA O
TRGOVANJU Z
LJUBEZNIJO.
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Režiser se z burleskno drastiko, ki
se napaja iz civilizacijske distance,
radoživo in jedko posmehljivo poigrava
s karikaturno stiliziranimi žrtvami
ženitno-možitvene trgovine, ki temelji
na posameznikovi želji po družbenemu
priznanju in vzponu ter na strahu in grozi
pred tem, kaj bodo pa ljudje rekli. /…/
V zgodovinsko, socialno, karakterno
ter burleskno stiliziranih kostumih Lea
Kulaša ter ob učinkovitih (večinoma
harmonikarskih) glasbenih priredbah
Marka Hatlaka so protagonisti opazno
stilizirali svoje karakterje s sredstvi
nemih filmskih burlesk in celo mehanike
marionetnega gledališča.
Slavko Pezdir, Delo
Pri porokah se ukvarjamo z vsem
drugim kot s človekom, ugotavlja
režiser Gogoljeve komedije Ženitev s
podnaslovom Nenavaden dogodek, poln
nesporazumov in absurdnosti. Ženitev,
ki je na koncu pravzaprav niti ni, je
predstavljena kot trgovska menjava, ki
bo prinesla materialne in intelektualne
dobrine, ne pa tistega, na čemer resnično
temelji odnos med ljubljenima osebama.
M. K., MMC RTV SLO
53
Matjaž Zupančič
PADEC EVROPE
SNG Drama Ljubljana
Režiser: Matjaž Zupančič
Igrajo: Aleš Valič k. g., Zvezdana Mlakar, Bojan Emeršič,
Branko Šturbej, Gorazd Logar, Maša Derganc, Valter
Dragan, Polona Juh, Vito Weis k. g., Rok Vihar
Foto: Žiga Koritnik
Predstava traja 90 minut in nima odmora.
Zasebna zabava po uspešnem odprtju novega penziona
Evropa, na kateri tako imenovani jet set še malo neformalno
pokramlja in pokvanta, sklene kakšen posel ali se dogovori
o kakšnem skupnem interesu. Ko se že precej okajena
druščina namerava raziti, se zgodi globalni upor: zunaj so
demonstracije, neredi, policija je zaprla dohode, ceste so
blokirane, avtomobili gorijo, nikamor ni več mogoče. Toda
na zabavo se zateče neznanec, očitno demonstrant, nemara
tujec, saj ne govori in se ne odziva.
Ob nepričakovanem soočenju dveh svetov Zupančič
duhovito in z obilico ironije spregovori o kričečih paradoksih
in navzkrižjih današnje družbe.
Ne, ne napovedujem konca Evrope. Mislim pa, da je »diskretni
šarm« stare dame vedno bolj kontaminiran z nekakšnim agresivnim
strahom. Govorim o strahu pred tujci, pred priseljenci, pred
drugačnimi. Ti postajajo razlog, da gre vse narobe. Evropa danes
veliko moralizira o nasilju – in hkrati ne prizna, da je sama do vratu
v njem. Na svojih in tujih tleh. Na mizi so jagode in šampanjec, pod
njo pa teče kri.
Matjaž Zupančič, avtor in režiser
V današnjem času ni težko moralizirati, materiala je več kot preveč,
na vsakem koraku. Zelo lahko je obsojati pohlep (saj tudi je
obsodbe vreden) in kazati s prstom na druge. Seveda, saj mi nismo
tajkuni, nismo se okoristili, nismo nikogar okradli in za enkrat še
tudi nismo nikomur nič hujšega naredili. Vendar Zupančičeva igra
prav nam zastavlja neusmiljena vprašanja. Kakšni smo v resnici?
Kaj se je zgodilo z nami, da smo postali imuni za vse, kar ni prav?
Kakšno je tisto človeško jedro, ki naj bi osmišljalo naše bivanje?
Kaj določa nas in naša stremljenja? Kdaj smo se navadili na vso to
nepravičnost, ki tako boleče zaznamuje naš svet?
Darja Dominkuš, dramaturginja
54
•
••
•••
ČRNA KOMEDIJA
O RAZUZDANOSTI
DANAŠNJE
DRUŽBENE
SMETANE.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Če bi avtor pozabil pod naslov besedila
dodati frazo: osebe in dogodki nimajo nič
skupnega z realnim življenjem in so samo
plod domišljije, bi si lahko oddahnili. Tako
pa vemo, da se pred našimi očmi dogaja
tisto, kar se navadno za našimi hrbti.
Spoznamo, da je tišina v Padcu Evrope
močnejša od vseh izgovorjenih besed.
Rok Andres, asistent dramaturginje
Deseterica igralcev, orkester izkušenih
solistov, deluje usklajeno in sproščeno. V
galeriji živih, psihološko dognanih odrskih
likov ni niti enega šibkega člena.
Dušan Rogelj, Radio Slovenija
55
Lee Hall
KNAPI SLIKARJI
SLG Celje
Režiser: Samo Strelec
Igrajo: Renato Jenček, Tarek Rashid, David Čeh, Blaž
Setnikar, Bojan Umek, Branko Završan, Nina Rakovec, Lučka
Počkaj, Rastko Krošl, Igor Sancin
Foto: Uroš Hočevar
Predstava traja 120 minut in ima odmor.
Drama Knapi slikarji je nastala po resničnih dogodkih in po
knjigi umetnostnega kritika Williama Feaverja. Do zdaj je
prejela številne nagrade.
Dogajanje igre je postavljeno v leto 1934, ko se skupina
rudarjev odloči, da se bo dodatno izobrazila. Najamejo
učitelja umetnostne zgodovine, ki jih skuša popeljati v svet
umetnosti. Hitro sprevidijo, da teorija zanje ni primerna,
zato se posvetijo praksi – risanju. V nekaj letih postanejo
nekateri med njimi prepoznavni umetniki, čeprav še vedno
delajo v rudniku. Zgodba o prijateljstvu in odnosu ljudi
do umetnosti ter o tem, kako skupina navadnih ljudi lahko
naredi nenavadne stvari, je prikazana veristično, toplo in s
humorjem.
Angleški dramatik in scenarist Lee Hall (1966) je zaslovel
s scenarijem za film Billy Elliot, ki si je leta 2001 prislužil
tri nominacije za oskarja. Izhaja iz delavske družine.
Na Cambridge University je študiral angleščino. Kariero
dramatika je uspešno začel leta 1997 z radijsko igro
Spoonface Steinberg. Gre za monolog avtistične judovske
deklice, ki umira za rakom. Igra je izzvala neverjeten odziv
poslušalcev, bralci revije Radio Times pa so jo izglasovali za
eno izmed desetih najboljših radijskih iger vseh časov. Lee
Hall je dobitnik prestižnih nagrad tony in nagrade olivier.
56
•
••
•••
RESNIČNA
ZGODBA O
RUDARJIH,
NJIHOVEM
PRIJATELJSTVU
IN ODNOSU DO
UMETNOSTI.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Hallovi knapi so radoživi liki, vsi z močnimi
značajskimi lastnostmi, so duhoviti in vsi
trdno na tleh. Celjski knapi so svoje delo
opravili odlično. /…/ Krstna uprizoritev
Hallovega teksta je dosegla namen: je
duhovita in gledljiva predstava, ki svojo
pozornost obrača v aktualne politične,
umetniške in javne tokove.
Zdenko Kodrič, Večer
Knapi, kot jih prikazuje Hall, so izrazito
barviti in živi liki, podloženi z močnimi
značajskimi podrobnostmi, kar je v
natančni, trezni in domišljeni režiji Sama
M. Strelca dalo igralcem priložnost, da
vsi po vrsti ustvarijo izvrstne like, najbolj
pa Tarek Rashid kot impulzivni in iskreni
Oliver Kilbourn.
Vesna Jurca Tadel, Pogledi
Režiser Samo M. Strelec je zgodbo na
oder postavil realistično, z natančnim
sosledjem dogodkov in gledalcu uspešno
prenesel razvoj Ashingtonske skupine.
Njihova različna narodnostna porekla je
prikazal z uporabo slovenskih narečij, ki
so jih igralci odlično izvedli in poskrbeli za
dobršno mero humorja.
Ana Rozman, Radio Slovenija
57
Neda R. Bric
KDOR SAM DO VEČERA
POTUJE SKOZ SVET
SNG Nova Gorica
Režiserka: Neda R. Bric
Igrajo: Peter Harl, Blaž Valič, Ivo Barišič,
Vesna Vončina k. g., Dušanka Ristić, Gorazd Jakomini,
Marjuta Slamič, Matej Puc k. g
Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
Biografska drama o goriškem slavčku, ki je pred več kot
sto leti hrepenel in svoje srce izlival v pesmi, je zgodba o
vzponih in padcih človeka, globoko razmišljujočega in še
globlje čutečega do vsega, kar ga obdaja. Življenjska pot
pesnika, nenavadno razgibana za katoliškega duhovnika,
odseva duha časa, v katerem se rojeva želja po narodni
enotnosti in borba za obstanek slovenskega jezika.
Gregorčičeva misel o teh velikih vprašanjih je zapisana v
številnih narodno buditeljskih pesmih. Dolgoletni boj, ki se
je vnel med njegovimi privrženci in zagretimi nasprotniki, je
prerasel v skoraj političen obračun med svobodomisleci in
tradicionalisti. Napadi na umetnikovo občutljivo srce, sprva
tako čisto, odprto in osvobojeno vsake zlonamernosti, so v
njem sprožili dvom vase in v svojo umetniško moč. Nenehne
ustvarjalne krize in depresije so botrovale vse hujšim težavam
z zdravjem, ki jim je na koncu podlegel. Skozi vse to pa kot
žarek presevajo neizpolnjena, nikoli pozabljena čustva do
dekleta, iz katerih so vzklile najlepše ljubezenske pesmi.
Avtorica besedila in režiserka Neda R. Bric se po predstavah
Aleksandrinke in Eda – Zgodba bratov Rusjan v svojem
novem delu še tretjič loteva primorske tematike, saj je
prepričana, da nam pogled v zgodovino lahko pomaga
razumeti in oblikovati našo sedanjost. Gregorčičeva
življenjska pot jo vodi k spraševanju o pritisku institucij – najsi
bo to cerkev, družina, šola ali država – na človeka.
»Nad predstavo, ki sem jo na vajah že večkrat videla,
sem pretresena in vzhičena,« je še pred prvo uradno
uprizoritvijo povedala umetniška vodja SNG Nova Gorica
Ira Ratej. Prepričana je, da bi si morali gledališko delo
58
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
ogledati vsi Primorci in drugi Slovenci, od najmlajšega pa
do najstarejšega, ter tako spoznati resničnega Simona
Gregorčiča.
DOKUMENTARNA
DRAMA O
VZPONIH IN
PADCIH SIMONA
GREGORČIČA.
Simon Gregorčič, duhovnik, pesnik,
moški, človek. Kaj je na prvem mestu?
Nedvomno človek z izjemno narodno
zavestjo in ljubeznijo v najžlahtnejšem
pomenu, je v raziskovanju na vseh ravneh
dognala avtorica teksta Neda R. Bric.
In to tudi izpričala v napisani drami o
goriškem slavčku in njegovi po eni strani
tragični, po drugi pa iz širšega zornega
kota neizmerno bogati življenjski poti.
Predstava odpira razmerja med institucijo
cerkve, poezije, ljubezni, zemlje, družine;
pripoveduje o Gregorčičevi življenjski poti,
ob tem pa s filmsko uprizoritvijo posega
v današnji čas, čas pesnikove vnukinje
in vnuka, ki sta bila žrtvi takratnega in
morda tudi še današnjega pojmovanja
zavezanosti bogu.
Ingrid Kašca Bucik, Radio Slovenija
59
Uršula Cetinski
ALMA
Polona Vetrih
Ana Maria Beguš, klavir
Foto: Fotoatelje Potrč
Predstava traja 60 minut in nima odmora.
Alma Maksimiljana Karlin (1889–1950) je bila pisateljica,
svetovna popotnica in poliglotka, ki je svojo življenjsko
pot začela in končala v Celju. Njena kulturna in literarna
dediščina je bila vnovič odkrita in slovenski javnosti
predstavljena šele v minulih 20 letih. Do leta 1990 je bil v
slovenščino preveden le roman Samotno potovanje, medtem
ko so bila pred 2. svetovno vojno dela Karlinove v izvirniku
med Slovenci priljubljeno čtivo. Karlinova je veliko potovala
in med drugim obiskala eksotične kraje v južni Ameriki, Afriki,
Avstraliji in Aziji. Svoja potopisna doživetja, običaje, vraže,
noše ljudi in življenjske navade različnih kultur in ljudstev je
zapisovala in tkala zgodbe, ki so ob vrnitvi domov doživele
dober odziv. Napisala je prek 50 literarnih del v nemškem
jeziku.
Njeno življenjsko zgodbo je upodobila dramska igralka
Polona Vetrih, znana, priznana in priljubljena slovenska
gledališka umetnica. Njeno ime je povezano s številnimi
uspešnimi projekti. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za
gledališče, radio, film in televizijo je študirala na londonski
Akademiji za glasbeno in dramsko umetnost (LAMDA), kjer
so jo ob podelitvi diplome razglasili za najbolj šarmantno
igralko ter za najbolj nadarjeno učenko te šole. V produkciji
Cankarjevega doma je ustvarila vrsto pomembnih vlog, sicer
pa je po vrnitvi iz Londona vseskozi članica ljubljanskega
gledališča SNG Drama. Polona Vetrih je gostovala v
gledališčih na Dunaju, v Pragi, Ženevi, Frankfurtu, Bologni,
londonskem West Endu in New Yorku.
Mlada pianistka Ana Maria Beguš (1995) je svojo
glasbeno ustvarjalno pot začela pri osmih letih na Glasbeni
šoli Moste Polje. Prof. Tjaša Rus jo je popeljala do vpisa
na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer sedaj
obiskuje 4. letnik. Udeležila se je seminarjev pri prof.
Tatjani Ognjanovič in prof. Arbu Valdmi. Sodelovala je
na tekmovanju Evropskega združenja klavirskih pianistov
60
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
PRETRESLJIVA
ŽIVLJENJSKA
ZGODBA
PISATELJICE,
SVETOVNE
POPOTNICE IN
POLIGLOTKE.
(EPTA) leta 2009 v Krškem in leta 2010 v Ljubljani. Na
mednarodnem tekmovanju v Trstu je za komorno igro pod
mentorstvom prof. Tomaža Lorenza dobila srebrno priznanje.
Že od začetka ji na konservatoriju stoji ob strani in ji predaja
svoje bogato znanje prof. Tatjana Šporar Bratuž.
Med večerom bomo slišali:
L. M. Škerjanc, Preludij št. 9
S. Rahmaninov, Etuda v g-molu
F. Liszt, Consolation št. 3
F. Chopin, Nokturno v e-molu, op. posth.
61
KLAVIATURA LASTOVK
Malunca (Laura Zafred, vokal in violina /
Matic Smolnikar, kitara)
Gost večera: Ciril Zlobec
Foto: Nada Žgank
Predstava traja 50 minut in nima odmora.
Vokalistka in violinistka Laura Zafred ter kitarist Matic
Smolnikar sta akademska glasbenika, ki tvorita duet
Malunca. Prvič sta nastopila skupaj leta 2004 v okviru
projekta Veš, kulturnik, svoj dolg?, na katerem so predstavniki
treh akademij (Akademije za glasbo, Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje in Akademije za gledališče, radio,
film in televizijo) skozi svoj medij, torej zvok, gib in sliko,
interpretirali isti tekst, poezijo Rade Kikelj. Tako so nastale
prve tri avtorske skladbe. Leta 2005 sta sprejela povabilo,
da uglasbita dve pesmi Cirila Zlobca. S pesmima Sinoptični
sonet in Naravni red stvari je tako začela kliti ideja o
celotnem projektu, opusu izbranih pesmi, ki bi imele svoje
glasbeno izhodišče v šansonu. Z odobritvijo pesnika Cirila
Zlobca so začele nastajati nove pesmi z delovnim naslovom
Klaviatura lastovk. Poleg Sinoptičnega soneta in Naravnega
reda stvari so glasbeno podobo dobile še pesmi Klaviatura
lastovk, Ves tvoj obup, vse moje upanje, Pri meni si/Samo
odhodi, Pobeglo otroštvo, Nori orkester in druge.
Oblikovno so skladbe miniature, utrinki. Kratke zgodbe,
črtice, ki se spletajo v kompozicijskem slogu klasične
glasbe z bossa novo, s charlestonom, z valčkom, s tangom,
presenečajo z domiselno uporabo malih inštrumentov, celo
takšnih, ki sicer sodijo v predal šivilje.
Ciril Zlobec (1925) je pesnik, romanopisec, esejist, antologist
in prevajalec. Je redni član štirih Akademij znanosti in
umetnosti, poleg Slovenske še Evropske in Mediteranske
ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Temeljna stvar pri Zlobcu je bila in ostaja literatura, predvsem
poezija. Njegova bibliografija (poezija, proza, esejistika,
prevodi v obeh smereh) obsega okrog 110 knjižnih enot.
Znan je zlasti kot pesnik, ki piše lirične, čustvene pesmi.
Prve pesmi je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj
s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom
Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je
do danes doživela številne ponatise.
62
•
••
•••
VEČER UGLASBENE
POEZIJE CIRILA
ZLOBCA V GIBU,
GLASBI IN BESEDI.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Ciril Zlobec
NORI ORKESTER
Že spet ta nori orkester v moji duši!
V njej spet vse križem kražem muzicira,
spet misel drugo misel sproti ruši
in čustvo s čustvom vès čas se prepira.
Morda pa sploh mi ni do pomiritve,
morda sploh ne bi rad iz tega stanja,
vse bolj in bolj – nezmožen uglasitve? –
ogrevam se za čar uglaševanja.
Rad jih poslušam, ko že v znanem tonu,
oglašajo se v meni v vsem razponu
vsak svojega glasu. Poslušam jih:
vse njihove višine in nižine,
fortissime, adagie in tišine.
Z okorno rôko vpletam jih v svoj stih.
63
GODART – LIVE
GodArt (Jure Godler in Tilen Artač)
im.puls
Foto: Bojana Močnik
Predstava traja 75 minut in nima odmora.
GodArt – live je najnovejša predstava znanega dinamičnega
dua – pianista Jureta Godlerja in violončelista Tilna Artača, ki
sta širši javnosti poznana kot odlična komedijanta, imitatorja in
glasbenika. Po uspešnih nastopih – med drugim z Michaelom
Winslowom v Unionski dvorani v Ljubljani in lani jeseni v
znanem Comedy & Magic Clubu Hermosa Beach v Los
Angelesu, v katerem redno nastopa tudi Jay Leno – se bo
lahko novomeško občinstvo vnovič nasmejalo temu zabavnemu
tandemu. Pred štirimi leti sta namreč navdušila s Simfoničnim
orkestrom RTV Slovenija, ko sta svoje znanje in domislice
predstavila na večeru, poimenovanem Glasbene laži in
glasbene šale.
GodArt pri svojem delu združuje tri temeljna področja
zabavništva: glasbo, humor in čarovnije. V predstavah Jureta
Godlerja in Tilna Artača smo priča prefinjenemu humorju in
iluzijam, ki so vpete v vsebino, ter združitvi klasične glasbe s
pop modernim slogom.
Vas zanima, kako se obnašati na koncertu klasične glasbe?
Bi radi izvedeli nekaj več o klasični operi in prisluhnili pravi
operni primadoni? Ali si drznete prisluhniti, kako Beatlesi,
Michael Jackson, Britney Spears ali Lady GaGa zvenijo na
izviren, klasičen način? Vse to in še mnogo več vam razkrijeta
Jure Godler in Tilen Artač v predstavi GodArt – live!
64
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
DINAMIČNA
GLASBENIKA,
IMITATORJA IN
KOMEDIJANTA V
ILUZIONISTIČNOGLASBENI
KOMEDIJI.
65
Gašper Tič, Bina Štampe Žmavc, Ksenija Šoster
Olmer, Andrej Rozman Roza, Feri Lainšček
MANJKA MI, MANJKA ...
Romana Krajnčan, Sara Mlakar, Azra
Selimanović, Matevž Česen, Jure Gostinšek, Žigan
Krajnčan in Gašper Primožič
DreamArt in SiTi Teater BTC
Foto: Maj Pavček
Predstava traja 70 minut in nima odmora.
Muzikal Manjka mi, manjka je humorna in ganljiva pripoved
o življenju in ljubezni, v kateri so se pod uličnimi svetilkami
znašli pevka, ki bi zapela in povedala marsikaj, a nima
komu, virtuozni harmonikar, ki prav tako služi s klobukom in
plesalci, ki znajo preprosto vse, a imajo za oder le cesto. K
sreči vsi na svoje težave gledajo s humorjem.
Se sprašujete, če je predstava zabavna? Je. Če je zgodba
aktualna? Je. Če je kaj smešnega o večni temi moški –
ženske? Je. Če je glasba v živo? Je. Jazz, pop, šanson?
Vse. Hip hop? Je. Balet, modern, step, popping ...? Tudi.
In vse to v izvedbi svetovnih plesnih prvakov, virtuoznega
harmonikarja in Romane Krajnčan v režiji Gašperja Tiča.
V Manjka mi, manjka nič ne manjka. Zato naj se zastor
dvigne in odgrne cesto!
66
•
••
HUMOREN
IN GANLJIV
MUZIKAL O
ŽIVLJENJU IN
LJUBEZNI.
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
Bina Štampe Žmavc
MANJKA MI
Manjka mi, manjka
košček bližine,
vgnezdena roka
v puhu blazine.
Manjka mi, manjka
ptica dotika,
v postelji jutra
njena oblika.
Manjka mi, manjka,
ko pijem kavo,
madež na krožniku
s tvojo pisavo.
Manjka mi, manjka
zjutraj, ko vstanem,
misel, da prideš
in te objamem.
Manjka mi, manjka
nekdo, ki diha,
slika v zrcalu
nežna in tiha.
67
Svetlana Makarovič
SNEGUROČKA
Svetlana Makarovič
Mar Django Quartet
Foto: Saj Pan
Predstava traja 75 minut in nima odmora.
Svetlana Makarovič je nedvomno prva dama slovenske
poezije, bržkone pa tudi ena najboljših ustvarjalk vseh časov
ne le v Sloveniji, ampak tudi v širšem evropskem prostoru.
Doslej je izšlo več izborov njene poezije in pravljic, številne
njene tekste, šansone, pesmi za otroke znamo na pamet in
navdušujejo vedno nove generacije. Njen opus je v veliki
meri preveden v tuje jezike in je priznan tudi v mednarodnem
prostoru: je na častnem seznamu IBBY (The International
Board on Books for Young People) in sklada Janusza
Korczaka, bila pa je nominirana tudi za Andersenovo
nagrado. Gre za umetniško poliglotko, ki je pustila močan
pečat ne le na literarnem in igralskem področju – kot igralka
začetnica je prejela Sterijino nagrado, najprestižnejšo
gledališko nagrado v nekdanji Jugoslaviji, za vlogo Uršule
v Samorogu Gregorja Strniše –, ampak tudi na glasbenem
in likovnem. V vseh primerih je ustvarjanju – pesnica,
pisateljica, skladateljica – sledilo uspešno poustvarjanje –
pripovedovalka, izvajalka lastne poezije, pevka in pianistka.
Njena knjiga Sneguročka je nastajala približno leto dni.
Sneguročka je lepo dekle, ki ne zna imeti nikogar rado, zna
pa biti radostno. Svetlana Makarovič je njeno zgodbo našla
v ruski zgodovini. Nastala je pravljica za odrasle Balada o
Sneguročki. Ta se začne z nasiljem in umorom, z rojstvom
Sneguročke pa se spremeni v pravljico. Sneguročka je otrok
zime, ki se rodi iz neljubezni na gozdnih tleh, prekritih s
snegom. Njeno telesce v času zime ostaja ledeno mrzlo,
vendar ona drugačna ne zna biti. S svojo mogočno lepoto
zmede marsikaterega mladeniča, vendar čustev ne more
vračati ne njim niti starki, ki jo je vzgojila. Samo s svojimi
gibi pritegne poglede ljudi in njena čarobnost očara prav
vsakega. Ko pa se sneg začne topiti, Sneguročka postaja
bolehna in nekaj v prsih jo začne tiščati ...
Idiličnega konca ni, zato pa avtorica bralca vsekakor
prebudi iz sna o lepi pravljici. Glavno sporočilo balade je
68
•
••
•••
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
BALADA O
SNEGUROČKI
V LITERARNOGLASBENEM
VEČERU.
v uspavanki, ki namiguje, da se zlo ponavlja ravno zaradi
tega, ker smo preteklo gorje ljudje že pozabili.
Svetlana Makarovič si velikokrat za spremljavo izbere
romske zasedbe; na svojem literarno-glasbenem večeru Kata,
Katalena je gostila Nacionalni madžarski romski orkester
Sánta, tokrat pa je združila moči s slovensko zasedbo Mar
Django, ki je nastala pred dvaindvajsetimi leti in jo tvorita
kitarist in pevec Vitalij Osmačko in Saša Olenjuk. Duet
preigrava večinoma tradicionalne ruske balade in romance,
ki dopuščajo prednost bogatemu in izpovednemu besedilu.
V recitalu Sneguročka se jima bosta pridružila gostujoča
glasbenika, kontrabasist Nikola Matošič in violinist Matija
Krečič.
69
Z RDEČO KREDO
Ženski pevski zbor Kombinat
Foto: Srdjan Živulović
Koncert traja 105 minut in nima odmora.
Ženski pevski zbor Kombinat sestavlja skupina deklet, ki so se
na dan upora 27. aprila 2008 zbrala na ustanovni skupščini
v ljubljanskem Rogu in sklenila, da bodo prepevala pesmi
upora z vsega sveta.
So z vseh koncev Slovenije in delajo v različnih poklicih;
v njihovih vrstah so vzgojiteljice, učiteljice, profesorice,
socialne delavke, arheologinja, biologinja, pravnica, tajnica,
računovodkinja, kemijska tehnologinja, restavratorka,
študentka, kantavtorica, komunikologinja, novinarke,
ekonomistka, samostojna podjetnica, znanstvenica …
Pevke pravijo, da niso nostalgične, pojejo z vero v vrednote,
kot so solidarnost, zvestoba ideji, srčnost in pogum.
Kakšen je njihov kredo? Z rdečo kredo pisati izročilo upora.
Ne na stene, pač pa na ušesne membrane. Z glasom
ohranjati spomin na glas(be)no tradicijo pokončne hrbtenične
drže, ki ne podlega družbeni skoliozi. Združene so v pesmi
in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic.
Verjamejo, da kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže.
Naš čas golta človeško dušo, na oltar postavlja uspeh,
tekmovalnost in videz. Ni mu mar za človekove pravice,
čeprav si jih za alibi marsikdaj sposodi.
Kombinatke se zavedajo, da sveta ni mogoče spremeniti,
globoko pa verjamejo, da ga lahko z že pozabljenimi
vrednotami, kot so solidarnost, srčnost, socialna pravičnost,
tovarištvo in pogum, naredimo znosnejšega in lepšega.
Dekleta niso bila v hosti, nikoli niso bila lačna, nikdar jim ni
bilo treba niti pomisliti, da bi življenja polagala na žrtvenik
ideologij, in odkar pomnijo, lahko govorijo v svojem jeziku.
Iz spoštovanja do vseh, ki so dvignili glas in dali življenja,
obujajo pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih po
vsem svetu, in jih prepevajo v izvirnih jezikih. Te pesmi zanje
niso le uglasbene besede, marveč dragocena in pretresljiva
pričevanja človekove vere v lepši svet. Za vse ljudi.
70
•
••
•••
VEČER PESMI
UPORA Z VSEGA
SVETA, KI
HRABRIJO DUHA
IN PRIČAJO O
VERI V LEPŠI SVET.
•••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013
INTERNACIONALA
Vstanite v suženjstvo zakleti,
ki jarem vas teži gorja.
Zdaj pravda stara v borbi sveti
vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo,
do tal naj boj ga naš podre;
nato svoj novi svet zgradimo,
bili smo nič, bodimo vse!
Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti,
da z internacionalo
prostost si pribori.
Nihče ne da nam odrešenja,
ne carji, kralji in ne bog;
osvoboditev iz trpljenja
bo delo naših lastnih rok.
Sami razbijmo jarem sužnji,
ki tlači nas že tisoč let;
zdaj kujte, bratje, kujte družni
človeštvu boljši, lepši svet.
Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti,
da z internacionalo
prostost si pribori.
...
71
CENE
vrtec in prvo triletje osnovne šole •
4,00 – 7,00 EUR
Za šest izbranih predstav priznamo 10 % abonmajski popust.
DRUGO triletje osnovne šole
••
6,00 – 7,00 EUR
Za tri izbrane predstave priznamo 10 % abonmajski popust.
TRETJE triletje osnovne šole •••
6,00 – 8,00 EUR
Za tri izbrane predstave priznamo 10 % abonmajski popust.
SREDNJA ŠOLA ••••
6,00 – 9,00 EUR
12,00 EUR*
Za tri izbrane predstave priznamo 10 % abonmajski popust.
* Cena vstopnice na večerni predstavi.
72
PRIJAVA
Pisne prijave za obisk predstav iz naše ponudbe
pričakujemo najkasneje do petka, 6. julija 2012.
Svetujemo, da nas z odločitvijo seznanite čim prej,
ker pri nekaterih predstavah ne moremo zagotoviti
večjega števila ponovitev in bomo upoštevali vrstni
red prijav.
Prijavite se na priloženih obrazcih.
PLAČILO
Pred ogledom predstave nam pošljite naročilnico,
mi pa vam bomo poslali vstopnice. Po
ogledu predstave boste vrnili neizkoriščene
vstopnice, mi pa bomo na osnovi dejansko prisotnih
otrok oz. učencev izstavili račun, ki ga boste
poravnali. Spremljevalcem namenjamo brezplačne
vstopnice.
73
SEDEŽNI RED
74
75
KDO JE KDO
V KULTURNEM CENTRU JANEZA TRDINE
Vesna Dular
direktorica
T / 07 393 0 397
[email protected]
saša šepec
koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev
T / 07 393 0 393
[email protected]
nina štampohar
strokovna sodelavka
T / 07 393 0 394
[email protected]
nataša hrovat
računovodkinja
T / 07 393 0 394
[email protected]
liljana jantol weber
poslovna sekretarka
T / 07 393 0 390
[email protected]
tomaž tomašič
tehnični koordinator
jože mesarko
hišnik
majda krašovec
pomožna delavka
76