March/April 2011

Transcription

March/April 2011

Glasilo
The Voice of Canadian Slovenians
kanadskih Slovencev
Leto 15 - številka 2 - marec / april 2011
Uvodne besede
Za nami je velika noč, čas premišljevanja o smrti in vstajenju, o človeških padcih in
vzponih, predvsem pa o človekovem hrepenenju po idealni človeški družbi in o človeški
naravi, ki ljudem pogosto onemogoča dosego teh idealov, ki temeljijo na popolni nesebičnosti
in nadpovprečnim pogumom, da se ljudje kot posamezniki in kot družba zavzamejo za
resnico in pravico, tudi za ceno svoje lastne slave ali svojega lastnega življenja. Tak zgled
nam je dal Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu. Dokler je oznanjal samo nauk o ljubezni in
odpuščanju, mu je sledilo veliko privržencev, toda čim se je javno uprl korupciji farizejev in
pismoukov, si je nakopal maščevanje svojih lastnih rojakov, ki so zanj zahtevali najstrožjo
kazen. Celo njegovi najožji učenci so ga v najtežjem trenutku zapustili, ker so se bali, da bi
zaradi asociacije z njim nakopali samim sebi težave. Ta tragična življenjska zgodba, ki se je
dogajala pred dva tisoč leti, zaobsega vsesplošno človeško tragiko, ki jo zasledimo v vseh
kulturah, v vseh časih in vseh krajih. Kolikokrat se nam v življenju zgodi, da se zavedamo,
da se komu dela krivica, ker ga družba izobčuje samo zaradi tega, ker se je zavzel za resnico
in pravico, pa nimamo poguma, da bi se zanj zavzeli, ker rajši uživamo mir in ugled. Pogosto
prav s to našo pasivnostjo podpiramo korupcijo, prikrivamo stvari, ki bi jih bilo treba razčistiti
in spremeniti za dobrobit celotne skupnosti. Še največkrat to počnemo iz malodušja, češ en
sam človek ne more ničesar spremeniti. Pa vendar nam prav velikonočna zgodba dokazuje,
kako lahko en sam človek, ki nam ga je Bog poslal v odrešenje, spremeni potek zgodovine.
V Sloveniji se danes veliko govori o potrebi po novem odrešeniku, ki bi preusmeril tok
slovenske zgodovine, ki se v zadnjih časih sooča z gospodarsko in politično korupcijo, z
ekonomsko krizo, ki je mnoge pahnila preko praga revščine, tako da so za svoje preživetje
odvisni od paketov Rdečega križa in Karitasa, toda bolj malo je takih, ki bi se želeli spustiti
v areno življenja in se izpostavljali in zavzemali za resnico in pravico. Bolj varno je živeti
v miru, v ozadju, v pričakovanju, da se bodo stvari same po sebi uredile, kajti tistim, ki
kritizirajo obstoječi družbeni sistem, se ni nikoli prav dobro godilo. To nam dokazujejo
številni pisatelji skozi vso človeško zgodovino. Podobne besede, ki jih je zapisal Ivan
Cankar v Sloveniji pred več kot sto leti, je izrazil Frank Sterle v Kanadi na prehodu v drugo
tisočletje. Pisatelji so namreč tiste občutljive duše, ki prvi zaznajo krivice in korupcijo, in
so pripravljeni žrtvovati svoj ugled in svojo slavo, da na napake v družbi opozarjajo.
Čeprav je bil postni čas bolj čas premišljevanja kot plesa in zabave, se je vseeno v
slovenski skupnosti kar precej zanimivega dogajalo, od skrbno pripravljenih kulturnih
programov Viktorija sklada in Slovenske šole do pestrega kulturnega programa, ki ga je
v počastitev 20. obletnice slovenske samostojnosti pripravil Kanadski slovenski kongres,
ter obiska predsednika SDS Janeza Janše. O tem izčrpno poročamo v tej številki Glasila.
Dosedanji uredniki Glasila smo se trudili, da bi vas kar najbolje obveščali o dogajanju v
slovenski skupnosti v Kanadi, da bi zastopali interese VSKO in vanj včlanjenih društev ter
da bi ohranjali in vzpodbujali kulturno delovanje tukajšnjih Slovencev, kajti zavedamo se,
da je obstoj naše slovenske skupnosti v Kanadi najbolj odvisen od tega, kaj bomo v danih
možnostih s svojimi talenti naredili sami. Na žalost je naše delo naletelo na nesoglasje z ožjim
odborom VSKO-ja, ki je rajši sprejel naš odstop, kot da bi odpravil probleme, s katerimi
smo se soočali vseh pet let. Novemu uredniku in celotnemu odboru želimo kar največ sreče
in uspehov pri nadaljnem delu.
Vsebina
GLASILO
Osrednja revija za Slovence v Kanadi / Main publication for
Slovenians in Canada
IZDAJA - VSKO - Vseslovenski kulturni odbor
PUBLISHED By - ASCC - All Slovenian Cultural Committee
NASLOV / ADDRESS
GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV:
770 Browns Line, Toronto, ON M8W 3W2
Tel: 416-259-1430
ODGOVORNA UREDNICA / CHIEF EDITOR:
Cvetka Kocjančič
e-mail: [email protected]
UREDNICA / EDITOR:
Milena Soršak
IZVRŠNI UREDNIK / PRODUCTION EDITOR:
Frank Brence
ADMINISTRACIJA / ADMINISTRATION:
Sandra Komavli
MARKETING:
Florian Markun
LEKTOR ZA ANGLEŠČINO / ENGLISH EDITOR:
Richard Vukšinič
DOPISNIKI IN OSTALI SODELAVCI / WRITERS AND
OTHER MEMBERS OF THE PRODUCTION TEAM
Anica Resnik, dr. France Habjan, Silva Plut, dr. Anne Urbančič,
Frank Novak, Martin Polanič, Miro Koršič,
Ciril Soršak, Marjan Kolarič
SPLETNA STRAN / WEB PAGE:
www.theslovenian.com
LETNA NAROČNINA - YEARLY SUBSCRIPTION
Kanada - Canada $30.00, ZDA - USA $35.00,
Evropa - Europe $45.00
Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti za
točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva.
The editors are making a reasonable effort to provide accurate information, but they assume no liability for the errors or
omissions of the writers. Articles do not necessarily reflect the
opinion of the editors.
2 Uvodne besede
4 Slovesno ob 20. obletnici slovenske osamo-
svojitve
7 Talent show
10 Dragi rojaki in rojakinje
10 Zahvala
11 Slovenska šola
13 Mednarodne otroške zimske igre v Kelowni
15 Izziv pekom potic - Potica Challenge
16 V Vancouvru se nam obeta pestro leto
18 Ignac Konte – veteran vojne za Slovenijo
20 Pisanice Lojzeta Želko
21 Seminar: “Heraldry and Slovenian Knights”
22 Srečanja in razhajanja
23 Sporočilo izvršnega generalnega direktorja
24 Our Great Morning
25 Večer izza kongresa: »Jože Kastelic«
27 Potomca Slovencev sta visoko poletela
28 Naslednji podvig Martina Strela na Discovery Channel
29 IN ALL DUE FAIRNESS: A Short Story about Worldly Suffering
31 Novice
35 STARI ATA SCIENCE SAYS: Kick Up Your Heels for “Hren” Today
Horseradish Keeps the “Bolezen” Away
37 About Hands
41 Grandmother - A Life Lost in Time
Pregovori o materi
Naši slovenski predniki so imeli veliko
spoštovanje do hrane, saj so živeli v skromnosti in pogosto tudi v pomanjkanju. Velikonočni blagoslov jedi ponazarja spoštovanje dobrot, ki so jih naši predniki bolj
poredko uživali, zato pa so jih znali veliko
bolj ceniti.
Na naslovni strani je ponatis umetniške slike ''Velikonočni žegen'' Matije Gasparija.
Glasilo kanadskih Slovencev
3
Slovesno ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve
Dr. Franc Habjan
Stane Kranjc, Janez Janša, Franc Rihar, Marjan Kolarič in Jožica Vegelj
V soboto, 9. aprila je Kanadski slovenski
kongres praznično slavil 20. obletnico
slovenske samostojnosti. Kanadski
slovenski kongres je posebno povezan
s tem zgodovinskim dogodkom, saj se
je 12 delegatov KSK tiste dni mudilo
v Ljubljani na ustanovnem kongresu
Svetovnega slovenskega kongresa, 26.
junija pa je Kanadski kongres družno s
Slovensko gospodarsko zbornico predstavil
v velikem razstavišču Slovenijales razstavo
slovenskega umetnika Boža Kramolca iz
Toronta. Prav ta navezanost je kanadsko
kongresno organizacijo privedla do
odločitve, da obletnico samostojnosti čim
slovesneje praznujemo. Odbor KSK se
je prizadeval, da bi za to priliko pripravil
nekaj kvalitetnejšega in izbranega.
Odločil se je, da povabi kot slavnostnega
govornika gospoda Janeza Janšo, vodjo
4
slovenske parlamentarne opozicije, bivšega
predsednika vlade in bivšega obrambnega
ministra, za kulturno stran pa umetnika Luka
Debevca-Mayerja iz Buenos Airesa. Oba sta
z veseljem sprejela naše vabilo. Prav s to
izbiro smo simbolično povezali Toronto z
Ljubljano in Buenos Airesom. Odbor KSK
je že na začetku priprav načrtoval, da bi
temu zgodovinskemu dogodku dali pečat
Ga. Tjaša Škof voditeljica programa in vokalna
skupina Plamen
vseslovenskega srečanja. Z veseljem sta se
pridružila Kanadska slovenska gospodarska
zbornica na čelu s predsednikom Jožetom
Cestnikom in Vseslovenski kulturni odbor na
čelu s predsednikom Marjanom Kolaričem.
Gospoda Janeza Janšo, ki je dospel v
Toronto v petek pozno zvečer, so sprejeli na
letališču slovenski mladinci v narodnih nošah
s slovensko zastavo in številni prijatelji iz
Toronta. Gospod Janša se je mudil v Torontu
samo dva dni. V soboto ob 9h zjutraj se je v
hotelu na letališču srečal z odborom KSK,
opoldne je na delavnem kosilu nagovoril
slovenske poslovneže, popoldne ob 2h
pa se je srečal s predstavniki slovenskih
organizacij iz Toronta in ostalega Ontaria.
Zvečer se je udeležil slavnostne akademije
v veliki dvorani župnije Brezmadežne, kjer
se je zbralo blizu 500 rojakov.
Večerno akademijo je otvorila vokalna
skupina Plamen, ki je zapela kanadsko in
slovensko himno. Nato je predsednik France
Rihar pozdravil gosta iz Ljubljane, katerega
so prisotni nagradili z močnim aplavzom.
Topel pozdrav je veljal tudi veleposlaniku
republike Slovenije gospodu Tomažu
Kunstlju, častnemu generalnemu konzulu
gospodu Jožetu Slobodniku s soprogo in
predstavniku Slovencev v Svetu Slovencev
v zamejstvu in po svetu pri vladi RS gospodu
Stanetu Kranjcu. Pozdravne besede je tudi
naslovil na vse številne prisotne rojake.
Voditeljica programa ga. Tjaša Škof je
nato povabila veleposlanika gospoda Tomaža
Kunstlja k besedi. Veleposlanik je imel
izredno pomenljiv in plemenit nagovor, ko je
izpostavil doprinos ob nastajanju slovenske
države, ki sta ga imela Svetovni slovenski
kongres in KSK. Dejstvo je, da je bil KSK
eden prvih pobudnikov in organizatorjev
številnih akcij in to v materialnem kot tudi
obveščevalnem pomenu. Slovenci po svetu
so v času osamosvajanja ob odsotnosti
slovenske diplomacije marsikaj doprinesli
k ugledu mlade slovenske države. Kanada
je bila tretja država, ki ja za Vatikanom in
Nemčijo priznala Slovenijo.
Gospa Marinka Žumer je nato z daljšim
življenjepisom predstavila našega gosta
gospoda Janeza Janšo.
Bivši predsednik je podal daljši govor,
ki je bil temeljit in skrbno pripravljen. V
njegovem sporočilu ni bilo niti najmanjše
navlake sedanjega slovenskega strankarskega
nemira. Janez Janša se je s tem nastopom
predstavil kot moder in zrel državnik, zato
lahko trdimo, da je bil njegov govor in nastop
prezidialen. Osnovna misel njegovega
nagovora je bila na enotnem nastopanju vseh
državljanov pri važnih in usodnih državnih
odločitvah. Slovenski narod bi se moral
brez izjeme zavedati, da je enotni nastop
v usodnih trenutkih skupna blaginja (lex
suprema – najvišji zakon). Mi, ki smo ga
poslušali, mu moramo biti hvaležni. Nam
rojakom v Kanadi je zapustil nepozabno
vizijo o prihodnosti slovenske države.
5
pesnitvi slovenskega idealista Mirana
Jarca ter pesnika Janeza Menarta.
Kako čudovito je zazvenela visoka
slovenska beseda predstavljena po
našem prijatelju dr. Kačiniku. To je
umetnost!
Sklepni del koncertnega programa
je pripadal gostu, umetniku, basistu,
članu opere Colon iz Buenos Airesa,
slovenskemu umetniku iz Argentine
gospodu Luku Debevcu-Mayerju.
Gost se je predstavil s presenetljivim
nastopom in je s svojim izvajenjem in
s svojim barvitim basom potrdil, da
je enkraten pevec, razred zase. Gost
iz Argentine je s svojim nastopom
dokazal, da je umetnik v klasičnem
Sestri Žibrat in gospod Luka Debevec-Mayer
pomenu besede. Izvajal je zahtevne
arije iz svetovne glasbene zakladnice,
Prvi del programa sta sklenili folklorni
skupini Nagelj (voditeljica ga. Irena Soršak odpel je dramatično arijo iz Čajkovskega
Jager) in Nageljčki (voditeljica ga. Sabina opere Jevgenij Onjegin, iz Mozartove
Sečnik) s tremi plesi in vokalna skupina opere Figarova svatba, iz Rossinijeve
Plamen (voditeljica Marija Ahačič Pollak), opere Seviljski brivec. Slovenskih pesmi
bi moralo biti več na programu. Gost basist
ki je zapela dve zelo prijetni pesmi - Spomin
Debevec Mayer je dokazal svojo visoko
Vladimirja Stasnyja in Vodopivčeve Žabe.
Gospod Tone Seljak je nato predstavil umetniško raven z znamenito pesmijo El
dia che v ritmu tanga. To njegovo izvajanje
sestri Žibrat in gospoda Luka Debevca
ob doživeto razgibani klavirski spremljavi
Mayerja. Drugi del večernega programa
je bil posvečen vokalni in instrumentalni je bilo pravo doživetje, to je bil pravi napoj
duš.
glasbi. Sestri Nastazija (klavir) in Julia
Večer je sklenil predsednik France Rihar
(violina) Žibrat sta izvajali zahtevna dela
in se vsem zahvalil za tako številno udeležbo.
v duetu Roberta Schumanna, Ludwiga
Van Beethovna in Cesarja Francka. Mladi Voditeljica večera ga. Tjaša Škof in Ciril
umetnici sta navdušili poslušalce, ki so ju Soršak sta nato podelila simbolična darila
nagradili z velikim ploskanjem. Izgleda, da nastopajočim in slavnostnenu govorniku
sta obe mladi umetnici naravnani k visokim gospodu Janezu Janši in končno so bili vsi
povabljeni na zakusko, ki sta jo pripravila
umetniškim dosežkom.
Štefan Muhič in njegova soproga ga. Mili.
Dr. Anton Kačinik je recitiral domovinski
6
Talent show
Cvetka Kocjančič
Tradicionalni Talent show, ki ga je
27. marca organiziral Viktorija Fond, je
ponovno dokazal, da je med našimi ljudmi
še vedno veliko sočutja do trpečih in veliko
volje, da jim kot skupnost pomagamo nositi
njihovo finančno breme, še zlasti, kadar gre
za pomoč otrokom, ki jih je življenje že od
rojstva prizadelo.
Pred skoraj šestimi leti se je porodila
ideja o organizaciji Talent showa in hitro
se je pokazalo, da ta prireditev lahko gradi
most med tistimi, ki imajo izredne talente,
in tistimi, ki jih je življenje prikrajšalo za
marsikaj, obenem pa poveže in motivira
celotno slovensko skupnost, da se zamisli,
kaj človeku pomeni zdravje, in kaj pomeni
tistim, ki so za zdravje prikrajšani,
pripravljenost skupnosti, da jim pomagajo.
Letošnja prireditev je bila v marsičem
podobna prejšnjim, lahko pa bi rekli, da je
bila od vseh še najbolj obiskana. Tako med
organizatorji, ki jih je za to dobrodelno
prireditev uspela pritegniti Milena Soršak,
kakor med nastopajočimi, smo videli nekaj
starih in nekaj novih obrazov.
Program sta odlično vodila Mimi
Radovan in Joe Ovčjak. Na odru se je
v dvournem popoldanskem programu
zvrstilo dvainštirideset pevcev, plesalcev in
intrumentalistov. Za začetek sta zazveneli
Laura Kuri
Nicolas Gregorič
Jonathon Gregorič
Matjaž Mramor Matthew Kuri
Rado Paznar
Brendan Kodrič
Stephanie Cestnik,
Vida Godina
Madison Mikolic
Julia Mihevc
Madeline & Claire
McDonald
7
kanadska in slovenska himna; kanadsko je
zapela mlada Madison Mikolic, slovensko
pa Danilo Volk ob klavirski spremljavi
Andreja Pahulje.
Potem je prišel na oder miniaturni
slovenski narodnozabavni ansambel – v
narodnih nošah, kot se spodobi – katerega
najstarejši član na baritonu Nicolas Gregorič
šteje komaj devet let, najmlajši Matthew Kuri
(klarinet) pa sedem, poleg njiju so nastopili
še Laura Kuri (trobenta), Matjaž Mramor
(diatonična harmonika) in pevec Jonathon
Gregorič. Njihova glasba je zvenela tako
slovensko, kot je treba, saj je bila slovenska
muzika tem otrokom že takorekoč v zibelko
položena. V nadaljevanju programa so se
na odru zvrstili številni obetajoči mladi
Mark Laszutko
Sean Kodrič
glasbeniki; nekateri od njih so se predstavili
s kar več talenti ob enem: Julija Mihevc je
ob igranju kitare tudi zapela, Alex Ančimer
je zapela in zaigrala na klavir, na klavirju
so zaigrali še Stephanie Cestnik, Katherine
Kodrič, Madeline in Claire McDonald
(Claire se je izkazala tudi kot odlična pevka)
in Sean Kodrič. Med obetajočimi pevkami
je treba omeniti tudi odličen nastop Anne
Zelko in Madison Mikolic. Mark Laszutko
je pokazal svoje sposobnosti na električni
in klasični kitari, mlada Laura Kuri pa je s
svojim igranjem na trobento pokazala, da
je že začela stopati po očetovih glasbenih
stopinjah.
Lea Škrlj, ki je že nekajkrat nastopila na
tej dobrodelni prireditvi, se je predstavila z
Anna Zelko
Andrew Cichon
Lea Škrlj
8
Katherine Kodrič Devin Gibbons
Paul Kus
Jason Baryluk
Jonathon Bric
Justin Antidormi
zahtevno plesno točko. Prav tako Paul Kus,
le da je za nastap izbral break dancing.
Odlično je bil sprejet tudi nastop mladih
fantov in njihove rock skupine.
Da je bila prireditev v stilu medgeneracijskega mostu, so poskrbeli Rado
Paznar (z igranjem na havajsko kitaro),
Jože Česnik in Lojze Želko (z diatonično
harmoniko) in Igor Ovčak (na malem bobnu),
ki so z velikim navdušenjem nastopili na
odru in poskrbeli tudi za nekoliko humorja.
Talenti srednje generacije pa so, čeprav
rojeni vsak na svojem kontinentu, s svojim
nastopom zadeli prav v srčiko slovenske
duše: Zoran Cilenšek s pesmijo Slovenec
sem, Milan Vinčec in g. Toni Burja pa s
pesmijo Dva novčiča.
Alex Ančimer
Za konec je folklorna skupina Nagelj pod
vodstvom Irene Soršak-Jager odlično podala
nekaj belokrajnskih plesov.
Talent show ni bil samo dobrodelna
prireditev v smislu zbiranja denarja za
pomoč prizadetim otrokom, bil je dobrodelna
prireditev tudi v smislu podpore mladim
slovenskim talentom, ki jim je bil na ta
način omogočen nastop na profesionalno
zrežirani in organizirani prireditvi, za kar
gre zahvala številnim posameznikom, ki so
pri tej prireditvi sodelovali v ozadju. Matija
Lebar in Andy Kuri sta bila odgovorna za
tehnično izvedbo, Andy, Tomaž in Karla
Pahulje so poskrbeli, da je na odru vse lepo
gladko potekalo, Marjan Resnik in Štefan
Muhič Jr. sta poskrbela za razsvetljavo, Nadi
Milan Vinčec
g. Tony Burja
Plesalci SFS Nagelj pod
vodstvom Irene Soršak-Jager:
Zoran Cilenšek
Lojze Želko
Igor Ovčak
Jože Česnik
Michael Grajnar, Robert Kure,
Miriam Padar, Caroline Jager,
Katherine Gruškovnjak,
Jesse Kumer, Emily Kumer,
Natalie Hull, Jake Kumer,
Anthony Micallef,
Elizabeth Žilavec,
Stephanie Cestnik
9
Kuri pa za projekcijo slik, ki so se jih navzoči
lahko ogledali na velikem platnu pred in po
prireditvi in so bile enkratna predstavitev
dosedanjega dela Viktorija Fonda. Viktor
Habjan je celotno prireditev posnel na film, tako
da bo imela slovenska skupnost lep spomin na
ta svečan dogodek.
Omeniti je treba tudi slikarsko razstavo, ki
jo je v dvorani pripravil Miro Koršič. Nekakšna
nadgradnja Talent showa pa je bila tiha licitacija
umetniških slik, ki so jih podarili Viktorija
Fondu kanadski slovenski slikarji. Ker je bila
to novost, na katero naši ljudje še niso navajeni,
kakšne posebne tekme pri licitaciji ni bilo,
vsekakor pa je treba pozdraviti to idejo, ki je
v dobrodelno akcijo pritegnila tudi slovenske
likovne talente in organizatorko licitacije
Sandro Cestnik.
Tudi za pogostitev nastopajočih in ostalih
udeležencev Talent showa je bila vsa hrana
podarjena.
V času, ko med vodilnimi predstavniki
slovenske kulture v južnem Ontariu prevladuje
mnenje, da se brez glasbenikov iz Slovenije
ne da organizirati nobene prireditve, je Talent
show jasen dokaz, da je za kulturno nadgradnjo
kanadskih Slovencev veliko bolj pomembno,
da podpiramo naše tukajšnje talente od mladih
let naprej, če jih hočemo obdržati v slovenski
skupnosti, kajti sicer se nam bodo porazgubili
po tej širni Kanadi. Združiti to s plemenitim,
dobrodelnim namenom, pa je kombinacija,
ki bo transcendirala slovensko miselnost in
slovenske vrednote, ki jih je tudi v matični
domovini že pogosto prekrila potrošniška
mentaliteta.
Dragi rojaki in rojakinje
Zahvala
Vsem, ki ste pri Talent
showu aktivno sodelovali,
dobrodelno akcijo s svojim
obiskom ali darom podprli ali
na kakršenkoli način doprinesli
k uspehu, se v svojem imenu in
imenu vseh, ki so deležni finančne pomoči,
iz srca zahvalim. Še posebna
zahvala Belokrajnskemu klubu,
ki omogoča izdajo potrdil za
davčne olajšave.
Slovenska skupnost
je ponovno dokazala svojo
solidarnost, obenem pa podprla
napore domačih talentov.
Just a few words to try and express our
feelings.
The Talent Show was overwhelming. To
see the number of Slovenians come together
and show their support for others in our
community, took our breath away. From the
performers who took time to practice, and
inspire us all, to the numerous
volunteers and donations, it
was truly a day from the heart.
We are grateful Milena, for
your inspiration and selfless
efforts to help those of us in
need. We are proud to be a
part of this community, and we
thank you all.
Milena Soršak
10
Maya, Sofia, Victoria
Ingrid, Michael, Maya
and Sofia
Slovenska šola
Milena Soršak
V nedeljo, 3. aprila so učitelji in
učenci Slovenske šole pri Brezmadežni
na Browns Line pripravili akademijo
ob skorajšnjem zaključku šolskega leta
z naslovom Slovenska beseda je beseda
praznika, petja in vriskanja.
Program je pričel pevski zbor
Slovenske šole pod vodstvom Milana
Vinčeca. Predstavil se je z večimi pesmimi
in z obrazov otrok je bilo zaznati, da radi
pojejo in resno sledijo navodilom svojega
učitelja. Vsak razred se je predstavil na
svojski način. Najmlajši, ki obiskujejo
vrtec, so ponosno deklamirali pesmico
V šoli, naši šoli pridno se učimo... in
zapeli pesmico Poj z menoj. Učenci prve
stopnje so uprizorili skeč Lep sončen dan.
V besedi, petju in mimiki so prikazali,
kaj vse se lahko takrat dogodi. Sledili
so jim učenci pete stopnje, ki so mesece
v letu obeležili s pregovori, oblečeni
so bili v času in delu primerne obleke
in opremljeni s pripadajočimi rekviziti.
Z odra so se poslovili s pesmico Resje
že cvete. Učenci tretje
stopnje so na preprost,
a izredno domiselen
način predstavili predele
Slovenije. S pesmico Moj
črni konj so povezovali
jezdenje od pokrajine
do pokrajine in spotoma
nabirali krajevne zaklade,
ki so jih na končnem
postanku pospravili
v skrinjo, darilo z
Gorenjske. Dijaki zadnjih dveh razredov
so uprizorili ustoličenje karantanskega
kneza. Igrico je priredila njihova učiteljica
ga. Polona Cankar, ki je v tekst vnesla
neštete zgodovinske podatke, s katerimi so
se učenci seznanjali pri pouku slovenske
zgodovine. Učenci šeste stopnje so
prikazali nekaj utrinkov iz celotnega
učnega programa. Najmlajši začenjajo
s preprostimi besedami, ki se nanašajo
na čas dneva, leta, razne dejavnosti
in predmete, kasneje se že soočajo z
osnovami slovnice in poglabljajo v
slovensko literarno umetnost. Drugošolci
so uprizorili dan iz Kekčevega življenja.
S pesmijo Dobra volja je najbolja so
dejansko prenesli počutje veselega
razpoloženja na prav vsakega v dvorani,
za kar so bili nagrajeni še s posebnim
aplavzom. Učenci četrte stopnje so
uprizorili skeč, v katerem nastopajo živali.
Prikazali so medvedovo dobrohotnost in
lisičin egoizem, ki se konča s poukom, da
pravo prijateljstvo more vse odpustiti. Za
11
konec so absolventi šole, ki so se lansko
leto udeležili seminarja v Sloveniji,
ponovili igro o misijonarju Frideriku
Baragu, s katero so se predstavili na
zaključni prireditvi.v Ljubljani. Tekst za
igro v dveh prizorih sta napisali Marta
Jamnik Souza in Polona Cankar. Prvi del je
prikaz Baragovega
življenja v
Sloveniji, drugi
pa misijonarjevo
bivan je in delo
med Indijanci v
Severni Ameriki.
Milan Vinčec je za
zaključek vsakega
prizora napisal in
uglasbil pesem, ki
so ju absolventi
občuteno zapeli
ob spremljavi
kitaristke Alene
Ferkul. Sledila je
12
zakuska in družabno
srečanje.
Glavni pobudnik
te prireditve je bil
Milan Vinčec, ki je
bil obenem pevski
vodja in koordinator.
Program sta z
zbranimi besedami
povezovali Polona
Cankar, učiteljica
desete stopnje, in
lanska absolventka
Madeline McDonald.
Ves program je
potekal v brezhibni
slovenščini. Koliko prizadevanja in trdne
volje je bilo potrebno, vedo učitelji, pa
tudi učenci in njihovi starši. Ves trud je
bil stotero poplačan, saj čudenja, čestitk
in zahval ni manjkalo. To je bil resnično
praznik slovenske besede v Torontu.
Mednarodne otroške zimske igre v Kelowni
Ignac Konte
V letu 2011 bomo v Slovenskem društvu
Okanagan dokaj aktivni: v januarju smo
sodelovali v Mednarodnih otroških zimskih
igrah, v juniju bo proslavljanje slovenske
samostojnosti in v jeseni proslava 30.
obletnice obstoja našega društva.
Avgusta 2010 so me obvestili, da bodo
Mednarodne otroške igre v Kelowni od 23.
do 31. januarja 2011. V začetku decembra
2010 smo se v Kelowni srečali z Igorjem
Topoletom iz Celja, podpredsednikom
ICG, in Zlatkom Kauranom iz Maribora,
članom tehnične komisije za ICG. To je bilo
tudi srečanje z organizatorji iz Kelowne in
celotnim vodstvom International Children`s
Games. Sedež ICG je trenutno v Darmstadtu
v Nemčiji, predsednik pa je Torsten Rasch. Na
tem srečanju smo se s slovensko delegacijo
tudi dogovorili, da bodo člani našega društva
z njimi sodelovali, jih podpirali in jim nudili
pomoč, če jo bodo potrebovali. Povedali so
mi, da bodo Slovenijo zastopali smučarski
tekači iz Gorja, v alpskem smučanju pa se
bodo pomerili otroci iz Celja in Maribora,
in da bo skupno iz Slovenije prišlo okrog 50
športnikov s trenerji in spremljevalci.
Zlati fantje in dekleta z navijači (Gorje)
Na tem srečanju sem tudi izvedel, da so
se te igre začele leta 1968 v Celju, Sloveniji.
Igre so namenjene mladim od 12. pa do
15. leta starosti. Namen iger je prijateljsko
razumevanje, medsebojno spoštovanje,
solidarnost, kulturne in športne izmenjave.
ICG so tudi priznane od Mednarodnega
olimpijskega komiteja. Pred Kelowno so bile
igre že v dvainštiridesetih mestih po svetu,
v njih pa je skupaj sodelovalo 33.500 otrok
iz 74 držav. Naslednje letne igre bodo v
avgustu 2011 v škotskem mestu Lanarkshire.
S slovensko delegacijo smo se dogovorili,
da povabimo k sodelovanju tudi slovenskega
veleposlanika g. Tomaža Kunstlja, ki je
povabilo z veseljem sprejel.
V sredo, 25 januarja sva imela
z veleposlanikom g. Kunstljem tudi
napovedano srečanje z županjo Sharon
Shephard iz Kelowne, kjer so obenem
potekale tudi poslovne izmenjave.
Nas, Slovence, županja dobro pozna.
O tem srečanju je poročala tudi lokalna
Global televizija. Istega dne ob 6h zvečer
je Slovensko društvo Okanagan iz Kelowne
priredilo družabno srečanje za člane in za
vse tiste športnike in voditelje na igrah, ki
so se lahko udeležili. Predsednik društva
Ignac Konte in veleposlanik g. Kunstelj
sta zaželela vsem prisotnim dobrodošlico
in veliko uspeha športnikom. Srečanje z
njimi je potekalo v prijetnem prijateljskem
vzdušju.
Obisk g. Kunstlja v Kelowni je bilo tudi
poslovilno srečanje z rojaki. Zelo smo mu
hvaležni za večkratne obiske pri nas in mu
želimo vse najboljše v prihodnosti.
V četrtek, 26. januarja je bila v športni
13
Veleposlanik Kunstelj pozdravlja športnike
dvorani Prospera place glavna otvoritev
Otroških zimskih iger. Prisotnih je bilo več
kot 6.000 obiskovalcev. Otvoritev je bila
enkratna, kot mala olimpiada. Nastopali so
predvsem mladi talenti. Tudi Slovenci smo
bili lepo zastopani z udeležbo veleposlanika,
slovenske športne delegacije in velikega
števila naših rojakov.
V petek in soboto so bila na vrsti
tekmovanja za smučarske teke in alpsko
smučanje. Rojaki smo vsem mladim
športnikom hoteli pokazati enako pozornost.
Kdor je prvi dan podpiral smučarske teke, je
šel drugi dan na alpsko smučanje in obratno.
Tekmovanja so bila na smučišču kluba
Telemark Cross Country Ski Club in v 50 km
oddaljenem smučarskem središču Big White
Ski Resort. Bilo je zelo napeto in veselo.
Slovenski smučarji so nam vsem napravili
veliko presenečenje: v smučarskih tekih so
športniki-tekači - 4 fantje in 4 dekleta - iz
Gorij na Gorenjskem popolnomo dominirali
v vseh kategorijah; osvojili so 6 zlatih in 4
srebrne medalje, kar je bila največja možnost
za zlate medalje v smučarskih tekih. Lepo
je bilo slišati druge športnike-tekače, ki so
komentirali: “Slovenians are the best, but
we learn something from them.”
Tudi v alpskem smučanju so športniki iz
Maribora imeli lep uspeh; osvojili so zlato,
14
srebrno in bronasto medaljo. Vsega skupaj
so Slovenci v smučarskih tekmovanjih na
Mednarodnih zimskih otroških igrah osvojili
13 medalj, kar je za Slovenijo doslej največji
uspeh v smučanju na Otroških igrah. Po
skupnem številu medalj je Južna Koreja na
1. mestu, Slovenija pa na 2. mestu.
Podporo mladim smučarjem iz Slovenije
pa nismo nudili samo rojaki iz Kelowne. Za
ekipo iz občine Gorje je bil največji donatorsponsor g. Frank Mandeljc iz Ontaria.
Uspehi slovenskih mladih tekmovalcev so
enkratni: Slovenijo so postavili na svetovni
smučarski zemljevid. Iskrene čestitke in
hvala za prijetno srečanje z vami.
Ignac Konte, županja Kelowne in Tomaž Kunstelj
Zlate medalje za naše fante
Izziv pekom potic - Potica Challenge
Anica Resnik
Nedelja, 3. aprila je bila za torontske
Slovence poseben dan. V vrsto kulturnih
in dobrodelnih prireditev že četrto leto
prištevamo tekmovanje za najboljšo domačo
potico.
Društvo Slovenski dom, ki je ena
najstarejših slovenskih organizacij v Torontu,
se v svojem programu prizadeva ohranjati
slovenske tradicije in kulturo ter vzgajati
slovensko zavest mlajšemu rodu.
Sedaj se različnim letnim dogodkom
v društvu pridružuje še ena zanimivost, ki
poteka v prostorih Doma Lipa. Kakor vsako
leto, je tudi letošnja prireditev privabila lepo
število tekmovalk in gledalcev. Peči potico
ni enostavna zadeva… je del kuharske
umetnosti, prakse in domovinske ljubezni.
Na Veliko soboto so žene in dekleta po deželi
nosile velike okrogle kolače k blagoslovu v
domačih cerkvah in kapelicah. Za Božič je
mati položila potico na mizo pod jaslicami
v Bogkovem kotu v družinski sobi, ki smo
jo imenovali “hišo”, pa tudi farno žegnanje
je bil lep domač praznik s potico.
Predsednik Slovenskega doma Oskar
Koren in Majda Resnik sta pozdravila vse
zbrane, se zahvalila štirinajstim tekmovalkam
in predstavila
s k u p i n o
sodnikov.
Majda Resnik
je razložila in
pojasnila potek
tekmovanja
in udeležbo
vseh navzočih.
Štirinajst
orehovih potic
se je razkazovalo
na dolgi mizi, Oskar Koren, Anica Resnik in
Angela Ovčjak
večje in manjše
oblike, vse okrogle, nekatere s sladko belo
odejo. Za mizo pa so z dolgimi noži stali
mladi člani Slovenskega doma in delili
koščke potic za pokušanje in oceno. Sodniki
so ugotovili, da pri velikem številu potic
izbira ni bila lahka, vendar so našli štiri
najboljše za okus in obliko, ki so jih spekli:
Randy Drešar, Ida Skubic s hčerko Mary
Stefanyk, Marija in Darinka Babič ter Marija
Povše.
Za vse navzoče je bila ta prireditev
prijeten dogodek za nedeljsko popoldne,
za srečanje in prijazen pogovor v domačem
okolju, ki ga nudi Dom Lipa.
Hvala organizatorjem in odboru
Slovenskega doma, ki je vsaki
darovalki dveh potic poklonil
ček za petdeset dolarjev. Vse
tekmovalke so za svoje potice
prejele lepe diplome. Hvala Domu
Lipa za uporabo prostorov in
vsem udeležencem programa
za nadaljevanje skupnega dela
za dobro slovenske skupnosti v
Torontu.
15
V Vancouvru se nam obeta pestro leto
Silva Plut
April je tu, vendar se je pomlad na
zahodu Kanade kar malo zakasnila. Mrzlo
vreme je prekrižalo načrte marsikateremu
vrtičkarju, ki še čaka, da se zemlja osuši
od neprestanega dežja. Okrasna drevesa
na ulicah pa s svojim bujnim cvetenjem
oznanjajo, da prava pomlad res ni več daleč.
Na lokalnih hribih je v zalogi šest metrov
snega, ki ob vikendih še vedno osrečuje
smučarje, sankarje in borderje.
Od mojega zadnjega porčila je v
Vancouvru že minilo vsesplošno navdušenje,
ki se nas je po uspešnih olimpijskih igrah
lani kar nekaj časa držalo. Mesto pa ponovno
preveva vročično razburjenje, saj so naši
Canucks pristali na vrhu hokejske lestvice
in imajo dobre možnosti, da prinesejo
domov najvišji hokejski pokal, Stanley Cup.
Navijači so pripravljeni, plakati na mestu,
zastavice na avtomobilih. Za vsako tekmo
ima policija pripravljene potrebne kadre,
vendar predvidevajo, da se bodo navijači
držali reda in pametno praznovali (oziroma
žalovali).
16
Ponos Britanske Kolumbije in eden
njenih najdražjih naravnih zakladov je
gotovo divji losos, riba, ki se vsaki dve
do štiri leta vrača na drstenje tja, kjer se
je zdrstila. Lansko jesen je povzročila
množična vrnitev lososov na zahodni obali
pravo senzacijo. Divji lososi so se namreč
vračali v tako velikem številu, da si tega niso
mogli razložiti niti največji strokovnjaki na
tem področju. Proti vsakemu pričakovanju
so imeli ribiči polne roke dela z rekordnim
ulovom rib, ki ga niso videli že osemdeset
let. Ta pojav je postavil na glavo vse
dosedanje predpostavke, da zaloge divjega
lososa vsako leto upadajo. Isti fenomen se
je ponovil letos spomladi z izredno visokim
pridelkom sledov (herring-hooligans), ki mu
niso bili priča že več desetletij.
Na politični sceni bo pri nas spet pestro
leto. Ne samo, da se bližajo federalne
volitve, tudi sama Britanska Kolumbija
bo verjetno kmalu v vrvežu volitvene
kampanje. Predvidena uvedba davka HST,
ki ga v Ontariu že dobro poznate, je bila
vzrok, da je odstopil dosedanji premier
province Gordon Cambell. Na volitvah se
bosta tako pomerila predvsem tabora 'za' in
'proti' davku HST.
Tudi naše društvo je imelo v januarju
letne volitve. Po drugem poizkusu smo le
uspeli izvoliti nov odbor. Vodi ga nekdanji
predsednik Stane Baudash, pomagali pa mu
bodo nekateri dosedanji vestni odborniki, ki
se jim je pridružilo tudi nekaj novih obrazov.
Posebno razveseljivo je, da imamo mlado
podpredsednico, Marijo Frumen, ki se bo
zavzemala za to, da društvo pridobi čim
več mladih.
Prva prireditev leta je doživela velik
uspeh z dobro organizirano maškarado, na
kateri je bilo predvsem lepo število mladine
v maskah. Po kratkem programu so izvolili
najboljše maske in potem zaplesali ob zvokih
skupine Oberlanders. Polna dvorana gostov
je bila posebno vesela domačih krofov, ki so
jih naročili nalašč za to praznovanje.
V nedeljo, 10. aprila je v dvorani
daroval postno mašo gospod Toni Burja
iz Toronta. Veseli smo bili njegovega
obiska in spodbudnih besed. Kot navadno
je naš pevski zbor poskrbel za bolj pestro
bogoslužje, drugi prostovoljci pa za pripravo
dvorane in oltarja, ter sladic in kave po maši.
5. junija letos bomo slavili 30. obletnico
romanj v Mission. Obiskal nas bo gospod
Tine Batič. Upamo, da se bodo romanja
odslej nadaljevala kje bližje, v mestu, kjer
bodo dostopna večjemu številu ljudi.
Prireditve, ki nas bodo združevale
to leto so Materinski dan, piknik na Dan
očetov, piknik Zveze Bled. Na praznovanju
društvene 53. obletnice bo nastopil ansambel
Roka Žlindre iz Slovenije. Leto bosta
zaključili še tradicionalna Vinska trgatev in
Silvestrovanje.
Naši starejši se radi mesečno zbirajo na
popoldnevih v slovenski dvorani. Tu si delijo
hrano in se poveselijo ob igrah, pogovoru
in glasbi. Slovenska šola še naprej deluje
in planinski pohodniki postajajo z lepšim
vremenom spet aktivni.
17
Ignac Konte – veteran vojne za Slovenijo
Cvetka Kocjančič
Ignac Konte
Ignac Konte je uspešen poslovnež,
predsednik Slovenskega društva Okanagan
v Kelowni in zaveden Slovenec, ki se je
leta 1991 v Kanadi močno prizadeval
za kanadsko priznanje neodvisnosti
Slovenije.
Ignac se je rodil sredi vojne vihre
leta 1942 v vasi Žvirče v Suhi Krajini,
v družini petih otrok. Kot najstarejši sin
naj bi prevzel kmetijo, toda ker ga je
veselila šola, se je vpisal v kovinarsko
šolo v Kočevju in po končani šoli dobil
delo v Ljubljani v Litostroju, obenem
pa nadaljeval izobraževanje na strojni
tehnični šoli. V Ljubljani je spoznal
tudi svojo bodočo ženo Anito Kovač, ki
je obiskovala gostinsko šolo, kjer jo je
poučeval znani kuharski mojster Ivačič,
in je pozneje postala uspešna kuharica,
ki je kar dvakrat osvojila prvo mesto na
mednarodnih kulinaričnih tekmovanjih.
Po poroki leta 1964 sta začela
18
razmišljati o delu v tujini in naslednje leto
odšla na delo v Nemčijo, v Nurtingen, kjer
je Ignac dobil delo v oddelku za razvoj
orodja, Anita pa v bolnišnici. Dobila sta
tudi ugodno trisobno stanovanje, tako
da sta dokaj ugodno živela in si lahko
privoščila tudi obiske v domovino. Ker
sta imela prijatelje v Torontu, sta začela
razmišljati o preselitvi v Kanado. Leta
1967 sta prišla v Toronto, po osmih
mesecih pa sta se preselila v Wallaceburg
v južnem Ontariu, ker je Ignac dobil
boljše delo pri firmi Waltec Engineering,
kjer je hitro napredoval in postal vodja
raziskovalnega oddelka. Razvil je tudi
nekaj svojih patentov in si s tem ustvaril
dodatni zaslužek, pa tudi ugled. V enem od
obratov te velike firme, ki je zaposlovala
preko tisoč delavcev, je dobila zaposlitev
tudi Ignacova žena. V mestu Wallaceburg
sta bili tedaj samo dve slovenski družini,
zato sta se včlanila v društvo Triglav v
Londonu, kjer sta aktivno sodelovala,
rada pa sta obiskovala tudi prireditve v
Torontu.
Leta 1974 sta dobila hčerko Lidijo, tri
leta pozneje pa sina Simona. Oba otroka
sta vzgajala v pristnem slovenskem duhu.
Leta 1975 je Ignac dobil tako ugodno
ponudbo za zaposlitev pri firmi H.E.
Vannatter Ltd., ki je tisti čas veljala za
eno največjih orodjarskih podjetij v
Ontariu, da je ni mogel odkloniti. Njegovo
delo je obsegalo inovacije pri orodjih
za plastiko in bele kovine ter direktno
komuniciranje s poslovnimi partnerji,
še zlasti v avtomobilski in elektronski
industriji.
Med potovanjem po Britanski
Kolumbiji sta se oba z Anito tako
navdušila za lepote doline Okanagan, da
sta se leta 1980 z družino tja preselila.
V Okanaganu je tedaj živelo okoli sto
slovenskih družin, največ v Kelowni, tako
se je tudi Ignac odločil za nakup hiše v
Westbank-Kelowna, na pobočju hriba z
lepim razgledom na jezero in planine v
ozadju. V tem mestu je uresničil tudi svojo
željo in odprl lastno podjetje IK Tool &
Die Ltd, ki je bilo prvo tovrstno podjetje v
tem mestu. Njihovi posli so bili v glavnem
usmerjeni na inovacijska dela; med prvimi
večjimi posli je bilo naročilo za tovarno
kopirnih strojev iz Bolgarije. Več strank so
imeli tudi v ZDA, sodeloval pa je tudi pri
izdelavi olimpijske bakle za olimpiado v
Calgaryju leta 1988. Za največji poslovni
uspeh si šteje izpopolnitev patenta za
ogrevanje tal, saj so njegovo idejo odkupili
celo sami ustvarjalci patenta.
Z leti je Ignac svoje dejavnosti razvejal
in v ta namen ustanovil več podjetij. Upal
je, da bosta hčerka in sin naprej vodila
družinsko podjetje, toda hčerka se je
odločila za zobozdravstveni poklic, poleg
tega pa je tudi profesionalna trenerka
umetnostnega drsanja. Sin se je zaposlil
kot inženir v helikopterski industriji, kjer
se ukvarja z zaupnimi inovacijami za
obrambne namene. Oba živita v bližini
staršev in ju osrečujeta s pogostimi obiski.
Ignac se je kmalu po prihodu v
Okanagan začel zanimati tudi za društveno
delo. Ker se je tja doseljevalo vse več
upokojencev (v tem predelu Britanske
Kolumbije živi sedaj okoli 200 slovenskih
družin), se je pojavila tudi potreba po
slovenskem društvu. S pokojnim Viljemom
Kovačičem je Ignac februarja 1981
sklical ustanovni občni zbor Slovenskega
društva Okanagan (Slovenian Society of
Okanagan). Ignac je postal njegov prvi
predsednik, v preteklih tridesetih letih
pa je predsedniško delo opravljal kar
dvanajstkrat, sicer pa je skoraj vedno imel
kakšno pozicijo v odboru.
Društvo je bilo že od vsega začetka
zelo aktivno. Že prvo leto je imelo sedem
prireditev, kar se je več ali manj ponavljalo
do današnjih dni. Društvo je sodelovalo
tudi v raznih slovenskih meddruštvenih
odborih in pri dobrodelnih akcijah. Za
svoje društveno delo sta oba s soprogo
prejela več različnih priznanj.
V društveno delo je bila vpeta vsa
družina. Anita, ki je nekaj let imela svojo
zelo poznano delikateso v Kelowni, je s
svojimi kuharskimi talenti prostovoljno
sodelovala pri društvu, še največkrat v
kuhinji. Prav tako sta se aktivno vključila v
društveno delo sin Simon in hčerka Lidija,
ki oba dobro govorita slovensko, saj sta
večkrat s staršema obiskala Slovenijo.
Zaradi pogostih obiskov v Sloveniji
je bil Ignac dokaj dobro seznanjen z
dogodki slovenske pomladi, zato so ga
rojaki pri društvu pooblastili za vodilnega
organizatorja v času slovenskega
osamosvajanja, čeprav ravno tisto leto ni
bil v odboru. S svojimi zvezami je uspel,
da je bila aktivnost slovenske skupnosti v
podporo slovenskemu osamosvajanju ne
19
samo dobro organizirana, ampak je dosegla
tudi veliko medijsko pozornost. Že 1. julija
1991 je organiziral protestne demonstracije
zaradi napada Jugoslovanske armade na
Slovenijo, preko poslanca Ala Horninga
pa je obveščal o situaciji v Sloveniji tudi
kanadskega premiera Briana Mulroneya.
Isti poslanec mu je 27. avgusta 1991,
ko se je celoten kanadski vladni kabinet
mudil v Kelowni, omogočil sestanek
z Mulroneyem, tako da mu je lahko
osebno razložil situacijo v Sloveniji in
na Hrvaškem in ga zaprosil za takojšnje
kanadsko priznanje Slovenije. Za to
njegovo prizadevanje so ga leta 1994
sprejeli za častnega člana Veteranov za
vojno za Slovenijo.
Ob desetletnici slovenske samostojnosti
pa je v Žvirčah postavil spomeniški križ,
saj je bilo med žrtvami komunistične
revolucije tudi nekaj njegovih sorodnikov.
Sprva je bil navdušen, da bi svoj
denar in talent investiral v slovensko
gospodarstvo, pa so se vsi njegovi poskusi
izjalovili, predvsem zaradi birokracije in
neurejenih zakonov. Ko sedaj spremlja
stanje slovenskih podjetij, pravi, da je
kar vesel, da se ni vpletel v tamkajšnje
posle. Ignac je še vedno močno zaposlen
s svojimi podjetji in še vedno čaka, da bo
nekega dne sin prevzel njegovo mesto.
Kljub temu pa še vedno najde čas za
potovanja, za kampiranje, sprehode v
planine in v naravo, za lov in ribolov,
pa tudi za smučanje. Kot ponosen dedek
pa svoj prosti čas nadvse rad preživlja z
vnučki. Še vedno rad zahaja v Slovenijo,
po možnosti kar vsako leto.
20
Pisanice Lojzeta Želko
Med raznovrstnimi talenti slovenskega
priseljenca Lojzeta Želko, doma iz Metlike
v Beli Krajini, je tudi izdelovanje pisanic,
ki jim je dal svojevrstno vzorčno motiviko:
namreč, namesto belokrajnskih vzorcev
na jajce vriše portrete raznih znanih ljudi.
Tako pride do izraza njegova originalna
kreativnost na področju likovne umetnosti.
S tem svojim konjičkom se ukvarja že
mnogo let in ga tudi starostne nadloge niso
zaustavile pri ustvarjanju novih pisanic, ki
zahteva veliko potrpljenja in natančnosti.
Rjavkasto barvo pisanic dobi tako, da
jajca skuha v čebulnih lupinah, potem pa
previdno s posebnim nožičkom izpraska
barvo, da dobi belo podobo.
Ob lanskoletni olimpiadi v Vancouvru je
na pisanicah prikazal nekaj obrazov vrhunskih
športnikov kot smučarska medalista Jenn
Heil in Slovenke Petre Majdič. Za letošnjo
pisanico pa je izbral obraz Kate Middleton,
priljubljene izvoljenke angleškega princa
Williama.
Seminar: “Heraldry and Slovenian Knights”
David M. Cvet
The presentation will educate the
audience on a number of levels. Firstly,
I will introduce the audience to some
medieval history of the Slovenian region,
to inform them that the entire concept
and perception of the medieval period, of
armoured knights and tournaments did NOT
exclude the Slovenian region. In fact, this
notion was wide-spread throughout Europe,
including Germany, Austria, Italy, etc.
Secondly, I will introduce the audience to
some information about heraldry, in particular,
Slovenian heraldry and the fact that
heraldry is alive and well in Canada, and
most Western countries. I will inform
them of how anyone can petition Ottawa
for their own personal coat of arms, and
how they can go through the process
of acquiring their own coat of arms.
Lastly, they will experience what it was
like to dress up in armour in the
latter portion of the 14th century.
The armour they will see would
be relatively consistent with what
might've been worn by an armoured
man in the Slovenian region, however,
their armour tended to be sourced
from Germany rather than Italy
The presentation will conclude
with the presentation of a rose to the
mothers/ladies in attendance, with
photo opportunities. (Length of entire
presentation approximately 2 hrs.)
Sunday, May 8, 2011 at 3:00 pm
Dom Lipa Auditorium,
52 Neilson Drive, Toronto
Organized by:
Slovenian Home Association
Admittance FREE
21
Srečanja in razhajanja
Marinka Žumer
Ko smo se v soboto,
9. aprila 2011 razhajali
in odhajali vsak v svojo
smer, smo se še kar ozirali
nazaj in se pozdravljali.
Po tako lepem večeru, ki
ga je pripravil Kanadsko
slovenski kongres na
Brown's Line v Torontu,
Marinka Žumer se je v zraku kar iskrilo od
navdušenja in veselega razpoloženja. Tisti
hip, mislim, bi bil prav vsak od nas pripravljen
narediti vse, da bi nam bilo lepo. Da bi bili vsi
med seboj prijatelji, ki so vedno pripravljeni
ponuditi roko v pozdrav in v pomoč, če je
potrebno.
Oba govornika, veleposlanik g. Tomaž
Kunstelj in predsednik SDS Janez Janša,
sta govorila o tem, koliko dobrega rodi
sodelovanje in kako pomembno je ob pravem
trenutku stopiti skupaj. Če Slovenci doma in
po svetu pred 20 leti tega ne bi bili storili, zdaj
ne bi mogli praznovati tako velikega dogodka,
kot je bila osamosvojitev Slovenije. Ne bi
mogli tako uživati v programu, ki so ga prav
za to praznovanje pripravili plesalci, pevke,
instrumentalistki in recitator, da o izjemnem
pevcu Luki, ki je očaral prav vse v dvorani,
niti ne govorim.
Čeprav se vsi dobro počutimo po srečanjih,
ki nas združujejo in navdušujejo za tisto, kar je
dobro, se vse prevečkrat razhajamo. Od daleč
opazujemo dogajanje in iščemo razloge, zakaj
ne gremo zraven. Da gre tako vse narobe,
pravimo. Da je vedno slabše in ni nikjer varne,
dobre poti v prihodnost. Saj se ne splača
truditi. Včasih, pravijo, je bilo veliko boljše.
V resnici je bilo v tistih »dobrih, starih
časih«, po katerih se mnogim še vedno toži,
prav tako težko. V vsej zgodovini v resnici ni
22
bilo nikoli obdobja, ko bi lahko rekli, da je bilo
življenje brez hudih stisk in problemov. Samo
spominjati se jih nočemo. Pa nam ni treba iti
prav daleč nazaj in našli bomo podobe tako
težkega življenja, da si ga danes komaj lahko
predstavljamo.
Ne morem mimo misli na nekatere znane,
slavne pa tudi čisto običajne pare, ki so skupaj
preživeli najtežje čase. Ko pa so prišli do
boljšega življenja, ko bi lahko uživali sadove
svoje potrpežljive ljubezni in trdega dela, so
se pa razšli.
Zdi se mi, da smo Slovenci dostikrat
podobni takim parom, ki se razidejo, ko bi
vsak pričakoval in bi bilo zares dobro in prav,
da bi še bolj držali skupaj.
Ko tukaj ali v Evropi srečujem Slovence
različnih starosti in poklicev, sem vedno znova
prevzeta nad dobroto in plemenitostjo, ki jo
najdem v njih. Le zakaj tako malokrat prideta
do veljave? Le zakaj nikakor ne znamo iti
preko zamer in razlik in videti, kar je dobro
in se skriva v vsakem človeku.
Pred dnevi je na naša vrata potrkal mlad
mož, se predstavil in povedal, da želi napraviti
nekaj dobrega za naš kraj. Prvič v 12-ih letih,
kar sem v Kanadi, je politik prijazno potrkal
na naša vrata in se predstavil.
Verjamem, da je tudi med nami, Slovenci,
veliko ljudi, ki imajo dobre ideje in voljo
narediti nekaj, da bo svet boljši, boljši za
nas, za tiste, ki živijo z nami, za vse, ki z
nami ustvarjajo delček zgodovine na planetu
Zemlja.
Naj srečanje, kot je bilo 9. aprila, ne bo
le spomin, ki se bo izgubil v množici drugih
dogodkov. Naj iskrice pozitivne energije
zanetijo plamen, ob katerem se bomo greli vsi.
Jaz sem za razhajanja le, če nosijo v sebi
upanje po novih, prijetnih srečanjih. Kaj pa vi?
Sporočilo izvršnega generalnega direktorja
Pri Krekovi hranilnici
pripadal nepremičninskim in
v Torontu si po najboljših
poslovnim hipotekam. Neto
močeh prizadevamo nuditi
dobiček v višini 545.393
storitve visoke kakovosti,
dolarjev smo pripisali k
katere naši člani cenijo.
zadržanemu dobičku, ki je na
Pravzaprav verjamemo, da
dan 31. decembra 2010 znašal
nudimo storitve, ki jih naši
5,3 milijona dolarjev. Kljub
člani ne bi bili deležni pri
pritisku na dobičkonosnost
nobeni drugi banki. To se
iz poslovanja, smo le-tega
odraža v zaupanju naših
povečali za 92.306 dolarjev
članov in dobri finančni
s pomočjo novih oblik
predstavi v letu 2010.
poslovanja.
V letu 2010 smo
Z rastjo hranilnice so se
izpolnili številne cilje in
povečale potrebe po novem
tako imeli odlično poslovno
strokovnem znanju. Zato smo
Izvršni
generalni
direktor
leto 2010 – povečali smo
najeli dva zunanja svetovalca,
Krekove kreditne zadruge
tržni delež in razpoložljive
ki skrbita za poslovne
Joe Cestnik
storitve, vpeljali in poglobili
hipoteke.
sistem kadrovanja ter bili boljši od naših
Rad bi se javno zahvalil upravnemu
konkurentov in se dvignili nad povprečje
odboru, vodstvu in zaposlenim za njihove
panoge. Z vpeljavo teh ključnih primerjalnih
neumorne prispevke v letu 2010. Kot rezultat
prednosti smo našim članom nudili boljše njihove vizije, predanosti in zavezanosti k
obrestne mere, manjše stroške vodenja naši hranilnici, smo bili nagrajeni z izjemno
računa ter izjemno predanost do slovenske
rastjo in s tem spremenili cilje v resničnost.
skupnosti.
Sedaj bi se rad zahvalil še našim članom.
Naša sredstva smo povečali za 6,5 Vi ste razlog za naš uspeh, kot tudi deležni
milijona dolarjev na 91,2 milijona dolarjev,
sadov le-tega. Če verjamete v sožitje,
od katerih so depoziti članov znašali 85,2
potem veste, kako pomembna je rast članov,
milijona dolarjev. To je tudi jasno sporočilo
hranilnice in storitev. Zato vas pozivam, da
naših članov, da zaupajo Krekovi hranilnici.
razpredete dobro besedo o naši hranilnici in
Radi bi izpostavili nekaj podatkov iz izjemnih storitvah, ki so na voljo. Ponosni
naše letne bilance; sredstva iz naslova smo na to, da lahko zastopamo slovensko
investiranja preko Qtrade-a so dosegla 9,7
skupnost, prispevamo k njenemu obstanku
milijona dolarjev, posojila in hipoteke smo in rasti. Verjamemo, da je v slogi moč in na
povečali za 5,8 milijona dolarjev na 60,6
osnovi tega želimo nuditi izjemne storitve
milijona dolarjev, kjer je največji delež tudi v bodoče.
23
Our Great Morning
Ivan Cankar
For generations we have lived in a house
of madness which has well-nigh stifled our
breath. A man to whom God gave a kindly
soul, bent to dreams and contemplation, a
man whose heart knows no brutality and who
believes in the righteousness of men in this
world, such a man is doomed to serve his
neighbour who, instead of a kindly soul, has
a vast domain and needs slaves to till his soil.
For generations we served our master.
Naked, hungry, and in chains we turned the
heavy wheels, grinding the golden grain
from dawn till dark… from dawn till dark…
century after century… without respite of
any kind. And we stared with leaden eyes
at the mountain of flour which we heaped
to the very clouds of heaven for our master.
Only as a licentious joke or scoffing mockery
the master relaxed our chains on some wild
festival or drunken orgy. Ah, but even this
only for an evening, only for an hour, so that
dazed from anguish and starvation we could
dash to that mountain, bury our hands in it
and satisfy our hunger. And for this, even
for this, we were grateful to our master and
prayed for his soul. The next day the frightful
cycle began anew and went on from dawn
till dark… from dawn till dark… century
after century. None of us dared to dream that
our lot could be different, that our master
was not God, that his command was not the
command of God.
Unfathomable was the agony of our Lord,
for His was the agony of all generations. As
He rode in His triumphal entry to Jerusalem
24
and looked over the multitudes strewing
flowers, olive branches and palm leaves
in His path, and shouting hosanna. He was
silent, and His eyes were full of tears, for
He saw their faithlessness, and He saw His
own humiliation, agony and death on the
cross of shame. And under the weight of
this bitterness, He wept, God Himself shed
bloody tears at the sight of the horror which
awaited Him. And in His anguish He prayed:
“Let this cup pass from me.” The soul of all
mankind lay prostrate in the dust quivering
in anguish and faltering on His way. But
He did not despair, for He knew that only
through humiliation, through anguish and
death could He reach a new light, a new life,
and peace came into His soul.
Pure and innocent though He was, the
Scribes and Pharisees dragged Him from
Annas to Caiaphas. They chained Him,
mocked Him, and spat upon His holy
countenance. They scourged Him and
crowned Him with the crown of shame. But
all this had to be, for the road to salvation
leads through the night of sorrow, through
agony and death.
Three times He fell under the dreadful
burden. Three times His sight failed Him
on the way to Golgotha. And when they had
nailed Him on their cross and were gambling
in its shadow for His purple robe, purple
with the blood of God, He, even He cried:
“My God, my God, why hast Thou forsaken
me?” And this, too, had to pass. The Son
of God had to shed bloody tears before He
could achieve his mission. And the humble
man, and our nation, and the entire human
race will have to shed bloody tears in its
Gethsemane before it will achieve its final
emancipation. And like Him, humanity will
be mocked, scourged, betrayed, and crowned
with the crown of thorns by the Pharisees
of the world. It will have to go to Golgotha
and be nailed to the cross before it will rise
from its degradation. It will have to blunder
through doubt, confusion and despair before
it attains its final salvation, for despair is
the mother of the deepest faith and of the
greatest courage.
This sacred story is the story of our
people, it is the story of every oppressed
man, of every oppressed nation, and of the
oppressed humanity which the Pharisees
of the world have led to Golgotha and are
crucifying.
For generations we have blundered in
darkness and confusion, with crushed hearts
and frightened souls, in sorrow and anguish,
without hope or faith. But a dreadful storm
has struck the world and cleared the fog
away. Now we see the light and the way.
No more faithlessness, no more blindness,
no more distrust! Out of the marshes, out
of confusion, deception, and darkness leads
our way.
Perhaps the day of salvation is not yet
here. Perhaps this is only Palm Sunday, and
the garden of Gethsemane, and the Way of
the Cross, and Golgotha are yet to come.
But let come what must come. The gospel
of truth is in our hearts. Our salvation is
coming. The fresh breeze of that dawn
caresses our cheeks.
Večer izza kongresa: »Jože Kastelic«
Franci Feltrin
V četrtek, 10. februarja 2011, je bila v
prostorih Svetovnega slovenskega kongresa
v Ljubljani, v okviru Večerov izza Kongresa,
predstavitev knjige »Jože Kastelic«, ki jo
Knjigo so predstavili dr. Rozina Švent, Marija
Ahačič Pollak in Franci Feltrin
je napisala gospa Marija Ahačič Pollak.
Knjigo, ki jo je natisnila založba Družina,
so predstavili avtorica Marija Ahačič Pollak,
dr. Rozina Švent in Franci Feltrin.
Večera so se poleg sestre in brata Jožeta
Kastelica udeležili tudi drugi ožji sorodniki
ter številni obiskovalci naših večerov. Večera
sta se udeležila tudi minister za Slovence v
zamejstvu in po svetu akad. prof. dr. Boštjan
Žekš in predsednik SSK dr. Boris Pleskovič.
Tako številnega obiska naši večeri že nekaj
časa niso doživeli.
Najprej je goste večera pozdravil dr. Boris
Pleskovič. V svojem kratkem nagovoru se
je zahvalil g. Jožetu Kastelicu za dolgoletno
podporo Svetovnemu slovenskemu
25
kongresu, saj je
vsa leta njegov
veliki dobrotnik,
še posebno v
Kanadi, kjer si
brez njegovih
darov ne znajo
predstavljati
delovanje
Pozdravni nagovor predsednika
Kanadske
SSK dr. Borisa Pleskoviča
konference
SSK, radia in še vrsto drugih ustanov, ki že
desetletja povezujejo in združujejo Slovence
v Kanadi.
Prav tako se ga je v svojem kratkem
nagovoru spomnil tudi minister in dejal, da
nam v Sloveniji manjka tako delovnih in
poštenih ljudi, da bi nam sedanje stanje v
državi, še posebno v gradbeništvu, pomagali
dvigniti na raven spoštovane in poštene
države, kot je bila v času njenega nastajanja.
Po nagovorih je gospa Marija Ahačič
Pollak povabila solista Marjana Zgonca,
da nam je zapel dve domovinski pesmi.
Seveda tudi on ni odšel brez spominov na
Jožeta Kastelica in se mu je zahvalil za vsa
gostoljubja, ki jih je z njegovo pomočjo
doživel med Slovenci v Kanadi.
Dr. Rozina Švent je v kratkem opisala
vsebino knjige. Pohvalila je avtorico, da je
pisala s srcem in spoštovanjem do Jožeta
Kastelica. Poudarila je, da je knjiga odsev
Kasteličevih dogodkov iz otroških let do
današnjih dni, ko v domu ostarelih v Torontu,
katerega je gradil in finančno podpiral,
preživlja visoko starost. Kot najstarejši v
družini je moral prezgodaj odrasti in tako
ni bilo časa za učenje. Avtorica se je za
kratek čas ustavila tudi med drugo svetovno
26
vojno, ko se je Jožetu Kastelicu spremenilo
življenje. Tiranija partizanov v Suhi krajini
tudi njegovi rojstni vasi ni prizanesla. Kot
domobranski vojak se je po koncu vojne,
kot deset tisočev drugih, znašel v Tinjah
na avstrijskem Koroškem. Kot bister in
razmišljajoč mladenič je hitro uvidel početje
angleških vojakov in pobegnil na deželo
ter kasneje v Kanado. Brez poklica, brez
znanja jezika je v tuji deželi uspel in postal
slovenski ponos v Kanadi in doma.
»To je zgodba o Jožetu Kastelicu, ki
si ni s svojo genialnostjo in trdim delom
zaslužil samo milijonov, ampak prislužil
tudi spoštovanje in hvaležnost slovenske
skupnosti, saj je svoje imetje vedno delil
s slovenskimi izseljenci in je največji
dobrotnik in mecen slovenstva v Kanadi.
Prav gotovo je tudi eden izmed največkrat
odlikovanih Slovencev v svetu«, je zapisala
avtorica in dodala, da je knjigo pisala s
spoštovanjem in ljubeznijo do Jožeta.
Na koncu večera so nam zapeli še
Ljudski pevci iz Tepanj, ki so pred leti
gostovali v Kanadi in se za gostoljubje
Jožetu iskreno zahvalili.
Knjiga o Jožetu Kastelicu bi morala
biti na policah slovenskih poklicnih šol in
fakultet, saj dokazuje, da uspehu botruje moč
v poštenju do sodelavcev in soljudi in da je
lahko dober in uspešen gospodarstvenik le
tisti, ki je s svojim trudom najprej državi
in nato sebi v ponos. To je Jože Kastelic,
Slovenec, ki je na račun svojega dela in
dobrodelnosti prejel številne pohvale,
zahvale in odličja.
Lahko bi rekli, da je bil to Jožetov večer
in dvorana mu je zaploskala še na mnoga
leta. Hvala Jože!
Potomca Slovencev sta visoko poletela
Vinko Hafner
Ko so prvi Slovenci odhajali v svet s
svojih prenaseljenih vasi in prezadolženih
kmetij, da bi omogočili svojim potomcem
boljšo prihodnost in več možnosti za
uspeh, si niti predstavljati niso mogli, da bi
Slovenca doletela taka sreča, da bi z elito
svetovnih astronavtov poletel v vesolje.
Slovenci so Ameriki dali vsaj tri uspešne
astronavte – Sunito Williams, Ronalda Šego
in Jerryja Linengerja.
Sunita Williams, ameriška astronavtka
slovensko-indijskega rodu, je leta 2006 z
vesoljskim plovilom Discovery poletela
na Mednarodno vesoljsko postajo in tam
preživela šest mesecev in pol. Za Slovence
je zanimivo tudi, da ji je njena mama Bonnie
Zalokar poslala za božič na vesoljsko postajo
kranjske klobase. Korenine astronavtke
Sunite Williams segajo v vas Leše, ki se
nahaja izpod planine Dobrče ob krajevni
cesti Tržič - Begunje.
Prvič je obiskala rodni kraj in hišo, kjer
je živela njena prababica Marija Bohinc,
ko se je udeležila svetovne znanstvene
konference v Ljubljani, potem pa še enkrat
z mamo Bonnie.
V Lešah so ji pripravili slovesen sprejem.
Pričakali so jo z narodnimi nošami in z
zapravljivčkom, s katerim so jo popeljali
po vasi. Bled in Triglavski nacionalni park
si je lahko ogledala s ptičje perspektive, ko
so jo organizatorji njenega obiska popeljali
s helikopterjem.
V hiši, ki je bila nekoč last njene
prababice, je sedanji lastnik dovolil urediti
spominsko astronavtsko sobo Sunite
Williams.
V zahvalo za nepozabni dan med
prijaznimi ljudmi rodne vasi njene prababice
jim je poslala paket z nekaterimi oblačili,
ki jih je nosila v vesolju, kar sedaj hranijo
v njeni spominski sobi. Povedala je, da je
ponosna potomka Slovencev
in da bo ta čudoviti gorski svet
in prijazne ljudi še večkrat
obiskala.
Astronavt Jerry Linenger
je tudi slovenske gore vnuk;
njegovi predniki izhajajo iz
vasi Hudo nad Kovorjem,
občina Tržič. Včasih je bilo
tam sedem kmetij. Hiše so
Sunita Williams
bile stare okoli 300 let. Lastnik
ene od teh hiš, ki se ji je po
domače reklo »Pr’ bank«, se
je pisal Pušavec. Pri hiši je
bilo veliko otrok. Sin Jože
Pušavec, izučen čevljar, je
odšel v Ameriko leta 1912,
leto kasneje pa še njegov brat
Franc in kasneje še dve sestri,
Angela in Katra. Odšli so v
različne kraje Amerike in niso
vedeli drug za drugega. Jože
in Franc sta se po naključju
srečala na delu na neki farmi.
Jerry Linenger
Od tam sta odšla v Chicago.
Franc je kupil majhno stanovanje, na pločnik
postavil dve mizici in odprl gostilno. Včasih
je zaigral na harmoniko in tako privabil
goste, posebno Slovenci so se radi družili pri
njem. Kasneje je odprl čevljarsko delavnico.
Poročil se je s Slovenko, ki je prišla v
Ameriko s svojo mamo iz Dvorne vasi.
Imela sta dve hčeri in sina. Sin še danes dela
v isti čevljarski delavnici kot prej njegov
oče. Ena od hčera se je poročila s poštnim
uslužbencem Linengerjem. Njun sin Jerry je
diplomiral v ameriški pomorski akademiji
in študij nadaljeval, tako da ima kar pet
doktoratov, med njimi tudi medicinskega. V
vesolje je poletel z ameriško vesoljsko ladjo
Discovery, pozneje pa na rusko vesoljsko
postajo Mir, kjer je preživel več kot 132 dni.
27
Naslednji podvig Martina Strela na Discovery Channel
Cvetka Kocjančič
Slovenski ultramaratonski plavalec
Martin Strel se bo v svojem naslednjem
podvigu od 5. do 8. maja lotil reke Kolorado, ki jo bo skušal v odsekih preplavati tudi
skozi brzice Velikega kanjona. Dogodivščina bo posneta na filmski trak in v ta namen
je že podpisal pogodbo s televizijsko mrežo
Discovery Channel.
O Strelovih plavalskih podvigih smo
lani veliko slišali osebno od njega, ko se je
kar nekaj časa zadrževal med nami v Kanadi.
Njegovi največji dosežki so prav gotovo
plavanje po Donavi, Mississipiju, po kitajski reki Jangce, še zlasti pa je bil odmeven
zadnji podvig, ko je leta 2007 preplaval
Amazonko. O tem je bil posnet tudi film Big
River Man (Mož, ki je premagal Amazonko), ki je prejel veliko pozitivnih odzivov
kritikov. Strel je februarja sklenil pogodbo
s produkcijsko hišo, ki dela televizijske resničnostne šove za Discovery Channel. Dolenjec iz Mokronoga bo tako zvezdnik šova
z naslovom "The Real Superhumans" (Re28
snični nadljudje), ki ga bodo predvidoma
avgusta najprej predvajali na mreži History,
nato pa še na Discoveryju .
Podpisal je namreč tudi pogodbo s televizijsko mrežo National Geographic za oddajo, s katero bodo Strela skušali predstaviti kot znanstveni fenomen. Strel bo tako
del znanstveno-raziskovalnega projekta in
podvržen številnim raziskavam njegovega
življenjskega sloga, genetskega zapisa, telo
mu bodo podrobno pregledali z magnetno
resonanco. Vse z namenom poiskati odgovor na vprašanje, zakaj so mu uspeli dosežki, ki so mnogim pred njim spodleteli.
Strel je skupaj s sinom Borutom svoje načrte predstavil slovenski javnosti. V
Združene države naj bi odpotoval 27. aprila. "Reke Kolorado do zdaj še ni nihče preplaval, razen mrzle vode na plavalce prežijo nevarnosti v obliki brzic, zato bo šlo za
edinstven podvig, ki se ga ne bi nikoli lotil,
če ne bi bilo ponudbe britanskih producentov", je med drugim povedal Strel, ki bo v
več odsekih skušal preplavati nekaj več kot
50 kilometrov nevarne reke.
V reki bo plaval s plavalno kapo, rokavicami in plavutkami, en del pa tudi brez
plavalne obleke. Snemalna ekipa ga bo
spremljala z rafti in iz zraka. To pa ne bo
zadnji projekt. Maja prihodnje leto načrtuje
plavati v okviru 75. obletnice mosta Golden Gate v San Franciscu, potem bo sledilo
1000 km po reki Mackenzie, želi pa tudi
kot drugi človek v zgodovini plavati od Farallonskih otokov do San Francisca.
IN ALL DUE FAIRNESS: A Short Story about Worldly Suffering
Frank Sterle
»This injustice has gone on for far too
long,« God said on New Year's Eve, 1999.
»I should've done something about this
millennia ago; but better late than never«;
and, He continued, »It must be and shall be
rectified«.
When the world awoke the following
morning, January 1st, 2000 (though at
different times of the day, depending on the
global location), everyone awoke to a great
change. A great change, indeed. A change
that found much favour with the miserable
and disadvantaged of this world, including
with those who endured racism, namecalling, ailments (both major and minor)
and were cheated out of money, etc. People
experienced the undeserved suffering of
fellow human beings and animals; suffering
which was all too prevalent in this world;
and thus did their utmost to make life as
pleasant as possible for all. The stomach
pains that were thus universally felt verymuch compelled the well-fed to do their
utmost to alleviate all starvation. As well,
everyone suddenly felt, and shared in the
anguish of, the greatest sorrow and suffering
possible on Earth - that of a mother and
father who have lost their children to rape,
torture and murder. Furthermore, and most
profound, those who had intentionally
caused suffering experienced a bitter state of
empathic justice: e.g. if you shot a person,
you then felt the excruciating pain and
terror of getting shot; if you shot someone's
pet cat, you then felt that cat's physical
suffering and its owner's emotional anguish;
and if you stole, you then felt your victim's
burning victimization, sadness and anger.
Without even having to know about others'
suffering, the comfortable were afflicted
while the afflicted were comforted: the rich
and healthy, though unwillingly, felt the
suffering of the diseased and hungry poor
through inexplicable pain, nausea, weakness
and stomach cramps. And as a direct result
of this true empathy experienced by those
who were privileged, those who were poor
inexplicably felt so much less suffering and
so much more the better. Also, those who
had never endured the pain of losing children
to premature death shared the excruciating
pain suffered by those who had endured
such a loss; therefore, as a result of this true
empathy, those who'd lost a loved-one felt so
much so relieved of their anguish, and their
flowing tears subsided.
It was as though as a basic for starters'
rule, all of the suffering on the planet
was instantaneously accumulated into a
collective of sort and then distributed evenly
among each and every average human being.
It was as though all of those who had enjoyed
'blessed' luck for so long were suddenly
forced to experience - and bear a fair share
of - the pain and suffering endured by all of
those who for so long enjoyed more than
their fair share of misfortune and misery;
and, on the contrary, those cursed with so
much of Fate's foul luck for so long felt so
much relieved.
Yet there was also great beauty in God's
New World. For the privileged, suddenly
experiencing their fair share of Earthly
suffering, could alleviate their empathic
suffering by feeding and nursing those who
have for so long hungered and suffered.
Thus the privileged, suddenly not so
privileged, made the greatest effort possible
29
to help their fellow human beings and
animals.
Perhaps most promising of real justice
in this too-often grotesquely unjust world
was that those who'd intentionally, and often
maliciously, caused suffering - no matter
how minute or monstrous - personally
endured the full agony an absolute equal
amount, which they inflicted onto their
victims - and not just a share as experienced
by the average human being. As individuals,
the causers of mass suffering - and let there
be no doubt that these people knew perfectly
well the suffering that they would/did cause
- felt the collective suffering (physical and
emotional) endured by all of their victims.
Indeed, Big Tobacco Industry CEOs and
their public relations representatives - those
who knowingly fooled hundreds of millions
of people into smoking, suffering from and
prematurely dying because of the former's
damaging product - awoke to physical
sensations of their lungs collapsing and
tearing apart before they, quite bewildered,
eventually spat out blood into the bathroom
sink. They also felt what it was like to be
seriously diseased without actually being
diseased, and to incessantly worry over
almost-certain future financial difficulties all of which are endured by many diseased
smokers who are not covered by medical
and pharmaceutical insurances. »My God,«
they soon found themselves saying and then
asking themselves, »how will I support my
wife and children«?!
And big money managers and brokerage
firms also experienced the suffering they
had caused because of their often-selfish
profession. The wealthy lived in mansions
and had two-or-more expensive automobiles
parked in their garage, but they did not - and
could not - enjoy their possessions but rather
30
shared in the suffering of impoverished,
fellow human beings. The rich, who were
up until then healthy and completely free
of discomfort, did not, because of their
empathetic suffering, give a damn about
their wealth; in fact, they rather wanted to
give it all toward alleviating the suffering
of others, because by doing so they (the
privileged) then were inexplicably relieved
of some of their empathic suffering.
But the only way such causers of
massive suffering attained some relief from
their forced empathy with the suffering they
had inflicted on so very many, was through
their up-taking of a Christ-like life: they
had to give basically everything they owned
to those which their wealth and power had
painfully afflicted, and they had to spend
all of their waken time nursing those who
were dying miserably because of the causers'
actions - actions which were evil or, at the
very least, immorally self-serving.
And simultaneously in God's New
World, those who starved, especially people
in the seriously-impoverished Third World
nations, awoke to a strong sense of relief
- relief from the constant stomach pains
from their physical hunger; and they felt
this relief even before the imminent arrival
of food-aid shipments anxiously donated
by the developed countries - food aid given
because the world's haves were experiencing
empathic hunger pains and the inexplicable
urge to feed all of Earth's starving.
Frank Sterle, Jr. is a son of Slovenian immigrant
residing in White Rock, British Columbia, where his
parents had settled after immigrating to Canada in
1951. Besides completing various college English and
creative-writing courses, Frank G Sterle Jr. earned
a diploma in Mass Communications and Journalism
at Kwantlen College. He currently contributes to
two, and edits one, quarterly/thirdly publications.
Novice
V Avstriji dosežen dogovor glede slovenske
manjšine – Po osemurnem pogajanju za 164
dvojezičnih tabel na Koroškem je bil dosežen
sporazum, ki vsebuje tudi finančne rešitve za
vrtce, glasbeno šolo in kulturne ustanove.
Čeprav ta dogovor ni idealna rešitev
izpolnjevanja 7. člena avstrijske državne
pogodbe izpred šestinpetdesetih let, so jo
podpisali predstavniki vseh treh slovenskih
manjšinskih organizacij. Ustavni zakon naj
bi bil v parlamentu sprejet še pred poletnimi
počitnicami, tako da bi do septembra že stale
dvojezične table. Realizacijo tega pa lahko
oteži še referendum v občinah, ki naj bi v
bodoče nosile dvojezična imena. Zahtevali
so ga koroški svobodnjaki, podpira pa ga
tudi koroški deželni glavar.
V juniju trije referendumi – Slovenija
postaja dežela referendumov. Poleg
referenduma v mesecu aprilu bodo 5. junija
slovenski državljani odločali kar o treh
referendumih: o pokojninski reformi, o
zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja
na črno in o noveli zakona o arhivih.
Organizacija OECD o Sloveniji Organizacija OECD je predstavila
Sloveniji vrsto ukrepov za izboljšanje njene
konkurenčnosti, od povečanja inovativnosti
in sprostitve zaščite zaposlenih za nedoločen
čas, ki da je med najtršimi v državah OECD,
zaostritve pokojninske reforme, povečanja
stabilnosti bančnega sektorja do sprememb
v financiranju šolstva s tem, da bi del javnih
sredstev vzeli osnovnemu in srednjemu
šolstvu in ga namenili visokemu šolstvu.
Slovenska vlada v krizi – Poleg vseh
problemov Pahorjeve vlade se je začelo še
trenje znotraj koalicije z odstopom stranke
DeSus iz vladne koalicije in z odstopom
ministra Golobiča (voditelja stranke Zares).
Vse več je zahtev po odstopu premiera Borisa
Pahorja oziroma o predčasnih volitvah.
Slovenec Ivan Jurkovič novi nuncij
v Rusiji – Papež Benedikt XVI. je za
novega apostolskega nuncija imenoval
Slovenca nadškofa Ivana Jurkoviča, ki
ima že dolgoletno diplomatsko kariero
v Vatikanu, pred tem pa je služboval v
vatikanskih predstavništvih v Ukrajini, Južni
Koreji in Kolumbiji.
Nemiri na Bližnjem vzhodu - Nemiri, ki
so se začeli v Tuniziji, so se konec januarja
razširili tudi v druge arabske države.
V Egiptu so protestniki dosegli odstop
predsednika Hosnija Mubaraka. Zavrelo
je tudi v Siriji, Jordaniji, Jemnu, Alžiriji, v
Libanonu pa so protesti prešli v državljansko
vojno, ker Gaddafi noče odstopiti. Za
obrambo prebivalcev je OZN tja poslala
svoje mirovne sile, ki jim poveljuje kanadski
general polkovnik Charles Bouchard.
Mednarodno leto gozdov – Organizacija
združenih narodov je letošnje leto proglasila
za mednarodno leto gozdov, da bi na ta način
vzpodbudila svetovno javnost k razmišljanju
o pomenu in koristnosti gozdov na človeško
življenje, kajti s pretiranim izsekavanjem
gozdov se ruši ekosistem in preskrba
človeštva s kisikom.
31
Slovenci radi živijo v samostojnih hišah –
Med državami Evropske unije ima Slovenija
največji delež ljudi, ki živijo v samostojnih
hišah. Takih je kar 69 odstotkov. Za celotno
EU-jo je odstotek polovico manjši: 34
odstotkov ljudi živi v samostojnih hišah, 42
odstotkov v stanovanjih, 23 odstotkov pa v
vrstnih hišah.
Karitas bo odprl ljudsko kuhinjo v
Ljubljani – Slovenska Karitas namerava v
Ljubljani odpreti ljudsko kuhinjo, namenjeno
ljudem, ki si iz različnih razlogov ne
morejo privoščiti toplega dnevnega obroka,
poleg brezdomcem tudi starejšim socialno
ogroženim ljudem. V Ljubljani, kjer se
Karitas v tem projektu namerava povezati
z drugimi organizacijami, kot so društva
upokojencev in Rdeči križ Slovenije, bi
ljudska kuhinja lahko ponudila 400 do
500 obrokov na dan. Lions klub Bled je
v ta namen zbral že več kot 40.000 evrov.
Načrtujejo, da bi kuhinja začela obratovati
v mesecu septembru.
Zaradi kemikalij umirajo čebele – V
Pomurju je konec letošnjega aprila v enem
samem tednu pomrlo več kot dva tisoč
panjev čebel, ki so se pasle na oljni ogrščici
in akaciji. Analize so pokazale, da je vzrok
32
odmrtja čebel kemikalija, s katero je bilo
tretirano semenje koruze.
Katastrofalni potres na Japonskem – 11.
marca je Japonsko prizadel katastrofalni
potres, ki mu je sledil cunami, ki je povzročil
še veliko dodatno škodo, med drugim je tudi
poškodoval jedrske elektrarne, kar je sprožilo
svetovno paniko in univerzalno razmišljanje
o nevarnosti jedrskih elektrarn. Po nekaterih
podatkih objavljenih sredi aprila je bilo v tej
katastrofi skoraj 13.500 mrtvih in 15.000
pogrešanih. Jedrsko katastrofo po jakosti
primerjajo s katastrofo v Chernobylu, ki se
je pripetila pred dvajsetimi leti.
Umrla je Elizabeth Taylor – 23. marca
letos je umrla legendarna holywoodska
filmska igralka Elizabeth Taylor. Znana je po
odličnih filmih, pa tudi po številnih porokah,
saj se je poročila kar osemkrat, njen velik
doprinos pa je bilo osveščanje svetovne
javnosti glede aidsa.
Ruski premier v Sloveniji – Vladimir
Putin je na svojem obisku v Sloveniji 23.
marca letos posvetil največ pozornosti
gospodarskim temam. V okviru tega obiska
je bil podpisan tudi sporazum o ustanovitvi
skupnega podjetja za odsek plinovoda Južni
tok v Sloveniji.
Petra Majdič končala smučarsko kariero
- Najboljša slovenska smučarska tekačica
vseh časov Petra Majdič se je na vrhuncu
svoje smučarske kariere odločila, da preneha
s tekmovalnim smučanjem in se posveti
privatnemu življenju.
Tina Maze svetovna prvakinja – Tina
Maze, ki se je lansko leto odlično izkazala
na olimpiadi v Vancouvru in prejela dve
srebrni medalji, je na svetovnem prvenstvu
v alpskem smučanju 2011 v GarmischPartenkirchenu z zmago v veleslalomu
osvojila zlato kolajno in postala letošnja
svetovna prvakinja.
Mladinska poletna šola slovenskega jezika
v Ljubljani - Na Centru za slovenščino kot
drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani letos že peto leto organizirajo
Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika.
Tečaj se začne v ponedeljek, 4. 7. 2011, in
konča v petek, 15. 7. 2011. Na tečaj se lahko
prijavite najpozneje do 3. junija 2011. Cena
namestitve v triposteljni sobi je 260 EUR,
cena šolnine pa 530 EUR.
Ministrstvo za šolstvo in šport in Urad
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po
svetu namenjata štipendije za udeležence
iz zamejstva in izseljenstva. Prošnja za
štipendijo mora vsebovati osebne podatke
o kandidatu in utemeljitev. Pri dodelitvi
štipendij bodo upoševali priporočila
slovenskih ustanov iz zamejstva in tujine
ter dokazila o izvenšolskih dejavnostih
kandidata; dobrodošla bodo tudi priporočila
učiteljev slovenskega jezika v tujini ter
diplomatsko-konzularnih predstavništev
Republike Slovenije. Prošnje za štipendije
pošljite do 15. maja 2011 na naslov Centra
za slovenščino. O rezultatih boste obveščeni
do 5. junija 2011.
Več informacij in prijavnico dobite na
elektronski pošti [email protected]
15th Youth Camp for Slovenians Abroad Slovenian World Congress will organize
15th Youth Camp for teenagers of Slovenian
origin from abroad which will take place
from 6th to 13th August 2011 at Pohorje.
The main purpose for the Youth Camp
is to bring Slovenia closer to minds and
hearts of youngsters who live abroad.
They will be learning Slovenian language
in relaxed atmosphere in groups of six and
a group leader. Activities include: lessons
of Slovenian language, discovering the
natural beauty of Pohorje and guided visit
to Maribor, practical workshops, meeting
the modern craftsmen, learning Slovenian
customs and regional dances, discussions
with guests about Youth problems, sports
and games. The programs are geared for
the teenagers of Slovenian descent between
the ages 10 and 15 years. The participation
cost for this Youth camp is 150 EUR and
will include board (breakfast, lunch and
dinner), entrance fees, transportation,
workshop materials and accommodation
in youth hostel. Applications are accepted
until May 20, 2011. For more information
contact Slovenska konferenca, phone
386 12428552, e-mail: luka.klopcic@
slokongres.com.
33
Poroka Princa Williama in Kate
Middleton - Poroka stoletja je na londonske
ulice privabila milijon ljudi, pred ekrane
pa naj bi jih prikovala kar dve milijardi.
Priljubljenost britanske monarhije je tako
po padcu ob smrti princese Diane spet na
vrhuncu. Številni komentatorji so mnenja, da
bo ta pravljična poroka povrnila zanimanje
za monarhijo in ta družbeni sistem popeljala
v moderni čas. Po vsej verjetnosti tudi
sedanja kraljica Elizabeta II. stavi veliko
upanja na svojega vnuka Williama in od
njega pričakuje, saj je mladoporočencema
podelila kar tri nove nazive. Postala sta
vojvoda Cambriški in vojvodinja Cambriška,
drugi naziv je grof Strathearnski oziroma
grofica Strathearnska, tretji naziv pa baron
Carricferguški in baronica Carricferguška.
Williama odsej uradno naslavljajo
njegovo kraljevo veličanstvo vojvoda
Cambriški, Catherine pa njeno kraljevo
veličanstvo vojvodinja Cambriška.
Njegovo kraljevo veličanstvo vojvoda Cambriški
in njeno kraljevo veličanstvo vojvodinja Cambriška.
34
Catherine sicer uradno ne more biti
princesa, saj ji ta naziv po dednem pravu
ne pripada, je pa princesa Williama
Valižanskega.
Papež Janez Pavel II. razglašen za blaženega - Papež Benedikt XVI. je 1. maja
na Trgu svetega Petra v Vatikanu razglasil
svojega predhodnika Janeza Pavla II. za
blaženega. Postopek beatifikacije Janeza
Pavla II. je zdajšnji papež sprožil nekaj tednov po njegovi smrti 2. aprila 2005. Prvič
v zgodovini Cerkve se je tako zgodilo, da
je papeža razglasil za blaženega že njegov
naslednik. Slovesne maše so se, poleg več
stotisoč vernikov, udeležili tudi številni
predsedniki držav, vlad in ambasadorji. Na
Trgu svetega Petra so se tako zbrale visoke delegacije iz okoli 90 držav, med njimi
22 najvišjih predstavnikov ter člani petih
evropskih kraljevih družin.
V imenu Slovenske škofovske konference se je beatifikacije udeležil njen predsednik, ljubljanski nadškof metropolit Anton
Stres, vlado pa je zastopal zunanji minister
Samuel Žbogar. Beatifikacije se je udeležilo tudi okoli 90 slovenskih romarjev.
Župnija Brezmadežne v Torontu to leto
slavi 50 let svojega obstoja. Osrednje praznovanje bo 28. maja v cerkvenih prostorih
na Browns Line. Sveto mašo ob 5.30 bo daroval slovenski kardinal dr. Franc Rode. Ob
njem bodo maševali še vizitator slovenskih
lazaristov g. Pavle Novak, urednik revije
Prijatelj g. Roman Travar in domači duhovniki. Sledil bo slavnosten banket s programom. Vabljeni!
STARI ATA SCIENCE SAYS: Kick Up Your Heels for “Hren” TodayHorseradish Keeps the “Bolezen” Away
By: Richard Vukšinič, Naturopathic Doctor
Stara Mama stood outside, vibrant
crocus flowers bursting with colour at her
feet, washing her Easter linens by hand.
Every Holy Thursday she went through the
ritual of preparing the finely embroidered,
hand-sewn cloth for use at “žegen”. In her
exuberance to prepare for the blessing of
the food on Easter Saturday, Mama had
been reminding Stari Ata incessantly all
week, “Da ne boš pozabil hren za sobota”.
There was no way he was going to forget to
prepare the horseradish in time. He looked
forward to this event every year. Liberating
the pungent oils, as he grated the long, white
root, spelled, for him, the official end of
winter. With burning eyes, he grated the root
into a heap of nose numbing, mind-clearing
“hren”. This signified that the spring had
finally been resurrected from beneath the
cold cloak of yet another long winter. In that
moment, every year, Stari Ata would smile,
as the tears rolled down his cheeks.
Horseradish is a powerful medicine and
food. Just ask anyone who has put a little
too much on his/her spoon, when chomping
on a bit of Easter ham. Phew!!! A killer
condiment for sure, Amoracia rusticana is
a very under rated medicinal herb. It has
been in use for a very long time, and was
considered quite valuable in Greek society
in its application against scurvy (it is very
high in Vitamin C), tuberculosis, urinary
tract infections and infections of the mucus
membranes in general. Although it belongs
to the same family as mustards and cabbage,
it is not very well studied, and its potential
therapeutic applications have yet to be fully
illuminated in modern herbalism.
In Slovenia, when horseradish is used
for žegen, it symbolizes the spikes that
nailed Jesus to the cross. It is this sort of
imagery that does well to depict the potency
of this herb. Over-use can be harmful to the
mucus membranes, the skin and the kidneys
(causing general irritation, bleeding and
diarrhea). Given the strength of its oils and
the heat that it produces, it would be a rare
palate that could ingest enough of the herb
to cause such serious side effects. When
used sparingly and for short durations it is
an extremely effective herb. Therapeutic use
is contraindicated in kidney disease, ulcers
and hypothyroidism (theoretically it could
exacerbate hypothyroidism, or interfere with
conventional treatment).
Although we associate horseradish
with Easter, and the spring, the root is best
harvested in the autumn. To maintain potency
over the winter months it can be stored in
root cellars covered by damp, loose dirt or
35
sand. The volatile oils that give horseradish
its healing power are only released when
the fresh root is either chopped or grated.
Caution should be taken if you are grating
large amounts of the root indoors. The oil
vapours can cause serious irritation to the
lungs, eyes and throat. Be sure to work with
it outside.
The famous Slovenian monk-herbalist,
Simon Ašič, seems to have held high regard
and respect for horseradish. He suggested
applying it topically to the neck to treat
headache, and the cheek to treat toothache
(noting that it should not be applied for more
than 20 seconds to keep from blistering the
skin).
Traditional Slovenian use of “hren”, as
an anti- rheumatic, is also consistent with
many other central and eastern European
countries’ understanding of this herb. Ašič
describes it as helpful in “rheumatism”
and people who consume “a lot of protein”
(by this he likely means “gout”). He also
mentions horseradish diluted in wine vinegar
as a good treatment for spots on the skin
known as age spots, sun spots and/or liver
spots. He also describes how small sips of
“hren” cooked in wine can be helpful for
irregular menstruation.
The grated root mixed with honey has
been used to eliminate mucus and phlegm
in respiratory conditions such as coughs,
asthma and pneumonia, making it a very
important herb to have around during the
flu season. This is more consistent with the
well-known applications of horseradish in
the treatment of mucus membrane infections
(namely, the lungs and the urinary tract). Its
potent antibiotic- like action is exemplified
in the Swiss nature doctor, Dr. A. Vogel’s,
use of the alcohol extract of horseradish as
a topical treatment for infected wounds.
Traditional use also points to its application
in the treatment of cancer.
Its use in infection and cancer is consistent
36
with what preliminary modern research is
suggesting. Its antibiotic-like activity acts
against different types of bacteria (both
gram negative and gram positive). Its antimicrobial action might even rival garlic
as one of natures’ strongest antibiotics.
However, more studies are needed to explore
this potential.
This cleansing ability also seems to
extend beyond the anti-bacterial realm.
One study explored the use of grated
horseradish in de-odourizing the stench
of swine manure. This is important in
maintaining air quality in communities
surrounding major pork producing factory
farms. Another very exciting study examined
the use of horseradish root extracts in the
treatment of water and soil pollution. It
showed compelling promise and efficacy in
breaking down the environmental residues
of chlorinated pesticides (exposure to
chlorinated pesticides can be linked to a
number of chronic disease states, including
cancer). In both of these studies, the grated
horseradish could be re-used up to 5 times,
with great effect. There are also numerous
studies that suggest anti-tumor and antiinflammatory influence of horseradish
extracts on certain cell types. This needs to
be further explored in human trials.
In the meantime, while we wait for
science to illuminate tradition, just slap
some on the Easter ham and listen to Stari
Ata when he says, “Kick up your heels for
horseradish, and dig it up today! It will help
to keep the “bolezen” away!”
For comments, questions or references contact:
[email protected]
www.enrichedrootsnaturopathy.com
“Stari Ata Science” is a regular column in The
Glasilo. The author’s goal is to illuminate some of
the connections between traditional Slovenian plant
wisdom and modern medical herbalism. For past
articles please contact the author.
About Hands
Anne Urbančič
One of Bryen (Branko) Lebar’s earliest
memories of Canada involves hands. He
can still see himself, aged 2, and lost in
the Winnipeg train station, terrorized by
frightened confusion, alone in a maze of
long narrow hallways, one tightly closed
door after another. While his parents had
their documents inspected and processed, he
had turned around, distracted by something,
and his mother had completely disappeared.
Which door to choose now? His intuition
propelled him through the single open door,
and there she stood smiling at him. Even
Mom and Dad
today he can feel the reassuring warmth of
his mother’s soft hand closing in on his own
little one, drawing him tenderly in towards
her and towards a new life. She hadn’t
even realized that he had wandered away
for what seemed an inestimable amount of
time, but really took up mere seconds. Years
later, when he reached young adulthood, his
father’s calloused large hand helped Bryen
make choices his father could not make as he
started life in a new country. Curious, isn’t
it, how many metaphors involve hands, and
how many of these can be applied to a new
start in a new place: “helping hands”, for
example, is a prominent figure of speech in
stories of immigration.
Helping hands necessarily assumes a
community of some sort, one where people
help each other. When the Lebar family
left their home in Gornja Bistrica in the
Prekmurje region of Slovenia, they crossed
into Austria, and made their way to the lager
at Größenbach. There his father, a trained
iron worker, received a handy tip: if you
want to immigrate quickly to Canada, ask
the officials to send you to a steel factory in
the coldest regions. So, in 1957, he received
a speedy assignment to a steel mill near
Winnipeg. What luck for him! His wife’s
brothers had already settled there, and
Winnipeg even boasted a small Slovenian
community.
The traumatic crossing on the converted
freighter, “Arosa Klum” saw his mother
ill every single day. A happier memory
37
for Bryen was the thrill of seeing dolphins
following their ship. When they finally
landed in Montreal, a train waited to
transport them to Winnipeg. With a gift of
twenty dollars and new bed linens, the family
stepped out of the train station and into a
grey October day. The city greeted them with
cold wind, which rudely bumped trash and
blew dirty old newspapers across their path
as they headed for their first Canadian home.
Once in Winnipeg, the family discovered
that the steel mill which had promised
employment was actually located 25 miles
beyond the city limits. It was only reachable
by car, which, of course, they did not have.
To make ends meet, his dad accepted the first
job offered. Pay day was far in the future
for Bryen, who remembers being constantly
hungry in those first weeks, even though
his mother could almost magically produce
dinners from very little. The memory of the
first pay day dinner remains with Bryen. The
minute his father returned from work they
all went food shopping. They came home
laden with chicken, pork chops, turnips and
other delicious goodies. Their meals from
then on consisted of hearty and traditional
38
Slovenian dishes. Even today, Bryen’s
mom is much appreciated for her
culinary skills, but on seeing the food
cooked by her then, Bryen could only
sigh and wish it were more, well,
“Canadian”. His mother, trained as
a seamstress in Ljubljana, also made
all his clothes but these too seemed
unstylish and inappropriate. Definitely
not “Canadian”.
Both parents worked as the family
grew to include four sons. Bryen’s
mother sewed in factories. His father
accepted all sorts of back breaking jobs until
he found employment in the construction
industry where he specialized in concrete
work. He became well known and well
respected for the latter, and in 1974 started
his own business. An intelligent man who
could have become an engineer or architect
had circumstances not prevented it, he
placed a high value on education, and much
to his delight none of his sons took over his
business, choosing instead to continue their
schooling at the university level and beyond.
To encourage them he would show them his
hands, rough, toughened by calluses and
recurring eczema, and urge them not to have
hands like his, to go in different directions
that would allow them to use their hands in
less harsh, less physically demanding jobs.
He got his wish. His sons are teachers and
administrators.
The family bought a house in St. Boniface,
the French neighbourhood of Winnipeg.
They rented the second storey to other
young immigrant families who needed a
helping hand as they established themselves
in Canada. These people enriched Bryen’s
life with new traditions and culinary
tastes. The Lebar’s neighbours considered
them Francophone because their surname
sounded French, and so they fit into their
surroundings rather seamlessly. They
continued speaking their Prekmurski dialect
at home, especially because their father’s
English was limited. However, Bryen longed
to be more “Canadian”. By the time he
entered high school; he had left behind his
birth name (Branko), and slowly began to
separate himself from his Slovenian roots.
The world was undergoing rapid social
changes. The 1960’s and 1970’s brought
unprecedented upheaval to the life that his
parents had imagined for him. He rebelled,
he grew his hair long, he embraced the loud
music that spoke to him, but not at all to his
parents. He left home at eighteen years of
age, enrolled in university and turned his
back on his Slovenian roots until he realized
that young women were attracted by his
European background.
Something happened on his way to being
Canadian. He realized that, truth be told;
he really cherished the deep, important
values that his parents had practiced as they
offered each other helping hands in their
life in Canada. Hairstyles and choices in
music may change, but neither one nor the
other affected his parents’ acceptance of
hard work or their non-judgmental attitudes
that saw their friends and neighbours as
individuals, not as stereotypes. Nor did the
new styles affect their commitment to their
community. Bryen began to appreciate the
fact that his parents had always been standup people, willing to lend a hand whenever
it was needed, as they did, for example,
when the Winnipeg Slovenians wanted to
establish a church of their own. His parents
had pitched in to change a derelict building,
once belonging to the United Church, into
the parish of Our Lady of Lourdes. He
realized he was grateful that his parents were
not rigid in their customs and traditions that
they, too, had adapted to Canadian customs
and way of life. To his surprise, he began to
miss the Slovenian community. He noticed,
moreover, that, like him, many Canadian
Slovenians of his generation had distanced
themselves. So, he decided to return to the
community, bringing his wife and children.
He marveled at how easily his family was
welcomed back, just like the little boy lost
at the train station that had slipped his hand
into the safe comfort of his mother’s hand.
The Slovenian community embraced his
family. In turn, he, his wife, son and daughter
started to participate in community activities
including the successful celebration of
the annual Winnipeg Folklorama festival.
More recently, he has also begun showing
the community how to preserve the
39
Bryen Lebar plus two
history of Winnipeg Slovenians. “The
Slovenian community in Winnipeg is a good
environment to raise kids in,” he reflects
now. “It gives children and adults common
cultural experiences, is welcoming and open,
and embodies the motto that it takes a village
to raise a child.” He wonders if the handful
of pioneers who established the Winnipeg
Slovenian community ever imagined that in
2011 it would celebrate its 60th anniversary,
would have more than 200 members, a
church, picnics and other festivities, and
most importantly, industrious young people,
a new generation, eager and willing to lend
helping hands to ensure future growth. A
hands-down success!
The Canadian Slovenian Historical
40
Society congratulates all the members of
the Canadian Slovenian community in
Winnipeg on the occasion of their Diamond
Anniversary!
Perhaps your family too has a similar
story about arriving in Canada. The Canadian
Slovenian Historical Society gives all
Canadian Slovenians an opportunity to
cherish their stories forever. You can help
carry on the important work of the CSHS
volunteers by becoming a member or by
donating documents and artifacts of your
own or your family’s immigration history
to the Archives. We are members of the
Archives Association of Ontario (AAO) and
of the Canadian Oral History Association
(COHA) Look for us at community events.
Our Kdo Smo? Program looks to identify
Canadian Slovenians in numerous group
pictures. Our Povejte Nam Kaj Program
tapes the stories of arrival in Canada.
For more information about joining our
volunteers, or to donate articles/documents
to the archives, contact the CSHS at:
Canadian Slovenian Historical Society
c/o Dom Lipa
52 Neilson Dr.
Etobicoke ONT
M9C 1V7
or by email:
[email protected]
Or email the archivist/librarian,
Frank Majzelj [email protected]
The Archives are open on the first Saturday
of the month (basement, Dom Lipa , West
Wing, near the auditorium).
Grandmother - A Life Lost in Time
I have no living memory of my
grandmother and other than the fact
that I knew she suffered a great deal
and that she loved me she has had
very little place in my mind. My father
never spoke about her and very little
of his father. And for some reason it
only began making a difference to me
at this precise moment. Who was this
woman and what was her relationship
to the boy that became my father?
What did they experience in all those
moments that constitute growing up?
How did he see this woman and what
images did he carry secretly with him?
How did he understand the suffering
he was witnessing and did he feel sorry
for her? Did he respect her? He must
have, for her views on matters had an
effect on him.
I Don’t Remember My Grandmother
I try to remember being in her lap as an infant,
feeling the touch of her hard hand on my head.
I make myself hear her voice
whisper my name
knowing
that those words
have passed through my ears
and
I have felt the touch
of her breath
on my skin.
I have seen her eyes
looking at me
with love and
there are things I know
which only she had taught me
and I wonder
what those things are
for I would like
to know what of her
is still in me,
in me to be carried
on to the future
through my own children,
who she never knew.
PREGOVORI O MATERI
Dobra mati ne vprašuje, ali hočeš, temveč da. (Angleški pregovor)
Moški ima zagotovljeno eno samo ljubezen – ljubezen svoje matere. (Barres)
Samo nekaj je na svetu lepše in boljše od žene – to je mati. (Schefer)
Mati mora imeti velik predpasnik, da bi pokrila vse napake svojega otroka. (Izraelski
pregovor)
Mati je vzgojni sistem z eno besedo. (Napoleon)
Materinstvo je namen ženinega bivanja, njen poklic, njena radost in njena rešitev. (A.
Daudet)
Vsakdo ima del materne ljubezni in vsi jo imajo vso. (Hugo)
41
Spored prireditev
Od 1. maja do 3. julija 2011
Datum Prireditelj
Maj 1
1
1
5
7
8
8
8
8
14
14
15
22
23
20-23
42
Bled Planica
Slovenski dom
Lipa Park
VSKO
Sava
Triglav
Slovensko letovišče
Slovenski Dom
Zvon
Slovenski park
Slovenski Dom
Sava
Triglav
Lipa Park
Slovenski park
Kraj
Prireditev
Beamsville
Manning Ave
St. Catharines
Browns Line
Breslau
London
Bolton
Dom Lipa
Windsor
Hyw 6
Bancroft
Breslau
London
St. Catharines
Hyw 6
Tel. številka
28 Župnija Brezmadežne
Browns Line
28 CS Scholarship Foundation
28 Lipa Park
28 VSKO
Vineland
St. Catharines
Ottawa
Materinski dan
905-563-1500
Občni zbor
905-669-2365
Materinski dan
905-682-2922
AGM
416-259-1430
Materinski dan
905-884-4736
Materinski dan
519-666-0251
Materinski dan
905-238-5710
Heraldry
905-669-2365
Materinski dan
905-274-6391
Spomladanski banket
519-822-2859
Environmental Day
905-669-2365
Slovenska maša
905-884-4736
Slovenska maša
519-666-0251
Open House
905-682-2922
Ball Hockey Tournament519-822-2859
50. obletnica župnije, 416-255-2721
svečana maša in banket
Golf Tournament
905-333-5813
CSSF Gulf Luncheon 905-333-5813
Tulip Festival
416-259-1430
June 4
5
5
11
12
12
18
19
19
19
25
26
26
Slovenski park
Slovenski park
Mladi glas & Planika
Triglav
Holiday Gardens
Zvon
Simon Gregorčič
Bled Planica
Triglav
Zvon
Bled Planica
Hyw 6
Hyw 6
Bolton
Browns line
London
Pickering
Windsor
Hyw 9
Beamsville
London
Windsor
Beamsville
Bolton
Golf Tournament
Procesija in piknik
Dom Lipa Walk-a-thon
Banket
Procesija in maša
Spomladanski banket
Carrousel of Nations
Piknik
Father’s Day Picnic
Father’s Day
Večer slovenskih viž
Slovenski dan
Procesija
519-822-2859
519-822-2859
416-621-3820
905-279-9796
519-666-0251
905-683-2453
905-274-6391
416-689-9643
905-563-1500
519-666-0251
905-274-6391
905-563-1500
416-255-2721
July 1-4
3
3
3
Slovenski park
Slovenska skupnost
Slovenski Dom
Zgodovinsko društvo
Hyw 6
Bolton
Bolton
Bolton
Long weekend
Slovenski dan
Kulturna razstava
Zgodovinska razstava
519-822-2859
905-857-7670
905-669-2365
905-664-5249
Spring Forward and
GROW YOUR MONEY...
3 YEAR
2.75%
MIN $5000 DEPOSIT
with a KREK 3 YEAR
TERM DEPOSIT
Call us to find out how Krek Slovenian Credit Union can
help YOU reach your financial goals at 416-252-6527.
HEAD OFFICE
*
Check out our
website at – krek.ca
BRANCH OFFICE
747 Browns Line,
Etobicoke, Ontario M8W 3V7
Tel.: (416) 252-6527
Fax: (416) 252-2092
611 Manning Ave., Suite 100,
Toronto, Ontario M6G 2W1
Tel.: (416) 532-4746
Fax: (416) 532-5134
STRENGTH THOUGH COMMUNITY LEADERSHIP DELIVERS RESULTS
w w w. k rek .c a
* Limited time offer may be withdrawn at any time without further notice. 3 year product is non cashable. This special offer cannot be combined with another promotion or bonus at Krek Slovenian Credit Union.

March/April 2011

Transcription

Similar documents

SV. PETER IN PAVEL SAINTS PETER AND PAUL »Pasi moje ovce«

1. PDF dokument

novac kralja stefana uroša iii dečanskog (1321-1331)

1. PDF dokument

1. PDF document

1. PDF dokument

Mart 2011

Nemanja

ivan koÊari zasluÊuje svoju sre u ivan koÊari deserves his happiness

the jungle boy - English student theatre

Januar 2010 - Magazine For You

oktobar 2014 - Magazine For You

2012 - DEF