Nitke Življenja, časopis družbe DEOS, d.d.

Transcription

ŠTEVILKA
NOVEMBER
1
2013
a
j
n
e
j
l
v
i
æ
e
Nitk
GLASILOCENTROVSTAREJŠIHDRUŽBEDEOS
2
VSEBINA
NITKE ŽIVLJENJA 1 / NOVEMBER 2013
Vsebina
3
4
5
6
7
8
10
11
12
13
Prvi števiki glasila Nitke življenja
na pot
Prehojena pot
Nova zdravnica za živce in spomin
CENTER STAREŠIH CERKNICA
Kulturni dogodek v počastitev
Dneva državnosti
Uspešne metode dela pri osebah
z demenco
Prostovoljno delo v Centru
starejših Cerknica
Foto utrinki
Prav sem se odločila
Urica druženja
Stanovalci so povedali ...
14 CENTER STAREŠIH ČRNUČE
Najmlajši Deosov dom
15 Služba zdravstvene nege in
oskrbe
Za ravnotežje specifična vadba v Centru tarejših Črnuče
16 Stanovalci so povedali: Pozitivni
učinki vadbe za ravnotežje
17 Kako se kratkočasimo
18 Izlet v Mozirje
19 Prispevki
20 Foto utrinki
21 CENTER STAREŠIH GORNJI GRAD
Naše prvo desetletje
22 Kratkotrajne namestitve s ponudbo
intenzivne fizioterapije
Besede zaposlenih
23 Stanovalci so zapisali
24 Kaj počnemo
Foto utrinki
25 Polepšali in obogatili so nam dneve
26 CENTER STAREŠIH HORJUL
O življenju v Centru starejših
Horjul
27 Obiski osnovnošolske mladine so
redna oblika sodelovanja
28 Avgustovski izlet na Koreno
29 Stanovalci so zapisali ...
30 Foto utrinki
31 CENTER STAREŠIH MEDVODE
32 Stoletniki
33 Izvedba projekta delavnic
MemoHelp
Projekt verifikacije Oddelka za
demenco
34 Prispevki stanovalcev
35 Foto utrinki
36 CENTER STAREŠIH NJOTRANJE
GORICE
Ponudba apartmajev v Centru
starejših Notranje Gorice je
zaživela
37 Prostovoljno delo v Centru
starejših Notranje Gorice
38 Pozdrav poletju – piknik
stanovalcev
Lačen si čist' drugačen …
39 Bili smo na izletu
Pomagamo graditi porodnišnico
na Madagaskarju
40 V Centru starejših smo praznovali
100 let
41 Foto utrinki
42 CENTER STAREŠIH TRNOVO
Dogajalo se je letos v CS Trnovo
46 Prispevki stanovalcev
UVODNIK
3
a
j
n
e
j
l
v
i
æ
e
k
t
i
N
»Tečejo, tečejo nitke, nitke življenja in nitke blaga,
Tečejo, tečejo nitke, nitke veselja in nitke gorja…«
PRVI ŠTEVILKI GLASILA
Nitke življenja
NA POT Pred nami je prva številka našega skupnega glasila, Glasila Centrov starejših
Družbe Deos.
Skupaj smo ga poimenovali
Nitke življenja
Številko izdajamo v času, ko so že vsi Centri starejših Družbe Deos polno zaživeli.
Za nami je prehojena težka pot prvih korakov,
obdobje, ko smo se vsi negotovi postavljali na noge,
vendar pa hitro in pogumno zakorakali na pot prvih uspehov,
to je na pot našega uspešnega delovanja in
na pot zagotavljanja dobrega počutja našim stanovalcem.
KOLOFON
Izdal in založil: DEOS d.d. Devinska ulica 1 1000 Ljubljana
Odgovorna urednica: Zvonka Ješelnik
Uredniški odbor: Biserka Levačič Nelec, Blaž Razvornik, Vesna Stariha,
Slavi Kosec, Francka Voler,
Tjaša Pečnik Mlakar
Lektoriranje: Tjaša Pečnik Mlakar
Fotografije: arhiv Centrov starejših
Grafična priprava in tisk: Zera d.o.o.
Naklada:
2000 izvodov November 2013
V tem času je nastalo veliko zanimivih in pomembnih dogodkov,
se nabralo vrsto zanimivih zgodb in doživetij
iz dela zaposlenih in iz življenja naših stanovalcev.
Škoda bi jih bilo ne zapisovati
in ne ohranjati kot spomin na našo skupno pot.
Prva številka je torej pred nami.
Stkana je iz zanimivih doživetij našega skupnega življenja in ustvarjanja.
Stkana je iz naših skupnih prizadevanj.
Zagotovo bo zaživela med nami kot raševina, ki jo trudoma, a radostno
stke le srečno in zadovoljno skupno življenje.
Z vsem srcem ji skupaj zaželimo:
Srečno pot!
4
PREHOJENA POT
Prehojena pot…
… začeli smo v Gornjem Gradu
Ko smo ob izraziti podpori občine Gornji Grad 6. decembra 2002 odpirali prvi center za starejše v družbi
DEOS v Gornjem Gradu, si nihče od nas ni predstavljal,
da bomo 11 let kasneje skoraj 500 zaposlenih v družbi
DEOS v sedmih domovih v osrčju Slovenije oskrbovalo
1178 oskrbovancev.
Vsak Center je svoja zgodba in spomin
Ni bilo tako enostavno, kot si včasih mislimo! Na Centru v Gornjem gradu smo se učili: tako graditi kot ponuditi oskrbo. Da nam je uspelo, se moramo zahvaliti
predvsem lokalni skupnosti, ki nas je čakala in sprejela
z odprtimi rokami.
Ko so nas iz Ministrstva za delo poklicali zaradi takratne situacije Doma v Medvodah, smo šele spoznali,
da smo imeli srečo, da smo bili uspešni in da se lahko
konča tudi drugače. Center v Medvodah smo skupaj
z Loterijo Slovenije reševali pred stečajem s prevzemom
koncesije od prejšnjega najemnika. Ni bilo lahko za zaposlene, ki niso vedeli, kakšno prihodnost lahko pričakujejo - ali ne gredo morda iz dežja pod kap, pa tudi za
Deos ne, saj je bil prevzem delujočega doma popolnoma
drugačna izkušnja.
Tudi občina Cerknica je podprla projekt doma. Da
smo ga zgradili, smo morali izdati in prodati obveznice,
saj banke niso želele projekta financirati s krediti. Dom v Trnovem je bil izveden v zahtevnem projektu
javno zasebnega partnerstva ob pomoči Stanovanjskega sklada Mestne Občine Ljubljana. Na območju, kjer
je bila včasih bolnišnica, je zrasel objekt v centru Ljubljane. NITKE ŽIVLJENJA 1 / NOVEMBER 2013
Ni nam vedno uspelo: kljub temu, da smo imeli podporo občine Žiri, pridobljeno koncesijo, kupili zemljišče
in pridobili gradbeno dovoljenje, smo se iz projekta
umaknili. Okoliški prebivalci so namreč zavrnili umestitev takega objekta v prostor, ker so si sredi gozdov, na
tem mestu, zaželeli park. Danes sicer tam ni parka: le
travnik in 60 delovnih mest v občini manj…
Po več kot 3 letih prizadevanj za pridobitev gradbenega dovoljenja je bil v letu 2011 končan dom v Notranjih
Goricah. Ko smo mislili, da je najhuje že za nami, nam
je Zavod za zdravstveno zavarovanje odklonil podpis pogodbe za financiranje zdravstva kljub temu, da smo imeli
podpisano koncesijsko pogodbo. Poleg borbe z začetnimi težavami, so nas prvič pestile finančne težave, ki jih je
spremljala nezmožnost zagotoviti primerno zdravstveno
varstvo v domu, ki smo ga odprli. Nezmožnost ustrezno
poskrbeti za naše stanovalce je bila skrb, ki se nam je
vrezala globoko v srce.
Loterija Slovenije se je odločila in kupila še en dom,
katerega poslovanje ni bilo optimalno. Odločila se je,
da izgradi dodatne sobe. Konec leta 2012 smo skupaj
z Loterijo ponudili v uporabo povečane kapacitete
v centru Horjul in konec istega leta na novo zgrajen dom
na Črnučah….
Kaj sedaj?
Danes, v oktobru 2013, pa tudi s tem skupnim glasilom centrov družbe DEOS, sporočamo, da smo iz malih, ločenih zgodb postali CENTER, ki je zaradi bogatih
izkušenj in vsakodnevnih naporov skoraj 500 zaposlenih lahko drugačen - boljši - dom za stanovalce in boljši gostitelj za njihove svojce. Verjamemo, da smo zaradi dejstva, da smo največji sistem za oskrbo starejših
v Sloveniji, pa tudi v celotni vzhodni Evropi, vključno
z Rusijo lahko drugačni: Iz vsakodnevnih stikov s stanovalci in svojci pridobivamo védenje, ki nam omogoča
oblikovati kvalitetnejšo ponudbo. Drug od drugega se
učimo in dopolnjujemo svoja znanja…
Po več kot desetih letih ne razmišljamo o novi gradnji.. Naše misli so posvečene kakovosti in rasti. Prepričani smo, da lahko postanemo in ostanemo Center,
v katerem se bomo sicer razseljeni počutili skupaj in
doma. Naj bo tudi to glasilo del tega: naj nas poveže
s kraji in ljudmi, ki jih vsakodnevno ne obiskujemo, nam
pa sporočajo: tukaj smo – z vami in za vas.
Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc,
predsednica nadzornega sveta družbe Deos d.d..
PREHOJENA POT
5
Nova zdravnica za živce in spomin …
… tako se predstavim svojim pacientom po domovih,
saj za psihiatra ljudje, pa ne le starejši, večinoma nočejo
niti slišati …
V Deosovih domovih skušam skrbeti za stanovalce z različnimi duševnimi boleznimi in čustvenimi stiskami. Največ je dementnih in depresivnih pacientov,
vsak dan obravnavam kakšnega pacienta z delirantno simptomatiko (delirij je pri starostnikih, še posebej dementnih, zelo pogost, da ne bo pomote, ne gre
za alkoholni delirij), nekaj je tudi pacientov z različnimi psihozami, ne manjka pa niti posameznikov, ki so
v akutni duševni stiski zaradi zelo različnih težav, največkrat zaradi namestitve v institucijo – moje sestre takim
posameznikom rečejo, da jih daje domotožje. Slednji
seveda potrebujejo drugačen pristop in obravnavo kot
večina ostalih – v kratkem času nekaj t. i. kriznih intervenc in šele nato, če ne gre drugače, medikamentozno
terapijo.
Tu se rada pošalim, da zdravila, ki bi odpravilo željo
po odhodu domov, žal ali pa na srečo (še) ni ... Po domovih prebiva kar nekaj zakonskih parov in marsikdaj
je prisotna izrazita družinska dinamika (gre za duševne težave, katerih izvor so nefunkcionalni medosebni
odnosi), pa čeprav sta oba zakonca dementna in poročena že 60 ali več let (človek bi si mislil, da sta se že
naveličala »pričkati«) ... Ob takih pacientih mi ni nikoli
dolgčas.
Moje delo je takorekoč terensko, svoje ambulante
nimam. V istem domu delam vsak osmi delovni dan
(npr. v ponedeljek, nato pa naslednjo sredo ...), tako
da sem v posameznem domu večinoma trikrat mesečno polni delovni čas. Dela mi nikoli ne zmanjka, tudi
če pri vsakem pacientu naredim le grobi »skrining«
psihopatologije. Marsikateri pacient me vpraša, kdaj
spet pridem na »klepet«. Tega seveda ne doživljam
kot omalovaževanje svojega strokovnega dela, nasprotno, to mi precej godi, saj pacientu kljub psihiatrični
eksploraciji ni bilo neprijetno – kot je to po navadi pri
zdravniku.
V večini domov je posebno poglavje tudi sodelovanje s svojci. Ti so večinoma v precejšnji stiski zaradi skrbi
za bolne starše. Stiske se porajajo zaradi dvomov glede
namestitve v institucijo, zaradi bolezni same in zdravljenja le-te, pa npr. dednosti demenc. Posledično so marsikdaj njihova pričakovanja nerealna.
Ob koncu bi orisala nekaj utrinkov iz dosedanjega
dela.
Dogodek na zaprtem oddelku: Mož in žena bivata
skupaj v sobi, čeprav bi mož lahko bival na standardnem
(odprtem) oddelku. Žena ima napredovalo Alzheimerjevo bolezen s hudo okvarjenim spominom, načrtovanjem, presojo, razumevanjem … Gospa me ob koncu
pregleda prosi, da naj se prihodnjič, ko ju bom obiskala,
predhodno najavim, da bosta doma (ponavljam, živita
na zaprtem oddelku!) in da mi bo skuhala kavico …
Ali pa prigoda s hudo depresivnim pacientom, ki je
ob mojem prvem obisku razmišljal o samomoru, pa mi
je po mesecu in pol zdravljenja s konca hodnika veselo
mahal in spraševal, kdaj spet pridem k njemu na »klepet«. Iz njegovega vedenja se je dalo sklepati, da se depresivna simptomatika umika – da ima ponovno voljo
do življenja in da ne razmišlja več o samomoru.
Ena prigoda pa mi je dala precej misliti, da sem morda pretirano (psiho)analitična: dementno 97-letnico
sem izpraševala stvari, ki naj bi jih psihiater izvedel ob
prvem pregledu. Tudi to, ali ima otroke. Gospa pa se je
ob tem hudo zasekirala in me ob koncu pregleda vsa tesnobna, skoraj v joku, vprašala, koliko otrok bo pri nas
morala roditi ...
Opisani in podobni dogodki dajejo mojemu delu dodano vrednost, me duhovno bogatijo in ne nazadnje
dajejo energijo, da se lažje spoprijemam s številnimi nevšečnostmi, ki so do sedaj spremljale moje delo.
Mateja Strbad, dr. med., specialistka psihiatrije
6
CENTER STAREJŠIH CERKNICA
Center starejših Cerknica
Kulturni dogodek v počastitev
Dneva državnosti
Kulturno umetniško društvo Janez Kuhar iz Ljubljane
je ob Dnevu državnosti, ki ga praznujemo 25. junija, v
Centru starejših Cerknica pripravilo Kulturno prireditev,
na kateri je nastopil Ženski pevski zbor »Generacije '57«,
sodelovala pa je tudi recitatorka iz Centra starejših Cerknica.
Generacija '57 je ženski pevski zbor, ki deluje znotraj
društva, v katerem prepevajo predvsem pevke, ki so bile
pred 56 leti izbrane na avdiciji za petje v Otroškem in
Mladinskem pevskem zboru takratnega Radia Ljubljana,
ki sta ju ustanovila Janez Kuhar in Janez Bitenc. Torej daljnega leta 1957 in odtod tudi ime Generacija '57. Zbor že
od vsega začetka vodi priznana zborovodkinja Tanja Benedik. Od ustanovitve do danes se je Ženski pevski zbor,
Generacija '57 javnosti predstavila že več kot 50 krat.
Na začetku se je »Generacija '57« predstavila z do-
moljubno pesmijo Slovenski kraj, nato pa so sledile priljubljene narodne, kot so: Ena ptička priletela, Ptičja
Svatba, Zbadljivka, Svatovska, Čuk se je oženil, Da bi jaz
znala, ter Od Ribnice do Rakitnice.
Program sta z domoljubnimi recitacijami popestrili
še članica pevskega zbora »Generacije 57«, gospa Anita Caruso in stanovalka Centra starejših Cerknica, gospa
Sonja Verbec.
Šejla Gazibara, fizioterapevtka
Uspešne metode dela pri osebah z demenco
Letošnje poletje sem kot delovna inštruktorica veliko
sodelovala pri procesu dela srednjih medicinskih sester.
Med drugim sem bila prisotna tudi pri kopanju stanovalcev. Kopanje je za starega človeka, vsaj za večino, zelo
stresna dejavnost, ki pa se ji ni moč izogniti.
Spominjam se prav posebnega pojasnila, ki sem ga nekoč dobila na povabilo za kopanje. Gospa Knap, ki je bila
ena izmed prvih stanovalk v Centru starejših Cerknica, mi
je razložila: »Res ne razumem kaj hočete od mene? Ko
sem bila še doma, sem se kopala dvakrat na leto, enkrat
spomladi in enkrat jeseni. Pa sem bila čisto zdrava in fajn.
No sedaj, ko sem tu, pa sem pričela pokašljevati in zdravje se mi je poslabšalo. Prepričana sem, da je to zaradi vašega kopanja. Ne grem, pustite me na miru.«
Gospa jih je imela takrat krepko čez devetdeset, častitljiva leta. Včasih se ljudje res niso kopali tako pogosto, kot je to v navadi v današnjih časih, ali pa vsaj ne na
tak način, da bi moral iti človek v kad. Toliko huje velja za
dvižno posteljo, v prisotnosti dveh oseb, ki vate usmerjata curek vode. Umivali so se tako, da so vodo natočili
v posodo in se potem dnevno od pasu navzgor močili.
Namakanje v kadi pa je bilo običajno pred večjimi prazniki, pred Božičem, Veliko nočjo… Vsekakor pa je danes
drugače in osebje mora biti največkrat zelo prepričljivo
in ustrežljivo, da jim »uspe« na miren in stanovalcem
prijazen način, opraviti svoje delo. Tudi sama sem se
pred kratkim znašla v zelo zanimivi situaciji. Gospa, ki je
bila tistega dne razporejena za kopanje, je bila močno
proti temu ali pa recimo, da je imela svoje zahteve. Kot
običajno smo gospo že dan pred kopanjem spomnile, da
se, kot pravi sama, psihično pripravi. Naslednjega dne
v dopoldanskem času pa smo jo povabile v kopalnico.
Pomagale smo ji pri pripravah na kopanje. Kopalnica je
imela primerno temperaturo, voda tudi, vzdušje je bilo
mirno in prijetno. Kar naenkrat pa se je gospa vznemirila. Odklonila je umivanje las in striženje nohtov. Po
njenem mnenju nismo bile dovolj kvalificirane za opravljanje teh del. Takoj je zahtevala frizerko in manikerko.
Situacija je bila silno nerodna, saj je bila gospa na banji,
skoraj že urejena. Zaskrbelo nas je, da svojci morda ne
bodo razumeli, zakaj pričeska ni urejena in zakaj niso
postriženi nohti. Hitro smo se morale odločiti za drugačen pristop. Ker sem gospo dobro poznala in sem vedela, kako veliko ji pomeni lepo urejena pričeska, sem
se domislila, da jo prepričam, da imamo za oblikovanje
pričeske po trajni prav poseben preparat. Seveda je bil
to navaden šampon, toda gospa je bila naravnost vzhi-
7
čena. Prosila me je, naj ga nanesem temeljito in večkrat.
Nato sem ji razložila, da je poleg mene še manikerka,
ki se je izobraževala v Nemčiji in ima veliko izkušenj. Za tem jo je gospa sama prosila, naj si ogleda njene nohte.
Srednja medicinska sestra ji je lepo uredila nohte, tako
kot vsem ostalim stanovalcem poprej. Gospa ni mogla
verjeti, kako smo se potrudili, da smo ji priskrbeli takšno
osebje, tako usposobljeno, tako prijazno in ustrežljivo.
Osebno se je tisti trenutek želela zahvaliti še direktorici
in ji povedati o svoji dobri izkušnji pri kopanju. Povpraševala je že za naslednji termin.
Marsikdo bi pomislil, da je bila gospa pretentana, zlorabljena. Toda temu ni tako. Osebje, zaposleno na Varovanih enotah pozna veliko takih zgodb, pri katerih je
potrebno poiskati primerno in ustrezno rešitev. Morda
bi se komu take rešitve zdele smešne. Mi pa vemo, da
je pri delu z osebami z demenco najbolj pomembno, da
stvari uredimo mirno, brez konfliktov in nepotrebnega
razburjanja, prijazno in z obzirom. Zavedamo se, da delamo z ljudmi in ne s predmeti, da ima vsakdo izmed teh
ljudi svojo zgodbo, svojo preteklost, svoje izkušnje, dobre in slabe in kar je najbolj pomembno, da je potrebno
vsakega posameznika spoštovati in ga obravnavati edinstveno, tako kot bi si sami želeli, da bi obravnavali nas.
Na koncu je izid zelo dober, in vsi smo zadovoljni.
Pri delu z osebami z demenco je nujno, da se zavedamo, da je oseba, ki stoji pred nami, v tem trenutku
najpomembnejša.
Ana Petrič, delovna inštruktorica
8
Prostovoljno delo v Centru starejših Cerknica
Prostovoljni delavec oziroma prostovoljec je oseba, pričakovanj tako stanovalca kot prostovoljca.
ki iz humanih pobud, kot svojo družbeno aktivnost, proK sodelovanju na področju prostovoljstva vsako leto
stovoljno, nepoklicno sodeluje pri opravljanju določenih povabimo učence 7. in 8. razreda Osnovne šole Notranjnalog iz področja socialnega varstva. Bistveni element skega odreda Cerknica. Vsako leto se našemu povabilu
v opredelitvi prostovoljnega delavca je v tem, da opra- odzove veliko število učenk in učencev, ki svoj prosti čas
vlja delo nepoklicno, prostovoljno in laično. Prednost v času poletnih počitnic namenijo druženju s stanovalci
medsebojnega odnosa med prostovoljcem in uporabni- Centra starejših Cerknica in jih redno obiskujejo. Med
kom je v neposrednosti in neformalnosti.
njimi se vsako leto odzovejo tudi učenci iz Osnovne
Prostovoljci so lahko vsi ljudje,
šole Begunje pri Cerknici. Učenci
ne glede na starost, spol, izobrazbo
kot prostovoljci h kvalitetnejšemu
»Na
svetu
je
stotine
in poklic. V Centru starejših Cerknipreživljanju prostega časa stanoca izvajamo projekt prostovoljstva
jezikov, toda nasmeh valcev prispevajo tako, da se z njičez vse leto, največ udeležbe pa je
mi družijo v njihovih prostorih oz.
razumejo vsi.«
med poletnimi šolskimi počitnicav recepciji doma, se z njimi igrami. V prostovoljstvo se udeležujejo različne družabne igre, jih odjo vse generacije od odraslih, osnovnošolcev, dijakov, peljejo na bližnji sprehod, jim berejo literaturo in
študentov, mladih brezposelnih oseb in celo člani Zveze z njimi sodelujejo v različnih družabnih aktivnostih (pri
društev za cerebralno paralizo Sonček.
igri tombole, udeležba pri praznovanju rojstnih dni).
Prostovoljno delo običajno poteka v okviru družabPoleg učencev se prostovoljnega dela poslužujejo
ništva s stanovalci Centra starejših Cerknica. Le to lah- tudi odrasle osebe. Med njimi je tudi prostovoljec Mako poteka individualno ali skupinsko, v okviru pogovo- tevž, ki prihaja na prostovoljno delo v Center starejših
rov, sprehodov, branja literature, igranja družabnih iger Cerknica vsakodnevno in svoj čas nameni druženju
(v primeru slabega vremena), prepevanja, itd.
s stanovalci ter pomoči pri fizioterapiji, delavni terapiji in
Prostovoljno delo oz. druženje z izbranim stanoval- družabnih aktivnostih (tombola, zeliščna skupina, skupicem poteka redno enkrat tedensko oz. po dogovoru na za samopomoč,…).
s stanovalcem, včasih pa celo vsak dan. Način, kako izkoristiti skupno urico druženja, je odvisno od same želje in Tina Braniselj, socialna delavka CS Cerknica
Komentarja naših stanovalk

Danijela Obid
»Bila sem zelo zadovoljna, ker so prihajale k nam
v dom učenke iz Osnovne šole Cerknica. Zelo mi je bilo
všeč druženje z njimi, saj me svojci zaradi oddaljenosti
od kraja bivanja ne morejo pogosteje obiskovati. Želim
si, da bi bilo takega druženja še več, tudi drugo leto med
šolskimi počitnicami.«

Otilija Foleskovič
»Učenke OŠ Cerknica so me med počitnicami redno
obiskovale. Bila sem zelo vesela njihovega obiska, saj so
bile deklice izjemno prijazne in sem rada poklepetala
z njimi. Pripeljale so mi pokazat tudi kužka, ki sem se ga
zelo razveselila. Želim si, da bi prihajale tudi drugo leto.«
Prostovoljki Karin in Monika
sta s kužkom Benom izjemno razveselile g. Otilijo.
In kakšno je mnenje prostovoljcev o opravljanju prostovoljnega dela?

Matevž Mestek, prostovoljec
»V Center starejših Cerknica sem začel hoditi maja
2013. Zakaj? Po diplomi nisem nikjer našel službe in
se potem odločil, da poskusim delati kot prostovoljec.
V Center starejših Cerknica se vračam z veseljem, zelo
rad pomagam starejšim, se z njimi pogovarjam in jih
spravljam v dobro voljo. Skratka, v center rad prihajam
vsak dan in se obenem počutim sprejetega!«

Nina Nestorovič, prostovoljka iz VDC Sonček
»Sem uporabnica VDC Sonček (društva za cerebralno paralizo) in si občasno vzamem prosti dan, ki ga namenim prostovoljstvu. V Cerkniški dom starejših rada
prihajam kot prostovoljka, saj se tam veliko družim
s starejšimi, jim pomagam prebrati kakšen časopis, jih
odpeljem na sprehod. Včasih skupaj z njimi zapojem kakšno pesem in si ob petju popestrimo dan. Sodelovala
sem tudi v tomboli, kjer sem bila v pomoč stanovalcem
pri sledenju izžrebanih številk. Bila sem v pomoč tudi
v recepciji in stanovalce razveselila s kavo.«

Laura Pokleka, prostovoljka iz 7. razreda
»Meni osebno se je zdelo prostovoljno delo zelo zabavno. Gospe in gospodje so zelo prijazni in z njimi se je
zelo zanimivo pogovarjati. Mislim, da sem se v teh nekaj
dneh veliko naučila o prostovoljnem delu in kako je res
biti prostovoljec. Upam, da bo še kdaj možnost, da bi
delala kot prostovoljka v domu starejših. Že zdaj se veselim.«
Prostovoljec Matevž redno pomaga stanovalcem
v fizioterapiji.

Anja Zalar, prostovoljka iz 7. razreda
»Prvi dan prostovoljstva smo se s prijateljicami malo
izgubljale v domu, saj je tu veliko oddelkov. Kljub temu
smo ga hitro osvojile. Prostovoljno delo mi je omogočilo,
ne le da sem pomagala starejšim, temveč tudi, da sem
ohranila stik s prijateljicami in sošolkami. Bilo mi je zelo
všeč in upam, da bom lahko sodelovala tudi drugo leto.«
Prostovoljka Nina si poleg svojega dela vedno
vzame še dan za prostovoljstvo.
9
10
Fotoutrinki
Prostovoljke s stanovalci in kužkom Benom.
Prostovoljke in kuža Ben so obiskali tudi stanovalce na
varovani enoti.
Igranje družabne igre Spomin s prostovoljko Anjo.
Gospod Vincencij v družbi mladih deklet pri igri Domina.
Najmlajši prostovoljec Nej se je izkazal za izjemno
spretnega.
Prostovoljki Rebeka in Marjeta na obisku pri stanovalki
Zinki.
11
Pravsemseodločila
Ko si zaposlen, nimaš časa razmišljati o tem, kaj se
bo zgodilo po upokojitvi. Pa vendar pride tudi ta čas.
Z možem sva se odločila, da bova po upokojitvi živela
vhišicisredigozda,kersvabilaobavelikaljubiteljanarave.Jazsemjovsekakorčutilazvsemičutili.Sprehodi
vneokrnjeninaravisomivlivalinovihmoči.Nabiranje
gob,zdravilnihzelišč,pripravljanjeozimnicezavseprijatelje,kisocenilimoječaje,marmeladeinsokove,paso
mibilivužitek.
Občasniobiskisonamapretrgaliustaljenodogajanje,
najinspremljevalec,kuža,zlatiprinašalecKing,pajepolepšalvsaknajindan.Ravnotakonajinemuce,kisotako
prijetnopredlevnaročju.
Vtoidilopajekotstrelazjasnegaudarilavmoježivljenjemoževasmrt.Skužkomstaodšlanabiratzdravilnešentjanževke,kmenipasejevrnilvznemirjenKing
in pokazal pot do nezavestnega moža. Sledila je smrt.
Všokusemostalasama.Zaradismrtisembilahudoprizadeta,karnekajčasa.ZvestiKingmijebiledinivuteho.MoralasvasepreselitivLjubljano,vmesto,karmi
niprinesloutehe.Takratsemzačelapremišljevati,kako
naprej. Odločila sem se, da se vrneva v najino hišico,
kjer sem preživljala najlepše trenutke. Povezala sem
sezdomačini,onipasomesprejelimedse.Vsiskupaj
smopraznovalimojoosemdesetletnico.16–letniKing
me je kmalu zatem zapustil in ostala sem popolnoma
sama.Bližalasejezima,kijivsvojisamotinisembilaveč
kos.Postavljalasemsivprašanje,kamsedaj;vLjubljano
ksinunisemmogla,sajjetakratžeskrbelzatriostarele
osebe.Odločilasemse,daganebomobremenjevalain
sprejelaodločitev,daodidemvdomzaostarele.Sklenila
sem,dabomojzadnjidomvCerknici.Takratsoravno
odprliCenterstarejšihCerknicainvnjemsemnašlasvoj
novidom.Zdajvem,dasemsetakratodločilaprav…
MojnoviDOMjeumeščenpodSlivnico–čarovniško
goro, okolica pa je poraščena z gozdom. Pred domom
tečepotokCerkniščica.Vnjemseigrajoračkeinplavajo
ribe,kinam,varovancemdoma,obopazovanju,nudijo
velikoužitkov.Vsakoletonanašempodstrešjugnezdijo
tudilastovke,nosilkeširineindomoljubja,sajseizširnegasvetavednovrnejoknaminvsakopomladjihnestrpnopričakujemo.
Vnašemdomuvladatoplo,domačevzdušje,kiteobjame, ko vstopiš v stavbo. Direktorica Zvonka s svojim
mediatorskimpristopomustvarjaodličenobčutek,tako
danepridedonobenihneprijetnosti.
Domnamnudiogromnodejavnosti.Tojenaša»mizica,pogrnise«.Vsaklahkotuvzamezasedobrino,kimu
lepšačasbivanjavdomu.
Zame je najpomembnejša vsakodnevna telovadba. Naša fizioterapevtka Šejla je tako topla do vseh in
spodbuja tiste, ki jim je težko narediti kakšen gib, da
bi tako lahko dobili novih moči za premagovanje vseh
težav.Telovadnicajeskorajpremajhnazavse,takoradi
prihajamo. Predvsem občudujem njeno potrpežljivost.
Toplebesedeinobjemi,sovnjenemznačajunekajsamoumevnega.Seznanjaseznovimispoznanjinarazličnihpodročjihinuvajaceloelementejoge,kinamvadbo
zelopopestrijo.
Zamejefizioterapijaosrednjiprostor,kjerpolegtelesne,nabiramotudiduhovnemoči.Instiktivno,večina
izmednasčutimo,dajetutolikotega,karnampomaga
lažjeprenašatifizičneinpsihičnetežave.Protibolečinska
terapija mi lajša fizične bolečine, pogovori, razpravljanja, omogočanje iskanja podatkov na internetu in vse
ostaledrobnestvari,kinamjihomogočifizioterapevtka,
panamobogatijobivanjevtemprostoruindomu.Vse
tolahkorečem,jetisto,karnamnudinašadobrotnica
Šejla!
Zelo rada imam tudi vaje za spomin – vaje za naše
ostarele sive celice. Delovna terapevtka Sandra skrbno
pripravikvize,uganke,igreindrugedejavnostizautrjevanjespomina,prile-tehpasevčasihustvaritudinekaj
tekmovalnostimednami,ajosšalamizlahkaodpravimo.
KnjižničarkaVesnajeravnotakoenatistih,kissvojim
delompolepšabivanjevdomu,sajizmestneknjižnice
vsak mesec pripelje knjige, za vsakega posebej. To je
hkrativez,kijočutimsCerknicoinokoljemizvendoma.
Šeenkrožekjemeniinvečininaszeloljub.Enkratna
mesecsedobimonaskupinizazelišča.KuharicaBrigitaindelovnaterapevtkaSandranaspogostitasčajem
insladico,nadoločenotemo,kijoobravnavamo.Tako 
12
 pijemo bezgov čaj, borovničev sok in druge dobrote, ob
enem pa razpravljamo o zdravilnih zeliščih.
Zunanja dobrotnica pa je tudi fotografinja Andreja Peklajeva, ki se je na nenavaden način seznanila z nekaterimi našemi varovanci. Njene fotografije lepšajo naš glavni
hodnik, obiski pri varovancih pa so posebne zgodbe.
Odlika doma je zagotovo tudi kraljevanje del različnih
umetnikov v vseh prostorih, kot so tematske razstave Lojzeta Perka, Maksima Gasparija, umetnine sodobnih umetnikov, kot so Velko Toman, Janez Kovačič, Rotove lesene
skulpture, grafike Bojana Klančarja, pa tudi dela mojega
prijatelja in učenca Janeza Dragoliča ter drugih, ki tako bogatijo naše življenje.
Ne morem mimo osebja, ki predstavlja temelj doma
in je večinoma zelo prijazno in toplo ter predano svojemu poklicu, kot tudi domu. Čutimo lahko, da ne hodijo le
v službo ter da jim njihovo delo z nami pomeni nekaj več.
Moja sobica, pa je moj domek, »čeprav ga je samo za
en bobek«. Tu se spočijem, sem prihajajo obiski, tisti, ki
jih imam rada, tu si krajšam čas s knjigami, križankami,
radiom in televizijo.
V svoji duši imam še veliko zgodb iz življenja v domu,
a 88 let je preveč, da bi lahko povedala še vse, kar si želim.
Sonja Verbec
skupine povabim in spodbudim stanovalce, da se zberejo v dnevnem prostoru enote. Posedemo se v krog,
se pozdravimo in vsakič znova predstavimo. Najprej
Vstop v vrtec, šolo, na novo delovno mesto, v dom za se pogovarjamo o preteklih dogodkih, nato o tekočih
stare… Vse to so dogodki, ki predstavljajo nekaj novega, temah, pa tudi o rečeh, ki nas še čakajo, o aktualnem
nekaj neznanega. Nekaj novega, neznanega, pa največ- dogajanju v Centru. Vmes preberem razne prispevkrat predstavlja strah in kopico skrbi ter vprašanj. Kako ke o zdravilnih učinkih zelišč, sadja, zelenjave. Članke
bo? Kakšni bodo ljudje? Prijazni, ne? Me bodo spreje- o zdravju, preprečevanju tegob in bolezni. Nikoli pa ne
li? Se bom navadil/a? Ne glede na življenjsko obdobje, izpustimo kakšne dobre šale, ki nas spravi na rob solpotrebujemo ljudje čas, da se navadimo na novo oko- za in seveda horoskopa, v katerem izvemo, kaj so nam
lje. Dobro pa je tudi, da nam pri tem nekdo pomaga. naklonile zvezde. Ob vsem dogajanju si privoščimo tudi
Včasih je potrebno zelo malo, da ljudje vzpostavijo prvi skodelico zeliščnega čaja z medom in se dogovorimo
stik, se povežejo in tako spoznajo morda nove prijate- o morebitni temi prihodnjega srečanja. V pozitivnem
lje ali pa samo ljudi s katerimi imajo skupne interese. vzdušju se poslovimo in opomnimo na drobne stvari, ki
V Centru starejših smo v ta namen organizirali druženja, prispevajo k našemu boljšemu vsakdanjiku. Poizkusite,
bodisi v obliki kreativnih ali gospodinjskih uric, uric za morda bo ustrezalo tudi vam.
zelišča, pevskih vaj, telovadbe… Dobro je, da so skupine
majhne, saj le na ta način dosežemo, da se ljudje med
Za krepitev imunskega sistema:
seboj pogovarjajo, da vsak dobi besedo, da se ga sliši in
1.) Prosti čas preživljajte s prijatelji!
opazi. Pri nas, v Centru starejših Cerknica, pa se je pri
2.) Prisluhnite glasbi!
tem pojavila težava. Stanovalci so se množično vklju3.) Pozabite na glasnost!
čevali v vse aktivnosti, kar je sicer zelo pohvalno, toda
4.) Razmišljajte pozitivno!
dogajalo se je, da je bilo število udeleženih že tako vi5.) Pazite na pravilno prehrano!
soko, da je bilo delo v skupini oteženo. Tako veliki pu6.) Smejte se!
bliki je bilo težko podajati navodila, težava je bila tudi
7.) Uporabljajte svoje sive celice!
s prostorom, delovnimi sredstvi in ljudem se ni bilo mo8.) Ne pozabite na telesno dejavnost!
goče posvetiti tako, kot bi si vodja skupine želel in tudi
9.) Naučite se sprostiti!
ljudje sami. Sčasoma smo prišli na novo zamisel in sicer, da bi organizirali druženja za vsako enoto posebej. Ana Petrič, delovna inštruktorica
Ugotovili smo tudi, da se ljudje, ki živijo na isti enoti,
ne poznajo. Kljub temu, da se dnevno srečujejo na hodniku, so si tuji in le redko se opogumijo in vzpostavijo
stik. To smo želeli spremeniti in narediti aktivnost, v kateri bi bilo vodilo kvaliteta in ne kvantiteta. Začeli smo
z urico za druženje, ki poteka enkrat tedensko. Vodja
Urica druženja
13
Stanovalci so povedali ...
se veselimo vsi. Velikokrat se na račun
horoskopa zelo nasmejemo, kadar je
beseda o seksu, pa do solz.«
 Gospa Melink Frančiška
»Urica za druženje mi je všeč
predvsem zato, da se malo družimo.
Zelo je dobro, da imamo tudi pozimi, ko ne moremo ven, nekaj, kar
nam popestri dan. Všeč mi je, da se
največkrat že vnaprej dogovorimo o
čem se bomo pogovarjali. Pika na i je
skodelica domačega čaja, to je koristno tudi za naše zdravje. Sami nimamo več toliko stika z zelišči in se zelo
razveselimo kadar jih prinese kdo od
zaposlenih. Zelo radi se tudi nasmejemo kakšni dobri šali, ki pa je na naših srečanjih obvezna.«
 Gospa Barič Fanika
»Na skupini mi je pravzaprav všeč
čisto vse, najbolj pa pogovori o zelenjavi, zeliščih, sadju. Všeč mi je, da
ima gospa Ana vedno pripravljeno
literaturo na podlagi katere potem
steče pogovor. Stare ljudi nas pogosto
skrbi glede našega zdravja. Veliko premišljujem o tem kako bi si sama pomagala, okrepila zdravje, psihično in
fizično. Velikokrat se zjočem, ampak
potem sem mirna, ker me prijatelji in
vodja skupine, potolažijo. Zelo mi je
všeč, da pred koncem našega srečanja
voditeljica prebere še horoskop, tega
 Gospa Funda Marija
»Sestanke sem komaj čakala. Čeprav imam veliko dela in skrbi, sem na
sestanke hodila redno. Všeč mi je bil
čaj iz zelišč, večkrat smo poizkusili kaj
novega. Želim si, da bi sestanke imeli
večkrat, je zelo zabavno. Ne samo, da
smo debatirali o članki, prispevkih, velikokrat smo se pogovarjali tudi o težavah, ki jih imamo. Sama sem si potem
kupila tudi kakšno prehransko dopolnilo ali odšla do zdravnice na pogovor.
Včasih mi je hudo, ker opažam, da si
nič več ne zapomnim stvari, kot sem
si jih nekoč, stara sem.«
 Gospa Pogačnik Veronika
»Vedno je bilo kaj zanimivega.
Sama zelo rada berem, toda vse težje.
Zato mi je všeč, če bere nekdo drug.
Vsakič izveš nekaj novega. Rada se
smejim in šala sem in šala tja je nekaj
kar polepša srečanje. Tudi horoskop
me zanima, malo za »firbec« malo za
razvedrilo. Kako smo se enkrat nasmejali, ko ste vi rekla: »dober dan, danes
je ponedeljek in jaz sem spet tu.« V re-
snici je bil torek. Potem smo ugotovili,
da smo za skupaj. Lepo je, da se srečanja udeležijo skoraj vse stanovalke,
pa še kakšen moški, da ne prikličemo
dežja. Srečanje mi je všeč in komaj čakam, da se vidimo spet.«
 Gospa Grbec Ivana (levo)
»Zelo sem rada sama, v svoji sobi.
Rada kaj preberem in rada imam mir.
Pa vendar sem se na prijazno povabilo
rada odzvala. Če je družba prava, sem
rada tudi del nje. Malo se posmejimo,
malo zapojemo, kaj novega izvemo
in čas mine. Všeč mi je, da lahko tudi
sama kaj povem, kaj si mislim, kaj se
mi zdi.«
 Gospa Zinka Tomšič (desno)
»Jaz sem vedno za druženja. Rada
pridem in še malo zaigram na svojo
harmoniko. Druženja popestrijo naš
vsakdan. Nekaj se dogaja, vzdušje je
sproščeno, prijetno. Večkrat bi se morali tako zabavati.«
Gospa Božič Marija
»Lepo mi je bilo takrat, ko smo
dobili nalogo, da vsak pove nekaj
lepega o svojem sosedu. Stanovalke
so mi rekle, da sem prijazna, zanimiva, da so rade v moji družbi. Stanovalci pa, da imam lep nasmeh in da
se lepo smejim. Bilo mi je všeč, da
smo si takole podelili komplimente. Vzdušje na skupini je sproščeno.
Všeč mi je, ko predelamo horoskop,
pa tudi šale so dobre. Članki, ki nam
jih prebere vodja so zanimivi, poučni.«
14
CENTER STAREJŠIH ČRNUČE
Center starejših Črnuče
Najmlajši Deosov dom
Kot sedmi, najmlajši Deosov dom, smo lanskega decembra prve stanovalce sprejeli v Centru starejših na Črnučah. Z mlado, strokovno ekipo zaposlenih smo skupaj
pričeli ustvarjati zgodbo ter se veselili prihoda vsakega
novega stanovalca. V slabem letu je pri nas novi dom
našlo 140 stanovalcev in tako smo zapolnili skoraj vse
proste sobe.
V prvih mesecih delovanja smo se spopadali z organizacijskimi in tehničnimi ovirami, vendar so nas zavzetost,
dobra volja in pozitivna energija gnale, da smo se hitro
prilagajali novim razmeram, odpravljali drobne gradbene napake ter karseda hitro reševali tekoče težave. Našim stanovalcem smo z veseljem prisluhnili, upoštevali
njihova mnenja, želje in predloge. Upam, da lahko danes rečemo, da je naš Center resnično dobro zaživel in
se stanovalci dobro počutijo. Stkala so se številna nova
poznanstva in prijateljstva, meni pa to daje zadovoljstvo,
ko se sprehodim po hodnikih, kjer me pozdravljajo nasmejani obrazi.
Majhne pozornosti so tiste, ki nam naredijo dneve
lepše: stisk roke, nasmeh ali trenutek, ko se kljub delu
ustavimo in slišimo, kaj nam stanovalci, svojci ali sodelavci želijo povedati.
Tjaša Pečnik Mlakar, direktorica Centra
15
Služba zdravstvene nege in oskrbe
Ljudje radi rečejo, da je starost
jesen življenja. Zato se je potrebno
zanjo dobro oskrbeti s spoznanji in
popolno pripravljenostjo na fizične,
psihične in socialne spremembe.
Za naše stanovalce skrbimo s strokovnim osebjem, ki se zaveda, da je
delo s starejšimi ljudmi odgovornost,
ki terja visoko raven discipline, hkrati
pa omogoča delavcem osebnostno
rast v smislu komunikacije in razvijanja dobrih medsebojnih odnosov.
Zaposleni se zavedamo, da ni dovolj
le visoka strokovna usposobljenost
zaposlenih, temveč predvsem sposobnost empatije, razumevanja, potrpežljivosti in prijaznosti ter spoštljiv,
human odnos. Vse to vpliva na kakovost dela ter na zadovoljstvo vseh naših stanovalcev in njihovih svojcev.
Če je življenje tisto, ki starostnika pripelje v dom, so okoliščine tisti
segment, ki botrujejo k temu, ali se
posameznik, starostnik vključi v aktivnosti, ki so mu v domu na razpolago, ali pa se zapre in preda melan-
holiji. Velikokrat pa vzpodbujevalni
element za starostnikovo aktivnost
in osebno zadovoljstvo predstavlja
prav osebje, ki s svojo strokovnostjo
in ne nazadnje s svojo osebno noto
pristopi na način, ki je preprost in topel, hkrati pa na nevsiljiv način stanovalcu poskuša pričarati domače
okolje in ga osrečiti ter s tem vzpodbuditi v njem željo po samoohranitvi
in zavedanje, da je marsikaj odvisno
tudi od njega samega in njegove aktivnosti.
Za ravnotežje specifična vadba v Centru starejših Črnuče
Ko nas zanaša, ko je naša hoja
negotova, ko imamo vrtoglavico in
ko se med gibanjem moramo bolje
koncentrirati, da ne pride do padca,
pravimo, da imamo težave z ravnotežjem. Kaj sploh je ravnotežje? Po
definiciji je ravnotežje sposobnost
vzdrževanja stabilnosti drže med
mirnim stanjem, stanjem z motnjami ali gibanjem.
Sposobnost vzdrževanja ravnotežja je temelj za uspešno izvajanje
različnih vsakodnevnih aktivnosti,
kot so oblačenje, osebna higiena,
hranjenje, hoja, nakupovanje, itd.
Pogoj za dobro ravnotežje oziroma
stabilnost telesa v različnih položajih je brezhibno usklajeno delovanje
živčnega in mišično-sklepnega sistema, poleg tega pa še srca in ožilja, dihal ter presnove. Pomembni
dejavniki za ravnotežje so tudi spoznavne-kognitivne funkcije (pred-
vsem pozornost) in dejavniki okolja,
kjer se nahajamo.
S starostjo prihaja do številnih sprememb v fiziološkem delovanju človeškega organizma, kar se odraža tudi
v slabšem nadzoru ravnotežja in posledično večjim tveganjem za padce.
Izboljšanje sposobnosti vzdrževanja ravnotežja predstavlja pomemben del obravnave pri starejših. Redna telesna vadba pri starostnikih
sicer lahko poveča mišično moč in
zmogljivost, okretnost ter telesno
kondicijo. A ker tovrstna vadba ni
funkcionalna oziroma ni podobna
vsakodnevnim aktivnostim, žal pogosto ne vodi v izboljšanje učinkovitosti ravnotežja. Vadba, ki je ciljno
usmerjena v izboljšanje ravnotežja,
mora vsebovati vadbene elemente, ki so povzeti iz tveganih situacij
v vsakdanjem življenju, kar spodbuja 
16
za padce: spreminjanje položaja
težišča telesa (vstajanje, sedanje,
poseganje po predmetih, sklanjanje
in pobiranje predmetov s tal), spreminjanje čutilnega priliva (odprtezaprte oči), zmanjšanje podporne
ploskve (stoja peta-prsti, stoja na
eni nogi), gibanje na neravni, ne uporabo naučenega v vsakodnevni
praksi.
V Centru starejših Črnuče vadba
ravnotežja, ki se imenuje »Skupina za trening ravnotežja«, poteka
1-krat tedensko, ob torkih, in traja
45-60 minut. V skupini običajno sodeluje med 10 do 15 stanovalcev.
Vadba je razdeljena na tri dele. Prvi
del vsebuje vaje raztezanja in splošne vaje za povečevanje gibljivosti
in moči mišic ter je namenjena pripravi stanovalcev na nadaljnjo vadbo. Drugi del vadbe ima za cilj vadbo
ravnotežja. V tem delu stanovalci
izvajajo različne gibalne naloge, ki
vsebujejo naslednje komponente,
ki temeljijo na dejavnikih tveganja
nalog povečuje, ker ponavljajoča se
vadba v konstantnih pogojih zmanjšuje možnost uporabe naučenega v
vsakdanjem življenju. Tretji in končni del vadbe je namenjen uporabi
kombinacije vadbenih elementov iz
prejšnjega dela in predvsem družabnosti, saj je vadba tako bolj zabavna,
energična in kreativna. Stanovalce
motivira, saj so rezultati vadbe bolje
in hitreje vidni, in omogoča razvijanje skupinskega duha. V ta del vadbe spadajo premagovanje poligona,
igre z žogo in učenje različnih koreografij.
Danielle Jagodic, dipl. fiziot.,
samostojna svetovalka
stabilni in mehki podlagi (stoja in
hoja po blazini, stoja na ravnotežni
deski), sočasno izvajanje večih nalog
(nošenje polnih kozarcev med hojo).
Pomemben del tega sklopa vadbe je
tudi vadba pravilnih zaščitnih reakcij
in padanja ter dvigovanja s tal. Najbolj učinkovita vadba je tista, pri kateri se stopnja zahtevnosti gibalnih
Stanovalci so povedali: Pozitivni učinki vadbe za ravnotežje
 Gabrijela Laibacher
»Ob prihodu v Center starejših
Črnuče aprila t.l. sem se zelo razveselila sporočila, da se lahko prijavim
na vaje za izboljšanje ravnotežja in
stabilnosti. V skupini vadimo vaje
za izboljšanje ravnotežja in stabilnosti. Sestavljene so iz strokovno
načrtovanih vadb. Vodi jih fizioterapevtka Danielle z neprecenljivo potrpežljivostjo in energijo. Vaje vadi z
nami, spodbuja nas, da jih izvedemo
natančno, ter poudarja, da bomo
samo tako lahko izboljšali naše ravnotežje in stabilnost telesa. Vaje izvajamo stoje, v sedečem položaju in
s pomočjo različnih pripomočkov, s
postavljanjem raznih ovir, preko katerih nas privede do načrtovanega
cilja. Sama opažam izboljšanje gibljivosti, ta gibljivost pa nam dviguje
splošno kakovost življenja.Moram
se zahvaliti ge. Danielle, da nam pomaga danes, sedaj, ko smo ostareli
in nam godi vsaka pozornost, spodbuda, da zmoremo in seveda - prijazen pristop.«
znih vaj, ki jih večkrat ponovimo in
povezujemo v celoto. Da nam ta
redna vadba dejansko koristi, sem
doživel pred kratkim, ko sem spregledal spodnjo stopnico in nisem izgubil ravnotežja. Preskočil sem jo in
obstal na nogah. Še posebej pa smo
udeleženci navdušeni nad vajami na
t.i. poligonu, kjer pri premagovanju
ovir preizkušamo občutek za ravnotežje in orientacijo. Te vaje za ravnotežje pa predstavljajo tudi priložnost
za druženje, sprostitev in medsebojno spoznavanje.«

Ignacij Voje
»Z veseljem in zadovoljstvom
nas okrog 15 stanovalcev Centra
starejših Črnuče redno obiskuje
dopolnilno telovadbo za ravnotežje. Fizioterapevtka Danielle nam
z raznovrstnimi vajami krepi obču-  Dušan Engelman
tek za ravnotežje in z razgibavanjem
»Telovadba, ki jo vodita gospe
mehča otrdele sklepe. Zelo nazorno Petra in Danielle, nam zelo popestrinam predstavi elemente posame- jo naše življenje v domu. Gospa Da- 
 nielle, ki vodi vaje za ravnotežje,
pa je zelo dobro presodila naše
sposobnosti in stalno uvaja nove
elemente vaj. Čutim, da se nam
s temi vajami ohranjajo ali celo
izboljšujejo naše telesne sposobnosti. Kar je v našem starostnem
obdobju zelo pomembno. Oba z
ženo zelo ceniva in se rada udeležujeva teh prijetnih in koristnih
vaj.«
 Jelerčič F. Rado
»V našem centru starejših Črnuče so uvedli zanimivo novost v
okviru telovadbe, ki se imenuje
vaje za stabilnost. To so posebne
vaje, ki nas učijo, kako ohraniti
telesno stabilnost, da ne padeš.
Tako na primer, če se nagneš ali
skloniš, ko kaj pobiraš, te pogosto zanese in izgubiš ravnovesje
- omahneš ali celo padeš. Te vaje
to preprečijo tako, da naše telo
postane proti nagibanju in nenadnim sunkom odporno in ga ne
zanese. Torej prepreči padec, ki
je posebno za starejše ljudi lahko
nevaren, saj pogosto nastanejo neljube posledice: zlom kosti
nog, rok in celo kolkov. Ugotavljamo, da so te vaje koristne, zato
jih priporočamo vsem, posebno
pa starejšim, saj se večinoma težje gibamo. «
17
Kako se kratkočasimo?
Delovna terapija kot zdravstvena stroka omogoča stanovalcem vključevanje v vsakodnevne življenjske aktivnosti (ki so za stanovalce smiselne in
namenske). Sam cilj delovne terapije v naših centrih je pomagati stanovalcem, ki se soočajo z boleznijo ali poškodbo, omogočiti zadovoljno, lažje in/
ali samostojnejše delovanje tako v dnevnih aktivnostih, produktivnosti ter
prostem času.
Hortikulturna skupina
Medgeneracijsko druženje
Skupaj s stanovalci spoznavamo
različna zelišča (kakšen je njihova
uporaba v zdravstvene namene). V
spomladanskih mesecih našo pogovorno skupino zamenja delovna
skupina, na kateri posadimo različne
okrasne rastline in začimbe, z njimi
pa polepšamo okolico našega Centra.
Pogosto nas obiščejo otroci iz
vseh enot vrtca Črnuče in osnovne
šole Maksa Pečarja. Z otroki naši stanovalci zaplešejo, ustvarjajo ali pa
tudi kaj zapojejo. Otroci polepšajo
našim stanovalcem marsikateri dan.
Gospodinjska urica
Poteka enkrat tedensko v skupni
jedilnici na oddelku, kjer skupaj s
stanovalci pripravimo različne jedi.
Stanovalci sami izberejo jed in jo
nato tudi sami pripravijo. Namen
skupine je druženje in ohranjanje
tako procesnih kot motoričnih sposobnosti.
Terapevtski obiski
ambasadorke nasmeha:
zlata prinašalka Zara in
lastnica Anita
Vsako sredo naše stanovalce obiščeta ambasadorki nasmeha zlata
prinašalka Zara (stara je 6 let) in
njena lastnica Anita, ki sta opravili
tečaj za terapevtske obiske. Terapevtski kuža preko svojega terapevtskega dela omogoča stanovalcem
hkratno delovanje na več področjih
in s tem pripomore k hitrejšemu
doseganju sprostitve, socializacije,
gibalnih sposobnosti ter vseh ostalih
ciljev, s pomočjo katerih dosežemo
večjo samostojnost stanovalcev v
izvajanju vseh življenjskih aktivnosti.
Pomemben dejavnik obiskov je tudi
povečevanje motivacije naših stanovalcev pri sodelovanju v vseh nadaljnjih aktivnostih, ki se izvajajo.
18
Izlet v Mozirje
Pred kratkim, to je 16.6.2013,
smo se na vzpodbudo direktorice
Centra starejših Črnuče ge. Tjaše
Pečnik Mlakar in pod vodstvom ge.
Petre udeležili izleta v Mozirje, ki je
že od nekdaj znano kot zavedni slovenski kraj, danes pa kot kraj cvetja in turizma. Peljal je nas, pa tudi
stanovalce doma iz Trnovega, mlad
prevoznik s sodobnim avtobusom.
V Mozirje smo prispeli sredi dopoldneva in se takoj odpravili na ogled
Gaja. V parku velikih dreves smo
uživali njihovo senco, saj je bilo vroče. Med sprehajanjem se nismo in
nismo mogli nagledati stotin, ne,
tisoče cvetic, ki rastejo v tem Gaju.
Ena greda je lepša od druge, rdečo
zamenja modra, pa rumena, vijolična in še in še. Toliko različnih barv ne
najdeš nikjer drugje, vmes pa še razne lesene skulpture, pa stare hišice,
vodomet in bližina reke Savinje. Toliko lepote ne najdeš nikjer drugje,
zato je pravilna ocena, da je Mozirski cvetlični vrt najlepši v Evropi. To
mu priznavajo tudi tuji obiskovalci
in sponzorji iz Nizozemske (tulipani),
Švedske (lesene stvaritve) in drugi.
Vsi smo uživali v tej lepoti, ki so jo in
jo še ustvarjajo marljive roke slovenskih Mozirjanov. Izrekamo jim vse
priznanje in pohvalo.
Nato smo si ogledali in se v njej
tudi ohladili, cerkev sv. Jurija v Gornjem Gradu, ki se ponaša z največjo
kupolo v Sloveniji. Tu smo se spomnili na nekdanje stare čase in takratni način življenja. V Gornjegraj-
skem domu Deos so nas postregli z
okusnim kosilom in se nato odpeljali
nazaj proti Črnučam. Peljali smo se
preko gore Črnivec; uživali smo v
prelepem razgledu, naš mladi prevoznik pa je pogumno vozil po serpentinah gore. Priznavamo mu obilo
spretnosti in se mu zahvaljujemo za
varno vožnjo.
Organizatorjem izleta, voditeljici
Petri, mlademu prevozniku, razkazovalcem cvetličnega gaja in vsem, ki
so se trudili za ogled in prečudovit
izlet, se iskreno zahvaljujemo z željo,
da bi naše vodstvo tudi v bodoče organiziralo takšne zanimive in poučne izlete.
Ob vsem lepem pa smo pogrešali
možnost nakupa rož, tako rezanega
cvetja, kot tudi rož v lončkih, še bolj
pa smo pogrešali razglednice kraja
MOZIRJE, ker jih na žalost nimajo.
Hvaležni udeleženci izleta
v Mozirje: Praprotnik Jožica,
Jelerčič F. Rado in Hatze Vid.
19
Prispevki
Prisluhni mi, prijatelj
Kitajka
…mar pozabljaš, da si človek,
mar ne vidiš, kaj vse ti življenje ponuja,
je kot nežen cvet in vetrca šepet,
ti pa ga sprejemaš, kot da je nuja.
Vsakogar objema, zato nihče naj se ne upira,
naj le duri svojega srca odpira.
Moraš prisluhniti svojim notam,
saj so melodija srca in ko misli v vetru plavajo,
ta te nikoli in nikdar ne izda.
Premnoge skrivnosti čakajo,
le dotakni se jih in razkrij,
vzemi jih, tvoje so,…na pravi poti si,
zato mimo megle zdaj zavij…
spet pozabljaš, da si človek?
Vsak sleherni trenutek si sposoben osvoboditi,
ga v neskončno srečo spremeniti,
zato s svojim namenom ga razreši,
z malce domišljije ga popelji,
tja, ker stanuje mavrica.
Premnogokrat pozabljaš, kaj vse zamujaš,
ne le sončni zahod ali v mraku sprehod,
temveč tudi nekaj stvarnih besed
ali pa morda le prijeten in pošten pogled.
Vsak lahko se zaveda,
da je mnogo prečudovitih stvari že odkril
in še več dobrega za svoje najdražje storil;
a mnogokrat pozablja nase
in se ne vedoč zapira vase.
Želim vam, da vas življenje
le z lepimi stvarmi preseneča,
da vse postane vaša sreča,
naj vam sonce vsako jutro posije,
naj se vsak večer v mirno noč previje,
vse neprijetnosti tistega dne
pa v globoko pozabo poskrije.
Naj polne zvezd vam bodo vse noči,
da z nasmehom spet v novem jutru
se zbudite, naj vse uresniči se,
kar si tisti trenutek zaželite;
saj življenje vam še zdaleč ni napisalo
romana do kraja, kajti ta šele zdaj
vse pestrejši postaja,
zato dragi moji, smehljajte se še naprej,
kot otroci sredi prečudovitega gaja.
Nekega dne sem se zbudil ob 5 uri zjutraj. »Ob tako
zgodnji uri že ne bom vstal«, sem glasno zavzdihnil,
se obrnil in kmalu zaspal. Toda pretrdno in me je nato
zbudil prijazen glas mlade gospodične, ki je prišla kot
vsako jutro, počistit mojo sobo.» Ja, kaj še spite, a ne
veste, da je že pol osmih?«je glasno spregovorila. Seveda sem se ob njenih besedah zbudil in odhitel v kopalnico na britje in tuširanje. Pospešeno sem nadaljeval oblačenje in se nato odpravil k dvigalu in se spustil
v pritličje in v jedilnico. Tam so me prijatelji sprejeli z
rahlim očitkom o zamudniku in zaspancu in se v tem
smislu šalili. Sam pri sebi pa sem sklenil, da uredim to
jutranje zbujanje. Rečeno storjeno!
Čez nekaj dni na hodniku zopet srečam prijazno
gospodično, ki me ogovori: »No, danes pa niste zaspali! Kako to?« Odgovoril sem ji: »Zato, ker me je zbudila
KITAJKA!« Nato sem nadaljeval pot k dvigalu in na ta
odgovor pozabil. Toda čez nekaj dni me ustavi prijazna gospa in me prav vljudno vpraša:» Gospod Rado,
ali Vas resnično zjutraj zbuja Kitajka?« Odgovoril sem
ji pritrdilno in ob tem zaznal njeno začudenje. Nato
doda vprašanje:»A je velika in vitka?« Sledil je moj odgovor: »Ni velika, je pa okrogla!« Sledilo je še nekaj
vprašanj, iz katerih sem dojel, da gospa misli, da me
prebuja Kitajka, ženska. Takoj sem ji razložil, da me
resnično prebuja namizna budilka, ki jo jaz imenujem
Kitajka, ker je izdelek kitajski, saj na njej piše made in
KINA. Ta nesporazum sva oba razčistila in se s smehom poslovila.
Jaz pa še vsak večer navijem svojo Kitajko, in se ob
tem nasmehnem ter si mislim, kako lahko mimogrede
izrečena beseda povzroči napačno sklepanje.
Sandra Dimnik
Jelerčič F. Rado
20
Fotoutrinki
Nastop folklorne skupine Međimurskega folklornega
društva Ljubljana ob dnevu žena
Farmacevtska družba Medis, ki neguje dober odnos do
lokalne skupnost, nam je podaril televizijo in hišni kino
Otroci radi nastopajo pri nas
Prvi poletni piknik v našem centru
Izlet z leseno barko po Ljubljanici
Stanovalci so nabirali jesenske pridelke, s katerimi smo
okrasili Center
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
21
CenterstarejšihGornjiGrad
Našeprvodesetletje
potemsmonarediliveliko.Lahkopaševeč.Zavedamo
se,dazmoremobitiboljši,innašaodločenost,datotudi
dosežemo,jetrdna.
VprvihdesetihletihdelovanjaCentrasmosevsivelikonaučili.Veselasem,dasmobilipritemvztrajni,delovni,srčniinzatouspešni.Nedvomim,dabotakotudi
v prihodnje. Ker – vsak trenutek, ki ga podarimo drug
drugemu,šteje.Invsakabesedaindejanje,pačestana
videzšetakoneznatna,pravtako.
Radabisezahvalilavsem,kisovpreteklihletihsprijazno mislijo, besedo ali dejanjem sodelovali z nami,
nampomagaliinverjelivnas.
Zahvaljujemsevsemsodelavcem,kisossvojimdelom,predanostjoinsrčnostjopripomogliktemu,daje
vtemčasunašCenterdobilvtemokoljumesto,kimu
pripada.Dasmoupoštevani,spoštovani,atudiodgovorniinzavezanisvojemuposlanstvu.
Posebnozahvalonamenjamstanovalcem,kisonams
tem,dasonamprepustiliskrbzasvojooskrboinnego,izrazilizaupanje,nakateregasmoinbomovednoponosni.
Podesetihletihdelovanjaželahkogovorimoodoseženihciljih,kismosijihzastavilinaosnoviizkušenjdela
preteklihletintudižepredzačetkomdelovanja.Zveseljemlahkorečemo,dasmopotrdilitakratnovizijoin
jošenadgradili;idejeošeboljšihoblikahdelovanjase
porajajosprotiinčeseleda,jihtudiudejanjimo.
Dnevi, ki se začenjajo z nasmehi, s pozdravi, z dobrovoljoinzaupanjem,sovredniveliko.Potrjujejo,da
delamo dobro, da zagotavljamo uporabnikom več kot
samonegoinoskrbo.Tuditodvoje,seveda,azaprijetno bivanje in počutje je potrebno veliko več. Toplina,
zaupanje, razumevanje … kot v pravem domu. Prav je
tako.Zadovoljstvouporabnikovjetisto,kinasnagrajuje
zanaštrud,zadelo,kipresegaklasičnoopravljanjedolžnostiinpričakovanega.Pristnistiki,kijihlahkostkemo
lezosebnimpristopominempatijodoposameznika,so
najlepše,karlahkodamo.
Najlepšeodvsegajeslišati:»Zdajgrempadomov!«.
Slišatioduporabnikov,kiželijostempovedati,dagredo
vsvojosobo,vsvojeprostore.Česeonitakopočutijo, Francka Voler, direktorica Centra
22
Center starejših Gornji grad
Kratkotrajne namestitve s ponudbo intenzivne fizioterapije
V našem Centru omogočamo tudi storitev intenzivne
fizioterapije, ki jo nudimo kot nadomestilo nastanitve v
toplicah. Predvsem je ta ponudba smiselna za tiste posameznike, ki jim rehabilitacija v toplicah ni bila odobrena,
ali pa za posameznike, ki o toplicah ne razmišljajo, imajo pa različne težave in bi jim tovrstna obravnava lahko
pomagala izboljšati počutje in s tem kakovost življenja.
…zajemajo naslednje storitve:
• rehabilitacijo po poškodbah gibalnega sistema
• rehabilitacijo pri kroničnih degenerativnih
obolenjih (obrabah sklepov)
• rehabilitacijo po možganski kapi
• rehabilitacijo pri obolenjih dihalnih poti
Besede zaposlenih
Deset let je minilo, odkar smo
prestopili prag tega Centra. Kot prvošolčki pri vstopu v prvi razred,
smo bili tudi mi v dvomih, ali nam bo
uspelo, bomo zmogli, kakšni bodo
naši sodelavci. Kako se bodo odvijali
naši delovni dnevi, tedni?
Z vsakim novim dnem, oziroma
novim sprejemom oskrbovanca,
smo se učili, kalili, doživljali lepe in
težke trenutke, dneve vzponov in
padcev, veselja in žalosti. V službo
hodimo z nasmehom, jutra začenjamo s prijaznimi obrazi, saj se zavedamo, da je vendar obraz kot žarek
sonca, ki vsak dan znova posije. Kolikor je v naši moči, se trudimo izpolniti želje oskrbovancev in njihovih
svojcev. Doživljamo tudi trenutke
žalosti, razočaranja, a to skušamo
čim prej pozabiti, saj je tudi to del
našega poklica. Oskrbovance spodbujamo k samostojnemu opravljanju del, ki jih še zmorejo sami, hkrati
pa mi opravljamo delo, za katerega
sami niso več sposobni.
Ja, to smo mi, negovalci. Največkrat veseli, razigrani, pripravljeni pomagati, včasih pa tudi malo slabše
volje ali žalostni, kajti tudi mi smo
samo ljudje. Nekateri so odšli, ker je
bilo delo zanje prenaporno, ali pa so
si našli drugo službo. Nekateri smo
z vami že celih deset let − v dobrem
in slabem.
Hvala za vse lepe trenutke − v pričakovanju naslednjih desetih let.
Meta Kolenc Štiftar
Stanovalci so zapisali …
Center starejših Gornji grad
23
Doživetje
Sem čakal, čakal in se bal,
da upu bom slovo že dal,
ko prišel je prijeten dan,
kar nekaj časa pričakovan!
Besede lepe za uvod,
prijaznost taka, vsepovsod,
kvartir lepši je, kot se zdi,
saj moj bo do konca mojih dni!
November mesec ni prijazen,
se ga bojimo kot prikazen,
odet v mrak, hlad in mokroto,
plačujemo za dano nam dobroto!
Plavži v Škednju pri Trstu
Ko mi je bilo deset let, sem z družino še živela v Trstu. Obiskovala sem četrti razred osnovne šole. Leta 1930/31 je italijanska oblast
ukinila še zadnjo slovensko šolo pri sv. Jakobu in z bratom sva morala
preiti na pouk v nama tuje okolje. Usoda je hotela, da sva oba zbolela
za škrlatinko in morala sva v bolnišnico na oddelek za nalezljive bolezni. Bratu Vojku so se pridružile še ošpice, tako da sva ležala vsak v
svojem boksu ločena. Ponoči, ko nisem mogla spati, me je bilo groza,
ker je nebo žarelo od strašljivih ognjenih zubljev iz bližnjih plavžev
škedenjskih železarn. Ta groza se je tako zažrla vame, da se še dolga
leta nisem mogla pomiriti in so me ognjeni zublji spremljali v nočnih
morah.
V tistem času pa so se naši družini dogajale še druge strahote, ki
so moje življenje okrenile v čisto drugo smer. Izgubili smo dom, očetu
so za »sedem generacij« uradno odvzeli še vse pravice do dela. Vrgli
so ga iz službe in šestčlanska družina je krenila na pot izgnanstva,
potem ko je na Bazoviški gmajni 6. septembra 1930 ostal kot žrtev
fašističnega nasilja tudi moj brat Franjo.
25. februarja 1931 je na fotografijo, ki je bila potrebna za potni list
(mama z očetom), mama napisala: »Dan selitve iz naše drage domovine − nesrečni in žalostni«. Fotografijo hranim v svojem albumu. Kadar jo pogledam, in to se pogosto dogaja, se še danes vsakič razjočem.
Olga Kužnik
Januarja se vse obrne,
dan se okrog sonca strne,
zimi se na kratko piše,
ko februar svoj konec riše!
Pomladi vse se spremeni,
zunaj, znotraj, za ljudi,
da se vidi svetel dan,
dehteč, ljubeč, nam predan!
Kako bi mogel bit' »zaspan«,
od vsega lep'ga tu obdan,
saj greh bi bil tako živet',
si tega ne želet'!
Življenje samo ni dobrota,
večkrat vidi ga sirota,
al' dobro vedno gre naprej,
slabo pa pokoplje, za vselej!
Jovi
24
Fotoutrinki
Kajpočnemo...
Nabiranje zelenja za izdelavo butar
Izlet v Mozirski gaj
ProjektMadagaskar
Medgeneracijsko druzenje
Obisk slikarske razstave
VmesecumajusmosodelovalivprojektuMADAGASKAR.NamenjebilzbratisredstvazagradnjoporodnišnicenaMadagaskarju.Projektnasjetakoprevzel,daso
vnjemnisosodelovalesamostanovalkeCentra,pačpa
tudinašizaposleni,njihovisorodniki,znanci…Spridnimirokamiinznanjemsospletlilepošteviloprečudovitih
copatkov,kisobilinatoprodaninadobrodelniprireditvi.Veselje,radost,dobravolja,delovnavnema,kisobili
prisotni skozi projekt, so bili neverjetni, pogled na copatkepanepopisnoveselje.Stanovalcemjebilobčutek,
dasolahkopomagalinekomutolikokilometrovstranod
njih,najlepšanagrada,hkratipavelikozadovoljstvo.
Zbrana sredstva so do Madagaskarja potovala na
poseben način. Vodja projekta in avtorica ideje gospa
Katarina Šabič se je odločila, da se bo iz Ljubljane do
Madagaskarjaodpeljalakarskolesom.Želimojisrečno
pot,malgaškimmateraminotrokompačimprejšnjoizgradnjoporodnišnice.
Petra Kovačič, delovna terapevtka
Polepšaliinobogatilisonamdneve…
Prireditev ob 10. obletnici Centra, ansambel Golte z gosti
Nastop vrtca Gornji Grad
Nastop folklorne skupine OŠ Gornji Grad
Nastop DU Velenje
Poletno druzenje z otroci iz vrtca Gornji Grad
Nastop Kulturnega drustva Gaberke
25
26
Center starejših HORJUL
Center starejših Horjul
O življenju v Centru starejših
Horjul
Center starejših Horjul je v lasti Loterije Slovenije, izvajalec dejavnosti pa je družba DEOS. Do sedaj je nudil
celodnevno oskrbo 105 stanovalcem v enoposteljnih,
dvoposteljnih in triposteljnih sobah. S 1. decembrom
2012 pa smo pričeli sprejemati stanovalce v novo zgrajeni
prizidek, kjer je prostora še za 54 stanovalcev. Center je
delno namenjen stanovalcem, ki se še zmorejo skoraj samostojno oskrbovati, v čedalje večji meri pa stanovalcem,
ki potrebujejo stalno nego in pomoč ter posebno varstvo
na varovanem oddelku. V domu se izvaja institucionalno
varstvo starejših, osnovna oskrba in zdravstvena nega ter
socialna oskrba. Prednost pri nastanitvi v dom imajo občanke in občani Horjula. Naš dom je ponovno 100-odstotno zaseden, saj smo v zadnjih poletnih dneh zapolnili vse
kapacitete. Verjamemo, da bo tako tudi v bodoče.
V centru se izvajajo različne dejavnosti: jutranja telovadba, skupinska delovna terapija, fizioterapija, deluje
pogovorna skupina za samopomoč, sprehodi, izleti, go-
spodinjske aktivnosti, sladoledni in športni dnevi, obiski
svete maše v lepi domski kapeli, obiski knjižnice. Letos
nas je redno tedensko pričela obiskovati prostovoljka, ki
v popoldanskem času vodi tematsko pogovorno pevsko
skupino naših oskrbovancev. Stanovalci imajo na voljo
tudi masažo, pedikuro in frizerske storitve ter domski bife.
V pritličju našega doma pa so našle prostor tudi službe, namenjene občanom Horjulske doline: zobna ambulanta, splošna ambulanta, lekarna, patronažna služba in
domska ambulanta, ki sprejema tudi zunanje paciente.
Center starejših HORJUL
Obiski osnovnošolske mladine so redna oblika sodelovanja
Osnovna šola je nosilec projekta SONCE V DOMU,
kjer sodelujejo učenci vseh treh triad, torej od 1. do 9.
razreda. Druženje z našimi stanovalci in skupno preživljanje prostega časa bogati tako mlade kot starejše
in predstavlja spontano medgeneracijsko sodelovanje.
Osnovna šola poskrbi tudi za več kulturnih dogodkov,
kjer še posebej do izraza pridejo mladi glasbeniki, ki
jih je v Horjulu res veliko. Glasba je vez, ki poveže različne generacije in poskrbi za spontano vrnitev v čas
mladosti, ko naši stanovalci skupaj z mladimi šolarji zapojejo. Prav tako zelo dobro poteka tudi sodelovanje
z Vrtcem iz Horjula, ki s predšolskimi otroki v Centru
izvaja kulturne in družabne prireditve, predvsem pa
se družijo z našimi stanovalci. Šoli in vrtcu velja vsa
zahvala za lepo in zgledno sodelovanje s Centrom starejših Horjul.
Center starejših Horjul navezuje stike z lokalnim
okoljem z društvi s humanitarnega in kulturnega področja, ki občasno popestrijo življenje v Centru s kakšnim dogodkom ali obiskom.
Stanovalci postajajo redni obiskovalci lokalov, trgovin ter kulturnih prireditev, ki se odvijajo v Prosvetnem
domu, v občinski knjižnici, na novem občinskem trgu in
v drugih kulturno izobraževalnih institucijah.
Naš cilj ostaja zadovoljevanje temeljnih človekovih
potreb v starosti: potreba po materialni preskrbljenosti, po ohranjanju telesne, duševne in delovne svežine,
po osebnih in toplih medčloveških odnosih, potreba
po predajanju življenjskih izkušenj in spoznanj mlajšim
generacijam, potreba po doživljanju smisla starosti in
potreba po negi v starostni onemoglosti. Čisto, urejeno in prijazno bivalno okolje, strokovno osebje – sposobno empatičnega vživljanja, raznovrstne dejavnosti,
zadovoljstvo stanovalcev, kvalitetna izvedba storitev v
prijaznem kolektivu – to so elementi za zadovoljevanje
vsaj dela temeljnih človekovih potreb v starosti, saj se
zavedamo, da institucija žal ne more v celoti nadomestiti družine oz. domačega okolja.
Vse to skušamo doseči s čim bolj kvalitetnim sodelovanjem med zaposlenimi in stanovalci ter njihovimi
svojci, ki temelji na medsebojnemu spoštovanju, zaupanju, razumevanju in individualnemu pristopu.
Podpis k fotografiji !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Slavi Kosec, direktorica Centra
Podpis k fotografiji !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
27
28
CENTER STAREJŠIH HORJUL
Avgustovski izlet na Koreno
nudi pogled na vse strani od Triglava, Nanosa, Krima,
Ljubljanskega barja do Velike planine. Cerkvica je posvečena svetemu Mohorju in Fortunatu, mučencema pod
cesarjem Dioklecijanom. Cerkvica spada med približno
200 sakralnih spomenikov romanskega sloga pri nas.
Kasnejši baročni oltar je bil dragocen. Cerkvica ima tri
zvonove. Prva dva sta nova iz železa, manjši je star in je
ostal v lepem spominu na težke čase.
Mateja Žiher, socialna delavka
Izjave udeležencev:
Lepega avgustovskega dopoldneva smo se z našimi
stanovalci odpravili na izlet na Koreno. Po zajtrku smo se
zbrali na recepciji in se z avti odpravili na izlet.
Vožnja do vrha, ki je trajala dobrih deset minut, je
bila ovinkasta in strma, vendar je bil pogled na okolico
čudovit. Avte smo pustili tik pod vrhom na ravnini ter se
zadnjih sto metrov odpravili peš. Na vrhu nas je presenetil čudovit razgled na Ljubljansko kotlino, Krim, Zaplano, Škofjeloško hribovje in Polhograjske dolomite, kajti
Koreno leži na višini nadmorski višini 729 metrov.
Naša delovna terapevtka Aleksandra se je dogovorila,
da nam na vrhu odprejo cerkvico sv. Mohorja in Fortunata in imeli smo srečo, da nam je dotična domačinka
postala tisto dopoldne vodička. V cerkvi nam je pokazala
glavni in dva stranska oltarja ter nam zaupala njeno zgodovino. Nekateri smo predstavitev v cerkvi preskočili in
se zunaj na klopci posvetili pogovoru in uživanju v naravi. S seboj smo imeli tudi glasbo zraven katere smo tudi
zapeli; kavice, piškotov in soka prav tako ni manjkalo. Ko
smo se vsi zbrali, smo se posladkali, hkrati pa nam je domačinka pojasnjevala, kaj vse lahko vidimo v daljavi.
Za zaključek smo naredili še tekmovanje v metanju balinčkov. Nekateri so navijali, drugi smo pa v parih tekmovali.
Izlet se je končal v veselem vzdušju. Domov smo prispeli pred časom kosila in kljub rahli utrujenosti smo slišali pozitivne komentarje.
Naša stanovalka Koklič Marija pa je pripravila še
kratek zapis o Korenu: Koreno je gorska vasica. Spada
pod občino Horjul. Je znamenita razgledna točka. Sem
prihajajo različni turisti – peš, s kolesi, z avtomobili. Je
griček s cerkvico – nadmorska višina 729. Obiskovalcem

Koklič Marija
»Enkratno, za pijačo in jedačo je bilo poskrbljeno,
imeli smo glasbo, tekmovali smo skupaj z zaposlenimi v
metanju balinčkov. Hvaležni smo socialni delavki Mateji in delovni terapevtki Sandri za tako dobro organizacijo. Bilo je poskrbljeno tudi za razvedrilo. Vožnja med
horjulskimi gozdovi je bila pesem. Za ponovit.«

Kočar Anton
»Bilo je enkratno. Peli, jedli in pili smo zastonj.«

Kump Srečko
»Naslednjič moramo gor, ko bo bife odprt. Sicer smo
imeli vse s seboj, manjkal je le sladoled.«

Kapele Mihael
»Takšna zadeva je priporočljiva. Razgled je neverjeten. Interesantne so vse tiste živali: jeleni, košute, škotske govedi itd..«

Arh Amalija
»Jaz sem zadovoljna. Narava je bila neverjetna.«

Borštnar Berta
»Uživali smo. Super razgled na naš Horjul.«

Zelnik Marija
»Bila sem vesela, da sem samostojno z rolatorjem
prišla gor in prav ponosna sem nase. Gor je pa bilo enkratno.«

Zdešar Jakob
»Pogledali smo si vse znamenitosti. Cerkev je bila čudovita.«

Križman Pavla
»Bilo je v redu.«
29
Stanovalci so zapisali …
Na Zbiljskem jezeru
S cigareto v roki
Na prvi res lep, sončen pomladni dan nam je uprava
Centra starejših Horjul organizirala izlet k Zbiljskemu
jezeru. No, to je bil končni cilj; najprej smo se ustavili pri
naših »sorodnikih« v Centru starejših Medvode. To je mogočna stavba – za razliko od našega centra – zgrajena
na ravnini, odmaknjena od naselja, zato pa ima čudovit, velik park, dostopen tudi oskrbovancem na vozičkih.
Sprejela nas je gospa direktorica, pričakali so nas oskrbovanci na veliki terasi. Zaigrala je harmonika in zapeli
smo skupaj z domačimi oskrbovanci. Ogledali smo si še
notranje prostore, povprašali to in ono, primerjali, razmišljali… O ne nismo se še poslovili. Povabljeni smo bili
v jedilnico, postreženi smo bili z odličnim kosilom, sokom in nazadnje še s kavico. Kava je bila znak za odhod.
Prijazno smo se poslovili od oskrbovancev in osebja; naš
drugi cilj je bilo jezero.
Tam smo vse popoldne – vsak po svoje uživali, eni na
soncu, drugi v senci, v vodi pa labodi, ki so nas zabavali
vse do odhoda »domov«, v naš drugi »dom« v Horjulu.
Seveda pa to ni edina zabava, ki nam jo nudi naša uprava.
Izlet je samo enkrat letno, sicer pa nas obiskujejo različne kulturne predvsem pevske skupine. Prav pred kratkim nas je osrečila s svojim koncertom odlična skupina
horjulskega mešanega pevskega zbora. Ne spominjam
se več, koliko pevskih skupin iz bližnje in daljne okolice
nas je letos že osrečilo. Upam, da jim je naš aplavz v vsaj
majhno zadoščenje. Drugega jim mi žal ne moremo dati.
Nismo pozabili niti na dramsko skupino, niti na nastop
domačih učiteljic s svojimi skladbami in poezijo.
Posebno poglavje pa je horjulska mladina, naši najpogostejši osrečevalci. Šolarji s svojimi pesmimi, recitacijami, glasbenimi skupinami in solisti. Občudujemo vas,
hvala vam, mladi! In hvala gospe mentorici.
Pa še junački iz vrtca! Mi vsi se kar raznežimo, ko jih
zagledamo. Tako so prisrčni, tako naravni in to je pri
njih nekaj najlepšega. Najbolj pa so me presenetili letos
osmega marca. Prišli so, čeprav je bilo vreme tako neprijazno, turobno. Oni so nam, ženskam v Centru prinesli sonček! Hvala otročkom, njihovim staršem, njihovim
vzgojiteljicami in sploh HORJULCEM!
Na široki klopi, s cigareto v roki,
sam sedi in premišljuje le še njega dni.
Oskrbovanka centra, Lucija Vojir
Vse, kar pošteno pridobil in prigaral je,
je s ponosom svojim bližnjim dal.
Zdaj cigareta že ugasnila je,
le sončni žarek greje ga in v njem tolaži se.
Oh, ti veliki stvarnik moj, ki si sonce dal,
najraje pri tebi v sanjah bi zaspal.
V spomin na Lojzeta Čergana
zapisal Ivan Dolničar
30
Fotoutrinki
Igra ČLOVEK NE JEZI SE poskrbi za druženje z domačini
iz Horjula
V Centru starejših Horjul imamo tudi nekaj zavzetih
igralcev taroka
Sodelavka Sonja pripelje svojo psičko Bibo na obisk in
stanovalkam polepša dan
Medgeneracijsko sodelovanje v spontani obliki…
Ob obisku trebušnih plesalk so zaplesale tudi naše
stanovalke
Otroci horjulskega vrtca nas večkrat obiščejo in pričarajo
nasmeh na naše obraze
CENTER STAREJŠIH MEDVODE
31
CenterstarejšihMedvode
NašCenterpredstavljaštevilno220članskodružino,
v kateri delujemo v dobro posameznega stanovalca in
v dobro celotne skupine stanovalcev. Z upoštevanjem
standardov stroke, pravilnikov, navodil in priporočil iz
primerov dobre prakse izvajamo delo v domskem varstvuinvoskrbovanihstanovanjih.
Včasu12letnegadelovanjajeCenterstarejšihMedvode pridobil sloves urejene institucije, ki s sodelovanjem,zdobrimimedsebojnimiodnosiinsprofesionalnimi storitvami vseh zaposlenih uspešno in kvalitetno
skrbizastanovalce.
Stanovalci se s svojimi predlogi vključujejo v delo,
sooblikujejo bivanje in izboljšujejo kvaliteto bivanja
vCentru.Njihovipredlogiinpobudesozrcaloinodraz
našegaodnosaindelasstanovalci.
Naše poslanstvo je delo z občutkom za stanovalce,
prijazeninčloveškipristopterskupnoreševanjenastalih
tekočihproblemov.
Za dobro počutje stanovalcev, ohranjanje njihovih
interesov in hobijev nudimo pestro izbiro skupinskih
aktivnosti,kotnpr.:bralnopogovornaskupina,gospodinjskeaktivnosti,jogazastarejše,bralnikrog,rokodelnice, urice ob harmoniki in orglicah, pravljice za odrasle,domskikino,duhovnaoskrba–svetemaše,pikniki, 
32
 pustovanje , silvestrovanje, domska knjižnica, potujoča knjižnica,
skupina za zdravje, tombola in
pevski zbor. V te skupinske aktivnosti je vključenih preko 130
stanovalcev. Svežino in stik z zunanjim svetom prinašajo tudi
nastopi različnih kulturno umetniških skupin iz bližnje in daljne
okolice, obiski otrok iz sosednjih
vrtcev in šol, razstave, dramske
predstave, pogovori z zanimivimi
osebnostmi in izleti stanovalcev.
Center starejših Medvode že
od maja 2007 izdaja interno glasilo “Jesensko cvetje”, v katerem
beleži utrinke domskega življenja in je ob 10-letnici svojega
delovanja izdal jubilejno številko
glasila, v katerem je predstavil
razvoj, delovanje in aktivnosti
Centra. V tem času smo izdali
preko 50 številk domskega glasila, ki ga stanovalci zelo radi prebirajo in želijo, da bi ga izdajali še
naprej.
Od začetkov do danes je častitljivo starost – 100 let praznovalo
šest stanovalcev: Guštin Julija,
Bogataj Marija, Mikačič Alenka,
Cimperman Karla, Svetličič Adolf
in Korenč Marija.
V našem domu je našlo zavetje mnogo znanih osebnosti,
intelektualcev in umetnikov,: dr.
Boris Grabnar – televizijski dramaturg, pisec iger in profesor govorništva, Ančka Levar – gledališka igralka, Fran Žižek – gledališki
in televizijski režiser, Edi Šelhaus
– edinstveni fotoreporter, Jože
Jan – ustanovitelj centra za tehnološke inovacije Novum, Polde
Bibič – filmski in dramski igralec
in pisatelj.
Vesna Stariha,
direktorica Centra
Stoletniki
Gospa Korenč Alojzija je 20. junija
2013 dopolnila sto let.
V vasi Nevlje 23 pri Kamniku, tik ob
vodi Neveljščici, kjer so izkopali okostje mamuta, je bila 20.06.1913 rojena Alojzija Humar. Oče je bil za tisti čas
ugleden kmet in župan. V prvem zakonu se mu je rodilo 7 otrok, v drugem
pa pet in Alojzija je bila najmlajša.
Malo pred drugo svetovno vojno je
Lojzka odšla v Ljubljano, kjer se je
izučila kuharskega poklica, pozneje
pa pri mojstru Ivu Ivančiču pridobila
naziv hotelska kuharica. Med vojno
je bila zaposlena v menzi Železničarskega doma, kjer je spoznala Franca
Korenč in se leta 1943 poročila. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Andrej in Sašo. Živeli so zelo skromno in
leta 1963 so dobili lastno stanovanje
v Šentvidu nad Ljubljano. Še isti mesec je oče Franc umrl. Mama je ostala
sama z otrokoma in morala je poleg
službe pri Ljubljanskih mlekarnah prati še halje za zaposlene in kasirati zavarovanja po hišah, da so se preživeli
in odplačevali stanovanje. Takrat še ni
bilo pralnih strojev.
Upokojila se je pri 64. letih, vendar je
kuhala po raznih mladinskih domovih
tja do svojih 80. let. Poleti je kuhala na
morju, pozimi pa v smučarskih centrih v hribih. Bila je izredno delavna,
čista in poštena. Zadnja leta preživlja v
Domu starejših občanov v Medvodah,
ki ga je vzela za svojega.
Nikoli v življenju ni bila resno bolna,
bolniške pa sploh ni poznala. Njen rod
je izredno zdrav in večina umira med
80. in 100. letom.
Gospod Adolf Svetličič je bil rojen
v Idriji 9.2.1913. Gozdarski študij je
končal v Zagrebu 1940 na Gozdarskem oddelku Poljeprivredno-šumarskog fakulteta zagrebške univerze. Kot naprednega Slovenca
so ga leta 1941 skupaj z ženo Nušo
Nemci izgnali v Bosno (Mostar) in
kasneje v Sisak. V tem času sta se
rodila dva sinova. Leta 1944 se je
pridružil partizanom (1. četa bataljona VII. Krajiške udarne brigade),
poslan kot ranjenec v bolnico v Jajcu in bil kasneje premeščen v zaledje v Bugojno kot prometni oficir.
Po koncu vojne se je vrnil v Slovenijo in v celjskem okrožju organiziral
gozdarsko službo. Celotno delovno
dobo je delal na področju načrtovanja razvoja gozdarstva in lesne
industrije in za svoje delo prejel več
odlikovanj. Bil je delaven in vztrajen
človek, zelo rad je planinaril in zadnjič je sam obiskal Triglav v enem
dnevu, ko je bil star preko 70 let. Po
formalni upokojitvi je delal do 70.
leta po štiri ure in svoj prosti čas
izkoriščal v Polhovem Gradcu za
slikanje, rezbarjenje, vrtnarjenje in
skrb za drevesa in živali.
Do leta 2011 sta skupaj z ženo živela dokaj samostojno v Šiški in se
skupaj naselila v Centru starejših
Medvode. Kmalu po dopolnjenem
jubileju se je gospod poslovil in njegova žena bo naslednje leto dopolnila sto let.
Mnenja stanovalcev
33
Izvedba projekta delavnic MemoHelp

Nada Ogorelec
»Delavnice MemoHelp sem
redno obiskovala in na njih tudi
aktivno sodelovala. Vaje, ki sem
jih osvojila na delavnici redno izvajam, nekatere pa sem poznala
in jih izvajala že prej. Vaje so koristne in pripomorejo k izboljšanju
in ohranjanju spomina, vendar jih
ljudje ne izvajajo. Rada bi videla,
da bi delavnice ponovno izvedli,
saj so zelo koristne.«

Sršen Vekoslav
»Spomin je čudovita stvar.
Kdo mu pride do dna? Znanost
se ukvarja s spominom oziroma
možgani, ker naj bi bil sedež spomina, že dolgo časa. Žal se običajno zmogljivost spomina z leti
zmanjšuje. Ugotovljeno pa je, da
je mogoče z določenim načinom
življenja predvsem pa utrjevanjem spomina, spomin podaljševati. Hvalevredno je, da za naš
spomin v našem domu skrbi tudi
naša uprava. Tako je povabila
med nas starostnike tudi MEMO
HELP, ki se ukvarja z utrjevanjem ali izboljševanjem spomina.
Predstavnica tega projekta gospa
Vanja Jus nam je v štirih delavnicah predstavila metode za utrjevanje spomina. Po moji presoji
so bile te delavnice kvalitetne,
lahko rečemo neka nadgradnja
vaj za spomin, ki jih uspešno vodi
naša delovna terapevtka Nataša.
Odločitev za te delavnice je bila
vsestransko pametna in koristna.
Želim še lep pozdrav vsem, ki boste to brali.«
V januarju 2013 je Center starejših Medvode pristopil k izvedbi slovenskega projekta, podprtega s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, MEMO HELP, ki ga je izvedla EIC Univerzum Minerva Maribor.
Projekt, zasnovan kot pomoč za samopomoč pri ohranjanju dobrega spomina starostnikov, je bil izveden na štirih skupinskih delavnicah v času od
januarja do marca 2013 med 9.00 in 11.00 uro. Vsake skupinske delavnice
se je udeležilo več kot 35 stanovalcev.
Projekt verifikacije Oddelka za demenco
Center starejših Medvode je v leCenter starejših Medvode je v letu
2013 v dogovoru z večinskim lastnikom objekta LOTERIJO Slovenije d.d.
in družbo DEOS d.d. v skladu s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in
prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopkih
njihove verifikacije (Ur.l. RS, št. 97/09)
pripravil prostorsko in programsko
dokumentacijo ter na Ministrstvo za
delo, družino in socialne zadeve vložil
predlog za verifikacijo oddelka za demenco z dvema enotama.
Loterija Slovenije d.d. bo v letu
2013 na terasi varovanega oddelka
zgradila zimski vrt v velikosti 70 m2 z jedilnico, dnevno bivalnim prostorom, čajno kuhinjo in urejeno teraso, kjer se bodo izvajale dnevne
aktivnosti za stanovalce obeh enot
varovanega oddelka. S tem bomo
zadostili zahtevam o prostorskih pogojih iz omenjenega pravilnika.
Programska zasnova dela na varovanem oddelku temelji na dveh
enotah, v vsaki enoti bo 10 stanovalcev, skladno s Pravilnikom o delu na
varovanem oddelku in s sprejetimi
smernicami za delo.
Martina Martinčič, Nataša
Lavtižar in Vesna Stariha
34
Prispevkistanovalcev
Življenjevdomu
V Zbiljskem gaju dom se naš nahaja,
z lepoto Sorško polje ga obdaja.
Sora tukaj družbo s Savo sklene,
ki po državici naprej sama jo krene.
Da pa ves ta stroj normalno teče,
besedo zadnjo direktorica reče.
Sodelavke marljive so ji v pomoč.
Skrbeti za nas reve morajo »podnev« in »ponoč«.
V Medvodah torej naš dom domuje,
če treba vsak dan nas tudi obuje.
Pridne punce nam za red skrbijo
nam polno tolažbo in prijaznost delijo.
V hiši kaj vedno se dogaja,
sicer večina rada v park zahaja.
Mrtvila pod našo streho ne poznamo,
med seboj zabavati tudi se znamo.
Bolničarke lajšajo nam bolečine,
jih dobra volja, potrpljenje nikoli ne mine.
Zdravnica zdravi telesne in duševne rane,
pomagati je volje vedno zbrane.
Kakšen zborček večkrat nas obišče,
kapelo uporabimo za zbirališče.
Vsaj enkrat mesečno za dušo poskrbimo,
kdor za to se ne zanima, pa lahko gre mimo.
V kuhinji kuharja težko delo čaka.
Menaža, ki jo skuha, ni vsem po volji vsaka.
Zaradi lakote se nihče ne ponesreči,
tolikim okusom mogoče vsem ni ustreči.
Kakšen dolgčas lahko za šankom se prežene,
če le denarnice so dobro založene.
Običajno življenje pri nas je zanimivo,
vse kar se dogaja, se dogaja v živo.
Kar kuharji dobrega obarijo,
urne natakarice na mize nam zvalijo.
Tako uslužnih deklet ni veliko na tem svetu,
ne najdeš niti jih na spletu.
Zgodi se kdaj, da za vedno kdo odide.
Na njegovo mesto hitro druga »faca« pride.
Dom vedno močno je razdan, zaseden,
kar znak je, da imena je dobrega vreden.
Enkratne punce v pralnici imamo,
vsak torek jim »gate« v pranje damo.
Hišniki želji vsaki znajo ugoditi.
So tudi v domu zmožni vse postoriti.
Iz teh ubogih rim mogoče je razbrati,
kaj vse v domu dogaja se med vrati.
Seveda ni tako kot bilo je doma.
Marsikdo pa v naši hiši lepše se ima.
Od vseh služb recepcija zastavo nosi.
Vsakega, ki nas obišče, za ime poprosi …
Brez Darje in Ruže nič se v hiši ne zgodi,
brez obeh čisto izgubljeni bi bili.
Ciril Tavčar
Medvode, september 2013
Da pa naprej ta naša ladja mirno pluje,
vsak mesec evrov kar veliko potrebuje.
Takemu pa vodstvu kot ga mi imamo,
čeprav težko, jih z razumevanjem kar radi damo.
V tem domu smo starine kot doma.
Čeprav rado, kdaj kaj se tudi »pofrfra«.
Nesoglasja smo hitro zmožni reševati,
spore ne pustimo jih stati »pred vrati«.
Fotoutrinki
Koncert domskega pevskega zbora “Čebelice”
Rokodelnice
Gospodinjske aktivnosti
Izlet v Poljansko dolino
Tombola
Potujoča knjižnica
35
36
CENTER STAREJŠIH NOTRANJE GORICE
Center starejših Notranje Gorice
Ponudba apartmajev v Centru starejših Notranje
Gorice je zaživela
Uporabniki apartmajev lahko izbirajo med bivanjem v
dveh različnih velikostih 48 m2 in 60 m2. Vsi apartmaji
so opremljeni in imajo lastno kopalnico s sanitarijami,
opremljeno kuhinjo, jedilnico, dnevni kotiček s sedežno in regalom, SOS pozivnik oz. klic v sili, ter možnost
V želji, da ponudimo uporabniku več in se prilago- uporabe interneta, kabelske televizije in telefona.
dimo njegovim potrebam in željam, smo se v Centru Uporabnikom zagotavljamo celovito 24 urno oskrbo in
starejših Notranje Gorice v letošnjem letu odločili raz- nego. Bivanje v omenjenih apartmajih je namenjeno
širiti svojo ponudbo. Sedanjim in bodočim stanoval- tako posameznikom, kot zakonskim parom in predstacem Centra smo ponudili možnost nastanitve v eno in vlja popolno udobje bivanja.
Zanimanje za apartmaje, predvsem za enoposteljne
dvoposteljnih apartmajih. Tako imamo poleg klasičnih eno in dvoposteljnih sob in oskrbovanih stanovanj, je precejšnje. Do poletja je bila večina apartmajev že
na voljo tudi 17 opremljenih apartmajev, ki so v ce- zasedenih. Stanovalci apartmajev so z bivanjem pri nas
loti prilagojeni potrebam starejših in invalidnih oseb. zelo zadovoljni, počutijo se udobno, prijetno in predvsem varno.
Zaposleni v Centru starejših Notranje Gorice se zavedamo pomembnosti ohranjanja samostojnosti in neodvisnosti starostnika. S svojim delovanjem in aktivnostmi si
prizadevamo približati se potrebam in interesom stanovalcev ter jim s tem zagotoviti strokovno oskrbo in nego,
ob tem pa apartmajski tip nastanitve ponuja vse možnosti za njihovo popolno samostojnost in neodvisnost.
Biserka Levačič Nelec, direktorica Centra
37
Prostovoljno delo v Centru starejših Notranje Gorice
Pomen prostovoljstva v Centru starejših Notranje hodu je bil kot sončni žarek in na koncu, ko ni zmogla
Gorice je povečanje socialne vključenosti in participa- več besed, tišina, ki je bolela, takrat je bilo težko obema.
cije starejših ter posledično izboljšanje kakovosti življe- Na najin zadnji pogovor se velikokrat spomnim. Takrat
nja posameznika ter razširitev njegove možnosti izbire. prižgem svečko in tako, kot sem ji obljubila, pogledam
Krepi se prenos in pridobivanje praktičnih znanj, veščin zvezdo na nebu in ji pošljem pozdrave.
in spretnosti, ki omogočajo večjo samostojnost posaTrenutno v Centru s stanovalci soustvarjamo naše
meznikov. Raste medgeneracijsko
»bralno pogovorne urice«. Drusodelovanje in solidarnost in s tem
žimo se z zgodbami iz knjig in ži»Ko se odločimo
tesnejše povezave med generacivljenja. Včasih se zgodi, da se pripomagati s srcem,
jami ter dvig vrednot medgenerapravljene zgodbe, pesmi ali članka
cijskega sodelovanja.
v časopisu sploh ne dotaknemo.
ugotovimo, da je
V prostovoljno delo, ki poteka
Radi mi pripovedujejo zgodbe iz
prostovoljstvo
tudi
v Centru starejših Notranje Gorice
svojih življenj, se spominjajo lepih
sta redno, tedensko vključeni proin manj lepih trenutkov ter obujazadovoljstvo.
stovoljki Gordana in Hermina, ki
jo spomine na dom. Srečanje, ki
Skušajmo
skupaj
vrniti
sta z nami delili naslednje misli:
smo ga imeli prejšnjo sredo in je
bilo
zaradi vremena malo bolj sivo
čim več nasmehov na
Življenjska situacija me je priobarvano, smo si skušali polepšati osamljene obraze!«
peljala do tega, da se s prostoz Ježkovo »Pesem srečnih ljudi«:
voljstvom, tako kot v času študija,
ponovno ukvarjam. V Centru starejših sem najprej de- Pojmo pesem srečnih ljudi!
lala individualno, z gospo, ki je prišla iz tujine in je spre- V srcu je smeh in iskra v očeh.
membo okolja težko sprejela. Priznam, da so bili začetki Pojmo pesem srečnih ljudi!
v Centru naporni tudi zame, da sem se spraševala na ka- Saj z neba se sonce nam smehlja.
kšen način sploh lahko pomagam. A moje skrbi so kma- Če pa žalost trka na dver, bodi ji kos,
lu izginile. Lepo nama je bilo skupaj, pogovarjali sva se, ji figo stisni pod nos.
obujali spomine in čas najinega druženja je vedno hitro
minil. Ko je nastopila bolezen, sem ji poskušala pomagaNaj nam pesem srečnih ljudi vso skrb prepodi! Poti, včasih me je prosila za kakšno malenkost, ali pa samo darimo si prijazen pozdrav, nasmeh, bližino, družbo in
poiskala mojo roko. Takrat so bile besede odveč. Veselila prijateljstvo! In ravno zato prostovoljstvo bogati.
sem se vsakega dne, ko ji je bilo bolje, vsake malenkosti,
ki je dajala upanje. Njen vesel pozdrav, ob mojem pri- Gordana Juren, prostovoljka
Prostovoljstvo je zanimiva izkušnja
Sprva nisem bila povsem prepričana, če se bo obneslo. Vsakič znova so mojo odločitev potrjevali zadovoljni,
veseli obrazi stanovalcev. Naše petje ob preprostem igranju na kitaro je postala zanimiva popestritev. Enkrat tedensko obiščem stanovalce varovanega oddelka, kjer se
najprej počasi zberemo, posedemo, se pogovorimo, nato
pa zapojemo. Poleti smo prepevali tudi zunaj na prostem.
Pesmi nas vse razvedrijo, nam popestrijo del dneva in zadovoljstvo je obojestransko. Imamo se preprosto lepo. To
je izkušnja, ki jo je vredno deliti. Vabljeni!
Hermina Čuden, prostovoljka
Prostovoljka Gordana na izletu s stanovalci
38
Pozdrav poletju – piknik stanovalcev

Danica Špetič, stanovalka
Bil je lep sončen dan. V domskem vrtu so nam priredili piknik,
kjer so nas zaposleni pridno stregli
in nas razvajali. Ob zvoku kitare našega ekonoma Igorja smo zapeli in
bilo je veselo. Piknik se je zaključil
v dobrem razpoloženju in hvaležni
smo, ker ste nam tako lepo popestrili dan.

Marija Selan, stanovalka
Ko smo imeli piknik na sončnem
vrtu doma, je bil moj dan zelo polepšan. Takšnih dni, v družbi in dogajanju si še želim.
Lačen si čist' drugačen …
... pravi eden od reklamnih spotov. V prepričanju, da to drži, se vsak
mesec v našem Centru srečuje t.i.
skupina za prehrano. Skupina šteje
14 članov. Poleg glavnega kuharja,
glavne sestre, strežnice in negovalke, so vanjo vključeni predstavniki
stanovalcev in sicer: 5 stanovalcev,
ki se prehranjujejo v domski jedilnici, 1 stanovalec varovanega oddelka, in 4 stanovalci, ki jedo v sobi ali na
oddelku. Prav tako imajo člani sku-
pine predpisane različne dietne režime, tako da so v skupini oblikovana
mnenja in stališča čim bolj širokega
kroga uporabnikov. Vsa srečanja
potekajo po ustaljenem urniku in
dnevnem redu: izmenjava mnenj in
sporočil stanovalcev in zaposlenih
o jedilniku preteklega meseca, oblikujejo se predlogi in sklepi za spremembe, pregled pripomb in pritožb
stanovalcev, iskanje ustreznih rešitev. V zad-njem delu skupine pregledamo predlog jedilnika za naslednji
mesec in ga skupaj popravimo in
dodelamo.
Na pobudo stanovalcev občasno
organiziramo t.i. urico z glavnim kuharjem. Namen le teh je prenašanje domačih receptov naših stanovalk za pripravo posamezne jedi v
domsko kuhinjo, pokušnja le tega v
manjšem krogu stanovalcev in ocena, ali je priprava in serviranje teh
jedi v večji količini možna.
Stalnica v našem centru so tudi
obiski glavnega kuharja, ki stanoval-
ca obišče v prvih 14 dneh po sprejemu, se z njim pogovori, predstavi
jedilnik, povpraša o posebnostih v
prehrani, željah in pričakovanjih. Stanovalci so njegovih obiskov veseli.
Lahko rečemo, da je to ena od naših pozitivnih izkušenj v skrbi za naše
stanovalce.
V začetku je bilo težav veliko, po
letu in pol pa lahko z gotovostjo trdimo, da so predstavniki stanovalcev
koristen vezni člen med kuhinjo in
stanovalci, da marsikatero pripombo in pritožbo rešijo sproti, da je
med člani zaživelo zavedanje, da se
vedno najde kdo, ki se z jedilnikom
ne strinja in da tega ne vzamejo več
osebno in zaradi te svoje vloge niso
prizadeti. Stališča skupine suvereno
zagovarjajo in vestno prenašajo sporočila stanovalcev v skupino in nazaj.
Damjana Orel, glavna sestra in
Jože Katern, glavni kuhar
39
Bili smo na izletu
Pred cerkvijo na Brezjah

Ljuba Škerlj Magyar, stanovalka
V začetku maja smo šli na izlet
na Bled. Naša prva postaja je bila
na Brezjah. Ogledali smo si okolico
cerkve, nato pa še notranjost. Nato
smo se odpeljali proti Bledu. Izstopili smo na avtobusni postaji in počasi
šli proti jezeru. Šli smo res počasi,
ker je bilo veliko oseb na vozičkih. V
slaščičarni smo se posladkali s kremno rezino. Popili smo tudi kavico.
Bil je zelo prijeten in lep izlet.

Rakuša Marjana, stanovalka
V sredo, 08. maja smo dočakali
dan za izlet. Pot nas je v odlični druž-
Pogostitev z Blejsko kremšnito
bi in s krasnim vremenom na rami
peljala na Gorenjsko. Prva postaja je Brezje. Tudi jaz imam ikono, s
katero v mislih podoživim, kar sem
kot otrok doživljala, ko sem s starši hodila tja. Lepi spomini! Smo že
na Bledu. Vožnja okoli jezera, težko
spremljaš vse lepote, ki jih ponuja narava. Še na »kremšnite«, ki so
zakon, potem pa domov polni lepih
vtisov in z željo ŠE KDAJ!

Podlipec Milan, stanovalec
Z malim avtobusom se že peljemo na Gorenjsko. Čudovit dan, ki
nam polepša izlet. Brezje, vsak se
rad ustavi in pogleda lepo sliko Marije pomočnice. Vožnja okoli jezera,
prekrasni hribi, ki segajo skoraj do
jezera, ki te vabi na kopanje, na otoček sredi jezera. Kremšnite so bile
odlične, doma pa nas je čakalo še
dobro kosilo. Hvala vsem za čudovit
dan.

Rivo Alojz, stanovalec
Maja smo se namenili na izlet na
Brezje in nato še na Bled. Po ogledu
Brezja in Bleda smo krenili nazaj proti Notranjim Goricam. Bilo je lepo.
Pomagamo graditi porodnišnico na Madagaskarju
To, da dobrodelnost ne pozna meja, dokazuje mlada medicinska sestra
Katarina Šabić, ki je kot prostovoljka dve leti delala na Afriškem otoku Madagaskarju. Po vrnitvi v domovino si želi pomagati pri gradnji porodnišnice
na Madagaskarju.
K sodelovanju je povabila tudi nas. Naše stanovalke so pletle copatke za
novorojenčke, ki so bili namenjeni dobrodelni prodaji. S pridnimi rokami in
veseljem v srcu so vestno izdelale preko 150 parov pisanih copatkov in tako
podprle projekt »ZGRADIMO PORODNIŠNICO NA MADAGASKARJU«.
V mesecu juliju je Katarina za stanovalce našega Centra pripravila potopisno predavanje o Madagaskarju in nam obljubila obisk čez dve leti, ko bo
poročala o kolesarskem potovanju in o uspešnosti projekta. Vanja Rodošek, delovna terapevtka
40
VCentrustarejšihsmopraznovali100let
nekajletpašeDanila.Velikdelvojnejepreživelasama
združino.Tojebiltežekdelnjenegaživljenja.Zanosilaje
medvojno.Večkratradapove,kakojenosečazobema
otrokoma,tedajže10in8letnikomteklavhrib,proti
vasiSvino,kosopadalenemškebombe.Takojpovojnije
rodilahčerkoNadjoindomadržalavseštirivogalehiše
indružineskupaj.Kososerodilivnuki,sodolgetedne
počitnicpreživljalipri»mamiintatu«vKobaridu.Gospa
Matildajesvetovljanka.Radaimakitajskohrano,potovanja,polegtegapatudimajhnestvari:majhneotroke,
zakateresevnjenemžepuvednonajdekakbombon,
živali,kisovselejdeležnebožanjainmajhnapresenečenja.Donjenega98.letaješelahkoživelasamazmajhno
pomočjosorodnikovinprijateljev.Leta2011sejepreselilavdrugidom–Centerstarejšihvbližinohčerke.Nič
je ne boli, noge jo še vedno nosijo. Obiskuje delovno
terapijo,praznovanja,velikokratcelouretelovadbe.Pri
temjospremljanjenanovaprijateljicagospaAna.Inkjer
smehdelišljudempovsod–tampravaježivljenjskapot.
NaprireditvisogospeMatildičestitaližupanjaObčine
KobaridgospaDarjaHauptman,županobčineBrezovica
gospodMetodRopretindirektoricaCentrastarejšihNotranjeGoricegospaBiserkaLevačičNelec,vnukinjagospaTinaPengovpajezživljenjepisomzaokrožilasrečanje.
ZapeljepevskizborstanovalcevCentrastarejših,zaigrala
pastaharmonikarStankoMakovecinkitaristIgorBezek.
Ziskricoinsolzicamivočehsmoskupajpihnilisvečke
natortiinjizaželeliiskrenoinizvsegasrca-vsenajboljše
inšenaprejobilozdravjaindobregapočutjamednami.
Nilepšegaodhvaležneiskricevočeh,kosmoskom
prijazni,garazumemoinmupomagamo.Vtakemtrenutkunekajčudovitegapreskočisčlovekanačlovekain
zaraditakihtrenutkovsesplačaživeti.
9.septembrasmosevCentruStarejšihNotranjeGoriceprvičskupajzbrali,pozdraviliinnazdravilizavisokjubilej,kajti100letnazajsejevMlinskempriKobaridurodila
malaštručka,kisedajssvojimimogočnimiletiživimed
nami.Ga. Matilda Gruntarjenajesensvojegaživljenjaza
svojedomovanjeizbralaCenterstarejšihNotranjeGorice.
Vednonasmejanainpolnaenergijekorakadanzadnem.
GospaMatildajebilarojenaševčasuAvstroogrske,
vdružinozdesetimiotroki.Votroštvujebilaslabokrvna
inbleda,zatosobilivnjenidružinimnenja,dajetreba
znjoravnativrokavicah,sajdanebodolgo,kerdaje
slabegazdravja.Poročilasejestarakomaj17let,seizučilazašiviljoinžez18letirodilaprvegasinaRudija,čez Vanja Rodošek, delovna terapevtka
Družimo se ob kavi
Urimo svoj spomin
Fotoutrinki
Igramo tombolo
Skrbimo za zajčka
Izdelujemo cvetje
Rajamo za pusta
Smo aktivni
Imamo prireditve
41
42
CENTER STAREJŠIH TRNOVO
Center starejših Trnovo
Dogajalo se je letos v CS Trnovo
Olimpijada v parku Centra starejših Trnovo
Dne 10.05.2013 se je v Centru starejših dogajalo marsikaj. Tako smo na ta lep sončen petek pripravili olimpijado, ki so se je udeležili stanovalci in učenci OŠ Livada.
Na sporedu je bilo metanje na koš, metanje obročev,
kegljanje, podiranje lončkov ter ustvarjanje punč iz volne. Ob tej priložnosti smo otvorili tudi vodnjak, ki sta ga
˝sezidala˝ hišnika ter v parku posadili kivi, za katerega
upamo, da bo čez kakšni dve leti že obrodil. Ob vhodu
v park smo posadili tudi živo mejo, za katero upamo, da
bo čim prej zrasla in tako ločila park od ceste. Na koncu
so vsi udeleženci prejeli priložnostne nagrade ter priznanja za udeležbo.
43
Piknik v parku
zelo življenjskih in praktičnih temah. Tako smo prvega
organizirali dne 07.03.2013 v Kavarni Trnovo, kot predavatelj pa je nastopil dr. Gorazd B. Stokin, ki je predaval
o začetnih znakih Alzheimerjeve bolezni, na drugem
tovrstnem srečanju dne 24.04.2013 pa sta nastopili ga.
Jasmina Lambergar in ga. Mateja Šebenik, ki sta vsaka
s svojimi vajami za spomin pripravili zanimiv in pester
popoldan pri katerem smo se tudi veliko naučili. Pri pripravi Alzheimer caffe-ja so nam pomagali tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije.
Izlet na Ljubljanski grad in v Mozirski gaj
13. 6. 2013 smo v senci dreves priredili piknik v parku
na katerem ni manjkalo dobre volje in jedače ter pijače.
Za glasbo so poskrbeli dijaki Waldorfske šole Ljubljana,
ki so v našem Centru opravljali socialni praktikum. Poleg
njih pa nam je po pijači, jedači in sladoledu zapel tudi
˝hišni˝ trio.
Alzheimer caffe
Prvi Alzheimer caffe je leta 1997 odprl zdravnik dr.
Bere Miesen, specialist za demenco na Nizozemskem.
Zdaj jih imajo tam že skoraj 300. Tudi v drugih državah
Evrope jih imajo.
Obiskujejo jih vsi, ki jih zanima demenca. Prvi Alzheimerjev caffe v Sloveniji je zaživel 23.07.2012 na pobudo
ga. Štefke L. Zlobec. Od takrat v Ljubljani poteka Alzheimer caffe v Hotelu Union in DSO Fužine, prav tako smo
se v Centru starejših Trnovo odločili, da organiziramo
Alzheimer caffe. Na Alzheimerjevih caffejih so na voljo informacije za svojce in ostale zainteresirane, pa ne
samo informacije o bolezni, tam spregovorimo tudi o
Izlet na Ljubljanski grad z vlakcem je postal že stalnica.
Tako smo se v letošnjem letu odločili, da se na daljši izlet
odpravimo v Mozirski gaj. Na pot smo se skupaj s stanovalci Centra starejših Črnuče podali dne 19.06.2013
in ˝zadeli˝ lepo vreme, ki nas je spremljalo celotno pot.
V Mozirskem gaju smo si ogledali cel kup cvetlic in lepo
urejenega okolja, ki je paša za oči, nato pa se na kosilo
podali v Center starejših Gornji Grad.
Skoraj mesec kasneje pa smo se podali na tradicionalni izlet ˝Na kavo, na Ljubljanski grad˝. Pa ne peš, ampak z vlakom, ja tudi na grad pelje vlak, ki nas pobere
točno pred Centrom starejših Trnovo in nas odpelje skozi mesto na grad ter nas po uživanju v razgledu ob kavici
odpelje nazaj. Zelo smo uživali in bomo to zagotovo še
ponovili.
44
Socialni praktikum
V Centru starejših Trnovo že tretje leto zapored sodelujemo s Škofijsko klasično gimnazijo in skupaj organiziramo dvodnevni socialni praktikum. Letos smo ga
organizirali 25. in 26.04.2013. Vsako leto se socialnega praktikuma udeleži cca. 15 učencev drugih letnikov
gimnazije, ki prvi dan pomagajo zaposlenih pri vseh
opravilih, ki se odvijajo v Centru, drug dan pa pripravijo kulturni program s petjem, recitiranjem, igranjem na
instrumente, … Letos pa smo prvič sodelovali tudi s Srednjo Waldorfsko šolo, kateri dijaki (5) so pri nas izvajali
socialni praktikum, tako da so nam bili v pomoč dva tedna pred pričetkom poletnih počitnic.
Obiskovalci s Škofijske klasične gimnazije so povedali

Kristjan Oblak, 2.c
Nad socialnim praktikumom sem naravnost navdušen, saj se zelo rad družim s starimi ljudmi, ki imajo veliko izkušenj. Zelo mi je všeč njihovo zelo doživeto pripovedovanje in petje starih pesmi. Tega sem večinoma
bil že vajen, saj pogosto obiskujem svojo babico in staro
teto. Tokrat je bilo vendarle malo drugače, saj sem se
srečeval s predvsem dementnimi starostniki, pri katerih
pa potrebuješ imeti tudi malo več potrpljenja in razumevanja. Moram reči, da so mi ti dnevi pomagali pri lažjem razumevanju ljudi in mislim, da bi to morali ponoviti
vsako leto. Ne le za drugi letnik, ampak za celo šolo, saj
mislim, da izkušnje, ki si jih naberemo ob teh ljudeh, velikokrat odtehtajo tudi kakšno učno snov.

Grega Vauhnik, 2.b
V Centru starejših Trnovo mi je bilo všeč in sem užival.
Še posebej, ko sem v petek s skupino starostnikov igral
igro Vseved. Spoznal sem, da so starostniki zelo prijetne
osebe in mislim, da je bilo druženje in preživljanje časa z
njimi zame zelo dragoceno in sem dobil veliko izkušenj.

Barbara Tomšič, 2.c
Izkušnja v Centru starejših Trnovo je zelo pozitivna.
Predvsem bi rada poudarila, da so nas uslužbenci Centra tako lepo sprejeli. Imeli smo možnost videti, kako tak
center deluje in imeli stik s starejšimi. Všeč mi je bilo!

Katarina Rodič, 2.c
Naučila sem se, da zna biti ukvarjanje z ljudmi, še posebej s starostniki, precej naporno. Najpomembnejša je
seveda dobra volja in potrpežljivost. Najbolj mi je bilo
všeč, ko sem videla, kako navdušeni so bili po naši kulturni prireditvi, še posebej, ko so z nami zapeli nekaj narodnih pesmi. Večina se nam je rada pridružila pri družabnih igrah, le z nekaterimi smo imeli kar nekaj težav.
Ostali dogodki
Seveda pa se je v Centru starejših Trnovo dogajalo še
marsikaj drugega. Na dnevni, tedenski in mesečni ravni
izvajamo telovadbo, vaje za spomin, učenje nemščine,
pogovorne skupine, vaje za ravnotežje ter druge aktivnosti. Med letom pa nas največkrat obiščejo pevski zbori, dva do trikrat na leto menjamo razstavo slik v kavarni
in tudi na oddelkih, vsaj dvakrat pripravimo piknik, jeseni pa tudi kostanjevega, udeležimo se kakšnih razstav v
muzeju ali si gremo pogledati kakšen film, odhajamo na
računalniški tečaj na OŠ Livada ter sodelujemo v projektu Simbioza, sodelujemo s Fakulteto za socialno delo pri
pripravi raznih delavnic, pripravili smo tudi že modno revijo v kateri so sodelovali naši stanovalci, obiskale so nas
tačke pomagačke, predvsem v decembru pripravimo razne čajanke, sodelujemo z Glasbeno matico Ljubljana, s
plesnim društvom Salam Ghazeea, sodelujem ona Festivalu Fabula, pripravljamo Alzheimer caffe, pripravljamo
razna predavanja (Junaki neba, Ljubljanski grad, Varnost
starostnikov, Pripomočki za starejše, …) ter predstavitve
(refleksoterapija, masaža, razni izdelki, …),…
Delo na demenci
Moj delovnik se prične z raportom, kjer nam sodelavci, ki končujejo službo, povejo novosti in zadolžitve ki jih
moramo mi upoštevati naprej.
Zjutraj na demenci najprej vse stanovalce uredimo.
Potem jih posedemo k mizam in pričnemo deliti zajtrk.
Včasih je nekatere stanovalce potrebno spodbujati, da
pričnejo jesti ali jih tudi hraniti.
Po zajtrku se pričnejo aktivnosti, med katerimi je najprej telovadba. Po telovadbi kuhamo kavo, pripravljamo
sladice, napitke, palačinke…. Včasih tudi rišemo, barvamo ali zlagamo brisače, beremo dnevne novice, se pogovarjamo. Zelo radi skupaj pojemo slovenske pesmi.
Večkrat zapojemo tisto: »prav lepa je trnovska fara…«.
Kadar smo dobre volje, se tudi šalimo in se nekaterim
šalam tudi od srca nasmejimo. Nato za stanovalce pride
čas za kosilo in počitek po kosilu, zame pa konec mojega
delovnega dne, ki se zaključi z raportom.
Angela Kemperl
45
46
Prispevki stanovalcev
C vitamin
Spoštovanje
Tolažba
Radost
Nasmeh
Ognjenost
Varnost
Objem
Otrok
Otrok je kot gredica
Sredi cvetočega vrta.
Najprej potrebuje vodo
V bistvu že na svet
Pridrvi z njo.
Objame ga toplota Sonca
Med gričema materinih dojk.
Raste ob podpori ljubečega očeta
In sčasoma lahek svoboden
Kot metulj poleti na svojo pot!
Ožgan
Moj javor
Na prostranem nebu kraljuje Sonce,
Pot mu brišejo deževni oblaki,
Veter pa zapoje pesem,
ki ponese na svojih krilih
sporočila na zemljo.
Skale so tihe, trdne,
mogočne.
En sam Človek
je lahko vse to,
če se ne zazida
v TRDNO
SKALO.
Prehitro rasteš, javor moj
in moja leta tečejo s teboj.
Kraljuješ v mojem vrtu nad grmički,
se spogleduješ s cvetnimi vršički.
Ljubiš ptičje petje,
sinicam, kosom nudiš rad zavetje.
Tvoje bujno listje rdeče
v vetru šepeta goreče…
Med tvoje veje bi se skrila,
z nežnimi se listi bi ovila,
sončne žarke poljubila,
se v spomine potopila…
Martina Počkaj
Šla sem proč.
Drugje je zdaj moj dom, javor moj.
Moje srce joče za teboj.
Adiv
Martina Počkaj
Zveza borcev za vrednote NOB
Ko hodimo vsak dan iz Centra
starejših v trgovino, na pošto ali po
časopis in zelenjavo , gremo mimo
Plečnikovega spomenika, tega skoraj ne opazimo. Pa vendar nas spominja in opominja na čas, ki je bil
70-leti; pa tudi na umetnika/arhitekta in takratne Trnovčane, ki so
smatrali, da je potrebno da opozorijo bodoče rodove- „Postoj kdor
mimo greš...“ - na strahote, ki jih je
ta kraj preživljal med vojno in veličastje zmage nad Hitlerjem.
Ta spoštljivi spomin goji Zveza
borcev za vrednote NOB. Vodja francoskega odpora general DE Gaulle je
nekoč dejal: „Narod, ki ne poveličuje
svojih zmag v preteklosti izgublja
svoje bistvo in smisel...“ Zveza borcev
za vrednoto NOB je predvsem do-
moljubna organizacija, ki predvsem
opominja vse državljane – tako kot
ameriški predsednik opominja svoje sonarodnjake „Da, mi zmoremo!“
- da je obramba domovine največja
dolžnost v vojni in miru. S tem pa
opominja sodržavljane, da prav sreča ni v potrošništvu in ozkosrčnem
egoizmu, ampak v solidarnosti – socialni in nacionalni. To pa je mogoče
doseči samo s strpnostjo: sloga in
enotnost ni v tem vsi enako mislimo,
ampak nasprotno v tem, da dopuščamo vsakomur, da misli po svoje.
In da to drugačno razmišljanje
poslušamo in kritično tehtamo.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB zato ni zgolj organizator
javnih zborovanj z partizanskimi
prapori in rdečo zvezdo, ki spomi-
njajo na težke in slavne dni iz preteklosti. Ob spominu na preteklost ZZB
želi poboljšati sedanjost. Kriza – gospodarska, politična in moralna – je
brez dvoma največji problem pred
nami.
„Pošast nezaupanja“ /Milič, GZS/
nas pa hromi, da se ne moremo odločno spopasti z njenimi vzroki in
koreninami.
Zveza borcev za vrednote NOB
zato vzbuja in hrabri zavest Slovencev. Mi, ki smo strahotne vojne
doživeli in preživeli, svarimo mlajše
rodove – življenjska izkušnja rojeva
modrost – da naj uporabljajo znanje,
ki ga nabirajo – in ki daje učenost –
za napredek in srečo domovine.
Janez Stanovnik
Ko bom nekoč star,
ko ne bom več mogel vedeti,
kaj je dobro ali slabo zame…
Ko boste morali misliti in delati namesto mene,
ko se bom vedel kot otrok,
ko bo moj strah pred sedanjim trenutkom
izzval agresijo…
Takrat ne pozabite,
kaj sem v svojem življenju doživel,
imejte razumevanje do mene,
četudi mojega vedenja ne boste razumeli.
Kljub temu sem človek, ki želi,
da z njim delate dostojanstveno.
Gerda Reinhardt
DEOSdružbazaizgradnjo
inupravljanjeoskrbovanih
stanovanj,d.d.
Devinskaulica1,1000Ljubljana
Tel.št.:0808822;Faxšt.:01/280-03-90
www.deos.si;[email protected]
Centri starejših v okviru Deos
Center starejših Cerknica
CestapodSlivnico1,1380Cerknica
tel.:01/7055-106,fax:01/7055-120
e-naslov:[email protected]
Center starejših Črnuče
CestaCenetaŠtuparja141
1231Ljubljana-Črnuče
tel.:01/5622702,fax:01/5622-790
Lipazelenelaje…..
Tako se imenuje sloviti mešani pevski zbor,
ki nam je pod vodstvom priznanega dirigenta,
gospoda Karla Leskovca, priredil nepozaben
koncert. Tisti, ki ljubimo zborovsko petje, smo
uživali ob ubranih glasovih, ki so nas zazibali
v prelepe otožne slovenske pesmi in v drugem
delu koncerta nasmejali z veselimi, hudomušnimi besedili poskočno zapetih naših ljudskih
pesmi.
Za zaključek koncerta smo ganjeni prisluhnili »njihovi himni«, oz. skladbi Lipa zelenela
je, skladatelja Miroslava Vilharja, ki so jo pevci
zapeli tako čustveno, da mi je moja soseda, gospa Jelica po koncertu zaupala:«Zaprla sem oči
in zdelo se mi je, da spet sedim v parterju Unijonske dvorane leta 1941, poslušam to pesem
in jočem kot vsi ostali v dvorani.
Ja, smo pač generacija, ki je doživljala tiste
čase.
stanovalka
Center starejših Gornji Grad
Tlaka28,3342GornjiGrad
tel.:03/8392-804,fax:03/8392-814
Center starejših Horjul
Slovenskacesta17,1354Horjul
tel.:01/7591-310,fax:01/7591-333
Center starejših Medvode
Zbiljskac.15,1215Medvode
tel.:01/3625-665,fax:01/3625-420
Center starejših Notranje Gorice
Gmajna7,1357NotranjeGorice
tel.:08/2000-403,fax:01/3653-680
Center starejših Trnovo
Devinskaulica1,1000Ljubljana
tel.:08/2002-502,fax:01/280-03-95
45